Kamniš©05Č4iV Št. 16 Leto XXXV Kamnik, 19. septembra 1996 26. Dnevi narodnih noš Nadaljevanje četrtstoletnega izročila Velika udeležba narodnih noš in obiskovalcev in po dolgotrajnem deževju trije lepi sončni dnevi so bile glavne značilnosti letošnjih 26. Onevov narodnih noš v Kamniku, ki že od vsega začetka potekajo drugo septembrsko soboto in nedeljo. Zahtevne izvedbe te naše največje turistične prireditve se je po lan- Tone Smolnikar pred koncertom Mestne godbe odprl 26. Dneve narodnih noš. Zvečer pa so v Razstavišču Veronika odprli razstavo Kamniška majolika, na osrednjem prizorišču na Glavnem trgu pa so noše, pesmi in plese slovenskih pokrajin predstavili domačini, člani Kulturnega društva Planšar z Ve- Županovo pismo vladi Akademik dr. Janez Matjašič Še o enotni vozovnici V južnoameriških Andih 3. stran 4. stran 8. stran 9. stran ski jubilejni, ki ji je botroval občinski odbor z županom na čelu, spet lotil odbor v okviru kamniškega turističnega društva, vodil pa ga je Primož Hieng. Organizatorjem je treba vsekakor dati priznanje, da so se kljub raznim pomislekom odločili na- like planine in Folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Nato pa je številne obiskovalce razveseljeval ansambel Borisa Razpotnika. Sobotno dopoldne pa so najprej oživeli najmlajši, ki so s sodelovanjem Helene Sterle na Preko sedemsto narodnih nošje v dolgi povorki izpred kamniške knjižnice krenilo skozi mesto. daljevati četrtstoletno tradicijo kamniškega srečanja narodnih noš. Pisan program prireditev je stekel že v petek popoldne, ko je na Glavnem trgu župan vrtu kavarne Veronika izdelovali konjičke, ježke in druge živali iz krompirja. Na trgu pa so se z narodnimi plesi in pesmimi predstavili najmlajši plesalci otroških folklornih skupin iz Komende in Črnomlja. Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029 v* fiUOW CAB KEBOK jI** OUICH SILVBR FRUIT OF THB LOOM V zgodnjih dopoldanskih urah pa je na travnati ploščadi nad kavarno Veronika na pobočju Malega gradu župan Tone Smolnikar poročil nevesto Mojco Belak iz Kamnika in ženina Bojana Rebuduja iz Ljubljane. Čeprav je šlo po napovedi organizatorice Poročne agencije Le Clerc iz Podgorja za začetek Kamniške ohceti, ki naj bi postala sestavni del bodočih prireditev narodnih noš, je bila prireditev nekoliko premalo folklorno obarvana. Zato bi kazalo dobro zamisel, ki bi bila lahko nadaljevanje znane Podgorske ohceti, ki so jo Podgorci pred 35. leti predstavili v Kamniku, v njeni zasnovi še doreči. Sobotno popoldne so popestrili tudi mladi kamniški gledališki zagnanci, ki so na vrtu kavarne Veronika uprizorili mjuzikl Pazi, pazi in monodramo Od Boga poslan v izvedbi Matjaža Javoršnika. Lep, čeprav nekoliko hladen večer, so z narodno pesmijo in plesi zapolnili plesalci Folklorne skupine Emona iz Ljubljane, ki so že stari znanci te kamniške prireditve. Za njimi pa je na Glavnem trgu svoje modne stvaritve z naslovom Od tradicije k sodobnosti predstavilo podjetje Pletenine Spenko. Nato pa so do druge ure zjutraj za ples in zabavo poskrbeli Slovenski muzikantje. V nedeljo so Kamničane prebudli mestni godbeniki z mažoretno skupino Veronika, ki so na Glavnem trgu uprizorili pisan program popularnih melodij in plesov, pravo pašo za ušesa in oči. Še prej pa se je izpod Malega gradu proti Staremu gradu ob poku startne pištole občinskega tajnika Iva Pristovnika zapodilo okrog šestdeset tekačev, ki so se pomerili v gorskem teku za pokal Slovenije. V program prireditev so organizatorji vključili slovesno otvoritev 11. svetovnega prvenstva raketnih modelarjev, ki je nato ves teden potekalo na Mengeškem polju. Po sprevodu, v katerem je sodelovala večina od 250 modelarjev s svojimi ra-ketoplani in raketami iz 22 držav, je na Glavnem trgu prireditev odprl predsednik Mednarodne zveze raketnih modelarjev. (Nadaljevanje na 2. strani) SREDIŠČE ZNANJA IN KULTURNEGA ŽIVLJENJA TUHINJSKE DOLINE naj bi postala nova osnovna šola v Šmartnem, ki so jo odprli preteklo soboto. (Foto F. S.) Slovesno odprtje Osnovne šole Šmartno Praznik za Tuhinjsko dolino »Pa jo imamo, enajsto šolo, zibel življenja in spoznanja. S tem napisom med dvema visokima mlajema so v soboto, 14. septembra, krajani Šmar-tna pozdravili številne udeležence odprtja nove šole, ki so na slovesnost prišli od blizu in daleč. Narodne noše, kamniška godba, gasilci v svečanih uniformah, zastave, cvetje, vse je dajalo vtis, da je ta dan za vso Tuhinjsko dolino velik praznik, ki bo zapisan v zgodovino šolstva v tej dolini. . »Ponosni stojimo pred čudovito stavbo učenosti,« je dejal Tone Rajsar, novi predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno, ko je pozdravil udeležence slovesnosti, med njimi posebej dr. Slavka Gabra, ministra za šolstvo in šport, s sodelavci, Toneta Smolnikarja, župana, Igorja Podbrežnika, predsednika občinskega sveta s sodelavci, Miho Novaka, načelnika upravne enote Kamnik, predstavnike izvajalcev SGP Graditelj, Zarja Kovis in druge. Uvodni del slovesnosti so polepšali otroški zborček dosedanje podružnične šole Šmartno pod vodstvom Lučke Bergant z glas- ki je v šegavi »tuhinjščini« opisal šege in navade v tej dolini. »To je bil velik zalogaj, ki so se ga zavzeto lotili naši predhodniki z Mihom Novakom, takratnim predsednikom izvršnega sveta,« je dejal župan Tone Smolnikar, »res je, da se je finančna »špaga« večkrat trgala, kot ste dejali učenci, ven- Naslcdnja, 17. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 3. oktobra. Prispevke sprejemamo do srede, 25. septembra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 1. oktobra. Z združenimi močmi so minister dr. Gaber, župan Smolnikar in ravnateljica Hribarjeva prerezali otvoritveni trak. liTHle ENGLAND CLUB Kamnik Medvedova 6 fax: 832-865 tel.: 832-865, 14-08-216 Vabi * MALČKE • ŠOLARJE • DIJAKE • ODRASLE da se vključijo v naslednje jezikovne tečaje: * ZAČETNE IN NADALJEVALNE (angleščina, italijanščina, nemščina) * OSVEŽIT VENE, KONVERZACIJSKE (angleščina, nemščina) * PRIPRAVE NA MATURO - kvalificirani tuji (angleščina, nemščina) predavatelji Vpis in informacije: tel 832-865,14-08-216 beno spremljavo Karle Urh, ki je med drugim predstavil pri-zorček Vojana Tihomirja Arharja, napisan prav za to priložnost, recitatorji OŠ Toma Brejca in mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi pod vodstvom Lojzeta Kolarja. Posebnega odobravanja med gledalci je bil deležen tudi Jure Hribar, učenec petega razreda, dar zadnji vozel še ni zavezan.« Poudaril je, da smo na to šolo lahko ponosni vsi Kamni-čani in da bo kmalu z ureditvijo ceste poskrbljeno tudi za bolj varno pot v šolo, v nekaj mesecih pa bodo v Tuhinjski dolini zazvonili tudi novi telefoni. Nadaljevanje na 3. strani kwčna Od 23. septembra dalje vas vabimo k nakupu OZIMNICE V NAŠI SADNI DREVESNICI na Ekslerjevi 6, tel: 813-352. Nadaljevanje četrtstoletnega izročila (Nadaljevanje s 1. strani) V nedeljskem sprevodu 700 narodnih noš Osrednji del letošnjih prireditev je bila povorka narodnih noš, ki je ob 15. uri krenila od knjižnice po Kajuhovi ulici, Ljubljanski, Šutni proti Grabnu. V njej se je zvrstilo preko 700 narodnih noš iz različnih slovenskih krajev od Črnomlja do Jesenic, najštevilnejši so bili seveda domačini, Kamničani, bilo jih je skoraj sto. Prišlo je tudi preko 80 Komendčanov, kjer je Društvo narodnih noš še posebej delavno. Na glavnem trgu so najmlajši Komendčani plesali kar med sprevodom. Sicer pa se je v dolgi povorki ob odobravanju številnih gledalcev, ki so v lepem sončnem vremenu napolnili kamniške ulice, zvrstilo 10 okrašenih kmečkih voz in 18 kočij ter zapravljivčkov z vriskajo-čimi narodnimi nošami. Na čelu sprevoda za kamniško godbo in mažoretkami so člani folkornih skupin Emona, Ozara in Tine Rožanc po parih in skupinah predstavljali izvirne narodne noše iz raznih slovenskih pokrajin, od Primorske do Prekmurja. Po končani povorki so se številni obiskovalci zgrnili proti osrednjemu prizorišču na Glavnem trgu, kjer so plesalci folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja, ki je predstavila običaj belokranjskega jurjevanja, in FS Tehnik iz Škofje Loke zaplesali venček slovenskih narodnih plesov. Tuhinjske žene reševale sloves domačih dobrot... Maistrova ulica, ki je bila že po običaju namenjena predstavitvi domače obrti, je bila tokrat nekoliko skromneje zasedena. Videli smo nekaj klekljane, enega tapetnika s konjskimi komati in izdelovalko punčk v narodnih nošah. Še največ pozornosti je vzbudil rezbar Zdravko Strajnar iz Bovca, ki je iz lesa rezbaril različne kipe, posodo, spominke in podobno. Obiskovalci so kaj hitro spraznili tudi stojnico, na kateri so kmečke žene iz Tuhinjske doline tudi letos ponujale svoje dobrote. Nikjer pa nismo zasledili pridelkov in jedil, na primer znamenitih tarničev naših plan-šarjev z Velike planine, pač pa je v tej ulici dišalo po čevapčičih z Mengeške koče... Sicer pa so trgovci in gostinci tokrat zasedli okrog osemdeset stojnic. Tudi na Šutni so jih postavili petnajst. Izbira blaga ni bila preveč pestra, prevladovala je običajna sejemska roba, od nogavic do papig, pa številnim »balonarjem« se tudi tokrat ni bilo moč izogniti. Obiskovalci pa so radi posegli po dvesto-petdeset kilogramov težki mortadeli MIP iz Nove Gorice, ki sta jo na Glavnem trgu rezala Galjotova fanta s Stahovice. Ob vrtiljaku pred Emono na Trgu talcev pa so lačni udeleženci lahko posegli po »narodnih« jedeh, kot so prebranac in pleska-vice po 700 tolarjev. Obenem pa so otroci lahko na bližnji stojnici prišli do svojih računalniško izdelanih portretov na majicah. Parkirišče za samostanom pa se je v teh dneh spremenilo v pravi lunapark z vrtiljaki in avtomobilčki, kjer so se najmlajši pa tudi starejši obiskovalci kot v Gardalandu za 300 tolarjev za nekaj minut zapeljali po zraku nad samostanskim vrtom. Skratka, najrazličnejše zabave za vse okuse v Kamniku te dni res ni manjkalo. Zanjo so vse tri dni v večernih urah poleg na osrednjem prizorišču na Glavnem trgu, kjer so v nedeljo zvečer igrali Poljanski, obiskovalce zabavali še različni ansambli na Grabnu, na tržnici, pri pivnici Podkev, Pod Gradom, pri kavarni, na Šutni in še kje. Pozabiti ne kaže tudi prizadevnih rejcev malih živali, ki so na prostoru za šolo 27. julij razstavili svoje ljubljence od zajcev, golobov, do papig in drugih. Ker se letos organizatorji niso odločili za pobiranje parkirnine in vstopnine, kaže, da s parki- Na osrednjem prizorišču, ki so ga tokrat postavili na vogal pošte na Glavnem trgu, je v petek popoldne župan Smolnikar oznanil začetek naše največje turistične prireditve. Spoštovani starši! Vse starše, ki imate svoje otroke v WZ Anton Medved Kamnik, prosimo, da oddate vloge za znižano plačilo vrtca, ki jih lahko kupite v Forumu in Knjigarni Kočna, do 21. septembra 1996 na upravo WZ. Uradne ure v tednu od 16. do 21. septembra bodo vsak dan od 7. do 19. ure. Za razumevanje se vam zahvaljujemo. UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3 1230 DOMŽALE tel.: 713-611, faks: 721-005 ŠE PROSTA ŠTUDIJSKA MESTA Vse, ki ste ostali brez vpisnega mesta na Univerzi, pa vas veseli delo z naravo, z domačimi živalmi in tehniko ter želite delati pri ohranjanju lepe slovenske pokrajine in poseljenosti podeželja, ali pa vas mika delo v laboratorijih, v javnih službah v svetovanju, v strokovnem šolstvu in drugje, vabimo, da se vpišete na univerzitetni študij kmetijstvo-zootehnlka na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete, kjer je še nekaj prostih študijskih mest Pogoj je opravljena matura Informacije o študiju dobite po našem tel.: 061/713 611 Kandidati se lahko prijavijo s drugo prijavo na naš gornji naslov ali neposredno na Biotehniško fakulteto, Jamnikarjeva 101, Ljubljana. ranjem ni bilo večjih težav, saj je večina obiskovalcev parkirala svoje avte na določenih mestih, zlasti ob Ljubljanski cesti in na pločniku ob obvoznici, za parkiranje pa je bil tokrat namenjen tudi Trg prijateljstva. Kot vsako leto tudi letos organizatorjem ostaja le še naloga, da ocenijo, kaj bi v tej tradicionalni prireditvi na podlagi letošnjih izkušenj kazalo spremeniti oziroma dopolniti ali izboljšati in seveda, da napravijo obračun prireditve. Upajmo, da se bo izšel... FRANC SVETELJ Poreber ima novo cesto Na Kamniškem smo v letošnjem letu odprli in izročili prometu kar nekaj novih objektov, cest in drugih gospodarskih pridobitev, ki bodo krajanom precej olajšali življenje. Med take lahko uvrstimo tudi modernizacijo in asfaltiranje cestnih odsekov. 29. avgusta smo izročili prometu 700 m asfaltne ceste v vasici Poreber na odcepu Kavran-Poreber. Na tem koncu je le 5 hiš, od teh ena še ni vseljena, v katerih živi 22 ljudi. Vsaka hiša je za izgradnjo ceste prispevala 3000 DEM in še veliko prostovoljnega ročnega dela. Celotna vrednost znaša približno 10 milijonov tolarjev. Krajani so iskali in tudi prejeli pomoč od Krajevne skupnosti Nevlje, kamor naselje spada, pa tudi pomoč iz sredstev občine Kamnik. Ob odprtju ceste so bili krajani zadovoljni zaradi izredne pridobitve in se zahvaljevali vsem, ki so pomagali pri uresničitvi te dolgoletne želje. Odcep, ki je urejen in moderniziran do Podbevškove in Drolčeve hiše, bo vsem tukaj živečim ljudem omogočil hitrejši in varnejši dostop do glavne ceste in v sam Kamnik, otrokom pa varnejšo pot v šolo. Ob tej priložnosti so pripravili lep kulturni program, ki ga je vodila Francka Pod-bevškova. V nagovoru se je spomnila mnogih aktivnosti, ki so potekale ob gradnji in se še posebej zahvalila predsedniku gradbenega odbora Dragu Drolcu za njegov velik delež. Posebej se je zahvalila lastnikom za odstop zemljišč, ki so bila potrebna pri trasi te ceste. Zahvala velja vsem, ki so tudi materialno podprli izgradnjo ceste, zlasti KS Nevlje pod vodstvom dosedanjega predsednika Vlada Omerze in novega predsednika Janeza Kotnika. V kulturnem programu je s citrami nastopala Karmen Kosmatinova, z recitacijo pa 8-letna učenka Nejka Podbev-škova. Odprtja ceste se je udeležil direktor in sodelavci Komunalnega podjetja Kamnik, ki je cesto tudi gradilo in dela dobro opravilo, ter načelnik, odgovoren za urejanje in prostorsko načrtovanje v kamniški občini g. Bojan Mlakar, ki je uradno izročil cesto svojemu namenu ter sim- Namestnik župnika iz Ne-velj g. Anton Fajdiga je cesto blagoslovil in vsem uporabnikom zaželel varno vožnjo. Na svečanost ob odprtju ceste so prišli skoraj vsi krajani in bližnji prebivalci, tudi otroci. Zahvalo za tako pomembno pridobitev, ki bo koristila tudi otrokom, je izrazila učenka Nejka. Po uradnem zaključku so vsi prisotni preizkusili novo cesto in se dalj časa zadržali v prijateljskem pomenku, na dvorišču Drolčevih in Ahči-novih, ter okusili gostoljubnost krajanov. Cesta bo prav gotovo zadrževala ljudi tudi na nekoliko Bojan Mlakar je izročil cesto varnemu prometu. bolično prerezal vrvico. Pred tem pomembnim dejanjem je z zadovoljstvom ugotovil, da občani na mnogih področjih izredno uspešno rešujejo vrsto pomembnih zadev, kamor se uvršča tudi ta cestna modernizacija. Vsem krajanom se je zahvalil za njihovo požrtvovalnost. bolj odročnejših krajih. To se vidi tudi v številu otrok, ki živijo v tem kraju. Med 22 prebivalci je kar 6 oziroma 7 mladih, kar je tudi porok, da bo utrip kraja tudi v prihodnje poln perspektive. STANE SIMŠIČ Ob vrtnarski razstavi in sejmu v Arboretumu Spomladi nizozemska vas v Volčjem Potoku Prvi teden v septembru so v Arboretumu Volčji Potok spet pripravili vrtnarsko razstavo s sejmom. Tudi tokrat jim vreme ni bilo preveč naklonjeno, saj so bili lepi le zadnji trije dnevi od petka do nedelje. Kot nam je povedal Aleš Ocepek, direktor Arbore-tuma, je bila razstava poskus, kakšne naj bi bile v bodoče jesenske razstave, saj je za organizacijo dveh velikih razstav letno potrebno veliko več ljudi in tudi denarja. Na tokratni razstavi so na poljuden način predstavili zunanje in notranje rastline ter rezano cvetje. V ljubljanskem rastlinjaku pa so za tri mesece prvič v Sloveniji predstavili številne vrste metuljev, katerih bube vsak teden uvažajo iz Anglije in Južne vsi najboljši in najstarejši slovenski vrtnarji in cvetličarji, ki Ko bodo odevetele pisane dalije, se bo Arboretum spet začel oblačiti v jesenske barve... Kamniški Občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektor Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. OBČINSKI ODBOR SDS KAMNIK INICIATIVNI ODBOR NARODNEGA FORUMA Vabimo člane In simpatizerje na ustanovitev NARODNEGA ODBORA SDS, ki bo v ČETRTEK, 26. septembra, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Mekinje. Za članstvo v Narodnem odboru SDS nI nujno članstvo v stranki. Vabljeni vsi, ki si prizadevate za ohranitev narodne zavesti. ZA INICIATIVNI ODBOR ROBERT PUST OO SDS KAMNIK IGOR PODBREŽNIK Že sedaj pa so se začeli pripravljati na veliko spomladansko razstavo, ki bo aprila 1997. Značilnost te razstave bo skansen, prava nizozemska vas, ki jo bodo postavili s sodelovanjem mojstrov iz dežele tulipanov - Nizozemske. V desetih hišicah bodo Nemci predstavili svoje tipične obrti, kot je izdelovanje cokel, sira, če bo kaj vetra, pa se bo zavrtel tudi pravi mlin na veter. Vas bo stala ob dveh jezercih pri vhodu v park, ki ju sedaj urejajo. Na tej osrednji razstavi bodo sodelovali kak zaključek njihovega dolgoletnega vrtnarskega dela. Prihodnje leto bo Arboretum bogatejši še za eno pridobitev - golf igrišče, ki ga urejajo že nekaj časa. Računajo, da ga bo okrog 120 članov golf kluba Arboretum začelo uporabljati že spomladi, za širšo javnost pa naj bi bil odprt jeseni. Na improviziranem igrišču je vsak dan mogoče videti člane kluba, ki pod vodstvom znanega strokovnjaka Danijela Kraljica, že pridno vadijo. F. S. Svetniki sprašujejo in predlagajo Krajevne oznake in prometna signalizacija v Tuhinjski dolini Svetniki Vojko Tonin je dal pobudo za ureditev krajevnih smerokazov in prometnih oznak ob cesti skozi Tuhinjsko dolino. V županovem odgovoru je med drugim rečeno, da so glede tega razmejene pristojnosti med državno upravo in občino. Za postavitev omenjenih oznak je potrebna odločba Upravne enote. Za izvajanje te odločbe pa je pristojna občina, ki ta dela financira iz sredstev t. i. zagotovljene porabe na podlagi meril resornega ministrstva. Pobudi za omejitev hitrosti na lokalni cesti Laze-Zg. Tuhinj ter za obnovo in postavitev manjkajočih krajevnih oznak je občina posredovala Upravni enoti Kamnik. Vzdrževanje cest od Tunjic proti Komendski Dobravi Na vprašanje svetnika Janeza Steleta o vzdrževanju cest proti Komendski Dobravi in odseka ceste od Vrtač do Tunjic je župan Tone Smolnikar odgovoril, da je ta cesta razvrščena med gozdne ceste in je v upravljanju Zavoda za gozdove RS -izpostava Kamnik, kateremu je bila pobuda tudi posredovana. Pri pripravi letnega programa vzdrževanja gozdnih cest naj se zainteresirani obrnejo na sedež enote ZG RS naTunjiški cesti v Kamniku. Ureditev hudournika Osranec Na vpašanje svetnika Jožeta Romšaka o ureditvi hudournika Osranec Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana odgovarja, da je dokumentacija za ureditev struge v celoti pripravljena, dosedanji ukrepi pa so bili usmerjeni v urejanje odtočnega režima in varovanje urbaniziranih predelov. Zaradi pomanjkanja denarja in reševanja bistveno bolj perečih problemov v povodjih Kamniške Bistrice in Nevljice, kjer so ogrožene stanovanjske hiše, prometnice in se pojavljajo stalni plazi itd., bo ureditev Osranca na kmetijskih zemljiščih (neke vrste melioracija) morala po strokovni prioriteti še nekaj časa počakati. (fs) Praznik za Tuhinjsko dolino Nadaljevanje s 1. strani Nato pa se je zahvalil vsem sodelavcem, med njimi tudi predsedniku gradbenega odbora Antonu Kaminu, ki so pomagali, da je bila šola v tako kratkem času zgrajena in jim v zahvalo podelili umetniške slike. »Stojimo pred eno najlepših šol v Sloveniji,« je nato povzel besedo dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, in poudaril, računalništva.. Minister Gaber je skupaj z Jožico Hribarjevo in Županom Smolnikarjem prerezal trak pred vhodom v novo šolo. Hribarjeva je ob tem poudarila, da je tako odprta šola, v kateri je že čutiti življenje in da bo šola, imela odprta vrata tudi za vse krajane Tuhinjske doline. Zahvalila se je tudi slikarju Dušanu Sterletu, ki je šoli podaril dve oljni sliki, in TP Kočna, ki je »lil ne zmanjka otročajev...« so družno vzkliknili najmlajši... da gre zasluga vsem ljudem, ki so bili pripravljeni vztrajati tudi pri premagovanju težav med gradnjo. Med njimi je omenil tudi Miho Novaka, Maksa Lavrinca in arhitektko Nado Jakopič-Blagajne (Slovenij a projekt). Dejal je, da bo letos Slovenija bogatejša za 60 novih ali prenovljenih šolskih stavb in vrtcev. Nato je v imenu ministrstva ravnateljici OŠ Šmartno Jožici Hribar izročil računalnik, s katerim bodo učenci stopali v svet podarila fotokopirni stroj. Župnik Franc Baloh je nato zaželel učiteljem in učencem veliko uspehov in blagoslovil nov hram učenosti. Udeleženci slovesnosti so si nato ogledali res lepe, svetle in sodobno opremljene prostore, ki s svojo posebno barvno paleto zbujajo vtis, da bo to res »šola, zdaj rojena, postala slavna kot nobena,« kot so dejali najmlajši ob njenem odprtju... Sodobno opremljena telovadnica bo na voljo tudi krajanom Tu-binjske doline. Zgradbo za popolno osnovno šolo v Šmartnem so začeli graditi konec leta 1994, ko je občina Kamnik podpisala pogodbo o izgradnji s SGP Graditeljem. V začetku leta 1994 pa je bil na podlagi prednostne lestvice za obnovo in gradnjo šol v naši občini, na kateri je bila OŠ Šmartno uvrščena na prvo mesto, podpisan dogovor med Ministrstvom za šolstvo in šport ter občino Kamnik o sofinanciranju izgradnje. Po tem dogovoru naj bi polovico denarja prispevala driava, drugo polovico pa občina. Celotna naložba z opremo vred bo zahtevala okrog 352 milijonov SIT. Del denarja (okrog 70 milijonov SIT) bo občina morala poravnati iz proračunskih sredstev v prihodnjem letu. V novi sodobni šolski Zgradbi bo 13 oddelkov in telovadnica, skupne površine je 3300 m2. Razredni stopnji so namenjeni 4 oddelki, predmetni pa 9. Telovadnica v izmeri 500 m2 bo imela poseben vhod, namenjena bo tudi krajanom. Pomembno je tudi, da bodo ob uvedbi devetletnega šolanja za pouk lahko dodatno uredili tudi prostore na podstrešju. Šolo bo v tem šolskem letu obiskovalo 327 učencev, med katerimi jih bo 180, ki bi sicer morali v kamniško osnovno šolo Toma Brejca. Zato bodo tudi v tej šoli letos lahko imeli enoizmenski pouk. Šolo bodo obiskovali učenci od Kavrana do Motnika, pa tudi iz dela KS Vranja Peč. Kar 80% učencev bodo v šolo in domov vozili z avtobusi ali kombiji. Kšmar-ski šoli bodo sodile tudi podružnične šole v Motniku, Zg. Tuhinju in na Selah. FRANC SVETELI Iz županovega pisma Vladi in ministrstvom Naša občina prejme od države najmanj denarja na prebivalca Izračun zagotovljene porabe občin za leto 1996 kaže, da je poprečna poraba na prebivalca v državi 39529 SIT, v občini Kamnik pa le 33118 SIT, kar pomeni, da je naša občina med vsemi 147. slovenskimi občinami skupaj z občino Brežice na zadnjem mestu. To je ena od ugotovitev v pripombah k izračunu zagotovljene porabe in merilom za določitev finančne izravnave, ki jih je sredi avgusta župan Tone Smolnikar poslal ministrstvu za finance in resornim ministrstvom na področju prostora, prometa in lokalne samouprave. V letošnjem občinskem proračunu je občina načrtovala finančno izravnavo skupaj z investicijami v šolstvo in otroško varstvo v višini 358 milijonov SIT. S tem bi hkrati z lastnimi dohodki nekako pokrili najnujnejše potrebe, za katere mora po zakonu skrbeti občina. Po zakonu mora država zagotoviti vsaki občini finančno izravnavo v taki višini, da ta dosega najmanj 90% poprečne zagotovljene porabe na prebivalca v Sloveniji. Po sedanjih merilih pa naj bi občini Kamnik pripadalo le 83,8% poprečne porabe. Med občinami nastajajo velike razlike v priznavanju te porabe, od že omenjene najnižje v naši občini pa do 348,4%, kolikor naj bi imela zagotovljene porabe ena izmed slovenskih občin. V svojih pripombah župan tudi meni, da resorna ministrstva nimajo nobene pravne podlage za zniževanje po merilih določene porabe npr. na področju komunale za 30%, na področju stanovanjskega gospodarstva za 20% in na področju dela občinske uprave za 10%. Naša občina je po površini četrta največja občina v drža vi in mora skrbeti za okrog 370 km lokalnih cest. Lani je bilo samo za zimske akcije porabljenih preko 40 milijonov SIT. Po najnovejših ukrepih države pa naj bi letos za celoletno vzdrževanje cest naša občina imela zagotovljenih le 36,7milijona ali 108088SIT za km ceste. Tak znesek pa ne zagotavlja niti najnujnejših del na cestnem omrežju, za kar je po zakonu odgovorna občina. Zato župan pričakuje od ministrstev ponovno preverbo vsebinskih izhodišč za določanje zagotovljene porabe in ustrezno povečanje zagotovljenih sredstev predvsem na celotnem področju komunalne dejavnosti. V nasprotnem primeru občina ne bo mogla prevzeti odgovornosti za stanje na področjih, za katere je dolžna skrbeti po zakonu. Postavlja pa se tudi vprašanje, če je smiselno vlagati toliko energije in naporov v pripravo in sprejemanje občinskih proračunov. F. S. Nova pridobitev v kamniškem zdravstvenem domu Po 20 letih spet sodobni RTG aparat Po dveh mesecih je v Zdravstvenem domu Kamnik v ponedeljek, 16. septembra, spet začel delovati rentgenski oddelek. Ta dan so namreč vključili najsodobnejši večnamenski rentgenski aparat TOSHIBA. Dosedanji 20 let star aparat, ki je doživel in tudi preživel selitev iz starega zdravstvenega domaje bil že povsem izrabljen inje bilo zanj zelo težko dobiti nadomestne dele. Kot je ob otvoritvi dejal dr. Vladimir Breznik, direktor Zdravstvenega doma Kamnik, pomeni ta moderni računalniško voden aparat pomembno pridobitev za diagnostični oddelek, ka- mor sodi tudi pred dvema letoma nabavljen sodobni ultrazvočni diagnostični aparat. Tako so v ZD Kamnik zaokrožili posodabljanje diagnostičnega oddelka, ki opravlja storitve tudi za paciente z območja bivše domžaiske in litijske občine, skupaj za prek 9000 prebivalcev. Okrog 38 milijonov tolarjev vredna naložba, za katero so v ZD Kamnik hranili amortizacijo kar pet let, pomeni uspešno nadaljevanje več kot polsto---. . , - -jgjpj letne tradicije kamniškega rentgenskega oddelka, katerega pobudnik je bil zdravnik dr. France Pucelj. Z modernim RTG aparatom, ki bo omogočil tudi skrajšanje čakalne dobe in bo pacientom na voljo vsak dan od ponedeljka popoldne, izmenoma dopoldan in popoldan, v sredah pa ves dan, bodo upravljali specialist rentgenolog dr. Marjan Golob in trije višji rentgenski tehniki. F. SVETE LJ Občinska delegacija v Pescii To je res velika pridobitev za Kamničane in okoličane, meni dr. Vladimir Breznik, direktor ZD Kamnik (na sliki s sodelavkama diagnostičnega oddelka). Na povabilo direktorja Arboretuma Volčji Potok g. Ocepka in predsednice Komiteja 23. Cvetličnega bienala ga. Francesce Cec-cobeli je delegacija občine Kamnik obiskala mesto Pescia v Italiji. Poleg ogleda borze cvetja in samega cvetličnega bienala so obiskali tudi tamkajšnjega župana in ugotovili, da imata mesti precej skupnih gospodarskih in turističnih danosti ter interesov, zato bi v prihodnje kazalo izpeljati konkretne skupne projekte in razvijati nadaljnje sodelovanje. M. K. Glasbena šola Kamnik Kajuhova pot 11 tel: 815-187 vabi k vpisu na Izrazni ples pod vodstvom mentorice Jane Kovač-Valdes. Vse zainteresirane otroke od 5. do 15. leta starosti obveščamo, da bo 5. oktobra 1996 ob 9. uri sestanek v dvorani Glasbene šole Kamnik. Vse, ki bi se radi naučili igrati harmoniko, pa obveščamo, da imamo na oddelku Se pet prostih mest. Obvestilo udeležencem volilne kampanje V skladu s S. členom zakona o volilni kampanji objavljamo pravila za izrabo časopisnega prostora v Kamniškem občanu za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Vsem kandidatom, političnim strankam in drugim predlagateljem kandidatov bo zagotovljena enakopravnost pri predstavitvi kandidatov, njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil v Kamniškem občanu. Obveščamo vas o rokih izhajanja rednih številk Kamniškega občana v času volilne kampanje in o rokih oddajanja gradiva: DATUM IZIDA št. 18 -17.10.1996 popoldan št. 19 - 6.11.1996 popoldan ROK ODDAJE GRADIVA 9.10.1996 do 16. ure 30.10.1996 do 16. ure Vsa volilna propagandna sporočila bomo objavljali le z navedbo naročnika na notranjih straneh časopisa. Vsaka politična stranka in drugi predlagatelji kandidatov iz kamniške občine imajo pravico do enkratne brezplačne objave prostora tridesetih tipkanih vrstic besedila na notranjih straneh (60 znakov v vrstici). Ostale objave bomo zaračunali. Mogoče je tudi vlaganje letakov v posamezno številko Kamniškega občana. Prosimo vas, da se držite dogovorjenih rokov, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zapletov ob izidu posameznih številk. Dodatne informacije lahko dobite na uredništvu Kamniškega občana osebno ali po telefonu 831-311. Uredništvo Na obisku pri Angelci Vrhovnikovi 23. julija sva se z Maksom Šte-bctom povabila na obisk k Angelci Vrhovnikovi v Tunjice. Na obisk sva odšla iz različnih razlogov. Zanimale so naju zlasti njene čudovite rože, ki jih skrbno neguje, zaliva in ob njih uživa. Ne navsezadnje naju je zanimalo tudi njeno življenje. Stara hišica v Tunjicah je znotraj zelo zelo urejena in oskrbovana, kljub njenim 75 letom. Okna so polna bujno cvetočih rož, tako da si jih človek skoraj ne more nagledati. Rože so hiši v okras kljub temu, da je ta nekoliko odmaknjena od strnjenega naselja. Mnoge kmečke hiše so v poletnih mesecih paša za oči. Mednje pa prav gotovo sodi tudi Vrhovnikova. Vse polno je rož, ne samo na oknih, tudi pred vhodom v hišo, na stopnišču... Z Angelco smo se marsikaj pogovarjali. Zaupala nam je, da ima rože rada, zato jih goji s tako ljubeznijo. Pravi, da so rože kot življenje. Če jih imaš rad, ti one vračajo polno ljubezen. Na skromni domačiji živi skupaj s svojim sinom. Kljub letom še marsikaj koristnega postori na vrtu in tudi nečakinji Angelci rada pomaga. Svoje življenje ocenjuje Angelca med svojimi rožicami. kot težko. Veliko je pretrpela v vojnem času. Bila je zaprta v koncentracijskem taborišču v Italiji in Nemčiji od leta 1942 do 1945. Nadvse je bila srečna, ko se je po končani II. svetovni vojni lahko živa vrnila domov. Življenja se je oklenila z vsem srcem. Vendar ji ni nikoli prizanašalo. Že leta 1957 ji je umrl mož. Sedaj se preživlja s skromno pokojnino po pokojnem možu, za kakšen priboljšek pa obdeluje tudi bližnjo njivico. Življenje ima rada in ga spoštuje. Gorje, ki ga je preživela v letih 1942-1945, pa ne bo nikoli pozabljeno. Rože, ponovno zagotavlja, ji pomenijo vse. Z njimi čuti, se pogovarja in jo spominjajo na njeno trdo, a lepo življenjsko pot. Z rožami si krajša čas, z rožami hodi na obiske k sosedom in svojim. Angelca je rožicam zapisala del življenja v zadnjih letih, ko ji zdravje in druge težave na dajejo posebnih možnosti. Vesela je bila našega obiska in zadovoljna sva bila tudi midva. Imela sva možnost občudovati njene ljubljenke in se z njo pogovarjati. Naše vasi so veliki zakladi lepote, poštenosti in iskrene ljubezni do okolja. Med take vasi spadajo Tunjice, Angelčina hišica pa med zaklade lepote. STANE SIMŠIČ Zaključek praznovanj ob 70-letnici skavtstva in gozdovništva v Kamniku Zaključek praznovanj ob 70-letnici skavtstva in gozdovništva v Kamniku Pregovpr pravi: »Konec dober, vse dobro.« Tako upajo tudi kamniški skavti in skavtinje, ki končujejo celoletne aktivnosti v jubilejnem letu. Po poletnih mesecih, polnih dogodivščin, so pred njimi zaključne prireditve, ki so namenjene tudi javnosti. Nekatere presegajo okvir običajnega društvenega dogajanja in imajo širši družbeni pomen. Med take dogodke gotovo spada izid zbornika o delovanju skavt-ske in gozdovniške organizacije v obdobju 1925/26-1941. Kamniški skavti in skavtinje so v štirih letih načrtnega zbiranja in iskanja pod vodstvom prof. Danijela Bezka uspeli iztrgati pozabi preneka-tero zgodovinsko dejstvo in do- kument. Vedeti namreč moramo, da je že poleti 1945 zvezni notranji minister bivše Jugoslavije prepovedal delovanje obeh mladinskih predvojnih organizacij. Tudi kasneje dolga desetletja ni bilo »družbeno zaželjeno«, da bi se o kazi o obstoju in delovanju obeh organizacij. Po 25.9.1996 bo mogoče zbornik dobiti v kamniških knjigarnah in v Razstavišču Veronika. Od četrtka, 26. 9. 1996 dalje do vključno nedelje, 13. 10. 1996, si Program prireditev: 25.9.1996 ob 19. uri odprtje razstave »70 let skavstva in gozdovništva v Kamniku« v Razstavišču Veronika. 28.9.1996 ob 16. uri blagoslovitev skavtskega prapora pred župnijsko cerkvijo na Šutni (škof A. Uran). 13.10.1996 ob 15. uri sv. maša za vse skavte, gozdovnike in tabornike v Stranjah. Slovesni zaključek celoletnih praznovanj. obeh organizacijah in njunih članih sploh govorilo. Take razmere so prispevale k temu, da so iz družbenega življenja pospešeno izginjale zgodovinske sledi in do- ISCG-IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe za šolsko leto 96/97 * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko komercialna šola (V. st.) - poslovodska šola (V. st.) - usposabljanje računovodij (V/l) 400-urni program - trgovska šola (IV. st.) - agroživilska šola: mesar, pek, slaščičar (IV. st.) - gostinska šola: kuhar, natakar (IV. st.) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - angleščina 100-urni tečaji vseh stopenj - nemščina 100-urni tečaji vseh stopenj RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel... EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj za skladiščno poslovanje tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj - tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure aH na telefonski številki (061)711-082 in (061)712-278. bo v Razstavišču Veronika mogoče ogledati pregledno razstavo o medvojnem skavtstvu in goz-dovništvu v Kamniku. Razstavišče bo odprto v dopoldanskem času od 10. do 12. ure in popoldne od 17. do 19. ure. Večje skupine si bodo razstavo lahko ogledale tudi zunaj teh terminov in s strokovnim vodenjem in z dogovorom z Zvezo kulturnih organizacij (tel.: 831-612). Od 4. 10. 1996 dalje bo razstava obogatena še s predstavitvijo znamk o skavtstvu iz zbirke Benjamina Bezka-Šalji-vega gamsa. Oba dogodka - odprtje razstave 25. 9. 1996 in razstava znamk o skavtstvu 4. 10. 1996 -bosta navzven zaznamovana še z izidom priložnostnih kuvert in z žigom prvega dne na pošti 1240 Kamnik (enota na Glavnem trgu). Kuverte z žigom bo mogoče dobiti tudi še po teh dveh datumih in sicer v Razstavišču Veronika in pri Filatelističnem društvu Ivan Vavpotič Kamnik. Za skavte in skavtinje iz Kamnika in Stranj bo nadvse slovesen dan tudi sobota, 28. 9. 1996. Tega dne bo ob 16. uri škof A. Uran na prostoru pred župnijsko cerkvijo na Šutni blagoslovil nov skavtski prapor. Čeprav je prvotni skavtski prapor ohranjen in je velika umetnina, saj je izvezen z zlato nitjo, pa je zaradi državnih simbolov kraljevine Jugoslavije neuporaben. Zunanje slovesnosti se bodo končale v nedeljo, 13.10.1996, v Stranjah. Ob 15. uri bo sv. maša za vse skavte, skavtinje, gozdovnike in tabornike. Po bogoslužju bo še zabavni del v skavtski sobi. Na vse prireditve so poleg vseh drugih še posebej vabljeni predvojni skavti, skavtinje, gozdovniki in gozdovnice. DANIJEL BEZEK Akademik Janez Matjašič 1921-1996 Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 75. letu zapustil akademik prof. dr. Janez Matjašič, znanstveni svetnik ZRC SAZU v pokoju. Rodil se je v Ljubljani 14. maja 1921. Maturiralje na klasični gimnaziji v Ljubljani 1941. leta, nakar ga je vojna vihra nasilno vrgla na vzhodno fronto, kjer je bil tudi ranjen. Po okrevanju je moral kot nemški vojak na zahodno fronto v bližino Luksemburga, kjer je kasneje prebežal na stran zaveznikov in se je leta 1945 preko Italije vrnil nazaj domov. Na ljubljanski univerzi je diplomiral leta 1951 na prirodoslovno-matematični fakulteti, kjer je leta 1957 tudi obranil doktorsko disertacijo. Najprej je nekaj časa služboval kot učitelj biologije na kamniški gimnaziji. Leta 1951 se je zaposlil kot asistent na Biološkem inštitutu SAZU in kasneje postal strokovni sodelavec. Mesto docenta za zoologijo na Univerzi v Ljubljani je pre vzel 1960. leta. Že leta 1965 je bil izbran za izrednega profesorja za zoologijo. Junija 1973 je bil izvoljen za znanstvenega svetnika Biološkega inštituta Jovana Hadžija SAZU in leta 1974za dopisnega člana SAZU. V letu 1975 se je preselil zopet nazaj na Biološki inštitut ZRC SAZU, kjer je delal vse do upokojitve leta 1987. Naziv akademika so mu dodelili leta 1989. V začetku službovanja (1956 in 1961) se je študijsko izpopolnjeval v Podzemskem laboratoriju Moulis v Pirenejih v Franciji in krajši čas tudi vBa-nyulsu ob Mediteranu. Bil je udeleženec in vodja mnogi študentskih odprav v zahodno Afriko in je tako prepotoval Slonokoščeno obalo, Gano in Nigerijo. Vodilje tudi raziskave po krasu Jugoslavije, v Liko, Dalmacijo. Bosno in Hercegovino, Črno goro, vzhodno Srbijo in na Skadarsko jezero. Po letu 1968 je prepotoval še Tunizijo in Senegal. Leta 1980je obiskal Kitajsko in nato še Nepal in ŠriLanko. Udeleževal se je vseh jugoslovanskih kongresov biologov, speleologovin entomoglov. Udeležil se je tudi treh mednarodnih speleoloških kongresov. Njegovo raziskovalno delo je bilo usmerjeno na številna področja zoologije in speleobiologije. Še posebno je proučeval epizoične protozoje, parazitske vrtinčarje - temnocefale, dekapodne rake in tudi žuželke. Veliko se je ukvarjal tudi s problematiko sesalcev v živalskih vrtovih in je bil velik poznavalec obnašanja teh živali tako v naravi kot v ujetništvu. Največje znanstvene rezultate pa je dosegel ravno pri proučevanju epizoičnih proto-zojev, temnocefalov in rakov dekapodov, kjer je odkril in opisal številne nove vrste in celo nove rodove. S tem je postal svetovno priznan strokov- njak in eden redkih svetovno priznanih znanstvenikov za temnocefale. Njegovo pedagoško de Jo na univerzi je bilo zelo uspešno, kajti profesor Janez Matjašič je bil eden najbolj priljubljenih profesorjev na biologiji. Z njim sise lahko pogovarjal o vsaki živalski skupini in skoraj je ni bilo živali ali živalske skupine, da je on ne bi obvladal. Zato ga imamo za enega zadnjih resnično velikih slovenskih zo-ologov. Vzgojiljecelo vrstodobrih biologov in bil mentor številnim diplomantom, magistrantom in doktorantom. Kot dober poznavalec živalstva je znal vse zelo komplicirane zadeve povedti tako, da so v hipu postale zelo razumljive. Ravno to je bila odlika njegove pedagoške dejavnosti. Tudi kot mentor je svoje učence vedno podpiral pri njihovem napredovanju in imel na voljo vedno koristne nasvete in zato mu bomo vsi njegovi učenci vedno hvaležni. Vedrina, ki ga je navdajala vse življenje, je prehajala tudi na nas Vedno nas je razveseljeval s svojim izvirnim humorjem. Zaradi vedrega in prijateljskega odnosa do svojih študentov in kolegov je bil tudi izbran za najboljšega profesorja na biologiji. Njegov znanstveni opus obsega 40 znanstvenih in strokovnih razprav in monografijo iz leta 1989 z naslovom Monography of the Family Scutari-ellidae (Turbellaria, Temnocephalidea), kjer opisuje štiri nove vrste. Napisal je tudi dve poljudnoznanstveni deli, in sicer knjižico Nevidno življenje in knjigo Iz življenja najmanjših. Zelo pomemben je njegov znanstveni prispevek k filogenetskim raziskavam, ki zavzemajo sistematsko razdelitev živalskega debla nevretenčarjev (Ameria), ki jo obravnava v okviru filogenetsko izdelanega sistema, kot ga je posta vil njegov učitelj akademik Jovan Hadži. Matjašičeva dognanja so dopolnila in utemeljila Hadžijev živalski sistem s tem, da je združil sorodne razrede v ustrezna poddebla. Tako je dogradil obstoječi sistem, ki je slonel zaradi enostavnosti in iz pedagoških razlogov na razdelitvi živalstva le na deblih in razredih. Njegovo znanstveno delo je segalo tudi na druga področja. Vodil je mnoge raziskovalne projekte. Kot eminentna osebnost je bil predstojnik zoološke katedre, vodja smeri za živalsko morfologijo in sistematike, član redakcijskega odbora Proteusa, član znanstvenega sveta Biološkega inštituta ZRC SAZU, podpredsednik medakade-mijskega odbora za floro in favno Jugoslavije, večletnigla vni urednik Biološkega vestnika in član upravnega odbora zoološkega vrta v Ljubljani. Bil je član Prirodoslovnega društva, Entomo-loškega društva, Biološkega društva, Jamarske zveze in Jugoslovanskega entomološkega društva. Leta 1957 je bil nagrajen z Levstikovo nagrado za poljudnoznanstveno knjigo Iz življenja najmanjših in za pedagoško delo na univerzi z Jesenkovo nagrado. Profesor Janez Matjašič je bil zelo ponosen Kamničan. Ob vsaki priliki je pri predavanjih iz živalstva vedno omenil, da je bila ta in ta živalska vrsta najdena tudi v Kamniku ali njegovi okolici, in me je vedno še kot študenta in kasneje kot kolega v službi spraševal, če sem mogoče tako in tako vrsto hrošča našel tudi v kamniški okolici. Zapustil je razmeroma veliko zbirko eksotičnih hrošče v in metuljev in bilo bi lepo, če bi se ta zbirka nekoliko uredila in bila razstavljena v kamniškem muzeju. Vsi njegovi sodelavci in študentje se bomo vedno radi spominjali našega dragega profesorja, učitelja, mentorja in spoštovanega prijatelja. Predvsem bomo poskušali ohraniti spomin na njegove človeške vrednote in življenjsko vedrino, ki ga je prevevala vse življenje. BOŽIDAR DROVENIK Olimpijski utrinek Doma pri Krumpestarjevih Komentar Marka Zorka (avgust '96) v oddaji Točno opoldne, Radio Slovenija, Val 202 - Doma pri Vehovarje-vih - je razgalil nasilje televizijskih domislic, da ukradejo človeku njegove resnično najbolj intimne trenutke in jih uporabijo za dekoracijo v olimpijskem studiju. Da je bila družini Ve-hovar ob najbolj zanimivi in dramatični dirki njihovega življenja odvzeta pravica, da bi jo tudi v resnici doživeli! Ne vem, ali se je zgodba z obiskom televizijske ekipe (lučkarja, kabelmana, novinarja, režiserja in bogvedi koga še) ponovila tudi doma pri Krumpestarjevih?! Zares upam, da ne! Pa ne zato, ker ne bi od vsega srca tudi Krumpestarjevim privoščila leska medalje, ki bi jo njihov sin Matej lahko dobil (z malo več sreče in izkušenj), temveč zato, da so lahko v miru doživeli vso enkratnost, neponovljivost čustvenega razodetja med gledanjem svojega fanta tam daleč v Atlanti. Da so doživeli vso globino čustvovanja, ki so je deležni le tisti, ki so svojemu otroku, zapisanemu športu, od rane mladosti nudili tisoče vzpodbud, tolažb, denarja... Da so privreli na dan spomini na besede, kretnje, roke, dlani, ramena - kot na zibelko, v kateri je iskal tolažbe olimpijec, ko se je kalil. Kaj pravzaprav želim izpovedati Krumpestarjevim? Da me uspeh njihovega sina kot Slovenko in še bolj Kamni-čanko navdaja s ponosom in veseljem. Še posebej, ker je svoj nastop na olimpijskih igrah več kot opravičil in se vrnil v svoj domači kraj prav takšen, kot je bil. Skromen, nasmejan fant, ki ga nastop na olimpijskih igrah ni zaznamoval z oholostjo. Razmišljanju o našem mladem olimpijcu Mateju pa želim dodati še kamenček, ki manjka v mozaiku uspešnega nastopa. Da potrkam na vrata doma Krumpestarjevih in jim rečem: hvala, ker ste nam dali Mateja, ki nas je tako razveselil! Ali drugače: hvala, ker ste zmogli vedno znova in znova zazibati zibelko, kadar se je ustavila, ko Matej sam ni več zmogel naprej! IVANA S KAMEN Kamniški občan IZ ŽIVLJENJA STRANK IN DRUŠTEV 19. septembra 1996 Obiskali smo Kozjansko Več kot petdeset članov Društva narodnih noš na Komend-skein se je v prelepi gorenjski narodni noši 1. septembra 1996 udeležilo češčenja »Angelske nedelje« v cerkvi Sv. Križa na razglednem 711 m visokem hribu med Planino pri Sevnici in Šentvidom. Pot iz Komende nas je vodila po Tuhinjski dolini in Celjski kotlini skozi Celje ter mimo Šentjurja, odkoder smo na hribu proti jugu zagledali razvaline gradu Rifnik. Najprej smo se dotaknili kratke zgodovine Rifnika. Vrh hriba, ki se imenuje Ajdovska zidanica, je bil poseljen vsaj že od mlajše kamene dobe naprej, nadvse pomembna pa je bila pozno-antiČna postojanka na njem; takrat je bil razmeroma veliko pozidan. Ob njegovem vznožju so našli izredno lepo ohranjeno bronasto doprsje mladeniča. Menijo, da predstavlja rimskega vojskovodjo Germanika iz Kristusovega časa. Našli so tudi mnogo ostalin, med drugim tudi rimske novce iz 2., 3. in 4. stol. n. št. Grad,od katerega je ohranjen le velik štirioglat stolp, so uživali od 1281 do 1430 gospodje Rifniški; sledili so jim Liechten-bergi, nato Saurau in končno Wa-geni. Leta 1635 so grad opustošili uporni kmetje. Takoj za Šentjurjem smo po cesti ostro zavili proti desni v smeri Planine, kraju, ki se kot trg prvič omenja leta 1325. Poleg cerkve sv. Marjete (cerkev je iz prve pol. 15. stol.), ki stoji v zgornjem delu kraja, so na skalnati pečini tudi znamenite razvaline gradu, katerega prvi začetki segajo daleč v srednji vek. Planinski grad je ustanovil v 10. stol. grof Engel-bert Piljtanski, ki je bil tedaj tudi lastnik in gospodar te pokrajine. Po smrti grofa je vsa posestva podedovala njegova hčerka svetnica Hema. Za njo je Planina z gradom prišla v last krških škofov, ki so ga dali leta 1249 v fevd Planinskim vitezom. Nasledili so jih Ostro- vrharji - Svibenski, med 1345 in 1456 pa je grad s pripadajočimi naselji prišel v last celjskih grofov. Zgodovina govori, da je dal grof Herman Celjski prav v tem gradu v čebru vode utopiti Veroniko Deseniško. Poznejši lastniki so leta 1884 razdrli streho, da jim ni bilo treba plačevati davka, tako je grad naglo propadel in postal razvalina. Cerkev sv. Križa, kamor smo bili namenjeni k češčenju »Angelske nedelje«, leži nekoliko proti vzhodu na visokem hribu. Do nje pelje z južne strani strmo v breg pot mimo dvanajstih kapel križe-vega pota (kapele so precej porušene in čakajo obnove), z zahodne strani pa ozka cesta, na kateri je imel naš avtobus kar precej težav. Cerkev se omenja že 1.1414, vendar je sedanja stavba šele iz začetka 18. stol. Leta 1737 so ji pri-zidali zvonik, 1847. na jugu kapelo in na severu zakristijo. Veliki oltar s Kristusom na križu, ki ga obdajajo angelčki, je iz leta 1847, velik glažutarski lestenec pa iz srede 19. stol. Češčenje »Angelske nedelje« je imelo dva dela: mašo v cerkvi in slavnostno procesijo, kjer je bila v ospredju tudi pesem. V bližini cerkve je bilo vseskozi precej živahno, zlasti ob »štantih«; domačine pa so očarale tudi naše narodne noše. Po končani slovestnosti pri podružnični cerkvi sv. Križa, ki spada pod župnijsko cerkve sv. Vida v Šentvidu (cerkev je izpričana leta 1452), smo se za krajši čas ustavili tudi v tej cerkvi, o kateri nam je s poudarkom na umetniških slikah in kipih orisal zgodovino tamkajšnji župnik. Iz Šentvida smo nadaljevali pot do božjepotne župnijske cerkve Marije Pomočnice v Zagorjah. Tamkajšnja cerkev je eden od najpomembnejših kulturnih spomenikov na Kozjanskem, zato smo se zadržali v njej nekoliko dlje Ustanovitev OO Nacionalne stranke dela Že dalj časa se ugotavlja, da ua terenu nI praktične strankarske dejavnosti. Ljudje v naseljih so bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Zato smo se pred dnevi odločili ustanoviti novo stranko, ki naj bi nekoliko zapolnila to vrzel. Stranka se imenuje Nacionalna stranka dela (NSD), Območni odbor Kamnik, vodipa jo poslanec Marjan Poljšak. Le ta zagovarja, da naj bi poslanec občasno ali po potrebi obiskoval tudi navadne preproste ljudi - volivce - tujim po možnosti tudi pomagal. za Območni Odbor Franc Opravš in občudovali njene lepote. Cerkev se kot celjska ustanova omenja že leta 1469. V začetku 18. stol. je dal grof Ignacij Attems postaviti sedanji prezbiterij in obe kapeli, predelati oratorij, obokati ladjo ter s freskami poslikati poleg prezbiterija in kapel tudi strop ladje. V cerkvi je tudi sklepnik z grbom Celjanov. Cerkev obdaja močno obzidje, ki je verjetno služilo tudi kot tabor. Zanimivo je tudi župnišče z letnico 1726 na portalu. Ima zunanje stopnišče in hodnik v obliki stebrne lope. Odtod smo nadaljevali pot proti Podčetrtku, kjer smo nekoliko pred njim zavili na levo proti naselju Olimje. Leta 1436 je bil v naselju le dvor. Od leta 1550 pa je grajski kompleks obsegal notranje dvorišče, ogelne stolpe in globok obrambni jarek. Ko so dobili leta 1663 grad pavlinci, so ga v naslednjih letih predelali v samostan, kateremu so v letih 1665 in 1675 prizidali cerkve Marijinega Vnebovzetja, ki spada med najpomembnejše kulturne spomenike v Sloveniji. Mogočno zunanj-ščino poživlja leta 1766 prizidana kapela Frančiška Ksaverija. Poleg številnih izredno lepih fresk je posebno zanimiv veliki pozlačeni oltar v treh etažah iz približno 1680. leta. V spodnjih prostorih tega kompleksa je bila znamenita lekarna (po podatkih tretja najstarejša lekarna v Evropi). Ustanovili so jo pavlinci. Na stropih in obokih so freske z zdravilno vsebino: mogoče je videti znamenite rano-celnike iz antičnega, krščanskega in arabskega sveta, zdravilne rastline, pripravljanje zdravil ipd. Danes upravljajo cerkev frančiškani, ki poleg svetnega opravila nadaljuje tudi tradicijo zdravilstva (lekarništva) po zgledu pa-vlincev. Po ogledu cerkve in lekarne ter po manjših nakupih zdravil v stari lekarni smo se za krajši čas ustavili še na bližnjem Jelenovem robu, kjer smo si od blizu ogledali (sicer na velikem prostoru ograjene) jelene, med katerimi je bilo tudi nekaj srnjadi. Ko se je dan nagibal h kraju, smo se s petjem ob harmoniki vračali domov, kamor smo prispeli v pozni večerni uri. Ostal pa nam je prijeten spomin na bogato naravno in kulturno dediščino na Kozjanskem, kakor tudi na tamkajšnje prebivalce, ki so nam ob vsakem koraku izkazovali pozornost in toplino. dr. MARKO ŽEROVNIK Skavtski tabor na planoti Vojsko Tudi letos smo se izvidniki in vodnice Gamsovega stega Kamnik odpravili na poletno taborjenje. Toda kam? Prav to bi vam rad opisal v tem sestavku. Letošnji tabor je potekal sredi divjine; v krajih, ki si jih niti v sanjah ne morete prav zamisliti; v krajih, za katere je ena od deklet, udeleženka tabora, vzkliknila: »Adijo, civilizacija!« In imela je prav. Kajti kraji, na katerih se je odvijal tabor, so povsem od- maknjeni od nam bolj poznane civilizacije. Ta skrivnostni kraj je Gačnik, kmetija na planoti Vojsko nad Idrijo. Gačnik z okolico je pravi raj za skavte in skavtsko življenje. Narava nam tukaj nudi toliko lepot, da bi bil človek lahko celo leto v naravi, pa še ne bi raziskal vsega. Naj omenim le razgibano področje, bogate gozdove, predvsem pa čiste potoke, hudournike in izvire. Pravo bogastvo Izvidniki voda Gamsov med potjo vPisance Popravek V prejšnji številki Kamniškega občana je pri stavljenju besedila v tiskarni prišlo do napake v članku Staneta Simšiča z naslovom Spomin na 27. julij 1941. Stavek se pravilno glasi: Dva mlada upornika in zavedna Slovenca Dominik Mlakar in Anton Mi-klavčičsta padla podstreh okupatorja. Bralcem in avtorju se opravičujemo. Uredništvo tega predela pa so slapovi in zeleni tolmuni, ki jih je na stotine. Pri vsem tem pa je najlepše to, da nikjer ne vidiš človeških odpadkov, kot so smeti, pločevinke ali celo pokvarjeni pralni stroji. Rdeča nit letošnjega tabora so bile prigode enega največjih gozdnih vitezov - Robina Hooda. Robert Baden Povvell je že ob ustanovitvi gibanja vanj vnesel prvine srednjeveškega viteštva. Ta tradicija ostaja tudi danes pomemben del skavtske vzgoje in taborjenj! Ob siju bakel smo bili sredi noči sprejeti med viteze. Hudobnemu kralju smo pripravili zasedo in njegovo kočijo olajšali za denar in hrano, ki smo ga razdelili med pribežnike. Seveda bo ta tabor mnogim izvidnikom ostal v prijetnem spominu še po drugih dogodivščinah. Katja, Monika in Irena verjetno še dolgo ne bodo pozabile na izhod s prenočitvijo, Urošu bodo v trajnem spominu ostali Gačnikovi slapovi, Nejcu pa kiparjenje ob pomoči g. Kača. Matej verjetno še vedno razmišlja o preživetju ob koreninicah in gomoljih, Ajaž pa ima lep spomin na pohod v Pisance. Martinu in Simoni pa so bile najbolj všeč viteške dogodivščine. In za konec še priporočilo. Če kdaj ne veste, kam bi se podali, otroci, nagovorite starše in pojdite na Vojsko. Verjemite, ne bo vam žal. BENJAMIN BEZEK -ŠALJIVI GAMS Slovesno ob 40-letnici Društva upokojencev Komenda Prva avgustovska nedelja, 4. 8. 1996, je bila za starejšo generacijo Komendčanov slavnostna in delavna, saj so praznovali 40-letnico uspešnega delovanja DU Komenda in razvili nov prapor društva. Tudi »vremenarji« so pridali svoj delež k tej slovesnosti in še v noči pred nedeljo dodobra »oprali« vso okolico lovske koče na Križu, kjer je bila slovesnost. Nedeljsko popoldne pa je bilo lepo in prijetno toplo. Slovesnost se je pričela ob 15. uri s prihodom konjenika in kočij, ki so na prizorišče pripeljali najbolj pomembne goste. Dobrodošlico s kruhom, soljo in žganjem so jim pripravili domačini, oblečeni v lepo gorenjsko narodno nošo. Vse je prijazno pozdravil predsednik DU Komenda g. Jože Kern. Poseben pozdrav je bil namenjen še predsedniku ZDUS g. VINKU GOBCU, podpredsedniku ZDUS g. STANKU HVA-LETU, predsedniku KS Komenda g. MATIJI REMŠETU, župniku in dekanu g. NIKOLAJU PAVLICU, botroma novega prapora ga. IVANKI POTOČNIK s Križa (gostilna Čubr) in g. ALOJZU LAHU s Klanca (direktor Kmetijskega centra Klanc-Komenda), predstavniku občine Kamnik g. ANTONU KAMINU in predstavnikom Društev upokojencev Kamnik, Motnik-Spitalič, Bukovi-ca-Šinkov Turn, Cerklje na Gorenjskem, Domžale, Kranj, Medvode, Mengeš, Moravče, Šiška, Vodice. Vzpodbudne so bile besede g. VINKA GOBCA - predsednika ZDUS, ki je po pozdravu vsem prisotnim med drugim povedal, da bo letos decembra poteklo 50 let od ustanovitve ZDUS. Namen ZDUS je delovanje tega društva na terenu za kvalitetnejši način življenja upokojencev v tretjem življenjskem obdobju. Lahko se s ponosom ozremo na našo prehojeno pot in ne bomo dovolili, da bi nas sedanja vladna strankarska garnitura potisnila na rob družbenega dogajanja. Žalostno je, da se moramo sedaj na Ustavnem sodišču R Slovenije boriti za pravice iz dolgoletnega našega trdega dela. Že do sedaj so nas s spremenjenim načinom poračunavanja pokojnin prikrajšali za 18% pokojnine. To pa so že stvari, zaradi katerih ne moremo ostati brezbrižni in je prav, da dvignemo svoj glas in ga ob skorajšnjih volitvah tudi preudarno zaupamo strankam in poslancem iz strank, ki jim tudi življenje upokojenca nekaj pomeni. Te naklonjenosti pa upokojencem Slovenije sedaj ne nudi niti en poslanec iz strank LDS in SKD. Pri letošnjih volitvah slovenski upokojenci lahko kaj spremenimo ali pa pustimo, da nas potisnejo nazaj v čase temnega fevdalizma ali v skrajnosti divjega liberalizma. Tudi medijsko nas omejujejo, zlasti še na Televiziji Slovenija delajo velike razlike. Ob tem letošnjem 50-letnem jubileju je bilo na ZDUS sklenjeno, da podelimo priznanja posameznim institucijam in nekaterim dolga leta delavnim posameznikom. Da bi sedanji in nekdanji »zagnanci« delo nadaljevali tudi v bodoče s tako voljo in uspehom ter v članstvo privabili še nevčla-njene upokojence, je priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije izročil njen predsednik g. VINKO GOBEC naslednjim članom DU Komenda: ŠTEFKI ŠUTEJ, STANETU GliGIČU, FRANCU PREZUU, JOŽETU ZARNIKU, CECILIJI KERN, IVANKI KOROŠEC. Plakete pa so prejeli: FRANC DROLC, JOŽE KERN, STOL Interier Kamnik - za uspešno sodelovanje z DU Komenda. Priznanja DU Komenda pa je zaslužnim izročil društveni predsednik g. JOŽE KERN. Prejeli so jih: STANE GRGIČ, MAR- JAN ZALOŽNIK, NANDE VODE, PETER KERN, DOMINIK ŽAGAR, STANE GRK-MAN, JANKO VRTNIK, JOŽE KOČAR, JOŽE ZARNIK, DRUŠTVO UPOKOJENCEV iz MORAVČ in STANE SIMŠIČ. Čestitke DU Komenda ob njihovi 40-letnici in želje za nadaljevanje njihovega uspešnega dela in čestitke tudi vsem dobitnikom priznanj ter plaket so še posebej sporočili predsednik DU Domžale g. IVAN BOL-HAR, podpredsednik DU Mengeš g. SLAVKO PIŠEK, predstavnica DU Kranj, ga. JU-STA RAKAR, predsednik DU Vodice g. STANKO HVALE in predsednik DU Kamnik g. STANE SIMŠIČ. Pred pričetkom drugega dela slovesnosti je prireditelj poskrbel še za kulturni del, ki sta ga prijetno zapolnila basist g. ROK LAP ob spremljavi harmonikarja g. BOŽA MATIČIČA. Veselo so zaplesali tudi mladi domači folkloristi s svojimi plesi pod vodstvom g. IVANA KERNA. Zadnja točka slavja je bila RAZVITJE NOVEGA PRA- bil izredno napreden mož, ki ni skrbel le zase, ampak mu je bil pomembnejši razvoj in napredek kraja, kjer je živel. V zahvalo in v želji, da bi se razvoj Komende z okolico ne ustavil, so se v društvu upokojencev odločili, da njegov grb krasi novi prapor DU Komenda. Prapor je lep in bogat, saj ga krasi še 155 zlatih žebljičkov, raznih darovalcev, katerim se DU Komenda toplo zahvaljuje. Zaradi pomanjkanja prostora niso tu posebej napisani vsi poimenski darovalci zlatih žebljičkov, je pa celoten seznam shranjen v arhivu DU Komenda. Razvitju prapora sta prisostvovala »dobra« botra ga. IVANKA POTOČNIK in g. ALOJZ LAH in nanj pripela vsak svoj trak. Da pa novemu praporu s svojo prisotnostjo ne bi bila nobena vrata zaprta, ga je blagoslovil komendski župnik - dekan g. NIKOLAJ PAVLIC. Na prapor je bil še pripet trak Občine Kamnik, ki ga je v imenu župana g. TONETA SMOLNIKARJA pripel g. ANTON KAMIN in trak predsednika KS Komenda g. MATIJA REMŠETA. Prapor so predali praporščakoma g. JOŽETU ŠORNU in g. ANDREJU KOČARJU. Razvitje prapora Društva upokojencev Komenda. Na sliki od leve proti desni: župnik in dekan g. Nikolaj Pavlic, botra ga. Ivanka Potočnik, boter g. Alojz Lah in predsednik Društva upokojencev g. Jože Kern. (Foto: Stane Simšič) PORA DU KOMENDA, v katerem je poleg besedila izvezen še grb Petra Pavla Glavarja, ki je izredno pomembna osebnost za Komendo. Po končanem študiju bogoslovja je leta 1744 postal kaplan in pozneje župnik v Komendi. Med podložniki je bil priljubljen, duhoviščina pa mu je delala velike težave. V Komendi je dal sezidati šolo, nato še hišo, v kateri je še danes ohranjena njegova bogata dediščina z okrog 2000 knjigami. Po Jelo-vškovih risbah je dal izdelati veliki oltar za komendsko župno cerkev. Bil je dober gospodar in odličen čebelar, trudil pa se je tudi z izdajanjem slovenskih učnih pripomočkov. Svoje premoženje je zapustil revežem in za zidavo bolnišnice v Komendi. Številnim dijakom je pomagal z denarnimi podporami. Umrl je 1784. leta. Za takratne čase je Po zaključku vseh slovesnosti smo skupaj z g. Rokom zapeli še lepo pesem »Prav lepa je Ko-mendska fara«. Nato se je predsednik DU Komenda g. JOŽE KERN lepo zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k slavju ob njihovi 40-letnici, k razvitju novega prapora ali darovali dobitke za bogat srečolov, še zlasti glavnima sponzorjema PIVOVARNI UNION ga. MILENI VOLK in pekarni HROVAT iz Komende ter vsem, ki so bili delovno angažirani. Povabil je vse prisotne, da ostanejo še naprej z njimi tudi na veselem delu popoldneva, saj sta za dobro voljo in ples poskrbela Duo SONJA in JOŽE, gostitelji pa za hitro in dobro postrežbo. MARINKA HRIBOVŠEK Spoštovani starši! V enoti Pedenjped na Jakopičevi 27 na Duplici domuje enota, ki nudi vzgojo malčkom starim od 3 do 6 let. Zabavamo se, plešemo, rišemo, pojemo, ustvarjamo in počnemo vse, kar nas veseli. Učimo se tudi angleščino, saj nas dvakrat na teden obišče profesorica angleščine. Do letošnjega šolskega leta smo imeli skupino samo dopoldne. Letos, zaradi prezasedenosti enot v rednih oddelkih, ponujamo staršem - za vaše otroke tudi popoldanski oddelek v času od 13. do 17. ure, v katerem pa Imamo še nekaj prostih mest. Vse starše, ki želite svoje malčke vključiti v popoldanski oddelek v enoti PEDENJPED, vabimo, da nas čimprej pokličite po tel. št. 831-327 ali 817-017. Seznanili vas bomo z vsemi podrobnostmi, ki vas zanimajo. S Srednje šole Rudolfa Maistra O delu obrata za šolsko prehrano Minuli torek je bil na Srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku prvi letošnji sestanek vodij šolske prehrane iz šol odjemalk in iz vrtca, vodstva šole in predstavnikov kuhinje, ki v tej sestavi delujejo kot organ upravljanja obrata za šolsko prehrano. Sestajajo se vsak mesec razen med počitnicami. Kot je običajno za pozni avgust, je bil namenjen predvsem pripravam na novo šolsko leto, finančnim zadevam in sestavi jedilnikov. Predstavniki vseh naročnikov, to je štirih osnovnih šol in ene vzgojno varstvene organizacije, so obravnavali finančno poročilo za prvo polovico leta. V tem obdobju je obrat vsak mesec pripravil povprečno 40.000 obrokov. Polovico obrokov, predvsem malic, zaužijejo dijaki, drugo polovico pa otroci iz vrtca in osnovnih šol. Kosila razva-žajo v razdelilne kuhinje šol Frana Albrehta, Toma Brejca in na Duplico ter podružnično šolo Nevlje in vrtec. Jedilniki so različni in prilagojeni potrebam posamezne starostne stopnje. Pri sestavi jedilnikov stro- Dijaki lahko za malico naročijo nekatere posebne jedilnike. Možnost, da lahko dobijo tudi vegetarijansko, sadno ali kako drugo dietno malico po navodilu zdravnika, je lani izkoristilo nekaj deset dijakov. Število vegetarijancev počasi raste. Šola skuša čimbolj ustreči tudi dijakom, ki so zelo kritični in zahtevni odjemalci. Predvsem s kulturo postrežbe, spoštovanjem dijaka kot gosta ter s prijazno postrežbo si šola prizadeva mlade tudi vzgajati. Nekaj manj kot 200 dijakov je lani prejemalo malico brezplačno, nekateri v hudi stiski pa tudi kosila. Šola ima jedilnico s približno 350 sedeži, v kateri vsak dan malica in kosi okrog 1200 dijakov. Skupni interesi in poslovno povezovanje z lojalnimi podjetji, ki imajo podobne cilje, omogočajo tudi povezave, ki bogatijo ponudbo šole. Tako so pred leti Ljubljanske mlekarne uredile atrij na prostem, v katerem je mogoče posedeti in si privoščiti sladoled, prav zdaj pa se dogovarjajo za podobno povezavo z domžalskim Napredkom. je edini namenski vir za amortizacijo približno sto tisočakov iz Občine Kamnik. Obrat sodeluje tudi skoraj pri vseh večjih prireditvah v Kamniku in pripravlja pogostitve v obliki postrežbe za mizami ali na banketni način v lastnih prostorih ali pa na drugih lokacijah v Kamniku in okolici. Tako lahko pripravijo stroga kosila v meščanskem stilu, veselo zakusko ali pa piknik v naravi. Kuharska ekipa šole pripravlja tudi lokalne kulinarične specia-litete, posebno iz Tuhinjske doline, kjer je mogoče dobiti še marsikaj dobrega, pristno domačega in pripravljenega s srcem. V naslednjem šolskem letu bo ta obrat šolske prehrane oskrboval s kosili tudi na novo ustanovljeno osnovno šolo Šmartno, v letu 1997 pa tudi vrtec v Šmar-tnem. Verjetno pa bodo prav novosti pri plačevanju vrtcev vplivale tudi na število otrok v vrtcih, zato obrat nima trdnega zagotovila za stalno število obrokov. (ab) Iz kuhinje SŠRMprijetno diši. kovno zelo dobro sodelujejo vsi vodje šolske prehrane. Upoštevati morajo tako prehrambene navade otrok, ki jih pridobijo v družini, kot zdravstvene potrebe in sodobna spoznanja o zdravi prehrani ter možnostih vzgajanja. Z jedilniki je namreč mogoče vplivati na zdrav odnos do prehranjevanja. Kolikor je mogoče, uvajajo domača slovenska jedila. Še posebej moram pohvaliti prizadevanja Vzgojno varstvenega zavoda Antona Medveda iz Kamnika ter vodjo prehrane iz tega zavoda, ki je pri tem dosegla že kar izjemen nivo. Kuhinja posluje samo s pozitivno ničlo, vendar pa ni brez finančnih težav. Zagate zaradi upada obrokov, ko se je iz Kamnika odselila Agroživilska šola in ko so ukinili podaljšano bivanje na osnovnih šolah - zaradi tega je kuhinja izgubila več sto obrokov - so se že polegle. Pojavili so se nekateri novi problemi. Vsa oprema v kuhinji je dotrajana, saj je stara že sedemnajst let in tudi več. Zamenjava strojev in kuhalnih naprav ter tudi njihova popravila pa požirajo velike vsote denarja. Ves denar mora šola ustvariti iz obroka, saj Sola v naravi - Ankaran 1996 Poletne počitnice so tudi letos hitro minile. Prišel je težko pričakovani ponedeljek, 2. september, ko smo se učenci četrtih razredov OŠ Toma Brejca Kamnik in njenih dosedanjih podružnic odpravili v letno šolo v naravi. Tokrat nas je bilo zelo veliko: stodva učenca in štirinajst učiteljev in učiteljic. Zjutraj ob osmi uri smo se iz Kamnika odpeljali proti Ankaranu. Tam nas je že čakalo kosilo. Po kosilu smo se razvrstili po sobah in se pripravili na preizkus plavanja. Pri preizkusu je vsak učenec pokazal, kako zna plavati. Razdelili smo se v plavalne skupine in vsaka skupina je dobila svojega plavalnega učitelja. Ti so nas v celem tednu naučili veliko novih plavalnih veščin. Seveda smo imeli v šoli v naravi tudi pouk. Spoznavali smo obmorsko pokrajino, morje in življenje v njem ter se seznanili z delom ljudi ob morju, risali in prepevali. Najbolj zabavni pa so bili večeri. Vsak je bil lepši in neponovljiv. Zbrali smo se skupaj kot ena družina in prepevali na karaokah, plesali v disku, izbirali najlepše dekle in fanta ter tekmovali v igrah brez meja. Vsi sodelujoči smo dobili nagrade, ki so jih podarila nekatera podjetja iz Kamnika. Zadnji večer pa smo najboljši plavalci dobili celo kolajne. Se posebej smo čestitali vsem tistim, ki so se v šoli v naravi naučili plavati. Domov smo se vrnili polni prijetnih vtisov. Na koncu se v imenu vseh učencev in učiteljev letne šole v naravi zahvaljujem vodstvom trgovin, ki so nam s praktičnimi nagradami še bolj popestrili že tako zabavna tekmovanja. To so bile: Drogerija Mija, Trgovina Merca-tor-Duplica, trgovina Jagoda, tr- govina Nakup, Zorman Mar-ket, Mateja Market, Trgovina Kim, TIP-TOP, Drogerija Polonca, trgovina Gala, trafika Cica, Intershop Kameleon, trgovina Mery, Frizerstvo Branka, trgovina Borovo, copatarstvo Tajč, Drogerija Kana, trgovina Ana, trgovina Pupa, trafika na avtobusni postaji, Frizerstvo Irena, Bar Bazenček, Daisy Sport, Knjigarna Pika, Trgovina 3S. TINA KUNE J, 4. a razred OŠ TOMA BREJCA KAMNIK Takole smo se učili plavalnih veščin. Motnje v razvoju otrok V predšolskem obdobju je najmanj deset procentov otrok z različnimi razvojnimi motnjami. Če prištejemo sem še otroke z različnimi težavami, neskladji, nemirne, potem je še več otrok, ki bi potrebovali bolj specializirano strokovno pomoč za razvoj svojih optimalnih sposobnosti. Kdo so otroci z motnjami v razvoju? 1. Otroci z motnjami v duševnem razvoju: otroci z lažjo motnjo, otroci z zmerno motnjo, otroci s težjo motnjo, otroci z najtežjo motnjo. 2. Otroci z motnjami vida: slepi in slabovidni 3. Otroci z motnjami sluha: gluhi in naglušni 4. Otroci z motnjami govora 5. Otroci z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju 6. Otroci z motnjami vedenja in osebnosti 7 Otroci z več motnjami Motnje in težave v razvoju se v predšolskem obdobju najpogosteje kažejo v razvoju gibanja, govora, zaznavanja, razumevanja, navad, čustvovanja in vedenja. Zakaj težave in motnje? Vzroki zanje so številni. Pogosto je znano le obstoječe stanje, ne da bi vedeli za pravi vzrok, ki je do tega privedel. Vzroki motenj in težav so odvisni od časa, lokacije poškodbe centralnega živčnega sistema in intenzitete poškodbe. Tako razlikujemo na eni strani poškodbe glede na čas nastanka, ki jih lahko razdelimo na tiste, ki so nastale pred porodom - prenatalne, med porodom - natalne, po porodu - postnatalne. Prenatalni vzroki motenj so lahko dedni, morda je prišlo do poškodb v trenutku zanositve, lahko ob poškodbah ploda med nosečnostjo. Glede na vrsto poškodb razlikujemo pet osnovnih skupin: 1. Infekcije in zastrupitve 2. Mehanične in fizikalne poškodbe centralnega živčnega sistema 3. Metabolične spremembe 4. Rast tumoroznih tkiv v centralnem živčnem sistemu 5. Kromosomska odstopanja Poleg že omenjenih vrst poškodb obstaja določeno število takšnih, kjer vzroki zanje še niso jasni, kot na primer neke karakteristične deformacije lobanje. Motnje in težave so lahko posledica določenih težav ali poškodb v nosečnosti, ki so po- PROGRAM DODATNIH DEJAVNOSTI V WZ ANTON MEDVED KAMNIK, RASPOV PREHOD 2 Tudi v šol. letu 1996/97 bomo v WZ Anton Medved organizirali dodatne dejavnosti za predšolske otroke v občini Kamnik. Vse starše prosimo, da pazljivo preberejo program in svoje otroke prijavijo do 30. 09.1996 na izbrano dejavnost. Prijave sprejemamo v vseh enotahl KRAJ - ENOTA tel, st. VSEBINA DEJAVNOSTI VZGOJITELJICA ČAS STAROST OTROK ROŽLE, 831 -327. 817-017 Raspov prehod 2 cicibanove urice cicibanove urice cicibanove urice igralne urice storžkovo popoldne Jožica Klemen Marinka Benkovič Janja Lederer Frančiška Grilje Irena Žibert Edvarda Čadež četrtek od 17.30 do 19.00 ponedeljek od 16. do 17.30 petek od 16. do 17.30 torek od 16. do 17.30 sreda od 16.30 do 18.30 4-6 let 4-6 let 4-6 let 2-3 leta 3 leta PESTRNA, 815-800 Groharjeva 1 likovna delavnica glasbena delavnica delavnica BIBA BUBA BAJA Vera Leveč, Martina Rifelj Breda Podlipnik Mija Hribar četrtek od 15. do 16. ure sreda 15. do 16. ure torek od 16.30 do 18. ure 5-7 let 5-7 let 2-3 leta MEHURČKI, 841-320 Glavarjeva 35 cicibanove urice ciciban telovadi Slavka Žlebir Ema Hacin, Mojca Zakrajšek petek od 16. do 17.30 sreda od 17. do 18.30 4-6 let 4-6 let TINKARA, 814-019 Klavčičeva 1 ostržkova delavnica Saša Poljanšek, Cvetka Trsinar četrtek od 16.30 do 18. ure 4 - 7 let MOJCA, 815-826 Matije Blejca 16 vrtiljak spoznanj Alenka Fujan, Milena Lampret torek od 15.30 do 17. ure 3 do 5 let SONČEK, 813-214, Šmarca MALI NARAVOSLOVEC Vanda Levar, Mirjam Stupar sreda od 15.30 do 17. ure 5-7 let CEPETAVČEK, 831-573, Nevlje LIKOVNA DELAVNICA Jožica Mihelič, Olga Prešeren četrtek od 16. do 18. ure 5 do 7 let OŠ Marije Vere, 813-979, Duplica ciciban telovadi Helena Friškovec, Dragica Zupan sreda od 16.30 do 18. ure 5 - 7 let KEKEC, 815-572, Stranje cicibanove urice Nataša Lanišek ponedeljek od 16. do 17.30 4-6 let OŠ Šmartno, 847-001, Šmartno cicibanove urice Simona Matjan četrtek od 16.30 do 18. ure 4 - 6 let Oš Tunjice, 832-504, Tunjice cicibanove urice Ljuba Lajmiš četrtek od 16. do 17.30 4-6 let vezane s prezgodnjim ali zakasnje-nim porodom kot tudi z majhno porodno težo. Številne raziskave kažejo, da so prva otroška leta čas izrednih, intenzivnih sprememb v centralnem živčnem sistemu. Prav ta plastičnost možganov je v zgodnji razvojni dobi osnova za zgodnjo specialno-pedagoško obravnavo in terapijo. Pojem obravnavanja se je sčasoma menjal. Najprej so s tem mislili na pravočasno všolanje otrok z motnjami v razvoju, nato se je obravnava pomikala na predšolski čas. Prvi je pri nas nudil strokovno pomoč razvojno motenim malim otrokom Centralni otroški dispanzer v Ljubljani v okviru psihološkega oddelka, ustanovljenega 1959. leta. Čez deset let so ustanovili še Center za psihohigieno pri Zdravstvenem domu Maribor, Psihološko ambulanto pri otroškem dispanzerju v Celju, Center za psihohigieno v Murski Soboti in Dispanzer za mentalno higieno in nevropsihiatrijo v Zdravstvenem domu Kranj. Republiška skupnost otroškega varstva in Zveza društev za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam sta leta 1972 in 1974 poročali, da se navedenih pet ustanov ukvarja z odkrivanjem, ugotavljanjem in obravnavanjem predšolskih razvojno motenih otrok ter sta programe teh ustanov denarno podprli. Naslednji korak so bili predšolski oddelki pri večjih zavodih oziroma oddelkih za delovno usposabljanje pri takratnih posebnih šolah. Tretji korak so tako imenovani razvojni oddelki pri rednih Vzgoj-novarstvenih organizacijah. Prvi oddelek je bil ustanovljen v Mariboru 1971. leta. V Kamniku deluje Razvojni oddelek v sklopu Vzgojnovarstvenega zavoda Antona Medveda od 1980. leta. V oddelku so otroci z različnimi motnjami v razvoju. Pri njihovem vključevanju v vrtec so mnogokrat potrebne nekatere spremembe, med katerimi bi naštela naslednje: odstranitev arhitektonskih ovir, nabava posebne opreme in didaktičnega materiala, prilagoditev obstoječih programov glede na vrsto in stopnjo motnje, uvajanje posebnih programov glede na vrsto in stopnjo motnje, kadrovske spremembe in dopolnilno izobraževanje vseh, ki prihajajo v stik z otrokom, poglobljeno sodelovanje med strokovnjaki, starši in otroki, sodelovanje z učitelji in vodstvom šole, v katero se bo otrok vključil, ko bo zapustil vrtec. Danes se v materialistično usmerjenih krogih pogosto postavljajo vprašanja: čemu vlagati tolikšna sredstva v ljudi, ki bodo kljub vsej pomoči strokovnjakov ostali ljudje z motnjo, prizadeti, »reveži«? Le zakaj vlagati toliko časa za tako majhen korak, napredek? Zato bom končala z naslednjo izposojeno mislijo: Bog, daj mi sproščenost, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti, pogum, da spremenim stvari, ki jih lahko spremenim in modrost, da bom razlikovala med obojim. LEA Glavni trg 23 - pri Občini EDINI PRAVI SERVIS vabi dosedanje in nove člane k vpisu in podaljšanju članstva. DALJŠI DELOVNI ČAS! Najdete nas na Glavnem trgu 23 - pri Občini - ali po tel.: 817-058 K0 ŽEPNINA N/DOVOLJ... Razstava ob Dnevih narodnih noš Kamniška majolika Božu Matičiču, predsedniku '/.KO, je bila najbolj všeč največja majolika na razstavi, Id so jo postavili v stekleno vitrino. V okviru programa letošnjih Dnevov narodnih noš je med obiskovalci veliko zanimanja zbudila razstava Kamniška majolika, ki so jo v Razstavišču Ve- ronika pripravili sodelavci dekorativnega oddelka podjetja ETI, poslovne enote Svit Kamnik. Odprli so jo v petek, 6. septembra, s kulturnim programom, Franc Zor, direktor Svita, je dejal da bodo nadaljevali tradicijo izdelovanja kamniških majolik, odločili so se celo za razširitev programa s stenskimi urami in poslikanimi ploščami.1 v katerem so sodelovali pevke vokalnega terceta Veronika in citrar Tomaž Plahutnik. »Prve domače fajančne majolike so nastale na začetku 20. stoletja kot kopije starinskih majolik v Schnablovi delavnici. V dekorativnem oddelku obrata Svit se še vedno trudimo slediti tradiciji izdelovanja majolik. V tem času smo majohko »posvojili«, vzeli za kulturno vrednost in ljudsko umetnost,« je ob razstavi povedala Irena Radej iz dekorativnega oddelka. »Še vedno jo izdelujemo ročno, poslikava je odprta na predloge iz muzejev. Velik vpliv na naš način posli-kaveje imel gospod Božo Račič, prav tako gospa Marica Ftičar, ki je veliko let vztrajala in uspela obdržati kvaliteto, ki jo danes predstavljamo.« Na razstavi smo poleg majolik videli tudi del novega programa, kot so lično oblikovane keramične ure, poslikane stenske plošče in podobno. Kot je ob otvoritvi razstave povedal direktor Svita Franc Zor, ta program sicer za firmo ekonomsko ni zanimiv, vendar ga bodo prav zaradi tradicije še obdržali. Res bi ga bilo škoda opustiti, saj je kamniška majolika že postala eden naših najbolj značilnih spominkov. Takega mnenja je tudi kamniški slikar Dušan Sterle, ki meni, da je škoda, da se ta tradicija ne izkoristi za večjo promocijo Kamnika in obrti, ki na žalost izumira. Janez Dular, minister za kulturo, pa jc v knjigo vtisov zapisal: »Lepo je opazovati stare, s stoletnimi izkušnjami izbru-šene oblike, uglašene s plemenito funkcijo te vrste posode. Tudi to je košček - pravzaprav kapljica - slovenske kulturne dediščine.« RSVETEU »Varujte nas. Dovolite, da rastemo svobodno in častno. Grejte nas in branite nas. Kadar zbolimo, nas negujte in tolažite. Če smo telesno ali duševno prizadeti, bodite še posebej prizanesljivi do nas... Tako nas učite, da bomo znali uživati darove sveta...« (Otrokom vsega sveta, Epta,1996) Med darove tega sveta sodi tudi dobra knjiga. Omogočimo našim otrokom, da bodo našli pravo pot do nje in preko dobrega čtiva do mnogih razsežnosti našega bivanja! To leto so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto boja proti revščini. Temu se pridružujemo tudi bralci in knjižnice z vključevanjem v mednarodni knjižni kviz, ki letos nosi naslov OTROCI ZA BOLJŠI SVET. Tudi z branjem knjig o otrocih iz vsega sveta, ki živijo v različnih težkih življenjskih pogojih, v revščini v kakršnikoli obliki, o otrocih, ki jim je odvzeta katera od osnovnih človekovih pravic, ozavestimo problem revščine, ga spoznavamo in si potem lažje predstavljamo, kaj je dobro življenje. Tako kot deček iz stare slovenske pravljice, ki je nekaj časa bival pri povodnem možu, ki mu je nudil največje bogastvo. On pa si je želel živeti pri svojih revnih starših in mu ni bilo mar za vse, kar mu je nudil povodni mož. V romanu Anite Desai Vas ob morju pa spoznamo drugačno družino iz Indije - z bolno materjo, očetom, ki je vdan alkoholu in ne skrbi za svojo družino s štirimi otroki. Starejša, še ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... uri Sreda, 25. september, ob 19. Razstavišče Veronika Kamnik Odprtje razstave: 70 LET SKAVTSTVA IN GOZDOVNIŠTVA V KAMNIKU Razstava bo odprta do 13. oktobra 1996. ********** Sobota, 28. september, ob 20. uri Srednja šola R. Maistra, Kamnik VEČER PRIJETNIH PESMI IN SKLADB NAŠE MLADOSTI Nastopili bodo: Joži Kališnik Janez Majcenovič Rok Lap Tomaž Plahutnik Božo Matičič Glasbeni večer bo z besedo popestril Tone Ftičar. ********** RAZPIS INTERESNIH DEJAVNOSTI PLESNA ŠOLA M&U V Kamniku že deveto leto organiziramo plesno šolo, v okviru katere se je osnovnih plesnih korakov naučilo več kot tisoč otrok od 4. do 15. leta starosti. Letos smo pripravili program plesnih tečajev, kijih bosta vodila Mateja Juvan in Uroš Andič. Mentorja bosta svoje dolgoletne pedagoške in učiteljske izkušnje združila na plesnih uricah. PREDŠOLSKI OTROCI bodo prve plesne korake spoznali skozi igro, ob glasbi bodo razvijali gibalne sposobnosti. ŠOLSKI OTROCI bodo v dveh starostnih skupinah (1.-4. razred, 5.-8. razred) spoznali vse vrste standardnih in latinsko-a-meriških plesov, pa tudi skupinske plese, rock'n'roll in disco. V nadaljevalnih stopnjah se bodo naučili dodatnih slik plesov začetne stopnje vse do zahtevnejših tekmovalnih likov. PROGRAM ZA ODRASLE obsega standardne, latinsko-ame-riške in ostale družabne plese, kot so foxtrot, angleški in dunajski valček, polka, jive, ča-ča-ča in disco-fox, v nadaljevanju pa tudi sambo, rumbo, tango, boogie-woogie,... Vsak od programov obsega osem vaj vsaj po dve šolski uri (za najmlajše eno šolsko uro), tečaji pa bodo potekali enkrat tedensko v dvorani Kina Dom Kamnik: PETEK: 16.00-16.45 predšolski začetni 16.50-17.35 predšolski nadaljevalni 17.45-19.15 šolski 19.15-20.45 šolski 21.00-22.30 odrasli CENE TEČAJEV: predšolski otroci: 3.300.00 SIT šolski otroci: 4.200.00 SIT odrasli: 4.200.00 SIT V plesno šolo se lahko vpišete od 18. do 23. septembra (razen sobote in nedelje), od 17.30 do 19.00 v prostorih ZKO Kamnik, Japljeva 2. Dodatne informacije: ZKO Kamnik, tel.: 831-612 in 817-556. ********** MAŽORETNA SKUPINA »VERONIKA« Kamniške mažoretke vpisujejo nove članice, stare od 10 do 14 let. Vpis bo potekal dne 7. in 8. oktobra 1996, od 11. do 15. ure, v preddverju Razstavišča Veronika, Japljeva 2 v Kamniku. Podrobnejše informacije dobite pri mentorici Nataši Hribar po tel. štev.: 841-094 (popoldne) ali ZKO Kamnik: 831-612 (dopoldne). VABLJENE! LIKOVNA ŠOLA 1. SKUPINA - od 7 do 10 let (1.-4. razred) Otroci se bodo seznanili z osnovami risarskega in slikarskega oblikovanja, spoznali različne risarske in slikarske tehnike, modelirali z glino in papirščino. 2. SKUPINA - od 11 do 15 let (5.-8. razred) Z opazovanjem, risanjem, slikanjem, modeliranjem bodo otroci bogatili svoje spoznavanje sveta, svoje likovne sposobnosti in razvijali svoj lastni izraz. Vživeli se bodo v svet barv, spoznali oblike in površine, obvladovali slikarski prostor. Spoznali se bodo z različnimi slikarskimi motivi in okrepili znanje že znanih likovnih tehnik. Likovna šola bo potekala v prostorih nad Galerijo Miha Maleš. Pričela se bo v OKTOBRU. Dan poteka likovne šole bo sporočen ob vpisu. VPIS bo v ponedeljek, 23. septembra, od 17.30 do 18.30 in v ponedeljek, 30. septembra, v enakem časovnem terminu, v prostorih nad Galerijo Miha Maleš pri mentorici Mojci Koncilja. Cena tečaja za prvi semester je 3.000.00 SIT. Vse nadaljnje informacije lahko dobite na tel. štev.: 831-612 ZKO Kamnik. Matična knjižnica Kamnik Otroci za boljši svet Žrebanje v kamniški knjižnici za mednarodni knjižni kviz najstnika, sta zapustila šolo, da lahko skrbita za družino, kot da bi bila odrasla. Drugi otroci zrastejo brez staršev ali z nadomestnimi starši kot Nedeljka (Gu-drun Mebs), ki si je v sirotišnici našla nedeljsko mamo. Matilda je imela svoje starše, ki pa so jo zavračali in na koncu celo zapustili, saj zaradi svoje omejenosti niso mogli razumeti njene izjemne nadarjenosti. Vendar je bilo Matildi bolje brez njih... To je le nekaj knjig, ki so vključene v kviz Otroci za boljši svet. 17. septembra bo v vseh splošnih knjižnicah žrebanje med prispelimi rešitvami, tako tudi v Matični knjižnici Kamnik. Nagrade bodo seveda knjižne in sploh mikavne, glavna nagrada pa je udeležba enega tekmovalca s spremljevalcem na zaključni prireditvi, ki bo 17. ok- tobra v Ljubljani. Ti izžrebanci bodo imeli možnost, da bodo v Mainzu izžrebani za mednarodno nagrado, to pa je udeležba na mednarodnem taboru. Revščini ali kakršni koli zapostavljenosti se lahko tudi sami zoperstavimo s knjigo v roki. Takšna pot nam prinese spoznanja in darove, ki niso kupljivi, ki niso minljivi kot na primer lepe in modne obleke, ki jih imajo sošolke vedno več in vedno lepše. Dobre knjige se v javni knjižnici ponujajo vsem ne glede na to, čigav je, od kod prihaja, koliko ima od palcem. Ob vsakdanjem boju za ljubi kruhek naj nas 17. september, dan zlatih knjig, spomni na dobre knjige. In ko smo že pri kruhu - LE PRAZEN KLAS VISOKO GLAVO NOSI. Kdor bere, pa ni prazen. Pod Repanškovimi kostanji XII. tekmovanje ljudskih godcev Navada je železna srajca. To zdaj že velja tudi za tekmovanje ljudskih godcev na Homcu pri Radomljah, kjer se je v avgustu zbralo kar 28 tekmovalcev, devet v kategoriji do petnajst let in devetnajst v kategoriji nad petnajst let. V prvi kategoriji so bili najboljši Klemen Leben, Borut Žagar in Uroš Šubelj, v drugi pa Simon Cerar, Grega Vrhovec in ličnih nagrad. Za prvo nagrado je bilo podeljeno gorsko kolo in pa velika konjska koža. Nekaj uvodnih besed je spregovoril Božo Matičič, kije dejal, da je vesel, da je v kamniški, domžalski, mengeški, moravski in lu-koviški občini toliko dobrih godce v, karje pra v gotovo jamstvo za vsa prihodnja tekmovanja. TUdi obiskovalcev je bilo letos Uroš Križman. Najstarejša godcevka je bila Pepca BJejc, najboljši debitant pa Marko Tome. Prireditev so pripravili ZKO Kamnik in Domžale ter Gostilna Repanšek, glavno organizacijsko nit pa je imel v rokah Vido Repanšek. Obe ZKO sta podarili lepe knjižne nagrade in majolike, bilo pa je tudi veliko drugih prak- veliko - okoli sedemsto, kar potrjuje, da so tovrstna tekmovanja priljubljena tako pri mladih kot pri starejših ljubiteljih glasbe. Za višek večera so poskrbeli Slovenski muzikantje, vrhunski glasbeniki, kot gosta pa nastopila tudi evropska prvaka Aleks Rutar in David Koren. LS. Izobraževanje za obrtnike in podjetnike PODJETNIŠKA AKADEMIJA VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA KAMNIK PET MODULOV - 90 UR - PODJETNIK IN VODENJE PODJETJA - MARKETING - PODJETNIŠKI MANAGEMENT IN ORGANIZACIJA - EKONOMIKA IN FINANCE - KADRI PRIČETEK: 10. oktober 1996 USPOSABLJANJE POTEKA OB TORKIH IN ČETRTKIH Program sofinancirajo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Gospodarska zbornicu ■-1 Slovenije - Združenje -~ dobite na: podjetnikov Slovenije in Vse dodatne in*°™*TJ, 70 02 aH 168 73 01 \ obrtna zbornica Slovenije i College d-d-, tel.: 061 / w tcr OMina Kamnik 19. septembra 19% REPORTAŽA - POGLEDI - PODJETNIŠTVO Kamniški občan Dnevi narodnih noš '96 v sliki in besedi Sejem bilje živ... Maroška in Vita sta pred kavarno ponosno razstavili živalce iz krompirja, ki so jih izdelali najmlajši s sodelovanjem mentorice Helene. Sto kamniških narodnih noš v sprevodu z občinskim grbom in zastavo na čelu. Pred županom Smolnikarjem in matičarko Križmanovo sta na malograjskem pobočju rekla svoj »da« kamniška nevesta Mojca in ljubljanski ženin Bojan. Parkirišče za samostanom seje za tri dni spremenilo v lunapark, kjer je največ pozornosti zbujal vlakec Super bobi... Tak pa je bil pogled iz Samčevega predora proti Glavnemu trgu. V prvem delu povorke so folklorne skupine prikazale noše slovenskih pokrajin. Sizifovo delo?! MIP-ora salama velikanka, ki sta jo lačnim obiskovalcem rezala brata Rok in Primož Galjot iz Zagorke, je kar hitro izgubljala svojo dolžino. »Nič čudnega ni, da me toliko ljudi opazuje, saj sem bil nekoč tudi jaz kot gojenec Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamničan,« je dejal Zdravko Strajnar iz Bovca med rezljanjem lesenega kipa. Enotna vozovnica - da, a ne tako draga! Verjamemo, da so se podpisniki dogovora (župani občin Kamnik, Mengeš, Domžale in predstavniki Kambusa in Slovenskih železnic) dolgo trudili, da bi s ponudbo enotne vozovnice v kamniško-domžalski prostor prinesli kvalitetno in učinkovito rešitev primestnega prevoza. Verjamemo tudi, da so s tem želeli ustvariti možnosti za večjo uporabo javnih prevoznih sredstev in s tem prispevati k razbremenitvi prometnih in slabih cest. Vse to bi prispevalo tudi h kvaliteti življenja, saj množična uporaba osebnih avtomobilov prav gotovo močno onesnažuje življenjsko okolje in naš bivalni prostor. Skratka, prednosti, vredne vse pohvale in priznanja, če...! ...Če cena enotne vozovnice ne bi tako poskočila od dose-daj veljavne cene vozovnice za vlak! Ob vsem tem naštete prednosti v trenutku zbledijo, saj je novost močno prizadela vse potnike, ki so potovali z vlakom. Če vemo, da so to večinoma dijaki, študentje in delavci, ki morajo po novem plačati za me- sečno vozovnico tisočaka (dijaki in študenti) oziroma tri tisočake (delavci) več, potem o naporih podpisnikov dogovora prav lahko govorimo kot o Si-zifovcm delu. ludi dobri nameni, da bi z novostjo povečali uporabo javnih prevoznih sredstev, bodo ostali le pobožne želje. Kajti cena bencina, (pre)nizka ali ne, takšna kot je, bistveno vpliva na odločitev, kakšno prevozno sredstvo si bo popotnik izbral! Zato predlagamo, da podpisniki dogovora o uvedbi enotne vozovnice ponovno sedejo skupaj in poiščejo ter ponudijo takšno ceno vozovnice, ki ne bo tako močno udarila po žepih dijakov, študentov in delavcev, ki se vozijo z vlakom! Če takšne možnosti ne morejo ponuditi (subvencionirano vozovnico), potem je najmanj, kar lahko storijo, da ob enotni vozovnici (ki ima svoje prednosti) ponudijo tudi staro vozovnico za vlak. Šolarji in delavci pa bodo izbrali tisto, ki jo lahko tudi plačajo! TNgfflF Mnenju občine o Rondoju na Glavnem trgu ob rob Gospod župan, trud, 'ki ga vlagate v opravičilo dvomljivega obratovanja kioska Rondo na Glavnem trgu v Kamniku, se vašemu pololaju ne pritiče. Kajti zavzemate se za nezakonitost! V svojem pojasnjevanju stališča občine do Rondoja na Glavnem trgu pravite, da je lastnik Rondoja lani avgusta posredoval vlogo za podaljšanje dovoljenja za obratovanje, ne poveste pa, da dovoljenja ni pridobil. Tudi začasnega ne! Nadalje, gospod župan, nizate vrsto možnosti, kako bi Rondo le lahko posloval, sicer začasno in to v času trajanja turistične sezone, turističnih, sejemskih in kulturnih prireditev, čeprav dobro veste, da Rondo posluje leto in dan, na petek in svetek, če ne gre drugače, tudi ovit v polivinil, da dela sramoto ne le sebi, ampak tudi vam in celemu Kamniku. Nikakor pa o njem ni mogoče govoriti kot o objektu, ki »promovira* občino. Gre kvečjemu za »promoviranje« nereda in samovolje posameznika. Vaša prizadevanja za oživitev mestnega jedra že rojevajo sadove. Škoda le, da v imenu zakonitosti in reda gnilih sadov ne izločite! t fflerf Skupina japonskih tekmovalcev na mengeškem polju, kjer je teden dni potekalo 11. svetovno prvenstvo raketnih modelov, opazuje, kako visoko je raketa dvignila model njihovega kolega. Takšna gneča je bila na startu pred kavarno, ko je množica tekačev, ki so se pomerili v gorskem teku za drža v no prvenstvo, krenila proti Staremu gradu. V obredu jurjevanja, ki ga je sredi Kamnika predstavila folklorna skupina Zeleni Jurij iz Črnomlja, ki jo rodi Jana Rožič, sta sodelovala tudi šestletna Tadej in Klavdija. Foto: F. Svetelj Kamniški občan REPORTAŽA - POGLEDI - PODJETNIŠTVO 19. septembra 1996 9 V Litiji bodo počastili spomin na Luka Svetca /r, Luka Svetec, slovenski književnik, jezikoslovec, politik in domoljub je v Litiji Uvel 48 let, od leta 1873, pa vse do smrti leta 1921. Pokopan je na litijskem pokopališču. Litijani smo nanj zelo ponosni, prav tako pa tudi Kamničani in Podgorci, kjer je bil Svetec leta 1826 rojen. V spomin na visoki obletnici Luke Svetca (170 let rojstva in 75 let smrti) bodo v Litiji na obletnico njegovega rojstva, to je 8. oktobra, izdali posebno pisemsko kuverto in spominski tig, ki bo tega dne v uporabi na pošti 1270 Litija. Pobudnika in izvajalca celotne aktivnosti v zvezi s tem, sta odbor Litija skozi čas in Villa Litta klub -fondacija Litija. Dan pred tem - 7. oktobra zvečer - bodo v Litiji priredili spominsko slovesnost, na kateri bodo govorili o življenju in delu Luke Svetca. Tedaj bo tudi predstavljena spominska kuverta in žig. Na kuverti in žigu je upodobljen portret Luke Svetca, po obodu pa so napisi 170 let rojstva, 75 LUKA SVETEC ^UTIJN^ let smrti in Luka Svetec. Na Žigu je tudi datum uporabe -8. 10. 1996 - in številka litijske pošte. MARTIN BRILEJ Luka Svetec v začetkih sodobne slovenske književnosti Predvidoma naj bi v nedeljo, 6. oktobra 1996, ob 170-le-tnici rojstva LUKA SVETCA, narodnega buditelja, politika, pisatelja in notarja na njegovi rojstni hiši v Podgorju odkrili spominsko ploščo. Ob tej priložnosti smo zaprosili prof. dr. Matjaža Kmecla s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za njegov pogled na vlogo Luka Svetca v začetkih sodobne slovenske književnosti. Ko je Josip Trdina v Ljubljanskem časniku 1850 objavil svoj kar precej znameniti Pretres slovenskih pesnikov, je med najbolj upapolnimi mladimi slovenskimi literati omenil tudi takrat štiri-indvajsetletnega Luka Svetca -kot pesnika in prevajalca; njegova največja odlika da je »natančna logika, ki se nam v vseh pesmih razodeva«. Gre seveda za lastnosti, ki za pesnika ni prav najnujnejša, za takratno stanje slovenskega izražanja pa je bila značilna: v mislih je treba imeti, da so pisci prihajali iz nemških šol, da so tam imeli tudi po kakšnega profesorja, ki jih je - kot v Ljubljani na primer Metelko -učil slovenske slovnice, toda tega je bilo V najboljšem primeru po nekaj tedenskih ur. Zvečine so bili v slovenskem pisanju samouki, ki so se pogosto bali napisati že malo daljši stavek priredne, kje neki šele podredne vrste. Na drugi strani pa je takšna pohvala povedala bistveno o Svetčevem duhu: bil je mnogo bolj razumski kot pesniški; znal je stvari zelo dobro in logično premisliti, tako da ni zaman med staroslo-venskimi politiki slovel kot najboljša »glava«; slaba posledica: v literaturi se mu je v ospredje in v postopek neprestano silila poučnost, pogosto tudi narodni in politični aktivizem. Bržkone je to sam pri sebi razmeroma zgodaj kritično zaznal in pesnikova-nje oziroma literarno pisanje nasploh opustil. Kolikor ga je bilo, pa ni tako zelo nepomembno, kakor bi bilo mogoče soditi po takih opazkah. Slodnjak je njegove zgodnje pro-znopripovedne poskuse zelo resno ocenil kot nekaj, iz česar je literarno izhajal Levstik. Predvsem je pri tem mislil na njegovo spajanje folklornega ljudskega izročila z realističnim upo-vedenjem pripovednega položaja - kot to lahko v nekoliko enostavnejši obliki opazujemo pri Jurčičevih Spominih na deda in v umetniško mnogo uspešnejšem Levstikovem Martinu Krpanu -oboje kar nekaj let za Svetcem, ki naj bi bil iznajditelj takšnega ro- MATIČNA KNJIŽNICA KA torek, 24. septembra, ob 19. uri: mag. Rudi Kotnik - Ali smo režiserji svoje življenjske zgodbe: uporaba gestalta in transakcijske analize v vsakdanjem življenju petek, 27. septembra, ob 19 uri: predstavitev pesniške zbirke Roka Repanška (1976-1995) Tornado v mirnem??? svetu Sodelujejo: Andrej Koritnik, Nataša Špende z recitacijami in Ditka Babnik s citrami Razstava Matična knjižnica Kamnik in Svetopisemska družba Slovenije vabita na ogled SVETOPISEMSKE RAZSTAVE ob izidu slovenskega prevoda Svetega pisma. Otvoritev bo v petek, 4. oktobra, ob 19.30 v Matični knjižnici Kamnik. Razstava bo odprta med delovnim časom knjižnice do konca oktobra. Pravljične ure Za otroke do 10. leta starosti enkrat tedensko pripravljamo pravljično uro. Namenjene so starim in novim pravljicam, pripovedovanju, spodbujanju domišljije in govornih zmožnosti, spodbujanju samostojnega jezikovnega in likovnega izražanja. Prva pravljična ura bo v četrtek, 3. oktobra, ob 17. uri. Vpis na pionirskem oddelku ali po tel. 812-597. Likovna šola za predšolske otroke in otroke do 10. leta starosti pod mentorskim vodstvom Andreja Schlegla in Marka Novaka. Program: osnove likovnega izražanja in spoznavanje različnih tehnik risanja, modeliranja, vzporedno bo potekal družabni program. Termin: dvakrat tedensko popoldne. Informacije in prijave do 10. oktobra: 811-627 od 8. do 10. ure, 815-393 od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, knjižnica 812-597 od 9. do 15. ure. mantično-realističnega pripovednega postopka. Bržkone najbolj značilen sad njegovih literarnih prizadevanj pa je bila verzif icirana povest, nekakšna romantična pesnitev Kle-pec (1853). Na eni strani se je v njej Svetec spogledoval z razširjeno polklasicistično, polroman-tično prepričanostjo, da je sleherna nacionalna literatura utemeljena z narodnim epom; ker ga Slovenci pri sebi nikakor nismo zmogli odkriti, so začeli takratni Slovenci na vse kriplje s pisanji takšne utemeljitvene pesnitve -pač na osnovi različnih narodno-izročilnih mitov; v »trop, ki se poti in trudi«, se je seveda z najboljšimi nameni vključil tudi Svetec: morebiti, tako so upali vsi, se v blagor slovenskemu narodu in njegovi literaturi le posreči. Na drugi strani pa je v zgodbi tega svojega besedila »folklorni motiv o preprostem mladeniču, obdarjenem zaradi srčne dobrote z nadnaravno močjo« (Slodnjak) prepletel z mladomeščansko zgodbo o tesnejši, intimnejši, »naturni« zvezi med takšnim plebejcem in očarljivo aristokratsko žensko. Pri tem je treba upoštevati, da je veljala »mešana«, bastardna ljubezen v vsej predmeščanski družbi za enega najhujših prestopkov; vsakršno intimno povezovanje ljudi iz različnih stanov je bilo, preprosto, prepovedano. (Odtlej na primer v angleščini beseda »bastard« velja celo za eno najhujših zmerljivk.) - Ljudje pa so se seveda od nekdaj zaljubljali med seboj ne glede na družbene predsodke, narava jih je z njihovimi nagoni, čustvi in strastmi gnala v to: od tod tudi tako silovito zgodnjemeščansko priseganje na naravo - bila je osnova za tisto, kar so izoblikovali v politično geslo o svobodi in enakosti; po naravi smo si pač vsi enaki. Od tod, s takšnim ideološkim ozadjem, prava poplava literature o nesrečnih ljubeznih - v vseh evropskih romantičnih literaturah. - Pri nas enako: od Jurčičevega Desetega brata do vseh Tavčarjevih pripovedi »po spisku«;na začetkih paje mogoče kar poudarjeno videti Svetca. Kasneje se je ves posvetil poklicnemu in narodno političnemu delu; občudovalci, ki jih niti ni bilo tako malo, so ga še vabili nazaj v literaturo, pa tega ni storil. Odločilna je bila najbrž že omenjena samokritična presoja, obenem pa premislek, ki je za može tistega časa, med drugimi tudi za Levstika, značilen: prepričani so bili, da so pred njimi pomembnejše naloge - realno delo, realna politika; literatura pa je na koncu koncev vendarle zanamovana z domišljijsko nerealnostjo, z njo ni mogoče nastopati v državnem zboru ali v gospodarstvu, celo za vsakdanje življenje ni zmeraj pomembnejša od, recimo, slovnice. Ko so Levstiku kdaj pa kdaj rekli, naj rajši napiše še kakšnega Krpana, nc pa toliko jezikoslovnih spisov, je vztrajno in po svoje razumno odgovarjal, da brez slovnice tudi Krpana ni. V Svetčevem premisleku bi se to slišalo, da brez lastne politike ne more biti slovenskega osamosvajanja. Prof. dr. MATJAŽ KMECL Novice z alpskih cest Turistična regija Alpski svet Karavank Kamniško Savinjskih Alp s projektom turistične ponudbe Alpske ceste vključuje že 21 občin in povezuje turistične partnerje od Jesenic do Žalca na vzhodu in Prevalj na severu. Članica je tudi kamniška občina, ki pa žal ni preveč aktivna. Letošnji program razvoja turistične ponudbe razširja Alpske ceste s transverzalami: ogledni-ško, pohodniško, planinsko, kolesarsko, lovsko, rečno jezersko, naravnih znamenitosti, kulturno zgodovinske dediščine alpskega sveta, etnološko kulinaričnih posebnosti, planšarstva in bajtar-stva, športa in rekreacije. Na transverzalan pa bo ponudba turističnih storitev in proizvodov popestrila turistom njihovo potepanje po alpskih tran-sverzalah. V to ponudbo se lahko vključijo tudi vsi kamniški gostinci, planinski domovi in drugi ponudniki turističnih storitev. Promocijski kolesarski maraton 200 km po ALPSKIH CESTAH je tudi letos lepo uspel, saj se ga je udeležilo kar 270 kolesarjev iz vse Slovenije, med njimi tudi kar nekaj KAMNIČA-NOV. Poleg napornega kolesarjenja so bili kolesarji deležni tudi prijaznih sprejemov in pogostitev v Tržiču, Domžalah, Črnivcu, Mozirju, Mengšu in Kranju, kjer so jih župani in občani pozdravili z domačim vzdušjem, glasbo in folklornimi programi. Letošnji maraton je bil tudi tekmovalni z vzponom iz Gornjega Grada na Črnivec. Kamnik je po lanskem organizacijskem polomu tokrat odpovedal gostiteljstvo. ALPSKE CESTE se bodo letos prvič predstavile na sejmu GOST TUR 96 v Mariboru, kjer se bo 19 občin s preko 300 sodelujočimi kulturnimi posebneži, ansambli, godbami, plan-šarji, rokodelci in alpskimi spe-cialitetami in posebnostmi predstavilo na tiskovnih konferencah, javnih predstavitvah in turistični borzi. Žal bo tudi ta turistična predstavitev minila brez kamniške občine. Zato pa vabimo kamniške turistične ponudnike, da izkoristijo brezplačno priložnost na skupnem razstavnem prostoru ALPSKIH CEST od 7. do 12. oktobra 96. Prijavijo se lahko na BSC Poslovno podpornem centru v Kranju, Ljubljanska cesta 24a, kjer je novi sedež turistične regije, ki se mu je Kamnik lahkomiselno odpovedal in tako izgubil še zadnjo možnost, da bi bil vsaj na enem področju regijski center, saj smo bili ustanovitelji in pobudniki te turistične regije prav Kamničani. Tako pa se podira vse, kar smo nekaj let s trudom gradili, da smo povrnili vsaj del nekdanjega turističnega slovesa. Z razvojem ALPSKIH TRAN-SVERZAL pa poteka tudi akcija ustanavljanja turističnih tržnih centrov v vseh občinah članicah. Po praktičnem in strokovnem polletnem domačem in mednarodnem usposabljanju bo BSC center pomagal usposobljenim kandidatom pri ustanovitvi zasebnih podjetij, ki se bodo povezala v gospodarsko interesno združenje in skupno nastopala in tržila turistične storitve in proizvode. Pri izvedbi programa bodo sodelovali domači in tuji partnerji. K sodelovanju vabimo tudi mlade ambiciozne kamniške podjetnike, ki se lahko prijavijo na kamniškem Uradu za delo na Kajuhovi 11. Podjetniško poslovni kotiček v kamniški knjižnici Ker je že kar nekaj mesecev zaprt kamniški Poslovno infor- macijski center, kar so celo pozabili objaviti, pa kamniški podjetniki vseeno ne bodo prikrajšani. SPATINOVA, kamniški samostojni podjetnik Marijan Štele ter MATIČNA KNJIŽNJICA KAMNIK bosta v prostorih čitalnice v sodelovanju s partnerji pospeševalne mreže za malo gospodarstvo odprla PODJETNIŠKO POSLOVNI KOTIČEK. Podjetnikom bodo na voljo vse podjetniške informacije v pisni in računalniški obliki, navodila in različni obrazci zbornic in vladnih zavodov in centrov, priročniki in orodja za povezovanje in sodelovanje pri poslih s tujino. Preko INTERNETA v knjižnici pa bodo direktno povezani s slovenskim Euroinfo centrom in vsemi podatki o poslovanju z evropskimi malimi in srednjimi podjetji. Vsak ponedeljek od 11. do 13. ure in v petkih od 15. do 17. ure pa bodo podjetniki lahko izrabili tudi brezplačne nasvete podjetniških svetovalcev. Vsak zadnji petek v mesecu ob 17. uri bodo javne predstavitve NOVOSTI IZ PODJETNIŠTVA v dvorani knjižnice. Prva taka predstavitev bo 27. septembra 1996 ob 17. uri, kjer bodo podjetniki lahko izvedeli, kaj je v svetu novega na področju podjetništva in kateri programi, zakoni in pravila se pripravljajo v Sloveniji. Vsak zadnji ponedeljek v mesecu, prvič v oktobru, pa bomo predstavili uglednega podjetnika in predstavnika vladnih resorjev s področja malega gospodarstva, ki bosta v dialogu predstavila svoje poglede in oceno podjetniškega poslovanja. Imeli bomo tudi podjetniško skrinjico, kamor boste lahko oddali svoje predloge, pripombe in pritožbe na poslovanje vladnih, občinskih, zborničnih ustanov s področja gospodarstva. Ob obiskih tujih poslovnih delegacij in podjetnikov pa bomo organizirali tudi poslovna srečanja. Vsem podjetnikom pa bodo na voljo ponudbe za partnerstvo, sodelovanje in kooperacije evropskih, azijskih in ameriških podjetnikov, pa tudi slovenska podjetniška in inovacijska borza. Na voljo bodo tudi pregledi poslov po posameznih panogah in poslovnih področjih. Podjetniki bodo lahko tudi izvedeli, kdo vse jim lahko pomaga in kako ter pod kakšnimi pogoji, saj bo na voljo pregled domačega in tujega podpornega okolja za malo gospodarstvo in programe pomoči. - sm - Priložnost za samozaposlitev Trženje turističnih programov in podjetniških kooperacij Mladim s podjetniškimi poklicnimi ambicijami nudimo priložnost samozaposlovanja na področju trženja turističnih programov ALPSKIH CEST in poslovnih kooperacij z domačimi in tujimi partnerji. Podjetniški izziv nudimo tistim, ki se želijo poslovno preizkusiti na teh področjih dejavnosti. Izobrazba: srednja, višja, visoka, aktivno znanje angleščine in pasivno znanje še enega evropskega jezika. Izkušnje: komercialne in tržne izkušnje in dobra sposobnost komuniciranja z različnim okoljem. Sposobnosti: poslovne, podjetniške, iznajdljivost, osnovno obvladanje dela na računalnikih. Kandidate bomo preizkusili na treh področjih: naloge s področja informiranja in komuniciranja, naloge s področja promocije, organizacije in trženja turističnih programov, naloge s področja podjetniških kooperacij. Kandidate, ki bodo uspešno opravili te naloge, bomo brezplačno usposobili za tržno komuniciranje in poslovno nastopanje v turizmu in podjetništvu. Po izobraževanju bodo opravljali 3-6 mesečno usposabljanje na delu na pogodbeni osnovi. Pomagali jim bomo pri registraciji s. p. statusov. Najuspešnejšim bomo zagotovili mednarodno usposabljanje. Prijave sprejema Urad za delo v Kamniku, Kajuhova pot 11, tel. 816-151. - sm - Srednja šola RUDOLFA MAISTRA enota IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH KAMNIK, Novi trg 4l/a Telefon: 817-210,817-516,817-538,817-494 vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: • TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA - osnovni in obnovitveni tečaj • ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE TV. in V.STOPNJE PA VAS VABIMO K VPISU V SMERI: - PRODAJALEC (za dokončanje šole) - EKONOMSKO-KOMER CIA LNI TEHNIK - POSLOVODJA (pogoj za vpis je končana trgovska šola in 2 leti delovne prakse) - OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE -6., 7. in 8. razred (za osnovno šolo je šolanje brezplačno). Če bi se želeli izobraževati ali obiskovati katerega od navedenih tečajev, vas vabimo, da se prijavite do 25. septembra 1996. Podrobnejše informacije dobite lahko na zgoraj navedenih telefonih ali osebno VSAKDAN, RAZEN PETKA, od 9. do 15. ure. O pričetku izobraževanja in pričetku tečajev vas bomo obvestili pisno. Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja Niso vsi gluhi V eni od prejšnjih številk Kamniškega občana je bil napisan poziv gostincem na Šutni, da omogočijo pešcem prost prehod po pločniku pred njihovimi lokali. Ne samo, da so prebrali ta poziv, celo prisluhnili so mu. Tako je potrebno pohvaliti slaščičarno »Šutna« in bistro »Gu-Ciu«, ki sta toliko umaknila mizice in stolčke s pločnika, da je možno priti mimo lokala, ne da bi bilo potrebno delati ovinek in si zvijati noge po vegastih »balkanskih« kockah. a Pollak Odgovor Ferdinandu Šerbelju Ni prvič, da ko Vam v javni polemiki zmanjka znanja in strokovnih argumentov, posežete po Vam lastni nesramnosti, pritlehnosti, cinizmu, poniglavosti in lažeh. Zagotavljam pa Vam, da ste na tak način o naši instituciji in sodelavcih pisali zadnjič. Direktorica Kulturnega centra Kamnik: Mirina Zupančič muzejska svetovalka 19. septembra 19% PLANINSTVO Kamniški občan Med planinci Obisk peruanskih ANDOV Klemen MALI in Robert PO-LIČNIK sta letos poleti obiskala Južno Ameriko - Ande v Peruju, področje Cordillera Blanca. Po-iičnik je tja odpotoval že osemnajstega junija, Mali pa drugega julija, vrnila sta se skupaj drugega avgusta. V južnoameriških gorah sta nameravala plezati v Huantsanu (6.395 m), na katerega po doslej zbranih podatkih že 12 let ni stopila človeška noga. Pred vzponom na ta hrib, na katerega vrh sta hotela priplezati po prvenstveni smeri, sta se hotela akli-matizirata na okoliških pet - in šesttisočakih (Pisco, Chopicalpu, Artesonaraju in drugih). Toda zaradi bolezni (Poličnik je zbolel in imel visoko temperaturo) in slabega vremena v dnevih nameravanega vzpona (pihal je močan veter s snegom in dežjem), jima zastavljenih načrtov ni uspelo povsem uresničiti. Mali je sicer poskusil sam v Huantsanu, vendar je bila narava močnejša in je moral obrniti nekaj nad 5.000 m. Kljub vsemu pa le nista ostala povsem praznik rok. Poličniku je uspelo priti na Pisco (5.754 m), Mali pa je v Artesonaraju (6.025 m) ponovil Slovensko smer (IV, 60-70) in se v štirih dneh povzpel tudi na najvišji perujski vrh, 6.750 m visoki Huascaran. Da sta se sploh lahko podala na pot, gre zahvala njunemu dodatnemu delu, s katerim sta prigarala del sredstev, del so jima pa prispevali CALCIT, URŠIČ d. o. o, Športna zveza Kamnik, AO in PD Kamnik, za kar se jima najtopleje zahvaljujeta. O svojih najbolj zanimivih doživetjih v Peruju, tako v hribih kot tudi v dolinah, bosta pisala v prihodnjih številkah Kamniškega občana. Odprava treh vrhov Slovenski alpinizem je z lanskim vzponom na Anapurno izpolnil enega od zastavljenih ciljev: povzpeti se na vse (uradne) osemtisočake in se tako uvrstiti med peščico tistih narodov sveta, katerih alpinisti so stali na vseh 14 vrhovih, višjih od 8.000 m. Toda razvoj gre naprej proti osvajanju vrhov po čim težjih smereh. Pomemben korak v tej smeri kakor tudi v smeri potrjevanja kvalitete slovenskega alpinizma in njegovega uvrščanja v svetovni kvalitetni vrh sta letos spomladi naredila Vanja FURLAN in Tomaž HUMAR, ko sta preplezala skrajno težko severo-zahodno steno Ama Da-blama v prvenstveni smeri, kar je bil najboljši dosežek v Himalaji v letošnjem predmonsumskem obdobju. Toda, če hočeš danes v svetu kaj veljati, moraš vedno znova potrjevati svojo kvaliteto. Res je, da se vrhunski dosežki vpišejo v zgodovino, vendar se svet vrti naprej in zahteva vedno nove, težje, boljše, zahtevnejše, kvalitetnejše dosežke, ki jih mora biti kar lepo število, predno lahko nekdo postane legenda. Kje se bo ta nora igra nehala, ne ve nihče. Toda ta igra je tu in če hočemo v svetu kaj veljati, če hočemo, da nas poznajo in priznajo, se moramo vključiti vanjo in spoštovati njena pravila. Tako sta v letošnji jeseni načrtovani dve odpravi, za katere bi lahko rekli, da naj bi nadaljevali visoko kvaliteto našega himalajskega alpinizma. Prva v sestavi Žiga PETRIČ, Bojan POČKAR in zdravnice Ande Perdan je odšla na pot 11. septembra letos in bo poskusila preplezati vzhodno steno 7460 m visokega vzhodnega vrha Kumbakarne (Dža-nuja), na katerem tudi še ni bilo ljudi. Več kot polovico te stene sta že v letu 1991 in 1992 preplezala Vanja FURLAN in Bojan POČKAR, a jima je obakrat hudo poslabšanje vremena preprečilo priplezati do vrha. Druga taka pa je odprava v zahodni del Nepala, ki naj bi bila tudi priložnost za mlade alpiniste v pridobivanju himalajskih izkušenj. Že v lanskem letu je bila namreč v zahodnem Nepalu manjša izvidniška odprava pod vodstvom Staneta Belaka, da bi raziskala možnosti plezanja v skupini Apija. Žal se je Belak med fizično pripravo na to odpravo lani decembra smrtno ponesrečil. Nekaj časa je celo kazalo, da bo morala biti odprava odpovedana. Nato pa je Roman Rebas prevzel vodstvo in delo je steklo naprej. Ta odprava namerava preplezati še nepreplezane stene kar treh himalajskih vrhov: 7.132 m visokega Apija (v začetku 80-ih let so se KamniČani pogovarjali s Poljaki za skupno odpravo, na ta vrh, vendar se to ni uresničilo), 6.808 m visokega Bobaja in 6.755 m visoke Nampe. Od tega na vrhu Bobaja še ni stala človeška noga. V odpravi bo poleg vodje ROBASA in zdravnika Franca SRAKARJA sodelovalo še 10 mladih in perspektivnih slovenskih alpinistov iz različnih slovenskih alpinističnih odsekov: Marko ČAR iz AO Žiri, Dušan DEBELAK iz AO Impol, Matic JOŠTiz AO Celje, Andrej GRU-DNIK iz AO Rifnik, Janko MEGLIC iz AO Tržič, Peter ME-ŽNAR in Blaž STRES iz AO Tolmin, Tomaž ŽEROVNIK iz AO Šentjur, Boštjan SLATEN-ŠEK iz AO Maribor in pa Tomaž HUMAR iz AO Kamnik. Tomaž namerava preplezati v solo vzponu 2.800 m visoko ledno-skalno steno Bobaja, ki je zavrnila že precej navez in zato predstavlja prvovrsten alpinistični izziv. V primeru uspeha bi to bil tudi vrhunski dosežek svetovnih razmer. CEMENTNI IZDELKI Juhant Jože Moste 93, tel. 841-082 Nudimo vam več vrst betonskih tlakovcev, cevi, robnikov, plošč, ograj, cvetličnih korit... Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. To odpravo organizira komisija za alpinizem pri PZS in naj bi po predračuna stala okoli 80.000 USD. Vendar K A še zdaleč nima tega denarja, zato ga morajo člani odprave zbrati sami. Seveda so velike težave z zbiranjem potrebnega denarja, tako da se lahko zgodi, da bo moral kdo ostati doma, ker ne bo dovolj denarja. Zaradi tega bi bilo lepo, če bi se vsi, na katere so se fantje obrnili po pomoč, odzvali njihovi prošnji. To pa še posebej zato, ker se slovenska država obnaša izredno mačehovsko do slovenskih športnikov, saj jim še tistega denarja ne da, ki jim ga je že obljubila, da o drugih polenih pod nogami niti ne govorimo. Za dobro Slovenk, Slovencev in Slovenije, ki jim tudi uspešnem udprave utrjujejo sloves, samostojnost in samozaupanje v lastne moči, upamo, da bo zbranega dovolj denarja. Fantom pa želimo uspeh, predvsem pa, da se vsi živi in zdravi vrnejo domov. Alpinistična šola bo Na zadnjih sestankih AO Kamnik je tekla razprava tudi o organizaciji letošnji alpinistične šole. Lansko je uspešno organiziral in tudi izpeljal gorski vodnik Rado NADVEŠNIK, ki pa za celotno organizacijo naslednje šole nima dovolj časa. Zato je bilo predlagano, da bi se šola razdelila v dva dela. Kopni del bi organiziral in tudi izpeljal Marko PREŽELI, zimskega (sneg, slapovi) Rado NADVEŠNIK, za ledeniški del, ki bo prišel na vrsto šele drugo leto, pa še ni končnega dogovora. Zal so tisti časi, ko so posamezni alpinistični inštruktorji ali gorski vodniki organizirali alpinistično izobraževanje (šolo) na svoje stroške, skoraj povsem minili. Prevoz je potrebno plačati, zavarovalnica tudi ne zavaruje zastonj, oprema ni zastonj in se hitro obrabi in tudi druge reči je potrebno plačati, saj ti v trgovini še kruha ne dajo zastonj. Zato je prav in pošteno, da imajo tisti, ki prenašajo svoje znanje in izkušnje na druge, povrnjene vsaj materialne stroške, če že za svoje delo ne dobe plačila. Zato bo potrebno to šolo plačati. Koliko bo to (ne ve se še točno, koliko bo lahko h pokrivanju stroškov prispeval AO) in kako bo šola potekala, bo povedano na prvem sestanku zainteresiranih. Zato naj vsi, ki jih zanima alpinistična šola, večkrat pogledajo oglasno omarico planinskega društva Kamnik na Šutni, kjer bo objavljen začetek šole. Nogomet na Korošici Če je Celjanom avgusta uspelo izpeljati nogometno tekmo na Korošici, nam še ni uspelo izvedeti. Zato pa AO Kamnik letos prireja že 18-tič zapored (tekem je bilo sicer manj, ker jih je nekajkrat preprečilo preveč slabo vreme) nogometno tekmo na najvišji ravni - 1.800 m nad morjem. Začetek tekme bo v nedeljo, 6. oktobra 1996, točno opoldne. KamniČani bodo prinesli žogo in piščalko, ostalo bo izvedeno na samem terenu. Čeprav naj bi bila to tekma med Kranjicami in Kranjci na eni ter Štajerkami in Štajerci na drugi strani, se tekme lahko udeleži vsak, ki bo ob 11.45 na nogometnem »igrišču« na Korošici, imel copate in izrazil željo po-igranju. Nato bo sledilo določanje moštev in žrebanja za žogo, da bi se tekma lahko točno opoldne tudi začela. Izlet na Koroško Tistim, ki bi se radi s kamniškega konca ali tudi od drugod udeležili nogometne tekme na Korošici bodisi kot igralci bodisi kot gledalci, ali pa bi šli radi kar tako na Korošico, priporočamo, da se zberejo v nedeljo, 6. oktobra, ob 07.40 na glavni avtobusni postaji v Kamniku. Od tam bo ob 07.45 odhod z (lastnimi) osebnimi avtomobili čez Volovljek v Podvolovljek in nato mimo Planinska na Ravno polje (pribl. 1.440 m nad morjem), od koder je nato čez Podvežak, Inkret in Sedelce še dve uri hoje do Korošice. Vrnitev s Korošice bo po dogovoru: ali po isti poti ali pa mimo Vodočnega jezera in čez Desko do avtomobilov. Ta izlet sicer ni v programu izletov PD Kamnik za leto 1996, ki ima načrtovan izlet v soboto, 5. oktobra, na Mozirsko kočo na Gol-teh.Tako lahko gredo najbolj zagnani na oba izleta. Seveda je tudi za to turo potrebna primerna kondicija in ustrezna oprema. Za igranje nogometa so sicer copati povsem primerni, toda za varnejšo hojo po planinskih poteh in brezpotju je veliko bolje imeti prave planinske čevlje, ki segajo čez gležnje in imajo dobro narebri-čen in ne preveč mehek podplat. TUdi kakšen kos rezervnega perila in drugih oblačil naj bo v nahrbtniku, nekaj proti mrazu, nekaj proti dežju. Pa tudi malica bo verjetno prišla prav, ker se za Kocbekov dom na Korošici še ne ve, če bo takrat še odprt. Seveda pa tekme in tudi izleta ne bo, če bo zelo slabo vreme. Če bo prej padel sneg, a bo nato v soboto in nedeljo lepo vreme, tekma bo, vendar so dereze, cepini in drugačni tehnični pripomočki iz drugih športov pri igranju nogometa prepovedani. Kogar zanimajo še kakšne podrobnosti, jih bo lahko izvedel v četrtek, 3. oktobra, med 19.00 in 20.00 na sestanku AO Kamnik v prostorih PD Kamnik na Šutni 42 v Kamniku. Nov vozni red žičnice na Veliko planino Glavna sezona obiskov gora je mimo in če se bo nadaljevalo tako slabo vreme, kot je bilo na začetku septembra, potem bo do konca leta bolj malo priložnosti celo za obiske Velike planine. Nekaj zaradi konca počitnic in dopustov, nekaj zaradi vremena in nekaj zaradi zmanjševanja stroškov, je nadzorni svet družbe Velika planina - zaklad narave d. o. o. sprejel nov vozni red za obratovanje žičniškega sistema na Veliki planini. Ta je začel veljati v ponedeljek, 16. septembra, in naj bi tak ostal do začetka zimske sezone, ki naj bi se, če bodo ugodne snežne razmere, začela 15. decembra. Tako vozi nihalka v ponedeljek, torek, sredo in četrtek samo trikrat na dan in sicer ob 08.00,12.00 in 16.00 uri. V petek vozi ob 08.00,12.00,13.00,14.00, 15.00, 16.00 in 17.00 uri. V soboto, nedeljo in ob praznikih, ki so tudi dela prosti dnevi, pa vozi ob vsaki polni uri od 08.00 do 17.00 ure. Sedežnica v ponedeljek, torek, sredo in četrtek sploh ne vozi. V petek vozi ob 12.00, 13.00,14.00,15.00 in 16.00 uri, v soboto, nedeljo in ob praznikih, ki so tudi dela prosti dnevi, pa vozi ob vsaki polni uri med 09.00 in 16.00 ure. Žal vozni red spet ni povsem usklajen z avtobusnim voznim redom - zadnji avtobus med tednom namreč pelje v Kamniško Bistrico ob 16.40, čeprav je tudi res, da se zelo malo ljudi pripelje do žičnice z njim. Seveda so pa možni tudi posebni prevozi z nihalko izven rednega urnika obratovanja, če se jih prej posebej naroči. V primeru višje sile (premočan veter, močne razelektritve in podobnega) ali nujnih del za zagotavljanje varnosti lahko pride tudi do nenapovedane spremembe urnika obratovanja. Vseh takih sprememb namreč žal ni mogoče vedno vnaprej napovedati - saj nihče ne ve, kdaj in kam bo npr. udarila strela. BOJČ V južnoameriških Andih Alpinizem je šport, ki te prevzame kot mamilo. Koga enkrat okusiš, ne moreš več iz njega. Neznanska sila te vleče vse više in više k vse težjim ciljem. V začetku leta smo se člani AO Mengeš odločili, da bomo organizirali alpinistično odpravo v eno od velikih gorstev. Zaradi finančnih težav smo se odločili za južnoameriške Ande. Za cilj smo si izbrali Cordillero Blanco. Istočasno so se za Ande pripravljali še alpinisti iz Domžal, tako da smo se potem združili. Osemčlansko odpravo smo sestavljali: Janez Cerar, Primož Bečan, Zoran Lauter. Matjaž Zupan (AO Domžale), Monika Kambič, Dare Božič, Marjan Malus (AO Mengeš) in Robert Poličnik (AO Kamnik). 18. junija smo iz Benetk preko Amsterdama z nizozemsko letalsko družbo KLMpoleteli do Lime, glavnega mesta Peruja, od tu naprej pa v Huaraz, naše zadnje izhodišče za v hribe. Čeprav smo poleteli skupaj, smo se razdelili v skupine. Domžalčani so šli po klasični smeri na Južni Huascaran (6768 m), mi trije pa smo se namenili v 1400 metrov visoko Severno steno Huandoja (639Sm). Poličnik je počakal Klemena Malija (AO Kamnik), kije prišel teden dni pozneje. Odpravila sta se v Huantsan (6395 m). Skupaj smo odšli na aklimatizacijski vzpon na Pisco (5752m). Po treh dnevih bivanja v Huarazu smo odšli v dolino Langanuco. Z Malusom sva imela po vzponu na Pisco v načrtu še novo smer v Chopicalqui (6354m), tako da sva tovorila zelo veliko alpinistične opreme. Že naslednji dan sem zbolel za diarejo in to tako močno, da sem obležal v šotoru. Ostali so odšli na Pisco. Četrti dan sva s Poličnikom sestopila v dolino. Naslednji dan smo bili vsi v Huarazu v hotelu Copa, le Malus in Monika sta ostala v hribih. Malus je sam preplezal klasično smer (5CP) na Pisco Oest (5752 m). Po tednu dni počitka smo skupaj z Domžalčani odšli v dolino Ishinca in sicer v steno Palcaraju (6274 m). S seboj nismo vzeli šotorov, ker smo imeli že tako preveč težke nahrbtnike (okoli 30 kg). Prvi dan smo prispeli v bazni tabor in smo bili kar dobro utrujeni. Prespali smo kar na prostem. Naslednji dan smo odšli pod steno, kjer smo si na ledeniku naredili tabor. Popoldan sva s Cerarjem odšla v steno, da sva si natančno ogledala prehode. Ker je stena visoka 1000 metrov, sva s seboj vzela le eno vrv ter nekaj klinov, steno pa je bilo treba kar presolirati. Kmalu zjutraj sva s Cerarjem odšla v steno. Bečan, Lauter in Zupan so bili za nekaj minut zadaj. Više ko smo plezali, bolj so bile razmere slabe. Na višini 5900 metrov smo dospeli do velikega seraka. Kako uro smo iskali prehod, vendar ga nismo našli. Ker je bila ura že eno popoldan, smo se odločili, za sestop, ker pri minus 25 stopinjah ne bi bilo dobro bivakirati v steni. Hitro smo začeli sestopati in zvečer smo bili že v taboru. Naslednji dan smo kmalu zjutraj odšli v dolino ter naprej v Huaraz, kjer smo se že začeli pripra vljati za Južni Huascaran (6768m), najvišji vrh Peruja. Ostali štirje, Malus in Kambič ter Poličnik in Mali, so splezali na Artesonrajo (6025m). Skupaj z Domžalčani sem po nekaj dnevih počitkah odpotoval v vas Musho, zadnje izhodišče za Huascaran, ostali štirje pa pod steno Huantsan (6395m). Po treh dnevih plezanja smo bili že na taboru 2 (5800,) pod Huascaranom. Ob dveh zjutraj smo vstali, vzeli opremo ter odšli proti vrhu. Z Bečanom sva ob sedmih zjutraj prišla na vrh Južnega Huascarana (6768m). Na vrhu je bilo tako mrzlo, da sva po dvajsetih minutah sestopila v tabor 2, kjer sva malo pod vrhom srečala ostalo trojico. Po dveh urah sestopa sva bila z Bečanom na dvojki, kjer sva pripra vljala opremo za sestop. Ko so prišli še ostali trije, smo odšli proti baznemu taboru. Naslednji, peti dan smo se poslovili od Huascarana ter odšli v Huaraz. 29. julija smo odpravo zaključili, ter iz Lime odleteli proti Amsterdamu, od tu pa v Benetke. Klemen Mali je teden dni pozneje sam splezal na Huascaran (6768m). Da je odprava sploh lahko odšla na pot, se za finančno pomoč zahvaljuje glavnemu sponzorju Galvanizaciji Martinjak iz Radomelj, sledijo Brigita Market ter ostali: Avtoservis Car, Servis Gregorc, Intershop Kammeleon, Avtoservis Colman,A vtoličarstvo Papež, Opti- Com d. o. o., Janez Rženičnik, A vto Gen d. o. o., Občina Mengeš, Oranžerija, Gabrih in AO Mengeš. D. BOŽIČ Tek na Grintavec V Kamniški Bistrici (600 mnv) 29. septembra ne bo čisto navadna nedelja, ko se ljubitelji planin s strumnim korakom odpravljajo visoko v nekoristen svet. Pri planinskem domu se ne bodo zbrali le ljudje, ki bi šli za gamsi pogledat in tudi leteli v orlovem svetu ne bodo, pač pa bo njihov pogled usmerjen 1958 m višje, Grintavec (2558 m) in to razdaljo premagati v najkrajšem času. Najhitrejši hribolazci se bodo trudili, da se kar najhitreje dvignejo nad vse Kamniške planine. To bo tekma volje in vzdržljivosti, upanja in radovednosti, ki jo organizira AO Mengeš, kot memorial alpinista Danila Goloba. Ta najtežji gorski tek v Sloveniji bo pokazal, kdo je Kralj Kamniških Alp, kdo je najhitrejši Mož med skalovjem Grintavcev. Čas zmagovalca? Ena ura in 30 minut? Bo zmagovalec prišel iz vrst gorskih tekačev, bo morda alpinist, ali pa kolesar, za vse bo pot enako dolga - enako težka. O nastopu in zmagi že razmišljajo; maratonca Igor Šalamun in Roman Kejžar, drž. prvak v GT Boštjan Novak,Teraž iz Mojstrane, Mernik-zmagovalec 1. teka na Kamniško Sedlo, gor. kolesar Boštjan Brelih iz Idrije, alpinist Janez Jeglič, in seveda domačini, Lado in Ivan Urh, Sandi Srdar, morda Miro Kregar kot predstavnik triatloncev,... METOD MOČNIK ^Xr- PLESNA ŠOLA .327-308 vabi otrok\e in odraste, v CLLOLTfBip PLTSVft) ŠOLO ZA OVRP9CE aBs&Bormrvqlas®đhišoli 'k&mhj'k. • predšolski otroci nad5(et - ob 16.00 • osnovnošolci 1. -3. razred - ob 17.00 • osnovnošolci 4.-6. razred ■ ob 18.00 začetek^plesnift vaj v soboto, 28. septembra (PLESOVE TEČAJE ZA OViRASLZ začetekitorekl 1.10., petek, 4. 10., ob 19, 20.30 Kolesarstvo, rolkanje, tek S srčnim utripom nad 170 Glavne značilnosti drugega dela poletja med tekači, kolesarji, tekačicami na rolkah so nastopi Ivana Urna na svetovnem, Tadeja Trobevška in Sandija Srdarja na evropskem prvenstvu ter 19 zmag na slovenskem narodnostnem območju, 9 drugih, (?) tretjih mest s približno petindvajsetih tekmovanj. Velike tekme gorskih tekačev Pomeriti se z najboljšimi je eden od motivov nastopa na velikih tekmovanjih, ki je hkrati vsako zase svojevrstno doživetje, kar lahko potrdi Ivan Urh, ki se je letos že enajstič udeležil svetovnega prvenstva. Letos so tekli v mestecu Telfes na Tirolskem. Na startu je bilo 145 tekačev iz vseh celin. Zmagovalec in novi svetovni prvak je Italijan Molinari, Ivan je pritekel na cilj kot 75. Igor Šalamun je bil kot naš najboljši 27., ostali naši nekaj pred Ivanom (65., 67., 73.) in tudi zadaj (103.) Ekipno so si pritekli 12. mesto med 29 državami. ...in gorskih kolesarjev Uvrstitev med štiri prvouvr-ščene v pokalu Slovenije je bila pogoj za nastop v reprezentančnem dresu na evropskem prvenstvu v italijanskem Bassano del Grappa. Tadej Trobevšck je med 170 mladimi kolesarji osvojil 34. mesto, Srdarju pa so časomerilci določili 68. mesto med člansko elito, čeprav z nastopom ni imel prevelike sreče. Že tik pred startom je zamenjal počeno zračnico, ki pa je vzdržala le prvih 500 m, z novo, ki jo je izprosil ob progi je le uspel priti v cilj. Tadej Trobevšck v tem času (22. 9.) že meri utrip še ene velike tekme (SP) v daljni Avstraliji. Nobene hitrejše ni od Andreje Iz Tržiča na Lom so merili moči smučarski tekači in biatlonci na tekaških rolkah, med katerimi je vidno vlogo odtekla tudi Andreja Mali. V absolutni razvrstitvi sta bili od nje hitrejši le njena vzornica italijanska superšampionka Stefa-nia Belmondo in biatlonka Andreja Grašič. V Preddvoru in Medvodah hitrejše od Andreje bilo ni nobene. Prvo in drugo mesto z veteranske kategorije je v zbirko prispeval še Tunjičan Milan Sedušak. Boštjan, Lado, Ivan, Olga, Andreja, koliko je ura? Škofjeloški tek na Lubnik in ka- mniški na Veliki špic (Stari grad), sta bili naslednji tekmi gorskih tekačev za pokal Slovenije, škofjeloški pa tudi izbirna preizkušnja za izbor predstavnikov za nastop na svetovnem prvenstvu v teku navzgor. Mesto med reprezentančno člansko šesterico sta si s četrtim in šestim mestom zagotovila oba brata Urh, vendar se je Lado nastopu kljub četrtemu mestu odpovedal, Ivan pa ne. Andreja Močnik je bila med mladinkami na Lub-niku peta. Ob DNN v Kamniku pa je na teku na Veliki Špic, ki ga je s pomočniki in pomočnicami uspešno skup »sklamfal« Matevž Skamen, prvi na grajsko obzidje pritekel Boštjan Novak - fant izpod Šmarne gore, drugi Lado Urh, tretji Jože Čeh iz Lenarta, četrti Igor Mernik iz Celja, Ivan Urh pa je bil peti, med veterani pa je zlahka opravil s konkurenco, kot v šibkejši konkurenci tudi Andreja Močnik med mladinkami, četrta med ženskami, uro za zmago pa je dobila Olga Grm iz Lesc. Na tekmovanjih v Sloveniji in zamejstvu je bil najbolj aktiven Lado Urh, ki je nekajkrat podaljšal svoj korak in konkurentom kazal podplate. Zmagal je na uličnem teku v Beljaku ob tamkajšnjem mestnem praznovanju, s štafeto (Novak,Te-raž) osvojil tretje mesto na štafe-tnem gorskem teku v italijanskih Karnijskih Alpah in bil še enkrat tretji na podobnem teku v Trbižu - Višarje (Ivan Urh, Kosovelj). Zmagal je na uličnem teku v Kopru in na gorskem teku na Osol-nik. Med ostalimi je tam prehitel tudi maratonca Romana Kejžarja, nesojenega potnika za Atlanto. Vsako kolo ima verigo In kje vse so se podili kolesarji? Tam, kjer vrhovi kamniških planin ločijo sončno Kranjsko od gorate Koroške, leži deželica, čisto samosvoja, obdana krog in krog z visokimi gorami. To je Jezersko. Avgustovsko nedeljo se je tam odvijala zadnja tekma za pokal Slovenije. Na progi, kjer smo imeli več dela s svojimi kolesi (blato, trava v menjalnikih,) kot s tekmeci, je v mladinski dirki Tadej Trobevšck predse spustil le enega tekmeca, Simon Berlec pa je bil 18. med 55 tekmovalci na startu. Od Jureta Podbcvška jih je bilo hitrejših devet, od Jureta Kukoviča pa trinajst v kategoriji članov do 23 let. V razredu elite z Ukrajinci in Avstrijci pa se je Sandi Srdar moral zadovoljiti s petim, MM z osmim mestom. Pred EP je Tadej Trobevšck zmagal med mladinci v vzponu iz bohinjske Srednje vasi do planine Uskovnice in po EP na krosu v Hotavijah (MM obakrat 2. med člani).Tekmovali smo še v Vnanjih Goricah, iz Trbiža na Višarje (z Danielom Pontonijem, Italija, pe-touvrščenim z OI v Atlanti; MM - 11), na Šentviški planoti (s profesionalcem Cantine - Tolo Borutom Rovščkom, MM - 2). Nismo se ustrašili niti Vršiča, katerega se je letos lotilo čez 1100 kolesarjev in kolesark. MM - 6. mesto, malce zadaj pa Jure Kukovič, 11. mesto (absolutno). Bine Hribar in Janez jagodic sta bila v svoji starostni kategoriji med peterico. Vida pa je ponovno dala vsem kolesarkam (ter veliko kolesarjem) vedeti, da naj spoštujejo V-U-ršič. Zmagala je tudi na maratonu v Rogaški Slatini, na vzponu na Stari vrh, pa v St. Johanu... Če sedaj še nimate dovolj »nakladanja« o uspehih ali neuspehih, si preberite še, zakaj ste v jekleni konzervi čakali ob nedeljski zapori ceste iz Kamnika na Črnivec. Zmagovalec Ljubljančan Rok Černe je za to pot potreboval manj kot 33 minut. Sandi Srdar je bil tretji absolutno z gorskim, Tadej Trobevšck pa 10. s cestnim kolesom. Med 200 nastopajočimi je bilo 15/100 Kamniča-nov z naslednjimi uvrstitvami v kategorijah. Med dečki je zmagal Gregor Stupica iz Suhadol. Med mladinci sta se za Trobevškom zvrstila Matej Anžin in Domen Stupica. V R2 je bil tisti, ki se je zaradi tekme najbolj sekiral -Martin Kemperle četrti in Janez Borec šesti, med veterani A je bil Jože Lindič tretji, Bojan Sitar pe-ti.Tone Klemene šesti in med veterani E Niko Urankar tretji. Med tistimi s širšimi gumami in manj eolskimi kolesi so za Sandijem Sr-darjem prisopihali: Jure Kukovič (2), Simon Berlec (5), Miha Mlakar (6). METOD MOČNIK Ekipa Poleta tretja na državnem prvenstvu Klub obilici neugodnega vremena za jadralno letenje so kamniški jadralni padalci, združeni v DJP POLET, državno prvenstvo pričakali dobro pripravljeni. Sedež organizatorja tekmovanja je bil v Preddvoru, letelo pa naj bi se v Karavankah, kar pa pozneje zaradi slabega vremena ni bilo'izvedljivo. Prvenstvo je bilo »dolgo« 8 tekmovalnih dni, pričelo pa se je v soboto, 10. avgusta, s prvim preletom s Kriške gore. Več kot 100 tekmovalcev iz večine slovenskih jadralnopadalskih klubov in gostje iz Madžarske, Češke, Avstrije, Južne Afrike in Hrvaške je moralo ta dan opraviti 45 kilometrov dolg prelet. Dobri termični pogoji so omogočili kar 42 tekmovalcem, da so preleteli ciljno črto, med njimi je bil na odličnem osmem mestu tudi 17-letni Miha Repovž iz Poleta. Naslednja dva veljavna tekmovalna dneva je moral organiza- tor zaradi slabega vremena na Gorenjskem tekmovanje prestaviti na Primorsko, letelo pa se je obakrat z vzletišča Lijak nad Novo Gorico. V dokaj spremenljivih pogojih so morali imeti tekmovalci tudi nekaj sreče. Tekmovalne discipline, ki jih je bilo potrebno čim hitreje preleteti, pa so bile dolge okoli 40 kilometrov. Vse dni prvenstva je res odlično letela Tjaša Jug, ki se je vsak dan uvrščala med najboljše »moške mojstre« in na koncu prvenstva v absolutni kategoriji osvojila 8. mesto, česar ni nihče pričakoval. Omenil bi, da Tjaša letos zaradi nezgode ni tekmovala v svetovnem pokalu, tako da se je lažje osredotočila na domača tekmovanja in na letošnjem DP res za-blestela. Na odlično 9. mesto se je uvrstil Jurij Vidic, medtem ko je izredno obetavni Miha Repovž zaradi spodrsljaja drugi tekmovalni dan osvojil še vedno solidno 31. mesto. V prvi polovici uvrščenih tekmovalcev jih je kar osem iz POLETA, kar potrjuje vrednost doseženih rezultatov. V točkovanju klubskih ekip, vsako ekipo sestavljajo trije najboljši tekmovalci iz enega kluba, pa je pravi podvig uspel ekipi POLETA. V izredno močni konkurenci 22 slovenskih klubskih ekip in 5 tujih ekip so kamniški tekmovalci ponovili lanski uspeh in osvojili 3. mesto, česar niso pričakovali tudi največji optimisti. Letos je bila konkurenca bistveno močnejša kot lani, kar daje temu rezultatu še dodatno veljavo. Seveda pa tega rezultata ne bi bilo brez sponzorjev in zemeljske ekipe, ki je spre mljaja tekmovalce s kombijem. Do konca sezone čaka tekmovalce še en tekmovalni dan v letošnji LIGI, potem pa bo počasi treba misliti na novo sezono in s tem novo tekmovalno obdobje. -do- Vaterpolisti aktivni tudi čez počitnice Vaterpolisti Kamnika so bili letošnje počitnice izredno aktivni. Udeležili so se številnih tekem, nekaj pa so jih organizirali tudi sami. Za začetek počitnic je Vaterpolo klub Kamnik na domačem bazenu v dneh od 24.-28. junija organiziral drugi vaterpolski tabor za dečke do 14 let. Na njem je sodelovalo 31 dečkov iz 7 vaterpolo klubov po Sloveniji. Najprej so opravili testiranja in trenirali dvakrat dnevno. Zaradi slabih vremenskih razmer je bil njihov program izpolnjen le 80%. V naslednjem letu pa pričakujejo udeležbo vseh klubov po Sloveniji. 29. junija je na bazenu Kamnik potekal tretji shod vaterpo-listov Slovenije. Udeležilo se ga je 300 vaterpolistov vseh starostnih struktur. Prvič pa sta se med seboj pomerili tudi ženski ekipi iz Kopra in Celja. Zmagale so Primorke z rezultatom 8:5. Obenem je potekalo tudi državno prvenstvo veteranov, kjer so KamniČani dosegli 2. mesto, zmagala je ekipa iz Kopra, tretji pa so bili Celjani. V državnem prvenstvu za kadete do 17 let so KamniČani izgubili z ekipami Triglava 1 in Triglava 2 ter Tivoli, premagali pa so ekipo Maribora in na koncu osvojili 4. mesto. Ekipa dečkov do 13 let je nastopila na mednarodnem turnirju ORLI v Kranju, kjer je osvojila odlično 4. mesto, ko je premaga-laekipo Medveščaka iz Zagreba; zgubili pa so proti Triglavu 1 in Primorju. 6. in 7. julija pa je na kamniškem bazenu domači vaterpolo klub organiziral državno prvenstvo za dečke do 13 let. Na tekmovanju je sodelovalo 6 ekip: Triglav 1, Triglav 2, Ljubljana, Koper, Tivoli, Kamnik. KamniČani so najprej premagali ekipo Triglava 2 (0:16), nato pa izgu- bili s Koprom (2:10), z Ljubljano (5:10) in s Tivolijem (0:10). Državni prvak je postala ekipa Triglava 1. 29. in 30. julija je potekalo državno prvenstvo kadetov do 15 let na bazenu Ježka. Žreb jim ni naklonil sreče, saj so že v prvem krogu KamniČani dobili glavna favorita ekipi Triglava in Tivolija. Kljub temu so se KamniČani dobro odrezali in osvojili 5. mesto. Državni prvak pa je postal ekipa Triglava 1. 10. 8. pa so Kamniški vater- polisti pripravili zabavo za vse Kamničane z Vilijem Resnikom. Udeležba je bila zadovoljiva. Vaterpolisti pa so nam zagotovili, da bodo podobne zabave še priredili. Vabijo tudi vse mlade, ki bi se radi pridružili temu zanimivemu in predvsem zdravemu športu, da se oglasijo g. Darku Humarju na telefon 832-603. Zagotovili so nam da bodo veseli vsakega novega člana. PETRA UDOVČ Začetek odbojkarske sezone KamniČani bodo v letošnji sezoni začeli v 1. B ligi, ki je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu igrajo po dvokrožnem sistemu - tekma doma in na tujem. Ekipe, ki igrajo v prvem delu, so poleg Kamnika še Ljutomer, Granit Slovenska Bistrica, Topolšica, Črnuče, Žirovnica, Termo Lubnik Škofja Loka in Žužemberk. Najboljši dve ekipi se bosta preselili v 1. A ligo in igrali ponovno v dvokrožnem sistemu za državnega prvaka; ostale ekipe pa se bodo borile za obstanek v 1. B. Iz domače ekipe ni v letošnjem letu odšel nihče, vrnil pa se je Mitja Koprivec, ki je za Kamnik že igral. Nova pridobitev ekipe je Jani Malovič, ki je igral v prejšnjih sezonah pri ekipi Domžal. Na žalost je Že na začetku sezone poškodovan Simon Šnabl, Gregor Orel pa je trenutno na služenju vojaškega roka. Kapetan Robert Jenčič bo tako imel za soigralce Še: Gašperja Ribiča, Gregorja Laha, Šemsudina Mujanoviča, Matjaža Žagarja, Nika Krivorotova in Janeza Turka. Kapetan meni, da Kamnik sodi med prve štiri ekipe, vendar se bodo morali igralci zelo potruditi, da bodo na prvih dveh mestih, ki vodita v višjo ligo. Med prve štiri ekipe uvršča še Ljutomer, ki se je okrepil s podajalcem Primcem (prej Maribor), Granit s Kavnikom (prej Ljutomer) in Topolšica, kamor je prestopil poleg Kamničanom znanega Dirnca še Kravcov (prej Maribor). Delo z mladimi se Kamničanom dobro obrestuje, saj je mladi up Janez Turk nastopil na kvalifikacijah za mladinsko evropsko prvenstvo. Selektor Pajnik (bivši direktor Mariborskega gledališča) ga je izbral v ekipo 16 mladincev iz vse Slovenije. Na pripravah, ki so potekale v štirih tednih.se je izkazal m odšel je na kvalifikacije za evropsko prvenstvo v Španiji. Žal so prvo tekmo nesrečno izgubili proti kasnejšim zmagovalcem Fincem, čeprav so Že vodili 2:0, Klonili so tudi proti domačinom, premagali pa so Švede in Švicarje. Na koncu so izgubili proti Nizozemcem, ki so se uvrstili v finale, kjer pa so izgubili proti Fincem. Prve tekme v Kamniku v letošnji sezoni bodo: 28.9. ob 19.00 proti ekipi Žužemberka, 12.10 ob 19.00 proti ekipi Granita ter 26.10. on 18.00 proti ekipi Ljutomera. JOŽEJANKOVIČ Poletne športne aktivnosti Verjetno vas je že veliko slišalo za skupino Happy-M. V eni prejšnjih številk Kamniškega občana je bil objavljen članek »Tudi to je šport«. Tam je bil predstavljen naš redni program, ki poteka čez šolsko leto. Kljub temu, da je šolskega leta konec, mi ne mirujemo. Lanska in letošnja pomlad in poletje nam nista bile naklonjene. Vreme je bilo zelo nagajivo in morali smo odpovedati večino naših aktivnosti. A v Kamniške Alpe smo se kljub temu podali in prebili cele tri dni brez dežja. Le zadnjih nekaj ur, med odhodom v dolino, nas je zmočilo. Letošnji podvig je bilo junijsko kolesarjenje v Belo krajino. Bilo je enajst kolesarjev in voznica avtomobila, ki je prevažala našo prtljago. Zgodaj zjutraj so se KamniČani zbrali pred športno dvorano in na Duplici, ostali pa pred železniško postajo Rodica. Odšli smo skozi Domžale in Podgorico, potem pa smo se ognili Ljubljani in šli skozi Polje, Podlipoglav, Grosuplje, Višnjo Goro, Ivančno Gorico, Muljavo, Gabrovčec, Zagradec, Žužemberk, Sotesko in Dolenjske Toplice. Naš končni cilj (za 1. dan) so bile Gornje Sušice. Prevozili smo 100 km, od Žužemberka naprej pa nas je spremljal dež. Mokri do kože smo se skozi dežne nalive prebili do gostišča, kjer bi morali po našem načrtu spati eno noč. Vendar se to ni zgodilo - dež je opravil svoje in nam onemogočil nadaljevanje poti. V gostišču Kolesar so nam najprej ponudili obaro, zatem pa še super hišico, ki je stala čez dvorišče gostišča. Tam smo se udobno namestili in takoj udomačili. Na plan smo potegnili karte, nekateri pa smo morali nadoknaditi neprespane ure. TU smo si tudi sami naredili večerjo. Eni so spali v posteljah, drugi na dodatnih jogijih, tretji pa smo se zavili v spalne vreče in zaspali kar na tleh. Naslednje jutro smo vstali polni pričakovanja. Pojedli smo zajtrk in čakali na odločitev. TU smo ostali cel dan. Šli smo se kopat v Dolenjske Toplice, ta čas pa so kuharsko nadarjeni udeleženci ustvarjali kosilo. Naredili so ga odlično. Po kosilu sta sledila nogomet in badminton, pa ne na televiziji. Evropsko nogometno prvenstvo je sledilo malo kasneje s palačinkami in sladoledom. Drugo jutro smo se namenili, da bomo odšli naprej. Peljali smo se skozi Podturn, Kočevske Poljane, Stare žage, Črmošnjice, Srednjo vas, Vrčice, Lokve in prišli v Črnomelj. TU nas je spet ujel dež in ob obilnem kosilu v restavraciji v Črnomlju smo ugotovili, da ne moremo nadaljevati naše poti do Kolpe. Vsedli smo se na vlak in se odpeljali v Ljubljano.TU pa ponovno na kolesa in med kapljami do Duplice.TU je bila naša zadnja postala, kjer smo si razdelili vso opremo in prtljago. Ta izlet ni preskušal naših kon-dicijskih zmožnosti. Ne, to je bil preizkus našega potrpljenja, vzdržljivosti in vztrajnosti. Na teh vzponih in spustih smo se mučili Boštjan, Jure, Anže, Matej, Slavko, Martin, Marjan, Ksenja, Miha, Boštjan in jaz, naša spremljevalka pa je bila Vika. Res, da se je izlet končal prehitro, saj smo imeli namen, da nekaj dni preživimo ob Kolpi, vendar bi bilo drugače, če bi izlet tistega dne nadaljevali. Izlet je potekal od torka 25.6. do četrtka 27.6. URŠKA VAVPOTIČ Turnir Veronique Miha Repovž takoj po vzletu. Tudi letos je bil v okviru praznovanja DNEVI NARODNIH NOŠ izveden teniški turnir. Nagrade je prispeval SVILANIT s svojo blagovno znamko »Veronique«. To so bile prelepe teniške majice, kape in brisače. Turnirje potekal v prijetnem vzdušju, postregel je z lepimi tekmami, obilico gledalcev in z zmago Čeha Vrbenskvja v mlajši skupini. REZULTATI: moški do 35 let - polfinale: M. Vrbensky : D. Sitar 6/3,6/1, J. Lah : I. Knez 6/2,6/1, finale: M. Vrbensky: J. Lah 5/7,6/2,5/1 w. o. Moški nad 35 let - polfinale: M. Ajtnik : J. Zore 6/0,6/0, M. Grilje : M. Žebaljec 6/2,6/2, finale: M. Ajtnik : M. Grilje 6/1,6/1. Tolažilna skupina - finale: A. Pogačar : I. Župančič 9/5. V točkovanju vseh turnirjev (treh) mlajši skupini vodita D. Sitar in I. Knez z 14 točkami, v starejši skupini po petih turnirjih vodi J. Zore s 32 točkami inje že skupni zmagovalec. TENIS 91 Šahovske novice V času od 10. do 21. julija 1996 so mladinci Šahovskega kluba Komenda uspešno nastopili na odprtem prvenstvu Češke v Par-dubicah. Na turnirju A je v konkurenci 286 šahistov Bojan Hribar osvojil 4 točke. Na B turnirju je v konkurenci 216 igralcev zelo uspešno igral Robert Bergant. Osvojil je 5 točk in zasedel 77. mesto. Igral je z devetimi igralci z ELO ratingom. Tako je izpolnil pogoje za uvrstitev na mednarodno ELO rating listo. Na tem tekmovanju je Robert Bergant osvojil naslov mojstrskega kandidata. Tomislav Špilak je osvojil 2,5 točke. Šahovski klub Komenda je od 28. do 31. avgusta 1996 izvedel tradicionalni šahovski turnir za mladince in šolarje - 10. ODPRTO PRVENSTVO KOMENDE. Tekmovanje je organizirano med počitnicami že deseto leto zapored. 1. mesto je osvojil Matej Seliškar, 10 točk. Zelo uspešno je nastopila Tjaša Ipavec, ki je s sedmimi točkami osvojila 2. mesto. 3. mesto je osvojil Grega Krmavnar, 7 točk (vsi člani ŠK Komenda). Sledijo: Mihorič Boštjan (o. š. Dob), 6,5 točke, Mam Anže (ŠD Napredek Domžale), 6 točk, Njegovan Dragan (ŠD Mengeš), 4,5 točke, itd. Na septembrskem mesečnem turnirju ŠK Komenda - tempo 15 minut - je zmagala Petra Ipavec, 7 točk, sledijo: Robert Bergant, 6 točk, Matej Seliškar 4, točke, Marjan Kern, 3 točke itd. Naslednji tumir bo 4. oktobra 1996. Na hitropoteznem državnem šahovskem prvenstvu, ki je bilo odigrano v Radovljici 1. septembra 1996 so v konkurenci 114 igralcev nastopili in osvojili: Petra Ipavec 7 točk, Robert Bergant 6 točk, Matej Seliškar 5 točk. FRANC POGLAJEN , Nekaj znamenitosti Kamniških Alp-LVI Okno v Mokrici - Velb Kamnit obok v grebenu v severnem pobočju Mokrice, kjer je možen prehod pod Kompo-telo, nmv okoli 1750 m. Severno pobočje Mokrice se spušča proti Kurji dolini najprej relativno položno, nato pa pada odsekano v globino. Zanimivo je to, da ustvarja nekakšen trikotnik, ki je na vrhu omejen z grebenom Mokrice, ostali dve velb (obok) s spodnje Okno r Mokrici ■ strani. stranici sta pa prepadni steni. Ti dve stranici se nato stikata in se spremenita v grebenček, ki se prepadno konča. Zahodna stranica tega trikotnika prepada sega proti Kofn-poteli. V njej se je, tik preden se združi z vzhodno stranico, izoblikovala vdrtina, ki se je podaljšala v grapo. Pri tem pa je rob stene ostal cel in tako ustvaril zanimivo tvorbo - most, okno ali obok - odvisno, s katere strani gledamo. Če ga gledamo od zgoraj, je most, ki se boči nad prepadom. Če ga gledamo od spodaj, je bolj okno pod robom stene. Ker je obokano, so mu domačini dali ime Velb iz nemškega »das Gewoelbe« in pod tem imenom je tudi znano. Sama odprtina je široka približno 5 do 6 m in visoka več kot 20 m. Obok je debel približno 3 m, širok pa malo manj. Zaradi nagnjenih plasti kamnine je tudi sam obok nagnjen v smeri pobočja. Na zgornji strani je porasel z rušjem in zelo težko prehoden. Na začetku rasteta tudi dve drevesi, jerebika in macesen, po katerih lahko to znamenitost laže najdemo, ko se spuščamo z Mokrice in nam rušje zastira pogled. Po teh dveh drevesih lahko tudi že z grebena Mokrice točno določimo mesto okna. Tisti, ki so sposobni plezanja vsaj IV. težavnostne stopnje, si pa lahko, ko so že v tistem koncu, povsem od blizu ogle- dajo še majhno okno (približno 3 x 1 m) v severnem grebenu Kompotele, kjer poteka plezalna smer Severni raz Kompotele. DOSTOP: Najlažji dostop je z južne strani, čeprav je okno na severni strani. Od spodnje postaje gondolske žičnice na Veliko planino gremo po gozdni cesti čez most prek Kamniške Bistrice in naprej po cesti po dolini Korošice približno tri kilometre in pol do mesta, kjer se cesta razcepi. Do tu ali pa do Markove ravni se lahko pripeljemo tudi z avtomobilom. Levi krak pelje še naprej po dolini Korošice na Markovo raven in se nato po severnih pobočjih Kamniškega vrha in Hudega konca vrne nazaj v dolino. Desni krak pa vodi na Zgornje Brsnike in naprej navzdol na Spodnje Brsnike. Mi gremo po desnem kraku od peskokopa. Na levi strani peskokopa poiščemo lovsko stezo, ki nato vodi proti levi navzgor. Tej stezi sledimo, dokler se ji ne priključi že na gre-benčku pod skalovjem z leve strani steza, ki pride z Markove ravni. Nadaljujemo desno do naslednjega križišča, kjer gremo levo v ključih navzgor. Na nevarnem mestu je napeta jeklenica in kmalu za tem pridemo iz pretežno mešanega gozda čez rob v pretežno bukov gozd in do podrte koče. Tam se nam priključi steza, ki pride z vzhodne strani. Nadaljujemo navzgor in kmalu smo pri lovski koči. Steza se tik nad lovsko kočo spet deli. Sledimo desnemu kraku, ki nas privede na odprt svet. TU gremo levo navzgor na zapuščeno planino Ovčarijo in nato desno v pobočja Mokrice. Nad strmim delom se steza neha, mi pa gremo kar naravnost navzgor po grebenu, ki se izoblikuje na levi. Ko postane svet na desni manj strm, gremo desno poševno navzgor na vršni greben, kjer naletimo na stezico in markacije. Sledimo jim desno skoraj do vrha Mokrice. Približno 50, 60 m pred vrhom poiščemo med rušjem prehod na severno stran. Spustimo se navzdol približno 100 m in na levi opazimo dve drevesi, jere-biko in macesen. Tam je okno. Preriniti se moramo skozi rušje, toda pri tem moramo biti zelo pazljivi, da nam nenadoma ne zmanjka tal pod nogami. S spodnje postaje žičnice okoli 4 do 5 ur. Dostop do vrha Mokrice ne predstavlja tehnično zahtevnega početja, razen posebne pa- Bodo »ležeči policaji« umirili promet? 7e dni se vozniki na Ljubljanski cesti pa tudi na Zikovi ulici in v Oodiču srečujejo z novostjo, ki naj pripomore k počasnejši vožnji na najbolj nevarnih mestih. Gre za montirane grbine na cesti, pravijo jim tudi -ležeči policaji«. V skladu s sprejetim občinskim odlokom lahko občina te ovire postavi samo na občinskih cestah. Zato tega npr. na Cankarjevi cesti ni mogoče storiti, kot to upra vičeno zahte vajo tamkajšnji prebivalci. m zljivosti pri hoji po travnatih pobočjih tik pod vrhom, je pa nato spust do samega Velba precej bolj zahteven. Zato je močno priporočljivo imeti s seboj, poleg ustrezne opreme (čevlji s trdimi podplati!), primernega vodnika (B, C), tudi zaradi zapletene orientacije. Ta vodnik je lahko še posebno koristen, če se ne bomo vračali po isti poti. Bolj zanimiv, vendar primeren samo za izkušene in s spremstvom ustreznega vodnika (C, GV), pa je dostop iz Kurje doline čez Kovačnico. Čez Udiranje je zaradi padajočega kamenja običajno prenevarno. Po lovski poti v Kurji dolini mimo lovskih prež do strme stene. Malo po skrotju, malo po drnih in grmovju do previsa. (Do Kovačnice je opis dostopa napisan pri tej znamenitosti.) Iz Kovačnice na travnato polico in po njej skoraj do izpranega žleba. TU naravnost navzgor približno 8 metrov in s pomočjo jeklenice čez gladko plat v žleb, hudourniško grapo. Po njej okoli 100 metrov, nato levo na gozdnat greben in po njem do konca. Skozi rušje in po desni (orografsko levi) strani po žlebu na greben. Skozi rušje rahlo navzdol in pod previsom v hudourniško grapo. Čeznjo na rušnat greben in prečenje v večjo grapo. Po njej navzgor okoli 200 metrov, nato levo na rušnat greben in po njem do zadnjega macesna. Od njega levo čez začetek grape in po polici poševno navzgor na grebenček. Spust v lijakast začetek grape in po levi strani čez krušljiv grebenček v drug začetek grape. Po levi strani navzgor do presledka med rušjem na stezico. Po njej nekaj metrov, nato navzgor med rušjem in čezenj levo navzgor do močno zagruščenega in z rušjem prekritega žleba. Po njem navzgor v melišče in levo čez strmo skalno-travnato stopnjo v rušje. Po njem še nekaj metrov v odprt svet pod steno. Tik ob steni levo navzgor do nekakšnega kota in velike razpoke, kamina v steni. Tu vodoravna prečnica mimo najvišjih dveh macesnov do SZ stene Mokrice. Po žlebu ob steni navzdol okoli 50 m, nato levo navzgor po drugem žlebu v smeri okna - mosta. Ko postane žleb neprehoden, levo po polici in prestop na višjo polico in po njej na rob. Po rušju proti levi navzgor v nekakšen žleb in po njem navzgor do okna. Od Kovačnice okoli 2 in pol do 3 in pol ure. Vračamo se lahko po drugi strani. Po skrotastem, drnastem pobočju levo nad oknom gremo na vrh grebena, kjer naletimo na markirano stezico. Po njej gremo lahko na vrh Kompotele, lahko se pa spustimo tudi naravnost čez Ovčarijo v dolino Korošice. B. POLLAK Tekmovanje lovskih psov Gorenjske Memorial Miloša Keliha V soboto, 7. septembra, je na Gozdu nad Črno potekalo zanimivo tekmovanje lovskih psov - krvosledcev. V iskanju divjadi so se pomerili najboljši lovski psi Gorenjske. Tekmovanje je bilo posvečeno spominu na dolgoletnega gozdarja, lovca in ki- Stahovica, ki je prejel prehodni pokal Miloša Keliha, ne dosti za njim pa se je uvrstil pes Dik z lovcem Ivanom Travnom, LD Vodice, na tretje mesto pa je pristal pes Ben na povodcu lovca Slavka Fabjana iz LD Jošt. Tekmo pa so sodili izkušeni ki- Zmagovfdci zanimive kinološke prireditve na Stahovici (z leve): Iran Traven z Dikom, Milan Uršič z Meri in Slavko Fabjan z Benom nologa Miloša Keliha, ki je bil med drugim tudi lovski čuvaj pri takratni Meščanski korporaciji in upravnik lesnopredelovalne industrije Silva v Stahovici. V spomin svojemu bivšemu častnemu članu je izvedbo letošnjega Memoriala Miloša Keliha zato prevzela Lovska družina Stahovica. Na gojški planoti okrog Vo-varja se je na devetih, okrog 700 m dolgih in s krvno sledjo označenih stezah pomerilo devet psov krvosledcev. Naloga psa je bila, da na povodcu ali brez njega po krvni sledi najde divjad, položeno na koncu steze. Največ točk in prvo mesto je osvojila psica Merina povodcu Milana Uršiča, gospodarja LD nološki sodniški LKD Gorenjske Alojz Mlakar, Zdravko Kosmač in Stane Hribernik. Vodstvo Lovsko kinološkega društva Gorenjske je v zahvalo za zelo dobro organizacijo tekmovanja ob zaključku podelilo posebno priznanje LD Stahovica, ki ga je prevzel predsednik družine Janez Preklet. Kako koristna so taka tekmovanja tudi za usposabljanje psov krvosledcev in za primerjavo njihove sposobnosti, smo zvedeli tudi iz pogovora z Ivanom Travnom, sicer poklicnim lovcem kamniškega Kozoroga, ki je s svojim Dikom, nemškim žimavcem, našel že marsi-kako divjad po revirjih od Medvod, Šmarne gore, Vodic pa do Mengša. Šestletni Dik, ki je v dvajsetih minutah prišel do položene divjadi, na večini podobnih tekem posega po najvišjih mestih. (fs) Milanu Vršiču je prehodni pokal izročil sin pokojnega Miloša Keliha. Ambrož 96 - tekmovanje jadralnih padalcev za slovenski pokal Društvo jadralnih padalcev POLET iz Kamnika je zadnjo avgustovsko soboto organiziralo 4. letošnje tekmovanje jadralnih padalcev v točnosti pristajanja, ki je štelo tudi za slovenski pokal. Kljub slabim vremenskim obetom se je tekmovanja udeležilo 124 tekmovalcev iz 31. slovenskih klubov, ki so tekmovali v posamični in ekipni konkurenci. Tekmovalci so vzletali s pobočij Krvavca nad Sv. Ambrožem, pristajali pa so v vasi Grad pri Cerkljah, kjer je organizator v sodelovanju z domačini zgledno uredil pristajalno prireditveni prostor, kjer je bila postavljena tudi elektronska »pika«. Oblačno vreme brez močnejših vetrov je dovoljevalo na- tančne pristanke, zato so bili tudi doseženi rezultati dobri. Točke za slovenski pokal je dobilo prvih trideset uvrščenih tekmovalcev" med njimi člani POLETA Peter Slapar, Zoran Debeljak, Dule Orehek in Igor Mr-zlikar. V krogu s premerom 10 metrov, kjer se beležijo rezultati, je pristalo 55 tekmovalcev, točke za slovenski pokal pa je prejelo 15 klubov, katerih tekmovalci so se uvrstili med prvo trideseterico. Prvouvrščeni tekmovalci in klubi so prejeli pokale, ki jih je prispevala kamniška športna zveza, ostali tekmovalci pa bogate praktične nagrade, ki so jih prispevali pokrovitelji tekmovanja, ki jih je bilo tokrat preko 50. REZULTATI - Posamično: 1. mesto: Bojan Padjen, Dedal, 1 cm 2. mesto: Primož Lajevec, Lesce, 4 cm 3. mesto: Sandi Marinčič, Kimflv, 6 cm 4. mesto: Tomaž Lednik, Sky 9 cm 5. mesto: Roman Pogačar, Bohinj, 29 cm Klubi: 1. mesto: Kimfly, Vodice, 102 točki 2. mesto: Dedal, SI. Gradec, 100 točk 3. mesto: Lesce Bled, Lesce, 80 točk Na koncu naj omenimo še to, da so kot gostje nastopili tudi tekmovalci iz Češke in Avstrije. - do - URŠKA (več kot pfosna šola) Telefon: (064) 41 581 V KAMNIKU V DVORANI OSNOVNE ŠOLE FRANA ALBREHTA PRIČETEK v petek, 20. septembra ob 16.40: MALA PLESNA ŠOLA ZA PREDŠOLSKE OTROKE ob 17.30: OSNOVNOŠOLCI - 1. do 4. razred ob 18.30: OSNOVNOŠOLCI - 5. do 8. razred Ob 19.30: PLESNI TEČAJ ZA MLADINO IN ODRASLE VPIS IN PRIJAVE: Pol ure pred pričetkom posameznega tečaja v Osnovni šoli Frana Albrehta. Zamudniki tudi na 2. vaji! AUDIO VIDEO TV SERVIS GORJUP Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst Tv aparatov na domu. • AKCIJA: montaža in prodaja SAT in klasičnih anten. Možnost plačila na obroke. Radomlje, Cesta radomeljske čete 37 tel.: 727-042, (0609) 637-971 od 7. do 9. in od 14. do 16. ter po 20. url •papirnica, videoteka, Servis fotokopirnih strojev fotokopirmca P+ešĆij4uBgfechovaY5, 61235 Radomlje, 9061/727-457, 728-018 NOVO V PAPIRNICI IN FOTOKOPIRNICI LIPA VPRESERJAH FOTOKOPIRANJE NAČRTOV VSEH FORMATOV NA BEL NAVADEN PAPIR TUDI ZLAGANJE IN OBREZOVANJE ZELO HITRO IN KVALITETNO Itn3 168,00 SIT OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE NAHAJAMO SE V POSLOVNIH PROSTORIH TOVARNE LIP RADOMLJE "S 727-457,728-018 Nudim poročne provoze z limuzlnskim kombijem do 6 oseb. Cena ugodna. Tel.: 815-781. Poučujem klasično kitaro. Šikonja Mojca, tel.: 832-571. Vložite certifikat in dobite nagrade: kavni mlinček, parni likalnik, multipraktik. Tel. (062) 836-904. I d.o.o. STAHOVICA UROŠ URANIČ Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685 SERVIS IN PRODAJA RADIO - TV - HIF1 - VIDEO MONTAŽA AVTORADIJEV, SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI | j p CENTER (0 713-660 Ljubljanska 80 (SPBp, Domžale ZAČETNI TEČAJ (25 ur): DOS, WINDOWS, VVORD FOR VVINDOVVS EXCEL (20 ur) AUTOCARD, CORELDRAVV TANGO... STOB, dLo.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415 Ugodne cene gradbenega materiala! Možnost plačila na 3 čeke. Možnost dostave na dom Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od a do 1& ure. Se priporočamo! gorenje S* F & F G Kamnik, Usnjarska 9, lidWIJfeA tel. 817-203 AKCIJAM - barvni TV - 20% popusta na gotovino, 14% popusta na 5 čekov, 2% popusta na kredit v 10 obrokih - sušilci perila - pralni stroji od 47.500 SIT dalje Za vse druge izdelke 10% gotovinski popust. Prodaja na 5 čekov s 5% popustom ali na kredit na 10 enakih obrokov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenja Brezplačna dostava. Obiščite nas vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure 100.000 RAZLOGOV ZA VARNOST. RENAULT MEGANE MEGANE NI SAMO NAJBOLJE PRODAJANI MODEL V SVOJEM RAZREDU, TEMVEČ TUDI EDEN NAJVARNEJŠIH SPLOH. ZATO PRODAJNA MREŽA RENAULT PRISPEVA K VARNEJŠEMU PROMETU NA SLOVENSKIH CESTAH S POSEBNIM ZNIŽANJEM ZA VARNOST. VSI AVTOMOBILI MEGANE, KI SO NA ZALOGI, SO V MESECU SEPTEMBRU CENEJŠI ZA VREDNOST SERVO VOLANA IN VOZNIKOVE VARNOSTNE BLAZINE - TOREJ ZA CELIH 1 00.000 SIT (BREZ DAVKA). MEGANE RN 1.6e TAKO DOBITE ŽE ZA 2.348.900* SIT! * Informativna maloprodajna cena na dan 3. 9. 1996 MEGANE. BODITE PAMETNI, PUSTITE SE ZAPELJATI. ^ Avto Car d.o.o. Mengeš, tel.: 737- 414, 738-721. RENAULT AVTO ŽIVLJENJA (§fi[(wnjetiM Studie* Moste 89F (za prodajalno Scorpio), tel. 841-538 Nudimo vam sodobno: nego rok: izdelava umetnih nohtov OPI - ZDA, termične parafinske obloge nego obraza In dekolteja nego In oblikovanje telesa: limfno drenažo, redukcijske terapije celulita, toniranje mišičnega tkiva, termično aromaterapijo, sončenje v vrhunskem solariju JK ERGOLINE Uporabljamo vrhunske tuje proizvode in sodobno ter učinkovito kozmetično opremo. Čakajo vas prijaznost, visoka usposobljenost in konkurenčne cene. Delovni čas: delavniki od 7.30* do 20", sobota od 8.00" do 13h. PEUGEOT Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798 servis: 727-010 fax: 727-319 Kompleten program Peugeot Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015 Izdelujem In popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje In plin. Na zalogi kombinirani bojlerjl. ELEKTROMEHANIKA SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV 1 CANDY, GORENJE, il KONCAR Jani upovšek, tel.: 814-200 MONTAŽA IN SERVIS OLJNIH GORiLCEV ZASTOPANJE FIRME THYSSEN 18 mesecev garancije. Zdenko Mihorič Zagortca 12/b, Stahovica tel.: 825-278 V okolici Kamnika kupimo zazidljivo parcelo. Tel.: 815-482. Krompir jedilni kenebek, bel, prodam po 20 SIT/kg. Vodlan, Suhadole 21, Komenda. 14 19. septembra 1996 OGLASI Kamniški Občan V DOMŽALAH avtotehna WD@ in KOSEC * o.o. VECTRA ZE ZA 33.089 DEM GL 1,6 ASTRA ZE ZA 22.950 DEM KREDIT, LEASING, MENJAVA STARO-NOVO NOV PRODAJNO SERVISNI CENTER KOSEC D.O.O. DOMŽALE SALON, LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE, TEL: 061/716-092 SERVIS, KAMNIŠKA 19, DOMŽALE, TEL* 061/715-333 AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrtipolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. V Kamniku, Steletova 8, oddamo v najem dvoje poslovnih prostorov za pisarniško dejavnost. Tel.: 811-067. PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN * oljni gorilniki * oljne garniture * peči SIME, ITP * rezervni deli * cisterne za olje STARETOVA 2, 1234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426 lou^t JEANS CLUB Fužine 6, Kamnik, tel: 832-994 JEANS: OIL COMPANY, BLUE PETROL, $EXE$ AKCIJSKA PRODAJA LEVIŠ POSEBNA PONUDBA zimske kavbojke SEXES Iz deftina za moške in ženske Fužine 6, Kamnik, teh: 832-994 Velika razprodaja vseh tkanin In pozamentarije zaradi zamenjave prodajnega programa - 30%-40% Odprta: 9.00-1200 ki 15.30-W.00, sobota 6,00-12.00 Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni ćas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! KMETIJSKA TRGOVINA d.o.o., Stritarjeva 2, VIR, Domžale (iz smeri Kamnika za papirnico Količevo desno) tel./fax: 713-536 AGRARD vam nudi: - NERJAVEČI SODI 35 I, 55 I, 80 I. - KOSILNICE IN MOTORNE ŽAGE - STISKALNICE, MUNE IN KADI ZA SADJE - KMETIJSKO IN VRTNO ORODJE - TULIPANE, NARCISE IN OSTALE ČEBULNICE IN SEMENA - REZERVNE DELE ZA KOSILNICE Obiščite nas, veseli bomo vašega obiska! kOcna PE SADNA DREVESNICA (Ekslerjeva 6, tel. 813-352) JESEN JE ČAS ZA NAKUP OZIMNICE! Od 23. septembra dalje vas vabimo k nakupu OZIMNICE po ugodnih cenah In ugodnih plačilnih pogojih: JABOLKA 1. kvalitete: KROMPIR: * idared 60 SIT/kg * beli * jonagold. gloster 57 SU/kg * rumeni * zlati delišes 55 SIT/kg JABOLKA 2. kvalitete: 40 SIT/kg ČEBULA HRUŠKE 110 SIT/kg ČESEN 25 SIT/kg 23 SIT/kg 45 SIT/kg 250 srr/kg Obiščite nas v Sadni drevesnici VSAK DAN med 8. in 17. uro, ob SOBOTAH med 8. in 12. uro, po enakih cenah pa lahko ozimnico kupite tudi v našem DISKONTU in drugih prodajalnah z živili. PE UNIVERZAL (Medvedova 15, tel. 831-272) PREMOG PO UGODNIH CENAH! * Trbovlje - kocke 16.700 SIT/tono * Velenje - kosi 9.700 SIT/tono * Zagorje - oreh 13.730 SIT/tono ZA TAKOJŠNJE PLAČILO NUDIMO POPUSTE: * od 20.000 do 35.000 SIT - 3% popusta * od 35.000 do 50.000 SIT 4% popusta * nad 50.000 SIT - 5% popusta Možnost nakupa tudi na tri čeke brez obresti! IČOČNA m^KONTUilEOL škupaVv AKCIJlT * pralni prašek DAM TAED (4 kg v gospodinjski vrečki) 1094,90 SIT * pralni prašek DAM TAED (5 kg v vedru) 1368,60 SIT * mehčalec CIKLAM 4 1 sortirano 546,00 SIT * mehčalec CHCLAM koncentrat 11 436,80 SIT * čist. za posodo INAL FORTE 500 ml 220 SIT * čist. za posodo ALFI 500 ml 172,80 SIT * čist. za preproge TERH, 400 ml 158,40 SIT SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! 13 HENIOGOCIH CEN TV COLOR VOYAGER 51 TTX TV COLOR VOYAGER 55 TTX TV COLOR ART-LINE M 63 TTX TV COLOR ART-LINE ST 63 TTX TV COLOR ART-LINE ST 70 TTX TV COLOR GORENJE ST 70 TTX TV COLOR PANORAMA PA TTX PIP - SLIKA V SLIKI - TV COLOR SAMSUNG CK 3335 ZR (37 cm) TV COLOR SAMSUNG CX 5937 AW (63 cm) TV COLOR SAMSUNG TVP 5070 X TB (55 cm) TV COLOR PHILIPS 21 PT 166 B (55 cm) TV COLOR GRUNDIG P 37 - 070 TV COLOR GRUNDIG T 51 - 640 TTX Cene veljajo do odprodaje zalog. veoDSieffi^&v^oli***«- PRODAJA ISA 3 47990 SIT 58.900 SIT 89.900 SIT 94.900 SIT 104.900 SIT 106.900 SIT 159.900 SIT 44.900 SIT 109.900 SIT 104.900 SIT 79.900 SIT 44.900 SIT 69.900 SIT kovinOtehna GOGA, s.p. Perkova 13, Kamnik teiyfax: 061 811-358 PRIKLOP, TOČNA NASTAVITEV IN VZDRŽEVANJE OLJNIH GORILCEV MONTAŽA AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV ZA REGULACIJO OGREVANJA LADA G£> PRODAJA VOZIL AVTO ĐETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66 KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOURANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV TUPI STARO ZA NOVO! ~ tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, fa* 737 313 Življenje je pot, ki jo usoda riše, za vsakega posebej se v srce ti zapise, če pa je v njem dobrota doma, potem imaS vse, po tem te vsak pozna. ZAHVALA Kruta usoda nam je nepričakovano vzela našo mamico, ženo in hčerko IVICO ŽITNIK iz Kamnika Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavkam iz Patronažne službe ZD Kamnik, kolektivu ZD Kamnik. Gregorjevim vzgojiteljicam in našim sodelavcem za izrečeno pisno in ustno sožalje, vso pomoč, podarjeno cvetje in sveče ter za mase. Hvala g. župniku in pevcem Lire, posebno pa njenim sodelavkam za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Vsi njeni Kamnik, avgust 1996 ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prerani izgubi našega dragega očeta, brata, svaka in strica FRANCA BURJE iz Duplice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in podjetju Zarja Elektronika za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo Kemijski industriji Kamnik. Iskrena hvala tudi g. župniku in pevcem Lire. Žalujoči vsi njegovi Avgust 1996 NI smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA V 80. letu življenja je tiho za vedno odšla naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA KUHAR p. d. Podbevškova mama iz Bele Peči 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in predvsem sosedom za pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Doma upokojencev Kamnik za vso skrb in nego med njeno težko boleznijo. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Avgust 1996 Mali oglasi Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Iščem enosobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 724-177. Cirkular • kovinski za žaganje drv, z dodatno mizo, skoraj nov, prodam. Tel.: 832-354. Posojam lažjo gradbeno mehanizacijo (vibracijske valjarje, plošče, nabijače) za utrjevanje terena • priprava za tlakovanje in asfaltiranje. Nudim zemljo za vrtove in lončnice. Maleš, Nasovče 33, Komenda, tel.: 841-275. CVETLIČARNA FREZIJA na Rakovniku, tel. 813-559 ^ NUDIMO VAM: ^* poročne in avto šopke darilne šopke aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst vence velika izbira lončnic f. rezano cvetje JS f dekoracija poslovnih prostorov k Brezplačna dostava v okolici Kamnika Odprto od 7h do 19". ob sobotah od 7h do 13" Se priporočamo. V svojih srcih znova in znova prižigamo lučke SPOMINA na dedija, očeta in moža FRANCETA ŠTEBETA »Zakaj Bog je človeka ustvaril za neminljivost in ga naredil za podobo svojega lastnega bitja« (Modr. 2,23) Žeje, 27. avgusta 1996 Kdor ni trpel, ne ve ničesar. Ne pozna niti dobrega niti zlega, ne pozna ljudi, ne pozna niti samega sebe. ZAHVALA V 65. letu življenja nas je zapustila naša draga mama in babica VIDA TREBIZAN iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, govorniku Društva upokojencev Kamnik za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsi njeni Kamnik, avgust 1996 Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne s/fit beseda tvoja v nas živi, Se vedno si med nami ti. ZAHVALA V 83. letu je sklenil svojo zemeljsko pot naš dragi mož, oče, stari oče, tast in stric ALOJZ ŠLEBIR iz Spodnjih Stranj Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, članom Karitas Stranje, g. Novaku in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče, za svete maše, za izraze sožalja in vsem, ki ste našega ata pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri gospe Miji, dr. Ambroževi in dr. Borutu Kraglju za zdravstveno oskrbo. Zahvaljujemo se tudi gasilcem za spremstvo in poslovilne besede, pevcem za ganljivo zapete pesmi, župniku g Antonu Brčanu in g. Andreju Sinku za lep pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi September 1996 Ne bom več videla ne polj, gozdov, ne travnikov cvetočih, otrok predragih... V SPOMUS Mineva deseto leto, odkar si nenadoma odšla od nas DARINKA KOS 11.11.1936-21.9.1986 Draga mami, s hvaležnostjo se Te spominjamo -hvala Ti za vse! Hvala vsem Vam, ki ste jo ohranili v lepem spominu, ji prinašate cvetje in se s prižgano svečko spomnite nanjo. Še posebej hvala vsem, ki molite zanjo. Vsi, ki smo Te imeli radi in Te ne bomo pozabili Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. V našem domu je praznina, v srcih neizmerna bolečina. Ko na tvojem grobu lučke zagorijo, se v naSih srcih solze zablestijo. ZAHVALA V 88. letu življenja nas je zapustil dragi mož, brat, oče, stari oče, pradedek in stric PETER LAVRIC iz Podgorja Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom Tunjic, kjer je pokojnik živel 40 let, in Zvezi borcev Kamnik za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Hrovatinovi in patronažni sestri Anici za lajšanje trpljenja našega ata. Posebej hvala g. župniku za obiske med njegovo boleznijo in za lepo opravljen pogrebni obred, ga. Petkovi in g. Merčunu za besede slovesa ter Tunjiškemu oktetu za občuteno zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami. Žalujoči: vsi njegovi Podgorje, Tunjice, Kamnik, avgust 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice KATARINE MANDEIJC rojene LEVEČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev v Kamniku za skrbno nego med njeno boleznijo, pevcem Tunjiškega okteta in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Kamnik, Ljubljana, avgust 1996 Mamica je kakor sonce zlata, ljubezen moja ji odpira srčna vrata. 0 mamica, zakaj si umrla? Kaj bi dala, da bi lahko se le enkrat Se, ti v oči zazrla. Tam naS/a bi tvoje ljubezni sijaj, luno, zvezde in zvezdni raj. Zdaj si lam, kjer mene ni, tam zdaj t\'oje so oči. Zdaj tuno, zvezde, gledaš ti! (Vida) ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga JUSTI BURJA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, tovarni Titan, Novi graniti, osebju ZD Kamnik in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli sožalje ter nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala duhovniku za opravljen pogrebni obred in g. župniku Janezu Šavsu za besede upanja in tolažbe, pevcem in ga. Jožici Kališnik za zapete žalostinke, govornici za besede slovesa in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsi njeni Avgust 1996 NAPREDEK Kupujte v Napredkovi blagovnici Vele v Domžalah 8.000 m2 - 25 oddelkov - vse za dom in družino Blagovnica je odprta vsak delovni dan od 8. do 19.30 in ob sobotah od 7.30 do 13. ure Napredkov diskont v Jaršah pri Domžalah 3.500 m2 - 7.000 različnih vrst blaga po diskontnih cenah. Diskont je odprt od 8. do 12. in 14.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. ŽEUA PO BOUŠl POVEZAVI S KAMNIKOM: »Pri nas je že lepo, bo tudi pri vas?« so nedavno ob odprtju odseka ceste od Sidraža do občinske meje zapisali krajani Sidraža. Se jim bo želja kmalu uresničila ? (fotoA. Ž.) LOVCI NA RAZSTAVI NATUR EXPO 96: Konec avgusta so člani LD Stahovica v Budimpešti obiskali mednarodno razstavo o naravi in divjadi. Na sliki: med ogledom Trga madžarskih narodnih junakov, (fs) AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 gorenje AKCIJA! • sušilec perila 39.778 SIT • pralni stroji 909 X 73.000 SIT • hladilnik dvovratni, viš. 160 cm 51.000 SIT • barvni TV od 37.000 SIT naprej • videorekorder od 43.200 SIT naprej Ugodno: pralni stroji, hladilniki, štedilniki, pomivalni stroji, zamrzovalne skrinje in omare, pomivalna korita, likalniki, posoda in... Možnost nakupa na 5 čekov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenje! Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! NT TRGOVINA (Lo.o. Perovo 26, 1241 Kamnik Tel.: 812 336, 813 355 NOVO!!! UGODNE CENEI1I NOVOM s V trgovini v poelovno-trgovekem centru na Percvem ob kamniški obvoznici nudimo bogato Izbiro: • drobni gospodinjski čistilni material (krpe, gobe, omela...) • pleskarski pribor (čopiči, valjčki...) • barve in laki HELI0S • sistem mešanja barv HELI0MIX (možnost mešanja barv TESSAR0L, BORI in SPEKTRA v več kot 3000 niansah) POSEBNO UGODNE CENE ZA PLESKARJEM Ob večjih nakupih nudimo popuete in odloženo plačilo Obiščite nas v»ak dan med 3. in 12. ter 13. in 13. uro. ob sobotah med 3. in 13. uro It UOVOm UGODNE CENEIII N0V0I1I i