Univerz a University v Ljubljani of Ljubljana Fakulteta Faculty of za gradbeništvo Civil and Geodetic in geodezijo Engineering Jamova cesta 2 Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija SI – 1000 Ljubljana, Slovenia http://www3.fgg.uni-lj.si/ http://www3.fgg.uni-lj.si/en/ DRUGG – Digitalni repozitorij UL FGG DRUGG – The Digital Repository http://drugg.fgg.uni-lj.si/ http://drugg.fgg.uni-lj.si/ V zbirki je izvirna različica doktorske This is an original PDF file of doctoral disertacije. thesis. Prosimo, da se pri navajanju sklicujete na When citing, please refer as follows: bibliografske podatke, kot je navedeno: Rankel, S. 2014. LED in OLED svetila v urbanističnem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. = LED and OLED lighting in urban design and their influence on the urban elements of the environment. Doctoral dissertation. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. (Mentor Pogačnik, A.) http://drugg.fgg.uni-lj.si Datum arhiviranja / Archiving Date: 23-01-2015 Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo INTERDISCIPLINARNI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ PROSTORSKEGA IN URBANISTI NEGA PLANIRANJA DOKTORSKI ŠTUDIJ Kandidat: SIMON RANKEL, univ. dipl. fiz. LED IN OLED SVETILA V URBANISTI NEM OBLIKOVANJU TER NJIHOV VPLIV NA URBANE ELEMENTE BIVALNEGA OKOLJA Doktorska disertacija štev.: 243 LED AND OLED LIGHTING IN URBAN DESIGN AND THEIR INFLUENCE ON THE URBAN ELEMENTS OF THE ENVIRONMENT Doctoral thesis No.: 243 Soglasje k temi doktorske disertacije je dal Senat Univerze v Ljubljani UL na 16. seji 4. julija 2007. Za mentorja je bil imenovan prof. dr. Andrej Poga nik. Ljubljana, 17. december 2014 "Ta stran je namenoma prazna." Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Komisijo za oceno ustreznosti teme doktorske disertacije v sestavi: - prof. dr. Andrej Poga nik, - akad. prof. dr. Robert Blinc, UL FMF, - prof. dr. Aleš Krainer, je imenoval Senat Fakultete za gradbeništvo in geodezijo na 7. redni seji 25. aprila 2007. Poro evalce za oceno doktorske disertacije v sestavi: - doc. dr. Tomaž Novljan, UL FA, - izr. prof. dr. Primož Ziherl, UL FMF, - prof. dr. Aleš Krainer, je imenoval Senat Fakultete za gradbeništvo in geodezijo na 33. redni seji 26. septembra 2012. Komisijo za zagovor doktorske disertacije v sestavi: - prof. dr. Matjaž Mikoš, dekan UL FGG, predsednik, - prof. dr. Andrej Poga nik, UL FGG, upok., mentor, - doc. dr. Tomaž Novljan, UL FA, - izr. prof. dr. Primož Ziherl, UL FMF, - prof. dr. Aleš Krainer, UL FGG, upok., je imenoval Senat Fakultete za gradbeništvo in geodezijo na 3. seji 25. septembra 2013. "Ta stran je namenoma prazna." Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani SIMON RANKEL, univ. dipl. fiz., izjavljam, da sem avtor doktorske disertacije z naslovom LED in OLED svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. Izjavljam, da je elektronska razli ica v vsem enaka tiskani razli ici. Izjavljam, da dovoljujem objavo elektronske razli ice v repozitoriju UL FGG. Ljubljana, 17. december 2014 ……………………………….. (podpis) "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. III Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Stran za popravke, Errata Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. IV Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. V Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. BIBLIOGRAFSKO-DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLE EK UDK: 628.971:711.54(043.3) Avtor: Simon Rankel Mentor: prof. dr. Andrej Poga nik Naslov: LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja Tip dokumenta: doktorska disertacija Obseg in oprema: 167 str., 29 pregl., 86 sl. Klju ne besede: LED, OLED, urbanisti no oblikovanje osvetlitve, podoba urbanih prostorov Izvle ek Bodo a osvetlitev na podlagi polprevodniških virov svetlobe bo spremenila no no podobo mest. Možnosti njihove umestitve in uporabe v urbanem prostoru so številne. V disertaciji prou ujemo, ali bi njihova prihodnja uporaba v splošni zunanji razsvetljavi pozitivno vplivala na lovekovo sprejemanje tako osvetljenega urbanega prostora. Na podlagi inovativne uporabe LED- in OLED- svetil smo izoblikovali dva razli na koncepta osvetlitve. Prvi koncept temelji na ploskovni osvetlitvi, drugi pa na detajlnem prikazu arhitekturno urbanih elementov. Predlogi osvetlitve so bili narejeni na razli nih lokacijah mesta Ljubljane. Poleg izpolnjevanja funkcionalnih potreb upoštevajo tudi urbanisti ni in arhitekturni vidik osvetljevanja. Z ocenami afektivne kakovosti slikovnih prikazov smo predstavili in prou evali temeljna afektivna stanja anketiranih. Ugotovitve kažejo, da so se anketirani pri ve ini predlogov strinjali pri ocenah spremenljivk »prijetnost« in »pozornost. Statistika pokaže med konceptoma zna ilne razlike pri ocenah obeh spremenljivk. Pri neposredni primerjavi obeh konceptov smo ugotovili, da je naklonjenost anketirancev do dolo enega osvetlitvenega koncepta odvisna tudi od mestne lokacije. Ocene so pri ve kot pol predlogih zna ilno odvisne od starosti anketiranih. K zmanjšanju porabe elektri ne energije bi lahko pripomogel le detajlni koncept osvetlitve. Z disertacijo želimo poudariti pomen no ne podobe mest pri razvoju prihodnjih strategij osvetlitve, ki temeljijo na polprevodniških virih svetlobe. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. VI Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. VII Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. BIBLIOGRAPHIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT UDC: 628.971:711.54(043.3) Author: Simon Rankel Supervisor: Prof. Andrej Poga nik, Ph.D Title: LED and OLED lighting in urban design and their influence on the urban elements of the enivornment Notes: 167 p., 29 tab., 86 fig. Document type: Doctoral Dissertation Key words: LED, OLED, Urban lighting design, Image of urban spaces Abstract Future lighting solutions based on solid-state lighting will transform the appearance of cities at night. They can be positioned and used in an urban environment in numerous ways. Our research studies whether their future use in general outdoor lighting will positively affect people’s acceptance of urban space illuminated in this way. Two different lighting concepts were formed based on the innovative use of LED and OLED lighting. The first concept is based on plane lighting, and the second is based on a detailed depiction of architectural and urban elements. Lighting proposals were designed for different locations of Ljubljana city. They consider not only functional needs, but also urban planning and the architectural aspects of illumination. The study of the underlying core effects on the respondents through their assessment of the affective quality of graphic representations is presented. Our findings indicate that the respondents strongly agree with the assessment of the “pleasantness” and “arousal” variables of most proposals. However, the statistics show characteristic differences between the answers of both variables for both concepts. Direct comparison of the two concepts shows that the respondents’ attitudes towards a certain lighting concept also depend on their location in the city. Significant effect of the respondents' age dependency on the assesment for more then half lighting proposals is observed. Only detailed concept could contribute to lowering the electrical energy consumption. Dissertation emphasises the importance of the appearance of a city at night in developing future lighting strategies based on solid-state light sources. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. VIII Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. IX Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. V spomin akademika prof. dr. Roberta Blinca Zahvala Moji Mini za vztrajno in ljubeznivo podporo. Mami Ivi in o etu Karlu, ki mi vedno stojita ob strani. Profesorju Andreju Poga niku za pomo , številne nasvete in opombe. Milojki za lektorski pregled. Tinetu za vso pomo in Boštjanu za koristne napotke v klju nih trenutkih. Mirku, Daši, Alešu in vsem drugim, ki ste mi pomagali z nasveti pri izdelavi ankete. Lei, Marku, Mateju in Anžetu za nasvete pri statistiki. Vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku disertacije in jih nisem posebej omenil. Vsem anketiranim za izpolnitev ankete in številna podana mnenja. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. X Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XI Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. KAZALO VSEBINE 1 UVOD ............................................................................................................................................ 1 1.1 Predstavitev problema ............................................................................................................. 1 1.2 Namen in cilji disertacije ......................................................................................................... 2 1.3 Pri akovani rezultati ................................................................................................................ 4 1.4 Teoreti ne osnove in raziskovalne metode ............................................................................... 5 1.5 Znanstveni prispevek disertacije .............................................................................................. 5 1.6 Organizacija dela..................................................................................................................... 6 2 TEORETSKA IZHODIŠ A DOKTORSKE DISERTACIJE .................................................... 8 2.1 Opredelitev obravnavanih terminov ......................................................................................... 8 2.2 Svetloba in lovek ..................................................................................................................11 2.2.1 Kaj je svetloba ...............................................................................................................11 2.2.1 Vidni in cirkadialni sistem .............................................................................................11 2.2.3 lovekovo vidno zaznavanje .........................................................................................12 2.2.4 Umetna osvetlitev ..........................................................................................................13 2.3 Osvetlitev mesta .....................................................................................................................14 2.3.1 Mesta pono i in njihova razsvetljava .............................................................................14 2.3.2 Pomen vlog urbane razsvetljave in njihovo medsebojno prepletanje ...............................15 2.3.3 Vloga urbane osvetlitve pri prepre evanju kriminalnih dejanj ........................................17 2.3.4 Pomen cestne razsvetljave .............................................................................................18 2.3.5 Socialni pomen zunanje osvetlitve .................................................................................19 2.4 Psihološki okvir .....................................................................................................................20 2.5 Urbanisti no oblikovanje in osvetlitev mest ............................................................................25 2.5.1 Svetloba kot medij oblikovanja v urbani osvetlitvi .........................................................26 2.6 Celostni pristop k osvetlitvi mest ............................................................................................28 2.6.1 Koncept trajnostnega razvoja v urbanem oblikovanju svetlobe .......................................28 2.6.1 Celostni na rt osvetlitve mesta .......................................................................................30 2.6.2 Pomen lokalne svetlobe in identiteta mesta ....................................................................31 2.7 Vidno zaznavanje in zunanja osvetlitev ..................................................................................32 2.7.1 Osvetlitev za starejše .....................................................................................................34 2.7.2 Onstran standardov cestne razsvetljave ..........................................................................35 2.8 Svetila LED in OLED ............................................................................................................36 2.8.1 LED-svetila ...................................................................................................................37 2.8.2 OLED-svetila ................................................................................................................39 2.8.3 Konceptualna sprememba – nova svetlobna paradigma ..................................................40 2.8.4 Pomisleki glede uporabe svetil LED in OLED ...............................................................42 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XII Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 3 SINTEZA IZHODIŠ ................................................................................................................. 45 3.1 Uporaba novih tehnologij za izboljšanje funkcionalnosti in podobe mesta .............................. 45 3.2 Zahteve Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja ................................. 47 3.3 Spomeniki naravne kulturne dediš ine in razsvetljava ............................................................ 49 4 METODOLOGIJA RAZISKAVE .............................................................................................. 50 4.1 Izbira lokacij in oblikovanje konceptov osvetlitve .................................................................. 52 4.2 Opredelitev spremenljivk za izvedbo raziskave....................................................................... 52 4.2.1 Napovedne spremenljivke v raziskavi .................................................................................. 53 4.2.2 Opredelitev spremenljivk izidov v raziskavi ........................................................................ 53 4.3 Zasnova empiri ne analize javnega mnenja ............................................................................ 55 4.3.1 Zbiranje podatkov in vzorec v raziskavi ......................................................................... 57 4.3.2 Izbira metod pri statisti ni analizi .................................................................................. 59 4.3.3 Tehni ne posebnosti, domneve in pripombe ob izvedbi spletne ankete ........................... 60 4.4 Metoda analize predvidene porabe elektri ne energije ............................................................ 61 5 ANALIZA IZBRANIH LOKACIJ .............................................................................................. 62 5.1 Izbira lokacij in njihove zna ilnosti ........................................................................................ 62 5.2 Analiza sedanje no ne osvetlitve izbranih lokacij ................................................................... 65 5.2.1 Gosposvetska cesta ........................................................................................................ 66 5.2.2 Ajdovš ina .................................................................................................................... 67 5.2.3 Park slovenske reformacije ............................................................................................ 68 5.2.4 Trnovski pristan ............................................................................................................ 69 5.2.5 Savsko naselje, tipski stanovanjski blok in njegova bližnja okolica ................................ 70 5.3 Testna obmo ja in smernice za osvetlitev ............................................................................... 71 6 KONCEPTA BODO E OSVETLITVE ..................................................................................... 72 6.1 Opis konceptov bodo e osvetlitve .......................................................................................... 72 6.2 Prikazi bodo ih rešitev osvetlitve ........................................................................................... 73 6.2.1 Gosposvetska cesta, ploskovni koncept .......................................................................... 74 6.2.2 Gosposvetska cesta, detajlni koncept ............................................................................. 75 6.2.3 Ajdovš ina, ploskovni koncept ...................................................................................... 76 6.2.4 Ajdovš ina, detajlni koncept .......................................................................................... 77 6.2.5 Park slovenske reformacije, ploskovni koncept .............................................................. 78 6.2.6 Park slovenske reformacije, detajlni koncept ................................................................. 79 6.2.7 Trnovski pristan, ploskovni koncept .............................................................................. 80 6.2.8 Trnovski pristan, detajlni koncept .................................................................................. 81 6.2.9 Savsko naselje – tipski blok, ploskovni koncept ............................................................. 82 6.2.10 Savsko naselje – tipski blok, detajlni koncept .............................................................. 83 6.3 Druge možnosti ...................................................................................................................... 84 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XIII Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 6.4 Opombe .................................................................................................................................86 7 REZULTATI IN ANALIZA ........................................................................................................87 7.1 Struktura vzorca .....................................................................................................................87 7.2 Analiza in interpretacija rezultatov ankete ..............................................................................88 7.2.1 Opisne statistike spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" ..............................................88 7.2.2 Dvodimenzionalni prikaz rezultatov "prijetnosti" in "pozornosti" ...................................99 7.2.3 Odvisnost med "prijetnostjo", "pozornostjo" in svetlobnimi zna ilnostmi predlogov .... 103 7.2.4 Primerjava povpre nih ocen "prijetnosti" in "pozornosti" med konceptoma .................. 107 7.2.5 Rezultati izbire preferen nega koncepta osvetlitve ....................................................... 108 7.2.6 Odvisnost izbire koncepta od starosti anketirancev....................................................... 112 7.2.7 Odvisnost izbire koncepta od strokovne usmerjenosti anketirancev .............................. 118 7.2.8 ANOVA ocen .............................................................................................................. 122 7.2.9 Rezultati izbire najljubših in najmanj ljubih prizorov ................................................... 125 7.2.10 Rezultati ankete med študenti in razlike ..................................................................... 126 7.3 Analiza okvirne predvidene porabe elektri ne energije ......................................................... 131 7.3.1 Gosposvetska cesta ...................................................................................................... 132 7.3.2 Ajdovš ina .................................................................................................................. 133 7.3.3 Park slovenske reformacije .......................................................................................... 135 7.3.4 Trnovski pristan .......................................................................................................... 136 7.3.5 Savsko naselje, tipski blok in okolica ........................................................................... 137 7.3.6 Domneve in opombe .................................................................................................... 138 8 SKLEPI ...................................................................................................................................... 139 8.1 Razprava .............................................................................................................................. 139 8.2 Omejitve raziskave ............................................................................................................... 143 8.3 Predlogi za nadaljnje raziskave ............................................................................................. 145 8.4 Urbanisti no oblikovanje osvetlitve in svetila prihodnosti ..................................................... 146 POVZETEK .................................................................................................................................. 148 SUMMARY ................................................................................................................................... 150 VIRI............................................................................................................................................... 152 PRILOGA A: ANKETNI VPRAŠALNIK ................................................................................... A1 PRILOGA B: OPISNE STATISTIKE SPREMENLJIVK "OSVETLJENOST" IN "PORAZDELITEV SVETLOSTI" .............................................................................................. B1 PRILOGA C: REZULTATI PRIMERJAVE DNEVNE PORABE ELEKTRI NE ENERGIJE .... C1 PRILOGA D: 3D MODELI IZBRANIH LOKACIJ V LJUBLJANI V PROGRAMU RELUX .... D1 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XIV Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XV Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 4.1: Pregled trditev in spremenljivk prvega dela ankete 57 Preglednica 4.2: Pregled vprašanj in spremenljivk drugega dela ankete 58 Preglednica 7.1: Struktura vzorca anketiranih oseb 87 Preglednica 7.2: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri GK1 89 Preglednica 7.3: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri GK2 90 Preglednica 7.4: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri AK1 91 Preglednica 7.5: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri AK2 92 Preglednica 7.6: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri PK1 93 Preglednica 7.7: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri PK2 94 Preglednica 7.8: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri TK1 95 Preglednica 7.9: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri TK2 96 Preglednica 7.10: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri SK1 97 Preglednica 7.11: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri SK2 98 Preglednica 7.12: Koeficienti korelacije med spremenljivkama "prijetnost" in "pozornost" za posamezne koncepte na izbranih lokacijah 103 Preglednica 7.13: Koeficienti korelacije med spremenljivkami pri Gosposvetski cesti 104 Preglednica 7.14: Koeficienti korelacije med spremenljivkami pri Ajdovš ini 105 Preglednica 7.15: Koeficienti korelacije med spremenljivkami pri Parku reformacije 105 Preglednica 7.16: Koeficienti korelacije med spremenljivkami pri Trnovskem pristanu 106 Preglednica 7.17: Koeficienti korelacije med spremenljivkami pri Savskem naselju 106 Preglednica 7.18: Statisti no zna ilne razlike ocen konceptov enakih spremenljivk 108 Preglednica 7.19: Statisti no zna ilne odvisnosti spremenljivk od starosti anketirancev 122 Preglednica 7.20: Povpre ja ocen spremenljivk v odvisnosti od starostnega razreda 123 Preglednica 7.21: Statisti no zna ilne odvisnosti spremenljivk od strokovne usmerjenost 124 Preglednica 7.22: Povpre ja ocen spremenljivk v odvisnosti od strokovne usmerjenosti 124 Preglednica 7.23: Poraba elektri ne energije za osvetlitev Gosposvetske ceste 132 Preglednica 7.24: Poraba elektri ne energije za osvetlitev Ajdovš ine 134 Preglednica 7.25: Poraba elektri ne energije za osvetlitev Parka slovenske reformacije 135 Preglednica 7.26: Poraba elektri ne energije v svetilih za osvetlitev nabrežja in mostu 136 Preglednica 7.27: Poraba elektri ne energije za osvetlitev stanovanjskega bloka in ulice v Savskem naselju 137 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XVI Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XVII Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. LIST OF TABLES Table 4.1: First part of the survey - overview of the statements and variables 57 Table 4.2: Second part of the survey - overview of the questions and variables 58 Table 7.1: Structure of the sample of respondents 87 Table 7.2: Descriptive statistics of "pleasantness" and "arousal" variables for GK1 89 Table 7.3: Descriptive statistics of "pleasantness" and "arousal" variables for GK2 90 Table 7.4: Descriptive statistics of "pleasantness" and "arousal" variables for AK1 91 Table 7.5: Descriptive statistics of "pleasantness" and "arousal" variables for AK2 92 Table 7.6: Descriptive statistics of "pleasantness" and "arousal" variables for PK1 93 Table 7.7: Descriptive statistics of "pleasantness" and "arousal" variables for PK2 94 Table 7.8: Descriptive statistics of "pleasantness" and "arousal" variables for TK1 95 Table 7.9: Descriptive statistics of "pleasantness" and "arousal" variables for TK2 96 Table 7.10: Descriptive statistics of "pleasantness" and "arousal" variables for SK1 97 Table 7.11: Descriptive statistics of "pleasantness" and "arousal" variables for SK2 98 Table 7.12: Correlation coefficients between the "pleasantness" and "arousal" variables for separate concepts on the chosen locations 103 Table 7.13: Correlation coefficients between variables for Gosposvetska cesta 104 Table 7.14: Correlation coefficients between variables for Ajdovš ina 105 Table 7.15: Correlation coefficients between variables for Park reformacije 105 Table 7.16: Correlation coefficients between variables for Trnovski pristan 106 Table 7.17: Correlation coefficients between variables for Savsko naselje 106 Table 7.18: Statistically significant differences between the assessment of the variables of both concepts 108 Table 7.19: Statistically significant variable dependences on the age of respondents 122 Table 7.20: Average assesment of variables depending on the respondentságe group 123 Table 7.21: Statistically significant variable dependences on professional occupation 124 Table 7.22: Average assesment of variables depending on professional occupation 124 Table 7.23: Electric energy consumption for illumination of Gosposvetska cesta 132 Table 7.24: Electric energy consumption for illumination of Ajdovš ina 134 Table 7.25: Electric energy consumption for illumination of Park reformacije 135 Table 7.26: Electric energy consumption for illumination of the riverbank and the bridge in Trnovo 136 Table 7.27: Electric energy consumption for illumination of the residential building and nearby street in Savsko naselje 137 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XVIII Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XIX Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. KAZALO SLIK Slika 2.1: Delitev loveških potreb po osvetlitvi 16 Slika 2.2: Russllov cirkumpleksni model emocionalnih stanj 22 Slika 2.3: Model S-O-R odziva obiskovalcev na osvetljeno okolje 23 Slika 2.4: Trajnostni pristop k osvetlitvi 29 Slika 4.1: Metodološki postopek raziskave 51 Slika 4.2: Predstavitev raziskovalnega modela v spletni anketi 56 Slika 5.1: TTN prvega obmo ja 62 Slika 5.2: Posnetek ortofoto prvega obmo ja 62 Slika 5.3: TTN drugega obmo ja 63 Slika 5.4: Posnetek ortofoto drugega obmo ja 63 Slika 5.5: TTN tretjega obmo ja 64 Slika 5.6: Posnetek ortofoto tretjega obmo ja 64 Slika 5.7: Gosposvetska cesta, sedanja no na slika 66 Slika 5.8: Ajdovš ina, sedanja no na slika 67 Slika 5.9: Park Slovenske reformacije, sedanja no na slika 68 Slika 5.10: Trnovski pristan, sedanja no na slika 69 Slika 5.11: Tipski blok v Savskem naselju, sedanja no na slika 70 Slika 6.1: Gosposvetska cesta, ploskovni koncept GK1 74 Slika 6.2: Gosposvetska cesta, detajlni koncept GK2 75 Slika 6.3: Ajdovš ina, ploskovni koncept AK1 76 Slika 6.4: Ajdovš ina, detajlni koncept AK2 77 Slika 6.5: Park slovenske reformacije, ploskovni koncept PK1 78 Slika 6.6: Park slovenske reformacije, detajlni koncept PK2 79 Slika 6.7: Trnovski pristan, ploskovni koncept TK1 80 Slika 6.8: Trnovski pristan, detajlni koncept TK2 81 Slika 6.9: Savsko naselje – tipski blok, ploskovni koncept SK1 82 Slika 6.10: Savsko naselje – tipski blok, detajlni koncept SK2 83 Slika 6.11: Barvna "to kasta" svetila LED 84 Slika 6.12: Toplejša barva linijskih svetil OLED 84 Slika 6.13: Novoletno okrašen stanovanjski blok 85 Slika 7.1: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za GK1 89 Slika 7.2: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri GK1 89 Slika 7.3: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za GK2 90 Slika 7.4: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri GK2 90 Slika 7.5: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za AK1 91 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XX Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Slika 7.6: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri AK1 91 Slika 7.7: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za AK2 92 Slika 7.8: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri AK2 92 Slika 7.9: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za PK1 93 Slika 7.10: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri PK1 93 Slika 7.11: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za PK2 94 Slika 7.12: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri PK2 94 Slika 7.13: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za TK1 95 Slika 7.14: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri TK1 95 Slika 7.15: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za TK2 96 Slika 7.16: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri TK2 96 Slika 7.17: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za SK1 97 Slika 7.18: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri SK1 97 Slika 7.19: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za SK2 98 Slika 7.20: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri SK2 98 Slika 7.21: Prikaz povpre nih vrednosti spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" 99 Slika 7.22: Ocene "prijetnosti" (x ± 1 SD) 100 Slika 7.23: Ocene "pozornosti" ( ± 1 SD) 100 Slika 7.24: Prikaz ocen spremenljivke "prijetnost" s kvartilnimi diagrami 101 Slika 7.25: Prikaz ocen spremenljivke "pozornost" s kvartilnimi diagrami 102 Slika 7.26: Prikaz izbire preferen nega koncepta pri Gosposvetski cesti 109 Slika 7.27: Prikaz izbire preferen nega koncepta pri Ajdovš ini 109 Slika 7.28: Prikaz izbire preferen nega koncepta pri Parku slovenske reformacije 110 Slika 7.29: Prikaz izbire preferen nega koncepta pri Trnovskem pristanu 111 Slika 7.30: Prikaz izbire preferen nega koncepta pri Savskem naselju 111 Slika 7.31: Prikaz izbire primernejšega koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, GK 113 Slika 7.32: Prikaz izbire "varnejšega" koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, GK 113 Slika 7.33: Prikaz izbire primernejšega koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, AK 114 Slika 7.34: Prikaz izbire "varnejšega" koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, AK 114 Slika 7.35: Prikaz izbire primernejšega koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, PK 115 Slika 7.36: Prikaz izbire "varnejšega" koncepta v odvisnosti od starosti anketirancev, PK 115 Slika 7.37: Prikaz izbire primernejšega koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, TK 116 Slika 7.38: Prikaz izbire "varnejšega" koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, TK 116 Slika 7.39: Prikaz izbire primernejšega koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, SK 117 Slika 7.40: Prikaz izbire "varnejšega" koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, SK 117 Slika 7.41: Prikaz deleža razli ne strokovne usmerjenosti znotraj starostnih razredov anketiranih 118 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XXI Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Slika 7.42: Izbor lepšega in primernejšega koncepta v odvisnosti od strokovne usmerjenosti anketiranih, GK 119 Slika 7.43: Izbor lepšega in primernejšega koncepta v odvisnosti od strokovne usmerjenosti anketiranih, AK 119 Slika 7.44: Izbor lepšega in primernejšega koncepta v odvisnosti od strokovne usmerjenosti anketiranih, PK 120 Slika 7.45: Izbor lepšega in primernejšega koncepta v odvisnosti od strokovne usmerjenosti anketiranih, TK 120 Slika 7.46: Izbor lepšega in primernejšega koncepta v odvisnosti od strokovne usmerjenosti anketiranih, SK 121 Slika 7.47: Histograma izbire najljubši prizorov 125 Slika 7.48: Histograma izbire najmanj vše nih prizorov 125 Slika 7.49: Prikaz ocen spremenljivke "prijetnost" iz vzorca študentov s kvartilnimi diagrami 126 Slika 7.50: Prikaz ocen spremenljivke "pozornost" iz vzorca študentov s kvartilnimi diagrami 126 Slika 7.51: Prikaz povpre nih vrednosti spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" na dvodimenzionalnem grafu za posamezne koncepte in lokacije na primeru vzorca študentov 127 Slika 7.52: Prikaz izbire preferen nega koncepta v primeru Gosposvetske ceste pri študentih 128 Slika 7.53: Prikaz izbire preferen nega koncepta v primeru Ajdovš ine pri študentih 128 Slika 7.54: Prikaz izbire preferen nega koncepta v primeru parka pri študentih 129 Slika 7.55: Prikaz izbire preferen nega koncepta v primeru Trnovskega pristana pri študentih 130 Slika 7.56: Prikaz izbire preferen nega koncepta v primeru Savskega naselja pri študentih 130 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XXII Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XXIII Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. LIST OF FIGURES Figure 2.1: Human needs served by lighting 16 Figure 2.2: A circumplex model of affect by James A. Russell 22 Figure 2.3: S-O-R model of visitorsŕesponse to illuminated environment 23 Figure 2.4: A sustainable approach to lighting 29 Figure 4.1: Methodological procedure of the research 51 Figure 4.2: Overview of the research model used in the online survey 56 Figure 5.1: Topographic map of the first location 62 Figure 5.2: Orthophotograph of the first location 62 Figure 5.3: Topographic map of the second location 63 Figure 5.4: Orthophotograph of the second location 63 Figure 5.5: Topographic map of the third location 64 Figure 5.6: Orthophotograph of the third location 64 Figure 5.7: Gosposvetska cesta, current image at night 66 Figure 5.8: Ajdovš ina, current image at night 67 Figure 5.9: Park Slovenske reformacije, current image at night 68 Figure 5.10: Trnovski pristan, current image at night 69 Figure 5.11: Typical residential building in Savsko naselje, current image at night 70 Figure 6.1: Gosposvetska cesta, GK1 plane concept 74 Figure 6.2: Gosposvetska cesta, GK2 detailed concept 75 Figure 6.3: Ajdovš ina, AK1 plane concept 76 Figure 6.4: Ajdovš ina, AK2 detailed concept 77 Figure 6.5: Park slovenske reformacije, PK1 plane concept 78 Figure 6.6: Park slovenske reformacije, PK2 detailed concept 79 Figure 6.7: Trnovski pristan, TK1 plane concept 80 Figure 6.8: Trnovski pristan, TK2 detailed concept 81 Figure 6.9: Typical residential building in Savsko naselje, SK1 plane concept 82 Figure 6.10: Typical residential building in Savsko naselje, SK2 detailed concept 83 Figure 6.11: Color LED "point" luminaires 84 Figure 6.12: Warmer color of linear OLED luminaires 84 Figure 6.13: Residential building in New Yearś decoration 85 Figure 7.1: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for GK1 89 Figure 7.2: Normal Q-Q ploths of both variables for GK1 89 Figure 7.3: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for GK2 90 Figure 7.4: Normal Q-Q ploths of both variables for GK2 90 Figure 7.5: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for AK1 91 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XXIV Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Figure 7.6: Normal Q-Q ploths of both variables for AK1 91 Figure 7.7: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for AK2 92 Figure 7.8: Normal Q-Q ploths of both variables for AK2 92 Figure 7.9: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for PK1 93 Figure 7.10: Normal Q-Q ploths of both variables for PK1 93 Figure 7.11: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for PK2 94 Figure 7.12: Normal Q-Q ploths of both variables for PK2 94 Figure 7.13: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for TK1 95 Figure 7.14: Normal Q-Q ploths of both variables for TK1 95 Figure 7.15: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for TK2 96 Figure 7.16: Normal Q-Q ploths of both variables for TK2 96 Figure 7.17: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for SK1 97 Figure 7.18: Normal Q-Q ploths of both variables for SK1 97 Figure 7.19: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for SK2 98 Figure 7.20: Normal Q-Q ploths of both variables for SK2 98 Figure 7.21: The average assesment values of the "pleasantness" and "arousal" variables on two-dimensional diagram for separate concepts and locations 99 Figure 7.22: Assesments of the "pleasantness" variable (x ± 1 S D) 100 Figure 7.23: Assesments of the "arousal" variable ( ± 1 SD) 100 Figure 7.24: Box plots used to illustrate the assesment of the "pleasantness" variable 101 Figure 7.25: Box plots used to illustrate the assesment of the "arousal" variable 102 Figure 7.26: Representation of the selection of the preferred concept for Gosposvetska cesta 109 Figure 7.27: Representation of the selection of the preferred concept for Ajdovš ina 109 Figure 7.28: Representation of the selection of the preferred concept for Park reformacije 110 Figure 7.29: Representation of the selection of the preferred concept for Trnovski pristan 111 Figure 7.30: Representation of the selection of the preferred concept for Savsko naselje 111 Figure 7.31: Selection of more suitable concept depending on the age of respondents, GK 113 Figure 7.32: Selection of "safer" concept depending on the age of respondents, GK 113 Figure 7.33: Selection of more suitable concept depending on the age of respondents, AK 114 Figure 7.34: Selection of "safer" concept depending on the age of respondents, AK 114 Figure 7.35: Selection of more suitable concept depending on the age of respondents, PK 115 Figure 7.36: Selection of "safer" concept depending on the age of respondents, PK 115 Figure 7.37: Selection of more suitable concept depending on the age of respondents, TK 116 Figure 7.38: Selection of "safer" concept depending on the age of respondents, TK 116 Figure 7.39: Selection of more suitable concept depending on the age of respondents, SK 117 Figure 7.40: Selection of "safer" concept depending on the age of respondents, SK 117 Figure 7.41: Representation of different professional occupation shares between the Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XXV Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. specific age groups of the respondents 118 Figure 7.42: Selection of more aesthetical and more suitable concept depending on the professional occupation of respondents, GK 119 Figure 7.43: Selection of more aesthetical and more suitable concept depending on the professional occupation of respondents, AK 119 Figure 7.44: Selection of more aesthetical and more suitable concept depending on the professional occupation of respondents, PK 120 Figure 7.45: Selection of more aesthetical and more suitable concept depending on the professional occupation of respondents, TK 120 Figure 7.46: Selection of more aesthetical and more suitable concept depending on the professional occupation of respondents, SK 121 Figure 7.47: Histograms of the selection of the most favourite proposals 125 Figure 7.48: Histograms of the selection of the least favourite proposals 125 Figure 7.49: Box plots used to illustrate the assesment of the "pleasantness" variable among students 126 Figure 7.50: Box plots used to illustrate the assesment of the "arousal" variable among students 126 Figure 7.51: The average assesment values of the "pleasantness" and "arousal" variables on two-dimensional diagram for separate concepts and locations on the sample of student respondents 127 Figure 7.52: Selection of the preferred concept for Gosposvetska cesta among students 128 Figure 7.53: Selection of the preferred concept for Ajdovš ina among students 128 Figure 7.54: Selection of the preferred concept for Park slovenske reformacije among Students 129 Figure 7.55: Selection of the preferred concept for Trnovski pristan among students 130 Figure 7.56: Selection of the preferred concept for Savsko naelje among students 130 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XXVI Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XXVII Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. SEZNAM PRILOG Priloga A: ANKETNI VPRAŠALNIK Priloga B: OPISNE STATISTIKE SPREMENLJIVK "OSVETLJENOST" IN "PORAZDELITEV SVETLOSTI" Priloga C: REZULTATI PRIMERJAVE DNEVNE PORABE ELEKTRI NE ENERGIJE Priloga D: 3D MODELI IZBRANIH LOKACIJ V LJUBLJANI V PROGRAMU RELUX Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XXVIII Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XXIX Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. OKRAJŠAVE ANOVA Analiza variance CCFL Fluorescen na sijalka s hladno katodo CCT Najpodobnejša barvna temperatura CFL Kompaktna fluorescen na sijalka CMH Kerami na metalhalogenidna sijalka CRI Indeks barvnega videza FL Fluorescen na sijalka HST Visokotla na natrijeva sijalka LCD Zaslon narejen na osnovi tehnologije teko ih kristalov LED Svetle a dioda MH Metalhalogenidna sijalka MOVE Mezopska optimizacija vidne u inkovitosti OLED Organska svetle a dioda SD Standardni odklon SSL Razsvetljava, ki temelji na polpredvodniških virih svetlobe TTN Temeljni topografski na rt Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. XXX Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. “Vse naše znanje izvira iz našega zaznavanja” Leonardo da Vinci Rankel, S. 2014. LED in OLED svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 1 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 1 UVOD 1.1 Predstavitev problema Kakovostna zunanja osvetlitev in svetlobna signalizacija sta klju ni pri ureditvi modernih urbanih okolij tako pono i kot tudi podnevi. V no nem asu so poleg funkcionalne osvetlitve zunanjega prostora pomembni tudi ustvarjanje no ne podobe mesta, varnost, poraba energije, svetlobno onesnaženje in številni drugi u inki osvetlitve. Vse to naj bi upoštevalo primerno urbanisti no oblikovanje osvetlitve. Vidiki oblikovanja osvetlitve segajo od fizike in tehni nih disciplin, psihologije, sociologije, ekologije in biologije, do urbanisti nega oblikovanja in na rtovanja, arhitekture, umetnosti in zgodovine. Da bi bila osvetlitev kar se da primerno vklju ena v strukturo urbanega okolja, morajo vse discipline dobro sodelovati med seboj. Osvetlitev mest je namenjena zgolj lovekovim potrebam. Pri sodobnem oblikovanju mestne osvetlitve govorimo o celostnem na rtovanju osvetlitve, kjer v ospredje poleg funkcionalnih zahtev ne prihaja le vprašanje stroškov, vzdrževanja in porabe energije, temve tudi arhitekturnih, estetskih in ustvenih vrednot. V skladu s širšim razumevanjem urbanisti nega oblikovanja, osredinjenega na ustvarjanje urbanega prostora za ljudi (Carmona, 2003), lahko analogno tudi urbanisti no oblikovanje osvetlitve opišemo kot proces ustvarjanja primernejših no nih krajev, kot bi bili ti sicer ustvarjeni. Osvetliti mesto je zahteven izziv. Arhitekturno-urbanisti ni vidik pri osvetljevanju mesta je ideja druga nega no nega mesta (Brandi, 2007). No ni zna aj mesta se pri uporabi umetne osvetlitve ne bi smel izgubiti. No na podoba mesta lahko naredi strukturne in oblikovne urbane povezave bolj itljive. Mesto lahko poveže s pokrajino in ponazori njegove funkcionalne sklope (Schmidt, 2006). Joels (2006) poudari razumevanje pomena oblikovanja osvetlitve kot na ina za izboljšanje harmonije med funkcionalnimi in vizualnimi trditvami v urbanem kontekstu. Z razsvetljavo, ki temelji na polprevodniških virih svetlobe - tako imenovano tehnologijo SSL (angl. Solid State Lighting), h kateri spadajo tudi anorganske svetle e diode LED (angl. Light Emitting Diode) in organske svetle e diode OLED (angl. Organic Light Emitting Diode), naj bi v bližnji prihodnosti laže reševali celostno problematiko urbane osvetlitve. Ta tehnologija svetil naj bi imela velik potencial zaradi svojih tehni nih zna ilnosti, energetske u inkovitosti in njenega še vedno hitrega razvoja. Nove možnosti umestitve svetil LED in OLED v mestno arhitekturno strukturo oziroma grajeni del mesta ponujajo dodatno funkcionalnost in oblikujejo nove oblikovalske okvire. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 2 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Medtem ko se v mestni razsvetljavi delež svetil na podlagi tehnologije LED v zadnjih letih hitro pove uje, bo do za etka množi nejše uporabe svetil OLED v urbanem prostoru minilo še nekaj let. Ob umeš anju nove tehnologije svetil v urbani prostor se odpirajo tudi številna vprašanja in problemi. Premalo premišljena umestitev brez upoštevanja raznovrstnih disciplin in na novo nastalih parametrov ne pomeni avtomati no tudi primernejše in prijetnejše, niti bolj var ne, trajnostno oziroma za ljudi in okolje sprejemljivejše osvetlitve. Vprašanje, kako pove ati pozitivne in zmanjšati morebitne negativne u inke LED- in OLED-svetil v urbanem prostoru, je klju no. Osnova za empiri ni del naše raziskave je vprašanje o tem, kako bi bodo a podoba no nega urbanega prostora na podlagi umestitve polprevodniške tehnologije svetil lahko vplivala na uporabnike mest. S primerjalno analizo predvidene porabe elektri ne energije predlaganih predlogov osvetlitve so asno ugotavljamo smiselnost in upravi enost takšne umestitve. LED- in OLED-svetila kljub podobni tehnološki osnovi ponujajo razli ne možnosti umestitve v grajeni prostor. Z razli nimi koncepti osvetlitve skušamo pridobiti odgovore o najljubši izbiri na ina umestitve svetil in posledi no o izbiri preferen ne tehnologije. Ti rezultati bi omogo ili lažjo dolo itev smernic za bodo o uporabo polprevodniških tehnologij svetil v urbanem prostoru. 1.2 Namen in cilji disertacije Vprašanje, ali lahko bodo a umestitev LED- in OLED-svetil pozitivno vpliva na videz in oblikovanje urbanih okolij ter doživljanje mest pono i je rde a nit disertacije. Namen raziskave je tudi primerjalno opredeliti porabo elektri ne energije predlaganih LED- in OLED-svetil. V raziskavi želimo opredeliti argumente za in proti glede takšne umestitve. V teoreti nem delu doktorske disertacije so predstavljena fiziološka, tehnološka, sociološka, psihološka in urbanisti na izhodiš a o pomenu osvetlitve za ljudi, ki so bila podlaga pri oblikovanju teoreti ne sinteze. V metodološkem delu je predstavljen potek raziskave. Tu sta opredeljena tudi pristopa, na podlagi katerih so bili ustvarjeni idejni koncepti osvetlitve. V empiri nem delu raziskave želimo ugotoviti, kako predlogi konceptov bodo e osvetlitve na izbranih lokacijah mesta Ljubljane vplivajo na temeljne emocionalne reakcije in mnenje anketirancev. Raziskati želimo tudi njihovo stališ e do konceptov v medsebojni primerjavi. Na koncu raziš emo razlike med predlaganima konceptoma še na podlagi analize z energetskega vidika. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 3 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Skladno s tem je bila oblikovana hipoteza doktorske disertacije: Bodo e možnosti uporabe LED- in OLED-svetil v splošni zunanji mestni osvetlitvi bi pozitivno vplivale na lovekovo sprejemanje tako osvetljenega urbanega prostora. Poleg preverjanja hipoteze nas zanimajo še odgovori na naslednja raziskovalna vprašanja: Je dolo en koncept osvetlitve na izbrani lokaciji bolj prijeten in pritegne ve jo pozornost kot drugi? Je dolo en koncept osvetlitve na izbrani lokaciji anketiranim bolj vše in se jim zdi varnejši, bolj pregleden in primernejši od drugega ter ali je to povezano z mestno lokacijo? Je izbira varnejšega in primernejšega koncepta odvisna od starosti anketiranih? Je izbira lepšega in primernejšega koncepta odvisna od stroke anketiranih? Je izbira prijetnejšega in zanimivejšega koncepta povezana s starostjo in stroko anketiranih oseb? Ali lahko dolo imo povezavo med izbranimi kriteriji svetlobnih zna ilnosti posameznih konceptov in temeljnimi emocionalnimi reakcijami? Ali predstavitev konceptov in podrobnejši prikaz rešitev osvetlitve vplivata na oceno spremenljivk oziroma na izbiro preferen nega koncepta? Je prijetnejši oziroma privla nejši koncept osvetlitve rešitev, ki bi porabila manj energije? V odgovorih na raziskovalna vprašanja iš emo smernice za imbolj smiselno bodo o umestitev LED-in OLED-svetil v urbani prostor ter želimo posledi no opredeliti najprimernejšo smer razvoja te tehnologije svetil za uporabo pri zunanji mestni razsvetljavi. Osrednji cilj doktorske disertacije je preveriti veljavnost omenjene hipoteze in odgovoriti na raziskovalna vprašanja. Poleg tega želimo z njo dose i še naslednje cilje: pri prehodu na nove tehnologije svetil celostno razmisliti o pomenu osvetlitve mesta in omenjeni prehod izkoristiti tudi za izboljšanje videza mesta; v teoreti nem delu naloge prikazati interdisciplinarno razsežnost obravnavane tematike; pokazati, da je javno mnenje tehten dejavnik pri predlogih umestitve bodo ih svetil v mestni prostor ter da so rezultati takšne raziskave zelo pomembni za nadaljnjo obravnavo; pokazati, da je tematika osvetljevanja mest tudi v Sloveniji zelo aktualna in da je za uspešen nadaljnji razvoj potreben konstruktiven diskurz med predstavniki razli nih disciplin; Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 4 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. pokazati, da je pri urbani osvetlitvi nujno upoštevati potrebe uporabnikov razli nih starostnih skupin, in se zavedati, da so te potrebe med seboj lahko precej razli ne; pokazati, da prehiter prehod na nove tehnologije, dokler v svojem vsestranskem razvoju ne dozorijo dovolj, ni trajnosten, v najslabšem primeru lahko prehitra umestitev napa no izbranih in umeš enih svetil privede celo do poslabšanja urbane osvetlitve; pokazati, da pod vplivom tržnih mehanizmov gnani tehnološki razvoj svetil ne bi smel narekovati smernic urbanega osvetljevanja, ampak bi moral razvoj svetil na podlagi polprevodniških tehnologij potekati skladno s številnimi ugotovitvami interdisciplinarnih raziskav, ki se ti ejo urbanisti nega oblikovanja osvetlitve; pokazati, da bi moralo imeti celostno urbanisti no oblikovanje osvetlitve prostor tudi v strategijah prostorskega razvoja slovenskih mest; izsledki raziskave naj bodo tudi eno od izhodiš za nadaljnje študije o inovativni in smotrni uporabi novih tehnologij svetil v urbanem prostoru. 1.3 Pri akovani rezultati Bistveni rezultati, ki jih pri akujemo od disertacije, so: pregledna predstavitev interdisciplinarnih vidikov urbanega osvetljevanja; prikaz prednosti in pomanjkljivosti SSL; analiza in ocena stanja trenutne osvetlitve izbranih lokacij; izdelava in prikaz bodo ih konceptov osvetlitve na podlagi SSL; statisti ni prikaz mnenj in ocen ob utenj prebivalcev, obiskovalcev ter strokovnjakov o predlaganih bodo ih konceptih kot rezultat javnomnenjske raziskave; izdelava tridimenzionalnih prikazov obravnavanih predelov mesta, ki jih lahko pri svojem delu uporabijo strokovnjaki s podro ja osvetljevanja; rezultati analize predvidene porabe elektri ne energije razli nih predlogov osvetlitev; podane smernice za primeren nadaljnji razvoj tehnologije za uporabo v urbanem prostoru; ovrednotenje predlagane metodologije kot zadovoljivega modela za namen takšne raziskave. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 5 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 1.4 Teoreti ne osnove in raziskovalne metode V širokem naboru interdisciplinarnih podro ij, ki se ti ejo zunanje razsvetljave, opredelimo teoreti na izhodiš a. Ta so osnova za empiri ni del raziskave. Raziskava vklju uje tako kvalitativne kot kvantitativne metode. V empiri nem delu naredimo analizo stanja sedanje osvetlitve na izbranih lokacijah Ljubljane, opredelimo bodo a koncepta in izvedemo anketo. Z anketo raziskujemo mnenja in temeljne emocionalne reakcije anketirancev o predlogih osvetlitve. Poleg anketirancev, ki so reševali anketo po spletu, izvedemo tudi anketo pred študenti prostorskega planiranja. Njim podrobneje razložimo ozadje predlaganih konceptov in natan neje predstavimo predlagane rešitve. Rezultate kvantitativno ovrednotimo z razli nimi statisti nimi metodami. Problematiko okoljsko-energetske ustreznosti in smiselnosti takšne osvetlitve obravnavamo z analizo predvidene porabe elektri ne energije. 1.5 Znanstveni prispevek disertacije Raziskav fizioloških, fotobioloških in medicinskih vplivov svetlobe je bilo že veliko. V zadnjem asu se vanje vklju ujejo tudi LED-svetila (npr. Boyce, 2009). Poudarek sodobnih razprav o LED-virih svetlobe je bil do nedavnega na tehni no-razvojnih in funkcionalnih vprašanjih ter vprašanjih investicije. Raziskav, ki bi se ukvarjale s podobo bodo e no ne podobe mest, spremenjene zaradi umestitve novih tehnologij svetil, je bistveno manj. Razprave o novih možnostih uporabe OLED-svetil za arhitekturne namene je sicer precej, vendar predlogi bodo ih svetlobnih konceptov še niso bili raziskani tako, kot so v pri ujo i raziskavi. Raziskava ni novost samo v slovenskem prostoru, temve tudi v svetu. Raziskave osvetlitve prostorov s slikovnimi stimulansi oziroma fotografijami se izvajajo tudi v novejšem asu. Taki sta na primer raziskavi, ki sta ju izdelala Casciani (2012) in Ünver (2009). Vendar ti dve raziskujeta obstoje e stanje in nista vezani na bodo e možnosti osvetlitve, ki bi jih lahko omogo ila LED- in OLED-tehnologija svetil. Disertacijo razumemo kot prispevek k razvoju bodo ih strategij osvetlitve, temelje ih na LED- in OLED-svetilih. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 6 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 1.6 Organizacija dela Doktorska disertacija je sestavljena iz osmih delov. Njena zasnova sledi zastavljenim ciljem oziroma potrjevanju delovnih hipotez in iskanju odgovorov na raziskovalna vprašanja. V uvodu so opredeljeni namen in cilji disertacije. Sledi poglavje, kjer so predstavljena osnovna teoreti na izhodiš a. Teoreti ni del je razdeljen na osem podpoglavij, v katerih so podane teoretske osnove izbranih interdisciplinarnih tematik. Za nemo s splošnejšo obravnavo pomena svetlobe za ljudi in nadaljujemo z razli nimi vlogami osvetlitve v urbanem prostoru. Posebno podpoglavje, ki sledi, je namenjeno obravnavi psiholoških dejavnikov pri osvetljevanju, ki jih raziskuje okoljska psihologija. Predstavimo teorijo temeljnih emocionalnih stanj in zaznavanja afektivne kakovosti, katere okvir služi za oblikovanje raziskovalnega modela pri empiri ni analizi javnega mnenja. Opredelimo pomen poznavanja urbanisti nega oblikovanja in njegovih teorij pri prenosu na proces oblikovanja osvetlitve. S pomo jo urbanisti ne literature, ki prou uje vizualno- utno zaznavanje podob sodobnih urbanih okolij, želimo predstaviti vidike urbane oblike, katere prenos v no no podobo mest je redkeje obravnavan. V nadaljevanju je predstavljen koncept celostne osvetlitve mest. V tem delu je obdelano tudi vprašanje trajnosti, ki spremlja celotno raziskavo. V sedmem podpoglavju na kratko opišemo delovanje loveškega vida. Zadnji del teoreti nega dela je namenjen predstavitvi tehnoloških osnov svetil na podlagi polprevodniške tehnologije. To pomeni uvod v nove možnosti uporabe oziroma njihove umestitve v urbano strukturo. V tretjem poglavju disertacije podamo sintezo izbranih interdisciplinarnih izhodiš . Tu opišemo predloge uporabe novih tehnologij svetil v urbanem prostoru za izboljšanje funkcionalnosti in podobe mesta. V tem poglavju obravnavamo zahteve dolo enih lenov slovenske Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesznaževanja okolja in omenimo varovalne zahteve Zakona o varstvu kulturne dediš ine za nekatere stavbe, ki so v obmo jih, obravnavanih v disertaciji. Sledi metodološki del, kjer so predstavljene tako kvalitativne kot kvantitativne metode dela. V tem poglavju opredelimo spremenljivke za izvedbo raziskave. V disertaciji je glavni del javnomnenjska raziskava, ki ji na koncu sledi še analiza predvidene porabe elektri ne energije predlaganih konceptov. Empiri ni del disertacije je sestavljen iz treh sklopov. Prvi je v petem poglavju namenjen analizi izbranih lokacij mesta Ljubljane, kjer so podani razlogi za izbiro specifi nih lokacij mesta in njihov Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 7 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. pomen v urbanem kontekstu. Ob tem so bile narejene dnevne in no ne fotografije izbranih lokacij mesta. V drugem delu empiri ne raziskave so v šestem poglavju na podlagi sinteze interdisciplinarnih izhodiš izoblikovani bodo i koncepti osvetlitve. Dva konceptualno razli na vidika bodo e osvetlitve sta implementirana na petih razli nih izbranih lokacijah mesta Ljubljane. Tu so podrobno razloženi na ini umestitve, izbor in nove možnosti uporabe LED- in OLED-svetil. Sedmo poglavje je namenjeno izsledkom raziskav in prikazuje statisti ne rezultate javnomnenjske raziskave ter razloži njihov pomen. Na koncu so predstavljeni krajši izsledki analize energetske upravi enosti predlaganih konceptov osvetlitve. V tem poglavju hkrati odgovorimo na zastavljena raziskovalna vprašanja ter preverimo veljavnost glavne hipoteze. V sklepnem poglavju povzamemo pridobljene rezultate. Poleg tega v njem podamo oceno ustreznosti uporabljenega pristopa in metod ter opredelimo njihove prednosti in pomanjkljivosti. Hkrati ocenjujemo primernost trenutnega stanja urbane osvetlitve in podamo smernice za nove možnosti implementacije polprevodniških tehnologij svetil v urbani prostor. Na koncu poudarimo pomen rezultatov in predstavimo možnosti za nadaljnje raziskave. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 8 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 2 TEORETSKA IZHODIŠ A DOKTORSKE DISERTACIJE 2.1 Opredelitev obravnavanih terminov Svetlobnotehniški izrazi v slovenš ini so opredeljeni v Svetlobnotehniškem slovarju (Anton et al., 1998), pri dolo enih terminih prostorskona rtovalske stroke pa še vedno prihaja do dvoumnosti (Turk, 2005). Pri zadnjih ne gre le za vprašanje slovenskih prevodov in terminološke neenotnosti (Grabar, 2010), temve predvsem za široko interdisciplinarnost vede, kjer se dostikrat že osnovne definicije terminov precej razlikujejo. V svetlobnotehniškem izrazoslovju je klju na tudi problematika hitrega tehnološkega razvoja, ki prinaša popolnoma nove izraze in besedne zveze. Tema disertacije združuje obe podro ji, kar pomeni, da pri dolo enem izrazoslovju še vedno lahko prihaja do neenotnosti. Vendar se bomo skušali im bolj držati skladnosti novejše literature (Turk, 2005) in v dvomljivih primerih problem dolo enega termina tudi omenili. Opredelitve urbanisti nih terminov so v tuji literaturi razli ne. Urbanisti ni terminološki slovar (Železnikar, 1975) poimenuje urbanisti no na rtovanje (ang. city planning, town planning) kot na rtovanje in oblikovanje razvoja urbanih aglomeracij, mest in naselij, kjer se poleg inženirsko-tehni nih vidikov enakovredno upoštevajo tudi gospodarske, socialne, okoljevarstvene, pravne, umetniške in druge komponente. Urbanisti no oblikovanje (ang. urban design) poimenuje kot del procesa prostorskega (urbanisti nega) na rtovanja, ki se ukvarja z arhitekturno kompozicijo stavb in prostorov in ki je osrednja in najbolj kompleksna komponenta urbanizma, tj. sinteza funkcije, strukture in oblike. V literaturi se edalje pogosteje omenja urbanisti no oblikovanje za blagor ljudi. Carmona (2003) pri tem opredeljuje štiri glavne prvine. Prva poudarja, da je urbanisti no oblikovanje namenjeno ljudem in njih tudi obravnava, druga pa govori o vrednosti in pomenu "krajev". Tretja je osredinjena na razpoznavo dejstva, da se urbanisti no oblikovanje udejanja v resni nem svetu, kjer so obmo ja priložnosti vezana na ekonomske in politi ne sile. Kot zadnjo prvino omenja pomen urbanisti nega oblikovanja kot procesa, pri emer naj bi bila ideja urbanisti nega oblikovanja o ustvarjanju boljših krajev usmerjevalna diskusija o tem, kakšno naj bi to oblikovanje bilo, in ne toliko, kakšno v dolo enem asu to pravzaprav je. Muši v svojem predgovoru k Lynchevi knjigi (2010) omenja, da se zdi sintagma urbanisti no oblikovanje celo pretrda in bi jo bilo bolje zamenjati z mehkejšo sintagmo mestno oblikovanje. To je predvsem posledica ugotovitve v 50. in 60. letih dvajsetega stoletja, da modernisti ni sen o vseobsežnem na rtovanju ni ve mogo . Pri tem bistvo ostane in pomeni obravnavanje celovitosti Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 9 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. mesta in soodvisnosti delov tudi takrat, ko obravnavamo posamezne fragmente (Lynch, 2010, cit. po Muši ). Ko obravnavane termine združimo s pojmom osvetlitve, pridemo do osrednjega termina v disertaciji, urbanisti nega oblikovanja osvetlitve (angl. urban lighting design). Po statutu nekdanje evropske organizacije poklicnih oblikovalcev osvetlitve, Professional Lighting Designer's Association (PLDA), je oblikovanje osvetlitve (angl. lighting design) neodvisna dejavnost, katere glavni cilj je oblikovanje osvetlitve za grajeno loveško okolje. Združuje umetnost in znanstvenost oblikovanja dnevne in elektri ne osvetlitve kot podporo pri ustvarjanju visokokakovostnih življenjskih in delovnih okolij za ljudi. Njen skupni namen je podpiranje in pospeševanje boljšega razumevanja in prepoznave klju ne vloge svetlobe in pomena osvetlitve v grajenem okolju. V disertaciji bomo uporabljali pojem urbanisti no oblikovanje osvetlitve kot disciplino, ki ne združuje le obravnave funkcije, strukture in oblike pri na rtovanju zunanje osvetlitve, temve tudi obravnavo socioloških, fizioloških in psiholoških dejavnikov ljudi ter obravnavo okoljskih vidikov osvetlitve. Pogosto se sre ujemo tudi z izrazom urbanisti no na rtovanje osvetlitve (nem. Stadtlicht – Planung; Urbane Lichtplanung), ki bi ga lahko sicer sprva po analogiji z urbanisti nim na rtovanjem na podoben na in definirali kot širši pojem urbanisti nega oblikovanja osvetlitve, vendar pa v tem primeru ni tako. Gre predvsem za to, da se v angleško govore em prostoru ve krat uporablja izraz urban lighting design, v nemško govore em pa urbane Lichtplanung, a gre tako reko za isto stvar. Znotraj omenjenega lahko prihaja do razlik v definiciji oziroma v razsežnosti obravnavanih tematik. Izraz urbanisti no na rtovanje osvetlitve se precej redko uporablja v slovenskem strokovnem prostoru. Razlog ti i verjetno v tem, da v slovenskem prostoru urbanisti nega oblikovanja osvetlitve oziroma urbanisti nega na rtovanja osvetlitve uradno še vedno ni mogo e zaslediti kot samostojno disciplino. Zato tudi v razvojnih na rtih mest ni vklju eno oziroma je v njih omenjeno le redko. Na rtovanje osvetlitve namre pri nas pove ini velja za zgolj tehni no-inženirski problem, javna razsvetljava pa se po navadi še vedno na rtuje lo eno od širših urbanisti nih projektov. Izraze, kot so urban lighting masterplan, urban lighting concept in plan lumiere, bomo podrobneje omenili v nadaljnjih poglavjih. Ti so bili na novo skovani v zadnjih nekaj desetletjih v razpravah o prihodnosti mest. Danes, ko se razvijajo tudi prakti ni svetlobno-na rtovalski procesi, se so asno razvijajo tudi definicije omenjenih terminov. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 10 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Na tem mestu omenimo še izbiro naslova disertacije. Med pisanjem disertacije smo ugotovili, da bi ji pravzaprav bolj ustrezal bolj specifi en naslov: Nove možnosti uporabe LED- in OLED-svetil v urbanisti nem oblikovanju osvetlitve ter njihov vpliv na podobo urbanih prostorov. Prvotno izbiro naslova, ki opredeljuje LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju in ne specifi no v urbanisti nem oblikovanju osvetlitve, lahko utemeljimo s tem, da gre za uporabo svetil v urbanisti nem oblikovanju in njihovo umestitev v urbani prostor. Po tej razlagi je oblikovanje osvetlitve tu že vklju eno. Pripomnimo, da gre predvsem za no ni pogled na urbanisti no oblikovanje. Drugi del prvotno predlaganega naslova, ki govori o vplivih svetil na urbane elemente bivalnega okolja, se je pokazal za bolj dvomljivega. Gre za urbani prostor, ki se zdi tu bolj smiseln kot izraz urbani elementi bivalnega okolja. Z urbanimi elementi se lahko namre sre ujemo tudi na podeželju, v disertaciji pa je obravnavano mestno okolje. Prav tako bi bilo ustrezneje govoriti le o podobi urbanih prostorov, na kateri je v disertaciji poudarek. Slovar slovenskega knjižnega jezika (Bajec, 1994) besedo element definira kot sorazmerno samostojen del celote, prvino oziroma sestavni del. Urbani elementi torej pomenijo sestavine mestnega okolja. Obravnava se ne omeji na raziskovanje vpliva svetil LED in OLED na grajene elemente, kot bi se lahko sklepalo iz naslova, temve gre predvsem za raziskavo lovekovega doživljanja tako spremenjenega okolja. Omenimo še opredelitev hierarhije pojmov okolja, prostora in kraja. Turk v svoji diplomski nalogi (2005) opiše, da okolje Zakon o varstvu okolja (2002) definira kot tisti del narave, v katerega seže ali bi lahko segel vpliv lovekovega delovanja. Po Zakonu o urejanju prostora (2002) je pojem prostor sestav fizi nih struktur na zemeljskem površju, nad njim in pod njim, do koder sežejo neposredni vplivi lovekovih dejavnosti. V tem primeru je prostor utemeljen kot ožji del okolja, to pa kot ožji del narave. Joels (2006, cit. po Schulz, 1971) v svoji magistrski nalogi definira pojem kraja kot osnovni element eksistencialnega prostora, ki je globoko povezan s loveško prisvojitvijo. Pri razlagi oblikovanja osvetlitve ozna uje, da e naj bi le-to pripomoglo k pretvorbi dolo enih "prostorov" v "kraje", mora biti to potem namenjeno izpolnjevanju zahtev in želja lokalnih skupnosti nasproti javnemu prostoru. To je mogo e le skozi razumevanje socialne strukture in kulturne identitete. Gre za koncept kraja, ki je povezan tako z vizualno kot s funkcionalno rabo svetil v urbani namestitvi. Medtem ko je prostor le dimenzijska kategorija, je kraj socialna kategorija. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 11 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 2.2 Svetloba in lovek 2.2.1 Kaj je svetloba Vprašanje, kaj je svetloba, je temeljna spodbuda vseh raziskav s podro ja svetlobe in loveka spremlja, odkar je postal razmišljajo e bitje. Grški misleci in filozofi so se že pred ve kot 2000 leti ukvarjali z omenjenim vprašanjem. Veliko njihove miselnosti je zdržalo do srednjega veka, v dolo eni meri pa je uporabna še danes. Do današnjega dne, ko v znanosti še vedno prihaja do zanimivih novih odkritij o svetlobi predvsem na podro ju kvantne fizike, so se ves as prepletali znanost, filozofija, religioznost, mitologija in spiritualizem (Zajonc, 1995). Svetloba je popolnoma loveško ob utenje, podobno kot so zvok, okus, vonj in toplota. Nekaj je potrebno, da prebudi naše ute. Pri svetlobi je to elektromagnetno valovanje, ki pade na mrežnico esa. Svetlobo lahko razumemo kot kombinacijo sevanja in našega odziva nanj (Pritchard, 1995). 2.2.1 Vidni in cirkadialni sistem Brez svetlobe loveški vidni sistem ne more delovati. Z absorbirano elektromagnetno energijo, ki jo imenujemo svetloba, tako zavestno kot podzavestno vrednotimo sporo ila, ki nam jih ta narekuje o svetu okoli nas (Bean, 2004). Podatke, ki jih sprejemamo, nato primerjamo s prej prejetimi informacijami. V vsakem razvitem loveškem bitju je veliko referen nih podatkov, ki jih naši uti uporabljajo pri vrednotenju sedanjosti. Velik del teh podatkov so loveške izkušnje in zavedanje preteklosti. Ker je naš vid eden primarnih utov, je veliko referen nih podatkov shranjenih v obliki vidnih slik, ki so povezane z našimi ustvenimi reakcijami nanje. Svetloba ne vpliva le na lovekov vidni sistem, temve vpliva na ljudi tudi biološko. V ve ini organizmov so prisotni biološki ritmi, ki zagotavljajo prilagajanje na nenehno spreminjajo e se okolje. Od vseh bioloških ritmov so najbolj raziskani cirkadialni ritmi, ki imajo periodo dolgo približno en dan in imajo velik vpliv na življenje skoraj vseh živih organizmov (Španinger, 2007). Fiziologija, ki kontrolira cirkadialne ritme, se imenuje cirkadialni sistem. Elektromagnetno valovanje, ki vstopa v loveško oko, vpliva tudi na spremembe v fazi in amplitudi sistema, ki sinhronizira cirkadialne ritme v ljudeh. Vloga cirkadialnega sistema je vpeljati notranje poustvarjanje zunanjega dneva in no i. Ta reprodukcija pa ni zgolj pasivni odgovor na zunanje razmere, temve ima tudi napovedovalno vlogo za zunanje zna ilnosti, ki prihajajo (Boyce, 2003). Cikel svetlobe in teme je ena najmo nejših zunanjih spodbud uravnavanja cirkadialnega sistema. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 12 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Medtem ko raziskovanje delovanja loveškega vidnega sistema poteka že dolgo, biološke u inke svetlobe intenzivneje raziskujejo šele zadnjih petdeset let. Odzivi vidnega in cirkadialnega sistema znotraj razli nih zna ilnosti svetlobe razkrivajo temeljne razlike v delovanju omenjenih sistemov. V primerjavi z vidnim sistemom je loveški cirkadialni sistem bistveno manj ob utljiv na svetlobo. Da lahko pri tem zaznamo merljiv odziv, morata biti jakost svetlobnega toka in izpostavljenost le-temu nekaj magnitud ve ja kot pri vidnem sistemu (Rea et al., 2002, McIntyre et al., 1989, cit po. Rea et al., 2010). Ni ve dvoma, da spektralna porazdelitev vira svetlobe vpliva na tvorbo melatonina in s tem najverjetneje tudi na druge vidike cirkadialnega sistema (Brainard et al., 2001; Thapan et al., 2001). Precej raziskav in študij je že dolgo predvidevalo obstoj tretje vrste receptorjev v loveškem o esu (poleg pali nic in epnic). Leta 2007 je Zaidi skupaj s sodelavci dokazal obstoj teh fotoreceptivnih retinskih ganglionskih celic (okrajšano pRGCs) v loveškem o esu in ugotovil, da imajo tudi vidno funkcijo, ob utljive pa so predvsem na svetlobo v modrem delu "vidnega" spektra. Na tem podro ju je treba izvesti še veliko raziskav, še zlasti kar se ti e zunanje osvetlitve. Naše razumevanje tako vidnih kot drugih vplivov svetlobe ostaja nepopolno. Kljub dokazom o vplivih svetlobnih virov z dolo eno spektralno porazdelitvijo na stimulacijo loveškega cirkadialnega sistema v simulacijah prakti nih scenarijev zunanje osvetlitve (Rea et al., 2010) še ni dokazano, da bi tipsko izpostavljanje zunanji osvetlitvi neposredno negativno vplivalo na zdravje ljudi. Raziskava bioloških vplivov polprevodniških virov svetlobe ni predmet disertacije. Vsekakor pa je izjemno pomembno, da se kakršnikoli vplivi, ki bi jih lahko imelo umeš anje takšnih svetil v urbani prostor, raziskujejo in upoštevajo so asno. Pred implementacijo le-teh v urbani prostor je nujno imeti dobro znanje, razumevanje in zavedanje o vidnih in bioloških vplivih svetlobe na ljudi in na vsa druga živa bitja. 2.2.3 lovekovo vidno zaznavanje Narboni (2004) definira vidno zaznavanje kot kompleksen proces, ki je odvisen od številnih pojavov: fizi nega (formacija slike na mrežnici), fiziološkega (prenos slike v možgane s kodirnimi signali) ter psiho-fiziološkega (pretvorbe omenjenih signalov v vidno zaznavanje). Vidno zaznavanje je skupek vseh informacij svetilnega izvora, ki prispejo do naših možganov. Zna ilnosti vidnega zaznavanja so: vidna ostrina, ki nam dovoljuje, da razlikujemo detajle predmetov glede na njihovo osvetljenost, kontrast, in je odvisna od naše starosti, Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 13 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. zmožnost prilagajanja slike na mrežnici, ki s starostjo slabi, razli na ob utljivost na kontraste, ki dovoljuje razumevanje oblike predmetov glede na ozadje, hitrost zaznavanja, ki je dolo ena z meritvijo asa opazovanja, potrebnega za dolo itev detajlov v razmerju s svetlobo in kontrasti. Vidno zaznavanje deluje v povezavi z vsemi drugimi uti in je za ljudi dominanten ut. Narboni (2004) omenja tudi evolucijo loveškega zaznavanja. loveški na in zaznavanja se spreminja s asom. Isti prostor loveku danes ne navdihuje enakih mediacij in ne spodbuja enakih tipov kontemplacije, kot jih je pred stoletji (Corbin, 2001, cit. po Narboni, 2004). Ta evolucija ljudi zavezuje, da spremenijo in prilagodijo svoj na in predstave. 2.2.4 Umetna osvetlitev Najbolj razpoložljiv naravni vir svetlobe je Sonce, katerega energija tudi v "obliki" svetlobe tako neposredno kot posredno (podnevi npr. kot sipanje son ne svetlobe v atmosferi, pono i pa kot odboj le-te od zemeljske lune), omogo a življenje na našem planetu. Prvinska zna ilnost naravne svetlobe je njena spremenljivost (Boyce, 2003). Naravna svetloba se spreminja v jakosti, spektralnih zna ilnostih in trajanju glede na razli ne vremenske razmere, razli en as dneva in leta ter glede na zemljepisno širino. Kot umetno osvetlitev definiramo osvetlitev bivalnega oz. življenjskega prostora s pomo jo uporabe virov svetlobe, ki jih je uporabil lovek. Ta se je za ela z uporabo oljnih svetilk in sve . Osvetlitev lovekovega bivalnega okolja s pomo jo umetnih virov svetlobe je globoko vplivala na loveško družbo. Resni en socialni napredek v zgodovini umetne osvetlitve je bil v ve jem obsegu dosežen približno pred 200 leti (z nekaj izjemami že prej) z uvedbo cestne razsvetljave, ki na za etku ni bila stalna (Brandi, 2007). Edinstven sociopoliti ni pregled pomena umetne osvetlitve je predstavil Dermatas v svoji magistrski nalogi (2007), v kateri postavlja v ospredje vpliv umetne osvetlitve na splošno družbeno populacijo skozi njeno zgodovino. Zastavlja si tudi vprašanje o sodobni družbi, ki jemlje umetno osvetlitev za nekaj samoumevnega, medtem ko del svetovnega prebivalstva še vedno živi brez elektri ne osvetlitve. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 14 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 2.3 Osvetlitev mesta 2.3.1 Mesta pono i in njihova razsvetljava Osvetlitev mest in odprtih prostorov pono i ima dolgo zgodovino. Od za etka 20. stoletja naprej, ponekod tudi prej (v Londonu od leta 1880; v Škofji Loki od leta 1894 naprej (Podnar, 1994)), je stalna elektri na razsvetljava tista, ki je bistveno spremenila pomen no i v naših mestih. Dnevno življenje se je z njeno pomo jo podaljšalo v nastajajo e no no življenje. Privla nost odprtega prostora se ne kon a tedaj, ko se stemni. Ne samo v toplejših evropskih državah, temve tudi drugod po stari celini in v drugih delih sveta se ob ve erih edalje bolj uporabljajo mestni prostori za številne urbano-socialne, kulturne, športne in zabavne aktivnosti, za katere so ljudje podnevi zaradi dela prikrajšani (Schmidt, 2006). Spremenila se je mentaliteta, pri kateri je uporaba odprtih urbanih prostorov do poznih no nih ur postala nekaj vsakdanjega (Eastham, 2010). Vzroki so podaljšan obratovalni as trgovin, splošna razširitev komercialne uporabe odprtih prostorov in edalje ve je zahteve po prosto asnih dejavnostih. Z omogo anjem teh zve er in pono i, varno uporabo urbanega prostora in s previdno izbiro zgodovinskih, kulturnih in arhitekturnih elementov, ki pomenijo neko socialno vrednost, lahko postanejo mesta za uporabnike privla nejša in prijetnejša (Schmidt, 2006). Liljefors (1999) poudarja, da se zunanji prostor vedno nanaša na odprto temno nebo. Nobena umetna svetloba ne more "pregnati" no i, zato mora zunanja osvetlitev vedno "sodelovati" s temo. No ni ni manj naravna, kot je naraven dan, no ni prostor pa ima svojo lepoto, ki je bistveno druga na od tiste podnevi. Do nedavnega so bili v ospredju predvsem tehni no-funkcionalni vidiki urbane osvetlitve, od prometne do subjektivne varnosti, vprašanja o energijsko var ni osvetlitvi in vidiki prepre evanja kriminala (Schmidt, 2006). V teh na elih se na in osvetlitve po navadi ni bistveno razlikoval. Urbana razsvetljava je ob koncu dvajsetega stoletja v osnovi pomenila "funkcionalno" za namen vidljivosti in varnosti in "dekorativno" razsvetljavo za ustvarjanje primernega videza mesta, podobno kot na za etku dvajsetega stoletja (Brandi, 2007). Sodobno urbanisti no oblikovanje osvetlitve se sre uje s številnimi izzivi. Oblikovanje urbane osvetlitve se v svojem dekorativnem delu od zgolj "lepšanja stavb" edalje bolj pomika k ustvarjanju urbanih shem za blagor ljudi (Molony, 2010). Tudi pristop k projektom oblikovanja zunanje urbane osvetlitve se spreminja. Svetlobni u inki, ki bi bili sami sebi namen, izgubljajo na pomenu. Pomembna postaja njihova vloga v celostnem kontekstu in hkrati z njimi vprašanje trajnosti in inovativnih rešitev. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 15 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Ustvariti zanimivo, inovativno, kraju specifi no in kulturnemu kontekstu primerno osvetljeno urbano okolje, ki bo povrhu vsega še ekonomsko upravi eno in bo mestu dalo tudi no no razpoznavnost, še zdale ni lahko. Tudi zato splošnejši izraz "dekorativna razsvetljava" ni ve najbolj primeren termin, ker pretirano dolo a zgolj t. i. "okraševalno" naravo razsvetljave. Omenjeni termin bomo v raziskavi zatorej uporabljali zgolj za kratkotrajno razsvetljavo, namenjeno na primer novoletni okrasitvi mesta. Zelo pomembna je problematika svetlobnega onesnaženja. Ta obravnava problem uhajanja odve nega svetlobnega toka v nebo in okolico, problem splošne preosvetljenosti urbanih prostorov pono i, bleš anje in vprašanje uporabe najoptimalnejših svetlobnih virov. Urbana okolja pono i za ve ino prebivalcev pomenijo as po itka, zato je premišljena uporaba osvetlitve klju nega pomena. Poleg nenehno razvijajo ih se tehni nih rešitev samih svetil, ki nam lahko omogo ijo boljše usmerjanje svetlobe, zmanjšanje bleš anja in lažje zadostitve dolo enim zakonskim zahtevam, na izboljšanje vpliva tudi ustrezen konceptualni pristop k osvetlitvi. Urbana osvetlitev bi morala upoštevati tudi izsledke raziskav, ki se ti ejo vpliva svetlobe na druga živa bitja. Neposredno in posredno sevanje svetlobe proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali. Zunanja razsvetljava prav tako moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje. Precejšen del zunanje razsvetljave pripada prometni signalizaciji. To štejemo k "prometni razsvetljavi", ki pa ima v nasprotju s cestno za namen vidnosti in varnosti v prometu pomen tudi podnevi. Samostojna obravnava prometne signalizacije ni predmet raziskave, a jo na dolo enih mestih omenjamo, ker ima pri njej uporaba polprevodniških svetil velik potencial. Na tem podro ju vidimo veliko priložnost, ki se zna v bližnji prihodnosti pokazati za eno klju nih. Gre predvsem za vzpostavitev novih interaktivnih možnosti osvetlitve, prepletanje namembnosti in možnost integracije svetil LED in OLED za potrebe urejanja prometa v arhitekturni okvir mesta. 2.3.2 Pomen vlog urbane razsvetljave in njihovo medsebojno prepletanje Splošna naloga umetne osvetlitve je, da služi potrebam ljudi. Osvetlitev vpliva na naša ustva, dejanja, zaznavo in zdravje (Rea, 2000). Glavna loveška potreba po osvetlitvi je vidljivost. To je zaznavanje in organizacija svetlobnih vzorcev, ki nam omogo ajo analizirati in ovrednotiti okolje, v katerem živimo. Illuminating Engineering Society of North America (IESNA) deli loveške potrebe po razsvetljavi poleg vidljivosti še na šest drugih podro ij (slika 2.1): Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 16 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. zmožnost opravljanja nalog, vidno udobje, socialno komunikacijo, razpoloženje in vzdušje, zdravje, varnost in dobro po utje, estetsko vrednotenje. Slika 2.1: Delitev loveških potreb po osvetlitvi (Vir: Rea, 2000) Figure 2.1: Human needs served by lighting (Source: Rea, 2000) Vidljivost je pomemben pogoj za kakovostno osvetlitev, a so ji dolgo dajali prevelik poudarek, pred vsemi drugimi potrebami. Zmožnost dobrega opravljanja nalog IESNA ne ena i z vidljivostjo, ker na prvo vplivajo tudi nevizualni dejavniki. K razpoloženju in vzdušju se štejejo preference, zadovoljstvo, sprostitev in stimulacija. Na vse to vpliva osvetlitev. Vidno udobje je bistvena loveška potreba, ki vpliva na naše delovanje, zdravje, varnost in dobro po utje. Estetsko vrednotenje se po tem na inu raz lenitve razlikuje od ustvenih odzivov; omenjajo se štiri dimenzije, po katerih se ocenjuje estetski vidik: jasnost, itljivost, skrivnostnost in kompleksnost. Zdravje, varnost in dobro po utje so pomembne potrebe in so morda pri tej delitvi neupravi eno združene v eno. Potreba po socialni komunikaciji, ki velikokrat poteka v neverbalni obliki, pa je lahko omogo ena le, e osvetlitev omogo a na primer zadovoljivo prepoznavanje obrazov. Na splošno vzorci teme in svetlobe inkujejo tako na našo zaznavo sveta kot na naše ustvene in psihološke odzive in so bistveni pri pridobivanju informacij o fizi nem svetu. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 17 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Po Schmidtu (2006) zunanjo no no urbano razsvetljavo raz lenimo na štiri glavne vloge, ki jih ta ima v urbanem prostoru: omogo anje vidljivosti za varnost v cestnem in peš prometu, prepre evanje kriminalnih dejanj, socialna vloga urbane razsvetljave, vloga osvetlitve pri podobi in trženju mesta. V okviru teh so pomembne tudi naslednje vloge: omogo anje ob utka varnosti, omogo anje orientacije v mestnem prostoru, komunikacija in sporo anje, vloga svetlobe za oživljanje mest v no nem asu, pomo pri poudarjanju in oblikovanju identitete mesta, poudarjanje kulture in zgodovine mesta – turizem, lepota no ne podobe mesta, vpliv na vzdušje in po utje. Omenjene vloge se medsebojno prepletajo in niso vedno ostro dolo ene. Pogosto je težko dolo iti tudi njihovo medsebojno hierarhijo. 2.3.3 Vloga urbane osvetlitve pri prepre evanju kriminalnih dejanj Prepre evanje kriminala je prva vloga, ki jo je imela mestna razsvetljava v svoji zgodovini (Schmidt, 2006). Osvetlitev za potrebe prometa je nastala pozneje. Po splošni uvedbi elektri ne razsvetljave v mestih se je na osvetlitev kot dejavnik pri prepre evanju kriminala za nekaj asa pozabilo, pozornost pa se je obrnila na osvetlitev za pomen prometa (Boyce, 2003). Razprava se je znova za ela v 60. letih dvajsetega stoletja, ko so se ZDA soo ale s precejšnjo rastjo kriminalitete. Številne raziskave sprva niso dale znatnih dokazov o tem, da bi zunanja osvetlitev prepre evala kriminalna dejanja. Izboljšal se je le ob utek varnosti pri anketiranih osebah (Tien et al., 1979, cit. po Boyce, 2003). Nadaljnje študije so kazale na težavo pri pridobivanju objektivnih nedvoumnih dokazov u inkov urbane osvetlitve na stopnjo kriminala. Pri študijah, kjer so bila za obravnavo vzeta bolj lokalizirana obmo ja in ne ve tako velike površine (Painter, 1988, cit. po Boyce, 2003), so rezultati pokazali Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 18 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. znatno zmanjšanje dejanskega kriminala in izboljšanje subjektivnega ob utka varnosti. Sledile so številne študije z mešanimi rezultati. Vse kaže na to, da ni preproste povezave med svetlobnimi pogoji in razširjenostjo kriminala. Zaradi višje stopnje osvetljenosti se izboljša razpoznavanje detajlov in skrajša lovekov reakcijski as (Schmidt, 2006). Prav tako razpoznavanje barv postane mogo e šele pri dolo eni stopnji osvetljenosti. Raven osvetljenosti ni edini pomemben kriterij. Pomembno vlogo imajo tudi bleš anje, enakomernost osvetlitve, barva svetlobe in namestitev svetil (Boyce, 2003). Osvetlitev nima neposrednega vpliva na stopnjo kriminala, vendar vpliva nanj indirektno (Boyce, 2003). Omogo a boljši nadzor urbanega prostora tako s strani prebivalcev kot s strani policije. e prestopniki tak nadzor ob utijo kot tveganje za zmanjšanje možnosti izvršitve kriminalnega dejanja, potem se bo stopnja kriminala najverjetneje znižala. e pove anje nadzora za prestopnika ni pomembno, potem tudi boljša osvetlitev ne bo u inkovita. Drugi mehanizem, s katerim investicija v boljšo razsvetljavo lahko u inkuje na stopnjo kriminala, pa je pove anje zaupanja skupnosti in s tem zvišanje stopnje neformalnega socialnega nadzora, kot to opisuje tudi Jacobs (1961). Izboljšana vidljivost v no nem asu ta nadzor okrepi. Na obmo jih, kjer je manj potencialnih žrtev, je tako tudi manj kriminala. Res pa je, da na to vplivajo tudi številni drugi dejavniki in ne le osvetlitev (Boyce, 2003). 2.3.4 Pomen cestne razsvetljave Osvetlitev cestnih površin je namenjena temu, da lahko objekte, ki se gibljejo oziroma so na njih, vidimo dovolj kontrastno. Osvetlitev cest je nastala kot protiutež prometnim nesre am, v katerih so bili udeleženi predvsem pešci (Boyce, 2003). Standardi in priporo ila za osvetlitev cest, enakomernost osvetlitve in stopnje bleš anja so zelo dobro opredeljeni in definirani za razli ne hitrosti in gostoto prometa. Priporo il glede spektralne porazdelitve virov svetlobe v teh svetilih za zdaj še ni. Slabše vremenske razmere, kot so dež, megla in sneg, znatno spremenijo osvetlitev. Boyce (2003) omenja problem razvoja komponent svetlobnih sistemov, ki so bili narejeni za pomo voznikom. Te naj bi bile razvite brez posebnega upoštevanja razmer, na katere naletijo vozniki v prometu. Avtomobilske lu i namre osvetljujejo predvsem vertikalne površine predmetov, cestna razsvetljava pa horizontalne površine cestiš . Sestavljen u inek lahko tudi izni i potreben kontrast predmeta glede na cestiš e. Ta problem je le redkokdaj poudarjen. Prav tako opozarja, da manjka celostni premislek o vseh klju nih dejavnikih, ki omogo ajo, da bi bili predmeti na cesti in ob cestiš u za voznika vidni v vseh okoliš inah. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 19 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 2.3.5 Socialni pomen zunanje osvetlitve Eastham (2010) poudarja pomen socialne interakcije v mestih pono i. Kot pravi, pomen "no nega mesta" ni samo v ekonomskih razlogih, temve ima tudi socialno in kulturno vrednost. V naši z delom obsedeni družbi je ve erni oziroma no ni as tisti, ko smo dejansko najbolj prosti. To je as za izmenjavo idej, praznovanje, navezovanje stikov, sklepanje prijateljstev, pogovorov in kulturnih doživetij. Hkrati se izogiba izrazu " ekonomija no nega asa", ki je po njegovem mnenju pomensko preozek in ne more izražati kompleksnega medsebojnega sodelovanja osvetlitve, rabe prostora, aktivnosti pešcev in grajenih urbanih oblik, ki so potrebne za ustvarjanje uspešnih krajev. Joels (2006) v svojem delu poudarja pomen aktivnega odnosa in možnosti soustvarjanja oblikovalcev osvetlitve pri mestnem na rtovanju. Ti niso le oskrbovalec tehni nih rešitev za vnaprej izmišljene naloge, temve celostni izdelovalci predlogov, ki sodelujejo z urbanisti nimi in sociološkimi profesionalci. Petty (2007) omenja, da šele potem, ko osvetlitev javnega prostora pritegne ljudi zaradi skrbnega oblikovanja, ljudje spremenijo svoj odnos do osvetljevanja urbanih prostorov. Šele takrat urbana osvetlitev pridobi na pomenu, ki gre prek gole funkcionalnosti in varnosti. Opozori na vprašanje smiselnosti ustvarjanja posebne osvetlitve za privabljanje ljudi. Po avtorjevih besedah je nesmiselno vabiti ljudi, da bi po eli stvari, za katere nimajo interesa, oziroma tega sploh ne morejo po eti. Bistveno vprašanje torej je, kaj v mestu osvetljevati in kakšen pomen ima to za njegove uporabnike. Tu govori o sociološkem pristopu k oblikovanju osvetlitve. Osvetlitev vpliva tudi na razvoj no nega turizma. Taghvaei (2011) v svoji študiji prikaže tesno povezavo med osvetlitvijo in privla nostjo osvetljenih zgradb za turiste. Osvetlitev vpliva na njihovo udobje in ob utek varnosti. Zaradi primerne osvetlitve se turisti ni obiski mestnih znamenitosti asovno podaljšajo. S svetlobo lahko pomembno izboljšamo obstoje e prostorske situacije. S tem se ponuja priložnost za oživitev mestnega življenja. Vendar pa šele upoštevanje urbane osvetlitve v kontekstu no nih funkcij mesta (rabe in aktivnosti, cest in prostorov, uporabnikov in opazovalcev) dodeli strategijam urbane osvetlitve pomembnejšo vlogo (Eastham, 2010). K urbanemu ustvarjanju, kulturi in umetnosti pripomorejo tudi kratkotrajnejši svetlobni dogodki in festivali. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 20 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 2.4 Psihološki okvir Dandanes je splošno sprejeto, da je svetloba oziroma osvetlitev eden najpomembnejših dejavnikov pri ustvarjanju podobe za loveka zgrajenih okolij in vpliva na loveško doživljanje urbanega prostora (Narboni, 2004, Mahnke, 1987, Ritter, 2006, cit. po Ünver, 2009). Petty (2007) pojasnjuje, da pri urbani osvetlitvi ne gre za to, kaj si kot uporabniki zunanjega prostora pono i ogledujemo, temve za to, kako se v tem prostoru po utimo. lovekovi ustveni odzivi na osvetlitev spadajo med psihološke dejavnike. Najrazli nejše študije dokazujejo, da osvetlitev mo no vpliva na to, kako naš um spoznava prostor in kako se v njem po utimo. Omenjeno preu uje okoljska psihologija (angl. Environmental psychology). To je podro je, ki raziskuje odnose med okoljem in ljudmi; njihovim vplivom, spoznavanjem in obnašanjem (Bechtel in Churchman, 2002, Gifford, 2007, Stokols in Altman, 1987, cit po De Young, 2013). Ta definicija v širšem pomenu združuje tako naravna okolja kot socialno in grajeno okolje. Okoljsko psihologijo lahko razumemo in definiramo le v kontekstu okoljskih znanosti v splošnem, ki so interdisciplinarne in vklju ujejo preu evanje loveka kot bistven del vsakega problema. Okoljske znanosti se ukvarjajo s lovekovimi problemi v odnosu do okolja, v katerem je lovek hkrati žrtev in osvajalec (Proshansky, 1970). Objektivni fizi ni svet s svojimi zna ilnostmi vpliva na obnašanje in izkušnje oseb, pogosto brez njihovega zavedanja (Proshansky, 1986, cit. po Bechtel, 2002). Pod takimi pogoji posameznik ne more niti dolo iti niti ubesediti teh vplivov. Tako lahko le prek objektivne analize zunanjega opazovalca dolo imo vpliv zunanjega okolja na lovekovo obnašanje in izkustva. Pojem ustva ima vedno pomen kvalitativne reakcije osebe na življenjsko situacijo. Subjekt, ki se na dolo eno dogajanje odzove ustveno, ne vzpostavlja samo neposrednega odnosa do tega dogajanja, temve so asno tudi odnos svojega odziva na to dogajanje (cit. po Milivojevi , 2008). V takšnem ustvenem odzivu se združi zaznavanje dolo enega dogodka in zaznavanje lastnega odziva na ta dogodek. Tak dogodek lovek ne le zaznava, ampak ga tudi doživlja. Milivojevi poudari razliko med ob utkom (senzacijo) in ustvom (emocijo). Ob utke opredeli kot tisto, kar nenehno utimo, ustva pa kot nekaj, kar doživljamo samo ob asno. ustva ob utimo le v situacijah, ki se nam zdijo pomembne. V grobi topografiji osebnosti, ki deli osebnost na telesni in psihi ni del, ob utki spadajo na telesno podro je osebnosti, ustva pa na psihi no podro je osebnosti (cit. po Milivojevi , 2008). Psihologi razlikujejo med angleškim terminom "feeling" in ustvom (angl. emotion). V nasprotju z ob utki, gre tu pri obeh za fiziološke spremembe, ki jih povzro i naš um. Berkowitz (2000) razloži, da ve ina psihologov razume ustvo kot kompleksno zaporedje odzivov na osebno relevanten stimulans. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 21 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Izraz "feeling", ki ga ena i z afektom (angl. affect), pa se nanaša le na zavestno izkustvo in ne toliko na skupek ustvenih reakcij. V teoriji ustev je ve na dilema, ali je ustvene reakcije bolje prou evati kot širšo dimenzijo ali kot diskretne enote (Bedard, 2008). Teorija temeljnega afekta (angl. core affect theory) (Russell, 2003, Barrett, 2006, cit po. Bedard, 2008) privzame dimenzijski okvir. Temeljni afekt Russell (2003) definira kot nevrofiziološko stanje, ki ga lovek doživlja zavestno v danem trenutku. To ustveno stanje je enostavno in nereflektivno. Iz teh temeljnih ustvenih stanj nastanejo ustva. Po Russllu je temeljni afekt prvi elementarni temelj v psihološki razlagi ustev. Wundt, ki velja za o eta okoljske psihologije, je že na prelomu 20. stoletja predlagal, da lahko ustva opišemo s tremi osnovnimi dimenzijami: zadovoljstvom (angl. pleasure, nem. Lust), vzbujanjem oziroma pomiritvijo (angl. arousal, nem. Erregung oziroma Beruhigung) in napetostjo (angl. tension, nem. Spannung) (Wundt, 1896, cit. po Bradley, 1994). Mehrabian in Russell (1974) sta razvila ogrodje za prou evanje vplivov okolja na ustvene reakcije posameznikov. Njun tridimenzionalni model predvideva tri relativno neodvisne odzivne dimenzije: zadovoljstvo, vzbujanje in prevlado (angl. dominance). Prva dimenzija dolo a, ali posameznik dojema okolje kot prijetno ali neprijetno. Druga dimenzija ozna uje stopnjo stimulacije. Tretja dimenzija dolo a, v kolikšni meri se posameznik po uti svobodnega, da lahko deluje v raznolikosti poti omejenega v nadvladi (da lahko kontrolira) oziroma je podrejen izpostavljenemu okolju. Ta model je uporaben za raziskovanje fizi no-prostorskih zna ilnosti urbanega okolja in njihovega vpliva na lovekovo subjektivno zadovoljstvo, vzbujanje in nadvlado. Ti dejavniki pa nato dolo ajo posameznikovo obnašanje. Dimenzija nadvlade, ki meri interakcijo z okoljem, pogosto ni glavni dejavnik v raziskavah in velikokrat tudi ni izmerjena (Russell, 1980). Russllov cirkumpleksni model ustvenih stanj (angl. Circumplex Model of Affect) (1980) predvideva, da so afektivni doživljaji oziroma ustvena stanja najbolje ozna eni z dvema glavnima dimenzijama: vzbujanjem in valentnostjo (angl. valence). Stopnja valentnosti sega od visoko pozitivne do visoko negativne, stopnja vzbujanja pa od pomirjajo ega oziroma umirjenega do razburljivega. Russell v svojem bipolarnem modelu strukturo ustvenih stanj predstavi v geometrijskem prostoru z dvodimenzionalno mrežo, kjer na osi nanašamo stopnjo vzbujanja in raven prijetnosti. V ta dvodimenzionalni prostor lahko umestimo vsa mogo a stanja našega po utja (slika 2.2). Tu gre za predpostavko, da ustvena stanja niso popolnoma neodvisna drugo od drugega, temve so med seboj povezana. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 22 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Slika 2.2: Russllov cirkumpleksni model ustvenih stanj (prirejeno po Russell, 1980) Figure 2.2: A circumplex model of affect by James A. Russell (revised from Russell, 1980) Russell je izraz temeljni afekt kot osnovno ustveno stanje opisano z omenjenima dimenzijama, uvedel pozneje. Izraz afekt pa se na splošno lahko nanaša na katerokoli stanje, ki kaže kako objekt ali situacija vplivata na dolo eno osebo (Duncan, 2007). Pri Russllu je torej afekt že prvotno pomenil temeljni afekt. Zaznavanje prijetnih oziroma neprijetnih in vzbujajo ih oziroma nevzbujajo ih zna ilnosti zunanjih dražljajev (stimulansov), kot so objekti, kraji in dogodki, je po Russllu (2003) drugi elementarni temelj v psihološki razlagi ustev. To poimenuje zaznavanje afektivne kakovosti (angl. affective quality). Afektivno kakovost definira kot lastnost, ki zmore povzro iti spremembo v temeljnem afektu. Medtem ko so temeljni afekti notranja ustvena stanja posamezne osebe, je afektivna kakovost zna ilnost dražljaja, ki zmore povzro iti spremembo v temeljnem afektu. Zaznava afektivne kakovosti temelji torej na tem, kako prijeten, neprijeten, vznemirljiv, dolgo asen, razburljiv ali pomirjevalen je dolo en dražljaj (Russell, 2003), in vpliva na poznejše reakcije na omenjene dražljaje. Afektivno kakovost po navadi merimo z enakima dimenzijama kot temeljni afekt. Teoreti ni okvir lahko širše predstavimo s paradigmo SOR Stimulus-Organism-Response (Woodworth, 1929), ki predvideva, da okolje vsebuje dražljaje (angl. stimulus = S), ki sprožajo ustvene reakcije oziroma spreminjajo lovekova notranja stanja (angl. organism = O), ki potem vplivajo na lovekovo vedenje (angl. response = R). To je lahko pozitivno (želja po ne em) ali negativno (izogibanje ne emu). K dražljajem štejemo vse okoljske vidike, ki dolo ajo posameznikovo Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 23 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. vrednotenje. K organizmu štejemo lovekove emocionalne reakcije na podlagi zadovoljstva in vzbujanja, k odzivom pa posledi no lovekovo vedenje. Slika 2.3 prikazuje okvir paradigme S-O-R v kontekstu lovekovega zaznavanja umetno osvetljenega urbanega okolja. Slika 2.3: Model S-O-R odziva obiskovalcev na osvetljeno okolje Figure 2.3: S-O-R model of visitorsŕesponse to illuminated environment Rea (2000) razstavi svetlobo na njenih pet primarnih dimenzij: intenziteto, spektralno porazdelitev, porazdelitev osvetljenosti, as in trajanje. Vidno zaznavanje literatura splošneje definira kot na in, kako zaznavamo v prostoru svetlost, barve, velikosti in obliko.Veitch (1996) pojasnjuje, da so osvetljenost, svetlost, porazdelitev svetlobe, uniformnost, bleš anje, utripanje in spektralna porazdelitev svetlobe pomembne zna ilnosti osvetljenega okolja. Ob tem skuša razložiti, kako so te spremenljivke povezane s lovekovim vidnim udobjem, možnostjo izpolnjevanja nalog, preferencami in dobrim po utjem. V eni prvih raziskav o vplivu osvetlitve na lovekovo ustveno razpoloženje Flynn (1973) povzame, da svetlobni pogoji dejansko vplivajo na razpoloženje. Neenakomerna osvetlitev ustvarja sprostitev, zaznavna jasnost pa se okrepi z uporabo višje sredinske ter vodoravne osvetlitve prostora. Ob utek prostornosti se okrepi s svetlimi in enakomerno osvetljenimi prostori. Razli ne študije dokazujejo, da imajo ljudje pozitivnejše emocionalne reakcije v manj svetlih prostorih s toplejšimi barvami svetlobe. Slabša osvetljenost ustvarja bolj intimna okolja (Gifford, 1988, cit po. Ünver). Medtem ko je bilo raziskav vpliva osvetlitve na ljudi v notranjih prostorih veliko, je takšnih raziskav v zunanjem prostoru precej manj. Ünver (2009) v svoji raziskavi lovekovih izkustev urbane razsvetljave v javnem prostoru raziskuje lovekov odziv in nagnjenost k dolo enemu tipu osvetlitve ali barv. Njegov namen je bil predstaviti zanesljivo povezavo med zaznavnim vrednotenjem znotraj prostorskega konteksta. Vpliv literatura po navadi deli na dve glavni veji. Ena je vpliv stopnje osvetljenosti prostora in druga vpliv svetlobne porazdelitve ter barv. Ünver opredeli najpomembnejše zaznavne lastnosti svetlobe in z njimi povezana emocionalna vrednotenja. Dolo i pet lastnosti, ki so do dolo ene mere skupne vsem obravnavanim urbanim delom. Te so po njegovem mnenju svetlost, kontrast, porazdelitev svetlobe, itljivost in barva. Liljeforsu (1999) razdeli vidne dejavnike na dve ravni. Prva dolo a pogoje doživljanja okolja v celoti, torej kako doživljamo prostor in kako dobro vidimo detajle, ki nas zanimajo. Njeni kriteriji so: Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 24 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. prostor (ki ga definirajo prostornost, atmosfera in vidljivost), obliko, površino in teksturo, barve in svetlobo. Znotraj tega dolo i vizualne vtise, ki so povezani s svetlobo in barvami. Ti vtisi so druga raven. Vidljivost se nanaša na zmožnost videti in opravljati naloge, ki jih zahteva neka dejavnost (npr. vožnja z avtomobilom ali branje asopisa). Prostorskost oziroma prostornost (angl. spaciousness) se nanaša na zmožnost dolo anja fizi nega prostora, njegove velikosti, proporcev, površin in materialov. Vzdušje oziroma ambient (angl. atmosphere) se nanaša na psihološko razpoloženje, ki ga ustvarja osvetlitev, torej ob utenje varnosti, prijetnosti ali nasprotno. Ljefors (1999) kot sedem osnovnih terminov, ki opisujejo zaznavanje svetlobe v prostoru, zaznamuje raven osvetljenosti, porazdelitev svetlobe, barvo svetlobe, sence, odboje, bleš anje in barve. Omenjeni dve ravni po njegovem mnenju lahko dolo amo in analiziramo posamezno, pri obravnavi vidnega doživljanja kot celote pa ne smeta biti lo eni. lovekove preference za dolo ene barve se razlikujejo glede na funkcijo, velikost, konfiguracijo, podnebje in socialno-kulturno ozadje. Ünver (2009) opredeli najpomembnejše emocionalne ocene (angl. emotional appraisal), ki so po njegovem mnenju bistvene pri raziskavi slikovnih stimulijev: preferenca, zanimanje, udobje in ob utek varnosti. V študiji lovekovega doživljanja osvetlitve v okolju, ki jo je izvedel Casciani s sodelavci (2012), odvisne spremenljivke dolo ijo širše in poleg spremenljivk varnosti in estetike dodajo še spremenljivki zabave (angl. entertainment) in socialne angažiranosti (angl. social engagement), torej lastne udeležbe. Pri neodvisnih spremenljivkah Casciani poleg svetlobne porazdelitve, barve in intenzitete, doda še spremenljivko svetlobne dinamike. Po teh spremenljivkah razvrsti slikovne stimulije izbranih urbanih lokacij, za raziskavo dinami nosti pa uporabi video-prikaze. Estetika je tu definirana kot osvetlitev prostora, ki okrepi identiteto mesta. Zabava pomeni kategorijo, ki okrepi odnos med uporabniki in mestom. Socialna udeležba pa je kategorija, ki okrepi odnose med uporabniki urbanega prostora. lovekovi zaznavni sistemi se prekrivajo. Vonj ali zvok lahko ustvari druga no ob utenje svetlobe. Tudi naši spomini vplivajo na zaznavanje svetlobe. Zaznava dolo ene osvetlitve je odvisna od konkretne situacije, vplivov drugih zaznavnih dejavnikov in naših izkušenj iz preteklosti. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 25 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 2.5 Urbanisti no oblikovanje in osvetlitev mest Urbanisti no oblikovanje osvetlitve bi lahko šteli k širšemu poimenovanju urbanisti nega oblikovanja. Predvsem nas zanima vprašanje, kako no in svetloba vplivata na urbano obliko. Vprašanje vsebinske domene urbanisti nega oblikovanja predstavi Madanipour v svojem pregledu urbanisti nega oblikovanja (1996, cit. po Carmona, 2003). Poudari vprašanje, ali naj se urbanisti no oblikovanje usmeri le na vizualne lastnosti urbanega okolja ali širše, tudi na organizacijo in urejanje urbanega prostora. Sprašuje se, ali gre pri tem le za spreminjanje prostorske ureditve ali za globlje socialne in kulturne odnose med prostori in družbo. Prav tako postavi vprašanje, ali naj bo usmeritev urbanisti nega oblikovanja njegov izdelek (urbano okolje) ali proces, v katerem nastane. eprav te dileme namerno predstavi kot nasprotujo e si, gre za obravnavo obojega hkrati in ne za izlo anje. Podobna vprašanja si lahko zastavimo tudi pri urbanisti nem oblikovanju osvetlitve. Dve široko uveljavljeni "tradiciji" poimenovanja in obravnave urbanisti nega oblikovanja sta vizualno-umetniška tradicija in tradicija družbene rabe (Carmona, 2003). Pri prvi je šlo za zgodnejšo, bolj arhitekturno definicijo in ožje razumevanje urbanisti nega oblikovanja. Ta se je omejila predvsem na vidne lastnosti in estetsko doživljanje urbanih prostorov in ne toliko na kulturne, sociološke, politi ne in prostorske dejavnike ter procese, ki pripomorejo k uspešnim mestnim krajem. Zna ilni predstavniki te so Sitte, Le Corbusier, Gibberd in Cullen (Carmona, 2003). Pri tradiciji družbene rabe gre za poudarek na na inu, kako ljudje uporabljajo in zavzemajo prostor. Ta obsega predmet zaznavanja in ob utka prostora. Kevin Lynch kot glavni zagovornik takšnega pristopa po Jarvisu (1980, cit. po Carmona, 2003) preusmeri pozornost urbanisti nega oblikovanja na dve smeri. Prvi v smislu vrednotenja oziroma ocenjevanja urbanega okolja in poudarka na dejstvu, da je užitek v urbanih prostorih vsakdanji doživljaj. Kot drugi pa v smislu študije, kjer je namesto prou evanja fizi ne in materialne oblike urbanih okolij predlagal raziskovanje lovekovega zaznavanja in mentalnih slik. Med zagovornike te tradicije spadajo tudi Jane Jacobs, Gehl, Whyte in Alexander (Carmona, 2003). V zadnjih desetletjih je postal prevladujo tretji vidik, tradicija "izdelovanja" oziroma oblikovanja krajev za ljudi. Bistvo urbanisti nega oblikovanja tako postane ustvarjanje krajev, kjer kraji niso le specifi ni prostori, temve tudi vse aktivnosti in dogodki, ki to omogo ajo (Buchanan, 1988, cit. po Carmona, 2003). Zaobjemajo tako zgodnejši tradiciji se sodobno urbanisti no oblikovanje torej ukvarja z oblikovanjem urbanega prostora, so asno kot estetske vrednosti in vedenjskega prizoriš a. Poudarek je na raznolikosti in aktivnostih, ki omogo ajo ustvarjanje uspešnih urbanih krajev. Pri tem je pomembno vedeti, kako fizi no okolje podpira funkcije in aktivnosti, ki se odvijajo na tem kraju. Tak koncept dolo a urbanisti no oblikovanje kot oblikovanje in menedžment javnega prostora Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 26 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. (Gleave, 1990, cit. po Carmona, 2003). Podobna ideja se je razvila tudi v urbanisti nem oblikovanju osvetlitve. Carmona (2003) poudarja, da je urbanisti no oblikovanje oblikovalski proces, v katerem ni pravih ali napa nih odgovorov, temve so samo boljši ali slabši, njihova kakovost pa se pokaže s asom. Po njegovem mnenju je pomembno, da se ohranja radoveden pristop k tematiki in ne dogmati en pogled nanjo. 2.5.1 Svetloba kot medij oblikovanja v urbani osvetlitvi Urbana osvetlitev je "orodje za ustvarjanje" in ni namenjena le razstavljanju oziroma dekoraciji tistega, kar je že bilo zgrajeno (Brandi, 2007). Svetloba je po navadi tisto prvo, kar nam omogo i, da doživljamo prostor. Oblikovanje osvetlitve je posledi no ena bistvenih arhitekturnih sestavin. Vsaka zgradba je postavljena v specifi no krajino in okolje pod dolo enimi pogoji dnevne osvetlitve. Videz mesta se pri menjavi dneva in no i bistveno spremeni. Prav tako se ta lahko spreminja glede na letni as in vremenske razmere. Naravna osvetlitev razkriva in poudarja pokrajino. Narboni (2004) razlaga, da umetna osvetlitev ustvarja komplementarne prizore, ki vodijo k druga nemu prebiranju pokrajine, in lahko popolnoma spremeni dnevno sliko pokrajine. Hkrati trdi, da morajo biti tema, sence in kontrast pri vseh oblikah osvetlitve upoštevani kot osnovni elementi, ki so potrebni za ustvarjanje celotne scene. Mojstrska instrumentacija senc in svetlobe pomeni ohranjanje duha, skrivnostnosti in žara dolo enega kraja. Schmidt (2006) primerja svetlobno kompozicijo v mestnem prostoru s fotografijo prostora in ozna uje možnosti pojmov svetlobe pri takem ustvarjanju. Svetloba po njegovem mnenju: vpliva na to, kako resno dojemamo prostor, vidno razširi ali omeji dolo en prostor, "vodi oko" po prostoru, vpliva na objekte, tako da bodisi poudari, spremeni ali skrije njihove zna ilnosti, lahko ustvari romanti no ali dramati no vzdušje, hlad ali toploto, mir ali dinamiko, ob utek skrivnostnosti ali radovednosti, leni prostor; kombinacija svetlobe in senc pa lahko poustvarja tudi iluzije. Brandi (2007) razlaga, da bi se moralo oblikovanje umetne osvetlitve prilegati arhitekturi in biti v harmoniji z okolico, obstoje o dnevno osvetlitvijo in uporabljenimi materiali. Svetloba se uporabi za Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 27 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. poudarjanje specifi nih lastnosti zgradb ali odprtega prostora, osvetlitev pa je namenjena ustvarjanju harmonije med uporabniki in prostorom. Veliko mestnih trgov je ovitih v umetniško svetlobo s poudarjenimi umetniškimi objekti in posebnimi svetlobnimi inštalacijami (Brandi, 2007). V tem primeru je osvetlitev poleg poudarjanja arhitekturnih zna ilnosti tudi svojevrsten doživljaj za obiskovalce urbanih prostorov. Nad takimi ukrepi so meš ani po navadi o arani. Promet v okoliških trgovinah in obrti se pove a, kar kaže na to, da ima svetloba kot oblikovalski element pozitivne u inke. Brandi opozarja, da je v asih zmanjšanih prora unov številnih ob in to lahko tudi na in, da se mestnemu trženju in trgovini omogo i nov zagon. S svetlobo lahko namensko izklju ujemo tisto, kar je v prostoru nelepo, narobe postavljeno, megleno in žalostno, s tem pa no na mestna slika pridobi tudi pozitiven psihološki u inek (Schmidt, 2006). Schmidt (2006) poudarja, da so se v preteklih desetletjih za podobo mesta osvetljevale predvsem znamenitosti in zgradbe, ki so tako in druga e prispevale svoj delež k mestni sliki. Te so bile osvetljene kot samostojni objekti umeš eni v no no mestno podobo, ki so hkrati poudarjali "mestno zgodovino". Danes so v veliki meri zaradi reklamnih razlogov tako osvetljene tudi samostojne upravne stavbe velikih koncernov in nakupovalnih središ . Tako osvetljene zgradbe s svojo gradbeno maso dominirajo nad drugimi zgradbami in se prikazujejo kot predimenzionirane reklamne inštalacije (cit. po Schmidt, 2006). To vpliva na pove anje skupne svetlosti no ne slike mest. Poleg tega prihaja do fragmentiranja mesta zaradi samovoljnega umeš anja svetlobnih obmo ij, ki vodijo k neorientiranosti in zmedi v urbanem prostoru. Njihova naklju nost zmanjšuje itljivost prostora. Svetloba pa se pogosto brez pravega koncepta in zadržkov uporablja samo zato, da se z njo zasen i konkuren nega soseda in zbudi pozornost. Zaradi neprimerne osvetlitve kraji pono i postanejo slabo razpoznavni. Davoudian in Fotios (2009) raziskujeta vpliv prostorskih zna ilnosti osvetlitve urbanega ozadja na vidni poudarek urbanih objektov. Proces oblikovanja osvetlitve naj bi upošteval razmerje med objektom in njegovim kontekstom. Osvetlitev ozadja v urbanem prostoru namre vpliva na oblikovanje osvetlitve na urbanih objektih, poudarki pa so odvisni od vidnega konteksta. To pomeni, da je lahko isti predmet obravnave bodisi poudarjen bodisi ne, to pa je odvisno od tega, kako je vstavljen v prizoriš e. Umetna osvetlitev postaja ena glavnih komponent pri prenovitvenih urbanih projektih. Omogo a nam znova odkriti glavne vidike mestne strukture in ponovno vzpostaviti klju ne zna ilnosti mestne identitete, ki dandanes postaja edalje bolj negotova. Cilj takšne urbane osvetlitve je poudariti detajle in preurediti celostno sliko. Z njo želimo znova vzpostaviti originalno hierarhijo pomenov, ki jih v vidni zmedi dnevnega okolja težko zaznamo (cit. po Brandi, 2007). Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 28 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Novljan (2008) poda pregled vidikov, ki vplivajo na oblikovanje kakovostnega svetlobnega ambienta. Z izrazom »svetlobno degradiran ambient« ozna i posebno prostorsko raven v arhitekturi, na kateri neustrezna osvetlitev škoduje zaznavi in uporabi sicer kakovostnega dela grajenega prostora. Z orodjem, ki je bilo razvito v sklopu pedagoškega procesa, opiše dvanajst meril, s katerimi lahko analiziramo izbrani svetlobni ambient. Med drugim opozori na premo no oziroma preve enakovredno osvetljenost kakovostnih arhitekturnih elementov in sklopov, ki lahko pomeni njihovo degradacijo. Omeni tudi pomen odbite svetlobe, senc ter upoštevanje strukture, teksture in barv osvetljenih objektov. Med merili navede tudi možnost prilagoditve osvetlitve za asnim spremembam funkcije ambienta. Ob koncu lanka navede eno temeljnih pravil osvetljevanja, ki velja v teoriji in praksi, in se glasi: "Enako pomembno kot kaj osvetliti je tudi esa ne osvetliti." (cit. po Novljan, 2008) Svetila so del urbane opreme, ki s svojo prisotnostjo v prostoru gradijo zunanji prostor tudi podnevi, ko je njihova primarna funkcija osvetljevanja izklopljena. Urbana oprema, med katero spadajo tudi svetila, naj bi bila v sozvo ju z obstoje imi likovnimi elementi grajenih struktur mesta. 2.6 Celostni pristop k osvetlitvi mest 2.6.1 Koncept trajnostnega razvoja v urbanem oblikovanju svetlobe Da razvoj lahko postane trajnosten, mora upoštevati in združevati socialno, okoljsko in ekonomsko trajnost (Goodland, 1995). Kates (2005) poudari, da je eden izmed uspehov trajnostnega razvoja v tem, da dobro služi kot velik kompromis med tistimi, ki se ukvarjajo predvsem z naravo in okoljem, tistimi, ki cenijo ekonomski razvoj, in tistimi, ki se posve ajo izboljševanju lovekovih razmer. Bistvo tega sporazuma pa je nelo ljivost okolja in razvoja, kot ga opisuje Mednarodna komisija za okolje in razvoj (angl. World Commission on Environment and Development). Tradicionalna ideja urbane osvetlitve temelji predvsem na ekonomskih in tehni nih vidikih. Trajnostna osvetlitev naj bi enakovredno upoštevala tudi okoljske in socialne vidike. Pri osvetlitvi urbanih prostorov so pomembne tudi kulturne zna ilnosti. Kultura je pogosto obravnavana kot etrti steber trajnosti (glej Hawkes, 2001). Narboni (2004) navede nekaj temeljnih na el za ustvarjanje trajnostne osvetlitve. To so: var evanje z energijo, izogibanje škodovanju živalim in rastlinam, nadzorovanje svetlobnega onesnaženja in poudarjanje pomena no i in teme. Poudari tudi aplikativna na ela, kot so uporaba reciklirajo ih in okolju manj škodljivih izdelkov, uporaba ali preoblikovanje obstoje e svetlobne opreme, uvajanje energetskih analiz in rezultatov za vsak svetlobni projekt ter sistemati no vrednotenje delovanja. Po Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 29 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Loefflerju (2002) mora trajnostno oblikovanje svetlobe zadoš ati potrebam vidnega okolja s im manjšim vplivom na fizi no okolje. Temeljne zahteve, ki morajo biti upoštevane, da lahko govorimo o trajnostnem pristopu k oblikovanju osvetlitve, so po njegovem mnenju: sodelovanje z drugimi disciplinami za podpiranje "zelenih" gradbenih praks, maksimiranje uporabe dnevne svetlobe, minimiziranje porabe energije, izogibanje osvetljevanju neba, zagotavljanje dolgoživosti svetlobnih sistemov in im preprostejše ter nepotratno vzdrževanje. Ob tem poudari še spodbujanje okoljsko odgovornih proizvodnih procesov svetil, zavzemanje za razvoj in uporabo obnovljivih virov energije ter drugih "trajnostnih" gradbenih materialov in tehnologij. Socialni in kulturni vidiki trajnostnega razvoja morajo biti po našem mnenju enakovredni okoljskemu in gospodarskemu vidiku razvoja. Trajnostna implementacija ne pomeni samo zmanjšanja skupne porabe elektri ne energije, stroškov vzdrževanja in podaljšanja življenjske dobe svetil, temve tudi splošno zadovoljstvo uporabnikov s samimi svetlobnimi koncepti. Casciani (2012) koncept trajnostnega razvoja priredi zunanjemu osvetljevanju. Po trajnostnih na elih naj bi poleg okoljsko-ekonomskih vidikov upoštevali tudi estetsko izboljšanje videza prostora, zaznavanje varnosti, vzpostavitev socialnih kontaktov in dobrega po utja prebivalcev mest. Urbana trajnostna osvetlitev kli e po uravnovešenem socialnem, okoljskem in ekonomskem pristopu (slika 2.4). Slika 2.4: Trajnostni pristop k osvetlitvi (prirejeno in povzeto po Casciani, 2012) Figure 2.4: A sustainable approach to lighting (revised and adapted from Casciani, 2012) Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 30 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Po njegovem mnenju bi morale današnje metode analize in oblikovanja osvetlitve preusmeriti pozornost k loveku in ne dajati poudarka le energetskim vprašanjem in ekonomskemu izra unu. 2.6.1 Celostni na rt osvetlitve mesta Celostni na rt osvetlitve mesta (angl. Urban Lighting Master Plan) v no ni silhueti mesta ne poudarja le njegove identitete, svojevrstnosti, potencialov in razpoloženja, temve pripomore tudi k njegovemu nastajanju (Schmidt, 2006). Združeval naj bi inovativnost in trajnostne energetske politike z estetskim izboljšanjem urbanega okolja, pri emer je velikega pomena upoštevanje okoljskih dejavnikov. Tak na rt naj bi bil prakti ni vodnik za mesto za vse odlo itve, ki se ti ejo javne razsvetljave. Dolo al naj bi tehni ne, organizacijske in prora unske okvire. Osrednji koncept naj bi nastal s sodelovanjem oblikovalcev osvetlitve, arhitektov, elektroprojektantov, ekologov, energetikov, politikov, medicinskih strokovnjakov, izdelovalcev in prodajalcev svetil, urbanistov, krajinskih arhitektov, astronomov, varstvenikov kulturne dediš ine, sociologov in javnosti (cit. po Schmidt, 2006). Skupaj s celostnimi na rti osvetlitve so se razvile t. i. "svetlobne politike", ki omogo ajo nazorno delovanje in dolo anje investicij v mestno razsvetljavo na daljši rok (Narboni, 2004). V številnih evropskih mestih je na rtovanje osvetlitve vklju eno v vse ravni razvojnih strategij. Nova urbana osvetlitev ustvari nov vidni vtis in je lahko obetavna naložba. V primerjavi z drugimi inženirskimi in infrastrukturnimi projekti, kot je na primer obnova cest in trgov, so izboljšave v razsvetljavi med stroškovno naju inkovitejšimi (Schmidt, 2006). Do prihrankov pridemo z manjšo porabo energije in krajšimi vzdrževalnimi intervali za zamenjavo žarnic, sijalk ali samih svetil. Za delo z razmeroma velikim številom strokovnjakov, ki imajo razli ne interese, potrebujemo obsežno koordinacijo in dober menedžment. Širše tu že lahko govorimo o splošnih izzivih urbanega menedžmenta (glej na primer Ba lija, 2011). Dober celostni na rt osvetlitve mesta je prilagojen individualnemu zna aju okolja (Stanten, 2006). Tak na rt dolo a tudi krajevne zna ilnosti in povezuje razli no svetlobno tematiko posameznih delov mesta (Brandi, 2007). V nekaterih evropskih mestih, kot so npr. Lyon, Metz in Edinburg, so izvedli že drugo generacijo celostnih na rtov osvetlitve mesta. Prvo so nekatera mesta, kot npr. francoski Lyon, za ela že konec 80. prejšnjega stoletja. Za Ljubljano, razen konceptualno premišljenih pristopov osvetlitve središ a mesta (Košak, 2000), uradni celostni na rt osvetlitve še ni bil narejen. Novoletna osvetlitev Ljubljane pa je že postala dobra praksa in stalnica (Košak, 2008). Urbani prostor s kombinacijo arhitekture starih in novih zgradb ter mešanih funkcionalnosti, kot so ceste, kolesarske steze in obmo ja za pešce, kli e k visoki stopnji fleksibilnosti pri razsvetljavi. Ob Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 31 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. vsem tem se nam zastavlja vprašanje konceptualne, prakti ne in interaktivno smiselne združitve razli nih vidikov razsvetljave. V novejši literaturi zasledimo nekaj novih pristopov k urbanemu osvetljevanju (Brandi, 2007). Tak je na primer strateški koncept osvetlitve, temelje na celovitih pobudah, ki se odmaknejo od togega razlikovanja med funkcionalno in umetniško oziroma spomeniško osvetlitvijo. Pri tem se omenja izraz okoljski na rt osvetlitve (angl. Environmental Lighting Plan). Tako poimenovanje poudari vklju itev umetniške osvetlitve v širšo strategijo in hkrati zadosti potrebi po uskladitvi funkcionalne in arhitekturne osvetlitve za enoten vidni rezultat. 2.6.2 Pomen lokalne svetlobe in identiteta mesta Ker je vsako mesto druga no, specifi no in kompleksno, bi moral biti takšen tudi pristop k njegovi osvetlitvi. Joels (2006) razlaga, da je kompleksnost izraz razli nih socialnih in kulturnih struktur, zgrajenih v zgodovini. Poudarja, da je treba vrednost pomena lokalne kulture razumeti kot temeljni del bodo ih strategij. Lokalna kultura namre po njenem mnenju vklju uje tudi t. i. "lokalno svetlobo", ki jo lahko definiramo kot na in osvetlitve, prilagojene zna ilnostim krajev in kulturnim posebnostim, zna aju in vedenju njihovih prebivalcev. Javna razsvetljava pa se glede razumevanja omenjene problematike razvija iz zgolj funkcionalnega v vprašanje kulturnega vidika (Brandi, 2007). Gre torej za že omenjeni "humanisti ni pristop" k urbanemu oblikovanju, h kateremu so se še posebej nagibali ameriški avtorji v 60. in 70. letih, ki so videli omenjene ideje kot reakcijo na modernizem, tako v teoriji kot v realnem urbanem življenju (Joels, 2006). Ista avtorica trdi, da morajo biti sodobna mesta obravnavana skozi problematiko zna ilnosti sedanjega asa, odgovori na to pa razviti kot odziv na nove probleme, ki so nastali s procesom globalizacije in lenjenja. Lokalna podoba oziroma identiteta (Butina-Watson, 1997, cit. po Nikši , 2005) je prepoznavnost naselja, kar se kaže v fizi nih oblikah, vzorcih in prostorski organizaciji skupaj z elementi naravnega okolja. V teoriji urbanisti nega oblikovanja se ta kakovost imenuje tudi genius loci ali duh prostora (Norberg-Schulz, 1984, cit. po Nikši , 2005). Ünver (2009) poudarja slabo stran stereotipskih no nih prizoriš , ki so nastala pred nekaj desetletji. Takrat je osvetlitev temeljila predvsem na svetlobnem krašenju in poudarjanju vsake zgodovinske stavbe v mestu ter "zlivanju" pretirane svetlobe na ceste in na cone za pešce. Tak pristop je presegal golo funkcionalnost urbane razsvetljave, vendar so pri tem pozabili, da bi moral biti glavni poudarek na ljudeh. Na rtovalci so prevzeli uspešno formulo osvetlitve enega mesta ter jo aplicirali na drugo mesto, ne da bi se pri tem posvetili raziskavi lokalnih potreb prebivalcev po njej. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 32 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Schmidt (2006) meni, da s posameznimi svetlobnimi uprizoritvami poskušamo izboljšati tudi orientacijo v neurejenih medmestjih in s tem okrepiti izgubljeno identiteto. Oblikovalec osvetlitve lahko ohrani dragocene pobude za prostorske kontekstne povezave in svetlobne inštalacije, vendar gre pri odprtem prostoru predvsem za osvetlitev, ki primerno obravnava potrebe uporabnikov zunanjih prostorov. Urbano osvetljevanje se ne omeji zgolj na posamezne dele, temve na celoto, torej tudi na predmestja, strukturiranje obrtnih obmo ij in vklju evanje perifernih bivanjskih etrti. Urbani vidik nove osvetlitve daje tako mestu identiteto in izboljšuje orientacijo. 2.7 Vidno zaznavanje in zunanja osvetlitev lovekova zaznava svetlobe temelji na kontrastu. Beseda kontrast ozna uje razlike v svetlosti in barvi, ki jih zaznamo v vidnem polju. Kontrast opiše sre anje dveh vizualno razli nih obmo ij in ni dolo en le z razlikami v svetlosti in barvi, temve tudi z na ini, kako se razli ni obmo ji "sre ata". Ti so lahko ostri, difuzni ali gradientni (Liljefors, 1999). Razli ni tipi kontrasta v svetlosti in barvi tvorijo osnovo našega vida. Literatura razlikuje sedem osnovnih tipov kontrasta (Novljan, 2008). Liljefors (1999) opozarja, da premo na osvetljenost v zunanji osvetlitvi lahko "uni i" duha lepote temnega prostora. S primerno obravnavo osvetlitve, upoštevajo številne dejavnike delovanja vida in prostorskih entitet obravnavanega kraja, njegove vidne kvalitete okrepimo. Pono i ve svetlobe ne pomeni vedno ve jega u inka na uporabnika ali opazovalca. loveški zaznavni aparat je uglašen tako, da se zelo hitro prilagodi razlikam v osvetljenosti. Liljefors trdi, da je z vidika zaznave pove evanje osvetljenosti velikokrat nepotrebno. Po njegovem mnenju je bistven problem v dostikrat previsokem nivoju splošne osvetlitve, ki jo prispevata predvsem javna razsvetljava in v dolo enih primerih osvetlitev bližnjih objektov. Funkcija relativne spektralne ob utljivosti loveškega o esa V (angl. relative spectral sensitivity function) se podnevi (fotopsko obmo je) razlikuje od tiste pri nizkih stopnjah osvetljenosti (skotopsko obmo je). V osnovi je bila izpeljana iz raziskav, temelje ih na centralnem vidu pri dolo enih pogojih. Ko se raven osvetljenosti zmanjšuje iz "fotopskih" v "skotopske" vrednosti se vrh spektralne ob utljivosti o esa premakne proti krajšim valovnim dolžinam svetlobe, iz rumenega obmo ja k modro-zelenemu (Purkinjev premik). Fotopsko odzivno krivuljo obi ajno vzamemo kot reprezentativno za epnice. To so receptorji, ki so najbolj aktivni pri visokih vrednostih svetlobnega toka. Skotopska krivulja prikazuje odziv pali nih receptorjev (pali nic) pri nizkih vrednostih osvetljenosti. Problem nastane, ker ni ostro dolo ene meje, katere stopnje osvetljenosti ustrezajo fotopski in katere skotopski krivulji. V vmesnem obmo ju govorimo o mezopskem obmo ju, kjer težko definiramo dejansko ob utljivostno funkcijo povpre nega loveškega o esa. V to obmo je spada Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 33 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. ve ji del urbane osvetlitve. Mezopske vrednosti svetlosti površin so obi ajno med 0,005 cd/m2 in 5 cd/m2 (Halonen, 2011). V preteklosti je veljalo, da lahko pri visoki stopnji osvetljenosti zanemarimo omenjene spektralne inke. Problem je, ker se ta najve krat zanemari tudi pri nizkih vrednostih osvetljenosti, torej pri zunanji razsvetljavi. Leta 2010 je tudi Mednarodna komisija za razsvetljavo CIE (Commission Internationale de l’Eclairage) po številnih letih razprav dolo ila sistem za mezopsko fotometrijo (Halonen, 2011). Predlagani sistem opiše funkcijo relativne spektralne ob utljivosti v mezopskem obmo ju kot linearno kombinacijo fotopske in skotopske funkcije. Predlagani sistem povzema ugotovitve tako sistema UPS (angl. Unified System of Photometry), ki so ga predlagali Rea in sodelavci (2004), kot sistema evropskega projekta MOVE (Marjukka, 2005). Kratica pomeni mezopsko optimizacijo vidne u inkovitosti (angl. Mesopic Optimisation of Visual Efficiency). Pri ra unanju si pomagamo z upoštevanjem razmerij S/P (angl. scotopic-to-photopic ratio) posameznih virov svetlobe (Rea, 2009). Podobno je tudi pri metodi lumenskih multiplikatorjev (Lewin, 2001). Zaradi ne vedno enako opredeljenega obmo ja mezopskega vida in specifi nosti vidnega zaznavanja pa tudi takšne metode težko popolnoma natan no opredelimo. Kriteriji izbire ustreznih svetil pri zunanji razsvetljavi zato ne bi smeli temeljiti le na omenjenih ra unskih metodah, temve na celostnem poznavanju oblikovanja urbane osvetlitve. S svetili, katerih ve ji del energije izsevane svetlobe je v obmo ju krajših valovnih dolžin, lahko pri nizkih osvetljenostih dosežemo enake u inke na loveško oko že s precej nižjimi jakostmi svetlobnega toka (po fotopskih podatkih). S takšnimi viri svetlobe torej hitro presežemo potrebne u inke, katerim bi morali zadostiti po fotopskih standardih, kar lahko povzro i negativne vplive na zaznavanje okolice (bleš anje, preosvetljenost površin, po nepotrebnem velika poraba energije ipd.). Ob utek bleš anja, ki ga povzro a svetlobni vir, je odvisen tudi od spektralnih zna ilnosti izsevane svetlobe. Ker se pri slabši osvetljenosti vrh funkcije spektralne ob utljivosti loveškega o esa premakne proti krajšim valovnim dolžinam "vidnega spektra", se svetlobni viri, katerih gostota svetlobnega toka izsevane svetlobe je ve ja pri krajših valovnih dolžinah, bolj bleš ijo. V o esu se svetloba krajših valovnih dolžin tudi bolj siplje. Vidni proces združuje delovanje opti nega dela s precej kompleksnim interpretacijskim sistemom. Informacije v vidnem procesu so pridobljene z dvema sodelujo ima vidnima funkcijama z druga nim na inom delovanja, ki ju lahko poimenujemo (Liljefors, 1999): "retinalni vid" (angl. retinal vision), ki nam daje prostorske informacije, "fovealni vid" (angl. foveal vision), ki nam daje informacije o detajlih. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 34 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Zanju se najpogosteje uporabljata besedi periferni (stranski) vid in centralni vid. Liljefors trdi, da je uporaba te terminologije neustrezna, ker namiguje na to, da je periferni vid manj vreden kot centralni. Centralna fovea (lat. fovea centralis) je vdolbinica v sredini rumene pege na mrežnici (Kališnik, 2012), kjer je najve ja gostota epnic. "Retinalni vid", ki deluje v obmo ju 170°, nam omogo a prostorski vid. S hitrim pregledovanjem z glavo in o esnim premikanjem zbiramo informacije o prostoru, kar nam daje vtis okoliškega prostora. "Retinalnemu vidu" manjka ostrina, vendar je osnova naše vidne izkušnje. Informacije z mrežnice nam dajejo možnost, da se orientiramo v prostoru, in nas ves as oskrbujejo z dojemanjem obkrožajo ega prostora in njegovih glavnih objektov. "Retinalni vid" ima velik pomen tudi glede ustvenih vplivov prostora na ljudi. Dojemanje prostora je dopolnjeno s "fovealnim vidom", ki nam daje informacije o detajlih s premikanjem v vse smeri. Ta nam omogo a vidno ostrino in deluje v obmo ju 2°. Sodelovanje med obema omogo a, da ostro zaznavamo okolico v celotnem vidnem obmo ju (Liljefors, 1999). Boyce (2003) navaja kot raziskovalna podro ja pri zunanji razsvetljavi, kjer se še posebej kaže potreba po nadaljnjih raziskavah: mezopski vid, "retinalni vid" in raziskave vpliva svetlobe na lovekov cirkadialni sistem. 2.7.1 Osvetlitev za starejše Zaradi bioloških procesov v o eh se lovekov vid s starostjo spreminja. Svetovno prebivalstvo se hitro stara in edalje ve ljudi živi v mestih. Burton (2006) s starostjo povezane vidne probleme opisuje takole: Zmanjšanje vidne ostrine in s tem pove anje potrebe po višjih stopnjah osvetlitve. Hkrati s tem pove anje ob utljivosti za bleš anje ter zmanjšana zmožnost preklapljanja ostrenja med bližnjimi in daljnimi predmeti. Zmanjšanje ob utljivosti na barve. O esne le e za nejo s starostjo rumeneti in postanejo bolj motne ter manj prosojne (to poteka razli no za razli ne valovne dolžine svetlobe). Poslabšanje globinskega zaznavanja, ki povzro i, da starejši napa no razpoznajo ostre barvne kontraste ali vzorce recimo na tleh, kot so luknje in stopnice. Mo ne sence v kontrastu s svetlobo so videti kot spremembe v višini. Svetle e in reflektirajo e površine so videti mokre in spolzke. Omenjene starostne težave starejše ljudi pri zaznavanju javnega urbanega prostora prikrajšajo že podnevi, kaj šele pono i. Tem problemom se velikokrat pridruži še starostna demenca. Burton (2006) v svojem raziskovalnem projektu o splošnem ob utenju doživljanja starejših v urbanem okolju poudarja ob utenje sre e, udobja, varnosti in tudi nervoze, strahu, dolgo asja, zmedenosti, sramu (ko Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 35 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. se izgubijo) ter osamljenosti. Negativna ob utenja, kot sta strah in nervoza, so še posebej izrazita pono i. Tak je recimo strah pred tem, da bi se izgubili. Za starejše ni tako pomembno oblikovanje okolja kot funkcionalnost. Pomembne se jim zdijo jasne ozna be in znaki, kot so ozna ena križiš a, pa tudi sedeži ipd. Sodobni oblikovalci naj bi se zavedali dejstva, da je oblikovanje za "povpre ne" uporabnike stvar preteklosti. Izziv oblikovanja "prijazne ulice" je velikanski. Kon ni izdelki ne bi smeli pomeniti nevarnosti za nikogar, mladega ali starega, zdravega ali slabotnega (Lavery, 1996, cit. po Burton, 2006). Burton (2006) poudarja nekaj temeljnih atributov, kot so doma nost (ang. familiarity), ki ozna uje dobro in preprosto razpoznavanje okolice, itljivost, ki ozna uje zmožnost orientacije in razpoznavanja informacij, zna ilnost oziroma posebnost prostora (ang. distinctiveness) in tudi dostopnost, udobje in varnost. Pojem itljivosti je tu definiran druga e, kot ga definira Lynch (2010). Burton (2006) poudarja, da z oblikovanjem prostora za starejše lahko pridobijo uporabniki vseh starosti. Omenja potrebo po jasnih znakih oziroma podajanju informacij in potrebo starejših po mo nejši osvetljenosti. Prostori in zgradbe naj bi bili oblikovani in orientirani tako, da ni obmo ij temnih senc in mo ne svetlobe. 2.7.2 Onstran standardov cestne razsvetljave Sodobna literatura obravnava tudi problematiko golega upoštevanja standardov ob neupoštevanju kvalitativnih vizualnih meril osvetlitve. Standardi zunanje osvetlitve so bili primarno razviti za potrebe prometne varnosti in ve inoma temeljijo na študijah vidljivosti za voznike. Le redkokdaj se opirajo na informacije glede pešcev (Brandi, 2007). Na rti osvetlitve mest so bili do nedavnega ve inoma izdelani kot dodatek drugim na rtom, izklju no prek inženirske stroke (Schmidt, 2006). To je posledica narave teme, kjer je šlo za to, da se ceste in trgi osvetlijo im bolj enakomerno in dovolj mo no. Razdalje med svetili, višina svetlobnih virov in mo osvetlitve so predpisani z razli nimi standardi in smernicami. Pristojnost za osvetlitev zunanjih prostorov pa je bila do uvedbe posebnih na rtov osvetlitve na komunalni ravni in ne v skladu z urbanisti nim na rtovanjem. Delovanje v skladu z zakonodajo in upoštevanje predpisov tehni nih standardov osvetlitve naj bi bil prvi pogoj, ne pa cilj kateregakoli urbanega projekta (Brandi, 2007). Namen urbanega oblikovanja osvetlitve je integracija mestne osvetlitve cest, trgov in fasad v harmoni no celoto. Standardi skorajda ekskluzivno dolo ajo le stopnje osvetljenosti in enakomernost porazdelitve svetlobe. To so Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 36 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. kvantitativni parametri, ki se ne opirajo na kvalitativne vidike zunanje razsvetljave. Standardi so bili ustvarjeni na podlagi številnih raziskav, študij in analiz realnih situacij, vendar so kljub vsemu lahko le priporo ila in ne bi smeli absolutisti no dolo ati svetlobnih kriterijev. Priporo ila so nujna, ker svetlobne inštalacije in svetila velikokrat izberejo in dolo ijo ljudje z omejenim znanjem o osvetljevanju (Boyce, 2003). Vendar pa naj bi bila ta uporabljena s premislekom, upoštevajo zna ilnosti posameznih situacij, prostorov in krajev. Vidno zaznavanje ni vedno povezano z izmerljivimi kriteriji. Pri tehnologiji svetil LED in OLED veliko standardov oziroma priporo il še ni dolo enih. Treba je dolo iti nova priporo ila, ki bodo obravnavala tako svetlobno tehni ne kot varnostne dejavnike (zaš ita o i pred viri svetlobe s premo no svetilnostjo, vplivi razli ne spektralne porazdelitve virov svetlobe ipd.). Prav tako nastaja potreba po dodatnih standardih glede svetlobnega onesnaževanja in prepletanja namembnosti med funkcionalno in "dekorativno" osvetlitvijo. 2.8 Svetila LED in OLED Tehnologiji virov svetlobe OLED in LED temeljita na polprevodnikih, vendar omogo ata razli ne svetlobne u inke. Posamezni ipi LED-vira svetlobe so obi ajno majhni. Za uporabo v splošni razsvetljavi komponente LED združujemo v sistem, za to pa obi ajno potrebujemo tudi ustrezno optiko. Osnovne OLED-komponente so dimenzijsko ve je in izsevajo svetlobo »ploskovno«. eprav sta tehnologiji danes komplementarni, se lahko zgodi, da si bosta nekega dne konkurirali (Hohl-Abi Chedid, 2012). Polprevodniška svetila obljubljajo manjšo porabo energije, manj vzdrževanja in spremembo celotne svetlobne infrastrukture. Vendar njihove zna ilnosti prinašajo številne nove parametre, ki so odvisni od razli nih dejavnikov. Poznavanje teh zna ilnosti je klju nega pomena za njihovo u inkovito in okolju sprejemljivo umestitev v urbani prostor. Visokokakovostna svetila na podlagi polprevodniške tehnologije niso odvisna le od zmogljivosti posameznih komponent, ampak tudi od na ina njihove združitve v celoto. Slaba združitev pripelje do slabe kakovosti svetlobe in poslabšanja delovanja celotnega sistema. LED-tehnologija svetil je že dosegla zrelo stopnjo svojega razvoja. Napovedi za tržni delež LED-svetil v zunanji razsvetljavi kažejo, da naj bi se na obmo ju Evrope, Azije in Severne Amerike s 6 odstotkov v letu 2011 pove al na ve kot 70 odstotkov v letu 2020 (McKinsey, 2012). Za OLED-svetila so napovedi razli ne. Njihov razvoj za splošno razsvetljavo je v intenzivni fazi, napovedovanje njihove prihodnosti pa je precejšen izziv (glej na primer Parandian in Rip, 2013). Nekateri predvidevajo do Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 37 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. leta 2020 le postransko vlogo OLED-svetil v splošni razsvetljavi, drugi pa za takrat napovedujejo za etek njihove široke uporabe na vseh podro jih (Hendy, 2011). Ve ina napovedi ne omenja OLED-svetil za splošno uporabo, ker še ni jasno, v kolikšni meri naj bi ta za ela prodirati na trg splošne razsvetljave. Vzroki za to so trije. Cena OLED-svetil je višja od cene LED-svetil, eprav so OLED-svetila v sedanji fazi razvoja manj u inkovita in imajo krajšo življenjsko dobo. Nekateri sodobni LED-izdelki že omogo ajo podobne oblikovne rešitve in zmogljivosti kot OLED-svetila pri bistveno nižjih cenah. Razvoj OLED-svetil je hiter, še vedno pa napreduje tudi razvoj LED-svetil. Svetila OLED naj bi dosegla fotopske u inkovitosti 140 lm/W v letu 2020, LED-sistemi pa celo ve kot 220 lm/W v istem asu (McKinsey, 2012). V bližnji prihodnosti bodo svetilom LED in OLED morda komplementarna tudi svetila, ki temeljijo na polprevodniški laserski tehnologiji. Z njimi bi lahko dosegli velike svetlobne izkoristke tudi pri precej ve jih gostotah elektri nega toka, kot jih je mogo e dose i s svetili LED in OLED. Da bi bilo mogo e z laserji razli nih valovnih dolžin svetlobe kljub ozkim širinam spektralnih rt ustvariti kakovostno belo svetlobo za splošno osvetlitev, potrjujejo tudi poskusi (Neumann, et al., 2011). 2.8.1 LED-svetila O pojavu elektroluminiscence iz polprevodniške diode je prvi poro al Henry Joseph Round (1907), za izumitelja LED pa lahko štejemo ruskega tehnika Olega Vladimirovicha Loseva, ki je leta 1927 objavil svoj prvi lanek o izsevu svetlobe iz silicijevo-karbidnih diod (Zheludev, 2007). Prve uporabne svetle e diode, ki so sevale vidno svetlobo, so bile prvi izdelane v 60. letih dvajsetega stoletja kot rezultat odkritij Nicka Holonyaka jr. in sodelavcev (1962) ter Roberta N. Halla (1962) in Marshalla I. Nathana (1962) in njunih sodelavcev. Slednja sta zaslužna za odkritje polprevodniškega laserja na kristalih galijevega arzenida. Sprva so se svetle e diode uporabljale le za signalno-informacijske namene. Po odkritju visoko zmogljivih modrih svetle ih diod leta 1993 in s tem možnosti izdelave svetle ih diod z belo barvo svetlobe se je za el njihov hitri razvoj za uporabo v splošni razsvetljavi. ip svetle e diode je polprevodniški element, ki ob zadostni napetosti izseva svetlobo dolo ene valovne dolžine. Ta je odvisna od materialne sestave ipa. Bela svetle a dioda je LED-komponenta, v kateri polprevodniški ip prekrijemo z ustreznim fosfornim nanosom. Po navadi ustvarimo belo svetlobo tako, da z uporabo razli nih vrst fosfornih nanosov monokromatsko modro svetlobo LED-ipa "pretvorimo" v belo svetlobo. Ve LED-komponent skupaj na tiskanem vezju pomeni LED-modul. LED-modul z ustrezno elektroniko, optiko in ustreznim hladilnim telesom je LED-svetilo. Ko temu dodamo še zunanji LED-napajalnik in specifi no kontrolno elektroniko, imenujemo vse skupaj Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 38 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. svetlobni sistem LED. LED-žarnica je tudi LED-svetilo. LED-svetilka (angl. LED luminaire) pa je svetilka, v kateri za vir svetlobe uporabimo integriran LED-element ali LED-žarnico. Ti pojmi se pogosto pomensko prekrivajo. LED-svetilo sestavlja razli no število elementov. Od vsakega posameznega elementa pri akujemo ustrezno kakovost delovanja, ki je odvisna od številnih parametrov. Za dobro delovanje LED-svetila je pomembna tudi ustrezna kompatibilnost uporabljenih elementov. LED- ipi niso nikoli popolnoma enaki. To velja tudi za LED-komponente. Izdelovalci že narejene komponente razvrstijo v posamezne razrede (angl. bins) glede na jakost in njihove spektralne zna ilnosti. Kakovostnejši izdelovalci imajo strožja merila in komponente razvrš ajo v manjše razrede. To je zelo pomembno pri sestavljenih LED-sistemih, kjer deluje ve svetle ih diod skupaj. Sodobna kakovostna svetila LED lahko izsevajo svetlobo z dobro reprodukcijo barv predvsem pri nižjih koreliranih barvnih temperaturah bele svetlobe. To dosežemo z uporabo mešanice ustreznih fosfornih nanosov ali z dodajanjem svetle ih diod, ki izsevajo dolo eno enobarvno svetlobo, na primer rde o. Življenjska doba LED-komponente ali sistema je as delovanja, po katerem svetilnost pade pod dolo en odstotek za etne vrednosti, v tem asu pa prav tako ne sme priti do opaznih sprememb v barvi svetlobe (Bullough et al., 2005). Za življenjsko dobo modulov LED se obi ajno navaja vrednost pri 70 % za etne svetilnosti - L70%. Navedbe proizvajalcev so tu po navadi okrog 50.000 ur, v praksi pa so te številke nižje, saj je življenjska doba celotnega sistema povezana z življenjsko dobo krmilne elektronike. Na to vpliva tudi temperatura okolja. asovnim spremembam so izpostavljeni tudi fosforni nanosi v LED-komponentah. To pomeni, da se lahko v dolo enem obdobju barva svetlobe posameznih LED-komponent opazno spremeni. LED-svetila redko, a v asih tudi popolnoma odpovedo. Omenjeno obravnava zanesljivost, ki pomeni pogostnost naklju nih popolnih odpovedi populacije izdelka (Mao, 2010). Zanesljivost LED-sistema ustreza zanesljivosti njegove najšibkejše komponente. Pri svetle ih diodah se nezanemarljiv del porabljene energije pretvarja v toploto. Medtem ko je pri žarnicah in sijalkah odlo ilnejša termi na obremenitev okoliških komponent, moramo pri svetle ih diodah paziti tudi na morebitne okvare samega vira svetlobe. Že pri daljši obratovalni temperaturi LED-komponente nad 80 °C se ob utno skrajša življenjska doba LED- ipa. Ob zvišanju temperature LED- ipa se zmanjša tudi njegova svetilnost in hkrati poslabša kakovost izsevane svetlobe. Temperatura okolice mo no vpliva na delovanje LED-sistema. Zunanja svetila so lahko izpostavljena velikim temperaturnim razlikam med dnevom in no jo. Na vse to vplivajo še temperaturne razlike zaradi sprememb letnih asov in menjavanje sušnih in vlažnih obdobij med letom. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 39 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Kljub dobremu oblikovanju LED-svetila in ustreznemu odvajanju toplote brez kakovostne napajalne elektronike ni mogo e izdelati kakovostnega LED-svetila. To je še posebno pomembno pri projektih, kjer je amortizacija investicije merjena v letih. Tu so dolge garancije poslovna nuja, zmanjševanje vzdrževalnih stroškov pa je pomemben del povra ila za etne investicije. Eden klju nih lenov v svetilih LED je tudi ustrezna optika. Ta lahko bistveno izboljša svetlobni izkoristek svetila. Kakovost le e vpliva tudi na izhodno barvno reprodukcijo. Pri svetilih LED za uporabo v cestni razsvetljavi je pomembna natan na svetlobna porazdelitev. Tu lahko le z ustrezno optiko hkrati zmanjšamo svetlobno onesnaževanje in z usmerjanjem svetlobe na želeno obmo je pove amo u inkovitost svetil. Z regulacijo jakosti svetlobnega toka svetil se lahko izboljša vidno udobje uporabnikov, podaljša življenjska doba svetil in prihrani elektri na energija. Medtem ko ima regulacija jakosti svetlobnega toka pri notranji osvetlitvi že dolgo tradicijo, je bila pri zunanji osvetlitvi uporabljena ve inoma le kot dvostopenjsko spreminjanje jakosti. Z novimi tehnologijami lahko pokrijemo tudi širše obmo je regulacije. Dodatni možnosti sta tu delovanje svetil v kombinaciji z inteligentno senzoriko in spreminjanje barvne temperature bele svetlobe. Pri zunanji osvetlitvi je pomembno tudi dolo anje ustrezne jakosti svetlobnega toka posameznih LED-svetil zaradi morebitnih odstopanj med izkoristki in mo mi posameznih svetil ter še vedno potekajo ega tehnološkega razvoja. Takšna regulacija omogo a tudi vzdrževanje enake ravni jakosti svetlobnega toka v življenjski dobi svetila in prilagajanje spreminjajo im se nivojem zunanje osvetlitve. Prav tako z njo v mezopskem obmo ju vida laže usklajujemo nazivne fotopske u inkovitosti svetlobnih virov z razli nimi spektralnimi porazdelitvami. Z uporabo ustrezne elektronike skušamo pri regulaciji jakosti svetlobnega toka LED-svetil im bolj zmanjšati tudi možnost mote ega utripanja. 2.8.2 OLED-svetila Pri OLED-svetilih gre za aktivne organske plasti, ki potrebujejo za svoje delovanje napajalno elektroniko na osnovi tankoslojnih tranzistorjev. Ve organskih plasti se obi ajno nanaša na steklo s procesom vakuumskega termi nega naparevanja. V zadnjem asu postaja edalje pomembnejša izdelava OLED-svetil s tako imenovanimi procesi tiskanja na osnovi raztopin (angl. solution based printing processes). Te tehnike omogo ajo cenejšo in u inkovitejšo izdelavo ve jih OLED-modulov, prav tako pa lahko z uporabo novih materialov izboljšajo njihovo delovanje (glej na primer Wang, 2013). Uporaba tehnologije na gibljivih substratih pomeni možnost izdelave tankih, upogibljivih in prosojnih virov svetlobe, ki bi jih lahko namestili v strope, zidove, okna ipd. Pri tem je zelo pomemben razvoj tehnologije za doseganje enakomerne svetlosti OLED-svetil (Slawinski et al., 2013). Zdaj so že na voljo serijski moduli OLED, katerim pa do splošne uporabnosti manjkajo predvsem bistveno daljši as delovanja (mo an vpliv zunanjih dejavnikov), ohranjanje enake Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 40 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. kakovosti svetlobe v tem obdobju in ob utno nižja cena. Prav tako u inkovitost OLED-svetil še zdale ne dosega tiste, ki jo dandanes dosegajo anorganske svetle e diode. Do njihove množi nejše uporabe lahko torej mine še nekaj asa. Uspeh komercializacije OLED-naprav pa ni odvisen le od zmogljivosti samih naprav, ampak v veliki meri tudi od tehnologije in stroškov proizvodnje (Müllen, 2006). Eden glavnih tehnoloških problemov pri tem je možnost izdelave naprav v velikih koli inah (angl. large scale fabrication). Razvoj poteka tudi v smeri razvoja hibridnih anorgansko-organskih materialov, pri katerih bi bile izkoriš ene prednosti obojih (Müllen, 2006). Dandanes so u inkovitosti serijskih OLED-modulov za splošno notranjo razsvetljavo še vedno veliko manjše od veliko cenejših LED-komponent. Njihova življenjska doba je ob utno krajša od slednjih. Serijski moduli OLED za splošno razsvetljavo dandanes niso upogljivi. Poleg študij modelov mehanskih karakteristik upogljivih svetil (glej Chiang et al., 2009) je v tem asu poudarek tudi na raziskavah opti nih zna ilnosti prosojnih svetil OLED (Lee et al., 2011) in ustreznem hlajenju pri njihovem delovanju (glej na primer Schwamb et al., 2013). Kisik in vlaga v zraku povzro ata hitro degradacijo svetil OLED, zato je zelo pomembna ustrezna zaš ita organskih plasti. Pri tem ima še vedno velik potencial nanašanje ustreznih dodatnih tankih organskih plasti z metodo termi nega naparevanja (Grover et al., 2011). Zaradi postopkov izdelave je velikost OLED-modulov omejena. Izdelovalci za leto 2020 napovedujejo pove anje velikosti posameznih modulov do 50 x 50 cm in podaljšanje življenjske dobe. Te dandanes obi ajno znašajo med 5000 in 10000 urami (L70%). Moduli OLED za dekorativno-ambientalne namene bodo na voljo z ob utno manjšo svetilnostjo oziroma svetlostjo, a s podobnimi izkoristki. Ve ina izdelovalcev za to obdobje napoveduje prodor fleksibilnih svetil OLED na osnovi folij. Svetila OLED zaradi svojih specifi nih termi nih lastnosti, naju inkoviteje delujejo v zmerno toplem okolju (glej na primer Bergemann, 2012), medtem ko so svetila LED naju inkovitejša v zmerno hladnem okolju. Ta dejavnik zna prav tako dolo ati izbiro med omenjenima tehnologijama v prihodnosti. 2.8.3 Konceptualna sprememba – nova svetlobna paradigma LED- in OLED-tehnologija svetil prinaša tudi idejo o novi "digitalni svetlobni paradigmi" (Kennedy, 2005). Polprevodniška tehnologija svetlobe tako ni ve del "žarni ne" kulture osvetljevanja, temve ponuja nov digitalni model svetlobe. Z njim se spremeni razmerje med svetlobo in informacijo; torej kako uporabnik doživlja svetlobo, kako jo nadzoruje in uporablja v vsakdanjem življenju. Kultura žarnice je bila zgrajena na ideji o razsvetljavi kot objektih. To so svetilke oziroma naprave, ki so Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 41 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. najpogosteje krhke, težke in nepremi ne. Do nedavnega je razsvetljava pomenila predmete, ki so druga ni od pohištva, urbane opreme ali arhitekturnih elementov, kot so stene, fasade in stropi. Z novo paradigmo se to spreminja. Miniaturizacija, ki jo lahko dosežemo z LED-svetili, dovoljuje, da so lahko svetila vgrajena tudi v materiale oziroma arhitekturne površine. To je druga no od kategorij, ki so jih ustvarile oblikovalske stroke, in ponuja nov na in razmišljanja o predstavi, ki jo imamo o materialih. V primerjavi s "kulturo žarnic", LED-svetila omogo ajo nov na in uporabe in izkustev, dodatne možnosti regulacije svetlobe ter interakcijo med uporabnikom in svetlobnim virom. Kljub temu se postavlja vprašanje, v kolikšni meri to lahko pripomore h kakovostni urbani osvetlitvi. Dinami no osvetljena pro elja stavb v središ u mesta lahko pripomorejo k mestni orientaciji in reklamiranju, še zdale pa niso primerna za vsako mesto oziroma mestni predel. V mestih, kjer celostni koncepti osvetlitve niso narejeni, neredko prevzame glavno vlogo komercialna, nekoordinirana, za preprosto polepšanje mesta zlorabljena osvetlitev (Scmhidt, 2006). Neprimerno uporabljena LED-svetila s svojimi vsestranskimi možnostmi implementacije lahko no ni videz mesta tudi poslabšajo. Ob številnih možnostih, ki jih ponuja nova tehnologija, so torej izjemno pomembni premišljeni celostni koncepti osvetlitve. Razvoj gre k ekološko ustreznejšim alternativam obstoje emu sistemu. Uporaba novih tehnologij naj bi znižala tudi stroške porabe in vzdrževanja. Cilj je najti pravi na in, kako diskretnost in funkcionalnost združiti z oblikovanjem in ustvariti no ni ambient, ki bo prijeten, zanimiv in v katerem se bodo uporabniki dobro po utili. Tudi uporaba LED- in OLED-svetil za nestalne dekorativne namene ima veliko možnosti. Umestitev OLED-svetil bi lahko poleg svoje stalne vloge v asu novoletne razsvetljave brez dodatnih stroškov umeš anja omogo ila spremembo barve svetlobe iz bele v barvno. To pomeni zmanjšanje investicije in porabe elektri ne energije za novoletno razsvetljavo. e upoštevamo še as, ki bi ga porabili za nameš anje in odstranjevaje le-te, so stroški še nižji. Tu ne govorimo o spreminjanju barve svetil funkcionalne razsvetljave, kot so cestna svetila, temve razsvetljave, ki je namenjena ustvarjanju podobe mesta. Takšna osvetlitev z estetskega vidika ne bi mogla v celoti nadomestiti novoletne razsvetljave in bi pripomogla k okrašeni sliki mesta le delno. ar novoletne razsvetljave je namre prav v njeni edinstvenosti in prazni ni druga nosti. Najve ja prednost sistemov svetil na osnovi svetle ih diod je v zmanjšanju porabe energije in številnih inovativnih možnostih nadzora svetilnosti svetil glede na dejanske potrebe po osvetlitvi. To pomeni, da osvetljujemo zunanji prostor le takrat, ko je to potrebno. Ko za to ni potrebe, se svetilnost svetil zmanjša na najmanjšo mogo o. Nova tehnologija nam omogo a, da se lahko to zmanjšanje izvede hitro, na preprost na in in pregledno. Ritter (2012) omenja, da le takrat, ko so prostori prijetni za življenje in delo, lahko pri akujemo, da bodo uporabniki razumeli in sprejeli merila za var evanje z energijo. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 42 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 2.8.4 Pomisleki glede uporabe svetil LED in OLED Svetila LED s svojo majhnostjo in hkrati robustnostjo v osnovi omogo ajo veliko svobode pri oblikovanju in možnosti za nove aplikacije. Z njimi lahko osvetljujemo detajle, ki jih prej s tako natan nostjo nismo mogli. Svetila LED in OLED laže umestimo v že obstoje e urbane elemente, ne da bi pri tem bistveno spremenili njihov dnevni videz. Podnevi so skrita, pono i pa se (ali podnevi, po potrebi) pokažejo v druga ni podobi. V urbanem prostoru so bila na tem podro ju prva LED-svetila za signalizacijo, v obliki majhnih svetil za opozarjanje na prehode za pešce in semaforji. Svetlobni izkoristek svetil LED se je zelo pove al in tako imajo relativno majhni viri LED lahko precejšnjo svetilnost. Velike svetilnosti iz dimenzijsko majhnih svetlobnih virov pomenijo ne samo nelagodje za vid (bleš anje), temve so lahko tudi nevarne za loveško oko. LED-svetila morajo ustrezati fotobiološkim varnostnim zahtevam (Lyons, 2012). Za zmanjšanje mote ega bleš anja se predvsem pri ve jih površinskih virih uporabljajo dodatni polprepustni materiali, ki pa zmanjšajo inkovitost in podražijo investicijo. Nelagodje v obliki bleš anja se lahko pojavi tudi pri indirektni svetlobi, e je te glede na okolico preve . Za zmanjšanje bleš anja in enakomernejšo porazdelitev svetlobe izdelovalci LED-svetil edalje pogosteje uporabljajo tehnologijo odmaknjenih fosfornih plasti (angl. remote phosphor coating technology). Uporaba LED-tehnologije v urbani osvetlitvi je lahko hitro zlorabljena. S svojo majhnostjo, preprostim nameš anjem in dostopnostjo omogo a nenadzorovano nameš anje tako za osvetljevanje arhitekturnih elementov kot za poudarjanje reklamnih sporo il. Pove evanje rabe, kakršne prej nismo poznali, kljub boljši u inkovitosti svetil, bistveno zmanjša prihranek oziroma celo pove a porabo. Omenjeno je poznano kot Jevonsov paradoks (Alcott, 2005). Tsao (2010) pokaže, da bogatejši ko so ljudje in bolj ko je cenovno dostopna razsvetljava, ve elektri ne energije se porabi za osvetlitev. e to drži za prihodnost, bodo izboljšani izkoristki svetil znižali ceno "svetlobe", kar bo sprožilo pove anje števila svetil in aplikacij. Poraba energije za razsvetljavo bo tako ostala najmanj na enaki ravni kot dandanes. Nekateri trdijo, da se bo v prihodnosti število aplikacij v vsakem primeru pove evalo in da lahko vsaj z novimi tehnologijami ohranimo porabo na isti ravni. Vendar menimo, da je to slab izgovor, ker sama poraba še zdale ni edino merilo. Pomembni so tudi dodatni stroški vzdrževanja, koli ina odpadkov izrabljenih svetil novih aplikacij in pove ano svetlobno onesnaženje. Svetle e diode ne vsebujejo živega srebra, a je poraba energije za izdelavo LED-svetila relativno velika. Za izdelavo belih svetle ih diod uporabljamo razli ne fosforje, toplotno prevodna lepila in silikon, precejšen delež uporabljenih surovin pa odpade na pripadajo o elektroniko. Problem reciklaže še zdale ni rešen. Pri razvoju LED-svetil se nenehno sre ujemo z novimi tehnološkimi dosežki. Izdelek, ki je danes aktualen, lahko že leto pozneje postane nekonkuren en. Novejši, u inkovitejši in Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 43 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. hkrati cenejši izdelek lahko izpodrine starejšega, eprav življenjska doba le-tega še ni pretekla. To pomeni dodatno obremenitev za okolje. Kdaj je pravi trenutek, da bo investicija v nov izdelek smiselna, je pomembno vprašanje. Svetila za urbano razsvetljavo naj bi "zdržala" tudi do petnajst let. Pri izkoristkih LED- ipov izboljšave niso ve tako drasti ne kot zadnjih nekaj let. Veliko potenciala pa je v skupnem izkoristku LED-svetil, ki je odvisen od kakovosti posameznih elementov LED-sistema in optimizacije njihovega medsebojnega delovanja. Pri "ploskovnih" svetilih OLED se zastavi tudi vprašanje primernega združevanja modulov v ve ji svetlobni sistem, kot so na primer diskretno svetle e fasade stavb. Veliko težavo bi pomenilo ustrezno združevanje posameznih modulov v razrede tako po svetilnosti kot po barvi svetlobe, ki bi jo izsevali. Posameznim modulom se jakost svetlobnega toka zmanjšuje razli no in neenakomerno. Avtomatsko uravnavanje le-tega bi morala prevzeti kakovostna regulacijska elektronika. To ni preprosto, ker loveško oko zazna že zelo majhne razlike v kontrastu. Te niso odvisne le od svetlosti posameznega vira, temve tudi od barve oziroma spektralne porazdelitve svetlobe, ki jo ta izseva. Dolo ene module bi bilo treba po dolo enem asu zamenjati pred drugimi, to pa zahteva ustrezno in predvsem drago vzdrževanje. V homogeno svetli površini bi bile temnejše ploskve hitro opazne in precej mote e. Prav tako spoji med posameznimi moduli ne bi smeli motiti videza svetlobne inštalacije. Veliko truda bi zahtevala tudi izvedba elektri ne inštalacije. Tu bi se sre ali s problematiko ustreznega napajanja posameznih nizkonapetostnih modulov in precej velikimi razdaljami med moduli. Ustrezna namestitev prepustnih folij OLED na pro elja stavb ne bi bila lahka naloga. Površina pro elij ni ravna. Že manjša odstopanja folij od podlage bi pomenila težavo tako za tehni no izvedljivost namestitve kot za njen videz. Prazni prostori med pro eljem in folijo pa bi bili potencialna zbirališ a za umazanijo, žuželke in vlago. Kakovostna namestitev tankoplastnih modulov OLED na ve je površine bi bila mogo a le ob zahtevni prilagoditvi izbranih površin. Namestitev na steklene površine bi bila preprostejša in laže izvedljiva. Na polprepustnih svetilih OLED, nameš enih na pro eljih stavb, bi morale biti nameš ene tudi ustrezne "antireflektivne" plasti, ki bi podnevi prepre evale odboj son ne svetlobe, pono i pa odboj svetlobe iz avtomobilskih žarometov in okoliških svetil. Svetila za zunanjo uporabo morajo ustrezati še dodatnim zahtevam, kot so primerna stopnja IP– zaš ite, odpornost proti poškodbam in udarcem, manjša ob utljivost na omrežna nihanja ipd. (glej npr. (Gil-de-Castro idr., 2013). Pri uporabi LED- in OLED-svetil v zunanjem prostoru se veliko razpravlja o svetlobni onesnaženosti. Z njimi lahko tehni no veliko laže uravnavamo in usmerjamo svetlobni tok, kar pomeni, da lahko premišljena in kvalitetna namestitev zmanjša uhajanje svetlobe. Prav tako je mogo e z uporabo pametnih inštalacij bolje uravnavati jakost svetlobnega toka svetil, ga zmanjšati na najmanjšo raven oziroma svetila avtomati no izklopiti, kadar jih ne potrebujemo (glej Juntunen idr., 2013). Pri LED-svetilih je lahko problemati no bleš anje, ki ga poskušamo omejiti z razli nimi Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 44 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. rešitvami (glej npr. Sun idr., 2012). Veliko raziskav je bilo narejenih tudi o pove anju sija neba zaradi uporabe LED-svetil v zunanjem prostoru (glej npr. Bierman, 2012). Splošna razprava naj tu ne bi bila omejena le na LED-svetila, temve tudi na obravnavo primerjave z drugimi tehnologijami virov svetlobe s podobnimi spektralnimi zna ilnostmi (glej Falchi idr., 2011). Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 45 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 3 SINTEZA IZHODIŠ Javna urbana osvetlitev lahko pripomore k doživljanju no ne krajine in grajenega okolja, vendar moramo pri njej dobro razmisliti o samem razmerju med ljudmi, svetlobo in mestom. Z novimi možnostmi, ki jih ponuja polprevodniška tehnologija svetil, bi v prihodnosti lahko pripomogli k doživljanju mest pono i. Vprašanje pa je, do kolikšne mere bi bila takšna osvetlitev skladna z okoljsko-energetskimi zahtevami. Temeljito je treba pretehtati, kam, katere in koliko novih tehnoloških rešitev osvetlitve je v prostor smiselno umestiti, da bo kon ni rezultat prijetno no no urbano okolje z manjšo skupno porabo elektri ne energije, manjšimi vplivi na okolje in nižjimi stroški vzdrževanja. Z raziskavo poskušamo posredno ugotoviti tudi, kako bi lahko nove tehnologije svetil LED in OLED pripomogle k zagotavljanju kriterijev trajnosti. Osvetlitev mest je ve kot le izpolnjevanje tehni nih zahtev za doseganje u inkovitosti in varnosti. Raziskave se edalje bolj posve ajo tudi temu, kako osvetljeno urbano okolje sprejemajo uporabniki mest (Casciani, 2012). Le tako lahko bolje razumemo socialni vpliv osvetlitve, njegov pomen pa uporabimo pri osvetlitvi mest. V tem poglavju opišemo dolo ene predloge umestitve bodo ih svetil LED in OLED v mestni prostor in mogo e prednosti omenjenih rešitev. Ob tem diskusija obravnava razli ne kriterije, zahteve in spe ificne zna ilnosti urbane osvetlitve. Opisane rešitve so osnova za izoblikovanje predlogov bodo e osvetlitve v raziskavi. 3.1 Uporaba novih tehnologij za izboljšanje funkcionalnosti in podobe mesta Dolo eni urbani prostori so v no nem asu za ljudi še posebej privla ni. Ti so lahko za etna mesta za izboljšave osvetlitve in umestitev novih tehnologij. Po Schmidtu (2006) so to glavne ceste, stranske ulice, trgi, mostovi, krožiš a, parkiriš a, postajališ a javnega prevoza, bencinske rpalke, postajališ a, podhodi, plo niki, pešpoti ter tudi izložbe trgovin in prometni znaki. Inovativna umestitev svetil LED in OLED v urbani prostor omogo a prepletanje funkcionalne razsvetljave in razsvetljave za izboljšanje podobe mesta. Polprevodniška tehnologija svetil nam omogo a preprostejše prilagajanje jakosti svetlobnega toka svetil glede na vremenske razmere oziroma osvetljenost okolice in s tem zmanjšanje prevelikih kontrastov. Tako lahko prepre imo bleš anje in premo ne sence. Osvetlitev bi se lahko pametno prilagajala tudi gostoti prometa ter številu obiskovalcev. Cilj je, da se im bolj zmanjša osvetljenost prostora, ko za to ni potrebe. To Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 46 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. pomeni o iten prihranek pri porabi elektri ne energije in zmanjšanje svetlobnega onesnaženja. Na tem podro ju je velikanski potencial, ki ga z dosedanjo tehnologijo ne moremo tako dobro izkoristiti. Za obstoje o tehnologijo pomeni takšna regulacija pogosto prevelik tehni ni izziv oziroma ni mogo a (dvostopenjsko uravnavanje jakosti svetlobnega toka pri halogenidnih sijalkah) in predvsem ve je stroške. Polprevodniška tehnologija svetil omogo a takšno uravnavanje z manjšimi finan nimi izdatki. Priložnost za uporabo svetil LED ali OLED je tudi pri prometni signalizaciji, znakih in informacijskih tablah. Z uravnavanjem svetlosti le-teh bi izboljšali tudi itljivost prostora. Potratne halogenske žarnice v semaforjih so v nekaterih državah že pred leti uspešno zamenjala signalna LED-svetila, ki omogo ajo bistveno daljše vzdrževalne presledke. Obstoje e "prostorninsko" obsežne semaforje bi zamenjali plitvi in veliko lažji OLED-semaforji. Te bi oblikovalci, e bi to cestnoprometne zahteve dopuš ale, lahko tudi domiselno oblikovali, skladno s krajevnimi oziroma regionalnimi zna ilnostmi. Znaki in ozna be so v mestih ve inoma osvetljeni s fluorescen nimi sijalkami. Pri teh gre kljub uporabi primerne optike in sen nikov po navadi veliko svetlobnega toka mimo površine znaka, ki ga želimo osvetliti. S primernimi znaki oziroma tablami OLED, ki bi same sijale, bi lahko zmanjšali porabo elektri ne energije in uhajanje svetlobnega toka. Njihova svetlost bi se prilagajala svetlosti okolice, torej razlikam v dnevu in no i ter razli nim vremenskim razmeram. Morebitno uhajanje svetlobnega toka nad vodoravnico bi popolnoma omejili z ustrezno tankoslojno optiko. Polprevodniška tehnologija svetil ponuja veliko možnosti tudi na podro ju interaktivne osvetlitve. Te v naši raziskavi ne obravnavamo, vendar bo ta v prihodnosti gotovo vplivala na urbano osvetlitev mest. Interaktivni prometni znaki bi lahko s prižiganjem ali spreminjanjem svetlosti opozarjali voznike na gne o, na nevarnosti ali na storjene prometne prekrške. Ambientalna interaktivna osvetlitev bi lahko imela poleg vloge igrivosti tudi vlogo povezovalcev družabnega urbanega življenja oziroma sporo anja. Morala pa bi se vklju evati v celostni koncept osvetlitve in ne delovati kot mote i element no ne podobe mesta. Prosojna svetila OLED bi se lahko umestila v grajeni del mesta. Dnevne podobe mesta zaradi njihove zna ilne prosojnosti ne bi skorajda ni spreminjali, medtem ko bi bila no na slika precej druga na. Ena takšnih možnosti je umestitev tankih prosojnih plasti svetil na fasade izbranih zgradb, ki bi pono i ob dolo enih urah nežno svetile. Z napredno tankoslojno optiko bi poskrbeli, da takšna svetila ne bi svetila nad vodoravnico. Po potrebi bi pripomogla tudi k osvetlitvi pešpoti ali plo nikov, ki se nahajajo v neposredni bližini stavb. Te plasti bi lahko hkrati varovale pred zunanjimi vplivi. Ta svetila bi lahko bila združena s hibridnimi svetlobnimi sistemi (Mayhoub, 2011), ki za osvetlitev notranjosti stavb uporabljajo dnevno svetlobo in umetne vire svetlobe so asno. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 47 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Svetila OLED bi lahko umestili tudi na okna izbranih stavb. Takšna okna bi podnevi ohranila svojo sedanjo funkcijo, pono i pa bi imela za stanovalce funkcijo rolet. Na zunanji strani bi nežno svetila in tako vplivala na no no podobo mesta. V novoletnem asu bi takšna okenska svetila OLED omogo ala tudi prikazovanje dekorativnih elementov. e bi pono i takšno okno odprli, bi se svetlobna roleta nežno ugasnila, okno pa bi dobilo svojo obi ajno dnevno funkcijo. Tudi v tem primeru bi sevanje svetil nad vodoravnico popolnoma omejili z napredno tankoslojno optiko. Prosojna svetila OLED bi uporabili tudi za poudarjanje cestnih ozna b, kot so prehodi za pešce, kolesarske steze ali robovi plo nikov. Svetlost takšnih svetil bi bilo treba primerno nadzorovati. Tako bi se ustrezno vklju evala v preostalo podobo in ne bi bila v prevelikem kontrastu z ozadjem oziroma preostalimi elementi mestnega prostora. Njihovo umestitev bi bilo treba pretehtati tudi s stališ a prometne varnosti in vidnega zaznavanja. Veliko informacij o tem dajejo raziskave o osvetlitvi cest in predorov. OLED-prehodi za pešce bi se vklju ili le ob rde i lu i za voznike. Umestitev bi morala upoštevati tudi lokacijo urbanega obmo ja oziroma kategorijo cest. Paziti bi bilo treba tudi na ustrezno hrapavost površin tankoslojnih talnih svetil, ki bi ustrezala hrapavosti cestnega asfalta. Pomembno je tudi vprašanje vzdržljivosti pri vremenskih pojavih, kot so dež, sneg in led, vpliv soljenja cest pozimi in odpornost proti udarcem. Z velikostjo svetil se po navadi pove uje tudi vpliv omenjenih dejavnikov. Svetila OLED (ali ustrezne nadomestke svetil LED) bi bilo po našem mnenju smiselno uporabiti za prikaz hišnih številk ali imen ulic. Te so v no nem asu slabo vidne. Imena ulic in hišnih številk bi se lahko prikazovala tudi interaktivno. Ko bi se uporabnik s svojo navigacijsko napravo v avtu ali s pametnim telefonom peš približal cilju, bi se mu ime ulice ali hišna številka v bližini zasvetila. To bi bilo u inkovito le v utno osvetljenem urbanem okolju in ne tam, kjer prevladujejo svetle e oglasne table in neurejena osvetlitev. Izboljšanja podobe mesta in funkcionalnosti osvetlitve pa ne dosežemo zgolj neposredno. To bi lahko storili tudi posredno, s spreminjanjem narave zgradb in materialov ali pa s posebnimi arhitekturnimi koncepti (Behnisch, 2010). Behnisch govori predvsem o svetlobnih rešitvah v notranjih prostorih, vendar bi lahko marsikatero vzporednico povlekli pri zunanji urbani osvetlitvi. 3.2 Zahteve Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja Slovenska uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Ur. list RS, št. 81/2007) omenja tudi osvetlitev fasad. V 10. lenu pravi, da mora upravljavec razsvetljave fasade zagotoviti, da svetlost osvetljenega dela fasade, izra unana kot povpre na vrednost celotne površine osvetljenega dela Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 48 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. fasade, ne presega 1 cd/m2. Svetlost fasade se ugotavlja z meritvami svetlosti najmanj desetih to k osvetljene fasade, enakomerno porazdeljenih po celotni površini osvetljenega dela fasade. V raziskavi predvidevamo, da bi bile bodo e tankoslojne plasti OLED obravnavane kot druga na kategorija razsvetljave. V tem primeru ne bi šlo za osvetljene, temve svetle e fasade, ki pa jih ne bi šteli v kategorijo reklamnih panojev. Takšne kategorije svetil sedanja uredba ne obravnava. Bodo e svetle e plasti bi sicer lahko zadostile sedanjim zahtevam uredbe glede svetlosti osvetljenih fasad, a bi bil njihov u inek viden le ob predpostavki, da bi bila svetloba cestnih svetil omejena na osvetljevanje tal in ne bi prihajalo do neželenega osvetljevanja fasad obcestnih stavb. Svetloba cestnih svetil se odbija od tal in neposredno osvetljuje tudi fasade. Odbojnost je odvisna od materiala in vpliva na svetlost površin. Pri asfaltu je ta nižja kot pri betonskih tleh (Adrian, 2005). Bistveno druga e je pozimi, ko zapade sneg, od katerega se svetloba še bolj odbija. Odbojnost je odvisna tudi od spektralnih zna ilnosti reflektirajo e se svetlobe. Svetlost fasad bi se morala torej prilagoditi vremenskim razmeram, e bi želeli dose i enak u inek. Uredba dolo a le absolutne vrednosti svetlosti fasad in ne upošteva razli nih svetlosti okolice. Sijavost snega je ve ja od sijavosti obla nega neba celo podnevi, na kar vplivajo tako fizikalni kot fiziološki dejavniki (Koenderink, 1992). Poleg ambientalne vloge bi lahko imela ob primerni umestitvi svetila OLED na fasadah tudi vlogo osvetljevanja bližnjih talnih površin. S posebnimi površinskimi nanosi bi spreminjali njihove sevalne zna ilnosti. Poleg njihove svetlosti bi nadzirali tudi delež svetlobnega toka, ki "pade" s takšnih fasad na tla. To bi pomenilo novo hibridno kategorijo razsvetljave, ki v uredbi prav tako še ni obravnavana. V podobno kategorijo bi lahko umestili "svetle a okna OLED". Po uredbi se fasada stavbe lahko osvetljuje le, e je stavba na obmo ju naselja, ki je opremljeno z javno razsvetljavo. Hkrati osvetljena stena stavbe ne sme biti oddaljena od zunanjega roba najbližje osvetljene javne površine ve kakor 240 m, merjeno v vodoravni smeri. Za osvetljeno javno površino se šteje javna površina s povpre no osvetljenostjo najmanj 3 luxov. Temu pogoju je pri predlogih osvetlitve v raziskavi zadoš eno. Takšna razsvetljava se ne bi uporabljala vso no , temve le v ve ernih urah. as delovanja bi se prilagajal letnemu asu in gostoti prometa ter pešcev. Ob koncu tedna bi razsvetljava, namenjena podobi mesta, delovala do 1. ure pono i. V za etku tedna bi se izklopila pozimi že ob 21. uri, poleti pa ob 23. uri. Delovala bi le tedaj, ko bi gostota obiskovalcev ali vozil presegla dolo eno prednastavljeno mejo. Sevanje nad vodoravnico bi bilo onemogo eno z uporabo napredne tankoslojne optike. Za svetila, vgrajena v tla, ki so namenjena izboljšanju prometne varnosti, uredba ne velja. Z uvajanjem polprevodniške tehnologije svetil bi torej bilo treba spremeniti v nekatere lene slovenske uredbe, Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 49 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. predvsem kot dodatna pojasnila in napotke. Vzrok je predvsem prepletanje funkcionalnih lastnosti LED- in OLED-svetil. 3.3 Spomeniki naravne kulturne dediš ine in razsvetljava Nekatere stavbe na obmo jih, ki jih obravnavamo v raziskavi, spadajo med spomenike naravne in kulturne dediš ine. To velja za pro elja hiš na Gosposvetski cesti, dolo ene elemente Parka slovenske reformacije in nekaj stavb na obmo ju Ajdovš ine (Ur. list RS, št. 60/1993). Po zakonu moramo varovati uli no traso in strnjeno uli no fasado Gosposvetske ceste. To velja tudi za Duki eve bloke v Štefanovi ulici. Zahteve Zakona o varstvu kulturne dediš ine (Ur. list RS, št. 16/2008) ne opredeljujejo osvetlitve fasad, e ne posegamo v arhitekturno strukturo oziroma ne uni ujemo samih fasad. Za kakršnokoli umeš anje prosojnih plasti svetil na pro elja stavb, ki so zaš itene kot urbanisti ni spomenik, bi bilo treba za poseg pridobiti kulturovarstveno soglasje. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 50 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 4 METODOLOGIJA RAZISKAVE Metodologija raziskave temelji na javnomnenjski raziskavi in analizi porabe elektri ne energije bodo ih predlogov osvetlitve. Hipoteza predvideva, da bi bodo e možnosti uporabe LED- in OLED-svetil v zunanji mestni osvetlitvi pozitivno vplivale na lovekovo doživljanje tako osvetljenega urbanega prostora. S terminom pozitivno opredelimo raven ugodnih odzivov anketiranih oseb. Raziskava vklju uje kvalitativne metode (pregled literature, zbiranje slikovnega gradiva lokacij, analiza trenutnega stanja osvetlitve oziroma študije primerov) in kvantitativne metode (raziskava javnega mnenja s pomo jo spletne ankete, analiza porabe elektri ne energije bodo ih predlogov osvetlitve). Uporablja kombinacijo teoreti nega znanja in empiri nih ugotovitev. Metoda raziskave ne sledi le zaporedni strukturi, temve se procesi v njej prepletajo. Poslužujemo se eksperimentalnega raziskovanja, pri katerem pri posameznih konceptih manipuliramo dolo ene spremenljivke in pri tem ugotavljamo njihov u inek na preostale (Field, 2009). Metodologijo najlaže predstavimo z grafi nim prikazom (slika 4.1). Najprej smo dolo ili hipotezo raziskave in definirali raziskovalna vprašanja. Sledila je izbira optimalnih lokacij, ki ustrezajo namenu raziskave. Nato so bile narejene fotografije izbranih obmo ij, tako podnevi kot pono i. Na podlagi izbranih dnevnih slik obravnavanih obmo ij smo izoblikovali simulacije no ne osvetlitve. No ne fotografije obmo ij smo uporabili za analizo dejanskega stanja. S programskim paketom ReLux smo izoblikovali tudi okvirne 3D prikaze sedanjega stanja, ki se lahko uporabijo pri nadaljnjih raziskavah ali pri prakti nih projektnih aplikacijah. Analiza obstoje ega stanja izbranih obmo ij je bila narejena na podlagi lastne presoje. Na podlagi rezultatov analize stanja so bili s pomo jo prakti nega in tehnološkega poznavanja svetil LED in OLED simulirani bodo i predlogi osvetlitve. Z izbranimi statisti nimi metodami smo ugotavljali, ali hipoteza drži, ter analizirali odgovore na raziskovalna vprašanja. Pri analizi "okoljsko-energijskih" zna ilnosti konceptov smo primerjali porabo elektri ne energije za osvetlitev. Z rezultati obeh analiz dobimo dovolj podatkov, da lahko potrdimo ali ovržemo hipotezo raziskave. Ob tem utemeljimo prednosti, ki bi jih lahko prinesla umestitev novih svetil v urbani prostor, in hkrati opišemo pomanjkljivosti tehnologije glede na trenutno stanje razvoja. Opozorimo tudi na negativne inke, ki bi jih lahko prinesli nekakovostni izdelki in njihova napa na umestitev. Prav tako podamo smernice za nadaljnje raziskave, ki bi pripomogle k razvoju polprevodniške tehnologije svetil. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 51 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Slika 4.1: Metodološki postopek raziskave Figure 4.1: Methodological procedure of the research Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 52 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 4.1 Izbira lokacij in oblikovanje konceptov osvetlitve Lokacije v raziskavi so bile izbrane glede na zna ilna urbana okolja. Tipi ne mestne elemente, kot so ceste in pešpoti, stavbe, mostovi, trgi, ploš adi, parkiriš a, parki, krajinski elementi in obrežja, smo želeli zajeti z izbiro petih manjših obmo ij, ki so znotraj avtocestnega obro a mesta Ljubljana. Izbrana obmo ja se razlikujejo tudi po namembnosti prostora. Ta se lahko pri dolo enem obmo ju prekriva. Pri analizi trenutnega stanja osvetlitve je bila uporabljena opisna metoda študije primerov (angl. case study). S pomo jo analize primerov je bila predlagana osnova za oblikovanje obeh bodo ih konceptov osvetlitve. Na podlagi dnevnih fotografij današnjega stanja smo izoblikovali po dva bodo a predloga osvetlitve za vsako od petih izbranih lokacij. Kriteriji za izbiro primernih fotografij so bili jasno prikazane zna ilnosti prostora, primerno izbrana perspektiva motiva in pomenska jasnost fotografij, ki predstavljajo dolo eno urbano obmo je. Slikovni prikazi, ozna eni z ustreznimi kraticami, so: Gosposvetska cesta, koncept 1 – GK1 Gosposvetska cesta, koncept 2 – GK2 Ajdovš ina, koncept 1 – AK1 Ajdovš ina, koncept 2 – AK2 Park slovenske reformacije, koncept 1 – PK1 Park slovenske reformacije, koncept 2 – PK2 Trnovski pristan, koncept 1 – TK1 Trnovski pristan, koncept 2 – TK2 Savsko naselje, koncept 1 – SK1 Savsko naselje, koncept 2 – SK2 Prvi koncept smo poimenovali ploskovni koncept, drugega pa detajlni koncept. Natan en pomenski opis svetlobnih rešitev v konceptih je podan v šestem poglavju. 4.2 Opredelitev spremenljivk za izvedbo raziskave Ustrezen izbor spremenljivk je osnova za oblikovanje naše raziskave. Literatura spremenljivke najpogosteje deli na neodvisne in odvisne. Field (2009) opozarja, da sta ta dva termina spremenljivk tesno povezana s popolnoma eksperimentalnimi metodami, kjer preizkuševalec direktno manipulira vzroke. V transverzalnem (angl. cross-sectional) raziskovanju, v katerega spadajo tudi javnomnenjske raziskave, s spremenljivkami ne manipuliramo direktno. Spremenljivke so tu odvisne med seboj in zato težko govorimo o popolnoma neodvisnih in odvisnih spremenljivkah. Field predlaga uporabo terminov napovedna spremenljivka oziroma prediktor (angl. predictor variable) in spremenljivka rezultata oziroma izida (angl. outcome variabl e). Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 53 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 4.2.1 Napovedne spremenljivke v raziskavi Posamezni predlogi bodo e osvetlitve na razli nih lokacijah pomenijo hkrati glavne napovedne spremenljivke v raziskavi. Ob tem opredelimo dve spremenljivki, ki dolo ata splošne zna ilnosti posameznih predlogov: " nivo osvetljenosti" in " porazdelitev svetlosti". Preostalih kriterijev, kot so barve, barvna temperatura bele svetlobe, bleš anje, sence in odboji (Liljefors, 1999), s fotosimulacijami, ki jih uporabljamo v raziskavi, ne moremo primerno opredeliti. Vzrok so specifi nost delovanja lovekovega vida in tehni ne omejitve, omenjene v metodološkem delu raziskave. Svetlost (angl. luminance) je edina svetlobnotehni na veli ina, ki jo loveško oko neposredno zaznava. Definirana je kot skupni svetlobni tok, ki ga oddaja enota površine v prostorski kot. To je torej koli ina "vidne" svetlobe, ki doseže oko od dolo enega objekta. Osvetljenost (angl. illuminance) pa podaja vpadajo i svetlobni tok na enoto površine v vidnem delu spektra. Vendar pa verjetno ve ina ljudi osvetljenost pomensko povezuje z zaznavanjem svetlosti. Zato anketirane med drugim sprašujemo tudi, ali menijo, da je prostor na sliki dovolj osvetljen, eprav s stališ a fizikalno-tehni ne terminologije spraševati o osvetljenosti prostorov na podlagi slik ni pravilno. Svetlost je merilo za sijavost (angl. brightness) (Anton , 1998), ki je svetlobni vtis o manj ali bolj svetli, svetle i ali osvetljeni površini. Sijavost je torej zaznavni korelat za svetlost in je odvisna tako od svetlobe, ki prihaja od objekta, kot od njegovega ozadja (Capó-Aponte et al., 2009). Anketirani prek ra unalniških zaslonov torej zaznavajo svetlost, ki jo interpretirajo kot sijavost. Po Novljanu (2008) je nivo svetlosti osvetljenih površin tudi eno od meril, ki ovrednotijo izbran svetlobni ambient. Ljudje z o mi lo imo razli no svetlost površin, vendar možgani slike interpretirajo po svoje. Zato se tehni no enako svetle površine lahko zdijo razli no svetle (Bizjak, 2007). 4.2.2 Opredelitev spremenljivk izidov v raziskavi Rikard Küller in sodelavci (2006) ugotavljajo, da na razpoloženje ljudi bolj kot objektivno merjene razlike v osvetljenosti vpliva subjektivna kakovost osvetlitve. Maria Johansson in sodelavci (2011) poudarjajo, da sta subjektivna ocena svetlosti in zaznana stopnja prijetnosti oziroma neprijetnosti osvetljenega prostora glavna elementa pri raziskovanju subjektivne kakovosti osvetlitve. Na tej podlagi se razvijajo tudi nova orodja za ocenjevanje kakovosti osvetlitve (Johansson et al., 2013). Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 54 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. V prvem delu raziskave merimo zaznavo afektivne kakovosti slik predlogov osvetlitve. Tu podobno kot Casciani (2012) na podlagi Russllovega dvodimenzionalnega cirkumpleksnega modela ustvenih stanj (1980), dolo imo spremenljivki, ozna eni z dimenzijama vzbujanja in valentnosti: - prijetnost kot ob utek, ki se pojavi ob opazovanju predlogov osvetlitve, - pritegnitev pozornosti oziroma zanimanje, ki ga vzbudi dana osvetlitev. Ti spremenljivki dolo ata afektivno kakovost slik predlaganih osvetlitev in tako vplivata na temeljna ustvena stanja posameznika ob opazovanju slik. V nadaljevanju kot spremenljivke izidov dolo imo še: - ob utek preglednosti prostora oziroma možnost vidne orientacije v prostoru, - subjektivni ob utek varnosti, ki ga daje podoba prostora, - estetski kriterij osvetlitve oziroma ugajanje predlagane osvetlitve. Spremenljivka vidna orientacija v osvetljenem prostoru pomeni možnost spoznavanja urbanih segmentov in njihove preglednosti (Schmidt in Töllner, 2006) in je povezana s pojmom berljivosti prostora (ang. legibility), kot ga definira Lynch (2010). K orientaciji spada tudi možnost zaznave hišnih številk in imen ulic. Do neke mere jo lahko povežemo tudi s kriterijem vidne dostopnosti prostora. Ta je definirana kot u inkovitost, s katero lahko uporabljamo vid za varno premikanje po prostoru (Legge idr., 2010). V pravem okolju na omenjene spremenlljivke vplivajo še drugi dejavniki, ki jih s slikovno predstavitvijo osvetlitev ne moremo v celoti prikazati. Kljub temu s takšno raziskavo pridobljeni rezultati lahko pojasnijo prvotne odzive in mnenja posameznikov. Diskusija in raziskave o tem, katere informacije nam lahko dajo slikovni prikazi predmetov oziroma okolja v primerjavi s pravim okoljem, so pomembna tema v psihologiji zaznavanja. James Gibson (1971) postavi teorijo, ki lo i slikovno posredovano in neposredno zaznavanje okolja, kljub temu pa poudarja, da dajejo skupno informacijo zna ilnosti, ki so pri obeh enake. Tudi John M. Kennedy (1974) povzame, da je svetloba »informativna«, in predstavi razli ne teorije o tem, kako slike prinašajo informacije opazovalcu. Poudari, da je za razumevanje zaznave predmetov prek slik potrebno ozadje filozofije, fizike in psihologije. Milivojevi (2008) razlaga, da je mentalna predstava o dražljaju temeljni pogoj za nastanek vsakršnega ustva. Da subjekt ob uti ustrezno ustvo, sploh ni potrebno, da je zares v dražljajski situaciji. Dovolj je, da si takšno situacijo predstavlja, bodisi s spominjanjem bodisi v domišljiji, in se nato odzove s ustvom. Slike so torej lahko uporabno raziskovalno orodje, zavedati pa se moramo njihovih omejitev. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 55 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Opredelimo še dve spremenljivki: - primernost osvetlitve za izbrano mestno lokacijo, - svetlobno onesnaženost, ki bi jo povzro ala prikazana osvetlitev v prostoru. Z oceno primernosti osvetlitve raziskujemo, kako ustrezna se zdi posameznikom predlagana osvetlitev za izbrano lokacijo. Za to ni nujno, da se ujema z estetsko oceno predlagane osvetlitve. Svetlobna onesnaženost je kompleksen pojem, ki ga prav tako ne moremo prikazati le slikovno. Tu želimo z raziskavo mnenja preveriti le, kako se omenjeni pojem povezuje z dolo enim prikazom osvetlitve. Na ocene tu zelo verjetno vplivajo tudi lastno poznavanje in izkušnje posameznikov. Pri analizi rezultatov opozorimo na omejitve ocenjevanja takšnega kriterija. Z veliko verjetnostjo lahko pri akujemo, da bo ocena tega povezana s splošnim ob utkom svetlosti predlogov osvetlitve. V raziskavi ne prou ujemo lovekovih vedenjskih reakcij. Zgolj prek slikovnih dražljajev pridobljeni rezultati namre ne bi bili dovolj za zanesljive rezultate o vedenju posameznikov. 4.3 Zasnova empiri ne analize javnega mnenja Za pridobitev informacij o zaznavnem, spoznavnem in ustvenem vplivu no nega osvetljenega prostora na posameznike smo izoblikovali spletno anketo. Tak na in elektronske javne participacije v povezavi z orodji spleta 2.0 omogo a lažje udeleževanje javnosti v postopkih na rtovanja (glej na primer Bizjak, 2012). Temeljna ustvena stanja anketiranih smo prou evali z ocenami afektivne kakovosti slik bodo ih predlogov urbane osvetlitve. Z vprašanji v spletni anketi smo merili stopnjo strinjanja oziroma nestrinjanja anketiranih o "prijetnosti" in "pozornosti" predlogov osvetlitve. Spremenljivko pritegnitve pozornosti smo na kratko poimenovali kar "pozornost". Z omenjenim dvodimenzionalnim modelom in s tema dvema indikatorjema smo sestavili spremenljivko, ki ozna uje raven vpliva oziroma lovekovo doživljanje osvetljenega urbanega prostora. V drugem delu spletne ankete smo predlagana koncepta primerjali neposredno na isti lokaciji mesta. Tu smo raziskali, kateri izmed konceptov osvetlitve je anketiranim bolj ustrezal glede vprašanj o preglednosti, subjektivnem ob utku varnosti, estetskem u inku, primernosti lokacije in svetlobnem onesnaženju. S tem smo posredno ugotavljali, katere med novimi rešitvami na osnovi svetil LED in OLED anketiranim bolj ugajajo. Ob koncu ankete smo anketirane povprašali po dveh njim najljubših oziroma najbolj vše nih ter dveh najmanj "ljubih" prizorih osvetljenega urbanega okolja. S tem smo Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 56 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. želeli preveriti, ali je lokacija pri anketiranih odlo ilni dejavnik za izbiro najljubšega prizora, kar posledi no vpliva tudi na mnenje o prijetnosti in privla nosti osvetlitve. To vprašanje smo namenoma postavili ob koncu ankete. Proces raziskave javnega mnenja in prikaz spremenljivk sta grafi no upodobljena na sliki 4.2. Del raziskave javnega mnenja je bil namenjen tudi ugotavljanju, kako sta napovedni spremenljivki ustrezne svetlosti horizontalnih površin in porazdelitve svetlosti vertikalnih površin (kot na primer prikaz arhitekture) povezani z odzivi anketirancev. S pojmom nivo osvetljenosti smo opredelili ob utek svetlosti osvetljenih horizontalnih talnih površin, ki pri vseh predlogih pomenijo velik del opazovanega prostora. Slika 4.2: Predstavitev raziskovalnega modela v spletni anketi Figure 4.2: Overview of the research model used in the online survey S porazdelitvijo svetlosti smo opredelili predvsem prikaz tako osvetljenih kot svetle ih se vertikalnih površin. To so fasade in osvetljeni urbani elementi, ki pripomorejo k preglednosti v prostoru, orientaciji in ambientu. Pri prvih treh lokacijah smo spraševali, ali osvetlitev dobro prikazuje arhitekturo stavb in pro elja hiš, pri Trnovskem pristanu osvetlitev mostu, pri Savskem naselju pa Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 57 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. osvetlitev bloka. Z ocenami o porazdelitvi svetlosti smo želeli ugotoviti tudi preference anketiranih o bodo em na inu uporabe polprevodniških svetil za osvetlitev urbanih prostorov. Zanimala nas je tudi odvisnost ocen anketiranih od njihove starosti in izobrazbe. Pri zadnji smo se spraševali, ali imajo anketirani, ki so dejavni na podro ju arhitekture, urbanizma, oblikovanja svetlobe ali krajinske arhitekture, druga na mnenja o predlagani osvetlitvi kot tisti, ki se z omenjenimi podro ji ne ukvarjajo. 4.3.1 Zbiranje podatkov in vzorec v raziskavi Podatke in informacije za raziskavo javnega mnenja smo zbirali s strukturiranim spletnim vprašalnikom, izvedenim z uporabo programa SurveyMonkey. Pri oblikovanju spletne ankete smo si pomagali s priporo ili za pripravo in izvedbo spletnih anket (Berzelak, 2010, Henningsson, 2004). Že v 70. letih 20. stoletja so bili razviti psihološki postopki za ocenjevanje subjektivnih ob utkov in izkustev v raziskovanju osvetlitve ter uporaba razli nih metod ocenjevanja, kot so na primer semanti ne diferencialne lestvice (Flynn idr., 1979). Vprašalnik v tej raziskavi je vseboval kombinacijo petstopenjske ocenjevalne lestvice Likertovega tipa, tristopenjske primerjalne lestvice in zbirnega vprašalnika. Na koncu smo dodali še vprašanje odprtega tipa za morebitne komentarje. Vprašalnik je obsegal 22 strani in je bil oblikovan v skladu s teoreti nimi izhodiš i raziskave. Petstopenjsko lestvico, ki smo jo uporabili za ocenjevanje trditev v prvem delu raziskave (preglednica 4.1), smo obravnavali kot intervalno. To smo omogo ili z možnostjo podajanja ocene od 1 do 5, ki ozna uje stopnjo strinjanja s podano trditvijo (1 – sploh se ne strinjam, 2 – ne strinjam se, 3 – sem neodlo en/a, 4 – se strinjam, 5 – popolnoma se strinjam). Preglednica 4.1: Pregled trditev in spremenljivk prvega dela ankete Table 4.1: First part of the survey - overview of the statements and variables Glede na sliko menim, da: Spremenljivka - bi se v tako osvetljeni ulici po util/a prijetno. "prijetnost" - bi tako osvetljen prostor pritegnil mojo pozornost. "pozornost" - so talne površine primerno (ustrezno) osvetljene. osvetljenost - osvetlitev dobro prikazuje arhitekturo (pro elja zgradb, vhode). porazdelitev svetlosti Pri vprašanjih ob neposredni primerjavi dveh konceptov (preglednica 4.2) so imeli anketirani na izbiro le tri možnosti: odlo itev za enega izmed dveh predlaganih konceptov ali odgovor, da med konceptoma glede obravnavane spremenljivke ni razlik. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 58 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Preglednica 4.2: Pregled vprašanj in spremenljivk drugega dela ankete Table 4.2: Second part of the survey - overview of the questions and variables Vprašanje Spremenljivka Pri kateri osvetlitvi bi se laže orientirali? vidna orientacija V katerem prostoru bi se vam zdelo varneje sprehajati? ob utek varnosti Katera osvetlitev vam bolj ugaja oziroma se vam zdi lepša? estetski dejavnik Katera osvetlitev prikazuje manjše svetlobno onesnaženje? svetlobno onesnaženje Katera osvetlitev se vam zdi primernejša za ta del mesta? primernost na ina osvetlitve Omogo ili smo ve kratno izpolnjevanje spletne ankete na istem ra unalniku in možnost izpuš anja posameznih odgovorov med anketo. Izjema je bilo le vprašanje o starosti, katerega odgovor smo ozna ili kot obveznega. Anketiranje po spletu je potekalo v oktobru 2012 in trajalo tri tedne. Anketa je bila narejena v slovenskem jeziku. Poleg spletne ankete je bila narejena tudi raziskava na vzorcu dvajsetih študentov prostorskega in urbanisti nega planiranja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ta je bila del testne raziskave, s katero smo preverjali morebitno odstopanje dobljenih rezultatov od tistih, ki so bili pridobljeni s pomo jo spletne ankete. V tem primeru smo anketiranim podrobneje razložili ozadje raziskave in jim natan neje predstavili koncepte osvetlitve. Anketirani so imeli tu možnost izpolnjevanja ankete bodisi na spletu bodisi na natisnjenem vprašalniku. Obojim so bile slike predstavljene v u ilnici s pomo jo projektorskega prikazovalnika. Spletni vprašalnik se je nahajal na spletni povezavi, ki smo jo po elektronski pošti poslali razli nim skupinam ljudi. V vzorcu so bili avtorjevi prijatelji in znanci, ki so povezavo posredovali tudi naprej svojim znancem in sodelavcem ali jo objavili na spletnih družbenih omrežjih. Povezavo smo posredovali tudi razli nim facebook skupinam, kot je npr. Ljubljana Moje Mesto. Te so jo objavile na svoji facebook strani. Anketo smo poslali tudi bazi 550 slovenskih arhitektov in izbranim slovenskim oblikovalcem osvetlitve. Poklicnih oblikovalcev osvetlitve v Sloveniji ni veliko, z osvetlitvijo pa se ukvarjajo tudi arhitekti. Mestna ob ina Ljubljana je objavo ankete na njihovi strani zaradi tehtnih razlogov zavrnila. Od društev in zvez upokojencev Slovenije in Ljubljane ter Tretje univerze, katerim smo tudi poslali predlog objave spletne povezave, pa odgovora žal nismo dobili. Za osebne podatke smo anketirane poprosili na koncu raziskave. Poleg opredelitve starostne skupine in spola smo dodali še strokovno oziroma poklicno usmerjenost (bodisi takih, ki se ukvarjajo z urbanizmom, arhitekturo oziroma oblikovanjem svetlobe ali ne) ter opredelitev kraja bivanja Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 59 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. (Ljubljana in okolica, drugo slovensko mesto, podeželje ali tujina). Starostne skupine smo razdelili v razrede (do 18 let, od 18 do 35 let, od 36 do 50 let, od 51 do 69 let in nad 70. letom). Na koncu ankete smo postavili še vprašanje odprtega tipa. Predvideli smo, da bo zaradi aktualnosti teme veliko anketiranih oseb izrazilo tudi svoje mnenje. 4.3.2 Izbira metod pri statisti ni analizi Statisti no analizo smo izvedli s pomo jo programa za analiziranje družboslovnih podatkov SPSS (Statistical Package for Social Sciences). Rezultate smo najprej predstavili z opisnimi statistikami za posamezne kategorije vprašanj. Za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" na izbranih lokacijah smo izra unali njihova povpre ja, standardne odklone, koeficiente asimetrije in sploš enosti ter s testom Kolmogorov-Smirnova preverjali normalnost porazdelitev. To smo preverjali pozneje tudi z grafikoni Q-Q. Na podlagi temeljnih podatkov opisne statistike, dvodimenzionalnega prikaza povpre nih vrednosti ocen in frekven nih porazdelitev s prikazom na kvartilnih diagramih smo preverjali veljavnost raziskovalne hipoteze. Korelacije med spremenljivkami v prvem delu ankete smo ugotavljali z ra unanjem Pearsonovega koeficienta korelacije in Kendallovega koeficienta korelacije rangov, primerjavo ocen med posameznima konceptoma na posamezni lokaciji pa smo preverjali s t-testom. Sledile so opisne statistike rezultatov drugega dela ankete, kjer smo neposredno preverjali izbiro preferen nega koncepta anketirancev glede spremenljivk, orientacije, varnosti, estetike, svetlobne onesnaženosti in primernosti predlagane osvetlitve. Odvisnost omenjenih izbir od starosti anketiranih in njihove strokovne usmerjenosti smo predstavili z odstotkovnimi opisnimi prikazi porazdelitev. Statisti no zna ilnost razlik pri ocenah "prijetnosti" in "pozornosti" od starostnega razreda in strokovne usmerjenosti anketirancev smo ra unsko preverjali z metodo analize variance. Z njo smo torej preverjali ali starost in izobrazba anketirancev ob utno oziroma zna ilno vplivata na njihovo izbiro odgovorov v spletnem vprašalniku. Rezultate izbir najljubših in najmanj ljubih konceptov smo prikazali grafi no s histogrami. Prav tako smo grafi no predstavili tudi rezultate izbire preferen nih predlogov osvetlitve, ki smo jih dobili z anketo med študenti na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Tudi tu je sledil povzetek Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 60 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. dvodimenzionalnega prikaza povpre nih vrednosti ocen "prijetnosti" in "pozornosti" ter njihovih frekven nih porazdelitev s prikazom na kvartilnih diagramih. 4.3.3 Tehni ne posebnosti, domneve in pripombe ob izvedbi spletne ankete Spletne ankete, ki temeljijo na prou evanju mnenja o prikazanih slikah, imajo svoje zna ilnosti, ki jih je treba pri interpretaciji rezultatov upoštevati. Predvidevali smo, da bo ve ina anketiranih oseb spletno anketo izpolnjevala na ra unalniških LCD-zaslonih, nekateri pa tudi na tabli nih ra unalnikih in po telefonih. Ker je anketa temeljila na prizorih, ki so se prikazovali na zaslonih, je treba upoštevati dejavnik razli ne svetlosti zaslonov. Ti se med seboj lahko precej razlikujejo bodisi zaradi razli nih tehni nih zna ilnosti bodisi zaradi prikaznih nastavitev zaslona. Poleg svetlosti to vpliva tudi na kontrast zaslonov in njihovo reprodukcijo barv. Tehnologija zaslonov se poslužuje razli nih tehni nih rešitev. Pri zaslonih LCD sta zelo pomembna tip ploš e in na in osvetlitve teko ih kristalov. Zato se dandanes po navadi uporabljajo razli ni na ini LED-osvetlitve ozadja, pri starejših zaslonih pa teko e kristale osvetljujejo hladnokatodne fluorescen ne sijalke CCFL (angl. Cold Cathode Fluorescent Tubes). Na prikaz slik na zaslonih vpliva tudi svetlost okolice. Da bi prikaz slik na razli nih zaslonih im bolj optimizirali, smo med oblikovanjem spletne ankete prikaz konceptov testno pregledovali na štirih LCD-zaslonih z razli nimi tehnologijami osvetlitve ozadja. Spremenljivke najpodobnejše barvne temperature (angl. Correlated Color Temperature - CCT) v raziskavi nismo dolo ili, eprav bi ta lahko vplivala na mnenje anketiranih oseb. Zaradi razli nega tipa osvetlitve ozadja zaslonov namre lahko pride tu do razlik in bi bilo vrednotenje te spremenljivke zato nedosledno oziroma nezanesljivo. Spletno anketo smo prilagodili zaslonskim lo ljivostim širine 1280 pik ter brskalnikoma Mozilla Firefox in Google Chrome. Spletni brskalnik Internet Explorer je anketo prikazoval neprilagojeno (prikazane slike pri lo ljivosti zaslona širine 1280 pik niso bile v celoti vidne). To pa verjetno ni vplivalo na kon ni rezultat, temve le na uporabnikovo izkušnjo pri listanju strani med izpolnjevanjem ankete. Statistika uporabe spletnih brskalnikov (StatCounter Global Stats) kaže, da je bila v Sloveniji v letu 2012 na prvem mestu uporaba brskalnika Firefox (42,8 %). Brskalnika Google Chrome (26,6 %) in Explorer (24,9 %) imata podobno število uporabnikov, pri emer Google prehiteva Explorer. Podoben problem so zaradi manjše lo ljivosti imeli tudi anketiranci, ki so anketo izpolnjevali po pametnih telefonih. Predvidevamo, da je bilo takih bolj malo. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 61 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 4.4 Metoda analize predvidene porabe elektri ne energije Drugi del empiri ne raziskave se je nanašal na tretje raziskovalno vprašanje. Zanimalo nas je, ali so se predlogi osvetlitve, ki so se pri raziskavi javnega mnenja izkazali za prijetnejše oziroma zanimivejše, tudi kar se porabe elektri ne energije ti e, sprejemljivejše rešitve. Metodologija tega dela je temeljila na primerjavi okvirnega izra una sedanje enodnevne porabe elektri ne energije za osvetlitev z okvirno porabo elektri ne energije bodo ih predlogov osvetlitve. Ker obravnavamo bodo a svetila na podlagi LED- in OLED-tehnologije, ki se še vedno razvijata, govorimo le o okvirnih izra unih porabe elektri ne energije. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 62 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 5 ANALIZA IZBRANIH LOKACIJ Raziskava je bila zasnovana na analizi in ustvarjanju konceptov osvetlitve na petih izbranih lokacijah mesta Ljubljane. Omejili smo se na manjše dele mesta, pri emer bo v prihodnje pri implementaciji treba izhajati iz celovitega svetlobnega na rta mesta Ljubljane. 5.1 Izbira lokacij in njihove zna ilnosti Prvo obmo je obsega obmo je Gosposvetske ceste skupaj z Ajdovš ino in Parkom slovenske reformacije (sliki 5.1 in 5.2). Meje obmo ja so v grobem Župan eva ulica na zahodu, Štefanova ulica na jugu, Gosposvetska cesta ne severu in Ajdovš ina na vzhodu, pri emer obravnavamo obe strani omenjenih ulic in okoliške stavbne gabarite. Robove obmo ja bi lahko ozna ili tudi z izstopajo imi stavbami, s Hotelom Lev na severozahodu, Neboti nikom na jugu, Metalko in stavbo SKB banke na jugovzhodu in bodo im kompleksom na obmo ju Kolizeja na zahodu. Slika 5.1: TTN prvega obmo ja Slika 5.2: Ortofoto-posnetek prvega obmo ja Figure 5.1: Topographic map of the first location Figure 5.2: Orthophotograph of the first location (Vir: Urbinfo / Source: Urbinfo) Ta del mesta združuje razli ne urbane namembnosti in elemente, kot so ceste, plo niki in pešpoti, trgi, ploš adi, parkiriš a, parki, podhod ter številne stavbe iz razli nih zgodovinskih obdobij. Namenske rabe obmo ja so stanovanjska, upravna, storitvena, izobraževalna in kulturna. Obmo je je pomembno prometno sti iš e dveh od štirih glavnih mestnih vpadnic. Severozahodna vpadnica je Celovška cesta, ki se na tem delu nadaljuje v Gosposvetsko cesto in je tako vizualno pomemben vhod v ožji del mesta. Dunajska cesta je severovzhodna vpadnica, ki se na obravnavanem obmo ju nadaljuje v Slovensko cesto. Zaradi raznolikosti obmo ja smo tu izbrali tri lokacije, kjer smo dolo ili ustrezne poglede na okolico. Prva je Gosposvetska cesta s pogledom proti Metalki, druga je obmo je trga Ajdovš ine s Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 63 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. pogledom, usmerjenim proti središ u mesta, tretja pa je Park slovenske reformacije s pogledom proti trgu Ajdovš ina. Pogled iz parka proti gradbiš u bodo ega Kolizeja se bo v bližnji prihodnosti bistveno spremenil. Prav tako bo novi Kolizej verjetno precej vplival na videz in ve erno rabo parka. Na izbranem obmo ju se sre ujemo tako s cestno in signalno prometno razsvetljavo kot z arhitekturno in reklamno razsvetljavo. Obmo je se nahaja na pomembnem prostoru prehoda iz poslovnega središ a mesta v prometna in trgovsko-storitvena obmo ja. Del obravnavanega obmo ja je po predpisih s podro ja varstva kulturne dediš ine (Prosenc, 2011) varovan kot spomeniško obmo je. Obsega še podzemno urbano okolje – podhod Ajdovš ino, ki ga Simona Bandur opiše kot kroni no pozabljeno podzemlje sredi Ljubljane ( asnik Delo, 12. januar 2012). V preteklosti je imelo to bistveno bolj specifi en zna aj kot danes. Drugo je obmo je Trnovskega pristana ob obrežju Ljubljanice (sliki 5.3 in 5.4). V obravnavo je vklju en tudi most Hradeckega, ki se navezuje na Grudnovo nabrežje na Prulah. To je obmo je stanovanj in storitvenih dejavnosti ter hkrati vhod v osrednji turisti ni del središ a Ljubljane. Obrežje Ljubljanice v Trnovskem pristanu vse do Špice je pomembno mestno sprehajališ e in kot povezovalna struktura temeljni element razpoznavne strukture mesta (Sašek Divjak, 2008). V bližnji prihodnosti bo morda tu znova urejeno kopališ e. Na nabrežju se ob poletnih ve erih zbira mladina. Slika 5.3: TTN drugega obmo ja Slika 5.4: Ortofoto-posnetek drugega obmo ja Figure 5.3: Topographic map of the second location Figure 5.4: Orthophotograph of the second location (Vir: Urbinfo / Source: Urbinfo) Tretje obmo je je del Savskega naselja tik ob središ u mesta, ob podvozu pod železniško progo, na obmo ju z bodo o Situlo, ki je na vzhodu omejen s Šmartinsko cesto ob Drogi Kolinski (sliki 5.5. in 5.6). To je stanovanjska soseska s številnimi stanovanjskimi bloki, stolpnicami, parkiriš i in garažami. Obmo je leži na za etku severovzhodnega vstopa v osrednji del mesta s Klini nim centrom, Metelkovo in železniško postajo ter je gosto prometno prehodno obmo je. Skozi samo naselje je velik pretok pešcev, ki stanujejo v soseski ali uporabljajo naselje za prehod v središ e mesta in nazaj. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 64 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Slika 5.5: TTN tretjega obmo ja Slika 5.6: Ortofoto-posnetek tretjega obmo ja Figure 5.5: Topographic map of the third location Figure 5.6: Orthophotograph of the third location (Vir: Urbinfo / Source: Urbinfo) Ohranjanje in razvoj prepoznavnosti mesta je bistven odgovor na globalizacijske procese. Po Stani u (2008) sta ohranjanje in razvijanje identitete ter urejenosti urbanega okolja nujen pogoj za gospodarski razcvet in kulturni pomen vsakega evropskega mesta. Dotaknimo se nekaj zgodovinskih dejstev, ki so vezana na izbrana obmo ja. Dunajski arhitekt C. Sitte, ki je po potresu leta 1895 dobil naro ilo za izdelavo celovitih prostorskih razvojnih vizij Ljubljane, je poleg koncepta zavitih ulic med drugim predlagal tudi na rte novega središ a s slavnostnim trgom na Ajdovš ini, ob katerem bi zgradili najimenitnejše mestne stavbe. To se sicer ni zgodilo, nekaj idej iz na rtov tistega asa je obveljalo le iz Fabianijevega regulacijskega na rta Ljubljane 1895. Za os vsega sistema na rta je vzel grebensko rto Grajskega hriba, ki zajema prostor med obema obrežnima cestama Ljubljanice (Stani . I, Glasilo MOL, 2008). Ple nikov na rt velike Ljubljane v tridesetih letih 20. stoletja je nastal na podlagi Fabianijevih in Sittejevih vizij ter Duffejevih regulacijskih na rtov. Gosposvetska cesta je ena najstarejših mestnih vpadnic v Ljubljani in izvira iz asov rimske Emone. S svojimi zgradbami, ki izvirajo v glavnem iz 19. stoletja, je po višini in kakovosti stavb nehomogena. Kljub temu prikazuje zna ilen vhod v mesto. Stavbe ob Gosposvetski cesti so urbanisti ni spomeniki naravne in kulturne dediš ine (ZVKD-1). Prav tako je kulturni spomenik lokalnega pomena Hribarjeva hiša v Tav arjevi ulici (Ur. List RS, št. 92/2007), narejena po Fabianijevem na rtu. Zaznamuje jo secesijska arhitektura. Obmo je Ajdovš ine je po drugi svetovni vojni zaznamovala arhitektura 60. in 70. let dvajsetega stoletja. S postavitvijo poslovne stolpnice Metalka je bila prvi uporabljena serijsko izdelana vise a fasada arhitektov Eda Mihevca in Branka Kraševca (Koselj, 1995). Poleg Metalke izstopa stavba sedeža SKB banke. Starejši prebivalci in obiskovalci mesta Ljubljane se nostalgi no spominjajo Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 65 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. podhoda Ajdovš ina in živahnega vrveža ljudi, ki je bil v tem asu zna ilen za to obmo je. Duki evi bloki, narejeni po na rtih arhitekta Jožeta Sivca, so skupaj s Šubi evim kompleksom blokov Pokojninskega zavoda in poslopja Ministrstva za notranje zadeve eden redkih primerov homogene zazidave v duhu zgodnjega funkcionalizma v Ljubljani. V oblikovanju stavbnih teles se odzivajo na svojo lego – ulico, vogal, dvoriš e in park (Arhitekturni vodnik). V bližini je ohranjena zna ilna vilska etrt z velikimi parcelami, pozidanimi v glavnem med obema vojnama. Je ostanek vrtnega mesta in zagotavlja mehek prehod iz intenzivno zazidanega mestnega središ a na Ajdovš ini skozi Park slovenske reformacije proti zelenemu zaledju Tivolija. Park je s svojim prepoznavnim slogom zasnoval arhitekt Danilo Fürst, mojster obrtniškega arhitekturnega detajla (Koselj, 2013). Njegovo osnovno vodilo je bilo ustvariti celo leto cveto ali zelen park (Feguš, 1997). Trnovski pristan je bil urejen po na rtih arhitekta Jožeta Ple nika in daje mestu poseben pe at. Ple nik je nabrežje oblikoval v niz postopno spuš ajo ih se stopni astih teras, njegov rob pa poudarjajo vzdolž posajene pobešave vrbe (Lestan, 2010). Njihove zelene organske zavese, navidezno nasprotujo e grajenim terasam, ustvarjajo popolno kompozicijsko harmonijo in enega najbolj liri nih mestnih ambientov (cit. po Arhitekturni vodnik). Savsko naselje, zgrajeno po drugi svetovni vojni po urbanisti nih na rtih arhitekta Edvarda Ravnikarja, je primer stanovanjskega naselja, pri katerem so bile že premišljeno na rtovane tudi zunanje površine. Te so omogo ile ureditev otroških in športnih igriš in za takratne ase ustrezno ureditev parkiriš . V raziskavi obravnavamo južni del naselja, za katerega je zna ilna bolj strnjena zazidava. 5.2 Analiza sedanje no ne osvetlitve izbranih lokacij Obstoje o osvetlitev na izbranih lokacijah smo analizirali s tehni nega in osebnega empiri nega vidika. Zlasti mote i so pri zunanji mestni osvetlitvi Ljubljane so naslednji dejavniki: - preveliko bleš anje cestnih in drugih svetil, - uhajanje svetlobe (npr. osvetljene fasade obcestnih stavb), - presvetli oglasni panoji sredi mesta, - neurejena no na podoba glavnih ulic, ki niso v središ u mesta, - brez koncepta in preve osvetljeni prostori ob sti iš ih glavnih prometnic, - slabo osvetljeni prehodi za pešce in nekonsistentna raba barve virov svetlobe, - potratna in nepravilno usmerjena razsvetljava za prometno signalizacijo (osvetljeni znaki), - možnosti regulacije svetilnosti svetil v glavnem ni. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 66 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 5.2.1 Gosposvetska cesta eprav je Gosposvetska cesta ena najpomembnejših vpadnic v središ e mesta, njena no na podoba ne daje takšnega vtisa. Arhitekturna osvetlitev posameznih stavb je stihijska in se ne drži širšega koncepta. Iz daljave vozliš e Gosposvetske in Slovenske ceste ni vidno, opazovalec pa ne uti vpliva bližnjega trga na Ajdovš ini. Tudi tam, kjer so stavbe osvetljene, ni poudarka na stavbni plastiki (recimo secesijskih zgradb), temve osvetlitev temelji na splošnih poskusih oblikovanja osvetlitve. Osvetlitev Gosposvetske ceste daje vtis nereda (slika 5.7). Uhajanje svetlobe cestnih svetil na fasade bližnjih stavb, nad pritli nimi višinami, moti prebivalce med spanjem. Prav tako je nedosledna uporaba najpodobnejse barvne temperature belih virov svetlobe. Slika 5.7: Gosposvetska cesta, sedanja no na slika Figure 5.7: Gosposvetska cesta, current image at night Izložbena okna so osvetljena precej razli no. Ponekod motijo bleš i reflektorji za osvetlitev izložb, ki so delno usmerjeni tudi v smeri iz razstavnih prostorov in svetijo navzven. Reklamni napisi so osvetljeni brez splošnega koncepta. Reklamne table so ponekod horizontalne v liniji z vzdolžnim gabaritom stavb, ponekod pre no segajo v prostor. Table informativne narave so slabo vidne in nepoudarjene. Prav tako ni mogo e zaznati tablic hišnih številk in imen ulic. Prehodi za pešce od dale niso dobro vidni. Metalhalogenidne sijalke bi lahko svetile s toplejšo belo barvo svetlobe. eprav gre za središ e mesta, je na ulici v poznih no nih urah in zelo zgodnjih jutranjih urah med tednom malo motornega prometa, še manj pa pešcev. Zato bi se v tem delu no i lahko kljub zahtevam cestnih standardov tu uporabila vsaj dvostopenjska regulacija celotne osvetlitve (celostno znižanje ravni osvetljenosti, pri emer bi ohranili ustrezen kontrast). Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 67 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 5.2.2 Ajdovš ina Ajdovš ina bi morala biti pomembno žariš e s trgom ob sti iš u dveh pomembnih prometnic, vendar deluje ta del mesta osvetljen nedosledno in brez koncepta. Lokali na trgu ob Slovenski cesti so zaradi številnih svetle ih oglasnih tabel v neposredni bližini videti, kot da bi bili skriti v ozadju. Velika svetlobna tabla na stavbi Šestice moti zbranost voznikov in pozornost pešcev ter izjemno mo no osvetljuje celotno bližnjo okolico in nebo. Izmerjena horizontalna osvetljenost ob tleh, pri vodnjaku v bližini, v dolo enih trenutkih zaradi omenjene table preseže 300 luksov, kar ustreza osvetljenosti pisarniških miz v notranjih prostorih. Slika 5.8: Ajdovš ina, sedanja no na slika Figure 5.8: Ajdovš ina, current image at night Reflektorji za osvetlitev vstopa v podhod Ajdovš ina so neustrezni in svetijo navzgor, proti polprepustni strehi podhoda. Opazovalec, ki prihaja iz daljave, pono i nima ob utka, da podhoda Ajdovš ina obstajata, ker v no ni sliki nista primerno poudarjena (slika 5.8). Vertikalna svetila z nezasen enimi linijskimi fluorescen nimi sijalkami pred Gostilno Figovec so neprimerna in povzro ajo bleš anje. S ploš adi pred gostilno tako motijo pogled na okolico. Pripomorejo tudi k pove anju svetlobnega onesnaženja. Tla so dovolj osvetljena, vendar opazovalec zaradi neprimernega kontrastnega razmerja nima tega ob utka. Postavitev oglasnih tabel okrog podhoda Ajdovš ina fizi no moti pretok ljudi in podobo trga. Krogelne svetilke svetijo na vse strani. Te kljub zgodovinskemu pomenu zaradi svetlobnega nereda okolice ne pridejo do izraza. Zadovoljiva je topla barva metalhalogenidnih sijalk. Visoka cestna svetila so skladna z uredbo in ne povzro ajo pretiranega bleš anja. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 68 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 5.2.3 Park slovenske reformacije Obstoje a LED-svetila, ki osvetljujejo pešpoti v parku, so skladna z uredbo in svetijo s kakovostno in dovolj "toplo" belo barvo svetlobe. Vendar se sprehajalcem v njihovi bližini preve bleš ijo, tako da motijo pogled na preostale, bolj oddaljene objekte (slika 5.9). Tu bi bila primernejša uporaba reflektorske optike ali le za širšo porazdelitev svetlobe. Pri omenjenih svetilih je ponekod opazna tudi razlika v svetilnosti med njimi. Slika 5.9: Park slovenske reformacije, sedanja no na slika Figure 5.9: Park Slovenske reformacije, current image at night Nekaj redkih izložb, vidnih z notranje strani parka, je za ta del urbanega prostora premo no osvetljenih. Pono i obiskovalci park po navadi le pre kajo in se v njem redko zadržujejo. Na splošno v parku ni svetlobnega poudarka na urbano-arhitekturnih zna ilnostih obmo ja in detajlih. Park pono i nima prijetnega in vabljivega videza mestnega parka. Park in bližnja okolica ponujata precejšnje število kulturno-zgodovinsko zanimivih podrobnosti, ki bi jih lahko vklju ili v koncept osvetlitve. Sam park je urbanisti no dobro na rtovan, a se dnevni poudarki v no ni sliki povsem izgubijo. No ni vizualni okvir parka ne omogo a zaznavanja širše okolice. Z ustrezno osvetlitvijo bi se dalo bistveno izboljšati tudi no ni ob utek orientacije za obiskovalce parka. V no ni sliki parka ni videti jasnih spojev kontaktov z ulicami. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 69 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 5.2.4 Trnovski pristan No na podoba tega dela nabrežja Ljubljanice ni privla na. Kljub temu je izjemno priljubljeno zbirališ e mladine v ve ernem asu, predvsem poleti. Sedanja osvetlitev mostu Hradeckega v daljavi z zeleno svetlobo ni napa na. Mote e pa je bleš anje mo nih LED-svetil, ki osvetljujejo most. Rob Ljubljanice in nabrežja pono i ni viden. Na slabo vidnih kamnitih stopnicah vzdolž celotnega nabrežja je opazen velik kontrast med sencami dreves in svetlobo bližnjih cestnih svetil (slika 5.10). Slika 5.10: Trnovski pristan, sedanja no na slika Figure 5.10: Trnovski pristan, current image at night Pono i viden robni element nabrežja bi s povezavo nediferencirane urbane površine (Lynch, 2010) znatno pripomogel k celotni no ni sliki obmo ja in prikazal lo nico med poljema nabrežja in obdajajo e vode. Vodna površina reke s svojimi odsevi prispeva pomemben delež k no ni podobi. Prav zato je tu tako pomembna diskretna, ne preve kontrastna, vendar estetsko utna in privla na osvetlitev. Oblika svetil na mostu Hradeckega ima zgodovinski pomen. Svetila uporabljajo nezasen ene fluorescen ne sijalke z razpršeno porazdelitvijo svetlobe. eprav mo samih sijalk v svetilih ni velika, pa njihova svetloba za sprehajalce na mostu povzro a velik kontrast glede na okolico in tako okrni podobo zgornjega dela mostu. Neustrezna uporaba virov svetlobe v omenjenih svetilih je opazna tudi pri pogledu z nabrežja, ker presvetlijo temno silhueto mostu. V ozadju je sicer dobro viden osvetljen vrh neboti nika, pogled proti severovzhodu pa odkriva podobo Ljubljanskega gradu. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 70 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 5.2.5 Savsko naselje, tipski stanovanjski blok in njegova bližnja okolica Osvetlitev prometnih površin in parkiriš pred stanovanjskimi bloki v Savskem naselju ni ustrezna. Svetila, ki osvetljujejo poti, niso skladna z uredbo in se preve bleš ijo (slika 5.11). Raba barve svetlobe sijalk ni konsistentna. Osvetlitev naselja ne daje ob utka preglednosti, smeri poti skozi naselje niso poudarjene, zato je tudi no ni ob utek orientacije moten. Svetila niso porazdeljena niti enakomerno niti konceptualno smiselno. Njihova postavitev ne sledi vedno funkciji stavb in vhodov. eprav bloki in stolpnice delujejo dokaj monotono, pa vsebujejo dolo eno število podrobnosti, ki bi se jih dalo poudariti s primerno osvetlitvijo. Slika 5.11: Tipski blok v Savskem naselju, sedanja no na slika Figure 5.11: Typical residential building in Savsko naselje, current image at night Uli na imena in številke stavb pono i niso vidni in so postavljeni previsoko, tako da obiskovalcem v vozilih v nobenem primeru ne pomagajo pri orientaciji. Posamezni vhodi v bloke bi bili lahko izvirno osvetljeni in bili privla en vidni element za mimoido e tudi z umetniške plati. Prehodi proti središ u mesta bi bili lahko svetlobno poudarjeni in bi tako delovali kot pomemben orientacijski element v naselju. V naselju je veliko zelenja in obmo ij za prosto asno rabo, kot so otroška igriš a in rekreacijske površine, kar bi se dalo uporabiti za ustvarjenje utno zanimive osvetlitve. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 71 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 5.3 Testna obmo ja in smernice za osvetlitev Analiza stanja osvetlitve testnih obmo ij pokaže, da zdajšnja osvetlitev kljub nekaterim nedavnim spremembam, ki so posledica zahtev uredbe o omejevanju svetlobnega onesnaževanja, z veliko vidikov še vedno ni ustrezna. Najbolj o itno je, da pri ve ini obravnavanih lokacij ni upoštevana no na arhitekturno-urbanisti na podoba mesta. Dolo eni poskusi, ki težijo k temu, pa so narejeni stihijsko in niso del konceptualno povezane celostne osvetlitve. Dolo ene lokacije, kot je Trnovski pristan, so posebno poleti zelo priljubljene tudi v no nem asu. To je mestni predel, na katerega so meš ani zelo navezani, predstava, ki jo imajo o njem, pa je prežeta s pomeni. Kot pravi Lynch (2010), je tisto, kar je v mestu dinami no, torej kar po no ljudje, prav tako pomembno kot tisto, kar je njegov obstojni oziroma nepremakljivi del. Podoba mesta je nekakšna sinteza vseh naših delnih zaznavanj z razli nimi uti. V Trnovskem pristanu bi torej z izboljšano, a diskretno osvetlitvijo še dodatno pripomogli k izboljšanju podobe tega dela mesta. Pri Ajdovš ini in Gosposvetski cesti pa skušamo z osvetlitvijo povrniti pomen teh dveh delov mesta, ki sta imela v preteklosti bistveno bolj specifi en pomen kot danes in sta kot taka še vedno v spominu starejših prebivalcev oziroma obiskovalcev. V stanovanjskih soseskah oziroma blokovnih naseljih Ljubljane, kjer je prisotnost ljudi precej velika, bi z bolj pomensko in funkcionalno izboljšano osvetlitvijo pripomogli k prijetnejšemu po utju ljudi. Z njo bi lahko revitalizirali starejše in manj privla ne okoliše. Vsekakor bi moral biti v tem primeru poudarek na utni in diskretni osvetlitvi, ki bi delovala le po potrebi. Stanovalcem bi ta omogo ala no ni po itek in hkrati prijeten pogled na itljiv stanovanjski urbani prostor. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 72 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 6 KONCEPTA BODO E OSVETLITVE 6.1 Opis konceptov bodo e osvetlitve Izoblikovana koncepta bodo e osvetlitve se razlikujeta. Oba upoštevata dolo ene kriterije urbanisti nega oblikovanja, obogatenega z novimi možnostmi uporabe svetil LED in OLED. V obeh primerih so upoštevane osnovne vidne zahteve funkcionalne osvetlitve prometnih cest in pešpoti. Pri obeh je poudarek na porazdelitvi svetlobe in zmanjšanju neželenega uhajanje le-te, zmanjšanju bleš anja in poudarjenosti vizualnih vedut. V prvem konceptu bodo e osvetlitve je poudarek na enakomerni ploskovni osvetljenosti prostora in ve jih nežno svetle ih površinah. Gre za umestitev svetil na fasade hiš oziroma stene objektov in v tla, pri emer imajo ta svetila ponekod poleg ambientalno-arhitekturnega tudi funkcionalni pomen. Poudarek je na uporabi ploskovnih rešitev svetil LED in svetilih OLED, integriranih v materiale grajenih površin. Ploskovna osvetlitev kolesarskih stez in prehodov za pešce ima tudi varnostni in informativno-orientacijski pomen. Cilji takšne osvetlitve so pove anje varnosti v prometu, izboljšanje orientacije in itljivosti v prostoru. Hkrati bi bila lahko na dolo enih mestih z uporabo istih svetil, kjer je to sprejemljivo, omogo ena kratkotrajnejša dekorativna razsvetljava. Osvetlitev se izogiba prevelikim kontrastom tudi na tleh, kar bi lahko motilo predvsem starejše prebivalce oziroma obiskovalce. Pri izboljšanju cestne razsvetljave gre predvsem za zmanjšanje bleš anja in usmerjanje svetlobe tja, kjer je to potrebno. Ta koncept poimenujemo ploskovni koncept. V drugem konceptu bodo e osvetlitve je poudarek na prepletenosti svetlobe in teme, ustvarjanju urbanega ritma in razkrivanju primernih svetlobnih kontrastov. Pri tem konceptu želimo z izbrano umestitvijo polprevodniških svetil skriti arhitekturne elemente, ki jih pono i ne želimo prikazati, ker so bili bodisi grajeni neprimerno bodisi se nam zdijo za izbrano no no sliko mesta manj pomembni. Poudariti želimo razpoznavanje razlik v grajeni mestni strukturi, izbrane detajle in vzpostaviti izgubljene povezave. Poudarek je na uporabi svetil LED in OLED pri "manjših" arhitekturnih elementih, kot so okna in robovi. Informacijske table in oznake so jasne in dobro vidne. Prav tako so poudarjena imena mestnih ulic in hišne številke posameznih stavb. Tudi pri tem konceptu bi bila lahko na izbranih mestih z uporabo svetil, ki so sicer namenjena stalni ambientalni osvetlitvi mesta, omogo ena tudi kratkotrajnejša dekorativna razsvetljava. Pri izboljšanju cestne razsvetljave gre za zmanjšanje bleš anja in porabe elektri ne energije in usmerjanje svetlobe na mesta, kjer je to potrebno. Ta koncept je na splošno manj svetel kot ploskovni koncept. Ta koncept poimenujemo detajlni koncept. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 73 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. V disertaciji se osredinjamo na umestitev svetil na podlagi polprevodniške tehnologije. Pri tem predvidimo le manjše spremembe urbane opreme, arhitekturni elementi oziroma grajena urbana struktura pa v osnovi ostaja takšna, kakršna je. Reklamni panoji in izložbe so na lokaciji Gosposvetske ceste in Ajdovš ine pri obeh konceptih osvetlitve osvetljeni precej diskretno. Tako ne prevladujejo in omogo ajo, da so dobro vidni tudi znaki, kažipoti, table z razli nimi informacijami, hišne številke in podobno. Nobena reklamna osvetlitev ne izstopa. Njihova osvetlitev prav tako ne želi "tekmovati" z ambientalno urbano osvetlitvijo. Zelo diskretno so pri obeh konceptih osvetljeni tudi lokali na trgu Ajdovš ina. Obiskovalce vabijo predvsem napisi njihovih imen, ki so v skladu z ambientalno urbano osvetlitvijo. 6.2 Prikazi bodo ih rešitev osvetlitve Dnevne fotografije izbranih lokacij mesta smo s pomo jo ra unalniškega paketa za obdelavo fotografij Photoshop preoblikovali v predloge bodo ih no nih slik mesta. Slikovne prikaze osvetlitev smo uporabili v anketi. V prikazih je veliko podrobnosti, ki pri hitrem opazovanju niso opazne. Pri detajlnem konceptu so takšni napisi ulic na fasadah hiš, diskretno svetle e se hišne številke in številni nežno osvetljeni manjši arhitekturni detajli. Pri ploskovnem pa so takšni osvetlitev strehe na Gosposvetski cesti in obarvani zgornji deli streh ve jih zgradb. Te podrobnosti so na spletu najverjetneje zaznali le tisti anketirani, ki so dalj asa opazovali posamezen predlog osvetlitve. Te so zagotovo bolj vidne pri ve jih prikazih. Prav zato smo v dolo enem delu raziskave predloge osvetlitve prikazovali s projektorskim prikazovalnikom na velikem platnu v u ilnici. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 74 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 6.2.1 Gosposvetska cesta, ploskovni koncept Slika 6.1: Gosposvetska cesta, ploskovni koncept GK1 Figure 6.1: Gosposvetska cesta, GK1 plane concept Pri ploskovnem konceptu pri Gosposvetski cesti (GK1) smo skušali najprej ustvariti dolo eno kontinuiteto ve jih vertikalnih površin bližnjih stavb (slika 6.1). Z nežno osvetljenimi pro elji hiš, diskretno osvetljeno kolesarsko stezo in lo ilno dvojno rto na cesti omogo imo, da opazovalec zaznava kompleksno fizi no zna ilnost urbanega prostora kot povezano celoto (Lynch, 2010). Ti elementi hkrati z zmerno svetlo fasado Metalke vizualno opredeljujejo prostor in tako subjektivno pove ajo vidno polje. Deli fasad hiš so poudarjeni, osvetlitev fasade pa se gradientno zmanjšuje od višine proti tlom. Takšna osvetlitev bi bila vklju ena le ob dolo enih ve ernih urah. V asu ko v mestu skorajda ni prometa in sprehajalcev, pa bi bila popolnoma izklju ena. Diskretna OLED-osvetlitev kolesarske steze ima varnostni pomen. Tako pešcem kot voznikom "sporo a", da je ta del plo nika namenjen kolesarjem in da morajo biti pri njegovem pre kanju še posebej previdni. Svetlost te površine je le tolikšna, da oko zazna razliko glede na druge dele plo nika oziroma ceste. Tako tudi ne moti kolesarjev med vožnjo. Bleš anje cestnih svetil LED smo zmanjšali z uporabo ustrezne reflektorske optike, njihov svetlobni tok pa omejili na osvetljevanje ceste in plo nika. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 75 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 6.2.2 Gosposvetska cesta, detajlni koncept Slika 6.2: Gosposvetska cesta, detajlni koncept GK2 Figure 6.2: Gosposvetska cesta, GK2 detailed concept Pri detajlnem konceptu pri Gosposvetski cesti (GK2) smo kontinuiteto pogleda skušali ustvariti s ponavljanjem ritmi nega presledka inovativnih oken OLED in svetlim robom plo nika (slika 6.2). Svetle a okna na stavbi Metalke zaznamujejo vizualni okvir. Svetle i robovi plo nikov so hkrati lo nice in povezovalni elementi celote (Lynch, 2010). Cestiš e pomensko lo ujejo od plo nika in kolesarske steze. Osvetlitev izložb je zmanjšana na minimalno raven. Svetijo le nekatere oglasne table. Pozornost je namenjena osvetlitvi informacijskih znakov in tabel, ki omogo ajo boljši pregled in orientacijo tako za pešce kot za voznike. Prav tako nežno svetijo hišne številke in imena ulic. Dolo eni arhitekturni detajli so blago osvetljeni, vendar jih opazovalec opazi le pri pozornem opazovanju in tako niso mote i za voznike med vožnjo. Tudi v tem primeru smo svetlobni tok iz cestnih svetil omejili zgolj na osvetlitev ceste in plo nika ter zmanjšali njihovo bleš anje. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 76 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 6.2.3 Ajdovš ina, ploskovni koncept Slika 6.3: Ajdovš ina, ploskovni koncept AK1 Figure 6.3: Ajdovš ina, AK1 plane concept Ajdovš ina leži ob pomembnem sti iš u Slovenske in Gosposvetske ceste v središ u mesta in je bila v preteklosti nekakšno jedro obmo ja. Vizualni okvir vidnega obmo ja smo pri ploskovnem konceptu (AK1) poudarili z nežno svetlimi izbranimi OLED-fasadami stavb (slika 6.3). Svetle a fasada Metalke je dominantna nad drugimi in ozna uje poudarek, ki ga je preprosto opredeliti iz razli nih pogledov na to obmo je. V ozadju se vidi tudi stavba sedeža SKB Banke, katere fasada sveti manj, a se navezuje na stavbo Metalke. Z ve jimi ploskovnimi osvetljenimi površinami smo skušali osmisliti sedanjo precej kaoti no no no podobo na Ajdovš ini. Nekatere ve je osvetljene površine diskretno svetijo tudi v barvah, kar ustvari ve jo stopnjo zanimanja. Velikim presvetlim oglasnim tablam se zmanjša svetlost, ki se prilagaja tudi vremenskim razmeram. Svetle e fasade se pozno pono i izklopijo. Vklju ene ostanejo le redke manjše svetle površine. Prometni znaki in semaforji temeljijo na svetilih OLED. Bleš anje cestnih svetil je zmanjšano na najnižjo mogo o raven. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 77 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 6.2.4 Ajdovš ina, detajlni koncept Slika 6.4: Ajdovš ina, detajlni koncept AK2 Figure 6.4: Ajdovš ina, AK2 detailed concept Pri detajlnem konceptu na primeru Ajdovš ine (AK2) vizualni okvir gradimo s pomo jo oken OLED in arhitekturnih detajlov (slika 6.4). Poudarimo tudi podhod, imena ulic, napise in prometne znake. Osvetlitev temelji na diskretni osvetlitvi in menjavanju svetlih in temnih površin. Ohraniti skušamo starejše krogelne svetilke (z omejitvijo sevanja navzgor) ter vnesemo igro svetlobe le na izbrane ve je površine. Svetlobni kaos oglasnih tabel se na obmo ju Ajdovš ine o isti, do izraza pa pridejo podrobnosti osvetljenih stebri kov, svetlobnih linij na podhodu ipd. Dolo eni arhitekturni elementi na trgu se osvetlijo le po potrebi, ob kakšnem ve ernem dogodku ali prireditvi. Prehodi za pešce so poudarjeni z vgrajenimi svetili OLED. Ta zasvetijo le ob rde i lu i na semaforju za voznike. Postajališ a LPP prav tako uporabljajo inovativna svetila OLED, umeš ena v postajališ e. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 78 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 6.2.5 Park slovenske reformacije, ploskovni koncept Slika 6.5: Park slovenske reformacije, ploskovni koncept PK1 Figure 6.5: Park slovenske reformacije, PK1 plane concept Pri ploskovnem konceptu osvetlitve Parka slovenske reformacije (PK1) je v ospredju enakomerna osvetlitev pešpoti (slika 6.5). Vizualni okvir tvorijo izbrane svetle fasade, ki poudarjajo jasnost in preprostost oblik parka. Takšna OLED-svetila so nameš ena le na dolo enih stavbah. Njihova svetlost se nežno zmanjšuje v smeri proti tlom. Mogo a je tudi nasprotna rešitev, pri kateri so fasade bolj svetle ob tleh. V tem primeru del ambientalne osvetlitve izkoristimo za osvetlitev pešpoti ob bloku. Poudarjeni robovi pripomorejo k ob utku orientacije. V ozadju je poudarjena Metalka, iz druge smeri se v ozadju vidi tudi vrh neboti nika. Nežno poudarimo majhna stopniš a pred vhodi v stanovanjske bloke. Reklamnim panojem znotraj parka se svetlost bistveno zmanjša. Svetilom, ki osvetljujejo pešpoti v parku se v poznem no nem asu zmanjša svetilnost. Pri njih lahko prilagajamo korelirano barvno temperaturo bele svetlobe. Bleš anje omejimo na najmanjšo mero. Koncept temelji na istosti in jasnosti. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 79 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 6.2.6 Park slovenske reformacije, detajlni koncept Slika 6.6: Park slovenske reformacije, detajlni koncept PK2 Figure 6.6: Park slovenske reformacije, PK2 detailed concept Pri detajlnem konceptu (PK2) je poudarek na prepletanju temnih in svetlih površin (slika 6.6). Okolica je tu manj osvetljena. Pešpoti so osvetljene neenakomerno. Robovi plo nikov so to kasto osvetljeni. Vizualni red se skuša vzpostaviti z osvetljenimi okni na stavbah. Na stavbah se osvetlijo arhitekturni elementi, kot so kamnite figure nad vhodi v stavbe. Osvetlimo tudi table imen ulic in parka. Poudarjeni so tudi napisi gostinskih dejavnosti. Ob nižjih stavbah na robovih parka dodamo barvne vzorce, ki popestrijo in naredijo videz parka bolj igriv. Variacij na to temo je še veliko. Zmožnost orientacije v parku skušamo okrepiti s svetlobno poudarjenimi ve jimi objekti, ki ležijo zunaj parka. itljivost prostora se ustvari z jasno poudarjenimi vhodi v stanovanjske objekte, ki jih lahko med seboj lo imo, na primer z izbiro barv stopnic pred vrati. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 80 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 6.2.7 Trnovski pristan, ploskovni koncept Slika 6.7: Trnovski pristan, ploskovni koncept TK1 Figure 6.7: Trnovski pristan, TK1 plane concept Trnovski pristan kljub izjemni dnevni vedutni privla nosti prostora pono i ne odseva dnevnega ara. Pir ploskovnem konceptu psvetlitve Trnovskega pristana (TK1) predlagamo umestitev linijskih OLED-svetil, ki poudarijo jasnost kamnitih elementov nabrežja (slika 6.7). Ve rtna razsvetljava omogo a zaznavanje nabrežja kot povezane celote. Most Hradeckega v daljavi ima dominantno osvetljen vertikalni nabrežni del, ki prehaja v dobro vidne in v celoti osvetljene zna ilne stebre mostu. Del mostu nad Ljubljanico je osvetljen bolj diskretno in deluje lahkotneje. Linijska osvetlitev skupaj z osvetlitvijo mostu tvori vidni okvir, ki ustvari zna ilno no no podobo tega predela. Inteligentna senzorika pozimi pri ve jih snežnih padavinah osvetlitev nabrežja izklopi. Svetila niso vklju ena vso no , temve le v najbolj "aktivnih" ve ernih oziroma no nih urah. Svetila v obliki tankoplastnih folij bi morala biti v vsakem primeru zelo odporna tudi na morebitne poskuse uni evanja. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 81 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 6.2.8 Trnovski pristan, detajlni koncept Slika 6.8: Trnovski pristan, detajlni koncept TK2 Figure 6.8: Trnovski pristan, TK2 detailed concept Pri detajlnem konceptu osvetlitve Trnovskega pristana (TK2) linijski poudarek prestavimo na sam most (slika 6.8). Tu poudarimo le njegov spodnji lok. Zgodovinski pomen mostu poudarimo z nežno svetlimi napisi njegovega imena. Ohranimo tudi zna ilne lu i na stebrih mostu. Stopniš e kot del nabrežja osvetlimo s to kastimi svetili LED, ki svetijo proti tlom. Jakost svetlobnega toka to kastih svetil se prilagaja vremenskim razmeram in osvetljenosti okolice ter je ves as na ustrezno nizki ravni. Svetle to ke delujejo kot zanimiv in utno osvetljen element, ki ne razvrednoti tega namenoma temnejšega dela mesta. Tudi ta se v zimskih no eh pri ve ji višini zapadlega snega izklopijo. Svetlobo iz cestnih svetil omejimo samo na cestiš e in plo nik. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 82 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 6.2.9 Savsko naselje – tipski blok, ploskovni koncept Slika 6.9: Savsko naselje – tipski blok, ploskovni koncept SK1 Figure 6.9: Typical residential building in Savsko naselje, SK1 plane concept Pri ploskovnem konceptu osvetlitve tipskega bloka v Savskem naselju (SK1) z OLED-svetili nameš enimi na spodnji del fasade stanovanjskega bloka nadomestimo svetila za osvetljevanje poti ob bloku (slika 6.9). Svetlost fasade je zmerna in ni vklju ena vso no . Glavna svetila OLED na nadstreških vhodov se vklju ijo le ob navzo nosti bližajo e se osebe in poudarijo pomen vhoda. Vizualno se ujemajo s svetle imi elementi vertikalnih površin na balkonskih ograjah. Klju avnice in kljuke glavnih vhodnih vrat so nežno osvetljene, kar olajša odpiranje vrat. Robnik plo nika z umeš enimi linijskimi svetili OLED poudarja smer glavne poti in izboljšuje ob utek orientacije v prostoru. Ta svetila se izklju ijo po dolo eni uri, ko se v naselju nahaja oziroma sprehaja le malo obiskovalcev, ali pozimi, ko jih prekrije sneg. Pomembnejša sti iš a poti in stopniš a prav tako nežno osvetlimo. To pove a subjektivni ob utek varnosti in omogo i vidnost pomembnejših to k v daljavi. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 83 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 6.2.10 Savsko naselje – tipski blok, detajlni koncept Slika 6.10: Savsko naselje – tipski blok, detajlni koncept SK2 Figure 6.10: Typical residential building in Savsko naselje, SK2 detailed concept Pri detajlnem konceptu osvetlitve tipskega bloka (SK2) so poudarjeni le vhodi stanovanjskega bloka (slika 6.10). Takšna osvetlitev je energetsko manj potratna in temelji na menjavanju temnih in svetlih površin. Vhode poudarimo z linijskimi svetili OLED, umeš enimi na robove nadstreškov. Nežno svetle oznake hišnih številk in imena ulic prestavimo na vidnejša mesta stanovanjskega bloka. Redki prometni znaki zasvetijo le po potrebi (ko v daljavi zaznajo lu i bližajo ega se vozila). Poti osvetlimo neenakomerno z uli nimi svetili LED. Kljub takšni osvetlitvi pot iz ve je opazovalne razdalje deluje kot povezana celota. Uporabimo "toplejšo" belo barvo svetlobe. Bleš anje uli nih svetil z uporabo reflektorske optike zmanjšamo na najmanjšo mogo o vrednost. Tudi pri tem konceptu osvetlimo pomembnejša sti iš a poti in stopniš a. Svetilnost uli nih svetil se prilagaja vremenskim razmeram in uri no i oziroma prisotnosti ljudi v naselju. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 84 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 6.3 Druge možnosti Dodatne možnosti osvetlitve s svetili LED in OLED se ti ejo nestalne dekorativne razsvetljave. V asu novoletne okrasitve mesta bi lahko k okrasitvi pripomogla nekatera že umeš ena svetila, ki bi v tem asu namesto bele oddajala svetlobo v dolo enih barvah. Pri Trnovskem pristanu bi lahko uporabili barvna "to kasta" LED-svetila (slika 6.11). Slika 6.11: Barvna "to kasta" svetila LED Figure 6.11: Color LED "point" luminaires Prav tako pa bi lahko ta ambientalna svetila v tem asu le spremenila korelirano barvno temperaturo bele svetlobe, recimo iz hladnejše bele v toplejšo belo ali nasprotno. OLED-linije s spremenjeno barvo bele svetlobe bi na primer svetile bolj toplo kot po navadi ali nasprotno (slika 6.12). Slika 6.12: Toplejša barva linijskih svetil OLED Figure 6.12: Warmer colour of linear OLED luminaires Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 85 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. V tem primeru bi lahko ustvarili dolo en "ritem svetlobe" že z menjavanjem hladnejših in toplejših vzorcev bele svetlobe. V stanovanjskem naselju bi v asu novoletne okrasitve z že umeš enimi svetili OLED lahko ustvarili barvno raznovrstne poglede na stanovanjske bloke (slika 6.13) in tako poskrbeli za njihov ustreznejši celostni videz. Še zanimivejša pa bi bila s specifi nimi barvnimi vzorci ustvarjena osvetlitev, s katero bi posamezen blok že na dale konceptualno razlikovali od drugega. Slika 6.13: Novoletno okrašen stanovanjski blok Figure 6.13: Residential building in New Yearś decoration Osvetlitvi mostu Hradeckega bi v asu novoletne razsvetljave lahko prav tako dodali barvne svetlobne elemente. Ti bi morali biti skladni s konceptom novoletne osvetlitve mesta. Pri uporabi barvnih svetil v zunanjih prostorih pa je pomembna pazljivost, ker lahko hitro pride do njihove napa ne uporabe (Gardner, 2006). Prav tako so pomembna tudi dognanja dosedanjih raziskav o vplivu barv na lovekovo obnašanje in zaznavanje okolja (glej na primer Ab. Jalil et al., 2012). Socialni pristop k urbanemu oblikovanju osvetlitve z LED- in OLED-svetili na obravnavanih lokacijah bi lahko poudarili tudi skozi zgodovinski in kulturni kontekst. Stalna, a diskretna osvetlitev zgodovinskih arhitekturnih detajlov bi bila na mikroravni konceptualno združena z interaktivnimi zasloni, vgrajenimi v urbano opremo. Ti bi ponujali informacije o zgodovini mestne lokacije. Obiskovalci bi se lahko tu informirali tudi o aktualnem no nem kulturnem dogajanju in hkrati napolnili svoje pametne telefone. To bi delovalo tako na mostu Hradeckega kot v Parku slovenske reformacije. Elektri no energijo za takšno osvetlitev bi pridobivali pove ini s fotonapetostnimi Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 86 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. sistemi. "Stimulativen" javni prostor bi bilo mogo e ustvariti tudi z interaktivno razsvetljavo LED in OLED. Prisotnost in gibanje obiskovalcev bi se lahko uporabila kot vhodni podatki za kontrolo osvetlitve dolo enega urbanega prostora (Poulsen, 2011). S tem bi okrepili tudi raziskovalno vzdušje obiskovalcev. 6.4 Opombe Pri dejanski implementaciji izbranih rešitev osvetlitve bi bilo mogo e izbrati tudi kombinacijo rešitev iz obeh konceptov. Za raziskavo smo med konceptoma namenoma ustvarili o itne razlike. Pri predlogih osvetlitve gre ponekod za prikaze, ki bi bili v resnici videti malce druga e. Pri ploskovnem konceptu na lokacijah Gosposvetske ceste, Ajdovš ine in Parka slovenske reformacije vsa okna prikažemo tako, kot da v notranjih prostorih lu i nikjer niso vklju ene oziroma da so povsod spuš ene okenske rolete. V resnici bi bile v nekaterih stanovanjih lu i vklju ene in okna nezastrta. Notranja osvetlitev bi prispevala k no ni podobi urbanega prostora. V raziskavi smo takšne prikaze ustvarili z namenom, da se ploskovni koncept o itneje razlikuje od detajlnega, kjer uporabimo OLED-okna. V Savskem naselju rešitve z OLED-okni nismo vklju ili, zato so pri obeh predlogih nekatera izbrana okna osvetljena. Osvetljenost lokalov in izložb na Ajdovš ini in Gosposvetski cesti je v predlogih precej zmanjšana z namenom, da bolj poudarimo razlike v arhitekturni osvetlitvi med konceptoma. V resnici bi bili ti bolj osvetljeni. Kljub optimizaciji prikazov slik na razli nih zaslonih še vedno obstaja verjetnost, da je bila svetlost posameznih predlogov osvetlitve za nekatere anketirance na nekaterih lokacijah ve ja in za druge manjša. To je treba upoštevati pri interpretaciji rezultatov glede spremenljivke "nivoja osvetljenosti". V prikazih omenjamo tudi zmanjšanje bleš anja cestnih oziroma uli nih svetil. Na slikah predlogov je to veliko laže prikazati kot izvesti v dejanski situaciji. Pri tem je namre treba upoštevati kriterije osvetljenosti oziroma svetlosti prometnih oziroma drugih javnih površin, u inkovitosti svetil in upoštevati tudi dejanski kontrast med svetili in ozadjem. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 87 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 7 REZULTATI IN ANALIZA 7.1 Struktura vzorca Anketo je od 821 anketiranih oseb, ki so jo za eli izpolnjevati, do konca rešilo 525 oseb (63,9 %). Od tega je 20 anketirancev sodelovalo pri testni anketi v u ilnici na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. V vzorec je bilo vklju enih 528 anketiranih. Delež žensk je za malenkost ve ji (53,2 %) od deleža moških (46,8 %). Dobrih 60 % anketirancev je starih od 18 do 35 let. Dovolj veliko število oseb je bilo tudi v starostnem razredu med 36. in 50. letom (24,1 %) ter med 51. in 69. letom (12,4 %). Mlajših od 18 je bilo le 13, starejša od 70 pa le dva (preglednica 7.1). Preglednica 7.1: Struktura vzorca anketiranih oseb Table 7.1: Structure of the sample of respondents starost absolutna frekvenca (n) relativna frekvenca (%) manj kot 18 let 13 2,5 med 18 in 35 leti 319 60,6 med 36 in 50 leti 127 24,1 med 51 in 69 leti 65 12,4 ve kot 70 let 2 0,4 skupaj 526 100 spol absolutna frekvenca (n) relativna frekvenca (%) moški 243 46,8 ženski 276 53,2 skupaj 519 100,0 strokovna usmerjenost absolutna frekvenca (n) relativna frekvenca (%) urb., arh., oblikovanje svetlobe ... 142 27,6 drugo 372 72,4 skupaj 514 100 kraj bivanja absolutna frekvenca (n) relativna frekvenca (%) Ljubljana in bližnja okolica 374 71,1 drugo slovensko mesto 99 18,8 slovensko podeželje 48 9,1 tujina 5 1,0 skupaj 526 100 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 88 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 7.2 Analiza in interpretacija rezultatov ankete O no ni podobi mesta Ljubljane je že razmišljalo 451 anketirancev (85,4 %) od skupaj 528 anketiranih. V prvem delu ankete smo pridobili mnenja s pomo jo intervalne petstopenjske lestvice. Sledijo opisne statistike rezultatov spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za posamezne lokacije za anketirance, ki so reševali anketo zgolj po spletu. S prikazom frekven nih porazdelitev, s testom Kolmogorov-Smirnov in grafi nimi prikazi Q-Q preverjamo normalnost porazdelitve izbranih spremenljivk, kar je eden izmed pogojev za parametri no statisti no analizo, ki jo želimo uporabiti pri analizi rezultatov. V drugem delu s prikazi frekven nih porazdelitev preverjamo preferen nosti konceptov in s sklepno statistiko ocenjujemo zbrane rezultate. 7.2.1 Opisne statistike spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" Normalnost porazdelitev poleg opazovanja histogramov preverjamo tudi ra unsko s testom Kolmogorov-Smirnov. Zaradi velikega vzorca in verjetne nagnjenosti porazdelitev v dolo eno smer pri akujemo, da bo ta test za ve ino primerov zna ilen v 95 odstotkih. Pri velikem vzorcu oziroma velikih prostostnih stopnjah (angl. degrees of freedom) namre že majhni odkloni od normalnosti lahko pokažejo zna ilnost testa (Field, 2005). Zato smo izdelali tudi prikaze grafov Q-Q. Ti prikazujejo pri akovane vrednosti (ravna diagonalna rta), ki jih lahko pri akujemo, e so porazdelitve normalno porazdeljene, in dejanske opazovane vrednosti, ki so prikazane kot posamezne to ke. e so opazovani podatki normalno porazdeljeni, bi morale njihove vrednosti pasti blizu oziroma na omenjeno ravno rto. Vsak odklon od te rte prikazuje odklon od normalnosti. Omenjeno nam je bilo v pomo pri interpretaciji in odlo itvi za nadaljnjo izbiro statistik. Sprva pregledujemo rezultate na celotnem vzorcu. Mogo e je tudi, da posamezne skupine vzorca kažejo bolj normalno porazdelitev. Samo povpre je in standardni odklon (SD) porazdelitev posamezne spremenljivke ne povesta dovolj. Pomembna je tudi vrednost, ki se pojavlja najpogosteje (modus), in mediana oziroma središ nica. To je tista vrednost, od katere ima polovica podatkov nižjo vrednost, polovica pa višjo. Pomembna je tudi frekven na porazdelitev. Ta podaja pogostnost ocen strinjanja oziroma nestrinjanja s posameznimi trditvami. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 89 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Gosposvetska cesta, ploskovni koncept Preglednica 7.2: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri GK1 Table 7.2: Descriptive statistics of the "pleasantness" and "arousal" variables for GK1 n povpr. mediana SD k. asim. SE asim k. sploš. SE splo prijetnost 502 3,67 4 1,085 -0,610 0,109 -0,224 0,218 pozornost 505 3,72 4 1,087 -0,708 0,109 -0,140 0,217 Histograma obeh spremenljivk pokažeta nagnjenje k pozitivnim ocenam (slika 7.1), pri emer je najve krat ocenjena vrednost (modus) pri obeh znašala 4 (se strinjam s trditvijo). Pri spremenljivki "prijetnost" se je 306 anketiranih oseb (61 %) strinjalo s trditvijo (ocena 4 ali 5), 72 (14,4 %) pa ne (ocena 1 ali 2). Pri spremenljivki "pozornost" se je 329 anketirancev (65,1 %) strinjalo, 74 (14,7 %) pa ne. Preostali so bili neodlo eni (ocena 3). Testa Kolmogorov-Smirnov za obravnavani spremenljivki pri GK1 sta zna ilna (Sig. = 0,000), prav tako tudi grafikona normalnosti Q-Q prikazujeta odklon od normalnosti (slika 7.2). Slika 7.1: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za GK1 Figure 7.1: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for GK1 Slika 7.2: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri GK1 Figure 7.2: Normal Q-Q ploths of both variables for GK1 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 90 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Gosposvetska cesta, detajlni koncept Preglednica 7.3: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri GK2 Table 7.3: Descriptive statistics of the "pleasantness" and "arousal" variables for GK2 n povpr. mediana SD k. asim. SE asim k. sploš. SE splo prijetnost 506 3,30 3 1,177 -0,250 0,109 -0,745 0,217 pozornost 503 3,24 3 1,274 -0,248 0,109 -1,015 0,217 Histograma obeh spremenljivk pokažeta manjše nagnjenje k pozitivnim ocenam (slika 7.3), pri emer je bila najve krat ocenjena vrednost pri prvi 3, pri drugi pa 4. Pri spremenljivki "prijetnost" se je 229 anketiranih (45,3 %) strinjalo s trditvijo (ocena 4 ali 5), 124 (24,5 %) pa ne (ocena 1 ali 2). Pri spremenljivki "pozornost" se je 238 anketirancev (47,3 %) strinjalo, 153 (30,4 %) pa ne. Pri tem konceptu je torej ve anketirancev izkazalo nestrinjanje glede "prijetnosti" in "pozornosti". Testa Kolmogorov-Smirnov za obravnavani spremenljivki pri GK2 sta sicer zna ilna (Sig. = 0,000), vendar pa grafikona normalnosti Q-Q prikazujeta le minimalen odklon od normalnosti (slika 7.4). Slika 7.3: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za GK2 Figure 7.3: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for GK2 Slika 7.4: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri GK2 Figure 7.4: Normal Q-Q ploths of both variables for GK2 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 91 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Ajdovš ina, ploskovni koncept Preglednica 7.4: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri AK1 Table 7.4: Descriptive statistics of the "pleasantness" and "arousal" variables for AK1 n povpr. mediana SD k. asim. SE asim k. sploš. SE splo prijetnost 502 3,33 3 1,134 -0,353 0,109 -0,596 0,218 pozornost 503 3,41 4 1,137 -0,374 0,109 -0,628 0,217 Histograma obeh spremenljivk pokažeta nagnjenje k pozitivnim ocenam (slika 7.5), pri emer je bila najve krat ocenjena vrednost pri obeh 4. Pri spremenljivki "prijetnost" se je 241 anketiranih (48,0 %) strinjalo s trditvijo (ocena 4 ali 5) in 115 (22,9 %) ne (ocena 1 ali 2). Pri spremenljivki "pozornost" se je 257 anketirancev (51,1 %) strinjalo, 110 (21,9 %) pa ne. Testa Kolmogorov-Smirnov za obravnavani spremenljivki sta tudi tu zna ilna (Sig. = 0,000), vendar pa grafikona normalnosti Q-Q prikazujeta le minimalen odklon od normalnosti (slika 7.6). Slika 7.5: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za AK1 Figure 7.5: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for AK1 Slika 7.6: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri AK1 Figure 7.6: Normal Q-Q ploths of both variables for AK1 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 92 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Ajdovš ina, detajlni koncept Preglednica 7.5: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri AK2 Table 7.5: Descriptive statistics of the "pleasantness" and "arousal" variables for AK2 n povpr. mediana SD k. asim. SE asim k. sploš. SE splo prijetnost 507 3,47 4 1,054 -0,488 0,108 -0,144 0,729 pozornost 507 3,21 3 1,152 -0,162 0,108 -0,140 0,217 Histograma spremenljivk pokažeta, da je bila najve krat ocenjena vrednost pri prvi 4, pri drugi pa 3 (slika 7.7). Pri spremenljivki "prijetnost" se je 263 anketiranih (51,9 %) strinjalo s trditvijo (ocena 4 ali 5) in 79 (15,6 %) ne (ocena 1 ali 2). Pri spremenljivki "pozornost" se je 209 anketirancev (41,2 %) strinjalo, 136 (26,8 %) pa ne. Tu izstopa skoraj tretjina neodlo enih ocenjevalcev (32,5 % oz. 32,0 %). Grafikona normalnosti Q-Q prikazujeta majhen odklon od normalnosti pri "pozornosti" (slika 7.8), testa Kolmogorov-Smirnov za obravnavani spremenljivki pa sta zaradi velikega n tudi tu zna ilna. Slika 7.7: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za AK2 Figure 7.7: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for AK2 Slika 7.8: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri AK2 Figure 7.8: Normal Q-Q ploths of both variables for AK2 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 93 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Park slovenske reformacije, ploskovni koncept Preglednica 7.6: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri PK1 Table 7.6: Descriptive statistics of the "pleasantness" and "arousal" variables for PK1 n povpr. mediana SD k. asim. SE asim. k. sploš. SE sploš. prijetnost 501 3,63 4 1,130 -0,637 0,109 -0,307 -0,114 pozornost 502 3,76 4 1,114 -0,748 0,109 0,218 0,218 Histograma pokažeta, da je najve krat ocenjena vrednost pri obeh spremenljivkah 4 (slika 7.9). Pri spremenljivki "prijetnost" se je 306 anketiranih oseb (61,1 %) strinjalo s trditvijo (oceni 4 ali 5) in 83 (16,6 %) ne (oceni 1 ali 2). Pri spremenljivki "pozornost" se je 328 anketirancev (65,0 %) strinjalo, 136 (14,0 %) pa ne. Neodlo enih ocenjevalcev je 20,5 % oz. 20,7 %. Na sliki 7.10 prikazana grafikona normalnosti Q-Q kažeta odstopanje od normalnosti. Testa Kolmogorov-Smirnov za obravnavani spremenljivki sta tudi tu zna ilna. Slika 7.9: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za PK1 Figure 7.9: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for PK1 Slika 7.10: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri PK1 Figure 7.10: Normal Q-Q ploths of both variables for PK1 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 94 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Park slovenske reformacije, detajlni koncept Preglednica 7.7: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri PK2 Table 7.7: Descriptive statistics of the "pleasantness" and "arousal" variables for PK2 n povpr. mediana SD k. asim. SE asim. k. sploš. SE sploš. prijetnost 505 3,35 4 1,134 -0,350 0,109 -0,622 0,217 pozornost 505 3,16 3 1,209 -0,132 0,109 -0,897 0,217 Histograma pokažeta, da sta najve krat ocenjeni vrednosti 4 in 3 (slika 7.11). Pri spremenljivki "prijetnost" se je 248 anketiranih (49,1 %) strinjalo s trditvijo (ocena 4 ali 5) in 115 (22,7 %) ne (ocena 1 ali 2). Pri spremenljivki "pozornost" se je 273 anketirancev (41,3 %) strinjalo, 154 (30,5 %) pa ne. Neodlo enih ocenjevalcev je 28,0 % oz. 28,1 %. Grafikona normalnosti Q-Q kažeta le majhno odstopanje od normalnosti pri obeh spremenljivkah (slika 7.12). Testa Kolmogorov-Smirnov za obravnavani spremenljivki sta zna ilna. Slika 7.11: Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za PK2 Figure 7.11: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for PK2 Slika 7.12: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri PK2 Figure 7.12: Normal Q-Q ploths of both variables for PK2 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 95 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Trnovski pristan, ploskovni koncept Preglednica 7.8: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri TK1 Table 7.8: Descriptive statistics of the "pleasantness" and "arousal" variables for TK1 n povpr. mediana SD k. asim. SE asim. k. sploš. SE sploš. prijetnost 505 3,68 4 1,152 -0,638 0,109 -0,426 0,217 pozornost 507 3,99 4 1,137 -1,086 0,108 0,407 0,217 Histograma pokažeta, da je najve krat ocenjena vrednost v primeru "prijetnost" 4 pri "pozornost" pa 5 (slika 7.13). Pri spremenljivki "prijetnost" se je 315 anketiranih oseb (62,4 %) strinjalo s trditvijo (ocena 4 ali 5) in 87 (17,1 %) ne (ocena 1 ali 2). Pri spremenljivki "pozornost" se je 375 anketirancev (74,0 %) strinjalo in le 61 (12,0 %) ne. Neodlo enih ocenjevalcev je tu malo, le 20,4 % oz. 14,0 %. Testa Kolmogorov-Smirnov za obravnavani spremenljivki sta zna ilna, prav tako grafikona normalnosti Q-Q prikazujeta o iten odklon od normalnosti (slika 7.14). Slika 7.13 Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za TK1 Figure 7.13: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for TK1 Slika 7.14: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri TK1 Figure 7.14: Normal Q-Q ploths of both variables for TK1 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 96 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Trnovski pristan, detajlni koncept Preglednica 7.9: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri TK2 Table 7.9: Descriptive statistics of the "pleasantness" and "arousal" variables for TK2 n povpr. mediana SD k. asim. SE asim. k. sploš. SE sploš. prijetnost 502 4,13 4 1,013 -1,193 0,109 0,947 0,217 pozornost 503 4,08 4 1,042 -1,017 0,109 0,351 0,217 Najve krat ocenjena vrednost pri obeh spremenljivkah je 5 (slika 7.15). Pri spremenljivki "prijetnost" se je 397 anketiranih oseb (78,6 %) strinjalo s trditvijo (ocena 4 ali 5) in le 41 oseb ne (8,1 %). Pri spremenljivki "pozornost" se je 377 anketirancev (74,7 %) strinjalo in 46 (9,1 %) ne. Neodlo enih ocenjevalcev je tudi tu zelo malo, le 13,3 % oz. 16,2 %. Grafikona normalnosti Q-Q pokažeta odklon od normalnosti (slika 7.14), testa Kolmogorov-Smirnov sta v obeh primerih zna ilna. Slika 7.15 Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za TK2 Figure 7.15: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for TK2 Slika 7.16: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri TK2 Figure 7.16: Normal Q-Q ploths of both variables for TK2 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 97 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Savsko naselje, ploskovni koncept Preglednica 7.10: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri SK1 Table 7.10: Descriptive statistics of the "pleasantness" and "arousal" variables for SK1 n povpr. mediana SD k. asim. SE asim. k. sploš. SE sploš. prijetnost 507 3,00 3 1,222 -0,068 0,108 -0,928 0,217 pozornost 504 3,10 3 1,280 -0,162 0,109 -1,024 0,217 Histograma pokažeta, da je najve krat ocenjena vrednost v obeh primerih 3 (slika 7.17). Pri spremenljivki "prijetnost" se je 186 anketiranih (36,7 %) strinjalo s trditvijo in 176 (34,7 %) ne. Pri spremenljivki "pozornost" se je 211 anketirancev (41,9 %) strinjalo, 165 (32,8 %) pa ne. Neodlo enih ocenjevalcev je 28,6 % oz. 25,4 %. eprav sta testa Kolmogorov-Smirnov v obeh primerih zna ilna, grafikona normalnosti Q-Q prikazujeta le majhen odklon od normalnosti (slika 7.18). Slika 7.17 Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za SK1 Figure 7.17: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for SK1 Slika 7.18: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri SK1 Figure 7.18: Normal Q-Q ploths of both variables for SK1 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 98 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Savsko naselje, detajlni koncept Preglednica 7.11: Opisna statistika za spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" pri SK2 Table 7.11: Descriptive statistics of the "pleasantness" and "arousal" variables for SK2 n povpr. mediana SD k. asim. SE asim. k. sploš. SE sploš. prijetnost 502 3,22 3 1,172 -0,268 0,109 -0,698 0,218 pozornost 502 2,99 3 1,194 0,107 0,109 -0,861 0,218 Najve krat ocenjena vrednost je tudi tu v obeh primerih 3 (slika 7.19). Pri spremenljivki "prijetnost" se je 217 anketiranih (43,2 %) strinjalo s trditvijo, 129 (25,7 %) pa ne. Pri spremenljivki "pozornost" se je 167 anketirancev (33,2 %) strinjalo, 184 (36,7 %) pa ne. Neodlo enih ocenjevalcev je bilo 31,3 % oz. 30,1 %. Tudi tu sta testa Kolmogorov-Smirnov v obeh primerih zna ilna, a grafikona normalnosti Q-Q prikazujeta le majhen odklon od normalnosti (slika 7.20). Slika 7.19 Histograma spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" za SK2 Figure 7.19: Histograms of the "pleasantness" and "arousal" variables for SK2 Slika 7.20: Grafikona normalnosti Q-Q za obe spremenljivki pri SK2 Figure 7.20: Normal Q-Q ploths of both variables for SK2 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 99 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 7.2.2 Dvodimenzionalni prikaz rezultatov "prijetnosti" in "pozornosti" Povpre ne vrednosti ocen spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" prikažemo na dvodimenzionalnem grafu (slika 7.21). Lo ilni rti razdelita prikaz na štiri kvadrante. rti prikazujeta vrednost 3, ki pomeni neodlo enost o oceni spremenljivke. Levi spodnji kvadrant prikazuje vrednosti nestrinjanja s trditvami o "prijetnosti" in "pozornosti". Desni zgornji kvadrant prikazuje vrednosti strinjanja s trditvami o "prijetnosti" in "pozornosti". Druga dva kvadranta prikazujeta ocene strinjanja le z eno od obeh spremenljivk. Slika 7.21: Prikaz povpre nih vrednosti spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" na dvodimenzionalnem grafu za posamezne koncepte in lokacije Figure 7.21: The average assesment values of the "pleasantness" and "arousal" variables on two-dimensional diagram for separate concepts and locations Rezultati pokažejo, da je ve ina povpre ij ocen osvetlitvenih predlogov v zgornjem desnem kvadrantu. To lahko razumemo kot nagnjenost k strinjanju s trditvami o "prijetnosti" in "pozornosti". Le povpre ne vrednosti ocen na lokaciji Savskega naselja se nahajajo blizu lo itvenih rt kvadrantov. To pomeni v povpre ju neodlo enost o oceni posamezne spremenljivke. Le povpre ne vrednosti ocen na lokaciji Savskega naselja se nahajajo blizu lo itvenih rt kvadrantov, kar pomeni v povpre ju neodlo enost o oceni posamezne spremenljivke. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 100 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Povpre ne vrednosti ocen obeh spremenljivk prikažemo tudi na enodimenzionalnem prikazu za posamezni spremenljivki. V tem primeru ozna imo tudi minimalne in maksimalne vrednosti intervala, ki so dolo ene z enkratnim ve kratnikom standardnega odklona in bi v primeru normalnosti porazdelitev prikazale 68,3 % vseh odgovorov (sliki 7.22 in 7.23). Pri tem prikazu so omejitve, ki jih dolo a asimetrija porazdelitve ocen pri nekaterih predlogih osvetlitve in s tem odmik od normalnosti njihove porazdelitve. Slika 7.22: Ocene "prijetnosti" (x ± 1 SD) Slika 7.23: Ocene "pozornosti" ( ± 1 SD) Figure 7.22: Assesments of the "pleasantness" variable (x ± 1 SD) Figure 7.23: Assesments of the "arousal" variable ( ± 1 SD) Omenjena grafa ob predpostavki normalnosti prikažeta, kje leži dobri dve tretjini ocen glede na posamezne predloge osvetlitev. Iz grafov razberemo nagnjenost k zgornji polovici, torej pozitiven "trend" pri obeh spremenljivkah. Ocena 3 prikazuje neodlo en rezultat. Najbolje ocenjeni glede "prijetnosti", so predlogi osvetlitev Trnovskega pristana in ploskovnih konceptov Gosposvetske ceste ter Parka slovenske reformacije. Sledijo predlogi osvetlitve Ajdovš ine in detajlnega koncepta Gosposvetske ceste in Parka slovenske reformacije. Ocene pri detajlnem konceptu Trnovskega pristana v celoti ležijo v zgornjem obmo ju grafa. Najslabše ocenjena sta koncepta osvetlitve bloka v Savskem naselju, pri emer nagnjenosti k negativnim vrednostim ni zaznati. Graf pokaže, da je pri Gosposvetski cesti in pri Parku slovenske reformacije ploskovni koncept glede "prijetnosti" bolje ocenjen kot detajlni. Pri Ajdovš ini, Savskem naselju in Trnovskem pristanu pa je bolje ocenjen detajlni koncept. Pri spremenljivki "pozornost" izstopata osvetlitvi Trnovskega pristana in ploskovna koncepta osvetlitve Gosposvetske ceste in Parka slovenske reformacije. Povpre ne ocene detajlnih konceptov osvetlitve Gosposvetske ceste, Ajdovš ine, Parka slovenske reformacije in obeh Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 101 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. predlogov osvetlitve bloka v Savskem naselju so blizu vrednosti 3. Pri spremenljivki "pozornost" so pri vseh predlogih, razen pri Trnovskem pristanu, bolje ocenjeni ploskovni koncepti. Dolo ene porazdelitve ocen se razlikujejo od zna ilnosti normalne porazdelitve (predvsem nagib v dolo eno smer). Zato prikažemo rezultate za posamezni spremenljivki še s tako imenovanimi diagrami "box-whisker" ali "kvartilnimi diagrami" (angl. box plot) oziroma okviri z ro aji (Košmelj, 2007). Škatlasti okvir diagrama prikazuje, kje je ocena 50 % odgovorov. Odebeljena rta je središ nica. S krogci so ozna ene izstopajo e vrednosti oziroma osamelci (angl. outliers). Slika 7.24: Prikaz ocen spremenljivke "prijetnost" s kvartilnimi diagrami Figure: 7.24: Box plots used to illustrate the assesment of the "pleasantness" variable Na diagramu "prijetnosti" (slika 7.24) je vidna nagnjenost k strinjanju s trditvijo "prijetnosti" za ve ino prikazov. Izstopata predloga osvetlitve Trnovskega pristana, kjer so ocene višje kot pri ostalih predlogih, ter predloga osvetlitve bloka v Savskem naselju, kjer ni nagnjenosti k pozitivnim ocenam. Pri prikazu "pozornosti" (slika 7.25) je nagnjenost k strinjanju opazna le pri Trnovskem pristanu in pri ploskovnih konceptih Gosposvetske ceste in Parka slovenske reformacije. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 102 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Slika 7.25: Prikaz ocen spremenljivke "pozornost" s kvartilnimi diagrami Figure: 7.25: Box plots used to illustrate the assesment of the "arousal" variable Kombinacija rezultatov obeh diagramov prikaže težnjo k strinjanju z vsaj eno od omenjenih spremenljivk pri vseh lokacijah in konceptih, razen pri bloku v Savskem naselju, kjer je polovica vrednosti ocen pri obeh spremenljivkah med 2 in 4. Pomembne so tudi lege središ nic. Izstopata predloga pri Trnovskem pristanu, kjer je pri ploskovnem konceptu polovica vrednosti ocen med 3 in 5, pri detajlnem konceptu pa celo med 4 in 5, za obe spremenljivki. Pri ploskovnih predlogih osvetlitve Gosposvetske ceste in parka leži polovica ocen strinjanja s "prijetnostjo" med 3 in 4, polovica ocen "pozornosti", ki bi jo pritegnila omenjena koncepta, pa med 3 in 5. Polovica anketiranih je ploskovni koncept osvetlitve Ajdovš ine glede obeh spremenljivk ocenila med 3 in 4. Predloga detajlnih osvetlitev Ajdovš ine in Gosposvetske ceste sta glede spremenljivke "pozornost" pove ini ocenjena med 2 in 4, glede spremenljivke "prijetnost" pa med 3 in 4. Ocene predlogov osvetlitve, razen pri bloku v Savskem naselju, kažejo na nagnjenje k strinjanju anketiranih s trditvami o "prijetnosti" in "pozornosti". Koncepta osvetlitve bloka v Savskem naselju se anketiranim na splošno nista zdela posebej prijetna in ne privla na, eprav se ravno pri njiju skriva nekaj precej dobrih rešitev osvetlitve. Te ocene ob koncu primerjamo še z izbiro najljubših in najmanj ljubih prizorov. Ocene afektivne kakovosti prikazov osvetlitev obeh konceptov, kot kombinacije dimenzij "prijetnosti" in "pozornosti", razen pri bloku v Savskem naselju, kažejo v povpre ju na "nagnjenje" anketiranih k strinjanju s trditvami podanimi v spletnem vprašalniku. Trditi smemo, da bi predlagane možnosti uporabe LED- in OLED-svetil v povpre ju vplivale na anketirane pri sprejemanju tako osvetljenega urbanega prostora v pozitivni smeri. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 103 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 7.2.3 Odvisnost med "prijetnostjo", "pozornostjo" in svetlobnimi zna ilnostmi predlogov Že iz prikaza povpre nih vrednosti ocen (slika 7.21) je dobro vidna pozitivna soodvisnost med spremenljivkama "prijetnost" in "pozornost". Zanima nas tudi, kolikšne so izra unane vrednosti zna ilnih odvisnosti med spremenljivkama pri posameznih lokacijah. Teorija cirkumpleksnega modela predvideva, da med "prijetnostjo" in pritegnitvijo "pozornosti" obstaja dolo ena povezava. Zato spremenljivki prikažemo skupaj na dvodimenzionalnem prikazu. Zaradi ponekod bolj in drugod manj normalnih porazdelitev, izvedemo tako parametri ni test Pearsonovih koeficientov korelacije kot neparametri ni test Kendallovih koeficientov korelacije rangov. Rezultati pokažejo, da je med spremenljivkama "prijetnost" in "pozornost" tesna povezava pri vseh primerih (preglednica 7.12). Testa sta pri vseh primerih zna ilna pri 99-odstotni verjetnosti. Pozitivnost koeficientov pomeni, da sta spremenljivki pozitivno linearno povezani. Vrednosti koeficientov ve je od 0,500 povedo, da med spremenljivkama obstaja velik u inek. Pri bolj normalno porazdeljenih spremenljivkah je razlika med metodama majhna, pri manj normalno porazdeljenih pa bolj o itna. V obeh primerih se kaže velika odvisnost med spremenljivkama. Preglednica 7.12: Koeficienti korelacije med spremenljivkama "prijetnost" in "pozornost" za posamezne koncepte na izbranih lokacijah Table 7.12: Correlation coefficients between the "pleasantness" and "arousal" variables for separate concepts on the chosen locations Pearsonov koef. korelacije Kendallov koef. korelacije Gosposvetska cesta, GK1 0,698 * 0,626 * Gosposvetska cesta, GK2 0,609 * 0,517 * Ajdovš ina, AK1 0,710 * 0,644 * Ajdovš ina, AK2 0,805 * 0,597 * Park slovenske reformacije, PK1 0,919 * 0,662 * Park slovenske reformacije, PK2 0,737 * 0,665 * Trnovski pristan, TK1 0,776 * 0,681 * Trnovski pristan, TK2 0,899 * 0,766 * Savsko naselje, SK1 0,669 * 0,584 * Savsko naselje, SK2 0,743 * 0,678 * * Korelacija je zna ilna na stopnji zna ilnosti 0,01 ("enorepni" (angl. one-tailed) test). Korelacijski koeficienti pri obeh testih ne odstopajo veliko in so povsod ve ji od vrednosti 0,500, kar kaže na veliko odvisnost. Spremenljivki "osvetljenost" in "porazdelitev svetlosti" (oziroma prikaz Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 104 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. svetlosti vertikalnih površin) ustrezata dolo enim svetlobnim zna ilnostim posameznih konceptov. Zanima nas njuna neposredna povezanost s spremenljivkama "prijetnost" in "pozornost". Rezultati opisnih statistik odgovorov anketirancev glede "osvetljenosti" talnih površin (v prilogi) kažejo, da se zdijo veliki ve ini anketiranih oseb talne površine pri vseh predlogih dovolj "osvetljene". Celo pri površinah ob bloku pri Savskem naselju, kjer je strinjanje s trditvami manjše kot pri drugih primerih, se povpre ne vrednosti ocen še vedno gibljejo okoli 3,5. Podobno je tudi pri detajlnem konceptu Parka slovenske reformacije. Pri drugih predlogih so povpre ne vrednosti ocen celo 4 in ve . Pri ocenjevanju teh dveh spremenljivk je lahko prišlo do odstopanj zaradi razli nih lastnosti zaslonov, na katerih so bile slike prikazane. Ocene strinjanja s trditvami o prikazu arhitekture in pro elij hiš oziroma osvetlitve mostu in bloka (v prilogi) so visoke pri ploskovnem konceptu, kjer so osvetljene ve je površine stavb. Pri detajlnem konceptu pa se giblje povpre je ocen okoli vrednosti 3. Opisnih statistik teh dveh spremenljivk ne bomo podrobneje analizirali, izra unali pa bomo Kendallove koeficiente korelacije rangov (Field, 2005) med njima in spremenljivkama "prijetnost" in "pozornost". Zaradi nagnjenosti rezultatov k strinjanju s trditvama o "osvetljenosti" in prikazu arhitekture stavb so porazdelitve pri ve ini lokacij precej nesimetri ne. Zato tu uporabimo ra unanje koeficientov korelacije le z omenjenim neparametri nim testom. Kendallovi koeficienti korelacije rangov pri Gosposvetski cesti kažejo, da sta pri detajlnem konceptu spremenljivki "prijetnost" in "pozornost" odvisni od primerne "osvetljenosti" tal in še malce bolj od prikaza arhitekture (preglednica 7.13). Pri ploskovnem konceptu so koeficienti ve ji, kar kaže na ve jo odvisnost omenjenih spremenljivk od svetlobnih zna ilnosti koncepta. Pri prikazu arhitekture so koeficienti ve ji od vrednosti 0,600. Preglednica 7.13: Koeficienti korelacije med spremenljivkami pri Gosposvetski cesti (n 500) Table 7.13: Correlation coefficients between variables for Gosposvetska cesta (n 500) Gosposvetska cesta, primerna prikaz "prijetnost" "pozornost" ploskovni koncept "osvetljenost" arhitekture primerna osvetljenost 1,000 0,463 * 0,502 * 0,497 * prikaz 0,463 * 1,000 0,629 * 0,609 * arhitekture Gosposvetska cesta, primerna prikaz "prijetnost" "pozornost" detajlni koncept osvetljenost arhitekture primerna osvetljenost 1,000 0,297 * 0,416* 0,416* prikaz 0,297 * 1,000 0,487 * 0,438* arhitekture * Korelacija je zna ilna na stopnji zna ilnosti 0,01 ("enorepni" (angl. one-tailed) test). Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 105 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Pri Ajdovš ini so rezultati podobni (preglednica 7.14), pri emer je tu tudi pri detajlnem konceptu opazna zelo velika odvisnost med spremenljivko "pozornost" in prikazom arhitekture. To pomeni, da je slabši arhitekturni prikaz pomenil pri ve ini tudi slabšo pritegnitev "pozornosti". Preglednica 7.14: Koeficienti korelacije med spremenljivkami pri Ajdovš ini (n 500) Table 7.14: Correlation coefficients between variables for Ajdovš ina (n 500) Ajdovš ina, ustrezna prikaz "prijetnost" "pozornost" ploskovni koncept "osvetljenost" arhitekture ustrezna osvetljenost 1,000 0,517 * 0,491 * 0,500 * prikaz 0,517 * 1,000 0,607 * 0,599 * arhitekture Ajdovš ina, ustrezna prikaz "prijetnost" "pozornost" detajlni koncept "osvetljenost" arhitekture ustrezna osvetljenost 1,000 0,375 * 0,512 * 0,466 * prikaz 0,375 * 1,000 0,489 * 0,596 * arhitekture * Korelacija je zna ilna na stopnji zna ilnosti 0,01 ("enorepni" (angl. one-tailed) test). Pri Parku slovenske reformacije (preglednica 7.15) so opazne še ve je vrednosti koeficientov odvisnosti spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" od zadostne osvetljenosti. Prikaz arhitekture je vsaj pri ploskovnem konceptu manj (a še vedno precej) koreliran s spremenljivko "pozornost". Preglednica 7.15: Koeficienti korelacije med spremenljivkami pri Parku slovenske reformacije (n 500) Table 7.15: Correlation coefficients between variables for Park slovenske reformacije (n 500) Park slovenske reformacije, zadostna prikaz "prijetnost" "pozornost" ploskovni koncept "osvetljenost" arhitekture zadostna osvetljenost 1,000 0,489 * 0,567 * 0,572 * Prikaz 0,489 * 1,000 0,575 * 0,472 * arhitekture Park slovenske reformacije, zadostna prikaz "prijetnost" "pozornost" detajlni koncept "osvetljenost" arhitekture zadostna osvetljenost 1,000 0,490 * 0,612 * 0,581 * prikaz 0,490 * 1,000 0,507 * 0,582 * arhitekture * Korelacija je zna ilna na stopnji zna ilnosti 0,01 ("enorepni" (angl. one-tailed) test). Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 106 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Korelacije ocen spremenljivk predlogov osvetlitve Trnovskega pristana kažejo na veliko odvisnost, predvsem kar se ti e osvetlitve mostu (preglednica 7.16). Preglednica 7.16: Koeficienti korelacije med spremenljivkami pri Trnovskem pristanu (n 500) Table 7.16: Correlation coefficients between variables for Trnovski pristan (n 500) Trnovski pristan, zadostna osvetlitev "prijetnost" "pozornost" ploskovni koncept "osvetljenost" mostu zadostna osvetljenost 1,000 0,469 * 0,521 * 0,502 * osvetlitev 0,469 * 1,000 0,731 * 0,674 * mostu Trnovski pristan, zadostna osvetlitev "prijetnost" "pozornost" detajlni koncept "osvetljenost" mostu zadostna osvetljenost 1,000 0,646 * 0,667 * 0,673 * osvetlitev 0,646 * 1,000 0,733 * 0,731 * mostu * Korelacija je zna ilna na stopnji zna ilnosti 0,01 ("enorepni" (angl. one-tailed) test). Tudi pri Savskem naselju so odvisnosti zna ilne in velike (preglednica 7.17). Opazimo lahko malce manjšo odvisnost spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" od primernosti osvetlitve bloka pri ploskovnem konceptu. Preglednica 7.17: Koeficienti korelacije med spremenljivkami pri Savskem naselju (n 500) Table 7.17: Correlation coefficients between variables for Savsko naselje (n 500) Savsko naselje, ploskovni zadostna osvetlitev "prijetnost" "pozornost" koncept "osvetljenost" bloka zadostna osvetljenost 1,000 0,385 * 0,573 * 0,503 * osvetlitev 0,385 * 1,000 0,439 * 0,432 * bloka Savsko naselje, zadostna osvetlitev "prijetnost" "pozornost" detajlni koncept "osvetljenost" bloka zadostna osvetljenost 1,000 0,594 * 0,672 * 0,631 * osvetlitev 0,594 * 1,000 0,594 * 0,572 * bloka * Korelacija je zna ilna na stopnji zna ilnosti 0,01 ("enorepni" (angl. one-tailed) test). Vsi korelacijski koeficienti so statisti no zna ilni z 99-odstotno verjetnostjo (torej je verjetnost za naklju nost rezultatov pri vseh izra unih manjša od 1 %). Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 107 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Pri ocenah "osvetljenosti" razlike med konceptoma niso velike. Pri "porazdelitvi svetlosti" oziroma predvsem pri oceni prikaza arhitekture pa so razlike med konceptoma ve je. To je tudi pri akovano, ker ploskovni koncept z obsežno osvetlitvijo pro elij skuša prikazati dejanski videz fasad. Koeficienti korelacije pokažejo, da je tudi "prikaz arhitekture" pozitivno koreliran s spremenljivkama "prijetnost" in "pozornost". Ploskovni koncept zaradi boljšega prikaza arhitekture pri Gosposvetski cesti, Ajdovš ini in Parku slovenske reformacije bolje pritegne pozornost anketiranih. Pri Trnovskem pristanu in Savskem naselju smo pri spremenljivki "porazdelitev svetlosti" spraševali anketirane o primerni osvetlitvi mostu in bloka z vhodi in ne o ustreznem prikazu arhitekture. Zaradi druga e oblikovanih vprašanj je zato verjetno, da je prišlo do manjših odstopanj pri ocenah glede te spremenljivke med omenjenimi lokacijami. Tudi zato so v raziskavi glavne napovedne spremenljivke posamezni predlogi na izbranih lokacijah. S spremenljivkama "osvetljenost" in "porazdelitev svetlosti" smo želeli podrobneje opredeliti le razlike med obema konceptoma. 7.2.4 Primerjava povpre nih ocen "prijetnosti" in "pozornosti" med konceptoma S statisti nim testom dvojic oziroma t-testom ugotavljamo, ali so razlike v povpre jih posamezne spremenljivke med konceptoma na posamezni lokaciji statisti no pomembne. T-test je parametri ni test, zatorej mora biti za njegovo pravilnost izpolnjena zahteva o normalni porazdeljenosti rezultatov posamezne spremenljivke. Grafikoni normalnosti Q-Q kažejo, da so pri ve ini predlogov osvetlitve ocene spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" porazdeljene precej normalno. Izjemi sta oba koncepta osvetlitve pri Trnovskem pristanu ter ploskovna koncepta osvetlitve Gosposvetske ceste in Parka slovenske reformacije. Kljub temu smo naredili t-test na parih spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" na posameznih lokacijah. S t-testom smo primerjali ocene "prijetnosti" in "pozornosti" med ploskovnim in detajlnim konceptom posamezne lokacije. Rezultati pokažejo, da so razlike povpre ij ocen posameznih predlogov osvetlitve dovolj velike in zna ilne s 95-odstotno verjetnostjo (torej je za naklju nost rezultatov manj kot 5-odstotna verjetnost) za naslednje primerjave povpre ij parov (prostostne stopnje povsod okoli 500): Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 108 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Preglednica 7.18: Statisti no zna ilne razlike ocen konceptov za enaki spremenljivki Table 7.18: Statistically significant differences between the assessment of the variables of both concepts spremenljivka lokacija zna ilnost (Sig.) povpre je 1 povpre je 2 prijetnost Gosposvetska cesta 0,000 3,67 (GK1) 3,31 (GK2) pozornost Gosposvetska cesta 0,000 3,73 (GK1) 3,24 (GK2) prijetnost Ajdovš ina 0,010 3,33 (AK1) 3,47 (AK2) pozornost Ajdovš ina 0,001 3,41 (AK1) 3,21 (AK2) prijetnost Park reformacije 0,000 3,63 (PK1) 3,35 (PK2) pozornost Park reformacije 0,000 3,76 (PK1) 3,16 (PK2) prijetnost Trnovski pristan 0,000 3,68 (TK1) 4,13 (TK2) prijetnost Savsko naselje 0,000 3,00 (SK1) 3,22 (SK2) T-statistika ni bila 95-odstotno zna ilna le pri spremenljivki "pozornost" pri Trnovskem pristanu (Sig.: 0,176; povpre ji: TK1 = 4,00; TK2 = 4,07)) in pri spremenljivki "pozornost" pri osvetlitvi bloka v Savskem naselju (Sig.: 0,077; povpre ji: SK1 = 3,11; SK2 = 2,99). To pomeni, da le pri teh dveh primerjavah parov ne moremo s 95-odstotno verjetnostjo trditi, da se rezultati ocen spremenljivke "pozornost" razlikujejo (na podlagi povpre nih vrednosti ocen in pri predpostavki normalnosti porazdelitve). 7.2.5 Rezultati izbire preferen nega koncepta osvetlitve V drugem delu ankete smo anketirane spraševali o izbiri preferen nega koncepta na posamezni lokaciji mesta. Pri tem nas je zanimalo njihovo mnenje glede spremenljivk ob utka orientacije, ob utka varnosti, estetskega ugajanja, svetlobne onesnaženosti in primernejše izbire dolo enega koncepta. e se jim predloga osvetlitvi pri dolo eni spremenljivki nista zdela dovolj razli na, so imeli možnost izbrati tudi odgovor, da med predlaganima konceptoma osvetlitve ni razlik. Pri osvetlitvi Gosposvetske ceste (slika 7.26) se zdi anketiranim ploskovni koncept tisti, pri katerem bi se v prostoru veliko bolje orientirali. Vzrok za to so najverjetneje ve je svetle površine, ki omogo ijo, da opazovalci zaznavajo precej kompleksen prostor kot povezano celoto. Tudi pri detajlnem konceptu smo namenili pozornost ob utku orientacije, vendar tu anketiranci na slikah o itno niso mogli tako dobro zaznati precej manjših osvetljenih tabel, napisov in drugih orientacijskih to k. Tudi glede ob utka varnosti se zdi ploskovni koncept anketiranim primernejši, a jih veliko glede tega ne bi ob utilo razlike. Glede videza se je skorajda pol anketiranih odlo ilo za ploskovni koncept, le malo manj pa za detajlnega. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 109 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Slika 7.26: Prikaz izbire preferen nega koncepta pri Gosposvetski cesti Figure 7.26: Representation of the selection of the preferred concept for Gosposvetska cesta Podoben rezultat dobimo tudi pri izbiri primernejšega koncepta za dano lokacijo. Ve ji del anketiranih se je odlo il za ploskovni koncept. Najbolj izstopa mnenje o svetlobni onesnaženosti. Veliki ve ini se zdi detajlni koncept tisti, ki bi bistveno manj svetlobno onesnaževal okolico. Pri Ajdovš ini (slika 7.27) je glede ob utka orientacije in ob utka varnosti rezultat podoben kot pri Gosposvetski cesti. Anketiranim tu bolj ugaja detajlni koncept. Slika 7.27: Prikaz izbire preferen nega koncepta pri Ajdovš ini Figure 7.27: Representation of the selection of the preferred concept for Ajdovš ina Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 110 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Ve je svetle površine ve ini anketiranim v primeru Ajdovš ine niso tako vše kot pri Gosposvetski cesti. To si lahko razložimo s tem, da je svetlih površin v ploskovnem konceptu pri tej lokaciji preve . Celota detajlov tu deluje bolj skladno in urejeno. Tudi tu se glede svetlobnega onesnaženja anketiranim zdi primernejši detajlni koncept, glede primernosti pa je število tistih za ploskovni in tistih za detajlni koncept približno enako. V Parku slovenske reformacije bi se ve ina anketirancev bolje znašla in tudi veliko varneje po utila pri ploskovnem konceptu (slika 7.28). To je verjetno ponovno posledica enakomerne in ve je osvetljenosti kot pri detajlnem konceptu. Tudi estetsko in glede primernosti za lokacijo ve jemu številu anketiranih oseb bolj ugaja ploskovni koncept. Vzrok bi lahko bil tudi videz oken OLED, ki opazovalcu verjetno daje ob utek pretiranega lo evanja med "notranjim" in "zunanjim" mestnim življenjem. Ta za tak prostor niso primerna. Kljub vsemu se je pri teh dveh spremenljivkah precej veliko število anketiranih odlo ilo tudi za detajlni koncept. Podrobnosti detajlnega koncepta na slikah so v anketi slabše vidne. To bo lahko bil prav tako vzrok za ve je število izbir ploskovnega koncepta. Glede manjše onesnaženosti je ve krat izbran detajlni koncept, razlika pa tu ni ve tako velika kot pri Gosposvetski cesti in Ajdovš ini. Slika 7.28: Prikaz izbire preferen nega koncepta pri Parku slovenske reformacije Figure 7.28: Representation of the selection of the preferred concept for Park slovenske reformacije Pri Trnovskem pristanu (slika 7.29) je ve ina za lepši, primernejši in tudi glede svetlobnega onesnaževanja manj sporen koncept, izbrala detajlni koncept. Ta koncept osvetlitve je anketiranim pri tej lokaciji na splošno zelo ugajal, kar so pokazale tudi zelo pozitivne ocene glede "prijetnosti" in "pozornosti" iz prvega dela ankete. Glede ob utka orientacije in ob utka varnosti je izbira preferen nega koncepta precej enakomerno porazdeljena. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 111 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Slika 7.29: Prikaz izbire preferen nega koncepta pri Trnovskem pristanu Figure 7.29: Representation of the selection of the preferred concept for Trnovski pristan Koncepta osvetlitve Savskega naselja se anketiranim na splošno nista zdela niti posebej prijetna in privla na, eprav se ravno pri njiju skriva nekaj precej dobrih rešitev osvetlitve na podlagi polprevodniške tehnologije svetil. Kar se orientacije in ob utka varnosti ti e, je anketiranim veliko bolj ustrezal ploskovni koncept s svetlo fasado spodnjega dela bloka. Slika 7.30: Prikaz izbire preferen nega koncepta pri Savskem naselju Figure 7.30: Representation of the selection of the preferred concept for Savsko naselje Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 112 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Glede estetike sta koncepta pri izbiri anketirancev precej enotna, saj je odlo itev za enega oziroma drugega skorajda enaka. Kar se ti e svetlobnega onesnaženja, je ploskovni koncept v o eh anketiranih veliko bolj sporen. Pri primernosti osvetlitve glede na lokacijo je približno 40 % anketiranih izbralo prvega, 40 % pa drugega. Pri Trnovskem pristanu se zdi anketiranim primernejši detajlni koncept. Pri Savskem naselju in Ajdovš ini sta pri tem vprašanju nastali dve enako veliki skupini. Pri Gosposvetski cesti in Parku slovenske reformacije pa so anketirani bolj nagnjeni k izbiri ploskovnega koncepta. 7.2.6 Odvisnost izbire koncepta od starosti anketirancev Pri drugem raziskovalnem vprašanju v disertaciji se sprašujemo, ali je bila izbira koncepta osvetlitve na posamezni lokaciji odvisna od starosti anketiranih oseb. Ogledali si bomo izbire preferen nega koncepta glede na obravnavano spremenljivko v odvisnosti od starosti anketirancev pri izbranih lokacijah. V tem primeru smo opazovali le spremenljivki varnosti in primernosti. Menimo, da bi ti dve znali biti najbolj odvisni od starosti oseb. Na horizontalni osi prikazov je prikazana izbira za prvi ali drugi koncept oziroma ocena, da med njima ni razlik. Vsaka je razdeljena na pet starostnih razredov. Na vertikalni osi so nanizane odstotne vrednosti glede na skupno vrednost v posamezni starostni kategoriji, ki jo pomeni posamezna barva. Vedeti moramo, da rumena barva pomeni le dve osebi, ki sta bili starejši od 70 let, modra pa le 13 oseb, ki so bile mlajše od 18. V preostalih starostnih razredih je ve anketiranih, zato so ti bolj reprezentativni. Pri vprašanju, kateri koncept bi bil pri Gosposvetski cesti primernejši, je opazen majhen upad deleža pri ploskovnem konceptu in pove anje deleža s starostjo anketiranih pri detajlnem konceptu (slika 7.31). Tak rezultat je zanimiv, ker kaže da ni nujno, da se zdijo starejšim ljudem svetlejši koncepti tudi primernejši. Omeniti moramo le, da razlike niso tako velike. Gre le za okoli 5-odstotno spremembo deleža. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 113 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Slika 7.31: Prikaz izbire primernejšega koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, GK Figure 7.31: Selection of more suitable concept depending on the age of respondents, GK Zanimivo je, da je podoben trend opaziti tudi pri vprašanju ob utka varnosti. Vendar pa do tega tu ne pride zaradi pove anja deleža pri detajlnem konceptu, temve bolj zaradi ugotovitve, da med njima glede varnosti ni razlik (slika 7.32). Slika 7.32: Prikaz izbire "varnejšega" koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, GK Figure 7.32: Selection of "safer" concept depending on the age of respondents, GK Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 114 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Pri Ajdovš ini je trend druga en, saj se s starostjo pove a delež anketiranih, ki so se odlo ili za ploskovni koncept. Delež anketiranih, ki so se odlo ili za detajlni koncept, pa se z zvišanjem njihove starosti zmanjša (slika 7.33). Najstniki so se raje odlo ili za temnejši detajlni koncept. Slika 7.33: Prikaz izbire primernejšega koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, AK Figure 7.33: Selection of more suitable concept depending on the age of respondents, AK Pri Ajdovš ini pri spremenljivki varnosti ni bistvenih starostnih odstopanj (slika 7.34). Opazimo pa malce ve ji delež starejših, ki so si tudi pri vprašanju varnosti raje izbrali detajlni koncept. Slika 7.34: Prikaz izbire "varnejšega" koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, AK Figure 7.34: Selection of "safer" concept depending on the age of respondents, AK Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 115 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Pri Parku slovenske reformacije je delež starejših med 51 in 69 leti, katerim se zdi detajlni koncept primernejši, ve ji od deleža mlajših, med 18 in 35 leti (slika 7.35). Oba starejša, nad 70 leti sta za primernejši koncept izbrala ploskovni koncept osvetlitve. Slika 7.35: Prikaz izbire primernejšega koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, PK Figure 7.35: Selection of more suitable concept depending on the age of respondents, PK Pri vprašanju varnosti pri Parku slovenske reformacije je delež anketiranih, starih od 51 do 69 let, ki so izbrali neenakomerno osvetljen, a bolj igriv, detajlni koncept, precej ve ji od deleža starih od 18 do 35 let (slika 7.36). eprav je ve ina anketiranih glede varnosti izbrala ploskovni koncept, je pove anje deleža izbire detajlnega koncepta s starostjo anketiranih zanimiva ugotovitev. Slika 7.36: Prikaz izbire "varnejšega" koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, PK Figure 7.36: Selection of "safer" concept depending on the age of respondents, PK Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 116 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Pri Trnovskem pristanu je pri vprašanju primernosti koncepta opazen malo ve ji delež starih od 18 do 50 let, ki so izbrali linijski koncept, v primerjavi s starostno skupino med 51 in 69 leti (slika 7.37). Ve ina anketiranih pa se je odlo ila za koncept s to kastimi svetili in zmerneje osvetljenim mostom. Slika 7.37: Prikaz izbire primernejšega koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, TK Figure 7.37: Selection of more suitable concept depending on the age of respondents, TK Pri vprašanju ob utka varnosti pri sprehajanju na omenjeni lokaciji je pri starih od 51 do 69 let opazen znatno ve ji delež opredelitve za dolo en koncept. Ve ina mlajših anketirancev pa je ocenila, da glede ob utka varnosti na omenjeni lokaciji med konceptoma ni razlik (slika 7.38). Slika 7.38: Prikaz izbire "varnejšega" koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, TK Figure 7.38: Selection of "safer" concept depending on the age of respondents, TK Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 117 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Pri vprašanju primernosti koncepta je pri osvetlitvi tipskega stanovanjskega bloka in bližnje okolice v Savskem naselju zaslediti, da z zvišanjem starosti anketirani ocenjujejo svetlejši ploskovni koncept, za primernejšega kot detajlnega, ki je osvetljen bolj diskretno (slika 7.39). To je ravno nasprotno kot pri Gosposvetski cesti. Pri vprašanju o ob utku varnosti na omenjeni lokaciji razlike pri deležu odgovorov v odvisnosti od starosti niso zna ilne (slika 7.40). Slika 7.39: Prikaz izbire primernejšega koncepta v odvisnosti od starosti anketiranih, SK Figure 7.39: Selection of more suitable concept depending on the age of respondents, SK Slika 7.40: Prikaz izbire "varnejšega" koncepta v odvisnosti od starosti anketirancev, SK Figure 7.40: Selection of "safer" concept depending on the age of respondents, SK Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 118 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 7.2.7 Odvisnost izbire koncepta od strokovne usmerjenosti anketirancev Sledijo rezultati izbire preferen nega koncepta glede na spremenljivki estetskega ugodja in primernosti v odvisnosti od strokovne oziroma poklicne usmerjenosti anketiranih. S temi rezultati si laže razložimo dolo ene razlike, ki smo jih opazili pri izbiri konceptov v odvisnosti od starostne strukture anketiranih. Slika 7.41: Prikaz deleža razli ne strokovne usmerjenosti znotraj starostnih razredov anketiranih Figure 7.41: Representation of different professional occupation shares between the specific age groups of the respondents Slika 7.41 prikazuje delež anketiranih, ki so dejavni na podro ju arhitekture, urbanizma, oblikovanja osvetlitve ali krajinske arhitekture, v primerjavi s tistimi, ki se z omenjenimi podro ji ne ukvarjajo, za posamezen starostni razred anketiranih. Iz prikaza lahko razberemo, da je bilo v starostnih razredih med 36 in 69 leti ve kot tretjina anketiranih takšnih, ki so dejavni na prej omenjenih podro jih. Odvisnost izbire preferen nega koncepta glede estetskega vidika in primernosti za izbrano lokacijo od strokovne podlage nas zanima v tretjem raziskovalnem vprašanju. Naslednji grafi prikazujejo delež anketiranih glede na absolutno število odgovorov v posamezni kategoriji poklicne usmerjenosti. Pri Gosposvetski cesti (slika 7.42) se zdi ploskovni koncept lepši približno enakemu deležu tistih, ki izhajajo iz urbanisti no arhitekturne stroke, kot tistim, ki ne. Ve ji delež takšnih pa ugotavlja, da med konceptoma glede estetike ni razlik. Podobni rezultati so pri vprašanju primernosti koncepta na izbrani lokaciji. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 119 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Slika 7.42: Izbor lepšega in primernejšega koncepta v odvisnosti od strokovne usmerjenosti anketiranih, GK Figure 7.42: Selection of more aesthetical and more suitable concept depending on the professional occupation of respondents, GK Pri Ajdovš ini se je prav tako malenkost ve ji delež tistih, ki imajo "arhitekturno" strokovno podlago, odlo il za ploskovni koncept (slika 7.43). Tisti, ki se ne ukvarjajo z urbanizmom, arhitekturo oziroma oblikovanjem osvetlitve, so se približno v enakem deležu odlo ili bodisi za prvi bodisi za drugi koncept, tudi glede primernosti konceptov za omenjeno lokacijo. Pri tistih, ki se ukvarjajo z arhitekturo, je tu delež za ploskovni koncept približno 53-odstoten, eprav se jim zdi detajlni koncept v povpre ju lepši. Slika 7.43: Izbor lepšega in primernejšega koncepta v odvisnosti od strokovne usmerjenosti anketiranih, AK Figure 7.43: Selection of more aesthetical and more suitable concept depending on the professional occupation of respondents, AK Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 120 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Pri Parku slovenske reformacije anketiranim bolj ugaja ploskovni koncept, pri emer je delež arhitektov oziroma urbanistov tu še toliko ve ji (slika 7.44). Pri vprašanju primernosti koncepta glede lokacije strokovna usmeritev anketiranih ne vpliva znatno na njihovo izbiro. Slika 7.44: Izbor lepšega in primernejšega koncepta v odvisnosti od strokovne usmerjenosti anketiranih, PK Figure 7.44: Selection of more aesthetical and more suitable concept depending on the professional occupation of respondents, PK Tudi pri Trnovskem pristanu strokovna oziroma poklicna usmeritev ne vpliva bistveno na izbiro koncepta. Pri vprašanju ugajanja je zaznati le malenkostno ve ji delež arhitektov, krajinskih arhitektov in urbanistov, ki so izbrali linijski koncept (slika 7.45). Slika 7.45: Izbor lepšega in primernejšega koncepta v odvisnosti od strokovne usmerjenosti anketiranih, TK Figure 7.45: Selection of more aesthetical and more suitable concept depending on the professional occupation of respondents, TK Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 121 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Pri Savskem naselju je ta delež podoben. Še najbolj je opazno, da anketiranim, ki se ne ukvarjajo z arhitekturo in urbanizmom, nekoliko bolj ugaja detajlni koncept (slika 7.46). Slika 7.46: Izbor lepšega in primernejšega koncepta v odvisnosti od strokovne usmerjenosti anketiranih, SK Figure 7.46: Selection of more aesthetical and more suitable concept depending on the professional occupation of respondents, SK Rezultati kažejo, da strokovna oziroma poklicna usmerjenost k arhitekturi, urbanizmu in oblikovanju osvetlitve ne vpliva bistveno na izbiro anektiranih glede preferen nega koncepta osvetlitve pri spremenljivkah estetike in primernosti za dano lokacijo, pri ve ini predlogov osvetlitve. Manjše razlike so opazne le pri spremenljivki estetike pri Parku slovenske reformacije in pri obeh spremenljivkah v primeru Ajdovš ine. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 122 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 7.2.8 ANOVA ocen " prijetnosti" in " pozornosti" glede na starost in strokovno usmerjenost Na podlagi ocen "prijetnosti" in "pozornosti", ki smo jih pridobili v prvem delu, želimo preveriti, ali so rezultati odvisni od starosti anketiranih in njihove strokovne podlage. Tu odvisnost preverjamo ra unsko, z metodo analize variance (angl. Analysis of variance - ANOVA). To metodo lahko kakovostno uporabimo le pri normalni porazdelitvi rezultatov ocen in zadostnega števila rezultatov v posameznem starostnem razredu. Ker imamo v starostnih razredih do 18 let in nad 70 leti premalo vzor nih oseb, razred do 18 let združimo z razredom med 18. in 35. letom, razred nad 70 leti pa združimo z razredom od 51 do 69 let. Tako ustvarimo tri razrede z dovolj velikim in dokaj primerljivim številom anketiranih za metodo analize varianc. Rezultati pokažejo (preglednica 7.19), da so vplivi starosti anketiranih oseb pri dolo enih osvetlitve (in izbranih spremenljivkah) dovolj veliki in s 95-odstotno verjetnostjo statisti no zna ilni (prostostne stopnje povsod okoli 500). Preglednica 7.19: Statisti no zna ilne odvisnosti spremenljivk od starosti anketirancev Table 7.19: Statistically significant variable dependences on the age of respondents spremenljivka koncept in lokacija zna ilnost (Sig.) F-razmerje prijetnost GK1 0,025 3,71 prijetnost GK2 0,000 10,16 pozornost GK2 0,006 5,16 prijetnost AK2 0,002 6,44 pozornost AK2 0,010 4,60 prijetnost PK1 0,001 6,63 pozornost PK1 0,022 3,86 prijetnost TK1 0,000 7,77 pozornost TK1 0,005 5,39 prijetnost TK2 0,000 11,82 pozornost TK2 0,000 7,99 prijetnost SK2 0,011 4,51 V omenjenih primerih je torej mogo e trditi, da starost anketiranih s statisti no gotovostjo vpliva na ocene predlogov osvetlitve. Opisna tabela povpre ij glede na starostne razrede pri omenjenih zna ilnih primerih (preglednica 7.20) kaže, da gre pri ve ini omenjenih vplivov za bistveno manjše strinjanje s trditvijo o "prijetnosti" oziroma "pozornosti" posameznih predlogov osvetlitve s starostjo anketiranih oseb. Strinjanje pri zgoraj omenjenih primerih pada od starostnega razreda do 35 let, prek razreda starosti anketiranih oseb med 36 in 50 leti, ter je najmanjše pri razredu anketiranih nad starostjo 51 let. Majhno zvišanje povpre ja ocene "prijetnosti" pri najstarejših anketiranih v primerjavi s starostnim Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 123 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. razredom med 36 in 50 leti opazimo le pri prvem konceptu pri Parku slovenske reformacije. Pri vseh statisti no zna ilnih primerih pa ima starostni razred do 35 let višje povpre je ocene kot preostala dva razreda s starejšimi anketiranimi. To kaže, da so starejši anketiranci niže ocenjevali spremenljivki "prijetnost" in "pozornost". Preglednica 7.20: Povpre ja ocen spremenljivk v odvisnosti od starostnega razreda Table 7.20: Average assesment of the variables depending on the respondentságe group spremenljivka koncept in lokacija do 35 let od 36 do 50 let nad 51 leti prijetnost GK1 3,77 3,50 3,49 prijetnost GK2 3,45 3,23 2,76 pozornost GK2 3,38 3,11 2,88 prijetnost AK2 3,60 3,29 3,20 pozornost AK2 3,33 3,02 2,98 prijetnost PK1 3,77 3,39 3,41 pozornost PK1 3,86 3,62 3,52 prijetnost TK1 3,80 3,60 3,21 pozornost TK1 4,09 3,96 3,59 prijetnost TK2 4,30 3,93 3,75 pozornost TK2 4,22 3,87 3,78 prijetnost SK2 3,32 3,15 2,86 Pri drugih primerih, za katere analiza varianc ne pokaže 95-odstotne zanesljivosti testne statistike, so te razlike bistveno manjše in so statisti no gledano nezna ilne (ve kot 5-odstotna verjetnost je, da nastanejo po naklju ju). Analiza varianc pri navedenih lokacijah in konceptih torej statisti no zna ilno pokaže, da je vpliv starosti anketirancev na strinjanje s trditvami o "prijetnosti" in "pozornosti " ob uten. Glede odvisnosti od strokovne usmerjenosti anketiranih rezultati pokažejo, da so vplivi strokovne oziroma poklicne usmerjenosti anketiranih oseb pri dolo enih konceptih osvetlitve (in izbranih spremenljivkah) dovolj veliki in zna ilni s 95-odstotno verjetnostjo (prostostne stopnje povsod okoli 500) (preglednica 7.21). Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 124 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Preglednica 7.21: Statisti no zna ilne odvisnosti spremenljivk od strokovne usmerjenosti Table 7.21: Statistically significant variables dependences on professional occupation spremenljivka koncept in lokacija zna ilnost (Sig.) F-razmerje prijetnost GK1 0,026 5,017 prijetnost GK2 0,002 9,741 pozornost GK2 0,044 4,079 prijetnost AK1 0,019 5,561 prijetnost AK2 0,000 15,526 pozornost AK2 0,002 9,332 pozornost SK1 0,039 4,265 Opisna tabela povpre ij glede na razreda strokovne oziroma poklicne usmerjenosti anketiranih oseb (preglednica 7.22) kaže, da je pri zgoraj omenjenih konceptih in ustreznih lokacijah manj strinjanja s trditvijo o obravnavani spremenljivki tedaj, ko so ocenjevali predloge anketirani s podro ja arhitekture, urbanizma, oblikovanja svetlobe oziroma krajinske arhitekture. Izjema je primer prvega koncepta osvetlitve bloka v Savskem naselju pri spremenljivki "pozornost", kjer so se anketirani iz prej omenjenih strok bolj strinjali s trditvijo o "pozornosti", ki jo pritegne prvi predlog osvetlitve. Preglednica 7.22: Povpre ja ocen spremenljivk v odvisnosti od strokovne usmerjenosti Table 7.22: Average assesments of the variables dependening on professional occupation spremenljivka koncept in lokacija arh. urb. in LD. drugi prijetnost GK1 3,48 3,73 prijetnost GK2 3,02 3,40 pozornost GK2 3,05 3,32 prijetnost AK1 3,11 3,39 prijetnost AK2 3,15 3,58 pozornost AK2 2,94 3,30 pozornost SK1 3,32 3,05 Pri preostalih konceptih na izbranih lokacijah statisti na metoda analize varianc ni zna ilna pri vsaj 95-odstotni verjetnosti, zato pri teh ne moremo trditi da strokovna usmerjenost zna ilno vpliva na rezultate ocen predlogov osvetlitve. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 125 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 7.2.9 Rezultati izbire najljubših in najmanj ljubih prizorov V zadnjem delu ankete smo anketirane spraševali po najljubšem in najmanj ljubem prizoru med vsemi izdelanimi predlogi osvetlitve. Za najljubši prizor je ve ina (skorajda 60 % vseh anketiranih) izbrala detajlni koncept pri Trnovskem pristanu (slika 7.47). S skoraj 17 % sledi ploskovni koncept pri Trnovskem pristanu. Preostali predlogi so bili tu izbrani precej manjkrat. Druga najljubša prizora sta osvetlitvi parka. Sledita ploskovna koncepta pristana in Gosposvetske ceste. Slika 7.47: Histograma izbire najljubših prizorov Figure 7.47: Histograms of the selection of the most favourite proposals Za najmanj vše en prizor je ve ina izbrala detajlni koncept pri Savskem naselju. Sledita ploskovni koncept naselja in Ajdovš ine (slika 7.48). Tu vidimo, da prizor že sam po sebi bistveno vpliva na kon no oceno o predlogih osvetlitve. Slika 7.48: Histograma izbire najmanj vše nih prizorov Figure 7.47: Histograms of the selection of the least favourite proposals Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 126 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 7.2.10 Rezultati ankete med študenti in razlike Anketo smo izvedli tudi med 19 študenti in profesorico pri u nih vajah Prostorskega in urbanisti nega planiranja. Namen tega preizkusa je bil ugotoviti, ali bi anketirani kako druga e ocenjevali predlagane koncepte, e bi jim veliko podrobneje predstavili svetlobne rešitve konceptov in prikazali veliko ve je slike predlogov. Osemnajst oseb iz vzorca je bilo starih od 18 do 35 let, dve osebi pa od 36 do 50 let. Petnajst oseb je bilo (oziroma je študiralo) s podro ja urbanizma in planiranja prostora, štiri pa ne. Slika 7.49: Prikaz ocen spremenljivke "prijetnost" iz vzorca študentov s kvartilnimi diagrami Figure 7.49: Box plots used to illustrate the assesment of the "pleasantness" variable among students Slika 7.50: Prikaz ocen spremenljivke "pozornost" iz vzorca študentov s kvartilnimi diagrami Figure 7.50: Box plots used to illustrate the assesment of the "arousal" variable among students Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 127 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Rezultati ocen na kvartilnih diagramih kažejo na povpre no k strinjanju nagnjene ocene obeh spremenljivk. Posebej veliko strinjanje pri obeh spremenljivkah je s predlogi osvetlitve obeh konceptov pri Trnovskem pristanu in ploskovnem konceptu osvetlitve Parka slovenske reformacije. Tudi pri ploskovnem konceptu osvetlitve bloka v Savskem naselju je težnja v pozitivni smeri. Prikaz povpre nih vrednosti spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" na dvodimenzionalnem grafu tudi na primeru ankete med študenti pokaže (slika 7.51), da ve ina povpre ij ocen osvetlitvenih predlogov leži znotraj zgornjega desnega kvadranta. To pokaže nagnjenost k strinjanju s trditvami o "prijetnosti" in "pozornosti". Le povpre ji ocen za oba koncepta Ajdovš ine in detajlni koncept pri Savskem naselju ležijo v spodnjem levem kvadrantu. Ploskovni koncept Ajdovš ine in detajlni koncept osvetlitve bloka v Savskem naselju glede ocen o "prijetnosti" ležita skorajda na "liniji ocene neodlo enosti". Malce slabše ocene sta koncepta dobila glede spremenljivke "pozornost". Slika 7.51: Prikaz povpre nih vrednosti spremenljivk "prijetnost" in "pozornost" na dvodimenzionalnem grafu za posamezne koncepte in lokacije pri vzorcu študentov Figure 7.51: The average assesment values of the "pleasantness" and "arousal" variables on two-dimensional diagram for separate concepts and locations on the sample of student repsondents Opazne so malce boljše povpre ne ocene obeh spremenljivk pri ve ini predlogov osvetlitve v primerjavi s spletno anketo. Do neke mere lahko trdimo, da natan nejši opis rešitev oziroma ve je predstavitvene slike pripomorejo k boljšemu razumevanju predlaganih osvetlitev. Zanimivo je, da so po spletu anketirani v povpre ju bolje ocenili detajlni koncept pri Ajdovš ini. Pri tem predlogu se sicer Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 128 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. na veliki sliki v u ilnici veliko bolje vidijo podrobnosti koncepta, vendar je bil tu vzorec precej manjši, ve ina oseb vzorca pa je bila stara od 18 do 35 let. Primerjava izbire anketirancev pri podrobnejši predstavitvi konceptov na fakulteti v primerjavi z izbiro anketirancev, ki so reševali anketo le po spletu, pokaže nekaj razlik. Anketirani, katerim so bili koncepti predstavljeni podrobneje "v živo", so pri Gosposvetski cesti izbirali preferen ne koncepte podobno kot anketirani po spletu (slika 7.52). Opazna je le razlika pri odlo itvi o onesnaženosti, kjer se jih je ve opredelilo za ploskovni koncept oziroma za odgovor "ni razlik". Slika 7.52: Prikaz izbire preferen nega koncepta v primeru Gosposvetske ceste pri študentih Figure 7.52: Selection of the preferred concept for Gosposvetska cesta among students Slika 7.53: Prikaz izbire preferen nega koncepta v primeru Ajdovš ine pri študentih Figure 7.53: Selection of the preferred concept for Ajdovš ina among students Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 129 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Pri Ajdovš ini so razlike bolj o itne (slika 7.53). Tu ploskovni koncept po mnenju študentov glede orientacije ni toliko boljši od detajlnega. Koncepta se jim glede varnosti ne zdita tako razli na. Glede primernosti se jim zdi ustreznejši ploskovni koncept. Pri Parku slovenske reformacije je izbira zelo podobna tisti pri spletni anketi (slika 7.54). Opazna razlika je le pri oceni svetlobnega onesnaženja, kjer so študenti za oba koncepta ocenili, da podobno svetlobno onesnažujeta okolico. Slika 7.54: Prikaz izbire preferen nega koncepta pri Parku slovenske reformacije pri študentih Figure 7.54: Selection of the preferred concept for Park slovenske reformacije among students Pri Trnovskem pristanu je izbira koncepta glede vprašanj estetike, svetlobnega onesnaženja in primernosti podobna ne glede na to, ali so anketirani reševali anketo po spletu ali v razredu. Opazne pa so razlike pri spremenljivkah orientacije in varnosti (slika 7.55). Medtem ko so po spletu anketirani glede orientacije izbrali koncepta po številu zelo podobno, so anketirani v razredu ve inoma izbrali to kasti torej detajlni koncept. Glede vprašanja varnosti je ve ina anketiranih v razredu ozna ila, da med konceptoma ni razlik. Pri vprašaju o primernosti je tu velika ve ina izbrala detajlni koncept. Podobno so tega izbrali tudi reševalci spletne ankete. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 130 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Slika 7.55: Prikaz izbire preferen nega koncepta v primeru Trnovskega pristana pri študentih Figure 7.55: Selection of the preferred concept for Trnovski pristan among students Prav tako opazimo podobne odgovore glede vprašanj varnosti in svetlobnega onesnaženja pri osvetlitvi v Savskem naselju (slika 7.56). Glede orientacije opazimo, da med konceptoma po mnenju anketirancev v razredu ni tolikšnih razlik kot po spletu, kjer prevladuje izbira ploskovnega koncepta. Slika 7.56: Prikaz izbire preferen nega koncepta pri Savskem naselju pri študentih Figure 7.56: Selection of the preferred concept for Savsko naselje among students Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 131 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Najbolj o itni razliki sta pri vprašanju estetike, kjer so anketirani pri ve jih prikazih osvetlitev na platnu bolje ocenili detajlni koncept. Pri anketi po spletu so anketirani pri tem izbirali v približno enakem številu tako ploskovni kot detajlni koncept. Podobno stanje imamo tudi pri vprašanju primernosti, kjer so študentje na fakulteti za primernejšega ozna ili ploskovni koncept. Rezultati kažejo, da je razlika ocen spremenljivk med podrobnejšim prikazom konceptov osvetlitve v razredu in prikazom po spletu odvisna od posamezne lokacije. Pri Gosposvetski cesti in pri Parku slovenske reformacije je razlik malo. Pri Ajdovš ini, Savskem naselju in Trnovskem pristanu so razlike opaznejše. Pri Ajdovš ini in pri bloku v Savskem naselju je verjetno vzrok za to ve ji in podrobnejši prikaz rešitev osvetlitve s svetili LED in OLED. Pri Trnovskem pristanu, kjer predloga osvetlitve ne vsebujeta toliko detajlnih rešitev, pa je možno, da je vzrok za druga ne rezultate pri izbiri koncepta glede orientacije in varnosti zgolj majhno število anketiranih. Vzorec je namre v tem primeru štel le 20 oseb. Omenjeno je treba upoštevati tudi pri tolma enju ugotovitev o razlikah pri Ajdovš ini in osvetlitvi bloka v Savskem naselju. 7.3 Analiza okvirne predvidene porabe elektri ne energije Za osvetlitvene koncepte naredimo analizo s stališ a predvidene porabe energije. Ta je okvirna in vsebuje precej futurološko napovednih zna ilnosti. V analizi smo ra unali okvirno enodnevno porabo sedanjega stanja zunanje osvetlitve in jo primerjali z bodo ima konceptoma. Pri tem so narejene poenostavitve in podane dolo ene predpostavke. Pri analizi uporabimo kriterij skupne elektri ne mo i obravnavanih skupin svetil. Za nazornejšo primerjavo opredelimo skupno elektri no mo posamezne kategorije svetil z naslednjimi oznakami: – majhna skupna mo , – zmerna skupna mo , – velika skupna mo . Velikostni razredi skupne elektri ne mo i se razlikujejo glede na obravnavano lokacijo. Primerjava oznak med "inštalacijami" posameznih osvetlitvenih konceptov velja le za dolo eno lokacijo in ni primerljiva med razli nimi lokacijami mesta. Konkretnejši opisi elektri ne mo i posameznih skupin svetil za posamezne lokacije se nahajajo v prilogi disertacije. Za ra unske namene smo dolo ili poljuben datum ob koncu marca za zemljepisno širino Ljubljane. Takrat je svetlo približno 12 ur. Urbana osvetlitev je za ta primer vklju ena 11 ur od mraka ob približno 18.30 do zore okoli 5.30. Stalna razsvetljava (S) je vklju ena vso no , delno vklju ena razsvetljava (D) od 18.30 do 22.30. Ob asna osvetlitev (O) pomeni osvetlitev, ki se vklju i le po potrebi. Kriterij porabe elektri ne energije je le eden pomembnih dejavnikov. Vsaka dodatna svetlobna "inštalacija" v mestnem prostoru pomeni poleg za etne finan ne naložbe v svetlobni sistem tudi dodatno investicijo za njegovo vzdrževanje. Pri tem je klju nega pomena tudi življenjska doba celotnega sistema svetila na podlagi polprevodniških virov svetlobe. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 132 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 7.3.1 Gosposvetska cesta Pri cestnih svetilih se zdaj pove ini uporabljajo svetilke z metalhalogenidnimi sijalkami. Ob stranskih cestah pa so ve inoma svetilke z visokotla nimi natrijevimi sijalkami (Javna razsvetljava). Svetila za sedanjo osvetlitev fasad na hotelu Evropa in stavbi Slovenske ceste 44 uporabljajo metalhalogenidne sijalke. Za osvetlitev reklamnih tabel in panojev pove ini uporabljamo fluorescen ne sijalke, ponekod pa so tu že nameš ena svetila LED. Pri semaforjih so se še pred kratkim uporabljale halogenske žarnice, z letom 2012 so se že za eli uporabljati nadomestki LED (Javna razsvetljava). Prometne znake in table osvetljujemo s fluorescen nimi sijalkami. Primerjava sedanjega stanja in obeh bodo ih konceptov na obravnavanem obmo ju pokaže, da bi se najve ja skupna mo svetil pri predlaganih osvetlitvah pove ala (preglednica 7.23). Izkoristki bodo ih svetil LED in OLED bi bili sicer ve ji, vendar bi se znatno pove alo število novih "aplikacij". Z ustreznim krmiljenjem bi lahko porabo elektri ne energije pri obeh predlogih v primerjavi s sedanjo osvetlitvijo zmanjšali. Preglednica 7.23: Poraba elektri ne energije za osvetlitev Gosposvetske ceste Table 7.23: Electric energy consumption for illumination of Gosposvetska cesta stanje ploskovni koncept detajlni koncept cestna svetila (S) (S) (S) fasade OLED, Gosposvetska - (D) - cesta kolesarska steza OLED - (S) - okna OLED Gosposvetska - - (D) informacijske table OLED - - (S) hišne številke OLED - - (S) semaforji, signalizacija (S) (S) (S) reklamni panoji (S) (D) (D) OLED-dvojna rta - (S) - OLED-plo nik - - (S) manjše podrobnosti fasad - - (S) najve ja skupna mo 3950 W 5150 W 4250 W poraba el. energije 43,5 kWh 42,7 kWh 37,8 kWh Legenda: – skupna mo svetil do 500 W as delovanja pono i: – skupna mo svetil med 500 W in 1000 W S – stalno (11 h) D – delno (4 h) – skupna mo svetil nad 1000 W Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 133 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Zmanjšanje porabe bi bilo mogo e tudi zaradi zmanjšanja mo i novih cestnih svetil (priloga C). Pri teh bi hkrati omejili neželeno uhajanje svetlobe na bližnje stavbe. Pri bodo ih konceptih bi bilo mogo e krmiliti tudi jakost svetlobnega toka cestnih svetil, e bi to dovoljevali predpisi. V prometno najmanj aktivnem delu no i bi tako njihovo delovno mo bistveno zmanjšali. Bodo i ploskovni koncept bi bil glede porabe elektri ne energije bolj potraten kot detajlni. Fasade OLED bi tudi ob diskretni svetlosti in asovni omejitvi njihovega delovanja precej pripomogle k pove anju porabe elektri ne energije za osvetlitev. Raziskava kaže, da se anketiranim zdi pomemben celosten videz tega dela mesta. eprav se je anketiranim v povpre ju zdel ploskovni koncept nekoliko prijetnejši in privla nejši kot detajlni, pa bi bil ta naložbeno precej dražji in tehni no zahtevnejši. Pri fasadah OLED, kolesarski stezi OLED in svetilih OLED v plo nikih bi velik finan ni vložek pomenilo tudi ustrezno vzdrževanje posameznih modulov tako sestavljenih OLED-svetil. Okna OLED so glede vzdrževanja cenejša rešitev. Tudi menjava takšnih modulov bi bila preprostejša. Diskretno svetle fasade bi pripomogle k svetlobni onesnaženosti, ki pa bi jo skušali nadzorovati z rešitvami omenjenimi v tretjem delu disertacije. Bodo i polprevodniški viri svetil bodo zagotovo znatno pripomogli k zmanjšanju porabe elektri ne energije v svetilih za reklamne namene (napisi trgovin in lokalov, oglasne table). V primerjavo je vklju en del Gosposvetske ceste od križiš a s Slovensko cesto do križiš a z Župan evo oziroma Vošnjakovo ulico. 7.3.2 Ajdovš ina Pri ploskovnem konceptu pri Ajdovš ini pomenijo izjemno velike svetle e površine fasad veliko skupno delovno mo takšnih svetil (preglednica 7.24). Kljub omejitvi delovanja teh svetil na najbolj aktiven as no i (od 18.30 do 22.30), bi bila skupna poraba elektri ne energije pri tem predlogu osvetlitve bistveno ve ja, kot je zdaj. Veliko težavo in strošek bi pomenilo tudi vzdrževanje modulov OLED na velikih višinah stavb. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 134 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Preglednica 7.24: Poraba elektri ne energije za osvetlitev Ajdovš ine Table 7.24: Electric energy consumption for illumination of Ajdovš ina stanje ploskovni koncept detajlni koncept cestna svetila (S) (S) (S) fasade hiš (S) - - fasade OLED, Ajdovš ina - (D) - fasade OLED, Slovenska - (D) - fasade OLED, Metalka - (D) - fasade OLED, SKB - (D) - okna OLED, Ajdovš ina - - (D) okna OLED, Metalka - - (D) okna OLED, Slovenska - - (D) okna OLED, SKB - - (D) osvetlitev podhoda OLED - - (S) napisi restavracij, barov (S) - (S) semaforji, signalizacija (S) (S) (S) informacijske table, napisi - - (S) prehodi za pešce OLED - - (O) kolesarske steze OLED - (S) - kroglasta svetila (S) - (S) dodatni znaki OLED - - (S) svetlobna tabla (S) - - igra s svetlobo, strehe - - (D) najve ja skupna mo 5400 W 10800 W 5000 W poraba el. energije 59,4 kWh 67,9 kWh 44,0 kWh Legenda: – skupna mo svetil do 350 W as delovanja pono i: – skupna mo svetil med 350 W in 1500 W S – stalno (11 h) D – delno (4 h) – skupna mo svetil nad 1500 W O – ob asno (2 h) Ploskovni koncept je bil tu glede "prijetnosti" ocenjen slabše kot detajlni, glede "pozornosti" pa le malo bolje. Za to lokacijo bi bil torej ta koncept povsem neustrezen. Pri detajlnem konceptu bi kljub velikemu številu novih uporab svetil z ustreznim krmiljenjem skupno porabo elektri ne energije v primerjavi s sedanjim stanjem zmanjšali. Še najve ji delež bi k porabi prispevalo precejšnje število svetle ih oken OLED. Ker pa sode po rezultatih spletne ankete ta ne pripomorejo pomembno k prijetnosti podobe prostora, bi lahko njihovo število še precej zmanjšali. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 135 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 7.3.3 Park slovenske reformacije Ploskovni koncept so anketirani tu ocenili v povpre ju veliko bolje kot detajlnega. Za park si anketirani želijo skladno, a diskretno osvetljen prostor, v katerem bi se še vedno dobro in varno po utili. Vendar pa bi ploskovni koncept zaradi ve jih svetle ih površin porabil ob utno ve elektri ne energije kot detajlni (preglednica 7.25). Prav tako bi bila potratnejša mo nejša uli na svetila s širšo porazdelitvijo svetlobe (priloga C). Na tej lokaciji so bila nedavno zamenjana uli na svetila, pri katerih se zdaj uporabljajo var ni LED viri svetlobe. Zato je skupna mo teh svetil že zdaj majhna. V bodo em detajlnem konceptu je veliko manjših svetlobnih sistemov. S asovno omejitvijo delovanja le-teh bi skupno porabo elektri ne energije v primerjavi s sedanjim stanjem še zmanjšali. Vendar pa tudi spletna anketa kaže, da preve razli nih detajlov ne pripomore k prijetnejši sliki prostora, e ti med seboj niso dovolj skladni. Svetle a okna OLED so v tem prostoru neustrezna. Za to lokacijo bi bil verjetno najprimernejši ploskovni koncept, brez svetle ih fasad. Preglednica 7.25: Poraba elektri ne energije za osvetlitev Parka slovenske reformacije Table 7.25: Electric energy consumption for illumination of Park slovenske reformacije stanje ploskovni koncept detajlni koncept uli na svetila (S) (S) (S) stopniš e, vhodi, kip - (D) (S) + (O) table, številke - - (S) rob platoja OLED/LED - (D) (D) svetila LED v plo niku - - (D) svetila OLED plo nik - (D) - svetila na platoju (S) - - napis Figovec OLED - - (S) fasade OLED - blok - (D) - fasade OLED Figovec - (D) - okna OLED - blok - - (D) svetila LED - RGB - - (D) najve ja skupna mo 480 W 1600 W 840 W poraba el. energije 5,2 kWh 7,9 kWh 4,5 kWh Legenda: – skupna mo svetil do 100 W as delovanja pono i: – skupna mo svetil med 100 W in 200 W S – stalno (11 h) D – delno (4 h) – skupna mo svetil nad 200 W O – ob asno (1 h) Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 136 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 7.3.4 Trnovski pristan Pri Trnovskem pristanu bi bila pri detajlnem konceptu osvetlitve kljub dodanemu svetlobnemu sistemu manjših LED svetil skupna mo svetil manjša kot je zdaj (preglednica 7.26). Ta koncept je bil zelo dobro ocenjen tudi glede "prijetnosti" in "privla nosti". Z ustreznim nadzorom delovanja svetil LED v nabrežju bi skupno porabo elektri ne energije lahko tudi precej zmanjšali. To bi dosegli tudi z zamenjavo virov svetlobe pri svetilih na mostu (priloga C) in z druga no osvetlitvijo mostu. Preglednica 7.26: Poraba elektri ne energije pri svetilih za osvetlitev nabrežja in mostu Table 7.26: Electric energy consumption for illumination of the riverbank and the bridge stanje ploskovni koncept detajlni koncept cestna svetila (S) (S) (S) linije OLED - nabrežje - (D) - svetila LED - nabrežje - - (D) svetila na mostu (S) (S) (S) osvetljen napis mostu - - (S) osvetlitev mostu (S) (S/D) (D) najve ja skupna mo 820 W 1300 W 700 W poraba el. energije 9,0 kWh 9,3 kWh 6,5 kWh Legenda: – skupna mo svetil do 50 W as delovanja pono i: – skupna mo svetil med 50 W in 300 W S – stalno (11 h) D – delno (4 h) – skupna mo svetil nad 300 W S primernim uravnavanjem delovanja svetil OLED na nabrežju bi se sedanji porabi elektri ne energije lahko približali tudi pri ploskovnem konceptu. Skupno delovno mo linijskih svetil OLED bi lahko zmanjšali tudi s prekinitvijo zveznega videza svetil OLED na nabrežju. Z izmenjavo svetlih in temnih polj bi tako ustvarili ritem, kar je zaželeno pri zelo dolgih potezah, da ne pride do vizualne monotonije (Novljan). Svetila, vgrajena v nabrežje, pa bi v obeh primerih pomenila dodatne stroške zaradi njihovega vzdrževanja. Pri obravnavi je bil upoštevan okoli 110 m dolg odsek nabrežja. Tej dolžini ustreza osvetlitev vzporednega cestiš a s štirimi cestnimi svetili. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 137 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 7.3.5 Savsko naselje, tipski blok in okolica V uli nih svetilih na tej lokaciji so zdaj fluorescen ne sijalke z nevtralno barvo bele svetlobe. V svetilih pri vhodih blokov so halogenske žarnice. Omenjene vire svetlobe bi že v bližnji prihodnosti lahko zamenjali ustrezni kakovostni nadomestki LED z manjšo porabo elektri ne energije in daljšo življenjsko dobo (priloga C). Pri uli nih svetilih bi se zamenjalo celotno svetilo. Nova uli na svetila bi se morala manj bleš ati in uporabljati nižjo korelirano barvno temperaturo bele svetlobe. Preglednica 7.27: Poraba elektri ne energije za osvetlitev stanovanjskega bloka in ulice v Savskem naselju Table 7.27: Electric energy consumption for illumination of the residential building and nearby street in Savsko naselje stanje ploskovni koncept detajlni koncept uli na svetila (S) (S) (S) svetila na vhodih (O) (O) (O) linija OLED - - (S) znak OLED - (S) (S) hišne številke OLED - - (S) fasada OLED - (D) - linija OLED, plo nik - (S) - balkoni OLED - (D) - najve ja skupna mo 300 W 470 W 90 W poraba el. energije 0,9 kWh 1,9 kWh 0,7 kWh Legenda: – skupna mo svetil do 20 W as delovanja pono i: – skupna mo svetil med 20 W in 100 W S – stalno (11 h) D – delno (4 h) – skupna mo svetil nad 100 W O – ob asno (1 h) Detajlni koncept se glede porabe elektri ne energije izkaže za znatno var nejšega (preglednica 7.27). Zamenjava obstoje ih virov svetlobe z nadomestki LED bi zelo zmanjšala skupno elektri no mo svetil. Fasade OLED na spodnjem delu stanovanjskega bloka in svetila OLED na balkonskih ograjah sicer pritegnejo ve jo pozornost kot svetila pri detajlnem konceptu, vendar pa se zdi ploskovni koncept pri tej lokaciji anketiranim v povpre ju manj prijeten kot detajlni. Ploskovni koncept bi bolj pripomogel tudi k svetlobni onesnaženosti. Hišne številke OLED bi bile v bližnji prihodnosti ob sprejemljivi ceni upravi eno nameš ene pri vhodih stanovanjskih blokov. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 138 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 7.3.6 Domneve in opombe Pri primerjavi porabe elektri ne energije svetil gre za okvirne izra une. Ti temeljijo na napovedih bodo ih zna ilnosti svetil LED in OLED. Razvoja le-teh ni mogo e natan no napovedati. Predvidene inkovitosti svetil LED in OLED smo okvirno ocenili za as, ko bi ta dosegla dovolj visoko stopnjo razvitosti, tako glede izkoristka kot glede možnosti implementacije. Ponekod smo pri izra unih upoštevali tudi svetila, ki jih na prikazih ni videti, vendar so na obravnavanem obmo ju. Pri parku smo tako upoštevali skorajda vsa uli na svetila, na prikazu pa jih je videti le nekaj. Na izbranem obmo ju smo skladno s tem šteli predlagana svetila bodo ih konceptov. Dejanska delovna mo posameznega svetila je po navadi vedno malo ve ja, kot je podana mo sijalke. To velja predvsem za metalhalogenidne sijalke, fluorescen ne sijalke, polprevodniška in nizkonapetostna halogenska svetila. V teh primerih svetila za delovanje potrebujejo predstikalne naprave, dušilke, napajalnike oziroma transformatorje, ki tudi potrebujejo elektri no energijo. Podobno je pri sistemih za regulacijo prižiganja svetil oziroma krmiljenje njihove mo i. Zato v primerjavi izra unane skupne mo i svetil niso brezpogojne. Bistvena je njihova medsebojna primerjava. Pri primerjavi prav tako nismo upoštevali možnosti zmanjšanja delovne mo i posameznega sklopa svetil v manj aktivnih delih no i. To bi dodatno pripomoglo k zmanjšanju porabe. Poraba svetil za osvetlitev izložb trgovin, restavracij in barov ni bila upoštevana. Ta notranja razsvetljava tudi delno vpliva na no no podobo mesta. S polprevodniškimi viri svetlobe je tudi tu mogo e znatno zmanjšati porabo elektri ne energije. Primerjava, ki bi upoštevala tudi takšno notranjo osvetlitev, bi bila zaradi obsežnosti in slabše razpoložljivosti podatkov dolgotrajna. Pri podrobni analizi porabe elektri ne energije bi upoštevali tudi spektralne zna ilnosti posameznih virov svetlobe, ker obravnavamo osvetlitev v mezopskem obmo ju loveškega vida. To lahko precej spremeni dejansko u inkovitost virov svetlobe (Ylinen, 2010). Pri naši primerjavi domnevamo, da je ta dejavnik že skladen z okvirnimi ocenami delovnih mo i bodo ih svetil. Ob tem ne smemo nikdar pozabiti, da sama poraba elektri ne energije svetil še zdale ni edino pomembno merilo pri ustvarjanju trajnostnih urbanih okolij. Prav tako so pomembni stroški vzdrževanja, koli ina odpadkov izrabljenih svetil novih aplikacij, pove ano svetlobno onesnaženje in številni drugi kriteriji, omenjeni v teoreti nih izhodis ih disertacije. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 139 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. 8 SKLEPI 8.1 Razprava V raziskavi smo si za osnovni cilj postavili potrditev hipoteze, da bi nove možnosti uporabe LED- in OLED-svetil pozitivno vplivale na lovekovo sprejemanje tako osvetljenega urbanega prostora. Ugotovitve raziskave kažejo, da so se anketirani pri ve ini predlogov bodo e osvetlitve v povpre ju strinjali pri ocenah spremenljivk »prijetnost« in »pozornost«. To je opaziti pri vseh obravnavanih lokacijah hkrati za obe spremenljivki, razen pri ocenah »prijetnosti« ploskovne osvetlitve in ocenah »pozornosti« detajlne osvetlitve bloka in okolice v Savskem naselju. V teh primerih so bile podane v povpre ju neodlo ene ocene anketiranih. Tu lahko potrdimo vpliv lokacije na izbiro najmanj vše nih prizorov in s tem vpliv na ocene teh predlogov. Takšen vpliv zaznamo tudi pri pozitivni oceni predlogov osvetlitve pri Trnovskem pristanu. Trditi smemo, da bi predlagane možnosti uporabe LED- in OLED-svetil pri ve ini predlogov vplivale na sprejemanje tako osvetljenega urbanega prostora v pozitivni smeri. Zastavljeno hipotezo z dolo enimi opombami torej potrdimo. Izkaže se, da se ploskovni koncept anketiranim zdi prijetnejši pri gosteje pozidanih lokacijah v središ u mesta, kot je Gosposvetska cesta. Vzrok za tako izbiro so tu najverjetneje ve je svetle površine, ki omogo ajo, da lahko opazovalci precej kompleksen prostor zaznajo kot povezano celoto. Take celote pa ne smejo biti preobsežne, niti jih ne sme biti preve . To opazimo pri Ajdovš ini, pri kateri ploskovni koncept ve ini anketirancev ni preve vše . Detajlni koncept je glede prijetnosti bolje ocenjen pri lokacijah, ki niso isto v središ u mesta in jim bolj ustreza diskretnejša osvetlitev. V teh prizorih je ve naravnih prvin, kot sta voda in rastje. V raziskavi ugotavljamo, da bi ploskovni koncept pritegnil ve jo pozornost pri vseh zna ilno ocenjenih konceptnih dvojicah predlogov. Rezultati potrjujejo, da je pretirana uporaba novih možnosti osvetlitve estetsko manj privla na. Veliko detajlov anketiranim manj ugaja pri osvetlitvi Parka slovenske reformacije. Tu se jim zdi prijetnejši enotnejši in svetlobno skladnejši ploskovni koncept. To se sklada s spoznanji iz obstoje e literature in z izsledki preteklih raziskav. Ünver (2009) potrjuje, da na mnenje o osvetlitvi urbanih parkov mo no vpliva kriterij kontrasta. Neenakomerna porazdelitev svetlosti in mo ne sence lahko ustvarijo pretirano dramati nost in neprijazen videz krajinskih objektov. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 140 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Tudi senca kot arhitekturni element bistveno vpliva na lovekovo dojemanje in doživljanje prostora (Kastelic et al., 2012). Pešpoti v parkih se morajo zdeti obiskovalcem dovolj svetle tako s stališ a vidne dostopnosti kot s stališ a ob utka »prijetnosti«, da tako osvetlitev ocenijo za ustrezno (Johansson et al., 2011). Raziskave kažejo, da lahko tudi uporaba ustreznih LED-nadomestkov izboljša omenjena kriterija (Kuhn et al., 2013). Pri parku bi lahko bil vzrok za primernejšo izbiro ploskovnega koncepta pred detajlnim tudi videz oken OLED. Ta opazovalcu verjetno dajejo ob utek lo enosti med »notranjim« in »zunanjim« mestnim življenjem in težko upravi ijo svojo vlogo pri izboljšanju podobe mesta. Pri Trnovskem pristanu so anketirani veliko bolje ocenili detajlni koncept glede "prijetnosti". Pri Ajdovš ini in osvetlitvi bloka v Savskem naselju razlike v ocenah med konceptoma niso tako velike kot pri prejšnjih treh, a so pri Ajdovš ini glede obeh spremenljivk vseeno statisti no zna ilne. Anketiranim se je zdel tu malo bolj prijeten detajlni koncept, ploskovni pa bi malce bolj pritegnil njihovo pozornost. Pri Savskem naselju je razlika v ocenah med konceptoma statisti no zna ilna le glede "prijetnosti", ki je bolje ocenjena pri ploskovnem kot pri bolj podrobnem, detajlnem konceptu. V raziskavi ugotavljamo, da je izbira ploskovnega koncepta zna ilna pri spremenljivkah vidne orientacije in ob utka varnosti za ve ino lokacij. Le pri Trnovskem pristanu so glede te spremenljivke rezultati izbire koncepta približno enaki. Vzrok za to je verjetno na splošno svetlejši in enakomernejši ploskovni koncept. Spremenljivko vidna dostopnost literatura napoveduje z vidnim poljem, okoljskim zaupanjem in ob utkom svetlosti (Johansson et al., 2011). To pojasnjuje povezavo med ob utkom svetlosti predlogov osvetlitve in mnenjem o zmožnosti vidne orientacije v tako osvetljenem prostoru. V pravem prostoru lovek pridobiva prostorske informacije z »retinalnim« vidom, pri opazovanju slik pa deluje predvsem centralni vid, ki nam daje informacije o detajlih. Zato je v raziskavi obravnavana spremenljivka vidna orientacija v osvetljenem prostoru le mnenje o vidni preglednosti prikazanih osvetlitev. Ocenjeni ve ji ob utek varnosti je povezan z ve jim ob utkom svetlosti posameznih predlogov, zato je pri tej spremenljivki bolje ocenjen ploskovni koncept. Casciani in Rossi (2012) v svoji raziskavi ugotavljata, da so bili glede »prijetnosti« in »pozornosti« najbolje ocenjeni primeri, ki prikazujejo nenavaden pristop k osvetlitvi prostora in aktivno vklju ujejo uporabnike. S tem dokazujeta obstoj naraš ajo e potrebe po doživljanju mest z vidika družbenih odnosov. Podobno kot Ünver (2009) opažata mo an vpliv barv na mnenje o privla nosti osvetlitve. LED- in OLED-svetila imajo glede uporabe enobarvne svetlobe velik potencial, vendar smo se v raziskavi njihovi umestitvi pri prou evanju noivh predlogov osvetlitve namensko izognili. Za etno zanimanje za barvno osvetlitev po navadi hitro mine. Uporabniki se take osvetlitve tudi hitreje naveli ajo, zato je priporo ljiva le za kratkotrajne dekorativne namene. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 141 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Ocene spremenljivk estetika in primernost potrjujejo njuno precejšnjo korelacijo. Ta odstopa le pri osvetlitvi Ajdovš ine, pri kateri je sicer ve anketirancev ocenilo detajlni koncept za bolj estetski, vendar se jim je zdel ploskovni koncept tu primernejši. Najzna ilnejša glede estetike je preferen na izbira detajlnega koncepta osvetlitve pri lokaciji Trnovski pristan. Estetske presoje zadevajo razlago in kategorizacijo tega, kar vidimo, zato pomenijo ve kot le ustvene odzive (Veitch, 2001). Kaplan (1979) svoj funkcionalni pristop h krajinski estetiki opiše z ocenami dimenzij koherence, berljivosti, skrivnostnosti in kompleksnosti. Ustrezna kombinacija teh dimenzij je zelo verjetno vzrok za tako številno izbiro predlagane osvetlitve pri Trnovskem pristanu. Anketirani so za koncept, ki bi po njihovem mnenju manj svetlobno onesnaževal okolico, pri vseh lokacijah izbrali detajlni koncept. To je povezano z ob utkom svetlosti pri posameznem prikazu predlogov osvetlitve. Rezultati kažejo vpliv starosti anketiranih oseb na ocene predlogov osvetlitve pri ve kot polovici predlogov. Ocene spremenljivk "prijetnosti" in "pozornosti" padajo z višanjem starosti anketiranih. To pomeni, da se starejši anketirani niso v tolikšni meri strinjali s trditvami o "prijetnosti" in "pozornosti" predlogov kot mlajši anketirani. Zanimivo pa je, da pri direktni primerjavi obeh konceptov opazimo pove anje števila izbir za detajlni koncept na lokacijah Gosposvetske ceste, Parka slovenske reformacije in Trnovskega pristana s starostjo anketiranih. To je opazno pri obeh spremenljivkah, ki smo ju prou evali v tem primeru, torej pri spremenljivki primernosti predloga za dano lokacijo in ob utku varnosti. Pri Savskem naselju in Ajdovš ini je bilo to ravno nasprotno. Rezultat je zanimiv, ker imajo starejši ljudje po navadi ve je probleme s prevelikimi kontrasti in neenakomerno osvetljenimi površinami kot mlajši. Vzrok je verjetno v tem, da so anketirani v starostnem razredu med 51. in 69. letom pove ini še zelo aktivni in dovolj kriti no presojajo obe razli ici osvetlitve. Odgovori bi postali verjetno bolj starostno zna ilni pri še starejših anketiranih, na primer pri starih ve kot 70 ali 80 let. Vendar pa je bilo teh v raziskavi premalo, da bi lahko ugotovili zna ilne sklepe. Tudi pri odvisnosti ocen anketiranih od njihove stroke so rezultati statisti no zna ilni. Anketirani, ki se ukvarjajo z arhitekturo, urbanizmom, oblikovanjem osvetlitve in krajinsko arhitekturo, so omenjene predloge osvetlitve v povpre ju ocenili slabše kot preostali anketirani. Vendar pa je to odvisnost mogo e zaznati glede obeh spremenljivk le pri Gosposvetski cesti in Ajdovš ini. Pri Savskem naselju so ti zna ilno slabše ocenili le prvi koncept pri ocenah "pozornosti". Strokovnjaki z omenjenih podro ij so malo bolj kot preostali anketirani naklonjeni ploskovnemu konceptu pri spremenljivki estetike. To je opazno pri Gosposvetski cesti, Ajdovš ini in osvetlitvi bloka ter bližnje ulice v Savskem naselju. Opomniti velja, da se med anketiranimi iz izbranih strok ve ina verjetno ne ukvarja specifi no z osvetlitvijo. Prav tako pa je mogo e, da se s svetlobo na takšen ali druga en na in ukvarja Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 142 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. tudi kakšen anketirani, ki ni iz katere od prednastavljenih strok. Zato je treba rezultate izbire pri tem raziskovalnem vprašanju razlagati previdno. Rezultati kažejo, da predvsem starost anketiranih vpliva na oceno in izbiro predlogov bodo e osvetlitve. Po eni strani se z višanjem starosti anketiranih kažejo v povpre ju nižje ocene predlogov, po drugi strani pa z njenim višanjem lahko zaznamo ve jo naklonjenost anketiranih za diskretnejše in manj osvetljene predloge osvetlitve. Visoke in zna ilne pozitivne vrednosti koeficientov korelacije med spremenljivkama svetlobnih zna ilnosti ter spremenljivkama "prijetnosti" in "pozornosti" pri akovano kažejo na tesno povezavo med omenjenimi kriteriji. Ustrezna oziroma zadostna "osvetljenost" pomeni boljšo oceno tako glede "prijetnosti" kot "pozornosti" prav pri vseh predlogih osvetlitev. Prav tako to velja tudi za spremenljivko porazdelitve svetlosti, ki se odraža skozi prikaz arhitekture, in specifi no svetlimi objekti v prostoru. Na podlagi analize rezultatov ankete, izvedene "v živo" med študenti na fakulteti, lahko trdimo, da boljša predstavitev konceptov in podrobnejši prikaz rešitev osvetlitve pri nekaterih lokacijah vplivata na oceno spremenljivk oziroma na izbiro preferen nega koncepta. Razlike so opazne predvsem pri Ajdovš ini in Savskem naselju in pri vprašanjih estetike in primernosti predlogov. eprav se pri Gosposvetski cesti in Parku slovenske reformacije izkažeta ploskovna koncepta anketiranim v povpre ju za privla nejša kot detajlna koncepta, pa bi bilo umestitev svetil OLED na ve je vertikalne stavbne površine na splošno težko upravi iti. Pri Gosposvetski cesti je svetle ih površin manj, ploskovni koncept pa so anketirani tu v povpre ju ocenili za prijetnejšega kot detajlnega. Pri Ajdovš ini je ploskovni koncept povsem neustrezen. Anketirani so tu za prijetnejšega ocenili detajlni koncept, ploskovni koncept pa bi celo ob utno pove al porabo elektri ne energije v primerjavi s sedanjim stanjem. Ob tem bi bil ta bolj sporen glede svetlobnega onesnaženja, tehni nih problemov, vzdrževanja in velikih finan nih vložkov. Pove anje števila novih svetil pri bodo ih konceptih bi lahko upravi ili le z ob utnim zmanjšanjem porabe elektri ne energije obstoje ih svetil funkcionalne namembnosti. Na to opozorijo rezultati primerjave porabe elektri ne energije pri Trnovskem pristanu in osvetlitvi bloka in ulice v Savskem naselju. Pri Parku slovenske reformacije bi bilo treba najti alternativno rešitev. Ploskovni koncept ocenijo anketirani tu kot prijetnega, vendar pa bi porabil veliko elektri ne energije. Detajlni koncept je veliko var nejši, vendar bi morale tudi detajlne svetlobne inštalacije v celoti delovati skladno. Na splošno lahko trdimo, da bi k zmanjšanju porabe elektri ne energije pripomogli le bolj diskretno osvetljeni koncepti s premišljeno in kakovostno regulacijsko elektroniko ter njeno logiko. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 143 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Polprevodniški viri svetlobe imajo velik potencial pri uporabi v svetilih prometne signalizacije in "svetilih za informacijske namene". Na tem podro ju bomo z njimi mo no zmanjšali porabo elektri ne energije. S premišljeno uporabo bi ta lahko pripomogla tudi k izboljšanju prometne varnosti. V vsakem primeru je omenjeno mogo e dose i le s kakovostno napajalno oziroma krmilno elektroniko. Prav tako je zelo pomembna skladnost med razli nimi komponentami LED- oziroma OLED-sistemov svetil. Zelo pomemben dejavnik sta tudi življenjska doba vseh komponent v sistemu in s tem povezano vprašanje njihove vzdržljivosti oziroma vzdrževanja. Ne moremo z gotovostjo trditi, ali bo katera od omenjenih tehnologij v prihodnosti prevladala ali se bosta razvijali in razširili v mestnem prostoru so asno. Danes so razlike med na ini njune uporabe in umestitve še velike, v prihodnosti pa lahko pri tem pri akujemo ve je prepletanje. Tematika osvetljevanja zunanjih prostorov je tudi v Sloveniji vedno aktualna. Za primernejšo bodo o osvetlitev je treba težiti h konstruktivni razpravi med predstavniki številnih razli nih disciplin urbane razsvetljave in k ustreznemu vrednotenju širokega nabora znanja. Celostno urbanisti no oblikovanje osvetlitve bi moralo najti svoj prostor tudi v strategijah prostorskega razvoja slovenskih mest. Z raziskavo želimo poudariti, da je treba pri prehodu na nove tehnologije svetil celostno razmisliti o pomenu osvetlitve mesta in omenjeni prehod izkoristiti tudi za izboljšanje videza mesta. Le v celoti skladna, dobro premišljena in lokaciji primerna inovativna umestitev svetil LED in OLED v urbani prostor bi pozitivno vplivala na podobo mesta v o eh uporabnikov. 8.2 Omejitve raziskave Pri izvedbi raziskave smo bili soo eni z dolo enimi omejitvami, zato smo morali podati nekatere predpostavke. Ponovno omenimo dejavnik razli ne svetlosti zaslonov, prek katerih so anketirani izpolnjevali anketo. Tehnologija zaslonov se poslužuje razli nih tehni nih rešitev. Prav tako je verjetno, da so imeli anketirani razli no nastavljene svetlosti zaslonov oziroma so bili med izpolnjevanjem ankete v razli no osvetljenih prostorih. Ti dejavniki bi lahko v manjši meri vplivali na ocene »prijetnosti« in »pozornosti« predlogov osvetlitev. Zaradi teh dejavnikov v lanku prav tako nismo obravnavali vpliva spremenljivke najpodobnejša barvna temperatura na ocene prihodnjih predlogov osvetlitve. Omenimo tudi asovne dejavnike pri zaznavanju vizualnih stimulansov iz okolja. Ugotovljeno je bilo, da zaznavna sijavost dražljaja ni dolo ena le s fizi no intenziteto, ampak tudi z njegovim trajanjem (Macknik, 2010). To bi pomenilo, da so tisti anketirani, ki so dlje asa strmeli v slikovne prikaze na Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 144 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. zaslonih, te ob utili bolj svetle kot tisti, ki so si jih ogledali na hitro. Domnevamo, da so ti dejavniki v našem primeru verjetno precej šibki in tako ne vplivajo na neposredne primerjave med konceptoma. Ustrezne podatke o odvisnosti ocen anketiranih od njihove starosti smo zaradi zadostnega števila anketiranih dobili le v treh vnaprej dolo enih starostnih skupinah. Mlajše od 18 let in starejše od 70 let smo morali združiti s sosednjima bližnjima starostnima razredoma. To je primerno za analizo variance. Nismo pa dobili dovolj podatkov, da bi lahko bolj zanesljivo raziskali, ali starejši od 70 let druga e ocenjujejo predloge osvetlitve kot anketirani v skupini od 51 do 69 let. Podobno je bilo pri mlajših od 18 let, vendar nam je v tem primeru trinajst odgovorov že dalo neko okvirno oceno. Morda bi bilo bolje anketirane spraševati po letnici rojstva in bi tako potem pozneje dolo ili starostne razrede. Kljub temu lahko trdimo, da smo prišli do ustreznih rezultatov odvisnosti ocenjevanja predlogov osvetlitve od starosti anketiranih. Raziskava je bila izvedena v slovenskem jeziku med anketiranimi, ki so ve inoma doma v Sloveniji. Pet jih je bilo iz tujine, a gre najverjetneje za Slovence, ki delajo oziroma živijo v tujini. Domnevamo, da je ve ina anketiranih poznala lokacije predlogov. Osebe iz tujih držav bi lahko druga e ocenjevale omenjene predloge. Tu bi se lahko pokazala odvisnost ocen predlogov osvetlitev od razli nih kulturnih vrednot. V tem primeru bi se razlike pokazale najverjetneje pri tistih anketiranih, ki živijo v druga nih okoljih, kot so srednjeevropska mesta zmernega pasu. Omenimo futuristi ni vidik raziskave. V konceptih je kar nekaj rešitev, ki jih z današnjo tehnologijo ne bi mogli izvesti tako, kot je prikazano v predlogih osvetlitve. To velja za enakomeren videz svetil OLED na ve jih površinah. Dose i tako vidno zveznost bo velik problem tudi v prihodnosti. Zelo težko bo narediti tako velike svetlobne inštalacije, da med posameznimi moduli OLED ne bo o itno vidnih presledkov oziroma elektri nih povezav. Postavitev OLED-svetil na pro elja stavb ne bi bila preprosta naloga. Površina pro elij ni ravna, veliko težavo bi pomenilo ustrezno združevanje posameznih modulov OLED po svetilnosti in barvi svetlobe, ki bi jo izsevali. Modulom se jakost svetlobnega toka zmanjšuje razli no in neenakomerno. Uravnavanje tega bi morala prevzeti kakovostna regulacijska elektronika. To ni preprosto, ker loveško oko zazna že majhne razlike v kontrastu, ki pa niso odvisne le od svetlosti posameznega vira, temve tudi od spektralne porazdelitve svetlobe, ki jo ta izseva. Vzdrževanje takega sistema bi bilo zapleteno. Futuristi no so opredeljene tudi rešitve glede trenutno veljavne uredbe o svetlobnem onesnaževanju. Predpostavimo, da bi bilo v prihodnosti na OLED-svetila mogo e preprosto umestiti tankoslojne opti ne plasti, ki bi prepre evale sevanje svetil nad vodoravnico. Z uredbo dolo ena maksimalna povpre na svetlost pro elij stavb bi bila v takšnih predlogih zelo verjetno presežena, vendar gre v tem Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 145 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. primeru za svetila, ki v uredbi niso obravnavana. Gre za svetila na fasadah in ne za osvetlitev fasad, kar pomeni drugo kategorijo. Omejitev raziskave pomenijo dvodimenzionalne simulacije, s katerimi ne moremo upoštevati zna ilnosti "retinalnega vida". Do dolo ene mere bi se lahko te pomanjkljivosti odpravile z uporabo širokokotnih visokolo ljivih tridimenzionalnih zaslonov, z o ali virtualne resni nosti ali z uporabo mrežni nih projektorjev (Tidwell, et al., 1995). Kljub vsemu nobena tehnologija ne more popolnoma nadomestiti "slikovne realnosti", kot nam jo omogo a loveški vid, ki se je razvijal nekaj milijonov let (Peli, 1995). Tudi nekakovostna svetila bi lahko vplivala na podobo urbanega prostora. Dejavnik, ki ga v disertaciji ni bilo mogo e obravnavati, je frekven no utripanje (angl. flickering). To se dogaja tudi pri polprevodniških svetilih, predvsem pri regulaciji jakosti svetlobnega toka. Tega ni mogo e ocenjevati s slikovnimi predlogi osvetlitev. To bi lahko raziskali le z uporabo dejanskih svetil. V raziskavi prou ujemo osvetlitve na podlagi bodo ih svetil, ki jih pove ini sploh še ni na voljo. Predpostavimo, da bi bile v predlaganih bodo ih svetilih takšne težave ustrezno rešene s kakovostno krmilno elektroniko. 8.3 Predlogi za nadaljnje raziskave Pri raziskavi javnega mnenja s spletno anketo so mogo e številne variacije. Mnenje anketiranih bi lahko prou evali tudi ob neposredni primerjavi sedanje osvetlitve z bodo imi. Namesto dveh razli nih predlogov osvetlitve bi lahko prou evali tudi dve zelo podobni osvetlitvi, kjer bi spreminjali le eno vrsto umeš enih svetil, preostalih pa ne. V takem primeru bi neposredno raziskovali mnenje o dolo enem tipu svetil. Prihodnje raziskave bi se lahko osredinile na umestitev samo ene vrste rešitev s polprevodniškimi svetili in na primerjavo njenega vpliva na razli nih lokacijah. Anketirane bi z metodo spletne ankete lahko povabili tudi k sestavljanju po njihovem mnenju najustreznejše bodo e osvetlitve. Nekaj izbranih tipov svetlobnih inštalacij bi anketirani tu po svoji izbiri interaktivno vnašali v sliko izbrane lokacije mesta. S tem bi prešli dolo ene omejitve uporabljene metode, kjer so predlogi osvetlitve že vnaprej dolo eni. Res pa je, da bi pri tem dobljene rezultate veliko teže vrednotili. Nešteto možnosti je tudi pri raziskavah dinami nih svetlobnih možnosti bodo e osvetlitve. Te bi bile lahko prav tako izvedene po spletu. Raziskav s spreminjanjem barve svetlobe oziroma jakosti svetlobe je bilo narejenih že nekaj, vendar po naši vednosti niso obravnavale bodo ih možnosti umestitve LED- in OLED-svetil. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 146 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Ko bo tehnološko izvedljivo, bo mogo e prou evati vplive inovativne umestitve OLED-svetil v pravem urbanem prostoru. Ko bo v prihodnosti med LED- in OLED-svetili prihajalo do ve jega prepletanja v njihovem umeš anju in uporabnosti, bi lahko raziskovali tudi primerjavo konkretnih izdelkov na istih lokacijah, pri emer bi bili nekateri zasnovani na LED-svetilih, drugi pa na OLED-svetilih. Z bodo imi fleksibilnimi svetili OLED, primernimi za uporabo v zunanjih prostorih, pa bo zanimivo raziskovati tudi smiselnost njihovega umeš anja v druge elemente urbanega prostora ter prepletanje njihove splošne in informacijske funkcije. 8.4 Urbanisti no oblikovanje osvetlitve in svetila prihodnosti Namestitev novih tehnologij svetil lahko pripomore k izboljšanju no ne podobe mesta, vendar pa mora biti v skladu z estetskimi na eli urbane osvetlitve, ki izražajo uravnotežen sistem hierarhij in razlik v prostoru (Brandi in Geissmar-Brandi, 2007), ter biti primerna za mestno lokacijo in identiteto mesta. Urbanisti no oblikovanje osvetlitve se bo v prihodnosti soo alo s številnimi izzivi, ki jih prinašajo nove tehnologije svetil. Svetila LED in OLED obljubljajo veliko, vendar bo treba pri njihovi inovativni umestitvi tehtno premisliti, kdaj bo ta upravi ena in smiselna. Le tako bodo pripomogla k prijetnejši in privla nejši podobi mesta, kot tudi k funkcionalni, utni, varnejši, var nejši ter ljudem in okolju primernejši osvetlitvi mesta. Izjemno pomembna bo uporaba kakovostnih svetlobnih virov in preostalih komponent, ki sestavljajo izbrani svetlobni sistem. Umestitev bodo ih svetil LED in OLED v urbani prostor bi morala poleg upoštevanja njihovih tehni nih zna ilnosti temeljiti tudi na izsledkih raziskav s številnih drugih podro ij, ki se ti ejo osvetljevanja. Tako fiziologije, biologije, medicine kot tudi ekologije, sociologije, psihologije, urbanisti nega oblikovanja oziroma na rtovanja, arhitekture, umetnosti in zgodovine. Nove kategorije razsvetljave na podlagi polprevodniških svetil bodo prinesle nove možnosti tudi na podro ju dinami ne osvetlitve. Ta se bo prilagajala kratkotrajnim socialno-kulturnim dogodkom in vremenskim razmeram, hkrati pa pripomogla k vabljivemu elementu interaktivnosti. Ob vsem tem je pomembna kakovostna regulacija svetilnosti in delovanja svetil. Podro je, ki se hitro razvija, so tudi nove možnosti integracije polprevodniških fotonapetostnih modulov in LED- ter OLED-svetil. Nizkonapetostno delovanje in podobni proizvodni procesi so njihov klju ni povezovalni element. Vendar pa nove možnosti uporabe LED- in OLED-svetil pomenijo veliko pove anje števila novih "aplikacij". To pomeni širitev elektri ne infrastrukture in pove anje števila komponent v svetilih. Posledica tega je lahko ve ja poraba elektri ne energije in stroškov ter ve je onesnaženje okolja. V Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 147 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. bližnji prihodnosti bi bilo nespametno pozabiti na obstoje e tehnologije svetil, ki se prav tako še vedno razvijajo in so glede nekaterih zna ilnosti primernejše za umestitev v urbani prostor kot polprevodniška tehnologija svetil. Mogo e je, da se bo razvila še kakšna druga tehnologija svetil, ki se bo izkazala za še primernejšo in inkovitejšo. Možnosti je veliko predvsem na podro ju tako imenovanih pametnih materialov. Kako bi bila na primer videti "fosforescen na svetlobna barva", ki bi jo kar s pleskarskim opi em nanesli na izbrano površino in bi podnevi u inkovito absorbirala son no svetlobo, pono i pa jo brez pomo i elektri ne energije v zadostni jakosti za ve je število ur sevala v prostor? Ob tem pa bi bila le malo ob utljiva na oksidacijo in poleg vsega še biorazgradljiva. Uporaba novih svetlobnih tehnologij v urbanem okolju ne more biti trajnostna e ni trajnostno na rtovana, pametno izbrana in premišljeno nameš ena. Upoštevanje omenjenega je lahko dobra podlaga za kakovostno osvetlitev za boljše življenje v mestih prihodnosti. Ne smemo pa pozabiti, da je velikokrat manj tudi ve . V dolo enih urbanih prostorih bi že popolnoma "izgubljena no ", v podobi temnih koti kov mesta, pripomogla k boljši kakovosti življenja. Hkrati pa bi pomenila tudi povsem nov oblikovalski izziv z urbanisti no-arhitekturnega vidika in podobe mesta. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 148 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. POVZETEK Nove možnosti umestitve razsvetljave na podlagi polprevodniških virov svetlobe v mestno arhitekturno strukturo oziroma grajeni del mesta ponujajo dodatno funkcionalnost in oblikujejo nove oblikovalske okvire. Takšna prihodnja osvetlitev bo spremenila no no podobo mest. Glavni namen naše raziskave je bil preu iti, ali bi prihodnje možnosti uporabe LED- in OLED-svetil pri splošni zunanji mestni osvetlitvi pozitivno vplivale na lovekovo sprejemanje podobe tako osvetljenega prostora. V ta namen smo izoblikovali ploskovni in detajlni koncept prihodnje osvetlitve in ju slikovno predstavili na petih lokacijah v Ljubljani. Predlogi osvetlitve poleg izpolnjevanja funkcionalnih potreb upoštevajo tudi urbanisti ni in arhitekturni vidik osvetljevanja. Ob tem iš emo smernice za im bolj smiselno umestitev LED- in OLED-svetil v mestni prostor. V prvem delu raziskave smo z ocenami afektivne kakovosti slikovnih prikazov predstavili in prou evali temeljna afektivna stanja anketiranih. Kot ogrodje za prou evanje vplivov okolja na ustvene odzive, nam je služil cirkumpleksni model ustvenih stanj (ang. circumplex model of affect), ki ga je razvil James A. Russell (1980). Z vprašanji v spletni anketi smo merili stopnjo strinjanja oziroma nestrinjanja anketiranih o »prijetnosti« in pritegnitvi »pozornosti« predlogov osvetlitve. Z dvodimenzionalnim modelom ustvenih stanj in s tema indikatorjema smo sestavili spremenljivko, ki ozna uje raven vpliva oziroma lovekovo doživljanje osvetljenega urbanega prostora. Ugotovitve kažejo, da se anketirani v svojih ocenah o afektivni kakovosti slik predlogov prihodnje osvetlitve v povpre ju strinjajo s trditvami o ob utku »prijetnosti« in pritegnitvi »pozornosti«. To je opazno pri vseh obravnavanih lokacijah hkrati za obe spremenljivki, razen pri ocenah »prijetnosti« ploskovne osvetlitve in ocenah »pozornosti« detajlne osvetlitve bloka in okolice v Savskem naselju. V teh primerih so bile podane v povpre ju neodlo ene ocene anketiranih. Tu lahko potrdimo vpliv lokacije na izbiro najmanj vše nih prizorov in s tem vpliv na ocene teh predlogov. Tak vpliv zaznamo tudi pri pozitivni oceni obeh osvetlitev pri Trnovskem pristanu. Izkaže se, da je ploskovni koncept anketiranim prijetnejši pri gosteje pozidanih lokacijah v središ u mesta, kot je Gosposvetska cesta. Detajlni koncept je glede prijetnosti bolje ocenjen pri lokacijah, ki niso popolnoma v središ u mesta in jim bolj ustreza diskretnejša osvetlitev. V drugem delu spletne raziskave primerjamo oba koncepta neposredno na isti lokaciji. Izbira ploskovnega koncepta je zna ilna pri spremenljivkah vidne orientacije in ob utka varnosti za ve ino lokacij. Le v primeru Trnovskega pristana so glede teh spremenljivk rezultati izbire koncepta približno enaki. Vzrok za to je verjetno na splošno svetlejši in enakomernejši ploskovni koncept. Ocene spremenljivk estetika in primernost potrjujejo njuno precejšnjo korelacijo. Najzna ilnejša glede estetike je preferen na izbira detajlnega koncepta osvetlitve pri lokaciji Trnovski pristan. Ustrezna kombinacija dimenzij koherence, berljivosti, skrivnostnosti in kompleksnosti (Kaplan, 1979) je zelo verjetno vzrok za tako številno izbiro predlagane osvetlitve pri Trnovskem pristanu. Pri Gosposvetski cesti in pri Parku slovenske reformacije je opazno nagnenje anketiranih k izbiri ploskovnega koncepta za vse štiri omenjene spremenljivke, razen svetlobne onesnaženosti. Preferen no izbiro ploskovnega koncepta Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 149 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. glede estetike in primernosti lahko pri teh dveh lokacijah razložimo z bolj pregledno in razumljivo sliko osvetlitvenih predlogov. Tukaj odobravanje bolj jasne, svetlejše in bolj povezane no ne slike v gosto pozidanem mestnem okolju, kjer ni opaziti veliko ljudi, subjektivno pove a tudi ob utek varnosti in vidne orientacije. Sklenemo, da bi inovativna umestitev svetil LED in OLED v urbani prostor lahko pozitivno vplivala na podobo mesta v o eh uporabnikov, vendar mora biti v celoti skladna, dobro premišljena in lokaciji primerna. V raziskavi smo prou evali tudi odvisnost ocen spremenljivk in izbire predlogov osvetlitve od starosti anketiranih oseb in njihove strokovne usmerjenosti. Analiza varianc pokaže statisti no zna ilne razlike pri ocenah spremenljivk "prijetnosti" in "pozornosti" v odnisnosti od starosti anketiranih pri ve ini predlogov osvetlitve. Rezultati kažejo da se po eni strani se z višanjem starosti anketiranih kažejo v povpre ju nižje ocene predlogov, po drugi strani pa z njenim višanjem lahko zaznamo ve jo naklonjenost anketiranih za diskretnejše in manj osvetljene predloge osvetlitve. Tudi pri odvisnosti ocen anketiranih od njihove stroke so rezultati statisti no zna ilni. Anketirani, ki se ukvarjajo z arhitekturo, urbanizmom, oblikovanjem osvetlitve in krajinsko arhitekturo, so omenjene predloge osvetlitve v povpre ju ocenili slabše kot preostali anketirani. Vendar pa je to odvisnost mogo e zaznati glede obeh spremenljivk le pri Gosposvetski cesti in Ajdovš ini. Primerjalna analiza med bodo ima osvetlitvenima konceptoma in trenutnim stanjem s stališ a predvidene porabe elektri ne energije je narejena ob koncu. Poraba je najve ja pri ploskovnem konceptu. K znižanju porabe elektri ne energije bi lahko pripomogli le na detajlnem konceptu temelje i predlogi osvetlitve s pametno regulacijo delovanja polprevodniških virov svetlobe. Naša raziskava prihodnje osvetlitve na podlagi LED- in OLED- virov svetlobe in njenega vpliva na no no podobo mesta prispeva k teoriji osvetljevanja urbanega prostora s specifi nim interdisciplinarnim pristopom. Ta združuje inovativne tehni ne in arhitekturne prvine z raziskavo javnega mnenja, ki izhaja iz teoretskih osnov okoljske psihologije. Z njo želimo poudariti, da je treba pri prehodu na nove tehnologije svetil celostno razmisliti o pomenu osvetlitve mesta in omenjeni prehod izkoristiti tudi za izboljšanje videza mesta. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 150 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. SUMMARY The future lighting solutions based on solid-state lighting could be positioned and used in an urban environment in numerous ways and will transform the appearance of cities at night. The main aim of the research was to investigate whether the future possibilities of using LED and OLED luminaires in general outdoor lighting can positively affect people’s acceptance of urban space illuminated in such a manner. To this end, we designed a plan concept and a detailed concept of future lighting, and visualised them in a case study of five locations in Ljubljana. They consider not only functional needs, but also urban planning and the architectural aspects of illumination. The underlying aim was to develop guidelines for the reasonable positioning of LED and OLED luminaries in urban spaces. In the first part of the survey, respondents were asked to evaluate their perception of the affective quality of the lighting proposal images. The theoretical framework of Russell’s Circumplex Model of Affect (Russell, 1980) served as a basis. This model was used to describe the affective effects of lighting stimuli on people. The dimensions of "pleasantness" and "arousal" of lighting stimuli were used to represent the two-dimensional nature of respondents' core affects. The research illustrates that, on average, in their assessment of the affective quality of graphic representations of future lighting solutions, the respondents agree with the statements on the feelings of “pleasantness” and “arousal”. This applies to all locations discussed and to both variables at the same time. The only exceptions are the assessment of the “pleasantness” of the plane lighting solution and the assessment of the “arousal” of the detailed lighting solution of the residential building and its surroundings in Savsko naselje. In both cases, on average, the assessments of the respondents were undecided. This confirms the impact of the location on respondents’ selection of their least favourite scenes and thus also on their assessment of the proposals. The same influence was also noted with respect to the positive assessment of both lighting proposals for Trnovski pristan. We also found that the respondents felt that the plane concept was more pleasant when applied to more densely built-up city centre locations such as Gosposvetska cesta. The detailed concepts received better “pleasantness” assessments in locations not strictly in the city centre, which are better suited to more discreet illumination. In the second part of the survey, two concepts were directly compared in light of each of the five preselected Ljubljana locations. We found that in most locations the plane concept was characteristically selected with respect to the “visual orientation” and “feeling of safety” variable. Only in the case of Trnovski pristan were the results of selecting between the concepts for this two variables fairly balanced. The reason most likely lies in the fact that the plane concept is generally brighter and more uniform. The assessment of the “aesthetic” and “appropriateness” variables confirm their fair degree of correlation. The aesthetic variable is most pronounced in the respondents’ preference for the detailed lighting concept for the Trnovski pristan. An appropriate combination of the dimensions of coherence, legibility, mystery and complexity (Kaplan, 1979) is the most likely explanation for the overwhelmingly positive reception of the proposed lighting for that location. At the Gosposvetska Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 151 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. cesta and Park slovenske reformacije locations, a tendency towards the plane concept can be seen for all the variables, except the light pollution. The selection of plane concepts regarding the aesthetics and location appropriateness can be explained through the more surveyable and comprehensible overall image of this concept at this locations. Here the approbation of a clear, brighter and joint nocturnal image in a dense city environment, where not many people appear to be present, subjectively increases also the feeling of safety and visual orientation. We conclude that LED and OLED-lighting could affect the future image of urban spaces positively if planned thoughtfully, conceptually well-founded and considering the character of the specific location. The age and type of education (professional occupation) dependencies of the respondents on their assessment were also investigated in the research. Analysis of variance indicates significant age dependent differences for the assessment of "pleasantness" and "arousal" variables for most lighting proposals. Results show evident decrease in the assessment for both variables with the increase of the respondents’ age. At the same time the increase in preference for more discreet and less illuminated lighting proposals is observed with the increase of the respondents’ age. Results show that the respondents by profession of architecture, urbanism, lighting design and landscape architecture appreciate the proposals less then the other respondents. This effect is however significant for both variables of "pleasantness" and "arousal" only at Gosposvetska cesta and at Ajdovš ina locations. The electrical energy consumption comparison of outdoor lighting between the future concepts and the current situation was also performed. More electrical energy would be consumed at the plane concept than at the detailed concept lighting proposals. Only selected, mostly detailed concept based, future proposals could however contribute to lowering the electrical energy consumption in comparison with the current situation. The well considered and qualitative regulating electronics should be in any case applied. Our research of future LED- and OLED-based lighting and its impact on the appearance of a city at night contributes to the theory of illuminating urban spaces through its specific interdisciplinary approach. This approach combines innovative technical and architectural aspects with a public opinion survey based on the theoretical foundations of environmental psychology. The research emphasises the need to take a more comprehensive approach to the significance of illuminating cities when adopting new technologies and taking advantage of any such transition to improve the appearance of the city. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 152 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. VIRI Ab. Jalil, N., Yunus, R. M., Said., N. S. 2012. Environmental colour impact upon human behaviour: A review. V: Abbas, M. Y., Bajunid, A. F. I., Azhari, N. F. N. (ur.): Proceedings of Asia Pacific Conference on Environment-Behaviour Studies. Farmagusta, Procedia – Social and Behavioral Sciences, str. 54–62. Adrian, W., Jobanputra, R. 2005. Influence of Pavement Reflectance on Lighting for Parking Lots. PCA R&D Serial No. 2458. Skokie, Portland Cement Association. http://www.secement.org/PDFs/SN2458.pdf (Pridobljeno 17. 11. 2012) Alcott, B. 2005. Jevon's paradox. Zürich. Elsevier, Ecological Economics 54, 1: 9–21. doi:10.1016/j.ecolecon.2005.03.020 Anton , S., Bizjak, M., Eršte, S., Kotnik, M., Mlakar, F., Muhi , L., Neumüller, S., Planinšek, V., Podlipnik, P., Orgulan, A., Ogrinc, E. (ur), 1998. Svetlobnotehniški slovar - Seznam slovenskih izrazov. Maribor, Slovensko društvo za razsvetljavo: 28 str. Ba lija, I. 2011. Urbani menedžment v evropskem kontekstu. Urbani izziv 22, 2: 64–74. doi: 10.5379/urbani-izziv-2011-22-02-006 Bajec et al. 1994. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, Državna založba Slovenije: 196 str. Bandur, S. 2012. Podhod Ajdovš ina – kroni no pozabljeno podzemlje. Delo (12. jan. 2012) 54, 10. Bean, R. 2004. Lighting: Interior and exterior. Oxford, Architectural Press: str. 5 in str. 6. Bechtel, B., Churchman, A. 2002. Handbook of Environmental Psychology. John Wiley & Sons, Inc. New York; poglavje Bonnes, M., Bonaiuto, M. Chapter 3: From Spatial-Physical Environment to Sustainable Development: 29 str. Bedard, B. M. 2008. Is Core Affect a Natural Kind? Philosophy Theses. Paper 42. Department of Philosophy. Georgia State University: str. 4, 9. http://digitalarchive.gsu.edu/philosophy_theses/42/ (Pridobljeno 22. 10. 2012.) Behnisch, S. 2010. Active intelligent façade design. Professional Lighting Design, No. 72 Jun/Jul 2010. Guetersloh, Via-Verlag: 56 str. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 153 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Bergemann, K. J., Krasny, R. , Forrest, S. R. 2012. Thermal properties of organic light-emitting diodes. Organic Electronics 13, 9: 1565–1568. doi: 10.1016/j.orgel.2012.05.004 Berkowitz, L. 2000. Causes and Consequences of Feelings. Cambridge, Maison des Sciences de l´Homme and Cambridge University Press: str. 11–15. Berzelak, N. 2010. Nekaj priporo il za pripravo in izvedbo spletnih anket. Delavnica Spletno anketiranje. Univerza v Ljubljani, FDV, Katedra za informatiko in metodologijo. Bierman, A. 2012. Will switching to LED outdoor lighting increase sky glow? Lighting Research and Technology 44, 4: 449–458. doi: 10.1177/1477153512437147 Bizjak, I. 2012. Izboljšanje javne participacije pri prostorskem na rtovanju s pomo jo orodij spleta 2.0. Urbani izziv 23, 1: 36–48. doi: 10.5379/urbani-izziv-2012-23-01-004 Boyce, P. R. 2003. Human factors in lighting, Second Edition. London, Taylor & Francis: str. 27, 95, 340, 342, 395, 402, 425, 494. Boyce, P. R. 2009. The impact of light in buildings on human health. 2nd Internatonal Conference on Sustainable Healthy Buildings; Seoul, Korea. 9 October 2009: str. 1-22. Bradley, M. M., Lang, P. J. 1994. Measuring emotion: The self-assessment manikin and the semantic differential. Journal of Behavior Therapy and Experimental Psychiatry 25, 1: 49–59. doi: 10.1016/0005-7916(94)90063-9 Brainard, G. C, Hanifin, J. P., Greeson, J. M., Byrne, B., Glickman, G., Gerner, E., Rollag, M. D. 2001. Action Spectrum for Melatonin Regulation in Humans: Evidence for a Novel Circadian Photoreceptor. The Journal of Neuroscience, 21: 6405–5412. Brajovic, V. 2004. Brightness Perception, Dynamic Range and Noise: a Unifying Model for Adaptive Image Sensors. Carnegie Mellon University. Proceedings of the 2004 IEEE Computer Society Conference on Computer vision and Pattern Recognition (CVPR'04). Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 154 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Brandi, U., Geissmar-Brandi, C. 2007. Light for Cities, Lighting Design for Urban Spaces, A Handbook. Hamburg, Birkhäuser: str. 6, 35, 45, 132, 150, 161, 162. Bronckers, X.J. 2009. The effects of coloured light on atmosphere perception. Master Thesis. Eindhoven University of Technology, Department of Technology Managment, November 2009. 0599868. Bullough, J. D., Gu, Y., Narendran, N., Taylor, J. 2005. LED Life for General Lighting: Definition of Life. ASSIST recommends. Lighting Research Center, Rensselaer Polytechnic Institute. New York. Volume 1, Issue 1. Burton, E., Mitchell, L. 2006. Inclusive Urban Design: Streets for Life. Oxford, Elsevier Ltd: str. 5, 25, 26, 128. Capó-Aponte et al. 2009. Chapter 10: Visual Perception and Cognitive Performance. V: Rash, C. E. (ur.), Russo, M. B. (ur.), Letowski, T. R. (ur.), Schmeisser, E. T. (ur.). Helmet-Mounted Displays: Sensation, Perception and Cognition Issues. U.S. Army Aeromedical Research laboratory, Fort Rucker, Alabama. 2009: str. 335. Carmona, M., Heath, T., Oc, T., Tiesdell, S. 2003. Public places – urban spaces: the dimensions of urban design. Oxford, Architectural Press: str. 2, 6, 7. Casciani, D., Rossi, M. 2012. ELSE, Experience of lighting sustainability in the environment. Prispevek predstavljen na konferenci Cumulus Conference Nothern World Mandate – Towards Open and Participative Cities. 24–26 May 2012, Helsinki. Tipkopis. Chiang, C., Winscom, C., Bull, S., Monkman, A. 2009. Mechanical modeling of flexible OLED devices. Organic Electronics 10, 7: 1268–1274. doi: 10.1016/j.orgel.2009.07.003 Davoudian, N., Fotios, S. 2009. The Impact of Spatial Characteristics of Background Lighting on the Visual Saliency of Urban Objects. Lux Europa, 11th European Lighting Conference, Istanbul, 9–11 September 2009: str. 1121-1126. http://lightingresearch.group.shef.ac.uk/conspicuity-of-urban-objects.html (Pridobljeno 17. 8. 2011.) Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 155 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Dermatas, P. 2007. History of Artificial light and Sociopolitical aspects of it, in Western civilization. M. Sc. Thesis, Stockholm, KTH Royal Institute of Technology, School of Technology and Health, Architectural Lighting Design. De Young, R. 2013. Environmental psychology overview. V: Klein, S. R. (ur.), Huffman, A. H. (ur.). Green Organizations: Driving Change with IO Psychology. New York: Routledge: str. 17-33. Duncan, S., Barett, L. F. 2007. Affect is a form of cognition: A neurobiological analysis. Cognition and Emotion 21, 6: 1184–1211. doi: 10.1080/02699930701437931 Eastman, R. 2010. The City after Dark – Who are we Lighting for? Lighting Journal, October 2010. Feria Urbanism: str. 39 in str. 40. Falchi, F., Cinzano, P., Elvidge, C. D., Keith, D. M., Haim, A. 2011. Limiting the impact of light pollution on human health, environment and stellar visibility. Journal of Environmental Management 92, 10: 2714 – 2722. doi: 10.1016/j.jenvman.2011.06.029 Feguš, M. M. 1997. Argentinski park v Ljubljani. Revija SRP 5, Št. 21/22: 140-148. Field, A. 2005. Discovering Statistics Using SPSS, Second Edition. SAGE Publications Ltd. London: str: 7, 9, 10, 12, 13, 52, 93 in str. 131. Flynn, J., Spencer, T. J., Martyniuk, O., & Hendrick, C. 1973. Interim Study of Procedures for Investigating the Effect of Light on Impression and Behavior. Journal of the Illuminating Engineering Society 3, 1: 87–94. doi: 10.1080/ 00994480.1973.10732231 Flynn, J. E., Hendrick, C., Spencer, T., Martyniuk, O. 1979. A Guide to Methodology Procedures for Measuring Subjective Impressions in Lighting. Journal of the Illuminating Engineering Society 8, 2: 95–110. doi: 10.1080/ 00994480.1979.10748577 Gardner, C. 2006. The use and misuse of coloured light in the urban environment. Optics & Laser Technology 38, 4–6: 366–376. doi: 10.1016/j.optlastec.2005.06.022 Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 156 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Gibson, J. J. 1971. The information available in pictures. Leonardo 4, 1: 27–35. doi: 10.2307/1572228 Gil-de-Castro, A., Moreno-Munoz, A., Larsson, A., de la Rosa, J., Bollen, M. 2013. LED street lighting: A power quality comparison among street light technologies. Lighting Research and Technology 45, 6: 710-728. doi: 10.1177/1477153512450866 Goodland, R. 1995. The concept of environmental sustainability. Annual Review of Ecology and Systematics 26: 1–24. doi: 10.1146/annurev.es.26.110195.000245 Grabar, J. K., erne T. 2010. Knjižne novice in simpoziji. Udeležba predstavnikov Zveze geodetov Slovenije na okrogli mizi "Strokovne podlage v regionalnem in prostorskem planiranju". FF, UL, 11.11.2010, Geodetski vestnik 54, 4: 752–755. Grover, R., Srivastava, R., Omwati, R., Mehta, D. S., Kamalasanan, M. N. 2011. New organic thin-film encapsulation for organic light emitting diodes. Journal of Encapsulation and Adsorption Sciences 1, 2: 23–28. doi: 10.4236/jeas.2011.11003 Hall, R. N., Fenner, G. E., Kingsley, J. D., Soltys, T. J., Carlson, R. O. Coherent Light emission From GaAs Jucntion. Physical Review Letters 9, 9: 366–369. doi: 10.1103/PhysRevLett.9.366 Halonen, L. 2011. CIE and Mesopic Photometry. Aalto Universitsy, Department of Electronics, Lighting Unit, Espoo, Finland. CIE 27th Session, Sun City/ZA: 1 str. Hawkes, J. 2001. The fourth pillar of sustainability: cultureś essential role in public planning. Victoria, Jon Hawkes and the Cultural Development Network (Vic): str. 11–14. Hendy, I. 2011. Speculative thinking about the future of LED and OLED ligthing industries. Ian Hendy Presentation. Display, Hightech & Medical Imaging Strategy, September 2011. Hendy Consulting Ltd, London, UK. http://www.hendyconsulting.com/downloads/OLED%20and%20LED%20lighting%20scenarios%20S ep%202011%20HCL.pdf (Pridobljeno 14. 11. 2011.) Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 157 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Henningsson, B. 2004. Design your questions right. Statistiska centralbyrån, Statistics Sweden. 2004 Hohl-Abi Chedid, A. 2012. LED Show pre-conference workshop, Philips Lighting. http://ledsmagazine.com/news/9/7/21?cmpid=EnlLEDsAugust12012 (Pridobljeno 15. 10. 2012.) Holonyak, N. Jr, Bevacqua, S. F. 1962. Coherent (visible) light emission from Ga(As1-xPx) junctions. Applied Physics Letters 1 (4): str. 82–83. doi: 10.1063/1.1753706 Joels, D. 2006. Lighting design for urban spaces: connecting light qualitites and urban planning concepts. M. Sc. Thesis, Stockholm, KTH Royal Institute of Technology, School of Technology and Health, Architectural Lighting Design: str. 7, 8, 29, 66, 87. Johansson, M., Rosén, M., Küller, R. 2011. Individual factors influencing the assessment of the outdoor lighting of an urban footpath. Lighting Research and Technology 43, 1: 31–43. doi: 10.1177/1477153510370757 Johansson, M., Pedersen, E., Maleetipwan-Mattson, P., Kuhn, L., Laike, T. 2013. Perceived outdoor lighting quality (POLQ): A lighting assessment tool. Journal of Environmental Psychology. doi: 10.1016./j.jenvp.2013.12.002 Juntunen, E., Tetri., E., Tapaninen, O., Yrjänä, S., Kondratye, V., Sitomaniemi, A., Siirtola, H., Sarjanoja, E. M., Aikio, J., Heikkinen, V. 2013. A smart LED luminaire for energy savings in pedestrian road lighting. Lighting Research and Technology, prvi objavljen 7. novembra 2013. doi: 10.1177/1477153513510015 Kališnik, M. (ur.), Klun, B. (ur.), Legan, M., Radšel-Medveš ek, Sever-Jurca, D., Sket, D. (ur.) 2012. Slovenski medicinski slovar. Kamnik, Amebis, d.o.o. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar (Pridobljeno 11.12.2011). Kaplan, S. 1979. Perceptions and Landscape: Conceptions and Misconceptions. V: Elsner, G. H, Smardon, R. C. (ur.): Proceedings of Our national landscape, str. 241–248. Incline Village, United States Department of Agriculture. Kastelic, J., Novljan, T., Vodopivec, A. 2012. U inek sence pri snovanju, zaznavanju in doživljanju arhitekturnega prostora. AR ahitektura, raziskave 2–3: 18–27. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 158 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Kates, R. W., Parris, T. M., Leiserowitz, A. A. 2005. What is Sustainable Development: Goals, Indicatots, Values, and Practice. Environment: Science and Policy for Sustainable Development 47, 3: 8–21. doi:10.1080/00139157.2005.10524444 Kennedy, J. M. 1974. A psychology of picture perception. San Francisco, Jossey-Bass Publishers. Kennedy, S. 2005. Escaping the bulb culture: the future of LEDs in architectural illumination. LEDs Magazine, 2, 4: str. 13–15. Kobav, M. B., Bizjak, G. 2010. Problematika Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja. 10. slovenski kongres o cestah in prometu. Portorož, 20. – 22. oktobra 2010: str. 1036–1041. Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, Ljubljana. Koenderink, J. J., Richards, W. A. 1992. Why is snow so bright? Journal of the Optical Society of America A 9, 5: 643–648. doi: 10.1364/JOSAA.9.000643 Koselj, N. 1995. Arhitektura 60-ih let v Sloveniji. Revija AB Magazine. Št. 128–139, december 1995. Koselj, N. 2013. Arhitekt Danilo Fürst. Celje, Celjska Mohorjeva družba. Košak, K., Orla , D., Kova , M. 2000. Osvetlitvena študija centra Ljubljane, MOL 2000, Ambientalna osvetlitev mest. V: predstavitev Košak K. na konferenci Razsvetljava 2008 in Balkan Light 2008. 7. – 10. oktober 2008, Ljubljana. http://www.balkanlight.eu/pdf/39.pdf (Pridobljeno 2. 10. 2009). Košak, K. 2008. Decorative City Lighting and the new Slovenian Light Pollution Law. Zbornik, Razsvetljava 2008 in Balkan Light 2008. 7. – 10. oktober 2008, Ljubljana. Slovensko društvo za razsvetljavo / SDR (Maribor). Založniško tiskarska dejavnost Univerze v Mariboru, Maribor, R-46: str. 355–358. Novljan, T. 2009. LED arhitektura. Zbornik, Mednarodno posvetovanje Razsvetljava 2009. 5. – 6. november 2009, Rovinj. Slovensko društvo za razsvetljavo in Hrvatsko društvo za rasvjetu. Založniško tiskarska dejavnost Univerze v Mariboru, Maribor, R-1: str. 1–6. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 159 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Košmelj, K. 2007. Uporabna statistika. Druga dopolnjena izdaja. Biotehniška fakulteta. Ljubljana 2007: 48 str. Kuhn, L., Johansson, M., Laike, T., Govén, T. 2013. Residents' perceptions following retrofitting of residential area outdoor lighting with LEDs. Lighting Research and Technology 45, 5: 568–584. doi: 10.1177/1477153512464968 Küller, R., Ballal, S., Laike, T., Mikellides, B., Tonello, G. 2006: The impact of light and colour on pyschological mood: A cross-cultural study of indoor work environments. Ergonomics 49, 14: 1496– 1507. doi: 10.1080/00140130600858142 Late at Night: The Latest Science. Solid-State Lighting Program. Energy Efficiency & Renewable Energy, SSL Whitepaper, November 2010. Lee, J., Hofmann, S., Furno, M., Thomschke, M., Kim, Y. H., Lüssem, B., Leo., K. 2011. Systematic investigation of transparent organic light-emitting diodes depending on top metal electrode thickness. Organic Electronics 12, 8: 1383–1388. doi: 10.1016/j.orgel.2011.05.006 Legge, G. E., Yu, D., Kallie, C. S., Bochsler, T. M., Gage, R. 2010. Visual accessibility of ramps and steps . Journal of Vision 10, 11: 1–19. doi: 10.1167/10.11.8 Lestan, J. Ž. 2010. Arboristi na preiskava Ple nikovih vrb v Trnovskem pristanu v Ljubljani. Dipl. naloga, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Lewin, I. 2001. Lumen Effectiveness Multipliers for Outdoor Lighting Design. Journal of the Illuminating Engineering Society 30, 2: 40–52. doi:10.1080/00994480.2001.10748352 Liljefors, A. 1999. Lighting – visually and physically. Stockholm, Lighting Department KTH. Loeffler, M. 2002. Sustainable Design – Getting the Green Light. Architectural Lighting Magazine, January/February 2002. Lynch, K. 2010. Podoba mesta (The Image of the City). Prevod izvirnika: Peklenik, M. Novo mesto, Založba Goga: str. 4, 22, 23, 119, 132–135. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 160 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Lyons, L., 2012. LED-based products must meet photobiologiucal safety standards: part 3. LEDs Magazine 9, 2: 63 str. Macknik, S. L., Martinez-Conde, S. 2010. Vision: Temporal factors. V: Goldstein, E. B. (ur.). Encyclopedia of Perception. Thousand Oaks, CA: SAGE Publications, Inc.: 1060 str. Madanipour, A. 1996. Design of Urban Space: An inquiry into a socio-spatial process. Chichester, John Wiley & Sons. Mao, G., Miles, M. 2010. LED driver lifetime and reliability hold the key to success in LED lighting projects. LEDs Magazine 7, 10: 33–37. Marjukka, E. (ur.), Halonen, L. (ur.), 2005. MOVE - Mesopic Optimisation of Visual Efficiency. Performance based model for mesopic photometry. Report nro 35. Helsinki University of Technology, Lighting Laboratory, Espoo, Finland. Mayhoub, M. S., Carter, D. J. 2011. Hybrid lighting systems: Performance and design. Lighting Research and Technology 44, 3: 261–276. doi: 10.1177/1477153511416324 McKinsey & Company, 2012. Lighting the way: Perspectives on the global lighting market. Baumgartner, T. (ur.), Wunderlich, F. (ur.), Jaunich, A. (ur.), Sato, T. (ur.), Bundy, G. (ur.), Grießmann, N. (ur.), Kowalski, J. (ur.), Burghardt, S. (ur.), Hanebrink, J. (ur.). McKinsey & Company, Inc., München. Mehrabian, A., Russell, J. A. 1974. An approach to environmental psychology. Cambridge, MIT Press: str. 18–20. Milivojevi , Z. 2008. Emocije. Razumevanje ustev v psihoterapiji. Prevod (Ravnik, I. M., Ravnik, S.). Psihopolis Institut, Novi Sad: str. 17, 18, 22, 30. Molony, R. 2010. Designers on the edge of a new epoch. Lutron/PLDA Conference on Lighting Design. Report. Lighting Magazine, May 2010: 40-44. Müllen, K., Scherf, U. 2006. Organic Light Emitting Devices: Synthesis, Properties and Applications. Weinheim, WILEY-VCH Verlag GmbH & Co. KGaA: XIII str. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 161 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Naoyuki, O. 2007. Preferred Combinations between Illuminance and Color Temperature in several Settings for daily Living Activities. Kyushu University: str. 1–4. Narboni, R. 2004. Lighting the Landscape. Art Design Technologies. Basel, Birkäuser – Publishers for Architecture: str. 12, 32, 41, 43. Nathan, M. I., Dumke, W. P., Burns, G., Dill, F. H., Lasher, G. Stimulated emission of radiation from GaAs p-n junctions. Applied Physics Letters 1, 3: 62-63. doi: 10.1063/1.1777371 Neumann, A., Wierer, J. J., Jr., Davis, W., Ohno, Y., Brueck, S. R. J., Tsao, J. Y. 2011. Four-color laser white illuminant demonstrating high color-rendering quality. Optics Express 19, S4: A982– A990. doi: 10.1364/OE.19.00A982 Nikši , M. 2005. Javni prostor in podoba mesta. Robovi javnih odprtih prostorov mesta in formiranje vizualne podobe. Ljubljana, Urbani izziv. Letnik 14, št. 2/03. Novljan, T. 2008. Svetlobno degradirani arhitekturni ambienti. AR Arhitektura, raziskave 2: 86–91. Novljan, T. 2009. LED arhitektura. Zbornik, Slovensko Društvo za Razsvetljavo. Rovinj, 18. mednarodno posvetovanje Razsvetljava 2009: str. 1–6. Parandian, A., Rip, A. 2013. Scenarios to explore the futures of the emerging technology of organic and large area electronics. European Journal of Futures Research 15, 9: 1–18. doi 10.1007/s40309-013-0009-2 Peli, E., 1995. Real Vision & Virtual Reality. Optics and Photonics News 6, 7: 28–34. doi: 10.1364/OPN.6.7.000028 Petty, M. M. 2007. Light and the Urban Nightscape. Architectural Lighting Magazine, Web Edition. January 31, 2007. http://www.archlighting.com/industry-news.asp?articleID=446304§ionID=0 (Pridobljeno 27. 1. 2010.) PLDA - Professional Lighting Designers' Association, revised statutes. March, 2011. http://www.pld-a.org (Pridobljeno 7. 4. 2012.) Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 162 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Podnar, F., 1994. Ob stoletnici prve elektri ne razsvetljave na Slovenskem. Loški razgledi, letnik 41. Digitalna knjižnica Slovenije; www.dlib.si (Pridobljeno 27. 6. 2011.) Poga nik, A., 1999. Urbanisti no planiranje. Univerzitetni u benik. Ljubljana, Tiskarna Ljubljana d.d.: str. 2–3. Posner, J., Russell, J. A., Peterson, B. S. 2005. The circumplex model of affect: An integrative approach to effective neuroscience, cognitive development, and psychopathology. Cambridge, Development of Psychopathology 17: 715–734. doi: 10.1017/S0954579405050340 Poulsen, E. S. Andersen, H. J, Jensen, O. B, 2011. Full Scale Experiment with Interactive Urban Lighting. Dept. Of Architecture, Design & Media Technology, Aalborg University. Denmark. Pritchard, D. C. 1995. Lighting, Fifth Edition. Essex, Longman Scientific & Technical. Prosenc., D. M., Poto nik, T. 2011. Konsertavtorski na rt za prenovo Ašker eva, Tivolska, Slovenska (OPPN 106 – Kolizej) v Ljubljani. Projektna naloga. September 2011. Proshansky, H. M., Ittelson, W. H., Rivlin, L. G. 1970. Environmental Psychology: Man and His Physical Setting. New York, Holt, Rinehart and Winston, 5 str. Rankel, S. 2011. LED svetila v urbanem prostoru. Pomen poznavanja tehnologije ter interdisciplinarno na rtovanje urbane osvetlitve za trajnostno implementacijo. Posvetovanje 2011. 20. mednarodno posvetovanje Razsvetljava 2011. Nova Gorica, oktober 2011. Rea, M. S. 2000. The IESNA Lighting Handbook, 9th Edition. New York, Illuminating Engineering Society of North America. Rea, M. S., Bullough, J. D., Freyssinier-Nova, J. P., Bierman, A. 2004. A proposed unified system of photometry. Lighting Research and Technology 36, 2: 85–111. doi: 10.1191/1365782804li114oa Rea, M. S., Freysinnier, J. P. 2009. Outdoor Lighting: Visual Efficacy. ASSIST recommends. Lighting Research Center, Rensselaer Polytechnic Institute. New York. Volume 6, Issue 2. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 163 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Rea, M. S., Smith, A., Bierman, A., Figueiro, M. G. 2010. The potential of outdoor lighting for stimulating the human circadian system. New York, Lighting Research Center, Rensselaer Polytecnic Institute, Troy. May 13, 2010. Ritter, J. 2012. PLDA Magazine, About saving and change. Verlag für Innovationen in der Architektur. Feb/Mar 2012 issue: 4 str. Russell, J. A. 1980. A Circumplex Model of Affect. Journal of Personality and Social Psychology 39, 6: 1161–1178. doi:10.1037/h0077714 Russell, J. A. 2003. Core Affect and the Psychological Construction of Emotion. Psychological Review 110, 1: 145–172. doi: 10.1037/0033-295X.110.1.145 Russell, J. A. 2009. Emotion, core affect, and psychological construction. Cognition and Emotion 23, 7: 1259–1283. doi: 10.1080/0269993090280937 Sašek Divjak, M. 2008. Urbanisti no na rtovanje strateškega prostorskega razvoja Ljubljane. Urbani izziv 19, 1: 11–24. doi: 10.5379/urbani-izziv-2008-19-01-002 Schmidt, J. A., Töllner, M. (ur) 2006. Stadtlicht, Lichtkonzepte für die Stadgestaltung. Stuttgart, Fraunhofer IRB Verlag: str. 6, 14, 15, 37, 128, 129. Schwamb, P., Reusch, T. C. G., Brabec, J. 2013. Passive cooling of large-area organic light-emitting diodes. Organic Electronics 14, 8: 1939–1945. doi: 10.1016/j.orgel.2013.04.023 Slawinski, M., Wingarten, M., Heuken, M., Vescan, A., Kalisch, H. 2013. Investigation of large-area OLED devices with various grid geometries. Organic Electronics 14, 10: 2387–2391. doi: 10.1016/j.orgel.2013.06.003 Stani . I. 2008. Kratek pogled v zgodovino prostorskega na rtovanja Ljubljane v 20. stoletju. Glasilo MOL, številka 2, letnik XIII. Predstavitev novega Prostorskega na rta MOL: str. 60–62. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 164 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Stanten, C. 2006. Light Zone City, Light Planning in the Urban Context. Amsterdam, Birkhäuser: 7 str. Sun, C. C., Lo, Y. C., Tsai, C. C., Lee, X. H., Chien, W. T. 2012. Anti-glare LED projection lamp based on an optical design with a confocal double-reflector. Optics Communications 285, 21–22: 4207–4210. doi: 10.1016/j.optcom.2012.07.025 Svetlobno onesnaženje in energetsko u inkovita zunanja razsvetljava, 2009. Ljubljana, Društvo Temno nebo Slovenije. Španinger, K., Fink, M. 2007. Cirkadialni ritem in kronomedicina. Farmacevtski vestnik, Marec 2007, letnik 58: 3 str. Taghvaei, M., Varesi, H. R., Doreki, A. 2011. Analyzing the role of lighting in development of urban turism. The case study: Isfahan. Urban – Regional Studies and Research Journal. No. 8, Spring 2011. Thapan, K., Arendt, J., Skene, D. J. 2001. An action spectrum for melatonin suppression: Evidence for a novel non-rod, non-cone photoreceptor system in humans. The Journal of Physiology, 535: 261–267. doi: 10.1111/j.1469-7793.2001.t01-1-00261 Tidwell, M., Johnston R. S., Melville D., Furness T. A. 1995. The Virtual Retinal Display – A Retinal Scanning Imaging System. In Proceedings of Virtual Reality World '95. Human Interface Technology Laboratory, University of Washington, Seattle: str. 325–333. Tsao, J. Y., Saunders, H. D., Creighton, J. R., Coltrin, M. E., Simmons, J. A. 2010. Solid-state lighting: an energy-economics perspective. Journal of Physics D: Applied Physics 43, 35: 1–17. doi: 10.1088/0022-3727/43/35/354001 Turk, M. 2005. Problematika terminologije v prostorsko na rtovalski stroki. Dipl. naloga, Univerza v Ljubljani, UL FGG, Oddelek za geodezijo, Prostorska informatika: str. 4, 50, 51. Ünver, A. 2009. People's experience of Urban Lighting in Public Space. M. Sc. Thesis, Ankara, Middle East Technical University, City and Regional Planning. Veitch, J. A., Newsham, G. R. 1996. Determinants of Lighting Quality II: Research and Recommendations. Toronto, National Research Council of Canada. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 165 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Veitch, J. A. 2001. Psychological processes influencing lighting quality. Journal of the Illuminating Engineering Society 30, 1: 124–140. doi: 10.1080/00994480.2001.10748341 Wang, J., Chopra, N. 2013. Solution-based processes enhance organic light-emitting diode stacks. SPIE Newsroom (23. jul. 2013). doi: 10.1117/2.1201307.005007 Ylinen, A., Puolakka, M., Halonen, L. 2010. Impact of mesopic design on outdoor lighting energy effieciency. In: Proceedings of the CIE Conference on Lighting Quality & Energy Efficiency (CIE 2010). Dunaj, Avstrija. 14-17 marec 2010. 6 strani. Zaidi, F. H., Hull, J. T., Peirson S. N., et al. 2007. Short-wavelength light sensitivity of circadia, pupillary, and visual awareness in humans lacking an outer retina. Current Biology 17, 24: 2122–2128. doi: 10.1016/j.cub.2007.11.034 Zajonc, A. 1995. Catching the Light, The Entwined History of Light and Mind. Oxford University Press. Oxford, USA. Zheludev, N. 2007. The life and times of the LED – a 100-year history. Nature Photonics 1: 189 – 192. doi:10.1038/nphoton.2007.34 Železnikar, I. 1975. Urbanisti ni terminološki slovar: poskus interdisciplinarne obdelave: gradivo za javno razpravo. Ljubljana, Urbanisti ni institut SR Slovenije. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 166 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Uredbe in Zakoni Odlok o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediš ine na obmo ju ob ine Ljubljana Center med Ašker evo, Tivolsko in Slovensko cesto, Uradni list RS, št. 60/1993 z dne 29. 10. 1993. Odlok o razglasitvi Hribarjeve hiše v Ljubljani, Tav arjeva 2 za kulturni spomenik lokalnega pomena, Uradni list RS, št. 92/2007 z dne 10. 10. 2007. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Uradni list RS, št. 81/2007 z dne 7. 9. 2007. Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Uradni list RS, št. 62/2010 z dne 30. 7. 2010. Zakon o Varstvu Kulturne Dediš ine (ZVKD-1).Uradni list RS, št. 16/2008 z dne 15. 2. 2008. Zakon o Varstvu Okolja – ZVO-1 Zakon o Urejanju Prostora - ZuREP Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 167 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Ostali Viri Mestna ob ina Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora. Zapiski s predavanj, Master of Architectural Lighting Design, KTH, Stockholm; 2007. Javna razsvetljava, Ljubljana. Karte - Urbinfo. https://urbanizem.ljubljana.si/ oziroma http://urbinfo.gis.ljubljana.si/ Survey Monkey. http://www.surveymonkey.com StatCounter Global Stats. http://gs.statcounter.com/ Arhitekturni vodnik. http://www.arhitekturni-vodnik.org Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. 168 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. A1 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. PRILOGA A: ANKETNI VPRAŠALNIK Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. A3 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. A5 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. A7 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. A9 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. A11 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. B1 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. PRILOGA B: OPISNE STATISTIKE SPREMENLJIVK "OSVETLJENOST" IN "PORAZDELITEV SVETLOSTI" Opisne statistike za spremenljivko "osvetljenost" pri razli nih lokacijah: n povpr. mediana SD k. asim. SE asim. k. sploš. SE sploš. GK1 525 4,01 4 1,017 - 1,042 0,107 0,677 0,213 GK2 527 3,90 4 1,088 - 0,836 0,106 - 0,038 0,212 AK1 523 3,93 4 1,089 - 1,023 0,107 0,459 0,213 AK2 526 4,04 4 0,966 - 1,016 0,106 0,763 0,213 PK1 519 4,13 4 0,985 - 1,186 0,107 1,058 0,214 PK2 524 3,55 4 1,150 - 0,495 0,107 - 0,616 0,213 TK1 527 4,07 4 1,014 - 1,199 0,106 1,210 0,212 TK2 525 4,15 4 0,985 - 1,179 0,107 0,958 0,213 SK1 527 3,49 4 1,202 - 0,468 0,106 - 0,735 0,212 SK2 522 3,39 4 1,214 - 0,327 0,107 - 0,885 0,213 Frekven a porazdelitev ocen spremenljivke "osvetljenost" pri razli nih lokacijah: opis ocena 1 ocena 2 ocena 3 ocena 4 ocena 5 n primerno GK1 15 34 77 205 194 525 osvetjena tla primerno GK2 17 49 92 182 187 527 osvetljena tla ustrezno AK1 23 38 77 199 186 523 osvetljena tla ustrezno AK2 11 29 81 210 195 526 osvetljena tla dovolj osvetljene PK1 12 28 66 188 225 519 pešpoti dovolj osvetljene PK2 28 79 114 185 118 524 pešpoti dovolj TK1 19 21 77 199 211 527 osvetljena tla dovolj TK2 11 28 70 176 240 525 osvetljena tla dovolj SK1 37 83 111 176 120 527 osvetljena tla dovolj SK2 39 96 119 159 109 522 osvetljena tla Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. B2 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Opisne statistike za spremenljivko "porazdelitev svetlosti" pri razli nih lokacijah: n povpr. mediana SD k. asim. SE asim. k. sploš. SE sploš. GK1 523 3,99 4 1,034 - 1,105 0,107 0,892 0,213 GK2 523 2,84 3 1,274 0,117 0,107 - 1,063 0,213 AK1 523 3,66 4 1,172 - 0,612 0,107 - 0,427 0,213 AK2 525 3,00 3 1,204 0,058 0,107 - 0, 911 0,213 PK1 522 3,58 4 1,116 - 0,500 0,107 - 0,474 0,213 PK2 525 2,90 3 1,145 0,114 0,107 - 0,740 0,213 TK1 528 3,75 4 1,252 - 0,796 0,106 - 0,420 0,212 TK2 523 4,08 4 1,077 - 1,115 0,107 0,503 0,213 SK1 526 3,60 4 1,259 - 0,633 0,106 - 0,660 0,213 SK2 520 3,49 4 1,215 - 0,450 0,107 - 0,785 0,214 Frekven a porazdelitev ocen spremenljivke "porazdelitev svetlosti" pri razli nih lokacijah: opis ocena 1 ocena 2 ocena 3 ocena 4 ocena 5 n GK1 prikaz arhitekture 20 28 78 209 188 523 GK2 prikaz arhitekture 94 131 124 114 60 523 AK1 prikaz arhitekture 32 52 128 159 152 523 AK2 prikaz arhitekture 59 133 149 115 69 525 PK1 prikaz arhitekture 25 65 133 178 121 522 PK2 prikaz arhitekture 62 138 ¸68 107 50 525 primerna TK1 40 58 80 164 186 528 osvetlitev mostu primerna TK2 16 40 68 163 236 523 osvetlitev mostu primerno osvetljen SK1 44 70 88 173 151 526 blok z vhodi primerno osvetljen SK2 37 84 109 167 123 520 blok z vhodi Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. C1 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. PRILOGA C: REZULTATI PRIMERJAVE DNEVNE PORABE ELEKTRI NE ENERGIJE Okvirne ocene u inkovitosti: - halogenska žarnica (2012): 17 lm / W - LED (2020): 150 lm / W - OLED (2020): 90 lm / W Okvirne ocene mo i: - svetle a fasada OLED – 2 W / m2 - kolesarska steza OLED – 1 W / m - rob plo nika OLED – 1 W /m Gosposvetska cesta Preglednica: Poraba elektri ne energije za osvetlitev Gosposvetske ceste stanje ploskovni koncept detajlni koncept cestna svetila 12 x 250 W CMH (S) 12 x 200 W LED (S) 12 x 200 W LED (S) fasade OLED, Gosposvetska - 800 m2 x 2 W/m2 (D) - cesta kolesarska steza OLED - 360 m x 1 W/m (S) - okna OLED Gosposvetska - - 90 x 10 W OLED (D) informacijske table OLED - - 2 x 8 W OLED (S) hišne številke OLED - - 15 x 1 W (S) 14 x 7 W LED (S) 14 x 5 W LED (S) 14 x 5 W LED (S) semaforji, signalizacija + 4 x 20 W CFL (S) + 4 x 5 W OLED (S) + 4 x 5 W OLED (S) reklamni panoji 15 x 50 W (S) 15 x 25 W (D) 15 x 25 W (D) OLED-dvojna rta - 310 m x 1 W/m (S) - OLED-plo nik - - 360 m x 1 W/m (S) manjše podrobnosti fasad - - 90 W (S) najve ja skupna mo 3950 W 5150 W 4250 W poraba el. energije 43,5 kWh 42,7 kWh 37,8 kWh S = 11 h D = 4 h Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Ajdovš ina Preglednica: Poraba elektri ne energije v svetilih za osvetlitev Ajdovš ine stanje ploskovni koncept detajlni koncept cestna svetila 16 x 250 W HST (S) 16 x 200 W LED (S) 16 x 200 W LED (S) fasade hiš 12 x 20 W MH (S) - - fasade OLED, Ajdovš ina - 1400 m2 x 2W/m2 (D) - 260 m2 + 290 m2 x fasade OLED, Slovenska - - 2W/m2 (D) fasade OLED, Metalka - 800 m2 x 2W/m2 (D) - fasade OLED, SKB - 860 m2 x 2W/m2 (D) - okna OLED, Ajdovš ina - - 20 x 10 W (D) okna OLED, Metalka - - 70 x 5 W (D) okna OLED, Slovenska - - 40 x 10 W (D) okna OLED, SKB - - 6 x 10 W (D) osvetlitev podhoda OLED - - 40 m x 0,5 W/m (S) napisi restavracije, bari 5 x 50 W fluo (S) - 5 x 20 W OLED (S) 8 x 7 W LED (S) 8 x 5 W LED (S) 8 x 5 W LED (S) semaforji, signalizacija + 2 x 20 W CFL (S) + 2 x 5 W OLED (S) + 2 x 5 W OLED (S) informacijske table, napisi - - 3 x 8 W OLED (S) prehodi za pešce OLED - - 130 m2 x 2 W/m2 (O) kolesarske steze OLED - 300 m x 1 W/m (S) - kroglasta svetila 10 x 20 W CFL (S) - 10 x 7 W LED (S) dodatni znaki OLED - - 5 x 3 W (S) svetlobna tabla 600 W (S) - - igra s svetlobo, strehe - - 250 W LED (D) najve ja skupna mo 5400 W 10800 W 5000 W poraba el. energije 59,4 kWh 67,9 kWh 44,0 kWh S = 11 h D = 4 h O = 2 h Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. C3 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Park slovenske reformacije Preglednica: Poraba elektri ne energije v svetilih za osvetlitev parka stanje ploskovni koncept detajlni koncept uli na svetila 11 x 30 W LED (S) 11 x 25 W LED (S) 11 x 15 W LED (S) stopniš e, vhodi, kip - 2 x 6 W OLED (D) 2 x (6 W (S) + 8 W (O)) table, številke - - 3 x 1 W OLED (S) rob platoja OLED / LED - 63 m x 2 W/m (D) 63 m x 2 W/m (D) svetila LED v plo niku - - 330 m x 0,5 W/m (D) svetila OLED plo nik - 370 m x 1 W/m (D) - svetila na platoju 7 x 21 W FL T5 (S) - - Napis Figovec OLED - - 10 W OLED (S) fasade OLED - blok - 2 x 200 W OLED (D) - fasade OLED Figovec - 400 W OLED (D) - okna OLED - blok - - 32 x 10 W OLED (D) svetila LED - RGB - - 9 x 1 W LED (D) najve ja skupna mo 480 W 1600 W 840 W poraba el. energije 5,2 kWh 7,9 kWh 4,5 kWh S = 11 h D = 4 h O = 1 h Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Trnovski pristan, del nabrežja in most Hradeckega Preglednica: Poraba elektri ne energije svetil v nabrežju in pri osvetlitvi mostu Stanje ploskovni koncept detajlni koncept cestna svetila 4 x 150 W HST (S) 4 x 120 W LED (S) 4 x 120 W LED (S) linije OLED - nabrežje - 330 m x 1 W/m (D) - svetila LED - nabrežje - - 110 x 0,5 W LED (D) 8 x 5 W LED (S) + svetila na mostu 8 x 15 W CFL (S) 4 x 8 W (S) 30 x 0,5 W LED (S) osvetljen napis mostu - - 4 x 5 W OLED (S) 4 x 15 W (S) + 2 x 40 W osvetlitev mostu 2 x 50 W LED (S) 4 x 15 W (D) (D) najve ja skupna mo 820 W 1300 W 700 W poraba el. energije 9,0 kWh 9,3 kWh 6,5 kWh S = 11 h D = 4 h Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. C5 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. Savsko naselje, tipski blok in njegova okolica Preglednica: Poraba elektri ne energije svetil pri stanovanjskem bloku in ulici v Savskem naselju stanje ploskovni koncept detajlni koncept uli na svetila 3 x 20 W CFL (S) 1 x 15 W LED (S) 4 x 10 W LED (S) svetila na vhodih 3 x 77 W HAL. ES (O) 3 x 20 W OLED (O) 3 x 8 W LED (O) (ob asno) linija OLED simbolno - - 3 x 5 W (S) znak OLED - 1 x 3 W (S) 1 x 3 W (S) hišna številka OLED - - 3 x 1 W (S) fasada OLED - 220 W (D) - linija OLED plo nik - 75 W (S) - terase OLED - 23 x 4 W (D) - max. skupna mo (W) 300 W 470 W 90 W poraba skupaj (kwH) 0,9 kWh 1,9 kWh 0,7 kWh S = 11 h D = 4 h O = 1 h Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. "Ta stran je namenoma prazna." Rankel, S. 2014. LED- in OLED-svetila v urbanisti nem oblikovanju ter njihov vpliv na urbane elemente bivalnega okolja. D1 Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, FGG, smer IPŠPUP. PRILOGA D: 3D MODELI IZBRANIH LOKACIJ V LJUBLJANI V PROGRAMU RELUX na elektronskem mediju