263332    '
časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo
letnik številka 4—5-6
IZDAJA:
Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Lju-
bljana in Maribor; revijo sofinansirata Kulturna skupnost Slovenije
in Raziskovalna skupnost Slovenije.'
UREDNIŠTVO;
Franko Adam, Mladen Dolar, Pavel Gantar, Primož Južnič^ Tomaž Mastnak,
Jadran Storie, Leo Šešerko (odgovorni^,urednik), Darko Strajn, Drago
Urbane (glavni urednik), Slavo j Žiželi,'
OBLIKOVALEC s
Andrej Trobentar •
LMTOR:
Bora Zlobec-Jurčič ,
UREIMIŠTVO: .      '     .
Ljubljana, Trg Svobode št. 1, tel. 21-28o
NAROČNINA; Cena te trojne številke je 3o.- din. Letna 5o.- din, cena
posamezne številke lo.- din;' '   '-
Številka žiro računa: 5olo1-678-^1.73o3
ZSMS, Univerzitetna konferenca, predsedstvo,
Ljubljana, Trg osvoboditve
Rokopise za naslednjo številko sprejemamo do 15• februarja 1973
Nenaročenih rokopisov ne vračamo."
f/263332
...-1-
иш   1^0,'8:301
'PAJTE 3ATAR' ;
SOOIOLOGIJA IN ALIMACIJA"^
J^^TBraoJ.jSvedsló sociolog.; jo tisti. Ici nas bo uvedel v sociološ-
jBr''uFi^našega razpravloan^acžc sdaj naip. ijiora biti jasno, da govor-
jcnje C odtu.-jitvi ne implicira odtujevanja od nekairšnega imaginar
•n":¿;a človeškega bistva, ampak kaie na odtujevanje od človekovih л
(in. družbenih)konkretnili (sice-r potencialnih) možnosti in zmožno-
sti rRazodtujitev ne implicira cirkula^^nsga snaca.ja zgodovine in
vrn-j.tve na nekoč ide alno stanje üer konec zgodovine(1), temveč
sugerira kreiranje projekta, o čemer bo več govora v zvezi s teza
mi ameriškega sociologa Etzionija^'
Û'oIsraelÇl) začenja svojo študijo v spoprijemu z Althusser jem in
z opozorilom na relevantnost Kar>i:oviii zgodnjih spisov »Odtujit e v
implicira-tri epistemološke in m-etodoloske nivoje: psihološki,
sociološki, filozofsko-antropološki (sovjetski teoretiki, kolikor
je pojem odtujitve za njih relevantenjpr-j-Sta ja jo le na sociološki
aspekt in negirajo pomen psihološkeg-a, npr# Ogurccv) »V empirični
sociologiji termin odtujitve označuje določeno subjektivno stanje
individua a Seeman npr*loči pet dimenzij odtujitve:nemoč, nesmisel-
nosi; J odsotnost "norm, izolacijo, samoodtujitev.,Nasprotno pa se
pojem anemije nanaša na objektivne družbene pogoje in procese«
Ii Ji? .^-2^ Д shajajoč   iz Diirkheima, opredeljuje anemijo kot zlom'
iJai-Gurne strukture, kate l'è vzroki so.^v nastanku diskrepance med
.družbeno, kulturno pripoznaniml normami in cilji na eni strani  .
in pa socialno struJ-cturiranimi možnostmi članov skupine« da bi
delovali v skladu s temi normama, na drugi stranio
Makrosociološke teorije vsebujejo tri podmene v zvezi z odtujitvi
jo: o človeški naravi, o naravi družb^j, vizijo o razvojnih tenden
cah bodoče družbe; teorije o človeški naravi pa so om^piricne, nor
mativne in filozofsko-antropološke »Po 2о.£9гаУ-:'obstajata dve druž-
beni teoriji, prva, ki izhaja is.; konsensuša in stanja odtujitve,
in druga, ki gloda na konfliktno stanjo kot na normalno .'Če to   '.^
bolj koiiicretiziramo, bi lahko rekli, da se teorije o naravi dru-'-
žbe ra-.".likuje jo v teh vprašanjih: kako gledajo na vlogo konsensu.-
sa in konflikta, kako na prisotnost ali odsotnost potrebe po inte
graciji,ali je saželjeno bolj konformistično ali enkcnformistično
'  obnašanje in inovacije, ali sm^atrajo slo j:'i (razredne) razlike za
fiinl^^cionalne in kako sploh ocenjujejo egalitarnost, se zavzemajo
za stabilnost ali socialne spremembe, je dotična družba v osnovi
množična ali pluralistična družba, itd/
Osnovne hipoteze metodološko narave, ki jih je postavil Israel,
so vsekakor петogrešljive pri nadaljni t malizi, zato jih bomo
grafično prikazali:
TPiacujoči zapis' je del obsežnejše razprave
-2 -
Pet elementov je, ki sestavljajo diagram odtujitve: določeni družbeni
pogoji, določeni psihični pogoji, vrsta družbenih procesov, družbeni
pogoji, ki nastopajo v določeni družbeni stinlkturi, pojem človeške
narave in potreb kot njenega izraza.
Pri individualno orientirani teoriji gre za diskrepanco med   aktual-
nim psihičnim stanjem in zahtevami človeške narave oziroma potreb;
razodtujitev je možna sprememba družbenih pogojev, ki so izzva;U.x^íp-í_
diskrepanco, V družbeno-orientirani teoriji gre za prepad med
nini   družbenimi pogoji in idealno družbeno strukturo, vzrok je v de-^
viantnem, socialnem vedenju posameznikov .ali skupih© Za prve je odtu-
jitev konsekvenca določene družbene strukture, in zato poudarjajo spre-
membo družbe, za druge pa je poudarek na posamezniku, njegovi družbe-
ni adaptaciji. . '
Kot vse klasifikacije, definicije, sistematizacije ipd., je tudi opi-
sano Israelovo metodološko izhodišče enostransko, zoženo in pomanj-
kljivo. Ne da bi se spuščali v podrobnejšo kritiko njegovih bazičnih
socioloških postavk, je treba reči, da je blizu marksizm.a (vendar
bolj reformistično orientiran)5 njegove interpretacije Marxovega kon-
cepta odtujitve in postvarjenja so koj|^tne, čeprav se, kot bomo vide-
li, ne morem strinjati z vsemi implikacijami in konsekvencami, ki jih
je potegnil iz analize tako Mai-xove kot drugih socioloških teorij '
alienacije. Po drugi . strani pa je treba opozoriti na njegov episte-
mološki eklekticizem.' Po Hab erma su namreč obstajajo .trije tipi socio-
logi j, ki se centrirajo okrog treh' medijev, nujnih za ohrani, te v družbe:
dela jezika, gospostva (Herschaft), s temi sovpadajo trije tipi inte-
resov, ki motivirajo: raziskovanje ; tehnični, interpretacij ski (herme-
nevtski) in emancipatomi.' Iz tega slede trije načini spoznavanja:
informacija, interpretacija, kritika in trije tipi znanstvenih idealov,
ki so prisotni v družbeni znanosti: naravoslovni (pozitivizem), her-
menevtski (strukturalizem), kritični (k^^i'^ična teorija družbe).'
Israel se zavzema za takšno sociologijo, ki naj bi bila kombinacija
vseh treh tipov.' Odveč je dokazovati, da je takšna kombinacija le
malo preveč notranje protislovna, saj so ti tipi med sabo večkrat (ne
vedno!) diametralno nasprotnimi e Sociologija naj bi bilii^več kot^po-'
zitivistična znanost, več kot razumevajoča Gnanost in več kot kritič-
na znanost; le tako se lahko izogne padcu v postvarjeno znanost? (pri-
mer: ekonomski determinizem, je tisti, ki dela določene marksistične
teorije, oziroma razlaga postvarele)c
-3-
Kot že rečeno,na.j ostane, za zdaj povedano, brez kritičnih komen-
tarjev in se spustimo raje v sledenje Israelovi interprataciji
Marxa, oz o njegovi teoriji odtujitve.'
Po novoveškem filozofu Langsletu je po drugi vojni diskusija o
mladem Marxu šla v dve smeri,'"prvo, ki je pojmovala odtujitev ^ .
kot ontološko-etično kategorijo (eksistencialisti;teologi, npr.'
Tillich), in drugo, ki jo je pojm.vala psihološko-sociološko.'
Sam   Marx je po Israelu'razvil dve teoriji, prvo v Manuskriptih.
ki bazira na filozofsko-antropološki podmeni o človeški naravi in
vsebuje norraativne sodbe,ki so etičnega in hijmanističnega• značaja
ter drugo, ki je sociološka in tudi ta vsebuje normativno-etične
aspekte ( s tem se v glavnem strinjam,saj sem to v zapisu o Шгхи
skušal pokazati).To pa tudi pomeni (tako nadaljuje Israel),da je
Marx kategorijo odtujitve, ki jo je opustil v Nemški ideologiji,
( in s tem filozofsko-antropološko podxaeno o človekovi naravi),
nadomestil v poznejših spisih z kategorijo postvarjenjaiVersachli
chung,Verdinglichujig).Ko se sprašuje, če je "odtujitev teoretično
ploden pojem", ugotavlja   večpomenskost-.in pomanjkljivost preciza
cije tega pojma.' Vprašuje se, zakaj npr. Seeman pet dimenzij odtu
jitve subsumira pod, pogojem odtujitve in zakaj jih ne uporablja
posamično, ali pa so isti fenomeni pojasnjeni enkrat z odtujitvi *,   .
jo, drugič z anomijo,Če jo prvi argument proti odtujitvi logično-
semantičnega značaja, sta druga dva teoretskega : Teorije odtujitve
so večkrat enostransko normativne,kot talcšne so nerealistične,
ker ne upoštevajo dovolj družbenih pogojevjpo drugi strani obra-' .
vnavajo individua in družbo na abstrakten način, se pravi izhaja-
jo iz .onega ali od drugega, zato konstruirajo konflikt med posarne
znikom.in družbo, ki naj bi bil, s sociološkega stališča, irele-
vanten<,Po Israelu nastopajo konflikti sam.o znotraj določenega
družbenega sistema.Kategorija postvarjenja v nasprotju z odtuji-
tvijo označuje družbeni proces, ki meri na odnose med ljudmi in
na odnose do njihovih ob jektov.Konflikti se lokalizirajo znotraj
družbe, težišče se premakne od psihološke k sociološki naravnano-
sti.^Prehod od teorije odtujitve k teoriji postvar jen ja naj bi
imel za posledico osvoboditev od metafizičnih predpostavk,določe-^?
ne^domneve in predstave o človeški naravi in družbi postanejo od-
večne.Ta avtorjeva teza pa se zdi, da je močno problematična, saj
sam pravi, da vse sociološke teorije (tudi njegova!) vsebujejo
normativne postavke.Marxova zgodnja teorija odtujitve po njegovem
vsebuje vrednostne premise, ki so se oblikovale v dobi prehoda
od obrtne k industrijski proizvodnji.To pokaže na konceptu dela,
Marx.ima na,reč določeno predstava o idealnem človeku in idealnem
delu.Ker delo ne odgovarja osnovnim potrebam tega idealnega člo-
veka, se le-ta čuti odtujen.Tako gledanje pa je še romantično, л
saj po Israelu temelji na predk:apitalističnem'   in predindustrij-
skem pojmovanju dela; v industrijski družbi je delo le maloštevil
nim vir za samorealizacijo^ za večino je utrudljivo in rutinersko
Ni toliko odvisen odnos pošameznika^do njegovega dela, temveč njo
gova pozicija v procesu pr oduJcci j e in izmen jave.Po Marxu obsta ja-^
jo trije pogoji,"^ki izzovejo odtujitev: privatna lastnina, blago-
vni karakter delovne sile in delitev dela.,Za Israela pa je le
obstoj privatne lastnine odvisen cd dr'ažbene strulcture, ostala "'t
dva pogoja pa sta produkt industrializacije in ju je moč zasledir
ti tudi v socialstičnih; državah, čeprav Israel pristaja na domrie-
vo, da so le-te državao-kapitalistične.'Zato uvaja razen'distin-
kcije sccialistično-kapitalistione družbe tudi distinkcijo
■ tehnološko-razvite tehnološko-nerazvite«
Aplikacijski obseg kategorije postvarjenja je vecjl^ kot ga ima
odtujitev, čeprav je prva kategorija ožja od druge.'Vsebina postva
r jenja je'v. tem., da" družbeni odnosi prevzamejo karakter odnosov'-
med stvarmi. Berg or in Luclaiian sta ( v Imjigi The social constru-
ction of reality) '
-k-
pokazala na paradoksalno situacijo, da so ljudje s^^osobni ustvariti
kompliciran svet. po drugi strani pa ga doživljajo kot nekaj neosebne-
ga, kot nekaj,^kar eksistira neodvisno od njih in njihove dejavnosti.
Sam Marx je večkrat opozoril na dejstvo, da-.se ljudem pojavlja družba
oziroma družbeni procesi kot od narave dani.' To pa je takšna družba, v
kateri produkti dela postanejo blago in to postane tudi delavec sam
(o tem sefvtprecej povedal že v prvem delu in ker tudi Israel sledi
Marxovi misli iz Grundrisse, se bom omejil le na konsekvence). Trans-
formacija uporabne vrednosti v menjalno je vzrok postvarjenja, blaga
so tisti objekti dejavnosti, ki imajo menjalno-.vrednost. Človek ni le
delovna sila, ampak tudi potencialni k on zime nt :.' Kot delovna sila ima
delo za 'delavca, ki ga prodaja, menjalno vrednost,   v manjši meri pa
uporabno, delo ga namreč le redko zadovoljuje, ne'more si prilastiti '
rezultatov svojega dela.' Kot konzument postane kupec menjalne vrednos-
ti. Prodajalec (kapitalist) gleda nanj ìe kot na sredstva v distribu- '.
ciji^' Ljudje se počutijo v. vlogah producentov in konzumentov kot objek-
ti, stvari; p2?ispeli smo do psihičnega aspekta postvarjenja.' Predpo-^
stavka je koncentracija moči v eliti in na drugi strani петос^Дjudi.'
Človek ni rezultat družbenih odnosov, je družbeni odnos sam.' Če se
človek čuti v svojih odnosih do drugih kot objekt na ta način, da se
mu pojavlja zaznavanje postvarjenja kot normalno stanje, govorimo o'
postvareli zavesti. Y produkcijskem procesu tak človek ne more zado-
voljevati potrebe po samopotrejevanju (ki implicira, da je cenjen v
očeh drugih), niti v prostem času, kjer živi izolirano. Kriterij za
samovrednotenje in samopotrditev tako postanejo stvari^ ki jih posedu-
je; določen socialni status implicira posedovanje določene količine
teh stvari.' Tako se te stvari paradoksalno spreminjajo iz menjalne  -
v uporabno vrednost, ker zadovoljujejo (sicer ne« neavtentičen način)  '
osnovne potrebec' Vendar pa gre tu, kot je pokazal Golđmann, za domina-
cijo kvantitatiTOe vrednosti prediaeta, kar je posledica'postvarjenja;'
Analogno predmetu tudi ljudje posedujejo menjalno vrednost (kot last- '
niki potrošnih dobrin) in uporabno vrednost, ki se nanaša na' inteligen-
co, lepoto, solidarnost, simpatičnost ipd«' Postvarjeni odnos do neke
osebe je tak odnos, v katerem se ta oseba pojavlja kot blago z visoko
menjalno vrednostjo in nizko uporabno vrednostjo. Medčloveški kontakti
bazirajo tako,na vrednotenju menjalne vrednosti, ali je uporabna vred-
nost posredovana z menjalno.' Iz povedanega sledi, da je fenomen po-
stvarjenja določen a tremi procesij ustvarjanjem vedno novih potreb,
ki nimajo zveze z individualno strukturo potrebj s pretvorbo človeka
v delovno silo in z birokracijo kot postvarelo koncentracijo diužbene
moči nad človekom. Birokraciji se v glavnem pripisuje štiri pomene.'-
Prvi se nanaša na birokracijo kot adjiiinistrativno osebje v organiza-
ciji, drugi na birokracijo kot sistem vrednot, tretji pa na birokra-
cijo, utelešeno v ljudeh, ki v nekih organizacijah ali družbi razpo-
lagajo z močjo, in četrti v Webrovem smislu kot funkcioniranje biro-
kratske organizacije, ki je najbolj racionalna oblika organizacije.'
Po Webru tvorijo vrednostni sistem birokracije uspešnost, formalizaci-
ja pravil, neosebni odnosi, akceptiranje hierarhičnih osebnih odnosov,
ki so avtoritarnega značaja. Po M^rtonu disciplina in.konformnost do
pravil omogočata delpvanje organizacije (birokracije).
Zdi-se mi, da imamo opraviti z Marxcvo dihotomijo med občansko družbo
in državo, le da prva tu nastopa pod imenom potrošnE'ia družba, druga
pod imenom birokratske organizacije.' V prvi je človek, egoistični l'hom-
me, blago in medčloveški odnosi so postvarjeni, v drugi pa nastopa kot
lojalen državljan (le citoyen), ki pa je v bistvu.izročen istim silam,
proti katerim je večkrat nemočen kot v prvi sferi„ Rešitve Israel ne
vidi v likvidaciji birokracije, ampak v njeni kontroli, po drugi strani
pa v nevtralizaciji tržnega sistema. V diagramu, ki opisuje nepcstvar--
jene procese, stoji individuum v središču in je ustvarjalec svojih
-5-
naterialnih, duhovnih in družbenih eksistenčnih pcjavove.Ta indivi- '
duuci ni izoliran, ^ашрак je družbeno bitje, ki je oblikovano z družbe-
nimi procesi, skozi katere tudi deluje; ti dmžbeni odnosi niso eno-'.    i,
stransko.kavzalni, gre za medsebojne vplive z vgrajenim feed-back me-
hanizmom. Da bi premagal postvarjenje, izhajajoče iz obeh sfer, mora
človek v demokratičnem procesu definirati svoje cilje in jih v druž-
beni akciji realizirati.
Če se povrnemo na začetek tega dela, ali ni Israel obstal končno na       (
poziciji individualne orientacije, ki jo je v začetku odltlonil, in
ali njegova izvajanja ne implicirajo določeno predstavo o naravi člo-.
veka in njegovih potreb ter družbo? Sam sugeriram afirma t ivni odgovor*'
Nepostvarjena sociološka teorija mora izhajati iz treh predpostavk
hkrati s da je družba človeški-, produkt, da je objektivna realnost in
da je: človek družbeni produkt«'
Naredimo povzetek? izhajamo iz razlike med popredmetenjem (Vergeng-
•standliChung) in postvarjenjem, reifikacijo^(Verdinglichung, Versa-
chliçhung)• Prvi označuje proces, v katerem Človek producira objekte
za zadovoljitev svojih potreb, in na kognitivnem nivoju pomen, ki ga
ti predmeti dobijo od Ijudi^.' Postvarjenje je samio specialna oblika
popredmetenja, Le-ta je splošen antropološki pojav, postvarjenje pa"-"
je odtujena metoda, ki ljudem omogoča, da se zavejo svoje dejavnosti
in predmetov te dejavnosti. Samo tako dolgo, dokler ljudje gledajo na    .
takšen svet kot na svoj svet, lahko to eksistira.' Družba naiareč kontro-
lira posameznika s posredstvom socializacijskih instanc, s pomočjo ka-
• terih-prodre v zavest posam^eznika in jo formira'^^'   ./
Znano sociološko teorijo odtujitve je formuliral že omenjeni ameriški   ';
sociolog A o' Eyzioni^, Njegovo, teorijo bi Israel uvrstil v indivi člua 1-.
no orientirahó teorijo, ker gre tu za konflikt človek-družba«'
Biti adekvaten pomeni znižati stopnjo alienacije«' Vsebina tega pojma
je v neodzivnosti sveta do človeka-akterja in izpostavijenost.le-tega
silam, ki jih ne razume in ne more voditi.,' Odtujitev ni le neko indi-
vidualno občutje ali izkustvo, v bistvu je izraz objektivnih pogojev-
- ima strukturalno bazo in psihične posledice.' Z^to je treba ločiti
dva aspekta odtujitve; družba je alleniràjoča (alienating), njeni pri-
padniki pa alienirani (alienated),' Vzroki odtujitve niso v interperso-
nalnih relacijah ali interpsihičnih procesih, ampak v druzbenih^xn
političnih strukturah*' Sta pa obe skupini, izključena in izključujoča,
tangirani, prva", ker je družba neodzivna do njenih potreb, in druga,
ker proces izključitve defomira socialni svet, ki se mu ne morejo
izogniti (tržni sistem deformira vse pripadnike, ne saijiO'delavce),'
Odtujen človek se obnaša pasivno ali aktivno; pasivni človek se spo-      [
prijazni s svojim položajem, aktivni pa ga hoče spremeniti, vendar pa:-
je aktiviranje v odtujenih razmerah omejeno.- Le individualna aktivaci-
ja je predpogoj za proces transformacije družbenega sistema.' ;
Da bi še bolj sçecifiziral" pojem odtujenosti in hkrati nakazal distin-
kcijo med različnimi družbajiii, uvaja Etzioni pojemi neavtentičnosti
(inauthenticlty) kot SLibkategorijo.' Neki odnos, institucija ali družba'
so neavtentlčni, če obljubljajo odzivnost, v resnici pa so fundamental-
ne ' razmere alleniràjoče a' Odtujen človek čuti, da nima moči, neavtentič-
■ ni pa kot da je povlekel pretrgani vzvoda ne da bi vedel kje in kako,
videz in realnost sta pomešani * Odtujen človek je ujet, neavtentlčni
opravlja Sizif ovo delo, v primerjavi z odtujenim človekom je tudi bolj
nevrotičen in ankslozen/ S problemom neavtentičnosti so se \ikvarjali
eksistencialistični filozofi, blizu mu je tudi po jem ' napačne zavesti :.v
markslzmuc' Etzioni iz. eksistencializma '*vzame" dva ključna pojma;, av-^"
■tentlčnost in projekt, in   ju aplicira oziroma vgradi v svoj tecratcici
koncept. Paradoks eksistencializma je spoznan v inkompatibilnosti in-
dividualnega volontarizma s socialno makro determi-

nirano-stjOo Artikulacija individualnega,   kolektivnega in.socialnega
projekta lahko premosti prepad med posameznikom in družbo.
Neavtentična družba je manj odzivna od alleniràjoče. Če je modema
družba arhetip alienirane družbe, je postmoderna (potrošniška) družba
model neavtentičnosti in je bolj ne odzivna.' To pomeni, da se v enih
družbah da bolj zadovoljiti temeljne človeške potrebe (ki so sicer
fleksibilne in "adaptilne'* prej kot subverzivne) kot v drugi^.' Kaže,
da se^odtujitve ne da ločiti od sistema človeških potreb. Pretežni del
ameriške akademske sociologije na čelu s Parsonsom^ govori dosti o
deviantnih posameznikih, subkulturah, socialnih gibanjih, nikdar pa o'-
deviantni družbi.'Koncept deviantne clrijižbe, to je družbe, ki ne dopuš-
ča zadovoljitve osnovnih človeških potreb, je centralnega pomena za
teorijo odtujitve (Etzioni in Promm sta tako precej blizu). Etzioni
navaja tako šest potreb, ki niso determinirane niti po družbeni struk-
turi niti po kulturni organizaciji, niti po socializaciji. Teh hipote-
tičnih šest potreb imenuje univerzalne bazične človeške potrebe.' To sot
1. Potreba po.afekciji (affection), nanaša se na poti?ebo po solidarnos-
ti, koheziji ali ljubezni
2. Potreba po priznanju (recognition), nanaša se na potrebo po samo-
spoštovanju, uspehu
3. Potreba po kontekstu, nanaša se na potrebo po orientaciji, konsis-
tentnosti, sintezi, Sffxislu, občutku celote
Človek je 3 svojimi vlogami v odnosih z različnima sektorji in nivo-
ji družbe. Le-ti delujejo na njegov način spoznavanja emocij, vero-
vanja 5 človek čuti potrebo po določeni stopnji harEionije med temi
različnimi družbenimi območji in njihovimi zahtevami.
4. Potreba po večkratnem zadovoljevanjUj preveliki presledki so fru-
strirajoči
5. Potreba po neki stopnji stabilnosti v načinu frekvence v distribu-'
ciji priznanj (nagrad)5 če te stabilnosti ni, naraste nivo anksioz-
nosti in možnosti manipul^r^cije s to osebo, se pravi, da se to osebo.
.. . lahko mobilizira za vloge, ki so inkompatibilne z njenimi potrebami.'
6.' Potreba po raznolikosti v socialni strukturi
Ker so člani vsake družbe rojeni in socializirani v različnih social-
nih statusih, so poti, po katerih se bazične potrebe specifizirajo
v ljudeh, različne; nekompletna ali nereflektirana socializacija
pripomore k tej raznolikosti.' Slcratka, gre za potrebo po.različnih
socialnih vlogah- in normah. Odtujenost je večja, čim večji je pre-
pad med dejansko raznolikostjo ljudi in togostjo (specificiranos-
tjo) norm.
Vidimo, da Etzioni ne govori o bioloških potrebah (primarnih), агхрак
o. tistih, ki bi jim nekateri rekli sekundarne.'
(Antropolog Malinov/ski je npr. klasificiral potrebe v tri vrste: te-
meljne potrebe - te so biološke (m.etabolizem, razmnoževanje, varnost,
zdravje); instrumentalne (ekonomski interes, vzgoja, navade j zakon,
politična avtoriteta); izpelnane potrebe ali kulturni imperativi, ki
so vezane na instrumentalne.7 Začetnik humanistične psihologije Maslow
je sestavil drugačno hierarhično listo potreb oziroma motivov. Na dno
je dal "motive pomanjkanja"; biološke potrebe, nato motive varnosti,  '
-socialno potrebo po afekciji in pripadnosti« V vrh je postavil "potre-
be po rasti", potrebo.po znanju, po estetskih izkušnjah, po kreativnem
delu, samorealizaciji. Višje potrebe naj bi nastopile po zadovoljitvi
nižjih.8) Čeprav j,e razpravljanje o človeških potrebah na nek način
neprijetno opravilo,, se mu kar ne da izogniti; res je , da je^pojem
potrebe večsmiseln, toda zar,ndi tega -ga ne gre preprosto "vreči" iz '
znanosti, kot je to storil antropolog in sociolog Redcliff-Brown (za-
četnik modernega funkcionalizma)^.
Po Etzioniju razen aktivne participacije članov ni druge poti, da bi
-7-
"razkrili" svoje potrebe socialni strukturi, da bi se ta njin prilago-
dila. Toda popolna zadovoljitev potreb ni nožna; zadovoljitev enih
potreb zmanjša možnost zadovoljitve drugih zaradi omejitev in pomanj^ .
kanja ter^zaradi "devalvacije", ki jo povzroča prepogosto nagrajevan-
je. Področje socialnega življenja vedno vsebuje nekaj frustracije in
elementov potlačitve. Gre za stopnje v porazdelitvi alienacije. Če '.
je neka oseba socializirana v vlogah, ki vodijo k nizki in nekoordi-
nirani zadovoljitvi, so posledice za sistem zelo "drage". Tak sistem
se lahko ohrani le z rigldno socializacijo in socialno kontrolo. Gena
je ogromna^ individuum investira vso svojo energijo v zadovoljitev
svoje emocionalne stabilnosti, namesto da bi del nje "odvajal" v obliki
socialne aktivnosti. (Wilhelm Reich je prišel do podobne ugotovitve ,
ko je proučeval pojav seksualne frustriranosti pri delavcih in mladi-
ni malo pred nastopom fašizma v Nemčiji).' Potrošniška družba se iz
tega aspekta^pojavlja kot iracionalna, naravne in zlasti človeške re-
surse izkorišča na najbolj brutalen in nespameten način.' Individuumu
nalaga delo, ki je neavtentično, plačilo' izdvaja za financiranje ne- '
avtentičnega prostega časa, za nevrotični.' statusni simbol in potroá-
niško obsedenost.' Alkoholizem, nevroze, zasvojenost z drogami, krimi-
nal, samomori so simptomi, ki pričajo o globoki alienäciji.' Pa tudi če
ti simptomi niso tako očitni in se jih ne da "izmeriti", kot bi hoteli
nekateri sociologi, temveč se lahlco le občutijo, alienacija vendarle
obstaja.' Res da je bolj "stvar" radikalnih intelektualcev in družbo-
slovcev, pa podrobnejši vpogled odkrije indikacije za njeno prisot-
nost tudi pri delavcih, ki Izjavljajo, da so zadovoljni s svojin delom.
Odtujeni človek (o čemer so pisali eksistencialisti) ne more Izbirati,
Izgubi možnost odgovornosti in se ne more angažirati s svojim ргојек*.л
tom.' To je vzrok, da se ljudje prej priključijo kolektivnemu kot indi-^-
vidualnemu projektu.' Kolektivni nivo zadovoljuje.nekatere temeljne po-
trebe in nekatere ljudi odvrača od adaptacije oz.' konfoiT-inosti. O tem
je podrobneje pisal sociolog Schwendter v svoji knjigi o teoriji sub-
kulture; nasploh je skupina tista baza, okrog katere se koncentrirajo
napori večjega dela emancipatome družbene znanosti. .Kolektivni pro-;.
jekt se bolj nanaša na subkolektlvnost kot na družbo.' Primer so "oto-
pične" naselbine, kot jih Imenuje Etzioni, ki jih prakticirajo neka-
tere skupine Nove levice.' Te skupine so sicer bolj avtentične in manj
odtujene, imajo pa majhen družbeni efekt.' Glavna baza neavtentičnosti,
komunikativni sistem in politična moč, ostaneta nedotaknjena in stal-
no ogrožata avtentične "otoke".' Vendar pripadniki teh skupin - "re-
treatists" ("bohemi", radikalni intelektualci) ustvarjajo bazo za so-
cialno akcijo; v njih je upanje, da bodo inicirali socialni projekt.
"They are the active ones" - tako      se konča 655 strani obsegajoča
Etzionijeva Imjiga.
2a Marxa je neopredmeteno delo bitje ne-bitja, zakaj: "Neposredno je
človek naravno bitje. Kot naravno "bitje in kot živo naravno bitje je
deloma oprem-ljen z naravnimi močrii, z živi jenjskiiai m očmi, dejavno
naravno bitje; te moči bivajo v njem kot zmožnosti in sposobnosti,
kot nagoni; deloma je kot naravno, telesno, čutno, predmetno bitje"'
trpeče, pogojeno in omejeno bitje, kaki?šna sta tudi žival in rastli-
na, to je predmeti njegovih nagonov "bivajo izven njega kot od njega.,
neodvisni predmeti, toda ti predmeti so predmeti njegove potrebe, zg.
udejstvovanje in.potrjevanje njegovih bitnih moči nepogrešljivi, bi-
stveni predmeti... Biti prediiieten, naraven, čuten^in prav tako imeti
izven sebe predmet, naravo, čut, je"istovetno... Človek kot predmet-
no, čutno bitje je zategadelj trpeče bitje in ker je bitje, ki občuti
svoje trpljenje, je strastno bitje.' Strast, passion je človekova bit-
na moč, ki energično teži k svojemu predmetu.Toda človek ni samo
naravno bitje, ampak je človeško naravno bitje... zatorej generično
bitje...' (MEID I, str.' 384-385).
na-
sledili bomo analizam, odtujitve v spisih Odtujeno delo in PriA'-atna
lastnina in komunizem. V dedu (obdelavi predLietnega sveta) obstaja člo-
vek kot generično bitje.' Odtujitev človeka .od lastnega bistva (narave)
zato ni,v popredmetenju, ampak v nečloveških pogojih popredmetenja, to
je dela.   Odtujeno delo tako človeku odtujuje njegovo lastno telo.^ na-
ravo izven njega, njegovo lastno.duhovno bistvo«' Odtujen pa je človek
tudi proizvodu svojega dela,   kot od njega neodvisna stvar z-.vlada nad
njim, tako da čimveč proizvede, bolj je siromašen^' S tem je odtujen    . o
svojemu generičnemu bistvu, se pravi sočloveku^' "Z uvrednotenjem sveta
stvari-raste v premem sorazmerju razvrednotenje sveta 1julio" Tudi,
.delavec postane blago med blagi.'
Po Marxu je vsebina komunističnega človekovega bistva (to je razodtu.je-
nega■človeka) v emancipaciji vseh človeških čutov in lastnostiTo pa
je možno le s pozitivno odpravo privatne lastnine, pod vplivom katere
so človekovi čuti zreducirani na en sam čut, čut posedovanja.' Marx je
svoj naturalizem-humanizem gradil na vzajemnem delovanju človeka in
narave.'• Čutnost, ki jo po prvi tezi o Peuerbachu družbeni produkt, v '
rokopisih takole opredeli; "Izgrgdnja petih čutov je proizvod celo do-
sedanje svetovne zgodovine»" Čutnost je torej zgodovinska in družbena,
telo kot'človeško telo je zgodovinska tvorba.(Najvišja funJícija telesa
pa je za Marza spolna dejavnost.) S tem smo navider prišli v nasprotje
s prejšnjo tezo o naravnosti človeka, vendar res samo navidezno, saj'.
Marx pravi, da je"zgodovina resnična naravna zgodovina človeka" 1' Čiit- '
nest mora postati osnova vse znanosti, zakaj "drrižbena dejanskost nara-
ve in človeško naravoslovje ali prirodna znanost o človelai so istovetni'
■izrazi". Postajanje potreb za človeka kot človeka^ se pravi njih človeš-
ko zadovoljevanje, je možno uvideti samo v zgodovinskem kontekstu.'
Marx tako dokončuje tisti tok libertinizma, ki je videl smisel človeške
'osvoboditve v svobodni zadovoljitvi пага\та1ћ človeških potreb.' Izvor
libertinizma je v srednjeveškem hiliazmu in,valdens,tvu, od tu ga je .
sprejel Rousseau, jakobinci ter mladi Marx.' Marksizem in anarhizem sta
dve osnovni varianti plebejskega libertinizma.'' Ta libertinizem je ro-'.
mantičen (za razliko od renesančnega hedonizma) in njegov rodovnik se-
že še nazaj v zgodovino do stoičnega ideala.prvotne človekove svobode
in enakosti, ki je nepovrnljiv.' Tako se rodita kategoriji "človekove-'
ga bistva" in "odtujitve". Patristika je likvidirala hiliastično futu-
rologi jo, hkrati pa je sprejela ta stoični ideala V srednjeveškem,ne-
konformist ičnem krščanstvu pa je konservativni element odpravljen.' Ne.
gre samo za "odpad od bistva"j ampak tudi za "vrnitev k bistvu" (prva
s.t.opnja; idealno prvotno stanje; druga stopnja; razpad tega stanja^in
nastop gospostva in neenakosti; tretja stopnja; povrnitev svobode in,
enakosti).' Nastop tretje faze preneha biti odvisen od božjega posega.'^
Izraz toga spoznanja je verska sekta taboritov v 15« stoletju (pa tudi
husitov), kasneje se pojavi v Muentzerjevem nauku,' Ta revolucionarni
hiliazem odigra važno vlogo v nizozemski in angleški revoluciji, v     '
Franciji doživi sekularizacijo v obliki socialističnega in komunistič-
nega nazora.' Antinomi ja bistva in odtujitve, tako pravi'Kalivoda, je
romantičnega značaja (Marx govori o "ponovni najdbi cloveSa^-;.. vendar
M.arx na nekaterih mestih presega to pojmovanje, ko pravi, da se bistvo
komunističnega človeka pripravlja že v dobi odtujenosti. Ealivoda je
iz tega razmišljanja,.kot bomo pozneje videli, prehitro izvedel sklep,
je pojem odtujitve • filozofsko in sociološko neuporaben.Vidimo lah-'
koV dà pojem odtujitve ni produkt novoveške filozofije, temveč, da nje-
govi izvori segajo mnogobolj nazaj v zgodovino, mogoče ne toliko v
zgodovino filozofije (čeprav Ealivoda- govori o Pl.atonu kot začetniku
tega pojma), kot v zgodovino progresivnih su.bkultur. (Glej R. Kalivpda;
Marksizem in moderna duhovna stvarnost, CZ 1969)
V Ilemški ideologiji, k'j'er uporabljata pojem odtujitve da bi-"ostala
razumljiva filozofom", se prvič pojavi v razpravljanju o ideologiji

kot napačni zavesti navezsiva- le-te na delitev dela^ na razcep na ko-
mando in izvršilno delo, ki da je. bila p.rvic izvršena v spolnem aktu,
tO' je družini. Nasproti ideološkemu pojmovanju odtujitve (odtujitev
od abstraktnega možnega človeka) je.postavijene produciranje lastne
zgodovine kot tuje sile zoper ljudi.
y Grundrisse se osnovna teza glasi; "Individui so subsumirani pod
družbeno produkcijo, ki kot usoda eksistira zunaj njiho".
Meščanska družba je zasnovana na т^епjalni vrednosti in v tej se druž-
beni odnos ljudi spremeni v družbeni "odnos stvari«'
•.o "Vsak individuum poseduje družbeno moč v obliki neke stvari,' Od-
\rz;emite stvari to družbeno moč in m-orali jo boste dati ljudem nad
IjudiTiic" Lucidno opozorilo vsem tistim, ki menijo, da odprava - privatne
lastnine že pomeni nastop socialistične družbe (situacija po oktobrski
revoluciji in današnje stanje v večini   socialističnih dežel je dobra
potrditev)o Iz te misli, v kateri je skrita izredna psihološka ostri-
na, se nam v malo drugačni luči pojavlja td,' potrošniška družba in
fenomen "silent majority" v njej,Vo
Da je m.eščanska družba zasnovana na menjalni vrednosti„ pomeni, da '
namen produciranja ni zadovoljevanje človeških potreb,'ampak ustvar-
janje menjxalne vrednosti. Zaprti krog produkcije, distribucije, menjave
ili konzumpcije imxa en cilj; oplodite\r kapitala«' Živo delo se.'pojavlja
le. kot brezsubstančna v potrebi se nahajajoča sposobnost' za delo o    ■
Eksistenca človeka je eksistenca proizvaj.?Ica m-enjalne vrednosti, ki je
vzrok osiromašenja njegove kre.ati\Tiosti in duhovne izpraznjonesti5
predpostavka je delitev dela, v katero individuum vstopa neodvisno od
svoje volje in hotenja, "je zgodovinska in postavlja individua kot že
določenega z družbo"c
Na kapitalu utemeljena proizvodnja ustvarja-po eni strani višek (delo,
ki ustvarja)na diugi straripa pogojuje "splošno eksploatacijo na-
ravnih in človeških lastnosti," o' Tako znanost kot fizične in- duhovne
sposobnosti so -suženj take proizvodnje- izven te ne pomenijo nič.'V '
takem sistemu je narava podvržena čistemu utilitarizmu, j,e- goli pred-
mef, in znanost" je znaìaost le toliko, kolikor služi njenj. eksploataciji.'
Želo blizu s"m o osnovni misli Adornove in Horkheimer j eve Dialektike pro-  \
svetljenstvas Človekova eioč °nad naravo se sprevrže v moč narave nad i
človekom.' ■   .    :.     . - 'j
'Aktualen je tudi Marxov opis odnosov med produkcijo, distribucijo, men-
javo in konzurapcijo v Uvodu h Grundrissec Tu nadaljuje tisto misel iz
Manuskriptov, v kateri pravi, da vsak špekulira na to, da bi drugemu
ustvaril novo potrebo in ga s tem postavil v novo odvisnost, nov na- :
čjn uživanja in slednjič pripeljal v ekonomski propade' Vzajemnost pro-
dukcije in konzumpcije se kaže ^v tem, .da brez potreb ni produkcije,'
potrebe pa ustvarjajo konzumpcije, se pravi konzuTipcija ustvarja po-
trebo, nove produkcije (prim, ž Marcuse j evim Enodimenzipnalnirti člove-
kom!)* Produkcija določa konzumpcijo na.trejen način:lc da ji naredi
predmet; 2« določi način konzumpcije; 3V vzbuja pri konzumentih po- |
treboe' Represivna-družbena pogojenost strukture potreb stopa na dan   '    j
iz analize temeljnih ekonomskih kategorij.' Lahko rečemo« da je maloka-    ij
teri Marxov tekst tako aktualen, tako nabit^.z ugotovitvama, s katerimi
se srečujemo tudi sami zdaj in tu,' . . .    ^ ;
Marx sam je domneval, da se bo totalni človek (t., j.' razodtu jeni človek) l|
form.iral znotraj produlccijske sfere, se pravi, da bo le-to podvrgel ij
svoji kontroli (govori o asociaciji svobodnih proizvajalcev),^vendar       i
je   to zamisel opustil že v Grundrisse, čeprav je dopuščal možnost « da    j
bo p.rodukci jski procen izgubil obliko "nujnosti",, V Kapitalu-je o tem     ^
povedal; "Kraljevstvo svobode se dejansko začenja šele tami., kjer pre-
neha delo, ki ga določujeta stisksi in zunanje prisiljevanje? po naravi    \
...stvari je torej onstran območja prave materialne produkcije«'   Z razvo-

jem se razširi kraljevstvo naravne nujnosti, ker se povečajo potrebe;
hkrati pa se poveačjo produktivne sile, ki te potrebezadovoljujejo»
Svoboda na tem področju je lahko v tem, da podružbljeni človek, da
torej asociirani producenti racionalno urejajo snovno presnavljanje z'
naravo, da jo podredijo skupnemu nadzorstvu., namesto, da bi jih obvla-
dala kot slepa sila; da snovno zamenjavo z naravo izvedejo z najmanj-
šim naporom in v okoliščinah^ ki so najbolj vredne njihove človeške
narave in tej najbolj ustrezajo. Onstran tega se začenja resnično kra^
Ijevstvo svobode, ki se lahko razcveti le na.temeiju kraljevstva nuje«'
Skrajšanje delovnega dneva je temeljni pogoj." Jasneje ni mogoče go-
voriti...
Dodatek:
VIBRACIJE
V pričujoči študiji smo se seznanili z nekaterimi teorij^^mi in koncep-
ti odtujitve. Zdaj ko končujemo razpravo, smo mogoče še pred večjimi
vprašanji in dvomi kot na začetku. Nasprotja med posameznini avtorji
in koncepti niso tako velika, prej bi rekli, da obstaja nekakšna no-
tranja povezanost, koherentnost med njimi. Razpravljanje in razmišljan-
je o odtujitvi in razodtujitvi nas neusmiljeno postavlja v samo žariš-
če zelo važnih modelov, idej, pojmov. Naštejmo jih nekaj: potrebe,
vrednote, motivi, interesi, ideologija, postvarjena in nepostvarjena '
znanost, vprašanje tehnologije in znanosti, vprašanje "napredka", pro-
blem bodočnosti (futurologija), model odzivne in avtentične družbe,  '
konkretne alternative v seriji produkcije,konzumpcije, politike, kul-
ture, vsakdanjega življenja (stanovanjski problem, seksualnost, vzgoja
otrok), novi modeli vzgoje, šolstva,   univerze, razmerje med indivi-
dualnim in kolektivnim zadovoljevanjem potreb, ekologija, samouprav- '
1janje, možnost revolucije in reform itd.lo Tisto, kar je nabolj usod-
no: postavljeni smo pred sami sebe, pred lastni bodoči projekt; toda
nas ni ravno že prej projektirani projekt postavil tja, kjer smo zdaj.'
"Sestop v temelje" odtujitve je možen samo skozi individualen projekt,
ki mora voditi k revolucioniranju vsakdanjega življenja na kolektiv-'
nem nivoju (prezentno je, da druge nivoje in aspekte odtujitve prebi-
je le socialna akcija).'Analiza, ki smo jo naredili, naj služi kot
teoretska predpostavka - kot vpogled v "situacijo", da se ne bomo iz-
gubili, misleč da smo v Samem jedru alternativnega žviljenja, pa smo
v resnici samo tam, kjer se to začenja.
In slednjič, kako je z našim povpraševanjem po teoretski plodnosti in
aplikabilnosti samega pojma odtujitve? Kljub vsem argumentom za in
proti: obstaja blagovni fetišizem in iz njega izvirajoče postavrjenje '
človeka in   interpersonalnih odnosov (Marx, Israel), obstaja   neodziv-
nost družbene strukture in s tem neavtentičnost TEtzioni), anomija
(Merton), ,enodimenzionalnost misli in obnašanja (Marcuse), seksualna*
represija (Freud, Reich) družinska matrica, ki serializira in konfor-
mira ter s tem zavira poizkuse osvobajanja (Cooper), družbene norme
in vrednote onemogočajo "potovanje" v notranji svet izkustva in s tem'
avtentičnosti (Laing). Vse to so različni modusi in pojavne oblike od-
tujitve. Ta pojem je brez dvoma večsmiseln in neprecizen, zato zahte-
va vsaka diskusija o odtujitvi predhodno definiranje in preciznejšo
eksplikacijo. Če se pojem odtujitve z logično semantične strani kaže
kot teoretsko irelevanten, je njegova antropološka relevantnost^toliko'
večja. To ne pomeni stalnega operiranja s to kategorijo (to vodi v nje-
no devalvacijo), čeprav kognitivne   strani ne gre zanemarjati, temveč

gre za "sestop v njene temelje" - predrugačenje človeka in njegovega
okolja, postavljanje konkretnih alternativ in eksperimentiranje v
njih. Pričujoča študija je, kot je bilo že povedano, teoretska mreža,
ki nam vsaj delno omogoča orientacijo v večkrat "neočividnem svetu", o
katerem ja Laing povedal tole: "Ne moremo imeti zaupanja v vlado pape-
ža, politiko znanstvenikov - ertiditov, pa če so naši največji sovraž-
niki ali pa naši najboljši prijateljiZ največjo pazljivostjo : se lah-
ko zaupamo   nekemu izvoru, ki je mnogo globlji od našega jaza - če '
lairiko zaupamo sebi,da smo ga našli, ali pravzaprav, da je on nas na-.
šel.^Očividno je skrit, toda kaj je in kje je, ni očividno." To je
edini način, da se zoperstavimo poslušnosti. - ideologiji o'
.Ko^se kot pisec te razprave znajdem pred tolilco vprašanji in nejasnos-
tmi, spoznam, da je sam ta spis, produkt moje.teoretske prakse in in-
dividualne angažiranosti, del odtujenega dela. Zakaj? Spis je nasta-
jal v dobršni meri v stanju izolacije, pisal sem ga kot privatnik,
intelektualno ločen od tistih, ki bi lahko sodelovali v tem "projektu".'
Vzrok za to po mojem ni samo v neadekvatnem in avtoritarnem sistemu'
univerze - tovarne kadro^r, temveč v splošni atmosferi našega življe-
njskega okolja. Tolikokrat izpričana neodzivnost institucionalne mreže
nasproti naporom posameznikov ali skupin po transformaciji se tu sooča*
s svojim novim "kliničnim primerom".Namjesto, da bi bila puritanska
ekonomija mišljenja, ki je značilnost sedanjega univerzitetnega študi-
ja, nadomeščena z obiljem različnih idej, zamisli, predlogov, projek-
tov, je opaziti zdolgočaseno intelektualistično dejavnost izoliranih'
"teoretikov". Namesto impulzivnoga interdisciplinarnega "metaseminar-^
ja", 12 ](^± prek posebnih oblik skupinske dinamike izziva našo kreativ-
nost, imaginacijo in ne nazadnje ekstatičnost in odprtost do soljudi,
smo soočeni z neko inertno situacijo (ki spominja na Kpfko), ki nas
vse, študente in profesorje peha v izolacijo.'
Morda pretiravam, morda sem na'"napačni poti" (imam napačno zavest).'
Dejstvo je, da sem posameznik - v - svetu in da emancipacija vseh ni .
možna ali pa je nepopolna in definirana brez emancipacije posameznika.'
Tisto očividno je najti samo s spregledanjem navidezno očividnega^ ko
smo se razkrili pred njim in.on pred nami, takrat potrebujemo svobod-
ni prostor, da ga osvobodimo.
PROTIKULTUM KOT MOŽEN PROSTOR Eîi'IANGIPAGIJE (ra z odtujevanja)
Mnogo-, indikacij in simptomov kaže na patološki karakter obstoječega
sveta. Neokapitalizem in z njim povezana storilnostna (Leistungge-
sellBchaft) in konzumentska družba, preživlja agonijo, ki pa lahko
traja še eno stoletje.!^ ^
Socialistična družba naj bi postopoma pripravila teren za pehod.od
načela "vsakemu po sposobnostih" k načelu "vsakemu po potrebah". ^
Socialistična družba naj bi bila per definitionen potrošniška družba.
Pri tem je izpuščena iz horizonta vpraš].3ivost potreb. Teza, da je
"kontrarevolucija   vsidrana v potrebah"-^-^j je vsakodnevno verificirana.
To potrjujejo tudi vse teorije o odtujitvi, ki sem jih obravnaval.
Konzumpcija diktira produkcijo in obratno, dihotomija producent^-^kon-
ziHiient (je enako tehnološko-industrijski progres---naraščajoči živ-
ljenjski standard), ki je globoko vsajena v sodobnega človeka in druž-
bo, je substrat vsake represije.' Osvobajanje človeka kot producenta,
ki ni hkrati osvobajanje človeka kot konzumenta, se končuje v slepi'
ulici samoobetavnih političnih fraz. Za kar bi moralo Iti, je likvi--.
dacija obeh bazičnih vlog, za katere je socializiran današnji človeka

Takšna likvidacija implicira odpravo denarnega gospodarstva (in s tem-
kapitalizma), ki se lahko realizira po f^^zdh.l^ Blokade psihološke na-^-
rave so ogromne, spomnimo se na Marxove misli v Grundrisse V Šele druž-
ba obilja daje "realno gledano" možnosti za samonegacij0.5 da bi se
naveličali in nasprotovali potrošnim dobrinam, jih moramo prej posedo*-
vati.' Je pa takšno rezoniranje dvorezen meč, ker enkrat bo prepozno.'., o'
Tako imenovana ekološka kriza : je razkrila katastrofalne posledice, ki
se porajajo iz fantazma "napredlca"*' Kus-produkti v oblilçi ekološke in
duliovne polucije presegajo zmožnosti tehnološke rešitve e Ili govora    !-
samo o ogrožanju biosfere in porušenju eko-sistemov, akcent je na dor-.:.
ločenem načinu potrošnje in reprodukcije, na proizvodnji povezani z
razsipništvom in izčrpavanjem naravnih resursov«.'^-7
Decentralizacija družbenega sistema, kot ena političnih predpostavk, ki
lahko, zavre ekološko kataklizmo, rehabilitira idejo manjših skupnosti
ali'komun, ki nasproti odprtemu, ekspanzi-vnemu industrijskemu sistemu
predstavljajo relativno zaprte in avtokratične družbene celice,'!^
Kdo in kako^naj inicira realizacijo vseh teh predlogov? Že ves čas se
vrtimo v začaranem krogu, stalno se .srečujemo z^neodzivno družbeno
strukturo, ki diktira in definira represivne cilje in potrebe, in na
drugi strani z odtujenim in adaptiranim p osame znik orno-î-
Merton je (v delu Social theory and social structure ) predložil tipo-
logijo individualne prilagoditve znotraj družbenega sistema.l^ Posa-
meznik reagira in se orientira na pet možnih načinov? da sprejme tako
družbeni cilj kot institucionalna sredstva za dosego tega cilja- (kon-'
formizem), da cilj sprejme in sredstva zavrne (inovacija), da cilj za-^
vrne in sprejme sredstva (ritualizem), da oboje zavrne (umik), da"obo-
je zavrne, toda prizna nove cilje in sredstva (uporništvo). Zadnji    '
štirje načini mu veljajo kot vzorci deviantnega obnašanja«' Pozneje u--
porništvo izloči od ostalih načinov in ga imenuje nekonformistično o-
bnašanje, ostale tri tipe pa proglasi za aberantno obnašanje« Razlike
med nekonformističnim in aberantnim obnašanjem, se v precejšnji meri
ujemajo z razlikovanjem med progresivno in regresivno Subkulturo.20'
Subkultura (ali protikultura, ta dva termina tu uporabljamo s in. enim-'
no) kot del družbe, kot subsistem, se v bistveni meri v svojih insti-
tucijah, običajih; normah, vrednostnih sistemih, preferencah, potre-
bah loči od vladujočih institucij, običajev«'., v celotni družbi* Tako
definirana subkultura ni samo podkultura, ampak zametek nove svobodne
družbe.' Progresivne subkulture formirajo lastni kontekst, ki je rela-
tivno avtarktičen, toda še vedno so v interakciji z drugimi konteksti
in metakonteksti. Posameznik se lahko izogne pritisku po popolni, ada-
ptaciji, če se ima možnost vključiti v kako sublculturno slrupinoo' Smi-
sel subkulture je spoznan v kreiranju protiokolja (svobodne^univerze,
komune, komunikacijski centri), protijavnosti (raiderground časopisi,  '
revije, knjige), samoorganizacije potreb ("Free clinics", release cen-
tri,, kontakt med urbano subkulture in agrarnimi komunami, v oskrbi z',
biološko zdravo hrano, različni načini modsehojne pomoči in koopera-
cije, nove družinske oblike in s tem specifično reševanje stanovanj- '
skega problema). Ta socialni kontekst šele omogoča zadovoljevanje kva-
litativno novih potreb; potrebe po avtentični samoaktualizaciji, so-
lidarnosti in kooperativnosti, senzibilnosti.* Vse te potrebe imajo na
voljo odprt prostor   za samoizražanje v mnogoterih oblikah.' Eksperi-
mentiranje v različnih   socialnih vlogah, raznolikost eksistiranja in
doživljanja ter ekstatičnosti, potovanja in spoznavanja drugih ljudi
Seveda je treba pripomniti, da je samoupravno organizirana   družba
tista, ki ima možnost, da postane bolj odzivna, kar je tudi njen
namen C

in kulturj mnogotera mistična, umetniška, znanstvena, erotična izkus-
tva dajejo pripadnikom subkulture poseben psihološki in eksistencialni
status. Oni so tisti aktivni (Etzioni); v njih so prisotni "prevratni
fermenti" nove kolektivne zavesti (M. Schneider)5 vse velike spremembe
v zgodovini je sooblikovala subkultura (R. Dubos, Nobelov nagrajenec za
biologijo). Skupina je tista eksistenčna faza, ki je postala upanje tu-
di za dobršen del radikalne družbene znanosti.' Omenil bi antiavtoritar-
no pedagogilco in vzgojo, antipsihiatrijo, shizo-analizo,. kritično fu-
turologijo in ekologijo,    subkulturno arhitekturo. In ne|iazadñjo pomen
bazičnih skupin znotraj-političnega dela Nove levice.2l
"Zame je revolucionarno dejanje, ce v nekaj mesecih ali letih človek '',
transcendira glavne dele svoje mikro in. makro pogojenosti v smeri spon-^
tane zagotovitve, polne osebne avtonomije, kar je po sebi odločilno de-
janje prgtinasilja proti sistemu.'*22 .]^о je možno v avtentični skupini-
-komuni.^^ . :
Protikultura ni geto, enklava (čeprav je stalno v nevarnosti, da to po-
stane) sredi nesvobodne dražbe, ki jo v večji ali manjši meri tolerira,
je prototip bodoče bolj svobodne in'bolj avtentične dražbe.        .v
"Ceux qui parlent de révolution ... sans se référer
■explicitement á la vie quotidienne ... ont dans
la bouche un cadavre.'". -
, (R. Vaneigem)^^

!• G. Petrovič: Filozofija i revolucija (Naprijed, 1973f str« 95)
;2. J. Israel: Der Begriff Entfremdung - Makrosoziologische Untersuch-
ungen von Marx bis zur Soáblogie'der Gegenwart
(Rowohlt, 1972), zlasti str. 3o9-414
3. Berger, Pulberg: Ihe concept of reification, New Left Review št.' 35|
1966
4-. Prav tam        .1 '.. - •
3.' A. Etzioni: The'active society. Free Press, 1968, zlasti str.'
618-6.35
Prim, tudi članek В.' Pavličeve: Potrebe in vrednote v samoupravni
družbi (Tip 8/9, 1972), kjer se delno naslanja na Etzioni ja.
6. Več o tem: S. Vrcan: Sociologija izmedu represije^'i emancipacije -
- sociološka misao A. Gouldnera, Naše-teme,
11/1972,
: in E. : Schwanenberg.: PsychoaiaLyse versus Sozioanalyse oder die
Agression als kritische Problem im Vergleich von Freud und Parsons,
v: Psychoanalyse als Sozialwissenschaft (Suhrkamp, 1971)
7. Nav.' po B. Pavlic, prav tam
8.' Nav.' po V. Pečjak: Nove teorije motivacije, Anthropos 3/4, 1972 .
9. Z. P. Golubovič: Antropologija kao društvena nauka, Beograd, 196?
lo. Glej obe knjigi, ki ju.je izdal pri Isti založbi H. Bussiek: Wege
zur verenderten.Gesellschaft in Veränderung der Gesellschaft -
sechs konkrete Utopien (Fischer V., Д97о) ter R.' Garaud: Kakva da-
nas može biti jedna revolucija, Ideje, 1972
11.' R.' Laing: Očividno v Dialektiki osloboddenja, Praxis,^ 1969
12.' R. Lenz: l>as Meta-seminar oder die Rolle der Subjektivität^^für die
Ausbildung sozialer Phantasie v Ansichten siner Künftigen
Futurologie (Hanser V., 1973)
13. H. creuse: prav tam, str.' 154
14. S.' Šuvar: Sociološki presjek jug.' društva. Školska knjiga, 197o,
str. 171
15• H. Marcuse: Esej o osloboddenju. Stvarnost, 1972
16. R.' Schwendter: Zwanzig j à'hrigenp lan zur Abschaffung der Geldwirt-
schaft, Kursbuch, 14, 1969
17. R.' Supek: Ova jedina zemlja. Naprijed, 1973
18. Prav tam
19. Glej tudi: P. Jambrek: Od ritualov do upora, Ljubljana, 1973
20. R.' Schwendter: Theorie der Subkultur (Kipp, und Witsch, 1971)
21. Samo nekaj najvažnejših del: F.' Menne (izd.): Die neue Sesibilität
(Luchterhand, 1974)
H. Cyzicki: Aufbruch aus dem Neandertal-îîntvAirf s inen neuen
Kommune (Luchterhand, 1974) u
J. Lyons: Experience (Harper and   ow^^ 1973)
T.' Ebert: Basisgruppen im revolutionären Prozess, v že omenjeni
knjigi Wege zur Veränderten Gesellschaft
22. D.' Cooper: The Death of family, str. 62
23.' Prav tam, poglavje Dva obraza revolucije
24. Cit. po D. Cooper, prav tam, str. 97

UDK 32 MT".?, a
TOMJlŽ mstnak
0(B) NARKOBMNIJI
Za malo sonca
bi živeli,'
.Za malo vetra,
ki v dolino veje,,
za. malo sonca,
, ki srce greje.
Pa ste prodali nas.'.,
(Srečko Kosovel., Razočaranja I)
Narkomanija je pojav prisoten v celotni človeški predzgodovini.
Zaradi velike razširitve tega pojava, razširjenosti, ki je danes'
večja kot kdajkoli v preteklosti evropske civilizacije, se sreču-
jemo z inflacijo pisanega in govorjenega o narkomaniji. V kolikor
pri nas nekateri še oklevajo, privzgojeno tercialno obračajo dogajan-
ju hrbet - da morajo potem obtoževati življenje zahrbtnosti, so se;
na zahodu spustile v akcijo tudi najokorelejše žrtve naše civiliza-
cije.' Naenkrat je jemanje m.^mil postalo osrednji problem današnje '
pan-meščanske družbe: temna sila, pošast, ki se je vgnezdila v dro-
bovju samozadovoljnosti razkrajajoče se človeške skupnosti. Pri   "
vsem vpitju in tarnanju je malo razsodnih besed.
I. ZAIÍAJ BOLEČNOST?
l.Kdo   je   narkoman .
Kolikšna hinavščina je potrebna, da narkomanska družba označi, in*
s to označbo svareče izolira, določeno družbeno skupino za "narko-
mansko"?!
Vse jasneje postaja, da "staromodni organski procesi".je odgovarja-
jo več, niso primerni "zahtevam sodobne civilizacije".   Ob tem je.....
iluzorno pričakovati dilemo,^omahovanje med naravnim organskim
življenjem in civilizacijo. Če bi ne živel več takšen, kakršen je,
današnji človek misli, misli tako, ker mu je tako namišljeno.,, da bi
sploh ne živel. Zato se "civiliziran človek", v želji, da bi ostal
"civiliziran", up'to date, brez oklevanja odloča za tim. civiliza-
cijo.' Samo, da je pri tem vedno manj človek.' Znotraj civilizacije
ni prostora za naravnost: dominacija zaradi dominacije, katere re-
zultat je ne obvladovanje, temveč dušenje, pohabljanje narave v
človeku in zunaj njega, je njen temelj. Civilizacija je civilizacija
represije. Najudobnejša pot narediti si življenje znosno, ob impera-
tivu nespreminjanja danega stanja stvari, ob samoumevnosti ohranjan-
ja vrednot eksploatatorstva, je -'zakrpati organizem" z množico "far-
makoloških obvez".2
1967 so Amerikanci konz-um.irali 8oo ooo funtov barbituratov, za pro-
tiučinkovanje tem pa lo bilionov amfetaminskih tablet. Vsak četrti
je redno uporabljal pomirjevalna sredstva,' Istega leta so v Veliki .
Britaniji "razkrili", da je bilo v treh letih izdanih.43 milijonov
receptov za psihotropske preparate (pri pribl. 5o mil. prebivalcev),
pri čemer niso všteta .antidepresijska, pom.irjevalna ipd. sredstva^
rabljena v splošnih in duševnih bolnišnicah ter v privatni, praksi,.,
.temveč samo tiste, ki jih je delil National Health Service.^ Vse
za zdravje .ljudstva!
->I6-
Ob tem, ko so bedenje in spanje, zaspanje in prebujanje, počivanje
("sprostitev") in delovanje, prebava in seksualna potenca, čustveno
razpoloženje itd. uravnani z bogato izbiro kemikalij, kljub neiz-
mernim količinam tobaka, kave ipd.', zlasti pa alkohola, ki jih dan
na dan troši osamljena množica (vse te stvari, ki pripomorejo, da '
se^dnevi polni napetosti, tesnobe ipd. spreminjajo v znosno mineva-
joče, omrtvičeno vsakdanjost, so ali v prosti prodaji ali dobijive '
s posredovanjem kapitalu hlapčevsko pomagajoče medicine, tim. zdrav- ,
stvenega varstvaO» Je jemanje ostalih mamil (derivatov indijske
konoplje, opiatov, halucinogenov ...) podvržena ostrim negativnim
sankcijam družbe.' Tako družba, ki dopušča in vedno bolj vsiljuje
"uživanje"^ najraznovrstnejših "odganjalčkov" napetosti, nelagodja
(tendenca, ki obljublja skorajšnjo obvezno narkomanijo), policaj-'
sko - v teh primerih odkrije svoj obraz - nastopa takoj, ko odgan-
janje napetosti postane hkratno "odganjanje" družbe, ki te napetosti
povzroča in perpetuira.' "Narkomani", ki so pod udarcem skrbeče veli-
ke- matere (vendar: zase skrbeče!),    so tako v večini primerov uži-'
vaici cannabisa med nezadovoljno,   upirajoče se mladino - kaznovan-
ja vredna je upornost, ne morda "zakajenost"- torej ljudje, katerih
zločina^ne prizadeva, če naj verjamemo izsledkom številnih raziskav,
nobene od štirih točk definicije narkomanije ekspertov V/HO.5
2. Nor-malnost-deviantnost-patološkost
Kajti ne samo, da čudak ni vselej nekaj oddaljenega in osam-
ljenega, ampak narobe, zgodi se tudi, da katerikrat nosi v
sebi stržen celote, med tem ko so se ostali ljudje njegove
dobe - kakor da jih je pograbil nenaden piš - začasno, bog
si ga vedi zakaj, odtrgali od njega.'
(Dostojevski, Bratje Karamazovi)
Govoriti o normalnosti pomeni, v kolikor še preostane kakšna poveza-
va med govorjenjem in mišljenjem, misliti o družbenih normah, ocen-
jevati te norme, ne le skladanja.z njimi, oziroma večjega ali manj-
šega odstopanja od njih. In ne več tolerantnega.(toleriranoga) od-
stopanja, označenega tako s stališča zavrnjene ali vsaj zavračane
norme, ne enostavno proglasiti za nenormalno oziroma patološko, in'
s tem opravičiti poseg v imenu prvotne norme, ki naj (poseg) odsto-
panje normalizira, ne da bi pri tem postala vprašljiva norma, ki
sebe 'Csdmo obravnava kot počelo normalnosti in odtod samoumevno   . '
zahteva   normalnost kot prilagojenost, podvrženost sebi, temveč pro-
blematizirati naravo zavržene norme ter morebitne na novo vzpostav-
ljene, razmisliti o razlogih in posledicah ter smislu odstopanja,
oziroma neodstopanja,.o naravi, kvaliteti deviantnosti same.'
"Znanstveniki se navadno ne vprašajo o oznaki >devianten>, kadar je
uporabljena za določena dejanja ali ljudi, ampak jo_raje vzamejo kot
dano. Tako sprejemajo vrednote skupine, ki odloča."^
Deviantnost, kot družbena abnormnost, ni lastnost določenega dejanja^
ki ga posameznik stori. Njegovo dejanje pridobi oznako deviantnosti
šele v procesu, ki vključuje odgovore ostalih ljudi na to dejanje,'
Določeno dejanje je označeno za deviantno, če se zaplete v pravila in
zakone, ki so jih vzpostavile družbene skupine, da bi ohranile svoje
interese, v kršenje teh pravil, zakonov, norm ali že samó^v kazajije
nedovoljnoga spoštovanja do njih.?
V interesu nemotenega f-onkcioniranja dane družbe sloji, razredi, ki
imajo od dane družbene ureditve koristi in so zato za ohranitev
le-te življenjsko zainteresirani, ter sloji, razredi^ ki so obsorbi-
ran.i v totalnost dane družbe tako, da čeprav izkoriščani, v nasprotju
s svojimi avtentičnimi potrebami in interesi, ravno tako kot privili-
4

gironi varujejo status quo, kvalificirajo vsako družbeno abnormnost
za duševno in jo a tem kvalifikativom izločijo iz družbenega doga-
jojiaa - 30 "zdravijo".
Odstopanje od danih družbenih norm, vrednot, konvencij, oziroma od'
norm, vrednot dane družbe, je prestavljeno v sfero (psiho-)patološ-
kega; patološka je, po definiciji, lahko samo posameznikova dušev-
nost: z lokacijo "napake" v poscjneznika je družbi ohranjena njena
krepostna čistost, .
Takšno funkcionalistično stališče ne upošteva:
a) da samo organske duševne motnje in endogene psihoze nastanejo
neodvisno od družbe, pa še na izbruh (na nastanek!) teh večkrat vpli-
va provokacija družbenega okolja; ^
b) etiopatogenetske vrednosti družbenih dejavnikov na nastanek dušev-
nih abnormnosti psihosocialne skupine;
c) kvalitativnih različnosti deviajitnega vedenja, ki jih je v.intere-
su ločevanja družbeno progresivnih od družbeno konzervatorskih, rea-
kcionarno restavracijskih pojavov nujno upošetavti,8
Ob koncu takih" razmišljanj moramo, pa četudi nehote, podvomiti v nor-
malnost "normalnega" in patološkost "patološkega": zastavi se vpra-
šanje, koliko,je normalnost patološka in koliko patološkost (kot
družbena abnormnost) normalna.
Končna.resnica obstoječega kot "normalnega" je izkoriščanje, domina-
cija, vljudnostno lakirana (pa to ne povsod)'vojna vseh proti vsem;
kapitalizem, socializem (v zdajšnji še-vedno-etatistiČni obliki) itd,"
so samo različni načini vljudnosti.'
Bistvo "patološkega" je nezmožnost sprejemati modele, s katerimi kul-
tura oskrbuje svoje žrtve, da bi jim'omogočila živeti z defektom, ne
da bi prepoznali bolezen. Patološko - kot družbeno abnormno - v
svoji nekonformistiČni obliki je afirmacija možnosti transcendiranja,
nepriznanje (nujnosti) načina življenja, ki ga živi eksploatatorski
razred in imitira večina ljudi* Je, kot je M. Troute označil revolt ■
mlade generacije proti potrošniški družbi, "nič drugega kot inte-'
lektualna manifestacija želje iti onkraj industrijske (tj. kapita-
listične) ere, nič drugega kot iskanje novega profila družbe onlcraj
družbe producentov."9 ^ ^    '
V kolikor gre za vprašanje duševnega zdravja, bi označili-za dušev-
no bolnega tistega* človeka, "ki zaradi pritiska zavestnih in neza-r
vestnih , znanih in neznanih psiho-socio-somatskih mehanizmov svo- ;
jemu odnosu do stvari, drugih ljudi in samega sebe, daje takšen zna-
čaj in pompen- ki mu onemogoča sebe stalno uresničevati kot človeka".•'•^
Tako kot Za deviantnost - da namreč ni preprosta kvaliteta prisotna
v nekaterih vrstah vedenja, odsotna v drugih, ampak izid procesa, ki
vključuje odgovore drugih ljudi na določeno vedenje, ravnanje, nara-
vo vedenja, ravnanja samega in odnos storilca tega dejanja do last-
nega početja in do reakcije drugih ljudi - velja tudi za patološ- '
kost, da "ni po sebi normalnih ali patoloških oblik človekovega od-
nosa do stvarnosti v najširšem pomenu besede. Te oblike morajo Irvali-
fikativ normalnega ali patološkega dobiti šele v kontekstu njihove
funkoije, v svetu možnosti, ki jih njihova uporaba odpira ali ne-
gira na planu človekove samouresničitve, realizacije zgodovinsko da-
nih potencialov človeškega bitja".H
Kakorkoli, "večina ljudi je normalna samo zato, ker niti ne razode-
va niti ne namerava razodevati takih misli in potreb, ki bi se bolj
ali manj odklanjala od socialno pričakovanih modelov mišljenja in
delovanjao"12 :  - •

Obsodba
■   The police:don*t bust Mafia dealers. The cops are too
busy playing gojues with little people .who just like
'       go home and smoke a joint.■
' (Erich Geode)
Zakaô tako ostra reakcija današnje družbe na uživanje marihuane?
Kolikšna pokvarjenost je potrebna, da dvojnost meril, prisotna tako-
rekoč v vsaki obsodbi uživalcev carmabisa, velikih obsojevalcev ne
ffiOti? Hinavščino^razkriva, npr. M. Meadova, ko pravi, da je mari-
huana manj toksična od tobaka in pohlevnejša od pijančevanja, potem'
•pa "odrasli s cocktailom v eni roki in cigareto v.drugi pripoveduje-
jo otroku >Ne smeš*"Hinavščina je premišljena. Zakonske prepo-
vedanost enači z drugimi daleč nevarnejšimi mamili, po drugi strani .
pa ločuje od alkohola in ostalih legalnih narkotikov (tudi nevar-
nejših od marihuane). Bolj kot primerjamo marihuano in njene efekte,
z ostalimi mamili,; in'njihovimi efekti, posledice njih jemanja in .
obravnavanje obojih, pa četudi upoštevamo, da je na kriminalizacijo
cannabisa v.ZDA vplival korupcionizem lobbijev industrije alkohola;'
bolj postaja jasnog da družbene sankcije niso usmerjene proti mari-
huani, uživanju..le-te, temveč proti življenjskemu stilu, načinu.ži-
vi jen ja, ki ga živi večina uživalcev marihuane - uporna mladina.'
Uživanje.marihuane je tesno povezano z'novim načinom življenja, jé''
ena osnovnih komponent, vsaj značilnosti protikulture5 ritual soli-
■ darnosti vseh, ki nasprotujejo establishmentu, je ritual izražanja
nasprotovanja establishmentu; mnoge je ravno marihuana pripeljala
na pot političnega aktivizma.'
"Težko preseneča, da mnogi ljudje močno želijo, naj bo kriminaliza-'
cija marihuane ohranjena, čeprav samo kot 'svarilo uživalcem marihua-
ne - in dejansko iimogim, ki marihuane ne uživajo, so pa uživalcem
podobni v drugih pogledih - da so njihov stil življenja in njihove
vrednote manjvredni."14        • ^    .
Dokler je bilo jemanje mamil v glavnem omejene na etnične manjšine
(črnce. Portoricane v ZDA), "privilegij" jazz glasbenikov in drugih'
umetniških krogov, je bil malokdo v skrbeh za "ljudsko zdravje" in —
ker so bile omenjene skupine že brez mamil "fucked-off" - za obstoj
družbe same¿
Stanje se je spremenilo," ko.so se uprli, globoko   nezadovoljni z njo,
sami otroci družbe izobilja.' Njihovo zavračanje družbe, ki je stabi-
lizacijo in gospodarsko rast po II.' vojni dosegla in ohranjala, da'
•bi mogla obdržati svoje osnovne značilnosti, da bi se ubranila bis-
tvenih sprememb, z agresivnim imperializmom in hladno vojno, ki je
notranji položaj perpetuirala v nespremenljivosti, nespremenjenosti
'2; manipulacijo človeških potreb in reformo izobraževanja v produk-
cijo visokokvalificiranih neoporečnih državljanov - avtoritarnih    '
borcev za status, quo, odraža, izraža in razkriva, od prvih hipster-
■jev, beatnikov do nove levice, v kulminaciji revolucionarnosti v
študentskih (in ne le študentskih) nemirih konec 60-tih let, v. zgo-
dovinskem letu .* 68, kot tudi v zdajšnjem obdobju, represi je, ^ in to
vztrajno naraščajoče represije, v pogojih svetovne "preventivne   ^  '
kontrarevolucije", temeljna nasprotja sodobnega kapitalizma, okrase-'
nega še s tradicionalnimi problemi kapitalizma (problemi tradicional-
.nega kapitalizma), osnovna protislovja današnje pan-meščanske družbe.
Ta "opozicija privilegiranih" je zavračanje Samega sistema, ki ji^to
privilegiranost daje, je zavračanje "celotnega way of life tega sis-
tema..., ki z represivno in destruktivno proizvodnjo vse "bolj nečlo-
veško vse degradira v blago."15

s tenij^da eo si vzeli "privilegij" uporništva, so revoltirajoči otro-
ci družbe izobilja zavrnili vso množino ugodnosti, ki jim jih sistem
daje; veliki sistem izgublja prihodnost.
Odmev Ginsbergovega Howla je bilo hropenje ranjenega Moloha.'
Žal je revolucije vedno bolj revolta, upor bolj odpor: odsev umiran-
ja, odmev odmeva. Kjer kraljuje smrt, še huje: kjer umira celo smrt,
je novo življenje že ob rojstva zaznamovano. Pohabljeno toliko bolj^
kolikor bolj želi rasti - nanj se zgrudi vsa gomila represije, domi-
nacije. Kjer nikdar nihče ni živel, ampak so vsi samo umirali, leži
tradicija vseh mrtvih pokolenj "kakor mora na možganih živih ljudi."16
Čuvaji sistema, kot čuvaji te (takšne) tradicijel?, so nasledniki kas-
tiljske kraljice Ivane Nore, ki.je za zastorom skrivala razpadajoče
truplo svojega oboževanega moža.
Uporniki v takih pogojih so nehote žrtve zlobne matere rojevalke: |
nikoli ne pozabijo rodnega jezika.'!^
Horror grips ua as we watch you die.
All we can d.o is echo your anguished cries.
Stare as all hi^aan feelings die.
Tako D. Crosby in S. Stills v V/ooden Ships. In dalje:
We are leaving, you dont need us.' •
.Kdo koga .(ne)potrebujo, bi mogli domisliti drugače : družba uporništvo
potrebuje kot" vezni element (gl. str.     ), dokler uporništvo ne zav-
zajïie prevelikega obsega. Še bolj potrebuje mlade ljudi, ki se nikoli
niso upirali, oziroma so se upirali samo dokler jih ni "srečala pa- '
met" (razumevajoče sreče in trezna glava sta skonstruirala tisto zna-
no, da kdor ni levičar pri dvajsetih, nima srca, kdor je pri štiri-
desetih, nima pameti. Rek bi nekoliko popravil: .'..', kdor ni levičar
pri štiridesetih, nima niti pojneti.) - kot persp!ektiv(n)o(st) samo-
ohranitve.'
"Avtoritarni sistem ne more obdržati svoje družbene ureditve d-rugače,
kot da prisilno rek.rutira vsakega posameznika, ne glede, na njegov
interes, za ekonom.ski sistem."19
Po drugi strani Great Refusal kaže, da uporniki družbe, proti kateri
se upirajo, ne potrebujejo: zapuščajo jo ne zato, ker jih družba ne
potrebuje, marveč zato, ker oni družbeno ne potrebujejo.
Kakorkoli, jemanje mamil je del, spemljevalec ali privesek Viflikega
Odbijanja* To družbi omogoča, da ohrani eno svojih ter^eljnih'kvali-
tet :hinavšč ino   Na področju družbene teorije je sobiološko-poli-'
tološko laž generacijskega konflikta zamenjala druga, ki je poten-
cialne sovražnike sistema številčno še zreducirala ter s tem sistemu
podarila novo.dozo samozavesti in samozadovoljnosti: "generation gap"
nadomesti "drug gap", na miesto let kot krivcev motenja sicer nemote-
nega delovanja Mašinerije stopijo mamila. Čast dražbe, d.ružine, celo
otrok, ki 30 mladi in zato nespametni, je obranjena. Navidez: ko
obsoja mamila, obsoja družba samo sebe, vse obstoječe, celotni meš-
čanski svet.
II.    IZOBČENCI   . '^,/' ;
Tendenca po ohranitvi trdnosti danega družbenega sistema, njegove ko-
hezivnosti, vodi v izoliranje in izključevajije tistih članov tega
sistema, ki so se v svojem vedenju, s svojim, vedenjem in delovanjem
- JO-
'^prehudo", prekršili zoper obstoječe norme.' Paralela med iztrebljanjem
Zidov, ' Ciganov itd;s ciljem ohranitve čis-t ost i arijâtva nekega   -
volka - in anatemo'izrečeno nad današnjimi'heretiki -^s ciljem ohra-^-
nitve produkcijsko-potrošniške miselnosti    ne- more bit i'neupraviče-
na..  
Kakšna je pot, ki vodi v izobčenje?                   ' '
Prvi korak v tej smeri je storitev deviantnega dejánja,:,deviantnega,.
kot ge rečeno, boljizaradi reakcije javnosti ("^jamos-t" uporabijo
z njeno današnjo vsebino - kot manipulirano in zmánipulirano javnosi;, >
ki je zaradi takega značaja ■ant.ipod demokracije) kot kvalitete inhe-   ''
rentne temu de^anjuv. Gre za izkustvo "biti ujet in javno ozmoen za
devianta,."^1,'                a vv-.-v/.. ■    .'., ■             У'^
Prepoznanje nekega dajanja' za deviantno (naj. gre v tem priiieru 'za'. j^-*-
manje mamil) za kar niti .ni nujen direkten .poseg javnosti, sproži v"
posamezniku, gledano s■sociaino-psihološkega vidika, subjektivno ob-
delavo storjenega dejanja, ^'posameznik skuša lastno uživanje droge
interpretirati in »psihološko^" organiziratiZnotraj svojega
subjektivnega sveta skuša zavzeti-do .deviantnega akta kot deviantne-'-'
gá akta določeno stališče. S tem. klone pod pritiskom družbe, ki od''   '.
njega/zahteva;.ravno to, namreč priznanje deviantnosti njegovega :dejan-
ja.'Posarne zni3¿. začne samega sebe obravnavati kot prestopnika - nevar-
nost je odbita od družbe,
Najpogostejša reakcija "je poskus deviantnemu postopku, poslužujoč, ôe
določenih obrambnih,mehanizmov, otopiti ost deviantnosti - »gresnbsti'
- in na ta način ustvariti pogoje, da ta še nadalje obstaja, ravno.kot
devianten v osnovnem dinamizmu. doživljanja samega sebe in okolice."
Na ta način človek-deviant doseže, "da more deviantni postopek koe-
ksistirati z ostalimi, ne-deviantnimi, konformnimi aktivnostmi," s
celotno njegovo osebnost jo..     '.
Ta oblika simbioze, ko "posedovanje" enega ali več deviantnih postop-
kov ne onemogoča funkcionalne vklopijenosti v sistem, je imenovana
za primarno deviacij o (narkomanijo).24
"Posedovanje enega deviantnega,ravnanja more imeti generalizirajočo
simbolično vrednost"25j nosilec tega ravnanja je obravnavan kot leglo
vseh možnih nezaželenih lastnosti.' - ;
Narašča tudi notranja psihična napetost kot posledica igranja dvojih
"diametralno nasprotujočih si vlog.' individuijm je vedno teže konfor-^
men do pravil, vrednot,-ki jih ni imel namenijt kršiti. Izgublja pré--
pričanje vase, osebno in-družbeno identiteto. "V taki situaciji lie-; •
prijetne, z izjemno   anksioznost jo obajorváne notranje razceplj-enostii
v kateri se.izpod površine, racionalizacije ponovno prebija ostro de-
vianten karakter narkomanske manifestacije,• je osebnost prisiljena    *
reorganizirati se."26 Na tej prelomni točki se more individu-um po-
novno oprijeti "normalne^' družbene.vloge, se resocializirati, oziro-i.
ma ...socializirhti svojo deviantnost. ' Vendar dmžba sama''s ' svo jim oko-
relim javnim mnenjem - "once a. junkie, always^ ^a'•;5iinkie** - otežkoča^
če ne že''onemogoča vrnitev .izgubijenih sinov.'
■Druga pot, • dokaj ppgost izid personalne reorganizacije, je prevzetj-e
socialne vloge devianta; sekundarna deviaci,j a (narkomanija)*
individuum' začne'"uporabljati svoje lastno.deviantno obnašanje kot
sredstvo obrambe ali-prilagajanja, povečani intrapsihiČni tenziji, .;'   -
ustvarjeni z neadekvatno rigidno družbeno reakcijo na to obnašanje."'^'^
Naslednji in končen korak, v karieri devianta je pristop v orgajiizira-
no deviantno skupino.' — . - .
Deviantna družbena skupina oblilcuje, na osnovi skupne usode, ob spo-
prijemanju z istimi problemi, posebno Iculturos deviantno subkulturo,
ki označuje njen odnos do družbe legalnili institucij.. Osnovna po-
teza deviantne subkul ture je splošno in temeljito zavračanje sklepa

konvencionalnih institucij, konvencionalnih moralnih standardov, ce-
lotnega konevncionalnega sveta.
Tako stališče, podkrepljeno z vrsto racionalizacij in opravičil, ki
jih razvija deviantna skupina - in sprejemajo novinci v njej - ter
uporablja za razlago bolj ali manj pogostega deviantnega delovanja,.-
vodi v označevanje vseh neoporečnih državljanov^ ki skrbno dan za
dnem reproducirajo veliki.sistem,•ki niso posvečeni v deviantno
subkulture, za outsiderje. Družbi je vrnjena etiketa, ki je bila z
njene strani prilepljena njim (deviantom) samim.'
Vprašanje, ki ostaja neodgovorjeno, na katero lahko odgovarja samo
človeška zgodovina, je, kdo ima v sebi stržen celote, celote, ki ni
lažna.' S subjektiv(istič)nega stališča more vsakdo tiste, ki niso',
njegovi somišljeniki, soborci, simpatizerji itd. imenovati za out-
sider je ipd.. Pa četudi gre na obeh straneh samo za lažne potrebe
in zadovoljevanje le-teh, in ravno v tem primeru!, kdo more trditi,
da so tiste, ki jih reklamira državna televizija "boljše" od tistih
l-umpenproletarskega alkoholika ali sužnja heroina ali skrunilce
nedoletnih deklet? Gledano nezgodovinsko je področje družbeno - devi-•
antnega področje egocentrizma in socialnega solipsizma.'
M-AMILO KOT SIÎ..ÎPTOÎ.ÎATSKA TEPAPIJA
Jemanje mamil je odgovor, eden odgovorov, na krizo, ki prežema današ-
nji svet, razkriva simptome te krize.' Od mnogih takšnih pojavov, ki'
napolnjujejo življenje nas vseh, kolikor pač živimo ali ee vsaj tru-
dimo živeti, sta nakazana le dva,
Č a s
Čas je bogastvo v izmenjavi ali v parodiji ure je le zamenjava
in ne bogastvo. , •.
(Tagore, Ptice selivke)
The flñx of time is society's most natural ally in maintaining
law and order, conformity, and the institutions that relegate
freedom to a perpetual utopia; the flujc of time helps men to    .
forget what was-and what сал be: it makes them oblivious to
the better past and the better future.
(Marcuse, Eros and civilization)
Petiški značaj blaga je neločljivo povezan s fetiškim značajem časa.
Skupaj z izginotjem "koristnega značaja pr.odulctov dela" in z njim
posledično povezanega izginotja "koristnega značaja raznovrstnega
dela", ki ga ti produkti vsebujejo, je izginil tudi'k online tno-vsBbin-
ski značaj časa. Abstraktno delo vloženo v prodTikte-menjalne vred-
nosti more biti merjeno samo z abstraktnim časom. Abstraktno delo;in
abstraktni čas sta enako brezvsebinska. Njuna kvaliteta je linear-
nost - kvaliifcèta, ki onemogoča, zanikuje samo sebe.
Odmerki abstraktnega časa, kot skupni imenovalec abstraktnega dela,
so diužbeno določeni in kot taki določajo velikost m^enjalne yrednos-i.
ti produktov dela. Cas postane podrejen blagovni proizvodnji.' Posta-
ne družbeno potrebni delovni čas in je kot tak vključen v soja temelj,
eksploatacije.
líjegovo linearnost - najodlcriteje utelešeno v tekočem traku - prene-
se z brezvsebinskim delom okuženi človek v čas brezdeljas linearni
čas v brezvsebinski neprekinjenosti prečrta prosti čas kot deklarira-
ni rezervat (človeške) svobode. Prosti čas postane družbeno potrebni
' ¿z-
prosti cas.
Ljudje, nosilci abstraktnega dela stopajo v meščanskem svetu (blaga)
v medsebojne odnose pod tiranijo abstraktnega enodimenzionalnega
časa e V svetu, kjer. je predmetno dejavni odnos degradiran v prodiüc-
cijo blaga, kjer predmeti-produkti dela pro-dajo v stvari ter postaja-
jo,^ ti reif ic ir ani predjieti, edina st'va'rnost, v tem svetu so tudi
medčloveški odnosi ožigosani z merili abstraktne- -časovnosti menjalnih
vrednosti, človek je obravnavan z istimi merili kot v stvari osamosvo-
jeni produkti njegovega vse prej kot človeškega, nečloveškega, še-ne~
človeškega, dela* V družbi enorazsežnega časa se pojavijo in potem
vseskozi ponavljajo, ker drugačni ne^ morejo biti ~ ne morejo biti
drugiični v kapitalski družbi, " s t varnT"oc.no si med ljudmi in družbeni
odnosi med stvarmi"»29
Mes^nska družba je družba stvari in človek, kot "družbeno bitje", more
biti njen član samo kot pos tvarj eni človek* Da bi ohranil svoje filo-
genetično bistvo, se more' odpovedaui"^svojemu) ontogenetičnemu (bis-
tvu) 5 s tem se, posredno, odpoveduje filogenetičnlmu, generičnemu
bistvu samemu.
Civilizacija vztrajno briše svojega tvorca, S tem nujno možno, še
vedno mrežno, pot v človečansko družbo in se obrača, s kozmetičnim
obrazom- - da bi (njegovo) ostudnost prikrila, v barbarstvo«' Abstrak-
tni linearni čas je čas civiliziranega barbarstva*
Enorazsežni čas zahteva totalno podrejanje svojemu toku, popolno o- '
sredotočenje na sedanj ost o Je čas, katerega mehanični tole sproti bri-
še pretklost in katerega prihodnost je, da bo naslednji trenutek ena-
ko dolg kot prejšnji in bo,, enako brevsebinski, ravno tako zahteval'
tase vso človekovo energijo« Je kontinuum brisanja<> In s tem konti-
nuum po zab 1 j an ja >.
'v brisanju spomiina je zaveznik represivne družbe: " sposobnost poza-
biti        je duševna sposobnost, ki ohranja podrejenost in odpovedo-
vanje •' Pozabiti pomeni »'•. oprostiti tisto, kar bi se ne oproščalo,
če bi prevladovali pravica in svoboda"c3o
Z devize "čas celi rane" narekuje družba pozabljanje preživetih kri-
vic in preteklega trpljenja ter s tem odpuščanje silam, ki so tr-
pi jen je j krivice povzročile ali povzročale; te sile z argumentom
opravičila ostanejo nedotaknjene in s svojim nadaljnim obstajanjem
podpirajo družbo, ki jim je 2; imenu žrtev oprostila. Velja ravno nas-
protno: rane celijo čaSe'3l^ "   *
Na drugi s'crani, pozabiti radost in srečo pomeni zavreči pogoje njune-
ga cvetenja, možnost ohranitve teh pogojev ali njih ponovitve.v pri-
hodnostir Pozaba je zanje pozeba; Klima jim je scela sovražna.■Toda
brez spomina niti tako ahistorična družba, kot je današnja, ne more '
obstajati: izurila je selektivnost,spomina za ohranjanje zavesti dol-
žnosti, zakonov in pravilr Tako je kljub histeričnosti ostala skrajno
protizgodovinskac
Vendar že s tem., da je spomin ohranjen, čeprav le kot pozitiven spomin,
o(b)staja možnost rešitve njegove skrite vsebine, obujenja negativ- ^2
nega spomina« Kot jedrnato pravi Simest Bloch: arhé sama ni arhaična?
Boj za spomin je boj proti anestetičnemu optimiizmu meščanske družbe,
boj proti dominaciji, tudi proti dominaciji abstraktnega enodimen-
zionalnega časa. Je boj proti stalni vpreženosti v kočijo eksploa-
tator jev, vseeno v kateri podobi nastopajo, boj proti stvarnosti
(ravno stalna mobilizacija in brezvsebinska stvarnost, mobilizacija
za takšno stvarnost, je imperij linearnega časa),. ...     -
Gledano zgodovinsko, nastopa človek kot prekinitev in kasneje kot
prekinitelj evolucije; revolucija je boj za diskontinuiteto, je dis-
k,onuiteta» Zgod.ovina je boj proti linearnemu času, je revolucija«33.
Človek je možen le kot nosilec revolucionarnega delovanja in le v

revolucionarnem dogajanju, delovanju; človeški čas je čas revolucije,
je utopični čas34, čas intenzivnega in intenziviranega dogajanja
človeškosti, ter v tem smislu - zaradi svoje temeljne revolucionar-
nosti - višja kvaliteta od zgolj spominske rešitve preteklosti, ki '
more biti nepristna tudi kvietistična,|3 Ker spomin odkuplja pretek-
lost, življenje utopičnega časa, razumljivo ne brez preteklosti, pa
(rešuje) prihodnost.
2C    X    X
(•'Terapija''!): Being high        it's like you have much more time or
something.-^^
Komunikacija
- V svetu, ki mu vladajo sredstva komunikacije, ljudje
^..    nimajo kaj reči niti kaj slišati.    (Henry Michauld)
Y družbi, kjer se lomijo vrednote, kjer so stare norme modificirane
ali zamenjane z novimi, nastajajo tudi spremembe v občevanju med
ljudmi»■ V družbi, kjer morebitna revolucija postane "revolucija, ki
teče", kjer se.kriza razvoja nagne v razkroj, se kriza zagrize tudi
v komunikacije.
Kriza komunikaoij rojeva poskuse izvleči se iz nje. Ljudje poskušajo
na različne načine, tudi z mamili.'
Poskusi z alkoholom so tolerirani, njihov rezultat je navadno pretira-
na komunikativnost, oziroma pretirana želja po komuniciranju, vendar
je dosežena komunikacija kot komunikacija bolj ali manj brezvsebinska,
ker se vsebine alkoholnih spovedi ne srečujejo - komunikacija pravza^'"-
pravdni nitrvzpostavljena. Sodobna inačica babilonskega primera; kot
pravi Brecht v eni svojih zgodnjih pesmi;
Ta babilonska zmešnjava besed
Prihaja odtod ker so taiste jezik : : ■;.   : : / í.
Tistih ki propadajo. ^z-' ■        ■■ . "
"Morda bi bilo pretirano reči, da je alkoholizem iskanje skupnega
jezika, povsem ustrezno pa je imenovati ga nadomestitev za izgubljeno
besedo."^^ ^го
Pitja kave, npr.', je paranoična imitacija vzhodnjaške čajne ceremonije.
Poskusi s halucinogeni pogosto končujejo v komunikaciji s kozmosom, v
kreiranju kozmične zavesti.' Pri tem daleč transcendirajo ozko polje    :
konvencionalnoga komuniciranja, a le-tega ne ogrožajo. Besedam ne vra-
čajo izgubljenih pomenov: jezik vsakdanjega občevanja ostaja ne le
enako enodimenzionalen - kot vzrok in posledica enodimenzionalm mis-
li, "poražene logike protesta" - temveč vedno bolj računalniški, ved-
no revnejši39,.po eni strani, po drugi pa, paradoksalno, vedno bolj
"paradoksalen",' Toda to je orv/ellovska paradoksalnost, racionalizator
obstoječe temeljne ekstremne iracionalnosti. Ob neverjetni'absorbcij-
ski moči aktualnosti ne preseneča, da je odgovor iskalcev - molk.
Kajenje cannabisa že zdavnaj ni več združevanje tistih, "ki mislijo
drugače". "Joint" je (postal) primer zgoraj omenjene paradoksalnosti.
Gre samo še za prispevek stanju, ki ga je Ginsberg označil kot public
loneliness, za ohranjanje le-tega. ^

!¥• FlAMILO EOT ETIOLOŠKA TER/iPIJA
Kdor preveč dobro dela, nima časa biu.i dober.'
(Tagore, Ptice selivke)
-,    Of all things, hard v^ork has become a virtue instead of ; the
/curse it v;as always advertised to be by our remote ancestors.','.
Our children should be prepared to brir-g their children up so
they won't have to work as a neurotic necessity,It ie sja attemt
to make oneself feel valuable even thpugh there is no parti-
cular need for one's working.' >
(G.B. Chišholm)
Avtoritarni sistem se lahko obdrži, kot že rečeno, le s prisilno re-'
krutacigo vseh človeških moči za ekonom.ski proces c Smoter mobiliza-
cije in rezultat služenja ekonomskemu procesu je ohranjanje statusa
quo»' Status quo je status človekove smrti; da je in da bi bil, m.ora
biti žrtvovan človek.'
Tu je tudi temeljno protislovje(Zahodne) civilizacije s obstaja lahko
le tako, da propada: ubija možnost ustvarjanja in ustл^arjalnost svo-   •
jega tvorca ter s tem sama tvorca in tvornost.
Gonilna sila propada je delo (včasih imenovano odtujeno delo, produle-
cija presežne vrednosti) e S tem da je postavljeno za'tem^eljno vrlino
meščanske.(kot kapitalske)družbe> je nakazana nuja prekletstvo raz-
plojevati.'
Zavračanje dela povezano z jemanjem mamil je najhujši udarec vred-'
nostnemu sistemu in samemu temelju aktualnosti* ITe glede na to^ ko-
liko je to zavračanje.zavestno in hoteno ter ne glede na dejansko
vlogo m.ariil pri tem zavračanju, je to, po mojem mnenju, poglavitni
in osrednji povod, vzrok tako ostrih sankcij proti uživalcem mamil
(ne pa toliko proti prekupčevalcem, ki so edini zločinci* povezani_^z '
mam.ili, produlet kapitalske družbe) in tistim, ki mamil sicer ne uži-
vajo, so pa "narkomanom, podobni". Ti so leglo okužbe, utelešenci zla.
Ko so tako obravnavani, tj. kot norci ali gobavci v prejšnjih^sto-
letjih, se.razkriva mračnjaško-irJivizitorska mentaliteta današnje'
družbe; ko so uživalci mamil bolj samaritansko-ci\-ilizirano obrav- '
navani, kot bolniki, družba nehote izdaja svojo bolezen. Pogosta ra-
ba mam.il povzroča nezmožnost dela. .Y kolikor je narkoman še'nadalje' .
vključen v proizvodni proces, pada njegova delovna storilnost - ran-
jeno je zlato tele meščanske družbe« '
V kolikor mamila destruktivno učinkujejo na organizem (glede na znćm-
stvene ugotovitve- je marihuana izjenia. Je tudi edina miamilo, ki ni
rabljeno v m^edicini!) , delovna .sposobnost nujno pada: zavračana je
skrb za zdravje - zdravo osnovo eksploatacije.                 .
Pada vestnost, odgovornost, 'skrbnost^^r. Stalna "zavest"., in samokon-
trola sta vrednoti.-preživelosti - spremljevalki stalne vpreženosti
v delo, izumljanje vedno novega garanja, perpetuiranja živinske
eksistence. Z zavračanjer^ dela je neizogibno povezano zavračanje
("odtujenemu"^ delu podrejene čutnosti, degradacija človeka na brečut-
nostno bit j e7 i., ■ oziroma, rečeno pozitivno: iskanje j kreiranje nove
čutnosti, ki nakazuje možnost (in nujnost) erotizacija človeškega    '   .
telesa (kar   je danes, pod strahovlado kapitala, ko je te].o samo in-
struisent dela, bolen "privilegij vlačug, degenerikov in~pf'ever.^£e--'
žev"), odnosa človeka do soljudi in do narave. Le tako bo mogla bi-
ti človeška dejavnost predmetna dejavnost, predmet pa "čutno cj^g-
veška de ja\Tiost" o.
Kreiranje nove čutnosti je nemogoče brez oblikovanja nove racional-
nosti. - Mamilo ruši danes¿.^.ominira joČo tehnološko rac i onaljio s t i,
eros družbe proizvajalcev.

Pragmatizem in utilitarizem, dobro hranjena svetnika moderne družbe,
izgubljata podanike. Né'le da mladi "preverzneži" prosti čas, oddiha'
namenjen nabiranju moči za efikastnejše delo, izzivijo v "drug-pleas-
ures"; to isto počenjo tudi, ko bi morali (?!) delati.
Užitek, pa četudi le užitek dosežen z mamili, je z delom nezdružljiv,
nepomirljiv.
V družbi industrijskega asketizna, tj. odpovedovanja vsemu, kar ne '
proizvaja viška vrednosti, asketizma, ki ga blaži playboy permissiv-
eness, je epikurejska etika, tudi njena izkrivljanja v vulgarne he-
donizme, večkrat združena s potrošniškim asketizmom, destruktivni
element.
Baudelaire je v eni svojih pesmi napisal:
Resnično, jaz bom veselo in zdravo
zapustil s/et, kjer sen in delo nista brata.
V. ETIOLOŠKA TERAPIJA NARKOIMNIJE
Ali človek može da istrčava samo napred.
(Svetozar Stojanovic, Izmedu ideala i stvarnosti)
Narkomanija je odraz nečloveškosti človeške predzgodovine. Je bele*»
ženje simptomov permanentne krize.'
Širjenje narkomanije in jemanja mamil sploh do zdajšnjega obsega je
indikator zaostrovanja krize, njenega razširjanja v vse sfere člo-
veškega življenja. Rastoče nezadovoljstvo kaže, da se človeštvo krize
začenja zavedati. Od tega, koliko je to zavedanje izraz težnje po
premagovanju nezadovoljstva ali težnje po prikrivanju le-tega z
anestetičnim (in sintetičnim) zadovoljstvom, ki ga ponuja,^vsiljuje
družbena stvarnost, je odvisno, katero dveh alternativ bo človeštvo
izbralo. Odpravljanje simptomov, krize, toliko manj skrivanje le-teh,
krize same ne more in ne bo moglo odpraviti.' Velja nasprotno; tudi
za narkomanij0.^3 ^
Boj proti narkomaniji je, kot se morda čudno sliši"^^, boj za socia-'
lizem; ne za socializem kot "prehodno obdobje" izrabljeno za opravi-
čevanje vseh vrst neuspehov, zmot, napak, zlorab vladajoče elite,
ne za etatizem in odlaganje kvalitativno drugačne družbe v nikoli'
dosegljivo meglenost prihodnosti, temveč za "končni stadij" socia-
lizma, boj za"komunizem. Je boj za osvobajanje človeka.^v
Osvobajanje človeka, njegovo sanoosvajan^ , ni mogoče brez osvoba-
janja posameznika podreditve deliti dela, njegovega osvobajanja in
osTToboditve od privatne lastnine in dela^saiaega. Na j radikalne jšo
rešitev nakazuje Marx: "-ukinitev dela."
VI.' H KRITIKI MAMIL
Družbena   abnormnost   kot   disfunkcio-
nalni   element   družb   e
a. Do podrobnosti programirano delovanje družbenega mehanizma je
najhuje ogroženo, ko zadene ob nepredvidlj ivost delovanja;
b. Družbena abnormnost problematizira m negira aktualno"sliko člo-
veka - nosilca dane družbene ureitve ter s tem (sliko) družbe sdue;      ^
- 2Љ-
C. Družbena abnornnost daje nove pomene elementom, pojavom okolja,
ki ga živimo (življenju samemu), preteklosti in (viziji) prihod-
Družbena   abnormnost   kot   f u n k c i o n a -I - -
nielementdružbe
a. Določitev in družbena izolacija neke relativno Г-ајћпе skupine
žj?tev omiOgoča simbolično osvobajanje krivde vseh drugih; gre za
kanalizacijo agresivnosti, .nezadovoljstva, (razrednih) sovraštev;',
b.' Deviantna obnašanja, ki izzovejo reakcijo organov družbene kon-
trole 1) predstavljajo naš osnovni izvor '}j}¿2^^^¿, o norm.ativih,  '
konturah, predpostavkah družbe; 2) om.og'očalfo^ identifi^^
nega-patološkega, zdravega-bolnegaj zaželenega-4iezal;eXenaga, dovo-
lj enega-nedovol j enega itd., prepoznanje lastne skupine, svojega
mesta v njej in njenega mesta v druTbeni strukturi, razme^jjtev od
"škodljivih pojavov".'
Uživanje   mamil   kot   d. ružbena   abnor-
mnost .. -, . ■ • v ; ■•.    '. 7 ■ : •
Uživanje mamil sai¡iO-po sebi ni družbeno abnormno delovanje (dejan-
je), oziroma to јеу" v kolikor je aberantno.' Takoj ko se začne na-
gibati v nekonformizem, nastopijo drUgi elementiy ki samo jemanje
mamil transcendira j o, in obratno*"
V prejšnjem stoletju tudi meščacLStvu sovražni uživalci mai-iil niso
bili angažirani v družbeno revolucionarnih gibanjih (npr. francoska
neoromantika, Gautierjev Club des hachis,çhins). Bolj kot revolucio-
narji so bili osamljeni manihejci^boreci'";se.v lastnem inferna, si-
cer pa le opazovalci družbenih dogajanj« Viktorijanska Anglija je
tolerirala široko razširjeno uživanje opiatöv.^7
Pitje alkohola kot "obredni zakrament" židovsko-kršcanske kulture
je postalo "neločljiv del veleprodTjJccijo-,.. robotske civilizacije, ki
podpira in malikuje sredstva nasilja"       Znana'je uporaba m.amil v
vojski, ko jih dajejo vojakom "za hrabrost". '
Baudelaire je, verjetno neodvisno od za/proti-narkomaniji ideologij,
tudi ne brez 'izkušenj, priznal, da so les paradis artificiels v
končni instanci beg pred brezuiDno temete navadnega vsakdanjega
življenja.
Naj ponovim s To, kar je pri, jemanju mamil družbi nevarno, kar je
abnormno, revolucionarno, je povezanost s posk^asi prakticiran ja;   '.
-novega življenja. Ti poskusi" so^ v primerjavi z nekdanjimi'hereza-
mi, yb'ohemi, ekscentriki, čudaki' itd,', za- katere so- bili pr'lprav -
Ijeni        vojska ali,grmade ali norišnice ali umetnostni reze'ryat,
zavzeli dokaj velik obseg, kar pa v skrajnem primeru vseeno ne' bi
oviralo uporabe tradicionalnih načinov obračunavanja, Č£ ne bi šlo'
za ljudi nemenjene perpetuiranju meščanske družbe.' Ta "Jo*) sicer do-
slerino pozitivistično zavzeta samo in odinole s' sedanjost jo in za
njo., prelomila zaobljubo, pog].edala v prihodnost in se zbala zanjo;
"Družba zgleda da se ukvarja z uživanjem marihuane v pr^/i vrsti-rza-
radi njegove pove.,zanosti z drugimi dr^ažbenimi problemi."4 9
'Ne le, da mamila niso osrednji del protikultu3?e, da so bolj ali
manj.privesekj so njen nerevolucionarni, vočkrat reakcionarni ele-
ment. Med tistimi elementi;» ki jih more družba najlaže absorbiratif
vključiti, v sistem^ ne da "Oi .se struktura, le-tega (bistveno!).-spre-

Bližamo se koncu utopije, toda vedno bolj grozeče je to leto 1984,
nič manj verjetno Kragni.novi svet. Jemanje mai?.il je krasen primer
represivne desublimaci je.' Z možnostjo biokem.ične spremembe psihe se
ne ukvarja le Leary, patron LSD generacije (pri nas ga časopis na-
vadno povzdigne kar za izumitelja liserginske kisline), temveč zelo
vestno tudi vojaški možgani.
Uradni zahodni^tisk (Rcszak navaja Time-Life; str. 173) že več kot'
dvajset let piše o mamilih, podrobni in z ilustracijami - razen ka-
dar so mamila v zvezi z "razuzdanimi bohemi".'
Pučne so zahteve za legalizacijo marihuane: v ZDA je glavni pobornik
teh zahtev tobačna industrija, nasprotnik št. 1 pa industrija alko-
hola. Čuvaji sistema spoznavajo, da prepovedanost uživanja marihuane
kaže na represivnost in iracionalnost oelotne zakonodajé-.^^' Je tista
špranja, skozi katero se kaže resnični obraz "zakona in reda" in-,
vsakdo, ki je kdajkoli kadil marihuano itd/, je pogledal'skoznjo.'
Legalizacija bi marihuani odvzela njen simbolični pomen - vlogo
identifikatorja vseh, ki nasprotujejo establishmentu. Zaprta bi bila
najširša vrata, skozi katera so vstopali mladi v protikulturo.'
Matere obtožujejo vlado, da razbija družine, policija bi hotela sred-
stva, porabi jena v boju proti jemanju mamil, preusmeriti proti nevar-
ne jšem.u sovragniku. Vlada prepričanje v moč sistema: legalizacija
bi bila integartivna za sistem.. ^%
Nasprotniki legalizacije so ravno taJco v skrbeh za sistem kot (neka-
teri) njeni zagovorniki«' Priznanje iracionalnosti, neupravičenosti;
enega zakona bi potrdiJLo dvom še v druge, postavilo pod vprašaj ce-
lotno pravno zgradbo ?2Г^
Legalizacija bi potrdila krivičnost obsodb izraženih zaradi kršenja
zakona o marihuani, s tem pa krivičnost celotnega (obsejevalskega)
sistem.a po eni in njegovo neresn(ičn)ost po drugi strani. Poleg tega
bi establishment izgubil najpogostejše opravičilo za zapiranje akti-
vistov mladinskega gibanja.^
Brezmiselno je^trditi, da ima mamilo kritičen in subverziven karak-
ter. Mladina nè prenehala verovati v "amieriški način življenja", ker
se je vdala uživanju mamil, marveč uživa mamila, ker je prenehala
van.j verovati in tipajoče išče drugega. Položaj mladine je razuinljiv
le v splošnem kontekstu revolta proti družbi izobilja in njenih mo-
ralnih in političnih načel.'5^
Zavračanje institucij meščanske družbe, prestiža, denarja, olikanosti
in dostojnega (zunanjega) videza, zdravorazumarstva, moralnih norm
in tabujev, falocentrizma in pomografske zavesti, avtoritet, hierar-
hije, samo verbalnega izkustva^^,, karierizma, tekmovalnega duha,
(etike) dela, itd., oziroma spoštovanje individualnosti, spontanosti,
veselja do življenja, ljubezni, medsebojne enakosti, iskrenosti,
neposrednosti itd., končno vzpostavljanje različnih oblik protiorga-
nizacije, kot so koriune, organizacija zdravstva, transport, preskrba
s hrano, politično delovanje36 itd., so vse-prej kot. zgrajene na
mamilih. Kar je novo in resnično, ali kar je tako bilo vsaj v izvorni,
še ne zmanipulirani oblik^-^in vsebini, je bila "človeškost, ki je
rasla iz razpok v skorji"^'^".
V družbi, kjer pomeni politično udejstvovanje kulturno revščino, kul-
turno življenje pa politični pasivizem, je upor združil sferi poli-
tičnega in kulturnega-: (proti)politični aktivizem je (bil) obar-
van z značilnim kulturnim etosom,' (proti)kulturn(išk)a dejavnost pa
hkrati politična- v sfero velikega zavračanja->
Končno, so ljudje, ki ne uživajo mamil, ali pa jim to pomeni obrob-
nost, akcidenčnost, če ne spoznane ovire pri vzpostavljanju svobod-

nejšega, če ge ne svobodnega življenja, pa so in ostajajo prepričani
uporniki, kot so na drugi strani tisti,- in.teh je mnogo več, z je-'
manjem mamil, ali temu navkljub, gnojijo obstoječe v nespemenjones-
ti in nespremenljivosti.
Od   revolucije   k   revolt i;. '
Jemanje mamil se sprevrže v narkomanij o ^ ko mamila v posameznikovem
življenju zavzamejo osrednje mesto,
Osrediščenja življenja na uživanje mamil, iz tega sledeče druženje
s "sozavrženci", rezultira v splošni pasivnosti in apatičnosti, v
umiku iz družbenopolitičnega dogajanja, iz(c)puŠGa4J'ii legitimnig in
nelegitimnih možnosti,'
D ropout-ideo legija,    ideologija  .-^
i n d i -f e r e n t i z m a
Upor proti sistem-u pomeni marginalizacijo upirajočega se posameznika,
skupine. Edino kvalitativno, različnost današnji družbeni stvarnosti
predstavlja dropout.
Kot izhod iz brezizhodja je droTJOut pot k ''molzenju kozla"; ne le
zapuščanje sistema, temveč tudi opuščanje boja proti sistemu.' Je   -,    .•
(vse prevečkrat) "dejanje pasivnega tihega odpora" (konzervativna
terminologija reakcionarnega Learya) izkazano z zaužit jem m.amila,' '
Ta eskapizem, velikokrat le psihični.eskapizem, si lasti revolucio-'
narnost: kot psihedelična revolucija. Temelj te revoluciješ prepros-
ti silogizem zavest spreminja sveta-droga spreminja zavest-droga
spreminja svetj človeka nedejavno zapira samega vase, je antipod
vulgarnega ekonomizma in sam ravno tako smrdljivo antihuman.
Ideologije indiferentizma so ideologije kvietizma. Tako kot Molinos
v sam.ostan zlahka zaprte v ječo meščanstva, meščanskosti. Ni svoboda
plevel, ki se ga ne da iztrebiti in vedno znova požene, kot skuša
biti g lob окошпеп popularni slovenski socialni realist, marveč so    '.. .
plevel institucije eksploatatorstva, celotni zatiralski sistem-ple-* -
vel na polju človeške svobode. Ne-pletje tega dragocenega polja, na
katerem edinem bi mogli več kot samo bivati, je vedno znova zločin,
edini resnični in neopravičljivi zlocin»
Kvintesenca indiferentizma je priznanje poraza pred bojem, v naj-. • .,
častnejših.primerih pa panfilizemc
E o r m a 1 i z a C i j a   u m a   i n   k v a z i s u b j e k t i -
v     z e m
Propadajoči meščanski svet naganja človeka v lažna zavetja; skrit
pod subjektivistično masko fenomena krize je (človek) nesposoben '
zaobjeti objektivnost, objektiviteto objektivnosti, ali po kot do-
zdevnost zanikuje, nezmožen je anticipirati resničnost o Zatekanje
pod razdrto streho subjektivnosti je, danes, dirigirana tragikomedi-    .
ja. Posamične realnosti ožigosane z lažnostjo celote, osnovni pojmi
oropani svoje vsebine, so kulise.
Subjektivizirani um,se,.brez opore v stvarnosti, opoteka v svetu dej-
stev, postaja^sam razbit na dejstva - zbir dejstev« "Abstraktni pred-
met menjave ^e) sprejemia kot model za vse predmete izkustva л?" dani
ijategoriji,"^? _
tem, ko se priliku je dejstvom,, jgo j i sub jektivizirani um iluzije o
sebi in o naravi dejstev. Objektivno zlo, krivice itd, postajajo

sano iluzije.: kriterij resničnosti postane zadovoljstvo posameznika,
zadovoljstvo reproBivne desublimacije. Odvzeta je možnost kritike
katerekoli dejavnosti, ki posam.eznika navdaja z zadovoljstvom. •
Zaprt sam vase, oziroma v posameznikove internalizadje dejstev,
(postvarjenih) zakonov postvarjanja, ter izpostavljen mrzličnemu
izmenjavanju doktrin, ki se kljub svoji kratkotrajnosti vešče izrab-
ljajo za dominacijo in diskriminacijo, um izgublja sponatnost, u«f
stvarjalnost, inovativnost.' Odnos subjektiviziranega uma do vsega
izven njega je odnos ins t гшпеп t a 1 i z a c i j e. Formalizirani um je um
sveta in um v svetu vsenamembnosti. Kriterij namembnosti je, kot
opravičilo, zunaj delovanja in deTujočega, v končni instanci ekonom-
ski proces.'
Gonilni (življercpki) princip sveta formaliziranega uma jé dominacija,
osnomo metodološko načelo pa brezobzirno podjarmijanje vsega obsto-
ječega5 brezobzirno v tem smislu, da se ne boji posledic podjar-
mljanja. . . '
Družba se atomizira. Kadar vsak človek deluje le zase'in samo zara-
di sebe, individualnost slabi. " :
Jroces, ki se odvija samo v mišljenju, tudi končuje v mišljenju.
'Konec-procesa je hkrati konec mišljenja.' Mišljenje je nadomeščeno s
kolekcijo stereotipnih idej. Tak proces vodi v "sistem prepovedi
'mišljenja in mora nazadnje končati v subjektivni neumnosti predvide-
ni v objektivnem idiotstvu celotne življenjske vsebine."5-^
Nedoumevanje resnične podobe družbe ima za nujno posledico in nujno
za posledico nemoč, izgubljenost ter zapravljanje priložnosti in
možnosti v kriznih odbodbjih.te družbe.' Formalizirani um ne zavrača
£tvainosti, temveč objektivno možnost resničnosti.
FiTozoiiJe (oz. "filozofije") notranje osvoboditve, zaposlene samo s
tem ciljem, še pogosteje pa same s sabo, "končujejo kot prazne ideo-
logije."6o
Y sebe zaprto bivanje je bivanje praznega bitja. Utelešenost menta-
litete muh enodnevnic. Zapečatenost z ideologijo smrti. Zabarikadi-
ran je in zabarikadiranost v "privatnom Sxistere", vseprisotna nepri-
sotnost, sam sebe plačujoči morilec procesa, miner mostu,'s hero-'
izmom partizanskih filmov, ki vodi iz sebe' (njega)^ v more-bit. Je-
zuitsko življenje tihega pasivnega ne upora temveč odpora, zazida-
nost v zidovje, lahko monumentalnih, (tako ali drugače) samostanov
in izpadi samo v časih krvi žejnih gonj ter ob svečanostih zažiganja
grmade Playbo-y permissiveness in nasveti fašistoidnega časopisja
establishmenta, časopisja fašistoidnega establishmenta, to ždenje '
žabe v usmirajeni vodi mlake in njeno perspekt ivo -. navda ja s ščegeta-
jočo vrtoglavico in bojaznijo pred pokončno ho^o. Da so odvzeti, .*
izbrisani še obrisi mogočega, je bojazen modificirana v strah, (an-
ksioznost) »
Tako "bitja kratkega življenja in stalni delavci na komad" (Bloch)
zastavljajo prestrašujoče retorično vprašanje: čemu pogled tako
daleč? Retorično zato,'ker si ga zastavlja in v isti nadušljavi sapi
nanj•odgovarja "men-se-jebe"- ideologija indiferentizma ali "žret-'
-pit-fukat"- ideologija industrijskogostilniškomentalitetnega hedo-
nizm.a.
Danes j ko so ^/prašaji vse bolj podobni železnim križem na že tako
premajhnih oknih velike ječe, klicaji bajonetom.
Tudi ni dveh enakovrednih alternativ, da bi človek mogel biti Buri-
dane v osel o

ß den   v   E 1 doradu
Ništa nije dano kao gotovo. Naprotiv! Novi svijet
. treba ponovo izboriti.'
(Milan Kangrga, Etički problem u djelu      larza).....
Marcuse pravi, da je zavest o potrebi revolucije v zaznavi, novega
sensoriuma, verjetno srž resnice psihedeličnih iskanj.?^-
Hotenje in iskanje nove čutnosti, ki skoraj nujno vključuje tudi
poskuse z mamili, je nezavesten-pogosteje kot zavesten izraz-nestrin-
janja in zavračanja današnje družbene stvarnosti, ki čutnost, ker je
le-ta vklopijena v predmete zaznavanja, ti pa so družbeno proizvede-
ni, tj. nosijo pečat konkretne (pred)zgodovinske družbene situacije i
pohabija,--izkrivlja z obstoječimi standardi aksploatacije in domina-
cije.' .
Mamilo uspešno razbije običajno, pr ina vaj eno, tj. stvarnosti odgo-
varjajočo urejenost in selektivnost zaznave, prebije zid dovoljene-
ga izkustva. Vendar stanje stvari ostaja nespremenjeno in s tem vedno
bolj nespremenljivo, predmetnost predmetnosti ostaja nedotaknjena:
človeška dejavnost ni predmetna, predmetnost' ni čutna (čutno, človeš-
ka dejavnost). Gre v najboljšem primeru za en pol revolucije.' Še ta'
revolucionarnost to preneha biti, ko se zahteva po novi Čutnosti iz-
teče v občasne odrešitve, odpotovanja, katerih narkotični (in nar- .
komanski) karakter, cvet brez stebla in brez korenin, je obstoječi '
družbi nekoristen, je pa niti ne ogroža, ker ravno tako nič ne pris-
peva, in ravno to je pomembno!, boju za spremembo obstoječega siste-'
ma, izgrajevanju nove družbe, osvobajanju resničnosti. Zavračanje ob-
stoječega ne doseže zavesti, boja in zavestnega boja za novum.
Gre za negativno svobodo. Svoboda od je v osnovi človekova nesvobod—
nost, izraz njegove nesposobnosti, ne^z)možnosti vplivati na, preob-
likovati, graditi itd. tisto, od česar je svoboden; svoboden zaradi '
svoje nedejavnosti v tistem, ki tako tako ostaja, traja dalje, v svo-
ji neogroženosti ^olo-ča človeka - svoboda-od je ogrožanje svobode^
zanikanj.e same. možnosti osvobajati se: tj. stalna odvisnost od ne-,
česa, kar ni človekovo delo, česar ne more spreminjati, spremeniti.
Jemanje., uživanje mamil ostaja Eden v Eldoradu.'

OPOMBE:
1) Theodor Roszak: the Making of a Counter Culture. Anchor Books,
Doubleday and Company, Inc., New York 1969, str. 17o
2) Roszak, str. 171. In dal je s "Koliko nas je,- ki se moramxO danes -
-v pomanjkanju časa, v pomanjkanju miru     zatekati k piluli ali
injekciji, da bi nam uspevale najnavadnejše organske funkcije?"
3) Roszak, str 17o. Gl. tudi Joseph'Berke: Revolucija na zapadu -
stvaranje protikulture. Praxis 5-6/19699 str. 846.
4) S pripisovanjem užitka takim, tako malovrednim početjem, je de-'
gradiran užitek sam., z njim povezana sreča ter s tem osnovno na-
čelo... etike socializma, ki more biti le humanistični hedonizem,
degradiran je "afirmatrsmi materializem"; torej še ena, na videz
drobna, pa zato toliko nevarnejša, subverzija možne kvalitativno
drugačne prihodnosti. ■   ,    ■
5) Narkomanija je a) pretirana želja oz. potreba po nadaljevanju je-'
manja mamila in nabavi le-tega s kakršnimikoli sredstvi, in za vsa-'
ko ceno? b) tendenca k povečanju doze mamila; c) psihična in sploš-
na fizična odvisnost od delovanja mamila; č) destruktivno delovan-
je na posameznika in. družbo. Cit. po Dušan Kecmanovic: Uživaoci
marihuane narkomani ili ne? Pregled 9/1972, str.' 1265
-n Roszak pravi, da predstavljajo največjo od mamil odvisno družbeno
skupino starejše ženske.'
6) Howard S.Becker: Outsiders. Studies in the sociology of deviance.
The Pree Press of Glencoe, Nev; York, 1963, str. 3-^
7) "... one may be labeled as deviant not because He has actualy
broken a rule, but because he has shown disrespect to the - enfor-
cer of the rule." Outsiders, str. 138
8) Klasifikacijo duševnih abnormnosti povzemam po Lev Milčinski:
Družbeni aspekti duševnih abnormnsoti v Bavcon, Kobal, Milčinski,.
Vodopivec, Uderman: Socialna psihiatrija, Ж, Ljubljana 1969, str."
213-25
Klasifikacija družbeno abnormnih obnašanj:
■      1) aberentna' obnašanja ; sprejemajo ali vrednote, cilje dane druž-
'be. ali družbeno prakso, sređ.stva, oz. zavračajo cilje in sred-
stva-, ne uvajajo pa ne novih vrednot, ne nove prakse   .  ' :
2) nekonformizem; zavračanje vrednot, ciljev in prakse, sredstev
dane družbe, 'toda uvajanje novih.
9) Cit. po H. Marcuse: The Movement in the New Era of Repression:
An Assesment. Berkeley Journal of Sociology, Vol. XVI, 1971-72,
str. 8 .
10) Dušan Kecmanovic: Između nromalnog i patološkog. Mala edicija Ide-
ja, Beograd 1973, str. 172
11) isti vir, str. 13
12) isti vir, str. 99. Ali kot pravi Becker: "There is no reason to
persume that only those who finally commit.a deviant act actually
have the impulse to do so." Outsiders, str.' 26
13) Cit. po John Kaplan: Marijuana - Чае New Prohobition. Pocket
Books, New York
14) Kaplan, str 5     ' •
15) Herbert Marcuse: Kraj utopije. Stvarnost-, Zagreb 1972, str.' 42

16) Marx: Osemnajsti brumaire. MSID III, GZ, Ljubljana 1967, str.' 452
17) 9 revolucionarnem značaju tradicije gl. Milan Kangrga; Smisao
povijesnoga. Razlog, Zagreb 197o, str 45-54-
18) Tako prevaja začetnik, ki se je naučil novega jezika, ta jezik
; vselej spet v svojo materino govorico; toda duha novega jezika si
je prisvojil in svobodno lahko ustvarja v njem šele, kadar se
izraža v tujem jeziku, ne da bi se spominjal materinščine in ko
■pozabi v njem na svoj rodni jezik. Osemnajsti brumaire, str. 453
19) Herbert Marcuse; Um i revolucija, Logos, Sarajevo 1966, str.' 369
20) Zločinsko je, gledano zgodovinsko, enačenje, istovetenje današ-
njega bivanjsi posameznika z individualnostjo, globalne ins ti tu-
cionalrziranosti (institucije) z družbo« V kolikor je to isto-
vetenje' znanstveno, filozofsko izpeljano, utemeljeno, imamo oprav-
ka s kriminalizacijo znanosti, oz. filozofije. Nič manj -umiazano,
ena največjih svinjarij današnjosti, ni istovetenje individualnega
:^    interesa z družbenim. .
21) Outsiders, str. Ji-     "       : '
22), Kecmanovió;-Između normalnog i patološkog, str. 62 '    ^
23) prav tam ■        •
24),, izraz prevzoma Kecmanovic po E. M. Lemertu, jaz po prvem
25) Outsiders, str.- 33 in dalje.
26); 27)Kecmanovió, str. 39
28)' gl. Becker, str. 39 . _ ;   :   - ^ 'i"
29) Marx: Kapital I., GZ, Ljubljana 1961, str, 85
30) H. Marcuse: Eros i civilizacija. Naprijed, Zagreb 1965? str.' 186
31) Prim. Ivlarcuse: The woundus that heal in time are also the wounds
that cohfeain, the poison. Eros and-'civilization. ' Beacon Preso,,. ■
Boston 1966, str; 232 ■^^'
32) K ontologiji još-ne-bitka. Forum. 11-12/1966, str. 415
33) W-^ Benjamin piše, da pripada revolucionarnim razredom.v trenutku
akcije "zavestna želja prekiniti, kontinuum zgodovine"To zavest
■ ilustrira z Julijsko revolucijo, ko so "na prvi dan boja, isto-
časno, toda neodvisno, na nekoliko krajih streljali na ure na
pariških stolpih". .....
: Cit. po Marcuseju: Eros i civilizacija, str. I87 ' *
34) Govoreč, o ud-ejanjeni utopiji (neke generacije), festivalu v
Woodstocku, Abbie Hoffman piše: "... nothing that happened in
WOODS.TOGK NATION goes by Fascist Clock-Time."
Woodstock Nation. A talk-rock album. Vinatge Books, New York 1969»
str. 4
35) Gl. Eros and Civilization, str, 232 : Izgubljeni paradiži so edi-
no resnični ne zato, ker, v retrospektivi, minula radost izgleda
lepša, kot je resnično bila, temveč zato, ker samo spominjanje
zagotavlja radost-brez strahu, da bo prešla, in ji tako daje
sicer nemogoče trajanje.
36) Cit. po Becker: Outsiders, str. 51
37) Henry Michauld: Mamilo kot kritika linearnega časa. Tribuna
12-13/1970
-53-
38) O čajni ceremoniji gl. SuziiLcije-^ prikaz v D.' T. Suzuki- Fromm:
Zen budiizam in psihoanaliza. Nolit, Beograd 1969, str. 177-8
39) Lingvistična antropologija ugotavlja, da bolj kot je jezik razvit,
manj besed ima. Sicer sama kvantiteta še ne določa kvalitete., vendar
mislim,,^da je pod udarcem predvvsem slednja: besede, ki ostajajo, ima-
jo natančno določen pomen, izgubljajo vsako dvoumnost, nekdanjo večpo-
menskost; kategorialni aparat sodobne totalitarne družbe zahteva kru- ,
to preciznost doseženo s črtanjem od stvarnosti odstopajočih pomenov.'
Bolj kot je družba razvita (razvoj je danes po definiciji mehanično-
-časovno določen), večja kot.je njena sposobnost dominacije in kontro-
le, revnejši je (njen) jezik. Ali, če naj ostane "razvoj": takšen raz- •
vej jezika je regresijski razvoj,
40) "Vestnost" aktualnosti je slab o-ve s tno s t, slaba vest.
O "skrbi" pravi Marx, da "nT STč drugega kot potrto in preplašeno
' razpoloženje, ki je v meščanstvu nujni spremljevalec dela, malo-
vredne dejavnosti bornega zaslužka."
Nemška ideologija, MEID II, CZ, Ljubljana 1971, str. 171
41) Vse fizične in duliovne čute je zatorej zamenjala enostavna odtuji-
tev vseh teh čutov, čut posedovanja.'
Marx: Pariški rokopisi, MEID I, str.' 337
42) L.W. Hedley, npr., v članku The Minority of One, Vol. X, No-6/68,
ogorčeno ugotavlja, da je "norost, za to novo radikalno genera-
cijo, postala zadnja svoboda", (str. 12)
Liberalni kritiki novejšega mladinskega gibanja, predvsem kultur-
niškega "dela" nove levice, nekako ne doumejo, kako je mogoče
odbijati (raz)um in svobodo. Ne da.bi se, ti kritiki, poglobili
v aktualno vsebino teh dveh pojmov. Današnja "racionalnost" je pač
združljiva samo z aktualno "svobodo", nilcakor pa ne s svobodo
anticipirano v "utopični zlati osnovi", in obratno..Uporniška mla-
dina.to spoznanje izraža v "norosti", ekstazi itd.
43) "Odprava" narkomanije ne pomeni nujno "odprave" mamil.' Trditev
cilja ne možnost, da uživanje mamil, lahko povsem drugih kot.   •.
danes, V nerepr-^^esivni družbi ne bi imelo obeležja narkomanije.'
Ilustracija ob Aldousu Huxleyu:
V Krasnem novem svetu je cilj uživanja some oblikovati."zdrave
ljudi, ubogljive ljudi, trdne v njihovi zadovoljnosti".  '
Na Otoku, v Huxleyevi "pozitivni" utopiji, poznajo mokša-lek,
naravno halucinogeno sredstvo,, ki razširja zavest, odpira nova ob-
zorja izkustva, omogoča globlje (s)poznavanje življenja.' Uživajo
ga vsi prebivalci Otoka, prvič pri obredu iniciacije, kasneje
približno enkrat na leto. ■
V Vratih zaznave pa Huxley, na osnovi lastnih izkušenj z meska-
linom, predlaga, da bi odvrnili ljudi od destruktivnih sredstev,'
oz. od destruktivne uporabe le-teh, s katerimi stopajo "skozi vra-•
ta v Zidu, kot edino umno rešitev iznajdbo novega mamila: "\^at
is need ia a new drug which will relieve and console our suffering
species without doing more haim in the long run that it does good
in the short." (Doors of Perception-Heaven and Hell. Penguin Books
I960, str. 33)
Kljub temu, da se je Huxeley izgubil v misticizmu, bi morali nje-
gova spoznanja, razpajčolanjena, upoštevati. Ker njegov mietici-'
zem je mnogo manj mističen kot današnja družbena stvarnost s svo-
jim zdravim razumom!
44) Politički pragmatizem, koji je upao u vulgamo-ekonomski materija-
lizam, pa ističe danas samo materijalna dobra i njihovo stjecanje
na način koji se ne razlikuje bitno od buržuaskoga, oduzima mia-

dim generacijama svaku šansu da socijalizam shvate kao bitni sadr-
žaj .svojega života.
Marksizam i^ društvena svijest, Uvod. Praxis 3-^^/1972, str. 311
^  Isto velja za socializem anticipirajoco teorijo-prakso, za marksi-
• zem, ki je, kot ogorčeno ugotavlja Milan Kangrga, "jednom dijelu
mlade naročito intelektualne generacije postao odbojan, katkad čak
i pri samom njegova spomenu, budući da su ga političari i ideolozi
birokracije i srednje klase, pozivajući se verbalno-ideoloäki nanj,
sistematski u praksi i teoriji totalno kompromitirali".
\     ■ Penomenologija. ideološko-političkog nastupanja jugoslovenske sred-
nje klase. Praxis 3-4-/1971, str. 432
45) "Osvobajanje" uporabljami kot konkretnosti utopije ustrezajoč pojem;
proti^absolutizaciji prihodnosti ("osvoboditev", ki jo bo "nekoč"
poslušnemu delovnemu ljudstvu podaril veliki brat; še verjetneje
pa ne). Prim. S. Stojanovic: Izmedu ideala i stvarnosti. Presveta,
Beograd 1969, str. 36 op. . i
46) Gl.    o tem Nemška Ideologija, str. 47,.79, S3, 89-94, 136, 171.
Gl. tudi Marcuses Um i revolucija, str. 238-264
•■ V povsem drugo smer rine socialna psihiatrija (izjeme, predvsem
antipsihiatrija, so redke): cilj terapije je devianta zopet.priva-
diti, usposobiti za delo - in s tem za "normalno življenje".
Pri nas je na ta problem: protislovje "zdravljenja"' z delom, za
"delo, opozoril Kecmanovićo Gl. O naravi dela« (po Odjeku) Delo,
sobotna priloga, 9, marec 1974, str^ 29
V bistvu tragično je, kako so ljudje, ki so se odpovedali /skoraj/
vsem ugodnostim meščanske družbe, kljub svojemu dropoutu, ostali
zvesti temeljnemu principu družbe, ki jo zavračajo. Mislim na
Children of God, ki so se sicer odpovedali tudi mamilom.
"Jesus considered His disciples workmen (Mt. lo.lo-ll), and labou-
.. rers (Mt.9.37-38), so never tell people we don't work. The main
difference is that we woik for the Lord and don't get paid money."
Revolution for Jesus! How to do it ! Children of God Publications
1972, str.- 49:
Na drugi   strani upora O. Castro, eden vodij gibanja 22. marec med
majskimi "neredi" v Pariz '68 pravi' "We are not interested in
transforming of economic labor." Th© Student revolt. Panther Book
1968, str. 91 :.....
47) Med aristokracijo in umetniki (Tennyson, Dickens, Coleridge idr.)
na eni strani in med proletariatom na drugi. V sedanjem primeiu.
kot blaž.ilo pred socialnimi problemi!
Splošna praksa med delavskimi.nàùercimi je bila, da so lačne otroka
"od zibke naprej" tišale z močnimi dozami laudana- "mother's bles«=»
sing it was called". (Roszak5 cit. delo', str. 174)
48)' Timothy Learys Nasilje je ubijanje s stroji od .daleč. Tribuna
20/1971   ,
4-9) Marihuana: "A Signal of Misunderstanding. First Report of the Natio-
nal Commision on Marihuana and'Drug Abuse. Washir^gton 1972,- str<,96 '
Ni prvič, da so konzervatorsko-reakcionarne sile globlje v poznavan-
ju stvarnosti: revolucionarno nevarnost zanesljivo odkrijejo   in
'pravilno locirajo; tako jo morejo uspešneje eleminirati.
50) 1Ло1оћ se je že polastil oblacenja, gledališča, filma, predvsem '
pa glasbe, morda najpomembnejšega komunikacijskega medija proti-
• kulture. (Na nek način je to kača v nédrih). Tisti, ki-.se te
. . eksploatacije zavedajo, so zelo redki. Npr.: ^at we mean ba rock
and roll imperialism is simply the process by which our music in
• particualr an.d ou.r culture in general, at the very least in their
-35-
51) Ilustracija trditev:
Some of the radica) movment's leaders... (pointed out).'., the al-
leged irrationality and unfairness of the marihuana laws.to re-
cruit members to their ranks. (Marihuana: The Symbol etc., str. :
loo)
Matere v Michigan Marijuana.Initiative utemeljujejo zahtevo 2a
legalizacijo marihuane: "... irrational marihuana laws.'..' send '
.hunderds of our sons and daughters needlessly to jail. Our chil-
dren should not be harrased and subject to prison life for smo-'
king a harmless herb. Families have been torn apart by these un-
fair and inneoessary laws; mothers have been the victims of
untold anguish as their children are taken away from them by.the
state." (Ann Arbor Sun. Issue 32, May 26 - June 9, 1972, str. 1)
Senator (Perency): Prosecution of this type are a tremendous waste
of police resources that need to be redirected, (prav tam)
It is unlikely that marihuana will affect the future strenght, sta-
- bility or vitality of our social and political institutuions.
(Marihuana: The symbol..., str.' lo2)
' 32) Vodja US Bureau of Narcotics: All I can say is tixat it .will be a
sad day when somebody decides to legalize marihuana, because what jj
is the next step? What do we legalize next? , ,v, ;.
y 53) Letà 1968 je bilo v ZDA 25o 000 aretacij zaradi kršenja"zakonov o
narkotikih, v glavnem zaradi marihuane. Kazni so (bile) visoke:
"They have increased the penalities to fascist proportions-.' They
have used busts to attack WOODSTOCK NATION.'" (A. Hoffman, cit.
delo, str. 62-63)
.   yi-) .Michauld, cit. članek
- 33) Huxley v Ot.o-ku piše: V šoli, katero sem obiskoval, se nismo niko-
li učili spoznavati stvari, učili smo se spoznavati samo besede,
(jug, prevod, str. 293)
36). Oris norm, samoorganizacije, zadovoljevanja potreb etc. subkulture
¿1. v. prikazu knjige Rolfa Schwendterja (Teorija subkulture) v   '
prispevku P.. Adama: Sublcu.ltura in nove dimenzije zavesti in akci-
je,. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo,
št; 1, leto 1973-7^' v .    ■    . •
37У Razgovor s: Ch. A. Reichom. ,:Tribuna 18/1971 .
58) 39) Max Horkheimer: Pomračenje uma. Logos, Sarajevo 1963* str.
75,72 • '
-60) isto delo, str. 159 . .       "
61) Esej o oslobođenju,, str. 161.   . -
- Kot je iz teksta razvidno, seni pod mamili skoraj vedno mislil na tim.
lahke droge.
Pod težo stvarnosti vidim, da sem o uporništvu in revolucionarnosti'
enostransko piSal, tj. pretiraval sem v pripisovanju tako lepih las- '
- tnosti mladi generaciji: sistem je Upor vešČe izkoristil v svoje name-
ne, ga zmanipuliral, skopil. Danes o uporni mladini skoraj da ni sledu
.(nitido kakšni drugačni revolucionarni subjektivnosti); Sicer pa so
■ resnični uporniki vedno bili v izraziti manjšini. Bili so pa le!

PRIMOŽ JUŽNIO     ^ ''--'^-^y"\'r-'^-    \'C^      ;
НЕКДЈ М13Ш'<5-DWIAN^OSTI^^^^'I^^^ РОМШЈ ZA DRUŽBO
Tisti, ki želi-vse urediti z zakonon,
bo verjetneje vzpodbudil zločine,
kot pa jih poboljšal,,
' •••        ^ ^SPINOZA
Za današnjo sodobno družbo je poleg vse večjega tehničnega napredka '
značilen, ned drugini, Še en pojav, ki pa nikakor ne nore biti celot-
ni družbi vpridf.to je vse večje število deviantnih dejanj - to se
pravi dejanj, ki nasprotujejo družbeno^priznanin nornan in vrednoton,'
"NegatiTne" družbene pojave bi na grobo razdelil v naslednje štiri
skupine (ki sicer ne zajenajo vseh deviantnih deјлпј);
-negativna dejanja do sočloveka; uboji in UQori " ; f-
-•negativna dejanja do lastnine; kraje, ropi, gospodarski krininal..', ;
- negativna dejanja do družbene ureditve; upori, protesti,'denonstra-
' čije , ' , ,
- negativna dejanja do sanega sebe; san onori, alkoholizen, nar^konanir*
' '    ,'> ■     '    '-. ■ ■
Vse družbene skupine postavljajo svoje zakone in pravila zato, da-.bi
se le-ti spoštovali,' Zakoni določajo, kaj je "pravilno" in kaj ni.'
Seveda norano takoj v začetku razjasniti dve stvari.' Zakoni niso ved-
no postavljeni v skladu z željani cele skupine in navadno ni cela
skupina zainteresirana za njihovo spoštovanje;' Toda ne glede na vse,
. zakoni-pravila obstajajo, in tisti, ki se jih ne drži, je navadno^ '
• pojnovan kot nekaj posebnega, "nenornalnega", skratka deviant-zloči-
nec' Toda stvar ni tako preprosta, ker verjetno lahko tudi deviant
gleda na tiste^ ki so ga izobčili, kot na "nehomalne" oz.' deviantne.'
To bi pojasnili kasne je.'. Seveda niso vsa pravila enaka in ni" vsak, ki
jih krši deviant, (recino skok čez cqsto tan, kjer ni dovoljeno, ne "
norenó sprejeti kot deviantno vedenje). Tukaj hi*se lahko že ustavili*
Kaj devianca resnično je? Devianca in deviantno obnašanje je dobilo',
danes že ničkoliko definicij. Največkrat se vse vrtijo okoli spošto-
vanja zakonov,o čener sen tudi v začetku govoril. Vsako nespoštovanje
je deviantno, družbi škodljivo in-.ker nomalni človek tega ne bi po-
čel nora biti kršilec nujno "nor"..   Pri vsaken "zločinu" se vzroki'-
iščejo v neprišteroosti obtoženca, v skrajnih prinerih duševni zne-
denosti. Alkoholizen, honoseksualnost, prostitucija, kraja, unor, vse'
. to so posledice določenih frustracij, konpleksov in podobnih abnomal-
nih stanj,. To je-več, ali nanj sprejeta'fon'iulaci ja pri nas in v sve-
tu.' "Zločince", ki só pravzaprav bolniki, je treba zdrnviti in jih
.  ozdraviti ter jih znova vključiti v. našo "zdravo" družbo.' Toda ali je
družba res zdrava?'***/
Ge.še enl^rat-vseponovin; Mnogi bistvçni in obči probleni naše družbe
se prikazujejo kot .;^sihiatrijskë kategorije, torej nenomalne,^ter se
pod krinko "znanstvenosti" pogosto skušajo .obiti bistvena vprašanja
in probleni sodobne družbe. Dejansko je res, kar stalno poudarjajo,
- 37-
da človek vse "bolo "čuti", da se v njen skrivajo "neke nračne sile ,
ki pa jih ne jzaorejo točneje določiti". Seveda pa ne drži, "da je '
človek sail; sebi največji sovražnilc in da je njegova največja nevar- '.
nest prav njegova neprenagljiva nar^v^"» Nasprotno, človekovo največ-
jo nevarnost predstavljajo danes neprenagojie sile sodobnega sveta,
ned njiiai tudi način proizvodnje v sodobni družbi, ki človeka odtuju-
je od produktov svojega dela, sistenske netode politične doninacije^
prav tako pa tudi človekova notranja razkrojenost, skratka vsi nogo-!-
či načini transfomiranja njegove "narave" v "zadovoljnega in vesele-
ga robota".'
Klasični narksizen pravi, da se zaradi odtujenosti človekovega ¿lela
pojavljajo tri karakteristične vrste odtujenosti: odtujenost proiz-i^
vodnega dela od proizvajalca, odtujenost generičnega bistva od člo-'
veka in odtujenost človeka od človeka«' Marx in še nekateri sodobnej-
ši narksisti so ilust37irali posledice odtujenosti v industrijski
diužbi in pokazali, da problena odtujenosti ne postavljajo iz spe-
kulativnih nanenov, anpak kot problen sodobne družbe.'
Čeprav se pri nas usnerja v preseganje tega nasprotja veliko naporov,'
kakšnih posebnih vidnih rezultatov ni.' Zato lahko tudi ta problen vza-
neno kot osnovo dokazovanja, kaj problen. deviance je, ni pa noj nanen,
da bi tukaj o ten podrobneje razpravljal. Marxov pojen odtujenosti '
dobi pravi in popolni snisel šele v sferi družbenega življenja.' Mis-',
lin, da danes sega do najglobljih iglasti nodernega človeka in je'naj-^
bolj primeren za obravnavanja nedsebojnega.učinkovanja   družbeno-eko-
nonske in psihološke strukture posaneznika.' Saiao nakazi bi, v kateri
sneri bi lahko potekalo raziskovanje, ki bi globalno zajelo problen;.
alienacije, njegove izvore in posledice, to je ravno deviantno obna-
šanje, ki so najbolj vidae in raziskovanju dostopne:
1.' Definicija alienacije v novih okoliščinah graditve socialistične
družbe; v kolikšni neri je še prisotna, kje in zakaj*
2.' Kje^so stične točke in neposredni vplivi alienacije ter vse večje-
ga števila deviantnih pojavov.
3« Sodobna, v naterialni standard usnerjena družba forsira in ponuja
človeku nekatere cilje in ideale, ki nastopajo kot odsev vedno
-. bolj razvijajočega se potrošniškega niši jenja.
4.' Dejavnost zavestnih družbenih sil pri vprašanju^moralnih, idejnih
in političnih vrednot« Včasih je prevelika razlika ned razglase-
n   iiini nomani in vrednotaiai ter.njihovo realizacijo ali celo dejan-
:'   ji tistih, ki jih razglasu jejo.' Vsi, ki nislijo in delajo drugače;
so včasih nepotrebno ostro kaznovajii in predvsen noralno diskvali-
ficirani (kar se v vsakdanji praksi najpogosteje dogaja), nekateri
-. zakoni pa so neprinerno blagi.
3. Razvijajoča se sodobna potrošniška družba tudi stalno zahteva in
se trudi doseči "vse večjo srečo in zadovoljstvo". Ker pa javno
proklanirani cilji niso vedno dosegljivi - bodisi po krivdi "d.ruž-
be" bodisi posaiaeznikov, se vse bolj uporabljajo "instanti sreče '
in zadovoljstva'.', .ki pa povzročajo alkoholizen, razne tabletonani-
je, narkonanije.'.'.
Vse to poneni, da devianca ni pojav sam po sebi.'   Če parafraziran zna-
ni izrek A. Bebla o revolucijah, lahko rečeno, da deviance (nenormal-
nost) ustvarjajo nomalni (ne deviantni) oziroma "normalna" družba.
Predvsen se norano zavedati, da družba ni monolitna. Poleg, razredne
delitve, po kateri bi sicer težje dobili deviantni razred^), gledano
tudi na širšo slojevitost družbe itd.' Človek je tudi kot posameznik
član več manjših skupin, podskupin i.pd^ Ko krši norme, jih večkrat
zato, ker spoštuje neme neke druge skupine ali celo sloja, razreda

in ne tistih, ki so trenutno "vladajoče".' Öe ekstrenizirajaOj je vsaka',
revolucija devianten alzt (ker zanika nekatera dotedr.nja pravila veden-
ja) in revolucionarji deviantij da bi se" stvari zopet obrnile v pri-
neru uspeha.' Seveda je to nanj'ali več teoretično. Tako sne pri.oii do
ponenbnega faktorja v genezi deviantnega obnašanja, "procesa« v kate-
ren se ljudje osvobodijo kontrole družbe in postanejo odgovorni kon-
troli najhne (ali večje) grTj.peo'"3) y svojen pisanji* izhajan predvsen
iz določenih deviantnih pojavov. Ta dejanja so sicer kazni\Ti. z zakoni
in prepovedana s pravili, a drugače ljuden neposredno neškodljiva
(zločini brez žrtev, kot bi jih nalce literarno inenoval). Taki de~
vianti naj bi škodovali predvsen sai:iixi sebi, in sen jih v začetku dal
v posebno skupino.' To so na priner: prostitucija, honoseksualncot,
narkomanija itd. Zakaj ravno to?   Ker nislin, je ta vrst deviance še
posebej zaniniva za določeno razlago trenda v razvoju družbe*'
Deviantne subku1ture ;
Kakor sen že rekel, ina j o "zločini brez žrtev" najbolj zanini4-e spe-
cifičnosti za vsakovrstno družboslovno raziskavo in predvsen za našo-
raznišljanje.' Poleg tega, da navadno sočloveku neposredno ne škoduje-
jo^ so še posebno zaninivi zaradi neke posebne tvorbe (ki je za vse     ;
vec ali nanj značilna) - deviantne subkulture«' Če bi si na kratko ogle-
dali njene značilnosti; bi lahlco podali naslednjo definicijo   Deviar
tna subkultura je navadno sprenenba glede na vladajoče "kulturne tra-
dicije" in neredko obstaja v neposrednen nasprotju s to tradicijo.'
Deviantna skupina nora vzgajati novince v svoji posebni tradiciji, pri-
vzgojiti jin nora svoja prepričanja, vrednote in neme.' Če je deviaiv-
tna subkultura nasprotnik vladajoče tradicije (kot sne že rekli, na- ;
vadao je), "si nora skupina prizadevati^ da obdrži svoje ideje in pre-
pričanja zoper nasprotne vplive vladajoče kulture" in s ton brez dvona
v nanjši ali večji neri ogroža vladajočo kulturo.
Želel sen na plastičen način nakazati obstoj deviantnih subkultur in
njihovih pravil, zato sen "deviantno subkulture" vzel kot osebo.; to '
poneni kot vzgojitelja novincev.   Seveda tu nislin na njene predstav-
nike, ki pa tega ne delajo nanemo (kot nekateri nislijo)« anpalc na-
stopa le kot posledica tistega, kar sani nislijo in verujejo.
Če si to oglodano na priiaeru; Deviantna   subkultura uživalcev nanil
zatrjuje novincen, ki na različne načine prihajajo (začenjajo uživati
nanila), da uživanje ne škoduje, da je preganjanje uživalcev "zločin
nad nedolžnini", da so policaji in podobni sovražniki, ki jih je
treba vsaj prezirati, in še stotinami večjih ali m-anjših trditev jih'
privzgaja.' Nobeden seveda tega ne trdi "zavestno" in ne^vzgaja novin-
cev.' Ta prepričanja neme in.vrednote nastopajo, se razširjajo in
izginjajo na različne načine/
Pa še nekaj o Pristop, zadnje čase zelo popularen (izhaja verjetno iz
pravnih zakonov), ki ločuje ned (v ton prineru) uživalci "nedolžne"
ovčke, ki so padle v roke "grdii-i" zavajaleen, starejšin pokvarjencem,,
je v tej luči popolnona zgrešen in nilo rečeno ne-unen.' Kot tak lahlia
naredi veliko škode.' Unetno deli' dve nočno ločeni aktivnosti - san
deviantni akt in nagovarjauije nai}.j - in je v popolnen nasprotju   z
dejanskin stanjen.' Seveda je to le hipoteza, ki pa bi, nislin^ celo
v enpiričnen raziskovanju dobila svojo potrditev.
Jasno je, da taka deviantna subkultura nočno privlači nlade ljudi, ki'-
so že.nekako "predestinirani" za nasprotje s "starejšo" obstoječo kui'-
turo.' Tako pride do pojava, ko nlâ.di ljudje, ki jih slcušajo naailnc
obvarovati pred "krininalizaci jo" - deviantnin veden jen, naravr.c3t
-39-
silijo- vanj, ker jih nani draž prepovedanega sadu (na žalost že tisoč-
krat ponovi jena fraza) c' ■' ì::--:k::^'J
Ne de Vian t no s t •
Zaninivo in ponenbno je še neko vprašanje; Zakaj kdo ne postane de-
viant, zakaj ne prekrši obstoječih pravil? Mogoče je to nalo neobičaj-
na pot, vendar nislin, da kljub svoji neobičajnosti lahko da nekatere
zaninive^rezultate. Na kratko bi orisal tri'skupine razlogov, ned
seboj nočno- povezanih, zakaj kdo ne stori kakega prepovedanega dejan-
ja;
I.- Strah pred zakdnskini sankcijani (policija, zapor)
Ne d.elGti stvari, ki 'SO prepovedane, ne kršiti zakonov zaradi no- .
rebitnili sankcij,
2, Javno nnenje, okolica
Človek ina preveč različnih interesov, dolžnosti in pravic, da bi
vse to žrtvoval za trenutne, ninij ive užitke. Služba ali šola,
družina in prijatelji so preveč ponenbni, da bi jih izgubil,'
3/ Najponenbnejše je verjetno nnenje o škodljivosti deviance
Pravzaprav je to zbirka verovanj, ki so nastala n^ različne načine,
,  ,  največkrat prek sredstev javnega obveščanja, pogosteje posredno
kot neposredno c'^) ' .      ,
Probien občutka nomalnosti in nonornaInosti, pravilnosti in nepravil-
nosti, deviantnosti in^nedeviantnosti.ni problen, ki zadeva sano našo
dusevriost». Občutek biti "nornalen" je'nnogokrat prekrit z iluzijo
individualnosti in svobodne odločitve, kar pa sane stvari nič ne spre-
neni« Potreba po občutku p ripad<anja neki skupnosti izvira iz pogojev
človekovega obstoja in je izvor njegovih največjih želja,' Ker ne no-
reno ostati nornalni, duševno zdravi brez občutka pripadnosti, sno
prisiljeni storiti "vse", da bi si ga. pridobili,' Ozadje teh "nočnih
strasti   po konfomiznu" je prav ta potreba in je navadno nočnejša kct
vse skrite želje po drugačnen^ noven. Ljudje srio voljni delati vse,
odpovedovati se svojih nisli, odpovedovati se svobodi, sano, da bi
pripadali nnožici. Tako bi lahko vse tri začetne skupine, ki so vzrok
nedevianci, dali pravzaprav na isti inenovalec'Kar je najbolj^absur-
dno-in neSniselno; velik del "deviantov" postane devianten za široko
družbo* ravno zaradi tega občutka. Nihče pa še ni zadovoljivo pojasnil^
kdo pa so tisti, ki so resnično deviantni, ki so to nanensko postali;
"ki se deviantne tudi počutijo,,' Ali je ned n^ni sploh,kdo, ki se na-
nensko odloča za "nenornialnost" izobčenost Iz družbe,'   Vsak "normalen"
človek bi odgovoril, da" je takšen človek nor,' Toda v vsaken človeku
je nekaj "norega", nekaj, kar se upira obstojecenu, nekaj kar je za--
"trto v kali, toda'še vedno tu, deviantnost, ki se vedno znova podžigac"
Za dokaz take trditve lahko vzaneno zgodbe o vseh nogočih nenornalnih,
duševno znedenih, zgodbe o kriininalu in zločincih,   ki polnijo vse
oblike javnega konuniciranja in so nam v zabavo v naših brezdelnih
trenutkih. Vse te zgodbe nosijo žgečkljivo radovednost kakor potopisi
nevarnih eksotičnih krajev, kamor-si večina ljudi ne upa, a o njih   ;
vseeno želi "vedeti",' Zato nas ne sme čuditi"takšno poročanje, ki sa-
mo pogreva, kar bi braici ali. poslušalci radi slišali.
Takt) lahlco vidimo, da je strah pred devianti in ebenen želja vseh
■"normalnih" o njih čin več zvedeti, le nomalen izraz enega osno^niih
družbenih zakonov; strogega spoštovanja m.ed normalnim in patološkim;
funkcionalni izraz družbene vloge devianta kot nenormialnegap' To na ^nek
'zanimiv način pokaže družbei;o distanco do deviantnosti in jasno mejo
med normalnim in nenormalnim, ki'ni nič drugega kot družbena distanca
do deviantnega kot abnormalnega - bolnega,'
- hO-
Y skladu s ten se lahko vprašano, zakaj je v družbi ta distnca potreb-
na, v čigaven interesu je postavljena in kdo jo obdržuje. Ali ne bi
bilo pravilno, če bi si kot prodnet proučevanja zastavili tudi ta
del družbenega dogajanja, ne pa da svet postavljano kot "gol objekt
naše stvarnosti",'
Ponen ra zisk ovan ja de viance Â
Zakaj so bili v naši družboslovni ^nanesti ti probleni do danes   nanj   ^
ali več zanenarjeni ali celo obdelani le površno? Mislin, da je bilo
to predvsen zaradi nerazunevanja ponena deviance za celotno družbeno
dogajanje,' Deviantna dogajanja so baroneter družbe,' To je prvi ope-
racionaliziral že veliki francoski sociolog Durkhein v svoji študiji
o sanonorih in anoniji.' Toda dober vzgled je bil naiižalost nanj ali
več pozabljen. Deviance so si, seveda razen nekaj izjen, razdelili
kot prediget raziskovanja psihologi, ki celotno družbo abstrahirajo,
pravniki, ki predpisujejo kazni, in niličniki, ki déviante lovijo
(naj ni vsi oprostijo te poenostavitve, za katere pa nislin, da v
groben držijo). Nujno je zato, da ta del družbene stvarnosti zopet
postane celota skupnega raziskovanja vseh družbenih ved,' ,
Predvsen norano opustiti nekaj, kar se sicer sliši nenavadno; opusti-
ti norano vsakršno noraliziranoe že pred pristopen k raziskavi. Taka
raziskava,   pri kateri nas že.a priori vodi^nisel o devianci kot ne-
čen negativnen, nas ne nore daleč pripeljati,' Zelo dobre prinere za' to
inane v razvitih socioloških (in drugih) raziskavah, ki ravno zaradi.
te "noralizatorske" konponente nenalokrat preskočijo direktno v apo-
logetiko obstoječega.' Na deviance norano gledati kot na nekaj poseb-
nega, anpak.le kot ña način obnašanja, ki ga nekateri odobravajo,
drugi pa ne. Moralno ali nenoralno lahko postavljajo le takrat, ko so
vsa3 nekateri pojni razjasnjeni. Tu niti najnanj ne nislin na "konec
ideologije", anpak na družbeno angažiranega raziskovalca, ki ne bo
nobene sodbe postavljal vnaprej glede na dosedanje znanje (ki je lah-'-
ko napačno), anpak bo kot narksist proučeval glede na dosedanje donner
ve in jih tudi kritično preučil ter zavrgel,   če so neustrezne resnič-
nenu stanju.'
Onenil bi še težave, ki nujno nastanejo zaradi ponanjkanja literature.'
S ten ne nislin reči, da je ni, toda večinona je teoretična, ki pa
včasih ne ponaga veliko. Napisana je največkrat akadensko, včasih '
brez pravega stika s stvarnostjo.' Seveda je jasno, da je tako znan-
stveno delovanj e-.nujno, toda jasno je tudi, da je sano tako teoretizi-
ranje nezadostno.' Potreben bi bil nov "Malinowski".'   Razlika je le-ta,
da je bilo naše področje   proučevanja tik pred nani in ne oddaljeno.
nekje v pragozdu. Metpda, ki bi jo bilo treba uporabiti, bi bila't.in»'
opazovanje z udeležbo.' Edino s trajnin opazovanjeii, se lahko dobi '
celovita predstava o "naravni naterialni družbeno-organizacijski in
kulturnin pogojen življenja neke skupnosti ali neke organizacije in o
ljudeh, ki v njih žive in delujejo".
Tu nastopijo še nekatere druge težave.' Deviantne skupine ne spoštuje-
jo nekaterih zakonov, kar nosi s seboj sankcije.' Zato se čutijo in so
tudi ogroženi♦' Navadno želijo ostati skriti; raziskovalec zelo težko'
pride do njih,' Lahko ubere dve potiš ali jih skuša prepričati, da za-
radi njegovega delovanja ne bodo trpeli škode, ali kar je še bolje, :Ла
se vključi na tak način, da sploh ne pokaže,""da je raziskovalec.' Se-
veda njegovo delovanje ne sne nikonur škoditi; to poneni, da podatke,
do katerih je prišel in za katere ve, da bi konu škodovali, če bi
prišli v "neprave" (represivne) roke, obdrži kljub svojen nestrinjan-
-M-
ju; to z eno besedo pomeni, da ne sme postati-.vohiin - ker ne bo ni~'-
česar popravil s "popravljanjem'V posameznilcov«' Ravno tako ne sme na-
kritično-. sprejemati mnenja devto tov, kakor tudi ne tistih, ki jih v
obsojajo. Ce bo v svojem delu zaŠel v eno ali drugo smer, se mu lah-
ko zgodi, da bodo rezultati-.neresnični ±n kljub trudu ne bo uspel
v poskusu objektivnega dela.
Poleg etnično-moralnoga je tu Še, lahko bi ga imenovali tehnični pro-
blem.' Raziskava tako ne bi potekala v uglednih institucijah ali
znanstveno-varstvenih ustanovah, kot si večina, posebno psihologov
želi^ ampak v "naravnem" okolju, ki ga" raziskovalec ni vajen in'se ga
mogoče celo boji.' Preveč ostro bi bilo in tudi neresnično, če bi re-
kel, da bi .edino tako delo dalo objektivne rezultate.' Kljub napakam,
ki jih taka metoda lahko.ima, mislim, da bi bile take raziskave po-
sebno pri nas nujne.' Trdim,, da bi vsaka drugače zasnovana raziskava
verjetno dala nerealne,-le delno resnične in za prakso neuporabne
rezultate. Ravno tako mislim^ da bi to bil eden izmed načinov za več-
jo družbeno angažiranost družboslovja^ boljšo vključitev njenih
raziskav v družbeno stvarnost in izkoriščanje njenih dosežkov za ne-;,
kaj, kar si vsi želimo.' (Razišksnre ne pojmujem kot em^pirično, skupin-
sko ampak kot vsako dejavnost družboslovcev, ki služi k spoznanju
stvarnosti.)
Opombe ;
1) Spomnimo se le na družboslovna dela, ki razpravljajo ravno o temi
duševnega zdravja družbe.' Zanimiv primer je knjiga jugoslovanskega
družboslovja, D. Kecmanovic; Izmedju normalnog i patološkog".
2) Ko pride do večjih driažbeno-ekonom.skih transf ornaci j, revolucio-
narni razred ukine norme, pravila in zakone (nikdar.rie vseh, kakor
tudi ta proces ni trenuten), ki so vladali do tedaj.
3) Zelo zanimivo poda ta razvoj H.S.-.Becker v svoji odlični (na žalost
premalû znani) knjigi "Outsidei?s".'
4) Seveda so teh informacij deležni vsi.' Zakaj jih'nekdo sprejme in
jixi verjame, drugi pa ne, - skušam pojasniti ravno tukaj.
- /ta-
.IRENA SZARVAä .
I.: DEFINIRANJE.. EKONOMSKE PROPAGANDE
Za začetek bomo skušali razjasniti pojem ekonomske propagande.
Najprej se ustavimo ob pojmu propagande same, Josip Sudar in
Mate Ore č ga takole definirata:
■. ■  .- ? '
''Sam termin propaganda označuje organizirano širenje pojedinih
ideja, principa, doktrina pomoću istinitih ili lažnih argumenata u
svrhu predobivanja pojedinaca ili grupe ljudi, da budu daljnji
nosioci tih ide ja,
Oreč citira več definicij in pravi:   ;,v-.'
"Ono što je zajedničko svim definicijama i u čemu se gotovo svi
slažu, to je, ds je propaganda sredstvo uticaja obradjivanja,
kontrole, manjanja^ nagovaranja ili obezbedjenja da se prihvati
dato mišljenje, držanje, akcija ili ponašanje, ili promeni već
usvojeno mišljenje
"Ono što propagandu razlikuje^od "informacije", sastoji se u cilju .
koji se pred njih postavlja. Ako imamo čistu informativnu delat-
nost, -što je veoma retko, pred nju se ne postavlja zadatak utican-
ja na mišljenje i ponašanje,^ što je glavni cilj propagande. Zbog
toga je teško, skoro nemoguće povući razliku izmedju informacije,
i propagande. Svaka informacija može biti i propagandni ali ne
mora. Tako na primer, ako se iznose podaci o životnom standardu u ' '
jednoj zemlji, broju automobila, televizora itd, bez ikakvih ko-
mentara i obrade, to može biti itekako jako propagandno sredstvo,
iako je na prvi pogled to "čista informacija". Ovo nas nagoni da
zaključimo, da je skoro nemoguće povući razliku izmedju informaci-
ja i propagande ,.,
Propaganda bi se mogla definirati kao planski organizovano, smišlje-
no širenje raznovrsnih političkih, privrednih, kulturnih, religi-
oznih i drugih^ vesti, ideja, mišljenja, podataka itd. u cilju uti-
caja na mišljenje i ponašanje ljudi,"2
Mi borno poskusili definirati propagando na ta način, da se borno po-
trudili čim jasneje pokazati razliko med PROPAGANDO in INFORMIRAN-
JEM, 3
Op. 1: Josip Sudar, Ekonomska propaganda, Organiz^.cija i ekonomika
poduzeća, 7-8, Zagreb, I963, str, 9.
Op, 2: Mate Oreč, Sloboda informacija i propaganda. Institut
društvenih nauka, knjiga 3, I966, str. 79, o5.
Op. 3: Med propagando in informiranjem zato: ker propaganda,
informiranje je aktivnost, medtem ko je inromacija samo
podatek.

4
Oboje je podajanje podatkov, vendar z različnim namenom.    Informi-
ranje ima namen splošno človeško koristiti. Pri propagandi pa je
le-ta sekundarnega značaja. Njen namen je velikokrat očitno v
nasprotju z informiranjem. Bistven namen propagande je: s pomočjo
propagande človeka ali skupino ljudi izkoristiti, jih pripraviti do
tega, da mislijo in ravnajo v skladu z ozkimi ali kratkoročnimi
cilji, ki jih želi   doseči druga oseba ali skupina ljudi.
Iz različnih namenov izhajajo razlike:
- Informiranje je, po mnenju tistega, ki informira, podajanje
resničnih podatkov. Propaganda pa, po mnenju tistega, ki propagi-
ra, podaja tudi neresnično,
- Ce so podatki kake trditve, skušajo biti pri informiranju argumen-
tirane, pri propagandi pa se te trditve naslanjajo na že priznane
edino veljavne "resnice" ali dogme, prepričljiv slog pripovedovanja,
ponavljanje,..
- Pri informiranju trditve dopuščajo tudi dvom možnosti drugih al-
ternativ. Pri propagandi pa se z bleščečim videzom skuša odstra-
niti dvom v trditve ter možnost obstoja kake alternative.
- Informiranje kot neka trajajoča dejavnost dopušča neprestane po-
pravke in spremembe podatkov. Propaganda se tega poslužuje le v
primeru, ko ji koristi: podatke skuša tudi obdržati nespremenjene,
kljub temu da so se medtem dokopali do drugih ,
- Pri informiranju so podatki podani na tak način, ki om.igoča trez-
■ nejšo presojo in odločanje. Pri propagandi pa to ni nujno; največ-
krat se celo teži, da se tistega, na katerega je propaganda usmer-
jena, onemogoči pri trezni presoji.
Tudi sam izraz ekonomska propaganda bomo obravnavali v skladu z nave-
denimi značilnostmi propagande nasploh,
IZRAZ EKONOMSKA PROPAGANDA ' .
malo pove o predmetu, ki ga označuje. Termin ekonomski nič ne pove,
za kakšno vrsto ekonomije gre (ekonomija je lahko: politična, tržna,
planska, socialistična, kapitalistična itd.). Ne pove, -kakšna ^e ta
ekonomija, in s tem daje vtis, kar je sploh značilno za propagando,
da je možna samo ena vrsta ekonomije. Zdi se, da je to kozmična za-
konitost, in ničesar ne pove o tem, ali je ta ekonomija iia s tem tudi
propaganda pozitivna ali negativna, dobra ali slaba. Izraüz torej
daje vtis, da je to nekaj samo po sebi umevnega, nujno potrebna in
spolšno koristna stvar. Citirajmo, kako se navadno opredeljuje in
definira ekonomsko propagando:
"Ekonomska propaganda je    skup djelatnosti, odnosno svaka djelatnost
koja pomoču vizuelnih, akustičnih i kombiniranih sredstava informira
potrošače)(kupca) o odreâenim proizvodima ili uslugama i utječe na
njih da slobodno izaberu i kupe te proizvode (ili koriste uslmge)
kako bi time počela, povećala ili nastavila njihova prodaja, a po-
slovanje učinilo što uspješnijim, 1-5
Propaganda ne informira, ampak propagira, Če pa propagira, potem
izbira ni svobodna. Svobodna ne more biti, ker je namen propagan-
de kupiti in pri tem kupiti prav določen proizvod. Svoboda ne more

vključevati "vpliva z določenim namenom".
Avtor skuša z izrazi "slobodno izaberu", "informira" zamegliti pravi
namen ekonomske propagande, ki pa je. v bistvu razviden iz drugega
dela definicije. Namen je namreč povečati prodajo in večja poslovna
uspešnost. Ekonomska propaganda se torej opravlja z namenom večati
dobiček.
če Sudarjevo definicijo primerjamo z nekaterimi ame rškimi, ugoto-
vimo, da ameriške definirajo ekonomsko propagando bolj odkrito. Po-
membno je namreč dejstvo, da se s strani ekonomista, ekonomije,
ekonomsko propagando smatra kot neoporekij ivo, kot obče nujno in
koristno za človeka.
"Enciklopedija za ekonomsku propagandu (Encyclopedia of Advetising -
Irvin Graham, 'New York, 1952) definira ekonomsku propagandu ovako:
.Ekonomska propaganda je saopćenje (prenošenje) prodajnih poruka
stvarnim ili mogućim kupcima od strane osohe ili organizacije, koja
prodaje neki proizvod ili uslugu pomoću paCćenog medija U svrhu
utjecaja i predobivanja.""
"Ekonomska propaganda je plaćeno širenje informacija u svrhu proda-
je ili pomaganja prodaje ili usituga sa svrhom da se predobiju ili
prihvate ideje, koje mogu utjecati na potrošače, da misle i djeluju
unaprijed smišljenim putem."  (Palmer, -Brewster- Ingraham, Intro-
. dukcion to Adversiting)"
Starch: "Ekonomska propaganda je plaćeni prikaz nekog poduzeća ili
organizacije putem štampe ili radija, kojemu je svrha da   utječe
•na ljudsko mišljenje ili akciju,""
Marcelin: "Ekonomska propaganda je skup metoda i postupka, pomoću
kojih se promišljeno djelupe na :.održenu publiku sa svrhom, da se
održe.i zadrže mušterije,"6
•Вогеу:"Ekonomska propaganda je dio komercialnog poâovanja, kojoj
je cilj, da to poslovanje učini što uspješnjLjim. Ona je u prodaji isto
ono što je stroj u proizvodnji - stroj koji proizvodi kupce."6
Sudar razlikuje ekonomsko propagando od REKLAME:
"Za razliku od reklame koja bi se svojim sajamskim izvikivanjai^ ne-
istinitim i pretjeranim isticanjem kvalitet, koja ne postoji,
htjela što prije riješiti nekurentne robe, te se kao takva diskre-
. ditirala i u-svijetu i kod nas moderna ekonomska propaganda na te-
melju istraživanja tržišta te plana propagande ostvaruje čvstu vezu
. izmeâu proizvoe^ača i potrošača. "7
Nam bo- izraz reklama pomenil posamezno propagandno akcijp.
OKOLIŠČINE, V katerih ekonomska propa^!;anda funkcionira, in NAMEN
Ekonomske propagande ne moremo obravnavati, ne da bi omenili tržno
gospodarstvo. Pojavi se s trgom kot njegov funkcionalni del. Trg
je mesto menjave dobrin. Odkar je denar posrednik menjave dobrin,
obstaja težnja prodati proizvode po čim višji ceni, s tem pa tudi
težnja propagirati lastne proizvode. Tej težnji so služile različ-
ne ideje, ki so včasih že same po sebi pripomogle, da se je proiz-
vode dobro potrdajalo. Za ilustracijo primer, ki ga navaja avtor
Slavko Stanič^v knjigi "Vestina prodaje i reklame":
"Nikada neću zaboraviti gotovo fantastične prizore iz najsiromaš-
nije četvrti Londona - iz WhitechapeIla - kada se je ovim ulicama
- 4Ç-
velikovaroške bedeli čemera, valjala pored vašarskih štandova masa
radoznalog sveta, zeljna samo da gleda-   posmatra ili da nešto kupi.
Odjednom , je jedan cove k počeo da baca sr-'obrnjake, šilenge i druge
sitnine po asfaltu. Masa prolaznika iznenađeno stane, njegov reklam-
ni trik vëé je stupio u dejstvo, Čovek je počeo da govori, da izpri-
ča najpre jednu šaljivu,,pričuj kojoj su se svi smejali, i da na
kraju .iz kofera, izvadi ženske čarape sa recima: "Evo kao što sam ja
bacao na zemlju pare, tako vi bacite pare na ulicu, ako ne kupite
ove moje čarape." I svet je kupovao. Svet je kupovao već zato što mu
se dopala originalna ideja prodavca.,."^ '
V trznem gospodarstvu zakonitosti trga uravnavajo odnose med proiz-
vodnjo in potrošnjo. Temeljno merilo za gospodarske odločitve je
dobiček, proizvaja se tisto, kar se bo dobro prodajalo. Dobiček je
torej temeljna motivacija prodajalca. Težnja za dobičkom se pojavlja
zaradi tega, ker so posamezni proizvajalci med seboj v konkurenčnem
odnosu. Profit jim omogoča, da konkurirajo. Ni pa dobička brez pro-
daje, kot ni prodaje brez dobre propagande. Dokler tehnologija še ni
bila tako razvita, da bi se proizvajalo več, kot se je rabilo, ni
bilo potrebno umetno pospeševati prodajo, in propaganda je sicer ob-
stajala, vendar še ni bila sistematična^ S pojavom serijske proiz-
vodnje, posebno pa še avtomatizacije postane proizvodnja dobrin
večja od človeških potreb«, To poveča potrebo po permanentni in sis-
tematični ekonomski propagandi. Ekonomska propaganda je prilagajanje
človeka in njegovih potreb povečanju proizvodnje. Povečevanje proiz-
vodnje zahteva povečevanje potrošnje. Mehanizem, s katerim.ekonom- ■
ska propaganda prilagaja človeka in njegove potrebe oz, potrošnjo
povečani proizvodnji, je ustvarjanje umetnih potreb. Ker so človeko-
ve potrebe zadovoljive,9 se jih umetno povečuje na ta način,, da se
človeku prizadeva vzbuditi potrebo po nekem predmetu ali uslugi zaradi
predmeta samega. Umetne potrebe so človeku privzgojene, se torej raz-
likujejo od naravnih potreb., ki so prirojene.
Umetne potrebe se ustvarjajo na^ta način, da se propagirajo določene
vrednote, ideali, določen stil življenja, nato pa še sredstva, ki naj
bi te vsiljene simbole srečnega življenja realizirala.
To je neposredno^povezano tudi s proizvodnjo kratkotrajnih dobrin in
z umetnim zasta/revanjem, s čimer se tudi zagotavlja povečana po-
trošnja, ^ .
Viktor Papanek navaja primere umetnega zastarevanja,
"Po svojoj prilici počelo je s automobilom. Boje, alat i kalupi koji
se koriste u proizvodnji automobila istroše se nakon otprilike tri
godine. To je omogućlb proizvaaačima automobila u Detroitu da tempi-
raju raspored svog "stilskog ciklusa"« Sitnije kozmetičke promene
obavljaju se jednom godišnje. Zbog potrehe da se preprave i ponovno
dizajniraju kalupi, veće se promjene stila ubacaju svake dve i po
ili tri godine. Od kraja drugog svotskog rata proizvaaači automobila
uvejravaju američku javnost da je moderno i "na nivou" da se kola
mjenjavaju makar svake tri godine. Ova neprestana promjena dovela je
do površne izrabe i gotovo nepostojeće kontrole kvaliteta. Četvrt
stoljeća američka je državna administracija prešutno odobravala ili
čak davala oduševljenu podršku ovom sistemu zastarevanja. Ono što ,
je ovde u pitanju jest širenje ovog sistema: od mjenjanja automobi-
la svakih nekoliko godina do tretiranja svega kao artikla.koji se .
odbacuje i uvjerenja da je sve potrošna roba, pa čak da je i veći-
na ljudskih vrijednosti prolazna i odbaciva, :

Kad      ljudi: .nagovara j u reklamom, propagandom i dosađivanjem da od^;
bacaju svoje automobile svake 3 godineodje6u dva puta godišnjeg
svoje kuče svakih S godina (dok sam pisao ovu knjigu prosječna se
američka obitelj selila jednom u svakih 5б meseci) onda možemo i
mnoge druge stvari smatrati potpuno zastarijelim. Odbacivanje namje-
štaja, prijevoznih sredstava, odjeće i raznih ureâaja može nas ubr-
zo dovesti do uve ren j a da su brakovi (i ostale intimane veze) isto
tako   stvari za odbacivanje i da se, na globalnom planu zemlje, pa
čak i čitavi potkontinenti mogu odbaciti poput papiranatih maramica."^о
Ekonomska propaganda na osnovi ideološke in drugih propagand tudi
sama propagira in ustvarja vrednote, stil življenja,* ustvarja potre-
be po proizvodih, ki jih človek ne potrebuje in ki v bistvu niso de-
lani za človeka, ampak pogosto celo proti njemu. Iz vsega sledi,, da'
se ne proizvaja in troši zaradi človeka, ampak zaradi proizvodnje
same; človek pa je le v službi tako organiziranega sistema.^
'      -»*.■■■■
Ekonomska propaganda kot posledica določenih teženj in po^:ojev^
Videli smo,da ima ekonomska propaganda v proizvajalno-potrošniškem
sistemu družbe, kjer se masovno proizvaja in masovno troši, dvojno
funkcijo:
- s stališča globalne družbe oziroma gospodarskega sistema povečuje /
potrošnjo, ki izzove tudi povečanje proizvodnje, ta pa spet zahteva ^
večje tresenje;      .
- s stališča proizvajalca pa povečuje dobiček proizva jalea.     :•
Da bi se ti dve težnji čim bolje zadovoljevali, je omogočil razvoj
tehnike.in znanosti, ki je ustvaril materialne pogoje za povečevanje
proizvodnje in nastanek potrebe po sistematični ekonomski propagandi.
Drugi pogoji za°njeno funkcioniranje pa se ustvarjajo tako znotraj
novega načina proizvajanja (mehanizacije in avtomatizacije) kot v
družbi nasploh:
1. Pogoji, ki nastajajo v proizvodnji, pri delu in
2. v družbi, se medsebojno prepletajo, dopolnjujejo, so neposredno po-
vezani, zato jih'jih je težko razmejiti: ..     ^
Prva sprememba, ki jo povleči j o stroji, je da delavca razbremenijo
težjega fizičnega dela, skrajšajo njegov delovni in povečajo njegov
prosti čas; tapa že sam,po sebi nudi., možnost večje potrošnje ' dobr in-
-za zapolnitev prostega Časa. Stroj predpostavlja za človeka nekaj
zelo pozitivnega, saj je v bistvu podaljšek človekovih organov (av-
tomobil-podaljšek človekovik nog, računalnik-podaljšek človekovih ;
možganov, cela vrsta strojev kot podaljški človekovih rok itd,).
Vendar pa je v določenem sistemu družbe stroj izgubil svoje prvotne
in najbistvenejše funkcije in je povezan s celo vrsto za človeka ne-
gativnih posledic. Cim bolj so se stroji izpopolnejvali, tem bolj
je rasla specializacija človeka, z njo pa atomizacija in odtujitev
od rdela-,, ker je izgubljal pregled nad celoto dela. Človek je vse
bolj podaljšek.stroja in ima vse manjšo vlogo pri ustvarjanju^pro-
izvodovi Stroj je. s človekovo'pomočjo v bistvu proizvajalec, človek
sam pa je žreduciaran v prvi vrsti na funkcijo potrošnika.To je nje-
gova funkcija v sistemu-, tb je človek, kakršnega družba potrebuje fea
svojo organiziranost. Tako organiziran sistem družbe predpostavlja

tudi take družbene mehanizme, ki človeku vsiljujejo način življenja
in vrednotenja. Ponujene vrednote vzbujajo potrebe po posedovanj^
določenih dobrin in s tem potrebe po trošenju, ki pomeni zadovol/"je-
vanjeteh vrednot.Da te vrednote postanejo človeku lastne, skrbi'po-
leg masovnih medijev, ki te vrednote vsiljujejo, še cela vrsta ideo-
loških in drugih pritiskov. Posledica teh je, da je človek atomiziran
in nemočen ter^tak slepo in nezavestno sledi diktatom skijipnosti. Če
bi se temu ne želel oz. ne znal prilagoditi, bi ga ta skupnost izlo-
čila ali prisilila, kakor se npr. izloča ali na silo prilagaja mar-
ginalne' skupnosti in sploh đ.rugače m.isleče in živeče, kot narekuje
družbeni standard (norme). Družbene norm.e narekujejo, kako mora člo-
vek opravljati svoje življenjske vloge in s tem se ustvarja edino
možen način življenja. Vse ostale alternative postanejo nesmiselne in
jih obstoječe družba negira, ^ :.      '
Tudi ekonomska propaganda je eden od tistih družbenih mehanizmov, ki
propagirajo in vsiljujejo edino možne alternative v sedanji družbi, in
ta je: proizvajati in trošiti. V skladu s tem edino možnim načinom
življenja se vsiljuje in vzgaja edino možen način živi jen ja-,^ ki. v--
6.ružbi krepko prevladuje in daje odprte možnosti potrošniški družbi,
vse ostale poizkuse pa pregiaša*« za nenormalne in jih preganja.
Da se človek prilagaja j)otrošniški družbi, ne poskrbi zgolj vrednos-
tni, sistem, ampak mu tu/ di mehansko delo, odtujeni in atomizirani od-
nosi v proizvodnji vzbujajo potrebe po izživetju. Ker znotraj pro-
izvajalnega procesa ne najde zadovoljstva, ga slmša nadomestiti v
prostem času s povečanim trošenjem.-.
Potrošniške družbe in potrošniškega človeka vidimo v novi luči, v
novih vidikih odtujenosti. V potrošniški družbi, "družb i pre ob i1j a"
se problem.odtujenosti dela in razrednosti kaže drugače kot npr. v
"družbi revščine, pomanjkanja", kjer sta izkoriščeni in izkoriščeval-
ski razred jasneje" vidna. Stroji po eni strani zmanjšujejo razlike med
načrtovalcem in realizatorjem, med umskim, in fizičnim delom, kajti
odvzemajo tako funkcijo fizičnega kot umiSkega dela. (računalniki) in
od človeka zahtevajo izobrazbo za ravnanje s stroji, v bistvu zgolj
rutine. ..Zato se tudi problem odtujenosti dela in izkoriščanja človeka
omejuje predvsem na problem kreativnosti dela, "dela,, ki človeku nudi
ali he nudi užitka, ne pa zgolj na to, ali je nekdo dastnik proizva-
jalnih sredstev in ali dela umske oz. fizične. Možnost kreativnega . .
dela tako v delovnem kot v prostem času je bistveni faktor pri ocen-
jevanju človekovega položaja v družbi-. - -.............-.......
Dana-šnji človek je specializiran proizvajalec in specializiran po-   .
trošnik, ki opravlja odtujeno delo tako v de 1 ovnemt kot v prostem
času: - Dokler je delo sredstvo za dosego ciljev, ne ça sam. cilj     je
možnost odtujenega dela velika in ostaja kreativna težnja sekundarne-
ga značaja,
- Dokler so človekove funkcije zožene, točno določene, zahtevajo i)a
zgolj temeljitost opravljanja, človek ne more izkoristiti vseh svojih
ustvarjalnihopot^ncialov. , v
Specializiran človek nima m.ožnosti spoznavanja in kreiranja življenja
na osnovi lastnih spoznanj, ker де vnaprej predvideno, kaj bo v
življenju potreboval in ddal. Možnosti izbire so majhne, največkrat -.
jih sploh ni. Družbene vloge so vnaprej predvidene in vključujejo tu-
di norme in željene načine obnašanja, ko se jih realizira.
Tako tudi tisti 'z boljšim, družbenim statusom-^^ predstavl|,jo specia-
lizirane, - odtu jene posameznike, v družbi pa atomizirane potrošnike
(ki prispevajo, da se proizvedene dobrine potrošijo. Pri čim večjem
proizvajanju le čim večje trošenje zaključuje krog usklajenosti

v
proizvodnje in potrošnje, V to "zakonitost" so zapeti vsi družbeni, po-
litični, ekonomski in drugi odnosi, le s to razliko, da ifnajo več fi-
načnih in drugih družbenih možnosti za zapolnjevanje prostega časa in
da^obenem predstav]^jo in ustvarjajo idealiza ostale, ki imajo teh
možnosti manj in se jim zato želijo približati. Konkurenčni boj atomi-
ziranih potrošnikov omogoča, da človek pozablja nase, da nima možnosti
zavedati se, da je odtujen, da nima lastnih potreb in življenja, da
je manipuliran.
Funkcioniranje same ekonomske propagande in PSIHOLOŠKI VPLIV REKLAME
NA ČLOVEKA
Povezanost reklame oziroma proizvodnje s potrebami, ki so reklamirane
kot potrebne, se stopnjuje v skladu s proučevanjem in spoznavanjem
človeka z interdisciplinirano nantančnostjo. Psihologija in sploh
znanost, ki ni v službi človeka, temveč je uperjena proti njemu, je
pripomogla k temu, da imamo pred seboj človeka potrošnika, ki je pri-
pravljen oziroma prisiljen sprejeti proizvod ne glede na to, ali ga
bo v resnici potreboval. Prek masovnih medijev, ki so "dovolj velika"
garancija za kvaliteto proizvoda, spozna, da mu je proizvod pač po-
treben. Proizvajalec ima za to posebne oddelke, ki skušajo s pomoč-
jo znanstvenih izsledkov doseči tako reklamo, ki bi zagotovila čim
večjo prodajo. V skladu s tem so razvili specialne znanosti, ki naj
bi jamčile uspeh. Sem spada tudi PSIHOLOGIJA REKLAME; ugotavlja, kak-
šen je človek in na kakšen način bo lahko dosegla, da bo ta človek
ustregel želji proizvajalca. Poleg nje sodelujejo še tehnika, poezi-
ja, umetnost, statistika, matematika, psihiatrija, likovna teorija
itd. Na osnovi Čim popolnejših spoznanj o človeku si je ekonomska pro-
paganda ustvarila 1-.л mehanizme svojega funkcioniranja, prek
katerih si s pomočjo masovnih medijev in drugih posrednikov prilaga-
ja in podreja človeka.. Propagandist zato programira reklame, ki bodo:
1. VZBUDILE ČLOVEKOVO POZORNOST ^   .
Človekovo pozornost bodo vzbudile za oči, ušesa, občutke in okus pri-
vlačne stvari. Barva, ilustracija, fotografija, naslov naj zaposlijo
človekovo pozornost..............
2.ZAINTERESIRALE ČLOVEKA
Interes zadovoljujejo tiste stvari, ki zadovoljujejo družbene ideale.
Ti so človeku prikazani v takšni luči, da se jim vselej želi in
trudi približati, čeprav so v bistvu postavljeni proti njemu kot
norme, zakoni.
3.REKLAMA NAJ IZZOVE ZELJO
Interes naj se potencira do želje po predmetu oziroma, reklama mora
človeku sugerirati, da je neobhodno potrebno, da predmet ima.
POTREBA po predmetu naj vodi do AKCIJE in s tem izpolni cilj
reklame.
-49-
Reklama torej vzbudi Interes, sugerira željo in potrebo po predmetu,
ta Ш naj vodi do akcije in z nakupom sklene' željeni krog;.
Da bi se dosegel cilj, se skuša apelirati na lastnosti človekove
psihe. Psihologija reklame razlikuje dve vrsti duševnih procesov:
splošne in posebne. Splošni so skupni vsem ljudem, ne glede na spol,
starost, družbeni sloj itd, K splošnim duševnim procesom sodijo npr.
težnja za imitiranjem, radovednost, ljubezen«.= Posebni pa se omejuje-
jo na posamezne družbene kategorije potrošnikov, kot npr, najsironiaš-
nejši, ženske, moški, otroci itd. Revnejši bodo reagirali na cenenost,
ženske na proizvode, ki se posvečajo ženski, otroci na igrače ipdc Ta-
ko so ugotovili, na kaj je potrebno apelirati, da bo reakcija potroš-
nika čim bolj potrošniška:
AFEL NA SEKS . .....        .........'
J,; Sudar: • :        ■ "   ' ■
"Ljubav je vječno mlada i lijepa", te inspirira mnoge propagandiste,
da tim apelom djeluiju i tječu na osvajanje potrošača. Samo, to je
često "klizak tem", jer katkad dovodi do neukusnosti, lascivnosti
i vulgarnosti, ^Ljudskom oku ugodno djeluje samo^^ono što je estetsko
i u mjeri izraženo i doneseno«. Pretjerivanje može više štetiti no kor-
ristiti. Apel na seks upotrebljava se u propagandi gotovo svih artika-
la široke potrošnje, pa i artikala za reprodukciju. Naročito se pri-
mjenjuje za propagandu kozmetičke i drogerijske robO; sredstava za
održavanje higijene, odjeće i obuče, Najumesnije ga ¿e koristiti kao
prikaz djelovanja propagiranog artikla koji muško i žensko čini ljep-
šim, skladnijim i privlaonijim ili uljepšava i upotpunjuje bračni i
porodični živote Ne valja ga upotrebljavati samo zato da bi se skre-
nula pažnja na vlastiti proizvod bez obzira na njegovu namjenu. Apel
na seks'može se uspješno koristiti i u propagandi turizma"
Ob receptu, ki ga navada J. Sudar, človek dobi občutek, da je dejstvo,
da se V reklamah in v življenju sploh apelira na seks in podobne
stvari, nekaj povsem normalnega.. Poudarja narireč, da je pri tem treba
imeti cut za estetiko. Če ga propagandist torej 'ima, potem lahko po
mili volji dela iz tega denarTo ni nekaj normalnega. Seks je aktual-
en in ga je v te namene mogoče uporabijati^le zato, ker je njegov
spontan-'in naraven tok oviran s strani družbe in njenih norm. Naravni
tok je torej zaviran, v zameno za to pa imamo določene ventile- ki
sproščajo zavrlo energijo in zdržujejo prijetno s koristnim na ta na-
čin, da iz sek¿sa delajo denar. Ti ventili so poleg reklame še filmi,
pi^nografija itd. Zavore so tiste, ki pogojujejo frustracije v družbi,
na^račun katerih seksualnost dobi'nenaraven prizvok,, ki daje odprte
možnosti raznim "ventilatorskim mehanizmom"^ Eden teh je npr, reklama
z apelom na seks, ki poleg tega^ da je^učinkovita z drazljivostjo
teme same, vsiljuje še pojem o sreči^ Človekova sreča se giblje v
smeri tistih sredstev, ki bodo zadovoljevala-propagirane-vrednote
(najlepši; najelegantnejši, moderen.c,). Propagirana estetika je tis-
ta, ki z umetnimi sredstvi dosega "nadnaravnoistoče; prikazuje le
ljudi, katerih videz je za določene pojme edino lep, in skratka,
prek reklame vnaša v družbo hierarhični okiAS, Da tako naravne vred-
note v konkurenci z umetnimi izgubljajo tekmo, se kaze v tem, da
-5o-
zaradi propagiranih vrednot ljudje nimajo več pravega čuta za narav-
nost, za naravo, za soljudi in navsezadnje tudi sami zase. Pomembnej-
še je ustrezati hierarhičnim vrednotenjem bolne družbe in na račun
neustreznosti temu vrednotenju doživljati   jravme, frustracije, sovra-
žiti konkurenco - soljudi in z umetnimi maskami konkurirati naravi*.
Posledica tega so npr,: mrtve reke zaradi pralnih praškov in lepotnih
kemikalij, velika smetišča sredi gozdov, kjer je uskladiščena izrablje-
na robida, itd, človek ustvarja induvidualno čistočo, estetiko na račun
onesnaževanja vsega ostalega^ za kar smatra, da se   ga ne tiče.
Reklamiranje gkpelom na seks pomeni obdržati obstoječe norme zavrtos-
ti v pogledu seksualnosti, obdržati frustriranoga človeka, zato-^-da.bo
• lahko reklama z apelom, na seks še smeraj učinkovita; in pomeni obdr-
žati nesvobodne^a Človeka ter ga manipulirati,
2,    APEL NA VARČNOST
J,    SUDAR: ^
"U večine nas prirođen je osjećaj za štednju u svakodnevnom životu,
bilo u pogledu novca, bilo u čuvanju stvari, ^odjela, alata i drugih
proizvoda. Svaka propagandna poruka koja^obećava potrošaču neku šted-
nju ili mu daje specijalnu pogodnost (duze trajanje, izdrži j f.vost ne-
kog proiaoda) ili uslugu uvijek privlači pažnju zainteresiranog kupca.
Već je poznata i stara trgovačka praksa pri isticanju cijene^ npr, da
99 dinara daje dojam povoljnije cijene nego loo, ili ^85 dinara umjesto
5oo,"-^3     :      š     ■
S psihološkima metodama samoopazovanja ali introspekcije   in opazovanja
lahko ugotovimo, da varčnost človeku ni prirojena, temveč privzgojena,
-Otrok nima potrebe po posedovanju, dokler se ne nauči; da ima to
neke koristio
Posedovanje česarkoli je privzgojena lastnost in je v skladu z naravno
potrošniško miselnostjo ljudi, človek lahko poseduje znanje in material«
Ce poseduje znanje, ga lahko uporablja na dva načina: Prvič, ga krea-
tivno uporablja v svoje in v zadovoljstvo soljudi, brez konkurenčnega
prizvoka; drugič, znanje mu je le pot do imet jaj oziorma ga prodaja^in
si z izkupičkom kupi hišo, avto, pohištvo, ugled itd. Večina ljudi živi
predveem na ta drugi način: skrbe zase, za svoj obstoj, v kar jih v
veliki meri sili sistem atomiziranja. Ta privzgojena lastnost odtujuje
in atomizira celo najbližje si ljudir, kot so starši in otroci. Starši
vzgajajo svoje otroke brez prave ljubezni, čustva so materializirana«
Ne znajo nuditi brez občutka, da so nekaj izgubili in da so za to sami
prikrajšani, sicer bi ne občutili, da otroci"stane jo", da si je za
-otroke treba trgati od ust, da od'njih nimaš nobene koristi ipd,.
. Proizvodi, ki se prodajajo in reklamirajo na apelu na varčnost^ imajo
zaradi potrebe ljudi, da imajo in dobe čim veČ, od sebe pa dajo čim
manj; velik uspeh, ter nudijo lepe možnosti zaslužka, česar^se propa-
gandisti zelo zavedajo, kar^ve povedati tudi J, Sudar, Izložbe z napisi
..^ LETNI POPUST; NOVOIETNO ZNIŽANJE ipd. vzbudijo veliko zanimanje«
Če se apelira na varčnost, pomeni, da je ta privzgojena lastnost Ijud:!-
- pogojena z določeno organizacijo in dojemanjem materiala - nekaj
povsem normalnega, kljub temu, da neugodno vpliva na skupnost, na lju-
bezen med ljudmi,*To torej pomeni, raj bodo atomizirani, naj jih apel
-BA-
na varčnost zainteresira in naj kupujejo in trosijo...
3. APEL NA PONOS »      v -      ' .
J. Sudar,:       / гч-■'■ -  ' '
"Mnoge ljude obuzima u vecój ili ifianjoj mjeri osjećaj ponosa kad posje-
duju nešto što drugi nemaju. Vole pokazivati susjedima i prijateljima
novokupljene stvari, ispripovijedati svoje uspjehe u poslu: ponose se
svojim talentom, i drago im je kad ga mogu na bilo kojem mjestu istak-
nuti.
Na tom psihološkom momentu izrađene su mnoge propagandne poruke a naro-
čito propagacene poruke za poznate i skupe proizvode. Iako je taj apel
suprotan apelu, štednje, on ipak potvrđuje, da mnoge stvari imaju proâu
upravo zbog toga što sU skupe« Npr/ kod kozmetičkih proizvoda ispiti-
vanja su pokazala da cijena nije igrala ulogu, ukoliko se ženama obeća-
vala neka specifična prednost u proizvodu." (str. 38)
Ponos je privzgojena lastnost in^je tesno povezan z imetjem, znanjem,
talentom, materialom in KONKURENČNOSTJOo Konkurenca je ena tistih fak—
torjev, ki ljudem od majhnega privzgaja ponos in obenem vedno znova
razvršča^druzbo po-hierarhičnih vrednotah^ Tisti, ki so se imeli in se
imajo možnost na. kakršen koli način izkazati pred soljudmi, so za to
nagrajeni, so boljši od drugih, so pametnejši od drugih, so "večvredni",
in-tako se zopet vsiljuje občutek, da so^nekateri ljudje v naši družbi
boljši od drugih (nadljudje) in da zasluženo uživajo svoj položaj na
"vrhu".•In potemtakem naj bi bilo povsem normalno tudi to, da vsi, ki se
nimajo s Čim^izkazati, ali pa je tisto, kar znajo ali^imajo, nekaj nepo-
membnega, doživljajo travme, da so nevoščljivi, sovražni, neiskreni iu
da na ta račun počno tudi dejanja, zaradi katerih jih ta družba kaznuje
in izloča.
Imamo torej ponosne ljudi in jih ob reklami z apelom na ponos lahko-tudi
uporabimo v potrošniške namene. Tisti, ki so ponosni, želijo najbrž
takšni tudi ostati. To v potrošniškem smislu^pomeni', da nabavljajo več
kot drugi, "boljše" proizvode kot drugi, dražje proizvode kot drugi. To
pomeni,' da lahku kupijo nekaj, kar jih bo naredilo ponosnejše, vrednej-
še in srečnejše od drugih. Posestniška hierarhija omogoča in sili v"
nenehno približevanje tistemu, česar drugi nimajo. Ta težnja stalno zvi-
šuje nivo; ki se mu človek žeii približati C Hkrati pa se tudi z umetnim
zastarevanjem proizvodov dosega, da se dosegljivo vedno giblje v nedo-
segljivosti, oziroma ze doseženo se spreminja v nekaj novega, kar je     •
šele treba doseči. •
Ce. se in se v reklami še bo apeliralo na ponos, to torej pomeni, da je
potrebno, da nekateri ljudje žive bolj srečno in zadovoljno kot drugi,
čeprav je to zadovoljstvo na račun drugih, in DA JE TO NEKAJ POVSEM
NORMALNEGA - NARAVNEGA«

AFEL NA, APETIT
J. Sudar ^
JJKrana je tjelesna potreba« Ona jo dnevna potreba i ^užitak. Apeli na
zeda prilzazuju pune čaŠe limunade, piva i osvježujućih pića.   iloge
fotografije u boji i crteži prehrambenih proizvoda upravo izazivaju
osjećaj gladi i zelju za jelom. Taj se apel naročito može i primjeniti
kođ. propagande i publiciteta ugostiteljskih poduzeća i industrije pre-
hrambenih proizvoda« U propagandi turizma mogu se propagirati nacional-
na jela, specialna vina, specialna vina i ostala pića koja interesira-
ju inozemnog turista gurmana." (str« Ц'Ц')
Prehrambnea industrija, katere smoter je izdelovati,^prodajati in imeti
dobiček ob čira manjših izdatkih, ne more obenem združevati tudi potre-
bo po zdravi prehranio Človek jó v družbi dobil nove funkcije, ki so
postale važnejše od njegovih primarnih potreb. Zaradi njih ljudje ni-
majo časa. da bi se tem.eljito posvetili zadovoljevanju primarnih potreb.
Tudi prehrana je eden tistih opravkov,, ki jih zaradi nujnojeih skrbi
prelagajo na kasnejši čas in jih opravijo površno. Da je človek odtujen
od skrbi za zdravo prehranjevanje; je krivo tudi dejstvo, da je to skrb
prepustil družbenim institucijam,'kjer se ne ukw^jajo z vprašanjem, kaj
je za zdrav človeški organizem koristno« Cena postaja merilo za kvali-
teto in vrsta hrane merilo človekovega statusa v družbi. Taka hrana
kot simbol statusa je npr, mesor To dejstvo je povzročilo masovno pro-
izvajanje mesa, piščancev, hranjenih z gebmicinom in drugimi kemičnimi
pripomočki za pospeševanje rasti. To je zgolj zadovoljevanje težnje -
- proizvesti čim več v čim krajšem času, proizvesti vedno nekaj novega,
v novi embalazi-j proizvesti tisto, kar bo prihranilo čas, pa čeprav so
to nezdrave konzerve, s hormoni hranjeni piščanci, umetno pripravljene
osvežilne pijače, ceia vrsta juh za hitro pripravo in raznih speciali-
tet, ki im.ajo to moč, da so privlačne za oči, ali pa jih ljudje kupuje-
jo zato, ker so na razpolago oz o ker jih priporoča televizija. Dejan-
sko pa napolnijo človekov želodec in dajo občutek sitosti.
Tak način proizvodnje je v skladu z družbenim sistemom in krepko pogo-
juje odtujenost od dela^ Človek, odtujen od^dela je odtujen od samega
sebe, od naravOj zgublja občutek za ravnotežje v sebi, zgublja čut za
tisto, kar dejansko potrebuje tako za svoje telo kot za svojo psiho.
Telo potrebuje zdravo prehrano za svoje zdravo delo, zdrav videz, za-
dovoljstvo, za sočutje z.ljudmi, za ljubezen, za srečo. Malo je bole-
zenskih primerov pretirane debelosti, suhosti, duševnih bolnikov, sr-
čnih bolnikov itd., ki bi jim bil vzrok za to bolezen prirojen. Veči-
noma so po sredi družbeni vzroki in nezdrava prehrana.
Prehrambena industrija proizvaja za dobiček, je odtujena od zdrave pri-
prave prehrane; tako nima več tiste funkcije, ki jo človeški organizem
zahteva, pač pa je njen namen povsem potrošniškega značaja, ki absolut-
no ruši zakone narave - vendar so ti prisotni v človeku in jih ni mo-
goče negirati^ S tem ko človek izgubija občutek za stik s samim seboj
in ravnotežje v telesu, se ruši tudi razmerje med telesom in duhom, kar
pomeni preprečevanje kreativnega dela, motnje v razmišljanju. Te posle-
dice pa so seveda koristne za razredno-izkoriščevalsko-nehumanistično
usmeritev družbenih sistemov v svetu.

APEL NA STRAH
Propaganda bo tako dolgo uspešna, dol^ler se bo človeka mehaniziralo ter
se mu privz^ajalo vrsto občutkov in navad. Strah je sicer čisto naravna
zna2ilnost živih bitij, toda če je izzvan s^pomočjo atomiziranostl in
odtujenosti, potem ni več naraven. Najbolj žalostno pa je to, da druž-
,ba nimá namena čloVeka pozdraviti, temveč mu z umetnimi pripomočki po-
magati k še bolj odtujenemu življenju. Da je to res, nam govori propa-
ganda sama, ki nam ponuja:
- bojite se nesreč— kupite naše varovalne izdelke
" bojite se bolezni —na voljo so^vam proizvodi LEK-a
- bojite se smrti — nudimo vam poživila
- bojite se zanositi — kupite naše zaščitno sredstvo   ,
- bojite se tatov — kupite ključavnice Titan
- bojite se vojne — dajte denar za oboroževanje
- bojimo se konkurence, tujcev, gglote, ponižanja, la^i, sovraštva,
'-^г'.       ' , nepomembnosti... Družba nudi^ le pripomočke za pomirjanje
strahu, ne poizkuša pa ga odpraviti. Še mpsičesa se bojimo - še marsi-
kaj si lahko prodamo.
J. Sudar
"Interesantnan i očit primjer ili ilustracija onoga što bi se moglo de-
siti ako pojedinac ne, upotrebljava propagandni proizvod iako je 1 dje-
lotvorno oruâe u propagandnim porukama. Slika sudara, prikaz nesreče
zbog nezaš'titenosti pri radu, ili propusta, koji dovodi do neugodnih
posljedica itd., apeliraju na sigurnost i zaštitu ako se upotrebi pro-
pagandni proizvod," (str. :Л9)
б. APEL NA LJUBEZEN DO OTROKA
J, Sudar ^
"Apel na roditeljsku ljubav je siguran oslonac, s kojim moze računati
propagandist, koji želi utjecati na roditelje, osobito majke. Roditelji
vole vidjeti svoju djecu veselu, zdravu i sretnu, i ništa im nije teš-
ko, kad se radi o sreči djeteta. Sti su ti momenti o.g-^ai^ulfea je po-
ruka uspješna.   U propagandnim porukama prikazuju se razne scene iz
dječjeg života djetinjstva, prvih koraka - dječjih igara. Takve slike
i fotografije snažni su apeli na roditelje, a osim toga testovi su
pokazali da se fotografije djece najradije gledaju." (str. ^9)
Apel nastarševsko ljubezen dokazuje, da se v družbi manipulira ze и
otrokom. Otroke se že zgodaj navaja na potrošniške navade, na denar,
na družbene vrednote. Družina je osnovna celica, ki skrbi za takšno
socializacijo, ki bo človeka kar najbolje integrirala v ze obstoječ
sistem, družbe.

7. APEL- NA NOVOSf, APEL NA RADOVEDNOST, APEL NA ZDRAVJE, APËL'IÎA SPO- '
.    MIN,-APEL NA 2ELJ0 ZA DOBITKOM, APEL NA ŽELJO PO POTOVANJU
Tudi ostali apeli temeljijo na istih družbenih značilnostih, imajo isti
namen in enake posledice za človeka kot navedeni oz. obravnavani apeli.
Vsi apeli, ki jih propaganda uporablja, stremijo k temu, da bi potros-»
nik trosil in vzdržujejo vrednostni sistem družbe. Ne le da temeljijo
na diferenciranosti družbe, pač pa tudi sami ustvarjajo in pogojujejo
nove oblike diferenciranosti, kar je pravzaprav značilnost ekonomske
propagande nasploh. Na račun človeku privzgojenih in valjenih hib pa
ta družba sama sebe dela neelastično, neživljenjsko, odtujeno od nara-
ve in zaprto v posebno sekun(Ö7no okolje, v katerem vladajo različne o-
blike odtujenosti človeku in ki zapira možnost zrelejšim alternativam«
Dokler bo družba.nezrela za sprostitev boljših alternativ, bo ostala
toga in bo hranjala tako ekonomsko propagando kot vse ostale mehanizme,
ki so v bistvu samo zaviralni m^ehanizmi človekove dejanske svobode in
dezalienacije, Za drugačno vizijo družbe so potrebne korenite sprem.em-
be tako organizacije človeka v družbi kot spremembe človeka samega.
Medtem ko je materialna podlaga precej dograjena in bi ze omogočala
takšno izme javo.med človekom in-okoljem,,.ki bi mu nudila zadovoljitev
naravnih potreb, .so na njej zrasle'noye razredne oblike, povezane s
PARTIKULARISTIČNIMI interesi. Nove razredne diferenciacije nadaljujejo
razdvojenost ljudi tako v medčloveških odnosih kot znotraj -njih samih,
v njihovem vrednotenju, dojemanju in delovanju. Takšna razdvojenost, ki
jo med drugim izkorišča tudi ekonomska propaganda, ne more voditi v
svobodo človeka; morda vodi v delno svobodo ali v svobodo le za nekate-
re ali nekaterih na račun drugih, nikakor pa ne v popolno svobodo clo-
ve štica in v humanistično družboî
-ss-
UDK ЗZ^ , 7S (73)
RUDOLF M. RIZMAN
AMERIŠKA "NOVA LEVIGA": PREDHODNIKI IN PROFIL GIBANJA
/ ' Otroci morajo vzgajati starše.
K. MARX
Uvod
Velik del tistega, kar predstavlja ameriška "nova levica"*^ se je
sklicevalo na marksistične in revolucionarne temelje, ki so tudi
stalen izvir naše družbene teorije in prakse. Znana Marxova misel
v "Kapitalu", da se razvita industrijska družba kaže kot ogledalo
prihodnosti manj razviti družbi, nas naravnost zavezuje k študiju
razvojnih trendov in procesov, s katerimi se srečuje najbolj raz-
vita oz. bolje '"najbogatejša" industrijska družba Zahoda - Zdru-
žene države Amerike. Rezultat tega seveda ne more biti ustvari-
tev futurološke slike naše družbe, ki bi temeljila na mehanični
kopiji razvite industrijske družbe, neke vrste fatalizem, ki bi
nam pozitivistično "napovedoval" prihodnost, temveč kritično
samoosveščanje o mejah in problemih meščanskega sveta in s tem
nastajanje zavesti o možnostih in realnih instrumentih za njihovo
preseganje in izogibanje e Opozorilo ali že samo zaznamba simpto-
mov krize ameriške družbe je politično dejanje "nove levice", ki
je vredno naše pozornosti.  Šli bomo dalje in "novi levici" pripi-
sali več: več ko to, da je gibanje samo izraz "bolezni" družbe
ali da le registrira simptome. Ameriška "nova levica" prinaša s
seboj zgodovinsko oceno družbe, v kateri živi in dela, in se je do
neke mere tudi uspela organizirati v okviru najrazličnejših ,poli-
tičnih modalitet, prek katerih je dovolj opazno^ ovirala popolno
sprostitev nasilja dr^ave.-^ Njena moč, kot piše profesor Dedijer,
raste iz družbenih in drugih protislovij ameriške družbe.^
SDS je na'jrazvitnejšo organizacijsko jedro "nove levice", zato
tej organizaciji v pričujoči analizi posvečamo največjo pozornost.
V tem smi'älu je SDS sinonima z "novo levico". Seveda pa je slednji
pojem mnogo širši in vključuje vrsto (tudi starejših) družboslov-
cev in aktivistov ter bolj ali manj spontanističnih in organiza-
cijsko nekontroliranih političnih akcij,, Proučevanje odnosa med
"staro"  in "novo" levico v,ZDA bi zaslužilo posebno pozornost. Za
sedaj zapísimo le to, da je nastanek pojma "nove levice"  izrastel
iz politične zahteve, da se novo gibanje loči.od politične prakse
in teorije "stare levice", ki da je obremenjena š politično nemoč-
jo, teoretično stagnacijo in dogmatizmom, odvisnostjo od zunanjih
subjektov, frakcijskimi boji in sterilnimi organizacijami. Toda
med glavnimi kriteriji "razlike", ki jo je opredelil C/v^.Mills v
"Pismu novi levici",  je zavrnitev apriorne in slepe vere "stare
levice", v. revolucionarni potencial ameriškega delavskega razreda.
+ Pričujoči esej sestavlja študijo z naslovom "Idejnopolitične
koncepcije ameriške "nove levice", ki je bila izdelana v okviru
Centra za politološke raziskave (СРД) na FSPN in z materialno
pomočjo sklada B. Kidriča.

Takšnemu "viktorijanskemu marksizmu"  (Millsov izraz) je Mills
zoperstavil samozavest revolucionarne mladinske organizacije, ki
se naslanja predvsem na svoje lastne sile. Poleg omenjenih, teo-
retično ne povsem osmišljenih utemeljitev "razlike" so igrali
določeno vlogo tudi bolj subjektivni razlogi: psihološki (samo-
zavest, "biti drugačen") in generacijski motivi ("ne po poti neu-
speha naših očetov" ).     '
Teoretične relevantnosti pojava "nove levice" ni treba posebej
dokazovati. V svetu, še posebej v ZDA, je študentski protest pri-
tegnil pozornost številnih družboslovcev, tako pedagogov kot
raziskovalcev. Najuglednejši in najbolj prodorni od njih se mu
niso mogli izogniti. V nekem smislu se je struktura problematike
-družbenih ved (predvsem sociologije, političnih ved, ekonomije,
antropologije in psihologije) premaknila na takoimenovano mladin-
sko problematiko, še, pomembnejše od gole predmetne preusmeritve
pa je načenjanje konzervativnih in liberalnih ideoloških in vred-
nostnih usedlin iz petdesetih let tega stoletja. Vladavina tez,
kot so na primer "pomiritev razrednih nasprotij", "konec ideološ-
ke epohe", '¿smrt utopije in radikalizma", "vrednostna osvoboje-
nost" v družboslovju in svetovno-nazorskem opredeljevanju, je bila
narušena, če ne porušena, prav z nastopom "nove levice", fenomen
protesta mladine je vnesel v Jdeološko sterilizirano^ družboslov-
je vitalnost, ki jo je danes Ze mogoče izmeriti^s kadrovsko (m.nogi
mladi protestniki so danes najbolj prodorni družboslovci ali pa se
odločajo za družbeno zelo vpliven poklic učitelja) in epistemološ-
ko~hevristično kvaliteto.
Nekaj več pozornosti moramo posvetiti naslovu študije.^- do kam
m€iri ап kaj nam njen naslov obljublja, V zadregi smo že s samim
pojmom "nova levica", ki mu nekateri očitajo konfuznost, drugi pa
pojmujejo "novo levico" kot nekaj, kar je popolnoma samoumevno
marksistično, anarhistično ali goli spontanizem. Tej zmedi so se
pridružila še vprašanja o tem, ali ima to gibanje, če sploh je gi-
banje, program,! ali je imelo sploh kakršenkoli pozitiven učinek,
ali pa gre le za nove oblastnike.^ Večina teh ocen je nastala iz •
ne dobro zakritega nezadovoljstva nad pojavom, ki najavlja.rušenje
obstoječih ideoloških meril in nove družbene alternative. Skušali
se bomo izviti iz objema takšnih in podobnih kritik in iz "nove л.-
levice" izluščiti kritične formulacije družbenega stanja, ki se mu
■je uprla. Sam pojem "idejnopolitične koncepcije" v naslovu stu-
di je^"^ zajema relativno trajne, stabilne in celovi^te miselne nazo-
re-poglede "nove levice" na temeljna področja družbenega življenja
oz. ekzistencialno-interesne, politigno spoznavne in upravljavske
vidike konkretne, to je ameriške družbe.
Ne verjamemo, da je mogoče reči "ne",-^ ne da bi bila v tem "ne"
odsotna sleherna vizija, konstruktivna misel-in spoznanje, ki po
'svoje prispevajo v zakladnico sodobne teoretične misli in uspo-
sabljanja človeštva za družbo, ki se bo začela spopadati s pogla-
vitnimi tokovi alienacijske^in eksploatatorske prakse. Prav tako
se zavedamo, da je danes težko anticipirati vse tisto, kar bodo
kasnejše generacije morda označile kot posledico "novolevičarske-
ga gibanja". Naša analiza prispevka "nove levice" je zato poleg
subjektivnih meja tudi zgodovinskp omejena in nezadostna spričo
++ Glej pripombo na prvi strani'V
- 57-
dejstva, da "nova levica" - kot vsako politično gibanje v pre-
teklosti - nima svojega matematično izračunanega začetka in konca,
temveč jo še čaka dolga pot zgodovinske verifikacij*-:.. Lobkowicz"
v analizi pojava "nove levice" ugotavlja problematičnost oz. odsot-
nost precizne definicije "nove levice". K "novi levici" pa bi po
drugi strani tudi te^ko prišteli samo tisto prakso in teorijo, ki
jo je mogoče pojmovati kot levo.po definiciji Leszeka Kolakowske-
ga7 - praktično in miselno aktivnost, ki pe|je k negaciji obstoje-
čega sveta. Spomnimo se.' da tudi dosnicev te^i k negaciji obstoje-
čega. Vzemimo na primer'Digbyja Baltze^^la, v delu "The'protestant
Establishment" radikalno kritizira družbeni razvoj sodobj^je ameriš-
ke družbe in predlaga, da prevzamejo nadaljnjo usodo družbe v svoje
roke izključno visoki sloji na osnovi tradicionalnih meril in avto-
ritete, ki se jim v celoti pokorava ostali del družbe." Bottomore
je obnovil frtillsovo definicijo levice, po kateri je levičarska
teo:cetična in praktična dejavnost tisto, kar negira^kapitalistično
družbo in ""proizvaja" programe za socialistično družbo,9 Omenimo
še Marcusejevo definicijo levice, ki s^ ujema z Millsovo: "Upor
mlade generacije zoper potrošniško družbo ni nič drugega kot
intelektualna manifestacija volje,^da bi presegli industrijsko
ерођо; iskanje »novega profila družbe, ki je postavljeno onkraj
družbe proizvajalcev'".
Newfieldova definicija "nove levice" vsebuje naslednjo formulo:
v bistvu gre za novo politiko, ki ima etične korene v afirm.aciji
skupnosti, poštenja in svobode. Gibanje se odvija na treh ravni-
nah: ravnina političnega protesta proti^političnemu sistemu in
socialnim nepravičnostim v,ameriški družbiravnina moralnega pro-
testa zoper _ korumpirano družbo in ravnina.ekzisteneialističnega
revolta proti brezosebnemu tehničnemu in birok?¡'atskem.u aparatu,' ki ■
ne odgovarja cloveškim^potrebam,-^-^ Pribičevič      kvalificira "no-
vo levico" kot nov družbeni in politični pojav z nesporno levičar-
sko orientacijo, Definicija "nove levice" kot novega pojava bi zato.
po njegovem morala zaobseči naslednjih šest komponent: (1) časovno
komponento (v relativno kratkem času je prišlo do   široke in močne
politične preobrazbe m^d .študenti); (2) prostorska komponenta (gle-
de na planetarno razsežnost študentskega protesta); (3) intenziteta
protestnih akcij in dejstvo splošnega nezadovoljstva med študenti;
(k) širina političnih zahtev; (5) .levičarski predznak politične
aktivnosti in (6) kritika tradicionalne levice (ortodoksne komu-
nistične,' socialdemokratske in socialistične), S socialno-filozof-
skega vidika je uporabna   Kuvačičeva trditev, da je študentsko
gibanje izvajalec "diverzantskega preboja v vrednostni sistem pozne-
ga kapitalizma" ,"3 Connorjeva       opredelitev.'giban ja se naslanja
na Zgodovinsko kategorizacijo štirih- stopenj zavesti gibanja. Prva
stopnja te^zavesti je "gibanje"/ ki vključuje vse tist^ subjekte,^
ki so angažirani v teoretični in praktični kritiki bur^oaznih druž-
benih, odnosov in sekundarnih institucij.  Druga stopnja zavesti se
imenuje "reYolucìonarno gibanje" in vključuje predvsem subjekte
kritike bur^oaznih produkcijskih odnosov, .Le-ti postavljajo v
ospredje kategorijo razreda p3;:ed kategorijami rase. spola ali sta-
rosti. Tretja stopnja je izražena v "nekritičnem revolucionarnem
gibanju", in vključuje nosilce kritike buržoaznih produkcijskih
odnosov,, ki le-to prenašajo na praktično aktivnost - na delo.^ Gi-
banje je v tej' fazi še neorganiziranospontano in komajda opazno.
Četrta stopnja zavesti je najzrelejša- "socialistična revolucija".
Le-ta vključuje vso tisto aktivnost, ki izvaja teoretično in
-58-
v
praktično kritiko biir^oaznih odnosov v proizvodnji in.,menjavi.
Kritika se ka^^   skozi osveščena atako na celotng bur^oazno pro-
dukcijo in bur^oazno nadstavbo. Kot temeljno družbeno protislovje
proglaša mezdno delo in kapital oz. odtujeno delo, kar vse predpo-
stavlja razumevanje, da ljudi ne nadzirajo stroji, temveč kapital-
ski odnosi, Connor jeva razčlenitev zavesti se nam.   zdi zelo popol-
na in tudi najbližja kriteriju, ki je, če gledamo iz marksistične
perspektive, vsebovan v miotodološki konstrukciji pričujoče analize.
Mislimo na kriterij določevanja manjše ali večje razredno-revolu-
cionarne osveščenosti. Uporabnost Connorjeve in zgoraj omenjenih
kategorizacij in definicij bomo preizkusili na nekaterih mestih te
študije.
Upamo, da smo s tem,v zadostni meri opredelili delovno usmeritev
in idejnopolitične relevantnost tistega, o čemer bo tekla beseda.
Prav tako nismo skrivali vrednostne ali ideološke naravnanosti
našega odnosa do ameriške "nove levice", ki je, kgt se kafee      po
prvih vrsticah tega pisanja, konstruktiven in prejet z osebno
simpatijo, -5
Predhodniki
'^e več kot sto let igrajo študentska gibanja pomembno vlogo dejav-
nikov družbenih sprememib, Engels jih je v nekem članku označil kot
"nukleus, dejansko moč in révolueionrano silo"-^^ v revoluciji
leta 18Ц'о na Dunaju, Iz zgodovine jugoslovanskih naprednih gibanj
je razvidna velika vloga, ki so jo odigravala mladinska in študen-
tovska gibanja. Omenimo le Mlado Bosno, Preporod in SKOJ.    Josip
Broz Tito je opisal vlogo mladine v naši revoluciji z naslednjimi
besedami: "Mladina je vnesla v našo borbo energijo, voljo za ži-
vljenjem, iniciativo, te-lnjo po naprednem." Zopet na nekem drugem
mestu je Tito zapisal, da je "mladina po svoji naravi naklonjena,
da na poseben način izra<^a svojo energijo".^? Tudi Lenin je zelo
visoko cenil drulbeno in politično vlogo mladine: "Mladina bo odlo-
čila o izhodu borbe, prav tako študentovska in še bolj delavska
mladina."18 C.vJ. Mills je zapisal, da študentje tvorijo pomemben
izvor za vodenje in množično podporo antisistemskim gibanjem v 2o,
stoletju.■'■9 Lahko gremo dlje, k Hobbesu, ki je v knjigi "Behemoth"
kategorično zapisal: "Univerze pomenijo temu narodu isto, kot je
Troji trojanski konj... Središče upora, kot je mogoče videti in
razbrati iz drugih uporov, so univerze." Samuel Eliot Morison je
tipičnega ameriškega študenta iz leta 197o označil kot "ateista,
eksperimentalista v moralnih zadevah in upornika zoper avtoriteto".
V letih l83o do l9oo so ameriški študenti sprol'ili nekaj politič-
nih konfliktov, še več pa zaradi organizacije abolicionističnih
klubov in nekonformnega oblačenja na zavodih, administrativnega
odločanja, loco parentis, curriculuma, študentske samouprave in
podobno. Po letu l9oo so kot odmev na naglo rast socialističnih,
progresivnih in populistienih idej v Evropi in Ameriki začeli na-
stajati socialistični krožki in društva« Leta I9I2 je več kot 2ooo
študentov pripadalo 60 vejaoi "Meduniverzitetnega socialističnega
društva". Okrog 15,ооо jih je delovalo v okviru gibanja za izbolj-
šanje socialnega polocaja revnih priseljencev v mestnih četrtih.
-54-
Prva svetovna vojna je prekinila aktivnosti, toda oktobrska revo-
lucija je znova 'sprolila simpatije do socialističnih idej. Pogla-
vitni problem je nastal v zvezi s svobodo govora, "Študentje so
zahtevali, naj se slišijo vsa in najrazličnejša mnenja; konzerva-
tivoi so jim nasprotovali, da bi se univerze razvijale v forume
za radikalna stališča,"21
že v tem času so študentje uperili svojo kritiko zoper nečloveš-
ke učinke takfcatn^ tehnologije, neustreznost znanstvenega racio-
nalizma in izobraževalne institucije, "New York VJogld je v svojem
uvodniloi leta 1925 zapisal: '^'Upor se širi po koledzih in univer-
zah po vsej državi" - proti ROTC (Reserve Of fi cer s^í^ Training Corps-
- vojaška vzgoja za rezervne oficirje),' omejevanju svobode govora,
nesmiselnim predmetom, npr« uradni zgodovini in podobno,'^'^ Velika
kriza tridesetih let je pospešila pojavljanje novih radikalnih
političnih protestov. Najmočnejšo levo radikalno skupino mladih lju-
di je predstcivljala Komunistična partija, ki pa je ostro nasproto-
vala vsem oblikam Imlturne deviance ali osebnim ekshibicijam nekon-
formnosti. Te oblike protesta je partija često obsodila kot "infan-
tilno levičarstvo" in jih je celo izenačila z romantičnimi antisi-
stemskimi prepričanji mladih fašistov. Vendar o kakšnem večjem
vplivu kommiistične in socialistične levice v. tem času ni mogoče
govoriti.
Mladinska komunistična zveza (YCL), Zveza za industrijsko   demokra-
cijo (LID), Mladinska ljudska socialistična zveza (YPSL) in še
nekaj anti-stalinističnih političnih sekt so obstajale kot nacio-
nalne organizacije ali pa kot izolirana telesa na večjih univerzah
(Harvard., Chicago, Berkeley)^ Nekoliko močnejše je bilo gibanje
v Wisconsinu zaradi močne levičarske lokalne tradicije, medtem ko
je o najmočnejši aktivnosti mogoča govoriti na City Collegeu v New
Yorku,   Velika gospodarska in družbena depresija v ZDA je radikalna
gibanja, potem ko jih je porodila, tudi kmalu pokončala. Med štu-
denti je prevladala skrb za materialno vsebnost, pomiritev z avto-
riteto in umik v družinski krog. Uradno režirani strah pred "mono-
litnim komunizmom" v štiridesetih ìn'petdesetih 4etih 2o, stoletja
je odigral podobno vlogo kot^ svoj čas Velika kriza, "Establishment",
liberali in nekomunistična levica so sprejeli skupno platformo boja
zoper komunistične idgje in organizacije. Vrh politične in fizične
represije je bil dosežen z-ekstremistično aktivnostjo pokojnega
senatorja Joea McCarthyja, McCarthy je v relativno kratkem času,
v katerem je obvladoval am.eriško javno mnenje, zatrl še tiste skrom-
ne oblike levičarske aktivnosti, ki so preživele politično tutor-
stvo dr¿ave v obdobju "New Deala" in II. svetovne vojne. Tako se je
na primer vpliv KP ZDA na del sindikalnega članstva (dvajset od-
stotkov ob koncu vojne) skoraj popolnoma izgubil, McCarthyzem je
pustil za seboj dolgoročne politične posledice. Poleg odstranjevan-
ja naprednih duhov iz ključnih sektorjev ameriške nadgradnje, med
številnimi "čistkami"  je moral oditi z univerze tudi C,M, Mills,
je McCarthy trenutni valraum hitro izpopolnil z nosilci desničar-
skih političnih pogledov. Zasluga za vlogo, ki jo igra ekstremna
desnica v ameriškem političnem ž-ivljenju, pripada predvsem politič-
ni aktivnosti tega ekstremističnega senatorja in družbenim krogom,
ki so stali za njim, McCarthyzem tedaj ni le trenutna in zaključe-
na epizoda ameriške politike, temveč pojav^ ki ima svoje korenine
še danes v raznih konstituantah ameriškega političnega sistema, V
tej zvezi je David Riesman ocenil, da je desnica v ZDA mnogo šte-
- 60 - ;
Yilnöjsa in "bolje organizirana kot levica. Desnica l^hko tudi ra-
čuna na neprimerno vecjo podporo v srednjih slojih.23 Pj^oces desta-:
linizacije je 1ша1и riačel tudi umetno skonstruirano grožnjo "komu- .
nistične nevarnosti", k¿ je v poznih petdesetih letih podlegla :
plazu suh stane ialne- družbene kritike, ki ga. je sprožila ameriška
študentovska in intelektualna levica.
V zgodovino "nove levice" so stopili dogodki, kot na primer: Mont-
gom.ery, avtobusni bojkot v Alabami leta 1955-56, ustanovitev Štu-
dentskega nenasilnega koordinacijskega odbora (SNCC) in Študentov
za degokratično družbo (SDS) leta 19o6, boj julnjaškega gibanja
za državljanske pravice v "Mississippskem svobodnem poletju", po-
hod na Alahamo 196^-1965, klic "black power"  (črna oblast) spomla-
di 1966, "student power", gibanje, ki se je odlikovalo predvsem z
berkeleyskim gibanjem za svobodo govora l96¿f do I965, in upor na
kolumbijski univerzi aprila in maja leta Í968, intenzifikacija pro-
testov zoper vojno v "Vietnamu itd e 2^
Naj uporabijo OrBrienovo periodizacijo^^ "novolevičarskega" gibanja
in jo prikaz-imo v skrajšanem obsegu. "Vsaka periodizacija ima svoje-
vrsten m.ehanističen pečat in ne m.ore zajeti totalno vsebine nekega
dogajanja. Zato je tudi uporabljamo le pogojno. Kritično bi velja-
lo spregovoriti o tem, da periodizacija ne pove ničesar o tem, da ^
je paralelno potekal proces teoretičnega osveščanja in akumuliran-
ja izkušenj; ki je po našem, mnenju pripeljal do kritičnega koncepta
ali teorije ameriškega kapitalizma in ki je pretežno predmet naše   -
nadalnje obravnave.
Prvo obdobje zgodnjih šestedesetih let je prinašalo na površje li-
bertistična vprašanja: segregacija javnih naselij, atomski poskusi,
delovanja senatnega odbora za protiameriške ("unamerican") aktivnos-
ti, ogrožanje akademskih svoboščin. Gibanja so se ponavadi osnovala-
kot je to običaj v Ameriki, na temelju določenega družbenega proble-
ma, in jih je odlikovalo skupno nezaupanje do tekoče politične ideo-
logije in prakse e Največja študentska   protestna organizacija je
bila Študentska mirovna zveza (SPU), ki pa še ei je usmerila izključno
na kritiko atomskih poskusov   in je tudi prenehala po podpisu
sporazuma o omejitvi atomskih poskusov leta 19^3.
V letih 1964-65 je prišla na površje problematika participativne
demokracije in s tem vzporedno dve novi radikalni gibanji SNCC in
SDS z nalogo,-^da osnujeta široko gibanje, ki bi dajalo povprečnem.u
ameriškemu državljanu aktivno vlogo v procesu globalnega in lokalne-
ga družbenega odločanja,Nezaupanje in protest sta bila naslovljena
predvsem na zvezno(vladno) liberalno birokracijo, personificirano
v "oddelku za pravosodje" in organu "vojna revščini", ki sta spre-
jemala odločitve brez sodelovanja prizadetih,
^ . ■
Tretjo fazo je sprožila eskalacija vojne,v Vietnamu leta 1965.
Mladina je uperila svojo ost zoper samo vojno in ne le proti vo-
jaški obveznosti in vpoklicu. Na dnevni red je prišla globalna
koncepcija ameriške zimanje politike. Četrta faza^ ki pa je tesno
povezana s tretjo, je prinesla na površje koncept "black power",
ki ga je formuliralo gibanje SNCC. Vzporedno se je oblikoval še
koncept "student poxver".
Študentje so začutili, da je prvo nalogo, ki so si jo zastavili v
boju zoper družbeni sistem kot celoto, mogoče v prvi etapi uresni-
- ó/) -
citi le tako, da zavrnejo sodelovanje s sistemom, ki ga le-ta
formulira pod svojimi pogoji, "Starim ljudem"  (liberalcem), ki
so se nenadoma prestrašili besede "nova levica" in socialnih po-
sledic gibanja, je C,W,Mills, ki mu lahko rečemo prvi teoretični
"prijatelj" "nove levice", zabrusil: "Obdobja samozadovoljstva je
konec. Naj se stare ženice modro pritožujejo o "koncu ideologije".
Zopet smo se začeli premikati naprej."^"
Evolucija   in   profil   SDS
Organizacija SDS je najbližja, če ze ne identična s tistim, kar
razumemo s pojmom "nove levice". Razvoj te organizacije najpogo-
steje označujejo s tremi R (reforma, rezistenca in revolucija).
Oglejmo si procese prehajanja iz ene v drugo in tretjo kvaliteto.
Med "očete" SDS prištevajo Uptona Sinclaira, Jacka Londona^in
siha finančnega milijarderja Jamesa Grahama Phelpsa. Ti možje so
ustanovili "meduniverzitetno socialistično: društvo", ki se .je
odlikovalo predvsem z intelektualističnim in kabinetnim pristo-
pom. "Društvo" je leta 19^2 ustanovilo revijo "Študentski pogledi",
ki je skovala pojem industrijske demokracije kot temeljni cilj
socializma. 1921. leta se je društvo preimenovalo v "Ligo za in-
dustrijsko demokracijo"  (LID), Sinclair je kasneje zapisal, da jim
je pojem industrijska demokracija pomenil predvsem "proizvodnjo za
potrebe in. ne za prof it", ^''^
LID je imela na svojem čelu močne osebnosti, izvršni direktor je
bil Norman Thomas, John Dewey je. bil njen podpredsednik. Skupina
je bila v marsičem podobna angleškim fabijancem. Kljub proklamira-
nim socialističnim in prodelavskim ciljem pa je gojila strastni   .
antikomunizem. Na začetku tridesetih let je LID^ustanovila štu-
dentsko krilo (SLID), Leta 193-5 se je SLID združila z nekaterimi
drugimi skupinami v Ameriško študentsko zvezo (ASU), prvo resnično
veliko in radikalno študentsko organizacijo v ameriški politični
zgodovini. 1939- leta je imela ASU 12,eoo članov.Po drugi svetovni
vojni se je SLID ponovno pojavila kot samostojna organizaeija in
jo je bilo po letu 195o še komajda slišati. Gibanje za državljan-
ske pravice jo je spet prebudilo leta 1955, ko je ustanovila svojo
mladinsko sekcijo z imenom. SDS, .  . "
Al Haber^ študent z univerze Michigen, je postal prvi voditelj SDS,
Prva konferenca SDS (leta.:.l96o) je obravnavala vprašanje organizi-
ranja protestnih oblik državljanske nepokorščine v Grensborou in
Nashvilleu. Prizadevanja so se stekla v tisto, kar je označevalo
celotno zgodnjo dejavnost SDS -^organiziranje skupnosti belcev na
Severu za podporo gibanju za državljanske pravice,Isto leto so
'bile na Berkeleyu demonstracije zoper dejavnost Kongresnega komi-
teja za protiameriške dejavnosti, Millsovo "Pismo novi levici", ki
ga je objavila angleška revija "New left Review"je med. prvimi
populariziralo -pojem "nove levice" v ameriški družbi, Mills je za-
pisal, da so študenti po vsem svetu v nekakšnem "moralnem valovan-
ju" , in pozval "novo levico" Amerike, da preizkusi svojo ustvar-
jalnost in gre onkraj klasične marksistične tradicije ter napravi
iz sebe silo, ki bo pripeljala do radikalnih sprememb v družbi,'
Millsovo absolutizacijo teze. da lahko revolucionarno mladinsko
-бг-
grbanje obstaja brez tesnejše zveze z delavskim razredom, je SDS
kasneje razvila v glavno ideološko vprašanje, ki je SDS dobesedno
presekalo na dvoje,
jLinija I962 sta Tom Hayden in'Al Haber na konvenciji SDS v leto-
viškem mestu ameriške sindikalne organizacije AFL-CIO v Port Huro-
nu, drsava Michigan, predložila znani "Dokument iz Port Hurona",
ki je na 61 straneh začrtal program SDS, Značilne so začetne bese-
de iz "Dokumenta": "Sodimo h generaciji, ki je dozorela vsaj v
zmerni blaginji, sedaj domu je po imiverzah in ji je tesno, ko gle^i
da na svet, ki ga je podedovala," Leta I968 so mnogi iz SDS oceni-
li dokument kot "staromoden" in "še zanimiv". Glavna pomanjkljivost
dokumenta da je bila v tem, ker ni jasno opredelil "sovražnika".
Temo "participativne demokracije", ki je dobila v dokum.entu bistve-
no vlogo, je SDS vzela kot politično konstanto v vsem nadaljnjem
političnem programiranju, "Delo", piše v dokumentu, "bi moralo
sloneti na spodbudah, ki presegajo vrednotenje z denarjem ali
dejstvo golega obstoja," Delo bi moralo biti izobraževalno, ustvar-
jalno, samousmerjajoče, moralo bi krepiti samostojnost, spoštovan-
je dostojanstva drugih in družbeno odgovornost.
Značilna je še teza, ki jo je kasneje SDS zavrnila, da je "nasilje
Ostudno, ker pogojuje preobrazbo cilja, naj si bo to človeško
bitje ali skupnost ljudi, v razosebljeni objekt sovraštva".Antiko-
miunizem LID sé je še vedno pojavljal, toda ne več v ekstremni obli-
ki: "Kot demokrati nasprotujemio komiunističnim sistemom.,. Komu-
nistično gibanje ni nikoli uspelo uresničiti proklamiranega, vo-
diti svetovno gibanje- v emancipacijo človeštva".Liberalni impulz
je bil očiten na koncu dokumenta, kjer je zapisano, da je treba do-
seči zvezo z liberalnimi silami pri^graditvi študentske moči in
bolj socialno relevantne univerze-,- Študentje in profesorji si mo-
rajo izboriti kontrolo nad izobraževalnim procesom,, ki jo sedaj
izvaja administrativna birokracija. "V učne programe jé treba
vnesti družbene probleme."
"Dokument iz Port Hurona"  je zrastel neposredno iz stare ameriške
populistične tradicije, po kateri naj bi bila globalna družba
bolj odgovorna individualnim članom in po kateri bi bilo treba
omejiti število institucij oblasti, da bi se lahko bolje slišal
"glas ljudstva". SDS je kmalu spoznala, da populistična vizija
tudi v preobleki "korporativnega liberalizma"  (J.P. Kennedy, L,B,
Johnson - SDS je naslednje leto, 1964 podpirala v volilnem letu
z geslom "Part of the way with LBJ") ne načenja bistvenega temelja
sistema.
Leta 1963 je sindikat delavcev v avtomobilski industriji daroval
SDS 5000 dolarjev, medtem je SDS tudi prejemala subvencijo od sin-
, dikatov, z namenom, da nadaljuje z organiziranjem boja za državljan-
ske pravice in zoper nezaposlenost. Leta l97o je avtomobilski
sindikat postal eden glavnih objektov napadov SDS, ki je sicer
podprla stavko delavcev v avtomobilski industrij i,Vzporedno s so-
delovanjem s sindikati je prišlo do notranjih konfliktov v,SDS
ob dveh dilemah: aiii naj mladi levičarji omejijo boj na univerze
ali pa naj se povežejo s širšimi plastmi ljudstva v boju zoper ■
sistem. Leta 1964 so se v SDS popolnoma odrekli pričakovanjem, da
je mogoče dobiti od "estabilshmenta" karšnekoli koncesije, "De-
lovanje znotraj"  je doživljalo neuspehe (borba za državljanske
-63-
pravice, napori za organiziranje lokalnih skupnosti, nezaposlenost,
itd,), preizkusiti je bilo treba novo strategijo - "upor od zunaj".
Upor študentov v Berkeleyu (leta 1964) z "gibanjem za svobodo govo-
ra" in sočasna eskalacija vojne v Vietnam.u pa ameriška agresija nad
Dominikansko republiko so krepili pojavljanje teoretičnih analiz na-
rave ameriškega imperializma, kar je še bolj radikaliziralo zavest
in akcijo študentov,SDS je dokončno preizkusila meje ameriškega
pluralizma in se dokopala do spoznanja, da je Ameriko potrebno
"revolucionirati", Odtlej naprej so fotografije s konvencij SDS pri-
kazovalevvodltèîje organizacije s stisnjenimi pestmi.
Do študentskih konfrontacij s policijo in stavke na Berkeleyu je
prišlo zaradi sklicevanja študentov na pravico do politične aktiv-
nosti na univerzah Л Berkeley je s praktičnim in teoretičnim ges-
lom "neposredne akcije" revitaliziral celotno SDS, Decembra 1964,
leta je nacionalno vodstvo SDS podprlo program   demonstracij zoper
Chase Manhattan Bank in druge korporacije, ki so finančno podpirale
južnoafriško vlado. SDS je organizirala množične "teach-ins" zoper
vojno v Vietnamu. SDS je postala največja   organizacija v okviru
tistega, kar imenujemo "nova levica". Imela je ze 125 celic in 4ooo
članov. Prepoved sodelovanja kom.unistov v SDS, ki je bila zapisana
v statutu, ko je LID osnovala organizacijo, je bila preklicana.
Članstvo v SDS je postalo odprto^za vse tiste, ki se zavzemajo za
-'demokracijo kot sredstvo in družbeni cilj". Akcijam, ki jih je
organizirala SDS, so se začele   pridruževati številne "socialistič-
ne" skupine: klubi W.E.B. Du Bois - mladinska skupina KP ZDA, Gi-
banje 2, maja, mladinska skupina Napredne delavske stranke (PLP),^
Zveza socialistične mladine (ISA) in mladinska sekcija Socialistič-
ne delavske stranke (SVJP). SDS je   prekinila nevšečno zvezo z LID
(I966), ki jo je skrbela nenadna "infiltracija" komunistov v SDS; s
tem formalnim dejanjem je SDS vstopila v drugo fazo oziroma kvalite-
to svoje politične evolucije, svojemu drugemu R - rezistenci naspro-
ti.'
V SDS so začeli prihajati na površje prvi konflikti ob vprašanjih,
kaj je sploh "establishment" in "struktura oblaá;i", o katerih so
sicer toliko^govorili; ali naj organizacija zavzame strogo antiim-
perialistično stališče ali zgolj tekoče stališče ""proti vojni". Še
preden je prišlo do teoretičnih razjasnitev, je prišlo do premika v
političnih akcijah. Na številnih univerzah se je pojavilo geslo
"študentske oblasti". Več kot 800 demonstrantov je jeseni I966 na
Harvardu obkolilo avtomobil, v katerem se je peljal tedanji obram-
bni minister Robert McNamara. Naprej so ga spustili šele, ko je
del<Hn izjavil, da lahko študente obtoži "fizičnega ogrožanja življe-
nja" zoper drugo osebo,Univerza Queens v New Yorku je bila priča
množičnih demonstracij zoper rekrUtacije v vojsko, medtem ko so se
po drugih univerzah odvijale demonstracije zoper rekrutiranje v
CIA in za Dow Chemical Company (proizvajalec napalma za Vietnam),
Univerza v Wisconsinu je prepovedala delovanje SDS na svojem ozem-
lju zaradi aktivnosti zoper Dow Chemical; to je bil prvi primer, da
je neka univerzitetna administracija menila, da delovanje SDS o-
groža tiniverzo, in je s prepovedjo upala osamiti SDS od študent-
skih možic. SDS na univerzi Pennsylvania je zahtevala od univerze,
da se odpove raziskavam kemičnih in bioloških vojaških sredstev.
Profesorji so se strinjali z zahtevo SDS, vendar je univerzitetna
administracija vseeno obnovila pogodbo v višini 900.000 dolarjev
z Inštitutom za kooperativno raziskovanje.
- 6k'
Carl Davidson je v tem času v nekem eseju pozval k ustanovitvi
Študentskega sindikalističnega gibanja, ki bi izhajalo iz ideje
Uptona Sinelaira, da so "univerze korporacije in tovarne znanja, ki
usposabljajo korporativno državo za rast in izkoriščanje v domačem
oloriru in v tretjem svetu", Davidson je predlagal, naj bi radikalni
študenti prevzeli kontrolo паб. izobraževalnimi zavodi preko zato
posebej organiziranih študentskih zvez in študentskih političnih
partij. Obstoječe oblike protesta je razširil na zasedbo univerzi-
tetnih administrativnih poslopij, bojkote predavanj, okupacijo
"bank podatkov"  (lEM) in podobno. Predlagal je tudi, da bi morali
^ študentje slej ko prej sodelovati pri načrtovanju učnih načrtov,
zavzeti bi se morali za odpravo ocen, zmanjševanje števila studen-:
tov v énem   razredu in za samoupravljanje v študentskih domovih.    ;
Pozimi I966/67 je nacionalno vodstvo SDS sprejelo sklep, da se
mora SDS na vseh univerzah upreti naboru študentov. Naslov sklepa
se je glasil: "SDS in nabor: Od protesta do rezistence,"
-íTa tej stopnji politične evolucije SDS je že prišlo do prvih'med-
lih govorjenj o revoluciji. Voditelji SDS so začeli imenovati sami
sebe "revolucionarje", uporaba besed, kot so "radikalna družbena
sprem.emba" in "radikalna ali revolucionrana zavest",. je bila vse
pogostejša. Odpor zoper nabor - tako so menili - vodi do pojava
"revolucionarnih kadrov", Člani SDS so začeli prebirati Marxa,
Lenina in Mao-Ce-*.Tunga, Guevaro, pa še Marcusejevega "Enodimenzio-
nalnega človeka".oziroma njegovo tezo o tem, da bo "novi   delavski
razred" nadomestil Marxovega klasičnega proletarca. Prav ob tej
zadnji tezi je kasneje prišlo v SDS do ostrih ideoloških spopadov,
bolj ko se je v SDS krepil tisti del levice, ki je verjel v indu-
strijske de 3_av ce. Za SDS je sedaj delalo ze več kot З0.000 študen-
.tov, 6,000'pa je bilo vpisanih v članstvo. Na vojno v Vietnamu niso
več gledali kot na "napako po naravi sicer dobre oblasti" (libera-
listično gledanje),^temveč kot na "logično delovanje oblasti, ki
natira arneriške množice tretjega sveta". SDS je prav tako izrecno
podprla upore v ameriških getih: "Radikalci - belci, ki zavračajo
nabore organiziranja revnih v getih ameriških mest, ubijajo s^mo
miosnost za radikalno gibanje v Ameriki, Pomagajo tudi, da je geno-.
J^d'nád črnimi .še bolj resničen,"     . . .-      <;
PLP je v tem: času dosegla večje uspehe v povezovanju z delavstvom. ■
Na univerzi Queens v New Yorku so se člani SDS pridružili stavka-
jočim prometnim delavcem, I968, leto je navrglo veliki upor štu-
dentov na Kolumbijski univerzi, ki ga je povzročil namen admini-
stracije, da bi zgradili telovadnico na zemljišču revnih ljudi
(Harlem park). Gibanje je uspešno pokazalo na moralno korupcijo,
nepravičnosti in rasistično politiko univerzitetne administracije.
Demonstracije na Kolumbiji so bile uperjene tudi zoper Institut za
obrambne analize in druge projekte, povezane z vojaškimi interesi.
Študentje so zavzeli pet poslopij in tako segli v samo osrčje uni-
verzitetne strukture oblasti. Policija je bila brutalna: 712 are-
tiranih, 148 ranjenih« Predavalnice na Kolumbiji so se zaprle, ne
ö.a bi administracija oziroma politični "establishment" dala
kakršenkoli konstruktivni odgovor..na upravičene zahteve študen-
tov za demokratično univerzo in proti podrejenosti univerze voj-
nim interesom, SDS je na nasilje na Kolumbiji odgovorila z ges-
lom, ki ga je navdihnil Che Guevara: "Naredite dve, tri, mnogo _]
Kolumbi.!:"
-65-
Teme   razkola   -   med   slepim   spontan iz-
mom   in   neuresničeno   revolucionarno
organizacijo
Kot smo videli v prejšnjem poglavju,^ je šele v drugi fazi politične-
ga razvoja (rezistenca) SDS prišlo do izrazitejšega ideološko-po-
litičnega angažiranja. V obdobju "reformne" politike, ki je prišla
jasno do izraza v "Dokumentu iz Port Hurona", je večji del vodstva
SDS zagovarjal proticentralistično in protiideološko stališče (ide-
ologija protiideologije). Iz Port Hurona sta izšli predvsem dve
ključni ideološki zahtevi: organiziranje v skupnostih in partici-
pativna demokracija. Sovraštvo do vsakršne ideologije je odsevalo
predvsem začetno taktiko usmeritve na konkretne probleme ("issue
orientation"), ki se ji ni izneverila tudi do današnjega dne.
Marksizem je še sodil v arhiv "stare levice", delavski razred ni
obstajal ali pa so ga označevali   za korumpiranoga, Thomas Hayden
je v "Pismu novi (mladi) levici" leta I96I jasno označil "radikal-
ni program" kot "radikalni slog", ki skuša spreminjati praktično
življenje. Ameriška "nova levica" se morda prav zaradi te pragma-
tične ali specifične ameriške naravnanosti političnega delovanja
ni mogla dokopati do relativno enotne ideologije in množične re-
volucionrane organizacije, ki sta druga z drugo tesno povezani.
Zgodnja protiteoretična naravnanost voditeljev gibanja ni dovolje-
vala," da bi na osnovi teoretičnih sodb iz preteklega obdobja revo-
lucionarnih gibanj prišlo do zgodovinske uporabe teoretičnih za-
ključkov takšnih evropskih mislecev, kot so Lenin, Ro?iolLuxemburg,
Karl Liebknecht ali Antonio Gramsci^ V tej zvezi naj.takoj aktua-
liziramo znano Leninovo stališče iz spisa "Kaj delati?", da se
lahko delavska množica razredno osvesti le, če preseže ozke vidike
in parcialen boj, če torej centralizira izkušnje.
V đ.rugi fazi ideologija protiideologi je ni več ustrezala, prišlo
je Ô.0 kvalitativnega skoka v ideologijo "iskanja ideologije". To pa
je hkrati nujno pomenilo, da organizacija ne more dalj časa vzdr-
ževati popolne odprtosti, ki se je kazala v ze skoraj doktrinirani
toleranci do razlik v temeljnih ideoloških pogledih med članstvom.
Ohranjanje stališča popolne tolerance je postalo nesprejemljivo še
posebno takrat, ko je SDS proglasila povsem konkretni akcijski
cilj - "revolucijo". Že skoraj romantična navezanost večine v SDS
.na Castra, Che Guevaro, Ho Si Minha, Mao Ce-Tungaj Regisa Débraya,
Fanona in deloma na Marcuse ja je pogojevala proces formuliranja
na temeljna vprašanja teorije in taktike,
V tem času je prišlo do vstopa PLP (Progressive Labor Party) v
SDS, PLP je bila listanovljena iz prokitajske frakcije KP ZDA, V
ZDA je bila neke vrste predstavnik maoizma s sindikalistično per-
spektivo (brezmejna vera v révolueionrano poslanstvo in zavest
ameriških delavcev), ki jo je podedovala od stare KP„ Z vstopom PLP
v SDS je tem.a delavskega razreda postala resen in kritičen pred-
met razprav znotraj SDS, Zakaj in s kom se naj povezuje SDS? PLP
je vztrajala, da se je treba boriti za tovarniške delavce, tako
črne kot bele, ki da niso, kot so mnogi trdili v SDS, "faŠistil,'
"konzervativci" od režima. Na površje je vedno bolj prihajala
tista zlovešča predhodnica, ki^napoveduje smrt vsakemu revolucionar-
nem.u gibanju - frakcionaštvo. Člane PLP ni razločevalo v SDS le
drugačno politično-praktično stališče, temveč tudi organizirani
^66-
nastop   v SDS, katerega posledica je bila, da so bili v SDS zazna-
movani kot "disciplinirani zunanji kader". Medsebojne obtožbe, kot
so na primer "paranoja PLP" ali "antikomunizem", so postajale
sestavni del dnevnega reda debat na letnih konferencah in konven-
cijah.
y nacionalnem vodstvu sta obe skupini vztrajali na tem, da sta
"resnično revolucionarno komunistično gibanje". Globalne teoretič-
ne predpostavke so km.alu našle konkretnejša tla. S prokitajsko ob-
sodbo Severnega Vietnama (ker je le-ta prejemal pomoč   od Sovjet-
ske zveze) je PLP sprožil nove konkretne obsodbe in nezadovoljstvo
v SDS. Del SDS, ki ni bil naklonjen PLP, je politiko PLP do delav-
skih štrajkov (PLP je v gàvnem praktično deloval le na tem sektor-
ju), ocenil kot omejeno politično aktivnost, kot "ekonomistično
dejavnost", pri čemer so prvič začeli "odkrivati" Lenina. Mike
Spiegel iz anti - PLP frakcije na Harvardu je opozoril, da "se je
treba organizirati na osnovi razrednega interesa in ne samointeresa
.,. Gre za borbo zoper vrednote kapitalizma na vseh ravninah druž'be-
nega življenja in ne le na ekonomskem."
PLP je medtem utrjeval "Delavsko - študentsko zvezo"(WSA) s ciljem,
da organizira študente ob zahtevah, ki so v interesu delavskega
razreda. Na drugi strani je drugi del SDS ustanovil Revolucionarno
mladinsko gibanje (RYM) proti imperializmu, ki se je le verbalno
sklicevalo na delavski razred. Celice SDS so se začele del iti na
WSA krožke (pro-PLP) in na anti-WSA krožke z zelo majhnimi medse-   ■
bojnimi povezavami. Decembra I968 se je v Ann Arborn zbral ves SDS. ;
Ponovno je prišlo do nasçrotij s PLP, tokrat ob "nacionalnem vpra-    '
šanju". PLP je bila deležna kritike zaradi svojega kritičnega sta-
lišča do "črnega nacionalizma" in "nacionalizma" vietnamske FNO.
Anti-PLP sile so se sklicevale na Mao Ce-Tunga, češ da je "nacio-
nalno .osvobajanje" pozitivna faza na poti vzpostavitve svetovne
socialistične družbe. Slednji so trdili, da je boj črncev v ZDA v
bistvu "antikolonialnega" značaja; črnci v getih so zatirani, kot
da bi bili v koloniji. Sestanek se je končal z vzklikanjem "Ho -
- Ho - Ho Ši Minh'! (anti-PLP) in "Mao - Mao - Mao Ce-Tung^(PLP).
Ko so na koncu vsi skupaj zapeli "Solidarity for ever"  ("živela
solidarnost", pesem ameriškega delavskega gibanja)j to ni moglo
skriti dejstva,' da gre za krhko enotnost, ki utegne že na naslednji
konvenciji pripeljati SDS do razkola.
Nacionalna konvencija v Chicagu leta I969 ni več razpravljala o
konkretnih političnih vprašanjih; nasprotno, obe frakciji sta po-
samezne probleme (problem osvoboditve fená; rasizma in imperializ-
ma) reducirali na gole napade in protinapade, na klice in proti-
klice. Razprava se je tudi dalj časa sukala ob vprašanju "pussy
power"y teza, ki jo je že pred časom uvedel v gibanje Eldridge
Cleaver. Teza pomeni program za ženske, ki da bi najbolj pomagale
revolucionarni stvari s tem, da bi šle v posteljo le z revolucio-
narnimi m.oškimi, in ki jo je tudi takrat konvencija zavrnila z
vzkliki "moški šovinizem", PLP je ponovno zavzel čvrsto stališče,
da sicer podpira osvobodilni boj zatiranih narodov v svetu, da
pa je nacionalizem sam po sebi reakcionarna tendenca, "Kulturni
nacionalizem Črnih panterjev" izpušča "resnične" vidike zatiranja
črncev. Tu in tam je medtem prišlo do pretepov med člani naspro-
tujočih si fakcij.
- 67-
Konvencija in s tem tudi SDS sta prišla do usodne^točke ob nastopu
predstavnika črnske révolueionrane organizacije "Črni parterji"
.(Black Panthers"), ki je prebral stališče svoje organizacije, da
PLP odstopa od marksistično-leninistione linije v nacionalnem^
vprašanju in pravici do samoodločbe za vse zatirane narode. "Črni
panterji" da bodo poslej sodili SDS po dejanjih - po tem, kako se
ta organizacija ravna do "burŽoaznih frakcij" in "kontrarevolucio-
narnih izdajalcev". Zaključil^je v oratorskem stilu: "Nekaj vam bom
povedal, vi ?motherfuckers-'. črnci imamo pravico do samoodločbe.
Delujete kot policaji in kontrarevolucionarji, ste reinkarnacija
Leona Trookega (simbol ideološke degeneracije za dogmatičnega
marksista-leninista v ZDA, op,p.)..'' "Črni panterji" so tako za
frakcijo EÏM (pred konvencijo je le-ta označila "Črne panterje" za
avantgardo v boju zoper ameriški kapitalizem) opravili posel, ki
bi ga RÏM težko sama uspešno zaključila. Konvencija je skoraj eno-
dušno obsodila PLP, ki je bil knialu potem izključen iz SDS,
Med redkimi "treznimi" člani SDS so odmevale cinične besede Jerryja
Rubina, ki je o poteku frakcijskeg;a boja v SDS izjavil: "Kdorkoli
dobi, bo izgubil." Cinizem se je preselil tudi v frakcije," ki so
ostale pri geslu "dva, tri, mnogo SDS", in morda je bilo to tudi
vse, kar je ostalo v spominu frakcij od Guevare, Stalinizem in mc-
carthyzem sta se prav tako presolila v proceduro zasliševanj v
frakcijah, ki so svoje člane spraševali: "Ali si sedaj in ali si
sploh kdaj bil član PLP (oziroma RYM)?" RYM se je začela označevati
z imenom "Weathermen", naslonila se je na teroristično taktiko, ki
ji je tuje vsako intelektualno razmišljanje, nekako v stilu znane
izjave nekega francoskega révolue i ciia^ne ga sindikalista: "Če preveč
misliš, se ne boš nikoli ničesar lotil,,,," Voditeljica "V/eathermen"
je oboÉevala dejanj®. Charliea Mansona^ uboj igralke Sharon Tate in
njenih gostov, pač v stilu miselnostij ki jo jo izrazil anarhistič-pp
ni, aktivist z besedami: "Kaj.me briga jo-žrtve, gesta je bila lepa, "/^^
Ker je teroristična taktika RYM   I odvrnila delavski razred od
gibanja, je del članstva organiziral EYMII, frakcijo frakcije, ki
se je nato razdelila še na dodatne tri manjše frakcije, RYM I ali
"Weathermen"  je bilo mogoče spoznaiti po tem,.da so njeni malošte-
vilni člani vadili karaté" , nosili^^so motociklisticne Čelade in
zastave Vietkonga ter na veliko uživali mamila, Ted Gold, član RYM I
je nekoč zâvpil: "Če bo potreben fašizem, se bomo pač morali iti
fašizem."       ;   '.; ; ' • /  ;,'''"^"
RYM I in EYM II sta projicirala revolucijo kot neke vrste   moralno
obvezo in internacionalizem.kot spokoro po storjenem grehu. Ame-
riškemu; delavcu sta dopovedovali,' da pripadajo njegov televizor,
avto ih osebna garderoba ljudstvom tretjega sveta, delavci da so
roparji. Koncept participativne demokracije je usmerjen zoper inter-
nacionalizem; frakciji trdita, da je samoupravljanje zgolj nacional-
no-šovinistična in social-demokratska ideologija. Na drugi strani
je PLP z definicijo tistega, kar je•"levo", mislila vedno in
izključno le naše; "center" so vsi tisti, ki delajo pod hegemonijo
PLP, "desno" ali."levo" od PLP je vse'samo protikomunizem, PLP je
na primer nasprotovala odprtemu vpisu na univerze, češ da to krepi
iluzije v delavskem razredu, da siBterfi uresničuje njihove zahteve
(čeprav bi se tudi zahteve PLP za višje mezde delavcem lahko tako
označile), PLP je gledala na univerzo izključno kot na instrument
za rekrutiranje kadrov v delavski r azred„ Frakcija RYM I se je za
nekaj časa celo Limaknila v "podzemlje", toda kmalu je spoznala, da
ne фоге ničesar doseči brez podpore mr).ožic. Spoznala je tudi^ ko se
-6g-
je vrnila na "površje", da jo je bilo sedaj pripravljeno poslušati
le majlino število ljudi, mnogo manjše kot pa v trenutku, ko je ig
odhajala v "podzemlje", _
Odnos med obema frakcijama v SDS lahko v najboljšem primeru označi-
mo kot simbiotično zvezo. PLP bi bilo mogoče v grobem orisati kot
ekstremno dogmatično, sektaško in antiintelektualistično gibanje,
m.edtem ko bi lahko rekli za RYM, da je antiorganizacijska in brez
prave ideologije. Toda tako označevanje je že vzeto iz slovarja ,
obeh frakcij. Nastanek SDS si moramo razložiti s potrebo radikalnih Ц
ameriških študentov po organiziranem političnem nastopanju, po re-
volucionarni organizaciji. Toda SDS ni uspela uresničiti cilja," da
bi bila oboje: politični izraz študentske aktivnosti in tudi orga-
nizacija kadrov, ki se zavzemajo za uresničitev revoluciona rnih
ciljev. Kot smo videli iz kratkega in nepopolnega zgodovinskega
orisa političnih procesov v SDS, je slepi spontanizem obstajal ob
prav tako slepem terorizmu; na drugi strani je mit organizacije
in discipline pripeljal do pragmatizma in brezteoretičnosti. Teh
slabosti seveda ni mogoče pripisati zgolj   subjektivnemu faktorju.
Slabosti in skrajnosti so tudi same izraz protislovij globalne á
ameriške družbe, ki na tragičen način m^ečejo sence na poizkuse ra- "
dikalnega organiziranja in teoretične osmislitve,
бе pustimo ob strani kompleksnost družbenih ali objektivnih faktor-
jev, ki določajo meje političnega organiziranja   revolucionarnega
gibanja v ZDA, ne moremo mimo praktičnih izkušenj in teoretičnih
formulacij v evropskih marksističnih gibanjih. Merimo na §e enkrat
omenjena imena, kot so Marx, Engels, Lenin, Luxemburg, Liebknecht,
Gramsci, Tito in še kdo. Ameriška "nova levica" se je mnogokrat
sklicevala na te mislece =, čeprav ne s takšno idolatrijo, kot jo je
bilo mogoče zabeležiti, ko je šlo za imena Guevare, Mao Ce-Tunga,
Ko Ši Minha in druge. Naloka, ki jo je ameriški "novi levici" po-
stavil C.W.Mills, naj. gre "onkraj klasione tradicije marksizma", je
bila očitno pretežka, saj je šlo pogosto za teoretično nazadovanje
in ne za napredovanje. "Onkraj" bi morali brez dvoma v obliki sin-
teze in konstruktivno nadaljevati na usedlinah bogatih spoznanj
evropske radikalne politične misli. Problem dialektike in narave
odnosa   med organizacijo in množ'icami je bil osrednjega pomena za
vse zgoraj naštete klasike. Nekritično sprejemanje znanega Blanq-
uijevega poziva "Passion d'abord, nous verrons la-basini preneslo
zgodovinske preizkušnje v smislu"vzpostavitve organizirane razredne
zavesti.
Oporne jšo točko révolueionrane zavesti bi "nova levica" lahko naš-
la na primer pri Rozi Luxemburg: "Vsaka resnična razredna borba
predpostavlja podporo in sodelovanje najširših množic" strategija
razrednega konflikta, ki ne vključuje takega sodelovanja in se zo-
zina dobro orkestrirani pohod male disciplinirane sekte proletaria-
ta, je že vnaprej obsojena na tragični polom."'^^ Revolucija je
kom.pleksni proces, ki vključuje sovpad številnih dejavnikov, Lenin
ie pravilno ugotovil, da so v trenutkih velikih previranj "revoluci-
je narejene z razredno zavestjo, voljo,strastjo in imaginacijo več
deset milijonov".-^   Tudi jugoslovanska praksa in teorija lahko
predstavljata dragocen izvir. Mislimo predvsem na Titovo dosledno
protisektaško usmeritev. Iz Titove bogate protisektaške dejavnosti
smo izdvojili le en primer, ki lahko pomaga razsvetliti zgodvinski
parohializem sek taške politike v ameriški "novi levici". Leta 1937
-69-
je Tito kritiziral SKOJ, češ da je le-ta "ignoriral tista vprašan-
ja, ki zanimajo najširše mladinske sloje", skojevci da so se " s
prezirom obnašali do vsega tistega, kar ni bilo stoodstotno revo-
lucionarno in s tem ustvarjali jez .med njimi in mladinskimi mno-
žicami". Tito se je ob isti priložnosti prav tako zavzel za to,
da se enkrat za vselej prekine s " sektaškiml pogledi,- kar se tiče
organizacijskega vprašanja".-^
Ne   gre zanikati, da je ameriška "nova levica" izpolnjevala mnoge,
vendar ne tudi vse pogoje, ki bi lahko pripeljali do revolucionar-
nega preobrata. Črna podoba in rezultati frakcionaške borbe pa'
nam vendarle ne bi smeli zapreti oči pred.raznolikost jo uporablje-
nih metod in vsebine političnega dela, pred silnim izbruhom domi-
šljije.
M -e -t o de   p o 1 i 't i č; n e g a   dela '  ,
Na kratko bomo opisali ne'katere značilne metode političnega dela,
ki na specifičen način vzpodbujajo akcijsko motiviranost kot
prvi pogoj na poti oblikovanja razredne zavesti. Vzemimo na primer
organizacijo SDS na Kolumbiji. Le-ta vsako leto razdeli novim štu-
dentom informacijo, ki zavrača uradno tezo univerzitetne administra-
cije, da je Kolumbija institucija, ki je ideološko nevtralna
("value free"). Informaci ja'navaja naslednja dejstva: ,
1. Kolumbija izobražuje diplomate in kadre za CIA- v oddelku za
mednarodne zadeve; ■
2. Kolumbija proizvaja v "šoli za upravijanje'organizad j" bodoče
direktorje in menežerje ameriških korporacij;
3. Kolumbija je sklenila vrsto pogodb z vojaškimi institucijami.
Informacija v nadaljevanju razlaga stališča SDS do možne spremembe
na univerzi.Potem, ko SDS na Kolumbiji ni uspela pritegniti štu-
dentov ob.problemu vojne v Vietnamu in represivne vloge univerze
v globalnem sistemu, je razobesila plakat z naslovom: "Pridite.
SeŽigali bomo psa." Ob določeni uri se je zbralo veliko število lju-
di, ki so si želeli ogledati "sežiganje psa". Predstavnik SDS "pa
jim je raje govoril o vojni v Vietnamu in domačih problemih. Na
koncu je obsodil "prisotne", češ da so prišli gledat "sežiganje psa",
da pa jih prejšnja zborovanja na temo sežiganja prebivalcev Viet-
nama z napalom niso zanimala.. Taka drastična metoda je za daljši
čas mobil i z irara. študente in o politični pasivnosti od takrat naprej,
ni bilo več slišati. Tudi popularna glasba je bila vključena v .
strategijo politizacije. Pesem "Beatlesov" z naslovom "I want to
Hold Your Hand"  je dobila novo besedilo: z --■'r'U''
Southeast Asia's got that something big business
understands.
Cheap labor., and resources on which to lay our hands,
'"Invest in Vietnam, invest in Vietnam. .
Invest your energy, your money and your sons.
And you'll protect all your investments,
With our guns, with our guns, with our guns.
SDS je celo na sodiščih uspevala propagirati svoje poglede, ki so.
se potem še enkrat pojavljali v tisku, v običajnih kronikah s
sodnih razprav. Ogledali si bomo le en primeri^"^
-70-,
Obramba: Kaj so kričali?
Priča: Da so sodišča v rokah Harvarda (prisotni se muzajo, ker
priča ponavlja kritiko na pravem mestu).
Obramba: Ali vas je to prizadelo? - - -   '
Priča:     Ne, mislim, da bo držalo..
Sodnik:   Ne vmešavajte tega v razpravo! ,
■ Obramba: Povejte, kaj se je pravzaprav dogajalo?
Priča:     Menimo, da so sodišča dejansko vmešana pri napadih polici-
je na študente Harvarda, MIT-a in prebivalce Cambridgea.
Zelo'je znano na primer ...
Sodnik:    Tega je dovolj«
Obramba:: Poizkušamo identificirati motive za ...
Sodnik:   Vem, kaj nameravate.
Obramba:  (Se obrne nazaj k priči) Ali ste videli karkoli nespodob-
nega?
Sodnik: Da, rekli boste, da je bila edino nespodobna policija in
njena brutalnost (priostni v dvorani kažejo znake strin-
janja).
Obramba: Ali veste za katerega koli drugega člana, ki so ga zaprli...
Sodnik:   Prosim, naj gre to ven iz zapisnika.
Obramba: Ali gre za sistematične napade na ... •   .
Sodnik:   Tudi to ne gre v zapisnik! .   ^ .
Pokličejo novo pričo. Gre za neko drugo obtoženo osebo.
Obramba: Povejte nam, kaj se je dejansko dogajalo?
Priča:     Sodišča so napadla študente.
Sodnik:   Nobene, filozof i je. Povejte samo tisto, kar ste videli in.;
■ slišali. Nimate pravice do govorov.
Obramba: Kaj so rekli policaji, ko so vas aretirali?
Priča:     Eden od njih, ki mi je razbil očala, je rekel drugim: "To
., ' .      so zopet tisti »zajebani* židovski rdečkarji. Kaj sem ti
_  ■     rekel!  »Zajebani* židovski rdečkarji zopet prihajajo. Ne-
znansko si Želim, da bi bil tu nekje Hitler."
Naslednji dan je sodnik razglasil, da obtoženi niso zagrešili, na-
pada na uradno osebo. To so pokazale fotografije. Toda študenti so
vnašali nemir, zato je bil vsak obtoženi : kaznovan z 2oo dolarji.
Obramba je'takoj in jasno sporočila, da se bo pritožila.
Študentje so s pridom nabirali izkušnje, do katerih sb prišli, med
svojo politično aktivnostjo. Izkušnje iz politične aktivnosti zo-
per ROTC so v aktivistih razvile čut pred nevarnostjo kooptacije.
Univerzitetna administracija se je namreč pogosto zatekala k
navidezno demokratičnim potezam. Na primer, ko je videla, da je
prisotnost ROTĆ ha univerzah vznemirila večino študentov,•je admi-
nistracija prišla na dan z idejo referenduma, ki bi odločil o tem,
ali naj bo ROTG obvezni ali neobvezni predmet. SDS je takoj odloč-
no odgovorila: "ROTC Ubija, pa naj si bo kot obvezen ali neobvezen
predmet."        -    ■
Frakcijsko izrojevanje je imelo negativne posledice na učinkovi-
tost političnega dela. Na sestankih SDS je prevladoval naravnost
paranočični.. strah pred možnostjo, "manipulad je" ene skupine, navad-
no vodstvene, nad drugo. Frakcijska metoda političnega dela je gle-
dala na razprave predvsem skozi zorni kot "kdo bo koga". Člani
frakcij so zatem glasovali predvsem za "svoje" predloge, vsi drugi
predlogi si imeli zanje le "manipulantsko" obeležje. Kompromisi
so dobivali (pre)veliko težo na račun načelnosti. In ker so uspe-
- la-
vali predvsem tisti politični predlogi, ki so bili "nevtralni"? v '
odnosu do interesov vsake posamezne frakcije, je to tudi vodilo v
entropijo politične učinkovitosti. Dolge proceduralne razprave in
"izdelovanje" kompromisov so na koncu pripeljali do tega, da so
si politične frakcije še naprej absolutno nasprotovale tako v te-
meljnih strateških kot tudi v konkretnih ideoloških pogledih. Zato
ne preseneča, da se je kot odgovor na tako stanje nekaj časa vztraj-
no pojavljala parola "manj govorjenja in več akcije". Na sestankih
SDS so začeli spoštovati določena pravila, da bi bilo tako omogoče- .
no učinkovito načrtovanje političnih akcij, politično odločanje
in administriranje v konkretni politični skupini. Kot osnovni po-
litični imperativ je bilo postavljeno načelo discipline na sestan-
kih. Sestanki ne smejo biti neformalni, nihče ne sme govoriti,
dokler se mu to ne dovoli, V obdobju vladavine frakcij so bila ta
politično-metodična načela kratkomalo pozabljena,
SDS je organizacija odprtega tipa, čeprav so burzoazni komunikator-
ji v javnosti neredko ustvarjali vtis, da gre za konspirativno, te-
roristično organizacijo (kar bi veljalo kvečjemu za skupino "Weat-
hermen"), Ena od posledic take odprtosti je bila v tem, da je poli-
cija lahko uspešno nadzorovala in prisostvovala sestankom organi-
zacije. Policijski infiltratorji so celo v nekaterih primerih igra-
li vlogo ekstremnih aktivistov, ki so zagovarjali individualni te-
ror. Namen je bil očiten - diskreditirati gibanjewoceh javnosti.
Bostonska organizacija SDS je še pred nedavnim izključila iz svojih
vrsi? policijskega agenta, ki je zagovarjal bombardiranje javnih
poslopij.
SDS se- vzdržuje s samofinanciranjem. Člani organizacije prodajajo
6.oma nare jene izdelke, svojo kri, prirejajo piknike in zabave, ki
prinawsajo skromne dohodke. Aktivisti dajejo tudi svoj zadnji "dro-
biš" za "stvar" organizacije. Žrtvujejo pa tudi svoje štipendije in
denar, ki jim ga pošiljajo starši. Hčerka nekega bogataša iz New
Yorka je priznala, da daje organizaciji ves denar,, ki ga 'izvrta"
od- očeta. Oče pa je večkrat omenil-, da dobiva SDS denar iz Moskve
ali Pekinga.. . . ,  .
Letaki SDS so v zadnjih letih na skoraj vseh ameriških univerzah
postali svojevrsten, skorajda ^e institucionaliziran komunikator.
Aktivisti SDS so pri razdeljevanju letakov običajno pokazali veliko
vztrajnost in voljo. Ure in ure, v mrazu in vročini, vztrajajo na
ulici, v središču mesta ali pred kakšno večjo tovarno in podajajo
letake mimoidočim. Mimoidoči so že navajeni na to in jim le redko
naklonijo pozornost. Toda nekateri se le ustavijo in si ogledajo le-
tak. Če razdeli aktivist nekaj tisoč letakov in če mu uspe pridobi-
ti vsaj enega ali dva pristaša za "stvar" ali demonstracijo, se to
ocenjuje že kot kar uspešna akcija. Telinika distribucije letakov se
vse bolj izpopolnjuje. Bolj agresivni aktivisti hodijo na primer
vštric s pešci in jim tako mimogrede pojasnjujejo cilje in pomen
določene demonstracije ali organizacije. Tehnika propagande se
dalje izpopolnjuje, ker se je treba večkrat paziti policije, ki je
zadolžena, da onemogoča plakatiranje in podeljevanje letakov na
določenih mestih ... Vsebina letakov vzbuja večje ali manjše zani-
manje. Spominjam se zanimive vsebine, ki je nosila naslednje spo-
ročilo: "Vse, kar je firma Kodak storila dobrega na rasnem področ-
ju, je uvedba barvnega filma."
Med člani SDS je veliko otrok iz družin bogatašev. Med njimi se

odvijajo pogovori ra primer o tem, kako je oče enega od razpravijal-
cev "požrl" neki koncem za proizvodnjo aluminija, ali kako je nje-
gova družina razširila svojo dejavnost na Južno Ameriko, Predvsem
zaradi cenene delovne sile. Otroci iz bogatih družin ugotavljajo,
■da njihovi starši vendarle niso srečni ljudje in da sistem ne pri-
naša odtujenost samo revnim, temveč tudi bogatim. Otroci propadlih
kapitalistov, ki na začetku krivijo za neuspeh starše, začnejo ka-
sneje v organizadii doumevati logiko sistema in njegovo odgovor-
nost za takšno družbeno odtujevanje.
Dogodi se, da,kakšna univeza prepove radikalno politično organiza^
cijo. Na primer, na Berkeleyu so prepovedali organizacijo SDS, le-
-ta se je takoj prelevila v novo organizacijo. Ña Kolumbiji, kjer
so prav tako prepovedali delovanje SDS, se je organizacija takoj
preimenovala v "Zvezo militantnih ateistov". Aktivisti "Zveze" so
poveä.ali ljudem, da so "blizu SDS", niso pa povedali, da je organi-
zacijo z istim imenom osnoval Lenin pred več desetletji.
Teoretična razmišljanja aktivistov "nove levice" so posegla na po-
dročje sredstev in ciljev političnega boja, Saul D. Alinsky^-^ je
analiziral pravila političnega dela "novolevičarjev". Prišel je do
zaključka, da so le-ta na nov in uspešen način odgovorila na dilemo
■ odnosa med cilji in sredstvi v političnem boju, "Nova levica" da je
presegla klasično spraševanje: "Ali cilj opravičuje sredstvo?" Ona
se sprašuje: "Ali je ta konkretni cilj opravičil to in to konkretno
sredstvo?" Tako zastavljanje vprašanja je dalo niz novih zgodovinskih
odgovorov na vprašanje taktike političnega boja. Sinteza politične
prakse ameriške levice je tedaj pokazala, da se je le-ta odvijala
predvsem v horizontu naslednjih metodoloških pravil. Prvo, nikdar ne
uporabljaj izkušenj, ki so tvojim ljudem .tuja. Drugič, zoper poli-
tičnega sovražnika uporabljaj tiste izkušnje, ki so mu tuje. Tretjič,
potrebno je izvajati konstanten pritisk na političnega sovražnika.
Četrto pravilo^ cena za uspešen politični napad je konstruktivna
alternativa. Peto, najprej je treba izbrati cilj političnega boja,
le-tega je treba zatem fiksirati, identificirati ljudi in izvesti
polarizacijo. Šesto, moč ni le to, kar dejansko imaš pri roki, tem-
več je tisto, kar misli sovražnik, da imaš. Vsa ta pravila politič-
nega â.ela"so se vsakodnevno preizkušala na ameriških ulicah in uni-
verzah v naslednjih oblikah: "sedenje" (sit-in), "antiuniverze",
»•'Imltura podzemlja"  ("underground culture"), generalni štrajki,
ulične borbe, barikade, napadi na policijo-in v drugih ustreznih
oblikah političnega boja.^
Kdo   š o   aktivisti   "nove   levice"
B. Bettleheim meni, da so aktivisti levice družbeno neprilagodljivi
ali preprosto rečeno - nori,35 vrsta konzervativnih psihologov je
resno vzela to tezo in se dokopala do ideoloških ocen, ki nimajo
nič skupnega z načelom raziskovalne objektivnosti in ki so Bet-
tlehöimovö tezo le še razširili. Lahko razumemo, da so se istega
posla lotili tudi naprednejši socialni psihologi, ki pa so ovrgli
konzervativno tezo, Block, Haan, Smith in Keniston36 so prišli do
argumentiranega sklepa, da je za mlade aktiviste levice značilen
čvrst in koherenten sklop moralnih in etičnih prepričanj,^ki kažejo
na njihovo skrajno pozitivno duševno stanje in razvoj značaja.

Tehtne jsa so vprašanja, ki sprašujejo po socialno-strukturnem ozad-
ju aktivistov "nove levice". Po običajnem pričakovanju bi jih iska-
li v nižjih družbenih razredih, kjer bi se le-ti najprej in povsem
neposredno seznanili ali izkusili neenakosti, nepravičnosti in
podobne probleme. Vendar je večje število raziskav37, ki so prever-
jale to tezo, ovrglo tako običajno predstavo. Očetje mladih akti-
vistov so bili najpogosteje uslužbenci (učitelj, socialni delavec)
in še več jih je pripadalo tehničnim strokam (kemija, računalništvo).
Plače očetov so nad povprečji. Flacks poroča, da so očetje udeležen-
cev "sit-ins" imeli zelo visoke dohodke in izobrazbo, ne ude ledene i
(konzervativci ali pasivneži) so nasprotno pripadali nižjim katego-
rijam. ;
Rezultati raziskav nadalje govore o velikih sorodnostih v idejnopo-
litičnih in etičnih pogledih med starši in aktivisti, Flacksova štu-
dija ugotavlja, da so levo usmerjeni študenti po večini otroci le-
vičarskih ali vsaj liberalnih staršev. Zadnja Harrisova anketa med
udeleženci velikih demonstracij iz leta l97o zoper agresijo nad Kam-
bodže prihaja do istega spoznanja - sorodnost med političnimi sta-
lišči staršev in udeležencev demonstracij je več kot očitna. Podobno
zaključujejo analize konzervati-'/ne m.ladine (na primer Gold water jeva
"Young Americans for Freedom") - ugotavljajo, da so njihovi starši-
- konzervativci najpogosteje iz delavskih družin, republikanskega
•poslovnega sveta in protestantske veroizpovedi.
Zanimiva je korelacija med politično usmerjenostjo in akad.emskimi
disciplinami. Levičarji prihajajo predvsem iz družbenih in humanis-
tičnih ved in bolj teoretično opredeljenih naravoslovnih ved (teo-
retična fizika, teoretična biologija itd,), le izjemoma, iz bolj
praktičnih^ uporabnih in eksperimentalnih disciplin, Westly in
Braungart-^   sta primerjala delegate, ki so prihajali na konvencije
SDS in YAF. Večina delegatov YAF je izvirala iz družin konzervativ-
nih podjetnikov in ena petina iz delavskih druŽin. SDS skorajda ni
vključevala delegatov delavskega porekla, temveč predvsem mladino iz
družin "izobilja"9
Peter Blau in Ellen Slaughter^^ sta anketiräa prek tisoč šol in ugo-
tovila očitno zvezo med radikalnim protestom in birokratskim obelež-
jem univerze. Uporaba računalnikov za administrativne namene ("index
of impersonality"), visoka kapacüeta intelektualne inovacije, ve-
likost univerze in odprte možnosti za vrednotenje učiteljevega dela
korelirajo z intenzivnim študentskim protestom in demonstracijami.
Zavodi, ki ne uporabljajo računalnikov, imajo manjšo verjetnost pro-
testa. Največja pozitivna korelacija je po teh raziskavah med veli-
kostjo univerze in političnim protestom. Zgodovinski podatki potr-
jujejo današnje teze družboslovcev o socialno-strukturnem ozadju
mladih aktivistov. Članstvo KP ZDA so leta l93o v glavnem sestavlja-
li premožnejši študentje. "Vzgoja se je odvijala v razkošju. Bili so
otroci uslužbencev, uspešnih poslovnih ljudi, bančnikov in duhov-^^
ništva."^^ Študentje, ki so pred prvo svetovno vojno pomagali uboz-
nim v revnih četrtih, so prav tako izvirali iz visokih in srednjih
razredov. Mnogi od njihovih staršev so sami sodelovali v kakšnem
reformističnem gibanju ali akcijah za pomoč revnim.       V
Nekoliko se bomo oddaljili od dosedanjih razmišljanj s predstavit-
vijo teze, ki v literaturi o "novi levici" in protestnem obaušanju
mladine gre najdlje - v smislu radikalnega in razrednega zaostrovanja

odgovora na vprašanje, kdo so aktivisti oziroma socialno-razredni
okvir ameriške mladine. Merimo na znani esej dveh avtorjev, Johna
in Margarete Romitreej^-*- ki postavljata tezo o razrednem položaju
mladine ali točneje: mladi kot mladi, vojaki, študenti in učenci, so
razred zase in potencialna revolucionarna sila v ZDA. V ameriški eko-
nomiji prevladujeta predvsemi dve področji: vojaška in izobraževalna
industrija. Mladi v teh dveh vejah predstavljajo večino delovne sile,
več kot polovica miladine med 25. in iS, letom je v šoli ali v vojski
(v vojski je 75 odstotkov ljudi pod 3o leti, 5° odstotkov celo pod
25, v šoli jih je 95   odstoöiov med li-^ in 24. letom in je v obeh vlo-
gah v položaju objekta, izkoriščanega. Vsi klasični atributi izkoriš-
čanja, ki so veljali v XIX, stoletju za evropski delavski razred, so
sedaj tukaj z ameriško mladino. Med nezaposlenimi je 44 odstotkov
mladine (od 14. - 24. leta), čeprav so v celotri delovni sili ućlele-
ženi le z 2o. odstotki. Vse'tri kategorije mladih so v teh institu-
cijah brez kakršnekoli formalne, kaj šele dejanske možnosti odločanja
o bistvenih zadevah, ki vplivajo na njihovo Življenje,
Teza zakoncev Rovmtree ima mnoge pomanjkljivosti. Najpogosteje ji
očitajo časovni parohializem, glede na to, da je položaj mladih v
omenjenih institucijah ;zgolj prehodnega značaja - kaj potem? Frav
tako je iz analize oz. iz integralnega ra,zrednega položaja izpuščena
vrsta drugih socialnih kategorijj ki so izkoriščane in brez pravic;
naštejmo: revni delavski razred, položaj črncev in drugih etničnih
skupin (Portoricani, Mehikanci itd.). A   vendar nosi teza s seboj tudi
pozitivne težnje. Ponovno prinaša na površje bolj ali manj utem.elje-
ne razredno analizo, ki se je v moiožici elitnih, pluralističnih;
konsenzualnih in interesno-skupinskih pristopov v etabliranom druž-
boslovju skorajda izgubila. Teza načenja tudi mit, da gre v.uporu
mladine le za generacijske spopade^2y ne pa za izraz določene social-
ne napetosti in realnih spopadov z razrednimi obeležji.
Politično delo v "novolevičarskih" organizacijah zahteva od aktivis-
tov veliko predanosti in poguma. Ves razpoložljivi čas posvečajo iz-
grajevanju organizacije in političnemu boju. V večini gre za zelo
inteligentne študente, ki tudi na najbolj zahtevnih univerzah brez
težave izpolnjujejo študijske obveznosti, Razočaranost nad strukturo
študija in vlogo univerze v političnem svetu je najpogosteje vzrok,
da aktivisti zapustijo univerzo in še popolnoma posvetijo organizaci-
ji. Neredko pa se dogodi, da jih univerzitetna administracija izklju-
či z imiverze, kajti to je njeno najmočnejše orožje, ki ga ima pri
roki v konfliktih z radikalci.   V nekem sm-islu dokazuje ze samo dej-
stvo obstoja radikalnih študentov, da je v krizi sitem in ne ljudje,
ki tak sistem kritično reflektirajo. Da ne bi nizanje karakteristik
aktivistov ostalo zgolj na abstraktnem^ nivoju, si bomo konkretneje
ogledali politično dozorevanje oziroma evoluiranje tipičnega "novo-
levičarskega študenta.^3
Njegovo ime je Stephen Simon^ V šoli je odličnjak, toda tudi vedno
kritičen in komunikativen. V šestem razredu osnovne šole je povsem
slučajno srečal besedo socializem. Izvedel je tudi, da je to "prepo-
vedani sad", pa ga je prav to gnalo naprej v poizvedovanju. Začel je
prebirati "Komimistični manifest" in je kasneje zatrdil, da ni razumel
pojma razrednega boja, toda v trdnem spominu mu je ostala ideja o
tem, da bi lahko vpeljali namesto privatne lastnine druŽbenOe V de-
setem razredu se je srečal z Leninom, z njegovo teorijo imperializma,
ki jo je tudi apliciral v seminarski'nalogi o vzrokih prve svetovne
vojne. Učitelja je takšen pristop naravnost šokiral in prizadel.
-7Б-
Njegove starše, ki se uvrščajo v bogati poslovni svet, je močno
prizadela Stephenova ignoranoa v oblačenju. Ni se podrejal modnim
stilom in podobnim "substitutom" laŽne sreče v kapitalistični druŽbi.
Nato. jih je zaskrbela analiza psihiatra, ki je označil Stephena za
"antiavtoritarca". V šoli je pisal najboljše spse in seminarske na-
loge. Stephen je v temi obdobju opazil mnoga protislovja, njihovo
rešitev je tedaj ze videl v racionalni razpravi. Ljudi je treba pre-
prosto dobiti skupaj in če bo razprava temeljila na racionalnem
kriteriju, bo tudi konec konfliktov in družbenih protislovij..
Stephen se je v tem obdobju ze prišteval k "intelektualnemu razredu".
Prve počitnice pred vpisom na univerzo je delal kot grobar na poko-
pališču v New Yorku. To je bil njegov prvi tesnejši stik z delavskim
razredom. Stephen je pripadal bogatemu razredu, življenje se je pred
njim šele odpiralo. Njegovi sodelavci, delavci, so bili revni, starej-
ši ljudje. Opravljali so težko delo brez slehernega upanja na dru-
gačno življenjsko in delovno alternativo. Nasprotje med njegovim in
njihovim živi jen jskim^ -položajem je Stephena močno pretreslo. Doumel
je, da gre. za razredno razliko in da ni delavec v drugem razredu kot
on zaradi svoje nesposobnosti, temveč najpogosteje zaradi logike
kapitalističnega sveta.
Leto 1968 je še bolj radikaliziralo njegova družbeno-politiena sta-
lišča. Maja so se pariški študentje borili s policijo v znameniti
"Latinski četrti". Francoski delavci so stopili v splošno stavko in
se pridružili študentom. De Gaulle je poslal na ulico vojsko, ki pa
je odpovedala poslušnost. Vse je bilo tako blizu revoluciji. Istega
meseca je završalo na Kolumbiji. Stephenu je takrat ostal v spominu
naslov članka: "Študentski uporniki so zavzel univerzitetna poslopja".
Odločil se je, da bo študiral na Kolumbiji. .
Na Kolumbiji se je takoj povezal s SDS, ki je na univerzi vodila boj
proti ROTC in univerzitetnim povezavam s korgoracijami•in uradnimi
političnimi institucijami. Oče je nenadno doživel finančni polom.
Prvotna liberalna predstava o tem, kako nekaj malopridnezev nagaja
dobrim ljudem, se je zrušila. Spoznal je, da so-vsi izkoriščeval^ki
in odtujevalni procesi družbe predvsem posledica delovanja kapitalis-
tičnega sistema. Znova se je poglobil v študij marksistične ekonomske—
literature. Medtem se je SDS na kolumbijski univerzi povezal z de-
lavci tovarne "Figure Flattery", organiziral je podpore njihovi."div-
ji stavki". Delavci so uspeli s, svojimi zahtevami, V Stephenu se je
utrdilo spoznanje, da lahko studentsko gibanje uspe le v cimeru, če
se bo tesno povezalo z delavskim razredom in njegovimi interesi. Za-
radi   radikalne politične dejavnosti ga je univerzitetna administra-
cija pognala z univerze, svoje življenje namerava zato v celoti^po-
svetiti revolucionarni politični dejavnosti. Da bi se lahko preživ-
ljal, se je zaposlil kot dokumentarist v neki mestni knjižnici. Branje
Lenina ga je pripelajio do ideje, da bi bilo potrebno ustanoviti re-
volucionarno partijo. Vpisal se je v PLP, za katero je menil, da je
še najbližja takšnemu tipu revolucionarne partije.
-76-
OPOMBE:
perializem še ni izkoristil vsega svojega represivnega potencia-
la v Jugovzhodni Aziji in doma prav zaradi naraščajočega.nezado-
voljstva in opozicije doma,
2 ,    ■ ■
Vladimir Dedijer, "A Letter to Jean-Paul Sartre", New York Times,
4, feb., 1971.
3
Dejansko je šlo za prikrivanje konzervativno naravnane ideologije
in ne za izpraznitev vsakršne ideologije iz družbenih ved, kar je
absurdno stališče, ki si spodkopuje možnost objektivnega spoznan-   •
ja s tem, ko ne reflektira lastnega ekzistencialnega (razrednega,
ideološkega in vrednostnega) vira.
4 '    ■ .
Znana kritika "bivših marksistov", kot so M. -Dilas, J. Burnham
in podobni. G. Kennan je razširil tezo o "brezprogramski" "novi
levici".           . '
L. Kolakowski v eseju "Pojem levice" utemljuje," ■ levo stališče
kot negacijo. Negacije pa ne razume kot nekaj, kar je nasprotno
konstrukciji, .temveč kot nasprotje uveljavljenim obstoječim po-
gojem. Citat je vzet iz knjige cit. pod 7. A. Camus v "Upomiloi"
pove na začetku, da "ne" implicira "da", afirmacija meje opozarja,
da je,tudi na tej strani nekaj, kar je vredno ohraniti.
6 ■■ . ■ :        .    , : ■ ■
N. Lobkowicz, "Dér Wissenschaft begrieff der Neuen Linken", Polit.
Stud,, Mtímcheb, julij-avgust, 1972, str. 369.
7
L. Kolakowski, "Pojem levice" - "The Concept of New Left" - v
C. Oglesby ed., The New Left Reader (Grove Press, Inc., New York,
1969/, str. 145-146.
.8 •
T. B. Bottomore, Critics of Society , str. 80.
9 ■ ■ ■. - •   •:
Ibid., str. 77. ,       ,■
lo
H. Marcuse, Counter-revolution and Revolt (Beacon Press, Boston,
1972/, str. 2o.
11
M. Komnenio, "Studentski pokret u svetu I968", Gledišta, I969,
str. 121.
Branko Pribičevič, "Uzroci,značenje i domašaji savremenog studen-
tskog pokreta", diskusija, Gledišta, Beograd, I969, str. 94o-944.
12
- 77-
13
Ivan Kuvačic, Obilje i nasilje, Praxis, 197o, Zagreb, str. 159%
14
Gle j njegov esej z naslovom "Merging Thought With Feeling" v G.
Fischer ed., The Revival of American Socialism, str. 38-39.
15
V tej zvezi opozarjam na stališča, ki sem jih zapisal y eseju z
naslovom "Študentski protest", Problemi, I969, št. 75.
Zelo poučen se mi je zdel tudi eden zadnjih intervjujev G. Lukaosa,
kjer je sedaj ^e pokojni prodorni mislec grajal marksiste, češ da
so do študentskega revolta pokazali komajda kaj več kot "raciona-
lizacijo" presenečenja.
16
Henry M. Christman ed., The American Journalism of Marx and Engels
New York, NAL, I966, str. 4o.
17
Prvi citat: J.B. Tito, Govori 1 članci, knj. II, Naprijed, Zagreb,
1959, str. 75.
Drugi citat: J.B. Tito, Proleter, organ CKKPJ, leto XIII, maj,
1937, štev. 5, str. 6.
18
Lenin o omladini, ured. Putnik Dajič, Mladost, Beograd, str. 7.
C.W. Mills, Power, Politics and People (New York, Ballantine, I963)
str. 56-59.
20
S.E. Morison, Three Centuries of Harvard (Cambridge: Hravard Univ.
Press, 1963), str. 185. r
21  .
E. Earnest, Academic Profession (Indianopollis, Böbs-Merril, 1935)»
str. 265.
22
S.M, Lipset, Youth And Politics v R.K. Merton ed.. Contemporary
Social Problems) New York, H.C. Jovanovich inc., Í971), str, 757.
23 '
David Riesman, "America Moves to the Reight", New York Times Ma-
gazine, October 27, 1968. .
24 • ^        ;
Izčrpno kronologijo dogodkov v zgodovini "nove levice" vsebujeta
P. Jacobs ed., The New Radicals: A Report With Documents, v reviji
Radical America, maj-nov., I968. V teh številkah   revije je objav-
il jena tudi bibliografija, ki jo je sestavil J. O'Brien.
25 ' \
J.O Brien, "The New Left, I967-68", Radical America, Nov.-deo.,
1968, str. 42-43.

26
Prikaz se opira na analizo S.M. Lipseta, Youth and Politics, v
R. K. Merton ed.. Contemporary Social Problems, str. 778.
39
C.W. Mills V P, Long ed., The Nevj Left (Ext. Horizons Books, Boston,
1969), str. 25.
27
Informacije v tem in naslednjem poglavju se opirajo na naslednje
vire :
P.Long ed.. The New Left, A. Adelson, SDS - A Profile, T.B. Botto-
more, Critics of Society - Radical Thought in North America,
J. Hindels, Was ist heute links. Sozialistische Strategie im
Spatkapitalismus, G. Fischer ed., The Revival of American Socialism.
28     ^ ■
Značilne anarhistične izjave smo našli v knjigi Aprila Carterja, The
Political Theory of Anarchism.
29
Roza Luxemburg, Schriften zur Theorie der Spontanität, Mtîmchen, l97o,
Str. 135.
30 -      '
V. I. Lenin, Left-V/ing Comjnunism - An Infantile Disorder, Colle-
cted Works (London, I969) str. 474-475.
31 ■
J.B. Tito, Proleter, organ CK KPJ, leto XIII, maj 1937, št. 5, str,6
32
A. Adelson, SDS - A Profile, str. I89-I90.
33
S.D. Alinsky, Rules for Radicals, predvsem poglavji "On Means and
Ends" in "Tactics". -
34.
I. Kuvačič, Obilje i nasilje, str. 157-159.
35
B. Bettleheim, "Encoimter", Sept., I968, str. 29.
36
J.H. piock, "Rebellion Reexamined: The Role Of Identification and
Alienation (Psychiatry Conference on Adaptation and Change, Puerto
Rico, June, 1970);
N. Haan, J. Smith. J. Block (Journal of Personality and Social
Psychology, lo, 183, 1968);
K. Keniston (American Journal of Orthopsychiatry,4o, 577, I9oo),
37
Glej na primer R. Flacks, "The Liberated Generation: An Axplanaticn
of the Roots of Student Protest", Journal of Social Issues, vol. 23,
No. 3 (I967), pp. 66-68. Opozorimo še na to, da je v nekaterih
študijah opozorilo, da je odgovor na to vprašanje drugačen v Evro-
pi, kjer^da levičarski študentje skoraj obvezno prihajajo iz delav-
skih družin.
-79-  ;
38
D.L. Wesfby in E.G. Braungart, "Class and Politics and the Fa-
mily Backgrounds of Student Political Activists", ASR, vol. 31,
8tr. 69ÓU692.
Domhoff G. William: The Higher Circles, The Governing Class in
America,Vintage Books, New York, %97^.
41
Domhoff G. William: Who Rules America? Prentice Hall, Inc.,
New Jersey, 19б7.
42 \
Draper Hal: Berkeley: The New Student Revolt, Growe Press, InCé,
New York, 1.965. ■
43^     ' ^ .   ■
Edwards G. Richard, Reich Michael, Thomas Weisskopf, eds.:
The Capitalist System, A Radical Analysis of American Society
. Prentice-Hall, Inc., Englewood Cliffs, New Jersey, 1972.

Herbert Marcuseî
NARAVA   IN   REVOLUCIJ A''-
Nov zgodovinski aodel prihajajoče revolucije se verjetno najbolje od-
raža v vlogi, ki jo igra nova senzibilnost v radikalnem spreminjanju'
"stila" opozicije.' To novo dimenzijo sem začrtal v Esegu o osvobodit-
vi2; tukaj pa bon poskušal naznačiti, kar je v vprašanju, namreč novo
razmerje med človekom in naravo - njegovo lastno in zimanjo naravo«
Radikalna transformacija   narave postaja integralni del radikalne
transformacije družbe* Daleč od tega, da bi bila goli '^psihološki"
fenomen skupin- ali individuov, je nova senzibilnost medij, v katerem'
postaja socialna sprememba individualna pxítreba, meditacija med poli-
tično .prak.s o "spreminjanja sveta" in težnjo (drive) po osebni osvobo-
ditvi.
To, kar se dogaja, je odkritje (ali bolje - ponovno odkritje) narave
kot zaveznika v boju proti izkoriščevalskim družbam, v katerih nasilje
narave zaostruje nasilje človeka. Odkritje osvobajajočih ali narave
in njihove vitalne vloge v konstrukciji svobodne družbe postaja nova
sila v družbenem spreminjanju.
Kaj je vpleteno v osvoboditev narave kot nosilca človekove osvoboditve?
To pojmovanje se nanaša na (1) človeško naravo: primarne človekove
impulze in čute kot osnovo njegove racionalnosti in izkustva ter na
iw zunanjo naravo: človekovo.eksistenčno okolje, "boj z naravo", v
katerem oì? liku j e svojo družbo.' Od začetka nora biti poudarjeno, da je
narava v obedveh manifestacijah zgodovinska bitnost: človek se spopa-
da z od družbe transfornirano-naravo, podvrženo racionalnosti, ki je
postala, v vse bolj naraščajočem obsegu, tehnološka, instrunentalistič-
na racionalnost, naklonjena zahtevam kapitalizma. Ta racionalnost pa'
je vplivala tudi na človekovo lastno naravo, na njegove primarne tež-'
nje. Spomnimo se le dveh   karakterističnih sodobnih oblik   prilagodit-
ve primarnih teženj potrebam vzpostavljenega sistema: družbeno usmer-
janje agresivnosti s prenašanjem agresivnega akta na tehnične instru-
mente, s cimer se zmanjšuje občutek krivde, in družbeno usmerjanje
seksualnosti skozi kontrolirano desublir^acijo| industrija plastične
lepote, ki vodi k zmanjševanju občutka krivde in tako poviša "legi-
timno" zadovoljitev.
Narava je del zgodovine, objekt zgodovine; zato "osvoboditev narave"
ne more pomeniti vrnitve na predtehnološko stopnjo, temveč napredovanje
do uporabe dosežkov tehnološke civilizacije za osvobajanje človeka in
narave od destruktivnih zlorab znanosti in tehnologije v službi eks-
ploatacije. Tedaj se lahko določene izgubljene kvalitete rokodelstva
spet pojavijo na novi tehnološki bazi.
V vzpostavljeni družbi je (vedno bolj uspešno kontrolirana) narava sa-
ma po vrsti postajala druga dimenzija človekove kontrole: podaljšana
roka družbe in njene moči. Komercializirana narava, onesnažena narava,  .
militarizirana narava je stria človekovo življenjsko okolje ne samo v
- â-i-
ekološkem,- temveč tudi v   povsem eksistenčnem smisluBlokira erotični
cathez-cis (in transf ornaci jo) njegovega okolja: človek ropa n~'3govega
sam ona j den ja v naravi onstran in t os tran odturiitve; prav talro pa mu',
preprečuje prepoznati naravo kot subjekt v njeni lastni upravičenps-
, ti     subjekt, s katerim naj bi živel v "skupnem hiimancm ur.ivsrzunu.>
Odpiranje narave maso^/nenu razvedrilu in spontanim kot tudi organizi-
ranim druščinam ne razveljavlja te preprečitve - je le spregled trc^-
•• stracije, ki sam6 še poveča nasilje narave«'
Osvoboditev narave je ozdravitev življenja stopnjujočih sil v naravi,
čutno estetskih kvalitet^ ki so tuje življenju, zapravljenemu v ne-.,
- skončnih tekmovalnih izvrševanjih:, te dajejo slutiti novo kvalitete
svobode.' Nič čudnega potem, da "duh kapitalizPxa" zavrača ali smeši
ide j.o*^QSyobo j ene narave, da odriva to idejo v pesniško domišljijo^'
Naravo, če ni nedotaknjena in varovana kot "rezervat", se obravnava
na-nekakšen agresivno znanstveni način: obstaja zaradi gospostva, je
snov brez cene, materiale Talco pojmovanje narave je z^odovinslco a
priori pripadajoče specifični obliki družbe o' Svobodna ar iTz o a"'ina lah-
ko prav zelo različen a priori in zelo različen objekt5 razvoj znan-
stvenih   konceptov lahko temelji tudi na izkušnji narave kot totalnos-
ti življenja,/ Б Č2iiQr bi bila varovana in "loiltivirana", in tehnolo-
gija bi prilagodila to znanost rekonstrukciji življenjskega okolja.'   .
Gospostvo človeka skozi gospostvo narave: konkretna vez med osvobodi t-«*
vijo človeka in osvoboditvijo narave se je danos pričela kazati v vlo-
gi, ki jo igra ekološka akcija v radika?jicm gib".njU:>' Onesnaženje zraka
in vode, hrup j poseganje industrije in trgovine v odprt'.Tí ;ra\aii pros-',
tor imajo fizično težo suženjstva,, ujetništva,,' Boj proti njin jo poli-
tični boj; očitno je, do katere razsežnosti. je nasilje narave neloČ- '-
1jivo od ekonomije kapitalizma,3 Obenem pa je'politično vlogo ekologi-
je vseeno zlahka "nevtralizirati", tako da služi   olepšanju Establis--
hementac Vendar se mora tukaj in zdaj bojevati s fizičnim onecnaževan-
jem^n. ki ga prakticira sistem, prav tako kakor z njegovo mentalr^o po-
luči j o. Pripeljati ekologijo'na točko, kjer ni več obvladovana znctraj
krpitalistične zgradbe, pomeni najprej .razširiti, alcol jo znotraj, kapi-
taiistične .zgradbe,''^ -      -
Odnos med naravo in svobodo je redko pojasnjen v družbeni teoriji.
Tudi v marksizmu je narava predvsem objekt, nasprotnik v človekovem',
"boju z.naravo", prostor za vedno bolj racionalen razvoj proizvajal-
nih sil.'5 Toda v tej obliki se narava pojavlja kot :âisto, kar je ka*'*
pitalizem naredil iz narave: snov, surovina za razširjajoče in izko-
riščajoče upravljanje ljudi in stvari«' Ali je ta predstsiva narave v
skladu z ono svobodne družbe? Ali je narava samo proizvajalna sila--
- ali obstaja tudi "zaradi nje same" in - na ta način eksistenco - za
človeka? " ■ ■ / .
V.obravnavnju človeške narave kaže marksizem podobno tendenco: zmanj-
šati vlogo naraTOih osnov v družbeni spremembi - tendenco; ki ostro
nasprotuje Marxovin zgodnjim dolomo Nedvomno bi bila človeška narava^
'drugačna v socializmu na stopnji, na kateri bi moški in ženske, prvič'
v zgodovini, razvijali in izpopo3-njevali svoje lastne potrebe ter spo-
sobnosti v asociaciji eden z drugim. Toda ta sprememba lahko nastopi '•
kot skoraj stranski produkt novih socialističnih institucija'   Marksis-
tični poudarek na razvoju politične zavesti kaže majhno zanimanja za
- korene ■ osvoboditve v individuih, tj, za korene družbenih odnosov tam^.
kjer individui najbolj neposredno in globoko izkušajo svoj svet.in se-
be same: v svoji senzibilnosti, v svojih instinktivnih potrebah^'
""'^ -l-figj"^- o osvoboditvi sem opozoril, da bi bil brez spremembe v tej

dinemziji   stari Adan   reproduciran v novi družbi in da zgraditev '
svobodne družbe gogòДиде preIon s faniliarnin izkustven sveta: s po-
habljeno senzibiinosTJoV Gutno izkustvo, ki ga pogojuje in "otvladuje"
racionalnost vzpostavljenega sistena   teži k'-inuniziranju" človeka
pred zelo nefai:iiliarnin izkustven nežnosti človeške svobode. Razvoj
••radikalne, nekonf omis t ične senzibilnosti prevzema vitalen političen ;
vpliv glede na neprecendenčni obseg družbene kontrole, kot jo je izpo-
.polnil razviti kapitalizen: kontrola, ki sega do   instinkti\Tie in psi-
hološke ravni bivanja,' Obratno pa se tudi odpor in upor usnerjata k
aktiviranju in delovanju na tej ravni.
•'Radikalna senzibilnost": pojen poudarja aktivno, konstitutivno vlogo
čutov v oblikovanju -uma, to je v oblikovanju kategorij, s katerini '.
svet odrejamo, izkušamo, spreminjamo,' Čuti niso samo pasivni, recep- '.
tivni: imajo svoje lastne "sinteze", katerin podrejajo'prinarna izkus-
tvena data. In te sinteze niso samo'čiste "forme institucije" (prostor
in čas), ki-, jih je Kant prepoznal kot ncuìclonl jivo a priorno urejan¿e
Čutnih data. Mogoče so tiidi druge sinteze, daleč bolj konlcretne, da-^^
leč bolj "naterialne", ki.laliko konstituirajo enpiriČni (tej. zgodo-r
%'Jnski) a priori izkustva,'   Naš svet se ne pojavlja sano v čistih o-^
bilkah časa in prostora, tenrec 'Ijadi in Istočasno kot totalnost čut-r
ïiih kvalitet - ne sano kot objekt očesa XsE'psis), temveč vseh člo-
veških čutov (sluh, voh, tip, okus). To je ta kvaliteten, eïeme'ntaren,
nezavesten ali bolje predî:avesten sestav izkustvenega sveta, to je to
primamo izkustvo samo, ki se mora radikalno spremeniti, če naj bo
družbena sprememba radikalna? kvalitativna sprememba.
Subverzivni potencial senzibilnosti in narava kot prostor osvoboditve
sta centralni temi Marxovih     pnomsk g^^f i 1 p z of skj.h r okop i sov. ' Spet in'-
spet so bili brani in interpretirani, t"odaTi teni7"st¿'''~"bala zelo za-
nenarjeni.' Rokopisi služijo zadnje čase kot zagovor koncepta "hma- '
nističnega socializna" v nasprotju z birokratsko-avtoritarnin sovjet-
skin nedelom; zagotovili so nočno vzpodbudo v boju proti stalinizmu
in postaliniznu.' Mislin,da se ti spisi, kljub njihovenu "predznan-
- stvenenu" karakterju in kljub prevladovanju Feuerbachovega filozofske-
ga naturalizna, zavzemajo za najbolj radikalno in ifcegralno idejo so-
cializma, in da najde "narava" prav tulcaj svoje mesto v teoriji revo-
lucije,'
Na kratko bon obudil vodilno nisel Rokopisov,'Marx govori o."popolni
enancipaciji vseh človeških čutov in lastnosti"^ kot značilnosti so-
cializma: sano ta enancipacija je "transcendenca privatne lastnine".-,'.
To poneni Oillcritje človeka novega tipa, različnega od človeškega sub-
jekta razredne družbe, v njegovi pravi пага\0-, v njegovi fiziologiji:-.^
■ '-čuti družbenega človeka (so) drugačni od čutov nedružbenega človekaV*'^
'\Bnancipacija čutov" nakazuje, da čuti postajajo "praktični" v^rekon-
strukciji druzüü,' da porajajo'nove (socialistične) odnose ned človekom
in človek on, človekon in stvarni 5 človekon in naravor Toda čuti, osvo-
bojeni prejšnje eksploatatorske. postajajo tudi "viri" nove (socialis-
tične)- ra C i onaIno sti, ' Enancipirani čuti bi zavrnili instrunentalistiČ-
no racionalnost kapitalizna ob ohranjevanju in razvijanju njenih do-
sežkov. Ta cilj bi dosegli na dva načina; negativno - v kolikor Ego,'
drugo in objektivni svet ne bi bili več iz!kus'ani v ìcontekstu agresiv-

nega pridobivanja, tekmovanja in branjenega lastništva; p^z_itj,vno -
- skozi "človeško: prilastitev narave", to'jc' skozi transformacijo nara-
ve v okolje (medij).človeškega bitja kot sposobnostih kreativnihj es-
, tetskih sposobnosti,'
"Šele s pomočjo predmetno razvitega bogastva človeškega bistva se de--
loma izoblikuje, deloma ustvari bogastvo su.bjektivne človeške' čutnos-^-
.ti, muzikalno uho, oko za lepoto oblike, skratka, se seïe iz'Ôblikuje--
■ jo, deloma ustvarijo človeških užitkov zmožni čutj^, čuti^ ki se potr-;
ju je jo kot človeške bitne moči, "S Bnancipiranipîtf bi skupaj s prirod- ]
no znanostjo,.nastajajočo na njihovi osnovi, vodili "človeško prisvo-'.
jitev" narave. Nato bi narava "izgubila svojo golo koristnost"g9 poja-
vila bi se ne samo kot roba - organska ali anorganska snov, femveč kot   |
življenjska sila v svoji lastni pravici, kot sub jek t--ob j ekt;'--^ borba
za življenje je človeku in naravi skuiDno bistvoo Čuti bi bili "do
stvari v odnosu zaradi stvari,','.'"11 In'to lahko storijo samo, v koli-
kor je stvar sama opredm^etmo človeško Verhalten; opredmetenje člo-
veških odnosov in tako sama v ; človeškem^'odnosu s človekom,'^^
To nezaslišano, neznanstveno, metafizično pojmovanje/označuje dozore-   ,
lo^materialistično teorijo: svet stvari zapopada kot opre dnet;mo člo-
veško^ delo, ki ga je oblikovalo človeško delo,' Če sedaj ta oblikujoča
človeška dejavnost proizvaja tehnično in naravno okolje lakomne in '-
represivne družbe, bo proizvajala tudi razčlovečeno naravo; in radi-
kalha družbena sprememba bo imela za posledico radikalno transfoni3.a-
cijo narave,'
T^di prirodoslovne znanosti? Narava kot manifestacija   subjektivnosti:
ideja je videti neločljiva od teleologije, ki je od .d.avnega tabu v
Zabodeni znanosti. Narava kot objekt per sé se je tako dobro prilagodila
svetu kapitalističnega obravnavanj.^ snovi, da omogoča zavračanje tega
tabuja,' To je videti popolnoma upravičeno ob bolj učinkovitem in donos-
nem obvladanju narave, ki je bilo doseženo pod tem tabujem.'
Ali je spoznanje narave kot subjekta res metafizična teleologija^ ne--
združljiva z znanstveno objektivnostjo? Poglejmo izjavo Jacguesa Mone-
da o pomenu objektivnosti v znanosti.:
.' . -Kar sem želel pokazati,',/,' je. da znanstveno
■/ .    '   • ':■   vedenje nakazuje to, čemur pi?avim;postulat
'   ■ objektivnosti - to se pravi, osnovni postulat
. o tem, da ni v svetu nikakršnega plananikalçc-
' ■ šne intence,l3    . ;, ';. "
Ideja osvobojene narave ne stipulira nikakršnega takšnega plana ali
intence v svetu: osvoboditev je možen plan in intenca človeških bitij,'.
ki so se uveljavila nad naravo,' . Stipulira pa to, da je narava dovzet-
na"'aa tako nalogo in da so v naravi sile, ki so bile sprevrnjene in'
zatrte - sile, ki bi lahko podkrepile in stopnjevale'človekovo osvo-'
boditev,' To zmožnost narave lahko ixienujemo "možnost" ali "slepo svo-
bodo" in tako lahko poda pravi'pomen človeškim naporom po odrešitvi cd
te slepote - v Adornovih besedah: pomagati naravi "odpreti njene oči",
pomagi?ti ji, "da bi na ubogi zemlji Destala, kar bi mogoče želela bi-
ti" o'^-'
Narava kot snbjekt-.brez teleologijOj brez 'aplana" in."intence" ? to poj-
movanje sovpada s Kantovo "namenskostjo brez namena"» Najbolj razviti
pojmi Tretje kritike še niso bili raziskani v svojem resničnem revolu-
cionarnem pomenu. Estetska oblika v'umetnosti ima kot svoj korelat ali
bolje desideratum estetsko obliko v naravi (das Naturcchone)c' če se
ideja lepote nanaša na naravo kot tudi na-.-ujietnost, to ni zgolj anale-  .
gija ali pa naravi vsiljena človeška ideja - to je prepoznanje tega,

da je estetska f orna kot znak svobode način (ali noinent?) eksistence
človeškega-kot tudi naravnega sveta, da je objektivaa kvaliteta. Tako
pripisuje Kant lepo v naravi naravini "znožnosti, da fornirà sama, v
svoji svobodi, tudi na estetsko nanenski način, v skladu s keničniiii
zakoni e • »""^-^ •/ '
Marksistični pojen razume naravo kot univerzum, ki postane za človeš-
ko zadovoljitev.prmeren medij na tisti stopnji, na kateri so n-^ravi
lastne zadovoljujoče sile in kvalitete nadomeščene in sproščeneT
ostrem kontrastu s kapitalistično eksploatacijo narave bi bila njena
.'.'človeška prilastitev" nenasilna, nedestrulctivna; usmerjena k življen-
je stopnjujoč3X1, čutnim, estetskim kvalitetam inherentnim naravi,' Tako
transformirana, "počloveoena" narava bi se odzivala človekovemu'priza-
devanju po -dovršitvi, ne, to zadnje sploh ne bi bilo možno-.brez prve-
ga,' .Stvari imajo svojo "inherentno m-er6" (inhärentes Mass);!^ ta mera'.
..je v njih, je potencialno priložena v-njih; samo človek^ jo lahko osvo-
bodi in š tem osvobodi svoj lasten človeški potenciale Človek je edi-
no bitje, ki lahko "oblikuje tudi po zakonih lepote"^!?
Estetika osvoboditve, lepota kot "forma" svobode; videti je,.kot da '
je bil Marx zaprepaščen nad to antropomorfistično, idealistično pred-
stavo, •■    ..     ■. r-"*.       ■ ::. ^^/o..' Ali pa je to očitno
idealistično pojmovanje raje razširitev materialistične osnove? "Ne- '
posredno je človek naravno bitje"', ki ima za predi:iete svojega življen-
ja "dejanske 'čutne predme te , lo In njegovi čuti ("razen teh neposrednih
organov se zategadelj stvorijo družbeni organi, v obliki družbe,,.")19
so aktivni, praktični v "prilasti'tvi''' prećtiieta sveta; izražajo social-
'no bivanje človeka, njegovo "opredmetenje",-To ni več Eeuerbachov "na-
turalizem", temveč nasprotno, razširitev Zgodovinskega naterializna
na dimenzija, ki naj igra življenjsko vlogo v osvoboditvi človeka^'
Seveda pa obstaja dokončna liriita ideje o osvoboditvi narave skozi
njeno "človeško prilastitev"« Res je, da je estetska dimenzija svobo-^'
de; res je, da zavrača nasilje, krutost, brutalnost in prav s to označ-
bo be postala bistvena kvaliteta svobodne družbe; ne kot locería dome-
na "višje kulture", temveč kot gonilna sila in motiv v konstrukciji
ta.ke družbe. In vendarle: nekaj surovih dejstev, nepremaganih in mo-
goče nepremagljivih dejstev kliče po skepticizmu. Ali lahko človeška
prilastitev narave kdaj -doseže odstranitev nasilja, .krutosti in bru- '
talnosti iz dn^evnega žrtvovanja živalskega življenja, za fizično repro-
dukcijo človeške pase? Obravnavati naravo "zaradi nje same" se sliši
dobio, toda gotovo ni zaradi živali, da jo pojemo, niti verjetno za- '
radi rastline,' Konec te vojne, popolni mir v živalskem svetu - ta ide-
ja.pripada orfičnemu mitu in ne kaki zamisljivi zgodovinski dejanskos-
ti. Vpričo trpljenja, prizadetega človeku po človeku,, je videti vse '
"prezgodaj" početi kampanjo za univerzalni vegetarianizen alloza sin-
tetična živila; čeprav je svet, mora biti prioriteta na človeški so-
lidarnosti med živimi bitji,' In vendarlene moreno si zam.is]3t3b n0y
bene svobodne družbe, ki se pod svojo "regulativno idejo una" ne bi
sporaçunno potrudila dosledno zmanjšati trpljenja, ki ga človek vsil-
juje živalskemu svetu,'
Marxovo pojmovanje človeške prilastitve narave zadržuje nekaj hubrisalo
gospostva,' "Prilastitev", ne glede^kako človeška, ostaja prilaïï^xtev'
Cživečega) objekta po subjektu in-žali tisto, kar je bistveno različ-
no od prilaščajočega subjekta in ki gbstaja ravno kot objekt v'svoji
lastni pravici - to je kot subjekt,' Človeku je lahko sovražen - v tem
primeru bi šlo za nek odnos, a boj lahlco tudi poneha in tako ■napravi
prostor za mir, pomiritev, dovršiteVc V tem primeru   neeksploativni    '
odnos ne bi bil y prilastitvi, temveč v njeni negaciji: prodaja, "ndj-

- "bo" ("lett.ing-be"), зргејепоо. Toda taka prodaja se srečuje z nedo-
imnin odporen nat eri je з^. narava ni manifestacija "duha", .ampak rajši
njegova histvena linitao' . ■ ■       , . ,. ;    :. ■ -
čeprav zgodovinski/pojem narave kot dimenzije socialn.e spremembe ne
obsega teleologije in naravi ne pripisu;je "jlana", si naravo zamišlja
kot subjekt-objekt kot kozmos z lastnimi možnostmi, nujnostmi in slu-*
čajhostmi. In^te možnosti lahko obstajajo ne le v smislu njihove v   '
teoriji in praksi vrednostno osvobojene funkcije, temveč tudi kot no-'
siici ob j ekt ivnih vre^dnosti «, V tem smislu so premišljene v takih izra-
zih kot"''skrunitev narave"7 "zatiranje- narave". Skranitev in zatiranje,
pomeni, da se človeška akcija zoper naravo, človekov medesebojni odnos
z naravo, pregref^i zoper določene objektivne kvalitete narave - kvali-
tete, ki so bistvene za stopnjevanje in dovršitev življenja. To je .   '
objektivno tako utemeljeno, da je osvoboditev človeka do njegovih člo- '
veških sposobnosti zvezana z osvoboditvijo narave     da je "resnica" .
pri sodi j iva na .ra vi ne le v matem.atičnem, temveč tudi v eksistenčnem
pomenuo Emancipacija: človeka vsebuje,spoznanje take resnice v stvareh,
v naravio Marksistično videnje spet priteguje staro spoznavno teorijo'
kot' spominjanje^ (recollection) s "znanost" kol ponovno odkritje resnič-
nih Eom stvarT; v vzpostavljeni dejanskosti sprevrnjenih in utajenih^
gre za stalno materialistično jedro idealizma."Ideja" kot termin za te
ferne ni lo "gola" ideja, ampak predstava, ki rasvetljuje, kaj je na-'
pačno,- -šprevrnjeno v načinu, po katerem so stvari "dane'', kaj je zgre-
šeno v njihovem vsakdanjen zaznavanju,' v pohabi jenem izkustvu, ki je
delo družbe«        • i   ..r '   ,
Tako spominjanje (recollection) ni рогхпепје (renenbránce) Zlate 'pre-/
teklosti (ki, ni nikoli obstajala), otroške nedolžnosti, prinitivnega
človeka itd. Sponinjanje kot epistenološka sposobnost je prej sinteza,
ki spet sestavlja koščke in drobce, ki jih lahko najdeno v sprevrženi
človeškosti in v sprevrženi naravi, Ta spet zbrani material je postal^
področje domišljije; represivne družbe so ga sankcionirale v umetnosti
in to.kot-"pesniško resnico" - sanoipesniško resnico, in zato niČ kaj
pri dejansken spreminjanju družbe.' Te predstave lahko pòinenujeno kot
"prirojene id.eje",   ker nikakor ne nore jo biti dane v neposrednen iz-
kustvu.r. ki prevladuje v represivnih družbah.' Dane so bolj kot horizont
izkustva, pod katerim se neposredno dane feme stvari pojavljajo kot '
"negativne", kot.zanikanje njihovih inherentnih možnosti, njihove res-
nicoo V ten pomenu so "prirojene" človeku kot zgodovinskomu bitju; one
sane so zgodovinske, ker so. možnosti osvoboditve vedno in povsod zgo-
dovinske nežnosti. Domišljija kot spoznanje, ohranja nerazrešljivo na-
petost ned idejo -in dejanskostjo, med potencialnin in aktualnin. To'
3ö idealistično jedro dialektičnega naterializna: transcendenca svo-'
bode o:.^tran danih formo In v ten.pomenu je marksistična teorija zgo-
dovinski dedič Nenškega idealizma ' _
Tako postane svoboda "regulativni pojem uma", ki vodi prakso spremin--
Janja dejanskosti skladno s svojo "idejo", tj. s svojimi lastnini než-
nostmi - da osvobodi dejanskost njeni resnici. Dialektični nateriali-
zem raz-one svobodo kot zgodovinsko, enpirično transcendence, kot silo
socialn.e sp.renenbe, ki, spreninja svojo neposredno forno tudi v socia-
listični družbi - ne v smeri vse večje produkcije, ne v smeri Pekla• ali .
Raja« temveč v sneri neke vse bolj niroljubne, radostne borbe z neu-
klonijivin odporom družbe in narave.' To je filozofsko jedro teorije

pernanentne revolucije.'
Svoboda kot taka sila je ukoreninjena v priiiarnih nagonih noskih in
žensk, je življenjska potreba po stopnjevanju njihovih življenjskih
ih.stink-':.Prvi pogoj je sposobnost čutov, da izkusijo ne le "dane",'
anpak tudi ''skrite" kvalitete   s-''vari, ki bi lahko pripon ogle k izbolj-
šanju življenja. Radikalna redefinicija senzibilnosti kot "praktične''  ■
desublinira idejo svobode, ne da bi opustila njeno transcendentno vse-
':inos ČLiti niso le osnova'za ep i s t en o 1 o šk o k on s t i tu c i j o dejanskostij
tenveč tudi za njeno t ran з f o mac iTTo Г u ГЈ en p r e vra t • "v interesu osvobodit-
ve. '"^
Človeška svoboda je torej ukoreninjena v človeški senzibilnosti s čuti
ne sano "sprejenajo", kar jin je dano v obliki, v kateri se pojavlja
(razui:ievan je) ; prej raziskujejo ozirona nore jo raziskovati sani, v
•svoji "praksi", nove (bolj prijetne) nežnosti in znosnosti,    forno in
kvalitete, stvari ter'tako poganjajo in vodijo njihovo realizacijo o
■ Enancipacija čutov t.l napravila svobodo tako, kot še ni s čutno potre-
bo, snoter življenjskih instinktov (Eros).
Y družbi, ki tenelji na odtujenen delu, je človeška senzibilnost oto-
.pelas ljudje zaznavajo stvari sano v fomah.in fuhlccijah, v kateriE"*'
'jîH.daje,- tvori^-.uperablja obstoje<':a družba.21тако se obstoječa druž-
ba' reproducira ne le v razunu, v zavesti ljudi, tenveč tudi v njihovih
čutih; nobeno prepričevanje, nobena teorija, nobeno nodrovanoe ne nore
razbiti te ječe,.če se fiksirana,   postvarjena senzibilnost individuov
ne "razpustiV » odpre k novi dinenziji zgodovine"! dokler se ne zruši
zatiralna faniliarnosC z danin objekton sveta - zruši v drugi■odtujit-
vi-^s odtujitvi od odtujene družbe..
Danes se v revoltu zoper "potrošniško družbo" senzibilnost prizade-^/a
■postati "praktična", sredstvo za radikalno rekonstriikcijo, za nove
•načine življenja. Postala je- sila politični borbi za osvoboditev.22 '
To pa poneni'^; individualno enancipacijo čutov predpostavijano kot za-
četek in sploh kot tenelj obče osvoboditve; svobodna družba se nora
ukoreniniti v novih instinktivnih potrebah.' Kako je to nogoče? Kako
lahlvo nastane "človeškost"., človeška solidarnost kot "konkretno obča"
"(in ne kot abstraktna vrednost), kot dejanska sila., kot "praxis", v
, individualni senziblinosti; kako lahko nastane objektivna svoboda v
najbolj   subjektivnih človekovih sposobnostih?
Soočeni sne z dialektike občega in posaneznega: kako lahlco človešlra'
•senzibilnost, ki je princip lun in di vi tua t i oni s, proizvede tudi poob-
■ čujoč princip?
'Spet se obračan k filo.zofskenu obravnavanju tega problena v Nenšken
idealiznus tukaj je intelektualni izvor narksističnega konceptar Za
Kanta: Obči senzorij (čiste feme intuicije) konstituira posanezno
združeno zgradbo čutnega izkustva in tako validira obče kategorije
' razui:ievanja' Za Hegla ; Refleksija vsebine in načina nojega neposred-.
nega čuta z-gotovostjo razkrije "Mi" v "Jašu" intuici^je in percepcije«,
Ko je še nereflektirana zavest dosegla točko, na. kateri postane zavest'
sebe in svojega odnosa do svojih objektov, kjer je izkusila "trans-sen-
zibiln.i" sveta "za" čutno pojavnostjo stvari, odkrije, da sne ni sani
za zaveso pojavnosti« In ta "ni" se razkrije'kot socialna dejanskost
v borbi ned Gospodarjen in Služabnikon za "nedsebojne spoznanje"',
.To je preokretna točka na poti, ki vodi od Kantovega napora po spravi
'ned-človekon in naravo, svobodo in nujnostjo, občin in posanezniia do
Marxove naterialistične rešitve; Heglova Penonenologija prelanlja s
"'Kantovo transcendentalno koncepcijo; zgodovina in družba vstopita y '
;;spoznaTOo teorijo (in v sano strukturo spoznavanja) in odpra-vita "či.«^'--

tost" a priori ja; prične se naterializaci ja ideje svobode. Toda pobliži-«
nji pogled.kaže, da je bila ista tendenca prisotna že v Kantovi filo-
zofiji; v razvoju od Prve do Tretje Kritike.' • .
1) V Prvi^Kritiki je svoboda subjekta dana le v epistenološki sintezi
čutnih data; svoboda je odrinjena v transcendentalno čisto sintezo
Ega: to je noč a priori ja, s katerega učinlcovitost jo transcendentalni
subjekt konstituira objektivni svet izkustva; teoretično spoznavanje. ,
¿-) V Drugi Kritiki je področje praxisa doseženo s stipulaci jo avtononif'.
je noralne osebe: njena noč us^tvariti vzročnost brez zlanljanja obče
vzročnosti, ki vlada naravi: nujnost. Gena: podi^enost senzibilnosti
kategoričnenu inperativu una. Odnos ned človeško svobodo in naravno
nujnostjo ostaja skrit.
3) V Tretji^Kritiki sta človek in narava združena v estetski dinœziji,
toga   drugačnost" narave je skrčena in pojavlja se Lepota kot "sinbol
noralnosti". Zveza ned področjen svobode in        .'čj.   o   '        J. .. po-
dročjen nujnosti tu ni zanišljena kot gospostvo narave, ne kot upogib'
narave pred človekovini naneni, anpak tako, da.pripisuje naravi ideal-
no nanenskost nje sane: nanenskost brez nanena.
Toda sano narksistična koncepcija odkriva ob ohranjanju kritičnega,
transcendentnega elenenta svobode in naravne nujnosti; subjektivne in
objjBktivne svobode. Ta zveza pogojuje osvoboditev: revolucionarni
praxis, ki naj odpravi instfitucije kapitalizna in jih nadonesti s so-
cialističnini institucijani ter odnosi.' Toda v ten prehodu nora enan-'.
cipacijo čutov sprenljati enancipacija zavesti, da tako vsebuje total-
nost človeškega bivanja. Individui sani se nora j o spreneniti v sandüET*
svojih instinktih in senzibilnosti, če ao za zgraditev kvalitati\Tio
drugačne družbe v asociaciji, A zakaj poudarek na eštbtaFih potreBah
v tej rekonstrukciji? -
IV.
Marx ne govori o oblikovanju objektivnega sveta ".skladno s zakoni lepo-
te" kot o potezi svobodne človeške prakse sano ninogrede in zunaj si-'
ceršnje bogatosti svoje nisli. Estetske kvalitete so bistveno nenasil-
ne, neoblastniške (k tenu se bon povrnil v tretjen poglavju)23 - kva-
litete nanreč, ki so ločene od socialne dejanskosti in prakse kot take
na področju unetnosti ter v represivni uporabi,temina "estetski" kot
pripadajočega sano sublinirani "višji kulturi"« Revolcuija bi razve-
ljavila to represijo in rekaptirala estetske potrebe kot subverzi\niO
silo, znožno nasprotovanja doninirajoči   agresivnosti, ki je izobli-
kovala socialni in naravni univerzun. Sposobnost biti "receptiven",
"pasiven", je predpogoj svobode s gre za znožnost videti stvari v
njihovi lastni pravici, izkusiti v njih priloženo radost, erotično
energijo narave - energijo, ki je tan, da bi bila osvobojena; tudi na-
rava pričakuje revolucijo! Ta receptivnost sana so tla kreacije:   ne
nasprotuje produlctivnosti. anpak destruktivni produktivnosti,
Le-ta pa je postajala vse bolj razločna poteza noškega gospostTO; ker'
je "noski princip" vladajoča duhovna in fizična'sila, bi bila svobod-
na družba "definitivna negacija" tega principa - bila bi feninizirana'
družba C V ten pomenu pa nina ničesar opraviti z natriarhaton katereko-
li vrste; predstava ženske kot matere je sana represivna. Ta predstava
transformira biološko dejstvo v etično in kulturno vrednoto ter tako
podpira in zagovarja družbeno zatiranje ženske. Na kocki je prej vzpon
-ss-
EJ?osa prek agresije in to v noskih ¿n ženskah; in v civilizaciji,noske
prevlade to poneni "feninizacijo" noskega.' Ta bi izražala odloöilnor
sprenenbo v instinktivni strukturi:• oslabitev prinarne agresivnosti-   •
ki v konbinaciji z biološkini in socialnini faktorji vlada patriarhal-
ni kulturio: . /':. '
Y tej transfornaciji postaja. Wonen-s Liberation Mòvnent- (Gibanje za
osvoboditev žensk) radikalna sila vse do stopnje, na kateri transcendi-
ra celotno sfero agresivnih potreb in dejanj, celotno socialno organi--
zaci j o in delitev opravil (division of functions). Z drugini besedani^,
gibanje posta ja radikalno . do stopnje,. na kateri ne neri vec sDiiô na  /
enakost znotraj' opravil in vrednostne strukture vzpostavljene družbe '
(kar-bi ïïiia enakost razčlovecenja), tenveč prej na spreneniJo v strulìi-
turi sani (prvi pogoj so osnovne zahteve po enakih nožnostih, enakih
plačah in po osvoboditvi od prezaposlenosti v gospodinjstvu in skrbi
'za otroke). Znotraj vzpostavljene strulcture niso svobodni niti noski
niti ženske - in razčlovečenje noskih je lahko le večje od razčlove-^
čenja žensk,    odkar noski ne trpijo le pri- tekočen traku in delu na'
njen-, tenveč tudi-pod standardi in "etiko" "skupnosti biznisa" ("bi-
siness connu.nity").'
In navzlic tenu bi bila osvoboditev žensk daljnosežnejša kot osvobo-
ditev noskih, ker je bilo zatiranje žensk z družbeno uporabo njihove
biološke konstitucije konstantno jačano, Nosečnost, naterinstvo se ne
predpostavlja le kot njihova naravna funkcija, tenveč tudi kot dovr-
.šitev njihove "narave" - in odkar se reprodukcija vrste dogaja znotraj
.nonogajme patriarhalne družine', poneni isto biti žena. Zunaj te ägradbe
je ženska- prevladujoče še vedno igrača ali začasen izhod za seksiJ.a3nc
energijo,- ki ni bila potrošena v zakonu. ■ ,
Marksistična teorija .snatra seksualno eksploatacijo kot prinerno, iz-
vorno eksploatacijo in Wonen's Liberation Movnent-zavrača degradacijo
ženske v "seksualni objekt", TOda težko je prenagati občutek, da tukaj
vstopajo v boj zoper buršoazno-keapitalistično organizacijo družbe re-^
presivne kvalitete značilne prav zanjo. Predstava ženske kot seksual-'
nega objekta in njena nenjalna vreojiost na trgu zgodovinsko razvredno-
tita prejšnje represivne predstave ženske kot natene in žene. Te prej-
šnje predstave so bile bistvene za buržoazno ideologijo ned zdaj že '
preideno periodo kapitalističnega razvoja:, periodo, v kateri je v.di-
naniki ekononije učinkovalo še nekaj "skrit op o svetne ga asketizna",, T
priner javi je sedanja predstava ' ženske ..kot'seksualnoga objekta de.su-
bi ing cija bur ž oa zne noralnosti - kakrakteristične za "vis ji • stadija; '
kapitalističnega razvoja^ Tudi tukaj je blagovna fon:ia uni ver zaliz'i-
rana: sedaj vdira na prej posvečena in branjena.'področja. (Žensko)
telo, kot ga vidi in plastično analizia Playboy^ postaja zaželeno bla-
go z visoko nonjalno vrednostjo. Dezintegracija buržoazno norale, no-
goče -a cui bono-?Bodino gotovi, ta nova predstava telesno.sti pospe-
šuje-prodia j o, in plastična lepota lahko tudi ni resnična stvar,"pa .
vseeno stiiTiUlira estetsko-čutne potrebe, ki nora j o postati., v svojen^
razvoju nezdružljive s telesen kot instrunenton'odtujenega dela. Tudi
noško telo j'e izdelan objekt seksualne predstavne kreacije - prav
tako plasticizirane in deodoriranečista nenjalna vrednostc/ Po se-
kularizaciji religije, po transf ornaci j i e.tike v orw e Ili j ansk o hipo-
krizijo - ali je zdaj "socializacija" telesa kot seksualnega objekta '.
nogoče ena zadnjih, odločilnih stopnic k dovršitvi diužbe neri j a ve'i do--
vršitev, ki je začetek konca?    .
Vendar je publiciteta, telesa (sedaj ženskega telesa) kot objekta^raz--
clovečujočega in to še toliko bolj, odkar laska gospodujočenu noškenu
kot .agresivnenu subjektu, za katerega je ženska,tukaj, da si jo vsanc
da jo položi, V naravi spolnih odnosov je, da. sta oba, noski in ženskar
-ss-
Objekt in subjekt hkrati; erotična in agresivna energija sta zliti y
obeh. VÏsek agresije uoškega je prav tako kot višek pasivnosti ž^is.-
ske socialno pogojen.' Toda pod -socialnini fak:torji, kajdoločajo moško
agresivnost in žensko receptivnost, obstaja naravno'nasprotje? ženska
je,^i "uteleša" - razunimo to v literarnem pomenu - obljubo miru, ~ '
sreče, prenöhanja nasilja.''Nežnost, receptivnost, čustvenost so poste-
le poteze (ali omejene poteze) njenega telesa - poteze njene (zatrte)
človečnosti. Te ženske, kvalitete so seveda lahko socialno^določene z
ra zve j e.m "kapitalizma.' Proces je resnično dialektičen.24   čeprav je
skrčenje konkretnih   individualnih sposobnosti v abstraktno delovno'
silo vzpostavilo neko abstraktno enakost med moškimi in ženskami (e-'
nakost pred strojem), je bila ta abstrakcija v primeru žensk manj po-
polna. V materialnem procesu proizvodnje so bile zaposlene v manjšem '.
obsegu kot moški. Ženske so bile polno zaposlene v gospodinjstva, dru-'
zini,.ki je bila predpostavljena za sfero realizacije buržoaznega indi-
vidua. Kakorkoli že, ta sfera je bila izolirana, od proizvodnega pro-'
cesa, kar je prispevalo k omejenosti žensk. Kljub temu pa je svet ka-
pitalizma s to izolacijo (ločitvijo) od odtujenega dela omogočil ženski,
da je Izvrševalni princip (Performance Principle) ni toliko brutalizi-
ral, da je ostala bližje svoji senzibilnosti; ostala je bolj človeška'
kot moški. JXx bi bila predstava (in stvarnost) ženske določena z agre-
sivno, moškogospodujočo družbo, še ne poneni_ tudi tega,. da je treba'
to določitev Zavreči, da torej mora osvoboditev žensk premagati-žen-
sko "naravo". Izenačenje moškega in ženske bi bilo tako nazadujoče:
bilo bi nova forma ženskega sprejemanja moškega principa. Tudi tukaj
je zgodovinski proces dialektičen: patriarhalna družba je ustvarila  ■
predstavo ženske, žensko protisilo, ki še vedno lahko postane eden     '
od grobarjev patriarhalne družbe. In v tem pomienu ženska tudi drži ob-
ljubo osvoboditve. Ženska je, ki drži na Delacroixjevi sliki zastavo
revolucije in vodi ljudstvo na barikade,' Nima-.uniforme; njene prsi so %
gole in njen lepi obraz ne kaže sledi nasilja. Toda'-.T.rokah ima puško -
- za prenehanje nasilja se je še vedno treba boriti...
. Prevedel Pavle Zgaga
-90-
OPOMBE
1« Herbert Marcuse; Counterrevolution and revolt: Beacon Press, Boston
1972 - str. 5^-7^» li.' 'ííature and Revolution; op.prev.
2^ Herbert Marcuse,;^ An Essay on_Liberation; Beacon Press, Boston 1969
(gsen 0 oslobođenju., .iStvarnost.' "Zagreb 1972), op. prev.  .
3- G-lej He Marcuse, Boj_za^ razširitev sveta „iQjj^Q'^Q,»,, ,fi^!},4.^¿,,i,¡l?^i^, P?-^,
Дс političen boгјг .a?rTÏÏiS'T3cii/'^', s'trT 1Г|';.орГ''prev.""
4- Glej'Murray Bookchin, "Ecology and Revolutionary Thought" ter
"Towards a Liber^tory; Technology" v Post-Scarcity Anarchjsn; Raiiparst
Press, Berkel$)y 1971.'
5- Glej Alfred Schj:iidt, Per Begriff der^Na.tur in der Lehre von Marx;
Eifropäische Verlagsanstalt, Prahkfurt 196^'.      ^ '     ' ^
6- Earl Marx; The Econonic and Philosophie Manuscripts of .1844., Pirk   -
j. Struik ed.; International Publishers, New York 1964, str. 139 (337)-
-- (Oponba prevajalca; Citate iz Rokopisov navajm po slovensken pre-
vodu v. Marx-Engels Pzbrana delal.,0Z 1969. Poleg paginadj citatov '
v-anglešken prevodu so v'^lepajih ustrezne strani; v navedeni sloven-
.ski izdaji.) ■-. ■■i
7- Ibid., st3?. 141 (339)V . ■■:  \
8r Ibid.', str. 141 (339)^;'       . ^ ^
9-.Ibid.V str, 139 (338).'
lO" "sonce je p^'ednet-rastline.kot je rastlina prednet sonca.'. .^V
Ibid.', .str. 181-(334).' . ,
11t Ibid., str.' 139 (338), - ;       • /• ^
12- "Zaradi stvari'^:.- ilustraoujć^: :
V Jugoslaviji prodajajo lesene gravirane deske, ki so" na eni strani''
poslikane z harvitini, lepini rožnati-ui vzorci, druga stran pa je ne-'
poslikana. Deske nosijo napis; "Ne poškoduj mojega lepega obraza, upo-
rabljaj drugo stran." Otroški antropomorfizen? Točno. Toda ali si mor-
da predstavljamo, da imajo ljudje, ki so prišli na to idejo, in tisti
uporabniki, ki ji posvečajo pozornost, precejšen naraven, instinktiven
odpor do nasilja in destrukcije, da imajo zares "človeški odnos" do
prediale ta, da je zanje stvar del življenjskega okolja, in tako prevzema
poteze živega objekta? (Mi Ziugoslovani zadevo seveda poznamo; gre za
deske, ki naj služijo rezanju čebule, pa tudi mesa. Izdeluje pa jih ne
več samo Suha roba, anpak tudi industrija.' Zanimivo bi bilo premisliti,
kaj se dogaja s ten proizvodom "otroškega antroponorfizna" neodtujenih
balkanskih hord v raznerjih industrijske proizvodnje in prodaje v Sou-
venirs prodajalnah, - Oponba prevajalca.)
13-7 Intervju za New York Tines, 13.' narec 1971«
14- Theodor W, Adornos Aestetische Theorie.« Suhrkanp, Prankfurt/Main
1970; Str. loo, lo7,
13-r Critique of Judgenent, S 38,
16-г Marx, loc. cit., str, 114 (3o9).
17r Ibid., str. 114 (3o9).
18r Ibide, str. 181 (334),
19- Ibid., str, 139 (338).

2Or Nadutost, osabnost; op. prev.'
21- O naslednjem glej moj An Essay on Liberation; Beacon Press,
Boston 1969; str, 36 in dalje.
22- Bitka za Peoples Park v Berkeleyu, ki se je srečala z brutalno '
silo oboroženih vamhov zakona in reda, kaže na eksplozijo senzibil-
nosti v politični akciji.
23-r To poglavje nosi naslov Art and Revolution; op. prev.
24— Ta dialektika je conter (še neobjavljene) razprave Angele Davis
Marxism and Women's Liberation.' Ta razprav, napisana v ječi, je delo
velike ženske, borke, intelektualke.

UDK 004. A : ñlZ
<DINE HRIBAR '       -  - -
.:ZNANOSX:OT APOLOGIJA
. .."Apologe tika. obstaja tedaj v pacón ju
. зп^аj.enpstavnejših ekononskih.'-raztiarij .;
Х^- specialnp- V'- zatrjeyanju. едоtnosti
v odnosu do'œtsprot ja."■■~f'"
(MEW 26. 2-5oi)
1, Dejstvo J
Vsaka znanost, kolikor je znanost, začne z dejstvi. Tako tudi klasič-
na politična ekonomija, vLcljučno z Ricardon (Marx zabeleži že v Eko-
nonsko-filozofskih rokopisih in ponovi v Teorijah o presežnih vrednos-
tih, da Ricardo izhaja iz navzočega dejstva kapitalistične produkcije),
Kaj pomeni dejstvo?
Dejstvo je za znanost najprej neka težava.'   Nekaj nejasnega, kar zato
zahteva razjasnitev. Takšno dejstvo je bila v klasični politični eko-
nomiji presežna vrednost, ki   jo Ricardo napačno enači s profitom.'
"Vrednost dela   kot vrednost produkta, ki ga ustvarja,' Vrednost pro-'
dukta zato   kot vrednost dela, ki producira produkt, ali vrednost wa-
ges •', Presežek vrednosti produkta čez-. vrednost wages = presežna vred-
nost." ОШИ 26, 2-4o8) To je dejsWo, Težava je v tem; Od kod tedaj    '■
presežna vrednost (za Ricarda profit) tistemu, ki ne dela? Kako pojas-
niti iz principa, da je nanreč delo izvor vrednosti in zato tudi pre-.:
sežne vrednosti, pojavno zadevo, da pripada presežna vrednost tudi
tistenu, ki je ne proizvaja?
"Ricardo reši težave s ten, da jo in principle predpostavlja kot nena-
vzočo in to je dejansko edini način rešiti neko težavo principialno,'-
Le da se da to napraviti na dva načina. Ali da pokaženo, da je proti-
slovje s principle videz, videz, ki izhaja iz razvoja stvari sane,'
Ali s ten, da težavo', kakor napravi Ricardo, пд neki točki zatajino,
vzaneno tedaj to kot izhodišče, od koder bono"n'jen obstoj razjasniTi
na drugi točki." (ШШ 26, 2-26)
Dejstvo kot težavo torej kljub napačner^u izhodišču lahko začnemo znan-
stven, o razreševati na ta način, da težavo začasno abstrahiromo ter
svojo analizo usneriiio le na tisto plat dejstva, pri kateri ne prihaja
do nerešljivega nasprotja med bistvom in pojaven. Tako Ricardo ostane
pri teneljni pravilni ugotovitvi, da je vrednost blaga z vanj vloženin
delovnim časen ter težavo nastajanja presežne vrednosti pretvori eno-
stavno v problen prelivanja profita,' "V tej., obliki vlkjučuje že golo
formuliranje problena   svoje lastne rešitve," (МЖ/ 26, 2-31) Dejstvo'
se je iz težave pretvorilo v problen, v nekaj načelona vselej že res-í*
Ijivega,' Kajti problem   je formulirano dejstvo, tj,' po subjektu znan-'-
stvene analize izpostavljeni objekt analize. Zato je princip destrui-
rán ja, razgradnje in ra zreš i tve problema že vsebovan v principu kon-
-S3-
strukcije dejstva kot problema.   Treba je izvesti le izpeljavo, ki naj
potrdi ali Zgnika samo konstruiranje (formuliranje). Rezultat izpelja-
ve je tako pozitivna ali negativna-razrešitev problema, toda v vsakem
primeru razrešitve.
2.Redukcij a
Ricardo je vrh politične ekonomije kot čiste pozitivne znanosti, tj.
znanosti "znotraj buržoaznega horizonta*^' '(MEW 26.' 1-12), Njen začetek
"očetje moderne ekonomije",'so za Marxa fiziokrati. Zakaj? Ker so bili ,
prvi, ki so sistem blagovno-kapitalskih odnosov kot dejstvo spremenili,
čeprav znotraj njegovega lastnega horizonta, v problem.'
Bili so prvi, ki so ta sistem začeli miselno formulirati, ga torej kot
dejstvo najrazličnejših pojavov reducirati' na njegovo bistvo, na nje-'-
gove zakone, da bi ga lahko zajeli v sistem misli oziroma miselni sls-:
tem. Tako je nastal fiziokratski sistem politične ekonomije, pr^i^ znan-
stveni sistem politekonomskih odnosov. "To je dejansko prvi sis'tem, ki
je analiziral kapitalistično produkcijo ter je pogoje, znotarj katerih
je produciran kapital in znotraj katerih kapital'producira, predstavil
kot večne naravne zakone produkcije." (МЖ 26. l-2o) Tudi ta napačna '
predpostavka o zakonih sistema blagovno-kapitalske produkcije kot več-'
nih naravnih zakonih torej.v začetku znanstvene analize za samo to ana-^
lizo še ni ovira.' Celo več. Znanstvena analiza se sploh ne bi mogla za-
četi, če bi se morala takoj ozirati na vse. Analiza se mora omejiti.
Treba je torej poznati zgodovino nastajanja vsaj ene znanosti, da bi
lahko sodili o nastajanju neke druge znanosti.
"îiziokraton ne smemo očitati, da so, kakor vsi njihovi nasledniki, te
predicetne načine bivanja, kot so orodje, surovine etc., dojeli ločeno
od družbenih pogojev, znotraj katerih se pojavljajo v kapitalistični !-
produkciji, na kratko, v obliki, v kateri so elementi delovnega prece-**
sa sploh,   ^neodvisno     od njihove družbene oblike, kot kapital in na-
pravili s tem kapitalistični način produkcije za večno naravno obliko."
(MEW 26. 1-12) Toliko manj, ker oblike, tj. aakoni sistema te produk-
cije dejansko učinkujejo, kot da bi bili naravni zakoni.
Ko so postopali tako. kakor so, se fiziokrati politični ekonor.iji kot
družboslovni znanostx pravzaprav šele dali "eksaktnost in s tem težo,'ki
so jo imele in jo imajo "pozitivne znanosti" (MEÏÏ 26> 1-146), tj.' na-
ravoslovne znanosti.' "Njihova velika zasluga je bila, da so te oblike'
dojeli kot fiziološke oblike družbe, kot iz naravne nujnosti produkci-
je same izhajajoče oblikej ki so neodvisne od volje, politike itd."
(MEW 26. 1-12) Analitično-secirani postopek političnega ekonomista kot
družboslovca in fiziologa kot naravoslovca sta in morata biti zato na
tej točki istovetna.'
Politična ekonomija je za Marxa fiziologija kapitalistične   produkcije.'
Kolikor-, je prava znanost,^ "prodira takorekoč v fiziologijo buržoaznega
sistema... v notranjo fiziologijo buržoazno družbe" (MEW 26. 2-162).
Analiza je secirq.nje. Kajti analizirani sistem funkcionira kot "organi-
zem" (МЖ 23.-16;, ki ша takšno in'takšno anatomijo. Prav za to "ana-
tomij© buržoazno ekonomije" (ШШ 13-8) pa gre.' Secirati je treba do
zadnjih celic organizma, do "ekonomske celične oblike". Nekemu, ki vso '
zadevo motri od zunaj, tj. z znanstvenega vidikai se ves ta posel, zlas-
ti analiziranje nekakšne celične oblike družbe, zdi prav gotovo odveč;.
"Neizobraženemu človeku se njena analiza zdi zgolj preganjanje s smeš-

nini nalenkostni (Spitzfindigkeit? pretanjenost), Dejansko gre tti za
snešne nalenlcosti, toda" ie toliko, kolikor gre za to v nikrološki
ana t oni ji," (МЖ-23-12) Postopek rediikcije je nek onu laEko neka j "nia-
'lenkiostnega in snešnega, toda le tis tenu, ki ne ve, za kaj gre e"*"
Piziokratska analiza Še ni bila zadosti reduktibilnac Fiziokrati co-^
lične oblike b lag ovno-kap italskoga sistena, blaga in njer.e "vrednosti
sploh Še niso reducirali na njeno enpstavnx)_^ubstanx30   delovno kvali-
teto ali delovni čas" (МЖ/ 26/ 1~1^')'о'^Ро1-еПз ko je      Snith filcsiral
abstraktne kategorije,, "trdnejša kr^::•2la inena, ki jih je dal po flzio-^.
kratih analiziranin razlikan" (MM 26,' 1-13), je to storil šele Ricar-
do,'
.Snith, čeprav je fiksiral kategorije, še ni odkril njihove dejanske
p ove liano Si t i in nedsebojne utenel j onesti,' Zato tudi ni odkril pravih
zvez ned pojavnini oblikani.in njihovim notranjin bistvene Podobno je
bilo z njegovini nasledniki » "Ricardo pa končno intervenira in zakliče
znanosti s 'Stoj! Tenelj, izhodišče fiáologije buržoaznega sistema - za^^
pop^denja* njegove.notranje ..organske sovisno.sti in ži-^/Ijenjskega proce-
.sa -, je aoloČitev vrednosti z-.delovnim, časom," (МБ7Ј7 26« 2-163) Resi-
.dmm. redukcije je delovni C a 3 e
:-;^elovni Čas je notranja, e^iotnost vseh kategorij sistena .blag Ovnp-kap i-
talskih odnosov, kcnlcretne je 5 notranja enotnost vseh o15lik't':irz'daznega
: bogastva...v.ferx:. zato Ricardov postopek oziromia netodo, do katere se je'
z Ricardbn'prikopala politična ekoiionija, označi takole?. "KlasiČ.na po-
litična ekonomija skuša zavesti različne fiksne in druga drugi tuje
oblike bogastva z "analizo na njihovo notranjo enotnostV*. Re ciucira za J o
rento na surplus profit, s čimer preneha biti kot posebna, sanosto;]na
oblika ter je ločena od svojega navideznega izvora? tal,' Odstrani o- '-
bresti ditto njene samostojne oblike in pokaže nanjo kot na del profi-
ta,' Tako je vse oblike revenue in vse samostojne podobe^ nazive, ped
katerini participiraj o sodelavci na vrednosti blaga, reducirala na obli-
' ko profita," (MM/ 26, 3--^91)-. Torej pravilna redukcija, ceprav'politlč-
na Okononija ne loči ned profitom in presežno yrednostjOcTudj."znotraj
. napačnih predp.ostavk so nožne pravilne rešitve.-
lía, določeni stopnji razve ja znanosti je to, ' delovanje v protislovjih,',
celo nej.zogibnòo "Klasična ekononija si je v te j analizi ' včasih t/" pro-
tislovjui večkrat poskuša neposredno, brez sredjijih členov,-izvesti
redukcijo in pokazati ha iô-entiteto ■ izirorov različnih oblik.''Toda to
nujno izhaja iz njene analitične me'tode. s katero nora Zcačeti kritika
. in.'zapopadanje o Nima interesa razviti različnih oblik genetičnu,. tem-
več jih z analiz o. zve s ti na njihovo enotnost, ker izhaja, iz njih kot '.
danih''predpostavka Toda analiza je nujna predpostavka gehetične anali-*
ze, zapopadanja..dejanskega procesa oblikovanja v njegovih različnih
fazah¿'" (MElÂf 26.^ З--^^i) Redukcija na.notranjo enotnost, na residiuiiip
.ne le omogoča, anpak je predpogoj nadaljnjo raziskave? zasledovanje     ^
srednjih členov, posredovanje ned bistven in-pojavnostjo,'Če ti srednji
členi, členi posredovanja hišo bili odkriti na poti redukcije 'oziroma'.^
so bili preskočeni, to nikakor ne poneni, da jih zdaj ni ncgoče odkri-i
vati po vzvratni poti,' r
Zares.smešno, je nekaj drugega,' Zagotavljati, da v .Kapitalu ne gre za
"analitično-ređ;jl:cijsko metodo", marveč'za sintetiziranje^ nedt^n ko
naj bi šlo za'analitično-redulccijsko netodo v "nezrelih" ikononško-
filozofških rokopisih.

3» K onfronta C i ¿ a   s   principon
Odkritje resid^âima, notranje enotnosti sistena, je odkritje njegove-
ga principa. Odkritje tega, £o kakšnen principu funkcionira sister,'
Zasledovanje srednjih členov je iskan.je sovisnosti ned'po javnost jo.
ned raznolikin dogajanjen na površini in ned notranjo enotnostjo sis-'
tena.' To zasledovanje, ki ga Ricardo delno opravi v prvih dveh poglav-
jih svojega dela On the principles of"'polît leal econony, and tteation,
'je torej konfrontacija pojavnih oblik gibanja s principon gibanja ,,
"Celotno Ricardovo delo je torej vsebovano v njegovih prvih dveh po-'-
glavjih, V njen so razvita buržoazna produkcijska raznerja, so razvi-
te torej, tudi kategorije politične ekononije, konfrontirane...s svojin
■principen,, vrednostnin določilom, in vpotegnjene v razračun^'.koliko nu
ustrezajo direktne ali kako je z'navideznini odkloni, ki jih'огјВ pri-
našajo v vrednostno raznerje blag.,' Vsebujeta njegovo celotno kritiko '
dosedanje politične   ekononije, kategorični prelom, z vseskoznin proti-
slovjem med ezoteričnim in ecoteričnim Snithovin načinon notrenja in :-
■ prek-,te'kritike ebenen posredujeta povsen nove in presenetljive rezul-^
tate.' Od tod velik teoretični užitek, ki ga nudita ti dve prvi poglav-
ji, ker dajeta na skoncentriran način kritike v širino potekajočih in
stekajočih se starih ter celotni   buržoazni sisten- ekononije predstavita
kot podvržen teneljnenu zakonu, izkoncentrirajoča iz razpršenosti in
raznovrstnosti pojavov kvinte s enee,(MM 2б, 2-166)
'C .
Princip gibanja sistena je istoveten s teneljnin zakonon tega sistema.'
Redukcija sistena ng njegovo notranjo enotnost je   redukcija sistena na
ta teneljni zakon ali teneljno določilo sistena.' Naloga znanosti je,
da ne dopusti protislovja ned zunanjin in notranjin, r.ed površino in '
globino, ned pojavnostjo in bistven, ned perifernostjo in centrom sis-^
tena.' Redukcija sistena na njegov princip je zato hkrati red-ukcija zu-
nanjega na notranje, površine na globinsko jedro, x-^oj^i-vnesti na bistvo,
perifernosti na center. In narobe: perifemost je treba razložiti iz',
centra, pojavne oblike in raznolikosti gibanja iz njegove gibalne bi-^
stvene enotnosti, površinska dogajanja iz dogajajoče globinskoti, zu-
nanje sinptone iz notranje strukture (anatonije).';
Princip je.nanreč kvintesenca.' Kaj je kvintesenca? Beseda sana je se-
stavljenka. Nastala jena osnovi latinske sintagiTie: qmnta essentia,
ta pa je prevod za grško; penpte eusia,' Gre torej za neko peto bitnost.'
To je tisti elenent, ki je poleg prvih štirih (zenlja, voda, ogenj,
zrak), torej konkretnih,-čutnih iñ zato vidnih elenentov. nadčuten in
zato neviden, pa vendarle prve štiri elenente opredeljujoči element.
Tako je tudi vrednostno določilo tisto določilo, sicer he peto, pač
pa^glede na "trinitarne formulo" četrto, ki ni vidno, a je vendarle né-
goce samo iz njega razložiti tako sam obstoj kapitala, rente in nezde,
k-akor vse sovisnosti, ki obstajajo ned teni treni elenenti. Le tako
pridemo do principialne ozirona kvintesenčne razloži tve in utem.eljitve,'
Stopnjo znanstvene kvintesenčnosti, tj, principialnosti doseže politic-'
na ekononija torej šele z Ricardon,' Njegov kategorični prelon z nasprct-
jen ned ozoteričnin in eksoteričnin pristopen do analiziranega siste-
ma je redukcija eksoteričnega pristopa na ezoterični, Ezoteričnost je
princip: kvintesenca eksoteričnosti,^zaradi česar te zadnje ne nore ime-
ti nikakršne zaresne sanostojnostio"Če takšno sanpstojnost kaže, jo je
treba spregledati prav kot navidezno sajiostojnost, Hkrati pa to poneni,
in v ten je jedro Ricardove kritičnosti, na katero opozarja Marx, da!-
'|ne ljubi" dogajanj na površju, v vsakdanjem, življenju«^ ni nogoče po-*,
jasnjevati in opravičevati z ncaključjen , napakani itd*,' četudi je na-
-96-
ključje, je to naključje principa, naključje notranje enotnosti in
nujnosti. Nepravilnosti so nepravilnosti po pravilu in zaradi pravila,'
In zaključek o postopku znanosti: Brž ko znanost doseže stopnjo, ko ne
more in noče več pristajati na protislovje med eksoteričnim in ezote-
ričnim, ko je sposobna reducirati pojavnost na princip, torej razli-^'
kovati med bistvenim in pojavnim, ne more dalje, ne da bi bila kritič-
na«.'   Lastno bistvo klasične politične ekonomije in vsake znanosti je
njena kritičnost. Da je kritična, izhaja iz same njene iae t ode ozii:'oma
njena.lastna medtoda ji zapoveduje kritičnost.
Kakšna je tedaj metoda klasične politične ekonomije na njenem višku3
Ricardova metoda?
"Ricardova metoda obstaja v tem; Izhaja iz določila vrednostne velikos-
ti b laga z delovnim časom in potlej raziskuje, če so ostala ekonom-
ska razmerja, kategorije, v protislovja s'tem določilom vrednosti ali
daleč jo modificirajo," (MEW^l^T^ölJ ,
? tem postopku Ricardo nuna nikakršnih oz ir ov,'Ker mu je'bilo edino'
izhodišče določilo vrednosti, princip obstoječega sistema, mu je bil
edini kriterij presoje seveda prav na tem.principu temelječi kritei>ij
vrednosti; ali se v določenem proce.su, tj, produlccijskem procesu,
vrednost veča ali ne, ali nekdo prispeva k ustvarjanju in večanju vred-
nosti ali ne,' V odnosu do. človeka kot delavca'se je to vprašanje zato
zvedlo na vprašanje; Ali je glede.na blago^mo-kapitalske odnose seveda,
produktiven ali neproduktiven, ali njegovo delo prinaša profit (pre-
sežno vrednost) ali ne,'   In da bi bil čimbolj produktiven v tem smislu,
mora biti vanj samega vloženega čimmanj delovnega časa, mora biti čim.
cenejši,
Y razmerju do delavca Ricardova brezobzirnost zato zadobiva«, cinični
ton.' Vendar je Marx že v Bodi filozofije docela jasen; "Gotovo, Ricar-
dov jezik je ciničen kot le kaj. Metati proizvodne stroške klobukov in
vzd-rževalne stroške Človeka v isti koš, se pravi spreminjati človeka v
klobuk.   Toda ne kričimo preveč zoper cinizem,' Cinizem je v stvareh in
ne v besedah, ki označujejo stvari," (1ШЧ 4-83) Na določeni znanstveni
ravni Ri C ar do v cinizem zato ni pomanjkl.iivos,t, marveč prednost. Zna-
nost se ne sme ustrašiti pekla, v katerega je vstopila, če se^ji je to
že zgodilo, temveč m.ora v njem vzdržati in ga prikazovati takšnega"
kakršen je. Z begom ali zastiranjem oči pred tem, kar je, se stvari
■ne da niti kritično osvetliti niti spremeniti ^' ,
Cinični jezikni že tudi jezik cinizma^^' Dokončna, iz Teorij o presež-'.
ni vrednosti, Marxova ocena Ricarda-zato je; "Ni vulgarno s strani ïii-
carda, če proletarca enači z mašinerijo ali tovorno živaljo ali bla- '.
gom, kajti "'produkcija''(z njegovega gledišča) zahteva, da so'zgolj ma-
šinerija ali tovorna žival ali, ker so v burzoazni .prod.uk:ciji, dejansko
zgolj blagOé' To je stoično, objektivno, znanstveno. Dokler se to la.hk.o
dogaja broz greha do njegove znanosti, je Ricardo zmeraj fil.antropj
kakor je bil tudi v praksi," (ШШ 26, 2-112) Boljše ocene o človeku
kot čistem znanstveniku ni mogoče dátio
4«'   Znanstvena   poštenost ■
Iz Marxove ocene , Ricarda lahko potegnemo, nekaj nadvse pomem.bnih "stra.n--
skih zaključkov". Namreč o znanosti in o-razmerju med človekom, kot
znanstvenikom, človekom, znanosti in'človekom" prakse ali človekom v
praksiV-   Človek v znanosti in človek v-praksi nikakor nista istovetna
-97-
Človeka, oziroma konkretneje, ponašanje človeka v znanosti nikakor ne
sme biti odvisno od njegovega ponašanja, njegovih pozicij, njegovih.,
prepričanj, njegovih želja in hotenj, njegovega zavzemanja v praksi
In narobe ; človekova praktična pozicija ne злае biti kriterij njegove
znanstvene pozicije, kar pomeni, da napake v praksi še niso dokaz
znanstvenih napak, dobra praktična dela še ne dokaz dobrega znanstve-
nega dela.'
Med teorijo in prakso ni TOaprejšnjega skladja. .Narobe."   Med njima
lahko obstaja ali celo.mora obstajati nasprotje. Vse je odvisno od
proučevane stvari same.' Če je stvar sena cinična, v najboljšem prjjneru
stoična, pomeni filantropizem v znanosti - in tega ne manjka - prikri-
vanje dejanskega stanja, pomeni praktično 1judomrzništvo•'
Kar povezuje človeka v njegovem praktičnem in njegovem znanstvenem
delovanju,    je zato lahko le in samo poštenost, ki pa se sprevrača v  •
svoje lastno nasprotje, če poprej ne loči obeh ravni, tj, znanstvene'
■in vsakdanje praktične; osebne, politične in siceršnjih ravni,' Pošte-
nost je biti brezobziren v znanosti in obzirep- v vsakdanjem življenju,
čeprav je seveda dosti lažje obzirnost, oziranje na vse strani v zna-
nosti nadomeščati z brezobzirnostjo v vsakdanjem življenju.>
Naj 'se dogaja karkoli, znanstvenik kot znanstvenik mora analizira ti
"stoično, objektivno, znanstveno",' Le v tem primeru, se ne pregrèsi^^zo-
per znanost in ostane znanstveno pošten in le tako bo sploh m.ogel za-
deti na "kritične momente" stvari same. analiziranega objekta (siste-
ma) ter na tej osnovi znanstveno utemeljiti svojo praktično kritikoy'
Znanstvena poštenost je predpogoj poštene znanosti,-' "Ricardova brez-
obzirnost z njegovega stališča torej ni bila le znanstveno poštena,
marveč znanstveno zapovedana   (namreč na ravni znanosti - 'Ptu^V "oe" i^a-r,
daljnji razvoj produktivnih sil mori zem^ljiske lastništvo ali delavce,'
Če ta razvoj , ra z vre dno tu j e kapital industri jske.. buržoazije, mu je praV
tako vseeno.,, л' Tu je torej znanstvena poštenost o Če je Ricardovo doje-
m.anje nasploh v interesu, indus tri j'ške" buržoalzije, je to le. ker in ko--'-
likor njeni interesi koincidiraj o s produkcijo ali produktivnim razve j'.
em človeškega dela,'   Kjer stopi v nasprotje s tem, je do buržoazije
Ricardo prav tako brez ob z ir en ó   kakor je sicer nasproti proletarie.tu
in aristokraciji«" '(ЈЕШ 26, 2-111) Če se praktični interesi ujemajo
z znanstvenimi rezultati; toliko bolje torej za interese in toliko
slabše za morebitna "nezaželjena" dejstva,' Zato(si) Marx ni dal prej
* miru, za kar je žrtvoval najlepša leta svojega življenja^ dokler ni
. znanstveno dokazal, da se bistveni.interesi proletariata ujemajo z re-
zultati znanstvene analize najglobljih tendenc kapitala samega/ 'J!a
znanstvena brezobzirnost, ta znanstvena poštenost, ki je bila značilna
tako zanj kot za Ricarda, je potemtakem tisto, za kar sta se Marx in'
Engels-:- tudi v odnosu do funkcionarjev lastne partije - nenehno zav-'
zemala,' V svojem temeljnem, analitičnem delu mora biti znanost "parte-
ilos: nepartijna" (MEW 26c 3-192),' Če naj navsezadnje padiji nudi kaj
več kot zgolj pristransko podpor^ ; več. tj,': "znanstveno zmago"o
Znanstvena poštenost in brezobzirnost (nepristranost)^ če so stvari ta-
ke, torej ne moreta mimo stoičnega ali celo ciničnega jezika.,' S tem ne
potoneta v območje vulgarnega, temveč narobe, iz njega se šolo dvigne-
ta,'   Kaj pa je tedaj vulgarno?

^•Kaôjevulgarno
Prvi, na j nevtralne j ši poraen, ki ga ima pojem vulgarnega pri Marxu, je
pomen nečesa vsakdanjega, k vsakdanjemu življenju ljudi spadajočegar' '
Pomeni prostaškega, neokusnega, neslanega tu še niso navzoči.'  Vulgar-
ne predstave so predstave zdrave pameti, naivne.zavesti, naivne v od-
nosu do znanstvene zavesti kot kritične zavesti. Gre torej za odnos in
razliko med vulgarno (naivno, zdravo) zavestjo in znanstveno zavestjo.'
Ће le za odnos in razliko, ampak tudi za nasprotje in protislovje.
Konkretno opisuje Marx to protislovje prek prikazovanja protislovja '
Ч   Smithovi teoretični misli í"Si-íiith sipi se giblje z veliko naivnost-
jo v nekem nenehnem protislovju.' Po eni plati zasleduje notranjo so-
visnost .ekonomskih kategorij ali zakrito strukturo buržoaznega ekonom-
skega sistema,' Po drugi postavlja zraven sovisnost, kakor je navidezno
dana v pojavih koiücurenoe in se torej predstavlja neznanstvenomu opa-'
zevanju, povsem enako kot v procesu buržoazne produlccije praktično za-
jetem.u in zainteresiranemu. Ta dva načina dojemanja - pri čemer en
prodira, v notranjo sovisnost, takorekoč v fiziologijo buržoaznega sis-
tema, drugi pa le opisuje, katalogizira, pripoveduje in privaja do
shematiziraj oče pojavne oblike tisto, kar se na zunaj kaže v življenj-
skem procesu tako, kakor se kaže in pojavlja - potekata pri Smithu ne
le neomejevano drug ob.drugem, ampak drug skoz drugega in sta si ne-
, prestano v protislovju.'" (MEW 2б,'2-1б2) Z znanstvenega vidika je torej
velika naivnost sprejemati stvari zgolj tako in take, kakor se kažejo
in pojavljajo, zgolj kot fenomene vsakdanjega izkustva.'
Nič manjša naivnost ni v prepričanju, da je napravljen znanstveno bi-
stveni napredek, če te fenomene vsakdanjega izkustva potlej deskrip-
tivno obdelamo: opišemo, katalogiziramo in shematiziramo,' Ta posel'je
še zmeraj posel V območju zdrave pameti, običajne tj, vulgarne, ne-
znanstvene zavesti,'   Deskripcija še ni analiza.' Huje: deskripcija in
znanstvena analiza se kot taki izključujeta, sta si v protislovju,
kakor sta si v protislovju vsakdanje in znanstveno izkustvo.'
Že v času Nemške ideologije Marx ugotavlja: "V navadni zavesti je •
stvar postavljena na glavo,'" (MEW 3-593) Smithovo nihanje v protislov-
ju m^ed deskripcijo vsakdanjega izkustva, med pojavnostjo obstoječega '
produkcijskega sistema in med kvinteaenčno znanstveno analizo tega si-
stema zato ni toliko rezultat njegove subjektivne napake, kolikor po-'
sledica protislovnosti samega proučevanega sistema ter vsakdanjega iz-
kustva o njem.' r ■
Za blagovne,sploh, zlasti pa za kapitalske odnose je namreč značilno,
da v njih ljudje ne vedo, kaj delajo,' Ko menjajo blago, mislijo, da
Fienjujejo stvari, medtem ko dejansko vsa nienjava temeloi na ekvivalen-
tnosti vloženega abstraktnega dela,' "Ljudje torej svojih delovnih pro-
duktov ne postavljajo v medsebojne odnose kot vrednosti zato,^ker jim^
te stvari veljajo kot zgolj stvarni ovoji enakovrstnega človeškega
dela, NAROBE,' Ker svoje raznovrstne produlcte enačijo v menjavi dru.gega
7: drugim kot vrednosti, enačijo svoja različna dela drugo z drugiEi kot
človeško delOr Tega ne*vedo, toda to delajo.' (¥Ш 23-88) V teh odnosih
obstaja med vedenjem in delovanjem, med zavestjo.in dejstvi potemta-
kem narobnost: sprevrnjenost in zato protislovnost,' Prav zato je tudi'~
■ deskripcija tega, kar ljudje vedo, njihovih vsakdanjih predstav neizo-^"
gibno v protislovju z znanstveno analizo tega, kar ljudje delajo.' Najsi
bodo izjave ljudi še tako odkrite, poštene in najsi bo ravno tako.po-
šten tudi zapis teh izjav, znanstvena resnica ne bo prišla na dan.
Proglašati resnico deskripcije za znanstveno resnico je torej.ali veli-
ka naivnost ali pa neposredno nasprotje resnice: zavestna laž. Pri
-99-
klasičnih političnih ekonomistih gre za naivnost, za nezavedno mešanje
zdraverazumarskih (vulgarnih) in znanstvenih (teoretskih) elementov,'
6,'Apologet'ika
Zavestno mešanje vulgarnih in znanstvenih elementov ali stopnja dalje,
zavestna uporaba znanstvenega jezika pri deskripciji vsakdanje wl-
garnih predstav, pomeni pretvarjanje naivne apologetičnosti zdravega:
raz-uma v zavestno doktrinarno apologetiko. Pomeni pretvarjanje "г*е1Г-
gioe vsakdanjega življenja" (МЖ 25-Ö38) v "religijo vulgarizatorja"
ОШ 26, 3-44-3)..............
Apologeti uporabljajo znanstveni jezik. To hkrati pomeni, da njihovo'
vulgarizatorstvp ni v neposrednem odražanju naivne apologije vsaJ^don-
jega izkustva, vsakdanjih vulgarnih predstav, marveč je zavestno pod-
piranje teh predstav prek zlorabljanja.znanstvenih rezultatov,' Njihova
vulgarnost je vulgarnost druge stopnje. Zdaj šele dobi pojem, vulgarne-í*
ga pri Ms rx»! p omen pro s ta št va. Vulgarna zavest apologetikov ni vsakdan-
je naivna, marveč prostaška zavest,' Zdrava pamet v prostaški preoble-
ki.
Ker je med vsakdanjim izkustvom, in znanstvenim izkustvom neizogibna
pa protislovna enotnost, se teoretsko ostajanje na ravni vsakdanjega
(vulgarnega) izkustva lahko vzdržuje le z vulgariziranjem znanstvenega'
izkustva,' Teoretska vulgarna zavest potemtakem, že predpostavlja določe-
no razvojno stopnjo tiste znanosti, katere vulgarizatorica je,' Pri
čemer ji je posel ol^an s tem, da znanost sama, dokler je še-v prin-
cipialnem razvoju oziroD.a dokler je še na sledi za svojim najglobljim
T)rincipom,    vsebuje prvostopenjske vulgarne elemente^' "Brž ko je po-
litična ekonom.ija dosegla določeno širino razvoja - torîej p   A,' Smit-
hu - in si nadala trdne oblike, se v njej od nje loči element,, ki je
kot predstava gola reprodukcija pojava, se od nje loči kot posebna
razlaga ekonomije njen vulgarni element," (MEW 26, 3-481) Vulgarni,  '■
iz vsakdanjega izkustva izhajajoči element Srnitheve   politične ekono-
mije je obravnava kapitala, rente in mezde kot samostojnih stvari;
neuvidenje tega, da se za to "trinitarne formulo" skriva družbenij
medčloveški odnos in da ima svoj temeljni skupni imenovalec v delovnem
časuc' :
Medtem ko je Ricardo skušal reducirati navidezno (pojavno) samostoj-
nost momentov trinitarne formule na njihovo notranjo enotnost, torej
poglobiti ^znanstveno analizo A. Smitha ter odstraniti njen'vulgarni
element, je za apologetske ekonomiste značilno, da,vztrajajo prav na
tem vulgarnem, površinskem,, fetišističnem elementu,
"Oblike rente "in vir rente izražata razmerje kapitalistične produkcije
v najbolj fetišistični obliki. To je njeno bivanje, kakor se javlja
na površini, ločeno od zakrite, sovisnosti in posredujočih vmesnih
členov,'   Tako je zemlja vir zemljiške rente, kapital vir profita in
delo vir mezde.'   Sprevrnjeno obliko, v kateri se izraža dejanska spre--
vrnitev, nahajamo seveda v predstavah agentov tega prodiikcijskega na--
čina.' To je način fikcije brez fantazije, religije vulgarizatorjev.'
Vulgarni ekonomisti - treba jih je docela razlikovati od ekonomskih
raziskovalcev, ki smo jih kritizirali - dejansko"prevajajo predstave,
motive v kapitalistično produkcijo zajetih nosilcev   taistih, v katerih
se reflektira j o le po svojem površinskem videzu,' Prevajajo jih v dolc-
trinarni jezik, tocja s stališča vladajočega dela, kapitalistov, zato ne
naivno in objektivno, temveč apologetsko," (MM 26,3-443)

v tem razmerju sta si pojma vu.lgamo in apologetsko torej sinonima.'
Zdaj ne gre za vulgarne predstave nasploh, temveč za vulgarne, vsakdan-
je predstave določenega dela družbe. Objektivnosti in naivnosti zato
ni več.   Nadomeščeni sta z razredno subjektivnostjo, tj. zainteresi--
ranostjo.   Znanstvena objektivnost je zdaj vpotegnjena v igro intere-
sov. Še več: interesom podrejena.' V službi interesov.
Ne gre več za naivno apologetičnost vsakdanjega izkutsva, za naivno
apologetske predstave, marveč za zavestne apologetike, za zavestne
valgarizatorje, za zavestne ponarejevalce znanstvenih rezultatov in
znanosti same. ^'Človeka pa, ki skuša znanost akomodizirati nekemu ne
iz nje same (kakorkoli zmotna bi že mogla biti), temveč o'd zunaj, '
njej tujemu, vnanjemu; interesu sposojenemu stališču, imenujem,, рто-
staškegai" 26. 2-112).Vsiljevati znanosti karkoli od zunaj je
za Marxa nekaj prostaškega. To je najgloblji pomen znanstvene vulgar-
nosti. Na tej prostaškosti (vulgarnosti) korenini potem vsakršna apo-
logetičnost.
Takšen prostak je bil za Marxa Malthus: "njegova znanstvena prostaš-
kost, njegovi grehi zoper znanost" (MEl'J 26. 2-118)', njegovo pretvar- '
janje znanstvene brezobzirnosti v brezobzirnost do bede delavcev, med-
tem ko je bil poln obzirnosti do ubogih zemljiških lastnikov, ki jih
je razlaščal industrijski kapital, je prignala Marxa do zapisa, da
ljudstvo z Malthusom pred seboj nima "nikakršnega homme de science,  '
temveč kupljenega advokata njegovih nasprotnikov, nesramnega sikofan-
ta vladajočega razreda" (prav tam).'
-___J//
Čeprav Ricardova redukcija še ni bila znanstveno zadostna, ji Marx
vseeno da priznanje kritičnosti: "Preračunavanje rente na industrijski |
kapital je že kritična formula politične ekonomije, ki ugotovi'notran- 1
do sovisnost rente s profitom kot njenim temei jem.\' (МЖ 26.' 3-^75)       %
S tem smo prišli do nadaljnje zožitve pojma apologetičnosti. Apologetik
je za Marxa vselej advokat vladajočega razreda, advokat vlada ječ j.h in-
teresov; "znanost pači za te interese" (prav tam). Apologetika je vse-
lej apologetika vladajočih interesov, vladajočih idej. Zato vselej
tudi tako ali drugače plačana, se pravi: odkupljena.'
Nič čudnega, da je najvišja in poslednja oblika apologetike zato po'.
Marxu profesorska oblika apjilogetike: "iPoslednja oblika je profesor-      j
ska oblika^ ki gre na delo '"historično*in z modrim primerjanjem po- ^     ■
vsod izbira *najboljše^, pri čemer je ne zanim_ajo protislovja, temveč '. ,
popolnost." (MM 26. 3-^+92) Njihova tem.eljna dolžnost in osnovno vesel-
je je "slaviti obstoječe,kot zakon" (МЖ/ 23-8ol) in zato "na forsiran
način odčvekati" (MM 26. 3-4-92) protislovja in nasprotja, ki se sicer
kažejo.' ........... _    ■ ■   ^ .    ,
Osnovna lastnost apologetikov, je zato dobronámernost, namreč do obsto-gj
ječega sistema.' "Dobronamjerna dobra volja odkriti v buržoaznem svetu . Ш
najboljšega . od vseh možnih svetov nadomesti zato v vulgarni ekonomiji -.-^
vsakršno nujnost ljubezni do resnice in znanstvene raziskovalne težnje^"
(-MM/ 23-8^2) Znanstveno raziskovalna težnja je nadomeščena z genom po
^nagradah*,    ljubezen do resnice z ljubeznijo do brisanja in gladenja,^
lakiranja nasprotij, da se ja ne bi iz bleščave najboljšega vseh možnih i
svetov pokazala kakšna špranjica ali celo razpoka.' i
Njihovo, največje veselje je "banalne in s¿amovsecne predstave agentov
buržoazne produkcije o njihovem lastnem najboljšem svetu sistematizi-
rati, pedantizirati in proklamirati kot večne resnice" (MM 23-93í

pripomba),'tj • "ordinarne predstave prevajati v doktrinami jezik"
(MEW 2o. 3-49). Apologetska zavzetost, dobronamerna, kolikor je je,
branillm najboljšega vseh možnih svetov, bo v takšni kritiki odkrila-
seveda le zlonamerno podtikanje, v nosilcu kritike pa osebno najslab-
šega od vseh možnih ljudi.'   Apologetik se kajpada sploh nima za apo-
logetika, saj čemu pa naj bi bil najboljši od vseh možnih svetov po-^
treboval apologijo, marveč se ima prav za   dobronamernega (konstruk-
tivnega) kritika, ki skrbi za to, da se ta najboljši svet ne bi po-
slabšal, da se na njem ne bi pojavile kakšne razpokice in če se že
pojavijo, da so čimprej zamašene, zapolnjene in zglajene.
Ker pa lak^ostaja lak, nekaj površinskega ter zato ob notranjih ten-
zijah nemočnega, ob notranjih protislovjih nenehno poka. To je po eni
strani dobro, nenehno daje delo apologetikom, jih vzpodbuja v-.njihovi
gorečnosti, skratka: poskrbljeno je za njihovo preskrbijenost. Po
drugi strani pa vse skupaj opominja, da nekaj morda le ni v redu, da
so morda celo v nevarnosti, da jim nekaj grozi.' Od, tod "slaba vest" ( -
(ìiWJ 23-21) apologetov in "najhujše, najbolj malenkostne in najbolj
mrzke strasti človeške narave" 23-16) zoper "svobodno znanstveno
raziskovanje" (prav tam).   Takšen teror, kakršnega je v imenu obsto-
ječega najboljšega izmed vseh možnih svetov sposobna izvajati nad
svobodno znanostjo apologetika, zmore v.imenu umišljenega najboljšega
izmed vseh možnih svetov le še utopizem.   _ .
Svobodno znanstveno raziskovanje, svobodna znanost je tam, kjer iiT^amo
opravka z najboljšim izmed svetov, odveč.' Kajti tumora biti znanost
zainteresirana, zainteresirana za blesk in samoobstoj tega popolnega
in bleščečega sveta.' Mora biti pristranska (partijna) in obzirna do '
tega sveta, brezobzirna ne le do nasprotnih stališč, ampali že do dvo-
mov, ki bi se šele utegnili pojaviti.
Vendar znanost, ki je v službi vnanjih interesov, ne zasluži več ime-
na znanost.' Nesvobodna znanost ni znanost.' Znanost je svobodna ali pa',
je ni.'   Vprašanje seveda je, kje se svoboda začne in kje se povsem ne-
ha, kje jo vnanji interesi povsem pokopljejo.' Meja je na meji kritič-
nosti. Brez nepristranske kritičnosti ni svobodne znanosti.
Kljub svoji ujetosti v "burzoazni horizont" se zato^iz njene nepartijne
brezobzirnosti "pojavlja grobo cinični značaj klasične ekonomije kot
kritika obstoječega stanja" (MM 23-21) vendarle kot svobodna znanOst,-,
neobčutljiva za "predsodke takoimenovanega javnega mnenja" (MM 23":17) «
Vsaka znanost potrebuje za svoje delovanje določen horizont, določene
predpostavke, na katerih se ne more in tudi ne sme ozirati, da bi se
lahko trdno postavila na svoje noge in začela s preučevanjem, analizo,
danega. Meje tega danega porajajo njeno lastno "nezadostnost'.' (MM 26.".
2-161), nezadostnost njenega horizonta in njenih predpostavk.' Toda
tako znotraj teh m^eja, dokler se horiz:ont ne zapre, kakor zunaj njih,
je zmeraj prostora tako za kritičnost kot za apologetičnost.' Kakor
človek se tudi znanstvenik ne more osvoboditi svoje svobode.'

UDK 70^. 0^1
ЈАЖО ZLODRE        ■
PERCEPCIJA, IDENTIFIKACIJA IN VREDNOTENJE PROSTORSKIH MANIFESTACIJ
KOMUNICIRANJA IN KOMUNIKACIJ
Koncepti in ainenzije obstoječega prostora, tega nan še vedno nedo-
• jenljivega naravnega fenonena, so zgodovinsko in kulturno pogojeni,
06k:rivanje neskončnih pros-borov, ki so človeškin čuten in nislin še
vedno neznani, je nogoče z odkrivanjen novih konceptov in dimenzij
obstoječega prostora. Arhitekturni prostor in prostor arhitekture
nista definirana. Obstajajo misli in ideje o prostoru arhitekture,
nisli določenega časa, določene kulture.' Misli, ki so sprejete kot '
dèfânicija prostora, kot définieja nekega absolutnega sveta arhitek-
ture.' V zaznavanju in spoznavanju diiaenzij prostora določenega časa '
nan onejuje vsakršna defincija, vsebinska določenost pojna ali logič-
no opredeljevanje pojna arhitekture, saj spoznanje končno ni defini-
cija, ni zaprta, logična struktura,'
Definicije in kategorije obstoječega sveta arhitekture, jezik arhitek-
ture so del njenega nitskega sveta.' Obstoječi svet arhitekture, svet
arhitektov, nistifikatorjev preteklosti in sedanjosti je iznišljen ■
svet,' Iznišljena zgodovina, velika iluzija nanjšine, iluzija, proda-
jana kot kolač, naslada, sveta relikvija, katere nosilci so, kot pravi
John Berger, daleč od stvarnosti. Preplašeni od sedanjosti in bodoč-
nosti, ljudje, za katere je edina bodočnost preteklost. Ko govorino
o svetu arhitekture, mislino na obstoječe nisli arhitekture in njene
nosiloe, ki so del tega dolgočasnega,.posivelega in nračnega prosto-
ra na Aškerčevi cesti, del ljubljanskega nediokritetskega in kor_for-.
nnega okolja.
Spoštujene kreativne lažnivce, nosilce in ustvarjalce.lažnega sveta
arhitekture, zgodovinske osebnosti, neščanske kulture Zahoda,' Toda
kaj naj rečemo o anonimne ž ihr, "ki prenašajo to že narejeno laž, 'o sve-
čenikih zlatega teleta, za katere je obstoječa laž naravna in edino
nogoča,' .       '
• ''Arhitektura ni univerzalni fenomen, skupen katerikoli družbeni skup-
nosti, nekaj, kar bi bilo predmet antropologije. Arhitektura je do-'
ločen historično ornejen fenomen, ki pripada neki družbi v nekem tre-
nutku njenega razvoja. Arhitektura je zgodovinski fenomen, ki je del
sveta buržoazno kulture dominacije,'je definirana in določena forna
organizacije buržoaznega habitata (habitat-naravni don)," (Izvlečki
iz dokui^enta kongresa latinsko-Gneriških študentov arhitekture,-)
Čutenje, doživljanje in dojenanje arhitekturnega prostora je laíikc'
le večdinenzionalno. Bistvo arhitekturnega'prostora je vizuelna po-'
javnost, arhitekturni prostor je prinarno estetski.fenonen. To spre-
jenano, če siedine obstoječi ideologiji arhitekture. Prostor   naj bi
bil rezultat procesa, ki ga inenujeno umetnost oblikovanja prostora
ozioma unetnost prostora«' Cenjeni Cullen je cilj tega "kreativnega"'
procesa definiral takole: "Naš prvotni cilj je nanipulacija z elenen-
ti nesta, da vplivamo na emocije,'" Prostor, ki ga arhitektura obrav-^
nava, naj bi bil fizični pojav. Opazujemo in registrirano forno, ma-
so, volumen, ploskev, prazno, polno itd,' Kaj v resnici ponenijo te '
splošno veljavne kategorije obstoječega jezika arhitekture, obstoje-
če estetike arhitekture,' Ali nan onogočajo odicrivanje resnice pros-
tora ali vsaj določenih dinenzij prostora in človeka? Če je^unetnost
"spoznavanje resnice", kako to, da je lahko nanipulacija s človeškilmi

čustvi? Vprašanje je skorajda nepotrebno« Jasno, je razlika ned filo-^
zofskin ponenom unetnosti in ponenon arhitekture kot "unetnosti.' Unet-i.
nost oblikovanja prostora je, kot Gullen lepo pravi, unetnost nanipu-
lacijeV Beseda'nanipulacija že sana po sebi jasno konotira določene
pomene. -
Pri identifikaciji in vrednotenju prostora Stare Ljubljane (Mestni trg,
Stari trg) izhajamo iz prejšnje misliš Umetnost prostora, okolja je
m.anipulaci ja.'
Vrednotenje prostora na osnovah in kategorijah,estetike arhitekture,
naiika o lepem v arhitekturi, je nesprejemljivo«' Vrednotenje prostora
Stare Ljubljane vključuje obenem tudi poizkus demistifikacije umet-
nosti prostora. Spomnimo se nekaterih vrednosti, kot sta lepota 1џ
red, ki karakterizira jo in so osnova obstoječe шие tnosti prostora.'
Spomniào se nekaterih.družbenih vrednœ ti in ciljev, katerih nosilci
so bili in so še danes arhitekti, kot sta red, higiena c' Ena osnovnih
karakteristik obstoječe estetike'arhitekture, katere nosilci ji s
silo svojih glasov in udarcev, podaljšuje jo travme, je glprif ilcacija
lepega in pejorizacija grdega. To stališče jasno nakazuje manipula t i v-^^
ni značaj obstoječe umetnosti, kjer uir^etnost ni izraz človeške ustvar-
jalne moči, temveč njegove ustvarjalne nemoči. Unetnost ni samo "Lepo",
kategorija grdegg je v sodobni umetnosti enakopravna kategoriji lepe-
ga. Lepo in Grdo' v arhitekturi sta nosilca določenega ideološke^ in
ne le estetskega pomena.' Lepo in Grdo v sodobni arhitekturi sta odraz
ustvarjalne nemoči, toda Grdo sprejemamo kot vrednost, pa čeprav gre
za Grdo, ki je ustvarjalno nezavedno, saj je prek tega Grdega mogoče
spoznati resnico o stvarnosti določenega prostora v določenem času.
Osnovna potreba človeka v prostoru ni "em^otional impact" ali "visual
reasure"o Potreba človeka v družbi in prostoru je v naprej zanišljena
in predstavljena kot ena najvažnejših potreb, ki pa je v ostrem nas-
protju z najosnovnejšo"človeško potrebo - potrebo po svobodi.' Unet-
nost oblikovanja okolja ri igra z raznini pojavi prostora, tem.več je
resnično oblikovanje prostora, politični, revolucionarni in kreativni
proces.' Oblikovanje prostora in arhitekture je mogoče edino s spozna-
vanjem človeka,- njegovega bist"^/a in njegovih potreb, je nogoče edino
z vse večjin udejstvovanjen človeka v kreati\men oblikovanju okolja.
S spoznavanjen meja obstoječega, s prevladovanjem obstoječe stvarnosti,
z negacijo obstoječega sistema arhitekture in izhajajoč iz zgodovin- '
ske realnosti je osvobajanje človeka v prostoru možnoc Negacija obsto-
ječega sveta arhitekture ne poneni tudi negacijo sveta sanega. anpak
pomeni nasprotno - to je afinriacijo sveta in človeka«' Negacija je del
procesa osvobajanja človeka, je odpor do mitske in ideološke misli
sodobnega sveta, do mitske in ideološke misli arhitekture.
Percepcija, zaznavanje vtisov zunajega sveta s čutili, je del   procesa
komunikacije, katerega funkcija je-prenos infombacij* Sestoji iz prej
om.enjene percepcije (sprejemanje signala), vrednotenja (mer.orira.nje, '
postavljanje odločitev) in transmisije (ekspresija informaci;^ ).' Per-
cepcija arhitekture in prezentacija percipiranoga je v neki m.eri od-   :
visna od tistega, kar veno in v kar verjam-eno v arhitekturi. Pri zazna-
vanju in prezentaciji prostora podlegamo obstoječim konvencijan, usta-
ljenim in splošno znanim metodam in pravilom. Govorimo o percepciji,'
ki je svojs-tvena arhitekturivin arhitektom in je del izkušnje o pros-
toru, "prakse v prostoru". Percepcija in• e3kspresija prostora ter per-
cepcija in ekspresija v prostoru sta biološki funkciji vsakega Sloveka
induista le privilegij določenega sloja za to pripravljenih ljudi (ar-
hitektov).'   Sposobnost spoznavanja in odlî:rivanja prostora je vezana '
na družbeno prakso; realizacija biološke funkcije je možna le, če po-
stane družbena funckija vsakega človeka.' Arhitektova percepcija in

prezentacija prostora, zgrajena na obstoječih konvencijah, je daleč'
od spoznavanja prostora, prinernejši izraz bi bil prepoznavanje zna-'
nega.^Celoten proces je vezan na niz priučenih predpostavk o arhitek-
turi in prostoru. Daleč od sedanjosti nan obstoječe netode in pravila
percepcije, katerih izvori segajo v renesanso, onenogočajo percepcijo
in prezentacijo^stvamosti, ebenen pa tudi nistificirajo preteklostc  '
Prostor je fizični, družbeni in kulturni fenomen.' S.ten.niso upošteva-
ni vsi fenoneni prostora, saj naš namen v tem trenutlai ni obravnava
fenomenologije prostora«'
Navedena delitev prostora ni-tudi stvarna delitev, saj je fizični,
družbeni in^kulturni prostor nedeljiv.' To je prostor človeka.' Delitev
je metodološkega pomena in nara omogoča jasnejši pregled nad pojavi,    '
Omogoča nam komparacijo pojavov, pomaga pri spoznavi konkretnegi pros-
tora, prostora Stare Ljubljane v njegovi celoti.
Delitev, karakterističnega za obstoječo "prakso v prostoru" in "prak-^
S0-. s prostorom", nima samo metodološkega pomena, temveč je tudi stivar-
na.'
Ce sprejmemo kot izhodišče to delitev, je prostor rezultat medsebojno
odvisnih procesov, od katerih vsak zase.obdrži svojo samostojnost. Iz
delitve izhaja tudi definicija prostora.' Ko govorimo o arhiteklRiri,  '
mislino še vedno na fizični prostor, na prostor, ki naj bi bil množi-
ca izmerljivih: fizičnih fenomenov specifičnega casa. Cilj prakse pa jo
upravljanje in kontrola teh fizičnih pojavov. Bistvo te prakse je f-jji-
kcionalno, in operativno v okvirih družbenega "statusa quo". Prostor,
ki je rezultat človeške prakse, je kulturni fenomen, saj sta praksa   '
in kultura medsebojno odvisni (Iraltura-izpostavljanje določenih človeš-
kih odnosov). Če sprejmemo hipotezo, da so v stvarnosti vsi kulturni'
fenomeni sistemi znakov oziroma komunikacijski fenomeni, da je kultu-
ra komunikacija, tedaj arhitekturo sprejemamo ne samo kot možnost
funkcioniranja, temveč tudi kot mognost sporočanja. Kljub velikemu '
številu sporočil arhitekture je bilo najpogosteje identificirano es-
tetsko sporočilo (karakteristika zgodovine arhitekturei arhitektura'sa-
ma sebe označuje po zakonih estetskega sporočila-Eco). Sodoben pros-'
tor^ prostor naše vsakdanjosti in arhitektura Stare Ljubljane sta ne-
funkcionalna, pa čeprav pojem funkcionalno nosi ozke dimenzije,^ozek
pomen še iz časov "internacionalnega gibanja". Ugotovitev je možna
kljub pomanjkanju empiričnih podatkov. Nefunkcioniranje prostora
Stare Ljubljane je del naše vsakodnevne izkušnje. \ '
Tá splošen zaključek je zadosten za nadaljnje razmišljan;p. o sporoči-
lu arhitekture Stare Ljubljane, o ideološkem pomenu preteklosti in
sedanjosti prostora.'
Pomen arhitektonskih znakov ni stalen, nespremenljiv.' Primarne in
sekundarne Punicei je, kjer "primarno" in "sekundarno" nimata vre.dnosti
aksiološke diskriminacije, se sčasoma izgubijo, vračajo in men-^ujejo,
(Eco) Mogna je trditev,da se primarna funkcija Stare Ljubljane"ni
spremenila, toda le v primeru, če stanovanje dojamemo kot čisti pojem.
Stanovanje"je namenjeno človeku, zato moramo vprašati, kdo stanuje.
Pojem_stanovanje vsebuje tudi ideološki pomen, zato se vprašamo, kalco
se stanuje,' Sedanja prinarna.funkcija se očitno ne nore istovetiti z
. nekdanjo funkcijo stanovanja. Arhitektura nam ne daje samo informacije
o funkcijah, ki jih denotira (označuje), ampak tudi informacijo o.do-
ločeni ideologiji, kontira (pomen označenega) določeno ideologijo.
Naše stališče do ideologije preteklosti in sedanjosti ni afirmativno;;
ne beležimo le misli nekega časa,naš odnos do ideologije je kritičen,
saj   ideologija ni samo množica idej, temveč je manifestacija real-
nosti. Stara Ljubljana je jedro srednjeveške Ljubljane, mesto je bilo
vitalni center trgovine, fokus agrikulturnega viška, oenter lokalnega
področja. Mesto je bilo družbena, politična in kulturna celota, si^iLcl

skupnoati, družbenega.razreda .(čieščanskega)., sinbol presežka kapita-
la, dela.in počitka.' Na obstoječi prosto:? srednjeveške Ljubljane je
vezano celovito sporočilo- skupnosti, ki se reflektira v prostorih
te skupnostih .    -  ^
Osnovno sporočilo prostora in arhitekture ^prostora srednjeveške Lju-i*
bljanO: je sporočilo-;p,realni noči pridobljene noči (predmetne, poli-
tične, kulturne itd^'),' '
Moč.meščanskega razreda in sporočilo te moči, ki je vezano na pros-^
tor, je.jasna v zgodovinskem kontekstuo'"'To je moč, ki jo je meščan-
ski sloj imel in. zato bil, to je moč, ki se pojavlja, kot realnost
in ne^kot fikcija.'
Sporočila naše vsakdanjosti, vsakdanjosti prostora Stare Ljubljane
ne moremo razumeti kot neko splošno celovito sporočilo. Prostor Stare
Ljubljane je še vedno fizična celota, ki je nosilec sporočil, toda
ta prostor ni več družbena celota t,' Ravnotežja nekdanjega življenja ni^
ge. tudi ni mogoče ponovno vzpostaviti, ker je historični kontekst pro-^
štora drugačen. Prostor, ki je nekoč odražal celovito sporočilo, še
vedno prisoten. Ohranjeni fizični prostor Stare Ljubljane ni nosilec
samo'enega sporočila,' je večpomenski, njegov pomen je večdimenzio-
nal.G:a* Delitev obstoječega prostora in njegova identifikacija je mož-
na.' Prostor Stare- Ljubljane delimo na tri karakteristične prostore,
od^katerih je vsak nosilec nekega - sporočila: na prostor kot umet-
niški objekt, del zgodovine ujnetnosti s točno določenim pomenom, na
prostor arhitekture vsakdanjosti s fimkcijami potrošnje, posebnega '
tipa potrošnje, na prostor stanovanjske skupnosti. Vsa sporočila ob-
stoječih prostorov so nosilci vrednosti.
Arhitektura vsakdanjosti^ novo v staroPx prostoru je oblika masovne
komunikacije, dejavnost,'ki je namenjena človeškim skupinam, da bi
zadovoljila neke njihove potrebe in jih prepričala, naj žive na dolo-
čen načinArhitektura je nekaj več kot pojav masovne komunikacije^
če izhaja iz promis družbe, "v kateri živi arhitektura, ki je kritična
in ki prinaša :hekaj novega, ko se sama s svojim obstojem kritično
ozira na predhodno ideologijo,' (Eco) kar ni slučaj v novi arhitekturi
Stare Ljubljane, ki sprejema dinzžbeno ideologijo, njene formalne in
vsebinske karakteristike so del Širšega družbenega in kulturnega pros-
tora, kjer je prisotna ideologija potrošnje,' Novo je ozko vezano za
funkcijo potrošnje in za vse, kar ideologija potrošnje vsebuje, zato'
pri analizi obstoječega sprejemamo arhitekturo kot obliko masovne ko-
munikacije (masovna komunikacija kot medij potrošnje)."
Vrednosti potrošniške kulture,! mascóme kulture, ki so realnost Stare'
Ljubljane, so v nasprotju s proklamiranim^i družbenimi vrednostma. Ma-
sovna, potrošniška kultura je reproduktivna, brezlična in stereotipna*
afirmira in akcentira repetitivno kulturo tako«, da je pojem ustvarjal-
ne, inventivne kulture izveden na premodificirano ponavljanje in po-
tenciranje istega■(Stenle)Kultura, ki reproducira dano stvarnost,
jo obenem tudi glorificira.'
Raznolikost in gostota vizuelnih sporočil prostora sta prividni, laž-
ni, kljub zunanjim, formalnim razlikam,.čeprav je ta formalna vred-
nost oporečna in ne prinaša česa'novega.' Obstoječi jezik arhitekture'
služi samo enemu sporočilu: kupi-bodi. Sporočilo ni del procesa spoz-
nanja. Namesto sporočilo bi lahko rekli dražljaj, ki nas k nečemu^
vzpodbuja, ki nas vzpodbuja k akciji, ki ni rezultat spoznanja naših
stvarnih potreb, dražljaj, ki je del lažne, hipnoidne kulture situa-
cije, kjer akcija ni več zavestna, temveč so osnova delovanju pogojni
refleksi, formirani s številnim ponavljanjem sporočil-dražljajev,
medijev masovnih komunikacij,'
Prostor srednjeveške Ljubljane je bil rezultat realne moči, ki si jo
je pridobil določen družbeni razred, in sporočilo moči družbenega

razreda. Sporočilo današnjega prostora ni sporočilo o noči, ki stvarno
obstaja, tenveč je sporočilo o noči, ki jo lahko šele doseženo^ a je
v resnici nedosegljiva, ni sporočilo ljudi samih, pač pa sporočilo
izven ljudi, sporočilo,-.ki govori, kako naj se spreminjajo, kako naj
menjajo svoje življenje.
Simbolično funkcijo preteklosti Staro Ljubljane je zamenjala nova sim-
bolična funkcija,' Arhitektura, del zgodovine prostora Stare Ljubljane
je nosilec estetskega sporočila. Ob že omenjenem sgoročilu o moči
potrošnje se estetsko sporočilo pojavlja kot sporočilo lastne moči
arhitekture. Estetska moč je institucionalizirana, je predstavljena in I
zaščitena z obstoječimi institucijami, umetniški objekt sugerira kul-'
turno avtoriteto, formo dostojanstva, modrosti, ki je superiorna "vul-
garnemu" "material:>.3nu" interesu. Arhitektura pripada našemu kultur-
nemu nasledstvu, nas spominja na to, kaj poneni biti "kultiviran"
Evropejec' Arhitektura kontira bogastvo in spiritualno, obenem pred-
stavlja luksuz in kultuj?no vrednost. Arhitektura je avtoriteta za sebe
in po sebi.
Identifikacija arhitekture preteklosti in prostora potrošnje ni slučaj-
na." Potrošnja je proces, kjer se preteklost prodaja bodočnosti. Medij
nikdar ne nudi konstatacije, zasnovane na lastnih standardih, pač pa
je opis kvalitete, vezan na tradicijo; če.bi uporabljal strogo sodo-
ben jezik, bi sporočilo izgubilo zaupanje.'
To, da je sporočilo preteklosti, ki jO izrablja nedij, nejasno in'ne-
dorečeno, je prednost, s katero se le-ta okorišča. Bistvo ni razu-
nevanje sporočila, temveč reminiscenca določenih kulturnih vrednosti,.
Zgodovina"^postaja s posredovanjem masovnih, vizualnih komunikacij mit."
Vizualne komunikacije se poslužujejo vizualnega jezika s historičnimi
dimenzijami ali pa uporabljajo prostor s historičnimi dimenzijami,
■contrast med prostorom potrošnje in prostorom arhitekture na eni strani
in samo stvarnostjo stanovanjsle skupnosti na drugi strani je presenet-
ljiv*.' Kontrast dveh svetov, sveta arhitekture in sveta potrošnje, ki'
predstavljata en svet, in sveta stanovanjske skupnosti, njihovo vzpo-
redno obstajanje in prevladovanje sveta moči predmetov nam kaže cini-
zem masovne kulture, kulture potrošnje, nam kaže cinizem arhitektur-
ne prakse.'

Julia Kristeva
REVOLUCIJA PESNIŠKE GOVORICE ■
Tekst, ki sledi, ¿e vzet iz tretjega dela knjige Revolucija pesniške
govorice: avantgarda na koncu XIX. stoletja (Lautréamont, allarme).
Prvi del razvija teorijo signifikacije kot prakse subjekta, izhaja-
joč na eni strani iz Heglove.dialektične logike in na drugi strani iz
Freudove teorije nezavednega. Drugi del.je posvečen lingvističnim in'
semiotičnim analizam konkretnih tekstov. Tretji del poskuša osvetliti
kompleksne odnose med prakso te avantgarde, ki,je predmet analize, in
posebnostmi njej sodobne kapitalistične družbe. Označevalna praksa ni
nikakršna "inertna praksa", ki bi bila že po tem, da se dogaja znotraj
govorice, nepovratno odrezana od "baze", temveč operira pravna poti
označevalnega procesa, ki je sam del "baze", ki pa so ga mehanicistič-
ne teorije izrinile-potlačile z isto gesto, kot so celotno problematiko
subjekta proglasile za'-"idealistično"Koncepcija socialnih procesov -
~ in problemov v njih - pa postane možna šele z materialistično teori-
jo subjekta in njegove prakse (ki je vedno že označevalna).
Poslanstvo poezije je težko. Ne vmešava se v politične dogodke,,
v način vladavine, ne dotika se zgodovinskih obdobij, državnih
udarov, atentatov, dvornih intrig.' Ne govori o bojih, ki jih
včasih bije človek s samim seboj, s svojimi strgstmi. Odkriva '
zakone, ki omogočajo teoretično politiko, vsesplošni mir, spod-
bijanje Machiavellija, zvitke, ki sestavljajo Proudhonovo delo,
psihologijo človeštva. Pesnik mora biti koristnejši kot kateri
koli drugi pripadnik svojega rodu.
Lautréamont: Poezije
1. Marx in razredni boj v Franciji
Restavracija cesarstva zaznamuje konec revolucionarnih vrenj, ki so'
leta 1848 "zamajala novo buržoazne državo.' Utopični socializem, nada- '
Ijevalec Revolucije, najde svoj izraz v februarskih in junijskih bari-'
kadah, njegov negativni naboj pa usahne že v trenutku, ko doseže sploš-
no volilno pravico, od katere se bo okoristil le centralizirani držav- ,
ni aparat, ki ga.zastopa in odraža nastop mini-diktatorja Napoleona III.'
v državnem udaru. Revolucionarni proces buržoazije, ki je zajel tudi
ljudstvo, 'prived.e po navidez paradoksalni logiki zgolj do Aufheb-ung
(ukinitve-ohranitve) institucij starega režim-a, in to prav v trenutku, '-
ko se uresniči ena najsvetejših želja Revolucije - splošna volilna pra-
vica.' Kot da bi ta skrivaj in zahrbtno speljala destruktivni zanos
buržoazne Revolucije v kolesje državnih institucij, v katere se je si-
cer zapletla že od vsega začetka, socialni organizem pa v toku tega '
procesa ni .mogel drugače, kot da je sledil neizprosni logiki,institu-
cije, nalagajoč si Vladarja, Hierarhijo, Aparate prisile itd.' Drugo
cesarstvo daje karikaturo tega procesa. Buržoazne institucije pa, ki

sledijo po letih 187o/l z ^ac-Mahonoa in tretjo repnbliko, zgolj pre-
vzamejo ta državni aparat in njegove juridične in ideološke podaljške, !
da hi tako lahko kontrolirale rast potrošnih dobrine Mnogo je bilo že j
govora o konzervativizmu buržoazije kot razreda na oblasti; potrebe po i
razvoju produktivnih sil zahtevajo p'' ?amidalno socialno strukturo, nâ' ,
čelu ji stoji država, ki jo predstavlja monarh ali predsednjk republi-. i
ke, njeno funkcioniranje pa omogoča kasta tehnokratov«.' Socialisti in' \
radikalci opustijo vsakršno, tudi utopično revolucionarno težnjo; da- ' I
leč od tega, da bi se prepuščali kakršni koli utopijij raje vodijo pro- i
dukcijske enote prelevi jeni v pogosto podLmpljive drobne šefe,' -
Vulgarno sociološka marksistična analiza je v taki usodi buržca- ^
zi je videla neizogibno nujnost; Razvoj prodrk:tj.vnih sil zahteva cer_tra- i
lizacijo oblasti v rokah drža"^mega aparata in nastanok p.pojnih ргоч^ТЕ; i
in^'političnih strulctur, ki dovoljujejo svobodno podjstnxs 1л."оГ'коп1шгеп- I
co in. privatno iniciativo; ta proces predstavlja prav splošna volilna:. \
pravica ali splošneje, parlam.entarno življenje z levimi in dosnim-ito- j
k ovi ter njihovimi niansami, ki bodo v začetku ЈХс^ stoletja postali ' '
stranile' Ta analiza, ki počiva na oceni ekonomske situacije in razpo-
reditve prebivalstva v sistemu prod-ijLiccije in reprod.ulicijo, se pravi na. \
razredni analizi, sicer ni zadostna (kasneje se k temu povrnemo); ven- i
dar .pa pojasnjuje bistvene vzroke, ki vodijo k formaciji buržoaznih -. i
državnih struktur, in upošteva tudi igro buržoaznih političnih tokov,' i
Goprav Marx ni mogel "prodreti do poslednjih, ekonomskih vzrokov",^ pa ' ;
je vendar "na osnovi svojega materialističnega pojmovanja (in) iz dane- j
ga ekonomskega položaja"2 prvi pojasnil, kaI:o je proletariat nezmožen
polastiti se državnega aparata (industrijska revolucija se je šele za-!-^ \
cela),JxCako drobna buržoazija služi le za oporo interesom velike, zlas-i i
ti bančne (pod Louis-Philippom), kalco^. so se ji izbojevane pridobitve
odtegnile (državni udar Napoleona IIIc', pokroviteljstvo nad splošno vo- j
lilno pravico),.brž ko je boj ponehal in so institucije začele urejati :
stvari po svoje, Marx ugotavlja, da se je "obdobje revolucij od spodaj .
začasno končalo; sledilo je obdobje revolucij od zgoraj"Iz tega •
lahlco sklepamo, da Marx še vedno verjame, da bo ta "zgoraj", se pravi j
nadstavba, državni aparat buržoazne republike, nadaljeval revolucio-^ \
narno delo^ čeprav je že čutiti tudi njegovo skepso; "^^^, republika je j
bila samo nov plesni kostum za staro buržoazno družbo"o^- V Osem.najstem j
brumairu je ta skepticizem.. glede revolucionarnih možnosti buržoaznih \
institucij že zelo izrazit,' Buržoazija, tako velika kot drobna, nasto- ;
pa kot razred, ki je nosilec strukturiranja, ne pa tudi nosilec spre-^
mem.b, razred, ki postavlja pregrade-razmejitve (danes bi rekli "teri-
torializira";r ni pa kritičen; Marx ji postavlja nasproti proletariat, i
v katerem se nadeja možnosti permanentne revolucije, revolucije, ki
neprestano kritizira samo sebe; "Nasprotno pa proleüarske revolucije^ !
kakršne^^so revolucije XIX, stoletja, nepretrgoma kritizirajo sam.e se- ^ \
be ,,',"5 Danes se nam med vrsticami'teh Marxovih zapažanj po-stavlja -
ugotovitev, ki je Marx ne formulira direktno, ki pa je ves čas podlaga :
njegovih analiz: vedno, kadar se revolucionarni proces izobliloije, '
ustali, realizira, dobi državno ali ideološko strulctur o, pride do iz-'. j
daje tega procesa samega, do redukcije na lokalne interese (enega raz- j
reda ali posebnega sloja v njem),' na že dane ideološke sisteme, in v \
zadnji instanci na subjek,ti\nie identifikacije, ki jih v družbi pred- ^ i
stavlja, privatna lastnina,6 Marx pokaže nekatere mehanizme blokade, ki ;
jih stiukture nalože procesu s Najprej red, ki se izkaže za red državne |
ureditve, saj mu Marx postavlja za naiiprotje anarhino; "Ko se pojavi \
".rdeči strah", ki so ga kontrarevolucionarji neprenehoma klicali in ■]
zaklinjali, se ne pojavi z anarhistično frigijsko čepico na glavi, ' j
temveč v uniformi reda, v rdečih vojaških hlačah," 7 Nato v istem za--
Ï mahu omilitev protislovij: Montanja izda revolucijo, ker si ne priza- j
s

deva, "da "bi odpravila obe skrajnosti, kapital in mezdno delo, temveč
zato, da bi omilila njuno nasprotje ».."^ Nadalje kot posledica te
omilitve nasprotij krščanski bumanizem, ki, sicer zavrača j oč-'katolici-
zem, ohranja njegov naj osladne jši aspekt, mit'o univerzalnem bratst^/u,
ki naj ga pridiga socializem: socializem "po krščansko-^^oznanja. tisoč-
letno cesarstvo in splošno bratovsko ljubezen, ali humanistično čenča'
o duhu, izobrazbi in svobodi, ali si doktrinarne izmišlja sistem spra-
ve med razredi in blaginje vseh narodoVe'"9 Končno kot še nadaljnja"po-
sledica, individualizem kot ideologija in.kot princip'produkcije, ki '
ga najbolje ponazarja parcializirani kmet. Ta kmet, ki je produkt raz-
pada fevdalizma, sprva zahteva Gospodarja (na deželi glasujejo za Na-
poleona III.) in vero (župnik je važnejši .od učitelja), četudi se ka-'
sneje, ko industrializacija osiroma^ii deželo, ■ sam radikalizira in s3.u-
ži za oporo v boju buržoazije proti aristokraciji in drobne buržoazi-
je proti veliki ter tudi opusti religijo,, "Tako sestavlja veliko maso
francoskega naroda kratko in malo vsota,istoimenskih količin, kakor'
je npr. krompir v vreči vreča krompir ja«'" 1.^ Čeprav imajo skupne'eko- '
nemške interese, pa ne tvorijo skupnosti, niso sub j ek t-skupnega-pro c e-
sa: "^..enakost njihovih interesov ne ustvarja med njimi nobene skup-
nosti.*.."; To pomanjkanje kohezije v procesu, ta soudeležba, ki je
zgolj soudeležba v produkciji dobrin in ne v négativité ti, v negativi-
teti, ki se dotika reprezentacije, govorice, označevanja (la signi-
fiance), dejstva, da "se ne morejo zastopati, ampak morajo biti zasto-
pani."     Tukaj je krog sklenjen: takšen skupek individualnih zavesti,'
privatnih lastnikov,^ povečanih zgolj v produkciji, je obsojen na avto-
matično podreditev izvršilni oblasti, državi. Red, ki je izviral iz
omilitve razrednih nasprotij, opirajoč se pri tem. na socializirajočo
religijo, postane ali bo kmalu postal ideologija napredne   buržoazije,',
ta red zahtevajo privatni lastniki za lastno reprodukcijoл takšen soci-
alni sistem je vzpostavljen tako, da se enake količine^postavijo druga
ob drugo. To pač pomeni, da'buržoazija "spremeni različne dele družbe v
v prav toliko oddGljenih družb«'"12
.Vsa logika kapitalizmia je zgoščena v tej kratki marksovski analizi:
združitev takšnih celot (ensembles), katerih enotnost je logično ne-
mogoča (celota vseh celot ne obstaja, je pa kljub temu postulirana),
saj aplikacijo ali razmejitev teh celot, ki   zagotavlja produlcci j o,
reprodukcijo in svobodno podjetništvo, nadzoruje izvršilna oblast,
predstavnica te "zbirke", te "vreče krompirja",; ali bolje, ki je ta
"Vreča" sama, vrečevina, ki "drži skupaj" krompir in mu.pri tem hkrati
dopušča gibanje.' Seveda pa noben posamiozni krom.pirček ne more prodreti
vreče in tudi barva vrečevine je z vidika krompirja kaj malo važna,
da le imajo vreč o c' ^ " ■
2,' Iluzija o državi kot celoti vseh celot .(ensemble de tous lee ensem-
bles)'   r-^---'-
Tukaj se nakazuje neko Marxovo odicritje, ki doslej še ni bilo dovolj
upoštevano. Če vsak posameznik in vsak socialni organizem predstavlja
celoto, pa celota vseh celot, kar bi m.orala. biti   država, ne obstaja*
Država kot celota vseh celot je fikcija, ne more obstajati, tako-kot'
ni množic v teoriji množic.13 Država je*strogo vzeto samo zbirka (co-
llection) vseh končnih celot,' Da bi pa ta zbirka lahko obstajala in
da bi lahko obstajale tudi posamezne končne celote, je potrebna ne-
skončnost: obe propoziciji sta si ekvivalentni. Želja po tvorbi celote
vseh končnih celot postulira neskončnost in obratno o'Marx, ki je raz-"
kril iluzijo o državi kot celoti vseh celot, je videl v socialni enoti
buržoazne republike zbirko, ki sicer sama po sebi tvori celoto Ч^^о^

I
pač zbirka zaporednih števil lahko tvori množico), ki pa ji nekaj man--'.
jka:njen obstoj, ali če hočete njena moč, je odvisna od obstoja neskon-
čhega, ki ga ne more vseboavti nobena druga celota. Marx je tako opra-
.vil s to iluzijo (ki je ne moremo povsem pripisati Heglu, kot bom.o~vi-
deli kasneje, in ki jo bo povzel tudi leninizem), iluzijo, da je mogo-
če osnovati takšno državo, ki bi organsko zaobjela totalitete vseh in-'
dividualnih hotenj.' Sprevidel je protislovje, ki utemeljuje to skupkov-
•no logiko (logique ensembliste) na družbeni lestvici in ki ga ta ne
more odpraviti, če hoče še naprej funkcionirati. Vendar pa Marx ni po-
tegnil konsekvence, da ta skupkevna logika, brez celote vseh celot,  '
skupka vseh skupkov, hkrati zahteva obstoj neskončnega. Kaj v matema-
tiki družbe igra vlogo tega neskončnega, zaradi katerega vse končne
celote-skupki tvorijo zbirko, ki,je tudi sam celota-skupek? To je "vpra-
šanje, ki se mu marksizem izogne. Z drugimii-besedami, kaj v produl^cij-
sko-reprodukcijskih odnosih pogojuje obstoj države, ki je zbirka vseh
končnih celot-skupkov, ni pa celota vseh celot? To neskončno, ki se
postavlja kot celota in tako na drugi strani poraja možnost končnih
celot- in operacij med njimi, a le pod pogojem, da je samo izključeno,
to neskončno je prav neskončnost označevalnega procesa^ kot se kaže'
v funkcioniranju nezavednega in katere realizacija v procesu je pes- '
niška govorica.' To problematiko je   sociologlzem vedno zanemarjal. Vi-
deli bomo, da ta neskončnost ne more biti razredna zavest,'ki je zme-
raj del sistema produkcije in pripada zbirki končnih celot-skupkovc
;Da bi neka socialna praksa   lahko delovala kot ta neskončnost-opora'
socialne skupkovne logike,; se mora ta'praksa ločiti s prelomom v ne-
."k:em drugem označevalcu - kot "želja" - ali z drugim statusom, ki^pa se
rmora.temeljno razlikovati od statusa znotraj državnega finitističnega
l^oda.' Prav to vlogo igrata "sveto" ("le sacré") in tekstualna praksa '
•v razpoki (rupture) družbenih preokupacij, objektivno gledano, pa bicra-
= ti vzvratno podpirata državni sistem in z njim ko eks i stiratoti' Zato je^
Marxovo formulo "republika je vreča krompirja" treba brati takole? Re-
publika se opira na neskončno v obliki religije,.misterija, poezije in
brez teh "robov" (marges) bi ne mogla funl^cionirati, "vreča" ne bi
mogla držati.'   Dokler ta neskončna celota, ki jo za"socialno skupkov-
ne logiko predpostavljata tekst ali "sveto", ostaja zalog sistem^a, o- '
hranjajoč hkrati razdaljo do njega, tako dolgo se skupkovna logilca per-
petuira in z. njo drža va-zbirka.' Ko pa je prelom med končnimi veličina-'
mi in neskončnim sam podrt in ko neskončno neha biti opora, ki zagotav-
lja obstoj sistema, ampak okuži vse n j eg oye o1ement e,■ t e da j je sama
skupkovna logika postavljena, pod vprašaj.' Do take "okužbe" pride v
diskurzu norosti, kjer je vsak mprfem, leksem ali sintagma nosilec ne-
skončnosti označevalnega procesa.' Obstajajo pa teksti, ki, ne da bi
padli v tak odiclon, vnašajo neskončnost procesa v konstitutivne elemen-
te lingvističnega sistema in v končne izjave znotraj socialnega koda
(se pravi ideologeme, ki izražajo socialno kodirane odnose produlccije
in reprodukcije) in ki s tem operirajo na tistih .limitah, kjer pride
v nevarnost skupkovna logika socialnega sistema. Teksti s'konca XIXn
.stoletja pa fimgirajo drugače s ostajajo neskončne celote - zunanje       '.-
. opore verigi skupkovne logike, njihova neskončnost pa ni inherentna sa-
mi enoti.' Ta neskončnost, inherentna sami enoti (torej ne več kot opc-'^ i
ra) postane dejanska, ne da bi se direktno dotikala govorice v révolu-^ '
denarnem, uporniškem aktu.' Dokler pa revolucionarni akt ne zadeva go-
vorice, ostaja ločen od svojega subjekta, ta pa se (kot smo videli) v'
■njem dojema kot "ničen" ali kot "a'tom", V tem smislu "pesniki", ki si-
cer ostajajo zaprti y državni hiši, ostajajo "mali suvereni"l^ ali        j
'■'hišni otroci", kljub temu igra jo .radikalno subverzivno vlogo, ki je ne
mor'e prevzeti nobena druga praksa."
-MA-
Zanimivo je, da se kapitalistična država, ki jo vidi Marx, ne raz-
likuje bistveno od Reicha, ki ga je kritiáiral.'Hegel kot akumulacijo
"krogov moči'', ki reproducira jo ind-ividualne volje s "Akti, ki jih o-
pravlja Reich v Lmenu Reicha, nikoli ne izhajajo iz celote, ampalc iz '
neke posamezne asociacije z večjim ali manjšim   obsegom... Taksne aso-
ciacije spominjajo na kup okroglih kamnov, ki bi radi sestavili pi-
ramido, ostajajoč pri tem povsem okrogli in nepovezani. Kakor hitro se
piramida začne približevati cilju, zaradi katerega je bila zgrajena.,
pa se celotna zgradba sesuje-, ali pa se vsaj izkaže za nezmožno, da h±
nudila kakršen koli odpor <, .."15 Heglov "kup. okroglih kamnov" v Reic.hu   :
in Marxova "vreča krompirja" v francoski državi se ne razlikujeta po
svoji logiki in načinu f unico ioniran ja. Popolna država, ^ za kakršno so
zavzema Hegel v luči izkustva francoske revolucije in kri t lice-, Reicha
ni tista, ki jo je realizirala buržoazna družba po revoluciji.' Ta dr-
žava, ^ki naj bi bila emanacija skupne volje, zastopane   v suverenu,
zavračajoč navidezno demokracijo parlamentarnega sistema, kot so ga
razvili na.Angleškem, ta država, katere oblast naj bi bila logična
reprezentacija socialnega dobrega, četudi se različni členi''"druzbe v
njej ne prepoznajo in četudi je za realizacijo te logike potreben dolo-
čen razvoj državnih oblik - takšno državo Pojma je hotel udejanjiti
Robespierre z vladavino terorja v imenu Boga.' Njegov poraz, poraz
jakobincev, je v kali že vseboval obsodbo statističnega principa.'. ....
Država se-je izkazala z^ nezmožno, da bi postala udejanitev Pojma ali
Boga, k<    tudi pomeni, da je bila nezmožna izzvati proces, v katerem.'.^,
bi množice lahko postale subjekt (le devenir-sujet des masses), izka-
zala- pa se je za ravno dovolj za upravljanje vmesnih stopenj, uprav-'.
Ijanje družbe v kapitalističnem razvoju. Takšna država, ki je totali-^
tama, ki at.rulcturira in je statična, pa ne bo mogla realizirati mno--*-
štva-in'različnosti svobodnih subjektov.' Zdi se, da je Hegel sam naka--'.-
zal omejitve drža\me organizacije, ko je na. koncu Pilozofije prava po-
kazal na protislovja, ki se bodo pojavila med nacionalnimi državami^
d.ržava je torej potrebna, dokler zgodovinski razvoj zahteva nacionalne
okvire, njen" obstoj pa je postavljen pod   vprašaj, kakor hitro so ti
okviri prekoračeni ali postanejo zavore.16
Komunistični manifest predvidi to internacionalistično, posteta-
tistično situacijo in nalaga proletariatu njeno realizacijo, vendar pa
buržoazija ni edina, ki vse do vključno XX.' stoletja ohranja nujnost
državne oblike.' Leninova Država in revolucija opravičuje uporabo držav-
ne oblike za prehodno obdobje, diktaturo proletariata, toda ta objek-
tivna nuja bo povzročila, da se bo proletarska država zavezala globoki
logiki vsakega državnega sistema, logiki Reicha:pri Heglu ali francos-
ke buržoazije pri Marxu. Individualna iskustva - "kup kamenja", "tureca
krompirja" -, ki se ne morejo realizirati kot subjekti v taki socialni
organizaciji,   najdejo vezivo (Logos), ki daje okvir in logiko nji- '
hovemu procesu, zgolj v fragmenta.rnih praksah, zajemajoč in fetišizi-
rajoč dele označevalnega procesa. Različne oblike umetnosti in njihoT
skupni imenovalec, misterij, tako   zagotavljajo, da se vključijo v
proces vsi subjekti, ki jim država odreja prostor v izoliranih   skupkih
z zapleteno medsebojno dominacijo.' Čeprav lahko umetnost zadeva subjek-
te ne glede na njihov razredni položaj, pa vendar ne more postati pros-
tor, v katerem bi lahko množice postale subjekt, dokler jih skupko-\rna'
logika kapitalistične socialno-ekonomske formacije nalaga svojo prisi-
lo in jo s tem omejuje predvsem   na družbeno priviligirane skupinec

Зч Razredna zavest po Marxu in Luliansu; davek produkciji
Heglovsko-marksovska metafora države, o kateri je bil'govor, je
najbrž preveč preprosta, da bi lahlco pojasnila socialne in politične
spremembe v populaciji znotraj, buržoaznega režima o Kmetje, ki so v
času Napoleona III. podpirali režim proti interesom   drobne buržoazi- |
je, preidejo .ob koncu drugega cesarstva sami na stran drobne buržoa-'  J
zije in podpre oportunistione in umerjeno republikon' Podpre torej in- Ц
dustrijski razvoj, ki ga uresničuje tretja republika, čeprav ta raz-'
vej uničuje podeželje, da bi mestom lalüco priskrbel industrijski pro-
letariat. Vsak, kateri si že bodi razred,je toliko, kolikor je v svo-
jem razrednem statusu določen z mestom, ki ga zavzema v produkciji,
nezmožen postaviti pod vprašaj sam sistem produkcije kot tak; lahko '
stori le to, da sledi njegovi evoluciji, ki jo diktira razvoj produlc-
cijskih sil in kontrolira aparat drža\rnega predstavništva.' Razredna
zavest pomeni zavest prav o tej logiki, logiki drug ob drugega postav-
ljenih skupkov, ki se lahlco krepijo sorazmerr-O z razvojem produkcijskih
sil in njihovega transferja v državic vse to z enim samim ciljem¿ po-
večati produlccijo.' S tem si ta razred pridobi ideologijo, se pravic.,  o
zmožnost reprezentacije, tako da je izvršena oblast, ki nadzira moč '
posameznih skupkov, prisiljena registrirati vlogo in moč tega določe-
nega razreda oz.' skupka.' To lahko privede, prav preko te reprezenta-
tivnosti v izvršni oblasti do izenačitve moči posameznih produkcij-
skih celot, do enakosti med,razredi, torej do njihove odprave.' Takšen
rezultat pa postavi pod vprašaj samo logiko sistema kapitalistične
prod-ukcije: odprava razredne hierarhije predpostavlja, da produkcij.a
dobrin ni končni cilj socialnega organizma, in hkrati s tem, da se"
protislovje, ki ga je. produktivistična družba kanalizirala samo v
sfero produkcije, odslej investira v proces subjektivnih neproduktiv-
nih utroškov." .
iîobenà ideologija in noben filozofski sistem XU,' stoletja ne gre
tako daleč, da bi postavil pod vprašaj samo logiko te družbOj ki te~'-
melji zgolj na produkciji dobrin.' Sam Marx, ki sicer ugotovi'redukci-
jo rezultatov revolucije po meri buržoazije in konzervativizem kmečkihI
m^as, ki sprejemajo to mero za svojoy verjame, da bo proletariat, ki
nima dostopa do privatne lastnine in se torej razlikuje od kmeta in'
buržuja, da bo torej proletariat napravil konec "parcelistični ideo-',
legiji" in da bo s tem izginila tudi ideologija krščanskega socializ-
ma, ki omogoča preobleko (replâtrage),fevdalizma v meščanskem režiiuu
in reprodukcijo tega režima samega s ".'c',' proletarska revolucija bo '
dobila zbor, brez katerega bi se.moral solospev pri vseh kmečkih na-
rodih spremeniti v labodjo pesem.'"^7 Res je, da Komunistični manifest
in celotni sklop historičnega materializma predvidi radilcalno spre-
membo sistema buržoazne produkcije od baze do nadstavbo, od privatne
lastnine do družine, od   reprodukcije vrste do užitka.' Toda če pri
realizaciji tega preobrata računamo samo na razredno" zavest, poten
pač računamo na en skupek-kolešček tega sistema, da bo postavil pod
vprašaj logilco, katere razultat je sa.mc. Strukturalna vz.ročnost vodi
le do mutacije struktur, nikoli pa do njihovega preloma. Ce nam je
proletariat kot produJctivni razred utelešenje heglovske négativitéte,
poten nam ta négativitéta začne delovati kot izpopolnjevalec sistema
produkcije; na ta način služimo industrijskemu raz'-raju, pospešujemo
ga in z njim tudi koristi, ki jih daje vsem slojem prebivalstvao Ce
je zgodovinsko poslanstvo proletarske razredne zavesti takšno, potem *
se izteče v tistem trenutloi, ko nadaljnji razvoj družbe, se pravi nje-
no preživetje, njen užitek, postavi pod vprašaj ne le posamezni del '.
produkcijskega sistema, temveč sam njegov princip, ki ga predstavlja-
jo država, družina, red, omilitev protislovij, egalitaristična mora-

la^itd. Tedaj se preloma socialne strulcture ne da več izvesti izhaja-
joč ^iz mesta subjektov v produkciji.' Razredno zavest zamenja odnos
subjektov do označevalnega procesa, vendar se z njo ne zlije, dokler v
tem razredu samem ni bila opravljena-."kulturna revolucija", ki bi ga'
iztrgala iz njegove vpetosti v strukture prod-ulvcije in iz identifika-
cij z njenimi mehanizmi,' Brez tega procesa divinizad ja proletariata
le sledi divinizadji ljudstva, ki"jo je Marx razgalil pri buržoaziji:
izvršni oblasti in njeni ideologiji zmeraj pridejo prav sile, ki po- '-
spešujejo sistem produkcije in reprodukcije, dobro pa se varujeta vse-
ga, kar bi utegnilo postati sila utroška - zavržka tega sistema.'
Znana je marksistična definicija, ki jo daje L^ukacs za razredno za-
vest kot "ustrezno racionalno reakcijo, ki se jo na ta način pripiše-
primisli določeni tipični sitauciji v procesu proizvodnje."18 V tej
Lukacsevi koncepciji bomo opozorili na dva bistvena momenta: po eni
strani se razredna zavest sooča z družbeno totaliteto, po drugi strani
pa hlçrati dobi to svojo totalno vizijo prav z svojega izvora v produk-
ciji* Predpostavka pojmôl razredne zavesti je, da se totaliteta "druž- '
benega sistema razodeva na^privilegiranemu mestu tega sistema samega -
pyodukcijig to specifično pomeni, da lahko razredna zavest meri
na bolj ali manj radikalno preobrazbo obstoječega sistema le iz natajoko
določenega položaja tega razreda v produkciji.' Totaliteta je torej mi-'
šljena kot totaliteta produkcije, negativni naboj« ki ga je pojem tota-
litete vseboval v Heglovi filozofiji, je zničen. Tako nastane polna
totaliteta, totaliteta brez rizika, njeni dejavniki, različne razredne
zavesti v zgodovinskem procesu (fevdalna razredna zavest, buržoazna '
razredna zavest) pa v ta proces akti-vno posegajo in v   določenih sme-
reh kanalizirajo objektivni razvoj produire i j skih sil.' Negativiteta, ki
je skozi to zab2?isan^, pa se moravendarle pojaviti, se izdvojiti, ko
sistem produkcije proizvede novi razred:proletariat5 tukaj privre na
dan logično protislovje v teoriji razredne zavesti.'   Kot vsaka druga '
razredna zavest je tudi proletarska določena s svojim mestom v produk-
ciji, vendar pa v   nasprotju z ostalimi, izhajajoč sicer še vedno iz
mesta   v produlcci ji,' proletariat vidi   družbeno   totalitete, ki je kva-
litativno različna od vseh prejšnjih,' Tasresnična totaliteta ni več '
zaprta, poziti-vna, preprosto-produktivno-reproduktivna, ampak odprav-
lja samo sebe in s tem tudi proletariat in njegovo zavest. Paradoks
je torej v tem, da je negativiteta ki je bila do tedaj oddeljena od
družbene totalitete kot totalitete produkcije, ponevno vpeljana prav
na mestu, ki je samo del   te polne produkcijske 'totalitete brez negativ-
nosti. "Premoč proletariata nad buržoazijo, ki je sicer v vseh drugih
pogledih močnejša; intelektualno, organizacijsko itd., je izključeno v
njegovi zmožnosti, da presoja družbo iz njenega središča kot povezano
celoto in da od tod odločilno deluje spreminjajoč realitete."l9        ;
Je ta prehod iz polne totalitete v samo sebe odpravljajoče tota-
litete resnično paradoksalen? VsekaJcor predstavlja objektivno težavo j
saj "mora razredna zavest iz te pozicije, kazati isto notranjo strulc-
turo kot zavest buržoazije,'"2o Kot posledica tega se kaže v proletar-
ski zavesti nasprotje med "trenutnim interesom", "dejanskim psihološ-
kjjii stanjem zavesti" proletariata, ki teži le k izpopolnitvi sistema
produkcije (temu pravimo "ekonomizem").in "končnim ciljem", ki je
resnična "proletarska razredna zavest". Ta je objektivno dana v "pra-
vilnih instinktih proletariata"2lj kot vsaka'razredna zavest je neza-
vedna ("Razredna zavest je torej, abstraktno-formalno gledano,'hkrati
razredno določeno nezavedanje o lastnem ekonomskem in družbeno-zgo-
dovinskem   pložaju procesa, ki tako dokončno' najde svoj agens za spre-«-
membo kapitalističnega sistema in za prehod iz "predzgodovine" v "kra-
ljevstvo svobode", V okviru koncepcije procesa kot procesa produkcij-
skih odnosov išče marksistična teorija ta "agens" med tistimi sloji, ki
so najkasneje nastali in ki so za kapitalistično produkcijo najbolj

neobhodno potrebni in odločilni, in go. tako najde v proletariatu.' Prav
v tej točki svoje refleksije pa se zdi,.da.hoče teorija preseči omejit-
ve, ki-.si jih je sama naložila z omejevanjem procesa na produite i j ske
odnose.' Proletariat kot razred, v svoji razredni psihologiji, pripada v
kapitalističnemu sistemu produkcije, katerega logiko sam ponavlja.' Nje-
gova revolucionarna razreána zavest nastopi šele'tedaj, ko psihologiji;
produktivnega razreda prida koncepcijo procesu irllierentne négativité te '".
in. to. négativité to uvede na samem mestu produkcije,.' Proletarska razred-
na zavest.je torej prehodno mesto med negativiteto, oddeljeno od pro-
dukcijskega sistema, in tem sistemom samim c' Toda kje se je ta iz pro-
dukcije izločena negativiteta^nabirala pred nastopom proletarca? Delno
v politiki, delno v kulturi. Če je taksno "nabiranje"' .videti utopično,
pa je^'zdaj potrebno razumeti funkcijo ut opi zrna kot bistvenega obeležja '
notranje gradaci je ^razredne zavestio"^^ Z d.mgim.i besedami, gre za-
ustanovitev politične organizacije proletariata^ ki bo lahko vainj^.
vnesla tisto razredno zavest, ki je že odprava razredne zavesti;' Še
težje je premisliti problem kulture v odnosu do te zavesti-anti-zaves-
ti, saj "vprašanja kulture" "še   danes ,(.192o) zavzemajo skorajda izo-
liran položaj v proletarski zavestis njihova organska povezava tako z
neposrednimi živi jenjskiifii interesi kot z družbeno ; totalitete še-ni
prodrla v zavest."24 Za Lulcacsa kaže ta pom.anjkljivost v odnosu do:
kulture na resnično slabost razvijajoče se x")rolötarske razredne zaves-
ti, slabost glede na samo njeno zastavitev: totaliteta, zgodovinskega
prrocesa, ki jo фо definiciji reflektira proletarska razredna zavest,
ni več totaliteta, če izključuje "kulturo",' ..:
Pojem "proletai?ske razredne zavesti" predpostavlja odpravo pojma
"razredne zavesti", saj "proletarska razredna zavest" nastopi šele ta-
krat, ko .proletariat uvidi, možnost "drugačne totalitete ;od produlcci j ske,
tiste, ki poraja razredno zavest,-.in ko spozna svoje lastno mesto kot"'
negacijo mesta v produkciji sploh.' Pojem "prolëtarské razredne aavesti"
razkrije protislovje, ki je inherentno samemu pp^mu zavesti; z raz-
kritjem tega protislovja ta pojem odpravi oz.' ga zvede na kvalitativno
povsem, različno raven, kjer "označevalna praksa-' procesa ni (več) raz-
redna zavest. "Razredna zavest" je torej proletarska le kolikor ni veČ
niti zavest niti razredna zavest,'
To, kar marksistična teorija nisli v pojmu "proletarske razredne'
z.avesti", ni razredna zavest, ampak dovršitev te zavesti, kolikor le-
-ta "temelji izključno na razvoju nodernega procesa p.roizvodnje"25, z
uvedbo iiegntivitete, ki spremeni produkcijo totalitete v neskončnost '
procesa. Proletarec lahko pride do takšne označevalne prakse socialno-
simbolnega procesa le kolikor-.presega svoj položaj producenta.' Subjekt
tega. kar   dialektični materialzen imenuje "razredna zavest", je to-
rej takšen subjekt, ki v enem samem procesu totalizira.tisto, kar v
razrednih družbah ostaja deljeno: produkc i j o/p otr ošh j o,' Bre z tega dru-
gega pola, ki ga v burzoazni družbi predstavljata politika in kultura
ali točneje. politična in kulturna kontostacija in subverzija, je tak'
subjekt nemogoč4 Brez tega pade nazaj v klasično razredno zavest, ka-
kršno ima buržoazija,• ali celo ostane pod ravnijo   buržoazne vizije'
družbene skupnosti z njenimi nožnostni kulturnih in' političnih spre-
memb, vizije, ki ima. dolgo preteklost in. je proletarski superiorna, :
kot je to pogosto .poudaril Lenin j ko je spodbujal k -vU j eni št vu pri
burzoazni kulturi. Če je ..politična partija proletariata le razredna ■'
partija v tem smislu, da "temelji izključno^na razvoju modernega pro-,
cesa proizvodnje", potem samo utrjuje klasično razredno   zavest in nje
no vlogo kritika znotravj produkcijske .družbe,'
Če je res, da noben razred kot razred ne nore odpraviti razredne
družbe, potem "proletarska razredna zavest" označuje bodisi sindilçalia|
tično pozicijo, ki je -^Tpeta v sistem kapitalistične produkcije, in-   -M

tako opusti radikalno revolucionarne cilje dialektičnega materializma; i
bodisi jo je potrebno misliti kot mesto protislovja, ki to razredno
zavest spremeni v prakso neskončnega procesa, zajemajoč tako vse''ra zre-., -
de in preko njih vso kompleksnost odnosov med subjekti in njihovirri '
označevalnimi praksami.
Ce racionalizacijo tega procesa imenujemo "proletarska razredna
zavest", potem storimo napako v tem, da eliminiramo proces in ga redu- :
ciramo samo na prodiüccijsko totalitet o in na položaj pro duk c i j ske ga i
razreda v njej.                                                .    -          ^               - t
Če opustimo pojem "proletarske razredne zavesti", storimo napako v tem; j
da negativiteto izločimo iz produkcijskih odnosov v transcendence reli- \
gije in umetnosti. j
Ti dve tendenci odraža ločitev politike in kulture v buržoazni i
družbi na koncu ХГХ. stoletja/ Ta ločitev je simptom dejstva, da "prò- |
letarska razredna zavest" ne obstaja; nadomiešča jo "razredna psiholo- J
gija", negativiteta pa je izgnana v "elite".' Razredna družba In pose-
bej buržoazija se brani s tem, da to ločitev   perpetuira, vendar to ne!-
sme zakriti dejstva, da so proletariat in pogosto celo njegove politič,^^
ne organizacije pri tej dvojnosti soudeleženi in sokrivi, ko odvračajo- i
-izrivajo dialektični princip uvjanja negativiteto v razredno psiholo-^ ]
gijo in/ali v logiko produlccije preko protislovij v politiki in kultu- '
ri;                                               ,                          - ]
Objektivni zgodovinski pogoji na koncu XIX, stoletja so dovoljevali ;
le, da se je zastavil z^^olj problem te ločitve. Literarna praksa avant-
garde, ki zahteva to ločitev in jo celo poskuša proglasiti za večno; pa \
stremi tudi k'njeni odpravi, kolikor je domnevni naslovnik te avant- \
garde takšen - takrat'nemožen - subjekt, ki vključi razredne zavesti '■ '[
v proces, ki so mu le-te samo limite.' Ta praksa se torej pridruži bor- i
bi za "končni cilj" dialektičnega materializma, vendar ostaja utopična, -
ker se ne mxoni za konkretne ekonomske pogoje njegove realizacije, pri- ;
d.ruži se borbi za preseganje produktivistične zavesti, za vtieščanje' ;
protislovja v vse sisteme in vse raznovrstne prakse v družbenem pro-' ^
cesu.' Njena pozicija je,preuranjena in zato se, zdi, da je v zgodovin- ;
skem trenutku konca XIX. stoletja reakcionarna.' Vendar pa vse od tedaj \
postavlja delavskemu gibanju problem, ki se ga bo lahko lotil šele z' i
zaostankom, (komaj da se ga loteva dandanes), skozi "svoje stalno vra- j
čanje k izhodišču, svojo nenehno samokritiko"2o; ^'zdaj pa je potrebno :
razumjeti funkcijo utopizma kot bistvenega obeležja.'notranje"gradacije \
razredne zavesti."^7 j
4,' Analiza "želja" pred spoznavo zakonov. Elite ;
Lenin je uvidel bistveno socialno-demokratski, če že ne korporativis- J
tični značaj sponatne razredne zavesti proletariata.' Partija, ki jo^ •
je organiziral, da bi odpravil to objekti^/no pomanjkljivost, pa se je ]
kaj hitro sprem^enila v sredstvo za racionalizacijo ekonomskih pogojev^ :
ki so proizvedli proletariat, ukinitev ali transformiranje teh pogojev |
pa se zastavi kot cilj revolucije. Ker je mehanicistični marksizem
zreduciral proces, v katerem proletariat postaja subjekt, na njegove .
ekonomske pogoje,*je subjektiviteto v masah prepustil specialistom ^
psihologije - nacistom, kot je to pokazal Wilhelm. Reich,'-^ Reich je
ob soočenju s fašizmom in v refleksiji o zagatah komunističnega de- ,
lavskega gibanja poskušal rehabilitirati pojem "razredne zavesti" s '
povsem novo vsebino, ki je m.ehanieistični ali etični sociologizem^ns
pozna; najprej je postavil razliko m.ed razredno zavestjo   množic in ^
zavestjo partijskega aparata^ nato je prvo definiral kot "progresivne i

želje" v stalnem boju z "vezanostjo na tradicijo", pri čemer pa je ne
zanima "razvoj pròduikcijskih sil", temveč je "orientirana k odrazom,
oblikam in učinkom tega objektivnega mehanizma v subjektiviteti."^9'
Reich tako postavi akcent na "subjektivno zavest ljudi"3o in na "ži-
vljenjske potrebe vsakogar na vseh podrocjih"31, vendar pa s tem ne
eliminira funkcije revolucionarne avantgarde, temveč ji naloži za naj-
važnejšo nalogo analizo želja pri množicah pred poznavanjem ekonomskih
in zgodovinskih zakonitosti. Jasno je, da pODom "želja" pri Reichu po-
meni prelome-razpoke (ruptures) produktivno-reproduktivne verige, kot
edino možne mesto proletarske revolucije, hkrati pa ta ielja pri ljud-
skih množicah nujno objektivno obstaja. Ostaja pa vprašanje, ki ga ■
Reich še zdaleč ni rešil ali poskusil rešiti; katera struktura (dis-
Imrzivna ali politična) bi lahko zajela in govorila te prelome? Reioh
odlaga "vprašanje partije" na kasneje (mogoče v nedogled), poudarja '.
nujnost seksualne politike v "odsotnosti uporabne marksistične psiho-
logij e"32 2Ji zahteva nove oblike diskurza in umetnosti, ki bi "ustva-
rile, razširile in čustveno zasidra le tisto atmosfero, ki tako kruto
manjka, in ki naj bi iz najširših množic naredila privržence za revo-i-
lucijo."33     vsem   tem Reich implicitno opredeli osvoboditev subjek-
tov kot osvoboditev tako seksualnosti kakor tudi govorice. V unetnosti
nagploh in še posebej v tekstu 'se vse do konca X'IX. 'stoletja konstitu-
ira govorica, ki izreka ta mesta preloma, mesta, ki jih ekonomistična
razredna zavest potlači, mesta preloma, ki so lastna želji množic| ki
pa jih le-te eksplicitno ne izražajo ali jih celo v kapitalistični
družbi produktivizma in industrializacije ne morejo izraziti, mesta
preloma, ki se torej umaknejo v izkustvo kulturnih elit, znotraj teh   '
elit pa so dostopna le redkim subjektom, z rizikom (ali prednostjo) ra-
dikalizacije vse do norosti ali estetizma, pri čemer izgubijo svoje
vezi z družbeno verigo - prav to je tudi naša osnovna teza.
OPOMBE
1) i". Engels; Uvod h. H. Marx; Razredni boji v Franciji (1893)     i
MEID III., str."
2). Ibid.
3) • Marx; Razredni "broji v.Franciji, op. cit. str. 16,
4) ibid., str. 47
3) K. Marx: Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta, MEID III., str.'
^36/7.'
6) Proces, ki se skriva za to stagnacijo, pa ne uide marksistični ana-
lizi s '»če opazujemo buržoazne družbo v njeni celoti, vidimo, da je
zadnji rezultat procesa družbene produkcije ta družba sama, z dru-
gimi bsedami človek sam v svojih družbenih odnosih.' v tem gibanju
se vse, kar ima fiksno obliko, kaže . le kot prehodni moment< vključ«*-
no s procesom neposredne-produkcije."' (Marx: ¿apital, podčrtala J»K.
7) Ibid., str. 483;     8) ibiâ.', str.'489?       9) ibid., str.' 3o4/3.'
lo) Ibid., str. 362;   11) ibid., str.' 363
12) Marx; Beda filozofije.
13) Cf. Bourbaki, v zvezi î3 odnosi med teorijo množic in delovanjem
nezavednega pa tudi D. Sibony: Neskončno in kastracija v Scilicet 4,

14) G. Bataille: l'Expérience intdrieure (Notranje .izkustvo)
Gallimard, 195^, str,' 239.'
15) Hegel: Die Verfassixng Deutsfchland,'
16) V tej točki se strinjamo z branjem- Heglovih koncepcij države, ki ga
je podal E, Weil,' Pri Heglu se nam zdi namreč možno odkriti relati-
vi zaci j o pojma države v luči mednaiiodnih odnosov, ki v njegovih o-
čeh^državo pokažejo kot posebno,^ individualno, naravno, arbitrarno,
slučajno itd o'; se-.pravi Kot" moment, ki ga ^e treba preseci v dia-
l'ek'ticnem procesu. Npr,: "Medr.^arodni odnosi so zelo razgibana igra'
■strasti, interesov, namenov, naravnih darov in vrlin-, nasilja, kri-
vic in izprijenosti kakor tudi zunanje nakjlučnosti ,',, igra, kjer
je sam moralni totum, državna neodvisnot, izpostavljen naključju,"
(Pilozofija prava, q 34o) Ali pa: "Končno je država po eni strani
neposredna realnost posameznega ljudstva in naravno določena,' Kot
izolàràmT^individuiim je ekskluzivna proti drugiii individuom iste
: vrste, V njsJTovem odnosu sta prisotna arbitrarnost in naključje,
ker sploânost prava med njimi sicer mora obstajati, ni pa realnost,
prav zaradi avtonomne totalitete teh'^ose'b,'" (Encikiopedija, 3» iz-
daja, q 5^5s pod^FEaT E, Weil v E, WelTT'Hegel et l'Etat, Vrin, 197o
str,' 76/7o)
17) Osemnajsti br-ujj.airej op,cit^ 569o
18) G,' Lukacs: Zgodovina in razredna zavest,..prim, Lukacs: Povijest i
klasna svijest. Naprijed, .197o", str,' 111. _
19) Ibid.', str^' 133;       2o) ibid,', str.' 133;     21) ibid..', str,' 141.'
22) Ibid,, str.' 112;       23) ibid,., str,' 143;     24) ibid,', str.' 143.'
23) Ibid;, str.' 121; .     26) ibid., str,' 141;     27) ibid,, str,' 143.
28) Reich: Masovna psihologija fašizma (Mala edicija Ideja 1973).
29) Reich: Kaj je razredna zavest?, fr, prevod Qii'est-ce que la conscien-
se de classe?. C,' Sinelnikoff, 1971» str,' 18-19»
30) Ibid,, str.' 2o, podčrtala J,K,;   31) ibid., str.' 31, podč,' J,K&
32) Ibid,, str, 12; 33) ibid,, str.' 72.'
JULIA KRISTEVA se je.rodila 1941 v Bolgariji.' Od leta 1966 naprej aktiv-
no deluje v Franciji,' Delala je raziskave v .okviru Centre National des
Recherches Scientigiques, posebej aktivtia pa je bila znotraj grupe Tel'' '
Quel,' Doslej je izdala zbirko esejev Semeiotike, Recherches pour une sé-
manalyse (Raziskave za semanalizo). Seil 1969} dalje Le texte du roman'
(Tekst romana), Haag 197o (njena prva knjiga, čeprav izdana kasneje) in
nazadnje svojo doktorsko disertacijo, La révolution   du langage poétique
(Revolucija pesniške govorice), Seuil, 197^, od koder je vzet tudi'naš
odlomek. Poleg tega je napisala številne članke in študije za vrsto fran-
coskih strokovnih revij, predvsem pa za Tel Quel,'
Prevod Mladen Dolar

UDK OG. г: oo/'i
SLAVOJ ŽIŽM :
B EL E   ŽKE   K   ADORNOVEMU   STILU
Ob prven-pi^voTiu v. Blqx§nsQ^xXQ kakega Adornovega dela^^ bomo skušali
pokazati nekaj, kar nóra';pri nas bržkone delovati kot 'nemogoče';
da^je sam stil njegove misli (ne 'stil' v pomenu vnanjega esteticis-
tičnega dodatka/presežka glede na vsebino, marveč v strogem pomenu •
miselne prakse^'avtorja') mogoče dojeti iz 'strukturalistične' kate-
gorije naddoločenosti. Izhajajmo iz Althusserjeve opredelitve te ka-
tegorije2; '
•jNaddoločenost označuje naslednjo bistveno lastnost protislovja; odra-
žanje, v samem protislovju, njegovih eksistenčnih pogojev,.se pravi •
njegove situacije v dominantni strukturi kompleksne celote.' Ta "situ-
acija" ni enolična.' Ni niti njegova   edina "zakonita" situacija (ki'
jo zavzema v hierarhiji instanc glede na določujočo instanco; ekono-
mijo v družbi) niti njegova edino "faktična" situacija (ali je - v
opazovani fazi - doFiinantno ali podrejeno), maiveč razmerje te faktič-
ne situacije do one zakonite situacije, se pravi resnični odnos, ki'^
naredi iz te faktične situacije' določeno^ "variacijo" strukture, in to
dominantne, "nespremenljive totalnosui"(Ш)
Kjer analiza abstrahira od tega razmerja zakonite situacije do faktič-
ne, se v omejitvi nsözakonito situacijo sprevrže   v abstraktno občost,
ki so ji faktične sil:uacije nevtralni primeri, česar druga stran je,
da obilje 'konkretnih okoliščin', četudi na faktični ravni obrne samo
tendenco k zakoniti situaciji, ne zadobi teorijske tem-atizacije«' Nad-
določenost pa naredi iz neskladja med zakonito in faktično situacijo
(npr. iz razlike med v-zadnji-instanci-odločilno in dominantno dolo-
čenostjo (protislovjem))temeljno teorijsko postavko, ki šele da kon-'
krecijo zakoniti situaciji; pojem naddoločenosti konceptualizira pre-
sežek 'konkretnih okoliščin', ki ga sicer eksploatira "kritika mar-
ksističnih dogem" (: 'zgodovina ni potekala po marksističnih zakonih'
itd.).'   Banalna ugotovitev, da obča določenost nikoli ne more zaobse-
či vse vsebine posamičnega, je presežena z dejstvom; da ni posamična'-
situacija ta, ki je - poleg obče določenosti - 'nad-določena^ z.;oko-
liščinami', marveč je naddoločena samo obča/zakonita določenosto
Sploh pa je navedeni odlomek temeljnega pomena, ker jasno izreče^ da
je osrednji smoter pojma naddoločenost prav premagati"novoveškd in
širšo metafizično dvojnost "zakona" in "dejstva.", torej naloga« ki si^
jo je na idealistični ravni zastavil prav Hegelç,! Dokaz temu, dà pomeni
naddoločenost obče določenosti/protislovja vselejšnjo specifičnost/
konkrecijo te občosti ter s tem - 'metodološko' gledano - nujnost vse-
lejšnjo konkretne analize, drugače povedano; da je v nji še kako ohraH"
jena heglovska dediščina 'posredovanosti' občega s posebniia, zgodovin-
skosti; dokaz temu leži prav v okornem Cxarudyjevem 'očitku'; "Ta nad-
določenost je čista in enostavna nedoločenost." Seveda je, če vzamemo
stvari abstraktno.' Drugače povedano; če hočemo taiTi, kjer je   pogrebna
konkretna analiza konkretne konst^.lacije, uporabiti abstraktno-obče
pravilo, zakon, potem, je seveda vse, kar lahko rečemo, to, da 'vse
vpliva na vse', kar je toliko kot nič.   Tu se naravnost ponuja^naveza-
va na Korschevo kritiko poskusov poznega Engelsa, pobliže določiti
razmerje ekonomske baze in nadzidave; Tako meri naddoločenost prav na

tisto, kar Korsch imenuje "načelo historične specifikacije"; "Za mar-
ksista ne obstoji 'marksizem' nasploh,    tako kot tudi ni 'demokracije'
nasploh, 'diktature* nasploh ali 'dr^rce' nasploh. Obstoji samo buržo-
azna država,   proletarska dilttatura ali fašistična diki^:.tura.itd,'   In '.
še te obstoje le na določenih stopnjah historičnega razvoja«*.' Vse pro-
pozicije marksizma, vključno s tistimi, ki so navidez obče, so speci--^
¿Tiene,'" (Why I am a Marxist) Načelo, ki seveda nima nobene veze s po'-
z ïtTvi s t i čnim nominalizmom, kajti to zadeva vse propozicije, "vključno
s tistimi, ki so navidez obče", tj,' sama ob cost je vselej nad-dolocena
's svoj o k onkr e C i j o • 'Za to b r ž!Eone ni slučajno, če Althusser prodre do
pojma naddoločenosti skozi kritiko istih misli poznega Eugelsa o vz-.
vratnem učinltovanju vrhnje stavbe na bazo, ki jih kot ne zgodo vinsko-
-abstraktno zastavitev problema zavrne tudi Korsch:
"Vsa vroče diskutirana vprašanja v polju   historičnega materializma -
" vprašanja, ki soy če jih izrečemo v njihovi 'obči obliki, prav taEo
.■nerešljiva in brez pomena kot znani sholastični prepir:Mo prvenstvu.
kokoši ali jajca - zgube svoj misterizni in sterilni značaj, če jih iz-
razimo na konkretenj historični in specifični način* Friedrich Engels
je na primer v svojih znanih pismih o historičnem materializmu, pisanih
po Marxovi smrti, iz nepotrebnega upoštevanja očitka enostranostij k:.,
so ga proti Marxovi propoziciji, da 'tvori ekonomska struktura družbe
realni temelj, na katerem se dvigujejo pravne in politične superstruk-
ture in kateri ustrezajo določene oblike socialne zavesti', povzdignili
burzoazni kritiki.in kritiki, ki naj bi bili marksisti, dejsinsko spre--
menil Marxov nauk.'  Nespametno je pristal na to, da lahko med superstrUlc-
turo in bazo, med ideološkim razvojem tor ekonomskim in političnim raz
vojen, v veîki meri nastopijo takoimenovane »reakcije' (Rîîckwirkungen) r
ter s tem uvedel-.v temelje novega revolucionarnega načina popolnoma '
nepotrebno zmedo,' Kajti brez točne kvantitativne določitve tega, 'ko-'
liko' akcije in reakcije nastopi, brez točnega pokaza pogojev^ pod ka-^'
terimi se pripeti eno ali drugo, postane celotna Marxo-va teorija histo-^
ričnega razvoja družbe, kot jo interpretira Engels, neuporabna celo kot
delovna hipoteza. Kot smo ugotovili, ne ponuja niti najmanjšega ključa '
glede tega, ali naj iščemo vzrok katerekoli spremembe socialnega življe-
^"^äa v ak ci ji ( Wi r kun^ ) . b a z e na superstrukturo ali reakcij i CRîickv/irkung')
superstrukture na b'azo# In takšna verbalna izogiban'ja, kot so *primarix.''
in -sekundami' faktorji, ali klasifikacija vzrokov v 'bližnje', 'sred-^'
nje^ in 'zadnje', tj,' tiste, ki s^ izkažejo za odločilne 'v zadnji ana-:-
lizi', ne zadeva logike '    stvari.' Ves problem izgine, čim obče vprašan- ■
je učinkov 'ekonomije kot take' na 'politiko kot tako', ali 'pravo,
umetnost in kulturo kot take' in vice versa, nadomestimo z detajlno de-
skripcijo določenih razmerij, ki obstoje med določenimi ekonomskimi'" p o-
javi na določeni historični ravni razvoja in določenimi pojavi, ki na-
stopijo hkrati ali kasneje v vsakem.drugem polju političnega, pravnega
ali intelektualnega razvoja," (ibid.)
Marx se je tega jasno zavedal, ko npr. pripominja ob problemu neenakega
razvoja materialne in umetniške produkcije, tj. protislovij med ravnijo
materialne in ra-vnijo umetniške prodiikcije: "Težava je le v splošnem
pojmovanju teh protislovij. Brž ko jih specificiramo, so že pojasnjonar"
(Uvod v Očrte) Specificirati obče protislovje pomeni zgodovinsko ga
konkretizirati, vmestiti v konkretne, historične pogoje njegovega obsto-
ja, in prav vselejšnja naddoločenost protislovja je po Althusserju od-
nos obče zakonitosti do njenih pogojev eksistence. Seveda se je že sait.
Marx zavedal, da ne gre empiristični obrat primata občega nad posamič-
nim: če rečemo 'pravo se udejanja v rimskem in nemškem' ali če rečene
^nemško in rimsko pravo sta oba pravi', v   obeh primerih izostane nad-^
določenost občostif ne pozabJmiOj da je prav nominalizem, značilen za

novoveške prirodne znanosti, najbolj utrdil vladavino abstraktne občos-
ti, ,klasifikatoricnega uma. Dokaz fcenu je ze mesto, iz uvoda h Grundri-«
sse,.., kjer nahajamo skoro dobesedno fcrmulaoijo naddoločenosti; go-
vora je o tem, kako ^ ■    ^
"so celo najbolj abstraktne kategorije, kljub temu, da veljajo - prav
zaradi svoje abstrakcije - za vsa obdobja, vendarle v določenosti te
abstrakcije same prav tako močno produkt zgodovin.?5kih razmer in da so
popolnoma veljavne le za te razmjere in v njihovem okviiu."
Tukaj zgodovinska konkrecija prekoračuje red klasifikacije, po katr.rem
vsako določeno razdobje nastopa zgolj, kot posebnont. poseben primer^
občosti (npr. kapitalistična produkcija kot priir^er produkcije nasploh},
ki v svoji abstrakciji enako velja za vsa razdobja: nasprotnoj sxrna '
vsebina te abstrakcije je prav v svoji občosti spet določena z vsako-
kratno zgodovinsko korJkrecijo, tako da se kot čista/indiferentna ab-
strakcija udejanji šele v povsem določeni konstelaciji •(прГ'," produkcija
nasploh v svoji indiferentnosti do posebnih oblik p.oodulccije .se ude-
janji šele s kapitalističnim produkcijskim načinom) .,^^addoločenost.. "^o
je sama   "določenost te abstrakcije" (Mar^i) : ni stvar zgolj v ter.;,'da
bi vsako zgodovinsko razdobje določeni kategoriji, npr,' prod-ukciji^
poleg občih potez, ki veljajo za njen obstoj v vseh razdobjih, dodalo
še specifične poteze; tu ne zadošča aristotelovska logika,   v kateri
differentia nastopa z-^olj kot differentia specifica? nasprotno, to, kar
bi moralo biti zgolj specifična razlika, vselej menja- : značaj same ob-
čosti genusa. Vzemimo še boljši Marxov primer; v vsakem zgodovinskem'
razdobju je sama občost produkcije ' obarvana •■ s posebno vrsto prod-uk-
cije, ki takorekoč 'daje ton' celoti, ki nastopa kot produkcija kat'   ;
exochen (npr, v liberalnem, kapitalizmu industrijsko podjetje v svobod-
ni konkurenci) ; sama občost produl-ccije je torej_ zgolj navidez neutral-
no/indiferentno obča, v resnici predpostavlja odločujočo vlogo določe-iiu
posebne vrste produkcije, (Tako tudi filozofski hujTianizem., katerega-
'obČečloveške' poteze maskirajo prvenstveno določene skupine, miaski-
rajo razredno borbo,)   In če se zgodovinska misel leči od nezgodovinske'
prav.po ■ tem, da ruši abstraktno-klasif ikatorični odnos občega in pos'^ib-
nega, da: izstavlja vpetost občega v gibanje posebnega, njegovo posre-  '
ddvanost s posebnim, tedaj naddoločenost ni nič'drugega .kot ige za ко:.1-
krecijo zgodovinskosti, osvobojeno   refleksij 3ko-id_ea lis t ičnega momenta c
.Logika Imaginarnega par excellence je aristotelovska logika, ki.je
zasnovana na obsegu pojmov in omogoča hierarhično-klasifikacijo= öad-
•*določenost (logika označevalca) pa. je prav 'navzkrižna' določenost,
ki prekoračuje/'seka/ krši klasifikatorični red hierarhije od občcja
do posamičnega s naddoločenost bi pomenila, da moment, ki na imag'j. nar.ii
površini klasifikacije nastopa kot omejeni, ^posebni pod-oddelek. -"v
resnici', na simbolni Drugi Sceni igra oalocilho vlogo doloCGvan¿a
celote, pri čemer imaginarni red hierarhične klasifikacije deluje prav
ko't níaskiranje te odločilne vloge,' Klasičen 'primer^ (besedo pišemo v
narekovajih,' ker prav naddoločenost zaznamuje nemožnost neutralnih
'primerov') bi bil odnos filozof i ja/polit.lka; v hierarhiji '^velikih'
filozofskih sistemov tvori politika posebno, omejeno ontično področje.,
podrejeno vrhu hierarhije, tj,' d-oločeno     občin ontološkin ustrojem
kozmosa; tako ostane ideološko zamračena od^ločilna vloga politične rav-
ni za konstituiranje sam.ega ontološkega ustroja ce].ote 'univerzrana',  ;
kot se le-ta prikazuje v filozofenih,' Prav naddoločenost je tisti''pa-
radoks' , ki ga izključi nepozitivistična teorija razredov in meta-je-'
zikov: paradoks tega, da element (na Drugi Sceni) zaobsega razred., kc^
terega-.podre jeni element je (na sceni Iraaginarnega), paradoks -križ^^r/"
ja', kjer element znotraj imaginarne scene re-prezentira odsotno^ okn--
-centričnp nesto, ki določa celoto te scenoe' Jedro ideje naddoločenos-
ti leži prav v tej asimetriji, neravnotežju Druge Scene glede na po-

vršino Imaginarnega, v tem, da imaginarna scena maskira lastno naddo-'
ločenost s Simbolnim, premešča/zgoščude 'resnično' konstelacijo s spe-
cifičnimi označevalnimi mehanizmi, t j .'^ mehani zrni "dela sna".' Tako
poudarja že Freud, da moramo pri tol^.^.^^enju sanj paziti predvsem na
to, ^kar pacient navede kot 'primer',   razlago' tistega, kar bi moralo
biti 'osnovna misel', ker gre ponavadi za premestitev težišča, ker gre-,
v resnici prav za to,   kar se kaže kot goli 'primer',    'dopolnilo* itd,'
"Najmanjše znotrajstvene poteze so relevantne za absolutno, saj mikro-
loški pogled razbije lupine po meri sub situiraj očega višjega pojma ne-
močno uposamičnjenega in razruši njegovo istovetnost, prevaro, da je
zgolj primer." (JS) Da je torej "razdelitev sveta na glavne in postran-
ske^zadeve ... vselej že služila temu, da se je ključne pojave skrajne',
družbene nepravičnosti nevtraliziralo kot gole izjeme" da je tis-
to, kar se na površini kaže kot izjema, skrajen primer itd., ravno
mesto, kjer vdre na dan zakrita 'resniča'^ obstoječega 'sveta', to je '
tisto, kar uhaja platonsko-aristotelovski klasifikatorični logiki viš-
jih in nižjih^pojmoV,' tisto, kar skuša zapopasti 'strukturalistični'
pojem naddoločenosti, določenosti z "Druge Scene": od psihoanalize,
kjer v simptomih, napakah, sanjah, torej navidez 'obrobnih' pojavih,
prihaja na dan   'resnica' subjekta, ki govori, do historičnega materia-
lzma,kjer npr. navidez mejni primer gospodarske krize nastopi kot in-
stanca, ki v resnici situacijo 'normalizira' (uskladi ponudbo in pov-
praševanje). (Ob tem - mimogrede - vidimo, kako tisto, kar ponavadi v :
'kritikajh' štnikturalizma nastopa kot * struktura' (hierarhicno-klasifi-
katorični red), pravdni struktura, kako je 'strukturalna struktura'
prav kršitev/prekoračitev te "strukture'!) Ta določenost z druge sceno
torej vselej spodnese abstralctno občost, pomeni njeno vselejšnjo (nad-)
določenost po vsakokratnem mestu^njene 'lokacije-.   To pomeni - strogU"
vzeto - 'materializem'; da se oboa določenost nikoli ne.more iztrgati
(nad-jdoločenosti po mestu svoje materialne lokacije, svojega ypls£i v
konkrecijo tekstualne inreže'.   Zato je prav neopozitivizem ali - obče
vzeto - objektivna distanca pozitivnega znanstvenika do svojega objek-
ta, ki dobi teorijski izraz v nalaganju metajezikov v formalni logiki;
v   nemožnosti, da bi prišli do mesta samega subjekta, strogo vzeto ve-
liko bolj stopnjevan 'idealizem' kot pa spekulativni idealizem nemške   .
klasične filozofije. Tu je že Hegel 'na robu materializma': vtem ko
npr.' skusi, da ni mogoča obča klasifikacija filozofskih smeri, obča
definicija filozofije,' kajti tista občost 'filozofije nasploh', ki naj
bi bila medij tako 'naše lastne' kot 'drugih' filozofij, je neizbrisno
zaznamovana z mestom, od koder govorimo mi sami, z našo lastno filozo-
fijo. Tu ne pomaga reči, da pač izstavimo zgolj tisto, kar je naši
lastni in drugim filozofijam skupnega, kajti manjka nam prav tisto   '
stvari sami vnanje mesto, od k'o'der bi' lahko 'primerjali' sebe in dru-
gega - prav ta medij primerjave je, kot pravi že Hegel, tisto v 'pri-
merjavi* predpostavljeno, toda bistveno, tista resnična 'naša lastna'
pozicija'. Laž klasifikacije je v tem, da vmesti razliko na,raven £0-
sebnega; da npr.' med dvema 'idealizmoma' najprej predpostavi tisto   •   '
obče^ obema skupno, razliko pa vidi zgolj v posebnem; v tem izrine nad-
določenost same obeosti, ki jo vselej 'aficira' ta posebnost, ki dobi
vsakokrat drug 'ton'.'   Zato Heglu enotnost dialektičnega procesa ni v
abstraktno-obči enakosti različnih momentov, marveč v samem zaporedju,
'notranji povezanosti*", različnih гато1 v   posebno vpete, po posebnem '
(nad-)določene občosti.' Enotnost razvoja filozofije je v uianem zapored-
ju različnih določitev tega, kaj je filozofija, tj. vsaka filozofija,'
vsak moment obče filozofije^ 'filozofije nasploh', vnovič definira ce-'
loto filozofije, ali - kot pravi Hegel - celota, občost, je vsa prisot-
na v vsakem svojih momentov.
- 422-
Do naddolocenosti pridemo, ko afirmiramo radikalno razsrediščenost;,
nezvedljivost določenosti obceca s - kot pravi Althusser - eksistenčni-
.mâ^pogoji, s konkrecijo materialnega vpisa, ko torej te. določenosti
občega po pošebnemvpomenu konlcretne konstelacije vpisa.ni mogoče več
zvesti na samoposredovanje same občosti, tj. ko občost ne obvlada več
gibanja svojega posredovanja s posebnim, marveč'so skusi nezvedljivost
rega kompleksa posredovanja (Althusser: "vselej-že,.^'O na heposredo-
vanost absolutnega posrodovanja. Hkrati lahko točno obrne j im.o pozicijo
Heglovega absolutnega idealizma: dejstvo, da ostane pri njemu občost
sama tista, ki obvladuje gibanje svojega posredovanja s posebnim, da
ostane Hegel 'idealist% pomeni prav to, da z absolutnim subjektom uki-
ne razsežnost intersubjektivnosti, naddoločenosti, razsrodiščenosti
subjekta.3
Kako.pa je z Adornovim stilom? Poslužimo se dela, v katerem so stvari
gotovo opisane bolje, kot bi to zmogli mi: navedimo nekaj daljših od-
lomkov iz poglavja o Adomu v knjigi Fredrica Jamesona Marksizem in
' oblika:
"Morda je edini način^ da človek v raztrganem svetu ostane veren heglov-
skemu duhu sistematizacije, v tem, da .je namerno nesistematičen.' V tem
smislu je Adorn ova misel globoko íieglovska, (ona) obdeluje svoje motive
v resnično heglovškem duhUc s tem pa se sooča s svojim glavnim formalnim
problém.om: kako. pisati poglavja fenomenologije, ko ne obstoji več mož-
nost celote? Kako analizirati del kot del, ko celote ne moremo več ne le '
ugledati marveč niti si zamisliti? Kako še dalje uporabljati term5.na
"subjekt" in "objekt" kot nasprotji, ki imata lahko smisel Zgolj. Če
predpostavljata možnost sinteze, ko pa se takšne'' sinteze ; ne da, iiit i
zaiiisliti, kje šele, da bi bila prisotna v konkretnom:.skustvu?,'..'
Če se zdaj obrnemo h krajšim delom, še posebej k tisti seriji, Belež-
kam o književnosti, ki so morda Adornovo remekdelo, teda j" vici iuo 5 da se
:.le-te kot mentalne deja\niosti sestoje iz zaznavnega beleženja in osám-
Ijevanja, celo praktičnega iznajdevanja "in prvega poimenovanja tìst-^'h
kategorij ali sestavnih, delov, iz katerih je bila'verižno sestavljena
večja dialektična.forma.' Vzemimo za ilustracijo njegove metode:dela
predmete nekaterih izmed njih ~ odnos naslova do del^i^-^cutljivost za
interpunlcci jo, uporabo'uvrženih tujih besed in f rari, " fizičen vtis knjig
-^i v njih nahajam-o dialektično samozavedanje,, naglo'oddtujitev, .ki; omo-
goča, da najbolj pristne elem-onte bralnega skústva vidimo, na nov. in
čuden, način, kakor da jih-gledamo prvikrat, s čimer se nam o'belodani
nepričakovana razčlenitev dela na. določene kategorije ali dele« Iz-'
hodiščna_pre_dpostavka je tudi tu skrajno obsežna mreža notranjih od-- '
noSov, tako da: nas' prav aaznava nečesa navidez zasebnega in vnanjega -
■- naprimer nagnjenos ti'določenega rom.anopisca k temu, da postavlja nad
svoja poglavja napise - kot heuristično načelo vodi k tistim globljim
formalnim kategorijam^ po katerih je organizirana površina,' Ti.eseji '
so torej kohlcretna izdelava tiste formalne kategorije, ki jo^ je usi:\ra-
ril sam Adorno in ki smo jo preje opisali z" imenom opombe pod, č.rtp
(fusnote).o o '
Ti eseji tvorijo potemtakem odlomke ali opombe pod črto neke/:,totalnos-
ti^ ki se nikoli ne udejanji; skoraj bi rekel, da tisto, kar jih zdru-
žuje, ni toliko njih-tematska vsebina kot, z ene strani, njih stil kot
nekaj trajno pričujočega v času procesa samega dialektičnega mišljenja,
z druge st.rani pa njihove osnovne intelektualne   koordinate-. Kajti to,  '
kar jim je kot fragmentom skupnega, kljub razpršenosti njihovega surove-
ga materiala, je prav skupna zgodovinska situacija,tisti zgodovinski
...trenutek, ki na takšen ali drugačen način obeležuje in deformira vse
kulturne pojave, ki gih proizvaja iri zaobsega, in ki. služi kot olcvir^ra-
šega razumevanja teh fragmentov^' In sam jezik zlokobno in opominjajoč'
aludira na to konkretno situacijo: ta upravljani svet, ta   institucio-
nalizirana družba, ^г. industrija kulture5 ta ranjeni su'ojekt - to je
- 125-
podoba, naše Zgodovinske zdajšnjosti, ki predstavlja glavni Adornov so—
.Ciološki prispevek,, ki pa vendarle, kot smo preje poudarili, nikoli
ni direktno izražena v obliki teze. îTamesto tega se prikazuje kot niz
napetevanj k. stanju stvari, • za katerega - se predpostavlja, da nam je že
pristno.znano,, k realnosti, ki jo, kot se predpostavlja, še kako dobro
po znamo,
opomba kot takšna označuje trenutek, v katerem sta tako sistematsko
filozofiranje kot empirično-proučevanje konkretnega pojava na sebi
lažna, in v katerem živa misel, stisnjena med.to dvoje, za trenutek
dalje ..živi v malih gostih črkah na dnu strani,' ,',,'
Meni se vendarle zdi,., da stoji za to indirektnost jo globoko stilistič-'
na motivacija,' Rekli smo-že, da Adomu - kot, sicer, Heglu in vsem dia-^.
lektičnim mislecem^ v kolikor so resnično dialektični - misliti dialek-
tično ne pomeni nie več in nič manj kot pisati dialektične stavke. To  '
je nekakšna stilska pokora analogna tisti, ki vlada v umetniškem delu,
•v katerem oblika samih stavkov, bolj^ kot-.kakršnokoli zavestno razmiš-
ljanje, določa izbiro surovega m.ateriala. Tako se tudi tu kvaliteta
ideje^ocenjuje z vrsto stavka, v katerem je izražena.'Kajti če je dia-
lektično mišljenje' misel o misli, misel, povzdignjena na drugo potenco,
konkretna misel o določenem predmetu, ki se hltrati v toku same^ dejanja
mišljenja zaveda lastnih intelektualnih dejanj, mora hiti takšna zavest
o sebi vgrajena tudi v sam stavek, ^n če je za dialektično mišljenje
značilno, da vključuje, povezovanje nasprotnih ali vsa j. pojmovno .raz-
ličnih pojavov,    lahko rečemo za dialektični stavek zares isto, kot so
nadrealisti rekli za sliko^ da namreč moč rase v zarmerju s tem, v ^
kakšni meri šo v nji povezane realnosti med sabo oddaljene in različne.'
Če. Adornovo delo nikjer ne poda tiste pre¿proste trditve o upravljanem
svetu, ki bi jo lahko imeli za predpostavko tega dela, če se nikjer ne
trudi, da bi izrazil v direktnih socioloških terminih tisto teorijo p'..
strukturi '^institucionalizirane družbe", ki služi kot skrivna objasni-
tev in ključ vseh pojavov, ki.jih analizira Adorno, razlog temu zato.,
ni zgolj dejstvo, da spada ta"material prej vbazo kot pa ; v ideološko
materijo in da jé že vsebovan v klasični marksistični ekohomiji, mar-
več prej občutenje, da so takšne direktne izjave, 'takšne direktne pred-
' stavitve preproste vsebine stilsko napačne, ta stilska napaka pa je
sama na sebi'znak in odraz bistvene napake v samem procesu'mišljenja.'
Kajti, v čisto sociološkem prikazovanju se miselni subjekt umakne in'
navidez pušča, da pride, socialni pojav na vidilt^ objektivno, kot dej-.
..stvo, kot- stvar na sebi.' Kljub temu pa opazovalec Še nadalje zavzeiaa
določeno stališče glede na opazovano stvar, in njegove misli še- na.- '
dalje ostajajo zavestna dejanja, četudi se jih več ne zaveda kot tak-
šnih,' Tako moramo direktno predstavitev vsebine some zase,   naj gre za
.sociološko ali filozofsko pisanje, obsoditi kot vračanje nazaj k tisti
pqzitivisticni in empiristični iluziji, ki jo je moralo prevladati
dialektično mišijenje.'/(Pa vendarle, četudi ве tistega, kar bi Sartre
imenoval "totalnost, ki se je ne da totalizirati" v Adornovem sistemu,
njegovega odsotnega centra, ne da pojmovno opisati kot določeno pozi-'
.tivistično "teorijo družbe" v lastnih terminih, četudi je .-obstoj'tako-
imenovane "-objektivne misli" ukinjen s samo piščevo opredelitvijo za'-
sistem zavesti   "-.Sobi, obsto ji drugi način, na katerega lahko prikli-^ '
čeme-to odsotno totalnost.' Do te končne kvadrature kroga je Adorno pri-'
spel v svojih dveh poslednjih in najbolj sistematičnih^ najbolj.special-
no filozofskih delih, v Negativni dialektiki in Esteticni teoriji.'
Zdi se-mi, da tvori bistveno tezo Negativne dialektike in Adornovo kon-
čno filozofsko stališče pravzaprav teorijska izjava tiste metodologije,
ki smo jo videli na delu v. konkretni, praktični obilici, v bolj. zgodnjih
estetskih in kritičnih zapisih.' Taj^L   smo namreč videli, da se o vsebini
- 12^-
■une t niske ga dela V skrajni. liniji sodi po njegovi obliki in da   prav
udejanjena   oblika podaja najbolj zanesljiv ključ življenjskih nožnos-'.
ti tistega družbenega trenutka, iz katerega nastaja. To netodološko od-
kritje pa dokazuje svojo vrednœ t tudi na področju filozofske nis].i; v
praksa negativne dialektike predpostavlja stalno oddaljevanje "od ofi--
cialne vsebine določene ide je     napriner od "dejanske" narave svobode'..
ali družbe kot .stvari.na sebi - v sneri raznih določenih in protislov-
nih oblik,, ki so jih sprejele te ideje in ki s svojini pojno-^/nini ane-
jitvani in ponanjkljivostni neposredno predstavljajo slike ali sin-
■ptone onejenosti te konlcretne družbene situacije,/ ^Тако stoje stvari
-že od sanega začetka in glede sane ideje dialektike, ki je pri Heglu'
inela "kot svoj tenelj in svoj rezultat prvenstvo subjekta ali, pove-
dano v dobro znanem jezik'u uvodnih pripomb k Logiki, istovetnosti. :гл
nèistovetnosti", Toda bistveno obeležje nodernega doživljanja sveta
tvori prav to,, da je takšna istovetnost nenogoča in da je prvenstvo
subjekta iluzija, da v današnjih -zgodovinskih pogojih subjekt in vnan-
ji svet nikoli ne moreta doseči takšne končne istovetnosti ali sprave/
odrešitve. Pa vendar, če se ta končna sinteza, h kateri se giblje dia-
lektična nisel,   pokaže za nedosegljivo, ne sneno nisliti, da lahko
katerikoli od polov te sinteze, katerokoli od pojnovnih nasprotij, ki
so njen subjekt in objekt, kaj bolj zadovolji sam zase, ,',, Tako lahko
negativna dialektika zgolj- potrdi pojen in vrednost končne sinteze,
hltrati pa   v vlaken konkretnei prineru,лзпе katerega naleti, negira
njeno nežnost in realnost,
Tako napriçier Adorno v svojen klasičnen eseju o družbi pokaže ne le to,
- da je. vSaka možna ideja, ki si jo ustvarino o družbi, nujno delna in
nepopolnaJ neustrezna in protislovna, narveč da so sana ta formalna
protislovja dragoceni pokazatelji.našega položaja glede na konkretno   ;
realnost družbenega, življenja v sedanjen trenutku, ,,,•   Tako protislov-
ja čiste riisli končno odražajo protislovja svojega objekta, in to prav
v trenuktu, v kateren se nan je zazdelo, da ta začetna pojnovna proti-
slovja popolnona preprečuje jo dostop k realnenu objektu, ki bi nu no-
rala ustrezati, '
Zato iahko rečeno, da predstavlja "negativna dialektilca" poiskus re-
ševanja filozofije in sai:ie ideje filozofiranja iz fetišizacije v času^
iz optične prevare njenega zasebnega obstoja in trajnosti,"
TO radikalno zavračanje, da bi 'izrekli teneljno nisel', neposredno.
' inenova li, stvar', pot od 'prinera' do 'prinera-, od 'оропБе"^^ do * dpom-
be', gibanje'-"od posebnega k posebnenu"(E) ni uteneljeno zgolj vnanje-
- 'stilsko' - kajti kaj je ta odskok od prazne, abstraktne občosti
'teneljne nisli' k njeni konkreciji, vpetosti v gibanje "posebnega",
drugega od sanega koraka k naddoločenosti te občosti?
V Adornovih delih sploh ninaño opravka z običajnim 'razvijanjen tenelj-
ne nisli', 'vsebinska' razdelitev na 'poglavja" vselej deluje kot v
jedru vnanja, пакпа.ша razmejitev - 'glavni tok' preprosto manjka, gre
ža skupek.'oponb_pod. črto'p povezanih/posredovanih z navzkrižnimi pre-
skoki itd,, toreo po poteh, ki razbije jo linearno   razvijanje - tok,  '-
pripjerljiv kvečjenu:-z govoren analiziranca v procesu analize, njegovi-''
ni'prostini asociadjani', .tok, ki ga v sodobni-teorijski konstelaci-
...ji - kot (ne zgolj stilski) *vrh' kritične teorije - lahko nave ž eno
. odinole na tistega, ki je v drugen polju, polju ' struktura li zna',
pravtako dosegel." 'vrh' -, .na Lacana, Ni bila Negativna dialektika zgolj '
za časa izda je .Žargona,',, work in progress, sano Adornovo delo v celo-
ti .je work in progress, iz katerega se občasno - 'za objavo''' - izreže-
ijo odlomki, urede v poglavja itd.^ "   •'^v : '-^'
.Teorijo opombe-pod-črto nahajaiaO že pri Derridaju; oponba-pod-črto je
v organizaciji feno-teksta reprezentant'sane tekstualnosti, pisanjas
dodatek/dopolnilo ('gla vnemi tekstu',  'teneljnenu toku'), o^dnik od

»glavnega toka', odložitev 'stvari sane', naknadnost, ki ji - v neta-
fizični ekononiji"- pripada mesto tistega »drugotnega', 'postranskega'-,
ki pa      PJ^av kot taka reprezentant - v imaginarnem polju feno-teksta-
- izrinjene produktivnosti teksta.Znova lep primer naddoločenosti: .
tisto, kar se na površini-'menjave', • komunikacije', reprezentacije,       '.
kaže kot drugoten/naknaden dodatek itd., drži - na tej imaginarni sce^-i. -
ni - mesto same produktivnosti^neme prakse, ki producira celotno polje
reprezentacije kot svoj učinek,' ^ "
Naj kdo skuša podati 'osnovni miselni tok' Žargona,,• (ali Negativne
dialektike ali,',.)î stvar je nemogoče izvesti, lahko hi govorili zgolj
o osnovnih 'miselnih motivih',-ki se variirajo, ponavljajo itd,'; tako
bi lahko za Adorna rekli isto, kot pravi Barthes za Levi-Straussa: da'
"'z opustitvijo običajnega dojetja "razvijanja misli" predlaga novo re-
toriko variacije in nas tako obvezuje k odgovornosti oblike, ki je
nismo va j eni v delih iz področja družbenih znanosti" (KSM),' Oblika ni
več neutralen/esteticistični dodatek/presežek, marveč neposredno sam
nosilec resnice: "odgovornost oblike", o kateri govori tu Barthes
seveda ni drugega kot Jamesonova "stilska pokoritev".
Vse kritike Adoma, ki hočejo pokazati 'nezadostnost njegovega temelj-
nega zasnutka' itd,', že s samim pristopom izdajo/potlačijo njegovo
temeljno prakso, " •
Če bi neposredno izrekli 'temeljno misel', ne bi šlo zgolj za 'štil-'-
sko» neokusnost, ki jo vsi prav dobro poznamo, marveč za osnovno too-
rijsko lazo' Kajti s tem bi se misel - 'strukturalistične' rečeno -
zaprla v svoje imaginarno središče, organizirala okoli identičnega
Središča/Temeija«
Adornovo temeljno misel 'Celota je laž' odinole na ta način še zdaleč
ne zadene očitek »slab^ neskončnosti', .
Tista Celota, ki je ne-resnica, je sama imaginama celota/;oredišče/oh-
cost; -afirmacija   ne-identičnega je afirmacija njene vselejšnje 'frag--
m^entamosti', A/petosti v gibanje "posebnega", tj,' naddoločenosti,' Prav
skozi nanos na -strukturalistični' pojem naddoločenosti kot spodbitja
imaginarne Celote, izstavljanja njene razsrediščenosti, lahko lepo
pokažemo, da ne gre za predheglovsko raven,'
Gre torej za "naglo oddaljitev" kot odtujitev imaginarni Celoti/Sceni,
ki omogoči izstavit 1'"globlje formalne kategorije, po katerih je or-
ganizirana površina" - razsredišceno, asimetrično (glede na površino
Imaginamega) simbolno artikulacijo; artikulacijo, ki jo - kot že pri
Freudu - seveda,izdajajo na površini prav navidez 'obrobne', postran-
ske premestitve, !
Tako bi morali ^nesistematično sistematičnost' Adornovo misli inter-
pretirati prav kot izstavljanje 'sistema' naddoločenosti, ki mši fetiš
imaginarnega sistema, tj,' ki izstavlja pove zave/posredovanja, ki se s
stališča   imaginarnega sistema kažejo kot poljubna/vnanja, prekoraču-
joča/kršeča 'racionalno'/sistemsko.'povezanost stvari(ali'ide j)"»,
Kajti strukturalna 'struktura', tj.' naddoločena struktura brez imagi-
narnega središča, točneje: struktura, ^sistem posredovanj', glede"na'-
katerega je njegovo Središče, Izvir itd,' vselej že premeščeni/potvor-
jeni površinski učinek, je prav ta adornovska 'nikoli udejanjena to- '
talnost', totalnost, katere 'središče- vselej manjka, je vselej odsot-
no,'
Od tod, iz tega temeljnega vsebinskega vprašanja, dobi pomen npr. Ador-
nova afirmacija eseja iii njegov    ■ posmeh • fetišu Hauptwerk-a, ki še
obvladuje nemške teoretike; od tod - iz te "odgovornosti stila" - se
ponuja navezava na sodobne francoske strukturaliste, katerih 'daljša',,
'temeljna' itd, dela so (npr,' pri Derridaju) pravtako le zbirke esejev.
In če je pač naddoločenost tem^eljna kategorija materialistične dialek-
tike, tedaj moramo reči, da je že sam Adomov 'stil^, njegova lastna

praksa pisanja, 'naterialistični obrat Heglove dialektike', torej ina-
terialisti.čnodialektična.'. ■■ ■
Če Adorno govori o potrebi, ohraniti subjekta v njegovi ne-identičnos-
tl, tedaj je san njegov stil odgovor na to potrebo.- gibanje "od'po-
s ebne ga k posebnenu", stalen odsk ok od 'vsebine -    ' s t va ri s ano   -i td '
Kajti -. daleč od tega^. da bi-stfulcturalizen ponehiT  bbjektivirajoč:-^.,
ne ta-jezik ovne nisei - ta odskok od vsebine   oddaljitev;, v kateri £.e
v jezik vpiše subjekt, dobi šele v struk tura li znu svc je'pravo ine;    '
označevalec^ ki "reprezentira subjekta za drugi označevalec", za raz-
liko od znaka, ^ki reprezentira neka j "(vsebino) 'za nekoga c' Potentaken
lahko postavino enačaj "naddoločenost ali sinbolna določenost ' (Lacan):
sinbolna določeiiost, 'autononna' določenost s sania reden označevalca,
ki prekoračuje ♦vsebinsko' povezanost, to je nesto, na katerem se v
govor vpiše subjekt v svoji neidentičnosti.'
In če dialektičnost nisli "rase v razmerju s tem, v kakšni meri so v
nji povezane realhosti med sabo oddaljene in različne", je treba .':a
'cen razbrati prav naddoločenost kot "atitononno' simbolno določenost, ki
prekoračuje 'povezanost stvari' ali 'ide.j', tj. 'vsebinsko* povezanos*;.,
ki razveže imaginarna raznerja med logiko in »realnostjo^
ini Adorno s samo svojo teorijsko prakso daleč presega ostale avtorje
"kritične teorije"; drugače povedano, sana Adornova praksa pisanja že
■^proizvede' (v ponenu, ki'ga ta termiin dobi pri Althus_serju)' odgovor
na vprašanje ohranitve ne-identičnega, katerega donet je ^spoznan^.,
-priveden do pojna». v pojnu označevalca,' Najlepše se to \ridi ob Haber-
m.asovem posloisu afirmacije nezvedl jivosti intersub j ektivne prakse na
predmetno proizvodnjo; poskusu, ki hoče teoretizirati5..,'privesti do
pojma', ohranitev neidentičnega, ki pa daleč zaostane'za ravnijo Ador-
nove prakse ; ;
"Spoznanje, da konkretnih predmetov nikoli ne moremo do kraja   opisati
v eksplicitnemx govorjenju, je trivialno,' S tem, ko dajem.0 izjavo o '
nečem posebnem ,',,, ga vsakokrat   zajamemo glede na neko splošno do-
ločilo; pomena posebnega pa se ne da "izčrpati" s stolnim subsumiranjen
pod takšne splošnosti. Takoj ko pa se subjekti pogovarjajo drug z^ dru-
gim (in ne o objektiviranih dejstvih), si stopijo nasproti z'zaHtc'vo" '
medsebojnega priznavanja, da so nenadomestljivi individuujni y evo;;:'.,
absolutni določenosti. Takšno priznavanje zahteva paradoksno' storitev,
da se s pomočjo načelno splošnih določitev in takorekoč skozi njih
zajame polna kordcretnost tistega, ki pravzaprav ni identičen s temi
splošnostmi," (PPP)
V tem ko govor meri na "objektivna dejstva", v tem ko se giblje na
ravni informacije/denetacijo/govora o nečemu , nalaga abstraktno-obče
opredelitve, tlači tisto ne-identično; posredovanost občega in poseb-
nega, preboj abstraktne občosti nastopi šele z razsežnostjo, intersub-
jektivnega dialoga,' Tu gre seveda za Habermasovo dvojnost produk.cije
in interakcije; govor o. "ob jektivnih dejstvih" je jezile ovni nodcus. ki
pripada produkciji, izza njega stoji "interes tehničnega razpolaganja",
tj. giblje se na teoretično-tehnični ravni (razmik med čistim teorij---
skim zorom in vnanjo, *realno'dejavnostjo); enotnost praktičnega de-'
Janja ohranja odinole -intersubjektivna interakcija v nezvedljivi raz-
liki do prod.ukcije kot dejavnega odnosa do objektivnotic .
Kako tematizirati preboj abstraktne občosti r? praktični ■ značaj p;cvora
= zajetje subjekta v njegovi neidentićno at i? C e določeno s t po' t i s t e"i '
o čemer (po referentu ali označencu77 ce trudi je govora o Samem suh jek-'
.tu-, ostane na'ravni abstraktne občosti, ki izključuje subjekta v njego-
vi neidentičnosti, tedaj kot edino mesto vpisa, subjekta v njegov govor
preostane sam označevalec v njegovi autonomiji. Govor je praksa..^ govor
presega abstraktno občost prav in edinole vneri, v kateri preneha delo
-/¡zi-
vati kot odraz/izraz, v kateri m. nesto imaginarne določenosti po re-
ferentu ali označencu/smislu stopi autonomna določenost po samem redu
Simbolnega, po označevalnih mehanizniEg ki prekoračujeno imaginarno       -
"'povezanost stvarJT^ali ""^ ide.j ^ = Tista k^orkrecioa materialne' lokacije
obco^^lilolbčenbsti-. "o ka'Fêri^'oe bilo govora, nad-deločenost te 'določenos-J:
ti, to je njen vpis v avtonomno označevalno artikulacijo,' "Simbolna '
določenost ali raddoločenost" (E), v tem. se skriva odločilni vpogled;
dokler govor^ostane znak, v osnovi ne-avtonomen (četudi nezvedljiv)
medij, sredstvo mišljenja, praktične komunikacije itd,', na koncu vselej
zgubimo razsežnost zgodovinskosti/neidentičnosti/resnice. Kar pravi .
Lukacs ob dialektiki subjekta in objekta (da "prava 'gibljivost pojmov^'
nastopi šele v refleksiji njune posredovanosti, tj, da vsaka dialektika o
ki abstrahira od temeljnega sklopa posredovancs ti subjekta in objekta,
kljub še tako poudarjeni ^gibljivosti^ 4lialektičnosti' itd, ostane
zavezana'trdni istovetnosti ^stvari*), moramo prenesti'na razmerje
imaginarno-'realne' ravni do Simbolnega: na imaginarno-'realni'" ravrii-
ima istovetnost vselej prednost pred razliko; zaobseženost razlike z
istovetnostjo (kot istovetnostjo istovetnosti in neistovetnosti) pri'.
Keglu je^zgolj pokaz njegovega ostajanja v mejah Imaginarnega^ 'mate-
rialistični obrat' Hegla kot afirmacija materije т pomenu ne-identične«i".
ga mora nujno potekati na ravni označevalca^' Prav in odinole v   tem
presežku nad abs+-raktno občostjo, v njeni naddoločenosti- avtonomni
simbolni delečeno.stij se v jezik vpisuje, subjekt: "paradoksalni učinekt
da se s pomočjo načelno občih opredelitev zajsme polna konkretnost tis-
tega^ kar pravzaprav ni istovetno s tem občim",' se kaže za učinek nad-
določenosti, ki subvertirá v govoru o "objektivnih dejstvih", v znaJcu
vladajočo razliko obče/posebno. Če pri Lacanu "govor ne razlikuje več
primera od ide^e". tedaj se prav na^ ta način skuša izslediti evokacijo'.. •
subjekta govora v'njegovi "absolutni določenos'1'1"«' Od tod pa vidimo ne-
smiselnost očitka, po katerem Lacan razpusti subjektivnost v objektivnih
strukturah: kot da ni njegova namera prav v tem, da bi se naučili pri-'
sluhniti tisti'besedi, ki reprezentira samega subjekta kot še-ne-objek-
tiviranega, še-ne-Jaza, vzpostavljenega z iiaaginarnimi/zrcalnimi iden-
tifikacijami.' • :
Hlaterialistična teorija označevalne prakse, to je tisbo, kar manjka Ha-
bermasu, zaradi cesar se za označitev procesa interakcije, procesa^'ki
bi moral ohraniti sled neidentičnega., m-orà zateči k formulam, ki prav-
zaprav - kot pripadajoče idealizmu -* že predposta.vljajo skrito jedro
prv/enstva istovetnega (samorefleksija itd,'). Naddoločenost ali simbrOl-
na določenost, se praviš vsa zgodovinskost, ki jo nahajamo v neposred''-*
no/navidez trans-^simbolnih praksah, je že 'avtonomni' učinek Simbolne-'
ga.' Označevalna p.raksa zato ni niti ena izmed praks niti moment .totali-
tetnega Praxisa marveč pravzaprav edina praksa v strogem pomenu," Ped    .
Simbolnega kot mesto resnice, to je edini način ohranitve jezika kot   .
prakse brez zapadlosti spekulativnomu idealizmu, kajti sam govor je.
lahko praksa, /samo/sprememba v styari "sami, odinole če je s.an opera j
resnice, ne zgo].;] njen iz..-:az/odraz, ^o-p pri НерДи je tudi na "ravni '
označevalca^govor sam praksa prav v. tisti meri, v kateri presega ab-_
s trak tno ob č ost Г' has pro t ipbs t avl j enö's't' ob ć ega in" posamičnega. Jïa a ti
abstraktno občost presega prav skozi naddoločenost, naddoločenost pa
poneni -'avtonomno'- določenost sanega Sinbolnega; govor san kot nesto.;
resnice,' Roland Barthes piše: "Jacques Lacan nadonešča tradicionalno
abstraktnost pojnov s popolnin prodoren slike v polje govora- take da
govor ne ločuje veo prinera- od ideje in sajn postane resnica," (K.S?vî) Obe
trditvi sta sani zase dovolj razumljivi (1,' govor ne ločuje prinera Od
ideje, gre pač za 'slikovito' metaforično izražanje'; 2, govor sam po-
stane resnica, se pravi, da ni pasivni odraz, narveč struktu:?!^:;. naše
dojemanje 'realnosti') in ju je torej kaj lahko zavesti na že znano

raven (misel o vselejsnôi metaforičnosti„ k-.notativnosti itd, vsakdan-
jega jezika, ter transcendentalni sinbolize.i ; teže je uvideti njuno
istovetnost, ki sele odpre^razsežnost vsake cd njiju pri Lacanu; da'"se
zamaje klasična razlika občega pojna do posamičnega primera, to poneni,
da postane san govor mesto resnice. Zamajan j e razlike ide ja/prin.er je
namreč sama vselejšnja naddoločenost obče_določenosti/ide j o/pojma, ta
p.addoloČenost pa je pri Lacanu sinoííín za sinEolno do ločeno st. tj",'
'avtononno* določenost po sanen redu cJmiboTneg:, Naddoločenost"je ra-'
ven, na kateri govorica ne deluje več kot •odsoT realnosti' ali 'real-
nost' kot odsev stnikturiranosti govorice, pri cener je ^nedij^ tega
odsevanja. sana zavest, ki ji v jezikovni strukturi odseva struktu.ra
'realnosti' ali ki si's strukturacijo jezika 'ustvarja- način, kako ji
je dana realnost, ' Točne je ; govorica ni več dojeta na ravni im-aginarnin
dvojic inaginarno-realno, znotraj-zunaj, subjek^j-objekt, pa naj bo
zunaj/objekt izraz znotraja/subjekta ali znotraj/sub jek t odsev zunaja/
objekta.   Njeno mosto glede na to inaginamo/zrcalno re la c i j ot-^Drug^p
Mesto, nesto označevalne artikulacije, kjer se označevalci vežejo "v
Verige po svoji 'avtononni' logiki,' Na ravni analize; interpretacija -
tako kot v Heglovi Penonenologi ji duha - ni takšno ali dru.gačno,
bolj ali nanj ustrezno tolmačenje nasebne, interpretaciji vnanje Stvari
sane, 'objektivne' želje, narveč teneljna (samo-)sprememba 'ekonomije^
same želje, tj,' z interpretacijo se spremeni prav,Stvar sana, resnica^
artikulacija označevalnih 'investiranj'/vnestitev,'
Kot da Lacan - navkljub vsen epistenološkin distinkcijom     ne spodnese
tla do jet ju psihoanalize kot posebne zncaiosti s svojin objekten že s
tonel jnin. stavk on; "Psihoanaliza je resnica," Proces analize ni odrak',
izraz itd, resnice, je resnica sana. Ali, kot povzena Barthes;
"strukturalizem bo vselej le "znanost" veoc'o,, če nu ne bo uspelo po-
staviti v središče svojega iskanja prav razbitje znanstvenega jezika,
se pravi, če nu ne bo uspelo, da "se bo pisal". Kako naj nu ne postane
vprašljiv tudi tisti jezik, ki nu služi za spoznavanje jezika?" Gre za
"ukinjanje iz logike izvirajočega razlikovanja, po kateren je delo
jezik-objekt, znanost pa netajezik, s ten pa onajanje varljivega privi-
legija, ki ga-vidi znanost v razpolaganju s suženjskim jezilcon," (KS;^/[)
To 'približevanje znanstvenika piscu" nahajaiao pri vseh strulcturalis-
tih, 'Ici zaslužijo to ine, od najbolj 'pozitivističnega' ned njini,
Levi-Straussa, ki v Mitologikah "z opustitvijo običajnega dojetja "raz-
vijanja misli" predlaga novo retoriko variacije in nas tako obvezuje
k odgovornosti oblike" (KSM),' Pri vseh, ki zaslužijo to ine, torej rav-
no pri vseh, kjer strutturalizen že ni zgolj "znanost več", kjer je že'
praksa, Tako vidiLio^ da izjave o strukturaliznu kot "dejavnosti", prak-
si", ki jih nahajano od Althusserja ("teoretična praksa") do Sollersa
(teorija tekstualne prakse nora saxia zopet biti praksa), daleč . od tega,
da bi ponenile sonoobsebiuiaevnost, prinerljivo z znanstvenim pos t op -
kom v sodobnih   neopozitivističnih teorijah znanosti, p re dp o st oyL j a o '•
zTom znanosti kot teorije, S ten stiukturalizen ni '^stališče", "^^ozi-
cija" ned drugiiai, narvec se dojena kot praksa? ni - če naj povzaneno
Althusserja - predvsen nova teorija prakse'Tto". o praksi), narveč nova
praksa teorije, nesto, kjer se teorija zave lastne vpetosti v jeziJcoTOO
prakso, kjer se zloni distanca neta-jezika., ki jo vzpostavlja od Plato-
na napi?ejc Korscheva f emula, da je treba metodo historičnega nateria-
lizma uporabiti na sanen historičnen naterializmu, na njegovi lastni
zgodovini, ni izraz metodološke znede, narveč temeljno načelo sleherne
zgodovinske nislii na isto, ne na abstraktno ^analiziranje analitikov^.,
narveč^na analizo sane teorije analize, na razkrivanje v sani teoxij:!.'
delujočih mehanizmov- "dela sanj", označevalnih prenestiteVs nadonesti-
tov itd,, neri Lacan,

Toda; шаг Janesonovi ■ Ci3i: Bart:.esovì) Stavki ne za nekaj že davno
preseženega,^ stari   pozitiv-Stioni objek'rivizem? Mar ne' žaznamujeo
zgolj najbolj e.ler^entarnega '-{loraka k scjaorefleksiji? še zdaleč ne, in
tu preži na nas nevarnos п', :.a nas zavede.-gradiči onalna Jane s ono va (in
Barthesova) terninologijas ¿¿sti subjekt, ::a katerega afirnacijo gre '
tu Jame s onu (in Barthesu),. se zcaleč ni subjekt sanoref leksi jo, ki~je-
- kot bi rekel Adorno— ürikrito že-'z a znan ovan s posuvarelošt joj-ki у-:.
je - kot"" bi rekel 'Lacan - že -'odtujeni', imaginarni subjekt, gj;o ner-
več'^za Samega ' subjekta': tega gibanja 'posredovanja', naddoločenosti.
za - kot bi rekel Lacan - subjekta^oznaievalca, subjekta, ki se vp^išo-
v jezik edinole v omenjenem od£i'?a&u'33^''^SÎicialne vsebine'.'
Tu lahko zgolj nakažemo nezvedljivost tega subjekta, tj. subjekta, ki.
"se vpiše v odskok od vsebine, subjekta, ki je n^, delu v praksi-.Ador-
novega pisa4ja, na (klasičnega' novoveškega subjekta gospostva.        ■ .
Če-rečemo, da je m.esto vpisa tega subjekta -odskok od Vsebine*, tedaj",'
to - kot'je jasno iz doslej ' povedanega - mislimo radikalno in dobe sel-^
no; 'vsebina' je in ultima analysi sam označenec, 'pomenska intenca-,'
gra za radikalno 'autonomijo' samega označevalnega "procesa izjavljan--
ja" glede na njegov 'rezultat'., izjavo, ki jo pač nosi/'oživlja' dole--
cena 'pomenska intenca': '
"Govor,, brez katerega se ničesar ne zaznamuje, se vseskozi upira za-
znamovanju tistega, ki zaznamuje, kot tarliega« se pravi tistega7,ki ga
imenujemo čisti subjekt ali, bolj x^^sprosto, ' sub jekt,. ki. govori .'.Če bi
bilo drugače, bi izginila distanca, zaradi katere v vsakem besednem Г
dejanju posredujeta dva procesa, tista dva, ki so ju lingvisti ločili
kot "proces izjavljanja" in "prece s izjave".' Odkritje nezavednega po-
meni, ; da je Freud na vprašanje: 'Ali subjekt ve, kaj dela, ko govori?-'
odgovoril ne.' Pomeni, da se subjekt ne more. hkrati .pomeniti in učinj£0-
vito pomeniti svoje lastno dejanje pomenjanja." (M. Safouan)
Navidez lahko k temu pripomenimo: Mar-ni-vsebina filozofskega pojma ■'
samoref leksi je, samozavedanja kot -samoodnosa, prav to sovpadanje po-
menjanja in dejanja pomenjanja? Mar s tem, ko vztraja pri distanci .med
"procesom izjavljanj" in "procesom izja.ve", strukturalizem resnične.
■ne obtiči na ravni objektnega, objektivirajočega jezika, kjer lahko
zgolj vsaki ravni-priredimo-nov meta-jezik, ne da bi prišli do neta
subjekta? •; ' .,  , .
Toda prav na ta način bi najbolj usodno zagrešili raven označevalca:
Kajti prav označevalec je tisto nesto sanega subjekta, ki ga vselej
izda^ potvori, potlači "proces izjave", tj. na 'vsehiho', imaginarnega
oznacenca usne r jena znakovna raven. Tem.eljno skus tve strukturalizma ni
v tem, da je treba suFJêktivni sanoodnos/samoref leksi jo vzeti kot ima-
ginarni videz in"jo razrešiti ,v 'objektivni' strukturi (nesmiselna
operacija, katere d.omet je n^dno posebnoznanstven), marveč obratno o da
je prav že filozofski, pojem samorefleksije tisti, ki - kot enotnoso
s.ubjekta in objekta misli - subjekta že 'objektivira', 'odtujiv^ ga ž$
zvede na zrcalno raven sub-jek ta/ob jok ta, torej že zgubi strogo 'ek^-si-
stencialno' raven nefetišiziranega/neobjektiviranega subjekta. Drugače
povedano, da je v nji resnični "subjekt izjavljanja", subjekt, ki gc
veri (je .govorjen), že, izvzet, postavljen na varne
Označevalec ni mesto, na katerem.suhjekta 'objektiviramo' v učinek po-
stvarelih 'struktur', je,obratno mesto, na katerem šele spregovori
kot 'čisti' subjekt, osvobojen imaginarnih identifikacij, zrcalne r^--
lacije sub jekt-objekt, ki; ga vsele j ' že ' ob jektivira'/'odtuji'<- >
Zato je seveda raven označevalca, "procesa izjavljanja", nezvedl ji v:«'-
razsrediščena glede na "proces izjave"; a ne tako, da bi šlo za ned::-
stopno 'objektivnost', ki bi obvladovala ' sub jek te za njihovimi^hrbt-i.-
marveč prav zaradi - če smemo tako reči - njene.'absolutne bližine*

subjektu; gre za aesto sanega subjekta, ki ga subjekt nikoli ne nore
'objektivirati' v. izjavah, ki je glede na inaginarno raven izjave,       l
skoznjo pomenjenega, označenca,. vselej že razsredišceno: "Zunanjost,
diskurza. je središčna, ta distanca je notranja." (J.-A, Miller)
Zato norano navidez paradoksalno reči, da je filozofska refleksija
- ne zgolj v strogem novoveškem pomenu, narveč kot san temeljni: filo-   á
zofski obrat k ontološki ravni, od Platona dalje - tista, ki. pravza-    1
prav vselej že zgubi pravo 'eksistencialno' raven, na kateri sne rl-     ■
sani postavljeni v \rprašanje. 'Définieja' psihoanalize - ena iznea" .    1
''définie i j' pri lakanovcih, "naučiti se-unreti", se ha videz pokriva z   1
'definicijo' filozofije, ki jo najdeno na njenih začetkih, v Platone-   ^
ven Paidonu.! Toda Sokrat, ki se mu. pripisuje to opredelitev,, "je lahko
rekel", (jaz) ninan prav" edi hole poten, ko je postavil svoj "jaz" in'-
njegovo postavitev na varno nesto, izven"aktualne snrti« kot da obsto-
ji le končna (finale) smrt ali katerokoli "vrhovno dobro", ki naj se
ga priznava ali želi. Toda tu nan bolj malo pomenita Sokrat ali to,
da je spet je kastracije :in zapolnitev teneljne nepolnosti privid^ ki !-
nujno očaruje filozofijoî gre za nezavedno' in za .psihoanalizo,' cl psi-
hoanalizirati resnično poneni naučiti se umreti,,.', tedaj obstoji v
tem "naučiti se" vsa nevarnost, s katero zaznamuje "progresistična"
zahodna civilizacija vse, kar zadeva uk; da se učinek,resnice v nji
pogrezne v vednost; nevarnost, da se naučimo zgolj vedeti o smrti, ne
pa sposobnosti unret'i, kar zahteva, da se sani postavimo v to zad.evo "
,,, 1П: če ni malo ljudi,; ki izidejo iz psihoanalize tako celi,'r.e bono
si drznili reči tako nedotaknjeni, tedaj predvsem zato- ker obstoji   -
velika razlika med unreti - se pravi živeti prekoračitve, "vsprejena-
ti", imeti v sebi prelome - in med biti pokojen ali definiran (četudi,
kot analitik), se pravi v vednosti; v skrajni točki- "biti na tekočem",
Pravtako kot. obstoji razlika med tem, da. smo zmožni reči "nimam prav"!
d.a bi rekli, da smo resnično po krivem, in tem, da d.amo ^edeti, .'da' ob- |
stoje zmote*in da smo nedotaknjeni, vaenaokoli celiš to'je "biti spo-'
soben priznati svoje napake". In politični status vednosti v tej':dr--až-
bi je zgolj dal temu logičnemu problemu - artikulacije diskurza -
razsežnosti določene civilizacije," (IG)-
Ta "politični status vednosti" je pozicija giban ju .'stvari same' izvzet'
tega subjekta gospostva, neta-pozicija nadrejenosti, distance do objek-
ta, "ki se ga da označiti in ki je torej brez učinlca na tistega5 ki ga
laliko označuje,, razmejuje, za katerega se predpostavlja, da ga pozna"
(IG), se pravi; odnos znaka, ki govori o stvareh, ki ni sam dogajanje
resnice, zajemajoče sam_ega subjekta govora, kar .seveda "zahteva, da se
sami postavimo v to zadevo", ne pa, da smo "nedotaknjeni", "vseskozi '
celi". In ne gre zgolj za to, da bi se nekakšna vsaj načeloma zunajje-
zikovna- raven družbenih^raznèrij, ki žive skozi jezik, v jeziku utele-
sila v obliki znaka, narveč je pozicija znakovne distance sano jedro
odnosa gospostva, v tiia.'. • zapadni civilizaciji'<>' ^    .
Označevalec zaznanuje prav protipol nalaganju medsebojno izključenih
ravni meta-govoric: kajti da m-eta-govorica ne obstoji, to ne pomeni
nesmisla, da smo zaprti v začetno polje objektnega govora, marveč prav
obratno, da nikoli ne obstoji sam objektni govor, v katerega se ne^bi
vpisalisubjekt.' Označevalec je prav tisti v neopozitiviznu, njegovi
fornalni logiki prepovedani 'kratek stik', kjer se križata govorica in
njena neta-govoricaf Označevalec je protislovje   -zgodho v zgodbic Z
izključitvijo meta-jezika iz ravni -'prvega' jezika, z navidez ned.olŽno
operacijo, ki naj zgolj prepreči paradoks, si formalna logika zapre
pot premisleka evokacije subjekta govora v govorici, '
Samorefleksijo bi potentaken lahko opredelili-kot način, kako si meta-
lizióna raven izjave, znaka v ponenu neta-jezika (ne zgolj jezika o
jeziku, narVeč v širšen in hkrati strožjen.ponenu, ki ga. je dal tenu

terminti 0. Mannoni: neta-jezik je san jezik, ki govori o stvareh, tj.'
ki nastopa kot vnanji/neutralen nedij 'denotacije', '.infornacije> itd.'),
prisvoji, a hkrati potvori snbjektovo označevalno re-prezentacijo«
T?a je^treba .Adornovo nisel sprostiti idealističnih okvirov - ne skozi   ■
nekakšno vnanjo .^naterialisfcično kritiko', marveč s pokažem, kako te
okvire razbija njegova lastna praksa. "Dialektičnd   mišljenje" kot     .....■
"misel^.p misli, nisel, povzdignjeno na drugo potenco, konkretno misel
o določenem predmetu, ki se hkrati .v toku samega dejanja mišljenja
zaveda lastnih intelektualnih dejanj",, je treba sprostiti tega idea-
lističnega, sam.oref leksi j skega okvira, in za tem, da "mora biti takšna   .
zavest o sebi vgrajena tudi v sam (dialektični) stavek", razbrati prav
to, kar pri Lacanu nastopi kot "nemožnost meta-govorice", Öistega go-  ;
vora .o 'vsebini', govorice kot neutralnega/prozornega medija,, v kate-
rega se ni bivpisal sam subjekt ."Govorica sama je vselej že 'dialek-
tična' prav v meri, v kateri nikoli ni zgolj prozoren znak, v kateri
se vanjo vselej in nujno vpiše odskok od neposredne 'vsebine', ali - *
- povedano z Lacanovimi   besedami - v kateri se v "proces izjave" vse-
lej vpisuje "proces izjavljanja" (Jamesons "lastno intelektualno   de-
janje"). •   ; .      ■
Daleč od tega, da bi ob tem vpisu šlo Za zavest o sebi, refleksijsko
samozavedanje, je prav ta vpis samega subjekta v govorico'onstran (s'
strani subjekta -zavestno intendirane') 'vsebine', 'ротеда' itd.' vse-
bina Freudovega .pojma Nezavednega.'              ' '   .
(In bržkone je prav to ostajanje v idealističnih okvirih samorefleksi-
je, samozavedanja itd. tisto, ki Jamesona zavede v kritiko strulctura- '
lizma, temelječo'na nesmiselnem očitku, po katerem strukturalizem osta-
ne na ravni meta--jezika, tj.* ne doseže ravni samo-refleksijé^s'kot da:
ni temeljni stavek strukturalizma prav to, da "ne obstoji meta-govori-
ca" (Lacan)!)
Tako gre - konkretno - tudi ob Adornovih mislih o protislovnosti pojmov
družbe, ki prav na ta način pričajo o lastni vpetosti v (protislovno)
družbo,.daleč'od tega, da bi nam njih protislovnost preprečevala dostop
do.objekta, navidez za dobro znani'obrat iz objektivne/neutralne ved-
nosti k samorefleksiji, k nas-same-zavedajoči resnici^   histeričnoma-
terialistično rečeno: k premisleku naše lastne vključenosti v gibanje
'stvari same', totalnost družbene prakse, od koder se seveda   protislo-»  .
vja miselnega zapopadanja izkažejo za 'odraz' protislovij v 'stvari
sami', od koder - in v tem historični materializem ohrani heglovske
dediščino posredovanja subjekta in objekta - kritika ni' zgolj kritika
•nepravilnega', ideološkega spoznanja, ki bi. ga bilo treba nadomjestiti •'
s 'pravilnim', 'ustreznim' spoznanjem nasebne 'stvari same', marveč
(ta kritika) vselej hkrati zadeva 'stvar samo', je kritika samega pred-
meta spoznanja, njegove' 'nepravilnosti', tj.' 'odtujenosti', itd.',v ka-
, te-ri koreni ■ 'nepravilnost', tj.'   ideološkost temu predmetu ustreznega
spoznanja; skratka, od koder je treba, kot pravi Marx, iz oonflicting
dogmas preiti h conflicting facts, ki 'uter^eljujejo' prvi navidez" zgolj
miselni spor, protislovje itd. Tako"marksisfcična kritika nikoli ne
vpraša zgolj po abstraktni 'točnosti' določene ideologije (npr«' ^ali '
bog, zares obstoji ali ne'), marveč se vselej obrne k nosilcem te ideo-
logije, ref lektira njih mesto v d.ružbeni delitvi dela itd,'
Zgolj navidez: Seveda je raven nas-same-zadevajoče resnice ohranjena,  '
seveda,ne gre za to, da bi se znova vrnili k objektivni/neutraIni ^ved-
nosti'.' Toda sam 'objekt', 'stvar sama', v katero naj bi bil vključen
spoznavni proces, spremeni svoj značaj.' Najlepše lahko to pkažemo ob '
vprašanju "totalnosti, in na tem mestu moramo poudariti temeljni 'meto-
dološki' prelom z naravnanostjo "kritične teorije" v njenem začetnem
liku, ki - sledeč že Lukacsu v Zgodovini in razredni zavesti - vidi
'metodološko   specifičnost' historičnomaterialistične, proletarske po-

•zicije formXizáá, razcepa ned obliko      vsebino itd. - na stališču
totalnosti; totauiošti, ki.30/seveda subjektivno posredovana totalnost,
tj. totalnost, katere nosilec j e^ proletariat kot zgodovinski subjekt;.'   .
dejanska podlaga heglovskega subjekta'-kot substance. Adornova afirna-    \
cija priznatičnosti/fragnentarnosti, »totalnosti z odsotnin središčen^
njegova zatrditev,.neresničnosti Celote, je smiselna zgolj .skozi svojo
posredovanost z zgodovinsko predhodno obliko proletarske   pozicije kot
pozicije totalnosti, kot njena zgodovinska negacija.
''Vselej govorim resnico;- ne vso, ker nikoli ne despernó do tega, da bi
jo rekli vso*';.Reči vso, to 'je nemogoče, m.aterialno; besede m-anjkajo.
Prav s temi. nemoznim se resnica drži realnega." (Lacan, Telévisoñ) Ali,,
kot bi rekel Adorno? prav v neriožnosti, priti do enega/totalitetnega/'
zaobsega jočega pojma (družbe itd,), skozi vselejšnjo fragmentamos t
naših pojmov (o družbi itd,)j skozi njih protislovnost, skozi laž sle--
herne Celote,-skozi 'prizmatičnost' resnice, se potrjuje materializem¡,
nezvedljivost heterogenega/neidentičnega, protislovja, na subjektovo
samozrcal jenje.'
In ne gre za to, .da bi zgolj mi (spoznavajoči) bili odsekani od družbe   4
kot Celote, da bi nam Celota bila nedosegljiva itd.'; obratno, če naj
ohranimo (kljub afirmaciji, vselejšnje fragmentarnosti/prizmatičnosti
zapopadanja) raven nas-same-zadevajoče resnice, naše lastne vpetosti
v gibanje 'stvari, same', in ne zgolj vedncs tni 'skepticizem'p   moremo
reči, da že 'stvar sama', družba, 'na sebi' ni Celota, marveč sklop
^posredovanj' brez središča*
Ge torej "protislovja čiste misli končno odražajo protislovja svojega
objekta,-in to prav v trenutku, v katerem se nam je zazdelo, da ta
začetna pojmovna protislovja popolnoma preprečujejo dostop ,k realnemu
objektu, ki bi mu morala ustrezati", tedaj morai:io od tod narediti ra-
dikaleî; sklep: da je že sam "realni objekt" 'sii^olno posredovan'
označevalno artikuliran, drugače povedano; da ježe sam »realni objekt''
"totalnost, ki se .nikoli ne udejanji", struktura z odsotnim, vselej
manjkajočim središčem itd. Zato se ne smemo začuditi, če .nahajamo.v;
tistem, kar Adorno izsta'vlja kot vselejšnjo družbeno/zgodovinsko po-
sredovanost sleherne neposredne vsebine, izvrstne primere s t rule tura Ine../
diferencialne določenosti; skušajmo najprej točneje opredeliti red ozna-
čevalca kot diferencialen';
""Bi bilo morda še kaj, na kar bi m.e radi opozorili?" . .t , •
"Na čuden pripetljaj s psom tisto noč,"
•"Pes ponoči ni počel nič .posebnega," .    • !-
"Saj prav tO:je tisto/čucjno", je dodal Sherlock Holmes," (Srebrpi pia-
men, v Opomini Sherlocka Holmesa) ,
,,.Ta odlom.ek. iz'zgodbe oSheriocku Holiriesh (ki nas mimogrede pouči o^
bistveni sorodnosti, detektivovega: postopka s postopkomJ označevalne
analize. HoIneSoTe "znanosti-dedukcije" z analizo) izda osnovno potezo
označevalca, ki-so jo v obliki negativne ali "minus" veličine oôkrili
že ruski formalisti (kar p-riča o tem, da so že prebili njegov prag,
kljub upravičeni Levi-Strau.ssovi kritiki njihovega formalizma);
"Lingvistični pojav, da lahko sam izostanek pripone odigra vlogo po-
sebne pripone, -je namreč na očiten način pokazal notranjo, sistemsko'
organiziranost jezika, v kateri imata prisotnost in odsotnost, +-in-.-,
isto distinktivno vlogo.' V skladu s tem, vendar na književni ravnic, jo
na primer Jurij -Tinjanov interpretiral i.-^ostanek celih stihov ali kiti:
pri. Puškinu; ta izneverjena pričakovanja; kondenzirana z negotovostjo,
so poetsko funkcionalna in'zelo sugesti-^ma ter vstopa jo-v pesnikov,    :
■ oblikovno-estetski postopek.' in^tako kot je B. Courtenayu ali F. Saus.....
sure ju nulta pripona bila ' "odprtira", skozi katero lahko dospemo do'-
notranje korelativnœ ti v jezikovno, štrutctur-i, prav tako so tudi Pu.-

škinove. ^ "beline" rQEiog oči le vstop v književno strukturo." (predgovor N,'
Potkovica'k J.; Lotüan, Predavanja iz strukture   poetike)
Tulca j Vidino teneljne razl5.ko'.strukturalnega pojna strukture "do običaj-
nega s za razlilčo od. pozitivno-znanstvenéga pojna strukturalni pojen '.''
strukture, jezika kot "sistena", jezjk dojane kot,celoto njegovih po-
z i t; i vnih Iri ne ga t ivnjh, '  lu s" inj^inus" veličino .'Jezik - če ..sneno
tako reči - ni zgolj to, kar je, nar^/eč^e celota tega, ..kai? oh jo in
tega, kar on ni, kajti, to, kar on ni, je pravtako njegov specifični
nedostatekj ki tvori celoto s ten,, kar on je .Da iraa sana odsotnost po-
zitivno vlogo, , da je postavljena na isto raven s prisotnostjo^ to ¿e~ •
nogoče le v okviru paradignatskega sistena, kjer tvorita prisotnost
in odsotnost označevalno diado»' To dejstvo, da "inata prisotnost in
odsotnost, + in -5 isto-distinktivno vlogo", da je prav to,- da ni pes
počel nič posebnega/čudnega., "tisto čudno", kjer gre pravtako kot pri'
Puškinu za "izneverjene pričakovanje".,: predpostavljajoče paradignatski,
diferencialni, torej označevalni sls ten, je tisto, česar ni najti, rii-.'.
kjer v "realnosti", kar je "posebnost Sinholnega« Kajti v "realnosti"^ ■
lahko sicer prisot."rio..pošilja k odsotnenu (pepel k ognju), ne nore pa ^
sana odsotnost n3Česc.^^j3QŠiljati k nečenu drugenu.' To je nogoče le v
sistenu, kjer je 'istovetnost'^ elenenta"'edinQle v njegovi razliki do_
drug ih: e 1 enent ov ' tj. kjer je vsak elenoht zgolj s vfe ž en j r a zl iko va. Inih
potez do ostalih'elenentov: odinole tako postane odsotnost pozitivna '-
^.distinlctivna poteza- postane elenent'na isti ravni s 'pozitivnin- ole-
nenton, saj: je istovetnost obeh. zgolj v njuni razlikiГ/~А'11', kot 'pravi'
Adorno s"Kasne j e odkrita sredstva in oblike glasbenega oblikovanja zade-
vajo in spreninjaj o. tradicionalna sredstva, predvsen pa. oblike sovis-
nosti, ki jih tvorijo. Vsak trozvok-,'ki ga danes še uporabi nek skla-
datelj, že zveni kot negacija nedten osvobojenih disonanc.''Nina'več
neposrednosti, ki- jo je nekoč ine 1 in ki se potrjuje z njegovo današ.njo
uporabo, narveč je nekaj zgodovinsko posredovanega. V ton je njegovo
lastno nasprotje-,'   Ko se to nasprotje, ta negaci ja,'zanolči, postane
vsak tak trozvok, vsak tradicionalistični obrat afimativna, krčevite '
potrjujoča laž, enaka^.govorjenju o srečnen svetu, ki je v navadi v dru-
gih področjih kulture. Ne obstoji.nikakršen   prasnisel, ki bi ga bilo
treba v glasbi vnovič vzpostaviti," (Inpronptus) ^   . ,.
Tudi tu gre za "izneverjeno pričakovanje", le da. v takorekoč   zrcalni
obliki? Medten ko ina pri Tin j an ovu izostanek stiha ali ut ice 'pozi-
tivno' vlogo, nan tu "izneveri pričakovanje" prav dejstvo, da ostane
'Stvar^ista kot v preteklosti, da se ničesar ne spreneni. Neposneono-
-fetisistično vzeto trozvok vselej ostane trozvok. toda zgodovinska
posredovanpst se izpriča s ten, da 'se stvar spreneni prav s ten, ko
■ ostane ista%' Nikakor ni slučajnoj' da gre že pri Tinjanovu za zgodo-
vinsko napetost: razsežnost zgodovinske posredovanosti odpre edxño.Le
in prav izstavitev 'ninus-velTcîn'% ki zrusiQó fetišistični privid
pozitivne danosti obravnavanega prédneta, tj.' ga vneste v sklop 'po-'-
sred'ovanosti', ^ki razreši neposredovanost njegove istovetnosti v kri«»" i.
■ žišče razliko' Že Marcuse očita pozitivistieni jezikovni analizi, da si
s tën^ ko pristane na pozitivno dani loniverzun 'tegaj kar se da nis-
liti«, zapre dostop do
"sredstev   izražanja-.katerilikoli drugih vsebin od tistih, ki jih in-
divi duurij. da je družba.' Lingvistična analiza nahaja očiščeni jezik kot ;
gotovo dejstvo'in ta osironašeni jezik vzane takšnega, kakršnega   ga
je našla, izolirajoč ga od tistega^ kar v njen ni izraženo, četudi to
(neizrečeno) pripada^ obst o ječenu univerzalnu razsojevanja kot elenent
in faktor snisla"î (EC)
Struk-tura]jia analiza ponena a priori prebije to raven   pozitivistične

analize, ker jé - kot sne videli - samo njeno 'načelo' v tem, da tudi
tisto odsotno, negativno, neizraženo "pripada obstoječemu univerzumu
.razsojevanja kot elem.ent in faktor smisla", da je npr, nezvedljiv
'faktor smisla' Puškinovo pesmi to, da v nji določen stih ali kitica
manjka, da je dalje prav po tem Puškinova poezija zgodovinsko posre-'?
dovanega, ima smisel šele iz te posredovanosti. Izvrsten primjer 'ni--'
nus'- veličine, odsotnosti kot v fetišiznu-neposredno-danega spregle-
danega ■ "faktor ja snisla", najdeno že v Komunističnemu nanifestus
"Praze o^svobodnen kranarst^ni ina j o prav tako vse druge visokodoneče
fraze naše buržoazije o svobodi sploh snisel le v nasprotju z nesvo-'
bodnlii kranarstvon, kolikor gre za zasužnjenega neščana srednjega ve~^
ka, ne pa v odnosu do konunis t ične odprave kranarstva. buržoaznih pro^^-i:
izvodnih odnosov in same buržoazije."
Konkretna p os re dovano st, razlika, ki šele da snisel tem izjavan-, je;
seveda ideološko zastrta v govorjenju o svobodi nasploh; laž ideolo-^^
gije je v ten, da v navidezni občosti svobode nasploh potlači, vsako-
kratno kvalitativno določenost svobode s za katero svobodo., gre?, O.d. tod'
lahko pojasnino strukturalistično razlikovanje Simbolnega inlnaginar-
nega, raz_središčenost Simbolnega glede na Imaginarno, mest^j. označe.valca
kot Druge^Mestor glede na fetišizem Imaginarnega s ImagiharnO- je .^prav
polje našega neposrednega-^fetišističnega odnosa do realno.šti,,. kjer ima
istovetnost prednost pred razliko, kjer spregledamo zgodovinsko posre-'
dovanost, sklop razlik, ki stvari, za katere gre, šele poda njeno isto-
vetnost. Simbolnoj', 'struictura' v роп-enu Drugega Mesta pa-ni'drugo in¿-
ginamo nesto, npr. netafizična polnost/istovetnost^bistva pod mncgo-'
terostoo 'inaginame' površine pojavov, narveč zgolj^.polje artikr.laci-
je razlik, 'posredovanj'/ "Identificirati enako"poneni tudi ločevati
ga od neenakega, in ravno v ten leži kvalitativnost,        Pojem ratla
se spremeni v svoje nasprotje, če samo kvantificira in tako osiro-
našuje prednetnost." (Horkheimer-Adorno) Povzetek Adornovo nisli iz '
Negativne dialektike, ki bi ga kot teneljnega pripoznali tr.di -struk-
turalisti', in to prav v ponenu zoperstavitve • tehnološkenu-'' rmU; ki
meri na kvantifiakcijo, zenačenja razlik v abstraktni istovetnosti7 in
v katerem se radikalizira osnovna metafizična težnja k istovetnosti i
'struktura' je prav (nezaveden) red kvalitativnih razlikj spregledana
v površinskih/imaginarnih istovetnostih^ re - kot pri pozitivnih zna-^
nostih - zvedba površinske-kvnlitativne mnogoterosti na kvantificira-
joče/zenačujoče pravilo, niti -kot v metafiziki - zvedba površinskih'
razlik na globinsko istovetnost bistva. Daleč od tega, da bi s ten ho-
teli preprosto postaviti na isto raven strukturalizem in Adorna.; nam
gre zgolj za osnovno vnestitev: probiem obeh je, kako prebiti logiko
abstraktnegaAvantiteta/istovetnosti, ki vlad.a v   pozitivnih znanostih,
problen obeh je, kako prebiti metafizični fetišizem 'neposrednosti
izvira', tj.' kako afirmirati nezvedljivost nonenta posredovanja* (Tu
lahlco razpršino nesporazum J 'struktura' v strulcturalističnen ponemi
je ne le nezvedljiva na 'pozitivne^ sistene, narveč poneni prav v teh '
'pozitivnih' sistenih izrinjeno dii:ienzijo njihove zgodovinske^-pcsredo-
vanosti'. Drugače povedano, 'pozitivnisisten^ npr^ hierarhična   'struK'
tura-oblasti', pripada fetišistični/inaginarni ravni, in njegovo struk-
turalno dojetje"je možno odinole tako, da ga 'historiziramo'j da se nu
'otujino' (v Brechtovem ponenu), da se iztrgano njegovi neposredno-sa-
noob sob lune vni danosti in ga uzremo -.^ njegovih predpostavkah/posredo-
vanjih.) %^:¡-
Korelativen texnu nastopu razsrediščene/nadd.oločene totalnosti je seveda
pojem "povsen Drugega" kot 'pravega predmeta težnje./hrepenenja. kajti
prav "povsen Drugo" je pravo j vselej odsotno 'sreclišče-, ki se ^ga ^ne
sne inenovati', katerega sleherno inenovanje/doloČitev je že njegova
-pozitivizacija^; je prav tista "končna sinteza": težnja k nji nosi

kritično teorijo, ki pa hkrati "negira njeno možnost in realnost v
vsakem konkretnem primeru, na katerega naleti".; :
Seveda je povsem jasno, da leži Vdružheni koren' tega obrata iz klasič-
nega heglovsko-marksovskega pojma totalnosti k prizmatični/fragmentar-
ni, naddoločeni totalnosti z odsotnim središčem v zlomu tistega re-
volucionarnega   vala po 1. svetovni vojni, katerega teorijski 'izraz*
je vzpon marskizma ob in po.l. svetovni vojni, tj. v celotnem sklopu
'odpovedi proletariata' itd.5 toda paziti moramo, da tega premika ne
dojamemo zgolj 'negativno', kot 'izraza nerevolucionarne situacije'
itd., od koder bi vnovičen nastop revolucionarne situacije prinesel'
(na ravni teorije) vrnitev klasičnega pojma ne-razsrediščene heglov-
ske totalnosti.
Tu se nam zdi nezadosten predvsem sam.Jameson, ki Adornovo.radikalno'
vztrajanje pri nedosegljivosti sinteze, laži sleherne totaflnosti, em-
fatični neresničnosti sleherne Celote, itd.' še vedno skuša dojeti s'-
sumljivo kategorijo 'pretiranega pesimizma', 'pretiranega poudarjan-
ja neuspeha sleherne misli' itd., ki potem-takem spregleda, da ne gre
za 'pre-tiranje' temeljnega 't ira'/okvira, mlarveč da je ta 'pretira-
nost' sama temeljna poteza Adornovega miselnega   postopka.'
Tu bi se seveda končno m^orali vpmšati, koliko ta nezadostnost Jame-
sona ne koreni v določeni nedore^osti samega Adorna, tj. koliko misel
"povsem Drugega" ne ostane (Heglovsko rečeno) še vednp pozicija "ne-
srečne zavesti", odsekane od absoluta, Vrhovnega Dobra, in hkrati
zavedajoče se te lastne distance do absoluta, koliko je torej ne zade-
ne sama Heglova kritika "nesrečne zavesti", sploh sleherne pozicije
od subjekta ločene transcend.entne/nasebne resnice: da je nezadostnost
od resnice/absoluta odsekanega'končnega subjekta vselej-hkrati znamenje
nezadostnosti samega absoluta.S
Gre namreč za to, če misel "povsem Drugega" še vedno ne ostane;skraj-
na varianta poácije "lepe duše" (razvite v Heglovi Fenomenologiji),
ki vztraja pri svojem 'idealu', 'resnici', hkrati pa a priori zavrača
sleherno posredovanje tega 'ideala' z dejanskostjo, njegovo 'povnan-'
jenje', ki torej živi od tega, da - lahko sicer z nedosegljivo sardo-
nično miselno ostrino - prinaša na dan laž vseh dejavnih poiskusov
"sprave". , '
Vprašanje, ki ga Adorno nalaga (in katerega odgovor - kot že rečeno-'
nahajamo v sami njegovi miselni praksi), se torej glasi: kako ohrani-
ti "prvenstvo objektivnega", nezvedljivost heterogenega/neidentiČne-
ga, ne da bi nas implicite zadela Heglova kritika slabe neskončnosti,
"nesrečne zavesti" itd.
Tu , kjer bi se stvari morale pričeti, tu bomo končali; z namigom se-
ve, da nahajamo odgovor na to vprašanje 'priveden do pojma' v Lacano-
vi misli,   kjer se "povsem Drugo" kot objekt težnje-hrepenenja pre-
mesti v "objekt a",  'pravi' objekt želje. Z namigom, ki na tem mestu
ostane gola trditev.9

Opombe:
1) jargon pravšnjosti, GZ-1972y prev, B, Debenjak
2) 'Bi bomo zgolj dopolnili:..razvìjaiija v našem prispevku K vprašanju
strukturalizma, Časopis,',.', 1,'
3) Glede zgodovinske vsebine ,te kategorije naddoločenostinaj zgolj
opozorimo, kako osamosvojitev 'abstraktne občosti', proti kate^;^'
nastopi naddoločenost, ni drugega   kot miselni 'izraz'/učinek de- '.
litve dela, tj. osamosvojitve .idealnega/načrtovalnega pola delovne-
ga procesa; potemtakem nas ne sme začuditi, če že sama Adornova
'metoda' meri na'ukinitev teorijske delitve dela (kar se površj.nsko
kaže kot 'nedopustno* prehajanje iz ^^filozoiije' v 'sociologijo^  ;
iz te v 'psihologijo* itd•')■«.' To problematilco smo skušali širše raz-
- viti v knjigi Znak/označitelj/pismo (pred izidom v Mali kolekciji
Ideja, Be ograd).-.
4) Zato gre —čet-udi—se-Adornovih del zaradi "-stilske pokori tve", o '
. .kateri govori Jameson, že prime značaj , -'umetniškega dela' - za ne-
kaj drugega od tistega, na kar meri npr.' Kersch, ko pripominja, da
imajo Markova za javnost redigirana dela (18* brumaire. Kapital Ic)
značaj umetniške celote: gre pravzaprav za,prelom med.'klasično
umetnostjo' (ki razvije skladno, j lepo zaokroženo' totalnost, in ki
ji pri Marxu odgovarja skladnost teorijske predstavitve (Darstellung
za razliko od procesa raziskave; predstavitve, v kateri - kot pravi
, sam Marx - .predmet »zaživi*, se zdi, da imamo opravka s 'samogiban-■
jem pojma') in 'moderno» umetnostjo,.katere 'totalnost' je nujno
razpršena, fragmentarna., prizmatična.'
5) Razmerje suh jekt-označevalec, smo seveda širše razvili v že om.enjeni
knjigi Znak/označitelj/pismo.'
6), prim.' Projekcija strukturalista (v srbohrv.'prev, spuščen odlom-ek. iz
. Marksizma in. oblike), v zborniku. Marksizam, i strukturalizam, Deio.^
Beograd 1974; ^ , .
7) DiferenciaInost označevalca: to hoče reči- sam Jameson, ko opredeli'
- navidez nesmiselno, kajti: mar ni dialektika prav konkretno zapo-
padanje, tuje slehernemu vnanjemu primerjanju, saj se zaveda lastne
vpetosti v proces stvari same, ki nam ne dovoljuje nobene izvze'ce
točke zrenja, od koder bi lahko »stvari primerjali»: - dialektično
metodo kot "koriparativno metodo": gre za to, da stvar dojamemo v
konkretnem sklopu njenih posredovanj, kjer j.e za njeno istovetnost
konstitutivno tako to, kar ona jo, kot „to, kar ona ni, t jo kjer ima
tudi to,'-kar je v nji odsotno, prav kot odsotno 'pozitivna.*'-'' ротепг
kvalitativno določujoč njeno istovetnost. -.1
8) Učinki tega se jasno pokažejo ob dojetju moderne, umetnosti, kjer so
njen odmik od urejene totalnosti -klasične' umetnosti, razkroj det-
le jšnje 'naravne' podlage (v književnosti in slikarstvu: neposredne
»kvazirealnosti', v glasbi: tonalnosti), razkroj "izraza" v osamo-'-
svojitvi "materiala", tolmači pretežno »negativno', kot odraz/uči-
nek raztganosti sodobnega sveta, "onemitve subjekta" itd., pri če-
mer ostane spregledana v vsej pravi avantgardi pričujoča afirmacija
autonomne 'produktivnosti», nezvedljive na "izraz", odraz itd, - tu'
leži morda meja Adornovega še vedno gnoseološko zaznamovanega dojet'
ja innetnosti,
9) Zaradi česar pač konča jmo z vnovičnimi napotilom v naŠo knjigo' Znak/
označitelj/pismo, kjer je širše razvita ta гДat Adornovo misli^ter
premik iz "povsem Drugega" k "objektu a", kjer torej nimamo več o-
pravka z golo trditvijo.'

Literatura:
Adorno, T.W.: Minima mora lia (Suhrkamp, Prankfurt 1969) (MB/!); Improm-
ptus (Suhrkamp, Prankfurt 1968); Ža2?gon pravšnjosti (CZ, Ljubljana
1973) (JE); Negative Dialektik (Suhrkamp, Frankfurt 1966).
Althusser, L.: Pour Marx (Maspero, Parsi 1965) íro •
anon.: L'infini et la castration, v Scilicet 4 (Seuil, Paris 1973)(IC)
Barthes, R.: Književnost, semiologija, mitologija (Nolit, Beograd 1971)
(KSM).
Derrida,,J^: De la grammatologie (Minuit, Paris 1967).
Doyle, A.C.: Srebrni plamen, v Spomini Sherlocka Holmesa (Prešernova
družba, Ljubljana 1962).'
Engels,:.F.: Stiri pisma o historičnem materializmu, v Marx/Engels: C
historičnem materializmu'(CZ, LjubiJana 1936).
Habermas, J.: Philosophisch-politische Profile (Suhrkamp,.Frankfurt
1971).(PPP):
Hegel, G.W.F.:.Fenomenologija duha
Jameson, Fredrie: Marksizam i forma (Nolit, Beograd 1974); Projekcija
strukturalista, v Marksizam i strukturalizam (Delo, Beograd 1974)^
^Kersch, Kari: Why Am I-a Marxist, v Three Essays on Marxism (Pluto
Press, London 1971).'
Lacan, J.: Ecrits (Seuil, Paris 1966) (E); Télávision (Seuil, Paris
1974).
Marx, K.: Komunistični manifest (v Izbrana dela II., CZ, Ljubljana
1971); Grundrisse der Kritik der politischen Oekonomie (Europäische
Verlagsanstalt - Pietz, 1933).
Marcuse, H;:-Čovjek jedne dimenzije (Sarajevo.1968) (EČ).
Miller, J.-A.: Delovanje strukture (Časopis ... 2/3 - Problemi 136/7);'
Petković, N.: predgovor k J. Lotman, Predavanja iz strukturalne poeti-
ke (Sarajevo 197o).!-
Pihler, В.: Horkheimer-rAdorno, v Anthropos III-IV, 1971;
Safouan, М*: De la structure en-psychoanalyse, v Qu'est-ce que le stru-
..^ cturalisme? (Seuil, Paris 1968). :
Zizek, S.: K vprašanju strukturalizma, v Časopis za kritiko znanosti,'
domišljijo in novo antropologijo št.' 1; Znak/označitelj/pismo (Ide-
je, Mala kolekcija, Beograd 1975)• . - '    • ■'

ALFRED SOHN-RETHEL /v... " V. ^ •     ■:■
OSNOVNE POTEZE ZGQDQVINSKŒATERIALISTICNE SPOZNAIHITE TEORIJE ..  .
UVODNA OPOMBA ' ,   . :      '   ^
Naslednji tekst je v. glavnen nenški prevod članica iz angleškefea konu-
nističnega partijskega časopisa "Marxisn Today" iz aprila 1965. Praviii j
"v glavnen", ker sen tu pa tan prevod dopolnil 'v interesu 'več j e fun-   |
kcionalnosti kot diskusijski naterial o problenatiki oblike vrednosti,
ki so jo sprožila noja dela o unsken in fizičnen delu" (geistige und      j
körperliche Arbeit)» Ker angleški spis nikakor ni iziel takega nanena,   ц
so bile snotme dopolnitve k stvari in večja podrobnost argumenta ci je,
posebno v poznejših delih, kjer se ponen oblike vrednosti pönale bolj'
v središče. Zadnji oddelek, "Sklepi", je napisan čisto na novo..Partij-
ska redakcija mi ga-v sedanji obliki tudi nikoli ne bi sprej eia. •
Nekaj teoretičnih uvodnih pripomb se zdi.]::, b:^?-jše razimevanje sedanje-
ga spisa in njegovega namena še na mestu. Najprej k njegovemu naslovu^
Prevzel-, sen ga v prvotni obliki, čeprav teh besed danes ne bi več upo-
rabljal. Naziv "zgodovinskonaterialistična spoznavna teorija" (gesch-
ichtsnaterialistische Erkenntnistheorie) je točno vzeto contradictio in
subjecto.' Pojen o "spoznavi"" ("Erkenntnis")+ v ton pomenu, kakor je
za osnovo vsej teoretični filozofiji in spoznavni teoriji od njunih'
prvih začetkov s Pitagorom, Heraklitom in Parmenidom vse do Wittgen- . "
steina in Bertranda Russela itd.", je fetiŠki pojem (Fetischbegriff), ki
postavi nek ideal o bist\4i (Wesensideal) "spoznave nasploh", preste
vsakih zgodovinskih in ekonomskih zvez.' Da je Marx iz svojega mišljen-
ja izključil spoznavno teorijo v tem smislu, je dejansko zelo uteme-
ljeno, in sploh ni motivirano z odvisnostjo *od Hegla, kakor pogosto
argumentirajo. Toda zgodovinsko gledano ima ta fetlški p-ojen dejansko
svojo osnovo v "spoznavi" takšne vrste, ki jo karakterizira ločitev
od ročnega dela (Handarbeit); spoznava torej^ ki je po bistvu iraz
in orodje razrednega gospostva tistih delov te ali druge družbene for-
naci je, ki ne delajo, nad tistimi, ki delajo.' Sano spoznava te osamo-
svojene intelektualne vrste je bila vzrok za teoretično filozofijo,'
in spekulativno nišijenje " prvih filozofov"++ sono je bilo prva na-
nifestacija le-tega.
Z ročnim delen povezano niši jenje, torej d^ibovni dosežki (Geistesle-
istung) producentov v svojen delu, pa nasprotno ni nikoli sprožilo
"filozofije" ^-stenatično spekulativne vrste. Šele ločitev glave in^
roke je ustvarila razcepljenost človeškega bitja, zaradi katere se J0'
človek razločeval od narave kot "človek", ker je bil" nadgrjen s filo-
zofsko zavestjo o sebi.
'•'Odločil sen se za dosledno prevajanje nenškega "Erkenntnis" s sloven-'-
sko "spoznavo" in ne "spoznanjem", ker je s tem poudarjen njen nedovr-
šni značaj. - Op« prev.
■^"'"Izraz opozarja na ponembno marksistično delo "Die ersten Philosophen"
(Prvi filozofi) prof. Georgea Thomsona, 1961 v Akademie-Verlag/DDR _
v nenšken prevodu.

Marksisti so zadnji, ki naj bi se vedli kot preziralci filozofije, i
ker edini razumejo, kje so njeni vzroki. a?oda brezčasni fetiški pojen
spoznave per se, ki je v rabi v vladajoči spoznavni teoriji,  je zanje      \
nesprejenijiv, ker se ta pojen,spoznave že od začetka prilagaja sano       \
idealističnin niselnin nerilon. Za dosledno materialistično' mišljenj
.je^potrebno, da se problemski pojem c spoznavi prenese v prostorsko-'      :
-,časovni relacijski okvir zgodovinoc To -se zgodi, če namesto o "spo-      :
znavi" nasprotno govorimo' o umskem delu in njegovi ločitvi od ročne-
ga dela ali tudi o njegovi možni enotnosti z njim* S tem spozna^jsa ^фга-- ^
sanja nehajo biti predmet neke izoJ.irane metafizične discipline, pač       j
"spoznavne- teorije", in postane j o-integrativen del zgodovinskomate-""-      \
rialističnega razr^mevanja doioč-enih epoh, za katere se postavljajo tn
vprašanja, kot celot.' _ ;
Kritična razrešitev spoznavne teorije v zgodovinski materializen \
(Geschichtsmaterialismus) torej -nikaor ne pomeni odprave spoznavnih i
vprašan^}.-Razrešitev se nasprotno zat? imenuje "kritična", ker naj ib' i
vprašanja, ki jih na fetišističnih tleh samo navidezno rešijo ali ce- ■
-lo kratko,malo. zavrnejo tudi le postavitev vprašanja, v zgodovinskem |
materializmu najdejo stvarne odgovoroc Obratno pa absorpcija spoznavne j
teorije metodično obogati naterialisTtično razumevanje zgodovine« in. '- ]
sicer razumevanje vseh treh; razvo ja'^produ.ktivnih sil, ekonomi je'dr'j ž- i
. benih produkcijskih "razmeri j in specialno seveda tvori tve ideologij.; !
nastajajočih na tej bazi, in -.ob likovnog ene t ične razlage (formgenetische i
Erklärung) družbeno nujnih načinov mišljenja. Tu,- v teh slednjih, se :
spoznavnoteoretična vprašanja prezentira jo. na novo, 'toda zdaj spre- '~ ¡
menjena v praktično miselna vprašanja, pomembna za prihodnost, na ka- ¡
..tera so možni politično miselni odgovori,' , \
..Izraz''"oblikovnogenetična razlaga", ki sno ga tu uporabili, je potre- \
ben kratkega pojasnila, ker ga uporabljam kot sprejemljiv sinonim za ■
dialektike.   Antitetična .ločitev genetičnega obravnavanja snovi in
brezčasovnega dojemanja oblike je značilnost meščanskega opazovanja
zgodovine, ki je v obravnavanju snovi empioistično-, v Obravnavan.;^'i ;
"oblike pa idealistično.' Oblika se identificira z duhom, in nikjer bolj ■
odločno kot v klasični nemški filozofiji; področje oblik konstituira ;
■duhovno imanonoo,' Na ta-način se oblika prikazuje kot znotrajduhovno' I
(innergeistig) območje in celota pojavov kot proštorskočasovni zunan- \
■ji svet. Med obema.ni nič skupnega in že sploh ne kake prostorskoča-'? i
sovne geneze oblik. Ta omejenost vlada nad vsemi neščanskini ^zgodc-^ j
vinskimi znanos.tni, in danes bolj ozkosrčno kot kdajkoli prej.' Veli- \
Čina k la s i çn.^ nemške filozofije je seveda v tem, da je v njej klica
za kritično likvidacijo antitetike," Že pi?i Kantu je transcendentalna" ;
•sinteza f-unkcija časa, in pri Heglu se končno, svet resnice in vx'edno'I;:.. ;
združi v eno s prostorskočasovnim svetom dogajanja-(Ereigniswelt) v/ '
zgodovini.;' Vsaj po. logiki, ki jeìpri Heglu postala logika časovno po- i
gojeno resnice, tj. dialektika.' Naziv "diaibktika" je za nas pomemben ;
zaradi vsega tega, kar je Marx položil vanj. Toda o tèm, kaj to je,'. :
je danes ta?rc malo jasnosti in-složnosti, da-se zdi primerno uporab-' \
Ijati nek vmesni ternin, ki lahko privede iz besedne debate' in k spe- ;
razunevanju o danih dosežkih.' !I.ato tudi nikakor nočen dogmatično vzrra- '
jati pri tem, da je oblikovnogenetična rar^laga zdaj skozinskoz isto , \
kot dialektična razlaga, da ne bi o tem prišlo do nove besedhe debate.
Dovolj je povedati, da noben način mišljenja ne more imeti preten2:ije ' ;
dialektičnega značaja, v katerem se zgodovinskosti (Historizität) obli- \
ke ne zadosti ali v katerem se.sploh izgubi, kot se po večini dogaja \
pri francoskih strukturalistih,. Esencia Ina razlika Marxovega načina .
mišljenjSL  od vseh d.rugih je ta, da pojmuje obliko kot neločljiv del ' \
prostorskoČ0,sovnega sveta bivanja (Eeinsv/elt), v kateri se sama spre- \
min ja in razvija, in da to ni samo proklamacija dobrih namenov, ten-- i

več uresničen dosežek Marxa.
V nobenen kontekstu posbùlat oblikovnogenetične razlage ne dobi večje
netodološke ponenbnosti kot v kontekstu zgodovinske geneze načinov
nisijenja, specialno geneze abstraktnega razuna, s katero je povezana
ločitev glave in roke.' Tu se neko zgodovinskonaterialistično početje'
podaja direktno v povirje spoznavnoteerotičnega idealizna.' Ali zahte-
va abstraktna spoznavna oblika, kot sta- logika in na t ena tika, brez-
časno pojnovanje in nobenega drugega, ali pa je dostopna za genetično
razlago,-to je tu v središču raziskovanja, ki se nora torej ukvarjati
z oblikovno analizo v obsegu, kakršen je za narksistične spise nena-
vaden. Jasno naj bo, da preokupacija z obliko tu-ni posledica posebne
ljubezni do fomalizna^, tenveč sledi iz narave raziskanega predneta
in neri na to, da vprašanjen oblike v zgodovini iztrga njihov resnični
politični ponen,, nanesto da bi ostala pri njihovi fomalizaciji in
odtujitvi v idealiznu in pozitiviznu.
Poudarek na oblikovnih aspektih ekononije in ekononskih kategorij je-
že pri Marxu sanen izstopajoča poteza njegovega načina nišljenja nas-
proti neščanskenu. Poučni način, kako se to dogaja, osvetljuje znane-'
nito besedilo kritike, ki jo Marx s tega vidika že v analizi blaga iz-
vaja na meščanskih ekononistih.' Za razunevanje tudi noje zadeve je
lahko saiao koristno^ da to tukaj znova poudarino: "Ena od teneljnih
ponanjkljivosti klasične politične ekononije je ta, da se ji iz anali-
ze blaga in še posebej blagovne vrednosti nikdar ni posrečilo najti
oblike vrednosti, ki jo šele napravi za menjalno viednost. Prav po
svojih najboljših predstavnikih, kakor sta A. Smith in Ricardo, obrav-
nava obliko vrednosti kot nekaj popolnona indiferentnoga ali   za sano
naravo blaga- zunanjega. Vzrok ni le v tem-, da analiza .velikosti vred- ^
nosti popolnem absorbira njeno pozornost. Je globlje. Vrednostna
oblika delovnega produkta je najbolj abstraktna, pa tudi najbolj^sploš-
na oblika meščanskega načina produkcije, ki prav z njo dobi oznaxbo^
kot posebna vrsta družbene produkcije in s ten hkrati svojo historično
označbo.' Če jo torej napak notrino kot večno naravno obliko družbene
produkcije, poten nujno prezreno tudi specifičnost vrednostne oblike,
torej blagovne oblike, v nadaljnjen razvoju denarne oblike, kapitalne
oblike itd..." (Marx, Kapital I, str.' 9^, op. 32^Cankarjeva založba ,
Ljubljana 1961).
Vidino, da je zgodo^/inskost epoh ir produkcijskih načinov tu'neločlji-
vo povezana.z oblikovnini značilnostmi, torej ravno s tistini elenenti,
ki jih v neščansken nišljenju iz zgodovinskega izrinejo v brezčasno. ^
Tudi pri Marxu je genetično, zgodovinsko pojnovanje oblik, torej obli-
kovnogenetična postavitev nalog, . očitno ena od glavnih karak:temih
potez njegove dialektične netode.' Zavestno varčna uporaba besede dia-
lektika pri noni in njena   nadonestitev z novin načinon izraganja ^ne
poneni oddaljevanja' od dialektike.' Poudarja saxio samostojni znača,j ■
noje raziskave, ki hoče biti presojena po svojih lastnih zaslugah in'
se ne nisli okoristiti z avtoriteto Marxovega inena in Marxove ten:ii-
nologije. Nasprotno tudi pri bralcu apelira na sanostojno   niselno
dej.nvnost.
V kontekstih niselno- in spoznavnologičnih interesov norano vsi narksi-
zen na novi bazi šele najti. Diskusija o problenatiki vrednostne obli-
ke, ki ji hoče.služiti naslednji tekst, je nišljena kot korak v tej
sneri.'     . -,   '
Alfred Sohn-Rethel

Osnovne poteze zgodovinskonaterialistične spoznavne teorije
"Ni zavest ljudi fcista, ki določa,, njihovo bit, tenveč narobe,- njihova
bit določa njiiaovo..zavest."1,. • ,".
Ce so nain vodilo te Marxove formulacije, lahko z vidika oblikovne ana-
lize "zavesti" razlikujemo tri glavne epohe "družbene biti", ki'jir.
pripadajo karakteristične oblike zavesti;       ,\      ., . ■;
1,' Samorasla plemenska družba (prakomunizem) - jezik
2. Zgodnja razrechia družba (bronasta doba) - Število in pisava "  : .'
J. Blago producirajoča družba (antična in moderna) -,pojmovno mišljenje
Naslednji prispevek se ukvarja,z vzroki nastanka pojmovne oblike mi-
šljenja (begriffliche Denkform), torej ,samo s tretjo stopnjo - toda da.
bomo naš problem lahko uvrstili v njegovo historično perspektivo, je .
potrebno,-da se predhodnih stopenj vsaj kratko dotaknemo.
1.. jezik in prve oblike človeške zavesti
"Jezik je star toliko kot zavest — jezik де_ praktična, tudi za dru-
ge ljudi eksistiraječa in torej tudi zame sele eksistiraječa zavest,
in jezik nastane, kcfc zavest, šele iz. potrebe, nuje občevanja z dru-
,  gimi^ ljudmi^ (••«) Zavest je torej že od vsega začetka družben pro-
"duk'^nto ostane, dokler sploh eksistirajo ljudje."^
To karakteristično Marxovo spoznanje je pozneje potrdil Pavlov v svo-
jih raziskavah o pogojnem refleksu.' Po teh raziskavah se bistvo jezika
in besede razlagata v soglasnosti z'naravo "sekundarnega signalnega
sistema", ki vključuje abstrakcijo in mišljenje. Izhajajoč iz teh spo-
znanj je potem George Thomson skušal historično rekonstiuirati- nasta-
nek človeške zavesti.'
V tesnem soglasju z Engelsom^ je ta marksistični učenjak naredil za
prepričljivo, da se je zavest razvila kot produkt "kolektivnega,.dela
na bazi uporabe orodja in jezika" (Thor^son., op.   cit., str.' 2o). HTri  .
značilnosti, ki smo jih razločevali - orodje, jezik, kooperacija - so
deli enega samega .procesa, produkcijskega procesa. Ta proces'   je spe-
cifično človeški, in njegova organizirajoča enota je družba!,',: (ibid,,
str. 21). ' :
Med bistvene poteze zavesti v teh začetnih epohah spada;
a) da je docela praktične narave; je vedenje, kako je stvari treba na-
rediti, ne kako bi jih, b'ilo mogoče razložiti (Samo za zavest, ki si    '
prizadeva za razlago, lahlco - z našega vidika - velja za uporabno pre-
sojanje po merilih "znanosti".), -,- . : ' '
b) da posameznik nima zavesti o samem sebi zunag^ svoje socialne sku-^
pine in naravi ne stoji nasproti'kot individuun; nasprotno, njegovo
pojmovanje o ureditvi narave ima poteze njegove skupinske ureditve,
c) da "dokler je delo ostalo kolektivno, (je bil) proces za posamezne
udeležence nerazumljiv";• zanje je : razločijiv od magije, "zato lahko
rečemo, da je magija nast.^la v delovnem procesu kot njegov subjektivni
aspekt" (ibid., str. 31)^
2. Pisava in število
Z ekonomskega vidika^je bila skupna lastnina prakomunizma osnovana na
takem produkcijskem nivoju, ki je zagotavljal komaj golo subsistence.
Šele ž začetkom neolitika se je produktivnost stalno dvigala,nad ta
nivo in je tako omogočila-, izkoriščanje in razredno gospostvo. Diferen-
cirajoča se delitev dela, začetki metalurgije (baker in bron), končno'
obdelovanje in vodno gospodarstvo v dolinah z naplavino velikih orien-
talskih tokov od Nila do Hoang-hoja so ustvarili v postopnem razvoju

ekonomsko bazo..za velike civilizacije bronaste dobe. Lahko se omejimo
na stari Egipt kot model.
Ogromni naraščajoči presežni'prodiHrt še naprej kolektivno gospodarečih
vaških skupnosti apropriira - zbira, kopiči, porabi - vrhnji razred
' uradnikov, duhovnikov in generalov v službi vsestrnjujoče teokracije
faraona. Akumulirani presežni produkt subsistenčnih sredstev se načr-
tno uvrednoti kot kapital v naturalni obliki. Služi za vzdrževanje
mnogovrstno zaposlenih človeških množic sekundarnih producentov, raz-
členjenih, na vojsko in sugnje v vojnem ujetništvu, gradbene delavce
(pri tompljih, piramidali,"namakalnih zgradbah itd.), obrtne producente
(orožje, iadje itd. in visokorazvita luksuzna produkcija za vrhnji raz-
red), transportne delavce, mornarje, rudarje itd.; in služil je kot
plačilo za oskrbo z inozemskimi materialijami po poti državne zunanje
trgovine.' Samo ta zunanjegospodarski promet ima obliko blagovne men-
jave, torej recipročnega prilaščanja tujih delovnih produktov, medten
ko tenelji notranjegospodarska baza ' vsega na direktni in enostranski'-
apropriaciji presežnega produkta, torej ii:ia obliko - v Marxovih bese-
dah - "direktnega gospo.stvenega in hlapčevskega raznerja".^
■V teh produkcijskih razLierjih so bile dosežene velike unske pridobiove,
in aastopano stališče, da se le-te opirajo na oblike, ki sp izšle.'iz '
prakse direktnega in enostranskega prisvajalnega občevanja ned vrhnji-
n in .spodnjin razredom. To prisvajanje kot regularna institucija je
naredilo za nujno potrebno štetje in izoblikovanje elementarnih načrtov
računanja, in sicej? v pisneni obliki za dokunentarično kontrolo toga.
občevanja in njegove aktive in pasive. Enotne nore vseh vrst so bile
potrebne, soglasne razdelitve' časa, poznavanje in izračunavanje pro-
stornosti ' običajnih skladiščnih zgradb za različne produkte.' To vse je •
predpostavljalo pisavo. Tu so v sinbolnih vredno.stih, v znakih razprav-
ljali .o produktih ter o producentih in njihovi produkcijski dejavnosti,
toda ne s strani producentov, tenveč njihovih izkoriščevalcev. Te du-
hovne ^ pri doìji t VQ toro j niso nastale v občevanju ned Človekon in naravo^
"temveč, v ob če vanju ljudi ned seboj., toda ne kot naravnih individuov.
tenveč kot .družbenih.razredov čisto določene vrste^ in ta.razredna raz-
merja določene zgodovinske vrste so tista, ki naj veljajo za genetični
•2Л fornalni, recDiio torej obliko^mogenetični vzrok nastanka teh uiaskih
dejavnosti. In razvidno je tudi, da ta vzrok nastanka sprenija ločitev
teh unskih dejavnosti od ročnega dela, od dela in eksistenčnega načina
izkoriščanih producentov..
Dobra ilustracija je nastanek geonetrije pri Egipčanih, ki ga. Herodot
kot je znano, razlaga z nujnostjo nove odneritve polj po upadu Nila,
Po prven videzu je to bilo usluga kneten, da bi jin olajšali obdelovan-
je 2enlje v noven letu, in tako se je, kaže, prikazovalo tudi večini
zgodovinopisce^'- grške in rimske antike. Toda svoji avtoriteti Herodotu
so sledili sano na površju svojih vnaprejšnjih idej, kot se to pri
zgodovinarjih neredko dogaja. Herodot san je veliko bolj specifičen^
On navaja, da so odmerjali polje zato, da bi o dia e ri li davke, ki jih je
bilo treba plačati od vsakega polja v naslednjen letu. Zenljenerec "no-
re j h kneten ni prišel kot eden od njih, tenveč v galoniranen suJmjiČu
faraonovega uradnika, in sano kot tak je pripeljal s seboj svoje geo--
notre. Te geonetre so inenovali z iiaenon, ki ga Herodot prevaja v gr-
ščino s "harpenodapti", dobesedno "pritrjevalcivrvi" ali "konopca" p
torej specialisti ali celo virtuozi neke unetnosti, ki se je še danes'
poslužujejo vrtnarji pri zakoličenju svojih gred. To gotovo ni pol ta-
ko duhovno, kot si tudi naši zgodovinarji 1-adi predstavljajo nodre
Egipčane, vendar pa pojasnjuje nnogo bolje kot vsak študij starih papi--
•rusov, kako so Egipčani lahko prišli do svojega presenetljivo natančne

poznavanja ndr: velikosti U ,¿ Sploh pa. iiíisk$'de javnosti Egipčanov so
niñato teoretične kvalitete znanosti, njihovi nosilci so,hili duhovni-
ki, še ne'filozof i.,. Po drugi strani v civilizad jah hronaste dohe ^go-
spodu j oči razredi Še niso zgubili kontrole nad družhenin procesen, in
-nož^g.je, da sta ti dve, dejstvi v neki notranji zvezi. Prve filozofe
najdeno šele; pri.i Grkih, v obdobju začenji:\ j oče se blagovne produkcije^
3   Po jno vno' niši j en j e
Filozoïsko nišIj'eñoe nastane v antični Grčiji najprej z zgodnjini. jon-
skini, še. na ppl.jiiitologizirajočiiai filozofi, poten ok.' .5ooo pr.n.sta'
s prvini strogo pojnovnini nisieci Pitagoron, Herakiiton in Parneni-
don. Nastanek filozofskih, pojnovno abstraktnih niselnih načinov lahko
Inane za atribut ' civilizad je v Eng eis o Ven snislu. '
"Civilizacija je :(...) tista družbena razvojna stopnja, na kateri
se delitev dela, iž. nje izvira ječa nen java, ned posanezniki in oboje
obsegajoča,blagovna produkcija popolnona razvijejo ter zrevolucio-
^ iiirajo vso prejšnjo družbo. Produkcija vseh prejšnjih družbenih
/.stopenj je bila v bistvu skupna,..(...) in dokler poteka .produlcci ji
.     na tej osnovi, ne nore zrasti producenton čez.glavo, (V..)'kakor
'.; se dogaja to redno in neogibno v civilizaciji.' Toda (,'..) blagovna
produkcija postane polagona gospodujoča oblika,"3 nanreč tudi-oblika
. znotraj družbenih produkcijskih razneri j, ne soiao. oblika ; zunanjega pro-
"  neta ned raz'ličnini 'skupnostni in državani kot ña,predhodnih stopnjah,'
Dodano naj, da se prvo kovanje novcev (ok..' 7oo pron.štr v Joni ji) po-
javi'.v -odločilni preneni, ko/blagovna produiccija prežane. tudi notranji'
sestav družbe-in; pr^v s .ten postane splošiic gospodujoča ekonònskaobli-
ka,' , Vsekakor jo Engels   privzema v svojo strnjujočo definicij os    '■    ■ '
"Stopnjo blagovne produlccije, s k^itero se civilizacija.prične, -eko^
...I nonsko o-enačuje uvedbas 1, kovinákega denarja, zrn jim denarnega ka-
-     pitala, obresti' in' ode ruš tva; 2.' trgovcev kot posredniškega, razre-
da ned producenti; 3» privatne zenljiške lastnine ter hipoteke :irL
4. . suženjskega dela kot gospodujoče oblike ;çrodulcci je^"6 ,
Sklepe, do katei?ih je"■prišel Engels v svoji raziskavi z ozirom na u-.
činke blagovne prod-ulccije in denarnega gospodarstva na družbeno življen-
ja, je v najnovejšen .č.ašu nadaljeval in bistveno pospešil-George Thon-'
son, ki v že omenjeni knjigi prepričljivo prikazuje, da je izoblikovan--
je blagovne produkcije tudi korenina, iz katere se razvija filozofija.
Svoj splošni način pojmovanja formulira takole s :
■"V;svojem Kapitalu je:.Marx pö.dal prvo znanstveno. eksaktno analizo
tistih skrivnostnih stvari, inenovanih blago. Neko blago je materia-
len predmet, vendar le-ta šele za.radi svojega družbenega razmerja
, .   do drugih.vrst blaga sam postane blago.' Njegovo bivanje (Dasein)    '
,kot blago: je Čisto abstraktna realnost.' Istočasno (,,.) je opredel-
Ouooča značilnost civilizacije, (...) Zato je torej civiliziranJD .
mišljenje od svojih najzgodnejših časov do naše sedanjosti obvladno
od blagovnega   fetišizma, kot je to.imenoval Matx, tO' jo od napačne
zavesti, ki jo ustvarjajo družbena razmerja blagovne produkcije,,
V zgodnji grški filozofiji lahko vidimo to napačno zavest sredi po-
stopnega razvoja in nalagajoč svetu nove, iz blag.ovhe- produkcije
vzete.pojmovne kategorije, kot da te kategorije'izhajajo iz narave,
.   namesto IZ dru-zbe,"/     .''i..,     : î  л- . • -
■   Ta sklep pa, se .zdi, sproža vprašanje, ki ni tako nepom'embno.'. yi   .
a)_Dve^na videz £roti'sloVni '
Kako se. to izvajanje osnovnih katep^orij mišl'jenja iz blagovne produk-
cije, ki ga zagovarja Thomson ujema z akceptirano spoznavno teorijo

dialektičnega naterializma? Kategorije, za katere gre, so pojni kot
substanca", "bit", "velikost" in "kvantiteta", abstraktni prostör in
čas, čisto ali enakonerno gibanje itd«', pojni torej'in načela, ki ni-
so nepodobna tistin, o katerih pravi Engels v "Anti-Duhringu":       ^
"Od kod pa jenlje nišljenje ta načela? Iz sanega sebe? Ne, (.'••) r^ls-
i.îto idejno področje se onejuje na logična shenata (•'••); tu pa gre
le za oblike biti, zunanjega sveta, in teh oblik ne nore nišljenje
nikdar črpati in izvajati iz sanega sebe, tenveč le iz zunanjega''
sveta. S ten pa se ves odnos obrne: principi niso izhodišče razi-
skovanja, tenveč njegov končni rezultat; ne uporabljano jih pri
naravi in človeški zgodovini, tenveč jih iz njih abstrahirano; ne'
ravnata se narava in carstvo človeka po principih, tenveč so prin-.
cipi le toliko pravilni, kolikor se skladajo z naravo in zgodovino.
To je edino naterialistične pojnovanje stvari in tenu nasprotno
pojnovanje gospoda Duhringa je idealistično."8
To Eingelsovo stališče je prevzel Lenin in ga izoblikoval v teorijo'
odseva (Ahbildtheorie), v teorijo refleksije kot zrcaljenja (Wider-
spiegelmig).9 Toda Thonsonova koncepcija, čeprav kaže očitne razlike
v prineri s prvo, nedvonno ni idealistična, kajti tudi po njej nišljen-
je svojih osnovnih kategorij ne črpa iz sebe, tenveč iz zunanje real-
nosti, nanreč iz realnosti blagovne produkcije, torej ene od oblik
"družbene biti ljudi", kot se MaiTX izrazi v uvedena citirani fomulaci-
ji o določujočen vzroku (Bestinnimgsgrund) "zavesti".
Engels pa nasprotno govori o "zunanjen svetu", in ne noreno dvoniti o
tenJ da izvajanje te vrste, kot ga podaja Thonson, ni bilo tisto, kar
je inel v nislih Engels, ko je pisal navedene stavke.' Torej kaže, da
inane tukaj, vsaj na prvi pogled, neko določeno nezdružljivost dveh
naterialističnih pojnovanj, od katerih si prva razlaga spoznavne prin-
cipe iz neke korenine v naši lastni "družbeni biti", druga pa jo izve-
de z "abstrakcijo" iz "zunanjega sveta". Ta navidezna diskrepanca sili
k razjasnitvi, in najbolje je nogoče priti do nje s penečjo sistena-
tičnega dognanja (Ergründung) implikacij Thons^novega načina pojnovanja.
To se zdi ten bolj vredno truda, ker Thonsonova teorija najnatančneje
uresničuje vodilno idejo historičnega naterializna, po kateren je
"družbena bit" ljudi tista,"ki določa njihovo zavest", kot Marx^to for-
nulira v uvodnen citiranen stavku. Drugič obeta, kar ni znogla še no-
bena naterialistična teorija,da bo specifične kategorije izvedla iz
specifičnih vzrokov biti (Seinsgrunde). Tretjič nori na razunevanje
določenih nastopajočih spoznavnih oblik iz njihove zgodovinske epohe'
in bi torej začela dejansko zgodovinskonaterialistično spoznavno teo-
rijo.
Ključ do tega razumevanja bo nogoče najti sano v poglobljeni oblikovni
analizi blagovne nenjave, ker je ravno ta po Thonsonovi tezi, ki jo
tukaj prever jano, vir abstrakcije, iz katere naj bi se izvajal abstrak-
tni način nišljenja, ki je kaiakterističen za epohe s popolnona razvito
blagovno produkcijo. Naše izhodišče je zato Marxova blagovna analiza v
začetnih poglavjih "Kapitala".
V) jyiai^ço va_anali za_b 1 a^a
Marx poudarja abstraktno naravo blaga in govori o "vrednostni abstrak-.
ciji" (Wert-Abstraktion) in "blagovni abstrakciji" (Waren-Abstraktion);
Ta izraza ponenita abstrakcijo   od uporabne vrednosti blaga, ki se uve-
ljavlja v nenjavi.' Govoreč o blagu piše: "Njegove telesne lastnosti
upoštevano sploh sano, kolikor ga delajo porabno, torej za uporabno •
vrednost. Po drugi strani pa je prav abstrakcija od uporabne vrednosti
blaga tisto, kar je očitno značilno za nenjalno razmerje ned različni--

ni vrstani blaga."lo Uporabna vrednost blaga tenelji na njegovih snov-
nih lastnostih (stoffliche Beschaffenheit), na čutno enpirični real-',
nosti blaga kot stvari. Abstrakcija od uporabne vrednosti, ki je zna-
čilna za nenjalno raznerje, zato-indicira neko abstraktnost, ki je
očitno v tesnen sorodstvu s "Čistini" razunskini kategorijoni spoznav-
noteoretične observance.' Sano uporabnovrednostne lastnosti svtari vse-
bujejo njihovo diferenciacijo po času in kraju, talco da nora jo resi-
dualne oblike iz abstrakcije dobiti značaj brečasne univerzalnostih
Marx pojnuje" abstrakcijo od uporabne vrednosti kot objektivno, zgolj
faktično in slepo učinkujoče kavzalnost nenjave.' Daleč od tega, da bi
teneljila v nànenih in nislih akterjev, se 'dogaja neppaženo od- akter-
jev, /ki jo povzročijo. "Tega ne vedo, toda to delajo,"'^'^ Posestniki
blaga so prevarane žrtve učinkov in povratnih učinkov, v katere zaple-
te akterje abstrakcija, ki so jo sani izvršili. Šele post festun, pra-
vi Marx, se z gotovimi rezultati razve jne ga. procesa se ..začne razniš-'
Ijanje o nastalih oblikah, v katerih je zasuta resnica. Kajti "posre-'
dujoče gibanje izgine v svojen lastenn rezultatu in ne zapusti nobene-
ga sledu".12 -.i V;
Cd» kod pa ina blagovna nenjava to abstraktno funkcijo? Kateri je v .; .
zadnji instanci glavni vzrok le-te? .To je očitno odločilno   vprašanje.
"V očeh večine meščanskih ekononistov in socüogov je Marxov nauk o
o fetiškem značaju blaga kvečjemu neobvezna spekulacija: brez zadostne
utemeljitve v realnosti, ki jo oni -seveda razumejo le kot  enpirično
realnostToda na kaj Marx ор1д7а svojo tezo, na čen tenelji? Če skrbno
zasledujeno odvajanje (Ableitung) pri Marxu skozi njegovih dvajset ali
•več logičnih korakov nazaj do začetne premise^ iz katere izhaja, Vidi-
no, da opozarja na funkcijo izenačevanja nenjanega blaga, ki je nenjavi
neodtujljiva, kot osnovno izhodišče«, Že na tretji stràni piše, da. 'fpi:Or-
rajo biti" razne vrste blaga; ki se v različnih proporcijah nenjavajo,
"■•'.. menjalne vrednrsti, ki lahko druga drugo nad.onestijo ali, ki so ned
seboj enako velikec Iz tega sledi, prvič s ustrezne nenjalno vrednosti
določenega blaga izražajo nekaj enakega/ Drugič pas non j.а.1Ш vrednost 1
nora biti sploh sano način izražanja^, 'pojavna oblika- neke vsebine,
ki se od te razlikuje."-5 Pozneje, nà začetku analize vrednostne oblike,
...najdeno; "x blaga A     y blaga B, ali.::x blaga A ge vredno y blaga Be.
(éC•) Skrivnost vsake oblike vrednosti tiči v tej enostavni.obliki
vrednosti. Njena analiza poneni zato tudi poglavitno težavo.""^^ In
spet: "Da bi odkrili-," kako se skriva enostavni izraz vrednosti kakega
blaga v odnosu nedi vrednostni dveh vre'!' blaga, norano najprej raznot--._
riti ta. odnos popolnona neodvisno od njegove kvantitativne plati, (./o')
Platno, = ■• suknjič je podlaga .enačbe."15 .     ^
c)_P£Stulat ekvivaljnce
To enačbo "Je Marx akceptiral kot fundanentalni postulat, ki ga razen
citiranja ni bilo treba posebej dokazovati. Dejansko, je bil skupna
osnova vsake ekonononske teorije vrednosti vse do Marxa, vključno s
klasično     pred Marxen. Vendar je znano, da so konaj 4 ali 5 let po
■ izidu prve knjige Kapitala meščanski ekonomisti prišli na dan s subjok-'
tiviscičnirf naukom o vrednosti, s teorijo nejne koristnosti, katero naj-
izrazitejša poteza je tajitev postulata ekvivalenceTa šola reducira
vrednost na "logiko dejanja izbire" (Pareto), in izbira predpostavlja
različnost, ne onakost vrednosti. Sicer to stališče naredi idealizem '
za netodološko osnovo ekonomije, toda naj bo kakorkoli že, na vsak na-
čin /nenjalno .enakosti vrednosti odtlej ni več nogoče obravanaToti kot
aksionatično resnico. Postulat ckvivalence je potrebno uteneljiti, njeA
■govo veljavnost dokazati. Ne sano, da bo to znova potrdilo analizo bla-^ .
ga; analiza bo s ten neizbežno doživela razširitev in poglobitev, in
ta razširitev zajema - če ne vse ne vara - tudi privzetje spoznavne.

problematike v analizo blaga in ekononije.'
Za dosego te naloge.je odprtih več peci, ned teni predvsen tista, ki
bi opravila polnovredno kritiko subjektivistične ekononije- in njeni'
koncepciji o gospodarsken vrednostnen računu in racionalnosti posve-
tila na dno.. Sano v kratken članku je to očitno nenogoče.' Nanesto tega
izbircmo skrajšan postopek, ki ina razen kratkosti še to prednost, da
zastre vso ekononsko problenatiko velikosti vrednosti in določanja vred
nosti ter dovoljuje izključno koncentracijo na vprašanje oblike blagovn
nenjave in blaga.'
ä)—%3£n¿e_u£orabe in de¿anj£ nenjave (Gebrauchshandlung und Tauschhan-.
dlung) ~
Z,o naš skrajšani postopek potrebujeno definicijo uporabne in nenjalne
vrednosti, ki po tej strani zadostuje Marxovi teoriji, po drugi pa je
tudi subjektivistični teoretiki ne norej o a linite zavreči. Taka naj-
bolj enostavna definicija je; da naj za uporabno vrednost velja aspekt'
kakega-blaga kot pred:iet dejanja uporabe, za nenjalne vrednost pa nje-
gov .aspekt, kot prednet dejanja nenjave. To je nanj tavtološko, kot se
zdi. Prob lena tika se s stvari preloži v dejanja z njini,' torej v prakso
(gelj   prvo tezo o Feuerbachu). Kajti tako se pokaže, da je poleg stvaj
ne različnosti obeh vrst dejavnosti važna še,okoliščina, da druga drugo
časovno in krajevno:antitetično izključujeta.' Dejanje uporabe in dejan-
je nenjave nista,sano naterialno različni, tenveč se bistveno razločuf'
jota _ tudi v času:,' To stanje vsebuje vzrok abstraktnosti nenjalnega po«*«-
Btopka.' Postopek je abstrakten, ker se, sploh lahko dogaja siono ob fak-
tični 'Jabstrakciji" od dejanja uporabe.' Antitetično prostorskočasovno
izključevalno raznerje ned u.porabo in nenjave kot dejanj ina torej za
našo analizo specifičen ponen in ga je treba v njegoven bistvu natan-
čno razuiaeti.
Na čen tenelji-ëasovna ločitev, kakšne vrste je njena nujnost?
Medtem ko je blago podvrženo menjavñ.,.riod n j égoViñíl lastniki, mora osta-
ti izvzeto iz vsakega dejanja uporabe,, Vzrok je ta, da dejanja nenjave
služijo sano eni sani vrsti sprenenbe, sprenenbi posesti nanreč, tj,'
spremembi različnih vrst blaga sano znotraj njihovega družbenega.sta-
tusa kot lastnina. In da se ta zgolj družbena sprenenba kot priznana
praksa in po svojih lastnih pravilih lahko izvrši, nora biti za.čas,
ki ga zahteva ta sprenenba, naterialna uporaba blaga izključem. Ali
bolj točno, naravni ali naterialni status blaga, njegov status kot,
prednet dejanja uporabe, nora biti nogoče ineti za nesprenenjenega.
Ali ta,predpostavka .v danen prineru ustreza dejstvOn, lahko-pustimo
vnenar. Kar blagovna menjava zahteva kot pogoj svoje nežnosti, je, da
k on trahi ra joče stranice lahko suponirajo in dejansko postulirajo, da bo'
ned transakcijo (ki sestoji iz kontrahiranja in izročitve blaga.) fizič-
ni status blaga, kolikor aficira njegovo uporabno vrednost, ostal ne-
poškodovajio isti. In kolikor se ta postulat nanaša na človeška dejan-
ja,ga je nogoče. neokrnjeno uveljaviti. Kjerkoli se dogaja blagovm
nenjava, se zato dogaja ob efektivni elininaciji ali :"abstrakciji" od'
uporabne vrednosti. To ni abstrakcija v nislih, tenveč abstrakcija de-
janja, v prostorskočasovni praksi nenjave. Stanje ne-dogajanja dejanj
uporabe je predpogoj dogajon.ja dejahj nenjave,. Institucija, ki rabi
uresničitvi tega stanja, je ti^,' Slininacija uporabe kot dejanja seve-
da ne poneni, da uporaba kot snoter blaga, torej kot njegova uporabna
vrednost, v nenjavi nina nobene vloge,' Nasprotno, uporabna vrednost
zelo živo zanina nenjajoče. Toda zaposluje jih le v njihovih predstavaili
in fantaziji, sano subjektivno; zaninanje se na trgu ne sme spremeniti
v dejanje. Na. trgu, v izložbah blago miruje, pripravljeno edino na spr^3'
membo posesti. Uporabi je saiao na ogled. Neko blago, zaznamovano s s-tal
no ceno, je pod fikcijo neke identične takšnosti (Beschaffenheit), ki

¿e ne nore spreneniti ne narava ne človeška roka. To ne izključuje
njegovega ogleda   (InaugenscheinnahLie) in skrbne presoje, poner janja
in preskusuje, niti njegovega predvajanja, to je od dejanske uporabe
blaga lahko ^ ce lo virtualno razločljivo o ICI juh tenu pa vsa ta priprava
na trgu služi sand ,za doznanje (Kenntnisnahû^o) in oblikovanje sodbe
pri odjenalcih, in pri vsej identičnosui talušnosti (Sosein) ostane od
jonanja blaga v uporabo (Ingebrauchnahne) ločeno >z neprenostljivo nejo.'
Nä trgu neka nevidna pregraja, trda kot steklo, ločuje subjekt in
objekt.Iz obnočja golega pojava pride blago v realnost prednetne prak-
se šele's prenosen iz javne sfere v privatno sfero novega 3,astnika.
Pri zadostni razvitosti, kapitalističnega prodi.jkcijskega načina se^-trž-
na sfera razprostira skoai ven čas.in vos" pros nor družbej in ponudba
blaga po stalnih cenah se" posplošio' Tukaj gospodujocin p2?avilon se
subjektivni idealizen 18. stoletja prilega kot ulit.'
Ločitev dejanja nenjave in dejanja upora.be je nenjavi lastna (v snislu
posestne sprenenbo ned lastniki blaga, ki tenelji na recipročnosti in
dogovoru) od vsega začetka. Vsaka nenjava blaga predpostavlja,^' da
ostane'fizična realnost blaga ned transakcijo nedotaknjena«-' To ni ovi-
ra, da je dejanje nenjave sano fizičen proces, dejanje s prostprskoča-
sovno realnostjo. Sano zaradi svoje enake prostorskočasovne realnosti
se nenjava in uporaba izključujeta. Pred nani je torej paradoksno
stanje, da ina dejanje, ki ina opraviti..sano z družbenin statusen bla-
ga in kontradiktorično izključuje ulcvarjanje z njegovin fizičnin sta-
tusen, sano kljub tenu fizično realnosti Abstraktnost, ki izvira iz '
elininacije uporabe, je .torej lastnost nekega fizično realnega dejan-,
ja, dasi sano, Zr^ ljudi, ki ra zuñen o njegov snisel kot dejanje'nenjave..
Kako. nan tukaj dognano stanje ponaga..I: uteneljitvi postulata .ekvivalen-
ce,' lahko na ten nestu sano nakaženo./ Popolnona na dlani je, da sub-
jektivistična* tajitev ekvivalence izhaja iz kontrarnega nespoznavanja
nenjalnega' fenonena, iz njegove interpretacije s pojni uporabe^in za-
dovoljevanja potreb ob popolnen zanenarjanju njegove^ realnosti kot
družbene oblike občevanja in njegove iz tega izvirajoče oblikovne do-
ločenosti (Pombestinntheit) e' Postulat eki va leno e zrase iz nen jalne '
abstrakcije, natančneje iz obliliovne identitete^ ki ustvarja "abstrak- '
cijo ned obena vrstana blaga, ned obena nenjalcena in njunini nedseboj-
.nini odnosi.' Abstrakcija po svoji str:^ni pa je navezana na reciproč-'
nost posestne sprenenbo kot "nenjave", torej na njeno družbeno-nec^o-
veško naravo. Sano enostranska prisvojitev., najsi bo rop ali pa ter-
janje tributa ali pa tudi prisvojitev od. narave, ne zahteva ločitve '
apropriacije,od uporabe (zaužit je lahlco predstavlja prisvojitev).' S
ten objekti enostranske apropriacije ne dobijo abstraktne vrednosti,-
ki bi bila različna od njihove fizične koristnosti.   Abstraktna vred-
nost, je pojem, ki -je sploh koncipiran sano zadel j nožne enaJioveljav-
nosti.različnih uporabnih' objektov v družbenen relacijsken obnočju nen-'
jave¿ Na menjalno abstrakcijo kot bazo oblike vrednosti se navezuje raz-
širjena analiza.
e)_OMiJcovni_elementi men^ '. .
Izraz menjalna^abstrakcija uporaïïljan v snislu abstraktnosti, ki ¿e '
dejanju nenjave lastna s ten, da so po svojen bistvu dogaja ob dejan-
ski ločitvi od vsakršnega dejanja uporabe.■Izraz torej ni identičen z
Marxovina pojnona vrednostna'abstrakcija in blagovna abstrakcija, ki se
nanašata na abstraktno delo; nasprotno'pa se podreja terninona blagovna
oblika in oblika vrednostiД5а Menjalna abstrakcija pa ina z blagovno
abstrakcijo skupno to ,da.se odtegne zavesti akterjev v dejanjih, v
katerih jo ti povzročijo. V teh .cejan::ih so posestniki   hlaga   zavzeti
od svojih poslovnih interesov in ne no.rejo hkrati videti oblikovnih
ôjaplikacij svojega ravnanja. Zavest o abstrakciji v aktu abstrakcije

-je nemožnost v sebi, ker bi abstrakcija sama izostala, če bi bila za-
vest naravnana nanjo namesto na menjavanje.' .
Za spoznavnoteoretične namene tega članka je glavni poudarek znotraj
menjalne abstrakcijo na določitvi menjalnega akta v ožjem smislu, kjer
se strnejo bistveni delni elementi abstrakcije, ki ga lahko štejemo    '
za njeno pravo shemo. Shema opisuje akt prenosa posesti blaga m.ed nje-'
■govimi menjalci kot:čisto gibanje substanc, ki se s postopkom material-
no sploh ne spreminjajo in ki so možne izključno kvantitativne diieren-
ciacije, skozi abstrakten prostor in abstrakten čas. Te določitve se .
bodo zdele tudi brez formalnega izvajanja, ki ga tu ne moremo opraviti,
v svojem   izvoru iz menjalne abstrakcije dovolj verjetne, da bi lahko
rabile za nemene razlage.'
Poudarek je natem, da so elementi menjalne abstrakcije čisti elementi
forme, ki - odtegnjeni vsakršnemu zaznavanju - ne dopuščajo drugega
dojemanja kot refleksijo v čistem pojmu. Toda ne izhajajo iz pojma,
ne iz mišljenja! Izvirajo iz "družbene biti',' namreč kot slep, toda
vendarle spoznaven in odvedijiv rezultat procesa menjave, torej iz
kavzalitete^človeškega ravnanja, to je prostorskočasovniii, i zgodovinskih
dejanj.' Ni človeško mišljenje tisto, ki iz svoje notranje spontanosti
rodi te oblikovne abstrakcije, temveč je obratno družbena oblikovta
abstrakcija blagovne menjave tista, ki ustvari čisto mišljenje in z
njim ločitev umskega in fizičnega dela (Kopfarbeit und Handarbeit).
Dokaz te teze povzroča svoje bistvu ustvarjajoče težave.' Vendar pa je
možno, čeprav ne brez truda, po golem navodila tu podanega opisa menjal
ne abstrakcije priti do natančne in popolne določitve njenih oblikovnih
elementov. Vsakdo pa, ki se ne bo ustrašil truda, bo odkril, da se po
tej poti oblikovnogenetično razložijo tisti pojmi, ki so po tradiciji
znani'  kot čisti razui:iski pojmi (reine Verstandesbegriff e)'in ki po-
menijo, bodi v ontološki ali epistemološki interpretaciji - osrednji
problem, na katerem si je teoretska filozofija od "prvih filozofov"
do_danes zaman lomila zobe.16
ii®a^¿¿ \ëP£22:^X^® teo_rije .
Sao" ti v cem "Je, gledano z maries ist ične ga stališča, racionalno jedro
teoretične filozofije? V vprašanju; Kako j-.e možna veljavna spoznava
narave iz drugih virov kot iz virov ročnega dela? Pilozofija je v bis-
tvu tako stara kot ta problem.. V antiki je bila naloga filozofov, da'
s sredstvi umskega dela spoznava naravo, v novem veku postane ta spo-
znava naloga naravoznanstva (Naturvjissenschaft) , medtem ko filozofi
od Descartesa naprej skušajo razlagati prav naravoznanstve in njegov) '
možnost. V obeh epohah je spoznava narave s sredstvi duha nepogrešlji-
va nujnost za gospodujoče razrede пеЊ družbe, ki temelji v antiki na
enostavni, v novem velcu pa na kapitalistični blagovni produkciji, 'Tu
kot tam je gospostvo nad'produkcijskim procesom prešlo od manualnih
■producentov na razred ne-delavcev, ki gospodujejo kot kapitalisti, tj,
s sredstvi denarne oblasti. Veljavna spoznava narave iz^drugih virov
kot iz virov ročnega dela je bila v tistih časih in je še danes nepo-
grešljiva družbena nujnost.
Seveda na tem mestu ne more biti ne priložnosti ne namena, da bi se
spuščali v najrazličnejše odgovore, ki jih "je ta problem, doživel v
2500 letih zgodovino filozofije tja do Wittgensteina, Dev^eya ali Ber-
tranda Russela. Tu naj zadostuje, da opozorimo na to, da so ti odgo-
vori vseskozi izraženi z broiačasno nezgodovinski:ii pojmi, tako da'se '-^
posebne potrebe družbe, ki izvirajo iz blagovne produlccije, prikaguje-'-
jo kot nespremenljiva naravna nujnost.' Temu miselnemu način-u postvalja"
no nasproti marksističen odgovor: spoznava narave, ki v družbah z b?.a-

govno produkcijo postane.nujna, kategorialnp temelji na menjalni ab-   :
strakciji. Menjalna abstralccija je prostgrskočasovna, zgodovinska kore-
nina brezčasnega, abistoričnega mišijenja.\V oblikgh tega mišljenja
razumljena narava rje; narava v blagovni obliki.17.
f)_G3lDan¿e_in materija
a""izjava mora^tu ostati nedokazana, teza, ker je'n j eia potrditev v
posameznostih na tem mestu nemogoča. Za njeno .oporo pa naj navedemo
dve splošni karakterizaciji sodobnega naravoznanstva in niselnega na-
čina јП^.. katerem temelji.' Prva je Engelsova: "Gibanje je način bivanja
materije. Nikoli in nikjer ni bilo in ne more biti materije brez gi-
banja. Gibanje v vesoljstvu, mehanično gibanje manjših mas na posamez-
nih^nebesnih telesih, molekularno nihanje v podobi toplote ali elek- :
tričnega ali magnetnega toka, kemično razkrajanje ali spa janje, organ-;.,
sko življenje - v tej ali drugi izmed teh oblik gibanja ali'v več hkra-
ti je vsak posamezen snovni atom sveta v vsakem danem trenutku" .18
(podčrtal Engels)
Druga je Russelova:
"Teorija, da fizikalni svet ni nič drugega kot razgibana materija, je,
bila- osnova priznanih teorij o zvoku, toploti, svetlobi in elektirci-
teti."19
To obvezno medsebojno.druženje materije in gibanja izvira iz Galileje-
ve definicije, vzstrajnostnega principa,2o Ta definidja je bila sklep- •
nik za izdelavo matematičnih in eksperimentalnih metod, s katerimi, je
Galile j costal utemeljitelj r.odemega naravoznanstva,' Kako razlagamo,
izhajajoč iz, nase teze, spoznavnoteoretične njene notranje možnosti?,
Y luči Galile jeve definicije vztrajnosti dobi gibalna shema menjalne,
abstrakcije pomen D.inimuma tistega, kar sploh še je fizičen dogodek.
Gibalna shema menjalne abstrakcije tu postane metodološka spojka med
matematiko in naravo.' Naravni fenomen, ki ga je po tej elementarni obli-
ki mogoče konstruirati kot "sestavljeno gibanje", postane tako ipso '.
facto podredijiv oblikovnim "elementom menjalne abstrakcije in desto- / '
pen matematični obravnavi.',Temu točno ustreza dejanski postopek kvaniti-
ficirajoče spoznave narave.Pestavi se hipoteza v matematični formulaci-
ji in se verificira s konfrontacijo z naravo ali-pravilneje s konf.ron-
taci jo s skrbno izoliranim- specif ičniii naravnii dogodkom, za katerega'
hipoteza vsebuje definicijo.   Ta konfrontacija se dogodi v eksperimen-
tu.'   Če eksperiment prinese prepričljivo verifikaç.ijo, se hipoteza
povzdigne v "naravni zakon", ki zdaj v izolacijskih pogojih eksperimen- -
ta v enakomernem ponavljanju jamči isto kavzalnost. To jamčenje je
eden brezštevilnih rezultatov modernega kvantificirajočega raziskovan-;.:
ja narave, od katerih so odvisni kapitalistični, podjetniki pri instala-
ciji serijskih fabrikacij blaga za trg, torej v procesu uvrednotenja -
svojega kapitala. Te serijske fabrikacije so povečani, sicer pa natan-
čni posnetek laboratorijskih eksperimentov sodobnega eksaktnega „паШ-^
voznanstva. S tem'se zaključuje ne samo znanstvenologični, temveč tudi
tehnološki in tudi političnoekonomski krožni tok,.o katerem tu zasto--
pana teza obeta sistematičen odgovor na Marxovih.tleh. Spoznava narave
iz drugih   kot iz virov ročnega dela, namreč iz umskega, ki je od roč-'.
nega dela nepremostljivo ločeno, je dejansko neizogibna nujnost kapita-
listične blagovne produlccije.' -       ...
h)_Ref leksi ja nenjalne^abstrakcije
V pretresanjih zadnjih dveH razdelkov (f ing) smo suponirali, da je '
menjalna abstrakcija : vstopila v zavest in si nadela adekvatno pojmov-
no obliko.'.Po naši ekspoziciji menjalne abstrakcije je to nedopustna
supozicija.' Kajti prvič s abstraktna ni zavest D-enjajočih temveč samo

njihovo dejanje. DjTugič pa zavest o abstrakciji sploh lahko nastopi
šele post festuLi in ne in actu.' Tretjič je zavest o abstrakciji nožna
sano v čisti pojnovni obliki, brez posrednjočih sprehodov, brez nož-
nega direktnega izpričanja njene geneze, ^ako je torej nogoče razlo-
žiti to genezo?   . . ,
Tu se norano spet onejiti,na odgovor, poln abstraktne splošnosti, tako
rekoč na princip odgovora. Zavedanje nenjalno abstrakcije je nožno sa-
no, če se abstrakcija pojavi sana zase.' To se zgodi sano v obliki de-
narja, in sicer kovanega denarja. "Enosta^ma oblika blaga je tedaj
klica denarne^ ob like", pravi Marx v sklepnen stavku svoje analize obli-
ke vrednost1.21 Î0 analizo predstavljano tu kot znano, vendar naj' pou-
darino nekaj. poglavitnih točk.'
Na^os'novni'~'s t opn'Ji'"" enostavne, "p o sani čne ali slučajne oblike vrednosti"
nenjalna abstrakcija Še ne dobi kakega ločenega izraza, naj gre za nen-
jalna dejanja ned sanoraslini skupnpstni na prazgodovinski stoiDnji ali'
za izolirane akte naturalne nenjave. Na višji stopnji "totalne ali raz-;
vite oblike vrednosti" nnožica posestnikov blaga stopi v nrežo večstran-
skih nen jalnih raznerij okrog različnih številnih vrst blaga.'- "V tej   '
indirektni nenjavi stopi ena vrsta blaga nasproti vsen ostalin,. katerih
nenjave posreduje.' Čeprav tO blago, ki figurira kot "posebna oblika •
ekvivalenta" še ne prevzane kake "vrednostne podobe", ki bi bila raz-
lična od njegove uporabnovrednostne "naturalne podobe" (gebrauchswerte
"Naturaligestalt"), pa posebnost njegove funkcije vendarle izstopa v '
postulatu, da'ga je treba ned čason, ko na ta način fungirá,, suponira-
ti kcb prosto vsake naterialne sprenenbe.' Tea postulat nedvonno ne iz-\n.ra
iz njegove uporabne vrednosti. Po drugi strani pa se blago, ki služi
kot.ekvivalent, izbere tako, da je tenu po nežnosti prinerno.',Na tacua-
cín se prikazuje v vrednostni obliki osnovani značaj splošne zavesti,^ .
kljub tenu spet vezan na posebnost njegove določene uporabne vrednosti.
Obliko vrednosti tu torej zakriva še naturalna^oblika, čeprav ali prav
zato, ker daje le -tej fetišu podoben blesk. Še posebej v prinerUj'ko
je ta posebna oblika ekvivalenta vezana na žlahtne kovine.' Sicer Ic-te
opravljajo svojo funkcijo že v internacionalnen nerilu in torej dobijo
za svojo ekvivalentno obliko praktično splošno in univerzalno veljavo.
"Toda vse to je še zelo nerazvito; žlahtne kovine začenjajo postajati
pretežno) in splošno denarno blago, toda še ne kovano, ki se zanenjava '-
še zgolj-po čisti teži."22 v tej vlogi splošnega ekvivalenta dolga sto-
letja obdržijo svojo surovo kovinsko obliko kot palice, kepe ali zrna,'
vsakokrat jih je-treba žagati ali raztopiti, stehtati, preveriti njiho-
vo čistino itd., skratka,..treba je ravnati z njini ustrezno njihovi
. kovinski naturalni obliki.! Prav te fizikalne operacije pa so zato, kar'
zahteva trg, sitne ovire in nepopolnosti, ki jih prej ali'slej odpravi-
jo s kovanjen denarja*' Ta daljnosežni korak se je prvič v zgodovini do-
godil ok. 680 pr.n.št.' na -jonski strani Egejskoga norja, v Lidiji ali
Frigiji.
"Iz Jonije se je novi pronetni nedij razširjal preko Egejskega^norja
v   v Aigino, Evbojo, Korint-.in Atene in nalo pozneje v grška sadišČa    '
v Italiji in na Siciliji.' Torej je bila grška družba prva, ki je te-
neljila na denarnen gospodarstvu. Ponenbnost tega razvoja so redko-
kdaj zaslužno ovrednostili."23 '    ,
Uvedba in hitra razširitev kovanja denarja je zanesljivo, nerilo noč-'
nega povečanja trgovine v tisti epohi, s katero je blagovna produlcci- '
ja, z Engelsovini besedani, "vstopila v stadij svojega popolnega razvo-
ja."

S Eovañjen denarja' se je dosedanje raznerje, y kateren je bila vred-
nostna oblika blaga podrejena-, njegovi naturalni obliki, obrnilo:
družbena oblika vrednosti se za svoje funkcionalne namene poslužuje
določene in posebne naturalne oblike. Naravni snovi je tu naravnost ;
vžigosano, da ni določena za uporabo tenveč sano še za nenjave.' Avto-
riteta, ki kuje denar - pa naj je bil to v začetku, privatni trgovec
ali pa "tiran" z uzurpirano kraljevsko oblastjo. - garantira težo in
čistino kovancev in obljublja, da bo kovance, ki so se do' določene ne-
re obrabili,■ nadonestili s polnovrednini.' Kovanec je torej stvar, ki
je konfomna s postulati nenjalne abstrakcije, abstraktna stvar, za'       ,
čutno narejena oblikovna abstrakcija (sinnlich gemachte Foniabstrak-
tion). Osnovi te stvari trdi občevalna praksa, da je materialno nespre-
menljiva, da je snov,nad katero čas nima oblasti in ki se vendarle po-^
tika v svetu materialnih stvari, da mu služi za "ekvivalent" in jo ob-
vlada.'
Očitno je torej in v mojih ooèh nujno prepričevalno, da je kovani denar
s tem,^      'c ' tri, da je stvar, ki je konformna s postu-
lati denarne abstrakcije, iskana spojka, zaradi katere menjalna abstrak-
cija.iz družbene biti žene k zavesti in lahko postane pojmovna abstrak-
cija.' Vsakdo, ki ima v žepu kovance in razume njihovo funkcionalno
uporabo, mora imeti v glavi čisto določene pojmovne abstrakcije, ali se
zdaj tega zaveda ali ne.'   ajti kovance obravnava dejansko tako, kot da
bi bili iz neuničljive in' neustvarjene substance,-ki ima vrh tega še
zelo čuden način gibanja med stvarmi na trgu.' O svojih novih pojmih si
bo posestnik denarja morda sam dal zelo meglena pojasnila, in morda mu' ',
čisto uide, da se in v čem se razlikujejo od fizične nature njegovih ko-
vancev in sploh od zaznavnega sveta.' Kljub temu pa je historično določ-
ljivo dejstvo, da so tu postali potrebni pojmi v natančnem" in ' formal-
nem smislu besede, ki se nanašajo nacisti svet," o fizični takšnosti, -
katere priča zaznava ravno nasprotno. Samo za'^to, da bi se poslužili '
denarja, za njegove očitne komercialne namene in si zagotovili vse pro-
fitne možnosti, ki^ postanejo z njim dosegljive, pa reflektira na zavest"i-
o pri tem sproženih abstrakcijah gotovo ni potrebna.   Nasprotno pa za-
vođenje (Bewusstwerdung) le-te v posameznem, tj. njim primerno obli-:.  '
kovanje m-išljenja, besedne označbe in definicije v zvezi z njimi, razi-r
skava njihovih :notranjih povezav in protislovij med seboj (kakor.miro-:
vanje in gibanje, substanca in atom, kontinuum in diskretum, itd.' itd.)
ter njihovega odnosa in vendarle nasprotnosti do čutnega sveta, itd. '
- to ni več stvar trgovske bistroumnosti, ki je iznašla kovanje denar-
ja, tenveč rezultat velikanskega miselnega napora, ki so ga Grki ine-,
novali'"filozofija" in katerega prvi začetki segajo nazaj do ene ali',
dveh generacij po prvotnen kovanju denarja. S ten ni rečeno, da zavo-
đenja nenjalne abstrakcije ne noremo ineti za avtonatično nujnost po
poti nehanične determinacije, tenveč je potencialiteta ekononskega
razvoja, ki je pogojena in j-i> je tako nogoče jasno in razločno defini-
rati.'^ In kar spodbuja tak napor, ni ekonnski interes v ožjen sni slu, '
tenveč so razredni interesi, v katerih se ljudje reprezentativno iden-
tifioirajo s svojo družbo.' Grška filozofija, ki naj bi, če sno z našo
teorijo na pravi poti, preko tega napora do posaneznosti postala dos-  ■   .
topna kritiki" (v enfatičnem Eegloven in Marxoven snislu besede), je'   -  ■•
razunljiva kot ideološki dosežek (Leistung) antičnih trgovskih in de-
narnih kapitalistov kot tistega razreda, ki je Organiziral grško in
rinsko družbo kot slnipnost prilaščanja (Aneignungsgeneinschaft)^denar-'
nih lastnikov, pri kateri producenti niso bili udeleženi, tenveč so bi-
li njen prednostni objekt prilaščanja kot sužnji.' Sužnji'niso inoli
pravice posedovati denar in - ustrezajoč tenu kriteriju - niso bili

Kar zdaj s ten, da je nenjalna abstrakcija postala pojen (Begriffwer-
dung der Tauschabstraktion) dobi svojo obliko in zgodovinsko stopi v    -,
bivanje, je od ročnega dela kons t i tue i ona Ino ločeni^ logično neodvisni
intelekt.' Njegova neodvisnost izvira iz tega, da so oblike, v katerih   ',
se giblje, neposredno družbene oblike, nanreč elenenti nenjalne abstrak-
cije, ki je na osnovi blagovne produkcije nosilec družbenega neksusa«
Od tod univerzalna splošnost pojnov "čistega" intelekta. Toda čeprav'- .
izvira sano iz neposredno in prvotno družbene narave njegovih pojnov—'
nih oblik, pa ina neodvisnost intelekta sano tisti individuum, kl nis-
li v teh oblikahc Kakorkoli posredovano, je neodvisnost neodvisnost
individualnega intelekta, in v njen je posredovanje izbrisano.'
k)Jiapačna_zavest •■• :■
Minogrede sno 'ze""onenili, da v nenjalni abstrakciji čas postane nehi-
storičen čas in prostor negeografski prostor; postaneta "abstrakten ~
čas" in "abstrakten prostor", brezkončen čas in breznojen prostor.' V
tej določenosti (Bestinnthait) postaneta okvir pojnovanja narave kot ',
golega sveta objektov, ki je v antitetičnen nasprotju s človeški:! sve-
ten družbe. Ta pojen o naravi prej ni obstajal, in popolnona nezdruž-
ljiv" je s človeškini in družbenini poneni snisla (Sinnbedeutung), ki'
navdihujejo nagične in nitološke predstave o naravi« Narava in človeš-
ki svet si stojita nasproti brez pojnovnega posredovanja, brez antro- '
ponorfnih unesnih instanc. Narava v ten noven objektnen snislu je nepo-
sredni in izvoljeni spoznavni objekt neodvisnega intelekta,' za razume-
vanje in raziskovanje katerega je iz\'virov nenjalne abstrakcije opren-
Ijen s prinernini pojnovnini sredstvi. Vsen iz menjalne abstrakcije
izviraj očim pojnon je skupen brečasovno nezgodovinski značaj, ki-, ozna-
čuje tudi ta pojen o naravi kot kvantuicirajoči objektivni svet, V
nenjalni abstrakciji družba sana sebe izbriše.' To je skrivnost tega'
objektnega pojna- in njegove družbene geneze kot tudi njegove veljav-
prosti za naravo.
Y tej genezi izvirajoči neodvisni čisti intelekt nina nobenega^sledu
svojega izvora. Z genezo je zanj izbrisan v genezic' Postal je človeška
posest kot najbolj nedognana od vseh ugank, kot njegova neraziimljiva
razumska možnost. Abstraktni razum nore storiti družbeno nujno, vendar
to dela z napačno zavestjo, uganka je filozofskozgodovinsko zapečatena
v dolgem seznamu imen - logos, nous, intellectus purus, ego cogitans,
duh, transcendentalni subjekt idr. Toda senca napačne zavesti intelektu
ne zastira sano njegovega lastnega bistva, tenveč je razprostrta čez '
vse področje družbenih odnosov in.udejstvovanj   in človeku naredi nje-
govo lastno zgodovino nespoznatno.24
Sposobnost abstraktnega razmia nastane človeku na uvideven način^ob'
od.ločilnen obratu v zgodovini, ob kateren zgubi kontrolo nad družbe-
nin procesen. Njegova neodvisna , iz inherentne logike usnerjevana
"ratio" nu tako služi sano še kot nepogrešljiva luč, da bi se znašel'.v
svojen v tene zaviten svetu. Toda prav ta konstelacija onogoča nadar-'
jenost njegovega nišljenja z idejo resnice,- s kritičnin in sanokritič-
nin snislon. Ideja resnice se v zgodovini pojavi kot posestvo napačne
zavesti.' Je napačna ideja resnice, popačena od ločenosti abstra ktnega
razuna od ročnega dela, od "živega dela" v Maipcoven   snislu. Znotra.j te
ločenosti je vprašanje po brečasno absolutni resnici, na katerega a
piriori ni nogoče odgovoriti.' Ta protislovna povezanost   napačne zaves-
ti in ideje resnice konstituira čudni in čudoviti fenonen filozofi^e'in
njene diskusijske skupnosti, ki se vleče skozi vse epohe blagovne x-^o*'-
dukcije.' Tenelji na skupnen, iz nenjalne abstrakcije izvirajočen poj-'
novnen inenovalcu. Prag preseženja sanega sebe (Selbstaufhebung) dose-^
že v Heglu, ki spozna tene ki vlada v razumskih pojmih, v njeni splošni

in prvotni naravi in prodre do. dialektične koncepcije resnice kot ča-'- '
sovno pogojene in procenzualne. 3?Qda tudi on razme nalogo kot inenen-f \
tno duhovno - "spametovati razum" ("den Verstand zur Vemuft zu bring-í-i ]
en"), kot pravi. Šele Marx stopi iz filozofije (vendar ne iz filozof-' Í
ske-diskusijske skupnosti) in dojame, da "gre za to, da svet spremeni-' j
no", torej odstranimo tene ustvarjajoče blagovno produkcijo in jo nado- ]
nestino s svobodno   asociacijo producentov.'
Skle£i_                  - .
"^daj norano pojasniti tudi navidezno protislovje, ki sne ga dognali ^
ned spoznavnoteoretičnini pojnovanji Engelsa in Lenina po tej strani
ter G. Thon s ona in mene po drugi strani. V resnici tega protislovja
sploh ni. Obe strani pojnujeta osnovne spoznavne pojne razui:La kot ab-
strakcije, ki izhajajo iz biti in ne iz nišljenja. O tem fundamentalnom
stališču materializma ni razlike v mnenju.-.Razlika je samo v vprašanju, \
kako je treba misliti abstrakcijski proces.' (Abstraktionsvorgang), s. \
katerim razum pride do svojih neizogibno potrebnih spoznavnih pojnov. I
O ten pa seEngels in Lenin nista izrekla, nedten.ko G. Thonson in jaž ]
prezentirava k tenu vprašanju decidirano teorijo.' Izrazi, kot so "od-^-'v^' =
sov", "refleksija", "zrcaljenje", ("Abbildung", "Reflexion", "Widerspi-
egelung"), ki jih pogosto uporabljajo v obravnavah o naterializnu, so "' ;
sano besedni pojni, ki veliko prej označujejo nanjkanje izpeljane teori- ¡
je, kds-.da bi sani lahko nadoneščali tako teorijo ali jo naredili nepo- ]
trebno. Znak za to je njihova pavšalna splošnost, ki se specificirane ■
razlage za posanezne spoznavne pojme niti ne loti. Ti besedni pojni so i
takorekoč etiketa za posodo, katere vsebino., je treba šele najti. G. j
Thomson in jaz se      ukvarjava s to vsebino.' V mojih pojmih jo je no- \
goče strniti takole: ;
Abstrakcijski proces, ki vsebuje razlago za spoznavne pojme razuna, je j
celotni družbeni proces blagovne produkcije sam.' Je zgodovinski proces ]
neke realne abstrakcije (Realabstraktion), ki se dogaja v izmenjavi j
blaga in zaradi katere le-ta lahko služi kot vehikel za ppdružbIjanje j
v zameno za kolektivitete produkcije v poprejšnjih epohah. Ta preokret \
sovpada z nastopoxn kovanega denarja, v katerem nenjalna abstrakcija j
pride do svqjega občutnega prikaza (sinnfà*llige Darstellung).' Način,  ' |
kako se realna abstrakcija nenjave.s ten vsili zavesti in fornirà ab- i
straktni razun, je nogoče v nenetafori^nen snislu-inenovati "refleksijo",j
ker je reflektirana bit sana že abstraktna, nanreč'denar, abstraktna ' j
stvar. Proces nenjave ni nišljenje toda ina obliko nišljenja, abstrak- \
cijsko obliko "čistega"~hišljenja. Oblike abstraktne zavesti so nepo- i
sredno proizvodi družbene baze, toda zavest teh oblik je nnogovrstno'
posredovana in težaimo pridelan del nadzgradbe. Ta relacija daje spe- \
cifične razlage posaneznih pojnov.' Prav tako daje razlago spoznavne \
funkcije, za katero so ti pojni pripravni. Kajti nenjava blaga ne :       .. i
ustvarja oblik, ki jih posreduje"^ reflektira joči zavesti, tenveč jih i
sano abstrahira. In^aicar jih abstrahira od narave, od naravne baze, ' ;
ki je osnova družbe.^5 v spoznavni dejavnosti se abstraktna narava ta- ;
ko kot rezultat slepih, objektivnih posredovanj, aplicira na.konlrretno' ¡
(gelangt die abstrakte Natur zur Anwendung auf die konkrete).' i'^a ta na- i
čin se pojasni uganka, kako p ride do spoznave narave, ki je za prakso. !
izkoriščanja nujno:potrebna iz drugih virov kot iz virov ročnega dela. j
Та^teorija je precizna potrditev Marxove teze, ki sno jo postavili na
začetek tega spisa in ki kot noben drug stavek formulira kvintesenco \
historičnega naterializna. Z našo teorijo se v posanesnen duokaže, kako i
v prineru "čistega razuma" in njegovih spoznavnih pojmov "družbena bit j
ljudi določa njihove^ z^^vest".' Ta način razlage pojmov razuna, ki so v   ' ]
svoji vsebini brezčasni, je skozinskoz zgodovinski. Pokaže se zgodovin- ^

al^ia povzročitev (Verursachung) te nezgodovinsko oblike zavesti.'^^
Pokaženo, da je abstraktna ra ziinska .oblika spoznave vezana na. čisto
določene, na balgovni produkciji tenelječe družbene fornacije. Če se
končajo te družbene fornacije, poten se konča tudi veljavnost te- vrste
.spoznave in zavesti.,, ki jo karakterizira ločitev od ročnega dela. So-'
cialistična družbena fornacija nora•teneljiti ha strukturni določenos-
ti (Strukturbestinntheit) delovnega procesa sedanje visokopodružblje-
ne produkcije. Ni potrebno veliko vpogleda v oblikovne povezanosti,      %
ki izhajajo iz tega, da bi vedeli,   da; taka družbena baza zahteva enot-
nost intelektualnega in nanualnega dela.' Spoznanje, na kakšen način
postane ta enotnost nožna,    zahteva oblikovne analize na podobni ravni
kot pričujoče. Za zgraditev socialistične (in konunistične) družbe pa
seveda ne zadostuje, di^ se spozna enotnost glave in roke sano v njeni
nežnosti, treba jo je z zavestjo   uresničiti in prakticirati, in to
zahteva celoten in popoln   žgodovinskonaterialističen vpogled v kavza-
cijo družbeno potrebnih nišeInih oblik sploh.' Na splošno so družbeno
potrebne spoznavne oblike neke epohe določene s fornacijo družbene sin-
teze, d.ružbene ]Jovezanosti te epohe. Družbena sinteza je podvržena po- '
nenbnin zgodovinskin 'sprenenban, in s toni se spreninja družbeno potreb-
ni niselni način.
Z ločitvijo roke od glave je povezana ločitev ekonôhije, in spoznave«
.Med kategorijani' blagovne ekononije in kategorijani spoznave narave
ni .nobenega logičnega posredovanja.' Ta antitetični dualizen je izraz
nenadzorljivosti (Unlcontrollierbarkeit) in breznačrtnosti družbenega'
procesa-,na bazi blagovne produlccije; socializen postulira njegovo iz-
ginotje.' Oba' dela dualizna- izvirata iz blagovnega raznerja in zraseta
iz njega kot dvojčka iz istega jajca, vsak v svojen ločenen bistvu,
vsak s svojin razvojen, po svojih lastnih notranjih zakonih.' Klicno ob-
liko dualizna bi noralo biti nogoče spoznati iz blagovne analize. I)a
se to Marxovi\'analizi blaga ne dogodi, daje vzrok za njeno kritiko.'
Hiba se pokaže v neostr?. razne jitvi ned,   obliko vrednosti" in "substan-
co vrednosti", abstraktno obliko in-abstraktnin delon* Sta oblika in
delo oba abstr-^-ktna iz lastnega vzroka, ali pa je abstrakcija osnovana
sano v obliki, in delo ni niČ-'drugega kot abstraktificirani objekt?    '
"Menjalni proces/ne daje•blagu, ki ga spreninja v.denar, njegove vred-
nosti, tenveč njegovo specifično obliko vrednosti." V ten že prej.ci-'
tiranen sta'Vku, iz 2. poglavja pride razne jitev do jasnega izraza. Toa
da v analizi 1. poglavja ne'pride do nedvounne izpeljave. Z netaforič-
no^ rabo analitičnih po-jaov, ki je lastna Marxovenu kritiČnenu snislu,'
se- to pogosto za tenni*'Kljub tenu'postane prepletenost oblike vrednos-
ti in substance vrednosti na vidnih nestih očitna.'/Tako p iše v oddel-
ku o fetišken značaju blaga s ,      , .     .
"Uporabni prediaeti postanejo blago sploh sano zato, ker so.produkr, '
ti takih privatnih del, ki se opravljajo neodvisno eno.od - drugega i^'
Konpleks teh privatnih del tvori družbeno celotno delo.--/Ker stopa-
....  jo producenti v družbeni kontakt šele z nenjave svojih delo\Tiih
.produktov, se tudi specifični družbeni značaji njihovih privatnih
del pokažejo šele v okviru te nenjave."^7
Toda od kpd ina j o dela, nedten ko so privatna dela, "specifično dr-až-
bene značaje", ki jih ne dobijo iz nenjalnega procesa, anpak nasprotno
"se šele pokažejo v okviru te nenjave", torej očitno že eksistirajo
pred nenjave. in .neodvisno od nje? Seveda se zdi,   da naslednji stavki
to nesoglasje spet odpravijo? r.
"Ali, posanezna privatna dela se v resnici izkažejo kot členi y dru. ž-^-
benega celotnega del.a šele s ponočjo odnosov, v katere postavi nen-
->155-
•"vjava'de lovne produltte in z njini njih producente. Le-ten se zato
zdijo družbeni odnosi ned njihovini privatnini deli kot to, kar so,
tj. ne kot neposredno družbeno raznerje ned osebani sajiiini v nji-
hovih delih, tenveč, nasprotno, kot stvarna-, (naterialna) raznerja
ned ljudni in družbena raznerja ned stvarni."
Kritično razstaviti to jedrnato Marxove dikcijo je nožno, čeprav ne
lahko. "Neposredno družbena raznerja ned osebani srnini v njihovih
delih" so znonenja kolektivno opravljene produkcije, v kateri se druž-
beno celotno delo "aveljavlja v svoji .resnični identični podobi.' V bla-
govni produkciji se dogaja ravno nasprotno. Tukaj se družbeno celotno
delo uveljavlja v protislovni obliki. Ta protislovna oblika ina obli-
ko "odnosov, v katere nenjava postavi delovne prod-ukte in z njiiai njih
producente". Družbeni nen jalni proces delovnih i^roduktov kot blaga,
torej blagovna oblika delovnih prodtuktov, je torej protislovna podoba
družbenega celotnega dela. Torej sno vendarle spet pri "specifično
družbenih značajih njihovih privatnih del", ki se nenjajočin privatnin
producenton pokažejo v nepravi obliki blagovnih raznerij. njihovih pro-
duktov v nenjavi in. zato kot družbena raznerja ned stvarni oz.' stvarna
raznerja ned Ijúdni.' V resnici družbeni značaji dela, ki spadajo v ko-
lektivno produkcijo, še naprej trajajo, čeprav zdaj stojiiao na tleh
privatne lastnine. Podiužbl ja ječa funlccija blagovne nenjave torej ne
izvira iz te občevalne oblike sane, čeprav "stvaren", ki jih spreninja
v denar,  ... daje njihovo specifično obliko vrednosti", tenveč izhaja
iz uveljavljanja privatnih del kot družbenega celotnega dela s ponočjo
po krivici jin indiciranin "specifično družbenin   značajen".'. ■
Iz tega prenika podružbljajoče funkcije iz blagovne nenjave v delo je
nogoče pojasnitij zakaj je pri Marxu oblikovnasôaliza blagovne nenjave
izostala. Vloga blagovne oblike za forniranje zavesti posestnikov blaga
ostane neizčrpna.' Določenost forno abstraktnega razuna, v resnici epi-
fenonen blagovne oblike, ostane sirupa j s celotnin razvojen naravoslov-
ja izključena iz naterialističnega razunevanja zgodovine, antitetično
dvojčično raznerje ned ekononijo in spoznavo pa nedojeto.
Vendar pa noran izrecno poudariti, da noja kritika Marxove analize bla-
ga^seveda ne služi njeni pavšalni zavrnitvi. Kritika sana je sploh šele
nožna na tleh Marxovega niselnega stališča, z ravnanjen po učnen pri-
neru njegove netode,' ki ga je Marx san postavil-v analizi blaga.' Ta
kritika torej nasprotno služi razčistitvi in razširitvi Marxove analize
blaga.' Posebno ponen analize blaga za kritiko politične ekononije osta-
ne neznanjšan.' Pridruži se pa njen ponen za kri t ileo teoretične filo-
zofije in v nadaljnjen snislu sploh za kritiko ideologije.
Dodatek -     - .
Po rezultatih pričujočega članka in noje nedten izšle knjige je nogo-
če še za eno stopnjo nadaljevati Engelsovo stopenjsko teorijo razvoja
človeštva. Prav na kratko povedano:
"Divjaštvo" je stopnja gole kolektivne sanoohranitve človeštva v naj-
hnih, ^nejenih plenenskih enotah. V naslednji stopnji "barbarstva" se'
začenja oblikovati izkoriščanje, še na kolektivni osnovi, v obliki di-
rektnih raznerij gospostva in hlapčevstva. Y dobi "civilizacije", ki jo
Engels identificira s peripetijani blagovne produkcije, se zgodi po-
družbl jan je po poti individualizirane sanoohranitve, v oblikah zatajit-
ve družbe sploh. Danes sno na pragu dobe, v kateri človeštvo lahko za-

pusti neje gole sazioohranitve in preide k praktičnenu osvajanju narave,'
Za to že ina nenalo tistih potrebnih- produktivnih sil, naterialnih in-
-intelektualnih" ponožnih sredstev, ki pa so vklenjene s ten, da jih ob-
stoječa lastninska ureditev sili v službo individualizirane, sanoohra-'
nitve. Ali pravilne je :-s teti niso toliko vklenjene, tj. ovirane v svo-
jen razvoju, kot popačene v svoji funkciji, nanreč sprenenjene iz
sredstev potencialnega praktičnega osvajanja narave v orožje potencial-
nega kolektivnega sanouničenja človeštva.' Vanj je nacifašizen že ono-
gočil vpogled. Praktično osvajanje narave zahteva,- vsaj na svoji^prvi
stopnji, vsedružbeno organiziranje, noderni konunizen. Tu se družbena
sinteza prenakne iz sfere" prilaščanja in distribucije v san podruž-
bljeni delovni proces produkcije in zahteva nerazdružljivo enotnost
umskega in ročnega dela-ter naravoslovja in ekononije.'
"   Prevedel Peter Wieser ;
opombe' '       . :    ' \     ■   '     \- . •
I) Predgovor h Kritki politične ekononije, meid IVj str. lo5#
;2) Nenška ideologija, poglavje Peuerbaoh, MEID II, str. 35/5^».
3) 01» Vloga dela pri preobrazbi opice v človeka (iz;?Dialektika na-
rave) .
-4) "Za ljudske nno žic e -go se p rini t ivna p ra skupno s tna produkcijska
raznerja sprenenila v tributna raznerja, kar pa ni vključevalo ra-
dikalne spremenbe." (George Thonsen, -op.cit.', str. 146;. Ne glede
y.\_   na prikaz pri G.' Thomsonu naj aa. družbo bronaste-dobe opozoriao na
. Gordona Ghildea, posebno na njegov kratki-briljantni spis "The so-'
■ cial   implications of the three ages in archeological classificati-
on" V Modern Quarterly, Vol.' 1,2 (March 1946).
3) P. Engels, Izvor družine etc., GŽ, Ljubljana 194?, str.' 136/137-
..6)Ib.', str. 138
7)G.'-Thomson, op. cit.', str. 234.
8) P. .Engels, Anti-Duhring, GZ, Ljubljana 1963,. str. 4o.'
9) Lenin, ^Materializem in enpiriokriticizem.' Prim, tudi Adam Bchaff,
Zu einigen Fragen der marxistischen Theorie der Wahrheit, Dietz
(ddr), 1953.
lo)K.' Marx, Kapital I, GZ, Ljubljana 1961, str.' 46.
II) Ib., Str. 86.'
12) Ib., Str.- lo7.'
l3)Tb., Str.' 45-. • r     : '
14) Ib., Str. 58.'.^.
13) Ib., Str. 39/6o." ■ ;        . ■'-^-:/ :
13á) Npr.-kakor ustreza stavku; "Menjalni proces ne daj^.;blagu, ki ga
• spreminja v denar, njegove vrednosti, temveč njegovo specifično
-■obliko vrednosti." Kapital I, str. lo4.
16) "V meščanskem pojmu objektivnosti vsebovana abstrakcija izvira iz
podobne abstrakcije v družbi." (Christopher Caudwell, Crisis in
Physics, 1939, str. 8o). Caudwell je poleg G. Thomsona eden redkih

marksistov, ki so ubrali niselno pot, sorodno noji. (Caudwell je
padel v španski državljanski vojni.) v'   -r
17) Cauđ.well govori na že navedenen nestu o "kozničnen trgu" in Newtono-
ve sheno cistegqi gibanja spravi v zvezo z nenjalno abstrakcijo,
13) P. Engels, Anti-Dühring, str.' 68.     .  .
19) History of Western Philosophy, 1946, str.* бЗо.'
2o)V Newtonovi f emulaci ji se def ini caja'glasi ; "Vztrajnost je tista
lastnost naterije, zaradi katere le-ta tako dolgo obdrži svoje
stanje nirovanja ali enakonernega prenočrtnega gibanja, dokler ga
kak zunanji vzrok ne spreneni."
21) Kapital I, str. 83.
22) Prii;. P, . Engels, Izvor družine" itd.', str.' 128..'    ■'•^
23) G. Thonson, op.eit.', str. 139/16o. J        . ;       r ■
24) O konpleksu "napačna zavest" prin. G. Thonson,- op. oit,', str. 288
in A. Sohn.-Rethel, "Necessary false consciousness", v Modern
Quarter]^, Vol.' 3¿ No.l (Winter 1947/48).'
25) Za denenstracijo te trditve noran opozoriti na prvi del noje knji-
ge "Geistige und körperliche Arbeit", Prankfurt 197о«
25). Preden bo napisana naslednja pozitivistična teorija nanesti, nora
pisec denolirati tu prikazano teorijo.'
27) Prin. Kapital I, str.' 85. . .;;   ;     ,

ÜDK 'Hi. â2.6 (^50) -
MLADEN ŠVARC
■VPRAŠANJE O RAZREDNI ZAVESTI
(WILHELP^ REICH IN DISKUSIJA O RMONSTRUKCIJI DELAVSKEGA GIBANJA)
i
Šestdeseta leta pomenijo dobo študentske revolte, dobo množičnih gi-
bvanq, stavk, protivajnih demonstracij, skratka dobo vrenja, ki doživi
svoj višek leta 1968.' Toda Johnsonova odpoved kandidaturi za predsed-i.
nika ZDA, golištična volilna znaga po dnevih barikad v Latinski četr-
ti in seveda sovjetski izlet v Prago ponenijo ne le konec neke ateno-
sfere pričakovanja in upanja, anpak tudi vrnitev že znanega.' Množično
gibanje se tako spet vrača pod okrilje ljudskih front, ukinejo vojaš-
ki nabor v ZDA, sii.ibola novih hotenj postaneta Allende in Mitterand.,
Tisto iskanje in odpiranje, tako značilno za zgodnja Šestdeseta leta,$e
nan je že preživeto pokazalo v novi luči.'   Ponovno.j e odkrit tudi Wil-
helm Reich.' V luči izkušenj levega gibanja po 1968.'letu se to odkrit-
je ozirona reaktualizIranje kaže kot dvojno;
!♦ Wilheln Reich se nan pokaže kot eden od ideologov levice
2. Wilhelm Reich se ne kaže samo kot teoretik, čigar ideje so šele
zdaj postale aktualne, ampak zmeren bolj postajano pozorni na nje-
gov prispevek levenu gibanju v njegoven času.'
ii
Wilheln Reich končuje uvodr.o besedo k svoji knjigi "Množična psiholo-
gija fašizna" takole; "Če bo ta spis v stanju,, da skrajša težavno pot,
ki vodi h kritiki orožja, bo dosegel svoj cilj." (1) Ko se tako spenni
Marxovega znan^ega stavka, se Reich opredeli.' Njegova teorija je anga-
žirana in ima razen znanstvenega pomena tudi politično težo. Vendar ta
teža ne izvira iz kake množičnosti gibanja za seksualno politilco (Sex-
-pol). "Toda ni bilo niti enega samega profesionalnega politika, ki bi
me blagovolil poslušati," (2) je Reich zapisal ob svojem predavanju
na Dunaju (prav tako 1933) ^ 1/iiilhelm Reich se je namreč znašel izven
množičnih delavskih strank.'   Prav nemoč političnih stru j, ki jiia skup- i
no pravimo "centre le courant" ("proti toku"), pridobi na pomenu - se- !
veda šele ob upoštevanju popolnega poloma tako^pomeščanjene nemške
socialdemokracije kot-.KPD z njenimi teoriJ'anl^"ò social-fašizmu'in S ^ '
kampanjo proti lakoti. Tako situacijo bi lahko označili za pat-pozici-
jo, skratka za situacijo, ko se delavske stranke in.strančice medse-
bojno nevtralizirajo, tako politično kot teoretično. Šele prebroditev
pozitivizma omogoča takšno osvetlitev situacije. Če bi vztrajali na
buržoaznem stališči, in bi moč kakega gibanja merili samo po njegovi
številčni, finančni ipd.' moči, potem bi "contre le courant" bil povsen
nepomemben. Toda potem si ne bi mogli nikoli razložiti strujanj na le-
vici. Stalinistični pozitivizem ga prav tako zanika, hkrati p a svojo
teoretično nemoč zakriva z etiketiranjem   (ultralevičarji) ali pa s
podtikanjem (fašistični agent je itd..'.)
- ^59-
Zmaga fašizma v ^emčiji je pomenila predvsem hud udarec delavskemu
gibanju.' Poudariti je treba, da bi edino delavske stranke bile možne'
postaviti se po robu prihajajočemu "novemu redu", saj s# je meščanska
demokracija povsem izvotlila in je obstajala le še kot forma, skratka
kot možnost parlamentarne zmage nacizma.' PaŠizem je kot "najbolj' ek-
stremni predstavnik ekonomske in politične reakcije" (3) uspel odrini-
ti delavsko gibanje in to - kar Reich Se posebej poudarja - v razvi-
tih industrijskih deželah in v času, ko naj, bi le-te bile zrele za
socialistično družbeno ureditev.' Gre torej za poraz delavskega giban-
ja, toda zato je treba analizirati vzroke zanj, iz analize fašizma bi
morala rezultirati "nova~praksa" (4). Reich'ugotavljada so za poraz
odgovorne pomanjkljivosti v marksistični oceni politične stvamostif
saj marksistična politika ni oz.'   ni v zadostni meri upoštevala psi-   .
hologijo množic in učinske misticizma,    torej sredstva hitlerjanske
propagande.' Samo objektivni ekonomski procesi   in državna politika ne
zadostujejo revolucionarni stranki. Če ni upoštevanja subjektivnega
faktorja, množične ideologije itd.', potem revolucionarna ;znanost ni
razkrila povsem in do kraja takega   novega socialnega fenomena, kot ga
predstavlja fašizem.'
Reich že v začetku svoje analize pride do srži problemas gre za vul-
garni marksizem, ki pričakuje avtomatično revolueioniran je delavskih
množic v dobi gospodarske krize.'Vendar nastanejo škarje:- medtem ko
ekonomska baza evoluira v levo, sledimo ekstremno desni evoluciji v   '-
ideologiji množic.' Pašizem.ima za bazo revoltirano malomeščanstvo, te-
mu pa sledijo tudi delavci. Reich zato vpelje ločnico med ekonoEisko in
ideološko stratifikacijo nemške družbe. Kar se tiče praktične politike,
šteje predvsem ideološka stratifikacija.' To Reich dokazuje z volilnimi
rezultati.
Tako pride Reich od analize razredne strukture nem.ške družbe do pro-
blema, ki se mu pokaž e ■ za osrednjega, namreč do odnosa ideološke
strukture do ekonomske baze.'
Kljub postavljanju množične psihologije in vprašanja ideologije oz.
zavesti v centralno točko pozornosti pa Reichu uide izpM oČi vprašan-i»
je, ki ga bežno omenja^ namreč vprašljivost Marxa in marksizma. Njego-^^
vo marksistična stališče je pogojeno s pozicijo .psihoanalitika, ki ka-
• že nasproti Freudu "sociološke konsekvence psihoanalize'^. (5) ia pri-'
čakuje freudizem kot dialektični zaaterialist - politik - ideolog.' Ta-
ko mu tista pomanjkljivost, ki jo je opazil pri socialni demokrariji
in pri komunistih, namreč pc)manjkanje posluha za vse, kar je izyen '.
vulgarnega ekonomxzma - postane usodna, le da v inverzni podobi.' Ea-
šizem ni samo mistilca in razlaga   fašizma skozi prizmo psihoanalize je
prav tako parcialna. Fašizem je v prvi vrsti totalitarna diktatura in
analiza^posameznih aspektov še ni analiza celote. Zato nikakor ne .mo-
remo reči, da je Reich premagal enostranoŠt vulgarnega ekonomizma.
Seveda to ne zanika Reichove teoretske pomembnosti, gre nam le za
pravo dimenzijo in za njegovo zgodovinsko vlogo.' ■ ' .
iii
Reichov prispevek je tudi v tem, da kritizira vulgarni materializem,
ki izvaja zavest iz ekonomske biti.' Toda ko postavi razijmevanje ideo-
logije kot zgodovinske sile, se odpre pred Reichem nevarnost dualis-
ticnega   pojmovanja. Reševanje tega problema s frazo O "določanju v
zadnji instanci" si   je onemogočil že prej,.ko je postavli vprašanje'-
škarij med ekonomsko.in ideološko strukturo.' Vmes tako posega kot po-
srednik psihoanalize. Pri tem Reich na zapada v psihologizem, ki naj

iz S.Á^P., da je nožno politično združevanje šele pozneje in na širši
osnovi.' Tako eni kot drugi pa so v ten času pred vojno katastrofo
pravzaprav z obema koncepcijama izražali isto vztrajanje v revolucio-
narnem bivanju. Prvine metafizike, s katerixii so se spopadali, sicer
nezavedno-filozofsko, pa se kažejo tako v vztrajanju na akciji revo- .
lucioname spremembe.'V.takem kontekstu je "globalna akcija" daleko
iznad možnosti trenutka.
Trocki je končal svoj opus z briljantnim spisom "Sovjetska zveza v voj-
ni" (8), ko nakaže možnost resignad je humanizma v minimalni program
obrambe osnovnih človeških pravic.' Nasprotno Wilhelm Reich s konceptom
globalne akcije, ki je bolj prožen in bolj optimističen, postaja ak-
tualen v realističnih"sedemdesetih letih, ko se;navdušenje prejšnje
revolte pretvarja v širšo družbeno angažiranost.'
O p o m b .e v ^                                                                / ^ ' ' - "   ' \
(1) W.- Reich, Psychologie de masse du fascisme (PMF), Edition La
Pensée Molle, 197o, str.4
(2) W. Reich, La revolution sexuelle. Union gdnárale d».áditions (loA^)
Paris, 1971, str. 17 )Pr^face   de la 4^ edition) ^                 ■ i
(3) Reich,. PME, Str. 3                                                             • .^'í ■          i
(4) W. Reich, PMP, str.' 6     ■                                                       '■'^ \
(5) W.' Reich, PME, str. 4                                                          .'..JV ]
(6) W.' Reich, PME, str. 23 \
(7) w» Reich, Oue'st-ce que-est la conesscienoe de classe?, Sinelnikoff, \
Nitz, 1971/ str. 91                                                         * ;
(8) Trotsky, Defense de marxisme, EDI, 1972 , . ]
Tekst ni lektoriran             .' :         /^!'.';■

P. MEN№ (i2d.#);^B Alternative Lebènsnoglich-
keiten (Luchterhand, 1974) ..Г"
Do tail kjer je- prišel   poststruktnralizen (Deleuze, Guattari, "pozni"
Foucoult.'..), .je Prišla-, tudi post-kritiena teorija (Duhn, Soimeider,
Schwendter, Böckelman; •'.)   Akcent se prenika na marginalne skupine:  '.
seksualne manjšine, shizofrehike, zapornike, senzibilizirane politič-
ne, religiozne, skratka subkulturno skupine.' Da,- skupina. ■    .  -   •
V zborniku Nova senzibilnost nastopajo avtorji, kise sociologi, psi-
hoanalitiki, ped-agogi, teologi. V večini so teologi. Učenci Metza in
Bultnanna, na eni strani, na drugi pa Marcuseja in Prenda; skratka'
radikalni teologi, ki se brez predsodkov soočajo z vsem, kar" je ak-
tualno na današnji sceni v Nemčiji in svetu. Vsaj nekatere bi se dalo
uvrstiti v post-kritično teorijo (Menne, Dullaart). Razkrajanje^hie-  .
rarhične in.vepkrat reakcionarne Cerkve (in religije, kot institucije).
Razne oblike skupinske dânamike še obravnavjo kritično, njih politič-
na relevantnost je vseskozi reflektirana. Nekateri avtroji izhajajo.
iz iz&ušenj, ki jih je razvila protikultura (Menne, Dullaart, Lenz).
Gibanje v tem okviru daje knjigi posebno privïacnos't, ka-jti danes ne
potrebujemo novih filozofij in novih teorij (hiperproduk-cija la. teh '
je očitna), ampak konkretne (sicer tudi teoretsko premisijene)^alter-'
native v vsakdanjem življenju, skratka "alternativne možnosti življen-
: ga".. Samo individualni napor 3e tu brez smisla in vodi v akademsko "
zivotarjenje ali pa v apatijo.-: . .:
"..'.' Prva stopnja senzibilizacije je delo konkretnega "posameznika na
svojem samosebjüu(das Selbst),'iskanje'avtentične osebne življenjsko
zgodovine. Poizkusi napraviti samega sebe zopet za čutno   reagirajoče
"utelešeno" bitje, segajo od dihalnih vaj do fizikalno-kemičnega uva-
janja "razširitve zavesti"; od telesnih kontaktov do (deloma psiho-'
analitično spremljajočih) poizkusov rekonstrukcije lastne emocional-'
nosti; od pozornega informiranja do zavestnega izpostavljanja nevsak-
danjim izkustvom.' Identiteta in avtentičnost se zdita.dosegijivi samo
še preko obveze ali pravice "postati drugi" (D.Solle). Programsko pri
tem ni mišljeno predvsem stopnjevanje suhjektivitete, ampak tudi ob-
čutena pozornost za ne-jaz. (str.11)
(...) Spomin in fantazija sta za Marcuseja (v tem je d^l   Freudovem
predstavam zopet lastni obrat) v svoji osnovi povezani. Fantazija
predstavlja tu povezavo med potlačenimi vsebinami individualnega in
kolektivnega spomina in realnostjo."Deluje kot duševna sposobnost, ki
samo ohranja v sferi razvite zavesti visoko stopnjo svobode v razmer-
ju do principa realitete. To dejstvo dela fantazijo za izkustveni mo-
dus nove senzibilizaci je (str.' 33).
Г.'.'.) V skupnostih, v katerih je senzibilizaci ja možna kot trajajoče
(praktično) izkustvo, naj bi bilo ravno novo senzitiviranje možno kot
družbena forma skupine, vendar ne kot cilj pri katerem,se lahko osta-
ne, ampak kot izpolnitev v ozadju sociokulturne prakse.' V tej ugoto-
vitvi je drugače zaobseženo, da je treba razumeti seksualno revolto ^ '-
kot brezglavo mehanično negacijo tradicionalne kulture (kar ne izklju-
čuje indirektnih pozitivnih vplivov). Alternativo bi predstavljala

erotska skupinska kultura, v kateri so nognë zapopadene in hotene su-
blima öij e kot izraz avtentične neposrednosti (str,49-50)
cez razprave P,.Menne'oa: Alte Kultur? und neue Sensibilitcnt.' Versuch
über gegenkulturelle Gruppenbildung),
(,r,y Propad primarne socializacijske instance družine, redukcija na
potrošništvo porajajočo, toda komaj še vzgajanja sposobno atomarno .
đ.ružino in s tem'povezan socializaci jski deficit (oslabitev j^za,
emocionalna labilnost, privatizacija in izolacija, zreducirane možnos-
ti interakcije) postavlja skupino kot alternativno socializacijsko   -.
instanco za ravno takšno magično veličino z zdravilskimi kvalitetami.'..
Od nje se priča,kuje to, kar družina, šola in cerkvena skupnost ne zmo-
rejo narediti: ојабапје jaza in razširitev avtentičnega, to je neod-
tujenegay somodoločujočega obnašanja, bazo za zaupanje, parcialne
možnosti regresijo, neomejeno interakcijo, emocionalno stabilizacijo*
(..*,) V ameriški protikulturi, v subkul turi ravno tako kot pri poli-'
tično aktivistično angažirani levici je bila skupina na novo odkrita
kot družbeno relevantna "de javnostna instanca, kot baza dru.žbeno po- '
litičnih procesov in kot eksperimentalno področje alternativ ne druž-
bene prakse.' Senzibilnost kot socialna kategorija je bila odkrita in
prakticirana v subkulturnih skupinah,.ne v National Training Labora-'
tories in posvetovalnicah za podjetnike/ To je druga veja, skupinske '
dinamike.' Aiab i valentna dediščina, ki do danes dozoreva posledice: me-
tološki zagon, ki je bil prvič po eiii strani uporabljen v centrih de-
huiiianizacije, v profitarsko orientirani industriji, na drugi strani je
bil prakticiran v dejanski radikalnosti in izobilju v opozicijskih   '
skupinah,' Redkeje je bila ambivalentna praksa psihološkega raziskovan-
ja ostreje demonstrirana.
(,',',') Z Carlom R.' Rogersom razliku jemo ■ med:
T skupinami (Training group ali . terapeut ska skupina). Izključno sko-;.'
raj verbalni pro graia s ciljem povečati pozornost za emocionalne nači-
ne izražanja, izkusiti povratni sklop lastnega obnašanja in izvršiti
korekture, ustvariti skuijino sposobno za delo v kateri je olajšano
socialno učenje-
Tematsko centrirane skupine. Posebno od Ruth Gehn (197o) in Klausa
Vopela aplicirana forma skupinskega dela v kateri so iz "living lear-
ning" potrebe posameznika kot skupine ravno tako upoštevane kot drugi
cilj: prilastitev. znanja. Najvažnejše načelo"se glasi: "Bodi svoj
lastni Chairman in določi kdaj hočeš govoriti". (Schromm/Vopel)
Ta po načelih uspešnosti usmerjena metoda (rada je naslovljena na   '
akademike) je visoko komercializirana,' .   ,        -,
Encounter-groups.' .Ta metoda gre daleč čez verbalni progroia. Rogers,  '.
eden od-'utemeljiteljev, govori o naslednjih delomih fazah: -upor pro-
ti ekspresivnim ali afektivnim osebnim izražanjem; opis prejšnjih
občutkov; izraz negativnih občutkov; postavitev in obdelava osebno;
pomembnih faktov, dogodkov ali doživetij; izraz neposrednih medčlo-
veških občutkov;, razvoj ozdravitvenega potenciala, začetek sprememb v
obnašanju; katarza kot eriocionalni proces sprostitve; osebni povratni
sklop; konfrontacija; basic encounter (verbalna in neverbalna obd-olava
konfliktov: acting out, here and-.nov/); izraz pozitivnih občutkov; ko-
nec procesa; sprememba, obnašanja. •    •
Sensory-awakening, metoda,' To. metodološko izhodišče, ki ga v ZRN prak- '
ticirata Ansgar Ranic in H o lande c • Jan Velzeboer se koncentrira ha inten-
ziviranje čutnega zaznavanja. Z razširitvijo jaza hoče pojačati osebno
interakcijo in prispevati k razširjeni socialni komunikaciji. Razen
energetiziranih in,sproščujočih vaj so pritegnjeni tudi agresijski

trening, deli Gestalt terapije (Perls), encounter netode (Rogers) in'
joge (Kirschner) .-Za. ZRN svojevrstna konbinacija različnih netod tre-^
ninga, ki se ne orientira po purističnih netodah profesionalizirane    •
skupinsko dinanike, anpak je razširjena v konkretnen socialno-peda-
gošken delu (v delu z nladini narkonani, v izobraževanju socialnih*'^
delavcev itd). Ta konbinacija različnih netod skupinske dinanike, ki
jo je Schnidbauer zahteval šele leta 1973» je tu realizirana že nekaj
let, ne s strani   profesionalcev, anpak s strani socialnih pedagogoVj, .
teologov, ljudi v gledališču in politično angažirane nladine. Načela   :
tega dela so s ; -
1.' ne razkrivati psihično slepih peg, anpak ojačati jaz taia, kjer
^.udeleženci sani sebi optinalno ponaga jo c /.V i
2^' delo v prostoru brez strahu in represije
3^; eksponiranje udeležencev sano, na osnovi svobodne odločitve
4-.' zadovoljstvo z eksperinentiranjen kot razširitvijo področja tre-        4
ninga ' ~    i
5. razširitev jaza v še zavarovanih in preglednih okvirih skupine, ki •:
ina konsekvence tudi izven skupine (ne pride do oblikovanja "slcu-
'-. pinskega ega")
6.'neposredna navzočnost v skupinsken procesu (here an,d now) kot pred- ■
' -, postavka za obdelavo osebnih konfliktov
7. ne hamonizirati, anpak dranatižiirati konflikte; enocionalna, kog-
nitivna in afektivna obdelava kot reševanje in prenaganje konflik-    t
.tov
8.'   nanesto tuje interpretacije lastnega obnašanja, sprenenha obnašanja
le skozi sanostojno sanoizpoved
9« .prekoračenje izkustev л   -^:
lo. acting aut kot pot do lastnega izkustva, ki ni prenosljivo.'
.Razvoj še neizrabljenih nežnosti, odprtje še neizrabljene individuacele-/
in socialne dinanike, razširitev socialne senzibilnosti, je cilj te- ■   -''i
ga socialno pedagoškega izhodišča.' Senzitivni trening (sensitivity   ,.    , I
training).. Pod .ten inenon nastopa večina tu opisanih oblik treninga o     -"^
V ZRN so posebno postali znani-, treningi DSunlinga   (PAGG, Bonn) in
Günter ja   Annona (DGG, Berlin),' ^а D'imilinga   je senzitivni trolling
"skupinsko dinanični postopek, ki intendira k razširitvi zavesti in
sprenenbi obnašanja" (197o), je "netoda naučiti se tega, česar se v ^
privatnen in poklicnen življenju ne da, ali pa se težko nauči, nanreč
subtilno naravnati lastne in tuje načine obnašanja drug na drugega
fpaujaling, 1968).
(...) Problen transfera tesno- sovpada z naslednjin očitkon: trening '
se dogaja v pedagoško svobodnen,prostoru, na otoku, "na najhnen osvo--  ,
bp jenen področju" (Annen, 1971)* ' ' .1
(.'.'.') Odločilna priponba, ki so jo ned drugin fornulirali Horn, Brîig-    •!
ge in -^iere .se glasi; -skupinska dinaiaika je "najbolj subtilno skupin-^
sko delovanje 'poznega kapitalizna" (Brügge); "ne nudi nobene nožnosti.   ^
za politizacijo, nasprotno^' (Horn), poizkuša "izključiti trdi svet
vsakdanjosti" (Giere;.' V nasprotju s ten pojnujen afektivno, enocio-^
nalno'in kognitivno reševanje problenov, ki so tudi družbeno pogojeni;..,
za zelo politični process.' V skladu s stopnjo spoznanja, da je reševan—.
je konfliktov in individualno ojačanje jaza nujna predpostavka,.za .'
družbeno delovanje, bo očitek, češ da sta skupinska dinanika in:.senzi-- ;
tivni trening depolitiziraječa, san sebe pripeljal do absurda«.*
(Iz prispevka M, Schibilskega; Bnanzipativ^ Sensibilisierung.' Hinweise
für   sozial-pädagogische   Prajcis, str.' 126-133) I
Knjiga, ozirona. zbornik, je naravnan x>olenično.' -Tako, n.pr.' avtorji
prispevka amipo tenca in nenoč - k prob lenu skupinsko - dinaničnega
naksinalnega prograna (str.' 136-144) ugotavljajo, da Schibilsky na-
-AOS-
sproti tehnološko-nanipulativni aplikaciji skupinske dinamike postav-
lja ^emancipatome senzibiliziranje, ki pa da ima kvazi terapevtski '
značaj. Po mnenju avtorjev Schibilsky neupravičeno oži skupinsko di-
namiko na socialno-pedagpško področje in zanemarja kreativno senzi-'
bilnost.' R. Lenz pa n.pr.' polemizira s teologom U.. Gerber jem ö vpra-^
áanju.ali je senzibilnost teološka kategorija (str. 2o3- 21o)in 211-
-255)» Zadnji štirje prispevki obravnavajo politično-kulturni ^aspekt
cerkve in religije, gre za odnos med kristjani in marksisti v Čilu in
Španiji.' Značilna je markBistična usmerjenost in razumevanje za sku-
pinsko-, delovanje, kjer spiritualna komponenta lahko šele pride do
izraza.'
Omenil bi nekaj pomembne j š ih. del nemških avtorjev, ki obravnavajo pro-
blematiko skupinske dinaiaikej K.' Horn (izd.') s Skupinska dinamika in '
subjektivni faktor (Gruppendynamxik und der "subjektive Paktor", Sulir-
kamp, 1972); V/. Schmidbauer; Senzitivni tre.ning in analitična sku-
pinska dinamika (Sensitivitíítstraining und analytische Gruppendynamik,
Piper, 1973)? H. E. Richter; Skupina (Die Gruppe, Rowohlt. 1972)5
H.E.' Richter; Učni cilj solidarnost (Lernziel Solidarität;, Rowohlt,
1974).
Dane Satar
Tekst ni lektoriran
/^."J'.•:C
иш: 14o ; 8 î зо1
odtujitev, postvarjenje, (ne)avtenticnost, emancipacija, projekt
Satar Dane: Sociologija in alienadja, Časopis'za kritiko znanosti,
dom.isljijo in novo antropologijo 4-5-6
V tekstu, ki je del obsežnejše razprave, avtor obravnava koncept
alienacije, kot sta. jo formulirala" švedski s'^^iolog J. Israel in
ameriški sociolog Ac' Etzioni« Pri prvem se izkaže, da pojem postvar-'.
jenja (reifikacija), ki je ustreznejši s semantične strani in teoret-
sko plodnejši, ravno tako implicira določene predstave o naravi člo-
veka in družbe o Etzioni operacionaj.izira pojem odtujitve, vtem ko
govori o neavtentičnosti družbene strulcture.' ki se nasproti naporom
posaiaeznikov po transformaciji kaže kot rezistentna in neodzivna,'
Relativna razodtujitev je možna z artikulacijo individualnega, ko-
lektivnega in socialnega projekta.
V dodatku je govor še o nekaterih Marxovih in Marcusejevih ugotovit-
vah.' V poglavjih, ki nosita naslo\'^ Vibracije in Protikultura kot
možnost emancipacije, avtor sugerira, da je edina možna oblika raz-
odtujevanja sestop v temelje odtujitve,. To.pa pomeni revo lue i oni ran je
vseh možnih nivojev v vsakdanjem življenju.'
UIE 14o. 8 : 301 '
Entfremdung,   Verdinglichung, (Nicht-)Authentiziii^t, Emanzipation, '
Projekt                                                                      .'. :
Satar Dane: Sozilogie und Entfremdung, Časopis'za kritiko znanosti, ;
domišljijo in novo antropologijo 4-3-6 \
Im Text, der Teil einer umfangreicheren Abhandlung ist, behandelt     '. ,!
der Autor das Konzcx^t von Entfremdung, wie es vom schwedischen Sozio- ;
logen J\ Israel und vom amerikanischen Sozilogen До' Etzioni formu- !
liert wurde. Beim Ersteren stellt sich heraus, dass der Begriff
Verdinglichung, dor zutreffender vom Semantischen her imd theoretisch :
fruchtbarer ist, ebenfalls bestimmte Vorstelimigen von der Natur des
Menschen und der G-esellschaf ü impliziert. Etzioni operationälisiort .
den Begriff Entfremdung, indem ex- von der Nichtauthentizität der       '
Gesellschaftsstruktur spricht, welche sich gegenüber 'Transformations- . ■
bestrebungen Einzelner als resistent und nic.il^osov-anf y.            .       u -l-^ :
erweist.' Eine relative Dezalienation ist möglich mit der Artiku- ;
lierung eines individuellen, kollektiven und sozialen Projekts.'
Im Anhang ist die Rede líber einige Peststellmigen von Marx und Mar- '
cuse.' In den Kapiveln mit-den Überschriften 'Vibrationen' und »Gegen- \
kultur als Emanzipationsmoglichkeit^' suggeriert der Autor den Abstieg j
zu den Grundlagen der Entfremdung als einzig m'dgliche Perm--der dez- i
alienation. Dias aber bedeutet das Revolutionieren aller möglichen j
E"^enen des   Alltagslebens.' \
иж 32:178. 8
narkoaanija, establishnenfc, protikultura, kapitalska družba,
odtujeno delo, blagovna produkcija
Tomaž Mastn^k: Ob narkomaniji, Časopis za'kritiko nnanosti, domišlji-
jo in novo antropologijo 4-3-6
Naraščajoče razširjanje jemanja mamil je izraz zaostrovanja krize da-
našnje pan-kapitalske družbe. Ta družba sama izrazito in neovrgljivo
'narkomanska, preganja jemanje mamil med uporno mladino,.ker je le-to
povezano z nasprotovanjem in bojem proti establishmentu. Sama mamila
nimajo revolucionarnega značaja. Kot element protikulturo pomagajo raz-
krivati simptome krize, jih blažijo; kažejo na sam temelj represijei'
odtujeno delo, produkcijo blaga, tiranijo menjalne vrednosti.'   21avra-
čanje takšnega dela je najhujši udarec kapitalski družbi iñ zato vzrok
ostrih negativnih sankcij s strani sistema.'   Tudi čezB vodi v indife-'-
rentizem, pasivizem in apatičnost, kar je redko, jemanje mamil ne mo-
re preoblikovati same predmetnosti: ostaja Eden v Eldoradu.'
Narkomanie, Establishment, Gegenkultur,   Kapitalgesellschaft,
entfremdete Arbeit, V/arenproduktion
Tomaž Mastnak: Zur Narkomanie, Časopis za'kritiko znanosti, domišlji-
jo in novo antropologijo Л-З-б
Die wachsende Ausbreitung des Rauschgiftgenusses ist ein Ausdruck der
Versch^trfung der Kirse der heutigen Pan-Kapital-Gesellschaft.' Diese
Gesellschaft, selbst ausgesprochen \md unimstösslich narkomanisch,
verfolgt den Rauschgiftgenuss unter der rebellischen Jugend, v/eil die-
ser mit der Gegnerschaft zum Establishment und dem Kampf gegen es       '-j
zusammenhängt.' Das Rauschgift selbstl^hat keinen revolutionären Charak--;
ter.' Als Element der Gegenkult'ur trägt es zur Aufdeckung der Krisen--
Symptome bei und entschärft sie; es weist auf die Grundlage der Re-
pression selbst hin: auf die entfremdete Arbeit, die Warenproduktion,
die Tyrannie des Tauschv/ertes. Die Ablehnung einer solchen Arbeit ist
der schlimmste Schlag für die Kapital-Gesellschaft und deshalb Ursache
scharfer negativer Sanktionen von selten des Systems.' Auch wenn der
Rauschgiftgenuss nicht zu "Indifferentismus, Passivismus und Apathie
fuhrt, was selten vorkommt, kann er die Gegenständlichkeit selbst nicht-
Uligestalten s er bleibt ein Eden im Eldorado.'
иж 32 2 17
devianca, .(ne) norma Ino, vrednote, družba
Primož Južnič: Nekaj misli o deviantnosti in njenem pomenu za družbo;
Časopis za'kritiko znanosti, domišljijo in movo antro-
pologijo 4-3-6
Devianca, kakor avtor ta pojem razume in ga uporablja, je nespoŠto-
vanje uradno določenih pravil in je vedno rezultat špekulacije - brez
špekulacije z ustanavljanjem pravil jih nobeden ne more prekršiti.
Prodno je nekdo ali neka skupina proglašena za deviantnega-no, je
Vedno treba-prej ustvariti pravila, ki določajo, kaj je normalno.. Tako
ta pravila nikakor niso večna. Na vsak način pa laMio ločimo poziti-
ven in negativen vid deviance.'
Pri večini, tudi družboslovcev, ima devianca pejorativen prizvok
"nenormalnosti". Zato moramo pri vsakem proučevanju takih pojavov
zavzeti drugačen pristop, pristop družbeno angažiranega družboslovca,
ki se ne more strinjati z obstoječo apologetsko   razdelitvijo na
normalno in nenormalno. Samo tak pristop najn Uahko pokaže tudi pozi-'
tivne vidike deviantnosti. In samo na takšnem pristopu lahko zaznava-'
mo deviantnost, ki j e brez dvoma pomembna kot barometer družbe in nje-
nih   norm in vrednot. Nikakor pa ne bomo kaj rešili z "popravljanjem"
posameznikov, kot način njegove vključitve v potrebe družbe.
UDO 32 : 17 ,
Deviance,(ab)normal, values, society .......- -
Primož Južnič: Some thougts about deviance and its SDcialisigùìficants-j
Časopis za'kritiko znanosti, domišljijo in novo antro-
pologijo 4-5-6
Deviance, as author understands it and us6B it, is a disrespect of the
officially determined rules and is allways the result of speculation-
- without speculation no one can break the established rules. Before
any individual or a group is called deviant, rules have to be formed'
which determing what is normal. Therefore these rules are never eter-
nal. However, we can in any case defferentiate bet^/>/een the positive
and the negative aspect of deviance.
Most authors, among them also social scientists, deviance has a pejo-
rative   quality of "abnormality" « That is Vv?hy is each research of
these phenomena,, we have to take a different approach, the approach
of the engaged social scientist y;ho can not agree with the existing
appolegetic differentation of the normal and the abnormal.' Only this
kind of approach can give us insight into the positive aspects of
deviance.' Purthermore, it so. only in this way that we can perceive
deviance, as an important barometer of society, its norms and values.'
Deviance can not be resolved by "improvement" of., the individual as
means of readjusting him to the needs of society.'
ЂЖ 329. 78 (73)
oiieriška ''nova levica", SDS, spontanost, revolucionarna organizacija,
PLP '
Rudolf Riznan: Aneriška "nova levica": Predhodniki in profil gibanja
Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in.novo antropologijo 4-3-6
Esej, ki sestavlja obširnejšo študijo, obravnava zgodovinske korenine
in organizacijski profil ameriške "nove levice". Posebna pozornos'a
je posvečena SDS. Zgodovinski pristop pokaže, da počiva ideologija
"nove levice" na bogati   socialistični in radikalni tradiciji ameriš-  '
ke politične zgodovine. Evolucija in profil organizacije SDS sta^ osvet--
Ijena na osnovi temporalnega kriterija in Specifikacije problemsko
orientiranih političnih taktik in strategij .'Trije znani R v SDS so',
sozzaceli z reformo in rezistenco ter zaključili z revolucijo. Ideo-
loške alternative ameriške "nove levice" so locirane na skali slepi
spontanizem - neuresničena revolucionarna organizacija.' Podrobneje'
so razčlenjene posebnosti političnih metod in socialni izvor "novo--
levičarskih" aktivistov.'
'JDC  5E9. 15 (ij)
American   new left, SDS, spontaneity, revolutionary organization^
PLP
Rudolf Rizman: American "new left": forebears and a profile of move-
ment, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo
antropologijo 4-3-6
This is only a part of the wider study which deals with historical:
roots and the organizational profile of the american "new left" mo-
vements.' Special attention is devoted to Stuae nts for a Democratic:
Society (SDS). The historical approach shov/s that "new left" ideólo--
gies base on a rich socialist and radical traditions within americcui
political history.' The evolution and profile of SDS'is analyzed on the
basis of temporal criteria and specificity of issue-oriented political
tactics and str-'.tegies.' The three R's for SDS began with refom, resi-
stance, and ended at revolution.' Ideological and organizational al- '
ternatives are located within blind spontaneity-unrealized revolutio-
nary organization ' scale.' The essay örticulates in detail the speci-
fics of political methods and the social origine of the "new left"
activists.
иж   659. U
ekonomska propaganda,, informacija, reklama, p/^oizvodnja-potrošnja,
apeliranje, umetne potrebe, odtujitev, psihlogija reklame
Irena Szarvaš: Ekonomska propaganda, Časopis za kritike znanosti,
domišljijo in novo antropologijo 4-5-6
"Ono što je zajedničko sviin definicijama i u čemo se gotovo svi slažu,
to je, da je propaganda sredstvo uticaja, obradjivanja, kontrole,-
menjanja, nagovaranja ili obezbedjivanôa da se prihvati dato mišljen-,
je, držanje, akcija ili ponašanje, ili promeni več usvojeno mišljenje.
Ono sto propagandu razlikuje od "informacije", sastoji se u cilju koji
se pred njih postavlja." (Oreč) "Zbog toga je teško, skoro nemoguče
povuci razliku izmedju informacije i propagande."
Mehanizem, s katerim ekonomska propaganda prilagaja človeka in njegove
potrebe, oz. potrošnjo povečani proizvodnji, fundira v ustvarjanjii '
umetnih potreb. To je neposredno povezano tudi s proizvodnjo kratko-
tl?ajnih dobrin in z umetnim zastarevanjem, s čimer se tudi zagotavlja
povečana potrošnja.' Da te vrednote postanejo človeku lastne, skrbijo
poleg masovnih medijev, ki te vrednote vsiljujejo, še cela vrsta ideo-
loških pritiskov.' V skladu s tem so se razvile specialne znanesti, ki.
naj bi jamčile uspeh. Sem spada v prvi vrsti tudi psihologija reklane..'
иЖ- 659. 11
Wirtschaftsproj^aganda, Information. Reklame, Produktion, Konsumtion,
Appellieren, Künstliche Bedürfnisse, Entfremdiuig, Werbepsychologie
Irena Szarvaš: WirtSchaftspropaganda. Časopis za kritiko znanosti,
domišljijo in novo antropologijo 4-5-6
"Was allen Defenitionen gemeinsam ist und worin sie fast alle überein-
stimmen, ist, dass Propaganda ein Mittel zur Beeinflussung, Bearbeitung,
Kontrolle, Veränderung, zum Ansprechen, zur Sicherstellung, dass ein
gegebenes Denken, Verhalten, eine Meinung oder Handlung übernommen
v/ird oder ein bereits angenommenes Denkverhalten verändert v;irdc V/as
Propaganda von "Information" unterscheidet, ist das Ziel, das ihnen '
gestellt wird. (...) Darum ist es schv/er, fast unmöglich, eine Unter-
scheidung zwischen Information und Propaganda zu machen." (Oreč) Der
Mechanismus, mit welchem Wirtschaftswerbung den Menschen und seine
Bedürfnisse bzvjc seine Konsuntion einer gesteigerten Produktion anpasst, ^
gründed in der Erzeungung küstlicher Bedürfnisse.^^Dies ist auch^-unnit-'    j
telbar verbunden nit der Produktion kurzlebiger Güter und der künstlic-   j
hen Obsoleszenz, wonit eine grössere Konsu^ition gesiohert wird.' Dass    '    ]
diese Werte den'Menschen eigen werden, dafür sorgen neben den Massenne-   \
dien, die diese Werte aufzwingen, noch eine ganze Reihe ideologischer      j
Pressionen. In Einlrlang datait haben sich SpezialWissenschaften entwi-      j
ekelt'die den Erfolg-.garantieren sollen.' Hierher zählt in erster, Linie     J
die Werbepsychologie.' !
UDK   72.01 ' -
porcepcija-prostorç sporccilo,vrednotenoe,ideologija potrošniške
arhitekture 5 mnstnos J nanipulaci je j zzoô.oY2jnn,, : nstitucionalizaci ja
estetike
Janko Zlodre:Perc-.opcija,identifil acija in vrednotenje prostorskih
nanifostaci:] konuniciranja in konunikacij
7 zaznavanju in spoznavanju dinenzij prostora določenega časa nas
enojuje vsakršna definicija, vsebinska določenost pojna ali logično
opredeljevanje pojna arhitekture, saj spoznanje- končno ni definicija, '
ni zaprta logičra suruktura,Unetnost oblikovanja prostora je, kot      \
Culi iepo pravi., unetnost nanipulaci je-^Beseda manipulacija že sana po ..
sebi jasno konctira določene ponene,Lspo :un Grdo v arhitekturi sta/  .
nosilca določen.^:ja ideološkega :*n ne le estetskega pomena «Ob lile o vanje '
prostora in arhiuokture je mogoče edino s spoznavanjem človeka, njoA
g O vega bistva in njegovih potreb, je mogoše edino z vse večjim ude j-'
stvovanj.em človeka v kreatiiTiem oblilco-^.^.nju okel ja.Moč meščanskega ■
razreda in sporočilo te moči, ki je vezano na prostor, je jasna v ,
zgodovinskem" kontekstu. V sa sporočila obstoječih prostorov so nosilci:,
vre dno s t i.,Kultura p ki reproducira damo stvar-most, jo obenem tudi glo- .
rif icira .'Ob že omenjenem sporočilu o moči potrošnje se estetsko
sporočilo pojavlja kot si)orcčilo lastne moči arhitekture.'
UDK   72.01
Perzeption-^Raum, Mitteilung,Wertung, Pdeologie der Ernsumarchitektur,
Manipulationskunst, Geschichte, Institutionalisierung j^sthetik
'. >
Zlodre, Janko sPerzeption^ Identifica tien und W-^rtnng von Raummanifesta-
'Clonen,Kommunizieren und Kommunikationen :
'Časopis za'kritiko znanosti,domisijijo in nçvo antropo-
logijo 4-5-6
In der Wahrnehmiing und Erkennung' von Raumđ.imensIonen einer bestimm-
ten Zeit .:beschrankt uns jede Definition, jjihaltliche Bestimmtheit des..
:3eggrifs oder iogischc Bestimmung des Beggrifs der Architektur, denn
lirkenntnis ist schlieslich keine Def ini ti on, keine abgeschlossene
Logische Struktur ."Die îâmst der Ra-umgostaltung ist, wie Gull schön
sagt,eine Kunst der Manipulation.Das WortvManipulation konotiert
schon an sich klar bestimm.te Bedeutunegen¿'Das Schöne und das Häsli«?^ i
che in der-Architektur-sind. Trager einer bestimmten ideologischen,
nicht nur ästhetischen Eodeutung.'Rarmgestaltimg und Architektur
sind möglich nur als'"Erkennung des Menschen, seines Wesens und   .\ ' ,^
seiner Bed'drfnir-.sp., isu mc%lich nur als Erkennung des Menschen,
seines Wesens und' seiner Bodürfhisse,ist möglich einzi durch immer
grosero Betätigung des Menr.ohcn in der kreativen Gestaltung seiner
Umwelt .'Die Macht der bürgerlichen" Klasse und die Mitteilung dieser
Machtp die am Raum gebunden ist, ist klar im geschichtlichen Konte-.
xt.Alie Mittoleitimg'a der uostehenden Räume sind Träger von Werten.'
Die Kult"ái£',die gegebeneRealität reproduziert, glorifiziert sie
gleichzeitig auchoNeben der schon erwähnten Mitteilung der Macht
der Konsumtion erscheint die ästhetische Lo.tteilim^ als Mitteilung
der eigenen LL-cht der Architektur/
UTK ool. 1 : 172 ■        ■
apologetika, kriza, odmislitev protislovij   -,    • .
Tine Hribar:; Znanost in apologija. Časopis za kritiko znanosti,
domišljijo in novo antropologijo 4-5-6
Apologetika obstaja v pačenju najenostavnejših družbenih (ekonomskih)
razmerij in z lasti v zatrjevanju enotnosti, kjer so nasprotja. Samo-
stojnost, ki joprivzamejo skupaj spadajoči in dopolnjujoči se momen-
ti, je v krizi zničena nasilno. Kriza m.anifestira torej enotnost
drug nasproti drugemu osamosvojenih momentov. Apologetske fraze, ki'
skušajo zanikati krizo, so pomembne toliko, kolikor vselej dokazuje-
jo ravno nasprotno, kar skušajo dokazati. Hotenje po odraislitvi
protislovij je tako obenem'izrekanje dejansko navzočih protislovij^
ki da naj bi nehala eksistid?ati samo zato, ker si je to nekdo zaže-
lel.
иж ool.' l' ; 172
Apologetik, Krise, Wegphantasierenwollen der Widerspruche
Tine Hribar; Wissenschaft und Apologetik, Časopis za kritiko znanos-
ti, domišljijo in novo antropologijo 4-5-6
Die Apologetik besteht.in der Fälschung der einfaöhsten gesellschaft-
lichen (ökonomischen) Verhältnisse und speziell darin, dem Gegensatz
gegenüber die Einheit festzuhalten. Die Selbständigkeit, die die    :
zueinander gehörigen und sich ergänzenden Momente gegeneinander an-'
nehmen, v^^ird in der Krise gewaltsam vernichtet. Die Krise manifesti-
ert also die Einheit der gegeneinander   versälbständigten Momente.
Die apologetischen Phrasen, um die Krise wegauleugnen, sind sofern'
V7ichting, als sie immer das Gegenteil von dem beweisen, was sie be-'
weisen wollen. Daš Wegphantasierenwollen der Widerspruche ist zugle-
ich das Aussprechen wirklich vorhandner Widerspruche, die dem frommen
Wunsch nach nicht existieren sollen.
иЖ   14-1. 826    (430)
množična psihologija,razredna zavest množic,seksualna ekonomija,
entre le courant, minima Ini program ♦ -
Mladen Švare :Vprašanje o razredni zavesti(Wilhelm Reich in diskusija
o rekonstrukciji delavskega gibanja). Časopis za kritiko
znanostio. domišljijo in novo antropologijo 4-3-6 ■
Avtor raziskuje vlogo Wilhelma Reicha v diskusiji o obnovi delavskega''
gibanja, ki je bila aktualna po prihodu fašizma na oblast v Nemčiji,'
Reichova teorija je angažirana teorijaReich se je znašel izven
množičnih delavskih strank v centre le courant in prav tu, je~zanjmiv'ö '
njegovo stališče kot kritika socialdemokratskega reformizma ?л bUrati
stalinizma .Reich se sprašuje po vzrökjli poraza delavskega gibanja »Jz '- .
analize fašizma bi morala rezultirati nova praksa,' saj 'samo objektivni
ekonomski procesi ne zadostujejo revolucionarni  ,'ttfaiiki, zato Reioh
analizira pomen ¿ouhjektivñega faktorja, množične ideologij        '     "
socialni fenomen fašizma in kritizira vulgarni' marksizem .Vendar pa je
njegovo stališče pogojeno s pozicije psihoanalitikov in je njegova
analiza zato prav tako samo parcialna .'Zanj predstavlja revolucionarna
akcija globalno akcijo in zato je tu^prišel v spor z drugimi strujami:-
tedanje levice, posebej še pri trc'kistih=.Medtem"ko trockisti resigni----
rajó v minimalni program obrambe človeških"prav5-c, Reich s svojim pro- .
žnsjšim konceptom   ohranja svojo aktualnost."
une   141."   826 ( 43o ) - . -        -
Massenpsychologie,Klassenbewustsein der Massen, Sexualökonomie,
contre le c curant j-, Minimalprogramm
ŠvarcjMladensDie Frage nach dem Klassenbewdstseiñ (Wilhelm Reich und
die. Diskussion über die Rekonstruktion   der Arbeiterbewegung) '     ! '
Časopis za kritiko .znanosti, domišljijo in novo antropologijo 4-3-6
Der Autor untersucht "die Rolle Wilhelm Reich in der ""Lskussion über ^
die ^Rekonstruktion der Arbeiterbewegung, die' nach der Machetrgreifung'
des Faschismus in Deutschland aktuell war<.Reichs Theorie ist eine' ^
engagierte Theorie .W,'Reich fand sich ausergalb der"Masseharbeitparteien
jj2 contre le courant v/ieder und gera.6.e hier ist sein Standpunkt als
Kritilč des sozialdemokratischen ReformisTiUs und gleichzeitig auch.       '
dos Stalinism.us interessant,/Reich fragt nach den Ursachen der Niederla-
ge der Art>eiterb;e3Jiog'ui"-g.Aus der Analyse der Faschismus must eine neue
Praxis resuitieren, denn allein objektive ökonomische Prozesse,   genügen
einer revolutionären Partei nicht, darum analysiert Reich die Bedeutung
des .subjektiven Faktors, der Massenideologie, das soziale Phänomen des
Faschismus und kritisiert de.n vulgären Marxismus .'Eine revolutionäre
Aktion ist für ihn eine globale Aktion und darum kommt er hier in Kon-
flikt mit anderer. Strömungen der "^damaligen Linken, be sonders mit den
Trotzkisten,Während die Trotzkisten im Lîinimalprogramm der Vertei.digung
der Menschenrechte resignieren, bewahrt Reich mit seinem elastische.r^en
Konzept seine Aktualität.
иж 130,2 ; ool
Strukturalizen, kritična teorija, naddoločenost
Slavoj Žižeks Beležke k Adornovenu stilu. Časopis za'kritiko ananos-
ti,- donisi ji jo in novo antropologijo 4-3-6 ,
Skuša se nakazati nežnost nečesa, kar nora v doslej vladajočih in-
terpretacijah "strukturalizna" in "kritične teorije" izpasti kot
nesniselno in nenogočej nežnost navezave niselne prakse T#W. Adorna
na v "strukturaliznu" razvito problenatiko naddoločenosti kot siia-
bolne določenosti in Sinbolnega, označevalca kot re-prezentacije
subjekta (za drugega označevalca)*' Uvodnenu orisu pojna naddoločenos-'
ti in (po knjigi F.' Janesona Marksizen in oblika povzeten orisu) Ador-
nove niselne prakse sledi poiskus njunega »križanja*, kjer se Ador-
novo zavračanje linearnega"'razvijanja teneljne nisli', vselejšnji'-
odnik od abstraktne občosti, izkaže za sano naddoločenost (abstrak-   '
tne) občosti s konkrecijo njenega naterialnega vpisa, kjer se ne-iden-
tični subjekt^za katerega ohranitev gre Adornu, izkaže za sanega
subjekta označevalca, ki se vpiše v govorico v odskoku od 'vsebine*,'
tj.' v 'autononni' določenosti sanega označevalca.' Zaključek skuša na-
kazati prelon Adorna z začetnin likon "kritične teorije" ter podati
nekaj kritičnih priponb.'
ilOK   ^50. г : 001
Strukturalisnus, kritische Theorie, überdeteminiertheit
Slav®j Žižek: Notizen zun Stil Adornos, Časopis za'kritiko znanostio
donišljijo in novo antropologijo 4-5-6
Es wird versucht, die Möglichkeit dessen anzuzeigen, was sich in den
bisher herrschenden Interpretationen des--"Strukturalisnus" und der
"kritischen Theorie" als sinnlos imd unnöglich erv\/eisen nuss: đ.ie
Möglichkeit einer Anknüpfung der Denkpraxis T.W.' Adornos ah die in
"S t r-ulc tura lisnus" entwickelte Problenatik der üb e rde t e minie rthe i t
als Sgnboldeterniniertheit und des Syabolischen, des    sigháns-■:-s als   1
Re-Prásentation des Subjekts (-für den anderen   Signam^ "') • Den einf-
ührenden Abriss des Begriffs überdeteminiertheit und der Derkpraxis
Adornos (nach den aus F.' Janeson's Buch "Marxisnus und Pom" entno-
■   nnenen Abriss) folgt ein Versuch ihrer "Kreuzung", wo sich Adornos '
AlsXlehnung einer linearen "Ent^//ick lung des Grimd-gedanken", sein fort-
währendes Abrüoken von der abstrakten Allgeneinlieit, als Überdeter-
niniertheit der (abstrakten) Allgeneinheit nit der Konlcretion ihrer '
naterielien Einsch:reibung selbst erweist, in der sich das nicht-identis-
che Subjekt, Uli dessen Erhaltung es Adorno geht, als Sub jekt-des •
SignanS' selbst erweist, der sich in Alspning von "Inhalt", in die Sprac-
he " einshhreibl, ieO.' in der "autononen" Deteminiertheit des Signans' •■"
selbst.' Der Schluss versucht den Bruch Adornos nit der Anf<angsforn
der "kritischen Theorie" aufzuzeigen und einige kritische Benerkuiigon
zu geben.
K A z A L o :
1# Dane Satar: Sociologija in alienadja
15. Tomaž Mastnak: 0(b) narkomaniji
36.' Primož Južnič: Nekaj misli o deviantnosti in njenem pomenu za
dru.žbo
42.' Irena Szarvaš: likonomska propaganda
33» Rudolf Rizman: Ameriška "nova levica": Predhodniki in profil
gibanja
8o.' Herbert Marcuse: Narava in revolucija
92.' Tine Hribar: Znanost in apologija
lo2.' Jaiiko Zlodre: Percepcija, identifikacija in vrednotenje prostor-
skih manifestacij komuniciranja in komimikacij
lo7. Julia Kristeva: Revolucija pesniške govorice
118.' Slavo j Žižel?: Beležke k Adornovemu stilu
138. Alfred Sohn-Rethel: Osnovne poteze zgodovinskomarksistične
spoznavne teorije
138. Mladen Švarc: Vprašanje o razredni zavesti (Wilhelm Reich in
diskusija o rekonstrukciji delavskega gibanja
162.' Dane Satar: recenzija: P. Menne: Die neue Sensibilität
Sinopsisi