M r 1 i č e k
1'rezgodaj je zvencla                      Očesci njeni modri
Prezgodaj cvetka ta:                      Zaprti sta lahnč,
Jšy ni se še raztvela,                     A čelo zlati kodri
Pa pojde že s sveta.                      Ji bo?,ajo ljubko;
Na odru zdaj počiva,                      Nje lice obledelo                  
Kot angeljček rairu:                       V nasraeh se blag drži,        
\'esclje rajskn vživa                       Iraa nbleko belo,                  
Njen duh že pri Bogii.                    Vsa v rožicah duhti,            
Najnežnejši mej ptiči                       
CololVck beli je,                       
Najlepši mej mrliči                         
Otrok nedolžen je!                           
Neralov