111(8- Rimski modrijan Seneka pripoveduje v svojih spisih o starem gledališkem igraleu, ki je prihajal dolgo časa vsak dan na Kapitol v Rimu in tam predvajal bogovom različne gledališke prizore iz svojega poklicnega življenja. »Kakor da bi bogovi z veseljem gledali njegove igre, za katere Ijudje niso več marali«, pristavlja pisatelj. Na tega vztrajnega umetnika se smo spomnili, ko smo brali v listih, s kak šno vsiljivostjo ponujajo različni celotnostni in unitaristtčni Jugoslovani sedaj svojo na novo odkrito skrb za gospodarki podvig naše države. Ali si mar domišljujejo, da z veseljem prebavljamo te njihove nauke, ko vendar lahko že šesti mesec vidijo, kako veselo je ljudstvo, odkar je bilo rešeno škodljivega dela raznih političnih glumačev. Naj se ne motijo! Predobro še čutimo na lastni koži škodljivi vpliv njihove brezglave, protiljudske in koruptne politike, da bi si želeli še sedaj njihovih naukov, ki se ne krijejo z nedavno preteklostjo političnega in gospodarskega udejstvovanja JNS. Naj nam vendar povejo, Jiedaj so delali v dobri veri: ali takrat, ko so imeli vso oblast v rokah, ali sedaj, ko bi ;jo radi imeli? Če si domišljujejo, da je bila Jugoslavija zaIjubljena v nacionalistične Jugoslovane, ]im poraolimo pod nos volilne zapisnike majskih volitev, in domišljavost jih bode minila lahko tx. vse večne čase. Če si pa domišljujejo, da bomo sedaj verjeli v odkritosrčnost in nesebičnost njihovih gospoclarskih stremljenj, jih spomnimo sa« mo na žalostne razvaline, ki so jih povziočili z edino uredbo, ki bi naj bila naraenjena gospodarstvu, če jih spomnimo na niihovo zaščito kmeta. S pravo turško muziko so sprejeli manjši bogovi v nacionsliii stranki to uredbo, pa danes navedite encga. ki bi v dobrl veri hvalil zaščito, ki so jo takrat povzdigovali do nebes tudi tisti, ki so lahko že v začetku spoznali, da bo vodila v škodo in propast gospodarstva. če sedaj na kilometre prodajate svoie gospodarske nauke, kje std jih pa imeli takrat, ko je bila tako nebeško lepa prilika, da bi jih lahko prenesli v življenje? In takrat bi ne bilo manjkalo gromovitega pritrjevanja množic, ki so toliko let nestrpno pričakovale opetovano obljubljene zlate dobe v Jugoslaviji. Pa da! V tem je težišče! V obljubah, v napihnjenih puhlicah ste bili mogočni, veiikl, neprekosljivi; v koristnem, nesebičnem, državniškem delu ste odpovedali na vseh koncih in krajih. Še danes je mnogim JNS nerazumljiva prikazen na političnem pozorišču. V prvem poletu jo je napadel marazem, kar Slovenci prevajaino z domačo besedo narazen. Nad mlado, borbeno in zraagovito stranko je že v prvih letih prišla senilnost — starikavost, ki ji ni para v politični zgodovini. In zoper to bolezen ni zdravila pod solncem. Niti sloviti ruski zdravnik bi je ne mogel ozdraviti, če bi jo tudi hotel. In če jo v možnarju stolče in precedi na najgostejše sito, ne bo ostalo toliko vrednosti, da bi v oko dali. Verjamite nam, da je tako in prizanašajte nam s svojimi nauki, v kakaterih iskrenost bi morebiti pred pol letom bil kdo verjel, -danes je za to prepozno. Brezkoristni so, zato nepotrebni. Če boste še vnaprej vsiljivi s svojim blagom nepristne znamke, se zna res še najti kdo, ki vas bo primerjal tistim rimskim ženana častitljive starosti, ki so si domišljevale, kakor poroča isti Seneka, da je Jupiter, višji vseh rimskih bogov, bil zaljubljen v nje in so posedale dan za dnevom na Kapitolu v bližini Jupitra, ne da bi se bale ljubosumncsti Junone, Jupitrove žene, čeravno so lahko vedele iz grških in rimskih pesnikov, kako hudo jezava je bila in maščevalnosti polna ta visoka in vplivna gospa boginja!