V Ljubljani, dne 2& marca 1931.
Posamezna štev. Din V—
Leto XIV.
Poštnina plačana v gotovini.
i lev. 13.
Upravništvo,,Domovine" v Ljubljani, Knaf lova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I26
Naročnini za tuzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 30 Din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno Din, celoletno 4S Din. Amerika letno 1 dolar. — Račun postne hranilnice, podružnice i Ljubljani, št. 10.7U.
Nepotrebni izdatki
Pravkar so izšli uradni podatki o naši trgovini z inozemstvom, ki nam zgovorno pričajo o našem gospodarstvu. Kakor vsak dober gospodar moramo tudi mi pregledati izdatke in prejemke ali, kakor imenujemo v trgovini z inozemstvom, uvoz in izvoz.
Lani smo uvozili v našo državo blaga skoro za 7 milijard dinarjev (v letu 1929. za 7 in pol milijarde dinarjev), a izvozili srno za 6 in tri četrtine milijarde dinarjev (v letu 1929. za blizu 8 milijard dinarjev). Torej smo uvozili za četrtino milijarde dinarjev več blaga, kakor smo dobili denarja iz inozemstva za naše blago. Čeprav ne pomeni ta četrtina milijarde dinarjev naravnost izgubo, ker imamo vrednost v uvoženem blagu, vendar poglejmo, kako bi se dal odstraniti ta primanjkljaj in kako bi se moglo doseči, da bi prišlo še kaj več denarja v državo. Pa bo kdo rekel: Kaj pa morem jaz revež storiti . pri teh vrtoglavih milijonih. Vsak lahko pomaga in tudi mora pomagati in gledati v sedanjih časih na vsak iii iiar^iltaz. xliiw j a tudi milijona ni!
Dve poti sta, ki vodita k izboljšanju naše trgovine z inozemstvom. Prvo dosežemo s povečanim izvozom. Kaj smo pa izvažali v 1.1930. iz države? Največ je šlo lesa, zatem turščice, bakra, jajc, pšenice, žive govedi, sadja, .živih svinj, svežega mesa, cementa, fižola in drugega blaga. Kaj bi se dalo tukaj več izvažati? Les bo nemara še nazadoval, žito bo morda nekaj več vrglo, jajca nemara tudi, največji povišek pa bo pokazal izvoz goveje živine, če bo živina pravilno pitana. Tudi sadja bomo lahko več izvažali, če bomo zatirali škodljivce in pridelek lepo spravili in sortirali. Z dobro voljo in vztrajnim delom se da mnogo doseči.
Učinkovitejša pot k izboljšanju pa bi bila, da zmanjšamo uvoz. Kaj smo pa izvažali v 1.1930.? Največ smo uvozili bombaža, železa, volne, svile, usnja in usnjenih izdelkov, rastlinskega olja, riža, celo nekaj krompirja, paradižnikov, jabolk in drugih predmetov. Nekatere številke
bodejo v oči in bi se dalo marsikaj s krepko doslednostjo odpraviti. Čujemo, da imajo na Dolenjskem čez 50 vagonov lanenega prediva, ki ga ne morejo prodati niti po 6 Din za kilogram. Kaj bi ne kazalo predelati to predivo doma za rjuhe in bi si prihranili kar v naši banovini uvoz 50 vagonov bombaža. Za svilo gre kar 205 milijonov dinarjev v inozemstvo. Pa ne mislite, da gre ta svila le v mesta, nego pride dobršen del tudi na deželo. Množo milijonov bi se prihranilo, če bi se odrekle ženske dragim svilnatim oblekam. Toliko imamo najboljše' zemlje za gojenje oljnatih rastlin, da bi kar lahko izbrisali 50 milijonov, ki gredo za olje v inozemstvo. Lep vzgled nam je v tem Savinjska dolina, ki goji že cela desetletja solnčnice, da Savinjčanu ni treba izdajati denarja za olje. Riža uvažamo za velike milijone, namestu da bi jedli domač ječmenček, ki je tudi bolj zdrav od tujega riža. Krompirja je v državi dovolj, pa vendar sta šla dva milijona za krompir v inozemstvo. Toliko časa bomo uganjali to nesmiselno uvažanje krompirja, da bomo le privlekli opasen krompirjev rak v državo. Edino prepoved krompirjevega uvoza, ki naj bi jo odredila država, nas more rešiti te bolezni. Za preko milijon dinarjev smo izdali za uvožene paradižnike popolnoma po nepotrebnem, ker imamo celo na Slovenskem dovolj pripravnih leg in razumnih ljudi, da bi mogli ne le kriti domačo potrebo paradižnikov, temveč bi lahko imeli v paradižnikih še dober izvozni pridelek, ki bi vrgel lepe milijone. Celo jabolka smo uvažali in karfijolo, vse po nepotrebnem.
Pa poreče kdo, da so to pač zgodnji sadovi in zgodnja povrtnina. Kaj ne moremo z malim trudom tudi doma vzgojiti takih pridelkov? To ;e dosegljivo, ker imamo v državi dovolj primernih krajev, treba se je le resno oprijeti teh kmetijskih, oziroma vrtnarskih panog, ki bi nosile našemu gospodarstvu lepe dohodke, obenem pa pomagale izboljšati nepovoljen položaj naše trgovine z inozemstvom.
Priprave za pokrafinsko
v Ptuju
sadno razstavo
Ptuj, marca.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ptuju nam je poslala naslednji poziv:
V vsej Dravski banovini pričakujemo letos dobro sadno letino. Da bomo pridelali lepo sadje, ki ga bomo lahko za dobro ceno vnovčili, toplo priporočamo, da sadjarji sadno drevje pognojijo In škropijo.
Z gnojnico je uspešno gnojiti od marca do srede julija. Na 1001 gnojnice dodamo še 1 kg umetnega gnojila superfosfata. S to mešanico se gnoji pod krono drevesa v napravljene 20 cm globoke jarke ali pa v posebne, 1 m široke in 20 cm globoke jame med tremi ali štirimi drevesi. Z lopato odstranimo rušo in ko se z gnojnico jama napolni, se jama spet z rušo pokrije, da ni izgube na travi. Sveža hlevska gnojnica je i ostra in se mofa razredčiti s potočno vodo ali deževnico, da ne ožge korenin,
Škropimo drevje prvič meseca marca, ko še ni odgnalo, drugič osem dni po cvetju in tretjič štiri do pet tednov po cvetju.HKdor prvo škropljenje zamudi, naj opravi vsaj drugo in tretje škropljenje.
Prvo škropljenje opravimo z arborinom: 8 do 10 kg na 100 1 vode, ali pa damo na 100 1 vode 20 kg žveplene brozge, ki jo izdeluje tvrdka Jurca v Ptuju. Pri prvem škropljenju se lahko doda žvepleni brozgi še 1 kg vodenega stekla. Ta mešanica učinkuje zoper mah, lišaj in škrlup na drevju in tudi proti cvetožeru.
Drugo in tretje škropljenje opravimo s 3od-stotno žvepleno brozgo z dodatkom 150 g kalcijevega arzeniata ali pa z 1 odstotno galično zmesjo, kateri dodamo 150 g zelenila uranja. To škropivo je strupeno in učinkuje proti škrlupu ali fuzikladiju, sadnemu zavijaču (črvivosti sadja), pa tudi proti drugim boleznim in zajedavcem
na sadnem drevju. Ob pekočem solncu se ne škropi, da se listje ne ožge. Dobro je obdati sadno drevje z lepljivimi pasovi in s pastmi. O tem dajo prav dobra navodila sadjarsko glasilo «Sadjar in vrtnar», ki ga dobivajo člani podružnic brezplačno, «Kmetovalec» in tlumekova knjiga «Boj sadnim škodljivcem«.
Če bo dovolj sadja, kakor je pričakovati, se priredi v Ptuju ob koncu meseca septembra ali v začetku oktobra tega leta pokrajinska sadna razstava, združena s sadnim sejmom in sadjarskim shodom. Pokroviteljstvo nad sadno razstavo je prevzel g. ban Dravske banovine, ki je obljubil prireditev podpirati.
Sadjarji! Glejmo, da pridelamo obilo dobrega in lepega sadja! Dana nam je možnost, da si pridobimo sadni trg in stalne odjemalce za sadje. Vsaka podružnica naj pošlje podružnici v Ptuju vsak mesec od junija naprej poročilo o stanju sadne letine v svojem okolišu. Poročilo naj obsega: koliko in kakšne vrste sadja bodo imeli sadjarji dotičnega okoliša podružnice na prodaj. Navesti je jabolka, hruške, breskve, marelice, slive, orehe, lešnike in kostanje. Na ta način, da imamo točne in zanesljive podatke o sadni letini pravočasno, bomo mogli prirediti večjo pokrajinsko sadno razstavo, združeno s sadnim sejmom, da si privabimo kupce in dosežemo dobro ceno. Ne nasedajmo nekaterim brezvestnim prekupčevalcem in ne obirajmo nezrelega sadja! Kot tržno blago velja le lepo nepoškodovano zrelo sadje in le takšno vozimo na trg. Slabo in poškodovano obdržimo in porabimo doma, ker je škoda stroškov za prevoz. Če vozite sadje v kripah, obložite kripo s slamo in sadje obtežite in pokrite, da bo trdno naloženo in se ne bo premetavalo, ker se sicer preveč poškoduje in obtolče. Sadje ni krompir. Lepo sadje trgajte raz dreves, slabo pa otresajte. Ne udarjajte po drevesu s kolom ali drogom v hvaležnost, da vam je rodilo.
Sadje razberite že pod -drevesom v tri kakovosti: prve kakovosti so lepo barvani in debeli plodovi brez vsake hibe in poškodbe, druge kakovosti so plodovi slabše' barve, manjše debelosti z malimi hibami in poškodbami, tretje kakovosti pa je ostalo sadje, ki se porabi doma v kuhinji ali za sadjevec in se ne meša med tržno sadje in ne vozi na trg, ker se s tem le škoduje dobremu slovesu našega sadja in sadni trgovini; razen tega pa se kvarijo tudi dobre cene.
Pričakujemo, do bodo sadjarji v svojo lastno korist upoštevali nasvete in se po njih ravnali. V jeseni na svidenje na sadni razstavi v Ptuju.
Lovska zakupnina in kmetske koristi
(Dopis z dežele.)
Pri nas je uvedeno, da se lovi oddajajo v zakup. Če dobi občina tisočake za lov, hvali to le tisti, ki zadeve dobro ne premisli. Kaj pa koristi nam kmetom tisti denar, ki ga občina dobi za lov, ko smo pa potem primorani škodljivce še gojiti.
Divjačina napravi mnogim kmetom tudi po stokrat več škode, kakor znaša tisti mal znesek,
«
to pride od lovske zakupnine na enega kmeta. Ce bi sešteli vso škodo na perutnini, sadnem drevju, žitu in drugem, bi dobili znesek, ki Ogromno presega zakupnino. Kdor bi hotel gojiti 'divjačino, naj bi jo gojil le v ograjenih gozdovih, ne pa tako, da se živali lahko povsod izpreha-jajo in nam uničujejo pridelke.
Poleti delamo kmetje od zore do mraka in še pozno v noč. Trudimo se, da bi pridelali čim več Živeža za sebe in za druge. Mi se potegujemo za živež, lovci pa za zabavo.
Oblastva n:ij presodijo, kaj je ljudstvu potreb-nejše. Če ustr>. li kmet na svoji njivi zajca, ki mu je napravil škodo, gre v zapor, pri sodišču mu pa ostane zarisano, da je bil kaznovan zaradi tatvine. To vse zato, ker se lov proda. Ako bi ,ysak posestni! v občinsko blagajno dal le kakih trideset ali štirideset dinarjev, kar bi gotovo .vsak rad storil, pa bi v večini občin prišlo več ,V blagajno, kakor pa dobijo sedaj za lov. V vsaki kmetski občini v Jugoslaviji je gotovo večina kmetskih posest likov nezadovoljna, ker se divjačina ne sme pol ončavati.
Ce se lov proda, daj se da v zakup le večje gozdno lovišče. Obdelan svet (njive, travniki, Š'u naj bi imel vsak kmet pravico po svoji volji pašniki in drugo) pa naj se ne smatra za lovišče, pokončavati ško Jljivce. Grmovje in pa male skupine drevja, ki se nahajajo med njivami in travniki, naj se seveda še ne štejejo za gozd.
Moramo poudariti, da je zlasti škodljiv divji 2ajec zaradi glodanja sadnih dreves. V časopisju je večkrat nave leno, kako je treba zatirati škodljivce na sadnem drevju. Mišljen je največ mrčes, pri vsem tem pa nihče niti ne omenja največjega Škodljivca sadnega drevja, zajca. Posebno letošnjo zimo je napravil zajec skoro toliko škode na sadnem drevju kakor huda zima 1929. leta. ,Vse mazanje ni nič pomagalo proti temu škodljivcu. Zato mislimo, kmetje, da spada k napredku kmetijstva tudi odprava zakupnih lovov.
V temi se ne vidi.
Mira: «Sinoči so te videli z nekim gospodom y parku!»
Lilika: «To ni mogoče, saj je bilo že temno!»
o t e š č a n:
Dedinfa treh gradov
Pcvest iz starih časov.
«Nimam hč; re, imam pa pet doraslih sinov hruste, da iim ni enakih. Najmlajši je dopolnil že 20. leto.»
cCigava psi ie ta deklica ?> «Ne vem. Sprejel sem jo v varstvo. Sestradana je in izmučena, pri nas se bo okrepčala.» «Kdo ti jo je izročil ?> *Nekdo, ki je nedavno prijezdil mimo koče.» cNalašč ti io je pustil, samo da bi se je Jznebib, ga je postrašil.
«Čeprav, jo bomo že preživeli. Deklico ima-tno radi.>
•cSirota, morda je brez doma in staršev.^ {Jomež se je oziral okrog po vrtu, obenem pa je opazoval deklico, ki se je še vedno skrivala v predpasnik. Naposled se mu je "posrečilo ujeti njen obraze!: — irce mu je vzkipelo v nepopisni Radosti. Njegov trud je bil bogato poplačan.
Svojega domnevanja pa tovarišu ni maral trazodeti. Vedel je, da bi ga bolj ostrašil, kakor razveselil. Zlobnik, ki je privedel deklico, nima Srca ter mu lahko napravi veliko škodo. Brklež jdobro pozna take ljudi ter ?e jim ne bo upal nameriti. Dvoma gospodoma pa r,e mor^ služiti.
Najprej so mora prepričati, kdo je tista deklica, ki pase ovčieo na samotarjevem vrtu. Ali je res graščakova edinka? Samemu sebi ni verjel, lahko ga je varala domišljija. Vse preslabo se mu je zdela oblečena; noge so ji bile umazane, obleka ponošena in zašita. Vedno bolj so ga begali dvorni.
Nazaj sla se vračala po isti poti mimo mlade mrmnke. Zopet si je zakrila liee z umazanim
Politični pregled
V Ženevi se je v četrtek zaključila
tretja konferenca o carinskem premirju brez uspeha.
S tem je padlo v vodo dolgoletno prizadevanje Društva narodov za tesnejše gospodarsko sodelovanje evropskih držav. Bilo je pač na konferenci premalo dobre volje za porušenje carinskih zidov, ki si jih grade države druga proti drugi.
Italijanski listi so pisali te dni,
da namerava Italija odpovedati trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo
in utemeljujejo upravičenost te namere z dejstvom, da kaže jugoslovenska trgovina velik prebitek. Lisfi pravijo, da veliki primanjkljaj italijanske trgovine z Jugoslavijo zahteva novo ureditev trgovinskih odnošajev med obema državama. Po uradnih podatkih o trgovini z inozemstvom namreč izvoz Italije v Jugoslavijo stalno pada, dočim izvoz iz Jugoslavije v Italijo neprestano narašča.
Med obema nemškima državama, Nemčijo in Avstrijo, se je sklenila carinska pogodba,
ki pomeni prav za prav odpravo carinske meie.
Ostanejo začasno le še nekatere carine, ki se bodo postopno odpravile.
To je dalekosežna pogodba med državama, ki bi se radi tudi politčno združili, če bi velesile pristale na to. Diplomatski zastopniki Francije, Italije in Češkoslovaške na Dunaju so glede na to pogodbo izjavili avstrijskemu zunanjemu ministru dr. Schobru, da smatrajo njihove vlade tako carinsko zvezo za kršenje ženevskega protokola iz leta 1922. Avstrijci se izgovarjajo, da prav za prav ne gre za carinsko zvezo, nego samo za pogodbo, da bosta Nemčija in Avstrija v danem trenutku sklenili tako zvezo.
predpasnikom, kakor ji je bilo naročeno. Ovčica ji je lizala koleno.
^Deklica se mi smili», je Goiuež sočutno omenil.
«Ako je poleg uboštva še mutasta in duševno zaostala, tedaj je pač vredna vsega pomilovanja ...?
«Ali res?» je neverno zmajal z glavo. «Kdo ti je povedal ?»
«Mož, ki me je prosil, naj jo vzamem v varstvo...»
«Kakšen je bil neki tisti človek? Ali je imel kakšno posebno znamenje?>
Brklež je hotel nekaj ziniti, a si je premislil. Spomnil se je, da ga ne sme izdati. Spretno se je potuhnil; saj je gluh in ni treba razumeti vsakega vprašanja. Gomež je spoznal njegovo zadrego ter ga ni hotel več nadlegovati. Sam bo razčistil vse tako, da ne bo nikomur škodovalo.
Doma ju je čakala obilna večerja. Zvrhana skleda krompirja je bila podobna velikemu škafu; napasel bi bil lahko vola, ne pa družino. Lonec na ognjišču ni bil nič manjši; v njem se je hladilo kislo zelje. Gomež je bil radoveden, kdo bo toliko pojedel.
Začeli so prihajati sinovi — pravcati velikani. Iz obraza jim je puhtelo zdravje, težke žilave roke so razodevale moč, ki je ne zlomi vsaka sila. Tak hrust lahko dene človeka v vrečo ter jo vrže čez ramo.
Posedli so okrog široke hrastove mize ter si nalupili krompirja. Nato so zgrabili velike lesene žlice in pričeli zajemati zelje, ki ga je mati postavila na mizo. Jedli so z veliko slastjo, čeprav ni bilo kdove kako okusno. Kmalu se je ^ačulo ropotanje: žlice so zadevale ob dno in lovile kar se je še dalo ujeti.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
VPRAŠANJE MED MASNIH PIŠČET.
Jajca lahko nasajamo celo leto, tako da imamo spomladna, poletna in jesenska piščeta. Spo-mladna piščeta so lahko bolj zgodnja ali pa bolj pozna. Ni pa vsejedno, v katerem letnem času jih dajemo valiti.
V	obče velja, da so za plemenske svrhe najbolj piščeta, ki se izvale spomladi, .meseca aprila in maja. Taka piščeta se najbolj razvijajo, ker se vsa vzreja vrši ob najugodnejšem letnem času, ko je vsega dovolj, paše in solnca. Te živali nam do zime kot jarčke dorastejo in nam začno na zimo v starosti sedem mesecev nesti. Tako si izgojimo tudi najboljše zimske jajčarice, ker se pri teh živalih nesenje na zimo navadno ponovi. Prvo leto se mlade jarčke ne skubijo (ne misajo), zato ne pride misanje s svojimi posledicami v poštev.
Iz pozno spomladuih gnezd se vzgajajo najboljše plemenske kokoši in zimske jajčarice, ne samo pri nas, ampak povsod, in če je vsa reja dosedaj tako napredovala, se je prav temu načinu reje zahvaliti.
V	predzadnji «Domovinb je pa v članku «Nerodna Ieta» nekdo pisal oprt na dolgoletne izkušnje štajerskih gospodinj, da dajejo med-mašne kokoši (ki se izležejo med šmarnoma) najboljše jajčarice, ker začno kot jesenske jarčke nesti po zimi. Kaj je na stvari? To vprašanje je načelne važnosti in je potrebno, da ga motrimo in pojasnimo.
Medmašna piščeta imajo do zime (novembra) komaj tri mesece časa, tako da o kakem rednem nesenju po zimi ne more biti govora, ampak šele koncu zime, ko so šest do sedeme mesecev stara, tedaj v času, ko začno tudi druge kokoši ne;sti. Te živali se v hladnejšem jesenskem in zimskem času sploh slabše razvijajo, zaostanejo v rasti in se šele proti spomladi popravijo, ko nastopijo zopet ugonejši pogoji za vso rejo. Verjetno je,
Iz kuhinje je začelo prijetno dišati. Mati je pekla divjačino; kmalu je prine-Ja meso na lesenem krožniku. Vsakdo je pograbil svoj kos in ga raztrgal z rokama. Noža ali vilic niso potrebovali.
Tudi neznanka je večerjala, vendar se ji je poznalo, da se še ni privadila preprosti hrani. Použila je le košček mesa in nekaj mleka. Ves čas ni ičesar izpregovorila Mati jo je takoj po večerji odpravila k počitku.
Gomežu so pripravili ležišče pod klopjo na otepu slame. Zleknil se je in utihnil, tudi gospodar je legel na klop in zadremal. Sinovi pa so ostali pri materi, ki je krpala obleko.
Najmlajši sin Cene je bil najbolj zgovoren. Vse je povedal materi, kar se mu je čez dan pripetilo. Pasel je živino, pri čemer mu je pomagal Sultan z izredno živalsko modrostjo. Kakor pastir je pazil, da mu živina ni ušla na domačo njivo. Ako je žival stopila na prepovedano me-sto, tedaj je lajal ter jo obskakoval toliko časa, dokler se ni vrnila. Kadar ni zalegel glasen opomin, jo je rahlo ugriznil.
Menili so se tudi o deklici, katero so imeno-t vali: mlada neznanka. Sinovi so soglasno pritrdili materi, ko je dejala: «Oče, ki zavrže svojega otroka, je grši od živali.»
«Kar pri nas naj ostanes, je rekel zgovorni Cene. «Kadar dorase, nam bo pomagala pri delu.s
«Mirna je in pohlevna», jo je hvalila mati« «Predvsem sem radovedna, kje so njeni starši. Grbec ni hotel ničesar pojasniti.*
«Dedec mi ni ugajal. Zakaj je trdil, da je deklica nema, kar ni resnica.*
Starka je skomignila z rameni. «Rekla bi, da ji Je prepovedano govoriti. Tako nekam boječe je izpregovorila prvo besedo.*
da postanejo jesenske jarčke dobre jajčariee in da prinašajo štajerskim gospodinjam v celoti več haska vzlic drobnejšim jajcem in telesni zaostalosti, to pa najbrž zaraditega, ker pade spolni razvoj takoj v dobo plcmenitve in prve nesnosti. Drugače si je težko razlagati te izkušnje in to rejo štajerskih gospodinj. Piščeta iz prvih spo-mladnih gnezd se seveda lahko in dobro pro-dado, kar se o jesenskih piščetih ne da trditi. Resnica je pa tudi, da nam živali s prezgodnjo plemensko rabo prej opešajo.
Sedaj pa še o poglavju drobnih jajc. Za va-lenje ni odbirati ne drobnih jajc, ne debelih, ampak pravilno ali normalno razvita. Napačno bi bilo, če bi odbirali od mladih putk drobna jajca, kakor tudi, če bi od odraslih jemali le debela. Povprečna debelost bo v obeh primerih najboljša. Isto velja tudi pri jajcih za kupčije, ker se danes čimdalje bolj gleda na to, da se kupuje le prvovrstno blago in tudi tako plačuje.
PRODAJA SADNEGA DREVJA NA TRGU.
Sadno drevje prodajamo pri nas tudi ob tržnih in sejmskih dnevih. Pozno jeseni ali zgodaj spomladi ga izkopljemo in pripravimo za prodajo. Veliko sadnega drevja se na ta način razpeča, slično kakor prodajamo druge kmetijske pridelke.
Na to kupčijo smo vajeni v okolici večjih mest in trgov, in sicer ne le prodajalci, ampak tudi kupovalci. Vnela se je po takih krajih pa tudi že prekupčija. Podjetni ljudje kupijo sadno drevje od drevesničarjev na debelo, da ga potem z dobičkom prodajajo na drobno. Pri taki kupčiji se dogaja, da gre tudi veliko slabega blaga vmes, kar povzroča pozneje, ko se ima pokazati sad mnogo nevolje in pritožb. Zgodi se, na na-kupljena drevesca sploh niso pravih vrst, in še več, da sploh niso pravega plemena, pa tudi se dogaja, da so okužena po boleznih in*škodljivcih. Na mladem drevescu tega ni tako lahko poznati in zato se lahko pri tej kupčiji marsikaj obesi, kar ne ustreza poštenim zahtevam.
Vsa ta priložnostna kupčija ob tržnih dnevih in sejmih vzbuja zaradi tega pomisleke in kritiko in večkrat se je že reklo, da bi bilo najbolje, ako bi se zabranila zlasti nesolidna prekupčija,
KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE:
700.000zavitkov ELIDASHAMPOO
PRODANIH VZADNJEM LETU!
Te številke potrjujejo ne-prekosljive odlike Elida Shampoo-na.
a negovanje tas
«Pri nas se ji ni treba ničesar bati», se je smilila sinovom. cPovejte ji, da se ji ne bo nič ž,alega zgodilo.»
«Do mene je odkrita in zaupljiva*, je trdila mati. «Kadar sva sami, tedaj mi vedno kaj pripoveduje^
«Deklica nam bo še marsikaj povedala», je menil starejši sin Jože.
«Pravi, da je edina hči bogatega graščaka...»
«Na obrazu se ji pozna, da je iz boljše rodo-vine», je vedel Jože, ki je hodil na tlako \ graščino, kjer je prišel z gospodo v dotiko.
«Ko je šla v gozd po jagode, pa jo je nekdo ugrabil in jo posadil na konja...»
«Nihče drugi kakor prav tisti grbec», ,ie uganil Cene. «Zlobnost se mu je poznala na obrazu...»
«Kadar pojdem v graščino, ga boni ovadil beričem», se je odločil Jože. «Začnejo naj poizvedovati^
/
«Ne smeš», ga je mati posvarila. «Saj veš, da hudobnež nima vesti in se lahko strašno maščuje. Obljubil je, da se bo kmalu vrnil...»
cDeklice pa mu ne damo>, se je postavil Cene. «Do takrat bomo že kaj izvedeli.. .>
Gomež se je na ležišču rahlo preobrnil. Sinovi so utihnili; marali niso, da bi jih čula tuja oseba. Ugasnili so gorečo trsko in odšli počivat. Mati se je še oglasila pri speči neznanki, ki jo je odela kot skrbna mati.
Gomež ni mogel več zaspati, srce mu je prekipevalo od sreče in zadovoljstva. Njegov trud je dozorel v zlate sadove — postal bo rešilec grajske edinke. Neka čudna skrivnostna sila ga je podila čez hribe in doline kakor modrijane iz Jutrove dežele do preprostega betlehemskega hlevca. Vsi graščinski veljaki bodo morali pri-
znati njegovo delo. Usoda ga je postavila pred viteza in njegovo spremstvo.
Skrbni starec pa še ni dovršil dela. Mučilo ga je važno vprašanje, kako bo privedel Marico nazaj v očetovo naročje. Skrivaj mora stopiti pred njo in ji povedati, da je njen rešilec. Ako ga ne bo spoznala, ji bo pokazal podobico, katero mu je nekoč podarila.
Želja se mu je kmalu izpolnila. 2e drugi dan jo je našel samo na vrtu pri ovčici. «Marica!» jo je prijazno iznenadil, še predan je mogla skloniti glavico v naročje.
Stresla se je od strahu pred novim trpljenjem. Počasi pa se je opogumila in rekla: «Kdo ste, da me poznate? Nekje sem vas že videla, ako se prav spominjam ...»
«Ali ste že pozabili siromaka Gomeža, kateremu ste nekoč podarili tale spominek?» Brž ji je pokazal svetinjico s podobo njene pokojne matere.
Presenečena je iztegnila roko in poljubila podobico. «Mamica, zlata mamica!* je vzkliknila od veselja. «Povedite me domov k očetu!>
cPovejte mi, kako ste prišli semkaj. Tukaj se vam ni treba ničesar bati.*
Najdenka mu je pripovedovala, kako jo je ugrabil grbec in jo posadil na konja. Zaprl jo je v ječo pod tretjo graščino, odkoder jo je od-vedel semkaj v hribe, kjer naj bi pozabila na dom in očeta. Zapretil ji je, da ne sine z nikomer govoriti.
Gomežovo poročilo se je začelo v gozdu pri obupnem nočnem kriku, ki ga je prebudil iz spanja. Čim se je zdanilo, jo je ubral za sledovi. Opisal ji je ves trud in vse, kar je doživel na potu. Neka tajinstvena moč ga je privedla v skrito gorsko selo v njeno bližino. Odtod more najti zopet varno pot na Močilje.
cTiste strašne noči ne bom nikoli pozabila. Okrog in okrog je bila neprodirna tema, moje klicanje ni izzvalo nikakega odmeva. Nasilnik mi je zapretil, da me ubije, ako se ponovno oglas i 111. >
«Ubožica, koliko ste morali prestati! Bog vas je čudežno ohranil. Nevarnost je končana, kmalu boste videli očeta.>
Marica je zaihtela: «0 predragi oče! Čudno, da ni od žalosti umrl. Kako je prebolel ta stra^ hoviti udarec?*
«Dali so mu nadomestek — deklico, ki vam je podobna ...»
«Pa je ni spoznal?»
«Takoj, ko jo je prijel za roko. Dolgo ni mogel verjeti. Šele vitezu Hermanu se je posrečilo, da ga je prepričal...»
cStoril je veliko dobro delo. Čigava pa je tista deklica? Kdo jo je privedel na Močilje?*
cOskrbnik Kodrman, ako sem prav izvedel. Menda se je očeta prav ljubeče oklenila.*
«0h, kako sem ji hvaležna.* Privezala je ovčico za drevo in jo objela. Potem je prijela rešilca za roko in rekla: «Pojdiva k očetu.*
«Ali se ne bojite dolge poti?s> jo je pomilovalno pogledal. «Pri najboljši volji vam ne morem ustreči. Med potjo mi lahko omagate in zbolite. Kdo bo nama postregel sredi gozda?»' «Čemu mi bo postrežba, saj grem domov k očetu >, ga je nevoljno zavrnila.
cPrešibki ste za tako dolgo potovanje. Celo mene skrbi, da bi ne opešal.»
Marica je bridko zaihtela. «Kaj bom počela tukaj v tej samoti? Res 1113 imajo radi, toda nikdar več ne bom videla ljubega očeta.)
Starcu se je zasmilila in jo je tolažil: «Ma-rica, pomislite, kakšne nevarnosti nama pretijo. V gozdu se skrivajo roparji z grdimi obrazi,
pri kateri ne trpi samo kupec ampak tudi ves interes sadjarstva. Pri taki kupčiji ne gre samo denar v zguba, ampak tudi čas in veselje za nove nasade. Vse to se pa pri sadnem drevju najbolj težko občuti.
Kakor je z ene strani pospeševati obratovanje sadnih drevesnic, tako je treba po drugi strani j V prid našega napredka skrbeti, da je vsa prodaja sadnega drevja poštena. Potrebno je zaradi-tega, da se vrši taka prodaja pod zadostno kontrolo, ker se pristnost različnega sadnega drevja in njegovih sort ne da tako lahko spoznati kakor pri drugih pridelkih. Varovati je v tem pogledu koristi sadjarstva in kupca.
Pred vsem je potrebno, da se zavira nesolidna prekupčija po prekupcih-špekulantih, katerim je samo do denarnega dobička. Prodajalci sadnega drevja naj se izkažejo s potrdilom županstva, da so lastniki drevesnic in da prodajajo doma vzgojeno drevje. Zahtevati je pa tudi, da je na prodaj postavljeno drevje pravilno zaznamovano (etike-tirano), da ga more kupec po sortah izbirati in da se more tudi upčija lažje nadzorovati. Pri krompirju in zelju tega ni treba, potrebno pa je pri sadnem drevju in pri trtah.
Če bomo to dosegli in če bodo odjemalci poučeni, da je treba previdnosti v tej kupčiji, pa se bo lahko ta kupčija še nadalje podpirala. Na noben način je pa ne smemo kratkomalo zabra-niti, ker je tudi zanaprej potrebna drevesničarju Jn kupcu.
Sejmi
80.	marca: Cankova, Ljubno ob Savinji (le za blago), Moravče, Višnja gora, Poljčane.
81.	marca: Nova Štifta, Studenec pri Krškem, Šmartno pri Litiji, Vrhnika, Dobrniče, Ptujska gora, Lesce, Šoštanj, Črnomelj, Podčetrtek.
2. aprila: Rajhenburg, Dramlje, Dolnja Lendava, Laško, Rakek, Sv. Marija v Jarenini.
S. aprila: Sv. Lenart-Zabukovje, Imeno (le za živino), Sv. Pavel pri Preboldu, Zgornji Tuhinj.
4. aprila: Loški potok.
lahko naju napadejo in umorijo. Vedno je na istraži ostudna pošast — tisti grbasti jezdec. Kar ne bo zmogel sam, bodo izvedli njegovi poma-gači. Zato ne morem prevzeti odgovornosti za vaše mlado življenje.>
Deklica se je ustrašila roparjev in ga ni več nadlegovala. Sklenila je roke in vzdihnila z otroškim zaupanjem: «0 Bog, pomagaj mil Povedi me nazaj v očetovo naročje!>
Prijel jo je za roko in ji zatrdil: cPreden poteče nekaj dni, bom dovršil reševalno delo.» «Kako?> jo je ponovno zaskrbelo. «Tako, da se boste lahko čimprej vrnili. .Vem, kaj mi je storiti: vitezu Hermanu ponesem veselo poročilo. Ostanite mirno tukaj in nikomur ne pravite, da čakate rešitve. Zabavajte se z ovčico, dokler ne pridemo s konji in z oboroženim spremstvom. Vitezovi vojščaki ne poznajo nevarnosti, nihče se jim ne bo ustavil.»
Marica se mu je zahvalila, njegove besede so jo potolažile. «Pazite, da se vam med potjo kaj ne pripeti, zakaj nestrpno bom čakala osvoboditve. Nikar se ne mudite!*
«Hitel bom», ji je obljubil. V slovo ji je po-gladil ročico in se vrnil pred kočo. Njegovega sestanka ni nihče opazil.
Drugo jutro se je poslovil. Brklež ga je skušal pridržati, a ga ni mogel pregovoriti. Videč, da mu ne ubrani, ga je spremil do gozda, kjer mu j a pokazal bližnjico v dolino. Oba sta hila solzna, ko sta se ločila, .
Truden, lačen in žejen Je Gomež dospel na ravnino. Ker se je večerilo, je krenil proti vasi. Zopet je prenočil v koči pri starki, ki ga je prijazno pogostila. Vso noč so ga oblegali vaščani in ga občudovali. Drugi dan so mu posodili konja in nekaj čvrstih mož ga je spremilo do Podolja.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za 56 20 do 56-40 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799-38 do 802 38 Din; 100 nemških mark za 1355 do 1358 Din; 100 madžarskih pengov za 99133 do 994-33 Din; 100 italijanskih lir za 297-20 do 29920 Din;
1 dolar za 5671 do 5691 Din; 100 francoskih frankov za 221-77 do 22377 Din; 100 češkoslovaških kron za 168 38 do 169'18 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 427 50 Din, investicijsko posojilo pa po 88 Din.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali (postavljeno na slovensko postajo; za 100kg): pšenico, baško, po 192 50 do 215 Din, t u r -š č i c o, baško, času primerno suho, po 137-50 do 140 Din, moko «0>, banatsko, po 335 do 340 Din.
ŽIVINA. Na zadnjem živinskem sejmu v Mariboru so bileza kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 7-50 do 850 Din, poldebeli voli 650 do 7 Din, plemenski voli 450 do 5 50 Din, biki za klanje 6 do 7 Din, klavne krave 5 50 do 6 50 Din, plemenske krave 4 do 5 Din, za klobase 2 do 2-75 Din, mlada živina 5 do 7 Din, teleta 8 do 9 Din, svinje 8 do 9 Din, zaklane svinje 10 do 12 Din.
Kratke vesti
r= Razpored licenciranja plemenskih bikov v letu 1931. v kranjskem srezu. Licenciranja bodo: v ponedeljek 4. maja ob 8. v Poljanah na sejmišče (Javorje in Poljane), ob 10. v Hotovlju na križpotju (Trata in Oslica), ob 11. v Trebiji pri Kovaču (Trata in Oslica) in ob 13. v Fužinah pred gostilno (Osliea); v t o r e k 5. m a j a ob 9. v Škofji Loki na sejmišču (Stara Loka, Škofja Loka, Zminec in Sora); v s r e d o 6. m a j a ob 8. v Selcih pred gostilno «Frtiči» (Selca in Železniki) in ob pol 12. v Podroštu (Sorica); v č e t r -t e k 7. m a j a ob 7. v Prašah pri Vrhuncu (Mav-
9.
Pri gorskem samotarju.
Okrog starodavne podoljske graščine so rasle večerne sence. Utihnile so drobne pesmice, ptički so se umikali v grmovje, Tlačani so odhajali s polja, hlapci pa so pospravljali po dvoriščih, zakaj drugi dan je bila nedelja, dan miru in počitka.
V gradu ob odprtem oknju je sedel vitez Herman. Oko mu je bilo obrnjeno na cesto, po kateri je pravkar prihajal jezdec — poveljnik njegovih vojščakov. Nesel mu je običajno dnevno poročilo. Odkar so iskali Marico, je hotel vsak večer vedeti, kod so hodili in kaj so doživeli. Tudi nocojšnje poročilo je bilo brez pomembne novice. Ravno kakor sveča je stal vojak pred vitezom in prejemal nova navodila. Njegov molk je izražal pokornost in zvestobo. Kadar je govoril vitez, tedaj ni smel nihče ugovarjati. Vsaka komaj vidna kretnja je morala razodeti pritrjevanje.
Prekinil ju je služabnik, ki se je priklonil in sporočil vitezu, da želi nekdo govoriti z njim.
«Kdo?> se je vitez vznejevoljil. Tujcev ni rad sprejemal ob pozni uri.
Služabnik je odšel in se naglo vrnil. «Prosjak Gomež vam prinaša važno poročilo.>
Vitez se je namuznil: «Aha, čarovnik prihaja od Mehurke. Kdo ve, kaj se jima je zopet sanjalo.*
^Marico je našel. Pravi, da vam mora to nemudoma naznaniti.*
«Brž ga pokliči, da čujem, kaj si zopet do-mišljuje.* Vitez ni pričakoval od preprostega starca resnega poročila. Na tihem je sklenil, da bo poklical Mehurko in ji grejiovedal vsako
čiče), ob 9. pri Sv. Valburgi pred Jožkovo gostilno (Smlednik in Voglje), ob 11, v Cerkljah na živinskem trgu (Cerklje), ob 13. v Lužah na Bar-letovem dvorišču (Šenčur in Velesovo) in ob 16. v Preddvoru pred Križnarjevo gostilno (Preddvor) ; v p e t e k 8. maja ob 8. v Kranju na živinskem trgu (Hrastje, Kranj, Stražišče, Sv. Jošt, Predoslje in Naklo); v soboto 9. maja ob pol 10. v Tržiču na Pristavi pri Primožiču (Kovor, Sv. Ana, Sv. Katarina, Križe in Tržič); v s r e d o 13. m a j a ob 9. v Zgornji Kokri pri Povšnarju (Preddvor) in ob 10. na Zgornjem Jezerskem pred Kazino (Jezersko). V oklepajih so označene občine, za katere se bo tedaj vršilo licenciranje. — Obisk teh licenciranj se priporoča vsem živinorejcem, ki se zanimajo za gorenjsko pincgavsko pasmo, zlasti pa živinorejskim zadrugam, ker bo na licenc iranjih prilika za nakup dobrih bikov, a tudi za medsebojno spoznavanje in stike med bikorejci."
DOPISI
GORENJI LOGATEC. 2e večkrat smo poudarjali, da so naši diletantje najbolj doma v preprostih narodnih igrah. Tako so se tudi 15. t. m. prav dobro postavili s Finžgarjevim «Div-jim lovcem« in pri polni dvorani želi burno ploskanje. — Dne 15. t. m. se je vršil občni zbor Narodne čitalnice v Gorenji vasi. Z vsemi glasovi proti enemu je bilo sklenjeno, da se društvo razide in svoje imetje prepusti Sokolu. Zelo pametno. Čemu bi se cepile sile? — V nedeljo 22. t. m. se je tukajšnji Sokol po številni delegaciji udeležil sestanka v Hotederšici, na katerem se je sklenilo ustanoviti v Hotedešici samostojnega Sokola. Zopet ena močna trdnjava več ob državni meji.
ŽIROVSKI VRH. To pa že moramo reči, da prav dobro poznamo številke. Nikakor nam ni treba delati zarez na palici. Brati tudi znamo* kajti sicer ne bi s takim veseljem čitali naše priljubljene «Domovine>. Iz našega kraja smo imeli že več razumnih mož, ki so se uveljavili v svetu. Tako ima sedaj Zirovski vrh rojaka duhovnika in
ugibanje. Nikakor ne dovoli begati preprostega ljudstva.
Po hodniku so se začuli drsajoči koraki. Gomež je stopil pred viteza, na vsa usta je hotel nekaj povedati, a ni mogel spraviti iz grla. Nastala je trenotna tišina.
Starec se je oddahnil in pričel s trepetajočim glasom: «Plemeniti gospod, Marica živi — hitro — samo vi jo morete rešiti...*
«Kje pa je?> Vitez je v hipu pozabil na svoje sklepe, obšla ga je nestrpna radovednost. Starec je moral ali res nekaj izvedeti ali pa je znorel zaradi bujne domišljije.
Zavest, da je omajal viteza, ga je prevzela s tihim zadovoljstvom. Bal se je, da ga bo zopet trpko zavrnil, čim bo izgovoril prvo besedo. Zato je nadaljeval z novim pogumom: «Našel sem jo — daleč v gorski samoti — kamor so me povedli sledovi...*
«Ali si jo videl ?* Vitezu so zažarele oči od nepopisne radosti.
«Prav kakor vidim tukaj vas>, mu je prepričevalno odvrnil. «SedeIa je skrita na vrtu in pasla ovčico. Spoznala sva se kot stara znanca. Prosila me je, naj jo povedem k očetu, a ji zaradi dolge in nevarne poti nisem mogel ugoditi.* 1 «Pa si ji obljubil, da mi poneseš vaseta oznanilo?*
«S tem sem jo potolažil, ko sva se ločila. Nerad sem jo pustil samo, čeprav je pri dobrih ljudeh, kjer ji ničesar ne manjka .. .*
«Samo da ni v nevarnosti njeno življenje.. .s «Mož, kateremu je izročena v varstvo, je moj nekdanji tovariš. Skupaj sva se bojevala, graščak Lenard je bil najin poveljnik. Vzlic temu pa hitite, da ne bo zamujeno...>
učitelja. Razni očitki proti nam so pač neutemeljeni. Znano je tudi, da so naši gospodarji marljivi in trezni. Tudi naša mladina je pretežno miroljubna.
TRŽIČ. Kmetijsko poučno filmsko predavanje v Tržiču priredi sresko načelstvo v Društvenem domu na cvetno nedeljo 29. t. m. ob 11. uri dopoldne. Predaval bo kmetijski referent iz Kranja. Poučni film je izredno zanimiv in obsega šest dejanj. K obisku se vabijo vsi zani-manci, zlasti pa okoliški kmetovalci. Vstopnine ne bo.
GORJE PRI BLEDU. Dne 9. t. m. je umrl posestnik g. Jan, po domače Zumrč, star 45 let, ki se je baje preliladil na Kleku. Bil je delaven mož, občinski odbornik, načelnik Živinorejske zadruge, odbornik Kmetijske zadruge in gasilnega društva. Da je bil splošno priljubljen, je pričal njegov lep pogreb. Zapušča bolno ženo in štiri ne-doletne otroke. Bodi ti, dragi France, ohranjen blag spomin! — Podružnica SPD je s 1.1, m. prevzela restavracijo na Mrzlem studencu od g. Zajca. — V nedeljo 8. t. m. je bila medklubska smučarska tekma. Pokazalo se je, da bomo z časom imeli v Gorjah prvovrstne smučarje. Saj pa imamo tudi res lep teren za smučanje.
BOŠTANJ OB SAVI. Prejšnjo nedeljo sta sokolskemu članstvu predavala društvena pro-svetarica sestra Fakinova o zgodovini Sokol-stva in šolski upravitelj brat Fakin o organizaciji Sokolstva. — Zadnjo nedeljo je bilo dvoje zborovanj. Ob 8. uri je bil slabo obiskani občni zbor Strojne zadruge. Izredno številna pa je bila udeležba ob 11. uri na občnem zboru gasilnega društva, ki ga je vodil načelnik tov. Papež. Vsa poročila in vsi sklepi so bili soglasno z odobravanjem sprejti. To pot so vendar izostali že e običajni konflikti, zato je upati, da pridemo letos do potrebnega doma, za katerega je temelj že izkopan.
ŠKOCIJAN PRI TURJAKU. »Slovenec« je objavil dopis iz Škocijana pri Turjaku, ki pravi, da je bil Lakner, ki je umoril mengeškega nad-župnika, v Škocijanu v župnišču. To ni resnica. Res je le, da so bili zvečer po umoru trije neznani moški tam. Ker niso dobili v župnišču prenočišča, so šli v gostilno Fr. Peterlina. kjer so vsi tudi prenočili. Iz njihovih delavskih knjižic je bilo razvidno, da med njimi ni bilo Laknerja. — Naša mlada sokolska četa je uprizorila 8. t. m. Finžgarjevo «Razvalino življenja«. Proti tej igri je bilo mnogo nasprotovanja. Tudi g. župnik je rekel nekaterim ženam, naj ne puste svojih hčera k tej predstavi. G. župnik, seveda, sploh ni naklonjen Sokolu, dasi je sicer Sokol državna ustanova. Ker imamo Sokoli čisto vest, se ne bojimo nikogar in tudi ne g. župnika, ki ga prosimo, naj bi poskušal postati med nami tako priljubljen, kakor je bil duhovni svetnik g. Jereb. Z dobro vo'jo gre vse!
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. (Smrtna kosa.) Kar verjeti nismo mogli, ko smo zaznali, da je naš nekdanji nadučitelj g. Karel Trost tako nenadoma umrl v Ljubljani. On, ki je bil na videz prav hrust, ni izpolnil niti 67 let. Pokojni je pri nas v Št. Jerneju služboval vsega skupaj 37 let. 13 let kot učitelj, a 24 let kot nadučitelj. Ves sedanji odrasli rod je hodil k njemu v šolo. Bil je vesten in dober učitelj. Vsi smo ga spoštovali in radi imeli. Znan je bil tudi kot dober pevec in vnet vrtnar. Občanom je v vsakem oziru šel na roko. Po prepričanju je bil odločen naprednjak. Ohranili ga bomo vsi njegovi učenci in znanci ter prijatelji v najboljšem spominu!
GABERNIK PRI GORNJI POLSKAVI. Posest-nica Marija Srebotova, žena Franceta Srebota, je zredila izredno težko svinjo črne nemške pasme. Svinja je tehtala živa 256 kg, a stara je bila le 16 mesecev.
ZIBIKA. Tukajšnji vinogradniki se pridno priglašajo k snujoči se podružnici Vinarskega društva. V zaSetku meseca aprila bomo imeli ustanovni občni zbor podružnice Vinarskega društva za občine Zibiko, Tinsko, Sv. Štefan jn Roginsko gorco. Člane nabirati je pooblaščen od Vinarskega društva dravske banovine v Mariboru g. Tone Malgaj v Breški gorci. Članarina
znaša 10 Din letno. Do sedaj se jih je priglasilo že 22. Navodila daje g. Malgaj.
SV. EMA PRI PRISTAVI. Slabi časi in pa pri nekaterih slabo gospodarstvo so privedli nekatere ljudi do grdega izkoriščanja. V Bukovju se je neki slab gospodar tako daleč izpozabil, da je začel beračiti. Za podlago beračenja, ker je še močan in zdrav, se je udeloval za pogorelca. Na ta način nanosijo taki berači domov več živeža, kakor ga lahko na svojem posestvu pridelajo. Prebivalci v šmarskem srezu se opozarjajo na legitimacije, ki morajo biti od občine in sres-kega načelstva z žigom potrjene, da so prosilci v resnici pogorelci. V Bukovju stanujoči prosilec dozdaj še ni pogorel. Toliko v vednost drugim krajem, da takim sleparjem ne nasedejo.
RIBNICA NA POHORJU. Vsakdo, ki je že bil v naši prijazni vasi, kjer je tudi dom pokojnega pisatelja Podravskega in njegovega naslednika Hriberskega, ve, da se odtod skoro najlaže pride na Črni vrh ali k zanimivim pohorskim jezerom in mimo sedaj prenovljene cerkvice sv. Volbenka tudi na Veliko kapo. Prijazna je res naša na divnem Pohorju ležeča vas, le žal, da vlada v njej ponoči prava egiptovska tema, in to baje samo zato,.ker so vaščani elektrike drug drugemu nevoščljivi ne glede na to, da zaradi tega trpi tudi tujski promet, ki bi se sedaj, ko je nova cesta že skoro dograjena in bo letos gotovo tudi Planinski dom pri jezeru odprt, še znatno poživil. Nesporno je dalje, da bodo leto-viščarji naš kraj tem bolj obiskovali, čim pri-jazneje se bo z njimi postopalo in čim manj bo slišati o pretepih. Mnogi so si edini v tem, da bi take sirovosti precej odpravilo kako prosvetno društvo, kakor je na primer Sokol. — Zadnji čas smo se začeli pri nas precej gibati. Živinoreja in posebno obširni travniki so bili doslej precej zanemarjeni, kar se bo gotovo predrugačilo zaradi zastoja v prodaji lesa, ki je bil doslej skoro edini denarni vir in so se druge kmetijske panoge spričo lesne kupčije precej zanemarjale. — Brezposelnost je tudi pri nas precej občutna, čez leto bo gosp. Schiniedhofer, ki se je pogodil za precej obsežno ogljarsko delo, nudil sicer nekaterim skromen zaslužek.
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU OB DRAVI. Že več let ni bilo pri nas kakega daljšega tečaja za podeželsko ljudstvo. V prejšnjem tednu pa se nam je ponudila ugodna prilika za prepotreben zdravstveni tečaj, ki je bil otvorjen na Jožefovo in bo trajal deset dni. V tem tečaju predava gdč. Božičeva, zaščitna sstra iz Ljubljane, o negi in prehrani dojenčka kakor tudi o zdravstvu žene-matere. Koliko zanimanja je vzbudil ta tečaj, priča dejstvo, da je v tečaju ob priliki predavanj vsak dan navzočih po sto deklet in mater. Vsak dan je posojilnična soba nabito polna, da se predavatljica komaj giblje med udeleženkami. Sicer je kazalo ob priliki otvoritve tečaja nekaj ljudi neko nezaupanje do takega dekliškega tečaja, slednjič pa so tudi ti spoznali potrebo in korist tega tečaja. Vsem smo od srca hvaležni, ki so pripomogli na ta ali oni način do imenovanega tečaja. — Na velikonočni ponedeljek popoldne po večernicah pa vsi v šolo, kjer priredi bralno društvo «Lipa» nabožno Tolstojevo igro «I<jer ljubezen, tam Bog» z dobrimi igralskimi močmi. V igri nastopi tudi Kristus kot človek in Bog! Za nameček bo še nekaj šaljivih prizorov, ki bodo vsakogar spravili v neprisiljen smeh in dobro voljo. Vstopnina bo nizka, zato vabimo k predstavi slehernega farana. — Letošnja hudomušna zima je hudo prizadela pred vsem naše viničarje. Od lanske trgatve pa do sedaj ni bilo zaslužka. 'Rez in oziroma prva kop sta se tako zakesnili, da bo dela po vinogradih po praznikih čez glavo. Ob kopi bodo zopet oživeli naši vrhi kakor ob trgatvi. Tedaj se bo po dolgem času zopet rezal bel kruh in se bodo pekle domače pogače, kajti ob tej priliki je vsak gospodar radodaren. Da bi nam prizanesel sveti Urban in nam pomagal odrešiti kmeta in vini-čarja iz stiske. — Za ljudsko štetje in popisovanje pa si ne pozabite preskrbeti potrebnih podatkov, in to predvsem tisti, ki imate mnogo otrok, da bo popisovalcem delo olajšano v na-
šem gosto naseljenem kraju. Na tukajšnji šoli je namreč skoro tri sto šoloobveznih otrok. —« Sredi poletja bo proslava 1501etnice obstoja tukajšnje šole. V ta namen bo šolska veselica. O tem še drugič kaj več.
TRBONJE. Posestniki kakor delavci pri nas močno občutimo gospodarsko krizo. Četudi bi kaj prodali, so težkoče zaradi oddaljenosti do na« kladalne postaje Vuzenice. Les, ako gre, že peljev mo k Dravi, namreč poleti, a v zimskem času smo zaprti. Koliko drv in drugega lesa bi lahko vej prodali, ako bi imeli tu nakladišče, ki se svoje^ časno ni zgradilo po zaslugi nekih modrih mož.1 Ker smo plačali postajališče, bi še prispevali za] nakladišče, od katerega bi imela tudi država dobiček. V zadnjem času nam je železnica zaprla prehod k postajališču in moramo delati velilCj ovinek. — Tudi mi bi želeli, da bi se uvedel V. Trbonju dnevni pouk do 13. ure, ker pač ni tj prid zdravju slabotnih otrok, ki v zimskem častli pricapljajo, oddaljeni do 2 uri, v temi domov, ker' so do 16. ure v šoli, a ni preskrbljeno, da bi do< bili opoldne kaj toplega v želodec. — Naše cest«, so tudi take, da bi se jih moral usmiliti Bog ali« pa kuluk.
DEBRO PRI LAŠKEM. Glede na svojo veliktfj starost 80 let sem bila primorana prodati svojo] hišo, da pridem do sredstev, ki jih tako nujno] potrebujem prav sedaj, ko sem že skoro popoI«j noma opešala. Da prodaja hiše tuji osebi mojim; sorodnikom ne gre v račun, verjamem. Zato! sem se odločila, da javno povem, da je to čisto! moja zadeva, komu in za kakšno ceno sem prOfj dala svojo hišo, osobito ker so se sorodniki šele1; sedaj začeli zanimati za mojo osebo, ko se naha-'i jam tik pred večerom svojega življenja — Marija j Rebolova.
*	Vladni podpredsednik dr. Milan Srškic sc j® mudil v nedeljo v Ljubljani in imel konferenco, katere so se udeležili gg. minister inž. Sernecj ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, bivši mi" nistri Pucelj, Sušnik in Vesenjak, ljubljanski žu«^ pan dr. Puc, podžupan profesor Jarc, dr. Natla^ čen, dr. Ravnihar, načelnik Ribnikar in Zebot.
*	Molitve za preganjane rojake v Julijski Kra*1 jini so se vršile na Jožefovo po številnih katoli4j ških cerkvah v državi. Te molitve je odredil za«"} grebški nadškof g. dr. Bauer v soglasju z drugimi] našimi škofi. Cerkvena opravila so bila povsod] močno obiskana.	Jb
*	Ljudsko štetje. Pri ljudskem štetju, ki se bo; izvedlo s 1. aprilom tega leta, se morajo za vsako! osebo popisati tudi natančni rojstni in domovin*.; ski podatki. Vsak družinski poglavar bo moral z£; sebe in za vso družino, (ženo, otroke, sorodnike,^ ki jih imajo pri sebi, in posle) povedati, dan,5 mesec, leto in kraj rojstva ter domovinsko občino| Komur ti podatki niso znani in nima doma rojstnih listov ali izvlečkov iz rojstne matice ali dru« gih zanesljivih dokumentov, si jih mora pravo« časno, to je najkesneje do 31. t. m. poskrbeti;' Zupni uradi bodo dajali posebna za ljudsko štetje'! prirejena potrdila za posamezne osebe ali za cel£ družine skupno. Dolžnost vsakega je, da si do 31. t. m. pri pristojnem župnem uradu preskrbi* tako potrdilo, da bo mogel navesti popisovalcu'; zahtevane podatke. Komur ni znano, v katero ob*^ čino je pristojen in nima domovnice ali delavske' (poselske) knjižice, naj se obrne v istem roku na < županstvo, kjer se mu bodo dala potrebna pojas** nila. Pri kmetijskih gospodarstvih se bo popisala' tudi površina zemljišč, in sicer skupno po vsem obsegu kakor tudi ločeno po vrstah zemlje. Zato! naj si kmetijski gospodarji pripravijo tudi po-j sestne dokumente, kolikor jih imajo (posebne! liste) ali naj pravočasno vprašajo pristojne urade,f Pojasnila glede podatkov, ki se bodo pri popiso-j vanju potrebovali, kakor sploh glede vseh reči,', ki se tičejo popisovanja, daje županstvo.
*	Proračun Dravske banovine potrjen. Finanč-1 ni minister je odobril proračun Dravske bano-! vine. Proračunska vsota znaša 116,355.699 Din,
proračun podjetij pa 56,116.421 Din. Obenem s proračunom je finančni minister odobril tudi uredbo Dravske banovine za izvršitev proračuna. iVišina banovinskih doklad, ki je odobrena Dravski banovini, znaša 35 odstotkov. Z odobritvijo proračuna Dravske banovine so potrjeni vsi banovinski proračuni za leto 1931./1932.
*	Nadškof dr. Jeglič ni smel v Gorico. V torek popoldne se je peljal nadškof g. dr. Anton Bona-ventura Jeglič z Jesenic v Julijsko Krajino, da bi obiskal goriškega nadškofa g. dr. Frančiška Sedeja ob priliki njegove 251etnice škofovanja. G. dr. Jeglič pa je mogel prispeti samo do prve postaje v Julijski Krajini, do Podbrda, kjer so ga fašisti in karabinijerji zavrnili. Vsa posredovanja niso ničesar zalegla, tako da g. nadškofu ni preostalo drugo, kakor da se je vrnil v Jugoslavijo.
*	Prometne olajšave za enajsti Ljubljanski velesejem. Generalna direkcija državnih železnic
: je dovolila udeležencem enajstega mednarodnega vzorčnega \elesejma v Ljubljani 50odstotni popust v potniškem prometu za vse vrste in razrede . vlakov razen SOE. Olajšava bo veljala za potovanje na velesejem od 26. maja do 8. junija, za povratek pa od 30. maja do 12. junija. Na podlagi sejemske legitimacije kupi potnik pri odhodu cel .vozni listek do Ljubljane, ki bo veljal za brezplačen povratek, ako dokaže, da je velesejem po-setil.
*	Nov župan občine Velika Pirešica. Z odlokom banske uprave je bil imenovan za župana občine Velika Pirešica posestnik g. Martin Co-kan. Novi župan je blagajnik Sokolskega društva v Veliki Pirešici in je bil nedavno odlikovan z zlato svetinjo za državljanske zasluge.
*	cSkrita sreča.» Kdor hoče imeti knjigo z naslovom «Skrita sreča» (11 lepih povesti), naj ne Zamudi! Pošlje naj takoj za devet dinarjev poštnih znamk, ali pa denar po poštni nakaznici na naslov: Matija Belec, Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah pri Ptuju. V dveh mesecih ne bo nobene knjige več' na razpolago.
*	Razpisane službe banovinskih cestarjev. Banska uprava Dravske banovine razpisuje ta-Ie službena mesta banovinskih cestarjev: 1. na banovinski cesti Ljubljana—Zalog—Lapnice v odseku od vasi Device Marije v Polju—Zalog—Sne-berje; 2. na banovinski cesti Sv. Urban—Lesič-no—Kozje—Pcdsreda za cestno progo od km 23 do km 29; 3. na banovinski cesti Sv. Bolfenk Sv. Anton; 4. na banovinski cesti Poljčane-Majšperg; 5. na banovinski cesti Rogatec—Zeta-le—Kozminec; 6. na banovinski cesti Ptuj—Za-,vrč—Dobrova od km 8 do km 12-97. Prosilci za ta mesta morajo izpolniti pogoje iz člena 2. uredbe
0	službenih razmerjah državnih cestarjev in njih prejemkih in ne sinejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Prošnje je treba vložiti najtesneje do 15. aprila, in sicer za mesto pod 1. pri »reškem cestnem odboru v Ljubljani, za mesto pod 2. pri sreskem cestnem odobru v Šmarju pri Jelšah, za mesta pod 3., 4., 5. in 6. pa pri sreskem cestnem odboru v Ptuju. — Dalje razpisuje že 2 mesti na cesti Dravograd—Slovenjgradec: Šoštanj 1 mesto za progo od km 28 do km 33 in
1	mesto za progo od km 44"5 do km 49*32, nadalje 3 mesta na banovinski cesti Soštanj-Sv.Vid: 1 'mesto za progo od km 0 do km 4, 1 mesto za progo od km 4 do km 8 in 1 mesto za progo od km 8 do km 12-864, potem 2 mesti na cesti Velenje—Črna—Petrovče: 1 me.-to na progi od km 0 do km 4 in 1 mesto na progi od km 4 do km 8'254 z odcepom ceste na Dobrno ter na progi od km 0 do km 0'662. Razpisano je tudi mesto banovinskih cestarjev v odseku Teharje—Proseniško— Sv. Primož od km 4 do km 9 6. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Svoje-ročno spisane in s kolkom za 5 Din opremljene prošnje, ki jim je treba dodati pravilne ip zadostno kolkovane priloge, je treba vložiti glede prvih sedem služb najpozneje do 15. aprila pri sreskem cestnem odboru v SloVenjgradcu, glede zadnje službe pa do 10. aprila pri sreskem cestnem odboru v Celju.
* Zbor obmejnih vinogradnikov. Na občnem „zboru gornjeradgonske podružnice Vinarskega
društva je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Clotar Bouvier (Gornja Radgona), podpredsednik Ivan Kreft (Sv. Jurij ob Ščavnici), tajnik in blagajnik Karel Korath (Črešnjevci); odborniki: Mlinaric Franc (Očeslavci), Šantl Franc (Črešnjevci), Glaser Joško (Kapela), Jagerič Jožef (Police), Klobasa Lovro (Šratovci) in Matija ŠrakI (Zbigovci); od avstrijskih zastopnikov: Sattler Rudolf (Radkersburg), Schreiber Os\vald (Laafeld-Potrna); nadzorni odbor: Hrašovec Anton (Gornja Radgona) in Ignac Schlager (Turjan-ski vrh). Po volitvah je predaval kmetijski referent g. Znidarič o vinskem sortimentu. V glavnem je priporočal dobre stare vinske lege, izbero najboljših trt, zanesljivh podlag in zatiranje šmarnice. Podlage naj bodo: za težke lege riparia X rupestris 3309, za vlažne riparia X solonis 1616, za vlažno svežo zemljo srednje lege riparia por-talis, za globoke zemlje srednje lege riparia Goethe 9, za lahke zemlje križanke berlandieri Kober 5 bb, za vse vrste križanke berlandieri Kober 8 b. Da dosežemo v našem okolišu tipična vina, je priporočal naslednje vrste: a) za kvalitetna vina: pošip najboljše lege (potrebuje toplo jesen in pozno zori), malo graševino (zori rano) in mu-škatni silvanec; b) za kvantitativna vina: laško graševino, beli burgundec, belo klevno, rulandec, zeleni silvanec, Bouvierjevo muškatno ranino.
* Ne moremo so poročiti. Prejeli smo več pisem deklet, ki se bridko pritožujejo, da se zaradi novih predpisov še ne morejo poročiti s svojimi zaročenci orožniki. Tako se glasi eno pismo: Vse sem imela že pripravljeno in službo sem odpovedala. Sredi ženitovanjskih priprav pa pride nenadoma zakon, da' je dosedanja ženitna možnost orožnikov podaljšana od 6 na 8 dovršenih službenih let. Kaj naj storim sedaj? Nazaj v službo, boste morda rekli. Služba ne čaka kar tako, a razen tega imam s pripravami še veliko škodo. Kdo mi bo povrnil vse stroške za poročne na-bavke in za izgubo službe in časa. Mislim, da bi se predpisi lahko tako omilili, da bi se dovolila vsem že zaročenim orožnikom poroka s šestimi
uveljavili novi predpisi.
* Avstrijci izganjajo naše državljane. V zadnjih dneh je dospelo po odgonu samo v Maribor več sto ljudi iz Avstrije, ki so jih tamošnja ob-lastva kot brezposelne in nadležne tujce izgnala. Vsak dan prihajajo novi. Pri tem postopajo, kakor vsi izgnanci soglasno izjavljajo, avstrijska oblastva zelo čudno. Prisilijo gospodarje, da odpovedo svojim delavcem, nato pa pridejo orožniki, zaprejo te delavce za nekaj dni in jih nato izženejo. So med njimi taki, ki so od svojega rojstva neprestano bili v enem in istem kraju Avstrije, a so skoro le po naključju naši državljani.
*	Nekateri člani in upokojenci bratovske sklad-nice, ki so bili svoječasno zavarovani pri socialno-zavarovalnih zavodih v Nemčiji, še vlagajo prošnje na te zavode za priznanje pokojnine po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Vsi prizadeti se opozarjajo, da so vse listine, ki se potrebujejo v gornji namen, v zmislu pravilnika bratovske skladnice in tozadevne pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo kolka proste, potrebno je samo, da te prevode overi bratovska skladnica.
*	Zgradba umobolnice in šolske poliklinike v Ljubljani zagotovljena. Proglašen je zakon o zidavi in razširjenju zdravstenih ustanov. S tem zakonom se pooblašča minister za socialno politiko, da iz fondov, s katerimi razpolaga, vzame posojila in jih uporabi, tako med drugim za zidavo in ureditev bolnice za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani 2 milijona in za zidavo in ureditev šolske poliklinike v Ljubljani 1 milijon dinarjev.
*	Zagrebški kandidat za evangeličanskega kofa. V nedeljo se je vršila v Zagrebu letna
skupščina evangeličanske občine, na kateri je aila izvedena tudi izvolitev kandidatov za evangeličanskega škofa in predsednika evangeličanske verske zajednice v Jugoslaviji. Za škofa je predlagan dosedanji škofijski administrator dr. Filip Popp, za predsednika pa inž. dr. Milan Roth iz Velike lvikinde.
*	Smrt najstarejšega Sevničana. Te dni so pokopali najstarejšega moža iz. občine Sevnice. Bil je to 92 let stari Miklavž Radič, občinski siromak v Sevnici. Komaj pred tedni mu je umrla edina pomoč, 50 let stara hči Mica, sedaj pa je Bog rešil tudi njega' vsega trpljenja.
*	Žrtev beograjskih eksplozij podlegla poškodbam. Zadnjič smo poročali o eksplozijah v Beogradu. Hudo ranjen je bil major Rekalov, ki je nekaj dni nato podlegel poškodbam. Vest o njegovi smrti je izzvalo globoko obžalovanje ne le v vseh oficirskih krogih, temveč tudi v vsej javnosti, ker je bil major Rekalov kot vesten oficir in dobrosrčen človek splošno priljubljen. Major Rekalov je ruski rojak, doma s Kavkaza, in je služil že več let v naši armadi.
*	Medved na Zelenici. Nedavno se je neka Ljubljančanka smučala pri Zeleniški koči in naletela na medveda, ki je korakal mimo nje, kakor da je ni videl. Mahnil jo je na Begunjščico In dalje -proti šentanški dolini.
*	Živo lisico ujel. Po srečnem naključju je ujel delavec Schafer, ki stanuje v Taufarjevi hiši v Zagorju, krasno živo lisico. Ko je namreč zjutraj prišel za hišo, kjer se nahaja kokošnjak prav ob hribčku, je opazil v njej nekaj kosmatega. Radoveden se je zelo previdno približal in videl ležati v kokošnjaku živo lisico. Hitro jo je zagrabil za rep in privlekel kričečo zvitorepko iz kokošjega prebivališča. Lisica si je prizadevala na vse načine, da bi se iztrgala iz rok, pa jo je Schafer večkrat zavrtel in jo ubil. Lisico so dali iz kože, ki so jo potem izročili lastniku lova.
*	Nema in slepa romarica. Na Jožefovo prihaja mnogo romarjev k cerkvici sv. Jožefa pri Celju. Letos je prišla z njimi tudi neka starejša nema in slepa kmetica, ki je najbrže iz imovitejše kmečke hiše. Njeni svojci so jo menda izgubili, kajti ženska je še v petek tavala po Jožefovem hribu. Ne-srečnico so prepeljali v bolniščnico, kjer ostane, dokler se ne zglasijo njeni svojci.
* Slaboumen občinski siromak jc bogatin. Leta 1925. se je v Montaui v Zedinjanih državah po-
leti službe, a za druge in za pozneje naj bi se -nesrečil rojak Anton P. in se tako poškodoval
na glavi, da se mu je omračil um. Zavarovalnima 5000 dolarjev in odškodnina 7000 dolarjev je bila shranjena zanj pri ameriškem varuškem sodišču, slaboumnega nesrečnika pa so spravili v njegov rojstni kraj Gorico pri Rajhenburgu brez vseh sredstev. Tam živi sedaj kot občinski siromak. Šele po posredovanju Družbe Sv. Rafaela in izseljenskega urada se je ugotovilo, kje je njegov denar in s kakšimi pogoji ga bo prejel tukajšnji njegov sodno postavljeni varuh. Kakor hitro pride 12.000 dolarjev iz Ametike, Anton P. sicer ne bo več siromak, a prav uživati ne bo mogel svojega bogastva, ki šteje 670.000 dinarjev.
*	Konj ga je poškodoval. Krojaški vajenec France Tavčar iz Ponikev pri Trebnjem je šel v hlev po bič in ga je konj vsekal s kopitom v desno lice. Napravil mu je veliko rano. Dečko je moral v bolniščnico.
*	Smrtnonevarna poškodba. Iz Zagorja nam pišejo: Te dni se je primerila huda nesreča pri podiranju stare lebrinške kolonije. Dvajsetletni tesarski vajenec Franc Koritnik iz Hrastnika je v družbi nekaj domačinov razdiral devet metrov dolge stropne nosilce. Pri delu je stopil na konec nosilca, njegov drug je pa sporazumno z njim na drugem koncu odnesel nosilec z ležaja. Pri tem je Koritnik izgubil ravnotežje in nenadoma omahnil v globino štirih metrov, za njim je pa za-grmel težki tram tako usodno, da mu je zlomil štiri rebra na levi strani in spahnil desno roko v rami. Navzoči so nezavestnega ponesrečenca hitro odnesli v najbližjo hišo in poklicali dr. Grama, ki mu je nudil prvo pomoč. Na odredbo dr. Zarnika so Koritnika prepeljali v bolniščnico.
*	V jarku je utonil. Nedavno so našli ollet-nega posestnika in sodnega cenilca Ruperta Pir-herja iz Košakov pri Mariboru ob državni cesti v bližini vile dr. Bogumila Vošnjaka v Mariboru mrtvega v cestnem jarku. Domnevajo, da ga je na potu proti domu zadela kap. Pri tem je padel v cestni jarek in utonil.
*	Žrtev velikega požara. V eni zadnjih noči je nastal ogenj v hiši trgovca z delikatesami in last-
Bika točilnice Frana Marka na Meljski cesti v Mariboru. Z velikim trudom se je posrečilo gasilcem, da so rešili ljudi in pohištvo. Na podstrešju so našli 221etnega brezposelnega natakarja Frana Krabonjo vsesga ožganega. Z reševalnim avtomobilom so ga takoj prepeljali v bolniščnico.
*	Dinamitiia patrona je eksplodirala v desni poki 231etnemu Karlu Godlarju na Polzeli, ko jo je hotel v sredo 18. t. m. zvečer vžgati v čast nekemu godovniku. Patrona je razmesarila Godlarju roko. Prepeljali so ga v celjsko bolniščnico, kjer so mu morali roko odrezati nad zapestjem.
*	Nesreča v tovarni. V čokoladni tovarni «Mi-rim» v Košakih nameščena JOletna delavka Julija Tancer je med delom po nesreči prišla med Iransmisijsko jermenje. Stroj jo~je vrgel s tako jbIIo na tla, da je obležala nezavestna. Prepeljali eo jo v mariborsko bolniščnico.
*	Nezgoda starčka na cesti. Od Sv. Martina na Pohorju je prispel po svojem starem običaju 721etni Jožef Grobelnik v Studence, da proslavi svoj god. Storil 'je to prav temeljito, ker so ga ponoči našli z zlomljeno desno nogo. Starček je padel in si zlomil nogo v členku. Ponesrečenca eo spravili v splošno bolniščnico.
*	Dinamon mu je eksplodiral v roki. Na Polzeli so se na Jožefoo predvečer pripravljali fantje v Štefančičevi gostilni na <ofiranje> Jožetom. Med fante je prišel tudi 261etni Karel Golobič, po rodu iz Brežic, sedaj dninar pri županu g. Mešiču. Fantje so se spravili k ofiranju in je eden med njimi prižgal z vžigalno vrvico dinamon, ki ga je neprevidni Golobič vzel v roko. Drugi so ga gvarili, naj vrže dinamon proč, a v tem je dinamon že eksplodiral in Golobiču odtrgal desno roko v zapestju, da so prsti in kosti kar po zraku leteli. Ponesrečenca so takoj prepeljali v celjsko bolniščnico, kjer so mu odrezali roko nad zapestjem.
*	Strah v Povhovici. V hiši posestnika Drago-mana v Povhovici pri Novem mestu je te dni vsak večer strašilo, tako da se je celo duhovščina zanimala za zadevo, saj so ljudje rekli, da se oglaša pri Dragomanu sam hudič. No, pa se je izkazalo, da je strahove povzročal domači pastirček Friderik Lilak, rojen v Ludfordu v Nemčiji, s pomočjo hlapčka Janeza Zrimška, rojenega v Vrbovcu. Oba so-prijeli orožniki. Dečka prideta pred sodnika za mladoletne.
*	Obsodba sleparskega ženina. Na 20 mesecev robije, na izgubo državljanskih pravic za dobo treh let in na povračilo škode je bil obsojen pred ljubljanskim malim senatom 30Ietni Jože Križnar, pristojen k Devici Mariji v Polju, ker je najprej kradel, potem pa izvabil denar od več deklet, ki jim je obljubljal zakon.
*	Vlom v leskovško župnišče. V noči na ponedeljek je neznan tat vlomil v župnijsko pisarno v Leskovcu pri Krškem in odprl pisalno iyizo, blagajno in arhivsko omaro ter odnesel manjšo vsoto. Sekiro, s katero je odprl pisalno mizo, je pustil kar na pisalni mizi. Vlomilca zasledujejo.
*	Pijanec oškodoval tovariša. V Mihovcih pri Cirkovcih na Dravskem polju sta se sprla 201etni posestnikov sin Jože Pernat in 22Ietni njegov tovariš Jožef Gmajnar, nakar je Gmajnar udaril svojega tovariša Pernata večkrat s tako silo z nekim trdim predmetom po plečih, prsnem košu in trebuhu, da se je Pernat nezavesten zgrudil na tla in so ga morali zaradi hudih notranjih poškodb spraviti v mariborsko bolniščnico. Gmaj-narja so orožniki vtaknili v luknjo.
*	Samomor zaročenca na pokopališču. Te dni je imela nastopiti službo pri posestniku g. Bur-janu v Središču ob Dravi Rozika Zorčeva, doma od Sv. Bolfenka na Kogu. Dekle se je pripeljalo v Središče v družbi s hlapcem Francem Braču-nom, ki je imelo z njim ljubavno razmerje. Pri-spevši.v Središče, sta se oglasila oba pri Burja-
^novih, nato pa sta odšla v trg in posedela malo po gostilnah. Slučajno sta se srečala z nekim fantom od Sv. Bolfenka in Zorčeva je s tem fantom izpregovorila nekaj besed, kar je izzvalo ljubosumnost njenega zaročenca Bračuna, ki ji je očital nezvestobo in po krajšem prerekanju zbežal od nje. Brezdvomno malo alkoholiziran, jo je piahnil naravnost nn nnUnnolič^o 7.n> 11)11 1A
sledila, toda prišla je že prepozno, da bi preprečila nesrečo: Bračun se je med tem že ustrelil iz starinske pištole, nabite z navadnimi šibrami, v prsa in obležal v krvi. Bračuna so prepeljali v ormoško bolniščnico, a je bila vsaka pomoč zaman.
*	V gostilno ne sme za dobo enega leta Leopold Kovačič, posestnik v Polici pri Gornji Radgoni, po razsodbi okrajnega sodišča v Gornji Radgoni.
*	Obsodba morilca, ki je s pilo usmrtil očeta.
Pred novomeškim senatom trojice je prejel 10 let robije Alojzij Komljanc iz Malega Mraševega, ki je v prepiru s pilo sunil svojega očeta, da je ta umrl.*
*	Drzen roparski napad. Te ni se je po opravkih' mudil v Slovenjgradcu posestnik in lesni trgovec g. Ivan Kranjčan, po domače Blatnik, doma iz Vrh pri Slovenjgradcu. V Starem trgu pri Slovenjgradcu se je zamudil in pozno ponoči nadaljeval pot proti domu. V bližini hiše g. Schon-dorferja sta nenadoma skočili dve postavi iz teme in eden je zavpil: «Denar sem!* Napadeni posestnik je v strahu napadalcem izročil ves denar, ki ga je imel pri sebi, nekaj nad 200 dinarjev. Nato sta oba napadalca izginila v noč. Napad in rop je g, Kranjčan takoj prijavil orožnikom, katerim se je posrečilo izslediti oba napadalca. Sta to sin nekega posestnika v Starem trgu in neki bivši hlapec pri mesarju g. Kuharju.
*	Z nožem v prsi. Na Jožefovo sta popivala po raznih celjskih in okoliških gostilnah 301etni brezposelni delavec Jože Košnik in 331etni brezposelni Jernej Krk, oba iz Zavodne. Ko sta se vrnila domov, sta se v vinskem navdušenju sprla in stepla. Med ruvanjem sta se zavalila po tleh Košnik je tedaj potegnil nož in zabodel Krka nad levo ključnico v prsno votlino in levo nadlaket. Krka so prepeljali v bolnico, Košnika pa je policija aretirala. Zagovarja se s silobranom.
*	Mati zastrupila otroka. Mlada kmetica Marija Hižakova iz Hrženice, okraj Ludberg, je imela z moževim bratom štiri mesece staro hčerko. Te dni je dete nenadno umrlo. Opozorjeno je bilo orožništvo, ki je kmalu ugotovilo, da je bilo dete zastrupljeno. Orožniki so obvestili sodišče in komisija je dognala, da je bilo flete zastrupljeno z oetovo kislino. Brezsrčno matčr so izročili sodišču.
*	V bitki s pariško policijo. Te dni se je pripetila v Rue de Louri v Parizu krvava drama. Sprla sta se rudarja Slovenec Glavač in Poljak
Sarnowski. Glavač je potegnil revolver in ustrelili dvakrat na Poljaka. Alarmirana je bila policija',' pred katero pa se je Glavač zabarikadiral v svo« jem stanovanju in pričel streljati skozi okno na stražnike. Neki policijski narednik je bil ranjen' v levo roko. Končno je policiji uspelo preko strehe udreti v Glavačevo stanovanje, kjer pa so našli Glavača težko ranjenega. Sam si je pognal kroglo v glavo. Tako Glavača kakor Sarnowskega so pre-? peljali v bolnico.
*	Stroga obsodba zaradi sleparstva. Pred novomeškim sodiščem se je zagovarjal Viljem Horvat zaradi raznih sleparij. Mož je na sleparski način vodil lesno trgovino in je že sredi leta 1928. oškodoval razne upnike, pozneje'pa je raztegnil svoja sleparstva na denarne zavode, in sicer na enegdf v Brežicah, na drugega pa v Ljubljani. Obtože« nec je bil obsojen na dve in pol leta težke ječe.
*	Aretacija drznega vlomilca. Orožniški komandir g. Matko Goste in podnarednik g. Jermari' iz Št. Vida na Dolenjskem sta v neki gostilni v Ljubljani aretirala že dolgo zasledovanega 231et»! nega Jožeta Kastelica, ki je tekom zadnjih dveh1 let izvršil po Dolenjskem celo vrsto vlomov. Ka« stelic je dejanje priznal in bil izročen v preiskoi' valili zapor.
*	Novorojenčka je umorila. Pred dobrima dve-' ma letoma se je podal posestnik France G. iz Čužne vasi v Francijo iskat srečo kot rudar. Doma' je pustil brata Janeza, da mu varuje dom in ženo'.' Pa se je zgodilo, da je Janez prigorpodaril k obil-1 ni družini že eno glavico. Mati gospodinja Kri-' stina je dete umorila. Prišli so orožniki, poiskali' trupelce in aretirali Kristino. Nesrečno ženo s6: potem začasno zopet izpustili, da se vrne k svo^' jim sedmim otrokom.
*	Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti,' slabem spanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih' poživi naravna cFranc Jožefova grenčica> obtok krfi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njenc> valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjav-, ljajo, da se «Franc Jožefova voda». pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupijenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. «Franc Jožefova grenčica» se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ZA SPOMLADANSKE SEZIJE
posetite, preden nakupite moške obleke, manu-fakturo moškega perila in modne potrebščine, najprej trgovino	118
tJosip OIup v Ljubljani
Stari trg št. 2 — na ogalu,
zakaj postieženi boste z dobrim blagom po najnižji ceni.
Sadjarji! Skrajni čas je, da si nabavite
in poškropite z njim svoje sadno drevje. ARBOR1N proizvaja „Cliemoteclma", Ljubljana,
Mestni trg št. 10. Tam dobite tudi izvrstno c e p i 1 n o s m o 1 o in razna razkuževalna sredstva. Zahtevajte cenike in navodila!
Z a bližnjo s p o m 1 a d
šmo izdelali veliko zalogo
modelnih plaščev
za gospode< in dame.
Vabimo Vas na izbiro v našo najcenejšo oblačilnico.
DRAGO GORUP & Co.
konfekcijska industrija
l.iubliana. Miklošičeva cesta Št. 1(5, I. nadstropje.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
MORAVSKE NOVICE.
Gradnja vodovoda, regulacija Drtijšce, nova cesta in elektrifikacija. — Občni zbor Zadružne hranilnice. — Poset sreskega načelnika. — Zaključek gospodinjskega tečaja. — Vlom v go-stilno. — Tri kapljice blagoslovljene vode...
Čim bo nastopilo ugodno pomladno vreme, tc^io pričeli z gradnjo vodovoda. Studenec s' Pogleda bo prav kmalu tekel v Moravče in nas bo napajal z zdravo pitno vodo. Rezervoar bo stal nad vasjo na najvišji točki, ki se ujema z višino moravških zvonikov (40 metrov). Z dotokom vode bodo Moravče zavarovane pred ognjem s hidranti in z javnimi izlivkami. V načrtu je tudi javno stranišče. Tukaj bomo posnemali našega blagopokojnega dekana g. Bizjana, ki je že pred leti dal napraviti na Limbarski gori javna stranišča.
Za napravo moravškega vodovoda se že zanimajo razna podjetja. Komu se bo oddalo delo,' bo odločil krajevni vodovodni odbor sporazumno s Higijenskim zavodom. Predvsem bodo morali podjetniki gledati na to, da bo zaposlenih kar največ domačinov, sicer pa bo ostalo vse delo v domači upravi. Obljubljena državna podpora znaša 190.000 Din. Ostanek bodo poravnali Moravčam v treh letih. Da lahko delo takoj pričnemo, gre zasluga naši Ljudski posojilnici, ki jc dovolila v ta namen potrebno posojilo 300.000 dinarjev.
Moravska vodna zadruga, ustanovljena leta 1928., bo pomladi nadaljevala regulacijo Drtijšce, nričeto s stranskim jarkom, za kar ji ie banska
Uprava naklonila podporo v znesku 100.000 Din. Cestni odbor pa bo na svoje stroške zgradil potrebni most čez zaloško cesto. Obenem bo zadruga začela graditi javno kopališče, za katero |bo Izdelal načrte Higijenski zavod. Tako bo rao-ravška dolina dobila v doglednem času povsem idrugačno lice, za kar gre zahvala blagohotnemu naročilu Nj. Vel. kralja Aleksandra, da bodimo ,vsi državljani edini in složni v zadevah javne blaginje naše ljube domovine.
Razvoj in napredek moravške doline bo pa Se prav posebno dvignila nova državna in popolnoma ravna cesta, ki pojde skozi Moravče in odtod naprej ob Drtijšci v zagorsko kotlino. Na odločilnih mestih nam zagotavljajo, da se bodo naše nade tudi uresničile. S tem bo naša dolina zopet mnogo pridobila. Tukaj imamo pre-! imog in Izvrsten kremenov pesek, pa tudi mnogo : lesa in obilno zalogo domačih pridelkov. Vse to l^o prišlo z novo cesto do hitrejšega izvoza in "do boljše cene. Elektrifikacija moravške doline ^pa se bo izvedla prihodnje leto. Načrti za napeljavo daljnovoda se že pripravljajo; ni pa še določeno, ali dobimo elektriko s Črnuč ali iz Črnega grabna.
Na občnem zboru Zadružne hranilnice in posojilnice so se obravnavale med drugim tudi ^zadeve tukajšnje mlekarne. Dovažanje mleka se je začasno ustavilo; mleku, ki ga kmetovalci še donašajo, pa se je določila cena 1-20 Din za liter. 'Obenem je vodstvo hranilnice pozvalo donašalce inleka, naj si ustanovijo svojo mlekarsko zadrugo, in jim je ponudilo brezplačno za eno leto svoje mlekarniške prostore z vsem orodjem. Ob tej priliki je treba ošibati one, ki brez povoda begajo ljudi, da bo denar propadel. Take prazne 'čenče se širijo zopet po moravški dolini. Najdejo se nerazsodni ljudje, ki gredo kaj radi na tak lim. Denar ni nikjer tako varen, kakor Je v domačih denarnih zavodih.
'
i Dne 16. t. m. nas je posetil dr. Ogrin, sreski načelnik Iz Kamnika, ki nam je v poljudni besedi pojasnil vzroke svetovne gospodarske krize. K sestanku so bili povabljeni občinski odbori, pa tudi drugi, ki se zanimajo za gospodarska vprašanja. Možje so potožili načelniku svoje težnje in ga prosili, naj se zavzema za odpravo (Cestne tlake, za opustitev davka na vprežno ži-i.vino in za olajšanje občinskih bremen, s kate-i rimi smo tako preobloženi, da jih ne bomo mogli zmagovati. G. sreski načelnik je obljubil, da bo naše želje sporočil na pristojno mesto.
Tretji gospodinjski nadaljevalni tečaj je bil zaključen s prav lepim uspehom. Posečalo ga je 11 deklet. Vodili sta ga naši vzorni učiteljici, £dč. Minka Zitkova in gdč. Mici Tomčeva. Prva je poučevala praktično gospodinjstvo, druga pa ^zdravstvo, ročna dela in druge predmete. Nekaj predavanj je imel tudi dekan g. Cegnar. — Pa zopet drugo leto!
V Krascah so se pojavili neznani svedrovci fn vlomili ponoči v znano Frfravovo gostilno. Odnesli so nekaj tobaka, nove čevlje in zlato uro. ^lomilcev dozdaj še niso izsledili.
Za nameček še eno resnično, ki diši po srednjem veku. Naj jo povemo v pristnem morav-Skem narečju: V an prjazn vasic bliz Moravča ja meva ana svina prasce. Bva ja pa huda na tnvadiče. Darnač so jo krotil, pa ja niso mogl ugnat. Pomagava ni ne lepa ne garda beseda. K sreč ja paršo prov takat u hišo an moš, k se zastop na copranje jn ja vprašo, kej majo. Po-'vedal so mo, da so dobil packe, pa jh svina na mara. — «Uh, zacopran ja, Ide boži!» ja reko. v«Naren od žleht čoveka!» — «Janes, al b ti znov oddevat?» so ga vprašal. — «1, sevede,» se ja kar nasmehno. «A1 mate pr hiš kej žegnane vade od Treh kralov?» — «Mamo jo, mamo,» so mo odgovaril. «Pa še kolk — ano cevo flašo!» — «Samo tri kaple,» ja djav, «pa ano šnito kruha.» ;f- Kano ja trikat žegnano vado na kreh jn j ga dav u gobe. Pa kokr b odrezo: kome ga ja po-žrva, prec ja zakrahlava jn začeva dojit. Janes ja pa reko: «Prmaruha, al vite, kako stn jo žago voro!»
Belokrajinski glasnik
Iz Podzemlja nam pišejo: Z veseljem smo pozdravili «Belokrajinski glasnik« v «Domo-vini». Prav hvaležni smo, da nam je dala priljubljena «Domovina» poseben prostor, kjer se lahko oglašamo, si potožimo svoje gorje in javljamo svoje dogodke. — Sneg je pri nas že popolnoma skopnel in se je začelo poljsko delo. Veselo je gledati naše vinogradnike, ko zjutraj v trumah korakajo v svoje po dve uri oddaljene vinograde in se zvečer zopet vračajo, seveda v bolj živahnem razpoloženju. — Nedavno so se naši fantje in dekleta postavali na odru v šoli s Finžgarjevo «Razvalino življenja». Igra- je pod vodstvom g. šolskega upravitelja nad vse dobro uspela. Zal le, da ni bila tako dobro obiskana, kakor bi zaslužila. Na Jožefovo so pa naši malčki lepo igrali «Desetega brata v deveti deželi».
PREKMURSKI GLASNIK
PREKMURSKO GOSPODARSKO PISMO.
Dolnja Lendava, marca.
Za dobro plemensko živino.
Minuli teden se je vršilo licenciranje bikov v dolnjelendavskem srezu. K licenciranju je bilo prignanih 350 bikov. Licenco je dobilo 166 bikov. Iz nekaterih krajev je bil naval bikov zelo velik, od drugod so zopet precej manjkali. Zelo lepe bike so predstavila komisiji okrožja Turnišče, Dolnja Lendava in Kapca. Slabi pa so bili v okrožjih Črensovcih in Bogojini. Nekatere občine j so preskrbljene z izredno dobrimi biki v dovolj-nem številu, druge zopet nimajo dovolj bikov in kar jih imajo, so slabše kakovosti. Med prve spada zlasti Nedelica s svojim rodovniškim društvom; originalci v Petešovcih so tudi v dobrem stanju. Pomanjkanje se pa čuti zlasti v občinah Filovcih, Gornji Bistrici, Veliki Polani in Ga-brju. V vsem srezu manjka skupaj 22 bikov. Naknadno licenciranje bo v Lendavi dne 28. t. m. Živinoreja v srezu je v splošnem dobra, vendar bo še treba delati in gledati na izboljšanje te gospodarske panoge, ki je za naše kraje največje važnosti.
Gospodarska predavanja.
Sreski kmetijski referent ima stalno predavanja v raznih krajih o raznih kmetijskih in splošno gospodarskih zadevah. Tako se je vršilo predavanje o perutninarstvu 14. t. m. v Lakošu, 15. t. m. v Mali Polani o rodovništvu in mlekarstvu. Na sporedu so še predavanja: 20. t. m. v Lendavi o svinjereji, 21. t. m. v Petešovcih o go-vedarstvu in v Čentibi o perutninarstvu, 9. aprila pa v Črensovcih. Prav tako bo predaval o sadjarstvu in vinarstvu pomočnik kmetijskega referenta g. Lipovec Janko.
Za boljšo kokošjo pasmo.
Že lansko leto se je po naših vaseh porodilo živahno zanimanje za štajerske kokoši. Rodovniški društvi v Nedelici in v Veržeju sta oddali v svrho valenja mnogo jajc, a jih je še primanjkovalo. Tudi letos je zanimanje precejšnje, ki bi ga pa bilo treba še poglobiti na ta način, da bi se dobila v vsaki vasi vsaj ena gospodinja, ki bi gojila le štajerske kokoši. Kakor poudarjajo starejši rejci štajerske pasme, znesejo njihove kokoši letno čez 140 jajec, kar je vsekakor več, kakor nam pa znesejo naše mešane vrste.
Perutninarstvo je tudi zelo važna gospodarska panoga, kateri bodo morale zlasti naše gospodinje posvečati več pozornosti. Znana je resnica, da je izkupiček za jajca ali piščeta včasih edini dohodek pri hiši, ki gre za sol, petrolej in druge gospodinjske potrebščine.
Navodila za zatiranje sadnih škodljivcev in bolezni. Murskosoboški sreski načelnik, g. Lipov-šek, je razglasil: Naprednejši sadjarji ne bodo samo pravočasno izpolnili zahtev razglasa o ob-
j veznem čiščenju sadnega drevja, ampak bodo šli ' v svrho zatiranja sadnih zajedalcev še dalje. Sadje ' ima zadnja leta ugodne cene in je postalo ponekod glavni vir dohodkov. Ker se letos nadejamo dobre sadne letine, se priporoča vsem posestnikom sadnega drevja: 1.) Ko se bo sadno drevje očistilo suhih in bolnih vej in omele, ko se bo odstranilo iz sadovnjaka bolno drevje, naj se raz* redčijo pregoste veje in prav tako veje, ki se križajo in glodajo. Nato naj se očistijo debla in veje stare skorje in mahov, kajti prav ti nudijo skrivališča sadnim škodljivcem (cvetožerju, jabolčnemu zavijaču in drugim). 2.) Škropljenje sadnega drevja. V bodoče bo šlo v denar le čisto in brezhibno sadje in le to bo doseglo lepe cene. To je mogoče doseči le s škropljenjem sadnega drevja. Najlepše uspehe boste dosegli, če se boste držali teh-le pravil: a) Prvič škropite 1 do 2 tedna, preden začne sadno drevje poganjati, z drevesnim karbolinejem. Tako boste zadeli hudega sadnega škodljivca (cvetožerja), dalje mahove in lišaje in druge škodljivce, b) Drugič škropite dva tedna po cvetenju sadnega drevja, ko se začno plodovi razvijati, z enoodstotno modro galico, kateri ste dodali 1 do 2 kg žganega apna (priprava ista kakor za vinograd). Temu škropivu dodajte še 10 do 15dkg zelenila urania. S tem škropljenjem boste zadeli bolezni na sadju in listju, pred vsem krastavost ali fuzisladij in jabolčnega zavijača. Namesto modre galice in apna lahko uporabljate tudi dvo- do triodstotno žvepleno apneno brozgo, ki je nekaj cenejša, c) Tretje škropljenje pa izvršite 5 do 6 tednov po cvetenju, ko so plodovi za oreh debeli, po istih navodilih kakor pod točko b). Lahko dobite brezplačno strokovnega predavatelja, ki vam ob vse te predmete praktično razložil. Če želite predavanj, se obrnite šest tednov prej na sresko načelstvo. Ob uradnih dnevih vsako sredo morete dobiti tudi strokovne nasvete. Prinesete lahko bolne dele in škodljivce v preiskovanje. Naprednejši sadjarji, ki imajo strnjene nasade in ki bi želeli škropjenje sadnega drevja izvršiti po navodilih sreskega načelstva, naj se prijavijo sreskemu načelstvu. V ta namen se jim bodo nudile razne ugodnosti pri nabavi sredlstev za zatiranje.
Iz severnega dela Prekmurja nam pišejo: l Pomladna dela so se začela, ko je topli jug vzel belo zimsko odejo. — Otroci šole v Šulincih so priredili 19. t. m. igro «Palčki in Snegulčica«, ki jim je prav dobro uspela in je bila dobro obiskana. — Pri nas ne poznamo sirovosti. Naši fantje so po večini miroljubni. Tudi naša dekleta so poštena, samo tu in tam se nekatere preveS lepotičijo in predrago oblačijo. V takih kritičnih časih bi pač bilo varčevanje bolj na mestu.
Iz Šalovcev nam pišejo: Na Jožefovo smo imeli v tukajšnji šoli predavanje. Brat VVeit je v prav lepih besedah opisal življenje in delo sv. Save. Marsikdo od nas doslej ni vedel ničesar o tem velikem ljudskem prosvetitelju. Potem je predavala sestra Kosova o velikem Slovanu Strossmayerju. Orisala nam ga je v posebni
Opozarjamo, da bo s prihodnjo (velikonočno) številko »Domovine", ki bo izšla na 32 straneh, začela izhajati nova, lepa povest
Izbranih besedah, za kar je žela velik aplavz. Kot tretji predavatelj se je oglasil brat Knaflec, ki nam je v jedrnatih besedah opisal trpljenje naših primorskih bratov. Pri tem predavanju so se opazile solze v očeh poslušalcev, kar je znak, 'da bije v naših prsih res bratsko srce. Brate učitelje in sestre učiteljice prosimo, da nas zopet povabijo na kakšno tako predavanje. Hvala za njihov trud, ki ni zamanj, ker njihove besede padajo na rodovitna tla. — Naš Sokol se pripravlja na igro «Izgubljeni in zopet najdeni mož», ki jo bo uprizoril na velikonočni ponedeljek ob 19. uri v tukajšnji šoli. Prosimo okoliška bratska društva in čete, da ne priredijo na ta dan nobenih veselic, ampak naj nas posetijo v čim večjem številu. Po igri bo prosta zabava pri bratu Štefanu. Na svidenje!	I.G.
PISMO IZ FRANCIJE.
\V i 11 e 1 s h e i m (Alzaeija), sredi marca.
Marec je v deželi in vse čaka, da bi se že skoro začelo redno delo.. Množica brezposelnikov je dosegla že poldrugi milijon.
V tukajšnjih listih čitamo zanimive podatke rojstev v raznih državah, posebno v Franciji, kjer je v 1929. letu umrlo 12.000 ljudi več, kakor se jih je rodilo. Tujcev je v Franciji nekaj čez dva milijona, čeprav se jih je na tisoče že vrnilo v svoje rojstne kraje ali pa odšlo v Ameriko, Afriko, Azijo in celo v Rusijo. Po novem francoskem zakonu je vsak otrok državljan, ki se rodi tukaj, pa naj bodo starši katerekoli narodnosti. Ce je otrok Francoz, dobijo starši večjo podporo za otroke kakor tujci. Moj prijatelj n. pr. ima tri otroke in dobi na mesec po 150 frankov podpore. Če bi bili njegovi otroci Francozi, bi dobil dvojno podporo. Tudi nezakonske matere dobivajo podporo od države. Vzlic temu pa so zelo redki primeri nezakonskih otrok, in sicer največ iz razloga, ker take ženske nihče ne poroči, čeprav ima premoženje. Poznam bogatega gostilničarja, ki ima 351etno hčerko z otrokom, ki ga je imela z vojnim ujetnikom Nemcem. Nemce Francozi sovražijo. Potoval sem po Franciji in sem za delo vprašal ali kaj naročil v go tilni v nemškem je-tiku, pa me ni hotel noben Francoz razumeti, čeprav je znal nemško. Kdor išče delo, je bolje, da govori italijansko, špansko, jugoslovensko ali kakor hoče, samo nemško naj ne govori.
Dalje Vam poročam, da je zapisano v novem zakonu za zaščito domačega delavstva tako-le: «Vsakomur, ki mu preteče identitetna karta, pa ob tem času nima dela, ne dobi več druge karte, če nima denarja, da bi lahko živel šest mesecev.* Če ima denar, lahko začne kakšno kupčijo ali vzame v najem kako gospodarstvo. Ker ne sme nihče brez identitetne karte bivati v Franciji, je moralo mnogo ljudi že odpotovati iz države. Tudi precej Slovencev je že odšlo, delno peš, delno z vlakom, mnogo pa jih že tu čaka vso zimo brez dela. Edina dobrota v tej bedi je še bila izredno mila zima in upamo, da bo tudi marčev sneg kmalu odstranilo pomladno solnce.
Dne 1. t. m. smo spremili v mestu Cernayu na zadnji poti gospo Nežo Smukovo, doma iz Slovenske Bistrice. Umrla je v 22. letu starosti za sladkorno boleznijo. Prav žalostna slika bede je dejstvo, da jo je našel mož, ki se je vrnil od dela, mrtvo, ker ni bilo nikogar, ki bi ji stregel. Pogreba se je udeležilo tudi več Poljakov. Z žalujočim možem sočustvuje vse delavstvo. R. H.
vanje naših mladih rojakov, in sicer v gostilni g. Huntropa v Erkenschvvicku. Lepa zabava je bila za stare in mlade. Zapeli smo si več lepih naših pesmi. Predsedniku naše zveze g. Pavlu Bolhi prisrčna zahvala za darilo, ki ga nam je izročil, da nam je bilo mogoče prirediti obdarovanje otrok.
Naše društvo, ki je bilo ustanovljeno oktobra leta 1921., je imelo letos januarja občni zbor. Po večini je bil izvoljen stari odbor, ki je naslednji: prvi predsednik Alojzij Petek (Št. Jurij ob Taboru), drugi predsednik Ivan Peterlin (Sv. Marjeta pri Krškem), prvi tajnik Jožef Žukalj (Cerklje pri Krškem), drugi Anton Savšek (Šmartno pri Litiji), prvi blagajnik Mihael Lokar (Polšnik pri Litiji), drugi Valter Peterlin (Šmarjeta pri Krškem), pregledovalec računov Franc Dolar (Polšnik pri Litiji), svetovalci: Franc Pevec, (Temenica pri Litiji), Jožef Penca (Kostanjevica pri Krškem), Anton Baudek (Lužarji) in Mihael Blažič (Šmarjeta pri Krškem). Vse društvo prisrčno pozdravlja znance in prijatelje, ki berejo «Domovino», katere se vsak teden zelo razveselimo, ko nam jo prinese pošta. Vsem bralcem in bralkam želimo vesele velikonočne praznike. — Naposled naj še javimo žalostno vest, da je umrla v Erkenschvvicku 21. februarja naša prijateljica Frančiška Blažičeva, stara 63 let. Njenega pogreba so se udeležili številni rojaki. Po rodu je bila pokojnica od Sv. Marjete pri Krškem. Lahka ji bodi tuja gruda!
WESTFALSKO PISMO.
Erkenschvvick, sredi marca.
Še živimo, čeprav bolj slabo in skromno. Brezposelnost trka brez milosti na naša vrata. Delo se omejuje in delavce odpuščajo iz službe mesec za mesecem. Ako kriza ne bo kmalu popustila, ne vemo, kaj bo z nami.
Tudi v našem Jugoslovenskem delavskem podpornem društvu smo imeli božično obdaro-
Lepa svečanost naših rudarjev v Belgiji. V
nedeljo je jugoslovenski poslanik v Bruslju (Belgija) odšel v Seraing, da prinese tamkajšnji jugoslovenski rudarski koloniji, ki šteje 6000 članov, novo zastavo v državnih barvah. Svečanosti, ki se je začela ob 4. popoldne, je prisostvovalo okoli 500 rudarjev, dalje člani našega poslaništva v Bruslju, zastopniki jugoslovenske kolonije v Belgiji, prefekt iz Liegea, zastopniki ministrstva in mnogi Člani jugoslovenske kolonije v Bruslju. Svečanost se je začela s posvetitvijo zastave. Blagoslovila sta zastavo neki ruski pravoslavni in jugoslovenski katoliški duhovnik. Po končani blagoslovitvi so navzoči priredili ovacije Nj. Vel. kralju Aleksandru, belgijskemu kralju Albertu, Jugoslaviji in Belgiji. Delavska pevska društva so zapela našo narodno himno in več jugoslovenskih pesmi. Po končani slovesnosti so se delavci zbrali v sprevod in hodili z jugoslovensko in belgijsko zastavo na čelu po ulicah do sedežev posameznih društev.
Iz Lensa v Franciji nam pišejo: Svetovna kriza je tudi že nas nekoliko zadela, vendar smo praznovali do sedaj samo dva dni. Ne vemo pa, kako bo v bodoče. Kaže, da se bo stanje izboljšalo. Za naporno rudarsko delo nas sicer preveč sijajno ne plačajo, pa toliko pa vendarle, da do sedaj lonci še niso šlrajkali. Tu ne manjka lepih zabav, ki pa za delavce z večjimi družinami ne pridejo v poštev, ker za take reči nam vendar premalo polnijo denarnice. Pošiljamo pozdrave vsem prijateljem in znancem: Franc in Marija Naveršnik, Jožef Povalej, Miha Bajde, Ivan Raj-než, Pavel Kotnik, Jožof Petršič in Jurij Ivšič.
Novice iz Amerike. V svoji angleški prilogi je clevelandska «Ameriška domovina* nedavno objavila zanimivo poročilo o filmski igralki v Holly-woodu Lauri La Plaute. Njeno sliko prinašajo vsi večji ameriški časopisi. Omenjena umetnica je Slovenka po svoji materi, ki živi z njo skupaj v Hollywoodu. Materino dekliško ime je bilo Tur-kova. V Clevelandu ima mati'brata. Stric Turk pravi, da je Laura tipično slovensko dekle. — V La Salleu je smrt ugrabila rojaka Hrovata, ki je bil zaposlen v tamkajšnjih okoliških premogovnikih. Na severni strani mesta si je postavil lično hišo. Pljučnica ga je položila v preran grob. Po rodu je bil iz Regerče vasi pri Novem mestu. Zapušča ženo in osem otrok. — V Jollietu pa je umrl Anton Maček, ki zapušča ženo Barbaro in eno hčerko. V Ameriko je prišel iz Št. Petra na Dolenjskem. — V sanatoriju v Nopemingu je izdihnila Terezija Arničeva, ki je dve leti bolehala
za tuberkulozo. Po rodu je bila iz Luč v Savinjski dolini. V Ameriko je prišla leta 1921. — V. Duluthu je umrl Franc Judnič, star 70 let, doma iz Bele krajine. — V Clevelandu so umrli: Janest Prešern, star 46 let, doma iz vasi Luže pri Kranju, ki je bival v Ameriki 22 let; Martin Alič, star 41 let, doma v Notranjih Goricah pri Ljubljani, v. Ameriki je bil 18 let, zapušča ženo in dvoje otrok; Josip Zupančič, po rodu iz Podturna pri Toplicah; J. Košir, doma iz Smrečja pri Vrhniki, — V naselbini Krayn je preminil Jožef Naglic," rojen leta 1887. v Dobračevem pri Zireh. V Ame* riko je prišel leta 1907. Zapušča ženo in sedenj sinov, v stari domovini pa starše, tri brate in dve sestri.
Za kuhinjo
Šarkelj brez kvasa. Pet dek sirovega masla in dve deki masti mešaj, da se speni, nato primešaj še štiri rumenjake, deset dek sladkorja^ dvajset dek moke, od pol limone naribane kožice in osminko litra mlačnega mleka. Ko si vse skupaj dobro zmešala, primešaj še sneg štirih beljakov. Primešati ga moraš nalahko. Ko si model že namazala in posula z moko, primešaj k testu še en pecilni prašek, ki ga dobro umešaj v testo. Nato stresi testo v pripravljeni model in daj takoj peči v srednje vročo pečico.
Orehov kolač. Zdrobi 14 dek sirovega masla v 14 dek moke, dodaj en rumenjak, žlico mrzle vode in umesi v testo. Umešeno testo razdeli na dva enaka dela. Razvaljaj prvi del za četrt centimetra na debelo in položi na pomazano pekačo: pekačo prej malo namaži s sirovim maslom ali mastjo. Nadev napravi tako-le: tri rumenjake in eno jajce dobro umešaj s 14 dek sladkorja, da se speni; ko je umešano, prideni 14 dek zmletih' orehov (lahko vzameš tudi mandeljne, lešnike ali pa sirov nadev), malo limonove lupinice in vani-lijenega sladkorja. Ta nadev namaži enakomerno na testo. Drugo polovico testa istotako zvaljaj v: isti velikosti in pokrij z njim nadev. Povrh po* maži z raztepenim jajcem, posuj še malo z orehi in zlatorumeno speci. Pečeno razreži na poljubne kose in daj na mizo hladno kot močnato jed ali pa k čaju.
Praktični nasveti
Snaženje aluminijaste posode. Aluminijasta posodo, posebno pa tisto, v kateri mnogo kuha« mo vodo, od katere se napravi v nji vodni kamen, osnažimo tako: Zavremo pol litra vode in eno žlico solne kisline. Ta tekočina odlušči kamen. Da postane tako posoda spet uporabna za kuho, moramo v nji večkrat zavreti čisto vodo, da se ostanki kisline odstranijo. Aluminijasto posode snažimo od zunaj s presejanim pepelom premov ga, kateremu še primešamo en del olja in en del alkohola.
X Zopet navidezna smrt. V neki občini blizu Tešina se je dogodil zanimiv primer navidezne, smrti. Neko žensko, ki je že dalje časa bolehala j so našli sosedje v njenem stanovanju otrdelo. Pol njihovi sodbi je bila mrtva. Veleli so jo prenesti v pokopališko kapelico. Ko so jo ženske umivale in jo hotele položiti v rakev, se je navidezna mrtva ženska dvignila in se zelo začudila svoji okolici. Ženske so se seveda močno prestrašile, vendar pa so imele toliko poguma, da niso zbe« Žale, marveč so odnesle bolnico takoj domov in jo izročile zdravniški oskrbi.
X Vzrok strupene megle v Belgiji. Izredna; komisija, ki je imela nalogo, da dožene vzroke smrtonosne megle pri Liegeu, je objavila poročilo, v katerem pripisuje krivdo te nesreče kra* jevnim oblastvom v Liegeu in industriji v ome«
Listnica uredništva
Dopisnikom! Ker se je morala «Domovina* zaradi praznika prej zaključiti, smo prihranili nekaj dopisov za prihodnjo številko.
Grosuplje. Ni mogoče iz dopisa razbrati, kaj hočete.
Gornji Petrorci in šalovci. Preveč osebno. Takih žaljivih dopisov ne morem« objaviti.
Borejci. Očitki so hudi in dokazov, ki bi držali, gotovo nimate. Paragraf!
Bodonci. Vaš dopis bo objavljen prihodnjič.
Hrvatski brod. Žal, smo s takimi spisi zaen-< krat preobloženi. Morda pozneje!
Vače. Je bilo že objavljeno!
Prcdanovci. Prepozno in neprimerno!
Muljavski. Prejeli. Pridejo na vrsto deloma ob veliki noči.
Moravče. Slovnica gre za blagoglasjem. Prav je za enkrat eno in drugo. Povestice bodo počasi objavljene, zlasti v velikonočni številki.
.Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Ženitn! oglasi, dopisovanja in trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb In dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE«, Ljubljana, Prešernova ulica št. 4.	Telefon St. 3492.
Za hlapca bi rad š<-l služit v mesto proti primerni plači mladenič, vajen dobro konj. Njegov naslov se zve pri upravi «Do-movine*.	130
1000 dinarjev na teden
zaslužite z obiskovan jeni v Vašem okraju. Znamko za odgovor. — Tovarna Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307.	72
1	Proda se posestvo,
ki meri 14 oralov in ki sestoji iz zidane hiše, krite z opeko, hleva, velikega kozolca, mlina na eu tečaj in lepega gozda. Posestvo je močno sadno, ima dobro zemljo, leži ob glavni cesti in je blizu to-tarne, šole in župnijske cerkve na prijaznem hribčku. Cena z mrtvim inventarjem 42.000 dinarjev. Vknjiženih je 10.000 dinarjev. Natančna pojasnila da je gosp. Koritnik, Gračnica pri jurkloštru. 137
njeni dolini, ki so zanemarili vse varnostne odredbe, ki onemogočajo škodljive in strupene pline, uhajajoče skozi tovarniške dimnike.
X Krvav dež v Sardiniji. Listi obširno poročajo o nenavadnem pojavu, ki so ga opazovali te dni na Sardiniji in v okolici Albana pri Rimu. Na nebu so se pojavili krvavordeči oblaki in kmalu nato se je vlil krvav dež. Ljudje so preplašeni opazovali ta nenavadni pojav, bežali v cerkve in molili. Krvavi dež je padal nad četrt ure, nato pa se je nebo zopet zjasnilo.
X Žensko truplo v kovčegu. Na kolodvoru v Solnoku na Madžarskem so odkrili zagoneten umor. Ko je prispel na postajo vlak iz Hatvana, so opazili železničarji pri pregledu vagonov velik kovčeg. Kovčeg je bil zelo težak in ker se je železničarjem, ki so ga odnesli v pisarno,, zdel sumljiv, so poklicali železniško policijo, ki je našla v njem truplo mlade žene. Vsi znaki kažejo, da gre za umor iz naslade. Oblastva so takoj uvedla strogo preiskavo, ki je pokazala, da je pripeljal kovčeg na kolodvor v Hatvanu okrog 35 let star moški, podoben obrtniku, v spremstvu 16 let stare deklice. Potniki so mu pomagali spraviti v vagonu III. razreda kovčeg na polico za prtljago. Potem sta neznanec in njegova spremljevalka izginila, kovčeg je pa prispel sam v Solnok. Ker se je zgodilo vse v ranih jutranjih urah, ko je bila še tema, ne more nihče opisati neznanega moškega in njegove spremljevalke. Zdravniški pregled trupla je pokazal, da gre za 16 do 20 let staro dekle kostanjevih las, modrih oči in dobro negovanih rok. Na truplu ni bilo nobenih znakov nasilja, samo v ustih in ušesih je bila strnjena kri. Zdravniki sodijo, da je bila žrtev neznanega pohotneža zadušena.
\zA SMEH IN KRA TEK ČAS
Modrijan.
Učitelj: «Cirilček, kaj je hrbtenica?* Cirilček: cHrbtenica, ki jo ima vsak človek, je nekakšen drog. Na enem koncu je glava, na drugem koncu pa sedi mož ali žena!*
Berač.
Gospa: «To je že od sile! Redno vsak dan me nadlegujete za dinar!»
Berač: «Ako me neradi vidite vsak dan, mi darujte dinarje za nekaj tednov naprej!*
Prijatelja.
Gašper: «Hotel sem poročiti gospodično Milko, a sem spoznal, da je preneumna zameli
Miha: «.Res je! Tebi je potrebna taka žena, ki bo imela pameti za dva!»
Zlobno.
A: «Kaj boš ti, siromak! Jaz, jaz nekaj pomenim, ker imam tisočake v žepu. V žep poseženi in.. .*
B: «V žep posežeš in jih ne najdeš...»
Največji osel.
Miši jo: cPomisli, v cirkusu sem videl zelo velikega osla! Gotovo je bil tako velik kakor mš stri-ček!*
Jakec: «Ne laži! Tako velikega osla, kakor je paš striček, sploh ni!>
Za vsak primer.
Miha: cTisti imenitni gospod mi je rekel, da »em optimist. Ali veš, kaj to pomeni?* i Boltežar: «Ne!>
i Miha: < Jaz tudi ne. Za vsak primer pa sem priložil zaušnico...*
Ve, kaj dela. Mati: -Kaj pa tako razsajaš, Mihec? Ali ti nisem rekla, da se moraš lepo obnašati?* Mihec: «Saj igram Indijanca, mamba.* Mati: «Prav, prav! Ali pa nič ne veš, da indijanski dečki ubogajo, svoje matere na prvo be-sedo?>
Mihec: Da, toda jaz igram Indijanca, ki nima mamice.*
()l» lu s t veno koneesionirana šoferska šola Gojko Pipenbacher,
Ljubljana, Cosposvetska cesta št. 12. Zahtevajte informacije!	140
154	Ženitna ponudba.
28letni mladenič, gostilničar, Slovenec, se želi seznaniti s Slovenko zaradi ženitve. Ponudbe s sliko na naslov: Franc Gorek, Kafe Kliarenton 327, Pariš.
Laneno olie, pokost (firnež) in tropine
najboljšega domačega izdelka nudi najceneje Alojzij Kosec, Seničica št. 7, pošta Medvode.	156
Proda se malo posestvo
v izmeri treh oralov z mnogim sadnim drevjem in. oddaljeno 20 minut od postaje v Laškem. Cena 20.000'Dia. Najmanjši ponudek 18.000 Din. Natančnejša pojasnila daje gospod Punear, lesni trgovec v Laškem.	138
130	Dve lepi posestvi,
ono veliko, drugo manjše, ob okrajni cesti (hiše in gospodarsko poslopje v dobrem stanju, solučua lega, rodovitna zemlja, brez preužitka; ugodni plačilni pogoji — polovico je treba plačati, za drugo se čaka) proda Josip Božič, Stope, Sevnica ob Savi.
Zlatnino in srebrnino
prodaja poceni in dobro svetovnoznana tvrdka
H. SUTTNER
LJUBLJANA 5
Prešernova nlica It. 4.
Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel (brož) itd.
Predelavanje zlatih stvari; izdelovanje tudi po želji.
Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije.
Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto
H. SUTTNER v LJUBLJANI 5
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
rionafia ni draginja velika, zaslužek UGUalJa. 111» pa majhen. -- Kdor hoče doma v svojem kraju 100 Din na dan zaslužiti, naj pošlje za pojasnilo znamko za odgovor in svoj naslov. «Zarja», Ljubljana, poštni predal 276.
Glasbila za vse!
Violine .... od Din 89-—
Gitare.....od Din 199-—
Trompete ... od Din 480— Harmonike ... od Din 85-— Kromatlčne in klavirske harmonike, jazz-lnstrumenti.
Zahtevajte veliki brezplačni
CENIK
največje in najcenejše odpr. tvrdlie glasbil Jugoslavije
MEINEL & HEROLD
tovarne glasbil in harmonik
prod. podr. MARIBOR št. 104.
Zahtevajte brezplačni veliki CENIK!
Garancija 5 lel
Srebrni Din 160.-T> Din 45'-
Ista bol;6a z dvoletno
garancijo Din 52'— Ista prima 4 let ga-ranolje Din 72'— Din 48'—
Boljša z 1 zvoncem 5 let
garancije Din 70-— Prlma 2 zvonca 5 let
garancije Din 85'— Nikl]. elegantna Mp-tenka clllndrska ura, 3 leta garancije Din 99'— Ista prlma 5 let garancije Din 120" ■—
IV- Z* neustrezajoče vrnem denar. '
A. Kiffmann, Maribor 143
! Specialist samo za boljše ure !
li O B U K E
v najrazličnejših najnovejših pomladanskih oblikah in barvah kakor tudi razne športne klobuke in čepice nudi bogato založena specialna trgovina klobukov Mipho Bogataj, prej Pok,
Ljubljana, Stari trg št. 14. Cene nizke.	Solidna postrežba.
Sprejemajo se tudi popravila.
Brezpla en pouk v svlranju.
Navodila v ceniku.
Najnovejše dvokolo z motorčkom l1/, K. S.,
dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje.	Ceniki franko.
»TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4.
Brezobrestna
posojila
za zidavo hiš, za nakupovanje hiš in posestev, za prevzemanje hipotek na hišah in posestv°v daje svojim Članom
„JUGRAD"
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 35/1. Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova c. 43.
Pravila proti plačilu 5 Din v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 18.
Ure, ^ zlatnino in srebrnino
prodaja poceni in dobro tvrdka
H.Suttner
Ljubljana 5
Prešernova ulica št. 4.
Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor.
št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekuud-
nim kazalcem 78 Din. Št. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim
kazalcem 94 Din. št. 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, z . Radiumom 76 Din.
Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto
H. SUTTNER v LJUBLJANI 5
je najzanesljivejši spemljevalec na vseh izletih in potovanjih. Kamere razpošilja tvrdka Stermecki po sledečih cenah: Šolski foto 98 Din, «Box-Tengor» 180 Din, Klap-kamera 350 Din, «Agfa-Billy» 570 Din, »Fotar Anastigmat* 725 Din, »Agfa Standard« 1116 Din, «Autoknips» 62 Din in ves pribor po zelo nizkih cenah.
Trgovski dom Stermecki
CELJE št. 97.
t
% Veliki, ilustrirani cenik zastonj l
Kajenje je strup.
Vsakdo se lahko igraje odvadi zdravju škodljivega kajenja z našimi «E x -1 a b I e t a m i». Po 14 dneh je prenehal kaditi najstrastnejši kadilec, ako ja porabljal naše tablete, ki so popolnoma neškodljive. 1 ovoj stane 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 zavojev 145 Din (10 zavojev 200 Din). Pišite še danes ponje!
Proti pijančevanju je Trezoenol
edino zanesljivo delujoče, absolutno neškodljivo sredstvo. Zavoji po 45 in 75 Din. Popolna kura 200 Din.
Naslov za naročila obeh preparatov: Aurora, Sekt. 59, Novi Sad, Željeznička ulica br. 38. 86
Bolehajo
ali postajajo za delo nesposobni v največji meri oni, katerih kri je onečiščena s strupi porušene razmene materije (kot je sečna kislina, urati, toksini itd.). Tf Strupi se brzo razkrojijo in odpravijo iz organizma 8 splošno znanim zdravilnim sredstvom cKaMluid* D. Kaleničenka, ki istočasno ludi organizem nasičava; z energijo tvornimi hormoni in življenje tvornimi vitamini. Zadnji pa s svoje strani zopet vračajo človeka zdravje, moč in delovno sposobnost in prejšnji bolnik zopet uživa vse radosti zdravega in energičnega človeka. Brezplačno se pošlje vsakomur pojasnjujoča literatura <Preporod». — Obrnite se na naslov: Miloš ..iaro kovic, Beograd, Kralja Milana 15 — Biro cKurio. «Kalefluid» prodajajo vse lekarne in drogerije.
Jaz Ana Cilag
s svojimi 185 cm dolgimi, divnimi Lorelei lasmi sem dobila iste vsled uporabe pomade, katero sem sama iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, za dober ražvoj, za goste in močne lase.
Pospešuje pri damah, gospodih in otrocih za razvoj gostih in močnih las in daje že po kratki uporabi prirodni in običajni sijaj ter varuje lase prezgodnje osivelosti, celo do visoke starosti, čilag pomada odstranjuje prhljaj v teku 48 ur. Niti eno sredstvo ne vsebuje toliko hranljivih snovi za lase kakor Čilag pomada, katera je z vso pravico pridobila svetovni sloves, kajti dame in gospodje že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh, ker izpadanje las popolnoma preneha že po nekoliko dneh, a nove korenine takoj poženo. Ta uspeh dokazuje moj 501etni jubilej ter miljoni zahvalnih pisem, katere sem prejela iz celega sveta.
Cena velikemu lončku Cilag pomade 60 Din, a dvojno 90 Din. K vsakemu lončku pa je potrebno: 1 stekl. special-šampona (za 20kratno umivanje glave) 25 Din. Poštnina posebej. Pošiljamo proti povzetju ali proti takojšnjemu nakazilu denarja iz tvornice za Jugoslavijo. Naročilo naslovite natančno: ,AURORA' Sekt. 59, Novi Sad, Željeznička 38
Izdaja za konzorcij «Doindvine» Adolf R i b n i k a r.	Urejuje Filip O m 1 a d i č.	Za Narodno tiskarno Fran J e z e r š e k.
a
v .
'Priljubljen čevelj naših stalnih odjemalcev. Izdelan iz najfinejšega boksa, z lahkim usnjenim podplatom in gumijasto peto. Imamo jih IV vseh velikostih in širin aA.
Vrsta 1937-22
Za Vas, ki ste izpostavljeni Štrapacom, so potrebni za l>omlad lažji čevlji. Evo jih a trpežnim gumijastim podplatom za neverjetno nizko ceno.
VSO
Vrsta 3S22-B0)
Za dečke športni čeveljček iz rujavega boksa z okrašenim jezikom. Podkovan a medenimi žebeljčki. — Za • šolo in izlet.
Vrsta 3945-03
Pomladni čevlji za vsako priliko. Za vsak dan na trg iz boksa, za občutljive ao-ge iz ševroja.
Vrsta 4235-37
Lahki in zelo udoboi čevlji iz platna v sivi barvi, s trpežnim gumijastim podplatom, za moške in ženska
Vrsta 9875-05
Eleganten čeveljček z zar po no iz črnega baržuna na visoki peti. Priljubljen ja zaradi svoje enostavnosti.
Vrsta 2651-05
Prodajamo boksaste in la-kaste za isto ceno. — Omogočite svojim otrokom, da ee jim nožice razvijajo normalno.
Vrsta 3635-18
Polčevlji s trakovi so še nredno priljubljeni, zlasti zaradi svoje udobne in lepa oblike.
Vrsta 1945-11
Damski čevlji iz boksa, z niako peto — primerni za vsak dan In za praznik, zlasti za popoldan, izprehod
velika noč.
Skrajni čas je, da spravite v red svojo obutev. Nepotrebno odstranite, ponošeno dajte popraviti, a kar Vam manjka, izpopolnite z novimi pomladnimi modeli. Nudimo Vam mal pregled svoje velike izbere, s katero so naše proda-jalnice popolnoma sortirane. Poleg vsakega para čevljev si izberite ustrezajoče nogavice.
Bliža se
Vrsta 1634-22
Za dijake.
Pomladi odložite visoke čevlje in jih zamenjajte z udobnimi, polčevlji iz boksa v črni ali rujavi barvi.
Vrsta 3762-22
Za dež in siaoo vreme. — Podplat je podšit in iz močnega kravjega usnja. To so čevlji za živahnejše dečke.
Navadno punčka noče imeti ena.kih čeveljčkov, kakor jih imajo bratci. Zaradi tega smo ta čeveljček okrasili.
Vrsta 2625-10
Za izprertoae.
Poslednji model izrezanih čevljev s kombinacijo krokodilove imitacije in okusno zapono. Priljubljen čevelj zaradi izredno dobre pasforme.
Moški čevlji iz la boksa za štrapace, s podkovanim podplatom. Trpežni ia udobni, ne ožulijo nogr in ne žepa.
Vrsta 9637-2J
Na zahtevo mnogih svojih odjemalcev prinašamo za to pomlad .novo koničasto obliko. Garderoba elegantnega gospoda ni mogoča brez teh čevljev, in to iz črnega laka ir> rujavega boksa.
Vrsta 1245-63
čevelj na zapono s polvi-soko peto, iz rujavega se-miša z usnjatim okraskom ali v raznih modnih barvah
Vrsta 9675-38
Kako Vam ugajajo ti krasni čeveljčki? Okrasili smo jih okusno s kombinacijam! raznih barv. Pridite k na.rn, da Vam jih pokažemo.
Eleganten udoben čevelj za otmenega gospoda, športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevlja te oblike.
Ako nosite obleko ia angleških tkanin, ne moreta biti brez te oblike športnega čevlja, ki je izdelan iz najboljšega boksa i.n okrašen z okusnimi luknjicami. Imamo jih v črni in rujavi barvi.
Vrsta 6627-08
Vrsta 6637-11
Vrsta 2642-30