*/f*t>.	'^ve€.
4$4H*vj&c, c./S -№0И&$&%,
STRAŽA
Heodvisan političen lisi za slovensko fjutlstvo
jpoSfnL№ v .cla:'*»v* SHS. ^avSalliana. .
Isfiročnina listu : Celo leto K . 120'—,. pol leta K 60'—, četrt leta K 30'—» Izven Jugoslavije: Celo leto K 150'—. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. . - j— Telefon št. 220.
61,
Posamezna Števili«« »t«ir*«e t krono.
„Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška , cesta št. 5. — Z uredništvom se more govc vsak dan samo od 11. do 12. ,ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine prosie. —; — — Telefon ši 220.
Letnik XIII.
Država v razmerju do
{Govor narodnega poslanca dr. Josip
majniki
(Konec.)
Razmerje države do šole,
.Gospodje, dovolite mi še, da spi e-govorim par besed o razmerju države ao šole.
Sola mora dajati mladini dvoje: vzgojo in pouk. Prvo je vzgoja.
Njen namen je, človeka pripraviti 11 temu, da je njegova volja nagnjena k izvrševanju dolžnosti, da je močna Sovolj, da more z vso energijo stre -miti za večnim ciljem, pa tudi zadostiti svoji zemeljski življenjski nalogi v vztrajnem in radevoljnem izpolnjevanju stanovskih dolžnosti, v skrbi za lastni blagor in za blagor bližnikov.
K vzgoji spada bistveno poduk, ki je sestavni del in sredstvo vzgoje. Vzgoja je predvsem dolžnost staršev (ro-idifeijev), ki so prvi in neposredni vzgojitelji svojih otrok, In ker imajo dolžnosti vzgoje, imajo tudi pravico ra njo. 'To tudi povdarjajo moderni ustavni načrti; oziroma moderne ustave v sedanjem času. N, pr. ustava nemške države- z dne 11. avgusta ,1919 določa v. Členu 120: „vzgoja naraščaja k telesni, duševni in družabni kreposti 'e najvišja dolžnost in naravno pravo staršev, nad kojega udejstvovanjem ču iva državna skupnost,“ Kdor zanika to pravo roditeljev na neposredno in direktno vzgojo otrok, ta ruši lamih j o kot organizem, ki je ločen od države, ki ima svoj lastni samostojen delokrog in postavlja državo na mesto famitije. iFamilija kot od prirode postavljena vz gojiteljica je podlaga državi, je bila pred državo.
Ker starši nimajo vedno ne časa, ne vselej dovolj sposobnosti za poduk in vzgojo otrok, morajo mesto njih in zanj4 kot učitelj in vzgojitelj nastopiti namestniki, A ko se to namestništvo or ganizira tako, da skupina familij poberi učno in vzgojno nalogo učitelju , ki otroke v določenem času med dnevom zbira okoli sebe, nastane šola..
Sola torej napram familiji ne zavzema suverenega stališča, šola ni nadrejena ustanova domači hiši, am-jpak je samo namestnica familije, ona je pomožni zavod za f amili jo, cerkev , in državo.
Cerkev je najvišja od stvarnika po stavljena vzgojiteljica ne samo dece, ampak vseh ljudi. Zato mora tudi šola, če hoče doseči svoj namen, harmonično delovati s cerkvijo in se prilagoditi njenemu vzgojnemu organizmu.
Nekdaj je bila šola izključno ustanova cerkve, .Od reformacije pa se je vedno bolj širila laizacija pouka in sicer najprej na visokih, potem srednjih in nazadnje tudi na ljudskih šolah. Po nekaterih državah prevladuje to stremljenje, da bi se iz osnovne šole napravila zgolj državna ustanova.
Gospodje, radevolje priznamo, da ima država velike interese na šoli. Dr Žavi mora biti do tega, da njeni člani znajo Citati, pisati, računati in da na sploh razpolagajo z gotovo mero znanja. Dandanašnji, ko so vsi moški državljani poklicani k sodelovanju v politiki, pri zakonodaji in upravi, ko gospodarsko delo zahteva več splošnega in strokovnega znanja, ko brez pri -mernega znanja ne more izhajati ne kmet, ne rokodelec, ne delavec, je jasno, da ima država pravico od Sme zahtevati, da poduk uredi tako, da zadosti potrebam modernega meščanskega', gospodarskega in državnega ži;-ijenja. Toda iz tega deducirati izklju-jčno pravico na šolski monopol, ni dopustno.
.Gospodje, ako država vpeljuje obveznost osnovnega poduka, kakor to jdoloča ustavni načrt, da je „osnovna mastava opšta i obavezna“., je to razložljivo in proti temu ne more nikdo imeti ničesar.. Saj tudi najmodernejši JŠolski zakon, namreč belgijski iz leča
vere, cerkve in šole.
H o h n j e c a v konstituanti dne 23. 1921.)
1914, določa v 1. členu: „Družinski c-četje so obvezani, da svojim otrokom primeren osnovni poduk dajo podeliti, ali pa sami podelijo.“
.Toda treba je dobro pomniti, da belgijski šolski zakon v navedenem členu iz obveznosti primernega šols kega poduka ne deducira obveznosti državnih šol, kakor se k temu nagiba ustavni načrt z določbo: „Osnovna jc nastava državna.“
Državni šolski zakon se proti vi prirodnemu pravu, ker, država po svo ji naravi ni splošni vzgojitelj in vsesplošni učitelj. Državni šolski mono -pol v ožjem pomenu besede je tam, —. kjer država izključuje vsako privatno delo iz področja šol in hoče država sa ma ustanavljati šole ter jih voditi po svojih uradnikih. Državni monopol v širšem pomenu pa obstoja tam, kjer so sicer dopuščene tudi privatne šole, toda so omejene po zakonu, tako da smejo eksistirati edinole pod nekake toleranco države in njenim neposrednim vodstvom.
Šolski monopol države je napad na vzgojno pravo staršev in obenem omejitev podučevalne in učne svobode.
Gospodje, ljudje se nikakor ne morejo sprijazniti z državnimi monopoli, ki jih silijo, da morajo gotove stvari kupovati za gotove cene pri državi. Kako se pa morejo ljudje pri nas — zlasti oni, ki so glasniki svobode, bo ritelji za svobodo, sprijazniti s tem, da bo država z monopolizaeijo šol prisilila državljane, da si morajo od države dati prepisati količino in kakovost duševne hrane in sploh vso narodovo vzgojo! Cisto nepojmljivo je . kako se more dandanašnji, ko s6 tako proslavlja navdušenje za svobode, in samoodločbo, in ko se svobodna kon kurenca proslavlja kot najmočnejši nagib vsakega resničnega napredka, na duševnem polju in v Šolstvu more izključevati svobodna konkurenca in ne vse. Šolstvo staviti pod varuštvo drž. oblasti.
Šolski monopol ne eksistira v ustih državah, kjer je država v resnici napredna in kulturna, Tam ni mo.:;Ut za izključni šolski monopol. .Tako ga
n.	pr. ni v Zedinjenih državah Sev > Amerike, kjer so poleg brezkonfes-jo-nalnih državnih šol tudi župnijske — konfesionalne šole. Takega monopola ni v Angliji, kjer do polovice preteklega stoletja sploh ni bilo drugih osnovnih' šol, nego ko.nfesijonjalne,’ kjer zdaj ‘država osnovne šole gradi sanc tam, kjer. ni Konfesijonalmh šol, kjer katoliška deca skoro brez izjeme obiskuje samo cerkvene šole in kjer so z zakonom iz leta 1002 vse šole, državne in konfesionalne, podrejene nadzorstvu ne ministrstva prosvete, marveč avtonomnega pokrajinskega sve -ta.
In, gospodje, Anglija se-jo vkljub temu separatizmu pokazala za časa svetovne vojne kot močna država in je ostala najmočnejša zmagovalka --kljub navedenemu separatizmu.
Takega šolskega zakona ni najti v Belgiji, ga ni najti v Nizozemski; kier se privatne šole ne samo tolezi -rajo, ampak so enakovredne državnim šolam in prejemajo od države tudi velike podpore.
Trdno sem prepričan, da mora i pri nas priti do tega, da bo tudi pri" nas prišla do veljave na polju naše , ljudske izobrazbe konkurenca, da bodo poleg državnih šol tudi privatne šole in da jih’ država ne bo samo to -lerirala, ampak jih’ tudi podpirala, ka kor jih podpirajo druge kulturne države.
Država ima lahko nadzorstvo nad tem, da se vrši vzgoja v. narodnem in državnem zmislu. To je njena pravica in se mora zagarantiratL- Nikdar pa ne bomo pristali na to, da bi se
izključile privatne šole in ne bodemo dovolili, da bi se z naredbami kratile našemu narodu te njegove pravice.
Poslanec .Večeslav .V. i 1 cf e r: Privatne šole so otrovaJe naše narodno edinffvo ij
Poslan ea dr, Ž e r j a v:. Kako. delajo samostanske šole?
Poslanec, dm H o H n j e fi:t Naša
.vzgoja ne bo nikogar otrovala. Ne
bojte se! Ge mislite državno edinstvo ohraniti z uniformiranjem, , Če hočete vse vtakniti y uniforme in pod šajka-če, to ne bo dolgo držalo. Ce ne bo svobode, prostosti, ne bo zadovoljnosti, ne bo pravega reda.
Gospodje, dovolite, da se zdaj ob sklepu še ozrem, da mi ne bo kdo o-č ital- da nisem postopal popolnoma objektivno, tudi na Francijo. Tukaj je treba pred vsem ugotoviti to-le stališče: „Non omne bonum, quod venit ex Gallia,“ Ni vse dobro, kar pride iz Francoskega. V prvem desetletju se -danjega stoletja je francosko frama -sonstvo z vso silo delalo na to, da bi izginili zadnji ostanki takozvanega — klerikalizma ter se bi država, popol -noma iaizirala. Ko je po volitvah leta 1902, ki so prinesle v francosko zbornico radikalno večino, nastopilo ministrstvo Combesovo, v katerem je bilo izmed 12 ministrov 8 notoričnih' fra -masonov, 2 bolj tiha framasona in samo 2 neframasona, je velika loža v Franciji njegovo proticerkveno akcijo pozdravila in vzpodbudila s tem-le sklepom na občnem zboru leta 1902: „Velika loža Francije čestita ministrskemu predsedniku Combesu in njegovi vladi k odločni republikanski poli -Tiki- ter ga poziva, naj z najveejo ener gijo vztraja v svoji borbi proti klerikalizmu v vseh' oblikah.“
Gospodje, koliko prebivalstva ima Francija? Francija ima preko 40 milijonov prebivalcev in izmed teh je le samo okoli 25,000 f,ramasonov. In ta peščica ljudi je nadvladala 40 milijonov Francozov in je z nečuvemm terorizmom dosegla, da se je oficijelna Francija odtrgala od cerkve, da se je raztrgal konkordat,, da so se zatrlo vse verske privatne šole, ki so imele toliko zaslug za kulturo Francije, m so se vsilile narodu brezverske šoie
‘Posl, Venčeslav V i 1 d e r:	Koli-
ko pa ima jezuita na svetu?
Posl, dr. Hohn je c: Jezuitje ;-o jako pametni ljudje in jih Vam, gosp. poslanec Vilder, lahko stavljam za vzgled.
Prepričan sem, da bo Francija i prebolela to bolezen, ki so jo povzročili framasonski bacili ter se bo, kakor kažejo razmere po vojni, vrnila k svoji katoliški tradiciji in v njej za* jamčenemu zdravju.
Gospodje! Mi hočemo, da, bo naš narod, duševno zdrav, in krep_ak in ker to hočemo, ne moremo pristati na to , cla bi se na naših osnovnih šolah delali eksperimenti z neko „moralno vzgojo“, kakor to statuira ustavni načrt vlade.
Kakšna bo ta moralna vzgoja i:i na kakšnem sistemu bo obstojala?
Kdo bo o tem odločal? Ali vsakokratni minister prosvete ? Potem bo sedaj veljal moralni sistem Pribičevičev. rA' jaz imam g. Pribičeviča jako rad, pa povedal bi, da ta njegov moralni sistem, kakor kaže njegova praksa, ni altruističen, ker nam jemlje vsa ti da avtonomna prava, kar smo jih še imeli. Vse naše pravice gredo korak za korakom rakom žvižgat. . Kakšna mo-. rala se naj uči v naših’ šolali? Neka nevtralna državna morala. Kaj to pomeni ?	•
Gambetta in Jules Ferry sta r.a Francoskem propagirala brezkoniesi« onalno nevtralno moralo francoske ljudske šole, in glejte, sam ministrski predsednik Francije framason Combes se je dvignil proti temu in je reke! v francoskem parlamentu na seji dno 2(1/ januarja 1908 dobesedno to-Ier „Heii-gijozne ideje, v. katerih’ je narod vz e
gojen dolgo vrsto stoletij, se ne morejo enega dne vsied sklepa večine nadomestiti z drugimi, ki so jim naravnost nasprotne. Ne bo se nam posrečilo s potezo peresa prečrtati preteklih' 14 stoletij. Predno jih boste odpra’ .vib, imate dolžnost, si predložni vprašanje, s čim jih boste nadomestili* Ne morem verjeti, da bi se vsi Francozi zadovoljili z enostavnimi moralnimi i-dejami, kakor se sedaj nudilo v po -vršnem in omejenem poduka naših ljudskih šol,“
To so besede ministrskega pred«' sodnika Combesa, ki naj ne ostanejo Diez vpliva na tiste, ki se prt nas ponašajo s svojim protiklerikalnimi mišljenjem in ki hočejo razkristjaniti naše šole in vzgojo naše mladine,;
Moja sklepna beseda naj bo ta , da opozorim vse, ki ste prijatelji našega naroda in države, zlasti pa odgovorne činitelje, na to, kar 'e užil ve liki slovanski pedagog Ceh' Jan Ko -mensky. Komensky določa kot cilj Človeške vzgoje: Versko-nravna izobrazba, ki se mora opirati na široko intelektualno izobrazbo. V. tem je zajam -cena dobra bodočnost mladine, pa tudi bodočnost domovine. (Viharno odo -brav a nje in ploskanje na desnici. Govorniku čestitajo.)
F-v. J.:.
Neporavnani računi.
Svetovna vojska ju pač politično temeljito preobrazila Srednjo Evropo, ali niti za sedanjost, niti za bodočnost ni prinesla posameznim novim narodnim političnim tvorbam zavesti, da so saturirane in	' j& zauusčtoK»
'njihovim aspiracijam, kar je predpogoj za. sosedsko dobro razmerje in strpnost, Ententa kot politični likvi -dator svetovne vojske vsied diver.-gentnosti v ciljih in aspiracijah onih faktorjev, ki so posamezne njene člane dovedli do enotne fronte v vojski, ni imela v sebi moralne kvalitete za soliclnoi likvidacijo pri zeleni mizi. Tako je družba mirovnih kuharjev pač dolgo mešala in kuhala, jed njena pa je malozavžitna.
To se kaže posebno drastično sedaj pri Avstrijski' republiki. Francos ka bojazen pred 70 milijonsko narodno enotno državo, laško intrigantstvo in ameriško nepoznan je razmer, v podrobnosti je rodilo to državo, ki ima po svoj,i legi in ekonomski odvisnosti za lastno življenje premalo, zaj smrt pa preveč, povrh po svoji narodnost ni tendenci le 'eno pot:, združenje: ž Nemčijo.
Iz ekonomskih, narodno imperialističnih in pred vsem dinastičnih raz logov se v nemških alpskih deželah /gibanje po združenju z Nemčijo pred. svetovna vojsko kljub energičnim poskusom Vsenemcev ni prav uveljavilo: sedaj pa so ti razlogi padli in evropska diplomacija zre začudena enak elementaren pojav, kakor smo ga ime li v bivših avstrijskih Jugoslovan -skih pokrajinah po majniški deklaraciji, ko je zapisal nemški politik! v „Tagespost“ v članku:	„Der bren nende Süden“ besede:	„Wie ein
'Rausch geht es durch den ganzen Süden, wie eine Hypnose wirkt diese ungehemmte Agitation“, In uspeh ter konec bo bistveno prej ali slej ravno taisti, kakor je bil pri Jugoslovanih.
Kakšno pa, je, odnosno mora biti realno naše stališče v tem vprašanju ? Mislimo, da odgovor ni težak!
Priznajmo, si pred vsem resnico, da bo kljub vsemu socijalnemu gibanju narodna misel še dolgo državo -tvorni faktor v, evropski politiki! Evropska diplomacija je sicer, zanikava-la to dejstvo in skušala narode ovirati pri ustvarjanju državnih enot pod gesli narodnega osvobojenja in ujedinienja od časov, „svete aliance" naprej, ali njeno delo je bilo- brez -uspešno.:	Osvobodila in ujodimla se
je Grška, Italija., Poljska,; Ju gosta-~
STRAŽA'.-
-
vij a т Rumunija, ujedinili so bodo todi Nemci v Nemčijo in nemški Avstriji, pa naj jo to komu drago ali ne. Gotovo pa je jasno in samoumevno za nas, da princip narodnega ujedi nje -nja mora veljati tudi za Nemce, ako je bil utemeljen, moralen in dober za nas in druge. Iz jugoslovanskega narodnostnega' stalila torej moremo Imeti za sedanje gibanje med alpski -mi Nemci popolno razumevanje.
Seveda) moramo ravno y, smislu narodnega principa takoj dostaviti, da se pri uresničenju narodnih nem -škili aspiracij morajo do pičice reali -zirati tudi paše sl o ve n sko-j u gosto v a 11 ske aspiracije. .Vse, kar je resnično našega, kar smo bivši ve no imeli še kot Svojo narodno last v umirajoči ge ■neraeijii na Koroškem in Štajerskem, vse to mora pripasti nam. Povrh se morajo izvršiti Severno od Drave in od spddnje Mure mejne korekture tako, da jo jugoslovanski teritorij z a o -krožen in zavarovan... .Vse drugo naj pripada ujedinjeni Nemčiji, ker spada tja».
- iTudi iz stališča našega ekonomskega' razvoja je jugoslovanski državi le v prid in v lastno korist in po v -zdi go, ako' ima lcot soseda močno državo z jasno in določno zunanje tr -govsko pdlijtikoi in ne nevboglenega pohabljenca. S takšno državo lahko močna .'Jugoslavija sklene, ugodno in trajno trgovsko pogodbo, ki nam o-mogoči v notranjosti jasno in dolgo -trajno narodno gospodarsko smer.' Po sebej bi mi Slovenci kot najzapaduej-M del naše jugoslovanske države bili tudi najboljši trgovski posredovalec z našim severnozapadnim sosedom.
Je tudi oči vidno v korist našo*notranje konsolidacije, ako Avstrijska republika izgine iz evropskega poli -ličnega zemljevida. Habsburžani s svojimi, aspiracijami ne bodo imeli nikdar upanja in možnosti da se vrne njihova. „zlata dob#, ker po oje-dinjenju med alpskimi Nemci za habs burške cilje, ne bo tal in če bi bilo med nami še res kaj kratkovidnih in «ailvnSjii ljudi, ki bi simpatizirali s to mislijo, bodo morali vzeti tudi svoje upe neizpolnjene s seboj v grob.
Razumemo pravi, dobro, da je položaj za. Oeško v slučaju nemškega ujedinjenja težavnejši kakor za, nas, toda ravno to mora naše severne bra te napotiti k resnični slovanski politiki, in posebej k sporazuma in strp -iiosli s svojimi slovanskimi sosedi lJo jiaki.' Niti Cehi. niti Francozi trajno ujedmjenja zatiraniЦ ud bodo, zato je boljše, da najdejo sredstva in po -ta, da utrdijo in zagotovijo svojo eksistenco, Cehi so na svoji češki gmoti s svojimi naravnimi mejami ogromna, proti zapadu potisnjena basiija Slovanstva, ki morajo s tem svojim položajem računati in se zavedati, da v .slučaju zopetne evropske krize in ponovnega konflikta imajo proti sebi Nemce,, nai bodo tl politično organizirani v jedni ali v dveh državah.-
Kakor plaz v pianini narašča pri alpskih Nemcih navdušenje in agitacija za ujedinjenje, vse stranke so se izrekla, za (o in delujejo tudi v duhu ujcdin jen j a. Ne. pomanjkanje in ne oz-bilje. povzročeno po enteilt», ne bo trajno v stanu zadušiti tega gibanja-Preko diplomacije, preko pogodi» bo šlo naprej. Kar zahteva srce in narekujejo gospodarske koristi, temu se trajno zoperstavljati ni mogoče. Namesto polniti sode brez dna «e boliše radikalno likvidirati račune.
Politični pregled.
' KRALJEVINA’ SHS,
K o n s t i t u a n t u a I seja due 31. majnika, je radi tega mikavnega značaja, ker so se pri tej priliki skm j ali vladni muslimani, Bosanski radi kaleč dr. Sr skic je namreč upravičeno ostro nastopil proti politični trge-.vini, katero uganja vlada z bosannfi-mi iTurčiui, Med Srskičevem govorom, so se psovali meči seboj .Turki", radikali in demokrati,I Posledica Srskiče-ve kritiko je demisija obeli mu sl im-, viski h ministrov. Za Srskičem sla na -sto|)ila kol govornika dne 31, maj trka dva člana Jugoslov. kluba: Pušen.alč in Škulj. Prvi je povdarjal važnost Kmetske zveze, drugi pa je razprav-ijal o obrtniškem vprašanju.
ЈД e misij!» muslimanskih mini-
strov je preplašila vladinovce v toliko, da je na seji konstituante dne 1. unija pobijal Srskiča sam agrarno-reformni minister, ki je seve priporočal izvedbo agrarne reforme pri posestvih bosanskih Turkov v smislu že sklenjene kupčije, 'Pri tej seji je nastopil tudi kot zagovornik malolnnels-kih pravic naš poslanec Krajnc, ki je zahteval rešitev agrarne reforme v dobrobit malega kmeta. Potegnil se je tudi za starostno zavarovanje kmetskega delavstva. Za Krajncem se je spustil v psovanje duhovščine in cerkve samostojni Majcen. Za pravice kmetskega stanu se je na isti seji popoldne zavzel tudi naš poslanec Nemanič.
U p a t i j e, da bodo vladinovci T urke potolažili, jim bodo dali pač zopet kake nove obljube in ker so iQ-gnaii radikali iz stranke dr. Srskrca zato, ker je resnico govoril, Začasne je pa vladno stališče tako trdno, da i-ma g. Pasic kar cele tri ministre v de-misiji.
ITALIJA’,
Italiji preti zopet nova stavka državnih' uslužbencev. Z ozirat na to nevarnost je sklenila vlada, da proglasi čez celo Italijo obsedno stanje.
GORNJA SLEZI JA.
R a z m e r e v Gornji Sleziji so zadnji čas zavite v meglo nejasnosti. Nekatera poročila govorijo o, velikopo-lezni nemški ofenzivi napram Potjo -kom; druge vesti poljskega vira pa poročajo o pogajanjih za premirje med Poljaki in Nemci.
'AVSTRIJA.
Dne 1. t. m. je p os e til du-» najski zastopnik naše države, gospod Rašič, avstrijskega zveznega kanclerja du. Mayerja in mu izročil protestno noto naše vlade proti plebiscitom za priklopitev Avstrije k Nemčiji. Iste časno sta protestirala tudi zastopnika Ceboslovaške in Rumunije. Ker je tudi Nemčija (prosila dunajsko vlado, da naj ne izvede spričo sedanjega položaja plebiscitov, je avstrijska vlada due 1. t. m. podala svojo ostavko. --Predsednik avstrijske republike Haifisch je ostavko sicer sprejel, oberen pa je člane kabineta zaprosil, da v d tlijo tekoče posle "do sestave novega kabineta. V. nemških političnih' krogih ep mnenja» da Je povzročil kabine krizo izzivajoči sklep štajerskega deželnega zbora.
Politična poročila.
P N. Avstriji pretijo od vseh strar-ni z revizijo mirovne pogodbe, zasedbo itd. Gospodje Avstrijci pa se malo zmenijo za vse te grožnje, Solnograš-ka je kljub grožnjam od strani male in velike entente glasovala za spojitev z Nemčijo. Po Gradcu se vrš» sijajne manifestacije z zahtevo, cia se na vsak način izvede 3. julija tudi za Nemško Štajersko plebised. Naša država in Avstrija ste sklenili v Celovcu dogovor skupne uporabe proge Spil je—Radgona—-Ljutomer,, kjer bi se naj otvorii promet 1. junija, a avstrijski Bauernbund pravi: -Jok! in prometa ne bo. Iz ravnokar navede -nega je razvidno, da ne smatrajo Av sirijci maloententnih groženj resnim in gredo preko teh1 na dnevni red iju (Iškega) glasovanja. Mesto grozilnih ultimatov, naj se naša država posluži svoje oborožene sile in sež-з po Štajerski ter Koroški vzrokov okupacije je več kot dovolj in. ultimatskega cincanja smo že siti do grla.
p Oplotnica-Cadram. Na Vnebohod ja priromal k nam slabostojni ..ljudski gromovnik“ Drofenik osreče-»•evat svoje, redko številne pristaše'.
! rspeli njegoviega zborovanja' je' sle -deč: Pri volitvah je dobila naša stran ka 14 odbornikov, socijalni demokrat-je 7. in Samostojna celo 3, SKS je bila podprta s trhlimi berglami demokratov. Pri volitvi župana" pa so »se zrušile trhle bergle in obe stranki ste slavno obsedeli. Nosilec samostojne liste je glasoval z nami. 'Ali si mo rete mislit i večjo blamažo! Za župana je izvoljen ugleden pristaš naše stranke g. rAii,ton Leskovar, istotako vseh ö svetovalcev. Demokratska in Samostojna stranka ste, razbiti. Gospoda voditelja si bosta hladila jezo:
eden s kolesi, drugi s šilom in živ -ljenje 5o zopet miijrno potekalo.
p Jugoslavija in Rumunija bosta sklenili V najkrajšem času vojaško konvencijo, ki naj bi branila obe državi proti madžarsko-bolgarškim splest kari jam,1 V, Beogradu pričakuje -jo rumunskega ministra .Talce Joaesca У bo kot posebni pooblaščenec ra -/nunske vlade sodeloval pri reševanju vseh, našega razmerja do. Rumuniie se tikaj očiji, vprašanj.;
Pnevne vesli.
d Iiavs in kavs radi gnezda. Samostojna generala v Posavju ürek m Kene sta si prišla pri občinskih volitvah hudo navskriž, tako, da je Mene odložil odborniško mesto. Kakor smo že vsi drugi, tako bo timi za Samostojno vneti g, Kene izprevidel, da Ure ko v centralizem v Beogradu m v Globokem ni v, korist kmetskemu ljudstvu, pač pa je v,korist kmetom z rokavicami kakor je g, Ure k m drogi, katerim je samo ža njihove dnevnice in pa zajto, da terorizirajo in kri cijo kakor srake iz katerih gnezd se širi v Beogradu precej okužen zrak po nekih gobicah. Ne vemo, kaj por» če k temu g. Kene, kateremu so ob -ljubili njegovi tovariši toplo gnezdo , podarili so jih pa drugim. Kajne g. Urek: „Zora puca, bit 6e dana?“
d Drofenik ia resnica. Kakor so poročali liberalni časniki zadnjih dni jo Drofenik v svoji reklami za kan -celparagraf navedel tudi hojo osebo kot dokaz za potrebo tega nepotrebnega. „samostojnega žegna“. Da pokažem kako on v cerkvi samo s samo -stojnimi ušesi posluša in zato vse na robe sliši in koliko je potemtakem resnice med njegovimi zborničnimi otro-. bi, bodi tukaj povedano, kaj sem go. voril in česar nisem govoril. Dne 1. maja sem na prižnici, po pridigi in običajnem oznanilu ravno zato, ker sem vedel, da me je prišel Drolenik šptonirat, omenil kanoelparagr.d in znani .Vošnjakov, proti k ato h si'i govor, ter rekel: in/iaki naj bi bili zaščitniki slovenskega^ katoliškega kmeta ! Koliko je tem ljudem verjeli, kaže najboljše to, da zadnja „Straža“ II-reka javno imenuje lažnji/ca. Da bi jaz bil splošno imenoval .Uroka in tovariše laž njive e in lopove, jc Drofeni kova laž. Besede lopov spiha izgovoril nisem. Pač pa je ta lepi priimek dobil Drofenik v unijonski dvorani v Ljubljani parkrat v obraz in sicer s takim povdarkom, • da mu še sedaj zveni v ušesih in je sploh najprimernejša označba za t^ke ljudi. Nisem re kel, da je Vošojak s svojim zborničnim govorom nastavil katoliški cerkvi nož na srce, ampak, da je on s 'tem svojim govorom nespodbiiuo dokazal, da je SKS protikatoliška stranka m nam je tako dal nož v roko, s katerim se bomo zoper to stranko bojevali na življenje in smrjt. Nisem rekel, da treba delati, da pridemo od Srbov proč, ampa,k da smo si pri združenju
1.	1918 s Srbi dali besedo, da bomo kakor brat poleg /brata; sedaj nas pa liberalci in samostojni potom centra -lizma hočejo spraviti čisto pod srbski klobuk. Vse drugo, kar je ta Drekov, prijatelj šei več o meni kvasil, je laž-; — Paulič., župni k,-
d „Nova doba“ spada pod „ob -znano“, ker vedoma razširja omalovaževanje ministrskih odredb. A 03. št. je namreč porinila v „dnevno kroniko“ to-le notico: „Novo stanovanjsko naredbo je minister dr. Kukovec, ker so prišle pritožbe organizacije hišnih posestnikov proti nekaterim do -Inčbam, do nadaljmega odgodil.“ — Ker je „Nova doba“"s to notico izstavila dr.. Kukovcu kot mi n: siru ubož-iiostno spričevalo glede njegovega „socijalnega politi kovan j a“, naj velja „obznana“ tudi za celjsko „omalova -ževalko“ vladnih navedb.-
d Naši slovenski demokratje se niso le samo posrbili, ampak tudi > o-francozili, „Narod“ prinaša uvodnike v. francoščini brez prestave in brez komentarjev,
d Razdor v zagrebškem Sokolu. Zagrebški Sokol je razdeljen v dva ta bora: v hrvatskega na eni, v srbskega na drugi strani. Hrvatski Sokol i-ma svoje prostore na Wilsonovem trgu, Srbi pa v Bogovičevi ulici. Sokol na Wilsonovem trgu Šteje 4000 članov, Sokol v Bogovičevi ulici pa ječiva 440
članov. Kljub temu, da so Srbi v veliki manjšini, imajo У upravi zagreli* ške sokolske župe več vpliva, akon številno močnejši Hrvatu To jo gospodo na Wilsonovem trgu tako užalilo» da se Hrvati — 4000 po številu — sedaj ue marajo udeležiti skupnega izleta za grebške sokolske župe. V „Hrvatu“ je priobčil upravni odbor Sokolskega dru šiva na Wilsonovem. trgu odprto pTs -mo, v katerem opravičuje in zagovarja svoje separatno stališče. Podpisana sta: starešina Hanuš in tajnik Ulčnik — Lepa sokolska „sloga“, o kateri prinašajo liberalni listi slavospeve I
d Dnli. vest. Prestavljen je od St-Lovrenca na Pohorju č. g. kaplan J-Oblak k Sv. Benediktu v Slov, goric. j Benediški kaplan č. g. Vrečko se že zdravi dalje časa v mariborski bolnišnici.
d Jugoslov. kait, akad. društvo »Zarja“ v Ljubljani praznuje v nedeljo, dne 5. junija 4. 1. dvajseUelaico svojega obstoja, Ustanovilo se je društvo dne (i, junija 1. 1901 v Gradcu*
Za svojo nalogo si je sta/do predvsem narodno-obrambno delo in Vzgojilo slovenskemu narodu lepo število odličnih kulturnih delavcev, Po pire- j vratu se je društvo preselilo v L|it -bijano, kjer zopet zbira lat. akademike v svoje vrste in jih vzpodbuja za delo med narodom po geslu: „Na delo krščansko!-“
d Jugoslov. kat. shod. Poroča se nam, da se bo vršil jugoslovanski katoliški shod dne 14. in 15. avgusta L i. v Subotici.
d Maščevalnost samostojnežev.
Od Sv* Vida pri Ptuju зб nam poroča.: Pri zadnjih občinskih volitvah v naši občini je popolnoma pogorel bivši velik nemškutar Pernat, ki je. sedaj postal samostojnež» Ker 'je kljub strastni agitaciji pogorel^ možakarja zelo jezi in se hoče na vsak način maščevati. Pot, katera vodi čez. njegovo dvorišče in katera je kot javna pot tudi zaznamovana,, hoče kljub temu, da se že desetletja vabi prepovedati vsem Sturmovčanom, Dobro, ljud sivo se bo skrbno ogibalo njega in njegove gostilne, pa bo zopet vse v rodu,
d Novice iz Vorberga. Zadnjo ne-Tj o smo priredili lepo igro „Dve materi. 9 Med igro je treščilo v grad, кац ,,e gledalce zelo prestrašilo. — Žad* njega' maja pa se je naselil v gradu a „Ruski rdeči križ“ in se je otvorii tu sanatorij. Imamo torej tukaä zopet be* gunce iz daljne Rusije.
u Napredno občinsko gospodarstvo. Iz Ormoža nam poročajo: Po prevratu je naš sosvet sklenil, da se naj občinski travniki dajo v najem simo revnejšim občanom. .Takratni gerent \ dr, Lasič je pa razumel ta sklep po svoje in sicer, tako, da je dal najlepši del občniskeg.a travnika milijonarju g? Kuhariču, drugi del pa svoji desni reki Jakobu Kovačiču in sicer za dobi! šest let za slepo ceno, ki niti pri- i bhžno ne odgovarja resnični vrednosti. Da občina pri tem trpi občutno škodo, je jasno kot beli 'dan. Pozivlia,-mo ptujskega okrajnega glavarja, da napravi tukaj red, ter da se informira,.kako sla dr. Lašič in Kovačič na- j meravala pritisniti občino za 300 kron najemnine za Kovačičev travnik, tear pa je prišlo na 'dan in sta morala doplačati. 'Ako se bo v naši občini še nadalje tako „napredno“ gospodarilo, potem bo pač bolje, cla vsi občinski odborniki SLS odložijo svoje mandate, ker ne morejo mirno gledati, kako naši naprednjaki izmoagavajo občino.
d Novi župan. V občini Gogetinci je bil dne 26. maja izvoljen za župana naš vrli vneth pristaš Ljudevit Po ijanee. ki se je 11, majnika poročil s ' pridno in vzgled no mladenko Miciko Kurnik, Na, svatbi so zložili 182 K za Kmetsko, zvezo, Novoporoeöncema, o-sobito pa novemu županu obilo sre-če!
d Veliko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje priredi na splošno željo Krščansko socijaln» zveza vi Mariboru dne 11, in 12,- julija t, U Posebni vlak bo. vozil od Maribora m bo pobiral romarje na vseh postajali do Trbovelj* Južna železnica je za svojo progo do Ljubljane znižala vožnjo na polovično ceno in sicer iz vsa ke postaje. Upamo, da dobimo polovično vožnjo tudi na progi državne železnice od LjuMlane do Шоб. Gela karta tretjega razreda stane od Maribora do Ljubljane tje, in nazaj 152 j
Ir on, .Sz Ljubljane do O toč pa 48 K.-Ce na,m lore) dovoli tudi: državna železnica polovično vožnjo,, potem bo stala vožnja iž Maribora tie in nazaj 100 K. A ko pa bi državna železni < a m dala polovične vožnje, potem pa bi stala vožnja iz Maribora tje m nazaj. 124 K.; Cim bližje so razne рсн stajo Ljubljani, tem cenejša bo vož-
nja.	Mlak bo ipiel zvezo ,s stranskimi progam?, na postajali Pragersko, Grobelno, Celje in Zidan most, 'deloma tudi Poljčane. Polovično karto za vlak bodo dobiti samo tisti,', ki bodo imeli legitimacijo za to. To legitimacijo izda Kršč. sooijalna zveza v Mariboru in stane vsakega udeleženca 20 K; Г. n. gg. dušne pastirje vljudno prosimo, dk to pomanje ljudstvu oznanijo da zberejo udeležence in poberejo od .vsakega, 20 ;K za legitimacijo ter vse* zneske za legitimacije po odbitku poštnih stroškov» skupno vpošljejo najpozneje do 2 8, j unija t. I. na naslov: R o m a r s ki od b o r v, M a-r i b o г и, K o r o s k a e e, s i a št 5 tCiritovai tiskarna)). Legitimacije se jim, dppošljejo v priporočenem pismu skupno, da ne bodo poštni stroški pro visoki. Kdor naroči legitimacijo posamezno, mora priložiti za poštnino pri poročenega pisma ti K. Da se torej izognemo ogromni poštnini, prosimo , da se. legitimacije skupno naročijo , ker poštnina za eno legitimacijo sta-: ne 6 K, torej ravno toliko kakor za 10 ali 21). Vozni red in spored roma rja priobčimo pozneje. Na naročila legitimacij po 23 juniju se ne moremo ozirati, ker moramo železnico pravočasna in natančno obvestiti o številu .udeleženčev,
a Rutmutska iredenta na našem ozemlju. Med banatskimi Rumuni se Širi iredentistično gibanje. „Epoha" je dobita iz .Velikega Bečkereka obvestilo, da kroži med prebivalstvom letak, polit Sovraštva do Srbov, v katerem se zagotavlja, „da bo zmagala kultura Lafiriqev; nad tirani in cfa plemeniti potomci Trajana ne morejo biti sužnji nekulturnega in barbarskega naroda,.'1 Letak zaključujejo besede;, .„.Živela ujedinjena Velika Rumunija!,“ Podpisa« je „Narodni odbor za ujetii-njenje vseli Rumuno?,“ — Istočasno sklepajo v Beogradu med Rumuni jo in našo državo vojaški dogovor. Kdo naj razume pota naše tajne diplomacije! ?
'• đ Sabot iški župan de. 'Andr. Pioti-kosič je odstopil, ker vlada ni hotela rotirati potrebno svoto za izplačevanje draginjskiii 'doklad uredništvu su-fcotiške mestne občine.
d i Reneral Pet ar Mišič. Na
Dunaju je umrl nenadne smrti gene -ral Petar Mišič, ki je igral, kot upornik' leta 1903 veliko vlogo in je pozneje zasedel razna, mesta. Boril se je za Časa svetovne vojne na solunski črti.
'd Čuden vzrok samo umora. Raža Ivkovič, uradnica železniškega ravnateljstva v Beogradu, je v svojem stanovanju izpila večjo količino strupa.; dve uri je v bolnici še preživela, nato pa je izdahnila, kV pismu, ki ga je naslovila na očeta, je prosila za bi -puščanje, kot vzrok samoumora pa je
Jezernik.
• .(Pohorska balada* Napisal J. ,T„) (Dalje.)
Crez mesec dni je vstal,- Pa vso :vimo je bil tih in zamišljaj. Pogosto Je njegov vprašajoči pogled počival na Jeli —.
Se le pomlad mu je vrnila svežost itt zdravje.
UL
tTisto pomlad je prišel v trg nov graščinski oskrbnik. Falski grot je odločila da bodo tisto poletje sekali go vi na Jezer ju in po zimi spravljali Plohe v dolino. Novi oskrbnik bi naj vodil. delo.
Z njim je prišla njegova hčerka, lepa Lenka. Prešerno dekle je bila, gizdavo se je oblačila.in s svojimi živimi rjavimi očmi je kmalu zmotila yse mlade ljudi v dolini,
Nekega popoldne sta prišla z oče lom tudi gori na .Vrelenk,-
!l one je pri studencu napajal vole, Jela je stala pri njem.:
„;S’e spominjaš), .Jela'% je pravil, .„lani na jesen si prišla tamle po potu
„Da! Hvaležna sem ti, Tone! Tako dobro mi jo pri vas!“
navedla „živalsko življenje, ki ga živimo,“
d Na račun davkoplačevalcev, Naša državna zbornica šteje 419 poslancev, .Vsak poslanec dobiva na dan 484 K, mesečno 14,000 K in letno
175.000	K. Predsednik konstituante do-hiva ielno 271,000 K plače. K temu še pa pečejo drugi stroški, tako da stane naše davkoplačevalce konstituanta 100 milijonov K na leto. In kaj li ima ljudstvo’od teh izdatkov? .V, zbornici prežvekujejo kancelparagraj in kujejo druge., katoliški cerkvi in duhove -črni sovražne zakone, namesto da bi se rešilo prepofrebno vprašanje o agrarni reformi in Še več drugih gospodarskih vprašanj.
d Zamenjava starih' bankovce v — Kakor pi bilo drugače pričakovati, je linančno ministrstv,, podaljšalo rok za zamenjavo starih eno-, dve- in deset-kronskih’ bankovcev do vštevši 11, junija 1921, Po preteku tega roka izgubilo imenovani bankovci svojo vrednost, na kar se občinstvo opozarjat
d Madžarska vlada jo zaprosila pri tajništvu Zveze narodov za sprejem v to zvezo.
d Personalna unija med Madžarsko in, Rumunijo? V budimpeštanskih političnih krogih zatrjujejo, da se vrše med madžarskimi in rumunskimi politiki tajna pogajanja {'lede perso „ nalne unije med Madžarsko m Rumu.
Hi JO.:
Iz celjskega okrožja.
c Oljski okrajni šolski svet, kje si? Solarji ljudske šole v St. Petru v Savinjski dolini, kjer pašuje kot nadučitelj zloglasni Senica, so nam posla h pismo s sledečo vsebino; „Dne C. maja t. 1. je prišel ob 10. uri v šolo naš g. nadučitelj Senica. Začel nam je praviti, da je prejel pismo, ki ga zelo razburja. Nato nas je začel zmerjati, m nas začel zmerjati in nas imenovati nesramne lažnjivce ter nam zagrozil, da pri njem ne bomo več imeli prav nobene vesele ure v šoli, kajti še. celo pošta ve, kako smo ga obrekovali. In končno je še pristavil, da tisti, kateri laže, tudi krade, ušesa bom Še vsem navil. Ker mi njegovi učenci nismo za grešili nobene tatvine in nobene laži, nas zelo boli, da moramo slišati taka očitanja.“ Vprašamo celjski okrajni šol ski svet; Kako dolgo Še bo trpel uprav turške razmere na tukajšnji ljudski
Šoli?
c Dober nasvet. Iz Mozirja nam poročajo:. V celjski „Novi Dobi“ v štol udriha neki. dolgi nogec s svojim sokolskim skladom po klerikalcih, katere je pred volitvijo hvalil, ker so sc udeležili volitve. Sedaj pa, ko sta izvoljena, v občinski svef dva delavna pristaša naše Slov. ljudske stranke in sicer Ivan Cesar in Anton Lekše, je ta, a anžer sokolskega sklada kar iz sebe. Mi volilei svetujemo temu zag. i-/.enemu naprednjaku, naj nemudoma i »obere šila in kopita in jo naj odkuri nazaj K bolj zapadni raj, ako mu ne ugajajo klerikalci v Mozirju.
„Jaz sem tebi hvaležen! Prinesla si nam blagoslov, meni pa srečo in ljubezen! Življenje si mi rešila v bo Jezni! Rad te imam, Jela, zelo rad — Prijel jo je za roko, Mehko in lju bo ga je pogledala —,
Prešeren smeh je pretrgal planinski mir. Izza ogla kočo je prihitela Lenka in za njo je stopil njen oče. Ko je zagledala mladi par, je za trenutek obmolknila, potem pa se je i znova zasmejala.
Jelina roka se, je stresla v (Tonetovi. Plaho se je ozrla Jela.
Tone ni mnogo hodil v dolino. Zanj je bilo nališpano mestno dekle čisto nenavadna, prikazen.
Začuden je gledal razposajeno, le po tujko, ki je stopila bliže in zapi * čila v mladega planinskega fanta svoje žive oči,- Ni opazil,- ‘da mu je Jela odtegnila roko, ni opazil, da so se ji čudno zatemnile njene sinjemo-dre oči, ni videl bolestnega izraza na njenem licu — —*
„He, mladi logar, pelji nas v hi.. šo, da se kaj pomenimo!"
Ded je sedel za pečjo, mati je pri pr a vi,igla južino, Jela pa je stregla. Tone je sedel pri gosteh. Govorili
lat Maribora.
d Kako sodijo, demokrati o bodoči ceatralisfiJhi .ustavi? Na protestnem zborovanju ntariborskegx trgovstva v. torek, 'dne 81, ma.a, sta- govorila znana ar, .Vlado Sernec in predsednik mariborskega trgovskega gre-mija g. Vilko Weixl, Sokol, bivši JD-S državnozborski kandidat — s^jloh ena glavnih poHeajdemokratskih' kori-fei v, Mariboru, in ta g- Weixl je med drugimi izustil tudi besede: „Gospodje, ki kujejo ustavo, si domišljajo, da je ena najmodernejših, v resnici pa je ena najbolj nazadnjaških, kar, jih’ svet pozna.“ To poročilo je prinesel „Tabor“ od dne 3. junija 1921.
Hvala lepa, g. Weixi, za resnično priznanje!' Na ravnokar citirane besede opozarjamo „Volksstimme.“
d Vzdignite torej svoj denar i/
mariborske Mestne hranilnice! Tako piše „Tabor.“ „Tabor“ (prinaša dne 2. junija t. i. v uvodnem članku tale i o-ziVi vlagateljem Mestne , hranilnico: „Ce imafe v Mestni hranilnici naložen denar, .Vam je bilo in Vam je vsak dan na razpolago, da. ga dvignete do zadnjega vinarja ter Vam ga bode hra -uiiničua uprava do vsakega zneska iz plačata.“ Dozdaj Mestna hranilnica ni izplačevala vlog do vsakega- zneska, ampak se je dobilo naenkrat le zelo malenkostne zneske iz nje. Sedaj pa pravi, da ima denar; seveda, kako dolgo bo denar na razpolago, tega. ne vemo. Lahko se zgodi, da ji denarja zopet zmanjka, kakor ptujski hranir-nici. ki. ne izplačuje nobenih «vlog več in so radi tega vlagatelji naravno,-P obupani. Posebno če bi novi občinski odbor mariborski sklenil, cla ne jamči več za varnost vlog v- Mestni hranilnici, potem bo naenkrat nastala, velika suša v blagajni Kdor ima torej v mariborski Mesfni hranilnici naložen denar, in ga rabi, pa ga do sedaj ni mogel dobiti iz nje, naj se poelužl tega „Taborovega“ poziva, in naj pora bi to lepo priliko ter naj gre po denar, dokler je še kaj dobiti. Kdor bi prepozno prišel, bo sam kriv, če bc moral potem mesce ali celo leta čaker :ia svojo vlogo.
d Zahteve malih obrtnikov. Slov. obrtno društvo v Mariboru je imelo 29, maja. t. 1. v Narodnem domu shod, na katerem je bila sklenjena sledeča resolucija, ki- se je odposlala na mero -dajne oblasti: Davki se naj odmerjajo enakomerno za celo državo. Uvedejo se naj cenilne komisije, ki naj pretresa -vajo o dohodkih malih obrtnikov za. 1. 1919 in tudi za leto 1920, da si bode mali obrtnik’ na jasnem, koliko davka mora plačati, kajti sedaj noben obrtnik ne ve, koliko davščin mora plačati. Nadalje se naj davki odmerjajo na podlagi resničnih in napovedanih podatkov, ne pa poljubno, kakor se z la j dogaja. Končno, da se uvedejo davčne knjižice, ki se naj dostavijo vsem davkoplačevalcem. Ali bi ne bilo bolj u -mestno, ako bi se vlada in poslanska zbornica v Beogradu nekoliko več pobrigala. za take in slične nujne zade -ve, nego da trati dragoceni Čas z dcl-
so o lovu, o pohorskih gozdih in o sekanju, ki bi se imelo začeti te dni.
„.Gori za Ilešičem je velikansko bogastvo“, je rekel oskrbnik, „in grof 1)0 naredil ogromen denar.“
„Ah mislite vse posekati?“ je vprašal Tone.
„Od Plešiea pa tja do Rogle po vrhovih in doli do Ribniškega sedla, — vsie!“
„Ni prav., to ni prav, da daste vse podreti!“ je zmajeval ded z glavo. „Jezernik bo hud!“
„Ah, črez petdeset let se bo planina spet zarastla!“
„Kdo je pa tisti Jezernik, ki bo hud?“ se je,smejala Lenka in dražila (Toneta s svojimi pogledi.
„(Kralj je pohorskih planin. Gozdovi so njegovo kraljestvo in srne in jeleni so njegova last. M jezeru stanuje, v svojem zelenem1 gradu ------
Oskrbniki se je nasmehnil, Lenka pa se je na ves glas zasmejala*
„Ah* zanimivo! Torej povodni mož! Gotovo ima, tudi hčerko, lepo vilo, ki zapeljuje mlade lovce —!“ je zbadljivo gledala Toneta in rdeče listne so se ji krožile v zapeljiv smeh-
ljaj.
„Da* planinska vila je njegova,
•goveznimi razpravami o kaneelpara *► grafu?
d Trgovski sestanki.. Slov* Ir. -govsko društvo v, Mariboru bo prirejalo odslej redno vsak prvi četrtek » mescu sestanke slovenskega trgovstva na katerih se bo razpravljalo o teko* Čih trgovskih, vprašanjih, Slovenska trgovstvo, vabimo, da se teh sestankov, v čim večjem številu udeležuje,-. Prvi tak sestanek se vrši v, četrtek 2, junija zvečer, v Narodnem domu*
d Za dečji dan se bodo prodajali v Mariboru v soboto popoldan in ne« deljo dopoldan posebni jako lični znaki in odkupnice, izdelane po osnutku neimenovanega mariborskega, strokovnega učitelja in izvršene v litografijL, Mariborske tiskarne. Zanimanje za ta dečji dan je postalo po vsej: kraljevini splošno razveseljivo in razna mesta že naravnost tekmujejo med seboj v sredstvih, da izkažejo čim večjo smisel in pozornost za ubožno deco. Nadejamo se, da naš obmejni Maribor ne bo ostal za drugimi mesti.
d Prošnja do mladinoljubov. Znano je, da mladina zelo rada čita knjige. S kakim zanimanjem smo tudi mi brali „Robinzona“, „Križem sveta' i* t. d. Tako koprni še dandanes mladina po zanimivih povestih in povesti -cali. Zlasti iščejo oni otroci knjig m knjižic, ki doma nimajo sicer kakega posebnega opravka. In to so otroci v delavskih’ okrajih, kjer starši ne posedujejo večjih gospodarstev, kjer bi bili otroci zaposleni po končanem šolskem poduku. Koristno je sicer za našo mladino, da bere in bere, ker si s tem razširja svoje duševno obzorje* .Vendar tudi tu velja:	„Povej mi, s
kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si,“ Kakoršne knjige dobi mladina v roke* takih misli in nazšranj se navzame « Ce hočemo imeti mladino trdno v veri, spoštujočo starše, zapovedi božje ins cerkvene, udejstvujočo krščanske čednosti in kreposti, tedaj ji dajmo v roke knjige, iz katerih odsevajo vzori teh čednosti, vrlin, poštenega vernega, krščanskega življenja. Pisec teh vrstici bi nujno rabil kot katehet takih’ knjižic. Zalo se obrača do blagih čitaiel-jev, katerim ni dana priložnost se Javiti z mladino, pa bi ji vendar lahko koristili in pomogli, da se versko in nravno dvigne. Morda vam leže doma zaprašene knjižice za mladino, mične in primerne, kakor, so n. pr, „AngelJ* ček", Spillmannove povesti in druga ■ Vam so morda že v napotje, a podpisani bi jih’ rabil. Zato se obrača do dobrih src in prosi, ako bi mu jih’ poslali blage volje. Da se obrača pod -pisani kar javno na Čitatelje, navajal kot vzrok tudi to, da je naša kapucinska naselbina v Studencih šele lansko leto se pričela in ustanovila in se* mora boriti z raznimi težkočami. Podpisani se že vnaprej zahvaljuje za vsa ko tudi najmanjšo pošiljatev. Bog popacaj ! — F. Marko Fišer, kapucin, katehet, pošta Studenci pri Mariboru,
d Izlet na. Urško. Mariborska podružnica S. P, D., priredi 4. in Šu t. m, društveni izlet na Urško. Od -hod 4. t, m., ob 15. uri z vlakom južnega kolodvora do, Guštanja, iz Gu *
hčerka., kraljica pohorskih gozdov« .Vsakih tristo let----•!
i„D:&d, nikar jim ne pripovedujte tega,’saj vidite, da se vam smejijo 1“ je rekel Tone in vročina mu je silila v glavo.
Jela je vstopila in prinesita ju -žitno.
„Ali tudi vi verujete v Jezernika in v lepo vilo •—.?“ se je obrnila Lenka k Tonetu*
Tone je pogledal Jelo in ostal odgovor dolžen. Njene oči so otožno, pa neizrečeno ljubeznjivo zrle vanj* Njen drobni obraz je bil bledeiši kakor navadno, njene kretnje; negotove. S tre sočimi rokami je postavila južino na mizo in odšla.
Tonetu je šinila skozi vročo gl a -vo razlika, med obema dekletoma: Lenka polnega,- bujnega telesa, v lice kri in mleko, živahna, mamljiva, — Jela pa drobna, vitka tiha, krotka —*
Rad je imel Jelo, pa Lenka je na redila neizbrisen vtis nanj tisti dan*
Ko sta se gosta poslovila, je še gledal za Lenko in ni videl, da ga je dvoje sinjemodrili oči otožno opazovan lo izza okna —,
Daljo prihodnjič*
Stanja tri in pol ure peš na vrh Urške po lepi- novo markirani poti. Koca vrh .Urške je oskrbljena. Člani in prijatelji planinstva se vabijo. Vabi jih tudi krasna Urški na flora.
d Industrija za invalide, lzdelo-vainica kreme za čevlje pod znamko „Llgrfn“ se je obvezala znaten del dobička pokloniti invalidom in je tudi že en znesek vposlala.. Ker je ta krema domači proizvod, prvovrstne kakovosti in mnogo cenejši kakor tuji produkti, se naprošajo vsi trgovci, da vpeljejo to čist to in ga priporočajo Svojim odjemalcem. Naroča se pri izdelovalnici Maribor, Miklošičeva u-liea št. 2, Udruženje voj. invalidov, Maribor.
Orlovski vestnik.
o Sentleiiartsko orlovsko okrožje priredi dne 17. julija 1921 pri Sv. Be nediKu svoj prvi orlovski tabor z javno telovadbo in veselico. Sosedna društva in bratske odseke prosimo, da se na to ozirajo pri določitvi svojih prireditev, p. n. občinstvo pa že sedaj opozarjamo na to izrazito katoliško manifestacijo» — Predsednik,
o Orlovski odsek Sv. Lenart se prav iskreno zahvaljuje vsem veli -kodušnim darovalcem in darovalkam za orlovsko zastavo in jim kliče Bog povrni! Prapor se bo nabavil, ko bodo kupne cene ugodnejše, nabrani denar pa je naložen v, domači posojil-niei. — Predsednik,
Novejše.
3. oddelek u s t a v n e g a n a-č г l a, ki govori o soeijalno-ekonomskih pravicah državljanov, je bil dne 2. t. m. v seji konstituante predmet ze Jo burnega glasovanja. Jugoslov. klub se na noben način ne more zadovoljiti z vladnim predlogom in je radi tega vprizoril v konstituanti veliko demonstracijo. Proti nazadnjaškemu oddelku so glasovali poleg naših poslancev tudi komunisti, proti členom glede ag rarne reforme pa tudi srbski žemlje-radniki. — Spor med muslimani ter vlado je resno ogroževal PašiČev kabinet. Muslimani so bili neizprosni in zahtevali so izpolnitev vladnih obljub" do zadnje pičice, kar je Pasica zelo razburilo. V seji radikalnega kluba je Pašič grozjl, da bo odstopil in bode pozval regenta iz Pariza, da se vladna kriza reši. Ker je postal položaj vlade nevzdržen, so ostale vladne s; u pine sprejele zahteve muslimanov v polnem obsegu.
Ministra dr. KarameKmedovič in dr. Spaho (musl.) sta preklicala če-misijo.
P. r, o t i Albaniji. Med našo in grško vlado se je sklenil dogovor za skupni nastop naše države in Gr -bije proti 'Albaniji, ker je treba na -praviti konec vedno še ponavljajoče -mil izzivanju albanskih tolj).
Širite katoliške liste!
HALA OZNANILA
2 osebna avtomobila
eden »DionBuoton«, drugi »Studi bäcker«, dvojno obročje, 15 rez. zračnih cevi, se vsled raz-druženja družbe takoj prodata. Naslov v upravi.	2—3 290
Književni vijesnik.
Na ljetim sezonu naručite si odmah novo izašlu knjigu, Ji-rasek:	»Filozofička histerija«
K 30'—, koja je izašla kao prvo hrvatsko jubilejno izdanje. Po-uzečem K 30-—. Šalje Čeho-jugoslovenska naklada J. Herejk Zagreb, Hatzova 15.	280 3—9
Cela okna, ta, različna
vrata in stavbni les, na prodaj Kersnikova lilica 1, Maribor. 298
DnhiČtun vsakovrstno, do r Ullli>IV(l bro ohranjeno se proda v Mariboru, Krekova ulica št. 6.	296
Posestvo, ™a^evo’raju
Celja kupim Ponudbe na predal 14.
Maribora ali za 200.000 kron. Maribor, poštni
294
Dncflctua od 4 do 100 ora'
rOSBSIMö lov, hiše, vile, trgovske hiše, kovačnica, paro-mlin, gostilna, hotel in kavarno proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.	295
Na hrano gospode g. Bra-
hovič, Koroška cesta 18. Maribor.	29!
ХХХЖХХЖХХ Ж X ХХХХХХЖХХ X	Ж
Ж Okrogel in rezan les, trame jjj
Ж kupi vsako množino x
•j»
lasna Industrijska p delniška družbe, -g
ж st Maribor’ Aleksandrova cesta 51.207 Ш %	X
xxxxxxxxxxx mxxxKxii
I „DRAVA“
Otvoritveno naznanilo.
292
Naznanjam p. n. občinstvu, da otvorim dne 5. junija svojo
?*
Promenadno kavarno
if
v Tomšičevi ulici pod »Piramido«,
katero sem popolnoma renoviral in najmoderneje opremil. Moja kavama je prva in najstarejša slovenska kavama v Mariboru in okolici. Kavarno bom odslej sam vodil. Priporočam se vsem p. n. dosedanjim gostom in prosim vse druge za mnogoštevilen obisk. Potrudil se bodem, vsem zahtevam ustreči z najkulantnejšo postrežbo in največjo izbiro krepčil. V zalogi bom imel vedno sveže pivo in vino prvih znamk. Cene bodo zmerne. Na raz-I polago bodo vsi slovenski časopisi in listi. Opozarjam konečno [na prekrasni vrt. Z odlič. spoštov. Alojz Lešnik, kavarnar.
LIVARNA
ZA
ZVONOVE IN KOVINE
POPRE) DEHTELA SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu!
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje surove liive v vseh kovinah lit: zit-vinah (bron, medenina, aluminij itd.)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI
Vsa oprema za žgataice, kletarstva, piw®-varna, opreme za piin in vodovod, ©preme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine Slastnega izdelka. Popravtjalnica za brizgalne M.
12f
Inž. 1. & H. Bühl.
IBS
Kompletna, modema Jedilna soba 297
iz hrastovega lesa, se vsled preselitve proda. Na
vpogled
v vili „ALVIS“ Leitersberg pri Maribora*
И
kU»,
V
! M. Cepera, Maribor!
Џ Gospodska ulica 13, (poprej Schmid) Џ
3 priporoča svojo špecerijsko trgovino ^ № po najnižjih cenah.Kanditevsako- ra gja-at	vrstne I	272
SESKSiSSKKKIKB!KK!Siü!SiS®fe
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA d. d. v Ljubljani,
Podružnice: Djakovro, Maribor, Sombor, Split. Ekspozitura: Bled.
Vabilo na subskripcijo delnic tretje emisije.
Vsled sklepa občnega zbora, da se zviža delniška glavnica
od 8,000.000 na 24,000.000 kron z izdajo novih delnic v nominalni vrednosti
16,000.000 kron
se daje na javno subskripcijo
40.000	(štiridesettisoč) delnic po 400 kron nominalne vrednosti
pod nastopnimi pogoji:	•
1.	Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo vse delnice tretje emisije in zato se jim nudita za eno delnico prve ali druge emisije dve delnici tretje emisije po kurzu K 520-— tel quel.
2.	Event, neoptirane delnice bo razdelil upravni svet med one podpisovalce, ki nimajo pravice opcije.
3.	Subskripcijska mesta so:
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani,
Dunajska cesta 38.
Podružnica Zadružne gospodarske banke v Djakovem, Mariboru, Somboru in Splitu ter ekspozitura na Bled«.
Sveopča zanatlijska banka d. d, v Zagrebu in njena podružnica v Karlovcu.
4.	Subskripcija traja od 1. junija do incl. 30. junija 1921.
5.	Subskribent mora izkupilo za podpisano ' delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bo prihajala v ozir.
V LJUBLJANI, meseca maja 1921.
293 1—4
6.	Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko' pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice ali začasna potrdila o dodelitvi delnic prve, özir. druge emisije,
7.	Dodelitev delnic po končani subskripoiji si popolnoma pridržuje upravni svet.
8.	Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 in opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31. decembra 1921.
9.	Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska 1 banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne delnice.
10.	Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti ali ne v subskribirani višini, se vrne tozadevni znesek, oz. prebitek 15. julija 1921.
11.	Kolikor znaša izkupilo za növo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu.
Upravni svet
Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani.
Maj at el j m založnik’;; Konz» „Straže
c.
Ddgoiorai ucfiäßiJu! Kt&äö Pušenjak,
&Ш .CirilQYß Jisk'arne. v МмШрдзи