188. številka. Ljubljana, v soboto 20. avgosta. XX teto, 1887 fahajfi vtak dan sveder, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijako-ogerskyp, dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznani 1 a.plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravni« v o je v Rudolfa Kirbifia hiSi. „Gledaliaka stolba". Dpravnifitvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenska zemljiška knjiga. Naredba j usti finega min sterstva o slovenskem upisavanji v zemljiške knjige, ki jo je c. kr dež. nadsodišče v Gradci razposlalo sodiščem po Slovenskem in katero smo omenjali v zadnjih številkah našega lista, slfive v prevodu: Na neko pritožbo zaradi nemškega uknjiženja slovenske zemljeknjižne rešitve v dotično zemljiško knjigo, izjavilo je c. kr. jnstično ministerstvo, ozirajoč se na prejšnje ukaze v posebnih slučajih od 15. marca 1862, pr. št. 865, 20. oktobra 1866. št. 1861. in 18. aprila 1882. št. 20513, ki določajo, da se slovensko osnovane zemljeknjižne rešitve nemaju v tem jeziku samo strankam izdajati, temveč da se imajo v tem jeziku upisavati tudi v zemljiško knjigo, z ukazom od 21. julija 1887 št! 120118 še naslednje: V omenjenih ukazih je samo govor, da se imajo izvi sevati na Kranjskem, ker so se dotični slučaji dogodili v okrožji dež. sodišča Ljubljanskega, vender je ob sebi umevno, da imajo zemljeknjižna sodišča po druzih pokrajinah v okrožji višjega dež. sodišča postopati jednako v sličnih slu čajih, v katerih se imajo popolno izvrševati določila naštetih ukazov od 15. marca 1862 pr. št. 865, 20. oktobra 1866 Št. 1861 in 18. aprila 1882 št. 20513. Čisto neosnovano, ter veljavnim predpisom, sosebno pa določbi §. 102. zemljeknjižnega zakona od 25. julija 1871. nasprotno je ono uradovanje, po katerem se zemljeknjižnemu uradu nalaga, naj izvirno slovensko rešitev na nemški jezik preloži in tako uknjiži. C kr. okrajno sodišče obvešča se s tem s pri-stavkom, naj se potem ravna. V Gradci 10. avgusta 1887. Appelinann 1. r. Schmeidel 1. r. Tako slove naredba, ki k obstoječim zakonom ne pove prav nič novega, proti katerim pa se je ravnalo doslej, kakor nart dba sama poudarja, skoro pri vseh sodiščih na Slovenskem. Znano je še, kakega napora je trebalo, da se je pred kratkim v deželno desko Ljubljansko storil prvi upis v slo venskem jeziku in dasi glavni princip zemljiške knjige javnost, in v naših krajih nasprotuje vsakemu LISTEK. Nedeljsko pismo. »Na zdar lu kličemo Vam danes gospodine urednice ter upam, da ste tega pozdrava celo veseli. „Na zdar!u razlegal se je po naših ulicah, kakor trobente Jerihonske in prešel je tako v meso in kri, da me je pred dvema dnevoma v Laterma-novem drevoredu domoljubna gospa na moj pozdrav „klanjam se gospa!" uprav kategorično zavrnila: „Na zdar! se pravi." In hvaležen sem jej bil, jednako kakor otrokom, ki sem jih zalotil na Viči, ko so se igrali „Čehe in Slovence". Igra bila je sicer jednostavna, ipak mi je ugajala, kajti mladina je nađa domovine. Igrali pa so tako. Bilo jih je sedmero, zabavali pa so se, kakor v znani igri: „Ali je trden most? — kakor kamen, kost." Četvorica, predstavljajoč Slovence, postavila se je na dvoje, ostala trojica pa je korakala skozi ta „defile'" in od jedne strani zaorili so mladostni „Živio!u, od strani „Če-hov" pa krepki „Na zdar!" Da, Čehi bili so „signatura" preteklega tedna, tega niti „Woehenblatt" in njega oprode zatajiti ne mogo. Gospodje Dežman, Miiller in dr. pl. Schrev spozabili so se bili tako daleč, da nam čeških go- drugemu upisa van iu razen slovenskemu, ter dasi zgoraj navedeni §. 102 o. c. zak. očitno govori, naj se zemljeknjižui ki upisujejo tako, kakor so bili rešeni, vender je malo sodišč po Slovenskem, kjer se je to doslej godilo. Neverjetno a vender resnično je, da je tudi na Kranjskem v čisto slovenskih sodnih okrožjih še več sodišč, kjer ne dobiš v zemljiški knjigi nobe nega slovenskega upisa. Pri množili tacih sodiščih je uradno osobje slovensko, dosti potov hoče veljati celo za „narodno" a zemljeknjižui odloki, ki se strankam rešujejo slovenski, isti upisavajo se v glavno knjigo samo — nemški, mnogokrat z jako topim izgovorom, čujte ! — knjiga bila bi prečudovita, ko bi se vanjo upisavalo v obeh jezikih! Bože moj, upisavanje skozi desetletja in stoletja pa slovenskemu občinstvu ni bilo čudovito, da&i je bilo čisto nemško nasproti prvemu zahtevku njenemu, da jo sme pregledati vsakdo; da, pregledati a ne razumeti! Upamo, da vsaj pri „narodnih" sodnikih ta jako mikavni in doutipni izgovor po novi naredbi propade popolno in da odslej mej častite nemške upise prečastite nemške javne knjige pride tudi slovenski kvas, da Slovencem ta knjiga ne ostane večno presen in neužiten kruh. V vseh sodiščih na Slovenskem ne upamo se tega tudi po novi naredbi ne, ker imamo britke skušnje, o kojih smo govorili že mnogokrat. A vender jeden up nam ostaje, da bodo namreč slovenske stranke pritožile se proti vsakemu odloku, ki se v zemljiško knjigo ne uknjiži slovenski. Le sve-sten človek pride konečno do svojega prava, gotovo je, da pride Slovenec do tistega, ako le hoče, v svojej domoviui tudi pri javnih knjigah, k čemur mu dosti pripomore zgoraj objavljena ministerska naredba. Dijaška veselica v Novem Mestu. (Dalje in konec.1) Ob 10. uri povabila je dijake narodna obitelj g. dr. Slančeva v dvorano „Narodnega doma" in je ondu pogostila uprav s slovansko gostoljubnostjo. Vrhu tega podaril nam je g. dr. Slane 15 gld., drug stov elegantno obnašanje stavijo v vzgled. Nas to prav srčno veseli, mislimo pa v priprosti svoji duši, da bi Čehov vzgled v prvi vrsti morali posnemati baš nemški krogi, pri njih so dogodki na dnevnem redu, ki ne prenašajo več niti najrahlejše kritike. Ne govoreč ob onih, katerih poslednje dejanje je bil „Knalleneckt" spominjamo samo na slučaje, ko so se v kazini čaše metale v obraze, ko je palica govorila svojo besedo in ko se je z balkona kazin-skega uprizoril pravi pravcati „botnbardement", ko so se steklenice metale v „Zvezdo" in na mirno mimo idoče. Iu ako to še ne zadostuje, imamo na razpolaganje še dogodbico, katere glavni a žalostni junak je bil tukajšnji „Alpenclub Edelweiss". Dejanje te žalostne žaloigre vršilo se je v Medvodah, bilo pa je toli burno, da se je le silnemu moledovanju in prosjačenju posrečilo, da zadnje dejanje ni bilo na romantičnem Žab jaku. In tako, ako se poljubi, na dalje, „cum gratia ad infinitum". K resnici nas pa veseli, da so se Dežmanu in tovarišem toli priljubili naši bratje Čehi. Stavili so nam je v vzgled, radi tega smemo pričakovati, da bode gospod Dežman v tej zadevi storil svojo dolžnost. O Demostenu se pripoveduje, da si je izgovarjanje črke r privadil s tem, da si je kamenček deval pod jezik. Gospod Dežman dojde za boljšo ceno k istemu. Njemu, ki sinje kot „der prraktische gospod pa 5 gld. Porast ili so nas s svojim pohodom g. dr. Slane, g. prof. in državni poslanec Šuklje in g. župan dr. Poznik. Vsi trije bili so vsprejet i s „živio"-klici. Predsednik odbora gosp. Karlovšek zahvalil se je v imenu vsega zbranega dijaštva gostoljubni obitelji Slančevi in ji zaklical trikratni „slava". Govorili so še različni dijaki. G. Debevec pozdravil je g. prof. Šukljeja, g. Domicelj g. župana. Oglasil se je tudi naš hrvatski brat g. Bradaška ter v govoru poudarjal željo združenja hrvatskega in slovenskega naroda. Vsi govori bili so z veseljem vsprejeti. Oglasil se je pa tudi gosp. dr. Slane, izražajoč veselje, da vidi toliko dijakov zbranih. Dajal nam je krasne nauke, kako se nam je ravnati v življenji, da dosežemo svoj cilj. Rekel je, da ne zmore vsega le talent, ampak da mora biti tudi trdna volja. G. Šuklje polagal nam je na srce, da naj se pridno učimo, ker le z učenostjo imponujemo našemu sovragu, le kot inteligentni ljudje koristili bodemo narodu svojemu. On, da želi sedanjemu dijaštvu, da bi bilo še bolji zastopnik narodov, kakor so sedanji njega voditelji. Gosp. dr« Poznik pozdravil nas je v lepem govoru v imenu mesta in nam dal tudi lepih naukov na pot; hvala iskrena tudi temu vrlemu domoljubu. Okoln 1/al. ure poslovili smo se od dr. Slau-čeve obitelji, lepo se ji zahvaljujoč z „živio"-klici. Posloviti smo tedaj morali od preprijaznega mesta dolenjskega. Bodite prepričani, vrli gg. meščani in meščanke, da vam je dijaško srce prehvaležno za lep vsprejem. Živel Vas Bog! Slava! Iz Novegam.esta odpeljali smo se v Šmarješke toplice, potem pa v Šmarje to in v Družinsko vas, kjer smo se pri g. Zorku poslovili ter se odpeljali nekateri v mesto nazaj, drugi na Sevnico in ostali čez Kostanjevico na Videm. Dijaška veselica v Rudolfovem se je dobro obnesla, mi smo bili z uspehom jako zadovoljni in ako Bog da, bodo se dijaki še zbirali v prostorih Novomeškega „Narodnega doma". H koncu moram še dostaviti, da je došlo in se mej živioklici pročitalo mnogo telegramov. Krainer", tudi znani „strč, prst, skrz, krk" ne bode delal preglavice in „tfi a tfičet" teklo mu bode tako gladko skozi grlo, kakor da bi govoril o onemoglem konstitucijonalnem društvu Pri vseh svojih metamorfozah pa je menda tudi Dežman prišel že do izpoznanja, da je nehva-ležnost plača sveta. Ne umejo ga, ali ga pa nečejo umeti. Ko je bil v kazini nedavno shod posestnikov gledališnih lož, povedalo se mu je v „brk", da je neposredno on zakrivil katastrofo, ker je odstranil prejšnjega zanesljivega hišnika, poznejšega pa kljubu mnogim pritožbam še obdržal. Dežman zvijal se je, kakor star lisjak v pasti, a vsi njegovi: „Da moeht' ich denn doch", „Ich glaube annehmen zu dilrfen", .„Ich bitte zu ervvagen" itd. mu neso mogli pomagati, po vsem zboru korakal je čuden duh, kateremu bi ml rekli — nezaupnost. Tako je Dežman proti svoji volji naš zavezniki, ki si nabira negativne zasluge za narod slovenski. Imamo pa v Ljubljanskih Nemcih še drugih zaveznikov. Tako na primer izvrstno deluje za nas gos pod Kastner. On je pristen Nemec, njegova gospa soproga pa načelnica nemškemu šulferajnu. Kljubu temu pa sta oba goreča nasprotnika, da bi se gledališče zidalo zopet na starem prostoru, na pogorišči. Iu posestniki lož, kaj naj rečemo o njih? O Čuden projektil Peterburga došla nam je te dni obširna knjiga z nastopnim naslovom: „0 jestestvenih pre-djelah narodov in gosudarstev, politiko-geografičkoje izsledovanije o vojne i mire." Prelistajoč jo, našli smo, da je pisatelj dobro poučen, da ima mnogo podatkov na razpolaganje, a po našem mnenji tudi mnogo optimizma, da je pisatelj sangvinik, blago-vestnik večnega miru. Nemški listi trdijo, da je to knjigo spisal gotovo kak višji ruski uradnik in da izvirajo mnogi jako natančui statistični podatki iz azijskega depar timenta ruskega vnanjega niinisterstva, kateri oddelek se ne bavi samo z azijskimi zadevami, ampak tudi z balkansko politiko in sploh z vnanjo politiko, ki se tiče slovanskih vprašanj. Pisatelj muli, da najbolj tlačijo evropsko prebivalstvo in ovirajo civilizacijo velikanski stroški za vojske in pa državni dolgovi, katere so največ prouzročile razne vojne. Vse evropske države izdajo na leto 4.400 milijonov frankov za vojske in kakih 5.400 milijonov za obresti državnih dolgov. S tem denarjem bi se lahko mnogo storilo za povzdigo civilizacije in zboljšanje narodnega blagostanja. Za 4 400 milijonov frankov, kolikor se izdajo za vojske bi -e lahko osnovalo 120.000 štirirazrednih ljudskih šol. Vsacili 2,750 prebivalcev bi imelo svojo štirirazredno šolo, katero bi pohajali dečki in deklice od 8 do 15 let, po vsej Evropi 36 — 37 milijonov. Družili 5.400 milijouov bi se lahko porabilo za podporo revnih učencev. Ravuo tako bi potem države lahko mnogo storile za narodno blagostanje Revnejšim bi pomagale nakupovati zemljo, ali pospeševale bi kmetijstvo, obrtnijo in trgovino, aii pa podpirale izselnike; vsaka država bi potem v kratkem imela mogočne kolonijo v sedaj manj obljudenih delih sveta. Iz tega sklepa pisatelj, koliko škodujejo vojne civilizaciji ter pobija mnenje nekaterih, da so vojne potrebne, da se obuo ve nravstvene sile. Tega tudi pisatelj ne taji, toda misli, da bi v tem oziru se še več storilo z učilnicami. Tudi zategadel vojna ni potrebna, da se rešijo mejuarodno vprašanja. Poslednji čas so se v ta namen že sklicevali kongresi, kateri take stvari rešujejo na pudlagi pravice, ne pa sile. Kakor se v navadnem razsojevanji no ozira na močnejšega, ravno tako bi se tudi v lnejnaroduih zadevah moralo vse razsojevati le z ozirom na pravico. Vojne bi se odstranile, če bi se države in narodi naravno omejili. V Evropi bivajo tri glavna plemena, romansko, germansko in slovansko. Romani bivajo v jugozapadni, Germani v severozapadni in Slovani v iztočni Evropi. Romani dele se v tri glavna plemena, italijansko, špaujsko in francosko. Prvo biva na apeninskem poluotoku in na otokih Sicilija, Sardi-dija in Ivorsika. Vse to ozemlje sestavlja nekako skupnost, ki Je omejena z morjem in gorami. Španjci bivajo na Iberijskem poluotoku in na Baleurskih ter Pitiuzckih otokih. Ta poluotok je tudi popolnem odločen od druge Evrope s Pirenejskimi gorami. Francozi bivaio na ozemlji mej Canalom la Manche, Biskajskim zalivom, Pirenejskimi gorami, Planinami, Juro, Vogezani in Renskim porečjem — v porečji štirih velicih rek Rhone, Garonne, Loire in Seine nemškem rodoljubji niti govora ni. S svojimi čud nimi predpravicami, s svojim monopolom ua lože, spravili so še vsacega ravnatelja nemškega gledališča na boben in bi to prakso še radi nadaljevali, ko bi bilo mogoče. Njim je le za lože po nizki ceni, nikakor pa ne za nemško dramatiko. Oni ne povprašujejo, kdo in kaj bode predstavljal, marveč njih glavna skrb je ta: Kje so naše lože? Zabava dober kup, to jo njih gaslo, in to je za nas dobro. Zaveznike pa imamo tudi v drugih krogih. Nek gospod, ki čuje na ime koleri podobno, zabavljal je nedavno na Čehe in je p-oval. A ko so nekateri našiucev to zabavljanje resnim zmatrali, ter mu hoteli male stopiti na pete, pobral je ta gospod, dasi ima ob strani jedno rebro več nego navadni ljudje, svoja kopita, ter bežal tako jadrno, kakor da je pri Sadovi, ne pa v popoluem mirni Ljubljani. (Jospodek nam je pri tej pril.ki pokazal, da je dober tekalec, to je tudi nekaj, kajti kitajsk pregovor slove: „Wer heut davoii lauft uud spart suin Leben, Kaun trutzdoui niorgon oineu Holden gebeu." Temu kitajskemu junaku bi rad zaklical prav iz srca „Na svidenje!", a ker vem, da mene počaka, naj mu zadostuje pristno češka Jianba!" S. (deloma tudi Maas) Tudi to ozemlje sestavlja nekako celoto. Germani so dele na tri plemena, nemško, skandinavsku in angleško. Slednje teh plemen h.va nekakem odločenem ozemlji Najbolj seveda je odločeno angleško pleme, bivajoče na otocih Britanija iu Irska. Skandinavija, Jitlandija in k njim spa dajoči otoki pripadajo tudi vkupe, res da je Jitlandija zvezana z zemljiško ožino z Nemčijo, toda ima ves skandinavski značaj in ko se bode naredil prekop mej baltijskim in Nemškim morjem, bode pa Jitlandija popolnem ločena od Nemčije. Nemško pleme biva napa v porečjiRene, Veser, Odre in Labe, vrh-nega Dunava, mej Nemškim in Baltijskim morjem ter Planinami. Res ni to ozemlje povsod strogo omejeno, toda ga dovolj določujejo porečja imenovanih rek. Tretja skupina narodov evropskih so Slovani. Njih jeziki so mej seboj podobnejši nego germanski ali roman ski. Pisatelj jih deli v dve glavni skupini. Severovzhodni Slovani ali Rusi se odlikujejo s polnoglas-jem, jeziki zapadnih in južnih Slovanov pa se odlikujejo baš z nasprotnim izgovarjanjem. Meja mej vstočnimi in zapadnimi Slovani so Karpati. Poljski jezik se zdi pisatelju tako podoben ruščini, da Po Ijak^ nič druzega ne zadržuje, da se ne spoje z Rusi, kakor njih gospodstvaželjnost. Drugi evropski narodi se pa pisatelju zde nepomenljivi, razen Grkov, ki bivajo na jugu Balkanskega otoka skupno v bogati deželi ter imajo tako nekako pravico do svoje države. Po imenovanih narodnostih in njih mejah priporoča pisatelj razdelitev evropskih držav. Manjše evropske države bi se pridružile drugim državam ali pa razdelile. Holandija bi pripala Nemčiji, Belgija bi se razdelila mej Nemčijo in Francosko. Mons bi dobi i Francuzi, Brtisselj pa že Nemci. Švica bi se razdelila mej Nemce, Francoze in Italijane. Alzacija in Lorcna bi se razdelili mej Nemce in Francoze. Strassburg bi ostal pri Nemčiji, Metz bi pa zopet dobili Francozi. Avstrija bi se pomaknila proti jugu. Dobila bi Srbijo, Rumunijo, Črno-goro, obe Bolgariji', skoro vso sedanjo evropsko Turčijo do Carigrada in Grške, katera bi se malo, pa ne dosti povekšala. Odstopila bi pa Nemčiji, ker bi bile Planine naravna meja, skoro vso Češko, Gorenje Avstrijsko, Solnogradsko, Severno Tirolsko s Predarlsko, del Štirske in del Spodnje Avstrije, nekaj Moravskega in Šlezije, Italiji južni del Tirolskega, Trst bi si pa Avstrija še obdržala, ker jej je .potreben. — Meja z Rusijo bi bili Karpati, potem pa ravna črta mej Karpati in ustjem Dunava. — Rusko- nemška meja bi se določila tako, da bi vse porečje Visle pripalo Rusiji, porečje Odre pa Nemčiji. Nemčija bi odstopila Rusom skoro vso prusko provincijo, del Poznanskega, Pomeran-skega in Šlezije. Rusija bi se povekšala po takej razdelitvi za 3268 milj in 11,931.600 prebivalcev. Nemški listi zategadelj pišejo, da so s to knjigo Rusi zopet pokazali svojo poželjivost po evropskem ozemlji. To pa ni povsem resnično, kajti taka raz delitev bila bi pač še ugodnejša Nemcem, kajti Nemčija bi pridobila 13 287,000 prebivalcev Kar se tiče Avstrije, bi se velikost njenega ozemlja in število nje prebivalcev dosti ne premenilo. Po tacej spremembi mej bi Avstrija imela 17,500.000 Slovanov, £,680.000 Nemcev, 5,200.000 Rumunov, 5,150.000 Madjarov, Mabel Vaughan. Komati. V angleškem »pisala Marija S. C u min ms poslovenil J. P—ski.) Diruigi dol. (Dalje.) Štirnajsto poglavje. Kruh n5. Rusi vzeli Poljakom Mohilov, so se židje iztirali iz njihovih hiš in v nje nastanili drugi prebivalci. Ko se je razdelila prvi pot Poljska, bo se odločilo posebne občine, kjer smejo bivati židje in naložile so je jim razne druge dolžnosti. L. 1804 se je izdal obširen protižidovski zakon, 1820. leta se je prepovedalo kristijanom služiti pri Židih, 1825. 1. se je zidom prepovedalo ku povati in jemati v najem zemljišča. L. 1879 se je prepovedalo Židom prodajati spirituozne pijače. Po zneje se jim je prepovedalo nakupovanje zemljišč v nekaterih krajih Rusije. Vse omenjene naredbe so se kmalu preklicale ali se pa nikoli izvele ueso in se je s časom na nje pozabilo. Ali bodo novi protižidovski zakoni imeli kaj več uspeha, bomo videli. Ko je bil častni predsednik lige francoskih patrijotov poslednji pot v Rusiji, pri Katkova pogrebu, povabili so bili njega in njegovega spremljevalca Goupila, Nižnjenovgorodski trgovci, da pohodi njih mesto. Nižnjenovgorodci pri red li so mu bili lep vsprejem. Na kolodvoru ga je pozdravila za druga trgovcev in mnogo naroda z živio klici. Kosi. je Deroulede pri gubernatorji generalu Daranovu potem pohodil razne javne zavode in grob ruskega patrijota Munina Zvečer priredili so trgovci francoskima gostoma na čast banket, katerega so se udeležili general Baranov, podgubernator Nehludov, predsednik trgovske zbornice Osipov in predsednik borne Šipov, občinski zastopniki in drugi odličnjaki. Napivalo se je ruskemu carju, ligi francoskih patrijotov, ruskej in francoskej vojski, slavi francoskega in ruskega orožja itd. Angleška vlada se hoče baje pogoditi s Španijo, da bi zamenjali nekaj ozemlja. Angleži bi odstupili Španjcem Gibraltar, poslednji bi pa njim dali nasproti ležečo trdnjave Ceu to, kjer bi napravili veliko vojno pristanišče, kakeršen je Portland. Gibraltar daje premalo varnosti v vojni. Dopisi. Iz Jlletlike 19. avgusta. [Izv. dop.] Včeraj bil je tukaj na čast Njega Veličastva cesarja Frana Josipa velik banket v salonu na vrtu gostilne pri Muoi. Udeležili so se ga c. kr, uradniki, vitez Sa-vinšek, žandarski stražmojster ter vsa mestna inteligenca na čelu z g. županom. Vrstile .so se na-pitnice, najprej presvetlemu cesarju, potem presvetli ---------------- je prinesla in odnesla dokaj listov. Mabel in dečka so morali pisariti staremu možu, čegar tresoča roka njegovih živahnih mislij ni mogla dovolj naglo zapisati. Seli prihajali so od ra/.uib stranij, inženirji in zemljemerci so po soseski seintertja pohajali, raz lične meri, meje in stopinje, delnice, pogodbe in vladni nakupi bili so stanovitni predmeti njegovemu mišljenju, pogovoru iu njegovim dopisom. Na dati so zopet prišli zemljekazi in načrti, ki bo pred kratkim še mirovali; pregledavali so se jih ter jih razložili na mizo v mali obiskovalni sobi , kjer so se lebko razločevali; pogostoma so so kaj živo o njih pogovarjali in posvetovali. Stari Zorel je moral zopet potovati; ukljubu mnogobrojnim letom se je ž njim vozaril gospod Vaughan tako brezskrbno in lehko kot za davne minulosti, le da ga je navadno spremljal jeden izmej unukov, ki sta oba kot Mabel neprestano zanj skrbela. A ta doba nad in razburjenosti j je bila toli kratka, kolikor brzo je bila napočila ter ga popolnem prevzela. Težave kazale so se od vseh stranij, občni in vladni nakupi so se zavračali, zasebni po-rnočki so izostali, pobitost je pobi tosti sledila ; iu ko so se zapučetniki štirinajst dnij zaman pogajali in vso prvotno gorečnost izgubili, odpadali so drug za drugim in naposled je bil prvi voditelj („pilot") cesarici, prestolonasledniku Rudolfu, Njega prevzvi-šeni soprogi Štefaniji in cesarski rodbini. Vse te napitnice bile so vsprejete s frenetičnim i živioklici. Mestna godba svirala ,'je najprej cesarsko himno, potem pa druge zanimive točke, neprenehoma do jedne po polunoči. Zvečer je prišlo več dam, kar je vzbudilo veliko veselja in se je začel ples, ki je trajal preko polnoči. Da je bila zabava taka izvrstna, zahvaliti se je našemu vrlemu g. županu. Banket bode ostal vsakemu v najboljšem spominu, kajti naudušenje bilo je velikansko in je prihajalo prav iz srca. Zjutraj je seveda bila velika maša z asistenco, pri kateri je bilo prav lepo petje ter je svirala mestna godba. Pri maši bila je v paradi požarna hramba s svojim vrlim poveljnikom gosp. Ganglom in mnogo občinstva. las Kranja 17. avgusta [Izv. dop.] Čeravno že malo pozno, poročati moram vender o veselici, katero je priredilo slovensko „ Bralno društvo" dne 7. t. m. v korist fondu za napravo zastave. Ker je vreme kazalo ugodno in so obljubile sodelovati izborne moči, nadejati bilo se je vsaj po voljnega izida. — A kaj tacega nesmo pričakovali. Pred 4. uro že bili so okusno okrašeni vrtni prostori g. J. Goloba občinstva prenapolnjeni. — Mimo si. narodne čitalnice, koje mnogobrojna udeležba nas je presenetila, počastili so veselico tudi tukajšnji „Ve-teran-ki kor" in klub „Biciklistov," ter izredno veliko druzega odličnega občinstva iz mesta in okolice; da, — mnogo moralo se jih je vrniti, ker po stajali so vrtni prostori pretesni, dasiravno ima v obeh vrtih prostora nad 500 ljudij. Točno ob 4. uri pop. jel se je vršiti spored. Po kratkem, a jedrnatem govoru vrstile so se pev ske točke. Vsaka pesen bila. je z burnim ploskanjem odobrovana. Posebno odlikovali so se v čvetero-spevu „Tičica gozdna" gg. Trtnik, Štamcar, Drukar in Lahajner. Ubrano njih petje očaralo je zbrano občinstvo tako, da so morali na splošno z ah te vanje ponavljati in še dva druga Čveterospeva pridejati. „I> unovina" zbor za bariton in tenor solo pela se je izborno in „Odmevu iz Krope žel je občno pohval'. Da, častitati sme si pevovodja g. KovŠca, da je v razmerno kratkem času obstanka tega društva pevce svoje tako dobro izvežbal. Mej posamičnimi točkami svirala je godba iz Mengša pod vrlim vodstvom g. Bernarda Degischerja razne komade tako precizno, da smo izvrstno njih sviranje po vsakem komadu z živahnim ploskanjem odobravali. Po končanem sporedu bil je ples, ki je trajal do pozne noči in predno smo se razšli, napravili smo še baklado c. kr. okraj, glavarju in gospodu županu. Tako končali Bini to veselico, ki je bila po vsem sijajna; sploh govori se in trditi se sme tudi, da jednake veselice že ni bilo mnogo let v našem mesteci. Čast in slava vsem gg. sodeluvalcem, srčna hvala (davnim društvom in občinstvu za toli obilno udeležbo; posebna hvala pa tudi g. J. Golobu za izvrstno postrežbo, ter okusno pripravljene jedi in pijače. pri tej pustolovni vožnji od vseh zapuščen ter ostal je osamljen sredi razvalin svojih nad. To je bilo zanj preveč. Ves potrt se je domov vračal oni dan, ko je zapuščen od Bvojih zaveznikov gledal, kako se je razpalla zadnja trdujava, na katero je bil svoje nade naslanjal. Bil je ves obupanega obraza, noge so se mu tresle in sivo glavo je pobesal, užiti ni hotel kar ničeaa in ulegel se je v posteljo, s katere, kot je bila podoba, bode komaj ustal. A tako daleč ga ni pripravila le gola obupnost. Ko se je toli goreče poganjal za srečo, katero je naposled že skoro ugrabiti menil, ogibal se ni niti pomanjkanju niti trpljenju; često je izostajal pozno v noč neglede' na hladno mokrotno sapo, jedila so mu le malo dišala in použival jih je kaj neredno, razburjenost pa mu je jemala ves potrebni mir in pokoj, ki bi gabil lehko okrepčal. Vse te okolnostij so hudo delovale na njegovo telo , katero so bila leta in skrbi že močne oslabila; ko so sledkar vse nade izginile in ga je prevara toli hudo zadela, zgrabili sta ga nenadoma bolezen in obupnost ter ga v posteljo položili. Zato se je rodo vina močno bala, da bi se pamet mu izraešala in da bi umrl. (Dalje prlh.) Fond za napravo društvene zastave imamo. Na delo torej, in ako bod»*mo ustrajni, dičila bode danes leto naše društvo krasna zastava. Na zdar! St. Domače stvari. — (Najvišja zahvala.) Njega velečastvo cesar je kranjskemu deželnemu odboru, kranjskoj trgovskej zbornici, Ljubljanskemu mestnemu zboru, kranjskemu veteranskemu koru, mestnemu zastopu in meščanskemu koru v Rudolfovem in Goreujelo-gaškemu občinskemu zastopu izrekel po c. kr. deželnem piedsedništvu naj milosti j i vej šo zahvalo za naj-udanejše Častitke povodom Najvišjega rojstnega dne. — (Osobna vest) Gospod deželni predsednik baron VVinkler odpeljal se je včeraj - dopo-ludne z brzovlakom na Dunaj. — (Dostavek.) Včerajšnji dopis iz Trsta izvešča, da je dr. Schmaus izročil 150 gld. za družbo sv. Cirila in Metoda. Ker je pozneje gospa Neureuterova dodala še 5 gld., je vkupno darilo Čeh ov za družbo sv. Cirila in Metoda 155 gld. — (Darilo.) Gospod knezoškof Liubljanski, dr. Misija, podaril je občnemu kranjskemu veteranskemu koru, kateri ga je izvolil svojim častnim članom in mu 18. avgusta t. I. izročil po posebni deputaciji, pod vodstvom načelnika mestnega magistrata koncipista g. M i hali ča, krasno izdelano diplomo, za bolnišni zaklad kora veteranskega svoto 8to goldinarjev. — (Kranjski veteranski kor) napravi jutri zjutraj izlet v Kranj, da tam praznuje rojstni god presvetlega cesarja in cesarjeviča naslednika Rudolfa, kateri bode v nedeljo. Veteranski kor, ka« terega spremlja Vrhniška godba, udeležil se bode po prihodu v Kranj sv. maše, imel bode opoludne skupni obed, popoludne po prosto zabavo na vrtu gostilnice pri stari pošti. Zvečer ob 8. uri se vrne veteranski kor z vlakom v Ljubljano. — (Na Reko,) kjer se te dni praznuje desetletnica tamošnje prostovoljne požarne brambe, odšla je včeraj tudi deputacija prostovoljne požarne brambe Ljubljanske, obstoječa iz šestih udov, na čelu njim g. stotnik Doberiet. — (Vbpored vojaških godb) Danes ob 8. uri zvečer svira godba domačega polka običajni mirozov, v ponedeljek 22 t. m. pa ona 97. pešpolka ob isti uri in se pomika vsakikrat skozi Poljane, Valvazorjev trg, Špitalske ulice po Dunajski cesti in predava tri točke pred kolodvorsko restavracijo. V četrtek 25. avg. svira godba 97. polka ob ?>. uri zvečer v „Zvezdi." — (Pri Tr stenj ako vi si a vnos t i) bode pelo „Slovensko pevsko društvo" sledeče pesni: a) moški zbori: „Sokolska", A. Foerster, — „Domovina", Ant. Nedved, — „Mi vstajamo", Benj. Ipavic, — „Naprej", Dav. Jenko, — „Bodi zdrava domovina", Benj. Ipavic, — „Tam kjer beli so snežniki", Ant. Foerster, — „Bože, živi blagoslovi", Tovačov-ski, — „Lepa naša domovina", Lichteneger, — „Jadransko morje", Hajdrih, — „Daues tukaj jutri tam", KocjančiČ — „Slovenec sem", Gust. Ipavic — „Molitev", Dav. Jenko. — b) mešani zbori: „Pozdrav", Gust. Ipavic, — „Lahko noč", Gust. Ipavic, — „Sem slovenska deklica", J. Leban, — „Domo* vina", F. S. Vilhar. Vse pevce, kateri hočejo pri Trstenjakovi slavnosti sodelovati, prosi odbor, da se vadijo navedenih pesnij. Kdor nema od jedne ali druge pesni not, naj se oglasi pri odboru, da se mu pošljejo. Ob jednem pa se opozarjajo vsi pevci, da prinesejo k slavnosti vse note imenovanih pesnij s seboj, k< r bi drugače glasov manjkalo. Velikega pevskega zbora „Slov. pev. društva" letos ne bo; zborovalo pa bode društvo ob piiliki gori omenjene slavnosti v Slovenjemgradci. Še jedenkrat se vabijo vsi pevci »Slov. pev. društva" in vsi čitalnični pevski zbori k sodelovanju Odbor. — (Prostovoljna požarna bramba v Kamniku) priredi povodom rojstnega dne presvetlega cesarja Frana Josipa I. v nedeljo dne 21. avgusta t. 1. popoludne ob 5. uri na vrtu gospoda Fi-šerja veselico B tombolo, katere čisti dohodek je namenjen fondu za podporo bolnih udov požarne brambe. Ker pri tej veselici sodeluje iz pjsebne prijaznosti tudi tukajšnje pevsko društvo „Lira" in je namen dobrodelen, se nadejamo prav obile udeležbe. Mej posameznimi točkami svira tukajšnji go-slarski orkester. Zvečer umetalni ogenj. Ustopnina prosta. — (V Šentrupertu na Dolenjskem) izvoljen je bil županom Primož Dolar iz Kota, znan političen agitator in nemčur, kojemu vse. kar je slovenskega preseda. Obžalujemo sicer vrle Šentru-perčane. da v vsej svojej velikej občini nese mogli dobiti dražega kot neineurja. Ker poznamo občinskega tajnika, kot narodnjaka, mislimo, da se v uradovunji ne bode posluževal druzpga jezika, nego slovenščine, če tudi zoper voljo županovo. — (D u bovške spremembe.) Gosp Jak. Smole, doslej kaplan pri sv. Petru pod sv. Gorami, pride za provizorja k sv. Miklavžu nad Laškim trgom; g. A rit. Rančigaj, kaplan v RHcbenhnvgu pa za kaplana k sv Petru pod sv. Gorami in g. Kr. Vidmajer nastavi se na novo za kaplana v Reichenburgu. — (Delo lastavico) opažajo že nekaj dni v okolici Cejski. Ako je vest istinita, je to res nenavadna redkost — (Dva dečka odpeljal.) Po poročilu Celovške deželne sodnije je neznan kakih 17 let star fant odpeljal desetletnega Antona Jergatka in devetletnega .farneja Kobanea iz lnemaneve.si. 7. t. in, so videli dečka in njih odpeljavca na potu v Celo vec, potem pa pri Sv. Jakobu, toda sedaj ni ne tiru ne sledu za njimi. — (Povoji niča v M ako lah) je imela v I. semestru 18S7 dohodkov: Gotovina 1.Jan, 1887 1287 gld. 5 kr., povrnena posojila 2G09 gld., hranilne uloge 25.610 gld. 93 kr., obresti od posojil 2071) gld. 5-1 kr., pristojbine 102 gld. 54 kr., deleži 200 gld., nstopnina 240 gld., rezerva 165 gld. 99 kr., izposojila 4250 gld.; skupaj 36.551 gld. 5 kr. Stroški: Dana posojila 16.629 gld., uzrlignene hranilne uloge 12.145 gld. 89 krv uzdignene obresti od teh 112 gld. 55 kr., upravni stroški 185 gld. 48 kr., vrnena izposojila 4350 gld., obresti od iz-posojil 303 gld. 88 kr., inventar 6 gld. 9G kr., za dobre namene 70 gld., nagrada za leto 1886 58 gld. 80 kr., izplačani deleži 32 gld., dividenda 20 kr. neposredni davek 21 gld. 40 kr., gotovina dne" 1. julija 1887 2634 gld. 89 kr. Skupaj 36.551 gld. 05 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Dunaj 20. avgusta. „Wiener Ztg." objavila cesarsko ročno pismo najvišjemu kamor -niku Traiitmannsdorfu z dne 18. avgusta, s katerim se določa, da se namesto zlate svetinje za umetnost in znanost ustanovi poslavilo za priznanje zaslug za znanost in umetnost. Poslavilo obstoji iz svetinje s prsno podobo cesarja na sprednji strani in z napisom „Litteris et Artibus" na zadnji strani, ki se irna nositi na rudečem traku na vratu. Hkratu objavlja „Wiener Ztg." več odlikovanj s takim posla-vilom. Dunaj 19. avgusta. Kakor se „Politi sclie (•oir." poroča iz Carigrada, je 14. t. m. tja prišel dosedanji komisar v Sofiji, Riza bej. Kdaj da odpotuje v Sofijo njegov naslednik Artin efendi še ni določeno. Misli se, da ne odpotuje, dokler se turška vlada ne odloči, kako bode postopala proti Bolgariji. Sofija 19. avgusta. Oblastva delajo velike priprave za vsprejem princa Koburškega v ponedeljek. Carigrad li*. avgusta. V tukajšnjih vladnih krogih mislijo, da Turčija ne bode nikakor posegla aktivno v bolgarske zadeve, če tudi jo Rusija sili, celo tudi v tem slučaji ne, ko bi se jej dal evropski mand it. Razne vesti. * (Predsednik Gre vy.) Predsednik francoske republike Grevy praznoval je 14. t. m. svojo osemdesetletnico v Montsous Vandrey-ji. * (Ruski šolski komitet) v Peterburgu sklenil je zastonj pošiljati knjige novoustanovljeni ruski ljudski šoli v Carigradu in nekaterim ruskim šolam v Galiciji, * (Zavarovanje bolgarskega kneza.) Princ Koburški se je hotel pri zavarovalnici avstrijski „Phonixu zavarovati za 500.000 gld. Pogajanja mej princem in zavarovalnico so že bila tako daleč, da j* bila zavarovalnica poslala v Eben-thal dva zdravnika. Zavarovanje se samo zatega-del ni sklenilo, ker je zavarovalnica zahtevala, da se vzame za 10 let višja starost z ozirom na kritičen položaj, v kar pa princ ni privolil. * (Zanimiva rodbina) V občini Petrovac in Bacs-Bodroghskem komitatu živi mati, ki je imela 27 otrok. 17 sinov še živi in kar je najza nimiveje, da se je vseh 17 izučilo Čevljarstva. * (Naftin požar.) 11. minulega meseca užgalo se je v naftinej jami tvrdke „Markov in Aleksejev". kjer se je nafta začela dobivati šp le prejšnji dan. Vse je kazalo, da bode ta jama najboljša, kajti že prvi dan so bili dobili 150.000 podov nafte, ki je vredna 5.250 rabljev, če se računa pud po 3'/a kopejke. Kaj je nzrok požaru, se n*s ve. Mej požarom je nafta v nenavadno velikej množini tekla iz jame. Na gasitev ni bilo misliti, ker 50 sežnjev od ognja bila je taka vročina, da ni mogel nikdo prestajati. Od daleč bil je prizor veličasten. Nafta je vrela iz tal in takoj zgorela. Včasih je pa iz jame vzdigovalo se tudi kamenje. Vse je bdo podobno vulkanu. Kako dolgo bode trajal požar, se ne da določiti. V nekej drugej naftiiv j jami gorelo je 3 mesece, potem je pa ogenj sam ugasnil. ♦(Zboljšanje varnosti na železnicah.) je namen izumljanju Kisela v Frankobrodu in Mars-bacba v Offrtnbiichu. Ce se to izumljanje dobro pokaže, ne bodeta več mogla trčiti vkupe dva vlaka Kakor hitro bi vozila dva vlaka po istem tiru, zaslišali se bodo tako močni električni signali na obeh lokomotivah in obeli sosednjih postajali, da je. bode vsakdo lahko čul, če ni popolnem gluh. Ta naprava se bode lahko rabila kot telegraf. Strojevodja bode z vlaka lahko brzojavil na sosedno postajo in ravno tako bodo lahko njemu s postaje brzojavili. Posebno bode taka naprava koristna za železnice, ki imajo le jeden tir. prinaša v 10. številki naslednjo vsebino: I. S. Gregorji?'. Bratom Cehom o prihodu na Slovensko. (Pesen.) — II. 5. Gregorčič: Andreju Einspielerju 0 zlati maši dne Ji. avgusta .1887. leta. (Besen.) — III. A. Fvntck: Osuši. (Pesen.) — IV. Hanija. Poljski spisal H. Sienkievvicz. Prcvcl M. Vrnilež. VI. — V. M. Cigale. Životopis. Spisal Danilo. (Konec.) — VI. Pogled po slovanskem svetu: 1. Slovenske dežele. — 2. Ostali slovanski svet. — 3. Književnost. — SLIKA: Dalmatinski prodajalci perotnme. — ,,SLOVAN" velja za imanje naročnike za vse leto 5 gld., za polu leta 2 gld. 50 kr. in za četrt leta 1 gld. 25 kr.; za Ljubljanske: za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 3o kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr.; za dijake pa: 3 gld. 60 kr. Trnju! Ktlrmilni vttpcli. Vsakcršno trganju pri hrbtu in mlih ter boleči 111; v členkih vspešuo ozdravi mazanje z Moli- ovi tn r F 1-u 11 ce s k i ni ž ga nje ui in soljo", (jena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po pošto 111 povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaj t, Tuchlaubeu 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znanko in podpisom. 4 (19—•>) rese ______@ „LJUBLJANSKI ZVON" tttoji (192—109) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. , ---*Sfl UEsaas tMjac Uoiirli ko v IJubijani: 19 avgusta: Herman Weiss, profesorjov sin, 3 h-ti, Hradeckega. vas št. 8, JA davico. 20. avtruata: Ivaua RakoŠ, mizarjeva hči, 7l/j mesecev, sv. Petra cesta št. 65, za katarom v crevih. V deželnej bolnici: 18. avgusta: Marija Videuašek, posostiukova hči, 30 -et, za vnetjem pluft. Tu|ei: 19. avgusta. Pri ' ono Brusina \t Hamburga. -- Turkiević, Fries, Pollak z Dunaja. — Neiireuttir i« 1'rage. — Prima-veši iz Olomuca. — Michitseh iz Abe — Grilnwald iz Szolnoka. — Matasovic iz Zagrebe. — Heinrich iz Gradca. — Mofie iz Vipave. — Ruprecht iz Brda. — LavreučiC iz Selc. — Fabriotti, Buchltr, Hauser. Griinwald iz Trsta. — Obuzi iz Gorice Pri rtuuMi Buchler, SchifLer, He iing z Dunaja. — Truden iz TrHta. — Mosina z Reke. — Mušina iz Gorice. — Anton iz Gradca Kri »v»f.rlj»kein oeHMrfl: Potuiek iz Grade*. — Kmet iz Tržiča Meteorologično porodilo. 3 zovanja ( y mm peratura Vetrovi j Mo Nebo krina v mm. II I 7. zjutraj1 730 06 um.. 9 8 C I 2. pop. I 729 88 mm | 23 2 G 9. iveeeri 732-62m.! 15-0 C j brezv. megla ! z. zali. d. jas. si. /.ah. obl. 0-001 Srodnia temperatura 160\ za 2 8° pod nor malom. dne 20. avgusta t. I. (Izvirno telegrafično porodilo.) vfterai — l*apii:ia renta..... gld. 81 55 .-Srebrna renta ..... „ 8:2-80 Zlata renta...... „ 112 95 marčna renta .... „ 96* 0 Akcije narodne banke . . „ 885- — Kreditne akcije ..... „ 28-V90 London........ „ 125 85 ■rebro........ —•— Napol........i 9-9» C kr. cekini......„ 5 94 Nemške marke...... 6150 t"/,, državne srečke iz 1. 1854 25f> gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 | Ogeraka zlat* renta 4rt/0...... Ogerflka papirna renta 6':,,..... 5°/0 štajerske zemljišfi. odvoz, oblig. . . Dunava reg. srečko 5n/„ . . 100 gld. Zeinlj. obft. avstr. 4i/i,/0 zlati zast listi . Prior, oblig. Ehzabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srećke.....10 Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 , P amiu\vay-društ. velj. 170 gld. H. v. gld. danes 81-55 82 80 112 80 ^H-55 886 — 282-25 125 75 9 95 5 94 — * 61-52',' 129 gld. 50 kr. 164 • 25 100 » 60 87 0 45 105 M 50 119 M 40 % 12) M 75 n 100 n 25 n 180 ■ 50 20 i* 25 it 107 D 50 227 n 50 M • (591 -1) Učenci dobe dobro brano in Mtunovnnj« po nizki eeni _v Nemških nHoah it, 6, I. nadstropje. IVepreinočlJIve n plahte sa vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. prlv. južne teleznloe, v LJubljani, Dunajska oeata it. 16. (401—15) BUDIMSKA ^6czy GRENČICA. J mk Jm Kot gotovo uplivajoče i* i stil no H H sredstvo priporočajo najslavnejši J^L zdravniki pri trebušnih boleznih, yj zast,i janji krvi, zlatej žili, boleznih * ▼ na jetrih in ledicah ter škrofnloz- nili boleznih, mrzlici, proton, spuščajih, zapiranji itd. Prodaja se v vseli špecerijskih in prodajalnicah mineralnih voda, kakor tudi v lekarnah in droguerijab. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. ■Han (807—i a> Vozni red Rudolfove železnice, veljiiven o«l 1. I unija 1.HS7. TerlDlž;-Xjj-u."blja-nst PoHtnje Terbiž........ odh. Rateče. Bela Peč . . . . n Kranjska Gora..... „ Dovje........ Jesenice....... n Javornik....... B Lesce-Bled...... „ Radovljica m. p.) ... Podnart-Kropa..... j, Sv. Jošt (ni. p.).... . „ Kranj........ Loka........ [ Medvode ....... _ Vižmarje....... „ Ljubljana, Rud. žel. . . . prili. Ljut>ljana, juž. žel. . . . „ Osobni vlaki 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 8 razred razred razred zjutraj popnludnt jT«'»r 4.00 1.10 6.20 4.16 i m 6.80 4.30 1.46 RJ49 4.f.6 2.19 7.1 1 6.16 2.42 7.JJ4 5.22 2.4 f J 7.10 5 4t 3.16 8.07 f>.50 3.23 8.14 6.08 3.43 8.36 6.20 3.56 SA9 6.27 4.03 8.56 6.44 4.20 9.13 7.00 4.34 9.28 7.12 4.46 y 11 7.21 4.55 950 7 25 5.00 9 55 zjutraj popoldno ml«. Poštuje Ljubljana, juž. žel ... . odh. Ljubljana, Rud. žel. . . . „ Vižmarje....... ' Medvode....... L Tolika......., _ J>r:lt!)........ n nv. Jošt i in. p.)..... B Podnart-Kropa..... „ Radovljica ta. p.) \ . . . „ Lesce-Bled...... „ .lavornik....... „ Jesenice....... „ Dovje........ fl Kranjska Gora..... n Rateče-Bcla Pt,č . . . . „ Terbil........ prih. Osobni vlaki 1. 2. 3. razred i j ntr;i j 6.35 6.39 6.48 6.f>9 7.12 7 26 7.32 7.45 8.02 8.11 8.29 8.39 8.56 9.21 9.37 9.55 dopolndn« 1. 2. 8. 1. 2. 3. razred i razred dopoludne 11.40 11.45 11.55 12.07 12.21 12 37 1243 12.56 1.14 1.24 1.46 1.57 2.18 2.48 3.03 i 3.20 i popoludne i i«i«r 6.25 6.29 6.38 6.49 7 02 7.16 7.21 7.33 7.50 7.58 8.15 8.28 8.40 9.04 9.18 9.33 Na državne} trgovske] šoli v Svištovu v Bolgariji vaprejmeta se od početka prihodnjega Šolskega leta dva učitelja za sledeče predmete: jeden za kemijo in tehnologijo ("VVarenkunde). a drug za razne druge trgovske strokovne predmete. Dotitnik treba da zna slovenski ali hrvatski jezik in da je skončal trgovsko akademijo ali njej podoben zavod z dobrim uspehom ter po mogočnosti že učiteljeval nekoliko let. Letna plača je 4560 frankov srebra (okolu 2250 gld.), a plačali se bodo tudi potni troški. Prošnje zajedno s svedočbami naj se pošiljajo podpisanemu ministerskemu polnomočniku v Sofijo najpozneje do tis. avgiiMta. Razpisujoč ta natečaj po nalogu gospoda mi nistra narodne proavete od dne 23. julija t. 1. pod St. 3969 javljam, da sem pripravljen dati tudi druga potrebna razjasnila v tem obziru ouira, ki bi želeli dobiti ta učiteljska mesta. V Sofiji, 5. avgusta 1887. Polnomočnik ministarstva narodne prosvete: (578—3) Prof. A. Bezensek s. r. . JAZ, Ljubljana. KiliOlJA (230—19) Bicycles, Tricycles in otročjih TBlocipedes. 4 4 4 4 4 \ Zobozdravnika, Paichel- ► ustni in zobni preparat'. \ (lIstnoA odna esenca in zobni pral£-!(,) IzvrBtna sredstva za čiččenje in ohranenje zob, zabrani jo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo Posebni* utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena steklenici zobovodne esence 1 gl., sknteljcl robnega praaka «o kr. (238—39) Dobiva se v ordinnciJMkcia prostoru pri Hradeckega mostu v Kohlerjevi hiši 1 nadstropje, pri lekarjl Nvobo«ll in trgovci Karinger-Ji ► ► > ► Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo »e I i i po znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 3. zvezek: I. .hirij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi folharji. Črtice iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Si o venca ali črtice iz mo jega življenja. 9. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobilu. Izvirna Bovost iz časov lutrovske reformacije. — III. va prijatelja. — IV*. Vrban Smnkova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Uolida. Povest po resnični dogodbŽ. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa poveš} iz stare, zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški viilpet. Povest. — IIT. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V- Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest ©. zvezek: I. Sosedov sin. — II Moč in pravica. — III Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska po vest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz do mačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII Crta iz življenja političnega agitatorja. Zvezek po 60 kr., Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset iz vodov. Prodajajo Be v (79—46 „NARODNI TISKARNI -v X_ij\^."b>lja,n.I, Kongresni trg, Gledališka stolba. eleg. vezan po I glcl. Pri vnanjih naroČilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Vozni red c. kr. priv. južne železnice, veljaven od l.juntfa 1887. 35 I >iiiu»;j*i v Trst. .Mi .t* 'ost otj e Jadernl vlak Brzovlak Drmaj . . :> * %. %; . Odhod Miirzzuschlag..... „ Gradec ....... „ Maribor....... „ Pragarsko...... „ Celje........ Laški Trg...... „ Zidani Most..... „ Litija........ „ Ljubljana...... „ Postoj ina...... „ Št. Peter....... „ Divača ....... _ Nabrežina...... „ Trst JK^IfliKf^aVllTrihod 6-45 zvečer 10 16 „ 12-14 po noči 1-35 „ 203 „ 301 3- 37 zjutraj 4- 58 „ «•27 „ «'53 „ I 7-22 „ 816 , 8.41 Postni vlak 7-— zjutraj 8-50 zvečer 10-25 1-55 po noči zjutraj 1255 popol. 6 — 227 n 8-20 » 9*— dopol. 353 »i 10-30 409 n 10-46 4-44 n 11-40 529 n 12-33 popol. 6 14 zvečer 1 29 7-55 _ ■ 3*37 ■ 8-19 it 4 08 n 8-53 446 9-39 n 5-54 n 1005 po noči 6-30 zvečer 190 5-30 9 20 11-80 1211 1-41 1-57 232 3 30 5-40 7- 50 8- 22 902 1014 10-50 popol. n zvečer po noči zjutraj dopol. Mešani vlak Osobni vlak 555 zjutraj 1050 dopol. 2*32 popol. 335 „ 6-— zvečer 623 „ 711 • 8-32 „ 10-20 „ 1- 58 po noči 2- 48 . 35» , 0-40 zjutraj 630 5-30 zjutraj 5- 56 n 6- 44 „ 8-16 946 zj Prih. Iz Trsta im T>nii*ij. mtml M m? Postaje laderni vlak Brzovlak OH j j V Poštni vlak Mešani vlak Trst........Odhod. 8-30 zvečer Nabrežina . . Divača . Št. Peter . . PostAlina . Ljubijana . Litija.... Zidani Most . Laski trg . . Celje .... Pragarsko . . Maribor . . . Gradec . . Miirzzuschlag . Dunaj . . . 9-18 „ 10*09 po noči 1046 „ 11- 01 „ 12- 29 1-48 2- 22 „ 3- 28 „ 3-55 519 zjutraj 7.27 Prihod ;|10-80 dopol. 7— zjutraj 7-34 11 8 29 u 904 11 9-24 dopol. 10 52 j 1131 1« i 12-40 popu.. 103 11 0 kao 2-50 f, 4-25 11 1 6-55 10-15 zvečer »» 10-—■ dopol. 10-51 „ 1156 „ 12 56 popol. 121 „ 3.07 „ 3- 57 4- 59 „ 5- 22 „ 5-42 „ 7-13 zvečci 7-5S „ [10-25 ! 1-47 ' 6- po no5i o 7 j titraj 6- 3') zvečer 7- 21 „ 8- 3S „ 9- 30 „ 9-58 „ 12*43 po noči 1*38 „ 2*45 309 „ 3-2U „ 5*02 zjutraj 552 „ 817 „ 11-47 4*— dopol. popol. 7*10 zvečer 8*44 „ 11*08 po noči 12*37 „ 119 n 5*— zjutraj «•17 „ 7*50 „ i 8-25 „ , 8*54 dopol. .11*15 „ 112*30 popol. 4*40 - 9-40 zv. Prih Osobni vlak 5-45 popol. 711 zvečer 8*46 „ 9*25 „ 9*50 zv. Prih Dve prodajalki dobre rodbine, veSči acm4čiue in slovenščine, spretni in zvedeni, vsprehneta se v proilajalnief drobnega in posamentlr-Hkeg-a blaga v Kairrebn. Ponudbe vsprejema Fran Miiller-jev Anonncen-Bnrean LJabljani. (590-1) VikaKili zobnih bolečin več, če se rabi a v o t o v n o al a v n a in priatna o. kr. dvor. zobozdravnika nopp A Anatherin-ustna voda Boljša kako* vsak* druga zobna voda kot praeser-vativno sredstvo proti vsetu bolečinam zob in ust. Prcskušena vuda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in necbhodno potrebna pri rabi mineralnih vodik. — Velika steklenica po gld. 1.40, srednja po gld. 1 in mala po 50 kr. Uspeh je zajamčen, če se točno tako rabi, kakor je predpisano. V zvozi z ustno vodo in «lr. POPP-a zobnim praškom in zobno pasto dobe se vedno zdravi in lepi zobje, kar je za ohranenje zdravega želodca velike važnosti. Dr.Poppa zobna plomba je najboljša, kdor hoče sam zndelavati otle zobe, s čimer se odstrani smriijiva sapa. Dr. Popp-a zeljiščno milo se je z velikim uspehom uvelo proti izpuščajem kože vsake vrste In je tudi (S d 0 posebno izvrstno za kopeli, Arom. zobna pasta v kosih po 35 kr. Anatherin zobna pasta po gld. 1.22. Vegetabilični zobni prašek po G3 kr. Zobna plomba po gld. 1. Zeljiščno milo po 30 kr. Pred kupovanjem ponarejene Anatherin zobne vode se izrecno svari, ker ima v sebi zdravju škodljive primesi, kakor je ana-(342—11) liza pokazala. Pismene naročba izvršujejo se proti poštnemu povzetju. Giavna zaloga: Dunaj, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva se v Izubijani pri lekarjib J. Swoboda, V. Mayr, TJ. pl. Trnkoczv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, E<1. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; r Postojim: Fr. Haccarich, lekar; na Krškem: F. BOincbes, lekar; R. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. VVarto, lokar; r Kranji: K. Šavnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; t« Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Brauuc, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielino, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; p Metliki: Fr. Wucha, lekar; v Radovljici: A. Robiek, lekar; v Novem mestu: F. Hsiika, D. Ri<:zoli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom• r Kamniku: .1. Močnik, lekar; e 'Trebnjem: .1 liuprecht, lekar; v Crnomlji: J. Blaže!:, lek;-.t•; r Vipavi: A. Loban, lekar. Vozni listi za vožnjo p železnici in po morji f [ iSEERISO pri c. kr. konc. Anchor Line, Dunaj« I., Kolowratrlug 4. v X^Jial>ljn,Tti bo izšlo in se dobivajo po snlžanl ceni Bledeče knjige: Ivan /lioji»r. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iiitiik. — Ml. 8«, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. linez Sv vvlir j it ni. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, ♦J09 stranij. Cena 70 kr., po pošti SO kr. Selaki ziifiiiik. Roman. Spisal L. Halevtj, poslovenil Vinko. — Ml. 8J, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. 'Ja\ (lraj?ot;eiiiiii korenom. Povest Iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 Btranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal Rent T^efebvre. Poslovenil m * m Stat nominis utnbro. Ml. 8^, 585 stranij. Stane 50 kr., po pošti 55 kr. •I ima k našega časa. SpiBal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 Btranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Iftiihrovski. ,1 kr. Roman. Povcbi. ■H Konjiček (Pony)' zaprta kočija, lahek, na pol odprt koleselj in par novih konjskih oprav po poluangleikl iegi se po ugodnih cenah proda. Ved ae poizve: .Kongrestni trg 1 ~» ■* uad-Ntropje, V LJubljani. (586-1) t^a^a%a%a%^a^^aiaibi dosti smrekove skorje in ljudje rad' dajejo živinske kože v strojo. — Pri usujnriji je hi s«, so njive, travniki in gozdi. — Ve<- pove upravnistvo „Slo-venskega Naroda". (573-3) OČEVA ESENCA fc lekarjaPiCCOli ja v. LiuViljani koje izvrstnost potrjujejo zelo ur-em zdravniki in tisočero ljudi, ki so jo rabil'; ozdravlja želodce ve in telesne bolezni, posebno pa zaprtje, vraničue in jetrne obolelosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo, želodečuo in prehajalo o mi žlico in je najboljše sredstvo zoper gliste pri otrocih. Izdelovatelj pnSilJH jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gb». 96 kr. po postnem povzetji. Poštnino trpe" p. t. naročniki. V steklenicah 4 10 kr. v Izubijani aamo v lekarni Pioooll, ,.pri angeljl" Dunajska oesta. V steklenicah a 16 kr. v Novem Mestu v lekarni Rlszioll in v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, Istri in Dalmaciji. (5—4) 1 Spedicijski bnrean za cfijj, kr, avstrijske državne ieletnice Nasproti JOSIP STRASŠER *«P™« kolodvora. v j^p^* na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja r vse kraje. Natančneja izv^stia /a vse- obhode. Kambinovani in tntjnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—2to Rotterdama j vozijo vsako nedeljo Iz in J prekrasni parni ki od ees. kr. Amsterdama j avstrijske vlade kOuCesijoiiorae nizozemsto-amerište parnih dražbe v Hovi Yort. Iz lnšpruka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot. Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč se za mnogostransko zaupanje mojim častititn kupovalcem in naročevalcem i zine j mesijanstva in velećsstite duhovfičine, si usojam naznanjati, da imiiiu xa jesensko in zimsko sezono v sajogi najboljše angleško, franoosko u» moravsko blago in se priporočam toda) velečastiterou p. n. občinstvu za nafejaiije oi)lek po najmodernejšem kroji l zagotovilom jako reelue in kolikor mogoče cene postrežbe. Z velcHpoStovanjem F. CASSsER^lIAiV*, t LJubljani, Gledališke ulioe »i 6, v Pau-sohin-ovej hlil. (565—3) PRAN CHRKTOPfrov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teli praktičnih lastnosti j in jednoeitavnega rabi jenja se posebno pripo-. roČa, kdor hoće sam lakirati tla. — Sobe Be v dveh iirup zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorol lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah Dobiva se v LJubljani pri IVANU FRAN OHRISTOPH, LTJGKMANlV-a; - v Beljaku pri izumitelj in jedini i/delo vh tel j nrisrnega Math. Flirst Bonn. ..D16—6) svetlega laka za tla, PRAGA & BEROLIN. Podpisano graščinsko oskrbništvo, katero je pri ogerako-fraucoMkeJ zavarovalnici, oziroma pri njenem generalnem ^ zastopništvu v Gradci „Tlionethot" bilo zavarovano za svoje Ti poljske pridelke proti toči, Čuti se dolžno, ta zavod zaradi hitre in 4( kulantne poizvedbe škode in hitrega izplačila letos nastale škode po toči ne le javno izrekati najtoplejšo zahvalo, ampak zavod vsem kmetovalcem itd. s tem še najtopleje priporočati. V Trebnjem, dne" 10. avgusta 1887. Grcssei-ovo graščinsko1 »skrbništvu. (592) Bihlmeier. Glavno ravnateljsvo za Kranjsko v Ljubljani ogersko-francoske zavarovalne družbe (FRANCO-HONGROISE) pri gospodu .141$». PAUIilUJ-U, Marijin trg št. 2, zavaruje proti ognji, toči, poškodovanje stekla in škode pri prevažanji in človeško življbnje z udeležitvijo ali brez udeležitve pri vsakoletnem žrebanji, potem proti nasledkom telesnih nezgod (zavarovanje proti nezgodam). Jamčevalni zakladi zavoda znašajo devet milijonov »;oI