-,J^%.. Veliki Kalendar Najsvetejšega Srca Jezušovoga KALENDAR ZA NAROČNIKE MARIJINOGA LISTA ^m^- CENA 1 KOR. « Štamparija Balkinyi Ernd Alsdlendva i Muraszombat. V NOČNOJ TMICI tmičnih prostorah, moremo vsaki čas viditi keliko je viira, brez vužiganja posveta v¦ ¦ , ¦ ¦.-.'¦-•¦_ ; 1 >- - ¦ i "'¦>¦ "'¦.•"'¦• ~ '.¦¦?¦'"¦¦' v ' • ¦ - " "•' ^ Z dovoljenjom Szombathely-ske višešnje cerkvene oblasti. V j ^^^ III. (XIV.) Leto. 1::¦'*'" l 'w\ ''J-' ¦' * ";- *-:'~ ¦• ; ¦'¦¦;¦ r VSA PRAVICA ZADRŽANA. ; -/ ^ -\ ¦ ^'. ? Cena 80 filerov. ./. " L. ;V v :- Na svetlo dan od vrejevaštva Marijinoga Lista v Črensovcih. •;-:" ;-?"V¦'¦ ¦•¦¦.¦¦'";;,'-i';;¦•*"'¦'¦¦'¦ Cserfold Zalam. . • :/^v;"\ Štamparija Balkanyi Erno Alsolendva i Muraszombat. Sečen. l-ga je den 8 v. 26 m. dugi; do konca meseca zraste 1 v. 1 m. Sunce stopi v zna- menje vodnara i^ dne 20. ob 3. v. 27 m. pop. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ 7 8 9 10 11 14 15 Den Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Dnevnik svetnikov Novo leto. Obr. Jez. Makar, apat. Genovefa, dev. Tit, p. Telesfor, p. m. f Sv. Trije KralL 3 hod Sunca Sunca izhod zahod v. m. v. m. 7 50 4 17 49 18 49 19 49 20 49 49 21 22 Meseca; Meseca izhod ! zahod v. m. i v. m. predp | pop 10 53 10 25 11 7 11 21 11 43 predp 11 35 12 49 11 52 1 57 1. Kda bi Jezuš dvanajset let star bio. Luk. II. 42—52. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek 12 Petek 13 Sobota I. Najsv. Imejezušovo Severin, apat. (g) Julian, m. Agoton, papa. Higin, p. m. Tacian, p. f 40 vojakov, m. rf 2. Svadba je včinjena v Kani. Jan. II. 1 —11. Nedela Pondelek 16 Tork 17 Sreda 18 Četrtek 19 Petek 20j Sobota II. po Treh-Kralih. Pavel, piiščavnik. Marcel, p. m. Q) Anton, piiščavnik. Priska, dev. Bl. Marjeta, dev. f Fabjan i Sebastjan. 3. Gobavi prosi: Gospodne, či ščes, lehko me očistiš. Mataj VIII. 1-13. 21 Nedela 22 Pondelek 23 Tork 24[ Sreda 25 četrtek 26 Petek 27 Sobota III. po Treh-Kralih. Vince, m. Zaročenje Bl. D. M. (g) Timotej, p. Spreobrnitev Pavla. Polikarp, p. m. f Janoš Zlatoviistni, p. ih "rh di 7 41 4 40 3 37 40 43 4 55 39 45 6 2 38 46 6 56 37 47 7 34 36 49 8 2 35 51 25 11 44 pop. 20 25 39 4 54 6 7 4. Veliko gibanje je postanolo na morji. Mataj VIII. 23—27. 23 Nedela IV. po Treh-Kralih. 29 Pondelek Ferenc Saleški, p. 30 Tork Martina, dev. 3 k 31 Sreda Peler Nolesk, sp. 7 34 4 52 33! 54 32 31 55 57 8 43 8 59 9 12 7 17 8 24 9 30 9 26 10 35 Spremeni meseca: © Pun 8-ga ob 8 v. 42 m. zajiitra. CZadnji krajec 16-ga ob 12 v. 42 m. po- poldne. © Mlad 23-ga ob 8 v. 40 m. zajiitra. 3>Prvi krajec 30-ga ob 2 v. 11 m. v noči. Vremen po Herscheli: Sneg i dež, 30-ga mrzlo. .-.'¦• Januar 31 dnevov ma. Den Z a p 1 s n i k Dohodki "kon fif Stroški kor. fiL ;< Pravilo staroga kmeta za januar: Vedrno novo leto Pavlov veter Či je toplo v Januari, Da nam dobro žetvo. Je ne dober. Sprotoletje so pokvari. '¦*¦*.¦'" Februar 28 dnevov ma. Sušec. 1-ga je den 9 v. 29 m. dugi; do konca meseca zraste 1 v. 28 tn. Sunce stopi v zna-menje r i b ^L dne 19 ob 6 v. zajiitra. Den Četrtek Petek Sobota Dnevnik svetnikov Ignacij, p. m. Svečnica. Balaž, p. m. t hod Sunca Sunca izhod zahod v. m. v. ni. 30 4 58 28 59 27 5 1 Mesecai Meseca izhod zahod v. m. v. m. 9 40 ¦ 11 41 9 57 predp 10 15 i12 50 5. Od delavcov vu vinogradi. Mataj XX. 1 — 16. 8 R ondelek Tork Sreda Četrtek 9; Petek lOj Sobota I. pred pepelnicov. Agata, d. m. Dora, dev. m. Romuald, apat. ^ Mat. Janoš, sp. Ciril Aleksand. p. f Skolastika, dev. & 7 26 5 24 22 21 20 19 17; 3 5 6 7 9 11 13 10 40 11 14 11 59 pocf. 2 11 3 35 5 00 2 00 3 11 4 19 5 18 6 9 6 47 7 16 6. Prilika od sejača i semena. Luk. VIII. 4 — 15. 11 12 13 14 15 Nedela Pondelek Tork Sreda Cetrtek 16| Petek 17j Sobota II. pred pepelnicov. Eulalia, dev. Katarena od Riči. Valentin, diihovnik. Faustin i Jovita, m. (L Juliana, dev. m. f Donat, m. 7 15|5 13 14. 14 12 15 10 17 9 18 7 20 5 22 6 26 7 50 9 14 10 38 predp 12 3 1 27 7 39 7 59 8 18 8 35 8 54 9 17 9 46 7. Jezuš ozdravi slepoga. Luk. XVIII. 31—41. \ 20 Nedela Pondelek Tork 21 Sreda 22 četrtek 23 24 Petek Sobota III. pred pepelnicov. Konrad, sp. Eleuterij, p. Pepelnica. fj Stol. sv. Petra. Peter Damj., p. Matjaš, apoštol. tt 'sh 3*h 7 4 5 23 2 46 2 25 3 57 0 26 4 43 6 59 28 5 36 57 30 7 7 55 32 6 31 53 33 5 50 10 24 11 14 pop. 1 26 2 40 2 53 5 3 8. Hiidi diih skiisava Jezuša. Mataj IV. 1 —11. Nedela -'ondelek 27 Tork 28 Sreda k _ Leander, p. -j- Roman,ap.Kvatre -j-j- postna. argeta. Aleksand. -j- 6 52!5 34 50 36 48: 37 46! 39 7 5 16 11 7 19! 7 17 7 33 8 24 7 46 i 9 29 Spremeni meseca: Qj Pun 7-ga ob 4 v. 28 m. v noči. C:Zadnji krajec 15-ga ob 2 v. 53 m. po polnoči. © Mlad 21-ga ob 7 v. 9 m. večer. Ql Prvi krajec 28-ga ob5 v. 43 m. pop. Vremen po Herscheli: Prvo polovico sneg i veter, 21-ga dež ino sneg, 23-ga sneg i vetrovje. Den Z a p i s n i k '. : Ci% /v^.^rS^'"-;1 \ :-v' Dohodki lcor! fiT ./, ;¦•..¦-¦,:.;¦- ,; Pravilo staroga kmeta za februar: Topla Svečnica - Mrzla Svečnica Matjaš, či ne najde leda, Sneg, mraz prinese, Oba odžene. e Ga napravi, telko gleda. Marc 31 dnevov ma. Mali traven. 1-gaje den 11 v. dugi, do konca meseca zraste 1 v. 47 m. Sunce stopi v zna-menje ovna flfsp dne 21-ga ob 5 v. 37 večer. — Začetek sprotoletja. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Den Četrtek Petek Sobota Dnevnik svetnikov Albin, p. -j- Simplicij, papa. -j-j-Kunigunda, cas. -j-_ (D hod Sunca Sunca izhod i zahod v. m. v. m. 6 44 5 41 42 43 4Q 45 Meseca i Meseca izhod zahod v. m. v. m. 8 1 ;10 37 8 19 11 46 8 42 : predp 9. Vzeo je Jezuš s sebom Petra i Janoša i Jakoba i preobrazo se je. Mataj XVIII. 1—9. 4 Nedela 5 Pondelek 6 Tork 7 Sreda 8 Četrtek 9 Petek 10 Sobota II. postna. Euzebij, m. -j- Perpetua i Felic. m.-j-Tomaž Akvit. c. vuč.j-Janoš od Boga. ) -j-Franciška Rimska.-|-j-40 mantrnikov. -j-^ M 6 38 5 46 9 11 12 56 36 48 9 38 2 3 34 49 10 40 3 5 32 51 11 44 3 59 30 52 pop. 4 41 28 54 2 25 5 14 26 55 3 51 5 40 10. Jezuš izžene vraga iz nemoga. Luk. XI. 14—28. 11 12 Nedeia Pondelek 13 Tork 14J Sreda 15j Četrtek 16 Petek 17 Sobota III. postna. Gregor, papa. Rozina, dovica. Matilda, kralica. Longin, m. Heribert, p. C Gertrud, dev. t 1 T M i T 4š J.J-i i «f «f 1 ! t 6 24 5 57 22 59 20 6 0 18 16 14 12 5 17 6 43 8 9 9 39 11 7 predp 12 33 6 1 6 19 6 38 7 3 7 19 7 45 8 20 11. Jezuš nahrani pet jezero moškov. Jan. VI. 1 — 16. 18 Nedela 19 Pondelek 20 Tork 21 Sreda 22 Četrtek 23 Petek 24 Sobota IV. postna. Jožef, hranitel Jez. -}- Niketas, p. -j- Benedik, apat. -J- Katarina, dov. -j-Viktorijan, m. @>f| Gabriel, arkangel. -j- & 6 10 6 7 1 48 8 8 2 52 6 10 3 38 4 12 4 11 2 13 4 37 0 14 4 57 5 58 16 5 14 9 1 10 8 11 16 pop. 1 43 2 54 4 1 12. Pravo je Jezuš vnožini: Što iz vas pokora me zavolo greha? Jan. VIII. 46-59. 251 26 27! 28 29 30 31 :Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota V. postna (Čarna). Emanuel, m. f Janoš Damaski, sp.-i-Janoš Kapistr. sp. f Ciril, p. m. -j- Marija 7 žalosti Q) ff Balbina, dev. f 5 56 6 17 5 27 54 18 5 40 52 20 5 54 50 22 6 10 48 23 6 26 46 24 6 46 44 26 7 12 5 8 6 14 7 19 8 26 9 34 10 44 11 52 Spremeni meseca: ~H~i Pun 8-ga ob 10 v. 58 m. v noči. C Zadnji krajec 16- ga ob 1 v. 33 m. pop. H Mlad 23-ga ob 5 v. 5 m. zajiitra. -y, Prvi krajec 30-ga ^ ob 11 v. 36 m. predpoldne. Vremen po Herscheli: Zaprva lepo, 16-ga sneg ino dež, 23-ga dež ino sneg, 30-ga dež ino mrzlo. Den Z a p i s n i k Dohodki kon fiT Stroški Yor! fil , ; r. ' Pravilo staroga kmeta za marc: V aprili se ovce v ečarno zaprejo, Kakše na den Mantrnikov je vreme, Toplo nam je sprotoletje, Ci marcija one po pasi blejejo. Takše nam štirdeset dnij ne pobegne. Či prav prido goske divje. ;v * Veliki traven 1-ga je den 12 v. 50 m. dugi, do konca meseca zraste 1 v. 37 m. Sunce stopi v zna- menje b i k a /f^ dne 20 ob 5 v. 17 m. večer. ¦ ¦¦¦¦¦ IBBII.......¦¦ Den Dnevnik svetnikov hod. Sunca Sunca izhod zahod v m. v. m. Meseca iMeseca izhod zahod v. m. ! v. m. 13. Kda bi se Jezuš približavao, vnožina je prestiraia obleč na pot Mataj XXI. 1—9. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota VI. postna (cvetna): Franc. Paulanski. -J-Rihard, p. f Izidor, p. Veliki četrtek. Veliki petek. ft tt Velika sobota. © ff <<•>¦< 5 42 6 27 7 47 predp <** 40 28 8 32 12 56 38 29 9 30 1 51 36 31 10 40 2 36 34 33 11 58 3 12 H 32 34 pop. 3 39 30 35 2 44 4 02 14. Jezuš vstane od mrtvih. Marko XVI. 1—7. 9 10 11 12 13| 141 Nedela Pondelek Tork Sreda cetrtek Petek Sbbota Viizem. Goristanenje J. Viizemski pondelek. Ezehijel, prorok. Leo, papa. Julij, papa. Hermenegild, m. f Justin. m f^ * 5 28 6 37 4 7 26 38 5 34 24 39 8 3 22 41 8 32 20 43 10 3 18 44 11 27 16 45 predp 4 22 4 38 4 57 5 18 5 43 6 17 7 00 15. Jezuš se prikaže apostolom pri zapretih dverah. Jan. XX. 19—31 1$ Nedela 16! Pondelek 17l Tork 18 Sreda 19 cetrtek 20 Petek 21 Sobota I. po Viizmi (bela), Lambert, m. Anicet, p. Apolonij, m. Timon, m. Teodor, sp. f Anzelm, p. @ 5 44 6 46 12 37 7 56 12 48 1 33 ! 9 4 10 49 2 13 ! 10 18 9 51 2 42 11 32 7 52 3 2 l P0p. 5 54 3 20 1 53 3 55 3 36 ! 2 59 16. Jaz sam dober pastir. Jan. X. 11—16. 21 Nedela 23| Pondelek 24! Tork 25 Sreda 26 četrtek 27; Petek 28 Sobota II. po Viizmi. Adalbert, p. Jurij, m. Marko. Varstvo sv. Jožefa. Kletus, papa. Peregrin, diihovnik.f Pavel od Križa, sp. 5 1 ! 6 57 4 59 i 58 58 7 0 A 56 i 1 Lk 54 2 >«> 53 4 51! 6 49 3 17 33 52 26 48 4 10 16 25 8 34 9 43 10 48 17. EdnG malo i že me ne te vidili. vaša se obrne na radost. 2^ Nedela 30' Pondelek Vi te se žalostili, nego žalost Jan. XVI. 17-22. III. po Vuzmi. q^|4 49 7 Katarina Sijenska. | $ap \ 48 6 30 111 46 7 25 I predp Spremeni meseca: ::L, Pun 7-ga ob 2 v. 48 m. pop. C Zadnji krajec 14- ga ob 9 v. 12 m. večer. © Mlad 21-ga ob3v. 11 rn. pop. 3 Prvi krajec 29-ga ob 6 v. 22 m. zajiitra. Vremen po Herscheli: Zaprva mrzlo, 14-ga lepo, 21-ga dež ino mrzlo, 29-ga spre-menljivo. Den Z a p i s n i k Dohodki Stroški ... '|kor..j fi-1. iiJcor, i _fil. Pravilo staroga kmeta za april: Siihša v aprili Škodi rastlini. A vlažen april De sada obil. April slene ne trpi, Či ednok že v njem grmi. 31 dnevov ma. Risalšček. l-ga je den 14 v. 31 m. dugi; do konca meseca zraste 1 v. 15 m. Sunce stopi v zna- menje dvojčeti 'H1 dne 21 ob 4 v. f>9 m. pop. Den 1! Tork 2; Sreda 3' Četrtek 4| Petek 51 Sobota Dnevnik svetnikov Filip i Jakob apoštol. Athanazius, p. Najdenje sv. Križa. Florijan, m. f Pius V., papa. 3 hod SuncaiSunca izhod : zahod v. m. | v. m. 4"46 44 42 41 40 10 11 12 13 14 Meseca Meseca izhod ' zahod v. m. v. m. 8 28 9 43 11 1 pop. 1 42 12 34 12 42 4 2 24 18. Jezuš obeča vučenikom Diiha Svetoga. Jan. XVI. 5 — 14. 6 Nedela IV. po Viizmi. •« 4 38 7 Pondelek Stanislav, p. m. ^ -^ 36: 8 Tork Prikazen Mihaela nad. 4s 34 9 Sreda Gregor Naz., p. «f 33, 10 Četrtek Antonin, p. 32 11 Petek Mamert, p. f 30 12 Sobota Pankrac, m. 28 i 17 18 20 22 23 24 19. Či kaj prosili bodete Očo v mojem Imeni, Jan. XVI. 23-30. 5 20 57 28 8 56 10 16 ll_20j da vam. 42 00 19 42 11 49 40 13| Nedela 14! Pondelek 15; Tork 16| Sreda 17| Nedela 181 Petek 19! Sobota V. po Viizmi. Bonifac, m. ^ Janoš de la Salle, sp. \'c "5 JanošNep., Ubaldp. V nebo zastopi. Jez. Venanc, m. f Pudenciana, dev. 4 27 7 25 predp 26 27 12 6 25 28 12 41 24 29 1 6 23 30 1 26 22 31 1 41 21 33 1 55 6 45 7 59 9 16 10 31 11 42 pop. 1 55 20. Kda pride Oveselitel., on bode svedočo od mene. Jan. XV. 26. 201 Nedelif 2l! Pondelek 22' Tork 23; Sreda 241 četrtek 25! Petek 26! Sobota VI. po Viizmi. Valens, m. Julija, dev. Deziderij, p. m. Marija pom. kršč. Vrban, papa. Filip Nez., sp. t I 4 19|7 34 18' 35 17; 36 16 15 14 13 37 38 39 41 2 9 2 23 2 39 2 57 3 20 3 50 4 29 3 1 4 7 5 14 6 23 7 33 8 40 9 40 21. Jezuš guči od Duha Svetoga i lubezni. Jan. XVI. 23—31. Necfela R 21 2^ Pondelek 29; Tork 30| Sreda 311 četrtek isali. Prišestje Diiha Risalski pondelek. Magdalena Pac. d. 3 Najd.Št.d. roke.Kvatrett Petronila, dev. 1+ 12 | 7 11! 11: 10 9, 42 43 44 45 46 5 19 L10 32 6 22 II 12 7 34 11 43 8 50 predp 10 9 12 00 Spremeni meseca: :0 Pun 7-ga ob 3 v. 43 m. v noči. C Zadnji krajec 14- ga ob 2 v. 47 m. v noči. ® Mlad21-gaob 1 v. 46 rn. v noči. 3 Prvi krajec 29-ga ob 33 m. po pol- noči. Vremen po Herscheli: 7-ga dež, 14-ga dež, 21-ga lepo, 21-ga lepo. Den Z a p i s n i k ¦/¦ •/ Dohodki kor. fil. Stroški kor7~liL Pravilo staroga kmeta za maj: Slan'ča v začetki meseca maja Dnevi Servac, Por.grac, Bonifac'ja lepi Za vol mraza boj boječi, Zoritvi sada jako nagaja. Sladkim vinčekom nam napunijo kleti. Komaj Vrban pride z peči. Junij 30 dnevov ma. Ivanšček. l-ga je den 15 v. 48 m. dugi, do 22-ga zraste 17 m., potom se skrči do konca 4 m. 22-ga ob 1 v. 15 m. v nočizačetek leta.Najdugši den, najkračiša noč. Sunce stopi v zna- menje raka HSL dne 22-ga. Den T" Pefek 2 Sobota Dnevnik svetnikov Pamfil, m. ff Maria Ana, dev. f 0) hod Sunca Sunca izhod zahod v m. v. m. 4 8 7 47 7 48 Meseca Meseca izhod zahod v. in. v. m. 11 27 pop. 12 29 12 47 22. Idoči včite se narode krščavajoči nje v Imeni Oče i Sina i -20. Duha svetoga. Mat. XXVIII. 18 3! Nedela 4i Pondelek 5; Tork • 6i Sreda 7| četrtek 8 Petek 9 Sobota I. Sv. Trojica.Trojstvo. Kvirin, p. Bonifac, p. . © Norbert, p. - Telovo. Medard, p. f Primus, m. 4 7 7 49 6 50 5 51 51 51 52 53 7 30 4 56 6 24 7 48 9 1 9 56 4 22 43 8 2 41 3 25 4 24 23. Niki človek je pripravo veliko večerjo. Luk. XIV. 16—24. 10! Nedela 11 12 Pondelek Tork 13 Sreda 14 četrtek 15 Petek 16, Sobota II. po Risalih. Barnabaš, apoštol. Flora, dev. L Anton padovanski, Sp. Bazil, p. Srce Jez. Ost. sv. Martina Franc Regiški, sp. f 4 7 3 3 3 3 3 3 54 55 56 56 57 57 58 10 37 11 6 11 28 11 46 predp 12 2 12 16 24. Prilika od zgiibljene ovce. Luk. XV. 1 — 10. 17| Nedela 18 Pondelek 19 Tork 20 Sreda 21 Četrtek 22 Petek 23 Sobota III. po Risalih. Marko i Marcelijan m. Juliana Falk. dev. (g) Florentina, dev. Aloizij, sp. g* . : Paulin, p. Edeltruda, dev. 3 7 58 12 30 3 59 12 44 3 59 1 1 3 8 0 1 22 3 0 1 49 3 0 2 25 3 0 3 3 5 35 6 54 8 12 9 27 10 36 11 44 pop. 1 54 3 2 4 10 5 20 6 28 7 32 8 28 25. Pravo je Jezuš Petri: Pelaj na globočino i prestrite mreže na lovlenje. Luk. V. 1 —11. \ ¦¦-•..- /\ 24! Nedela 25 Pondelek 26 Tork 27: Sreda 28 četrtek 29 Petek 39 Sobota IV. po RIsaTHi. Vilmoš, apat. Janoš i Pavel, m. Ladislav, kral. 3 Leon, papa. t Peter i Pavel, apost. Spomin sv. Pavla. 4 3 4 4 4 5 5 6 4 14 9 12 5 22 9 49 6 39 10 12 7 58 10 34 9 16 10 52 10 35 11 9 11 54 11 27 Spremeni meseca: ) Pun 5-ga ob 2 v. 6 m. pop. CZadnji krajec 12-ga ob 7 v. 38 m. za- jiitra. © Mlad 19-ga ob 2 v. 2 m. pop. ~Y) Prvi krajec 27-ga ob 5 v. 8 m. večer. Vremen po Herscheli: Prvo polovico spre-menljivo, 19-ga spre-menljivo, 27-ga lepo. Den Z a p i s n i k \ - | Dohodki kor. ! fil. Stroški kor. fil Pravilo staroga kmeta za junij: Štirideset dnij se nebo skuzi. Vidove megle se žito boji, Sloven veli: ka Petrov dež Či na Medaravo ž njega rosi. Ci Miirčar jo vidi, že v žetvi dvoji. Za lagev i gisker je meč. Jakopešček. Mali srpan. 1-ga je den 16 v. 1 m. dugi, do konca meseca se skrči 55 m. Sunce stopi v zna- menje oroslana 9i 58 rh 10: 57 pop. 2 38 4 3 5 27 6 43 7 45 8 31 11 46 predp 12 8 12 37 1 15 2 7 3 14 81 9! lOj 11 12! 13; \4 28, 15T 16i 17 18 19 20 21 Milo mi je nad vnožinov... že tri dni trpijo i ne majo, ka bi ________________jeli. Marko VIIL 1-9^_____ ____ VI. po Risalih. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Anatolia, dev. Amalia, dev. Pius, papa. Janoš Gualb., sp. Anaklet, papa. Bunaventura, p. f sh 11 11 12 13 14 15 16 57 57 56 55 55 54 54 9 5 9 29 9 50 10 7 10 21 4 30 5 48 7 6 8 18 9 27 10 35 10 36 10 49 11 41 Varte se od krivih prorokov... Je-Ii berejo z trnja grozdje? Mataj VIII. 18-21. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota VII. po Risalih. Karmelska D. Marija. Andraš i Benedek. Friderik, p. VincePaulanski sp.© Marjeta, dev. Eliapr.f Olga, dev. 4 17 18 >¦«> 19 trf 20 trf 21 irf 22 A 23 53 53 52 50 49 48 47 11 5 11 24 11 49 predp 12 21 1 9 1 58 pop. 1 55 3 3 4 13 5 19 6 18 7 7 29. Bio je niki bogat, meo špana i te je bio obtoženi. Luk. XVI. 22; Nedela 23 Pondelek 24 Tork 25 Sreda 26! četrtek 27 Petek 28; Sobota 30. Jez*iš se VHI. po Risali Apolinar, p. m. Bl. Kunigunda, d. Jakab, apoštol. Ana, Mati Preč. D. M. Pantaleon, m. Q) f Inocencij, papa. je jokao nad Jeruzalemom. Pridejo dnevi na tebe. Luk. XIX. 41—47. 4 24' 25| w 27! 28 W 29; 30, 32 1 45 44 43 42 40 39 3 5 4 21 5 42 7 3 8 23 9 43 11 4 _l--9._ 7 45 8 15 8 40 8 59 9 17 9 34 9 52 29i Nedela 30| Pondelek 31- Tork IX. po' Risalih. Julita, Abdon, m. Ignacij Lo]olanski,sp. «f 4 33 7 38 pop. ( 10 13 «f 34 37 1 49 i 10 38 «f 35 36 3 13 i 11 13 Spremeni meseca: i>rL Pun 4-ga ob 11 v. 40 m. v noči. C Zadnji krajec 11- ga ob 1 v. 11 m. pop. © Mlad 19-ga ob 4 v. 1 m. v noči. ^ Prvi krajjec 27-ga ob 7 v. 40 m. za- jiitra. Vremen po Herscheli: Prva polovica lepa, 19-ga dež, 27-ga spre-menljivo. Den Z a p i s n i k Dohodki kor~ fiT7 Stroški icorTliL Pravilo staroga kmeta za julij: Sprne Marije dež mokre nam da v roke Ovsene, psenične, ržene kope. Jakob ci je lepi Mrzli bodo svetki, v.LtomaJ*-isemiydem OdBogajedankakvsakidrugiden ElijaŠov den či li grmi vu njem Mešnjek. l-ga je den 15 v. 3 m. dugi, do konca meseca se skrči 1 v. 34 m. Sunce stopi v zna-menje device & dne 23-ga ob 6 v. 54 m. večer. — Konec pesjih dni. Den 1 Sreda 2 četrtek 3 Petek 4 Sobota Dnevnik svetnikov Verige Petra apošt. Alfonz Liguorski, p. Najdenje sv. Stev.M.7^ f Dominik, sp. hod Sunca Sunca izhod zahod v. m. v. m. 4 37 7 33 39 31 40 30 42 29 Meseca Meseca izhod zahod v. m. > v. m. __ i 5 36 predp 6 27 12 58 7 5 2 10 7 32 3 28 31. Dva človeka sta gori šla v cerkev, da bi molila. Luk. XVIII. 9— 14. 5 Nedela 6 Pondelek 7 Tork 8 Sreda 9 Četrtek 10 Petek 11 Sobota X. po Risdlih. Spreobrazenje Gosp. Donat, p. m. Cirjak, m. Roman, m. . L Lovrenc, m. f Žužana, dev. 4 43 7 27 44 25 46 24 46 24 47 48 49 22 20 19 7 53 8 11 8 25 8 25 8 40 8 55 4 45 6 00 7 11 7 11 8 20 9 26 9 10 10 33 32. Jezuš ozdravi gliihonemoga. Marko VII. 31—37. 12iNedela 13 Pondelek 14 Tork 15 Sreda 16 četrtek 17 Petek 18 Sobota XI. po Rfsalih. Hipolit i Kasijan, m. Euzeb, diihovnik.tf Velike Meša. V. D. M. Joakim, Rok, sp. Liberat, m. @ f Jelena, casarica. ,4 4 50 7 17 52 16 53 14 54 12 56 57 58 11 9 7 9 28 9 49 10 18 10 55 11 44 predp 12 46 11 41 pop. 1 58 3 4 4 6 5 00 5 42 33. Niki človek je spadno med razbojnike, ki na pol živoga ostavivši ga, odišli so. Luk. X. 23—37. 19 Nedela 20 Pondelek 21 Tork 22 Sreda 23 Četrtek 24 Petek 25 Sobota ^OT po Risamr Števan, vogrski kral. Ivana Franciška, dov. Timotej, m. Filip Benitski, sp. Bertalan, apoštol. f Ludovik, kral. Q> 6 6 59 57 55 1 57 3 18 4 40 6 2 7 25 8 47 10 11 6 15 6 41 3 22 40 58 7 7 7 7 8 17 34. Jezuš ozdravi človeka bodočega vu vodenom betegi. Luk. XIV. 1-11. 26Nedela 27 Pondelek 28 Tork 29- Sreda 30 četrtek 31 Petek XIT1. po Risalih. Jožef kalazanski, sp. Augustin, piišpek. Glavosek sv. Ivana. Roza Limaska, dev. Rajmund, sp. Izabela, d. f *¦¦¦ rh 5 10 6 53 11 51 12 49 14 15 16 47 45 43 11 36 pop. 2 21 3 31 4 26 5 5 8 42 9 14 9 56 10 51 11 58 predp Spremeni meseca: % Pun 3-ga ob 6 v. 10 m. zajiitra. C Zadnji krajec 9-ga ob 8 v. 56 m. večer. © Mlad 17-ga ob 7 v. 21 m. večer. 3 Prvi krajec 25-ga ob 8 v. 8 m. večer. Vremen po Herscheli: Celi mesec spre-menljivo. Den Z a p i s n i k Dohodki Stroški kor. fil. kor. ; fil. \ Pravilo staroga kmeta za august: Lovrenc deževen nam vino sladi: Kakši je Lovrenc-Brtalanov den, Velka Meša lepa i vroča, Lepa hajdina moč po njem dobi! Takša po navadi bo nam jesen. Ti si za vince moč i sladkoča. Lovrenc v vodo kamen vrže, Nejdi v njo, huš! mrzla je že! September 30 dnevov ma. Mihalšček. Kimovec. 1-ga je den 13 v. 25 m. dugi; do konca se skrči 1 v. 38 m. Sunce stopi v zna-menje vage r^ dne 23. ob 4 v. 10 m. popoldne. Začetek jeseni. Noč i den ednako dusa. Sunca Sunca izhod zahod v. m. v. m. Meseca Meseca izliod zahod v. m v. m. 1| Sobota I Egid, apat. 9) I ^ 15 18 6 4TO 35 : 1 13 35. Nišče ne more dvema gospodoma služiti. Mataj VI. 24—33. 2j Nedela 3: Pondelek 4 Tork 5 Sreda 6 četrtek 7\ Petek 8 Sobota XIV. po Risalih. Mansvet, p. Rozalija, devica. Viktorin, p. Zakariaš, prorok. Košički mantrniki. f Mala Meša. Ro]stvoM3 & 5 20 6 37 22 35 23 33 24 26 27 28 31 29 27 6 17 6 33 6 47 7 1 7 16 7 32 3 44 4 56 6 6 7 12 8 19 9 26 ___________________________ _ _ 251 7 53 10 35 36. Jezuš od mrtvih obiidi Naimskoga mladenca. Luk. VII. 11 —16. 9 Nedela 10 Pondelek 11! Tork 12| Sreda 13| četrtek 14; Petek 15 Sobota XV. po Risalih. Mikloš Toiedanski sp. Prot i Hijacint, m. Ime Marije, Guidon. Amat, piišpek. Povišanje sv. Križa. Nikomed, m. f ,4 5 30;6 23 31 21 32 19 34 35 /W| 38 17 15 13 11 8 18 8 51 9 33 10 29 11 35 predp 12 50 11 43 pop. 1 52 2 49 3 35 4 12 4 40 37. Jezuš ozdravi človeka vu vodenom betegi. Luk. XIV. 1—11. 161 Nedela 17' Pondelek 18 Tork 19; Sreda 20! Četrtek 21: ' Petek 22; Sobota XVI. po Risalih. @ Lambert, p. Jožef Kupertski, sp. Januarij, m.kvatrejf Euslak, m.; Mataj, apoštol. tt Tomaš Villanovski, pt 5 39 6 40 42 43 44 $# 46 5 47 9 7 5 3 1 59 57 10 32 56 5 3 5 23 5 43 6 20 6 1 6 20 6 44 10 42 7 13 45 13 38. Liibi Gospodnoga Boga... Driiga zapoved je spodobna: Liibi bližnjega, kak samoga sebe. Mataj XXII. 34—36. " "xvnrp^ RišaiTiT: 23 Nedela 24 Pondelek 25 Tork 26 Sreda 27 Četrtek 28 Petek 29 Sobota Bl.D. Mar. reš. vl.3 Gerard, p. m. Ciprijan, m. Kozma i Domjan, m. Venceslav, kral. f Mihael, arkangel. co 48 46 44 42 pop. 7 53 1 23 8 46 2 22 9 49 3 7 11 3 3 40 predp 4 4 12 18 4 24 ! 1 33 39. Videvši Jezuš hjihovu vero, pravo je z žlakom vdarjenomi: Viipaj se sinek, odpiiščajo se grehi tvoji. Mataj IX. 1—8. 307Nede!a~~pCVlll. po Kisalih. ^) j c^ J5"58""5~40l~~4~40 , 1 39 c Spremeni meseca: /) Pun 1 -ga ob 1 v. 28 m. popoldne. Zadnji krajec 8 ga ob 8 v. 5 tn. za- jiitra. § Mlad 16-ga ob 11 v. 27 m. pred- poldne. 3) Prvi krajec 24-ga ob 6 v. 41 m. za- jiitra. W Pun 30-ga ob 9 v. 31 m. večer. Vremen po Herscheli: Zaprva dež,8-ga spre-menljivo, 16-ga dos-ta dežja, 24-ga spre-menljivo, 30-ga spre-menljivo. Den Z a p i s n i k Dohodki Stroški kor. fil. kor. j fil. Pravilo staroga kmeta za szeptember: Kakše je vremen na den Male meše Či na Mihalovo sever vleče, Takše nam trideset dnih ne odteče ! Veliko zimo i sneg prinese. Oktober . 31 dnevov ma. I i ^\ SuncaSunca Meseca Meseca Den Dnevnik svetnikov /K izhod zahod izhod zahod nod v. m. i v. m. v. m, v. m. TnPonHel^^^emigiusrT"^^™"^'^^5^ ~3~55 3~~45 2 Tork Angeli čuv. & 1 36 5 9 5 3 3 Sreda Kandid, m. ,<-& 2 34 5 23 6 8 4 četrtek Ferenc Asiški, sp. & 41 32 5 39 7 14 5 Petek Placid in tivariši,m. f 6k 5! 30 5 53 8 22 6t Sobotd^_^ninon^sp._________&_ 6\ 28 6 21 9 30 40. Prilika od kraleskoga gostiivanja. Mataj XXII. 1 — 14. T~N~e"dela XIX. poRis. Sv.čisla. & 6 85 26 6 51 I 10" 38 8 Pondelek Brigifa, dov. ~ 101 24 7 30 11 42 •9 Tork Dionizij, d. m. :L 11 22 8 19 pop. 10 Sreda FerencBoržijanski.sp. o# 12 20 9 20 1 29 11 četrtek Placidia, d. *& 14 18 10 20 2 8 12 Petek Maksimilijan, p. f arf 15 16 11 45 2 40 13 Sobota Kolmari, Edvard, kr. jtf____17___14 predp__3__5 41. Jezuš ozdravi sina kraljevskoga človeka. Jan. IV. 45—59. 14 Nedela XX. po Ris. V. Gospa. W 6 18 j 5 T^~T~ 5 3~26 15 Pondelek Terezija, dev. ^ 19 10 2 25 3 44 16 Tork Gal, apat. HL 21 9 3 37 , 4 3 17| Sreda Hedvika, kralica. •*L 23 7 5 11! 4 22 18 Četrtek Lukač, evangelist. ^f 24 5 6 40 4 44 19 Petek Peteriz Alkant.sp. f «f ' 251 3 8 9 5 11 20! Sobota Vendelin, sp.___*# 271 1 9 401 5 47 42. Prilika od krala, ki je račun meo s slugi svojimi. Mataj XVIII. 23-35. 21 Nedela XXI. poRisalilL '%*r 6 29 | 4~:WW~4~ "6~35~ 22 Pondelek Kordula, dev. ^ 30 58 pop. , 7 38 23 Tork Severin, p. $ sh 32! 56 1 5 8 50 24 Sreda Maurus, p. rh 33: 54 1 41 10 8 25 četrtek Margarita Alac, dev. "r^ 35 52 2 8 11 24 26 Petek Demetrij, m. f HjL 371 51 2 29 po p 27; Sobota Sabina, mantrnica^ ^>e 39: 49 2 47 \ 12 37 43. Dajte casari, ka je casarovo. Mataj XXII. 15-21. 28 i Nedela XXII. po ^Risalih^ &~~6 40 rT"47 3~2~ 1 45" 29| Pondelek Narcis, p. ^r 41 46 3 16 2 52 30; Tork Klaudij, m. :% *L 42 \ 44 3 31 3 59 31 i Sreda Lucila, dev. Vuk, p. f nf 43 43 3 40 3 64 Spremeni meseca: 3 Zadnji krajec 7-ga ob 11 v. 14 m. v noči. © Mlad 16-ga ob 3 v. 41 m. v noči. 3 Prvi krajec 23-ga ob3 v. 37 m. pop. .-L) Pun 30-ga ob 7 v. 19 m. zajiitra. Vremen po Herscheli: Prva polovica lepa, 16-ga dež, 23-ga dež, 30. spremenljivo. Vsesvišček. Vinotok. 1-ga je den 11 v. 43 m. dugi; do konca meseca se skrči 1 v. 42 m. Sunce stopi v zna- menje škorpijona ^JG dne 24-ga ob 44 m. po polnoči. Den Z a p 1 s n i k Dohodki ~koi\ filT StroŠki "koiTTliL Pravilo staroga kmeta za oktober Moker Dioniz mokro zimo da, Gallus či je suhi, lepo leto da. November 30 dnevov ma. ¦¦¦¦¦¦¦OEiiai Andrešček. 1-ga je den 9 v. 57 m. dugi; do konca meseca se skrči 1 v. 16 m. Sunce stopi v zna- menje strelca $' dne 22. ob 9. v. v noči. Den Dnevnik svetnikov Vsesvecovo. Den vseh vernih diiš.f Ida, kraljica. 3 hod & Sunca Sunca izhod zahod v. m. v. m. 6 43 45 47 4 42 41 39 Meseca Meseca izhod zahod v. m. v. m. 3 47 ! 5 5 4 4 6 13 4 26 7 21 44. Jezuš ozdravi Jairusovo hčer. Mataj IX. 18—26. 4 Nedela 5 Pondelek 61 Tork 7! Sreda Četrtek Petek 10; Sobota XXIII. po Risalih Imre vojvoda(Mirko.) Sv. ostank. vpiišp. (Q Engelbert, p. Gottfrid p. (Bogomir). Teodor (Božidar). f Andraš Avel., sp. M 6 50 4 36 51 35 531 34 55 56 57 59 32 31 29 28 5 30 6 26 7 13 8 18 9 30 10 46 predp 9 33 10 34 11 25 pop. 12 41 1 6 1 27 45. Od človeka, ki je posejao dobro semen v svojo njivo. Mataj XIII. 24-30. 111 Nedela 12 Pondelek 13 Tork 14| Sreda 15 četrtek 16| Petek 17 Sobota XXIV. po Risalih. Martin, papa. Stanislav Kostka, sp. Josafat, m. (g) Leopold sp., Gertrud. Edmund, p. f ^regor^p._________ 7 0 4 27 26 25 24 23 8 21 9, 20 12 3 20 40 4 33 3 46 4 2 23 2 43 7 38 8 32 4 22 46. Spodobno je kraljestvo nebesko muštarskomi zrni... kvasi. Mataj XIII. 31-35. 18 19 20 21 Nedela Pondelek Tork Sreda 22: Četrtek 231 Petek 24i Sobota XXV. po Risalih. Elizabeta, kralica. Feliks Val., sp. Darov. D. Marije.3 Cecilicf, devica. Klemen, papa, m. f Janoš od Križa, sp. 7 10 12 sh 14 15 16 H§€ 18 & 19 18 17 16 15 14 14 9 51 10 52 11 38 pop. 12 33 12 52 1 9 5 19 6 29 7 48 9 8 12 24 11 36 predp 47. Od riišenja Jeruzalema i od slednje sodbe. Mataj XXIV. 15—35. 25 26 27 28 29 30 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek XXVI. po Risalih Konrad, p. Virgil, p. Jakob iz Marke. _;} Saturnin, m. Andrej, apoštol. f 7 21 '4 13 1 22 12 1 •/* 'ŠJk 24 11 1 A' 25 11 2 sk 26 11 2 •*< 27 11 2 23 37 53 10 31 12 45 1 51 2 55 4 2 5 10 40 6 3 Spremeni mesecat 3 Zadnji krajec 6-ga ob 6 v. 4m.večer. @ Mlad 14-ga ob 7 v. 28 m. večer. 3 Prvi krajec 21-ga ob 11 v. 28 m. v noči. ® Pun 28-ga ob 7 v. 41 m. večer. Vremen po Herscheli: Zaprva dež, 14-ga ino sneg, 21-ga lepo^ 28-ga sneg ino dež. Den Z a p i s n i k Dohodki "kor. fil. Stroški kor. i fil. Pravilo staroga kmeta za november: Mraz Vsehsvecov to pomeni, Či je Martin lepi, velko da zimo, Ka Martina den bo lepi, Či je megleni, slabo dobimo. Božič. Prosinec. 1-ga je den 8 v. 40 m. dugi, do 22-ga potorn zraste do konca meseca 5 m. Sunce stopi v zna-menje k o z 1 a v^t dne22obl0v46 m. Začetek zime. Naj kračiši den, naj-dugša noč. 16 17 18 Den Dnevnik svetnikov hod Sunca,' Sunca izhod zahod v m. v. m. Meseca Meseca izhod | zahod v. m. v. m. 1! Sobota | Eligij, p. 11 !¦ |7 2714 10j 2 56 i 6 19 48. Od slednje sodbe. Luk. XXI. 25-33. 2 Nedela 3 Pondelek 4i Tork 5j Sreda 6j četrtek Petek Sobota I. Adventna. Ferenc ksaverski, sp. Barbara, dev. m. Saba, apat. -;¦•(L Mikloš, piišpek. Ambrozij, p. -j--,-Brez greha p. D. M. 7 29 4 9 30 8 31 8 ,#>?* 32 7 33 7 35 7 w 36 7 4 13 5 7 6 11 7 21 8 27 9 21 10 6 10 42 8 35 11 10 9 49 | 11 32 10 8!11 52 49. Ivan Krstitel vu vozi. Mataj XI. 2—10. 9 Nedela !.I. Adventna. 10 Pondelek Melkiadeš, papa. 11 Tork Damaz, papa. 12 Sreda Sinezij, m. 13 Četrtek Lucija, dev. 14 Petek Nikazij, p. © 15 Sobota Kristina , dev. 7 37 4 37 39 40 41 i 42 43 predp 12 21 1 40 3 2 4 30 5 58 7 21 pop. 12 26 12 44 1 5 1 31 2 7 2 58 50. Poslali so židovje k Ivani: Ti što si. Jan. I. 10—28. Nedela Pondelek Tork 19 Sreda 20 četrtek 211 Petek 22| Sobota III. Adventna. Lazar, p. Gracijan, p. Nemezij,m.kvatreft Ammon i Teofil. Tomaž, ap. Zenon, m. D tt Lk 7 44 4 8 45 8 45 8 46 9 47; 9 47! 9 48; 10 8 33 9 27 10 0 4 2 5 20 6 43 10 33 ! 8 3 10 55 9 18 11 18 10 29 11 27 ; 11 38 51. Veli Ivan: Pripravlajte pot Gospodnovo, poravnajte steze njegove. Luk. III. 1—6. 23 24 25 26 27 28 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek 29 Sobota IV. Adventna. Adam i Eva. -j-j- Bozič. RojstvoJez.Kr. Mevan, prvi mantrnik. Janoš, apoštol. Drobna deca. Tomaž, p. m. f 7 48 4 11 48 49 49 49 49 50 11 11 13 13 14 15 11 43 predp 11 58 12 45 pop. 12 34 12 58 1 29 2 9 1 51 2 56 4 4 5 18 6 15 52. Ovo, položeni je ete na opadenje i na goristanenje. Luk. II. 33—40. 30 31 Nedela pred Nov. !., David kralj Pondelek | Silvester, papa. 7 50,4 16 501 17 3 00 | 7 11 3 30 i 8 00 Spremeni meseca: C Zadnji krajec 6-ga ob 3 v. 13 m. pop. © Mlad 14-ga ob 10 v. 17 m. predp. ^ Prvi krajec 21-ga ob6 v. 7m. predp. :/; Pun 28-ga ob 10 v. 51 m. predp. Vremen po Herscheli: Zaprva sneg, 14-ga lepo, 21-ga dež ino sneg, 28-ga mrzlo ino veter. V Pravilo staroga kmeta za december: Deca vervajte prav, ka pravi vam mati: Lucija krati den, Slaba bo letina, malo dobiš, Viizem na peči, či Božič na trati. Je znano vsem liidem! Či je mokroča na sveti Božič. 4 I ' . . i Dohodki Stroški Den Z a p 1 s n 1 k [ __ ^__________ _____________ ___^^ ' | kor. ! fil. j kor. | fjJT~ I. Kvatre: Sprotolešnje: 28. febr., 2., 3. marca. Letne: 30. maja, 1., 2. junija. Jesenske: 19., 21., 22. septembra. Zimske: 19., 21., 22. decembra. II. Vigilski posti: 1. Pred Risalami, 26. maja. 2. Pred Petrovim, 28. jun. 3. Pred Velkov Mešov, 14. aug. 4. Pred Vsisvecovom, 31. okt. 5. Sveti post, 24. dec. * • . III. Drugi posti: 1. Veliki post od pepelnice do viizemske nedele (od 21-ga februara do 7-ga aprila). 2. Adventni post v adventi vsako sredo i petek. 3. V petek je prepovedano meso jesti. IV. Čas viizemske spovedi: V Sombotelskoj piišpekiji se viizemska spoved zvršava od driige postne nedele do Križnoga Četrtka (od 4-ga marca do 17-ga maja.) V. Fašenek: . Fašensko vremen od Treh Kralov do Fašenskoga Torka (od 7. jan. do 20. febr.) trpi, to je 45 dnevov* V. Cerkveni patronje slovenske okrogline: Dolnja Lendava: Sv. Katarina. Bogojina: V nebo idenje našega Gospoda. Beltinci: Sv. Ladislav. Črensovci: Sv. Križ. Dobrovnik: Sv. Jakob. Tiirnišče: Velika Meša. .:>¦¦¦¦: Števanovci: Sv. Števan, apat. -••.-.. • Dolnji Sinik: Ceplena Marija. ... Gornji Sinik: Sv. Ivan Krstitel. Dolence: Sv. Mikloš, piišpek. Tišina: Mala Meša. Gornja Lendava (Grad): Velika Meša. Martjanci: Sv. Martin, piišpek. Sobota: Sv. Mikloš, piišpek. Sv. Jelena: Sv. Jelena. Sv. Jurij: Sv. Jiirij. Nedela: Sv. Trojstvo. Sv. Benedek: Sv. Benedek, apat. Sv. Sebeštjan: Sv. Sebeštjan, mantrnik. Cankova: Sv. Jožef. VII. Potemnenje sunca i meseca: Leta 1917. bodo 4 sunčni i 3 mesečni mraki, izmed šterih se bodo pri nas v sred-njoj Europi vidli H sunčeni mrak dneva 23. januara ino mesečen mrak dneva 4. julija i začetek mesečnoga mraka 8-ga januara. 1. Mesečen mrak dneva 8. januara, začne se ob 6 v. 50 m. zajiitra, konec ob 10 v. 38 m. predpoldnevom. 2. Sunčeni mrak dneva 23. januara, začne se ob 6 v. 43 m. zajiitra i neha ob 10 v. 13 m. predpoldnevom. 3. Mesec se pc.polnoma zmrači dneva 4. julija, začetek ob 8 v. 52 m. večer, mrak je popolen ob 9 v. 50 m. i neha ob 25 m. p*> polnoči. VIII. Letos planeta Jupiter lada. IX. Kakše vremen ino leto se pričakuje: Leto 1917. bode vlažno, mrzlo i nepri-jazno. Sprotoletje bo celo do risalščeka mrzlo ino mokro. Leto iz prva hladno, sledi dosta deža, proti konci celo vroče. Jesen bode celo mokra. Zima mrzla, vnogo snega spadne, proti konci vetrovje. Tak pravi stoletni kalendar, a po resnici nišče ne ve naprej. Cerkveno vladarstvo. Rimski papa: Benedikt XV., Jezuša Krls-tuša zemelski namestnik, nasleditel svetoga Petra, vidna glava matere cerkvi, piišpek varaša Rima, prle Della Chiesa Jakob zvan, se je narodo V Genovi 2. nov. 1. 1854. ;za rimskoga papo zvoljen 3-ga septembra 1. 1914., koroniivan 6. sept. \ " Sombotelski piišpek: Grof Mikešjanos; za sombotelskoga piišpeka postavleni 1-ga novembra 191.1. leta. Narodo se je 27-ga junija leta 1876. >'- RODOPIS AUSTRIJSKE CASARSKE I VOGRSKE KRALJEVSKE RODOVINE. FERENC JOŽEF I. (Karol) austrij-ski casar, apoštoiski kral, rojen v Schonbruni 18-gaaugusta 1830, jepre-vzeo casarstvo 2-ga decembra 1848. j.' Za vogrskoga krala koroniivan 8-ga junija leta 1867. Casarica i kralica: f ELIZABETA, hči vojvoda Maksa Jožefa na Bavars-kom, rojena v Posenhofeni 24-ga de- .... cembra, 1. 1837., umožena 24-ga ap-rila 1854 v Beči; vmrla 10. sept 1898. \ ¦ - • Deca: 1. t- Rudolf, rojen 21. aug. 1858, vmro 20. jan. 1889, oženjeni 10. maj. 1881. z belgijskov princezinjov ŠTEFA- 7 NIJOV, rojenov 21-ga maja 1864. 2. f ŽOFIJA, rojena 5. marca 1855, ' mrla 30. maja 1857. 3. GIZELA, rojena 12. jul. 1856, umožena z bavarskim kraljevičom Leo-poldom 20. apr. 1873. > 4. MARIJA VALERIJA, rojena 22. : apr. 1868, zdana z nadvojvodom Fe-. - renc Salvatorom 31. jul. 1890. ^ Hči Rudolfa: ELIZABETA, rojena 2. septembra ' • 1883, umožena 23-ga januar 1902. s knezom Otonom Windischgraetzom. : Bratje Njihovoga Veličanstva - casara i krala. 1. Najvojvoda t FERDINAND MAK-: SIMILUAN, rojen v Schonbruni 6. jul. 1832, oženjen 26. jul. 1857, s Karo-linov, hčerjov kralja belgijskoga, kak casar Mehikanski je mro 19. jun. 1867,' 2. Najvojvoda t KAROL LUDOVIK, ^ rojen v Schonbruni 30. jul. 1833, mro 19. maj. 1896. Oženjeni 4. nov. 1856. . z Margaretov, hčerjov kralja Ivana Saksonskoga, rojenov 24. maj. 1840, umrlov 15. sept. 1858. Ob drtigim ožen-jeni z Annuncijatov, hčerjov kralja Fer- . dinanda II. Sicilijanskoga, roj. 24.marca 1843, umrlov 4. maj. 1871. Ob tretjim oženjeni 23. jul. 1873 z Marijov Terezi-jov, hčerjov Portugalskega kraljeviča " Don Miguela, roj. 24 aug. 1855. Deca: j FRANC FERDINAND d' Este bivši prestolonaslednik, roj 18. dec. 1863, umrl 28. junija 1914. f OTTO, roj. 21. april 1865, umrl 1. nov. 1906. FER-DINAND, roj. 27. dec. 1868. f MAR-GARETA, rojena 13. maj. 1870, umrla 27. aug. 1902. MARIJA ANUNCIJATA, roj. 31. jul. 1876. ELIZABETA, rojena 7. jul. 1878. 3. Nadvojvoda*LUDOVIKVIKTOR, rojen 15. maj 1842. • Stariši Nj. Veličanstva. t FRANC KAROL, rojen v Beči T\ 7. dec. 1802, umrl 8. marca 1878. — \ Oženjeni 4. nov. 1814. z f ŽOFUOV, ' ! rojenov v Monakovom 27. jan. 1805, i umrlov 28. maj. 1872. ! Krstna imena. P. piišpek, dev. devica, m. mantrnik, sp. spovednik (spoznovalec.) maj 24, august 15, nov. 21, dec 8. Ime Marijino, 12. sept. Mariana, devica niina, april 17. Marko, april 25. Marta, devica, julij 29. Martin, p., nov. 11., papa nov. 12. Martina, d. in., januar 30. Mathilda, kralica, marc 14. Mataj, evangelist, sept. 21. Matjaš, apoštol, februar 24. Medard, p., junij 8. Melania, dovica, januar 31. Metod, p., julij 7. Mihao, arkangei, september 29. Monika, dovica, maj 4. Mikloš, p., december 6. Abraham, patriarka, oktober 9. Adalbert, piišpek, april 23. Adam, december 24. Adela, december 24. Adelheid, februar 5. Adolf, p. (Osnabriick) februarll. Agatha (Geta), devica, februar 5. Agneš (Neža) januar 21. Aleksander (Santior), maj 3. Alfonz, piišpek, august 2. Aloiziuš (Alojz, Lujz), junij 21. Ambrozius, piišpek, december 7, Anastazia, devica, december 25. Andrej (Andraš) ap., nov. 30. Angela, devica, maj 31. Ana, niati Marije, julij 26. Anselm, piišpek, april 21. Anton, piiščavnik, januar 17, pa- dovanski, junij 13. Antonia, mantrnica, april 30. Apollonia, devica, m., februar 9. Augustin, piišpek, august 28. Barbara, devica m., december4. Barnabaš, ap., jutiij 11. Bertalan, apoštol, august 24. Bazilius, januar 14. Beatriks, devica, m., julij 29. Benedek, apat, marc 21. Bernardin, maj 20. Bernard, apat, august 20. Berta, julij 4. Balaž, piišpek, februar 3. Brigita, devica, oktober 8. Cecilia, devica, m., november22. Kristiana, devica, junij 16. Kristina, devica, m., julij 24. •Cirill, piišpek, julij 7. Damjan, mantrnik, september 27. Demetria, devica m., junij 21. Deziderius (Dezso), p.( maj 23. Dioaisia, devica m., maj 15. Dionizius (Denes), p. m., okt. 9. p. (Augsburg), februar 26. Dorainik, august 4. Dominika, devica, maj 13. Donat, piišpek, m., august 7. Dorotea (Dora), dev. m., febr. 6. Edeltrud, januar 23. Edmund (Odon), piišpek, nov. 16. Eduard, kral, oktober 13. Einhilda, marc 28. Eleonora, devica, maj 27. Eliaš, prorok, julij 10. Elizabeta (Eržebeta,Ožebeta,Jal- sabeta), november 19. Emerenciana, devica, januar 23. Emma, devica, april 19. Eugen (Jeno), papa, junij 2. Eugenia, septernber 16. Eva, december 24. Fabjan, papa, m., januar 20. Ferdinand, kral, maj 30. Filip, apoštol, maj 1. Flavia, mantrnica, februar 22. Flora, devica, m., julij 29. Florijan, maj 4. Franciška, devica, marc 9. Franciskus Asiški, oktober4, bor-žijanski, oktober 10, Saleški, januar 29, Ksaverski, dec. 3. Gabriel, marc 24 (18). Genovefa, devica, januar 3. Gerard (Gellert), september 24. Gertrud (Gera), november 15. Gizela, niina, maj 7. Imre (Mirko), november 5. Jurij (Jurka, Gyorgy), april 24. lda, grofica (Toggenburg), nov. 3, grofica (Herzfeld), sept. 4. Ignac lojolanski, julij 31, p. m., februar 1. Ivan Krstitel, junij 24 Janoš Zlatoviistni, januar 27, Ja- noš de la Sella, maj 15, Janoš apoštol, december 27. Jeromos (Hieronim, Oremuš), september 30. Jelena (llona, Lenčika), august 18. Johana, vučenica Kristušova, maj 24. Johana Franciška šantalska, niina, august 21. Jolenta, niina, junij 16. Jožef, hranitel Jezušov, marc 19. Kupertinski, september 18. Jozefa, niina, januar 21. Josefine, devica, marc 12. Ireneus, p. m., junij 28. Irene, devica m., april 4. Juditha, devica, maj 5. Julia, devica m., julij 21. Juliana falkonieriska, niina, junij 13, februar 16. Julius (Gyula), papa, april 12. Karol, piišpek, november 4. Kašpar (Gaspar), kralj, januar 6. Katarina, devica m., november 25, iz Ricci niina, februar 23, iz Siena, april 30. Klara, niina, august 12. Kunigunda, casarica, marc 3. Ladislav, kral, junij 27. Lovrenc, diakon m., august 10. Leon, papa, april 11. Leonhard, piiščavnik, nov. 6. Leopold, vojvoda, november 15. Ludovik (Lajos) kral, august 25. Ludovika (Aloizia), m., januar 31. Lukač, evangelist, oktober 18. Lucija, devica m., december 13. Magdalena, pokornica, julij 22. Margareta (Marjeta) d. m., jul. 20. Maria, jan. 23, sept. 8, aug. 5, februar 2, niarc 25, julij 2. Nothburga, sliižbenica na Tirol-skom, devica, september 13. Oskar, p. (Hamburg), februar 3. Otto, p., junij 30. Pankrac (Pongrac), m., maj 12. Pavel, puščavnik, januar 15, apoštol junij 29. Paulina, marc 14, dev. m , junij 6. Peter, apoštol, junij 29. Petronilla, devica, maj 31. Pius, papa, maj 5. Priska (Piroška), d. m., januar 18. Regina, d. m., september 7. Robert, apat, april 29, junij 7. Rok, sp.. august 15. Roza Limaska, niina, august 30. Rozalia, devica, september 4. Rozalina, dovica, januar 7. Rozina, devica, marc 11. Rudolf, april 17. Šebjan, m., januar 20. Žigmund(Sigismund)kral, maj 1. Šimeon, m , februar 18. Šimon, apoštol, oktober 28. Štanislav Kostka, november 13. Števan, kral, aug. 20, m. dec. 26. Žužana, august 11. Teodor, november 9. Terezia, nuna, oktober 15. Tomaž villanovski, sept. 18,apoš-tol, dec. 21, sp., dec. 29. Urban (Vrban) papa, maj 25. Ursula (Oršola, Orša) d. m., okt.21 Valentin (Balint) m., februar 14. Veronika, d. m., julij 9, z rob- com februar 4. Viktor, papa, julij 28. "* Viktoria, d. m., december 23. Vince, paulanski, julij 19. Vendelin, pastir, oktober 20. Venceslav, kral, september 28. Vilmoš (Viljem), apat, junij 25. Vilma (Viljemina),jan. 10, junij 25. Postni red. Poleg poobiasčenja vogrskim puš-pekom leta 1906. jan. 17. od rimskoga pape danoga je postni red sledeči. II. Ostri postni dnevi, kda se samo ednok do sitosti slobodno naje i se meso ne je, so sledeči: 1. Pepelnica. 2. Trije slednji dnevi velkogatjedna. 3. Vsaki petek posta i adventa. 4. Kvatrni petki. 5. Vigilski posti Dneva Svetoga, Risalov i Velke Meše. II. Polehšani dnevi, kda se slobodno meso vživa, nego večkrat se najesti, je prepovedano: 1. Zvun petka vsaki den v posti. 2. Srede adventne. 3. Vigilski posti pred Petrovim i Vselmi svetci. 4. Kvatrne srede i sobote. Poleg toga pooblasčenja se trpi, da svecki verni pri večerji meso vživajo, naj se samo do sitosti ne najejo. III. Dnevi, kda se slobodno večkrat do sitosti naje, nego meso vživati, je , ne slobodno: ¦' Vsaki petek v leti. - • ¦ IV. Zvilnredno dopiiščenje se da cid mesnoga jela: 1. Na celo pušpekijo, či proščenje, : kakši svetek ali sejmnje na post spadne. 2. Za posebne vesnice, či proščenje, kakši svetek ali sejmnje na post spadne. 3. Za zasebne osebe: ...'"• ¦ A) Vsaki postni den — zviin pepel-nice, treh slednjih dnevov velkoga tjed-na, vigilskih postov pred božičom i risa- - lami — so rešeni od postne zapovedi: a) delavci v fabrikah i rudah, b) vsi oni svecki liidje, ki svojega stola nemajo i celo leto v oštariji jejo ali jestvino si iz oštarije dajo pri-nesti, či bi postno hrano na lehkoma ne dobili. B) Od vsakšega posta — zvtin ve-likoga petka — rešeni: a) službeni na železnici i na ladjah, b) vsi oni potniki, ki v železniških oštarijah ali na ladji morejo jesti, c) vsi oni, ki za vrastva volo so na kopališči, d) vsi oni, ki pri takšoj hiži služijo ali zaman jejo, kde postno zapoved neščejo zdržati. C) Vsaki siromak ki iz almoštva žive, od zapovedi obdržavanja od mes-noga jela je oslobodjeni. . V. Vsaki den celoga leta je slobod-no k spravlanji hrane mast nucati. VI. Na zadržavanje od mesa je dužen vsaki krščenik, ki je sedem let vo star. Na celi poste — to je i na zadrža-vanje od mesa i na obdržanje edno nasit-nost — je dužen on krščenik, ki je 21 let j vo star, pa ne je ešče 60 let star. Onih se prepoved večkratne nasi-tosti ne dotiče, ki težka delo opravlajo. Od posta so celo oslobodjeni betežni. VII. Dovoljeno je meso i ribe pri ednom mali jesti. Na veliko soboto poldne že več ne ga posta. VIII. Vsi oni, ki do z tov sloboš-činov živeli naj milostivnost rimskoga pape z delami. milostivnosti dtiševne i telovne, z vrelov molitvov i z almošt-vom nadomestijo. . . , : NA LETO 1917. I. Ostri postni dnevl (v kalendari dva rudečiva križa): 1. Pepelnica: 21. febr. 2. Slednji trije dnevi velkoga tjedna: 5., 6., 7. apr. 3. Vsaki petek postni i adventni, • 4. Sprotolešnih kvatr.: sreda 28. febr., petek 2. marc. letešnjih kvatr.: sreda 30. maj., petek 1. jun. jesenskih kvatr. petek 21. sept. . zimskih kvatr.: sreda 19. dec, pe- tek 21. dec. 5. Vigilia pred Risalami 26. maj. > > Velkov Mešov 14. aug. Sveti post 24. dec. sreda 19. sept, II. Polehšani postni dnevi (v kalen-dari eden rudeči križ): 1. Zvun petka vsaki den v posti: od 21-ga febr. do 7-ga aprila. 2. Vigilia pred Petrovim 28. jun. » » Vsisvecovom 31. okt. 3. V adventi vsaka sreda: 5., 12. decembra. 4. Sobota v l^vatrah: 3. marc, 2. jun., 22. sept., 22. dec. IIJ. Vsak petek je prepovedano mesno jelo (v kalendari eden čaren križ). IV. Prepovedani čas: 1. Celi post, ešče prek vuzma do bele (sprevodne) nedele, te den še tiidi, i 2. v adventi, ešče prek božiča do treh Kralov, te den še tudi. Moj narod je mali, Neznaten, zavržen, Pa k srci mi stati Ne more driig eden Tak blizo kak' on. Nema on velkih mest, Ne plava v bogastvi, Ne na miljone štet, Ne mogo narasti Več jezero let. . V palačah ne biva, Umetnosti nema, Ne velkoga zida... ...Više božfga hrama Nebo mu je grad. Pa vendar, pa vendar Ga ljubim najbolje; V njem ljiibim božji dar: Ka Ijiidstvo je moje, Jaz pa sem njem* sin. SRČEN. MOJ NAROD. 33 — PO MARIJI K JEZUŠI. Bio je frikda potnik, šteri je meo vanje je v tistom domi, v šterom se trdo, teško put V dom želenja so ga nišče ne opije, pri šterom nišče ne gnale misli pa je šo den za dnevom, opeša, pri šterom ne razločka noči .i tjeden za tjednom, pa leta dni. Noge dneva, ne mesecov i let. '.* : " *: so njemi spokale pa krvavele, hod V te dom se je paščo naš potnik njemi je gratao teški, obraz vkupspad- pa njemi je teško bilo pri srci, ka je jeni. Pešao je že vnogokrat na teli i tak daleč, pa tak žmetna ta pot. diiši, vupanje ga je pometavalo. • Po vnogom triidi ednok v ednom Na dva kraja kre poti so bile lepe logi med počitkom se razjoče v žalosti, ka tak duga i teška^ pot, pa šče izda neve, kda pride do konca. Med teškov žalostjov, punov želenja za dom, zaspi potnik truden pa zmantrani. Pa giej, zesna je znova doma, kak dete, pri materi. Mati ga prime za roko pa pravi: — Hodi dete domo. Pa ideta. Pa so drii-gi den naišli mrtvo truplo staroga potnika v hladnoj senci, duša pa odišla domo. Je ne to nas vseh pot? Vsi bežimo za blaženim domom, do- Čiio je pripoveda- :. / keč nas ne bodo zvali vati od novoga sveta i nove domačije, domo, ta gori, kde je hiža našega Oče, kde je vse veselo, vse zdravo, vse kde naša mati prebiva. fcflaženo, kde ne blata, niti pekočega Zdaj ešče iščemo pot. Vnogi jako sunca, kde ne zime, ne siromaštva, daleč blodi od nje. Drugi je bliže pp betega, kde nanč smrti nega. Eden je li neve za njo. Eden misli, ka je praj Gospodar toga doma, ki tam ni- na zemli rai, drugi že zna, ka je ne koga ne kara, niti ne kaštiga, ki z vel- to naša domovina, ka boša moremo kov srčnov lubeznostjov lilbi svoje vse_ iskati, večna želeti, za nja se triiditi. pa oni vsi njega. Vekivečno gostu Liki kak? Ta pridti v blaženi dom je pole, logovje i trav-nicje. Ptice so žvrgo-lele v zraki, rože cve-teče so ga vabile k sebi, veseli liidje po polaj z sladkim spe-vanjom stavlali njega. On pa šo, je potro želo, štera ga je zvala v hladno senco, pa ovo, štera ga vlekla k veselim pevcom. Šo je dale po prašnoj, trdoj, kamenoj, včasi blatnoj i skliskoj poti. Drugo si je želo, kak je okoli sebe .vido, lepši, svetleši, včseleši dom, kak je tu okoli njega. Prečista Devica Marija, čuvaj nas greha i vodi nas v večno nebo. . '¦'>?:¦:'> 34 — žela millionov. Jezušov biti na veke je f molitev velikoga sveta. Da je pa teško, je trnava pot pa je ne vemo hoditi. V Mati naj pride. Ona de nas vodila ¦\ dobro. Ne bilo pa ne bo žene, šiera i:-. bi tak mela Jezuša, kak ga je mela ¦ Bl. D. Marija. On je njeni bio ona -";.' pa njegova. Devet mescov edno telo "¦::-: pa edna krv. Pa potom ga nosila, na-vi dajala, varvala, do križa sprevodila, z ;'. križa vzetoga v naročaj držala — što ;'',' driigi ga je tak meo? Ešče čidi je bio v Jezuš tak posebno? '¦'/r Pa v nebesaj što ga ma bole, kak ¦¦'¦:-.. ona, što je bliže k njemi z vsega stvor-:'.y. jenja? Nišče ne, ar ga je nišče ne .' znao bole lubiti na zemli, kak ona. v ; . Ona je naišla najbolšo pot k Je-zuši, v njegova večna nebesa, ona :;¦¦': nam zna povedati, štera pot pripela ;¦;¦ tudi nas najbole ta. Sv. Vsako meštrijo se včijo liidje. Nišče '¦-,;¦ ne razmo svojega dela na ednok. Samo ¦ v nebesa bi šli brezi včenja? To pot bi naišli brezi zgleda?Nej važnejšega dela na zemli, kak pravo pot naidti v veselo vekivečnost. Pa je vredno, naj ;:.r se to pot od najbolših meštrov včimo, ' ax či se nam vse meštrije pokvarijo pa vsa nakanenja naša vojznejo, edno se nesme, to edno je pa prihod k Je- zuši, prihod v nebesa. Marijo znamo, ka je prišla, ka je dobro, najbolše prišla do Jezuša, — zato si zberimo njo za voditelico. Njo prosimo, njoj se molimo, njoj se preporačajmo pa posebno zamer-kajmo: njo nasledujmo. Stokrat pride človek v svojem živ-lenji na križopotje svojega mišlenja, govora i djanja, kda more pitati sebe: ' »bi včino to, ali ovo,« pa si neve dati odgovora. Pa kak lehko bi bilo odgovoriti, či bi se etak pitao: »Ka bi činila zdaj bl. D. Marija, či bi bila ona tii?« Dobra dušnavest Marijinomi deteti na to pitanje da odgovor dober pa či boš ga bogao, si Marijo nasleduvao. Idi, prosi jo, naj te pela za roko k Jezuši, kak mati malo dete. Prinese naj ti na pamet pri vsakoj priliki, ka bi činila ona pa spravi naj ti pomoč božo, ka boš činio tak tudi ti. Od svecov pravijo, ka ne ni ednoga med njimi, šteri ne bi bio veliki čas-tilec bl. device, Marije. Vsi so se vu-pali, ka po njenoj priprošnji pa z nas-leduvanjom njenih jakostih po varnoj : poti hodijo -proti nebesam. ^1'- ¦ Či so pa velikanje nebes tak delali, jeli je tak prevzeten med nami, ki bi vupao driige poti iskati v nebesa? Marijo lubi, v časti mej i naslediij, pa si najšeo varno pot k Jezuši. .'¦,-¦•• . ' -i ¦¦--.;«"'.¦¦¦¦ ->. ..«, ';": ¦.-;,',; . ¦ i*-:'> '¦.''..-"''-y'¦> WOHLER KORDULA. 1916. ieta februara 6. je vmrla v Švaci na Tirolskom 71 leto stara ime-nita pesmarica presvetoga Oltarskoga Svestva — po očinskom Wohler, po možinjem Šmid, po pisatelskom imeni Peregrina Kprdula, štera je za pravo vero vse ostavila i dosta trpela, vredna, da jo vsaki katoliški človek v lepom spomini obdrži. W6hler Kordula se narodila 1845. leta junija 17. v Meklenburg deželi v Malchin seli, kde je njeni oča luteran-ski farar bio. Oča kak strogi luteran i reden človek je potom odebran za farara v Lichtenhageni poleg Rostok varaša. Tii je rasla gori Kordula. Sta-rišje so svoje tri otroke jako dobro, ali po luteranskih pravilaj vzgajali. Kpr~ dula je posebno dobro pamet i srce mela. Liibila je tihi žitek i veselila se lepoti nature. V njenoj k premišlavanji nagnjenoj duši se je hitro pobudila liibav do katoliške vere. Ednoga sosednoga farara žena je njenoj nateri posodila knigo ŠtolcAl-bana »Kalendar za čas i za vekiveč-nost.« Ta kniga je 15 let staroj deklici tudi do rok prišla. \{a je ona v toj knigi čtela, se njoj vidilo kak nebeski glas, jo je bole globoko prijalo za srce, kak vsi navuki protestantizma. . , -k 1861. leta aprila 14. jo je njeni dedek z radovednosii notripelao v ka-toličansko cerkev v Ludvigslusti. Tii je vidila obprvim obslužavanje svete Meše i čula je katoliško predgo. Ravno je druga nedela po vuzmi bila. Reči sv. evangeliuma: »Ešče druge ovce tiidi mam, šfere so ne z te ovčarnice; te tiidi morem notripripelati,« — so 16 let staro Kprdulo kak edna skrivna moč prijale. Čudivala se je, ka.k so se liidje pobožno obnašali pred najsvetejšim 01-tarskim Svestvom. Oloboko genjena je šla z cerkvi. Doma si je dosta pre-mišlavala od velike skrivnosti, od na-zočnosti Jezuša v Oltarskom Sakra-menti. Začela je pisma pisati ednoj katoličanskoj dekli, štero je v cerkvi v posebno velikoj pobožnosti vidila. Ne jo je poznala, imena njoj je ne znala, pisem njoj je ne odposlala, samo v duhi je pisala k njoj. V teh pismaj je viditi njeno popolno prepričanost od nazočnosti Kristušove v Oltarskom Svetstvi. Že je po skrivoma molila v tabernakli skritoga Boga. Od toga časa je Oltarsko Svetstvo bilo sunce nje-noga živlenja. Sama je pisala sledi etak: »l\da sam se obprvim približavala k svetlosti ve-kivečnoga posveta i čutila sam od ol-tara skrivno dihanje, taki sam znala, ka sam najšla tisto, ka diiša človeka tak goreče žele i za kem žeja kak že-den jelen za hladnov vretinov; i to je meni do zdaj tak jako falilo, či sam ravno obilno zemelske sreče mela, na-ime osebna bližina, prava nazočnost živoga Boga. Od one včre je moje srce k oltari bilo privezano. Moje ver-vanje je tak jasno i močno bilo, moja liibav tak globoka, kak da bi rodjena katoličanka, hči katoliške Cerkvi bila. — Moje srce je v strogoprotestan-skoj familiji po katoliškom bilo, i pisala ... - , ..... . . 5* ¦..'•: .¦:.'¦;-¦¦ ^\r:-:i-" — 36 — j'^r ¦;.:':v';-:> ";':/-:"-¦.'¦;'"¦" ^'"- -..;/" sam pesmi od najsvetejšega Oltarsko- i profesora bogoslovja v Freiburgi, V' ga Svestva, od šterih nišče ne bi mislo, Štolc Albana, ki je potom njeni diihovni ; - ka jo ednoga luteranskoga farara hči voditeo i pomočnik v boji proti nje- ' pisala.« nomi trdomi oči postano. On je ostro ".':•. Katoličansko vervanje W6hler Kpr- pismo pisao farari W6hler, v šterom [¦:':' dule se je posebno povekšavalo, kda njemi je vočimetao, ka proti protestan- K'-- je z svojmi starišami po katoliških de- skim navukam čini, ar se protestanti želaj potuvala. Večkrat je bila na Ti- s tem hvalijo, ka oni vsakomi nihajo /. rolskom i polubila je to čisto katoliško sloboščino diišnevesti, on pa z svojov ¦:;' deželo i nje pobožno liistvo dosta bole hčerjov tak trdo-srčno ravna. Ali da /¦ od svoje domovine. Posebno rada se je vse zaman bilo, trdoga srca oče je :;''- je zdržavala v Eben vesi, kde v farnoj nikaj ne moglo vmečiti, zato je Kprdula cerkvi počivajo kosti svete sltižbene slovo vzela od očinske hiže, odišla je V- dekle, Notburge. Ešče doma v očinskoj v Freiburg, kde je 1870. leta julija 10. .'¦'¦ hiži je napisala krasno pesem na čast nazaj stopila v katoliško Cerkev, štero '*:.: toj svetnici. so njeni očevje pred 300 letami po- v; Liibav do katoliške Cerkvi je vsik- vrgli. dar bole plamnela v srci K^ordule. Ona K^ordula je zdaj srečna bila; ne je y - pišeod toga: »Niti prilike sam ne mela, marala, ka jo je njena familija odur- \- niti mi je ne potrebno bilo, ka bi se javala i odvrgla, oča jo je brez vse '; vse navuke katoliške Cerkvi točno pomoči nihao i v svojem teštamenti - včila; brez preiskavanja, brez dvojenja, j0 od dela vozapro. Naj s\ more živ- '; brez pitanja je svetlo stalo pred me- lenje zdržavati, je vu Freiburgi pri ed- 'r.nov, ka ona Cerkev, štera živoga Boga noj gospockoj familiji v sliižbo stopila. ..;.'¦ ma v presvetom Sakramenti, vu vsem Ali tu je ne dugo ostala, ar jo je srce •'/. drugom tudi istino more meti, ar je- na Tirolsko vleklo. Sveta Notburga je - dino ona da človečemi srci zadovol- bila zgled, šteroga je želela nasledu- •;' nost za čas i za vekivečnost. vati. Zato je šla ta, kde je Notburga Ali skem bole je želela Kprdula v počivala, v Eben. Tu je pri plebanoši iy: katoliško Cerkev stopiti, s tem bole se ravno trbelo edno službenico, i Ko^dula '¦ ¦ je njena familija tomi proti postavlala. je z veseljom gorivzela to mesto. Pet ;- Oča, trdi luteran, je strahovito srditi mesecov je opravlah na farofi duž- V:: bio na hčer »odpadnico.« Poleg mek- nosti proste sliižbenice. V tom vre- v lenburške postave je hčeri samo v 25. meni je na sveilo dana njena prva .V- leti bilo mogoče brez očinoga dovol- kniga: »Prigodba Svete Notburge.« V jenja v katoliško Cerkev stopiti. Devet Knigi je predgovor napisao imeniti pro- : let je mogla K^ordula čakati i teh devet fesor Jungmann i pisateljici je dao ime: [ let je njoj pravo manterništvo bilo za Peregrina (tujinka), pod šterim imenom - i vero. — je nezračunano njenih pesmih ob- vi/ 1867. leta je Kprdula spoznala ime- javleno. ' '* nitoga katoliškoga vučenjaka, pisatela . KjDrdula bi v celom žitki rada os- 37 — jL iala prosta sliižbenica, ali Štolc Alban njoj je zapovedao, naj to miseo od-bije z glave. Zato je odišla v mali va-rašek Svac. Tu si je edno sobico na-jela i zdržavala se je stem, ka je vu razne časopite pisala i gospocke dekle na francuski i angležki jezik včila. Za veliko srečo si je računala, ka je blizu njenoga dbloka stala graška cerkvica, v šteroj se je presveto Oltarsko Svestvo čuvalo. Tii se je poleg želenja svo-jega srca lehko z cela prekdala du-ševnomi živlenji; i tii v bližini presve-toga Sakramenta je spisala one pre-lepe pesni, šteri so pod naslovom: »Ka vekivečni posvet pripovedava«, — ob-javleni i širom po nemškoj zemli poz-nani. Te pesmi so njeno ime glasovito včinile. K^ak čudno je ravnanje bože! Edno luteranko je pozvao Bog v svojo Cerkev za pesmarico Sakramenta svoje liibavi. V Švaci je spisala Kordula tudi dve knigi premišlavanja: »Božič vu Euharistiji« i »Pot na Golgoto,« šte-rim knigam je predgovor naf)isao pa-ter Hattler, veliki pisateo presvetoga Srca Jezušovga Kprdula je že 31 let stara bila. Na ženitev je nikdar ne mislila. Zgodilo se je pa, ka jo je eden bogat i jako pobožen porgar z Bregenc varaša, po imeni Šmid Jožef v pismi proso, naj njemi k ednoj priliki pesem napiše, ka je ona tudi včinila. Potom njoj je Šmid ^ečkrat pisao i na zadnje jo je za ženo proso, či je ravno ešče nikdar ne vido, ali njeno lepo diišo je poznao ž njenoga pisanja. 1876. leta je Kpr-dula po katoliškoj pravdi v hižni zakon stopila s Šmid Jožefom v Bregenci. V tom zakoni je niti mož, niti žena ne iskala ielovnosti, nego dve pobožnivi duši ste se zdriižile, naj eden drugoga pomagata k zveličanji. Za svoje sta si zela dve siromaškivi deteti i sta je gori vzgajala v Boga bojaznosti. Poleg želenja K^ordule je mož odao svojo vrednost v Bregenci, i kupo si je driigo v Švaci, štero mesto je Kor" duli tak liibleno bilo. Tu je živela vrla familija po peldi nazaretanske bože fa-milije v čistoči pobožnosti, dobroči-nenji i delavnosti. ' ^ Kordula je več ne stradala. Delati njoj tiidi ne bi trbelo. Ali ona je kak delavna tirolska kmetica želela živeti, zato je ne samo hižo i kuhinja v redi držala, nego viine je ttidi vsa prosta dela edne kmetice z veseljom oprav-lala. Med tem je pa svojega pesniš-koga talenta tudi ne v zemlo zakopala, nego v tom svojem stani je ešče niš-tero lepo knigo i več sto pesmih na-pisala — vse puno goreče lubavi do najsvetejšega Sakramenta. Štera je za pravo vero teliko težav batrivno premagala, zdaj že stanovito od lica vidi Onoga, komi skritomi v Oltarskom Svestvi na čast i liibav' je teliko lepoga napisala. . Teške rane Vsi ječimo, j , Vse pomira, — Včini zdrave Se suzimo, ¦ ¦" Nega mira, O\ Marija! 0] Marija! 0] iMarija 1 ^- -A\.¦'¦;'/ Smo sirote, Vsem smilenje, - / ;¦ ;'. ,:'¦¦'¦.¦¦ ;: •' Vse uboge, Pomirenje, :; '. ¦ :' ;;::.;\ O Marija. • Daj Marija. ;¦ . ; ': . On edne smilenke. V bolnišnici ednoga velikoga mesta te včasi misli, ka njemi je že prišla je bio doktor Feldman najprednješi smrt, pa tak spovednik nej ka bi olej- zdravnik. V matrikulo je bio zapisani šao zadnje minote betežniki, nego ga za katoličanca, nego zviin krstnoga napuni s strahom pa z grozov. Zavolo •lista je ne kazalo drugo nikaj, ka bi toga so se skoro pri vsakom betež- on zaistino bio katoličanec. On je bio niki znova začnoli prepirati zdravnik ttidi takši, kak vnogo zdravnikov je, pa smilenke, pa so nazadnje zato li ki ščejo najti pa viditi diišo pri člo- skoro vsele zrnagale smilenke, čiravno veki, gda ga opererajo, ka je pa že ka s težavov. samoposebi nemogoče. Ravno takšega Najvekša zdravnikova nasprotnica mišlenja je bio tudi od Boga, od hu- je bila sestra Alberta, štera je bila naj- doga duha, od angelov, pa je svoje mlajša dvorjenica v bolnišnici, pa štero nazore s tem podpirao, ka je šče rekši so vsi betežnicje jako radi meli. Zato Boga, hiidoga diiha pa angelov nej je pa tiidi sam zdravnik zahtevao, naj vido, zato pa ne verje, ka bi bili. sestra Alberta dvori betežnikom, šteri f Ovači je pa bio zadosta dober človek, so potrebnejši skrbnejše dvorbe, pa samo to čiidno navado je meo, ka si tiidi pri operacijaj je skoro vseli ona je zmirom kaj muvo, ka se je sestram mogla biti nazoči pa pomagati. smilenkam, štere so oskrblavale bol- . v * . v nišnico, nikak nej vidilo. Meo je pa te zdravnik jako dobro V 6. sobi bolnišnice leži od snoč- srce, bolše, kak bi si človek mislo. kar eden ponesrečeni delavec s svojim Operacije je opravlao hladnokrvno, sinom, šteri je viditi koli 12 let star. nego večkrat je bilo viditi, ka so se Oba sta dobila težke rane, gda je bliizi njemi zaskuzile oči, gda je vido, keliko njiva razpočo kotel pa razleto na ža- morejo betežnicje trpeti. Či ga je što lože, šteri so jiva ranili. Dnes zajtra, pitao takšega hipa, zakaj se skuzi, je gda je zdravnik Feldman poleg navade navadno pravo, ka njemi je to prišlo obiskavao betežnike, je ravno prišo z od kakšega vrastva, štero je tak močno, 6. sobe na hodnik, gde je ednok samo ka se oči suzijo od njega. Edno ve- pred njega stopila sestra Alberta, štera liko hibo je pa zato li meo te zdrav- je — tak je bilo viditi — čakala na nik. To je bila njegova nevera, poleg njega. »Gospon zdravnik—ga je zač- štere je prišeo večkrat naskriž s smi- nola pitati — ali ste že spreglednoli lenkami, štere so vseli želele, ka bi k tistiva betežnika, šteriva sta snočkar betežnikom pred operacijami pozvale bila prinešeniva?« »Sam jiva spreg- duhovnika, ka bi je spovedao, pokeč ledno« je odgovoro nečamurno. Sestra so ešče pri zavesti. To je pa zdravnik je to nikaj nej marala, nego je dale nigdar nej dao čiiti. On je tak pravo, pravila: »Oča je strašno ranjeni, pa /ka gda betežnik zagleda spovednika, tiidi sinovove rane so velike, nego jaz ¦ ^r^v-.-j >•¦>,¦¦,¦-.¦ ¦;¦""¦¦¦ v::¦ -"' rz-"'^ -y¦¦-'?/• :'v? ..'.'.¦;. ¦ \ ¦;".;:.* -.>.¦.;>.: -:.y' '¦¦*j — 40 — mislim, ka so li nej tak jako nevarne, kak očine.« »Tak, tak,« je pravo dok-tor, >zdaj že vi več ščete znati kak jaz. Lepo se vam zato zahvalim. Doz-daj sam mislo, ka šče jaz tiidi teliko razmim!« Te zadnje reči je pravo tak zaničlivo, ka je sprevidila sestra sama, ka njemi je nej po voli, nego nej je zato pravila nikaj. Zdravnik jo je pa pokesnič pitao: »Vej ste njemi znan-kar vi poniidili prvo pomoč? »Ja, sam; ali je znabiti to nej bilo prav?« je od-govorila sestra. Zdravnik je postao prijaznejši, pa gda ga je sestra pitala, či bo mogoči ozdraviti očo pa sinii, je že povsem liidno odgovoro: »Draga sestra! Prorok sam nej, zato pa ne vem naprej povedati, ka bo s tem be-tegom, nego skušali ga bomo vračiti. Jaz sam nej tisti človek, ki bi včasi zdvojio! Nego zdaj hodite vi z menov, zato ka de mi trebelo, či te mi poma-gali. »To sam mislila, zatp sam Vas pa čakala. Jaz sam se jako bojala, či bi te siromak delavec mogeo s toga mreti, pa ttidi zdaj se šče bojim, nego vi ste mi dali vupanje, ka znabiti li ozdravi.« »V resnici vam povem,« je djao zdravnik, »ka je zviinešnja rana niedna nej smrtnonevarna. Ma pa betežnik tudi žnotrašnje rane, štere so jako ne-varne. Zavolo teh se bojim, pa tak ne morem naprej znati, ka bo. Ali je bio oča pri zavesti prle, kak sam jaz prišeo?« »Nej je bio skoro niedno minoto pri zavesti. Včasi je malo odpro oči pa blebeto nekše reči, nego včasi po-tom je spadno nazaj v nezavest. Ali ga ščete zdaj spreglednoti pa njemi znova obvezati rane?« »Dobro, ne-maram, či to včinimo. Zdaj je tak malo prišeo k zavesti, zato porabimo te čas. Pozvao sam že tiidi svoje pomočnike. Vse je že kredi pripravleno k opera-ciji, vi se pa podržavlite v bližini, ka bote nam na pomoč, či bo trebelo.« Zdravnik je postao ludnejši. Sestra je porabila to priliko pa ga je pitala: >Povejte mi, gospon zdravnik, ali se nej trebe bojati, ka bi betežnik mrl med operacijov?« ^ .J • .'¦ »To se tudi zna zgoditi,« je pravo zdravnik čemerno. »Vi že pali začnete dvojiti!« »Kakpa! Zato pa ščem, ka bi poz-vala k njemi spovednika, prle kak bi ga operelali!« . - • ¦;-¦'.¦¦ : ¦'¦¦'¦ ; »Ali se vam pamet meša,« se je zdrl nad njov zdravnik, »to bi bilo naj-bolše vrastvo, ka bi ž rrjim betežnika včasi vmorili!« »Oh, to se nikaj ne bojte! Jaz ga že lepo pripravim na to. Duhovnik ga samo potolaži pa pomiri, ka bo njemi jako dobro djalo. Ali vi to ne verjete?« »Tcr tak, ka nej! Vas lekaj sam hudi diih skušavle!« >Oh, tak, zdaj verjete, ka je hiidi duh?« se je smejala sestra. Zdravnik je naskriž djao roke, pa so ga pomali pometavali čemerje. »Vi ste strašno trde glave,« je pravo zatem že bole prijazno. >Ali naj vam s pri-segov potrdim, ka se te človek par vur nema kaj bojati?« >Ali mi to resan obečate?« ga je pitala sestra.- ¦ ¦' . .; ¦¦ : ; . '" vv!:; ¦ »Obečam vam, či ste s tem zado-volni. Zdaj pa hodite z menov. Po-močnicje so že pripravleni pa čakajo. Odnesite vi sinii kam,. pokeč bomo.mL — 41 — očo operavali. — Smilenka je hitro odišla. * ' ¦ . .¦¦•-. ¦/ -, ¦. \, > V 6. sobi je bilo vse jako tiho, kak je v tistoga betežnika sobi, kam pri-haja smrt. Nočni posvet se slabo kres-niči, v tihoti je pa čiiti samo milo zdi-havanje pa globoko odihavanje. Sestra Alberta je sedela pri malom stoliči, na šterom so bili znadevani glažki z vrast-vom, škatule pa vezalje za rane. Tiho je molila rožnivenec. Od časa do časa se zgledne na steno na viiro, štere ednakomerno klekanje kaže, ka pre-minjavie čas. V rokaj drži čislo, šte-roga jagode se pomali premikavlejo med njenimi prstmi. ' • Noč se približavle proti konci. Nad okna pa nad zagrinjala tu i tam skoz pridejo trakovje aprilskoga sunca.Lejko si mislimo, kakše veselje je bilo to sestri, gda je vidila prve sunčene irake. Veselila se je, ka je že nastao den. Bila je že najmre jako triidna, zato ka je celo noč čuvala pri betežnikovoj posteli. Dečak, šteromi je vreli sopar spožgao obraz, pa oča, šteroga so ža-ložje razpočenoga kotla ranili na prsaj pa ešče v prsi odišli, sta celo noč le-žala nezavestniva, samo proti zajtri sta malo zaspala, pa tiidi te sta se njima teli zvijali od velikih bolečin. Od te noči je pa bilo tiidi odvisno vse. Večer je šče zdravnik nej znao pove-dati, ali ma viipanje, ka ozdravita, ali pa merjeta. Oča je bio strašno betežen, pa se je pri njem vse tak vidilo, ka več dugo ne bo mogeo premagati. Zdravnik njemi je zato dao vrastvo z ednim glažkom pa je pravo sestri Al-berti: »Vsako vuro njemi dajte za edno žiico, pa pazite, zato ka či njemi date edno minoto pred časom, ali pa sled-kar, ga to zna s sveta spraviti.« Pa čiravno ka je sestra jako pazila pa njemi je davala vrastvo tak, kak je zdravnik zapovedao, je betežnik zato li samo proti zajtri malo zadremao; trešlika ga je pa tiidi te nej zapustila. Nazadnje je nastao den. V bolnišnici je postalo živlenje bole živahno; sestre dvorjenice so hodile semta, Alberta je tudi obiskala vse sobe, gde so ležali betežnicje, pa je je spitavala, kak se počutijo. Vsaki se je tožo, sestra njim je pa davala bolezni vtišajoče vrastvo. Qda je prišla nazaj k ponesrečenomi oči i sini, sta šče teva izdaj spala. Dečak je meo edno roko gor zvezano> driiga njemi je pa visila s postele. Sestra njemi jo je popravila pa jo je pokrila z odevalom. To je pa bilo ne-potrebno, zato ka je goreče lice ka-zalo, ka ma jako veliko vročino ali trešliko. Gda je vidila, keliko more te dečak trpeti v svojih mladih letaj, so jo pobile skuze. Dečak se je medtem malo prebudo, pa gda je zagledno sestro, se je hapo smejati. Sestra njemi je pravila: »Spavaj, sinko, zato ka si jako potreben počinka!« Na te reči je dečak znova zaspao. Koli 9 vure, malo prle, kak je meo navado, je prišeo zdravnik, ka bi spog-ledno betežnike. Po Albertinom nazra-nili je hitro opravo posel v tistih so-baj, gde so ležali betežnicje, cd šterih je bilo čakati, ka ozdravijo, pa je za-tem šo v sobo, gde so ležali težki be-težnicje. Pred tema betežnikoma je po-stao, pa dugo nikaj nej pravo, samo jiva je jako gledao. Zlasti dečaka je 6 — 42 — jako opažiivao pa je pravo nekaj svo-jim pomočnikom, ka so pa tej nej šteli vervati. Alberta je gledala to ozdaleč pa se je jako bojala. Ednok jo samo bliže pozove zdravnik pa njoj pravi s prijaznimi rečmi: >Sestra, bodite tak dobri, vzemite vezalo z dečaka, ka je ponovimo.« Sestra je prilično pa skrb-no, ka njemi ne bi napravila bolečine, odmotala dečaki obvezalo. Bila je pa jako genjena, pa gda je zaglednola rane, so se njoj oči začnole skuziti. Zdravnik se je tudi presiraso pa je postao ves bledi. Dečak je to opazo, pa je natihoma pravo: »Nesreča me je preveč dosegno.la« zatem je gledao po sobi pa pravo dale »pa očo tudi. Oh, draga moja mati, ka bodo zdaj začnoli!« »Dobro je, sinko, nazaj boš zdrav,« njemi je pravo zdravnik pa je zakrivao svojo preplašenost. »Sestra tl znova obveže rane, pa mi te večer poveš, kak se počutiš. Tvoj oča tudj ozdravi, ešče prle kak ti, pa ti boš prle na nogaj, kak mine tjeden dni.« Dečak se je začno jokati. Sestri je trepetala roka, gda njemi je obvežiivala rane. Znala je, ka kaj je pravo zdravnik od oče, se tisto ne spuni. — V tom so jo šče bole potrdile reči, štere je spre-govoro oča. Zdravnicje, gda so pri dečaki opravili, so šli k oči. Velika vročina je rnalo pohenjala, nego velika mirovčina, v šteroj se je nahajao, je nej bilo dobro znamenje. Oči so se njemi poglobile, pa je okoli njih pos-talo modro. Bile so pa obrnjene zmi-rom na edno mesto pa so postale že glažovene. Gda je betežnik zagledno zdravnika, se njemi je strah naselo na obraz. Ne čutim nikše bolečine, gos- pon zdravnik« je pravo s tihim glasom, »znabiti je to že znamenje, ka miram. Ali je pa...« »Ite k besi,« se je zdrl zdravnik. »Vi nemate bolečin, pa ste te nej za-dovolni s tem ? Dragi moj človek, vi ste zgubili dosta krvi, pa je medlov-nost, štero čutite, prišla od vrastva, ka ste je dobili. No, pa zdaj vam neš-čem šče več moči jemati, zato vam zdaj ne bomo prevežiivali znova ran. Lepo počivlite, vej zajtra pali pridem. Lejko noč!« .'¦•.)¦¦ :" »Komaj vutro pridete znova? To bode jako dugo« si je pogučao be-težnik. »No, vej lejko pridem tiidi ešče dnes, či tak želete, pa či vam je to na veselje,« je odgovoro zdravnik s takšim glasotn, ka se je lejko vidlo ž njega, ka samo nepotrplivoga betežnika šče pomiriti. »Te pa večer pridem! Vam je po voli?« Betežnik je nej dao odgovora. Gle-dao je sprotolešne sunčene trake, šteri so prihajali v sobo nad okno. Ka vam pa je!« je pitao zdravnik preplašeno betežnika. Siromak betežnik je zapro oči, nje-gov bledi obraz je postanjiivao zelen-kasti, zobje so njemi začnoli škripati, pa je z velkov težavov samo teliko znao povedati: >Jaz se bojim ... pre-več se bojim.« Zdravnika so nigdar nej vidli, ka bi se tak liibezlivo pa prijazno obnašao, kak zdaj. Z lepimi, ludnimi rečmi si je prizadevao, ka bi pomiro betežnika pa njemi je obetao, ka bo v kratkom časi že mogeo premagati telovno slaboščo pa bo njemi te včasi dosta bolše. Qda - 43 — njemi je te reči pravo, je vzeo malo šprickanico z žepa pa je ž njov pusto betežniki vrastvo pod kožo na roki. To je betežnika malo zlejkotilo. Zatem je na en žaloš papira zapisao zdravilo pa pravo: >Teliko na dnes, dragi pri-jatel! Večer bo že dosta bolše, bote videli. Dotečas ostanite z Bogom.« S temi rečmi je zdravnik odišeo. - - Betežniki je vrastvo, ka njemi je je betežnik pusto pod kožo, dalo novo moč. Postao je dobre vole, pa je začno vervati, ka njemi je zdravnik pravo. Sestra Alberta je pa čakala zdravnika na hodniki. >Zakaj ste vi pravili tomi siromaki betežniki, ka je nej istina, « je pravila zdravniki, gda prišeo z sobe. Odločen nastop sestre ga je spravo v zadrego. >Zakaj?« je odgovoro »kakše čiidno pitanje je to! Ali sam njemi pa mogeo ovaditi, ka se njemi smrt vsako minoto zna približati?« - ^. • »Vi ste zdaj znorili toga betežnika! Obetali ste njemi zdravje, pa ešče zna siromak dnes mreti.« »Znabiti,« je ponavlao zdravnik za-ničlivo. »Pa či do večara zaistino merje, te je tem hiijše, ka ste včinili, zato ka te človek merje pa se prebiidi pred sodnikom v večnosti!« Neveren zdravnik se je začno sme-jati. Vervlite, draga sestra, on se ne prebudl v večnosti, pa v tom spanji tudi ne bo meo nemirnih senj. Na tis-tom drugom sveti, kak ga vi mislite, se samo nune pa diihovniki prebiidijo.« »K^a pa pekel,« ga je pitala sestra prestrašeno. >No, s tem tudi tiho bodite. To je potrebno za niine, ka si bole znajo premišlavati pa moliti, pa te pa!i za nekelko lejko vervajočih liidi, štere je stem mogoče strahuvati, najbole pa za saganje male dece, gda so nemarni, ka se neščejo včiti v šoli« se je nor-čaro zdravnik z sestre. Sestra je en časek nemo gledala na zdravnika, ki je bio ponosen na svoje Boga taječe reči. Zatem je pa pravila: »Dobro je, gospon zdravnik, vzemimo, ka je pekel, premislite si po-tom, kak velike duševne boje bote vi mogli prestati, či te sirornak pride za-volo vaših neistinskih reči v pekel. Pa vidite, či nega pekla, kak bi ga diihovnik konči potolažo, spoved bi njemi pa, kak »lejkovervajočemi« človeki prinesla olejšanje. Pa vej bodite mirni, jaz bom gučala od toga z betežnikom, zato ka jaz... < »Ite k vragi!« se je zdrl zdrav-nik jako čemerno >pazite se, pa takše norosti ne delajte, zato ka se te siro-mak tak jako boji smrti. Jaz vam zdaj kak najbole ostro zapovem, kaktomi betežniki nekelko vur ne pustite nikoga, pa tiidi vi ga ne smete znemirjati. Mislim, ka vam je to zadosta, pa ne bote dražili betežnika s svojimi nespa-metnimi rečmi.« ->.y /:"^>>>-:-v.--.'-^.:'k;:v-- Sestra je pa nikaj nej marala, či-ravno ka je zdravnik bio tak jako ne-čamuren, nego je pravila dale, ka je nakanila: »Zato ka jaz neščem, ka bi se samo edna diiša pogiibiia.« Zdravnik se je škrabao po glavi, si je nekaj muvo od »zabitih niin« pa od »nespametne spovedi,« zatem se je pa obrno k sestri pa njoj je pravo »dobro me zarazmite, jaz ostro pre-povem, ka mi betežnika nišče ne sme dražiti. Či se podviipate, ka bote pred — 44 11 viirov šli k njemi, te bom včasi proso, ka vas prestavijo z toga mesta kam inam.« _.-. ..•; , . ¦ " - Sestra je nato nikaj nej pravila, nego se je obrnola, je zdravnika tam povrgla pa je odišla nazaj v sobo. Zdravnik je en časek stremao, zatem je pa velo svojim pomočnikom, naj idejo ž njim, zato ka njim je ešče meo par reči povedati od betežnoga dečaka. Medtem je sestra Alberta sedela vsa žalostna v sobici poleg maloga stoliča. Naednok je samo stanola pa je šla proti dveram. Nad dveri je prišla edna sestra, štera je štela iti prek po toj sobi v sosedno, ka bi tam nado-mestila edno driigo sestro. Sestra Al-berta jo je prosila, naj bi par minot počakala, pa naj bi bila tak dobra, ka bi bila malo na njenom mesti, pokeč bi ona šla k duhovniki pa bi njemi naznanila žalostno stanje težkoga be-težnika. Sestra Felicita — tak se je zvala ta driiga sestra — je v to pri-volila, pa je tak Alberta odišla. Pot jo je pelala prek po ogradi k bolnišnič-komi diihovniki. Na te ograd so bila obrnjena tudi okna zdravnikovoga sta-niivanja. Z teh oken je začiila Alberta glasne reči. Naj je zdravnik ne bi čiio, či ona ide prek po ogradi k duhovniki, je šla jako potihoma pa se je stiska-vala k zidi. Naednok je samo začula pa zarazmila, ka je zdravnik pravo : »Vidite, jaz bom toga dečaka znao zvračiti. Njegov oča bo šo — kak to Alberta misli — na driigi svet, nego sin ostane v živlenji. Kpžo njemi je na obrazi zevsema žežgao vreli sopar raz- počenoga kotla, nego jaz bom to ku- . 1 šao vračiti v živim mesom, to je s ¦; človečim mesom. Pa bom te jaz... >Ali,« se je oglaso zdaj eden po- .. močnik, »vi najdete na celom sveti . človeka, ki bi pripraven bio, ka bi se dao v to operacijo?« »Borme sam na to nanč nej mislo,« je pravo zdaj zdrav-nik, »vej bar dečak tak tiidi ozdravi, nego obraz bode meo kak strašilo. Ovak bi pa meo znova navaden obraz.« ' Sestra Alberta je stala pri steni pa . je čiila do konca te zdravnikov govor. Zatem je postala drugih misli, je nej šla po duhovnika, kak je nakanila, nego se je paščila k zdravniki. Zdravnik je nej bio najbolše vola, či ga je što mešao rned predavanjom, pa je zato zdaj tudi nej ravno z lepimi očmi gle- , dao sestro Alberto, gda je stopila v / sobo. Sestra se je pa držala na smeh , pa je pravila: >Gospon zdravnik, rada . bi govorila z vami par reči med šti-rami očmi.« Zdravnik je nato velo po-močnikom, ka so šli vo z sobe. »Nor ka želete?« je pitao zatem sestro. »Naj . prle vas prosim, odpiistite mi, ka sam posliišala, ka ste vi razlagali pomoč-nikom, nego bilo je jako zanimivo, < je začnola sestra govoriti, nego zdrav-nik je vmes segno pa pravo: »Tak, ' te pa vi poleg dvorjenja betežnikom . mate čas tiidi posliišati, ka jazgučim.« Zatem njoj je dovolo, ka je dale pra-vila: »Znate, gospon zdravnik, jaz sam *', • štela iti k diihovniki, nego vaše zani-mivo predavanje me je stavilo, pa sam čiila, ka vi s človečim mesom ščete yi vračiti toga maloga dečaka, nego ne- •; mate za to, ka bi vam najbole trbelo, \\ najmre človeka.« »Na mojo veliko ža- 45 — iost je to istina« je odgovoro zdrav-nik. — »No, či je tak, potom sam jaz pri-pravlena za to žrtev, či mi samo pred-njica dovoli, ka toga dečaka rešim.« >Vi?« je skričao zdravnik prepla-šeni. »Vi?« »Ja, jaz sam pripravlena« je od-govorila mirno sestra. »Nigdar sam šče nej bila betežna, pa bom zato ravno dobra za takše vrastvo.« »Ali, sirota sestra, vi si nanč ne mislite, kak velike bolečine bodo to; to je pravo manterništvo! To vi ne bi mogli prestati.« »Oh, ali ne bolijo bole toga ma-loga dečaka tiste grozne rane? Jaz sam dosta starejša pa močnejša, pa ležej to prestojim. Pa bi rada tiidi dnes prvi petek v aprili spravila malo ve-selja presvetomi Srci Jezušovomi, pa tiidi toga dečaka materi, naj bi znova mogla viditi svoje dete takše, kak je prle bilo. Jaz ne omedlem, zato ka vi mate dosta vrastva, s šterim bodete me lejko pri zavesti držali. Zdaj bom se pa paščila k prednici, pa bom jo prosila dovoljenja, ka mi ona brščas rada da.« Zatem je šla proti dveram »Čakajte,« noj je pravo zdravnik^ >pa si premislite, ka vam v maiih ža-ložaj potegnejo kožo z mesa na roki. To je strašna bolečina!« , i »Dobro sam vse zarazmila,« je od-govorila sestra. »Spravite samo vsobo dečaka, gde bo se vršila operacija. Jaz bom včasi tam.« Za 10 minot je prišla sestra pa je prinesla dovoljenje od prednice. Zdrav-nik si je pripravo vso potrebno šker, |e podsiikao sestri rokav, pa podložo roko. Zatem je pa vzeo v roke oster nož. »Čakajte malo, gospon zdravnik« je pravila zdaj sestra, ,,za plačo smo se ešče nej pogodili." ,,Ka?" j° pita zdravnik s čudivanjom. ,,Vi znankar mislite, ka bom vas peneze prosila" je pravila sestra s smehom, ,,te se jako motite, či tak mislite. Meni date za plačo dovoljenje, ka slobodno pozo-vem k tistomi teškomi betežniki dii-hovnika." ,,Jaz ne maram, delajte, ka ščete," je pravo zdravnik genjeni. ,,No, te je prav. Lejko začnete!" je odgo-vorila sestra. ....¦ -.,¦•¦= - Zdravnik je začno. Dečakov ranjeni obraz so odkrili. Pred operacijov je poslala Alberta edno driigo sestro k diihovniki, naj bi šo k betežnomi oči, zatem je pa vzela v roke čaren križeč rožnoga venca, pa vdano prenašala grozne bolečine Ždravnik je meo prav, gda je pravo, ka je to pravo manter-ništvo, zato ka je zaistino velike muke mogla prestati. Sedem žaložov kože je vrezao ž nje zdravnik pa je je preneso na dečakov obraz. Zatem so obvezali sestrine rane, pa je operacija bila go-tova. V celom tom časi je sestra niti ednokrat nej zječala, samo edna suza se njoj je svetila v očeh pa je kazala, kak strašne moke trpi. Sestra je sta-nola. S smehom je gledala, kak si briše zdravnik znoj s čela. ,,Sestra," njoj je pravo zdravnik, ,,vi ste močni, stano-vitni pa hrabri kak kakšišteč moški." Gospon zdravnik, znate, mi verjemo nekše pripovedke, stere vi imenujete za norske, pa te pripovedke, to je naša vera, nas nadigavlejo, ka včasi prine-semo kakšo žrtev. Vej je potrebno, naj ne nosimo zaman imena ,,smilene sestre." 46 - Doktor je začno premišlavati. Spo-meno se je, kakša je njegova vera, pa ali bi ta njegova vera mogoča bila njega na to nadignoti, ka bi si dao z roke kožo rezati. Naednok je samo zdejno: ,,Nej, nej, to je nej mogoče, ka bi bile norske pripovedke tisto, v šterih verjejo takši liidje, ki so pri-pravni za volo svoje vere na tak ve-like žrtve. Človek dosta zna včiniti za svojo slavo, nego ka bi edna boga smilenka, štera od sveta nema čakati drugo kak nezahvalnost, ka bi ona samo z babjeverstva včinila to pleme-nito delo? Nej, nej, to je nej mogoče." Zatem se je obrno k sestri Alberti pa je pravo: -. - ,,Sestra Alberta, jaz tudi ščem ver-vati vse, ka verjete vi, rad bi rešo svojo nebože dtišo. Prosim vas, pod-pirajte me v tom z svojimi molitvami! Za božo volo, ka vam pa je?" Sestra je začnola trepetati pa bi skoro omedlela, nego zdravnik njoj je včasi pomagao z vrastvom, tak ka se je nazaj otavila. Zdaj njemi je s sme-hom obečala, ka bo dosta molila za njega, pa je zatem etak pravila: ,,Ne mislite, gospon zdravnik, ka bi jaz od bolečin mela omedleti, oh nej, nego ravno naopak, od samoga veselja. Presveto Srce Jezušovo je mojo žrtev bogato obdarilo, zato ka je v svojoj neskončnoj smilenosti rešilo dve dfišf, najmre diišo mirajočega oče, pa vaša diišo, zviin toga je pomagalo tudi de-čaki. Ja, gospon zdravnik, zahvalimo se presvetomi Srci za to neskončna smilenost." Leta so tekla. Eden mladi duhov-nik s prijaznim obrazom stoji pri ol-tari v kapeli bolnišnice. Prvo daritev svete meše prikažuje tam nebeskomi Bogi, gde ga je ozdravila velikoduš-nost sestre Alberte pa njena velika liibzen do presvetoga Srca, pa gde je sestra Alberta omogočila, ka je tiidi njegov oča zadobo nebesko blaženstvo. Doktor Feldman ešče dnesden žive, postao je že jako stari. Ešče dnesden je prednji pa najbolši zdravnik v špitali,. pa svojo globoko vero, štero je za-dobo pri operaciji sestre Alberte, ešče dnesden zvesto spunjavle. Pa či s sestrov Albertov pohajata betežnike v bolnišnici, sam zahtevle, ka bi se poz-vao duhovnik k težkim betežnikom. - ,- -.-- ¦ . • ' >Vk.<- - Kratke vesele prigodbe. ,X\~;.\\ .¦¦•¦¦¦¦•¦ .¦¦•¦' '-;':- 1. Potnik brez karte. _ karte. Misleč, ka se je zdaj tudi tak Vr Šest veselih lovcov je šlo z varaša zgodilo, je debeli jager z velikim tru- na jerebi. Eden med njimi je debeli dom goriplezo na vlak, kde si je do- možak bio, ki je komaj prisopo za Hbrisao debele kaple znoja i pihao je ovimi na železničko postajo. Po navadi kak mašin pred vlakom. je eden za vse pajdaše kupo potne Vlak začne iti. ,,Šteri pa mL na§e __ 47 __ karte?" pita debeli. ,,Naše karte?" — odgovori eden — ,Jas jih samo pet mam. Mislo sam, ka si si ti sam zeo karto." Debelorni so ešče bole debele kaple pota tekle po obrazi. ,,Hja, tii nega druge pomoči, pod klop se ležeš, ka te konduktor ne de vido" — pravijo pajdašje. I vseh pet ga je rivalo, tlačilo, dokeč so ga pod klop spravili, kde je kak jež vkuppo-tegnjen ležao debeli strelec. To je bio strašen fertao vore. ,,Bole se vkiip potegni!" ,,Noge bole notriv-leči, ovak te v pamet zeme." ,,Pst! tak sopiš, kak mašin; čiio de te." Tak so ga dražili prijatelje. ,Jaj, vkraj bom; jaj, to de mi smrt," — stonjao je de-beli. ,,Tiho, konduktor ide." ,,Karte, prosim," zglasi se ostra reč konduk-tora. Debeloga pod klopjov ta reč tak strašno zadene, kak trombeta slednje sodbe. ,,T(i je šest kart, kde je pa šesti potnik?" — veli konduktor. ^Božno njemi prišlo, pa se je eti pod klop doli legeo," .— pravijo pajdašje i vo-vdari ž njih smej, šteroga so že komaj zadržavali. Debeli se je pomali vopri-kopao z klade i svoje prijatele je ne z najlepšimi imenami pozdravlao. 2. Pet botov za konja. Veseli bogat kmet Žitnik je na le-pom žutom konji prijahao pred ošta-rijo »k medvedi.« Voštariji je med drugimi gosti sedo kupec Ižak, šteri je vido kmeta dolistopiti z konja i se njemi konj taki jako dopadno. ,,To je pač lepi konj, na šterom ste prijahali," tak pozdravi židov v oštarijo stopečega kmeta. ,,Dopadne se vam, sin Jakopa?" — pita ga kmet. ,,Či se mi dopadne? Sto botov bi prestao za njega!" — odgovori Ižak. — Zakaj sto? Za pet-deset ga tiidi lehko dobite" veli kmet. V židovi se je pobudila židovska natura i začeo je handlati: ,,Gospod Žitnik, za petdvajsti ga ne bi dali?" ,,Dobro je, za petdvajsti ga tiidi dobite, ali za petnajst, ali za pet, či ste stem zadovolni." Z židovom se je vrtio svet, ne je znao, ali je šala, ali resnica, ka kmet pravi. Mislo si je: Ednok sam dobo od sodnika deset botov, pa sam zato li stari trdi Ižak ostano. Zakaj pa za toga lepoga i dragoga konja ne bi gorizeo pet botov ? Potom je pravo kmeti: ,,Držite svojo pošteno reč?" ,,Ne verjete mojoj reči? Ščete pis-meno?" odgovori kmet. ,,Prosim lepo, boljše bi bilo v pismi — za dobroga redii volo." Oštarjaš je pozvao nota-riuša, šteri je napisao eto pismo: ,,Či kupec Ižak od nazočnoga kmeta Žit-nika pet vdarcov s poštenim botom prestoji i redno vodobi, tak njemi Žit-nik svojega tu bodočega žutoga konja brez vse driige plače prek da v nje-govo lastnost." \{da je židov podpisani kontrakt vkiip vugno i v žep spravo, se je taki prek po ednom stolci na červo legeo. Oštarjaš je prineseo eden dober, vu-gibki borojcin bot i Žitnik je ednok potegno po zadnjem teli židova, tak ka je te zorjao: ,,Au vajj!" Nadale si je pa tiho mislo: ,,Bog pravičen! Te kmet pa bole zna vdariti, kak sodni-kov hajduk. I proti tomi borojčnomi boti je hajdukov bot lehko pero bio." Kjnet si je pe po prvom vdarci mirno doliseo k stoli i zapovedao si — 48 — edno ,,mešano." Za kratki čas je pa pitao židova: ,,No kak vam dene, sin Jakopov?" ,,Hm, kak mi dene, dajte mi ove tiidi, pa bom rešeni." ,,To se lehko zgodi," veli Žitnik i vseče ga obdriigim tak močno, ka je židov vse zvezde vido ino si etak mislo : ,,Te lump grdi me šče na zelje vkup zosekati." Po driigom vdarci si je kmet zno- kati, mene roka boli i za celi orsag ne vdarim na vas petoga?" ,,Kak pravite? Poleg pravice i po-leg pisma meni ešče eden bot idel Tii ne dopustim nikšega handlanja." ,,Dobite že petoga tiidi, ali ne prle kak na sodnji den," odgovori kmet ,,Jas ščcm meti svoje! Vsakomi svoje! Ali mi date peti bot z lepa, ali idem k sodniji i tožo boml" Tak je Blagoslavlanje vogelnoga kamna cerkve vogrskih Slovencov v South-Bethlehemi. vič k stoli seo; tak je činio tudi po tretjem i štrtom vdarci. Po štrtom se je oglaso židov: ,,Zahvalen sam vam, ka ste mi dali ednoga za driigim vži-vati; zmerite mi vo tiidi petoga, i žuti de znao, čidi je." ,,Sin Jakopov - sinejao se je kmet — na petoga te dugo mogli ča- larmao židov. K^da je pa vido, ka pro-titev ne gene kmeta, se je začeo na-lizavati: ,,Gospod Žitnik, kak poštenjak ste poznani po vsoj krajini... držite gori svoje dobro ime,... dajte mi vo peti vdarec, za triid vam plačam deset rajnških." ,,Za celo kitajsko casarstvo vam ne dam več botov," potrdo je kmet. Židov je zdaj goriskočo i šo je k držav-nomi sodniki. Žitnik je tudi ž njim šo. ,,Milostivni gospod sodnik, Žitnik mi je dužen eden vdarec z botom na mojo sedilno kožo, pa mi ga nešče dati," tak je tožo Ižak. Sodnik je odgovoro: ,,Gospod Ižak, či tak jako želete bot, jas lehko pozovem sodnijškoga slugo pa vam dam petdvajsti botov voz-meriti." . . ¦ . , \ ,,Na grobe svetih prorokov!" tak je brečao židov — ,,jaz neščem vdar-cov od sodnije, nego od Žitnika, ki mi ga je dužen, kak eto pismo kaže." Na to je židov prek dao pismo sodniki. Sodnik si je zravnao očalje na nosi i čteo pismo. Potom se je zasmejao i pravo: ,,Dragi gospod Ižak, tii jas nikaj ne morem napraviti; v pis-mi ne stoji to, ka vam je Žitnik dužen dati pet botov, nego samo to, ka či vam voda pet botov, te dobite konja." ,,Au vajj! Nega več pravice na sveti!" tožo se je židov. Na peti bot i na žutoga konja pa ešče zdaj za-man čaka. 3. Zasliižo si je. XV. Karol, švedski krao, je na obed pozvao kmetskoga poslanika Sven Nil-sona, šteri je na državnom zbori naj-bole larmao proti povekšavanji vojaš-kih stroškov. Krao ie želo več štiikov i trdnjav i k tomi je šteo Nilsona pri-dobiti. Pri obedi je pa bio tiidi eden topničarski polkovnik, eden grof, šteri bi se rad norca napravo z kmeta. Zato ga je pitao, jeli je istina, ka prle, kda je ešče ne bio poslanec, je kmet-ski čižmar bio. ,,Da, istina je — od- govori Nilson, - ali vi gospod grof ste stanovito ne bili." ,,Se razmi, ka ne; ali ka ščete stem pitanjom ?u veli grof. ,,No, ar bi tak ešče zdaj tudi to bili," — odgovori Nilson. Grof si je od čemerov čobe grizo, krao njemi je pa pravo: ,,Dragi moj grof, to ste s pošteno zaslužili." 4. Kralevski dvorski tanačnik , i barat. II. Fridrik, pruški krao je v Šleziji vido ednoga barata na konji jezditi. Pravo je zato: ,,Qlejte ga barata, na kakšem lepom konji se nese!" Potom se je pa obrno k ednomi svojemi dvors-komi tanačniki i velo njemi: ,,Ite i poskusite toga barata malo poniziti." On pa k barati pridoči pravi: ,,Ej, pa-ter, na dragom konji se jezdite. Ali tak se mi vidi, ka v tom ne nasledii-jete svojega Gospoda i Vučitela, ki se je na somari jezdo." Barat je od-govoro: ,,Prav mate gospod tanačnik ! Ali ka si naj začnem, da krao vse so-mare za dvorske tanačnike postavi i človek več ne more somara dobiti." Krao se je smejao — ne z brata, nego z svojega tanačnika, šteri je ne znao tanača. ^' /i : • ' ¦ ¦¦, 5. Ctidna kapa (šapka). Eden nemec je pohodo svojo rod-bino v Petrogradi. Tam se njemi nikaj posebnega pripetilo. K^ipo si je edno angležko kapo (škrepico). Med dnevom je.s tov kapov hodo poglavnom varaši i pogledno ništere imenitosti. Ali večer je razčiideno gledao, kda se je doli slačo i v žepi dve liidskivi mošnji naj-šeo punivi penez. — Na drugi den je 7 ¦.¦¦•¦ ¦ ¦ ¦ ¦¦ : •¦",¦/¦ - 50 — " " ¦ - * - ; dale gledao imenitosti Petrograda. Nje- ka ovi vkradnejo, tisto do v njegove govo čiidivanje se je povekšavalo, kda žepe devali, naj on na varno mesto * je večer tri mošnje (bankaše) prineseo odnese. Toga so pa tovajje ne znali, z sebom domo. Da se tudi tretji den ka je z vune kaj ostalo i ka je z toga ponavlala ta prigodba, zato je Nemec nikak driigi ttidi meo angležko kapo. na štrti den šo k policajskomi pogla- Zato so Nemca za svojega človeka varstvi i povedao je, ka se je zgodilo držali i njemi žepe s vkradjenimi pe- ž njim i prek je dao bankaše s pe- nezi nakladali. nezi. — Policajski častniki so tiidi ne Policajsko poglavarstvo je Nemci razmeli te prigodbe. Ali eden je v pa- za njegovo poštenost veliki dar odločilo. met vzeo posebno kapo, stero je Nemec . na glavi noso, i zasvetilo se njemi. 6. Aprilove šale. Pitao je Nemca, kde je vzeo to kapo, p0 vnogih krajinaj je navada 1. ap- ar — veli — v Petrogradi nišče ne nosi rjja koga na kaj smešnoga napelati i takše kape. Nemec je povedao klobu- te se smejati ž njega. To se pravi ,,v čara, pri šterom je kapo kupo. Potom april poslati ali za aprilovga norca je redarski častnik ž njim šo k tis- držati." ' -¦ -. . ; tomi Kjobučari i opitao ga je, ka je to \z starih časov so ništere imenite za kape. KJobučar je ovado, ka je ne aprilove šale ostale na nas. 1675. leta davno prinešena k njemi takša angležka je bio ,,invalid z lesenov glavov" v vuna, z štere je ta kapa, s tem naro- Parisi najlepša aprilova šala. Šaljivi čilom, naj napravi ž nje deset škrepic ladje so proste napelavali, naj ido gle- po danoj formi i meri. On je škrepice dat invalida (hromi vojak), šteri v hiži napravo i naročniki prek dao. Ali za invalidov žive. V boji pri Rokroji so edno škrepico vune njemi ostalo, zato njemi praj glavo vkraj strelili, ali čedni ie napravo žnje edno spobodno kapo, doktorje so njemi taki napravili glavo štera se tomi Nemci dopadnola i kiipo z lesa; i s tov lesenov glavov ešče zdaj jo je. — Potom je policajski častnik žive. Či se je što 1. aprila dao zapelati že znao, ka je kapa zrok, ža šteroga j je pitao za invalida z lesenov glavov, volo ludski bankašje Nemci v žepe te ga je vratar po ednom dugom hodniki prihajajo. Zato ga je policajsko pogla- notri pelao, tam njemi je razložo, naj varstvo poslalo, naj ešče dva dni ho- samo naprej ide, te pa na pravo, te di po varaši, po kavarnaj i gledališ- pa na levo, tam naj odpre 5. dveri, 1 čaj; za Nemcom je pa hodilo več skriv- tam je imeniti invalid. Redovednik je nih redarov, šteri so jako pazili, či se po tom v dvor prišeo. Odnet so ga v je što približavao k njemi; i tak so kuhinjo zgonili; kuhar je pa pravo, ka že prvi den celi tucet žepnih tovajov se invalid ravno brije, naj samo ide zgrabili. — I tak se je vopokazalo, ka na konec dvora, dveri 7. numera naj so žepni tovajje med sebom meli do" odpre. Kda je pa ta prišeo, je brivec govorjeno, ka de eden iz med njih s pravo: ,,Invalid je ravno zdaj odišeo. iakšov angležkov kapov hodo okoli; i Ali ite v kantin, tam te ga vidili." V — 51 — kantini so njemi pa pravili, naj ide k Seini (velika voda v Parisi), ar ,,invalid z lesenov glavov« tam ribe lovi. Tak je rodovednik na zadnje k Seini prišeo, kde je zaistino zagledno ništere inva-lide, alf tei so navadne glave meli ino so se smejali Ž njega i njemi kričali: »Aprilova šala, aprilova šala!« 1840. leta 30. marciuša v vseh pa-riških novinaj eto razglašenje bilo čteti: Imeniti svetovni potuvalec, gospod \{u-til v Australiji gorinajšeo oriaško zelje. Zvfln toga ta rastlina, štera v štiraj mesecaj z Cela doraste, lepoto da og-radi i hladno senco proti vročemi sunci. Semen toga zelja se 1. aprila naj na-roči pri gospodi Kutil. Mala škatla košta 5 frankov. 1. aprila je KjjtiJ dobo naročil za štiristo jezero frankov i po slao je svojim naročnikom tikvino se-men. Vkanjeni naročniki so tožili gos-poda Kjjtil, ki je že odpotuvao v Brusel i odnet je pisao državnoj sodniji ete vrstice: > Čudivam se, ka ste ne v pa-pet vzeli, ka se je prigodba 1. aprila zgodila. Pravde nikomi ne prepoveda-vajo šale.« 7. Pomota. s Eden siromaški diak je pri ednom vrlom čižmari brezplačno dobo obed. Na svoj rojstni den ga je gospodar* na večerjo tudi pozvao. Gospodinja je edno veliko skledo rižove kaše prinesla gori, gospodar je pa tri male butelke vina postavo na stok Kda so jeli, je gospodinja po nepazlivosti vgasila po-svet Paščila se je v kuhinjo, da ga nazaj vužge. V tmici je diak prijao edno butelko, na tihoma gorizdigno i dobro potegno ž nje. Potom jo pa paz-livo nazaj postavo na stol. Na to je • gospodinja notri prinesla posvet. Vsi so jako gledali, diak je pa bledi pos-tano kak stena; — butelka je na sredi v kaši stala. 8. Cedni odgovori. a) Vu varaši Luttich so niki mladi gospodje v petek v oštariji meso jeli. Notri je pa stopo tiidi poznani sodnik i zapovedao si je postni obed. Nad tem so se mladi gospodje smejali i i nespodobne šale gučali. Sodnik njim je pa pravo: >Vi se čiidivate, ka jas ne jem mesa, jas se pa čiidivam, ka vi ne jejte sena.« ... ,., ¦. ..- b) Imeniti minister Bismark, ki je bio luteran, je ednok to pravo grofi Stollberg, šteri je prle tudi luteran bio: »Ne vidim rad takših ludih, šteri svojo vero povržejo.« Stollberg je odgovoro: »Jas tudi ne. Ravno zato sam stopo nazaj v katoličansko vero, štero so moji očevje povrgli.« , c) Eden luteranski gospod je ime-nitomi politikari baroni Vogelsang ed-nok to f)isao, ka se čiidiva, kak se more takši vučeni človek kak Vogelsang ka-toliškoj cerkvi podvrčti i vse slepo vervati, ka ona vči. Vogelsang, ki je prle tudi luteran bio, ali povrno se je v pravo Knstušovo Cerkev, je luteran-skomi gospodi eto pisao nazaj: »Či jas verjem katoliškoj Cerkvi i se pod-vržem piišpekom i papom, to je popol-noma čedno delo; ar katoliško Mater-cerkev je Bog nastavo i njene pušpeke i pope je Bog poslao; zato či sam jas njim podložen, sam Bogi podložen. Ali — 52 — podvrčti se liidem, šterih je ne Bog rem včiniti. Da sam se ne šteo pod- poslao, vervati vadluvanje, šteroga je vrčti ludem, nego Bogi, zato sam po- ne Bog nastavo, nego slabi liidje, to vrgeo luteranstvo i postano sam ka- je ne čedno delo, toga jas ne mo- toličan.« .. Pobožne pripovedke Po brežnom-dolnom kraji je živela edna siromaška pasterska deklica. Ov-čice so njoj ne dosta skrbi dale, dobre male stvari so bile. Vnogokrat je za-pustila čredo in odbežala naprej na bližnji breg, gde je stala edna mala kapelica in tam pobožno molila. Čreda se njoj pa pomali pasla proti bregi; in gda se je do kapele pripasla, je merno tam čakala na svojo gospodarico. V brežnoj kapellci je stala lepa Marijina podoba; in pasterska deklica je ta hodila si pogučavat z onov čiid-nolepov ženskov, štera je tak milo na njo gledala in njo s smehom spre-jemala. Deklica se je jako zaliibila v sveto Devico. Povedala Njoj je vsako radost in žalost svojega mladoga srca. Dos-takrat se je celi den pri Njej miidila in si po detečnjem z Njov djala. Qda je pa šla od kapele s čredov, te je pa rožice brala in je nje v vence splela; in gda se njoj znova prilika namerila v kapelo iti, je gori splezila k Marijinoj podobi in Njoj na glavo djala eden-eden venec, ove pa pred noge položila. In gda je tak ovenčala podobo, srčece njoj plavalo v radosti, vusta so njoj pa etak šepetala: o sladka moja Alati, bar da bi Ti mogla z dragih kamenčekov zloženo zlato korono djati na glavo; ali glej, siromaška deklica sem, načiše Ti ne morem dati, kak s polskih rožic spleteno. Prosim Te, sprejmi jo milostivno, tiidi liibeznost mojega srca sem notrivplela. Zatem je s kiišom obdala obraz, rokč in noge podobc, pa je z obrazom od radosti rumenim zapiistila kapelo. Na mrzlo jesen se je spremenilo vreme. Rože so povehnole po travni-kaj in po poli, in malo deklico je bo-lelo srce, da zdaj več ne more venčati svojo lepo Marijo. Tužno se toži Marijinoj podobi, da zdaj več nikaj ne more včiniti... in naednok se njoj zažari radost v očej, gorisplezi k podobi pa na Njo dene svoj plašč. Zatem se pa na kolena pusti in veselo etak pravi: »Mati, mrzlo je, glej Tebi dam moj plašč, da ne pozebeš. Jaz bom pa drkala in de mi že toplo, zato sam lehko brezi njega.« Mala deklica je zatem veselo ska-kala okoli svoje črede; ali mrzeo veter jo je pa med tem ne pomilo, preh-ladila se je, in je vec ne mogla iti s čredov k brežnoj kapeli. Beteg je malo dekličko jako premoro za par dni je že bila k smrti. •' ;¦¦¦ ¦: , , . • < ¦ ¦; .. — 53 — ' '¦ .'; ¦¦ j i' ;¦•-.; ;•.¦ ¦ Ravno v tistih dnevaj sta dva sve- svetov radovednostjov sta stanola in toga živlenja redovnika potiivala po odišla v ves, betežno deklico oblskat tistom kraji. Jako sta že trudniva bila, Že sta celo ves gorivdarila, gda zato sta si doli sedla pod edno veliko na slednje sta v ednoj zapiiščenoj dreva počivat. kuči najšla mirajočo deklico, štera je Mlajšega je le hitro premagao sen, za volo velikoga siromaštva na zemli dokeč se je drugi v pobožno premiš- na slami ležala. . , lavanje potopo. In ovo oba sta čudno Pozdravila sta deklico, štera njima prikazen mela. veselo etak pravila: Dosta sveti devic sta vidila, in vse — Prosita Boga naj vama da mi- so bile v bliščečo belo opravo oble- loščo, ka se odprejo vajne oči in vi- čene. V rokaj so mele lelije, na glavaj dita tiidi vidva što je v ioj kuči. pa deviško zlate korone. Za njimi je Redovnika sta res pokleknovša po- pa šla edna v lepoti in slavi vse pre- božno molila, in glej odprle so se koseča ženska s kralevskov koronov njidva oči: poleg betežnice zagledneta na glavi. Marijo, Milostivno Devico, kak s slad- V premišlavanje potopleni redovnik kimi rečmi svojo častilko tolaži. Šereg je skoro ne vkraj bio, ne je vervao sveti devic je obdao mirajočo, in so svojim očem; in gda % je hod bliže začnole spevati z angelskimi glasmi, prišeo, ja tak pregovoro na Jepo kra- med šterov pesmov se je duša deklice lico: - , poslovila od tela; Marija je pa njoj — Što si Ti, visokostno Devica, korono devic djala na glavo. Kralica tih Devic? In kam idete? Na to se je hod geno. Marija in KValica milostivno postoji pred re- šereg devic so med nebeskim spevan- dovnikom, z oči se Njoj je vroča lubav jom sprevajale novo sveto devico v in nebeska dobrota žarila — in je z nebesa. ¦ : : «.. . • milim glasom tak odgovorila: Za spomenek te pobožnost si ob- .;¦¦:¦— Jazsem Mati Boža, Devica Ma- držimo to: ka Mari)'a nam vsaki trfld rija, vseh svetih devic nebeska Kralica. °^no plati. , . . . V bližnjo ves idem s temi devicami, na * ' * tolažbo ednoj mirajočoj pastarici. Jako Eden bogat plemenitaš je jako čas- lubim nedužtto, ar gda je zdrava bila, tio blaženo Devico Marijo in za toga vsigdar je čredo ta gnala, gde je mogla volo je v svojoj palači najlepše mesto mene pohoditi, s kiišom obdati in me za kapelo dao predelati, da bi tak več obvenčati z vnogimi rožami. • •,"¦ prilike meo nebesko kralico obiskavati. Na to je prikazen izginila. Žela njegove liibezni ga je zatem ne Starejši redovnik napunjeni s sve- enkrat zbiidila iz sladkoga nočnoga tov pobožnostjov je včasi gorizbiido spanja in ga pelala v kapelo pred Ma- spajočega tivariša in njemi je povedao rijino krasno podobo, gde je cele vore svojo prikazen; na štero je pravo te molo in si pogučavao z Marijov. drugi, da je on tiidi tak senjao. S Meo je jako pobožno ženo, štero — 54 - je jako liibo, štera je tiidi njega nez-govorno lubila. Pobožnoj ženi je ne povedao, ka po noči v kapelo hodi Boga molit; in zato gda je ona v pa-. met vzela, ka mož si večkrat prekra-čuje nočni počinek, in to vsigdar te včini,gda je v hrambi vsaki na po-činki, slabo si. je mislila od njega in pobiidila se je v njoj sumljivost. Pobožna žena se nato z odprtim pitanjom obrnola k moževi, naj njoj minejo mučeče misli, za volo šterih je že v noči i vu dne ne mela počinka. — Ali dragi moj — pitala ga je prijazno, — lubiš ti koga drugoga zviin mene V — Pa še kak jako — odgovoro je s mehom mož. — Sveta najlepšoj in liibezninajvrednejšoj ženski sam dao svoje srce, in gotov sam raj mreti kak liibezni, štero mam do nje, se odpo-Vedati. Veri mi; da če bi ti jo samo enkrat tak vidila, kak sam jo jaz vido, či bi jo tak spoznala, kak jo jaz poz-nam, sama bi mi svetovala, naj jo čem bole liibim. Plemenitaš je z temi rečmi povedao pobožnost in verno lubav do Marije; ne si je pa mislo da ženo z temi rečmi še v vekšo zadrego spravi. Nego žena še edno pitanje pred njega postavi, naj tak celomi deli do konca pride. •— Jeli, dragi moj, gda tak v noči zapiistiš spalnico, le vsakikrat odideš k tistoj lepoj ženski? V plemenitnoj svetoj nedužnosti niti si je mislo ne na sumljivost žene, in zato je pobožno in nepremišleno samo tak odgovoro: ¦— Se ve da k tistoj. ¦i Žena je že zdaj celo delo moža i * > • :" Še prav niti ne konča svoje mo-iitve, pregovori podoba svete Device: Bodi miren, dragi moj sin, tvoja žena žive, za volo tvoje verne lubezni sam jo zbiidila. Plemenitaš od veselja v hižo beži in kak odpre dveri, žena na kolena spadne pred njega, pa ga jočeč prosi za odpuščenje: : ¦. ; _¦)¦-,- ;->: . : •-/ — Odpiisti mi, dragi moj, ka sam dvojila v tvojoj vernosti in to nespa- metnost včinila. Ali zakaj si vendar ne povedao, da ti blaženo Devico lubiš, da za volo nje si stanjuvao po no-čeh. O dajmo hvalo presvetoj Devici, ka me po tvojoj molitvi nazaj dala živlenji. Zatem sta oba z celov družinov v kapelo šla in do dneva hvalo davala Mariji. Drugi den sta veliko goščenje napravila, na štero sta rodbino in pri-jatele pozvala. Tii je žena sama pri-povedavala čiido in pokazala na šin-jeki imajočo friško rano. ¦ ¦'•„ • ¦¦¦:¦/•;.'¦'¦ -'y:-[.:':- Prestavo: Marijin. Pravcla. Kakšo kazen zapadne oblast, či se je pregrešila proti volilnoj pravici? Pri volitvaj ali odebiranjaj državnih poslancov se je dozdaj pogosto zgo-dilo, ka so državni, občjnski i župa-nijski uradniki prisiljavali volivce, naj na tistoga pon"(idnika dajo svoje gla-sove, na šteroga so oni želeli. Večkrat so se šče prtili pa grozili volivcom, naj bi se njim samo tej pokorili. Dostakrat se je tudi pri vkiippisanji pa pri prek-davanji glasov kratila volivna pravica. Kaj takšega se odzdaj več ne bo smelo zgoditi, ali pa či se zgodi, zapadne dotični uradnik preci ostro kazen. Pos-tavodavstvo je najmre zdaj dalo pri-liko volivcom, ka si tudi po sodnijs-koj poti lejko poiščejo zadoščenje od onoga, ki bi njim pri vkiippisanji ali pa pri prekdavanji glasov krato vo-livno pravico ali pa svobodno gla-šuvanje. ¦¦•. - ..- . ¦ - ; , . Postavodavstvo je v te namen na-redilo 1913. leta XXIII. postavo, štera poleg kazni jemle v obrambo volivno pravico. Mi ščemo zoznaniti naše p. čtevce z tistov naredbov te postave, štera se nanaša na tiste oblastvene osebe, štere bodo vkup pisale volivce, to je štere bodo pisale uradni imenik volivcov (szavazok jegyzeke) nadale pa tudi na tiste naredbe, štere se gla-sijo od kortešiivanja oblastvenih oseb. Driigi odstavek te postave se etak glasi: >Či predsednik ali pa šterašte druga kotriga tiste komisije, štera gla-sove vkuppiše, pri vkuppisanji sama rada šteroga opravičenoga volivca ne vzeme v imenik, ali ga pa ž njega vo neha, ali pa kakšo neopravičeno osebo sama rada zapiše v imenik, ali je pa z imenika vo ne neha, včini kaznivo — 56 — djanje, štero se kaznuje do dve leti Kaznuje postava tudi tiste, ki pri voze. — pisanji imenika kriva uradna pisma Ravno to kazen zapadne tudi pred- delajo, kriva svedočanstva polagajo, sednik ali štera šte druga kotriga os- kriva pojasnila davlejo zatb, ka bi s rednjega volilnoga odbora, ki bi ravno tem prišeo što do volilne pravice. Ravno zgoraj določeno djanje včinila pri pi- tak kaznuje tudi tiste, ki prava uradna sanji imenika volivcov i pri zazname- pisma spokvarijo, shranijo, zapravijo, niivanji tistih, šteri se morejo vo ne- ki za posvedočbo volilne pravičnosti hati.« potrebna uradna pisma ali potrebna Slovesnost pri blagoslavlanji vogelnoga kamna cerkve vogrsklh Slovencov • . ^ v South-Bethlehemi. __ Ci7 __ svedočanstva i pojasnila neščejo na-praviti ali vodati. Či je oblast ali pa štošte driigi včino to štero djanje, ga dosegne do dve leti voze pa do 2000 koron gflobe. Za časa kortešuvanja se gosto pripeti tfldi to, ka se državni, županijski aii pa občinski uradniki spozabijo z sebe, pa svojo uradniško oblast na to pora-bijo, ka vplivlejo na volivce, naj bi tej na tistoga ponudnika dali glasove, šte-roga oni želejo, pa je zatoga volo ešče s preganjanjom strašijo, či jih ne bi bogali. Da se odzdaj kaj takšega naj več ne zgodi, ali pa či se zgodi, naj bi se potom ostro kaznuval-o, zato odredi postava v 7. odstavki eta: »Što z toga namena, naj bi voli-vec na toga ali na onoga poniidnika dao glas, a!i ga naj ne bi dao, ali bi se pa naj zadržao glašiivanja, ki z toga namena volivca ali pa njegove (domače) z rečjov ali z djanjom žali, ali pa v imetji ali v zaslftžki škodo napravi, ki se s takšim žaJjenjom, škodov, z raz-žaljenjom Casti ali pa z ogrizavanjom preti, on s tem včini kaznivo djanje, štero se kaznilje do 6 mesecov voz-e pa do 500 koron globe. Ravno ta kazen dosegne tudi tis-toga, ka včini to djanje zato, ka bi volivec podpisao preporačajoče pismo za toga ali za onoga poniidnika, ali bi se pa takšega «podpisanja zadržao, nadale či volivca prisiljavle, naj ponud- ništva ne bi sprijao, ali pa ka bi od ponudništva odstopo.« Javni uradnik, ki v 7. odstavki (kak smo to ravno zdaj popisali) določena djanja z zlor^bov svoje uradniške ob-lasti včini, ali pa ki si z v svoj delo-krog spadajočim djanjom ali z takšov oblubov prizadevle dobiti šteroga vo-livca, ka bi na toga ali na onoga po-ntidnika dao svoj glas, ali ga pa ne bi dao, ali bi se pa zadržao glašu-vanja, takši uradnik se kazniije do 2 \eti voze pa do 2000 koron globe.« Na podlagi teh postavnih naredb si odzdaj štošte lejko spravi zadoščenje, či njemi je štera oblastvena oseba ali pa javni uradnik krato volivno pravico. Pa je niti nej potrebno, ka bi ga sam dao v tožbo, zato ka to ma pravico včiniti zdaj štoštč, komi je tak.ta stvar je lačna. Luči njej nogo i ga je ribi v gobec ltičo. edno krblačo pomaranč, lehko nas te >Ci bode ta riba šče vedno lačna,« pri miri pusti.« Veslar je bogao i riba pravj, >te smo zgfibleni.« je požrla krblačo sadu, zatem pa znova Glej nevola, šče vedno je lačna. napadnola ladjo. Veslar njoj je lučo Ar je Marius mislo da njoj je zadosta klop štera je na ladji bila. Sts^ar je dao, je dokončao- ka se more tu nači požrla kk>p, te je pa skoraj ladjo deiati, to je z močjov. podrla. V nevoii so bili i nikaj veli- Ribo so strelili, jo na iadjo poteg- koga se je mogio zgoditi. noli in gorivrezali. In znate kaj so vi- Marius je zgrabo ednoga kitajca, dili? — Stari židov je na klopi sedo ki je bio med onimi, ki so se pe- i kitajci pomaranče odavao. Rastislav. GOSPODARSTVO. Moker dežnik (marelo) postavi zato ka se sviio prevet napne, pos- vseli tak, ka de priloč dolobrnjeni, pa tane trdo, pa se rado preseka. se naj tak siiši. Voda se hitro scedi Kak spoznamo, či so belice na vseh krajeh dežnika pa se blago črstve. Maio pretežko, pa se zato li postiši ednakomerno pa hitro. Či pa da dognati, či je jajce črstvo ali je pa postaviš dežnik tak, ka de priloč obr- že staro. Jajce se naj dene v jako njeni vujška, kak edni navado majo, osoleno vodo. Či plava vodoravno, odteče voda proti vrhi dežnika, 10 jo vednako tak, kak je dugo, te je jajce pa zadržavie okrogla pa trotena nas- Črstvo. Či se postavlajo na špičasti tavina; dežnik se na vrhi dugo ne po- konec, so stara, pa kembole se pos- siiši, platno ostane šče dugo mokro tavijo na špičasti konec, tem starejša pa se zavolo toga hitro raztrga, trot so. Či stoji debeii konec zevsema v6 pa zerjave. Mokrih svilnatih dežnikov z vode, potom je jajce več ne dobro nigdar ne sttši tak, ka bi biii razpeti, za vživanje. 60 — Zmržnjena jaboka nigdar ne nosi Naglo napinjanje pri govenskoj v toplo kOnjo ali sobo. Položi je v zivini. mrzlo vodo pa čakaj, ka se počasi odpiistijo. Vido boš pri tom deii, ka Travišča pa detelišča kda se oze- se napravi odzgora na vodi ted, pa se lenijo, siihe krme že nega; zato mo- jaboka zgrabijo vkup v vodi. Gda se remo gonJti živino na pašo, ali njoj led razpusti, vzemimo jaboka z vode pa doma polagati zeleno. Da je pa na pa je naskori porabimo, zato ka so sprotoletje živina na večih mestaj slaba, zdaj več ne stalna. V hladnom pros- izstradana, zato opominamo živino- tori šče znajo dva tri dni ostati dobra. rejce, naj bodo pri polaganji previdni. Či je pa mamo na toplom, se nam Najbole nevarna je sirova detelica, či hitro skvariio. se je govedo preveč ali nanagli naje; Kak dugo nosijo posamezne zato ne smem0 Pasti na detelici duSo> živali. Kobile nosijo 48 pa pol tjednov Polagati 1° Pa smemo samo v ™alih ali 340 dni (najkračiši čas 330, naj- Porciiai P8 P° duSših presledkaj. Ci je dugši 419 dni); oslice nosijo navadno Pa detelica sparjena ali pa celo že nekelko dni duže kak kobile; krave 40 toPJa' Pa ** živinče na nJ° vode m~ pa pol tjedna ali 285 dni (najkračiSi Pjie' )e skoro g°tovo» ka de je naPin" čas 230, najdugši 321 dni); ovce pa koze lal°- Ravno tak nevarna ^ m' dete" koli 22 tjednov ali 154 dni (146-158); lica> či le rosnata ali P^ s pavočinov svinje dobrih 17 tjednov ali 120 dni prepletena. F>a nej samo detelica, liki (109—133); kuse 9 tjednovali 63-65 todi drtiSa zelena krma zna živino na" dni; mačke 8 tjednov ali 56—60 dni; Vn\**, zato želemo na5im vrlim čtev- ^^ valijo 28—33 dni; /«* 28-32 com "apisati, kak se naj ravnajo, a dni, pare lb—W dni, toitotf/ 19—24 bi niuvo živin0 ta nesreča obiskala. dni, navadno 21 dni, gtoč/ar pa 17—19 Qda ednok že opazimo, ka se ži- dni. — ' vinče začne napinjati, njemi včasi mo- AH smemo prati belice, šiere remo jti na Pom°č; niti edno minoto damo valiti? Gospodarice si dosta- ne smemo tQ čakati. Bolezen se lejko krat promišlavlejo, či je belice dobro spozna. Červo se začne naglo napin- oprati prle, kak je devlejo pod kokoš. )ati> lakotnice (to sta onivi dve jami Edne pravijo, ka so takše oprane be- med križecora pa med červom; prdvi se lice ne dobre.za valitev. To je pa ne njima tiidi dničke, teščali) sejvčasi zalje- istina. Ci so belice zamazane, njim i°> posebno leva (od zadaj gledano), ži- pranje ešče hasni. Po nešternih krajeh vinče težko diše» Je nemirno, kaže, ka majo gospodarice takšo navado, ka ma vejike bolečine, nešce jesti, ne belice položijo pred valjenjom za kra- prežvekiije, pa se večkrat k blati pri- tek čas v vodo, zato ka prej piščend Prav'a- potom ležej prekliikajo trdo liiščanje. Skrb naša more biti to, ka vetrove -__ pa blato, nakelko je mogoče, hitro od- , pravimo. Vrastva je za to več. Či ne ^: .¦ :: "¦¦¦ ¦:.¦ - •i~r~ — 61 — ¦pomaga edno, kušajmo drugo. Predv- vlevajmo nigdar v živinče! To pa zato sem napravlmo kakšiva dva metra dugo nej, ka či bi se nam znalo prigoditi, povreslo, je denimo živinčeti v gobec ka bi živinče mogli zaklati, ka te nanč kak vilzdo pa je za roglami trdno zve- mesi nikšega haska ne moremo vzeii, žimo; s tem se živinče sili, ka more zato ka vonja po petroii. Zapomlimo žvečiti; žvččenje pa čAsi povzroči, ka pa ešče ednok, ka je najbolše vrastvo sapa pride od njega. More živinčeti živo vapno. tudi večkrat previdno segnoti v červo Zadnja pomoč pri tnkSem živinčeti (ritnik) pa blato odstraniti. Či pridejo je pa to, ka je vbodnemo v levo la- vetrovi, je dobro znamenje, či ne, te kotnico s trokarom, to je z ednim po- se pa naj včervo večkrat brizga mrzla sebnim, v tč namen narejenim bodal- voda, v štero smo djali malo žajfe. com. Či trokara nemamo, jo smeknimo Dobro je tiidi živinče po vsem teli z z nožom, nego nož moremo zasOkati, mrzlov vodov poljati pa je duže časa ka se lOknja povčkša, pa nož more močno voščiti z slamov. To more de- biti tudi jako, jako čisti, zato ka se lati več možkov. Či ovači nešče od- Ovači živinčeti razčemeri krv, pa more hajati sapa, zdignimo živinčeti glavo poginoti. Na vsak način je pa botši vujška pa porinimo v gobec gladko trokar, zato ka je okrogeo, nej pa palico, lejko j.o s tem pripravimo, ka ploščnati, pa tOdi zato ka se v živinoe bo rigala. TGdi je dobro živinče več- siine z nožnicov vred, skoz stere nož- krat na levo lakotnico (teščali) pritis- nice, gda bodalo v6 potegnemo, od- noti; gde se lejko včini, je je dobro haja sapa jako lejko. Zapomliti si pa v breg gnati, samo počasi, pa ne na*gk>. moremo tfldi tO: 1. Bodalo, kak tfldi# Či vse to nikaj ne pomaga, mo- nožnica moreta biti jako čistiva. 2. Tro- remo vzeti naprej znotrašnja zdravila. kar se nastavi na levo (od zadi gle- Med vsemi je najboše živo vapno, šte- dano) lakotnico, na sredi njč, to je tam, roga je naj vzeme blUzi za pol kile gde je najbole zbočena, pa v takšoj pa se naj pogasi s par litri vode; nato meri, ka bi podugšani ravno na sredi vapneno vodo odcedimo pa jo vlijemo tela odspodi na črevi prišeo vfi. 3. Nož- živini v gobec; to ponavlajmo vsaki nica ostane v živinčeti, samo bodalo čtrt v5re. — Nešteri vlevlejo v takše se potegne ž nje. Gda to delamo, n;o- živinče liig, driigi vodo, v šteroj se je remo z dvema prstoma druge roke kuhao tobak; davlejo tiidi edni par nožnico tiskati k koži. 4. Nožnica os- pergišč bflkovoga pepela v vodi, v štero tane v teli, pokeč je to ne vkOp spad- so vlejali prle malo žganice. Edni pa nolo, to je, pokeč je sapa nej \6 zmešajo 1—2 žlici salmijakovca (Sal- sfrčala. miakgeist) s pol litrom močnika, šte- Rana, štero smo z bodalom napra- :roga so napravili z mele pa z vode, vili, či pazimo na snago, rada hitro pa to dajo živinčeti vsake pol vftre. zaceli. Zmivati jo moremo z popol- Tiidi kiinova, jenešova pa koprova noma čistov pa mlačnov vodov. ^oda zna pomagati. Sarno petrola ne S trokarom si navadno odslobo- — 62 — dimo Živinče, ka nam ne prejde. Smek-noti je z nožom že ne tak varno. Zato bi pa jako dobro bilo, či bi mela vsakša vesnica konči eden takši trokar z dvema ali pa z tremi nožnicami. To bi bilo celoj vesi na velike hasek, pa bi se dostakrat rešilo živinče, ka ne bi po-ginolo. Tej trokarje sn pa tiidi ne dragi: trokar z lesenimi černjami za govensko živino (za ovce so pozoseb) z dvema nožnicama se dobi za 2 koron 70 file-rov. Ravno te trokar s kovinskimi čer-njami pa stane 4 korone 80 filerov. Kak vidimo, so to mali penezi, pa b\ s\ zato vsaka vesnica lejko spravila eden ali dva takšiva trokara. Tovarna pa je v Europi samo edna, štera iz-delavle takše trokare. Nieni naslov je ete: H. Hauptner. lnstramentenfabrik fiir-Tiermedizin and Landivirtschaft. Berlin, N. W. IJnsenstrasse 53. Živinčeti, štero smo na te način mogli vbodnoti, davajmo nekelko dni samo siiho krmo. Včasi njemi tudi lejko damo malo kuhinjske soli. Pri rani pa moremo paziti na snago. Z BOGOM! -— Narodna. — Za obrambo domovine Vzeme časar štar'som sine. Vsak' odide Bog ve kam? To je britko fantom nam 1 Kama bodo nas pelali, To je skrito še med nami, Al' vu krugle sladko smrt, Bo od štere junak strt'? Bobnji bodo ropotali, Pot krvavo znamenjali; Radiij se preliibi dom, Na te zadnjič mislil bom! Krugle bodo nam fučkale, Bombe i granate pele: Topovi do treskali: Smrt junaško delili. Z Bogom rojstna ti vesnica, ln' domača ti cerkvica, Zadnjič ti podam roko, Či me več ne bo domo... Zdaj očo, mater obinem In slovo od njih že vzemem, Desno roko njim podam, l\am sirmak grem, to neznam L Z Bogom brati i sestrice,. Nove mamo že sestrice:. Sestrice so sablice, Brateci pa puikice. Hej 1 casarski vi vojaki, Vi mi bote novi bratci, Fant lep' more bk' solddk Bog in casar ga md radl: Boben nas že obidilje Boža volja se sponflje Puško, sablo, bajončt More vsakši zdaj imet'1 Najte starši žalflvati, Marija je mogia dati Tiidi svojega Sind, Na smrt, med dva grešnika 63 — Jas zvas prosim lepo, milo Či se bode razglasilo: nMrtev sin je vaš, soldčt" Dajte zanjga mešo brat'... Za kratek čas. V bolnišmci. Betežnik: Gospodje zdravniki, ka vendar režete i pikale že tak dugo po mojoj nogi? Zdravnik: Kruglo iščemo. Betežnik: Pa ste mi ne znali toga prle pitati; kruglo nam iaz že davno v žepi. Mati: Tinek, miš je v mleko spad-nola. Si jo v6 vzeo? Tinek: Mačko sem notri vrgo, naj jo v6 vzeme. Betežna sestra. Gospd (k maloj deklici): Čiij dete, ti šče vedno hodiš po hrano za tvojo betežno sestro, meni se vidi, da je že čisto zdrava, jaz sem jo včeraj na cesti srečala. Deklica: Ja, je že pa nazaj zdrava, nego Šče vedno je. * Sodnlk (k svedoki).- Ali ste čiili kaj od bitja. Svedok: Ja dve za vuho. * A.: Cujte no, kam pa bežite tak z tov škatlov. B.: Morem. V Škatli rnam najmre novi krščak za svojo ženo, pa bežim; da ne pride z mode prle kak ga ona dobi. * Stric: Povej rni Joškec, ka ščeš ti ednok biti? Joškec: Mati mi vsigdar pravijo: Joskec! ti boš ednok ravno takši lump, kak tvoj oča. Mati so oči falat mesa shranili in ga na cinastom tanjeri v peč djali, da bi topio ostak). Gda oča prido domo? ide hčerka v peč po meso. Nego kak se začiidi, da najde samo meso, tanjera pa nindri ne, ar se je v vročini ras-topo. Da pa hčerka toga ne znala, pri-nesla je meso rekši: Mi mamo jako čedno mačko, ar je očino meso piis-tila in samo tanjer pojela. * Cigan, boječ se, da bi njemi sina ne vzeli k vojakom, ga je odpelo na pokopališče in sam šo na nabor. Gda so ga gospodje pita.Ii, gde ma sina, je odgovoro žaloštno: Lepo prosim, gospudje, moj sin je siromak, on je na cintori. — Dva drugiva cigana sta to s prisegov potrdila in tak je bio dga-nov sin vojaščine oproščen. — 64 — Sodnik (k obtoženci): Štiri dni ali 20 rajških, ka ščete raj? Obtvzen.ec: Prosim teda 20 rajških. * Pijanec ki nigdar ne vode pio, prosi na smrtnoj posteli kupico vode rekši: Na smrinoj posteli se more človek tudi s onimi zmiriti, štere je v živlenji naj-bole sovražo. Tašek: Dedek, ste vi ttidi gda tak mali bili kak zdaj jaz? Dedek: Se razmi, ravno tak sem bk>, kak si ti. Tašek: Pa ste te tiidi bili dedek? * Oospa: Povejte mi gospod profesor, zakaj je Gospod Bog Evo najnasiednje stvoro ? Profesor: Čisto razumlivo; z-ato, ka bi njemi prle ne mogla zmes brbrati. * Stric: No, Tinek, si s svojim vuči-telom zadovolen? Tinek: Ne ščista. Oni nikaj ne vejo, vse mene spitavlejo. Dnes so me celo pitali, što je Ameriko gornajšeo. * Oča: Vanek, dnes se nesmeš iti kopat, ar se tožiš ka te želodec boli. Vanek: 0] oča, to nikaj ne škodi, vej znam po hrbti plavati. Matl: Janček, zadnjič si mi tak ve-liko veselje napravo, da si bio prvi v šoli, zdaj si pa že zaosto. Janček: Mati, — driiga mati tiidj želejo ednok takše veselje meti. Milica: Mama, ali je Jezušek vedno v mojem srci, tiidi gda jem? Mati: Se razmi, vedno i povsedi je pritebi. — Drugo jutro je Milica žalostna sedela pri šalici kave in je ne štela piti. Mati jo pitajo zakaj na pije kave. Ona njim pa odgovori: Luba mamica, Jezušeki pa li ne smem vroče kave na glavo viejati. Vačiteo: \{a je deio Bog potem, da. je Adama stvoro? Jožek: Roke si je zčpro. * Vačiteo: Gda j€ najbolše jaboka stepati ? Francck: Gda je pes privezani. Poštar: ¦ To pismo je prežmetno, morete ešče za deset filerov štempl gor djati. Gospd: Nego te de pa šče bole žmetno. Kmetica: Gospod Striigar, vaš pes mi je vse zmočaj pojo. Stnlgar: Nikaj se ne bojte, njemi ne de škodilo. .. Sodnlk: Ti si kravo vkradno. Ali ne istina? Cigari: Samo lanc, milostiven gos-pud sudnik, nego lanc sem samo tak mimogredoč s sebov vzeo; da je visila krava na njim, toga sem pa ne znao. Mikloš: Zakaj pa vlačite svojga maloga Tineka s sebov v takšem mrazi i v tak slaboj obleki? Brdenka: Bežte, bežte, ka pa takšo-dete zna, kaj je mraz. — 65 — Vučiteo: Mankica, ali znaš že šteti do pet? Mankica: Znam, znam. Vučiteo: No, te pa šti. Mankica'. 1, 2, 3, 4, 5. Vučiteo: Dobro, zdaj pa šti ravno to začenši odzajaj. Mankica (Se hitro obrne nazaj) : 1, 2, 3,*, 5 * ¦ ¦-.-.¦¦ Mati k hčeri, štera je rada preci gučala: Zakaj ščeš meti ti vsigdar zadnjo reč? Hči: Ah, liiba mati, ne sem znala, da vi ne bodete več oučali. -- , o ¦ ¦ '*"'¦ Na sodniji. . Sodnik: Ka^ se pišete? , • Obtoženec: Što, jaz? Sodnik: Se razmi ka vi. Obtoženec: Jakob Postružnjek. Sodnik: \{o\ko ste stari? • . • Obtoženec: Što, jaz? Sodnik (čemerno): Vej pa samo z vami gučim. Obtoženec: Sestdeset let. : ^ Sodnik: Gde ste rojeni? Obtoženec: Sto, jaz? Sodnik (čemerno): Ne, jaz. Obtoženec: Ja kak pa naj jaz to znam, gospod sodnik, gde so se oni narodili ? . Čidi pa si, ti mali? ^ : '; Očin. K,a je pa tvojemi oči ime? Tak kak meni. Kak pa tebe zovejo gda trbe > ¦/¦;.¦¦¦¦• O, mene nigdar ne zovejo, — A B. A. B. A. iti jest B. sem vedno te prvi. i ^ffl// Lujzek: Že odidete tetica? Ah ostante sče malo. Tetica'. To je lepo, Lujzek, ka te veseli, či sem jaz tu. Lujzek: Nej zato, nego mama so mi pravli, ka kda vi odite, bodem bit. Pisma naših vojakov. Vsaki narod ma svoje vrline, dob-rote pa tudi svoje slabosti i falinge. Te driige shajajo od poprijetnoga ali izvirnoga greha, po šterom je vsaki človek na greh nagnjen brez razločka. Te slabosti je dužen vsaki narod treti v sebi. Šteri je ne tere, si jamo skopa. Velikanski narodi so bili na zemlji i dnesden jim niti imena ne vejo mili-joni. Prejšli so iz površja zemlje zato, ka so svoje slabosti ne trebili, vrline i dobrote pa ne gojili, povekšavali. K^de so mogočni K^aldejci, Asirijani, Sirijani, Hunni, Avari? Krvoločnost, pijanost, razviizdanost i driigi grehi, v štere so zakopani bili, so je pogiibili, zato ka so se ne šteli teh grehov se znebiti i ne šteli povekšavati dobrih darov, štere njim je Bog dao, kak razum moč, Ijubezen do lepoga i pravice. ..,,.-• Naš mali narodek tiidi ma svoje vrline i svoje slabosti. Vrline, dobrote ' ; . V • — 66 — ma velike. Bog njemi je na sveti ne tali ništeri, kak so bili, trdokorni ali še dao sveckih dobrot, voditelstva i ime- hiijši, ali malo je takših. Za ništerno nitnosti, dao njemi je pa mestotoga plevico i zrnico kokola ne bomo pra- najvekši kinč: pobožnost Ta odlikuje vili, ka je pšenica nej dobra. Dobra je Slovenca povsod. Pobožnost je takre- i kokol pa pleva sta zato dobra med koč ž njim rojena. Ta se žari na lici njov, ka se ona boJe loči od njidva i moška kak ženske, mladenke i mla- si prizadeva, naj se odstranita od nje. denca. Štokoli pride v dotiko z Slo- Dobri Slovenci do si prizadevali, ka venci, pravi, da so pobožno, verno se ti mlačni pobolšajo i postanejo go- ljtidstvo. Ali ta dobra lastnost našega reči kristjani. ljtidstva je že tudi betegiivala. Razje- Narode vse je Bog stvoro i od dala jo zvunešnjost. Znotrašnja, prava, vekomaj odločo, naj bodo posamezni : istinska pobožnost se je začela sušitj na zemli. Tak je odločo Vogre, Nemce, pri Slovencih. Na zvunaj so bili verni, Francoze pa Slovence pač vse, ka je pobožni, ali oznotraj je neka skrivna stvori. Eden je tak božje stvorjenje, moč kalila pri mnogih čisto vretino kak drugi. I da Bog vse tisto, kaj stvori, ;"¦ prave pobožnosti. Ljudstvo je romalo tudi obdržati šče, zato je viejao v po sveti, prek morja je moglo iti kruha vsaki narod tiidi ljubezen do sebe, štera »/' si iskat i prišlo je v dotiko z never- njemi da moč, da se vzdrži, da ostane. '' niki. Na jezere i jezere se je to izsel- Ta ljubezen je pa samo te prava, če ¦ jenje vršilo od leta do leta, na jezere ne dela krivice driigomi narodi, i če in jezere se je pa tudi začeo širitj se zaistino briga za obstanek lastnoga duh nevernosti i nepobožnosti, posebno naroda. Naše ljudstvo je v prvom ne ,-. pa dlili gizde in vžlvanja. Vino, žganica zagrešilo. K/ivice je driigomi narodi ,' . močni teji so prišli v navado tam, kje ne delalo. Sfalilo je pa v drugom. Pre- :, so prle z prostov i zdravov slovenskov malo je ljubilo samosebe. Tu pa tam hranov bili zadovoljni, i da dvema gos- se je začeo sramiivati i zametavati r podoma je naednok ne mogoče služiti, materni jezik i polagala se je sekira ! to neredno vživanje, ta gizda je Ijud- na drevo slovenskoga plemena, ka bi stvi odsekale zdrave veke pobožnosti se posekalo. Prišlo je pa dotoga za- ' prave i ostalo je v njem samo steblo volo krivoga razlaganja domoljiibnosti. - njeno zvunešnje. Gučim pokrek. Ostale Krivi navuk se je širio, kak da bi vogrsko so naime i tudi rasle na vsikdar vekšo domovino ne mogli ljiibiti v slovens- popolnost vnoge duše, ali poprek je kom jeziki. Te krivi navuk je vojska postalo slovensko ljiidstvo mlačno. V križala i podrla. Slovenci so postali v tom stani je je zadobišala vojska. Trp- v obrambo domovine vogrske svetli Ijenje njeno je vrastvo postalo za naš junaki i z krvjov posvedočili, ka v slo- narod, gorečnost se je zbiidili v njem? venskom srci ne bije menjša ljiibezen • prava, znotrašnja, prvejša gorečnost. do vogrske domovine kak v Madjarih Pisma na jezere pridoča z bojišč nam rojenih, ka sladka materna reč je ne veselo svedočijo to. Istina, ka so os- zadržek te Ijiibavi, nego pripomoček. — 67 - Vojska je to odkriia merodajnim kro-gom, spoznali so Slovenca za viteš-koga vogrskoga domobranca, v njem se je pa obudila tista naravna ljiibe-zen, štero je Bog vcepo v njegovo srce do lastnoga naroda. Nikdar se je ne tak jasno, svetlo glasilo v našem kraji, ka ljiibijo svojo materno reč, kak zdaj. Od vseh krajov želežne in zalavske županije, z nemškoga in mad-jarskoga sosedstva domači Slovenci so odkrivali v svojih pismih tak ljtibe-zen do vogrske domovine, kak do svo-jega miloga slovenskoga doma i svo-jega miloga slovenskoga jezika veselo, navdušeno, kak nikdar prle. Vojska je te dvoji sad rodila. Pred bi pa v dokaz naše trditve objavili pisma naših slovenskih vojakov, že-lemo i prosimo preblago Srce Jezu-sovo po Bl. D. Mariji i sv. Jožefi pa po vseh slavnih patronah naše širne vogrske domovine, naj te dvoji sad raste pri našem ljiidstvi. Naj pos-tanejo vsi Slovenci iz srca verni, po-božni i tak pravi vogrski domoljubci, pa tudi naj se vkorni v njih ljiibezen do lastnoga naroda, naj vsi ljiibijo, ljiib'jo stalno, ljiibijo vroče svoj ma-terni jezik, ga radi gučijo, so prosti ali gospodje, ne da bi sovražili driige jezike. Glejmo zdaj pisma prelepa naših slovenskih vojakov, možov in dečkov! * ¦ * * 1.) Dobo sam Novine i Marijin List, šteriva sam že jako želno čakao. Jako sam dostakrat žalosten bio, gda mi je na pamet prišlo, ka bi zdaj mogle priti Novine i Marijin list. Ne sam si mogo domisliti, kak je to, ka mojih Novin nega, ali hvala Bogi, dobo sam je nazaj pa Njim z srca lepo zahvalim. Bog jim sto i jezerokrat plati, či njim jaz ne bom mogeo plačati. Veselo je čteti ListMarijinvtom žalostnom mesti, štero človek niti popisati ne more. K^ak ža-lostno je za nas stare vojake to! Že je minolo poldve leti, kak smo furt v toj tužnoj Galiciji. Či bi od tistih mal navek na gostuvanji bili, pa bi se že tudi navolili, nej pa eti kelko strahote i žalosti more pretrpeti človek. Pa te da ešče takše glase dobimo od domi, kak sam v Novinah najšeo čteti, kak so vrle vnoge žene doma. Pri našoj stotini se je ravno tiidi tak zgodilo že dvema. Eden je šo na sloboščino pa je ženi vnogo vsako-jačnih darov spokiipo, samo da je domo prišeo pa ženi dare šteo davati, njemi je pravila: »Mož moj liibleni, ne zemem tvojega najmenšega dara. Ne sam vredna; včini z menov ka ti je vola, z Rusom sam noseča.« Ali nikaj je ne včino driigo, kak odstavo petero male dece i ženo i slovo zeo od vseh i kušno dece pa prišeo nazaj k nam. Samo eden den je bio doma. Da je nazaj prišeo, svojo nevolo nam je pripovedavao; za dva dni smo pa čtili glas, ka je Krupa Jožefa vlak razre-zao. Driigi je pa s sosedom najšeo ženo spati. On je pa deco k svojoj materi spravo, a ženo pa soseda je vkiip zvezao pa na njima hižo viižgao pa sta oba zgorela. (Niti sebe moriti niti hiše na one vužgati ne bi smeo. Odpiistiti, pokaštigati ali se razpitati. To dovoli i žele Bog. Vrednik.) Osta-nem s spoštiivanjom, Toplak Števan 4/13. etapni bat. — 68 — 2.) Zahvalno pismo z bojišča. Vi-soko pošttivani diihovni pastir! Naj obprvim jih pozdravim v imeni Jezuša. Lepo se njim zahvalim na Novinah i Marijinom listi. Srce se ml je razveselilo, gda sam dobo v roke, ka si mam kaj prečitatl po našem maternom jeziki, štero ml je bridkosti in žalosti prevzelo. Tudi Hrvatje in Kranjci je radi prečitajo. Naj njim milostiven Bog plača vse njuve triide, štere majo z nami, ka se toliko trudijo za naš slovenski rod, ka nam tak lepo čtenje do rok davlejo. Ešče jih ednok s srca pozdravim. Z Bogom! Bog z vami i z nami; naj boža mi-lošča i blagoslov prebiva med nami. Škafar Jožef častn. konjenik. 3.) Osemnajset mesecov sam v boji, osemnajsetkrat sam bio v bitki na vodi i vseli me je rešila sv. Driižina Srčna hvala njim zato, ka so me v mladih letah na pobožnost včili, štera me je nagibala, da sam vrelo častio sv. Drii-žino. Kuzma Janoš, polag. nim v vodi, z Tropovec. ;• 4.) Visoko poštiivani g., trno jih visiko pozdravim in jim želim od Boga vse dobro, pa njim pišem nadale, ka sam Novine i karto v roke dobo, nad šterim sam se jako veselio. Ml smo jako veseli, gda si mamo kaj prečtetl po našem jeziki. Pa smo šče zato najraj, ka v Novinah i Marijinom listi si mamo prečteti tanač i tolažbo. Gda dobim Novine pa me te že Vogri i Nemci pitajo, kak je v naših slovenskih No-vinah, ka je to prej najbole stalno in istina. Nadale jim pišem ka, sam karto prečteo pa sam dosta vorazmo i me jako geneje njuvi tanači. Trno visiko jih pozdravim in jim pišem, ka sam čteo v Novinah, ka nanrje lehko pot-rebno čislo ali knige molitvene. To bi še najraj bili, če bi nam mogoči bili poslati. Prosimo milostivnoga duhov-nika, to nam je jako potrebno. — Meli smo, ali Bog zna gde je že. Novoga bi njim dosta znao pisati, ali nakraci Njim povem, ne je slobodno. Ali edno jim pišem i prosim milostivnoga dii-hovnika, naj prosijo i mi žnjimi vred Boga i Bl. D. Marijo, naj nam podeli nazaj naš sladki mir pa naj nam po-more nazaj priti v našo slovensko kra-jino, štera nam je najlepša. Gde je naš mili dom? Daleč je, a pomori nam D. Marija nazaj v njega. Korpič Kvi-ri/uis, 18 črn. dpp. 5.) Milostiven diihoven oča! Iz srca jih pozdravlam z etoga dalešnjega krv točečega kraja, v šterom že trpim osemnajset mesecov, in mi je še dose-gamal G. Bog pomagao i presv. Srce Jezušovo pa Bl. D. Marija, ka sam ešče živ pa zdrav. Dostakrat sam bio v velikoj nevarščini, pa sam si vseli mislo, naj bo z Bogom; iti morem za domovino živet ali mret. To je vse edno; vej je Jezus Kj*istus več trpo, pa bi njemi ne mus bilo, ne pa ka mi grešniki ne bi trpeli. Zdaj vidi celi svet, ka smo veliki grešniki, ka nas G. Bog kaštiga s tov nezerenskov bojnov, štera že osemnajset mesecov trpi, v šteroj je že teliko naših bratov i očev spad-nolo, šteri so doma ostavili svojo ženo i drobno dečico kak piščence brez peroti. Pa nam šče ne da mira Gospodni / - 69 — Bog, šteroga že celi svet tak teško čaka. Prosim vse domače verne duše, štere majo priliko v cerkev iti, naj za nas tudi bogamolijo, ka nas vogrske slovenske vojake G. Bog nazaj domo pomore v našo sladko vogrsko do-movino; naj že ednok pride te blaženi mir, šteroga že vsakša duša tak žmetno čaka. Jaz tudi bogamolim pa k sv. meši tudi idern, kda mi je mogoče. Lončar Anton poddesetnik 83. pp. 6.) Jezero devetstvo šestnajstoga leta, Mnoge matere sinek je premino z sveta. Nesrečna Rusija ne si vredna toga, Da je mnogi sinek našel svojga groba. Mnoge male dece 6čo zakopali; Toga so ruski šrapneli zaklali. Edenajstoga dneva junija meseca So mi prestrelili pajdaša Jančeka. Hodi Pišta k nieni, rane mi zaveži, Dok do prišli doktori, more de mi leži. Poglej, dragi Pišta, kaj so oni napravili, Moje mlado telo so mi prestrelili. Dragi moj Janček, nej ti je pomoči, Ar si prestreljen pri pliičaj skozi; Dragi moj Janček jaz bom ti zavezal, Ali da si že dosta krvi prelejal. Krv ti je popila ta čarna inati zemlica, Farbo so zgiibila tvoja erdeča ličica. Moral boš ti vmreti v ruskoj zemljici; Jaz bom že dal glasa tvojoj materi. Ne je bilo časa niti pet minut, Ka je Janček išo s sveta furt. ; . >.< Jamo smo skopali gre gore visoke, Prek smo ga pelali vode globoke. ' - Križa smo napravili z brezovoga drevja, Ka de znamenoval, kda odišel s sveta. Venca smo spleli z lepoga rožmarina, To bo znamenje za slo^enskoga sina. S sprotoletjim cvetjom grob smo zosadili, I s skuznimi očmi ga vsi polejali; Dragi moj Janček, jaz bom tebe tii odstavo, Bog zna što pa bode mene v grob spravo? Z Bogom ostani Janček moj liibleni, Jezus Marija naj ti bodo smileni. - -' ' Tak nadele zbogom moja sladka mati, Tak Bog vam sto i jezerokrat plati. Tak z Bogom moje liibe sestre, Molte se pri Mariji za mene. Tak z Bogom moji vsi prijatli, Že mo se vidili na driigom sveti. Tak prliibi Pišta ti, Nikaj se ne žalosti. > : Že bom prišo jaz po vas, Kda de Jezus zbiidil nas. . '• To sam jas spisal In skuze si brisal. ' ; Tak z Bogom slovenski kraj, , •-/ . . Dokeč bom prišel nazaj. Z tov pesmicov vzel slovo Piicko Štefan z Bratonec, domobr. 20 dpp. od pajdasa Miilič Janoša, ki je spadno poleg njega. Pesmica je prosta, a zlata vredna zavoljo prave paj-daške ljiibezni, štera med Slovenci na bo-jišči kraljiije. 7.) Jako lepo jih pozdravlamo, kak našega dobroga dtihovnoga pastira in se njim lepo ščemo zahvaliti na Novi-naj in Marijinih listaj. Ne morem njim popisati, kak jako žmetno čakamo naše slovcnskc glasnike, ar znamo ka so nam na veliki hasek. Nadale njim to dam znati, ka jaz hvala G. Bogi zredoma vdablam njuve Novine in je s srca rad čtem. Tii sam v takšem pešpolki, ka maiogda čtijem pravi materin jezik. - 70 — .,'¦¦¦ ¦¦ ¦ ¦. • • ¦ * Moji pajdašje so navekše Slovaki, šteri veto Srce Jezušovo. Oletič Matjaš vojni so jako radi, gd& jim jas čtem Novine delavec od Sv. Martina. in Marijin list. V roke sam dobo lepo ^ malo knigo, šlero so mi poslali. S srca * * njim zahvalim, in če njim jaz nemrem 9 ) Prečastiti gospod! Vu imeni Je- povrniti, naj njim povrne presladko zusom vas pozdravlam i vam prav lepo Srce Jezusovo. Petek Martin p. 13. peš- zahvalim za poslane Novine i Marijin polka 1. stotn. od Lipe. list^ ka ste mi tak hitro poslali> Ceravno * . znam čteti nemški in vogrski in v tej .'¦- ' ' jezikaj dosta Novin v roke dobim, ven- 8.) Pozdravim jih s presvetim Srcem dar me prav veseli, če čiijem kaj od Jezusovim, štero so Oni meni prepo- domače zemlje i v domačem jeziki kaj ročili v obrambo. 1 jaz sem takoj pre- čteti mam. Dozdaj so mi Oča včasi poročil sam sebe, svojo tovarišico i poslali Novine, ka sam kaj za čteti vse svoje imanje. Oni so meni pisali meo. Zato vas prosim, Marijin list mi ešče vu Pilzen, naj prosim presveto tiidi pošilajte, ka bom kaj več doma- Srce Jezusovo za strplivost. Prosil je čega meo za čteti posebno zdaj, gda sem i hvala presv. Srci Jezusovomi, hvala Bogi z ranjencih malo mamo za sam \o zadobil, kajti vse lehko in opraviti, ka je zdaj naša divizija v re- strplivno podnašam. Dam njirn na zervi daleč od bojišča. Kaj bi si člo- znanje, da sem čtel vu naših novinaj, Vek začno po grozno dugih večeraj ? ka so oni prosili, ka bi se postili na Slovenca drugoga tu nega; vekši del te den. Gda sem to čtel, sem taki vu So Vogri i tudi Hrvatje so. Da bi vas svojem srci obečal, da si te den pre- Q. Bog ešče dugo ohrano v blagor kratim jesti nekaj, ako ravno jako pot- slovenskoga naroda! S spoštuvanjem rebujem. Zaran ob petih je bila kava, ostanem z Bogom. Škafar Matjaš sani- >, a ob šestih smo šli na deio. Kave se tec II. konj. div. malo dobi tak, da človek komaj čaka . . * ¦ polden. Na den presv. Srca Jezusovoga * * nesem Cutil takšega glada kak driige 10.) Moj liibi tovariš se srčnozahvali dneve. Poldan je bil na suhom krum- s svojimi pajdaš vred na njuvom trudi, pir, nezabeleni kak konzerva. Konzerva ka so njim oni poslali Novine i Mari- se gorvzeže, ka se te krumpir ž njo jin list. Na tom lepom dari se jim zabeli. Jas sem ne konzerve v krumpir srčno zahvalijo moj tivariš, Tkalec devo, samo suhi krumpir sem jel s Števan i njegovi pajdašje Sinolko Ivan kruhom i tak sem bil sit, kak druge z Beltinec i Cigan Štefan z G. Bistrice. dneve, gda sem več jel; konzerva mi Nadale tiidi se srčno zahvali moj tiva- je tak ostala na drugi dan. To moč riš na njuvom pitanji za njega, gde mi je dalo presv. Srce Jezusovo, šte- je i kak njemi kaj ide. Dao je pa ža- romi se vsaki den molim in pripora- lostem odgovor dati, kak njemi ide. ¦ čam. Smiluj se nam i čuvaj nas pres- Že je vsako minoto pripravlenL Več od toga ne morem pisati, ka mi britke i zdrav nazaj povrne. Zatem pa jih skuze polevlejo moj tužen bledi obraz. ešče lepo prosi moj tivariš, če njemi Prosi jih tfldi lepo, da naj njemi ne za- dovoli G. Bog, ka de dale živ s svo- merijo, če njim on sam ne more pisati. jimi pajdaši, naj njemi pošilajo Novine. On bi njim jako rad pisao, samo neve Če nači ne bi mogoči bili, te bi jaz čisto pisati. Zato je mene proso, naj od mojega sirmaštva vkraj odtrgavala jim jaz samo napišem od vsega, kak i je plačala i lublenim vojakom veselje je kaj ž njim. Zdaj sam si vzela to spravlala. Istina, sirota sam;drugone moje tužno pisanje naprej. Prosim nam kak petero male dece; nejmam jih, naj sprimejo moje malo pismo, v šterom jim pošilam 20 1\ pe-nez na čast sv. Drii-žine, na klošter, štere sam si že par tjednov vkiip spravlala in od-trgnola od svojega sir-maštva, naj samo tudi mava del v zidanji hi-žice svete družine, Je-zuša, Marije in sv. Jo-žefa. Tiidi jih lepo prosiva, naj nama po-magajo, da se živiva i zdraviva včakava ro-manja k svetoj drii-žini, gde bi se srca razveselila. — V dru-gom se nemava v.kom veseliti, pa se tudi neščeva, samo v Je-zuši i Mariji i pa pri svetom Jožefi. To je Marija, najbolša Mati, v tvoje materno srce zročimo vse vojake, posebno pa vmirajoče ! svoje strehe pa ne griide zemle. Ali naj bo, da Bog tak šče. Zato pa prosim, liib-lene deklice, ve bodite dobre, nabirajte vkiip rajši te filere, štere na pismeca davlete. — Spravlajte raj vkiipje-zušeki na hižico. \{ak bi Jezušek veseli bio z svojov liiblenovMater-jov i svetim Jožefom. Od njih boste dobile ženina ali zemelskoga ali večnoga. To bo vam dao Jezušek za plačilo; ne ,bojte se, ka ne bi dobile ženina, ki vse sladkosti v sebi ma, samo mejte ttidi ve prav lepo Čisto vaše srce. Z Bogom osta-nem verna prijateljica, najno vse veselje tega sveta; oba sva Marija Tkalec z Gibine, Tkalec Štefana se k siromaštvi navadila, zato ka sva žena z D. Bistrice. oba sirmaškoga roda. Zaio sva radiva ¦ * * * "-' ¦ ' spevala Marijine pesmice, dokeč sva j , j Dobo sam Novine j Marijin Listj vkupbila. Zdaj so nama pa zamuknola šteromi smo se trnok vsi veselili, i nje- najna grla. Naj bo po božoj voli, če govomi blaženomi slovenskomi jeziki. Bog tak šče. O Marija, posliihni ti Sinic Janoš p. 83. pp. naše prošnje, naj na^ ajtek nam se živ * * * (; ' . ¦.¦¦¦>:.¦/¦;¦';."¦:¦:'¦.¦;•,.:;¦¦ ' ? —72— ¦^\; ¦¦-¦:¦¦-'-..'.'' ,-¦¦'- 12.) Visoko Poštiivani Gospod Re- 13.) Prošnja ednoga židovskoga de- ditel! Zaupno vas obiščem in vas lepo setnika. V zavzetnom črnogorskom prosim, da mi blagovolite poslati edno mesti, v Plevlji. Bilo je Novembra 17.- knigico — od sedem žalosti B. D. toga. Zajtra gori stanem i idem vo z Marije, edno molitev papežovo za mir. hiže, v šteroj smo spali; na pragi stopi Ceno vam pošlem priloženo v austrij- pred mene eden židovski desetnik, šteri skih markaj. Da sem tii sam Slovenec je v našoj stotniji služo, mi pove dobro i slovenskoga ne morem za čteti nikaj jiitro, i me lepo prosi, či on tiidi slo- dobiti, lepo jih prosim, či njim okol- bodno ide k meši z menom; jaz njemi ščine dopustijo, naj mi pošlejo edno z veselim srcom obečam, pa sem njemi številko Marijinoga Lista i edne No- dopusto, ka lejko ešče sam ide k sve- vine. ¦ toj meši. — Razveselio me je, pa sam Nigdar sam hasek slovenskoga je- njemi zgodbice pripovedavao, ka sam zika nej tak spoznao, kak v tom nes- v iMarijinom Lišti čteo od polskih vo- rečnom bojnom časi. Po zimi sam jakov, kda so sv. škapulere dobili bio na Kproškom, Kranjskom, Pri- od diihovnika, eden židov je pa žalos- morskom i na Doberdobi na taljanskom ten stao, pa ga je on tiidi dobo. — bojišči, pri sv. Martini; zdaj maja sem Zato se mi je lepo zahvalo, i pravo, prišeo v Galicio v edno bolnišnico za ka se nemamo v drugom vtipati, kak strežnika; gde sam tiidi med Polaki, v gosp. Bogi. Premislite si liibi kršče- Čehi, Toti ino ^omani; vse povsedi niki, či eden židov ma tak veliko vu- mi slovenska reč k velkomi haski pride, panje v sveto mešo, kak te ne bi mi ar se z svemi terrff različnih jezikov meli, ki poznamo bože pravice; zato, narodi leko zarazmim ino pogovarjam. dragi domači hodite radi k sv. mešam, Žalostno bi zato bilo, či bi Slovenci mi vojacje vas prosimo z bojnoga pola, zapiistili svoj stari materni slovenski molite pri sv. mešaj Boga za nas, ka jezik, šteri tak jako dosta trpi od ne- nazaj pride želno čakani mir. Perša prijatelov slovenščine. Števan, četovodja 20. dpp. z Ižekovec. Vsigdar sam slovenščino podpirao, ' " . , : ' . , . . v ali zdaj, gda sam spoznao veliki hasek / ; ; * ' *¦' '.¦-. našega slovenskoga jezika, ga v pri- -. .:¦¦•¦ šestnom, — či mi boža sprevidnost 14,) Mrzli vetri vstanujo, grozna. dopiisti — dosta popolnejše bodem zima ¦ se nam bliža, beli sneg pokrivle podpirao. Njim pa naj da gosp. Bog nam zemlo. Mi vojaki v strelnih jarkaj svojo sv. miloščo, da kak dosega za domovino trpimo vse to. Kak ta mao, tak tiidi v prišestnom naj sloven- zima nas premaga, ali zato vse ne- skorni rodi pobožen slovenski tisk po- hamo na božo volo. Bog nas brani v vekšavajo ešče duga leta. Ponovim strelnih jarkaj od neprijatelskih rok. mojo želno prošnjo i tak ostanem z Vsako voro, vsako minoto nas čaka vojaškim poštiivanjom. Bdthori Matjaš, gotova smrt, ali zalo se ne damo na- strežnik v 3/3. tab. bolnišnici. šim neprijateljora. Slovenski mi rod- 73 — jaki batrivni smo vojaki, zato ka ne pozabimo na božo pomoč. Verjemo, ka gda boža nam je pomoč, te obla-damo, čeravno je najvekša nepriatel-ska moč. Ne de vse dugo, nemška i naša monarchia bo obladala, nam pa to bo velika dika, večni bo nam spo-Oča ino mati tak velita, obrano min nam je domovino naš sin, že zadosta pošlejo Novine i Marijin List. Jaz sam v Szombathelji v komisi pri 11. husa-raj. Dva Slovenca sva tli v ednoj hiži, 18 pa Vogrov. Jaz sam rojak z Gu-milic, pajdaš moj pa z Adranec. Že-leva oba čteti v maternom jeziki te boži navuk, ka vči sv. Maticerkev, ar to želeva, naj naj občuva B. D. Ma-rija, ka ne zablodiva doli z kerščan- ¦ Mine in 2 torpedova (kre dva kraja tidva gor na ; , ".' . ';. ¦". v Srbiji. — Sliko poslao K ii z krvi preljala naša rodovina. Oh daj nam že mir Jezuš i Marija, ka bi mogli v rniri živeti. z našov dragov familiov, v Jepoj našoj slovenskoj domovini bi mogli Bogi hvalo dati za njegove mi-lošče. Kpren Jožef, p. 48. pp. ,*.-:'¦• . ¦ * •' ¦ - ; .;. ••**¦•¦• • ¦ 15.) Poštuvani g. plebanoš. Lepo jih prosim, naj bodo tak dobri, ka mi lagvi), štere so naši minelovci potegnoli iz Dunaja m a Janoš, sapeur, iz Tropovec. . :¦ . . :¦ ¦';.-¦ ske poti, ka naj skilšnjava ne pre-moti; v tom čtenji bi si radiva najšla orožje. Zato pa prosiva pomoč za kerščansko vero, ar ovak človeka zna premotiti skušnjava. Tak z Bogom naj ostanejo : Morvat Stefan, Zakojč Andraš, hus. 1 1. .husarp. . ' ¦..;. ."-\ . v 74 16.) Naznanim njim, ka sam lub-leni dar z velikim veseljom gori prijao, šteri mi je razveselio tužno srce. Sam od vseh kinčov na sveti raj gori pri-jao te dar. Ozdaleč sam že poznao, ka to driigo nemre biti, kak od gosp. plebanoša dar z lubezni do liidi. Sam Jezuš njim naj plača v nebesaj, pa na tom sveti, jaz njim toga veselja ne morem povrnoti, ka moje srce čiitilo ned milim slovenskim čtenjom. Nazna-nim njim, ka zdaj morem z posteli pi-sati te par reči; liibleni Jezuš, Bl. Dev. Marija i sv. Jožef naj mi pomagajo, kak do zdaj, ka nazaj pridem na pravo pot, neščem več zabloditi. Te čas driigo ne prosim — dokeč bom si z gosp. plebanošom mogeo gučati, — ka mi naj Novine i Marijin List poši-lajo. Srčen pozdrav od Lesic Štefana desetnika, ranjenca z Doličov. 17.) Hvala Bogi, mi Slovenci mamo dobra zakritja, zadosta se naspimo, Rusa se nič nebojimo; gda Rus vidi, ka Slovenci ido, si misli, ka to ne de dobro, i ma včasi zdrave noge za be-žanje — nazaj v svojo domovino. Slo-vencom dragi Bog pomore, da jih Rusi ne pozabijo. Zato Jezuš i Marija z toga bitja nas pomori, na vse veke bomo znali hvalo davati, mi Slovenci: Koštarič Mihal desetnik, Halasz Ivan, Tomka Martin, dom. 20. dpp. ~ 18.) Gda sam v roke dobo to sveto Marijino podobico, te so me od veselja suze pobile, pa mi je na glas joč vuj-šeo pa sem etak pravo: »Oh ti Bl. Dev. Marija, bodi Ti moja Mati i po- močnica na tom bojnom poli.« Draga moja žena to te prosim, ne joči za mene, bole Boga moli za mene z tov sedmerov dečicov, mi poleg bože vole trpimo. Šobočan Štefan, dom. 20. dpp. 19.) Pozdravlam jih i njim želem lepo zdravje od presv. Srca Jezušovoga. Ne morem i ne morem njim dolzas- v liižiti to njuvo dobroto, štero so nam skazali, kda so nam poslali čtenje; srčno i veselo smo je goriprijali tak, ka ešče od prevelike radosti so nas skuze polevale; Bog moj, — da bi dobili tudi to, ka bi prišli k betlehem- . skoj štalici molit Jezušeka. Sploh smo od nje v kraj zapreti; malo bi si pri jaslicaj duše vkrepili, na pot strošek bi dobili pa leži trpeli. Driige božične , svetke mamo na bojnom poli. Veliko želenje ma vsaki Slovenec, či bi mogeo "... dol pokleknoti pred mali omarek, pred • sv. Oltarskim svestvom, ka bi se malo = olehkotili pred Jezusom z toga nez-mernoga trplenja. Na božo volo smo \ se vsi nehali, da si sami pomagati ne ! moremo. Roth Ludvik, potdes. 83. pp. -v * ' . 20.) Skoro sam 2 leti na bojskom v-poli i komaj zdaj sam dobo do rok ' moje liiblene matere jezika Novine. Bog plati gospon diihovnik za njuv trud; či njim jaz ne plačam 21 let star, te tretji sin mojih liiblenih roditelov, te njim naj Gosp. Bog povrne. Z srca rad branim prelubo domovino vogrsko. V KarPataj sam se prehlado, hvala višnjemi Bogi sam se vOozdravo, zdaj se pa 5 mesecov pri tom nepoštenom Taljani vojujem. — 75 Sem sam dobo njuve Novine od mo-jih lublenih roditelov i preveč so se mi dopadnole za volo mojega liible-noga maternoga jezika, šteroga skoro 2 leti ne čujem gučati. Gda je čtem i gledam, te mi je včasi leži. Kak ne bi se mi srce obračalo ? Prvoga brata, toga najstarejšega so Rusi zgrabili, te drligi je pri Rusaj v liniji, tretji sam jaz, štrti so preliibi oča, šteri so 50 let stari i pomali prido za nami i kak teško so nas gorihranili. Preliiba mati 60 let starosti, betežasta 3 dekline z njimi riase ostanejo, tak da bi je voda vo vrgla. Ali naj bo, kak je boža vola, kaj Bog čini je vse dobro. Sveto je ime njegovo. Molimo mi i molte gosp. diihovnik z tistimi, šteri so doma, naj kak naj prvo sunce gori pride, prnese med vsakoga jezika liidstvo želen mir. Ka bi li ešče ednok to lubo slovensko domovino rad vido, te gornji gorički zrak. Želem njim zdravje i boži blagoslov, ka bi duga leta širili te lepe Novine. Zdaj pa idem pod zemlo, z štere me je moj nebeski Oča stvoro. Naj bo kak ie boža vola, Ostante z Bogom prelubi diihovnik v Čerensov-cih i preluba domovina slovenska. — Dervarič Karol, poddesetnik 29. crnov. pp. z Bodonec. 21.) Na bojišči, v zakritji, v zemlo napravlenoj hižici sedim ino si premiš-lavlem od tistih lepih mirnih časov, gda smo v tak lepom miri živeli doma pri naših lubih i dragih. Kak si to pre-mišlavlem, na pamet mi pride tista lepa predga, štero so glasili v Čren-sovci 1914. majuša 8-ga na den ob- služavanje svetoga križa g. plebanoš Baša Ivan. Oni so glasili sveto istino, ka je mir na sveti največ vreden. Pa je istina, pa dobro znam, ka či bi napriliko v mirnom časi pitao ed-noga poštenoga človeka, ka je na sveti največ vredno, bi na friškoma odgo-voro, ka penezi, pa to je nej istina; dnesden spoznamo, ka nej penezi, nego mir. Dobro znaie liibi Slovenci i Slo-venke, kak je velika nevola i nesreča za edno hižo, gde samo držina v nemiri žive, oča z sinom, mati z hčerjov, ali mož z ženov? Kak pa ne bi bila ve-lika nesreča dnes den za nas, ki že več mesecov trpimo. na štrašnom bo-jišči? Že drugi božič smo obsliižavali na bojnom poli. Samo ka hvala Bogi, sveti den smo veseli meli, smo mirno počivali celi den. Zato pa prosim vas liibi Slovenci i Slovenke, molite i prosite luboga Boga, maloga Jezušeka i Ma-rijo, mater njegovo, naj nam pode-lita te lubi mir! t . Postiivani g. plebanoš, pošlem njim 8 kor. na potporo Marijinoga Lista i slovenskih Novin, naj se kem bole širita. Gerič Jožef, pionier v 48. pp. z Polane. Mala pesem. 22.) Godina se nam pise devetstopetnajsta, Meseca februara jedenajstog' dneva; Onda sam odišel vu tužnu Galiciu, .. Doma sam ostavil žcnu si žalostnu. Februara meseca z doma mi je 'dišel, : . Iz Kanižice grada lista mi je pisal, On mi je pisal, da z Kaniže ide, / ,; Da se bo odpelal na to bojno pole. _ On se je odpeljal na to bojno pole -^. ¦-, I dočekal se velike nevolje; . v — 76 — Medjimurje naše v Iepi si ravnici, !*: ¦• De so mi ostali moji poznanci. Žena moja draga i vi dečica mala ^r. Nigdar oča svoga ne bote poznala, Samo bote čuli glasa, ka ste oča 'mali :.' To pak ne te znali, de bo pokopani. Vnoga draga žena za goloba plače, " Ka bi rada znala, gde pokopan bude, Gospodine bože i Majka Marija, Dej mu pokoj vekivečni tam kade počiva. -'; Prvi Ferenc Joška vu magjarskoj zemli, ?:-7-. Božek ga poživi, kaj se on namiri; •r1^ Da bi Bog dal jošče ovo zimu! '/ Molite se Bogu, ka se pomiriju. , \ Zamoda Andraš, t\ . ' . k;;¦„¦ .,,..¦¦ i vojni delavec iz Podturma. 23.) Prečastiti Gospod ! lepo jih pro-sim, naj mi pošilajo Novine esi, ar je eti to žalostno, nemam v maternom jeziki nikšega čtenja. Kak sam z domi odišeo, sam samo dvakrat pri sv. meši bio, bože reči sam izdaj nej čiio, k sv. prečiščavanji stopiti sam prilike nej meo, za to vse me srce boli. Zato si želem v maternom jeziki dobro čtenje, naj se mi po tom bar dtiša ok-repi vsakši tjeden po navuki iz sve-toga Evangeliuma i po driigih dobrih zgledaj in prilfkaj. — Plej Jožef, pri železničarskom polki. 24.) Lepo njim zahvalim g. ple-banoš na trudaj, ka ste mi poslali čtenje; me jako veseli, gda čtem Ma-rijin List i Novine. Bog zna g. pleba-noš, či bom gda več vido svojo faro torjansko, Blažene Dev. Marije podobo. Naše živlenje je tak, kak siiho listje na drevi, vendar se vupam v Bl. Dev. Mariji, ve je ona naša pomočnica vsem, ki jo prosijo za pomoč. Nikaj mi ne zamerite g. plebanoš, či sam vam nej dobro pisao. Znate, dragi moj oča diihovni, ka mi stola nejmamo, na toj čarnoj mater-zemli moremo pisati. Ne morem vam, g. plebanoš, pisati od moje nevole, samo nam Bog poma-gaj i Bl. Dev. Marija vsem vkiip. — Sobočan Ferenc, z Gumilic, v 36. tp. topničar. . - 25.) Slovenskim Materam! Jaz si dovolim v naših lepih slovenskih spi-sih eden mali prostor prositi za lo-lažbo slovenskim materam, štere tak vrle sine majo, ka se tak vrlo bojujejo za našo lepo domovino. Tudi jaz, drago ludstvo, sam krv prelejvao za našo lepo domovino. Pa mi je tiidi bridko bilo, kda sam dobo 8 pukšeni krugeo v moje mlado telo, zato, ka sam znao, ka dokeč ne bodem zdrav, ne morem mojoj domovini služiti. Lube matere slovenske, štere svojo deco tak jako liibite, ste doživele, česa ste se že dugo bojale. Nastanola je vojska, vaše sine je zadela usoda, da moro vojaki biti, štere ste tak jako liibile. Matere ste nepotolažlive, ali jaz vas toliti ščem. — Misli, liiba mati, misli li sama na peldo, či je naša hiža v nevarnpsti od tovajov napadnjena, ka morejo do-mači delati? Ka je njuva dužnost? Se ne do protipostavili po njuvih močeh ? Do lehko svoje roke v žepi držali i odbežali? Hižo pa okradnoti fpiistili? Na peldo, či bi naša ves z silov bila napadnjena, naši triidi, naša pola vni-čena? Bi jeli vsi sosedi zgrabili za — 77 — orožje, ino se proti sovražniki posta- hiža. Zakaj bi je ne branili? Vojaško vili, ne bi se ogibali, pa svoje rodbine živlenje je edno zvišeno živlenje. Liibi v zankaj ne bi pustili! Gledajte ma- starišje, dragi Slovenci, mislite, ka vaši tere, tak lubi vsaki vrli podložnik svojo sini vsigdar svojo vojaško dužnost '/ Cu o, t3 18. c E OJ c 1_ •a "> ¦«,.» ^Q CTS O3 O C/3 '5c CL dorr spi dra: oT ragi -a o C J2 o QJ O3 'g J^ C 1—> 03 Sl zar > -voj •eti o T3 o > E O ^: O3 .a o C o / o a. ^: C/3 cn •^ j «s \\ 1 . $ V > o o • •—> a. 'Č3 "U E X) C a> O "5 O) N bi3 u^ •»—» 03 o cu zz > co > > O >u c B O i_ edk vse 03 . *•- 03 *a o """*'¦-'.' ' ili o c O E E Oh > o c o3 /¦¦"¦" T3 U4>0O CU > X3 ' y «f {¦' O ¦.-.;'' »v. ¦ o v- ¦wj 'domovino, štera njem živlenje da ino jo brani. Zakaj ? Zato, ka je to nje-gova domovina, lepa vogrsko-slovenska domovina, na šteroj je tiidi njegova spunijo, pa se srčno bojiijejo, idejo na sovražnika, tak liki či bi oroslane vo z verinjeka pusto. Žakaj ?Zato, ka znajo, ka so sinovi te lepe domovine vogrske, — 78 — čiravno te šteri plača svojo predrznost z krvjov. Da je ranjeni do nog, vsaki žmetno čaka z menov vred ozdravlenje, ka de pali brano svojo domovino. Tak v Boga se vupajte, zmaga bo naša i potolažite se, slovenske matere. Molite . pa Boga za nas, vojake. Bence Alois, desetnik z Cankovske fare. 26.) Jako lepo jih dava pozdraviti, kakti gori poštuvanoga g. plebanoša. ... Gda de se nama srce veselilo? Boža . previdnost nama je tak dokončala, ka med etimi strašnimi bregami moreva spuniti svojo vojaško dužnost, ino ve- selo domovino braniti. Pa či sva ravno . tak daleč mogla oditi od naše liibe domovine, nama vendar eti med straš- nimi bregami nezračunanokrat pride na miseo naš liibi vogrsko slovenski kraj. Oh presveto Srce Jezušovo pripelaj nas nazaj vu naš veseli rojstni kraj. Szalai Martin, šofor, z Čerensovec, Voroš Martin, dom. 20. dpp. z Beltinec. 27.) Novine i Marijin List redno vdablem, šteromi se tudi najbole ve-selim; i nej samo jaz, liki vsi moji pajdašje, ka nas njidva ppdpirata; či toga ne bi mi vdablali, da k božoj službi ne morem hoditi, te nas ne bi melo kaj podpirati v toj strašnoj ne-voli. Kolenko Štefan, domb. 20. dpp. z Gornje Bistrice. 28.) Przemysl, 1916. I. 10. V imeni božem začnem pisati eden mali par pozdravlenih reči, z šterimi vas g. ple-banoša z mojega srca trno lepo poz- dravlam pa njim vse dobro želem od gosp. Boga i od Bl. Dev. Marije; na dale njim pišem, jaz sam 8. Septembra ] na Malo Meso bio ranjen pri Rovno : trdnjavi v Rususkom; krepko bitje je bilo, me je krugla dojšla na levo pleče, kak se roka vogible na gelenge, pa mi je prek hrbta odišla, tam je ostala; ino li sta me Gosp. Jezuš Kristuš. , ino Bl. Dev. Marija škapulerska obvar-vala, ka me je nej bujla. Zdaj tak v vii-panji do Bl. D. Marije ščem odseh-mel živeti ino mreti, zato ka je ona naša sladka, dobra Mati. Zdaj sam v Przemvsli pri 45. pp. Tii mi je to ne dobro, ka nemamo nikaj posteli, moremo na čistom podi spati, nemama niti slanmjaka; ftič rria gnjezdo ali mi nikaj... Ali zato vse ščem za dobro gor vzeti ino mirovno terpeti, zato ka ¦ je g. Bog za nas tudi dosta trpo, žme-ten križ noso i mro za nas. Ali rad bi meo eden Marijin List, prosim njih g. plebanoš, da bi hodo po pošti na mene, ka bi ga mi poslali pa Srcajezuša Kalendar prosim. Šiilič Alois z Ritka- : rovec. 29.) Vupamo si misliti na te liibi mir? Ar liidje vsigdar od dneva do dneva bole žalijo luboga Boga, krala vseh kralov. Eti pred vas postavim edno zgodbo, lube slovenske ženske, štere može mate na tom strašnom bo-jišči. Vsaki mesec z bojišča vojaki ideja na sloboščino i pridejo z sloboščine. Prišeo je tiidi z sloboščine moj pajdaš. K^ak je stopo v mojo z zemle naprav-leno hižico, sva se pozdravila ino sam ga začno spitavati, kak je kaj doma. Na friškoma mi je odgovoro,. doma — 79 nega boja, i tak mi je začno dale pri-povedavati. Pri nas v Egersečkoj ok-roglini v vsakoj občini je osemnajset ruskih zgrablencov, opravlajo moška opravila. So takše nesrečne ženske, šterih možovje so na bojišči, ka z ruskimi zgrablenci tak živejo, kak z svojim lastivnim možom. Osemnajst Rusov je v občini i petdvajseti od njih nosečih takših žen, ka može majo na tom žalostnom bojišči. Ali g. Bog je pravičen ino je tak šteo, naj te nesre-čne zenske zna cela okroglina. Takšo modrost je dao okroglinskomi notari-juši, ka je te celoj okroglini dao na znanje, ka tiste ženske, ka može majo na bojišči ino so od Rusov noseče, se naj prinjem zglasijo, ka zato do-bijo vekšo podporo. Štera za greh ne-mara, tista za poštenje tudi nej; šle so k notarjuši edna za drugov, so si mislile: podpora de dobra Rusom na palinko. Ali nesrečne, jako so se vka-nile, ar je notarjuš nej dao njim pod-pore, nego z krbačom po hrbtaj. Ino njim. pravo: to sam šteo, naj vas znam, beštje, marš domo. Vu imeni Jezuša prosim naše slovenske ženske, naj ne zemejo na sebe, štere so nej takšega mišlenja kak te vogrske ženske. Vsem Slovencom i Slovenkam srčne pozdrave žele od Srca Jezušovoga. Gerič Jožef, pioner v 48. pp. z Velike-Polane. 30.) Veliko častiti naš duševen pas-ter, z globočine mojega srca jih poz-dravlam! Ne morem se njim zadosta zahvaliti za prestrašno dobroto njihovo, ka mi pošilajo Novine, te prestrašne ilepe reči, štere jaz mojim Jiidem raz- lagam, ali je Roman, ali Nemec, ali Vogrin, jaz znam te vse jezike. Z ve-selim srcom njim razložim ino rne tiidi radi poslušajo vsi vkuper. Z stališom smo zadovolni, ovači nega novoga, samo kda se rusovi štuki oglasijo ino se krugle v naše jarke doli pokajo, te smo malo bole strah. Z tem bole jih prosimo, naj nam pošilajo tolažbo. Vsi poprek se njim goreče zahvalimo ino njim želemo vse dobro v žitki, po smrti pa vsem v kup pridti v nebo ino se vsem vkuper veseliti vekomaj. Vindiš Štefan, desetnik, 20. dpp. 31.) Z velikov zahvalnostjov se njim z srca lepo zahvalim, ino srčno poz-dravim, Iubeznivi duhoven oča, ka so mi Novine zročili, štere sam že spri-jao od štamparije in Marijin List pa lepi tanač ino dobro želo sarn gori prijao, Bog njim lepo plati ino jih duoro živi. . Dragi Slovenci i vnogi naši poz-nanci, liiblene žene, drobna deca, starci vi seri, vi gingavi še mladi pojbari, stare vi ženke i mlade devojke, vnoge dovice pri živih moževaj, vnoge pa takše, štere ste zgiibile može, vnoge matere štere ste zguble sine, prosite Jezušovo Srce, naj se smiluj že! Zpletajte ven-ček, dariijte Mariji na oltar, prosite jo, Mater našo, naj nam sprosi pri svo-jem Sini, Jezuši bližnji mir, naj mo-remo pridti mi enkrat nazaj domo, gde naša slovenska liiba zemlica je, ar nega njoj para v driigih mestaj. Oh Jezuš, Marija, Jožef smilujte se nam! Oh sv. Anton, dariij mi moč, bodi pri meni zdaj i na mojo skradnjo noč, š.era — 80 — . kje bo, to neznam. Gomboc Anton, p. 3. kom. z Motovilec. ,j!; 32.) Jas, kak z Slovenske Vesi '-.'¦¦ Dončec Karol, vas od mojega čistoga . srca pozdravlam; naj njim Srce Jezu- ¦:¦*.. šovo to nazaj plača za njihove triide, štera so meni poslali. Te lepe bože r ' glasi, ka si le večkrat malo mojo dušo *=".. poleščam od žalosti ino jo nadignem za pobolšanje moiega žitki, ka si člo- vek večkaj lehko z Bogom pogučavle. >¦':. Tak si mislim, gda si te lepe molit- ... ;, vice molim, ka si z Bogom poguča- V vam, pa mi je včasi moje srce leh- ¦ ':¦- kejše. Eti vas za drago prosim.zato, > ne bodite čemerni, ka jaz znam, ka ¦ r'r se to ne šika takše pismo poslati, kak vam g. plebanoš, dami pa srce ne da pokoja ka si mislim ka ste ne božen .' gospod, ka ste našim diišam vračiteo ¦ -r i nas ščete obraniti od peklenskoga ognja. Človik je eti veliki siromak, či nika nečuje bože reči. Dončec Karol z Slovenske Vesi, ranienec. 33.) Z Srca vas pozdravlam z te krajine, gde nega mira, ino žitki člo-večemi počinka. Že 4 leta, ka sam pri vojakah, 3.-krat sam bio ranjeni, ob 4.-tim idem za našo domovino, ali mi je žlveti, ali mreti! Zato slobod vze-mem od našega slovenskoga doma, nevem, ka se ma zgoditi z menov, jeli bom gda vido svoje roditele. Prosim gosp. Boga, naj da vsem svojo roko na pomoč, ki tu trpimo, i tistim ki doma gospodarijo. Tistim se lepo zah-valim, ki so terpeli zmenov, gda sam od svojih rok nej mogeo živeti. Eti je malo bole strašno, kak doma, ka doma v gojdno v mfri z mesta stane vsakša duša, nas pa eti štuki i granati i šrap-nelje gorbiidijo; nevem gde sam, kdami prek glave diine; ne smemo zaspati, ka nam te Rusi v zakrite pridejo, breg se nam notri riiši na nas, v noči mi včasi edna griida na glavo spadne, pod menov voda teče, do kolena sam v blati, staniivanje mam kak prase! Liki ovak je lepi svet tu, drevje je vse belo, ešče borje cvete; da bi samo ed-nok to cvetje dolspadnolo z borja, ka te več ne bi noso dupliški rokajic. Nadale naznanjam kak sam obhodo januara 29 toga. Nej sam obečao 2 filera za svoj žitek. Hodo sam po pat-roli i večer ob pol 11-toj vori sam vkiip prišeo z kozaki (ruski konjenik). 8 nas je bilo, kozakov pa znam više. 30. Močno strelbo smo držali pol vore, za tem smo kozake nazaj zbiliv eden par ji je vujšlo ka so zdravi os-tali, 27 smo jih bujli 1 pa ranjeni bio.. Nas je bilo ranjeni 6. Gda smo šli na skok, te sam se k Bogi zgledno i po-moč proso, frtao vore sam v na skoki bio, smicanje je trpelo 10 minot. Bog me je teliko varvao, ka sam nej bio ranjeni, včasi edno, edno minoto sam tak nad nje prišeo, ka sam se nikam nej znao obrnoti. Talidn Štefan 83. dpp.. desetnik, z V. Sela. • ¦¦¦;¦- 34.) Jih znova gorpoiščem, kak na-šega dobroga pastera cele slovenske krajine. Prečastili g. plebanoš, lepo jih. pozdraviva i tiidi naše žene i deco,. stariše, brate in sestre i celi najlepši slovenski kraj i vsetn, poprek žel&va; 81 — srečne dneve, ka bi zdravi je mogli opraviti Bogi na diko, nam pa na dušno zveličanje. 0 da bi se nam že odkrila lepa beSa zastava z etim napiskom: Hvalen bojdi Jezuš Kristuš, mir nam je Bog dao, šteroga je sarn Jezuš Kjistuš nastavo. Zorko Števan straža-mešter z Bratonec. Slaviček [\arol, če-tovodja z Šalovec. 35.) Pesem z severnoga bojišča. Minola je zima in tii je spomlad, In spevlo že ftice tiid celo na glas. Bližavle se leto, veselo bo nam, Al1 bojni do konca, le toga neznam. Poglednimo dobro, sovražniki so, Kj mira neznajo, obroženi so, Branit se moremo pač z celov močjov, Bog nam pomaga naj ze svojov volov. Boža je vola to i njega je moč; Sovralnikom našim oslablena moč; Nemajo sreče več, jo iščo pri nas, Zat' ščejo pobiti nam celi orsag. Predragi Slovenci prosimo mi vas, Da k blaženim Svetkom mslite na nas, Ne mudimo dugo, bliizi je že mir, Oj prosimo Boga za blaženi mir! Zorko Štefan, stražamešter. Se močno nas boji, je strah, ka kaj dobi. Taljanom on skrči, Hei hodmo v bojno mi, Gor zdignimo glavo, Pa pojdmo na mejo, Cadorna njim veli: V Gradci zajtrek dobi Pa z Oraca prido v Beč, I nas te ne de več. Emmanuel pita K^k stoji vojska? Cadorna govori: Sioven prot njem stoji. Da puško ino meč ' ">. /' De za njega preveč, Da Gradec ino Beč Njim čuva boži meč. Stane gor Cadorna In kje stoji, gleda, Se vrti semota, Je v Rimi še doma. Se zgrabi za glavo, . „ -. Oj, ka je to bilo? Ne mamo stroška več Pa Rim je tiid ne Beč. Zorko Štefan, stražamešter. 36.) Generalissimus Cadorna. To dobro znamo mi, Taljan se nam prti, Že skoro Ieto bo, Ka ž njim v boji smo. General Cadorna Taljanom vojvoda 37.) Trije krali. Peter, Albert, Nikita, So krali brez ničesa. Nej orsaga, nej vojske, Ido peški gor v brege. Peter njim zdaj kaže pot, Albert je pa li gospod, li Nikita pa dobro zna, K^a je zdaj več nej doma. Na Francusko mislili, V eden kot se stisnoli, Peter veli tii je prav, Albert pravi, živem jaz. Nikita pa: stari sam, Norijo me tii in tam, Čeravno je kral moj zet More bežat z menov vred. Tam so se dol zapreli, Dveri dolzarignoli, Tu je dobro biti nam, . Peter pravi, piti znam. Nemec je pri Verduni, • " Strela ka še vse grmi, Vsetri krale v rokaj ma, Česo ravno nej doma. Zorko Štefan, stražamešter. 38.) Srce se mi je genolo, gda sam zagledno po svojem materinskom je-ziki poslano čtenje, dva sva Slovenca, šteriva sva hrepenela za temi Novi-nami. Ferenc Jožef, Sanitec. , * * 39.) Zdomi so mi moja mati pos-lali Marijin List ino .slovenske Novine; trnok rne veselilo, gda sam v roke dobo. Na bojnom poli sam si čas krato z slovenskim čtenjom. Kos Jiirij p. 83. pp. z Skakovec. , . ¦ .-* ¦ • 49.) Pišem njim, ka so mi poslali, sam v roke dobo. Bog njim stokrat plati; meni je preveč veselo bilo. Takše veselje me ma nad dobljenim sloven- 82 — " '" ' ¦ ¦ . skim čtenjom, ka ne morem popisati; či samo v roke primlemo naše slo-venske dare, nas že veselje obide, kak-šteč je bridko naše živlenje. Preveč me veselje ma naše slovenske knige čteti; ešče či kam na stražo idem, si je z sebov vzemem. — Kiizma Jožef sapeur v 6. p. z Tropovec. 50.) Z pozdravom jih gori poiščem ino se njim srčno zahvalim za njihovo dobroto, ka so mi poslali kalendar; jako me veseli, gda čtem naše slo-venske knige. Sraka Janoš četovodja, 48. pp. * * * 51.) Lepo se zahvalim z pajdaši slovenskimi vred za poslane lepe Ma-rijine Liste i Novine. Navuki iz njij so se nam vojakom jako dopadnoli. Vsi so okoli mene stopili, so bili Slovenci ali pa Magjari i so me pitali, ka sam čteo. Gda sam njim razložo pobožno vsebino, so ednoglasno pravili, ka je ' to jako potrebno za nas vojake zato ka malogda čiijemo svete reči. Clgati Izidor pešak 48. pp. z Dolnje-Bistrice. * * 52.) Kelkokrat samo morem, si prečtem lepe vrstice Marijinoga Lista i Novin štere me jako veselijo i v trpliv-nosti moč dajo. Ne morem se zadosta zahvaliti na teh daraj. Šaruga Ivan dom. 20. dmb. pp. * * 53.) Novine i Marijin List redno vdablam, i njim lepo z srca zahvalim. To vam pišem, ka smo mi tudi meli lepi božič. Jalič smo okinčali, sveče rt> O CO < r-+-n> ?r 3 -o *& 2. Qrq" 05 ET o t/H 3 o ' o_ Z _. CL skat. edne cr opust -% °!3. O cx 3 3 Cl rt 05 -o ro 3 C/i & V3 3 3 O o -a o o ro o cx "7E' CA 05 cr -< fD 3 3 O a> O< šli >-« CA< ?r C/i -o c 3 3 3 n> o o o ^. C/i 3. ?r 05 ?r o a>' C/J< Cl /Ti o> v U as a o* ~a O J2. o (V Ca 3 cd O rs Cl ?r J2. j~" CT* ' ~s < .—»-rx> isa 3 niti C0 cr l?B' < < r> O *^* • Crt t—. < cr CO 3 oja o N o 3 cx o X? C a> u>< <—f- koni ore 3 Di n> o< < o §. O C/3 [^okopališče domobrancov ls. dpp. v Voliniji na Ruskom. Izmed Slovencov počivajo na njein Holcman Karol, Kos Martin, Božak Mihal, desetnik Obal Aleksander i Vogrinčič Štefan. — Sliko poslao Kozar Janoš dombr. •n o CP < c N< — 3 crq" 7Q "< 00 < N o ?r ts 1 VQ r Cl a> -l - 5 N< Q o o =: ¦=: r>< ~— 05 o z o m rp tnik 3 3 ~- n< čis 3 o ast O 3 9 ¦C/3 "O nik end n> «-> 3 ~% 05 3 "•' <: ¦-i j .—k 02 , < a> ' ?r p 3 N CA< 0) rx> o" Cfi 3 —, o< <—+- O) O cr (D 05 c^ O 3 3 03 ?r D- r^ . \ V crq o rD a* o . 2. St 05 O 3 3 < Iač cr O ?r 3 O 05 -$4 - od takših krugeo ne bi nišče mrtev bio. Srčen pozdrav vsem čtevcom. — Hanc Štefan, dom. 20. dmb. pp. z Črensovec. 54.) Jug Janoša, domobranca 18.* dpp. z Gederovec, deklinica je sledeče lepo pismece poslala oči na bojišče, iz šteroga se žari čista deteča ljubezen: Vzemen si naprej moje malo ža-lostno pisanje, v šterom Vas lepo dam pozdraviti jaz, vaše dete, Mimika. Poz-dravijo Vas moje male sestre in naša žalostna mati. Nadale Vam pišem, ljiib- . leni moj oča, Vi ste prosili nas naj mi molimo za Vas. Mi molimoza Vas; nasa mati so nam poiskali jako lepe ' molitvi t. i. žalosten del rožnoga venca. Me smo pitale mater, zakaj raj žalos-ten del molimo, ka je zdaj ne post? . Na to so nam mati pravili, ka zato, ka je zdaj čas žalosten pa pun trpljenja v pa ka si bole zmislimo, keliko je trpo Jezus za nas, in mi tiidi naj z dobre vole vse petrpimo za vas, dragi aj-tek i vse vojake. Mi molimo tudi lo-retanske litanje, naj Vas Bl. D. Marija čuva in Vas k nam nazaj pripela ži-voga in zdravoga. To mi prosimo vsaki den. Žmetno nam je za vas, ljtibleni . oča, zato ka ste bili za nas eden do-ber oča. Radi ste nas opominali in - ste nam bili dober voditel; skrbeli ste se za vse, ka nam je terbelo, zato mi lehko točimo za vas bridke suze. Že-lem Vam vesele božične svetke pa mali Jezušek vas naj tolaži v vašem ža- - lostnom stališi. Želemo Vam tiidi ve-selo novo leto, v šterom naj prinese mali Jezusek blaženi mir. Zdaj se pa -obrnem k presv. Src« Jezušovomi i je oprosim, naj nam odvzeme te velike j križe, štere nam je poslalo. Na to- ; lažbo vam odpišem, dragi ajtek, ka .\ mo mi tak dugo prosili to najbolše ¦; Srce, dokeč se smileno k nam ne obrne. Ednok Vas šče pozdravim pa ostanem vaše 11 letno dete. Jug Mimika. 55.) Novine in Marijin List sam dobo. Da dobim te lepe reči, te je veselejše moje žalostno srce. Te No-vine so nam jako potrebne. Magyarič Ferenc z Markovec, vojni pek. 56.) Dragi i liibleni vu pokoji Pas-ter diihovni! Vu imeni presv. Srca Jezušovoga i Marijinoga jih pozdrav-lam in njim želem, naj njim da Oča nebeski svojo sv. miloščo, ka do mogli s svojim lepim i dobrim navukom ešče dugo let včiti i batrivati ljiidi na etoj zemli, posebno zdaj v etom žalostnom časi, na šterih navukaj se njim jaz tudi jako lepo zahvalim in posebno mojemi vrlomi duhovnomi pasteri naše slavne fare Martjanske, šteromi ne morem zahvaliti za njihovo dobroto, ka včijo dosta odstavlene dece i to-lažijo mnogo odstavlenih dovic, štere za svoje verne tovariše točijo vrele1 skuze. Roth Lud. četov. 83. pp. z Su-hoga Vreha 57.) Eti jako ne viditi polja; na-vekše so pašniki i log. Vreme je spre-menljivo; pajdašje smo vsi tisti kak prle, tam z našega kraja Slovenci, pa tiidi Vogri. Prvo nedelo 2. julija, po-poldne okoli 4 vore smo močen ogenj sipavali na Ruse. Takši ogenj kak dnes kao nad svojimi grehi i pobolšao. Pre- smo še tu ne meli; posrečilo se nam posvetni smo bili. f\ak radi smo ho- je i smo zgrabili nikoliko moskalov. dili svoje peneze trošit v bunte i oš- Prosim zdaj mi lehko pošlejo Novine tarije k naše vere sovražnikom, šteri i Marijin list. Nazadnje jih še ednok se zdaj tii. z naše vere šengarijo. Naš srčno pozdravim, diihovni Oča pa jih nadporočnik zato ne sliši med nje, če- prosim za odpuščenje za vse, če sam ravno je židov, on nas k molitvi ešče jih gda razžalo in se priporočam v prisiljava. molitvi pri sv. meši, ka bom znao iz En poročnik nam je voči vrgeo, Ijubezni do Boga vse veselo pretrpeti ka zato trpimo, ka smo za par koron pa tudi mreti, če je božja vola; za ali za kakšo kupico vina se dali pod- Boga volo je vredno vse pretrpeti. mititi, kda so volitve poslancov (kovet- Edno želem, to, da bi mogeo na smrtno valasztas) bile. I to je istina. Mi smo voro se vredno prečistiti. Z Bogom, zagrešili, svojo človečo poštenost smo na svidenje, če ne na tom, te na ovom Za jelo i pilo oddali, zato pa ravnajo ¦sveti. Cigan Matjaš, pogorski topničar z nami, šterim smo se oddaii, tak iz Žižkov. bridko. - # Oh keliko smo spokrali belic i zrnja pa odnesli našim verskim protivnikom 58.) Na den presv. Srca Jezušo- na hasek i Zdaj jjlad trpimo zato! Keli- vega smo se vsi priporočili v njegovo kokfat smo ;zava|,- k na mešnoj varstvo, kaj smo bili v pogibeli, i ne ^ zdaj ne moremo k njej, Ojj deca so vsi verovali moč njegovo. Mi Hrvati .^ samQto na mežnoj fi) in Slovenci smo se posebno njemi pri- mo|jte na njej rožnivenec! Vaš oča poročili in ono nam pomagalo, ka smo .^^ Ra je n& njej pajdažtvo iska0 živi i zdravi ostali. Stojko Peter iz Sel- . s, m^ kaj njemj "ore bogastvo> nice, Vuk Matjaš z Ziškov, Vojkovič ^ fe ,a zadene predvsem jscite Ivan z Renkovec, Semek Stefan z Male D v , - t5oga! Polane. .- v * , . , . , , , ,. ,. Jako me plantava noga bolela ah * *-¦¦¦¦,• ' vervanja je nej bilo. Že sem zgrabo za 59.) Radi hodite, ki ste doma, k puško, ka bi se strelo v njo, lehko bi svetim mešam, radi poslušajte sladke dobo te kaj počinka. Ali kda sem reči Jezušove, i delajmo vsi pokoro, zgrabo za njo, se mi je med prste kaj smo v mirnom časi nej šteli. Smo smela žnjorica z prsih, zagledno sem lumpali, posvetno živeli, se norčarili. sv. škapuler. Marija me je v dušo pog- Čiido, ka prle nej vdaro na nas srd lednola. Žao mi je gratalo za slabo božji. Če bi delaven den si što viipao nakanenje. Sprevido sem, ka trpljenje kakše dobro čtenje do rok vzeti, vsi pela v nebo i se nakano ne mrmrati, bi ga ošpotali pa za norca meli. 0] ne se ogibati križa, nego radovolno pa kelikim bi dobre reči Marijinoga ga nositi za Jezušom. Oj trpite, tiidi Lista omehčile srce, ka bi se razjo- vi dragi Slovenci i darujte radi siro- v=;: — 86 — makom, ka 1. 1917-ga pride te blaženi mir. Zerdln Štefan z V. Polane, domobr. 20. dpp. 60.) Radi majo naši vojaki svojo domovino. Vnoge sam vido s straš-nimi ranami obdane i či ravno stra-šen beteg so trpeli, vendar na svoje liiblene domače so mislili. Pošlem mali dar na podporo naših Novin in Mari-jinoga lista, šteriva tak rad primlem sem v bolnišnico, kak sam jiva rad doma čteo v mirnom časi pri svojoj drobnoj dečici. Pozdravlam jih z daleš-njega kraja, gde so na vse strani ka-men in bregovje in ostanem veren Slovenec vogrske domovine. Gjčrek Janoš, sanitetni desetnik, z Martjanec. Dvanajst deklic se kopat šlo.. Narodna. Dvanajst deklic se kopat šlo, 50 vse vesele b'Ie. Edennajst jih pa nazaj ne gre, Al' ge so pa one? 51 notri v ladjo sedajo, So vse vesele b'le. . . Al' ladja sc preobrnola, . ; Bile so notri vse ... Edna šče tak srečna b'la, K^a prišla vo z vode. Ove pa Boga lepo prosijo, ¦-• Držiio gor roke: Jezoš Kri^°š smileni, Li bojdi nam na pomoč! Vu bistroj vodi, vu težkoči, Ka moremo smrt storiti. Liiba naša Ančika, Li bojdi nam na pomoč! Jaz rada bi vam tud' pomagala, Pa nemrem ge do vas. Vaše liibe matere Majo velke žalosti Za svoje vtoplene hčeri, \{a viditi jih več nej. . , ' Kata, Katalena . • • Narodna. Kata, Katalena Daleč moža vzela, Prek sivoga morja Velkoga tatina, Čarnoga Vogrina. Vsigdar vnoči prišeo, Vsigdar vnoči odišeo; Drugo nej prineso, To človečo glavo, To krvavo sablo. »Kata, Katalena, El1 je tebi dobro?« ,Dobro mi je, dobro, Od gospodnoga Boga: S skuzami se mujvlem, S pečeladom se brišem.4 O Itibleni vi kristjani... Narodna. O liibleni vi kristjani, Ka se strašnoga godi! Tri mlade ženske v lepom stant So se mogle vtopiti. — 87 Kak so zdrave i vesele Notri v ladjo sedale: Al' njih nesreča bila, Ka so se vse tri vtopile. Večer ob pol osmoj vori Se nesreča njim zgodi: Pride eden val vodeni, Ž njim se ladja pogrozi. O ti Šoštarič Mariča, \{a si nam to včinila! Ka si mlado deco zapustila, Skrila si se pod vodo. O ti Orša, Franca draga, Kak vaj deca iščejo! Že od straha trepetajo, In nemilo jočejo. - ' O liiblena deca draga, \ Nikaj se ne jočite! Vej Marija vas tolaži, Jezoš k sebi vzeme vas. Rožmarin Mariča... Narodna. Rožmarin Mariča Odrajžala od nas; • . Ona se je obrnola K Mariji na goro. ; Nej je več stara bila, Samo sedemnajset let; Bogi se dopadnola, Jo hoče v nebo vzef. Pajdašicam pravi: »Jaz z vami ne morem it\< Ona se obrne, Pomali orre domo. Notri v hižo stopila, Pa starišom to veli: »Oča ino mati, .'-.., Da v prsaj me boli!« Pošlejo po doktora, Naj spoznajo pri njoj. Doktor v hižo stopijo, Pa rečejo: »zobstonj!« Pošlejo po mešnika, ,^ Naj rešijo dušo. Mešnik v hižo stopijo, Prinesli so Boga. .,'/' Kpmaj jo spovejo, •¦¦;¦/ Ne zmolijo Boga, K steni se obrnola, Zatisnola oči. Oča v hižo stopijo, Strašno preklinjajo: »Što je vzeo njeno diišo, Naj vzeme i telo!« 88 - Od slromaka pa od bogatca. — Narodna. — Ednok je bio eden siromak pa eden bogatec. Te sta pa šla v log. Bogatec je šo peški, siromak se je pa neseo na osleki. Gda sta že daleč v log prišla, sta Qda so tovaji prišli, je pravo te-prednji: »Suskerandži pomarandži, dve-rice se naj odpro!« Na te reči so se dveri odprle, pa so tovaji šli notri. Gda so pa nazaj vo šli, te je pravo te- vidla, ka tovaji ido proti njima. Boga- prednji tovaj: »Pomarandži suskerandži, Zidanje slovenske cerkve sv. Jožefa v South-Bethlehemi. tec je te odbežao nazaj domo, siromak se je pa skrivao z oslekom po logi. Med skrivanjom je prišeo siromak do edne gore, ge so tovaji meli tri hiže. V ednoj je bilo zrnje, v ednoj penezi, v ednoj pa zlat. Siromak se je pri teh hižaj skrio, pa je pazo, kak do je tovaji odpirali. , dverice se naj zopro!« pa so se dverii zaprle. Sirmak si je dobro zapomlo te reči,. pa gda so tovaji odišli, te je šo k dve-ram, pa je tiidi tak pravo: »Suske-randži pomarandži, dverice se naj od-pro!« Dveri so se nato resan odprle.. Sirmak je pa zdaj vzeo tri puna vreča: ¦¦¦¦*• •¦¦¦-¦ •.¦ ¦ .--, -.--..— 89 — - -.-,,-, .. >'¦ ....;¦"¦ ¦,.>...:,. dve je djao na osleka, edno pa sebi najšeo na štiri žalože razsečenoga. Te na ramo, pa je šo ž njimi domo. je pa vzeo te žalože, pa je je zajtra Gda je domo prišeo, se je žena zaran neseo k ednomi krojači. Toga jako nevolivala, ka je nej mela s koj krojača je pitao, či bi on mogeo te kriiha pečti. Mož njoj je pa pravo, naj štiri žalože nazaj vkup zašiti. K/ojač se nikaj ne joče, ka je on prineso v je to včino, pa se je bogatec oživo. treh vrečaj zrnje. Te je žena šla gle- Gda so tovaji to zvedili, je prišeo dat, pa so v vseh treh vrečaj bili pe- eden krojača pitat, kje je tistoga siro- nezi. ' - ¦¦'•¦¦' . maka hiža, ka je njihovo peneze od- Včasi so zgonili dečaka, naj ide k neso. Krojač njemi jo je pokazao. To- bogatci korčič' prosit, ka do peneze vaj je pa te šo, pa je na vrata križ merili. Bogatec se je pa čtiduvao: »K^ak napravo. bi reko to bilo, vej vi nanč zrnja ne- Gda je dekla, ka je pri siromaki mate, ka bi je merili, nej pa peneze!« služila, to vidila, je šla pa je pri vseh Dečak njemi je nato povedao, ka so hižaj na vrata križe zmetala. oča nekam hodili, pa so vnogo penez Te so pa vnoči prišli tovaji, pa so prinesli. . r ,_.,¦:,._,:: '¦-¦'..¦¦¦.: nej mogli najti siromakove hiže, zato ; Bogatec si je nej mogeo mesta ka je pri vsakoj hiži bio na vrataj križ. najti, gda je vido, ka siromak že zi- To je tovaje jako razčemeriio, pa so dano hižo ma. Šo ga je zato pitat, ge se na drugi den v lagve spravili pa so, pa kak je prišeo do penez, ka bi se pelali v tisto ves. Kpčiš, ki je nej te on tudi šo po'nje. Siromak njemi bio driigi, kak tisti prednji tovaj, se je je povedao, ge so, pa kak pride do njih. s koiami ravno pred sirornakovov hi- Bogatec je z veseljom šo po pe- žov stav0' Pa ^a Se Proso zastan- neze. Gda je do tovajskih hiž prišeo Siromak njemi je dao stan. Kpčiš pa povedao reči, štere je čiio od si- je nato šo v hižo, lagve so pa notri romaka, so se dveri včasi odprle. Bo- v dvorišce spravili, zato ka je kočiš gatec je šo nato notri, pa si je vnogo pravo, ka je petrol v njih. penez nagrabo. Gda je pa šteo vo iti, Večer je dekla skuhala rezance, pa so ravno prišli tovaji domo. Bogatec je je ponudila tudi kočiši. \{oc\š je pa je vido, ka njim nede mogeo vujti, pravo, ka bi raj župo jo. zato se je skrio za dveri.. . , oekia je šja nat0 v kflnj0> pa je Gda so tovaji v hižo prišli, so najšlii hitro v desetih kotlaj zavrelila vodo. bogatca za dverami. Včas so ga na To vodo je te zlejala v lagve, ge so štiri žalože razsekli, pa so ga te ta tovaji bili skriti. S tem je tovaje spo- vrgli. parila, ka so vsi mrtvi bili, samo ko- Žena se ga je pa dugo nej mogla čiš je šče živ ostao. domo dočakati, zato je zgonila siro- Gda je kočiš dobo župo, je pitao maka po njega. ,,¦'.': • deklo, ka pri sosedi je, ka tak igrajo. Sirmak je šo po bogatca, pa ga je Dekla njemi je pravila, ka gosjiivanje 12 — 90 — majo, pa ga zvala plesat. Tovaj je šo njim smeknola tovaja. Tak so vsi to- plesat z deklov. vaji mrtvi bili, pa se je siromaki več Gda sb s plesom gorhenjali, te je nikaj nej trbelo bojati. dekla potegnola nož z nader, pa je ž Zaplsao: Š. K. Driiga cerkev vogrskih Slovencov v Ameriki. Leta 1914-ga, kda je besni boj razvio svojo z jočom i krvjov namo-čeno zastavo, kda se je glas suze to-čecega F^achela širio v slovenskoj kra-jini za svojimi sini, šterih ne ga več, je en pobožen del te lepe okrogline v dalnoj Ameriki drugo zastavo razvijao, zastavo mirti. Hišo rnirti, hišo božjo so začeli povati naši Amerikanski bratje v South-Bethlehemi, v tom ve-likom obrtnom rnesti države Pennsil-vanije. Več jezer Slovencov naših žive tii posebno iz železne županije i ni-keliko tudi iz zalavske. Te dobre diiše je jako skrbela misel, da bi mogli dob-romi Bogi na čast lepo cerkev zgra-diti, cerkev, do štere bi samo oni meli pravico, cerkev, v šteroj bi neovirano lehko spevali, molili i posliišali navuke v miloj maternoj reči, v lepo donečoj slovenščini. Kda se je pred 15—20 letami iz-seljenje začelo, je naše ljiidstvo z Mad-jari melo skupno cerkev. Bili so za-dovoljni, zato ka jih je g. plebanoš, kak rojeni Slovak, dobro mogo oskrb-lavati v dušnih rečeh pa meli so en čas tiidi slovenskoga kaplana, bivšega beltinskoga plebanoša zdaj že pokoj-noga, Zrinyi Karola. Za časa toga se je krepko vkornila misel: Slovencom lastno cerkev. Začelo se je tudi pobi-ranje že na njo posebno po triidah i velikom prizadevanje školnika Dravec Alojzija, nam nepozabnoga, preblagoga pobožnoga že tiidi pokojnoga slovens-noga moža. Ali delo je li zaostalo. G. Zrinji so od Slovencov šli k Magja-rom za duhovnika, Dravec se je domo povrno v Slovenskoves, stari slovaški plebanoš so South-Bethlehem tiidi po-vrgli i prišli so na njuvo mesto rojeni Madjar g. Kpvae L. Čeravno so si te gospod z cele moči prizadevali, da bi se navčili slovenski, čeravno so zais-tino očinsko ljiibezen kazali do Slo-vencov, ne so mogli zjedinjenje Mag-jarov i Slovencov v ednoj cerkvi do-prinesti. Njuvi magjarski farniki so nej mogli v to privoliti, da bi Slovenci meli takšo pravico do svojega mater-noga jezika, kak oni v tistoj cerkvi, štero bi skiipno zgradili oboji, zato je razkol nastao med njimi. Slovenci so se od Magjarov ločili, povrgli so South-Bethlehem tudi g. Kpvač i pišli drugi gospod na njuvo mesto; zato je loči-tev tem lehžej šla. Cerkvena oblast je •privolila, da Slovenci smejo lastno faro nastaviti i farno cerkev zidati. Vlč. g. Murn Anselm, štajarski Slovenec, iz reda sv. Franciška je prevzeo nalogo, — 91 — da bi oskrblavao kak prvi plebanoš vogrske Slovence v South-Bethlehemi. Pretežka naloga! Ali ne se je zbojao, zmagao je s pomočjov sv. Jožefa, koga si je nova fara za patrona zvo-lila. Ž njegovov potnočjov je pomiro farne stranke; farniki so se naime lo-čili na dve stranki; edna mala stran-kica bi rada mela g. Horvat Lovrenca g- driigoga sem zravnala i zato je Horvat šo dale z mirom med Magjare. Pa čeravno on v miri i v bratovskoj ljfibezni do plebanoša g. Murna povrgo South-Bethlehem, njegova stranka je nej miriivala. Nej je mogla pozabiti, ka se cerkvena oblast ne ravna po njenom želenji, zato je g. Murna ne štela spoznati. za svojega diihovnoga • i Odbor cerkveni. Tei slovenski možje so pomagali g. plebanoši, ki na sredi med njimi , ;. sedi, pri zidanji cerkve slovenske sv. Jožefa v South-Bethlehemi. za plebanoša, posebno njegovi liidje iz siničke krajine, ki je poslan bio v Brid-geport za slovenskoga kaplana. Da je pa sem prekesno prišo, Slovenci so rneli naime že svojo faro z plebano-šom, zato je šo v South-Bethlehem k svojim poznancom. Se ve, da bi ga tei raj meli, kak tiijinca. Ali cerkvena oblast si ne da ravnati; ona je že prle pastira, hodila je raj v magjarsko cer-kev, slovenskoga plebanoša pa grdila, črnila, celo se je predrznola na vulici ga očitno napadnoti. Žalostno! Qos-pod Murn je vse to zaistino z fran-ciškanskim duhom pretrpo, z tistim dii-hom, šteri je vsekao ljubezni pune rane Jezušove v sv. Franciška, prestao je vse, molo je za svoje preganjalce __ Q2__ .< . ¦ .¦¦.¦"., ¦ • / .... ,- ¦ •, •., . i zadobo je vse. Mir je nastao, ovčice ro tam plačati, naj duhovnika svojega slovenske so prišle v vsikdar vekšem moro meti, da njim država ni filera ne števili k njem i prinesle svoje milo- pomore, pa li radi to včinijo; kak nas dare za gradbo nove cerkve. Več sto- osramotijo v staroj domovini živoče, jezer koron je nabranih i zozidala se ki tak pokesnič damo svojga dužnoga je velikanska cerkev na čast svetomi delavca, tak nazadovoljno svoj literček .. Jožefi z dvema tormoma, da bi še zrnja, z takšim mrmranjom prgiščo kesnim vnukom glasila starodavno go- prediva pa gledamo vnogi še na to, rečnov preddedov, ki so v tužnoj tti- naj delavec čem menje opravi i čem v jini dare z krvami žuiami zaslužene hitrej vujde domo, zrnje pa naj bo predvsem v to obrnoli, da bi podignoli čem bole n.e očiščeno i predivo čem -; hišo božjo za rešenje svojih duš. bole ne oglajeno. — Jezušovo čast z Cerkev se je začela zidati 1. 1914. temi dari poštujemo, njegovoj diihov- * meseca julija i je zidana poldrugo leto. niškoj časti dohodke, delavce davamo, \ Stoji iz spodnje i gornje. Spodnja je zato ka je on to tak zravnao. Dani ".'\ " posvečena 1. 1915. nov. 14-ga z ve- dar zato očivesno posvedoči, kaj mis- likov slovesnostjov, kak slika procesije limo od Jezuša. Bo sod ednok tudi, ob toj priliki držane tudi kaže. pomislimo, na šterom de Jezus to ttidi Z g. plebanošom se je trudio po- pitao nas: Si mojoj časti skažiivao od božen moški odbor za zgradbo cerkvi mene zapovedani dar? Pa kakšega si? \ i tiidi ženski spol. Mnogo je pripo- — To pomislimo i ne pozabimo, ka mogla i dekliška Marijina drtižba. Vsi čem lehžejši obstanek ma duhovnik, Slovenci so se odlikovali v tom, naj od obilnosti ne gučimo, samo od leh- se zgradi primeren božji hram i v te koga obstanka, tem lehžej more svoje namen so ne varčevali, nego radi da- verske dužnosti spuniti, tem več mi- vali. Vsa hvala njim naj bo za to! lošč i blagoslova more sprositi za Sveti Jožef naj je vodi, varje, Cuva, svoje ovčice. Od dužnih dohodkov koga so si za patrona zvolili, on naj farnikov do svojega plebanoša smo te je pomaga tak sveto živeti, .da bo te vrstice na papir vrgli, naj malo pred- vredni na zemlji i v nebi po njem priti ramimo ništerne farnike, ki mislijo, ka v družbo Jezušovo i njeno sladkočo POP' dohodke dužne iz svoje vole ter- nezmerno vekomaj vživati. To bodi jajo. O ne, to je njim žmetno, nego plača vsem za trtid i milodare. — da prisego denejo dol, ka dohodke Dobri farniki pa so nej samo cerkev obdržijo, štere je sam Bog zravnao zidali, nego so se poskrbeli tudi za za svojo matercerkev, zato je zahte- primeren farov za svojega g. plebanoša. vajo, zahtevajo je i mnogo britkoče Slika nam kaže te novi farov. pri tom požirajo. Vse kaj diihovniki damo, ki Jezušovo Amerikanski Slovenci so nam v čast nosi, Jezuši samomi damo. South- zgled, naslediijmo je, Jezuša gledajmo Bethlehemski Slovenci so nam v tom pri zidanji cerkve i pri vsom cerkve- dugovanji tiidi v zgled. Oj keliko mo- nom opravili, pri katoličanskoj šoli, pri — 93 fLrnom deli i driigih dohodkah, samo njegovo diko i čast pa nam vse lehko bode. Teliko smo zvedili od driige cerkvi naših Slovencov v Ameriki. Več nesmo mogli, da to leto pisem z Ameri^e, celo iz South-Bethlehema nega. \(Ua boj mine, obvestimo naše naročnike še z podrobnejšimi podatki od zidanja te nove slovenske cerkvi. Tečas pa po-dajmo v diihi sveti poljiib na sveti ta-bernakl nove cerkve i prosimo Jezuša v njem prebivajočega po sv. Jožefi, cerkve patroni, naj v svoje presveto i premislovtivno Srce zapre i zjedini v popolnoj ljiibezni plebanoša i vse far-nlke slovenske fare sv. Jožefa. I GUBBIJSKI VUK. Pisali so leto 1220. V pogorskom mesteci Gubbio v Ankonskoj marki, ki je bilo naslonjeno ob zahodni rob Apeninov, je bilo nekoga jiitra vse živo na mestnom trgi. Z dežele so do-hajali osli, oprtani s tovori artišok, luka, maka in njih gospodarje so okoli vodnjaka sredi trga razpostavljali svojo robo. Prodajalci sadja so ponujali ru-mene aprikoze, cvetočerdeče breskve in dišece citrone sedeči na kamenitih stopnjicah nekdanjega foruma. Vmes so hvalilisenegalski ribičisvojesrebrno-liiskinaste ribe, zraven njih pa so me-sarje sekali meso in Ijtidem vsiljavali žive kozliče. Iz raznih cerkva so se čtili glasovi zvonov, mestne žene pa so se glasno pričkale z raznimi pro-dajalci za ceno; vsevprek je kričalo in mrgolelo na trgi pa gnalo šum kak včele ob lepom sunci po dugom de- ŽOVJi. , ;j^.r. . - -••,„ .. =¦ . >¦¦¦ ;;;...-¦.-¦¦-, , ¦.-.. V te šflm pa se zadere hipoma strašen krik. Kar mahoma potihne vse na trgi in ljudje giedajo vsi prestra-šeni ženo srednjih let, ki je hitela raz- pletenih las in se bila po prsih pa divje kričala čez trg, »Vuk, gubbijski vuk!« Ta reč je kako strela vdarila med množico. Ljudje so celo prebledeli. Kje? Kaj je včino? \\oga je oropao? Koga zopet vmoro? Takša vprašanja so švigala od viist do vuh prestrašenih ljudi. — Enriko, moj sin, moj sin! — je kričala žena. Enriko, so ponavljale ženske, lepi Enriko, zaročenec Marije Nezijove! »Kaj je z njim?« — Pri južnih vratih ga je našel čuvaj danes zjiitraj, šo je v mlin po zmleto melo. Najbrže se mu je zapoz-nilo. Ropar je prežao nanj; mogo se je hrabro braniti, zato ka njegov nož bio krvav. — Naj bi bil prepiistio ropari vrečo mele in rešo svoje življenje, — je de-jala neka ženska. ¦'¦' /'v\";;-: ¦¦ — - Toga ne včini nobeden mož, ki kaj nase drži, — jo zavrne bližnji mesar, — vreča je moja in što se je dotekne... — Pri tom je zgrabo za — 94 — nož in vihteo z njim po zraki, kak bi hoto braniti z nožom svoje mrtve koz-liče na stojnici. »Ali nimam prav?« — Seveda, seveda! — so ga po-mirjavali sosedje. -- Veš ti, tako iunaški Bombar-done, ti bi mogo enkrat poiskati vuka v njegovom brlogi, ar se nikoga ne bojiš,« je šepno mlad mesarski po- vržek pekla... Neki germanski vojak, ki je ostal še od casara Priderika v našem mesti, mi je strahovite reči pri-povedavao o te vrste velikanih, ki se skrivajo po germanskih logah. Pravo mi je, da je tiidi naš eden izmed tis-tih, ki so s hudičom v zvezi. . '•¦ — Vsi dobri duhovi hvalijo Boga, — so mrmrale okoli stoječe ženice in Marijina driižba vogrskih slovenskih deklin v South-Bethlehemi. močnik i se poglado po svojih po-mladnih brkicah. — Zato ima pa premalo poguma, — šepetne dekla, štera je blizu tam stala pri prodajalkah s sadjom. Mesar je nagubao svoje čelo in dejao mračno: — Da, če bi bio to na-vaden človek, toda to je divji vuk, Leontina, pol, človek, pol zver, iz se pokrižavale. '• ..;•"/-;';ro- ': •.'''¦¦ }•'•¦ 'c '"'¦: — Zato bi bilo treba sv. Jurija vi-teza, te se lehko vojskuje proti zlod-jem, ar so nebeščani z njim. — Toga seveda o Bombardoni ne moremo trditi, — reče v smehi Leon- Pred vrati cerkve Santa Maria Mag-giore je v hipi nastala gnječa. — \{a\ ( — 95 — pa je tam? — so povpraševale ženske mož in kak pravijo že v zvezi z in stegale svoje šinjeke. — Ha, um- angeli. \' brijski svetnik je tam, — pojasni končno Što je tebe kaj pitao ti krvo- Bombardone, ki ga je glavo višji od ločni mesar, — zavrne ga prodajalka vseh drugih prvi opazo. , rib in mu grozi z debelim rožninven- — Te bi mogeo pomagati, — meni com v enoj roki in v driigoj z mrežov prodajalka luka. napunjenov z ribami; mesar odskoči — In bi Enrika vzbiido od mrtvih, nazaj, ljiidje pa se smejejo, redovnik — pristavi soseda. pa zdigne roko: — To bo težko šlo, — pravi neki — Ne idem nadnjega, da bi ga [V meščan; toda te bi nas vtegnol re- vmoro, idem pa na Monte Urbino, kjer [" - šiti pred vukom, zato ka on je v zvezi ima votlino, da mu govorim o božjem ;; ' z nebeščani. mirii, lehko Bog omehča njegovo srce. l — Kaj hoče, kda je tak majhen in — To je govoro priprosto, kak bi se . slaboten, — odvrne sočiitno Leontina, šlo za čisto navadno stvar. — da, či bio on sv. Jurij, vitez s su- — Brez orožja? —- ga pita meš-"'licov, ali sv. Kristofor z botom... čan in si kak v skrbeh gladi svojo ' . •— Toda Bog je z njim, — reče brado. ^ <; :^-- -'--[¦ vS^-i.^.1 •'',,• , Vmati vmorjenega Enrika. — Naj se __ Ali sin te žene nej imeo orožja •:¦ maščuje za mojega sina! sebov? \{a\ si je pomagao ž njim v :.:V — Brat Francesco, usmili se nas, boji z gubbijskim vukom? , — so klicale ženske Frančiška, ki je _ ba, kaj njemi je pomagalo? — ; prihajao v njih sredo. .¦' " .' ponavljajo ženske za njim. ¦:[,¦¦.\.¦¦¦; — Brat Francesco, reši nas pred — a če te vmori? — vpraša bo- . vukom, -- ponavljali so okoli stoječi ječa se Leontina, ki njoj je pred svet- „¦ možje. nikom odišla vsa nagajivost. -.-. Ma.ti Enrikova se je prerinila skoz Menih se nasmeje in beii zobje so ¦ množicedoFrančiška,poljubilanjemije se mu zabifščaH izpod rjave brade, .^rob njegove halje in kričala: ,-,v-- toda njkaj ne pravi in nišče ga nikaj • -- — Reši nas toga vuka, ki mori Več ne pita. naše najboljše može, ki mi je vmoro _ Jaz zato idem in poskiisim, če ^sina Enrika. Ubij ga, če si res svetnik vas je mogoče oprostiti vuka, - reče in si v zvezi z nebeščani! Frančišek v slovo in ob strmečoj mno- Medli, suhi mož, v rujavoj beraš- žici odide skoz jiižna vrata. koj halji, bosopet, pogleda s svojimi . Šo je že nekaj korakov po strmoj prijaznimi golobjimi očmi množico in cesti, tedaj prihiti za njim mlada dekla. reče: — \{a\ hočete od mene?Jazsem — Nikak ne hodi, brat Francesco, prijatelj mirii in ne boja. — kliče za njim,—vukteubije! Os- — Ve sem vedo! — kriči Bom- tani raj pri nas, ti si več vreden, nego bardone in tleskne z rokama po kole- celo mesto Gubbio. nih, — on si toga ne viipa pa je svet . Frančisek je zmigno z glavov: — 96 — - Nikaj se ne boj, dete božje, me bo že varovao. ¦— ln šo je dalje po cesti. — Piisti ga, naj ide — kričijo drugi liidje nad njov, — bomo konči enkrat mir meli pred vukom. Pa Leontina že pali skoči za njim, prime ga za haljo, rekoč: — Ne, sam ne smeš k vuki v brlog, vzemi sebov nekaj možov za varstvo, če pa ti ne marajo s tebov, idem jaz. Ve vuk še nobenoj ženski nej nikaj hiidoga včino. Svetnik upre svoj pogled v deklico, tak da je povesila svoj od navdušenja goreč obraz. .¦¦'^r v./i.¦'¦.'¦¦ -¦:'..: .' :: — Leontina, ti ne moreš z menov pa tiidi možje ne smejo, na to pot moram sam. Moli pa le zame, da mi nebeščani pomagajo. Leontina se vmekne od njega s suznimi očmi, menih pa ide mirno sam naprej. • "¦ •;"":":" ¦" • Hodo je najprej med ograid puni-mi oljk, odtod čez travnike, ki so bo-gati zelenja in cvetja že težko čakali koscov, nad svetnikom pa so v zraki žvrgoleli škrjančki tak visoko, da se je slišal le njih glas. — Bratci moji, škrjančki, — vz-klikne Frančišek in gleda proti nebi, ¦*¦¦ vi ste bolj Ijiibeznivi, bratci moji, nego gubbijski vuk, ki prebiva tam v divjini na Monte Urbino. Pot je bila vedno bolj strma in ro-bata, žlahtna trava je ginila in le grmovje tiiintam rastlo izpod skal. Vi-soko ob bregi pa so se pasle črede ovc; prožile so kamenčke pod sebov, da so kapali po strmom griči in zade- vali meniha. Pastir pa je prepevao na • robi in se smejao. Frančišek prisopiha na vrh gore; "?¦ siv, robat, kamenit križ stoji ob poti, ;¦¦'.'. okrog njega je nasajenih puno živo- ; rudečih rož. Frančišek jih poboža čez. v cvetove, ne da bi štero vtrgno. Cilo- ;.• boko doli pod njim na nizkom griči ' stoji mesto Gubbio s cerkvenimi in •¦:' trdnjavskimi stolpi, pred njim pa se je '; nagibala gora in izgubljala v divjoj, ]l. propadov bogatoj kotlini. Tii so rastli V temni vedno zeleni hrasti, breze in ja-vori, zrak pa je bio prepojen hlada kak da tam izvira skrita studenčnica. Sunce je zahajaio i kak svetla obla ; skrivnostno ožarjalo bližnje griče. Pred potnikom so se zdigavale visoke pe- ¦ čine, v daljavi se je sveto sneg v žar- ' . kih zahajajočega sunca. Vse je bilo mrtvo-tiho okrog njega, celo škrjančki ¦'¦]. so prenehali s svojim petjom in tudi pesem pastirov je zamuknola. Počasi ,' koraka menih proti logi. Noge so mu '; krvavele od ostrih kamnov in od bo~.;'. dečega- trnja, ki je rastlo ob stezL ^ Kmalu se je poizgiibila tiidi steza in z, loga sta prežala tema in strah. , .-¦.-: Hladna senca obvzeme samotnoga ' potnika v divjem logi. Hlodi stari dre- -ves so ležali naokrog in prhneli; ne- -navadne gorske rože so izdihavale omamljiv vonj in rudeče gobe so se-V svetlikale med rujavim mahom.Modras^ ;^ ki se ga je doteknola potnikova noga,>% je zasikao, skočo mimo njega in se'¦ izgubo v lovorjevom grmovji. Iz belih / vapnenih sten pogorja so njem zevale " nasproti črne votline, ki so bile kak vrata pekla. -v:¦¦¦¦¦• -.<¦. ¦;¦-.•-*¦• .¦¦•¦*¦-,.._, :.¦ : Med visokov praprotjov, ki se je y\ž 97 - njej potnik lehko skrio, curila je voda, nekaj praprotnih stebel je bilo nalom-ljenih in na njih so se poznale sledi krvi. Potnik obstane; skoz grmovje mu zavdari v nos diih dima; on ide za njim prek gorske stene in obstane pred prostorom, kjer je bila pohojena trava, kjer je ležaio na okrog vse puno zdrob-ljenih strupenih gob in zlomljenih vej, kak bi jih bil što v čemereh polomo. kim botom pred umikajočega se me-niha, ki se je prekrižao. Tak si stojita nasproti. V strahi gleda Frančišek divjega orjaka pred sebov. Oči, krvave, mu žare kak dva ognja, griva skuštranih lasnjemi obdaja čelo in obraz duga brada, ki se je drži puno drobtin in lističev. Okrog orjaške roke je imeo povito praprot, štere lističi so bili krvavi, najbrže si Procesija pri posvečiivanji spodnje slovenske cerkve sv. Jožefa v South-Bethiehemi ¦¦'_.-.. 1. 191"). nov. 14-ga. . . , Potnik za hip zatisne oči, kak da je ž njo v obvezal rano. mora zbrati vse svoje moči, potem pa ide odločno naprej i kmalu stoji na odprtom prostori pred nizkov votlinov, kje je nekak kuro. Po vseh štirah se priplazi nika pošast iz kotline, odeta je bila v sivo vučjo kožo. Kak zver zarjove in kak divji maček skoči s tež- Mir s tebov, brat vuk, — ga pozdravi Frančišek s krotkim, tihim glasom. — Črv, kaj ščeš pri meni? — zatuli nad njim velikan. ' .1 . — Tebe iščein! — No zdaj si me najšeo, — reče 13 - 98 - in se zakrohota. Ali lehko ščeš, da se poskušiva, ti siiho vreteno? Ali morebit prinašaš pismo o mojem po-gubljenji pisano na pergameni? — Prihajam k tebi brez orožja, -pravi Frančišek, razprestre svoji roki fn razpne vajačko, štera je bila omotana okoli njegove halje. — Tedaj prihajaš kot gost, - - reče vuk in se grdo zdere. — Da, brat vuk! Ali mi dovoliš, da ti sperem in obvežem tvojo rano na roki? ¦ -' *.- - • .-' .. — Eh, to se že samo pozdravi; morebit maš kak strupen prah priprav-Ijen, ki bi mi ga rad natroso na roko, — zadere se orjak nezavupno nad njim. — Ne kaj takšega mi nej v mislih, — pravi Frančišek živahno. — Kak da ne? — Zato, ka te mam rad, — od-govori menih priprosto. — Kakša človeška žival pa si prav za prav ti, ki me nazivaš brata in pra-viš, da me maš rad? — Ali nesi ti človek kak jaz in ali nej Bog najin Oča? Zakaj bi te zato ne mel rad in zakaj bi te ne smel imenuvati brata? — vpraša ga ljubez-nivo Frančišek govoreč priprosto kak dete. — Naj drugi kričijo, da si vuk, da si razbojnik, zame si ti moj brat. Ropar ga je topo pogledao in nikaj ne reko. Frančišek je bio otriijen od pota in lačen. — Ali bi ne smeo pri-sesti k tvojemi ognji; dugo sem hodo in sem lačen. — Ali si sam ? ga nezavupno pita ropar. - : ¦ — Prav sam, — zagotovi njemi Frančisek, — ti me lehko z rokami zadaviš kak kozliča. — Lehko, — zagodrnja divjak in ponosno pogleda na svoje močne kos-mate roke. — No le sedi k ognji, — njem pravi. Zmračilo se je in rdeči plameni so švigali med prasketajočimi poleni. Na-okrog pa je bilo hladno in Frančišek se je treseo od mraza. Ropar je šo v duplino in se je kmalu vrno z loncom ovčjega mleka in s krvavim kosom kozjega mesa, dao je mleko gosti, ki ga je hvaležen pio. Vrgeo je prgiščo skalja na ogenj in plameni so zapla-polali; natekno je kos mesa na raženj in ga je pekeo pri ognji. Zamišljen je gledao menih v plamen. — Ali ni ogenj lep in prijazen, mo-gočen in nasilen, naš brat ogenj ? Kak nama njegova luč razsvetljuje noč. — In nama peče kozje meso, — dostavi ropar zaničljivo. Plameni pa so skriv-nostno ožarjavali zagoreli, divji obraz roparov in bledo, prozorno lice meni-hovo. Ropar potegne čez nekaj časa nož izza pasti, nareže kadeče se meso in poniidi na noži menihi najlepši falat. Tiha sta jedla ob ognji. Naenkrat se zakrohota ropar. Kaj se smeješ, brat vuk? — pita Frančišek in se muči z glodanjom na-pol surovoga mesa. --- Ha, ha, što bi se ne smejao? Že deset let nesem skiipno jo z ni-ednim človekom, samo kovrani so biii moji gostje. Ali jih čiiješ, kako kriče na bližnjem drevejih, pa se tebe boje, zato ne prilete bliže. — Ali ne lepo, ako s človekom v prijaznosti deliš svojo večerjo? — ga pita menih, glej, jaz bi morao od lakote vmreti, če bi se me ne bio ti usmilo. — Čiidno mi je... — odvrne ropar, kak to, da se te kovrani tak boje?-— ga vpraša začuden in čelo se njemi omrači v gubah, — ve vendar nej zroka, da bi se bojali. -- Svetnik pogleda | ropara s svojimi čistimi resnimi očmi. ^ — Morebit pa vendar... — mrmra ropar in se obrne v stran in skrije obraz v senci. . < . . Povečerjala sta, in noč je legla na zemljo. Nebo je bilo jasno in prva zvezda se je posvetila uprav nad njima. Tenek višnjevkast dim se je kak sveča raven zdigao nad ognjom in se je iz-giibljao v vejah bližnjega hrasta. Ne-topirje so frfotali nad ognjom in ne-daleč od tam se je oglasila sova. Ropar se je vrgo po zemlji in gle-dao nepremično na zvezdo nad sebov, Frančišek pa je še čepeo pri ognji in čez kolena je držao zdrilženi svoji roki. v - — Čemi si pravzaprav prišo k meni, — trga vuk svoje mučanje. —•¦- Zavolo lepoga mirii. Ta reč je trda za človeka, ki ga zaslediijejo že leta in leta kak bes-noga psa; mu odgovori ropar britko. "•;¦¦¦ — Kako si zajšo v to divjino? -ga vpraša Frančišek. — Ali bi ti to rad znao ? — Fran-čišek pritrdi. Ropar se vsede in gleda v ogenj. Žrjavica je pokala in kak dež isker je oba obsiio in zažgao menihi haljo. . ¦ ¦ — Glej tvoja hvalja gori, — spre-govori ropar, vdari z roko po sukni in vgasne plamenček. 99 — ¦¦¦..-¦¦¦¦¦ ¦-.-":¦.,-.¦ ¦:.-¦• •> •/.-.. — Ah, ne ubijaj brata ognja, ki se je igrao na mojoj halji, reče me-nih in pogleda na načeto haljo, ki se je iz nje še kadilo. — Ce plamena ne zadušim, zaduši plamen tebe, — ga zavrne ropar. Samo mojo obleko. Toda pri-povedavaj! — Ne veliko povedati,......njemi reče ropar in nasloni svoj obraz na roko tak, da se mu je videla samo njegova košava brada. — Bio sem mlad dečko, rekli so mi Giovanni in rad sem imeo čreš-njevo oko deklico Petronello. Poleti sem paseo ovce pri gubbijskom grofi, pozimi pa sem oči Petronelle pomagao ob statvah. Hčerka je bila lepa dekla, to mi ti menih lehko verješ, četiidi od vsega toga nikaj ne razumeš, in pridna in poštena je bila tudi. Nekoga dne pa je prihitela k meni v gore, oklenila se mi je okoli šinjeka, kak bi hotela izjokati življenje. Groi je lazo za njo i eden jo prašao, če ve, da sem ga jaz okradno pri njegovoj čredi in da me bo zato dao obesiti na vis-lice tam gori ob severnih mestnih vra-tih. Dekla je vervala slepari, hotela je mene rešiti in je plačala ceno za moje življenje, kaj si je razvuzdanec poželo. Frančišek je obledo in njegove oči so gledale nemo in žalostno. — ln kaj si ti naredo? — K^aj sem naredo ? To, ka more vsak mož včiniti. Piisto sem čredo v gorah in prežao sem na izdajalca. Puš-čica njem je prebodla frce. S psi so mene in Petronello zasleduvali in pre-ganjali po gorah, končno sem jim jaz vendar prikrio sled. Apeninske gore so divje in razkosane in v mrzlih po- — 100 — • gorskih studencih so psi izgiibili sled '¦ za rnenov. Petronella je na tom beganji . opešala in vmrla, jaz pa sem skleno svoje živlenje drago odkiipiti tak ¦V sem postao gubbijski vuk. — Ubogi človek, — je dejao me-nih tiho in ozimice so mu trudne legle na oči. Ropar se je vrno k njemi rekoč : . — Kaj praviš ? : - - Ubogi, nesrečni človek brez •r. mirii! Ropar se je oddehno: — Da, ubog sem, to si prav po--: vedao. . • — Jaz pa sem prišeo da ti done-':¦¦-¦ sem mirii, mirii z Bogom in mirti z ¦; Ijudmi. ;; Frančišek ga je pogledao in kak da bi bio žarek vsekao iz njegovih očih ]''¦ v oči roparove, ka je zgovoro reč ' Bog. — Kaj praviš? — reče ropar in skoči vujškar pa se vstopi pred meniha, - ki je tiidi počasi vstajao. — Ti si plačao bol z boljo, krivico , s krivicov in tak je v tvojoj dtiši stru- ": peni greh koto vedno nove otroke, ki svedočijo proti tebi. — Meni se pretaka ogenj po žilah ¦ in ne ovčje mleko, — zavrne ga ve-.•¦•- Jikan. Frančišek se nasmeje. — Toda, pozabiva, ka je bilo, Gio-vanni. Bog tf danes poniija mir. Daj : mi roko! T Skoro brez volje položi ropar svojo orjaško roko v drobno ročico meni- hovo. Tedaj pa Frančišek glasno nadal-;' juje: — Kak držiš svojo roko v mojoj roki, tak naj se splete vez mirii med tebov in med Ijudmi. Ti je prav ? Kak da je brez vse svoje volje — ropar pritrdi. Frančišek se skloni k njemi in ga poljubi na raskavo čelo. — Poljiibim te s poljiibom miru in to ti bodi znamenje, da Bog izbriše vsa tvoja hiidodelstva in ti odpusti, ako ostaneš na poti pobolšanja stanoviten. Oiovanni, ali je to tvoja volja? Vstrepetao je ropar, kda je začuto menihov poljub na svojem čeli, zdelo se mu je, da se podirajo gore ob njem, da je izgubo vse telovne in diišne moči, da stoji kak otrok pred svetim možom in jecljao je: — To je moja volja! — in Fran-čisek je opazo, da stari, divji ropar — joče. . -.:¦ . ¦ Roko v roki sta si stala nasproti in se gledala, pun strahii in trepeta ropar, pun vsemogočne ljubezni menih. — Ti si svetnih, — reče ropar premagan. — Ne pravi tak, — zavrne ga Frančišek, — svet je edini Bog. Toda zda pojdiva počivat, vutro naj čaka duga pot. Ropar se prestraši: — Kam? V Oubbio? Ne, tam me ubijejo kak kiižljivoga psa! — Ali bi te tedaj jaz vzeo sebov? Ve vendar nesem rabljov hlapec, — ga zavrne Frančišek. Ve me ne boš mogo braniti pred razdraženimi ljudmi. Šele včeraj sem jim ednogo ubio, ka mi nej ščeo dati mele, ki jo je neseo iz mlina, — je dejao ropar. • . ._¦ — Ob meni boš varen, čuvam te — 101 z lastnim telom. Ali se mi zavupaš, Giovanni ? — Zdi se mi, da maš čarovno moč njad Ijiidmi; jaz se ti zavupam. — Tedaj pojdiva počivat. Po-gasila sta ogenj; Giovanni je prineseo kože iz votline in jih je razgrno poleg vgašenoga ognja in mirno kak brata sta zaspala eden poleg driigoga ropar in menih. prostiralo megleno morje. Cvetke so se iskrile v rosi in zdigale svoje gla-vice. Lepa je bila narava in, kak prvi den, brez krivde. Zašla ovčica je pri-letela prestrašena čez pot. Ropari je vztrepetala roka, ioda pusto je živalico v miru. Čudno, — je skrikno, kda je oprazo ovčico kak domačo obFrančiški, ki je božao belo živalico, kda se je Mgr. P. Masson, najvekši prijatelj vogrskih Slovencov, posvetitel njihove spodnje cerkve, zidane na čast sv. Jožefi v South-Bethlehemi. Poleg so diihovniki pomočniki, spodkar dvorjeniki i v belo oblečene deklice. Rano sta se podala na pot drugo jutro. — Že davno nejso ptiči tak lepo prepevali kak danes, — je dejao ropar. Frančišek se je priiazno smehljao. Sunce je vzhajalo izza gnra in rdečilo vrhove, spodaj v dolini pa se je raz- skrivala v njegovo haljo. Kmalu z^ njo je pribežao ovčarski pes, da jo požene k čredi nazaj, a kak pes zapazi orjaškega divjaka, stisne rep, zavcili in odbeži. — Ali si ga vido ? — reče Giovanni britko. — Kaj bodo šele ljiidje nare-dili z menov? -.,. !v-;-. ¦/¦*¦¦¦.'¦¦.>'¦.".¦¦¦ ¦. '¦¦¦¦¦' _io2— ¦ -," '¦¦¦'-¦ ' '.-¦' '¦'¦ — Pojdiva! -- odgovori menih, tezavnico morilca! V vozo ga vrzite! nobena driiga reč, in ropar ide za njitn. Na vislice! Deček s ceste pobere ka- - Ob-vratih mesta Gubbio obstaneta; men, da bi ga vrgel na hudodelca, pa začiije se namreč trobljenje z rogmi neka ženska ga vdari po roki in mu in potnika se prestrašita. izbije karnen. - ;.':-, Čuvaji so namreč s stolpa opazili - Nikak, boš svetnika zadel! potnika in med njima spoznali vuka Ob vodnjaki obstaneta potnika. in nejso hoteli odpreti velikih vrat. Frančišek zamahne z roko in kmalu - Frančišek je tukeo z železnim ob- se poleže šiim med ljudmi. ročom, pritrjenim na hrastova vrata; — Bratje moji, tukaj pred vami je ' ropar je kak otrok prijeo meniha za pastir Giovanni, šteromi vi pravite vuk. , roko in se ga je držao, On se kesa svojih grehov in Bog njem — Koga vodiš v mesto, Frančišek? je odpusto. v- — zove čuvaj s stolpa. > Glasno mrmranje pretrgne govor- — Mir! nika. : c — Kak govoriš o mirti in vodiš — - Na kol ga nateknite ! — zavpije sebov vuka? " ' .- ;¦* ¦ " Bombardone in zavihti po zraki svoj . ';'."- — Odpri nama vrata! Za mir sem mesarski nož. :,;. :-.;. * < v jaz porok. , Mračno pogleda Oiovanni mesara, '¦; Počasi se odpro velika vrata, škri- ki se kak od puščice zadet hitro vmekne ;•¦'* pajoča v tečajih, menih in ropar sta med množico. • vstopila v mesto. — Muči, Bombardone, svetnik naj Na cesti blizu vrat se je že nabralo govori, ve nisi ti ujeo ropara. , vse puna Ijudi, ka so jih na nevarnost — Tudi jaz ga nisem vlovo, — opomenoli rogovi čuvajov. nadaljiije Frančišek, — sam iz proste -- Vuk je tu, gubijski vuk! Glej, volje je šo z menov ka nešče več biti . ali ga vidiš? Naš svetnik ga je pre- ropar. magao in ga nam pripelao ujetoga. Ljiidje pa ne morejo razumeti, pog- Slava Frančiški svetniki! ledujejo se in muče. Obrazi so se ljiidem smejali od — Prosim vas, bratje, pristopite - veselja, driigim so se gubančili od jeze sem in dajte roko Giovanniju v zna- -: in maščevalnosti. menje mirii! -; ¦;¦ \{ak očiten grešnik je stopal ropar Nišče se ne gene. Ropar še vednO' s sklonjeno glavo za menihom. Čuto gleda na kamenite stopnjice ob vodn- •¦" je, kak valove proti njemi valovi srda, jaki, kjer so ležali ostanki zelenja in ; toda tesno ob njem stopa menih držeč citron. Svetnik pa se zglediije po ljii- ga za roko. . • . ' ¦ .:¦: • deh, v posameznike upira svoje oči,. Na trgi se je nabralo vse črno kak bi z njimi hoto prodreti v njih, Ijiidi. Vsevprek je kričalo: srca. ¦- -- Vuka je zgrabo! Vendar enkrat — Nikdar ne dam roke morilci' je v naših rokah! Ubfjte ga! Ne! Na svojega sina, — se oglasi neka žena 103 iz množice, — dajte mi prostora, da mu pljiinem v obraz, morilci, ropari. — In rinola se je ženska skoz mno-žico, bleda od srda in sovraštva, proti ropari, ki je še neprestano gledao v tla. — Ti, ti, izvržek pekla! je kri-čala pred njim in zdignila svojo gro-zečo roko; menih pa stopi vmes in vdarec namenjen vuki, zadene njega v obraz. Prestrašenoj ženski omahne roka, kda zapazi okrvavljeno lice na svetniki. , ¦•;¦¦' — Obljubo sem vuki, da bom po-rok za njegovo življenje, zato moram jaz prle vmreti, nego ropar, — od-.govori opominjajoč Frančišek. — Ptisti me, menih, — zašepeta — vsprejmem te v družbo spokornih bratov. Pojdi z menov v Asizi! — Tak je vendarle brat Frančišek vmoro vuka, vzklikne Leontina, ki je še zadnja med njima ostala. In roko v roki sta Frančišek in Oiovanni za-piistila mesto Oubbio. NAS ZVONAR. Prle so prinas z vsemi zvonili . . . Zvoni ljubljeni naš glas premili, Gor so pošilali v sveto nebo, Naj našim vojakom smiljeno bo, Mirajoče reši pekla, ...One v vicah ne de pekla Dugoletna peč žarjava... — Zdaj zvonenja več ne dava Cerkev naša... Joč se čuje doli z lfne, Vsako srce šter' prešine, Mal' zvoniček tužno toži: »Iščem starše, kje so zvoni?« — Išče zobstom. :--. s — 105 — Povrgli so nas kak peto kolo, V smrt se spremenli, človeka kolo, Pa nej so nam odviš nikak bili, Še zdaj nas za nje, oj, srce boli. So njem pravli, ga tolaž'li Farniki nej edni. — »Nemam mira, moji dragi, Pravi, -— konec de mi.« Naš zvonar je bridko jokal, ' Kcla so je pelali; — »Janoš, ti pomaga to kaj ?• — »Nemaš posla dali,« — V fari se je šepetalo: »Naš zvonar premino, ' Mišlo, gučo neprestano Od zvonov premilo, *--, 14 — 106 — V pameti se znamkar zblodo, Oj sir'maček vbogi, I se spravo v drevo votlo, Al1 po šumah blodi.« Pismo so dobili gospon plivanoš, Pisao zvonar njim je, Kotnjekovjanoš Veselo je pismo bilo, V njem je stalo naznanilo: »Kaj sem želo, sem zadobo, Staro sliižbo pa na novo, Zvone vse naše sem dobo v roke, Sem topničar postao, oj kak mi grome. Prostovoljno šo k vojakom Kotnjekov je Janoš, Proso se je k topničarom, Prišo v mali varoš; Tii je dobo top do roke, Top z domačih zvonov, 2 njim odrino v bojno pole, —- Rad bi ž njim že zvono. Bitka krvava / ' . _¦ V gori nastala, Divje zatulili zvonski topovi, Janči od radosti skoči no trobi: »K^ pokopi znovimU ':' ¦'¦' . ., -— Razkaja se dim .., Sovražnik opazi, kje naš stoji top, Zameri strel v njega,... postane vse Naš Janči zadet, [drob,. Se spravlja v ov svet. K/v njem curi z orlob'ki rani Na to skalnato goro... Že umira... Se predrami, Nekaj išče še oko: »Kje so zvoni , ,. Naši z domi?...« .'. y -¦- Se zasmeje... . - — Tam kre meje Nekaj svetlo se blišči... Jezus z križa . ' ' . Se k njem bliža... — Ah pa čujc, ka zvoni... Se spremeno . , V cerkev belo, :' < Breg skalnati. Top z granati Pa v domače vse zvone,... Oh, kak sladko zdaj done... : Angelci ž njimi sedaj zvonijo, Spevlejo rajsko svo melodijo, • Spravlajo diišico oori v nebo, Kje joča, trplenja nikdar ne bo. Jezus sprijme jo predragi, Njoj premilo etak pravi: »Za zvonenje verno, molbo Hodi v nebo večno mojo, ¦ v ' ' Cerkev svojo.« .';•':¦ ¦ . ._ - ? ¦ , ..:}:\±/':i. SRČEN. Mati častitljivoga Don Boska, \ Mati Margejta. - Naš Marijin List je še leta 1910. prinašao kratko živlenje Častit. Don - Boska, pod naslovom: Oča zapuščene dece. Tam je tudi bilo povedano par reči od njegove dobre matere po imeni '; Margejta. Tak sveti in glasoviten člo- . vek kak je bio Don Bosko, je vreden, ka naši cenjeni čitatelje spoznajo ne samo njegovo živlenje nego tiidi nje-gove matere. Dobro znamo, ka deca navadno takša ostanejo celo živlenje, kakšo so .., si starišje sami vzgojili. In čeravno je vsikdar ne istina, ka kakši so starišje takša so tiidi deca, je itak istina, ka vzgoja starišov pri deci dosta primore ali pa škodi. Či je vzgoja dobra, so deca dobra, či je vzgoja slaba, pa deca ne morejo biti dobra. Don Bosko je dostakrat jočič od veselja pravo, ka či se je on svoja mlada leta občuvao - nedužnoga in či je postao duhovnik, se ma svojoj dobroj materi zahvaliti. Da je to istina, bomo vidili v kratkom živlenji te žene. 1 • Prva leta, — odraščena dekla, — žena^* ;'¦'¦.>¦ Margejta je bila hči prostih kmeč- kih roditelov. Oča se je pisao Okiena ¦v Melkior, mati pa Bosone Domenika. . Bog njima je dao šestero dece, med -. temi je bila tretja mala Margejta, ro- ;,/ jena dne 1. aprila leta 1788. Oča in mati sta bila siromaka na imetji, nego >: * Aus dem Leben und der Wirksamkeit Don Boscos — L'. Habrich. • • - •. ¦_ ¦ ¦ jako bogativa na poštenom krščanskom živlenji. To lepo živlenje je v nedužno srce male deklice vtisnolo globoko ču-tenje dužnosti do Boga in do starišov. Tudi kesnej, že kak odraščena dekla, gda so skušnjave bole močne, je os-tala vsikdar verna in podvržena božoj voli. Bila je pravična, razumna v miš-lenji in govorenji, mela je trdno volo, bila je jako pobožna, delavna in po-nižna. Ednok so jo vrstnice zvale v krčmo na ples, toda ona se jim brezi zamere in na lepi način znala izgo-voriti. . ¦ % t . Čiidno je, kak pametno se je znala ogibati dečkov, ki so začali za njov gledati. Več poštenih dečkov namreč z vesi, jo je svetke čakalo, da bi tak z njov šli k meši, kak majo navado po vesnicah. To ie pa sramežlivoj deklini nikak ne bilo po voli. Najraj bi sama šla v cerkev. Pa kak se naj reši brezi zamere toga pajdaštva. Či je li mogla, je šla zaran z domi, prle kak drugi mladi liidje. Nego vsikdar je ne bilo v njenoj oblasti iti zaran, ar je večkrat mogla doma ostati do-keč so driigi ne prišli od rane meše, in potem iti k velkoj. Zdaj se je nikak ne mogla ognoti nadležnih pajdašov, ki so jo čakali na kržopotji proti cerkvi. Margejta si je najšla pomoč. Gda je prišla do križopotja in je vidila ka jo čakajo, je tak hitro začela stopati, ka so drugi mogli bežati za njov. Toda bežati jih je bilo sram, zato so pa os- — 107 — - '¦.•.¦•'¦¦¦ - 108 - -¦¦ - > tali. Margejta se je tomi sama pri sebi do sina, do snehe Margejte in do vnu- smejala in tak dospela do cerkvi. Na- kov. Ne samo, ka so nikdar ne delali zaj gredoča se je pridriižila kakšoj svaje pri hiži, kak ništerni stari ludje, pajdašici ali drugim ženskam in se tak nego so skrbeli, da bi vsi kak v naj- rešila nemirnih komarov. . lepšem mfri živeli. Lepe navuke za S tem je kazala, ka nema vole v dobro gospodarstvo so davali Margejti, zakon stopiti. Najraj bi ostala vsikdar štera jih je rada posliišala in bogala, pri očinoj hiži. Dobri starišje so jo ar je znala, ka stari liidje dosta lepoga pa že obečali ednomi poštenomi člo- znajo. veki, po imeni Bosko Perenci, z vesi Beki blfzi Murialdo. Margejta postane mati - dovica. Ferenc je bio dovec. Od prve žene Oča nebeski je blagoslovo novi je meo ednoga devetlet staroga de- zakonski par z dvema detetoma. Prvi čaka. Bio je zaistino delaven, skrben se je narodo dne 8. aprila 1. 1813. in pameten človek, poleg toga pa go- jn je dobo pri sv. krsti ime Jožef; reči in pobožen katoličan. Meo je svojo drugi, rojen dne 15. augusta 1. 1815. hižo in malo posestvo. Mati so ešče po imeni Janez (Janoš) namreč kes- živeli, nego jako stari so bili. Brezi nejši Don Bosko. ženske je žmetno pri hiži, si je mislo y siromaštvi so živeli, z znojom Ferenc, zato si je iskao edno vrlo pa svojega obraza so si služili kruh, nego skrbno pomočnico. Na dobro srečo jo v tOm širomaštvi je kraluvao boži bla- je najšeo pri Okienovih. Poznao je gOslov in sveti mfr, šteri je več kak marlivo Margejto, zatogavolo se je vse bogastvo. Zavolo delavnosti in obrno k njenim starišom in jo proso. šparanja jim je nikdar ne trbelo stra- Bog je tak določo, ka je te par stopo dati. Ferenc in Margejta sta se vese- pred boži oltar dne 6. junija leta 1812. ij^ ^a jiva je Bog blagoslovo s tak Margejta je mogla povrči očino lepim živlenjom. Ali žalostno! To je hižo in iti k Boskovim za gospodinjo. malo časa trpelo. Ferenc se je preh- V Beki je začnola svoje novo živlenje. lado. Potem, kak se navadno zgodi, Tii se je dne 15. augusta 1. 1815. na- so se njemi pliiča zvužgala in je ne- rodo Don Bosko. varno zbolo. Zaman so bila vsa zdra- '¦ Ferenc in Margejta sta bila zaistino vila, vsaka pomoč. V par dneh, po pre- tnož pa žena kak Bog žele. Lepa med- jemi svetih svestev, je globoko zaspao sebojna lubezen je vezala njiva živ- v Bogi, star komaj 33 let. lenja. Oba delavniva, šparavniva in Mlajši sinek Janez, je bio star samo pobožniva sta se na vso moč trudila, dve leti, gda se je ta nesreča pripe- kak bi lepše gospodarila in vzgajala tila. Kesnej je večkrat pravo, da se ne deco po krščanskom. spomina drugo od očine smrti, kak to, Mamica, Ferenčova mati, so pod ka je prišlo nikaj možkov v sobo in so slabimi in sklučenimi prsami meli za- nesli očo viin, matiso se pa bridko jokali istino zlata vredno srce, puno liibezni rekoč njemi: Janezek, več nemaš oče. — 109 — V veliko žalost se je pogrozila si-romaška hiža. K ^omi se 3e Pa ešče druga nesreča prikapčila. Tisto leto je zavolo siišave nastala strašna lakota po celom kraji. Navbok najvekšemi . .šparanji so prišli do zadnje drobtinice pri hiži od prejšnjega pova. Sirota do-vica Margejta je po fileri vkiip devala, ''. ¦ naj bi si tak v skrajnoj sili mogla kaj kupiti. Toda preveč velika dragoča je nastala in tudi skoro se je ne moglo .za drage peneze kupiti. Kak dosta drugih driižin, tak tudi Boskovi so mogH stradati. Pomagali so si kak so znali in mogli. Zaklali so kakše živinče in s tem so vlekli naprej tjeden za tjednom. Prišli so pa nato lepši Časi in grozna lakota je minola. Qda so se malo opo- . mogli in si z velikov skrbnostjov pri- •delali koliko je potrebno za edno si- " romaško hižo, je Margejta ešče bole verno in iubeznivo obrnola svoje oči na dobro vzgojitev malih sinov. Včila . jiva je moliti, bogati in delati. . « Ka^ veliko moč ma materina reč na deteče srce! Ona premore, da se ]'¦ ; ¦.'•¦'.•'•;'..¦•¦¦¦ '¦':'¦ Komaj sta Jožek in Janček stopila v tista leta, gda smejo deca iti k spo-vedi, jiva je z velikov gorečnostjov pripravlala za sprejem toga svetoga svestva. Qda je bilo vse v redi, jiva je sama gnala v cerkev in spravila pred spovednika. Po spovedi so vsi vkiip zahvalili Boga. :. Pred vsakim dovolenjom, naroči-lom in zapovedjov je Margejta trezno premislila, či je to, ka šče deci dopiis-titi ali zapovedati, hasnovitno ali pa ne za vzgojo. '* '*\ ¦¦¦::: ,: ¦.. š;: Naslediivanje vreden način je mela ta pobožna mati, svojiva sineka s po-močjov molitvi in sv. svetstev k Bogi — 110 — voditi. To pa ne samo dokeč sta bila miri sedeti, gda so takši bili. Deteča * mladiva, nego tudi kesnej. Ne se je krv je vroča, potrebuje dosta gibanja, -.; bojala pitati večkrat svojiva že 30 let razvedrila, igre. Dete, štero po cele : stariva sina, či sta opravila svoje krš- vore sedi kak kvas, je ne zdravo. Poš- čanske dužnosti, to je, jutrašnje in tene igre prinesejo veliki hasek na de- večerašnje molitvi. Z veseljom je do- tečem zdravji, njemi razvijejo razum ¦'. bila ponižen, deteči odgovor, kak nigda in je vračajo od skušnjave. Don Bosko . v prvih letih. Z najvekšov prostostjov je večkrat pravo svojoj deci: žvižgajte, - in liibezni punov ponižnostjov sta sina kričite, skačite, delajte ka vam je vola, ¦ posliišala svojo dobro mater in spun- samo greha ne. tavala njene zapovedi. Vse to je ne- Dobra Margejta je poznala hasek izgovorno veselilo mater Margejto. Vi- toga sredstva. Rada je bila pri svo- dila je, kak lepi sad so obrodiii njeni jima detetoma, či je li količkaj časa stanovitni trudi, in pri tom si je več- mela. Ne se je navolila odgovarjati na krat mogla brisati rosnate oči. vse, ka sta jo pitala; tak jima je dala O či bi vsaka mati tak znala vzga- priliko, da sta brezi straha odkrila \ati svojo deco, ne bi na stare dni svoje srce, svoje dobre in slabe last- točila bridke suze, nego od veselja bi nosti. Pred materjov sta ne mela . se jokala, videvša svojo pošteno, bo- skrivnosti. ., - . ; gavno in pobožno deco. Mnogi sta- Margejta je znala pripovedavati rišje se ne morejo zadosta potožiti jako dosta lepoga, posebno kak Bog zavolo dece, ne mislijo pa na vzgojo dobro deco rad ma in kak lagojo kaz- '- prvih let. nuje. Rada je pripovedavale od živ- .¦¦-'¦•¦" . ' ', * lenja maloga Jezusa, kak je On bio . Margejta kak modra vzgojitelica. veren in ^^ Mariji pa sv Jožefi ; Margejta se je nevtrudlivo skrbela s svoiov zanimivov zgodovinov je za svojiva sina. Vsikdar je na to gle- neprestano mela oblast nad volov dece, dala, da bi njena vzgoja mela za pod- tak, ka je edna sama reč bila zadosta, ., tago strah boži, in da bi deco koliko Pa so deca vse z veseljom včinola. -je mogoče zlepa spravlala na dobro, Kakti dovica, je bila vse pri hižir po rečeh sv. Pavla: ,,Ne nagiblite svojo gospodar.in gospodinja. Zatogavolo je deco na čemere, nego vzgajajte jili v redi mogla iti večkrat na senje, po edno /// z bozim opominom." (Efes. VI. 4.) ali po driigo reč. V tom časi svoje ; Nikdar se je ne kregala či so se oddaljenosti, jo je najbole skrbelo za v deca igrala; celo sama se je fretala nedužnost dece; znala je, kak nevarno z njimi in njim jt vsikdar znala kakšo je za deco, či so sama doma in do- novo igro prikazati. Mnogi starišje pa bijo pokvarjene pajdaše. majo to trdo navado, ka či se jim Pred odhodom z domi je davala •: dete gene s svojega prostora, kam so vsikdar potrebne navuke, mamico je i je posadili, se že kregajo nad njim. pa prosila naj pazijo na deco. Ti na- •¦ Ne mislijo, kak težko je bilo njim pri vuki so ne bili zaman dani^ kajti. oba, — 111 — Jožek pa Janez sta takrekoč silila eden v roki, triidna, prašnata in vsa mokra pred drugoga, šteri bi najbole verno od vročine, sta Jožek in Janček be- spuno mamino želo. Kpmaj s^a čakala, žala proti in kričala: »Blagoslovleni da bi prišla domo in jima kaj lepoga kriih, blagoslovleni kriih!« prinesla za pridnost. iMargejta se je smejala, vtišala kri- Cerkev sv. Jožefa. Zgradili so je vogrski Siovenci v South-Bethlehetni v Severnoj Ameriki. Ka je pa Margejta najraj prinesla? čanje nato pa pravila: »Kakša vročina Blagoslovleni kruh. in spar; malo potrpita; čakajta, ka pri- Gda se je proti poldnevi na ma- demo domo, da odložim korbeo; bo- lom bregi pred hižov, prek šteroga je dita tak dobriva, dajta mi mir, ka si pelala cesta, mati pokazala s korblom malo odehnem.« Skakajoč od veselja — 112 — sta šla z mamov domo. Prišedša v sobo, je odložila korbeo in vzela z njega blagoslovleni kriih za šterim sta dečkeca segala kričeč: >meni, meni!« »Počakajta,« je pravila mati, »dajta mi prle odgovor.« Oba sta pazlivo ča-kala, ka bodo mati pitali. Ednomi je pravila: »Ti, si meo na skrbi to, kak sam ti pravila, si prineseo tisto, si šo po ono?« Drugomi pa: »\{a\ pa ti, si ne pozabo povedati sosedi tisto, ka sam ti naročila?« Obema je djala: »So vama mamica kaj zapovedali? Sta jih bogala? Morebiti so se mogli kregati z vama? -- Sosedova deca so bila tft z vama? Kakše pogovarjanje ste meli med sebov? Sta že molila -— An-gel Gospodov?« Na te način je zvedila vse, ešče te najbole skrite misli mladiva dečkeca, kajti dobro dete je odkritosrčno, pove vse ka čiiti v srci. Pripovedavala sta njoj vse dogodke, igre, šale itd. Vsikdar z liibeznostjov, toda od-ločno je znala modra Margejta grajati ali pohvaliti, kak si je šteri zaslužo. »To je dobro,« je pravila ednomi. >Malo več potrpežlivosti pa odkritosrč-nosti moreš meti,« je opominala dru-goga; ali pa: »drtigič bodi malo bole pazliv.« Obema je pa večkrat te svete reči priporočala: »Odurjavlita vsikdar laž; Bog vaj ma jako rad. Poštujta in bogajta mamico; dober Bog vama za to da dosta blagoslova.« Nato je razdelila blagoslovleni kriih, šteroga sta dečkeca tečno krustila, nego prle sta se mogla lepo prekrižiti. To pitanje in zvedavanje od obna-šanja dece je nikdar ne zanemarila, či je tiidi samo za kratek čas odišla z domi. Pri tom je vidila lepo priliko, da pove kakšo dobro reč na deteče srce, štero je bilo jako pripravleno poslušati liibo mamo. Tak je navadila svojivi deteti, ka sta meli veliko zavii-panje v mater, šleroi sta odkrila.svoje nepake in oblubila pobolšanje za pri-hodnje živlenje. Margejta je dobila od Boga dosta. lepih lastnosti, med temi veliko leh-kočo v govorenji, zviin toga pa je bila bistroga mišlenja Te dve lastnosti in njena globoka vera pa pobbžnost, so jo takrekoč silile, ka je svojoj deci rada govorila kaj od Boga, ki je vodo njidva misli in srce. .¦' . • To presveto ime »Bog« je vsikdar bilo na njenom jeziki. Tiidi mnogokrat je govorila od pričujočnosti bože, to je, ka je Bog vsešerom navzoči, ka vse vidi in zna. Ta pričujočnost boža je neizrečeno močno sredstvo pri vzgoji mladine, ar se tak dete navči Boga bojati in se greha ogibati. To je po-božna mati tak globoko vcepila v srce svojima sinoma, ka sta celo živlenje mela pred očmi božo navzočnost. »Bog te vidi,« to je stokrat ponav-lala. Či sta jo prišla prosit dovolenje, da bi se šla kaj igrat, jiva je vsikdar opomnila: »Smeta iti, nego zapomnita si, ka vaj Bog vidi.« Či je vidila šteroga malo žalostnoga, njemi je po tihom šepetnola: »Bog pozna vse, tvoje misli, ne pozabi to-nikdar.« (Ji je pa zapazila, ka šteri šče kaj malo/tajiti, ali nači povedati kak je bilo/^je zraven pravila: »Zapomni si, ka se pred Bogom ne more lagati.« Čudovitna lep'ota nature je za njo> bila tiidi sredstvo, da je deco opomi- 113 — nala na veliko dobrotb in modrost Boga, ki je vse to stvaro. Eden lepi večer so pred hižov na klopi sedeli in počivali od celodnevnoga dela. Na si-voj nebi so se blesketale zvezde kak zlati kamenčki. Margejta vzdigne svoje oči in pravi: »K^ak je lepo; in Bog je vse to za nas stvoro. On sam je te nezračunane zvezde tam postavo. Kak lepo vendar more biti v nebesih!« Pri vsakoj priliki je znala obrnoti misel na Boga. Či je vidila lepe cvet-lice, zlato zarjo in svetlo sunce, je zdehnola od radosti: »Kpliko lepote je stvoro Bog! Pa vse to za nas liidi.« Či so čarni oblaki pokrivali nebo, či je grrnelo, se bliskalo in treskalo, je bogaboječa mati etak pravila svo-joj deci, ki so se od straha okrog nje tiskala: »Peglejte, kak zmožen je Bog. Sto bi njemi mogeo protistati ? Ču-vajmo se, ka ga nikdar ne razžalimo.« Toča je pobila silje? Žalostna je šla na polje gledat nesrečo. Toda na njenom jeziki je vsikdar pripravlena kakša reč, puna vere: >Bog je dao, Bog je vzeo; blagosiovleno naj bo njegovo ime. Kak štrašno bo kaznii-vao nevernike!« Drugo leto, gda je žetva bila obilna, je vsa izviin sebe od radosti pravila : >Dajmo hvalo Bogi, ki je tak dober, ka nam da naš vsakdenešnji kruh.« .. Vzimi, gda je voni sever vejao de-beli sneg, oni so pa bili pod strehov v toploj sobici, je Margejta djala sine-koma: »Kak dober je Bog. Dao nam je streho in drva. Kak bi rnogli poza-biti njegovo dobroto? Zaistino, Bog je eden dober oča, naš oča, ki je v ne-besih.« - /, • Dobro znajoč, ka je brezdelnos pri človeki, posebno pri mladini, zače-tek vsakoga greha, je znala vsikdar ¦ poiskati deci kakse delo, pripravno za mlada leta. :.; Zadovolna je bila, či je vidila deco pri deli ali pri igri. Glavno ie to, da > so deca ne brezi dela, ar či so brezi >v dela, tedaj pride najraj Satan in jim ;.' šepeče kaj slaboga v nedužno srce. '•; Či pa kaj delajo ali se igrajo, mislijo ¦_;• na tisto, ne pa na skušnjavca. Janezek bi jako rad meo kakšo ptičico. Dobra mati njemi.jo je pos-krbela. Navčila ga je kak more kletko napraviti in ptičko krmiti. Ednok je ; Janček najšeo v ednom grmi gnezdo .. z malimi slavički. Toda premladi so ešče bili. Par dni počakam, si je mislo, . potem jih pa odnesem in v kletko de-nem. Vsaki den je po dvakrat bežao glcdat, či že majo perje. Pa oh, nes-reča! Eclna nevoščliva kukuvica je za-pazila malo gnezdo, se vrže na njo, zmeče vun mlade slavičke, nato se pa lepo sama notri spravi. Janezek je bio preveč žalosten, gda je najšeo na zemli mrtve ptičkece. , Čudno se njemi je vidilo to nes- '.--mileno delo kukuvice. Toda hitro nje- . mi je prišlo na misel, zakaj je tak vči-nila; v tistoj slavičkovoj gnezdi je po svojoj ciganskoj navadi znesla edno _-jajce in sedele na njem. •; ¦;¦¦_--¦ ¦ Drugi den rano je Janezek bežao *•'; gledat, či je že zvalila. Tu je vido to, ka pravi pregovor: Što drugomi jamo : kopa, sam v njo spadne. Ka se je te-daj zgodilo? Gda je Janezek oddaleč opažiivao gizdavo kukuvico, vidi, kak ': se edna sraka zaleti na gnezdo, zgrabi ...... 15 114 —v kukuvico za glavo, jo vrže viin potem -" . pa jo skube brezi smilenja. Kpmaj se je te boj dokončao, Janezek vidi, kak veselo je mati mrtvih slavičkov prile- tela v svojo gnezdo nazaj, na kukuvi- čino jajce. Verno je je segrevala par ¦/... dni, dokeč se je ne zvalila mlada ku- kavka. Sirotika je z velikov skrblivost- hranila hčer svoje neprijatelice. Jane- zek je težko čakao den, gda bo vido malo perja na nedužnoj pastrkinji. Po večkratnom obiski se njemi je spunila ¦¦¦.-"' žela. Veselo je bežao domo z mladov kukuvicov in jo zapro v kletko. Nesrečna živalica je pa dve dni ' nikaj ne štela jesti. To je bilo malo preveč. Glad jo je matrao, toda jesti je ne štela. f^ada bi zletela v prosti zrak in si sama poiskala živež. Ali kak ¦ priti viin? Vsa čemerna, je s svojim špičastim klunom trgala drot, pa zob- stom. Po dugom triidi je srečno pori- , nola skoz glavo, toda naprej je ne šlo, pa niti nazaj. Qda njoj je mladi gospodar prineseo dober obed, je že bila zagrljena. Z žalostnim obrazom jo je kazao materi, ta pa: »Vidiš,« • njemi pravi, »to.je zgodovina moč- V noga, toda nepravičnoga človeka; tiidi tisti, ki misli da je on najmočnejši, ,/ najde vsikdar koga ešče močnejšega. ¦; Bog ne dovoli, ka bi takši človek vži- ;\ vao po krivici dobleno dobroto. Mlada .;." kukuvica je ne dobila nikaj driigoga >- za deo, kak tisto vkradjeno gnezdo ; ; to je bila njena nesreče. Vi se mo- rete Bogi zahvaliti. Vaš oča so niti filera ne rneli pri sebi, šteri ne bi njim slišao. Nasledujte očo in bodite po- 1 šteni.« , • ,. ' . \ • ;, , To materino včenje je bilo tak pri- pravno, tak v srce segajoče, ka sta je sina celo živienje ne pozabila. Driigoč je Janez edno sovo za-sačo. Jako skrbno jo je vzgajao. — Eden večer je prineseo črešnje z goric. Par najlepših je vrgeo svojoj sovici. Ta parovna žival pa zgrabi za edno zrno in hitro požre z koščicov vred. Nova nesreča! Črešnja je ne šla gori niti doli. Edno minoto se je sova me-tala seminta po kletki, nato pa obstala mrtva. Janez je materi pripovedavao smrt-no zgodovino sirote sove. >Tak se zgodi skomedlavcom, parovnjakom,« pravi mati, >ki si smrt nakaplejo z z nezmernostjov in požrešnostjov.« Margejta je znala porabiti vsakši dogodek na včenje svoje dece za poš-teno živlenje. Dobro je znala, ka samo edno je potrebno človeki, namreč diišo si rešiti. Brezi poštenoga živlenja je pa to skoro nemogoče, zato je pa štela svojoj deci globoko v srce po-saditi lubezen in pokorščino do Boga. Toda Margejta je poznala tiidi moč šibe. Čiravno jo je v dejanji skoro nikdar ne v roke vzela, jo je vendar držala v ednom koti za dverami, kak znamenje materine kazenske oblasti. Či je bilo potrebno šteroga malo kre-gati, je pri tom nikdar ne zgiibila mira, to je, ne se je čemerno kregala, tem menje pa kunola ali grda imena da-vala, nego vsikdar dobrotlivo in resno. Po njenom mišlenji je kazen ali stra-huvanje nikdar ne smelo ponižati de-teta in ga nagnoti do nezaviipanja. Njeno glavno navodilo pri vzgoji je bilo to: dobrotlivo nagovoriti in pre-pričati dete, naj opravla vsako delo iz . » -¦ ... : ¦ ¦ — 115 — ¦ ¦ ¦ •,._¦.'.'¦ .¦..;.¦ ¦-' :¦¦•'.¦. ¦' liibezni do Boga in zato, da se njemi Prazniške dneve jima je lepo po- dopadne. česala kratke, malo žute in kondraste Koliko modrosti je v tom! Tak bi lase; jiva oblekla v priprosto, tnda pri- mogli delati vsi starišje in vzgojitelje. ličn0 zašito obleko, in tak vsakoga za Namreč, navčiti deco, da delajo vse edno roko pelala v cerkev. zato, naj se Bogi dopadnejo, naj spu- Vsi, ki so jih vidili, posebno pa nijo božo volo. Mnogi starišje pa samo drijge matere, so se malo stavile in na to gledajo, naj bi njim drugi hva- pravile Margejti: »Oh, kak lepiva deč- lili deco, kak $o pobožna, kak so de- keca mate; tak sta kak dva angela.« lavna, kak lepa itd. Ci opominajo na Margejta se je tomi veselila v srci, ar koj svoje dete, jim je prvo na jeziki: je znala, ka sta zaistino nedužniva kak . viš, či boš tak delao, ka bodo pa drugi angelje. Či je pa v pamet vzela, ka pravili in mislili? Na te način dete pos- sta dečkeca čiila takše pohvale od tane gizdavo, išče samo pohvalo pred ludi, je zraven njidva misel na driigo driigimi, in či je ne najde, je žalostno; obrnola, ar je znala, ka deca hitro gda je što gleda, opravle vse kak naj- postanejo gizdava, či se hvali. Zato lepše zna, gda je pa samo, si misli, jima je djala: >Ali znata zakaj sam eh, ve me nišče ne vidi. Njemi ne vaj dnes tak lepo opravila? Zatoga- pride na misel, ka Bog vsikdar vidi, volo, ar je svetek, naj bi se tak i na kajti starišje so je na to ne navadili. zviinešnje pokazalo veselje, štero nam Kak je pa dete vzgojeno, takše ostane. more srce napuniti na den Gospodov. Margejta je s svojim lepim vzgle- To ka je najbole potrebno, draga moja dom do punice včila svojiva sina, kak deca, je dušna lepota. Ka bi vama po- moreta biti bogavniva. Mož njoj je na magalo nositi lepo obleko, duša bi pa smrtnoj posteli priporočao, naj ma ve- bila z grehom zamazana? Iščita rajši liko skrb na staro mater, in Margejta pohvalo od Boga, ar pohvala ltidi člo- je bila zaistino podložna sneha, verno veka samo na gizdost nagible. Drugi dvoreča staroj punici notri do smrti. pravijo, ka sta tak kak dva angela ; Čiravno j.e bila sama prilična gospo- bodita zaistino angela, posebno v dinja, je vsikdar ponizno pa rada pos- cerkvi; molita kak angelje, klečeč, s lušala modre mamičine opomine, ar sklenjenimi rokami, z očmi naprej, ne ,je vervala, ka stari ludje vsikdar več okoli po driigih, tak bo lubi Zveličar znajo in zaslužijo poštenje. tam v tabernakli z vama zadovolen in Dobra je samo tista vzgoja, štera vaj blagoslovi.« skrbi za celoga človeka, to je za dušo Delo krepi človeka. Tiidi to sred- in telo, ne pa samo za edno ali drugo. stvo je Margejta poznala in rabila. Margejta je znala oboje vzgajati. K^ak Vzgajala je dušo in tudi telo, posebno čistiva pa neduzniva sta bila njeniva pa z delom. Jožek in Janček sta mogla sina na duši, tak zdraviva in čvrstiva delati to, ka je bilo za njidva leta. sta bila na teli. Bila sta kak dva bi- Falaček kruha sta dobila za zajtrk, sera, džundža, dve dragocenosti. spala sta na slamnatom vreči. Don 116 — Bosko je ešče kak dijak in kesnej dii- . hovnik, počivao na trdoj posteli. »Bolše ; je, či se človek navadi malo na trdo +, živlenje,« njemi je pravila mati, »tak njemi kesnej ne bo težko se s svojih ¦'. potrebščinah zadovoliti. Sto zna, ka bo ešče ednok s tebe. Kak srečen je . tisti ki zna potrpežlivo prenašati po- '*:•' menkanje v živlenji.« ~: Po leti sta dečkeca mogla že na v' nogah biti, gda se je sunce prikazalo. ' »Naše živlenje je kratko; čas hitro ::\t teče,« je večkrat pravila Margejta; »tiste vore, štere mi potratimo v ne- '.-'.¦. potrebnom spanji, so za nebesa zgub- ¦¦¦¦-" lene. Pridobiti si čas in ga dobro obrnoti, se pravi, pridobiti si zaslu- ženje za nebesa.« ;'::•-> .¦ Margejtina liibezen in smilenje do 1 - bližnjega. "Najvekša Margejtina skrb je bila, .;¦;._. vsakomi dobro in nikomi slabo delati. '>'¦ Nikdar je nikoga ne razžalila z dejan- . jom ali z rečjov. V miri je živela s ^ svojimi sosedi, brezi svaje, kvaražel- • nosti ali nevoščenosti. Pa ne samo to, nego iz srca rada je pomagala vsem, - koliko je mogla s svojim siromaštvom. Či je le mogla, je vsikdar rada poso- ¦ dila kriih, olije, melo, zrnje, drva itd. Na prvi pogled te radodarnosti bi člo- ,. vek mislo, da je bogve kakša bogatinka. Betežni in slabotni so najšli pri njoj vsfkdar vrata odprta. Brezi povračila in plače jim je daruvala najbolše vino. Ništerni, ki je v nevoli vzeo pri njoj kruh na posodo, nazaj pa ne dao, je malo osramočen znova prišeo na po- sodo prosit. Izgovarjao se je za prvo posodo in obetao za pridoče. Margejta je izgovor prijazno gori vzela, na obe-tanje se malo nasmehnola, nato njemi pa spunila želo in ga odposlaia. Vse naokoli je bila poznana Boskova hiža kak gostolubna. - Zgodilo se je, ka je eden kaznje-nec vujšeo policijskoj oblasti. Bilo je večer kesno. Siromaček se je bojao, ka bi ga znova prijeli. Na dobro srečo je pribežao k Boskovim in proso pre-nočišče. Margejta njemi je odprla, dala večerjo in prostor za počinek. Te ne-srečen človek je bio ves začiiden, vi-devši tak veliko lubezen pri toj siro-maškoj hiži. Da bi pokazao gospo-dinji svojo hvaležnost, njoj je šteo roko kušnoti, toda ona se je branila rekoč: »Samo edno želem jaz od vas, nam-reč to, da molite. Obliibite mi, ka prie kak te šli spat, opravite svoje večerne molitvi.« V tistom časi, kak stari ludje znajo, je ešče ne bilo tak lehko potiivati kak zdaj. Vozniki in trgovci so navadno tiidi po noči potuvali, in či se je vreme smelo, so bili jako zadovolni, gda so mogli priti pod streho. Več vor hoda naokoli so znali, ka v Beki staniijejo dobri liidje za potnike, zato so se radi stavlali v toj maloj vesnički. Dober Bog, ki je obečao obilno plačilo za edno kupico mrzle vode, štero damo siromakom v njegovom imeni, je Margejti očividno pomagao že na toj zemli, zavolo njene brez-mejne radodarnosti. Kak se pripeti si-rotam dovicam, je Margejta večkrat bila v kakšoj potrebščini. Ali je ne mela kredi penez, ali je potrebiivala možke roke pri kakšem težkom deli, ali kaj :• '¦¦¦¦¦i-n ¦ r. ¦ >- -"¦" .; - '- - . ¦;.— 117 — : ;:-":: ¦ : drugoga. Dobri sosedje, ki so poznali tak pobio, ka je omedlo. Na dobro Margejtino smileno srce do bližnjega, srečo pride naskori eden kmet, ki je so jo vsikdar pomogli z nevole. odneseo betežnika v svojo bližnjo hižo. Margejta je ešče zviin toga bila Po kratkom časi je Don Bosko k sebi pravi angel tolažnik vseh betežnih in prišeo. Začeli so si pogovarjati; z edne vmirajočih naokoli. Tem pomagati, njim reči na drugo, so do toga prišli, ka dvoriti, cele noči pri njih posteli biti, ravno tisti kmet, je pred par leti po pripravlati jih za sprejemanje sv. svet- ednoj takšoj nesreči bio prenešeni k stev, je tolažiti do zadnje minute, to Boskovim, v bižo matere Margejte. je bilo za smileno Margejtino srce najvekše veselje. Margejta in Janezovo pozvanje na t +•• r i * i i i u i duhovski stan. , •.. '¦ * lo nam tudi kaze kak globoke vere - ' - • in molitvi lubeča ženska je bila Mar- Čiravno sta si Jožek in Janček bila gejta. Či je šla na polje ali nazaj do- brata, je vsaki meo nikaj svojih po- mo, med najtežkejšim delom, je vsikdar sebnih lastnosti in nagibov. Jožek yč molila; či je li mogla, je molila rož- bio miren, tibi, pa tiidi bistre glave. nivenec. Veselo jo je bilo gledati, gda Janezek je pa bio žive, ognjevite na- je po dugom dnevi in trdom deli šla ture, mehkoga srca, izvunrednoga spo- domo z njiv držeč, v ednoj roki šker, mina, čudovitne lehkoče v včenji in v na drugoj pa dete. - vsakom rokodelstvi. On je bio črevlar, Nikši vzrok, nikši izgovor je ne va- krojač, stolar, kovač, vse, kak je pot- lao, ka bi Margejta opustila niti ednok rebščina nanesla. skiipne molitvi, posebno večer, pred Ta priličnost na vsako delo njemi jedjov in po jedi. Tudi drugi, težacje je kesnej v živlenji bila na neizrečeno ali potniki, ki so bili pri stoli, so z do- veliki hasek pri njegovom apoštolstvi mačimi vred lepo glasno molili. '. ^ do bližnje^a.' V . - . - - r ^ ... .,."/. Ta Margejtina lubezen do bližnjega Janezek je malo govoro in vse je najšla dopadenje pri Bogi, ki je ešče jako opažiivao. Prle kak je kaj pove- njenima sinoma, posebno Don Boski, dao, je vse dobro premislo. Med obema na čiidoviten način pomagao v pot- bratoma je kraliivala prava bratovska rebščinah. Tii samo eden dogodek lubezen. Ka je šteo eden, v to je pri- omenimo. - : ,/ voio tiidi drugi; nikdar ne bilo nikše Gda je že Don Bosko bio duhov- svoje ali srdov med njima. . , nik, se je ednok na konji neseo, kak Margejta je pazlivo gledala na raz- je bila v tistom časi navada, v edno cvet tevi dve mladivi duši, in je ne- drugo ves, ka bi tam predgao. Na grmi prestano prosila Boga, naj njoj po- poleg ceste je bilo dosta vrablov, steri kaže na kakši stan sta pozvaniva. Za- so zleteli kak blisk mimo konja. Te se pazila je, ka je boža previdnost mlaj- je zosagao, naglo skočo in vregeo šega sina, to je, Jančeka, ne določila mladoga diihovnika na kup ostroga za poljedelstvo. Morebiti je že čtela kamna. Siromaček Don Bosko se je skrivno želo blagoslovlenoga deteta, •: '. \ ' -¦•¦ -^ ¦¦ > . . : ~" — 118 — * - ¦'„ " ¦¦ . ¦. - ... :' ka bo ednok ešče diihovnik z njega. Čem bole se je bližao tisti lepi den, — Pri toj uiisli sta se njoj dve skuzi tem gorečnejše se je Margejta skrbela, zablesketali po lici. Pa kak ne bi! Ve da dobro pripravi Jančeka. Sama ga mati vekšega veselja ne more najti na je gnala k spovedi. Včinila je vse, ka ¦f- zemli, kak či vidi svojega sina v du- li dobra mati more včiniti za blagor hovniškoj obleki, tam pred Gospodo- diiše svojega deteta, naj bi njemi kak ,. vim oltarom. Oh srečna mati, stokrat največ blagoslova in milosti sprosila :-- srečna! od Boga. •' r Mali Janez je meo veliko oblast Na zadnje je prišeo zaželjeni den. ¦'•',: nad svojimi pajdaši. Či je kakša svaja Margejta je krotko in liibeznivo etak .:> nastala med njimi, on je bio sodnik, nagovorila srečnoga sineka: »Moj dragi \ ; in je lepo vse pomiro. Vsi so radi Janez! Bog ti šče podeliti edno ve- ;]. posliišali njegove pripovesti, šterih je vliko milost. Zatogavolo se moreš dobro ,;,-, jako dosta znao, in predge, štere je pripraviti; v spovedi moreš vse pove- ;{?:¦ v cerkvi čiio. dati, vsega se kesati, potem pa Bogi ,y ; Margejta je na vse to pazila, nego oblubiti, ka boš njemi v prihodnje vsik- ¦•^.: branila njemi je ne. Samo to se je bo- dar bole in bole veren. V tvojem srci '¦'.' jala, či bi dečak postao potem gizdav, ne sme biti nikaj zamazanoga, ar sam iV zavolo pohvale in časti med pajdaši. Bog šče priti v nie.« .- *¦ t]'; Smo že vidili kak je znala obračati in Celi tisti den pred prvim sv. obha- •-;;. zadržavati pohvalo drugih, posebno jilom je dečak ne šo od hiže. Molitev, "¦\ pred decov, znajoč, kak nevarno je to pobožno čtenje, lepi materini opomini, za deco. Tak je bila tiidi zdaj. V srci so bili njegova skrb in delo. Prišlo je se je veselila in Boga hvalila, ka njoj blaženo jiitro. ¦'-• ' 'y\:. je dao tak modroga sina, nego pred Se razmi, ka je Margejta šama šla ¦':¦- njim se je kazala, kak či nikaj ne bi z Jančekom ne samo v cerkev, nego v-.znala ali se brigala. do angelskoga stola; skiipno sta se Dne-11. februara 1. 1826. so ma- pripravila za sprejem božega Agnjeca, mica k sebi pozvali sneho pa vnuke ; skupno sta se zahvalila na konci. od vseh so slovo vzeli, posebno pa od \\ak prejšnji den, tak tudi toga, vrle Margejte; vnukom so priporačali šteri njemi je prineseo toliko milosti pokorščino in spošttivanje do matere, z nebes, je Janez preživo v molitvi in in malo nato so se preselili na drugi lepom čtenjej. Margejta je tiidi povrgla svet. — vse delo in se najraj pogovarjala s Tisto leto je mlajši sin Janez prvi- presrečnim sinekom. »O dete moje,« krat pristopo k svetomi.obhajili. Poleg pravi, »kakša sreča za tebe! To srečo navade tistoga časa bi ešče mogeo ti lehko večkrat ponoviš. Idi rad k sv.. edno leto čakati, samo ka je jako dobro obhajili, idi pogosci, toda vsikdar s čis- znao katekizem — vsa čast naj bo tim srcom. Rad bogaj, idi h krščan- njegovoj pobožnoj materi so ga skomi navuki, v cerkev, k predgam ; g. župnik sprejeli med novoobhajance. iz liibezni do Boga te prosim, ogiblt — 119 — se slabe tovaršije; pred grdim pogo- začno latinske šole, pod vodilstvom varjanjom beži kak pred kugov. Gda kaplana Koloso z Murialdo. Dober dii- nebeski Zveličar vzeme v svojo posest hovnik je že poznao kak bistre glave tvoje srce, ti si njegov, ne istina? Os- je Boskov Janček. Zato je nagovoro tani njegov do smrti.« mater, naj ga pusti, ka de se dečak Preseljenje slovenskoga plebanoša preč. g. Murn Anselma v novi farov v South-Bethlehemi. S skuznimi očmi je Janček obečao, ka bo verno služo svojemi Zveličari. Toj oblubi je tiidi veren ostao več kak šestdeset let, to je, do smrti. včio. Tak mati kak sin sta se tomi jako razveselila. Gda je najstarejši brat, sin od prve matere, zvedo, ka se Janček pripravla Ešče tisto leto, 1826. je Janček za knige in ne za motiko, kak bi on 120 — rad, je malo ne vse podro pri hiži. Mati ga je za zdaj nekoliko pomirila, in tak je Janček začno hoditi na farov h gospodi kaplani. To je pa komaj trpelo prvo zimo. Kpmaj je prišla pomlad in se je od- prlo delo, je brat znova mrmrao, ka ' on sam more delati, Janček pa pri knigah čas trži. '¦¦'¦ Mirolubna mati je mogla marlivoga > sina doma staviti. To je bolelo oba in V tiidi g. kaplana. Drugo leto je vendar - znova začno, ali bole povedano, na-.;' daljevao svoje včenje. Liibeznivi vuči-:. tel njemi je bio pravi oča; ali na ve-.;¦;. Hko žalost, ešče tisto leto ga je boži J. žlak zadeo, po šterom ne dugo je mro. Janček bi od žalosti in jokanja za vrloga ;''.'. vučitela skoro obetežo. .: Zdaj je sirota dovica sama mogla skrbeti za sinovo bodočnost. Qda je nevoščlivi pasterek zvedo, ka mačeha •;'¦¦ šče svojega Janeeka nadale šolariti, se je s celov močjov opro. Te sin po-kojnoga moža je bio star 25 let. Mar-gejta ga je iz očinoga plačala, in tak V je bio mir pri hiži. Janček je med tem "..; StopO V 15 leto. ¦¦";¦*.¦;-\V\. ¦!¦;>'¦' ''¦.;¦¦:: - .;.. l^omaj je prišia jesen, ga je mati ;; poslala v Kastelnovo, kje se je naprej včio edno leto, potem se pa preselo : v Kjeri, in tii je izvršo celo gim-;• nazijo. '" Kak pri vsakom študenti, gda do- konča svoje latinske šole, tak tiidi pri Janezi je nastalo pitanje: ka bo z ¦ njega. >_.-. .- ¦ • Za dečaka, ki srečno spuni te šole, je to čas jako velikoga pomeni, ar tii se njemi odpre pot na vse strani. Edni se odločijo za duhovnika, drugi za dok-tora ali sodnika, tretji za vojaški stan itd. K^ak se šteri počuti. Za našega Janeza je tedaj tiidi pri-šlo pitanje: ka boš? Ciravno je že v njegovom srci dugo let bilo vse pri-pravleno diihovnik postati, itak si je zdaj malo premišlavao, kakši du-hovnik bi naj bio. Ali bi šo s se-menišče in postao svetni diihovnik, ali bi stopo v kakši samostan in se tam Bogi posveto kak redovnik? Od-ločo se je iti k Franciškanom. Pri-šeo je na farov h gospodi plebanoši po krstni list in po vse ka je pot-rebno. G. župnik so ga malo odvra-čali, naj bi rajši stopo v semenišče kak v samostan, toda ka je proso, so njemi dali. Ešče tisti den so pa šli k Boskovim, Margejto nagovarjat, naj ne dovoli Janezi iti v samostan nego v semenišče. Dobra mati se je bojala proti stati, ar je znala, kak nevarno je, braniti komi iti v samostan, či ma na to pozvanje. .. • .. " . »Samo to te prosim,« njemi je pra-vila, »da si dobro premisliš prle kak napraviš te veliki stopaj. Ti sam naj-bole znaš, kam se čiitiš pozvanoga. Oiavno je tvoje diišno zveličanje. Moja bodočnost te ne sme nikaj motiti pri zbiranji pozvanja.« Oospod župnik pravijo, ka bi ti mogeo misliti na moje stare dni. Toda* na lnene gledoč, jaz zavupam popolnorna na Boga. Ne že-lem pa ne čakam nikaj od tebe. V si-romaštvi ščem mreti. Či ti postaneš svetni diihovnik, to ka ti zdaj povem, si dobro zapomni: či boš iskao bogastvo, tedaj te neščem viditi; nikdar ne presto-pim praga tvojega staniivanja.* '."¦..¦¦'-¦'- Te zadnje reči je mati s takšov povedali; te vaše reči mi ostanejo celo * . gorečnostjov pravila, ka so sina glo- živlenje kak edna dragocenost. Hvala boko v srce genole, in se je začeo vam, draga mati.« . /. 1 v jokati. Drugi den je Janez odišeo v se- '¦: Janez je zdaj ne znao ka bi na- menišče. Tu je bio šest let. Dne 5. --¦ pravo. Obrno se je za nasvet k ed- junija 1. 1841. na praznik sv. Trojice :. nomi duhovniki, po imeni Don Kafaso. je bio za duhovnika posvečeni, na ne- . ¦¦ Te častitlivi mož, ki je potem celo živ- popisno veselje stare matere in cele ."..: lenje bio spovednik in dušni voditel ¦ fare. — >^^;.v^S;:.-TVV^:X<-^r' "-¦¦; Don Boskov, ga je nagovoro, naj se x ¦:'* prosi v semenišče v Kieri, da postane , Margejta pomaga sini janezi v "-;:t svetni duhovnik. Tak je bilo vse v redi. ^'"^ " Oratoriumi. •L<,'-¦ w.--'-- ' V jesen, dne 29. septembra 1. 1835. Te spis je živlenje matere Mar- v.; je Janez bio preoblečeni, 30 oktobra gejte in ne njenoga sina Don Bosko V. je pa stopo v semenišče. Večer pred Janeza. Zatogavolo od • Don Boska 1: odhodom, gda sta mati in Janez bila samo tak mimoidoč tu pa tam kaj po- *% sama v sobi, njemi jeta pravila: »Dete vem. Da bodo pa naši cenjeni čita- ;. . moje, zdaj nosiš dtihovski obleč. Jaz telji bole razmili to šesto pojrlavje, tu ^ čiitim tisto veselje v srci, štero napun- omenim, ka je Don Bosko taki prva y-/: javle vsako mater, ki je najšla srečo leta svojega duhovniškoga stana, začao »V;;- svojega sina; nego zapomni si, ka ne zbirati ob nedelah in svetkah po vu- ¦ic;; obleka, nego krepost napravi dobroga licah potepajočo in zapuščeno mla- diihovnika. Či bi gda bio tak nesrečen, dino, v mesti Turin. Tisti kraj, kje se , ka bi z grehom zamazao to časti- je zastalno naselo, tam kje ešče zdaj /V vredno oblačilo, prosim te za božo stoji veliki salezijanski zavod z bazi- ¦H volo, povrzi je na veke; stokrat je bole, likov Marije Pomočnice, je on zvao — ;V; ostati siromaški kmet, kak postati ne- Oratorium :--to pomeni, kraj molitvi, maren duhovnik, ki pozabi na svojo zbirališče za opravlanje pobožnosti, za .... dužnost. ^. ^-i ¦.'., spunjavanje nedelske dužnosti vsakoga Qda si na svet prišeo, satn te izro- kristjana. čila D. Mariji; od tistoga dneva sam V začetki je bio navekše Don vse včinila ka sam mogla, da bi ti vce- Bosko sam, dece je pa bilo vsikdar ¦ • pila vsikdar globše v srce pravo lu- več. Siromak mladi diihovnik se je to- -V:: bezen in pobožnost do Marije. Od te liko matrao z njimi, ka ie leta 1846. J.- vore naprej si ti ves njeni, in či boš jako obetežo. Zdravniki so njemi pri- .;¦"-;¦' ednok vreden postati diihovnik, bodi poročali naj ide v rojstno ves, da se ;.' apostol Marije.« bole ozdravi. Don Bosko je bogao. ¦¦'.¦ Pri teh zadnjih rečeh je iMargejta Bio je preci časa doma. Tu je pri- _""¦¦;¦ sama bila do srca genjena. Janez je pravlao nove načrte za svoje bodoče ;.-'. jokao, nazadnje pa pravo: »Mati, jaz delovanje med mladinov. Vse je bilo .;' nikdar ne pozabim to, ka ste mi zdaj lepo v redi, samo edno njemi je menj- — 122 kalo. Narnreč, edna zaviipna gospo-dinjska roka, štera bi njemi pomagala. Kje jo naj iščeV ln či jo najde, ali bo stanovitna, njemi bo zaistino na pomoč? Preveč dosta nevarnosti je obda-jalo njegov Oratorium; poleg je bila edna stara krčma, vsikdar puna lum-pov, najbole pa v nedelo; sosedje in posebno sosede so se neprestano drle nad njim, zavolo larme veselih deč-kecov. Večkrat je sam mogeo iti okoli in skrbeti vse potrebno za hižo. Ne-obhodno bi njemi trbelo kakšo pomoč. Ednok je pitao g. župnika iz Kastel-novo, ka naj včini. »Ve pa maš ma-ter,« so njemi pravili župnik. Don Bosko se je malo začudo tomi, župnik pa : »Da, da, vzemi k sebi svojo mater; oni majo vse potrebne jakosti za to. Što bi ti znao bole pomagati kak oni? Pravi angel ti bodo.« Moder mož je meo istino. Margejta je bila v resnici kak eden angel na zemli. Pod prostim, lubeznivim in dob-rim zvunešnjim obnašanjom, je skri-vala ta ženska goreče srce, puno z najlepšimi krepostmi. Don Bosko je to dobro znao. Itak se je ne mogeo odločiti, ka bi na svoio že priletno mater naložo tak težko breme; drugi vzrok je pa bio te, ka njim ne bi rad zapovedavao. Meo je namreč tak veliko spoštiivanje in 10-bezen do matere, ka si vekše niti mis-liti ne moremo. Za njega in za brata Jožefa so mati bili vse. Po dugoj molitvi in premišlanji je pravo sam pri sebi: »Moja mati so sveta ženska, povem njim to, ka mis- lim.« .-'/¦¦.*-¦ i'--^,':¦'.¦ •'.:-¦:"- /:":¦:/¦; . Par dni pred odhodom nazaj v Tu- rin med svoje — huncvote, -- je pravo .. materi: »Mati vi dobro znate, kak želno A čakam jaz tisti čas, gda pridem nazaj v Turin, kje se ščem popolnoma da- ' ruvatf za vzgojo zapuščene mladine. -Zdaj mam novo stanuvanje, gde potre-biijem edno osebo, šteroj lehko zavti- ;; pam vse hižne opravke. Hiža ma la- j goje sosede. Vi jedini bi mi mogli in ;;; znali pomagati najbole v vsem. Vam -" je vola z menov iti in tam ostati?« Na to nepričakovano pitanje je Mar- •;:, gejta postala malo zamišlena; potem pa pravi: »Težko mi je pri srci, za- \:: piistiti to hižo, tvojega brata in druge lublene. Vendar, či ti misliš, ka je boža --\ vola tak, jaz sam pripravlena iti s te- ,' bo\\ tudi do konca sveta.« ".f »Da, to verjem,« je odgovoro Don .J Bosko, in se srčno zahvalo liiblenoj L materi. ¦-;¦<'¦'¦ '¦¦^- ^- ;i'7v^^;/;-7''^ Povrči svojo hižo in vse drage do-mače, je za iMargejto bila težka žrtev. Doma so jo vsi poštuvali in liibili; ni- ,,. kaj njoj je ne menjkalo, ka je potrebno za srečo ednoga človeka na toj zemli. Tiidi za Jožefovo driižino ie bila to žalostna novica. v -¦-•¦'• Dobra mati je znala, ka ne samo da s svojimi malimi groši ne bo mogla dosta pomagati Janezovo veliko pod-jetje, nego da bo mogla ešče milo-dare prositi od dobrih liidi. Vsega toga ¦ se je pa vendar ne prestrašila: Obču- . '~~. dovanja vredna sinova gorečnost in ! delovanje za siromaško deco, jo je T navdušilo, da se je odločila njemi po- ;•; magati notri do smrti. Preselila sta se v novo stanuvanje, 'f. štero je bilo jako siromaško. V par -dneh je Margejta vse tisto malo, ka ' ; — 123 — , je bilo, lepo v red spravila, nato pa je biJa navajena na tiho vesničko živ- smeječ djala Don Boski: »V Beki sam lenje. mogla v red devati, skrbeti in zapo- Don Bosko videvši toliko dece brezi vedavati; tu je pa delo in gospodar- starišov in strehe, je začao za stalno stvo jako priprosto. Bog bodi poh- držati v svojein staniivanji vsikdar več valjen.« ' •-. .¦¦"'. " in več takših. V kratkom časi jih je ¦ Žmetni časi so bili to. Don Bosko naraslo na 30. Zdaj se je podvojilo - je ne meo nikšega imanja, štero bi delo skrbne Margejte. Neprenehoma njemi kaj dohodkov prinašalo, stroški je molila in delala. Tridesetim gladnim so pa nararščali. Skrbeti je mogeo žalodcom vsaki den trikrat pripravlati živiž za sebe in za mater, zviintoga jn deliti, je ne igrača za edno staro pa preživlati in oblačiti precej siro- žensko. To pa s tem bole, ka je sama - maške deče, štera so lačna in gola mogla grah luščiti in kromple liipati, ' hodila vsaki den v Oratorium prosit kajti to je devala navadno v župo, zviin kriih, obleko, črevle, brezi šterih so ne toga pa ešče drva cepati. Komaj je ymogli iti na delo. Nieden, niti Mar- opravila v kunji, je mogla vzeti ši- gejta niti Don Bosko sta ne viipala vanko aii žajfo, in krpati ali pa prati. . odposlati siromačekov brezi pomoči. Na kratko povedano, njeno oko in Proti je šla vsaka cotica in drugo, ka njena roka je mogla za vse skrbeti. sta s sebov prinesla z Beki. f(a je pa najvekše pohvale vredno Don Bosko videvši, ka je število in pred Bogom najbole dopadlivo, je dece v Oratoriumi vsaki den naraš- to, ka je Margejta s takšov lubezni- čalo, je v najem vzeo nikaj staniivanj. vostjov skrbela za to dečico, kak či - Po nedelah jih je večkrat prišlo nad bi njim bila prava mati. Vse težava je jezero, kajti Oratorium je bio poleg z veseljom prenašala iz lubezni do mesta Turina. Boga in do svojega sina Don Boska. Tu so se igrali, zabavali, da je bilo Dobra dečica so vidili v Margejti veselje gledati, potem pa šli k meši in edno jako dobro mamo, in zato so jo na zadnje so meli dobre pol vore šole tiidi rada mela. iz katekizma. Ta šola je zavolo tes- Pri vsem tom je bila tak ponižna, noče bila po stubah, v kiihinji, na dvo- ka je nikdar ne iskala kak bi mela rišči, v sakristiji in tudi v kapelici, kje vekšo oblast pri hiži, nego vse je tak je Don Bosko sam včio, po driigih delala, kak je Don Bosko želo; nikdar krajih je pa meo pomočnike. se je ne hvalila, ka je mati tak gla- Vsaki si lehko premisli, kakša sovitnoga diihovnika. zmešnjava je bila med prostim časom Neizogibno je, da kje je toliko ve- s tolikajšimi ponoglavci. Tisto drkanje, sele in zaletene dece, ka ne bi včasi skakanje, mužika, kričanje je človek kakši kvar napravili, čiravno ne sami celi den mogeo gledati in posliišati. radi. Tudi naša Margejta se je mogla Pa vendar, že starovična Margejta, je včasi pritožavati zatogavolo. vse to potrpežlivo prenašala, čiravno Ednok so dečkeci meli vojsko na — 124 — :'¦' •';- r-:"V .. ::- ,'v .; dvorišči. Od edne strani so bili bole roko, kazajoč na križ, viseči na steni. močni kak se tiidi zdaj godi, in so — Margejta je hitro zarazmila in s porinoli sovražnika nazaj. Samo ka je skuznimi očmi djala: »To je istina, dvorišče malo menše bilo od Galicije, pozabila sam.« zgrabiti se pa ne bi radi dali. Kak si Povrnola se je z veselim srcom pomagati? Vojska je vojska, si mislijo na svoja težka dela, in potrpežlivo in v tom trenutki sposkačejo v grede, prenašala vse do smrti. kje je sirota Margejta lepo marlivo Tak so tekli zadnji dnevi njenoga posejala vsakovrstne začimbe in zelen- živlenja v nepretrganoj skrbi za siro- javo za kunjo. Vse to je bilo tak raz- maško deco. Veselo je bilo gledati, metano, ka se je edna gredica od kak je vsaki den pri obedi celi šereg druge ne poznala. . ¦ - lačnih dečkecov sedo po stopnjicah, •.. Ne dugo po tom, je eden huncvot na tleh, vsešerom, kje je bilo kaj pros- lovino napravo na kokoši, štere so le- tora, in kak tečno so jeli župo, štero tale po strehi in prek na sosedovo. njim je mama Margejta skuhala. , \{a\ tomi podobnoga se je ešče več- Po večereh si pa lehko vido v krat pripetilo. Oratoriumi nikaj čudnoga, nikaj v srce Margejta je s vsov svojov potrpež- segajočega. Trudna Margejta si je sela livostjov dale ne mogla, ka se ne bi v eden kot in šivala brezi nehanja. Pri rn^lo potožila pri Don Boski. Prišla je starom, sprhnenom stoli se eden deč- zaio k njemi rekoč: »Ja znaš, jaz ne kec vči pisati, poleg njega je par dru- morem več reda držati pri hiži. Vsaki gih, ki ponavlajo a, b, c; eden bodoči den so kakše nove neprilike. Eden mi mužikaš praska na svoje gosli; pri ma- zmeče oprani obleč doli z droga, drugi loj svetilki jih je pa eden tucat, ki se steple sadje, tretji mi vse povala v z not vadijo spevati. Don Bosko stoji ogradi itd. Obleko tak razčešejo, ka pri velikom kotli nad ognjom, in pazi je več ne morem zakrpati. Nevem, ali na brbotečo polento; na ednoj roki skrijejo ali zgiibijo žepne robčeke, ro- njemi visijo hlačice, štere je ravno bače, spodnje hlače, samo ka nikdar popravo, v drugoj drži kuhanico, in či več ne morem najti. ' - se včasi pesmarje kaj zmešajo, stopi Edni mi celo kuhinjsko šker odne- pred nje, pa jim da znamenje z njov, sejo, s šterim majo svoje šale na dvo- dokeč so ne prišli na pravo noto. Tak rišči. je bilo v Oratoriumi v tistom časi. Čiij, jaz toga nereda več ne mo- Margejta je obdržala v obleki svoje rem prenašati. Večkrat si mislim na kmetske navade, kak je nigda nosila mojo preslico in na stari kolovrat, na v Beki. Gda njoj je že priprosta ob- lepo mfrno živlenje v Beki. Nazaj bom leka bila celo ponošena, njoj je Don šla, da tam lepo v miri preživem zadnje Bosko dao 20 lir, naj si kiipi novo. dni mojega živlenja.« Škoda je dati to za obleko, si je mis- Don Bosko jo žalostno pogledne, lila, raj kiipim kaj potrebnoga za kii- potem pa brezi vsake reči zdigne hinjo in oblečec siromaškejšoj deci. - 125 - Don Bosko njoj je dao drugih 20 lir, naj si kupi obleko. Zobstom ie bilo. Vse je potrošila za deco. Oba sta mela tak siromaško hrano, ka je čiida, kak sta mogla živeti. Zadnje leto pred materinov smrtjov je že Don Bosko meo nikaj diiho.vnikov pri sebi, zato je malo pobolšao živež. Kuhala je Margejta to hrano, nego jesti je ne štela, naj bi samo driigi več meli. Malo tople polente, eden luk ali edna red-kvica s soljov, je bila njena navadna hrana. Či jo je što malo grajao zato, je djala: »Ka'^ koliko siromakov je, ki ešče dostakrat toga nemajo; meni ni-kaj ne menjka, tak sam kak edna gospa.« Margejtina smrt. Tak je gospodarila dobra mati do konca svojega živlenja. Z delom je združila nepretrgano molitev. Vsaki den je bila pri sv. meši, navadno je opravila tudi sv. obhajilo, in večkrat na den je obiskala Jezusa v najsve-tejšem svetstvi. Smemo praviti, ka je celi boži den molila, čiravno je mela tak dosta brig in dela. Či je mogla kaj prositi, dati kakšo zapoved ali na-svet in tak s tem pretrgati svojo mo-litev, komaj je to včinila, je znova začnola svoj Očanaš in Zdravo Ma-rijo. Ta pobožnost je njo tesno zdrii-žila z Bogom. — To so svedočile njene mile oči, njeni veseli obraz in celo zvunešnje obnašanje. Najvekša radost je bila za njo, či je vidila kak-šega dečkeca pobožno moliti. V tistam -časi je bio v Oratoriumi sveti mlade-nec Savio Dominik. Margejti se je tak dopadno, ka je ednok pravila Don Boski: »Ti maš dosta dobrih gojen-cov, toda nišče ne premaga Dominika Savia. Vsikdar ga vidim v molitvi. Več-krat pripela pred Marijin oltar celi še- . reg tovarišov in z njimi moli. Vsaki den večkrat povrze veselo igro med prostim časom in pride v cerkev pred -} Najsvetejše. Večkrat celo pozabi na ¦ jesti, in gda driigi idejo v obednico, on \.~ ostane pred oltarom kak zameknjen. ,.\ V cerkvi se drži kak angel.« l' Margejto je jako veselilo, ka je ;; njeni sin vzgajao dosta dobre dece. Pomali- so se približali njeni zadnji .;.¦ dnevi. Kpmaj se je Don Bosko v je-sen leta 1856. preselo v edno drugo . novo hižo, je Margejta nevarno obe- ;: težala. Vsako vupanje za ozdravlenje } ¦ je bilo zgiibleno. Videvša, ka se bliža zadnja vora, r je k sebi dala pozvati dragoga sina ¦ Janeza. Don Bosko je prišeo. Nato njemi začne davati sledeče modre na-svete: »Mej zavupanje v tistih, ki ti ;> pomagajo delati v čast božo, nego ne V v tistih, ki s tem iščejo svojo čast. Jaz sam mela jako dosta opravila, : po mojoj smrti bo to mogeo meti eden \ drugi; ta sprememba bi ti znala kaj " slaboga prinesti, toda nikaj se ne boj. •¦"¦;. Mati boža ti pomore. Ne išči nikdar to ka ti vekšo hvalo zna spraviti pri liideh, nego jedino čast božo. Sveto siromaštvo ti naj bo vsikdar veren to-variš. ' " .-'¦." Živi sam tak, kak drugim predigaS, ar je to najlepša prediga. Bog blagos-lovi tvojo diihovno driižino (salezijance} či bodo živeli s siromaštvi in Jubezni do njega.« .•¦>¦¦ - — 126 — :/r:?v^ ;;:.••: Tiidi starejšemi sini Jožefi je štela kratkom počitki je pa znova začela: ;-: dati kakši spomin. »Moj sin Jožef,« »Spomni se, moj veren sin, ka je to '^:. njemi pravi, *jaz sam tebe vsikdar jako živlenje puno trplenja; pravo veselje -\.. rada mela. Cela tvoja družina je meni je v nebesih. Zdaj me pusti. Moli za ;' tiidi dosta znamenja liibezni in spoštu- mene. Bog te naj blagoslovi ...« y: \an\a pokazala. Jaz te ne pozabim. Toda Don Bosko se je nikak ne p--Poslušaj me: Vzgajaj svojo deco v mogeo ločiti od matere. Betežnica je <-¦_ tom stani, v šteroga je Bog tebe pos- ešče ednok vrgla svoj mili pogled na l. tavo. Tvoja deca bodo polodelavci, njega in pravila: »fi trpiš in s tem ;.:'; toda pošteno si lehko služijo kruh. Č\ meni povekšavleš trplenje. Na svidenje '?¦¦ bi se znala preseliti v vaša srca čas- v srečnoj večnosti.« r • ¦ -::i tiželnost, bi na nikoj prišlo vse vaše Na to prošnjo je odišeo iz sobe, ¦!y; delo in ves trud. Jaz zdaj več ne mo- nego ne se je mogeo premagati, ka :^:: rem od toga govoriti. Prosim te samo, ne bi stao pri materi do zadnjega zdi- yto ka sam ti zdaj povedala, drži za haja. Prišeo je nazaj. Bilo je tookrog ^: vodilo celo živlenje. Podpiraj tudi po polnoči. Margejta ga je zapazila in v- mojoj smrti brata Janeza in njegov njemi kazala z rokov naj ide počivat. C: Oratorium, in Marija ti vse bogato Janez je pa stao kak steber, ne se je ^ poplača.« mogeo genoti. »Moj dragi sin, ti ne Malo pred smrtjov njoj je Janez moreš svojoj žalosti proti stati«... »Kak prineseo sv. popotnico. Margejta se bi mogeo sin svojo mater v zadnjoj K- obrne k njemi rekoč počasi: »Ednok vori samo nehati?« je odgovoro ves ¦r:s sam jaz tebe pripravlala za sv. obha- zajokani Don Bosko. • - jilo, zdaj si ti dužen mene pripraviti. Margejta je nikaj časa bila tiho, Rada bi s tebov opravila molitev vmi- potem pa ešče te reči obrnola Janezi: rajočih. Ne vem či bom mogla za te- »Dragi moj, samo edno te ešče pro- bov moliti, zato mi lepo naprej pravi, sim: mene preveč boli, da tebe vidim da bom vsaj mogla v srci ponavlati.« trpeti. Jaz mam dobro pomoč. Idi, L/ Don Bosko in brat Jožef sta daleč moli za mene. Drugo ne želem... na --V noč sedela pri maternoj smrtnoj svidenje...« . ¦ . _. " ^ ' r posteli. To zadnjo materino želo je Don Vmirajoča mati je ešče ednok pog- Bosko mogeo spuniti. Okrog tretje po ledala na Janoša in djala: »Jaz sam polnoči je prišeo trkat na dveri Don te jako rada mela v tom živlenji, pa Boskove sobe brat Jožef, ki je dvoro tudi v drugom te ne pozabim. Povej materi do zdnje vore, in njemi pravo našim dečkecom, ka bom jih jaz vsik- s tužnim glasom: »Mati so mrtvi!«... dar liibila in ka mam veliko zaviipanje Oba sta glasno zajokala kak mala v njihovih molitvah. Oni radi, či ne deca pri materinom mrtvom teli. To več ednok, opravijo sv. obhajilo za je bilo dne 25. novembra 1. 1856. mojo diišo, ne istina?« Tisto jutro je Don Bosko sliižo Po tom je nastala velika tišina. Po mešo za pokojno mater. Po meši je dugo časa klečao pred podobov Tolaž- Salezijankami; živo bo med njihovimi nice žalostnih, in etak začno moliti : gojenci kak tudi med dobrotniki, šteri »0 ti dobra Devica Marija, jaz in moji bodo gotovo ešče raj pomagali Don '. sini smo brezi matere; bodi nam zato Boskovim sinom, posebno po toj vojski. . od zdaj naprej ešče bole mati ti sama.< Brezi računa zapiiščene dece ostane Ništerne pobožne žene, ki so prišle po sveti, in što se bo skrbo za njih? pokojno oblačit, so prosile Don Boska, Vsi dobrodelni zavodi in zavetišča ne • naj jim da v spomin njeno obleko. Pa bodo zadosta. Pomagajte koliko morete ka bi dao, či je sirota ne mela. Njeno Salezijancom, ali bole pravimo njiho- . mrtvo telo je bilo oblečeno samo v vim gojencom. .-^. ,, .^ .. : edno priprosto obleko. Tak je zaistino Nasledujte, posebno ve drage ma- v v siromaštvi mrla, kak je v siromaštvi ^ dobro Margejto Vzgajajte naj- '¦:¦¦zivela« prle lepo svojo lastno deco. Či ste - • - Neštevilno liidi je prišlo na sprevod. zayo]o te yojske postale dovjce? žiyite , .Mrtvo telo je bilo prenešeno v kape- vdane y yolo božo? kak je žjvela Mar_ lico Oratoriuma, kje so se opravlale .^ Tak se bodo potem tQdi od vas svete meše za pokojno. Mnogo deč- }ehko prayjle rečj §v pisma^ § šterjm| kecov je stopilo k sv. obhajili za dokončam to Margejtino živlenje rekoč dobro mamo - kak so jo zvah. od nje: >Mno?e hčeri so si sprayi!e Nato so jo pelali v tarno cerkev dosta bo^astv^ ti si vse pre. in po končanoj ceremoniji napokopa- kosjja lišče.*Mnogi so pravili, ka so toliko lflstva pri niednom pokopi že davno »Preslepiena je lubkost in ničevna yjdJlj je lepota; žena, štera se boji Gospoda, Tak je dokončala mati Margejta bo pohvaljena.« svoje živlenje. Njeni spomin pa žive Prestavo: Radoha Jožef in bo živo vsikdar med Salezijanch in r saiezijanec. KDA DO ZNOVOVI PALI ZVONILI? Dragi zvonovi, -\.^,\M>¦.^ir'-;V Nam srce segrevat. Zakaj zamuknolo V: - V-''- Z vašimi vižami, Tak sladko vam grlo? :^-:r,.'^K^ Bomo ponižani, Zakaj povrgli ste eV^;^>j-L. Ne mo jih čiili več.. Tužne nam cerkvice? -''¦;-';-^J-'¦";:.. Orešili smo preveč .. Dragi zvonovi, .•¦--'•.;"-.-':':y -V^':\^ V smrt ste pelani, ;/ Kje ste ubogi? C:;'.. V ' ^ " :>."C ^ ogenj te djani.. *s- ;:••¦¦:...L.- >-:>¦:-, '---j 128 — Veselo ste peli oj kelkokrat nam, Kcla zvali ste kJezuši v njegov nas hram; Kcla šli smo v precesiji, tužnoj, veseloj, Ste stopnje ravnaii nam z igrov donečov. Kcla prvič je stopo pred božji oltar, 0} Mešnik, ki z nebe je ovcam poslan Ste glasno zajokali z radosti srčne, Si v hvalo globoko razbijaii srce! Pred ognjom žarečim ste branili hiše Oblake kvarželjne ste gonili više, , ,^ Prestali ste mraz, vročino, Vsaki veter vas prepihno, Snežni, mokri, blatni, stari Ste li v svojoj službi stali, » V leti, v zimi vsako vuro Je glas vaših src zrak mero Ne ste spali; ^'¦-;-¦-•;'';''::-\.t\ V svojem stani .-;.v^; v:j :.m l\ redi stali ¦¦ 'v^'^ 'v a" t Ste zemljani. — :.>„>. Pa prošnja, naj bi.je v;^v';:-^-.r' Srce ti za njo ; ;^ > -: v '.'VV;i.-; — 129 Najslajšo Gospo, >_-;';^-.-:^ Jo častiš, pozdravlaš vroče, ': Grehov tereš pa obroče, \{ Njej se paščiš gor v nebo, Kje de vekomaj lepo. Odišli ste zvonovi, '-" '¦¦ •*"•'\%-v^f^^^ Že mrli ste,... ste novi.. ^ ^?; --V^ ¦:-Ste novi v tujoj že podobi, -} , • Že glas vaš divje, divje trobi,.•;•,,;"; ;/ Odpelanje tišinskih zvonov. Ah smrt ste že, ki grozo trosi, Za vami mrtvih so vozovi, Ne poznate smilenja več, Vam postao brat morilni meč. Za vami krv teče v potokah... Pa če zvedavam jaz po zrokah? Brez src ste šli iz domi, ;•.;.: Zato ste smrt zvonovi. ^ .,'',.,K\--v 10* :¦ Ka razžalo svojga Bogct •; Te bom opet jaz zvonilo .-._ Od radosti, ka ga boga... '.• Te bom vriskao v rasf Pusteri, \ Ka je najšeo svet zgiibljeni. SRCEN. V vsakom ttirrni tužno milo Zvonsko srce sirotiije, ,.:.^ •; ' Čaka nazaj telo svoje, '"V'\*. 'A'-. .-Štero se je v smrt spremen'lo... Laka mirno in šepeče ^;- ^i., V samnom koti božje hiše : • \; Brati zvoni, ki še speva: ,;:C :'-,,Znaš kak dugo bom brez tela?:-^'', ___1 QT) ___ SHBOJNA.iS Od nov. 1915. — 1. nov. 1916. v'-'~-:jj .-,' Tretii napad taljanski je doli streti. Srbska vojska nazaj gnana. Taljanske zračne ladje so bombe liičale na Gorico. Kragujevac na Srbskom I. 1915. 31. oktobra prevzeti. •¦-;;:•',;¦::. Bulgari so 5. nov. Niš pozajeli. Rusi gori stanujejo. Poleg Cartorvska so šteli našo linijo predreti. Polecr Ricre i Dvinska veliko bilje s Nemcom. •. Na sredi novembra se Taljanje znovič giblejo. To že štrtokrat. Mesto Gorico li strelajo s velkimi štiikami. Do zdaj so 58 civilskih peršon morili, 50 ovrazili, 300 hiš i skoro vse cerkvi so poškodovane. Naši zrakoplivi so pet taljanskih mest : Verona, Vicenza, Tricesino, Udine i Cervignano s bombami po-hodili. Taljan itak napada, Srbe pred se-bom tiramo. Iz francuskoga i ruskoga bojišča malo glasov. Na Srbskom Kpsovo polje pozajeto. Rusi začnejo na drugom kraji na-padati, — na granici Bessarabije. 29. nov. so Bolgari pozajeli Priz-rend. Kral srbski Petar na pobegi. Prve dni decembra je Monastir v bulgarske roke spadno. ¦' :'¦ ;"' Na sredi decembra itak ešče trpi taljanski napad. Že 9 tjednov. Varaš Gorico li obstrelava. Ešče so bolniš-nico Rudečega križa strelali. Na konci decembra veliko bitie se začnolo s Rusom na granici bessara-biškoj i poleg vode Dnjestr. V npvom leti 1916. li trpi bitje na Ruskom. Torki so pregnali Francoze i Angleže iz Gallipoli otoka. ' r. • : Rus dosta ludi pošila na bojišče. Na francuškom bojišči eden ovomi v kraj jemle jarke, — ništerne metre. Ednok eden, drtigoč driigi, nego dosta krvi teče. Na sredi januara v Bukovini pri Toporoutz velko bitje. •• -^ ^ •;;- - - • 10-ga januara je vzeti v Črnojgori od naših Lovčen, breg, 1700 metrov visiki. Tri dni je trpelo bitjč, dokeč so ga naši preplazili. Dve noči so mogli voni, med pečinami v snežnom deži prenočiivati..^ :-.r-'.i':jv>:-7i:-^>'-^->%-^--. ^ Tak je odpreta pot v glavno mesto Črnegore. Na hitroma je pozajeto Cetinje. 17-ga januara je prišo glas, da Črnogorski i njegovo vladarstvo prosi, da se naj gori stavi sovražtvo. sv •'. Naši so odgovorili, da najobprvim orožje morejo dolidjati. v.:';v;; ••.;;-•, Crnogorci so privolili v to pogodbo i začnolo se dolidevanje orožja. 17-ga januara sta nemški casar i bulgarski kral v Niši, — - na srbskoj zemli, — vkiip prišla. •.'¦'¦'¦'• Na konci januara driigo bitje pri Toporoutz na Ruskom bojišči. -'-::': Francozi so na nemške varaše Metz i Freiburg bombe vrgli. Nemci so ne dužni ostaii. V noči \. ;_¦-¦ »,-!t>..- — 131 — med 29 i 30 januarom so pohodili varaš Naše korone vrednost so preveč glavni — Pariš. Velika megla je bila, doli vdarili. Frank — francuški penez priplavala je edna zračna ladja — — je prle ne valao edno korono, zdaj zvana Zeppelin —, na ednom mesti je pa smo za njega mogli dati 150 filerov. morila 15 oseb. Gori so letela fran- Eden zrok, da je naša korona tak cozka letala, nego Zeppelini so nikaj spadnola, je to, da pri nas poleg vel- ne mogla. Do edne vore je celi varaš kih nevol so bili liidje, ki so si iz tu- s tmicov bio pokriti, vsaka svetlost jinskih, ešče sovražnih dežel naročili, vgašena. dali voziti svilne obleke, draga mazale Tak i Angleži so mogli skušati itd. Na slednje je naše vladarstvo moglo Zeppeline. zapreti granico pred takšim blagom, V tom časi se je zgodilo, da je brezi šteroga lehko živemo i za štero edna trgovinska angležka ladja na morji samo dosta penez odide v tujinske roke. naišla ednoga Zeppelina. Zračna ladja Februara 28-ga so rukivali stari je na vodi plavala, nindri je streljena vojacje, rojeni leta 1870, 1871, 1872, bila, popraviti so je ne mogii. Nemci marc 3-ga so pa šli rojeni leta 1865, so se prosili na angležko ladjo, bilo 1866^ 1867. je jih kakši 30, nego angležki kapitan Februara sQ Tfl m Ljubljano ie ne viipao gori vzeti, rekoč, vas je ^ombe |Qča|i več, kak pa nas, pa ešče na slednje te vi nas vu vozo pelali. Tam jih je os- Februara so Rusi pozajeli torsko tavo, nego glaso je. Voposlane ladje trdnjavo Erzerum. Dosta vojakov so so več nikaj ne naišle: Nemci so se zg™bili, dosta vojnoga blaga pozajeli. tečas s ladjov vred pogrozili. Taljanje so prek Doberdola šteli Kde je pa srbska vojska? Srbska priti v Trst i Ljubljano. Kda se je bojna vojska je pred našov, nemškov i bol- ž njimi začnola, so male moči tu stale, garskov vojskov nazaj šla. Dostakrat naši so nakanjeni bili nazaj iti v boljša s velkov silov. K,a je mogla, je s sebov mesta. Pa so li obdržali pr.o mesto. vzela, ka pa ne, tisto-je pa zapravila. V stalnom ognji so si s kamna v ka- Eden del vojske je šlo k Črnogorcom, men zozidali zavetje. prej, tak 30 jezer. Drugi so odpeljani Tam pri vodi Soča so jarki preveč na grčki otok Korfu. Driigi pa prek bluzi eden k ovomi prišli. Najbolje da- po Orčkoj zemli so v Solun (Saloniki) leč so bili na 150—160 stopajov, v šli k Francozom i Angležom, Tak je, ništernom mesti, kak pri vesi Sv. Mar- ka nas i Nemca neščejo pustiti do tin, pri gori Sv. Michael so sovraž- morja. Drugi pa pravijo, da na več niki na petnajset stopajov razločeni kraje nam ščejo delo dati i našo moč bili. Tii so samo v puškami delali pa doli zavezati. s ročnimi granatami. Večkrat se je Srbski kral se v ednom kopališči zgodilo, da so naši vojaki puške v na Orčkom vrači. Črnogorski kral je jarkah nehali i samo s bombami i s pa na Francozkom. lopatov šli v sovražne jarke. 1 kda so — 132 — njim bombe sfalile, s kamenjom so boj nadaljavali. Pisatelje vojaški so pisali v februari, da Taljanje več štukov majo, kak mi. S strlivom tiidi ne šparajo. V drugom bitji pri Soči so samo okoli Sv. Michaela najmenje dvajseti jezer vagonov že-leza zostrelali. Na konci februara je v Gorici 1000 hiš poškodovanih. Vse vkiip je bilo 1600 hiš. Kvara je 20 milijon koron. Velko bitje bilo na Francuškom bojišči. Nemci so nedovedoč spadnoli na francuško trdnjavo Verdun i v pe-terih dnevah so dosta pozajeli. Napad je grozoviten bio. Nemci so najbolše vojake ta prinesli. Iz topov 42 i 30*5 cm. je na Prancoze pravi železen dež kapo. Francozi so se krepko branili. 24-ga februara so naši na Alban-skom zbili Taljane i pozajeli Durazzo. Essad je pobegno na Taljansko. Pri nas na vse kraje so financje i obmejni žandarje iskali skrito melo i silje. Ka so naisli, so vkraj vzeli. Na vesnicah je nehano bilo na vsako osebo 400 grammov mele ali 520 grammov silja. S tem ešče lehko voprišo. Na Polskom je na vsako osebo dano bilo vsaki den 115 orammov mele i 35 grammov krumpišove mele. To je že stradanje. Pa so Angleži li ne dopus-tili, da bi njim poznanci iz Amerike po pošti kriih-ali melo pošilali, rekši, da so Nemci krivi, da so iz Polskoga silje dali k sebi odpeljati. Nemci so znova objavili, da od 1-ga marcija vsako sovražno ladjo, štera je 5 štiikami oborožena, v morje pustijo brezi opominanja. Portugalci so nnmške ladje zasvo-jili i je prekpiistili Angležom. Nemci so njim boj objavili 9-ga marca. To je že 27. objav bojniški. Meseca marca so Nemci znova na-padnoli na Francozko trdnjavo Verdun, ništerne utrdbe se pozajeli, nego Fran-cozi so je iznova stavili. Toga časa so i Taljani začnoli novo bitje, zdaj že petokrat, nego liitro so gori henjali. Morem se spomenoti, na kakši na-čin ide zdaj bitje. Sto pa sto štiikov strela na edno linijo, jarke, šance vse vkiiper zostrelajo, potem s štukami dajo zaperajoči ogenj, to je strelajo linijo za jarkami ležečo, da rezerve ne morejo na pomoč iti, niti vojaki iz zostrelanih jorkov ne morejo nazaj iti; tak po zgotovlenim delom topov idejo pešaki na naskok, da pozajimlejo sov-ražne jarke. Spominanja vredno je, da pri nas celo zimo na veke je dež šo, poti so tak lagoje gratale, da kde šteč so vojznoli ludje, ešče s praznimi kolami. Na sredini marciuša je zviinredno toplo bilo. — Na Ruskom bojišči 19-ga marca pri Uscieczko so Rusi s minov razvrgli nase šance. Naši so je mogli povržti. V Kurlandi na fronti Hindenburga veliko bitje. 18-ga aprila so Rusi prevzeli torski varaš Trapezunt. 29-ga aprila so se pri Kut-el-Amara zagrajeni Angleži mogli podati Torkom. Zagrajeni so bili 145 dnih, bilo jih je 5 generalov i 500 časnikov i do 30 jezer moštva. Meseca maja so naši na Tirolskcj granici napadnoli Taljana i daleč v nje- 133 govo dezelo prišli. Nego med tem na nas je prišo Rus z velkov močjov, nazaj smo mogli iti. 4—5-ga junija se je začnolo ve-liko bitje v Voliniji i Galiciji. Pri Lucki je Rus našo linijo pretrgno. 17-ga junija so naši povrgli Čer-novice. 28-ga bitje pri Kplomei. Bitje je trpelo celi mesec juiij, z velikov močjov so prišli Rusi, nego naši so je li gori zadržali. Na taljanskom 4—5- 6-ga augusta veliko bitje pri Gorici (Gorz). Naši so nazaj šli. Na Francuškom na krajini Somme se novo bitje razvija. Francozi i Angleži -s velikov močjov idejo proti Nemci. 27. aug. večer ob 9. vori je na-povedao Rumun nam bojno. Bitje se je včasi začnolo na gra-nici. Da je naših vojakov malo bilo na meji, lehko delo je bilo Rumunom daleč notri v Vogrsko priti v Erdelv. 13 županij (varmegve) smo mogli tu spraznati. Pred velikov moCjov Prancoza i Angleža na krajini Somme Nemci mo-rejo nazaj iti. 14-ga septembra se je novo bitje začnolo na Taljanskom. Bulgar pa Nemec sta Rumuna na-.padnola v hrbet i ga zbila v Dobrudši. Rus itak ne popusti. Naše linije prek šče vtrgnoti. Rumun je'I8 —19-ga septembra bit bio pri Hatszegi, za nisterne dni pa pri Nagvszebeni. 9-ga oktobra je nazaj vzeti Brasso. Na Krajini Somme li veliko bitje trpi med Nemcom i Angležom. Angležki minister, ki je bio na bojišči, kda ie domo prišo, je tak pravo, ka je bio na pekla trnaci. Si na to ido, ka Nemca ščejo vničiti. Tak pravijo, ka mira prle ne more biti, kak ducro eden celo ne spadne. Erdelv smo ščistili od Rumuna, Rusa rivlemo v Bukovini nazaj. Ceia Dobrudša nam je v rokah i od Erdelj-ske meje prek že tudi stojimo v Ro-maniji. Leto 1916. je slabo bilo. Na spro-teletje dosta deža, v žetvi i po tistom siiša, malo hajdine, krumpišov, kukurce i ostave zraslo. V jesen na hipe dosta deža. V meseci septembra Morsko do-lino dvakrat povoden pohodila, štera je pašnike zblatiia, proso odnesla,krum-piše pokvarila, dosta hiš podrla, mline zodnesla. Sejatev je lepa bila, posebno pa vu oktobri. Proti konci oktobra je začelo znova dežiivati. Daj nam presveto Trojstvo eden Bog, Oča, Sin i sv. Duh po priprošnji Dev. Marije i sv. Jožefa tudi dež na diiše, obilen dež, ka se povrne svet i pride mir, mir stalen, mir blaženi, šteri de pelao vse nas v večni nebeski mir. — 134 - Zakaj so jokali sveti Oča, Pij X, Sveti Oča Pij X., so malo pred smrtjov dali zadnjo avdijenco Ameri-kanskim romarom iz Kplombije. Eden izmed romarov je pripove-davao, ka se je sv. Oči iz obraza čtelo, kak težko njim je bilo pri srci zavolo Eoropejske vojske. Qda so se romarom zahvalili, so djali na zadnje: »Dozdaj sam vsem priporočao, naj bi molili k Najvišnjemi Bogi za mir; tudi vam isto pripora-čam. Čiravno so bojujoči se narodi ne vsi kotoličani, edni so se celo od-trgali, itak so vsi krščeniki. »Globoko mi rani srce ta misel, ka je toliko mladine — cvet človečanstva — v tom strašnom klanji. Ne samo ka tela na nikoj idejo, nego tudi diih se napuni s sovražtvom do bliž-njega...« Rekši te reči, so začeli jokati. Tak so bili potrti, ka so ne mogli iti, kak je navada, okoli po sobi k vsem ro-marom, ki so tiidi jokali. Kardinal Merrv del Val, pa kardi-nal Vico iz Kolombije, sta mogla pod-pirati lubeznivoga starčeka. Ka pa zvezde? Noč je bila svetla in tiha. Med be-limi oblački je bežao mesec in zvezde so žareie. Trudni vojaki sedijo pred strelnim jarkom in si pogovarjajo to in ono, največ pa od vojske, ka-gda bo ko-nec, što zmaga, kakši časi pridejo po vojski itd. Pošteni kmetski možje so bili, zato so meli lepe pogovore, kak nigda doma po večereh ali pri cerkvi. Blizu njih je sedo eden gavaler, ki je že več let »gospoda špilao« v Ameriki. Takši ludje pa dosta znajo! Hm, Ameriko viditi! Dugo se je nikaj ne mešao v po-govor, samo je ves zamišleni gledao nikam daleč po ravnimi. Na zadnje se pa obrne in dene kak kakši moder prorok: Eh, po vojski vam vničimo vašo vero, vam zapremo šole, porušimo cerkve... Nato stane eden prileten mož in ga mirno pita: »Ka pa zvezde?« Vničite je, či morete. Dokeč bodo te zvezde tam gori žarele, zapomnite si dobro, nas nikdar ne prisilite, ka bi mi svojo sv. vero zatajili, ka bi sv. -^atoličan-skoj Matericerkvi proti stali, nikdar nam ne zabranite, ka ne bi svojo deco včili^ ka je Bog, ki je stvoro vas, mene, vse drugo in tam tiste zvezde. Oizdavi modrijaš je vido, ka so to ne dikdašnji pajdašje v Ameriki v Hoteli B.. Pošteni vojaki so šli na počinek,. zvezde so pa dale žarele...... !_^^(i^- — 135 — To je istina. ^:; ;v Celi svet je edna sama i^alvarija, -;.-¦'¦ gde vsaki more, rad ali nerad, nositi ¦/*: svoj križ. ¦^.^.:.--:;vv:,-:;;-:v^--'; ^f;: Ite kamakoli, iščite gori, iščite doli, ;': iščite na desno ali na levo, vsešerom ¦;-;\ najdete križ, šteroga se ne morete og-¦•;.;' noti. (Kemp.) :' -L; Knž je kraleska pot v nebesa; sam -..-;.; Jezus Kristus ie ne prišeo gori nači ;" kak po toj poti. 7: Y^\z\ poleg poti, štera pela v ne- besa, so mostovje štere potnik nahaja .. pred sebov, in pomagajo prehod. Kak ;/. potnik ne bi mogeo naprej či ne bi bilo mostov, tak človek ne bi mo^eo ::'- v nebesa brezi križov. Krščenik žive med križi kak riba v vodi. •,.'" • Naš najvekši križ je strah pred ^; križi. ¦v:" Vekši del liidi obrača hrbet križi, ;'-: to je, trplenji, in bežijo pred njim. Cern *>- bole bežijo, tem bole jih križi težijo -:' in jim rane delajo. \{ak tisti, ki nese : ; kaj žmetnoga in trdoga na plečah, či •:> mirno in počasi stople, ga ter ne tišči '.'::' tak, či se pa obrača na levo in na .'*;';, desno, či hitro ide, ga vražiije. • ¦ j> Mi se ogiblemo trplenja, pa je ono v, potrebno za dušno zveličanje. Či bi mi .;;-.'-. et\ na zemli živeli samo v sreči \n ve-¦v-> selii, bi se zgrrabili za to zemlo in bi ':¦* z nje napravili našo domovino, poza-;." bivši na nebesa, štera so naša prava ";'-. in stalna domovina. x Trplenje nas odtrga od zemle in nam zdigne srce proti nebi; tak nam ,, kaže, ka smo stvarjeni za vživanje ni- kaj lepšega kak so bogastva toga svetav namreč za večna bogastva. ; Diiša, štera verje'in liibi, vidi v vseh svojih nevolah božo roko, štera jo biča; vidi roko neskončno dobroga in lubeznivoga Oče, ki vse tak ravna kak je bole za njo, in zatogavolo ta diiša liibi in kušiije tisto roko, čiravno njoj križ nalaga. Ona se vedno zna potolažiti rekoč: to trplenje, te križ mi pošila liibezen mojega Boga. Zakaj te-daj ne bi Iubila te križ, zakaj ga ne bi za vekše cenila kak vse kraleske in casarske trone, či me zato teži, da bi me zvračo in me rešo večne peklen-ske #voze? ..-'¦•¦ . :< Zivlenje je kratko, in či tiidi je puno trplenja, je vredno trpeti z veseljom, za to dobimo večno radost. Duša, štera liibi in verje, v svojem trplenji gleda na razpetje: hitro zaraz-mi, ka či je nedužen Jezus trpo za njo, je pravično, ka ona grešna, trpi kaj za njega. Ta duša lehko pravi s svetim Pavlom: S Kristusom sam na križ pribita. Či nas trplenje straši, plačilo za nje nas tolaži. ln z očmi, iz šterih kaplejo bridke suze, obrnjeni proti nebesom, lehko pravimo s svetim Ignacijom: Kak odiirna mi je zem)a, či gledam proti nebesom. On sam nadale pravi, ka ve-ren in pobožen krščenik rad merje, gda njemi Bog pošle smrt, ar njemi je živlenje križ, smrt in to ka pride za njov pa radost. Nasledujmo vojaki casara Napo-leona. Eden den je prišeo s svojimi — 136 vojaki do ednaga mosta, pod šterim so bile nalečene sovražnikove bombe. Nieden vojak je ne viipao iti prek. Nato casar sam zgrabi zastavo in ide prvi na most, za njim pa vsi drugi. Či mi ščemo biti verni vojaki Kristusovi, mo-remo tudi za njim iti in nesti svoje križe. V starom časi so vojaki zgrabili najvekšega sovražnoga kapitana in sa- moga krala, pa so jiva vrgli na žareči pepel. Kapitan je strašno kričao od bolečine, kral njemi je pa pravo: Mis-liš ka sam jaz na rožah ? Kristus je naš kral in naš casar. Nasledujmo ga, nosimo radi, ali konči potrpežlivo svoje težave in vse nesreče, spominajoči se, ka vse trplenje toga živlenja je nikaj ne v primeri s plači-lom na driigom sveti. ^¦t^'! ¦•>-,-¦• Raznotere reči. Či bi živo zdaj Matužalem. Matužalem je živo, kak nam to pravi sveto pismo, 969 let, to je pa 354.169 dni. Či je jo trikrat na den, je*pojo I ,-062.508 pojedin. Matužalem se je oženo, gda je bio star 185 let; nje-gova nevesta je bila stara koli 100 let. Predstavlajmo si z zdašnje dobe sto-letnoga moža pa stoletno ženo! Ma-tužalem je bio z svojimi 185 leti ešče črstev moški v najlepšoj dobi svojega živlenja, mladenec. Či bi se napriliko Matužalem narodo pred 500 leti, bi bio zdaj močen pa črstev moški, kak so zdaj naši moški v starosti 35 do Iet. Matužalem je bio z rodovine, štere rodovine kotrige so dosegnole vse velko starost: Set 912, Enoh 905, Malahakel 895 let itd. Matužalem je živo 4000 let pred K/istušom. Či bi živo Matu-žalem pri nas na Vogrskom pa bi op-ravlao kakso državno službo, te bi vam te meo drago penzijo! Najvekši ttirem na sveti. V mesti Laeken na Belgijskom so postavili se pred bojom temelni kamen za turen, šteri bo 333 metrov visiki. Služo bo te visiki tii-rem v znanstvene namene, za meteoro-logijo, fiziko pa za graferanje brezi trota. Kak - hitro leti lastvica. Nikši Antverpenčan bi rad znao, kak hitro leti lastvica. Napravo je zato poskuš-njo. Pri toj poskušnji je zračunao (last-vico je najmre v edno drugo mesto odneso, pa jo je tam piisto, ka je na-zaj domo letela), ka lastvica preleti v 1 vori pa v 8 minotaj 235 kilometrov zračne ceste. ¦-,¦¦, • — 137 — Kak naj se čuvamo prehlajenja. Po zimi se nam večkrat prigodi, vsem teli, pa je tak prehlajenje nemo- ka se prehladimo, či stopimo s tople goče. Dosta je tiidi na tom ležeče, kak :¦ sobe ali z vroče dvorane zraven na izdihavlemo zrak. Prav počasi pa skoz :'v mrzeo zrak. Človeka malo stepe mraz, nosa moremo ponoviti vdihavanje več- • ¦ pa zatem li pride kihanje, kašeo, šteri krat v presledkih, približno dvanajstkrat, se v dvema ali v treh dnevaj razvije med globokim vdihavanjom se pa diše v natho, oziroma v kašlanje ali se pa navadno. šče znajo zvužgati pluča. Za siabokrvne pa občiitlive liidi je Takšemi prehlajenji se včasi lejko dobro> či se obiečejo dar minot prie> . ognemo s tem, ka včasi, gda z vroče kak zapaščajo toplo sobo, ka se nav- sobe pridemo na cesto, parkrat na- zeme objeka top,ote? pr,e kak se pre_ kelko je mogoče, globoko vdihnemo meni topeo zrak sobe z mrz|ov j vi_ v sebe zrak, tak ka se cela pluča raz- hernov cestov Jm je ne dobro sto_ širijo. Srce začne nato hitrej biti, krv piti na ko]a zravna s tople sobe ali pa s takšov silov teče po žilaj, ka dvorane> Boše je konči četrt vore ho- - opravla svoje delo tudi v najmenših diti prle peški> ka se te,0 privadi na :: žilicaj. Hitro pretakanje krvi pa kisik mrzeo zrak ........ zraka delata toploto, štera se čtiti po \ ' • / . • ' Krmlenje govenske živine po zimi. Jako važno je za živinorejce, pa košasto dlako, pa jako velko červo. ttidi za celo gospodarstvo, kak se naj Živina je takša, kak či bi mela jetiko. krmi po zimi govenska živina, štera se Vsaka kost se njoj pozna, pri vnogih ravno v zimskom časi najbole shiijša. pa, ka se kosti ne bi poznale, zato -. V zimskom časi je živina zmerom majo na sebi puno gnoja. Živinorejci v štali, tak se premalo gible, pa dobi računajo na to, ka se rekši popravi premalo čistoga zraka. Poleg toga je gda pride na zeleno krmo. To je pa pa šče polaganje, zlasti proti sproto- celo nespametno pa negospodarsko. letji jako slabo. Nešterni živinorejci Kmetje, živinorejci, zapomlite si eta: polagajo navekše samo sečko, večkrat Krmite vašo živino obilno z dobrov pa tiidi samo slamo. Ta krma je pa pa s tečnov krmov. Ci živina strada, za živino nikak ne zadosta. Či je ravno je to kvar živinorejci. živina tiidi sita, pa ma červo napnje- Dobro pa obilno krmlenie je šče no, je zato li suha, sloka pa medlovna. ne spravilo niednoga živinorejca na Krave slabo dojijo, telci dobijo dugo, siromaško palico. Njivo pa živino je 18- — 138 nigdar nej mogoče vkaniti. Či slabo pognojimo njivo, bo slaba tiidi žetev pa dobimo male dohodke; ravno tak je tiidi z živinov, či jo slabo krmimo, či polagamo slabo krmo, nam krave dajo malo mleka, so za vožnjo pres-labe, miada živina pa raste jako po-časi pri slaboj krmi. K sečki moremo djati vsigdar tudi kakšo drugo tečno krmo. Tečne krme pa je v našem kraii, gde se pova vnogovrstno silje, dosta, kak napriliki razna zrnja, kukorica,oves, ječmen itd. Otrobi so tečna pa dobra krma; bolši so z domačih mlinov, kak pa z soparnih mlinov; na drobno sem-leti so tiidi bolši kak debeli. Otrobi so pa dnesden draga krma; drtiga, bole tečna krma se dobi za menše peneze. Takša krma je napri-liko oljove tropine, štero po nešternih vesnicaj za sir zovejo. Po toj krmi je tiidi mleko bole mastno, ka je pa ve-likoga pomena, zato ka tem več zmo-čaja ali kravje masti dobimo ž niega. Tudi gnoj je od takše živine bolši. Vnogokrat bi zato ravnali bole, či bi mesto umetnoga gnojila ktipili tečno krmo, pa bi bole krmili živino. Z tem bi dobili bolši gnoj pa bi ležej pog-nojili pole. Meli bi s tem dvoji hasek. Jako tečna krma je tiidi mrkevca pa bela repa. Ta zadnja pa ma dosta vode v sebi, zato jo moremo previdno polagati. Či jo polagamo v velkoj meri, dobi živina zalejanost, mleko postane vodeno, pa ma bridek okus. Z takšega mleka se tiidi vrnje težko moti. Da ma repa, mrkevca pa driiga podobna krma dosta vode v sebi, zato po zimi lejko zmrzne. Takšo krmo moremo meti pred polaganjom duže časa v štaii ali pa v kakšoj driigoj shrambi, da se nekelko segreje. Tii moremo dobro paziti, ka zmržnjene krme nikdar ne bomo polagali živini. Po takšoj krmi dobi živina zalejanost, aii pa šče kakše hiijše bolezni, krave nam pa zgiibijo mleko. . • Mesar i Slovenski porgar. ' ^ Mesar: Bog daj Sosed! V krčmi poznam pa me gospod Mesar zno- sam zvedo ka tele na odaio mate, is- rijo. tina? — Dobro, ka pa te cene ima? ' ¦¦;.¦.>— Ja prosim, že pet tjednov ceca. ¦— 60 koron. . • /— Kelko je pa star? _ - Na, to je dosta, ve je kak ma- r.- ;¦ . — ¦ Pravim, pet tjednov. ček, mali. . •» . ; — No dobro, dobro pa je k odaji? — Ke'ko pa te gospod A4esar —- K odaji, k odaji za volo pola- mislijo? ganja, nevola je. - 50 koron pošteno doide zanjega. — f\a pa cene ima ali ga na kile — Aha, pa so sbesnoli, kde pa odate? .. v "¦ ..-' oni dobijo takše tele za 50 koron? 1 . — Ah na kile ne, ar jaz vage ne- —- K^j pa ne bi dobo, vse pov- — 139 - sod ga dobim, ve pa mislim je tele ne dragše kak eden človek? - Ve človeka nišče ne odava. ¦ ¦— Ka gučite Sosed, ka, da člo-veka nišče ne odava, to meni ne za-dosta či ne odave, nego to mi je za-voli, da kiipuje. Sam čiio, ka ste se vi tiidi odali sami, kda so >poslanike de- vali« pa ešče praj samo za 5 koron. Kak pa te zdaj vupate eto nevolno tele, štero je celo brezi pameti, vi če-den človek, ceniti za 60 koron, či ste ednok vi čeden porgarski človek, pa ste samo za pet koron kupleni. -¦ . . ' .' f Dravec AlojzL Iz svete zemle.*)- Salezijanci v Jeružalemf. V tom mesti je talijanski konzul Scaniglia zo-zidati dao eno šolo in jo zročo društvi za podporo talijanskih misijonarov. To drustvo jo je 1. 1904. zročilo salezi-jancom. V oktobri tistoga leta so zač-noli včenje. ' - Tedaj je bilo samo 17 gojencov. Število je rastio hitro, tak da zdaj pot-rebiijejo šest učni moči. Dečki, priha-jajoči v šolo, zastopajo vse jeružalem-ske krščanske driižbe. Največ je katoli-čanov latinskoga obreda, potem grkov, maronitov, armencov in koptov. Tudi nekaj mohamedencov obiskava šolo. Falijo le šče židovje, da bi meli vse jeružalemske vere. Posebno pohvalo zaslužijo gojenci za volo veselja do šole in Ijiibezni do vučitelov. Z jiitraj prihajajo redno, zvečer pa ostanejo, keliko je mogoče, duže. Po nedelaj in svetešnje dneve pripelajo sebov vnogo driigih tovari-šov. Gojenci se včijo matematike, zgo-dovine, zemlepisja, slikanja, lepopisja, *) Zdaj v boji so mnoge šole zaprte i misi-}Qiiarje pregnani. , posebno pa modernih jezikov. Učni jezik je talijanski. ;:-. ; V Bethlehemi Sirotišnica bo-žega Deteta. Izmed vseh salezijans-kih zavodov na Vzhodi najbolje ime-nitna i z ednim najbolje simpatična je sirotišnica božega Deteta v Bethlehemi. Dovršo jo je kanonik Anton Belloni. Med težavami in neverjetnimi nas-prostvi se je razširila tak, da so joj vsi driigi zavodi podriižnice. L. 1891. je kanonik Belloni dariivo vse svoje zavode salezijanskoj družbi in tiidi sam stopo v njeno naroč|e. Dnesden ma sirotošnice sledeče oddelke: -;. I. Notranje šole za 150. sirot, II. Zviinanje šole z 250. vučeni. III. Mali konvikt za 35. dečkov, ki po Ijudskih razredaj želejo nadaljevati srednje šole. IV. Javno cerkev Jezušovoga Srca, jako obiskovana. V nedelaj in svetkaj so štiri predigc: dve v arabskem in dve v talijanskom jeziki. Tretji del dečkov je iz mesta, driigi iz različnih strani Palestine. Ar siro- — 140 — maški, so vsi brezplačno, in tiidi zas-lužijo, zato da so vrli in jako vzgledni. Gospod Don Rua, ki jih je pohodo leta 1908, je mogo pahvaliti njihovo lepo obnašanje in je bio genjen od njihove pobožnosti in velike hvaležnosti, štero so njemi zkazali nekdajni gojenci, kjekoli se je oglaso. Sirote se včijo obrti, toje: šivati itd. Razen francuščine in arabščine se včijo tudi talijanski. Najmenjše pa ho-dijo v šolo. Kda pa dovršijo 12. leto, se poprimejso kakše obrti n. pr. tišlar-stva, sabolstva, črevlarstva itd. Zdaj delajo tudf tiskarno (štamparijo). Letni stroški znašajo više 60 jezer koron. Z vekšega jih poplača gospod Don Albera z milidarh sotrudnikov. V Jafi. Zavod v Jafi je izkliično le za siromaško talijansko mladino. V tečaji ednoga leta je število gojencov naraslo nad sto. Tei dečki ne so prišli iz driigi katoličanskih šol, nego so takši, ki ne so hodili niti v šolo, ali pa so zahajali v evangeličanske šole. Jafa je srdišče obrti i trgovine v Palestini, zato je ta nastava nepopisne hasnovitosti. K^k v Jeružalemi, tak tudi tu so vsi brezplačno. . • .. " -•: ^ - KOLAROV FRANCEK. Qlej Kol^rov Francek je prišo domo, »In jaz sem jih devet dol strelo zdaj že, In sosedje, znanci ga pitali so: Ednoga morem dobiti pa še, Ja Francek povej nam kak vendar je to, Iskat desetoga sem sam prišo domo, Da tebe poslali so zdaj že domo? Da nikam notri k vam mi je te vujšck Kak to da šče ne smo mi čuli da mer Zdaj zato doma sem že dragi mi vi, Bi bio z neprijatelom sklenjeni kjer. Da Rusa tii zgrabo desetoga bi, In tiidi šče naših ne bilo nazaj, In te sem oproščen na vojsko ne iti, To vse nam ti moreš tolmačiti zdaj.« Imam dovoljeno doma ostati.« In Francek je začno razlagati tak, Da dobo vojak je deset rusov vsak. Gda te je vkraj »spuco«,šo lehkodomo, Ar na vsak^ga telko zračunano blo. K^olarov je Francek tak prišo domo, Da ne te čudili zakaj je to; Zato je lehko že pri svojih doma, In suknjice dela pa hlače krpa. . . ,,. ¦ . ; . RASTISLAV. •— 141 — Angelske suze. Či pogledaš okoli na pokopališči, vidiš edno drevo, na šterom ti obstane pogled. To drevo je žalostna vrba. Poglej tisto do zemle viseče veje, štero tak milo objemle tiho gomilo, kak dobra mati svoje dete; poslušaj ža-losten šum trepetajočega listja, štero se toži nad kratkim živlenjom človeka na zemli. Qda se zlata zarja razpros-tira in se pokaže na vzhodi žareče kolo, na vsakom listki žalostne vrbe vidlš suze, štere kaplejo na križ pa na grob. Žalostna vrba je znamenje žalosti n trplenja. Bog nam jo je dao zato, naj bi nas včila, ka ta zemla je dolina suz. To je pa ne vsikdar tak bilo. V začetki sveta, pred prvim grehom, gda je vsaka stvar bila znamenje dobrote in lepote bože, gda je človek počivao v božem blagoslovi, na zemli je ne bilo trplenja. Teda je žalostna vrba ne bila proti zemli obrnjena, nego gori, proti nebi, kak či bi štela tiidi ona Bogi hvalo davati. Zemelski raj, blaženo stanovanje naših prvih starišov, so polevali štirje srebrni potoki, šteri so tekli med gre-dicami z najlepšimi rožami nasajenimi, po mehkozelenih travnikih, med visi-kimi in košnatimi vrbami. Na vrhi edne gomile poleg potoka je rasla edna lepa vrba, lepša od vseh drugih. Na njeno -veje sta večkrat hodila počivat dva kerubina v podobi mladencov, v kra-leskoj obleki z bliščečimi kamni in bi-seri. Bog jiva je posilao, naj bi Cuvala zemelski raj. Z visokosti toga dreva sta gledala okoli po raji in sta na harpo igraioč hvalila Boga. To nebesko igranje, puno lubezni do Boga, je ge-nolo šumeči veter, šteri se je stavo, stvari so od vseh krajov bežale poslu-šat, Adam in Eva sta tudi povrgla delo in sta se združila s pesmami an-gelskoj igri, naj bi tak hvalila Stvar-nika nebes in zemle, ki je toliko dob-rot podelo njima in vsem stvarem. Pa oh nesreča! Blaženi dnevi so minoli kak blisk, in vdarila je vora greha in žalosti. Edno jutro, gda se je na delešnjem vzhodi zasmejala zlata zarja, sta že kerubina bila na visikoj vrbi. Vidila sta, kak sta Adam in Eva prišla iz svojega stanovanja, kak sta zdignola svoje roke proti nebesom in hvalila Stvarnika kak po navadi vsako jutro. Po molitvi se je Eva, kak nigdar prle ne, napotila in šla od Adama. Stavila se je pri lepoj gredici pisanih rožic, gledala je okoli, gori in doli. Bluzi je pa stalo prepovedano drevo, na njem pa jalna kača. Eva jo zapazi, nato pa čiije eden glas: O kralica sveta, srečna mati milijonov ludi, za-kaj vama je Bog pripovedao jesti ta jaboka? Či so tak lepa viditi, či tak lepo dišijo, morejo biti jakodobra;in jaz vama tudi povem, ka tak tečnoga sadja, kak so ta jaboka, sta ešče ne kušala v celom raji. —. Bog nama je dovolo jesti, od-govori Eva, od vsakoga dreva v raji, samo od toga ne, ar či bi jela, teda bi mogla mreti zavolo napokorščine. — To si niti ne mislita. Ne samo 142 -. ka ne merjeta, či ta jela, nego posta- neta takšiva kak je Bog sam in poz- nala ta vse; poskusita, in bota vidila. ; Šibke nattire ženska stegne svojo {; roko, vtrgne sad in ga vživle. Nato se ¦ pa hitro napbti proti Adami, njemi pove celo zgodbo in njemi ponudi sad. Naš prvi oča se prestraši na to delo, .v malo nazaj stopi in zakriči: »Nikdar r. ne.< Nego Eva se v joč pusti, prosi ¦ '"¦:. moža naj vzeme in naj je: mož se je *"• -', dao pregovoriti, bogao je ženo, božo zapoved pa zavrgeo. V tom hipi je r prišeo na svet greh, trplenje pa smrt. . ; Natura je prebledila, sunce se je skrilo ¦V za čarne megle, ptice so zamuknole, :-'-v driige živali so se sposkrile po logi, ;' kak pred vihernim vremenom. Adam in Eva sta, videvša to spremembo, zraven zarazmila svoj strašen greh. Od straha sta prebledila, srce njima je močnej začalo biti, skrila sta se za košnato drevje. Kerubina sta vse to vidila. Henjala sta s svojov igrov in prestrašeno gle-dala na človeka, ki je viipao Bogi po-korščino odpovedati. Vidila sta kak se je pekel odpro, kak je z njega prišla nesmilena smrt s kosov v roki, vidila sta bolezni, kuge, vojske, lakoto vsa-kevrste trplenje. Na to žalostno do-godbo sta si pokrila obraz s perotami in bridko zajokala. Suze so njima ka-pale na vrbo, šteroj so do zemle nag-nole šibko veje. Od toga časa je na sveti žalostna vrba, kakti znamenje trplenja in žalosti. O zlato sunce, kak si lepo! -v '! !' Ništerni ltidje tak daleč zoblodijo na krivo pot, ka njim je težko nazaj - priti. Vidijo, ka so ne na pravoj sledi, ,; samo ka navadno nernajo zadosta moči svojim strastem se odpovedati, naj- .; " večkrat pa sami radi neščejo iskati ; resnice, nego rajši blodijo v brezmej- ¦ noj tmici. V svojoj gizdosti iščejo vsa ^:: sredstva, naj bi mogli na kakši način * vtišati tisti notranji glas, ki njim pravi: ka pa či je ne tak, kak ti misliš, nego tak kak pravijo tisti, štere ti za norce maš, ar verjejo? Slrašno vočime- tanje je to pri človeki, šteri samo to verje, ka vidi. Boga ne vidi, zato pravi ka ga ne; ne vidi diiše, zato pa taji, ka bi bila nemrtelna. Sledeča dogodba nam je živi sve-dok, da vekše norosti ne, kak Boga tajiti. \ ¦¦"¦¦¦ , ' - . ¦ -• : Francozki modroslovec Sintennis, ie v svojoj glavi skuhao to misel, ka či bi človek od mlada bio vzgojeni v takšem kraji, kje nikdar nikaj ne bi čiio od Boga, njemi misel na Boga sama od sebe ne bi nikdar prišla, in vse to ka vidi okoli sebe, ga ne bi nagnolo na to, ka bi pravo: to je ni-kak stvoro. Poiskao si je zato edno cecatje dete, štero je ešče nikdar ne čulo prelepoga imena Bog. Z velikim veseljom je nese v svoje stanovanje, obdano z lepimi ogradi in bogatimi sadovnjaki, okoli — 143 — pa zagrajeno, ka je živa diiša ne mogla notri. Tii je sam vzgajao malo dete. Dovolo in razlagao njemi je vse to, ka je dete vidilo v naturi okoli sebe; jako je meo na skrbi, ka nikši človek ne bi prišeo do deteta, ka ne bi vidilo ne knig, ne kepov, ne stebrov, nikaj tak-šega ne, ka bi njemi vzdramilo misel ali pitanje od Boga. Ta trda vzgoja je več let trpela. Dete je raslo lepo, črstvo in veselo, toda na vero gledoč popol-noma nevedno. »Za edno leto (si misli Sintennis) bom pelao pred modrijane Pariške akademije to dete, Steromi se je nikdar ne senjalo od Boga.<^ Edno jutro rano, se modroslovec sprehaja po ogradi. Zapazi, ka njegov dečkec ide med gredami lepih cvetlic, na šterih se je ešče blisketala srebrna rosa. To se njemi čiidno vidi, ka je dečkec tak rano prišeo viin, zato se stavi in ga opazlije. Ga vidi ka ide na eden bregec, na vrh šteroga se je ravno odprla jiitranja zarja z žarečim suncom. Dečkec malo gleda to lepoto, potem se pa vrže na kolena in z rokami proti sunci pravi: »O zlato sunce, kak si lepo! Kak lepo te je napravo Stvarnik, ki te zdaj pošila na svet! O sunce drago, ali ti vidiš svojega Stvarnika? Či ga vidiš, pove njemi, ka ga jaz mam rad, ka ga želem poznati. Či ga vidiš, daj njeini na večno čelo eden kiiŠ na mesto mene.« Drugih reči nema, nego milo gleda na smeječe se sunce, v srci pa čuti lubezen do Boga. Sintennis je na te dogodek ves prestrašen. Beži na hribček, spadne na koiena pred detetom, je objemle in pita: »Što ti je pa pravo, ka je Stvar-nik?« ' ^ - .... »Što mi je pravo? To sunce, štero ste ne vi odnesli ta gori, ar ste pre-mali. Što mi je pravo? Ta trava, štero ne rivlete vi iz zemle. Tudi srce mi pravi to, ar je ne giblete vi, niti jaz, pa itak bije.« l\ak lepi je dečkec na teli, tak za-dovolen je v srci, iz šteroga prihaja sama od sebe misel pa lubezen do Boga. Sintennis joče... Po čeli se mlati in kriči obrnjen proti Parizi: Ah, ne-vcrniki, vi ste zablodlll! _ 144 — Nespametni Ijudje tiidi morajo biti, da ovak čedni Ijiidje ne bi mogli nikaj penez zasliižiti. Na priliko dostakrat naletimo na poniidbe, gde se po-niija sto vrednih reči z vtirov za 8 koron. Premišljeni čitatelj de včasi pravo: to more biti samo past. Nespame.ten pa pošlje 8 ko-ron in dobi 100 komadov, vsega mogočega i dobro (?) vuro, komaj te vidi, kak je to ne vredno, samo ka ga je to spoznanje koštalo 8 koron, štere si je vsakši premis-ljeni čtevec prihrano. Ali kakši bazar, šteri odavle nogavice, kuhalnice, hlače itd. se imeniije v oglasah gizdavo viirara, pa po-niija poceni viire. Premišljeni čtevec de pravo: ,,Kaj razumi bazarni trgovec od vure, ne ve je gorpotegnoti, ne očistiti, ne vrediti, kak vučeni viirar. Nespameten pa naroči takšo nikaj vredno bazarsko viiro, pa komaj te spozna ka se je vkano, kda so penezi že odfiičkali. Što šče zaistino dobro viiro ktipiti, naj se obrne na staro renomirano tvornico viir H. Suttner, Ljubljana št. 895. in naj prosi zobstonj in franko veliki ilustrovani cenik od viir, lancekov, dragocenosti itd. Te ce-nik naj vsakši Čte, što se hoče obvarvati ncsreče in škode. ¦ . ¦,,.-.' Na bojišči. Poročnik svojemi slugi: Ti Franc, kak je to, ka ie kava dnes tak gosta? Franc: Precedo sem jo skozštrumpf, da se mi je cedilo predrlo, .. ¦. ;: Poročnik: O ti zanikojnec, na dve viiri te dam voobesiti. Fnmc: Naj se ne čemerijo, gospod poročnik, sem ne tak naspameten bio, da bi nad oprane štrumfe cedio kavo, skoz zamazanih sem jo. Stalna tabia vremena, kda nam marha skoti. Den Skoti nam Den Skoti nani Den Skot i nani piišča- piišča~'i piišča- nja kobila krava ovca svinja nja kobila krava ovca sviuja nja kobilr krava ovca svinja Jan 1 Dec. 2 Okt. 8jun . 4 Apr.2 Maj. 5'Api . ¦> Febr.9 Okt. 6 !Aug2. Sept. 6 Aug. 7 Jun . l3Febr.7 Dec27 0 6 121 i) !) !t i:-V 10 10 11 17 11 31 9 ii 10 16: 12 Maj. 13 13 17 14 ;Sept.'_ 14 1." i 21 15 Jan. 4 13 'l 14 20 16 17. 17 21 IX ( IX 19 25 19 s 17 ! 18 24: 20 ! 21 21 25 22 1( 22 •)• 29 23 12 21 *;2 26 24 l: 25. 25 Marc 1 26 14 26 27 Jul. :', 27 16 23 ; 26 Nov. 1 28 1- 29: 29 5 30 l,s 3(). 31 1 Marc3 20 29 j 30 5jul. 0 2 Jun. 2 Mai . 3 !)¦ Nov. 3 ¦ )r Okt. 4 Sept. 5 11 7 "'4 Febr.2 IJan. 3 9i 6 2" H 1 13 7 2b s 9 15 11 ¦\s 6 1 7 131 10 ¦)t 10 11 17 11 3( 12 1.'! 19 15 FebiCl 10 ; n 17: 14'Jun. 1 14 15 21 15 Okt. 4 16 17 lJ3 19 r 14 15, 21 18 6 18 1!) 25 19 8 20 21 27 23 9 18 19; 251 22 10 22 23 29 12 24 25 31 27 l:: 22 23! 29l 26 14 26 27 Apr. 2 27 16 28; 29 Aug . 4 31 17 26 : 27! Dec. 3 30 18 30 31 6 1 3ec 1 20 Nov. 1! Okt. 2 8 Apr. 4 21 Marc 2 Febr.2, 7 Au° . 3: >)-> Jul. 4 Jun. 4 10 .) 24 ;>' 6 12 8 25 6 6 11 7 26 8 s 14 9 •>8 9 10 16 12Marc.l 10* 10 15 11 30 10 10 18 13Nov. 1 l:l 14 20 16 r. 14 14* 15); 15 Jul. 4 Ui U> 22 17 17 18 24 20, 1) 18! 18; 23 * 111 Q 20 20 26 21 g 2l! 22 28 24 i 13 22 22! 27 23i 12 241. 24 30; 25 13 251! 26 Sept. 1 28: 17 26 26j 31 271 16 28ii 28 i Maj. 4 29 17 29; 30 5 Maj. 2, 21 30J 30!Jan. 4j 31' ¦ 20 \ug. l:|Jul. 1 8jun. 2 21 Dec. 3;^ov. 3 9 61 25 Apr. 3; Marc 4; 8 Sept.4 24 6 12 1; 25 7 1 13 10i 29 7| 81 121 8: °8 !):' 10 16 10 29 11 11 17 14 Apr. 2 "1 12i 16 12i Aug. 1 13:: 14 20 14 Dec. 3 15. 15 21 18, 6 15; 16; 20: 16: 5 17 -1 18. 24 1S 1!» 19 25, 22 10 1» 20i 24: 20 «) 21i! 22| 28 22 11 23 2:4! 29i 26' 14 23; 24 i 29 i 24 13 25: 26juti. 1 26 15 27; 27: Okt 3! 30. 18 27,! 28|Febr.l' 28 18 29;! 30i ¦ y 30 1!» 31 1 3ec. 1 7Jun. 3 Maj. 1 Apr. 1 5 Okt. 2 21 ept. 3,Aug .'> !) Febr.3 23 . 1 — 145 — Stanovanje in obleka sta napra- blažje, tela niti ne slabijo, niti ne dra- vila naše telo občutlivo, tak ka smo v žijo. Prvo mesto med rastlinskimi po- večnom strahi pred prehlajenjom. Pred ganjajočimi sredstvi zavzema rebar- mnogo jezero leti so prebivalci naše bara koren in na tom sloni velika pri- zemlje bili celo lehko oblečeni, liki Ijubljenost Pellerovih žalodec krepečih, straha pred prehlajenjom so ne poz- poganjajočih rebarbara »Eiza pilul. * nali. \{6a je gratalo hladno, je začnola One deliijejo tak, ka nam delajo tek, njihova krv močnejše teči in njihovo lajšajo pri riganji bolečine želodca, telo segrevati, mi pa dobimo influenco pospešiijejo prebavo in nemajo nikšega in kašelj, zato ka je naša krv ne pri- posebnoga neugodnoga učinka, kak vaiena ravnati se po zvunešnjih pre- razdraženje črev, napenjanje in oslab- menah vremena. Če vsakši den šinjek Ijenje. Jako rade je jemljejo žene in ali gut' z oživljajočim »F.lza fluidom« deca, 6 škatuljic 4 K 40 f. franko. Le- izpiramo, se naša krv privči šinjek karnik E. V. Feller Stubica št. 823. vsikdar topel držati, to je najboljša Hrvatsko. _. , ¦¦ .. '.\.?\^-,¦:. :i,..?;.¦ ^> • obranba proti prehladi. Elza fltiid je ---=¦ posebno za betežaste ltidi nenadomest- Spati in delati ne morejo mnogi, ljiv. 12 steklenic pošlje vsakSemi franko zato ka trpijo na bolečinah štere nji- za 6 K- lekarnik E. V. Feller Stubica hovi živci ne morejo mirno prenesti. št. 823. (Hryatsko.) Dokazano nad Prihajajo pa te bolečina od prehlada, 100.000 zahvalnic ne prošenih, nego protina od starih bolezni in driigih dobrovoljno poslanih in mnogo odli- provzročitelov bolečin, šteri se dajo kovanj. Z ednim lehko naročimo od vsikdar odstfaniti s Fellerovim boleči- Fellera rahlo poganjajoče rebarbara ne ublažujočim »Elza fluidom.« Elza »Elza .pilule« 6 škatljic franko samo 4 fluid deluje prijetno, pomirja živce, na- K 40 fil., te pilule so ugodne porabe pravi nas sposebne za delo in mirno in gotovoga učinka. Vsi, šteri se to- mišljenje. 12 steklenic (glažov) toga žijo zavolo kiirečih oči, naj se spom- izvrstnoga domačega sredstva pošlje nijb na Fellerovo turistovsko mazilo vsakomi franko za 6 K iekarnik E. V. za 1 in 2 koroni. ¦ ( . Feller Stubica št. 823. (Hrvatsko.) •: -; ¦ -..'¦. ¦¦' : ¦• '> Z ednim lahko naročimo tudi Fel- • /./. - lerove rahlo poganjajoče, želodec kre- Mnogi ljtidje trpijo na zaprtji ali peče rabarbara »Elza pilule« 6 škatlic na takimeniivanoj črevnoj lenosti, pa franko samo 4 l\ 40 fil.; to najboljše je pali druga manjost, kda se za od- poganjajoče sredstvo deluje jako na- stranitev takšega zla nikaj ne brigamo. rahi in zasliiži na vsak način pred- Što se pa ednok odloči rabiti prebav- nost pred raznimi premočno delujo- na sredstva, naj si včasi prebere tisto, čimi poganjajočimi sredstvi, štera na- štero njemi bo najboljše, najzdravejše. penjajo čreva in slabijo želodec. Ne- Izbira ne de žmetna. Najprle ma ve- razvita deca, slabokrvne dekline, slabe lika industrija umetno sestavljena pre- osebe rabijo z dobrim vspehom pravo bavna sredstva iz raznih kemikalij. Na- ščukino ribje olje, štero je jako dob- dale je velikp število mineralnih po- roga teka. Fellerovo pomado za ču- ganjajočih vod in konečno rastlinska vanje kože proti sunčnim prekam in poganjajoča sredstva, ki sestojijo iz Fellerovo tannochina pomado za rast rastlinskih snovi. Znamo, ka se rast- vlasi vsikdar čiijemo hvaliti. Pomada linske snovi najležej prilagodijo člove- za čuvanje kože po 2 koroni, tannochi- čemi teli, njihovo delovanje je naj- na pomada Elza po 3 korone. 1!» 6ŠKATUL stane franko Čf nemamo teka, či nam je v gtiti bridko pa či se nam riga, či natn hrana težko v želodci leži, č\ mamo žgarjavico, ei čutimo bolečine v želodci, či nas boli glava zavolo bolečin v želodci, či čfitimo strah zavolo slaboprebave, One so nam na velko pomoč: ČJ je odvajanje nej vredi, či smo zavolo slabe prebave med- lovni pa triidnt, či nas slaba prebava včini za ne- volne pa čemeraste, či ttiamo krče v želodei, či se jelo težko prebavi, či je nieso trdo bilo, či stno slabo kupili, či smo preveč pa prehltro }eH či nas napinja zavžita hrana, skratka, Či smo zavolo štetoga zroka nej zadovolni z našim tekom i prebavov. Z vrejen-jom odvajanja čistijo krv pa odstranijo neželjeno debeločo. One so zcvsema neškodjive, pa sigurno pomagajo, ne povzročijo navadjenja, pa krepijo želodec. Majo pred vsemi sredstvi prednost, štera slabijo, dražijo pa škodlivo delajo. 6 škatul stoji franko 4 K 40 filerov, 12 škatul franko samo 8 Koron 40 filerov. Či želete prave Fellerove preparate dobiti, se obrnite naravnoč na: E, V. Feller, lekarnar, Stubica št. 823. (Zagreb žup.) Pošila po povzetji ali pa & se penezi naprej pošlejo. Preporača se, penezc naprej poslati po poštnoj nakaznici, zato ka ovači pošta računa 12 filerov povzetja. o °!i sr a* 4 korona 40 filerov. Pri potrebnih i vrednih rečaj cena ne pride v poštev. To je pa dvojno veselje, či mi moremo si spraviti potrebne pa hasnovitne ¦ 3 reči po nisikoj ceni, kak se to zgodi pri Fellerovih želodec krep- j L čajodh, lehko odvajajočih i prebavo po&pešiivajočih rabarber i g" ELSA-KRUGLICAJ. s B> CIX re 3 w 2. ST 3 !1 ! & ; O 1 cr A < » o. o tx Naši čitatelji čuvajo se najbolje. Naši čitatelji se č^uvajo najbolje nevalanih potvorov Fellerovoga Elsafluida, če vsigdar pazijo na ime MFeller" in na znamko MElsa." Mi ync delamo s temi rečmi nikse reklame za to staro preskušano domače sredstvo. Što ga šče ne pozna, naj opita zdravnika v uporabi toga, pri vseh posledicah prehlada prepiha, viage. proti reumatičnim bolečinatn in pri vseh zmešnjavah vašega zdravja. 12 malih steklenic, ali 6 dvojnih, ali 2 špecijalnivi franko 6 K; 36 malih, ali 18 dvojnih ali 6 špecijalnih steklenic frankp 15 K 40 fil. Pravo samo pri E. V. Feller lekarniki v Stubici št. 823. (Hrvatsko). FeUerove poganjajoče rebarbara pilule (6 škatulic 4-40 K franko) nosijo varovalno znamko nELSA~. Celo goro vur so poslali v vojnom leti 1914., 1915. in 1916. nabojno polje našim hrabrim|unakom odje-malci tvrdke Suttner kak darila, ker bi vsakši rad meo dobro viiro od Suttnera. Lepi dokaz za pribljubljenost in dober glas teh viir, štere nijedna driiga tvornica ne more dati .:•. ; ...',~'¦:'..¦; tak dobro in poceni. Jako prosijo in hyalijo sledeče vure : Št. 600 Radium žepna viira, štcra po- noči sveti ......... ... . K „ 410 Nikel-anker-roskopf viira..... „ „ 719 Srebma remontoir viira ... 705 Roskopf viira, kolcsje v kamcnji „ 449 Roskopf viira dvoje pokrivalo 518 Tenka kavalirska vlira, nikel „ 720 Srebrna reniontoir viira ... ... „ 758 Srebrna remontoir viira Orubinov „ 748 Srebrna remont. viira, 2 pokrivala „ 513 Nikelna tula vfira, dva pokrova ... 712 Nikelna ,iKO vura 16 rubinov 519 Srebrna tenka kavalirska viira ... 776 Srebrna JKO' viira dva pokrivala 1528 Srebrna Zenith vtira dva pokrova S.40 4.10 7.80 590 720 7 50 9*70 14-13.50 K 0-80 „ 14-.... „ 1750 1 64-— Št. 804 Srebrna viira za gospe, « rubinov K 0-50 „ 709 Srebrna viira za gospe 2pokrivala „ 15.— Razpošiljanje po povzetii ali.fe se Penezi "^fi 1-____L.________sL. poslejo. Ka se ne vidi, zamenjamo. Čtite Prle ka,k tkapite cenik, ________ krasen llustrovani _________l šteroga dobiti zastonj in franko. Velika iz-bira viir, lancekov, lepotičja, srebrnih in ,: zlatih reči, daril itd. . .<,., , . . Lastna tovarna viiro v Švici. H. SUTTNER St. 1544 Kožnata narokvica z viirov .. 1545 Kožnata narokvica s srebrnov viirov ... — Double-zlati lancek Masivni srebrni lancek ... Pakfong lar.cek K 2 80, nikel Srebrni lancek masiven Srcbrni športni lancek..... ... Nikelni športni lancek ... ...... 14 karatni zlati lar.cek ... .. Privesek ,Casarova slika' srebro Srebrni prive^k ,vojna ladja' Srebrni privesek .Deteljica' Srebrni privesek .vojna slika* Srebrni prstan s kamnom ... 14 karatni zlati prstan..... ... Dobra biidilka... ... ... ... 89 2318 1450 916 !K)7 422 845 979 257 284 2(>4 213 182 1203 K 1054» „ 32--„ 5-90 „ 5 '50 1-— 3-20 1250 1-75 32 — 2"— 3-80 1-40 3*80 1-40 12-50 350 Na jezere priznanj dokažiije realnost naše tvrdke, kak i sledeči dopis: Iz srca zahvalna! Za naravnost umetniško izdelani nakif, posebno pa za brczplačno poslano škatulo za uakit, sam Vam jako zahvalna, in bom Vas vsem svojim pri-jateljicam priporočala. S spoštiivaajoni Olga Joh, Wien, XIII. Maniogasse 1. Darilo iz zlata brezplačno vsakšemi odje-malci, natančnejše v krasnom ceniki. samo v LJUBLJANI št. 895 Nega podriižnice! Svetovna krščanska razpošiljalnica. Nega podružnice! T :V;'....,:.; Lastna precizna znamka ,,IKO" svetovno znana. Praktično odevalo za vsak letni čas. šport in turistiko Deževni plašč, pelerine za gospode in gospe i/. lodena iz ^am-belc cilake /. kapueov 12-2—130 cm. duge, pcpel-nate, čarne ali zelene, /a deco 60 cm. duge, dobijo se tiidi v finejšoj izvršitvi. Prosite zastonj in franko bogato ilustrovani cenik. Obleka za gospode iz siikna od 20 K. naprej. Jopiče za gospode iz črnoga siikna. Plašči za gospode iz modroga ševiota. Razpošiljanjc po povzetji od '20 K naproj poštnine prosto. Krščanska, od 1*69 renomirana špecijalna trgovina R. MIKLAUC, LJUBLJANA št. 326. 4 prodajalne, 16 skladišč i delavnie. Na svetovnom tilasi po razpošiljanji naj iinejšetra bla«a. ^&m- Slabo prebavo, breztečnost, utriijenost, slabo Črevno pre-bavo odstranjujenu) s Fellerovimi poganja-jočimi in tek povckšavajočimi rebarbara ,,Elsa-pilulami", 6 škatuljic franko 4-40 K, 12 škatuljic 8-40 K. Lekarnik E. V. Feller Stubica št. 823. (Hrvatsko). Fellerov bolečinc laj-šajoči ,,Elsa-fluid" 12 steklenic (glažkov) (3 K. Nad 100.000 zahvalnic in zdravniških priporočil. Že mnoge je oslobodo težkih bolečin; rabijo ga tiidl zdravi. *1 Y0j jLLa Jtfe.«t»li 3j JLt* prosto ^ liiUIi ' Zanesljivo domače vrastvo za ijiidstvo, štcro vno^o zdravnikov, od stoje/.er več zahvalnih pisem priporača. se nam ne sme drago viditi. Dobro stanjc i zdravje našc je od vsrh penez več. Dobrodišeč Pellerov WELSA-FLUIDH je pa ue samo dobcr i nspešcn, nego ešče poceni. 12 malih ali K dvojtiih ali 2 specialnivi kantici poštnine prosto samo t; kor. 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 specialne kante poštnine prosto sarao 10 K 60 fil.. 48 malih ali 24 dvojnili ali ^ speciainili kant poštnine prosto samo 20 kor. Nešterna kaplja zadostuje, ^ , ka si iehko odpiavimo najbole krčovite, nas mantrajočo bolečine. štere se večkrat prikažejo v glavi, ža-lodci zobčh itd. Fri ribanji izvrstno pomagajo te kaple proti betogom od prepiha, mokrote i prehlajcnja dobljenim, kakšte niočni so, nadaie proli protinskim, nevraljjičnim bolečinam v lici, viihah, šinjeki, proti trganji, prso i hrbtoboii, smicanji, ledevja boli. rezanji ikl. Vsaki tr> leliko skuša, posvedočijo pa tiidi na jezere zahvalna pisnia, štera vsaki smc poglednoti. Vno«i ga livalijo zavolo toga, ka pomaga proti oslab-Ijenosti, v teli, v očeli, nesnenosti itd. pa zato, ka bolečino vti.ša, kašel vstavlja. okrepča, zdravi mišice i živce oživlja. Čuvajmo se ponarejanj; kt pravi Fellerov Elsa-fluid i prave Elsa-pilule šče ineti. naj točno piše naročitev na Feller V. Eugen lekarnika, Stubica, št. 823. (Zagr, žup.) JRazpošilanje po povzctji, ali če se penezi naprej notri pošlejo. Dobro je pene/.e po poštnoj nakaznici naprcj odposlati, driigač pošta 12 fil. povzetja račtina. ms m Vasvarmegye. (V železnoj žUpaniji.) r » Alho marc 19, v pondelek pred risalami, ok- tober 8, december 13. Als66r na drugi pondelek po viizmi, aug. 10, nov. il. Alsopaty febr. 3, maj 4, sept 4, nov. 4. Alsosagh april 4, maj 25, sept. 21, nov. 5. Alsostrazsa glej Raba-Szent-Marton. Asszonyfa julij 13. Battyand (Puconci) maj 28, julij 10., sept. 10, nov. 10. Battyanfalva (Rakičan) marc. 26., v tork pred risalih, julij 2, aug. 16, okt. 8. ¦ Borostyanko driigi pondelek v posti, maj :- 3, junij 10, sept. 14—16. ¦ Csakany febr. 25, maj 2, junij 8, aug. 6, sept. 8 i 29, nov. 25. Csendlak (Tišina) febr. 25, junij 5, sept. 9. Dobra (Neuhaus), prvi pondelek po 20. aug. i 1. nov. Farkasfalva (Wolfsau) pondelek po Risalih, scpt. 1. Felsoor driigi tjeden v posti, drugo sredo po Viizmi, v sredo Porcinkule i De- rneter tjedna. Felsolendva (Grad, Gornja-Lendva) marc 28, jun. 20, aug. 16, sept. 20, nov. 30. Felsolovo v pondelek pred fašenkom,v pon- delek pred risalami, sept. 20, nov. 19. Felsdszolnok (Gornji-Sinik) jan. 1, maj 1, junij 1. ^ Oyanafalva (Ženavci, Jennerstlorf). febr. 14, maj 12, aug. 23, nov. 25. Haromsator jnlTj 13, sept. 21. Hegyfalu jan. 8, pondelek po 29. sept., v sredo po 8.. jun. i 11. nov. Hidegkut (Cankova) marc 19, v pondelek po cvetnoj i svetoga Trojstva nedeli, na Rupertovo v septembri i na Mar- tinovo v novembri. Hodos marc 10, julij 5, aug. 19. okt. 4. Ikervar prva sreda marciusa, v sredo pred 21. sept. i 21. dec. Janoshaza marc 19, v pondelek pred risa- lami, aug. 23, nov. 15. Korong (Krog) maj 4. ' V, ' ^ '.:"; Kormend (Kermedin) februar 2. marc 12, april 5, maj 10, junij 24, julij 20, aug. 24, sept. 21, okt. 18, nov. 11, dec. 13. Koszeg(Kiisek) v pondelek pred cvetnov ne- delov, pred Jakobovom, po Egidi, pred Oršinjem i po 3. nedeli adventnoj. Kupfalva (Kog!) aug. 5. • :,-;'. ¦'. Kuzma (Kiizdoblanje) na Križni četrtek. Leka slednjen pondelek febr., drugi pon-; .« delek maj, slednjen pondele!-: sept., • na Miklošovo i Ime Marijino. Lodos (Litzelsdorf) v tork po Risalah, aug. 11. Martonhely (Martjanci)maj6,aug.6, nov. 11. Miske febr. 2, marc 25, julij 2, aug. 23, sept. 8, okt. 4, nov. 15, dec. 13. Monyorokerek marc 19, v tork pred risa- lami, okt. 23. Murapetroc junij 4, julij 4, sept. 8, okt. 28. Muraszentkereszt (Sv. Križ v Medjimurji) maj 3, sept. 14. Muraszombat (Miirska Sobota) v.tork pred fašenkom, v pondelek po čarnoj nedeK, na mesec po risalskom pondelki, junij 24, aug. 24, okt. 15, dec. 6. Nagydolany (Dolenci) junij 16, dec. 6. N^metujvar (Novi Grad, Giissing) prvi den po Svečnici, v pondelek po cvetnoj nedeli, v petek po Telovom, aug. 2, sept. 1, okt. 30, dec. 6. Palmafa (Pužavci) julij 13. Peresto (Sveta Jelena, Pertoča) august 18. Peterhegy (Nedela, Gornji-Petrovci) jun. 4. julij 4, sept. 8, okt. 28. Pinkafo (Pinkafeld) jan. 25, apr. 24, junii ,-,,:..-;, 24, aug. 24, okt. 16., nov. 11. Či te dnevi na petek, soboto ali nedelo spad- nejo, senje se drži sledeči pondelek. Rabaszentmarton (Sveti Martin na Rabi) drugi pondelek po vuzini, august 10, nov. 28. Rakičan marc 26, v tork pred risalah, julij 2, aug. 16, okt. 8. Rohonc (Rechnitz, Vrhunac) sredina posta, velki petek, junij 15, julij 13, aug. 24, nov. 25, dec. 24. Rum jan. 10, marc 21, junij 27, aug. 25, okt. 15. Sarvar vpondelek po 2. aug. i Simon-Judaš. Szent-Benedek (Sveti Bedenik) pred pepel- nicov, po postnih kvatrah, po Cvetnoj nedeli, po jesenskih Kvatrah i pred Božičom - vsikdar v pondelek. Szent-Elek jan. 22, maj 16, sept. 8, nov. 15. — sledeči tork. Szent-Gotthard (Monoster) vsaki pondelek po četvereh kvatrah, velki četrtek, maj 1, juljj 23, okt. 18. Szent-Sebestyen (Sv. Sebastjan) jan. 20, april 20, junij 15, dec. 21. Szent-Pčter (Ori) febr. 28, marc 12, maj 18, junij 20, aug. 1, nov. 4. Szčplak jan. 22, marc 22, aug. 22, okt. 22. Szombathely pred Fašenkom, pred Jiirjo-vim, pred Telovom, pred Malov Me-šov, pred Andrašovim — vsikdar v tork i sredo, Porcinkulovo senje v tork pred 2. ug., živinsko senje v tork pred 2. marc i 2. okt. t, Tišina febr. 25, junij 5, sept. 9. ".» • T6t-Keresztur (Križavci) april 16, junij 4. T6tlak (Selo) prvo nedelo po srpnoj Ma-riji i po Miklošovom. Vasvar jan. 27, marc 15, maj 4, junij 13, aug. 10, sept. 29, nov. 10. Včp jan. 25, v pondelek po Beloj nedeli, v sredo pred Križnini četertkom, ^ eden den pred Petrovim, den pred Števan kralovim i nov. 5. : Vizlendva (Sveti Jurij) april 24. ; Zalamegye. (V Zala županiji.) Als6-Domboru (Dobrava) marc 19, maj 16, julij 13, dec. 9. Als6-Lendva (Dolnja-Lendava) jan. 25, po driigoj postnoj nedeli včetrtek, na velki četrtek, v pondelek po Risalah, jul. 28, aug. 28, okt. 28, včetrtckpred Božičom. Bagonya (Bogojina) maj 19, sept. 4. Banok-Szent-Gy6rgy april 24, junij 24, aug. 3, nov. 29. Bantornya (Ttirnišče) drugi tork po Viizmi, v četrtek pred risalami, na Antolinovo, v četrtek pred Velkov Mešov, driigi den po Maloj Meši, v četrtek čarnoga tjedna i okt. 4. i vsaki četrtek svinj-sko senje. Becsehely marc 19, maj 11, sept. 1, okt. 13. Belatinc (Beltinci) jan. 20, febr. 24, april 25, junij 27, julij 15, nov. 5. Csabrendek prvi pondelek jun., aug. 10. Csaktornya (čakovci) febr. 3, v pondelek po Cvetnoj ncdeli, junij 30, aug. 3, okt. 13, nov. 25. Cserfold (črensovci) maj 3, sept. 14. Csesztreg (čeztrg) jan. 19, maj 16, aug. 25, okt. 31. Dravavasarhely (Nedelica) niarc 10, junij 15, v pondelek po angelskoj nedeli, dec. 13. Drava-Egyhaz na den svetoga Lovrenca. Galambok v pondelek pred 16. febr. i 2. aug. Hetes v tork po viizmi, v sredo pred Križ- nini četertkom, julij 27. Karmacs v tork po 3. maj i 1. nov. Kaptalantoti marc 19. Kotor (Kottoriba) marc 9, jun. 27, sept. 30, nov. 30, v nedelo po 3. maj i 15. sept. K3vag66rs aug\ 17, nov. 5. ¦";' Lčgrad (Legrad) marc 12, na nedela svetoga Trojstva, aug. 24, nov. 2, dec. 13. Lendvavasarhely (Dobronak, Dobrovnik) v pondelek po Telovdm, julij 25. Letenye (Letina) febr. 24, jun. 29, aug. 25, okt. 6, dec. 25. — pred njim v tork. Lenti (Lentiba) febr. 22, april 10, dec. 6. Lesence-Tomaj julij 26. Murahely (Deklezsin, Dokležovjc) jun. 18, aug. 21. Mura-Szerdahely (Srdišče Miirsko) maj 1, junij 2, aug. 19, okt. 26. Nagykanizsa (Velka-Kaniža) febr. 2, Viizem, Risali, aug. 15, okt. 15, dec. 8. Pred v pondelek i trpi 8 dnevov. Nova na Gregorovo, Jiirjovo, v pondelek pred srpnov Marijov, Velka Meša, v pondelek pred Mihalovom i Božičom. Pacsa aug. 18, v četrtek pred Matjašom. Perlak (Prelog) na fašenek, v tork po Risa- lah, v tork po Jakobovom, na Mihalovo. Rac-Kanizsa (Razkriž) prvo sredo po Viizmi, maj 16, junij 24, aug. 10. Stridovar (Štrigova) marc. 19, julij 22, sept. 30, dec. 4. SOmeg v tork po sredini posta, v tork pred Križnim četertkom, Srpna Marija, Ber- talan, Demeter, Jalsabeta. Szant6 v tork po Risalah i po Eliasovom. Szentgy5rgyv6Igy (Sveti Jiirij) februar 19, april 12, junij 8, aug. 10. Szentilona (Sveta Jelena pri čakovci) niaj 22, sept. 22. Szentlaszl6 april 22, maj 29, junius 27. Tapolca aug. 16, dec. 6. T6tszentmarton junij 13, nov. 11. Tiirje febr. 24, april 24, julij 24, sept. 29. Vidovec april 25, okt. 18. Zalaapati marc 12, v sredo pred risalami,, driigi den po angelskoj nedeli, okt. 31. Zalaber pred Gregorovom, po Velkoj Meši, po driigoj nedeli adventnoj. Zalaegerszeg febr. 14. v pondelek po cvet- noj nedeli i po Jiirjovom, v tork po risalah, jul. 22, sept. 9, okt. 28, nov. 30, dec. 28. ZalalOvo april 1, niaj 13, aug. 29, nov. 5. Zalaszentlaszl6 aprll 22, maj 29, junij 27. Zalavar febr. 24, julij 26. Na Štajarskom. Apač (Abstall) štrti pondelek po Viizmi, sept. 9, tretji pondelek v okt. Cmurek (Mureck) marc 17, križni ponde-lek, junij 26, aug. 24, stpt. 29, okt. 28, dec. 6. •'/¦ Ehrenhausen (više Špielfelda) jan. 20, na žalosten petek, maj 9, septembcr 24, nov. 22. Fehring (Borinje) v pondelek pred pepelni- cov, v tork po štrtoj postnoj nedeli, križni tork, aug. 6, sept. 21, dec. 21. Feldbach (Vrbna) jan. 25, marc 10, maj 1. i 25, junij 28, jul. 26, sept. 24, nov. 6. i vsaki driigi tork meseca aprila, aug. okt. i dec. živinsko senje. Fflrstenfeld v pondelek po tretjoj postnoj nedeli, križni pondelek, jun. 24, aug. 28, okt. 28, v pondelek po Miklošo- vom;april 15. i nov. 15. živinsko senje. ' Gleichenberg febr. 25, junij 8, august 2, okt. 21. Kapela prvo nedelo po vfizmi, po Mariji Magdaleni, po Maloj Meši. Lipnica (Leibnitz) vsakoga meseca25 živin- sko senje; prvi pondelek po SveČnici, . maj 1, julij 25, nov. 11. drobno senje. Lotmerk, Ljutomer, Luttenberg.vsaki kvatrni tork i velki tork. Marburg, Maribor, vsakoga meseca driigo i štrto sredo. r Obranja (Halbenrain) april 25, okt. 7. OrmoŠ (Fridau) na žalosten petek, maj 25, prvi pondelek po Jakobovom, sept. 21, nov. 11. Ptuj (Pettau) april 24, aug. 5, nov. 25, vsa- koga meseca prvo sredo živinsko senje. Radgonja (Radkersburg) 14 dni pred fašens- kim pondelkom, v tork po nedeli sveto- ga Trojstva, aug. 10, nov. 15. Vsakoga meseca prvi tork živinsko senje. Spielfeld april 16, julij 6, okt. 16, dec. 16. Straden na žalosten petek, maj 4, aug. 28, nov. 2, dec. 28. Strass (prvi Spielfeldi) niarc 10, jtinij 8., aug. 16, nov. 30. Sveta Ana, Nemška (St. Anna am Aigen) v pondelek po štrtoj postnoj nedeli, julij 26, auLj. 28, nov. 11. Sveti Anton (pri sv. Lenardi) april 28 junij 22, v soboto pred Malov mešov Srdišče pri Dravi (Polsterau) marc 17 april 25, inaj 12, aug. 24, nov. 14. Sveti Dtih (polegsv. Jiirja) aug. 24, dec. 13. Sveti Jiirij (pri Radgonji) februar 3, april 15, nov. 21. Sveti Jurij (pri svctom Lenardi) april 22, aug. 12. Sveti Križ (pri Muri) v pondelek po čar- noj nedeli, maj 3, julij 26, nov. 6. Sveti Lenard (v Slovenskih Goricah) jan. 20, maj 19, okt. 4, v pondelek po Beloj nedeli, junij 24, aug. 2., nov. 6, ži- vinsko senje. Sveti Trojica (v Slovenskih Goricah) maj 4, na nedelo sv. Trojstva, august 15, po postnih kvatrah, v pondelek po svetoga Trojstva nedeli, aug. 28. i v pondelek po jesenskoj kvatrnoj nedeli živinsko senje. Vržej (Wernsee) maj 6, sept. 29, nov. 30. VVildon febr. 24, na viizemski tork, jul. 2, i 22, sept. 29, nov. 25. Na Horvatskom. Koprivnica febr. 3, nisrc 26, maj 4, julr} 2, okt. 28, dec. 7. Krapina marc 19. maj 5. i 16, junij 27, juL 16, august 13, sept. 10. i 29., nov. 11, dec. 6. Ludbreg april 20, jul. 16, scpt. 8, dec. 21. Varašdin april 24, junij 24, julij 25, nov. 5. dec. 21. Zagreb v četertek pred cvetnov nedelov, driigi den po Markovom, jul. 13, dnevi po treh Kralih, po Simon-Judi, po brezi greha proprijetji Marije. Vinkovce maj 16, aug. 6. Vinica driigi den po Markovom, velki Čts tertek, v četertek po Telovom, v pon-delek po Števanovom, po Miklošovom, vsaki pondelek po kvatrah. Mera. Tonna je 1000 kilogrammov, to je 10 metercentov; metercent 100 kilogrammov kgr.; 1 kgr. 100 grammov. Kilometer 1000 metrov (m.) Kiloliter 1000 litrov; hektoliter 300 litrov. . Pri meri more paziti, jeli je vaga, kila, meter ali liter cementerani. Kda vaga pri miri, na vednakom podi stoji, pri kazali dva jezika vednako moreta stati. Vaga vsikdar more ne vednakom podi stati. Ne trebe bogaistirci, ka sebe in svojo driižino redno in dobro oblačite. Veeina naših čitatelov si ed-nostavno naroča zimski sprotolešnj.i letni \n jesenski cenik starorenomirane manu-fakturne razpošiljalnice R. Miklauc v Ljubljani št. 326., ka si izberejo, ka njim trebe. Vse edno je, ali njim trebe tkanine za gospode ali gospe, gotovo obleko za deco ali odrasle, ostanke blaga, perila platnenoga ali pletenoga blaga, posteline ; pri Miklauci je vse ednako dobro in brez konkurence ceno, zato ka je to stara od leta 1869. stoječa špecijalna hiža, štera ima 4 prodajalne, 16 skladišč in po-sebne lastne delavnice, v šterih delajo izučene moči in vse pod strogin nadzors-tvom in zato nia ta velika trgovina samo stalno zadovoljne odjemalce zato ka što ednok kaj-pri Miklauci kiipi, tisti več nejde dale. ,,¦,;--:.,- Špecijalist za štajerske deške ..! kostiime | iz sivoga Veloursiikna, zelono nakieeno, lepo vzdelano. Najlepii darovi za sv. Firmo in Božič. Deževni plašči« nedoseglive kakovosti in trpežnosti za gospode iu gospe in deco i/. gambeline dlake s kapucov za odkapčiti, 120 do 1 :>0 cni: dugi, pepelnati zeleni ali čaren za deco primerno nižje cene in cena se ravna ..-. . , • ¦¦¦ po dužini kaputa. Obleka za gospode popolnoma izdelana za od 20 K dale. Vsa obleka je najbolje zašita in se razpošilja v najlepših vzorcah. Pleteno blago nogavice, telovniki (Figaro), lilače, po vseh cenali. Belo perilo in postelina iz čistoga patnuka, v lastnih tvornicah izdelano, kak sneg belo in poglajeno domače platno. 25 metrov platna ščista mehko S5 cm. široko jako dobro, (5 komadov platna dobre kakovosti, za-robleno. Pokrovci za konje navadne velikosti. nizke cene in dobre kakovosti. Ostanke siikna, najboljše kakovosti po brez primernih -t......-..., .... „ cenah. Posebni oddelek za delavske obleke Pelerine . Hlače \z močne tkanine in vražje kože skoro ne- boljše kakovosti iz gambeline dlake lepo partaste raztrgljive, po velikosti in pod nadzorstvom dobro pepelnate ali zelene; iz finoga lovskoga lodena. izdelane brez konkurence nizke cene. Ogromno skladišče zastorov, spalnih pokrovcov garnitur za postelje v raznih cenah. Ogromna izbira najmodernejših batistov, zefirof, barhenda in zameta. , Razpošilja po povzetji. Od K 20-— naprej, plačam poštnino. Pazite na naslov: R. MIKLAUC, LJUBLJANA!! V c uvajte in pa-zite na kožo in lice pred raznimi škodlji-vimi vplivi vetra, sunca,praha, kuhinjs.koga dima, vročine iz ognjišča i. t. d. z mozolčeki pokrito lice s prekami one-čiščena koža je nelepa in nez-drava. Samo zdrava koža omogočuje nemoteno dihan-je, zavoljo toga je negovan-je kože potrebno za zdrav-je. Z vodov in žajfov se ne dajo odpraviti vse nečistoče kože. Na jezere priznanj dokazuje, ka Pellerova pomada za čuvanje zdravoga lica in kože »ELZA« vse napake, preke, sunčne krpe i. t. d. odstranjiije in čuva škodljivih oteklin lice, šinjek in roke. Ne zamenjujte po-mado za lice in kožo »ELZA« z drii-gimi inozemskimi pastami in mastmi, štere jako ponujajo. Ta je ščista neš-kodljiva, napravi kožo lepo belo in na-pravi lice lepo. Mnogi delavci jo ra-bijo, naj se ne bi vidle posledice dela ali prebivanja v prašnih okajenih pros-Torih, vetra i. t. d. Pazite na znamko »ELZA« 1 lončič kak priloga k drii-gim preparatom stane 2 koroni, 2 lon-čiča franko 5 \{ samo pri lekarniki E. V. Feller, Stubica št. 823. (Hrvat-sko.) Namesto premočnih in dostakrat škodljivih mil (žajf) vzemimo za lice boraksovo milo (80 fil.) ali Pellerovo ~ ;>v%^ lilijino milo (1 Kj. 0 bvariijte = rast vlasi prle kak vam doli odidejo. Dosta neprilik provzroča, če vlasje rano doli odidejo ali osernejo, če so redki, se te-rejo. Napake štere ludje na-vadno pri tom napravijo so: nezadostna čistoča kože, .no-sijo pregoste krščake, šteri ne puščajo nikaj zraka skoz, glavniki, krščakove igle kon-dranje železom in farban-je vlasi i. t. d. Vse te včini, ka postanejo vlašie trdi, se terejo in ne morejo zadosta močno rasti. To vse se da doseei s Pellerovov pravov Tannochina pomadov, kaj svedoči na jezere priznanj. Pospešuje bujno novo rast mehkih zdravih vlasi v mladost-noj farbi, napravi trde vlase mehke in svetle, ka se daio iako lepo česati, ostranjiije liiske in zabrani prerano oserelost. Mnoge gospe jo z uspehom rabijo, rabijo jo tiidi mnogi gospodje proti pišlivosti in mnogi stari ludje proti serosti. Naročimo 1 lončič št. 1. za 1 K 60 fil., št II. (močnejša vrsta) za 3 K- Za mustače se priporoča Pelle-rova mast za brke 1 lončič 50 fil. Pellerova sredstva so po denešnjoj sod-bi znanosti na najvišjoj stopnji in ne-obhodno potrebna za vse, ki ščejo svoje vlase obvarvati. Naročimo samo pri lekarniki E. V. Peller Stubica št. 823. .; : ¦ (Hrvatsko.) - ./ .. o o er o< *5 < S: ¦•o 3 O 2! 'o* N m 65 5" a o 13 1 o : «5« Tej preparati so večkrat odlikovani. Vsi tej preparati so na znanstvenoj podlagi sestav-Ijeni od vučenih Ijiidi, zato majo prednost pred raznimi preparati sestavljenimi od nestrokovnjakov. 20 Dihanje DobraJKOvura šteroj se vsi ratliijcjo in po šteroj vsi hrepenejo je čiido viirarske umetnosti! Št. 410 nikel-anker roskopf viira K 410 „ 705 roskopf viira v karnenji ... ... „ 5-90 „ 445» porisana roskopf viira, dobro pos~ rebrcna pokrivala ...... „ 7*20 „ UOO žcpna radium viira, štera vnoči sveti ...... ... ... ... . „ s-40 „ 720 Srebrna cilinder remontoar viira „ i)-70 „ 1450 lanček tz belc kovine K2-80, nikel . l-- „ 1360 lepa stenska viira . ... ... „ 4-80 „ 1203 dobra biidilka ... ... . .JoO „ 1142 Srebrna pribadača... . ... ... .. 2*50 v 1149 Srebrna pribadača trodelna . „ 1-50 „ 468 Zlato double srce ... ... ... ... . 4-80 „ 1265 deniant zarezanjestekla(giažovine) „ 5-50 ., 1645 viihani, zlat na srebri ... . ... ¦ „ 240 „ 1022 Srebrna koronica .. . ... ... „ 570 „ 1316 Lepa viira na nihalo (minoto) „ 10*50 .. 1325 Viira na nihalo ide 14 dni ... „ 20'— „ 1360 Lcpa stenska viira ... ... ... .. 480 „ 1376 Lepa viira kukavica ...... ... „ 17-— . 120.'; Lepa budilka ... .......... ... „ 3*50 „ 1204 Biidilka, štera kaže dneve ... ... ., 5-50 „ 1216 Fina budilka .. ... ... ... ... ,, 7-HO ,, 513 Tula nikcl viira dvoje pokrivalo ,, 1)80 ,, 1512 Zenith nikel viira 15 rubinov ... ,, 26*25 Razpošiljanje po povzetji. Ka se ne vidi se zamenja. Velika izbira viir, lancekov, prstanov, dragocenosti indarilv Lrocnnm r^nild Proiiitc 8a zastonj veiikom Kra^nom ceniKi. in tranko_ Vse viire so točno vrejene. Lastna tovarna viir v Švici. Lastna Marka ,,IKO" svetovnoznana. Krščanska svetovna razpošiljalnica H. SUTTNER samo v Ljubljani št. 8(>5. Znana po razpošiljanji dobrih viir. Ne je podriižnica! je najvažnejše življensko opiravilo, ker di-hanje dovaja teli potreben kisik, ki |e pct-reben za tvorbo krvi. Kak važno je nemo-teno dihanje, vidimo najbolje na onih, ki trpijo na pliicah ali na guti, pri šterih je dihanje ovirano zato, ka dobi krv premalo kisika (oksigena). Posledica toga je, ka se krv prepomali dela. telovna moč propada, žalodec nema več moči tcžko hrano pre-bavljati, zavolotoga henja tek za jelo in telo propada bolje in bolje. Tiidi pri kašlji, za-muknjenosti, katari, boJednah guta, pri smi-canji v križi, bolečinah v prsih itd. je di-hanje ovirano, zavolo toga izgledajo ljiidje, ki trpijo na teh bolečinah, jako slabo, ne-majo vole za delo in nikšega teka. Preiz-kušeno domače sredstvo jn krepeče sredstvo je sline raztapljajoči, bolečine odstranjiijoči zagorski kašeljni sok (Syrupus pectoralis). Deliije dobrodejno na dihalne organe, je hranilen, olehšava dihanje, in zasliiži na vsak način prednost pred vsemi mogočimi ino-zemskimi sirupi, medom, karamelami, pas-tilami itd. 2 steklenici (glaža) franko 5 Kf naročiijmo samo pri lekarniki E. V. FELLER STUBICA št. 823 (Hrvatsko). Jelo jc vžitek, če imamo teka in če hočemo svoje v telovne moči vzdržati. Na žalost je dosta ljiidi, ki nemajo tiikdar teka. Takše osebe jejo brez veselja, težko prebavljajo, vsigdar so čemerni i nezadovolni. Pogosto se pobiid-javajo bolecine žalodci, krči, stavJjanje krvi nervozno stanje, bojazljivi spomini, potrtost in razne driige neprilike našega zdravja, ki so vse v zvezi s prebavov. Kak se sami prepričamo in kak potrjiije brezštevila priz-nanj, se dajo ta stanja jako hitro odpra- , viti, če rabimo močno švedsko tinkturo (tinktura svedica), ki se zove tiidi življen-ska esenca. Na tek deluje povekšavajoče, vrejiije stolec čisti, bolečini lejsa, povek^a .-odporno moč žalodca in črev, poživlja tok krvi, in čuva prebavila raznih škodljivih vplivov. To staro preizkušeno sredstvo naj nikdar ne menjka v hiži. Naročimo 3 velike steklenice za 5 K. ali 12 stekienic franko >. za 4 K. od iekarnika E. V. FELLERA STUBICA št. 823. (Hrvatsko.) , , y. I Mnogi ludje prepuščajo sebt in svoje imanje stvarcom, kak ne- izogibnoj pogibeli. Vendar je popolno vničenje stvarcov jako lehki posel stane jako malo penez pa pri-hrani mnogo škode. Ne more-mo si dobro predstavljati, keliko škode nam delajo stvarci..Molji pokončujejo obleko in sukno, mušice nam pokvarijo hrano, miihe in driigi stvarci pa razšir-jajo kiižne bolezni; spiiščajo se najprle na odpadke, močvare, blato in nato na našo hrano in prenašajo klice. Nikdar sta ne varnivi kuhinja in pivnfca pred kebri. Stenice, buhe, viiši vzne-mirjajo človeka in stvar. Vsi tej stvarci in klice z zalegov vred se gotovo vnieijo s Fellerovim praškom za stvarce >Elza«. Po mislih onih, ki so ga rabili, je te prašek zviinredno učinkovi in in nedosegljivi. Za -ljudi in stvar je prava dobrota, zato ka jih čuva vsakše bolezni. štero takši stvarci raznasajo. Zato naj te prašek v niednoj hiži ne menjka. 5 velikih skatulj stane kamšteč 5 K- 1 škatulja če se naroči z Klza fluidom stane 1 I\. Naro-čiijmo vednako pri E. V. FELLER, Stubica št. 823. (Hrvatsko). j Pellerov prašek za stvarce vni-čiije vse stvaree v stanovanji, kiihinji, pivnici, napoli, ogračeki, Stenice, buhe, viiši,- kebre, mole itd. itd. Točno navodito za po-rabo je pridjano vsakoj škatulji. - ¦' ' . Dobro in ceno. Na vsakom mesti in vsikdar prj roki je Fellerov bolečine ublažiijoči Mentholstift (Elza) Migranstift, šteri stane v močnom lesenom toki samo 1 K, te trk se lehko v žepi nosi gospe ga pa nosijo v ročnoi torbici, in ga lehko vzememo s sebom kamsteč. (^omaj vidno se rabi, nekeliko potez deluje jako vtišajoče, hladeče in poživ-Ijajoče, rabi se za migreno, glavobol, pri deli na prostom in pri sprehajanji za hladeče in oživljajoče voščenje čela, za odvrnitev trujavosti od žarečega sunca. Njegov duh friša Ijudi, odstran-juje klice s čela in nas brani vjcdanja kiic, če z njim Iice in roke navoščimo. Pri glavo boli, migreni, pri na-biranji krvi v glavi, pri prenapetosti, utrujenosti, deliije nekeliko potez z njim bolečine ublažiijoče, hladeče, oživljajo-če in nad vse prijetno. Rabi se tiidi kak oživljajoča dišava. Tiidi pri mnogih drii-gih prilikah se Fellerov Mentholstift s haskom vporablja. Turisti bi ga mogli vsikdar s sebov nositi, ravnotak gospe posebno, štere trpijo na migreni, šteri v zadušenih prostorih delajo, naj ga tiidi rabijo. Proti očnim boleznim, proti slabim očam itd. priporočamo krepečo, boli ublažujočo, zvužganje odvračajočo očno vodo (collvrium), štera stane samo 1 \{. Te neštetokrat preizkušeni priparati se dobijo pravi samo v lekarni H. V. Fellera/ Stubica št. -n r-C CTQ < < n N rn i o 3 Zlat sam dao za železo, lchko pravijo mnogi v tom velikom časi, šteri so prinesli žrtve domovini. Ali žrtve, štere so prinesla" nešterna solidna trgovska podjetja svojim odjemalcem, so nej nikaj menjše, če pomislimo ka so si žmetno spravlali neke pre-potrebne reči. Tak se je posebno teško dobavljala vuna nekaj zavolo zaprete meje, nekaj pa zavolo oskrblavanja vojske z blagom; ka se je blaga do-bilo, se je moglo jako drago plačati. Vendar je strara renomirana tvdka Miklauc brez prestanka razpošiljala vso potrebno obleko in je prejela v tom časi mnogo priznanj. V zalogi so in bodo tudi v pri-hodnje, po znano nizkoj ceni in trajne kakovosti: perilo za gospode, gospe ia deco, stolnice, prti, stolni prti, postelni prti, postelno perilo, plahte, zimska obleka, nogavice, telovniki (prusleki), telov-niki z rokavi, Figaro-telovniki, kaputje za deco, ob-leke za gospode, dečkece in deco, hlače, zimske siiknje, jesenski (sprotolešnji) kaputje, peleriue (de-ževni plašč), jopiči za gospe in dekline, siiknje, kratki ženski kaputje, pelerine, kak i vse blago za odevanje. Zdaj je šparanje važnejše kak prle kda, zato ne kiipiijte navidezno cene obieke. kaputov, perila itd., ka za kratek čas razpadne, nego zaistino dobro in trpežno blago od Miklauca. PROSITE ILUSTROVANl CENIK ZASTONJ IN FRANKO. Pisite karto Miklauci, če želcte po metri kiipiti najceneje in najbolše kakovosti moderno blago, siikno za jrospode in gospc, zimsko blago, lodeu itd. Leliko dobite tddi lepe velike ostanke zaprte, blu/.e, opravice, perilo itd. jako ceno. V iastnih delavnicah i/.delujejo se po meri obleke xa i»ospode, jopiči, ka-puti itd. kak i vse driigo blago zo odevanje. Dobro in koristno sestavljeno perilo za hotele in gostilne. Opreme za zdavanje od najcenejše do najlepše izvršitve. y^p \H \ok\ kupiijejo mnoge driižine za svoje potrebščine samo pri Mikiauci, da nemajo driigoga «C T"/ lvl cenejšcga nakiipiivališča. Mnoge stvari, kiipljene pri Miklauci je podedovala hči od matere in od tod dober glas te solidne trgovine. 1 : \ • Vsaksi den dobimo takša priznanja: Za tak malo penez kak pri vas, ne more dobiti nigde obleke za gospode. Zato mi pošlji te pa... , .. Josip Premcrl • V- Stubica. Jako mi je žao, ka sam se daia ova leta nagučati, naj kiipim biago pri Vašem konkurenti," ka je že vse raztrgano. Zato pridem z naročbov znova k Vam. Trebe mi... Berta Heller, Perchtolsdorf. Na jezere takših pisern potrjiije solidnost hiše. — Krščanska svetovna razpošiljalnica. R. MIKLAUC, LJUBLJANA št. 326. (Laibach.) Tiidi velika prodaja za trgovce, potnike, senjske trgovce samo z dobrim blagoni. Ustanovljeno 1869. 4 podriižnice. 16 skiadišč i delavnic. Nikše bazarno blago OZDRAVLJENE RANE nam morejo tiidi po daljšem časi provzroCati bolečine, zavolo toga je pripročijivo imeti vsikdar priprav-ljeno dobro hišno sredstvo. Priporočamo za te slučaj Fellerov antiseptični, bolečine vti-šajoči ,,Elza-fluid." To staro preizkušeno domače sredstvo se lehko rabi zviina in je pri vseh mogočih bolečinah gotovo bole-čine vtišajoče jako dobro sredstvo. Nad 100.000 zahvalnic in zdravniških priporočil potrjiije njegovo ugodno delovanje. 12stek-lenic pošlje vsakšemi franko za 6 K lekar-nik E. V. Feller, Stubica št. 823 (Hrvatsko). Što je v črevi bolen, naj jemlje pri zaprtji samo Fellerove lehko poganjajoče rabarbara ,,Elza piiule". One so najvgodnejše pogan-jajoče sredstvo, štero nema za posledico dražlenje želodca, in črev. 6 škatuljic sta-ne franko 4 K 40 fil., kda se naroči na gornji naslov. Med ,,Elza" preparati, ki so jako priljiibljeni, se najde dobro sredstvo proti kiirjim očam, na štere Vas opozariamo; Fellcrov turistišni melem (tekoči) 1 stekle-nica (glaž) 2 K in Fellerov lehko rabljivi turistični melem v kartoni za 1 in 2 K. So betežasti liidje in sJaba deca, ki so bolni na pliičah, prsah, "^' šinjeki, neprebavljivosti, in si ne morejo opoinod, ar so preslabi , . za prebavljanje navadne Mrane za ... . okrepitev slabotnih, dece in bolnih mcramo zato jemati posebno lehko prebavljivo sred-stvo, štero krv dela in se odlikiije po svojoj hranivosti. Ali ne je potrebno kiipuvati inozemskih sredstev, stera so jako draga, unietno narejena in se poniijajo z velikov reklamov. Narava nam je dala dosta boljše in bolj hranilno sredstvo, jako lahko pre-bavljivo, nenapravljeno, naravno, dosta cenejše, ka je vsaki lehko kiipi svojim bolnim dragim, svojoj slabotnoj deci. To je Fellerovo pravo ribje olje, to ribje olje je jako dobroga teka, dočim so driiga ribja olja netečna, močno dehnejo, kak razne emulzije in nevalana ribj? olja. Deca ga rada jemljejo, za blcde, siihe, na šinjeki, na prsah in na pliičah bolne, šteri maje slabe kosti, za v razvitki zaostalo deco, za nadajajoče matere, priporočajo zdrav-niki Fellerovo ribje olje za okrepitev. Ž njim dobiva telo vse potrebne hranilne snovi, štere nadomestiijejo in ozdravlajo vsako zaostalost, ki ]e nastala po raznih boleznih. Po njem deca bole rastejo, šolska deca se boljše včijo, če je s tem dobro hranimo, za slabokrvne, blede mlade dekline je zviinredno sredstvo za okrepitev. Za svoje blagodejno delovanje jako poceni, za deco kda dobivajo zobe, za starejše slabe liidi, za dučevno prenapete, za /ene pred in po porodi, za čas nadajanja je neprecenljive vrednosti in se ne more z njim primerjati niedno hranilno sred-stvo. Ščukino ribje olje priporača nešteto zdravnikov pri mno- :.p gih boleznih pliičnih, prsnih, slabom stanji itd. napravi tek, pos- .'^---pešuje prebavo, dela dobro in zdravo krv provzroča hitro pri-raščanje teže, pri mnogih boleznih pospeši hitro ozdravljenje, da )epo zdravo fabo in nas napravi odporne proti mnogim driigim boleznim ; 2 steklenici franko samo 5 K vednako pri . _ ,, E. V. Feller Stubica št. 823. (Hrvatsko.) C/5< TJ to -t «-^ ft z m c cr C W5< Svetki življenja so rojstni den, godov- iz stare renomirane krščanske hiše H. Sutt- no, krstitki, iirma, zdavanje, sliižbeni jubileji, ner v Ljubljani št. 895. V bogato ilustrova- srebrno gostuvanje, zlato gostiivanje itd. itd. nom ceniki te tvrdke, šteroga si naj vsaki kak tiidi svetki leta: Novo leto, Viizem, Ri- po poštnoj dopisnici naroči, najderao prek- sali Božič. Na te dneve radi razveselimo ; rasna darila po naj nižjoj ceni: zlate i srebrne svoje sorodnike, prijatele in znance s kak- reči, jedilno šker, opravo za stol, viire, lan- šim darom. Samo pri izbiranji moremo pa- ceke, dragocenosti, križece, svetinjice(cecva)t ziti kaTčinimo tistomi s svojim darom trajno škapulere, amanete, stoječe viire z razpet- veselje; s tem včininio tiidi sebi čast. Zato jom in podobne darove, steri se posebno ne kupiijmo nikdar božnoga blaga po ba- ¦ za svetke dobro porabijo. zarah, nego naročiijrao različne darovne reči ... — Ranjenec z ruskov granatirskov kapov ČOdna rešitev vojaka pred Lublinom. V Ilustrovanom Bečkom Extrablatti smo čteli 7. septembra 1914.: Med ranjenci, šteri so prisli vcera pred-poldnes severnoga bojišča v Beč, je obra-•čao na sebe pozornost pešak Baltazar Teufl., zato ka je na glavi noso rusko gra-natirsko kapo. Bio je v bojih okoli Lublina in je bio ranjen na rokah in nogah od drobcov šrapnela. In da se je samo z ed-nov nogov opirao na palico, je zato bio šče teliko močen ka je šo z ostalimi tovariši po električnoj /eleznici na zapadni kolod-vor, ka bi mogeo odnet proti St. Polteni .na razoroženje. Pri ulici Babenberg so morali ranjeni vojaki izstopiti. Za nekoliko časa so se nabrali okoli njih Ijiidje, ki so je spitavali po njihovih bojnih doživljajali. Posebno za Teufla z granatirskov kapov so se mnogi zanimali. Pripovedavao je, kda je njegov bataljoh prodirao, je bio nenadoma na-padnjeni od ognja pešije i topničarstva. — Šrapnelov drobec njemi je odtrgrio tornister (telečnjek) in ga rano na roknh in nogah. Skoro za tem st spominjao, kak na inpčen vtlarec na prsi in zriišo se je neza-vesten na zemljo. Kda je prišeo k sebi, jc njegov oddelek že davno odišo. Kre njega je ležao mrtev ruski častnik in kak daleč je vido, sami mrtvi in ranjeni. Da je svojo kapo zgiibo, je vzeo edno od ninogih okoli lcžečih, štero ma šče dnes na glavi, za svoje življenje se ma zah-valiti samo svojoj žepnoj viiri, štere železni pokrovec jc kruglo vstavo in jo odbio. Vda-rec od šteroga je spadno vojak na" zetnljo je prišeo od odbitoga strela. Ka prepriča ' okolistoječe v resničnosti svojega pripove-davanja, potegne iz žepa viiro nikelnasto viiro — in jim pokaže vdreto mesto na pok-rivali približno na cilindri, od odbitc krugle. Tvornica tvrdka Suttner je od mnogih svojih odjemalcov prejela naznanilo, ka se je ' mnogo krugel na njenih viirah odbilo. Viire, štere se na te nacin pokažejo za rešiteljice j življenja, morajo biti jako močne, ka od | navadnih nikelnastih viir ne moremo priča- | kiivati tolike odponie moči, kakše pa nekaki v prenagljenosti kiipijo. ; »-^ _ <. v: • . ¦ Trpežno viiro bi vsaki rad imeo. naj bi se samo dokončali ecinolc večni popravki. Takšo trpežno viiro moramo pa kiipiti v tvor-nici viir Suttner, zato ka što jo kiipi v bazari, se je na svojo škodo obrno na napravi naslov. St. 410 Nikel-anker-roskopf viira . K 4'iO „ ('.«)() Radium žepna viira v noči -s.veti „ S-40 „ 719 Srebrna remontoar viira ... . „ 7'8O „ 705 Roskopf viira kolesje v kamenji „ v^^O . 449 Roskopf viira dva pokrova ... ... „ 7*20 „ 518 Tenki nikel, kavalirska viira .. „ 7*50 „ S«f> Nikcl oklepni lancek .. ...¦ ... „ T— „ S(>5 Srcbrni okro«li oklepni lancek ... ,, 2"20 „ S65 Srebrni lancek :;o gr. žmeten . ... ,, 4-40 „ 80;*» Za ijospc viira, žele/o ali nikel .._ ,, 7'90 „ 1203 Dobra bfidilka _...... .. „ 3-50 ,, 1316 Lepa vora z nihalom (minotov) „ 10-50 „ 1360 Lepa stenska viira ... ... ... ... „ 4-H(> ,, 1280 Radium biidilka, štera vnoči sveti ,, !>-SO „ 422 Športni lancek, kratki, nikel ... „ 1-75 „ 1400 Lepi dugi lancek iz bele kovine ,, 2'RO Vsaka vura je najtočneje repasirana! Ka se ne vidi, se izmenja. Krasen cenik zastonj in franko. Razpošilanje po povzetji ali če se penezi naprej pošlejo. Lastna tovarna viir v Švici. KrŠčanska svetovna razpošiljanica. H. SUTTNER 7° Ljubljani št. 895. Prava vretina za kiipce. Svetovnoznan po razpošiljanji dobrih vtir. ¦ • -¦'¦.,-¦ ,/ ' • ¦•¦'¦'¦'' •¦ , / Prava vretina za kiipce. %>" To in nijedno driigo je prava steklenica in prava varovalna znamka Fellerovoga staroga preizku-šenoga bolečine vtišajočega nELZA-FLUIDA"; ne za reklamo, nego za ču-vanje proti nevalanim potvorom kaže-mo tii na sliki steklenico in varovalno znamko in vas opazarjamo, ka pri na-kiipiivanji pazite vsikdar na ime Feller in na znamko ,,Elza." Što toga zanes-ljivoga domačega sredstva šče ne poz-na, naj opita o njegovom delovanji pri bolečinah, prehladi pri reumi, bolečinah v prsih, šinjeki itd. zdravnika in naj čte v Felierovoj apo-teki 100.000 priznanj in zdravniških priporoeitev, v šterih se omenja to za-nesljivo vrastvo. 12 malih ali ti dvoj-nih ali 2 špecijalnivi steklenici staneta franko 6 K., 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 špecijalne steklenice franko 10 K 60 f., pravo samo pri E. V. Felleri, le-karnik Stubica st. 823. (Hrvatsko). Jedina obramba naj sc pri kupiivanji ponarenejih reči ne vkanimo, če si dobro zapomlimo ozgoraj narisani znamek narahi gone-čih, želodeč okrepčavajočih, tek povek-savajočih Fellerovih Rebarbara ,,Elsa-pilul." Te opomin naj občuva naše ctevce izmenjenja; mi nešeemo odvišni reklam delati ztem tomi občno zna-nomi domačemi vrastvi. Ki šl1 ne pozna ,,Elsa-pilule," lehko zvedi od svojega zdravnika, da so za žalodec i čreva izvrstna reč, tek povekšajo, pomagajo proti zaprtini, stavljanji, od česa se vnogo hvale more čteti v više 100.000 priznalnicah nahajajočih se v Fellero-voj lekarni. 6 škatlic franko 4 K. 40 f. i 12 škatlic franko 8 K. 40 fil. jedino v pravoj kakovosti v Feller V. Eugena lekarnik Stubica, Št. 823. (Hrvatsko.) Z božnov tkaninov norili. v bojnom leti li'15. smo čteli v vseh novinah, ka so vnogi dobavljači tak brezvcstni bili, kaso za naše vojake na bojišče pošiljali božno vunatno tkanino. I)a so teh prevar nej pravočosno odkrili, so napravili iz teh tkanin uniforme in naši vrli branilci domovine so mogli zmrzavati v teh cotah ; od snega, deža iu vlage se je ta obleka naskori sprememla v same krpe. Če so tej brezvestni dobavljači hrabrim bra-nitelom domovine viipali kaj takšega poslati, si lehko mislinio, kakše blaijo pošiljajo privatnikom. To nam naj sliiži v poduk, ka nc mo kiipiivali blago pri kom šteč, ki svoje blago poceni poniija, nego samo v poznanoj sotidnoj trgovini, kak takšo priporočamo svojim čtevcom 47 !et stojcčo krščansko tvrdke Miklauc, štera je s svojimi 4 podriižnicami, 1<> skla-disči in dclavnicami najvekše podjetje v svojoj stroki. Što šče pravo vunatno odevalo za gospode in gospe. ševiot, lodeti, zimske tkanine, kak i gotovo obleko, zimske kapute, hlače, kapute za gospc, jopiče, siilc-njc, opravico /a deco, bluze, predpasnike (fortuje;^ nogavice, rokavice, perilo, perilo za stol iii postelo, navlake naročiti, naj naroči po poštnoj dopisnici veliki ilustrovani ceni k od R. Miklauca, Ljiibljana št. 326, šteri zadovolji naše čitatcle s svojimi nena-vadno niskimi cenami in dobrov kakovostjov. NOGA & mora nositi celo ogromno težo tela. Ali to ie teža od 60 do 120 ko\ in ta grozna teža je pri hodi vsikdar na ednoj nogi. Noga je največkrat zaprta v močno kožno obiitel. Pri hodi pritiska cela teža teia nežne mes- nate dele naše noge na trdo steno kožne obiiteli. Tak nastanejo kurje nči, otekline in debela koža, ka je pri hodi jako neprijetno. Mnogi ludje se dajo od kurjih oči mantrati celo življenje, ne da bi je odpravili. To •je jako lehko mogoče. Ali ne jemljimo za te posel nikdar noža, zato ka je na noži vsigdar nemaga, štera pride pri rezanji v rano in vsako leto vmerje več jezer Ijiidi na zastrupljenji (giftanji) krvi. S Fellerovim turis- tičnim melemom z znamkov Elza (melem za kiirje oči) se dajo najsta- rejše in najbolj trde kurje oči- tak nalehci in brez bolečine odpraviti, ka ie to prava dobrota. Na jezere tiiristov, žandarov, voiakov, pismonoš, gospin, ki nosijo vozko obutel, ga rabi in priporača, kak i Fellerovo tu- ristično tinkturo z znamkov »Elza* (tekoča tinktura za kurje oči). Teva oba preparata omehčata kožo na kurjih očah, oteklinah, rožnicah, ka te same od sebe vospadnejo. Kiirje oči se s tem temeljito odstranijo s ko- renom vred, ka je nemogoče, da bi se na istom mesti znova pojavile, da koža popolnoma mehka postane čeravno nosimo zopet trdo in močno obutel. Gospe, štere nosijo vozko, malo obutel, naj vsako kiine oko taki odpravijo z tem preparatom; s tem si prihranijo dosta bolečin. Fellerov turistični melem z znamkov >Elza« (melem za kurje oči) stane I I\, v kar- toni 2 K-> prašek proti znoji tela in nog 1 l<. Pravo se naročuje pri E. V. Felleri lekarniki v Stubici št. 823'. (Hrvatsko.) — Pri sredstvah za odprav- lanje ktirjih oči, pri šterih se mora ra- biti nož in turpija (nevarno, ar se lehko krv zastrupi) se odstrani samo gornji del, ali koren ostane. Zavolo toga kurje oči hitro nazaj vzrastejo. Nasprotno pa deliijejo gorimenovana sredstva tak, ka odstranijo kurje oči s korenom vred in s temeliitim odstranienjom. /Elsa / Plasfef o D3 33 o o ro •o -t n *O &) n> N m. 51 o ¦3 a> Cu Ne moremo si prosto oddihavati, če so prsa zgubila svojo lehkoto od raznih prehlajenj, bolečin in slabosti. Prsa se mo-rajo pri vsakom dilii nalehci vzdigavati, ka se pJiiča lehko napunijo s svežim zrakom. Ravno tak na lehci se morajo prsa spiiš-čati naj porableni zrak odide ščista brez ostanka iz pliič. če to odihavanje in izdi-havanje ne ide lehko, vam priporačamo prsa in ledevje masirati s Fellerovim oživljajo-čim, bolečine oblažiijodm Elza-fluidom. To izvtinredno • domače sredstvo priporača več kak 100.000 zahvalnic in zdravniških pri-poročb. 12 steklenic pošljc vsakšemi franko za 6 K lekarnik E. V. Feller Stubica št. 823. (Hrvatsko). Če Vam prenapunjenostže-lodca ali debelost otežiije dilianje, naročite z ednim Fellerove lehko poganjajoce ,,Elza pilule". 6 škatljic stane fianko samo 4 K 40 fil.; pri raznih želodčnih težkočah dobro pomagajo. Pri toj priliki bi Vas opozorili na izvrstno sredstvo proti stvarcom; to je Fellerov prašek ^Elza" proti stvarcom v ve-likih škatljah po 1 K.. .., .. , , • TRPEŽNOST lepota in cenost niodnih siiken kiščanske razpošil-jalnice R. MIKLAUC, Ljubljana 326. za gospode je zdaj priznana od vseh strokovnjakov. Edina prodaja znamenitih vunatnih tkanin po najnižjoj tvorničkoj ceni. Prosite franko vzoree (mujštre) najmodernej-ših suken, elegantne čohe za gospode zajamčena prava vuna, ševiot, kamgarn ild V lastnom konfekcijskom oddelki se izdeliijejo po meri dobro stoječe moderne obleke po meri zimski kaputi, jcsenski in sprotolešnji kaputi jako ceno. Prosite zastonj in franko cenik že od 1.1869. slojcče krščanske špeeijalnc hi.^e za raoška siikna R. Miklauc, Ljubljanašt. 326 4 podriižnice. 16 skladišč in delavnic. Svetovna-znana po razpošiljanji samo trpežnoga siikna. Bolše leto kak je bilo preminoče, bo prišestn* za vsakoga gospodara, či se odloči svojemi gospodarstvi, zlasti či zsl krmo obrada vekšo skrb. Či ščemo, ka bi živina dobro jela, lajko prebav-lala, moremo k krmi pridevati stari pos-kiišeni Fellerov hranilni prah ,,ELSA." Pri gojitvi živine pospešuje žmečav« tela, dojna krava ma več zdravoga i tečnoga mleka, kokoši rai nesejo ešče pozimi, konji postanejo močni pa vstraj-ni, to jc najbolše sredstvo proti bete-gom i kiigi. Na jezere polodelavcov ga rabi z najbolšim uspehom že več let. Čuvajte se od nevalanih ponare-jenj, stere razni potniki ponuvlejo, pa si naročite na.ravnoč pri lekamarl E. V. Feller, Stubfca št. 823. (Hor-vatsko), 5 škatul za 6 koron franko. Lejko si tiidi z ednim naročite posku-šani prašek ,,ELSA" proti stvarcom. 1 škatula kak privitek k naročitvi za I korono. W Štamparija i knigarna ^ % se preporača za napravo vseh tiskovfh za slavne oblasti ino urade, za šole, zadriige ino driištva, notarjoše, zdravnike, trgovce ino zasebnike. Zaloga raznih knig. Svilen papir, kak tudi vsi deli za umetne cvetlice v zalogi. NaročJla za knlgovezno delo se pri nisikoj cani prilično pa trpečno spelavlejo. J Nikše driigo sredstvo, S ^rJ <3 / poniija, nema več valhni nisem i /dravniškfh nrinoročitev. kak nršvi dohmrtiš^j * FELLER V. EUGEN LEKARNAR more posvedočiti, ka je više 100.000 zahvalnih pisem i zdravniških priporočitev prišlo k njemi za to zanesljivo domače vrastvo.: <*¦¦ KAJ VSI HVALIJO, DOBRO MORE BITI! *•?. ^ Fellerov wElsa-Fluid" se .rabi: Kak vrastvo za ribanje Guti vsele, kda je močno ribanje potrebno. Roke, noge, kotrige, po teških potaj i delah, pri triijavijOnemoglosti krepi, friši. Za. viista 4- kak dobrodejna reč za zobe i glesi:ja. Vleti pri vodi za kopanje i mujvan-je. se zmes vlije. Oživlja, od-pravi znoj, desifincira. pomaga pri grgranjt, če se med vodo zmeša, v mrzlili. mokrih dnčvah. Kožo od nosnage očisti i jo ofriši, poživi. Vlase krcpi, ar kožo na ylavi čisti i liiskL* odstrani. Staromi i mladomi jc prava dobrota. 1000-krat se je poka/.ao dobrodejen i hasnoviten, zalo v ni ednoj hiši no sme faliti. NiŠterne kapla ga boišo i vekšo moč ma, kak solnati vinski alkoho), šteroga nevučenr pripravlja. V vsakoj driižini vnogokrat zna hitro pomagati kak izvrstno vrastvo. Vzimi nas čuva od posledic mokrotc i zime. 12 mali ali 6 dvojnih ali 2 specialniva glaža franko (5 K., 24 malih alih 12 dvojnih ali 4 specialne kante franko 10 K 60 fil., 43 malih a!i 24 dvojnih ali 8 specialnih glažov franko že samo 20 K., če se penezi naprej notripošljejo, ali pa po povzetji. Svettije sep naj se penezi na poštrloj nakaznici naprej notripošlejo, da dritgač pošta 12 fil. računa pri povzetji. '. Ki pravi ,,ELSA-FLUID" šče meti, naj jasno naslovi svojo naročitev na: FELLER V. EUGEN lekarnar, STUBICA, št. 823. (Zagreb žup.) V Murski Soboti WW