Januš Golec: 24 Propast in dvig. Ljudska povest. Iz zlatih časov obnovc izhaja navada, da se mora Bizeljčan za vsako malenkost odpeljatj v Zagreb, kar je stalo in še stane obilo denarja. Prenovljeni bizeljski vinogradnik v Zagrebu ni samo kupoval, ^e tudi zabaval, veseljačil in poseLno ženski svet se je navadil noblese, ki še danes tare ter tlači bizeljske gospodarje. Kakor hitro so se zavedle Bizeljanke, da so si opomogli njihovi možje ter očetje, so zavrgle popre)' običajno ruto in so si posadile gosposki klobuk na gjavo. Z robca na klobuk, takle preskok je lahck, obratno pa težavno in pri ženskem pohlepu po lepoti dostikrat naravnost izključeno! Tehle omenkov na bahavo ter ponosno plat mi dobri Bizeljanci in Bizeljanke ne smejo zameriti. Omenil sem jih radi sedanje splošne gospodarske krize, ki gotovo tudi tlači ter privija vinorodno Bizeljsko. Vrnimo se nazaj k obnovi in poslušajmo, kaj bc-. leži iz taiste dobe župnijska kronika v Pišecah. Obnovitvcne čase je opisal na kratko g. župnik Pohl ia se nanaša njegov opis na čas po letu 1885: »Živeža je bilo dovolj, ker je rasla na zemljiščih propadlih vinogradov koruza in pšenica. Poleg tegai so začeli vsaj nekateri rigolati, saditi nove vinograde in so bili tudi srečni, kajti vino iz amerikanske trtc je bilo zelo drago. Gospod Maks Pleteršnik, takrat profesor, je prodal leta 1889 vedro vina (56 1) po 21 goldinarjev. Začeli so saditi v Pišecah nove vinogradc: g. profesor Maks Pleteršnik, g. trgovec Franc Gerec, velik narodnjak in požrtvovalen dobrotnik župnijske cerkve, kmet Franc Podvinski in še nekateri drugi. Ko sem prišel v Pišece, to je 12. oktobra 1890, sem našel devet veder vina in še to je bilo kislo. Leta 1891 sem dobil štiri vedre, potem pa nič več. Lcta 1892 sem začel tudi jaz (3. marca) nad cerkvijo rigolati in sem še-to leto nasadil dve tretjini tega prostora. Nasle4nje leto (1893) sem delo dokončal. Bilo je težavao, ker so bile cek skale. Odpeljali so vcč nego 60 voz kamenja, katerega sem porabil za škarpo pri vrtu in proti pokopališču. Leta 1894 scm napravil gorico nad hlevom in sem moral plačati za seženj rigolanja 16 krajcarjev. Dobiti }e bilo podlago in cepiče v začetku zelo težko in tudi drago. Tako sem n, pr, moral Morgclnovemu viničarju iz Sromelj za trohico cepičev kavčinc (žlahtno) dati dva goldinarja. Pozncje je bilo boljše, da scm mogcl sortirati. To leto sem nabral v novem vinogradu nad cerkvijo (pol orala) tri vedrc in potem vedno več.« Amerikanec je bil visok v ceni. Sploh tedaj ni bilo stalnih vinskih cen. Nova trta je rodila obilno, pa kljub temu je bilo vina premalo. Kupci so se trgali za novo vino in tirali cenc kvišku. Tedaj so bili vinogradniki po spodnjih krajih res pravi gospodarji. Obnovi so sledile dobrc vinske leline. V amerikansko trto šc niso tako silile razne boIczni kakor danes. Komaj je bilo grozdje sprešano m je-mošt nekoliko povrel, so že vreli kupci iz vseh krajev ter kupovali brez dolgotrajnega barantanja. Premožni gostilničarji iz Zagreba, Jz Kranjske tcr iz Savinjske doline so si skušali osvojiti stalnc producenle. Vino so takoj plačevali in tudi za prcvoz se ni bilo treba brigati vinogradniku. Kupec je že prišel kot pravi tovornik. Kupil je, plačal in odpeljal. Kmetje so dobivali lep denar za vino. Z vinskim izkupičkom je plačal vinogradnik davke, je lahko oblekel celo družino, si oskrbel razne potrebščine in povrh mu je še ostalo za izlete v Zagreb, Ljubljano in Celje. Kmet }e tedaj odložil brez skrbi poravnavo vseh obveznosti ter izdatkov na jesen, ko je plačeval z lahkoto. Uživali so tedaj kmctjc krcdit in vinogradniku niso odrekali ne zasebni bogataši in ne denarni zavodi posojil. Kmet v spodnjih krajih jc osredotočil mcd letom vsa dela na vinograd, da ga je vestno obdelal, in ta mu je vrgcl toliko, da je bil na jesen rešen vseh skrbi. Kakor že omenjeno, se vinogradniki niso prcveč trudili z obdelavo polj. Živež je bil poceni in za gotov denar si ga je oskrbel vinogradnik pri kmetih v hribih ali pa pri trgovcu. Dobrih deset let po obnovi jc bila za obsotlskega kmeta zlata doba, v katcri si je lahko vsak opomogel, če le ni bil prelen, da bi si bil zasadil nov vinograd. Res bajno krasna slika številnih, mično lcžečih vinogradov od izvora Sotle do njenega izliva v Savo pri Brežicah je bila ustvarjena kmalu po nastopu trtne uši in se je ohranila do danes. Hudo je udarila trtna uš kmeta in ga natirala v obup. Čisto ob robu propada mu je prišla pomoč z amerikansko trto. In ta ga ni samo dvignila iznad valov pogibeli, pomagala mu je celo na konja, da je bil kos obveznostim in dajatvam, si je popravil dom in si je še prihranil znatne vsote. V res neznosni gospodarski krizi po udaru trtne kuge ni nikdo pričako$al tako znatne ter temeljite odpomoči, kakor je prišla nepričakovano z novimi vinogradnimi nasadi. Naprcdne in bo^ dalekovidne vinogradnike ni krepil le vinski pridelek, zaslužili so dobro s trsnimi šolami in s prodajo svežih cepičev. Dobro so prodajali vse, karkoli je bilo v zvezi s trto. Človek pa primeroma zelo naglo pozabi na prestano gorje ter trpljenje in tako je bilo tudi po spodnjih krajih, Komaj so ljudje pričeli okušati sladkost in* denarno moč ter veljavo amerikanca, so pozabili na rake, na dobo tobačne švercarije in na naravnost obupne čase opustošenja po trtni uši. Le starejši so še tu in tam pri novi kaplji obujali spomine pri poslušanju žabje godbe, kako ni bilo pred toliko in toliko leti po celi Obsotlski dolini 100 žab, ker so morale na šibo za vabo rakom. Če se je le drznila kaka samotarka, da je zakvakala iz kake grabe in mlake, jo je ubralo za njo po deset potepuških rakarjev, ki niso poprej mirovali, dokler ni odromala žaba v rakarsko malho. Tu in tam je še znal kateri povedati, kako nevarni dolgini so bili tobakarji in kako so plesali večkrat krvave čardaše s financarji. Po tako sijajni obroditvi nove trte junak iz Sromelj — Vinko Lapuh ni užival hvaležnega spomina. Dolžili so ga nazadnjaštva in so ga zmerjali za škodljivca kmečkih koristi. Čim prej bi bile razkuževalria komisije opravile z vinogradi ler izsekale staro trto, tem prej bi bilo došlo do novega blagostanja, Niti največji dobrotnik spodnjih krajev, g. Ivan Balon, ni žel trajne hvaleinosti, ker sicer bi moral imeti že davno spomenik, ki bi bil viden daleč po Obsotlski dolini. Mlajši svet niti ne zna, kdo je bil oče pbnove, katera je krepila skozi desetletja naše^i kmeta in jc dala lepim krapm Slovenskega Štajerja oad vse prikupljivo vinogradniško lice. Bogznaj, kaj vse se uči naša mladež iz zgodoyine, prepričan sem pa, da ni zabeleženo v nobeni naši učni knjigi, kdo je bil Ivan Balon in kako je pomagal štajerskemu vinogradniku, kakor nikdo ne pred njim in dosedaj nc za njim! Dodatek. Popis dobe med propastjo stare trtc ter vstafanjem amerikanske bi ne bil popoln, če bi se ne dotaknili zvonenja ter streljanja proti toči. Trta, stara ter nova, imata skupnega sovražnika •— točo. In proti temu uničevalcu, ki grozi s svojim ledenim bičem iz nebesnih oblakov, se je boril vino'gradnik v vseh časih z vsemi mogočimi pripomočki. Gotovo najstarejše obrambno sredstvo v poletni tcr Jesenski hudi uri je __von. Ob pojavu nevarnih oblakov Be pač oglasi glas zvona iz zvonikovih lin. In glas brona, spremljan od goreče ljudske vere v božjo prizanesljivost, razganja oblake in odganja točo. Gorje cerkovniku, ki bi zamudil z zvonenjem in bi zabila kraj v njegovi odsotnosti toča! Za take slučaje poznajo naši vinogradniki občutno kazen: nemarni ali zanikerni cerkovnik se mora obrisati za vinsko zbirco. Drugi razganjač točinih oblakov pa je — strel. Streljanje proti toči mora biti zelo staro in so branili z njim pred opasnimi ncvihtami že staro trto. Streljali so iz topičev in iz pištol. Strelač je vzel v roke dve nabiti pištoli, jih prekrižal (položil eno preko druge) in tako ustrelil proti nebu. Običaj streljanja proti toči je bil ukoreninjen po hrvatskem Zagorju ob Sotli. Hrvati so pobirali prostovoljne prispevke za smodnik po obeh straneh Sotle. Streljali so od pozne spomladi do trgatve in to ob pojavu količkaj zamotanih ter neurje obetajočih oblakov. Pokalo Je izpred zagorskih ccrkev, z gričev tcr holmov, kakor bi bili dobri kumeki najsrditejši boj s Turki. Hrvaškim strelcera jc bilo pokanjc možnarjev in pištol v največjo zabavo; starejši ljudjc so trdno verovali, da fe mogoče prepoditi nevarne megle s streli in so darovali radi za smodnik. (Dalje slcdi.)