Stav. 77. V Trstu, v petek, dw 10. novembra 114. Letnik I. Izhaja v»ak dan, Izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. UredmRvc; lihci Sv. Frančiška Asiškega §t. 20. L nadstr. — Vs dof isi naj se pošiljajo uredništvi lista. Nefrankfrana pisma se na sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. frćajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj Oata .Edinosti" — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s oeieferim poreštvom v Trstu ulica Sv. Frančiška Asiškega št 2QL Tdefon uredništva in uprave £tev. 11-57. N«rofnfna znaša: Za celo leto.......K 24-— ca poi leta................ 12"— za tri mesece...........• . . » 6"— Za nedeljsko Izdajo za celo leto . ....... 5*20 za roi leta ............... . *60 VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SirokostI ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vio Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2 Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Og!ase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se lzkl|u£no la upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. L'prava in lnseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka AsHkega it 20. — PoStnohranilnični račun št 841.652. Položaj no severnem In Južnem bojišča. DUNAJ, 19. (Cenzurirano). Operacije proti ruski Klavni moči potekajo ugodno. Iz velikega števila ujetnikov, Id jih je zajela naša armada, ki operira severno od Visle, se da sklepati, da se je posrečilo na podlagi nove grupacije nepričakovano napasti močne ruske čete. V Galiciji so bili poizkusi Rusov, da bi prodrli proti Karpatom, prav tako zavrnjeni kakor ponovno prodiranje proti zapadni Galiciji. Na južnem bojišču napreduje naš napad proti pozicijam srbskih zadnjih čet na vzhodna bregu Kolubare. Operacije, ki so uvedene ob Savi navzdol proti Belgradu, bi znale s sodelovanjem drugih moči kmalu povzročiti zelo razveseljiv dogodek. — (»Tagespost«). S srbskega bojišta. Položaj na bojišču. BUDIMPEŠTA, 18. (Cenzurirano v »Ta-gesposti«). »Az Est« poroča z južnega bojišča: Naše čete prodirajo nevzdržljivo ob Sa> i nizdol. Srbi so bili prisiljeni opustiti svoje prve obrambne pozicije. Z Donave obstreljujeta monitorja »Ens« in »Sza^ mos« srbske pozicije, d očim ostali monitorji podpirajo ob Savi prodirajoče čete. Položaj monitorjev je zaradi min zelo težaven. Lovilci min venomer odstranjajo mine. Naše čete so po zavzetju Valjevega zasledovale Srbe sedem kilometrov daleč od mesta. Nato pa je bilo prodiranje ustavljeno. ker so čete dobile dva dni odpočitka. Glavna srbska moč se je umeknila čez Kolu baro proti Arangjelovcu, kjer se nahajajo pripravljene pozicije. Druga srbska kolona se umika v neredu po cesti proti Gornjemu Milanovcu. Naše čete so osvojile velik del srbskega trena južno od Mio-nice. Naše čete uporabljajo od or za nove grupacije. Sporočilo iiiesi Umen sta«. DUNAJ, 20. (Kor.) Z južnega bojišča se uradno poroča: 20. novembra. Delni boji se vrše na vsej fronti. Napad na dobro n-trjene pozicije pri Lazarevcu napreduje u-godno. Včeraj smo ujeli 7 častnikov in 6*0 mož. Neugodno vreme. Na vBinah en meter snega, v nižavak povodenj. Z nemiKo-francoskeaa tojlsfo. Francozi u imikti pri delna AMSTERDAM. 19. (Cenz.) »Amsterda-iner Courant« poroča, da se je morala francoska bojna črta pri Reimsu premek-niti nazaj. Mesto Reims drže Francozi še vedno ob najljutejših bojih. Eoli okrog 9peran. BFROLIN, 19. (Cenz.) »Lokalanzeiger» poroča iz Ženeve: Na levem bregu Moze poveljujoči francoski general je prejel včeraj popoldne ob 3 sporočilo, da je nemški napad proti onemu delu vasi Chauvoncourt ki je ostal francoski, dozdevno začel pojemati. Strahovita eksplozija, posledica min ki so jih Nemci položili pod strelske jarke. je razrušila vso francosko pozicijo. — Število žrtev je zelo veliko. Nemci so zasedli tudi sosednje točke poleg Chauvon-courta. Odlikovala se je pri tem nemška infanterija. posebno v gozdovju pri Bix-schotte. Nemci tudi še nadalje obstreljujejo Reims. Generalni major pL Viigt-letz. BEROLIN. 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. — Generalni major pl. Voigt-Retz je v noči od 18. na 19. t. m. nenadoma umrl na srčni kapi. Njegov naslednik še ni določen. Risko-Ma vojnu UH ■ knkriken miti. CARIGRAD, If. (Kor.) Sporočilo slavnega stana pravi: Dva dni sem že naša armada silno napada rnsko armado, ki je zavzela pozicije na črti Azab—Zazak—Kho-chab ob meji. Z božjo pomočjo je osvojila naša arma-ia z bajonetnlm naskokom višine v okolici Azaba. ki jih je sovražnik izredno utrdil. Boi se z nezmanjšano silovitostjo nadaljuje ugodno za nas. Naše čete, ki prodirajo proti Datumu, so zadale sovražnika še eden velik poraz, so zasedle pozicije Zazvotlar in Kura, vzele Rusom eno zastavo^ajele šest častnikov, med njimi enega podpolkovnika in kozaškega stotnika ter več nego sto vojakov ter osvojile štiri topove, en avtomobil, ve* čje število konj in večjo množino živil. Ruske izgube so velike. Ostanek je v neredu pobegnil proti Datumu. Naše čete, ki prodirajo v Zairbejdžum, so se spopadle li t n. z močnim ruskim oddelkom. Rusi so m potoičeui ter so izgub«! dva častnika In ste mož mrtvfc. Voditelji perzijskih plemen, ki slej v ruski službi, ae se prikliučai s jIml blatt": Jasno se kaže v tem razdobju bojev na Poljskem sodelovanje avsiro-ogrske vojske, ki je vnovič pokazala svojo nezlomljvno bojno silo. Ni nobenega dvoma, da ima Avstro-Ogrska v svojem na žrtvah bogatem odporu proti ruskim napadom vedno le skupni položaj pred očmi, da se ne spušča v sicer zaželjive stranske operacije v lastni deželi ter ne razcepijo, ko gre zato9 da se po enotnem postopanju veliki vspeh pripravlja ali do-seza. Res je, da so boji v Karpatih za sedaj podrejenega pomena. Na Poljskem se odloči usoda ruske glavne armade, bodi pa že kmalu, ali kasneje. Mn noi i »mm BERLIN 19. (K.) Generalni ravnatelj hamburško ameriške paro; lovne družbe objavlja n stopno izjavo: „Times" prinašajo v nekem članku svojega dopisnika v Nemčiji »Kreditanstalt« je dovolila danes xa Rdeči polmesec svoto 10.000 General Rennenkampf. Stuttgartska perijodična publikacija »Krieg« piše, kakor poroča cenzurirano »»Naše Slovo«: Ruska armada, ki operira na najsevernejšem bojišču proti Nemčiji in je sestavljena iz 2. (grodenskega), 3. (vilenskega), 4. (minskega) in 20. (riganskega) armad-nega zbora, stoji pod poveljništvom konjiškega generala Pavla pl. Rennen-kampfa. Je to eden najzmožnejših in naj-hrabrejših ruskih poveljnikov. Izhaja iz starega litavskega plemiškega rodu. širša javnost je izvedela o njem, ko je osvojil Mandžursko in je zadušil vstajo bokserjev. Tedaj je presenetil svet s svojo hitrostjo in odločnosjo, ko je s peščico kozakov napadal in premagaj sovražnika. To je bilo vzrok, da so ga Kitajci imenovali »La-mara«, t. j. »tigrskega generala«, ruski vojaki pa so mu nadeli priimek »bojevoj«, t. j. »zmagoviti«. V nesrečni rusko-japon-ski vojni je bil poleg generala Miščenka skoraj edini general, ki je deloma deloval srečno. Poveljeval je na levem krilu in je dosegel mnogo dobrih uspehov. Kuropat-kin pa je zavistno gledal na njegovo priljubljenost pri moštvu in ga je skušal odstraniti. Tako je strogo zapovedal podjetnemu Rennenkampfu, da ne sme naprav-Ijati nikakih poizvedovalnih pohodov, pri katerih bi mogle izgube znašati nad 300 mož in pri odločilnih bojih pri Liaoyanu in ob reki Šaho je skrčil njegov oddelek tako, da je štel le še polsedmi bataljon in nekoliko kozaških sotnij. s čimer se seveda ni dalo napraviti nič. In vzlic temu je bil, kakor je znano iz japonskih poročil, ravno Rennenkarnpfov naskok najsilnejši in najpogumnejši. Kmalu po japonski vojni je udušil upor zabajkalskih kozakov in je bil nato imenovan za gubernatorja vilenske čubernije. Pisatelj pl. Tettau pravi o Rennenkampfu: »Je to delaven častnik, ki se zaveda svojih dolžnosti in ki se visoko vzdiguje nad največji del častnikov!« Ullrich pravi, da je samo v Rennenkampf-ovih oddelkih videi prave odnošaje med častništvom in moštvom, iz njega pa da izžareva svežost, samozavest in samoza-upanje. Vkljub svojim zahtevam, ki jih stavi svojemu moštvu, in strogosti, s katero pazi na izvedbo svojih ukazov, je priljubljen pri moštvu, ki vidi, da je nepristranski. napram vsakomur pravičen, nesebičen, kar je redka stvar pri visokih ruskih častnikih, in skrbi za svoje moštvo. Priljubljen je pri svojem moštvu, kakor svoje čase Suvarov, Skobelev, skratka je popularen poveljnik. Je tudi sovražnik Iahkoživja in zapravljivosti, kar se tako rado pojavlja pri ruskih častnikih, in živi kar najskromneje in najpriprosteje. kakor vsak drug preprost vojak. Znano je, kako je bil nekikrat ves njegov štab devet dni brez mesa in kruha ter je živel od samega suhorja. Je neustrašljiv, podjeten, vztrajen, telesno neutrudljiv. pri tem pa dobrega humorja, pravi vojaški general. Na dvoru pa se ni znal priljubiti, temveč je bil vedno daleč proč od dvorskih spletk ter se ni potegoval za naklonjenost dvornih spletkarjev. Rennenkampf ne smatra vojaka za brezdušni stroj, temveč opazuje in uvažuje lastnosti in sposobnosti vsakega posameznika. Na zunaj se zdi robat, je pa omikan in njegovi vojaški članki so pobudili pozornost tudi pri nemških častnikih. Svojo vojno izkušenost si je pridobil na mandžurskih bojiščih. Ni slep za mnogr nedostatkov ruske vojske in se je sam izrazil, da jej manjka pruske drzne pogum-nosti. Rennenkampf je v resnici izboren poveljnik, kakor je dokazal s svojimi vpadi v južno in vzhodno Prusko, ali je pa tudi dober strateg, se pa mora šele pokazati. __ Brujes In Ostende. Izpraznenje Belgije po belgijski vojski je odprlo Nemcem širom vrata Brugesa in Ostende. Ta okupacija povečuje po Nemcih zavzeti teritorij za dve zgodovinsko znameniti mesti. Posebno glede Brugesa se more spominjati, da je* bilo glavno mesto Flandrije, ko je bila ta neodvisna kneževina. Bilo je to pred desetimi stoletji in pol, ko je Baldovin železne roke, prvi knez Flandrski, z zidovi obzidal Bruges in ga obdal na okoli s stolpi. V poznejših stoletjih je Bruges razpiel svoje trgovinske zveze, postal nekoliko izhodna točka v trgovini, dokler ni sam prišel na glas e zmage. po proizvajanju finega platna, svile, bar-žuna. Tudi Bruges je doživel svoje padanje in svoje dviganje. Ko je Filip lepi hotel uničiti privilegije osvojenih mest Flandrije, je bil Bruges prvi, ki je dal znak za odpor. Ob zori 18. maja 1. 1302 je bilo v tem mestu ubitih nad 4000 Francozov. Bruges veže z morjem dovolj ploven kanal, ki iz tega neprimorskega mesta napravlja pomorsko pristanišče. Izvršba tega kanala datira že iz XIV. stoletja ter je mnogo pripomogel k blagostanju tega mesta. V svoj čas, namreč sredi XV. stoletja, se je smatral Bruges kot eno najbo-gatejih mest: v enem samem dnevu je u-tegnilo prijadrati v njegovo luko do 500 inozemskih ladij. Ali začetkom XVI. stoletja je radi pro-cvitanja Antwerpna začelo upadanje Brugesa kakor trgovskega pristanišča, tako, da so ga označali že za »obumrlo mesto«. V zadnjih desetletjih je belgijska vlada vendar poskušala popraviti krivico, storjeno temu, nekdaj cvetočemu mestu po nemarnosti naroda. Skušala je povzdigniti njega trgovske razmere z zgradbo novega kanala od Brugesa do morske o-bali. To delo je stalo 37 milijonov frankov. Slovesna otvoritev se je vršila v mesecu juliju 1907 in je na novo probudila trgovsko življenje v tem starodavnem tržišču. Mesto ima mnogo znamenitosti in spomenikov, med katerimi se posebno odlikuje Odrešenikova katedrala (sezidana na mestu nekdanje katedrale, porušene po Francozih leta 1799). Potem je znamenita cerkev Notre Dame (iz XII. stoletja s 154 metrov visokim stolpom); sv. Jakoba (iz XIII. stoletja); mestna svetovalnica; log-gia z znanim stolpom s 353 stopnicami in 48 zvonovi; muzej s številnimi slikami flaminskih umetnikov itd. Mesto Bruges šteje danes 55.000 prebivalcev, dočim jih je nekdaj štelo preko 200.000. Ostenda po svoji prošlosti ni tako znamenita kakor Bruges. Ali na veliki sloves je prišla kot svetovnoznano kopališče. K temu slovesu so pripomogle tudi — oštrige iz njene okolice. Število prebivalstva je doseglo leta 1900 do 43.000. Večina se živi od ribarenja in od pobiranja oštrig. K blagostanju pomaga tudi industrija vrvi, ladij in pa obilno proizvajanje tobaka. Sicer je pa v Ostendi jako razvita trgovina, k čemur je največ pripomoglo krasno pristanišče, v katerem more hkratu pristati do tisoč ladij. Trgovina se je začela tu razvijati od Karla VI., ko je proglasil svobodo plovbe. Porabivši to odredbo, je skušal leta 1717 namestnik avstrijske Nizozemske Herkul Turimetti, marki od Prie in »signore di Pisino« (ki je vladal v imenu Evgena Savojskega) u-stanoviti v Ostendi veliko pomorsko podjetje: »Ostendsko družbo« s kapitalom 16 milijonov goldinarjev. Nakupil je brodovje, pripravil moštvo in poveljnike ter začel z vspeŠno komunikacijo z Indijama. Ko sta to opazili Anglija in Holandska, sta radi svoje ogrožene trgovine zažugali z represalijami, ako se to novo podjetje ne prepreči in uniči. In res je v petem letu po svoji ustanovitvi družba ustavila svoje delovanje. Sicer je dve leti popred — da se izogne nasilju — družba prenesla svoj sedež iz Ostende v Trst, kjer je pod imenom »Iztočnega društva« dalje, ali ne sre-čneje životarila. Kasneje, za vlade Jožefa II.. se je Ostenda vsaj kolikor toliko povzdignila zopet do svoje stare trgovske moči, k čemur pa so mnogo pripomogle tedanje politične razmere, povzročene po amerikanski in angleško-liolandski vojni. Sicer pa je biia Ostenda do leta 1267. le borno ribiško selišče. Tedaj pa je Mar-gerita Carigradska, kneginja Flandrije — videč, da ima to selo vse pogoje za raz-vitek. odredila, da se ima Ostenda smatrati za mesto. Oranski knez jo je leta 1583. utrdil, da zavaruje posest Holandske proti Spancem. Leta 1601. (5. juliju) so močne španske čete pod vodstvom vojvode Alberta avstrijskega oblegle Osten-do. ki jo je branila močna holanska posadka. To obsedanje je trajalo 39 mesecev, a zaključil je je marki Spinola, zavzemši trdnjavo 22. septembra leta 1604. Ali kako jo je zavzel? Kakor veliko in nepregledno razvalino in gomilo! Avstrijski namestniki v Nizozemski so si prizadevali za obnovljenje mesta ter mu — kakor govore zgodovinarji — privoščili luksus nekoliko elegantnih palač v stilu renesance in ene lepe katedrale. Samo za kratek čas so je zavzeli Francozi leta 1745., a pozneje so je ponovno zavzeli vojaki revolucije leta 1792. Od tedaj je ostala Ostenda v francoski oblasti vse do leta 1814. Mesto ima v geslu latinski motto: »Ostende nobis Domine misericordiam tu« am!« — Kakor naročeno za današnje razmere! StTMV n. »VEĆEFNA EDINOST« it 77. V Trstu, dne 20. novembra 1914. K? ois-f 02rnyftcK o vstajenju Poljske. N'o\> iuy W iedcnske« imajo naslednji sestavek: Pred nekoliko leti sem imel pri popoldanskem čaju pri znanem dunajskem pisatelju Žigi M u n z u priliko, seznaniti se z nekim turškim diplomatom. Iz lahko umljivih razlogov diskretnosti moram zamolCati njegovo ime. Morem pa pripomniti. da je kmalu nato prevzel mesto turškega poslanika v eni izmed evropskih prestolnic in nekoliko pozneje postal zunanji minister. Začetek pogovora je bil čisto vsakdanji. kmalu pa je prešel na bolj zaupna pota. Turek je bil jako olikan mož. s črno brado in črnimi presunljivimi očmi. Naenkrat me je vprašal: »Vi ste Poljak?« »Da. ekscelenca, Poljak *. Turek je pokimal z glavo in na njegov obraz je sedel izraz melanholije. vNekdaj so bili časi«, je kar tako dodal, »ko sta si bili Poljska in Turčija zakleta sovražnika, pozneje pa najboljša prijatelja«. Ta izraz čustva iz ust turškega diplomata ine je živo zadel v srce. x Ali ekscelenca ve, kako napoved o Poljski in Turčiji je zapustil slavni ukrajinski pesnik VVernvhora?« > Da Poljska vstane iz groba.« je odgovoril diplomat z resnim glasom, »in bo zopet samostojna takrat, ko bodo Turki napajali svoje konje v Visli«. »Ekscelenci je znana ta napoved Wer-nyhore?* sem začuden vzkliknil. Vsakemu izobraženemu Turku, ki pozna prošlost svoje države, je znana ta napoved glede poljske bodočnosti«, je zvenel odgovor diplomatov. Vrsta let je minila po tem razgovoru, a vendar mi je ostal nenavadno živo v spominu. Večkrat sem ga premišljeval in nikdar ne pozabil. Čuden tek dogodkov more zdaj res prinesti. da bo turška vojska svoje konje napajala v Visli. Ni prišlo do tega v krimski vojni, ker je angleška in francoska diplomacija omejila delokrog zveznih armad samo na Krim. Napoleon III. in londonski kabinet sta odbila predlog onih francoskih generalov, ki so hoteli silno turško, francosko in angleško vojsko pognati sk^zi Multansko (Moldavijo) na Ukrajino in Podolje. Zdaj pa je razpostavite v na teatru vojne v vzhodni Evropi taka. da v resnici more priti do tega, da si bodo turški konji u-gašali žejo v Visli. In ker ni izključeno, da bo posledica te vojne, ki se zdaj vrši, vstajenje poljskih dežel k gospodstvu v tej ali oni obliki, more napoved pesnika Werny-hore preiti iz fantazije v dejstvo. Tako imenovani list. Posneli smo v karakteristiko razpoloženja med Poljaki. Noč lzlama. Ker se že govori, da je turški sultan proglasil sveto vojno, in pa o možnosti ustaje vsega izlamskega sveta, bo zanimajo čitatelje. ako podamo po praškem »Času« cenzurirani članek, iz katerega je razvidno, kolika so navskrižja med pripadniki lzlama po raznih krajih sveta v kulturnem pogledu in v pogledu državnega pripadništva. Med mohamedani ni izrazite zavesti c-dinstva. Zato pravijo vsi poznavalci lzlama. da gibanje takozvanega panmuslamiz-ma nima odziva v večjih masah današnjega inuzelmanstva. K verski razcepljenosti prihajata še narodnostna in jezikovna tei državna razkosanost. \ otomanski državi sami so Turki v manjšini in ta je manje kulturna in zavedna. Arabcu ki bi se morali v prvi vrsti od-z\ ati sultanovemu pozivu in se spuntat? proti Angliji in Franciji, sovražijo Turke in jih smatrajo za svoje tlačitelje in uzur-patorje kalifata. Znani orijentalist dr. Musil piše v »Oe-sterreichische Monatsschrift fiir den Ori-ent«: Najnevarneji za obstanek turške države so Arabci in narodno gibanje med njimi. Sole. ustanovljene po evropskih in a-merikanskih kristijanih, so jim vcepile narodno zavest. Mladoturška vlada nastopa jako energično proti njim, uničuje glavne arabske liste, razpušča društva, a-rabske dijake uvršča v vojsko itd. Mla-doturki nočejo odnehati, vedoč, da bi po samostalnosti Arabcev njihov vladar postal glavar lzlama. Saj prorok je bil Arabec, obe sveti mesti sta v Arabiji, sveta knjiga je pisana v arabskem jeziku, ki je liturgični jezik vseh mobamedanov. Zato se Mladoturki tako boie Arabcev, dočim Rusi, Angleži in Francozi podpirajo narodno gibanje med Arabci. I »uševni vodja indijskih mohamedanov. Aga Kan, je izdal proglas, v katerem obsoja postopanie Turčije. V Egiptu se Fe-lahi drže mirno, istotako mohamedanci v ruskem delu Kavkaza. Poziv na sveto vojno utegne delovati na afriške Senuse, ki so se dosedaj bojevali v Tripolisu proti Italiji, a ravno ta okolnost vznemirja Italijane. Po vsem tem je verjetno, da se sveta vojna razvname samo v mejah ožje Turčije. Sličice fz uojns. »Arbeiter Zei-tung« poroča: Vojak Schneider 1. lahke ga konjiškega polka v Norimberku, se je moral zagovarjati, ker se je dejanski lotil svojega predpostavljenca. Vojaka, ki je proti svoji volji po izbruhu vojne ostal pri nadomestnem škadronu v garniziji, je 15 avgusta po mirozovu ustavil na ulici neki rezervni podnarednik in zahteval od njega, naj mu pokaže dopustnico. Vojak, ki je imel svojo ljubico pri sebi in ki |e bil pijan, je hotel pobegniti. Ko pa ga je podnarednik pograbil, se je vojak začel rovati žnjim nekoliko. Podnarednik je aretiral vojaka, ki so ga potem vteknili v stražnico. Tam je vojak odtrgal pažnico in mahal žnjo okrog sebe. Vojno sodišče v Norimberku je verjelo vojaku, da je ravnal v pijanosti, in ga oprostilo. Na podlagi obto-žiteljeve pritožbe pa se je vršila nato vz-klicna razprava pred višjim vojnim sodiščem, ki je obsodilo vojaka, ki služi drugo leto, v kazen dvanajstih let in šest mesecev ječe. Pred višjim vojnim sodiščem je izpovedal vojak, da se ne more več spominjati onega dogodka in da je bil tedaj silno razburjen, ker ni smel na bojišče. V resnici potrjuje nekaj prič, da je vojak pri onem dogodku na ulici razburjeno izražal podnaredniku svoje ogorčenje, da ga niso poslali na bojišče. Rusi in Madžari pri krompirju. Interesantno epizodo iz galiških bojev opisuje sledeče pismo z gališkega bojišča: 17. novembra. Včeraj zvečer se je pripetil neznaten dogodek, a postalo nam je vsem toplo okrog srca. Naši honvedi. ki so stali že dolgo v kritjih, so dobili apetit na krompir. Nekemu podoficirju je šinila ideja v glavo, ko je videl velike krompirje poleg okopov. Vojaki, je rekel takoj, kako dobri bi bili pečeni krompirji. Komaj je iz-pregovoril te blažene besede, že je nastalo nervozno gibanje po vsem okopu. Kar po vrsti so se javili vojaki: gospod četo-vodja, jaz jih prinesem, gospod četovod-;a, ali jih bo dovolj en krušnjak? Rečeno, storjeno! Dva honveda sta se splazila iz okopa, njima so sledili trije, štirje, potem pet, končno deset mož. Vse njihovo orožje je obstojalo iz lopat. Plazili so se po trebuhu kakih 100 metrov daleč, dokler niso dospeli do polja, kjer se je nahaja! krompir. Ostali so čakali v okopu z nestrpnostjo, kaj se zgodi. Vsi so bili pripravljeni, da priskočijo tovarišem takoj na pomoč, kakor hitro bi bili napadeni. Pretekle so minute in minute. A glej! Kar nenadoma se je tudi iz ruskega okopa priplazilo deset mož z lopatami. Tudi oni sc imeli za cilj: krompir na njivi. Prišli so zelo oprezno. In tako smo kopali potem na eni strani njive krompir mi, na drug5 h a Rusi. Rusi so se nam pričeli vedno boli približevati. Na naše velikansko začudenje in strmenje smo opazili, da so se naši in Rusi, potem ko so si nabrali dovolj krompirja, veselo pozdravili in odšli nato vsi brez vsakih skrbi nazaj v okope. N trajalo pol ure in med obema sovražnima strelskima jarkoma se je pričelo zopet strahovito streljanje. Ni bil njen sin. Vdova nekega Kiss janoša v Bekeš St. Andražu na Ogrsken je prejela obvestilo, da je njen sin umrl v-r nami, ki jih je dobil na bojišču. Vdova je dala prepeljati sinovo truplo domov, kjer so q;a pokopali z veikimi svečanostmi Kako pa je bila vdova veselo presenečena, ko je nekaj časa pozneje p efela od svojega sina, ki naj bi bil že pokopan, pismo iz bolnišnice, v k; terem jej je naznanjal, da Je pač ranjen, da pa % * kreva. Oči vidno so ga zamenjali s kakim drugim vojakom enakega men<*. Dolžnost vsakega Avstrijca je. da prispeva po svoji možnosti b Avstrijskemu vojn. posolila! Razne politične vestL Ogrsko-hrvatska skupna zbornica se •ore) vendar-te *nide. Tudi zadnja avd« senca ministrskega predsednika grofa Thza •red cesarjem se je boje nanašala v prvi vrsti na to, rekli bi, vojno zasedanje ogrskega parlamenta. V adar da je — tako lavlja „Neues Wiener Tagblatt" — že podelil pr* dsankcijo 6 7ak<>nskim na6 tom, ki jih vlada prihodnje srede predloži poslanski zbornici. Italija in sedanja vojna. „Popolo Ro mano" trdi, da so vodilni krogi v Rimu uverjeni o lojalnosti Turčije napram ltali|i. Turčija da tudi nima interesa na tem, da bi si u t v ar ja ia nove sovražnike, ko je v bo u s i ros pora z umom. To da je logičen zaključek iz pozitivnih dejstev. Kevarn st za Italijo v Libiji bi mogla nastati le tedaj, če bi izstopila iz nevtralnosti in se obrnila prot Nemčiji in Avstriji. „Gazzetta del Popolo" pa piše: Italijan s a politik* slej ko prej m ag.esivna ampak izključno defenzivna, ali pripravljena, da poseže vmes, č m bi bilo italijansko pre-b valst o izvin dežele v nevarnosti da je ahs<>rbiraio druge države Ni torej res, da bi bit Sonnino pripravljen, podpirati Anglrže v Egiptu, kajti to bi izzvalo vojno napoved od strani prijateljev trozveze. Ital ji je le namen braniti po turški agitaciji ogroženo kolonijo Libijsk-». Domače vesti. ( radnja nove sodne palače v Trstu. C kr. vodstvo za zgradbo sodnišk h stavb r azglaša: C. kr. mmisterstvo za javna dela odda kleparska dela, napravo za centralno kurjavo, kamnoseška dela dobavo oken, tesarska dela m konečno betonska dela. Ponudbe naj se nanašajo na vsa dela dotičnega popisa del. Na delne ponudbe se ne bo oziralo. Začeti k izvrševanja del se bo vršit po posebnih pogojih Enotne etae aaj se navedejo v po- pisih (izkazih) del s številkami in br-sedami. Po določbah ponudbenih opremkov primerno sestavljene ponudbe se imajo vložiti pri c. kr. vodstvu za zgradbo sodniškega poslopja v Trstu, najdalje do 9. decembra 1914, opoldne ob 12. uri. Ponudbe se odpro dne 10. decembra 19(4 r b uri, določeni glasom konkurenčnih določil pri vodstvu za zgradbo sodnijskega poslopja v Trstu. Vsi na zazgla-se nanašajoči se pripomočki, kakor splošni in posebni pogoji, izkazi del, določbe natečaja, ponudbeni obrazec, kakor tudi dotični pripomočki načrtov se dobijo pri c. kr. stavbenem vodstvu od 8. do 12 vre pred polurne ln od 3. do 6, ure popoludne. Na pomanjkljivo sestavljene ali prepozno došle ponudbe se ne bo oziralo. Nakupljena kava v aprovizacijske svrhe. Z Dunaja smo prejeli brzojavno: 50.000 vreč kave, ki leži v Trstu in je last države Sao Paol >, je nakupilo n še ministrstvo za trgovino po enotni ceni K 170 za 100 kilogram v, da jih da na razpolago najvaž-nejim krajem konsuma v Avstriji v svrho aprovizacije. Trst dobi za svojo lastno po-abo 17.0>0 vreč. Detajlne cene za najde-belejo brazilsko kavo za Trst K 3 80 ob p sredovanju tržaške tvrdke Arnstein. Vojna oskrba. Uslužbenci in pomof^ uslužbenci c. kr. avstr. državnih železnic so naklonili v področju c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu za dobo vojne IV m več od svoje plače za vojno oskrbo. V mesecih oktober in november v ta namen naklonjeni ziesek znaša K 6565 in se je o«)poslal vojno oskrbovalnemu uradu na Dunaj. Češko rodoljubje na smrtni postelji. V Olomucu je umi I deželno-sodnl svetnik v poko u Fr n Brdek, ki je vse svoje imetje testamentarično zapustil otomuški „Matic Školski", ki jej po izplačanju nekih lega-fov — os ane okolo 100.000 K. To so jasni izgledi resničnega in najplemenitejega rodo-ijubja, najlepši spomeniki, kisi jih pok* jniki o tavljrj > sami, da bo živel njihov spomin med poznejimi rodovi. «Sfl&^n iiiM.|J gnus—mb Prva tržaška tct&raa brusnih k mm, smlrka i ln „eeniniiuni" I G. PIlottl-Trst ! Rim: fin teatri 14. M15-25 . □□□□□□□□ □□□□□na □ PnMflMca ur Id draoemsti G. BUCHER <«x dm« Dre«. Vtkjtla) Trst iesTd^ Corso St. 35. B> gati iiiber al&Uiiine, srubrcine. dragoef-uosti in žepnih ur Kupaj« in ro*nja Rlaro zUuo in tuiii prebro z novimi predmeti. Sprejema narotbe in popravlja vsakovrstne srebrnim*. zlatanine, kakor tudi iepn« ure. Velika zaloga vsaKovrslaesa p iliiir MM (Tvrdka ustanovljena leta 1874). trst, ulica Mlofl Ste«. 1 Caffč Rusvo (NOVA KAVARNA) Trst, Jtaza Barrfera-SettefootaBe Prva ndobiiMt. Bogata iabera čaaai kov. Prvovrstne i»ga£e. Hladila vseh vrat Biljardi Seifrrt, TELEFON 15-41. ~ ' kavani m nahaja tudi izrivten i M proo*jajo mrzla je- in Drfherje^o pivo, Sprejema naročal* na dom. Priporoča se vdani Prmlo Aferam, laataik. V.. (Pisna Rourlo-Ratolt Marensi). BIH BliS^BIlHaiiHB it £ su ea ■ ■ h a s £ a ■ ■ ■ a m Vesti iz Gorlšbe. Za naše vojake! Zopet se pripravlja vsa širna Avstrija, da slovesno in razmeram primerno proslavi 66. letni vladarski jubilej Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Pomemben je vedno bil za vsakega Avstrijca 2. december, a letos tem bolj, ker ^e zbirajo tesno okoli slavnega prestola iašega sivolasega vladarja vsi avstrijski narodi — brez razlike, — da branijo prestol in ljubljeno domovino pred navalom sovražnikov. Še nikoli se niso čutili avstrijski držav-jani tako spojene s častitljivo vladarjeve >sebo, kakor v sedanjih resnih Časih. A pogled našega cesarja je obrnjen na bojišče, kjer se bore njegovi zvesti pod-ložniki za čast in srečo Avstrije! Njegova srčna želja je, naj bi vsi dobri državljani sodelovali po svojih močeh z vojaki na bojišču. Mnogo dobrega se je v prilog vojako\ 'e storilo, častno se je odzvala svoji pa-rijotični dolžnosti naša slovenska domovina. A storiti nam je Še mnogo! V smi slu poziva osrednjega vojno - oskrbovalnega urada na Dunaju (okt. 1914) se obrača podpisana nabiralnica darov vojno oskrbovalnega urgda za slovenski del (ženski odsek S. K. S. Z.) v Gorici, via Carducci št. 6, II. do vseh javnih korpo racij, do vseh slovenskih društev, tozadevnih krajevnih odborov, ter vseh rodoljubov v mestu in na deželi z nujno in gorečo prošnjo, naj proslave letos cesarsk; ;ubilejni dan 2. december na ta način, d? laklanjajo velikodušno darila v denarji' in v blagu namenjena našim četam na bojišču. Kot božična darila za naše vojake v vojni so posebno pripravni sledeči predmeti ure, žepni noži, mali samovari, žlice, va-zelin v tubah, bilježnice, svinčniki, električne svetiljke (samo take, ki ne rabijr nadomestnih tvarin), sveče, smotke, svalj-čice, tobak s pridejanim cigaretnim papirjem, kratke pipe za tobak (takozvane bur-ske pipe), tobak za pipe, užigalice, konzerve, keks, prepečenec, Čokolada (izključene so druge jestvme). Prav posebno pa še priporočamo za nase vojake zimsko spodnjo obleko (pletenine). Kdor ne more dati obleke, naj pomaga plesti ali naj daruje kaj v denarju. Trkamo torej zopet na požrtvovalna srca, saj ljubezen je neizcrpljiva! Vsak lahko kaj malega odrine! Vsak naj torej dne 2. decembra položi po svojih močeh dar — domu na oltar. Ti darovi so namenjeni za božlčnlco našim vojakom. Med tem ko se bodetno doma veselili božičnih praznikov, hočemo tudi vojake razveseliti za božič s temi darovi. Darovi se lahko posameznim domačim polkom namenijo z označbo »Božični dar za polk Štev. . . .«. Da bo ta akcija čimbolj uspešna, naj se prične s pobiranjem darov že v nedeljo pred 2. decembrom t. J. 29. novembra in se zaključi z naslednjo nedeljo, dne 6. decembra. Pripominja se, naj se vsi darovi takoj pošljejo izključno na naslov »Nabiralnica darov vojno-oskrbovalnega urada za slovenski del v Gorici« (Gosposka ulica štev. Ta nabiralnica Je pooblaščena po dopisu c. in kr. voj. minist. vojno-oskrbovalnega urada na Dunaju z dne 17. okt. 1914 za pobiranje darov v slovenskem delu goriške dežele. Nabiralnica tudi skrbi, da prejmejo te darove predvsem naši domaČi vojaki gfiiiio Mfiller j najuglednejša in najsta- I rcjSa prodajal niča ur v * Trstu, ulica S. Antonio ■ (vogal ulice S. Nicold) ■ Velika izbera verižic, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih ur vsake vrste i. t. d. Ustanovljena I. > b ■ i«rign * « a ■ i wm i n siac taaam S ARTURO MODRICKY 5 Prodajalna manufaMuroega blaga iirMnit] predmet« i Trst, ulica Balvedere St. 32. B Novi dohodi j-erUala, z. firj ba'ista i. p:i S nama, volnenega blaga, pokrivala in odfjc, ■ | reproge, brisače in prti. peri o na metfr in J za rjuhe, srajce, spodnjo srajce, n' govice. J| moderci. ovratnice, dežniki, u*nj. rokavic*-, ■ čij ke, traki in veliki izbor drobnih predmetov. S Ve ikansk* izber*. CENE ZMERNE. ii iiatt/foii^infrlfl 6S g JOSIP SI RUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina _ Nov prihod volnenega blaga za moške, j" in ž-■•» ke, z^fir, batist in perljiva svila I § za jop.ee. Svilenina in okraski 7adnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. IIBSBBElSB^^SaCS III Izredna priliko. Velik ds^od ur. verižic, zletih in srssmlii pri-veskov. Znižane cene. mmm mm urar konsimnfdraStvP Tllt, CflSpS S. E!StBfil l oaaoDDaaoaaDaoaciDaacioaaDDnaaanoa oa------—-—— og i Nicold Cosclnndch J □ i ti D, avt. zoboiehnik a g TRST - alica Ituova flev. 15. II. naH. | a sprejem i na novo o g | Bi 8-1 il 013-7. - TFLEFOM »I«. 25-93. □ □a □ o o oa aaaaooDDaodODDDaoaDaaaDooaaaaooa Veliko bkiadišče šivalnih strojev in koles UI1G] GRAHACC1M Trst, ulica Barriera vecchia štv. 23 Cene dogovorne. Plačilo n otroke. Sprejme se popravljanje šiv. strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. Emil IlESM^iSBIl IIHR** m nameni umssssn B■ ii^^^ii ut^^aii m Oblastveno avtorlzovana delavnice PAT se je preselila v ul. Giacinto Gallina 6 Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električ ih zvoncev in strelovodov. Zaloga pot'ebščin. Izbor oglja za električne n< etllke. Točna IzvrSba - Pl čilo na obroke. - Brezplačni proračuni. III|IBS"3P«!1gn IIM." l,J- ■IHP'I Veliko skladššce klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, moSklh nogovlc itd. K. Cvenkel Trst corso 28 Cene zmerne. -- Postrežba točna. Narodna fraovina. » Narodna trgovina. IGMRZI0 POTOCMIG i Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. Velika Izbera moških in deških oblek. Črni ln modri paletots. Ranglan, UI-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce aga ia moSke obleke. Sprejemajo se narog ia po meri VeliKa zaloga in tovarna pohištvo s €5 ANDREJ JUG - TRST =3 vla S. Luda 5. wja Fabbrl 10. to topa mnnMga in nmdMga pohištva m 3 S T«Mo« 17*30 sSotl k nroilail m