Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 11. marca 1965 Leto XVII. — Štev. 9 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZAL0ŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNISTVA
-	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL 21-380
VABILO NA MADŽARSKO
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« iz Lendave je te dni dobilo vabilo na gostovanje v LR Madžarski. Uprava kulturnega doma v Garaboncu je izrazila željo, naj bi lendavska dramska sekcija gostovala na Madžarskem v dneh. ko tam praznujejo 20. obletnico osvoboditve. Po uspešnem gostovanju v lanskem letu bi to bilo že drugo gostovanje, ki vsekakor sodi v razvijanje dobrih odnosov med dvema državama.
20-letnica v lendavski občini
Pred nedavnim je bila pri občinskem odboru SZDL Lendava formirana komisija za pripravo proslave 20. obletnice osvoboditve. Na prvi seji odbora so bile formirane podkomisije, ki bodo delovale vsaka na svojem področju. 15-članski odbor je med drugim sklenil, da bi v počastitev tega velikega jubileja izdali posebno brošuro, v kateri bi obdelali gospodarski in družbeni razvoj občine v 20 letih po vojni. Sredstva za izdajo te publikacije bodo preskrbele gospodarske organizacije. Osrednja proslava naj bi sovpadala z občinskim praznikom, ki se praznuje v mesecu juniju. Na prihodnji seji odbora bo sprejet program praznovanj, ki ga pripravlja programska komisija.
Vsakdanji prizor pred tovarno perila Mura, kjer so zaposlene predvsem žene
Praznik Dneva žena v Pomurju
V	dneh od pretekle sobote do torka so bile tudi v Pomurju številne proslave Dneva žena. Tovarna Mura v M. Soboti, ki zaposluje največje število žensk, je priredila ženam v soboto zvečer v stari kinodvorani proslavo za katero je pripravil mladinski aktiv tovarne poseben program. Po krajšem nagovoru predsednice DS so prikazali enodejanko »Vrnitev«. V programu so nastopili tudi pevski zbor in recitatorji.
V Ljutomeru je bila osrednja proslava v soboto zvečer. Organizator je bil krajevni odbor SZDL, nastopili pa so gimnazijci z enodejanko, recitacijami, pevskim zborom in orkestrom. Dvorana je bila polna. V ponedeljek so pripravili tudi manjšo proslavo v MTT ter v nekaterih krajevnih organizacijah SZDL.
V lendavski Dežnikarni so žene proslavile 8. marec v nedeljo. Prireditev je bila v dvorani Nafte.
V radgonski občini so priredili proslavo 8. marca v nekaterih krajih že v soboto, v Radgoni pa je bila proslava v ponedeljek zvečer. Organizator proslave je bil krajevni odbor SZDL, v programu pa so nastopili tudi pionirji radgonske osemletke.
Občinski odbor SZDL in Konferenca za družbeno aktivnost žena v Murski Soboti sta priredili v ponedeljek popoldne sprejem za žene. Istega dne popoldne je bila proslava Dneva žena tudi v Pomurskem tisku.
VREME
Vremenska napoved za čas od 11. do 21. marca.
Okrog 11. marca padavine s snegom do nižin, nato 4 do 5 dni lepo vreme z mrazom ponoči, čez dan postopno topleje. Nekako od 18. marca dalje razdobje nestalnega vremena s pogostimi padavinami, deloma še sneg do nižin.
Dr. V. M.
Čemu zapirati oči?
Vsak dan stoji pred Zavodom za zaposlovanje delavcev v Murski Soboti dolga vrsta ljudi, ki se stiskajo, prezebajo na mrzlem in čakajo. Te vrste že dolgo bodejo v oči in po vsem Pomurju je slišati nič koliko pikrih pripomb na račun res nevzdržnih razmer, v kakršnih je zavod. Ljudje ugotavljajo, da so si pred vojno sezonski delavci zgradili delavski dom z borzo dela, da bi lahko zaposlovanje potekalo v bolj urejenem okolju, a danes morajo postajati v mrazu in na dežju, ker na zavodu ni niti čakalnice, niti sanitarnih prostorov, praktično torej razen štirih pisarn ničesar. Prav tako pa tudi te vrste bodejo v oči vsakogar, ki zaide v Mursko Soboto, saj je zavod ravno na ključnem križišču in gre mimo njega ves promet. Marsikdo se začuden ustavi pred tem prizorom. Drugo pa je to, da praktično ni mogoče priti mimo vrste v prostore tistim, ki prihajajo tja po poslovnih poteh (kot na primer ljudje iz inozemstva, kjer se naši de-
lavci zaposlujejo ter tudi drugi).
Razmere, v katerih deluje zavod, so res nevzdržne, toda očitno je tudi to, da se premalo prizadeva, da bi se to stanje popravilo, oziroma, bolje rečeno: zavodu ne uspe, da bi te probleme rešil. Z vsemi svojimi predlogi je naletel na gluha ušesa.
Prvič mu je spodletelo lani v jeseni, ko so zavodu zagotavljali prostore v gasilskem domu. Toda tik pred vselitvijo so nenadoma na občinski gasilski zvezi bili z obljubljenimi prostori bolj skopi. Zavodu bi dodelili 3 pisarne in veliko dvorano, kar pa seveda ni bilo sprejemljivo in vsekakor premalo.
Zavod se je zopet potegoval, da bi se mu naj dodelilo 3. nadstropje v poslopju Zavoda za socialno zavarovanje, kjer je sedaj projektivni biro. Toda tudi s tem predlogom ni uspel, češ da bi ljudje s prihajanjem in odhajanjem motili delo uslužbencev.
Tako je vse reševanje tega problema obtičalo v slepi ulici in zavodu preostaja edino to, da misli na izgradnjo svojega poslopja. Očitno tudi ni pravega razumevanja za rešitev problema, čeprav povzroča toliko pikrih pripomb širom po Pomurju in že meji na majhen škandal, kajti postavlja nas v zelo neugodno luč in zato res ni potrebno pred tem zapirati oči in pozabljati.
Š. Balažic
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE SLIKANICE — GPS-5 — SE GLASI: Narodni heroj Štefan Kovač; Poslopje Komunalne in Narodne banke v Murski Soboti — Komunalna banka Murska Sobota in ESŠ Murska Sobota (upoštevano tudi: Skupščina občine Murska Sobota); Hranilna služba Komunalne banke Murska Sobota »na delu« — 915 milijonov, 914 tisoč din — 7%.
18. NAGRADA: Hranilna knjižica z zneskom 15.000 dinarjev; poklanja Komunalna banka v Murska Soboti.
PRED SPREJEMANJEM PLANA IN PRORAČUNA OBČINE:
Živahne razprave o proračunski potrošnji
V zvezi z letošnjimi razpravami o osnutku občinskega proračuna in družbenega plana v ljutomerski občini smo zastavili predsedniku občinske skupščine tov. Francu Rajnaru nekaj vprašanj.
V	čem je razlika med lanskoletnimi in letošnjimi razpravami o osnutku plana na zborih volivcev?
Na zborih volivcev je v letošnjih razpravah sodelovalo precej večje število občanov. Razprave pa so bile precej konkretne, zajemale so širše področje, ne samo problematiko določene volilne enote. V gospodarskih delovnih organizacijah so obravnavali tudi šolstvo. Lani smo predložili zborom volivcev že osnutek plana in proračuna, letos so obravnavali občani le nekakšen okvirni oris plana in proračuna; manj številk, več obrazložitev, in to z namenom, da se na zborih volivcev v čim večji meri ustvarijo smernice za plan in proračun.
Na mnogih zborih volivcev so občani postavljali zahteve po urejanju predšolskih vzgojnih ustanov. Kakšni so realni pogoji glede teh zahtev?
Vprašanje vrtcev se ni pojavilo na zborih volivcev letos prvič. To je nekaj starih neizpolnjenih želja in predlogov občanov. Sodim, da bo laže ustanoviti vrtec tam, kjer so za to prostori. V takih primerih bo v skladu za šolstvo toliko sredstev, da bomo lahko ob enakih kriterijih kot veljajo za že obstoječe vrtce, urejali predšolske vzgojne u-
stanove tudi tam. Težje pa je tam, kjer ni prostorov. Vrtec želijo v Veržeju, kjer nameravamo zadevo urediti tako, da bo dalo na razpolago prostore vzgajališče. Na Cvenu moramo najprej izprazniti stanovanje v šoli. V Križevcih, kjer je vrtec v zasebni hiši, pa računamo, da bi vrtec urejali skupno s telovadnico pri novi šoli. Na Razkrižju bo potrebno urejati vrtec skupno z dograditvijo dvorane. Menim, da manjkajo občinski skupščini primerne analize o tem, koliko otrok je že potrebnih varstva kakor tudi o pripravljenosti krajevnih činiteljev pri urejanju vrtcev.
V	krajevnih skupnostih poudarjajo, da je delovanje teh v veliki meri odvisno od materialnih pogojev. Kolikšna sredstva bodo predvidoma dobile letos KS?
V predlogu proračuna je predvideno, naj bi letos dobile krajevne skupnosti 12 milijonov dinarjev. Na vseh zborih volivcev v občini pa spreje-
majo volivci tudi krajevni samoprispevek, kar pomeni, da bodo krajevne skupnosti razpolagale letos z enkrat večjimi sredstvi kot v lanskem letu. Kakor so potrebe KS velike menim, da bodo ob sredstvih, ki so KS namenjene, realne programe le-te lahko uresničile.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pred V. kongresom ZKS
Obdobje med IV. in V. kongresom Zveze komunistov Slovenije je značilno po dinamičnem razvoju, ki se kaže v obsežnih spremembah v materialni bazi, družbenih odnosih in zavesti ljudi. Zveza komunistov Slovenije je tudi v tem obdobju posvetila največjo skrb položaju delovnega človeka v sistemu družbenega samoupravljanja. Program ZKJ in ustava sta bila močni spodbudi za aktiviranje subjektivnih sil. Izražala sta temeljne značilnosti družbenih procesov tega časa in usmerjala celotno delo Zveze komunistov Slovenije.
Pri tem je treba še posebej omeniti vrsto negativnih posledic, ki so nastale zaradi državno-administrativnega urejanja razširjene reprodukcije in prevelikega poseganja vanjo. Ker se na tem področju niso dovolj uveljavili interesi, pobuda in odgovornost neposrednih proizvajalcev, so bili tudi gospodarski uspehi manjši.
Gospodarska politika je bila v tem obdobju bolj usmerjena k temu, da bi se naše gospodarstvo vključevalo v mednarodno delitev dela. Za izvoz so bila prav tako značilna nihanja kot stalno naraščanje. Leta 1958 je znašala vrednost izvoza 19,1 milijarda deviznih dinarjev, leta 1964 pa smo izvozili v vrednosti 45,7 milijarde deviznih dinarjev. Obseg in struktura izvoza sta se zboljševala, vendar še ne ustrezata stopnji gospodarske razvitosti SR Slovenije. Premalo smo še proučili in izkoristili možnost za vključevanje gospodarstva naše republike v mednarodno delitev dela. S to nalogo tudi niso še dovolj vsklajeni dolgoročni načrti gospodarskega razvoja.
Gospodarsko politična akcija, ki so jo v začetku leta 1964 začela Zveza komunistov, Zveze sindikatov in Socialistična zveza delovnih ljudi z namenom, da bi se izboljšal gmotni položaj zaposlenih z nizkimi osebnimi dohodki, je bila v glavnem uspešna. V novembru 1964 je bilo le še 1,9 odstotka zaposlenih, ki so imeli mesečne osebne dohodke iz delovnega razmerja nižje od 25.000 din. Hitro naraščanje življenjskih stroškov pa občutno slabi uspeh teh prizadevanj.
Samouprava v družbenih službah
Za splošno družbeno gibanje je zelo pomembno, da smo v obdobju med dvema kongresoma začeli razvijati samoupravne odnose in načelo delitve po delu v družbenih službah. Pri teh spremembah so se napredne družbene sile zavzemale zlasti za to, da bi — ne glede na vse posebnosti teh služb — tudi tu uveljavili enaka načela kot v drugih sferah družbenega življenja. Razvijanje samoupravnih odnosov in sistema delitve po delu so med drugim zavirale konservativne težnje, da bi zadržali tedanje odnose in stara merila, kakor tudi še vedno skromna sredstva in številna nerešena vprašanja v razmerjih med posameznimi družbenimi službami in družbo.
Potem ko smo z novim gospodarskim sistemom čedalje bolj povezovali materialni položaj proizvajalca z gospodarskimi uspehi in položajem njegove delovne organizacije, smo neogibno močno povečali njegovo občutljivost za še neurejena, neupravičena neskladja v položajih posamez-
nih gospodarskih panog, družbenih služb, raznih poklicev in podobno.
Gibanja niso bila vedno v skladu s smotri
Vendar so te neskladnosti povzročile večje negativne posledice le takrat, ko zavestne sile niso ustrezno in pravočasno reševale konkretnih problemov in so pustile množice, da so bile premalo informirane in niso imele dovolj možnosti, da bi v demokratični obliki vplivale na važne odločitve. V tistih primerih, ko so posamezniki, organi in organizacije sprejemali nekatere konkretne odločitve celo v nasprotju s temeljnimi smotri naše družbenoekonomske politike v določenem času, so bile te posledice še hujše, saj so slabile pozicije socialističnih sil in še stopnjevale posamezne napetosti v družbi. Številne analize o dejanski delitvi dohodka, o investicijah itd. že v nekaj primerih dokazujejo, da stvarna gibanja niso bila zmeraj v skladu s sprejetimi načeli in smotri, ki so jih sprejeli odgovorni družbeni subjekti. Poizkusi, da bi tu ali tam uresničevali svoje posebne smotre mimo skupno sprejetih načel ali celo proti njim in izven ustavno določenega mehanizma in pristojnih družbenih organov ali pa z nerealnim, demogoškim prikazovanjem stanja in problemov, so izredno nevaren vir stihije, ki jo v veliki meri povzročajo vodilne osebnosti v posameznih delovnih organizacijah in družbenih skupnostih. Tudi člani ZK na vodilnih položajih niso delovali zmerom v duhu sprejetih načel in stališč.
Spremembe v temeljnih odnosih — občan, proizvajalec in družba — ter prenašanje pomembnih odločitev v pristojnost delovnih organizacij in občanov samih so zastavile vsem zavestnim silam, predvsem pa komunistom, izredno zahtevne naloge. Politični procesi so začeli dobivati v marsičem nove zakonitosti. Prav tako so se spreminjale tudi metode političnega vodenja in obvladovanja družbenih nasprotij. Vodstva in posamezni komunisti so se morali osvobajati pritiska družbene stihije. ožjih interesov in miselnosti okolice; v kateri živijo in delajo, na njihovo lastno zavest in prakso, če so hoteli uresničevati politiko in smotre ZKJ. Hkrati so se morali poglabljati v bistvo družbenih pojavov, odkrivati njihov značaj, obseg in posledice v okolju, v katerem delajo. Najti je bilo treba odgovore na vprašanja, kako preprečiti negativne pojave in zlomiti odpor nosilcev samovolje in konservatizma na eni in stihije na drugi strani, kako organizirati zavestne sile in izpolniti ter pospešiti delovanje demokratičnih družbenopolitičnih organizmov, kako v praksi zagotoviti idejnopolitično enotnost komunistov na novih temeljih.
Notranje sile so v posameznih delovnih organizacijah prešibke, zunanji družbeni činitelji pa niso mogli zmerom ustrezno, učinkovito in pračasno ukrepati. Spopadi med interesi posameznih ljudi ali v gospodarskih organizacijah, boj za presežek dela. neupravičena udeležba v dohodku, težnja po povečanju dohodka za vsako ceno, familiarnost, grupiranje in podobni ekscesi ustvarjajo močne elemente v razvoju samoupravljanja. V notranjih spopadih se nekateri komunisti marsikdaj ne znajdejo. izgubljajo perspektivo in zaupanje v moč naprednih sil, ter se zato napakam ne zoperstavljajo dovolj odločno.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pred V. kongresom ZKS
(Nadaljevanje s 1. strani) Nekateri se preveč zanašajo le na intervencijo od »zunaj« ali pa na stihijski pritisk množic, ki naj bi izsilile posamezne »rešitve« problemov.
Osrednji problem: delitev dohodkov po delu
Eno izmed osrednjih vprašanj v zvezi z odnosi v samoupravljanju in gospodarjenju so problemi delitve po delu. To načelo je po pravilu že splošno priznano in sprejeto. Cesto pa slišimo številne kritike. Njihova narava je dvojna. V prvem primeru gre za maloštevilne napade na zamisel samo in na temeljna izhodišča delitve po delu, v drugem primeru pa gre le za kritiko nepravilnosti in nedoslednosti pri uresničevanju tega načela. Težave pri iskanju ustreznih meril delitve, slabo razviti samoupravni odnosi v nekaterih delovnih organizacijah in še nerešena vprašanja v delitvi med družbo in posameznimi delovnimi kolektivi povzročajo poleg drugih činiteljev, da se izkrivljajo načela delitve po delu. Tako se v praksi tudi uveljavljajo povsem napačne idejne težnje (uravnilovke, »priviligirani dohodki« itd.). Zveza komunistov je zlasti razčlenjevala tiste pojave in se borila zoper nje, ki so bili v bistvu manifestacija birokratskih, monopolističnih
in drugih konservativnih teženj, ki so pomenile odstopanje od uresničevanja dejanske delitve po delu.
Še nikdar doslej ni bil tako močno razvit kritičen in polemičen duh kakor v zadnjih letih. Vendar je pozitiven učinek teh premikov oslabljen prvič zato ker ni bila družbena kritika vedno dovolj stvarna dovolj odgovorna, in drugič zato, ker je bilo še premalo javne kritike na sestankih in konferencah ZK Slovenije in potemtakem ni vplivala dovolj hitro in neposredno na oblikovanje idejnopolitične linije organizacij in vodstev ZK Slovenije. Razvijanje ustvarjalne vloge ZK Slovenije so ogrožale na eni strani težnje, ki slabijo idejnopolitično enotnost in organiziranost ZK Slovenije, na drugi strani pa težnje, ki izkoriščajo delovanje dezintegracijskih prizadevanj za opravičevanje starih oblik vodenja in delovanja ZK Slovenije.
Široko zasnovano izobraževanje
Upoštevajoč nove razmere in dimenzije idejnega boja, je Zveza komunistov Slovenije že več let skrbno izpopolnjevala sistem idejnopolitičnega izobraževanja svojih članov in delovnih ljudi nasploh. V tem obdobju se je zlasti močno razmahnilo politično šolstvo. Tako je bilo v tem ob-
dobju (1959/60 do 1963/64) organiziranih 460 političnih šol z 11.211 slušateljev (podatki so le za šole, ki so bile v okviru delavskih univerz; vštete niso mladinske in sindikalne šole. ki so jih organizirale te organizacije za svoja vodstva — teh je bilo 284 s 7.276 slušatelji.) Za vodstva političnih in družbenih organizacij so komiteji Zveze komunistov organizirali 300 seminarjev z 8.783 slušatelji.
Močno se je v tem razvilo tudi splošno družbeno izobraževanje občanov, zlasti v okviru delavskih univerz. Tako so samo delavske univerze v obdobju med kongresoma organizirale preko 2.800 tečajev in seminarjev za samoupravne organe in člane delovnih kolektivov, ki se jih je udeležilo preko 92.000 slušateljev.
Ti uspehi se glede na število oblik slušateljev nedvomno veliki, zlasti še, ker so jih te ustanove mnogokje dosegale brez večje družbene pomoči. Toda kvaliteta družbenega izobraževanja ni povsem zadovoljiva. Mnogo je še historicizma, formalizma, verbalizma in starega prosvetljevanja v izobraževanju, ki še vse premalo aktivira in usposablja upravljalce za širše razumevanje konkretnih družbenih problemov in samostojno presojanje in opredeljevanje v konkretni situaciji.
Za 32,1 odstotka povečanje članstva
Po podatkih iz leta 1964 je bilo v Sloveniji 71.104 članov
ZK, kar pomeni, da se je članstvo v primerjavi z letom 1958 povečalo za 17.318 ali za 32,1 odstotka. V obdobju 1958-60 zasledimo bistveno povečanje članstva in sicer za 4.699 članov, medtem ko je bilo povečanje v ostalih letih mnogo manjše, in sicer od 1.000 do 2.000 članov letno. Samo v letih 1961 in 1962 se je skupno število članstva zmanjšalo za 1.639, kar je očitno posledica ostrejših meril za sprejemanje v članstvo.
Podatki kažejo, da je več kot polovica (51,9 odstotka) članov ZKS stopilo v organizacijo do leta 1952, ko smo začeli uveljavljati samoupravljanje. To nas opozarja, da moramo nujno računati na nekatere težave, ki jih po zakonu inercije povzroča miselnost članov, ki so izoblikovali svoje poglede o ZKS v precej drugačnih razmerah, kot pa so sedanje. Seveda tega dejstva ne smemo absolutizirati, ker nam le nakaže verjetnost in obstoj raznih teženj med člani. Dejstvo, da je bilo 38,0 odstotka članov ZK sprejetih v organizacijo po VII. kongresu ZKJ, pa opozarja na delno polarizacijo in sevda tudi na dokaj močno udeležbo članov, ki so si izkušnje pri delu v ZKS pridobili že v obdobju, ko so se razvijali samoupravni odnosi. Ta podatek je toliko pomembnejši, če računamo, da je med novo sprejetimi v letih 1958—1964 več kot polovica delavcev in mladih v starostni skupini do 25 let.
Iz poročila CK ZKS
Živahne razprave o proračunski potrošnji
(Nadaljevanje s 1. strani)
Znano je, da je od komunalnih del v Ljutomeru eno najvažnejših gradnja vodovoda. Kako potekajo te priprave?
Res, to je najvažnejše komunalno delo za mesto Ljutotomer. Pri tem smo se odločili za varianto, ki je po mnenju strokovnjakov najbolj učinkovita v tem pogledu, -da čim hitreje pride Ljutomer do vode. Letos bo potrebno zgraditi v Lokavcih črpalko, položiti do Ljutomera cevi in zgraditi na Kamenščaku vodohram. Najvažnejša pri tem pa so sredstva: 40 milijonov je prispeval republiški stanovanjski sklad, 25 milijonov bomo najeli iz obč. stan. sklada, gospodarske organizacije pa so že zbrale 28 milijonov dinarjev. Za razliko do 130 milijonov dinarjev bomo morali zapresti še delovne organizacije. Voda nam ni potrebna samo
za gospodinjstvo, marveč tudi za našo industrijo, zato bomo morali zagotoviti izvedbo vseh del s skupnimi močmi. Poleg Ljutomera pa je potrebno oskrbeti z zdravo pitno vodo tudi nekatere okoliške kraje. V tem pogledu so v teku proučevanja in upam, da se bomo lahko že v kratkem tudi o tem menili bolj konkretno.
Eno od aktualnih vprašanj so tudi ceste v ljutomerski občini. Kakšni so načrti v tem pogledu?
Lani je občinska skupščina vložila v modernizacijo cest drugega reda 47 milijonov dinarjev in to kot najeto posojilo. Letos bomo predvidena dela končali in sicer asfaltirali cesto Žerovinci — Ljutomer ter Križevci — Veržej. Ob pogojih 50 odst. udeležbe občine pri tej investiciji bo morala dati skupščina 73,5
milijonov dinarjev. Lastnih sredstev toliko ne bo, zato bomo morali najeti posojilo. S prenosom okrajnih cest v občinsko pristojnost bomo rabili 39 milijonov dinarjev. Imamo 34 km občinskih cest in dvakrat toliko krajevnih. Vse so pa v kritičnem stanju. Cestni sklad pripravlja prioritetni red, kako bi v dveh ali treh letih ceste temeljiteje popravili. Urediti bi bilo treba tudi cesto Križevci — Radenci. Če bo občina Radgona letos asfaltirala tisti del ceste, ki poteka po radgonski občini, bo ostalo neasfaltiranega le še okrog 5 km cestišča.
Volivci so na mnogih zborih postavljali zahtevo, naj bi posamezne proizvodne okoliše prenesli iz višjega v nižji bonitetni razred. V odgovorih na ta vprašanja je bilo v večini primerih rečeno, da to ni mogoče.
Stari kataster in neenotno vrednotenje bonitetnih razredov nam delata velike preglavice. Tako prihaja do tega, da imata celo po dva mejaša pri njivah različne davčne obremenitve. Tudi med posameznimi katastrskimi občinami ali naselji so nemogoče razlike. Če govorimo o proizvodnih okoliših, moramo upoštevati konfiguracijo tal, sestavo zemlje in razvrstitev v bon. razred. Za take analize pa smo se na zbore volivcev premalo pripravili. Potrebno pa je, da na vsa zastavljena vprašanja damo odgovore.
V LENDAVSKI OBČINI DVA DAVČNA OKOLIŠA
Na zadnji seji občinske skupščine v Lendavi so odborniki sprejeli odlok o prispevkih in davkih občanov za leto 1965. Za odmero občinskega davka bosta v občini dva davčna okoliša. Slabo zemljo, predvsem 7., 8. in 9. bonitetnega razreda v Kobilju, uvršča odlok v II. davčni okoliš, vsa ostala področja pa so uvrščena v prvi okoliš.
Po odloku bodo davki občanov v II. okolišu za 2—4% nižji kot v prvem.
OTROŠKA MAŠKARADA
Tudi letos so pionirji radenske šole obdržali pustno tradicijo in priredili na pustni torek po vodstvom svojih učiteljev maškaradni sprevod. Pestra, dolga in razigrana procesija s cicibani iz vrtca na čelu kolone je krenila iz šole po glavni ulici do zdravilišča, kjer so mlade maškare, med njimi zelo iznajdljive skupine in posamezniki, pozdravile uslužbence in delavce iz podjetja in prve prispele goste zdravilišča. Pohod so zaključili v novi telovadnici z običajnim pustnim rajanjem.
Sezonsko zaposlevanje in kmečka žena
24. in 25. februarja je v Beogradu bila prva redna skupščina Konference za družbeno aktivnost žena Jugoslavije, ki si je zadala nalogo podrobneje analizirati družbeni položaj žensk in možnost, kako bi se problemi s tega področja reševali v sistemu družbenega samoupravljanja.
Ko analiziramo položaj žensk bodisi kot proizvajalk ah pa kot občanov, ki se vsak dan bolj in bolj vključujejo vsa družbena dogajanja, ne smemo teh problemov obravnavati izolirano kot neke »ženske« probleme, temveč v sklopu vseh ostalih, vendar z večjo tankočutnostjo, ker ima ta problematika le neke specifičnosti in zahteva večjo angažiranost vseh družbenih sil.
Ženske se bodo morale vedno bolj vključevati v proizvodno delo in prav tu si bodo morale svoj osebni in družbeni položaj utrjevati.
Ni mišljeno zaposlevanje za vsako ceno. temveč zaposljevanje iz družbenih potreb. Na našem področju se je v letih po vojni redno zaposlilo večje število žena. Od skupnega števila 9.732 zaposlenih v občini
Murska Sobota je 3.873 žena, kar znaša 39,8 odstotkov in je z ozirom na to. da pri nas industrija ni močno razvita, že lep uspeh.
Samo vključevanje žena v proizvodnjo pa ni dovolj, posebno ne, če vemo, da se v kmetijstvo in v industrijo vključuje pretežno nekvalificirana ženska delovna sila, nekoliko boljša je struktura žena zaposlenih v družbenih službah. Žene bi morale bolj kot doslej sodelovati v vseh organih družbenega samoupravljanja in tam odločati v vseh oblikah družbene pomoči — ne pomoči ženi, ampak družini, kajti družbeni položaj žensk je tesno povezan z družino kot osnovno celico družbe in s popuščanjem vezi, ki so stoletja ženo priklepala zgolj na to osnovno celico.
Čeprav sem ob navajanju podatkov števila zaposlenih žena dejala, da je za našo občino to lep uspeh, se s stanjem ne smemo zadovoljiti, ker nam vsako leto konča večje število otrok obvezno šolanje in nima možnosti se zaposliti.
Še prav posebno nas ne bi smela pri nadaljnjem odpiranju novih mest zaveravati povečana možnost sezonskega zaposlevanja v inozemstvu. V danih prilikah je ta rešitev sprejemljiva, ni pa dolgoročna, ker nanjo lahko vpliva niz političnih in gospodarskih faktorjev. Ne bi se spuščala v kakršne koli analize, ker so jih poklicani za to že napravili ali jih bodo, hotela bi nakazati le nekaj s tem zaposljevanjem povezanih vplivov na položaj kmečkih žena.
Sezonsko zaposljevanje moške delovne sile nalaga kmetijskim proizvajalkam, ki ostajajo doma, poleg skrbi za družino in vzgojo otrok še vso skrb za vodenje gospodarstva in kar je najhujše, opravljati morajo skupaj z doraščajočo mladino najtežja kmečka dela. Vse to kvarno vpliva na zdravje žena in otrok pa tudi na šolske uspehe šoloobvezne mladine.
Še težje je tam, kjer se sezonsko zaposlita oba roditelja,
otroke pa prepustita staršem, sosedom ali pa celo, kot se je v izjemnih primerih zgodilo, same doma. Tu trpi predvsem vzgoja in izobraževanje otrok.
Problemi sezonskega zaposljevanja, ki se je v zadnjih dveh letih močno razvilo, ne bi smeli mimo vseh družbenih sil v občini, ker nam lahko v bodoče njihove posledice povzročajo velike probleme v gogospodarskem, zdravstvenem ter političnem pogledu.
Da bi vsaj delno razbremenili kmečke proizvajalke, ki so iz kakršnih koli razlogov primorane prevzeti dodatna bremena, bi bilo nujno učvrstiti strojne odseke KZ, ki bi preko kooperativnih odnosov lahko takim gospodarstvom opravili strojno vsa težja dela.
Odhod moške delovne sile ženo na vasi do neke mere le osamosvaja, žal pa le v ekonomskem smislu, kajti mož si še vedno prilašča monopol odločanja izven družine. Osamosvajanja žene bodisi kmetijskih proizvajalk ali zaposlenih žena v drugih panogah, pa tudi v naši občini zagotavlja, da si žena, čeprav počasi, a vendar vztrajno pridobivajo veljavo tudi kot upravljalke, ki si preko teh organov krepijo svoj družbeni položaj.
Marija Vild
Razprave o delu občinske skupščine
Nedavni zbor volivcev v Veržeju je bil zelo dobro obiskan. Občani so ugotavljali, da bi morali biti v bodoče še tesnejši stiki med občinsko skupščino in volivci. V razpravi o delu krajevne skupnosti je bilo rečeno, da je bila KS v lanskem letu angažirana predvsem s pripravami na odkritje spomenika Slavku Ostercu. Občani so na zboru volivcev govorili tudi o otroškem vrtcu, ki naj bi pričel delovati že maja. Računajo, da bi vrtec obiskovalo okrog 40 otrok. Na zboru so sprejeli tudi krajevni samoprispevek za zaposlene. Oni, ki služijo mesečno do 40 tisoč, bodo plačevali 3 odst. samoprispevka, pri osebnih dohodkih nad 40 tisoč pa znaša krajevni samoprispevek 6 odst.
Volivci so enotno potrdili tudi dve poslanski kandidaturi in sicer za poslanca v zvezni zbor dr. Antona Vratušo in v republiški zbor Vlada Ferenca.
D. P.
RADOSLAVO
Gasilsko društvo v Radoslavcih je že zbralo okrog 600 tisoč dinarjev za novo motorno brizgalno. Finančno pomoč je obljubila tudi kmetijska zadruga. Računajo, da bo stala nova motorna brizgalna okrog 900 tisoč dinarjev.
OD TEDNA DO TEDNA
»Omenjena letalska vojna« v Severnem Vietnamu se nadaljuje. V torek je več kot 160 ameriških in južnovietnamskih letal napadlo severnovietnamsko pristanišče Kuang Ke in kraj Ksom Bong, oddaljen od 17. vzporednika (meje med Severnim in Južnim Vietnamom) 95 kilometrov.
Sajgonski funkcionarji so se pohvalili — kakor že večkrat doslej — da gre za šesti napad na neodvisni Severni Vietnam in da so 70 do 80 odst. uničili vojaške naprave in druge stavbe.
DOLOČEN NAČRT
Če je dotlej kdo sodil, da gre morda samo za »omenjeni načrt maščevanja«, o čemer so spočetka v Washingtonu tudi govorili, se je mogel prepričati, da gre pravzaprav za idealen načrt. O bombardiranju severnovietnamskih ciljev je pod predsedstvom predsednika Johnsona razpravljal nacionalni varnostni svet, t. j. najvišji organ ameriške vlade, ki odloča o vojaških vprašanjih.
Kakor ugotavlja sam ameriški tisk, je vlada morala izbirati med nekaterimi možnostmi, če je hotela zavarovati svoje interese v Vietnamu, t. j. obravnavati ta del zemlje »za svoboden svet« v boju proti »širjenju komunizma« v Ju-
govzhodni Aziji«. Od tod tudi očitki, da se pravzaprav nihče od ameriških zaveznikov (razen proameriških lutk Tajska, Filipini, Južna Koreja itd.) ni odkrito zavzel za ameriško »vztrajnost« v Vietnamu. Morda je ukrepom pokimal britanski premier Wilson v posebni poslanici Johsonu, vendar je to storil bolj zaradi težav v zahodni zavezniških odnosih in zaradi želje, da bi ohranil dobre stike z Washingtonom.
Pričakovanja, da bi Sovjetska zveza in Britanija, nekdanji predsednici ženevske konference o Indokini, prevzeli pobudo za sklicanje novega takega sestanka,- so spričo Wilsonove usmeritve izjalovile. Zato pa prihajata v ospredje Francija, ki je uradno zahtevala novo pogajanje o Vietnamu. in Sovjetska zveza, katere ocene o ameriških napadalnih dejanjih v Vietnamu se precej ujemajo s francoskimi. Vietnamske krize in krize, ki prav zaradi neposrednega ameriškega vmešavanja ogrožajo tudi sosedni indokitajski deželi Laos in Kambodžo, ni mogoče rešiti z orožjem v roki, temveč s pogajanji.
TITOVA POSLANICA JOHNSONU
Predsednik Tito je dva dni po najnovejšem napadu na Severni Vietnam poslal predsedniku Johnsonu poslanico, v kateri opozarja, da je treba poiskati miroljubna sredstva za rešitev vietnamskih težav, kot je to že nakazala kairska konferenca nevezanih dežel. Omenimo naj tisti del poslanice, ki govori o vzrokih za ameriško odločitev. »Stališče, ki ga zastopajo ZDA, češ da ima dolgotrajni spopad v Južnem Vietnamu svoj vzrok v vmešavanju sosedne Demokratične republike Vietnam, ne pa v notranjih prilikah, težnjah in razpoloženju ljudstva, sili k sklepu, da je rešitev v tem, da se lotijo vojaških akcij proti tej državi in nad njenim ozemljem, je rečeno v poslanici« Tak sklep je po mojem mnenju zelo nevaren, saj grozi, z resno razširitvijo spopada z nedoglednimi posledicami.«
Ni dvoma, da bodo miroljubne pobude slejkoprej vplivale na ameriško stališče in stališče Kitajske, po mnenju
večine najbolj prizadeti tuji sili v Vietnamu, da spremenita svoje mnenje. Kakor je očitno, da napadi na Severni Vietnam utegnejo zanetiti svetovni požar, tako je tudi razumljivo, da ni mogoče samo čakati. da se bodo ameriške čete umaknile iz Vietnama, in šele potem sesti za zeleno mizo, kot to terjajo v Pekingu. Treba je pač realistično izhajati iz sedanjega stanja in pokazati dobro voljo.
Pravijo, da Američani s svojo tezo o »omenjeni letalski vojni« niso zaprli vrat za pogajanje. saj so ovrgli priporočilo bojevitih generalov in desnice, naj uporabijo tudi atomsko bombo, če ne bi šlo drugače. Atomske vojne noče nihče tvegati. Sedaj je vse odvisno od tega, kakšna bo diplomatska pobuda Moskva-Pa-
PRIJATELJSKA OBISKA
Podpredsednik SFRJ Aleksander Rankovič se te dni mudi kot gost podpredsednika Združene arabske republike Zakarija Mohiedina na obisku v tej deželi. Njegov obisk obsega politične razgovore, pa tudi ogled nekaterih gospodarskih in kulturnih ustanov. Sprejel ga je tudi predsednik Naser in se z njim dalj časa prijateljsko menil.
Z obiska v Alžiriji se je vrnila delegacija Zveze komuni-
stov, ki jo je vodil sekretar CK Veljo Vlahovič. Razgovori z ustrezno delegacijo alžirske Fronte nacionalne osvoboditve so obsegali posebno izmenjavo izkušenj obeh partij pri političnem delu in graditvi socializma. »Ob naši revoluciji,« je ob koncu obiska dejal tovariš Vlahovič, »sta dali človeku v roke sredstva za proizvodnjo, da jih uporablja pri delu in njih upravlja. Obe revoluciji sta odprli vrata za najširše sodelovanje z vsemi revolucionarnimi in progresivnimi gibanji na podlagi enakosti, vzajemnega spoštovanja in solidarnosti z vsemi naprednimi silami sveta.«
Alžirska revolucija sedaj prehaja v zrelejše obdobje po treh letih neodvisnosti. Medtem ko ima še težave s protirevolucionarnimi težnjami, si prizadeva za ideološko enotnost in za hitrejši gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Izmena izkušenj v tem času je potemtakem obojestransko koristna.
REPRESALIJA
Zahodnonemška vlada je sklenila ustaviti gospodarsko pomoč ZAR zaradi tega, ker je prijateljsko sprejela vzhodnonemškega predsednika Ulbrichta in z Vzhodno Nemčijo sklenila tudi več gospodarskih sporazumov. Tako ne bo več finansirala druge etape egiptovske petletke in ne bo dajala nobenih posojil. Diplomatskih stikov pa ne bo prekinila.
Zanimivo pri tej odločitvi je, da so se člani vlade razdelili v razmerju 50:50. Kancler Erhard je bil celo za prekinitev diplomatskih stikov, zunanji minister Schröder pa ne. Gospodarski ukrepi namesto političnih pomenijo nekakšen kompromis.
»Je kaj novega?« — »Nič.«
LJUTOMER
V Ljutomeru bosta kmalu končana dva tečaja za pridobivanje polkvalifikacij. Tečaj za kovinsko stroko obiskuje 32 ljudi iz Tehnostroja, tečaj za zidarsko stroko pa 29 ljudi iz Imgrada in zidarskega servisa stanovanjske skupnosti.
POMURSKI VESTNIK, 11. marca 1965
2
OBVEŠČANJE PO LETNIH KONFERENCAH SINDIKALNIH PODRUŽNIC
Aktualno predvsem obveščanje
Nekaj mesečne aktivne priprave na zbore sindikalnih podružnic, kakor tudi sami zbori v lendavski občini so pred koncem. Obiskal sem občinski sindikalni svet in predsedniku tov. Bratkoviču zastavil nekaj vprašanj.
Kako ocenjujete letne zbore? Ali je bil dosežen napredek v primerjavi z prejšnjim letom?
Letni zbori sindikalnih podružnic so letos sovpadali s časom velikih družbeno političnih dogodkov pri nas, saj smo zbore začeli neposredno po 8. kongresu ZKJ, ob koncu pa je pred nami 5. kongres ZKS, kakor tudi volitve. Zaradi tega ni čudno, da so sindikalni zbori nosili v sebi značaj odkritosti v razpravah, posebno v obravnavanju osnovnih vprašanj kot so delitev osebnih dohodkov, statuti, napake in uspehi v samoupravljanja itd. Posebnost je morda tudi v tem, da ljudje niso postavljali vprašanj o višini OD, ampak vprašanja, kako se ti dohodki izračunavajo. Ni namreč vseeno, če proizvajalec, ki je nagrajevan po delu, vidi materialno podobo svojega dela po treh mesecih ali sproti vsak mesec. Proizvajalci so prav tako postavljali vprašanja, zakaj vodilna in vodeča delovna mesta niso
postavljena v okvir meril za stimulativno nagrajevanje. Iz vsega tega lahko ocenjujemo, da so bili zbori sindikalnih podružnic letos solidno pripravljeni in za razliko od prejšnjih let tudi kvalitetnejši.
Kot predsednik ste prisostvovali večini zborov, katera vprašanja so delovni ljudje najčešče postavljali?
Nekaj teh sem že omenil. Večina sindikalnih zborov je postavila vprašanje informiranosti v kolektivu ali izven njega. Delovni ljudje zahtevajo, da so obveščeni in da člani organov upravljanja na sejah ne zastopajo svoja osebna stališča, temveč mišljenje delovne enote, ki jo v organu zastopajo. To pa je mogoče samo v dobrem sistemu obveščanja, ki ga praktično pri nas skorajda ni. Diskutanti so postavljali veliko vprašanj tudi na temo organizacije dela. ki je po njihovem ponekod zelo pomanjkljiva. Če se v takem primeru zgodi škoda, se vsa krivica vali na delavca, ne pa tudi na tistega, ki je pripravil delo.
Veliko vprašanj je bilo postavljenih v zvezi z izobraževanjem na delovnih mestih. Diskutanti so kritizirali vodstva kolektivov, ki skrbijo za izobraževanje delavcev, ki bi lahko ugodno vplivalo na dvig
produktivnosti. Veliko je bilo govora še o družbeni prehrani, ki je organizirana samo v nekaj kolektivih, po mnenju diskutanotov bi bilo umestno organizirati skupno družbeno prehrano. Na zborih so se obravnavala še vprašanja rekreacije, letnih dopustov in druga.
Letni zbori so izvolili tudi nova sredstva. Kako ste reševali kadrovsko vprašanje?
Kadrovskemu vprašanju smo posvetili še pred zbori vso pozornost. Zastopali smo stališča, da ne bi združevali funkcij v eni osebi. V večini primerov smo s tem uspeli, posebno tam, kjer smo naleteli na razumevanje. Ocenjujoč strukturo novih vodstev smo lahko zadovoljni.
Ob življenjskem in pisateljskem jubileju književnika dr. Bratka Krefta Pomurska založba v Murski Soboti prireja
LITERARNI VEČER in pogovor z bralci
ki bo dne 16. marca 1965 ob 19.30 uri v prostorih DPD Svoboda v soboškem gradu. Pisatelj bo bral izbrane odlomke iz drame o Prešernu, sodeloval v pogovoru o aktualnih kulturnih problemih Pomurja ter se podpisoval v svojo knjigo Kalvarija za vasjo.
Vabljeni!
ANALIZA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE G. RADGONA
Pomlajena skupščina
Na seji skupščine občine Gornja Radgona so odborniki preteklo soboto razpravljali o analizi dela občinske skupščine v pretekli mandatni dobi, o kateri te dni razpravljajo tudi na zborih volilcev.
Sestav odbornikov občinske skupščine Gornja Radgona, ki so bili izvoljeni leta 1963, se je zelo pomladil, saj je bila večina odbornikov prvič iz. voljena v skupščino in so bili ponovno izvoljeni le štirje. Kljub temu pa je bilo delo skupščine v pretekli mandatni dobi uspešno. Čeprav je bila ena četrtina odbornikov pasivna in se ni udeleževala sej skupščine, se ni niti enkrat zgodilo, da skupščina ne bi bila sklepčna. Na sejah je manjkalo več moških kot žensk.
V času svojega delovanja je skupščina občine Gornja Radgona sprejela 46 normativnih aktov in drugih pravnih predpisov. V tem času je bilo tudi izdanih 74 odločb, ki so se nanašale na dodeljevanje in prodajo zemlje in gradbenih par-
cel, izdanih 52 garancij ter 31 raznih odločb in potrdil v zvezi z zaključnimi računi gospodarskih organizacij. V svetih občinske skupščine je sodelovalo 85 občanov. Za izvrševanje stalnih in občasnih nalog je skupščina ustanovila 22 komisij, ki so bile zelo aktivne
Z nožem nad mater dveh otrok
V poznih dopoldanskih urah minule nedelje je Janez Volf, star 35 let, brez stalne zaposlitve in bivališča, s kuhinjskim nožem večkrat zabodel svojo bivšo ženo Ano Horvatovo, mater dveh otrok (3 in 6 let).
Janez Volf je delomrznež in stari znanec varnostnih organov. 2. marca se je po zadnji prestani kazni vrnil v svoj rojstni kraj Skakovce, kjer je bil do usodnega dne. Minulo nedeljo je prišel v stanovanje bivše žene in ji prigovarjal k ponovni poroki. Horvatova je poroko odklonila, kar je bil po mnenju varnostnih organov tudi vzrok za nasilnost Volfa. Horvatovo je napadel že v stanovanju, v Kocljevi ulici v Murski Soboti, vendar je njej uspelo uiti na dvorišče, kjer pa jo je nasilnež dohitel, jo vrgel na tla in pričel obdelovati z nožem. Dvakrat jo je zabodel v levo stran prsi nad srcem, ji ranil obraz, prerezal mišico na levi roki in jo končno težko ranil v hrbet. Horvatovi je uspelo z zadnjimi močmi steči na ulico, kjer se je po 70 metrih zgrudila. Sosedje so takoj organizirali prevoz v soboško bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč, kmalu zatem pa prepeljali v mariborsko bolnišnico. Zdravstveno stanje Horvatove je bilo do zaključka redakcije izredno kritično.
Umetniški debut slikarja Jožeta Zrima
V nedeljo, 14. marca ob 10. uri bo v grajskih prostorih DPD Svoboda Murska Sobota pod istoimenskim pokroviteljstvom razstavil svoja dela slikar Jože Zrim. To bo njegov prvi umetniški nastop v domačem kraju, a hkrati zadnji pred odhodom v Pariz, kamor ga vabi pariška galerija, ki je z njim sklenila nekajletni študijski aranžman.
Jože Zrim se je rodil 14. marca 1930 v Murski Soboti. Po končam osnovni šoli se je vedno izraziteje oglašal v njem prepričljiv slikarski talent, ki smo ga sprva opažali v njegovih številnih skicah in risbah. Brez posebnega mentorstva z lastnim strastnim hotenjem, z asketsko vztrajnostjo se je nato 1954. leta lotil študija na zagrebški šoli za umetno obrt ter je leta 1959 z uspehom absolviral. Ta šola s priznanim evropskim renomejem goji sodobni dekorativni izraz, tehnično prečiščen in barvno bogat. Pri profesor Šebalju in Sumereckeru je Jože Zrim dobil solidno osnovo slikarskih tehnoloških znanj (mozaik, fresco, vitraž, sgrafito. olje) ter s tem kapitalom nato 1961. leta nadaljeval slikarski študij na višji pedagoški šoli v Zagrebu. Tu si je v slikarski specialki profesorja Veže in ob kiparskem študiju pri prof. Poljanu razširil obzorje likovne teorije ter se končno podal iskat lastnega slikarskega izraza. Ob stikih s slikarjem Hegedušičem in mlado zagrebško slikarsko generacijo ter dalje ob vzgledih slikarjev Kraljeviča, Račiča in Šulentica si je uspel izoblikovati lastno slikarsko umetniško resnico.
Čeprav šele na začetku razvojne poti, je Zrimova likovna usmerjenost že določeno slikarska. Barva mu ne služi le za tkivo izraznih faktorjev, marveč ji hkrati pripisu-
je funkcijo razpoloženjskega izpovedovavca.
Med razstavljenimi olji prevladujejo motivi zagrebške mestne arhaike in predmestni pejsaž, dopolnjuje ga pa tihožitje in figuralni motiv. Na izrazito čustven značaj umetnika opozarja dejstvo, da se je odrekel osnovni dekorativni koncepciji, kakršno izvaja zagrebški umetnoobrtni didaktični program in da svoj bogat barvni fond podreja tehniki inpresivnega razkrajanja, ki poraja tenkočutna razpoloženja; zdaj resnobno melanholična pa spet pretresljivo ekspresivna. Stari Zagreb se dviga iz platen, poln žlahtno patentirane romantike in ljubeče poezije, ki jo izvablja čar dremave popoldanske svetlobe po mestnih zelenicah, ali tajinstveni somrak gotskih katedral.
Toda Zrimova slikarska poezija ni samo dopadljiva ihta za psevdoimpresionističnimi doživetji. Je globoko prizadeta izpoved o resnici, ki je v svoji likovni podobi lahko lepa tudi takrat kadar ji povprečna človeška estetska merila odrečejo naklonjenost. Ojna podoba »Zapuščena« sodi v tem smislu ne le med najzrelejša dela te razstave, marveč s svojo globoko ekspresivno pričevalnostjo eno najpretresljivejših usod, kar nam jih je izpovedala domača likovna umetnost.
Ne gre za kompromisne težnje med likovno — moderno privajenostjo in ljubeznivo malomeščansko dopadljivostjo, pač pa za dosledno in svojstveno umetniško osebnost, ki nenehno in trdo dela in ki se bo — v to smo prepričani — francoskega likovnega Parnasa vrnil z dostojno umetniško bero.
Vlado Sagadin
SEMINAR POČITNIŠKE ZVEZE V MURSKI SOBOTI
Preteklo soboto in nedeljo so se zbrali v Murski Soboti zastopniki počitniških zvez iz Murske Sobote, Lendave, Ormoža, Ljutomera, Ptuja in Radgone. Na dvodnevnem seminarju so se pogovorili o
vključevanju mladine v organizacijo ter o metodah propagande. Na seminarju so si ogledali okrog 150 barvnih diapozitivov s potovanj po Avstriji, Madžarski in Jugoslaviji.
JAVNA DRAŽBA
KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA bo prodal na javnih dražbah stanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji in sicer:
V	ponedeljek. 15. marca 1965:
1.	Stanovanjsko hišo št. 13 v Črncih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno
335.000	din. Pričetek dražbe ob 7.30 uri.
2.	Stanovanjsko hišo št. 3 v Črncih za izklicno ceno 420.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
3.	Stanovanjsko hišo štev. 19. v Črncih s podkleteno šupo za izklicno ceno 305.000 din. Pričetek dražbe ob 8.30 uri.
4.	Stanovanjsko hišo št. 20 v Črncih za izklicno ceno 150.000 din. Pričetek dražbe ob 9.30 uri.
5.	Stanovanjsko hišo št. 52 v Črncih za izklicno ceno 250.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 250.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
6.	Stanovanjsko hišo štev. 51 v Črncih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno
485.000	din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
7.	Zidne in lesene ostanke od stanovanjske hiše št. 58 v Črncih za izklicno ceno
20.000	din. Pričetek dražbe ob 11.30 uri.
8.	Stanovanjsko hišo št. 61 v Črncih za izklicno ceno 835.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 240.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
9.	Stanovanjsko hišo št. 63 v Črncih za izklicno ceno 127.000 din. Pričetek dražbe ob 13. uri.
10.	Stanovanjsko hišo štev. 86 v Črncih z drvarnico za izklicno ceno 210.000 din.
Pričetek dražbe ob 13.30 uri.
V	torek, 16. marca 1965:
1. Stanovanjsko hišo št. 22 v Apačah; za zidani del je izklicna cena 260.000 din, za leseni del pa 200.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2.	Stanovanjsko hišo štev. 21 v Apačah in zidane svinjake za isklicno ceno 378.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
3.	Stanovanjsko hišo štev. 63 v Apačah za izklicno ceno 672.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 162.000 din. Pričetek dražbe ob 9.30 uri.
4.	Stanovanjsko hišo št. 78 v Apačah za izklicno ceno 220.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 78.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
5.	Stanovanjsko hišo štev. 19 v Podgorju z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 395.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
6.	Stanovanjsko hišico v Konjišču za izklicno ceno 60.000 din. Pričetek dražbe ob 13. uri.
V	sredo, 17. marca 1965:
1. Stanovanjsko hišo štev. 3 v Segovcih z drvarnico za izklicno ceno 430.000 din in zidanimi svinjaki za izklicno ceno 231.000 din. Pričetek dražbe ob 7.30 uri.
2.	Stanovanjsko hišo štev. 20 v Segovcih z drvarnico za izklicno ceno 310.000 din in zidanimi govejimi hlevi za izklicno ceno 95.000 din. Pričetek dražbe ob 9.30 uri.
3.	Stanovanjsko hišo štev. 21 v Segovcih in leseno šupo za izklicno ceno 245.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
4.	Stanovanjsko hišo št. 27 v Segovcih za izklicno ceno 120.000 din in zidani goveji hlev za izklicno ceno 50.000 din. Pričetek dražbe ob 10.30 uri.
5.	Stanovanjsko hišo št. 22 v Segovcih za izklicno ceno 610.000 din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
6.	Stanovanjsko hišo št. 49 v Segovcih in leseno šupo za izklicno ceno 150.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
V	četrtek, 18. marca 1965:
1. Stanovanjsko hišo št. 51 v Segovcih za izklicno ceno 240.000 din, leseno šupo za izklicno ceno 80.000 din, gospodarsko poslopje za izklicno ceno 230.000 din in gornjo klet za izklicno ceno 50.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2.	Stanovanjsko hišo št. 54 v Segovcih za izklicno ceno 220.000 din in leseno šupo za izklicno ceno 80.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
3.	Stanovanjsko hišo štev. 13 v Lutvercih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 400.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
4.	Stanovanjsko hišo št. 35 v Lutvercih za izklicno ceno 170.000 din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
5.	Stanovanjsko hišo št. 39 v Lomanoših za izklicno ceno 670.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 120.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
V	petek, 19. marca 1965:
1.	Stanovanjsko hišo št. 17 v Plitvici z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno ceno 180.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2.	Stanovanjsko hišo št. 14 v Plitvici za izklicno ceno 380.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
3.	Stanovanjsko hišo štev. 23 v Plitvici za izklicno ceno 260.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 160.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
4.	Stanovanjsko hišo št. 22 v Plitvici za izklicno ceno 80.000 din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
5.	Stanovanjsko hišo št. 25 v Plitvici za izklicno ceno 540.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
V	ponedeljek, 22. marca 1965:
1. Stanovanjsko hišo v Apačah št. 6 za izklicno ceno 160.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 262.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2.	Stanovanjsko hišo v Črncih št. 60 s kletjo za izklicno ceno 330.000 din. To poslopje bodo prodali kot material in ga bo treba v doglednem času odstraniti. Pričetek dražbe ob 9. uri.
3.	Stanovanjsko hišo v Črncih št. 59 z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno
380.000	din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
4.	Stanovanjsko hišo v Črncih št. 62 za izklicno ceno 390.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 108.000 din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
5.	Stanovanjsko hišo v Apačah št. 16 za izklicno ceno 503.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 257.000 din. Pričetek dražbe ob 13. uri.
V	torek, 23. marca 1965:
1. Stanovanjsko hišo na Plitvičkem vrhu štev. 31 za izklicno ceno 450.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2.	Stanovanjsko hišo št. 28 na Plitvičkem vrhu za izklicno ceno 80.000 din. Pričetek dražbe ob 8.30 uri.
3.	Stanovanjsko hišo v Spodnji Ščavnici štev. 48 za izklicno ceno 220.000 din, drvarnico in klet za izklicno ceno 130.000 din. Pričetek dražbe ob 9.30 uri.
4.	Stanovanjsko hišo na Plitvičkem vrhu št. 17 za izklicno ceno 270.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 320.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
5.	Viničarsko hišico — podkleteno na Plitvičkem vrhu za izklicno ceno 100.000 din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
6.	Šupo za stiskalnico — skupaj s prešo — na Plitvičkem vrhu za izklicno ceno
120.000	din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
7.	Gospodarsko poslopje na Plitvičkem vrhu za izklicno ceno 160.000 din. Pričetek dražbe ob 12.30 uri.
Izklicna cena za posamezne nepremičnine je cenilna vrednost, izpod katere ne
bodo prodajali. Vsakdo, ki želi sodelovati pri dražbi, mora položiti kavcijo v višini
10 % od izklicne cene. Kavcijo je položiti, ko stranka pristopi k dražbi.
Prednost pri nakupu imajo delavci, ki so zaposleni pri Kmetijskem kombinatu
Gornja Radgona.
KMETIJSKI KOMBINAT Gor. Radgona
POMURSKI VESTNIK, 11. marca 1965
3
Naša akcija — naša akcija — naša akcija — naša akcija — naša akcija — naša akcija — naša akcija — naša akcija —
KDO JE
ODGOVOREN
Nagli razvoj našega gospodarstva zahteva iz dneva v dan večjo pripravljenost in strokovnost, da v primeru požara stopimo v akcijo in preprečimo ali omejimo škodo. Če hočemo biti temu kos, moramo imeti dobro organizirano službo. Ali je ta organizirana tako kot bi bilo potrebno?
O tem smo se hoteli prepričati v naši akciji. Ogledali smo si nekaj večjih objektov, se pogovarjali z ljudmi, ki ponoči bdijo nad družbeno imovino. Kakšne so bile ugotovitve? O tem govori današnja reportaža.
Kot »generali« smo se zbrali, kot generali različnih rodov vojske pred napadom z namenom, dogovoriti se o taktiki in izdelati načrt napada. No. nekaj od tega je res. Med nami so bili tudi taki z epoletami, oboroženi, večina pa nas je bila neoborožena. Izdelali smo bojni načrt in šli v napad.
Na Jezerih pri Rakičanu
Policijsko vozilo in črna limuzina sta z žarometi parali zimsko noč. Po težkem napredovanju smo se v temi približali »sovražnemu« objektu hlevom KIK Pomurka na Jezerih pri Rakičanu. Neopazno, izogibajoč se zaplatam snega, ki bi nas s svojimi škripanjem lahko izdal, smo se približali prvemu hlevu. Nekdo prime za kljuko. Zaklenjeno. Pokukamo skozi okno — prašički, nekateri pri materah, drugi pod infra žarnicami, zadovoljno godejo, le kdaj pa kdaj kateri vzdihne kot bi ga med spanjem tlačila mora.
»Stražarja ni«, razočaran ugotovi nekdo iz skupine.
»Ne skrbi, ga bomo že našli«, odgovarja drugi, »tukaj je 22 objektov, verjetno je v kakem hlevu.«
Razdelili smo se v dve skupini. V moji smo bili trije, foto aparat, beležnica baterija in revolver. Pridno smo pritiskali na kljuke hlevskih vrat, se spotikali (zaradi konspiracije nismo preklinjali) in zavidali prašičem sladko spanje. Končno sta se skupini srečah.
»Ste našli čuvaja?« je bilo prvo vprašanje.
»Mi ne. Pa vi?«
»Tudi ne.«
»Nekateri hlevi niso zaklenjeni, vrata na podstrešju hlevov pa so vsa odprta,« se pritoži predstavnik javne varnosti in miru. Tudi stelja je razstresena. »Če bi bili tolovaji, bi si zdajle lahko zagotovili kilograme lepih krač«, smo še naprej ugotavljali.
»Pozor, v onem hlevu se je prižgala luč. Čuvaj je. Skrij se!«
Skočili smo za zid, čuvaj pa nas je slišal in v negotovosti obstal pred hlevom. Le kaj bo napravil, smo ugibali. Če ne bi bil mraz, bi še malo počakali, tako smo pa napravili hrup z nekimi deskami in radovedno opazovali iz ogla. Čuvaj je bil bolj miren kot mi.
Opirajoč se na palico je stal pred hlevom in čakal.
Nič.
Nekdo predlaga, da bi improvizirali napad. Toda misel smo opustili z izgovorom, da ima čuvaj mogoče orožje (poleg palice). Tako smo se z »dober večer« približali in pričeli pomenek o čuvajski službi. Možak je povedal, da je invalid, da en sam čuvaj ne more nadzorovati vseh 22 objektov. Vsak pa zavzema približno 600 kvadratnih metrov prostora. V primeru požara je nekaj milijonska škoda zagotovljena, razen, če bi se vnel hlev, v katerem bi bil slučajno čuvaj, ki zna za silo ravnati z ročnimi gasilskimi aparati.
V Nemščaku
Naslednja tarča so bili hlevi v Nemščaku pri Beltincih.
Z obema voziloma smo se precej hrupno približali in obiskali najprej upravno poslopje. Brez trkanja smo vstopili. Da je bil na našem mestu kak zmikavt, bi si z zadovoljstvom postregel. Tudi predah pisalne mize niso bili zaklenjeni. Tako »nevljudno« smo zmotili še prebivalce hlevov in končno trčili ob čuvaja, ki pazi na 14 svinjakov in dva goveja hleva.
»V primeru, da gori eden izmed hlevov, kaj bi storili?«
»Poklical bi sosede, potem pa sporočil postaji LM«.
»Kako, imate telefon?«
»Seveda, na »starem marofu« je.«
»Ročnih gasilskih aparatov nimate?«
»Imamo, seveda imamo.«
»Kje pa so?«
»Tega ne vem. Jaz samo nadomestujem rednega čuvaja, ki ima te dni prosto.«
»Recimo, da gori eden izmed hlevov. Kako boste obvestili postajo LM?«
»Ja, po telefonu menda.«
»Imate direktno zvezo?«
»Ne. Sporočil bi preko uprave v Beltincih.«
Trrrin, trrrin, trin, trrin ...
»Pa je sploh kdo v tem času (23.15) v upravi, pri telefonu.«
»Stražar je, vendar ne pri telefonu.«
Vsi poizkusi so bili zaman, zveze z deloviščem v Beltincih nismo mogli dobiti. V primeru požara čuvaju res ne bi preostalo drugega, kot je sam povedal, da sede na kolo (če ga ima) in se odpelje v Beltince.
V Motvarjevcih
V Motvarjevcih smo potem, ko smo si nemoteno ogledali garažo za traktorje, ki so stali v vrsti ob pokvarjeni gasilni napravi, v hlevu srečali čuvaja, ki nam je povedal, da se na telefon ne zanaša, ker na pošti ni nočne službe pa tudi stalnega spoja nima s postajo LM.
Brez čuvaja je hlev v Ratkovcih. Osvetljen sicer in zaklenjen. Nekaj časa smo tavali okrog hleva, potem pa nas je pričelo zebsti tako močno, da smo brez pomislekov splezali skozi odprtino, ki je precej podobna oknu, v hlev. Tu je bilo sicer topleje, toda ker ni bilo luči, stikala pa našli nismo, so krave podvomile v našo poštenost in zagnale tak hrup, da smo bili vsi naenkrat spet na svežem zraku.
Zvezde so kazale na novi dan, ko smo v Petrovcih štorkljah po upravnih prostorih in končno prišli v valilnico. Tu nas je pričakala topla električna pečka, kot da smo prišli v goste, le gostitelja ni bilo od nikoder. Ko smo se pogreli, nismo hoteli biti nevljudni in smo poiskali čuvaja, ki zna svoje dolžnosti na izust, razume jih pa ne. Povprašali smo po gasilnih aparatih. Na srečo smo našli enega, s katerim je čuvaj zapršil kot staje. Zahvalili smo
se za prijazen sprejem in odšli po poti, kjer smo prišli. Takrat pa je čuvaj tako debelo pogledal, da smo ga morah povprašati, kaj mu je. In izvedeli smo, da za vhod (skozi skladišče) on ni vedel.
Za nami je bilo spet nekaj kilometrov mlakužaste ceste, ko smo se ustavili pred zadružnimi hlevi v Bučkovcih. Na dvorišču se je prižgala luč. »Kaj bi storili, če bi prišlo do nenadnega požara,« smo zastavili vprašanje čuvaju Francu Farkašu. »Trije moški stanujemo pri hlevih. Najprej bi poskušali z minimaksi, če pa bi bilo kaj hujšega, bi sedel na traktor ...« je odgovoril Farkaš. Neposredno pri hlevih vode ni, pač pa v nekaj sto metrov oddaljenem potoku. Pri hlevih, v katerih je 500 glav goveje živine, nismo našli tudi primernih sodov z vodo. »Naročili smo jih, pa nam jih še niso dostavili«, je menil čuvaj. Električna napeljava — mimogrede povedano — ni najbolj kvalitetno napravljena. Tudi kopice slame bi morale biti bolj oddaljene druga od druge in od gospodarskih poslopij. Na tako velikem obratu nimajo tudi nobene ročne sirene. Slabih sto metrov od dvorišča je telefonski vod, toda v obratu nimajo nobenega priključka.
O kakšni organizirani pripravljenosti na požar torej ni govora. Najbližji gasilci so v Bučkovcih. Toda, kako jih hitro obvestiti?
KRIŽEVCI — OBRAT KLJUČAROVCI
Ivana Herbaja, nočnega čuvaja na tem obratu ni lahko presenetiti. Pripovedoval je, da je že dolga leta čuvaj in kaže, da tega poklica ne opravlja slabo, saj je vedel, ker je bil tudi poučen, kaj naj stori v primeru požara. V svoji sobici ima telefon, toda ponoči si s tem ne more pomagati. Zadolžen je, da vsake četrt ure pogleda po dvorišču in okrog poslopij. V primeru hujšega požara ponoči, bi poslal nekoga v Ljutomer! (Ni se pač spomnil, da ima v sosednjih Lokavcih v opekami telefon, ki je vezan na ljutomersko avtomatsko centralo in odkoder lahko kdajkoli, tudi ponoči kliče na pomoč).
VERŽEJ — HLEVI PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Tudi tukaj imajo čuvaja, ki ponoči pogleda po hlevih, toda kaj, ko ga verjetno z ničemer ne bi mogel bolj presenetiti kot vprašanjem, kaj bi storil, če bi izbruhnil požar. Morda bi se lahko poslužil telefona na železniški postaji, ki je v neposredni bližini, smo mu svetovali! Na tem objek. je možno ukrotiti požar samo tako, če pripeljejo gasilci s seboj tudi vodo. Večje cisterne ni, le vodovodna črpalka, ki pa v primem požara ne pomeni čisto nič. Na zunanji steni hleva so viseli krampi in lopate, v skladišču so bili pripravljeni minimaksi. Vse to pride prav v prvi sili, toda kaj pomaga, ko pa človek, ki mu je poverjena skrb, da budno pazi nad družbeno imovino, nima nobenih možnosti, da vzpostavi stik s svetom. Takrat pa, ko ognjeni zublji naznanjajo katastrofo, ni več pomoči, celo še ob slabi opremljenosti naših gasilskih enot.
Končno še nekaj besed, ki sicer neposredno ne spadajo k akciji. Čuvajska sobica pri teh hlevih je taka, da noben vrag, kaj šele človek, ne bi hotel biti v njej. Peč neusmiljeno kadi, luči pa sploh ni. Morda je to za čuvaja stimulativno v tem smislu, da raje pohajkuje po dvorišču in po hlevih in tako bolj vestno opravlja svojo službo.
MOTA — HLEVI PRI BIVŠI
ŽREBCARNI
Ko smo se nekako »prebili« po snegu in blatu do prvega svetlega okna, ki nam je vzbujalo upanje, da je na farmi poleg živine še kakšno živo bitje, smo dobili na vprašanje, kje je čuvaj, skozi zaste-
klena okna odgovor: »Čuvaja pri nas ni!« Na hlevu so visele ročne škropilnice in minimaksi, ob oglu je stal prazen pločevinski sod. Tudi tukaj nimajo vode več kot toliko, da si lahko zajameš čevlje. Ko smo si že nekoliko ogledali, kar nas je zanimalo, se je pojavil na dvorišču možakar. Roke je sklenil na zatilju in ko smo ga vprašali, zakaj nimajo nikogar, ki bi opravljal čuvajske posle, je skomignil: »Če je prav tako onim, je tudi nam!« Končno je imel prav. Seveda, da bi pomagal, če bi gorelo, tudi drugi bi prišli pomagat. Vprašanje pa je, če bi se takrat še dalo sploh kaj pomagati.
NA OBRATU KIK V LENDAVI
Je služba preventive organizirana zelo površno. Nepoklican nočni obiskovalec lahko pride nemoteno v hleve, pri tem ga nihče ne vpraša, kaj in koga išče. Obisk v INDIP in Mehaniki je pokazal drugačno sliko. Nočni čuvaji se tu zavedajo svoje naloge. To nam dokazuje tudi število ročnih gasilnih aparatov, ki so v slučaju potrebe dosegljivi ob vsakem času.
Pred nedavnim je bila izvršena kontrola požarne varnosti, ugotovitve pa niso razveseljive. V kmetijski zadrugi Lendava poslovni enoti Dobrovnik imajo pogonsko gorivo vskladiščeno v kletnih prostorih upravnega poslopja. Mar to dejstvo ne opozarja odgovorne ljudi, da bi drugače ravnali z družbeno lastnino, s katero upravljajo. Vsa škoda, ki nastane zaradi požara, je za splošno gospodarstvo nenadomestljivo uničenje materialnih sredstev in nenazadnje tudi absolutna izguba. Organi samoupravljanja bi morali o tem razmišljati in ukrepati.
Čuvajska služba je sicer pri vseh večjih podjetjih urejena, vendar pa s sedanjo zasedbo ni zagotovljena varnost premoženja niti v pogledu zaščite pred požarom niti proti eventuelnim vlomom. Stanje požarne varnosti je vsekakor neurejeno tudi pri zavodih in ustanovah, saj tam redko kje najdeš priprave kot so ročni gasilski aparati in drugo.
V letu 1964 je število požarov v družbenem sektorju v lendavski občini navrglo okrog 10 milijonov dinarjev škode. Požarov je bilo 11, torej okrog 1 milijon dinarjev pri enem požaru. Mar to ni zadostno potrdilo, da bi nujni požarnostni ukrepi stali mnogo manj. Ali naj smo torej brezbrižni do lastnine, ki nam je zaupana v upravljanje?
In zaključek
Če bi na teh nekaj ugotovitvah, ki nam jih je uspelo zabeležiti v naši akciji hoteli narediti zaključek, bi lahko ugotovili, da naša družbena imovina proti požaru ni dovolj zavarovana. Čuvaji, kjer sploh so, so le redko sistematično poučeni o tem. kaj naj počno ob izbruhu požara. Ob-
čutek je, da je tistih nekaj gasilnih aparatov le formalnost, pesek v oči slučajni inšpekciji. Zgradbe navadno nimajo vmesnih protipožarnih zidov (to bi pač gradnjo podražilo!). Hlevi, dolgi do 100 metrov, imajo le po dva izhoda. Navadno primanjkuje v bližini objektov vode itd.
Popolnoma upravičeno smo zastavili že v naslovu javno vprašanje: KDO JE ODGOVOREN? Z našimi ugotovitvami bi lahko ovrgli pretirano izgovarjanje, recimo na pomanjkanje sredstev. Saj bi bilo končno ob tako slabo organizirani požarnovarnostni službi škoda vsakega dinarja. Zato bi morali organi upravljanja v naših delovnih organizacijah vsaj od časa do časa kritično oceniti v kakšnem položaju je požarna varnost v tem ali onem obratu, kaj je treba ukreniti in, ali so posamezni ukrepi zadovoljivo izvedeni?
Vprašanje je tudi, kako ocenjujejo v delovnih organizacijah, zlasti pa še na osamljenih deloviščih, čuvajsko službo in kako čuvaje tudi nagrajujejo. Srečali smo invalide in starejše ljudi, ki so že več let upokojeni in zato ni nič čudnega, če je recimo čuvaj v Nemščaku za pot do telefona porabil skoraj 15 minut. Čuvaj v pletiljstvu v Prosenjakovcih prejema 14.000 din. Ker v prostorih ni ravno dobro zavarovano proti požaru, je seveda upravičeno vprašanje, s kakšnim občutkom pazi na objekt, ki je sicer ponoči zaprt, v katerem pa je
potrebno nenehno kuriti peči.
Premoženje je tudi drugače slabo zavarovano. Ali je upravičeno, da okrog delovišč kmetijskih gospodarstev ni ograj? Verjetno bi bile potrebne tudi iz drugih vidikov. Na takem delovišču kot je recimo Nemščak, bi bilo pa nujno pomagati si tudi s psi čuvaji, kajti en sam človek ne more zadovoljivo nadzorovati.
Po splošni oceni smo zaključili da je družbeno premoženje več kot malomarno zavarovano. Vprašanje odgovornosti pa se nenehno pojavlja.
Vrata svinjakov so odprta,
čuvaja pa nekje ...
Kako v bodoče finansirati zdravstveno službo?
Eno izmed bistvenih vprašanj, s katerim se je ubadal odbor za zdravstvo in socialno politiko republiškega zbora je problem finansiranja zdravstvene službe, oziroma finansiranje po storitvah. To nam mora dati zlasti dva rezultata. Prvo je ovrednotenje zdravstvenega dela, drugo pa nagrajevanje zdravstvenih delavcev po rezultatih njihovega dela. Ta korak ne bo tako lahek, kot se zdi na prvi pogled. Vsebina problema je v tem, da se zavaruje kvaliteta in človek, istočasno pa doseže, da se pod nazivom kvalitete ne bo skrivala nizka storilnost dela. Drugo obdobje tega procesa pa bo v tem, da dosežemo tako strukturo cene zdravstvenih storitev, v kateri bo vkalkulirana tudi razširjena reprodukcija vključno s funkcionalno amortizacijo.
Cilj tega razvoja je v tem, da se izenačijo pogoji zdravstvenih organizacij z drugimi delovnimi organizacijami in tako pospeši prilagajanje zdravstvene službe sodobnim dosežkom v svetu.
V Pomurju do neke mere otežkoča ta prehod deficit v kmečkem zavarovanju. Menim, da imajo prav tisti, ki trdijo, da to ne sme biti ovira za ta prehod. Odprto vprašanje, kdo bo pokril nastali deficit v kmečkem zavarovanju, ni in ne more biti stvar zdravstvenih organizacij. To ne sme biti vzrok za stagniranje zdravstvene službe v Pomurju. Prav tako ne sme nepokrito kmečko zavarovanje vplivati na eventuelno povečanje stopenj prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Industrija v razvoju ne more nositi še bremena nerazvitega kmetijstva. S problemom primanjkljaja v skladu kmečkega zavarovanja se bodo morale ukvarjati prizadete občine. Strinjam pa se tudi s tem, da ti problemi niso samo občinska narave, saj obstoječi strukturi našega kmetijstva in socialnega položaja naše vasi ni kriva občina, še manj pa prebivalstvo. Zato obstaja širši problem.
Znano je, da je večina našega zdravstvenega kadra, zlasti zdravnikov, zaposlenih preko mere. Tak položaj ustvarja relativno pomanjkanje zdravstvenega kadra, deloma pa tudi neurejeno nagrajeva-
nje v zdravstveni službi. Neurejeno nagrajevanje je lahko vzrok slabi kvaliteti dela. Omogočimo zdravstvenemu kadru, da na svojih rednih delovnih mestih, v okviru normalnega delovnega časa dobijo ustrezen osebni dohodek. Tako bomo zavrli honorarno delo in omogočili hitrejši napredek predvsem v kvaliteti dela. Morda ponekod ne želimo ustrezno reševati osebni dohodek zdravstvenim delavcem zato, da jih prisilimo v honorarno delo. To je sicer izhod v sili, ker primanjkuje kadra, toda to je tudi udarec kvaliteti dela, ki je v veliki meri odvisna od stalnega študija, od stalnega spremljanja razvoja v panogi. Za to pa je potreben prosti čas.
V tem pogledu smo marsikje zelo ozki. Mi se dosti ne razburjamo, če moramo n. pr. plačati račun za enega pacientov v bolnici v znesku 600.000 din, toda nemogoče se nam zdi, če nas toliko stane oblikovanje človeka, znanstvenika. Taka mentaliteta je anahromizcm sodobnega sveta in tako tudi v naših razmerah. V našem odboru je bila tudi ostra razprava o tem, kaj je važnejše — bolnica ali osnovna zdravstvena služba. Nekateri prenapeteži mislijo, da lahko zreduciramo osnovno zdravstveno mrežo na nekaj, kar ne bi bilo podobno zdravstvu.
Razumljivo je, da so bolnice in druge visoko organizirane zdravstvene ustanove nujne in še kako potrebne, toda osnova zdravstvene mreže je še vedno osnovna zdravstvena služba. Če hočemo, da bo temu v polni meri tako, potem je potrebno marsikaj dopolniti. Predvsem gre za vprašanje kadra. Razmišlja se o tem, da bi morali zdravniki predno gredo na teren, opraviti vsaj dvoletni staž v bolnicah. Nujno je torej dvigniti splošni nivo osnovne zdravstvene službe.
Posebno vprašanje je tudi finansiranje preventive. Bolj kot bomo ločevali preventivo od kurative, manj bomo rešili ta problem. To dvoje naj bi povezali v naših zdravstvenih domovih. Tisti, ki finansira kurativo, naj finansira tudi preventivo razen nalog, ki jih rešujejo občinski proračuni.
BOGO VERDEV,
poslanec republiškega zbora
Iz naše uprave
Našim delovnim organizacijam in zasebnikom vljudno sporočamo, da bo naslednja številka Pomurskega vestnika izšla 18. marca 1965 v povečani nakladi 35.000 izvodov. To številko Pomurskega vestnika bo prejelo spet vsako gospodinjstvo v Pomurju. Izkoristite to ugodno priložnost za propagiranje svojih izdelkov in storitev. Cenjena naročila, tekste in osnutke za gospodarsko-propagandne storitve sprejemamo najkasneje do ponedeljka, 15. marca 1965.
Delovne organizacije in zasebnike, ki v našem listu oglašajo — bodisi da objavljajo male in velike oglase, reklame, gospodarsko - propagandne reportaže itd. — obveščamo, da je po novem skrajni rok za dostavo tekstov in osnutkov v ponedeljek do 12. ure v tednu izida Pomurskega vestnika. Za objavo oglasov in reklam, ki bi prispele v upravo kasneje, ne jamčimo, namreč, da bodo objavljene v številki Pomurskega vestnika tistega tedna.
Madžarska oddaja Radia Murska Sobota je vsak dan v tednu, slovenska oddaja pa vsak torek, petek in nedeljo. Naročila, tekste ali osnutke reklam, obvestil in drugih gospodarsko-propagandnih storitev je potrebno poslati vsaj en dan pred oddajo, za nedeljske oddaje pa že v petek do 12. ure. Za tekste, ki bodo prispeli kasneje, ne jamčimo, da bodo objavljeni že v naslednjih oddajah.
Našim bralcem in naročnikom, ki sprašujejo po naslovih naročnikov malih ali velikih oglasov (prodaje, nakupi, zamenjave itd.) vljudno sporočamo, da naj v pismih priložijo tudi znamke za odgovor. Na pisma brez priloženih znamk namreč ne odgovarjamo. To velja tudi za J. T. iz Dolge vasi 47, p. Lendava in S. K. iz Dolnjega Lakoša 48, p. Lendava. Pošljita znamke in odgovor bo takoj sledil.
Kako je potrebno ukrepati?
Na zadnji seji sveta za notranje zadeve pri občinski skupščini so člani sprejeli naslednje sklepe za izboljšanje požarnega varstva v gospodarstvu in jih bodo predložili vsem gospodarskim organizacijam.
Svet je na seji ugotavljal, da gospodarske organizacije niso v celoti upoštevale predpise požarne varnosti, zato je sprejel sklep, da morajo v prihodnje proti odgovornim osebam nastopiti upravni organi občine s kazenskimi ukrepi.
O čuvajski službi je svet sprejel naslednji sklep: osebe, ki so v službi čuvaja, morajo biti dovolj sposobne za to delo in da naj se ne bi več dogajalo, da bi bil čuvaj invalid ali upokojenec, ki to zahtevno delo ne more v redu opravljati. Poleg tega morajo gospodarske organizacije v vseh objektih uvesti stalno čuvajsko službo, da se ne bi v prihodnje dogajalo kot sedaj, da je precej objektov brez stalnega nadzorstva.
Da bi bila učinkovitost preven-
tivne službe večja, je potrebno, da odslej naprej vse gospodarske organizacije uvedejo gasilsko službo.
Za hitrejše obveščanje v primeru požara je svet priporočal organizacijam, da si morajo organizirati način obveščanja po telefonu, kjer je možno, pa se naj uredi direktna zveza s postajo LM.
Ker vsi objekti (hlevi) niso pravilno locirani, se često dogodi, da v bližini ni vode, s katero bi lahko v primeru požara gasili, je svet mnenja, da morajo gospodarske organizacije preskrbeti v neposredni bližini omenjenih objektov vodo za gašenje. V hlevih, ki so grajeni brez zasilnih izhodov, s pomočjo katerih bi v primeru požara laže reševali živino, je bil svet mnenja, da je nujno potrebno urediti zasilne izhode, lesene hleve premazati z ognjevarnimi snovmi ter v hlevih postaviti požarne zidove .
Organizacije morajo tistim gasilskim enotam, ki delajo na njihovem terenu, nuditi pomoč za tehnično opremo.
POMURSKI VESTNIK, 11. marca 1965
4
NA OBČNEM ZBORU MEDICINSKIH SESTER POMURJA
Premalo medicinskih sester
Društvo medicinskih sester mora biti tribuna, na kateri bodo zdravstveni delavci (sestre) razpravljali o položaju zdravstva ter sproti razpravljali o individualnih problemih zdravstvenih delavcev, je v razpravi minulo soboto na občnem zboru društva medicinskih sester v Radencih med ostalim povedal dr. Gabriel Kastelic.
Poročilo, ki so ga navzoči poslušali, je v kratkem prikazalo delo društva v minulem letu. Omenjen je bil položaj sestre v zdravstvu, ki se aktivno udejstvuje na raznih področjih dela. Med drugim velja omeniti, da so sestre samostojni delavci pri negi bolnika ter delujejo kot inštruktorji pri vzgoji kadra. Viden uspeh so sestre dosegle v preteklem letu pri ustanavljanju novih oddelkov na področju Pomurja: očesni in ušesni oddelek, številka o porastu novih članov v društvu je vzgledna, saj je na novo sprejetih kar 50 članov.
Poročilo je omenjalo, da je patronažna služba zelo šibka točka pri preventivi zdravstva, kar še jasneje ponazori podatek, da je v centru zaposlenih samo 7 patronažnih sester, ki pa zdaleč ne morejo reševati primanjkljaj tega kadra, ker je delovni okoliš za eno sestro prevelik. Pomanjkanje sester je tudi v dispanzerjih, od katerih ima le en svojo sestro.
Zelo pomembno vlogo pri vzgoji srednjega medicinskega kadra igra ravno srednja šola za zdravstvene delavce v Murski Soboti, ki usposablja zdravstvene delavce, katere ravno v Pomurju občani težko pričakujejo. V nasprotnem primeru, ko bo kadra dovolj, bo preventivna zdravstvena služba boljša in bolj gibčna. Med letom so se sestre dopolnilno izobraževale na delovnem mestu, saj so obiskovale številne poučne seminarje in predavanja.
Na zboru je bilo rečeno, da v Pomurju dobimo demonstracijski center za študij tuberkuloze.
Članice so v razpravi opozorile, da se mora vprašanje pomanjkanja stanovanj hitreje reševati, ker sedanji slabi pogoji v nekaterih primerih nosijo zametke zdravstvenih obolenj.
Sestre so se pogovarjale tudi o profilu kadra, ki končuje SŠZD. Predvsem je prevladovalo mnenje, da je šolski pouk na oddelkih do neke mere uspel, zato bodo v začetku prihodnjega šolskega leta zaradi pomanjkanja bolniških sester na šoli odprli nov ginekološki-porodniški oddelek. Sedemletni perspektivni plan predvideva, da bo takrat moralo biti na tem področju 54 sester. Pri delu na šoli predstavlja največji problem pomanjkanje predavateljskega kadra.
Na zboru so sprejeli predlog, da mora zdravstveni center re-
šiti vprašanje obračunavanje kilometrine za patronažne sestre, ki se vozijo s kolesi, da bo obračunavanje v prihodnje enotno. Predlagali so tudi, da mora biti v prihodnje povezava med bolniškimi sestrami in patronažno službo boljše.
Navzočim je predaval dr. Gabrijel Kastelic o rehabilitaciji srčnega bolnika, koreferat pa je imela Gabriela Skubic, ki je govorila o negi bolnika.
Brez zobozdravnika in veterinarja
Pri Vidmu se že dolgo časa potegujejo za to, da bi dobili v kraj stalnega zobozdravnika. Lani decembra so ga končno dobili, toda že po enem mesecu je odšel, ker ni imel primernega stanovanja. Pred tem je do lanske spomladi hodil k Vidmu vsak dan zobozdravnik iz Radenec, kasneje vsak teden dvakrat iz Radgone. Željo po stalnem zobozdravniku so izrazili volivci tudi na zadnjem zboru volivcev.
Pri Vidmu nimajo že nekaj let tudi veterinarja. Tudi za
tega bi rabili v prvi vrsti stanovanje. Ker hodijo sedaj iz Radgone in Ljutomera so usluge zaradi daljšega prevoza precej drage.
KORAK V SEZONO
Kulturno prosvetno društvo pri Gradu je zaživelo. Pripravljajo dramo Mateja Bora »Raztrganci«, za katero se vaščani precej zanimajo. Tudi mladina pri Gradu bo v kratkem uprizorila veselo igro »Lovrov venec«.
KAJ MISLIJO MLADI SOBOČANI O ŽIVLJENJU V MURSKI SOBOTI
Ni še vse tako, kot bi moralo biti
S hitrim razvojem mesta in naglim porastom prebivalstva so potrebe in želje občana vse večje. Seveda je vsem nemogoče ugoditi, vendar pa so vsaj prizadevanja usmerjena v tej smeri, da bi se počutje stanujočih iz dneva v dan zboljšalo. Preliv mladih v mesto je v zadnjem času še posebno velik, zato nas je zanimalo kaj mislijo mladi o življenju v Murski Soboti.
Anketa, katero smo izvedli, jasno dokazuje, da so želje in potrebe mladih, tako dijakov kakor delavske mladine iste.
Na vprašanje v anketi; kaj misliš o življenju v Murski Soboti?, je večina odgovorila, da še ni vse tako, kot bi moralo biti. Kar doraščajoči član našega okolja potrebuje za urejeno življenje, je samska stanovanja, prehrano, urejene kopališke prostore. To so grobe pomanjkljivosti, ki pa močno zadevajo mlade Sobočane, ki so se na tak ali drugačen način preselili, s takimi ali drugačnimi nameni v mesto.
Težnja po gradnji mladinskega doma ni nova in tudi ni pretirana, saj bi v tem primeru do neke mere preprečili zahajanje mladih v gostilniške prostore in bi se izognili neljubim izgredom, ki jih danes mladi tu in tam počenjajo, sicer pa bi to spadalo v drugo vprašanje, ki smo ga postavili mladim anketirancem.
Kaj misliš o družabnem življenju mladih v Murski Soboti?
Na to vprašanje so mladi odgovarjali različno, vendar je lahko zaključiti, da so možnosti za res vsestransko izkoriščenje prostega časa male. Res je, da so se pred kratkim uredili klubski prostori, vendar lahko sedaj ugotavljamo, da so ti v večini primerov prazni. Zakaj?, je vprašanje zase, vendar pa bi lahko zaključili, da vsebina klubskega življenja ni bila tako vsestranska, da bi mladino privabljala. Mladi si želijo plesa, je bilo razbrati iz ankete, vendar lahko ugotavljamo, da so pred kratkim uvedeni mladinski plesi v klubu ravno zaradi slabe udeležbe prenehali. Kje je vzrok, da mladi, če si plesa želijo, niso prihajali? Morda je bil čas neprimeren ali drugo, vendar bi bilo potrebno malo bolj razmisliti o vzrokih
MAŠKARADA PO ULICAH LENDAVE
Pionirji in mladina lendavskih osnovnih šol so priredili v torek pustno maškerado. Najbolj uspele maske so bile nagrajene v šolah, nakar se je povorka maškar napotila po ulicah, kje so jo pričakali številni gledalci. Posrečena maškarada, ki je že tradicionalna, bi verjetno še bolj uspela, če bi v bodoče posvetili večjo pozornost organizaciji.
slabe udeležbe, ne pa samo prenehati s plesi .
Soboška Svoboda je uspela doslej uvesti nekaj novih oblik: filmski in literarni krožek ter sekcijo mladih likovnikov, vendar je uspeh nadaljnjega dela teh novih sekcij predvsem odvisen od vsebine dela, da bodo mladi našli svoj interes.
To so nekatere ugotovitve ob priliki ankete, na katere pa so mladi že večkrat opozarjali na raznih sestankih, vendar razen nekaterih zgoraj omenjenih oblik še delo ni tako zaživelo kot bi moralo.
Tudi v Murski Soboti so prejšnji teden priredili otroci tradicionalni pohod maškar
Več samskih stanovanj
Zadnje čase živo razpravljamo o novi stanovanjski politiki, ki bi naj v bodoče slonela predvsem na hitrejši in ekonomski izgradnji. Resolucija zveznega izvršnega sveta o nadaljnji gradnji stanovanj živo zadeva občane, še posebno mladino, za katero smo doslej gradili bore malo samskih stanovanj.
Vedno večja migracija delovne sile, posebno še mladih, ki se zaposlujejo v mestu, ne najde vsega tistega, kar bi potrebovala za urejeno življenje, zato bo potrebno v prihodnje bolj načrtno in z večjim posluhom obravnavati problem gradnje samskih stanovanj.
Občinska skupščina v Murski Soboti in tudi ostale gospodarske organizacije so doslej malo upoštevale predlog zveznega izvršnega sveta iz leta 1959, ko predlaga, da se mora 10 odstotkov od stanovanjskega sklada porabiti za gradnjo samskih stanovanj. Res je, da je med potrebami in obstoječimi realnimi možnostmi velika razlika, vendar pa ne bi smeli v toliki meri zanemariti tega vprašanja, ki vedno bolj prodira v osprednje. Vsi taki in podobni problemi mladih vplivajo v gospodarskih organizacijah na proizvodnjo, v šolah pa na uspeh.
Žalostno je, da sedaj ko so razprave o družbenem planu občine, mladi v gospodarskih organizacijah malo posegajo v razpravo, čeprav bi le te konkretneje programirale gradnjo samskih stanovanj, ker je sedanji razpon na lestvici zaposlenih mladih proizvajalcev
in tistih, ki so uspeli dobiti samska stanovanja, prevelik.
Z decentralizacijo sredstev stanovanjskega prispevka na podjetja bo potem še večja odgovornost pred organi upravljanja, ko bodo odločali, kam se bodo ta stekala. Pri gradnji samskih stanovanj ne gre za gradnjo samskih blokov, temveč je potrebno, da o teh potrebah razmislimo že takrat, ko se delajo načrti, da v teh zagotovimo prostor tudi za gradnjo samskih stanovanj.
NOV MRTVAŠKI VOZ
Gasilsko društvo pri Vidmu se je odločilo, da odstopi svojo staro ročno brizgalno za preureditev v mrtvaški voz. Občani so obljubili, da bodo prispevali v ta namen tudi nekaj sredstev. Nabiralno akcijo že uspešno izvajajo.
RENKOVCI
Osnovna organizacija v Renkovcih je Prostovoljno gasilsko društvo. To je edina organizacija, ki opravlja svojo funkcijo, obenem pa še prireja razne prireditve.
Sedaj je PGD Renkovci organiziralo tečaj za izprašane gasilce. Trideset »mladih« redno obiskuje ta tečaj že od 1. februarja vsak dan. Predavajo jim razni gasilski častniki iz Pomurja. Upajo, da bodo do začetka marca pripravljeni, da pokažejo svoje znanje na izpitih pred komisijo občinske gasilske zveze. Razen strokovnih gasilskih vprašanj se mladini predava tudi z drugih področij, saj mladina nima kje drugje kaj zvedeti ker nima možnosti (nima niti mladinske organizacije).
GORNJA BISTRICA
Na pobudo občinskega komiteja ZM se je pred nedavnim v Gornji Bistrici začela šola za življenje. V ciklusu predavanj, ki jih bo mladina poslušala, bodo zajete teme iz zdravstva, kakor tudi poljudno-znanstvena predavanja, ki so privlačna za mladino. Šolo obiskuje 48 mladincev in mladink, ki so zelo zadovoljni s predavanji in si želijo v prihodnjem letu ponovno poslušati teme, ki so predvidene za drugo stopnjo.
Večjo skrb rekreaciji mladine
V Murski Soboti je bilo razširjeno posvetovanje članov izvršnih odborov občinskih organizacij Počitniške zveze Pomurja ter občin Ormož in Ptuj, da bi že letos kar najbolj uspešno utrdili občinske zveze in okrepili medobčinsko sodelovanje.
Udeleženci posvetovanja so obravnavali med drugim tudi bodoče pogoje dela občinskih zvez po ukinitvi okraja Maribor, kjer je doslej delovanje te organizacije mladih koordiniral in usmerjal okrajni odbor Počitniške zveze. Ker bi ta organizacija lahko bila usodna za nadaljnje uspešno delovanje Počitniške zveze, so se predstavniki občinskih organizacij, ki vključujejo samo v Pomurju več kot 1200 članov, zavzeli za okrepitev te organizacije v občinah do take mere, da bodo posamezne enote zares sposobne uresničiti vse naloge, ki zadevajo nadaljnji razvoj mladinskega turizma. Da bi to dosegli, si bodo prizadevali najti primerne
oblike medobčinskega sodelovanja, povsod pa bodo z večjo zavzetostjo kot doslej skrbeli za pridobivanje novih članov, predvsem iz vrst kmečke in delavske mladine. Velja namreč poudariti, da je bilo združenje članov v organizacijo Počitniške zveze doslej v glavnem domena srednješolske mladine.
Slednjič so se zastopniki občinskih organizacij Počitniške zveze zavzemali za to, da bi delovanje te organizacije moralo dobiti večji poudarek tudi v občinskih statutih, kar so v večini občin povsem prezrli, čeprav je zaupana temu združenju nadvse pomembna naloga rekreacije mladine in razvijanja mladinskega turizma. Ker bo delovanje Počitniške zveze dobilo poseben poudarek v komunah ,so na posvetovanju med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi te organizacije tudi v občinah Lendava in Ormož.
T. Casar
Gospodarski sistem
nadaljnje izgradnje in izpopolnjevanje
Vsi vemo, da se v praksi dela skupščinskih teles vse bolj uveljavljajo akti, ki jih družbeno politične skupnosti izdajajo v obliki resolucij, priporočil in sugestij. Take akte izdajajo vse skupščine od občinskih do zvezne. Nekaj let nazaj so celo zvezni in republiški družbeni plani bili izdani v obliki resulucij. Cesto se danes postavlja vprašanje izvajanja takih aktov, kot se na splošno v zaostreni obliki postavlja vprašanje družbene discipline, spoštovanje in odnos do skupnih družbenih interesov. Čeravno izvajanje takih aktov ni bilo vedno najbolj učinkovito, mi od takih aktov ne bomo mogli odstopati predvsem iz dveh vidikov:
1. iz stališč, ki izhajajo iz pravic samoupravljanja, ker ni nad ali podrejenih, ampak posamezna samoupravna telesa delajo na nižjem ali višjem nivoju, ko mora biti ne oziraje se na nivo dela samoupravnost zajamčena.
2.	mnogih vprašanj kljub željam, ki še vedno težijo k administrativnemu urejanju problemov, mi ne bi mogli reševati edino na osnovi administrativno predpisanih mer za vse in za vsakogar. Opravka imamo z zelo različno stopnjo razvitosti posameznih področij, pa je tu često težko kar preko noči sprejemati administrativne ukrepe, ki bi vse zadovoljili. Tu celo največkrat ne gre za nacionalne meje, kajti tudi razvoj gospodar-
skih organizacij na ožjem področju je često dokaj različen. Pri nas se recimo ne postavlja le vprašanje, kako bodo ob popolni sprostitvi ekonomskih zakonitosti poslovale tiste gospodarske organizacije, ki že sedaj slabo gospodarijo. Gre tudi za take, ki danes dobro gospodarijo, pa njihovo poslovanje izhaja iz pogojev sedanjega, za njih priviligiranega administrativnega sistema. Vsa ta in še mnoga druga vprašanja je potrebno imeti vedno pred očmi, jih sproti že sedaj intenzivno ob globljih analizah reševati, da nikjer ne bi prišlo do nepredvidenih težav in da bi se gospodarski razvoj na pozitivnih ekonomskih načelih lahko povsod znatno in hitreje razvijal.
Ko govorimo o resolucijah in priporočilih, je s tem v zvezi potrebno povedati, da tudi na tem področju prehajamo v novo kvaliteto. Na primer: Zvezna skupščina je resolucijo o gospodarskem razvoju v letu 1965 sprejela že v začetku drugega polletja leta 1964, družbeni plan pa v januarju 1965. Resolucija o 7-letnem gospodarskem razvoju, naš plan za dobo 7 let pa še ni bil sprejet. Take resolucije so zadolževale nas vse, zlasti pa kadre, ki so neposredno delali na izdelavi družbenih planov, da te plane izdelujejo predvsem na načelih in principih, ki jih vsebujejo resolucije in da poslanci v razpra-
vah in odborih in na sejah zborov ugotavljajo ali so ta načela in principi bili v najzadovoljivejši meri v planih dejansko upoštevani. Resolucija in na osnovi te je družbeni plan za leto 1965 zadolžil zvezni izvršni svet, zvezno upravo, v največji meri pa samo skupščino in njene organe, da do konca prvega polletja 1965 predložijo v dokončno odločitev niz zelo važnih problemov.
Ti predlogi morajo zajeti zlasti naslednja vprašanja:
1. nadaljnjo vskladitev odnosov v cenah za izmenjavo blaga na domačem in tujem tržišču. Družbeni plan določa, da se to posebej nanaša na cene v energetiki, barvasti metalurgiji in drugih vejah bazične industrije, na cene v proizvodnji osnovnih surovin, na gradbeni material in na cene v promeru. Postavlja se naloga, da se obstoječi sistem dirigiranih — administrativnih cen zamenja z ugodnejšimi instrumenti politike cen, z ekonomskimi cenami.
2. Nadalje vskladitev ekonomskih in drugih pogojev proizvajanja in gospodarjenja med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi in gospodarskimi organizacijami.
3. Na osnovi spremenjenih odnosov v cenah je potrebno zmanjšati prelivanje sredstev na osnovi obveze (davka na dohodek), na osnovi subvencij in regresov (izvesti teme-
ljito revizijo), ukiniti prispevek iz dohodka v dejavnosti, kjer je še zadržan in spremeniti vlogo in funkcijo prometnega davka, iz področja proizvodnje ga je treba prenesti na področje potrošnje. Obrestne mere na poslovne fonde je potrebno prilagoditi pogojem gospodarjenja.
4.	Nadalje izpolniti zunanjetrgovinski in devizni sistem na osnovi spremenjenega načina obračunavanja v menjavi blaga z inozemstvom.
5. Vskladitev osebnih dohodkov s spremembami, ki bi nastopile zaradi vsklajevanja cen in povišanih stroških življenja.
6. Nadaljnje izpopolnjevanje režima v pogledu sredstev in amortizacije delovnih organizacij v skladu s potrebami modernizacije napredka proizvodnje.
Družbeni plan za leto 1965, glede splošne potrošnje skladno s tem, da se več ne odreja maksimalne stopnje prispevka iz osebnega dohodka, da je vsem družbeno političnim organizacijam (občinam) priporočeno, da ob samostojnem odločanju o formiranju sredstev iz teh virov upoštevajo smernice splošne gospodarske politike, ki gre predvsem za stabilizacijo gospodarstva, za dvig standarda delovnemu človeku, za stanovanja, za izboljšanje materialnih in osebnih pogojev dela in osebnih dohodkov tudi v šolstvu in drugih družbenih službah in da zvajajo v največji meri štednjo v proračunskih izdatkih, da se ne povečuje zaposlitev v organih uprave in podobno. Obstoja dogovor, da bi stopnja prispevka od osebnega dohodka v letu 1965 ne smela biti večja kot 17.5 % (v letu 1964 je znašala največ 17,2 %).
(Zvezna skupščina pa v svojem sedanjem sklicu, v dvoletnem obdobju ni obravnavala le vprašanj in problemov, ki se nanašajo na gospodarjenje in na izpopolnjevanje gospodarskega sistema. V tej mandatni dobi je morala vskladiti vso obstoječo zakonodajo z novo ustavo. To delo, ki še ni povsem končano (rok. 1 april 1965) obsega nič manj kot 216 pozitivnih predpisov z vseh področij družbene dejavnosti. Mnogi zakonski predlogi — naj recimo omenim samo zakon o pokojninah — je bil predmet razprav v skupščini in na širšem področju v letu 1963 in 1964. Široke razprave so bile posvečene zlasti vsem tistim zakonitim predpisom, ki se nanašajo na pravice samoupravnih teles in državljanov.
Na koncu bi ob vsem iznešenem na kratko omenil še vlogo občinske skupščine in njenih organov.
Občinska skupščina je bila do sedaj, čeravno v omenjenem smislu vendarle močan faktor ekonomskega vpliva na gospodarski razvoj s svojim investicijskim fondom. Ob tem se često tudi njena priporočila in sugestije niso najbolje izvajale. Čestokrat so taka stanja izhajala tudi iz objektivnih razlogov. Gospodarske organizacije so razpolagale z minimalnimi lastnimi investicijskimi sredstvi (19 % od vseh vloženih investicij leta 1964). Pogoji ob centraliziranih sredstvih so često delovali v smer, kdo bo koga in kdo bo prej, povzročali so često investicijsko mrzlico. Gospodarske organizacije, pa tudi komune so šle v investicije često brez jasnih ekonomsko preštudiranih projektov, brez jasne dolgoročne strukturalne orientacije.
V novih pogojih se bo situacija bistveno menjala v kvalitetnejšo smer. Komuna, oz. občinska skupščina sedaj prerašča v funkcijo organizatorja progresivnih ekonomskih gibanj. Naloga občinske skupščine in njenega aparata bo v glavnem v tem:
1. kako splošno družbene interese realizirati v gospodarskih organizacijah na njenem področju ali kako vključiti lastno gospodarstvo v reševanje splošnih družbeno ekonomskih potreb (domači in tuji trg).
2. kako se najustrezneje vključiti in s čim doprinesti k izpopolnjevanju gospodarskega sistema tako glede delitve, kot glede razširjene reprodukcije.
3. slediti bodo morale zelo konkretne analize in poiskane bodo morale biti najustreznejše perspektive za vsako delovno organizacijo. Stojimo pred neposredno nalogo, ki zahteva od nas izdelavo programa z ustreznimi in prepričljivimi argumenti za razvoj gospodarskih in v enaki meri za razvoj negospodarskih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, komunalne in terciarne dejavnosti).
4. občinska skupščina in njena uprava mora imeti izdelano zelo jasno orientacijo za razvoj vseh področij in uprava bo morala z ozirom na predstoječe naloge biti primerneje organizirana ter kadrovsko zasedena.
5.	vso to delo bomo zmogli, če bomo vsi vztrajno delali na tem, da se kadrovsko uredijo tudi vse druge delovne organizacije. Zavedati se moramo, da še tako izpolnjen sistem brez ustvarjalnih kadrov in brez izgrajenih notranjih socialističnih odnosov sam po sebi ne more učinkovito delovati.
POMURSKI VESTNIK, 11. marca 1965
5
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 14. marca
8.00 Mladinska radijska igra; Pino Vatovec: Tretji udarec; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Uranič—Jevšnik: »Z molčečim junakom Nestlom«; 10.30 Pesmi borbe in dela; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo; 14.00—17.00 Danes popoldne; 16.00 Humoreska tega tedna, James Thurber: Basni za današnji dan; 17.05 Majhni operni koncert; 17.30 Radijska igra — Michel Deon: Osebna izkaznica gospoda Badabouma; 18.34 Lepe melodije; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe; 22.10 V plesnem ritmu.
PONEDELJEK, 15. marca
8.05 Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Za mlade radovedneže — Smejte se z nami; 10.35 Naš podlistek — I. Goran Kovačič: Na svetlih stezah; 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Banič: Zakaj je potreben veterinarski pregled živali ob nakupu; 12.15 Čez hrib in dol; 14.05 S poti po Mediteranu; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz opernega sveta; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Narava in človek — Miran Borko: Naše ozračje na meji z vesoljem; 20.00 Nocoj ob dvajsetih; 20.20 Vokalni instrumentalni koncert; 22.10 S popevkami po svetu.
TOREK, 16. marca
8.05 Beneški fantje in Veseli hribovci; 8.25 Od melodije do melodije; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Pesnica Vida Brestova; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Sile: Možnosti foliarnega dognojevanja z dušikom pri žitu; 12.15 Avgust Stanko spremlja pevce narodnih pesmi; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 14.35 Radijska šola za višjo stopnjo — Transportna sredstva: avto; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Pol ure s plesnim orkestrom; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Majhen recital; 20.20 Radijska igra — Ivan Cankar — Mitja Mejak: Zgodba o Šimnu Sirotniku; 22.10 Melodije za lahko noč.
SREDA, 17. marca
8.55 Pisan svet pravljic in zgodb
—	Prva pot; 9.10 Poje vokalni kvintet Dalmacija; 10.15 Melodije za razvedrilo; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Zafošnik: Kako bomo letos opravili rez v vinogradnikih; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo
—	Pesnica Vida Brestova; 14.35 Kako in kaj pojo otroci pri nas in po svetu; 15.30 Slovenske, dalmatinske in makedonske narodne pesmi v priredbi Rada Simonitija;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 O življenju in delu Johanna Brahmsa;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Vedri zvoki;
20.00	Popularne zborovske skladbe; 20.20 Dvajset minut z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 20.40 Koncert slovenskih opernih pevcev; 22.10 Plesna glasba.
ČETRTEK, 18. marca
8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Transportna sredstva: avto; 9.25 Glasbeni vedež; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 KN — Jože Kregar: Prve vrtne setve; 12.15 Pred domačo hišo; 14.05 Naši pevci v popularnih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod — Ivan Potrč: Zločin; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.10 Plesni zvoki.
PETEK, 19. marca
8.55 Pionirski tednik; 9.35 Pet minut za novo pesmico; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti; 12.05 KN — Ing. Stane Marolt: Obnavljanje staleža krav;
12.15	Opoldanski domači pele-mele; 12.30 Odlomki iz opere »Glumači« Ruggiera Leoncavalla; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Brez naslova; 14.35 Variacije za harfo, variacije za kvalir; 15.30 Glasba iz Finske; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih; 20.00 Za prijetno razvedrilo; 20.30 Tedenski zunanje-politični pregled;
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Melodije za lahko noč.
SOBOTA, 20. marca
8.25 Zabavne melodije; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Brez naslova; 9.45 Četrt ure s pevcem Vice Vukovom; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Korošec: Pravočasno spravilo ozimnih krmnih dosevkov; 12.15 Domače pesmi in napevi; 12.30 Naša pesem; 14.05 Fragmenti iz slovenskih oper; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu: 18.15 Izložbeno okno; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NAS MALI INTERVJU
Vinko Svetec
Strokovni kader, telovadnice, igrišča...
Tudi v lendavski občini predstavlja pomanjkanje strokovnih kadrov na področju telesne vzgoje poseben problem. Čeprav se je v zadnjem času po osnovnih šolah že nekaj učiteljev prekvalificiralo samo za pouk telesne vzgoje, je vendarle dejstvo, da je v celotni občini le en sam strokovni učitelj telesne vzgoje. To je Vinko Svetec, zaposlen na osnovni šoli I v Lendavi. Poiskali smo ga in mu zastavili nekaj vprašanj.
—	Vaši osebni podatki?
Rojen sem leta 1927 v Šalovcih na Goričkem. Po končani srednji fizkulturni šoli v Ljubljani leta 1950 sem bil nekaj mesecev zaposlen v Kočevju, nato pa eno leto v Lenartu. V Lendavo sem prišel leta 1951 in ostal vse do danes. Kot športnik sem se aktivno ukvarjal z atletiko in s telovadbo, kjer sem dosegal tudi zadovoljive rezultate. Kot športni delavec sem se začel udejstvovati že v času študija v Ljubljani, kjer sem delal kot vodnik pri TVD Partizan-Tabor. Aktivno sem se udejstvoval tudi pri TVD Partizan v Lenartu. Po prihodu v Lendavo sem bil prvo leto vodnik pri društvu Partizan, nato pa načelnik vse do lanskega leta. Ves čas sem bil tudi član okrajne zveze Partizan in član ObZTK Lendava. Na osnovni šoli I v Lendavi mi je tudi uspelo ustanoviti šolsko športno društvo »Bratstvo«, ki je zelo zaživelo, ter v akciji »Telesno kulturo pionirjem in mladini« v okrajnem merilu zasedlo prvo mesto ter prejelo nagrado 70.000 dinarjev.
—	Kaj menite o stanju telesne vzgoje na osnovnih šolah v lendavski občini?
Telesna vzgoja na osnovnih šolah po mojem mišljenju še vedno nima tistega mesta, ki bi ji pripadalo kot obveznemu predmetu. Glavni vzrok za to je pomanjkanje strokovnega kadra, potrebnih telovadnic in igrišč ter nezadostno materialno stanje po osnovnih šolah. V zadnjem času se je stanje po šolah nekoliko izboljšalo zlasti v višjih razredih, čeprav zdaleč ne zadovoljuje, medtem, ko o sistematični telesni vzgoji na nižji stopnji sploh ne moremo govoriti. To zlasti opažamo pri učencih, ki pridejo v višje razrede in nimajo znanja iz telesne vzgoje. Temu primeren je potem tudi nadaljnji pouk telesne vzgoje, kajti v tako kratkem času ni mogoče nadoknaditi zamujenega. Upam, da se bo to stanje v bližnji bodočnosti izboljšalo, saj bomo že jeseni dobili prve učitelje, ki jih bo dala srednja šola za telesno vzgojo v
Murski Soboti. Stanje se bo tudi zboljšalo z gradnjo nove šole v Lendavi, ki bo ena največjih v Sloveniji, saj bo imela 29 učilnic, v načrtu pa je tudi velika telovadnica 16x30 m, ter igrišča. Nova šola bi morala biti že letos zgrajena, žal pa je gradnja telovadnice predvidena šele drugo leto.
—	Kako je z dejavnostjo TVD Partizan?
TVD Partizan, zlasti podeželska vse premalo pozornosti posvečajo splošni telesni vzgoji in se v glavnem ukvarjajo z eno ali dve športni panogi. Tako na primer TVD Partizan v Turnišču in Dobrovniku gojita le nogomet. Močno pa so se uveljavila nekatera šolska športna društva na našem področju, med katerimi je najbolj delavno ŠŠD »Gradis« na Bistrici.
—	Hoby?
Zelo me veseli življenje v naravi. V Lendavi mi je uspelo ustanoviti taborniško organizacijo, ki obstaja že 13 let in katere sem tudi predsednik. V prostem času pa sem se posvetil družini in študiju.
—	Želje?
Moja želja je, da bi pri novi šoli v Lendavi zares zgradili telovadnico, kakor tudi pri vseh novih gradnjah šol. Čas bi bil, da bi že enkrat dobili v Lendavi plavalni bazen ter da bi merodajni forumi telesni vzgoji posvečali več pozornosti.
Feri Maučec
Vinko Svetec
OBČINSKO TEKMOVANJE ZA »ZLATO PUŠČICO«
Najboljša Turner in Belec
Občinski strelski odbor v Murski Soboti je organiziral strelsko tekmovanje za občinsko »zlato puščico«, na katerem je nastopilo skupno 35 tekmovalcev in tekmovalk, ki so izpolnili normo 150 krogov od 200 možnih na družinskih tekmovanjih. Najboljši je bil Karel Turner, član strelske družine Pomurje, ki je zanesljivo zmagal pred družinskima kolegoma Bagarijem in Drvaričem, ter izpolnil normo za republiško tekmovanje. Prvi trije strelci Turner, Bagari in Drvarič so izpolnili tudi predpisane norme za okrajno tekmovanje za »zlato puščico«, vendar tega zaradi razformiranja okraja letos ne bo. Razvrstitev posameznih tekmovalcev je naslednja: Karel Turner 272, Aleksander Bagari 258, Robert Drvarič 246 (vsi SD Pomurje), Janez Benko (učiteljišče) 240, Koloman Pintarič (Pomurje) 233 krogov itd.
Na strelišu SD »Rudar« Presika je bilo te dni izvedeno letošnje občinsko strelsko tekmovanje za »zlato puščico«, ki ga je organiziral občinski strelski odbor v Ljutomeru. Na tekmovanju je nastopilo skupno 12 tekmovalcev, ki so izpolnili predpisane norme na družinskih tekmovanjih za »zlato puščico«. Najboljši strelec je bil član SD Ljutomer Franc Belec, ki je nadmočno zmagal ter tako že tretjič osvojil občinsko »zlato puščico«. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, ogledalo pa si ga je tudi precej gledalcev. Razvrstitev posameznih tekmovalcev je naslednja; Franc Belec 495, Edi Gajšek 459, Milan Černjavič 455, Stanj-
ko Drago 453, Martin Ščavničar 412 krogov itd.
Občinski strelski odbor v Ljutomeru, ki je precej aktiven, si je v letošnjem letu izdelal obširen program tekmovanj. Tako se bo že ta mesec pričelo občinsko ligaš-
ko tekmovanje z zračno puško ter izvedena bodo tudi pionirska tekmovanja po šolah. Za dan borca je predvideno večje meddružinsko strelsko tekmovanje z MK puško na strelišču SD »Rudar« Presika itd.
Udeleženci strelskega tekmovanja za »zlato puščico« v Presiki
MURA : BRANIK 3:1 (0:0)
V prijateljski nogometni tekmi so nogometaši Mure premagali Branik iz Maribora z rezultatom 3:1 (0:0). Za Muro sta bila uspešna Horvat II 2 ter Martinuzi II enega, za Branik pa Kovše. Sodil je Bojnec iz Murske Sobote.
NAFTA : GRAFIČAR 3:2
V povratni prijateljski nogometni tekmi je Nafta premagala Grafičar z rezultatom 3:2. Za Nafto je bil uspešen Gobec trikrat, za Grafičar pa Turner in Bagari. Sodil je Hajoš iz Lendave.
MURA : BRANIK 10:1 (3:1)
Mladinci Mure so v prijateljski nogometni tekmi visoko premagali Branik iz Maribora. Za Muro so dosegli gole: Koblencer in Ciner po 3, Baranja 2 ter Horvat in Kerčmar po enega.
NAFTA : MURA 1:2
SŠD »LUDVIK ROGAN«
NA TIŠINI
Šolsko športno društvo »Ludvik Rogan« na osnovni šoli na Tišini je te dni v okviru športnega dneva izvedlo v Mačkovcih smučanje in sankanje. Na tekmovanju je nastopilo 167 tekmovalcev in tekmovalk. V smuku je med pionirji zmagal Štefanec pred Zelkom in Grahom, v sankanju pa je bil med pionirji najboljši Marič pred Verbanom in Klanforom, med pionirkami pa Lenarčičeva pred Gregorjevo in Jugovo. To je bilo prvo tekmovanje in je uspelo.
FIZIKO — GEOGRAFIČESKIJ ATLAS MIRA. Moskva 1964.
KOVIC K.: Ne bog ne žival. Maribor 1964.
DOKUMENTI LJUDSKE REVOLUCIJE V SLOVENIJI, knj. 2, Ljubljana 1964.
PREŠEREN F.: Poezije in pisma. Ljubljana 1964.
SLODNJAK A.: Prešernovo življenje. Ljubljana 1964.
MEDICINSKA ENCIKLOPENDIJA 9. shiz — tul. Zagreb 1964.
BURANY B.: Zentavidéki népballadák Zenta 1964.
BRECELJ M.: Gradnikova bibliografija. Nova Gorica 1964.
IRODALMUNK KISKÖNYVE. AZ EN OLVASMÁNYAIM. Novi Sad 1964.
KARINTHY F.: HATRALVA A VILÁG KÖRÜL. Budapest 1964.
HID. 1934—1941. Novi Sad 1964.
KRUDY G.: A madárijesztö szeretöje. Budapest 1964.
LANGFUSA A.: Homokpoggöász. Budapest 1964.
MAGYAR VERSEK KÖNYVE. Budapest 1963.
KODOLANYI J.: Boldog Margit. Budapest 1964.
PASSUTH L.: Aranyködben fáznak az istenek. Budapest 1964.
CANKAR I.: Sötétben. Novi Sad 1964.
MILEUSNIĆ N., NEŠIĆ M., ŠUTlĆ S.: Analize i dijagnoza organizacije i poslovanja. Beograd 1964.
RALPH H., MAJOR M. D.: Fizička dijagnostika. Beograd — Zagreb 1964.
LEONARD A.: Primitivna umetnost. Beograd 1963.
LIONELO V.: Istorija umetničke kritike. Beograd 1963.
GLAVAN I.: Zivčane bolesti. Beograd — Zagreb 1963.
REICH T.: Mužička čitanka. Zagreb 1964.
TOBIŠKA J.: Die Phytmämagglutinine. Berlin 1964.
HEICHRLHEIM Fritz M.: An ancient economic history. A. W. Sythoff-Leyden 1964.
MANEVIĆ T.. VASILIJEV N.: Orosz nvelvkönyv. Subotica 1963.
BOCSOR G.: A Magyar tarka marha. Budapest 1960.
FIEGERT T.: Künstlerische textil Gestaltung. Leipzig 1964.
TSCRUCHRIJENKO D. P.; Der Darmverschlusz. Berlin 1964.
CALWEY B.: Geschichte der Arohitektur des 19. und 20. Jahrhunderts I. II. Munchen 1964.
NAMIZNI TENIS
Lep uspeh pomurskih pionirjev
V Rakeku je bilo slovensko ekipno prvenstvo pionirjev v namiznem tenisu, katerega se je udeležilo 6 ekip iz Slovenije. Na prvenstvu je nastopila tudi ekipa iz Pomurja, ki so jo sestavljali Simonič F., Šimonka, Frančeškin in Simonič J. (vsi iz Lendave) kot pionirji ter Jakšičeva (Bistrica) in Kološeva (Gojenec) kot pionirki. Ekipa iz Pomurja je zasedla tretje mesto, potem ko je premagala Olimpijo s 7:2 ter Rakek s 7:0 in izgubila od Odreda z 2:7 in Triglavom s 3:7, kar je vsekakor lep uspeh. Ta uspeh je ponovno pokazal, da imamo v Pomurju dober naraščaj, kar zlasti velja za Lendavo, le da ti mladi tekmovalci potrebujejo še več strokovne pomoči in kvalitetnejših tekmovanj. Veliko razumevanja pri tem kaže
vodstvo osnovne šole I. v Lendavi, ki s finančno pomočjo omogoča, da se mladi tekmovalci lahko udeležujejo raznih tekmovanj.
Zmagal Kos
Šahovsko društvo Sobota je v nedeljo priredilo mesečni šahovski brzoturnir, na katerem je nastopilo 17 tekmovalcev. Zmagal je Kos s 14,5 točke pred Harijem in Bolčičem, ki imata po 14 točk. Sledijo: Andrejek 12,5, Pocak 10,5, in Gumilar po 10 točk itd.
To je bil že četrti šahovski brzoturnir, ki ga je v kratkem času priredilo šahovsko društvo Sobota in je uspel.
Šport v Radencih
TVD Partizan v Radencih, ki sodi med najaktivnejše telesno-vzgojne organizacije v Pomurju, je aktivno celo leto. Tako je tudi v zimskem času izvedlo več tekmovanj ter organiziralo razne tečaje, ki so se z uspehom končali.
Smučanje:
TVD Partizan v Radencih je pred nedavnim priredilo na Kapeli smučarski tečaj, katerega je obiskovalo 32 tečajnikov, ki so ga vodili društveni vodniki, je kljub slabim snežnim razmeram uspel.
Smučarji iz Radenec so se udeležili tudi smučišč na Slemenu, kjer ima delovna organizacija »E-lektra« iz Šoštanja lepo urejeno planinsko postojanko. Na ugodnih smučarskih terenih na Slemenu so si radenski smučarji izpopolnjevali znanje.
Radenski smučarji so se udeležili tudi občinskega smučarskega tekmovanja, ki je bilo v Gornji Radgoni ter dosegli zadovoljive rezultate. V tekmovanju mladink je Silva Zadravec zasedla prvo mesto na 300 m dolgi progi ter postala občinski prvak, medtem ko je pri starejših mladincih na progi 400 m Milči Jurjevič zasedel drugo mesto.
Rokomet:
V Radencih je bil pred kratkim tečaj za rokometne sodnike, ki ga je vodil strokovni odbor za rokomet pri ObZTK v Murski Soboti. Tečaj je obiskovalo 14 mladincev in članov ter 11 pionirjev, kar je zelo lepo število. Uspešno je opravilo teoretični del izpita 10 mladincev ter 3 pionirji.
V tem času je bil v Radencih tudi tečaj za zapisnikarje in časomerilce, katerega se je udeležilo 14 kandidatov.
Namizni tenis:
TVD Partizan v Radencih je izvedlo društveno pionirsko prvenstvo v namiznem tenisu. To je bilo prvo pionirsko tekmovanje v Radencih in se je odvijalo po sistemu izpadanja. Najboljši je bil Alojz Štefanec, ki je zasedel prvo
mesto pred Klinerjem in Hladenom.
V prijateljskem srečanju v namiznem tenisu so se pomerili mladinski funkcionarji občine Maribor-Center in Radenec. Srečanje so Radenčani odločili v svojo korist.
ZANESLJIVI ZMAGI VODEČIH
V osmem kolu srednješolske košarkarske lige za moške sta vodeči ekipi ESŠ in Elana zabeležili zanesljivi zmagi ter se še bolj oddaljili v vodstvu. ESŠ je premagala SKŠ Rakičan, Elan pa SŠTV, medtem ko je bila ekipa Sloga prosta.
Rezultata:
Elan : SŠTV 80:52 SKŠ : ESŠ 34:78 Na tabeli vodi ESŠ z 12 točkami pred Elanom, ki ima 10, vendar tekmo manj. Sledijo: SŠTV in SKŠ Rakičan po 4 ter Sloga brez točke.
ESŠ KREPKO V VODSTVU
V 7. kolu srednješolske košarkarske lige za ženske je ekipa SKŠ Rakičan tokrat že drugič predala tekmo brez borbe z 20:0 ter tako zdrknila na zadnje mesto na tablici. Dve koli pred koncem je krepko v vodstvu ESŠ in ima največ možnosti, da obrani naslov srednješolskega prvaka.
Rezultat:
SKŠ : ESŠ 0:20 p. f.
Na tabeli vodi ESŠ z 10 točkami pred Slogo 6 ter Elanom in SKŠ Rakičan, ki sta brez točke.
V POČASTITEV DNEVA ŽENA STRELSKO TEKMOVANJE V MURSKI SOBOTI
V počastitev dneva žena je bilo v Murski Soboti strelsko tekmovanje z zračno puško. Na tekmovanju je nastopilo le 9 tekmovalk, med katerimi smo pogrešali najboljše pomurske tekmovalke (Sapačevo, Kusterovo, Cmrekarjevo in Bagarijevo) tako da so v glavnem nastopile le članice iz učiteljišča. Zmagala je Darinka Levar s 75 krogi od 100 možnih pred Angelo Vajda 73. Durđo Kos 69 krogi itd.
Zopet slaba udeležba
Tudi ponovno sklicani letni občni zbor TVD Partizan v Lendavi ni prinesel zaželjenega uspeha, saj udeležba tudi tokrat ni zadovoljila. Kljub vsemu pa je bil občni zbor izveden, čeravno je samo delno uspel. Žalosten je bil namreč pogled v majhno dvorano hotela Park, ko so morali obširna poročila o dosedanjem delu in problemih, s katerimi so se srečavali skozi celo leto, prebirati le nekaterim starim članom upravnega odbora, nekaterim aktivnim tekmovalcem, predstavnikom osnovnih šol in mladinske organizacije.
Ti so s problematiko že tako seznanjeni in so jo po svojih močeh reševali. Zal pa se občnega zbora niso udeležili tisti, tako zaželjeni, tako težko pričakovani, ki bi jim tudi morala biti skrb za aktivno delovanje najmočnejšega društva Partizan v občini. Toda prav njihova odsotnost je potrdila, da niso zainteresirani za razvoj telesne vzgoje, ki je doraščajoči mladini neobhodno potrebna. Na občnem zboru je bil izvoljen novi upravni odbor, vprašanje pa je, kako bo ta deloval, če bo zopet prepuščen sam sebi in ne bo deležen pomoči od merodajnih forumov. To tembolj, ker bodo prav letos poleg vsakoletnih prireditev in tekmo-vanj organizirana najrazličnejša manifestacijska in tudi kvalitetna tekmovanja v počastitev 20. obletnice osvoboditve, kjer bodo morala društva Partizan odigrati pomembno vlogo.
Poleg tega je potrebno v Lendavi razmisliti tudi o dokončni ureditvi doma Partizan ter asfaltiranju igrišča, ki je za nadaljnji razvoj telesne vzgoje v Lendavi nujno potrebno. Seveda pa bo uspeh dosežen samo na skupnih prizadevanjih vseh činiteljev, ki so poklicani, da bi morali skrbeti za razvoj mladine, sicer bomo čez leto dni zopet tarnali, da smo premalo ali sploh nič storili. Kljub vsemu upamo, da bo novo izvoljeni upravni odbor TVD Partizan v Lendavi s svojo prizadevnostjo upravičil zaupanje ter znal ubrati pravilno pot, ki bo odprla vrata tudi tistim, ki doslej niso imeli posluha za telesno-vzgojno življenje.
Sobota A že pomurski prvak
V 9. kolu zimske pomurske košarkarske lige je vodeča Sobota visoko premagala ekipo Oldboysa ter si s tem že zasigurala naslov pomurskega prvaka. V zanimivi igri je Rakičan premagal Radence, medtem ko se je tekma med Soboto B in Puconci končala brez borbe z 20:0.
Rezultati 9. kola:
Sobota A : Old boys 102:58 Sobota B : Puconci 20:0 Radenci : Rakičan 77:81 Radenci : Sobota B 31:38
V vodstvu je Sobota A z 18
točkami pred Soboto B 12, Old boysem in Rakičanom po 10 ter Radenci in Puconci brez točke.
PRIJATELJSKI ROKOMET
BELTINCI : LENDAVA 26:14 V prijateljski rokometni tekmi so Beltinci, člani SRL premagali Lendavo, člana ORL — vzhod z rezultatom 26:14 (8:4). Za Beltince so bili uspešni Peterka in Tosič po 7, Klemenčič 6, Balažič 3, Osterc 2 ter Miholič 1, za Lendavo pa Gaber 4. Vesterbah 3, Hajdinjak, Žekš in Peterka po 2 ter Kočar 1. Sodil je Šraj iz Beltinec.
»Lesnina« Ljubljana
TRGOVSKO PODJETJE »LESNINA« LJUBLJANA, poslovna enota MARIBOR
odkupuje
vse količine rezanega lesa bora in hrasta po

najvišjih dnevnih cenah.
Istočasno vam nudimo veliko izbiro oken in vrat v solidni izdelavi in po konkurenčnih cenah.
Obiščite nas v Mariboru — Pristaniška ul 8 (izpod glavne tržnice) zaradi poslovnih razgovorov.
Priporoča se
LESNINA
POMURSKI VESTNIK, 11. marca 1965
6
SGP »POMURJE« MURSKA SOBOTA
razpisuje na osnovi svojega proizvodnega plana za leto 1965
natečaj za prodajo stanovanj
1.	Predmet natečaja je prodaja stanovanj v dveh stanovanjskih stolpičih na prostoru med Kidričevo, Vrtno in Prečno ulico v Murski Soboti.
2.	Cene:
10 garsonjer s	27.85 m2,	cena	3,200.000	din
2 enosobni stanovanji	s	30.67 m2,	cena	3,500.000	din
8 enoinpolsobnih stanovanj s	40.202 m,	cena	4,650.000	din
20 dvosobnih stanovanj s 	54.00 m2, cena	6,200.000 din
10 trosobnih stanovanj	s	69.64 m2,	cena	8,000.000	din
Dokončna kupnina bo ugotovljena pri prevzemu in obračunu. Zneski predstavljajo ceno stanovanja z vsemi stroški, vključna komunalni prispevek. Vsa stanovanja so ogrevana s centralno kurjavo. Vsa dvo in trosobna stanovanja imajo balkone. Kopalnice so kompletno opremljene z normalnimi kadmi, le v enosobnih stanovanjih je krajša kad; v garsonjerah pa pršna kad. V kopalnicah so vgrajeni električni bojlerji in infra—grelci. Vse kuhinje so opremljene z obesnimi omarami, pomivalnimi mizami in razen v garsonjerah, s shrambnimi omarami. V vseh stanovanjih so priključki na skupinsko anteno za radio in TV ter instalirane cevi za telefonske priključke. Vsakemu stanovanju pripada v kleti določen prostor za shrambo ozimnice. V vsakem stolpiču je pralnica, opremljena s pralnim strojem, centrifugo, bojlerjem, kotlom in koritom. Sušilnica je opremljena s kaloriferijem.
Kupec stanovanja prejme ob prevzemu stanovanja garancijsko listino graditelja z navodili za vzdrževanje.
3.	Prodajni pogoji:
Natečaja se lahko udeležijo enakopravno fizične in pravne osebe.
Fizične osebe dobijo pri občinskem skladu za stanovanjsko izgradnjo posojilo s 50 odst. lastno udeležbo in dokazilom (pogodbo) o nakupu stanovanja. Rok vračanja je do 25 let z 2 odst. obrestno mero.
Pravne osebe dobijo pri občinskem skladu za stanovanjsko izgradnjo posojilo s 60 odst. lastno udeležbo in dokazilom (pogodbo) o nakupu stanovanja. Rok vračanja je do 25 let z 2 odst obrestno mero.
Kupci plačajo ob sklenitvi pogodbe 30 odst. od lastne udeležbe in celotno posojilo, ostanek lastne udeležbe pa ob prevzemu stanovanja.
4.	V ponudbi je treba navesti: priimek in ime ter naslov ponudnika; vrsto in število stanovanj za odkup; roka za vplačilo lastne udeležbe
5.	Vsi ponudniki bodo pismeno obveščeni o izidu natečaja s pismenim obvestilom oziroma vabilom za skladitev pogodbe. Vsi kupci, s katerimi podjetje sklene kupoprodajno pogodbo, bodo lahko s to pogodbo izvedli na sodišču prenos stanovanja v svoje lastništvo oziroma v uporabo s pravico razpolaganja, če je kupec družbeno-pravna oseba.
6.	Ponudbe — prošnje z omenjenimi podatki pošljite na naslov: SGP »POMURJE« MURSKA SOBOTA. Tu bodo dobili interesenti tudi vse informacije in vpogled v načrte.
Razpis velja do predaje vseh stanovanj.
SGP »POMURJE«
MURSKA SOBOTA
KP Murska Sobota
Sodelavci
Komisija za sprejem in odpust delavcev pri KOMUNALNEM PODJETJU MURSKA SOBOTA razpisuje prosta delovna mesta:
1.	Za delovno enoto Kamnoseštvo-cementnine:
—	večje število teracerjev, cementninarjev, nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev (možnost za priučitev)
2.	Za delovno enoto Komunala:
—	2 cestarja za mestne ceste
—	2 pometača za mestne ceste
—	3 NK delavci za delo v gramoznici
— večje število nekvalificiranih delavcev
Prijave vložite ustno ali pismeno pri personalni službi podjetja — Gregorčičeva 28.
Obrat za kmetijstvo Rakičan
Novi sodelavci
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« — OBRAT ZA KMETIJSTVO RAKIČAN razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	— referenta za sadjarstvo in vinogradništvo;
2.	— upravnika EE Rakičan in EE Benica
3.	— tajnika-ce
4.	— skupinovodje za živinorejo — na EE Petanjci
5.	— strojne knjigovodkinje
6.	— administratorja-ke
7.	— 3 kvalificiranih mehanikov
Pogoji: pod 1. visokošolska izobrazba; pod 2. višja agronomska šola ali kmetijski tehnik s 3-letno prakso; pod 3. višja pravna ali upravna šola; pod 4. kmetijski tehnik; pod 5. in 6. srednja ekonomska šola. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
OBRAT ZA KMETIJSTVO — RAKIČAN
RAZPIS
OBČINSKI KOMITE ZMS MURSKA SOBOTA  razpisu-
je prosto delovno mesto
tehničnega sekretarja(ke)
Pogoji: končana ESŠ in dosedanje aktivno delo v družbeno-političnih organizacijah.
Prošnje z življenjepisom, dokazilom o strokovnosti in mnenjem družbeno-politične organizacije pošljite Občinskemu komiteju ZMS Murska Sobota ali pa prinesite osebno do 15. marca 1965.
Sekretariat ObK ZMS Murska Sobota
KINO
APAČE — 13. in 14. marca ameriški barvni film: »Doma na griču«. 17. marca italijanski barvni film: »Drakut-maščevalec«.
BUČKOVCI — 13. in 14. marca film: »Mati Ivana Angelska«.
ČRENSOVCI — 13. in 14. marca ameriški kinemaskopski western film: »Zadnji vlak iz Gun Hilla«.
GORNJA RADGONA — 13. in 14. marca italijansko-francoski kinemaskopski film: »Afrodita, boginja ljubezni«. 17 in 18. marca francoski film: »Streljajte na pianista«.
LJUTOMER — 13. in 14. marca francoski vistavisionski film: »Zadnjih 15 minut«. 17. in 18. marca angleški film: »Napovedan sestanek« .
MURSKA SOBOTA — 12. in 14. marca mehiški film: »Črni orel«, samo 13. marca Jugoslovanska kinoteka — madžarski film: »Lakaj HYPPOLIT«. 15. in 16. marca ruski film: »Bitka za Sevastopol«. 17 m 18. marca ameriški film: »V svetu komedije«.
VELIKA POLANA — 13. in 14. marca italijanski barvni film: »Ne pozabi name«.
VERŽEJ — 13. in 14. marca ameriški barvni kavbojski film: »Enooki Dek.« 17. in 18. marca nemški barvni kinemaskopski film: »Winetou«.
BELTINCI —	13. in 14. marca
francoski barvni kinemaskopski film: »Kapetan Frakasse«.
DELAVSKA UNIVERZA Murska Sobota bo predvajala film: »Krava in ujetnik«. 12. marca ob 19. uri v Zenkovcih, 13 marca v Gederovcih, 14. marca ob 15. uri v Ženavljah in ob 19. uri v Topolovcih; film: »Hude tašče« 12. marca ob 19. uri v Predanovcih, 13. marca ob 19. uri v Strukovcih, 14. marca ob 15. uri v Martinju in ob 19. uri na Cankovi.
PRODAM
OSTREŠJE (rušt) 8x4 m, pokrit z opeko, prodam. Ogled vsak dan po 15 .uri pri Štefanu Horvatu, Štefana Kuzmiča 3, M. Sobota.
ŽREBICO, staro 2 leti, rdeče barve, prodam. Jože Gumilar, Tešanovci 100, p. Martjanci.
M-134
ŠUPO, 7x13 m, primerno za skladišče, v zelo dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Vprašati: Partizanska 10, M. Sobota.
M-147
VEČJO KOLIČINO NOKOTE- detelje za seme in grahorice ter železni plug ugodno prodam. Vaneča 80, p. Puconci.
M-135
VEČJO KOLIČINO SENA IN OTAVE prodam ali zamenjam za les. Ludvik Sijarto, gostilna Puconci.	M-141
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK »TOBI«, malo rabljen, ugodno prodam. Štefana Kovača 21/1-2, Murska Sobota.	M-142
KOSILNICO prodam ali zamenjam za pogonski motor 6 do 8 KS, motorno kolo, dvosedežni moped ali borov les. Naslov v upravi lista.	M-143
MOTORNO KOLO NSU Prima, 150 ccm, skoraj novo, ugodno prodam. Kazimir Kamničar, Štefana Kovača 15, M. Sobota.
M-144
SERVISNA SLUŽBA
M-124
GUMI-VOZ, 16-colni, novi, prodam. Jože Heric, Gaberje, p. Lendava.	M-125
DVE OKNI, trodelni, kompletni, 160x120 cm, prodam. Informacije: Janez Duh, težka konfekcija, ali Čopova 12, M. Sobota.
M-128
FRIZERSKI INVENTAR ugodno prodam. Franc Šeruga. Kidričeva 73, M. Sobota.	M-129
VEČJO KOLIČINO SENA in detelje prodam. Polana 24, p. Puconci.	M-130
MOPED, dvosedežni, »Colibri«, domala nov, ugodno prodam. Ludvik Bencak, Kroška 28, Murska Sobota.	M-131
SENO prodam. Zglasite se pri Francu Kardošu v G. Petrovcih.	M-132
MOPED, tip 0,3 Puch, dobro ohranjen, prodam. Črnelavci 15 a.
M-133
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 12. marca — Gregor Sobota, 13. marca — Kristina Nedelja, 14. marca — Matilda Ponedeljek, 15. marca — Klemen Torek, 16. marca — Hilarij Sreda, 17. marca — Ljubislava Četrtek, 18. marca — Edvard
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
12.	marca — dr. Rousova
13.	marca — dr. Vlajeva
14.	marca — dr. Vlajeva
15.	marca — dr. Mejačeva
16.	marca — dr. Lopert
17.	marca — dr. Županjevac
18.	marca — dr. Vlajeva
zaposlitve
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem za Ljubljano. Plača dobra. Informacije v popoldanskih urah pri Brunecu, Prešernova 14, Murska Sobota.	M-127
SOBE
OPREMLJENO SOBO oddam eni ali dvema osebama v centru M. Sobote. Ponudbe pod šifro: »Lepa soba«.	M-126
preklici
Podpisani Ernest Hajdinjak iz Pertoče 30 preklicujem in obžalujem vse neresnične besede, katere sem 18. februarja 1965 izrekel v gostilni Franca Partla v Pertoči o Jožefu Čontali trg. poslovodji iz Pertoče 29 in Jožefu Barberju iz Pertoče 52 ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe.
Izgubljeno
IZGUBILA SEM ŽNSKO URO ruske znamke na poti skozi park, mimo gimnazije in proti Črnelavcem. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi odda v upravi lista.	M-000
OPEL - DKW
GOZD v izmeri 1.46 ha z vsemi vrstami drevja, v odličnem stanju, ugodno prodam v Sebeborcih (borovje). Lendavska 26, M. Sobota.	M-136
STROJ, skoraj nov, tovarniške izdelave, za izdelavo lončarske posode in model za izdelavo lončarskih peči ugodno prodam. Franc Antal, Središče 38, p. Prosenjakovci.	M-137
KOBILO, 9 let staro, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-138
KOSILNICO, vprežno prodam za 70.000 dinarjev. Vprašati: Kolmanič, Bučečovci 34, p. Križevci pri Ljutomeru.	M-139
ZASTAVA
VEČJO KOLIČINO BOROVE HLODOVINE (za ohišje) prodam. Informacije vsak dan po 14 uri pri Ludviku Šavlu, kidričeva 12, M. Sobota.	M-145
agroservis m. sobota
KOLESJE NA VZMETI, nosilnost 1.000 kg in os za cirkularko, novo, ugodno prodam. Gančani 41, p. Beltinci.	M-146
Radio Murska Sobota že preizkušen gospodarski propagandist — v službi vseh, ki želijo uspešno gostovati v njegovih reklamnih oddajah. Nedeljska oddaja »Na valu 202« je še posebno množično poslušana.
Osebni avto prodajajo
DELAVSKA UNIVERZA LENDAVA razpisuje javno dražbo
za osebni avto znamke »Olympia«, letnik 1952
registriran, z rezervnimi deli.
Izklicna cena 400.000 din.
Dražba bo 14. marca 1965 ob 10. uri v Lendavi, Partizanska 86.
Po 11. uri se bodo lahko udeležili nakupa tudi zasebniki.
Dva vajenca
za soboslikarja, pleskarja ali črkoslikarja — sprejmem takoj. Za hrano in stanovanje poskrbljeno.
LUDVIK MERKLIN
slikar, Murska Sobota, Kocljeva 4
AVTOMEHANIKA POTREBUJEJO
ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto
AVTOMEHANIKA pri Reševalni postaji
Pogoji: visokokvalificirani voznik motornih vozil — avtomehanik.
Osebni dohodki za razpisano mesto so določeni s Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov Reševalne postaje.
Prošnje je potrebno vložiti v upravi Zdravstvenega doma Murska Sobota.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Upravni odbor Sklada za stanovanjsko izgradnjo pri Skupščini občine Ljutomer
na podlagi 2. odstavka 40. člena Pravil sklada za stanovanjsko izgradnjo in sklepa I. redne seje Upravnega odbora sklada z dne 26. februarja 1965 za gradnjo novih, za dograditev in adaptacijo stanovanjskih hiš na območju Občinske skupščine Ljutomer.
RAZPISUJE POSOJILO
S tem razpisom daje sklad posojilo individualnim graditeljem.
Pogoji za pridobitev posojila so: 50-% minimalna lastna udeležba posojilojemalca ali zgrajena stanovanjska hiša do III. gradbene faze s 3°/o obrestno mero in 15-letnim odplačilnim rokom.
Prednost pri dodelitvi posojila bodo imeli tisti ponudniki, ki bodo ponudili boljše pogoje.
Ponudbe je treba vložiti pri Komunalni banki Murska Sobota, ekspozitura Ljutomer, morajo pa vsebovati namen posojila, višino in rok odplačila, obrestno mero in vrednost lastne udeležbe.
Komunalna banka Murska Sobota, ekspozitura Ljutomer ima pravico zahtevati tudi drugo dokumentacijo, če je to potrebno.
O izidu razpisa bodo prosilci obveščeni pismeno po Komunalni banki Murska Sobota, ekspozitura Ljutomer.
Rok za vlaganje prošenj je do 31. marca 1965.
Vse prošnje, ki so bile vložene pred tem razpisom, ne bodo upoštevane, prav tako ne bodo obravnavane prošnje, ki bodo vložene po preteku razpisnega roka.
Upravni odbor Stanovanjskega sklada Ljutomer
POMURSKI VESTNIK — List izdajo in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovovarjamo zanje Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2. telefon 21-064 - Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 800 dinarjev, za inozemstvo letna 2 000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št 605-11		1-365


POMURSKI VESTNIK, 11. marca 1965
7
IZ NOB: Ime in priimek borca na sliki. Spominska plošča mu je bila odkrita v Križevcih na Goričkem.
IZ NAŠE SOCIALISTIČNE GRADITVE: Za kateri objekt gre v tem primeru. Navedite, kje je ta objekt in kdo je njegov lastnik.
IZ REKLAMNEGA ALBUMA NAŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJ: Uganite na kateri gospodarsko-potrošniški prireditvi je zastopalo in prodajalo trgovsko podjetje »Goričanka« Šalovci kvalitetne izdelke »Mure« (slika 3).
GPS — 7
GPS-7
Izrežite oznako GPS-7 in jo pošljite skupno s pravilnimi odgovori na 3 zastavljena vprašanja v tej nagradni slikanici na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika, Murska Sobota, Kidričeva 4.
Podjetje, katerega vam predstavljamo v tej nagradni slikanici, bo nagradilo 1 reševalca in ga povabilo na obisk v svoj kolektiv. Pomurski vestnik bo nagradil reševalce, ki bodo poslali pravilne odgovore na zastavljena vprašanja v celotni seriji naše nagradne slikanice »20 let svobode«.
Pomurski vestnik bo prispeval 13 nagrad v skupnem znesku 150.000.— din. Srečne reševalce pa bomo v prvem in drugem primeru določili z žrebanjem. Torej: odgovoriti je potrebno kratko na tri zastavljena vprašanja v vsaki slikanici.
Razen tega bomo posebej nagradili reševalce, ki bodo poslali najboljši dopis o osebnosti ali dogodku iz NOB, katerega objavljamo v tej nagradni slikanici. Najboljši dopisi bodo tudi objavljeni v Pomurskem vestniku s podpisi avtorjev.
Rok za dostavo rešitev in dopisov je 10 dni — t. j. do sobote pred tednom, ko bo izšla druga številka Pomurskega vestnika. Takrat bomo tudi objavili pravilno rešitev te nagradne slikanice.
Žrebanje bo opravljeno ob zaključku objavljanja celotne serije naših nagradnih slikanic.
Nemško orožje v Afriki
Zahodnonemške pošiljke orožja Izraelu so vznemirile arabski svet, saj jih čuti kot potezo, naperjeno proti varnosti na Srednjem vzhodu. Prav te dni služijo tudi kot močan obremenjevalni dokument v odnosih Bonn-Kairo, posebno še, ker je vlada ZAR navezala tesnejše stike z Vzhodno Nemčijo in ker namerava zahodnonemška vlada po vsem sodeč še naprej opremljati izraelsko armado.
Toda ali Zahodna Nemčija opremlja samo Izrael? Proračun zahodnonemške vlade za 1. 1962 je predvideval v postavki »tehnična pomoč« 4,5 milijarde dinarjev, piše italijanski časnik Giorno. Tu niso všteti izdatki za izrealsko oborožitev, ki obsega sama vrednost 62,4 milijarde dinarjev.
Ta »pomoč« se je z leti večala. Predlani so omenjene dežele (brez Izraela) prejele 7,2 milijarde dinarjev, lani približno 24 milijard, letos pa (po načrtu) 31,4 milijarde dinarjev.
Zanimivo je, da izhaja vsa vojaška oprema iz nalog nemške vojske. To pomeni, da deluje nemška oboroževalna tehnika s polno paro in da predstavlja pri tem prav vojna industrija lep del — izvoza. Naj navedemo poleg Izraela, ki je doslej najbolj »goltal« zahodnonemško orožje in opremo, še druge dežele v Afriki.
Z Etiopijo je zahodnonemška vlada sklenila tristranski sporazum za pošiljke nemškega in ameriškega orožja, s katerim naj bi opremili 3.000 etiopskih obmejnih stražarjev.
Gvineji je Nemčija že poslala za 1,8 milijarde dinarjev različnih vozil. Po novem sporazumu bo 75 gvinejskih vojakov odpotovalo v Zahodno Nemčijo, sedem nemških častnikov pa bo odšlo v Gvinejo.
Indijska armada je doslej prejela opreme za 10.000 mož v vrednosti 900 milijonov dinarjev. Libija ima v Nemčiji 20 letalskih častnikov, četudi obe državi nista sklenili posebnega sporazuma. Petinpetdeset malgaških vojaških pilotov se uri v Nemčiji. Predvi-
devajo pošiljko šest pomorskih obalskih enot.
V Nigeriji se mudi 42 zahodnonemških vojaških inštruktorjev, ki urijo pilote nigerijskega letalstva. Sto šestdeset nigerijskih pilotov se dalje uri v Zahodni Nemčiji. Bonn bo nigerijski vladi poslal 26 letal tipa piaggio in dornier. Nigerija je edina dežela, ki plača stoodstotno vse stroške zahodnonemških inštruktorjev.
Zahodna Nemčija se s Pa-
kistanom pogaja o sklenitvi posebne pogodbe kakor z Nigerijo. Zahodnonemški inštruktorji bodo urili tudi somalske policijske sile, vrednost pošiljk orožja in tehnične pomoči pa bo znašala 240 milijonov din. Štirideset somalskih častnikov je trenutno v Nemčiji. Sedaj se pogajajo o novem sporazumu o vojaški pomoči v znesku 5,4 milijarde din, vendar so pogajanja prekinili, ker je Somalija sprejela sovjetsko pomoč v znesku 22,5 milijarde din.
Na podlagi sporazuma s Sudanom leta 1961 je Nemčija obljubila, da bo izurila 6 su-
danskih bataljonov in jim poslala lahko orožje in metalce. Štirideset sudanskih vojakov se že uri v Zahodni Nemčiji, kmalu pa bo tja odpotovalo novih 90 vojakov z istim namenom. Sudan bo pokril le tretjino vseh stroškov (od 22,5 milijard din). Tanzaniji bo zahodnonemška vlada po sporazumu poslala 20 letal tipa dornier, 12 do 16 transportnih letal in 6 lahkih pomorskih obalnih enot. Pomoč naj bi bila brezplačna, toda ker je Tanzanija dovolila Vzhodni Nemčiji, da odpre svoj konzulat, je bonnska vlada sklenila, da bo pomoč ustavila.
trgovsko podjetje na veliko in malo MURSKA SOBOTA
Prodajalna »Tehnopromet« vam nudi:
—	kuhinje
—	spalnice
—	kombinirane sobe
—	preproge
—	dekorativne tkanine in zavese
Priporoča se vam kolektiv »Tehnoprometa«!
MILAN FILIPČIČ:
REIGHSTAG V PLAMENIH
Na procesu se je Dimitrov jedko ponorčeval iz priče:
»Mislil sem, da je priča inženir. Sedaj ugotavljam, da je romanopisec.
Druge priče so spet trdile, da so ju videle v Nemčiji že prej. Priče postajajo smešne, ko pred sodiščem ugotavljajo, da ni tako. Nekatere priče umikajo svoje prejšnje izjave, če priče niso izjavile to, kar je bilo sodišču všeč, niso odhajale s sodišča domov temveč v zapor.
Glavna priča proti Golgarom je bil natakar Helmer iz restavracije »Bayernhof« na Postdamski cesti. Helmer je videl sliko van der Lubbeja v časopisih. Nemška policija je razpisala istočasno nagrado 20.000 mark za tistega, ki bi odkril Lubbejeve sodelavce. Helmer je zato 9. marca, ko so prišli Dimitrov, Tanev in Popov na kosilo v restavracijo, misleč, da so to trije Rusi — poklical policijo, ki jih je aretirala in zaprla. V preiskavi je Helmer izjavil, da so večkrat jedli v restavraciji skupno z van der Lubbejem; predvsem Dimitrov in Tanev. Popov pa samo enkrat. To se naj bi dogajalo v maju, juniju in oktobru 1932 in februarju 1933. Pred sodiščem Helmer popravlja svoje izjave, ker je sodišče ugotovilo na podlagi žigov v potnem listu, da je Tanev prišel v Nemčijo šele 24. februarja 1933. Zato Helmer sedaj trdi, da je videl večkrat Popova. Nato ugotovijo, da je bil Lubbe poleti 1932 zaprt v Haagu, da je sam osebno dvigoval invalidnino in da zato ni mogel biti v Nemčiji. Helmer dolgo trdi, da je videl 27. februarja Dimitrova v »Bayernhofu«. Sodišče mora ugotoviti, da je Dimitrov tedaj bil v Münchenu. Sedem drugih natakarjev iz restavracije »Bayernhof« izjavi, da Lubbeja v restavraciji nikoli niso videli.
Helmer je nacionalsocialist že od 1923. leta. Premotila ga je nagrada, ki pa je ni zaslužil. Njegovo pričevanje je bilo na tako trhlih nogah, da je moral protestirati uradni branilec dr. Teichert, ki se je sicer kot vsi drugi le malo trudil, da bi branil obtožence. Saj je bilo znano iz pisma Popova, ki ga je pisal iz zapora, da se Teichert — še pet dni po imenovanju za branilca ni potrudil obiskati ujetnikov. Popov piše iz zapora:
»Slišal sem, da je za mojega branilca imenovan dr. Teichert. Upam, da bo enkrat prišel tudi k meni.«
»Bolgari« — tako se je uradno imenoval del obtožnice. Toda Bolgari so v zaporu in pred sodiščem ostali trdni, nepremakljivi v svojih izvajanjih in jih nobeno mučenje ni omajalo.
NASTOPA GEORGU DIMITROV
Tretji dan procesa v Leipzigu je na vrsti Dimitrov. Predsednik prične zasliševanje Dimitrova z opozorilom, da je bil obtoženec v preiskavi nediscipliniran in da bi bilo prav, če bi se pred sodiščem obnašal drugače. Dimitrov na to izjavo tedaj odgovori:
»Če bi bili vi nedolžni, kot sem jaz, in če bi vi bili zaprti sedem mesecev, od tega pet mesecev dan in noč v verigah, tedaj bi vi, gospod predsednik, razumeli, da sem lahko nervozen.«
S tem prvim stavkom je Dimitrov pričel borbo s sodiščem, ki je trajala v dvorani tri mesece. Nič ni pomagalo da je sodišče odvzemalo Dimitrovu besedo, da ga je prekinjalo in da so ga nekajkrat celo izključili iz procesa in ga celo oddaljili.
Dimitrov je sekal in bil neizprosen. Iz obtoženca je zrasel v tožilca. Postal je glavna oseba procesa, postal je heroj milijonov antifašistov že drugi dan po tem prvem nastopu piše »Petit Parisien«:
MED VULKANI IN ATOLI
25
Skoraj tri tedne so uživali Hoodovo gostoljubnost. Micka je med tem popolnoma okrevala. Nekega dne so se spet morali odločiti za odhod. Hood je izvlekel debelo listnico in podaril vsakemu izmed njih po deset funtov. Prisrčno so se mu zahvalili.
»Preveč ste dobrotljivi,« je rekel Mihec. »S tem denarjem lahko plačamo vožnjo od Fidži-otokov do Peruja in še ostalo nam bo.«
Bogatemu Angležu je bilo kar sitno zaradi njihove zahvale.
Nenadni naliv pa jim je preprečil odhod. Sklenili so počakati, da se neurje poleže. Deževalo je kar zdržema in se razvedrilo šele pod noč. Naliv je bil nenavaden za ta letni čas. Samemu Hoodu se je zdela čudna ta nenavadna obilca dežja.
26
Sredi noči so jih prebudili kratki potresni sunki. Kmalu jim je sledil dolgotrajen grozeč grom. Plašno so gledali skozi okno. Nad ognjenikom je ležal temen oblak, v katerem je neprestano pobliskovalo. Zemljo je pretresel nov krepak sunek. Iz ognjenika je šinil velikanski steber dima in vse nebo je zažarelo v plamenih. Vulkan se je globoko razklal. Žareča lava je curkoma bruhala iz odprtine. Padala pa je tudi izpod neba, podobna velikanskim utrinkom.
»Bežimo!« je prestrašeno zaklicala Micka. Hood pa je menil, da v begu ni rešitve.
»Tekoča lava nas ne more doseči, ker so vmes doline,« je rekel. »Bolj nevarna je tista, ki pada izpod neba. Tej pa ne moremo ubežati.«
27
Sprostil se je tudi močan vihar, ki je odkrival koče in lomil palme. Izpod neba je začel padati gost in vroč pepel. Osmodil je vse rastlinje. Zdelo se je, da sneži. Pepel je padal vse dopoldne in še potem, ko se je vulkan nekoliko pomiril. Zapadlo ga je več kot pol metra.
»Vidite, tako je v teh krajih,« je našim popotnikom rekel gospod Hood pri slovesu. »Komaj si nekaj ustvariš, ti že uničijo prirodne sile.« Njegovi nasadi so bili res docela uničeni. Nekaj let bo trajalo, da bodo spet rodili.
Mihec, Arijek in Micka so se še enkrat prisrčno zahvalili Hoodu za prijaznost in stopili v čoln. Nekoliko potrti so nadaljevali pot.
POMURSKI VESTNIK. 11. marca 1965
8