Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 21. februara 1937 Štev. 8. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarov letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi há. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Več živlenja! Mi Slovenci v Slov. krajini smo j mali narod i kmečko lüdstvo, obkroženo na vseh stranej od tühincov, siromaško, zaduženo, sveti jako nepoznano, od nikoga preveč ne poštüvano. Mamo pa tüdi mi svoje cerkvice, kapelice i križe kre potokov — v znak, da smo katoličansko i verno lüdstvo. Radi hodimo v cerkev, radi molimo i vršimo tüdi doma svoje verske dužnosti. Skrbno čuvamo verski Zaklad, Šteroga smo prejeli od skromne, otrüjene Slovenske katoličanske matere. Ali pri vsem tom nam fali nekaj, za šterim de se naše lüdstvo moglo ešče preci dugo i bole boriti. Našim vesnicam i faram menka odločnost, zavednost i korajža, da svojo katoličansko vero i svoje krščansko prepričanje tüdi praktično pokažejo i širijo v javnom i drüžabnom živlenji. Našemi lüdstvi trbej iz glave izbiti to bojazen, brezbrižnost, omahlivost i poglobiti njemi smiseo za sküpno žrtev, pomagati njemi do praktične verske, kulturne, prosvetne i politične Zavednosti i osamosvojitve. Če z brižnim okom poglednemo malo po drügih krajaj naše lepe Slovenske domovine, nam oko obstane najprle na lepih belih cerkvicaj na vsakšem breščeki. To je resan edinstveni, za večno postavleni spomenik Slovenske vernosti i požrtvovalnosti. Če pa peški preromamo prijazne slovenske vesnice i fare, se začüdimo ešče ednomi drügomi pojavi. V vsakšoj fari poleg cerkve stoji tüdi — Prosvetni dom, pun mladostnoga katoličanskoga živlenja. Prosvetni dom je domače ognjišče cele fare, toplo zavetišče i pribežališče našim lüdem pred nevarnostmi brezbožnoga sveta; odgajališče našega lüdstva k delavnosti, poštenosti, podjetnosti oporišče našoj lüdskoj izobrazbi i napredki, vežbališče vseh kulturnih sil, štere spijo nezdramlivi sen v slovenskom človeki; najvišiša šola naše Slovenske vesnice i fare, štero že po vnogih mestaj narod zove „lüdska univerzaˮ. Vera i prosveta si stojita tak zdrüženo edna poleg drüge v središči naše vesnice i zoveta k sebi celo faro. V njima živi lüdstvo svoje dühovno živlenje i se vči. Tüdi mi mamo svoje cerkve. Ali falijo nam poleg cerkve Prosvetni domovi, ki so žarišča i ognjišča, s šterih bi plapolao ogenj katoličanske zavesti i odločnosti, ogenj navdüšenosti za naše narodne pravice, za našo slovensko sküpnost, ogenj za kulturni, prosvetni, gospodarski napredek naših vesnic, far i cele krajine. Falijo nam Prosvetni domovi, v šterih bi se na pogorišči toga denešnjega mlačnoga, v zemlo vtoplenoga roda — odgojo novi katoličanski naraščaj, pun lübezni i dobre vole za lepšo bodočnost našega katoličanskoga kmečkoga lüdstva v vsakšem pogledi. Kak majo včele svoj sküpen dom i vse marlivo delajo i skrbijo za njega, tak tüdi kotrigo edne vesnice, edne fare morajo meti svoj velki sküpen, topeo i pošteni dom, v šterom bodo zajemali i dobivali znanje i pomoč, potrebno za živlensko pot. Nekaj takših domov že mamo i delo se že pomali razvija. Ali to je vse preslabo i premalo. V ta obstoječa drüštva moramo prinesti novo živlenje, novi ogenj, šteri de segrevao vsakšo kotrigo vesnice ali fare. Tam pa, gde jih ešče nemamo, moramo taki začnoti z delom. Gda bode mela vsakša vekša vesnica ali fara Prosvetno drüštvo i to delavno i močno, te si bode naša krajina že ležej odihavao pod novim živlenjom. Teško je pa drüštvi delati, če nema svoje strehe, svojega doma — svojega simbola. Teh pa v našoj krajini, zvün redkih izjem, ešče nemamo. Ali naše lüdstvo de pomali iz lübezni do svoje vere i do bolše bodoč- nosti tüdi nje postavilo. Na več mestaj mislijo na to, na ništernih mestaj pa majo že vse pripravleno, da do na prvi sprotolešni den začnoli postavlati sküpen, farni Prosvetni dom. Dužnost naša i vsakšega vernoga i zavednoga katoličanca je, da ta dela pomaga bilo materijalno, bilo dühovno. Postavlajmo s sküpnimi močmi i z lübeznijov branike našega narodnoga, gospodarskoga i prosvetnoga živlenja obstanek i napredek. Protivniki i neprijatelji naše vere i cerkve, šteri mrzijo katoličanstvo i s tem tüdi naš kmečki narod, delajo tüdi proti toj stvari. Izmišlavlejo i širijo vsefele laži med lüdstvom, da bi ga odvrnoli od toga prepotrebnoga dela. Ali naše lüdstvo že zna, zakaj to delajo. To nam more biti ešče vekši znak, kak potrebni so nam tej domovje. Zato se moremo prebüditi i z celov močjov delati za svoje katoličanske pravice. Velke so naloge i koristi Prosvetnih drüštev i domov. Zato bomo ta drüštva i domove podpirali z gorečnostjov i lübeznijov, ar nam bodo oni postali domače ognjišče, gde bomo iskali pomoč za naše živlenje tak doma, kak v tüjini. Prosvetni domovje nam morajo postati pravi farni domovje, gde de se zbirala cela fara, v prvom redi mladina, na predavanje, tečaje, spevanje, včenje i tüdi igre, štere nas naj odgajajo na pravo kato- ličansko živlenje. Prostna drüžtva i domovi naj bodo prava slika naše katoličanske delavnosti, našega sodelüvanja i novoga drüštvenoga človeka. Lübezen do bratov i sester v tüjini, pa tüdi doma, šteri blodijo po kmičnih i nevarnih potaj, naj nas vzpodbüdi k močnoj delavnosti i dá bodo naši dečki i dekline, moški i ženske kak svetilke, štere bodo svetile vnogim, da najdejo pravo pot h Kristuši, šteri je Pot, Istina i Živlenje. V tej naših novih prosvetnih moramo začnoti delati i vstrajati. Daj Bog, da bi v bližnjoj bodočnosti iz naših Prosvetnih drüštev i domov zásvetila nova i lepša bodočnost našoj dragoj krajini. Grački Vili. Čuvajte se lažnih prorokov! V treh člankih smo prinesli nekaj misli, s šterimi, takzvani „inteligentiˮ začnejo svoje protiverske opazite i razgovore. Dostakrat sediš nedužno v železniškom vagoni, v kakšoj oštariji, v kakšem „bolšem“ drüštvi, pa naenok se samo začne razgovor od vere, od Cerkve i od popov. Tej gospodiči, ki so svoje opazite nasrkali iz raznih protiverskih novin i brezbožna i nemoralnih romanov, te hitro spravijo v zadrego. Stavijo ti vsakovrstna pitanja, na štera ne veš odgovoriti. Norca se delajo iz naših najsvetejši verskih istin, iz katoličanskih moralni načel, iz „nazadnjaške i zaostaleˮ katoličanske vere — kak oni pravijo — i ti gledaš, poslüšaš, pa ne veš nikaj odgovoriti. Zato smo si pa stavili za nalogo, da na tom mesti objavimo edno sodobno (časi primerno brošurico), štero je napisao v nemškem jeziki O. Elpidij pod naslovom „Schlagwörter des modernen Unglaubensˮ, to pomeni v našem jeziki: Kri-latice modernoga brezverstva. Knižica je pisana živo i zanimivo za delavce, šteri, delajo po varašaj v fabrikaj, da majo nekaj pisanoga pri roki, ar človek pri najbolšoj voli ne more vsigdar najti odgovor na ništerne prigovore. Ta knižica bo dobrodošla tüdi našim dragim delavcom iz Slov. krajine, ki so prisiljeni iskati si krüha po velikih varašaj. Bodo pa misli iz te knižice od velikoga haska tüdi našim čtevcom, ki so doma, ar se komunistične i brezverske ideje vsaki den bole i bole širijo tüdi med našim dobrim lüdstvom. Če so kda valale reči Jezušove čuvajte se lažnih prorokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa zgrablivi vučje.ˮ (Mat. 7, 15), to je gvišno dnesden najbole potrebno paziti s kim gučiš. Kak boš pa spoznao, vrli moj čitateo, s kim maš poseo, ali s prijatelom, ali neprijatelom svoje düše i svojega naroda. Jezuš sam ti da odgovor: „Po njihovih sadovaj jih bodete spöznali“ (Mat. 7, 16). Popitaj malo za živlenje teh vukov v ovčjih kožah! Če zvediš, da hodijo k svetoj meši redno vsako nedelo, če si jih vido pri angelskom stoli za Vüzem, če vidiš, da so dobri drüžinski očevje i matere, da majo bogaboječe deco, če živejo trezno i pošteno, potem jim lehko verješ; če so pa to lüdje, ki preklinjajo, ki sv. mešo zametavlejo, ki so bili pri spovedi te, kda so V šolo hodili i kda so se oženili, ki so razstavleni s svojov ženov, ki so prešli na drügo vero zavolo žene, ki so že podrügi i potretjič oženjeni itd., potem pa le zberi svoje sile i korajžo, pa njim z odločnim odgovorom plüni v obraz. Bole je zameriti se lüdem kak Bogi t Da boš pa znao malo takše vuké tüdi zavrnoli i pred drügimi osramotili, zato si Zapomni kem več misli iz naših člankov, štere bomo naprej prinašali pod gornjim naslovom. Poslüšaj, kaj ti pravi O. Eipidij v uvodi za svojo knižico! Za uvod: Ta kniga — krilatice modernoga brezverstva — se je rodila med zakajenimi fabriškimi lori med bobnenjem hamrovih vdarcov, med dugimi vožnjami po železnici i ne pri pisalnom stoli. Z napetimi očmi i stisnjenimi pesnicami so stali pred menov možje z razoranimi čeli od napornega dela i se bridko tožili kak jih zapostavlajo v delavnicaj i kak hüdobno ravnajo ž njimi apoštoli brezboštva. Posebno so nesramni tisti, ki majo vsigdar na jeziki oglodano frazo: „Vera je zasebna zadeva ˮ Tej dobri delavci so me pitali „Ka njim pa naj odgovorimo, kda nam v obraz vržejo to ali ono ?“ Tü sam napisao nekaj odgovorov. Tej odgovori bodo morebiti nepopuni i pomenklivi, ali itak vnogim prav pridejo. Bole krepki so potem ustmeni odgovori kak tej moji napisani, ar se vnogo toga da ležej povedati kak napisati. Za napadalce na našo sv. vero vala geslo: DEBELE ZAGLOZDE ZA DEBELO PENJOVJÉ! Pa me boš morebiti pitao: Ka pa s tistimi, ki brez svoje krivde blodijo po kmici zmote, ali, ki istinsko i pošteno iščejo istino? Tej zaslüžijo naše razumevanje, sočütje i lübezen z rečjov i z dejanji. Takšim lüdem moramo dokazati istine i lepote naše sv. vere z djanjom i delavnov lübeznostjov, Na tom nas more spoznati neveren svet, da smo pravi vučeniki Jezuša Kristuša, da lübimo eden drügoga. „Po tom vas bodo spoznali, da ste moji vučeniki, če bodete meli lübezen med sebovˮ( IV. 13, 35.) Medsebojna lübav je pridobila več düš za Kristuša i njegovo kralestvo kak najmočnejši dokazi. — Ali so tüdi peklensko hüdobni lüdje, posebno prepadnjeni katoličanci, ki pri vsakoj priliki na najhüdobnejši način napadajo vero, štera njim zbüja düšno vest, izkrivijo njene navuke i na takši način ščejo zapraviti preprosti narod. Proti tem so namenjeni moji odgovori, s šterim želem nüditi orožje dobrim katoličancom, da odbijejo napade brezbožnih neprijatelov. Naj si zberejo, ka se njim vidi; to naj si podčrtajo i pri potrebi ponücajo. Priprosti delavec včasih jako dobro zadene i tüdi bole krepko odgovori, kak je tü napisano. Kelkokrat je že kakši drzen napadalec za vsigdar zgübo volo ešče koga napadati, kda je iz vüst kakšega priprostoga delavca dobo fini mrzeo tuš (mrzlo polevko). Glejte nekaj primerov: a) Od vere i molitve ne bom debeli Odgovor: To tak ka ne ! Če ščeš debeli postati si moreš küpiti težakovo olje! (To se izdelava v Zagrebi i nüca se za krmlenje svinj). b) Ali si le čüo, da je vrag vmro? Odgovor: Tak? Kakša nesreča za njegove pripadnike! ... Te si pa zdaj tüdi ti sirota! . . . Moje sožalje!... Na, tü maš malo podpore. c) Znal ka je novoga? Gospodnomi Bogi je sfalo premog za ogenj v pekli t Odgovor: Dokeč bodo takši štorovje na sveti kak si ti, bo meo ešče zadosta goriva! d) Nemam nikše vere, pa se pri tom prav dobro počütim. Odgovor: Moj pes tüdi ne pripada v niedno vero, pa je vsigdar jako dobre vole. e) Mi smo se sami od sebe razvili počasi iz živali, zato smo pa ne nikaj drügo, kak živali bolše vrste — je probao dokazati nekši slobodnomislec sejmarkam v predmestji ednoga varaša — pa se je tomi primerno tüdi obnašao. Kda je to čüla edna kramarica, zakriči skoz okno kondukteri: „Gospod sprevodnik, v našem kupeji je eden gospod, ki je zablodo. Pravi, da je on žival, zato ga pa, prosim, spravite v živinski vagon!- Včasih ti pa ne bo prišeo ravno na pamet kakši dühovni odgovor. Da ne boš v nepriliki, Stavi svojemi nasprotniki nikelko pitanj, pa njemi hitro zamašiš vüsta. Takša pitanja so na priliko eta: 1. Ka pa pravzaprav misliš pod tem? Napadi na našo vero so po navadi plod skrajne nerednosti, hüdob-noga zavijanja i pačenja istine. Zato bo dostakrat zadosta samó malo razložiti, ka vči naša sv. vera, pa nasprotniki že obmuknejo. Winthorst je pri ednoj priliki pravo: »Katoličanec ma dostakrat priliko, da ponavla katekizem, šteroga nasprotniki ne vejo". Zato je pa jako dobro, da naši lüdje dobro poznajo katoličanski katekizem. — Nedavno se je vozo na vlaki eden katoličanski voditeo delavcov s katekizmušom v roki. »Če katekizem dobro poznam, — je pravo — mi neprijatelje ne morejo priti do živoga". Ravno zato so pa predga i krščanski navuki ne nigdar bili tak potrebni katoličanskim možom, kak ravno dendenešnji. 2. Zakaj pa gučiš vsigdar od vere? Za mene je vera preveč sveta stvar, da bi od nje ravno pri kupici pive z vsakim nimakom razgovarjao. Če ne verješ v Boga i pekeo, pridrži to za sebe! Pride že vreme, kda se boš od od vsega osvedočo. Mislim pa itak, da si ne ravno miren i zadovolen v svojoj neveri. Dvomiš vu veri i pri tom postopaš kak mala deca v tmičnoj sobi. Eden drügomi delajo korajžo s tem, da glasno kričijo. Ka pa bo če itak postoji Bog? Dobro je napisao slobodnomislec Liebknecht v listi Volksstaat 23. marca 1873. leta: »Če postoji Bog, joj, da de. nas pa ednok strašno mazao!“ 3. Zakaj pa to mene spitavleš? Jaz sam ne strokovnjak v toj stvari. Idi k lüdem, šteri ti lehko vse pojasnio. Prav rad te odpelam kakšemi dühovniki, ki se je včio modraslovje, bogoslovje, pa ešče vnogo drügoga... Ka, to neščeš ? Te si pa zaistino veliki strahopetnež! Ne vüpaš poglednoti istini v obráz ?... Če se bojiš istine, potom me pa samo püsti pri miri. Jaz s tebom neščem meti nikšega posla. Svoje nazore pa zadrži za sebe, ar so v nasprotji z mojimi, šteri se naslanjajo na istino. 2 NOVINE 21. februara 1937. NEDELA v posti drüga. Evangelij (Mataj 17). Tisti čas vzeo je sebom Jezuš Petra i Jakoba i Janoša brata njegovoga, i pelao je nje na breg visiki sosed: i preobrazo se je pred njimi, i sveto se je obraz njegov, liki sunce, gvant pa njegov je beli gratao, liki sneg. I ovo skazala sta se njim Mojzeš ino Eliaš žnjim gučeča. Odgovoreči pa Peter pravo je Jezuši: Gospodne, dobro je nam eti biti: či ščeš, napravimo eti tri šatore, tebi ednoga, Mojzeši ednoga i Eliaši ednoga. Gda je pa on ešče gučao, ovo svetli oblak je obsencao nje, i ovo glas z obláka, govoreči: Eto je Sin moj lübleni, v šterom se je meni dobro dopadnolo, njega poslüšajte. 1 da bi čüli Vučenicke, spadnoli so na obraz svoj, i zbojali so se jako. I pristopo je Jezuš i dotekno se je njih, i pravo je njim: stante gori i nebojte se. Prizdignovši pa oči svoje, nikoga so nej vidili, nego samoga Jezusa. I doli idoči oni z brega zapovedo je njim Jezuš govoreči: nikomi ne povejte videjnja, dokeč Sin človeči od mrtvi ne stane. Razgled po katoličanskom sveti Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o gospodarski in socialni stiski naših dni. Današnja stiska in nje vzroki. — Žalostna resnica. Žalostna resnica je, da je v naših dneh res hudo na svetu. Sedanji sv. Oče Pij XI. je dejal nekoč, da človeštvo morda od vesoljnega potopa nikdar ni bilo v tako splošni in tako veliki stiski. Ni naroda ne države, ni družbe ne drüžine, ki bi ne bil njih delež trpljenje (Charitate Christi compulsi). Zares velika je beda, ki zavzema brezštevilne drüžine iz delavskih in obrtniških vrst, a tudi iz drugih družabnih slojev. Povsod je polno nezaposlemh ljudi, ki bi si radi z delom svojih rok služili vsakdanji krüh, a ni zanje ne dela ne kruha. Po premnogih drüžinah gospodari lakota. Stradajo delavci, a z njimi stradajo drüžine, žene in otroci. Kako so usmiljenja vredni zlasti otroci, ki ne poznajo več veselega smeha, ki tavajo okrog bledi, upali, zanemarjeni, raztrgani (Nova impendet). — A ne smemo si tajiti, da je vedno hüje tudi na kmetih. Tudi tu je življenje vedno težje, pomanjkanje vedno večje, ne le po malih drüžinah poljskih delavcev, temveč tudi po hišah, kjer je bilo včasih srečno blagostanje. Vedno pogostnejše so tožbe, da tudi kmet propada. A tako tožijo tudi mali trgovci in obrtniki, skratka vsi delovni stanovi so zašli v težave in stiske. Da, niti bogatini se ne morejo več veseliti svojega bogastva. Vse svetovno gospodarstvo se je zamajalo in nihče več ne ve, ali ne bo tudi njegovega blagostanja neprevidoma konec. Tudi tisti, pravi sv. Oče v nekem pismu, ki imajo v rokah moč in denar in Usodo sveta, tisti, ki so si nakopičili neizmerno bogastva in s tem v veliki meri zakrivili današnje bedo, padajo na-redko kot žrtve gospodarskega poloma, kajpada padajo z njimi tudi premnogi drugi z vsem svojim imetjem v prepad (Charitate Christi compulsi). Dalje Svetovni kongres vseh brezbožnikov sveta se je vršo 7. febr. v Moskvi. Prišlo je 1600 zastopnikov iz 46 različnih držav. Namen kongresa je, naj se vera popolnoma zatere po sveti, cerkvi porüšijo i napravi revolucija Spodobna k španjolskoj. Kak so se pa brezbožniki pripravlali na kongres, nam najbole jasno posvedočijo spisi boljševikov Samih. V več milijon izvodaj je razširjena kniga bolgarskoga komunista Dimitrova. V toj knigi piše, ka je vsaka vera, najbole pa krsčanska, najhüjša sovražnica komunizma. Zato trbe vse zatreti brez sledi. I v toj borbi ne zadostüjejo knige i guči, nego se mora rabiti tüdi orožje. Od reči do reči se čte v toj brezbožnoj knigi: „V oči nam mečejo, da rüšimo cerkve i samostane. To vočimetanje nas ne sme omehčati, ar na par po-rüšinih cerkvi ne trbe gledati, če ščemo stvoriti novi komunistični svet. Na rüševinaj staroga sveta zida komunizem pravi socializem.ˮ Ki količkaj pozna Jezušovo vero, z žalostnim srcom čte to zablodo človeče düše. — Ešče hüjše piše ruski voditeo brezbožnikov, Jarowslavsky. Izdao je sledeči poziv: „Zažgati ščemo vse cerkve celoga sveta v edno Velikansko ognjeno morje. Naše brezbožno gibanje je postalo orjaška moč, štera bo ížtreona vse, Ka je verskoga. Pa jo moramo ešče okrepiti. Slüžabniki vseh ver naj znajo, da je nieden bog, nieden svetec, niedna molitev ne reši pogina.ˮ Te grozne reči naj zbüjajo v našem srci veliko sočütje do razžaljenoga našega Zveličitela i njegove Prečiste Deviške Matere. I to sočütje naj najde izraz v tom, da bomo tembole goreče spunjavali svoje verske dužnosti i tembole goreče molili pa se zatajüvali za brezbožnikov povrnenje. Uboge zapelane düše! Tritreseti mednarodni eucharistični kongres se je vršo te dni v Manili, na Filipinskih otokaj ali osredkaj. Tej otoki ležijo v Tihom Oceani i so nekaj vekši od Jugoslavije. Je to sküpina sedem jezero jako lepih otokov, štere je odkrio Magalhaes, Španjolski mornar. Ime so dobili po španjolskom krali Filipi drügom, šteri te otoke v svojo oblast dobo. Sledkar so prišli pod amerikansko oblast, zdaj so pa samostojni, Amerika njim je dala pred kratkim samostojnost. Manila ma blüzi 400 jezero prebivalcov. Katoličancov je osem milijonov, vsega prebivalstva pa 13 milijonov. Ka so pač mogli tisti lepi, rožnati kraji ponüditi Kristuši Krali v Oltarskom Svestvi prebivajočemi, so njemi ponüdili. Nešteti jezeri katoličancov iz misijonskih krajov velike Ažije, vseh narodov i jezikov so se zbrali na kongresi i vsem se posvedočilo, da je Kristuš eden za vse narode. Svoji k svojim! Što je lastnik novin? Novine, ta čarna velesila, majo dnes tri gospodare: prvi je kapitalizem i prosto zidarstvo; drügi je marksizem i komunizem; i na konci katoličanstvo. Od toga, kak prvi lastnik, to je kapitalizem, vlada i dela z novinami, smo dosta povedali zgoraj. Dodali bi samo to, da sta kapitalizem i prostozidarstvo nerazdrüžliva prijatela. Prostozidarstvo (framozonstvo) ma glavni cio: vničiti vse ono, ka je katoličansko, pa mesto vere v Boga stvoriti nekšo drügo splošno vero v človeštvo. Vse nevole, štere morajo katoličanci pretrpeti po sveti (v Mehiki, Francoskoj i Španiji) pridejo navadno od prostozidarov. Ar so pa sami bogatci i mogočnjaki, majo v rokaj tüdi večino novin pa ž njimi križajo siromaško. kmečko katoličansko lüdstvo. Drügi najmočnejši lastnik novin je bolševiški komunizem. Tam, gde so zavladali komunisti. se ne smejo izdavati drüge novine, kak komunistične. Nišče se ne sme braniti i ne sme zagovarjati svojih pravic. To je „komunistična svoboda 1 ?“ Komunisti, lažni predgarje svobode, so prepovedali vsako svobodo štampe, ar inači ne bi mogli tak grdo nastopati proti Bogi i veri. Najlepši primer nam je Rusija. Pa tüdi marksistična lüdska fronta v Francoskoj ne zaostanjüje dosta za Rusijov. Na kratko, vsepovsedi, gde je marksistična levica, lüdska fronta prišla do oblasti, tam nega več svobode, tam vlada komunistična diktatura. Komunisti v Rusiji so si vzeli te program: „Zrüšili smo casara na zemli, a zdaj moramo zrüšiti casara tüdi na nebi, to je Boga. Tak delajo v Rusiji, tak v Mehiki, tak v Španiji, tak v Francoskoj, tak so poskušali i poskušajo delati tüdi pri nas. Pri svojem grdom deli pa se največ poslužujejo novin. Da bi bole razširili svoje komunistične ideje po novi-naj, pripravleni so, da pošilajo novine tüdi kšenki na dom, samo naj lüdje dobijo njihove novine v roke i je čtejo. Več takših slüčajov smo meli lani na Goričkom, pa gvüšno tüdi indri. Vej te novine že plačajo Siromaški rusoski kmetje s svojimi krvavimi žüli i lačni, raztrgani delavci. Tak majo na ednoj strani najvekšo moč nad novinami framasonski kapitalizem, z drüge strani pa bolševiški komunizem i marksizem. Na zvünaj sta si teva dva gospodara neprijatela, ali gda trbej iti v borbo proti katoličanstvi, te sta pa vse glih najvekšiva prijatela. To pa zato, ar so šatanovi Sinovje prostozidarski kapitalisti i komunisti — verni pristašje kak prvo boritelje antikristuša. Ki je proti Bogi, je Antkristuš. Antikristi pomeni slovenski: Drotikristuš. (Dale.) Politični pregled. Domači. Min. predsednik Dr. Stojadinovič v Atenaj. Preminočo soboto je odpotüvao dr. Stojadinovič v Atene, gde se je obdržala konferenca Šatanskoga sporazuma, ki je bila jako važnoga pomena za zbližanje i mir med Banskimi narodi. Cvetkovič Dragiša, minister socialne politike je meo velki govor v Subotici od delavskih plač i od njihovoga organizeranja. Med drügim je povdaro, da delavstvo je glaven steber države i da morajo biti vsi delodajalci na tom, da se delavstvi da redna plača, da lehko preživijo sami sebe i tüdi svojo drüžino. — Tü moremo povdariti, da je vnogo delodajalcov pri nas v Slov. krajini, ki delajo s svojim delavstvom po 12—14 vör dnevno za 8—10 Din. plače. Je te Čüdno, če telko delavstva zbeteža i si nakopa prerano smrt, ar za zdravlenje na bolniško blagajno ne dobi drügo, kak kakši praj. Povsedik se delavstvo pritožüje, da zavolo slabe plače i prevnogoga dela, morejo ešče trpeti velke bolečine. Oblastva prosimo, da naj delavstvi idejo na pomoč v vsakšem pogledi i da preprečijo nedostojnosti pri delodajalcaj. Delavstvo njim bode jako zahvalno za to delo. Banovinski svet za Dravsko banovino se je sestao v pondelek, 15. t. m. k svojemi rednomi zasedanji, na šterom se je obravnavao tüdi proračun banovine za leto 1937—1938. Med drügim se je zglasalo, da banovina priskoči na pomoč lüdskim šolam i to v zneski 16 milijon Din. Za verovučitele je zglasana tüdi nagrada. Banovinska bolnica v Soboti dobi 250.000 Din. podpore za dograditev bolnice. Za javna dela je zglasano 24.120.000 Din., iz štere šume de se popravlat mostovje i ceste, pri šterom vnogo delavstva pride do zaslüžka. Tüdi naši gg. banski svetniki so se vdeležili toga sestanka. JNS na smrtnoj posteli. Izstop dr. Ploja iz JNS stranke je napravilo na Slovence velko presenečenje. Guči se, da mislijo izstopiti iz JNS stranke več poslancov, ki so bili jako vneti člani. Vidi se, da se JNS pripravla na smrt, ar ne vidijo v njej več nikšega zavüpanja. Svetovni. Močni boji pred Madridom v Španiji. Francova četa je bila jako napadnjena od komunistov, a vseedno so rdeči popüstili, ar so zgübili do 1500 vojakov i 5 štükov. Komunisti so zaprosili hitro pomoč od ko-minterne v Franciji, štera pošle 20 000 vojakov v Španijo. Prijatelsko sodeluvanje med Francijov i Anglijov. Francoski zvünašnji minister Delbos je držao govor v parlamenti, med šterim povdaro, da Francija i Anglija sta si jako prijatelskivi postali, štero prijatelstvo pa šče Hitler, nemški kancelar razbiti. ltalija se vrača v Ženevo. Kak drügi listi poročajo, Italija pokažte veliki interes za Zvünredno Zasedanje Lige narodov i se misli, da Italija se povrne k rednomi vküpde-lüvanji Lige narodov. Amnestija v Italiji. Prí priliki veseloga dogodka, rojstva princa Viktora Emanuela, sina italijanskoga Prestolonaslednika — je v teki pomilostitev za vse kaznjence. Manifestacije katoličanstva v Meksiki. Na jezere katoličanstva ma-nifestira po vulicaj i zahteva ponovno Otvoritev cerkev. Angleška se oborožfije. Iz Londona poročajo, da je angleška vláda Zglasala v svojem proračuni 217 milijon füntov za oborožüvanje, ka je ne mala šuma. Za klanje siromaškoga lüdstva jestejo milijoni, a za preživlanje teh niti pare nega. Vse to pa zato, da se kapitalisti bodo bole bogatili i s svojimi špekulacijami delali vekši nemir med lüdstvom. Čang Kaj Šek znova prosi milost za Čang Sue Lianga. Čang Kaj Šek, kak nam je znano, je ne živo z svojim narodom v zadovolstvi, zato se je odločo zdaj, da se zmiri z narodom i zaprosi milost za Čang Sue Lianga. Po vseh pistaniščih kre Severnoga morja dela velike ovire prometi led. Tak tüdi v Stettini pri izlivi Odre, kde morajo stalno biti v slüžbi ledolomilci, da delajo pot drügim ladjam: Slika nam kaže vlak ladij, štere plavajo za ledolomilcom. Spoštüjte materni jezik. Zadnji čas opažamo kak se med našov mladinov pači naš mili slovenski jezik, zaničavle lepa Slovenska pesem i tepta naša domáča grüda. Inda so po vesaj naše krajine donele lepe Slovenske pesmi, zdaj pa vse to izginja s površja i namesto lepih slovenskih pesmi se med našov mladinov šopirijo tuje hrvatske pesmi. Kak oster nož reže zavednomi Slovenci, gda čüje kak se blati naša Slovenska pesem, kak se pači pa sramoti naš materin jezik, zaničavle naša sveta grüda. Kak žalostno je čüti poštenomi Slovenci, gda čüje iz vüst naše mladine pesem „Hrvatska mi je zemla svetaˮ. Ali je to ne žalostno za nas, ki smo Slovenci? Ali šče moremo praviti, ka smo Slovenci? Ka bi pravo tühinec, šteroga bi slüčaj prineso k nam i bi čüo kak sramotimo sami sebe. Norci, bi si mislo, kak zaničavle pa sramotijo sami sebi. Ka bi pravili naši pradedje, či bi se povrnoli k nam i vidli, kak njuvi sinovje zaničavlo tisti jezik, šteroga so oni gojili, tisto pesem štera je njim bila sveta, sramotijo vse tisto ka so oni ohranili pod bičom tujega tiranstva. Gvišno bi nas prekleli i nas všteti med izdajske sami sebi. Mladina Slovenske krajine, štere od vas je šče ne premoto düh bolševizma, stopi odločno v boj proti polovičarom i zaničevalcom naše Slovenske grüde i vsi se zavedajmo pregovora: „Materin jezik bodi nam luč, materin jezik bodi nam ključ do zveličavno krščanske omike!ˮ 21. februara 1937. NOVINE 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Dopisnikom Novin se naznanja, da g. urednik ne bodo doma dva tjedna, zato naj svoje članke i dopise pošilajo naravnost na uredništvo Novin v Lendavo. Na misijon g. Kereca je darüvao Petek Štefan iz Velke Polane 10 Din. Bog povrni v obilnosti. Vse doblene dare so urednik Novin odnesli g. Salezijancom na Rakovnik, odkod je naprej pošlejo v Junnanfu g. Kereci. Osebna vest. Za sodnika okrajnoga sodišča v Lendavi je imenüvani dr. Kramberger Robert, sodni pristav iz Lendave. Čestitamo! V banovinskoj bolnici v Soboti je bilo leta 1936. oskrbovanih teliko betežnikov, kak šče nikoli prvle. Za primerjavo so v klepajih navedene številke iz leta 1935. Vsega sküpno je bilo oskrbovanih 3026 (2300) betežnikov, od teh je bilo odpüščenih 1508 (1911) v zdravom stanji, 1024 (757) zbolšanih, 289 (205) neozdravlenih, mrlo jih je 73 (74) to je 2½% (3°/o) i ostalo pa 132(110) betežnikov. Bolniških oskrbnih dni je bilo: 50.218 (44.854), povprečna doba zdravlenja je znašala 17 (23) dni. Operiranih je bilo: 1129 (690). Iz navedenih številk je razvidno, da je število betežnikov v leti 1936 naraslo proti leti 1935 skoro za ⅓ operiranih je pa bilo skoro za ½ več. Zvün toga je bilo 1936. leta rentgentskih pogledov 882, pneumotoraxov 32, sedimentacij krvi, mikroskopskih i drügih laboratorijskih preiskav vsega sküpno 1540 slüčajov. V prostorih banovinske bolnice obratüje tüdi protituberkulozni dispanzer. Med letom 1936. je bilo pregledanih vsega sküpno 2063 betežnikov, rentgenskih pogledov je bilo 1977, pogledov spotoma (79, sedimentacij krvi i bioloških reakcij 1282 ino 53pneumotoraxov. Rent. fotografskih posnetkov je bilo 133. Na podporo Novin sta poslala Žalik Štefan z Vel. Polane 10 Din. i Čontala Franc, or. kaplar, Vinjavas 10 Din. Bog plačaj! Bolnico je zapüsto č. g. Gjörköš Sanktes, sakristan pri O. Frančiškanaj v Čakovci, ki si je lani, kak smo v našem listi poročali, v cerkvi pri popravlanji spadno z lestvice i si je nogo v dvema mestoma potro. Po palicaj tak po mali že hodi betežnik. Želemo njemi popolno ozdravlenje. Č. brat je naš domačin, doma iz M. Polane. Teško je zbetežao g. Temlin Štefan, salezijanec, dühovni voditeo Prosvetne zveze v Ljubljani. Teški betežnik je naš rojak z Beltinec i leži v Leonišči. Prosimo vse naročnike i drüge dobre düše, naj molijo za njega. Drügim v zgled. Dnes tjeden smo čteli, kak so Novine narasle. Zaistino za zgled so vnoge občine drügim. Siromaški Vidonci na Goričkom so za 16 komadov narasli, ar je eden znova pristopo. Tüdi siromaški Filovci na Dolenskom za 18 komadov, ar sta dva znova pristopila. Tak tüdi v drügih občinaj. Občine, kde bi pa nazaj šli, náj po teh svetlih zgledaj poravnajo svojo zgübo. Ka pravite, g. urednik? Večkrat nam v oči mečejo, ka smo separatisti, pa se pomali z bližavamo z drügimi Slovenci. — Ali ne bi bio tüdi en prinos k tomi zbližanji, či bi naša železnica iz Sobote prek Mare malo hitrej vozila, ka ne bi njena „manjanost ˮ bila še nadale pregovor. — Mogoče bi tüdi bilo dobro, či si ista železnica ne bi edno vöro „odihavala ˮ v Ormoži pa šče povečala kšeft dotičnomi oštarljaši, ki njemi tüdi ovači nejde božno. Naj bi ráj počakala edno vöro duže v Soboti, kak nigda sveta, pa bi lüdje ležej zvršili svoje opravke pá mirovno prišli na vlak, ki je ovači najbogša zveza, ar vozi zadneva prek Müre. Či je potrebno, bi tüdi vlogo napravili na zadevno direkcijo. Bogojina. Tükajšnja krajevna organizacija JRZ bo mela svoj občni zbor zdaj v nedelo 21. t. m. v hiši predsednika. Istočasno se bo gučalo od ustanovitve Kmečke zveze, zato se prosi, naj se lüdstvo v kem vekšem števili vdeleži. Rojarska podrüžnica za okolico Beltinci bo mela svoj redni letni občni zbor v nedelo 28. februara po ranoj božoj slüžbi ob 9 vöri predpoldnom v Beltinskoj šoli z običajnim dnevnim redom. Vabijo se vsi rojarje, da se vdeležijo toga občnoga zbora, ar se bo razpravlalo od jako važnih rojarskih zadev. Gosp. sreski kmetijski referent bo predavao od naprednoga rojarstva. Vableni so vsi člani i nečlani. — Odbor. Cankova. Nešterni farniki iz drügih far hodijo k nam samo v pohüjšanje. Mesto ka bi šli lepo v cerkev, postaplajo okoli cerkve med predgov i tüdi večkrat med sv. mešov. Povemo njim telko, da naj ido postaplatkama v log med divjačino, ne pa da jemlejo nam pošteno ime. Za ednok zadosta, drügoč več povemo, če nede pobolšanja. — Farnik. Korovci. Dne 9. februara nam je neprizanesliva smrt iztrgala iz naše sredine šče komaj 31 let staroga moža, očo i tovariša, Dravec Alojza (Hanze- kov). Isto jütro je šo za opravkom na Cankovo i na poti proti Gerlincom ga je zadela srčna kap. K zadnjemi počitki ga je sprevodilo domače, Cankovsko i Skakovsko gasilsko i vnogo naroda, tüdi iz Avstrije. Pri odpretom grobi se je poslovo od pokojnoga domači načelnik g. Gomboc Miška, ki je orisao njegovo požrtvovalno delo na poli lübezni do bližnjega. Zapüšča ženo i dvoje nepreskrblene dece. Naj počiva vu meri. — Tovariš. Drama na našem odru v Črensovcih. Ne smemo tajiti, da drama pri nas nima tistih uspehov, kot kake burke in veseloigre, dasi se igralci z vso požrtvovalnostjo potrüdijo jo pravilno rešiti in dati gledalcem res pravi užitek. Drama se na naših odrih bolj redko uprizarja. Ni pa krivda igralcev, niti režiserja, da pri zadnjem nastopu drame „Lovski tatˮ, gledalci niti igralci niso imeli prvega užitka, ampak nemir, ki ni dal drami pravega vživetja. Drama ima v svoji vsebini precej vidno krajinsko in družabno okolje; kaže nam kako Pável Tratnik pod težo lastne vesti in prirodnih moči vse izgubi; kako na nenravnih, gospodarskih in Ijubezen-skih zvezah zgrajena Hrastova družina razpade, prvo tedaj, ko se v morilcu Tratniku oglaša volja, da bi popravil krivice in kako šele po največjih nesrečah z izgübo svoje Cilke, pride do popolnega maščevanja in po priznanj umora njegovega tekmeca Jevšarja, spet svobodno zadiha. Drama na odru bi morala dobiti več velave, to pa ni radi publike (mlajše), ki nimajo smisla za dramatsko, niti za nobeno drugo vprizoritev. Zakaj ne pride posebno drama, niti drugi javni nastopi do prave veljave ? Zakaj nimajo gledalci právega dramatskega užitka, kot bi sicer, in zakaj igralcem ni možno podati prave slike in globje začrtanih prizorov drame? Odgo- vor na to mora biti pozitiven, radi nemira, ki je na žalost pri vsakih predstavah. Mladina, spametuj se že enkrat! Imej smisel tudi za kako moralno delo, ne samo za pijančevanje in podobno. Vsaj pri takih resnih prireditvah ne moti igralcev, saj s tem škoduješ le sebi in drugim gledalcem, ki so prišli iz resnične volje, da bi od vprizoritve kaj imeli. O igralcih ni kaj posebnega poročati. Pavel Tratnik je premalo prisrčen že po naravi. Se ne zna vživeti v sentimentalnost, ki je posebno manjkala v drugem in tretjem dejanju. Drugače je precej dobrodušno igra!. Hrastova Cilka je skušala dramo prenesti nase in jo je v resnici krepko lovila. Saj je že stara igralka, (dasi po letih mlada) naših odrov in jo moramo po pravici prišteti med najboljše igralce. Hrast že v prvih prizorih dokraja doigran in izčrpan mož. Svojo očetovsko vlogo je odlično rešil, samo tupatam preveč šaljiv — tudi po naravi in to bi moralo pri drami odpasti. Jevšar je prinesel še nájveč dramatičnega vzdušja. Osat je zelo dobrodušno igrat in s svojimi pravilni igralskimi kretnjami vlogo zelo dobro rešil. Mama je pa živa usodna podoba. Ima mnogo prirodne iskrenosti, pa je prav zaradi tega konec nekam prisiljen, kot nad drama- tične potrebe. Še bolj pa je vpliva! na vlogo njen prisiljen govor in postava sama. ki nikakor ni odgovarjala vlogi mame, ki je ubožna, raztrgana žena. Čuta in smisla precej, samo malo volje in dramatskega düha. Dolinar precej strašijo; Sicer je pa Vloga temu odgovarjala. Smisel besed preveč citiran. Poznajo se šele prvi nastopi igralca. Malo več volje. Vencelj premalo besedne samovolje in trdote. Orožnika in France nimajo pravih igerskih kretenj. Malo več poguma. Jože Hanc kot režišer je peljal igralce v resničnost drame. Če ocenjujemo vprizoritev v spodbudnega vidika, moramo dati prvo mesto Hrastovi Cilki, ki prekipeva v polnosti igralskega izraža, Jevšarja pravega dramatika, Hrasta močne in trdne volje in Tratnika, ki se mu pozna že večkratno nastopanje. — ns. Kratki glasi. Sveti Oča so začnoli hoditi. V pondelek so sveti Oča na telko se dobro počütili, da so gori stanoli z postele i malo hodili po sobi. Ali Profesorje njim ešče svetüjejo, da naj ostanejo v posteli, ar so ešče jako slabi. Molimo za njih, da kem prvle lehko stanejo iz postele. Vlak povozo 9 letno deklinico. V Sarajevi sta šle mati i 9 letna hčerkica Huvelja na nekšo proslavo. Ar je po cesti bilo velko blato, sta šle kre železniškoga tira v mesto. Bližao se je pa brzivlak, ki je nesrečno deklinico podro na tla, štera se zdaj bori s smrtjov. Skončao si živlenje, ar se je sin ne šteo oženiti. Poleg Šibenika v vesi Olibaje skončao svoje živlenje 83 let star bogat amerikanec Lukaš Jakob, ar se sin ne šteo oženiti z ednov dovicov, štero sin nikak ne šteo meti i na štero ga je oča prigovarjao. Cigane so prisilili, da so po žarečem ognji bosi plesali. V vesi Mičevci poleg Zagreba so nekši kmetje prisilili cigane, da so po žarečem ognji mogli plesati, ar so prej v več mestaj notri vdrli. Obžgane cigane, med šterimi so bili tüdi ženske i deca, so spravili v bolnico, gde trpijo velke bolečine i majo noge v ednom samom meheri. Za trdosrčnimi i hüdobnimi kmeti so začnoli strogo preiskavo. Prevrgo se je auto napunjeni z peradjov stvarjov lastnika Vajde s Čakovca med potjov Ludbreg-Varaždin, gde se je vnogo kokoši spoklao i vnogo je tüdi vujšlo, ar so se klonje spotrle. Nesrečo so povzročili šrajfi na automobili, ki so se odpüstili. G. Vajda trpi velko škodo. Pijanec pod vlakom. V Koprivnik je vlak povozo Jakoba Rozmana, 72 letnoga starca, ki je bio pijen i je ne čüo, gda se je vlak približao. Dobo je grozne poškodbe po teli. Pet let že spi edna ženska v Ameriki i to Patricija Maguir. Zaspala je že pred 5 leti i šče spi. Tüdi zdravniki jo nemrejo zbüditi. V grobi sta se zmirila. Punih 50 let sta živela v miri i zadovolstvi zakonca Polakowicz v Varšavi. Pred petimi letmi sta se starčka nekaj posvadila i sta se razišla. Mož je odišeo k svojemi oženjenomi sini, a žena k svojoj oženjenoj hčeri. Zdaj je mož zvedo, ka je njegova žena jako zbetežala i se napoto k njej, da bi se vözmirio ž njov. Gda je prišeo na hčerin dom, gde je njegova žena ležala, se je ta tak prestrašila, da je taki vmrla. To je tak pretreslo moža, da ga na lici mesta boži žlak vdaro. Oba so pokopali v eden grob. Tak jiva je smrt zmirila. 600 lüdi zgorelo v ednom gledališči. V Mandžuriji se je vužgalo edno gledališče, gda je bila predstava i je zgorelo 600 lüdi, a vnogo je pa ranjeníh i se borijo s smrtjov. Pošta. Krčmar Ivan, Šalamenci 101. Pri sestraj plačanih 19 Din. spisali za francusko naročnino. Lani si dobivao celo leto, plačano je 1. 1935. naprej na leto 1936 Din. 30. Duga je bilo 42 Din. Z toga plačamo 19 Din. v Soboti, ostalo duga ešče 23 Din. za Francija Od 1. februara dobiš Novine pri širiteli Gomboši Karoli, tű je išči. — Tkalec M.,M Kneževo. Penez sprejeli i obračunali v smisli pisma. Agrarna zemla se teško dobi kűpiti, najmre dobra. Slabo pa ne vredno kűpiti. Kakše menše posestvo se preci poceni dobi na Štajari. Po mohorske knige piši na naslov: Družba sv. Mohorja, Celje,Slovenija. Odpiši, jeli nove ščeš meti, ali pa samo za I, 1936. — Cellec Marija, Fuanz. Lani dobili 29 Din. Lansko je vse plačano i na letos ostalo ešče 11 Din. Nova pošilatev dozdaj ne prišla. — Fortun Števan, Monteloup. Pri vajnom dugi je ne spadnola polovica, pač pa lejko plačüjete dug vajni 12 let na 3 %. obresti. Pošli prvo rato z Francije i v 12 letaj na lehci plačata. Veseli nas, da si za dovoten z našimi listi i ka je redno dobivaš. Tűdi od naše strani sprejmite prisrčne pozdrave. — G. V. Senj. Šibo trdno zadovolni. Bojno razpoloženje ešče naprej trpi, moliti se mora. — Č. B. S. Gjörköš, Čakovec. Kalendar smo poslali 22. novembra. Iščite ga kjer v pisarni. Če ga ne najdete, nam javite.-Ščančcr Katarina, Nouillenpot. Hvala za podobico Srca Jezušovoga i na lepom živlenji. I mi ti želemo toga srca obrambo i blagoslov. — Bertalanič Micika, Contz-les-Bains. Peneze sprejeli i po želi razdelili. Sestri smo poslali zaprošen kalendar. Hvala na lepi dar na Dom sv. Frančiška i za lűbeznipune pozdrave. Tüdi mi ti želemo iz iste lübezni pozdrav, naj te najde gor na poti, kde srečavaš Jezuša ž njegovov materjov, Marijov. — Činč J. Petanjci, višešnje liste dáj sirotam. Naj molijo za širjenje Marijine časti. Čontoli smo mi tűdi poslali en mis. kalendar. — Lopert Št. Tešanovci. Prepisati 25 Din. za hčer v Franciji. — Železen Fr. Grad 151. Ficko Tiniki od 1. februara poslali Novine 1 četrt letno naročnino za njo sprejeli. — Jančarič M. Noršinci. Prošeno poslali. — Bojnec Anica, Beograd. Na koj je poslani višek od 20 Din.? Prosimo odgovor. K odaji hiša v Dugoveških goricaj. Zraven pripada trifrtale plüga zemle z goricami. Več se zve pri lastnik! Vehovšič Matjaši v Dugoveških goricaj št. 25. o. Dolnja Lendava. Lepa prilika. Od Šoštarič trgovca v Dol. Lendavi se odajo štelaži i pulti za manufakturno i špecerijsko blago, vage itd., po jako nisikoj ceni. Ki šče küpiti naj se obrne k WEISSENSTERN trgovci v LENDAVI, šteri je zavfl-pani za to odájo. Tehnično čüdo ponoči. Novi najvekši most na sveti med San Franciskom i Osklandom, ki je ponoči etak razsvetlen. 4 NOVINE 21. februara 1937. Pisma naših iz tüjine. Ave Maria. Tigy, 4. I. 1937. Velečastiti g. urednik! V preminočem leti, sem se šče dokaj pogosci oglašala pri Vas, Vi ste pa vse radi gori vzeli vsikdar. Vej sam Vam poročala sploj kakše vesele novice. Tüdi za božič sem Vam štela pisati, da pa do dnes ne bilo prilike. Dela i skrbi nam ne menjka. Žile so napete na delo, kak strüne na gosti. Pa Bog pomagaj, ka si znamo. Tüjina je ne domovina. Ne je to lübi domači kraj, eti sapice tüje igrajo. Tü je bio misijon od 5. do 22. novembra 1936. Bilo je tak lepo, da toga popisati nemrem. Spevanje, molitve i predge tak genlive, da se vnogo trdokorni grešnikov spreobrnolo, šteri že okoli 40 let neso bili pri sv. spovedi. Vsaki večer je bio sestanek ob 8 vöri za vse vküper. Za spomin smo dobili vnogo daril vsaki večer, i to rožne vence, stenske podobe, male podobice, knige za čteti „N. D. du Perpetuel Secoursˮ i še drüga darila. Pa tüdi so prišli k vsakoj hiži gg. misijonarje i s prijaznimi rečmi so vabili vse k sestankam i k sv. spovedi. Bila je tüdi umetna razsvetlava. Na glavni svetek Marijin „Matere vedne pomočiˮ, patrone misijonov, je pa bilo 1000 sveč prižgani v obliki Marijinoga plašča. I to je vse bilo darüvano. Lepa številka, jeli? Vaše izseljeniške št. Novin 25 kom. sem dobila. Hvala lepa! Jako so bili veseli, šterim sem je dala. Toda Oprostite, vseh nesam mogla razdeliti, ker so oddaljeni. Vam pa vlč. g. urednik i tüdi vsem drügim gg., ki so nam poslali pozdrave v izseljeniškoj številki, najlepša hvala. Tüdi prezvišeni g. knezoškof mislijo na nas. Zaskuzila sam se, gda sem vidila, da domovina šče misli na svoje. Ki je doma, si niti predstavlati nemre, kak bridko je trplenje v tüjini. Da bi bar meli tüdi malo dühovne tolažbe vsi. Mi tü smo se že parkrat počütili nadvse srečne, ko so nas obiskavali Slov. g. dühovnik. Drügi pa kak si to želejo, žal pa nemrejo priti do toga. O da bi nam poslali kaj Slov. gg. dühovnikov. Da pa kak Prezvišeni poročajo, je tüdi doma več mest praznih. Najbo pa kakšte, 10 km nišče neje oddaljeni od dühovnika. Tükar pa?! Takrat sem bila v dühi tam pri Vas i v krog svojih dragih. Molila sem za Vas vse. Kak božično darilce sem pa darüvala sv. obhajilo za Vas, vlč. g, urednik. Na božič pa ne sem se najbolše počütila, kajti spomin, mi je bil v domačem kraji. - Farkaš Ana z Strehovec. Pozdrav pošilajo: Varga Rozalija svojim domačim, g. Vargi oskrbniki pri sv. Jürji, ki so njej bratranec, č. sestram v Türnišči i v Slov. Bistrici, posebno svojima sestrama Miciki i Alojziji; naročnino i podporo na Dom sv. Frančiška je domo poslala, domači so njej naročili naše liste, brez šterih je bila dugši čas i neskončno so jo razveselili, gda je do rok dobila, ar so potrebni med tem brezverskim narodom; vsako nedelo lejko ide k sv. meši, za to milost se ma Bl. Devici Mariji zahvaliti, sveto spoved je tüdi lehko opravila po knižici poštenoj, za njo se globoko zahvali vsem, ki so meli ž njov trüde. — Miholič Antonija i Maitz Marta jelenskomi i tišinskomi g. plebanoši, svojim starišom, sestram, bratom, ba- bicam, znancom i celoj Slov. krajini, uredniki Novin; listi so njima na veliko veselje i tolažbo. — Zver Frančiška uredniki Novin, starišam dühovnikom črensovske fare, bratom i sestram, krstnomi kumi i botri; ka je ostaja na dobroj poti v Franciji i srečno prišla domo, se ma zahvaliti našim listom, ki so jo vodili po Mariji k Jezuši, bila je v dobroj drüžini, kde so jo radi meli, kak če bi njihova hči bila. — Forjan Anika i Baligač Marija celoj beltinskoj fari, starišom, bratom, sestricam, celomi rodi i vsem sosedom, botri Marti i uredniki Novin, komi želeta obilno plačila od dobroga Boga za vse njihove trüde; pošleta dare za sirote i na liste tem, pa na podporo Marijinoga lista. Živela najina domovina Jugoslavija! Gospodarstvo. Gnoj, rastlinska hrana. Gda mamo napravleno takšo gnojno jamo, te si lejko pripravimo vnogo bouši gnoj kak na našem slabom gnojišči. Kda gnoj zmečemo iz štale, ga razmečemo po gnojišči i ga dobro sklačimo. Včasik gnoj poljemo. Polevanje ne sme biti tak močno, ka bi gnoj ležao v vodi, nego ga moramo samo telko poškropiti, ka se njegovi gornji sloji (plasti) navlažijo, da se tak lejko gnoj dobro sklači. Polevanje z gnojšnicov je ne priporočlivo, ar gnojšnica s tem vnogo zgübi na svojoj vrednosti. Za gnoj sam ne škodi, če ga polevamo z gnojšnicov, pa bouše je, če gnojšnico zbiramo v posebni jamaj. Če je le mogoče, zasadimo okoli gnojne jame kakše drevje, štero de držalo gnoji senco. Vrednosti takše gnojne jame so vnoge. V prvoj vrsti se gnoj lejko dobro sklači i se tak prepreči, ka bi prodirajo v njega preveč zraka. S tem preprečimo, ka bi izhlapelo iz gnojá preveč amonijaka i s tem dušika, šteri je najbole potrebna hrana za rastline. Na dele iz takše gnojne jame nemre odtekati voda i tak odnašati vnoge hranilne snovi. Gnoj, s šterim se v takšoj gnojnoj jami dobro ravna, je zreo za 4 mesece i se ga te lejko vozi na njive. Tüdi s takšim načinom pripravlanja gnoja ne preprečimo, ka se nikaj hranilni snovi, v prvoj vrsti amonijaka, ne bi iz gnoja zgübilo. Zato so se delale vnoge probe, kak bi se najšeo ešče bouši način pripravlanja gnoja. Največ uspeha je meo Krantz, pa se po njem zove Krantzov način pripravlanja gnoja. Po Krantzi se gnoj nalaga kem bole rahlo v četverokotnik visiki do okoli 1 m, tak da zrak lejko ide v gnoj. Zavolo zadostnoga zraka v gnoji razvijajo bakterije močno delovanje i zato se v gnoji po 2 do 3 dnevaj razvije temperatura od 55—65° C. Da se onemogoči nadalno delo bakterij v gnoji, se ga močno sklači i tak iz njega istisne zrak. Po 4 mesecaj postane gnoj čaren i raheo i se ga lejko izvaža. Dobra gnojna jama je potrebna tüdi za te način pripravlanja gnoja. Pri tom načini moramo paziti, ka se gnoj, šteroga živina napravi v ednom dnevi, zmeče ešče isti den na gnojišče v küp visiki okoli 1 m. Pravimo, ka mamo gnojno jamo velko 20 m2 Razdelimo jo v 20 kvadratov, od šteri ma vsakši površine 1 m2. Prvi den namečemo gnoj v kvadrat 1 v küp, šteri je približno 1 m dugi, široki i visiki. Gnoj namečemo v küp, kem bole rahlo i ga pokrijemo z blanjami, da gnoj zadrži svojo toploto. V tom küpi se po 2 dnevaj razvije toplota od 55° C, štero moramo zadržati 7 dni, da bakterije gnoj malo razkrojijo. Drügi den zmečemo gnoj na küp v kvadrat 2. Med prvim i drügim kuponi ne sme ostati praznina, zato pri steni, štera se nasloni na prejšnji küp, malo gnoj sklačimo. Tüdi te küp pokrijemo z deskami. Če je v gnoji dosta slame, da je jako sühi, lehko sakši küp malo poljemo z gnojšnicov. Tretji den zmečemo gnoj ravnotak na rahlo na küp v kvadrati 3, štrti den v kvatrati 4, peti den v kvadrati 5 i šesti den v kvadrati 6. (Dale), ZA SMEH. Hiter računar. V šoli pita vučiteo maloga Franceka: „Povej mi ti Francek, če 26 žemeo košta pri peki 13 Din., kelko te košta edna žemla ?“ Francek si dosta ne premišlava, nego hitro odgovori: „Pol dinara, gospod vučiteoˮ. Vučiteo: „Francek, kak si pa ti to tak hitro vözračunao?ˮ Francek joučič: „Včeraj popoldnevi so mi njihova gospa dali 3 Din. naj njim prinesem zütra žemle po pol dinaraj. Gda sem njim prek dao, so mi pravili, ka sem njim edno žemlo menje prineso i zato njim morem vütro pol dinara nazaj prinestiˮ. Vučiteo : „Zakaj se pa te jočeš?ˮ Francek: „Ar sem jo med potjov pojo i nemam pol dinara, da bi gospej povrnoˮ, * Dobro si je zmislo: Oča pravi svojemi sini, ki hodi v drügo gimnazijo: „Sin moj, či dobro spričevalo prineseš z šole, te dobiš 100 dinarov od meneˮ. Sin: „Oča, prosim zdaj mi dajte, ar so mi g. profesor pravili, ka bom dober za kanasaˮ. CENE. Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Biki, jünci 3.50—5.25, krave, telic debele 3—4.50, krave za kolbase 2—3, teoci 6—8, praščiči 5.50—9, plemenski prasci 100—200 Din. po falati. Konji 3000—3500 D. po glavi. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 163—170, kukorica 68—84. Vreme: Deževno z južnim vetrom; zmes sneženo. Senje: 24. febr. Beltinci. Banque S. Baruch et Cie, U. Rne Auber U, PARIS - 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 117-94, Paris; Holandija: št 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxembourg. - Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24-8 Izobrazba danskega kmeta je temelj njegovega napredka. Malokdo pozna pri nas Dansko državo. To je država v severni Evropi, v kateri živi zelo priden in delaven narod. Gotovo bo zanimalo čitatelje, če napišemo par misli o dan-skem kmetu, ki je najbolj napreden kmet na svetu sploh. Še pred sto leti se niso Danci prav nič razlikovali od ostalih evropskih narodov. V kratkem času pa jim je uspelo, da so postali s smotrenim delom in dobro razvitim zadružništvom najnaprednejši narod, ki nam lahko služi za vzor, kako visoko še lahko povzpne poljedelska država z umnim kmetijstvom. Sicer so k temu mnogo pomagale nekatere dobre lastnosti danske zemlje, kot n. pr. prirodna plodnost zemlje, bogastvo padavin in podnebje, pa tudi dobra razdelitev zemlje na posestva, povoljni odnosi med posestniki in prav posebno bližina velikih tržišč za kmetijske pridelke, kot sta London in Berlin. Vendar se pa naš kmet lahko mnogo nauči od Dancev. Poljedelstvo. Na Danskem je največ posestev v velikosti od 5 do 30 hektárjev. To so v našem smilu srednja posestva. Obdelovanje zemlje je na Danskem racijonelno (prevdarno). S premišljenim in dobrim obdelovanjem in zelo močnim gnojenjem dobivajo Danci zelo bogate žetve, kakor jih ni na svetu nikjer. Dancem se je posrečilo, da so v poslednjih 50 letih svoj žetveni pridelek potrojili. Poučno izgleda pri- mera med danskimi in našimi razmerami. Saj se tudi Jugoslavija prišteva med poljedelske države, ki ima vsled ugodnih podnebnih in talnih razmer vse predpogoje za napredno kmetijstvo. Povprečni pridelek je za razne vrste v zadnjih letih na 1 hektar: za pšenico 30 meter centov (pri nas 11), ječmen 28 (pri nas 9.6), oves 26 (pri nas 8.5), rž 18 (8,5), krompir 162 in pri repi 550 meter centov. Izmed žitaric pridelujejo Danci največ ječmena in ovsa, kar uporabljajo za Živinsko krmo. Vse do leta 1880. so Danci izvažali v glavnem žito. Tedaj pa je napravilo danskemu žitu hudo konkurenco amerikansko žito, ki je začelo prihajati v Evropo Vsled pocenjenega morskega prevoza. Toda Danci niso izgubili poguma. Oni niso zmanjšali svojih polj posejanih z žitom. Ker niso mogli izvažati več žita, so ga podkrmili z živino in so začeli izvažati v vedno večji množini svojo živino. Toda se niso omejili samo na izvoz žive živine. Ker so vedeli, da lažje in boljše prodajo maslo (zmočaj), svinjsko meso (bekon) in jajca, so sami predelati v zadružnih podjetjih živalske produkte in tako so dosegli višje cene na trgu. Živinoreja. Ker je na Danskem dovolj želenja in so bile na inozemskih tržiščih povoljne cene za živinske proizvode, so polagali Danci veliko važnost na napredek živinoreje. Prav posebno so se bavili z govejo živino, svinjami in perutninarstvom. Izboljšali so mlečnost krav, brzino debelenja pri svinjah in tudi kokoši nesejo s pametno izbiro pasme več jajc. Pri tem so dosegli neverjetne uspehe. Povprečno daje sedaj krava mlekarica letno 3500 1. mleka, svinje dosežejo v 7 mesecih 90 do 100 kg., za kar se porabi 3 5‘do kg. koncentrirane hrane za kilogram žive teže. Kokoš znese letno povprečno 180 do 200 jajc. Če primerjamo danske razmere z našimi, bodo po-razno delovale sledeče številke: Na 100 prebivalcev Danske pride 87 glav goveje živine, pri nas le 29. Danci imajo 87 svinj na 100 prebivalcev, mi le 20, potem imajo 800 komadov razne perutnine, mi komaj 138 komadov. Samo mleka dobijo Danci okoli 5 in pol miljard litrov letno, tri četrtine ga porabijo za izdelovanje masla. Od vseh teh pridelkov dobivajo Danci mnogo denarja. Samo masla izvažajo 15.000 vagonov, svinjskega mesa — 22.500 vagonov. Vloga zadružništva in prosvete. Zadružništvo je važen činitelj lepega napredka Dancev v kmetijstvu. Danski kmet prodaja vse svoje pridelke zadrugi, kjer kupuje tudi vse svoje potrebščine. Dolžnost danskega kmeta je, da priredi čimboljšo živino in živ. proizvode, brigo za predelavo in vnovčenje kmetovih pridelkov pa imajo zadruge. Ker so uvideli ogromno važnost kmetijskih proizvodov za izvoz in narodno gospodarstvo, so Danci svoje svoje proizvode „standardiziraliˮ. Za vsaki proizvod so uvedli zaščitno marko. Tam ima dansko maslo vedno enako kvaliteto (kakovost), čeprav se izdeluje v 2000 raznih zadružnih mle-karnah. Poleg zadružništva pa je mnogo pripomogla k tako sijajnemu razmahu danskega kmetijstva temeljita izobrazba vsakega kmeta. Danski kmet razume svoj posel in pozna tudi druge činitelje, od katerih je odvisen njegov obstoj. Leta 1914. je bil uveden obvezen osnovnošolski pouk. Otrok hodi v osnovno šolo 7 let. Potem gre na delo h kakemu večjemu kmetu. Med tem pa obiskuje stalno takozvano ljudsko univerzo. Takih „ljudskih univerzˮ je danes na Danskem 59. Pouk traja pet mesecev in je brezplačen. Tu dobijo splošno izobrazbo. Potem odidejo kmetski otroci v poljedelske šole, kjer dobijo teoretično znanje in traja ta pouk 9 mesecev. Takih šol je 29. Na ta način pride danski kmet po vseh teh šolah teoretično in praktično popolnoma izobražen na domače posestvo, kjer lahko prevzame gospodarstvo. Razumljivo je, da tako dobro izobražen kmet lahko gospodari po vseh načelih umnega kmetijstva in zna izkoristiti vse panoge poljedelstva ter doseže na svojem posestvu največje pridelke, ki so možni. Zato se pa tudi način življenja prav nič ne razlikuje v vseh slojih. Radio je skoro v vsaki kmetski hiši. Če si postavimo vprašanje, kaj se lahko naučimo od Dancev, lahko ugotovimo najprej to, da je dobra kmétska Izobrazba prvi pogoj za uspešen napredek kmetijstva. Potem pride vse ostalo. b — Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest Dolnja Lendava, — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.