Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 42 / Leto 78 / 19. oktober 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si KULINARIČNO CELJE PRIL OGA MED VITEZI IN GRAJSKO GOSPODO Str. 2-3 Str. 33 Od japonske in vietnamske hrane do turških slaščic CELJE Str. 6 Srednjeveški utrip na gradu Žovnek Krajani Strug in Braslovč do odgovorov v dveh tednih? SAVINJSKA DOLINA Inovativni mladi kmet stavi na tuje pasme goveda Toni Grobelnik iz Galicije pri Žalcu, novopečeni inovativni mladi kmet, je kot mlad prevzemnik kmetijo, katere temelje je postavil že njegov ded, prevzel leta 2019. Uspešno se je prijavil na razpis in s pomočjo evropskega denarja nadgradil ponudbo domače kmetije, ki se je pred tem ukvarjala pretežno s pridelavo mleka. Postavil je sodoben obrat za predelavo mesa in na domačo zemljo naselil tudi tuje pasme goveda. Kmetija Grobelnikovih obsega 34 hektarjev obdelovalne zemlje, od tega je približno 20 hektarjev njiv, na katerih rastejo koruza in žita, na treh hektarjih pridelujejo hmelj. Ob tem skrbijo še za 14 hektarjev gozda in 15 hektarjev travnikov, kjer dobijo lastno krmo za živino. Foto: Andraž Purg Trgovina zgorela, ljudje brez preskrbe Str. 12-13 Str. 9 SPORED ŠT. 42 19. OKTOBER 2023 SPORED SPORED ODDAJA POTEP Z LEO Nina Grilc o smislu življenja Tudi v zasebnem življenju se rada pošalita PET. 20. 10. SOB. 21. 10. NED. 22. 10. PON. 23. 10. TOR. 24. 10. SRE. 25. 10. ČET. 26. 10. Jože Robežnik in Bernarda Žarn življenju se rada TV Slovenija: Rdeča nit filmi s prostora nekdanje Jugoslavije Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 42, 19. oktober 2023 AKTUALNO ZADETKI Toni Grobelnik iz Galicije pri Žalcu, novopečeni ino- vativni mladi kmet, je kot mlad prevzemnik kmetijo, katere temelje je postavil že njegov ded, prevzel leta 2019. Uspešno se je prija- vil na razpis in s pomočjo evropskega denarja nad- gradil ponudbo domače kmetije, ki se je pred tem ukvarjala pretežno s pride- lavo mleka. Postavil je so- doben obrat za predelavo mesa in na domačo zemljo naselil tudi tuje pasme go- veda. Posebnost kmetije je reja goveda pasem aber- deen angus in wagyu. Kot priznava dvaintridesetletni diplomirani inženir živino- reje, je zorjeno meso precej donosnejše od mleka. »Star pregovor pravi, da več glav več ve. Jaz pravim, da več rok na kmetiji tudi več naredi, zato bi se rad ob tej priložnosti zahvalil vsem: družini, prijate- ljem in sosedom, ki mi večkrat priskočijo na pomoč, da je delo hitreje opravljeno. Podpirali so me tudi Praznik savinjskega inovativnega kmetijskega podjetništva Mladi kmetje so vedno bolj inovativni Da razglasitev najbolj inovativnega mladega kmeta ne bi mogla biti boljša prireditev za prvi dogodek v novem razvojnem centru podjetja Sip, ni dvoma. Sve- čani dogodek Zveze slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je bil prvi v nizu prireditev, ki se bodo zvrstile v novem Sipovem razvojnem centru. K prazniku savinjskega inovativ- nega kmetijskega podjetništva je doprinesel še razplet natečaja za izbor Inovativni mladi kmet – kmetica 2023. To je postal domačin Toni Grobelnik iz Galicije. ŠPELA OŽIR Toni Grobelnik in Nataša Pirc Musar v družbi preosta- lih kandidatov za naziv inovativni kmet. vil na razpis in s pomočjo evropskega denarja nad- gradil ponudbo domače kmetije, ki se je pred tem ukvarjala pretežno s pride- lavo mleka. Postavil je so- doben obrat za predelavo mesa in na domačo zemljo naselil tudi tuje pasme go- veda. Posebnost kmetije je reja goveda pasem aber- deen angus in wagyu. Kot priznava dvaintridesetletni diplomirani inženir živino- reje, je zorjeno meso precej »Star pregovor pravi, da več glav več ve. Jaz pravim, da več rok na kmetiji tudi več naredi, zato bi se rad ob tej priložnosti zahvalil sodelovali prejšnji zmagovalci izbora Inovativni mladi kmet. Sledila je predstavitev aktual- nih kandidatov. Ob Toniju Grobelniku so to bili Simon Veberič, Dominik Lenart, Aleš Perko, Uroš Malerič ter Matevž in Eva Jenko. »Vsak kandidat je dokazal svojo srč- no povezanost s kmetijstvom, z naravo, svojo bojevitost in razmišljanje zunaj okvirov. Sama sem pri ogledih na kme- tijah opazila nekaj, na kar ve- likokrat pozabimo. Uspešne kmetije imajo v ozadju močno podporo družine. Biti kmet ni samo poklic, je poslanstvo in od človeka zahteva popolno predanost in pomoč ter razu- mevanje bližnjih,« je povedala vodja izbora v Zvezi slovenske podeželske mladine Mateja Kopar. Da je bila komisija za izbor inovativnega mladega kmeta soočena z izjemno zahtevno nalogo, je izpostavila članica komisije in vodja projekta v Kmetijsko-gozdarski zbor- nici Slovenije Klara Otoni- čar. »Ključno je bilo, da sta Uvod v petkovo dogajanje je bila okrogla miza z naslovom Skozi oči inovativnih mladih kmetov in kmetic, na kateri so Stavi na tuje pasme goveda Toni Grobelnik, inovativni mladi kmet 2023, iz Galicije »Čar tega mesa je sočnost. Prepredeno je z drobnimi belimi žilami. Ob peki se ta maščoba raztopi,« pravi Toni Grobelnik. Kmetija Grobelnikovih obsega 34 hektarjev obde- lovalne zemlje, od tega je približno 20 hektar- jev njiv, na katerih rastejo koruza in žita, na treh hek- tarjih prideluje- jo hmelj. Ob tem skrbijo še za 14 hektarjev gozda in 15 hektarjev stalnih travnikov, kjer dobijo lastno krmo za živino. pri sodelovanju v projektu Inovativni mladi kmet,« je po podelitvi povedal Toni Grobelnik. Po prvi telici v München Mlad Savinjčan se je v skladu s svojim vide- njem ob prevzemu kmetije podal v gra- dnjo novega pro- dajnega in prede- lovalnega poslopja, znotraj katerega je urejena tudi sodob- na komora za suho zorjenje mesa. Z nalož- bo, ki je bila vredna približno štiristo tisoč evrov, zanjo pa je polovico sredstev dobil z uspešno prijavo na evropski razpis, je Grobelnik v celoto povezal številne dejavnosti na kmetiji. Posebnost njihove kmetije je reja goveda pasem aberde- en angus in wagyu. Kot pravi, kupci vedno bolj prepozna- vajo značilno marmorirano maščobo v mesu, ki ustvarja nežen in okusen obrok. »Čar tega mesa je sočnost. Prepre- deno je z drobnimi belimi ži- lami. Ob peki se ta maščoba raztopi in zato meso ohrani sočnost. Pri pasmi simental- ka, ki je do zdaj prevladovala na naši kmetiji, je meso pov- sem borovo in posledično veliko bolj suho,« poja- snjuje sogovornik, ki se je po prvi telici pasme wa- gyu odpeljal v München. Stali sta ga 20 tisoč evrov. Kot poslovna priložnost Če Slovenci še pred nekaj leti tovrstnega mesa nismo »Velikokrat mi kdo reče, kakšno srečo imam, da imam uspešno podjetje. A v podjetništvu je tako, da se lahko vse zelo hitro spre- meni. Kriza lahko pride tudi po desetletjih uspešne- ga dela.« Janko Rajgl, direktor pod- jetja Rajmax »Edina možnost za preži- vetje v naslednjih letih bo zmanjšanje porabe ener- gije, saj smo na področju razvoja tiste iz obnovljivih virov zaspali in je še nekaj časa ne bo dovolj.« Evgen Zgoznik, vodja sek- torja za energetsko upravlja- nje pri Energetiki Celje »Celje naju je zelo dolgo spremljalo v življenju. Ker nama je všeč, sva se odlo- čila, da se bova preselila in tu odprla turško kavar- no in slaščičarno.« Aytul Demir, solastnica kavarne Anatolia »Ruševino v resnici zazna- muje tisto, kar ji manjka. Prav s to vrzeljo v nas odpira prostor spomina in domišljije. Nove tehnične rešitve ter stkejo vez med preteklostjo in prihodno- stjo.« Rok Žnidaršič, odgovorni projektant nadkritja cerkve v Žički kartuziji »Slovenska ekološka hra- na je kakovostnejša, bolj zdrava in okusnejša od tiste iz tujine. A je kljub temu še vedno premalo cenjena.« Katarina Očko, ekološka kmetovalka 19 11 22 14 20 13 19 11 Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 42, 19. oktober 2023 AKTUALNO Sipov razvojni center kot nadgradnja storitev Izbor inovativnega mladega kmeta je bil prvi v nizu dogodkov v Sipovi novi pridobitvi – razvojnem centru, ki vsem, ki se peljejo po državni cesti skozi Šempeter, jemlje dih. Stavba in njene vsebine so nadgradnja storitev. Ob raz- stavnem prostoru je v njej še kongresna dvorana, v kateri bodo dogodki, kon- gresi, izobraževanja in srečanja. Poza- bili niso niti na travo, ki obiskovalca ob pogledu na sodobno zasnovano stavbo spomni, kaj je pravzaprav Sipovo po- slanstvo. »Zavedamo se, da nismo v industrijski coni, temveč smo del naselja, zato smo že- leli okolico obogatiti in ji dati dodano vre- dnost,« je povedala direktorica blagovne znamke in kadrov pri podjetju Sip Metka Hrovat. Prve načrte o gradnji razvojnega centra Sip so v tem znanem šempetrskem podjetju, ki je drugi največji proizvajalec kmetijskih strojev v Sloveniji in največji v slovenski lasti, zasnovali pred petimi leti. Sodobno doživljanje kmetijstva »Prvi gostje bi težko bili bolj ›pravi‹. Inovativnost na terenu in inovativnost v razvoju ter proizvodnji kmetijske mehani- zacije sta si tako neposredno podali roki. Kot smo si, ko smo snovali razvojni cen- ter, tudi zamislili. Namenjen je doživetju kmetijstva v sodobnem prostoru, česar ne prinašajo stene, temveč vsebine. In težko bi našli bolj pravo vsebino za prvi dogodek, kot je prireditev Inovativni mladi kmet – kmetica, saj vse v tem nazivu pod- pira našo ambicijo: inovativnost, mladost in kmetijstvo,« je še dodala Hrovatova in obenem spomnila na 70-letnico podjetja, ki bo prihodnje leto. Z novo pridobitvijo bodo namreč obeležili tudi ta pomemben jubilej. Ob kongresni dvorani in razsta- viščnem prostoru je v centru nekaj prosto- ra namenjenega tudi predstavitvi Sipove zgodovine. In poslovanje? Šempetrski Sip, v katerem je zaposlenih malo manj kot tristo ljudi, je lani doma in v tujini prodal 5.236 kmetijskih strojev ter v primerjavi s predlani čiste prihodke od prodaje povečal za 21 odstotkov. Znašali so malo manj kot 51 milijonov evrov. Čisti dobiček je znašal 4,3 milijona evrov. S takšnimi fi nančnimi rezultati je Sip pre- segel vse svoje dosedanje poslovanje. To- varna svoje stroje prodaja po vsem svetu, prisotna je v več kot tridesetih državah. Njeni največji izvozni trgi so Francija, Av- strija, Nemčija, Italija in Švica. Lani se je vrednost izvoza s predlanskih 34 milijo- nov evrov povečala na 41 milijonov evrov. ŠO, foto: Andraž Purg Direktorica blagovne znam- ke in kadrov pri podjetju Sip Metka Hrovat Na to vprašanje imajo odgovor inovativni mladi kmeti.« Žve- glič je v nadaljevanju še dodal, da lahko s svojo prepoznav- nostjo vplivajo na pravo smer razvoja kmetijstva. »Časi so zelo nepredvidljivi. Politika v zadnjem obdobju vedno manj upošteva stroko – kmetijsko, živinorejsko, veterinarsko, pravno in še katero. Ker ste prepoznavni v svojem okolju in tudi širše, je prav, da o tem povzdignete glas, saj se odlo- ča tudi o vaši prihodnosti.« Kmetijstvo ni zaviralec sprememb Mlademu Spodnjesavinj- čanu je naziv na osrednjem večernem dogodku podelila predsednica države in častna pokroviteljica dogodka Nata- ša Pirc Musar. »Prepričana sem, da kmetijstvo ni zavira- lec sprememb, temveč ključ- ni akter napredka in blaginje družbe, zato verjamem v vo- dilno vlogo kmetov in kme- tic pri spremembah na bolje, pri iskanju trajnostnih rešitev in prilagoditev na posledice podnebnih sprememb. Te so vedno bolj krute in vidno vplivajo na kakovost našega življenja ter hrane,« je pove- dala Pirc Musarjeva. Dodala je, da morajo biti ukrepi na področju slovenskega kme- tijstva dobro premišljeni, upoštevati morajo okoljske in naravovarstvene vidike ter posebnosti obdelovalnih in drugih kmetijskih površin po državi. »Ključnega pome- na je vključenost kmetov pri ustvarjanju politik in določa- nju ukrepov. Ta dialog naj bo spoštljiv do vseh sodelujočih in naj v ključnih trenutkih pokaže sposobnost sklepanja kompromisov v dobro vseh. Skratka, nič o kmetih brez kmetov,« je še izpostavila v Šempetru v Savinjski dolini. Foto: Andraž Purg staro zorjeno meso. Mislil je, da to ne more biti kaj prida, a ko se je bolj poglobil v pripra- vo, je hitro ugotovil, da bi to lahko bila njegova poslovna priložnost. »Gre namreč za precejšnjo dodano vrednost, saj to vrsto mesa in tako zor- jeno meso lahko prodam po precej višji ceni,« pravi. Za dosego najvišje kakovo- sti mesa mora biti žival naj- prej dovolj stara, vsaj tri leta. Zelo pomembna je tudi njena prehrana. »Pri nas so živali celo leto zunaj na paši, pri- bližno tri mesece pred zako- lom jih hranimo s suho mrvo in z grobo zmletim zrnjem, ki je sestavljeno iz koruze in mešanice žit,« pot do dobre- ga kosa mesa, za katerega so ponekod v tujini pripravljeni plačati precej zajetno vsoto denarja, opiše Grobelnik. Meso nato v domači ko- mori, kjer vladajo posebne razmere – vlaga je ves čas približno devetdesetodsto- tna, temperatura se giblje med nič in eno stopinjo Cel- zija – visi šestdeset dni. »Ko je meso dovolj zorjeno, ob- režemo skorjo, ki se naredi v vmesnem času, in pakiramo vsak zrezek oziroma ›stejk‹ posebej,« pravi lastnik. Za zdaj vse, kar predelajo, pro- dajo v lastni prodajalni, ki so jo uredili na kmetiji. ŠO Foto: arhiv NT/SHERPA inovativnost in razvoj kme- tije izhajala iz srca mladega kmeta. Letošnji nagrajenec se je izkazal tudi z velikim po- tencialom za nadaljnji razvoj svoje kmetije, ki jo je ustvaril s trdim delom ob pomoči pre- dane družine. Njegova premi- šljenost in inovativnost se iz- ražata v tem, kako se je v zelo kratkem času uspel prebiti na trg z vrhunskimi izdelki, ki jih ponuja v lastni trgovinici na kmetiji.« Vzor generacijam mladih kmetov Predsednik Kmetijsko-goz- darske zbornice Slovenije Roman Žveglič se je dotaknil pritiska na znižanje odkupnih cen kmetijskih pridelkov in izdelkov. »V takšnih okolišči- nah se marsikdo vpraša, kako s kmetovanjem in pridelavo hrane zagotoviti dohodek, da bo imel primerljiv življenjski standard kot drugi v družbi. »Mladi inovativni kmeti so pokazatelj, da imamo v Sloveniji še ogromno razvojno sposobnih kmetij. Da imamo veliko mladih, ki z drugačnim razmišljanjem rušijo stereotipe o kmetijstvu, dvigujejo njegovo moč in ga postavljajo na višjo raven,« je povedala predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Kastelic. Direktorica blagovne znamke in ka- drov pri podjetju Sip Metka Hrovat med nagovorom v kongresni dvorani v Sipovem razvojnem centru. poznali, je danes povpraševa- nja vedno več, ugotavlja mla- di kmet in priznava, da je bil še pred kratkim tudi sam ne- koliko v dvomih, ko je slišal, da ima kdo doma tudi leto »Prvi gostje razvojnega centra Sip bi težko bili bolj ›pravi‹. Inovativnost na terenu in inovativnost v razvoju in proizvodnji kmetijske mehanizacije sta si tako neposredno podali roki,« pravi Hrovatova. Nova stavba in njene vsebine so nadgradnja Sipovih storitev. Posebnost njihove kmetije je reja gove- da pasem aberdeen angus in wagyu. Toni Grobelnik se je v skla- du s svojim videnjem ob prevzemu kmetije podal v gradnjo novega prodaj- nega in predelovalnega poslopja, znotraj katere- ga je urejena tudi sodobna komora za suho zorjenje mesa. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 42, 19. oktober 2023 GOSPODARSTVO Lani je Weishaupt Celje čiste prihodke od prodaje povečal za 25 odstotkov. Znašali so malo več kot 8 milijonov evrov. Direktor Igor Herman pojasnjuje, da je tolikšna rast posledica vojne v Ukrajini, ki je povzročila krizo na energetskem trgu, in tudi zave- zanosti Evropske unije ter s tem tudi naše države, da bo zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida ter ukinila uporabo fosilnih goriv. Zato je tudi celjska družba lani zelo povečala prodajo toplotnih črpalk, ki v kon- cernu Weishaupt poleg gorilnikov postajajo vedno bolj pomemben proizvodni in prodajni izdelek. JANJA INTIHAR V Odelu bodo odpuščali Podjetje Odelo iz Prebolda, ki razvija in izdeluje zadnje luči, tretje zavorne luči in smernike za prestižne znamke avtomobilov, je napovedalo, da bo do konca januarja pri- hodnje leto postopoma zmanjšalo število zaposlenih. Delo naj bi izgubilo sto ljudi. Med glavnimi razlogi za odpuščanje je upad naročil, ki ga je povzročila kriza v avtomobilski industriji. V dogovoru s pred- stavniki sindikata v Odelu pogodb o zaposlitvi, sklenjenih za določen čas, ne bodo podaljševali, prekinili bodo sodelovanje z agencijskimi delavci, tisti zaposleni, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pa se bodo upokojili. Odelo Slovenija je eno od štirih podjetij Skupine Odelo, ki ima sedež v Nemčiji in je od leta 2011 v turški lasti. Zaradi upa- da naročil, ki sta se mu pridružila še povišanje cen energentov in surovin ter rast drugih stroškov, je lansko leto zaključil z 226 tisoč evri izgube. Leto prej je imel 1,1 milijona evrov čistega dobička. Konec leta 2022 je zaposloval 1.278 delavcev. Odpuščanje so napovedali tudi v Steklarni Rogaška, ki je od leta 2013 v lasti fi nske družbe Fiskars. Razlog za zmanj- šanje števila zaposlenih za približno 140 delavcev naj bi bile posledice vojne v Ukrajini. Tudi steklarna je lani poslovala z izgubo, znašala je približno 5,6 milijona evrov. JI Celjski Weishaupt še vedno vodilni prodajalec ogrevalne tehnike na trgih nekdanje Jugoslavije Včasih gorilniki, zdaj toplotne črpalke Koncern Weishaupt je hčerinsko družbo v Celju ustanovil leta 1992. Bila je prva v 100-odstotni tuji lasti v samostojni Sloveniji. (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Po napadu na Ukrajino se je izrazito povečalo pov- praševanje po kombinira- nih gorilnikih. Podjetja so želela zmanjšati odvisnost od zemeljskega plina, zato je marsikatero čiste plinske gorilnike zamenjalo z oljno- plinskimi. Prodaja teh iz- delkov je bila zato bistveno večja. Ob tem se je v široki potrošnji močno povečalo povpraševanje po toplotnih črpalkah. Ljudje so se ustra- šili, da plina pozimi ne bo, in so se odločili za zamenjavo ogrevalne tehnike,« lansko rast prihodkov pojasnjuje Igor Herman. Zaradi večje- ga povpraševanja je tako kot večina ponudnikov tudi celj- ski Weishaupt imel težave s podaljšanimi dobavnimi roki. Velik del naročil je zato lahko izvedel šele v letošnjih prvih mesecih. Težav z dobavnimi roki nima več, tudi zato, ker je povečal svoje skladišče energetskimi napravami in ogrevalnimi sistemi prisoten že od leta 1967. »Zaradi te dolgoletne prisotnosti smo na trgih vseh držav nekda- nje Jugoslavije glavni ponu- dnik na področju industrijske energetike, to velja tako za oljne, plinske in kombinirane gorilnike. Naš tržni delež pri industrijskih gorilnikih do 32 MW je povsod približno enak in že nekaj let znaša 80 od- stotkov,« pravi Igor Herman. V Celju je trenutno 15 zapo- slenih, v vseh štirih podjetjih skupaj jih je 33. Celje je še vedno logistično in tehnično središče za druga tri hčerin- ska podjetja, torej je odgovor- no za vse dobave iz Nemčije. Vedno bolj v ospredju toplotne črpalke Pred nekaj leti so bili go- rilniki tudi najpomembnejši prodajni izdelek celjskega podjetja. Še vedno jih proda veliko, vendar so vedno bolj v ospredju toplotne črpalke. Hitre spremembe na podro- čju energetike zahtevajo od ponudnikov opreme hitro pri- lagajanje, pravi Igor Herman. »Tega v preteklosti ni bilo. V podjetju smo vedeli, kaj bo čez pet let, in smo lažje na- črtovali poslovanje. Zdaj se je treba bistveno hitreje prilaga- jati, vendar je to tudi velika priložnost za rast in krepitev položaja na trgu.« Herman poudarja, da koncern Wei- shaupt svoj proizvodni pro- gram nenehno prilagaja po- trebam časa, v zadnjih letih so to izdelki, ki uporabljajo obnovljive vire energije, torej toplotne črpalke. Tudi v Celju so pretežno prodajo industrijskim upo- rabnikom s toplotnimi čr- palkami razširili na prodajo individualnim potrošnikom, ki jo morajo okrepiti, pravi Herman. »Zavedamo se, da fosilnih goriv kot energenta za ogrevanje kmalu ne bo več. Pričakujemo, da bomo goril- nike, po katerih je Weishaupt najbolj prepoznaven in omo- gočajo tudi uporabo biogoriv, še naprej prodajali industrij- skim podjetjem. Vendar bomo morali upad povpraševanja po njih čim prej nadomestiti z ve- čjo prodajo toplotnih črpalk.« Brez posrednikov Celjski Weishaupt torej pri- hodnost svojega poslovanja gradi na prodaji toplotnih črpalk. Zato v zadnjem času svojo prodajno in tehnično službo krepi z novimi kadri. Povečal je število terenskih komercialistov ter okrepil mrežo serviserjev. Ob tem je razširil še skladišče, da bi imel ves čas na zalogi dovolj toplotnih črpalk. Kljub močni konkurenci do- mačih in tujih ponudnikov je njegov tržni delež pri prodaji toplotnih črpalk vedno večji. »Osnovno poslanstvo koncer- na in tudi naše predstavljajo ›zanesljivost, kakovosten iz- delek in kakovostne popro- dajne dejavnosti‹. Do kupcev imamo individualen pristop. Posredniki med nami in njimi niso veletrgovci, ampak naši tehnični svetovalci in inštala- terji,« poudarja Herman. Dobro zapisan pri lastnikih Weishaupt Celje ni zgolj prodajalec ogrevalne tehnike, saj večjim vlagateljem ponu- ja tudi sistemske rešitve, kar pomeni celoten projekt ogre- vanja s svojo opremo. Poleg prodaje podjetje skrbi tudi za tako imenovane poprodajne dejavnosti, to je za oskrbo z rezervnimi deli in za organi- zacijo servisne mreže. »Usta- novitelj koncerna Max Weis- haupt je vedno poudarjal, da je vsak izdelek tako dober, ko- likor je dober njegov servis. Z ogrevalnim sistemom je tako kot z avtomobilom. Potrebuje dober servis,« pravi Igor Her- man. Zato imajo v celjskem podjetju lastne in pogodbene serviserje, ki so kupcem na voljo 24 ur vse dni v tednu. Čeprav celjski Weishaupt k skupnim prihodkom koncer- na ne prispeva veliko, je po več kot treh desetletjih delo- vanja še vedno dobro zapisan pri lastnikih. »Tržišče, na ka- terem delujemo, je drugačno od nemškega in v koncernu upoštevajo to posebnost. Kupna moč v Sloveniji in še zlasti na Balkanu je bistveno manjša kot v zahodni Evropi. Kljub drugačnosti tržišča smo v Celju že ves čas pogumni in novosti, ki jih uvaja koncern, poskušamo vgraditi tudi v svoje poslovanje,« pravi Her- man. V Odelu naj bi do konca januarja prihodnje leto delo izgubilo sto ljudi. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Igor Herman, direktor celjskega We- ishaupta: »Podjetja bodo gorilnike večjih moči, ki bodo kot energent uporabljali tudi biogoriva in vodik, še naprej vgrajevala v svojo proizvo- dnjo. Pri individualnih porabnikih se bo zaradi ukinjanja fosilnih goriv ve- dno bolj povečeval delež toplotnih črpalk.« (Foto: arhiv podjetja) in lahko zaradi večje zaloge kupcem naročene izdelke posreduje v zelo kratkem času. Herman pričakuje, da bo podjetje letos v primerjavi z lani prodalo 50 odstotkov več toplotnih črpalk. Obvladuje celotni trg nekdanje Jugoslavije Celjski Weishaupt je bil trinajsto hčerinsko podjetje nemškega koncerna Weis- haupt, danes je v skupini že 23 družb. Med njimi so tudi tri, ki jih je ustanovilo celjsko podjetje. Najprej je leta 1995 odprlo hčerinsko družbo na Hrvaškem, čez deset let v Srbiji in leta 2007 še v Bosni in Hercegovini. Iz teh držav obvladuje celotni trg nekda- nje Jugoslavije, na katerem je sicer Weishaupt s svojimi Koncern Weishaupt s sedežem v nemškem Schwendiju sodi med vodilne svetovne proi- zvajalce energetskih naprav in ogrevalnih sistemov. Sestavlja ga 23 hčerinskih podjetij, v 39 državah ima zastopstva. Trenutno zaposluje 4.100 ljudi. Letos bo prvič v svoji zgodovini presegel milijardo evrov prihodkov od prodaje. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 42, 19. oktober 2023 GOSPODARSTVO Lani je Weishaupt Celje čiste prihodke od prodaje povečal za 25 odstotkov. Znašali so malo več kot 8 milijonov evrov. Direktor Igor Herman pojasnjuje, da je tolikšna rast posledica vojne v Ukrajini, ki je povzročila krizo na energetskem trgu, in tudi zave- zanosti Evropske unije ter s tem tudi naše države, da bo zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida ter ukinila uporabo fosilnih goriv. Zato je tudi celjska družba lani zelo povečala prodajo toplotnih črpalk, ki v kon- cernu Weishaupt poleg gorilnikov postajajo vedno bolj pomemben proizvodni in prodajni izdelek. JANJA INTIHAR V Odelu bodo odpuščali Podjetje Odelo iz Prebolda, ki razvija in izdeluje zadnje luči, tretje zavorne luči in smernike za prestižne znamke avtomobilov, je napovedalo, da bo do konca januarja pri- hodnje leto postopoma zmanjšalo število zaposlenih. Delo naj bi izgubilo sto ljudi. Med glavnimi razlogi za odpuščanje je upad naročil, ki ga je povzročila kriza v avtomobilski industriji. V dogovoru s pred- stavniki sindikata v Odelu pogodb o zaposlitvi, sklenjenih za določen čas, ne bodo podaljševali, prekinili bodo sodelovanje z agencijskimi delavci, tisti zaposleni, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pa se bodo upokojili. Odelo Slovenija je eno od štirih podjetij Skupine Odelo, ki ima sedež v Nemčiji in je od leta 2011 v turški lasti. Zaradi upa- da naročil, ki sta se mu pridružila še povišanje cen energentov in surovin ter rast drugih stroškov, je lansko leto zaključil z 226 tisoč evri izgube. Leto prej je imel 1,1 milijona evrov čistega dobička. Konec leta 2022 je zaposloval 1.278 delavcev. Odpuščanje so napovedali tudi v Steklarni Rogaška, ki je od leta 2013 v lasti fi nske družbe Fiskars. Razlog za zmanj- šanje števila zaposlenih za približno 140 delavcev naj bi bile posledice vojne v Ukrajini. Tudi steklarna je lani poslovala z izgubo, znašala je približno 5,6 milijona evrov. JI Celjski Weishaupt še vedno vodilni prodajalec ogrevalne tehnike na trgih nekdanje Jugoslavije Včasih gorilniki, zdaj toplotne črpalke Koncern Weishaupt je hčerinsko družbo v Celju ustanovil leta 1992. Bila je prva v 100-odstotni tuji lasti v samostojni Sloveniji. (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Po napadu na Ukrajino se je izrazito povečalo pov- praševanje po kombinira- nih gorilnikih. Podjetja so želela zmanjšati odvisnost od zemeljskega plina, zato je marsikatero čiste plinske gorilnike zamenjalo z oljno- plinskimi. Prodaja teh iz- delkov je bila zato bistveno večja. Ob tem se je v široki potrošnji močno povečalo povpraševanje po toplotnih črpalkah. Ljudje so se ustra- šili, da plina pozimi ne bo, in so se odločili za zamenjavo ogrevalne tehnike,« lansko rast prihodkov pojasnjuje Igor Herman. Zaradi večje- ga povpraševanja je tako kot večina ponudnikov tudi celj- ski Weishaupt imel težave s podaljšanimi dobavnimi roki. Velik del naročil je zato lahko izvedel šele v letošnjih prvih mesecih. Težav z dobavnimi roki nima več, tudi zato, ker je povečal svoje skladišče energetskimi napravami in ogrevalnimi sistemi prisoten že od leta 1967. »Zaradi te dolgoletne prisotnosti smo na trgih vseh držav nekda- nje Jugoslavije glavni ponu- dnik na področju industrijske energetike, to velja tako za oljne, plinske in kombinirane gorilnike. Naš tržni delež pri industrijskih gorilnikih do 32 MW je povsod približno enak in že nekaj let znaša 80 od- stotkov,« pravi Igor Herman. V Celju je trenutno 15 zapo- slenih, v vseh štirih podjetjih skupaj jih je 33. Celje je še vedno logistično in tehnično središče za druga tri hčerin- ska podjetja, torej je odgovor- no za vse dobave iz Nemčije. Vedno bolj v ospredju toplotne črpalke Pred nekaj leti so bili go- rilniki tudi najpomembnejši prodajni izdelek celjskega podjetja. Še vedno jih proda veliko, vendar so vedno bolj v ospredju toplotne črpalke. Hitre spremembe na podro- čju energetike zahtevajo od ponudnikov opreme hitro pri- lagajanje, pravi Igor Herman. »Tega v preteklosti ni bilo. V podjetju smo vedeli, kaj bo čez pet let, in smo lažje na- črtovali poslovanje. Zdaj se je treba bistveno hitreje prilaga- jati, vendar je to tudi velika priložnost za rast in krepitev položaja na trgu.« Herman poudarja, da koncern Wei- shaupt svoj proizvodni pro- gram nenehno prilagaja po- trebam časa, v zadnjih letih so to izdelki, ki uporabljajo obnovljive vire energije, torej toplotne črpalke. Tudi v Celju so pretežno prodajo industrijskim upo- rabnikom s toplotnimi čr- palkami razširili na prodajo individualnim potrošnikom, ki jo morajo okrepiti, pravi Herman. »Zavedamo se, da fosilnih goriv kot energenta za ogrevanje kmalu ne bo več. Pričakujemo, da bomo goril- nike, po katerih je Weishaupt najbolj prepoznaven in omo- gočajo tudi uporabo biogoriv, še naprej prodajali industrij- skim podjetjem. Vendar bomo morali upad povpraševanja po njih čim prej nadomestiti z ve- čjo prodajo toplotnih črpalk.« Brez posrednikov Celjski Weishaupt torej pri- hodnost svojega poslovanja gradi na prodaji toplotnih črpalk. Zato v zadnjem času svojo prodajno in tehnično službo krepi z novimi kadri. Povečal je število terenskih komercialistov ter okrepil mrežo serviserjev. Ob tem je razširil še skladišče, da bi imel ves čas na zalogi dovolj toplotnih črpalk. Kljub močni konkurenci do- mačih in tujih ponudnikov je njegov tržni delež pri prodaji toplotnih črpalk vedno večji. »Osnovno poslanstvo koncer- na in tudi naše predstavljajo ›zanesljivost, kakovosten iz- delek in kakovostne popro- dajne dejavnosti‹. Do kupcev imamo individualen pristop. Posredniki med nami in njimi niso veletrgovci, ampak naši tehnični svetovalci in inštala- terji,« poudarja Herman. Dobro zapisan pri lastnikih Weishaupt Celje ni zgolj prodajalec ogrevalne tehnike, saj večjim vlagateljem ponu- ja tudi sistemske rešitve, kar pomeni celoten projekt ogre- vanja s svojo opremo. Poleg prodaje podjetje skrbi tudi za tako imenovane poprodajne dejavnosti, to je za oskrbo z rezervnimi deli in za organi- zacijo servisne mreže. »Usta- novitelj koncerna Max Weis- haupt je vedno poudarjal, da je vsak izdelek tako dober, ko- likor je dober njegov servis. Z ogrevalnim sistemom je tako kot z avtomobilom. Potrebuje dober servis,« pravi Igor Her- man. Zato imajo v celjskem podjetju lastne in pogodbene serviserje, ki so kupcem na voljo 24 ur vse dni v tednu. Čeprav celjski Weishaupt k skupnim prihodkom koncer- na ne prispeva veliko, je po več kot treh desetletjih delo- vanja še vedno dobro zapisan pri lastnikih. »Tržišče, na ka- terem delujemo, je drugačno od nemškega in v koncernu upoštevajo to posebnost. Kupna moč v Sloveniji in še zlasti na Balkanu je bistveno manjša kot v zahodni Evropi. Kljub drugačnosti tržišča smo v Celju že ves čas pogumni in novosti, ki jih uvaja koncern, poskušamo vgraditi tudi v svoje poslovanje,« pravi Her- man. V Odelu naj bi do konca januarja prihodnje leto delo izgubilo sto ljudi. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Igor Herman, direktor celjskega We- ishaupta: »Podjetja bodo gorilnike večjih moči, ki bodo kot energent uporabljali tudi biogoriva in vodik, še naprej vgrajevala v svojo proizvo- dnjo. Pri individualnih porabnikih se bo zaradi ukinjanja fosilnih goriv ve- dno bolj povečeval delež toplotnih črpalk.« (Foto: arhiv podjetja) in lahko zaradi večje zaloge kupcem naročene izdelke posreduje v zelo kratkem času. Herman pričakuje, da bo podjetje letos v primerjavi z lani prodalo 50 odstotkov več toplotnih črpalk. Obvladuje celotni trg nekdanje Jugoslavije Celjski Weishaupt je bil trinajsto hčerinsko podjetje nemškega koncerna Weis- haupt, danes je v skupini že 23 družb. Med njimi so tudi tri, ki jih je ustanovilo celjsko podjetje. Najprej je leta 1995 odprlo hčerinsko družbo na Hrvaškem, čez deset let v Srbiji in leta 2007 še v Bosni in Hercegovini. Iz teh držav obvladuje celotni trg nekda- nje Jugoslavije, na katerem je sicer Weishaupt s svojimi Koncern Weishaupt s sedežem v nemškem Schwendiju sodi med vodilne svetovne proi- zvajalce energetskih naprav in ogrevalnih sistemov. Sestavlja ga 23 hčerinskih podjetij, v 39 državah ima zastopstva. Trenutno zaposluje 4.100 ljudi. Letos bo prvič v svoji zgodovini presegel milijardo evrov prihodkov od prodaje. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 42, 19. oktober 2023 GOSPODARSTVO 150 različnih prigrizkov – od oreškov, suhega sadja do posebnih zalogajev z okusi – proizvaja podjetje Hrib s sedežem v občini Dobje. Omenjena družba, ki vsako leto uvozi več sto ton sestavin iz vsega sveta, je zelo uspešna s svojo blagovno znamko prigrizkov Odlično, ob čemer prigrizke proizvaja tudi za blagov- ne znamke vseh večjih slovenskih trgovcev, a tudi za trgovske družbe iz tujine. Njene izdelke je mogoče prigrizniti celo na krovu različnih letalskih družb. Od lani si prigrizki, izdelani v Šentjurju, utirajo pot tudi na police ameriških trgovin. TINA STRMČNIK Družinsko podjetje Hrib piše uspešno zgodbo Njihove prigrizke grizljajo tudi visoko nad oblaki znamke,« pravi koordinato- rica proizvodnje in nabave Lucija Janša. Podjetje, ki ima približno sto zaposlenih, se je leta 2016 lotilo večjega izziva – oreške je začelo spajati z zanimivimi okusi. Razvilo je poseben način, kako man- dljem, indijskim oreškom ali arašidom dodati koščke sira, čilija, tartufov ali zelišča in začimbe. »Postopka priprave ne razkrivamo. Vsekakor je naš cilj, da oreškom, ki imajo že sami po sebi dobro hra- nilno vrednost, ne dodajamo debele plasti testa z aroma- mi, kot to počnejo nekateri drugi proizvajalci,« pojasnju- je sogovornica. Doslej so v družbi Hrib Dobje razvili devet mešanic oreškov z okusi in večino jih že ponujajo pod okriljem la- stne blagovne znamke. Luci- ja Janša je povedala, da so se nad tovrstnimi prvovrstnimi izdelki, namenjenimi slado- kuscem, najprej navdušili prodajalci v tujini. Zdaj je to- vrstna linija dobro zastopana tudi na policah naših trgovin. »Tako dobivamo znak, da so tudi slovenski potrošniki pripravljeni odkrivati nove okuse in želijo poskusiti kaj novega.« Jabolka in čokolada iz Slovenije Sestavine uvažajo iz vsega sveta. Prepričani so, da jih je treba poiskati tam, kjer naj- bolje uspevajo, upoštevajo tudi dobro razmerje med ka- kovostjo in ceno. Arašide naj- večkrat kupujejo v Argentini, indijske oreščke v Vietnamu, rozine v Južni Afriki, slive v Srbiji, lešnike v Turčiji ali na Hrvaškem. Za linijo izdelkov suhe- ga sadja, kadar je to mogo- če, uporabljajo slovenska jabolka. V ponudbi imajo tudi oreške in suho sadje v čokoladi. Omenjeni zaloga- ji dobijo čokoladni obliv v Sloveniji, in sicer s čokola- do slovenskih proizvajalcev. »Kolikor je le mogoče, se trudimo biti lokalni. A šte- vilne sestavine, ki jih potre- bujemo za svoje izdelke, v našem okolju ne zrastejo v tako velikih količinah, da bi zadostile našim potrebam,« je pojasnila Lucija Janša. Na dobavo sestavin po njenih besedah med drugim vpli- vajo podnebne spremembe. Svoje je pred časom prinesla še epidemija koronavirusa. Še posebej oteženi so bili ladijski prevozi. »Za stvari, ki so bile včasih povsem ute- čene, smo potrebovali veliko več časa in pogajanj. Marsi- kaj se je postavilo na glavo.« Povpraševanje tudi z Nove Gvineje Hrib Dobje prigrizke pri- pravlja tudi za blagovne znamke večjih trgovin v Slovenji, a tudi v tujini, med drugim v Avstriji in Nemčiji. Iz tovrstnih sodelovanj so v podjetju razbrali, da imajo tamkajšnji prebivalci, čeprav so le nekaj sto kilometrov oddaljeni od nas, nekoliko drugačen okus glede praže- nja in stopnje slanosti kot Slovenci. Zato izdelke pri- lagodijo vsakemu znanemu naročniku posebej. Sodelujejo tudi s podje- tjem, ki prigrizke dobavlja letalskim družbam, kar po- meni, da so izdelki, narejeni v Šentjurju, na voljo več tisoč metrov nad zemljo. »Ker smo na embalažo odtisnili kodo QR, so ljudje, ki so jim bili prigrizki všeč, poiskali po- datke o nas. Na ta račun do- bivamo naročila iz različnih delov sveta. Pakete svojih iz- delkov smo tako poslali tudi že v Avstralijo in celo na Pa- puansko Novo Gvinejo.« »Velike trgovske verige v tujini se močno oprejo na raziskavo trga, preden dajo karkoli novega na svoje police. To nam zelo koristi, saj na podlagi tega lažje sprejmemo odločitve o vpeljavi novih izdelkov.« Medtem ko je obseg izdel- kov blagovne znamke Odlič- no v maloprodaji različen, lahko kupci vse njihove iz- delke najdejo v njihovi sple- tni trgovini. Tam podjetje predstavlja vse svoje novosti ter nudi ugodnosti za nakup oreškov v večjih količinah. Zaposleni opažajo, da kup- ci v trgovinah posegajo po drugačnih izdelkih kot na spletu. Če na policah pose- žejo predvsem po »klasiki«, v spletno košarico pogosteje romajo zalogaji za »gušt«, ki omogočajo spoznavanje ku- linaričnih posebnosti. Od lani ima Hrib svojo iz- postavo v Združenih drža- vah Amerike. »Naši izdelki so čez lužo trenutno na voljo v manjšem obsegu, morda nam bo uspel večji preboj v sodelovanju s katerim od ve- čjih trgovcev,« je dejala Luci- ja Janša. Med naslednjimi ci- lji podjetja je omenila razvoj novih izstopajočih izdelkov, ohranjanje tržnega deleža v Sloveniji in raziskovanje no- vih priložnosti v tujini. Foto: Andraž Purg »Naša glavna sezona je pozimi, ko je čas obdarovanj in praznične peke. Na to obdobje se pripravljamo že od poletja,« pravi Lucija Janša. Pomoč pri uporabi digitalnih javnih storitev Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije bo do sredine novembra odprla 222 tako imenovanih Digi info točk, in sicer v vsaki občini po eno, v mestnih občinah dve ali več. V Celju je v prostorih območne obrtne zbornice prvo Digi info točko odprla prejšnji teden. Ministrstvo za digitalno preobrazbo želi prispevati k dvigu digitalnih kompetenc prebivalk in prebivalcev Slovenije, zato tudi fi nancira ta projekt. V Digi info točkah svetovalci na razumljiv način svetujejo in pomagajo posameznikom pri uporabi digitalnih javnih storitev. Obrtno-podjetniška zbornica in ministrstvo sta prvih 62 Digi info točk odprla 13. oktobra, preostalih 160 bo na voljo od 13. novembra. Takrat bo v Celju na voljo še ena svetoval- na pisarna, ki bo imela sedež v središču mesta. JI Koristne napotke o uporabi elektron- skih javnih storitev je od prejšnjega tedna mogoče dobiti tudi na sedežu Območne obrtno-podjetniške zbor- nice Celje. Ena od treh svetovalk je Urška Krajnc. (Foto: OOZ Celje) Podjetje Hrib Dobje, ki je imelo leta 2022 po javno dostopnih podatkih malo manj kot 28 milijonov evrov prihodkov in nekaj več kot 188 tisoč evrov dobička, pod svojim okriljem nima le proizvodnje prigrizkov iz oreškov in suhega sadja, ampak ima tudi svojo bla- govno znamko delikatesnih izdelkov ter mesnin. V po- nudbi ima še celoten pro- gram za oskrbo trgovin in gostiln – gre za sveže sadje in zelenjavo, zamrznjen program in vložnine. Med- tem ko vzhodni del države oskrbuje iz skladišč v Do- bju in Šentjurju, iz skla- dišča v Trzinu oskrbuje naročnike na dolenjskem, gorenjskem in primorskem koncu države. »Količine sestavin, ki jih potrebujemo, se močno razlikujejo. Nekaterih surovin porabimo na primer tudi do 50 ton mesečno, nekaterih bistveno manj. Na to vplivajo tudi navade ljudi. V preteklosti so bile v ospredju rozine, zdaj na primer zaznavamo veliko več povpraševanja po brusnicah.« »Iz ZDA dobivamo informacije, da so kupci navdušeni nad našimi oreški in suhim sadjem v čokoladi. Verjamem, da je tako, saj se ameriška čokolada ne more primerjati s slovensko.« bucijo mesa, mesnih izdel- kov, vložnin in z uvozom nekaterih prigrizkov. Ko je kupilo blagovno znamko Odlično in prvo opremo za pakiranje, je trgovskim veri- gam najprej ponudilo orehe, suhe slive in fi žol. Odkar je kupilo stroje za predelavo in obdelavo suhega sadja, ore- škov in stročnic, se ponudba družbe le še širi. »Suho pra- ženi arašidi brez dodanega olja in soli so najbolj proda- jan izdelek naše blagovne znamke, takoj za tem sledi študentska hrana. Ogromno tovrstnih prigrizkov pripra- vimo tudi za druge blagovne Podjetje Hrib, ki sta ga leta 1991 ustanovila Aleksander Janša in Miloš Gačeša, se je najprej ukvarjalo z distri- Vse izdelke sami tudi pakirajo, velik poudarek dajejo oblikova- nju embalaže. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 42, 19. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Obnovljen do konca leta? POLZELA – Občani se tudi v tej občini že nekaj časa sprašujejo, kaj bo z Mercatorjevo zgradbo, v kateri sta še do letošnjega julija domovala trgovina Mercator in bar. Blagovnica, kot se je Mercatorjeva trgovina imenovala nekoč in ji zato pogovorno kdo še vedno tako reče, je bila dolga leta edina večja trgovina v občini Polzela. Zgradili in za javnost odprli so jo 20. februarja 1981. Na dveh mestih Iz uprave podjetja Mercator so sporočili, da naj bi jo začeli obnavljati kmalu. Največ dela bodo imeli z obnovo strehe in tehnične opreme v trgovini. Novica o obnovlje- ni zgradbi je razveselila tudi najemnico tamkajšnjega dnevnega bara, ki je dejavnost morala zato preseliti na drugo stran ceste v poslovno-trgovsko zgradbo, katere osrednji najemnik je Tuš. Kot je pojasnila, bo sočasno s ponovnim odprtjem Mercatorjeve zgradbe vrata odprl tudi gostinski lokal. Nihče je noče V občini Polzele v oči bode še Mercatorjeva nepremič- nina v Cvetlični ulici v bližini nekdanje tovarne nogavic. Zgradba, ki jo je pred približno tridesetimi leti zgradi- lo domače trgovsko podjetje Puckmeister in je kasneje prešla pod okrilje Ere ter nato še pod Mercatorjevo la- stništvo, neslavno propada že več let. Njena podoba je vedno slabša. Mercator jo ves ta čas prodaja za 305 tisoč evrov. A žal neuspešno. ŠO Nemška pomoč celjskemu vrtcu CELJE – Vrtec Hiša otrok Montessori svet, ki deluje v Medlogu, je bil avgusta poplavljen. Deset tisoč evrov pomoči za urejanje prostorov mu je namenil mestni svet nemškega mesta Singen, ki je pobrateno s Celjem. Dodatnih tristo evrov so meščani nemškega mesta zbrali na javnem branju o Almi M. Karlin, ki ga je nedavno vodila Jerneja Jezernik in ki je bila presenečena nad zanimanjem in lepim odzivom meščanov. V avgustovski poplavi je vrtec ostal brez vsega in delova- nje mu je začasno omogočila Mestna občina Celje v enoti Aljažev hrib Vrtca Tončke Čečeve. Zaposleni iz vrtca Mon- tessori so med tem časom vsak dan intenzivno odpravljali škodo. Pomoč iz Nemčije je bila dobrodošla in otroci so zdaj spet v svojem vrtcu. Mesti sodelujeta in si pomagata na različnih področjih že od leta 1989, ko je bila prvič podpisana partnerska po- godba. Sodelovanje sega zlasti na področja kulture, šolstva, Rdečega križa in gasilstva. Prijateljske vezi so se stkale tudi med mladimi. Mednarodnih izmenjav se je doslej udeležilo več kot 800 dijakov iz Celja in Singna. TC CELJE – Na Teharjah imajo prenovljeno športno igrišče, ki ga je uredilo Javno podje- tje Zelenice. Obnova je Me- stno občino Celje stala malo manj kot 50 tisoč evrov. Igrišče so delavci Zelenic preplastili z novih asfaltom, obnovili in prebarvali so ograjo ter jo na močno po- škodovanih delih zamenjali z novo. Obnovili so tudi gole, namestili nove lovilne mreže, postavili nov koš za košarko in označili črte za mali no- gomet ter košarko. Uredili so tudi okolico igrišča. Priho- dnje leto ga bodo opremili še z novimi otroškimi igrali, ki jih bo sofi nancirala Krajevna skupnost Teharje. TC CELJE – Kako naprej po požaru? Del obrobja Celja ostal brez trgovine Potem ko je konec junija zagorelo v Mercatorje- vi trgovini na Polulah in je požar precej poškodoval stavbo, se do danes na pogorišču ni zgodilo še nič. Trgovska družba je na vrata zgolj obesila napis, da bo zaradi prenove prodajalna ostala do nadaljnjega zapr- ta. Krajani z nestrpnostjo čakajo, kdaj se bo prenova začela, in se znajdejo vsak po svoje. Situacija še toliko bolj bode v oči, saj je bila trgovina za območja Polul, Tremerij, Košnice in celo Zagrada edina najbližja. TATJANA CVIRN, SIMONA ŠOLINIČ V občini Polzela v oči bode zapuščena Mercatorjeva zgradba v bližini tovarne nogavic. Se bo le našel kupec zanjo? (Foto: ŠO) Kot napoveduje Mercator, naj bi zgradbo v središču Polzele ob- novil do konca leta. (Foto: ŠO) Največ težav imajo starej- ši. Mnogi nimajo niti lastne- ga prevoza. Če so do trgovine prej lahko prišli peš zaradi bližine, morajo zdaj, čeprav samo po liter olja, v Celje. Najbližja trgovina je na Te- harski cesti, več kilometrov stran. »Na Polulah je sicer, hvala bogu, vsaj bencinska črpalka, vendar veste, da so cene živil tam višje in za nas, upokojence, vsak evro šteje,« je povedala gospa, ki se mora po živila zdaj odpraviti v Ce- lje z javnim prevozom ali s taksijem. »To stane,« je še dodala. »Nujno jo potrebujemo!« »Pred kratkim smo v kra- jevni skupnosti imeli srečanje starejših občanov in prisotni so me opozorili na ta pro- blem,« pravi predsednik Kra- jevne skupnosti Pod gradom Maks Vrečer. »Drži, da vsi krajani to trgovino izjemno pogrešamo. Po požaru sem stopil v stik z Mercatorjem, a so mi predstavniki povedali, da bodo trgovino obnovili, vendar naj bi imeli težave z dobavo hladilnikov … Na vprašanje, kam jih bodo po- stavili, glede na to, da je del stavbe pogorel, so odgovorili, da čakajo še mnenje statika glede obnove. Vendar se za- deva ne premakne. Strinjam se s krajani, da je treba trgo- vino obnoviti. Gre za zelo dobro lokacijo, saj se je v tej trgovini ustavljalo veliko ljudi ne le z našega območja, ampak tudi tisti, ki so bili na poti iz Laškega. Skratka, to trgovino nujno potrebujemo. Če Mercator ne misli trgovine obnoviti oziroma je ne misli obdržati, bi bilo dobro, da bi jo imel kdo drug,« doda- ja Vrečer. Toda nad situacijo niso razočarani samo starej- ši, ampak večina krajanov Zagrada. Tudi tam namreč ni nobene trgovine. Kdaj? Nekaj vprašanj, kakšni so načrti glede prenove, če sploh so, kdaj naj bi se začela dela in do kdaj bi bila končana, smo naslovili na upravo Mer- catorja. Po ponovni prošnji za odgovore smo le dobili skopo sporočilo, da se vodstvo zave- da, da je trgovina na Polulah zelo pomembna za preskrbo prebivalcev. »Škoda po požaru je izredno visoka, tudi kasnej- še uničevanje ni prispevalo k temu, da bi trgovino lahko že odprli. Vsekakor je potrebna celovita prenova trgovine in trudimo se, da bi to naložbo čim prej pripravili.« Ob tem so dodali, da zaradi pridobi- vanja in preučitve ponudb še ne morejo sporočiti, kdaj se bo prenova začela. Mercator je bil v zadnjem času pogosto tarča požarov. Spomnimo, da je septembra letos zagorela sončna elek- trarna na strehi trgovskega središča na Opekarniški ce- sti v Celju. Julija letos je požar Mercatorjeve trgovine na Polzeli gasilo več kot 60 gasilcev. Pred mesecem se je v Ljubljani začelo sojenje obtoženemu za odgovornost za uničujoč požar v Mercatorjevi hladilnici v ljubljanskem Zalogu pred osmimi leti. V tistem požaru je umrl delavec. Požar Mercatorjeve trgovine so obravnavali policisti tudi pred leti v Mariboru. Preurejeno igrišče na Teharjah Prihodnje leto bodo ob igrišču postavili še nova otroška igrala. (Foto: arhiv MOC) Prebivalci Polul in okolice nestrpno čakajo, kdaj se bo prenova začela. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 42, 19. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Obnovljen do konca leta? POLZELA – Občani se tudi v tej občini že nekaj časa sprašujejo, kaj bo z Mercatorjevo zgradbo, v kateri sta še do letošnjega julija domovala trgovina Mercator in bar. Blagovnica, kot se je Mercatorjeva trgovina imenovala nekoč in ji zato pogovorno kdo še vedno tako reče, je bila dolga leta edina večja trgovina v občini Polzela. Zgradili in za javnost odprli so jo 20. februarja 1981. Na dveh mestih Iz uprave podjetja Mercator so sporočili, da naj bi jo začeli obnavljati kmalu. Največ dela bodo imeli z obnovo strehe in tehnične opreme v trgovini. Novica o obnovlje- ni zgradbi je razveselila tudi najemnico tamkajšnjega dnevnega bara, ki je dejavnost morala zato preseliti na drugo stran ceste v poslovno-trgovsko zgradbo, katere osrednji najemnik je Tuš. Kot je pojasnila, bo sočasno s ponovnim odprtjem Mercatorjeve zgradbe vrata odprl tudi gostinski lokal. Nihče je noče V občini Polzele v oči bode še Mercatorjeva nepremič- nina v Cvetlični ulici v bližini nekdanje tovarne nogavic. Zgradba, ki jo je pred približno tridesetimi leti zgradi- lo domače trgovsko podjetje Puckmeister in je kasneje prešla pod okrilje Ere ter nato še pod Mercatorjevo la- stništvo, neslavno propada že več let. Njena podoba je vedno slabša. Mercator jo ves ta čas prodaja za 305 tisoč evrov. A žal neuspešno. ŠO Nemška pomoč celjskemu vrtcu CELJE – Vrtec Hiša otrok Montessori svet, ki deluje v Medlogu, je bil avgusta poplavljen. Deset tisoč evrov pomoči za urejanje prostorov mu je namenil mestni svet nemškega mesta Singen, ki je pobrateno s Celjem. Dodatnih tristo evrov so meščani nemškega mesta zbrali na javnem branju o Almi M. Karlin, ki ga je nedavno vodila Jerneja Jezernik in ki je bila presenečena nad zanimanjem in lepim odzivom meščanov. V avgustovski poplavi je vrtec ostal brez vsega in delova- nje mu je začasno omogočila Mestna občina Celje v enoti Aljažev hrib Vrtca Tončke Čečeve. Zaposleni iz vrtca Mon- tessori so med tem časom vsak dan intenzivno odpravljali škodo. Pomoč iz Nemčije je bila dobrodošla in otroci so zdaj spet v svojem vrtcu. Mesti sodelujeta in si pomagata na različnih področjih že od leta 1989, ko je bila prvič podpisana partnerska po- godba. Sodelovanje sega zlasti na področja kulture, šolstva, Rdečega križa in gasilstva. Prijateljske vezi so se stkale tudi med mladimi. Mednarodnih izmenjav se je doslej udeležilo več kot 800 dijakov iz Celja in Singna. TC CELJE – Na Teharjah imajo prenovljeno športno igrišče, ki ga je uredilo Javno podje- tje Zelenice. Obnova je Me- stno občino Celje stala malo manj kot 50 tisoč evrov. Igrišče so delavci Zelenic preplastili z novih asfaltom, obnovili in prebarvali so ograjo ter jo na močno po- škodovanih delih zamenjali z novo. Obnovili so tudi gole, namestili nove lovilne mreže, postavili nov koš za košarko in označili črte za mali no- gomet ter košarko. Uredili so tudi okolico igrišča. Priho- dnje leto ga bodo opremili še z novimi otroškimi igrali, ki jih bo sofi nancirala Krajevna skupnost Teharje. TC CELJE – Kako naprej po požaru? Del obrobja Celja ostal brez trgovine Potem ko je konec junija zagorelo v Mercatorje- vi trgovini na Polulah in je požar precej poškodoval stavbo, se do danes na pogorišču ni zgodilo še nič. Trgovska družba je na vrata zgolj obesila napis, da bo zaradi prenove prodajalna ostala do nadaljnjega zapr- ta. Krajani z nestrpnostjo čakajo, kdaj se bo prenova začela, in se znajdejo vsak po svoje. Situacija še toliko bolj bode v oči, saj je bila trgovina za območja Polul, Tremerij, Košnice in celo Zagrada edina najbližja. TATJANA CVIRN, SIMONA ŠOLINIČ V občini Polzela v oči bode zapuščena Mercatorjeva zgradba v bližini tovarne nogavic. Se bo le našel kupec zanjo? (Foto: ŠO) Kot napoveduje Mercator, naj bi zgradbo v središču Polzele ob- novil do konca leta. (Foto: ŠO) Največ težav imajo starej- ši. Mnogi nimajo niti lastne- ga prevoza. Če so do trgovine prej lahko prišli peš zaradi bližine, morajo zdaj, čeprav samo po liter olja, v Celje. Najbližja trgovina je na Te- harski cesti, več kilometrov stran. »Na Polulah je sicer, hvala bogu, vsaj bencinska črpalka, vendar veste, da so cene živil tam višje in za nas, upokojence, vsak evro šteje,« je povedala gospa, ki se mora po živila zdaj odpraviti v Ce- lje z javnim prevozom ali s taksijem. »To stane,« je še dodala. »Nujno jo potrebujemo!« »Pred kratkim smo v kra- jevni skupnosti imeli srečanje starejših občanov in prisotni so me opozorili na ta pro- blem,« pravi predsednik Kra- jevne skupnosti Pod gradom Maks Vrečer. »Drži, da vsi krajani to trgovino izjemno pogrešamo. Po požaru sem stopil v stik z Mercatorjem, a so mi predstavniki povedali, da bodo trgovino obnovili, vendar naj bi imeli težave z dobavo hladilnikov … Na vprašanje, kam jih bodo po- stavili, glede na to, da je del stavbe pogorel, so odgovorili, da čakajo še mnenje statika glede obnove. Vendar se za- deva ne premakne. Strinjam se s krajani, da je treba trgo- vino obnoviti. Gre za zelo dobro lokacijo, saj se je v tej trgovini ustavljalo veliko ljudi ne le z našega območja, ampak tudi tisti, ki so bili na poti iz Laškega. Skratka, to trgovino nujno potrebujemo. Če Mercator ne misli trgovine obnoviti oziroma je ne misli obdržati, bi bilo dobro, da bi jo imel kdo drug,« doda- ja Vrečer. Toda nad situacijo niso razočarani samo starej- ši, ampak večina krajanov Zagrada. Tudi tam namreč ni nobene trgovine. Kdaj? Nekaj vprašanj, kakšni so načrti glede prenove, če sploh so, kdaj naj bi se začela dela in do kdaj bi bila končana, smo naslovili na upravo Mer- catorja. Po ponovni prošnji za odgovore smo le dobili skopo sporočilo, da se vodstvo zave- da, da je trgovina na Polulah zelo pomembna za preskrbo prebivalcev. »Škoda po požaru je izredno visoka, tudi kasnej- še uničevanje ni prispevalo k temu, da bi trgovino lahko že odprli. Vsekakor je potrebna celovita prenova trgovine in trudimo se, da bi to naložbo čim prej pripravili.« Ob tem so dodali, da zaradi pridobi- vanja in preučitve ponudb še ne morejo sporočiti, kdaj se bo prenova začela. Mercator je bil v zadnjem času pogosto tarča požarov. Spomnimo, da je septembra letos zagorela sončna elek- trarna na strehi trgovskega središča na Opekarniški ce- sti v Celju. Julija letos je požar Mercatorjeve trgovine na Polzeli gasilo več kot 60 gasilcev. Pred mesecem se je v Ljubljani začelo sojenje obtoženemu za odgovornost za uničujoč požar v Mercatorjevi hladilnici v ljubljanskem Zalogu pred osmimi leti. V tistem požaru je umrl delavec. Požar Mercatorjeve trgovine so obravnavali policisti tudi pred leti v Mariboru. Preurejeno igrišče na Teharjah Prihodnje leto bodo ob igrišču postavili še nova otroška igrala. (Foto: arhiv MOC) Prebivalci Polul in okolice nestrpno čakajo, kdaj se bo prenova začela. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 42, 19. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Na okrogli mizi, ki se je začela in približno pol ure nadaljevala s predstavitvijo posameznic, njihovega dela in vzgibov za zanimanje na področju boja proti podneb- nim spremembam, so go- stje soglasno ugotovile, da ženskih glasov v razpravah o podnebnih vprašanjih ni slišati dovolj. Kot je pove- dala Marta Kos, se ženske strokovnjakinje mnogo manj kot moški pojavljajo v me- dijih: »Ženske moramo tudi na tem mestu pridobiti svoj kos odločanja. Žal je tako in to ugotavljajo tudi v Evropski komisiji, kjer so na mestih, kjer se odloča, kako bomo ukrepali in kaj bomo delali, moški.« LAŠKO – Dobra družba in nova doživetja ob spoznava- nju krajev, ki so bili Almi M. Karlin še posebej pri srcu, to so bile značilnosti sobotne- ga odlično pripravljenega drugega literarnega poho- da, posvečenega rojstnemu dnevu pisateljice, pesnice in svetovne popotnice. Kot se za literarni pohod spodobi, niso manjkala niti branja odlomkov iz njenih nedavno odkritih popotnih dnevnikov s poti po krajih v bližnji in daljni okolici v tride- setih letih prejšnjega stoletja. Zapisi so v prevodu Jerneje Jezernik letos izšli pri Celjski Mohorjevi družbi (Peš po do- mačih krajih). Iz njih je mo- goče izvedeti, da so Almine najljubše poti vodile v Laško, saj so jo nanj vezali prijetni spomini iz otroštva. Prvi pohod po Celju do Pe- čovnika in na Svetino sta lani pripravila Jerneja Jezernik in Tibor Hercigonja, letos sta se jima pri organizaciji pridruži- la še Stik Laško in Zavod Ce- leia Celje. V Laškem je z zani- mivimi zgodbami in odličnim poznavanjem preteklosti kraja pohodnike navdušil kustos tamkajšnjega muzeja Tomaž Majcen. Poznavalka prete- klosti svojega kraja je tudi dr. Alenka Hren Medved iz Osrednje knjižnice Celje, kjer je vodja domoznanskega oddelka in je sodelovala tako pri pripravi izdaje Alminih popotnih dnevnikov kot tudi razstave o njih in ne nazadnje pri vodenju pohodnikov. Ti so se po sprehodu po mestu od- pravili po poti treh cerkva: do cerkve sv. Mihaela v Šmihelu nad Laškim, do Kuretnega in tamkajšnje cerkve sv. Katari- ne ter še do cerkve sv. Krišto- fa na Strmci. Povsod so lahko občudovali tako zunanjost kot notranjost cerkva in ponekod še vedno idilično pokrajino, ki je bila Almi tako ljuba. V Trnovljah nastaja urejena poslovna cona CELJE – Na območju ekonomsko-poslovne cone Trnovlje – jug je končana gradnja prve povezovalne ceste v dolžini 180 metrov. Za gradnjo druge, ki bo dolga 270 me- trov, je bila podpisana pogodba z izvajalcem del. Gradnja prve ceste od Kulturniške ulice do javne poti Gaji je stala 346 tisoč evrov. Gradbena dela, ki so se začela sredi junija, je izvajalo podjetje Sial GP. Druga cesta bo po ureditvi in navezavi na javno pot Gaji povezovala območje od krožišča pri Bežigrajski cesti na jugu do Trnoveljske ceste na severu, s čimer bo omogočen tudi hiter dostop do avtocestnega priključka Celje – vzhod. Vrednost pogodbenih del znaša približno milijon evrov, izvajalec bo podjetje Remont NG. Dela naj bi bila končana v devetih mesecih. V okviru gradnje te ceste je predvidena še ureditev površin za kolesarje in pešce, fekalne in meteorne kanalizacije, vodovoda, plinovoda, telekomunikacijskih vodov in cestne razsvetljave. Urejene bodo tudi polnilnice za električne avtomobile. Mestna občina Celje je bila uspešna na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in bo iz mehanizma Načrt za okrevanje in odpornost lahko prejela do 1,3 mili- jona evrov nepovratnih evropskih sredstev za urejanje omenjene cone. Celotna vrednost projekta znaša več kot 2,3 milijona evrov. TC CELJE – Kaj lahko naredimo za boljši planet? Ženske o podnebnih spremembah Inštitut za raziskave narave in razvoj okoljskih tehnologij Complementarium je v sodelovanju z Združenjem Ona ve in s Kreativnim market(ing)om minulo sredo v dvorani Barbare Celjske organiziral okroglo mizo z naslovom Žen- ske vemo: skrb za podnebno prihodnost se začne tukaj in zdaj. V krog so se posedle voditeljica dogodka in ustanovi- teljica Complementariuma dr. Lucija Kolar, ustanoviteljica in predsednica Združenja Ona ve mag. Marta Kos, novi- narka in soavtorica knjig Maja Prijatelj Videmšek, vodja sektorja za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Kobilšek ter diplomantka Fa- kultete za varstvo okolja Velenje in slovenska predstavnica skupnosti Arctic Angel, okoljevarstvenica Veronika Bastl. Na začetku je zbrane pozdravila tudi Saša Kundih, podž- upanja Mestne občine Celje, ki je dogodek tudi podprla. EVA RUDMAN Marta Kos: »Cilj združenja Ona ve je med drugim tudi, da v nekaj letih dosežemo, da bo v medijih in na javnih dogodkih nastopalo enako število moških in žensk.« Tudi okrogle mize so način osveščanja javnosti o podnebnih spremembah. Je ženski pogled na globalni problem res nujen? Tako Lucija Kolar kot Marta Kos sta prepričani, da mora- ta na tem področju sodelovati oba spola, vendar je tudi izra- zit ženski pogled nujen. »Zla- sti v kontekstu nerazvitih dr- žav, kajti tam so ženske zelo prizadete zaradi podnebnih sprememb. Tam so ženske ti- ste, ki skrbijo za družino. Če jim podnebje nagaja, potem osnovnih stvari ne morejo opravljati,« je na moje vpra- šanje odgovorila Lucija Kolar. Bolj konkretna je bila Mar- ta Kos: »Od leta 2019 do 2023 je domove zaradi podnebnih sprememb izgubilo ali se je moralo preseliti 43 milijonov otrok. V tem času so mnoge deklice morale ostati doma, saj so morale skrbeti za dru- žino, hoditi po vodo bistveno dlje kot prej ali drugače skr- beti za družino. Pomeni, da so podnebne spremembe in ekološke katastrofe prispe- vale k temu, da so deklice in ženske odtegnjene od nor- malnega procesa izobraže- vanja in usposabljanja.« Nekaj predlogov Maja Prijatelj Videmšek se je v svojih odgovorih dota- knila sprememb, ki jih posa- meznik lahko uvede v svoje vsakdanje življenje, in opozo- rila, da gre za zavedanje, da z večino svojega ravnanja po- sredno ali neposredno vpliva- mo na okolje: »Pomembno je, kaj jemo, s čim se prevažamo, kako ogrevamo svoje hiše in kakšna so naša okna. Na dru- gi strani sta nujna zavedanje in zanimanje, kakšne so bole- zni, ki prihajajo kot posledica podnebnih sprememb, kako bomo gradili mesta, da bodo odporna na naravne katastro- fe, ki smo jim priča. In vse to so vprašanja in področja, s katerimi se moramo soočati.« Dogodek je obiskalo pri- bližno 50 poslušalcev, tako moških kot žensk. Ne glede na tematiko in zanimanje so samo v zadnji vrsti trije od poslušalcev pili vodo iz pla- stičnih embalaž. Foto: Nik Jarh Avtorica Alminih bio- grafi j in prevajalka nje- nih del Jerneja Jezernik bo v prihodnjih dneh ponovno poskrbela za širšo promocijo njene- ga dela. V okviru Fran- kfurtskega knjižnega sejma in njegovih spre- mljevalnih dogodkov bo imela v soboto in nede- ljo tri predstavitve. Te bodo temeljile na sed- mih Alminih delih, ki jih je Jezernikova ure- dila v nemškem izvir- niku za založbi Drava in AvivA, na nagrajeni biografi ji o Almi ter na nemškem vodniku po Alminih sledeh po Slo- veniji, ki bo kmalu iz- šel pri celovški založbi Drava. Tokrat po Alminih najljubših poteh Začetek pohoda je bil v Laškem. Desno je Jerneja Jezernik, ob njej sta Alenka Hren Medved s hčerjo in Tomaž Majcen. Na poti proti cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu nad Laškim (Foto: Teja Podgoršek) Njene poti, ki so sicer bile še precej daljše kot so- botni pohod, so se običajno končale ob golažu in pivu v nekdanjem gostišču pri Henkeju, današnjem hote- lu Špica, kjer so se lahko okrepčali tudi sodobni po- potniki. TC Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 42, 19. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Kakovostna in zdrava ekološko pridelana hrana je v Sloveniji še vedno premalo cenjena, so prepričani ekološki kmetovalci. Slednji se ob tem soočajo še z drugimi težavami. Da bi ljudi osvestili o ekološko pri- delani hrani in da bi potrošniki bolj podprli ekološke kmetovalce, so v Združenju ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica minulo soboto v Laškem pripravili že 4. Bio dan. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Občani Laškega bodo od priho- dnjega meseca plačevali dražjo vodarino. Podražitev je na zadnji seji potrdil laški občinski svet. Cena kubičnega metra vode za gospodinjstva bo tako od novembra (z obračunom za oktober) višja za 15 centov in bo znašala 0,75 evra brez DDV. Za štiričlansko družino, ki je doslej v ob- čini Laško za vodarino s porabo 14 kubičnih metrov in za omrežnino plačevala približno 21 evrov na mesec, bo po novem ta strošek višji za približno dva evra, pri čemer cena omrežnine ostaja nespremenjena. Režijski obrat občine, ki je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev ob- veznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja enkrat letno pripravi elaborat o oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo. V letu 2022 je obračunska cena storitve javne služ- be oskrbe s pitno vodo z vodnimi izgubami znašala 0,68 evra na kubični meter, potrjena Športno dvorano Tri lilije čaka posodobitev. Dobila bo nov parket in sodobnejši sistem za ohlajevanje dvorane. (Foto: Andraž Purg) LAŠKO – Pestra ponudba ekoloških pridelkov in izdelkov na 4. Bio dnevu Ekološki kmetje potrebujejo podporo potrošnikov S svojo ponudbo se je pred- stavilo petnajst ekoloških kmetij iz vse Slovenije, obi- skovalci so se lahko oskrbeli z naravi in zdravju prijaznimi pridelki in izdelki ter jih brez- plačno pokušali. Na voljo je bila pestra ponudba sveže ekološke zelenjave, vložnin, mlečnih izdelkov, olja, kisa, testenin, kruha in pekovskih izdelkov, naravno sušenih zelišč, sibirskih borovnic, aronije, semen in sadik … Po- nudniki so z obiskovalci delili bogato znanje o pridelavi in predelavi ekoloških živil ter njihovi pripravi v različnih tradicionalnih in posodoblje- nih jedeh. Z dogodka tudi nih- če ni odšel lačen. Na stojnici Društva kmečkih žena Rosa so obiskovalci lahko brez- plačno pokušali zelenjavno juho, v Pivnici Savinja so bile na voljo jedi iz ekoloških ži- vil. Na stojnici pri kuharskem mojstru Luki Gmajnerju so se obiskovalci oskrbeli z različni- mi vrstami kruha, ki so ga lah- ko tudi pokušali z različnimi zelenjavnimi namazi. Ni vse, kar je lokalno, ekološko Z dogodkom so želeli eko- loški pridelovalci ljudem ne le ponuditi svoje pridelke in izdelke, ampak jim tudi pred- staviti rezultate svojega truda in dela, vloženega v ekološko pridelavo zelenjave, sadja in poljščin. Kot namreč pravi ekološka kmetovalka iz Reči- ce pri Laškem Katarina Očko, ljudje še vedno premalo po- znajo razliko med ekološko ter med konvencionalno ozi- roma integrirano pridelavo hrane. »Ljudje mislijo, da je vse, kar je domače oziroma lokalno, ekološko. Daleč od tega. Lokalno in domače je lahko slabše kot integrirano. Integrirana pridelava je nad- zorovana, lahko se upora- bljajo tudi pesticidi, ampak v omejenih količinah. Pri doma- či, lokalni pridelavi ni omeji- tev in nadzora. Naš cilj je, da ljudi o tem osvestimo,« pravi. Kakovostna in zdrava, a premalo cenjena Kot dodaja sogovornica, je slovenske ekološke hrane na trgovskih policah še vedno zelo malo, saj imajo trgovi- ne svoje normative, ki so za majhne slovenske kmetije te- žek zalogaj. »Zahteve so zelo stroge. Nekatere trgovske ve- rige zahtevajo še dodatne pla- čljive certifi kate, čeprav eko- loški pridelovalci že imamo certifi kat, ki ga je v Sloveniji kar težko pridobiti. Medtem ko slovenske ekokmetije ne smejo uporabljati pesticidov, so v tujini manjši odstotki teh v ekoloških pridelkih dovo- ljeni. Zato je slovenska ekolo- ška hrana kakovostnejša, bolj zdrava in okusnejša. A je kljub temu še vedno premalo cenje- na,« poudarja Katarina Očko. Pri kupcih ključna cena Sogovornica opaža, da je od- kup ekološke hrane tako pri končnih kupcih kot v javnih ustanovah oziroma gostiščih sicer vsako leto večji, a po njenem prepričanju še vedno premajhen. »V zadnjih dese- tih letih je opazen napredek, ampak še vedno je pri kupcih ključna cena. Pri tem je razli- ka, če ekološki pridelek kupi- te na kmetiji ali v trgovskem središču. Na kmetiji pridelke in izdelke prodajamo na kilo- grame, v trgovskih središčih pa zadnje čase po kosih ali v manjših količinah, zato se zdi, da je ekološka hrana v trgovi- nah cenejša,« opozarja Kata- rina Očko in ponazori s pri- merom. »Češnjev paradižnik je v trgovini naprodaj po 125 ali 250 gramov. Če bi ga kupili kilogram, bi zanj odšteli pribli- žno 12 evrov. Pri ekološkem kmetu kilogram tega paradi- žnika stane od 3 do 4 evre.« Očkova opozarja tudi na nekatere težave pri prodaji ekoloških pridelkov javnim zavodom: »Šole in vrtci so po novem zavezani k odstotkom odkupa ekoloških živil. Am- pak če ne bo ekoloških kme- tov, ki bi zagotavljali potrebne količine, šole ne bodo imele od koga kupovati teh pridel- kov. Zato je zelo pomembno, da podpremo ekološke kme- tovalce, ki še imajo voljo, da pridelujejo hrano na ekološki način in da vztrajajo kljub nenaklonjenim vremenskim in drugim razmeram v kme- tijstvu. Dajmo jim upanje za naslednje sezone.« Foto: Andraž Purg Voda bo dražja Za nadaljnji razvoj športnega turizma Vrt Pivnice Savinja v Laškem je v soboto dopoldne ponujal obilje ekoloških pridelkov ter prehranskih izdelkov. S svojo ponudbo se je predstavilo petnajst ekoloških kmetij iz vse Slovenije. Obiskovalci 4. Bio dneva v Laškem so se lahko oskrbeli z naravi in zdravju prijaznimi pridelki in izdelki. Ponudniki so z obiskovalci delili tudi bogato znanje o pridelavi in predelavi ekoloških živil. cena pa 0,54 evra. Razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količi- no opravljenih storitev tako znaša približno 26 odstotkov. »Uredba določa, da je treba elaborat, če razlika med potrjeno in obra- čunsko ceno presega deset odstotkov potr- jene cene, poslati pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja nove cene,« pojasnjujejo v režijskem obratu Občine Laško. Glede na ugotovljene razlike so v slednjem predlagali, da bi nova cena vodarine za kubični meter znašala 0,75 evra brez davka. Kot ob tem dodajajo, je bila do- sedanja cena vodarine v laški občini krepko nižja kot v sosednjih občinah, nova cena pa je nekje v povprečju. Z vodo iz javnega vodovoda se oskrbuje malo manj kot deset tisoč oziroma približno tri četrtine prebivalcev občine Laško, tri tisoč jih še vedno nima javne vodooskrbe. Strate- gija občine je, da bi do leta 2025 na javni vo- dovod priključila še dodatna gospodinjstva, pri čemer stoodstotne pokritosti z javnim vodovodom zaradi razvejanosti terena ver- jetno ne bo mogoče doseči. BA LAŠKO – Potem ko sta bili v letu 2021 že opravljeni energetska prenova in obnova strehe športne dvorane Tri lilije, sta zdaj na vrsti še zamenjava športnega parketa ter posodobitev sistema za ohlajevanje dvorane. Občina Laško želi s tem izboljšati pogoje za treninge ter izvedbo tekem na domači in mednarodni ravni, kar bo po njenem prepri- čanju omogočilo nadaljnji razvoj športnega turizma v destinaciji. »Športni parket je zaradi dolgoletne uporabe in velikih prireditev močno obrabljen. Poleg tega so nastajale poškodbe pri izvleki stran- skih tribun. Parket se je poškodoval tudi zaradi dolgotrajne in večkratne uporabe nalepk za odmevnejše mednarodne in nacionalne prire- ditve. Na nekaterih mestih je parket odstopil. Dodatno sta tla uničevala vlaga v prostoru in zamakanje strehe,« pojasnjujejo v Občini La- ško. S posodobitvijo hladilnega sistema špor- tne dvorane želijo poskrbeti za boljše počutje vseh udeležencev v dvorani. Cilj naložbe je tudi zagotoviti pogoje za učinkovito izvajanje športnih, kulturnih ter drugih družbenih de- javnosti ter povečati delež športno dejavnih odraslih prebivalcev, otrok in mladine ter špor- tnikov invalidov. Dela izvajalci že izvajajo in bodo končana predvidoma do konca marca prihodnje leto. Klimatizacija naj bi bila urejena še letos, me- njava parketa v začetku naslednjega. Po be- sedah župana Marka Šanteja bodo dela na klimatskem sistemu delavci izvajali predvsem v nočnem času. Tako bo dvorana v uporabi še do 15. novembra, nato v njej do februarja ni predvidenih tekem in prireditev. Vrednost naložbe brez davka znaša približno 570 tisoč evrov. 250 tisoč evrov bo prispevalo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter malo manj kot 39 tisoč evrov fundacija za šport. 250 tisoč evrov bo iz proračuna plačala Občina Laško. BA Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 42, 19. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Da bo v dveh tednih znano, ali bodo krajani Strug lahko ostali v svojem naselju ali se bodo morali prese- liti drugam, je na torkovi novinarski konferenci dejal državni sekretar Boštjan Šefic, vodja Službe Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih. V istem časovnem okviru naj bi bila odločitev sprejeta tudi za območje Letuša v občini Braslovče. TINA STRMČNIK »Kjerkoli bodo potrebne preselitve, se bomo pogovorili z občani. Poskušali bomo najti optimalne rešitve, ki bodo, kolikor je le možno, ustrezale prebivalcem. Zavedam se, da to ne bo preprosto, a je potrebno,« pravi Boštjan Šefic. SAVINJSKA DOLINA – Krajani Strug in Braslovč do odgovorov v dveh tednih? Še pred novembrom naj bi vedeli o svoji usodi CELJE – Ljudska univer- za Celje je od Zavoda Re- publike Slovenije za zapo- slovanje prejela priznanje za družbeno odgovornega delodajalca, ki je pripomo- gel k doseganju strateških ciljev zavoda. Ljudska univerza (LU) Celje je javni zavod, ki ga je ustanovila Mestna občina Celje pred več kot sto leti. Njena ključna dejavnost je izobraževanje odraslih, do- datno pomoč vključenim v programe usposabljanj in iz- obraževanj nudi tudi s stori- tvami Svetovalnega središča Direktori- ca Ljudske univerze Celje Ines Stilin (Foto: arhiv LUC) Nič več Pegazov dom ROGAŠKA SLATINA – Dom starejših Pegazov dom ima od prve polovice septembra novo ime, kar je povezano tudi s spremembo lastništva. Zdaj deluje pod imenom Ma- vida domovi, Podružnica Ro- gaška Slatina. Direktorica omenjene po- družnice Irena Strašek je pojasnila, da je sprememba imena doma posledica odlo- čitve prejšnjih lastnikov Co- mett domov, da podružnici v Rogaški Slatini in Kranjski Gori prodata novemu lastni- ku. Avstrijska skupina Mavida group je od začetka letošnje- ga leta stoodstotna lastnica obeh omenjenih podružnic. Omenjena skupina v Avstriji upravlja 16 domov, v Sloveni- ji pa še domova v Ribnici in Hmelini. V slatinski podružnici 83 zaposlenih skrbi za 133 stano- valcev, nastanjenih v institu- cionalnem varstvu, in za dve Šefic je dejal, da je po avgusto- vskih poplavah predvideno pet- letno obdobje obnove. Nekatere naloge bodo izpeljane hitreje, predvsem sanacija bivališč fizič- nih oseb. (Foto: Andraž Purg) »Najprej moramo opraviti dejavnosti z vodstvom Obči- ne Luče. Skupaj moramo do- ločiti nekatere postopke, nato se bomo pogovorili s krajani Strug, z njimi bomo določili nadaljnje korake in jih ver- jetno časovno opredelili,« je o sprejemanju odločitev, ali se bodo domačini te zgor- njesavinjske vasi lahko vrnili v svoje domove ali ne, dejal Šefic. Kakšne odločitve bodo sprejete za območje Letuša v občini Braslovče? Po njego- vih besedah je Služba Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih seznanjena s pre- dlogom tamkajšnjega župana Tomaža Žoharja. »Z njegovim predlogom smo se celovito seznanili z vseh zornih kotov in pridobili nekatera mnenja. V naslednjih dveh tednih bo znano, ali so predlogi, ki so bili podani zaradi varovanja ljudi in preprečevanja ponov- nih poplav, smiselni.« Dodal je, da bo to zanesljivo ena od tem pogovorov konec tedna ob obisku vlade v Savinjski dolini. Morda več tipov nadomestnih gradenj Če bo sprejeta odločitev o selitvi občanov, kako jo bo država uresničila? Šefic je po- jasnil, da bo Zakon o obnovi in razvoju določil natančen postopek, kako zgraditi nado- mestne gradnje. Pomembno bo poiskati zemljišča, jih ko- munalno opremiti in pripra- viti za gradnjo. Nato bo treba pripraviti ustrezne načrte. Tip gradnje bo moral ustrezati ši- roki paleti ljudi. »Nagibamo se k več tipom nadomestnih gradenj, ti bodo odvisni tudi od okolja, nato bo sledila ure- sničitev. Predvideni so tudi postopki, če bodo ljudje žele- li sami poskrbeti za nadome- stne gradnje. Možno je, da bodo nekateri želeli le najem za neko obdobje ali trajno se- litev na novo mesto.« Za vodotoke skrbi 1.500 ljudi Odpravljanje posledic av- gustovskih poplav je močno povezano tudi z deli na vo- dotokih. Direktorica Direkcije RS za vode mag. Neža Kodre je dejala, da vse razpoložljive ekipe in mehanizacija še ve- dno izvajajo izredne ukrepe za odvrnitev neposredne ne- varnosti za življenje, zdravje ljudi in njihovo premoženje. Ekipe se še vedno ukvarjajo z vzpostavitvijo pretočnosti vo- dotokov – gre za odstranjeva- nje naplavin – in stabilizacijo poškodovanih delov brežin. Do minulega torka je bilo delo v sklopu izrednih ukre- pov na vodotokih zaključeno na 466 deloviščih in na pri- bližno 330 kilometrih vodo- tokov. »Ponekod so bila dela zelo obsežna, ko je bilo treba na novo vzpostavljati strugo, ponekod so bile struge popol- noma zasute ali prestavljene tudi za več deset metrov,« je dejala Kodretova. Dodala je, da so ekipe trenutno prisotne na 206 deloviščih. Na terenu je približno tisoč delovnih strojev s strojniki in 500 do- datnih delavcev. Delovišča razvidna na spletu Da bi bila javnost čim bolj obveščena o opravljenih delih, je od minulega torka vzpostavljen spletni pregle- dovalnik oz. interaktivni ze- mljevid delovišč na naslovu https://poplave2023.evode. si. S klikom na delovišče se izpiše, katera dela so bila izvedena ali jih še izvajajo, pristojni informacije dnevno posodabljajo. V prihodnje naj bi bila dodana še načrtovana dela, ki bodo prikazovala, kam bodo preusmerjene eki- pe v prihodnje. Služba Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih na- črtuje podoben interaktivni zemljevid tudi za vsa druga opravljena dela. »Pri obnovi bo treba določiti prednostni vrstni red. To bo glede na različne interese ena najtež- jih nalog,« je dejal Šefic. In dodal, da bodo zaradi pre- glednosti na spletu objavljena tudi vsa izplačila, ki so bila izplačana iz naslova obnove oz. sanacije škode po avgu- stovskih poplavah. Priznanje ljudski univerzi Zapore ceste še niso izključili LUČE – Prebivalci Strug v občini Luče, ki so jih moč- no prizadele avgustovske poplave, so minuli teden imeli dovolj neodzivnosti pristojnih državnih ustanov, zaradi česar so razmišljali o zaporni državne ceste. Zaradi novih informacij o načrtovanem obisku vlade so zaporo preložili. Če na prihajajočem obisku odgo- vorov na ključna vprašanja o prihodnosti njihovih hiš ne bodo dobili, zapora bo. O iniciativi Spodnje Struge, kar je tudi ime Faceboo- kove strani, ki so jo prebivalci Strug ustvarili, da z njo opozarjajo na resnost svojega položaja, smo v prejšnjih številkah že pisali. Minuli konec tedna so pozornost spet vzbudili z objavo, da pripravljajo zaporo ceste: »Prihaja jesen in z njo zima. Kaj se bo zgodilo z našimi domovi, če jih ne zaščitimo, obnovimo? V hišah je 95-odstotna vlaga, odpadajo omet, ploščice, posledično se razpadanje hiš širi v višja nadstropja in v njih ni možno živeti.« Kritični o odzivu države Kot so pojasnili »Strugarji«, kot so se podpisali pod odgovore, so pristojni po 1. septembru iz tega kraja uma- knili vso mehanizacijo. »Zaenkrat so hiše očiščene blata in mulja. Do hiš so urejeni zasilni dostopi. In to je vse, kar je naredila država za obnovo po katastrofi.« Kot so še zapisali, ni z njimi v vmesnem času v stik stopil nihče. Vendarle pa pričakujejo spremembe, je v torek dopol- dan za naš medij povedal lastnik ene izmed hiš v Strugah Paul Orešnik: »Pravkar smo izvedeli, da naj bi nas pred- stavniki vlade obiskali v soboto. Velike upe polagamo v ta obisk. Želimo si odgovore o tem, ali nam bodo pomagali pri obnovi naših hiš ali razmišljajo o postavitvi novih. Vendar se bojim, da se čas za obnovo izteka, temperature so vedno nižje.« Za zaporo ceste se z drugimi krajani zaenkrat še niso odločili. Kot je pojasnil Orešnik, je odločitev o tem odvi- sna od sobotnega vladnega obiska: »Če bomo z obiskom zadovoljni in bomo končno dobili odgovore na ključna vprašanja o prihodnosti naših hiš, potem zapore ne bo. Sicer bomo cesto zaprli!« ER uporabnici dnevnega varstva. Dom izvaja še oskrbo starejših na domu za 45 uporabnikov, občanov Rogaške Slatine. Bo novo lastništvo prineslo ka- kšne spremembe za uporab- nike? Straškova je dejala, da je vsakdanjik v domu ne gle- de na spremembe v lastniški strukturi zelo podoben kot v preteklosti. »Vsi zaposleni smo ostali isti in zavedamo se, da smo dom starejših v Rogaški Slatini naši stano- valci, njihovi svojci ter mi, zaposleni, ki tukaj delamo ter se dan za dnem po svojih najboljših močeh trudimo in medsebojno spodbujamo, da se vsi počutimo dobro, zado- voljno in čim bolj izpolnjeno ter srečno.« Dodala je, da bo dom kljub spremembi lastništva in imena še naprej razvijal svoje poslan- stvo. Verjame, da bo z novimi lastniki uspešno prepletal do- sedanje koncepte delovanja obeh sistemov. Želi si, da bi drug od drugega črpali dobre prakse in znanja ter tako hitre- je in še učinkoviteje razvijali ter nadgrajevali storitve, ki jih potrebujejo starejši. TS in Središča za samostojno učenje. Na LU Celje deluje Karierni kotiček, ki je del Kariernega središča ZRSZ. LU Celje se redno prijavlja na domače in evropske raz- pise in je tudi pri tem zelo uspešna. Leta 2022 je bila uspešna pri prijavi projekta PreseNEETi se, na univerzi vsako leto zaposlijo tudi tri nove javne delavce, mentor- je učne pomoči. Trenutni kolektiv LU Celje sestavlja- jo večinoma nekdanji javni delavci, ki so zdaj redno za- posleni. Zaradi svoje bogate dejavnosti je LUC tokrat tudi prejemnica priznanja. ER Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 42, 19. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Kakovostna in zdrava ekološko pridelana hrana je v Sloveniji še vedno premalo cenjena, so prepričani ekološki kmetovalci. Slednji se ob tem soočajo še z drugimi težavami. Da bi ljudi osvestili o ekološko pri- delani hrani in da bi potrošniki bolj podprli ekološke kmetovalce, so v Združenju ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica minulo soboto v Laškem pripravili že 4. Bio dan. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Občani Laškega bodo od priho- dnjega meseca plačevali dražjo vodarino. Podražitev je na zadnji seji potrdil laški občinski svet. Cena kubičnega metra vode za gospodinjstva bo tako od novembra (z obračunom za oktober) višja za 15 centov in bo znašala 0,75 evra brez DDV. Za štiričlansko družino, ki je doslej v ob- čini Laško za vodarino s porabo 14 kubičnih metrov in za omrežnino plačevala približno 21 evrov na mesec, bo po novem ta strošek višji za približno dva evra, pri čemer cena omrežnine ostaja nespremenjena. Režijski obrat občine, ki je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev ob- veznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja enkrat letno pripravi elaborat o oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo. V letu 2022 je obračunska cena storitve javne služ- be oskrbe s pitno vodo z vodnimi izgubami znašala 0,68 evra na kubični meter, potrjena Športno dvorano Tri lilije čaka posodobitev. Dobila bo nov parket in sodobnejši sistem za ohlajevanje dvorane. (Foto: Andraž Purg) LAŠKO – Pestra ponudba ekoloških pridelkov in izdelkov na 4. Bio dnevu Ekološki kmetje potrebujejo podporo potrošnikov S svojo ponudbo se je pred- stavilo petnajst ekoloških kmetij iz vse Slovenije, obi- skovalci so se lahko oskrbeli z naravi in zdravju prijaznimi pridelki in izdelki ter jih brez- plačno pokušali. Na voljo je bila pestra ponudba sveže ekološke zelenjave, vložnin, mlečnih izdelkov, olja, kisa, testenin, kruha in pekovskih izdelkov, naravno sušenih zelišč, sibirskih borovnic, aronije, semen in sadik … Po- nudniki so z obiskovalci delili bogato znanje o pridelavi in predelavi ekoloških živil ter njihovi pripravi v različnih tradicionalnih in posodoblje- nih jedeh. Z dogodka tudi nih- če ni odšel lačen. Na stojnici Društva kmečkih žena Rosa so obiskovalci lahko brez- plačno pokušali zelenjavno juho, v Pivnici Savinja so bile na voljo jedi iz ekoloških ži- vil. Na stojnici pri kuharskem mojstru Luki Gmajnerju so se obiskovalci oskrbeli z različni- mi vrstami kruha, ki so ga lah- ko tudi pokušali z različnimi zelenjavnimi namazi. Ni vse, kar je lokalno, ekološko Z dogodkom so želeli eko- loški pridelovalci ljudem ne le ponuditi svoje pridelke in izdelke, ampak jim tudi pred- staviti rezultate svojega truda in dela, vloženega v ekološko pridelavo zelenjave, sadja in poljščin. Kot namreč pravi ekološka kmetovalka iz Reči- ce pri Laškem Katarina Očko, ljudje še vedno premalo po- znajo razliko med ekološko ter med konvencionalno ozi- roma integrirano pridelavo hrane. »Ljudje mislijo, da je vse, kar je domače oziroma lokalno, ekološko. Daleč od tega. Lokalno in domače je lahko slabše kot integrirano. Integrirana pridelava je nad- zorovana, lahko se upora- bljajo tudi pesticidi, ampak v omejenih količinah. Pri doma- či, lokalni pridelavi ni omeji- tev in nadzora. Naš cilj je, da ljudi o tem osvestimo,« pravi. Kakovostna in zdrava, a premalo cenjena Kot dodaja sogovornica, je slovenske ekološke hrane na trgovskih policah še vedno zelo malo, saj imajo trgovi- ne svoje normative, ki so za majhne slovenske kmetije te- žek zalogaj. »Zahteve so zelo stroge. Nekatere trgovske ve- rige zahtevajo še dodatne pla- čljive certifi kate, čeprav eko- loški pridelovalci že imamo certifi kat, ki ga je v Sloveniji kar težko pridobiti. Medtem ko slovenske ekokmetije ne smejo uporabljati pesticidov, so v tujini manjši odstotki teh v ekoloških pridelkih dovo- ljeni. Zato je slovenska ekolo- ška hrana kakovostnejša, bolj zdrava in okusnejša. A je kljub temu še vedno premalo cenje- na,« poudarja Katarina Očko. Pri kupcih ključna cena Sogovornica opaža, da je od- kup ekološke hrane tako pri končnih kupcih kot v javnih ustanovah oziroma gostiščih sicer vsako leto večji, a po njenem prepričanju še vedno premajhen. »V zadnjih dese- tih letih je opazen napredek, ampak še vedno je pri kupcih ključna cena. Pri tem je razli- ka, če ekološki pridelek kupi- te na kmetiji ali v trgovskem središču. Na kmetiji pridelke in izdelke prodajamo na kilo- grame, v trgovskih središčih pa zadnje čase po kosih ali v manjših količinah, zato se zdi, da je ekološka hrana v trgovi- nah cenejša,« opozarja Kata- rina Očko in ponazori s pri- merom. »Češnjev paradižnik je v trgovini naprodaj po 125 ali 250 gramov. Če bi ga kupili kilogram, bi zanj odšteli pribli- žno 12 evrov. Pri ekološkem kmetu kilogram tega paradi- žnika stane od 3 do 4 evre.« Očkova opozarja tudi na nekatere težave pri prodaji ekoloških pridelkov javnim zavodom: »Šole in vrtci so po novem zavezani k odstotkom odkupa ekoloških živil. Am- pak če ne bo ekoloških kme- tov, ki bi zagotavljali potrebne količine, šole ne bodo imele od koga kupovati teh pridel- kov. Zato je zelo pomembno, da podpremo ekološke kme- tovalce, ki še imajo voljo, da pridelujejo hrano na ekološki način in da vztrajajo kljub nenaklonjenim vremenskim in drugim razmeram v kme- tijstvu. Dajmo jim upanje za naslednje sezone.« Foto: Andraž Purg Voda bo dražja Za nadaljnji razvoj športnega turizma Vrt Pivnice Savinja v Laškem je v soboto dopoldne ponujal obilje ekoloških pridelkov ter prehranskih izdelkov. S svojo ponudbo se je predstavilo petnajst ekoloških kmetij iz vse Slovenije. Obiskovalci 4. Bio dneva v Laškem so se lahko oskrbeli z naravi in zdravju prijaznimi pridelki in izdelki. Ponudniki so z obiskovalci delili tudi bogato znanje o pridelavi in predelavi ekoloških živil. cena pa 0,54 evra. Razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količi- no opravljenih storitev tako znaša približno 26 odstotkov. »Uredba določa, da je treba elaborat, če razlika med potrjeno in obra- čunsko ceno presega deset odstotkov potr- jene cene, poslati pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja nove cene,« pojasnjujejo v režijskem obratu Občine Laško. Glede na ugotovljene razlike so v slednjem predlagali, da bi nova cena vodarine za kubični meter znašala 0,75 evra brez davka. Kot ob tem dodajajo, je bila do- sedanja cena vodarine v laški občini krepko nižja kot v sosednjih občinah, nova cena pa je nekje v povprečju. Z vodo iz javnega vodovoda se oskrbuje malo manj kot deset tisoč oziroma približno tri četrtine prebivalcev občine Laško, tri tisoč jih še vedno nima javne vodooskrbe. Strate- gija občine je, da bi do leta 2025 na javni vo- dovod priključila še dodatna gospodinjstva, pri čemer stoodstotne pokritosti z javnim vodovodom zaradi razvejanosti terena ver- jetno ne bo mogoče doseči. BA LAŠKO – Potem ko sta bili v letu 2021 že opravljeni energetska prenova in obnova strehe športne dvorane Tri lilije, sta zdaj na vrsti še zamenjava športnega parketa ter posodobitev sistema za ohlajevanje dvorane. Občina Laško želi s tem izboljšati pogoje za treninge ter izvedbo tekem na domači in mednarodni ravni, kar bo po njenem prepri- čanju omogočilo nadaljnji razvoj športnega turizma v destinaciji. »Športni parket je zaradi dolgoletne uporabe in velikih prireditev močno obrabljen. Poleg tega so nastajale poškodbe pri izvleki stran- skih tribun. Parket se je poškodoval tudi zaradi dolgotrajne in večkratne uporabe nalepk za odmevnejše mednarodne in nacionalne prire- ditve. Na nekaterih mestih je parket odstopil. Dodatno sta tla uničevala vlaga v prostoru in zamakanje strehe,« pojasnjujejo v Občini La- ško. S posodobitvijo hladilnega sistema špor- tne dvorane želijo poskrbeti za boljše počutje vseh udeležencev v dvorani. Cilj naložbe je tudi zagotoviti pogoje za učinkovito izvajanje športnih, kulturnih ter drugih družbenih de- javnosti ter povečati delež športno dejavnih odraslih prebivalcev, otrok in mladine ter špor- tnikov invalidov. Dela izvajalci že izvajajo in bodo končana predvidoma do konca marca prihodnje leto. Klimatizacija naj bi bila urejena še letos, me- njava parketa v začetku naslednjega. Po be- sedah župana Marka Šanteja bodo dela na klimatskem sistemu delavci izvajali predvsem v nočnem času. Tako bo dvorana v uporabi še do 15. novembra, nato v njej do februarja ni predvidenih tekem in prireditev. Vrednost naložbe brez davka znaša približno 570 tisoč evrov. 250 tisoč evrov bo prispevalo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter malo manj kot 39 tisoč evrov fundacija za šport. 250 tisoč evrov bo iz proračuna plačala Občina Laško. BA Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 42, 19. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Da bo v dveh tednih znano, ali bodo krajani Strug lahko ostali v svojem naselju ali se bodo morali prese- liti drugam, je na torkovi novinarski konferenci dejal državni sekretar Boštjan Šefic, vodja Službe Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih. V istem časovnem okviru naj bi bila odločitev sprejeta tudi za območje Letuša v občini Braslovče. TINA STRMČNIK »Kjerkoli bodo potrebne preselitve, se bomo pogovorili z občani. Poskušali bomo najti optimalne rešitve, ki bodo, kolikor je le možno, ustrezale prebivalcem. Zavedam se, da to ne bo preprosto, a je potrebno,« pravi Boštjan Šefic. SAVINJSKA DOLINA – Krajani Strug in Braslovč do odgovorov v dveh tednih? Še pred novembrom naj bi vedeli o svoji usodi CELJE – Ljudska univer- za Celje je od Zavoda Re- publike Slovenije za zapo- slovanje prejela priznanje za družbeno odgovornega delodajalca, ki je pripomo- gel k doseganju strateških ciljev zavoda. Ljudska univerza (LU) Celje je javni zavod, ki ga je ustanovila Mestna občina Celje pred več kot sto leti. Njena ključna dejavnost je izobraževanje odraslih, do- datno pomoč vključenim v programe usposabljanj in iz- obraževanj nudi tudi s stori- tvami Svetovalnega središča Direktori- ca Ljudske univerze Celje Ines Stilin (Foto: arhiv LUC) Nič več Pegazov dom ROGAŠKA SLATINA – Dom starejših Pegazov dom ima od prve polovice septembra novo ime, kar je povezano tudi s spremembo lastništva. Zdaj deluje pod imenom Ma- vida domovi, Podružnica Ro- gaška Slatina. Direktorica omenjene po- družnice Irena Strašek je pojasnila, da je sprememba imena doma posledica odlo- čitve prejšnjih lastnikov Co- mett domov, da podružnici v Rogaški Slatini in Kranjski Gori prodata novemu lastni- ku. Avstrijska skupina Mavida group je od začetka letošnje- ga leta stoodstotna lastnica obeh omenjenih podružnic. Omenjena skupina v Avstriji upravlja 16 domov, v Sloveni- ji pa še domova v Ribnici in Hmelini. V slatinski podružnici 83 zaposlenih skrbi za 133 stano- valcev, nastanjenih v institu- cionalnem varstvu, in za dve Šefic je dejal, da je po avgusto- vskih poplavah predvideno pet- letno obdobje obnove. Nekatere naloge bodo izpeljane hitreje, predvsem sanacija bivališč fizič- nih oseb. (Foto: Andraž Purg) »Najprej moramo opraviti dejavnosti z vodstvom Obči- ne Luče. Skupaj moramo do- ločiti nekatere postopke, nato se bomo pogovorili s krajani Strug, z njimi bomo določili nadaljnje korake in jih ver- jetno časovno opredelili,« je o sprejemanju odločitev, ali se bodo domačini te zgor- njesavinjske vasi lahko vrnili v svoje domove ali ne, dejal Šefic. Kakšne odločitve bodo sprejete za območje Letuša v občini Braslovče? Po njego- vih besedah je Služba Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih seznanjena s pre- dlogom tamkajšnjega župana Tomaža Žoharja. »Z njegovim predlogom smo se celovito seznanili z vseh zornih kotov in pridobili nekatera mnenja. V naslednjih dveh tednih bo znano, ali so predlogi, ki so bili podani zaradi varovanja ljudi in preprečevanja ponov- nih poplav, smiselni.« Dodal je, da bo to zanesljivo ena od tem pogovorov konec tedna ob obisku vlade v Savinjski dolini. Morda več tipov nadomestnih gradenj Če bo sprejeta odločitev o selitvi občanov, kako jo bo država uresničila? Šefic je po- jasnil, da bo Zakon o obnovi in razvoju določil natančen postopek, kako zgraditi nado- mestne gradnje. Pomembno bo poiskati zemljišča, jih ko- munalno opremiti in pripra- viti za gradnjo. Nato bo treba pripraviti ustrezne načrte. Tip gradnje bo moral ustrezati ši- roki paleti ljudi. »Nagibamo se k več tipom nadomestnih gradenj, ti bodo odvisni tudi od okolja, nato bo sledila ure- sničitev. Predvideni so tudi postopki, če bodo ljudje žele- li sami poskrbeti za nadome- stne gradnje. Možno je, da bodo nekateri želeli le najem za neko obdobje ali trajno se- litev na novo mesto.« Za vodotoke skrbi 1.500 ljudi Odpravljanje posledic av- gustovskih poplav je močno povezano tudi z deli na vo- dotokih. Direktorica Direkcije RS za vode mag. Neža Kodre je dejala, da vse razpoložljive ekipe in mehanizacija še ve- dno izvajajo izredne ukrepe za odvrnitev neposredne ne- varnosti za življenje, zdravje ljudi in njihovo premoženje. Ekipe se še vedno ukvarjajo z vzpostavitvijo pretočnosti vo- dotokov – gre za odstranjeva- nje naplavin – in stabilizacijo poškodovanih delov brežin. Do minulega torka je bilo delo v sklopu izrednih ukre- pov na vodotokih zaključeno na 466 deloviščih in na pri- bližno 330 kilometrih vodo- tokov. »Ponekod so bila dela zelo obsežna, ko je bilo treba na novo vzpostavljati strugo, ponekod so bile struge popol- noma zasute ali prestavljene tudi za več deset metrov,« je dejala Kodretova. Dodala je, da so ekipe trenutno prisotne na 206 deloviščih. Na terenu je približno tisoč delovnih strojev s strojniki in 500 do- datnih delavcev. Delovišča razvidna na spletu Da bi bila javnost čim bolj obveščena o opravljenih delih, je od minulega torka vzpostavljen spletni pregle- dovalnik oz. interaktivni ze- mljevid delovišč na naslovu https://poplave2023.evode. si. S klikom na delovišče se izpiše, katera dela so bila izvedena ali jih še izvajajo, pristojni informacije dnevno posodabljajo. V prihodnje naj bi bila dodana še načrtovana dela, ki bodo prikazovala, kam bodo preusmerjene eki- pe v prihodnje. Služba Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih na- črtuje podoben interaktivni zemljevid tudi za vsa druga opravljena dela. »Pri obnovi bo treba določiti prednostni vrstni red. To bo glede na različne interese ena najtež- jih nalog,« je dejal Šefic. In dodal, da bodo zaradi pre- glednosti na spletu objavljena tudi vsa izplačila, ki so bila izplačana iz naslova obnove oz. sanacije škode po avgu- stovskih poplavah. Priznanje ljudski univerzi Zapore ceste še niso izključili LUČE – Prebivalci Strug v občini Luče, ki so jih moč- no prizadele avgustovske poplave, so minuli teden imeli dovolj neodzivnosti pristojnih državnih ustanov, zaradi česar so razmišljali o zaporni državne ceste. Zaradi novih informacij o načrtovanem obisku vlade so zaporo preložili. Če na prihajajočem obisku odgo- vorov na ključna vprašanja o prihodnosti njihovih hiš ne bodo dobili, zapora bo. O iniciativi Spodnje Struge, kar je tudi ime Faceboo- kove strani, ki so jo prebivalci Strug ustvarili, da z njo opozarjajo na resnost svojega položaja, smo v prejšnjih številkah že pisali. Minuli konec tedna so pozornost spet vzbudili z objavo, da pripravljajo zaporo ceste: »Prihaja jesen in z njo zima. Kaj se bo zgodilo z našimi domovi, če jih ne zaščitimo, obnovimo? V hišah je 95-odstotna vlaga, odpadajo omet, ploščice, posledično se razpadanje hiš širi v višja nadstropja in v njih ni možno živeti.« Kritični o odzivu države Kot so pojasnili »Strugarji«, kot so se podpisali pod odgovore, so pristojni po 1. septembru iz tega kraja uma- knili vso mehanizacijo. »Zaenkrat so hiše očiščene blata in mulja. Do hiš so urejeni zasilni dostopi. In to je vse, kar je naredila država za obnovo po katastrofi.« Kot so še zapisali, ni z njimi v vmesnem času v stik stopil nihče. Vendarle pa pričakujejo spremembe, je v torek dopol- dan za naš medij povedal lastnik ene izmed hiš v Strugah Paul Orešnik: »Pravkar smo izvedeli, da naj bi nas pred- stavniki vlade obiskali v soboto. Velike upe polagamo v ta obisk. Želimo si odgovore o tem, ali nam bodo pomagali pri obnovi naših hiš ali razmišljajo o postavitvi novih. Vendar se bojim, da se čas za obnovo izteka, temperature so vedno nižje.« Za zaporo ceste se z drugimi krajani zaenkrat še niso odločili. Kot je pojasnil Orešnik, je odločitev o tem odvi- sna od sobotnega vladnega obiska: »Če bomo z obiskom zadovoljni in bomo končno dobili odgovore na ključna vprašanja o prihodnosti naših hiš, potem zapore ne bo. Sicer bomo cesto zaprli!« ER uporabnici dnevnega varstva. Dom izvaja še oskrbo starejših na domu za 45 uporabnikov, občanov Rogaške Slatine. Bo novo lastništvo prineslo ka- kšne spremembe za uporab- nike? Straškova je dejala, da je vsakdanjik v domu ne gle- de na spremembe v lastniški strukturi zelo podoben kot v preteklosti. »Vsi zaposleni smo ostali isti in zavedamo se, da smo dom starejših v Rogaški Slatini naši stano- valci, njihovi svojci ter mi, zaposleni, ki tukaj delamo ter se dan za dnem po svojih najboljših močeh trudimo in medsebojno spodbujamo, da se vsi počutimo dobro, zado- voljno in čim bolj izpolnjeno ter srečno.« Dodala je, da bo dom kljub spremembi lastništva in imena še naprej razvijal svoje poslan- stvo. Verjame, da bo z novimi lastniki uspešno prepletal do- sedanje koncepte delovanja obeh sistemov. Želi si, da bi drug od drugega črpali dobre prakse in znanja ter tako hitre- je in še učinkoviteje razvijali ter nadgrajevali storitve, ki jih potrebujejo starejši. TS in Središča za samostojno učenje. Na LU Celje deluje Karierni kotiček, ki je del Kariernega središča ZRSZ. LU Celje se redno prijavlja na domače in evropske raz- pise in je tudi pri tem zelo uspešna. Leta 2022 je bila uspešna pri prijavi projekta PreseNEETi se, na univerzi vsako leto zaposlijo tudi tri nove javne delavce, mentor- je učne pomoči. Trenutni kolektiv LU Celje sestavlja- jo večinoma nekdanji javni delavci, ki so zdaj redno za- posleni. Zaradi svoje bogate dejavnosti je LUC tokrat tudi prejemnica priznanja. ER Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 42, 19. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI – Z novim parkiriščem in s posodobljeno razsvetljavo Od grdega račka do laboda Šole so v marsikaterem manjšem kraju središče družabnega, športnega in še katerega življenja. Tudi v Šempetru v Savinjski dolini je tako, zato nedavna pridobitev ni pomembna zgolj za učence in zaposlene, temveč tudi za celotno krajevno skupnost. Šola je z občino in zdravstvenim domom prejšnji teden namenu predala nova parkirna mesta z dovozom in posodoblje- no, po novem varčno razsvetljavo v telovadnici. ŠPELA OŽIR »Zahodni del šole je v pri- merjavi z drugimi deli dolgo veljal za grdega račka. Po no- vem je labod oziroma eno naj- lepših območij. Na tukajšnjem parkirišču zdaj parkirajo vsi zaposleni. Na sprednjem smo tako sprostili prostor, ki je za- radi manjše prometne gneče postal bolj varen,« je povedal ravnatelj Uroš Vidmajer. Ne- zanemarljiva pridobitev je tudi razsvetljava v telovadnici. »Ko vstopimo vanjo, nam po novem ni treba več čakati pet minut, da se prižgejo luči. Na takšno udobje smo se morali kar malo navaditi. Ker do zdaj je trajalo in trajalo,« je dodal Vidmajer. Združili so moči Pridobitvi so namenu preda- li prejšnji teden. Župan Janko Kos je ob tej priložnosti nago- voril mlado občinstvo. Povedal je, da se nič ne zgodi samo od sebe in tako je bilo tudi pri teh dveh naložbah. Občina Žalec je združila moči s šempetrsko šolo in z žalskim zdravstvenim dom, pod okriljem katerega de- luje ambulanta družinske me- dicine, ki ima prostore v šolski zgradbi. Ureditev parkirišč in dovoza je zanašala malo manj kot 200 tisoč evrov. Polovico tega zneska je prispeval zdra- vstveni dom. Za energetsko varčnejšo razsvetljavo so na- menili 40 tisoč evrov. Od tega je 20 tisoč evrov pristavila Fun- dacija za šport. A to nista edini naložbi v zadnjih letih v šem- petrsko šolo. »Energetsko smo obnovili stavbo, uredili stadion, okolico, streho na telovadnici, razsvetljavo in parkirišča …« je opomnil župan, ki je v družbi ravnatelja in direktorice zdra- vstvenega doma dr. Hane Šu- ster Erjavec s prerezom traku uradno namenu predal novo parkirišče in razsvetljavo. Prostorske stiske (še) ni Osnovno šolo Šempeter v Savinjski dolini letos obiskuje »Vsak nov učenec ali učitelj, ki pride v šolo, prinese novo energijo. Vse to je pozitivno. Problem nastane, če je na enem mestu veliko priseljencev,« pravi ravnatelj Vidmajer. CELJE – Celjski godalni orkester deluje že od leta 1945 in povezuje ljubiteljske glasbenike različnih generacij. Vsako leto ponudi kakovosten program v obliki petih koncertov, kar je za tovrstno zasedbo zahteven zalogaj in presežek v slovenskem prostoru. Orkester ima veliko stalnih poslušal- cev, ki lahko tako kot vsi ostali v celjskem Ticu do nedelje še nabavijo vstopnico za letošnji abonma. S celjskimi solisti in skladatelji Nenad Firšt vodi Celjski godalni orkester že 35 let. Zasedba odličnih glasbenikov vsako leto naštudira zahteven program, ki ga izvede na petih koncertih sezone z gostujočimi solisti, priznanimi domačimi izvajalci. (Foto: arhiv CGO/Nik Jarh) Kot pravi dirigent orkestra Nenad Firšt, ki letos praznu- je 35 let vodenja zasedbe, bo letošnja sezona posebna po tem, da se bodo kot solisti predstavili Celjani, in sicer ti- sti, ki so živeli ali še živijo v mestu in so prepoznavni kot uspešni koncertanti. Tako bo na prvem koncertu 25. oktobra v Narodnem domu nastopil pianist Klemen Golner, solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, februarja bo z orke- strom zaigral klarinetist Slavko Kovačič, profesor na univerzi v Mariboru, ki je vrsto let po- učeval v celjski glasbeni šoli. Ena naših vodilnih violistk Gea Pantner Volfand bo nastopila maja na zadnjem abonmaj- skem koncertu te sezone. »Tudi na četrtem koncertu, ko bo na sporedu delo Stabat Mater Luigija Boccherinija, bodo nastopili solisti, pove- zani s Celjem. A še tehtam, za katero različico skladbe bi se odločil, saj je avtor zapustil dve: za solo sopran in za tri glasove,« pravi Nenad Firšt in dodaja, da ostaja prese- nečenje tudi to, kateri znani glasbenik iz Celja bo nastopil na priljubljenem novoletnem koncertu zasedbe, ki vsako leto 26. decembra dvakrat izvede celoten program. Sicer pa bo tudi letos pro- gram takšen, kot ga je občin- stvo vajeno, torej klasicistič- no-romantičen s skladbami sodobnih avtorjev. In tudi med skladatelji se pojavljata imeni iz Celja. »Orkester ima v programu krstni izvedbi del celjskih avtorjev, to sta Dušan Kneževič in Igor Fe- ketija. Oba se s skladanjem ukvarjata ljubiteljsko, a ima- ta že bogate izkušnje in ju poznamo tudi iz drugačnih glasbenih zvrsti,« pojasnjuje Firšt in kot zanimivost doda- ja, da je nekaj časa živel v Ce- lju tudi Slavko Osterc, eden naših vodilnih skladateljev. V Narodnem domu je imel prvi avtorski koncert in kot pravi Firšt, zapisi govorijo o tem, da je dvorana pokala po šivih, kar se danes žal ne more več zgoditi … Preden je šel štu- dirat v Prago, je kot učitelj delal v dekliški šoli v mestu in menda v tem obdobju ni bil posebej srečen. Njegovo delo Religioso bodo člani or- kestra izvedli ob Boccheriniju na četrtem koncertu marca v stolnici sv. Danijela. TC Osnovna šola Šempeter v Sa- vinjski dolini je z občino in zdra- vstvenim domom prejšnji teden namenu predala nova parkirna mesta z dovozom in posodoblje- no, po novem varčno razsvetlja- vo v telovadnici. (Foto: TT) 322 učencev, kar je bistveno več kot pred nekaj leti. Pred osmini leti je bilo na primer vanjo vpisanih 270 otrok. Pri- dobili so več kot dva oddelka. Morda ni zanemarljivo, da se to ni zgodilo na račun prise- ljencev, ki jih je bilo pred leti v Šempetru po besedah ravna- telja bistveno več. Trenutno jih je manj kot deset. »Vsak nov učenec ali učitelj, ki pride v šolo, prinese novo energijo in vibracije. Vse to je samo pozi- tivno. Problem nastane, če je na enem mestu veliko prise- ljencev,« je še povedal ravna- telj in dodal, da so trenutno na skrajni meji glede prostora. »Primanjkujeta nam dve učil- nici, kar rešujemo s prilagoje- no organizacijo. Čisto lahko se zgodi, da bo prostorska stiska postala izrazitejša po gradnji stanovanjskih blokov na trav- niku pri Mercatorju. Takrat bo treba začeti razmišljati o širitvi šole,« je še dodal ravnatelj. LAŠKO – Laški akadem- ski klub bo v sodelovanju z laško enoto Centra za so- cialno delo Celje dijakom in študentom z območja laške upravne enote pode- lil enkratne štipendije. V ta namen je objavil razpis, na katerega se kandidati lahko prijavijo do 3. no- vembra. Podeljenih bo 21 štipen- dij, in sicer osmim dijakom in trinajstim študentom. Višina razpisanih sredstev je 4.450 evrov. Od tega bo 1.200 evrov namenjenih za štipendije dijakom ter 3.250 evrov študentom, pojasnju- jejo v Laškem akademskem klubu. Dijaki bodo tako pre- jeli po 150 evrov in študenti po 250 evrov. Pri dodeljeva- nju štipendij bodo upošte- vali tudi višino prejemkov družinskih članov. BA ŠMARJE PRI JELŠAH – Za- vod za turizem, šport in mla- dino (TŠM) je minuli konec tedna pripravil dneva odprtih vrat Mladinske sobe. Slednja je namenjena druženju mla- dih. Mladinska soba, ki omogoča druženje mladih in preživljanje prostega časa brez računalni- kov in telefonov, je v Skazovi hiši, na naslovu Celjska cesta 6, kjer je tudi sedež omenjene- ga zavoda. Mladi lahko v tem prostoru, ki je trenutno odprt le ob petkih med 13. in 17 . uro, berejo knjige, delajo domačo nalogo, igrajo družabne igre in podobno. Takrat so tam pri- sotni tudi mladinski delavci in prostovoljci. Če želijo osnovno- šolci, srednješolci ali študenti iz občine sobo uporabljati ob drugih terminih, se lahko za uporabo dogovorijo z Zavodom TŠM. V naslednjih mesecih se bodo v tej sobi sicer zvrstile raz- lične vsebine, in sicer delavnica o družbenih omrežjih in varno- sti na spletu, angleške urice in delavnica lego robotike. Zavod TŠM je za mlade ustanovil tudi skupino na omrežju Viber, ki se Zaživela je mladinska soba Program Mladinske sobe bodo še dopolnjevali. (Foto: Zavod TŠM) Delili bodo štipendije ji je doslej pridružilo približno 200 mladih Šmarčanov. V tej skupini lahko sodelujoči naj- dejo informacije o dogodkih, glasujejo o aktualnih temah in izmenjujejo mnenja. TS Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 42, 19. oktober 2023 IZ NAŠIH KRAJEV ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI – Z novim parkiriščem in s posodobljeno razsvetljavo Od grdega račka do laboda Šole so v marsikaterem manjšem kraju središče družabnega, športnega in še katerega življenja. Tudi v Šempetru v Savinjski dolini je tako, zato nedavna pridobitev ni pomembna zgolj za učence in zaposlene, temveč tudi za celotno krajevno skupnost. Šola je z občino in zdravstvenim domom prejšnji teden namenu predala nova parkirna mesta z dovozom in posodoblje- no, po novem varčno razsvetljavo v telovadnici. ŠPELA OŽIR »Zahodni del šole je v pri- merjavi z drugimi deli dolgo veljal za grdega račka. Po no- vem je labod oziroma eno naj- lepših območij. Na tukajšnjem parkirišču zdaj parkirajo vsi zaposleni. Na sprednjem smo tako sprostili prostor, ki je za- radi manjše prometne gneče postal bolj varen,« je povedal ravnatelj Uroš Vidmajer. Ne- zanemarljiva pridobitev je tudi razsvetljava v telovadnici. »Ko vstopimo vanjo, nam po novem ni treba več čakati pet minut, da se prižgejo luči. Na takšno udobje smo se morali kar malo navaditi. Ker do zdaj je trajalo in trajalo,« je dodal Vidmajer. Združili so moči Pridobitvi so namenu preda- li prejšnji teden. Župan Janko Kos je ob tej priložnosti nago- voril mlado občinstvo. Povedal je, da se nič ne zgodi samo od sebe in tako je bilo tudi pri teh dveh naložbah. Občina Žalec je združila moči s šempetrsko šolo in z žalskim zdravstvenim dom, pod okriljem katerega de- luje ambulanta družinske me- dicine, ki ima prostore v šolski zgradbi. Ureditev parkirišč in dovoza je zanašala malo manj kot 200 tisoč evrov. Polovico tega zneska je prispeval zdra- vstveni dom. Za energetsko varčnejšo razsvetljavo so na- menili 40 tisoč evrov. Od tega je 20 tisoč evrov pristavila Fun- dacija za šport. A to nista edini naložbi v zadnjih letih v šem- petrsko šolo. »Energetsko smo obnovili stavbo, uredili stadion, okolico, streho na telovadnici, razsvetljavo in parkirišča …« je opomnil župan, ki je v družbi ravnatelja in direktorice zdra- vstvenega doma dr. Hane Šu- ster Erjavec s prerezom traku uradno namenu predal novo parkirišče in razsvetljavo. Prostorske stiske (še) ni Osnovno šolo Šempeter v Savinjski dolini letos obiskuje »Vsak nov učenec ali učitelj, ki pride v šolo, prinese novo energijo. Vse to je pozitivno. Problem nastane, če je na enem mestu veliko priseljencev,« pravi ravnatelj Vidmajer. CELJE – Celjski godalni orkester deluje že od leta 1945 in povezuje ljubiteljske glasbenike različnih generacij. Vsako leto ponudi kakovosten program v obliki petih koncertov, kar je za tovrstno zasedbo zahteven zalogaj in presežek v slovenskem prostoru. Orkester ima veliko stalnih poslušal- cev, ki lahko tako kot vsi ostali v celjskem Ticu do nedelje še nabavijo vstopnico za letošnji abonma. S celjskimi solisti in skladatelji Nenad Firšt vodi Celjski godalni orkester že 35 let. Zasedba odličnih glasbenikov vsako leto naštudira zahteven program, ki ga izvede na petih koncertih sezone z gostujočimi solisti, priznanimi domačimi izvajalci. (Foto: arhiv CGO/Nik Jarh) Kot pravi dirigent orkestra Nenad Firšt, ki letos praznu- je 35 let vodenja zasedbe, bo letošnja sezona posebna po tem, da se bodo kot solisti predstavili Celjani, in sicer ti- sti, ki so živeli ali še živijo v mestu in so prepoznavni kot uspešni koncertanti. Tako bo na prvem koncertu 25. oktobra v Narodnem domu nastopil pianist Klemen Golner, solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, februarja bo z orke- strom zaigral klarinetist Slavko Kovačič, profesor na univerzi v Mariboru, ki je vrsto let po- učeval v celjski glasbeni šoli. Ena naših vodilnih violistk Gea Pantner Volfand bo nastopila maja na zadnjem abonmaj- skem koncertu te sezone. »Tudi na četrtem koncertu, ko bo na sporedu delo Stabat Mater Luigija Boccherinija, bodo nastopili solisti, pove- zani s Celjem. A še tehtam, za katero različico skladbe bi se odločil, saj je avtor zapustil dve: za solo sopran in za tri glasove,« pravi Nenad Firšt in dodaja, da ostaja prese- nečenje tudi to, kateri znani glasbenik iz Celja bo nastopil na priljubljenem novoletnem koncertu zasedbe, ki vsako leto 26. decembra dvakrat izvede celoten program. Sicer pa bo tudi letos pro- gram takšen, kot ga je občin- stvo vajeno, torej klasicistič- no-romantičen s skladbami sodobnih avtorjev. In tudi med skladatelji se pojavljata imeni iz Celja. »Orkester ima v programu krstni izvedbi del celjskih avtorjev, to sta Dušan Kneževič in Igor Fe- ketija. Oba se s skladanjem ukvarjata ljubiteljsko, a ima- ta že bogate izkušnje in ju poznamo tudi iz drugačnih glasbenih zvrsti,« pojasnjuje Firšt in kot zanimivost doda- ja, da je nekaj časa živel v Ce- lju tudi Slavko Osterc, eden naših vodilnih skladateljev. V Narodnem domu je imel prvi avtorski koncert in kot pravi Firšt, zapisi govorijo o tem, da je dvorana pokala po šivih, kar se danes žal ne more več zgoditi … Preden je šel štu- dirat v Prago, je kot učitelj delal v dekliški šoli v mestu in menda v tem obdobju ni bil posebej srečen. Njegovo delo Religioso bodo člani or- kestra izvedli ob Boccheriniju na četrtem koncertu marca v stolnici sv. Danijela. TC Osnovna šola Šempeter v Sa- vinjski dolini je z občino in zdra- vstvenim domom prejšnji teden namenu predala nova parkirna mesta z dovozom in posodoblje- no, po novem varčno razsvetlja- vo v telovadnici. (Foto: TT) 322 učencev, kar je bistveno več kot pred nekaj leti. Pred osmini leti je bilo na primer vanjo vpisanih 270 otrok. Pri- dobili so več kot dva oddelka. Morda ni zanemarljivo, da se to ni zgodilo na račun prise- ljencev, ki jih je bilo pred leti v Šempetru po besedah ravna- telja bistveno več. Trenutno jih je manj kot deset. »Vsak nov učenec ali učitelj, ki pride v šolo, prinese novo energijo in vibracije. Vse to je samo pozi- tivno. Problem nastane, če je na enem mestu veliko prise- ljencev,« je še povedal ravna- telj in dodal, da so trenutno na skrajni meji glede prostora. »Primanjkujeta nam dve učil- nici, kar rešujemo s prilagoje- no organizacijo. Čisto lahko se zgodi, da bo prostorska stiska postala izrazitejša po gradnji stanovanjskih blokov na trav- niku pri Mercatorju. Takrat bo treba začeti razmišljati o širitvi šole,« je še dodal ravnatelj. LAŠKO – Laški akadem- ski klub bo v sodelovanju z laško enoto Centra za so- cialno delo Celje dijakom in študentom z območja laške upravne enote pode- lil enkratne štipendije. V ta namen je objavil razpis, na katerega se kandidati lahko prijavijo do 3. no- vembra. Podeljenih bo 21 štipen- dij, in sicer osmim dijakom in trinajstim študentom. Višina razpisanih sredstev je 4.450 evrov. Od tega bo 1.200 evrov namenjenih za štipendije dijakom ter 3.250 evrov študentom, pojasnju- jejo v Laškem akademskem klubu. Dijaki bodo tako pre- jeli po 150 evrov in študenti po 250 evrov. Pri dodeljeva- nju štipendij bodo upošte- vali tudi višino prejemkov družinskih članov. BA ŠMARJE PRI JELŠAH – Za- vod za turizem, šport in mla- dino (TŠM) je minuli konec tedna pripravil dneva odprtih vrat Mladinske sobe. Slednja je namenjena druženju mla- dih. Mladinska soba, ki omogoča druženje mladih in preživljanje prostega časa brez računalni- kov in telefonov, je v Skazovi hiši, na naslovu Celjska cesta 6, kjer je tudi sedež omenjene- ga zavoda. Mladi lahko v tem prostoru, ki je trenutno odprt le ob petkih med 13. in 17 . uro, berejo knjige, delajo domačo nalogo, igrajo družabne igre in podobno. Takrat so tam pri- sotni tudi mladinski delavci in prostovoljci. Če želijo osnovno- šolci, srednješolci ali študenti iz občine sobo uporabljati ob drugih terminih, se lahko za uporabo dogovorijo z Zavodom TŠM. V naslednjih mesecih se bodo v tej sobi sicer zvrstile raz- lične vsebine, in sicer delavnica o družbenih omrežjih in varno- sti na spletu, angleške urice in delavnica lego robotike. Zavod TŠM je za mlade ustanovil tudi skupino na omrežju Viber, ki se Zaživela je mladinska soba Program Mladinske sobe bodo še dopolnjevali. (Foto: Zavod TŠM) Delili bodo štipendije ji je doslej pridružilo približno 200 mladih Šmarčanov. V tej skupini lahko sodelujoči naj- dejo informacije o dogodkih, glasujejo o aktualnih temah in izmenjujejo mnenja. TS Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 42, 19. oktober 2023 KULTURA Dvanajst let po izidu knjige Celeia, Cilli, Celje, v kateri je zgodovinar mag. Damir Žerič, višji kustos v Pokrajinskem muzeju Celje, na jedrnat in pregleden način zajel zgodovino Celja, je izšla nova, dopolnjena izda- ja. Avtor jo je predstavil pred dnevi v Barbarini dvorani Knežjega dvora. TATJANA CVIRN Tulipan za najboljšo predstavo V Gledališču Zarja Celje se bo v petek začel jubilejni, 30. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča. Trno- veljski gledališčniki ga vsako leto pripravijo v spomin na pisatelja, pesnika, publicista in politika Antona No- vačana. V zadnjih letih se je festival uveljavil kot eden od treh najbolj prepoznavnih v Sloveniji (poleg Linhar- tovega srečanja in Čufarjevih dnevov). Končal se bo 11. novembra, ko bo znana najboljša predstava festivala po oceni komisije občinstva. Če je na začetku festival temeljil na prijateljskih povabilih gledaliških skupin iz drugih krajev po Sloveniji, se že vrsto zadnjih let skupine prijavljajo na razpis, ki mu sledi izbor najboljših predstav. »Letos se je prijavilo 17 ljubiteljskih gledališč in gledaliških skupin, kar je ponovno številka iz časov pred korono,« je zadovoljen predsednik Zarje Žiga Medvešek. Opravljen ožji izbor predstav je potrdil selektor dramski igralec Damjan M. Trbovc. Na festivalu bo tako na ogled pet tekmovalnih predstav iz uveljavljenih slovenskih ljubiteljskih gledališč. Žiga Medvešek: »V zadnjih letih se je Novačanov festival uveljavil kot eden od treh najbolj prepoznavnih tovrstnih srečanj v Sloveniji, zato ga bomo pripravljali tudi v prihodnje.« Kot pravi Medvešek, je kriteriji za izbor vsestranska kakovost predstave, pri čemer so pomembni tako izbor besedila kot režija, igralske stvaritve … »Vsako leto si za- stavimo okvirno rdečo nit festivala (na primer komedije, eksperimentalne predstave …) in letošnja jubilejna je bila raznolikost gledaliških zvrsti. To nam je uspelo, saj bo mogoče videti dramo, dramo absurda, komedijo, satiro …« Smeh in razmislek Na dan odprtja, 20. oktobra, bo na sporedu predstava Selme Parissi Da ne boš sama v izvedbi KUD Jazbec in partnerji iz Kočevja. Gre za dramo s komičnimi elementi, ki je na lanskih Čufarjevih dnevih na Jesenicah prejela tako nagrado žirije kot občinstva, odnesla je tudi večino igralskih nagrad. Teden kasneje, 27. oktobra, se bo predstavilo Kulturno društvo Loški oder iz Škofje Loke z znanim dramskim besedilom Hamlet v vasi Spodnja Mrduša hrvaškega dra- matika Iva Brešana. Žirija letošnjega Linhartovega srečanja je skupini podelila matička za najboljšo predstavo v celoti in za eno od moških vlog v njej. Ob organizacijskih nalogah pred festivalom ima ekipa Gledališča Zarja Celje veliko dela tudi s pripravo nove otroške predstave, ki jo bo uprizorila decembra, po no- vem letu bo na vrsti še predstava za odrasle in nato proti koncu sezone še ena. V soboto, 28. oktobra, bo v Celju gostovalo Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Predstavilo se bo z grotesko Samuela Becketta Čakanje Godoja. Režiser Jaša Jamnik je lani na mednarodnem festivalu amaterskih gledališč v BiH osvojil nagrado za najboljšo režijo, Žiga Medveš pa za igralsko kreacijo v tej predstavi. KUD Fofi te Medvode bo s predstavo Ljudski demokra- tični cirkus Sakešvili nastopil v petek, 3. novembra. Gre za dramo Roka Vilčnika (Rokgre) z aktualno tematiko absur- dnih zablod vsakršne ideologije. Kar v vrsto, prosim, je sodobna farsa, ki jo bo občinstvo videlo v petek, 10. novembra. Zabavno predstavo ameriške- ga avtorja Jacka Sharkeyja bo odigral Ta bol´ teater KPD Josipa Lavtižarja iz Kranjske Gore. Vsako predstavo bo ocenjevala komisija občinstva z oce- nami od ena do pet in tista, ki bo zbrala najvišje ocene, bo zmagovalka festivala. Razglasili jo bodo na slovesnem zaključku festivala v soboto, 11. novembra. »Doslej smo za najboljšo predstavo podeljevali plake- to, letos in v prihodnje bo zmagovalna skupina prejela skulpturo tulipana, ki je tudi simbol našega gledališča,« je povedal Medvešek in dodal, da bo komisija občinstva izbrala in nagradila tudi vsakokratnega igralca oziroma igralko večera. TC KunstFestival za 35 ustvarjalnih let »V 35 letih ustvarjanja sem spoznal ogromno čudovitih ljudi, umetnikov, ljudskih ustvarjalcev, nadarjenih mladih kulturnikov,« pravi Nani Poljanec, ki bo med 21. in 31. oktobrom v Rogaški Slatini organiziral niz kulturnih dogodkov. (Foto: Vito Korbar) Od prvih naselbin do Celja Več kot 35 dogodkov v enajstih dneh med 21. in 31. oktobrom si je za praznova- nje 35-letnice ustvarjanja zadal ustvarjalec Nani Po- ljanec iz Rogaške Slatine. Tako imenovani KunstFe- stival je namenjen vsem generacijam, vsi dogodki so brezplačni. »Pri snovanju festivala so me vodila čustva in ne razum,« pravi Aleksander Stanislav Jurkovič, ljudski ustvarjalec, znan pod ume- tniškim imenom Nani Polja- nec. Prvi dogodek, in sicer koncert, je organiziral leta 1988, od takrat je v doma- čem kraju in širše poskrbel za 350 manjših in za vsaj du- cat odmevnejših dogodkov. Vesel je, da mu je k sodelo- vanju uspelo pritegniti toliko sodelujočih in da je za svoj projekt pridobil tudi vrsto podpornikov. Festival je na- menjen vsem generacijam – od malčkov, ki obiskujejo vr- tec, do starejših in vseh vmes. »V mislih imam vse ljubitelje umetnosti, navdušence nad vsem lepim, zbiratelje in tudi goste slatinskega zdravilišča.« Čeprav je naj- prej napovedal 35 dogod- kov, jih je v program uvrstil še malo več. Še pred uradnim odprtjem KunstFestivala je za otroke slatinskega vrtca in osnovne šole organiziral go- stovanje ljubljanskega Mini teatra s predstavo Knjiga o džungli. In kaj se še obeta? Obiskovalci bodo lahko obi- skali skupinsko mednarodno umetniško razstavo, prisluh- nili koncertom pianistov Nej- ca Kampleta ter Josipa in Ermina Tkalca. Gostje iz Beograda bodo med drugim poskrbeli za predstavo o umetnici Mileni Pavlovič Barilli, za predavanji o elektroinženirju in izumite- lju Nikoli Tesli ter o matema- tiku in astronomu Milutinu Milankoviću … Prireditve bodo na različnih prizoriščih, od vrtca do Anine galerije in doma starejših. V sodelovanju z izr. prof. dr. Petrom Mikšo in s študentom mag. Ivanom Smiljanćem bo Poljanec pred- stavil knjigo o spomenikih, ki so bili v Sloveniji postavljeni med obema vojnama. Spomenik, ki je bil postavljen najka- sneje, je namreč del ene od zbirk, ki si jih je danes mogoče ogledati pod streho Anine- ga dvora. Podroben program je obja- vljen na spletni strani www. slatna.si. TS Kot je na predstavi- tvi knjige dejal zgodo- vinar dr. Bojan Cvel- far, vodja oddelka za družbene dejavnosti MOC, gre za eno te- meljnih del o zgodo- vini mesta. »Celje in Celjani imamo nešte- to zgodb, nekatere s pridom izkoriščamo, druge odkrivamo na novo, tretje so malo pozabljene in jih bomo obudili. Imamo to srečo, da si nam jih v turistične namene ni treba izmišljati, le obelodaniti jih je treba. Knjigo, kot je ta, bi moral prebrati vsak Celjan in je tudi protokolarno darilo občine.« Predsednik in podpredsednik Gledališča Zarja Celje Žiga Medvešek in Urban Pajk sta predstavila Novačanov festival. (Foto: arhiv Zarje) Na naslovnici je na vrhu rahlo vidno tudi ime Ke- leie, keltske naselbine, o kateri zgodovinarji vedo zelo malo, zato je niso posebej izposta- vljali. Zagotovo pa je bila ena od predhodnic kasnejših naselbin na območju današnjega Celja, o čemer v knjigi piše mag. Damir Žerič. (Foto: TC) Nova izdaja knjige o zgodovini mesta Drugo poglavje opisuje prvo zlato obdobje mesta, to je čas, ki se je mesto imenovalo Minicipium Claudium Cele- ia. »Na vrhuncu moči sredi 2. stoletja je mesto, ki je imelo tlakovane ulice, javna kopališča …, štelo 15 tisoč prebivalcev in to številko je ponovno doseglo šele v 20. stoletju.« Ob tem je avtor opozoril na številne predstavitve rimskih ostalin »in situ«, torej na kraju najdbe, na kar so v Celju posebej ponosni. Sem sodijo starokrščan- ska krstilnica, Herkulov tempelj, ostanek rimske kopalnice v prostorih upravne enote, ohranjena kloaka v kleti knjižnice in razstavišče Mesto pod mestom. Pose- bej dragocen bo nov prostor, ki nastaja v kleti Stare grofi je in kjer bodo predsta- vljene freske, najde- ne na stenah rimske vile. Čas grofov in kmečkih uporov Drugi vrh je Ce- lje doseglo v času Celjskih grofov. Avtor je orisal izje- men vzpon rodbine Žovneških, kasneje grofov in knezov Celjskih, izposta- vil razvoj gradu in predstavil Knežji dvor kot najimenitnejšo srednjeveško grajsko arhitekturo ter simbol bogastva in moči Celjskih grofov. Objavljena je tudi listina iz leta 1323, ki dokazuje 700-letni- co prve omembe Starega gradu, Celja kot naselbine in Knežjega dvora. Avtor opozarja na pomemben letak iz časa največjega kmečkega upora leta 1515, ki je dobil epilog prav v Celju. »Ko so kmetje zasedli in oplenili grad ter napadli mesto, je meščanom prišla na pomoč ce- sarska vojska. Padlo je kar dva tisoč kme- tov, dogajanje je nekdo opisal v nemščini na omenjenem letaku, kjer so natisnjene tudi prve slovenske besede ›stara pravda« in »le vkup, le vkup, uboga gmajna‹. To je eden temeljnih kulturnih spomenikov slovenstva,« pravi Damir Žerič. Celje oživljeno se imenuje poglavje, ki opisuje čas 19. stoletja, ki ga je zaznamo- val prihod Južne železnice v te kraje, ko je mesto doživelo ponoven razcvet na vseh področjih. Začele so se tudi napetosti med nemškim in slovenskim prebivalstvom in vsak si je zgradil svojo trdnjavo (Celjski in Narodni dom). Zadnji del knjige zajema obdobje prve svetovne vojne in razvoja po njej ter nato tragično obdobje druge svetovne vojne, ki je zaznamovala tudi Celje. Opisane so tudi povojna širitev mesta in nove pridobitve, ki so ga zaznamovale v zadnjih desetletjih vse do današnjih dni. bej dragocen bo nov prostor, ki nastaja v Kot je dejal direktor muzeja Stane Roz- man, je bil čas za novo izdajo, saj se je medtem v Celju zgodilo veliko stvari, med drugim so v njej zajete celo avgustovske poplave. Damir Žerič je povedal, da je vsebinsko dopolnil tudi druga obdobja, zajeta v knjigi, zlasti se je v zadnjih letih z novimi arheološkimi najdbami nekoliko spremenilo vedenje o rimski Celeji. Drugi razlog za izid knjige je 700-letnica prve pisne omembe mesta kot trške naselbine. Spomladi je Pošta Slovenije na pobudo muzeja v počastitev tega jubileja že izdala posebno poštno znamko, zdaj bodo bralci lahko posegli še po knjigi, ki bo izšla še v angleškem jeziku. Zanimivo vsebino dopolnjuje bogato slikovno gradivo. »Knjiga ima 16 strani več kot prva izdaja in približno 200 enot slikovnega gradiva, nekaj je prvič objavlje- nega,« je povedal avtor, ki je na naslovnici ohranil motiv s slike na steni kapele Ža- lostne Matere božje v cerkvi sv. Danijela v Celju. Gre za motiv sv. Florijana, ki gasi Celje. Nastanek slike sega približno v leto 1780. Cvetoče mesto Devet poglavij knjige zajema zgo- dovino mesta in omenja pomemb- ne dogodke ter ljudi od pradavnine do najnovejših časov. »Najstarejše arhe- ološke najdbe ka- žejo, da je mogoče začetke prazgo- dovinske naselbine iskati na Miklavškem hribu, kjer je bilo odkrito gradišče iz starejše železne dobe s pripadajočimi grobišči na pobočju,« je povedal Žerič. Pred Rimljani so bili na tem območju prisotni Kelti, o čemer pri- čajo številne najdbe. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 42, 19. oktober 2023 NAŠA TEMA Celje trem zvezdam ni dodalo Michelinove Vrhunska ponudba in zmerna raznolikost Znan je letošnji seznam restavracij z najboljšo po- nudbo hrane v Sloveniji – seznam restavracij, ki so se uvrstile v Michelinov vodnik ali celo pridobile Micheli- nove zvezdice, naziv Bib Gourmand in zelene zvezdice. Čeprav se bo Celje še naprej kitilo »le« s tremi zvezdami, kjer nobena od njih ni Michelinova, sta se na seznam vrhunskih kuhinj uvrstili dve iz naše regije. Kako smo Celjani in okoličani sicer zadovoljni z gastronomsko ponudbo knežjega mesta ter raznolikostjo tujih kuhinj? EVA RUDMAN, JANŽE FRIC, foto: Andraž Purg Slovenska gastronomska ponudba je vrhunska. Da sodi v svetovni vrh, dokazuje prisotnost vodnika Michelin, saj ta obstaja le za območja z razvito in s prepoznavno ter kakovostno ponudbo hrane. V Sloveniji imamo 24 gastro- nomskih regij in tri vinoro- dne dežele. Slovenija je križišče okusov Slovenska turistična organi- zacija (STO) je v sodelovanju z etnologom Janezom Bogata- jem nadgradila seznam tipič- nih jedi, sestavin in pijač. Ta služi kot podlaga za ustvarja- nje lokalnih znamk in poseb- nosti, kot so Okusi Celja. In tudi širša celjska regija se ponaša z Michelinovimi restavracijami. V vodnik so kot izbrane (ang. selected) restavracije uvrščeni Gostil- na Francl (Zagrad), Pavus (Laško) ter Galerija okusov (Novo Celje). Pavus se je tudi uvrstil v vodnik Gault&Millau 2023 s štirimi kapami, Galerija okusov je v njem zastopana s tremi, številne restavracije so še z eno ali dvema kapama. »Slovenec ima rad domače« Tako med tujimi kot domači- mi gosti so dejavniki pomemb- nosti pri prehrani zelo različni, pojasnjujejo v STO, in so od- visni od več okoliščin – poleg okusa seveda od razpoložljivih fi nanc, dostopnosti in prilo- žnosti. Vendar pri STO trdijo, da ima povprečen Slovenec zelo rad domače jedi: »Zago- tovo pri večini ljudi ostaja zelo priljubljena ponudba domače, tradicionalne hrane. Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obr- tno-podjetniški zbornici Slo- venije tradicionalne gostilne označuje z blagovno znamko in znakom Gostilna Slovenija.« Pri STO ocenjujejo tudi, da v Sloveniji vedno bolj cenimo kakovostno, sezonsko in ra- znoliko ponudbo, ki temelji na lokalno pridelanih kakovostnih sestavinah. Tudi v Celju tuja kulinarika Vsak, ki v Celju živi dlje časa, lahko pod črto pove, da se kulinarična ponudba, z razliko nekaj »zimzelenih« ponu- dnikov, razmeroma hitro spreminja. V zadnjih letih se je tudi raznovrstnost kulinarične ponudbe v knežjem mestu povečala. Na voljo so balkanska, kitajska, vietnamska, azijska kuhinja in nekatere druge. Zhan Xialei in žena pra- vita, da je delo v gostin- stvu izjemno težko in vedno težje zaradi pomanj- kanja kadra. (Foto: Pixabay) Zhan Xialei z ženo in s staršema, ki še vedno pomagata pri delu v restavraciji. Priložnost za posel je v raz- meroma skopi celjski ponud- bi pred štirimi leti videl tudi Zhan Xialei. V Slovenijo se je še pred koncem osnovne šole preselil s starši, ki so kitajsko hrano ponujali v Ljubljani. V Sloveniji je končal šolanje, se naučil slovensko in se kulina- rično dodatno izobrazil. Za- poslil se je v restavraciji svojih staršev. Po poroki in pri dveh otrocih je ugotovil, da je tem- po dela prehud. Restavracijo v Ljubljani so z družino zapr- li in začeli iskati drugo delo. »Otroka sta rasla, z ženo sva se še dodatno kuharsko izo- brazila, tudi glede priprave sušija, nato sva kmalu ugoto- vila, da je kuha tisto, kar naj- bolj obvladava. Več rodov se s tem ukvarja in odločila sva se, da se bova podala na to pot.« Pri iskanju primernega mesta sta ugotovila, da se morajo Ce- ljani po suši peljati v Ljubljano ali Maribor. Tako sta našla me- sto na Hudinji, prostore preno- vila, jim nadela ime restavracija Tao, nato sta delo še pred za- četkom obratovanja prekinila zaradi covida. »Potem je šlo počasi. Najprej smo z ženo in staršema ponudili samo dosta- vo, in sicer 5. januarja 2021. De- lali smo štirje, midva z ženo ter moja starša. Prvi dan smo imeli tri ali štiri stranke. A dobra be- seda je šla od ust do ust.« Danes Zhan Xialei zaposluje 14 ljudi, v soboto in nedeljo na pomoč pri strežbi priskočijo tudi študenti. Ponujajo azijsko hrano – japon- sko in kitajsko, za kateri skoraj 34-letni lastnik restavracije trdi, da nista posebej različni. Velik poudarek namenjajo sveži peljejo v Ljubljano, sicer pa globoko cenijo ponudbo v Starem piskru v Celju. Radi zaidejo tudi v Picikato. Okus kitajske hrane je na Kitajskem enak V Sloveniji imajo ponudni- ki kitajske in japonske hrane nekaj težav z dobavljanjem sestavin. »Zato je naša ponud- ba bolj skopa, kot če bi bili na Kitajskem. A tisto, kar pripra- vimo, je enakega okusa kot na Kitajskem.« Največja težava, s katero se pri delu soočajo, je pomanjka- nje kadra. S pomočjo kitajske agencije bodo kmalu dobili še enega kuharja, a veliko jih po preteku ponudbe odide v za- hodni del Evrope: »Z veseljem izučim Slovenca. Prvo leto se bo učil rezati, to je pri nas zelo pomembno. Nato uporabiti vok, pri uporabi katerega so za pravilno pripravo pomembne sekunde. Izučim lahko kogar- koli, če bi le ostal. Kakšno je stanje v Sloveniji v gostinstvu, pa tako veste.« Zahn Xialei bi sicer v vsako slovensko kuhinjo med začim- be dodal sojino omako: »Kitaj- ci jo dodamo skoraj povsod. Soja neverjetno okrepi okus, odlična je. Poskusite jo dati na ›steak‹, zrezek, ki ga Slo- venci radi jeste. Še preden ga spečete, namesto soli in po- pra uporabite sojo ali jo vsaj dodajte klasičnim začimbam. Tako dobrega zrezka še niste jedli,« z nasmehom zaključi lastnik ene bolj prepoznavnih azijskih in kitajskih restavracij na Celjskem. Tao sicer skupno sprejme 240 ljudi: »In veste, se zgodi, da se napolni v 15 minu- tah. T o je ogromen izziv. Ljudje ne pridejo zelo lačni, a ko zadi- ši od sosednje mize, postanejo nestrpni. To ni slovenska ku- hinja, kjer kuhar omako lahko pripravi zjutraj, prilogi doda kos mesa in ga prelije. Bistvo dobre kitajske hrane je, da je še juha pripravljena sveže po na- ročilu. In to je naša prednost.« V bližnji prihodnosti lastnik restavracije želi predvsem obnoviti teraso in razširiti kuhinjo. hrani, vso, vključno z juhami, pripravljajo sproti. Zelenjava in meso sta slovenska. Ponedeljek je čas za štruklje Ker ima Zhan Xialei dva otroka in ker kot gostinec dela vsak dan 14 ur ter je hkrati prepričan, da je v življenju ravnovesje zelo pomembno, se je z ženo odločil, da bo restavracija Tao ob ponedelj- kih zaprta. »Ljudje se čudijo, stranke sprašujejo, kako si to lahko privoščimo. Delo ni vse!« Tako ponedeljke Zhan preživlja z družino, po njiho- vo najljubšo slovensko hrano – štruklje – se še vedno od- Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 42, 19. oktober 2023 NAŠA TEMA Ljudje smo različni – meni hrana pred- stavlja več kot le zadovoljevanje ene od osnovnih življenjskih potreb. Menim, da je obrok lahko doživetje, ob spremljavi do- brega kozarca vina še nekoliko drugačno. Cenim domačo kuhinjo, tudi nekatere tuje, predvsem pa slednje rada preizku- šam na kakšnem potovanju. Tako sem enega svojih najljubših obrokov pojedla v Grčiji, kulinarično najslabši teden sem doživela na Švedskem, turški del Cipra je neko sivo povprečje. A za novo kulinarično doživetje ni treba daleč … V spominu so mi na primer ostale šu- rlice, kvarnerska specialiteta ali vsaj posebnost, zelo znana tudi na otroku Krk, z gobovo juho izpod Rogle pa se tudi lahko kosa le malokatera. Prav tako nobeni lignji ali orada ne prijajo tako kot takrat, ko ti nos draži vonj morja, ušesa pa oglašanje galebov. Tujo hrano na domačih tleh sem največkrat pokušala v času študija v Ljubljani. Različne tuje kuhinje so jo ponujale na štu- dentske bone, zato smo večkrat tvegali in preizkušali neznano. Še ena odlična priložnost za poskušanje vrhunskega je Teden restavracij. Nazadnje sem v odlični hrani uživala na gradu T abor v Laškem, kjer sva z možem za večerjo, sicer z dodatnimi hodi in vinsko spremljavo, odštela precej več kot takrat, ko se je projekt Teden restavracij šele začel. Še vedno menim, da so tovrstne iz- kušnje za vse, ki cenijo kulinarično umetnost, enkratne. In Celje? ›Srednja žalost‹, sem kulinarično ponudbo opisala po vrnitvi iz Ljubljane pred leti, ko se je zaprla takrat poleg kitajske še zadnja tuja – mehiška – restavracija v Celju. A danes bi ji s to izjavo naredila kar malo krivice. V Celju oz. neposredni okolici danes ponudbo najde tako bolj zahteven gost kot ljubitelj tujih kuhinj, seveda hitre prehrane, a tudi domačih okusov. Seveda imamo ljudje različen odnos do hrane, tudi ta odnos pa se spreminja skozi leta. V različnih obdobjih imamo različne prioritete, gle- damo na poreklo, ceno, kakovost; enkrat jemo, da nismo lačni, drugič si z obrokom zagotovimo tudi doživetje. In pohvalno je, da si v večjem mestu, kot je Celje, to doživetje lahko privoščimo. Celje se z več zgodbami trudi umestiti na vidno mesto kulinaričnega zemljevida Slovenije. Tako je letos Zavod Celeia Celje na prvi šolski dan prvič pripravil kulinarični festival Okusi Celja. Na kavo in baklavo Celjska Stanetova ulica od 22. avgusta gosti turško kavar- no in slaščičarno, poimenovano po polotoku, na katerem je večina Turčije – Anatolia. Lastnika kavarne, zakonca Cevdet in Aytul Demir, veliko pozornosti namenjata pri- stnosti turškega doživetja, zato v njuni kavarni najdemo pravi lokum, prave baklave in pravo turško kavo, skuhano in postreženo v bakreni džezvi. Seveda za pravo turško vzdušje potrebujemo tudi čaj, ki je enako kot kava eden glavnih gradnikov turške kulture. Ob tem še zanimivost: če vas Turki povabijo na kavo, pričakujejo kratek obisk, če ponudijo čaj, pa dolgega. Ob pravi turški kavi ne sme manjkati lokum. Okus po Vietnamu Zanimiva zgodba se »skriva« tudi še za enim odprtjem restavracije s tujo hrano na Celjskem. Loi Brinovec je v Sloveniji 15 let iskala službo. Okus se spreminja, ponudba tudi ob robu EVA RUDMAN Čeprav so bile iz- kušnje na njeni strani – v domačem Vietnamu je bila zaposlena v mednarodnem hotelu s štirimi zvezdicami – zaposlitve ni našla. V času iskanja zaposlitve se je do- datno izobraževala, opravila različne tečaje in diplomirala kot organizatorka turizma. Leta 2016 je obupala in se odločila, da bo svojo usodo vzela v svoje roke. Najela je manjši lokal, ga uredila, mu nadela ime Wok & Roll Celje ter se odločila, da bo gostom ponudila zdravo hrano. Tradicija Vietnama Na začetku je Loi Brino- vec gostom ponudila nekaj osnovnih vietnamskih jedi. Sčasoma in z vedno boljšim poznavanjem celjskega kuli- naričnega zemljevida je ugo- tovila, da Celjanom manjka ponudba veganske hrane in hrane za goste s celiakijo: »Po- javilo se je povpraševanje po hrani, prilagojeni za vegane in osebe s celiakijo. Kot vidi- te danes, sem zato ponudbo razširila tako, da tudi takšni ljudje pri nas ne bi bili lačni. Hrana mora biti sveža, kako- vostna in lepo postrežena.« Tuj okus, a domače sestavine T udi Loi Brinovec poudarja, da gostje cenijo zdravo hrano in slovensko poreklo. »Osnov- ne sestavine uvozimo iz EU, sveža zelenjava, meso in po- dobno so iz Slovenije.« Čeprav so tradicionalni vi- etnamski okusi Celjanom in Slovencem precej neznani, pa Brinčeva pravi, je pri njenih gostih zmagalo zanimanje za neznano: »Odprtje naše resta- vracije je pri gostih vzbudilo zanimanje. Ko so poskusili našo hrano, so jo želeli še. Veliko ljudi se redno vrača, kot bi bila restavracija njihov drugi dom. Ampak pri tem ne gre samo za hrano, gre tudi za toplino, prijateljstvo, poveza- nost, ki jo čutimo z gosti. Ti se počutijo domače in večkrat vprašajo po nasvetu za zdravo prehrano.« Kot pravi Loi Bri- novec, so Celjani navdušeni nad vietnamsko kuhinjo. Meni, da goste privlačijo lah- kotnost hrane, njeni zdravilni učinki: »Veliko je sveže zele- njave, ki prinaša dobro po- čutje, da lahko stranke vseh starosti učinkovito nadaljuje- jo delo.« Sicer dodaja, da je v času delovanja pripomogla k bolj zdravi prehrani mnogih otrok. »Z našo pripravo hrane se tudi najbolj izbirčen otrok ne more upreti ponavadi ne najbolj priljubljeni zelenjavi.« Kot še pravi Loi Brinovec, se v restavraciji Wok & Roll Celje trudijo tudi, da je hrana vedno sezonska. Blagovna znamka Okusi Celja Znamenite celjske rolce V sodelovanju s tremi celjski- mi chefi, Sebastjanom Grobe- lškom, Miranom Ojsterškom in Markom Pavčnikom, ter s Hotelom Evropa in z Gostilno in pivnico Stari pisker so or- ganizatorji na Krekovem trgu pripravili ponudbo jedi iz lokal- nih in sezonskih sestavin. Che- fi so se priključili začetni fazi kulinarične blagovne znamke Okusi Celja. Ta festival je eden od načinov, kako Celje narediti še vidnejše na kulinaričnem zemljevidu Slovenije. Drugi takšen je Rol.ce in vin.ce, ki ga organizirajo Zavod za kultur- ne prireditve in turizem Celeia Celje, VIN. CE favorit, Kavarna Rolca ter Mestna četrt Celje – Center. Ravno mestna četrt si je pred leti močno prizadevala za prepoznavnost rolce kot ura- dne sladice Celja. Celjska rolca Celjska rolca je znamenita celjska slaščica, za katero se pristojni v Celju trudijo, da bi postala prepoznavna slaščica Celja in bi stopila ob bok najve- čjim slovenskim slaščicam, kot je na primer blejska rezina. Gre za rolco, narejeno iz orehovo- medenega testa, ki je napolnje- no s smetano, oblito s čokolado in posuto z lešniki. Nekaj legend o celjski rolci obstaja, užival naj bi jo celo Alfred Nobel, ko se je dobival z ljubico, Celjanko Sofijo Hess. Bolj preverljiva kot je ta urbana legenda o Nobelu, je zgodba, da jo je prvi spekel slaščičar Markovič sredi prejšnjega sto- letja. Navdih za recept, ki ga je pripravil v nekoč legendarni celjski slaščičarni Na-na, naj bi dobil v sosednji Avstriji, vendar je od izvorne »šamrole« za celj- sko sladico uporabil le obliko. recept naj bi bil skrivnost Danes celjsko rolco pripra- vlja mnogo ponudnikov sla- ščic v Celju. Vendar se te vsaj minimalno razlikujejo, med starejšimi Celjani kroži vest, da je pravi recept še danes skriv- nost. Da bi ga vendarle odkrili in osvojili, je Tehnopark Celje na to temo pripravil že več kulinaričnih delavnic priprave celjske rolce. Vse to so dobri primeri zgodb, ki so bistvo vsakega prodajnega elementa. Nekaj zanimivih zgodb pišejo tudi nekateri celjski ponudniki, ki se v knežjem mestu skušajo uveljaviti s tujo kulinariko. Primer je pred kratkim na novo odprta kavarna in slaščičarna, kjer lahko uživate v tradicionalni turški ponudbi. jih uporabljava v kavarni, so vodilni na trgu na svojih po- dročjih,« sta še povedala la- stnika kavarne in slaščičarne. Turška kava Turška tradicija pitja kave bo kmalu stara pol stoletja, sega namreč v leto 1543. »Tur- ška je edina kava, ki jo pripra- vimo tako, da zmleta kavna zrna pustimo v njej. Jih ne filtriramo. Pri kuhanju je po- membno, da si vzamemo čas in jo kuhamo počasi. Tako lahko nadzorujemo in prila- gajamo količino kave.« Nato jo postrežemo z lokumom, ki ga lahko pri pitju uporabimo za omilitev okusa, če je kava premočna. Tako kot v Turčiji tudi v Kavarni Anatolia kavo postrežejo v džezvi iz čistega bakra. Sicer pa turško kavar- no v Stanetovi ulici obisku- jejo tisti, ki poznajo Turčijo ali so jo že obiskali. »To nama malo olajša strežbo, saj go- stje vedo, kaj bi radi. Slovenci vedo, kako sprejemati dobre odločitve, in si zato zasluži- jo kakovostne izdelke. Naji- ni gostje navadno poskusijo vsak izdelek in zapustijo kavarno zadovoljni. Nato se vrnejo.« »Celje naju je zelo dolgo spremljalo v življenju. Ker nama je všeč, sva se odloči- la, da se bova preselila,« sta povedala lastnika. Dolgo sta razmišljala, kaj bi lahko Ce- lju in Celjanom ponudila, na koncu sta se na ženino pobu- do odločila odpreti kavarno in slaščičarno. »Temeljito sva premislila o vseh zamislih, ki sva jih imela, in jih počasi, malo po malo, uresničila,« je povedal Cevdet. Ravno ta »malo po malo« je izjemno pomemben pri Turkih. Tako se namreč pripravljata pra- va turška kava in turški čaj. Počasi in potrpežljivo, skoraj kot obred. Kavi in čaju se bo po vsej verjetnosti v hladnih mesecih pridružil tudi salep. To je topla mlečna pijača s cimetom, ki jo Turki uživa- jo pozimi. »Je podobno kot vaše kuhano vino,« sta malo v smehu povedala zakonca Demir. Le najboljše »Previdno izbirava vse, kar ponujava v kavarni, da Celja- nom ponudiva le najbolj ka- kovostne izdelke. Za kuhanje kave na primer uporabljava zelo znano in priznano kavo znamke Mehmet Efendi, sta- ro 150 let.« Tudi z baklavo je podobna zgodba, saj sodelu- jeta s podjetjem, ki pri proi- zvodnji uporablja izključno turške sestavine. Lokum, ne- pogrešljiva slaščica ob pitju kave, prihaja iz mesta Afyon, turške prestolnice lokuma. »Vse sestavine in izdelki, ki Loi Brinovec Lastnika Kavarne Anatolia Aytul in Cevdet Demir Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 42, 19. oktober 2023 NAŠA TEMA Celje trem zvezdam ni dodalo Michelinove Vrhunska ponudba in zmerna raznolikost Znan je letošnji seznam restavracij z najboljšo po- nudbo hrane v Sloveniji – seznam restavracij, ki so se uvrstile v Michelinov vodnik ali celo pridobile Micheli- nove zvezdice, naziv Bib Gourmand in zelene zvezdice. Čeprav se bo Celje še naprej kitilo »le« s tremi zvezdami, kjer nobena od njih ni Michelinova, sta se na seznam vrhunskih kuhinj uvrstili dve iz naše regije. Kako smo Celjani in okoličani sicer zadovoljni z gastronomsko ponudbo knežjega mesta ter raznolikostjo tujih kuhinj? EVA RUDMAN, JANŽE FRIC, foto: Andraž Purg Slovenska gastronomska ponudba je vrhunska. Da sodi v svetovni vrh, dokazuje prisotnost vodnika Michelin, saj ta obstaja le za območja z razvito in s prepoznavno ter kakovostno ponudbo hrane. V Sloveniji imamo 24 gastro- nomskih regij in tri vinoro- dne dežele. Slovenija je križišče okusov Slovenska turistična organi- zacija (STO) je v sodelovanju z etnologom Janezom Bogata- jem nadgradila seznam tipič- nih jedi, sestavin in pijač. Ta služi kot podlaga za ustvarja- nje lokalnih znamk in poseb- nosti, kot so Okusi Celja. In tudi širša celjska regija se ponaša z Michelinovimi restavracijami. V vodnik so kot izbrane (ang. selected) restavracije uvrščeni Gostil- na Francl (Zagrad), Pavus (Laško) ter Galerija okusov (Novo Celje). Pavus se je tudi uvrstil v vodnik Gault&Millau 2023 s štirimi kapami, Galerija okusov je v njem zastopana s tremi, številne restavracije so še z eno ali dvema kapama. »Slovenec ima rad domače« Tako med tujimi kot domači- mi gosti so dejavniki pomemb- nosti pri prehrani zelo različni, pojasnjujejo v STO, in so od- visni od več okoliščin – poleg okusa seveda od razpoložljivih fi nanc, dostopnosti in prilo- žnosti. Vendar pri STO trdijo, da ima povprečen Slovenec zelo rad domače jedi: »Zago- tovo pri večini ljudi ostaja zelo priljubljena ponudba domače, tradicionalne hrane. Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obr- tno-podjetniški zbornici Slo- venije tradicionalne gostilne označuje z blagovno znamko in znakom Gostilna Slovenija.« Pri STO ocenjujejo tudi, da v Sloveniji vedno bolj cenimo kakovostno, sezonsko in ra- znoliko ponudbo, ki temelji na lokalno pridelanih kakovostnih sestavinah. Tudi v Celju tuja kulinarika Vsak, ki v Celju živi dlje časa, lahko pod črto pove, da se kulinarična ponudba, z razliko nekaj »zimzelenih« ponu- dnikov, razmeroma hitro spreminja. V zadnjih letih se je tudi raznovrstnost kulinarične ponudbe v knežjem mestu povečala. Na voljo so balkanska, kitajska, vietnamska, azijska kuhinja in nekatere druge. Zhan Xialei in žena pra- vita, da je delo v gostin- stvu izjemno težko in vedno težje zaradi pomanj- kanja kadra. (Foto: Pixabay) Zhan Xialei z ženo in s staršema, ki še vedno pomagata pri delu v restavraciji. Priložnost za posel je v raz- meroma skopi celjski ponud- bi pred štirimi leti videl tudi Zhan Xialei. V Slovenijo se je še pred koncem osnovne šole preselil s starši, ki so kitajsko hrano ponujali v Ljubljani. V Sloveniji je končal šolanje, se naučil slovensko in se kulina- rično dodatno izobrazil. Za- poslil se je v restavraciji svojih staršev. Po poroki in pri dveh otrocih je ugotovil, da je tem- po dela prehud. Restavracijo v Ljubljani so z družino zapr- li in začeli iskati drugo delo. »Otroka sta rasla, z ženo sva se še dodatno kuharsko izo- brazila, tudi glede priprave sušija, nato sva kmalu ugoto- vila, da je kuha tisto, kar naj- bolj obvladava. Več rodov se s tem ukvarja in odločila sva se, da se bova podala na to pot.« Pri iskanju primernega mesta sta ugotovila, da se morajo Ce- ljani po suši peljati v Ljubljano ali Maribor. Tako sta našla me- sto na Hudinji, prostore preno- vila, jim nadela ime restavracija Tao, nato sta delo še pred za- četkom obratovanja prekinila zaradi covida. »Potem je šlo počasi. Najprej smo z ženo in staršema ponudili samo dosta- vo, in sicer 5. januarja 2021. De- lali smo štirje, midva z ženo ter moja starša. Prvi dan smo imeli tri ali štiri stranke. A dobra be- seda je šla od ust do ust.« Danes Zhan Xialei zaposluje 14 ljudi, v soboto in nedeljo na pomoč pri strežbi priskočijo tudi študenti. Ponujajo azijsko hrano – japon- sko in kitajsko, za kateri skoraj 34-letni lastnik restavracije trdi, da nista posebej različni. Velik poudarek namenjajo sveži peljejo v Ljubljano, sicer pa globoko cenijo ponudbo v Starem piskru v Celju. Radi zaidejo tudi v Picikato. Okus kitajske hrane je na Kitajskem enak V Sloveniji imajo ponudni- ki kitajske in japonske hrane nekaj težav z dobavljanjem sestavin. »Zato je naša ponud- ba bolj skopa, kot če bi bili na Kitajskem. A tisto, kar pripra- vimo, je enakega okusa kot na Kitajskem.« Največja težava, s katero se pri delu soočajo, je pomanjka- nje kadra. S pomočjo kitajske agencije bodo kmalu dobili še enega kuharja, a veliko jih po preteku ponudbe odide v za- hodni del Evrope: »Z veseljem izučim Slovenca. Prvo leto se bo učil rezati, to je pri nas zelo pomembno. Nato uporabiti vok, pri uporabi katerega so za pravilno pripravo pomembne sekunde. Izučim lahko kogar- koli, če bi le ostal. Kakšno je stanje v Sloveniji v gostinstvu, pa tako veste.« Zahn Xialei bi sicer v vsako slovensko kuhinjo med začim- be dodal sojino omako: »Kitaj- ci jo dodamo skoraj povsod. Soja neverjetno okrepi okus, odlična je. Poskusite jo dati na ›steak‹, zrezek, ki ga Slo- venci radi jeste. Še preden ga spečete, namesto soli in po- pra uporabite sojo ali jo vsaj dodajte klasičnim začimbam. Tako dobrega zrezka še niste jedli,« z nasmehom zaključi lastnik ene bolj prepoznavnih azijskih in kitajskih restavracij na Celjskem. Tao sicer skupno sprejme 240 ljudi: »In veste, se zgodi, da se napolni v 15 minu- tah. T o je ogromen izziv. Ljudje ne pridejo zelo lačni, a ko zadi- ši od sosednje mize, postanejo nestrpni. To ni slovenska ku- hinja, kjer kuhar omako lahko pripravi zjutraj, prilogi doda kos mesa in ga prelije. Bistvo dobre kitajske hrane je, da je še juha pripravljena sveže po na- ročilu. In to je naša prednost.« V bližnji prihodnosti lastnik restavracije želi predvsem obnoviti teraso in razširiti kuhinjo. hrani, vso, vključno z juhami, pripravljajo sproti. Zelenjava in meso sta slovenska. Ponedeljek je čas za štruklje Ker ima Zhan Xialei dva otroka in ker kot gostinec dela vsak dan 14 ur ter je hkrati prepričan, da je v življenju ravnovesje zelo pomembno, se je z ženo odločil, da bo restavracija Tao ob ponedelj- kih zaprta. »Ljudje se čudijo, stranke sprašujejo, kako si to lahko privoščimo. Delo ni vse!« Tako ponedeljke Zhan preživlja z družino, po njiho- vo najljubšo slovensko hrano – štruklje – se še vedno od- Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 42, 19. oktober 2023 NAŠA TEMA Ljudje smo različni – meni hrana pred- stavlja več kot le zadovoljevanje ene od osnovnih življenjskih potreb. Menim, da je obrok lahko doživetje, ob spremljavi do- brega kozarca vina še nekoliko drugačno. Cenim domačo kuhinjo, tudi nekatere tuje, predvsem pa slednje rada preizku- šam na kakšnem potovanju. Tako sem enega svojih najljubših obrokov pojedla v Grčiji, kulinarično najslabši teden sem doživela na Švedskem, turški del Cipra je neko sivo povprečje. A za novo kulinarično doživetje ni treba daleč … V spominu so mi na primer ostale šu- rlice, kvarnerska specialiteta ali vsaj posebnost, zelo znana tudi na otroku Krk, z gobovo juho izpod Rogle pa se tudi lahko kosa le malokatera. Prav tako nobeni lignji ali orada ne prijajo tako kot takrat, ko ti nos draži vonj morja, ušesa pa oglašanje galebov. Tujo hrano na domačih tleh sem največkrat pokušala v času študija v Ljubljani. Različne tuje kuhinje so jo ponujale na štu- dentske bone, zato smo večkrat tvegali in preizkušali neznano. Še ena odlična priložnost za poskušanje vrhunskega je Teden restavracij. Nazadnje sem v odlični hrani uživala na gradu T abor v Laškem, kjer sva z možem za večerjo, sicer z dodatnimi hodi in vinsko spremljavo, odštela precej več kot takrat, ko se je projekt Teden restavracij šele začel. Še vedno menim, da so tovrstne iz- kušnje za vse, ki cenijo kulinarično umetnost, enkratne. In Celje? ›Srednja žalost‹, sem kulinarično ponudbo opisala po vrnitvi iz Ljubljane pred leti, ko se je zaprla takrat poleg kitajske še zadnja tuja – mehiška – restavracija v Celju. A danes bi ji s to izjavo naredila kar malo krivice. V Celju oz. neposredni okolici danes ponudbo najde tako bolj zahteven gost kot ljubitelj tujih kuhinj, seveda hitre prehrane, a tudi domačih okusov. Seveda imamo ljudje različen odnos do hrane, tudi ta odnos pa se spreminja skozi leta. V različnih obdobjih imamo različne prioritete, gle- damo na poreklo, ceno, kakovost; enkrat jemo, da nismo lačni, drugič si z obrokom zagotovimo tudi doživetje. In pohvalno je, da si v večjem mestu, kot je Celje, to doživetje lahko privoščimo. Celje se z več zgodbami trudi umestiti na vidno mesto kulinaričnega zemljevida Slovenije. Tako je letos Zavod Celeia Celje na prvi šolski dan prvič pripravil kulinarični festival Okusi Celja. Na kavo in baklavo Celjska Stanetova ulica od 22. avgusta gosti turško kavar- no in slaščičarno, poimenovano po polotoku, na katerem je večina Turčije – Anatolia. Lastnika kavarne, zakonca Cevdet in Aytul Demir, veliko pozornosti namenjata pri- stnosti turškega doživetja, zato v njuni kavarni najdemo pravi lokum, prave baklave in pravo turško kavo, skuhano in postreženo v bakreni džezvi. Seveda za pravo turško vzdušje potrebujemo tudi čaj, ki je enako kot kava eden glavnih gradnikov turške kulture. Ob tem še zanimivost: če vas Turki povabijo na kavo, pričakujejo kratek obisk, če ponudijo čaj, pa dolgega. Ob pravi turški kavi ne sme manjkati lokum. Okus po Vietnamu Zanimiva zgodba se »skriva« tudi še za enim odprtjem restavracije s tujo hrano na Celjskem. Loi Brinovec je v Sloveniji 15 let iskala službo. Okus se spreminja, ponudba tudi ob robu EVA RUDMAN Čeprav so bile iz- kušnje na njeni strani – v domačem Vietnamu je bila zaposlena v mednarodnem hotelu s štirimi zvezdicami – zaposlitve ni našla. V času iskanja zaposlitve se je do- datno izobraževala, opravila različne tečaje in diplomirala kot organizatorka turizma. Leta 2016 je obupala in se odločila, da bo svojo usodo vzela v svoje roke. Najela je manjši lokal, ga uredila, mu nadela ime Wok & Roll Celje ter se odločila, da bo gostom ponudila zdravo hrano. Tradicija Vietnama Na začetku je Loi Brino- vec gostom ponudila nekaj osnovnih vietnamskih jedi. Sčasoma in z vedno boljšim poznavanjem celjskega kuli- naričnega zemljevida je ugo- tovila, da Celjanom manjka ponudba veganske hrane in hrane za goste s celiakijo: »Po- javilo se je povpraševanje po hrani, prilagojeni za vegane in osebe s celiakijo. Kot vidi- te danes, sem zato ponudbo razširila tako, da tudi takšni ljudje pri nas ne bi bili lačni. Hrana mora biti sveža, kako- vostna in lepo postrežena.« Tuj okus, a domače sestavine T udi Loi Brinovec poudarja, da gostje cenijo zdravo hrano in slovensko poreklo. »Osnov- ne sestavine uvozimo iz EU, sveža zelenjava, meso in po- dobno so iz Slovenije.« Čeprav so tradicionalni vi- etnamski okusi Celjanom in Slovencem precej neznani, pa Brinčeva pravi, je pri njenih gostih zmagalo zanimanje za neznano: »Odprtje naše resta- vracije je pri gostih vzbudilo zanimanje. Ko so poskusili našo hrano, so jo želeli še. Veliko ljudi se redno vrača, kot bi bila restavracija njihov drugi dom. Ampak pri tem ne gre samo za hrano, gre tudi za toplino, prijateljstvo, poveza- nost, ki jo čutimo z gosti. Ti se počutijo domače in večkrat vprašajo po nasvetu za zdravo prehrano.« Kot pravi Loi Bri- novec, so Celjani navdušeni nad vietnamsko kuhinjo. Meni, da goste privlačijo lah- kotnost hrane, njeni zdravilni učinki: »Veliko je sveže zele- njave, ki prinaša dobro po- čutje, da lahko stranke vseh starosti učinkovito nadaljuje- jo delo.« Sicer dodaja, da je v času delovanja pripomogla k bolj zdravi prehrani mnogih otrok. »Z našo pripravo hrane se tudi najbolj izbirčen otrok ne more upreti ponavadi ne najbolj priljubljeni zelenjavi.« Kot še pravi Loi Brinovec, se v restavraciji Wok & Roll Celje trudijo tudi, da je hrana vedno sezonska. Blagovna znamka Okusi Celja Znamenite celjske rolce V sodelovanju s tremi celjski- mi chefi, Sebastjanom Grobe- lškom, Miranom Ojsterškom in Markom Pavčnikom, ter s Hotelom Evropa in z Gostilno in pivnico Stari pisker so or- ganizatorji na Krekovem trgu pripravili ponudbo jedi iz lokal- nih in sezonskih sestavin. Che- fi so se priključili začetni fazi kulinarične blagovne znamke Okusi Celja. Ta festival je eden od načinov, kako Celje narediti še vidnejše na kulinaričnem zemljevidu Slovenije. Drugi takšen je Rol.ce in vin.ce, ki ga organizirajo Zavod za kultur- ne prireditve in turizem Celeia Celje, VIN. CE favorit, Kavarna Rolca ter Mestna četrt Celje – Center. Ravno mestna četrt si je pred leti močno prizadevala za prepoznavnost rolce kot ura- dne sladice Celja. Celjska rolca Celjska rolca je znamenita celjska slaščica, za katero se pristojni v Celju trudijo, da bi postala prepoznavna slaščica Celja in bi stopila ob bok najve- čjim slovenskim slaščicam, kot je na primer blejska rezina. Gre za rolco, narejeno iz orehovo- medenega testa, ki je napolnje- no s smetano, oblito s čokolado in posuto z lešniki. Nekaj legend o celjski rolci obstaja, užival naj bi jo celo Alfred Nobel, ko se je dobival z ljubico, Celjanko Sofijo Hess. Bolj preverljiva kot je ta urbana legenda o Nobelu, je zgodba, da jo je prvi spekel slaščičar Markovič sredi prejšnjega sto- letja. Navdih za recept, ki ga je pripravil v nekoč legendarni celjski slaščičarni Na-na, naj bi dobil v sosednji Avstriji, vendar je od izvorne »šamrole« za celj- sko sladico uporabil le obliko. recept naj bi bil skrivnost Danes celjsko rolco pripra- vlja mnogo ponudnikov sla- ščic v Celju. Vendar se te vsaj minimalno razlikujejo, med starejšimi Celjani kroži vest, da je pravi recept še danes skriv- nost. Da bi ga vendarle odkrili in osvojili, je Tehnopark Celje na to temo pripravil že več kulinaričnih delavnic priprave celjske rolce. Vse to so dobri primeri zgodb, ki so bistvo vsakega prodajnega elementa. Nekaj zanimivih zgodb pišejo tudi nekateri celjski ponudniki, ki se v knežjem mestu skušajo uveljaviti s tujo kulinariko. Primer je pred kratkim na novo odprta kavarna in slaščičarna, kjer lahko uživate v tradicionalni turški ponudbi. jih uporabljava v kavarni, so vodilni na trgu na svojih po- dročjih,« sta še povedala la- stnika kavarne in slaščičarne. Turška kava Turška tradicija pitja kave bo kmalu stara pol stoletja, sega namreč v leto 1543. »Tur- ška je edina kava, ki jo pripra- vimo tako, da zmleta kavna zrna pustimo v njej. Jih ne filtriramo. Pri kuhanju je po- membno, da si vzamemo čas in jo kuhamo počasi. Tako lahko nadzorujemo in prila- gajamo količino kave.« Nato jo postrežemo z lokumom, ki ga lahko pri pitju uporabimo za omilitev okusa, če je kava premočna. Tako kot v Turčiji tudi v Kavarni Anatolia kavo postrežejo v džezvi iz čistega bakra. Sicer pa turško kavar- no v Stanetovi ulici obisku- jejo tisti, ki poznajo Turčijo ali so jo že obiskali. »To nama malo olajša strežbo, saj go- stje vedo, kaj bi radi. Slovenci vedo, kako sprejemati dobre odločitve, in si zato zasluži- jo kakovostne izdelke. Naji- ni gostje navadno poskusijo vsak izdelek in zapustijo kavarno zadovoljni. Nato se vrnejo.« »Celje naju je zelo dolgo spremljalo v življenju. Ker nama je všeč, sva se odloči- la, da se bova preselila,« sta povedala lastnika. Dolgo sta razmišljala, kaj bi lahko Ce- lju in Celjanom ponudila, na koncu sta se na ženino pobu- do odločila odpreti kavarno in slaščičarno. »Temeljito sva premislila o vseh zamislih, ki sva jih imela, in jih počasi, malo po malo, uresničila,« je povedal Cevdet. Ravno ta »malo po malo« je izjemno pomemben pri Turkih. Tako se namreč pripravljata pra- va turška kava in turški čaj. Počasi in potrpežljivo, skoraj kot obred. Kavi in čaju se bo po vsej verjetnosti v hladnih mesecih pridružil tudi salep. To je topla mlečna pijača s cimetom, ki jo Turki uživa- jo pozimi. »Je podobno kot vaše kuhano vino,« sta malo v smehu povedala zakonca Demir. Le najboljše »Previdno izbirava vse, kar ponujava v kavarni, da Celja- nom ponudiva le najbolj ka- kovostne izdelke. Za kuhanje kave na primer uporabljava zelo znano in priznano kavo znamke Mehmet Efendi, sta- ro 150 let.« Tudi z baklavo je podobna zgodba, saj sodelu- jeta s podjetjem, ki pri proi- zvodnji uporablja izključno turške sestavine. Lokum, ne- pogrešljiva slaščica ob pitju kave, prihaja iz mesta Afyon, turške prestolnice lokuma. »Vse sestavine in izdelki, ki Loi Brinovec Lastnika Kavarne Anatolia Aytul in Cevdet Demir Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 42, 19. oktober 2023 KRONIKA Domnevno oškodovanje velenjskega premogovnika Grozi jim do osem let zapora V Premogovniku Velenje so v teh dneh pripravljali ele- ktronsko gradivo za potrebe obsežne kriminalistične pre- iskave, ki je dosegla vrhunec v preteklih dneh, ko se je na različnih naslovih po Sloveniji pojavilo več kot 60 krimi- nalistov. Gre za sum oškodovanja Premogovnika Velenje v višini kar 4,8 milijona evrov. Kazniva dejanja naj bi bila storjena pred leti in v času preteklega vodstva premogov- nika. Preiskava se tako nanaša na posle v letih 2017 in 2018, ko je družbo vodil Ludvik Golob, članica uprave pa je bila Mojca Letnik. Po podat- kih spletnega portala necen- zurirano.si naj bi se oba zdaj znašla tudi kot osumljena v skupini osmih oseb, ki jih kriminalisti preiskujejo. Kot omenja omenjeni portal, naj bi med osumljenimi bila tudi nekdanji prvi mož Ter- moelektrarne Šoštanj Arman Koritnik in nekdanji direktor Rudarskega gradbenega pod- jetja (RGP) Anton Žagar. Kriminalisti preiskujejo ka- znivo dejanje zlorabe položaja Zagorelo v Pernovem V torek ponoči je zagorelo v stanovanjski hiši v Pernovem. Ogenj je poškodoval sobo v podstrešnem delu stanovanjske hiše. Vzrok požara še ni potrjen, prve ugotovitve po podatkih policije ne nakazujejo na tujo krivdo. »Po prejemu informacije o dogodku so bila aktivirana prostovoljna gasilska društva Velika Pirešica, Ponikva pri Žalcu, Zavrh pri Galiciji in Griže. Skupno je v posredovanju sodelovalo 39 gasilcev s sedmimi gasilskimi vozili. Stavbo so gasilci pregledali s termovizijsko kamero in jo prezračili. V požaru je bilo delno uničeno mansardno stanova- nje. Sta pa bila med posredovanjem poškodovana dva gasilca. Enega od njiju so odpeljali v celjsko bolnišnico na dodatne preiskave,« so sporočili iz Gasilske zveze Žalec. Foto: GZŽ Prevrnil se je s traktorjem Preteklo soboto se je v Črešnovi na območju Zreč zgodila nesreča pri delu. Po znanih podatkih se je huje poškodoval moški, star 84 let. Slednji je vozil traktor, pri čemer se je na gozdni poti pri vožnji navzdol prevrnil. Celjski policisti preiskujejo okoliščine prometne nesreče, ki se je zgodila pretekli četrtek okoli 16. ure na Trnoveljski cesti v Trnovljah pri Celju. V nesreči sta bila udeležena kolesarka in neznan voznik osebnega vozila Volkswagen Golf temno sive barve s celjskega registrskega območja. Voznik je vozil iz smeri Zadobrove proti Trnovljam, kjer je prišlo do trčenja, na kraju je ustavil in kolesarko povprašal, ali potrebuje pomoč, nato je s kraja odpeljal v smeri Celja. Policisti zdaj iščejo voznika in naprošajo morebitne očividce, naj pokličejo na policijo zaradi razjasnitve okoliščin nesreče. Zmasirala in okradla Kriminalisti iščejo neznanko, ki je v Laškem okradla moške- ga. Tatvina se je zgodila sredi preteklega tedna, ko je neznana ženska moškemu nudila masažo z aparatom. Po navedenem dejanju je stanovanje zapustila, oškodovanec pa je kasneje ugotovil, da mu je bila ukradena zlatnina v vrednosti 45 tisoč evrov. V soboto se je v Premo- govniku Velenje zgodila delovna nesreča. Poško- dovani so bili trije rudarji. Nesreča se je zgodila nekaj minut po 14. uri v jami pre- mogovnika, kjer je prišlo do sprostitve pritiska na tako imenovanem področju 1G. »Pri tem so se lažje poško- dovali trije rudarji, dva sta bila odpeljana na opazova- nje v bolnišnico. O dogod- ku sta bila obveščena center za obveščanje in republiški rudarski inšpektor, ki se je vključil v preiskavo dogod- ka,« so sporočili iz Premo- govnika Velenje. Posredovali so reševal- ci jamske reševalne službe Premogovnika Velenje ter reševalci Nujne medicinske pomoči Velenje. En rudar, ki je utrpel udarce in odr- gnine, je ostal v bolnišnici na opazovanju. Drugega rudarja so isti dan odpustili v domačo oskrbo, medtem ko tretji rudar, udeležen v Vandali spet na delu Zatem ko so vandali v Celju letos spomladi in poleti že več- krat povzročali težave, so se zdaj kar dvakrat v enem tednu »spravili« na lokal ob Savinji. Na spletni strani so lastniki lo- kala zapisali, da je bilo v enem primeru vlomljeno celo sredi dneva, šlo naj bi za dve mlajši osebi, stari od 15 do 18 let, ki sta po vlomu odšli v smeri celjske knjižnice. Obe osebi naj bi bili posneti z videonadzorom. »Lokal mestne plaže je prazen, a se z vlomi dela ogromna gmotna škoda nam, ki nam zaradi že tako deževne sezone ni bilo prizanešeno,« je še zapisano na družbenem omrežju, kjer so oškodovani lastniki lokala obja- vili tudi fotografi jo po vlomu. Letos so se vandalska dejanja v Celju kar vrstila. V nekaterih primerih policisti še vedno iščejo storilce. Spomnimo, da je poleti neznanec podtaknil požar (in bil posnet z nadzorno kamero) v sladolednem kiosku, tarče vandalov so bila tudi številna na novo posajena drevesa. Ves čas so na udaru tudi kolesa iz sistema Kolesce. Foto: GMP Trije poškodovani v jami nesreči, bolnišnične oskrbe ni potreboval. V premogov- niku so ob tem pojasnili, da dogodek ni vplival na po- tek proizvodnje, saj je do sprostitve pritiska v jami prišlo na področju t. i. pri- pravskih delovišč. Kljub temu bo zaradi tega prišlo do nekajdnevne zamude pri izdelavi podzemnih objektov oz. rovov. »Delo rudarjev poteka 500 me- trov pod zemljo v zahtev- nih razmerah, zato se vseh izrednih dogodkov kljub najsodobnejši tehnologiji in vsem varnostnim ukre- pom, ki jih izvajamo, ne da predvideti,« so še dodali v premogovniku. V preiskavo okoliščin nesreče se je vključil tudi rudarski inšpektor. (Foto: PV) SIMONA ŠOLINIČ ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in pomoči pri tem. Kot navaja spletni portal, so pri javnem naročilu v T ešu, ki ga je takrat vodil Arman Koritnik, in v Premogovniku Velenje želeli najti izvajalca storitev za dela na deponiji premoga in pri sanaciji ugreznin na območju rudnika. Do izteka roka so pre- jeli osem ponudb, nato so dve najugodnejši ponudbi prezrli in razpis razveljavili. Namesto tega naj bi posel neposredno oddali podjetju RGP, ki je pred tem oddalo ponudbo s podje- tjem Andrejc, vrsto let enim od dobaviteljev T eša in premogov- nika. Nihče ni pridržan To po navedbah portala samo po sebi ne bi bilo spor- no, če se v RGP posla na de- poniji ne bi odločili oddati podizvajalcu, saj sami zanj niso imeli ne kadra ne me- hanizacije. Le nekaj mesecev pozneje so tako objavili javni razpis za najem storitev, ki bi jih morali opraviti sami. Kot edino se je odzvalo podjetje Andrejc, ki je pred tem z RGP oddalo ponudbo na razvelja- vljenem razpisu. Za dela na deponiji je podpisalo petletno pogodbo, vredno 6,6 milijona evrov. Tudi na policiji so po- jasnili, da naj bi »osumljeni osebi iz oškodovane družbe s pomočjo drugih osumljencev s sprejetjem pravnih aktov oddali posel povezani osebi in podizvajalcu, čeprav sta se zavedali, da je bilo pred- hodno izvedeno javno naro- čilo, na katerem sta bili pre- jeti ugodnejši ponudbi dveh ponudnikov.« Kriminalisti so tako v teh dneh opra- vili kar 13 hišnih preiskav stanovanjskih in poslovnih prostorov na območju Ce- lja, Maribora, Ljubljane in Kopra, pri tem zasegli kar nekaj listinske dokumen- tacije, elektronske podat- ke in elektronske naprave. »Nobena osumljena oseba ni bila pridržana,« so še dejali na policiji. Za na- vedena kazniva dejanja je predpisana kazen zapora do osmih let. Da so bili kriminalisti v prostorih podjetja, so po- trdili tudi v Premogovniku Velenje. »Zaprosili so za predložitev dokumentaci- je, povezane s posli v letih 2017 in 2018 in sklenjene s takratnim poslovodstvom. Poslovodstvo Premogov- nika Velenje je zagotovilo sodelovanje in predložitev vse zahtevane dokumenta- cije. Preiskava še traja,« so navedli v premogovniku. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 42, 19. oktober 2023 GOD MESTNEGA ZAVETNIKA Prvi Maksimilijanov dan Zgodbe so, le obuditi jih je treba Če 11. aprila Celjani praznujejo dan svojega mesta, naj bi v prihodnje skoraj natanko pol leta kasneje, 12. oktobra, obeleževali tudi god mestnega zavetnika, svetnika Maksimilijana Celjskega. Ne nazadnje je to tudi rojstni dan Alme Maksimiljane Karlin in zato je razlogov za posebno praznovanje in druženje v mestu še več. Prvi Maksimilijanov dan pred tednom je uspel in organizatorji obljubljajo, da ni bil zadnji. TATJANA CVIRN Na osrednje prizorišče na Glavni trg je privabil kar ne- kaj obiskovalcev, drugi so na- ključno šli mimo in prisluhnili zanimivemu programu mladih iz glasbene šole, I. gimnazije in Gimnazije Celje – Center. Na prostem so ustvarjali ljubi- teljski likovniki KPD Svoboda Celje in nastopili lutkarji iz OŠ Lava. Na ogled je bila priložno- stna panojska razstava o zave- tniku, avtor mag. Damir Žerič iz Pokrajinskega muzeja Celje je obiskovalcem tudi predsta- vil širši okvir zgodbe. Lahko so prisluhnili tudi igrani izvedbi Damjana M. Trbovca iz SLG. Nekaj se jih je udeležilo vode- nja po mestu po poteh svetega Maksimilijana v organizaciji Turističnega in kulturnega društva Celje. Mnogi so se nato okrepčali z dobrotami, ki sta jih po navdihu iz časa Rimlja- nov skuhala Marko Pavčnik in Miran Ojsteršek Zaključni koncert MaksiAl- ma musica vedno odličnega zbora Colleguim vocale Celje pod vodstvom Bernarde Pre- ložnik Kink je v dvorano pod Celjskim stropom pritegnil toliko obiskovalcev, da za vse ni bilo dovolj stolov. Za prese- nečenje je poskrbela violinist- ka Inga Ulokina, ki je svoj del programa posvetila Almi. Preteklost in prihodnost Da je šlo za simboličen prikaz sodelovanja in medge- neracijskega povezovanja ter snovanja sodobnih vsebin na temelju bogate zgodovine, je o dogodku povedala Tadeja Fal- noga iz Zavoda Celeia Celje. Prav zaradi krepitve pri- padnosti in povezanosti z mestom je pobudo za obe- leževanje 12. oktobra pred- stavil zgodovinar, dr. Bojan Cvelfar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti v Me- stni občini Celje. »S tem že- limo spodbuditi meščane, da bi se zavedali svoje zgodovi- ne in poznali zgodbe mesta, ki ne temeljijo le na Celjskih grofi h in v zadnjem času na bolj poudarjeni Almi, ampak imamo še mnogo starejše. Praznovanje dneva zavetni- ka, ki ga nima veliko mest, naj bi se začelo že v 13. stole- tju in je bilo nato prekinjeno, v prihodnje naj bi to postal praznik meščanov in obi- skovalcev mesta. Če bomo znali ceniti svojo preteklost in jo tudi praznovati, bomo veliko naredili za prihodnost mesta.« Legenda in dejstva Panojsko razstavo o sv. Maksimilijanu je avtor, višji kustos Damir Žerič, postavil v okvir začetkov krščanstva v rimski Celeji. O obstoju krščanstva v prvih stoletjih našega štetja priča kar nekaj ostankov v mestu, tak primer je starokrščanska krstilnica v Gubčevi ulici. O Maksimilija- nu obstaja le legenda, ki jo je neznan avtor zapisal v drugi polovici 13. stoletja, je pove- dal Žerič. Svetnik naj bi bil rojen v bogati družini v Ce- leji. Po smrti staršev je raz- dal premoženje, osvobodil sužnje in odšel v Rim, kjer je bil posvečen v duhovnika in nato še v škofa. Deloval je v današnji Avstriji, na stara leta pa v rodni Celei. Takra- tni cesarski namestnik ga je silil, naj počasti rimskega boga vojne, česar Maksimi- lijan ni hotel in je ostal zvest krščanstvu, zato je to plačal s smrtjo. Na mestu, kjer naj bi bil leta 283 obglavljen, naj bi začela izvirati zdravilna voda in tam je bila kasneje postavljena kapela sv. Maksi- milijana. Truplo so pokopali na mestu, kjer je bila kasneje zgrajena istoimenska cerkev, ki stoji še danes (nasproti avtobusne postaje). Upora- bljajo jo verniki pravoslavne vere. »Gre za dobro zgodbo, ki ima sicer malo pristnih podatkov, a se lahko naslo- nimo na zgodovinska dejstva in najdemo povezave v takra- tnem obdobju zgodnjega kr- ščanstva,« meni Žerič. Od Kvartirne hiše do kapele Za širšo promocijo Maksi- milijana si že vrsto let priza- deva Turistično in kulturno društvo Celje, ki ga vodi Ma- tija Golner. »S tem namenom smo že pred leti v okviru na- šega projekta Celjska zgodba v Kvartirni hiši postavili ce- lopostavno fi guro sv. Maksi- milijana. Nato smo mestne- mu svetu predlagali, da bi po njem poimenovali parka ob istoimenski cerkvi, a se svetniki takrat niso strinjali. Zdaj je ta zgodba, ki je zelo pomembna za Celje, spet prišla v ospredje in upam, da bomo z našo pobudo tokrat bolj uspešni.« Društvo je poskrbelo za tematsko vodenje po poteh sv. Maksimilijana v Celju. Sprehod se je začel v Kvar- tirni hiši ob omenjeni fi guri, nadaljeval v Marijini cerkvi, kjer naj bi hranili relikvije sv. Maksimilijana, in sicer košček lobanje, nato se je pot nadaljevala do cerkve, posvečene temu svetniku. Zraven je kapela, ki naj bi po legendi stala nad izvirom zdravilne vode. To območje bi lahko uredili tako, da bi bilo zanimivo za obiskovalce od vsepovsod, je prepričan Golner. Foto: Andraž Purg Miran Ojsteršek je na soli spekel piščančje prsi z do- datkom številnih sredozemskih zelišč in medu. Zraven je ponudi fi gov kruh s piro, za prilogo pa grah s porom. V kavarni Oaza so v glinenih kozarcih ponujali Maksi vino in Maksi sok. Chef Marko Pavčnik je povedal, da je preučil, kaj so jedli Rimljani, in temu je prilagodil svoje jedi na dogodku. Šunko je začinil s poprom in z medom, ki ga je dodal tudi lečini omaki. Zraven je nudil pogačo z zelišči, začinjeno posebno omako iz fermentiranih rib. Na odru so nastopili mladi glasbeniki iz glasbene šole in s I. gimnazije ter zasedbi Pop zbor GCC ter Fun fact band. (Foto: Robi Valenti) Ljubiteljski likovniki so ustvarjali na prostem. Na Glavnem trgu je bila na ogled panojska razstava o svetniku in zavetniku mesta. Lutkarji iz OŠ Lava so uprizorili Zvezdico zaspanko. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 42, 19. oktober 2023 ŠPORT Najboljši strelec v domači ekipi je bil desni krilni igralec Tim Cokan (7), desni zuna- nji napadalec Žiga Mlakar je dodal pet golov, njegova za- menjava Grega Krečič pa je štirikrat (tolikokrat tudi Mitja Janc in Tadej Mazej) zatresel mrežo gostov, pri katerih je bil najbolj učinkovit Ibrahim Haseljić (desno krilo) z osmi- mi goli. Sklenjen krog najboljših Kapetan Žiga Mlakar je garal v obrambi in bil učin- kovit v napadu, kjer je prejel precej udarcev: »To se bo po- zabilo, pomembna je zmaga. Trudili smo se na vso moč. Čestitam vsem soigralcem. Morda se je na začetku zde- lo, da bomo ›razbili‹ Gorenje, toda dva gola viška ob koncu sta povsem dovolj. Tistim, ki niso verjeli v nas na začetku sezone, smo dokazali, da smo na pravi poti.« Končno se je celjskim rokometašem izšlo v napetem zaključku. »Večkrat se je poznalo naše pomanjkanje izkušenj. To- krat je bila tudi sreča na naši strani. Zasluženo smo pre- magali do zdaj neporaženo Gorenje. Prvenstvo bo še zelo napeto, potruditi se moramo tudi proti manj uveljavljenim Več gledalcev na obračunu z Gorenjem kot v ligi prvakov z Montpellierjem Na 130. derbiju so se vrnili v igro za naslov prvaka Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 6. krogu 1. sloven- ske lige v dvorani Zlatorog premagali lokalne tekmece iz velenjskega Gorenja. Končni izid je bil 29 : 27. »Pivovarji« imajo zdaj devet točk in upajo, da jim bo po ponovni pri- tožbi prišteta še deseta iz dvoboja v Stični, s katero bi se na vrhu lestvice izenačili s Trimom in z Gorenjem. DEAN ŠUSTER klubom,« je opozoril »Mlaki«. Najprej je Trimo zmagal v Ce- lju, nato je Gorenje slavilo v Trebnjem, v soboto se je za- čarani krog končal z zmago Celjanov proti Velenjčanom. Vrnitev Mazeja, pomoč tablet Na sobotnem lokalnem ro- kometnem derbiju, že 130. po vrsti, bi se lahko tehtnica prevesila tudi na stran gostov. Zadovoljen je bil trener Celja Alem Toskić: »Bal sem se, da bo za nas usodna utrujenost. Nekaj igralcev je spet nasto- pilo s pomočjo protibolečin- skih tablet. Po zelo dolgem času nam je pomagal Tadej Mazej. Odločitev o zmagoval- cu bi morala pasti predčasno, a smo bili prisiljeni v napeto končnico. In končno se je le izšla po naših željah. Zelo sem ponosen na svoje fante. Vadijo še več, kot zahtevam. Rotim ljubitelje rokometa, naj razumejo težave naše neizku- šene ekipe.« V obeh taborih so imeli pripombe na delo sodnikov. »Padli smo pod vpliv živčnosti. Preveč smo se ukvarjali z izzivanji z druge strani. Tekma je bila dobra, napeta. Tri ekipe so precej izenačene. Naj tako ostane,« je izpostavil trener gostov Zo- ran Jovičić. Deveti Haseljićev gol sta sodnika razveljavila zaradi domnevnega prestopa, kar jima je po srečanju oči- tal direktor Gorenja Roman Pungartnik. V celjskem tabo- ru imajo posnetke treh akcij, na katerih je razvidno, da je Haseljić stopil na tla, preden je vrgel žogo. Trpeli po superpokalu Mitja Janc se je včeraj v ligi prvakov spopadel s svojim bratom Blažem (Barcelona), potem ko je nenadoma postal glavni dirigent celjske igre: »Liga prvakov nas izčrpava, toda če je prisotne dovolj želje, potem je tudi dovolj energije, kar smo dokazali v soboto.« Ju- naka v izdihljajih obračuna sta bila Grega Krečič in vratar Gal Gaberšek: »Velenjčani so izena- čili rezultat po našem visokem vodstvu. Na srečo so moji soi- gralci izkoristili nekaj obramb in težko pričakovani točki sta ostali doma.« S tribune za po- sebne goste se je predsednik kluba Gregor Planteu spustil na igrišče in kasneje še v slačil- nico: »Po osvojenem superpo- kalu smo, priznam, trpeli. Tako v domačem prvenstvu kot tudi v ligi prvakov. Večkrat so nam zmanjkale le malenkosti. Fan- tje so mladi, prepričan sem, da bodo vedno boljši in boljši. Smo na pravi poti.« Ko je pred- sednik stopil v slačilnico, je bilo mogoče slišati glasne vzklike: »Premije, premije!« Zaponšek blestel proti Francozom Celjski rokometaši so v dose- danjem delu lige prvakov pu- stili odličen vtis z izjemo ob- računa z evropskim prvakom Magdeburgom. V sredo so bili zelo blizu prvi točki ali morda celo zmagi, toda Montpellier je bil spretnejši in srečnejši v končnici. Zmagal je z 31 : 29. V zadnji minuti je Celje zaostaja- lo za gol, a je Jancu žoga ušla. Francozi so se v zaključnem napadu malce zapletli, Celjani bi – ker je bilo časa vse manj – jim morali pustiti prosto pot do svojih vrat upati na obrambo vratarja. Ko so bili gostje prisi- ljeni v odločitev in so kolebali, ali bi morda žogo podali nazaj in bi jim sodnika lahko odvzela žogo, je prekršek storil Mlakar. Najizkušenejši celjski igralec je odlično začel tekmo, dosegel je tri gole. Najbolj učinkovit je bil Tim Cokan z devetimi zadetki. Odličen Mitja Janc je dosegel šest golov. Priložnost za presenečenje je omogočil izjemno razpoložen vratar Rok Zaponšek, ki je zaustavil kar 16 strelov. Le malo prej je Grega Krečič »Krečo« je prelomil obračun in je pomenil prijetno presenečenje za celjske navijače. Navdušil je Žiga Mlakar in si privoščil zmagovalni krik. Najlepše se je po zmagi družiti s tistimi, ki jih imajo najraje. bila mednarodna rokometna tekma tudi v dvorani Golovec. Slovenska ženska reprezentan- ca je na prvi tekmi kvalifi ka- cijske skupine 4 za nastop na evropskem prvenstvu prema- gala Latvijo z 51 : 13. Vodstvo krovne zveze si je privoščilo višjo ceno vstopnic, kot je bila za ligo prvakov v dvorani Zla- torog (zato ne čudi le približno dvesto gledalcev) in dva ura- dna napovedovalca, vsakega za en polčas. Prisotni so le za- čudeno strmeli. Foto: Andraž Purg Tim Cokan je visok, hiter in spre- ten ter niza izvrstne predstave brez izjeme. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 42, 19. oktober 2023 ŠPORT V ponedeljek zvečer so se igralci vrnili na svoje domo- ve in popadali v postelje, že v torek pa jih je čakal nov ob- račun v Alpski ligi. Napredek, ki veliko obeta Pomerili so se s Cortino in izgubili s 7 : 1 (Širovnik). Že v prvi tretjini je bila zelo opazna utrujenost gostite- ljev po tridnevnem turnirju in napornem potovanju. Zato včeraj treninga niso imeli. Danes bodo gostili še ekipo Fassa Falcons, ki prav tako Veselje Nika Širovnika, ki je bil strelec proti romunski Coroni in je bil izbran za najboljšega branilca turnirja. (Foto: HK Celje) Celjski hokejisti v celinskem pokalu enkrat zmagali in dvakrat izgubili Z izkušnjami iz Latvije v torek nad Jesenice Hokejisti ekipe RST Pellet Celje so v latvijski Jelgavi na- stopili na turnirju 2. kroga celinskega pokala. V petek so premagali belgijsko ekipo Liege Bulldogs z 9 : 3. Tri gole je dosegel Jure Sotlar, po dva sta dodala Luka Kalan in Mikus Mintautiškis, po enega pa Gal Sodja Zalokar in Bruno Kuret. Nato so doživeli dva poraza, v soboto proti romunski Coroni iz Brašova s 4 : 2 (Nik Širovnik, Kalan) in v nedeljo proti domačemu Zemgeleju s 4 : 1 (Mintautiškis), ter pristali na tretjem mestu. V nadaljnje tekmovanje se je uvrstil le prvouvrščeni Zemgele. DEAN ŠUSTER Prvo tekmovanje za pokal Alpe-Jadran za hitrostne dr- salce na kratke proge je bilo v Zagrebu. Med 180 udeleženci iz dese- tih držav je bilo pet predstav- nikov Drsalnega kluba Celje. Med člani je bil najhitrejši Ti- bor Komerički, njegov klubski kolega Vid Gal je osvojil tretje mesto. Pri ženskah je prepri- čljivo zmagala Dina Špan. Filip Škof in Zoja Felicijan ni- sta stopila na stopničke. Filip je v svoji kategoriji (junior C boys) zasedel peto mesto, Zoja je bila sedma med 16 tekmo- valkami (junior C girls). »Do naslednjega tekmovanja bomo V soboto bodo Zavod Prava možnost, Medobčinsko dru- štvo slepih in slabovidnih Celje (MDSS) in Združenje prijateljev slepih Slovenije izvedli turnir v govorečem pikadu. Ta bo med 10. in 18. uro v prostorih MDSS Celje na Ma- riborski cesti 210 c. Govoreči pikado za slepe je pri nas že uveljavljen šport, v tujini pa še precej bolj. Pomemben ni le zaradi tekmovalnega duha, saj krepi veščine, kot sta zbranost in sposobnost ustre- znega delovanja v prostoru. V prvem krogu se bodo med seboj pomerili vsi, tako slepi Hrvaški trener Damir Krznar je prejšnji teden v sredo uradno prevzel vodenje moštva Nogometnega kluba Celje in predstavil poglede. Dan kasneje se je predstavil še preostanku medijev, za kar ni kriv on, temveč vodstvo kluba s podcenjevalnim odnosom. Krznar je dejal, da je glavni cilj naslov v držav- nem prvenstvu, hkrati pa ne bo rušil strukture, ki jo je postavil španski trener Albert Riera, ki je podpisal pogod- bo z Bordeauxom. Krznar ima zdaj precej več točk, kot jih je zbral z Mariborom, in še višjo plačo. V soboto bo vodilni klub 1. SNL gostoval pri zadnjeuvrščeni Rogaški. DŠ prihaja iz znanega smučar- skega središča, iz Canazeia. V soboto bodo odpotovali v Zeel Am See, nato bosta sle- dili dve domači tekmi. Težko pričakovan obračun z Jeseni- cami bo v torek (19.00). V če- trtek bo v dvorani v celjskem mestnem parku gostovala še ekipa Steinbach Black Wings iz Linza. Trener Gal Koren je na treh tekmah v Latviji pri- šel do nekaterih spoznanj proti prvakom treh držav: »Fantje so pridobili ogromno izkušenj. Nekaterim je uspel velik kakovostni preskok. Niso napredovali le v hokej- skem smislu, temveč tudi v miselnem. Ko so igrali proti Coroni in Zemgeleju, smo pričakovali, da bodo podle- gli psihološkemu pritisku. Toda tega na ledu ni bilo ne videti ne čutiti. Igrali so na visoki ravni. Dokazali so, da se izboljšujejo posamično in da posledično ekipa zelo napreduje.« Koren je dodal: »Morda takšnega odpora pro- ti boljšima ekipama nismo pričakovali, ko smo potovali v Latvijo. Čeprav imamo zelo naporen ritem tekem, se zelo veselim vsake naslednje pre- izkušnje.« Večplastne izkušnje Celjski hokejisti so v podob- nem tekmovanju, kot je Alp- ska liga, že igrali. T o je bila liga INL. Kar nekaj tedanjih tek- mecev od leta 2013 je še vedno v avstrijsko-italijansko-slo- venskem tekmovanju. Trener Celja je bil Rok Rojšek, ki je celjski dres nosil kot igralec na prvem preizkusu v evropskem tekmovanju. Decembra 1994 so namreč Celjani sodelovali na turnirju lige šestih narodov v Rouenu. V nepopolni zased- bi zaradi različnih težav so v Franciji izgubili vse tri tekme. Feldkirch je bil boljši z 10 : 2 (strelca Povečerovski, Roj- šek). Rouen je zmagal s 7 : 1 (Lešnjak), celovški Kac pa je komaj, s 7 : 6, strl trd celjski oreh (Rojšek, Povečerovski po 2, Kolar in Rasko po 1). Trener je bil Vladimir Krikunov, ki je bil kasneje selektor slovenske, beloruske in ruske reprezen- tance. Klub, ki se je imenoval Inntal Celje, je po Rouenu ve- dno bolj tonil v težave in celo do neslavnega prenehanja delovanja članske ekipe. Tudi izkušnje izpred treh desetletij so zelo dobrodošle. Po zasluženih počitni- cah so plavalci celjskega Neptuna pridno trenirali in med zadnjim koncem tedna uspešno odprli novo sezono tudi na tekmova- njih. Starejši plavalci so se ude- ležili mednarodnega mitin- ga Ribin jesenski pokal v Ljubljani, kjer so bili tudi tekmovalci iz Hrvaške, Srbi- je in Bosne in Hercegovine. Julijan Pevec je v kategoriji B zmagal v štirih disciplinah (50, 100 in 200 m prsno in 200 m mešano), Miha Čujež je bil v kategoriji C najbolj- ši na 100 m delfi n in je še petkrat stopil na stopničke. Nikola Milenović je bil v ka- tegoriji A drugi na 800 m in tretji na 400 m prosto. Izabe- la Pakiž Rumpf je bila tretja na 100 m prsno, Vid Čujež je bil drugi na 50 m prsno. Trinajst mlajših tekmo- valcev je bilo v Ribnici, kjer so plavali člani trinajstih Zelo uspešnega Riero je nasledil Krznar Damirju Krznarju se je po podpisu nove pogodbe kar smejalo. (Foto: Andraž Purg) Visoke uvrstitve na treh tekmah Ekipa Neptuna, ki je pod vodstvom trenerja Roberta Kekca nastopila v Ljubljani. (Foto: PK Neptun) slovenskih klubov. Vid Za- vršnik je bil drugi na 50 in 100 m prsno, tretja sta bila Jon Kočevar na 100 m delfi n in Nejc Šetina na 50 m hrbtno. Na veteranski tekmi v Avstriji je bil med doma- čini, Slovaki, Čehi, Ma- džari, Italijani in Nemci najstarejši 88-letni Viktor Andrej Suša. Na 50 m hrb- tno je osvojil srebrno me- daljo. Barbara Suša je bila dvanajsta. Oba druži to, da v mladosti nista trenirala plavanja. DŠ Govoreči pikado spet v Celju kot tisti z ostankom vida. V polfi nalu se bodo razvrsti- li v kategorije: slepi (B1), z malo ostanka vida (B2) in z več ostanka vida (B3). Med tekmo potrebujejo skoraj popolno tišino, ki je zanje izjemnega pomena. »Kdor- koli bo obiskal tekmovanje, se bo lahko prepričal, da so slepi odlični v pikadu,« je po- udaril Sebastjan Kamenik, ki skrbi za obveščanje javnosti, obenem pa je med najboljši- mi predstavniki tega športa pri nas. DŠ Zmagala Španova in Komerički Dina Špan v vodstvu (Foto: DK Celje) izboljšali pomanjkljivosti in še dodatno razvili svoje predno- sti,« je povedal trener celjske ekipe Ersel Argun. Naslednja tovrstna tekma bo v začetku decembra v Beogradu. Dina Špan se še naprej vneto pri- pravlja na nastop na mladin- skih olimpijskih igrah v Južni Koreji. DŠ Po metu puščice v tarčo prejme tekmovalec zvočno sporočilo, katero številko je zadel. (Foto: DŠ) Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 42, 19. oktober 2023 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Poroke Žalec Poročila sta se: Maja RO- SENSTEIN in Klemen JELEN, oba iz Letuša. Velenje Poročila sta se: Brigita LES- JAK in Mitja PUSTATIČNIK, oba iz Velenja. Kulturne prireditve ČETRTEK, 19. 10. 16.00 Vila Bianca Velenje Samo en cvet, en češnjev cvet … Odprtje likovne razstave del otrok velenjskih vrtcev in osnovnih šol v sklopu akcije Velenje – mesto cvetja 18.00 Osrednja knjižnica Celje Odkrijte Slovenijo v Frankfurter Allgemeine Zeitung Odprtje razstave 19.00 Občinska knjižnica Prebold Ernest Jazbinšek: Dvojčici Predstavitev knjige PETEK, 20. 10. 17.00 Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina Obsoteljski pejsaži in vedute Odprtje razstave Rada Romiha 18.00 Dvorana Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Ipavčevi kulturni dnevi 2023: Josip Ipavec in njegov svet Predstavitev zbornika 19.00 Dom svobode Zidani Most Tone Partljič: Partnerska poroka Komedija v izvedbi KUD Svoboda Zidani Most 19.00 Galerija F-bunker Velenje The Thin Line between Odprtje fotografske razstave Petra Fetticha 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Popseslish Koncert ob 25-letnici delovanja 20.00 Dom kulture Slovenske Konjice Maja Založnik Koncert z gosti 21.00 eMCe plac Velenje Tom Holliston, Simon Wells Akustični koncert SOBOTA, 21. 10. 10.00 do 13.00 Celjska kulturnica Fanfest 7: Projekti v sosedstvu Predstavitve tujih gostov in njihovih projektov 10.00 Dom kulture Velenje Hišica iz kock Lutkovno-igrana predstava po motivih Ele Peroci 11.00 Gledališče Celje Katalena: Enci benci Katalenci Otroško dopoldne 11.00 Galerija Račka Celje Vodenje po festivalu erotične ilustracije Velvet 4 Vodi Nea Likar. 16.00 do 18.00 Knjigarna in antikvariat Antika Celje Fanfest 7 Promocija svežih knjižnih izdaj v Sloveniji 19.00 Celjska kulturnica Fanfest 7 Gost prof. dr. Zoran Živković, tema krononavtika – potovanja v času in manipulacija s časom 19.00 Kulturni dom Štore Klape More in Ansambel Zupan Koncert 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Naj živi Karantanija! Komedija v izvedbi Dramske skupine Vojnik 20.00 Gledališče Celje Katalena Koncert 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape: Hribovske balade Abonma Klub in izven NEDELJA, 22. 10. 15.00 Gasilski dom Dobrina Tonček se ženi Predstava v izvedbi Društva upokojencev Podčetrtek 17.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Tomaž Plahutnik in Matjaž Robavs Koncert za citrarski abonma in izven 18.00 POŠ Prevorje Anin večer Gost večera, p. dr. Karel Gržan 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Fejmiči: Sama sta najboljša Komedija z Gašperjem Bergantom in Žanom Papičem 19.00 Dom kulture Velenje Kdo se boji Virginie Woolf? Mini teater Ljubljana, Drama Edwarda Albeeja 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Večerja bedakov Komedija Špas teatra PONEDELJEK, 23. 10. 19.00 Kulturni center Laško Osrednja prireditev Bralne značke za odrasle Knjižnice Laško s patrom Karlom Gržanom TOREK, 24. 10 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Koncert samospevov skladateljev Ipavcev v izvedbi pevk in pevcev glasbenih ustanov Slovenije Ipavčevi kulturni dnevi 2023: Ipavci SREDA, 25. 10. 19.19 Preddverje mestne knjižnice Velenje Urška Klakočar Zupančič: Gretin greh Predstavitev knjige 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 19. 10. 16.00 in 17.45 Celjski mladinski center Delavnica Lego robotike Tudi v sredo ob istem času 18.00 Aškerčeva domačija na Senožetih pri Rimskih Toplicah Večer ljubiteljskih literarnih ustvarjalcev 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Predavanje o Kavčnikovi domačiji Najstarejša ohranjena alpska dimnica v Sloveniji 18.00 Celjski mladinski center Delavnica magičnost gibanja 19.00 Celjski mladinski center Open Mic večer Večer zabavnega preigravanja svetovno znanih uspešnic 20.00 Mladinski center Žalec Iza Robavs in Žiga Žvižej Kavarniški večer PETEK, 20. 10. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Denar, sveta vladar Muzejska učna ura s predstavitvijo prenovljene Hermanove banke 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Evropski teden programiranja v Tehnoparku Celje Delavnice za različne starostne skupine 15.00 Planet Tuš Celje Obeležitev svetovnega dneva hrane Promocija zdrave lokalne hrane 18.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer Predavanje Darje Povše o konservatorskem delu akademskega slikarja in konservatorija specialista Viktorja Povšeta 20.00 do 24.00 Mladinski center Žalec Karaoke 21.00 Celjski mladinski center Break The Silence 19 SOBOTA, 21. 10. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Mestna tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 do 12.00 Dvorana centra Nova Velenje Numifil 2023 Numizmatični in filatelistični sejem 10.00 Kongresni center Celje POMP – sejem pompoznih dogodkov Tudi v nedeljo ob istem času 10.00 Laška hiša Zeliščno-kulinarična delavnica s Karmen Gajšek 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov in vinilk 13.00 MC Šmartno ob Paki – klubski prostori MK Packenstein Motomartinovanje Dan odprtih vrat 18.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Bretanija in Normandija Potopisno predavanje 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Iluzija – čarovnija še nikoli ni bila tako blizu Špas teater, čarovniški šov Magic Aleksandra 20.00 Celjski mladinski center Sol May release party 21.00 Pišek bar Celje Oktoberfest pr'Pišek Za vzdušje bodo poskrbeli Mambo Kings in Zvita Feltna NEDELJA, 22. 10. 10.30 do 13.00 Celjska kulturnica Fanfest 7 Delavnica in panel: Fantastično lektoriranje in zaključek festivala PONEDELJEK, 23. 10. 9.00 do 11.00 Hiša generacij Laško Izdelovanje mini nagrobnih aranžmajev Delavnica 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre … 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem 17.30 Osrednja knjižnica Celje Z jeepom po Ugandi Potopisno predavanje Zorana Furmana 18.30 Dvorana Glasbene šole Žalec Nastop učencev iz razreda Tanje Miklavc TOREK, 24. 10. 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 13.00 do 16.00 Tehnopark Celje Ustvarjalna Evropa v Celju Informativni dan 16.00 do 18.00 Hiša generacij Laško Kruh-buča Delavnica 16.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Predmeti, ki govorijo Družinska ustvarjalnica 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Družinski torki v mestu Javno vodstvo po razstavi Hermanov bonton. 17.00 Dvorana Glasbene šole Žalec Nastop učencev iz razreda Vite Kovše in Valentina Rogine 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Svetovni dan pliškotov Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Velenjski grad Visoki obiski v Velenju v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja Predavala bo zgodovinarka Aleksandra Gačić Belej. SREDA, 25. 10. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Album za fotografije Fotografska ustvarjalnica 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic: Vozičkanje Predavala bo Anja Bukovšek. 16.00 Galerija Velenje Kaligrafska delavnica s Huiqin Wang 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Jesenska ustvarjalnica z Majdo Primerna za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.00 Dvorana Glasbene šole Žalec Grajski večer 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Vpliv prehrane na imunski sistem Predavanje Irene Franić 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Mohorski večer: Jože Pučnik v zgodovinskem spominu in spominu sodobnikov Gostje: dr. Aleš Maver, dr. Željko Oset, Alenka Puhar 19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zvočna kopel – gong Razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije proveni- ence predmetov na primeru Zbir- ke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje; do konca avgusta 2024, Žovneški postanejo grofje Celjski; do 31. 10. Pokrajinski muzej Celje –Knež- ji dvorec: Ljubija – zaklad pod skalo, do 31. 12.; Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Osrednja knjižnica Celje: raz- stava del članic krožka ročna dela: kvačkanje in pletenje; do 23. 10. Celjski mladinski center: raz- stava Ko pade mrak, avtorice Sare Žičkar; do 27. 10. Občinska knjižnica Prebold: fotografska razstava članov fo- tografskega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec; do 28. 10. Galerija Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah: razstava Na- zaj v mladostni kraj, avtorja Sta- neta Jagodiča; do 10. 12. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VI. – Vedute Šentjurja, razstava del, nastalih na VI. Ipavčevi paleti; do nadalj- njega Knjižnica Šentjur: Ko sivine ozelenijo, razstava Likovnega študijskega krožka LU Šentjur; do 5. 11. Knjižnica Radeče: Pogled sko- zi naša okna, slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ume- tnosti Radeče; do nadaljnjega Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 10. Galerija Velenje: razstava Ideo- loška sestavljanka, avtorice Hu- iquin Wang; do 25. 11. Muzej na Velenjskem gradu: slikarska razstava Alojza Sedov- nika; do 31. 10. Atrij Velenjskega gradu: Časov- ni stroj, Pikina fotografska razsta- va; do 31. 10. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; 31. 10. Galerija na prostem Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31.10. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 10. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 10. Knjižnica Velenje: Sončna stena: Sladka hiša – Mandala: razstava ilustracij Katje Talajić ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja; do 31 10.; Domoznan- ski oddelek: razstava prvih tiskov in razglednic Antona Aškerca iz zbirke Janeza Osetiča; do 31. 10.; Mladinska soba: razstava Pikino potovanje skozi čas; do 31. 10.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Sanja Mlinar Marin; do 31. 10.; Otroški oddelek: Pika se skozi čas potika, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 30. 11.; Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 31. 12.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze- mljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.; Ligijev sa- lon – jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga – po- ezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podze- mlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; Avla Mestne občine Velenje: Sanje, umetniška razstava ljubi- teljskega ustvarjalca Vlada Ore- muža; do 3. 11. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 42, 19. oktober 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Smrti Celje Umrli so: Nikola TRAJKO- VSKI iz Celja, 84 let, Slavka OGOREVC iz Žalca, 88 let, Vojko ŽUREJ iz Dramelj, 63 let, Marko BLASUTTO iz Ce- lja, 62 let, Doroteja KLUKEJ iz Braslovč, 89 let, Marijana DOLENC iz Prekorij, 78 let, Štefi ca BEŠKOVNIK iz Celja, 61 let, Vida ILIĆ iz Velenja, 68 let, Frančiška BRINAR iz Pre- bolda, 90 let, Ana CEROVŠEK iz Celja, 93 let. Laško Umrli so: Albert PETZ iz Ojstrega, 65 let, Danica SO- TLAR iz Rimskih Toplic, 67 let, Marija KLAVŽAR iz Trob- nega Dola, 92 let. Žalec Umrl je: Jožef KOVAČ iz Žalca, 69 let. Velenje Umrla je: Ivanka VIDEM- ŠEK iz Šoštanja, 69 let. Umrla je naša upokojena sodelavka MARIJANA DOLENC zaposlena kot glavna sestra zdravstvenega centra in strokovna svetovalka v kadrovsko splošni službi Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Zapustila nas je KRISTINA LUGARIČ iz Lokovine 20a, Dobrna (13. 9. 1949–21. 9. 2023) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja ter podarjene sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Milanu Strmšku za opravljen obred, Mojci Zaponšek za pogrebni govor in hvala vsem, ki ste se ji poklonili ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 649 Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. ZAHVALA Nenadoma se je poslovil naš dragi mož, ata, dedek in tast DUŠAN ROJC iz Prekorja (1949–2023) V težkih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno za- hvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi najdražji 651 Umrla je naša upokojena sodelavka DANICA SOTLAR zaposlena kot spremljevalka bolnikov na oddelku za transport bolnikov Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric in svak ALOJZIJ PLANKO iz Zagrada 100, Celje (25. 5. 1939–27. 9. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in svete maše. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v času njegove bo- lezni bodrili in zanj molili. Hvala AER ter pulmološkemu in nevrološkemu oddelku, gospodu Kolarju, dr. med., pogrebni službi Zagajšek, gospodu Marjanu, pevcem in sestri Grazyni za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 655 DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE ob 18.00 ČETRTEK, 19. oktober, ODPRTJE RAZSTAVE: ODKRIJTE SLOVENIJO V FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG Levstikova dvorana in pritli čje knji žnice ob 17.30 PONEDELJEK, 23. oktober, POTOPISNO PREDAVANJE: Z JEEPOM PO UGANDI Potopisno predavanje Zorana Furmana. Študijska čitalnica ob 17.00 SREDA, 25. oktober, JESENSKA USTVARJALNICA Z MAJDO Primerno za otroke 4. do 7. leta starosti. Knji žnica pri Mišku Knji žku WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI ob 16.00 TOREK, 31. oktober, ČARODEJ ANDREJ: SVET MAGIJE Čarobno popoldne za male in velike otroke bo potekalo v Kavarni in slaš či čarni Miško Knji žko. GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO Nedel ja , 22. oktober 2023, ob 11.00, k Než ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO MOTORNA VOZILA KUPIM OSEBNO vozilo, celo ali poškodovano, kupim. Kupim tudi motorno kolo Tomos. Telefon 031 783-047. 647 OPEL merivo 1,4, 88 kW turbo ali motor za ta avto, prvi lastnik, kupim. Telefon 041 710-193. 652 STROJI PRODAM »PANT žago«, domača izdelava, za rezanje hlodovine, prodam. Cena po dogovoru. Vse informacije po telefonu 068 602-109, Ivan. 654 TRAKTOR Imt 539, letnik 1989, kot nov, prodam. Telefon 070 738-979. 656 VALJAR Cambridge, širina 3 m, prodam. Telefon 041 317-434. 658 POSEST KUPIM VIKEND, hišo, posest ali kmetijo, do 90.000 EUR, Celje, okolica 40 km, kupim. Telefon 041 846-570. 632 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava, prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p PUJSKE, težke od 30 do 40 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Kmetija Košec, telefon 041 878-135. 639 PRAŠIČE, težke od 25 do 30 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 051 353-105. 653 TELIČKI simentalki, težki po 300 kg, 100-kg limuzinko in kravo simentalko, prodam. Telefon 041 596-475. 661 KRAVO, pasme šarole limuzin, pašna, s telič- ko, staro 1 mesec (drugič telila), prodam. Telefon 041 522-571. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p TELICO ali kravo za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 636 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SUHA hrastova, smrekova ali mešana drva, cena od 40 EUR/meter naprej, možna raz- rez in prevoz, Šentjur, prodam. Telefon 070 367-257. 659 BIO koruzo trdenko, primerno za pripravo kruha ali kot hrana za perutnino, in bio teletino (za otroke), zelo ugodno prodam. Telefon 041 250-812. 660 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SUHO koruzo, tritikalo, pšenico in krompir (jedilni in krmni) prodam. Možna dosta- va. Telefon 041 742-334. p FIŽOL češnjevec in vinsko žganje prodamo. Telefon 070 808-560. 648 ZAPOSLITEV ZARADI povečanega obsega dela honorarno ali redno zaposlim pomočnika – slikople- skarja. Mohar, d. o. o., Šaranovičeva 11, Celje, telefon 041 648-121. p ZMENKI Z 10-letnim sinom iščeva mamico, 45 + (ne- kadilec, športnik). Telefon 070 830-603. 635 SAMSKI moški, star 50 let, želim spoznati dekle, staro od 30 do 50 let, za resno zvezo. Telefon 070 718-631. 650 Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 42, 19. oktober 2023 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Poroke Žalec Poročila sta se: Maja RO- SENSTEIN in Klemen JELEN, oba iz Letuša. Velenje Poročila sta se: Brigita LES- JAK in Mitja PUSTATIČNIK, oba iz Velenja. Kulturne prireditve ČETRTEK, 19. 10. 16.00 Vila Bianca Velenje Samo en cvet, en češnjev cvet … Odprtje likovne razstave del otrok velenjskih vrtcev in osnovnih šol v sklopu akcije Velenje – mesto cvetja 18.00 Osrednja knjižnica Celje Odkrijte Slovenijo v Frankfurter Allgemeine Zeitung Odprtje razstave 19.00 Občinska knjižnica Prebold Ernest Jazbinšek: Dvojčici Predstavitev knjige PETEK, 20. 10. 17.00 Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina Obsoteljski pejsaži in vedute Odprtje razstave Rada Romiha 18.00 Dvorana Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Ipavčevi kulturni dnevi 2023: Josip Ipavec in njegov svet Predstavitev zbornika 19.00 Dom svobode Zidani Most Tone Partljič: Partnerska poroka Komedija v izvedbi KUD Svoboda Zidani Most 19.00 Galerija F-bunker Velenje The Thin Line between Odprtje fotografske razstave Petra Fetticha 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Popseslish Koncert ob 25-letnici delovanja 20.00 Dom kulture Slovenske Konjice Maja Založnik Koncert z gosti 21.00 eMCe plac Velenje Tom Holliston, Simon Wells Akustični koncert SOBOTA, 21. 10. 10.00 do 13.00 Celjska kulturnica Fanfest 7: Projekti v sosedstvu Predstavitve tujih gostov in njihovih projektov 10.00 Dom kulture Velenje Hišica iz kock Lutkovno-igrana predstava po motivih Ele Peroci 11.00 Gledališče Celje Katalena: Enci benci Katalenci Otroško dopoldne 11.00 Galerija Račka Celje Vodenje po festivalu erotične ilustracije Velvet 4 Vodi Nea Likar. 16.00 do 18.00 Knjigarna in antikvariat Antika Celje Fanfest 7 Promocija svežih knjižnih izdaj v Sloveniji 19.00 Celjska kulturnica Fanfest 7 Gost prof. dr. Zoran Živković, tema krononavtika – potovanja v času in manipulacija s časom 19.00 Kulturni dom Štore Klape More in Ansambel Zupan Koncert 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Naj živi Karantanija! Komedija v izvedbi Dramske skupine Vojnik 20.00 Gledališče Celje Katalena Koncert 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape: Hribovske balade Abonma Klub in izven NEDELJA, 22. 10. 15.00 Gasilski dom Dobrina Tonček se ženi Predstava v izvedbi Društva upokojencev Podčetrtek 17.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Tomaž Plahutnik in Matjaž Robavs Koncert za citrarski abonma in izven 18.00 POŠ Prevorje Anin večer Gost večera, p. dr. Karel Gržan 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Fejmiči: Sama sta najboljša Komedija z Gašperjem Bergantom in Žanom Papičem 19.00 Dom kulture Velenje Kdo se boji Virginie Woolf? Mini teater Ljubljana, Drama Edwarda Albeeja 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Večerja bedakov Komedija Špas teatra PONEDELJEK, 23. 10. 19.00 Kulturni center Laško Osrednja prireditev Bralne značke za odrasle Knjižnice Laško s patrom Karlom Gržanom TOREK, 24. 10 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Koncert samospevov skladateljev Ipavcev v izvedbi pevk in pevcev glasbenih ustanov Slovenije Ipavčevi kulturni dnevi 2023: Ipavci SREDA, 25. 10. 19.19 Preddverje mestne knjižnice Velenje Urška Klakočar Zupančič: Gretin greh Predstavitev knjige 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 19. 10. 16.00 in 17.45 Celjski mladinski center Delavnica Lego robotike Tudi v sredo ob istem času 18.00 Aškerčeva domačija na Senožetih pri Rimskih Toplicah Večer ljubiteljskih literarnih ustvarjalcev 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Predavanje o Kavčnikovi domačiji Najstarejša ohranjena alpska dimnica v Sloveniji 18.00 Celjski mladinski center Delavnica magičnost gibanja 19.00 Celjski mladinski center Open Mic večer Večer zabavnega preigravanja svetovno znanih uspešnic 20.00 Mladinski center Žalec Iza Robavs in Žiga Žvižej Kavarniški večer PETEK, 20. 10. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Denar, sveta vladar Muzejska učna ura s predstavitvijo prenovljene Hermanove banke 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Evropski teden programiranja v Tehnoparku Celje Delavnice za različne starostne skupine 15.00 Planet Tuš Celje Obeležitev svetovnega dneva hrane Promocija zdrave lokalne hrane 18.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer Predavanje Darje Povše o konservatorskem delu akademskega slikarja in konservatorija specialista Viktorja Povšeta 20.00 do 24.00 Mladinski center Žalec Karaoke 21.00 Celjski mladinski center Break The Silence 19 SOBOTA, 21. 10. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Mestna tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 do 12.00 Dvorana centra Nova Velenje Numifil 2023 Numizmatični in filatelistični sejem 10.00 Kongresni center Celje POMP – sejem pompoznih dogodkov Tudi v nedeljo ob istem času 10.00 Laška hiša Zeliščno-kulinarična delavnica s Karmen Gajšek 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov in vinilk 13.00 MC Šmartno ob Paki – klubski prostori MK Packenstein Motomartinovanje Dan odprtih vrat 18.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Bretanija in Normandija Potopisno predavanje 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Iluzija – čarovnija še nikoli ni bila tako blizu Špas teater, čarovniški šov Magic Aleksandra 20.00 Celjski mladinski center Sol May release party 21.00 Pišek bar Celje Oktoberfest pr'Pišek Za vzdušje bodo poskrbeli Mambo Kings in Zvita Feltna NEDELJA, 22. 10. 10.30 do 13.00 Celjska kulturnica Fanfest 7 Delavnica in panel: Fantastično lektoriranje in zaključek festivala PONEDELJEK, 23. 10. 9.00 do 11.00 Hiša generacij Laško Izdelovanje mini nagrobnih aranžmajev Delavnica 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre … 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem 17.30 Osrednja knjižnica Celje Z jeepom po Ugandi Potopisno predavanje Zorana Furmana 18.30 Dvorana Glasbene šole Žalec Nastop učencev iz razreda Tanje Miklavc TOREK, 24. 10. 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 13.00 do 16.00 Tehnopark Celje Ustvarjalna Evropa v Celju Informativni dan 16.00 do 18.00 Hiša generacij Laško Kruh-buča Delavnica 16.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Predmeti, ki govorijo Družinska ustvarjalnica 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Družinski torki v mestu Javno vodstvo po razstavi Hermanov bonton. 17.00 Dvorana Glasbene šole Žalec Nastop učencev iz razreda Vite Kovše in Valentina Rogine 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Svetovni dan pliškotov Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Velenjski grad Visoki obiski v Velenju v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja Predavala bo zgodovinarka Aleksandra Gačić Belej. SREDA, 25. 10. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Album za fotografije Fotografska ustvarjalnica 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic: Vozičkanje Predavala bo Anja Bukovšek. 16.00 Galerija Velenje Kaligrafska delavnica s Huiqin Wang 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Jesenska ustvarjalnica z Majdo Primerna za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.00 Dvorana Glasbene šole Žalec Grajski večer 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Vpliv prehrane na imunski sistem Predavanje Irene Franić 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Mohorski večer: Jože Pučnik v zgodovinskem spominu in spominu sodobnikov Gostje: dr. Aleš Maver, dr. Željko Oset, Alenka Puhar 19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zvočna kopel – gong Razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije proveni- ence predmetov na primeru Zbir- ke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje; do konca avgusta 2024, Žovneški postanejo grofje Celjski; do 31. 10. Pokrajinski muzej Celje –Knež- ji dvorec: Ljubija – zaklad pod skalo, do 31. 12.; Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Osrednja knjižnica Celje: raz- stava del članic krožka ročna dela: kvačkanje in pletenje; do 23. 10. Celjski mladinski center: raz- stava Ko pade mrak, avtorice Sare Žičkar; do 27. 10. Občinska knjižnica Prebold: fotografska razstava članov fo- tografskega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec; do 28. 10. Galerija Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah: razstava Na- zaj v mladostni kraj, avtorja Sta- neta Jagodiča; do 10. 12. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VI. – Vedute Šentjurja, razstava del, nastalih na VI. Ipavčevi paleti; do nadalj- njega Knjižnica Šentjur: Ko sivine ozelenijo, razstava Likovnega študijskega krožka LU Šentjur; do 5. 11. Knjižnica Radeče: Pogled sko- zi naša okna, slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ume- tnosti Radeče; do nadaljnjega Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 10. Galerija Velenje: razstava Ideo- loška sestavljanka, avtorice Hu- iquin Wang; do 25. 11. Muzej na Velenjskem gradu: slikarska razstava Alojza Sedov- nika; do 31. 10. Atrij Velenjskega gradu: Časov- ni stroj, Pikina fotografska razsta- va; do 31. 10. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; 31. 10. Galerija na prostem Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31.10. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 10. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 10. Knjižnica Velenje: Sončna stena: Sladka hiša – Mandala: razstava ilustracij Katje Talajić ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja; do 31 10.; Domoznan- ski oddelek: razstava prvih tiskov in razglednic Antona Aškerca iz zbirke Janeza Osetiča; do 31. 10.; Mladinska soba: razstava Pikino potovanje skozi čas; do 31. 10.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Sanja Mlinar Marin; do 31. 10.; Otroški oddelek: Pika se skozi čas potika, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 30. 11.; Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 31. 12.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze- mljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.; Ligijev sa- lon – jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga – po- ezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podze- mlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; Avla Mestne občine Velenje: Sanje, umetniška razstava ljubi- teljskega ustvarjalca Vlada Ore- muža; do 3. 11. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 42, 19. oktober 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Smrti Celje Umrli so: Nikola TRAJKO- VSKI iz Celja, 84 let, Slavka OGOREVC iz Žalca, 88 let, Vojko ŽUREJ iz Dramelj, 63 let, Marko BLASUTTO iz Ce- lja, 62 let, Doroteja KLUKEJ iz Braslovč, 89 let, Marijana DOLENC iz Prekorij, 78 let, Štefi ca BEŠKOVNIK iz Celja, 61 let, Vida ILIĆ iz Velenja, 68 let, Frančiška BRINAR iz Pre- bolda, 90 let, Ana CEROVŠEK iz Celja, 93 let. Laško Umrli so: Albert PETZ iz Ojstrega, 65 let, Danica SO- TLAR iz Rimskih Toplic, 67 let, Marija KLAVŽAR iz Trob- nega Dola, 92 let. Žalec Umrl je: Jožef KOVAČ iz Žalca, 69 let. Velenje Umrla je: Ivanka VIDEM- ŠEK iz Šoštanja, 69 let. Umrla je naša upokojena sodelavka MARIJANA DOLENC zaposlena kot glavna sestra zdravstvenega centra in strokovna svetovalka v kadrovsko splošni službi Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Zapustila nas je KRISTINA LUGARIČ iz Lokovine 20a, Dobrna (13. 9. 1949–21. 9. 2023) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja ter podarjene sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Milanu Strmšku za opravljen obred, Mojci Zaponšek za pogrebni govor in hvala vsem, ki ste se ji poklonili ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 649 Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. ZAHVALA Nenadoma se je poslovil naš dragi mož, ata, dedek in tast DUŠAN ROJC iz Prekorja (1949–2023) V težkih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno za- hvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi najdražji 651 Umrla je naša upokojena sodelavka DANICA SOTLAR zaposlena kot spremljevalka bolnikov na oddelku za transport bolnikov Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric in svak ALOJZIJ PLANKO iz Zagrada 100, Celje (25. 5. 1939–27. 9. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in svete maše. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v času njegove bo- lezni bodrili in zanj molili. Hvala AER ter pulmološkemu in nevrološkemu oddelku, gospodu Kolarju, dr. med., pogrebni službi Zagajšek, gospodu Marjanu, pevcem in sestri Grazyni za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 655 DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE ob 18.00 ČETRTEK, 19. oktober, ODPRTJE RAZSTAVE: ODKRIJTE SLOVENIJO V FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG Levstikova dvorana in pritli čje knji žnice ob 17.30 PONEDELJEK, 23. oktober, POTOPISNO PREDAVANJE: Z JEEPOM PO UGANDI Potopisno predavanje Zorana Furmana. Študijska čitalnica ob 17.00 SREDA, 25. oktober, JESENSKA USTVARJALNICA Z MAJDO Primerno za otroke 4. do 7. leta starosti. Knji žnica pri Mišku Knji žku WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI ob 16.00 TOREK, 31. oktober, ČARODEJ ANDREJ: SVET MAGIJE Čarobno popoldne za male in velike otroke bo potekalo v Kavarni in slaš či čarni Miško Knji žko. GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO Nedel ja , 22. oktober 2023, ob 11.00, k Než ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO MOTORNA VOZILA KUPIM OSEBNO vozilo, celo ali poškodovano, kupim. Kupim tudi motorno kolo Tomos. Telefon 031 783-047. 647 OPEL merivo 1,4, 88 kW turbo ali motor za ta avto, prvi lastnik, kupim. Telefon 041 710-193. 652 STROJI PRODAM »PANT žago«, domača izdelava, za rezanje hlodovine, prodam. Cena po dogovoru. Vse informacije po telefonu 068 602-109, Ivan. 654 TRAKTOR Imt 539, letnik 1989, kot nov, prodam. Telefon 070 738-979. 656 VALJAR Cambridge, širina 3 m, prodam. Telefon 041 317-434. 658 POSEST KUPIM VIKEND, hišo, posest ali kmetijo, do 90.000 EUR, Celje, okolica 40 km, kupim. Telefon 041 846-570. 632 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava, prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p PUJSKE, težke od 30 do 40 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Kmetija Košec, telefon 041 878-135. 639 PRAŠIČE, težke od 25 do 30 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 051 353-105. 653 TELIČKI simentalki, težki po 300 kg, 100-kg limuzinko in kravo simentalko, prodam. Telefon 041 596-475. 661 KRAVO, pasme šarole limuzin, pašna, s telič- ko, staro 1 mesec (drugič telila), prodam. Telefon 041 522-571. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p TELICO ali kravo za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 636 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SUHA hrastova, smrekova ali mešana drva, cena od 40 EUR/meter naprej, možna raz- rez in prevoz, Šentjur, prodam. Telefon 070 367-257. 659 BIO koruzo trdenko, primerno za pripravo kruha ali kot hrana za perutnino, in bio teletino (za otroke), zelo ugodno prodam. Telefon 041 250-812. 660 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SUHO koruzo, tritikalo, pšenico in krompir (jedilni in krmni) prodam. Možna dosta- va. Telefon 041 742-334. p FIŽOL češnjevec in vinsko žganje prodamo. Telefon 070 808-560. 648 ZAPOSLITEV ZARADI povečanega obsega dela honorarno ali redno zaposlim pomočnika – slikople- skarja. Mohar, d. o. o., Šaranovičeva 11, Celje, telefon 041 648-121. p ZMENKI Z 10-letnim sinom iščeva mamico, 45 + (ne- kadilec, športnik). Telefon 070 830-603. 635 SAMSKI moški, star 50 let, želim spoznati dekle, staro od 30 do 50 let, za resno zvezo. Telefon 070 718-631. 650 Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 42, 19. oktober 2023 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si ZEISS MyoCare stekla Novi dizajn stekel za očala je namenjen obvladovanju napredovanja kratkovidnosti pri otrocih. Omogočite svojemu otroku boljši pogled na življenje. Za več informacij se obrnite na najbližjo poslovalnico Optike Irman: PE Žalec 051 288 010 | PE Velenje 051 288 019 | optika@irman.si. ZEISS ClearFocus dizajn Zadnja površina stekla je optimizirana tako, da otroku zagotovite jasen in udoben vid skozi steklo v vseh smereh gledanja. Tehnologija ZEISS ClearFocus prav tako zmanjšuje vse zamegljenosti, ki lahko prispevajo k podaljšanju oči. ZEISS DuraVision nanosi Antirefleksni premaz, odporen na praske ima lastnosti, ki se nanašajo na površino stekla da postane bolj robusten – popoln za aktivne otroke. ZEISS UVProtect tehnologija Popolna UV zaščita, kar pomeni za vašega otroka, da so oči zaščitene, ko se zunaj igrajo. Kratkovidnost pri otrocih je vse pogostejša O kratkovidnosti govorimo, ko pri pogledu na daleč vidimo zamegljeno. Če kratkovidnost napreduje in se ne zdravi, lahko negativno vpliva na razvoj, kakovost življenja ter vodi do dolgoročnih težav z vidom. Spremembe življenjskega sloga so sprožile zgodnejši in vse pogostejši pojav kratkovidnosti pri otrocih. Naraščajočo kratkovidnost je mogoče učinkovito uravnati z optičnim pripomočkom, ki zagotavlja jasen in udoben vid, hkrati pa obvladuje napredovanje kratkovidnosti. Takšen pripomoček so stekla ZEISS MyoCare. Kako delujejo ZEISS MyoCare stekla? Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 21 Str. 26–27 Str. 24–25 Poslovno obleko rad zamenja za kimono Skrivnosti energetske prenove celjskih stavb S čim se bomo torej (smeli) greti? Približno 850 let stara Žič- ka kartuzija je delovala malo več kot 600 let, ko jo je leta 1782 z dekretom ukinil ce- sar Jožev II. 240 let kasneje, potem ko je bila v vmesnem času prepuščena propada- nju, je kartuzijanska cerkev ponovno pod streho. Zbornica za arhitekturo in prostor je pri utemeljitvi po- delitve zlatega svinčnika med drugim zapisala, da pri pro- jektu nadkritja ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika drznost in skromnost hodita z roko v roki. »Ruševino v resnici za- Žička kartuzija prejela še eno nagrado Zlati svinčnik za premično streho V sklopu Dneva arhitektov je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije v začetku meseca podelila strokovna priznanja za največje dosežke svojih članov na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načr- tovanja. Med drugim je podelila šest zlatih svinčnikov za odlično izvedbo. Enega od njih je prejel projekt nadkritja ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji avtorske skupine Medprostor. JANŽE FRIC, STA znamuje tisto, kar ji manjka. Prav s to vrzeljo v nas odpira prostor spomina in domišlji- je. Dodani novi arhitekturni detajli razlagajo stare, izbrani novi materiali se oplajajo iz obstoječega, nove tehnične rešitve stkejo vez med prete- klostjo in prihodnostjo.« Odgovorni projektant Rok Žnidaršič je povedal, da bi na razvalino sicer lahko posta- vili klasično dvokapno stre- ho, vendar so želeli ohraniti nematerialno vrednoto tega prostora – stik z nebom – ter obenem omogočiti funkcio- nalnost prostora, omogočiti dogodke na pokritem prizo- rišču. Mnenja arhitektov deljena Idejna zasnova Žnidaršiča je umetnostnozgodovinsko stroko in arhitekte sicer pre- cej razdelila, saj so nekateri nasprotovali premični strehi. »V primeru Žič je bil proces zelo intenziven. Sami smo Projektant nadkritja Rok Žnidaršič (Foto: arhiv NT/Sherpa) Žička kartuzija in cerkev svetega Janeza Kr- stnika z večkrat nagrajeno novo streho, ki ima dve podobi. Prvo opazimo že iz daljave. Drugo podobo razkrije šele pohod med ruševinami. Z južne strani je streha videti kot navadna dvokapnica. vanj vstopili, ko je že bilo vzpostavljeno gradbišče. Za nas je predstavljal velik izziv tudi zato, ker nam je bila ta naloga zaupana na podlagi referenc. Ker je cerkev nek- danje kartuzije eden najpo- membnejših spomenikov ne- premične kulturne dediščine na Slovenskem in ker je kot ruševina vpisana v zavest ge- neracij, bi bilo seveda čudno, če ne bi bilo polemik. Slednje so sicer koristne tudi zato, ker tudi nam odprejo nove vidike, da skoznje ponovno preizprašujemo ustreznost naših rešitev,« je o kresanju mnenj povedal odgovorni projektant. Nasprotovanja mnenj so se zavedali tudi člani komi- sije Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. »Med arhitekti, ki jim je zaupa- na naloga ustvarjanja nove grajene tvarine družbe, in umetnostnimi zgodovinarji, katerih poslanstvo je, da skr- bijo za ohranjanje vsega, kar so ustvarili avtorji pred nami, se mnenja pogosto krešejo.« Dodali so, da to ni niti nov pojav niti ni problematičen, saj bi po njihovem mnenju vsaka stroka morala z od- prtimi rokami pozdravljati soočanja nasprotujočih si mnenj, izmenjavo vidikov in vzajemno širjenje obzorij. »A kljub temu je vseeno vedno lepo videti, kadar arhitek- tom vendarle uspe združiti obe stroki v takšni meri, kot je to uspelo nadkritju ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji,« so dodali v duhu sprave. (Pre)kratek časovni okvir? Pri nadkritju strehe cerkve svetega Janeza Krstnika je ve- liko vlogo igral časovni okvir. Ta je bil kratek, za kar seveda niso krivi izvajalci. »Vlada je dodelila financiranje pod po- goji, ki so bili v nasprotju z mnenjem stroke. Za porabo teh sredstev je bil določen nepremičen in skrajno kra- tek rok,« so bili kritični tudi v zbornici. Kratkega časovne- ga okvira se je dotaknil tudi Žnidaršič: »Seveda bi bilo najprimerneje, če bi imeli na voljo več časa, če bi bila jav- na razprava, javni natečaj in tako naprej. A okoliščine so prisilile odločevalce, naroč- nika, konservatorje in investi- torja, da je bilo treba projekt končati v zastavljenem času.« Kljub temu so v zborni- ci za arhitekturo in prostor zadovoljni, da je bilo kljub kratkemu roku pripravljenih pet različnih rešitev in da je bil izbor med temi rešitva- mi opravljen tako na podla- gi strokovnega posveta kot udeležbe lokalne skupnosti in odločevalcev. Foto: Andraž Purg Str. 22–23 Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 42, 19. oktober 2023 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si ZEISS MyoCare stekla Novi dizajn stekel za očala je namenjen obvladovanju napredovanja kratkovidnosti pri otrocih. Omogočite svojemu otroku boljši pogled na življenje. Za več informacij se obrnite na najbližjo poslovalnico Optike Irman: PE Žalec 051 288 010 | PE Velenje 051 288 019 | optika@irman.si. ZEISS ClearFocus dizajn Zadnja površina stekla je optimizirana tako, da otroku zagotovite jasen in udoben vid skozi steklo v vseh smereh gledanja. Tehnologija ZEISS ClearFocus prav tako zmanjšuje vse zamegljenosti, ki lahko prispevajo k podaljšanju oči. ZEISS DuraVision nanosi Antirefleksni premaz, odporen na praske ima lastnosti, ki se nanašajo na površino stekla da postane bolj robusten – popoln za aktivne otroke. ZEISS UVProtect tehnologija Popolna UV zaščita, kar pomeni za vašega otroka, da so oči zaščitene, ko se zunaj igrajo. Kratkovidnost pri otrocih je vse pogostejša O kratkovidnosti govorimo, ko pri pogledu na daleč vidimo zamegljeno. Če kratkovidnost napreduje in se ne zdravi, lahko negativno vpliva na razvoj, kakovost življenja ter vodi do dolgoročnih težav z vidom. Spremembe življenjskega sloga so sprožile zgodnejši in vse pogostejši pojav kratkovidnosti pri otrocih. Naraščajočo kratkovidnost je mogoče učinkovito uravnati z optičnim pripomočkom, ki zagotavlja jasen in udoben vid, hkrati pa obvladuje napredovanje kratkovidnosti. Takšen pripomoček so stekla ZEISS MyoCare. Kako delujejo ZEISS MyoCare stekla? Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 21 Str. 26–27 Str. 24–25 Poslovno obleko rad zamenja za kimono Skrivnosti energetske prenove celjskih stavb S čim se bomo torej (smeli) greti? Približno 850 let stara Žič- ka kartuzija je delovala malo več kot 600 let, ko jo je leta 1782 z dekretom ukinil ce- sar Jožev II. 240 let kasneje, potem ko je bila v vmesnem času prepuščena propada- nju, je kartuzijanska cerkev ponovno pod streho. Zbornica za arhitekturo in prostor je pri utemeljitvi po- delitve zlatega svinčnika med drugim zapisala, da pri pro- jektu nadkritja ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika drznost in skromnost hodita z roko v roki. »Ruševino v resnici za- Žička kartuzija prejela še eno nagrado Zlati svinčnik za premično streho V sklopu Dneva arhitektov je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije v začetku meseca podelila strokovna priznanja za največje dosežke svojih članov na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načr- tovanja. Med drugim je podelila šest zlatih svinčnikov za odlično izvedbo. Enega od njih je prejel projekt nadkritja ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji avtorske skupine Medprostor. JANŽE FRIC, STA znamuje tisto, kar ji manjka. Prav s to vrzeljo v nas odpira prostor spomina in domišlji- je. Dodani novi arhitekturni detajli razlagajo stare, izbrani novi materiali se oplajajo iz obstoječega, nove tehnične rešitve stkejo vez med prete- klostjo in prihodnostjo.« Odgovorni projektant Rok Žnidaršič je povedal, da bi na razvalino sicer lahko posta- vili klasično dvokapno stre- ho, vendar so želeli ohraniti nematerialno vrednoto tega prostora – stik z nebom – ter obenem omogočiti funkcio- nalnost prostora, omogočiti dogodke na pokritem prizo- rišču. Mnenja arhitektov deljena Idejna zasnova Žnidaršiča je umetnostnozgodovinsko stroko in arhitekte sicer pre- cej razdelila, saj so nekateri nasprotovali premični strehi. »V primeru Žič je bil proces zelo intenziven. Sami smo Projektant nadkritja Rok Žnidaršič (Foto: arhiv NT/Sherpa) Žička kartuzija in cerkev svetega Janeza Kr- stnika z večkrat nagrajeno novo streho, ki ima dve podobi. Prvo opazimo že iz daljave. Drugo podobo razkrije šele pohod med ruševinami. Z južne strani je streha videti kot navadna dvokapnica. vanj vstopili, ko je že bilo vzpostavljeno gradbišče. Za nas je predstavljal velik izziv tudi zato, ker nam je bila ta naloga zaupana na podlagi referenc. Ker je cerkev nek- danje kartuzije eden najpo- membnejših spomenikov ne- premične kulturne dediščine na Slovenskem in ker je kot ruševina vpisana v zavest ge- neracij, bi bilo seveda čudno, če ne bi bilo polemik. Slednje so sicer koristne tudi zato, ker tudi nam odprejo nove vidike, da skoznje ponovno preizprašujemo ustreznost naših rešitev,« je o kresanju mnenj povedal odgovorni projektant. Nasprotovanja mnenj so se zavedali tudi člani komi- sije Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. »Med arhitekti, ki jim je zaupa- na naloga ustvarjanja nove grajene tvarine družbe, in umetnostnimi zgodovinarji, katerih poslanstvo je, da skr- bijo za ohranjanje vsega, kar so ustvarili avtorji pred nami, se mnenja pogosto krešejo.« Dodali so, da to ni niti nov pojav niti ni problematičen, saj bi po njihovem mnenju vsaka stroka morala z od- prtimi rokami pozdravljati soočanja nasprotujočih si mnenj, izmenjavo vidikov in vzajemno širjenje obzorij. »A kljub temu je vseeno vedno lepo videti, kadar arhitek- tom vendarle uspe združiti obe stroki v takšni meri, kot je to uspelo nadkritju ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji,« so dodali v duhu sprave. (Pre)kratek časovni okvir? Pri nadkritju strehe cerkve svetega Janeza Krstnika je ve- liko vlogo igral časovni okvir. Ta je bil kratek, za kar seveda niso krivi izvajalci. »Vlada je dodelila financiranje pod po- goji, ki so bili v nasprotju z mnenjem stroke. Za porabo teh sredstev je bil določen nepremičen in skrajno kra- tek rok,« so bili kritični tudi v zbornici. Kratkega časovne- ga okvira se je dotaknil tudi Žnidaršič: »Seveda bi bilo najprimerneje, če bi imeli na voljo več časa, če bi bila jav- na razprava, javni natečaj in tako naprej. A okoliščine so prisilile odločevalce, naroč- nika, konservatorje in investi- torja, da je bilo treba projekt končati v zastavljenem času.« Kljub temu so v zborni- ci za arhitekturo in prostor zadovoljni, da je bilo kljub kratkemu roku pripravljenih pet različnih rešitev in da je bil izbor med temi rešitva- mi opravljen tako na podla- gi strokovnega posveta kot udeležbe lokalne skupnosti in odločevalcev. Foto: Andraž Purg Str. 22–23 Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE Po končani srednji šoli, kjer se je izučil za oblikovalca ko- vin, se je zaposlil v enem od nekdanjih celjskih podjetij, kjer so se ukvarjali z izdela- vo PVC-stavbnega pohištva. V sedmih letih zaposlitve je nabiral izkušnje in znanje. »Začel sem kot monter, okna sem kupoval in jih vgrajeval kupcem. V domači delavnici sem vmes izdeloval prve kose aluminijastih oken in vrat ter se odločil za svojo proizvo- dnjo,« pravi. Leta 1998 je ustanovil podjetje Rajmax. »Velikokrat mi kdo reče, kakšno srečo imam, da imam uspešno podjetje. A v podjetništvu je tako, da se lahko vse zelo hitro spremeni. Kriza lahko pride tudi po desetletjih uspešnega dela.« »Prepričan sem, da je najboljša počasna rast. Kadar pride skokovit uspeh, lahko sledi tudi strm padec.« »Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločil za podjetništvo. Vodil me je boj za preživetje, a danes je to del mene, živim s podjetjem in res delam z veseljem.« Janko Rajgl, direktor podjetja Rajmax Poslovno obleko rad zamenja za kimono »Ponosen sem, da imamo kljub vsej konkurenci dovolj dela in da vsako leto naredimo več, da ves čas beležimo rast.« Tako pravi Janko Rajgl, ustanovitelj in direktor pod- jetja Rajmax, ki letos praznuje 25 let delovanja. Začetki so bili težki, odvisni od treh sodelavcev in strojev, ki jih je Rajgl dobil na zaupanje. Zagovornik počasne rasti je do- slej za več kot desetkrat povečal število redno zaposlenih. Kmalu bo namenu predal nove proizvodne prostore, velike 1.500 kvadratnih metrov. TINA STRMČNIK Direktor podjetja Rajmax Janko Rajgl Ta gospodarska družba ima danes 38 redno zaposlenih, razstavna salona v Medvodah in Ljubljani ter dva manjša sa- lona v Avstriji. Približno pet odstotkov letnega prometa izvozi v Avstrijo in Hrvaško. Letos vaše podjetje pra- znuje 25 let. Kakšni so bili začetki? Bilo je težko. Nisem začel s pozitivno ničlo, ampak v rdečih številkah. Kot mlad podjetnik sem težko prišel do posojil, moje podjetje na trgu ni bilo znano, nihče ni vedel, kaj se skriva za blagov- no znamko Rajmax. K sode- lovanju sem najprej povabil najbližje, na pomoč sta mi priskočila brat in njegov sin. Velika sreča je bila, da sem za material našel dobavitelja, ki me je povezal s proizvajal- cem strojev za izdelavo stavb- nega pohištva. Stroje sem do- bil dobesedno na zaupanje, imel sem dve leti časa, da sem jih izplačal. Ko sem od strank prevzel predujem za okna, sem del denarja namenil za stroje. Tisti dve leti sta bili res zahtevni, živeli smo iz rok v usta. A če imaš voljo in željo ter če pred sabo vidiš cilj, lah- ko premagaš številne ovire. Ko ste začeli, je bilo v stav- bah pogosto leseno stavbno pohištvo. Je bilo ljudi težko prepričati v novosti? Mlado podjetje, ki stopi na trg, mora biti konkurenčno, hitro, ponujati mora kako- vostne izdelke in storitve. K sreči sem imel v začetnem obdobju dovolj dela. Takrat so bila plastična okna neko- liko dražja kot lesena. Že na pogled je bila med izdelki iz enega ali drugega materiala velikanska razlika. Stran- ke so kot največjo prednost prepoznale, da pri plastičnih oknih ni potrebno večje vzdr- ževanje, le čistiti jih je treba. Okna, ki smo jih vgradili pred 25 leti, danes še vedno služijo svojemu namenu. Ostali bi lahko le pri pre- prodaji. Kaj vas je nagovo- rilo za lastno proizvodnjo? Če bi ostal le pri prepro- dajanju izdelkov drugih proizvajalcev, bi se lahko za- dovoljil le z maržo. Najlažje je preprodajati, mene pa je vodila želja, da bi pod streho svojega podjetja imel proi- zvodnjo. Veselila me je misel na delo v svoji delavnici in s svojimi stroji. Seveda sem za- znal tudi priložnost za večjo dodano vrednost oz. razliko v ceni. Vaši prihodki se iz leta v leto povečujejo. Leta 2020 so znašali skoraj štiri milijone evrov, leta 2021 skoraj šest milijonov evrov, lani že več kot sedem milijonov evrov. Je za to bistven ponoven razcvet v gradbeni panogi? Zadnji dve leti so prihodki nominalno res skokovito ra- sli. Leta 2020, ko se je začela epidemija koronavirusa, smo se ustrašili, kaj bo. Število na- ročil je v treh mesecih bistve- no upadlo. Proti koncu leta se je povpraševanje povečalo, a takrat so bile velike omejitve pri vgradnji, ko skoraj nismo mogli do strank. Leta 2021 smo morali izpolniti naročila, ki jih nismo mogli prej. Mi- slim, da je na skokovito rast prometa vplivalo tudi to, da so ljudje v tistem obdobju bistveno manj potovali, manj izdatkov so imeli na drugih področjih, več jim je ostalo za naložbe. Ko so se več časa zadrževali doma, so zaznali, da bi bilo smiselno zamenjati okna, urediti kakšno ograjo. Ob tem smo bila podjetja upravičena še do nekaterih subvencij. Prepričani ste, da je naj- boljša počasna rast. Blisko- vita rast lahko s seboj prine- se tudi težave, opozarjate. V našem podjetju se je strm vzpon naročil odrazil v dalj- ših dobavnih rokih. Medtem ko je bil dobavni rok za okna prej od tri do šest tednov, se je v obdobju izjemne rasti raztegnil na dvanajst tednov, pa še smo zamujali. Proizvo- dnje nismo mogli tako hitro prilagoditi bistveno poveča- nemu povpraševanju. Dobav- nih rokov nismo mogli zago- tavljati tudi zaradi težav pri dobavi materialov. Povečano število naročil terja tudi več usposobljenih in zagnanih zaposlenih. Naša konkuren- ca, ki deluje v bližini večjih središč, lahko privabi kadre, ki že imajo veliko znanja in izkušenj. Naše podjetje pa težko privabi delavce, ki bi se bili na delo pripravljeni na primer voziti iz Celja v Kozje. Medtem ko domačinom to v obratni smeri ni težko. So se vas močno dotaknile podražitve materialov? Ne glede na razviden vi- sok bruto promet poslovanje lani in predlani še zdaleč ni bilo rožnato tudi zato, ker so nam dobavitelji kar naprej nenapovedano dvigovali cene materialov. Ob koncu posa- meznega meseca nisem ve- del, kakšna bo cena stekla v začetku naslednjega meseca. Teh podražitev nismo mogli prenesti na končne stranke. Pri večjih naročilih gradbin- cev so nas zavezovale pogod- be. Tudi posameznikom, ki so se odločili za nakup, nismo mogli ob daljših dobavnih ro- kih zaračunati še dražjih iz- delkov in storitev. Dvakrat ali trikrat smo nekoliko dvignili cene oken, vse druge podraži- tve materialov smo prenašali na lastnih plečih. Kateri so vaši zadnji naj- večji projekti? Glede na to, da imamo le- tno približno 1.900 strank, je jasno, da so naši posli precej razdrobljeni. Povprečen posel je vreden približno tri tisoč evrov. Letno sprejmemo od tri do pet večjih projektov, vrednih več sto tisoč evrov. Pred kratkim smo stavbno pohištvo vgradili v večjo po- slovno stavbo v Novi Gorici. Stavbno pohištvo smo zagoto- vili za novo proizvodno pod- jetje Vitli – Krpan, z našimi izdelki bomo opremili enoto doma starejših v Kozjem in grad Podčetrtek. Pred časom smo z okni in vrati opremili stanovanjski naselji Dalgona v Podčetrtku, stavbo Ferdent v Šentjurju in poslovne pro- Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE Novi TEDNIK št. 42 20.10.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 42, 20. oktober 2022 notranje in zunanje žaluzije plise senčila komarniki rolete PVC stavbno pohištvo Tepanje 74, Slovenske Konjice info@sencila-senica.si•www.sencila-senica.si »Uspešen bom, ko bom svoje podjetje naslednji generaciji predal brez dolgov, sam pa se bom upokojil.« »Poslovanje v zadnjih štirih mesecih leta lahko bistveno spremeni naše rezultate v plus ali minus. A če potegnem črto, bomo letos verjetno dosegli podobne prihodke kot leta 2021. Leto 2022 ni bilo povsem realno.« »Danes je res huda konkurenca s podjetji, ki okna le preprodajajo. Mene je od začetka veselila misel, da bi okna izdeloval v svoji delavnici in s svojimi stroji.« store podjetja Kronoterm na Gomilskem. Rad potrkam na les, da nam ni treba iska- ti novih poslov, ampak smo že tako prepoznavni, da ves čas dobivamo povpraševa- nja. Sodelujemo predvsem z gradbenimi podjetji Remont, Ges, Gic gradnje in Gradnje Lenart. Predvsem v Nemčiji naj bi naložbe že upadale. Se ohla- janje gospodarstva čuti tudi pri nas? Čutimo nekoliko manjše povpraševanje, a se za naše podjetje do danes še ni nič bistvenega spremenilo. Kot proizvajalec stavbnega po- hištva delamo nekoliko z za- mikom v primerjavi z drugim gradbeništvom. Posebnost našega podjetja je, da 90 od- stotkov poslov sklenemo z zasebniki in da nismo odvi- sni od javnih razpisov. Veliko se pogovarjam s projektanti. Dokler ti projektirajo načrte za individualne gradnje, je vedno poslovna priložnost za naše podjetje. Pomembno je še to, da je v državi norma- len denarni tok, da ni veli- kih odpuščanj in zniževanja plač, kar je bistveno, da lju- dje vlagajo. Druga podjetja, ki so bolj usmerjena v posle na podlagi javnih razpisov, zaznavajo njihov upad. Pra- vijo, da sploh za prihodnje leto na vidiku ni večjih jav- nih naložb. Slabe napovedi vas niso ustavile, da se ne bi odloči- li za gradnjo novih poslov- no-proizvodnih prostorov v Šonovem. Ta naložba je naš odgovor na morebitne težke čase. Prostore, kjer čakamo le še na konec manjših obrtniških del, bi morali zgraditi že pred več kot petimi leti. Naložba je bila nujna, saj smo se v za- dnjem času soočali s precej- šnjo prostorsko stisko. Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli umestiti in zagnati ve- likega obdelovalnega centra za plastiko, ki smo ga kupi- li že pred poldrugim letom. Takrat smo kupili še obdelo- valni center za aluminij. Ta naložba nam je omogočila širitev ponudbe, saj zdaj izdelujemo aluminijaste ograje, pergole, nadstreške in prezračevalne fasade. Povpraševanje po tovrstnih izdelkih je vsako leto večje, čeprav v našem podjetju še vedno beležimo več pov- praševanja po plastičnem stavbnem pohištvu. Trg je pri nas s stavbnim pohištvom zasičen bistve- no bolj kot pred 25 leti, ko ste začeli. Kaj se vam zdi najpomembneje za obsta- nek in razvoj? Res sem ponosen na to, da imamo kljub vsej kon- kurenci dovolj dela in da vsako leto naredimo več, da ves čas beležimo rast. Naše podjetje in blagovna znamka sta vedno bolj pre- poznavna. Ko ljudje pomi- slijo na okna, se verjetno marsikomu zdi, da gre za preprost izdelek. A smer- nice so se zelo spremenile. Včasih so bile stavbe za- snovane tako, da smo vanje vgrajevali okna standardnih velikosti in kakšna bal- konska vrata. Sčasoma so postale priljubljene drsne stene. Danes so v ospredju ogromne steklene površine, ki imajo vrsto svojih zako- nitosti. V zadnjem času se izjemno veliko ljudi zanima za PVC-okna, ki so zunaj prevlečena z aluminijem. Takšna okna so privlačna na pogled, njihovo dodano vrednost predstavljata večja kompaktnost in stabilnost. Z njimi lahko zasteklimo iz- jemno velike površine. Med prvimi v Sloveniji smo zače- li izdelovati vhodna vrata, kjer je konstrukcija izdela- na iz plastike, notranjost in zunanjost pa sta narejeni iz aluminija. Zadnjim smer- nicam sledimo tudi na po- dročju senčil in energetsko učinkovite vgradnje. Sedež podjetja in proi- zvodnjo ohranjate v Koz- jem. Za takšno odločitev je, glede na oddaljenost od večjih središč in avtoceste, verjetno potreben pogum. Sem Kozjan, rad imam kozjansko dolino, tukaj sem začel svojo poslovno pot. Ko sem pred dvema desetletjema namenu pre- dal svoje prve proizvodne prostore, je bilo v podjetju zaposlenih 13 sodelavcev in vsi so bili iz naše obči- ne. Takrat sem videl, da je prav, da ostanem v Kozjem in da zaposlujem ljudi iz našega lokalnega okolja. V preteklosti sta pri nas delo- vali dve večji podjetji – De- kor in Mont. Po ustavitvi proizvodnje je število de- lovnih mest močno upadlo. Meni vsekakor ni vseeno za okolje, kjer sem odraščal in kjer živim. Vesel sem dobre- ga sodelovanja z občino, ki prisluhne našim željam po širitvi in vlaganjih. Za to sem zelo hvaležen. Se trudite, da ste v oko- lju, kjer delujete, družbe- no odgovorni? Trudimo se, da podpre- mo čim več društev, ki se obrnejo na nas. Ker je naša družina navdušena nad športom in se vsi zaveda- mo, da je zelo spodbuden za mlade, pomagamo šte- vilnim športnim društvom. Zelo močno smo povezani tudi z gasilskimi društvi. Kar sedem naših zaposlenih je operativnih gasilcev, ki se udeležujejo posredovanj. Ko dobijo klic na pomoč, v delavnici kar zaropota. Na mesto požara zagotovo pride ena ekipa gasilcev, ki so zaposleni v Rajmaxu. To podpiram, tudi sam sem kot podporni član del lokalnega gasilskega društva. Ste družinsko podjetje. So s tem, da so v posel vpe- ti tudi vaši družinski čla- ni, povezane le prednosti ali tudi slabosti? V podjetju se mi je kmalu pridružila žena, od začetka je vanj vpet tudi nečak. Zdaj se v delo vključuje starejši sin, veliko zanimanja za sodelovanje ima tudi mlajši sin. Hči je ubrala drugo pot, nedavno je diplomirala iz Janko Rajgl z ženo Andre- jo, prokuristko, ki skrbi tudi za računovodstvo in marketing, ter s sinom Jako, ki je odgovoren za komercialo. V novi proizvodni dvorani, s katero so proi- zvodne zmogljivosti povečali za 30 odstotkov. Kmalu bo podjetje dogradilo še nove razstavne prostore in pisarne. Celotna naložba je ocenje- na na 1,5 milijona evrov. fizioterapije. Največjo pred- nost tega, da imam ob sebi družinske člane, vidim v tem, da smo neizmerno pre- dani svojemu delu. V službi nam ni težko ostati kakšno uro dlje, počakati na kakšno stranko, ki do nas ne uspe priti v okviru našega delov- nega časa. Takšen predan odnos do dela ima tudi nekaj zaposlenih. Slabost je, ker o poslu včasih razmišljamo in se pogovarjamo tudi takrat, ko že odidemo domov. Ko so bili otroci mlajši, sem večkrat domov »prinesel« kakšen službeni problem, zaradi česar verjetno na podjetništvo niso gledali le skozi rožnata očala. A glede na to, da oba sinova zanima delo v podjetju, verjetno s tem, da sem bil odkrit tudi o težavah, nisem naredil pre- velike škode. Prepričan sem, da otroke najbolj vzgajamo s svojim zgledom, saj že od malih nog posnemajo delo- vanje in obnašanje staršev – tisto, kar delamo dobro, a tudi tisto, kar delamo slabo. Kakšen je Janko Rajgl zasebno? Zelo rad imam šport. V otroštvu me je navduševal nogomet, kot najstnik sem se srečal s karatejem in sem ga neizmerno vzljubil. Ko sem se posvetil družini in poslu, sem dal treninge ne- koliko na stran. Zadnjih 15 let spet treniram in ohra- njam kondicijo. Sem mojster črnega pasu drugi dan. Ka- rate je dobra oblika vadbe. Pomaga mi pri sproščanju, krepitvi zbranosti in umir- janju razpoloženja. Ko sem bil mlajši, sem se na stres in nepredvidljive zaplete odzval bolj burno. Zdaj se poskušam na to, tudi po za- slugi karateja, odzvati bolj mirno. Že skoraj dve desetle- tji vozim cestni motor, sem tudi navdušen motokrosist. Čeprav gre za precej nevar- no disciplino, se držim reka znanega tekmovalca, ki pra- vi, da je treba voziti z glavo za zabavo. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE Novi TEDNIK št. 42 20.10.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 42, 20. oktober 2022 notranje in zunanje žaluzije plise senčila komarniki rolete PVC stavbno pohištvo Tepanje 74, Slovenske Konjice info@sencila-senica.si•www.sencila-senica.si »Uspešen bom, ko bom svoje podjetje naslednji generaciji predal brez dolgov, sam pa se bom upokojil.« »Poslovanje v zadnjih štirih mesecih leta lahko bistveno spremeni naše rezultate v plus ali minus. A če potegnem črto, bomo letos verjetno dosegli podobne prihodke kot leta 2021. Leto 2022 ni bilo povsem realno.« »Danes je res huda konkurenca s podjetji, ki okna le preprodajajo. Mene je od začetka veselila misel, da bi okna izdeloval v svoji delavnici in s svojimi stroji.« store podjetja Kronoterm na Gomilskem. Rad potrkam na les, da nam ni treba iska- ti novih poslov, ampak smo že tako prepoznavni, da ves čas dobivamo povpraševa- nja. Sodelujemo predvsem z gradbenimi podjetji Remont, Ges, Gic gradnje in Gradnje Lenart. Predvsem v Nemčiji naj bi naložbe že upadale. Se ohla- janje gospodarstva čuti tudi pri nas? Čutimo nekoliko manjše povpraševanje, a se za naše podjetje do danes še ni nič bistvenega spremenilo. Kot proizvajalec stavbnega po- hištva delamo nekoliko z za- mikom v primerjavi z drugim gradbeništvom. Posebnost našega podjetja je, da 90 od- stotkov poslov sklenemo z zasebniki in da nismo odvi- sni od javnih razpisov. Veliko se pogovarjam s projektanti. Dokler ti projektirajo načrte za individualne gradnje, je vedno poslovna priložnost za naše podjetje. Pomembno je še to, da je v državi norma- len denarni tok, da ni veli- kih odpuščanj in zniževanja plač, kar je bistveno, da lju- dje vlagajo. Druga podjetja, ki so bolj usmerjena v posle na podlagi javnih razpisov, zaznavajo njihov upad. Pra- vijo, da sploh za prihodnje leto na vidiku ni večjih jav- nih naložb. Slabe napovedi vas niso ustavile, da se ne bi odloči- li za gradnjo novih poslov- no-proizvodnih prostorov v Šonovem. Ta naložba je naš odgovor na morebitne težke čase. Prostore, kjer čakamo le še na konec manjših obrtniških del, bi morali zgraditi že pred več kot petimi leti. Naložba je bila nujna, saj smo se v za- dnjem času soočali s precej- šnjo prostorsko stisko. Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli umestiti in zagnati ve- likega obdelovalnega centra za plastiko, ki smo ga kupi- li že pred poldrugim letom. Takrat smo kupili še obdelo- valni center za aluminij. Ta naložba nam je omogočila širitev ponudbe, saj zdaj izdelujemo aluminijaste ograje, pergole, nadstreške in prezračevalne fasade. Povpraševanje po tovrstnih izdelkih je vsako leto večje, čeprav v našem podjetju še vedno beležimo več pov- praševanja po plastičnem stavbnem pohištvu. Trg je pri nas s stavbnim pohištvom zasičen bistve- no bolj kot pred 25 leti, ko ste začeli. Kaj se vam zdi najpomembneje za obsta- nek in razvoj? Res sem ponosen na to, da imamo kljub vsej kon- kurenci dovolj dela in da vsako leto naredimo več, da ves čas beležimo rast. Naše podjetje in blagovna znamka sta vedno bolj pre- poznavna. Ko ljudje pomi- slijo na okna, se verjetno marsikomu zdi, da gre za preprost izdelek. A smer- nice so se zelo spremenile. Včasih so bile stavbe za- snovane tako, da smo vanje vgrajevali okna standardnih velikosti in kakšna bal- konska vrata. Sčasoma so postale priljubljene drsne stene. Danes so v ospredju ogromne steklene površine, ki imajo vrsto svojih zako- nitosti. V zadnjem času se izjemno veliko ljudi zanima za PVC-okna, ki so zunaj prevlečena z aluminijem. Takšna okna so privlačna na pogled, njihovo dodano vrednost predstavljata večja kompaktnost in stabilnost. Z njimi lahko zasteklimo iz- jemno velike površine. Med prvimi v Sloveniji smo zače- li izdelovati vhodna vrata, kjer je konstrukcija izdela- na iz plastike, notranjost in zunanjost pa sta narejeni iz aluminija. Zadnjim smer- nicam sledimo tudi na po- dročju senčil in energetsko učinkovite vgradnje. Sedež podjetja in proi- zvodnjo ohranjate v Koz- jem. Za takšno odločitev je, glede na oddaljenost od večjih središč in avtoceste, verjetno potreben pogum. Sem Kozjan, rad imam kozjansko dolino, tukaj sem začel svojo poslovno pot. Ko sem pred dvema desetletjema namenu pre- dal svoje prve proizvodne prostore, je bilo v podjetju zaposlenih 13 sodelavcev in vsi so bili iz naše obči- ne. Takrat sem videl, da je prav, da ostanem v Kozjem in da zaposlujem ljudi iz našega lokalnega okolja. V preteklosti sta pri nas delo- vali dve večji podjetji – De- kor in Mont. Po ustavitvi proizvodnje je število de- lovnih mest močno upadlo. Meni vsekakor ni vseeno za okolje, kjer sem odraščal in kjer živim. Vesel sem dobre- ga sodelovanja z občino, ki prisluhne našim željam po širitvi in vlaganjih. Za to sem zelo hvaležen. Se trudite, da ste v oko- lju, kjer delujete, družbe- no odgovorni? Trudimo se, da podpre- mo čim več društev, ki se obrnejo na nas. Ker je naša družina navdušena nad športom in se vsi zaveda- mo, da je zelo spodbuden za mlade, pomagamo šte- vilnim športnim društvom. Zelo močno smo povezani tudi z gasilskimi društvi. Kar sedem naših zaposlenih je operativnih gasilcev, ki se udeležujejo posredovanj. Ko dobijo klic na pomoč, v delavnici kar zaropota. Na mesto požara zagotovo pride ena ekipa gasilcev, ki so zaposleni v Rajmaxu. To podpiram, tudi sam sem kot podporni član del lokalnega gasilskega društva. Ste družinsko podjetje. So s tem, da so v posel vpe- ti tudi vaši družinski čla- ni, povezane le prednosti ali tudi slabosti? V podjetju se mi je kmalu pridružila žena, od začetka je vanj vpet tudi nečak. Zdaj se v delo vključuje starejši sin, veliko zanimanja za sodelovanje ima tudi mlajši sin. Hči je ubrala drugo pot, nedavno je diplomirala iz Janko Rajgl z ženo Andre- jo, prokuristko, ki skrbi tudi za računovodstvo in marketing, ter s sinom Jako, ki je odgovoren za komercialo. V novi proizvodni dvorani, s katero so proi- zvodne zmogljivosti povečali za 30 odstotkov. Kmalu bo podjetje dogradilo še nove razstavne prostore in pisarne. Celotna naložba je ocenje- na na 1,5 milijona evrov. fizioterapije. Največjo pred- nost tega, da imam ob sebi družinske člane, vidim v tem, da smo neizmerno pre- dani svojemu delu. V službi nam ni težko ostati kakšno uro dlje, počakati na kakšno stranko, ki do nas ne uspe priti v okviru našega delov- nega časa. Takšen predan odnos do dela ima tudi nekaj zaposlenih. Slabost je, ker o poslu včasih razmišljamo in se pogovarjamo tudi takrat, ko že odidemo domov. Ko so bili otroci mlajši, sem večkrat domov »prinesel« kakšen službeni problem, zaradi česar verjetno na podjetništvo niso gledali le skozi rožnata očala. A glede na to, da oba sinova zanima delo v podjetju, verjetno s tem, da sem bil odkrit tudi o težavah, nisem naredil pre- velike škode. Prepričan sem, da otroke najbolj vzgajamo s svojim zgledom, saj že od malih nog posnemajo delo- vanje in obnašanje staršev – tisto, kar delamo dobro, a tudi tisto, kar delamo slabo. Kakšen je Janko Rajgl zasebno? Zelo rad imam šport. V otroštvu me je navduševal nogomet, kot najstnik sem se srečal s karatejem in sem ga neizmerno vzljubil. Ko sem se posvetil družini in poslu, sem dal treninge ne- koliko na stran. Zadnjih 15 let spet treniram in ohra- njam kondicijo. Sem mojster črnega pasu drugi dan. Ka- rate je dobra oblika vadbe. Pomaga mi pri sproščanju, krepitvi zbranosti in umir- janju razpoloženja. Ko sem bil mlajši, sem se na stres in nepredvidljive zaplete odzval bolj burno. Zdaj se poskušam na to, tudi po za- slugi karateja, odzvati bolj mirno. Že skoraj dve desetle- tji vozim cestni motor, sem tudi navdušen motokrosist. Čeprav gre za precej nevar- no disciplino, se držim reka znanega tekmovalca, ki pra- vi, da je treba voziti z glavo za zabavo. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE PREKLOPITE NA DOBRO ENERGIJO www.energetika-ce.si Energetika Celje, d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, 3000 Celje K zahtevnosti projekta je največji delež zagotovo pri- spevala prenova Celjskega doma, ki je bil tako zahteven zalogaj, da ga konkurenca na občinskem razpisu ni želela prevzeti. Tudi v Energetiki niso točno vedeli, kaj vse jih čaka. »Ko se odločiš za pre- novo neke stavbe, morajo strokovnjaki opraviti razšir- jen energetski pregled, s ka- terim dobiš vpogled, v kateri stavbi boš lahko prihranil energijo, kje pa to ne bo mo- goče. Tak pregled je v Celju opravila Kssena, regionalna energetska agencija. Pokazal je, da v Celjskem domu ne bo mogoče doseči prihrankov, zato smo na osnovi dovolje- ne metodologije ministrstva za infrastrukturo združili več stavb v en projekt in vključili tudi Celjski dom. V projektu javno-zasebnega partnerstva mora namreč investitor zago- tavljati prihranke in v petnaj- stih letih, za kolikor je pod- pisana koncesijska pogodba, privarčevati neko količino energije.« Ta pogodba je začela veljati 1. oktobra 2019 in Energetika je od takrat že lahko izmerila prihranke pri porabi energije. Največje presenečenje je, da Celjski dom vendarle prinaša prihranke. »Po naših uradnih poročilih, ki jih moramo po- sredovati tudi ministrstvu za infrastrukturo, smo predlani »Večina šol in vrtcev, ki smo jih prenovili, se ogreva na plin. To možnost smo ohranili, pri nekaterih smo dodali toplotno črpalko, druge smo priklopili na daljinsko ogrevanje. Zaradi konkurenčnih cen bi se mnogi radi priključili nanj, a ker infrastruktura ni razvita, to ni mogoče.« »Na Nizozemskem so že lani pozvali državljane, naj se tuširajo z mrzlo vodo, Finci kuhajo ponoči…, pri nas pa bi se zaradi takšnih priporočil vsi razburjali. A edina možnost za preživetje v naslednjih letih bo zmanjšanje porabe energije, saj smo na področju razvoja tiste iz obnovljivih virov zaspali in je še nekaj časa ne bo dovolj. A pri nas se o tem varčevanju še nič ne govori.« Energetska prenova javnih stavb v Celju Prihranki so že, a rezerv je še veliko V skladu s prizadevanji za zmanjšanje porabe energije in rabo energije iz obnovljivih virov v okviru EU mora tudi Slovenija energetsko prenoviti številne javne stavbe. Te pred- stavljajo približno deset odstotkov celotnega stavbnega fon- da. Tudi celjska občina se je pred leti lotila tega projekta in nekatere stavbe vrtcev in šol so energetsko že prenovljene. V javno-zasebnem partnerstvu je prenovo vodilo podjetje Energetika Celje, ki je poleg Celjskega doma uredilo še štiri šole in tri vrtčevske enote. O zahtevnem projektu in njegovih učinkih smo se pogovarjali z mag. Evgenom Zgoznikom, vodjo sektorja za energetsko upravljanje pri Energetiki Celje. TATJANA CVIRN v osmih prenovljenih stavbah prihranili 265 megavatnih ur električne in toplotne energi- je, lani pa 365. Celjski dom je največ pridobil na račun izolacije podstrešja in me- njave strehe,« pravi Zgoznik. Občina je nato prenovila še fasado, pri čemer je bilo treba ohraniti zgodovinsko podobo doma. Osem stavb naenkrat Vrednost projekta je znaša- la 4,5 milijona evrov. Pribli- žno polovico sredstev za pre- novo je zagotovila Energetika Celje iz svoje tržne dejavno- sti, malo manj kot deset od- stotkov je prispevala občina, drugo je dalo ministrstvo za infrastrukturo. Ker je šlo za enoten projekt prenove osmih javnih stavb, so se izvajalci sočasno loti- li Celjskega doma, II. in IV. osnovne šole, osnovnih šol Glazija in Hudinja ter enot Živ-žav in Iskrica Vrtca Zarja in enote Mavrica Vrtca Anice Černejeve. Nekaj časa je trajalo, da so dobili vsa soglasja in zeleno luč za dela, zato je bilo le leto časa za izvedbo. Vmes so mo- rali zaprositi za podaljšanje roka, da so lahko uspešno končali dela. »Ko smo začeli, se je od- krilo še marsikaj, kar prej ni bilo predvideno,« pravi Evgen Zgoznik, ki priznava, da je šlo za zelo zahteven projekt, saj je bilo potrebnih veliko usklajevanj med izva- jalci na terenu. »Večinoma so bili iz lokalnega okolja, kar je dragoceno zlasti takrat, ko je treba hitro sproti reševati nekatere težave.« Na stavbah je bilo treba urediti toplotni ovoj, v njih pa prenoviti vse sisteme za ogrevanje, hlajenje in prezra- čevanje in ponekod zamenja- ti stavbno pohištvo. »Povsod smo uredili prezračevanje ku- hinj in dodali hlajenje, kjer ga ni bilo. Zahteve z razpisa mi- nistrstva za infrastrukturo so namreč takšne, da s prenovo ne smeš poslabšati bivalnega ugodja, lahko ga le izboljšaš. Tudi s tega vidika se mi zdi pomembno, da občine za ta- kšno delo izberejo lokalnega partnerja, saj se ta zaveda, da dela za okolje, v katerem živi, in za dobrobit soobčanov.« Iz starega novo Poseben zalogaj je bil Celj- ski dom, kjer so izvajalci ure- dili stavbno pohištvo in pre- novili sisteme za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. »Urejati tako staro stavbo je bil zelo velik izziv. Ogledal sem si načrte iz tistega časa. Ugotovili smo, da niti dve okni nista enaki, saj so bila narejena ročno.« V nižjih nadstropjih Celj- skega doma je zavod za varstvo kulturne dediščine zahteval vgradnjo škatlastih oken, medtem ko so bila v zgornjem nadstropju ta že pred leti zamenjana z enojni- mi in so tovrstna okna ostala tudi po energetski prenovi. Škatlasta okna so seveda precej dražja. »Ko smo eno razžagali, smo ugotovili, da je znotraj zdrav macesnov les, in odločili smo se, da bomo ta okna prenovili. Več kot sto je vseh in izvajalec se je kar precej namučil z njimi. Načr- te in tehnologijo zanje so pre- verili tudi v Zavodu za grad- beništvo Slovenije in potrdili, da so takšna okna v skladu z energijskimi predpisi.« S tem težav še ni bilo ko- nec. V škatlah se je na steklih pojavila vlaga. »Eno leto smo preučevali, kje je vzrok, a ga nismo našli. Čez leto je vlaga sama izginila. Edina logična razlaga je po mojem mnenju, da je bila kriva fasada, ki so jo delali naknadno in v kateri je bilo veliko vlage. Ko se je fasada posušila, je tudi vlaga med okenskimi krili izginila.« Ob tem Zgoznik poudarja, da zgolj prenova fasade ne prinese veliko pri energetski učinkovitosti, saj je treba me- njati tudi okna. Seveda je po- membno tudi razmerje med okni in drugimi površinami. »Pomembno je tudi upravlja- nje stavb, saj prinese pravil- no rokovanje z napravami za ogrevanje in prezračevanje deset odstotkov prihran- kov, ne da bi karkoli vlagali v prenovo, kar velja tudi za domače stanovanjske hiše,« opozarja sogovornik. Presenečenja vseh vrst Če je Celjski dom pozitivno presenetil glede prihrankov pri energiji, se je v eni od šol, kjer so bili izračunani večji prihranki, izkazalo ravno obratno. Spremljanje rezul- tatov prenove, ugotavljanje prihrankov ter svetovanje so v skladu s pogodbo še nalo- ge Energetike. »Vzporedno s projektom smo razvili svoj energetski nadzor v vseh osmih stavbah. Razvili smo aplikacijo, s pomočjo katere lahko dostopamo do naprav v vseh teh stavbah, namešče- ne imamo merilnike porabe električne energije, merimo tudi porabo toplote. Tako lah- ko vidimo, ali sočasno delata hlajenje in ogrevanje ali če klimat deluje tudi v soboto in nedeljo, ker je nekdo ugasnil nastavitev …« Upravljavcem naprav v osmih prenovljenih stavbah so strokovnjaki Energetike tudi ves čas na voljo za sve- Mag. Evgen Zgoznik je vodja sektorja za energetsko upravljanje pri Ener- getiki Celje in je vodil energetsko prenovo osmih javnih stavb v Celju, med njimi tudi Celjskega doma. Opravil je izpit za evropskega energetskega menedžerja in je sicer velik poznavalec področja vzdrževanja. (Foto: TC) Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 42, 19. oktober 2023 Monter c.v.o. (m/ž) Opis delovnega mesta: • delo na terenu – montaža jeklenih cestnih varnostnih ograj na posameznih gradbiščih • opravljanje monterskih del – rezanje, krivljenje, spajanje, sestavljanje, montiranje, demontiranje Pričakujemo: • II. ali višjo stopnjo izobrazbe • zanesljivost in sposobnost dela v ekipi na terenu, sodelovanje z ostalimi sodelavci in upoštevanje navodil skupinovodje Nudimo: • delovno razmerje za določen čas šestih mesecev z možnostjo podaljšanja zaposlitve • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno pačilo za opravljeno delo Za več informacij smo dosegljivi na telefonu 031 644 322. V družbi Liko, d.d., Liboje iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: V družbi Liko, d.d., Liboje iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: Vodja delavnice – ključavničar (m/ž) Opis delovnega mesta: • samostojno delo s stroji v proizvodnji jeklenih cestnih varnostnih ograj in samostojno opravljanje vseh ključavničarskih del • odgovornost za optimalno organizacijo delovnega procesa in zagotavljanje nemotenega delovnega procesa v delavnici z razporejanjem dela med ostale delavce v delavnici • strojna in ročna obdelava kovin, izdelovanje izdelkov in polizdelkov po predloženih načrtih in navodilih, varjenje in sestavljanje konstrukcij Pričakujemo: • IV. ali višjo stopnjo izobrazbe kovinarske ali druge sorodne smeri z najmanj enim letom pridobljenih izkušenj • zanesljivost in sposobnost vodenja dela v delavnici in razporejanje dela med ostale delavce v delavnici • natančnost pri upoštevanju delovnih načrtov in navodil Nudimo: • delovno razmerje za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno plačilo za opravljeno delo Za več informacij smo vam na voljo na telefonu 031 644 322. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 42, 19. oktober 2023 Monter c.v.o. (m/ž) Opis delovnega mesta: • delo na terenu – montaža jeklenih cestnih varnostnih ograj na posameznih gradbiščih • opravljanje monterskih del – rezanje, krivljenje, spajanje, sestavljanje, montiranje, demontiranje Pričakujemo: • II. ali višjo stopnjo izobrazbe • zanesljivost in sposobnost dela v ekipi na terenu, sodelovanje z ostalimi sodelavci in upoštevanje navodil skupinovodje Nudimo: • delovno razmerje za določen čas šestih mesecev z možnostjo podaljšanja zaposlitve • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno pačilo za opravljeno delo Za več informacij smo dosegljivi na telefonu 031 644 322. V družbi Liko, d.d., Liboje iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: V družbi Liko, d.d., Liboje iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: Vodja delavnice – ključavničar (m/ž) Opis delovnega mesta: • samostojno delo s stroji v proizvodnji jeklenih cestnih varnostnih ograj in samostojno opravljanje vseh ključavničarskih del • odgovornost za optimalno organizacijo delovnega procesa in zagotavljanje nemotenega delovnega procesa v delavnici z razporejanjem dela med ostale delavce v delavnici • strojna in ročna obdelava kovin, izdelovanje izdelkov in polizdelkov po predloženih načrtih in navodilih, varjenje in sestavljanje konstrukcij Pričakujemo: • IV. ali višjo stopnjo izobrazbe kovinarske ali druge sorodne smeri z najmanj enim letom pridobljenih izkušenj • zanesljivost in sposobnost vodenja dela v delavnici in razporejanje dela med ostale delavce v delavnici • natančnost pri upoštevanju delovnih načrtov in navodil Nudimo: • delovno razmerje za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno plačilo za opravljeno delo Za več informacij smo vam na voljo na telefonu 031 644 322. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 42, 19. oktober 2023 Monter c.v.o. (m/ž) Opis delovnega mesta: • delo na terenu – montaža jeklenih cestnih varnostnih ograj na posameznih gradbiščih • opravljanje monterskih del – rezanje, krivljenje, spajanje, sestavljanje, montiranje, demontiranje Pričakujemo: • II. ali višjo stopnjo izobrazbe • zanesljivost in sposobnost dela v ekipi na terenu, sodelovanje z ostalimi sodelavci in upoštevanje navodil skupinovodje Nudimo: • delovno razmerje za določen čas šestih mesecev z možnostjo podaljšanja zaposlitve • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno pačilo za opravljeno delo Za več informacij smo dosegljivi na telefonu 031 644 322. V družbi Liko, d.d., Liboje iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: V družbi Liko, d.d., Liboje iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: Vodja delavnice – ključavničar (m/ž) Opis delovnega mesta: • samostojno delo s stroji v proizvodnji jeklenih cestnih varnostnih ograj in samostojno opravljanje vseh ključavničarskih del • odgovornost za optimalno organizacijo delovnega procesa in zagotavljanje nemotenega delovnega procesa v delavnici z razporejanjem dela med ostale delavce v delavnici • strojna in ročna obdelava kovin, izdelovanje izdelkov in polizdelkov po predloženih načrtih in navodilih, varjenje in sestavljanje konstrukcij Pričakujemo: • IV. ali višjo stopnjo izobrazbe kovinarske ali druge sorodne smeri z najmanj enim letom pridobljenih izkušenj • zanesljivost in sposobnost vodenja dela v delavnici in razporejanje dela med ostale delavce v delavnici • natančnost pri upoštevanju delovnih načrtov in navodil Nudimo: • delovno razmerje za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno plačilo za opravljeno delo Za več informacij smo vam na voljo na telefonu 031 644 322. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 42, 19. oktober 2023 Monter c.v.o. (m/ž) Opis delovnega mesta: • delo na terenu – montaža jeklenih cestnih varnostnih ograj na posameznih gradbiščih • opravljanje monterskih del – rezanje, krivljenje, spajanje, sestavljanje, montiranje, demontiranje Pričakujemo: • II. ali višjo stopnjo izobrazbe • zanesljivost in sposobnost dela v ekipi na terenu, sodelovanje z ostalimi sodelavci in upoštevanje navodil skupinovodje Nudimo: • delovno razmerje za določen čas šestih mesecev z možnostjo podaljšanja zaposlitve • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno pačilo za opravljeno delo Za več informacij smo dosegljivi na telefonu 031 644 322. V družbi Liko, d.d., Liboje iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: V družbi Liko, d.d., Liboje iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: Vodja delavnice – ključavničar (m/ž) Opis delovnega mesta: • samostojno delo s stroji v proizvodnji jeklenih cestnih varnostnih ograj in samostojno opravljanje vseh ključavničarskih del • odgovornost za optimalno organizacijo delovnega procesa in zagotavljanje nemotenega delovnega procesa v delavnici z razporejanjem dela med ostale delavce v delavnici • strojna in ročna obdelava kovin, izdelovanje izdelkov in polizdelkov po predloženih načrtih in navodilih, varjenje in sestavljanje konstrukcij Pričakujemo: • IV. ali višjo stopnjo izobrazbe kovinarske ali druge sorodne smeri z najmanj enim letom pridobljenih izkušenj • zanesljivost in sposobnost vodenja dela v delavnici in razporejanje dela med ostale delavce v delavnici • natančnost pri upoštevanju delovnih načrtov in navodil Nudimo: • delovno razmerje za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno plačilo za opravljeno delo Za več informacij smo vam na voljo na telefonu 031 644 322. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 42, 19. oktober 2023 Monter c.v.o. (m/ž) Opis delovnega mesta: • delo na terenu – montaža jeklenih cestnih varnostnih ograj na posameznih gradbiščih • opravljanje monterskih del – rezanje, krivljenje, spajanje, sestavljanje, montiranje, demontiranje Pričakujemo: • II. ali višjo stopnjo izobrazbe • zanesljivost in sposobnost dela v ekipi na terenu, sodelovanje z ostalimi sodelavci in upoštevanje navodil skupinovodje Nudimo: • delovno razmerje za določen čas šestih mesecev z možnostjo podaljšanja zaposlitve • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno pačilo za opravljeno delo Za več informacij smo dosegljivi na telefonu 031 644 322. V družbi Liko, d.d., Liboje iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: V družbi Liko, d.d., Liboje iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: Vodja delavnice – ključavničar (m/ž) Opis delovnega mesta: • samostojno delo s stroji v proizvodnji jeklenih cestnih varnostnih ograj in samostojno opravljanje vseh ključavničarskih del • odgovornost za optimalno organizacijo delovnega procesa in zagotavljanje nemotenega delovnega procesa v delavnici z razporejanjem dela med ostale delavce v delavnici • strojna in ročna obdelava kovin, izdelovanje izdelkov in polizdelkov po predloženih načrtih in navodilih, varjenje in sestavljanje konstrukcij Pričakujemo: • IV. ali višjo stopnjo izobrazbe kovinarske ali druge sorodne smeri z najmanj enim letom pridobljenih izkušenj • zanesljivost in sposobnost vodenja dela v delavnici in razporejanje dela med ostale delavce v delavnici • natančnost pri upoštevanju delovnih načrtov in navodil Nudimo: • delovno razmerje za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno plačilo za opravljeno delo Za več informacij smo vam na voljo na telefonu 031 644 322. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 42, 19. oktober 2023 Monter c.v.o. (m/ž) Opis delovnega mesta: • delo na terenu – montaža jeklenih cestnih varnostnih ograj na posameznih gradbiščih • opravljanje monterskih del – rezanje, krivljenje, spajanje, sestavljanje, montiranje, demontiranje Pričakujemo: • II. ali višjo stopnjo izobrazbe • zanesljivost in sposobnost dela v ekipi na terenu, sodelovanje z ostalimi sodelavci in upoštevanje navodil skupinovodje Nudimo: • delovno razmerje za določen čas šestih mesecev z možnostjo podaljšanja zaposlitve • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno pačilo za opravljeno delo Za več informacij smo dosegljivi na telefonu 031 644 322. V družbi Liko, d.d., Liboje iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: V družbi Liko, d.d., Liboje iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu: Vodja delavnice – ključavničar (m/ž) Opis delovnega mesta: • samostojno delo s stroji v proizvodnji jeklenih cestnih varnostnih ograj in samostojno opravljanje vseh ključavničarskih del • odgovornost za optimalno organizacijo delovnega procesa in zagotavljanje nemotenega delovnega procesa v delavnici z razporejanjem dela med ostale delavce v delavnici • strojna in ročna obdelava kovin, izdelovanje izdelkov in polizdelkov po predloženih načrtih in navodilih, varjenje in sestavljanje konstrukcij Pričakujemo: • IV. ali višjo stopnjo izobrazbe kovinarske ali druge sorodne smeri z najmanj enim letom pridobljenih izkušenj • zanesljivost in sposobnost vodenja dela v delavnici in razporejanje dela med ostale delavce v delavnici • natančnost pri upoštevanju delovnih načrtov in navodil Nudimo: • delovno razmerje za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno plačilo za opravljeno delo Za več informacij smo vam na voljo na telefonu 031 644 322.   SEZAMY d. o. o., Slance 20, SI-3221 Teharje Razstavni salon: Celje, Mariborska 54 tel.: 00386 3 36 20, mobi.: 041 608 431 sezamy@siol.net    Energetika izvaja tudi energetsko knjigovodstvo za 28 stavb mestne občine, saj mora po zakonu vsak lastnik, ki ima javne nepremičnine, večje od 250 kvadratnih metrov, do 28. februarja ministrstvu za infrastrukturo sporočiti, kakšna je poraba energije v njih. Ob tem mora tudi napove- dati, kaj bo naredil za večjo energetsko učinkovitost. » Tega ni mogoče narediti na pamet. Imeti je treba orodja, kot smo jih razvili mi. Z njimi lahko šolam in vrtcem priporočimo, kako naj ravnajo,« meni Evgen Zgoznik. tovanje, kar je za učinkovi- to uporabo sistemov zelo pomembno. »V celoti smo dosegli in celo presegli pri- hranke pri porabi energije v prenovljenih stavbah, a rezerve so še. Naš projekt je eden boljših glede ener- getske učinkovitosti in mo- rali bi nadaljevati prenovo drugih javnih stavb. Vlaga- ti je namreč treba v takšne projekte, s katerimi lahko dosegamo prihranke in vra- čajo vložen denar,« meni Evgen Zgoznik. Celjski dom med prenovo (Foto: arhiv Energetike Celje) Menjava oken v Celjskem domu med energetsko prenovo je bila poseben izziv. (Foto: arhiv Energetike Celje) Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE Predlog novega Zakona o energetski politiki S čim se bomo torej (smeli) greti? Matjaž Valenčič, neodvisni ener- getski strokovnjak: »Zanesemo se lahko le na domače, obnovljive vire energije!« V Sloveniji bomo morali znižati preveliko porabo energentov – tako zaradi stroškov kot zaradi okolja, pravi Matjaž Valenčič, energetski strokovnjak. Spra- ševali smo ga namreč, kakšne spremembe prinaša gospodinjstvom novi predlog Zakona o energetski politiki (ZEP). Plin je, denimo, pristal na črnem se- znamu, vsi pa ne moremo imeti sončnih elektrarn … Kaj nas torej čaka? RENATA UCMAN Stanovanjska nepismenost slovenska posebnost? »Morda se ponižnost Slovencev najbolj odraža skozi posebnost, ki jo kaže statistika stanovanjske problemati- ke. Po večini kazalcev se uvrščamo na dno razpredelnice evropskih držav, tako glede na velikost stanovanj, njihovo prenaseljenost, nezdrava stanovanja in tako dalje. Izključ- no v enem smo precej visoko, z zadovoljstvom prebival- stva v lastnem stanovanju. Na kratko, s podpovprečnimi stanovanji smo nadpovprečno zadovoljni! Le kakšen lepši dokaz 'stanovanjske nepismenosti' bi si lahko želeli?« Les ostaja, morda pa bo treba zamenjati peč Marsikoga, ki se zaradi podražitev energentov zdaj ogreva s pečjo ali štedilnikom na drva oziroma z lesno biomaso, skrbi, da kmalu to ne bo več mogoče. »V ZEP izrecno piše, da je dovoljena raba biomase le v kurilnih napravah, ki so skladne s predpisi o emisijah iz kurilnih naprav. Roki za zamenjavo neustreznih kurilnih naprav so določeni v drugih zakonih.« »Slovenski potrošniki, tako gospodinjstva kot gospodar- stvo, so veliki energijski po- tratneži. Morda zato, ker se rast rabe energije enači z ra- zvojem ali ker država s cenej- šimi energenti blaži energet- sko revščino. Raba energije v stanovanjih je občutno višja kot v državah Evropske unije, poleg tega je naš stanovanjski fond slab, vsaj 33 odstotkov gospodinjstev biva v nepri- mernih stanovanjih, imamo najslabšo kakovost notranje- ga zraka,« je oster Matjaž Valenčič, diplomirani inženir strojništva in neodvisni ener- getski strokovnjak, strokovni vodja portala za energetsko svetovanje ZaEnSvet. Najprej bi se morali lotiti zmanjšanja porabe energije in energentov, je prepričan. »Varčevanje z energijo se zač- ne doma, vendar pravilno. Preprosti energetski pregled lahko naredijo stanovalci sami: zabeležijo vsakodnev- na opravila v svojem domu, ki vplivajo na rabo energije, in analizirajo bivalne navade – ogrevanje, prezračevanje, umivanje, segrevanje vode, kuhanje, likanje, gledanje televizije, rabo zamrzovalne omare, pranje, ugašanje luči. Nato naj pregledajo račune za energijo v zadnjih nekaj letih. Koliko je bilo porabljenega energenta za vsako kurilno sezono? Iz rabe energije za ogrevanje, prezračevanje in toplo vodo ter ogrevane stanovanjske površine se izračuna grelno število. Za informacijo, potratne stavbe imajo grelno število nad 300, učinkovite ga imajo pod 25, pasivne pa pod 15 kWh/m2a. Samo s spremembo bivalnih navad je mogoče znižati stro- šek energentov za 20 odstot- kov. Sledi seveda premislek o energijski sanaciji stavbe: toplotni izolaciji ovoja, ener- gijsko učinkovitih oknih in mehanskem prezračevanju »V novogradnjah bo tudi v prihodnje mogoče imeti štedilnik in kamin na drva, a ne kot osnovni način ogrevanja.« z vračanjem toplote, menja- vi kurilne naprave, vgradnji sončne elektrarne … Cilj energetske sanacije naj bo kakovostno bivanje ob nizkih stroških, manjši rabi energi- je in prehodu na obnovljive vire.« Spremembe so pri novogradnjah Kaj pa predlog Zakona o energetski politiki (ZEP), ki je v obravnavi in del svežnja energetskih zakonov, prinaša gospodinjstvom? »ZEP načelo- ma ne posega v obstoječo ener- getsko oskrbo stanovanjskih stavb, določa le prednostno rabo energentov tako, da ima- jo obnovljivi viri prednost pred neobnovljivimi. Spremembe so namenjene zlasti energijski oskrbi novogradenj, saj načelo- omejitve pri projektiranju in gradnji novih stavb, rekon- strukciji obstoječih ali njiho- vih delov ter pri vzdrževanju in spremembi namembnosti.« So sončne elektrarne še dobra naložba? »Po sedanji shemi samo- oskrbe, ki velja za tiste, ki bodo do konca tega leta do- bili soglasje elektrodistribu- terja in najpozneje do kon- ca naslednjega leta vgradili sončno elektrarno, velja, da je omrežje navidezni hranilnik. Presežek elektrike se odda v omrežje in manko se vzame iz omrežja. Vendar presežek ne bremeni omrežja, saj ga pre- vzame bližnji sosed. Samoo- skrbo priporočam! Pohitite! Povprečna raba gospodinjstva je 4.400 kWh letno, približno 80 evrov mesečno. Samoo- skrbna elektrarna moči 4 kW stane približno 5.000 evrov in se iz prihrankov elektrike po- vrne v sedmih letih, delovala pa bo 30 let. Gospodinjstvo, ki uporablja toplotno črpalko in električni avto, potrebuje nekoliko močnejšo in dražjo sončno elektrarno, vendar se naložba povrne hitreje. Nova shema samooskrbe ima pre- več neznank, da bi jo lahko primerjali s sedanjo shemo. Verjetno pa bo smiselno do- graditi akumulatorje za lastno nočno rabo elektrike.« Čas je za domače energetsko knjigovodstvo! Treba pa bo čim prej spreme- niti odnos do porabe energije, voditi evidenco, spremljati in odčitavati števce … »Števci be- ležijo rabo, kar je osnova za račun. Vendar omogočajo tudi evidenco za domače energet- sko knjigovodstvo. Svetujem, da vsak mesec odčitate in za- beležite stanje na števcih za elektriko, vodo in plin ter ukre- pate ob odstopanjih. Prevelika ma prepoveduje projektiranje in vgradnjo naprav na zemelj- ski plin ali utekočinjeni naftni plin ter omejuje projektiranje in vgradnjo kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v strnjenih naseljih. Tudi pre- poved ogrevanja na elektriko ali premog, ki izhaja iz dru- gih zakonov, še vedno velja. Precej bolj omejujeta Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) in zla- sti Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES3). Slednji nedvoumno navaja Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE Podjetje s 70-letno tradicijo ZAPOSLI VEČ DELAVCEV / DELAVK: 1. NA PODROČJU VZDRŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE in SEMAFORIZACIJE (obvezno vozniško dovoljenje B-, C-kategorije) 2. NA PODROČJU IZVAJANJA ELEKTRO-MONTERSKIH in ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih: VODILNI ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - zaželeno 2 leti delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: - vlogo s kratkim življenjepisom - kopijo zadnjega šolskega spričevala - pregled dosedanjih zaposlitev Vloge je treba poslati na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje ali na e-mail frs@elektrosignal.si Lava 6a, 3000 Celje www.elektrosignal.si Že od leta 1951! Že od leta 1951! Podjetje s 70-letno tradicijo ZAPOSLI VEČ DELAVCEV / DELAVK: 1. NA PODROČJU VZDRŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE in SEMAFORIZACIJE (obvezno vozniško dovoljenje B-, C-kategorije) 2. NA PODROČJU IZVAJANJA ELEKTRO-MONTERSKIH in ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih: VODILNI ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - zaželeno 2 leti delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: - vlogo s kratkim življenjepisom - kopijo zadnjega šolskega spričevala - pregled dosedanjih zaposlitev Vloge je treba poslati na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje ali na e-mail frs@elektrosignal.si Lava 6a, 3000 Celje www.elektrosignal.si Že od leta 1951! Že od leta 1951! Podjetje z več kot 70-letno tradicijo zaposli več delavcev oziroma delavk na področjih: 1. izvajanja elektro-monterskih in elektroinštalacijskih del (pretežno vezava elektro razdelilnih omar v delavnici), 2. izvajanja elektro-monterskih in elektroinštalacijskih del (delo pretežno na terenu) in 3. projektiranja elektroinštalacij. Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih: 1. Vodilni elektromonter (več delavcev) · IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri · Vsaj tri leta delovnih izkušenj · Veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželena tudi C-kategorija) 2. Elektromonter (več delavcev) · IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri · Zaželeni dve leti delovnih izkušenj · Veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželena tudi C-kategorija) 3. Projektant električnih inštalacij · VI. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri · Zaželena 3 leta delovnih izkušenj · Veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije · Zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: · vlogo s kratkim življenjepisom, · kopijo zadnjega šolskega spričevala in · pregled dosedanjih zaposlitev. Vloge pošljite na naslov: ELEKTROSIGNAL, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje ali na elektronski naslov frs@elektrosignal.si. Udobno ogrevanje. S toploto iz zraka. NOVO Splitblock � toplotna črpalka. Slika je simbolična. Weishaupt d.o.o. | T eharje 1 | 3000 Celje | +386 (0) 3 42572-50 | info@weishaupt.si | www.weishaupt.si To je zanesljivost. Kako izračunamo grelno število? »Grelno število stavbe se izračuna tako, da se letno količino porabe energije deli z ogrevano površino. En liter kurilnega olja ima okoli 10 kWh energije. En kubični meter drv ima okoli 2.400 kWh energije. Če v enem letu porabite 2.000 litrov kurilnega olja, je to za 20.000 kWh energije. in če ogrevate 100 kvadratnih metrov površine, je grelno število 20.000 kWh deljeno s 100, kar pomeni grel- no število 200 kWh na kvadratni meter na leto. Če nekdo v enem letu porabi devet kubičnih metrov drv, ogrevalna površina pa je 100 kvadratnih metrov, je to devet krat 2.400, deljeno s 100, to pomeni, da je grelno število v tem primeru 216 kWh na kvadratni meter na leto.« poraba je znak zapravljanja. Že pozabljena prižgana luč na podstrehi, odprto okno ali puščanje vode v straniščnem kotličku lahko precej povečajo stroške!« Prilagoditi se bo treba. »Vsi, ki se ukvarjamo s traj- nostno gradnjo, učinkovi- timi stavbami in iskanjem bivalnega udobja, pogosto ne pomislimo, da stanovalci na nujne spremembe gleda- jo drugače. Da se jim zdijo sodobne gradbene usmeri- tve nepotrebna prisila, saj jim stare stavbe še vedno omogočajo zadovoljive bi- valne pogoje. Osnovni vzrok nerazumevanja je togost za- konodajalca, ki bi moral prvi komunicirati z uporabniki. Pa vendar, sodobna ničener- gijska stavba se razlikuje od običajno potratne bolj kot mobilni telefon od namizne- ga z vrtljivo številčnico. Tudi na stanovanjskem področju je potreben miselni preskok, ki je na področju informatike in mobilnosti samoumeven. Dodaten znak, da moramo biti energijsko neodvisni, je energetska vojna Rusije z Evropsko unijo. Zanesemo se lahko le na domače, ob- novljive vire energije, brez fosilne in jedrske!« Foto: osebni arhiv, Shutterstock »Svetujem, da vsak mesec odčitate in zabeležite stanje na števcih ter ukrepate ob odstopanjih. Prevelika poraba je znak zapravljanja.« »Treba je povečati kakovost bivanja ob manjši rabi energije in nižjih stroških.« Matjaž Krajnc, s.p. Kidričeva 13 3270 Laško PROIZVODNJA ALU IN PVC STAVBNEGA POHIŠTVA, SENČILA, KOMARNIKI 041 654 234 mkrajnc77@gmail.com Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE Predlog novega Zakona o energetski politiki S čim se bomo torej (smeli) greti? Matjaž Valenčič, neodvisni ener- getski strokovnjak: »Zanesemo se lahko le na domače, obnovljive vire energije!« V Sloveniji bomo morali znižati preveliko porabo energentov – tako zaradi stroškov kot zaradi okolja, pravi Matjaž Valenčič, energetski strokovnjak. Spra- ševali smo ga namreč, kakšne spremembe prinaša gospodinjstvom novi predlog Zakona o energetski politiki (ZEP). Plin je, denimo, pristal na črnem se- znamu, vsi pa ne moremo imeti sončnih elektrarn … Kaj nas torej čaka? RENATA UCMAN Stanovanjska nepismenost slovenska posebnost? »Morda se ponižnost Slovencev najbolj odraža skozi posebnost, ki jo kaže statistika stanovanjske problemati- ke. Po večini kazalcev se uvrščamo na dno razpredelnice evropskih držav, tako glede na velikost stanovanj, njihovo prenaseljenost, nezdrava stanovanja in tako dalje. Izključ- no v enem smo precej visoko, z zadovoljstvom prebival- stva v lastnem stanovanju. Na kratko, s podpovprečnimi stanovanji smo nadpovprečno zadovoljni! Le kakšen lepši dokaz 'stanovanjske nepismenosti' bi si lahko želeli?« Les ostaja, morda pa bo treba zamenjati peč Marsikoga, ki se zaradi podražitev energentov zdaj ogreva s pečjo ali štedilnikom na drva oziroma z lesno biomaso, skrbi, da kmalu to ne bo več mogoče. »V ZEP izrecno piše, da je dovoljena raba biomase le v kurilnih napravah, ki so skladne s predpisi o emisijah iz kurilnih naprav. Roki za zamenjavo neustreznih kurilnih naprav so določeni v drugih zakonih.« »Slovenski potrošniki, tako gospodinjstva kot gospodar- stvo, so veliki energijski po- tratneži. Morda zato, ker se rast rabe energije enači z ra- zvojem ali ker država s cenej- šimi energenti blaži energet- sko revščino. Raba energije v stanovanjih je občutno višja kot v državah Evropske unije, poleg tega je naš stanovanjski fond slab, vsaj 33 odstotkov gospodinjstev biva v nepri- mernih stanovanjih, imamo najslabšo kakovost notranje- ga zraka,« je oster Matjaž Valenčič, diplomirani inženir strojništva in neodvisni ener- getski strokovnjak, strokovni vodja portala za energetsko svetovanje ZaEnSvet. Najprej bi se morali lotiti zmanjšanja porabe energije in energentov, je prepričan. »Varčevanje z energijo se zač- ne doma, vendar pravilno. Preprosti energetski pregled lahko naredijo stanovalci sami: zabeležijo vsakodnev- na opravila v svojem domu, ki vplivajo na rabo energije, in analizirajo bivalne navade – ogrevanje, prezračevanje, umivanje, segrevanje vode, kuhanje, likanje, gledanje televizije, rabo zamrzovalne omare, pranje, ugašanje luči. Nato naj pregledajo račune za energijo v zadnjih nekaj letih. Koliko je bilo porabljenega energenta za vsako kurilno sezono? Iz rabe energije za ogrevanje, prezračevanje in toplo vodo ter ogrevane stanovanjske površine se izračuna grelno število. Za informacijo, potratne stavbe imajo grelno število nad 300, učinkovite ga imajo pod 25, pasivne pa pod 15 kWh/m2a. Samo s spremembo bivalnih navad je mogoče znižati stro- šek energentov za 20 odstot- kov. Sledi seveda premislek o energijski sanaciji stavbe: toplotni izolaciji ovoja, ener- gijsko učinkovitih oknih in mehanskem prezračevanju »V novogradnjah bo tudi v prihodnje mogoče imeti štedilnik in kamin na drva, a ne kot osnovni način ogrevanja.« z vračanjem toplote, menja- vi kurilne naprave, vgradnji sončne elektrarne … Cilj energetske sanacije naj bo kakovostno bivanje ob nizkih stroških, manjši rabi energi- je in prehodu na obnovljive vire.« Spremembe so pri novogradnjah Kaj pa predlog Zakona o energetski politiki (ZEP), ki je v obravnavi in del svežnja energetskih zakonov, prinaša gospodinjstvom? »ZEP načelo- ma ne posega v obstoječo ener- getsko oskrbo stanovanjskih stavb, določa le prednostno rabo energentov tako, da ima- jo obnovljivi viri prednost pred neobnovljivimi. Spremembe so namenjene zlasti energijski oskrbi novogradenj, saj načelo- omejitve pri projektiranju in gradnji novih stavb, rekon- strukciji obstoječih ali njiho- vih delov ter pri vzdrževanju in spremembi namembnosti.« So sončne elektrarne še dobra naložba? »Po sedanji shemi samo- oskrbe, ki velja za tiste, ki bodo do konca tega leta do- bili soglasje elektrodistribu- terja in najpozneje do kon- ca naslednjega leta vgradili sončno elektrarno, velja, da je omrežje navidezni hranilnik. Presežek elektrike se odda v omrežje in manko se vzame iz omrežja. Vendar presežek ne bremeni omrežja, saj ga pre- vzame bližnji sosed. Samoo- skrbo priporočam! Pohitite! Povprečna raba gospodinjstva je 4.400 kWh letno, približno 80 evrov mesečno. Samoo- skrbna elektrarna moči 4 kW stane približno 5.000 evrov in se iz prihrankov elektrike po- vrne v sedmih letih, delovala pa bo 30 let. Gospodinjstvo, ki uporablja toplotno črpalko in električni avto, potrebuje nekoliko močnejšo in dražjo sončno elektrarno, vendar se naložba povrne hitreje. Nova shema samooskrbe ima pre- več neznank, da bi jo lahko primerjali s sedanjo shemo. Verjetno pa bo smiselno do- graditi akumulatorje za lastno nočno rabo elektrike.« Čas je za domače energetsko knjigovodstvo! Treba pa bo čim prej spreme- niti odnos do porabe energije, voditi evidenco, spremljati in odčitavati števce … »Števci be- ležijo rabo, kar je osnova za račun. Vendar omogočajo tudi evidenco za domače energet- sko knjigovodstvo. Svetujem, da vsak mesec odčitate in za- beležite stanje na števcih za elektriko, vodo in plin ter ukre- pate ob odstopanjih. Prevelika ma prepoveduje projektiranje in vgradnjo naprav na zemelj- ski plin ali utekočinjeni naftni plin ter omejuje projektiranje in vgradnjo kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v strnjenih naseljih. Tudi pre- poved ogrevanja na elektriko ali premog, ki izhaja iz dru- gih zakonov, še vedno velja. Precej bolj omejujeta Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) in zla- sti Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES3). Slednji nedvoumno navaja Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE Podjetje s 70-letno tradicijo ZAPOSLI VEČ DELAVCEV / DELAVK: 1. NA PODROČJU VZDRŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE in SEMAFORIZACIJE (obvezno vozniško dovoljenje B-, C-kategorije) 2. NA PODROČJU IZVAJANJA ELEKTRO-MONTERSKIH in ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih: VODILNI ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - zaželeno 2 leti delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: - vlogo s kratkim življenjepisom - kopijo zadnjega šolskega spričevala - pregled dosedanjih zaposlitev Vloge je treba poslati na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje ali na e-mail frs@elektrosignal.si Lava 6a, 3000 Celje www.elektrosignal.si Že od leta 1951! Že od leta 1951! Podjetje s 70-letno tradicijo ZAPOSLI VEČ DELAVCEV / DELAVK: 1. NA PODROČJU VZDRŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE in SEMAFORIZACIJE (obvezno vozniško dovoljenje B-, C-kategorije) 2. NA PODROČJU IZVAJANJA ELEKTRO-MONTERSKIH in ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih: VODILNI ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) ELEKTROMONTER (več delavcev) - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - zaželeno 2 leti delovnih izkušenj - veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: - vlogo s kratkim življenjepisom - kopijo zadnjega šolskega spričevala - pregled dosedanjih zaposlitev Vloge je treba poslati na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje ali na e-mail frs@elektrosignal.si Lava 6a, 3000 Celje www.elektrosignal.si Že od leta 1951! Že od leta 1951! Podjetje z več kot 70-letno tradicijo zaposli več delavcev oziroma delavk na področjih: 1. izvajanja elektro-monterskih in elektroinštalacijskih del (pretežno vezava elektro razdelilnih omar v delavnici), 2. izvajanja elektro-monterskih in elektroinštalacijskih del (delo pretežno na terenu) in 3. projektiranja elektroinštalacij. Delavce bomo zaposlili na delovnih mestih: 1. Vodilni elektromonter (več delavcev) · IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri · Vsaj tri leta delovnih izkušenj · Veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželena tudi C-kategorija) 2. Elektromonter (več delavcev) · IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri · Zaželeni dve leti delovnih izkušenj · Veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželena tudi C-kategorija) 3. Projektant električnih inštalacij · VI. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri · Zaželena 3 leta delovnih izkušenj · Veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije · Zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško) Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Kandidati morajo k prijavi predložiti: · vlogo s kratkim življenjepisom, · kopijo zadnjega šolskega spričevala in · pregled dosedanjih zaposlitev. Vloge pošljite na naslov: ELEKTROSIGNAL, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje ali na elektronski naslov frs@elektrosignal.si. Udobno ogrevanje. S toploto iz zraka. NOVO Splitblock � toplotna črpalka. Slika je simbolična. Weishaupt d.o.o. | T eharje 1 | 3000 Celje | +386 (0) 3 42572-50 | info@weishaupt.si | www.weishaupt.si To je zanesljivost. Kako izračunamo grelno število? »Grelno število stavbe se izračuna tako, da se letno količino porabe energije deli z ogrevano površino. En liter kurilnega olja ima okoli 10 kWh energije. En kubični meter drv ima okoli 2.400 kWh energije. Če v enem letu porabite 2.000 litrov kurilnega olja, je to za 20.000 kWh energije. in če ogrevate 100 kvadratnih metrov površine, je grelno število 20.000 kWh deljeno s 100, kar pomeni grel- no število 200 kWh na kvadratni meter na leto. Če nekdo v enem letu porabi devet kubičnih metrov drv, ogrevalna površina pa je 100 kvadratnih metrov, je to devet krat 2.400, deljeno s 100, to pomeni, da je grelno število v tem primeru 216 kWh na kvadratni meter na leto.« poraba je znak zapravljanja. Že pozabljena prižgana luč na podstrehi, odprto okno ali puščanje vode v straniščnem kotličku lahko precej povečajo stroške!« Prilagoditi se bo treba. »Vsi, ki se ukvarjamo s traj- nostno gradnjo, učinkovi- timi stavbami in iskanjem bivalnega udobja, pogosto ne pomislimo, da stanovalci na nujne spremembe gleda- jo drugače. Da se jim zdijo sodobne gradbene usmeri- tve nepotrebna prisila, saj jim stare stavbe še vedno omogočajo zadovoljive bi- valne pogoje. Osnovni vzrok nerazumevanja je togost za- konodajalca, ki bi moral prvi komunicirati z uporabniki. Pa vendar, sodobna ničener- gijska stavba se razlikuje od običajno potratne bolj kot mobilni telefon od namizne- ga z vrtljivo številčnico. Tudi na stanovanjskem področju je potreben miselni preskok, ki je na področju informatike in mobilnosti samoumeven. Dodaten znak, da moramo biti energijsko neodvisni, je energetska vojna Rusije z Evropsko unijo. Zanesemo se lahko le na domače, ob- novljive vire energije, brez fosilne in jedrske!« Foto: osebni arhiv, Shutterstock »Svetujem, da vsak mesec odčitate in zabeležite stanje na števcih ter ukrepate ob odstopanjih. Prevelika poraba je znak zapravljanja.« »Treba je povečati kakovost bivanja ob manjši rabi energije in nižjih stroških.« Matjaž Krajnc, s.p. Kidričeva 13 3270 Laško PROIZVODNJA ALU IN PVC STAVBNEGA POHIŠTVA, SENČILA, KOMARNIKI 041 654 234 mkrajnc77@gmail.com Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE Sušilni omet KEMASAN 550 T o drži. BREZPLAČNO SVETOVANJE IN MOŽNOST OGLEDA NA TERENU. Sistemi sanacije vlage podjetja Murexin (prej Kema) se ponašajo z dolgoletno tradicijo in številnimi referencami. Izkušeni strokovnjaki, preverjene rešitve in lastni razvoj, že 30 let ponujajo na trgu specialne rešitve za področje zaščite in sanacije vlage v stavbah. S pravo izbiro materialov boste zagotovili, da se bodo vaši zidovi in ometi izsuševali hitreje, da se bodo hitro ponovno vzpostavili pogoji za bivanje in da se posledice razvlaževanja ne bodo pokazale kot poškodbe na barvi in površini ometa. Vsem najbolj poznan izdelek iz Murexina je Hydroment sušilni omet, ki je posebej primeren za zidove, ki so konstantno obremenjeni z vlago. V primeru kratkotrajnejšega navlaženja pa je zelo priporočljivo uporabiti omet KEMASAN 550, apnenocementni sanirni omet, ki je posebej namenjen za površine, ki so bile v vodi oz. vlagi izpostavljeni kratek čas (poplave, izlitje itd.). Na voljo je tudi različica za strojni nanos - KEMASAN 550 M. 080 2886 Murexin_Novi_Tednik_Kemasan_banner_278x128mm.indd 1 16/10/2023 10:12 Kako? S sončno elektrar- no, brez dvoma! A za pravi prihranek imate časa samo še do novega leta. In da bo prihranek res visok, morate zaupati postavitev sončne elektrarne strokovnjakom – podjetje Sol navitas je pravi naslov za vas! Da sončna elektrarna bistve- no razbremeni strošek električ- ne energije v vašem družin- skem proračunu, ni potrebno več poudarjati. Pomembno pa je, da ukrepate še letos in še pred novim letom vložite vlogo za soglasje za priključitev sonč- ne elektrarne pri vašem elek- tro distributerju. Samooskrba z električno energijo po sistemu net metering se bo z novim le- tom nepreklicno iztekla. Doslej so se lahko viški energije, ki jih je sončna elektrarna proizvedla poleti, porabili pozimi. Z novim letom to več ne bo mogoče. Izjema bodo le tisti, ki še letos oddajo vlogo za soglasje za priključitev. Tako ostanete v sistemu net meteringa. Nato imate čas, da do konca leta 2024 postavite in priklopite sončno elektrarno. Vse to bo za vas strokovno opravila izku- šena ekipa Sol navitas. Sol navitas – že 15 let z najvišjimi ocenami uporabnikov Sol navitas je uveljavljeno podjetje za izvedbo sončnih elektrarn, že 15 let z najvišjimi referencami uporabnikov. Na trgu smo že od leta 2008 in se tako uvrščamo med najzanes- ljivejše in najbolj izkušene po- nudnike za postavitev sončnih elektrarn v Sloveniji, saj smo bili na tem področju med prvimi podjetji pri nas. S tovrstnimi izkušnjami smo zagotovilo za kakovostno postavitev sončne elektrarne z najvišjimi možnimi izkoristki in prihranki, prav tako bomo za vas skrbeli še po po- stavitvi sončne elektrarne. Doslej smo postavili že več kot 3.000 sončnih elektrarn skupne moči več kot 60 MW v Sloveniji in v tujini. Speciali- zirali smo tako za male kot ve- like sončne elektrarne. Pri nas opravimo vse – od začetnega ogleda do ureditve celotne dokumentacije in zagona elek- trarne. Ponašamo se z močno ekipo lastnih projektantov, po- magamo vam tudi pri urejanju nepovratnih sredstev in poso- jila Eko sklada. Prav tako nudi- mo najcelovitejše vzdrževanje sončnih elektrarn, ki se dolgo- ročno izredno obrestuje. Naši izkušeni strokovnjaki opravijo tudi ustrezno analizo upravi- čenosti sončnih elektrarn na vaši lokaciji in vam ponudijo ustrezno rešitev za vaš primer. Če že imate soglasje, ste pri nas na vrsti TAKOJ! Res je! Ena izmed naših odlik je tudi izvedba sončne elektrar- ne TAKOJ, če seveda imate že pridobljeno soglasje za priklju- čitev. Pri izvedbi smo izredno hitri in odzivni. Kontaktirajte nas še danes in se o tem pre- pričajte. Predvsem pa o znat- no nižjem znesku na računih za električno energijo. SOL NAVITAS Opekarniška cesta 15B 3000 Celje +386 59 223 674 info@sol-navitas.si https://sol-navitas.si/ Skrajni čas, da znižate strošek električne energije Novi TEDNIK št. 42 17.10.2019  COLOR CMYK stran 29 VODA IZ PIPE JE NAJBOLJŠA IZBIRA. Varčujte! Voda iz pipe je do 1000-krat cenejša kot ustekleničena voda! Certifikat Zbornica komunalnega gospodarstva Že od nekdaj je bil oktober čas, ko so različne ustanove opozarjale na pomen varče- vanja za uresničevanje raz- ličnih ciljev. To je namreč meseca varčevanja, 31. okto- ber pa je svetovni dan varče- vanja. A varčevanje v bankah se zdi zadnje čase vse manj smiselno. Obrestne mere za vloge občanov so zelo nizke. Evropske banke celo razmi- šljajo o uvedbi bančnih le- žarin in negativnih obresti za depozite gospodinjstev. To bi pomenilo, da bi imeli prihrankov vse manj name- sto vse več. Kaj torej storiti? Pobrati denar iz banke in ga hraniti, če ga imaš, kar v no- gavici, ali se odločiti za bolj tvegane naložbe? Za stabil- nost bank prva možnost go- tovo ne bi bila dobra. Za bolj tvegane pa naložbe se bodo verjetno odločili le redki, saj večina fi nančno ni dovolj pi- smena niti donosi niso dovolj zanesljivi. Čeprav časi za varčevanje niso najboljši, pa v Zvezi po- trošnikov Slovenije (ZPS) v mesecu varčevanje opozar- jajo, da je še vedno pametno varčevati za nekatere cilje, ki jih želite doseči, na primer za rezervo, počitnice, nakup avtomobila ali stanovanjske opreme, nakup ali prenovo stanovanja, pokojnino … Pre- dlagajo, da naredite pregled svojih prihodkov in izdatkov ter poiščete morebitne pri- hranke in izračunate, kolikšen znesek lahko privarčujete vsak mesec. Izračunajte, kdaj lahko posamezen cilj doseže- te s svojim tempom varčeva- nja. Čeprav so zneski majhni, svetujejo, da varčujete redno in da v ta namen namenite del plače ali pokojnine tako, ko jo dobite, in ne šele na koncu, če kaj ostane. Nujen naj bi Varčevanje? Še vedno je »in«! bil tudi poseben varčevalni račun, ločen od preostalega denarja. Tudi otroke naj bi čimprej naučili samostojnega ravnanja z denarjem. Več možnosti Varčevalni račun je osnov- ni varčevalni produkt, ki bi ga moral imeti vsak, menijo v ZPS. Za dosego posameznih fi nančnih ciljev je najbolj primerno obročno varčeva- nje. Gre za mesečna vplači- la za določeno obdobje – od nekaj mesecev pa do nekaj let. Pri izbiri višine obroka poleg zneska, ki ga potre- bujete, in časa, ki bo za to potreben, upoštevajte tudi svoje fi nančne zmožnosti. Pred tem morate pregledati lastne fi nance. Rentno varčevanje je podob- no obročnemu, pri katerem določeno obdobje vsak mesec vplačujete dogovorjeni znesek. Mesečni pologi se gibljejo od 20 evrov dalje, varčevalne dobe pa so daljše, tudi do 30 let. Rentno varčevanje ponuja le peščica bank, ugotavlja ZPS. Zveza potrošnikov Sloveni- je v sporočilu za javnost tudi svetuje, da opravite vezavo denarja za določen čas, če ga ne potrebujete. To možnost ponujajo vse banke. Pri tem je dobro primerjati obrestne mere za depozite in izbrati banko, ki trenutno ponuja največ za vaš denar. Za napredne varčevalce, ki so pripravljeni prevzeti določeno tveganje in varču- jejo dolgoročno, ZPS svetuje varčevanje v skladih. V vseh primerih pa je pomembno, da varčevanje razumete, opozar- jajo v ZPS. V kopalnici Med umivanjem zob in britjem zapirajte pipo. Uporabljajte raje tuš kot kopalno kad. Skrajšajte čas tuširanja. Preverite, ali splakovalnik v stranišču pušča. Zamenjajte starega z novim, dvostopenjskim. Znate varčevati z vodo? Vodni viri niso neusahljivi, predvsem pa je treba skrbeti tudi za ohranjanje njihove kakovosti. V podjetju Vodovod- kanalizacija Celje so pripravili nekaj nasvetov, kako zmanj- šati porabo vode, kar pomeni tudi manj porabljene energije, ohranjanje okolja in omilitev podnebnih sprememb. V gospodinjstvu Posodo raje operite v pomivalnem stroju kot ročno. Če posodo pomivate ročno, med čiščenjem z detergentom zapirajte vodo. Pralne in pomivalne stroje vključite šele tedaj, ko so na- polnjeni. Zelenjavo in sadje perite v skledi z vodo in ne pod tekočo vodo. Ne uporabljajte vode za odmrzovanje zamrznjene hrane. Ob nakupu novih pomivalnih in pralnih strojev preverite, če so varčni ter ali omogočajo nastavitev količine umazane posode ali perila. Ogrevanje na pelete je znano po svojem viso- kem izkoristku, ki se kaže tudi v tem, da za peleti ostane izjemno malo pepela – peči vam ne bo ni- koli več treba čistiti vsak dan, saj je zgorevanje skoraj popolno. Da bi bilo tudi res tako, pa morajo biti lesni peleti visoke kakovosti. Prav tako velja cena peletov za precej ugodno, saj je biomase pri nas dovolj, lesni peleti iz uvoza pa so na voljo po relativno nizkih cenah. Ogrevanje na biomaso se zagotovo izplača in vam lahko prinese kar od 30 do 60 odstotkov prihranka za stroške ogrevanja. Zveza potrošnikov Slovenije je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije že petič preverja- la kakovost peletov, ki so potrošnikom na voljo na slovenskem trgu. Za uporabo v gospodinjstvih priporoča nakup pe- letov iz kakovostnih razredov A1 in A2, ki v kombina- ciji s kakovostno pečjo na pelete zagotavljajo najbolj učinkovito in do okolja prijazno ogrevanje. Kakovost peletov je odvisna od uporabljene surovine. Najpo- membnejše lastnosti peletov so: vsebnost vode in pepela, mehanska obstojnost, gostota nasutja, delež  nih delcev ter vsebnost določenih makro in mikro kemijskih elementov. Tako je Zveza potrošnikov Slovenije na testu za zimo 2019/2020 pelete podjetja Ingles, d. o. o., Drau holz pellets uvrstila med najboljše. Imajo tudi certi kat DINplus in s tem manj kot 0,5% pepela. Pelete Duga pellets pa je uvrstila kot najboljšo izbira nakupa med peleti s certi katom DINplus A2 in jim podarila oznako€ kot zmagovalcu testa med peleti kakovostnega razreda ENPlus A2. Test peletov preverite na: https://www.zps. si/index.php/clear-2-0/9801-test-lesnih-peletov-9-2019. Drau Holz so peleti avstrijskega proizvajalca. Izde- lani iz 100% smrekove surovine, brez lubja in brez kemičnih dodatkov. Imajo pridobljen mednarodni certi kat ENPlus A1 in DINplus. Peleti Duga Pellet so primerni za manjše kaminske peči in tudi za velike sisteme. So brez kemičnih dodat- kov in imajo posebnost vonja po lesu. Imajo pridobljen mednarodni certi kat ENPlus A2. Eko sklad je za letošnjo kurilno sezono razpisal tudi odprt javni poziv za menjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso s sub- vencijo tudi do 100%. Več o razpisih lahko preverite na https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite- -spodbudo/seznam-spodbud/kurilne-naprave-na- -lesno-biomaso oziroma na https://www.drva.info/ sl/aktualno/novice. Promocijsko besedilo Peleti INGLES, d. o. o., v samem vrhu najboljše izbire za nakup INGLES, d. o. o. Proseniško 8e 3230 Šentjur 051/359 - 555 051/359 - 222 www.drva.info drva.info@gmail.com Novi TEDNIK št. 42 17.10.2019  COLOR CMYK stran 29 VODA IZ PIPE JE NAJBOLJŠA IZBIRA. Varčujte! Voda iz pipe je do 1000-krat cenejša kot ustekleničena voda! Certifikat Zbornica komunalnega gospodarstva Že od nekdaj je bil oktober čas, ko so različne ustanove opozarjale na pomen varče- vanja za uresničevanje raz- ličnih ciljev. To je namreč meseca varčevanja, 31. okto- ber pa je svetovni dan varče- vanja. A varčevanje v bankah se zdi zadnje čase vse manj smiselno. Obrestne mere za vloge občanov so zelo nizke. Evropske banke celo razmi- šljajo o uvedbi bančnih le- žarin in negativnih obresti za depozite gospodinjstev. To bi pomenilo, da bi imeli prihrankov vse manj name- sto vse več. Kaj torej storiti? Pobrati denar iz banke in ga hraniti, če ga imaš, kar v no- gavici, ali se odločiti za bolj tvegane naložbe? Za stabil- nost bank prva možnost go- tovo ne bi bila dobra. Za bolj tvegane pa naložbe se bodo verjetno odločili le redki, saj večina fi nančno ni dovolj pi- smena niti donosi niso dovolj zanesljivi. Čeprav časi za varčevanje niso najboljši, pa v Zvezi po- trošnikov Slovenije (ZPS) v mesecu varčevanje opozar- jajo, da je še vedno pametno varčevati za nekatere cilje, ki jih želite doseči, na primer za rezervo, počitnice, nakup avtomobila ali stanovanjske opreme, nakup ali prenovo stanovanja, pokojnino … Pre- dlagajo, da naredite pregled svojih prihodkov in izdatkov ter poiščete morebitne pri- hranke in izračunate, kolikšen znesek lahko privarčujete vsak mesec. Izračunajte, kdaj lahko posamezen cilj doseže- te s svojim tempom varčeva- nja. Čeprav so zneski majhni, svetujejo, da varčujete redno in da v ta namen namenite del plače ali pokojnine tako, ko jo dobite, in ne šele na koncu, če kaj ostane. Nujen naj bi Varčevanje? Še vedno je »in«! bil tudi poseben varčevalni račun, ločen od preostalega denarja. Tudi otroke naj bi čimprej naučili samostojnega ravnanja z denarjem. Več možnosti Varčevalni račun je osnov- ni varčevalni produkt, ki bi ga moral imeti vsak, menijo v ZPS. Za dosego posameznih fi nančnih ciljev je najbolj primerno obročno varčeva- nje. Gre za mesečna vplači- la za določeno obdobje – od nekaj mesecev pa do nekaj let. Pri izbiri višine obroka poleg zneska, ki ga potre- bujete, in časa, ki bo za to potreben, upoštevajte tudi svoje fi nančne zmožnosti. Pred tem morate pregledati lastne fi nance. Rentno varčevanje je podob- no obročnemu, pri katerem določeno obdobje vsak mesec vplačujete dogovorjeni znesek. Mesečni pologi se gibljejo od 20 evrov dalje, varčevalne dobe pa so daljše, tudi do 30 let. Rentno varčevanje ponuja le peščica bank, ugotavlja ZPS. Zveza potrošnikov Sloveni- je v sporočilu za javnost tudi svetuje, da opravite vezavo denarja za določen čas, če ga ne potrebujete. To možnost ponujajo vse banke. Pri tem je dobro primerjati obrestne mere za depozite in izbrati banko, ki trenutno ponuja največ za vaš denar. Za napredne varčevalce, ki so pripravljeni prevzeti določeno tveganje in varču- jejo dolgoročno, ZPS svetuje varčevanje v skladih. V vseh primerih pa je pomembno, da varčevanje razumete, opozar- jajo v ZPS. V kopalnici Med umivanjem zob in britjem zapirajte pipo. Uporabljajte raje tuš kot kopalno kad. Skrajšajte čas tuširanja. Preverite, ali splakovalnik v stranišču pušča. Zamenjajte starega z novim, dvostopenjskim. Znate varčevati z vodo? Vodni viri niso neusahljivi, predvsem pa je treba skrbeti tudi za ohranjanje njihove kakovosti. V podjetju Vodovod- kanalizacija Celje so pripravili nekaj nasvetov, kako zmanj- šati porabo vode, kar pomeni tudi manj porabljene energije, ohranjanje okolja in omilitev podnebnih sprememb. V gospodinjstvu Posodo raje operite v pomivalnem stroju kot ročno. Če posodo pomivate ročno, med čiščenjem z detergentom zapirajte vodo. Pralne in pomivalne stroje vključite šele tedaj, ko so na- polnjeni. Zelenjavo in sadje perite v skledi z vodo in ne pod tekočo vodo. Ne uporabljajte vode za odmrzovanje zamrznjene hrane. Ob nakupu novih pomivalnih in pralnih strojev preverite, če so varčni ter ali omogočajo nastavitev količine umazane posode ali perila. Ogrevanje na pelete je znano po svojem viso- kem izkoristku, ki se kaže tudi v tem, da za peleti ostane izjemno malo pepela – peči vam ne bo ni- koli več treba čistiti vsak dan, saj je zgorevanje skoraj popolno. Da bi bilo tudi res tako, pa morajo biti lesni peleti visoke kakovosti. Prav tako velja cena peletov za precej ugodno, saj je biomase pri nas dovolj, lesni peleti iz uvoza pa so na voljo po relativno nizkih cenah. Ogrevanje na biomaso se zagotovo izplača in vam lahko prinese kar od 30 do 60 odstotkov prihranka za stroške ogrevanja. Zveza potrošnikov Slovenije je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije že petič preverja- la kakovost peletov, ki so potrošnikom na voljo na slovenskem trgu. Za uporabo v gospodinjstvih priporoča nakup pe- letov iz kakovostnih razredov A1 in A2, ki v kombina- ciji s kakovostno pečjo na pelete zagotavljajo najbolj učinkovito in do okolja prijazno ogrevanje. Kakovost peletov je odvisna od uporabljene surovine. Najpo- membnejše lastnosti peletov so: vsebnost vode in pepela, mehanska obstojnost, gostota nasutja, delež  nih delcev ter vsebnost določenih makro in mikro kemijskih elementov. Tako je Zveza potrošnikov Slovenije na testu za zimo 2019/2020 pelete podjetja Ingles, d. o. o., Drau holz pellets uvrstila med najboljše. Imajo tudi certi kat DINplus in s tem manj kot 0,5% pepela. Pelete Duga pellets pa je uvrstila kot najboljšo izbira nakupa med peleti s certi katom DINplus A2 in jim podarila oznako€ kot zmagovalcu testa med peleti kakovostnega razreda ENPlus A2. Test peletov preverite na: https://www.zps. si/index.php/clear-2-0/9801-test-lesnih-peletov-9-2019. Drau Holz so peleti avstrijskega proizvajalca. Izde- lani iz 100% smrekove surovine, brez lubja in brez kemičnih dodatkov. Imajo pridobljen mednarodni certi kat ENPlus A1 in DINplus. Peleti Duga Pellet so primerni za manjše kaminske peči in tudi za velike sisteme. So brez kemičnih dodat- kov in imajo posebnost vonja po lesu. Imajo pridobljen mednarodni certi kat ENPlus A2. Eko sklad je za letošnjo kurilno sezono razpisal tudi odprt javni poziv za menjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso s sub- vencijo tudi do 100%. Več o razpisih lahko preverite na https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite- -spodbudo/seznam-spodbud/kurilne-naprave-na- -lesno-biomaso oziroma na https://www.drva.info/ sl/aktualno/novice. Promocijsko besedilo Peleti INGLES, d. o. o., v samem vrhu najboljše izbire za nakup INGLES, d. o. o. Proseniško 8e 3230 Šentjur 051/359 - 555 051/359 - 222 www.drva.info drva.info@gmail.com Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE Ko se pojavijo posledice prekomerne vlage v biva- liščih, stanovanju, hiši ali kje drugje, jih je treba od- praviti. Vlaga lahko povzroči neprijeten vonj, plesen in škodo na strukturi stavbe. Takrat je prepozno za kakršnekoli ukrepe, lotiti se je treba obnove. DEAN ŠUSTER O vzrokih za pojav prekomerne vlage in o odpravljanju nadloge »Važn', da ni vlažn'!« Zanima nas, kako pre- prečiti prekomerno vlago v stavbah. Pri preprečevanju kondenzacije na notranjih površinah oziroma pri odpra- vi težav s plesnijo je najbolj učinkovit in pravilen ukrep namestitev toplotne izolacije na primerna mesta, saj s tem rešimo vzrok (kondenzacijo vodne pare) in ne zgolj po- sledico (plesen). Obstaja- jo tudi začasne rešitve, kot so premazi, razvlaževalci, zmanjšanje virov vlage (na primer sušenje perila), pra- vilno zračenje in izrazitejše ogrevanje prostorov. Vsi ti ukrepi so zgolj začasni in ne morejo dolgoročno nadome- stiti odprave vzroka težav. O kapilarni vlagi Če se vlaga pojavi v zidovih ali tleh, lahko povzroči nepri- jeten vonj, plesen in škodo na strukturi stavbe. Obstajajo različne vrste vlage, ki lah- ko povzročijo težave. To so kondenzacijska vlaga zaradi toplotnih mostov, povečana relativna zračna vlaga zaradi nezadostnega prezračevanja, zamakanje zaradi poškodb na strehi, poškodbe na zunanjih stenah stavbe, ki omogočajo zamakanje, vdor meteornih vod zaradi neizvedene drena- že in kapilarna vlaga zaradi dotrajane hidroizolacije. Ena od težav, ki jih je težje odpra- viti, je kapilarna vlaga. Ta se pojavi, ko voda iz tal prodre v zidove stavb skozi kapilare. Kapilare so majhne cevke, ki se nahajajo v poroznih ma- terialih, kot so beton, opeka, kamen … Voda lahko iz tal prodre v te cevčice in se nato širi po zidovih stavbe. Neslutene posledice To vrsto vlage je zelo težko odpraviti, saj je vodo v kapi- larah skoraj nemogoče izsu- šiti z navadnimi metodami, kot sta sušenje z zrakom ali uporaba ogrevalnih sistemov. To lahko ima le kratkotrajen učinek, saj voda iz tal še ve- dno prehaja po zidu navzgor in povzroča dodatne težave. Vlaga lahko v zidovih in tleh povzroči resne težave. Če se zadržuje v zidovih, lahko povzroči uničenje zidnega materiala in celo poškodbe nosilnih elementov stavbe. Vlaga v stavbi lahko med dru- gim povzroči tudi nastanek plesni, kar je neprijetno za prebivalce in lahko povzroča tudi zdravstvene težave. Vzroki za pojav vlage Majhne razpoke v stenah doma omogočajo vodi pro- nicanje v notranjost. To se dogaja predvsem v vlažnih obdobjih, ko se voda preseli iz vročih, vlažnih območij v hladnejše, suhe prostore. V večini konstrukcij 28 odstot- kov zraka prehaja skozi stene. Če so temelji v neprestanem stiku z vodo, lahko ta proni- ca skozi stene do 1,5 metra višine. Na primer cev, ki prepušča vodo, lahko vpliva na količino vode v zraku. Prav tako voda iz pralnega ali pomivalnega stroja vpliva na količino v zraku in povzroča plesen. Sto- pnja vlage je odvisna od tem- peraturne razlike prostorov. Temperatura in slabo krože- nje zraka vplivata na vlažnost prostora in lahko povzročata kondenzacijo v obliki drob- nih kapljic vode na stenah ali oknih. Povprečna dnevna količina vode, ki jo proizvede tričlanska družina, znaša dva- najst litrov. Rešitev? Strokovnjaki ponujajo raz- lične nasvete. Odstranjevalec vlage je odlična rešitev proti prekomerni vlagi. Zrak v pro- storu postane prijeten, saj do- seže primerno količino vlage. Z uporabo odstranjevalca vla- ge lahko zmanjšate količino in preprečite razvoj plesni. Prekomerna vlaga v vašem domu ima lahko neprijetne posledice na vaše počutje in zdravje. V prostorih povzroči občutek mraza in neprijeten vonj ter spodbudi kihanje in kašljanje ali pospeši alergij- ske odzive. Odstranjevalec vlage pripomore k zmanj- šanju prekomerne vlage in zagotovi popolno ozračje doma. Druga prednost od- stranjevalca vlage je zaščita lastnine pred negativnimi po- sledicami, ki jih povzroča vla- ga. Lastnina, kot so oblačila, knjige in hrana, lahko ostane sveža dlje časa, brez plesni in neprijetnih vonjav. Odstranje- valci vlage poleg zmanjšanja prekomerne vlage pomagajo ustvariti prijetno vzdušje v vašem domu. Preprosta uporaba Aerodinamična zasnova od- stranjevalca vlage spodbuja 360-stopinjsko kroženje zra- ka, kar poveča učinkovitost. Deluje s polnilnimi tableta- mi, ki vsrkajo odvečno vlago in nevtralizirajo neprijetne vonjave. Odstranjevalci vlage imajo patentirano tehnologijo tablet za ponovno polnjenje. Odlikuje jih hitro delovanje. Prve kapljice so vidne že po dvanajstih urah. Obstajata na- pravi dveh velikosti, za 20 in 40 kvadratnih metrov. Za delo- vanje odstranjevalci vlage ne potrebujejo elektrike. So po- polnoma varni zaradi sistema proti razlitju. So preprosti za uporabo, zahvaljujoč namen- skemu drenažnemu izlivu. Indikator ravni tekočine na dnu naprave prikazuje, kdaj je treba vstaviti novo tableto. Kljub vsemu navedenemu pri- poročamo, da skrbno prebere- te navodila za uporabo in jih upoštevate. Odstranjevalec vlage je ena izmed rešitev proti prekomerni vlagi. Tovrstni pripomočki so na voljo po ceni od devet do osemnajst evrov. Ni jih treba naročati, dosto- pni so v trgovinah. GRADBENA TRGOVINA d.o.o. Spodnje Stranice 16, 3206 Stranice Tel.: 070 988 588, GSM: 051 612 666 Akcija traja do 30. 10. 2023 oz. do razprodaje zalog. Poroterm 30 s Wienerberger od 1,66 € NAJUGODNEJŠE FASADE IN STREŠNE KRITINE NAJUGODNEJŠE V SLOVENIJI OSB plošče EGGER 22mm 8.95 €/m 2 18mm 7.32 €/m 2 15mm 6.10 €/m 2 12mm 4.88 €/m 2 • Jubolin kit 25 kg 18,99 € • Jupol clasic • 25 kg 25,99 € Strešna kri� na Rapido od 13,11 € Jupiter od 12,95 € Saturn od 13,56 € Scala od 14,66 € Strešna kri� na Rapido od Jupiter od Saturn od Scala od AKCIJA UK CEV 110/5000 -25,71€/kos UK CEV 160/5000 -47,07€/kos ELEKTRO CEV kolut 110- 1,99/m DRENAŽNA CEV 110 – 1,59/m v ceni ni všteta montaža ALFEA EXTENSA 5Kw – 4.890,00€ ALFEA EXTENSA 6Kw – 6599,00€ ALFEA EXTENSA 8Kw – 6999,00€ ALFEA EXTENSA 10Kw –7.399,00€ ATLANTIC TOPLOTNA ČRPALKA Z BOJLERJEM IN ZAGONOM Cevi Strešna okna Wienerberger od 299,99 € Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE Varčevanje v času in acije Slovenci kopičimo denar, ki izgublja vrednost V zadnjem času smo priča podražitvam na vseh področjih. Skladno s tem namenjamo največ pozor- nosti možnostim prihranka in večjega zaslužka ter varovanju najšibkejšega dela prebivalstva in temu, da mu pomagamo. A glasno bi morali govoriti tudi o varčevanju, po čemer smo Slovenci zelo prepoznavni, a hkrati s tradicionalnim načinom varčevanja naši prihranki izgubljajo svojo vrednost. EVA RUDMAN Tema o varčevanju je zelo pomembna tudi v obdobju in- fl acije, ko naj bi imeli vedno manj. Treba se je zavedati, da v tem posebnem obdobju ne porabimo več le zaradi višjih cen izdelkov in storitev, tem- več izgubljamo s tradicional- nim načinom varčevanja, saj denar izgublja vrednost. Slo- venci pa smo s tem načinom varčevanja še vedno najbolj ›domači‹. Da Slovenci znamo živeti varčno in prihraniti, pričajo tudi zadnji razpoložljivi po- datki Eurostata – Slovenija je bila leta 2021 na četrtem mestu med opazovanimi evropskimi državami po stopnji bruto varčevanja, a hkrati višja od povprečja v evropskem območju (17,9 odstotka) in Evropski uniji (16,7 odstotka). Glede na sto- pnjo varčevanja smo Slovenci torej v evropskem vrhu. Kot so pojasnili v Borzno-posre- dniški hiši Ilirika, se je v času epidemije covida-19 stopnja varčevanja še povišala. Pri varčevanju še vedno tradicionalni Težava, na katero želimo opozoriti, je, da Slovenci še vedno varčujemo na tradici- onalen način, ki je v obdobju infl acije, ko denar na računih izgublja vrednost, najbolj neprimeren. »Po podatkih za leto 2021 je bil največji delež privarčevanih sredstev slovenskih gospodinjstev v denarju in vlogah, sicer kar 47,8 odstotka. Po podatkih Naložba v dolžniške vrednostne papirje V času infl acije je torej za naše prihranke in njihovo vrednost slabo poskrbljeno, če niso pravilno naloženi. Vendar Domen Kregar opo- zarja, da infl acija ni dobro vodilo za spremembo nači- na varčevanja posameznikov, saj gre za kratkoročni pojav. »V tem trenutku, ko so ključ- ne obrestne mere že visoke, je najbolj smiselna naložba v dolžniške vrednostne pa- pirje držav. Torej govorimo o državnih zakladnih meni- cah in obveznicah, ki pred- stavljajo eno najbolj varnih oblik varčevanja.« Tovrstna naložba velja za varno, saj le nezmožnost države, da po- plača dolg, predstavlja tve- ganje, ta scenarij pa je zelo malo verjeten v razvitih dr- žavah, miri Kregar. In kaj to pomeni v praksi? »Na primer za 12-mesečne zakladne me- nice Slovenije je bilo na za- dnji avkciji mogoče pridobiti donos v višini 3,5 odstotka. Ker gre za varno naložbo, je to dobra izbira pri ›obrambi‹ pred infl acijo.« Slovenija po stopinjah Hrvaške? Finančni analitik Ilirike po- udarja tudi možnost izdaje ljudskih obveznic Slovenije. »Torej obstaja možnost, da bo Slovenija izdala obveznice, ki bodo na voljo državljanom. Za podobno potezo se je v za- četku leta odločila Hrvaška, ki je v okviru izdaje zbrala kar 1,85 milijarde evrov. Do- nos na obveznice bi bil glede na trenutne makroekonom- ske razmere vsaj štiri odstot- ke in več.« Varčevanje za otroka Sodeč po statističnih po- datkih, navedenih zgoraj, za svoje otroke največ sicer var- čujemo z denarjem. Kregar omenja tudi vzajemne skla- de in nakup nepremičnin: »Verjetno slednje predstavlja velik del prenosa ›privarčeva- nih‹ sredstev na otroke, torej z dedovanjem nepremičnin.« Pri Iliriki se veliko ljudi v ta- kšnem primeru odloča za Modro varčevanje: »V tem primeru starša vsak mesec na otrokov račun nakazujeta denar, ki se naloži v razvi- te delniške trge. Tako lahko starša privarčujeta konkre- ten znesek, ki se obrestuje na delniškem trgu. Postopno varčevanje je sicer zelo pri- ljubljeno, ne samo v pove- zavi z otroki, saj vlagatelju omogoča vlaganje v manjših zneskih, ki se ne poznajo pri vsakdanji potrošnji.« ki izgublja vrednost Naložba v dolžniške vrednostne papirje Finančni svetovalec Domen Kregar (Foto: osebni arhiv) Banke Slovenije je bilo veza- nih vlog na bankah ob koncu leta 2022 za 25,3 milijarde evrov, številka se je letos po- večala še za dodatno milijar- do,« pojasnjuje fi nančni ana- litik Ilirike Domen Kregar. Kot dodaja, Slovence najbolj zanimajo še delnice in drugi lastniški kapital. »Po naših podatkih Slovenci še vedno največ zanimanja kažejo za naložbe v slovenski delniški trg, najbolj zanimiva naložba je novomeška Krka.« Gotovi- na in vloge tako v Sloveniji predstavljajo skoraj polovico celotnih sredstev, evropsko povprečje je približno 30 od- stotkov. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE In če imate veliko denarja? Čeprav se mnogi v tem vpra- šanju ne prepoznajo, smo Slo- venci varčen narod. In kako je najbolj smiselno ravnati, če smo uspeli privarčevati zajeten kupček denarja, ki bi ga želeli oplemenititi? Kregar pravi, da bi vlagatelju predla- gal, da se večinoma poslužuje ›razpršenih naložb‹ s pomočjo ETF-skladov: »Večina portfe- lja je tako dobro razpršena in sledi gibanju celotnega go- spodarstva oziroma posame- znim sektorjem. Preostanek portfelja lahko stranka naloži v posamezna podjetja oziro- ma njihove delnice in tako po- skuša premagati trg. Še vedno je z naskokom najbolj razvit ameriški delniški trg, kjer ve- lja iskati večino naložb.« Slovenci spadamo med najbolj varčne narode v Evropi. NOVA TOPLOTNA ČRPALKA Inovativna geotermalna toplotna črpalka za mnogoletno, udobno in zanesljivo ogrevanje ter hlajenje. ETERA 8,48 SCOP SEZONSKA ZMOGLJIVOST < 1 m2 ZASEDENEGA PROSTORA • varna naložba, dolga življenjska doba • brezplačno urejanje administrativnih postopkov za stranke v poplavah prizadetih regij (Savinjske in Koroške) • možnost financiranja z LEANPAY • možnost Ekokredita • zanesljiva tehnologija s preverjenimi proizvajalci in referencami tudi v savinjski regiji Kontakt: 02 707 00 55 www.besolar.si Oglejte si video o izgradnji sončne elektrarne (v elegantni črni izvedbi) na Štajerskem. Hišne sončne elektrarne Vse na enem mestu. Za vašo in našo skrb za okolje. Besolar, d. o. o. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE Varčevanje v času in acije Slovenci kopičimo denar, ki izgublja vrednost V zadnjem času smo priča podražitvam na vseh področjih. Skladno s tem namenjamo največ pozor- nosti možnostim prihranka in večjega zaslužka ter varovanju najšibkejšega dela prebivalstva in temu, da mu pomagamo. A glasno bi morali govoriti tudi o varčevanju, po čemer smo Slovenci zelo prepoznavni, a hkrati s tradicionalnim načinom varčevanja naši prihranki izgubljajo svojo vrednost. EVA RUDMAN Tema o varčevanju je zelo pomembna tudi v obdobju in- fl acije, ko naj bi imeli vedno manj. Treba se je zavedati, da v tem posebnem obdobju ne porabimo več le zaradi višjih cen izdelkov in storitev, tem- več izgubljamo s tradicional- nim načinom varčevanja, saj denar izgublja vrednost. Slo- venci pa smo s tem načinom varčevanja še vedno najbolj ›domači‹. Da Slovenci znamo živeti varčno in prihraniti, pričajo tudi zadnji razpoložljivi po- datki Eurostata – Slovenija je bila leta 2021 na četrtem mestu med opazovanimi evropskimi državami po stopnji bruto varčevanja, a hkrati višja od povprečja v evropskem območju (17,9 odstotka) in Evropski uniji (16,7 odstotka). Glede na sto- pnjo varčevanja smo Slovenci torej v evropskem vrhu. Kot so pojasnili v Borzno-posre- dniški hiši Ilirika, se je v času epidemije covida-19 stopnja varčevanja še povišala. Pri varčevanju še vedno tradicionalni Težava, na katero želimo opozoriti, je, da Slovenci še vedno varčujemo na tradici- onalen način, ki je v obdobju infl acije, ko denar na računih izgublja vrednost, najbolj neprimeren. »Po podatkih za leto 2021 je bil največji delež privarčevanih sredstev slovenskih gospodinjstev v denarju in vlogah, sicer kar 47,8 odstotka. Po podatkih Naložba v dolžniške vrednostne papirje V času infl acije je torej za naše prihranke in njihovo vrednost slabo poskrbljeno, če niso pravilno naloženi. Vendar Domen Kregar opo- zarja, da infl acija ni dobro vodilo za spremembo nači- na varčevanja posameznikov, saj gre za kratkoročni pojav. »V tem trenutku, ko so ključ- ne obrestne mere že visoke, je najbolj smiselna naložba v dolžniške vrednostne pa- pirje držav. Torej govorimo o državnih zakladnih meni- cah in obveznicah, ki pred- stavljajo eno najbolj varnih oblik varčevanja.« Tovrstna naložba velja za varno, saj le nezmožnost države, da po- plača dolg, predstavlja tve- ganje, ta scenarij pa je zelo malo verjeten v razvitih dr- žavah, miri Kregar. In kaj to pomeni v praksi? »Na primer za 12-mesečne zakladne me- nice Slovenije je bilo na za- dnji avkciji mogoče pridobiti donos v višini 3,5 odstotka. Ker gre za varno naložbo, je to dobra izbira pri ›obrambi‹ pred infl acijo.« Slovenija po stopinjah Hrvaške? Finančni analitik Ilirike po- udarja tudi možnost izdaje ljudskih obveznic Slovenije. »Torej obstaja možnost, da bo Slovenija izdala obveznice, ki bodo na voljo državljanom. Za podobno potezo se je v za- četku leta odločila Hrvaška, ki je v okviru izdaje zbrala kar 1,85 milijarde evrov. Do- nos na obveznice bi bil glede na trenutne makroekonom- ske razmere vsaj štiri odstot- ke in več.« Varčevanje za otroka Sodeč po statističnih po- datkih, navedenih zgoraj, za svoje otroke največ sicer var- čujemo z denarjem. Kregar omenja tudi vzajemne skla- de in nakup nepremičnin: »Verjetno slednje predstavlja velik del prenosa ›privarčeva- nih‹ sredstev na otroke, torej z dedovanjem nepremičnin.« Pri Iliriki se veliko ljudi v ta- kšnem primeru odloča za Modro varčevanje: »V tem primeru starša vsak mesec na otrokov račun nakazujeta denar, ki se naloži v razvi- te delniške trge. Tako lahko starša privarčujeta konkre- ten znesek, ki se obrestuje na delniškem trgu. Postopno varčevanje je sicer zelo pri- ljubljeno, ne samo v pove- zavi z otroki, saj vlagatelju omogoča vlaganje v manjših zneskih, ki se ne poznajo pri vsakdanji potrošnji.« ki izgublja vrednost Naložba v dolžniške vrednostne papirje Finančni svetovalec Domen Kregar (Foto: osebni arhiv) Banke Slovenije je bilo veza- nih vlog na bankah ob koncu leta 2022 za 25,3 milijarde evrov, številka se je letos po- večala še za dodatno milijar- do,« pojasnjuje fi nančni ana- litik Ilirike Domen Kregar. Kot dodaja, Slovence najbolj zanimajo še delnice in drugi lastniški kapital. »Po naših podatkih Slovenci še vedno največ zanimanja kažejo za naložbe v slovenski delniški trg, najbolj zanimiva naložba je novomeška Krka.« Gotovi- na in vloge tako v Sloveniji predstavljajo skoraj polovico celotnih sredstev, evropsko povprečje je približno 30 od- stotkov. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE In če imate veliko denarja? Čeprav se mnogi v tem vpra- šanju ne prepoznajo, smo Slo- venci varčen narod. In kako je najbolj smiselno ravnati, če smo uspeli privarčevati zajeten kupček denarja, ki bi ga želeli oplemenititi? Kregar pravi, da bi vlagatelju predla- gal, da se večinoma poslužuje ›razpršenih naložb‹ s pomočjo ETF-skladov: »Večina portfe- lja je tako dobro razpršena in sledi gibanju celotnega go- spodarstva oziroma posame- znim sektorjem. Preostanek portfelja lahko stranka naloži v posamezna podjetja oziro- ma njihove delnice in tako po- skuša premagati trg. Še vedno je z naskokom najbolj razvit ameriški delniški trg, kjer ve- lja iskati večino naložb.« Slovenci spadamo med najbolj varčne narode v Evropi. NOVA TOPLOTNA ČRPALKA Inovativna geotermalna toplotna črpalka za mnogoletno, udobno in zanesljivo ogrevanje ter hlajenje. ETERA 8,48 SCOP SEZONSKA ZMOGLJIVOST < 1 m2 ZASEDENEGA PROSTORA • varna naložba, dolga življenjska doba • brezplačno urejanje administrativnih postopkov za stranke v poplavah prizadetih regij (Savinjske in Koroške) • možnost financiranja z LEANPAY • možnost Ekokredita • zanesljiva tehnologija s preverjenimi proizvajalci in referencami tudi v savinjski regiji Kontakt: 02 707 00 55 www.besolar.si Oglejte si video o izgradnji sončne elektrarne (v elegantni črni izvedbi) na Štajerskem. Hišne sončne elektrarne Vse na enem mestu. Za vašo in našo skrb za okolje. Besolar, d. o. o. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 42, 19. oktober 2023 GRADNJA IN VARČEVANJE SKUPAJ DO PRIHRANKOV TOPLOTNE ENERGIJE Za vas prenavljamo sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline Sofinancira Evropska unija SKUPAJ DO PRIHRANKOV TOPLOTNE ENERGIJE Za vas prenavljamo sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline Sofinancira Evropska unija SKUPAJ DO PRIHRANKOV TOPLOTNE ENERGIJE Za vas prenavljamo sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline Sofinancira Evropska unija SKUPAJ DO PRIHRANKOV TOPLOTNE ENERGIJE Za vas prenavljamo sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline Sofinancira Evropska unija V prihodnosti nas zaradi za- prtja Premogovnika Velenje čakajo velike spremembe, saj želimo zagotoviti enoten sistem ogrevanja v Šaleški dolini. Cilj je preobraziti sis- tem za prehod na razpršene zelene vire energije, njegovo optimizacijo in zlasti zago- tovitev stabilnega in cenov- no ugodnega vira toplotne energije. Po preobrazbi glavni energent ne bo več premog, s toplotno energijo pa bomo morali ravnati bolj premišlje- no. Zaradi prehoda na obno- vljive vire energije in posle- dično na nizkotemperaturni režim so nujne energetske sa- nacije stanovanjskih zgradb in prilagojen režim ogrevanja, saj lahko le tako vplivamo na stroške za ogrevanje, ki so zaradi stanja na svetovnem elektroenergetskem trgu v porastu. Skrbno načrtovanje preo- brazbe daljinskega ogrevanja in procesov sanacije stano- vanjskih zgradb je za nižjo porabo toplotne energije izjemnega pomena. Prehod na nove vire ogrevanja pa ne bo uspešen brez aktivnega sodelovanja in ukrepov ob- čanov na svojih domovih, zato sta nujna sodelovanje vseh deležnikov in čim boljša osveščenost občank in obča- nov, kako priti do prihrankov toplotne energije. V Mestni občini Velenje za- gotavljamo občanom podpo- ro pri zeleni preobrazbi tudi z NOVO ENERGETSKO PISAR- NO, kjer nudimo brezplačno svetovanje. Občani lahko pri- dobijo strokovne informacije in konkretne nasvete glede energetske prenove svojih domov, zmanjšanja porabe in stroškov energije ter glede možnosti pridobitve subven- cij za energetske prenove. Z brezplačnimi nasveti strokov- njakov želimo občanom za- gotavljati informacije o učin- koviti rabi toplotne energije, o varčnejši rabi toplotne in električne energije, o spod- bujanju energetske samo- oskrbe z električno energijo ter obveščati o preobrazbi sis- tema daljinskega ogrevanja. Na ta način bomo pospešili energetsko prenovo stavb v občini, s čimer bomo dosegli ustrezne prihranke toplotne energije. Energetska pisarna Skupaj do prihrankov toplotne energije Šaleški sistem ogrevanja je učinkovit sistem daljinskega ogrevanja, ki ima številne prednosti. Med najpomemb- nejšimi so višja energetska učinkovitost, prispevek k zdravemu in čistemu okolju, implementacija obnovljivih virov, nižji obratovalni stroški, polno izkoriščanje odpadne toplote in nizkotemperaturnih virov toplote. se nahaja na naslovu Šaleška cesta 18d (poleg poslovnih prostorov Habita). Občanke in občani lahko svetovalce kontaktirajo po elektronski pošti (energetska.pisarna@ velenje.si) ali telefonu (070 91 60 77). V Mestni občini Velenje nudimo tudi ENERGIJSKO TOPLOTNI DODATEK, s ka- terim želimo zaščititi socialno ranljive odjemalce toplotne energije iz daljinskega ogre- vanja pred posledicami dviga cen energentov in življenj- skih potrebščin. Energijsko toplotni dodatek v višini 30 evrov je namenjen za plačilo toplotne energije. Začasno pravico do energijsko toplo- tnega dodatka smo uvedli februarja letos, saj smo želeli omejiti posledice dviga cen energentov in cen življenj- skih potrebščin za ranljive odjemalce toplotne energije. Ker se cene toplotne energi- je niso zmanjšale, ohranjamo pravico tudi v prihajajoči ku- rilni sezoni. The art of heating. Aklimat d.o.o. Kraigherjeva ulica 22 SI-2230 Lenart v Slov. goricah Slovenija EU +386 2 720 01 61 info@aklimat.si www.aklimat.si Ponosni sponzor slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc. O Najboljša izbira za vaš dom in poslovni prostor. Žan Kranjec I Tijan Marovt I Andreja Slokar Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 42, 19. oktober 2023 MED VITEZI IN GRAJSKO GOSPODO Gostiteljica je bila grajska gospa Hema, še edina živeča stanovalka Žovneškega gradu, v katero se je tudi tokrat spretno prelevila Jasmi- na Jager Roter iz Zavoda 3 jezera, ki je ob podpori Občine Braslovče glavni organizator dogajanja. »Če je bilo zjutraj videti, da bo grad obi- skalo malo manj ljudi kot prejšnja leta in smo bili zato malo zaskr- bljeni, saj smo vložili veliko dela in pripravili pester program, se je kasneje izkazalo, da je bil naš strah povsem odveč. Popoldne smo na- mreč komaj sledili vsem trumam ljudi. Po mnenju naših gasilcev, ki so spremljali promet, se jih je izmenjalo več kot dva tisoč. Na koncu smo bili zadovoljni tako z obiskom kot s programom,« je pod dogajanjem potegnila črto Jager Roterjeva. Plesali in vihteli meče Uvod v sobotno dogajanje je bila dopoldanska povorka, na kateri so se predstavili vsi sodelujoči. Po sre- dnjeveško so se na gradu utaborili Vitezi najemniki grofov Celjskih z gosti Maistri Marpurgi, Vitezi naje- mniki Šaleške doline, člani Kultur- no-umetniškega društva Ampus iz Tržiča, Ojstriška gospoda in Žovne- ška konjenica. Na Srednjeveškem dnevu so plesali Šaleška gospoda, člani Kulturnega društva Lonca in Vitezi Šaleške doline. Manjkala ni niti srednjeveška bitka. Teater Ci- zamo je uprizoril predstavo Kozlo- vska sodba v Višnji Gori. Tandem Abrakadabra je poskrbel za akro- batsko-čarovniško predstavo Graj- ski norček in v sklepnem delu za ognjeni šov. Ponosni na svoj grad »Srednjeveški dan je praznik zgodovine, kulture in prijatelj- stva. Izredno sem ponosen na naš grad Žovnek, iz katerega izvira- jo tri zvezde v slovenskem grbu. Svobodni Žovneški, kasneje grofje Celjski in knezi, so močno obliko- vali razvoj Evrope. Predvsem sem neizmerno hvaležen vsem prosto- voljcem Kulturnozgodovinskega društva Žovnek, ki grad entuzia- stično in v svojem prostem času več kot uspešno obnavljajo že več kot tri desetletja,« je povedal župan To- maž Žohar in dodal, da sobotnega dogodka zagotovo ne bi bilo brez Jasmine Roter Jager in preostale ekipe Zavoda 3 jezera. Foto: Nik Jarh Srednjeveški dan tokrat že četrtič »Popoldne smo komaj sledili vsem trumam ljudi. Po mnenju naših gasilcev, ki so spremljali promet, se jih je izmenjalo več kot dva tisoč,« pravi Jasmina Jager Roter. Župan Tomaž Žohar v družbi grajske gospode. Grajski utrip na gradu Žovnek Kako pestro je bilo dogajanje v soboto na gradu Žovnek, pričajo že fotografi je. Še pred tremi desetletji bolj ali manj pozabljene ruševine v zadnjih letih doživljajo pravi turistič- ni razcvet. Eden odmevnejših in bolje obiskanih je zagotovo Srednjeveški dan. Zdaj že tradicionalna prireditev je tudi letos poustvarila nekdanji grajski utrip. ŠPELA OŽIR Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 42, 19. oktober 2023 MED VITEZI IN GRAJSKO GOSPODO Gostiteljica je bila grajska gospa Hema, še edina živeča stanovalka Žovneškega gradu, v katero se je tudi tokrat spretno prelevila Jasmi- na Jager Roter iz Zavoda 3 jezera, ki je ob podpori Občine Braslovče glavni organizator dogajanja. »Če je bilo zjutraj videti, da bo grad obi- skalo malo manj ljudi kot prejšnja leta in smo bili zato malo zaskr- bljeni, saj smo vložili veliko dela in pripravili pester program, se je kasneje izkazalo, da je bil naš strah povsem odveč. Popoldne smo na- mreč komaj sledili vsem trumam ljudi. Po mnenju naših gasilcev, ki so spremljali promet, se jih je izmenjalo več kot dva tisoč. Na koncu smo bili zadovoljni tako z obiskom kot s programom,« je pod dogajanjem potegnila črto Jager Roterjeva. Plesali in vihteli meče Uvod v sobotno dogajanje je bila dopoldanska povorka, na kateri so se predstavili vsi sodelujoči. Po sre- dnjeveško so se na gradu utaborili Vitezi najemniki grofov Celjskih z gosti Maistri Marpurgi, Vitezi naje- mniki Šaleške doline, člani Kultur- no-umetniškega društva Ampus iz Tržiča, Ojstriška gospoda in Žovne- ška konjenica. Na Srednjeveškem dnevu so plesali Šaleška gospoda, člani Kulturnega društva Lonca in Vitezi Šaleške doline. Manjkala ni niti srednjeveška bitka. Teater Ci- zamo je uprizoril predstavo Kozlo- vska sodba v Višnji Gori. Tandem Abrakadabra je poskrbel za akro- batsko-čarovniško predstavo Graj- ski norček in v sklepnem delu za ognjeni šov. Ponosni na svoj grad »Srednjeveški dan je praznik zgodovine, kulture in prijatelj- stva. Izredno sem ponosen na naš grad Žovnek, iz katerega izvira- jo tri zvezde v slovenskem grbu. Svobodni Žovneški, kasneje grofje Celjski in knezi, so močno obliko- vali razvoj Evrope. Predvsem sem neizmerno hvaležen vsem prosto- voljcem Kulturnozgodovinskega društva Žovnek, ki grad entuzia- stično in v svojem prostem času več kot uspešno obnavljajo že več kot tri desetletja,« je povedal župan To- maž Žohar in dodal, da sobotnega dogodka zagotovo ne bi bilo brez Jasmine Roter Jager in preostale ekipe Zavoda 3 jezera. Foto: Nik Jarh Srednjeveški dan tokrat že četrtič »Popoldne smo komaj sledili vsem trumam ljudi. Po mnenju naših gasilcev, ki so spremljali promet, se jih je izmenjalo več kot dva tisoč,« pravi Jasmina Jager Roter. Župan Tomaž Žohar v družbi grajske gospode. Grajski utrip na gradu Žovnek Kako pestro je bilo dogajanje v soboto na gradu Žovnek, pričajo že fotografi je. Še pred tremi desetletji bolj ali manj pozabljene ruševine v zadnjih letih doživljajo pravi turistič- ni razcvet. Eden odmevnejših in bolje obiskanih je zagotovo Srednjeveški dan. Zdaj že tradicionalna prireditev je tudi letos poustvarila nekdanji grajski utrip. ŠPELA OŽIR Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 42, 19. oktober 2023 BRALCI POROČEVALCI Tradicionalna prireditev Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šol- skega centra Celje Ni izgovo- ra, tudi ti zmoreš je bila po nekaj letih spet na celjskem Starem gradu, ki se je v sre- do, 27. septembra, kopal v soncu. Prireditev smo tokrat pri- pravili v slogu dijaki za dijake – rdeča nit je bila pametna, zmerna in odgovorna upora- ba mobilnih telefonov, kar so dijaki upodabljali na plakatih in fi lmu. Izpostavili smo tudi ekipo naših mehatronikov, ki Udeleženci ekskurzije GCC osvaja Evropo tudi v letošnjem šolskem letu Novo šolsko leto je na Gimnaziji Ce- lje – Center prineslo tudi nove dimen- zije sodelovanja z Evropo. V začetku septembra smo v šoli izvedli pripra- vljalni sestanek za projekt Gibanje in prostovoljstvo za vse življenje. Nosilec projekta je šolski center v fi nskem me- stu Valkeakoski. Ob naši šoli sodeluje še Friedrich-List Berufskolleg iz Ham- ma v Nemčiji. Dvotedensko prakso v tujini na Fin- skem je sklenila tudi skupina dijakov četrtih letnikov programa predšolska vzgoja. Dijakinje so dopoldneve pre- življale v vrtcu, razen enega dne, ko so jim predstavili našo partnersko šolo Valkeakosken ammatiopisto (VAAO) in program, ki je približno podoben naši predšolski vzgoji. Med 10. in 15. septembrom je sku- pina dijakov in profesorjev obiskala Granado, kjer je bila izmenjava s šolo Curva Polar, ki sodeluje v projektu Protect. Raziskovali so vodo kot osre- dnjo temo (doživljajska izobraževalna igra vlog). Dijaki so se udeležili tudi dveh iz- birnih ekskurzij, prva je bila v začetku septembra v avstrijskem Linzu. Udele- žili so se festivala Ars Electronica 2023, ki velja za največji festival sodobne umetnosti, tehnologije in družbe v Evropi. Na ogled so bili različne raz- stave, glasbeni projekti, predavanja in izobraževanja ter delavnice. Tudi letos je na festivalu prisotnih veliko sloven- skih umetnikov, nekatera njihova dela so tudi nagrajena. Druga ekskurzija je bila na 18. med- narodni arhitekturni bienale v drugi polovici septembra. Najprej nas je naš nekdanji dijak, zdaj študent arhitektu- re, Jernej Koritnik popeljal po arhitek- turnih biserih posameznih nacionalnih paviljonov v tako imenovanih giardinih (vrtovih). RK Najlepše je v objemu prababice Skrb naše stare mame in babice ne pozna meja. Pred pole- tnimi sončnimi žarki nas zaščiti s klobučki iz naravnih materi- alov. Medtem ko nas poleti ne zebe, in sicer prav tako po njeni zaslugi. Razveseljuje nas s pletenimi rokavičkami, kapami, nogavičkami in šali. Že komaj čakamo, da jih oblečemo. Na fotografi ji ima v naročju svoja dva najmlajša potomca. Družbe ji nikakor ne manjka. Ima namreč kar sedem vnukov in sedem pravnukov. SONJA PRAŠNIKAR Ni izgovora, tudi ti zmoreš so se julija vrnili s svetovne- ga prvenstva RoboCup 2023 v Bordeauxu v Franciji s sre- brno medaljo. Namen prire- ditve je zlasti, da se pokloni- mo najuspešnejšim dijakom v preteklem šolskem letu, ki jih vpišemo v zlato knjigo, spodbudimo k temu še druge dijake in sprejmemo vrednote, zapisane v kodeksu sožitja. Dijaki 3. letnika medijske smeri so oblikovali plakate in izdelali krajše fi lme, da bi vr- stnikom sporočili, da mobilni telefon sodi v torbo in da je čas za »biti tukaj in zdaj«. Dijaki so razmišljali, kako z že uveljavljeno blagovno znamko SMM povedati vr- stnikom, naj telefone v šoli uporabljajo odgovorno in so- dobno tehnologijo smiselno vključijo v svoj vsakdan. Na- stalo je več kot sto plakatov. Štirje, katerih avtorji so Naya Mazej Zilli, Vanesa Stanko, Maša Milojević in Tim Ven- gust, so bili izbrani za prikaz, najboljši med njimi je delo Maše Milojević. Prikazan je bil tudi kratki fi lm Nisem od- visen Nie Benčina Kladnik in Roka Želja. Dijake, učitelje in goste je nagovorila ravnateljica Simona Črep, ki je čestitala vsem dijakom, vpisanim v zlato knjigo za šolsko leto 2022/23, in poudarila, da ko verjamemo v ljudi, lahko ti naredijo nemogoče. Dodala je: »In jaz verjamem v nas, v Srednjo šolo za strojni- štvo, mehatroniko in medi- je Šolskega centra Celje, da želimo, znamo in zmoremo izzive sodobne družbe, tudi virtualnega sveta, prepozna- ti kot svoje priložnosti za na- predovanje v dobrem. Edino, o čemer se moramo odločiti, je, kaj storiti s časom, ki nam je dan. Izključimo naprave in se ponovno priključimo k člo- veku.« Dijaki, ki so bili odlični na zaključnem izpitu, odlič- ni vsa leta šolanja, zlati ali celo diamantni maturanti in so vpisani v zlato knjigo za šolsko leto 2022/23, so Jure Bizjak, Vid Jagodič, Domen Pušnik Golež, Nik Ojsteršek, Vid Plesnik Zupanc, Jan Roč- nik, Miha Škorja, Julija Weiss, Nejc Zadnik, Aljaž Herodež, Jošt Randl, Žiga Vrabič, Lara Pavčnik, Julia Pristovnik, Aljaž Deželak, Lana Pavlič, Alex Petrović, Lara Bosnar, Nik Bračun, Živa Brvar, Žak Ošlak, Gašper Rebernik, Bo- rut Ferlež, Dimitri Vignjević, Hanan Dizdarević, Lovro Ključevšek, Žiga Krajnc, Luka Daničič, Nik Gobec, Rok Ro- žencvet, Sebastjan Sikovšek in Miha Vodišek. Ali obstaja recept za uspeh, je v imenu najuspešnejših di- jakov razmišljala diamantna dijakinja Julija Weiss, ki je dijakom svetovala, naj bodo vztrajni, naj sodelujejo in si pomagajo med sabo. Predstavniki dijakov 1. letni- ka so se s podpisom kodeksa sožitja simbolično zavezali k spoštovanju in upoštevanju njegovih pravil. Podpisala sta ga tudi Lovro Grilanc v imenu učiteljev in ravnateljica Simo- na Črep. MOJCA DREV Prababica v družbi pravnukov Pogled na dogajanje s Friderikovega stolpa Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 42, 19. oktober 2023 BRALCI POROČEVALCI Tradicionalna prireditev Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šol- skega centra Celje Ni izgovo- ra, tudi ti zmoreš je bila po nekaj letih spet na celjskem Starem gradu, ki se je v sre- do, 27. septembra, kopal v soncu. Prireditev smo tokrat pri- pravili v slogu dijaki za dijake – rdeča nit je bila pametna, zmerna in odgovorna upora- ba mobilnih telefonov, kar so dijaki upodabljali na plakatih in fi lmu. Izpostavili smo tudi ekipo naših mehatronikov, ki Udeleženci ekskurzije GCC osvaja Evropo tudi v letošnjem šolskem letu Novo šolsko leto je na Gimnaziji Ce- lje – Center prineslo tudi nove dimen- zije sodelovanja z Evropo. V začetku septembra smo v šoli izvedli pripra- vljalni sestanek za projekt Gibanje in prostovoljstvo za vse življenje. Nosilec projekta je šolski center v fi nskem me- stu Valkeakoski. Ob naši šoli sodeluje še Friedrich-List Berufskolleg iz Ham- ma v Nemčiji. Dvotedensko prakso v tujini na Fin- skem je sklenila tudi skupina dijakov četrtih letnikov programa predšolska vzgoja. Dijakinje so dopoldneve pre- življale v vrtcu, razen enega dne, ko so jim predstavili našo partnersko šolo Valkeakosken ammatiopisto (VAAO) in program, ki je približno podoben naši predšolski vzgoji. Med 10. in 15. septembrom je sku- pina dijakov in profesorjev obiskala Granado, kjer je bila izmenjava s šolo Curva Polar, ki sodeluje v projektu Protect. Raziskovali so vodo kot osre- dnjo temo (doživljajska izobraževalna igra vlog). Dijaki so se udeležili tudi dveh iz- birnih ekskurzij, prva je bila v začetku septembra v avstrijskem Linzu. Udele- žili so se festivala Ars Electronica 2023, ki velja za največji festival sodobne umetnosti, tehnologije in družbe v Evropi. Na ogled so bili različne raz- stave, glasbeni projekti, predavanja in izobraževanja ter delavnice. Tudi letos je na festivalu prisotnih veliko sloven- skih umetnikov, nekatera njihova dela so tudi nagrajena. Druga ekskurzija je bila na 18. med- narodni arhitekturni bienale v drugi polovici septembra. Najprej nas je naš nekdanji dijak, zdaj študent arhitektu- re, Jernej Koritnik popeljal po arhitek- turnih biserih posameznih nacionalnih paviljonov v tako imenovanih giardinih (vrtovih). RK Najlepše je v objemu prababice Skrb naše stare mame in babice ne pozna meja. Pred pole- tnimi sončnimi žarki nas zaščiti s klobučki iz naravnih materi- alov. Medtem ko nas poleti ne zebe, in sicer prav tako po njeni zaslugi. Razveseljuje nas s pletenimi rokavičkami, kapami, nogavičkami in šali. Že komaj čakamo, da jih oblečemo. Na fotografi ji ima v naročju svoja dva najmlajša potomca. Družbe ji nikakor ne manjka. Ima namreč kar sedem vnukov in sedem pravnukov. SONJA PRAŠNIKAR Ni izgovora, tudi ti zmoreš so se julija vrnili s svetovne- ga prvenstva RoboCup 2023 v Bordeauxu v Franciji s sre- brno medaljo. Namen prire- ditve je zlasti, da se pokloni- mo najuspešnejšim dijakom v preteklem šolskem letu, ki jih vpišemo v zlato knjigo, spodbudimo k temu še druge dijake in sprejmemo vrednote, zapisane v kodeksu sožitja. Dijaki 3. letnika medijske smeri so oblikovali plakate in izdelali krajše fi lme, da bi vr- stnikom sporočili, da mobilni telefon sodi v torbo in da je čas za »biti tukaj in zdaj«. Dijaki so razmišljali, kako z že uveljavljeno blagovno znamko SMM povedati vr- stnikom, naj telefone v šoli uporabljajo odgovorno in so- dobno tehnologijo smiselno vključijo v svoj vsakdan. Na- stalo je več kot sto plakatov. Štirje, katerih avtorji so Naya Mazej Zilli, Vanesa Stanko, Maša Milojević in Tim Ven- gust, so bili izbrani za prikaz, najboljši med njimi je delo Maše Milojević. Prikazan je bil tudi kratki fi lm Nisem od- visen Nie Benčina Kladnik in Roka Želja. Dijake, učitelje in goste je nagovorila ravnateljica Simona Črep, ki je čestitala vsem dijakom, vpisanim v zlato knjigo za šolsko leto 2022/23, in poudarila, da ko verjamemo v ljudi, lahko ti naredijo nemogoče. Dodala je: »In jaz verjamem v nas, v Srednjo šolo za strojni- štvo, mehatroniko in medi- je Šolskega centra Celje, da želimo, znamo in zmoremo izzive sodobne družbe, tudi virtualnega sveta, prepozna- ti kot svoje priložnosti za na- predovanje v dobrem. Edino, o čemer se moramo odločiti, je, kaj storiti s časom, ki nam je dan. Izključimo naprave in se ponovno priključimo k člo- veku.« Dijaki, ki so bili odlični na zaključnem izpitu, odlič- ni vsa leta šolanja, zlati ali celo diamantni maturanti in so vpisani v zlato knjigo za šolsko leto 2022/23, so Jure Bizjak, Vid Jagodič, Domen Pušnik Golež, Nik Ojsteršek, Vid Plesnik Zupanc, Jan Roč- nik, Miha Škorja, Julija Weiss, Nejc Zadnik, Aljaž Herodež, Jošt Randl, Žiga Vrabič, Lara Pavčnik, Julia Pristovnik, Aljaž Deželak, Lana Pavlič, Alex Petrović, Lara Bosnar, Nik Bračun, Živa Brvar, Žak Ošlak, Gašper Rebernik, Bo- rut Ferlež, Dimitri Vignjević, Hanan Dizdarević, Lovro Ključevšek, Žiga Krajnc, Luka Daničič, Nik Gobec, Rok Ro- žencvet, Sebastjan Sikovšek in Miha Vodišek. Ali obstaja recept za uspeh, je v imenu najuspešnejših di- jakov razmišljala diamantna dijakinja Julija Weiss, ki je dijakom svetovala, naj bodo vztrajni, naj sodelujejo in si pomagajo med sabo. Predstavniki dijakov 1. letni- ka so se s podpisom kodeksa sožitja simbolično zavezali k spoštovanju in upoštevanju njegovih pravil. Podpisala sta ga tudi Lovro Grilanc v imenu učiteljev in ravnateljica Simo- na Črep. MOJCA DREV Prababica v družbi pravnukov Pogled na dogajanje s Friderikovega stolpa Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 42, 19. oktober 2023 BRALCI POROČEVALCI Nikolaja dobro obrodila Ponosni na potomko Trgatev potomke stare trte sta opra- vila župan Marko Šantej in skrbnik trte Slavko Kozmus. (Foto: Boris Vrabec) Na občinskem dvorišču v Laškem že od leta 2010 uspeva potomka stare trte, modre kavčine z Lenta, ki se je v letu 2004 vpisala v Guinnessovo knjigo rekor- dov kot najstarejša trta na svetu. Stara je več kot 400 let, njene potomke rastejo že po vsem svetu. Tudi v Laškem so ponosni na žlahtno potomko. Njen skrbnik je Slavko Kozmus, ki je z županom Markom Šantejem tudi opravil leto- šnjo trgatev. Dogodek so z nastopom popestrili člani Veteranske godbe Gambrinus ter harmonikarji in klarinetist iz OŠ Primoža Trubarja La- ško. Milena Kozmus iz Paneč je tako kot vsako leto spekla izvrstno ocvirkovko in žemlji- no potico. Sadjarstvo Aškerc iz Rimskih Toplic je prispe- valo jabolka in jabolčni sok. NT Člani Društva savinjskih vinogradnikov na čelu s skrbnikom trte Jožetom Sopotnikom so v sredo, 27. septembra, opravili trgatev trte Nikolaje, potomke naj- starejše trte iz Maribora, ki raste pred obrambnim stol- pom v Žalcu. Letos je bil do- godek nekoliko drugačen, saj je bil na dan turizma. Pred Obrambnim stolpom v Žalcu je letos dvanajst tu- rističnih društev, ki se zdru- žujejo in delujejo v okviru Zveze turističnih društev občine Žalec, stopilo skupaj in po letih premora ponovno dalo velik pomen žalskemu turizmu. Na stojnicah so se društva predstavila na svo- jevrsten način, s pomočjo svojega delovanja, manjka- lo ni kulinaričnih dobrot in žlahtne kapljice. »S tovrstni- mi dogodki želimo poudariti ključno vlogo turizma pri spodbujanju trajnostne ra- sti, gospodarskega razvoja ter skrbi za okolje, ohranjanje tradicije in dediščine. Hkra- ti želimo predstaviti okolju, kako velik delež pojavnosti zunaj meja našega kraja, ob- čine in ne nazadnje tudi dr- žave imamo prostovoljci, ki se s turizmom ukvarjamo le v svojem prostem času,« je povedala Petra Žagar, predse- dnica Zveze turističnih dru- štev občine Žalec. V imenu župana Občine Ža- lec Janka Kosa jih je pozdravil mag. Boštjan Štrajhar, direktor Zavoda za kulturo, turizem in šport Žalec, ki je odtrgal prvi grozd, v imenu Zveze turi- stičnih društev občine Žalec predsednica Petra Žagar in v imenu Društva savinjskih vi- nogradnikov Silvester Marič. Najprej so venček narodnih plesov zaplesali člani folklor- ne skupine Kobula iz Petrovč, nato je povezovalec in voditelj Franci Podbrežnik predstavil vsa društva, člani Društva sa- vinjskih vinogradnikov in dru- gi gostje pa so opravili trgatev potomke najstarejše trte na svetu Nikolaje, ki je letos kljub slabi letini zelo bogato obrodi- la. Grozdov so našteli več kot sto. Svojo trgatev so prispevali tudi člani Gasilskega društva Arja vas, kjer pred njihovim domom prav tako raste po- tomka. Grozdje so zmleli in pripravili, da iz njega letos za spremembo naredijo penino. TT Poletni bralci Knjižnice Laško že devetič Za nami je še ena uspešna poletna bralna akcija za mlade bralce – Poletni bralci 2023. Dejavnost, ki smo jo uvedli pred osmimi leti, je bila tudi letos zelo uspešna. Osnovnošolci postanejo »po- letni bralci«, če med počitnicami berejo najmanj 30 dni 30 minut na dan in v tem času vsaj petkrat obiščejo knjižnico ter vse to pridno beležijo v zgibanko (pod budnim očesom staršev, babic, dedkov), ki jo dobijo v knjižnici. Bralnospodbujevalna akcija Poletni bralci pomaga ustvarjati pozitivno bralno kulturo ter spodbuja in podpira branje kot pomemben del življenja posamezni- ka. Prav tako prispeva k razvoju bralnih navad, izboljšanju bralnih veščin, razširitvi literarnega obzorja in h krepitvi ljubezni do branja pri mladih bralcih. Veseli nas, da se število »poletnih bral- cev« iz leta v leto povečuje. Počitnice se še dobro ne začnejo, ko že prihajajo v knjižnico z vprašanji, ali lahko začnejo poletno branje in sodelovanje v akciji. Pri izbiri, kaj bodo brali, jim knjižničarji pustimo prosto pot, posegajo lahko po knjigah, revijah, stripih ali časopisih. Ve- dno jim radi svetujemo in priporočamo. Ponosni smo, da je toliko mladim bralcem uspelo vztrajati pri izpolnjevanju bralnega seznama, osvajanju bralne navade in obi- sku knjižnice tudi med počitnicami. Le- tos je v vseh naših knjižnicah – v Laškem, Rimskih T oplicah in Radečah – sodelovalo kar 277 bralcev. Za njihovo sodelovanje smo se jim zahvalili z zaključno prireditvi- jo 12. septembra v Knjižnici Laško. Vsak bralec je v dar prejel priročen kompas, s katerim bo vedno lahko našel pot do knji- žnice. Z nami je bil vsestranski pisatelj Tadej Golob. Avtor, ki piše tudi za otroke in mladino, alpinist, kolumnist, urednik in novinar, je navdušil sodelujoče mlade bralce s pripovedovanjem o svojih začet- kih branja, pisanja in alpinizma. Z nami je podelil tudi fotografi je z alpinističnih odprav po svetu in preplezanih smeri do- mačih gora. Mladi bralci so ga navdušeno poslušali in mu zastavili veliko zanimivih vprašanj. Ob koncu prireditve je za vse prisotne sledilo že tradicionalno nagradno žrebanje s knjižnimi nagradami in glavno nagrado. Podelili smo knjižne nagrade, ki so jih darovale založbe Mladinska knjiga, Miš, Skrivnost in Epistola, za kar smo jim iz srca hvaležni. Zaradi velikega števila »po- letnih bralcev« smo prireditev pripravili v dveh delih in tako podelili dve enaki glavni nagradi. Družinski vstopnici za obisk Po- stojnske jame sta prejela Zoja Razboršek in Jakob Renko. Knjižničarji čestitamo vsem poletnim bralcem in se že veselimo naslednje izved- be. Do takrat si želimo še čim več srečanj v knjižnici. In ne pozabite – domišljija ne pozna meja – z branjem njene okvire po- mikate v neskončnost. ALENKA TRATNIK Bralnospodbujevalna akcija Poletni bralci pomaga ustvarjati pozitivno bralno kulturo ter spodbuja in podpira branje kot pomemben del življenja posa- meznika. Ustvarjali so z gasilci Ob vseslovenskem gasilskem kongresu, ki ga je orga- nizirala Gasilska zveza Žalec, je v sodelovanju z Vrtci občine Žalec pripravila še likovno ustvarjalnico Vožek ustvarja z gasilci. Strokovne delavke žalskega vrtca so v mestnem parku pri fontani piva pripravile vzporedno prireditev za predšolske otroke, stare od 4 do 6 let. Po uvodnem pozdravu ravnate- ljice vrtca Natalije Starič Žikić so se otroci pod vodstvom mentoric in vodij delavnic lotili ustvarjanja gasilskih moti- vov in se preizkušali v različnih likovnih tehnikah. Končni likovni izdelki so krasili prizorišče gasilske parade, ki je bila skozi mestno središče. Ob koncu likovne delavnice so si ogledali predstavo z naslovom Rdeča kapica malo drugače v izvedbi vrtčevske dramske skupine Marionetke. Sledila je podelitev medalj mladim ustvarjalcem in priznanj mentoricam. TT Utrinek z vrtčevske delavnice V imenu župana Občine Žalec Janka Kosa jih je pozdravil mag. Boštjan Štrajhar, direktor Zavoda za kulturo, turizem in šport Žalec. 50-letnica konca osnovne šole (2. del) Generacija 1972/73 učencev 8. a- in 8. b-razreda se je 16. septembra spet zbrala pred šolo Antona Aškerca Rimske Toplice. Po tem, ko smo v pretekli številki Nove- ga tednika objavili fotografi jo 8. b-razreda, tokrat sledi še posnetek 8. a-razreda. Nekdanjim osnovnošolcem iz Rimskih Toplic želimo vse dobro ob 50-letnici osnovno- šolskega izobraževanja. NT 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 42, 19. oktober 2023 Novi TEDNIK 19. 10. 2023 št. 42  COLOR CMYK stran 36 Program potovanja: 1. dan: CELJE–BUDIMPEŠTA V jutranjih urah se bomo odpravili iz Slovenije v smeri Madžarske v prestolnico Budimpešto. Po prihodu bo sledila krožna vožnja z ogledom znamenitosti: Nep stadion, Trg junakov, Štefanova cerkev, citadela, ribiška utrdba, Matijeva cerkev… Dovolj časa bo tudi za sprehod po lepo okrašenih ulicah, kjer se bomo nalezli prazničnega vzdušja. Okrepčali se bomo z dobrotami adventnega časa. Ko se bomo naužili pogleda na pravljično osvetljeno Budimpešto, bomo nadaljevali vožnjo v smeri Györa do hotela. Nastanitev, nočitev. 2. dan: SOMBOTEL–GRADEC–CELJE Po zajtrku se vožnja nadaljuje do najstarejšega mesta na Madžarskem. Njegova bogata arhitektur- na dediščina izvira deloma iz rimskih časov, saj so ga ustanovili Rimljani, pozneje ga je zasedla tudi Napoleonova vojska. Danes je Sombotel sodobno industrijsko mesto. Sledila bosta čas za sprehod in vožnja v Avstrijo. Ustavili se bomo v Gradcu, ki ni bil zaman prestolnica kulture leta 2003. Mesto, ki ga večina pozna samo po nakupovalnih središčih, vam bomo pokazali v povsem drugačni luči. Na sprehod nas bo povabilo eno najbolje ohranjenih starih mestnih jeder srednje Evrope, kar mesto uvr- šča med svetovno kulturno dediščino Unesco. Skrita notranja dvorišča, renesančne stavbe, klasika in džez, preplet tradicije in sodobnega… Obisk ravno prav velikega Gradca je vedno prijeten in zanimiv. Ogled nam bo popestrilo praznično vzdušje, saj po mestu prirejajo kar 14 božičnih sejmov, v mestni hiši vsako leto izrezljajo velikanske ledene jaslice. Dovolj bo časa tudi za osvežitev. Ob dogovorjeni uri bomo usmerili avtobus proti domu, in sicer s predvidenim prihodom v večernih urah. Z RADIEM CELJE NA ČAROBEN ADVENT V BUDIMPEŠTO IN GRADEC 2-dnevno avtobusno potovanje • Budimpešta, mesto s številnimi mostovi čez reko Donavo • Gradec z ledenimi jaslicami in mesto za vsakogar ADVENTNO OBOGATEN PROGRAM: 140 evrov na osebo Termin: 9.–10. december Cena vključuje: •prevoz z udobnim turističnim avtobusom •nastanitev v hotelu ***, dvoposteljne sobe •1 nočitev z zajtrkom •zunanji ogledi po programu •vodenje in organizacijo potovanja. Doplačila: •enoposteljna soba 35 evrov •vstopnine po želji •Storitve, ki niso zapisane pod »cena vključuje« (npr. vstopnine), se doplačajo vodniku na potovanju. Vstopno mesto: po dogovoru REZERVACIJE 03 425 4640 03 425 4630 Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 42, 19. oktober 2023 PODLISTEK Ime grajske prikazni je bilo torej že zapisano in si ga ni bi bilo treba izmisliti; kadarkoli je kaj zaropotalo, so grajski muzejski uslužbenci rekli, da Kunigunda spet razgraja. Ob 120-letnici ustanovitve PGD Arja vas Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo v Arji vasi precej s slamo kritih streh, zato se je dostikrat zgodilo, da je bilo v plamenih več objektov hkrati. Sprva so gasili s škafi vode, kasneje se nabavili malo ročno bri- zgalno, ki je bila shranjena v sosednji baraki na mestu, kjer stoji danes ga- silski dom. Požari so se vrstili, med drugim je zgo- rel tudi »Puncerjev marof«. In ker gaše- nje še ni bilo organizirano, je bil to pravi razlog za ustanovitev društva. Priprave so stekle, začeli so zbirati sredstva, tudi v vaški gostilni »Štrikar«. Na pobudo An- tona Puncerja je Ivana Pešca je takratni tajnik GD Žalec Kač leta 1902 na deželno vlado v Gradcu vložil prošnjo za ustano- vitev in odobrena je bila še istega leta. Julija 1903 je bil ustanovni občni zbor Prostovoljne požarne brambe v Arji vasi. Člani Požarne brambe so bili udje, ki so plačevali udnino (članarino). Z zbranimi sredstvi pa so leta 1903 kupili obleke, nekaj orodja in 4. oktobra organizirali prvo gasilsko veselico. Leta 1908 so kupili prvo ročno bri- zgalno, voz zanjo na konjsko vprego so izdelali mojstri Fodermaier, Zajc, Kainz in Lorber iz Žalca. Prispeval: Iztok Uranjek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Vir: www.kamra.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Utelešenja velenjske Kunigunde (3) Zeleno steklo v obliki krogle, ki so ga grajski uslužbenci poime- novali čarovničina krogla. Že dosti prej pa so nek- danji prebivalci gradu, ki so po drugi svetovni vojni tam preživljali svoje otroštvo, pri- povedovali enako zgodbo: da se na zunanjem hodniku, na ganku, nenadoma pojavi bela žena [1] in nato kar izgine. Ničesar ne stori, samo prika- že se. To zgodbo so poznali vsi prebivalci Starega Velenja. O beli ženi so spregovorili tudi nekateri izrazito razum- ski ljudje, ki sicer ob omem- bi spiritualnih pojavov le za- mahnejo z roko, češ da gre za prazne marnje. V posebnem trenutku zaupljivosti so svojo izkušnjo izpovedali svojcem: »Nenadoma sem začutil, da me je nekdo prijel, in ko sem se ozrl, sem videl belo roko in ničesar več«. Grad je že sam po sebi prostor, ki podžiga domišljijo … »Zagnani mladi kustosi smo velikokrat delali pozno v noč. Po 23. uri, ko se je Velenje povsem umiri- lo in je nastopila grobna ti- šina, se je zaslišalo pokanje lesa na grajskem podstreš- ju. Srhljivost zvokov je bila včasih tako zelo moteča, da je zaustavila mojo delovno vnemo in sem rajši kar odšel domov.« (1) Predvsem na Koro- škem, pa tudi drugod po Slo- veniji, so razmeroma pogo- ste povedke o žalik ženi oz. beli ženi, ki je hodila ležat h kmetu in s tem prinesla k hiši blaginjo. Včasih je gospodi- nji tudi podarila nit, ki je ni bilo konca ipd. Vendar pa se je vila takoj umaknila, če jo je kdo od domačih odgnal, jo preklel, se razjezil na nit ali pa vili odrezal kito. Odkritje šopa las in steklene krogle – ključen materialni dokaz za izvirno promocijo muzeja Domišljijo in smisel za črni humor sodobnih ‘graščakov’ je še dodatno podžgalo dejan- sko odkritje grajskega oskrb- nika Vinka Kovača: »Med obnovo njegovega stanova- nja v vhodnem stolpiču smo se vsi uslužbenci udeležili prostovoljne delovne akcije. Ko je prebil steno, je odkril prazen, prej zazidan pro- stor … Še malo je načel steno in naletel na odprtino. Iz nje je potegnil šop dolgih, črnih las. S tem odkritjem smo se- znanili takratnega ravnatelja Kulturnega centra Ivana Na- potnika, Vladu Vrbiču pa se je takoj utrnila promocijska zamisel.« Leta 1993 so se grajski uslužbenci s tehnično po- močjo delavcev velenjskega premogovnika lotili čiščenja notranjega vodnjaka, kar je močno razburkalo domišlji- jo nekaterih Velenjčanov, ki so takoj raztrosili govorice o tem, kaj vse da skriva ta vo- dnjak. V približno 25 metrov debeli plasti naj bi se znašlo marsikaj, kar bi osvetlilo življenje na gradu, upali pa so tudi na spektakularno odkritje skritih zakladov. Na presenečenje vseh se je pokazalo, da vodnjak le ni tako globok, kot je leta 1883 navajal znani štajerski karto- graf Janitsch. »V devetdesetih letih se je vodstvu Premogovnika Ve- lenje utrnila zamisel, da bi se ukvarjali tudi s čiščenjem starih vodnjakov. Premogov- nik naj bi sponzorsko očistil notranji vodnjak; ko so ga izmerili, se je izkazalo, da ta zbiralnik meri 10 metrov, kar pomeni, da je bil vodnjak zasut. V Premogovniku so rekli, da bodo oni to očistili in nato naredili nekaj promo- cijskega »pompa«. Izkazalo se je, da je vodnjak globok 13 metrov. Med vsem tistim blatom, ki je mašilo vodnjak, je tičala steklena kroga. Bilo je gosto zeleno steklo, malce odlomljeno, a bila je krogla. Privlekli smo jo ven, vznese- ni zaradi zanimivega odkri- tja smo se pošalili, da je to čarovničina krogla. Potem so na grad pridrveli novinarji, da bi iz tega napravili senza- cionalno zgodbo. Sam sem temu zelo nasprotoval, kajti izmišljevanje zgodb nikakor ni domena resnega zgodo- vinarja. Moji sodelavci so razmišljali drugače, saj naj bi izmišljena zgodba pred- stavljala izvirno promocijo velenjskega Muzeja.« Ta promocijska strategija je bila tako zelo uspešna, da so se kustosi od te skonstruirane zgodbe sčasoma odmaknili. Sprožala je namreč tesnobo pri nekaterih otrocih, ki so na gradu iskali Kunigundo. Otroško iskanje čarovnice lahko prištejemo k reakcijam pripovedne ostenzije, ki jih je izzvala izmišljena promocij- ska zgodba. Se nadaljuje. Andreja Ažber Knjižnica Velenje ALBUM S CELJSKEGA – OKTOBER – MESEC POŽARNE VARNOSTI 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” Arjevaški gasilci pred gasilskim domom z novo brizgalno na vozu, 1908 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 42, 19. oktober 2023 Novi TEDNIK 19. 10. 2023 št. 42  COLOR CMYK stran 36 Program potovanja: 1. dan: CELJE–BUDIMPEŠTA V jutranjih urah se bomo odpravili iz Slovenije v smeri Madžarske v prestolnico Budimpešto. Po prihodu bo sledila krožna vožnja z ogledom znamenitosti: Nep stadion, Trg junakov, Štefanova cerkev, citadela, ribiška utrdba, Matijeva cerkev… Dovolj časa bo tudi za sprehod po lepo okrašenih ulicah, kjer se bomo nalezli prazničnega vzdušja. Okrepčali se bomo z dobrotami adventnega časa. Ko se bomo naužili pogleda na pravljično osvetljeno Budimpešto, bomo nadaljevali vožnjo v smeri Györa do hotela. Nastanitev, nočitev. 2. dan: SOMBOTEL–GRADEC–CELJE Po zajtrku se vožnja nadaljuje do najstarejšega mesta na Madžarskem. Njegova bogata arhitektur- na dediščina izvira deloma iz rimskih časov, saj so ga ustanovili Rimljani, pozneje ga je zasedla tudi Napoleonova vojska. Danes je Sombotel sodobno industrijsko mesto. Sledila bosta čas za sprehod in vožnja v Avstrijo. Ustavili se bomo v Gradcu, ki ni bil zaman prestolnica kulture leta 2003. Mesto, ki ga večina pozna samo po nakupovalnih središčih, vam bomo pokazali v povsem drugačni luči. Na sprehod nas bo povabilo eno najbolje ohranjenih starih mestnih jeder srednje Evrope, kar mesto uvr- šča med svetovno kulturno dediščino Unesco. Skrita notranja dvorišča, renesančne stavbe, klasika in džez, preplet tradicije in sodobnega… Obisk ravno prav velikega Gradca je vedno prijeten in zanimiv. Ogled nam bo popestrilo praznično vzdušje, saj po mestu prirejajo kar 14 božičnih sejmov, v mestni hiši vsako leto izrezljajo velikanske ledene jaslice. Dovolj bo časa tudi za osvežitev. Ob dogovorjeni uri bomo usmerili avtobus proti domu, in sicer s predvidenim prihodom v večernih urah. Z RADIEM CELJE NA ČAROBEN ADVENT V BUDIMPEŠTO IN GRADEC 2-dnevno avtobusno potovanje • Budimpešta, mesto s številnimi mostovi čez reko Donavo • Gradec z ledenimi jaslicami in mesto za vsakogar ADVENTNO OBOGATEN PROGRAM: 140 evrov na osebo Termin: 9.–10. december Cena vključuje: •prevoz z udobnim turističnim avtobusom •nastanitev v hotelu ***, dvoposteljne sobe •1 nočitev z zajtrkom •zunanji ogledi po programu •vodenje in organizacijo potovanja. Doplačila: •enoposteljna soba 35 evrov •vstopnine po želji •Storitve, ki niso zapisane pod »cena vključuje« (npr. vstopnine), se doplačajo vodniku na potovanju. Vstopno mesto: po dogovoru REZERVACIJE 03 425 4640 03 425 4630 Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 42, 19. oktober 2023 PODLISTEK Ime grajske prikazni je bilo torej že zapisano in si ga ni bi bilo treba izmisliti; kadarkoli je kaj zaropotalo, so grajski muzejski uslužbenci rekli, da Kunigunda spet razgraja. Ob 120-letnici ustanovitve PGD Arja vas Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo v Arji vasi precej s slamo kritih streh, zato se je dostikrat zgodilo, da je bilo v plamenih več objektov hkrati. Sprva so gasili s škafi vode, kasneje se nabavili malo ročno bri- zgalno, ki je bila shranjena v sosednji baraki na mestu, kjer stoji danes ga- silski dom. Požari so se vrstili, med drugim je zgo- rel tudi »Puncerjev marof«. In ker gaše- nje še ni bilo organizirano, je bil to pravi razlog za ustanovitev društva. Priprave so stekle, začeli so zbirati sredstva, tudi v vaški gostilni »Štrikar«. Na pobudo An- tona Puncerja je Ivana Pešca je takratni tajnik GD Žalec Kač leta 1902 na deželno vlado v Gradcu vložil prošnjo za ustano- vitev in odobrena je bila še istega leta. Julija 1903 je bil ustanovni občni zbor Prostovoljne požarne brambe v Arji vasi. Člani Požarne brambe so bili udje, ki so plačevali udnino (članarino). Z zbranimi sredstvi pa so leta 1903 kupili obleke, nekaj orodja in 4. oktobra organizirali prvo gasilsko veselico. Leta 1908 so kupili prvo ročno bri- zgalno, voz zanjo na konjsko vprego so izdelali mojstri Fodermaier, Zajc, Kainz in Lorber iz Žalca. Prispeval: Iztok Uranjek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Vir: www.kamra.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Utelešenja velenjske Kunigunde (3) Zeleno steklo v obliki krogle, ki so ga grajski uslužbenci poime- novali čarovničina krogla. Že dosti prej pa so nek- danji prebivalci gradu, ki so po drugi svetovni vojni tam preživljali svoje otroštvo, pri- povedovali enako zgodbo: da se na zunanjem hodniku, na ganku, nenadoma pojavi bela žena [1] in nato kar izgine. Ničesar ne stori, samo prika- že se. To zgodbo so poznali vsi prebivalci Starega Velenja. O beli ženi so spregovorili tudi nekateri izrazito razum- ski ljudje, ki sicer ob omem- bi spiritualnih pojavov le za- mahnejo z roko, češ da gre za prazne marnje. V posebnem trenutku zaupljivosti so svojo izkušnjo izpovedali svojcem: »Nenadoma sem začutil, da me je nekdo prijel, in ko sem se ozrl, sem videl belo roko in ničesar več«. Grad je že sam po sebi prostor, ki podžiga domišljijo … »Zagnani mladi kustosi smo velikokrat delali pozno v noč. Po 23. uri, ko se je Velenje povsem umiri- lo in je nastopila grobna ti- šina, se je zaslišalo pokanje lesa na grajskem podstreš- ju. Srhljivost zvokov je bila včasih tako zelo moteča, da je zaustavila mojo delovno vnemo in sem rajši kar odšel domov.« (1) Predvsem na Koro- škem, pa tudi drugod po Slo- veniji, so razmeroma pogo- ste povedke o žalik ženi oz. beli ženi, ki je hodila ležat h kmetu in s tem prinesla k hiši blaginjo. Včasih je gospodi- nji tudi podarila nit, ki je ni bilo konca ipd. Vendar pa se je vila takoj umaknila, če jo je kdo od domačih odgnal, jo preklel, se razjezil na nit ali pa vili odrezal kito. Odkritje šopa las in steklene krogle – ključen materialni dokaz za izvirno promocijo muzeja Domišljijo in smisel za črni humor sodobnih ‘graščakov’ je še dodatno podžgalo dejan- sko odkritje grajskega oskrb- nika Vinka Kovača: »Med obnovo njegovega stanova- nja v vhodnem stolpiču smo se vsi uslužbenci udeležili prostovoljne delovne akcije. Ko je prebil steno, je odkril prazen, prej zazidan pro- stor … Še malo je načel steno in naletel na odprtino. Iz nje je potegnil šop dolgih, črnih las. S tem odkritjem smo se- znanili takratnega ravnatelja Kulturnega centra Ivana Na- potnika, Vladu Vrbiču pa se je takoj utrnila promocijska zamisel.« Leta 1993 so se grajski uslužbenci s tehnično po- močjo delavcev velenjskega premogovnika lotili čiščenja notranjega vodnjaka, kar je močno razburkalo domišlji- jo nekaterih Velenjčanov, ki so takoj raztrosili govorice o tem, kaj vse da skriva ta vo- dnjak. V približno 25 metrov debeli plasti naj bi se znašlo marsikaj, kar bi osvetlilo življenje na gradu, upali pa so tudi na spektakularno odkritje skritih zakladov. Na presenečenje vseh se je pokazalo, da vodnjak le ni tako globok, kot je leta 1883 navajal znani štajerski karto- graf Janitsch. »V devetdesetih letih se je vodstvu Premogovnika Ve- lenje utrnila zamisel, da bi se ukvarjali tudi s čiščenjem starih vodnjakov. Premogov- nik naj bi sponzorsko očistil notranji vodnjak; ko so ga izmerili, se je izkazalo, da ta zbiralnik meri 10 metrov, kar pomeni, da je bil vodnjak zasut. V Premogovniku so rekli, da bodo oni to očistili in nato naredili nekaj promo- cijskega »pompa«. Izkazalo se je, da je vodnjak globok 13 metrov. Med vsem tistim blatom, ki je mašilo vodnjak, je tičala steklena kroga. Bilo je gosto zeleno steklo, malce odlomljeno, a bila je krogla. Privlekli smo jo ven, vznese- ni zaradi zanimivega odkri- tja smo se pošalili, da je to čarovničina krogla. Potem so na grad pridrveli novinarji, da bi iz tega napravili senza- cionalno zgodbo. Sam sem temu zelo nasprotoval, kajti izmišljevanje zgodb nikakor ni domena resnega zgodo- vinarja. Moji sodelavci so razmišljali drugače, saj naj bi izmišljena zgodba pred- stavljala izvirno promocijo velenjskega Muzeja.« Ta promocijska strategija je bila tako zelo uspešna, da so se kustosi od te skonstruirane zgodbe sčasoma odmaknili. Sprožala je namreč tesnobo pri nekaterih otrocih, ki so na gradu iskali Kunigundo. Otroško iskanje čarovnice lahko prištejemo k reakcijam pripovedne ostenzije, ki jih je izzvala izmišljena promocij- ska zgodba. Se nadaljuje. Andreja Ažber Knjižnica Velenje ALBUM S CELJSKEGA – OKTOBER – MESEC POŽARNE VARNOSTI 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” Arjevaški gasilci pred gasilskim domom z novo brizgalno na vozu, 1908 Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 42, 19. oktober 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Že dolgo imate občutek, da je pred vami prelomno obdobje, v katerem se bo marsikaj spreme- nilo. Zadeve se bodo sunkovito premikale v želene smeri, zato ni treba skrbeti za prihodnost. Sonce v vašem znamenju bo kot naročeno za usodne, ve- like korake naprej. Ne boste oklevali, ko se boste postavili po robu ljudem, ki vam bodo nasprotovali. Venera bo ogrela vaše srce, močnejši bo vpliv pre- teklosti, močnejši vpliv nekoga posebnega. Z odrezavim vedenjem si lah- ko nakopljete samo kakšnega sovražnika več, pa še v slabo voljo lahko spravite sebe. Popol- danske urice teh dni namenite lepši plati življenja. Ogrelo vam bo srce in tudi dušo. Prav lah- ko se lahko odločite za kakšen večji, usodnejši korak, ki lahko spremeni marsikaj v vaši priho- dnosti. Na fi nančnem področju boste naredili točno strategijo in uspelo vam bo nekaj velike- ga. Sprejeti boste morali odloči- tev zelo na hitro, ne glede na to, da so vaše misli že usmerjene v nove projekte. Nujno je, da razrešite najprej stare zadeve, da se lahko oblikujejo nove. Kar nekaj sitnosti vam lahko povzroča retrogradni Jupiter, zato se držite ustaljenih norm in projektov. Odstopanja lahko naredijo veliko škode in vam uničijo tako težko prigaran mir v duši. V nekaterih trenutkih še sami ne boste točno vedeli, ne kam in ne kako. Prepustite se toku življenja, naj vas vodi močna energija, ki trenutno vlada v vašem življenju. Bolj si morate zaupati, vaš vladar v vašem znamenju vam povzroča kore- nite spremembe, na katere se morate šele navaditi. Pred vami je res tudi nekaj izgub, vendar so nujno potrebne za napredo- vanje. Pazite na zdravje. Čeprav boste želeli ostati v ozadju in neopazni, vam tokrat ne bo uspelo. Zavzeti morate svoje mesto in jasno ter glasno povedati svoje stališče. V ljube- zni zaenkrat ne bo sprememb, vendar vam lahko retrogradni Jupiter vrne nekoga iz preteklo- sti, kar bo lahko presenečenje tudi za vas. Ne boste oklevali, poslušali boste glas srca in pri tem kar uspešno krmarili na poslovnem in tudi fi nančnem področju. Ponovno se boste zalotili, da delate račun brez krčmarja. Vaše delovanje mora biti v tem času sistematično, ne smete si dovoliti nobene napake. Mir- no in preudarno boste povedali svoje mnenje, ne ozirajte se na kritike, saj vam lahko jemljejo dragoceno energijo. Naredili boste velik korak naprej.. V trenutku se lahko odzovete zelo ognjevito in s tem prestraši- te tudi tiste, za katere bi želeli, da ostanejo na svojem mestu. Potruditi se morate za večjo sis- tematičnost pri svojem delova- nju. Čakajo vas odločilne urice za poslovno področje. Vas vla- dar biva se vedno v znamenju škorpijona in ob kombinaciji drugih planetov boste z njegovo pomočjo dosegli veliko napre- dovanje. Prepustite se energiji in zaupajte vase. Izkoristite presežek energije in se bolj osredotočite na lju- bezensko področje. Imeli boste odlično priložnost, da si boste dokazali, da ste človek časti. Pred vami je nepričakovana pot. Vaša vladarica Venera je v znamenju device, zato se vam bo vrnila preteklost, kar še posebej velja za ljubezensko področje. Na fi nančnem po- dročju boste hrepeneli po večji varnosti in umirjenosti, čas bo ugoden za razmislek o večji spremembi. Držati se morate prvotnega načrta, saj bo v nasprotnem primeru vaša energija razprše- na, zato boste nemočni in brez pravega zanosa. Pomoč, ki ste jo v preteklosti tako zelo potre- bovali, bo prišla nenadoma, veselili se boste vsake malenko- sti, ki vam bo obarvala dneve nekoliko drugače kot sicer. Pred vami je odločitev glede potova- nja, imate zelo močan vpliv tujine v tem obdobju. Oseba, ki se vam bo skušala približati, ima neke posebne odlike in zasanjano boste gle- dali v nov dan. Vaša zbranost bo zaradi tega malo motena, zato se pripravite in delujte v skladu s svojim prepričanjem. Ni samo romantika tista, ki vas bo poganjala v tem tednu, z ve- liko vnemo se boste lotili tudi fi nančnega področja, retrogra- dni Saturn bo tudi na vaše zna- menje imel zelo močan vpliv. Nikar si na ramena ne nala- gajte še dodatnega bremena, saj potrebujete trenutek ali dva, da zadihate. Nihče ne zmore biti bitke na dveh bojnih poljih. To seveda ne velja samo za poslov- no področje, ampak tudi za lju- bezen in čustva. Sonce v zračni tehtnici vam bo pomagalo, da boste razreševali vsa nasprotja, ki so se nakopičila v tem času. Odlično boste obvladali nekoga, ki vam bo skušal spodnesti tla pod nogami. Na delovnem po- dročju se boste izmikali večjim odgovornostim in pri tem lebde- li visoko nad oblaki. Z začudenjem boste opazova- li nekoga iz svoje okolice in ne boste razumeli, kako je mogo- če, da so ljudje tako samosvoji. Umaknili se boste v ozadje in spretno pridobivali točke zase. Tudi v molku je del modro- sti, boste razmišljali in prav s taksno potezo naredili veliki met, ki se vam bo obrestoval. Retrogradni Saturn vam je že v preteklem tednu povzročal teža- ve, razmišljali boste, da temu še vedno ni konca in kraja. Bodite strpni in predvsem diplomatski. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Stava Blondinka in računalničar se pogovarjata in računalničar predlaga: »Greva se igrat. Jaz te bom nekaj vprašal in če ne boš znala odgovoriti, mi boš plačala pet evrov. Potem boš ti nekaj vprašala mene in če ne bom vedel, ti bom dal dvesto evrov.« »Prav!« je soglašala blondinka. »Katera je prva črka abecede?« je vprašal računalničar. »Ne vem!« je odgovorila blondinka. »Daj mi pet evrov!« je rekel računalničar in blondinka mu jih je izročila. »Zdaj pa ti meni odgovori na vprašanje!« je rekla blondinka. »Kaj je to? Ko gre v klanec, ima tri noge, ko gre dol, pa štiri?« Računalničar je začel razmišljati, si pomagal s spletom, iskal med vsemi mogočimi podatki, toda odgovora ni na- šel. »Ne vem!« je končno priznal in blondinki izročil dvesto evrov. Blondinka jih je zadovoljno pospravila in želela oditi, ko jo je računalničar ustavil in vprašal: »In kakšen je pravilni odgovor?« »Ne vem!« reče blondinka in mu izroči pet evrov. Oče, mama, stara sem 18 let. Čas je, da razširim noge in se poslovim. Krila, razširiš krila… Prosim, vodnjak, naredi, da se mi moški ne bodo mogli upreti. Vodnjak želja Vodnjak želja Vaša raven stresa je zelo visoka, pridite, da opraviva hitro antistresno terapijo. No, to se zgodi, ko tebe poslušam! Gospa pozna bližnjico… Moški bi manj lagali, če bi ženske manj spraševale. Slišal sem, da so na tri tisoč let stari mumiji opravili preiskave z MR in s CT. Zdaj razmišljam, kdaj se je ta revež že naročil… Facebook mi vsak dan sporoči, da ima nekdo rojstni dan. A misli, da pečem rojstnodnevne torte ali kaj? Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 42, 19. oktober 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Že dolgo imate občutek, da je pred vami prelomno obdobje, v katerem se bo marsikaj spreme- nilo. Zadeve se bodo sunkovito premikale v želene smeri, zato ni treba skrbeti za prihodnost. Sonce v vašem znamenju bo kot naročeno za usodne, ve- like korake naprej. Ne boste oklevali, ko se boste postavili po robu ljudem, ki vam bodo nasprotovali. Venera bo ogrela vaše srce, močnejši bo vpliv pre- teklosti, močnejši vpliv nekoga posebnega. Z odrezavim vedenjem si lah- ko nakopljete samo kakšnega sovražnika več, pa še v slabo voljo lahko spravite sebe. Popol- danske urice teh dni namenite lepši plati življenja. Ogrelo vam bo srce in tudi dušo. Prav lah- ko se lahko odločite za kakšen večji, usodnejši korak, ki lahko spremeni marsikaj v vaši priho- dnosti. Na fi nančnem področju boste naredili točno strategijo in uspelo vam bo nekaj velike- ga. Sprejeti boste morali odloči- tev zelo na hitro, ne glede na to, da so vaše misli že usmerjene v nove projekte. Nujno je, da razrešite najprej stare zadeve, da se lahko oblikujejo nove. Kar nekaj sitnosti vam lahko povzroča retrogradni Jupiter, zato se držite ustaljenih norm in projektov. Odstopanja lahko naredijo veliko škode in vam uničijo tako težko prigaran mir v duši. V nekaterih trenutkih še sami ne boste točno vedeli, ne kam in ne kako. Prepustite se toku življenja, naj vas vodi močna energija, ki trenutno vlada v vašem življenju. Bolj si morate zaupati, vaš vladar v vašem znamenju vam povzroča kore- nite spremembe, na katere se morate šele navaditi. Pred vami je res tudi nekaj izgub, vendar so nujno potrebne za napredo- vanje. Pazite na zdravje. Čeprav boste želeli ostati v ozadju in neopazni, vam tokrat ne bo uspelo. Zavzeti morate svoje mesto in jasno ter glasno povedati svoje stališče. V ljube- zni zaenkrat ne bo sprememb, vendar vam lahko retrogradni Jupiter vrne nekoga iz preteklo- sti, kar bo lahko presenečenje tudi za vas. Ne boste oklevali, poslušali boste glas srca in pri tem kar uspešno krmarili na poslovnem in tudi fi nančnem področju. Ponovno se boste zalotili, da delate račun brez krčmarja. Vaše delovanje mora biti v tem času sistematično, ne smete si dovoliti nobene napake. Mir- no in preudarno boste povedali svoje mnenje, ne ozirajte se na kritike, saj vam lahko jemljejo dragoceno energijo. Naredili boste velik korak naprej.. V trenutku se lahko odzovete zelo ognjevito in s tem prestraši- te tudi tiste, za katere bi želeli, da ostanejo na svojem mestu. Potruditi se morate za večjo sis- tematičnost pri svojem delova- nju. Čakajo vas odločilne urice za poslovno področje. Vas vla- dar biva se vedno v znamenju škorpijona in ob kombinaciji drugih planetov boste z njegovo pomočjo dosegli veliko napre- dovanje. Prepustite se energiji in zaupajte vase. Izkoristite presežek energije in se bolj osredotočite na lju- bezensko področje. Imeli boste odlično priložnost, da si boste dokazali, da ste človek časti. Pred vami je nepričakovana pot. Vaša vladarica Venera je v znamenju device, zato se vam bo vrnila preteklost, kar še posebej velja za ljubezensko področje. Na fi nančnem po- dročju boste hrepeneli po večji varnosti in umirjenosti, čas bo ugoden za razmislek o večji spremembi. Držati se morate prvotnega načrta, saj bo v nasprotnem primeru vaša energija razprše- na, zato boste nemočni in brez pravega zanosa. Pomoč, ki ste jo v preteklosti tako zelo potre- bovali, bo prišla nenadoma, veselili se boste vsake malenko- sti, ki vam bo obarvala dneve nekoliko drugače kot sicer. Pred vami je odločitev glede potova- nja, imate zelo močan vpliv tujine v tem obdobju. Oseba, ki se vam bo skušala približati, ima neke posebne odlike in zasanjano boste gle- dali v nov dan. Vaša zbranost bo zaradi tega malo motena, zato se pripravite in delujte v skladu s svojim prepričanjem. Ni samo romantika tista, ki vas bo poganjala v tem tednu, z ve- liko vnemo se boste lotili tudi fi nančnega področja, retrogra- dni Saturn bo tudi na vaše zna- menje imel zelo močan vpliv. Nikar si na ramena ne nala- gajte še dodatnega bremena, saj potrebujete trenutek ali dva, da zadihate. Nihče ne zmore biti bitke na dveh bojnih poljih. To seveda ne velja samo za poslov- no področje, ampak tudi za lju- bezen in čustva. Sonce v zračni tehtnici vam bo pomagalo, da boste razreševali vsa nasprotja, ki so se nakopičila v tem času. Odlično boste obvladali nekoga, ki vam bo skušal spodnesti tla pod nogami. Na delovnem po- dročju se boste izmikali večjim odgovornostim in pri tem lebde- li visoko nad oblaki. Z začudenjem boste opazova- li nekoga iz svoje okolice in ne boste razumeli, kako je mogo- če, da so ljudje tako samosvoji. Umaknili se boste v ozadje in spretno pridobivali točke zase. Tudi v molku je del modro- sti, boste razmišljali in prav s taksno potezo naredili veliki met, ki se vam bo obrestoval. Retrogradni Saturn vam je že v preteklem tednu povzročal teža- ve, razmišljali boste, da temu še vedno ni konca in kraja. Bodite strpni in predvsem diplomatski. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Stava Blondinka in računalničar se pogovarjata in računalničar predlaga: »Greva se igrat. Jaz te bom nekaj vprašal in če ne boš znala odgovoriti, mi boš plačala pet evrov. Potem boš ti nekaj vprašala mene in če ne bom vedel, ti bom dal dvesto evrov.« »Prav!« je soglašala blondinka. »Katera je prva črka abecede?« je vprašal računalničar. »Ne vem!« je odgovorila blondinka. »Daj mi pet evrov!« je rekel računalničar in blondinka mu jih je izročila. »Zdaj pa ti meni odgovori na vprašanje!« je rekla blondinka. »Kaj je to? Ko gre v klanec, ima tri noge, ko gre dol, pa štiri?« Računalničar je začel razmišljati, si pomagal s spletom, iskal med vsemi mogočimi podatki, toda odgovora ni na- šel. »Ne vem!« je končno priznal in blondinki izročil dvesto evrov. Blondinka jih je zadovoljno pospravila in želela oditi, ko jo je računalničar ustavil in vprašal: »In kakšen je pravilni odgovor?« »Ne vem!« reče blondinka in mu izroči pet evrov. Oče, mama, stara sem 18 let. Čas je, da razširim noge in se poslovim. Krila, razširiš krila… Prosim, vodnjak, naredi, da se mi moški ne bodo mogli upreti. Vodnjak želja Vodnjak želja Vaša raven stresa je zelo visoka, pridite, da opraviva hitro antistresno terapijo. No, to se zgodi, ko tebe poslušam! Gospa pozna bližnjico… Moški bi manj lagali, če bi ženske manj spraševale. Slišal sem, da so na tri tisoč let stari mumiji opravili preiskave z MR in s CT. Zdaj razmišljam, kdaj se je ta revež že naročil… Facebook mi vsak dan sporoči, da ima nekdo rojstni dan. A misli, da pečem rojstnodnevne torte ali kaj? Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 42, 19. oktober 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 591 SUDOKU 592 SUDOKU 283 REŠITEV SUDOKU 282 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: 3K ARSO GA RAZGLASI OB IZJEMNI VROČINI ZBOGOM OROŽJE JE ROMAN … HEMING- WAYA PIŠKOTA FILM JAMESA CAMERONA VAŠKI ODBOR DOZOREL OKUSNA, IZBRANA JED POZDRAV PRI SLOVESU MISISIPI ALI MISURI ALEJA NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA ELEONORA (LJUBK.) POGOST, POGOSTEN LIJAK … MIGU MAČKE STRIGU AMERIŠKI PISATELJ ASIMOV V TEBE KATASTRSKA OBČINA ITALIJANSKI NARAVOSLO- VEC GALILEI IMA POZITIVEN POGLED NA SVET STARO- MODNOST, ZASTARE- LOST POV E- ČEVALNO STEKLO IVAN ČARGO Povsod z vami GOST NA SVATBI ORLI, KANJE, KRAGULJI GLAVNO MESTO LATVIJE MORALNA NAČELA SLONOVI, MROŽEVI, MAMUTOVI KRAŠKI POJAV OVENEL POKRAJINA V VIETNAMU LAČNI FRANZ: … NA GLAVO ČEBELICA IZ RISANK UČITA VRAŽNI OBESEK Z DRUGIM IMENOM TRIGLAVSKI NARODNI PARK ODSLUŽENA VOJAKA MEDNAROD- NA ORGA- NIZACIJA ZA STANDARDE ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA NOVINAR PUCER BORILNA VEŠČINA PRAZNA LUNA NE POPUSTI NITI ZA … TEKSTILNA TOVARNA AL … BOŠ KAJ RADA IMELA GLASBENIK KLINAR NEKDANJA SMUČARKA ZAJC KANADSKI PEVEC (BRYAN) POSEDUJETE HRUST OKUSNA JE Z BUČNIM OLJEM POKRIVA PREBIVALKI IRSKE NEKDANJA HUMORIST- KA PUTRIH URA JE MERILKA … IZRAŽA ZAČUDENJE DALJICA JE ZVEZNICA DVEH … UMAZANIJA MOŽEVI BRATJE THOMAS ALVA … KAVBOJSKA VRV Z ZANKO RAZISKAVE IN RAZVOJ NEKD. NEM. SMUČARKA (MARTINA) MLADINSKA POVEST FRANCETA BEVKA RAČUNALNIK IZ ODISEJE 2001 NEVARNE, NEGOTOVE PREBIVALCI ANTIČNE HELADE KOT V ROGU AMERIŠKI KITARIST SANTANA ŠARMIRAJ REKA V SRBIJI ITALIJANSKI POZDRAV ŽGANA PIJAČA IZ ŽITA NAJLAŽJA KOVINA KOPRSKO PRIMORJE JE DEL … SL. ZNAMKA PIVA ANTONIO VIVALDI DUH OVŠČINA SLOVENSKA PEVKA SIRK STANJE ČUTNEGA IN DUŠEVNEGA UGODJA KOMPASI RELEJNA NAPRAVA GLAVNO MESTO BAN- GLADEŠA RIBONU- KLEINSKA KISLINA BREZBRIŽEN ČLOVEK ILOVICA (STAR.) HITER TEK ENAKI ČRKI MEDNAROD- NA OZNAKA ITALIJE KONTROVER- ZNI ROMAN NABOKOVA ČASOPISI, REVIJE VELIKA NAGRADA DOMAČI ŽIVALI MORALNA KLOFUTA JE HUD … Z NJIM SE UKVARJAJO USNJARJI PRIRODA 12 4 8 1 14 17 18 11 19 2 7 5 13 3 10 16 9 6 15 12345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 17 Nagradni razpis: 1. nagrada: majica NT&RC in knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve – vla- ganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 24. oktobra. Geslo iz številke 41: Indijansko poletje Izid žrebanja: 1. nagrado: brisačo in knjigo Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil prejme: Eva Jazbec iz Ce- lja, 2. nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve – vlaga- nje, shranjevanje in zamrzovanje živil prejme: Štefka Veselić s Polzele, 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil prejme: Marjana Kovač z Dola pri Hrastniku. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 42, 19. oktober 2023 PISANI SVET Do zdaj zbrali več kot 88 tisoč evrov Na dobrodelnem dogodku Velenje pomaga, ki so ga pripravili na Visti, je več kot 700 na- stopajočih pripravilo deveturni program, v katerem je uživalo več kot 3.500 obiskovalcev. Za prizadete v poplavah so do zdaj zbrali več kot 88 tisoč evrov. Denar je še vedno mogoče nakazati do konca oktobra. NT Čeprav v prvih oktobrskih dneh ni bilo veliko padavin, so člani gobarskega društva našli številne primerke gob in gliv. Bučn'ce tokrat pod kostanji Minulo sončno soboto je v šentjurski Zgornji trg, na- tančneje na prireditveni pro- stor pod kostanji, marsikoga privabilo živahno dogajanje, povezano z bučami in bučni- cami. Turističnoinformacij- ski center Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agen- cije Kozjansko, je namreč pripravil že 16. tradicionalni sejem Bučn'ce. Stojnice 27 ponudnikov so se tudi tokrat šibile pod pestro ponudbo jedi iz buč, bučnic in sezonskih izdelkov. Predsta- vila so se še društva iz občine Šentjur, povabilu so se odzvali nekateri javni zavodi. Otroci so lahko na ustvarjalni delavnici z jesenskimi motivi poslikali bombažne vrečke in se pre- izkusili v spretnostnih igrah. Veliko pozornosti je pritegni- lo tekmovanje za najdaljšo, najlepšo, najtežjo in najza- nimivejšo bučo. Komisija je odločila, da je najzanimivejšo bučo prinesla Kristina Koprivc iz Planine pri Sevnici. Najlepšo bučo je na tekmovanje prijavil Vrtec Dobje, ki ji je nadel po- krivalo in nasmeh. Najdaljša buča je zrasla na vrtu Marice Mauer, najtežjo je pridela- la Teja Tuhtar. Za zabavo so obiskovalci lahko ugibali težo buče. Natančno težo je uganila Mihaela Palčnik, ki je ocenila, da je ena od buč tehtala toli- ko kot njen vnuk, in sicer 8,5 kilograma. Za še bolj prijetno vzdušje so poskrbeli glasbeni gostje, in sicer Luš'ni orkester z Ljudske univerze Šentjur z mentorico Jasmino Levičar, učenci harmonike Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šen- tjur, ki obiskujejo pouk pri Franciju Kolarju, Trio mestne bučn’ce (Primož Pečar, Rok Lajlar in Matic Lenko) ter Fol- klorno društvo Šentjur. TS, foto: Andraž Purg Katja Ocvirk se je odlično odrezala s svojo modro britansko mačko. (Foto: arhiv FDC) Odličen izkupiček slovenskih mačjih lastnikov Tradicionalna mednarodna mačja razstava na celjskem sejmišču je konec tedna v Celje ponovno privabila številne vzreditelje in lastnike mačk iz različnih krajev Slovenije in tujine, ki so pred štirimi tujimi sodniki predstavili svoje mačje lepotce in lepotice najrazličnejših pasem. V Felinološkem društvu Celje (FDC), ki vsako leto pripravi dogodek, so posebej zadovoljni, ker so odlične rezultate dosegle tudi mačke njihovih članov. Katja Ocvirk je s svojo modro britansko mačko v soboto zasedla drugo mesto med kastriranimi oziroma steriliziranimi mačkami v kategoriji best of best. To je bil tudi najboljši dosežek v okviru slo- venske zveze. Odlične rezultate so dosegle še druge mačke članov celjske- ga društva, in sicer maček pasme thai Tatjane Malgaj, pred- sednice FDC, mačka pasme silkirk rex Saša Semeta in sveta birmanska mačka Jerice Kovač. »Pri tako hudi konkurenci je velik dosežek že nominacija v kategoriji best in show, teh pa so člani FDC na obeh razstavah skupno dosegli kar 14,« pravi Malgajeva. Obiskovalci so med najlepše uvrstili mačje samce pasme ragdool lastnice Tine Testen ter pasme maine coon Joži Papež Francelj in Laure Carta Fornon iz Italije. TC Številni obiskovalci so radovedno spremljali ocenjevanje mačk. (Foto: Andraž Purg) Ustvarjalnost nima meja V celjski Galeriji Nika Ignjatiča so pred dnevi odprli tra- dicionalno jesensko razstavo izdelkov uporabnikov Centra za varstvo in delo Golovec Celje. Tudi tokratna je prodajna, ponuja pa izdelke iz keramike, blaga, volne, papirja … Je dokaz, da umetnost in ustvarjalnost ne poznata omejitev. Odprtje so s prisrčnim pro- gramom popestrili učenci OŠ Glazija, ki radi plešejo in po- jejo, medtem ko so varovan- ci centra uprizorili skeč na temo vedeževanja. Vabilu na tokratno odprtje se je prija- zno odzval priznan glasbenik Goran Bojčevski in poskrbel za dodatno veselje ob glasbi. Kot je povedal Nejc Štefa- nič, predsednik društva Otro- ci otrokom, ki vodi galerijo, je ta pred desetletjem prvič omogočila, da se predstavijo učenci OŠ Glazija in majski dogodek je postal tradicio- nalen. Nekaj let kasneje se je predstavitvam pridružil center na Golovcu, kamor se mnogi preselijo po končani osnovni šoli s prilagojenim programom. Ta se v galeriji predstavi vsako leto oktobra. Obisk galerije Na okopih v Celju je mogoč od torka do petka med 10. in 13. uro ter ob sobotah med 10. in 12. uro. TC Najbolj sladek je bil obisk stojnice Čebelarskega društva Šentjur. Slednja je bila izbrana za najlepšo stojnico. Tehtanje in merjenje buč je tudi tokrat pritegnilo veliko pozornosti. Mladi ustvarjalci so lahko slikali na bombažne vrečke in kamne. V organizacijo dogodka so se vključili velenjski javni zavodi, šole, ustvarjalci in znane osebnosti. Nastopili so številni znani glasbeniki. (Foto: arhiv MOV) Na odprtju je zapel zbor iz OŠ Glazija. (Foto: TC)