Leto IV., šlev. 31. V Celju, četrtek due 16. marca 1922. PoJtniUB pitta» \ iitntn. ¦H^^K^J^^B ^^h ^^^ft ^^^A ^^B< J^^WA ^Hh ^B^A ^^V ^^H BH^wffti'iiär flUBBr^™^ ^H^B '¦ ¦''¦/•' '¦ ¦••jM fl^^B ^^^H ¦P"^s'¦..... \ ^^^B ^^^H fl^^P ^^^H '^^^H ^^^^^^^^^^^Hk ^H^B&_. ¦ --ä ^H^^SK čjr "''¦' .'¦ - ,3h ^¦¦^¦^K ^¦^¦¦RV........."" l^^^^^l^k ¦^¦^¦^1 ^k^ft^ft^s ^¦^¦^¦b I^H^ftW B^ft^ft^B ¦H^^Dbh ^^^^^^HE&^i^ *** ¦¦¦ \h, .jR ^^^^H |P^^^^ . . w\\'~\\V?ovi preteklosti. Neprijetno ine tudi vee- krat dirne, ako eitam, da je v podpor- nem drnštvu za celo univerzo v Zagre- bu zmaKala ta ali oiia politična stranka. Po mojili inislih )e to naravnost nesreCa za pravi cüj takega društva. /a dijastvo in za stranko. Primer praskesra dijustva kaže. da je samo prišlo do podobnesa preprieanja, in rreba La je tudi ¦. v^n podpirati! Podpore pa je treba zn sedaj in za prihodnjost. Ljubljaii.ski iondi so obliu- ¦bili podpore »po svoü moeiv:, ali zdrav- stveni odsek jo more dati samo za ma- rec, za Januar in februar Da nima nioe- sar. Kdor nič ninia. seveda tudi ne mo- re nieesar dati. Ali dijaštvo je o tem zvedelo še le koneem februarja in osta- iit" še vedii« na mestu vprasanie, zaka.( je üubijanski zdravstvcni odsek edini med vsemi pokrajinskimi zdravstvenimi odseki v tako žalostnem položaiu in za- kiij so si dru.tci odseki tudi v Ljubljani znali pomagati. In k|c so dvanajstine? Iz vsega teKa se vidi, da so slovensfci nicdicinci v Pra.sji sc danes najveuji re- v.eži. lei bedi seveJa ne inore popoitio- niu odponiagati tudi hvalCvredna pouioc- na akeija češke vlade. ki je pa še tudi v zaeefkn 'n sc ;«. /n,ii>:i y nravem ob- segn. Po pruvici se Jijas'.va Joži, Ja i/. Beograda prihajajo iciejrrami in naredbe. katerih nikdo ne razume. ker so tako nc- iasne ali pa se same pobüaio. Ao so po- slednja brzojavivi boroeila rcsnično. bodo štipendije res izenačene, ali vpra- Sa se spet kedai )n kako. Treba je. Ja se naredba tudi res izvede. kar ni težko. ker je diiaštvo or«anizirano v zadrugah, katere vodijo toeno evidenco. Glavno je seveda. da sa poJpore sialne hi v ed- naki višini. Skrb za vse to oriporočamo našim poslanceiii. ki iahko storijo pra- ve korake o pnivem času. Ker pa do- roeilo javlja, da bodo stipendiie dobivali res samo potrebni (kar ie seveda prav) in odlieni dijaki zadnjega Studijskega leta, bo bržkone limoffo sedanjih podpi- rancev ostalo brez pomoči. kajti odliC- r.jakov je malq in gotov nikdo ne bo pritrjeval. naj se samo nie Dodpira. — ALPHONSE DAUDET: Pripovedka o cioveku. ki je imel zlate možgane. Zii jMfospo, ki je žtlela vesele pripovedke. (Iz francos^ine.) Živel je človek, ki je jmel zlaie mo- žsane, da ^cospa, moŽRane iz cistern /}ata. Ko je za^ledal üi svet. so bili zuravniki mnenja,- da ta otrok ne bo zir vel tako je bila njesova ^lava težka ni velika Vendar je živel in rastel na soin- cu, Kakor k-po ^j^^ drcvo> je njcff0Va velika jtlava mu je iiaKajala. bil ie res usiräljcnja vreden, ko se je neprestauo pri hoji zadcval v razno pohištvo . •. Cesto je padel. Nekoc se je skotalil po stopnicah in udmil s eelom ob kamenif pra«, da je zažvenketaJa slava kakcjr kovinasta paiiea. Mislili so, da se je ubB. ko so jja vzdiffnih, je m*el samo niajhno r:iiK) in dve ali tri kapljice zlata zlite v svetle läse. Tako so starisi doznali, da je imel otrok zlate možfcane. Stvar M) prikrivali, uboffi malieek ni o tem ni^ vedel VCasih ie spraševal, ^akaj ga lie pustijo več letaii Dred vrati / dru^imi de<2Jki. »Te bodo ukradli. mo.i !en znklad!« imi je odftovorila mati... Otrok se je zelo bah da ne bi bil ukraden. Igral se je Siim ter nič iekel, težko se }e vlaeil iz jedn-e sobe v druso... Ko je bil star osenmaist let, so imi stariSi odkrili eudovit dar. Ker so fta taJu) dolgo vzgaiaH in preživliah", so za- htevali v povračilo nekoliko njegovega zlata. Mladenič se ni nie obotavljal. v tem treriutku kako? iu kak nacin-* ne pove pripovedka je privlekel iz tflave kos čistega zlata, kos tako velik. kakor oreh ter : vladaJa v nje- i'.ovem zak!d-J:>. C;>< je h;l;-. .1:) prf'.chn z zapravlj miem Zaeel le aojo živijen-e. /i\ei ie le od tega. kar si ie prislu/.il z rokatni. nc- zaupen in b:)!o: kakor skoiwh, se ie izogibaf skusYJv.am ter skusal pozabiti na usodepolno bogastvo, katerega se nl hotel vec üotakniti... Nesre^a _:e pa liotela, da ::iu i: siedil v samcio prij:iU;lj, ki je poznal njegovo ^krivrost. Neke noei gn je zbiidil;» iz truega spanja bolečina na glavi. .verozna boleCi- na. prestrašen se je dvignil in videl v lum'ni svetlobi prüatelja. ki le skrival m-- kaj v siiknjo... ZoFKit so mu odnesli nekai možgan!... Cez nekaj časa se je pa človek z zlatinri možgani zaljubit, to pot je bilo zanj ko- nec -.. Ljubil je iz vse svoje duse malo blondinkos ki ga je tudi l.iubüa. a je imc- la še rajše nakit, bela peresa in dra- goceno obleko. V rokaii tc srekanc stvarice — napol ptič, napol puačka - so sc zlate krogljrce topikr, ne bi 2a- lil, .n je skriv^il Strärt 2. »NOVA DOBAi Šu-v. 31. O tem niti nc govorim, da srednješoiski ouicnjaki niso vedno naiboüsi na viso- kili šolah in v življciiju. kam sc nai obr- nc-jo dijaki nižjih semestrov sredi so»- skega leta, ce se jim vzarne zadnja po- moO? Brez sredstev üm je zaprta pot tüdi v" domaca vseuOiiiščna rncsta. Marsikaj pa lahko d'ržava za dija- stvo stori ttidi uiko, iir. um ne podražnjc pa nepotrebnem živl.senia v Ui.iini. Vi- zum za bivanjc v Pragi vcüa samo za poi leta, za poda!jšanji> mora dijak pla« eati 140 KC U. j. okoii 840 Ki aii 2iO cii- narjev) razen tega pa mcra ulačati še takso za vizum, da sme potovati v svojo državo. uko ni vt'DcnJist. Stincndista pa danes mcd slovenskiini diiaki skoro spioh ni, ampak so sami nodniranci. ki dcloma na nicsoj niti toliko nc dobivajo. da bi vizum pl-ič.ii1- Pa sc sc vsa brcz- glavost boljc spo/iui, orncniani. da če- ska vlada vsake;nu .'iigosloviuu; podalj- ša vizum zastonj. Kriv tcira sevcda ni konzulat. ampak ivar^dbo nicrovega r;a- Celništva. O. ANTONU KOLENCU V SLOVO. (Iz nagrobnega govora g. dr. KalamO Dragi prijateij Tone! Na Tvojein vrtu k vzklilo prvo zc- ienjc. katcro si tako l.inbil in ki si sc ga tako vesclil. Spomladansko solnce sc smehlja nacl celjskim mestom, Ti pa lc- žis mcd nami nein, Tvo.ie oči nj gledaJo zeicnja in sc uc radujejo solnca in napo- čiia jc ura poslcdnjcga slovesa. Boli kot bi mogle to izraziti besedc. s katcrimi sc poslavljamo od Tcbc, govorüo naša sr- ca. ki so polna bolcsti in žalosti. In lepši kot ti vertei, s .katcrimi so okrasili Tvojo kisto, jc venec. spleten iz litihcznl in hvaležnosti. ka Ti ga polacanio na pre- rani grob. Od tega groba sc noino vračali. Ti pa ostaneš tu. Jn vendar ne ostancs, am- pak bos mcd nami. ker ostau:* mcd nami delo Tvoiega zivijenja. ostaneio spome- niki, ki bodo pricali o Tebi. o življenjn. katerega zgodovina .ie tndi naša zgodo- vina. Od oiiih plauin. ki jih od tu tako iepo viutmo. Tc vodi cesta Tvoicca. življenia preko celjskega inesta. na talc kraj v cc- Ijski okolici. Ni samo slucai. da jc Tvojc 7/adnjc bivališčc ravuo tiikai, ampafc globok pomeii in globoka simbolika »c v icm. V mestu. v katcrem sino ziveli In delali, sino bili tujci in v okolico smo sc itioraii zateči, čc smo hotcli iavno govo- riti o nasih ciJjih in naših unili. Okolica je bila izhodišče vsega nasesa dcla. Za- to tudi danes, ko imamo lep sraj. karnnr polagamo k počitku Celiane. raie hodi- mo spat vecno sPanic semkai. kjer spiio on'u katcri so v dobi ponižania in caka- nja /. nami zivcli, / nami delali in z na- fhi trpeli. h. one dobe jc zc Tvoit- dclo. Ti nisi ljubil besed, ampak bil si moz na svoiem rtiestü, ki je to mesto izpolnii. h skrn- mnil! začetkov si postal prvak sloven- skega trgovstva v Ccl.iu in stal si ved- no trdno in neömajno. Ustvaril si veliko •zgrad'bo svoiega delovania na trdrii tc- mcl? si postavil nc samo svoio. ampak tudi muogili drugih eksistenco. Nisi pa bil samo odličcn trgovoc in dclavec v pömembnih gosDodarskih or- ntnožico zvezdic in nakitia. Vse sc ic lesketalo v luci. Dolg.) casa ic stal tan; in gledal par 'jcve!j:kov iz m'odrega sa- tena. obrobljenih z labudjini nuhom. »2c vein, kdo se bo tüh ceveijckov ra^vese- Hi.« je rekel smchljaje, ni se dornislil. da je mala ženka iinjrla. vstooil ie. da jih kupi. Zadaj v trgovini je treovka zasli- >šaia močait krik, pritckla je, sescdla sc skoraj strahu. ko je videla človeka. ki se je naslanjal na pisalno mizo in jo gledal 7. bebastim obra/3iii. V eni roki je drža! modre čeveličkc, obrobliene z iabud- jem puhom, z ärugo krvavo roko pa ie l>oniijal drobee ziata, lei iih ic imei zh no- hti. Taka ie, gospa pripövedkn r> člove- kii. ki je imc! zlate mozeanc. « Kakor izgleda privedka fanfastienb, je resnična. od kraia do konca... Na tem svetu je mnogö revcžev. ki so ob- sojeni ziveti od njih lastnih tnožganbv if: piačiijejo v čistctn zlatii. z ujihovlm mozgonr in substance na.imalenkostnet- še potrebščine življenja. To ie zanje vsak dan velika zaiost iti kad'ar so utrujeni Tn izinučeni mörajo trpet?... ( ganizacijah, bil si tudi iskreu. /aveden j narodnjak. ki nikdar, tudi v najtežiih časih ni klonil. In ko so sc izpolnile one naše željc, o katerih srno včasih samo sanjali, ko sino iz Tvojega vinograda s solznimi očmi gledali na vlake, ki so vozili vojake na srbsko bo.iiščc, tedaj si ])ostal iskren državljan in si med prvi- mi, ki so ob osvobojeniu h-teli rned vrste onih delavcev, ki so srradili in zgradiü prve temclje njenega obstanka. Tako si hodil pot nasega '.aroda kot njegov zvesti sin, ko jc bila sc trnjeva in si t*c- živel izpolnitcv njegovih in svojih iskre- nih žclj tcr svojega dcia. Zato dragi pn- jatelj lahko srečno rečemo, da si dose- gel svoj cilj, čctiidi si nas zainistil prc- rano. Ob koncu svoicga živlicnia pa .si poleg spomenikov. ki so že pričali o Tvojern delu, postavil še novc, ki bodo pričali za večne case o Tvoicm blagem in zlatem sreu. Ti, ki si i/ skroinnih začetkov svo- jega zivijenja in bojcv svoic poznejSe dobe in iz poslednjih dni bolezni in trp- Ijcn.ia vedel, kaj je beda. romanjkanie, zapostavljanje in ponižanie. bolezen m trpljcnjc, si se spomnil najboli revnih in uaibolj bednih, naše zapusccne dece, nn- še miadine, ki trpi pomanikanje, revc- žcv in bolnikov in si omogočil, da bode mnogim od niili trpljcnje v obili rneri o- lajšanjc, y kolikor k to omcicnim c\o- veskim silam inogoce. §e lepši spomunik pa iinas v sreu onih. ki smo bJl: tako srečni. da smo bill Tvoji prijatelji, ki smo poznaü Tvoje pleinenito sree in Tvojo duso. ki sta sc mnogim drugim odkrila se lc tedaj, ko si nas zapusfi! ?.? vedno. Mi vemo, kako si zna! Ijubiti. biri iskren in cožrtvovalen prijatelj tcm. katere si ii.ibil. mi vemo. kaj smo s 'le'v-j irgu!;ili Zato pa obljubljamo mi, katerim si povcril izvedba svojih žtli in ukrepov, da homo skrbtli za to. da naša mhidina ne bo samo vživaki sadovc Tvojega dc- la in naklonitov Tvoiega srea. ainpak da se bo tudi zavedala, da je najplemeni- tcjše veselje zaJovoiinost nmii storjcp.i dolžuostjo, da b.) razumcv;:.!/* ti'di no- tranii pouiou Tvoiih spomeriikciv In idejo, ki jih i.e /-sraciila: da toot'o vedeli. da besede nc pomeni.i.) ničesar. ainpaK da je vredno samo smotreno delo. In tako, ljubi pri.iatclj. ostancjo meet naini nc samo Tvojc imc in Tvoic dele, ampak tudi Tvoje misli. Osiane med ii*- mi hvaležnost. ki bo sla od rodn do ro- dii in s katero bodo pizne^i rodovi bla- gosiavliali Tvoic imc. In zaro sc smemo tudi ob Tvojcm grobu veseliti z-elenja in solnca. katerih Tvojc oči ;>•:• .irledajo. ka- terc pa si Ti velikim ustvaril. Ti pa počivaj sreciiQ naš ljubi prija- telj! V naših srcih boš živel dal.ic. Z Bo?nm Tone, z Bos'orn! V) P.: l"rgovsko pisino. Vsled obcut'iegu povišania ccn vsern produktom v /.adnjih mesecih sc jc za- Celo vse obračati proti trgoveem, zlasti onim. ki se pečajo z nadrobno pvodajo, to pa vsled tega. ker ic ravno dctajlist v üirektnem stiku > konzu,mentom. Izdal-.: so se ostre odredbe. trgovee ie skoro pod policiiskim nudzorsivoiT; in vendar se cene vsled tega niso znižale niti za vinar. S takSnirri odredbami se pac* konzumenta, ki nm tcče vsled dragmje voda v grlo treimtno potoia/.i. pomaga pa ne. Konstatirati sc mora. da celiske o- blasti nis-o sledile Mariboru all Ljubljani v pretiranih ali celo neopraviccnih na- stopih napram trgovcem. da niso cle- lale ncpotrcbiK'ga razb-iricnifi in da niso sigurno s tem knnzuniep.tom škodile. ¦— Treba pa je nekatere stvari poiasniti. da se odstranij') nesporazumljenin. fz katerih izviraio srrda siimničenja nn- pram trgovcu. Trgovska kalkuiacija bazira 'vsled vednih sprememb w. cenah tuiih in cTo- rnacih tržišč. Ta iržna cena nlus stroSki in dobiček dajo dnevno prodaino c(:no. Iz tegs sledi, da ima eno in isto blago. ki leži v skladišču, danes nizio, jn-tri vi- šjo ceno. seveda tudi obratno. kakor pa? se'trzna cena t!oti*inega blaea ali dvig?. &!i padfT. To dviganje ali oadanje je pr* Has- največ.'fK!v:^n<". oL house aii slabSe naše vahite. ¦'' ¦"• Te orakse \y,\ b:.se ^rnel trgovec po- služiti samo. kadar cena patia torej de- l a ti' izjjubo. ne nj. ludi, kadar oC* cena dviga in zaslužiti. da s tcin izgubo pri : padcu cen krije. Cc sc cene dvigajo, je j naravno. d^0() K. Koliko jc zn- služil in kam bo prišjl s trikšnim trgo- vanjem. si lahko vsak sain izracunu. Mcnda jc torej vsakomur jasno. <3a prodaja blaga po »dnevnih ccnah<: m navijanje cen ali cclo odcrustvo. Trgw- vec mora prodajati po dnevnih cenah, četudi sc iste na občo nevolio obcinstva žalibog dvigujejo. Naravno jc, da mora prodajati po dnevnih cenah tudi. če isle padajo. Mora, da čimpreie nroda dragn blago in nabavi ccncišcga. ki ga bo la- hko prodajal z dobic\\om. Ako \v posa- meznik teKu no hotel, sxa urisili v to konktirenca. ki je scdai občutncjša. kot kdaj prej. So slučaji. v katerih se lahko tudi trgovec pregresi. to so: nakopičenje blaga preko obsega svojc trgovine ?. namenom to blago v pričakovanju višjili ceu drago prodati ali skrivanie gotovili vrst blaga. katercmu cena dnevno ra- ste in ga nc dati kouziimcntu na zahtevo po dnevni ceni. Tcga pa zopet pamcten trgovec nc dela, ker jc kopičcnje blaga v tej splosni n-estalnosti »rencvamo. To se je delalo med vojno, ko sc ic signrun ručtinalo. da ne bo tako hitro končala *\\ če bo, tudi nc bodo z istim duem tiapo- cil: zlati predvojni easi. Kdo pa more danes z gotovostio reci. kdai bo vrhu- nec draginje. Morda ic v tch dneli, morda pa še dalcč, daleč ... Trgovstvo sc ie vsicd neprcstanc- ga. najveckrat neutemeljeueira suinni- cenja in zabavljanja popolnoma odtujilo javnemu delu. gotovo ne na korist cclo- kupnosti. Trgovstvo jc stan. kakor dru- gi stanovi, ima izvržke kot vsi drugi stanovi. nc gre pa sovražiti vsled teii ce'.okupncga trgovstva. Javnosl se mn- ra poučiti in prepriain sem, iln bo ua- počil čas, ko bo u/.ivalo trgovstvo isti ugfed, ki ga jc u/ivalo do voine. Kcštc- tokrat je citati po časopisju na trgov- stvo napadc, katerim sc na nrvi poglcd po/ua, da jih je pisal clovck ki iiima 0 trgovanju niti senčicc pojma. ki pa. tu- di ni Cutil potrebe. da bi se pred iavnlm tiapadom pri ciicm ali dnigem trgovai 0 stvari poučil. S taksnim rnvnanjem sc občinstvo, ki je itak že dovoli nezado- voljno. samo hnjska, stvari pa ne korisfi nič. Nam trgoveem pa bodi važna na- loga. da vsako stranko. ki neiitcmelieuo zabaviia. prim.crno poučimo. slnčai te- mcljito razjasniino in 30 prepričamo, a*a jc njeno stališcc ncpravo. Na tem poliu bo treba začeti dclati in zabnvljaMja bo počasi koncc. f^Hlitičite vasfi. Gospodarska konferenca* «^aie an- tante in Potfske y Beogradu. V Cetrtel: 9. tm. se jc otvorila svečana seja go- spodarske konference kra lie vine SH51. Ceskoslovaške. Rumnniic in Poljskc. ' Predsednik nase delegaciie dr. Velizar Jankovič je očrtal težek finaačni in zo- spodarski položaj nasledstvenih držav. Potrebno jc, da se zastoPniki tch dfŽav sporazurncjo za skupen nastoi) v gospa- darskih vprašanjih na genovski kontc- renci, v ostalcm pa-zato, da ustvarijo skupno platsormo in enoten program za gospodarsko bodočnost svoiih držav. FormaIno se je konferenca razdclihi v tri sekcije: v finančno, katere predsed- nik je dr, Ciriacescu, v ekonomsko, ka- tere predsednik k- Dvoržačck in v pro- metno sckcijo s predscdnikom Okensky- jem, šefom poljskc delegaciic. Velika antanta se je ozirala na male v s red nit rivropi nastale državc. kakor na kolonT- je. Za presojo naših političnih in gospo- darskih intcresov so imeli prod očmi c- dino Ie svojc koristi. Ves ekonomskl svet vidi v naši državi eno najsrcčnc]- ših gospodarskih tvorb in vendar so :iam vclesile pognalc tako nizko dinar. Na Rumunskem so iste razmere. na P0I1- skem sc vcčje krivicc. Pri Ceskoslovn- ški se pa poslužujeio druge taktike. Rer jc industrijska država, so dvignili \alul« 11a višino, ki je hipoma zaprla vse me.ic za izvoz. Ustanovitev gospoJarsTv'o krepke cetverozveze. za katero koni- paktno stoji sredi Rvrone 70 milijonov ljudi. ziiači iistvaritcv vclesile. ki ly> tu- di najboljše jamstvo za ohranUev ovrop- skega mini. Upamo, cia se bodo kmaiu •pokazali sadovi panietnega sporazum^, ter da bodo narodi, katere zastopajo. v bod'ocnosti igrali vlogo, katcra jim po pravici pripada. Plenarna zakliučna scia jc bila li. t- in .ob 16. uri v dvorani Oti- cirskega doma. Vsc tri sekciie so predlo- žile svoje elaborate. Predsednik konfe- rence dr. Velizar Jankovie jc v zaključ- ncm govoru naglasal, da ie mcd vscmi sekcijami doseženo popolno sßglasie. Alala antanta in Poljska nastoDijo na Oe- novski k-onferenci kot ena državna ce- lota. da tako varujejo interese svojüi dr- žav. Predsednik romunske delegacije •Ciriacescu sc je v imenu vseh delegad.i zahvalil za gostoljubje. izrekftl zaiivalo kraljcvi vladi, tisku in mesčanstvu. V slovo je priredil na cast delegatom /VlaTc antante in Poljskc zunanii minister dr. Ninčie v Orand hotelu vclik banket, ki se sa ie udeležila celokupna vlada. Mi- nlstr ' -dscdnik Pwsie «© <• »a'uva- V\ tk., -,...;..tin. Ciriacescu pa Pasiču. Jziava dr. Vošnjaka 0 Mali antanti m Reki. Praski poslanik kft^licvine SHS dr. Vosniak jc izjavil. da ic oostranska stvar, čc imenujemo Malo antanto Cc- tverozvezo ali nc. glavno ic, da je PoTj- sa priglasila priglasila pripadnost v infe- resni okolis Male antante. Reka sc nc more odcepit» od jugoslovanskega zaie- dja. Prcdaja mesta Italiji bi pomcnila prekršitev rapallskc pogodbc, v kar nl jugoslovanska vlada nikdar ne privolila. Sestanek rnmunskega p-arlamejita. Novi riüiumski parlanient sc sesianc 27. marca, ki bo zascdal okoli 10 dni. Vlada bo podala na prvi scii izjavo. da hoče živeti s sovjetsko vlado v dobri*! odnosajih. A predpogoj ie priznanjc anc- ksi.ie od strani Rumuniie. Beneševo potovanie v Rira. Koncern tega meseca pride v Rim čehoslov:i.iT<< ministrski predsednik dr. Bcncs. Zaiiella se poda v Pariz. Zanclla. bivši predsednik reškc republike, o'efp»- tti.ie te dni \-Pariz. kjer bode nrotestircTl pri vrhovnem svet« proti ntenta'tu fa'Si- stov na samostojDO in neodvisno" resko državo. Konferenc/a baltiskjh drzav. 13. tm. jc bila otvorjena konferenca baltiskMi držav v Varšavi. ki ni naperiena proti Sovjctski Rusiji. s katero hočejo živeti baltiske države v dobrih odiiošaiih. KHtičen poJožaj na Kitaiskem. Na Kitajskem se ie bati vsak čas izbruha državljanske vojske med pristasi genc- ¦ rala 5an-Čo-Lija in Vn-Pf?y. Oup. (Deljsk® nmm^Bm XL SEJE CELJSKEGA OBCJXSKEOA1 ODBORA due 13. marca 1922. Ob IS. 11 ri otvori zupan dr. Hraso- vec redno oüborovo sejo obč. odborn ter se spominja, predno preide na dnevni red, v- izbranih ter prisrenih besedah' w- mrl^a ccljskega mecena g. Antmia Ko- Icnca. Povdurja. da someščan Kolcnc velikega ugleda ni užival samo v ožii domovtni. saj je neumorno deloval v Celju okrog 30 let. ampak, da ga je vslcd njegove podietnosti poznala tudi širSa domovina. Z izvartrednimi zmožnostmi in. s svojo varčnostjo si je pridöbil Iepo Jšrev. 31 *i\ O V * V O ft A« Stran 3. ."'reuiozenje. Svoje zlato srcc pa je od- ; ri] zlasti s svojo oporoko. Spomnil sc 'f. v tej pred vsem naše ubojjc mladinc. '^esuiih revežcv in celiske bolnico tcr "o>iavil s tern najlepsi spomenik. V znaK ¦cikrite zalosti jc biia izobcseua na me- Nrnc:ii maftistratu črna zastava. Obein- ^ki odbor pa jc zakücal vrlemu niozu: ^bvu njegoveinu spoininu! Od zadnjc scje sta izstopila iz obc. cibora Karl Vidic (JSDS) vsled zapo- ^clnosti v svojern poklicu in Vekoslav Spindler (JI>S) vsled preselitvc v Man- W. Naniesto prvcga stopi v obč. oC- >or Jos. Deleja. namcsto dnigega drr. -"iivdnika namcstnik dr. Martin Rus. Zupisnik zadnje sej-e od dne \b. jan. i'i>22 se brez debate odobri. Poročilo finančnega in Rospodarsketfa odseka. Y iiiiančnih zadevah poroča preef- H-dniiv odseka dr. Hožie: pO(jpore se dovolijo: Podponicmu drušivu iuKoslov. akadeniikov v Ljub- /jan'i 10.000 K in Prostovolineinu gasil- »eniii dništvu v Colju za leto 1922 jo fesi>c K P»d pogojem, da se lakoj upelje siovenski povoljevalni jezik. Občina Ce- e pristopi kot redni clan Slov. šolski ¦\latici tcr si naroči mestni magistrat •SlužbLMie Novinc«. Prcvoz mestniii revcžcv v hiralni- co SL' odslej izvršujc brezplačiiu od mc- nH'.c^u oskrbništva. Drain, drustvu v Ccljn s2 odda Mc- ':ju ^ledališče še üalje v naiem. Obširna debata sc razvijj gletie estnih podjetij: elektrarne. plinarne. klaviiice. vodovoda In posrebnega za- ¦ !)da. Konštatira se. da ie bila večina ten od^tij pasivna. zlasti leta 1919 in J92fl. Preieniki klavniee so se sicer v lem 1921 vsled izvoza zivinc povzdignili icr i.'.' inora» ,..";j'ina nabaviti iiovc vozove. >w Mestiienui vodovodii preti v naj- vj-ajsem Casii katastroia, ako se ne izve- iejo naipotrebncisa popvavila. ki pa I- ¦¦.\]o za posledico, Ja sc voJarina zvi- ša. Povisek in izprenembo tozadevnia »redpisov priobcimo prihndniičV Občin- ¦vo bo moralo z vod'u štediti. Odrcdbe ;iede tega se bodo i'/vajale z vso strn- : ,st,io in konsokvenct). Kolonija »[-astni dnui« v (Jabcijn je r'edc pitne vode na na.islabsein. Ker je interesu mestnc (jbiiue, da ovneii raz,- >irienie nalozljivili bolczni. ki prihajajo v.lasti'iz (iabcrja, sc sklcne. da sc dovoli v.ipraviti za to koloni.io iavni vodnjak z J,)tokom iz mcstiiCÄM vodovoda pod^ fi- Usiruninii posoii. a sam-.) v Ditnc in :iii- fe'mjske svrbc ¦ ' _viest() je pivvzeio /a dubo si-stih njcsecev v najcm panio konališ^e braia But'.ecv. Dvouiesečno obratovanje Iz- k-A'/Aiie 56.000 K deficits. Občinstvo. ki je.tako ostro zahtevalo otvoritev tcjra kopalisca, sedaj izostaja. a mesto uosi vetikansko brenie. Ker sc w konštatirn- lo, da večina izdatko,- odpacfc na kurja- vo, se. skienc, obratov:ni.ie kopališča na prcdlog podžjipana Žabkarja in dr. Kala- na nmejiti na pctck. soboto in ncdcljo v tednu. V slučaju. da nastancjo tehnscnc ovirc, nai jili /upanstvo odpravi s pr>- ¦merno izpremenibn predioira. V sospodarskih in stavbenih zadevah • oroča referent podzupuü J-'subkar: Pokrajinska iiprava opozarja na n- ^Umovitev obč. razsodišo v spornil' in kazc-nskiii zadevah. Občinski odbor se j^'eCe proti tenm. ker bi pov/ročila ta- °- 'w.stitncija samo povisanje izdatkov. ^ ^be. odbor zeli \?. tchtnih razlogov lau v bodoee neprekinicn.) telefonsko a jih nočejo prodajati, ker dose/.ejo baje pri drugih vrstah vcčji dobiček, podtika sc jim celo narodno mlačnost. Nasprotno izjavljajo trgovci, da tvrdka Pcrdan v Ljubljani, ki ima glavno zalogo družbi- nih vžigalic istili sploh nima. dasi skoro dnevno v časopisju inserira in ponuja vžigalicc ter s tern bega nepoučeno o'b- činstvo. Ce^. je dobava istih nemogqeu. naj se to raje pojiis'ni, kot pa dela rekla- mo za blago, ki ga' ni. Vodstvo C. M. družbe pa pozivamo. da napravi s svo- jim založnikom red, Če pa to ni moKOče, naj odda zalogo drugi tvrdki, ki bo za dobavo redno skrbela. V slučaju. da so nastale neizogibnc ovire (ki pa trajajo že tri mesece) naj to vodstvo družbc v casopisju razglasi. da ne bo neprijctuili incidentov po trgovinah in tobakarnati in da bomo vsaj vedeli, kje tiče vzrokr. Celjsko ljudsko vseučilišče. Due 13. marca je prcdavala strok. uciteliica gi\L. Ana Zupančič o armadi reševaiija r Londonu. Kljub odmerjencmu Casu je bilo prcdavanje lepo zaokroženo ter poveda- no zanimivo in v zelo izbraniii bescdah. Dvorana je bila polna. Poslušalstvo jc sledilo izvajanjem z največjo pozorno- stjo. Prvič je za katedrom našega Ijucl- skega vseučilisča nastopila žena in imela popolcn uspch. Njcno predavanic uai TS\ se ponatisnilo. I. koncert orkestra »Celjskega goi»- benega društva- se pod vodstvoin ka- pclnika g. Adolf a Muba vrši v soboto, I. aprila v veliki dvorani hotela Union r. bogatim ill zanimivim programoni. Kon- cert bo pri pogrnjenih niizali. Po kon- certu prosta zabava in pies. »Podporno društvo za ubo?e učeii- ce realne gimnazije v Celju« ima due _*rl. t. in. svoj občni zbor ob 6. uri popoldnc v zbornici realne gimnazije z obiCainini sporedom. Odbor vabi vse clane. da sc ja udeleže. Obrtniški sestanek se vrsi v četr- tek lo. marca zvečer ob pol S. uri v So- kolskem dornu. Ob zadostni udekžbl predavanje. Pevski krožek »Komšijla« ima da- nes v čctrtek sestanek v (iozdni rc- stavraciji g. Confidentija. Kedni občni zbor trgovske zadruge »Sloga« v Celju sc vrši v torck 28. marca in ne 29. marca kakor je bilo v zadnif štcvilki pomotorua objavlieno. Cel.iska kolonljalrta družba »Union« je darovala namesto venca na krsto t Ant. Kolenca 100O K niest, ubozneimi skladu in 1000 K prostovolj. gas. dru- štvu v Celju; obitelj Chiba je darovala namesto venca na krsto t Franc Merc- manu 300 K mest. ubožnemu skladu: Oa. Sofiüi Latin glasovirsk. uciteliica je polo- žila čisti dobičck tombolc privejene na obiteljskem vcčeru 11. II. t. !. v /nesku 552 K pri mestni blagajui v prid mest. u- božnega sklada. Pogrešiani deček. Leskošek Bruno, sin Rudolfa. rojen 8. X. 1914. v Celju in v Celje pristojen. uccnec H. razreda ljudske sole, v Celju na Ljubljanski cestl ši. S pri stariših bivajoč. jc izginil dnc 25. februarja 1922 popoldan sleznano kam. Vse dosedanje zasledovanje za ime- novauim je ostalo do danes br(?'z vsaccga uspelia. Ni izključeno. da je bit fant oa kukega brezvestneža odpelian. f'ant^ je izginil brez snknje in gologlav. Oblecen je bil v kratke črnc hlače, erne nogavicc, sivo voineno zirnsko srajco, erne čevlje na zadrgo, ter bil predpasan s sivlm cevljarskini predpasnikom. Ker se i« ¦ slišalo, da je že več otrok iz Cel.ia in o- j kolice izginilo na nepojasnen način. sc j prosi prizadete roditclic in obcinst^o sploh. da te slučaje takoi naznanijo pr? policijskcm oddelku. Vrvarska ulica st. 1- Prijavni urad išče radi dbstavc pi- sem: Josipa Svaiger, ki bi moral .stano- vati pri Vizovišeku v Celju in Gino Hir- scliu, ki ima zveze z »Osiečko trgovačko d- d. v Osijeku.« Onevna ki*onikä. Detnokratska starešiuska orga»i^a- cija je zbrala do sedaj za nase akaderni- ke na Ceškoslovaškem skupno svoto 51.150.— K Ta svota dokazuje, da naSa javnost timeva položaj našega dija^tva v scdanjih razmerah in starešinska orga- nizacija upa, da se bodo odzvali se dru- gi prijatelji nase akademične mladine, da ji bo rnogoče, s svojo akcijo• izdatno podpreti nadaljevanje študii v CehosffT- vaških vscučiliških incstih. UsposoWjenostui izpit za abče ljud- ske in za raeščanske sole pred državno izpraševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškein učiteljišču) se prično cTne 2. maja 1922. Prošnje nai se vposie.to pravočasno potorn okrajnih šolskih sve- tov, da bodo do 23. aprila t. 1. v rok»i izpraševalne komisije. Prosnja naj sc pise na cdo polo in nai bo kolekovana z 2 Din. vsaka priloga pa s ^0 p. Uqifliso v Invalidskem domu v Ro- ga'ski Slatini' sledcči vojn'i invalid!: Dne 6. tin. Jakob Rajšp h TrnovsVe vasi o*V. Ptuj. star 4^S let. Due 10 tm. Andrej Do: lenc iz Crnega vrha nad1 Polhovw gradcem. star 31 let in dne 12. tin. Lov- renc Trstenjak iz Salovcev pri Ptuju, star 34 let. Bodi jim blag spouiin! Odlikovanje koroških dobrovoljcev. Ministrstvo vojne in mornarice je odh- kovalo z raznimi kolajnami vse one do- brovoljce. ki so se v zacctku nasega o- svobojenja borili na Koroškcin pt'öti avstrijski vojski. ki je imela nainen od- vzcti nani velik del SlovcMiije. Nabava razlicnega raaterijala za iz- delavo invalidskih protez. Državna pro- tczna delavnica v Ljubljani želi nabaviti večje nmožinc materijala. Interesenti se opozarjajo na tozadcvni natečai v Urad- nem listu štev. 22 z dne 10. 3. 1922. Obso.ien Na/nrcJiec. Pred vojaskiin sodisčem v Saraicvu je bii v pondeljelc obsojen vojak Božidar iViilakovič iz Vu- kovara zaradi zlocina nepokorščine ua dve lcti ječe. Kot Nazarenec ie odkloml prisego kralju in doinovini ter \i\ hotel prevzeti puške. Dragocenost vsake hiše ie lekuntaija l*'ellerja prijeUio diseci »rilsafluid«, uuj- boljše sredstw) za drgnciijc hrbia, rok, nog in celega telesa. kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glavc itd. Močnejši in boljši kakor fran- cosko žganje. 3 dvoinaie steklenicc ali I specijalna stekie^.ica z zamoiom in post- nino za 48 K pošilja: C V. Feller, Stubi- ca -donja, ttlsatrg st. 356. Hrvatsko. ce Lastnica in izda>ateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simnlc. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju, Frak - suknja, nova, se po izredno nizki ceni prfiida. Naslov v upravniStvu. Šžavfeeiii les večjo množšno, klipitn: Trame ! , do •=,. col 4 do 12 m, paralelne deske prima 13 do 15 mm 4 do 5 m, late 3S/« mm 1 do 5 /;/, 25;,$ mm 2 do 4 m. — Ponudbe z navedbo cene in dimenzije na A. Puge«, Celje, Zavodna st. 49. Ivan Šutej, ceije JWila H^nz, Zagreb ZAR0ČENA CELn/E. 12. mirea 1922. Razglsfs. Občlna Okolica Celje razpisuje navoz grarttoza na občinski cesti iz Zavodne (od Jungerja) v PeČovnik. Reflektantje za to vožnjo naj staviio pismene ali tudi ustmene ponudbe do nedelje 18. t. m. podpisanemu županstvu Zupanstvo Ofeolica Celje, dne 15. marca 1^22. Župan: Hrastrtik s. r. Moško kolo dobroohranjeno, se proda v Razlagovi ulici št. 8. 279 1 motonum obrotonL Narocüa. sprejema M1HA KUS, Giavni trg St. 5. Postrežba hitra ! Lastnik motorja: FRANJO GÄJ5EK, Straa A. »NOVA D Q B Ac Siev. 31. Poštni ček. rač. 10.598