List 9. Gospodarske stvari. Posestnikom, oziroma občinskim zastopom in županstvom trnovsko-uremske doline v pre- vdarek. Vsi stanovi zahtevajo dandanes povsod racijonal-nega napredka; kdor s časom ne napreduje, ta zaostaja in tira očividno v pogubno brezdno sebe in svoje ter slednjič popolnoma propade. Takih žalostnih prikazen imamo povsod preveč — v nekaterih krajih več, v drugih manj. Najbolje bilo bi pa za splošno družbo človeško, da bi se take razmere nikjer ne nahajale, ter da bi iz mile domovine za vselej popolnoma zginile. To v resnici in kar „na vrat na nos" zahtevati mogoče ni, a s trdno in neupogljivo voljo ter s pravo zavestjo more se pa takim nezgodam vendar-le nekaki jez postaviti, za katerim počasi ginejo in slednjič tudi zginiti morajo v korist cele dežele in skupnega naroda. Vsak kraj ima svoje posebnosti in zahteve ali po legi zemlje, po klimi in drugih okoliščinah., ali pa tudi po kakovosti zemlje. V tem kraji je na prvem mestu živinoreja, gozdarstvo in poljedelstvo, v drugem poljedelstvo, živinoreja in sadjereja, a zopet v tretjem sadjereja, poljedel-: stvo, trtoreja in po nekoliko živinoreja itd. K tem zadnjim prištevati sme se po vsi pravici tudi vsa trnovsko-uremska dolina. V slovenskem ljudstvu počiva še neizmerna množica duševnih moči v spečem stanu; isto tako so tudi še v poBebnih in posameznih krajih domovine naše v zemlji dragi zakladi in biseri blagostanja zakopani, kateri bi, ko bi se vporabljevati imeli, tu in tam tlačeče siromaštvo popolnoma izmed ljudstva streti zamogli. Pridobiti treba jih bode „z uma svitlim mečem", in to kolikor preje, toliko bolje. Nikdo mi ne bode iz prepričanja ugovarjal, ako trdim, da se v celi domovini ravno ob primorski meji najubožneje prebivalstvo nahaja, osobito na južni strani. Tuje živinoreja le mala, poljedelstvo neznatno, gozda nič, sadjereje še nekoliko, a zanemarjene — po nekod tudi popolnoma brez nje — obrtnije nobene , zaslužka nikakoršnega, občine brez premoženja in dohodkov. Ljudstvo je pa osobito za obrtnost — tako rekoč vseh strok — izredno nadarjeno. Le škoda neprecenljiva je, da ni imelo še nobenkrat prilike se zadostno izobraziti. Pletarstvo in rezlanje lesenih pipic (fajf) omenjal sem uže lansko leto v „Novicah". Dolina ta vstvarjena je pa kot nalašč tudi še za druge obrtnijske izdelke, osobito ilovnate. Do sedaj ste res v tej dolini dve opekarnici (ko-penci), kateri pa domačinom nobenega dobička ne do-našate, akoravno je od ene domačin lastnik, od druge pa nek furlan; delavci so pa vsi iz kraljestva „irreden-tarjev", ki od tod vsako leto mnogo denarja v blaženo deželo — domačinom odnesć. Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi se domačini sami poprijeli tega dela? V vsaki vasi in v vsaki občini je mnogo takih oseb, katere so brez vsega premoženja in brez vsakega zaslužka, ter poleti in pozimi svoj prazni želodec drugim za nadlego in sitnost prodajajo. Večina občin trnovsko - uremske doline nima od nobene strani kakih dohodkov; k večemu dobe kak krajcar v pozni jeseni za pašo po travnikih, pašnikih in polji od ovčarjev, kateri izpod Snežnika tod skozi svoje ovce na pašo v Istrijo preganjajo, če se ti krajcarji sploh dohodek imenovati morejo! — Plačevati mora pa vsaka občina leto za letom občinske davke, občinskega tajnika, stroške za šolske potrebščine, deloma tudi organista, občinskega strežaja, poljskega in gmajnskega čuvaja in še več drugih enakih plačil. Tužno je za vsakega občinskega de-narničarja, če mu v blagajnici mesto denarja pa neprestano le strupena kača s praznim želodcem leži! Vse te potrebščine pa na davke nakladati tudi leto za letom ni mogoče; eni plačevali bi vse, dokler bi ne ubožaii, a drugim bi pa s tem malo pomagano bilo; le revščina postala bi naposled še veča nego je sedaj, ker bi še tistih par ljudi, ki pri sedanjih okoliščinah kak krajcar premoženja imajo, slednjič celo na beraškega konja prišlo. Vse drugače temu je po krajih, kjer so ljudje splošno bolj imoviti in premožni, osobito v krajih, kjer je splošno kmetijstvo se živinorejo in gozdarstvom prišlo uže do pravega napredka. Tam davkoplačevalci enaka bremena nekako lože prenašajo, ker ima vsak iz česa potrebnih novcev vzeti in izkupiti, a v krajih — tu-kajšni dolini sličnih — razun od časa do časa za malo sadja skoraj nikdar in nikjer denara skupiti moč ni. Še nekaj mi je omeniti. Le poglejte ga marljivega in neugnanega Ribničana! Leto in dan kroži on se svojo raznovrstno suho robo po svetu; poleti z rešeti in drugo lesenino , pozimi pa sosebno se svojimi lončki in skledami. Za vsako vreme in vsaki čas preskrbi si on o pravem času potrebnega materijala, katerega o nudeči se priliki varno in skrbno v denar spravlja, ter s tem blagostan svoje doline marljivo pospešuje. To je pa tudi gotovo pravi in edini povod temu, da se iz „Rib- 66 niske doline" le malokedaj o tožbah glede elementarnih uim kaj čuje, dasiravno tamošnje okoliščine nikakor sijajne niso. Sploh niži svet z okolico vred je zel6 pustemu krasu podoben. Polje le pičlo rodi; nasprotno se pa drugi surovi prirodni produkti uvaževati in uko-ristiti^vedo, kar se pa v naši dolini sploh pogreša. Če se Ribničanu dobro splačuje voziti svoje lončke in skledice s kljuseti v Trst in Reko , kar mu gotovo velik del pravega dobička požre, bi se enako pcdvzetje gotovo v dvojni in trojni meri splačevalo tukajšnjemu prebivalstvu, katero ima Reko in Trst tako rekoč pred nosom. Po vseh hišah cele trnovsko-uremske doline kuhajo gospodinje , izvzemši kotliček za kuho jedil, v ribniških lončkih ; isto tako so tukaj tudi ribniške skledice splošno v navadi. Koliko denarja pa ta roba, katera bi se mogla z najboljšim vspehom doma izgo-tovljati, samo tukajšnjo dolino na leto stane, ni ravno težavno preračuniti! — In ravno za toliko je tudi samo v tem obziru naša dolina leto za letom v gmotno-de-narnem obziru na slabejem. Prav dobre zemije za opeko, lonce, sklede in lončene peči je pa v trnovsko-uremski dolini več nego dovolj na razpolaganje; le škoda, da se od domačega prebivalstva v lastni prid ne ukoristuje. Res je, da so posamezni posestniki za enaka pod-vzetja gmotno splošno preslabi; a kar en sam načiniti in izvesti ne more, doseže se z zedinjenimi močmi. (Konec prihodnjič.) 74 Posestnikom, oziroma občinskim zastopom in županstvom trnovsko -uremske doline v pre- vdarek. (Konec.) V zavednosti in združbi je moč ia napredek, kar nam kažejo posamezne in splošne družbe naprednih krajev in posameznih narodov. Kar se pa drugje na splošni prid izvršiti more, zakaj bi se tudi tukaj ne moglo, ker je uže splošna in skrajna potreba, a dovolj materijala na razpolaganje? Tedaj — če več ne, naj bi se vsaj v vsaki fari trnovsko uremske doline, kodar je zemlja pripravna, po ena splošna „lončarija" v splošni prid dotičnih občinskih blagajnic na pripravnem mestu ustanovila, katera opekarska in lončarska dela izvrševati izučili naj bi se poprej taki domačinci, kateri so sicer brez vsakega lastnega premoženja in brez lastne strehe, a poleg tega pa navadno tudi brez vsakega zaslužka in drugim v nadlego. V opekarstvu izuriti morejo se pri sedaj v tej dolini obstoječih dveh opekarnicah z malim trudom od furlanskih delavcev; kar pa lončarijo zadeva, morejo si jo tudi v domači deželi od Ribničanov, Komen-čanov in Ljubničanov za male "stroške prisvojiti. V početku ni ravno potrebno , da bi se morali vsi dotičniki te obrtnije drugam učit iti, ampak iz vsake fare naj bi sli ob času, ko se lonci in sklede izdelujejo,*kaki trije, štirje v navedene kraje, kjer bi si v malo mesecih — pri dobrih zmožnostih — vsega potrebnega prisvojili, ter bi potem po pridobljenem poduku s pomočjo domačih občin doma delo pričeli in druge v tem poslu vadili. Tako postali bi taki ljudje sami sebi in svojim rojstnim krajem v resnici koristni. Na ta način bi mogli domačini potrebno opeko za svoje stavbe, gospodinje pa tudi potrebno kuhinjsko lončeno posodo iz domačih naprav ceneje dobivati, nego se to sedaj godi, kar bilo bi pa izdelkov odveč, prodali bi se na zvunaj za poštene novce, kojih čisti donesek odmenjen naj bi bil v korist posamesnih občinskih blagajnic dotičnih fara po pravem in pravičnem razmerji, o čemur bilo bi ob enem vsem prebivalcem cele farne občine mnogo in koristno pomagano. Ko bi se enkrat v vso tukajšnjo dolino za poletni čas opekarska in lončarska obrtnija, a za pozimski čas tudi pletarstvo iz vrbovih šibic vpeljalo — če prav s tujo pomočjo — imelo bi ljudstvo s časom ob vsakem času in vremenu dosti koristnega posla, kar bi donašalo tisoče sedaj obožanemu ljudstvu te doline. Se nekaj, kar bi tudi mladina izvajati mogla, dalo bi se tukaj po vsi dolini z vspehom vpeljati, in to je: pletenje kit za slamnike. — Koliko se samo v tem obziru v kamniški okolici na leto brez vse zamude časa prisluži! Na ta način pričelo bi se tukaj polagoma z najdražjim zakladom — zlatim časom — pošteno in plodonosno gospodariti, katerega se pa pri sedanjih razmerah in okoliščinah tako pri mladini, kakor tudi pri odra-ščenih ob vsakem letnem času mnogo brez vsega haska zapravi. Kar sem tu napisal, namenjeno je pred vsem v po-vzdigo blagostanja prebivalcev trnovsko-uremske doline. Poznam pa tudi še mnogo krajev v postojnskem političnem okraji ter drugod po domovini, kjer bi se mogla enaka ali pa tej slična obrtnija v korist prebivalcev z najboljšim vspehom vpeljati in oživeti. Dobro bi bilo, da bi se povsod, kjer so okoliščine po mili domovini ugodne, resno premišljevati pričelo, kako kraju primerno obrtnijo vpeljati. Kdor le nekoliko paznim okom dru- štvene razmere narodov motri in jih s pravim razumom] prevdarja, zapazi lahko, da tam, kjer se domači surovi pridelki doma obrtno izdeljujejo, ljudem pomanjkanja trpeti, a dolgega časa prodajati treba ni. — v takihj krajih pa tudi ni toliko pohajačev, tatov in roparjev, j ker najde vsakdo si potrebnega zaslužka. Slavni občinski zastopi, osobito slavna županstva trnovsko-uremske doline, prosim Vas, da te nasvete vzeti izvolite v pretres in prevdarek. Ako kaj dobrega in praktičnega v njih najdete, potrudite se to v svojih ^ občinah v splošno korist polagoma v živelj spraviti in! obistiniti. Ker mi je vaše prizadevanje — po večletnem! bivanji v tej dolini — za blagor in napredek občin ( splošno in popolnoma znano, upam, da mi mojih navel denih nasvetov v zelo jemali ne bodete, temveč priza- J devali se, jih s časom — in okoliščinam svojih krajevi primerno — izvesti in obistiniti. Mat. Rant, narodni učitelj.