^HP           Anže.
Povest. — Spisal Stanko Svetina.
M ^^^5ii isti dan 'e 'oka' Le')ri|10V Anže. kakor še nikoli prei. \lfflfml*^X ^°' f3°g! Vsak bi 'okalt Se bi se ma Pr'Peti'o kai ta-¦1M m«S^I/ kega. Čebrinovemu Anžetu so umrli mat/. zato mu ie 'OSjSkKs^I bilo tako hudo. Očeta ie izgubil, ko je bil še v zibelki: KJk>yj^|™   Francek.  brat Anžetov. |e pa umrl za plučnico — in
\SSHsi9WS'            Prišli   so v liišo  možje:  pr/šel je mizar Kotarjev
Miha in so se pogovarjali: »Drugega nam ni zdaj. kakor v sitnost. Nima ničfNarediti nam \e vse zastonj: niti krajearja i:e dobimo za to.« Anže K1 jokal in gledal može z ne\olinimi ohrazi in se jih je bal. Stisnil se je v km k peči in hsido mu je bilo. -- Kako so rekli mati? Pošten bodi, Anže, in ne bo se ti slabo godilo; potrpi. če ti bo hudo in ne godrnjai! Ljubi Bog bo že skrbel zate. kakor skrbi za vse, tudi za najinanjšega črvička na zemlji. Tako so mti naroCali niati na smrtiii postelji. Anže si je zapomnil beserie iti si jili jc vttsnil v srce.
Prišle so ženske in so preoblekle inatcr. IJnložile so jo ua oder, djak-sn ji v roke križ in rožni venec in postavile na vsako stran odra dvo sveči. Poleg odra je stala mizica. pogrnjena z belim prtom. in na njej W bila posodica s soljo in z oljkovn vejico. Anže ie sedel pri odru na stolčku. Klavo je naslonil v dlan in je jokal. Mati je iniela oei zaprte, vsa ie hila bela kot sneg. samo lasje so bili riavi. Po izbt ie bilo vse tiho, le inuht so breučale po kotih in zdaipazdaj se je zaslišal zategnieni iok Anžetov.
Zvečer so prihajali vaščani v hišo. Možki so poseiili stole pri mizi, ženske z otroki so pa sedle na klop pri peči. Stari Boltetovec je vzel iz žepa rožni venec in ie začel moliti naprej. Počasi je molil, vedno z istini glasom, ostali so mu pa odguvarjali. Ko ie »dmolil. so možje zažgali to-bak. pogovariali se o tem in onem, ženske so pa zapele. Anže ie iiriel o4i od ioka vse rdeče in bied je bil v obraz. Ni mu bilo všeč, da so peli. in hnd je bil na ženske.
»Kai ho zdai s tantotn?« ie vprašal Šimnov Jaka, star tesar, in ie pogtedal družbo okrog mize.
»Kai bo? Oai Treskar ga mora vzeti k sebi. saj ie %tric njegov. Škoda, ne bo se godilo dohro fantu, res ne. On je siten in strog človek; nobena stvar mu ni prasr po volji. Treskarica ie sicer dobra ženska, pa kaj, ko vedno njegova vse velja. Jaz poznam oba, njega in njo. Škoda za fanta, kakor sem rekel.« Tako ie pravil cerkovnik Tine.
Anže ie slišal vse to. Domislil se ie, da so inu pravili mati o stricu, ¦ ki je hud in čemeren. Videl ga še ni nikoli. »Crne brke ima in liude oči,»^ si ie mislil Anže, in strali ga jc biloj«ed stricern že sedaj. »Priden bodi,J pa ubogaj, in strii: ne bo nate nič luidiii še rad te bo imel,<  so dejali inatiJ
tsa   18  »                                  ^^^^^B
V svoji bolezni. »Priden bom in ubogal ga boni.« ie sklenil Anže in }e™ vzdihnil. Oči so mu bile trudne in zaspal je.
Imel je hude sanje. Z materio sta šla po beli in široki cesti. Solnce je sijalo prazniško in se jima je srnejalo v obraz. V dalji se je zaprašiio in iz praliu se je prikazal voz. Na njem je sedel debel človek, ves po-rastel po obrazu. ¦¦Stric je,- ,vo deja/i mati in so prijeli Anžeta za rofcoj Ko ie pridrčal voz do niiin. ie skoči! inož z niega. iztrgal Anžeta materiB prijel za bič in ga dvignil. Anže ie pa zakričal in se zbudil.                  ¦
»Kaj pa ti je?« je vprašal stari Boltetovec in je stopil k niemii.    ^
»Sanje sem imel liude; o stricu se mi je sanjalo. Kie so pa drugi, ali so že odšli?«
»Seveda so šli, sai bo že štiri ura. Le zaspi še in ne boi se, pa v posteljo poidi! Sai ti ni treba misliti na strica. Zato se ti sanja tako, kcr vedno misliš nanj.«                                                                               J
Anže se ie trudil, da bi zaspal, pa ni več mogel. Gledal ie sveče. kS so plapolale ob odru, pogledal je inater. ki je mrtva ležala na odru, ufl solze so mii spet prilezle v oči.                                                             M
Solnce je že siialo na nebu, in megla se ie razgubliala in se trgals? ob gričili, ko je prišel niizar Kotarjev Miha k Cebrinovim in ]e prinesel rakev. 2 njim xo prišli še drugi Ijudje, vaščani in iz okolice. Anže ie po-znal večinoma vse; sosede že tako, druge je pa videl ob nedeljah pred cerkvijo. Le enega ni poznal in ga ni videl nikoli: visokorastlega nioža z gladko obritim licem, s črno suknjo in s črnimi hlačatni. Resen ie bil njegov obraz, skoraj osoren.                                                                  _
Mož ie stopil k Anžetu. >Ali si ti ranjke sin?« ga ie vprašal in &M pogladil z roko po glavi.                                                                     M
Anže je gledal in ni rekel ničesar. Bilo ga je nekoliko sram, nekolilcM se je pa tudi bal.                                                                                  fl
»Ali je ta Micin?« vpraša mož še enkrat in pogleda naokoli.         I
»Seveda,« odgovori Kotarjev Miha. »Zakaj pa ne zineš in ne poveS Kuspodu, čigav si. Tvoj stric so. Olej ga no, tako molčiš kakor grob, pm jnka.š se venomer! Kakšen pa si že od joka!«                                      ^
»Ne govori tako preko pameti? Misiiš, da bo pel in vriskal, ko rnn ic umrla mati? Bodi, bodi!« zine sfari Bohetovec, kateremu se jc fant smiii/.
»Torei ti pojdeš z menoi? K viam pojdeš, veš. Kako pa ti je ime?«
»Anže.«
»Vidiš, Anže, z menoj poideš. Ne bo ti liudo pri nas, če boš priden in ubogljiv. — Kaj bi? Majlien si še, za trdo delo nisi, past boš hodil in starenm .lanezu boš pomagal pri konjih. Ali ti je všeč?«
»Rad imam konie,« reče tiho Anže in pomisli na sosedovega rjavca, skočnega in čilega, in tudi na voziček, zeleno pobarvan in gladkotekoč.
Pn fari je zazvonilo. Prišli so župnik in tudi cerkovnik Tine jc prišel z njinti. Štirje možje so dvignili rakev in jo zadeli na rame. Izprevod se je začel pomikati. Najprvo ie šel cerkovnik; v rokah je držal križ. Za njirn so šli gospod župnik; nato so'nesii pogrebci rakev in takoj za tnožtni
____________^.______________.cžg 18 ag____________________2-     -V.
je šel Anže s stricem in nato še drugi pogrebniki. Anže je ihtel. da je imel vso mokro rutico od solz. Stric je hodil pokonei poleg njega. Veter se ie igral z niegovimi [asmi, a on se ni zmenil prav nič za to — mirno in ko-rakoma je stopal in ni potočil solze.
Sli so v cerkev in so posedli po klopeh. Oospod župnik so darovali sveto mašo za ranjko inatcr. Po niaši ie bil pogreb. Ko so spustili rakev v grob, so okoli stoječi komai držali Anžeta. da ni skočil za tijo. Plakal ie, da ga ni bilo utolažiti. Z niim so jokale vse ženske in tudi marsika-terernu možkemu so prišle solze v oči, da si je misli: »Poglei. kako jo je imel rad!«
Dolgo časa je klečal Anže ob materinem grobu. Ko se je naposled ozrl. že ni bilo skoro nikogar na pokopališču. l.e dolgi stric se je pogo- , varial pri cerkvenih vratih s cerkovnikom Tinetom. Ko je videl. da se je Anže ozrl, šel je k njeniu in ga prijel za roko: »Olej no, kakšen si po hlačali, vse si umazal. ko si klečal: pa so še dobre hlače! Rutico bi bil djal pod kolena. Ne smeš biti tak: škoda oblcke! Obleke jc škoda, pra-vim. Kaj gledaš tako tjavendan in mc nič ne poslušaš! Zdaj je že, kar je; ni se ti trcba držati tako puščobno. — Ali imaš še kaj obleke doma?«
»lniatn nekai,« reče Anže in povesi glavo, ker se ni upal pogledati v strica.
»Spravi vse skupaj; še danes bova šla! Za drugo sein že poskrbel, saj dosti ni vredno, kar je.« Tako ie sklenil stric in se namrdnil.
Šla sta na dom. Pusto in prazno je bilo tani po izbi, in voni po ugaslih svečali še ni izginjl. Anže je odprl staro. črvivo škrinio in ie vzel iz nje nekai perila. telovnik. hlače in suknjo. Poveza! je vse v culo. pomočil prst v blagoslovljeno vodo, pokrižal sc in odšla sta s stricem.----------
»K gospodn župniku bi še rad stekel. da bi se poslnvil,« se dovmsli Anže in pogleda strica.
»Moj Bog! Misliš. da ie toliko časa, da te bom še čakal. Ne bova takoj doma, ko bova za oiiimle hribom. Nič te ne morem čakati. kar brž pojdiva! Pri Boltetovcu. na koncu vasi, imam konja in voz. Ne smeva se muditi, ie hofeva hiti še pred nočio dnma.« reče stric.
Prišla sta k Boltetovcu. Oštir in stric sta se menila dolgo in se domenila.
-Pa naredite tako. kakor sem naročil. Enkrat že pridem sem, pa ini daste tačas tisto, kar bodete dobili za zapuščino. Tudi primaknil vam bom nekai — veste, nisem tak,« je rekel Treskar Boltetovcir in vpregel sam konja.
>Zdaj pa na voz!« je zaklical Anžetu in tndi sam sedel na koleseli. Potegnil ie z vajeti. dvignil bič in vo/, je zdrčal po cesti.
Ko sta bila že daleč iz vasi, ozrl se je Anže še enkrat nazaj. Hiše so se že komaj vidile , . . Beli zvonik je stal ponosno pokonci . . . Tudi tega začne zakrivati bližnji grič . . . Jabolko vrh zvnnika se še sveti v zlatorumeiiili žarkih . . . gozd. grič, polje, nebo. Skrivai si je otrl Anže solzo, Treskar pa je švignil z bičem po konju.
II.     •                                  ^™
Prijazen ie bilTreskariev dom. Hiša. enonadstropna. lepo pobeljena m krtta % opeko. je stala ob vznožju zelenega griča. Okoli hišc ie bil vrt, sadni vrt s širokovejnatimi jablanami. vitkimi črešnjaini in slivami. Za hišo je bilo dolgo, nizko poslopje z majhnimi okni in s širokimi vrati. Tu je kraljeval Treskarjev hlapec. stari Janez. med konji in med govejo ži-vino. Tik tega poslopja je stal lilev za prešiče, ki iih ie oskrbovala dekla Neža. Nekoliko strani od lileva je bil velik kozolec. Pred vrtom in pred hišo se je vila široka, bela cesta. ki je vodila v glavno mesto. Ko šc ni bilo v tem kraj« železnice, ie bila cesta vedno polna veselih voznikciv, ki so se radi ustavljali pri Treskarju, ker so vedeli, da ima dobro pijačo iu dobro kuhirtjo. Takrat nanireč ie irnel Anžetov stric še gostilno. Ko pa ie začel voziti vlak, je postala cesta tilia in niirna. Od tačas pa je Treskar opustil gostilno. Bogat mož je bil, in ni se mu bilo treba ukvariati s tem, da bi stregel drugim.
Precej oddaljena od Treskarjevega doma je ležala v dolini farna Yas Kot. Cerkev je bila tam z dvema zvonikoma. župnišče in šola. Hiše so bile večinoma krite z opeko in le par jih je bilo slamnatih.
IJvanajst let je bilo Anžetu, ko je prišel k stricu. Privadil se je hitro razmer na novem domu: privadil se je osornega Treskarja in ni se več čudil navadam čudnega moža. Treskarica je bila namreč povsem dru-gačna. kakor njen mož. Smilil se ji je Anže-sirota in rada ga ie irnela. kakor svojega sina Lipeta, ki je študiral v mestu. Večkrat mu je dala kak priboljšek. postala je sploh Anžetu druga mati. Anže ie vedel ceniti njeno dobroto in ii Je bil vdan in poslušen v vsem.
VeJifc prijafeJ; -Aužetov je biJ tudi .stari JjJapec Janez. Ze od mladega je bil pri hiši in ie služil šc očetu sedaniega gospodarja. Niegov svet je velial veliko pri vseh domačili. K« je prignal zvečer Anže domov krave, ¦ mu ie pomagal nositi vodo konjem, ali pa je šel po seno na kozolec. ali" pa v kaščo po zobanje namesto njega. Ko sta opravila delo, sta sedla na klop pred hlevom, in Janez ie jel pripovedovati Anžetu dogodke iz svojih mladih let. Tako sta postala trda prijatelja.
Komaj ie zjutrai prisvetiln solnce izza gora, že je skočil Anže s svo-| jega ležišča, je odmolil jutranjo molitev in se mnil pri koritu. Nato je Sel v hlev, odvezal krave. izgnal iih vun in jih gnal past n:i bližnio reber.
Priliubila se niu je tista reber in žalosten bi bil, da ni več hodil tja past. Krave je pustil, tla so mulile travo, sam pa je sedel na bližnjo »klojj«. j Ni bila lesena tista klop. Par kamnov, dnig poleg clrugega, pa je bila zsini napravljena klop. Tu je presedel ves čas. da je na fari zazvonilo, tu se je spominial vseli svojih žalostnih in veselili dtii, kar jih je preživel. Pogleflal je večkrat tja v daljo in se ie spomril svoje rojstne vasi. spomnil se je umrle matere. ln kadar se je spoirinil inatere, vselej inu je zdrsnila solza na lice, odkril se je in zmolil zanjo očenaš. Vseh naukov se je domislil, ki mu jih je dala ranjka inati na smrtiii postelji, in ie sklenil za trdno. da
B8    II    S»
se bo vedno ravnal po njih. »Kt> bi mi stric pustili, natrgal bi cvetlic, Sel bi sam enkrat domov, če je prav daleč. in bi iih nasadil na materin grotK saj je tako prazen in trava raste najbržc po njem,« si je večkrat mislil- J Rečem jiin: »Glejte. stric. rad bi nesel cvetice na materin grob, da ne bo 1 Prazen. Saj me pustite strij. kai ne?« ln stric bi odgovorili: »Ker že tako siliš. pa pojdi!« Morda bi rekli tako — ali pa ne? Mojjoče bi naježili obrvi iti deiali: »Doma bodi, dela ie dosti. kam boš hodil!« Lahko bi mi takf> rekli.«
Tako je sanial Anže na svoji klopi,  zamišljen.  srlavo   naslonieiio ¦ v dlani.                                                                                                  1
»Teta (tako je imenoval Treskarico) je rekla, da pride o Vseh svetih ' Lipe domov. .Ravno tako velik je. kakor ti. saino malo bolj šibek je. V gimnazijo hodi. v drugo šolo. in priden ie'. ie deiala. Boe ve, če bo tiotel govoriti z menoj. Janez je rekel. da hova kmalu prijatelja.« In pomislil ie Anže na mesto, na veliko vas, kjer so same lepe in visoke palače in kjer se vozijo Ijudje v kočijali po cestah. Rad bi videl mesto. veliko in lep<>, rad hi videl krasne cerkve z visokimi zvnniki.
Da mu je bil krajši Las, ie delal Anže iz deščiu, ki iih k prinesel s seboi. škrinjice. stolčke in tnizice. Ze od nekdaj ga je veselilo mizarstvo in na tihein si je želel, da bi postal rnizar; razodel pa te misli še ni ni- J komur. Potrl se je nekoč dekli Neži predal v omari, kamor je devala " obleko. Črviv je bil tudi predal nekoliko; les ie bil slab in zloniil se je-Anže je imredil novega in ga vložil v oniarn. Napravil je vse tako lično. da mn je rekel Janez: >(Jlej. glei fanta! Ti bi bi! pa dober niizar: pa taKo maihen še, pa ti že napravi. kakor bi se bil kje učil.« Tudi dekla Neža, Treskarica in celo Treskar, ki ni rad hvalil, tudi oti je pohvalil tedai Anžeta.
».lutri mislim v Brinje. Ce hočeš, se tudi ti, Anže, lahko pelješ 7-tiienoj v svojo rojstno vas,« ie reke! čisto nepričakovano nekega večera '1'reskar. ko sn bili vsi zbr.tni v dnižinski sobi.
»Oh, rad, rad. stric!« ie vzkliknil Anže, ves vesel in rdeč v obr»Z-To pa narnrcč zato, ker si bil doslej uhogljiv in nisi napravil no-liene nerodnosti,« govoril je dalje 1'reskar in ni prav nič izpretnei"' obraza. »Riavcu se mora dati malo več zobanja kakor po navadi, in ziutrai ob petih mora biti voz že pripravljen in osnažen. da se odpelieva in da ne bo treba čakati,« je še rekel in odšel iz izbe.
Anže j« bil vesel. da še kmaln ne tako: zakaj izpolaila se mu je želja, ki i« ie nosil že dolRo v srcu. Sel je spat in zaspal je liitro.
Zjutraj »a vsezgodai ie skočil s postelje. pomencal oči in se umil-Iz škrinie ie vzel pražnje hlače. telovnik in suknjo in se jc oblekel. Nato ie stekel na reber. kamor je hodil past krave . . .
Pred hišo ie stal žc voz. lep 111 svetal. in riavec je bil že uprež*"-Janez je prinesel še bii in ie potaplial konia po vratu. Treskar je priSel iz hiše, šel k vozn. pogledal, če je vse v redu, in ie sedel nanj.
cs« 21  ss>                                         ^^_
»Kje pa je fant?« je zaklical in sc ozrl. »Konj pripravljen, voz pri-9 pravljen. njcga pa še ne. Veš ti. Jnnez. kje je?«                                      I
V tem prisopiha Anžc i/.za ogla. držeč v roki šop cvetic.               ¦
•Kie si pa bil? Kai pa ti bo ta trava?« vpraša Treskar.                    •
»Na materin grob jih bom vsadil.« odgov-ori Anže navdušeno. Treskar se je obrnil na drugo stran. Ako bi Ka bil kdo opazoval, bi bi! videl. da ie imel solze v očeh. Dobro srce ie imel Treskar vseeno, čeprav ie bil drugače hladnokrveii in ga ni genila vsaka mehkoba.
Anže ie sedel na voz poleg strica. 'Srečno se vozita!« je še zakli-cala Treskarica na pragu, in voz ie oddrčal po beli cesti.     iKonec prih.i