THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED » STATES OF „, AMERICA. 8 lie ara- be-"____ 5 &ev- (no-> 103- AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero hi narod — za pravico in resnico — od boja do Zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. E DRUŽBE SV. MOHORJA V. CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN. SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. chicago, ill., četrtek, 27. maja — thursday, may 27, -926. LETNIK XXXV, poj-sme-vino stre-ožini i, da dij«' bob-:gno- i; 1000 oseb prišlo ob Mm. °gnjenik v gorovju okraja tokachi začel bruhati, uničujoča lava in epsplozije so bi-le usodepolne tamkaj živečim; strašno je gorje tudi onih, ki s o se rešili. 0 j G* Ijjvo. utež' , »k® vrti?. je k0 Listič- eV nckai ;nesel zel« t V ' ,d Tokio, Japonsko. — Iz Sap-^'o, Hokkaido prihajajo pobila o strašni nesreči, ki je Vrtela prebivalce gorovja in ^nožja v Takachi okraju, ^jenik, za katerega se je že J»lflo, da je mrtev, je nena-|0tna začel delovati in bruhati av°; razstrelb brez števila, ajnen.fe je letelo na vse strani, ad en tisoč ljudi, največ po-Jedelcev, je našlo žalostno Nad 2000 oseb je moralo ^Pustiti svoja domovja, ko je ls'ed delovanja ognjenika na-astla reka Kambetsu in pre-°Pila bregove, ter poplavila domovja. Plasti silne so bile tri eks-^°zije v pondeljek; skale so valile v dolino in vse razde- „ e kar je bilo na poti; kar je °«tal0, konvencija hr]f. bratske zajednige končana cela; prebivalci so našli » ^ v razvalinah. Dve milji ^ ez^iške proge je razdejane v tisoče akrov riža je uni-elih. I^ev.alci iz bližnjih mest so 3koj na 1 ^vo pomoč. licu mesta in nu- ,nij0? v P se! b"' lii li- st. 1 0 Pte1 trn gO p d*"1 Jci* vo & po1 ti- • vj .gt»fJ r. M 4 , / |1» v; el' % o'1 ki«" nr Trajala je od 1. do 22. maja. — Bila je ena najvažnejših konvencij v zgodovini HBZ. — Hrvatski narod je na tej konvenciji izbacal iz krmila svoje podporne organizacije komuniste in socialiste. Cleveland, ,0. — (Izvirno). — Konvencija HBZ., ki se je vršila cele tri tedne v Slov. Nar. Domu je bila zadnjo soboto popoldne končana z sijajno zmago narodnega bloka, ki so ga zmerni člani v Zajednici pred nedolgim organizirali z name- , je pa uničila lava. I nom- da z njim P°meto_ nez,a-V eni vasi ni ostala niti ena| zelJene komuniste m socialiste, ki so se zadnja leta usilili na krmilo Hrv. Bratske Zajednice. To se je Narodnemu bloku v polni meri posrečilo. (Op. urednika : — Slovenci, katere pestijo pri lawndalski jednoti rdeč-karji radi verskega prepričanja, se od Hrvatov v tem oziru lahko nekaj nauče, kako je treba nastopiti proti rdeči zalegi). Konvencija je sprejela, kakor je to ta list že poročal več važnih točk v pravila. Seveda se nekaterim zdi, da je konvencija trajala predolgo. A pomisliti je treba, d.a je to prva konvencija treh velikih hrvatskih podpornih organizacij, ki so se združile v eno organizacijo. Zato je bilo mnogo dela, treba bilo vse novo, da se je zadovolji — vse tri organizacije s pravili in podporami, ki so se združile v eno. Zabeležiti se mora, da je konvencija storila mnogo, kar bo v korist skupnemu hrvatskemu narodu. Največje delo je pa to, da je dala krepko zasluženo brco komunistom in socialistom, od katerih hrvatski narod ni imel drugega kot veliko škodo, ki je trpela vsled tega na ugledu in drugače. Volitve odbora so se začele že v petek popoldne in so tra- velika železniška ne-sreča; 25 oseb mrtvih. Monakovo, Bavarsko. — Na tukajšni vzhodni postaji sta skupaj trčila dva vlaka; ob življenje je prišlo 25 oseb. Rešilno moštvo je bilo takoj na licu mesta, zdravniki so obvezali ranjence in ambulance so jih odpeljale v bolnico. Kdo je zakrivil nesrečo še ni dognano. rifijanci prosijo miru. DAVID K. i. BRUCE VELIKE PRIPRAVE ZA EV "ARISTIČNI KONGRES. Se ad en milijon vdeležencev , Mčakuje v Chicago na ev-'ličnem kongresu, ki bo od ' 24. junija. Razume se, ^ za to velikansko armado I ,a Preskrbeti vse potrebno ^'^hrano in za prebivališča, so odbori, ki se trudi- d'elu JO, J . lil; pripravili vse tako, li0;,O.r.Se spodobi, zatoraj ne >im°' da je nas vseh dolž !la,fS-magati njim kjerkoli S() v v$o se neki drugi, ki se z Vn°mo pripravljajo za ta lil^les- Pripravljeni so na ve-množico, med katero C Posel; to so žepni tatovi. ječ;1 p 111 rojakinje, bodite ču-jeVe]!^friganost žepnih tato* Dot, ! a- Ne kazite nikjer brez Stoj* denarja in o^0v in kjerkoli P'ačujte le z malim \ ' lom; Ako pa to ni mogo-'Hn i V'te Prev'dno drobiž, 1ic0; te daJ'ali denar v list- . . O V žop- ozrite SG mal° lia jal° do sobote P0P°ldne- ^iiii' moKoSe «ekdo v ^kn'i- opazuJ'e kam Rte Pi-h denar- Zlasti ženskam '■'io nai "ikar ne no- ^W3-6 8Vote denarja v roč- SZ ■ -v ^rneči jo tat iz- 'Co t0 !" se P°meša med mno-v '^Kine kakor kafra. Je Ho ;/'a varstvo Vi iti ' ze preskrbije- "liko v,dstvo policije določilo stov ,. evHo posebnih k. yuseonin polici- R do dobro pazili. A ,Ro ni treba na to zana- sami varuhi svo -nosti. um ^—- */0,000 PODPISI ZA ^ mussolinija. ;Tlali.ia. —Premier Mus-Rft°bil v dar album, v t>is, h\ ov m '0 nahaja 10,000 pod-^ni«/narjev i" delavcev v tu v Geona. !>c° ?ty> - Ike - ie ne-a ^ 'zginil. Domne »o (um uu Vui se 1Uiki neznanci linčali. Izvoljeni so bili sledeči: Gaz-dič predsednik, Kuharič podpredsednik, Šolič tajnik, Mata-novič podtajnik, Jonič blagajnik. Butkovič preds. nadzornega odbora, Horvat tajnik istega odbora in sledeči nadzorniki: Piškulič, Vinski, Božič, Ki-rin in Bemardič. Porotniki: Sambol preds. porotnega odbora, Pihler tajnik, Cičič, Lisac, Masokato, Krstovič, SankoviČ. Odvetnik Zajednice je Mr. A. Lucas, vrhovni zdravnik dr Grahek, urednik glasila Mr. Petrak. — Prihodnja konvencija se vrši v St. Louis, Mo. VELIK OGENJ V SPRINGFIELD, ILL. Springfield, 111. — Ogenj ji izbr,uhnil v Boston Store po slopju, katero je uničil. Gorelo je sedem ur, škoda je cenjena na $200,000. -o- "AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI Krim in njegovi tovariši v pasti, želijo si miru. — Posebna seja francoskiga kabine-ta razpravljala o pogojih. — Krim je popolnoma poražen. Pariz, Francija. — Prišlo je kar je moglo priti; več psov je zajčja smrt. Junaški Rifijanci, katerim na čelu je Abd-el Krim, ki so se bojevali za svobodo — so omiagali in prosijo miru — kakor so to storili Druži. Je pač še vedno v veljavi, da močnejši vlada. Poročajo, da je Abd-el Krim, za katerega je že bilo rečeno,, da je v ujetništvu', sprejel glavne pogoje za mir, sprejel je tiste pogoje, radi katerih se niso mogli sporazumeti pri mirovnih pogajanjih v Oudja. Ko so se ta mirovna pogajanja izjalovila, je bilo rečeno, da bo sedaj Francija in ŠjUtnija s podvojeno močjo navalila na u-pornike in jim prizadjala smrtni udarec. Ta čas je sedaj prišel, Krim in tovariši so v pasti ,v gorovju;—ali sprejeti brezpogojno pogoje za mir — ali smrt. V torek jutro se je sklicala posebna seja francoskega kabineta. Na tej seji se je razpravljajo o noti Krima, katero je poslal maroškemu guvernerju Steg-u, ki se nahaja v Fezu. Francozi so vse bolj naklonjeni miru z Rifijanci, kakor pa Španci. VOJAKI MARŠAL FENGA UMIRAJO GLADU. Peking, Kitajsko. — Armada — bolje rečeno, ostanki armade, katerim na čelu je bil maršal Feng Yu-hsiang, so navalili na šansi čete v prizadevanju, da bi s silo prišli do kraja, kjer bi dobili hrane, kajti oni umirajo lakote. Vojaki Fenga so zajeti zapadno od Pekinga in pod kontrolo šansi čet. Teh revežev je 100,000, ki so v pasti; šansi čete pa štejejo 80,000 mož, ki sami nimajo veliko hrane, z.ato so zadnje dni svojim' ujetnikom začeli dajati le enkrat na dan jesti, pa še tisto le malo. Strašno je kaj vse napravi vojna. V resnici moramo le pozdravljati vsaki gib. ki je storjen v ta namen, da bi se narodi razorožili in spori poravnali pri mizi, ne pa na bojnih poljanah. — Chillicothe, 111. — Mary Jane Nelson, stara 18 mesecev, je pogoltnila 3 palce dolgi košček žice, ki ji je obtičal v grlu. Hitra in vspešna operacija je ohranila otroku življenje; po izjavi zdravnikov, bi bilo dete gotovo umrlo ,ako bi je ne bili takoj prinesli v bolnišnico. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." Iz Jugoslavije 4 JETNIKI USTRELJENI; NA-1 MERA VALI SO POBEGNITI, j Pine Bluff, Ark. — Na Tucker državni farmi so bili pri VELIKA NESREČA V LITIJI RADI PREHITRE VOŽNJE Z VOZOM. — RANJENCE TAKOJ ODPELJALI V BOLNICO.— DRUGE ZANIM IVE VESTI. . . t Žalostno poročilo iz Litije. , je govoril o slabih časih, češ da Vedno in vedno opozarjamo 'mu ni več živeti. Nekoga je u-občinstvo, kažoč na razne ne- stavil na cesti ter mu nataknil delu jetniki, štirje izmed njih1 so se naveličali pustega jetni-i škega življenja in se z begom nameravali rešiti. Še pravočas-' no je pa straža beg preprečila,] s tem, da jih je postrelila. Eden je bil iz Chicago. vpramnjemIg!. sreče, kako nevarno je drveti po javnih cestah z vozmi in kako potrebno je, da se posveča ovinkom posebna pažnja. --I To nam je zopet dokazal ža- Brennan namerava dobiti 500,- lostni slučaj, ki se je pripetil v 000 podpisov za splošno vo-' nedeljo, dne 9. t. m. okrog 20. litev v jeseni za modifikaci-j ure v Litiji. Pred Trškanovo jo proh. postave. — Coo- gostilno pri mostu je stal voz lidgeov odlok za forsiranje gostilničarja Franceta Cerarja. obsojajo senatorji. V« -l sss m » w Slika nam predstavlja David K. E. Bruce-a, zaročenca Miss Ailsa Mellon, hčerke ameriškega zakladničarskega tajnika Mellona, ki je na glasu kot najbogatejša dedinja na svetu. — Mr. Bruce je sin senatorja William Bruce iz Maryland. On je graduant ameriške šole za zunanje zadeve v državnem de-partmentu in je imenovan za podkonzula v Rimu. KRIŽEM SVETA. Na vozu sta bila Cerar sam in Trškan. Cerar je hotel pognati Chicago, III. — Demokrat- voz proti domu in počil z bi-ska mašina Cook okr.aja je v' čem; konji so skočili in hoteli polnem obratu za dobivanje na ovinku čez most. V tem tre- — Pikeville, Ky. — Butler Adams je bil na mestu mrtev, ko je hotel ščititi tovariša v restavraciji, na katerega so streljali prohibicijski agenti, ker je tudi on streljal nanje in enega ranil. — Chicago, 111. — George Strickler, star 6 let, 114 cesta in St. Louis ave. je v bolnišnici preminul na zadobljenimi opeklinami, katere je zadobil na preriji ,kjer so otroci kurili kres. — Greene, Colo. — William S. Kennell, tesar, ki je v petek po noči ustrelil Deey M. Por-ter-ja, šolskega superintenden-t.a, ker je slednji govoril žaljivo zoper njegove hčerke, se je v svoji celici v okrajni ječi o-besil. — Rim, Italija. — Sv. oče je imenoval mgr. Luigi Maglione-ja kot papeškega poslanca v Parizu. Dosedaj je to mesto zastopal mgr. Ceretti, ki pa je postal kardinal. Mgr. Maglio-ne, je bil papeški poslanec v Bernu, Švica. — Rim, Italija. — Enajsta obletnica vstopa Italije v svetovno vojno je cela Italija praznovala v pondeljek .Vršile so se razne patriotične ceremonije, katerih se je vdeležilo več milijonov ljudi; največ aktivnosti so kazali veterani. podpisov na peticijo George E Brennan-a, v kateri se prosi za dovoljenje, da se na glasovnice pridene tudi točka — za "suho" ali "mokro." Brennan, ki je kandidat demokratske stranke za senatorja, je storil prvi korak v tem oziru, in pričakuje, da bo dobil najmanj pol milijona podpisov — lahko že danes trdimo, da bo vspeh bri-lijanten. Brennan dela po na črtu države New York in Pennsylvania, katerih volivci bodo tudi v jeseni pokazali svojo barvo — suho ali mokro. V torek popoldan se je vršila v ta namen seja v Sherman hotelu, na kateri je Brennan pojasnil celo zadevo; zakaj je prav, da se da to vprašanje na splošno ljudsko glasovanje. Ne samo demokrati, temveč tudi nasprotne stranke se strinjajo z Brennanovo akcijo. Washington, D. C. — Senatorji, ki so nasprotni Volstea-dovem zakonu, obsojajo postopanje predsednika Coolidgea, rki je podpisal naredbo, po kateri se je poostril način forsi-ranja proh. postave, s katero se krši pravice posameznih držav. Zle posledice za Coolidgea se že pojavljajo. Senator Robinson, (dem. Ark.) voditelj manjšine v senatu, ki je v suhaškem taboru, je spremenil svoje lice in odobrava akcijo z.a modifikacijo proh. postave. Poslanec Linthicum, (dem notku pa je pridrvel čez most voz trgovke gospe Eisner iz Li- na nos svoja očala, rekoč, da bo dotičnik potem zgledal kakor gospod. Napravil je pri vsaki hiši več manjših neredno-sti, tako da so končno poklicali orožnika. V skrbeh pa je bil tudi šofer sam, ki ni vedel, ali bo dobil plačano vožnjo. Slednjič je prišel orožnik in čudni gost se je odpeljal z avtomobilom zopet v Ljubljano, kjer so se ustavili na policiji. Ker je napravil aretovanec tu odločen vtis umobolnega človeka, je bil predstavljen zdravniku Abramoviču. Preiskava je sumnjo popolnoma tije. Na vozu je bila gospa Els- [potrdila, nakar so aretovanca ner, njena 621etna mati, ravna- oddali v bolnico. telj Eisner, blagajničarka in hlapec. Oba voza sta trčila z vso silo. Voz gospe Elsnerjeve se je prevrnil, konji so s prevr-njenim vozom zdirjali naprej po'Litiji. Pasantom, ki so prihiteli takoj n& iKHitoe, »e je nuuii pre-tresujoč prizor. Ranjenci so stokali in vpili in milo prosili za pomoč. Najhujše ranjena je bila mati gospe Eisner. Glavo je imela močno pobito, lice globoko pretrgano, nos popolnoma odtrgan. Nos so našli pozneje na cesti. Tudi hlapec je bil močno poškodovan. Oba ponesrečenca so odpeljali s prvim vlakom v splošno bolnico v Ljubljano. Manjše poškodbe je dobila gospa Elsnerjeva, ki ima baje poškodbo na prsnem košu. Vendar pa iste niso nevarne in je ponesrečenka v domači o-skrbi. Vsi ostali so dobili le neznatne poškodbe. — Po izjavi zdravnika je stanje matere gospe Elsnerjeve glede na komplicirane rane na glavi in njeno starost zelo kritično. Konjem, ki jih je gospa Elsnerjeva kupila šele pred kratkim, se ni zgodilo nič hudega, le voz je poškodovan. Cerarjev voz in konji so ostali nepoškodovani. Litijski trg je poln ovinkov. Naj bo ta nesreča vsem voznikom nov resen opomin. Vozite Nesrečnež je 321etni carinik Franjo Mencinger, doma iz Boh. Bistrice. Ker je kazal že na svojem službenem mestu pri mariborski carinarnici znake prevelike duševne utrujenosti, so ga poslali na dopust. — Meu vožnjo pa je 'bolezen še napredovala, dokler se v Ljubljani ni spremenila v skoro popolno blaznost. -o- ŠIROM SLOVENIJE. Gornja Sv. Kungota. — Obmejna Gornja Sv. Kungota pri Mariboru bo predelala osrednjo cerkveno hišo v društveni dom, ki je za ta obmejni kraj ena najbolj nujnih potreb. Gor. Sv. Kungota mora postati mogočna postojanka v narodnem oziru. — Nedavno je bil slovesno blagoslovljen na posestvu Karla Žižek na Kozjaku nov križ. Blagoslov je izvršil domači g. župnik ob asistenci mariborskega frančiškana p. Hija-cinta in spodnjekungoškega župnika Kramerja. Iz brežiškega okraja.— Star čebelar Matevž Sotošek iz Mrč-nega sela, župnija Koprivnica pri Brežicah nam poroča: Sem že precej star čebelar, a tako zgodnjega čebelnega roja še nisem doživel kakor letos: 29. aprila. -o- ZASAČEN PRI TATVINI GUMIJA IZ POLICIJSKEGA AVTOJA. Chicago, 111. — Tudi policijski avtomobili niso v našem mestu varni pred tatovi. Adam Schillo, star 07 let, lastnik garaže na 328 W. North Ave., bogataš, je bil zasačen, ko je snemal iz policijskega avtomobila gumije, med tem ko je policist s svojim tovarišem bil pri kosilu. Schillo je imel seboj dva pomagača, vsi trije so bili aretirani. Md.), tudi napada Coolidgeo- počasi'in previdno, vo naredbo, pravi, da jo ni sile, ki bi preprečila vživanje alkoholnih pijač. V splošnem po-kazujejo demokrati živahno' šoferja R. pred , Unionom v aktivnost proti Coolidgeovi ad-J Ljubljani mlad, čedno oblečen Umobolen carinik in šofer. Nedavno zjutraj je ustavil minjstraciji, mogoče še nikoli niso imeli toliko obtežilnega gradiva proti svojim političnim nasprotnikom, kakor ga imajo baš sedaj. V MEHIKI SE MORAJO VSI INOZEMCI REGISTRIRATI. Mexico City, Mehika. — De partment za notranje zadeve v Mehiki je izdal ukaz, da se morejo vsi inozemci, ki živijo v mehiki registrirati. Vsak se mora zglasiti pri občini v kateri živi in izpolniti tozadevno listo, na kateri so vse podrobnosti, kakor starost, poklic in s kakšnim namenom je prišel v Mehiko. Poročilo tudi pravi, da je prišlo iz Vera Cruz deset katoliških redovnic v Mexico City pod nadzorstvom vladnega agenta. gospod in ga pozval, naj ga popelje v bolnico. Med vožnjo pa se je gost nakrat premislil in velel šoferju, naj vozi po Celovški cesti proti Gorenjski. — Pričel je šoferju pripovedovati, da išče čiste vode in da se ta dobi samo na Gorenjskem. V Št. Vidu je moral šofer ustaviti, da je gost izstopil. — Ves čas pa se je gost obnašal tako čud no, da je jel voznik upravičeno sumiti, da ima opravka z umo bolnim človekom. Pasažir se je izrazil proti njemu, da je ca> rinik, dal mu je tudi že 100 dinarjev naplačila, v Št. Vidu pa je pričel hoditi od hiše do hiše. V eni je stopil v sobo brez po zdrava in pričel odpirati okna in vrata vse do kraja; v drugi je vzel z mize brez vsakega vprašanja dve žemlji, v tretji DENARNA NAKAZILA ' ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din —...............$ 9.45 1,000 " -----------------5 18.60 2,500 " —.........46.25 5,000 " ______________.$ 92.00 10,000 " .................-$183.00 100 lir 200 " 500 «' 1,000 « _____$ 4.40 ......$ 8.45 X m K m i« m _________________$20.25 __________________.$39.25 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vraču« nana. V- Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajno so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo pcf pošti Idi pa brzojavno. • "- d IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma bi pošiljke naslovite na: ^ ZAKRAJŠEK & ČESARK 1 v455 W. 42nd ST., NEW, YORK, N..Y, £3S! AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Krv| in MjstartjU »loTMulri Ust V * Ameriki, Uata&orljea lata lift Izhaja raak dan rana aadalj, pon-flaUkav IS iMTOv » Izdaja io tiilaH EDINOST PUBLISHING CO Naslor nredniitva la apraTeJ 1848! W. 22nd St., Chicago. Telefon: Canal 0091, JU telo leto Ka pol leta Naročnina! -15-00 _ 2 JO Za Chicago, JCanadci (a ErrcM Za celo let« . 6.00 Za pol leta _ 8.0« Tli« first luaal th« oldwt Kl» ▼eni as newspaper in Amerlcg. Katablished J89L daily, except Boa day, day, haul tka day sitae halMiuA Published byi EDINOST PUBLISHING CQ Addre«« a( publication loffic«] 1849 W. 22nd St., Chicago, 1L). 'Phone: Canal 0091, -15.00 „ 2.50 Bobacriptioal For one year . For half a year__ Chicago, Canada tutd Kur ay«] For ona year ,L - i.00 For half a yea?_. 8.M DOPISI ftžncii pomena za hitro objavo morajo biti dopoalaal na aradništro vaaj dan in pol pred dnevom, ko izida li«t.—Za zadnjo itevilko) v tednu je čas do četrtka dopoldne...,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu rnači, do kedaj imata Rtt plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagata listo. je ona odločila usodo!! Danes so Sev. Ameriške Zedinjene države najbogatejša, najmočnejša, najnaprednejša svetovna sila! — Čedalje težja bo tekma naše Evrope ž njo in sploh s — Pan-amerikansko Unijo. V svetovni tekmi s takimi mogočniki bi morale evropske države propasti, ker so posamič prešibke za vsako resnejšo borbo. Edini poskus, da se ubranijo popolnega propada je — Panevropa po vzgledu Panamerike! PRVO SV. OBHAJILO SV. ŠTEFANU. PRI Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office lit Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. A. G.: Pan-Evropa. Do nedavna je Evropa gospodovala celemu svetu. Ta svetovna hegemonija je po vojni definitivno porušena. Nekdaj so se je bali — danes jo pomilujejo, jutri jo bodo morda prezirali. Že danes je potisnjena v defenzivo. Toda to, kar navadno mislimo, ko izrečemo Evropa, so države in narodi — brez Anglije in Rusije. — Anglija se je razvila v interkontinent.alno zvezno državo v vseh petih delih sveta. Težišče te ogromne svetovne države se je premaknilo od Atlantskega tja proti Indijskemu oceanu. Iz evropske velesile je postala interkontinetalna svetska sila, zveza držav, katerim načeluje Anglija kot — primus inter pares, prva med enakimi. Zato vodi Anglija svetovno politiko, njej je Evropa premajhna in preneznatna, zato mora Evropa sama začeti misliti, kako bo dalje živela. Rusko carstvo je bilo- še evropska velesila z azijskimi kolonijami, danes je Rusija zvezna država, katere je večji del v Aziji, manjši v Evropi; Sovjetska Rusija je danes evrazijska svetovna sila, ki je z Evropo več ali manj v boju, dočim se proti vzhodu bojuje za svobodo" azijskih narodov. Rusija se je oddaljila od Evrope. Kar je težilo proti zapadu, se je itak naslonilo na evropski državni sistem (Finnlandija, Estonsko, Letsko, Litavsko, Poljsko). Vzhodna meja Evrope ni več Ural, marveč ta nova meja med Rusijo in novimi demokratskimi državami. O Rusiji pravi dr. Coudenhove Kalergi: "Dasi je položaj Rusije še nepovoljen ,to Evrope ne more pomiriti. Kajti čas dela za Rusijo proti Evropi. Ogromno bogastvo zemlje in neizrabljene človeške sile zagotavljajo Rusiji v vsakem slučaju bodočnost. Naj bo njena bližnja bodočnost kakoršnakoli; prej ali slej bo zopet velika, mogočna in bogata." (On se Rusije boji, pa raj bo že rdeča ali bela, in proti nevarnqjpti od te strani hoče Evropo zavarovati. Mi ostali Slovani imamo o tej možnosti lahko svoje posebne nazore in torej tudi posebno politiko. .) Za Anglijo in Rusijo torej si mi ne bomo razbijali glav, njima je lepa bodočnost trajno zagotovljena — česar ne moremo reči o ostalem delu Evrope, ki jo tvori 26 večjih in manjših držav : tem grozi nevarnost od zunaj in doma. Edino rešitev morejo najti te evropske države v Panevropi, ki pomenja: Samopomoč potom politiško-gospodarske zveze. Taka zveza se zdi marsikomu — utopija, toda pomnimo: vsak velik zgodovinski dogodek je pričel z — utopijo in končal z realnostjo! Emancipacija Azije od Evrope rapidno napreduje. Dočim je Evropa še vedno sanjala, da so orientalski narodi samo objekt' njene politike in njenega gospodarstva, je nastajala v vzhodni Aziji velesila, ki je Evropo izpodrinila: Japonska je razbila svetovno gospodstvo bele rase: danes je japonski narod poleg angleškega — najmočnejši svetu. — V nadaljevanju tega svetovnega procesa se le razvija evropizacija in militarizacija Kine in ostalih azijskih narodov. — Japonska je že silno omejila gospodstvo evropskih narodov. Kje konča to nazadovanje Evrope ?! In Amerika? Na mirovno konferenco 1. 1907. v Haagu so prišli prvič zastopniki ameriških republik kot enakopravni partnerji Evrope. Danes že imajo zastopniki Amerike (celo južne) vodilno vlogo v Zvezi narodov in se postavljajo Evropi za sodnike. — Severoamerikanska Unija pa se je dvignila do vodilne svetovne Sile. Pod njenim protektoratom je nastala že pred eno generacijo — Pan-amerikanska Unija (ki jo hočemo šele zdaj posnemati v Evropi), in s to vpliva na vso Ameriko, severno, srednjo in južno; na vzhod (Evropa) je mogočen upnik, na Kapad je varuh kineške samostojnosti. Njena sila je rast-la po zmagi nad Španci, po posredovanju med Rusijo in Japonsko, okrepil jo je panamski kanal, bogastvo se kopiči na vseh koncih in krajih, izpolnila si je mornarico — in v svetovni vojni koštno nedeljo se je pa pričel sv. misijon. Potrkavanje, reči se mora ,mojstersko potrkavanje, nam je pričetek sv. misijo-na naznanilo. Bog daj, da bi rodil obilo sadu, in da bi one,, ki tavajo v temi brezverstva, privedel zopet v naročje Jezusa Kristusa. Saj nam je gospod misijonar povedal, da je lahko človek še tako daleč od Boga, čas sv. misijona ga lahko privede zopet nazaj v božje naročje „kajti neskončna je Njegova dobrotljivost. -o- POMENLJIVA PRIREDITEV TRETJEREDN!KOV ZADNJO NEDELJO. Chicago, 111. Da pri fari sv. Štefana krasno napredujejo podporna in cerkvena društva, vemo že dolgo vsi, ki imamo priliko od bližje opazovati vsa gibanja teh društev. Materno društvo in društvo Najsv. Imena krasno napredujeta in sta dva stebra, ki mogočno držita cerkveno, Chicago, III. "Pustite male k meni." —Te besede so nas pozdravile v nedeljo jutro, ko smo prestopili prag naše prijazne cerkvice sv. Štefana. V obliki slavoloka so se zlate črke bliščale; njih odsev ni segal le do naših oči, temveč globoko v srce. Pustite male k meni. Nas li ne opominjajo te Zveličarjeve besede na važnost, katero moramo stariši polagati na vzgojo svojih otrok? Pustite male k meni — tako je rekel Odre-šenik .O blagor starišem, ki puščajo svoje-najdražje — svoje otroke k Njemu. Velepomemben dan je bil na binkoštno nedeljo za našo naselbino pri naši fari sv. Štefana, katere župnik je naš priljubljeni, delavni mož; čigar dela pričajo, kako skrbi za svoje fara-ne — pričajo o njegovem prijateljstvu in očetovski ljubezni do nedolžnih otrok. Velepo-( memben je bil ta dan, ker na res pobožno življenje med na-ta dan so naši malčki sprejeli širni rojaki v Chicagi. v sebe prvič — Jezusa Kristu-! Za ta društva smo vedeli, sa pod podobo kruha. — Prvo Slišali smo tupatam sicer o re-sv. obhajilo!-Kamen bi moral du tretjerednikov iz raznih imeti namesto srca, da bi ne'cerkvenih naznanil tupatam.— stopile v oči solze človeku, ko Drugače smo jih pa doslej ma-vidi lepo vrsto belo oblečenih; lo poznali. Zadnjo nedeljo pa deklic in dečkov z lilijami v ro-1 je tretjeredniški red sv. Štefa-kah pristopati k mizi Gospodo-, na v Chicago priredil slavnost- vi — prvič. | »i banket v počast došlemu Na prvi pogled se je opazilo,1 veleč. g. patru provincijalu Re- v kako skrbnih rokah so otroci, i galatu Cebulj in na istega poki obiskujejo našo f.arno šolo. j vabil vse farane in faranke. — Na prvi pogled se je videlo,! Banket je bil prirejen prvovrst-koliko truda in potrpljenja'no in se je otvoril z molitvijo imajo č(. šolske sestre, predno'ob 5. uri popoldne. Najprvo so naučijo otroke vsega, kar je se navzoči gostje pokrepčali z potreba. Kako lepo so pristo-1 vsem najboljšim, s katerim so pali po dva in dva k obhajilni bileN obložene mize. Zatem pa mizi, kako lepo so molili, glas-1 je Mr. Jelenčič otvoril govorni-no in razločno v slovenskem'ški program. Najprvo je sam v jeziku. lepih besedah pozdravil veleč. Pridigo pred sv. obhajilom g. patra provincijala, nato je je imel veleč. g. p. Regalat Če-J izrekel zahvalo vsem, ki so se bulj, frančiškanski provincial udeležili banketa. Za njim je iz Ljubljane. V krasnih bese-j navdušeno govorila o Tretjem dah je govoril starišem in vsem redu Mrs. Brišar. Takega na-onim, ki vzgajajo otroke. Lepo1 vdušenega govora še nismo culi je govoril gospod; še ga bomo od kake žene v naši naselbini cage, Mr. Jerič, Mr. Mladič in Mr. Bregantič. Po teh govorih je spregovoril par besedi domači preč. g. župnik, ki je navzočim povedal, kako vrlo hitro se širi po svetu tretji red sv. Frančiška. Najodličnejši možje — kot senatorji in kongresniki so v njegovih vrstah, zato naj bi se tudi drugi ne sramovali biti v vrstah tega vzornega cerkvenega reda. Konečni govornik pa je bil pozvan k besedi slavljenec veleč. g. pater provincial Regalat Čebulj, ki je nastopil viharno pozdravljen od strani občinstva. Veleč. g. pater se je najprvo lepo zahvalil udom tretjega reda za prireditev. Govoril je še o drugem in konečno je navzočim tudi obrazložil težki položaj, v katerem se nahaja njih provinci-ja v domovini. Slov. oo. frančiškani so sklenili postaviti ob ,7-OOletnici sv. Frančiška cerkev v Šiški pri Ljubljani, ki bo posvečena sv. Frančišku. Za to cerkev zbirajo milodare. Apeliral je, če more kdo utrpeti kak cent za ta namen. Pripomnimo naj še, da veleč. g. provincial je eden izmed najiz-bornejših govornikov. Njegovim besedam je občinstvo viharno pritrjevalo. Medtem so člani tretjega reda nabrali med navzočimi $67 ze frančiškansko cerkev v Šiški. Tretji red sam pa je daroval v ta namen $50. Živeli po-snemalci! Slavnost je zaključilo s pevskimi točkami cerkveno pevsko društvo "Adrija." Prireditev je bila izborno prirejena in vsakdo je šel veselega razpoloženja domov. Tretji red sv. Frančiška pa je pridobil s prireditvijo na moralnem uplivu in seznanil javnost s svojim delokrogom. 5163)6 Prohibicija dela Ameriki velike težave. Ena stran se na vso moč zavzema za odpravo pro-hibicije, druga stran pa se zavzema, da ostane ter se še poostri. Ne rečemo, da se velika večina obeh teh, ena proti drugi bojujočih se strank ne zavzema iz prepričanja in dobrega namena. A poleg teh so še drugi, in to so tisti magnati, katerim cvete vsled prohibicije i srebro in zlato in jim polni njih slišali pri sv. misijonu. V angleškem jeziku je pa domači Povedala je marsikaj, kar bi se marsikateri moški ne upal, o g. župnik Ver. Rev. Kazimir: vzornem redu sv. Frančiška, ki Zakrajšek govoril otrokom no- stremi za tem, da bi prenovil voobhajancenx. V lepih besedah! človeško družbo v Kristusovem jim je povedal, kako važen trenutek je to zanje. Rekel je, naj pa tudi, ko pridejo ven iz cerkve, ne pozabijo na nauke, katere jim dajejo v šoli in cerkvi. Povedal jim je, kako čaka Jezus sam nanje, da jih pritisne na svoje srce. O kako lepo je bilo vse to — življenje po veri. Ob 11. uri dopoldne na bin- duhu. Za njo je sledila dekla-macija. Nastopila je hčerka ugledne družine Mr. & Mrs. Kolenko, ki je z lepo deklama-cijo pozdravila veleč. g. patra provincijala in mu izročila v znak priznanja krasen šop svežih cvetlic. Nato so še go-kako lepo je'vorili: Rev. B. Winkler, župnik ' v So. Chicagi, Mr. Martin Kre-mesec, Mr. Juvančič iz So. Chi- širom jugoslavije. Ciganska nadloga. — Včasih — tako pišejo od Šent Jerneja na DolenjsTcem —- Je nismo poznali, ali vsaj v toliki meri ne; odkar pa je ciganom odprta pot po vsej državi, naš vedno pogosteje o >i.skujejo večje ali manjše družbe. Tako so se pripeljali v nedeljo, 11. t. m. kalna štirih vozeh ter se usidrali v bližnjih Prevaljih. Imeli so vsega skupaj 12 konj, namenjenih za na sejem, ki je bil naslednji dan pri nas. Komaj pa so izpregli, so se cigani razkropili po sosednih vaseh po "poslu," konji pa so si poiskali pašo na bližnjem pšeničnem polju. Lastniki polja so v razumljivem srdu preganjali konje s svojih polj ter vrhu tega v učinkovitejši ciganski strah podili cigane kot zajce po poljih. Pri takih razmerah so cigani spoznali kot najbolj pametno, da se premaknejo nekoliko dalje od hudih Šentjernej-čanov. Toda, joj, Šentjernejča-ni niso samo hudi, so tudi previdni in so bili odgnali nekaj ,konj kot "talce" v JušČev hlev, kjer so jih pridržali dotlej, da so cigani poravnali precenjeno škodo. Tako so bili za škodo, ki so jo utrpeli, vsaj primerno ocVškodovani. Redek slučaj. Najdba skrivnostnega otroškega okostja v Belgradu po- j dobro rejene mošnje. To so tihotapci s prepovedanimi pija-| čami v Ameriki. Ti imajo organizirane cele truste po velemestih, njih srebro in zlato pa jiipliva na politično oblast in isti maši z mamonom usta in obe-enem ji zavezuje oči. To je korupcija, guila korupcija, ki jo je snočela v Ameriki mati prohibicija. Well, well, tudi Rusijo, t. j. sedanje njene boljševiške predstavnike je že začelo skrbeti, kako postaviti ruski družini temelj, ki naj bi jamčila ruski družini obstoj in družinsko disciplino. Trockij pravi: "Vojna in revolucija je uničila naše domove in one, ki žive v njih. Priznavam, da je bilo pred vojno lepše družinsko življenje. Priznavam, da ga starejši bolj čislajo kot mlajši. . ." — Ako je temu tako, potem vemo, kje smo. Trockij je z lastnimi besedami obsodil nauk boljševikov. Stari so iz stare ruske krščanske šole, mlajši pa so iz sedanje ruske brezbožne komunistične šole. Nikakega komentarja ni potreba k temu. Obsojajo se sami! "V potu svojega obraza boš služil svoj kruh."— Človek je prišel do svojega silnega razmaha iznajdb in udobnost v potu svojega obraza. Trdo je delal za vsako svojo stopnjo napredka. Danes človek ne rabi in ne uklepa v svojo službo že več živine, temveč vprega naravo in njeni elementi »u služijo. Parni stroj, elektrika in še druge iznajdbe so človeku prinesle velike udobnosti. Danes ni na svetu več dolgih dob lakote. Če danes nastane kje pomanjkanje, nalože živila v zrakoplov in čez par ur je i'a mestu pomoč. Človek že gospo dari s svojim umom na zenilj' in v zraku. Epidemije danes ne razsajajo več kot svoje čase. Če kje nastane epidemija, P1'1' de medicinska pomoč in zaU" stavljena je. Veliko je človek odkril na svetu, a vsaka njeg0' va stopinja je napojena z njegovimi sragami, to je, v P0^ svojega obraza si služi svoj kruh. Bog je postavil človeka na svet z vsemi skrivnostmi i11 bogastvi, da si ga človek s svojim trudom osvoji in da v neza-popadenem stvarstvu v vesolj' stvu spozna svojega Bog8' Stvarnika. Bog je dal človek« prosto voljo in pred takim-tem oziru svobodnim človek"® stoji dobro in slabo. Kar hoče< ti bo dano. Svoboden si, s£inl odločuješ, od tebe je pa o(bJy no, da si izbereš eno ali drug0, A pomni, kakor si boš Post tako boš spal! S V "Amer. Slovenca" in katoliško podjetje se chicaS^ in newyorski hirajoči libera'^ ki neprestano zaganjajo i-n ^ padajo. To poskušajo že njih sedem let. Toda bolj k° ^ metali blato v druge, bili sami blatni. Če kaj, te..i() to potrjuje staro neovr^'J' resnico, da na slabo sadje05 in sršeni ne sedajo. jasnjena. — Kot se je že poročalo, so našli pri kopanju te-; Jmelja za neko hišo v Zarini u-lici v Belgradu pločevinast za-jboj, v katerem se je nahajal tokostnjak mlade deklice. Ob-jlast je uvedla formelna poizve-jdovanja, dasi ni bilo upati, da i dovede jo do pozitivnih rezul- tatov. Sedaj pa se je zglasil pri belgrajski policiji krojač Žar- ko Antonovič iz Obrenovca, ki je izpovedal sledeče: Pred 20 leti, ko je bil še 121eten krojaški vajenec, je videl pred hišo, ki je stala takrat na onem me- stu, nekega večera jokajočega dekleta. Ko ga je zagledala, se je umaknila v hišo. Žarko, radoveden, zakaj joče, je šel za njo v pritlično stanovanje. Tam je stanovala takrat vdova Zor-ka Sapčanka s svojo hčerko in svojim ljubimcem, orožniškim narednikom N. Na svoje veliko začudenje je zagledal v sobi na klopi truplo 51etne Zorkine hčere, za vratrni pa zaboj iz pocinkane pločevine, podoben krsti. V trenutku, ko se je hotel vrniti, ga je ustavila stara žen- ska, glede katere je pozneje zvedel, da je bila mati vdove Zorke. Poklicala je svojo hčer in povabili sta ga na kavo. Ker pa je videl, da sta mu v kavo nekaj natresli ter čul, da je re- p kla mati hčeri: "Dovolj ^ g doza bo zadostovala, da a rp. vsemu Prl;tL dotak^ se pijače kljub varjanju ni hotel Ker sta ga ženski močno - ( je jel klicati na pomoč. " pa je pograbila stara kufl'1^^, nož ter mu zagrozila, da kolje. V tem trenotku je jril Zorkin ljubimec, ž®1*0 \ je prosil pomoči. Toda ®f0 ^ ga je prav pošteno n**' ^ nato mu je pa zabičil, ( * ubit, če črhne komu le ^ a li k 5; li co o tem, kar je videl. Ker S i čfiS je bal, res ni nikomur n povedal, pozneje pa se 111 gal več za stvar. jet Na potu za delom °kr* K Celjan. — Tesar Karol '1° nik iz Celja je hotel do1' t|1K0 Hrvatskem delo in pri*®1 ' tudi v Zagreb, kjer je P1'1 P[ v gostilni v ČernomercU P'1^ grebu. Z njim je bil v »o1? jf neki Leopold Herman, k11 ^ delal, da spi. Ko je P» da je njegov tovarin r • zaspal, »e je splazil do nJl .„ obleke, vzel • io i>al listnico w V1 p tiho popihal. Ko se je 1 t mm Jaki je bila bratska ljubezen. 1' nam ob 10. prodajal kruh ir ' vine in oni dijaki, ki so ve * K it i(| N S* s Hi h v dali 2 solda, da smo si vsaj krti*1* AMERIKANSKl SLOVENEC V modna po vsem svetu. Velika 1 zrcala je začel izdelovati koncem 17. veka Francoz Thenait. A ta steklena zrcala so bila zelo draga. Zrcala s srebrom je zdravstvo. strežba bolnikov. Kadar bolnik je, naj se, če le m-ogoče vsede. Ako ne more izumil kemik Liebig, nakar se sem sesti naj se strežnica na- ^ko so bili umorjeni člani ruske carske rodbine. Krvava jekaterinburška tra- ^dija, ki je zahtevala življe- vseh članov rodbine zad- •Jega ruskega carja Nikolaja ■prekaša po svojih grozotah slične eksekucije, kar jih 'Vy. !tlZlla Zgodovina. Znano je, da nlJn ,J '»oljševiki ustrelili tudi car-1 116 hi* brata, velikega kneza ^ '^jla Aleksandroviča. Dru-^ K flan: ;au- lovih* vefc| 5i7 igo- nje- '"mna pa se je »ota svoj eka ovica. e vladarske hiše Roma-so boljševiki pomorili 1. in 1918. tam, kjer so jih ac ujeli. Poboj članov carske 'ftine na se ie izvršil blizu esteca Alapajevska pri Jeka-Murgu. Podrobnosti o tem ."•oru opisuje sedaj švedski !L ftnik J- Sundenberg v hel-* Sorskem švedskem dnevni-; "Hufwodstadsbladet" v na- Nem: caričino sestro Elizabeto gVO- eza-iolj-og*> kotf san1 Ivi* ug«• naše $ i co so ■edaJ 00 , OS« ^orovno, ki se je umaknila Pred oktobersko revolucijo eki samostan blizu Moskve, „"°ljševiki do velikenoči leta sPloh niso zmenili. Nekaj I ^'ed veliko nočjo so pa pri-samostan in zapovedali ve-^eginji, da mora takoj za-i samostan in odpotovati ^ V spremstvu dveh zve-^ Hun so jo posadili v uma-y. VaRon III. razreda in od-■ 'i Pod močno vojaško es-®v Yekaterinburg. Iz Jeka-,'oiirga so jo odpeljali v tevsk, kjer so jo interni-v ^eki šoli. Kmalu nato so e'jali v Alapajevsk tudi ve-a kneza Sergeja Mihajlo- !tjii I lOf k Vi kega kneza Sergeja. Nato so sledili po vrsti bratje Ivan, Igor in Konstantin, ki so jih boljševiki med neslanimi dovtipi pometali v jamo. Ko je bilo delo končano, so vrgli vojaki za žrtvami v jamo več ročnih granat in odšli, ne da bi se zmenili za to, da-li so žrtve mrtve ali ne. V bližnjem grmu je bil skrit neki delavec, ki je po odhodu boljševikov iz Alapajevska pripovedoval podrobnosti zverske eksekucije narodni vojski. Cez nekaj dni so poslali boljševiki na lice mesta komisijo, ki je potegnila trupla iz globeli. Zdravniki so ugotovili, da so živeli nekateri člani carske rodbine v jami še najmanj 8 ur, ker jih granate niso ubile. Rešiti se pa niso mogli, ker so si pri padcu zlomili roke in noge. Delavec, ki je to pripovedoval, je omenil, da se je čulo iz jame še dolgo potem, ko so vojaki odšli, stokanje žrtev. Veliki knez Serge j je imel na rokah vse nohte potrgane in njegovo truplo je bilo pokrito z ranami. Trupla so pokopali najprej v Alapajevsku. Potem so jih kolčakovske oblasti odpeljale v Čito, naposled pa v Peking, kjer so pokopani v nekem samostanu. Trupli velike kneginje Elizabete in nune Barbare je dala prepeljati angleška vlada na svoje stroške v Jeruzalem in pokopati blizu božjega groba. -o- je produkcija zrcal zvečala in pocenila. Najvažnejša so postala zrcala za vedo, medicino, fiziko, astronomijo itd. -o- potovanje okoli sveta. Pred par dnevi se je napotila iz Berlina po svetu takozvana Frobeniusova ekspedicija. Člani te ekspedicije, ki jih vodi 'gne čezenj, bolnik se je oklene okoli vratu, strežnica pa se na to zravna in drži tako bolnika toliko časa, da mu kdo drugi za hrbet založi blazin primerno visoko. Če more bolnik sam jesti, je zelo primerno, da mu postaviš primerno visoko mizico ali pručico na posteljo, jo pregrneš in zavaruješ, da ne znani raziskovalec Afrike, uče- j padajo drobtiiie in pa kosci je-njak Leo Frobenius, so si posta- (di v posteljo, ker bi bolnika ti-vili za cilj obiskati 39 dežel. — ščalo. Če je bolnik toliko slab, ^Frobenius potuje v šestih av- |da ne more sam jesti in tudi ne tomobilih, med katerimi so tri- vstati in sesti, ga moraš pitati, je avtobusi tipa Steyr, trije pa , Ko'nstantina Konstanti-ter sina v Petrogradu u- lga kneza Pavla Ale" ^"Švica, Vladimirja Pavlo- ^irane člane carske rod-boljševiki močno za-in samo enkrat na te-je bilo dovoljeno ho-bližnjo cerkev. Dolgčas ^Kaiijali s tem, da so de-leta Mniškem vrtu. V juniji a 18. se je režim po-ijjj.111 Posečanje cerkve jim V,;; strogo prepovedano. — St aretiranim so vzeli civil-" el{e in jih prisilili obleči ^ 6 halje. Obe omenjeni s° Pozvali boljševiki v Je-)Urg, kjer so ju postaja revolucionarno (j/1'n izsilili kako kompro-izjavo o caričini se-V|jj'jliubili so jima svobodo, \ p0teli Pričati zoper Eliza-'oje G°d°i*ovno. Toda sodišče ;iijn cilja ni doseglo. 14. ju-0 odpeijaii iz Alapajev- VinPr®?°kneza Ivana Kon" hčerko pokojnega kralja Heleno Pe- zgodovina zrcala. Najstarejši vir, ki prvič omenja uporabljanje kovinskega zrcala, je 2. knjiga Mojzesova (38. pogl. 8. stih) in tu zve- ,okoli sveta velikih tipa Fiat. Ekspedicija zasleduje v prvi vrsti znanstvene cilje. Udeležuje se je več dam in gospodov, med njimi: en baron, dva grofa, en princ, nadalje grofica Menlinova, Frobeniusova žena in gdč. Gutschmidtova. Ekspedicija ima kajpada seboj tudi zdravnika, slikarja, več monterjev in drugega pomožnega osobja. Cela družba napravlja dokaj nenavaden utis. Vsi člani ekspedicije so — vsaj doslej — izredno dobro razpoloženi in se prav nič ne strašijo naporov. Vrlo interesaritni pa so že avtomobili sami na sebi. Založeni so s kovčegi in s šotori, prirejeni so za stanovanje in za vožnjo obenem. Ekspedicija se je morala pripraviti dobro v vsakem pogledu, kajti v Evropi je stvar navidez precej enostavna in lahka, v Kairu in na afriških tleh pa bo drugače. Tam bo prežala na člane ekspedicije divja puščava z neštetimi opas-nostmi. Ekspedicijo, ki bo domnevno vztrajala vsaj dve leti, je denarno podprla nemška vlada, ki si obeta od tega potovanja koristi za dcuhano vodo, potem so lahko mrzli ali topli. ——-o- posledice slabega berila. V Barceloni na Španskem je povzročil julija meseca 1. 1909. Fran Ferrer strašno klanje in pustošenje. Mrtvih je bilo 138 oseb, mnogo pa ranjenih; poleg tega je bilo porušenih in požganih 68 poslopij. — Ferrer je bil za mladih nog priden in pošten. Imel je veselje do učenja. Ker so mu bili stariši revni, ni prišel preko ljudske šole. Ko je dorastel, je bil sprejet v službo pri železnici. Kot železniški sprevodnik je strastno Čital anarhistične spise ter postal vsled teg? popcin brez-božnež. Širil je prevratne misli tudi v spisih ter ustanavljal brezverske šole, kar mu je bilo laglje, ker je postal vsle'd bogate dedščine večkratni milijonar. Umrl je brez Boga. -o- hranilna moč živil. Dva zdravnika v Liverpoolu na Angleškem sta izdala seznam, ki nam kaže, kakšno Pregrni mu pod brado prtič, da ne poliješ rjuh'e in odeje. Vzemi srednjo ali vaaj ne preveliko žlico, zajmi, a ne prepolno, počakaj, da se pohladi in potem varno zlij v usta. Nato počakaj, da mirno použije in šele potem mu daj drugič da ne je preveč hlastno. Kadar, tak slaboten bolnik pije, ga preloži n.a stran, ako pa ne more tudi tega, kupi v trgovini vrednost ima ta ali ona jed. Ki MALI OGLASI. potovanje m evh. shod i Čas romanja na Evharistični shod se hitro približuje. Treba' ™ 1,11SE N°VE: euo"ad®troApne ,z HIŠE IN LOTE. lokalom za trgovino, 50x60, Areola water ht.; trgovine rentane, 1. vknjižba $15,000 za 5 let. 8409-8411 Stony Island Ave., naselbina v razvoju. — Neslo bo 12 odst. od investiranega; C. E. Ullrich, 8000 Stoney Island Ave. Ph. So. Shore 9238. 599-s do s s porcelanom lonček z rilčkom, ki je nalašč za bolnike. Zdravila naj dobiva bolnik točno po zdravnikovem navodilu : ob pravem času in pravilno množino. Tekoča zdravila vlij, ko si steklenico dobro* stresla, v žlico, privzdigni bolniku nekoliko glavo in mu daj v usta. Pilule z.aužije bolnik s požir-kom vode. Prašek stresi v nekoliko vode, pomešaj in daj logram navadnega govejega mesa zaleže toliko kot štirje kilogrami navadne ribe; kilogram šunke zaleže za 9 kg ku-retine, kilogram krompirja ima toliko redivne snovi kot trije kilogrami ohrovta. Med ribami dajo največ moči in redivne snovi makrele, slaniki, sardine in losos. Sardina je celo rediv-nejša kot navadna govedina. Odrasli porabijo na dan pri- bo, da se začnemo pogovarjati, kako se bomo peljali na ta kraj osobito mi Clevelandčanje, ki smo precej oddaljeni. Pri me-| ni so se oglasili oni, kateri na-( meravajo voziti se z "auto bu- BUNGALOW 6 sob .garaža za 2 ka-Si." Namen je odposlati okrog ri. 5328 Berenice Ave.__6U1-S do s 50 velikih busov skupaj na po-j SEVERNO-VZHODNI vogal^Iaple-tovanje, in sicer 19. junija, v( wood, $40,000. 'Martin, 7940 So. Pau- soboto, ob 7. uri zjutraj in bi lina St-_591-sdoa dospeli ob 8. uri zvečer v Chi-f POSLOPJE 6 sob, $7200 — takoj cago. Ta vožnja bi stala $30, $1000 - 3518 East Ave., Berwyn, 111. tja in nazaj, Vštevši, da so ti 607-t,sr,č busi tam v rabi tudi vsaki dan| ODITI MORAM v KALIFORNIJO, prodam kelastone bungalow in pohištvo vse novo .furnace lit., cesta tlakovana, "L." $7650, takoj. $1275 ,ostalo $50 mesečno in obresti. 1236 So. 20th Ave., Maywood, 111. _ 618-č,p,s t u a/P % »n-i i1'" in ■nT % * ot0', J? ft ll J ji''1 cosk\. Je ostaHIjer^TroS mo, da so prejele Izraelčanke zrcala iz Egipta. Tako so torej Egipčanke prve zgodovinske ženske, ki so poznala zrcala. Mojzes je zrcala Izraelčankam pobral, ker so jih nosile s seboj celo v svetišča! Stari Grki so predstavljali Afrodito (Venero) z 'zrcalom v roki, in Helena ni pozabila vzeti zrcala s seboj, ko je utekla možu ter pobegnila s Parisom v Trojo. Prva zrcala so bila iz jekla, bakra, zlata in srebra. Zlasti srebrna zrcala so bila dobra. Plinij toži sredi 1. stoletja po Kr., da ima že vsaka rimska dekla svoje srebrno zrcalce. — Nekaj stoletij kasneje so imeli Rimljani zrcala tudi po stenah. Ta zrcala so bila iz litine cina in bakra. A tudi pri Peruancih so našli ob odkritju novega sveta že neke vrste zrcal iz črne lave, iz markasita in raznih svetlih kovin. Ko so Feničani izumili steklo, so imeli steklo tudi za zrcalo. V Si d on u so baje izdelovali že pravilna stek- svojo znanost in tudi za dober sloves svetu. nemškega naroda v bolniku spiti. Če je prašek V ;bližno trikrat toliko hranilne oblatu, naj ga bolnik vzame s (mo£i kot majhni otroci, požirkom vode. Ako moraš bolniku, ki leži v omotici, dati zdravilo, vlij v žlico in potegni z njo nalahno preko bolnikovih ustnic, nakar jih bolnik na-vadno odpre, vlij mu zdravilo I v usta in bolnik ga potem neve-1 de požre. Vselej pa, preden d>aš bolniku zdravilo, se moraš IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKANSKl SLOVENEC". AKO SE TI GNOJI '»e V 12 i >si D so lena zrcala z živim srebrom. l6- julija 1918 so od-' Olbičaino l)a K0 »teklo zadaj črno pobarvali. Šele v 13. veku »o začeli izdelovati zrcala s pomočjo cina in svinca; šele od 16. veka dalje pa tudi s činom in živim srebrom in «icer v Milanu v Benetkah. -Nato so postala mala benečanska zrcala sole vse aretirane, elano carske rodbine, •žv,,- Znatno povečali. Ob so se pripeljali pred ^ s č'ani alapajev- zapovedali a-%Hjm članom carske rodbi-'^ejo na pripravljene ^JloviV- 'ki knez Sergej Mi-\ni, Je to zahtevo odločno Ngli ' llakar SO ga zvezali umor je bil nk io ze m c ed potjo. Neki vo-vP°tognH revolver in u-J[UVf) velikega kneza J n^k- Se je ves čas upiral. 'lJ. ur se je ustavila li^^u l'an' carske rodbine S 0cl l2 ^°boki jami, odda- ^NetS);ij0VHkn Približno |j \ , !!h ^'lj. Prva žrtev k ^oori 1 kneginja Eliza-j, ^v) "^ovna. Boljševiki s< ti No, rob brezdna ' naj 8ama sk0" tJ1 v0j", : Ker se je upirala, v Sili rtkl zavezali So Za ^C ,10 ®ai"baro, h kateri '11 Poprej truplo veli- LJUDOŽRCI V LIBERIJI. Iz Londona poročajo, da se je vrnila hčerka oksfordskega vojvode, lady Dorothy Mills iz Liberije, kjer je Raziskovala j renje rane, če pokladaš nanjo pokrajine,- kamor še ni stopil gorko čebulo. Čez lahko daš noben kulturen človek. Njeno j obkladek, da se ti ustavi vnet-raziskovanje je trajalo tri ted-. je. Obkladke delaj vedno s pre-ne. Lady Mills je preživela te čas večinoma med ljudožrei. — Med drugim popisuje običaje ljudožrskega leopardnega društva. To je organizacija,- čije člani so raztreseni po celi pokrajini. Navadno žive ti divjaki povsem mirno in le včasih podležejo svojim kanibalskim strastem. Tedaj se oblečejo v leopardove kože z železnimi kremplji in gredo na prežo, kjer čakajo na svoje žrtve. Čim se jim žrtev približa, začno divje tuliti in planejo na njo. Orgije trajajo 4 do 5 dni. Nato slečejo leopardove kože in se vrnejo domov. Ženskega mesa ne jedo radi, ker je baje grenko. Najbolj jim diši meso iz moškega stegna, ki ga dobi navadno poglavar divjega plemena. -o- Internationalna od ministr. za trg. in obrt konces. Krojna " Akademija Ljubljana išče v svrho ustanovitve filiale v A- dobro prepričati, če je pravo. • meriki družabnika ki je kroja- Bolniku samemu pa pravilo- škega pokHca lahko tudi po. rna nikoli ne puščaj zdravil, 'močnik aK mojster in poseduje ker bi jih ne jemal redno in ^ kapitalj ter ZIia sioven-pravilno. j skQ in amerikansko. Krojna A- ' kademija nudi družabniku vse ' ugodnosti se izvežbati v tej (bule, turi in dr.), pospešiš zo- 1 stroki kot učitelj in bi omenjeni za razgled okolice in da bodo1 tudi v glavni paradi (procesij ji). Hotel bi si moral vsak sam plačati, vendar jih pa ta družba za potnike naroči, ker jih ima veliko v ta namen rezerviranih. Cena hotelom bi bila od 3 do 5 dolarjev dnevno. Po mojem mnenju je to lepa prilika. Ako se jih nabere več (ali 24 za en bus), bi lahko imeli svoj napis. Na ta način bodo imele nekatere župnije. N,a taki vožnji je bolje za družbo, da se ne razgubi, in da ves čas za dobro porabi. Razume se, da bo težko na eden ali drug način, ker bo ogromno ljudi, najtežje pa bo s privat nimi automobili, ker ne bo mo goče istih držati v redu, in potem, kako naj ima človek korist od tega? To je nasvet in priporočilo. Kateri bi želel se priglasiti, ali pa dobiti še več pojasnila, naj se priglasi, ali pa telefonira na moj urad : Anton Grdina, 1052 N. 62nd St., Cleveland, O.—Randolph 1881. HIŠA 12 STANOVANJ .South Shore, 1 leto stara. 1643 E. 72nd St., 2. nad-str. Phone Midway 3S27. 617-čdoč ZELO NIZKA cena, hiša, 3 soTje, garaža, lota 40x128, $960.00, takoj $430, na mesec $24.00. Na 77th Ct. in Brvnmaur, 4025 Drake Ave., 2. nad-stropje. 613-č,p še je čas zastopal mesto ravnatelja v Ameriki. Ponudbe z navedbo kapitala na Direkcijo Ljublja- , na. Širite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca! ril Vr i i in oči in jo o so vrgli Mesec junij je posvečen češčenju presv. Srca Jezusovega. Posebna knjiga: "Premišljevanje o božjem Srcu Jezusovem," je kaj primerna za vse one, ki želijo meseca junija opravljati posebne pobožnosti. Knjiga vsebuje premišljevanje za vsaki dan meseca, kar dela to pobožnost posebno zanimivo. Stane samo (50 centov. Kipi presv. Srca Jezusovega se dobe v vseh velikostih. Navadno se rabi velikost 12 inčev, f 1.5-0, in velikost 20 inčev, $3.50. Naročila pošljite na: AMERIKANSKl SLOVENEC 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. 28. Evharistični kongres je pred durmi. Iz starega kraja se pripravlja na ta kongres okrog 100 odličnih zastopnikov slovenskega naroda. Veliko naših rojakov iz cele Amerike se bo zbralo v Chicago, da osebno prisostujejo tem iz-vanrednim slavnostim, kakršnih najbrže nihče izmed nas ne bo več doživel. Zastopniki celega sveta pridejo k tej veliki demonstraciji, kakršne svet še ni videl. Več milijonov udeležencev se pričakuje. ALI SI ŽE MISLIL na to, da boš želel dobrih, zanesljivih, hitrih poročil o vsem, kar se bo godilo v tem velikem času, zlasti poročila o naših slovenskih kongresnikih ? ALI SI ŽE MISLIL na to, da bodo tvoji dragi v 6tarem kraju o vsem tem željno pričakovali novic? Amerikanski Slovenec je edini slovenski list v Ameriki, ki bo dnevno prinašal novice o celem gibanju, o pripravah, o naših potnikih iz starega kraja in delovanju tamošnjega kongresnega oddelka, čikaškega slovenskega kongresnega odbora, o dnevnih dogodkih in sploh o vsem, kar bo zanimivega o kongresu. ČE ŠE NISI naročen na Amerikanskega Slovenca, naroči ga takoj, da boš o vsem dobro poučen. Naroči ga svojim dragim V STARI KRAJ, brezmejno ti bodo hvaležni. ČE TVOJ PRIJATELJ ALI ZNANEC še nima A-merikanskega Slovenca, daj mu tale, da čita in opozori ga, da si tudi on list takoj naroči. Vsi ne moremo osebno na kongres, žal pa bo vsakemu, ki ne bo čital poročila v Amerikanskem Slovencu in v duhu preživljal vse dogodke. NAROČNINA za A. S. je $5.00 na leto za Ameriko, $6.00 za stari kraj in se pošilja na upravništvo: Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street Chicago, 111. Ko ste ta cirkular prečitali, ga dajte svojemu znancu, naj tudi on čita. da se priglasite za eno ali drugo naše skupno potovanje v stari kraj. Poleg obilne domače družbe, izkušenega spremstva do Ljubljane, se nudijo potnikom še druge ugodnosti. I Na 12. JUNIJA se vrši prihodnje ! skupno potovanje in sicer preko Havre i na parniku "PARIS," ki je pri Sloven-' cih najbolj priljubljen parnik. Karta III. razreda od New Yorka do Ljubljane stane $111.77, retur (round trip) pa $206.00. Vsi potniki III. razreda so nastanjeni v čistih, zračnih kabinah z 2, 4, ali 6 posteljami ter z električno lučjo in tekočo vodo. Na 3. JULIJA se vrši poslednje naše potovanje to poletje in sicer tudi -to pot s parnikom "PARIS." Kar ie povedano zgoraj o potovanju na 12. junija, to velja tudi za to pot. KDOR bi šel rad skozi Cherbourg, Hamburg ali Bremen, naj nam piše po vozni red parnikov. Na TRST odplujejo parniki sledeče:' "MARTHA WASHINGTON" 22. junija in 10. avgusta. "PRESIDENT WILSON" na 6. julija in 31. avgusta. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42nd ST., NEW YORII, N. Y. Istotako se obrnite na nas: KADAR pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dinarjih, lirah ali v dolarjih, bodisi po pošti ali brzojavno. KADAR bi radi dobili denar iz starega kraja. KADAR ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, ali KADAR imate kako drugo zadevo s starim krajem. Vselej bodete najbolje nostreženi. ODDA V NAJEM hišo 8 sob, pogodba veljavna do 5. 1. 27, poliištvo proda. 4 sobe plačajo rent. Po 4. uri P.M. 719 Bel d en Ave. 6l0-č,p,t NOVI ZID, bungalow .garaža za 2 kari, lepa okolica, lastnik zidal za sebe. Pod lahkimi pogoji. 5426 N. _Bernard St.__609-C FARME NA PRODAJ 80 AKROV FARMA in poslopja, 4 in pol milje do mesta, dobra zemlja. Taylor County, Wis. $2600. A. M. Carlson, 2421 Wilcox St., Chi-cago, 111._605-t,sr,£ 40 AKROV DREVJA. Portage Co., Wis., S385.00 do $585.00, takoj le $10, ostalo $10 na mesec. Fina cesta. — Clias. White, Ste.vens Point. Wis. _____615-č WILDWOOD, Fox Lake, 111., 50x150, 150 čevljev nad jezerom. Vprašajte P. DeChene, 6549 Ellis Ave. Phone _Hyde Park 4092. 612-č doj 20 AK. OPREMLPENO za kokošje-rejo blizu mesta. $5500. Na lahka odplačila. D. Morse. Knox. Ind., Route I._611-č,p,s 92 AK. FARMA blizu elektr4 postaje v Wheaton predmestju. A. Kearns, Wheaton, 111. Phone 1189-J. 608-č,p.s UGODNA PRILIKA. RESTAURANT — v zvezi s hotelom na južnem delu mesta, mora takoj prodati, en teden lastnik kupcu pokaže kako voditi. Kupčija izvrstna. $7500, takoj $4000. Vprašajte Ilirsh Room 1540 — 160 N. La Salle St. 606-t,sr,č POHIŠTVO~NA PRODAJ. ROOMING HOUSE, 15 sob, oletna pogodba, rent $150.00.—$2500 cena. Duffy, 929 Eastwood. 507-s do s POHLŠTVO za 6 sob v dobrem stanju, viktrola, cena $600.00. 856 Wilson Ave. Phone Ardmore 2731. ' __619-č,p,s PRI M ORAN prodati pohištvo, 5 kosov jed. soba, orehov les, več stolov- Pridite na 4907 N. Whipple St. Apt. 2B 616-č.p POHIŠTVO,ea jed. sobo, hrastov les. 10 kosov. 5423 W' Van Buren St. 616-č.p, s pozor! Radi naraščajočega dela in števila naročnikov, potrebujemo več potovalnih zastopnikov z,a naše podjetje. Služba stalna ali pa tudi začasna. Kogar veseli potovati in ima potrebne zmožnosti, naj se obrne pismeno ali o-sebno na naše upravništvo za pojasnila. Sprejme se samo može katoliškega pre pri čanja. Upravništvo Amerikanskega Slovenca DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist 866 Milwaukee Ave., Chicago, 111. Vogal Racine Ave. Phone Haymarket 3304. Najbolje delo potom najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo garantirano 10 let. 127 louis stritar se priporoča' rojakom za naročila premoga, katerega prip«. Ijam na dom. Prevažam pohi-stve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. SLOVENCEM V JOLIETU! Naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne slovenske povestne knjige, molitve-nike, angleške in slovenske; rožnevence in druge devoci-jonale iz knjigarne Amer. Slovenca. Kdor kaj izmed tega potrebuje, naj se zglasi pri meni, ali pa mi naj sporoči in mu prinesem na dom MARKO BLUTH, Zastopnik Amer. Slovenca, 512 n. Broadway St. , Joliet, 111. NOTARSKA DELA. Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine lzdeljuje rojakom za tu in stari kraj JOHN JERICH. Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111. POSESTVO NA PRODAJ v starem kraju. Ker nameravam ostati v Ameriki, prodam posestvo, obstoječe iz njiv, vinograda, sadnega vrta in gozda. Posestvo se nahaja v Bučki na Dolenjskem. Cena nizka. — Za podrobnosti se obrnite na: Martin Dolenjšek, 887 Mound Street, Milwaukee, Wis. Čp AMERIKANSKI SLOVENEC 1 i k IZD A J A VEC Kg Zgodovinska povest iz turških časov. SPISAL F. V. SLEMENIK * * "Potemtakem si ga težko dobil na svojo stran ?" "Izprv.a se je zelo branil in nič hotel slišati," pripoveduje Vohač. "Ko sem mu pa kazal svetle zlate, je nehal z glavo odkimati ter je čedalje bolj pazljivo poslušal moje besede. Razkladal sem mu prav na široko in dolgo, da pri vsem, kar ima on storiti, ni za las krivice, ker Milana prej kakor Tomaž prinese v Dvor. Ko je pa ugovarjal, zakaj bi se moralo vse to zgoditi na tihem, sem mu navezal, da po zdravnikovih izrekih samo to more ozdraviti njegovega gospoda, da ta Milana nepričakovano ugleda. Rekši mu še, da tudi lahko drugega dobim, le da je on pripravnejši, ker pozna deda in vnuka, in da se ima zraven mojega lepega plačila, deset zlatov, nadejati še velikega daru od drugih strani, se obrnem, češ, d.a hočem oditi, ter rumenjake ropotaje spustim v mošnjo. Videl sem dobro, kako željno je upiral svoje oči v lepo težko mošnjo. "Hočeš v treh dneh prinesti Milana v Dvor ali ne ?" rečem Jakobu. "Hočem, gospod, ako to ni nikaka krivica, in ako ni nobene nevarnosti," mi naglo odgovori. "Ne eno, ne drugo, Jakob! Urnega konja dobiš, da gotovo v treh dneh prideš nazaj." "Pripravil sem mu iz vašega hleva konja za pot, in vračajoč se v Zavrh, kaj mislite, s kom sem govoril ?" "Kaj jaz vem," odvrača vitez, "kakor to, da sem ti dal sto lepih cekinov zato, da mi Milana spraviš iz pota. Najbrže si se posvetoval s kakim postopačem svojega rodu; saj si vendar le cigan ! — No, no, li ne moreš nič zato," roga se vitez Vovk. "Ni res, da bi jaz bil cigan, pa oni je bil, s katerim sem govoril," trdneje izgovori Luka. "Kaj sta sklenila važnega tam v lesovju?" "Pravil mi je cigan, ko sem si ga prikupil z malim srebrnjakom, na moje vprašanje, da se preganja njegova velika družba, ter da se brž ko mogoče v prihodnjih nočeh vzdigne in poda v jutrove kraje nazaj. "Ti, moj prijatelj," sem mu rekel, "bi ti hotel za dober denar enega mojih sovražnikov prav na tihem odstraniti za vselej ? Veš — za dober denar !" "Zakaj ne," mi odgovori cigan; "samo da črez tri dni nas že ni več blizu." "Izvrstno, izvrstno! Za koliko, gospod? He?" "Ni preveč deset takih ?" pokažem ciganu svetel zlat. "Malo, malo za delo težavno, pa vendar vam obljubim, da ga ne vidite več, omenjenega sovražnika, če ga tukaj kje morem pri-streči." "Ravno tukaj, na tem mestu, sredi lesa. Pazi cigan. Ako dobiš še deset zlatov več, ali napraviš, da tudi drugi izgine na istem mestu ?" "Oba ob enem?" preudarja cigan. "Dobro, napravim ! Torej--" "Jutri proti večeru, ali že v mraku prijezdi po tej cesti, dobro poslušaj cigan, na lepem konjiču, ki je tudi lahko tvoj, Človek, ki ima na konju pred seboj fantiča v rdeči suknjiči z belim klobučkom. Pazi: Oba ta moraš, kakor sem rekel, odstraniti, da ne prideta nikdar več živa med ljudi. To storiš, kakor ti je ljubo, da le izgineta za vselej. Pri jezdecu najdeš deset zlatov. Udari!" In cigan je od veselja poskočil ter mi poljubil roko, ko sem mu naštel deset cekinov, rekoč, da naj ne zabi vrlega konja, z možem in dečkom pa naj počne, kar hoče, samo da ju ne bo več videti. Nato se je cigan skril v lesu in jaz sem hitel v Zavrh." "In kaj so cigani storili," vpraša Vovk, ki je do zdaj zadovoljen poslušal. "B kaj ? To se natanko ne more vedeti. Bržkone so hudobci oba zadavili ter pometali v Savo, ki je Jakoba že vrgla na suho, Milana pa menim da žene še naprej, če ga niso cigani raje vzeli s seboj." "Pa, Luka! Potemtakem še lahko kdaj pride nazaj," opomni malo prestrašen vitez. "Kdo?" nalašč vpraša Vohač. "No — deček — Milan!" jeclja vitez. "Kako to neki morete misliti? Cigani ga prodajo, Bog si ga vedi kje na jutrovo, in od ondot bode prišel nazaj?" "Tedaj si prepričan, da se mi ga ni bati," željno poizveduje vitez Lukovo mnenje. "Kakor gotovo je v tej kupici vino!" "Trčiva torej na najino zdravje, Luka ! Zvita buča, ki si pri barantiji pribarantal osemdeset rumenjakov! Lep denar!" "Vi pa celi — Dvor," odvrne hitro Vohač; "in to ,bi menil, je nekoliko več!" Praznila sta kupice pri takih priložnostih, dokler nista oba pri mizi zaspala. Večkrat se je pripetilo, da se Vohač ni mogel na stolu obdržati v ravnotežju in da je zropotal pod mizo. Debelo je zaklel in s polno kupico potolažil jezo. Včasih ni smel Luka od viteza, .po cele dni in noči je moral prepiti zraven njega ,in Luka je dobro vedel vzrok in se vitezu na tihem smejal: Kadar je bil Vovk sam, je videl mrtvega brata pred seboj; zdelo se mu je, da vidi njega milo proseče oko. tjs ^s ;Jc Kakor že vemo, je bil Jakob, zapeljan od Vohačevih zlatov in njegovih besedi, prijezdil k Milanovemu dedu ter v očetovem imenu zahteval vnuka. Starček ni opazil ničesar sumljivega ter je vnučka varno opravil, da bi ga ne zeblo po poti in mu dal poljubiti srebrno svetinjico Matere božje, katero je Milan nosil od rojstnega dne okoli vratu in katero je vsakega večera z materjo pred spanjem poljubil, ter besedice na svetinjici za materjo šepetal: Mati božja ! Prosi za nas! — Tudi zdaj jo poljubi in dedek tudi, ki mu nato zapne rdečo suknjico, klobuček priveže, poljubi in blagoslovi ter povzdigne na konja k Jakobu. Dolgo je še stal starček pa gledal za vnukom Milanom, katerega je videl poslednji-knat. * * * Cigani so iz Azije doma. Sami pripovedujejo, da so že nekdaj prebivali v Egiptu. Iz Egipta jih je pq gospod Bog razgnal po svetu, ker niso hoteli sprejeti Marije in njenega Sina na begu pred Herodom. Ker se takrat niso skazali gostoljubnih, jim za kazen tudi zdaj nihče ne skazuje' gostoljubja. Selijo se iz dežele v deželo, nikjer nimajo miru, ves svet je njih dom. Katoliška Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST —tmii slovenskim društvom in orguixscljMl« —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska naročila« / —Naročila IzMjajemo lično, točno In hitre, —sale cene se vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte sfj. —Naša ipecijaliteta so zlasti društvena dela« —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratne. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO V NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO t % Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. — Columbus, O. — Ameriška armada je zgubila svojega najstarejšega vojaka, ko je v pondeljek štabni saržent Otis C. West, star 76 let bil odpuščen iz vojaške službe v kateri je bil 30 let nepretrgoma. Ves PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, ta čas je bil vzor vojaka, nikoli ni bil kaznovan, pa tudi nikoli ne bolan. -o- Na delo rojaki za katoliško časopisjel R. PAVLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! Ne kupujte drugje! dokler niste videli naše preproge, linoleum', congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe. č Ceneje kakor v mestu dobite pri F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111. 4 i V Naše prvovrstne obleke z dvojnimi hlačami so najboljše, ki se jih more dobiti. Pri nas boste našli velikansko izbiro Hart, Schaff-ner & Marx, kakor tudi obleke iz drugih tovaren. Vse mere in vsakovrstne oblike ter barve svetle, temne in poltemne — z dvojnimi vrstami gumbov ali eno vrsto. Mi Vas vabimo, da pridete in se sami prepričate, koliko lahko prihranite, ako kupite pri nas. $30., $35., $40., $50. \ M. H. JELINEK, lastnik COR.' BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. Established 1857 Ni boljšega časa kakor sedanji da začnete z varčevanjem in polagate sistematično gotovo vsoto v našo banko. Presenečeni boste, ko boste videli, kako naglo raste vaše premoženje, ki vam bo nekdaj prišlo prav. Za-toraj ne pozabite položiti gotovo vsoto vsaki plačilni dan v našo banko. Začnite potovanje po poti finančne neodvisnosti DANES in takoj vložite gotovo vsoto v našo banko. Premoženje te hanke «13.000.00000 ^pisano polje ^ J. M. Trunk. — Hlače se nam tresejo. Poleg vloge "hišnega filozofa" pri firmi Zavrtnik & SNPJ. je Mr. Richard Zavrtnik prevzel tudi službo "hišnega zgodovinarja," morda tudi "hišnega ekonomista." Iz raznih brošur in spisov objavlja v Pro-sveti sadove svojih "študij" in tlači vse skupaj pod naslov: "Free thought." Hud je posebno na vsako "avtoriteto" in zahteva popolnoma prosto pošto panje, ki končno v marsičem postane "prosto" tudi vsake resnice. •V cerkvi vidi samole stremljenje za bogastvom in strah, da bi ne zmanjkalo cvenka. Ko se je baje po 1. 1000. pojavil racionalizem in svobodomiselnost, se je cerkev začela tresti od strahu. Piše: "The heretic movement became so wide spread that the revenue of the Church was greatly reduced and the economic power of the priesthood became alarmed and enraged at a doctrine which, menaced their power." Čudo. Od tega "strahu" je preteklo skoroda zopet 1000 let in strah je ostal pač — prazen strah, ker je samole v glavah gotovih "zgodovinarjev." Ker je pa Mr. R. Zavrtnik že pri "strahovih," vidi še en strah. Baje se slovenskim ame-rikanskim duhovnikom močno tresejo hlače. Piše: ". . . just like the Slovenian priesthood of to-day is alai-med and enraged at the rapid growth of the SNPJ., because it threatens their power . . ." Vse kaže, da mora tisti, ki vidi povsod same strahove, sam imeti neki strah, in kdor najde povsod samo stremljenje po "power"— nadvladi, mora pač enako sam stremeti z vsemi močmi in sredstvi po taki — moči. Zato je vsekako značilno in umljivo, ako "hišni filizof" sicer v imenu svobodnega mišljenja zahteva (glej Prosveta št. 82.) : ". . . as well as we must eradicate from the by-laws of the SNPJ. sections which were inserted by reactionaries \vhich are infringements of the doctrine of equality, especially the section which deals with eligibility of candidates to the supreme board." Hm, žlahta, sorodstvo !! Da bi "hiša Zavrtnik" ne za-dobila vse moči pri SNPJ., so ji postavili po by-laws majhen plot, in zdaj zahteva "princ," naj ta plot pade, in zahteva to v imenu svobodomiselnosti, ako mu kdo verjame. Kak navaden zemljan bo rekel: vem, kam pes taco moli. # * * Ali bo zdaj konec? Zarkometar me je tako-le poteptal : ". . .argument tako star, da smrdi po primitivnosti in plesnobi. Gospod Trunk je kot odrasel človek lahko vimeten ali zarukan, kakor se vzame. Prvo ali drugo je njegovo svoj-stvo, ki se manifestira peterim čustvom drugega človeka v njegovem početju, njegovih delih. Poglejmo njegova dela in v istih vidimo fotografijo njegove pameti ali nespameti. O norcu pravimo, da nima pameti. Kako vemo, da je nima? Ali vidimo, da je ni? Ne, ampak njegovo početje dokazuje, da je "nut." Stvar popolnoma odgovarja naslovu, ki je: Hopsasa, tra-lala. Ko so naš dedej nas deco posadili na krilo in so nas "šuk-nili," da smo poskočili, so dvignili eno nogo in rekli: Hopsa-sa, hopsasa . . . Namen je bil, da smo malo poskočili. In g. Molek je zapel: Hopsasa, ker je pač hotel malo — skočiti ali poskočiti. Poglejmo, kako je z zadevo. Temelj mojega odgovora je bila trditev g. Moleka in drugih; da ni Boga, ker ga še nihče m videl. S tem je rečeno, da bi'ie moglo obstajati prav ničesar, ako se dotičnega ne vidi. J;lZ sem repliciral, da tudi panje*1' misli, poštenosti, zakona težnosti nihče ne vidi, toraj jih m- Zdaj pa poskoči žarkomeM ki s svojo filozofično podla?0 bistva kakega argumenta n® ne kapira, in začne metati ok0-li sebe s smrdljivostjo, zaruk8' nostjo, norcem in si domiiey1, da sem jaz pamet. . . tajil! Kakor iz sebe kriči: "Pamet!« jo vidim? Da. Pogledam P<$e' njaka in vidim poštenost. W vidim težnost? V padanju teles . . ." Point je toraj: Nev'd' no postane vidno, oziroma; more dokazati po vidnem u^"1 ku. Tako je pri pameti, tež^ sti. Analogično, ako razum« izraz, moramo isti argufle rabiti tudi pri nevidnem . - \Ti ne pa nesmiselno trditi: JN»-ga, ker ga še nihče ni videl- Če ima g. Molek dokaze ^ pamet, težnost — za dok^ božje eksistence in pravi: je prokleto piškav dokaz božjo eksistenco," pote"1 pač samole hopsasa, trala'^ Ne morem pomagati, ce take priproste stvari ne raj me. a- Usta so krepka in s1 irofci -oli. pod kapo pa je vse boljsV * * * Lažnjivi Trunk. "G. Trunk se laže, ko _ . da prisojam živalim dušo, ^ g. Molek. V isti sapi in j^1 ^ Ioni pa piše isti Molek: pa sem in se rečem, Če Je i im» svf zum dokaz duše, teda.l ^ tudi živali dušo po obsegu ^ je pameti." Te strahovit*^ se jaz nikoli ne bom sp°ye tu in tam. __ . ' .„ .vet«'" Najmanjše mesto na 5 . 0|). Ani. To se reče, najm«1^ ljudeno, kajti v njemu l"^ le en prebivalec. Ani .1® ' ^o armensko mesto, kje1' -J® flVi< nekoč nad 10,000 duš: ^ na je cvetela in daleč ^ je bilo znano kot zelo ^ jf mesto. Ta edini pr neki menih, kateremu je -e samota, kakor pa živu mestu. Ani je bilo nekot ljevsko mesto. Konec briganta. ^^jji čajo iz Ajaccia, so zva ^ Lavi orožniki glasovite£* ^ dita Romanettija v zape ga v boju ustrelili. gantsko kariero je z*c # 1913., ko je umoril nek^, sarskega mojstra, Prl -e < je bil uslužben in ki dolžil po krivici tatvine- , ^ let je umoril več orož"1 ^ gC tudi več banditov, njim sprli. Govorilo se J ^ je nagrabil znatno pre»J ter da je ugrabil samo • 200,000 frankov.. Ljuc ' ^f je zelo cenilo, ker je 1,11 >'«" kemu siromaku P<>ni;lj\ 0fic'f koč je rešil dva letals ,orK(> da bi izdali skrivnost^ j^tf gurno je to mazilo, <^ \. nec ne posveča ve< i . pif ^ jenui piku kot n»va" Tudi tega mazila "e ne posodijo, da bi st lo, sicer pa poinag11'0 no.