PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
•> H r-^ O •>. Tj > T'j O CD C Tj
o ^ rn
7' r- c;
rn :r 'Z — -c 2>
o o Tj 2>
nj r- c_ rn a i> ' Tj n	z
r"*;	'_
m	i-r.
j—;
. ’	O
•Tl	T>
“i
r7s.p.'r.ir^,m,n' Cena 600 Hr - Leto XLI. št. 63 (12.095)
Trst, četrtek, 28. marca 191
/
Vse kaže, da Falcuccijeva ne namerava popustiti
Danes glasovanje o višješolski reformi brez pomembnega odstavka o slovenski šoli
V
Delegacija SSS posredovala v senatu - Zanimivo a zaskrbljujoče zakulisje razvoja dogodkov
-j
o
•”o
J>
3>
:>•
O
o
o
ro
o
o
BOJAN BREZIGAR
RIM — Kaj je za kulisami nenadne spremembe osnutka zakona o reformi višje srednje šole na škodo slovenske manjšine? To sta skušala predstavnika Sindikata slovenske šole Živka Marc in Boris Artač ugotoviti med svojim včerajšnjim obiskom v Rimu, ko sta posredovala za ponovno vključitev prejšnjega besedila. Za enkrat pa je bilo to posredovanje neuspešno.
Predstavnika Sindikata slovenske šole je najprej sprejel predsednik senatne komisije za šolstvo liberalec Valitutti, ki se je pravzaprav začudil da je bil prejšnji odstavek izločen iz besedila (pojasnil je, da ga tedaj iz zdravstvenih razlogov ni bilo na seji) izrazil je mnenje, da bi bilo moč vprašanja, ki jih je predvideval ukinjeni člen rešiti tudi z navadnim
ministrskim odlokom, vsekakor pa je zagotovil, da se bo za vprašanje še pozanimal. Predstavništvo Sindikata slovenske šole sta nato sprejela predsednik in podpredsednica komunistične senatne skupine senator Chiaro-monte in senatorka Nespolo, skupno s senatorko Jelko Gerbec, ki je že predložila popravek s predlogom, naj se ukinjeni člen ponovno vključi v besedilo zakona. Komunisti so zagotovili podporo temu predlogu in so se tudi aktivno pozanimali pri nekaterih drugih političnih skupinah, da bi to vprašanje podprle. Nato pa je predstavnika Sindikata slovenske šole sprejel odgovorni za kulturo v vodstvu socialistične stranke senator Ovatta, ki je tudi član PSI v senatni komisiji za šolstvo. Ovatta je z izredno pozornostjo sledil izvajanjem in med tem razgovorom, pri katerem sta sodelovala tudi komunistična se-
natorja Gerbčeva in Batello, je prišel na dan namig, češ da je predsedstvo vlade odvzelo Falcuccijevi pristojnost za to vprašanje, ki naj bi ga vključili v zakon za globalno zaščito slovenske manjšine. Predstavnika šolskega sindikata sta ugovarjala z utemeljitvijo, da je bilo vprašanje slovenskega šolstva vedno obravnavano v okviru splošnih šolskih vprašanj, in da nekateri osnutki zakonov za zaščito manjšine sploh ne vsebujejo posebnega poglavja o šolstvu.
To so znana dejstva, zakaj je treba torej govoriti o zakulisju? Zato, ker po vseh informacijah, ki smo jih lahko zbrali, po vseh namigih in po načinu, kako je bila celotna zadeva izpeljana, lahko ras govorimo samo o zakulisju, pri katerem skrb za dobrobit slovenske šole nikakor ni poglavitni element.
Predvsem je treba tu ugotoviti dvo-
je nasprotujočih si stališč. Minister za šolstvo Falcuccijeva je baje pripisala odgovornost za zadevo predsedstvu vlade in kot kaže nikakor ni pripravljena spremeniti svojega stališča. Po drugi strani pa kaže, da
pobuda ni prišla iz palače Chigi, saj kot smo lahko izvedeli nista zanjo vedela ne pristojni minister Vizzini (ki je bil med drugim prejšnji teden
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsednik SZDL Rožič v Rimu
RIM — Predsednik zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Marjan Rožič je včeraj prispel v Rim na povabilo vodstva krščansko demokratske stranke. Danes se bo razgo-varjal z delegacijo KD, ki jo bo vodil predsednik stranke Piccoli. Na obisku bo poleg izmenjave informacij o delu obeh organizacij govor tudi o številnih mednarodnih in dvostranskih vprašanjih, med katerimi bo nedvomno pomembno mesto namenjeno problematiki slovenske manjšine v Italiji. Rožič, katerega bo sprejel tudi predsednik senata Cossiga, bo ob koncu tedna obiskal še vodstvo socialistične, socialdemokratske, liberalne in republikanske stranke
Ezio Tarantelli je bil ugleden ekonomist in zavzet branitelj delovnih ljudi
Rdeči brigadisti umorili sindikalista CISL in s tem potrdili strategijo destabilizacije
Reakcije političnih sil
'RIM — Po trinajstmesečnem počitku so si tako imenovane rdeče brigade že spet privoščile žrtev. Tokrat je pod svinčenkami iz scorpiona padel čislani sindikalist CISL Ezio Tarantelli, sicer docent na gospodarski fakulteti rimske univerze La Sapienza in prosvetljen razumnik. Predvsem ekonomist. Čemu so izbrali prav nje-
ga? Zato, ker je bil močno angažiran v sindikalnem boju za rešitev problema brezposelnosti s svojevrstnimi tezami o tem, kako naj teče mehanizem premične lestvice za določanje draginjske doklade. Mimo dejstva, da bodo v kratkem upravne volitve, treba upoštevati, da smo na pragu zdaj pravzaprav skoraj že neizogib-
nega referenduma o točkah draginjske doklade: barbarsko dejanje je torej očitno uperjeno proti interesom delavskega razreda ne glede na nasprotujoča si gledišča o ljudskem glasovanju znotraj sindikalne zveze CG 1L - CISL - UIL.
Vpričo politično natanko načrtovanega uboja so ogorčenje izrazile v e-nakem merilu (čeprav tu pa tam morda z različnim utemeljevanjem) vse sestavine sindikalnega gibanja, tako še posebno gorko v krogih CGIL, kjer se v bistvu niso strinjali s pokojnikovimi predlaganji iz zadnjih časov, kjer pa se zavedajo, da .ima atentat običajni cilij : ošibiti sindikate, odvzeti delovnemu razredu pogajalsko moč, s tem pa razmajati temelje demokracije. In vendar sta atentatorja (eden je streljal, drugi pa gledal) zataknila za brisalec Tarantellijevega citroena letak, ki je žolčno uperjen proti KD in PSI kot sovražnicama delavskega razreda, kolikor podpisnicama sporazu-
NAD ALJE VAN JE NA 2. STRANI
RIM — Uboj profesorja Ezia Ta-rantellija je izzval tudi v pobtičnih krogih žalost, jezo in ogorčenje. Medtem ko je sindikalna zveza brž po tragičnem dogodku oklicala vsedržavno dveurno stavko, je državni poglavar Pertini naslovil sindikatu CISL in svdjcem žrtve sožalno brzojavko. Predsednilc vlade Craxi je umoru takoj pripisal izrazito političen pečat: »Ignoranstvu so nadeli mrtvaško preobleko ubijalstva. Vse preveč je strupa, hujskaštva.in praznih besed. Svinčenke fanatizma so že spet pokončale človeka, ki se je boril za pravico in se zavzemal za blagostanje vseh ljudi.«
Iz splošne ocene reakcij v določenih krogih izhaja, da nosi moralno odgovornost za zločin referendum o draginjski dokladi, ki si ga je omislila Komunistična partija Italije. To je jasno dal razumeti Giorgio Benvenuto, vsedržavni tajnik sindikata UIL, Id je rekel, da je ta zločin »zna-
nilec vzdušja, kakršno bo vladalo v prihodnjih mesecih«.
Liberalec Batistuzzi je ironično dejal, da je pravi smisel atentata v reku: »Kdor se le dotakne premične lestvice, bo po njem« (»Chi tocca la scala mobile muore«) ! Minister De Michelis (kot sicer v splošnem socialisti) pa je oprezno izjavil, da je treba opustiti pristranskost in vnaprejšnje razsodbe (»prejudice«).
In kaj meni tajnik KD De Mita? »Terorizem je spet zadel osrčje sistema na področju tiste politike o delu in mezdah, ki je izzvala spopad in ki lahko palme državo v brezno«.
V tajništvu KPI pa pribijajo: »Terorizem so spet uporabili v času o-strih socialnih trenj in na pragu civilnega volilnega soočenja«. Ob tem pripominjajo, da je potrebno zavrniti sleherni poskus izzivanja delovnih ljudi in demokracije kot take.
R. G.
Zahodne države bodo sodelovale v raziskavah o vesoljskem ščitu
LUKSEMBURG _____ Ameriški evropski zavezniki so včeraj načelno pristali,
da bodo proučili možnost o znanstvenem in tehničnem sodelovanju pn raziskavah za uresničitev protiraketnega vesoljskega sistema znanega kot »ve-
solski ščit«.
To so sklenili na zasedanju skupine za jedrsko načrtovanje NATO v Luksemburgu. To ps še ne pomeni, da se v celoti strinjajo z militarizacijo vesolja sai so pristali le na raziskave. V bistvu so dali možnost lastnim industrijam da se lahko nekoliko okoristijo, saj ameriška administracija Predvideva ' za prihodnjih pet let kar 50 milijard lir stroškov. Poleg držav NATO naj bi v teh raziskavah sodelovali tudi Avstralija, Japonska, Izrael in celo Južna Koreja. Vsemu temu seveda Francija odločno nasprotuje prav zato washingtonska administracija namiguje, da bi kot prvo zagotovili »vesoljski ščit« prav Evropi. Ob tem je seveda vprašljivo ce je kaj takega sploh uresničljivo, saj je «lo »vesoljski scit« proti medcelinskim raketam skrajno fantasUčna zamisel, ki je za marsikoga le pretveza za militarizacijo vesolja z ofenzivnim orožjem.
Reaganova administracija je torej dobila prvo rundo, do uresničitve tega načrta pa je še dovolj časa, da Reagana kdo drugi zamenja v Beh hiši.
Naša odprava včeraj odpotovala v Nepal
Začela se je himalajska avantura
Začela se je himalajska avantura.
Ekspedicija Slovenskega planinskega društva Trst je včeraj odpotovala iz deželnega letališča v Milan, od koder je odletela v Amsterdam.
Po enodnevnem premoru se bo naša odprava danes, ob 17.20 po lokalnem času podala na dolgo pot do Nepala in tako se bo pravzaprav začelo. Na aerodromu je bilo včeraj zelo živahno, saj je bila poleg običajnih gostov še skupina naših alpinistov in trekingašev. Mrzlično so se pripravljali za odhod, vendar sreča je bila na njihovi strani. Letalo je imelo namreč enourno zamudo, tako
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes priloga o ljubljanskem sejmu Alpe-Adria
--^I-r-|    I   I I I MU I----- LIL___ __
• Višješolska reforma
NADALJEVANJE S 1. STRANI
v tujini) in niti podtajnik v predsedstvu vlade Amato, čeprav so v predsedstvu vlade nekateri ljudje vedeli za zadevo, a kot predlog Falcuccije-ve in ne kot zahtevo predsedstva samega.
Kdo govori resnico in kdo samo polovično resnico? Iz poteka dogodkov b,i lahko sodili, da je tokrat predsedstvo vlade precej nedolžno in da se je godlja zakuhala nekje med ministrstvom za šolstvo in senatom. Prejšnji teden je na večerni seji senatne komisije za šolstvo v sredo Falcuc-cijcva predložila novo besedilo, ki ga zapisnik seje obravnava skrajno lakonično: »Brez razprave je bila sprejeta tudi črka D«. Nobenega pojasnila torej s strani ministra. Zakaj je do tega prišlo, in vendar bi bilo povsem naravno, da bi minister povedal, da je do tega prišlo na zahtevo vlade. Nobene razprave, kar bi lahko dalo misliti o površnosti dela komisije ali pa o spretnem prikazu zadeve brez obrazložitve, da gre za bistvene spremembe. In to se je dogajalo prav nekaj ur preden so prišli v Rim predstavniki nacionalističnih organizacij iz Furlanije-Julijske krajine protestirat proti zaščitnemu zakonu, torej istega dne, ko je senatna komisija za ustavna vprašanja sprejela našo enotno delegacijo.
Vprašanje ni enostavno, saj je politično in vsebinsko, politično ker vsebuje vse znake popuščanja nacionalistom in dokaz za to je v dejstvu, da so bili nekateri predstavniki večine na srečanju s protislovenskimi predstavniki že seznanjeni z vsebino spremembe, čeprav se nočne seje komisije niso udeležili in do tiste ure zapisnik še ni bil natisnjen. Vsebinsko pa je vprašanje v tem, da ministra za šolstvo moti še zlasti intendant za slovenske šole, ki ga enostavno noče sprejeti. Vsakršna drugačna formulacija člena brez intendanta za slovenske šole pa bi povsem izvotlila vsebino. Celotna zadeva torej ni jasna in čedalje bolj kaže, da so tokrat prevladali pritiski nacionalističnih sil, kar je v trenutku, ko prihaja do razprave o celovitosti naših zaščitnih določil nedvomno zelo resno in ne predstavlja najboljše plati pomembne demokratične inštitucije.
Danes bodo torej o 24. členu glasovali. V besedilu za enkrat ni pomembnega odstavka o slovenski šoli, za njegovo ponovno vključitev so naši šolniki in dijaki že množično mani-festiraK, tako kot smo Slovenci v zadnjem letu že nekajkrat pokazali svojo enotno in množično zavzetost za uveljavitev osnovnih pravic. Ali je res mogoče, da se najvi.šje oblasti požvižgajo na te proteste in v zadnjem trenutku spreminjajo že sprejete obveze? Današnje glasovanje bo to jasno pokazalo. (BBr)
• Himalajska avantura
Totalna vojna v Zalivu ne pozna premora
NADALJEVANJE S 1. STRANI
da skupina sedemnajstih je imela čas za slikanje in za slovo od sorodnikov, prijateljev, predsednika Slovenskega planinskega društva Trst inž. Pina Rudeža ter tajnika SKGZ Duška U-doviča. Prijazni uslužbenci letališča p« so celo dovolili, da so se naši lahko slikali tudi pod samim letalom.
Potovanje se je torej začelo in vsi udeleženci so se z vrhanim nahrbtnikom dobre volje, upanja in veliko želja podali na dolgo pot, na prvo ekspedicijo, ki jo je organiziralo naše Slovensko planinsko društvo iz Trsta. Ob odhodu nam je Lucijan Cer-gol, vodja prve slovenske ekspedicije, povedal, da je vse v redu, morala na višku, da se je torej pravzaprav začelo z najboljšimi upi. Tudi ostali so pripravljeni na to prvo veliko preizkušnjo, pa čeprav so morali dan prej odpotovati zaradi današnje stavke gasilcev in pa čeprav so v Milanu čakali kar štiri ure na letalo za Amsterdam. Začela se je torej velika avantura.
Vsem udeležencem srečno!
Ponovno napadena Bagdad in Teheran
Razdejanje po iraškem letalskem napadu na Teheran
(Telefoto AP)
BAGDAD, TEHERAN — Iranska vodena raketa je včeraj že šestič v dobrem tednu zadela Bagdad, prejšnjo noč pa so iraška letala bombardirala Teheran in druga iranska mesta. Napadi na civilne objekte v obeh državah se torej nadaljujejo brez premora. Na fronti pa ni bilo večjih premikov, iransko topništvo je celo omejilo vsakodnevno bombardiranje Basre. S tem v zvezi zahodni vojaški krogi navajajo, da se je skoraj gotovo večina topov dolgega dometa in 155-milimetrskih havbic, ki so še iz časa šahove vladavine, že iztrošila. Topovi namreč ne morejo prenesti take neprekinjene rabe. Po vsem sodeč pa bo Iran kmalu dobil novo orožje, saj je komaj podpisal pogodbo za nakup kitajskega orožja v višini 1,6 milijarde dolarjev. Vsekakor pa bo to le malo zaleglo, saj je kitajsko orožje v primerjavi z iraškim (zahodnim in sovjetskim) zastarelo in »nekonkurenčno«.
Medtem pa so ZDA tudi uradno potrdile, da Irak uporablja v spopadih z iransko vojno strupene bojne pline. Podobno kot pred letom dni pa je bila tudi tokrat ameriška obsodba kršenja ženevske konvencije bolj medla, saj se Irak vedno bolj približuje zmernemu arabskemu taboru in žanje simpatije med proameriškimi arabskimi državami.
Predsinočnjim v predstavniškem domu ameriškega kongresa
Predsednik Reagan prepričljivo zmagal izdelali bodo 21 strateških raket MX
NEW YORK — Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 219 glasovi za in 213 glasovi proti predsinočnjim sprejel zahtevo predsednika Reagana, za izdelavo 21 strateških raket MX. Razlika v glasovih je sicer minimalna, vendar pa je večja, kot sta jo še predvčerajšnjim napovedali obe strani. Reaganu se je namreč pridružilo kar 61 demokratov, proti pa je glasovalo 24 republikancev. Danes bo sicer še eno glasovanje o raketah MX, vendar imajo demokrati po splošnem prepričanju »samo teoretične možnosti«, da v zadnjem od štirih glasovanj v ameriškem kongresu blokirajo izdelavo 21 raket MX.
Predsinočnje glasovanje v predstavniškem domu ni bila za predsednika Reagana samo največja politična zmaga po lanskih novembrskih predsedniških volitvah, ampak tudi nov hud poraz demokratske stranke, ki vse bolj izgublja tla pod nogami in postaja čedalje bolj le nestanovitna koalicija »liberalnih sil« v ameriškem kongresu. Predsednik predstavniškega doma in eden od prvakov demokratske stranke Thomas 0’Neill ni mogel po glasovanju skriti razočaranja nad neenotnostjo v demokratskih vrstah. Demokratski senator Bill A-lexander je na primer dejal, da je po tem glasovanju Reagan postal prvi »kralj na kongresnem griču«, saj je glasovanje pokazalo, da demokrati
verjetno ne bodo uspeli zbrati potrebnih glasov niti, ko bodo glasovali čez nekaj tednov o proračunu in odobritvi pomoči protisandinističnim silam v Nikaragvi. Vodstvo demokratske stranke poskuša sicer javno zmanjšati poraz in ocenjuje, da je bilo predsinočnje glasovanje bolj vprašanje »vesti«, kot dokazovanja »strankarske lojalnosti«. Kljub temu pa ni mogoče prezreti dejstva, da je vodstvo demokratske stranke poskušalo prav z večinskim glasovanjem demokratov proti raketam, dokazati, da si je stranka že opomogla od lanskoletnega poraza na predsedniških volitvah. Ker se je kar 61 demokratov pridružilo predsedniku Reaganu, oziroma skoraj četrtina vseh demokratov v predstavniškem domu, bo verjetno predsednik doma demokrat 0’Neill le težko spravil skupaj potrebno večino v prihodnjih glasovanjih. Vendar ni prvič, da se je demokratska večina v predstavniškem kongresu podrla ob vprašanju raket MX. Celo desetletje, kolikor traja razprava o teh strateških raketah se demokrati ne morejo zediniti ali naj jih podprejo ali ne.
Nekateri politični analitiki, kot na primer Norman Omstein, ki je napisal vrsto študij o delovanju ameriškega kongresa, ocenjujejo, da je demokratska stranka, neglede na omenjeno dejstvo »trenutno v največji krizi v novejši zgodovini«, Rea-
gan pa od vseh povojnih ameriških predsednikov »najbolj trdno v sedlu oblasti«. Problem je namreč v tem, da tudi nova generacija demokratskih prvakov v ameriškem kongresu o teh vprašanjih ni nič manj »filozofsko in čustveno razdeljena«, kot je stara generacija, ki počasi zapušča kongresne klopi.
Glasovanje je torej za predsednika Reagana ena od največjih političnih zmag. Iz tega glasovanja mu je namreč uspelo ustvariti nekakšen »referendum o patriotizmu«, saj so zanj glasovali celo nekateri vplivni demokrati, ki so bili leta in leta proti raketam MX. Predsednik je glasovanje namreč vešče povezal z začetkom pogajanj v Ženevi. Še pred dvema dnevoma je vodja ameriških pogajalcev v Ženevi Max Kampelman, ki je sicer demokrat, predstavniški dom prepričeval, »da bodo Američani brez teh raket, na pogajanjih v Ženevi pogoreli«. Glasovanje proti, naj bi kot je Reagan avtoritativno opozoril kongres v pismu še predvčerajšnjim le malo pred začetkom glasovanja, bistveno oslabilo ameriške pogajalce in pokazalo, da so Združene države »o tako pomembnem vprašanju, kot je nacionalna varnost med seboj razdeljena država«. Verjetno je tudi ta moment v veliki meri vplival na predsinočnji izid.
UROŠ LIPUŠČEK
Malomarnost kriva za težko ekološko nesrečo
Petrolej grozi podtalnici v Ljubljani
• Umor
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ma z dne 22. januarja 1983 o ceni dela. Dvanajst do šestnajst strelov v Tarantellija daje umeti dvoumnost brigadistične politike, ali bolje njeno izrecno reakciomanno naravo: če je eden od najuglednejših italijanskih sodnikov ob tem umoru posvaril javnost pred nevarnostjo aktivnega gibanja za ponovno vzpostavitev »režima, ki je za nami«, potem bi menda končno moral spregledati sleherni državljan.
Tarantelli je nekako vizionamo stremel k izoblikovanju »novega enotnega sindikata« in k okrepitvi vloge tovarniških in podjetniških svetov pri pogajanjih s podjetništvom. Soglasja ni dočakal, toda prav tisti v sindikalnem gibanju, ki z njim niso načelno soglašali, ga verjetno najbolj pogrešajo. (dg)
LJUBLJANA — Konec minulega tedna je prebivalce slovenskega glavnega mesta vznemirila novica, da je iz Iskrine tovarne v Stegnah (v občini šiška) iz počenih cevi steklo v zemljo 1000, verjetno pa še celo več litrov industrijskega petroleja. Ker leži tovarna v bližini vodnih črpališč, bi lahko prišlo do prave katastrofe, saj se več kot 70 odstotkov ljubljanskih vodovodnih pip »napaja« prav iz teh vodnjakov.
Strokovnjaki, ki so začeli takoj a-nalizirati vzorce vode, so ugotovili, da pitna voda še ni onesnažena, da pa bo nafta verjetno skozi 30 metrov debelo plast proda in gline prodrla do podtalnice v dveh ali treh tednih. Ko bi se (če se bo) to zgodilo, bi seveda iz onesnaženih (toda ne zastrup-
ljenih) vodnjakov lahko črpali le še' sanitarno in industrijsko vodo, pitno pa bi morali voziti z obrobij mesta, ki jih oskrbujejo iz drugih črpališč.
Prve dni po odkritju okvare je močno deževalo in nafta se je sproti redčila, sedanje suho obdobje strokovnjake bolj skrbi. Še veliko bolj zaskrbljeni pa so prebivalci Ljubljane zaradi okoliščin, v katerih se je nezgoda pripetila. Prvič so cisterno za petrolej v Iskri postavili na črno, brez ustreznih soglasij, cevi pa položili tako nemarno, da jih je seveda bager moral potrgati. Do izlitja je namreč prišlo na gradbišču ob tovarni, pri čemer ni delavcev najbrž nihče opozoril na kakšne cevi oziroma nevarnost. Drugič — izginotje petroleja so odkrili povsem naključno. Ko so
v obratu odprli ventil, se ni nič zgodilo in ko so preverjali, kaj je narobe, so naposled ugotovili, da je cisterna prazna. Tako je tudi jasno, zakaj nihče ne ve, kdaj je smrdljiva tekočina pravzaprav stekla v zemljo in niti tega ne, koliko litrov petroleja grozi podtalnici. Lahko le 1000, lahko tudi 2.000 litrov.
Strokovnjaki so »na položajih«, verjetno pa je zdaj priložnost, da se temeljiteje poglobijo tudi v druge nevarne točke, ki jih je v Ljubljani še precej. Druga Iskrina tovarna, ki izdeluje baterije in v proizvodnem procesu uporablja strupene snovi, na primer leži na samem robu prvega varnostnega pasu, težave so z odlagališči za strupene odpadke itd.
Ljubljanski izvršni svet je že zahteval natančen seznam potencialnih onesnaževalcev in ukrepe za preprečitev dogodkov, kakršen je pred dnevi vznemiril, pa verjetno tudi streznil Ljubljančane. (Z. Š.)
□ BEOGRAD — Predsednik predsedstva CK ZKJ Ali Sukrija je včeraj sprejel predsednika alžirske vlade Abdelhamida Brahimija, ki se mudi v Jugoslaviji kot gost predsednice ZIS Milke Planinc. V prijateljskem pogovoru sta ocenila odnose med ZKJ in FLN ter spregovorila o najbolj žgočih vprašanjih mednarodne politike.
Včeraj je imel Brahimi tudi zaključne pogovore z gostiteljico, predsednico ZIS Milko Planinc, (dd)
Dunajska vlada se je odločila za švedske lovce prestreznike
DUNAJ — Predsinočnjim je svet za obrambo države pri- avstrijski vladi odločil o vojaških letal tipa prestrezniki, ki jih bodo nabavili za obrambo svojega zračnega prostora. Formalna odločitev bo sicer padla šele na prihodnji seji vlade, po vsej verjetnosti v torek, vendar je za to pristojni organ sklenil: kupili bodo letala švedske proizvodnje SAAB, tipa »draken«.
Vsota, ki jo bo morala Avstrija odšteti za 24 lovskih letal — toliko jim namreč zadostuje za izpopolnitev radarskega sistema, imenovanega »Goldhaube« — bo tri in pol milijarde šilingov. Prva pošiljka letal bo prišla v januarju leta 1987.
Poročali smo že, koliko prahu so dvigale razprave o potrebnosti ali nepotrebnosti tovrstne izpopolnitve avstrijskega »Bundesheera«, zlasti med mladimi socialisti, ki so med svojimi protesti vladi najglasneje očitali militarizacijo njihove industrije. Posel bo namreč kompenzacijski in jo pozivali na ustavno deklari-
rano avstrijsko nevtralnost, ki da nikakor ne potrebuje vojaških lovskih letal, ki so vsa po vrsti usposobljena tudi za nošenje raket »zrak -zrak«, torej napadalnega orožja. Slednje, rakete namreč, si Avstrijci tako in tako ne morejo privoščiti, ker jim med drugim tovrstno orožje prepoveduje avstrijska državna pogodba, podpisana pred tridesetimi leti.
Da bi pred mladimi protestniki vsaj malo očuvali nevtralni obraz, so se v vladnem vrhu odločili za ponudbo, ki je prišla iz švedske — torej prav tako nevtralne države in odklonili nakup sicer cenejših lovcev - prestreznikov proizvodnje »British Aerospace« tipa »light ning«, ker le-ti prihajajo iz ene izmed držav NATO -pakta.
S tem seveda še ni rečeno, da demonstrativnih akcij ne bo več, predvsem pa je razburjena štajerska mladina, ker je obrambni minister Friedhelm Frischenschlager najavil, da bodo vojaški lovci stacionirani na graškem letališču in deloma v Zeltwegu.
BARBARA GORIČAR
Naftne madeže veter odplavlja od obale
Kritike in predlogi komunistov za promet v Mesinskem prelivu
MESENA — Tudi včeraj je ugoden veter odplavljal proti jugu naftne madeže, ki so se izlili v morje prejšnji četrtek po trčenju dveh tankerjev. Sedaj so na višini obale pri Catanii, vendar dovolj daleč, da ne ogrožajo turističnih plaž. Zasebna podjetja nadaljujejo z intenzivnim črpanjem razlite nafte, spričo ogromnih količin pa je delo zamudno in na videz bolj malo uspešno. V zvezi z vestmi, ki jih je o morebitni zapori Mesinske ožine objavil včeraj tisk, je mesinska luška kapitanija zanikala, da bi prejela navodila v tem smislu. Poveljnik kapitanije Bartocci je še poudaril, da bi podobnega ukrepa prav. gotovo ne mogli sprejeti v kratkem roku.
V Rimu je med tem KPI sklicala včeraj tiskovno konferenco, na kateri so komunisti obtožili odgovorne ministre, da niso ustrezno poskrbeli za hitro in učinkovito odstranitev naftnih
madežev. Delno tudi zaradi polemik, so dejali komunisti, ki so nastale v zvezi s pristojnostmi med ministrstvi za trgovinsko mornarico in e-kologijo. KPI nadalje zahteva ugotovitev odgovornih za trčenje, predvsem pa dokončno rešitev pomorskega prometa v Mesinski ožini, tako da se izključijo nevarnosti bodisi za ljudi, kot za okolje. Pri tem predlagajo, naj se u-stanovi ekipo pilotov za vodenje ladij skozi ožino, centralizirano nadzorno postajo, ki bi bila opremljena z radarskimi napravami, na vsedržavni ravni pa menijo, da bi ministrstvo za civilno zaščito moralo ustanoviti posebno izve-žbano službo za reševanje in posege v nesrečah, kot je bilo četrtkovo trčenje med španskim in grškim tankerjem. Predstavniki KPI so tudi opozorili na podroben načrt za urejanje prometa v Mesinski ožini, ki ga je zbor genovskih kapetanov izdelal že leta 1978, a ga niso nikoli izpeljali.
Cestne in avtocestne povezave bistveno vprašanje Nove Gorice
NOVA GORICA — Dokončno besedo, kje se bo najprej gradila avtocesta, od Razdrtega proti Sežani in Kopru, ali od Razdrtega proti Novi Gorici, bosta imela republiška skupščina in Republiški sklad za ceste. 0 tem ni nobenega dvoma in tudi ne kaže vzpodbujati takih ali drugačnih polemik. Vendar bi bilo nesprejemljivo, če bi v tem trenutku, ko se sprejema srednjeročni in dolgoročni načrt razvoja občine Nova Gorica tega vprašanja ne obravnavali, seveda poglobljeno, z -argumenti, točnimi podatki, analizami. Tako je bilo slišati na torkovem srečanju med novinarji in predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Nova Gorica.
Gradnja ustreznih prometnih povezav med Novo Gorico in drugimi območji ter osrednjo Slovenijo je eden od osnovnih pogojev za gospodarski in družbeni razvoj teh krajev, za premostitev stagnacije, oziroma zaostajanja z osrednjim delom Slovenije.
Katere argumente navajajo v Novi Gorici in ki bi jih na republiškem nivoju morali vsekakor upoštevati ob sprejemanju odločitev za realizacijo objekta o katerem je pravzaprav go-
vor že skoraj 25 let in ki bi moral ; biti seveda že dograjen, če ne bi bilo vmes, kot kaže, zelo težko premostljivih finančnih težav.
Gospodarski potencial občine Nova Gorica in drugi občin na Severnem Primorskem je neprimerno večji od gospodarskega potenciala Sežane in obalnih občin, s posebnim ozirom na industrijo, zlasti še na tiste veje industrije, ki so še posebej vezane na prometno infrastrukturo. Na podlagi raziskave Zavoda za družbeno planiranje občine Nova Gorica, je že leta 1981 bilo prepeljano na cestah severnoprimorske regije okrog 7 milijonov ton blaga bodisi v obliki surovin, polizdelkov ali dokončanih izdelkov. Če k temu dodamo še tako imenovani tranzitni promet (uvoz in izvoz) v Italijo, danes lahko govorimo že o okrog osem milijonov ton tovora letno. Vse to se danes prevaža z velikimi težavami, zamudami (ne gre podcenjevati nevarnosti nesreč), po cestnem omrežju, ki je med najslabšimi v republiki.
V Novi Gorici opozarjajo tudi na zelo neposredno nevarnost skoraj popolne prometne odrezanosti zaradi dr-
senja tal na dveh edinih prometnicah, ki povezujejo regijo z osrednjo Slovenijo, preko Cola in Rebernic, kjer najbrž tudi z večjimi posegi ne bi bilo mogoče povsem zaustaviti drsenja tal. V Novi Gorici pa opozarjajo še na drugo, zelo konkretno dejstvo, da od vseh sredstev, ki so jih v zadnjem srednjeročnem obdobju odvajali za ceste, je bilo v občini uporabljenih le približno polovica, vse ostalo pa je šlo za investicije na drugih območjih Slovenije. To je tudi eden od vzrokov, da je cestno omrežje da-% nes med najbolj nerazvitimi v republiki, ne glede na to, da se tu odvija zelo intenziven mednarodni tovorni in osebni pro.met.
Med argumenti, ki narekujejo čimprejšnjo gradnjo avtoceste po Vipavski dolini je tudi obstoj mednarodnega tovornega postajališča in mednarodnega prehoda Vrtojba - štandrež, katerega zmogljivosti so danes, tudi zaradi neustreznih prometnih struktur, izkoriščene le za petino. Tako izhaja iz analize, ki jo je pripravO Zavod za družbeno planiranje občine Nova Gorica in ki so jo posredovali tudi novinarjem.
NAGRADE ZA NATEČAJ » ISTRIA NOBILISSIMA«
Nagrade je podelila strokovna žirija - Natečaj dokazal živahnost umetniškega snovanja v okviru italijanske manjšine v Jugoslaviji
KOPER — Mednarodna žirija, ki so jo sestavljali profesorji, glasbeniki, gledališki in literarni kritiki je ocenila dela, ki so jih posamezni umetniki poslali na natečaj »Istria ■nobilissima 1984«. Natečaj je doživel že 17. edicijo.
Delo žirije sta koordinirala prof. Bruno Maier, predsednik Ljudske u-niverze v Trstu in prof. Antonio Pellizzer, predsednik krožka pesnikov, književnikov in umetnikov Unije Italijanov za Istro in Reko. Prav ti dve ustanovi organizirata vsako leto ta najpomembnejši natečaj, katerega namen je spodbujati in krepiti kulturno delo v okviru italijanske manjšine v Jugoslaviji, žirija je z zadovoljstvom ugotovila, da so na zadnja dva natečaja umetniki poslali rekordno število del; kar 62. Še posebno je razveseljivo, da se je pojavilo veliko novih imen, to je umetnikov, ki niso doslej sodelovali na natečaju, kar pomeni, da je u-stvarjanje na literarnem, gledališkem, glasbenem in likovnem področju v okviru italijanske narodnost-
ne skupnosti v Jugoslaviji izjemno živahno in pomembno.
Eno izmed najpomembnejših nagrad in sicer nagrado za poezijo je prejel univerzitetni študent Maurizio Tremul iz Kopra. Nagrado za pripovedništvo je prejel že priznani pisatelj in novinar Lucifero Martini z Reke. Za najboljšo gledališko delo je žirija nagradila učitelja Vlada Benussija iz Rovinja, ki je nanisal komedijo v italijanskem rovinjskem narečju »Ouna miteina suta la teina«. Nagrado za najboljšo glasbeno kompozicijo je prejel puljski skladatelj Nello Milotti in sicer za delo Cantata za moški zbor in simfonični orkester. Na likovnem področju sta prejela nagradi slikarja Maurizio Stipanov iz Pirana in Ema Toncinich z Reke.	E. ORASSI
□ V Vidmu bo v soboto, 30. t.m. ob 15.30 skupščina članov Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) iz naše dežele. Skupščina bo v prostorih sekcije CAI v Ulici Beato 0-dorico da Pordenone 3.
V okviru meddeželnega sodelovanja
Tonel pred dnevi obiskal Koroško in Štajersko
Deželna komisija zdravstveni nacrt
CELOVEC, GRADEC — Podpredsednik deželnega sveta FJK Claudio Tonel se je pred dnevi srečal s predsednikoma deželnih parlamentov Koroške in Štajerske.
V Celovcu se je srečal s predsednikom Josefom Schatlom in direktorjem za pravna vprašanja Viktorjem Putzem, v Gradcu pa s predsednikom Karlom Naimerjem, prisoten je bil tudi italijanski konzul Corsaro. Obema sogovornikoma je podpredsednik Tonel najprej prinesel pozdrave predsednika deželnega sveta FJK Luigija Manzona, nato pa je predlagal, naj se v okviru dobrega sodelovanja vzpostavijo še stiki nied predstavniškimi in zakonodajnimi telesi naše dežele in obeh avstrijskih dežel. Predlog je bil dobro sprejet.
Na obeh sestankih so tudi predvsem poudarili skupni interes, da se avstrijski trgovski prevozi še bolj kot do sedaj okrenejo v smer tržaške luke. To pa predvsem v luči pomembnih povezav (cestnih in železniških), ki so sedaj v gradnji. Prav te povezave, M bodo vodile iz Evrope preko Avstrije v različne kraje naše dežele, pomenijo pomembno perspektivo za sodelovanje in tudi razvoj. Vloga naše dežele kot veznega prometnega križišča se bo seveda v teh perspektivah okrepila, kar naj bi dalo tukajšnjemu gospodarstvu novega kisika.
Tonel je z avstrijskima sogovornikoma spregovoril tudi o drugih možnostih za sodelovanje in sicer na Področju univerze, muzejskega dela, kulture in raznih prireditev. Vsekakor so stiki s sosednjimi avstrijskimi deželami primarne važnosti za
našo tukajšnjo stvarnost. Stiki bi morali seveda krepiti tudi vezi med vsemi deželami, ki se združujejo v skupnosti Alpe - Jadran.
V Vidmu bo v soboto, 30. t.m. ob
15.30	skupščina članov Svetovnega
Predsednik evropskega parlamenta v F-JK
VIDEM — Pred dnevi sta se srečala predsednik deželnega odbora Bia-sutti in evropski poslanec Mizzau. Slednji je Biasuttiju najavil obisk predsednika evropskega parlamenta Pietra Pflimiina v naši deželi. Obisk se bo vršil 24. aprila.
Predsednik evropskega parlamenta bo predvsem obiskal kraje, ki jih je prizadel potres in se tako seznanil z deli, ki jih je finansirala EGS.
TRST — Komisija za zdravstvo deželnega sveta Furlanije Julijske krajine je odobrila pred dnevi deželni zdravstveni načrt. Ob prisotnosti deželnega odbornika Renzullija je namreč komisija z večino odobrila načrt proti kateremu je volila DP, vzdržali pa sta se KPI in LpT. Sedaj je načrt tik pred diskusijo v deželnem svetu, ki bo meseca aprila.
Z odobritvijo v komisiji se je skp-raj zaključila dolga pot zdravstvenega načrta, za katerega se je deželni odbor odločil, kljub temu da manjka kak vsedržavni načrt. Načrt so pripravili potem, ko so pričele delovati vse krajevne zdravstvene enote in s tem da so se izdelovalci načrta soočali z vsemi dejavniki na zdravstvenem področju, s političnimi strankami in z ostalimi, ki so za zdravstvo interesiram. Zainteresirani smo seveda tudi mi občani in v ta namen je dežela pri-
pravila več javnih debat, srečanj in simpozijev.
Debata je bila vseskozi živahna, saj je izdelava zdravstvenega načrta zelo kompleksna, kajti prav zdravstvo je eno izmed najbolj občutenih problemov, hkrati pa se nahaja v številnih negotovih, če ne čisto zmedenih položajih. Osnovna deželna smernica za načrt je v tem, da v treh letih (1985-87) dežela izda za zdravstvo 3 tisoč in 100 milijard. Velika vsota naj bi služila za reorganizacijo celotnega zdravstvenega aparata in za to, da bi se ustvarilo pravo ravnovesje med posameznimi -krajevnimi zdravstvenimi enotami in deželnim teritorijem, kar naj bi privedlo tudi do racionalizacije izdatkov.
Ob zaključku razprave v komisiji je odbornik za zdravstvo Renzulli poudaril, da z načrtom si dežela ni hotela prevzeti državnih kompetenc, ampak je želela izpolniti svoje naloge in prevzeti nase določene odgovornosti. Poudaril je, da je povsem upravičeno in potrebno, da se izdela organski načrt za vse zdravstvene strukture v naši deželi in da je pri tem potrebno delati čim bolj odločno.
Potem ko je 'Renzulli spregovoril o nekaterih posameznih aspektih novega deželnega zdravstvenega načrta, je poudaril, da je načrt popolnoma uresničljiv, zahteva pa sodelovanje vseh. Hkrati pomeni priložnost ,ki je dežela ne sme izgubiti, saj želi načrt okrepiti neko jasno zdravstveno politiko, ki je tesno povezana s potrebami skupnosti. Gre, skratka, za kvaliteten skok pri nudenju zdravstvenih uslug.
Aprila bo, kot smo že napisali, o načrtu spregovoril deželni svet. Načrt
odobrila za F-JK
o zdravstvu pa je brez dvoma eno izmed najpomembnejših dejanj, ki ga bo deželni svet izvedel v tej mandatni dobi. Prav občani pričakujemo, da se stvari na zdravstvenem področju vsaj dostojno uredijo, da se uresniči vloga KZE in da bi se reforma ne ustavila nekje sredi poti, kot se na žalost rado dogaja. Dejstvo je da z zdravstvenimi uslugami prevečkrat nismo zadovoljni, čeprav moramo zanje drago plačevati.
Piransko poletje brez avtomobilov
Člani občinskega izvršnega sveta v Piranu so predvčerajšnjim razpravljali o dveh osnutkih odloka o sezonski omejitvi mestnega prometa. Prvi osnutek je bil le posnetek lanske zadevne odredbe, drugega pa je predlagal podpredsednik piranske občine Ugo Fonda. Po tej različici naj bi poleti smeli voziti vsi osebni avtomobili, vendar največ 30 minut. Kdor bi se v mestu zadržal do ene ure, bi moral plačati 200 dinarjev, do dveh ur 500 dinarjev, do treh ur pa 1000 dinarjev. Vse, ki bi se v mestu zadržali dalj časa, pa naj bi spametoval »pajek«. Ta predlog so v minulih dneh mnogi ugodno ocenili, vendar pa bi bilo treba v tem primeru zagotoviti učinkovito službo za pobiranje denarja... Člani občinskega izvršnega sveta pa so kljub vsemu menili, da je bila lanska izkušnja prepovedi prometa po piranskih ulicah u-spešna in da bi jo bilo dobro ponoviti tudi letos.
Srečanje med konzulom Mirošičem in deželnim tajnikom KD Longom
Včeraj sta se sestala jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič in deželni tajnik KD Bruno Longo. V daljšem razgovoru sta sc dotaknila številnih problemov, ki zadevajo medsebojno sodelovanje na, obmejnih območjih in vlogo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ter Krščanske demokracije pri razvijanju vsestranskega sodelovanja. Posebno pozornost sta v razgovorih posvetila tudi vprašanju slovenske manjšine v Italiji ih italijanske v Jugoslaviji, pri čemer je generalni konzul Mirošič opozoril na vrsto aktualnih vprašanj, ki zadevajo neposredne interese slovenske narodnostne skupnosti. Govor je bil tudi o bodočem obisku delegacije Republiške konference SZDL v deželi F-JK, kjer bo gost deželnega vodstva KD.
POTOVANJE PO DEŽELI BREZ MIRU Dušan Jelinčič	17.
Najprej smo se ponovno napotili v stari del mesta lotraj obzidja ter si ogledali staro palačo kralja Da-da. Pravzaprav razočaranje — kot vse tisto, kar kra-vne oblasti spremenijo v turistično zanimivost. Tam bližini je zid objokovanja. Tudi tokrat je bilo pred jim na desetine in desetine klečečih ali stoječih Zi-3v, ki so molili ter glasno brali psalme. Kaj je to pri-'vanje nekega verskega fanatizma, ali obra no ske široke vere v boljši čas za državo in njene ljudi.'
Ti so na svoji dolgi poti že preveč pretrpeli, tako a bi zanje lahko končno nastopil cas miru m gradnje ove, lepše bodočnosti. Vera je tu povezana, z drzav-hn problemom in stvarnostjo, zato ima tudi zid o -'kovanja svoj pomen, ki sega globlje od mo i ve in salmov, pa tudi od koncentracijskih tabonsc in bo-sče žice v prihodnost vsega človeštva. _
Tega dne smo si hoteli ogledati tudi Omarjevo mo--jo z zlato kupolo. Vendar je bil petek, petek pa je
za mohamedance svet dan, zato je bila mošeja za tujce zaprta. Jeruzalem je pravzaprav res čuden babilon ljudstev, pričevanj in verstev. Petek je sveti dan za Arabce, sobota za Žide, nedelja pa za zahodnjake. Iz enega ali drugega razloga je torej država delno paralizirana kar tri dni.
Ker smo bili Jeruzalema nekoliko siti, smo si okoli poldneva privoščili kratek izlet v bližnje mesto Betlehem. To je spet tipično arabsko mesto z vsemi značilnostmi, od strnjenega mestnega središča do ozkih in prenatrpanih trgovskih uličic, prepolnih ljudi in vseh vrst kramarije.
Vsi napisi ulic in trgov so, kot povsod na izraelskih zasedenih teritorijih, od leta 1967, trojezični — torej hebrejski, arabski in angleški. Seveda je prvo in pravzaprav edino, kar si v Betlehemu, poleg zanimivega centralnega arabskega jedra ogledaš, kraj, kjer se je po pisanju Svetega pisma nove zaveze rodil Jezus Kristus. Na prostoru, kjer je bila pred dva tisoč leti jama, so zgradili veliko cerkev, v kateri si lahko ogledaš točno mesto odrešenikovega rojstva. Sicer pa je mestece zelo prijetno, gričevnato, predvsem pa zelo živo.
Čas stiska. Vrnili smo se v Jeruzalem, obenem pa smo se poslovili od popotnega tovariša Yennika, ki se je vrnil v kibuc, ker ima letalo za povratek v Francijo prav čez nekaj dni. Tako sva ostala na potovanju z bratom sama. V Jeruzalemu sva odšla v predel Bait Began, ki je prav v bližini najinega trenutnega jeruzalemskega doma. Tu sva si ogledala miniaturni relief mesta v Kristusovem času. Relief je delalo šest kamnosekov polna štiri leta, in sedaj živo prikazuje veličino in mogočnost nekdanjega Jeruzalema, pravega svetovljanskega velemesta, stičišča vseh poti na Bližnjem vzhodu.
Še skok na Mount Skopus, kjer gradijo novo jeruzalemsko univerzo, nato pa domov v mladinski dom v Bait Veganu. Tu sva srečala dva italijanska študenta, prva Italijana, odkar sva se odpravila na to potovanje. Eden je bil iz Ancone, drugi iz Milana. Seveda je pogovor hitro stekel, in sicer o marsičem, ne samo o Izraelu. Tako je Milančan med drugim izjavil, da je bral v največjem italijanskem dnevniku, da ima slovenska manjšina v Italiji vse olajšave in živi boljše od italijanske večine, a italijanska manjšina v Jugoslaviji, v Istri, da je zatirana.
Poleg tega naju je še čisto nežno vprašal, zakaj se Slovenci v Italiji ne integriramo, ko pa bi tako živeli boljše, pa tudi ekonomsko bi bili na boljšem.
Spomenik žrtvam nacizma v J ad Vašemu v Jeruzalemu
NACISTIČNI ZLOČIN PRED ŠTIRIDESETIMI LETI
V Ul. D’Azeglio obesili
Vojna je kruta, vojna je največje zlo človeštva. Zadnja vojna je vse to ne samo potrdila, temveč si osvojila prvo mesto po številu žrtev, ki jih je terjala.
Štirih njenih žrtev se spominjamo tudi danes. Bilo je 28. marca 1945, torej dober mesec pred koncem vojne, ko so nacifašisti že vedeli, da so vojno izgubili, ko se je njihov vojaški potencial zvijal še v zadnjih smrtnih krčih. Prav na ta dan so nasifašisti v Ulici Massimo D’Azeglio, torej v samem središču Trsta obesili štiri mlade gapovce - diverzante, jih tu pustili »v svarilo vsem, ki so proti nam«.
Dogodek je močno odjeknil v mestu in njegovi okolici, kjer so tedaj že potekale priprave na splošno o-boroženo vstajo enot komande mesta Trst v oporo jugoslovanskim partizanskim enotam, ki so se bližale s svojimi ofenzivami samemu mestu.
12-članska skupina diverzantske e-note gapovcev se je prav tedaj odločila za napad na garažo »Autorimessa Principe« v že omenjeni ulici, v kateri so imeli Nemci skladišče bencina, gum, tovornjakov in tudi orožja. Skupina, ki jo je vodil tedanji komisar in kasnejši komandant n. sektorja Nereo (Gino) je najprej sklenila, da bo bencin in drugi material odpeljala s tovornjaki iz garaže na Kras, kjer naj bi služil enotam Dč. korpusa in IV. armade.
Takoj se je pokazalo, da bo delo zamudno in da bo treba ukrepati drugače. Medtem se je pred vrati pokazal pešec in se v naglici oddaljil. Skupina je zasumila, da gre za policista, ali ovaduha. V naglici so razlili po garaži sod bencina in vanj odvrgli nekaj ročnih bomb. Garaža je bila v trenutku v plamenih. Vse se je dogajalo okrog 21. ure. Močan dim, ki se je začel valiti iz garaže ter pokanje bomb in druge
štiri mlade antifašiste
municije sta takoj opozorila vojaške in policijske patrulje, da se v tem prostoru nekaj dogaja. Z motornimi kolesi so bili v nekaj minutah na kraju, kjer so takoj zaprli vse dohode do garaže.
Diverzanti so bili v glavnem tedaj v garaži, katere glavna vrata so se medtem še zaprla. Skoraj bi bili našli smrt v plamenih, pa jim je v zadnjem trenutku uspelo, da so vrata toliko dvignili, da so stekli iz garaže in pobegnili policistom.
Seveda se je tedaj začel divji lov na storilce napada na garažo. Še isto noč so aretirali Giorgia De Roso, Sergia Cebronija, Remigia Vi-sinija in Livia Stocchi ja (Štoko). Zverinsko so jih mučili, nato pa na steno garaže najprej obesili Giorgia De Roso. V zid so nato zabili še tri žeblje in nanje pripravili tri zanke. Proti poldnevu so ulico zaprli in z avtomobilom pripeljali še ostale tri diverzante ter jih obesili.
Ves dogodek je posnel na svoj fotografski aparat neki nemški fotograf. Po naključju so prišle fotografije na dan po koncu vojne ter predstavljajo danes enega najbolj pretresljivih dokumentov o zločinih nacistov in njihovih pomagačev.
Vsako leto so pred spominsko tablo v Ul. D’Azeglio spominske svečanosti, s polaganjem vencev in cvetja. Prav bi bilo, da bi bilo ob tokratni 40. obletnici tega dogodka čim več tistih, ki bi se pred tem spominskim obeležjem ustavili, položili morda tudi cvet in se spomnili štirih mladih junakov, ki so padli že na pragu svobode.
Neva Lukeš
9 Danes ob 19. uri se bo sestal rajonski svet za Kolonjo in Štorkljo, z začetkom ob 19.30 pa bo zasedal tudi rajonski svet za Valmauro in Naselje sv. Sergija.
Gostovanje novogoriških gledališčnikov drevi v Kulturnem domu
Pregljev Plebanus Joannes v izvedbi Primorskega dramskega gledališča
Prizor iz Pregljevega Plebanusa Joannesa v postavitvi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice in režiji Dušana Mlakarja. Na sliki: Jože Hrovat in Dušanka Ristič
Kdaj je greh res greh in kdaj to ni. Je mar ljubezen, ki jo krščanska vera proglaša za temeljno vrednoto, greh? Kaj pa, ko ta prerase v njeno telesno podobo? In še: kako se bojevati zoper laži in zlaganost, zoper bedo, v kateri živi ljudstvo, zoper tujstvo posvetne in cerkvene gosposke. Taka in podobna vprašanja
zastavlja Pregljev Plebanus Joannes, ki si ga bomo ogledali nocoj v Kulturnem domu (začetek predstave ob 20.30), v postavitvi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice.
Plebanus Joannes, tolminski vikar, velja med ljudmi, svojimi stanovskimi tovariši in pri posvetni ter cerkveni gosposki za strogega, v moralnih rečeh nepopustljivega moža. Drugi ne vedo, sam pa se zaveda, da izvira ta strogost iz negotovosti, kakšen smisel ima življenje, in iz strahu, da ga lastna kri sili v greh. V razburljivih dogodkih, ki jim je priča med svojimi bližnjimi, v spopadih s cesarsko in cerkveno oblastjo ter v grozi, ki jo prinaša kuga, spoznava, da njegova naloga ni boj in sovraštvo do greha ampak ljubezen do sočloveka. To spoznanje ga pripelje do spora z Bogom. Bori se z njim za življenje mladega dekleta, ki umira za kugo, on pa, star in betežen, ostaja. Od Boga hoče izsiliti čudež. .V tesnem stiku z umirajočo Katrico hoče vanjo prenesti ostanek svojega življenja, tisto malo moči, ki mu je še ostala, da bi ona živela. In v tem trenutku spozna, da je dajanje življenja za življenje drugega čisti greh po krščanski logiki.
Ta sila zahtevna, težka in na trenutke naravnost srhljiva zgodba tolminskega duhovnika Plebanusa Joannesa, je v dramski upodobitvi Matjaža Kmecla, ki je romanu dodal še novelo Thabiti kumi, in odrski postavitvi režiserja Dušana Mlakarja dobila svojo razumljivo govorico. Čistosti predstave prav gotovo pripomorejo tudi preprosta scena Mete Hočevar, kostumi Anje Dolenc in glasba tržaškega skladatelja Giampaola Corala. Naslovno vlogo igra Sandi Krošl.
Plebanusa Joannesa kot tudi Paracelsa Ivanke Hergold, v postavitvi Slovenskega stalnega gledališča, so prvostopenjski selektorji Jugoslovanskih gledaliških iger »Sterijino pozorje« priporočili za nastop na tej najpomembnejši dramski in odrski manifestaciji, ki se vsako leto odvija v Novem Sadu.
Tako Plebanusa, kot tudi Paracelsa, ki ga bo SSG obnovilo jutri, ob 20.30 v Kulturnem domu, ne gre torej zamuditi.
Slovensko stalno gledališče obvešča cenjene gledalce, da je Plebanus Joannes izven abonmaja, obenem priporoča ogled predstave dijakom višjih srednjih šol, saj je prav Plebanus Joannes najbolj značilno delo primorskega pisatelja Ivana Preglja, katerega stoletnico rojstva smo obhajali lani.
PSI bo priredila seminar o gospodarstvu
Tržaško pokrajinsko tajništvo socialistične stranke bo dalo pobudo za srečanje s predstavniki PRI, PSDI in PLI, da bi stranke tako imenovanega laično socialističnega pola skupno ocenile sedanji družbeno gospodarski položaj mesta, vprašanje ponovne vzpostavitve teritorialnega ravnovesja, odnose med Trstom in deželo, nazadnje pa še stanje sedanjih zavezništev na čelu tržaških krajevnih uprav.
Tiskovna nota PSI pojasnjuje namen te pobude: treba je še nadalje poglobiti vprašanja, ki so vezana na družbeno gospodarski položaj tržaškega območja, še posebno v pričakovanju napovedanih vladnih ukrepov, ki naj bi z ustreznimi olajšavami in spodbudami dali novega zagona gospodarstvu Trsta in Posočja ter mu pomagali iz sedanje krize. Kot nadaljnji korak v tej smeri pa nameravajo tržaški socialisti organizirati seminar o gospodarskih problemih Julijske krajine ter pritegniti k sodelovanju s to pobudo vse mestne proizvajalne kategorije.
S pripravljalnega sestanka v Repnu
Prireditelji Kraške oh ceti iščejo letošnji poročni par
V ponedeljek se je v Repnu ob lepem številu prisotnih odvijal pripravljalni sestanek za 12. Kraško oh-cet. Prireditev bo z že običajnim sporedom stekla v četrtek, 29. avgusta, ko bosta ženin in nevesta povabila prijatelje na svojo fantovščino v Repen oziroma dekliščino na Col. Sledil bo seveda skupni ples na repenskem trgu. V soboto bodo balarji na vozu z volovsko vprego prepeljali nevestino balo s Cola v Repen, v nedeljo pa bo potekala osrednja slovesnost poroke kraškega para na repentabrskem griču.
Organizatorja, zadruga Naš Kras in kulturno društvo Kraški dom, nista že izbrala poročnega para in zato pozivata vse zainteresirance, da se čim-prej javijo pri pooblaščenih predstavnikih. Prireditelja obveščata, da bo-
NATEČAJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
»Primorski dnevnik« praznuje letos svojo štiridesetletnico, ki sovpada z obletnico osvoboditve. Ob tej priložnosti želi proslaviti oba jubileja. Zato Primorski dnevnik razpisuje dva natečaja: likovni za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol, za dijake višjih srednjih šol pa literarni natečaj. Natečaja sta na temo:
Ob štiridesetletnici osvoboditve in izhajanja Primorskega dnevnika, glasnika Slovencev v Italiji
Sožitje in naša prihodnost
Likovne izdelke, oziroma literarne prispevke, je treba dostaviti u-redništvu do 30. aprila. Izid natečaja bomo razglasili na svečani proslavi obletnice, najboljše prispevke bomo objavili v jubilejni številki dnevnika.
do pri izbiri imeli prednost morebitni domačini.
Folklorno - etnografska prireditev Kraške ohceti bo težila k ovrednotenju okolja in vaških običajev. Vaščani bodo poskrbeli za olepšan je in okrasitev lastnih domačij. Vaške gostilne bodo med Kraškim tednom nudile svojim gostom pristne kraške jedi ob obilni kapljici terana. Dekleta bodo nekaj prostih večerov žrtvovala pripravi papirnatih okraskov, medtem ko bodo fantje postavili brinjeve slavoloke, da bo vzdušje čimbolj praznično. Obiskovalci se bodo lahko okrepčali v osmicah domačih kmetov, kjer bodo poleg domačega vina in značilnih jedi postregli tudi s pravo poslastico za kraške sladokusce, s kuhanimi štruklji.
L. G.
Praznik UDI-ZŽI
pri Domju
Zveza žensk Italije prireja jutri, 29. marca, v Domu »M. Ukmar« pri Domju praznik »Mimoze in glasila Noi donne«. Ob 17.30 bo pokrajinski občni zbor UDI - ZŽI, na katerem bosta spregovorili Ester Pacor in Lili Čebulec. Ob 20. uri je napovedan kulturni program z branjem pesmi ženskih avtoric in nastopom ženskega pevskega zbora iz skednja »I. Grbec«. Sledil bo ples.
• Združenje Italija - SZ organizira v nedeljo, 31. t.m. izlet v Benetke na ogled razstave impresionistov v Muzeju Ermitage. Prijave na sedežu združenja.
Pretekli torek v SK
Ugledna srbska gosta o manjšinah na Madžarskem
Torkov večer v Slovenskem klubu je žal redkim udeležencem izredno dragocenega srečanja z dvema u-glednima gostoma iz Madžarske nedvomno potrdil dejstvo, da imamo daleč od nas, tam, kjer včasih najmanj pričakujemo, resnične prijatelje in zavzete spremljevalce naših razmer.
Srbski pesnik Stojan Vujičič, kritik, publicist in znanstveni sodelavec Inštituta za literaturo pri madžarski A-kademiji znanosti in umetnosti ter njegova soproga Marietta Vujičič, urednica pri ugledni literarni reviji Nagy Vilag (Veliki svet), sta s svojo neposrednostjo in izredno miselno odprtostjo naredila velik vtis na poslušalce. Predstavil ju je Marko Kravos, ki je uvodoma poudaril njune velike zasluge za spoznavanje in objavljanje slovenske književnosti na
Letošnja »Pomlad v Trstu« od Miramara do mestnega središča
Bližamo se dnevu, ko bomo v našem mestu doživeli drugo ponovitev cvetlične razstave »Pomlad v Trstu«, ki je bila lani mednarodnega značaja, v sklopu Delovne skupnosti Alpe - Jadran, letos pa bo organizirana in urejena na pobudo tržaške občinske uprave, sodelovali pa bodo pri njeni organizaciji Tržaška letoviščarska ustanova, Trgovinska zbornica, Zveza industrijcev, Zveza gradbenikov, posamezni trgovci in obrtniki ter denarni zavodi.
Začetek cvetlične manifestacije je predviden za 7. april, trajala pa naj bi vse do 7. maja. Organizatorji že urejujejo zelenice vse tja od Miramarskega parka do mestnega središča in si-
cer na Trgu Unità, Borznem trgu, Ul. San Lazzaro, Trgu sv. Antona, Goldonijevem trgu, Garibaldijevem trgu, Trgu Oberdan, Trgu Malta, Trgu Volontari Giuliani itd.
Miramarski park naj bi bil pravzaprav glavna atrakcija letošnje prireditve, ki naj bi s prekrasnimi nasadi raznobarvnih tulipanov privabil ne samo domače, temveč tudi tuje turiste. S tulipani pa so {»sadili tudi druge zelenice na trgih in ulicah, ponekod so jim dodali tudi narcise.
Vreme, ki je v teh dneh postalo le bolj spomladansko, je že pomagalo rasti tulipanov, kot tudi drugemu cvetju. Sedaj je potrebna le discipliniranost meščanov, da bodo te nasade čuvali
in pa seveda denarna pomoč vseh tistih, ki so sklenili to hvalevredno pobudo podpreti.
Cvetlična razstava bo povezana tudi s kulturnimi prireditvami, za katere bo poskrbela Tržaška letoviščarska ustanova. Predvideni so tudi razni natečaji na tematiko cvetja in ljubezni do narave.
Če bo torej vreme naklonjeno, če bo vse steklo tako, kot so si organizatorji zamislili, če bo na razpolago dovolj ljudi za izvedbo, kasneje pa tudi za vzdrževanje vseh teh cvetnih zelenic, potem se nam res obeta, da bomo vsaj za nekaj časa tudi mi živeli v mestu cvetja ter urejenih parkov in zelenic.
Madžarskem, v ilustracijo Vujičičeve ustvarjalnosti pa je prebral nekaj njegovih pesmi, ki jih je sam prevedel.
»Dosti vemo o vas, saj stalno spremljamo jugoslovanski tisk, v katerem so manjšine deležne precejšnje pozornosti,« je dejal Vujičič in se pomudil pri svojem pojmovanju manjšinskega položaja, ki nikakor ni lahek. Opisal je nato razmere, v katerih živi pet etničnih manjšin na Madžarskem in se posebej ustavil pri hrvaški, slovenski in srbski, združenih v organizacijo Demokratična zveza Južnih Slovanov. »Občutek manjšinca ne sme nikdar postati kompleks,« je opozoril Vujičič, »vsaka manjšinska kultura je integralni del kulture matičnega naroda. Meja ljudi ne bi smela deliti, ne bi smela pomeniti ločnice v nobenem oziru, prav tako kot taki ali drugačni meddržavni odnosi ne bi smeh vplivati na položaj manjšin.«
Marietta Vujičič je govorila predvsem o sodobnih književnih razmerah na Madžarskem in predstavila revijo Nagy Vilag, pri kateri je odgovorna za spremljanje in prevajanje jugoslovanske književnosti. Posebej se je ustavila pri načinu, kako spremljajo slovensko književnost, tudi zamejsko, in pri težavah s prevajalci.
Zakonca Vujičič sta gostiteljem podarila primerke knjižnih in publicističnih izdaj južnoslovanskih manjšin na Madžarskem, o katerih sta tudi izčrpno govorila, večer pa je zaključila živahna razprava, v kateri je bilo tudi dosti primerjav naše manjšinske problematike s tisto, ki jo živijo manjšine na Madžarskem.
Na sliki predstavnika srbske manjšine in kulture na Madžarskem v Slovenskem klubu.
Ob predstavitvi proračuna za leto 1985
Ustanavljanje zdravstvenih okrožij v letošnjem programu tržaške KZE
Tržaška Krajevna zdravstvena enota bo posvetila letos največ pozornosti ustanavljanju zdravstvenih okrožij, reorganizaciji tržaških bolnišnic in prenovitvi glavne bolnišnice. To so osrednje točke programa, ki ga je predstavil predsednik upravnega odbora KZE Scarpa na skupščini ob predložitvi proračuna za letošnje leto.
ZDRAVSTVENA OKROŽJA. KZE namerava potencirati zdravstvene službp na teritoriju, ki naj bi imele predvsem preventivno vlogo in naj bi služile obenem kot filter za zmanjšanje števila sprejemov v bolnišnice. Tehnični organi so že pripravili študijo o okrožjih, v kateri so lokalizirali področja, kjer so te službe najbolj potrebne, obrazložili funkcije okrožij in okvirno določili osebje, ki bi bilo potrebno za delovanje okrožij. Upravni odbor sedaj ocenjuje študijo in namerava čimprej uvesti te nove službe.
Okrožje naj bi odigralo bistveno vlogo pri zdravstveni vzgoji prebivalstva določenega teritorija; zdravstvena služba bo pri tem posvetila največjo pozornost nekaterim bolj potrebnim in ogroženim plastem prebivalstva (ostarelim, delavstvu, otrokom in materam).
V prvi fazi naj bi začela delovati okrožja pri Sv. Soboti, pri Sv. Jakobu, v središču Trst, v Miljah in v Devinu - Nabrežini. KZE je v tej zvezi že kontaktirala z občinskimi in pokrajinskimi oblastmi in z zavodom za ljudske hiše IACP.
REORGANIZACIJA BOLNIŠNIC. Bolnišniško mrežo v tržaški pokrajini bo treba racionalizirati, da bi postala tako učinkovitejša in tudi manj razsipna. Za dosego tega je nujno zmanjšanje števila bolnišniških struktur. V ta sklop gre uokviriti študijo o zaprtju bolnišnice pri Magdaldni (prvi geriatrični in rehabilitacijski oddelek naj bi premestili v bolnišnico Santorio pod Obeliskom in v kasnejši fazi dokončali premestitev v glavno bolnišnico).
Racionalizacija bolnišniških struktur bo tudi pripomogla k izboljšanju bolničarske službe, saj je velika razcefranost bolniških struktur doslej negativno učinkovala na delo bolničarjev in pomožnega osebja.
PRENOVITEV GLAVNE BOLNIŠNICE. Letos bodo stekla dela za prenovitev glavne bolnišnice, da bi jo
rekvalificirali tako na področju skrbstva kot tudi na didaktično - znanstvenem področju. Skupščina KZE je že sklenila, da bo ostal oddelek za hitro pomoč v glavni bolnišnici. Oddelek za urgemtno kirurgijo naj bi tudi obdržal sedanje mesto v glavni bolnišnici, pri čemer naj bi združili sedanjo službo urgentne kirurgije s službo torakalne kirurgije, ki deluje na katinarski bolnišnici. Onkološki inštitut naj bi preselili v prostore sedanjega Centra za rakasta obolenja. Tudi kardiološki inštitut bo imel sedaj, po odprtju katinarske bolnišnice, na razpolago primernejše prostore.
KATINARSKA BOLNIŠNICA. Leto po odprtju ne deluje bolnišnica še tako kot bi morala. Odstotek sprejemov v bolnišnico je očitno previsok. Veliko je predvsem število tako imenovanih »sezonskih sprejemov« (v prvi vrsti ostarelih v zimskih mesecih) in sprejemov, ki bi se jim ob sodelovanju drugih alternativnih struktur lahko izognili. Prav zaradi tega so tudi potrebne alternativne službe na teritoriju.
PREOSNOVA SLUŽB NA TERITORIJU. Dela so že v teku. Pred kratkim so v Miljah (Trg Foschiatti) u-redili prostore, v katerih bodo delovali pediatrična posvetovalnica, ambulanta in družinska posvetovalnica. Konec junija bodo končana dela centra za mentalno zdravje v Ul. Gambini; zatem bo KZE začela s pre-osnovo centra za mentalno zdravje v Nabrežini. Center za mentalno zdravje iz Ul. Guardia naj bi dobil nove prostore v okviru bolniških struktur pri Magdaleni.
KZE bo posvetila še naprej veliko pozornost vprašanjem emarginacije, narkomanije in mentalnega zdravja. Pri tem bodo odigrale še vedno veliko vlogo strukture v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. V ta namen bo potrebno ovrednotiti tamkajšnje prostore.
FINANČNO BREME. Tržaški Krajevni zdravstveni enoti so »začasno« namenili 222 milijard in pol lir za poslovanje' v letu 1985, potrebovala pa bi vsaj 280 milijard lir, da bi lahko krila vse stroške v letošnjem letu. S sedanjimi prispevki in nakazili bo lahko KZE kos delovanju le v prvih devetih mesecih. Potrebovala bo torej še druge prispevke (za skupnih 56 milijard lir), da bo lahko opravila začrtano delo.
Lutkovna skupina tabornikov RMV odhaja na gostovanje v Novo Gorico
Igra »Zvezdica zaspanka«, s katero je včeraj popoldne nastopila, v prostorih KD Ivan Cankar, lutkovna skupina tabornikov RMV z Opčin, je uspela tako, kot je bilo pričakovati. Mali gledalci so s svojimi mamicami in nonami napolnili dvorano ter s ploskanjem in odobravanjem sledili zgodam in nezgodam zvezdice zaspanke, ki je najprej napravila na zemlji zmešnjavo, potem pa vse uredila in popravila, v veliko veselje in zadovoljstvo vseh.
Lutkovna skupina z Opčin, ki je bila gost KD Ivan Cankar, je to svojo igrico odigrala že petnajstič. Dvakrat je z njo nastopila v matični domovini, drugače pa po raznih naših društvih. Povsod je doživela lep uspeh.
In kot nagrada za ta uspeh bo tudi gostovanje mladih lutkarjev jutri popoldne na srečanju lutkovnih odrov Slovenije v Novi Gorici. Tu se vsako leto srečujejo	najboljše	lutkovne	skupine	iz	raznih krajev Slovenije.
Med temi bo tudi	lutkovna	skupina	z Opčin,	ki	bo imela kar dve pred-
stavi v veliki dvorani kulturnega doma v Novi Gorici.
»To je za nas lepo priznanje,« nam je po predstavi povedala Olga Lupine, ki je igro vodila in režirala. »Upam samo, da ne bodo otroci preveč utrujeni in da bodo lepo zaigrali.«
Tudi mi jim želimo uspeha, saj so si ga zaslužili. Priprave na to predstavo niso bile namreč niti	kratke,	niti lahke. In tudi nastopanje mladih
igralcev z lutkami	v rokah	je zelo	zahtevno	saj	pomeni, da morajo biti
ves čas prisotni na odru. No, naj jim bo v vzpodbudo to, da so jih povsod lepo sprejeli in da so zadovoljili vse, ki so jim lutkovne igrice všeč.
To ne bo prvič, da bo lutkovna skupina tabornikov RMV z Opčin nastopila na srečanju lutkovnih odrov v matični domovini. Pred tremi leti je lutkovna skupina nastopila v Ravnah na Koroškem z igrico »Zajček -dideldalček« in doživela lep uspeh. Prepričani smo, da bo tudi tokrat tako.
Na sliki: včerajšnji nastop lutkovne skupine pri Sv. Jakobu.
Tudi v Trstu žalna seja v spomin na Tarantellija
Sola Glasbene matice iz Trsta uspešno zastopana na 14. republiškem tekmovanju
Franc Furiarne (harmonika) in Aljoša Starc (klarinet) sta si s prvim mestom zagotovila nastop na zveznem tekmovanju
Na sedežu pokrajinske sekcije sindikata CISL je bila sinoči žalna seja v spomin na sindikalista in gospodarstvenika Ezia Tarantellija, ki je včeraj v Rimu padel pod streli rdečih brigadistov. Udeležilo se je je veliko število predstavnikov sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, zastopnikov krajevnih uprav in političnih strank in delavcev. Po uvodnih besedah podtajnika Tersarja so okrutni zločin odločno obsodili predsednik Pokrajinskega sveta Marchio, predsednik tržaške sekcije VZPI-ANPI Calabria, pokrajinski tajnik CGIL Treu, predsednik UIL Fabriccd in drugi. Skupno so opozorili, da gre za ponoven poizkus nasilnega spodkopavanja demokracije in pozvali delavstvo, naj s še večjo zagnanostjo izpriča svoje nasprotovanje vsem tistim silam, ki bi rade z orožjem v rokah postavile na glavo družbeni rod in osnovne pridobitve sindikalne dejavnosti.
Umor sindikalista je v posebnem tiskovnem poročilu obsodila tudi tržaška federacija KPI, ki meni, da je treba terorizmu ob 40. obletnici osvoboditve zoperstaviti utrjevanje vrednot rniru, svobodnega izražanja idej in d( mokraći je.
Hiter poseg gasilcev jo je rešil najhujšega
Neznaten požar, ki je zaradi kratkega stika zajel televizijski sprejemnik, bi se lahko sprevrgel v pravo iragedijo, če bi gasilci ne nastopih Pravočasno. Na gasilski postaji so Prejeli poziv nekaj po 18. uri. Odbrzeli so k Sv. Alojziju, v Ul. Solfe-Nno 5, kjer je iz tretjega nadstropja Pbajal dim, in vdrli v stanovanje Ce-cUie Belletti, ki je že kazala prve znake zadušitve. Ko je v televizorju Zagorelo, jo je namreč od strahu ob-slabost, gosti dim pa je medtem
delal svoje. K sreči so, kot rečeno, prišli gasilci, ki so pogasili ogenj in dali ženski prvo pomoč.
Pridržana prognoza
Včeraj, malo pred poldnem, so našli v notranjem dvorišču Centra za mentalno zdravje v Ul. della Guardia, hudo ranjeno 75-letno Bortolo Misinic. Ženska, ki je bila gost Centra, je po vsej verjetnosti nekaj ur prej padla z okna v prvem nadstropju z višine približno štirih metrov in se hudo potolkla po glavi in telesu. Z rešilcem RK so jo v nezavesti prepeljali v katinarsko bolnišnico.
V soboto in nedeljo (23. in 24. marca) se je v Trbovljah zaključilo 14. republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe SR Slovenije. Kakor že na tekmovanju v Ljubljani, 15. in 16. marca, ki je bilo namenjeno klavirju in harmoniki, tako so se tudi v Trbovljah, kjer so bila na vrsti pihala in trobila, pomerili v glasbenih veščinah tudi gojenci šole Glasbene matice iz Trsta. In kakor so se mladi zamejski glasbeniki izvrstno .izkazali v Ljubljani, tako so ponesli dober glas tržaške slovenske glasbene šole tudi v Trbovlje, kjer so se prav tako dobro izkazah in dejansko še enkrat potrdili kakovost pedagoško izobraževalne ravni tržaške šole Glasbene matice. Vsi nastopajoči iz zamejstva so se na tekmovanju dobro uvrstili, dva gojenca pa sta se uvrstila celo na prvo mesto, kar jima omogoča, da se bosta lahko udeležila zveznega tekmovanja, ki bo od 18. do 20. aprila v Skopju. To sta Aljoša Starc (klarinet) in Franc Furlanič (harmonika).
Preden spregovorimo o uvrstitvah, velja omeniti, da je bilo letošnje 14.
repubhško tekmovanje posvečeno trem pomembnim jubilejem, in sicer evropskemu letu glasbe, mednarodnemu letu mladine in 40. obletnici osvoboditve. To je ob otvoritvi tekmovanja izrecno poudaril predsednik skupščine izobraževalne skupnosti SRS Tone Ferenc, ki je obenem naglasil pomen potrjevanja kulturnih vrednot tudi na glasbenem področju in omenil dosedanje zavidljive uspehe učencev slovenskih glasbenih šol in njihovih pedagogov, ne samo v republiškem in zveznem merilu, temveč tudi na e-vropski ravni. Kot nadvse razveseljivo dejstvo pa je omenil sodelovanje zamejskih gojencev s Koroškega in iz Trsta na teh tekmovanjih.
Na tekmovanju v Ljubljani je najlepši uspeh, kot rečeno, zabeležil Franc Furlanič iz razreda Eliane Zajec, ki je s harmoniko nastopil v tretji starostni kategoriji in zasedel prvo mesto, kar mu omogoča udeležbo na zveznem tekmovanju z najboljšimi mladimi'harmonikarji iz vse Jugoslavije. V Ljubljani se je predstavilo tudi sedem učencev klavirja. V 1. starostni kategoriji je Tamara Ražem (iz razreda prof. Xenie Brass) zasedla drugo mesto, Sara Brezigar (prof. Ravel Kodrič) prav tako prejel po-V 2. kategoriji je Marko Ozbič (prof. Ravel Kodrič) prav tako prejel pohvalo, v 3. kategoriji pa je Aljoša Starc (prof. Ravel Kodrič) zasedel drugo mesto. Na drugo mesto se je v svoji (4.) kategoriji uvrstila tudi Katja Milič (razred prof. Neve Merlak), v isti kategoriji pa sta prejeli pohvalo Janja Šuligoj (prof. Ravel Kodrič) in Beatrice Zonta (prof. A-leksander Rojc).
Na trboveljskem tekmovanju za pihala in trobila je najvidnejši uspeh zabeležil mladi klarinetist Aljoša Starc iz razreda prof. Marcella Ma-nuelija, ki je nastopil v 2. starostni kategoriji in ki ga je na klavir spremljal Bogdan Kralj. Med klarineti je v 4. kategoriji zabeležil uspeh z uvrstitvijo na drugo mesto Aleksander Kante (prof. Marcello Manue-li) ob klavirski spremljavi Mojce šiškovič. Odlično drugo mesto je v zahtevni 6. kategoriji zasedel tudi Miran Košuta, prav tako iz razreda prof. Manuelija in ob klavirski spremljavi prof. šiškovičeve. Kar zadeva tekmovanje za trobente, sta se v 2. kategoriji izkazala Miran Kante s pohvalo in David Škabar s tretjim mestom (oba sta iz razreda prof. Evalda Krevatina in oba je na klavir spremljal Bogdan Kralj).
Gojencem šole Glasbene matice ob doseženih rezultatih čestitamo, Francu Furlaniču in Aljoši Starcu pa želimo, da bi se prav tako odlično izkazala na zveznem tekmovanju v Skopju.
Zadnja seja zgoniškega občinskega sveta
Včeraj popoldne se je na izredni seji še zadnjič v tej mandatni dobi sestal zgoniški občinski svet, ki je obravnaval dve nujni točki. Soglasno je odobril nakup nepremičnine v Gabrovcu za družbene potrebe vaščanov. Strošek 50 milijonov lir bodo krili s posojilom osrednje Hranilnice in posojilnice v Rimu. Nato pa je svet izrekel pozitivno mnenje v zvezi s prošnjo občana, ki je zaprosil prispevek za razvoj agrituristične dejavnosti na osnovi deželnega zakona
Zadišala jim je konjska oprava
Agenti so predvčerajšnjim zjutraj prihiteli na tržaški hipodrom pri Mon-tebellu, kamor jih je poklical 28-let-ni čuvaj Carlo Belladonna. Belladonna je policiste povedel do sedlame, kamor spravljajo konjsko opravo. Vrata vanjo so bila na stežaj odprta, zlomljena žabica, s katero je Belladonna prejšnji večer zaklenil sedlar-no, pa je ležala na tleh. Neznanci so sedlamico vzeli na muho v noči na torek in se tu polastili 30 uzd, 30 žval, 8 nabrzdnic, 10 zapreg in drugih vprežnih pripomočkov, v skupni vrednosti nad 17 milijonov lir. Tatovi so se nato z dragocenim plenom zavihteli preko dvoriščnega zidu in izginili v noč.
Ob bridki izgubi Danice Pavlič izreka možu Zdravku, hčerki in drugim sorodnikom najgloblje sožalje celica KPI Boršt - Zabrežec.
Ob težki izgubi Danice Petaros por. Pavlič izreka družini iskreno sožalje PD Slovenec Boršt - Zabrežec.
Zanimiv večer o Južni Ameriki v SKD Tabor
Številna publika je v torek v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah z velikim zanimanjem sledila pripovedovanju Bruna Križmana o vtisih s potovanja po Latinski Ameriki. V skoraj dveumem prikazu je Križman razgrnil vrsto zanimivosti: od naravnih in arheoloških do drobnih vtisov o vsakdanjem življenju tamkajnšjega človeka, ki jih je iz branja časopisja težko izluščiti. Krizman se je komaj vrnil s potovanja, zato je tudi posredoval najbolj sveže vesti o političnem ozračju v Čilu, Peruju in Argentini.
Pestrost predavanja so obogatili barvni diapozitivi v katerih je skušal ujeti utrip življenja Latinske Amerike tudi v krajih, ki jih organiziram izleti ne obiščejo. Vse je seveda popopral z osebnimi pogledi na razvoj dogodkov v teh deželah, številen obisk večera je dokazal, da je društvo Tabor, ki bo v kratkem gostilo dr. Adriana Sancina s predavanjem o Sahari, imelo srečno roko pri izbiri in da se ljudem ne stoži z doma če se ponudba splača.
Naj še dodamo, da bo Bruno Križman v soboto dopoldne predaval o svojem potovanju po Latinski Ameriki dijakom tretjih razredov nižje srednje šole »Srečko Kosovel« na Opcmah.
Oddaja o onesnaževanju okolja v naši deželi
Ali uničujemo naravo tudi v naši deželi? Velika večina anketirancev je na to vprašanje ustanove SWG odgovorila pritrdilno i gre pred-vsem za onesnaževanje zraka in morja.
O vsem tem bo tekla beseda v televizijski oddaji »Secondo voi« (Po vašem), ki bo na sporedu drevi, ob 19.35 na tretji teelvizijski mreži. Oddajo bosta vodila Manna Silvestri in Tullio Durigon. Predstavila bosta rezultate omenjene ankete, gostje oddaje pa bodo Graziano Benedetti od WWF, Elvezio Ghirardeìli, docent za biologijo v Trstu in Piero Zan-fagmni, podpredsednik deželnega odbora.
Nova trgovina na Opčinah
Pred dnevi sta na Opčinah v Narodni ulici 71 Božica in Mirka odprli novo trgovino z manufakturnim blagom. Trgovina je sodobno urejena, in, kar je še važnejše, bo kupcem na voljo vedno izbrano in kakovostno blago. Podjetnima dekletoma čestitamo in jima želimo veliko uspeha
^ I
SLOVENSKO
-*'GLEDAUŠČE LP' V TRSTU
Kulturni dom
Dve predstavi za Sterijino pozorje
Primorsko dramsko gledališče -Nova Gorica
IVAN PREGELJ
PLEBANUS JOANNES
Dramatizacija: MATJAŽ KMECL Režija: DUŠAN MLAKAR Danes, 28. marca, ob 20.30
----o-----
IVANKA HERGOLD PARACELS
(Asklepiju smo dolžni petelina) Režija: BORIS KOBAL Jutri, 29. marca, ob 20.30
koncerti
Glasbena matica - Trst. 8. abonmajski koncert, v torek, 2. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Massimo Gon -klavir. Spored: Schuman in Brahms.
Glasbena matica - Trst, »Bach v Kulturnem domu ob letu glasbe«. V sredo, 3. aprila, ob 20.30 v mah dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4, šest Brandenburških koncertov, komorni orkester Opera Giocosa Furlanije - Julijske krajine. Dirigent: Severino Zannerini.
Società per concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 1. aprila 1985 ob 20.30 v gledališču Rossetti bosta nastopila pianist ERIK WERBA in pevec ORTUN WENKEL.
izleti
KD Rovte - Kolonkovec prireja 2-dnev-ni izlet 7. in 8. aprila v Bohinj in na ogled okolice, še nekaj prostih mest. Vpisovanje in informacije po telefonu na št. 827-528.
Zahvala organizatorjev lonjerske proslave
Po izredno uspeli proslavi 40. obletnice napada na lonjerski bunker in 40. obletnice osvoboditve izpod fašističnega jarma izreka pripravljalni odbor v imenu krajevnih organizacij Lonjerja in Katinare zahvalo vsem tovarišem, ki so s prostovoljnim delom obnovili spomenik padlim v Lonjerju, in tistim, ki so svoja motoma vozila dali na razpolago za odstranitev materiala; tovarišem in tovarišicam za izdelavo in okras spomenika; vsem nastopajočim v kulturnem programu, recitatorjem, otroškemu zboru »Fran Milčinski«, dijakom šole »Sv. Cirila in Metoda«, Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru in mladinskemu zboru »Pinko Tomažič« za debutni nastop in krstno izvedbo skladbe »Spomin«; vsem govornikom in pripovedovalcem o 21. marcu; požrtvovalnim ženam Lonjerja in Katinare za pripravo hrane in peciva ter za izredno postrežbo; svojcem padlih, gostom in množici, ki je prihitela, da skupno počastimo zgodovinski datum naše slavne preteklosti; vsem Lonjercem v matični domovini, ki so denarno prispevali za spomenik; lastnikom, ki so dali na razpolago parkirni prostor alstnici novega poslopja, ki ga je odstopila za tribuno nastopajočim, lastniku hiše, ki smo se je poslužili za ves čas trajanja dela pri spomeniku; za gmotni popust pri nabavi gradbenega materiala, nadalje športnikom in redarjem. Posebna zahvala darovalcem cvetja in denarnih prispevkov za obnovitev spomenika.
Pripravljalni odbor
GLASBENA MATICA TRST Sezona 1984/85 7. abonmajski koncert
V soboto, 30. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
»Simfonični orkester Slovenske filharmonije«
Dirigent: Emil Simon. Solisti: Dubravka Tomšič, klavir; Jasna Corrado - Merlak, harfa.
Spored: Enescu, Chopin, Gliere, Rimski - Korsakov
gledališča
VERDI
V	torek, 2. aprila, ob 20. uri (red A/F) premiera Verdijeve opere »Mach-beth«. Dirigent Pinchas Steinberg. Režiser Carlo Maestrini.
ROSSETTI
Še danes, 28. t.m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti gostoval Teatro Stabile iz Bočna z delom Thomasa Bemharda »Mi-netti, ritratto di un artista«. Igra Gianni Galavotti. Režiser Marco Bernardi. Predzadnja predstava.
Jutri, 29. in 30. trn. bo na sporedu recital z G. Morandijem »Immagine italiana«. Za abonente 20-odst. popust. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti.
CANKARJEV BOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 28. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Jutri ponovitev ob 20. uri.
Mala dvorana
V	soboto, 30. t.m., ob 18. uri: Consor-tium musicum.
Danes, 28. t.m., ob 20. uri: Popotna druščina - Film.
V	soboto, 30. t.m., ob 10. uri: Boris A. Novak »čarovnije sveta« - premiera. Ob 20. uri - ponovitev.
Srednja dvorana
V	torek, 2. aprila, ob 9. in 10.30: Zlata bralna značka.
Okrogla dvorana
Jutri, 29. t.m., ob 22. uri: Petkov nočni program - Ž. Pavlovič »Cigansko pokopališče«. Po predstavi bo pogovor z u-stvarjalci.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 28. t.m., ob 20.30: I. Pregelj - M. Kmecl »Plebanus Joanes«. Gostovanje PDG v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
kino
Ariston Teden madžarskega filma 15.00 »Organizirani izlet«, 16.30 »Daniel gre z vlakom«, 18.10 »Srce nasilneža«,
21.00	»Lahke rane«.
Eden 15.30 — 22.15 »Sexy Aphrodite«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »L’attenzione«. Stefania in Amanda Sandrelh. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Innamorarsi«. Robert De Niro, Meryl Streep.
Nazionale Dvorana št. 1 15.40, 18.30 in
21.30	»Amadeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Rombo di tuono«. Za vsakogar.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »I venerdì erotici di una coppia bene«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.15 »Ridere per ridere«. John Landis, Woody Alien.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Un piedipiatti a Beverly Hils«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 17.00 — 22.00 »Desiree e la sua carne insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 — 20.30 »C’era una volta m America«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »La golo-sona«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »lo e Annie«. Režija Woody Alien.
Radio 15.30 — 21.30 »No Stop«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Un anno vissuto pericolosamente«.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV - Trst ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NŠK SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - Celovec
Razstava panjskih končnic
Predstavil bo dr. Janko Malie.
Nastopata: Ženska pevska skupina Stu ledi in Zoran Lupine z ljudsko harmoniko.
Otvoritev v Kulturnem domu jutri, 29. marca, ob 18.30
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Jože Rapotec - Prebeneg vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 29. t.m., ob 20. uri.
SKD Vigred priredi v nedeljo, 31. 3., ob 16. uri v prostorih osnovne šole S. Gruden v šempolaju predvajanje filma SREČA NA VRVICI. Nastopal bo tudi otroški pevski zbor Kraški slavček iz Nabrežine pod vodstvom Majde Legiše. Vabljeni!
SKD Union - Podlonjer, SKD Škamperle - Sv. Ivan in Ljudski dom v Podlonjer ju vabijo v soboto. 30. t. m., ob
20.30	,v Ljudski dom v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, na nastop dramske skupine iz Boršta z igro »Kabaret 1999«.
KD V. Vodnik - Dolina, v soboto. 30. t.m.. ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu »Minuta tišine za vse. kar se tako tragično prepleta«. Večer ob 40-letnici osvoboditve. Besedilo: Marij čuk, scenarij in režija: Sergij Verč (■«'-delujejo vsi društveni odseki). Vabljeni!
Kriška godba Vesna nujno išče mlade godbenike (fante in dekleta) od 6. leta dalje. V ta namen nrirrja podobni tečaj. Informacije v Domu A. Sirka (tel. 202-505) ter pri Liviju Sulčiču (220-125) in Dariju Košuti (220-637).
KD Rdeča zvezda vabi v nedeljo, 31. t.m., ob 17. uri na večer slovenskih folklornih plesov, ki ga prireja v sklopu prireditev ob otvoritvi športnokul-tčimega doma v omenjenem večnamenskem prostoru. Nastopah bodo: folklorna skupina Tabor iz Opčin, otroška in mladinska skupina Rdeča zvezda in moški otroški pevski zbor KD Rdeča zvezda.
KD Rovte - Kolonkovec in Foto Trst
80 vabita na večer diapozitivov, ki bo v soboto, 30. t.m., ob 20. uri, v dvorani Ul. Montesemio 29. Na potovanje po Evropi nas bosta pospremila Saša Ota in Marino Postogna. Vabimo vse domačine, naj se udeležijo društvenih dejavnosti.
razstave
V	TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavljata Milena Braniselj (skulpture) in Milena Gregorčič (slike).
V	soboto, 30. t.m., ob 18. uri bodo v galeriji Cartesius odprli slikarsko in grafično razstavo, ki bo trajala do 11. a-prila.
V	prostorih Tržaške kreditne banke -Ul. F. Filzi 10 razstavlja Riko Debenjak.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 28. marca JANEZ '
Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 18.27 — Dolžina dneva 12.34 — Luna vzide ob 9.08 in zatone ob 0.46.
Jutri, PETEK, 29. marca PRIMOŽ
Vreme včeraj:	temperatura zraka
12,9 stopinje, zračni tlak 1009,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo oblačno, morje, mimo, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Camilla Chiodini, Vanessa Baldini, Alberto Matiussi, Ruben Cinerari, Kathleen Cocolo, Nicholas Russo, Sarah Martucci, Giulia Caproni, Francesca Matcovich.
UMRLI SO: 65-letni Gino Pietrosanti, 76-letni Aurelio Bucchieri, 75-letni Carmelo Bodcasin, 74-letni Umberto Krauss, 89-letna Giuseppina Cuk, 61-letni Giuseppe Damato, 80-letna Laura Rittmeyer vd. Orsini, 97-letna Maria Panajatopulo vd. Seemann.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teh 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Župnijski pastoralni svet iz Trebč
vabi na predavanje, ki bo danes, 28. t. m., ob 20. uri v župnišču. Predaval bo prof. Matjaž Puc iz Ljubljane o življenju kristjana v današnji družbi.
Slovenska prosveta v Trstu vabi na večer slovenske ljudske pesmi, k ibo v dvorani J. Peterlin v Ul. Donizetti 3 jutri, 29. t.m., ob 20.30. O slovenski ljudski glasbi bo govorila dr. Zmaga Kumer, slovenske pesmi bodo izvajali člani skupine Gallus Consort.
mali oglasi
PRODAM skoraj novo 80-basno harmoniko znamke »EXCELSIOR«. Telefonirati v večernih urah na št. 0481/78034.
ŽERJUL LOVRENC ima osmico v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
20-LETNO SLOVENSKO DEKLE bi rada delala v gospodinjstvu ah kot negovalka otrok ob ponedeljkih, torkih in sredah. Telefonirati v opoldanskih u-rah na št. 228-850.
PRODAM enciklopedijo »11 mio amico cane«. Tel. 040/228886.
PRODAM hišo v centru Opčin, primerno za trgovino ali obrtno dejavnost. Tel. 040/211468 od 13. do 15. ure.
PRODAM boxer piaggio v zelo dobrem stanju. Tel. 040/212532 ob urah kosila in večerje.
PRODAM camper, skoraj nov, giocor 1600. Tel. 040/212532 ob urah kosila in večerje.
ZAMENJAN je bil dežni plašč dne 24. t.m. na občnem zboru SDGZ v Kulturnem domu. Plašč je temno rjave barve. Tel. 040/814324.
PRODAM dnevno sobo. Tel. 040/741-670.
KUPIM hišo na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. na št. 040/824-801 v večernih urah.
PRODAM ford 1100, letnik 1977. Tel. na št. 040/200-743 ob večernih urah.
PRODAM stanovanje v dvonadstropni hiši, Ul. Campanelle, 110 kv. m, 2 balkona, 2 parkirna prostora, garaža in vrt. Tel. po 14. uri na št 040/820-435 ali v poznih večernih urah.
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. Toči belo vino in teran.
TUL EDOARDO, Križpot - Mačkolje. toči čmo in belo vino.
LADI KOCJAN, Dolina 147, je odprl osmico. Toči belo in čmo vino.
PRODAM fiat ritmo 60 CL, letnik ’78, v dobrem stanju. Tel. 040/280-885 od 19. do 21. ure.
menjalnica
27. 3. 1985
Ameriški dolar................ 1990.—
Kanadski dolar................ 1460.—
švicarski frank................ 752.—
Danska krona................... 175.—
Norveška krona................. 219.—
Švedska krona.................. 219.—
Holandski fiorini.............. 562.—
Francoski frank................ 205.—
Belgijski frank................. 29,—
Funt šterling................ 2.425.—
Irski šterling .............. 1.970.—
Nemška marka................... 634.—
Avstrijski šiling.............. 89,50
Portugalski eskudo.............. 10.—
Japonski jen..................... 7.—
španska pezeta.................. 10.—
Avstralski'dolar............. 1.380.—
Grška drahma.................... 14.—
Debeli dinar .......	7,25
Drobni dinar.................... 7,25
ims
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F/FILZI IO -	S1-AAS
darovi in prispevki
V	spomin na Marja Ukmarja darujeta Vojko in Alida 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in 10.000 lir za ŠD Kon-tovel.
V	spomin na Boženka Štoko daruje Mara Prašelj 30.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel.
Ob rojstnem dnevu daruje David Ra-seni (Bazovica 44) 20.000 lir za osnovno šolo P. Trubar v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Zore Marc darujeta Zofka in Silvana Križmančič 20.000 lir za osnovno šolo P. Trubar v Bazovici.
V	spomin na Melito Pregare daruje Lilijana Furlani 10.000 lir za Dom J. Ukmar.
V	spomin na botra Mirota Žerjala daruje družina Gregori (Boljunec 445)
20.000	lir za Skupnost družina Opčine. Ada čonč iz Ljubljane daruje 1.000
ND za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
V	isti namen darujejo Ernest Gombač
50.000	lir, Rudi Gombač 10.000 lir in Diamante Čok 47.000 lir.
Namesto cvetja na grob Rože Pečar daruje Santina Pertot 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Stanislava Pe-tarosa darujeta Zofka in Anton Čemeka
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca.
V	isti namen darujeta družini Petaros (Boršt 99) in Škerlavaj (Hrvatsko 58)
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta iz Zabrežca in
20.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt -Zabrežec.
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe
Ob 10-Ietnici smrti Angele Družine iz Zabrežca darujejo hčerke 30.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca.
Namesto cvetja na grob Stanislava Pe-tarosa daruje družina Zobec (Boršt 4)
10.000	lir za sekcijo VZPI - ANPI Boršt -Zabrežec.
V isti namen darujeta Anica in Anton Marc 10.000 lir za sekcijo VZPI -ANPI Boršt - Zabrežec.
Namesto cvetja na grob Stanislava Pe-tarosa daruje družina Zobec (Boršt 110)
Darujte v sklad
Mitje Čuka
10.000	lir za sekcijo VZPI - ANPI Boršt -Zabrežec.
V	isti namen daruje družina Maun (Boršt 149) 10.000 lir za sekcijo VZPI ' ANPI Boršt - Zabrežec.
V	počastitev spomina mame daruje Sabina Širca 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina Matilde Panjek darujeta Tatjana in Josip Panjek 50.000 lir za Dijaški dom in 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na vse svoje drage pokojne daruje Silvestra z družino (Col 8) 100.000 lir za prizadeto družino Marja Škabarja.
V	spomin na Marico Gruden por. Ten-ce darujejo teta Nada, sestrična Anite, bratranci Pepi, Ernest in Rado z družinami 50.000 lir za ŠD Mladina.
Ob 17. obletnici smrti dragega brata Lojzeta daruje Iva Bucik - ščuka 10.000 lir za SPDT in 10.000 lir za Sklad M-Čuk.
informacije SIP uporabnikom
^ 1
I
Plačilo telefonskega računa
i
Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 2. dvomesečje 1985 in da so objave v časopisih trenutno edini način terjatve.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo
predvideva pravilnik.
Società Italiana per V l'Esercizio Telefonico p a V
Ženska in njena stvarnost
Prostitutke za popravke starega zakona Merlin
Govoriti o prostituciji v Italiji ni več tabu, nasprotno, postaja skoraj nujnost, ki se je zavedajo v osrednjih političnih in kulturnih krogih. Vsekakor je prostitucija »in«. Takšne ugotovitve marekuje široka in pisana udeležba na nedavnem zasedanju na temo »Prostitucija: položaj in pogojevanja; določila in svoboda«, ki. ga je sredi meseca v občinskem gledališču v Previsu organiziral Odbor za civilne pravice prostitutk.
V razmeroma kratkem obdobju delovanja tega odbora, saj je ob veliki odmevnosti v javnosti nastajal in se ustanovil pred tremi leti v bližnjem Pordenonu, je to že drugi široko zasnovan posvet, ki je k sodelovanju pritegnil veliko vidnih predstavnikov italijanskega političnega in kulturnega življenja. Kot v drugih primerih ima medalja dve Plati: po eni strani je zanimanje za to temo nadvse razveseljivo, kajti obravnava prostitucije odkriva veliko pomembnih vprašanj. Po drugi strani pa je seveda malce čudno, da so se v problem zamislile vse stranke' in tolikšno število intelektualcev.
Posvet lahko tolmačimo na razne načine, nikakor pa ne kot stanovsko-sindikalno srečanje. Poleg obračuna delovanja odbora sta na zasedanju prednjačili dve tematiki: pravni vidik prostitucije v Italiji in z raz . ličnih aspektov načelno - znanstvena opredelitev pojava. Kar zadeva trenutno veljavna določila je spet prevladalo mnenje, da bi bilo treba znani zakon Merlin v nekaterih postavkah spremeniti, predvsem v zvezi s »podpiranjem« pojava. Tega prekrška te namreč v Italiji lahko obtožijo skoraj mimogrede: kaznivo je dajati v najem stanovanje prostitutkam, jih kamorkoli spremiti, sploh imeti opravka z njimi. Že več časa ležijo v italijanskem parlamentu trije osnutki s popravki na zakon Merlin, ki so jih pripravili komunistični, socialistični in demoproletar-ski parlamentarci, na razpravo pa bi bile pripravljene tudi ostale stranke.
Druga smer razprave je seveda veliko obsežnejša in jo je težko obnoviti. Zanimivo je, da so tokrat v '.pravo posegli tudi katoličani in sicer z referendumom duhovnika Gio-vannija Franzonija o »Moralnih in verskih vidikih spolne emarginacije«. Sicer pa je bila prav emarginacija, se pravi izobčenost iz družbene sredine vseh »drugačnih« — tokrat z vidika spolnosti — srž razprave. Na prvem posvetu v Pordenonu pa je bilo veliko več poudarka na ženski in spolnosti, tako da bi mogoče lahko rekli, da je bil tokratni posvet v Trevisu manj žensko obarvan.
Poleg »kresnic«. pa so se tokrat oglasili k besedi številni transek-sualci, ki so ponekod združeni v e-notne odbore. Sicer pa so članice Odbora povedale, da se prostitutke in transeksualci upajo javno nastopati predvsem v severnem delu države in to raje v manjših mestih. Na jugu namreč sodi prostitucija pod okrilje mafije in sorodnih organizacij, medtem ko v večjih mestih vladajo neizprosni raketi. O-požarile pa so tudi na zaskrbljujoč pojav deklet, ki uživajo mamila in se »prodajo« za katerokoli vsoto proti vsem nepisanim pravilom prostitucije.
Da pa odbor nikakor ne namerava zaključiti razprave, ki jo je pravzaprav v Trevisu spet načel, priča »Lucciola« (Kresnica), revija, ki bo v kratkem v prodaji. Lepo pripravljena in opremljena revija, ki bo izhajala vsaka dva meseca, je že dolgo sen odbora. Po poskusnih številkah se je končno »Kresnica« le izoblikovala v sodelovanju z organizacijo ARCI, s številnimi ženskami (novinarkami, pisateljicami, politiki in sploh osebnostmi - pokroviteljica u-radne predstavitve je na primer Marta Marzotto) ter seveda z intelektualci. V prvi številki, ki jo je podpisala Roberta Tatafiare, drugače u-rednica revije »Noi donne«, je veliko prispevkov z zelo znanimi podpisi. Revije zaenkrat v kioskih ne bodo^ prodajali, razdeljevali jo bodo naročnikom in moč jo bo kupiti v bolje založenih knjigarnah.
Široka razprava o prostituciji pa ni izključno italijanski pojav. Skoraj istočasno s srečanjem v Trevisu je bilo namreč v Amsterdamu trodnevno mednarodno zasedanje. Udeleženke, v glavnem so prišle iz Severne Amerike in iz držav evropskega se-vero-zahoda, so ustanovile Mednarodni odbor za pravice prostitutk. Izdelale so 'tudi posebno listino, ki jo bodo predložile Organizaciji združenih narodov, Evropski gospodarski skupnosti in Amnesty International. Glavni cilj odbora je, zavzemati se za družbeno in civilno emancipacijo prostitutk v raznih državah, ki trenutno tako s pravnega kot ideološkega vidika obravnavajo prostitucijo in pa prostitutke precej različno. Ob vseh teh pobudah pa je bistvena, kot je v uvodniku prve »Kresnice« zapisala Roberta Tatafio-re, da se prostitucija prebije iz geta, kamor jo je skušala zapreti u-rejena družba, da bi se ubranila pred protislovji, ki postavljajo njej kot celoti in vsakemu posamezniku zelo zoprna vprašanja, (bip)
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto . . . Raffaella?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - Tri minute. . .
14.05	Pronto . . . Raffaella?
14.15 n mondo di Quark
15.00	Italijanske kronike - Kronike motorjev
15.30	šola in vzgoja: Obletnice
16.00	Koncert godbe na pihala vojaškega letalstva
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Topo Gigio in njegovi prijatelji
18.10	Tuttilibri - Knjižne novosti 18.40 II fiuto di Sherlock Holmes 18.50 Italia sera: dogodki in osebnosti
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Loretta Goggi in Quiz
22.00	Dnevnik
22.10	L’ora di Agatha Christie - film
23.00	Linea diretta
23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
11.55	Che fai, mangi? - oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Okolje
13.30	Capi tol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti in igre
15.00	Indovina chi sono io? - nagradna igra
16.05	Le avventure di Simbad - risanka
16.25 šola in vzgoja
16.55	R mulino del Po - 2. nadalj.
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.40	Vediamoci sul due
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45 Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevik 2 - šport
20.30	Cristoforo Colombo - zadnje nadaljevanje
21.55	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.05	Srečanje s kinematografijo
22.10 Dnevnik 2 - šport
23.30	I giovani incontrano l’Europa
24.00	Dnevnik 2 - zadnje vesti
Tretji kanal
10.00	Milan - Tenis - italijansko prvenstvo
15.50 Šola in vzgoja
16.20	Poslušam in mislim - vzgojna oddaja
16.55	Galleria di Dadaumpa
18.15 L'Orecchiocchio - glasbena odd.
19.00	Dnevnik. 3
19.30	Deželni program
20.05	Valentina, l’isola felice - vzgojna oddaja
20.30	Finché dura la memoria - program Francesca Falconeja
21.30	Dnevnik 3
22.05	Sorelle o l’equilibrio della felicità - film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Znamka posvečena Jožefu Stefanu
Znamko je izdala avstrijska poštna uprava
Znanemu slovenskemu fiziku Jožefu Stefanu je avstrijska poštna upra-va posvetila znamko za šest šilingov. Izide v teh dneh v kar 3.550.000 primerkih in bo torej preplavila ves &vet. Znamko je avstrijska poštna u-Prava izdala ob 150-letnici rojstva tesa slovenskega znanstvenika, ki je sicer dolgo let živel in ustvarjal na bhinaju. Zaradi tega ga Avstrijci šte-iejo za svojega. Nič čudnega, saj je bil Jožef Stefan avstrijski državljan ter delal v času, ko so vse slovenske dežele bile v sklopu habsburške monarhije.
Avstrijska poštna uprava ima namreč lepo navado, da počasti, običajna z eno samo znamko (tako zadosti več potrebam) znamenite može, ki s° na raznih področjih delovali v nekdanjih mejah avstroogrskega cesarstva. V preteklosti so že počastili nekatere druge ljudi, slovenske in tudi italijanske oziroma drugih na-
rodnosti. Tako so napravili tudi tokrat s profesorjem Jožefom Stefanom,
Čeprav so nekatere pomembne slovenske znanstvene in šolske institucije poimenovane po Jožefu Stefanu pa ni v letošnjem programu jugoslovanske poštne uprave predvidena znamka o Jožefu Stefanu, pa čeprav gre za proslavo 150-letnice njegovega rojstva.
Prav tako niso predvideli znamke ki bi počastila politika in vsestranskega javnega delavca dr. Henrika Tumo. Letos namreč mineva petdeset let od njegove smrti. Tuma pa ni bil znan zaradi svojega delovanja samo v Gorici in v Trstu marveč tudi v širšem slovenskem prostoru. Prav b bilo, da bi se tudi nanj spomnili z eno spominsko znamko, kot so se na podoben način spomnili prav tako pomembnih tvorcev socialistične ideje med drugimi jugoslovanskimi narodi.
MARKO WALTRITSCH
Ljubljana
9.00 in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
17.35	Poročila
17.40	Spored za otroke
17.50	Portret Naceta Simončiča
18.20	Propagandna oddaja
18.25	Dolenjski obzornik
18.40	Čas, ki živi
19.20	Cik - cak
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55 Vremenske razmere
20.05	Tednik
21.15	Moliere - 3. del
22.20	Dnevnik
Zagreb
16.35	TV v šoli
17.30	Poročila
17.35	TV koledar
17.45	Jelenček - otroška serija
18.15	Znanstveni mozaik
18.45	Mali in veliki svet - dokumen-tamo-zabavna oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00 Monitor - politični magazin
21.05	Kvizoteka
22.15	TV dnevnik
Koper
14.15 TV novice
14.20	Za uho in oko - glasbena odd.
15.00	Poroka na podeželju - TV nadaljevanka - 1. del
16.45 Zrakoplov
17.20	Neznana obzorja: Safari po rekah Vzhodne Afrike
17.55 TV novice
18.00	Športna oddaja
19.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
TRST — Odhod odprave SPDT «a Južno Anapurno
TRST — Srečanje z madžarskimi u-stvarjalci v Slovenskem klubu TRST — Obračun tedna madžarskega filma
TRST — Razstava Darka v galeriji Tribbio
Trst — Srečanje z mladinskim pisateljem v Tržaški knjigarni
19.30 TV D - Stičišče
19.50	Kulturna panorama
20.25 Vesele ženske windorske - 2. del 22 40 TV D - vse danes
22.50	Videomix
ZASEBNE POSTAJE
PREPROGE PREŠITE ODEJE
PERNICE	;
RAZNO BLAGO ZA STANOVANJE
Obv. občini 10. L 1985
'frp,
VELIKA ZNIŽANA PRODAJA
'l*sr
POPUSTI ! POPUSTI ! POPUSTI !
CANALE 5
8.30	Quella casa nella pirateria -TV film
9.30	Le sorprese del divorzio - film
11.30	Tuttinfamiglia - kviz 12.10 Bis - kviz
12.45	H prazno è servito - nagradna igra
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	II selvaggio mondo degli animali - dokumentarec
17.00	Truck driver - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Superflash - vodi Mike Bon-giomo
23.15	Prva stran - intervjuji Giorgia Bocce
23.45	šport - nogomet
00.50 Strike force - TV film
RETEQUATTRO
8.30	Vicini troppo vicini - TV film 8.50 Brillante - novela
9.40 Flamingo road - TV film
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - T Vfilm
14.15	Brillante - novela
15.10	Superman - risanke
16.10	I giorni di Brian - TV film 17.05 Flamingo road - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Samba d’amore - novela 19.25 M’ama non m’ama - igra
20.30	Matt Houston - TV film
21.30	Mike Hammer - TV film
22.30	Caccia al 13, športna rubrika
23.10	Uno, due, tre! - film
01.30	L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	Un grido d’aiuto - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim bum barn - risanke
17.45	L'uomo da sei milioni di dollari TV film
18.45	Charlie’s angela - TV film
19.50	L’incantevole Creamy - risanke
20.30	Battaglie nella Galassia - film
22.30	Cin cin - TV film
23.15	Premiere, filmski tednik
23.30	L’uomo che visse nel futuro -film
120 Mod Squad i ragazzi di Greer -TV film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Marna Linda - TV film
15.00	Lacrime di gioia - TV film
15.30	Luisana mia - TV film
19.30	Illusione d’amore - TV film
20.00	Marcia nuziale - TV film
20.30	Anche i ricchi piangono - TV film
21.30	Attenti a quei due . . . ancora insieme - film
23.00	Catch - šport
24.00	Star Trek - TV film
01.00	TV film
TRIVENETA
11.45	Centro pelli
12.15	Risanke
13.00	Garrison’s commando - TV film
14.00	Attenti ai ragazzi - TV film
14.30	Le spie - TV film
15.30	Corone! blue - TV film
16.30	Risanke
17.00	Dick Van Dyke - TV film
17.30	Padre e figlio investigatori -TV film
19.00	Govorimo o ribolovu
20.00	Filmski program
20.30	Film
TELEFRIULI
14.30	Andrea Celeste - TV film
15.20	Doppio gioco all’ambasciata -
film
19.00	Friuli sera
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Športna oddaja
22.15	Dokumentarec
22.45	Dražba
RABIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.013 Poročila;
7.20	- 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Od Milj do Devina;
8.40	Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.18 S kancertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole; 11.20 Glasbeni potpuri; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo;
15.00	Diskorama; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 -
19.00	Zadnji sklop: Mi in glasba;
18.00	četrtkova srečanja; Primorska diaspora; v svetu; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro;
6.05	Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.15 EP; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
6.50	Objave; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Objave - EP; 7.30 Jutranji servis; 7.35 EP; 8.00 Zaključek, Val 202; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper, Objave - EP; 13.40 Utrinki iz zamejstva, Objave - EP;
14.40	Zanimivost, Pesem tedna; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave - EP; 17.00 Radijska porota; 17.35 Primorska poje 85 - revija v Prestranku; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 L’aquilone; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
13.00	La tavola delle provocazioni;
14.30	Glasbeno popoldne; 14.45 Edi g Gaietti; 16.00 Jugoslavija - vse o počitnicah in turizmu; 18.00 Na koncertu; 18.45 Koncert za violino in orkester - solist Tomaž Lorenz; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Radijska priredba - Il dottor Arrowsmith; 11.30 Glasba za zgodbo; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.08 Radio 1 za vsakogar; 16.00 n Paginone;
17.30	Jazz; 18.30 Večerna glasba;
19.15	Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih; 20.00 Spettacolo 85; 22.05 Danes zvečer tvoj glas; 23.05 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših spo-. redov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes dò 13.00,
Iz naših krajev, Iz naših sporedov;
13.20	Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; - vmes: Obvestila; 15.25 EP;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob
17.00,	Glasba; 18.00 Z ansamblom Franja Zorka; 18.15 Jezikovni pogovori ; 18.30 Iz klavirskega opusa Marjana Kozine: - Igor Dekleva - klavir, Duo Dekleva; 18.55 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute s kvartetom godal; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer, Večer umetniške besede: Pavle Jeršin; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno Franjo Frančič: Noči; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program.
Tudi s spisoma slovenskih diskutantov
Izšli akti lanskega posveta o kmečki kulturi v Fari
Petletni mandat se je iztekel
Različna gledanja o staležu osebja na zadnji seji občinskega sveta
Spet se je seja zavlekla v noč. Goriški občinski svetovalci so dobrih pet ur na zadnji seji že ko> je odbila polnoč odobrili nov pravilnik osebja in s tem zaključili petletno mandatno dobo. Za marsikaterega svetovalca je bil to zadnji spopad z upravno politiko. Marsikdo je namreč javno v dvorani napovedal, da se poslavlja od občinskega s veta in ne bo več kandidiral. To so povedali Colella, Felep-pak, Bianconi, Pirellijeva, Chiarion. Nekateri tega niso javno povedali vendar je skoro gotovo da kar deset sedanjih svetovalcev ne bo več med kandidati. Dobra četrtina občinskega sveta torej. Za marsikaterega drugega pa je vprašljivo ali bodo spet izvoljeni, kajti v vsaki stranki se porivajo v ospredje novi kandidati. Edini ki je gotov, da bo izvoljen in da •bo tudi ohranil svoj položaj je župan Scarano, ki ga je demokristjan-ska stranka že uradno postavila spet na čelo svoje kandidatne liste, pa čeprav ni ta še dokončno izpiljena.
Zadnja seja občinskega sveta ni bila takšna na kateri bi svetovalci povedali kaj menijo o petletnem delovanju in kaj si želijo za vnaprej. O tem je bil govor prejšnji teden v proračunski razpravi. V torek so se svetovalci spoprijeli z novim pravilnikom
za osebje, ki ga je na hitro izdelal odbornik Gentile. Sicer se je seja zakasnila za dobro uro, kajti demokri-stjanski svetovalci so bili ločeno zbrani in’so preučevali prav ta novi pravilnik. Bilo je med njimi kot tudi med drugimi kar precej negodovanja.
Do novega pravilnika je prišlo ker so se spremenile nekatere postavke in tudi kot posledica dejstva, da je bila goriška občina prav pred nekaj meseci (o tem je sklepal občinski svet) povišana v višjo kategorijo. To je prineslo boljšo plačo tajniku in tudi nekaterim vodilnim funkcionarjem in zahtevalo preosnovo vseh dosedanjih služb.
Gentile, ki je bil na odbomiško mesto izvoljen šele pred kratkim se je lotil dela, ki bi bilo moralo biti napravljeno že prej. Ni imel dovolj časa, da bi se seznanil s celotno problematiko, in najbrž zaradi tega je tudi v sedanjem pravilniku marsikaj kar je odraz nasvetov ali pritiskov tega ali drugega odbomika, načelnika urada ali sindikata. Odbornik se je pogovarjal s sindikati, ki so načrt sprejeli pa čeprav s številnimi pridržki. Kljub temu pa je bil načrt prinesen v občinski svet in tako, kot je poudaril župan, je goriška občina prva v deželi, ki je aplicirala nov
sporazum, pa čeprav v zelo kratkem času.
Med razpravo je prišlo na dan tudi to, da svetovalska komisija za splošna vprašanja, v katero pristojnost spada tudi osebje, sploh ni bila seznanjena s predloženim načrtom. Odbornik se je opravičil rekoč, da ni bilo časa za to. Drugače je bilo v začetku tega mandata, ko je ista komisija na več sejah podrobno1 preučila podobna vprašanja.
Razprava je torej pokazala, da je odbor še enkrat dal v zadnjem trenutku v razpravo vprašanje velikega pomena ne da bi dal svetovalcem možnost, da se podrobneje poglobijo v zadevo. To se je pokazalo tudi na kasnejši tajni seji, ko so govorili o posameznih občinskih uslužbencih.
Sklepi ki se tičejo osebja so bili odobreni z običajno večino svetoval cev koalicije, proti so bjli ali so se vzdržali svetovalci opozicije.
V	založbi občinske uprave v Fari jd izšla knjižica, v kateri so objavljeni posegi diskutantov in poročevalcev na lanskem študijskem srečanju o kmetijstvu v sodobni kulturi. Priredili so ga v Fari. Takih srečanj je bilo v tem kraju že nekaj. Organizirajo jih v zvezi z nastajajočim tamkajšnjim muzejem furlanske kmetijske kulture.
V	knjigi so objavljeni uvodni posegi župana iz Fare Sfiligoia, deželnega odbornika Brancatija, pokrajinskega predsednika Cumpete, podpredsednika furlanskega filološkega društva Medeota. Zatem so objavljena poročila, ki so bila prebrana na lanskem srečanju. Med temi tudi tista Naška Križnarja od Goriškega muzeja v Kromberku ter Marka Waltritscha. Oba sta poročala o slovenskih vprašanjih kmetijskega sveta na Goriškem v preteklosti. Knjiga ima 140 strani, tiskali so jo v goriški tiskarni Grafica Goriziana. Objavljenih je tudi precej dokumentarnih slik.
Tretje srečanje, bo, vedno v Fari, letos 27. aprila. Naslov srečanja bo: Izvenmestni teritorij v občinski politiki ohranjevanja prostora. Srečanja so, kot že omenjeno, v zvezi s pripravami za odprtje kmečkega muzeja v Fari. Odkupili so že skupino danes praznih kmečkih hiš tako imenovanega Borgo Cornelio ob glavni cesti Gorica - Gradišče. Čakajo na dotacije deželne uprave, da bj pričeli s popravljanjem prvih hiš. Muzej bodo urejevali postopoma,
■v
Spacapanova
solidarnost
Pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan je s telegramoma ministru za šolstvo in predsedniku senatorske komisije za šolstvo izrazil solidarnost protestni manifestaciji slovenskih šol, ki je bila v torek, ter zahteval obnovitev prvotnega besedila člena 24 šolskega zakona.
ZSKD vabi v soboto, 30. marca, ob 20.30 v Avditorij
PRIMORSKA POJE
Nastopajo zbori iz štandreža, s Cola, iz Podnanosa, Kanala in Ajdovščine
Govorila sta Cej in Devetakova
Tudi slovenska problematika v proračunski razpravi pokrajine
V NOVI GORICI
Borci za spoštovanje tradicij NOB
V Novi Gorici so pred dnevi na razširjeni seji Občinskega odbora Zveze združenj borcev preučili stanje in naloge te družbenopolitične organizacije, ki je s svojimi 7.300 člani med največjimi občinskimi organizacijami v Sloveniji. Obravnavali pa so tudi posamezne pojave in težnje v slovenski oziroma jugoslovanski družbi, katerih cilj je razvrednotenje narodnoosvobodilnega boja in zmanjšanje mednarodnega ugleda Jugoslavije.
Udeleženci so tako obsodili izjave in pobude glede tako imenovane narodne sprave, ki naj bi se zanjo o-dločili v Sloveniji. Po teh težnjah naj bi izenačili padle ali umrle partizane in domobrance, čeprav so slednji bili izdajalci domovine v službi nemškega okupatorja. »Borci smo upravičeno prizadeti ob takšnih pojavih v družbi in zlasti v kulturnih krogih«, je na primer na seji v Novi Gorici dejal prvoborec in znani družbenopolitični delavec Julij Beltram, »saj smo se pošteno borili za poštene in humane cilje, ki so splošno človeški«. Opozoril je, da so se za tako imenovano narodno spravo ali spravo med mrtvimi partizani in domobranci že leta 1946 ali 1947 začeli zavzemati v okviru tedanjega slovenskega katoliškega časnika v Gorici.
predavanja
Danes, ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma, dr. Anton Stres — «Ali ljubezen premaga strah?«
S posegomi skoraj večine prisotnih svetovalcev se je v torek zvečer nadaljevala razprava o letošnjem proračunu pokrajinske uprave ter o srednjeročnem' razvojnem načrtu. Med posegi gre posebna pozornost izjavam arh. Jožeta Ceja (PSI) in Aleksandre Devetak (KPI), ki sta izrecno poudarila vprašanja, ki zanimajo našo narodnostno skupnost.
Uvodoma je svetovalka Grinover (KD) podčrtala vprašanje zavoda za gluhoneme in izrazila željo, da bi pokrajinska uprava imela več posluha za vprašanja prizadetih otrok. Ista svetovalka se je tudi zavzela, da bi tržiška glasbena šola dobila večjo finančno podporo.
Blasutti (KPI) je najprej orisal trenutni gospodarsko-socialni položaj v pokrajini in ocenil posege uprave kot nezadovoljive, brez vsakega dolgoročnega načrta. Drius (KD) pa je izrazil potrebo po širšem kmetijskem programu, ki bi še v večji meri valoriziral kmetijski sektor.
Jože Cej je v svojem uvodnem posegu naglasil potrebo, da bi se maralo na gospodarskem- področju gledati bolj stvarno ter v večji meri upoštevati ugodnosti, ki jih prinaša odprta meja. Obenem velja izraziti, je ugotovil Cej, vse možnosti, ki jih ponuja dežela v tem sektorju, ki je vitalnega pomena za razvoj Goriške. Ob zaključku se je socialistični predstav-
nik pomudil okoli vprašanj šolskega centra v Ul. Alviano in izrazil željo, da bi ne prišlo do kakih prehitrih o-dločitev tudi zaradi dejstva ker škofija namerava stavbo prodati. Pokrajina bi namreč morala slovenskim, šolam ta objekt zagotoviti tudi vnaprej. Glede vprašanja Glasbene šole je Cej dejal, da mora biti upoštevana, kot ostale šole in to tudi v logiki dodatne deželne podpore za glasbene šole. Nedopustno bi bilo, pravi Cej, da bi večina črtala Glasbeno šolo s spiska za podporo, oziroma da bi ta naša organizacija dobila le drobtinice. V takem primeru bo Cej nasprotoval večinski izbiri.
Aleksandra Devetak je ugotovila, da tudi v novem proračunu niso upoštevane smernice, ki jih je nakazala komunistična skupina glede kulturne politike, ki bi upoštevala stvarnost na Goriškem,. Po njenem mnenju bi morala pokrajinska uprava v večji meri biti nositelj pobud kulturne vsebine, ki bi prispevale k boljšemu poznavanju slovenskega in italijanskega kulturnega bogastva. S tem v zvezi bi morala pokrajina posvetiti mnogo več pozornosti slovenskim kulturnim društvom in, njihovemu delu. Zato, je ugotovila Devetakova, trenutno stanje narekuje ustanovitev slovenske kom zulte, kjer bi se razpravljalo in odloča'o o vseh teh vprašanjih. V razpravo so še posegli Di Dato (KPI), ki je
govorila o deželnem zakonu za decentralizacijo ter obvestila, da bo kul turna komisija v kratkem; obiskala Glasbeno šolo, Poletto (KPI), ki je govoril o splošnih temah v zvezi s proračunom, ter predsednik pokrajinskega prevoznega podjetja Marino Marin, ki je podal analizo stanja v javnem prevozništvu na Goriškem.
Stavka gasilcev
Gasilci bodo danes od 8. do- 20. ure stavkali v vsej državi. Stavki se pridruži tudi oddelek na letališču v Ronkah. Zato danes ne bo letalskega prometa.
razna obvestila
Sekcija VZPI - ANPI iz Števerjana obvešča, da bodo danes, 28. t.m., ob 20. uri v gostilni Pri Marizi na Jazbinah predvajali film o gradnji in odkritju spomenika na Jazbinah. Vabljeni.
V prostorih KD Skala v Gabrjah bo 29. t. m. ob 20. uri kulturno zabavni večer. Nastopila bo dramska skupina KD Sovodnje, pel bo otroški pevski zbor KD Skala, Zdenko Vogrič pa bo zavrtel film, ki je bil posnet ob otvoritvi partizanskega spomenika v Gabrjah.
Ljubljanski orkester drevi v Tržiču
Ljubljanski simfonični orkester, ki ga vodi Anton Nanut, bo drevi, ob 21. uri, imel koncert v mestnem gledališču v Tržiču. Izvajal bo 5. in 10. Mahlerjevo simfonijo.
Bariilari v Ancono
Goriški podprefekt Barillari, na tem mestu je bil pet let, odhaja na podobno službo v Ancono. V času goriške-ga bivanja je bil tudi nekaj časa komisar v tržiški občini, več časa pa je vodil prefekturo, ker ni bilo na tej prefekta.
Živ fazan v razredu
Živali imajo po navadi zelo izostren čut za opazovanje okolice in se zato tudi pravočasno izognejo nevarnostim, takim ali drugačnim. Včasih pa se tudi zmotijo. Samo tako si je mogoče razložiti dogodek, ki se je pripetil te dni na liceju Primož Trubar v Gorici, ki ima sedež, tako kakor večina slovenskih šol v mestu, v Ulici Alviano, v poslopju nekdanjega semenišča.
V ponedeljek, že proti koncu pouka so bili dijaki 2. liceja deležni nenapovedanega, predvsem pa neobičajnega obiska. Skozi okno učilnice v drugem nadstropju je nenadoma priletel v razred lep fazan. Nenaden top udarec, žvenket razbitega stekla, frfotujoča ptica v razredu so sprva povzročili nekaj strahu, kajti nekaj trenutkov ni nihče mogel ugotoviti, kaj se pravzaprav dogaja. Pač pa se je prvi znašel fazan, ki je pogruntal, da je najboljše, če se takoj umakne in sicer po isti poti, kakor je prišel. Z odločnim zaletom se je usmeril proti oknu, razbil pri tem še eno šipo ter končno odletel proti Podturnu, od koder je menda tudi prišel. Dijaki in profesor so kajpak samo gledali, več dela so imeli postrežniki.
prireditve
Danes, ob 19. in 21. uri v občinskem gledališču v Krminu predvajanje fiP ma »Ostermann Weekend«.
kino
Gorica'
VERDI 18.00-22.00 Casablanca.
VITTORIA 18.00—22.00 »L’attenzione«-Prepovedan mladini pod 18. letom-
CORSO 18.00—22.00 Una sirena a Manhattan
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »La storia di Jennifer Wellers«.
COMUNALE 2L00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 Flashdance.
SVOBODA 20.00 Deset zapovedi I. del-
DESKLE Ni predstave.
POGREBI
Danes v Gorici 11.30 Paolo Mantim. krsto pripeljejo iz Gradeža na glavno goriško pokopališče.
Spomenika junaštva obiskalo 250 dijakov šole L Trinko
Goriški nižješolci v Rižarni in Bazovici
Čez poldrugi mesec, 9. maja, se bo ves svet spomnil onega velikega dne izpred štirideset let, ko so v Evropi obmolknili topovi. Proslavili bomo zmago demokratičnih sil nad nacizmom in fašizmom. In v boju naprednih sil proti nacifašističnemu mračnjaštvu je bil naš delež, seveda v razmerju z našimi silami, ne le velik, pač pa ogromen. Zato bodo
naše proslave 40-letnice zmage in o-svoboditve občutene in ne le formalne. To obeležje je imel tudi obisk dijakov prvih in drugih razredov slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, ki so obiskali nacistično morišče v Trstu - Rižarno. V dveh dneh si je kakih dvesto petdeset dijakov in dijakinj v spremstvu svojih profesorjev z veliko pozornostjo ogle-
dalo posamezne dele Rižarne, predvsem znane »celice smrti«, o zgodovini Rižarne in s tem v zvezi tudi o narodnoosvobodilnem boju in odporništvu v naših krajih od 8. septembra -1943 pa do osvoboditve v maju 1945 pa jim je obširneje spregovoril časnikar Franc Udovič, ki je pozornim dijakom prikazal tudi zelo dolg proces, da so ta kraj trpljenja in smrti,
kjer so nacisti ubili in sežgali kakih pet tisoč jetnikov, rimske oblasti proglasile za nacionalni spomenik.
Iz Rižarne je goriške šolarje vodila pot še v Bazovico, kjer so se poklonili spominu štirih slovenskih junakov, Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki so 6. septembra 1930 na bazoviški gmajni padli pod fašističnimi streli. (Fre)
Pestra in bogata dejavnost Narodne galerije v Ljubljani
V lanskem letu si je stalne zbirke Narodne galerije ogledalo 54.919 obiskovalcev, kar je zelo lepa številka, če pomislimo, da se zbirka ne širi tako, kot bi se sicer lahko, če bi imeli na voljo večje oziroma nove prostore. Še vedno so mnoga dela v depojih, zlasti dela tujih mojstrov ter mnoge slike naših impresionistov. Pri-i zadevanja, da bi Narodna galerija | dobila nove prostore za postavitev j stalne zbirke tujih mojstrov, za sedaj še niso uspešna, prav tako pa se že desetletja vleče problem izpraznitve ab izselitve telovadnega društva Partizan iz hiše. V Narodni galeriji je namreč en prostor namenjen telovadnici, česar najbrž ni nikjer na svetu.
Če govorimo o zbirki tujih mojstrov, dodajmo, da si je lansko razstavo ogledalo 26.405 obiskovalcev, razstavo pa je s strokovnim katalogom pospremil svetovno znani umetnostni zgodovinar Federico' Zeri. Lam je bila še ena vebka retrospektiva, m sicer Antona Karingerja. Ogledalo 31 jo je 16.090 obiskovalcev. Poleg tega pa je Narodna galerija gostovala s svojimi razstavami tudi po Sloveniji: z deb evropskih slikarjev v Ajdovščini in Novem mestu, z deli Hinka Smrekarja v Slovenski Bistrici, Izoli ter ljubljanskem razstavišču Krka,
• kjer so predstavib tudi razstavo del
Frana Klemenčiča in Frana Zupana. Za potujočo razstavo je bila na novo oblikovana razstava del Ivane Kobilce in Ferda Vesela (iz prejšnjih zelo odmevnih retrospektiv) in obiskala Tolmin, Novo mesto in Kamnik.
V tujino je Narodna galerija poslala več razstav, v Stuttgart slovenske impresioniste in nato isto razstavo še v Regensburg ter razstavo Franca Kavčiča v Fitzwilham Mu-seum v Cambridge. Skupno število obiskovalcev stalnih zbirk in razstav je bilo lani 115.814. Galerija je pripravljala še nekaj razstav, ki pa še niso bile postavljene, tako del Ivana Vavpotiča ter Maksima Gasparija kot risarja in ilustratorja, v dogovorih so še za razstavo Knjižne vezave iz Milana ter razstavo Nemško shkar-stvo od 16. do 20. stoletja iz Schwe-rina.
Zbirke Narodne galerije v Ljubljani štejejo 2020 slik, 717 plastik :n 4404 grafik. Lani so bile z odkupi (ti so zelo premišljeni) pridobljene štiri umetnine, z darib deset, z odli vanjem po mavčnih modelih osem plastik (tri iz zasebne lasti), obnovljena pa je tudi akcija kopiranja srednjeveških fresk. Po stalnih zbirkah m razstavah je bilo skupno 420 vodstev, poleg tega še 44 predavanj, 12 otvoritvenih govorov in 12 organiziranih ekskurzij s strokovnimi vodstvi. Na-
rodna galerija ima tudi bogato knjižnico, ki šteje 16.077 enot, lani so pri-dobib 517 novih publikacij, največ z zamenjavo (418). Fototeka Narodne galerije šteje 15.895 enot, zbirka originalnih dokumentov 5.279, diateka 5.932 diapozitivov, zbirka plakatov pa 1105 primerkov.
Kako skromni postajajo prostori Narodne galerije pove že podatek, da je v prvem nastropju na ogled le 182 slik, od tega 36 malega formata v vitrinah in 20 kopij fresk po obhodih, v spodnjih razstavnih prostorih je 36 slik, skupaj tedaj komaj 218. Iz celotne zbirke skuptur pa jih je na ogled le 48.
štiridesetletno prizadevanje za iz-sebtev TVD Partizan iz poslopja Narodne galerije še ni dobilo epiloga, čeprav družbena podpora pri razrešitvi problema ni majhna. Trenutno se kaže rešitev, da bi telovadnico presebli v Kolizej. Že v letu 1979 pa je Narodna galerija predlagala, da bi za stalno zbirko evropske umetnosti pridobbi Klub delegatov, ki je z zgraditvijo Cankarjevega doma zgu bil znaten del svoje namembnosti. Sproščeni prostori v matični hiši bi služili za povečanje razstavne površine za slovensko umetnost in možnost prožnejšega sprejemanja drugih razstav.
M. Z.
Obzorja avantgarde
Med najmarkantnejšimi slikarji, ki so prisotni na razstavi »Obzorja avantgarde« v goriški Palači Attems, je prav gotovo futurist Tulbo Crab. Na sbki vidimo njegovo delo »Skok nad mesto« iz leta 1939. Očitno je umetnikovo poveličevanje stroja in hipermoderne metropole. Skratka, gre za nekakšno »odo«
napredku
V tržaškem Kulturnem domu
Simfonični orkester
Novost na knjižni polici
Gradnikovo zbrano delo
V soboto bo v tržaškem Kulturnem domu nastopil Simfonični orkester Slovenske filharmonije in sicer v okviru abonmajske sezone Glasbene matice. Orkester bo vodil Emil Simon, kot solistki pa bosta nastopili Dubravka Tomšič, klavir in Jasna Corrado - Merlak, harfa. Dogodek je vreden vse pozornosti in bo prav gotovo privabil številne ljubitelje simfonične glasbe. Koncert se bo
pričel ob 20.30.
V okviru druge najstarejše in najobsežnejše knjižne zbirke, kar jih izdajajo slovenske založbe, v okviru Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, (Državna založba Slovenije), je začelo izhajati zbrano delo Alojza Gradnika. Izid te, po vrsti sicer že 143 knjige zbirke pomeni, da bomo v doglednem času dobili celotno kritično izdajo Gradnikovega opusa, in to tako izvirne pesmi kot tiste, ki jih je Gradnik prevedel iz tujih jezikov. Izdaja nadalje pomeni, da se je pesnik Alojz Gradnik uvrstil med slovenske klasike in da ga kot takega šteje tudi slovenska literarna zgodovina, ker sicer njegovo delo najbrže ne bi našlo poti v to zbirko. In to kljub temu, da je po izidu prve Gradnikove pesniške zbirke Padajoče zvezde leta 1916 pesnik, kljub na splošno ugodnemu sprejemu, bil deležen tudi nekaterih uničujočih kritik, da je skoraj razmišljal o tem, da bi za zmeraj utihnil. Tretji pomen pravkar izšle knjige pa je v tem, da je glavni urednik zbirke France Bernik pritegnil k delu dva mlada slovenska literarna zgodovinarja, ki sta za prvo knjigo zbranega dela pripravila besedilo in napisala opombe. To sta bila Miran Hladnik in Tone Pretnar. (Ob tem je zanimiva ugotovitev, kako se zgodovina ponavlja. Kmalu po zadnji vojni je bil Anton Ocvirk, kot to izhaja iz zadnje knjige njegovega izbranega dela, grajan, ker je v redakcijo zbranih del pritegnil kot urednika Cankarjevega zbranega dela prav sedanjega glavnega urednika Franceta Bernika).
Celotno Gradnikovo zbrano delo bo prineslo celoten šestdesetletni pesnikov opus, ki razpade na dva raz-
delka na izvirno in na prevodno poezijo. Znotraj izvirnega dela bo poezija urejena kronološko po času objave, drugi del zbirke pa bo urejen tako, da bo kronološko zaporedje podrejeno nacionalno kulturnim lokacijam izvirnikov. Pri tem bodo vse pesmi priobčene v originalni verziji, ker bi vsak poseg urednikov zmanjševal avtorjev delež na račun urednikovega. Knjige imajo, oz. bodo imele, opombe, ki bralca informirajo o naslovu, spremembah, o prvi objavi, ponatisih, poleg tekstov samih bodo običajne razlage besedila, predvsem pa pojasnila k genezi pesmi in zbirk, z objavo kritik. Taka je tudi prva knjiga Gradnikovega zbranega dela. Obsega namreč tri razdelke. V prvem je objavljena zbirka Padajoče zvezde, ki je kot prva Gradnikova zbirka izšla v času prve svetovne vojne, leta 1916. Slede mladostne oz. nezbrane pesmi in let 1896-1916 in nezbrane pesmi ob Padajočih zvezdah. V zadnji del so torej uvrščene pesmi, ki so datirane v čas med prvo in drugo izdajo Padajočih zvezd (1916-1923), pri čemer je treba tudi vedeti, da je pesnik v svojo prvo zbirko sprejel približno četrtino svojih napisanih ali objavljenih pesmi.
Sedanja, prva knjiga zbranega dela Alojza Gradnika obsega torej predvsem pesmi iz zbirke Padajoče zvezde, pri čemer je zlasti zanimiva geneza te zbirke in njeni odmevi v tedanjem tisku in javnosti sploh. Marsikomu bo objava mladostnih pesmi predstavljala docela novega pesnika, kar deloma velja za pesmi, ki niso bile sprejete v prvo pesnikovo pesniško zbirko.
Sl. Ru.
Tokovi sodobne slovenske proze med resničnostjo in imaginarnostjo
Mladi slikarji razstavljajo v tržaški občinski galeriji
Ta vprašanja namreč niso kar sa ria sebi namen: tudi slovenska pro-za, čeprav z zamudo, je predvsem v času med obema vojnama, s- Kranjčevimi, Potrčevimi in Ingoličevimi teksti ustvarjala objektivno podobo zgodovine in ljudi v njej, pa je že s Vrvimi povojnimi Kovačičevimi, Hien-govimi, Smoletovimi, Božičevimi in Rozmanovimi besedili usmerila prav o tisti tok spreminjanja zgodovine v irnaginacijo, ki tvori tudi sredico obeh romanov, ob tem pa seveda na svoj način postavlja v svoj ris tudi druge Podobne slovenske proze, od Frančka. Rudolfa in Marka švabiča, pa preko Gradišnika do Jukiča in Frmc.oU, sPloh pomeni znova močan obrat v rbalistično in veristično pisanje.
Tok spreminjanja zgodovine v imaginacijo, razvijanja moralnih dimenai junaka v spopadu z ideologijami in zgodovinskimi nujnostmi je sicer fozvii že Kocbek leta 1952 v Strahu ln pogumu, pozneje pa sta se po tem načinu človekovega zrenja na svet ln lastno usodo spraševala predvsem Rovačič in Rožanc, kasneje pa sta vsak na svoj način, skušala ta tip Romaneskne pripovedi razviti Jančar ln Rudi Šeligo.
Zdi se, da Kovačičevi Trije frag-nnenti' Jančarjev Galjot in tudi Hof-nuinova Noč do jutra odpirajo tisti
Prima Če-
Jjorni dialog z zgodovino, ki ga hu* i*1 Severni SD poglabljata f. krati dajeta nove razsežnosti.
prav pričujoče razmišljanje ne more razviti vseh pomenskih ravni, ki jih Prišleki in Severni sij prinašajo v svojem odpiranju zgodovine literarni imaginaciji in hkrati literarne imaginacije zgodovini, kakor smo je doživeli in kakor se je vtisnila v našo zavest, pa vendarle lahko premisli dve najpomembnejši. Prva je vsekakor pisateljevo razmerje do junakovih možnosti v svetu, ki se mu počasi spodmikajo in sesipajo temelji, druga je avtorjevo razmerje do same pisave, s katero zaznamuje in začrtuje zgodovinske razsežnosti pripovedi.
1 ;ba romana, kot še vrsta prej omenjenih slovenskih proznih avtorjev je namreč prišla do spoznanja, da čas, ko zgodovina ni postavljena pred nas z velikimi dejanji, marveč predvsem s sivino povprečnosti in enoličnosti, zahteva kar se da skrben poseg v zgodovino. Zato sta oba junaka ujeta, tako kot tudi Berk iz Zupanovega Menueta ali junaki Rožančevih romanov, predvsem Ljubezni in Metulja, v nenehno samospraševanje in samorazmislek. Zunaj, v svetu, v zgodovini ]e sicer množica vzpodbud, pa nobenega pravega zgleda, zato more in mora postati junak sam sebi zgled in merilo. Zgodovina tudi ne nudi, tako kot je nudila v velikih zgodovinskih epopejah, nobenega alibija, ki bi ga mogel uporabiti junak. Stoji sam, brezobramben in samo njegova misel še kljubuje svetu nasilja ali
sprevrženosti. Ta nedejavnost ali še bolje dejavnost brez pravega cilja je še posebej opazna v Severnem siju.
Tudi sama pisava obeh romanov sledi tistemu toku, ki ga je s svojimi predvojnimi romani odprl že Vitom! Zupan, še posebej pa sta ga po vojni intenzivirala Božič in Hieng. Realistična in kavzalna deskripcija se u-mika ali je povsem nadomeščena z notranjim, do skrajnosti subjektivizi-ranim miselnim tokom, sleherno dejstvo realnega sveta je prevedeno v svet notranje resničnosti junaka ali junakov (ne nosi zaman eden Kovačičevih romanov naslova Resničnost), 'kjer seveda tudi objektivna, zgodo vinska pisava nenehno prehaja v po sebno, enkratno pisavo, s katero in skozi katero se izrekajo junaki. In to je tudi samospraševanje literature, ki v zmedenem in nesrečnem času išče svoj smisel, ne več v tem, kar je moč otipati in izmeriti, marveč v tistem skrivnostnem, zastrtem in hrepenečem človekovem notranjem svetu, ki povzroči, da človek išče (in morda tudi najde) uteho v samem sebi. S tem pa seveda zgodovinsko, kot splet objektivnih danosti in okoliščin, prične delovati v literaturi na povsem nov način, zaradi česar seveda ta romaneskna proza doživlja pri bralstvu tako intenziven in ne. nazadnje tudi kritično-analitičen sprejem.
DENIS PONIŽ
(Konec)
Trst ima razmeroma veliko likovnikov. Že uspelih in uveljavljenih mojstrov, pa tudi mlajših sil, ki se šele odpravljajo na zahtevno pot ali se z vnemo in požrtvovalnostjo počasi vzpenjajo v reber proti težko dosegljivemu vrhu. Pri tem jih pomagajo strokovne šole. Ena teh je grafična šola Carlo Sbisà, ki jo vodi Mirella Schott - Sbisajeva. In ta šola slavi letos svoj mali jubilej — 25 let težavnega a tudi uspešnega dela. In ob tem jubileju je šola pripravila v tržaški občinski galeriji večjo kolektivno razstavo, pri kateri sodeluje 27 učencev, vsak z dvemi deli.
Samo ob sebi se razume, da je nemogoče, dajati neko definitivno o-ceno o nekem mojstru ob samih dveh razstavljenih delih in vendar se nam vsiljuje prijetna ugotovitev, da je splošna raven razstave razmeroma visoka, predvsem kar zadeva tehnično plat, posebno, ker gre sicer za grafično likovnost, vendar pa hkrati za več tehnik. Nadaljnja splošna ugotovitev je, da je med vsemi 27 raz-stavljalci pravzaprav le eden ubral abstraktno govorico. In, končno, še ena splošna ugotovitev: od 27 raz-stavljalcev je kar 16 žensk,
Čeprav se ne moremo lotevati posameznih ocen, se bomo vendarle u-stavili pri nekaterih razstavljalcih, s katerimi se srečujemo že na raznih razstavah, kot na primer z Renato De Mattia, ki je razstavljala pred
časom v galeriji Cartesius in se je tokrat predstavila z dvema listoma, seveda z njej priljubljenimi sončnicami. Pa tudi Alfredo Furlani nam ni povsem nov. Njegova odtisa z naslovom Gozd sta močno izcizelirana in tehnično zelo dobra, vendar bi ne bilo priporočljivo ostajati le pri drevju kot tudi De Mattiovi le pri sončnicah. Oba lista, ki ju je pripravila Marija Grego, sta s tehnične plati dobra. Tudi, kar zadeva ustvarjanje »ozračja«, ni kaj reči. Maura Israel ostaja tako pri svojih oljih kot sedaj pri grafiki zvesta godbenikom. Nereo Laureni ni več tako mlad. V svojem delu Voz in sodi je znal kompozicijsko zelo dobro izkoristiti efekt svetlobe. Prav tako dobro je kompozicijsko izpeljal svoje delo Alberto Na-nissi. Veliko močnejša, izrazitejša pa je Monika Petri, Diego Polli pa ubira hudo temne tone tudi v svojem Starcu. Zanimiva se nam zdi kompozicija v štirih delih, ki jo je pripravila Renata Sirotich. V štirih manjh-nih jedkanicah spremlja rastlino od gomolja, do brstenja, nato cvetenja in, končno, do jesenskega zaključka življenjskega ciklusa.
Od slovenskih mlajših likovnikov je na razstavi sodeloval Edi Žerjal z dvema listoma, seveda z njegovim že več ali manj znanim motivom starih zapisov.
Razstava, ki je vzbudila precejšnje zanimanje, je trajala le do 6. marca.
Ere
Nogomet: včeraj v kvalifikacijski tekmi za SP
Košarka: zadnje kolo A-l in A-2 lige
Jugoslovani povsem razočarali
Tržačani in Goričani
Kvalifikacije za SP v Mehiki
SKUPINA 4
Včerajšnji izid:
Jugoslavija - Luksemburg 1:0
Francija Jugoslavija Bolgarija Vzh. Nemčija Luksemburg
LESTVICA 3 3
7:0
4:2
4:1
7:5
0:14
PRIHODNJE KOLO (3.4.): Jugoslavija - Francija. Kvalificirata se prvi dve uvrščeni reprezentanci.
SKUPINA 1
Včerajšnji izid :
Belgija — Grčija	2:0
LESTVICA
Belgija	4	2	1	1	5:3	5
Poljska	2	1	1	0	5:3	3
Albanija	4	1	1	2	5:7	3
Grčija	4	1	1	2	3:5	3
KvaUficira se prvouvrščena reprezentanca. Drugouvrščena bo igrala z drugouvrščeno iz 5. skupine.
SKUPINA 2
drevi na vse ali nič
Jugoslavija - Luksemburg 1:0
(1:0)
STRELEC: v 27. mira. Gudelj.
JUGOSLAVIJA: Stojič, Zo. Vujovič, Baljič, Gudelj, Hadžibegič, Rada-novič, Zl. Vujovič, Sliškovič, M. Dju-rovski, Baždarevič, Pašič (od 71. min. Šestič)
LUKSEMBURG:	Van Rijswick,
Schonkert, Wagner, Bossi, Rohmann, Barboni, Hellers, Dresch, Reiter, Hoscheid (od 59. min. Malget), Lan-gers.
SODNIK: Muškovec (SZ).
ZENICA — Neverjetno! Jugoslovanska nogometna reprezentanca je včeraj v Zenici pred nabito polnimi tribunami v kvalifikacijskem srečanju za SP v Mehiki premagala Luksemburg le z zadetkom razlike, ki ga je v 27. minuti dosegel Gudelj. Jugoslovani so v tej tekmi povsem razočarali, tako s prikazano igro kot z odnosom do le te. Čez teden dni bodo »plavi« v Sarajevu zopet igrali kvalifikacijsko srečanje za SP, tokrat proti evropskim- prvakom Francije in če bodo Milutinovičevi varovanci po-
novili tako predstavo kot včeraj, potem zanje ni rešitve.
V včerajšnji tekmi so Jugoslovani začeli še kar poletavno. Stalno so bili v napadu in v 27. min. tudi dosegli gol z Gudljem. Nakar pa so povsem popustih. Pobudo so prejeli gostje, ki so z enostavno igro povsem zmedli svoje bolj renomirane tekmece in proti koncu polčasa za las zgrešili izenačenje.
Pričakovati je bilo, da bodo Milutinovičevi varovanci igrah odločneje v drugem polčasu. Nasprotno! Njihova predstava je bila še slabša kot v prvem delu tekme, tako da so jih številni gledalci tudi pošteno in zasluženo izžvižgah.
Boks: Oliva ohranil naslov evropskega prvaka
NOCERA INFERIORE (Salerno) — Itahjan Patrizio Oliva je sinoči brez težav po točkah premagal svojega rojaka Alessandra Scapecchija in tako ohranil naslov evropskega prvaka v superlahki kategoriji.
Drevi se bo končal regularni del italijanskega košarkarskega prvenstva v A-l in A-2-ligi.
V	A-l hgi bo tržaški Stefanel gostoval v Vareseju, kjer bo igral proti moštvu Ciaocrem. Tržačani, ki so v nedeljo doma izgubili proti Indesitu, imajo izredno malo možnosti, da se še uvrstijo v končnico prvenstva. Imperativ zato pa je, da drevi v Vareseju zmagajo. Verjetna pa tudi to ne bo dovolj, upati morajo na ugodne razplete v ostalih srečanjih.
DREVIŠNJI SPORED (20.30): Ciaocrem: - Stefanel; Austrahan - Grana-rolo; Yoga - Simac; Marr - Berloni; Bancoroma - Jollycolombani; Inde-sit - Mulat; Peroni - Honky; Cantine Riunite - Scavohni.
V	A-2 hgi je goriški Segafredo drevi pred odločilno preizkušnjo. Goriško moštvo bo namreč gostovalo v Brindisiju, kjer mora premagati e-kipo Landsystema, da bi mu uspel
podvig: napredovanje v A-I hgo.
DREVIŠNJI SPORED (20.30): Landsystem - Segafredo; Fermi - Latini; American Eagle - OTC; Silver-stone - Succhi G; Cida - Viola; Giorno - Pepper; Benetton - Sopondilat-te; Mister Day - Master V.
Moserju »Etna«
ACICATENA (Catania) — Italijanski kolesar Francesco Moser je v sprintu osvojil mednarodno kolesarsko dirko okoli Etne. Drugi je bil Nizozemec Van Der Velde, sledijo Italijani Caroli, Mantovani in Ra-bottini.
Poraz Slovenije
PIACENZA — V prijateljski nogometni tekmi je selekcija italijanskih tretjehgašev pod 21. letom premagala reprezentanco Slovenije z 2:0 (2:0). Za Italijo sta bila uspešna De Vitis v 22. min. in Muro v 35. min.
Po devetnajstem svetovnem pokalu v alpskem smučanju
Včerajšnji izid:
Zah. Nemčija — Malta 6:0
LESTVICA
Zah. Nemčija	4	4	0	0	13:3
Portugalska	5	3	0	2	8:7
Švedska	4	2	0	2	7:4
Češkoslovaška	2	1	0	1	5:2
Malta	5	0	0	5	3:20
8
6
4
2
0
Kvalificirata se prvi dve uvrščeni reprezentanci.
SKUPINA 7
Včerajšnji izid:
Škotska — Wales	0:1
LESTVICA
Škotska	4	2	0	2	6:3	4
Španija	3	2	0	1	5:3	4
Wales	4	2	0	2	3:5	4
Islandija	3	1	0	2	2:5	2
Kvalificira se prvouvrščena reprezentanca. Drugouvrščena igra srečanje s prvouvrščeno skupine Oceanije.
SREDNJEEVROPSKI POKAL
VČERAJŠNJI IZID
Banjik — Atalanta	0:0
LESTVICA
Iskra (Jug.)	4	3	1	0	8:1	7
Banjik (ČSSR)	4	1	2	1	1:1	4
Atalanta (It.)	4	12	1	2:3	4
Spartakus (Madž.)	4	0	1	3	2:8	1
V znamenju dvoboja Girardelli-Zurbriggen
Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA
Dva ta čas najboljša alpska smučarja, reprezentant Luksemburga, Avstrijec Marc GirardelU in Švicar Pir min Zurbriggen sta si bratsko razdelila največ je uspehe te sezone: Zurbriggen je postal svetovni prvak v kombinaciji in smuku, GirardelU pa je zmagal v svetovnem pokalu. Sezona je bila od začetka do konca v znamenju teh dveh izrednih tekmovalcev; ki sta zasedla prestol toliko časa domala nepremagljivega Šveda Ingemarja Stenmarka.
Oba sta začela devetnajsti svetovni pokal izvrstno. GirardelU s slalomsko zmago v Sestrieresu, Zurbriggen pa s polnim zadetkom na superveleslalomu v Puy st. Vincentu. Nato sta oba velika nasprotnika nizala u-spehe za uspehom, tako da je svetovni pokal dobil pečat njunega dvoboja. Januarja je precej bolje kazalo Švicarju, saj je prednost pridobival tudi
z odličnimi uspehi v smuku, zlasti še z dvema zaporednima zmagama na ■»Streifu« v Kitzbiihlu, kjer je bil pravcata senzacija. Toda ob zadnjem u-spehu v Kitzbiihlu ga je doletela tudi težka nesreča. Iz te meke alpskega smučanja v Avstriji je moral naravnost pod nož na kliniko v Baslu, kjer so mu operirali koleno. Tudi največji optimisti z zdravniki vred so tedaj zmajevali z glavami, češ da se ne bo tako hitro pobral in da je sezona zanj več ali manj izgubljena.
Vendar pa vztrajni športnik, zagnan do zadnjega vakna, ni obupal. Nekaj dni pred začetkom svetovnega prvenstva je vstal iz bolniške postelje, nato pa v Bormiu osvojil dve zlati in eno srebrno kolajno. Obenem pa je Zurbriggen že začel izgubljati svetovni pokal, zakaj GirardelU, ki je v Bormiu ostal brez toliko zaželenega naslova, je dobil nov motiv — veliki kristalni globus.
Sklepni del svetovnega pokala je bil povsem v Girardellijevih rokah.
Marc Girardelli
Na koncu so ostale lanskemu zmagovalcu svetovnega pokala Zurbriggnu samo še teorične možnosti, se pra-
jih v zadnjih dveh slalomih, se pravi v disciplini, v kateri je najšibkejši, ni mogel uresničiti.
Marc Girardelli s Predarlberga, ki je po svojem dedu italijanskega porekla, je tako postal deseti zmagovalec svetovnega pokala. Pridružil se je legendam alpskega smučanja, kot so bili tekmovalci, ki so doslej osvajali veliki kristalni globus:	Jean
Claude Killy, Karl Schranz, Gustav Thoni, Pietro Gros, Ingemar Stenmark, Peter Liischer, Andreas Wen-zel. Phil Mohre, Pirmin Zurbriggen, med katerimi pa ima častno mesto Južni Tirolec Gustav Thoni, ki je e-dini štirikrat zmagal v svetovnem pokalu, od tega trikrat zapored.
Od srede januarja sem, se pravi od Kitzbuhla, je bil Girardelli povsem nepremagljiv v slalomu, dobil je vseh pet slalomov zapored, vmes zmagoval tudi med veleslalomskimi vrati, povrhu vsega pa se obnesel v sklepnem delu svetovnega pokala tudi na progah za smuk.
Nogomet: kvalifikacije za EP (under 21)
»Azzurri« zadovoljili
V nedeljo v Cimi Sappadi (takoj po tekmi Brega)
Peto zamejsko smučarsko prvenstvo
Belgija — Italija 1:1 (0:0)
STRELCA: v 53. min. Mancini, v 68. min. Thans.
ITALIJA: Orsi, Calisti, Carannan-te, De Napoli, Ferri, Graverò, Do-nadoni, Matteoli, Vialh, Giannini, Mancini.
BRUSELJ — Predvsem zaradi dobre igre nogometašev na sredini i-grišča (Matteoh, Giannini in De Napoli) je Itahja povsem zasluženo i-zenačila v gosteh proti Belgiji in bi si tudi zaslužila zmago. Nerodno pa je prejela zadetek.
LESTVICA SKUPINE	8
Belgija	2 1	1	0	6:2	3
Itahja	1 0	1	0	1:1	1
Luksemburg	10	0	1	1:5	0
PRIHODNJE KOLO (17.4.): Itahja Luksemburg.
Štirikrat smo igrali proti Pordenonu in štirikrat smo izgubili. Obračun s to ekipo je torej porazen. Mirne duše lahko trdim, da nam je prav ta e-kipa letos prekrižala vse račune. Od ekipe, ki prestopi iz nižje v višjo ligo, vsakdo pričakuje, da igra v močnejši konkurenci le za obstanek in za to, da si pridobi novih in prepotrebnih izkušenj. Pordenone pa se je združil z drugima dvema ekipama, odkupil dve igralki iz A-2 lige in ustvaril tako zelo močno ekipo, ki je skoro nepremagljiv. Brez take zgradbe pordenonske ekipe, bi bili mi gotovo prvi v naši skupini in bi sedaj bili v najslabšem primeru drugi na lestvici. Vsi načrti in vsi obeti so splavali po vodi. Pot nam je prekrižala ekipa, ki je močnejša. S tem dejstvom se
Biagini (Triestina) izključen za eno kolo
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v B ligi za eno kolo med drugimi izključila tudi Biaginija (Triestina). Izključeni so še: za tri kola Onofri (Genoa); za dve koli Cuccovillo (Bari) in Raise (Lecce); za eno kolo D’Arrigo (Empoli), Loseto (Bari), Pi-scedda (Taranto), Russo (Cesena) in Salvadè (Varese). V A ligi pa: za tri Ma Garlini (Lazio) in Viganò (Cremonese), za dve koh Chierico (Roma) in Pasinato (Inter), za eno kolo Cerezo in Giannini (Roma), Celestini (Napoli), Boniek (Juventus), lachini in Oriah (Fiorentina).
moramo sprijazniti. Moralno nas je tako uničila, da nds je popolnoma strla. V veliki meri je »kriva«, da tudi proti drugim ekipam igramo pod svojimi sposobnostmi.
Sobotna tekma je bila zelo lepa, razburljiva in tudi tehnično dopadljiva. Naša dekleta so vedela, da morajo igrati odločno in samozavestno brez nobenih napak, kajti samo ti pogoji so bili porok za zmago. To smo tudi v prvem setu naredili. Nasprotnice niso pričakovale take igre in takega odpora, zato so se v drugem setu zbrale in igrale na vse ali nič. Uspelo jim je, da so nas nadigrale. Pri stanju 1:1 se je tekma šele začela. Obe ekipi sta se zavedali, da je tretji set ključ tekme. Igra je bila na obeh straneh bolj preračunana, nihče
Po tekmovanju, ki ga prireja ŠD Breg, bo istega dne in v istem' kraju tudi 5. zamejsko smučarsko prvenstvo.
Prvenstvo bi moralo biti v nedeljo, 17. t.m. na Matajurju. Vse je bilo že pripravljeno, ko so organizatorjem javili iz Matajurja, da je večji del snega skopnel pod neusmiljenimi žarki sonca. Kot za nalašč je sneg pobelil naslednji teden spet večji del naših gora. Kljub temu novozapadel sneg ni izboljšal smučarskih razmer na Matajurju, zato se je smučarska komisija odločila za drugo rešitev. Rodila se je zamisel skupne prireditve s ŠD Breg v Cimi Sappadi. Žal je tako propadla priložnost skupnega nastopa v Beneški Sloveniji, kjer bi slovenski smučarji izrazih solidarnost z beneškimi rojaki. Vendar snežnim razmeram ni mogoče nikoli zaupati,
ni tvegal, vsakdo je skušal čimmanj zgrešiti. Točke so tako počasi lezle naprej in ekipi sta si bili enakovredni. Vsak čas je bilo pričakovati zlom na eni ali na drugi strani mreže. In takrat je prišel pravi zlom, ki ga nihče ni pričakoval; namreč zlom sodnikov. Kar štirikrat zaporedoma so nas močno oškodovali. Nasprotnik je tako z lahkoto povedel za tri točke, nas pa so te sodnikove odločitve spravile dokončno na kolena. In to ni bila le trenutna sodnikova zmeda, leot bi človek pričakoval in tudi sprejel. Pristransko sojenje se je nadaljevalo še v zadnjem setu. Zmagati v takih pogojih je bilo nemogoče. Naša dekleta so igrala izredno, s srcem in z veliko mero požrtvovalnosti, za kar zaslužijo vso mojo pohvalo in ob-
predvsem v tej sezoni. Tako so bili organizatorji prisiljeni se odpovedati tej zamish.
Prvenstvo bo v Cimi Sappadi takoj po tekmi Brega. Udeležih se ga bodo štirje predstavniki vsakega društva, ki bodo dosegli na prvem tekmovanju najboljši čas tako v moški kot v ženski konkurenci, ne glede na kategorijo. Le ti se bodo pomenih na drugi zahtevnejši progi v veleslalomu. Najboljšim trem iz obeh konkurenc bodo podelih kolajne, zamejskemu prvaku in prvakinji pa pokal.
Za društveno lestvico se štejejo trije najboljši časi vsakega društva iz obeh konkurenc. V primeru, da tega števila ne bi bilo zaradi odstopa ah diskvalifikacije katerega izmed tekmovalcev, se šteje zadnji čas na lestvici, ne glede na društveno pri-
čudovanje. Škoda, da je sodnik skvaril tako kvalitetno tekmo.
Po sobotnem porazu nam ostane še možnost, da dosežemo tretje mesto, o čemer sem trdno prepričan. V preostalih treh tekmah igramo dvakrat doma in v gosteh samo proti skromni Ferrari, šest točk lahko dosežemo, če ni sobotni poraz pustil v naši ekipi močne psihološke sledove.
V soboto gostujemo Trento. Pri njih smo si sami zapravili zmago ob podpori njihovih številnih navijačev. Tej ekipi sledi vedno veliko število gledalcev /cof priča dejstvo, da jih je bilo v Nervesi preko 200. Prav toliko jih lahko pričakujemo v soboto v Nabrežini. Za nas bi bilo prav tragično, če bi bili nasprotnikovi navijači v večini. Raje bi igrali pred domačo kot pred tujo publiko.
Ali bo nabrežinska telovadnica monopol tridentinskih navijačev?
padnost. Društva bodo seveda prejela pokal.
Prvenstvo je namenjeno samo zamejskim smučarjem, članom slovenskih smučarskih društev, vpisovanje pa je eno samo, in sicer na sedežu društva Breg. ('Robert Devetak)
Primotor klub
danes sestanek v Lonjerju
Člani Primotor kluba se bodo drevi ob 20.30 v društveni gostilni v Lonjerju sestali, da bi razpravljali o možnosti organizacije dirke v okviru skupnih pobud Alpe Adria.
ODBOJKA: DREVI OB 20.30
Derbi Olympia-Dom
V Štandrežu bo drevi ob 20.30 zanimiv slovenski derbi v 1. ženski odbojkarski diviziji. Prvouvrščeni Dom Agorest se bo namreč pomeril z O-lympio, ki ima na skupni lestvici štiri točke manj in je torej druga. Obe ekipi sta ta čas glavni kandidatinji za napredovanje v D hgo.
OZ ŠD Kontovel
Sinoči je bil na Kontovelu redni občni zbor ŠD Kontovel. Ob prisotnosti številnih članov in gostov so cenih delovanje društva v pretekli sezoni, poudarili vse uspehe, dotaknili pa so se tudi slabosti v društvenem delovanju. Izvohli so nov odbor društva in začrtali bodoče delovanje-O občnem zboru bomo podrobneje še poročah. (R.G.)
SZ — Avstrija	2:0
TBILISI — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca SZ premagala Avstrijo z 2:0.
Umrl Pierino Baffi
MILAN — V starosti 55 let je včeraj (možganska kap) umrl znani italijanski kolesar Pierino Baffi.
komentar trenerja združene ekipe meblo franka drasiča
Nujna pomoč navijačev
*
Pogovor z Marino Cergol pred današnjim začetkom namiznoteniškega SP v Gòteborgu
»Prihodnje leto bo težko ubraniti naslov prvakinj«
S sobotnimi kvalifikacijami v Veroni, kjer si je druga ženska postava Krasa priborila pravico nastopanja v C ligi, se je končalo še zadnje prvenstvo, v katerem je imel svojega zastopnika tudi Kras. Če ob koncu potegnemo črto lahko ugotovimo, da je bila letošnja sezona ena izmed najuspešnejših, odkar pri tem društvu gojijo namizni tenis. Posebno razveseljiv je uspeh Krasovih naraščajnic, ki so dokazale, da so pod veščo roko
Tako v Gòteborgu
Od danes do nedelje bo v Gotebor-gu na Švedskem svetovno namiznoteniško prvenstvo za moške in ženske ekipe in posameznike ter posa-»leznice. Jugoslovani Šurbek, Kalinić, Mesaroš, Lupulesku in Kovač ter Jugoslovanke Batiničeva, Perkučinova 'n Ojstrškova startajo v prvi jakostni skupini v upanju na kakšno kolajno, drugačni pa so cilji italijanskih ekip. Za fante (Costantini, Bisi, Pero, Silveri in Nannoni) je cilj obstanek v prvi skupini (IG najboljših ekip), za dekleta (Cergol, Busnardo, Vignola in Zampini) pa napredovanje iz tretje v drugo skupino.
Krasovih trenerjev v tej sezoni veliko pridobile in zavedati se morajo, da so prav one naslednice Miličeve in ostalih. Povrnimo se še za kratek čas k osvojenemu državnemu naslovu v pogovoru z Marino Cergol, ki ima brez dvoma največ zaslug, da je Kras ponovno vpisal svoje ime v zlato knjigo osvajalcev državnega naslova.
»Kdaj si bila gotova, da je naslov oddan Krasu?«
»To je bilo, ko smo se uvrstile v finale in sem izvedela, da je Focolare Coccaglio podlegel Stetanu. Brez dvoma bi bile igralke iz Brescie v finalu za nas veliko bolj neugoden nasprotnik.«
»V Repnu smo te videli izredno napeto, čeprav si bila na papirju nesporen favorit.«
»Veliko odgovornost sem imela, saj sem morala obvezno osvojiti vse tri možne točke. V primeru, da bi odpovedala proti Mauriellovi, bi postavila seveda našo zmago v dvom.«
»Si si zelo želela ta državni naslov?«
»Brez dvoma mi več pomeni lanski naslov, ker je bil prvi v Krasovi zgodovini. A tudi letošnji mi veliko
pomeni, ker smo potrdile, da nismo lani zmagale le slučajno.«
»V najbolj kakovostnem srečanju večera si premagala Mauriellovo, ki je po tekmi izjavila, da bi lahko storila kaj več.«
»Po vsaki ceni sem morala zmagati. Bila sem zelo napeta in zato sem v
drugem setu zakrivila nekaj naivnih napak in ga tudi tesno izgubila. A po izenačenju 10:10 sem v tretjem setu odločneje pritisnila na plin in z delnim izidom 13:2 dokončno strla njen odpor.«
»Boš v prihodnji sezoni še branila barve Krasa?«
»Nameravam še ostati pri Krasu, a v bližnji prihodnosti se moram sestati s Krasovim odborom, da postavimo na jasno nekaj stvari.«
»Katera od treh soigralk te je v teku sezone najbolj presenetila?«
»To je bila nedvomno Damjana Sedmak, ki je letos v primerjavi z lansko sezono ogromno pridobila in o-svojila nekaj odločilnih točk.«
»Po tvojem mnenju imate možnost prihodnje leto spet seči po državnem naslovu?«
»To bo zelo težko, saj je pred nekaj dnevi napredovala v A ligo ekipa iz Parme, katero sestavljata Busnardo-va in Arisijeva in se bo pred pričetkom naslednje sezone ta ekipa še o-jačila z eno odlično igralko, tako da bo skoraj nemogoče ponoviti letošnji uspeh.«
»Že nekaj let si stalna članica državne reprezentance. Ponašaš se lahko s prvim mestom po številu nastopov za državno reprezentanco (86), na drugem mestu je Sonja Milič s 74 nastopi. Kakšni so vaši cilji na svetovnem prvenstvu C skupine, ki se bo danes pričelo v Gbteborgu na Švedskem?«
»Potegovali se bomo za prestop v B skupino. Edina reprezentanca, ki nam lahko prekriža račune, je Bolgarija. Vsekakor bosta napredovali dve ekipi in upajmo, da bo ena izmed teh tudi naša.«
»Kako si se v teh dveh letih počutila v Krasovem taboru?«
»Čeprav sem le redkokdaj trenirala skupaj s soigralkami, pa nisem v njihovi sredi naletela na nikakršne težave. Občudujem pa njihovo organizacijo dela na treningih v tako težkih vadbenih okoliščinah.«
Marina Cergol smo se zahvalili, da je kljub strogo odmerjenemu času prijazno odgovarjala na naša vprašanja in želeli smo ji, da bi se čimbolje odrezala na svetovnem prvenstvu in čim više ponesla Krasov ugled.
(Z. Skupek)
Predsednik Primorca Albert Čuk o ekipi in društvu
v ponos vsem vaščanom«
komentar trenerja andreja žagarja
Derbi: zahtevna naloga
»Uspehi so
Tudi v nedeljo so naše nogometne ekipe igrale s spremenljivo srečo. V °spredje se je vsekakor postavil tre-benski Primorec, ki je v gosteh presenetil prvouvrščeni Fogliano. To pa ei bil prvi podvig trebenske enajsterice, kateri treba priznati, da v povratnem delu prvenstva igra res zanesljivo in učinkovito. Po seriji 16 Pozitivnih nastopov je celo presenetila doberdobsko Mladost, ki je v Trebčah doživela prvi prvenstveni poraz. Poleg teh dveh prestižnih zmag garamo še omeniti, da medtem ko ie Primorec v prvem delu prvenstva (12 tekem) zbral le 11 točk, je v 6 tekmah povratnega dela osvojil že 8 točk. Zato smo se obrnili do predsednika trebenskega kluba Alberta Ćuka in mu zastavili nekaj vprašanj.
»Kako ocenjuješ ta preporod ekipe?«
»Seveda sem zelo zadovoljen in ponosen, da ekipa končna igra bolj prepričljivo, predvsem pa, da nogometaši dajo to, kar zmorejo. Na žalost Pa nas še vedno pestijo poškodbe in bolezni raznih nogometašev tako, da le vedno težko najti 11 igralcev za nedeljsko tekmo.«
»V začetku prvenstva vam ni šlo najboljše. Zakaj?«
»Mnogi nogometaši so dobesedno odpovedali, nato so se začele poškodbe in zgledalo je, da nam bo šlo letos res slabo. Na srečo pa je prišel ta Preporod ekipe, za katerega seveda Pusi največ zaslug naš požrtvovalni trener Aldo Kralj. Poleg njega pa bi Se omenil skupino »starejših« nogo-jPetašev, medtem ko so nas mladi nevoljko razočarali oziroma smo od njih Pričakovali nekaj več, posebna pa, in t° je žalosten pojav, smo si pričako-yuli mnogo več sodelovanja in anga-(jranosti od domačih nogometašev, t^er sem že pri ngometaših bi seveda oplenil še napadalca Sullinija, ki je do sedaj dosegel že 17 golov in s tem dopolnil vrzel, ki smo jo imeli v Pppadu, saj zna uspešno konkretizirati vsako nevarno napadalno akcijo.«
»Kdo bo zmagal prvenstvo?«
»Največ možnosti ima Mladost, ki T° s suhimi igrišči ponovno pokazala, db je najmočnješa ekipa v tej sku-brni. Pot do končne zmage ji lahko Preprečita le Fogliano in Fossalon.«
»Jutri imate občni zbor društva. . .«
»Ker nimamo volitev novega odbora bomo v glavnem poročali o našem enoletnem delu in o načrtu za prihodnjo sezono. Res je, da nekaj zastavljenih ciljev oziroma del nismo letos uspeli izpeljati do konca, vendar u-pam, da bodo člani to razumeli in da nam bodo prav zaradi tega priskočili na pomoč.«
»Koliko let si že predsednik društva in zakaj si sprejel to funkcijo?«
»Društvu predsedujem že od leta 1980 in to funkcijo sem sprejel, ker je športno društvo vaška dejavnost. Seveda sem pri tem računal na večji pristop mladine, vendar so z mladino povsod težave. Prav zaradi tega
V prvem dnevu turnirja v igri med dvema ognjema, ki ga prireja Športna šola Trst v okviru osnovnošolske olimpiade, so dosegli te izide: A skupina: Milčinski - Bazoviški junaki 0:2, Finžgar - Širok 2:0, Milčinski -Milje 1:2, Bazoviški junaki - Finžgar 1:2, Milje - Širok 2:0. B skupina: Župančič - Grbec 2:0, Gregorič Stepančič - Kette 2:0, Župančič - Ribičič 0:2, Grbec - Gregorič Stepančič 0:2, Ribičič - Kette 2:0.
LESTVICI
A skupina: Finžgar in Milje 4, Bazoviški junaki 2, Milčinski in Širok 0 točk. B skupina: Ribičič in Gregorič Stepančič 4, Župančič 2, Kette in Grbec 0 točk.
Prihodnje kolo bo na vrsti v soboto, prav tako z začetkom ob 15. uri.	—boj—
ODBOJKA: UNDER 15 ŽENSKE
Derbi Nabrežinkam
Sokol — Kontovel	2:0
(15:9, 15:6)
SOKOL: Visentin, Legiša, Lara in
se tudi v Trebčah trudimo, da angažiramo čim več mladine.«
»Kakšne so tvoje želje za prihodnost?«
»V prvi vrsti skupaj z ostalimi odborniki načrtujemo, da bi prihodnje leto dostojno proslavili 20-letnico delovanja našega društva. Kar se pa tiče letošnje sezone upam in želim, da bi članska ekipa nadaljevala z uspešnimi nastopi. Na igrišču nas čaka še mnogo dela, vendar če bomo složni kot doslej mislim, da bomo tudi temu kos, kar seveda ne bo v ponos samo društvu, temveč vsem vaščanom.« (B. Rupel)
Tanja Masten, Škrk, žužek, Passerini, Žbogar.
KONTOVEL: Rupel, Garbini, Starc, Bukovec, Prašelj, Golja, Sardo in Puntar.
Ekipa Sokola si je v glavnem z boljšimi servisi in bolj pazljivo o-brambo zagotovila zmago nad požrtvovalnimi Kontovelkami. (S. Ušaj)
V PRIJATELJSKI TEKMI
Brici ugnali dijake
Noš prapor — Trgovska šola 3:0 (15:9, 15:9, 15:10)
NAŠ PRAPOR: Černič, M. in F. Sošol, Bevčar, Komel, Legiša, Mi-kluš.
TRGOVSKA ŠOLA »I. CANKAR«: B. Kosič, A. Vogrič, T. Bastiani, M. Zavadlal, R. Cotič, R. Pintar, A. Sošol.
SODNIK: D. Berdon.
V prijateljskem srečanju so se dijaki goriškega trgovskega zavoda pomerili z odbojkarji Našega prapora, ki dokaj uspešno nastopajo v D ligi. Brici so bili seveda boljši, toda »Cankar« ni odigral podrejene vloge.
Tudi zelo pomembno gostovanje v Ravenni je za nami in uspelo nam je iztržiti novi točki. Položaj na lestvici sicer kaže, da naj bi bila zmaga logična posledica razlike v kvaliteti, saj smo mi v samem vrhu, Ravenna pa se krčevito bori za obstanek. Toda prav v tem boju za obstanek je tičala za nas velika nevarnost. S porazom si je domača e-kipa namreč precej zmanjšala svoje možnosti in jo čaka zelo zelo težko delo do konca prvenstva. Na smemo tudi mimo dejstva, da so v Ravenni pod taktirko novega trenerja v drugem delu prvenstva zaigrali zelo u-spešno na domačih tleh in suvereno odpravili po vrsti Udine Nord, Fidenza, Castelfranco ter Virtus Padova. Za zmago v Ravenni sta bila odločilna dva kolektivna in en individualni faktor. Naša dobra obramba in skok pod košema sta bili odliki cele ekipe, kot posameznik pa je vidno izstopal Marko Ban, ki je bil za domače moštvo nerešljiva uganka. Ob primerni borbenosti vseh igralcev in sorazmerno majhnem številu slabih podaj smo imeli tekmo vseskozi v rokah, saj so domačini le dvakrat u-speli rezultat izenačiti. V tistih trenutkih je Marko z dvema zaporednima košema za tri točke in enim za dve točki v vsega 42 sekundah zopet vzpostavil solidno prednost in smo nato povedli kar za 15 točk, slabih 10 minut do konca. Domačini so po koncu tekme in tudi že med samim drugim polčasom vršili velik pritisk na sodnika, ki pa sta bila pri doso-janju osebnih napak zelo dosledna in sta vseskozi držala isti kriterij. S tem sta si seveda nakopala na glavo jezo in srd domačih navijačev, toda po mojem mnenju sta dobro opravila svojo nalogo.
V tem kolu je prišlo tudi do dokaj nepričakovanega poraza Udin na domačih tleh in se tako zdaj kar tri moštva nahajamo z enakim številom
točk za vodilno Vicenzo. Mi v tej situaciji nimamo več direktnih srečanj in smo odvisni od drugih rezultatov. Trenutno je ob takem razpletu v najbolj ugodnem položaju Stefanel, vendar je še precej prezgodaj govoriti o vrstnem redu, saj se v preostalih petih kolih obeta še cel kup izredno interesantnih srečanj. Vsi štirje kandidati za napredovanje imamo pred seboj še dve domači tekmi in tri gostovanja in to prav nič lahka. Morda se bo kot prednost v našo korist izkazalo prav zadnje kolo, ko vsi i-grajo že v soboto, edino mi v Oderzu gostujemo v nedeljo in nam bodo znani rezultati naših tekmecev.
V soboto gostimo mestnega tekmeca Servolano, ki se nahaja prav na dnu prvenstvene lestvice. Za obstanek ima samo še teoretične možnosti, vendar se čudeži ne dogajajo vsak dan. Ekipo v zadnjem času vodi izkušeni Meneghel, ki je igralski dres zamenjal za trenersko klop in to precej uspešno. Pričakovati bi namreč bilo, da ekipa z dna lestvice povsem popusti, ko izgubi vse možnosti za obstanek. Toda pri Servolani redno trenirajo še naprej in so si zadali za cilj, da zapustijo ligo v čim lepši luči. Zato nas čaka zahtevna naloga, saj so derbiji vedno privlačni in do konca zanimivi. Obe ekipi se zelo dobro poznata med seboj, zato ni pričakovati kakšnih prav presenetljivih taktičnih prijemov. Eden za drugega vemo, kje so dobre in kje slabe točke. Tekma pa bo pokazala, katera ekipa ima večjo sposobnost motivacije in resnega pristopa. Ob vsej previdnosti, ki bo potrebna v soboto, pa le mislim, da smo ob tem, ko se naše misli sukajo okrog B lige, tudi toliko zreli, da bomo tekmo odigrali kot je treba. Precej vroče bo to pot v Vidmu, kjer se bodo domačini srečali z vodilno Vicenzo, Stefanel pa odhaja v goste k Tre stelle Modena, ki se še nahajajo v nevarnih vodah. Treningi v tem tednu bodo potekali normalno in v standardni udeležbi. Tekma s Servolano bo v soboto ob 21. uri v športni palači in upam, da bodo tribune spet polno zasedene.
Športna šola: med dvema ognjema
V soboto drugo kolo
Na drugem pokrajinskem prvenstvu
Kotalkarji Poleta zadovoljili
naši košarkarji v mladinskih ligah V boju le še štiri peterke
Tudi drugo letošnje pokrajinsko pr-J^stvo v kotalkanju se je zelo po-. tivno izteklo za poletovce. Prvenstvo t® Priredilo društvo Edera iz Trsta, .krat za deželne mladince in senior-■ Med deželnimi mladinkami je na-r?Pik> 28 kotalkaric, od katerih tudi letovka Elisabetta Gregori. Že po dnk^^h likih je pokazala, da je zelo , brp pripravljena, saj je zasedla pe-hiesto. V prostem programu je si-imela nekaj spodrsljajev, ven-je vseeno zasedla odlično tretje TTepričani smo, da bo z vest-tjl Pripravo gotovo ugodno presene-^ tudi na deželnem prvenstvu, ta; ^ seniorkami je nastopila ^ tudi [Coletta Sossi v konkurenci štirih ^Ikaric. Sossijeva .je tekmovala
samo zato, da si z udeležbo pribori pravico do nastopa na deželnem prvenstvu. Med tednom si je namreč zvila gleženj, zato ni mogla pokazati tega, kar v resnici zna. No, kljub temu je v prvem obveznem liku presenetila, saj je bila kar prva. V nadaljevanju pa je občutila bolečine v nogi. Zasluženo je v tej kategoriji zmagala Pergollova od Jallyja. Omeniti moramo tudi, da bi moral v tej konkurenci nastopiti tudi Damjan Kosmač, ki pa je bil upravičeno odsoten, ker se je skupno z društvenim tovarišem Samom Kokorovcem udeležil priprav mladinske državne reprezentance v Schiu pri Vicenzi. Med društvi je zmagal Jolly, Polet pa je zasedel peto mesto. (SK)
S prihodom pomladanskega obdobja so se mladinska košarkarska prvenstva večinoma iztekla, z mladinci in kadeti so v nedeljo prestah svoj zadnji prvenstveni napor tudi dečki. V tem prvenstvu sta od naših sodelovala Bor in Sokol in borovci so v drugem delu izbojevah nekaj spodbudnih zmag in si zagotovih dokaj sta-Uvrstitev. V areni so ostali še naraščajniki in mladi košarkarji, ki nastopajo v prvenstvu propagande. Naraščajniki bodo odigrali v nedeljo zadnje kolo in sklenili letošnje prvenstvene nastope. Naj navedemo, da naši predstavniki v tej konkurenci niso ravno blesteli. Nadejamo pa si, da bo v prihodnji sezoni boljše. V prvenstvu propaganda so borovci na čelu
lestvice, skupaj s Servolano, proti kateri so enkrat zmagali, enkrat pa izgubili. Furlanovi varovanci pa bi morah v preostalih petih kolih ohraniti prvo mesto, kar pomeni, da bi se morah mladi Borovi igralci uvrstiti v nadaljnji del tekmovanja. Spored je naslednji:
NARAŠČAJNIKI: v nedeljo, 31. 3., ob 8.30 v Miramarskem drevoredu Ferroviario - Polet, v nedeljo, 31. 3., ob 8.15 v tržaški športni palači Ricreatori - Kontovel, v nedeljo, 31. 3., na stadionu »1. maj« Bor - Inter Milje.
PROPAGANDA: v nedeljo, 31. 3., ob 11.45 v Miramarskem drevoredu Ferroviario - Bor. (Cancia)
obvestila
ŠD MLADINA
sporoča, da bo jutri, 29. t.m., v Domu A. Sirk v Križu redni občni zbor v 1. sklicanju ob 19.30 in v 2. sklicanju ob 20. uri. Dnevni red: otvoritev in izvolitev predsedstva, poročila, pozdravi gostov, diskusija, razrešnica odboru in volitve.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo seja glavnega odbora športne šole danes, 28. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
ŠD PRIMOREC
sklicuje občni zbor jutri, 29. t.m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni vsi člani in prijatelji nogometa.
ATLETSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da je vsak torek ob IG. uri in vsak petek ob 18. uri na stadionu »1. maj« atletska šola za učence petih razredov osnovnih šol in prvih razredov nižje srednje šole.
Naročnina: mesečna 10000 lir • celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80 000 lir. V SFRJ številka 25.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 25000. letno 2.500.00 din. za organizaciie in po dietia mesečno 300.00. letno 3.000 00. letno nedeljski 800 00 din.
Poštni tekoči račun za Italifo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob deldvmkih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 tel. 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
28. marca 1985
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040| 794672 (4 linije! - T1x 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Dogovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JziT m tiskal^ Trst
Clankafiamka
uéoZrakov F1EG
Enotnost za Latinsko Ameriko
MEXICO — Med včerajšnjim govorom v mehiškem parlamentu je argentinski predsednik Kaul Alfonsdn izjavil, da je pred Latinsko Ameriko največji zgodovinski izziv in da samo z enotnostjo lahko zmaga in postane velika.
Alfonsin, ki je na 3-dnevnem obisku v Mehiki je dejal, da je mogoče samo z enotnostjo Latinske Amerike preprečiti naklepe hegemo-nističnih in blokovskih sil. Zahteval je, da Con-
Vračanje k naravi
LONDON — Odkar je kraljevska družina odkrila prednosti alternativnega načina zdravljenja, se je v Veliki Britaniji zelo razširila uporaba zdravilnih zelišč, akupunkture in podobnih netradicionalnih zdravniških neg. Po podatkih inštituta za koplementarno medicino se vsaj 1,5 milijona Angležev zdravi na alternativni način in potroši letno 60 milijonov šterlingov, znesek, ki se bo v naslednjih 5 letih podvojil.
Buckinghamska palača, kot znano, ne komentira zasebnega življenja svojih prebival cev, vendar pa se je izvedelo, da si je prin-cesinja Margaret zdravila glavobol z zelišči in da je posebno prestolonaslednik princ Charles naklonjen neortodoksnemu zdravljenju.
Sodijo, da se bo število »naravnih terapevtov« v nekaj letih povzpelo od sedanjih 2.000 na 10.000.
tadoro podprejo vse države na celini, kajti samo ta mednarodna zveza upošteva koristi narodov in držav, ki so se brez svoje krivde znašli v vojni nevarnosti in so izpostavljeni budim gospodarskim in političnim pritiskom.
Alfonsin se je nadalje zavzel za reševanje gospodarske krize na kontinentu in je poudaril, da je sedanji nepravični gospodarski red v svetu potrebno nadomestiti z novim.
Stavka ohromila Dansko
KoBENHAVN — Vse kaže, da je sredinsko desničarska danska vlada predsednika Schlueterja po včerajšnjem triurnem pogovoru z radikalno opozicijsko stranko našla soglasje v zvezi s sindikalnim sporom, enim največjih po vojni, ki je povsem ohromil državo. Kakor je dejal predsednik vlade bodo sporazum objavili danes, delavci pa se bodo vrnili na delo v ponedeljek. Vse kaže, da bo rezultat štiridnevne stavke zvišanje osebnih dohodkov za 2 odst. in zmanjšanje števila delovnih ur od 40 na 39 na teden začenši s prihodnjim letom.
Ker je 320.000 delavcev zasebnega sektorja v četrtek prenehalo delati, se je ustavil ves tovorni promet. Delo je zastalo na vseh gradbiščih, izšel ni noben dnevnik. Ker niso delovale centralne kotlarne, je veliko ljudi zmrzovalo v svojih stanovanjih.
ST. PAUL (Minnesota) — Zmotili bi se, če bi sodili, da je tale skoraj 200 kg težka gorila (v živalskem vrtu ga kličejo lepotec Don) prostovoljno na tleh. Leži pod vplivom uspavalnega sredstva, brez katerega je ne bi preselili v drugo kletko. Na sliki naravoslovci pri meritvi njenih okončin.
Kalvinski
pastor
nekrofil
LONDON — Kalvinska verska skupnost malega mesta Tywn Gwy-nedd v Walesu se je zgrozila, ko je spoznala, da je njen na videz neoporečni pastor Emyr Owen pravi doktor Jekyll in mr. Hyde. DejsT'0 je neizpodbitno, saj je Owena sodišče obsodilo na štiri leta zapora, ker je dolga leta pohabljal moška trupla in se nad njimi spolno izživljal.
Čez dan je Owen bil spoštovanja vreden pastor, ki je vneto skrbel za svojo župnijsko skupnost. Ko pa je legel mrak, ga je njegova spolna izprijenost (bržkone pa bo prej šlo za bolezen kot za razvado) napotila v farno mrtvašnico. Truplom je duhovnik izrezal spolne organe, jih slikal nato pa se je predajal homoseksualnim nagibom. Sam je sodnikom priznal, da je to počenjal že od leta 1976. Priznanje sicer ni bilo potrebno, saj so preiskovalci našli v njegovem stanovanju diapozitive, pa tudi bogato zbirko kirurških inštrumentov. Pod posteljo so radovedni agenti odkrili tudi veliko pornografskih revij, kjer je bila osrednja tema slik v sado - mazohističnih odnosih.
Tudi opice v vesolje
NEW YORK — Na ameriškem vesoljskem »trajektu« Challenger, ki ga bodo izstrelili iz Hustona proti koncu aprila, astronavti ne bodo sami. Dolgčas jim bo preganjalo več kot dvajset podgan in štiri opice. Vse bodo na krovu iz eksperimentalnih razlogov: astronavti bodo namreč morali ugotavljati, kaj se dogaja z njimi v tako tujem okolju. Znanstveniki NASA so že napovedali, da bodo podgane po povratku kratko malo žrtvovali za nadaljnje preizkuse, opice pa čaka boljša pri hodnost, saj bodo postale filmske zvezde radovednih znanstvenikov in glavne junakinje dokumentarcev.
Katoliški nadškof v ZDA: Ne bom več pil!
WASHINGTON — Nadškof John Roach, eden izmed najbolj vidnih osebnosti v katoliški cerkvi v Združenih državah Amerike, bo moral preživeti eno noč v zaporu in plačati globo v višini 400 dolarjev. To kazen je cerkvenemu predstavniku včeraj prisodil sodnik v St. Paulu, ker je vozil v vinjenem stanju.
Pred enim mesecem se je nadškof s svojim avtomobilom zaletel v izložbo neke trgovine v Lindstromu, kraju oddaljenem od St. Paula kakšnih 50 kilometrov.
Na kraj nesreče je prišla patrulja policajev
in ugotovila, da je bil šofer dodobra nadelan. Zaradi tega ga je odpeljala v zapor in ga izpustila naslednji dan, ko je bil trezen.
John Roach je priznal krivdo in se opravičil svojim 500.000 vernikom nadškofije St. Paul in Minneapolis v Minnesoti.
»Trdno sem prepričan, da so vino, alkohol in pivo Gospodov dar,« je izjavil po razglasitvi sodbe in obljubil, da ne bo vec užival alkoholnih pijač in da se bo udeleževal boja proti alkoholizmu.
Pravica do pokopa
MONREALE — Mestni stražnik Giuseppe Pitti, tajnik podpornega društva bo na upravnih volitvah predložil krajevno listo, ki bo imela za svoj volilni program pravico do pokopa in za izboljšanje storitev na pokopališču.
»Ta vest že nekaj dni kroži po občini,« je izjavil šef županovega urada in obljubil, da bodo vprašanje pokopališča uredili v kratkem.
Giuseppe Pitti se medtem ukvarja z oblikovanjem volilnega znaka.
M. Muster:
38.
CIKAGO
Povratek potujočih trgovcev
Felix Marti Morejon je po 25 letih spet obiskal svoje kupce
HAVANA — Ko so Kubanci pred 25 leti izvedli socialistično revolucijo, se je marsikaj spremenilo tudi v trgovini. Potujočih trgovcev, tistih, ki so z otovorjeni mi mulami obiskovali najbolj oddaljene hribovske vasi in ponujali prebivalcem to in ono, tistih trgovcev, ki so bili ena izmed tolikih značilncsti kubanskega življenja, kmalu po revoluciji ni bilo več. Oskrba je opešala, blaga je bilo manj, vsa trgovina je prešla v državne roke in zasebni trgovci so izgubili svoje delo. Namesto njih so v slabo založenih trgovinah prodajali racio-niram blago na karte, ali na »libreto«, kot temu rečejo.
Toda življenje je šlo dalje, proizvodnja je začela pošiljati na trg več blaga, ponudbo so popestrili z blagom iz uvoza. Trgovine so postale bolj založene, izložbe bolj mikavne in tudi prodajalke so se pojavile za pulti. Kupci si od takrat dalje lahko kupijo marsikaj takšnega, česar poprej niso mogli. Lahko si privoščijo nakup darila za svojega bližnjega, za svojega ljubljenega. Na trgu se je pojavilo blago, ki ga je mogoče kupiti brez »libreta«, po nekoliko višjih cenah kot so v racionirani prodaji, vse to pa potrošnikov niti malo ne moti; poglavitno je, da lahko kupijo tudi kaj takšnega, kar ne sodi v neobhodno nujne življenjske potrebščine.
Z obnovo trgovine se je v gorskih predelih Escam-braya v srednjem delu otoka pojavil Felix Marti Morejon, potujoči trgovec, ki se ga nekoliko starejši prebivalci še spominjajo, ker je pred revolucijo prihajal prodajat blago z otovorjeno mulo. Leta in leta je zahajal v te odročne kraje, četrt stoletja pa ga ni bilo več na spregled:
Pred dnevi se je vrnil z mulo, ki je nosila pravo izložbo najrazličnejših potrošnih .predmetov. Njegov »asortma« je bilo videti že od daleč. Sestavljale so ga odeje, kozmetični artikli, okraski. Štirikrat na teden se odpravi na svoje tržišče, ki obsega kakšnih 20’ kvadratnih kilometrov in šteje 6.000 potencialnih kupcev.
»Najboljši dan je nedelja, pravi Felix. Takrat so ljudje doma in bolj pripravljeni na nakupovanje kot druge dneve.« Domačini so ga sprejeli z odprtimi rokami. Kadar ima najbolj srečen dan, proda tudi za devetsto pesov (okoli tisoč dolarjev).
Felix Marti Morejon dela z isto vnemo kot nekoč. Sedaj ni več zasebni mali trgovec, ampak so ga izbrali, da je potujoči trgovec v državni trgovini. Zaposlen je pri občinskem trgovskem podjetju v občini Ma-nicaragua v pokrajini Villa Clara. Vodstvo trgovskega podjetja je menilo, da je za ponovno oživljanje nekdaj cvetoče potujoče trgovine predvsem važno to, koga bodo izbrali za ta posel. Sporazumeli so se, da je pred tolikimi leti Felix leta in leta obiskoval te kraje in da se na posel spozna. Zato so se odločili zanj.
Felix je zadovoljen s svojim delom. »Sedaj je drugače kot nekoč je rekel. Danes delam za to, da bi vsem kmečkim družinam v njihove hiše prinesel stvari, ki jih potrebujejo, da bi lažje in lepše živeli. Neki družini sem pred kratkim prodal parfum. Povedali so mi, da neskončno dolgo let niso videli kaj takšnega.«
Oblačenje po japonsko
PARIZ — Na modnih revijah se spopadata japonska in evropska moda. Vse kaže, da je Italijan Valentino s svojimi prozornimi tkaninami osvojil okus trgovcev. Če bi prodrli japonski oblikovalci, bi se prihodnjo jesen ženske oblačile tako, kot kaže zgornja slika.
Od 25. do 30. marca 1985 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
3116 24« mednarodni sejem alpe-adria H?
Teden mednarodnega sodelovanja - La settimana della collaborazione internazionale
Inž. Giorgio Tombesi o ljubljanskem sejmu
Pomemben člen v verigi spodbud za sodelovanje
Poslanec inž. GIORGIO TOMBESI, predsednik zveze pokrajinskih zbornic Furlanije - Julijske krajine Union-camere in tržaške Trgovinske zbornice, je ob uradnem dnevu naše dežele na ljubljanskem sejmu Alpe-A-dria, posebej za prilogo Primorskega dnevnika izjavil:
Sejem Alpe-Adria v Ljubljani predstavlja že dolgo vrsto let obvezen kraj srečanja za mnoge tržaške gospodarstvenike, ki delajo na področju izmenjav s tujino in še posebno s sosedno republiko Jugoslavijo. Gre za udeležbo, ki se izraža tako na ravni posameznih podjetij, kot na uradnem nivoju. V okviru reprezentativne udeležbe Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, vsako leto nastopa tudi tržaška Trgovinska zbornica, ki se s svojimi predstavniki udeležuje prireditev in pogovorov, ki jih istočasno prirejajo pri slovenskem izvršnem svetu in pri Gospodarski zbornici Slovenije v okviru tradicionalnega dne, posvečenega naši deželi.
Letos je ta dan prav danes, 28. marca, ko bom tudi osebno sodeloval pri teh pogovorih, skupaj z deželnim odbornikom za trgovino Vespasianom in s kolegi iz trgovinskih zbornic Gorice, Vidma in Pordenona, ki so združene v zvezo Undoncamere Furlanije - Julijske krajine.
Sejem predstavlja torej dvojno priložnost: po eni strani za razvoj poslov, po drugi pa za pregled tem in problemov skupnega interesa v perspektivi, da bi izboljšali in na temelju konkretnih všebjn vse bolj razvili sodelovanje, ki je že sicer resnično prijateljsko in plodno.
Akcije, ki jih je tržaška stran v zadnjem času usmerila na uradne ravni sosedne republike, so zadevale predvsem nujnost, da bi v čim krajšem času zaključili dola za izgradnjo avtocestne povezave med Ljubljano in Trstom, se pravi odsek med Razdrtim in Fernetiči, s čimer bi jo povezali z velikimi prometnicami na tržaškem Krasu, ki so že na visoki stopnji dograditve. To pa seveda vzporedno, z drugim priključkom, ki se bo od Prevala moral usmeriti proti Gorici na osnovi petletnih programov, ki jih je že sprejela slovenska republika.
O tem vprašanju bo tudi govor na posvetu z naslovom »Vloga komunikacij pri sodelovanju v prostoru Alpe-Adria«, ki bo prav tako danes v ljubljanskem kongresnem centru v Domu Ivana Cankarja in na katerem bodo sodelovali predstavniki iz Avstrije, Bavarske in iz treh dežel Italije. Posvet sam po sebi dopolnjuje sektorialno razstavo o prometnih infrastrukturah v prostoru Alpe-Jadran, za katero so se odločili predsedniki teritorialno pristojnih trgovinskih in gospodarskih zbornic, da bi tako {»udarili ta bistveni vidik sodelovanja. Srečati se pomeni spoznati se, spoznati se pa pomeni razumeti se in sodelovati: olajšati premikanje ljudi predstavlja, skupaj z možnostjo komuniciranja po žici, po mojem mnenju temeljni dejavnik tudi za obojestransko in vse veičje prijateljstvo. Poleg tega pa je tu seveda še tržni vidik.
Če te temeljne komunikacijske poti ne bi bile primemo obogatene, kot to narekujejo sodobni mednarodni standardi, bi vsi prometni tokovi med srednjo Evropo in sredozemskim prekomorjem, ki naravno gravitirajo na jadransko pot, bili nujno prisiljeni izbrati druge poti, kar bi seveda nepopravljivo oškodovalo tranzitno gospodarstvo sevemojadranskih dežel.
Skupne akcije bomo uresničili tudi ob priliki Transadrie, specifične razstave o prevozih, ki bo Mošnjega oktobra v Trstu in kjer bomo med drugim skušali izdelati načrt pobud, usmerjenih k zavrtju postopnega opuščanja jadranske poti, saj se mednarodni brodarji vse bolj usmerjajo k sistemom »poti okrog sveta« z zelo redkimi postanki v velikih pristaniščih celinskih dimenzij.
Osnove torej so, prav tako kot obstaja obojestranska dobra volja, da bi tudi tokratni ljubljanski sejem Alpe-Adria predstavljal pomemben člen v verigi pobud za sodelovanje. To pa je hkrati tudi moja želja in voščilo.
AVTONOMNA DEŽELA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
izreka dobrodošlico obiskovalcem deželne razstave v paviljonu B
28. marec - dan F-JK

gospodarsko razstavišče • ljubljana fair Izjava predsednika SDGZ dr. Vita Svetine
Sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran okrepiti tudi na gospodarskem področju
Slovenski gospodarstveniki v Italiji pozdravljajo 24. mednarodni sejem Alpe - Adria v Ljubljani kot tradicionalno, a vsakokrat novo priložnost za srečanje prijateljev, poslovnih sodelavcev in gospodarstvenikov sploh, posebno pa kot možnost preverjanja vsega, kar je bilo na širšem prostoru Alpe - Jadran ustvarjenega na področju proizvodnje in dosežkov. Hkrati je to priložnost za izmenjavo izkušenj in ocen poslovnih možnosti, ki jih ta prostor nedvomno nudi. Tako na političnem, kot kulturnem področju dobiva vse pomembnejšo vlogo in novo širino, ki gre tja do alpskega loka v Evropi zato je iz dneva v dan bolj čutiti naravno potrebo, da se tudi na gospodarskem področju stkejo tes-
nejše vezi, vzpostavi živahnejše sodelovanje in uresniči dopolnjevanje dejavnosti.
Sejem Alpe - Adria v Ljubljani je zunanja manifestacija te želje in potrebe, je sad dolgoletnih prizadevanj v smeri gospodarskega povezovanja in zbliževanja različnih gospodarskih sistemov, ki zaradi bližine prostora, v katerem delujejo, sami po sebi spodbujajo in krepijo vizijo komplementarnosti gospodarskih celot, zlasti na industrijskem področju.
V vseh teh letih, zlasti pa v desetih letih od podpisa osimskih sporazumov, se je povezava med širšim območjem SR Slovenije, SR Hrvaške in Furlanije - Julijske krajine ob upoštevanju duha teh sporazumov, razvijala v prvi vrsti na zunanjetrgovinskem področju in v veliki meri izkoristila možnosti sodelovanja in blagovne menjave po tržaškem in goriškem sporazumu, oziroma avtonomnem računu.
Zaradi vse večjega obsega tega poslovanja in predvsem zaradi njegovega kakovostnega razvoja, je sodelovanje v zadnjih letih postalo dolgoročna vez in spletlo soodvisnosti v širšem geografskem zaledju, ki sega v razvitejša gospodarska območja Italije in Jugoslavije.
Na ostalih področjih smo — zlasti glede na gospodarski del osimskih sporazumov — še na začetku povezovanja v prostoru Alpe - Jadran in na za-
četku izkoriščanja številnih možnosti, ki jih to razvejano območje nudi za družbenogospodarski razvoj. Če svoj pogled vperimo naprej, k bližnjemu pragu leta 2000, v prvi vrsti naletimo na potrebo po tesnejši povezam na področju prometa in cestnih povezav, pri čemer je. na primer nujna čimprejšnja povezava Slovenije s Trstom in učinkovita pot na Goriško.
Sodelovanje pristanišč Severnega Jadrana je naslednja konkretna točka teh povezav, saj se v gospodarskem delu osimskih sporazumov predvideno sodelovanje lahko avtomatično prenese na morje, in to ne samo na področju ribištva, temveč tudi pri iniciativah storitvenega značaja, kakršne ponuja prav sodelovanje pristanišč.
Za spletanje teh vezi je posebnega življenjskega pomena odprta meja. Pripravljati se moramo na novo obdobje postindustrijskega razvoja našega območja v perspektivi leta 2000 in že danes načrtovati tercialni sektor v tesni povezavi z elektroniko, informatiko in znanstvenim raziskovanjem. Nerazumljivo je namreč, da se v to smer sodelovanje na našem ožjem področju še ni začelo razvijati, medtem ko v širših dimenzijah med Vzhodom in Zahodom že poteka, in da ne razmišljamo o njegovem skladnem in celovitem razvoju na obeh straneh meje.
Slovensko deželno gospodarsko združenje se zavestno in prepričano vključuje v uresničevanje novih gospodarskih možnosti, usmerjenih v prihodnost, in je pripravljeno storiti še dosti več. Tudi v tej novi perspektivi ostaja slovensko gospodarstvo v Italiji dragocen člen povezovanja gospodarstev z obeh strani meje, še posebno ko govorimo o dolgoročnem sodelovanju, proizvodnih kooperacijah in o mešanih vlaganjih.
Že danes se člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja aktivno vključujejo v vse oblike in možnosti sodelovanja in v mnogočem prednjačijo v prepričanju, da je samo v tesnem povezovanju z zaledjem možna perspektiva gospodarskega in družbenega razvoja Trsta in dežele Furlanije - Julijske krajine. Zato naj bo tudi naša tokratna organizirana udeležba na sejmu dokaz, da smo v opisanem okviru dejansko in dosledno navzoči.
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU ALPE-ADRIA
TRST - Ulica Filzi 10
Od 25. do 30. marca 1985 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
9IIS 24. mednarodni sejem alpe-adria K?
Pogovor s predstavnikom Zvezne zbornice SFRJ dr. Borisom Zidaričem
Novi pogoji v obmejni blagovni menjavi zahtevajo informiranost in prilagajanje
Z dr. BORISOM ZIDARIČEM, predstavnikom jugoslovanske Zvezne gospodarske zbornice v Trstu, smo se ob priliki letošnjega sejma Alpe-A-dria pogovorili o širši problematiki mednarodnega sodelovanja ob italijansko - jugoslovanski meji in zlasti o predvidevanjih za blagovno menjavo v letošnjem letu.
Ocenjujem, da bo obmejna blagovna menjava v letošnjem letu potekala s precej manjšimi težavami v primerjavi z drugim polletjem preteklega leta, ko se je začelo administrativno omejevanje njenega obsega. Pri tem bo seveda pomembno vlogo igrala predvsem sposobnost gospodarstvenikov, da se čim boljše prilagodijo objektivnim pogojem poslovanja. Zato mislim, da je uspeh vsakega posameznega podjetja odvisen od nekaterih orientacij, ki so nedvomno osnova za to, da sposobna podjetja tudi v manj ugodnih časih rastejo. To pa zahteva seveda najprej zelo dobro informiranost vseh subjektov, ki v obmejni, pa tudi v splošni menjavi sodelujejo, kar na primer zahteva spremljanje gospodarskega dnevnega in periodičnega tiska, predpisov in normativov, ki regulirajozunanjo trgovino.
Drugi pomemben temelj za pravilno poslovno orientiranost najdemo v upoštevanju trendov, ki spremljajo strukturo izvoza in uvoza po avtonomnih računih tržaškega in goričkega sporazuma. Še leta 1981 je na primer naš izvoz (jugoslovanski, op. ur.) industrijskih proizvodov po teh dveh sporazumih predstavljal samo 27 odst., lani pa kar 47,1 odst. celote. S tem je seveda relativno upadla udeležba izvoza živine, mesa, žaganega lesa in drugih surovin. Še večja sprememba pa je nastala pri jugoslovanskem uvozu po avtonomnih računih: pred osemdesetim letom je v našem uvozu blago široke porabe predstavljalo kar 45 odst. vsega uvoza, lani pa le še 19 odst. Ves preostali uvoz pa je sestavljal reprodukcijski material, potreben za tekočo proizvodnjo, in nekaj zane-marlivo malega oprema (0,8 odst.). To pa jasno kaže, da je predvsem na tem področju iskati novih poslovnih možnosti in da se morajo gospodarstveniki vključiti v tako spremenjeno strukturo z drugačnimi kanali prodaje. Posamezni posli so s tem po obsegu postali mnogo večji, kot so bili poprej, ko se je na primer blago široke porabe prodajalo v posameznih manjših poslih in s precejšnjim dobičkom, medtem ko je sedaj značilno, da je vsak posamezni posel po obsegu občutno večji, pa z bistveno nižjo maržo, hkrati pa največkrat zahteva tudi kreditiranje.
Tretji dejavnik predstavlja dejstvo, da jugoslovanski izvozniki, ki
Berite
GOSPODARSTVO
PRILOGO PRIPRAVILA IN UREDILA
VLASTA
BERNARD
težijo za čim večjim izvozom, svoje nakupe usmerjajo predvsem na tiste zunanje partnerje, ki tudi prodajajo njihovo blago, s čimer prvi dosegajo večje izvozne rezultate. To pa seveda prinaša selekcijo njihovih zunanjih partnerjev: kdor našim (jugoslovanskim, up. ur.) podjetjem želi samo prodajati, pa ni sposoben od njih tudi kupovati, seveda v tej selekciji pač izgublja.
V tako zasnovani poslovni usmerjenosti je prav gotovo zelo pomembno ustvarjati dolgoročne oblike poslovnega in proizvodnega sodelovanja, saj so take oblike v sistemu naše zunanje trgovine medsebojno uravnovešene in potekajo tako rekoč zaščiteno pred zunanjimi pretresi. Za te oblike pa sploh ni nujno, da bi se razvijale le v okviru avtonomnih računov, temveč so samostojen predmet medsebojnega poslovanja.
N'aj za zaključek postrežem s številkami, po katerih je bila lani obmejna blagovna menjava udeležena v skupni menjavi med Italijo in Jugoslavijo s 26,4 odst., letos pa naj bi se ta odstotek zvišal na 30, kar pomeni, da bo letos za nemoteno poslovanje več prostora in kar je še posebno dobrodošlo v gospodarski dejavnosti, ob vnaprej znanih pogojih.
Dr. Zidariču smo zastavili tudi vprašanje o sejmu AIpe-Adria in se pozanimali zlasti o tem, kaj ta manifestacija v svoji letošnji izdaji posebno zanimivega prinaša.
Gospodarsko in politično je po mojem mnenju na tokratnem sejmu najzanimivejše dejstvo, da uresničuje pomembno pobudo predsednikov gospodarskih in trgovskih zbornic delov-
ne skupnosti Alpe - Jadran, ki so jo sprejeli lani na četrtem sestanku v Gradcu. Gre za prikaz skupnih problemov na področju prometnih infrastruktur v prostoru skupnosti, ki kajema osem polnopravnih članic (Južno Tirolsko, Veneto, Furlanijo -Julijsko krajino, avstrijsko Koroško, Štajersko in Zgornjo Avstrijo ter republiki Slovenijo in Hrvaško) in dve članici s statutom aktivnih opazovalcev, ki sta Bavarska iz ZRN in avstrijska Salzburška.
Specializirana razstava, ki bo lotos prvič prikazana v paviljonu B-2 na Gospodarskem razstavišču, naj bi bila potujoča, tako da bi jo prikazali tudi nekateri drugi sejmi v o-kviru skupnosti, med katerimi na primer Transadria, ki bo oktobra v Trstu. Razstavo spremlja enodnevni posvet z mednarodno udeležbo, ki poteka prav danes pod naslovom »Povezovalna vloga razvoja prometa in zvez v prostoru Alpe-Jadran«. Tako se tudi konkretna dejavnost zbornic v okviru delovne skupnosti razvija in utrjuje, podobno kot na posvetovanju o izrabi industrijskih o-stankov, ki je bilo novembra 1984 v Ljubljani, pri izdelavi skupne turistične ponudbe in turistične mape tega za turizem idealnega prostora, ki sega od Bavarskih Alp do Jadranskega morja, ter pri vrsti drugih, že realiziranih iniciativ.
Naj dodam, da bo tudi letos poleg uradne razstave Furlanije - Julijske krajine, kolektivno navzoče tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje z izrednim številom razstavljal-cev, pa še vrsta drugih, posameznih podjetij iz te dežele, ki v Ljubljani že tradicionalno razstavljajo.
BANCA del FRIULI
$ Družbeni sedež in glavna direkcija:
VIDEM (UDINE), Via Vittorio Veneto 20
POSLOVALNICE:
TRST (TRIESTE) — Via Rossini 14	♦
— Via del Roncheto 28 GORICA (GORIZIA) — Corso Verdi 125 TRŽIČ (MONFALCONE) — Piazza Cavour 22 KRMIN (CORMONS) — Piazza Libertà 1 ČEDAD (CIVIDALE) — Piazza Diaz TARČENT (TARCENTO) — Via Udine TRBIŽ (TARVISIO) — Piazza Unità 17
MENJALNICA
34016 OPICINA - OPČINE (TRST) — Ul. Nazionale 63 Tel. 040/211424, 213992
UVOZ - IZVOZ, MALOOBMEJNI PROMET, STROJI ZA LESNO INDUSTRIJO, NADOMESTNI DELI, LAKI, LEPILA, REPROMATERIAL.
ZASTOPAMO NASLEDNJA PODJETJA:
LINO BUSELLATO —DIVISIONE MECCANICA CASTELLI — PADE s.a.s. COSMEC s.n.c. — OMA S.p.a. — EUROMAC — IDM S.r.l. — SORBINI S.r.l. — SIMIMPIANT1 S.r.l. — OSMA — BAIONI G. PAOLO — SCM.
ZASTOPSTVA
UVOZ
IZVOZ
Ulica Cicerone 8
34100 TRST P.P. 101
Tel.: 61241 - 61478 - 62112 - 62995
Telex: 460561
FILIALA:
Korzo Italia 205 34170 GORICA Tel.: (0481) 30840

JUGOSLOVANSKI AEROTRANSPODT YUG0SLAV AIRLINES
Za vso SEVEROVZHODNO ITALIJO najboljše veze v vso JUGOSLAVIJO, EVROPO, SEVERNO AFRIKO, BLIŽNJI in DALJNI VZHOD ter v AMERIKO, KANADO in AVSTRALIJO,
Z JATOM Z AERODROMA LJUBUANA
Še nikoli tako poceni!
V TRSTU
v glavnem mestu dežele FURLANI J A-JULIJSKA KRAJINA »dežela - most«
med EGS in vzhodnimi državami ter EVROPO in državami tretjega sveta
POSLOVALNICA TERMINAL FERNETIČI nudi vse bančne storitve in operacije v mednarodnem blagovnem prometu
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
C.I.S.A.A.
commercio
intermediazione
sviluppo
alto
adriatico
mednarodna trgovina in razvoj v severnem jadranu
TRST
Ul. S. Caterina 1 — Tel. 040 - 631333, 630444 Telex: 460505 I
Edoardo Fu	rlani S.p.A.
ZASTOPSTVA -	UVOZ - IZVOZ
Ulica Milano 25 34132 TRST - P.P. 1006 Tel. 65383/4	Telex 460631 FURLAN I
iM» 24. mednarodni sejem alpe-adria K?
Predsednik tržaške zunanjetrgovinske sekcije SDGZ M. Košuta
Idealni nosilci dolgoročnega sodelovanja
MARINO KOŠUTA, predsednik tržaške sekcije za zunanjo trgovino SD GZ, je v pogovoru z nami poudaril, da je zunanjetrgovinska dejavnost Slovencev iz Furlanije - Julijske krajine v pretežni meri usmerjena na jugoslovansko tržišče, kar je tudi povsem naravno z ozirom na to, da to tržišče najbolj poznajo. Poznajo njegovo problematiko, miselnost, jezik, kulturo, proizvodnjo in ljudi, saj tisti, ki živimo na meji po svoji karakteristiki pripadamo sosednjemu narodu. Povsem naravno je zato, da je naša pozornost in dejavnost u-smerjena predvsem na področje za mejo. Pri tem je treba poudariti, da je bilo delo zunanjetrgovinske sekcije v zadnjih letih močno razgibano, kot je močno razgibano gospodarsko dogajanje na jugoslovanskem tržišču, pa tudi v naši deželi, kjer se gospodarstveniki vse bolj sprašujejo.
v katero smer in kako naravnati svoja prizadevanja za to, da bi gospodarsko mrtvilo obmejnega območja premaknili z mrtve točke.
Naša podjetja in naši ljudje so idealni nosilci novih pristopov in dolgoročnejših oblik gospodarskega sodelovanja med dvema sosednjima gospodarskima sistemoma. Novosti v jugoslovanski zunanjetrgovinski zakonodaji nudijo večje in boljše možnosti za skupna vlaganja, širijo ponudbo tujim partnerjem, čeprav je še povsem ne sproščajo. Nadejamo se, da bomo v prihodnje na tej o-snovi uresničili več oblik skupnega vlaganja in skupnih proizvodnih programov, pri čemer bomo morali pristopiti k združevanju sil, znanja, finančnih sredstev in zlasti strokovnih kadrov, usposobljenih prav za tako obliko sodelovanja. Taka prizadevanja
so že obrodila prve znake večjega zaposlovanja mladih Slovencev v naših zunanjetrgovinskih in proizvodnih strukturah, kar nam daje upati, da bomo v naslednjih letih še izboljšali zaposlitveno raven in hkrati z vključitvijo svežih strokovnih kadrov izboljšali kvaliteto našega dela. S tem bomo tudi kot partner postali bolj zanimivi ne samo za jugoslovansko tržišče in gospodarstvo, temveč tudi za ostala bližnja tržišča iz širšega zaledja Furlanije - Julijske krajine.
Glede naše udeležbe na sejmu Alpe - Adria pa moram pozdraviti izredno razveseljivo dejstvo, da poleg zunanjetrgovinskih letos nastopajo tudi naša proizvodna podjetja in bančni zavodi, tako s Tržaškega kot z Goriškega in iz videmske pokrajine, kar pomeni konkreten in kvaliteten korak naprej.
Na razstavnem prostoru SDGZ
■V
Številno in kakovostno zastopstvo slovenskega gospodarstva v Italiji
Na sejmu Alpe - Adria v Ljubljani je letos kolektivno zastopano tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, s kar 27 posamičnimi udeleženci, svojimi člani. Med njimi je šest proizvajalcev, dve banki, podjetje za prevoze in špedicijo, ostala pa so podjetja, ki delajo na zunanjetrgovinskem področju. Njihov seznam je naslednji:
ADRIAIMPEX, S.p.a. - 34132 TRST - TRIESTE, Ul.
Geppa 4. Tel. (040) 68802 - TX 460234.
AGOREST, S.r.l. - 34070 GORICA - GORIZIA, Drev. S. Michele 334. Tel. (0481) 21711. TX 460690.
Filiala: 34133 TRST - TRIESTE, Ul. Cicerone 8. AGROFOREST, S.r.l. - 34132 TRST - TRIESTE, Ul. Geppa 4. Tel. (040) 631002. TX 460134.
ALPEX, S.r.l. - 34126 TRST - TRIESTE, Ul. Pinde-monte 4. Tel. (040) 575170. TX 460371.
BENECO S.p.a. - 33040 SAN LEONARDO, Loc. Čemur (UD). Tel. (0432) 723112. TX 450841. CENTRALSPED, S.r.l. 34135 TRST - TRIESTE, Drev. Miramare 3. Tel. (040) 417831. TX 460140.
Filiala: Milan, Ul. Palazzi 2/a. Tel. (02) 209190.
TX 316007. Gorica - Gorizia, Ul. Cravos 27. Tel. (0481) 82046. TX 460386. Femetti - Fernetiči, Avtoport. Tel. (0481) 213344. TX 460143.
CGR Commercio generale & rappresentanze - 34132 TRST TRIESTE. Ul. Geppa 4. Tel. (040) 69316. TX 460559. DILA - 34132 TRST - TRIESTE, Ul. Lavatoio 4. Tel. (040) 62088. TX 460442.
ELECTRA S.r.l. - 34100 TRST - TRIESTE, Ul. Errerà -Zona Industriale. Tel. (040) 823000. TX 460334. PARCO S.r.l. - 34132 TRST - TRIESTE, Ul. Lavatoio 4. Tel. (040) 65134. TX 461012.
FURLANI P. S.p.a. - 34132 TRST - TRIESTE, Ul. Milano 25. Tel. (040) 62200. TX 460631.
GRMADA Konzorcij kmetijskih zadrug - 34133 TRST -TRIESTE, Ul. Cicerone 2. Tel. (040) 62754. TX 460204. Filiala: GORICA - GORIZIA, Ul. Malta 2.
HELVETIUS S.r.l. - 34100 TRST - TRIESTE, Trg Libertà 3. Tel. 040) 65577. TX 461109.
IMSA S.n.c. - 34070 SOVODNJE - SAVOGNA DTSONZO (GO), Ul. Case sparse 76. Tel. (0481) 20181. TX 460639. INDULES S.r.l. - 34100 TRST - TRIESTE. Ul. S. Giorgio 1. Tel. (040) 760222. TX 460453.
INTEX S.r.l. - 34132 TRST - TRIESTE, Ul. Geppa 4. Tel. (040) 62011.
IRET S.p.a. - 34100 TRST - TRIESTE, Ul. Caboto 16. Tel. (040) 827281. TX 460233.
I.T.S. - 34100 TRST - TRIESTE. Ul. F. Severo 33. Tel. (040) 741030.
Filiala: 31022 PREGANZIOL (TV) Ul. Virgilio 7. Tel. (0422) 93480.
KMEČKA BANKA - BANCA AGRICOLA - 34070 GORICA - GORIZIA. Korzo Verdi 55. Tel. (0481) 84206.
KOIMPEX - 34015 OPČINE - OPICINA. Ul. Nazionale 63. Tel. (040) 211424. TX 460250.
MIPOT S.p.a. - 34071 KRMIN - CORMONS. Ul. Corona -Zona Industriale. Td. (0481) 61951.
RESIM S.r.l. - 34133 TRST - TRIESTE. Ul. Cicerone 8. Tel. (040) 61241. TX 460561.
TRAD TRIESTE S.r.l. - 34133 TRST - TRIESTE. Ul. Cicerone 8. Td. (040) 68812.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA - BANCA DI CREDITO DI TRIESTE - 34100 TRST - TRIESTE, Ul. F. Filzi 10. Tel. (MO) 61446.
TRŽAŠKI TEHNIČNI KONZORCIJ - CONSORZIO TECNICO TRIESTINO - 34133 TRST - TRIESTE, Ul. Cicerone 8/b. Td. (MO) 62736.
VELOX S.r.l. - 34100 TRST - TRIESTE, Ul. Rismondo 9. Tel. (MO) 761819. TX
WILMA S.d.f. - 34018 DOLINA - SAN DORLIGO DELLA VALLE (TS). Tel. (MO) 228530.
ARTIKLI ZA REKLAMO IN DARILA
plastinnua
Vse novosti artiklov za reklamo, nalepke, napisi, štampiljke, kemična in nalivna peresa, elektronski predmeti, ure, koledarji, pisarniške potrebščine.
Sedež in laboratorij: Ul. Carietti 10
827064
IMPORT - EXPORT
Sedež:
GORICA
Ul. Duca d’Aosta 146 Tel. 0481/34763, 84776 Telex: 460655
Filiala: TRST
ZAŠČITNA SREDSTVA ZA POLJEDELSTVO KEMIKALIJE IN BAZNA KEMIJA
FRATELLI	PRIOGUO...
IMf	MEDNARODNA ŠPEDICIJA TRST — Ul. Cellini 2	
TRST — Administracija	RABUJEZ (Rabuiese) —
Tel.: 040-631107/08	Tel.: 040-231134, 225202/3/4
Telex: 460055 PRISPD	Telex: 460373 PRIPRO TABLJA (Pontebba) —
PROSEK — Tel.: 040-225202/3/4	Tel.: 0428-90425/6 KOKOVO (Coccau) —
OPČINE — Telex: 460373 PRIPRO	Telex: 450028 PRIPON FORTEZZA — Tel.: 0472-48656/7
FERNETIČI —	Telex: 400055 PRIPOR
Tel.: 040-213366, 225202/3/4	VIPITENO —Tel.: 0472-65081 int.760
Telex: 460 373 PRIPRO	Telex: 400445 PRIVIP
TRŽAŠKI TEHNIČNI KONZORCIJ
T
OBRTNA ZADRUGA
Proizvodnja in kooperacija izdelkov in polizdelkov kovinomehanike, fotografije, plastike, navtike in računalništva.
UVOZ - IZVOZ PO GENERALNEM IN AVTONOMNEM RAČUNU
TRST — UL. CICERONE 8/B — TEL. 62736
Danes
dan
naše dežele
EQinex-adria aviopromet
LJUBLJANA - BEOGRAD-LARNACA
vsak četrtek
Danes je na sejmu Alpe - Adria v Ljubljani uradni dan Furlanije - Julijske krajine, ki je že tradicionalno Praznik prijateljstva in sodelovanja bled SR Slovenijo in našo deželo. Prireditelji so prav ta dan izbrali za mednarodno posvetovanje na temo »Povezovalna vloga razvoja prometa in zvez v prostoru Alpe - Jadran«, ki bo ves dan potekalo v kongresnem centru Camkarjevega doma v Ljubija-W, Trg revolucije štev. 2,
Uradna delegacija Furlanije - Julijske krajine, v kateri bodo med drugimi tudi predsedniki vseh štirih pokrajinskih trgovinskih zbornic, Giorgio Tombesi iz Trsta, Delio Lupieri iz Gorice, Gianni Bravo iz Vidma in Paolo Musola iz Pordenona ter zastopniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, bo imela ob 11. bri delovno srečanje na Gospodarski zbornici Slovenije, obiskala pa bo tudi republiški komite za mednarodno sodelovanje.
Ob 12. uri si bo delegacija iz naše dežele v spremstvu gostiteljev ogledala sejem Alpe - Adria na Gospodarskem razstavišču, uradni dan Furlanije - Julijske krajine pa se bo ob 19. bri zaključil z uradnim sprejemom v ljubljanskem hotelu Holiday Inn.
LJUBLJANA - MOnCHEN
vsak ponedeljek, sredo, petek
UGODNE VEZE IZ LJUBLJANE v:
Beograd, Dubrovnik, Mostar, Sarajevo, Skopje, Split, Titograd
PRODAJA KART IN INFORMACIJE:
IAA - Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 320-970, ter vse pooblaščene turistične agencije v Sloveniji.
inex-adria avioprometEB
LJUBLJANA - Kuzmičeva 7 - Tel. 313-366
Od 25. do 30. marca 1985 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
MS 24. mednarodni sejem alpe-adria
Teden mednarodnega sodelovanja - La settimana della collaborazione internazionale
Dr. Franco Rota o sodelovanju zbornic skupnosti Alpe-Jadran
Dr. FRANCO ROTA, odgovorni za zunanjo trgovino pri tržaški Trgovinski zbornici, je ob ljubljanskem sejmu Alpe - Adria želel opozoriti na pomen sodelovanja v prostoru med Alpami in Jadranom in priklicati pozornost na srečanje predsednikov trgovinskih in gospodarskih zbornic delovne skupnosti, ki bo maja letos v Trstu.
Prvotna zamisel o »integriranem prostoru« sredi dežel in držav, ki obrobljajo Severni Jadran, in ki jih vežeta skupna usoda in komplementarnost hkrati na tolikih področjih gospodarstva, kulture in tradicij, je v zadnjih dveh desetletjih postopoma dobila bolj natančno jizognomijo s pomočjo skupnosti Alpe - Jadran.
Verjetno gre za edinstveno izkušnjo te vrste: osem dežel, republik in regij v svojstvu članov ter dve v vlogi »aktivnih opazovalk«, prirejajo periodična posvetovanja, delajo v stalnih komisijah (za gospodarstvo, ekologijo, kulturo itd.) in uresničujejo tudi vrsto vzporednih dejavnosti.
Gospodarske in trgovinske zbornice predstavljajo v vseh štirih državah (Avstrija, Italija, Jugoslavija in ZR Nemčija) povezovalni člen, tako imenovani »trait d’union« med zasebno in javno sfero ter med proizvodnim aparatom in politično -upravnim sistemom.
Trgovinske in gospodarske zbornice so tako tudi na ravni delovne skupnosti Alpe-Jadran — ob spodbudah izvršnih organizmov članic — že pred več kot petimi leti začele sistematično sodelovati, zlasti na področju gospodarske problematike in vprašanj, ki sodijo vanj. Tako se je rodila prava posvetovalna dejavnost za vso skupnost.
21. in 22. maja letos bo — prvič v Trstu — peto uradno srečanje predstavnikov trgovinskih in gospodarskih zbornic skupnosti Alpe-Jadran. Organizacija bo tokrat v pristojnosti zveze pokrajinskih zbornic Furlanije - Julijske krajine Union-camere in njenega predsednika poslanca Tombesija, ki je obvezo skupaj s svojimi sodelavci, z zadovoljstvom sprejel. Pripravljalna dela so se začela že novembra lani, za o-snovno temo srečanja pa so določili naslov »Tehnološke inovacije in njihovo razširjanje na raven majhnih in srednjih podjetij.«
Ves proizvodni aparat prostora Alpe - Jadran je pretežno zasnovan na gospodarstvu predelovanja surovin, ki jih mora v veliki večini u-važati. Da bi premagali mednarodno konkurenco najrazvitejših držav (kot so ZDA in Japonska), tistih, ki prihajajo na površje (s ceneno delovno silo) in pa tistih, ki premorejo nafto in naravna bogastva, moramo nenehno prilagajati našo proizvodnjo gibanju povpraševanja na različnih in ustreznih tržiščih ter seveda pri tem uporabljati prednosti sodobne tehnologije, ki omogoča znižanje proizvajalnih stroškov in kakovostno rast.
Če velike industrije dan za dnem sledijo takim ciljem z lastnimi sredstvi in s svojimi organskimi strukturami, je zadeva toliko težja, ko gre za majhna in srednja podjetja. In prav tukaj je iskati dragoceno vlogo trgovinskih in gospodarskih zbornic ter drugih ustanov, ki so pristojne za tehnološke raziskave in za razširjanje njihovih rezultatov. E-na od temeljnih tem tržaškega srečanja v maju bo zato prav iskanje praktičnih poti za izboljšanje te dejavnosti.
Vzporedno s to manifestacijo bo zveza Unioncamere Furlanije - Julijske krajine izdala tudi monografsko publikacijo v štirih jezikih, ki bo nosila naslov »Gospodarski vestnik Alpe - Jadran« in za katere sestavo že sodelujejo zbornice vseh članic skupnosti. Za vsako od njih bo v brošuri splošna panorama, pa tudi specifičnejši ozir na turistično zmogljivost in na kongresna središča. Posebej bo zarisana gospodarska podoba vsake članice, za zaključek pa tudi razvojna primerjava o konjunkturnih gibanjih za različne sektorje. V bistvu gre torej za pravo mzitko, s katero se bodo delovna skupnost Alpe - Jadran in njene članice lahko dostojno predstavile tudi zunanjim sogovornilcom.
■PARCO.
FSIME CHEMICALS
34132 - TRST	---------------
Ul. del Lavatoio 4	KEMIJA
Tel.: (040) 65134/5	FARMACEVTIKA
Tx: 461012	_______________
Filiala GORICA:
UL. TRIESTE 160 - TEL. (0481) 20769
TRST/TRIESTE - UL. GHEGA 2 TEL. (040) 64535 - 64449 Telex 460517 TECHNA I
D Banca Agricola Gorizia««». 3 Kmečka banica Gorica ^
VAŠ PARTNER V TRGOVINSKI IZMENJAVI MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
GORICA (Italija) - Korzo Verdi 51 Telefon: 84206/7 Telex: 460412 AGRBAN
0MNIA COMMERCE
dl S. Savarin
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 tel. (04Ò) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I
SIAT
IMPORT
SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE
EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 - tel. 62176 Filiala v GORICI: Korzo Italia 205 tel. (0481) 87213

TRŽAŠKA ŠPEDICIJSKA DRUŽBA z o. z.
TRST, Drev. Miramare 3
GORICA, Ul. Cravos Blagovni terminal štandrež FERNETIČI Blagovni terminal FILIALA MILAN Ul. Palazzi 2/a
tel. (040) 417831-5 telex: CENTTS I 460140 tel. (0481) 20233-20345 telex: CENTGO I 460386 tel. (040) 213344-213345 telex: CENTFE I 460143 tel. (02) 209190 telex: CENTMI I 314007
CARINSKA SLUŽBA — SKUPNI PROMET — SKLADIŠČA AVIOPROMET — PREKOMORSKI PROMET — MEDNARODNI KOPNI TRANSPORT
PAOLO MELINGO
S. p. A.
IMPORT - EXPORT TRST
Ul. Donata 1, tel. 64-382 - 68-654 - 60-765, teleks 460-281
FILIALA:
GORICA - Ul. III. Armata 187 Tel.: (0481) 20-464
• APARATI ZA EKSPRES KAVO »GAGGIA«
• RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO
• škropilnice »TURBINE« • kosilnice »BEDOGNI«
WINKLER s,.
MEDNARODNE ŠPEDICIJE IN PREVOZI
GORICA
Pisarne in skladišča:
Ul. Terza Armata 187
Tel.: 0481 - 21261/2/3 — Telex: 460216 WINKGO I
Operativni uradi:
Tovorno postajališče - Štandrež
Tel.: 0481 - 20961/2/3 — Telex: 460680 WINKGO I
uvoz • hros predstavništva
(^M<lri<iint|»cx
TRST — Ulica Ceppa 9/111
S. p. a.
Telefon: 68802 - 64489 - 62254
Telex: 460231
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
D.Z O Z. - Uvoz-izvoz Telefon: 61579 - 69316 - 69558 Teleks 460559 TRST - Ulica Geppa 9 C.P. 185
Filiala GORICA:
Piazzale Martiri per la Libertà d'Italia 5