K Njenemu prazniku 8.septembra.
Zgodovina Marijinega Češcenja je zgodovina Njenih, dudevitih del v prid krŠGai&k&jrrj svetu.
Njena velika pomoč ima korenine že v doti, ko sta grešila Adam iii Eva, Bog je obljubil Ženo, ki bo rodila Rešitelja sveta.
Sveto pismo stare zaveze nam naznanja Njen prihod v mogoč-nih prtdpodobah Debore, lepe Judi= "te, pobožne Sare, hrabre Estere in drugih veli « kih žena.
In ta Devica se je rodila, lega kakor lili» ponižna in sveta. Rodila je božjega Sina in s tem dejansko sodelovala pri rešitvi sveta»_
Pod križem je Jezus po sv. Janezu izročil avojo Mater vsemu svetu v pomoč. Marija ^je razumela Sinovo željo. Postala je naša Pomočnica.
"Ti sama si uničila vse krive vere sveta," 31 lepo poje sveta Cerkev, Res. Premagala je Nestorija,Leona III, Izavrijca, AlbiXaac;Jsna-ciju Lojolskemu je nasvetovala mogočno družbo, «L bo pobijala krive nauke, nastopila je proti , žarkom in Saracenom.
V svoje posebno varstvo je sprejemala boz= Devica tudi številne vojske, ki so se^bojeva= le za zmago svete vere' od prvih časov krščanstva do današnjega dne.
Tako je bila Marija vedno pomočnica trpe= ; cega človeštva.
IV....
'Bki nu.rod ječi pod
pestjo "bre^t-oSuva, ki obljublja rajj, prinaša pa pekel.
Tolikim si še pomagala, Marija, toliko narodov si že osrečila, osreči še naš majhen slovenski narod in večno Ti "bomo hvaležni za
Tvujo dobroto.
D
okoj in Ceiizefj
"Tr ' Ti 1 rt Tivi -i	"Di t r, H .-11'
V slavnih Butalah so imeli občinskega hlapca. Ob de = lavnikih je pasel goved in ffp^—tf^	lenobo, ob nedeljah in praz*
\L'	nik^h, pa si je poveznil na
A, '(g	glavo kapo, ki -je-bila rde=
V^^V z/ obsita. V roke je vzel )	helebardo in sulico in po =
.p/\	stal je policaj, strah in
^	trepet vseh tolovajev.
O butalskem policaju je slišal'tudi grozanski razbojnik Cefizelj, o katerem so^pravili, da je zadušil že sedem lju di i .a tri ženske.pa je s t rasno imelo Cefizlja, da Id'., si ogledal policaja.
• Bilo je tisto nedeljo, ko praznujejo v Buta lah Tfiakoletno proščenje, ki se nikdar ni kon= čalo >rei pretepa.Prišel je tudi Cefizelj in s se postavil policaju tik pred nos.
"Hop,Cefizelj!Te že imam!" je rekel policaj. "Mars v luknjo!Tam imamo krojača,ki se mu pravi po domače rabelj.Vzel ti bo mero okrog vratu.
Cefizelj pa se je nare= dil pohlevnega.Ni rekel ne bev ne mev in je Šel s po= licajem.Šla sta mimo peka, "Oh",^je rekel Cefizelj "dokler še lahko požiram,
en sam koruzni hlebček "bi raci sne del. Pravijo , da tako dobrih ne peko nikjer in nikoder,kakor prev v Butalah.
Ifti", je pritrdil policajJ'pri nas imamo ma» sten gnoj j moka iz e koruze je kakor zabe= l.jena,i!
Ker je "bil pek za občinskega moža, mu poli® caj "ni hotel cdjesti dobička in je pustil Cefia-lja v pekarijc. Sam se je oborcžen^s helebardo J postavil pred vrata, da ga počaka. Čaka in čaka, "pa Cofizlja ni.Odšel je pri zadnjih vratih in
se še niti poslovil ni."Krščen Matijček", je J rekel policaj. Tako je bil hud, da je od jeze * pljunil.
Poteče teden, potečeta dva, priue tretja ne*= delja, p& je C^iizlja spet zasrbelo, da gre v Butale. In šel je,in se nastavil policaju pod hcs,:
"Hop", je rekel policaj,"Zopet te imamJ2daj mi več. ne uideš J"
"Nikar mi ne zamerite, gospod policaj I"je j prosil CefizeijV Tujec sem, pa sem zadnjič ma= ' lo zgrešil od peka, da vas nisem našel» Tako mi de bilo hudo!"
Pa priaeta mimo peka in Cefizelj se spomni, . ^a je lačen. Lepo ga je prosil in policaj ga
spustil v p e kar i 3 o:. Mislil si je mož postave: "Ti si zvit| jaz pa še boljITo pot mi ne uidešV Postavil se je pred zadnja vrata«Oakal je in Čakal, pa ni dočakal Cefizlja, ki jo je odkuril pri srednjih vratih. Policaj slavnih Butal je oil silno hud. Malo je manjkale, da ni zaklel.
t J
. . 111 n , -.. mUd
h' h
M
bVt
> iS« «»v

i
4
PretdČe.jO trije tedni in zopet je bil Cefizelj v Butalah policaju pod nosom,
Cefizelj", ga je zagrabil policaj, "Čakaj, ti že pokažem, kaj je "butalski policaj, da mu boš ubajal!"
"Ni vas bile pred vrati, £a sem vas iskal, k;je ste, se je opravičeval Cefizelj. " Do teme sem vas iskal." Ko priaeta mirne peka, je Ceflzelj zacu til velik glad. Kar slino so se mu'poeedile cb spominu na koruzni hlebček.Milo je prosil policaja, naj mu devoli iti k peku po koruz= ni kolač,
"Ptiček, zopet bi mi rad ušel!Ne bcš?Jaka, dsg sem greš, sam grem kupiti hlebček, ti me pa pccak§j pred vrati!"
Kc se"bistr3umni Sutalec vrnil s hlebčkom v reki, ni bilo o Cefizlju več sledu.Policaj je bil tako jezen, da.je pokazal jezik za Ce= frizljem. Dcbro, da Cefizelj tega ni videl, sa= k/ j bil je grozanski razbojnik, o katerem so pravili, da je zadušil že sedem ljudi in tri ženske.
Pe Milčinskem,
__^	Pregovori,
-—;;
j \s) : -• Kdcr košček kruha zame tu je i <]K/j[ i drebtine večkrat paberkuje1
H (i ' Kdor sam sebe povišuje, £5/ V prazno glavo o , ^ „.. „
-n____A»M,Slomšek.
''/„.Kdor dolgo leži,
kosilo od njega beži*
v J* * /
Kjer srce k srcu govori, tam ni prevare, ne laži i
LAKOHNiK iN SIROMAK
tt K bogatemu lakčmniku je v - prišel nekoč ubožni deček
\)	i'T\ in ga prosil miloščine.
——v,,,.	Lakcmnik mu da košček
) / 'j trdega kruha in ga vprašaj I I	"Ali znaš brati?"
)	U)	znam" .odgovori deček»
¿M "Ali anaš moliti?,vpraša
4(w\ m zopet lakcmnik.
"Ttidi ne znam", odvrne deček.
J'Pccakaj torej, naučim 'te moliti cčenas," reče bogatin.
Gospod, ali je Beg vaš oče?" vpraša deček, "Bog je tvoj in moj ®ce",odgovcri lakcmnik» "Torej sva si brata",vpraša deček« "Kajpada t" odgovori begatin. Beček mu pokaže kes trdega kruha in pravi* '"Čudim se, kako morete dati svojemu bratu tako trd kos kruha".
Bogatina je bile sram in je bogato obda => roval dečka.
Šolovej,
DOBER ODGOVOR.
Maršal Radecky je bil nekoč zamišljen.	L
" Kaj ves čas tako premišlju= jete",ga je vprašal njegov pri= bočnik.
" Ali znate molčati o skriv=* nostih?"ga vpraša Radeck^«
" Da, znam," odgovori častnik. " Jaz tudi ''.se odreže Radeckv, (/ "Zat» molčim."	^
(U
VP
r
u C u d n t vprašanje« Mestni škriciKrliknkrat pri vas zak^ljete
prašiča? Kmet t	Samo enkrat I
o

p
@ mgi
z,trešec Žalosten
• Bile je jesenskega dne, Mrzla sapa je giha= la cez poljano,Kraj pc_= ta je lezel po se od mraza, ves \\^\in pobit.
3=0 ces"ti prideta Kri= C> ^	stv.3 in Sv» Peter.
"Kaj pa ti, polzele, da 3i danes tako otožen" vpraša Peter,
"Zima prihaja",oagovori polž."Ves dan hodim okro^, in prosim za stanovanje, pa nobena od živali ne sprejme pod streho." "Zakaj ne?"je postal pozoren Peter.
ze me
"Pravijo,' da sem - '■ prevlečem s
no van je "Ho,
pa povej po
ppgcdrajas ustvaril" tisto
umazanec
slino,"
pravici,
in da vso sta=
ali tako v'a= nad Stvarnikom, ki te je ,je hDtel vedeti Peter,
sih ne
takega
" He, tisto pa ne!Rad sem tak, kakršnega me je ustvaril Bog. Le to mi je hudo, ker me druge živali tako prezirajo in podijo iz svojih hiš,:'
Tetiaj se je Kristus Gcspcd mile czrl na "bedne živalico. Polž je debil hišico, za katero je tako hvaležen Bogu, da je nikoli ne zapusti
Vrrao Jtmero
ni bilo je= voda,se je rodovitno polje in bogate vasi. Bogastvo in sreča pa cesto Človeka Po "Pačita,da pozabi na Boga..
Tudi prebivalci tega^kraja so se prevze= li.Nisc se. menili za božje in cerkvene po « stave.Posmehoval! so se božjim rečem.
^eke velike sobote zvečer so se zbrali v vaški gostilni. Jedli so in pili, nadeli so godce, plesali so in vriskali, da se je slišalo v tretjo vas.Nič jim ni bilo mar, da bo prihodnje jutrc spomin Gospodovega vstajenja. Kar se odpro vrata in v sobo stopi star,suh možieek sivih las. Jezno s£ ozira po plesala cih in jih opominja, naj nehajo. Razposajeni yeseljaki se mu smejejo. Starček žalosten od=* idet
Cas hiti. Vedno bližje prihaja polnočna Ura. Vrata se zopet odpro. V.sobo stopi star= ček s sodčkom pod pazduho, "Še enkrat vas opominjal, nehajte s plesom, preden vam odbi= je ura« Spokoritc se. Poglejte sodček, gorje vam, Če se prisilite, da odprem pipo", je grozil starček.
"Odpri, odpri,^bomo videli, kaj bo pritek= lo ven. Sedaj ni čas za cmeravo pokoro,"
"Izgubljeni ste", se je zgrozil starček in je brž'odšel,
vUra odbije polnoči. Pri zadnjem udarcu a= buči silen vihar,Luči ugasnejo,črna noč pr*- « vzame .plesalce. Blisk in grom. Vlije se straš= na ploha, Voda vedno bolj narašča. Že dere storži okna in vrata, Nesrečni veseljaki zbeže na streho, a zaman. Valovi jih dehite in jih potegnejo v svoj hladni grob.
Ko se je drugo jutro nevihta polegla,je na kraju, kjer so bile prej bogate vasi, stala voda, ki se danes imenuje Vrbsko jezero, /
' ..................v...,-:..............-^vJS............:
■ ............;:...........:..L
........ " ^ J\ k-.
--i

M:r-h_____-v'"	■■'	■ — C
V :- ■■ --. ^ ■


'mmm mmm
TEKMA 12 KRŠČANSKEGA NAUKA v nedeljo ,9-sept". ""Je""čfcbro ugpelsu Ker so skoraj vsi tek= movalci pokazali v verouku odlično znanje,za= to bc 80 lepih daril razdelil žreb. Vsi ucen= ci so ob tej priliki dobili spominsko podobi= co in svetinjieo,3 Za lep uspeh tekme se mo = rajo učenci in njihov katehet zahv&liti tudi požrtvovalnemu ueiteljstvu< ki je imelo za pouk v krščanskemu nauku vodno veliko razume= vanje.
BAZSTAVA ROČNIH IZPKLKOV pod vodstvom šol. reTTgT JleTfsandra SajTieria je pokazala, na kakšni, višini je naša ljudska šola. ZaČu= deno smo se spraševali, kako so mogli učenci v tako kratkem času izdelati toliko lepih reči. Odličen uspeh naj u'onee navduši za no= vo delo.
LJUDSKOŠOLSKA PR0SLAT4.ob koncu šolske* ga leta^pod vocTB"l:vbm poEr'.."vovalnega g.uči = lja Mizerita, gdč, Cvete Cermekove in ob pri« zadevanju vsega učiteljstva, je pokazala, ko= liko se tudi v kratkem času doseže.z resnost» jo in dobro voljo.Učiteljstvu in vsem dobrot= nikom mladine na tem mestuiiskrena hvala!
UGANKE IN 'REŠITVE bomo v našem listu pri obc evalTT4 dnevno7
Na dvorišču norišnice t
Stefač^drži stisnjeno pest in jo moli Cmoka= cu pod nos): Cmokač,ugani.kaj držim v roki ?
Qmokao(malo pomisli)¡Nebotičnik. Stefac(užaljen)¡Ja, ko si pa videl.