TITOVE BESEDE
Socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija ima trdne in trajne temelje, zanesljive opore za svojo prihodnost.
Moč Jugoslavije je v junaštvu in trdnosti njenih narodov in narodnosti, ki so se kalili skozi zgodovino in vzdržali največje preizkušnje velike osvobodilne vojne.
Moč je v njihovi enotnosti in zavesti, da je ta enotnost v današnjem svetu, v katerem se sila še ni umaknila ra-zumu-pogoj ne le za napredek, temveč za goli obstoj. Moč je v idejah, ki nas navdihujejo, in ciljih, za katere se bojujemo.
Moč je v delavskem razredu in njegovi odločilni vlogi v družbi, v naših delovnih ljudeh, ki imajo vsak dan več in živijo čedalje bolje, čeprav še niso rešeni mnogih težav in odrekanja.
Moč je v našem mladem rodu, ki je pridobitve revolucije rade volje sprejel za svoje in ki ve, da ima za seboj daljše obdobje dela in življenja v svobodi in miru kot katerikoli prejšnji rod na tleh naše domovine.
Moč je v socialističnem samoupravnem sistemu, ki našemu človeku zagotavlja, da svobodno in suvereno odloča o svojem delu in njegovih rezultatih in ki ga varuje
pred sleherno obliko izkoriščanja in nasilja, predvsem, kar ovira vsestranski razvoj svobodne človekove osebnosti.
Moč je v široki fronti organiziranih socialist, sil, na čelu z zvezo komunistov, v avantgardi ne le po idejni opredelitvi, temveč tudi po sposobnosti, da razsvetljujejo poti in perspektive nadaljnjega razvoja.
Moč je v splošni ljudski obrambi, katere udarna sila je jugoslovanska ljudska armada, v kateri se enotno prežemajo idejnomoralna trdnost, borbena usposobljenost in sodobna opremljenost.
Moč je v naši neodvisni in neuvrščeni politiki, v tem, da se tudi z največjimi državami pogovarjamo kot enak z enakim, da enakopravno sodelujemo s skoraj vsemi državami sveta.
Moč je v visokem ugledu socialistične in neuvrščene Jugoslavije, v položaju, kakršnega si je v mednarodnih odnosih zagotovila le redkokatera država.
Zato z vedrino in optimizmom gledamo v jutrišnji dan. Prepričan sem, da bomo po tem kongresu še z jasnejšim pogledom v prihodnost in še s hitrejšim korakom stopili v nove akcije za socializem in človekovo srečo.
Vlil. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ — Jasnejši pogled v prihodnost in korak v
nove akcije za socializem in človeško srečo
O Vlil. kongresu ZKS in XI. kongresu ZKJ so veliko pisala in poročala vsa javna sredstva obveščanja, zato je tudi prav, da v našem glasilu napišemo nekaj o pomenu in značilnosti dosedanjih kongresov KPJ oziroma ZKJ — velikega in pomembnega dogodka jugoslovanskih komunistov.
XI. kongres ZKJ pomeni za jugoslovanske komuniste in za vse Jugoslovanske narode in narodnosti korak v nove akcije za še hitrejši razvoj socializma in opredeljenje poglavitnih nalog za prihodnost. Vsi dosedanji kongresi naše partije so vedno pomenili najglobje in najpomembnejše dogovore v posameznih etapah borbe za sociali-
zem in s tem oblast delavcev.
XI. kongres je bil v času, ko s smelostjo ugotavljamo, da je za nami obdobje izrednega napredka in uspešnega razvoja začrtanih nalog, ki smo si jih zadali že na 10. kongresu ZKJ. To dejstvo nas ohrabruje, saj smo tedaj sprejeli realne in jasne politične usmeritve, ki so bile uspešno izvedene v praksi. To so dejstva, ki nam povedo, da je Jugoslovanska socialistična skupnost pod vodstvom tov. Tita kljub mnogim pretresom, ki jih doživlja svet, preživela eno najbolj plodnih, stabilnih in mirnih obdobij v vseh smereh družbenega razvoja. Delavski razred, združeno delo in delavci smo si na pod-
lagi mnogih bistvenih sistematskih rešitev ustvarili take pogoje za delo, življenje in samoupravno odločanje, da nam je s tem dana najširša perspektiva za prihodnost. To se pravi, da smo na naši pravi — Titovi poti prav vsi dolžni vložiti ves svoj trud v boljšo, večjo produktivnost, organiziranost, kulturno dejavnost, zunanjo politiko in naše samoupravljanje ter v vse drugo kar krepi našo samoupravno socialistično skupnost.
Titove besede, ki smo jih prav gotovo vsi poslušali ali brali, so globoko analizirale naše stvarnosti. Vsi, poseb-
PERIODIČNI OBRAČUN ZA
Polovica leta 78 je za nami. Za to obdobje smo sestavili obračun, s katerim smo ugotovili uspeh, ki smo ga dosegli. Pri analizi podatkov smo ugotovili, da smo v primerjavi s preteklim letom dosegli 57% večji celotni dohodek, vseh sredstev smo porabili za 25% več ter dosegli za 104% večji dohodek. Iz dohodka smo pokrili vse zakonske in pogodbene obveznosti ter prispevke SIS, ki so v primerjavi s preteklim letom večje za 144%. Vzrok temu porastu so plačila večjega prispevka za izobraževalno in raziskovalno skupnost, plačilo večjih zavarovalnih premij in večjih obresti od kreditov.
Čisti dohodek smo porabili za osebne dohodke, ki so porasli za 69%; za rezervni sklad, ki je porastel za 75%; za sklad skupne porabe, ki je porastel za 92% in za pa-
no še člani ZK, najdemo v njih odgovor ali smo in ali tudi danes delamo pravilno, dobro in dovolj. ,,OD BESED K DEJANJEM" je dejal tovariš Tito ,,TO JE NASA VELIKA DOLŽNOST" povsod tam, kjer sami najbolje vemo in čutimo, da je potrebno! Če bomo nadaljevali naš boj za znane revolucionarne cilje v praksi, potem je ta boj potrdilo, da so Titove besede, izrečene ob koncu referata, naša resnična moč.
Vidmar Janez
slovni sklad, ki je porastel kar za 517%.
Zaloge gotovih izdelkov so bile vse obdobje precej višje, kot v istem obdobju lani. Po stanju 30. 6. 1978 so bile za 162% višje. Tudi zaloge nedokončane proizvodnje so se povečale za 45%, le repromaterial se je v primerjavi z lanskim letom povečal le za 16%. Tako povečane zaloge vplivajo na zmanjšano likvidnost. Glede na to, da moramo račune plačevati v 15 dneh od nastanka dolžniško upniškega razmerja smo likvidnost pokrivali z kratkoročnimi krediti, od katerih pa moramo plačevati obresti. Nujno je, da skušamo zaloge gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje zmanjšati na ustrezno višino.
Poljanšek Mira
PRVO POLLETJE LETA 1978
PRIMERJAVA DELITVE CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA
Zap. št.	ELEMENT DOHODKA	PLAN 78	REALIZ. I. poli. 78	INDEKS	REALIZ. I. poli. 77	INDEKS
I.	CELOTNI DOHODEK	62.944.415	30.118.147	47,8	19.281.888	157
1.	Amortizacija	1.743.979	972.198	55,7	493.152	198
2.	Stroški invest. vzdr.	540.000	121.269	22,4	—	—
3.	Mat. tuje usluge in r.	27.436.172	13.351.733	48,6	11.108.828	121
II.	PORABLJENA SREDSTVA	29.180.691	14.445.200	49,5	11.601.980	125
III.	DOHODEK	33.763.724	15.672.947	46,4	7.679.907	204
4.	Zakonske in pog. ob.	3.079.621	2.006.578	65,1	742.250	271
5.	Obresti od kreditov	2.217.275	1.003.649	45,2	493.989	204
IV.	POSLOVNI STROŠKI	34.477.587	17.455.427	50,6	12.833.219	136
V.	ČISTI DOHODEK	28.466.828	12.622.720	44,4	6.443.750	197
6.	Brutto OD	20.763.681	8.612.227	41,4	5.114.063	169
7.	Poslovni sklad	4.590.762	2.976.779	64,8	482.854	617
8.	Sredstva rezerv	762.385	361.130	47,3	206.725	175
9.	Sredstva za skup. por.	2.350.000	712.584	30,3	372.592	192
Kazalci iz 140, člena Zakona o združenem delu in Uradni list SFRJ 8-78
1.	Dohodek na delavca
2.	Dohodek v primerjavi z povp. up. sredstvi
93.291,35
0,29
3.	Čisti dohodek na delavca
4.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom
77.882,40
0,21
5. Akumulacija v primerjavi s čist. dohodkom	0,23	3. Akumulacija z amortizacijo v prim.	
6. Akumulacija v primerjavi s povprečno		s povp. uporablj. poslov, sredstvi	0,08
uporabljenimi sredstvi	0,064	4. Povprečno uporabljena poslovna	
7. Osebni dohodek in sredstva za skupno		sredstva na delavca	312.803,75
porabo na delavca	57.650,85	5. Celotni prihodek glede na por. sredstva	2,08
8. Čisti OD na delavca	37.246,05	6. Celotni prihodek glede na povpreč.	
		uporab, obratna sredstva	1,25
		7. Izguba na delavca	-
1. Izločanje iz dohodka na delavca—		8. Dohodek v primerjavi s plan. dohodkom	0,92
— mesečno povprečje	2.336,20	9. Osebni dohodek v primerjavi s plan.	
2. Izločanje iz dohodka na delavca	29.426,10	osebnim dohodkom	0,82
ORGANIZACIJA DELOVNO SKUPNOSTI SKUPNIH
SLUŽB SOZD ZPS
S sprejetjem samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela Združena podjetja strojegradnje smo se delavci v vseh temeljnih oziroma vseh enovitih organizacijah združenega dela odločili ustanoviti delovno skupnost za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih del skupnega pomena.
1.	Funkcije in področje dela delovne skupnosti
1.1.	S samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD ZPS smo se opredelili, da bomo v namenu doseganja ciljev združevanja v ZPS in zaradi usklajenega stalnega razvoja vseh organizacij združenega dela v okviru ZPS, vse navedene zadeve skupnega pomena opravljali dogovorjeno in vsklajeno v okviru delovne skupnosti.
1.2.	Zaradi objektivnih možnosti in v skladu z dosedanjim razvojem ZPS je določeno, da bomo do nadaljne-ga v delovni skupnosti opravljali tiste posle in opravila skupnega pomena in interesa, ki bodo pospešili nadaljni razvoj ZPS v organizacijski sistem in poslovni organizem, ki bo v stanju predstaviti in uveljaviti ZPS kot poslovni subjekt.
Zato bomo v tej fazi razvoja v delovni skupnosti opravljali naslednje funkcije:
1.2.1.	Planiranje in razvoj
Skladno s ciljem združevanja v ZPS predstavlja ta funkcija opravljanje vseh onih del, ki služijo programsko-ra-zvojni usmeritvi na osnovi obstoječih programov, kakor tudi prog romsko-razvoj ni usmeritvi novih programov in projektov. Nadaljno delo je spoznavanje in spremljanje, analiziranje in vsklajevanje razvoja strojegradnje ter njenega vključevanja v razvoj celotnega gospodarstva. Planiranje tako dolgoročno kot kratkoročno mora biti vsklajeno in je sestavni del razvojne funkcije.
1.2.2.	Marketing
Funkcija marketinga predstavlja opravljanje onih del in opravil, ki ob poznavanju proizvodnih in razvojnih možnosti in spoznavanju trga in tržnih zakonitosti omogočajo optimalno uveljavitev na tržišču.
1.2.3.	Finance
Skupna finančna politika ima namen vsklajevati finančne tokove in preko Interne banke sprovajati združevanje sredstev v naprej določene namene in tako združena sredstva najoptimalneje plasirati.
1.2.4.	Splošne zadeve
Glede na to, da je cilj združevanja v ZPS vsekakor organizacija sistema je nujno nekatere zadeve v zvezi z
opravljanjem strokovnih opravil pri podpisnicah tega sporazuma poenotiti ali vsaj vskladiti, kot je to zapopa-deno v 10. členu samoupravnega sporazuma.
1.2.5.
Z ozirom na to, da 3. člen samoupravnega sporazuma o združevanju v ZPS navaja še druge zadeve skupnega pomena, se bodo te zadeve zaenkrat opravljale na način obdelave v posebnih strokovnih odborih oziroma na način, kot je predviden v samoupravnem sporazumu.
2.	Organizacija
2.1.	Delo delovne skupnosti vodi, spremlja in usmerja poslovodni organ ZPS v okviru določil samoupravnega sporazuma o združevanju v ZPS in na podlagi splošnega akta o delovnih razmerjih v delovni skupnosti.
2.2.	Strokovna dela s področja dela delovne skupnosti se opravljajo v sektorjih in sicer:
2.2.1.	Sektor za planiranje in razvoj
V	tem sektorju se opravljajo naslednja strokovna dela:
2.2.1.1.	študija programskih razvojnih usmeritev
2.2.1.2.	planiranje
2.2.2.	Sektor za marketing
V	tem sektorju se opravljajo naslednja strokovna dela:
2.2.2.1.	priprava marketinških akcij
2.2.2.2.	izvajanje marketinških akcij
2.2.2.3.	priprava marketinškega sistema
2.2.3.	Sektor za finance
V	tem sektorju se opravljajo naslednja strokovna dela:
2.2.3.1.	priprava org. Interne banke
2.2.3.2.	združena sredstva - viri in plasmani
2.2.3.3.	finančno poslovanje ZPS
2.2.4. Splošni sektor
V	tem sektorju se opravljajo naslednja strokovna dela:
2.2.4.1.	priprava enotnih organizacijskih pristopov in e-notne kadrovske politike
2.2.4.2.	priprava poenotenih izhodišč samoupravnega prava
2.2.4.3.	informacijski sistem
2.2.4.4.	koordinacija družbeno-političnih organizacij
2.3.	Administrativna dela in druga pomožna dela
2.4.	Koordinacija del po gornjih področjih med delovno skupnostjo in delovnimi organizacijami ZPS se uredi s samoupravnim sporazumom med delovno skupnostjo in posameznimi temeljnimi oziroma enovitimi organizacijami združenega dela v okviru ZPS.
3.	Ostala določila
3.1. Predmetni statuarni sklep stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejme večina delavcev, ki združujejo svoje delo v organizacijah združenega dela ZPS.
3.2.	Poslovodni organ ZPS mora izvesti ta sklep v roku treh mesecev po dnevu, ko delavski svet ZPS razglasi veljavnost tega statuarnega sklepa.
Ljubljana, v oktobru 1977
HO
Konferenca sindikata „ZPS” v Fiesi
V	Fiesi se je 19. in 20. junija vršila konferenca sindikata ZRS, na kateri so vsi predstavniki vseh DOZPS obravnavali samoupravne splošne ZPS, katere je treba letos sprejeti. Med njimi so naslednji akti:
—	samoupr. sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med DS in TOZD,
—	samoupr. sporazum o združevanju dela delavcev v DS skupnih služb SOZD ZPS
—	samoupr. akt o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD in skupno porabo
—	statut SOZD ZPS
V	razpravi so udeleženci konference menili, da naj se izdelajo kratki izvlečki z vsebino vseh samoupravnih aktov tako, da bo sleherni delavec seznanjen v naši SOZD še pred širšo razpravo, kakšne akte in s kakšo vsebino jih sprejemamo. Tudi v našo DO smo že prejeli nekaj izvodov teh aktov in jih bomo do konca avgusta obravnavali na OOZS. Septembra meseca bomo imeli vse akte na javni razpravi. Želimo, da tudi iz naše DO damo svoje pripombe in mnenja, saj so vsi akti za nas zelo pomembni.
Kacin Ciril
Seja nadzornega odbora pri konferenci sindikata „ZPS”
Seja se je vršila 15. 5. 1978 v Ljubljani v prostorih Litostroja. Prisotni so preverjali finančno poslovanje sindikata ZPS iz zbrane dokumentacije. Ugotovljeno je bilo, da vse delovne organizacije niso poravnale obveznosti:
—	,,Metalna" v skupnem znesku
192.253
—	,,RIKO" Ribnica	8.040
—	..AGROSTROJ" Ljubljana 14.282
—	,,STT" Trbovlje	46.344
Izhajajoči iz postavke, da bi moralo biti na skladih 473.825 din, moramo odšteti prej omenjene dolžnike oz. zmanjšati za to vsoto končni znesek do poravnane obveznosti.
Nadzorni odbor ugotavlja, da stroški niso prekoračili planiranih sredstev, oz. so v skladu s sprejetimi sklepi konference, oz. predsedstva. Dogovorili so se, da ponovno pregledajo finančno poslovanje za leto 1978 v drugem polletju.
Poročilo je bilo posredovano na 1. konferenci sindikata ZPS v Fiesi.
Predsednik OOS Kacin Ciril
Skupščina občinske organizacija zveze sindikatov Šk. Loka
Ker se je izteklo 4-letno mandatno obdobje delovanja občinskega sveta ZSS in njegovih organov, smo se iz OOZS zbrali 6. 6. 1978 na skupščini. Ko smo ocenili delo v preteklem obdobju občinskega sindikalnega sveta, smo izvolili novi občinski svet in njihove organe. Naj naštejem katere organe ima občinska organizacija ZS:
—	skupščina
—	občinski svet
—	predsedstvo
—	nadzorni odbor
Ob izvolitvi smo v občinski svet izvolili 50 delegatov, na podlagi evidentiranja v osnovnih organizacijah.
Iz svojih vrst smo izvolili predsedstvo, kot izvršilnopolitični organ ter predsednika, podpredsednika in sekretar-|a.
1.	Predsednik ObSS:
Thaler Janez, Gorenjska predilnica
2.	Podpredsednik ObSS:
Kavčič Janez, Termika
3.	Sekretar ObSS:
Bandelj Olga, Zavod za zaposlovanje
4.	Člani predsedstva ObSS:
Bartolj Sandi, KZ Škofja Loka Jan-Blažič Mirjam, LTH Šk. Loka Pintar Tone, tovarna močnih krmil MIG Škofja Loka
Podobnik Nejko, Alpina Žiri Nastran Polde, OŠ Železniki Poljanec Breda, ZD Škofja Loka Dolenc Milica, ABC Škofja Loka Potočnik Janez, Alpetour Šk. Loka Šuštar Pavel, Iskra Železniki Denišar Janez, Gradis Krajnik Janez, EGP Krapš Jože, Alples Železniki
5.	Člani NO pri ObSS:
Lotrič Ernest, Alpetour čujevič Zorka, LB Primožič Cilka, Alples Krek Jože, LTH
Milan Šifrer, Jelovica Šk. Loka Predsedstvo je nadalje predlagalo delegate za 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ:
Delegati na 9. kongres ZSS:
1.	Thaler Janez, Gorenjska predilnica
2.	Buble Djordji, LTH
3.	Jocif Janko, OŠ Cvetko Golar Škofja Loka
4.	Rupnik Tone, Gorenjska predilnica
5.	Lang Henrik, Alpetour Delegati na 8. kongres ZSJ:
1.	Govekar Emil, KGZ „Sora" Žiri
2.	Primožič Cilko, Alples Železniki
Kacin Ciril
OBISK NA MADŽARSKEM
S strani madžarske zunanje trgovinske organizacije za strojno industrijo „Technoimpex" smo bili povabljeni, da si meseca maja ogledamo madžarski sejem tehnike BNV in tovarno obdelovalnih strojev ,,STRIGON".
Povabili so nas namreč ob priliki njihovega obiska pri nas, za katerega razlog je bilo naše zanimanje za njihove NC-obdelovalne stroje, posebno še za NC — obdelovalni center.
Na sejmu BNV v Budimpešti so nam
pokazali kaj je madžarska industrija obdelovalnih strojev že dosegla, predvsem na področju NC — tehnologije. Treba je omeniti, da Madžari proizvajajo v glavnem po zahodnih licencah in tudi vsi ključni deli strojev so za-
hodne izdelave (motorji, vodila, elektronika . . . ).
Na sejmu so nam demonstrirali tudi izdelavo batnice za cilinder po naši risbi na NC — stružnici.
Tovarna obdelovalnih strojev ,,STRI-GON" v Esztergonu, ki je oddaljen cca 50 km od Budimpešte, v glavnem pa proizvaja rezalne stroje klasične in NC — izvedbe. Tovarna je v združenju proizvajalcev obdeloval, strojev SZIM, katero združuje devet ordanizacij z 9000 zaposlenimi, v okviru katerega imajo tudi lastni razvojni inštitut z 600 zaposlenimi.
..STRIGON" skoraj vse proizvedene stroje izvaža in to velik del na zahod. Imajo tudi že večletno kooperacijsko pogodbo z znanim francoskim proizvajalcem strojev ..FOREST".
Tudi v svoji tovarni uporabljajo več NC — obdelovalni centrov, vendar so vsi večje izvedbe kot je center za katerega se mi zanimamo, tako da smo žal videli le v skladišču, pripravljenega za odpremo.
Luznar Janez, dipl.ing.
OSNUTEK NOVELAGIJE URBANISTIČNEGA PROGRAMA OBČINE ŠKOFJA LOKA
V prejšnjem mesecu je bila organizirana javna razprava o osnutku novelacije urbanističnega programa občine Škofja Loka. Razprave so bile organizirane po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Na KS pa je bil osnutek novelacije tudi razgrnjen, kjer smo si gradivo lahko ogledali in dali svoje pripombe. Namen gradiva za javno razpravo je bil prikazati bistvene opredelitve osnutka novelacije urbanistič. programa občine Škofja Loka, ki določa cilje in smernice pri urbanističnem urejanju v občini. Sam osnutek novelacije urbanističnega programa vključuje dva vsebinska dela. Prvi del predstavlja obsežno analitično gradivo ter podrobno opredeljuje družbeno-ekonomske in prostorske osnove razvoja občine, kar naj omogoči solidno osnovo za oblikovanje zasnov urbanistične ureditve in prostorskega razvoja.
Drugi del novelacije urbanističnega programa, ki je v celoti predstavljal gradivo za javno razpravo, pomeni akcijsko izhodišče načrtovanega urbanističnega razvoja občine. Povzema družbeno-ekonomske cilje razvoja iz prvega dela ter na tej osnovi določa načelo in smernice urbanističnega urejanja posameznih dejavnosti ter območij in naselij.
Dokument torej daje osnovne smernice oziroma predlog izkoriščanja širšega prostora, na katerem se bodo razvijale posamezne družbene dejavnosti, zato je urbanistično planiranje treba jemati kot integralni del prostorskega ter s tem celotnega družbenega planiranja. Dokument je nastal na osnovi analiz, trendov razvoja občine Škofja Loka in na osnovi izhodišč za racionalno izkoriščanje prostora na katerem živimo, da s tem zagotavljamo skladnejši razvoj industrije, kmetijstva, infrastrukture, komunale.
Z novelacije urbanističnega programa Škofja Loka so podana načela in smernice za urbanistično načrtovanje in urejanje v občini na osnovi opredeljenih smotrov
družbenega razvoja.
Na osnovi tega dokumenta bo sledila konkretizacija z urbanistič. načrti, zazidal, načrti in prostorskimi plani ožjih teritorijev (Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Žiri, Soriška planina).
Novelacije urbanističnega programa občine Škofja Loka postavlja osnovne smernice za razvoj posameznih panog družbene reprodukcije. Kmetijstvo naj bi se širilo in razvijalo na področjih, kjer so za to dobri pogoji in na teh področjih ne bo gradenj objektov, na področjih gozdarstva bo potrebno določiti, katere so gozdne površine. Industrijo bomo razvijali na osnovi boljše tehnologije, avtomatizacije in racionalizacije. Pri tem bomo morali skrbeti za manjše osnaževanje okolja in zraka. Industrija se mora razvijati v industrijskih conah, kjer se bo možno posluževati skupne kotlovnice, kanalizacije itd. Na področju stanovanjske gradnje se bo težilo k blokovni gradnji (naš živ prostor je omejen), promet se bo razvijal skladno z regijskim in republiškim načrtom, turizem bomo razvijali v okviru Gorenjske regije, v okviru katere se bomo morali bolj natančno dogovarjati o delitvi kapacitet in podobno. Na področju komunalne oskrbe bomo morali veliko skrbi posvetiti urejevanju oziroma ureditvi vodovodov (zaščita nekaterih vodnih virov), kanalizacije, toplovoda, PTT omrežju in ostali komunalni oskrbi.
Pri zagotavljanju skladnejšega razvoja celotne družbene reprodukcije pa moramo seveda upoštevati prostorski razvoj in ga nadzirati v smislu racionalnega izkoriščanja danih razpoložljivih površin, vsklajevati pa bomo morali prav tako tudi potrebe po zaposlovanju.
Z novelacijo urbanističnega programa občine Škofja Loka so torej podane tudi smernice za urbanistično urejanje območij in naselij v občini Škofja Loka. Smernice določajo, za katera območja oziroma kraje se bodo izdelali in urejevali urbanist, in zazidalni načrti.
Erznožnik Bogdan
LETOVANJE NA RAŽMANU
Že drugo leto organiziramo počitniško letovanje naših članov na Pašmanu. Stanovanje je v zasebni hiši s petimi sobami, v katerih so po tri ležišča. Nekako v sredini med njimi je jedilnica, zraven pa kar malo pretesna kuhinja.
Razdalja od Žirov do Pašmana je kar precejšnja, saj terja okrog 8 ur normalne vožnje. Toda, če izbereš najkrajšo pot, ki pelje do Reke, skozi mesto in po jadranski magistrali do Biograda, in imaš pri tem srečo s trajektom, si lahko na Pašmanu prej kot v sedmih urah.
Vsakdo, ko se odpočije, si uredi stvari, začuti vpliv toplega sredozemskega podnebja, pozabi na dolgo vožnjo. Pred njim je 10 dni sonca in kopanja v dokaj čistem morju.
Seveda pa k dobremu počutju na dopustu precej prispeva naš kuhar Andrej, ki velja za letoviščarje na Pašmanu za pravega mojstra kuhanja.
Do kopališča je približno 5 minut hoje, vendar pa domačini sami priporočajo kopanje na zunanji strani otoka, kjer je voda čistejša in vsebuje več soli. Enkrat ali dvakrat si lahko vsakdo privošči izlet preko otoka.
Zasedenost ležišč na Pašmanu je v glavni sezoni polna, vendar tudi v juniju in septembru ne primanjkuje sonca in bi bilo zaželjeno, da si po mogočnosti sami planirate
dopu st tudi proti koncu sezone. Deležni boste prvega grozdja in sadja, za tistega, ki ga pesti revma pa ima tudi morje proti koncu avgusta nudi največ možnosti, da mu jo izvleče.
Prijetno letovanje v Dalmaciji vam želi OOS Kladivarja.
Starman Janez
NAGRADA »MLADI SAMOUPRAVLJALEC”	ZGLED KRVODAJALCEV
OO ZSMS v naši delovni organizaciji je dobila od OK ZSMS (občinske konference) nalogo, da izbere iz vrst mladih nekoga, ki je pri svojem delu vesten in priden delavec.
Vsi smo bili mnenja, da je to Kopač Franc, delavec iz neposredne proizvodnje.
Z občinske konference pa je šel predlog na republiško
konferenco — RK ZSMS. Ta že nekaj let zbira najboljše mlade delavce — samoupravljalce. Akcija pa ima predvsem ta namen, da vpliva na čimboljše medsebojne odnose v delovnih organizacijah, na zboljšanje proizvodnje, da spodbuja aktivnost na področju samoupravljanja, idejno-političnega usposabljanja, itd.
RK ZSMS je sprejela nad tritisoč predlogov. Med 16 izbranimi najboljšimi mladimi samoupravljalci v Sloveniji pa je tudi Franc Kopač. Za nagrado je prejel knjigo o revolucionarju in narodnem heroju Ivu Lola-Ribarju. Biti izbran med mnogimi za najboljšega in to v republiškem merilu, to je res priznanje, ki si ga naš delavec Franc Kopač resnično zasluži.
Franc se je izučil za strugarja, to delo vestno opravlja že nekaj let. Letos pa je končal tudi delovodsko šolo. Aktivno se udejstvuje v raznih družben o-politični h organizacijah v naši DO. V sindikatu je referent za šport. Šport pa mu tudi izven delovne organizacije veliko pomeni. Med drugim trenira mlade žirovske nogometaše in pod njegovim vodstvom so dosegli že precej lepih rezultatov.
Franc je tih in skromen. Ko smo ga vprašali, da bi nekaj povedal o sebi, je povedal le to, da je bil zelo presenečen, da je izbran za najboljšega mladega samo-upravljalca, obenem pa tudi srečen.
To je priznanje njemu za njegovo delo in tudi nam, da imamo v svoji sredini delavca, dobitnika ,,MLADI SAMOUPRAVLJALEC".
Mislimo, da nam je lahko za vzgled, hkrati pa mu za priznanje čestitamo in želimo, da bi ostal tak še v naprej.
IZLETI PD ŽIRI V MESECU SEPTEMBRU
Datum Smer	Vodnik
3.	9. 1978 Smer ČRNA PRST-RATITOVEC (Pečelin Matevž) 10. 9. 1978 Smer MANGART	(Pečelin Matevž)
17. 9. 1978 Smer KANIN - ROMBON	(Pečelin Matevž)
24. 9. 1978 Smer LUBNIK, smer UČKA
Tudi letos se je v Žireh vršila redna krvodajalska akcija. Iz našega podjetja se je te humane akcije udeležilo 51 članov kolektiva. Med njimi pa je bil tudi Možina Andrej, zaposlen kot voznik viličarja, ki je daroval kri že 27. Za to humano dejanje je dobil letos tudi kar dve zaslužni priznanji. Prvo od RKS Občinski odbor Škofja
Loka, drugo pa od RKS Krajevnega odbora Žiri.
Priznanje namreč podeljuje za 25-kratno darovanje krvi. Letos sta bila iz Zirov samo dva.
Andrej se ne spominja več kdaj je prvič daroval kri. Pravi, da jo redno daje vsako leto, v enem letu pa jo je celo trikrat. Tudi letos pravi, da jo bo še daroval. Doma je namreč iz Ledin, od tam pa vsako leto gredo na krvodajalsko akcijo v Ljubljano. Vsakikrat da 3 ali 4 decilitre. Do sedaj jo je daroval že okrog 9 litrov in se po odvzemu krvi zmerom dobro počuti.
Andrej pa je tudi že marsikoga pregovoril, da se je ,,vpisal" med krvodajalce. Za priznanje pa pravi, da mu veliko pomeni in da so se mu na lep način oddolžili za vse darovane litre.
Z željo, da bi ostal še v naprej tak, mu iskreno čestitamo.
KADROVSKE NOVICE
V naši delovni organizaciji so se zaposlili sledeči tovariši :
LUZNAR Andreja dipl. oec. - PPS
NOVAK Gregor, KV - Strojna
NEVEDA Miloš, KV - Strojna
MOHORIČ Vida - pripravnik
TRČEK Jana - pripravnik
DOLENC Danica - pripravnik
KAVČIČ Bogomir - Strojna (vrnitev iz JLA)
Delovno organizacijo sta zapustila :
RAKAR Boris - Orodjarna
UŠENIČNIK Franci - Strojna
Trenutno je v naši DO zaposlenih 172 delavcev.
Vidmar Janez
ODBOR ZA INFORMIRANJE:
1.	Temelj Franc
2.	Teržan ing. Hubert	4. Vidmar Janez
3.	Dolenc Martina	5. Kacin Ciril
POROČILA STA SE:
MOLE Zvone	LUZNAR Janez, dipl. ing.
Obema iskreno čestitamo I