KARIES PRI NARODIH, ŽIVEČIH NA SLOVENSKEM, GLEDAN SKOZI PRIZMO TISOČLETIJ VALTER KRUŠIC U niverza, L jubljana N a sim poziju v K ran ju m aja m eseca 1969. leta, sem nekoliko bolj na široko obravnaval problem atiko k ariesa v odnosu do k u ltu re, odnos­ no civilizacije in stan d ard a narodov, ki so tekom tisočletij živeli na področju današnje Slovenije. V tem članku se ne m orem spuščati v pod­ robnosti in pa predvsem tu d i ne v strokovno razlago poedinih v rst ka­ riesa v odnosu do življenjskega stan d ard a narodov in pa v odnosu do dobe v k ateri so ti narodi živeli. V K ran ju sem to s posebej prip rav ljen im i panoji lahko storil, tu pa bi bil ta k način razlage preveč obširen in časozam uden. Z ato se bom v tem poročilu om ejil zgolj na dejstva, k i na splošno veljajo p ri razvoju zobne gnilobe v poedinih historičnih obdobjih in p a n a d ejstv a m ojih ugotovitev pri gradivu, ki mi je bilo na razpolago. T em atik a sam a po sebi je dokaj težka, odnosno enostranska, k er se poročilo piše za krog bralcev, ki niso stom atologi, so pa zato arheološko in zgodovinsko šolani- P rav isti problem pa nastopa, seveda v prim eru, da b i pisal poročilo za krog bralcev, k i so stom atološko šolani, v en d ar jim tako arheologija, ka­ kor tu d i zgodovina n ista poznani. Tako zadenem o že p ri začetku sam em n a izredno važno dejstvo, da se kariesa, ozirom a njegove epidem iologije ne m ore proučevati, če isto­ časno niso poznana zgodovinska, sociološka d ejstv a teh poedinih narodov, p ri k aterih to gradivo proučujem o. Zal, so zgodovinski v iri p ri m nogih narodih zelo pičli in nam o ustroju, socialnem stan ju in vseh drugih do­ gajanjih, ki ig rajo p ri nekem narodu izredno važno vlogo (hrana, stano­ vanje, način življenja) ne poročajo m nogo. T u se poslužujem o arheoloških dognanj, ki nam vsaj nekoliko raz­ svetlijo temo, v k a te ri si iščemo svojo pot. Predvsem m islim p ri tem na odnos m ed kariesom in pa življenjskim standardom teh narodov. Poedine razprave, ki slonijo na arheoloških dejstvih in p a izkopanem kostnem g radivu nam dajejo gotovo pravico, da postavljam o gotova p ra ­ vila zakonitosti za kariozno dogajanje n a zobovju. Ena tak a zakonitost je ta, da se sm atra, da je zobna gniloba stalen sprem ljevalec človeškega rodu od neolitika do sem. Sicer so ugotovljeni poedini p rim eri zobne gnilobe že prej, v en d ar se na splošno v lite ra tu ri sm atra neolitična karies kot začetna karies p ri človeškem rodu. 15 A r h e o lo š k i v e s tn i k 225 T a karies pa v kasnejših časovnih, ali pa bolje rečeno historičnih obdobjih zelo v ariira. V elja nam reč ustaljeno pravilo, da je p ri dvigu k ariesa d irek tn i vzročni dvig stan d ard človeške družbe od neolitika sem. Ta karies je neke vrste ogledalo stanja in to predvsem ekonom ske­ ga stanja poedinih narodov, živečih v teku tisočletij na istem teritoriju eno za drugim . P rim itiv n ejši narodi im ajo vedno nižjo intenziteto kariesa; narodi z višjim življenjskim standardom pa im ajo višjo intenziteto kariesa. To stan je se do danes ni p rav nič sprem enilo. Seveda igrajo p ri tem veliko vlogo: izbor hrane, trd o ta in p rip ra v a hrane, m nožina ogljikovih hidra­ tov v hrani, obrem enitev obešalnega ap arata zob, abrazija zob, uporaba k ru h a odnosno vrste kru h a in pa predvsem in trau terin a in ek strau terin a m ineralizacija trd ih zobnih tkiv tako p ri m lečnih kakor tu d i p ri stalnih zobeh. Mi nam reč ne smemo pozabiti enega kardinalnega dejstv a in to je: prav iln a in optim alna m ineralizacija sklenine je tako v prazgodovinskem času, kakor tu d i danes najvažnejši m om ent, da se karies ne m ore raz­ viti, ali pa vsaj v toliki m eri ne m ore razviti. P riro d n i način p reh ran e dojenja otrok, prirodni način življenja nam sigurno že v prazgodovinskem obdobju zasigurajo izredno m ajhen od­ stotek kariesa. Čim bolj pa se bližam o drugi polovici drugega tisočletja našega štetja, tem višji je odstotek kariesa. Seveda pa p ri preseljevanju narodov vedno ponovno lahko ugotovi­ mo, da im ajo m lajši narodi, ki so se kom aj naselili nižji odstotek kariesa, kot pa tisti narodi, ki so n a tem istem področju živeli nekaj sto let in se odselili. Razlog leži prav v dejstvu, da ti m ladi narodi živijo in se m orda h ran ijo p rim itivnejše, p ri tem pa prirodnejše in pa dalje tu d i v že zako­ nitem dejstvu, da im a vsak narod sigurno neko prirojeno odpornost proti zobni gnilobi. Čimbolj se ta narod k u ltiv ira tem bolj bo ta priro d n a od­ pornost popustila in vzporedno s tem dogajanjem se bo odstotek kariesa p ri tem n aro d u dvignil. Seveda ne nasplošno in ne v vseh svojih obli­ kah, am pak samo spočetka na odrejenih zobeh s točno odrejeno formo kariesa. Šele sčasom a bo prešel tu d i na ostale zobne v rste te r se bodo tudi pojavile za to stanje zopet karak terističn e oblike kariesa, dokler ne bo v celoti poplavil z vsem i svojim i form am i celotnega zobnega loka. V tem p rim eru govorim o o vdoru k ariesa v neko plem e ali v nek narod. Ravno v tem dogajanju in v tem dejstvu pa vidim enega izm ed glav­ nih opornikov sodelovanja m ed arheologi in stom atologi. A rheološka od­ k riv an ja nam sigurno vsaj v grobih obrisih lahko zagotovijo upoznavanje k u ltu rn ih in ekonom skih prilik poedinega kostnega gradiva. Na drugi stran i pa m i stom atologi z določevanjem v rste kariesa in njegove loka­ lizacije lahko dajem o važne napotke arheologom o ekonom skem in pa m aterialnem stan ju naroda, katereg a skeletni m aterial proučujem o. V endar pa m oram priznati, da vsa ta zakonitost, ki je bila em pirič­ no zgrajena na osnovi m aterialn ih in kostnih izkopanin, ni v vsem d r­ žala pri gradivu, ki je bil m eni na razpolago, odnosno b i se m orda bolje izrazil tako-le: nam verjetno niso poznana vsa historična d ejstva goto­ vih narodov, k aterih gradivo sem obdelal in pa vkljub dokaj zajetnem u arheološkem gradivu le nism o še prodrli do dokončnega spoznanja plem enske ali pa državne u red itv e in njihove ekonom ike. P ri tem m i- slim predvsem n a dva k arak terističn a prim era: Ilire in Langobarde. Im am o pa sigurne znake neke nelogičnosti m ed od nas em pirično po­ stavljenim i trd itv a m i in pa gradivom R im ljanov te r S tarih Slovanov: Bled-otok- Če naj opišem n ajp rej gradivo Ilirov, tedaj okvirno lahko trdim , da im am o opravka sicer z enim plem enom , vendar s prip ad n ik i dveh k u ltu rn ih krogov. Sprem em be n a zobovju: karies, lokalizacija kariesa, v rsta kariesa so p ri Ilirih: Vače, B rezje p ri T rebelnem , G rm p ri Podzem lju, M agdalenska gora p ri Š m arju, D olenjske Toplice v grobem vzete enake. G radivo Iliro v iz K rižne gore p ri P ostojni pa se tako v odstotku kariesa, kakor v lokalizaciji bistveno razlikuje od ostalega gradiva Ilirov. V endar to še n i bistveni m om ent. B istvene so sprem em be na po­ vršini sklenine, ki se strokovno im enujejo »m otnje v m ineralizaciji skle- ninskega oklepa zoba«. Te m otnje n astopajo p ri stalnih zobeh vedno ekstrau tern o in sicer od obdobja takoj po porodu pa do 15. le ta starosti. To so: vzporedne izbočine horizontalne črte v skleninski p lasti in jih najdem o predvsem na p red n jih sekalcih, delno tud i na prvem in drugem m olarju. Te m o tn je nam povejo sledeče: ti otroci niso sprejem ali od po­ roda pa do 15. le ta v svoji h ra n i vseh snovi, ki so absolutno potrebne za optim alno m ineralizacijo skleninskega oklepa. Če naj na grobo opišem to pom anjkljivost, so to: vitam in A, v itam in B (seveda oba v naravni hrani, v prvem času z m aterinim m lekom), vitam in C, vitam in D, tolšče, beljakovine, ogljikovi h id ra ti in m inerali: kalcij, m agnezij in fosfor. Ti poedini sestav n i deli pravilne p reh ran e m orajo biti točno odm er­ jeni in m ora n p r. m ed živalsko in rastlinsko beljakovino obstojati goto­ vo razm erje. V endar je jasno, da je šele kasneje fiziologija p reh ran e postavila gotove zakonitosti, k aterih ti narodi niso poznali. K ljub tem u pa najde­ mo p ri velikem številu narodov norm alno m ineralizacijo. P ri Ilirih p a ne. Razen p ri Ilirih s K rižne gore, ki so spadali v drug k u ltu rn i krog. Zgodovina in arheologija nam pa vesta poročati o izredni k u ltu rn i višini Iliro v in o izrednem — m orda že nekoliko p retiran em na­ činu p reh ran e odraslih ljudi. Tako se n am v siljuje m isel, da prim erjam o to družbo s sedanjo družbo m aterialn eg a izobilja in pa nezainteresiranost m ater p ri p reh ran i dojenčkov in p a kasneje otrok predšolske in šoloobvezne dobe. Torej bi v tem prim eru, izredno visok življenjski stan d ard bil, pred­ vsem n egativen za m ineralizacijo zob in seveda za njihovo odpornost proti kariesu. G radiva p a k lju b številčnosti ni toliko izkopanega, da bi lahko trd ili o »vdoru kariesa« v ta rod odnosno lahko govorimo še o n ek i obstoječi n arav n i odpornosti n ap ram kariozni leziji. Na drugi stra n i se m i pa zdi, da so ti Iliri že na poti zgodovinskega zatona te r da n i moglo p riti p ri njih še do pravega vdora k ariesa — ker jim zgodovina tega ni dopustila. Bistveno drugačna slika pa je p ri L angobardih: K ranj. Sicer najde­ mo tu d i tu m o tn je m ineralizacije na stalnih zobeh prav iste oblike in izgleda kot p ri Ilirih, vendar pa najdem o pri tem gradivu tu d i m otnje m ineralizacije skleninskega oklepa na m lečnem zobovju in pa tudi ka­ ries m lečnega zobovja. Sprem em be n a stalnem zobovju im ajo p rav isto etiologijo kot pri Ilirih — k a r se tiče nastanka. K ar se pa tiče vzročnikov zaen k rat histo­ rična d ejstva in p a arheološka izkopavanja ne kažejo n a obstoj drugih vzročnikov k o t n a plem e ali pa narod, ki je živel v gotovem izobilju ter je ta pom an jk ljiv a m ineralizacija zgolj odraz n ezainteresiranosti m ater pri p reh ran i svojih otrok. To tem bolj, k er sem p ri proučevanju zobnega gradiva iz Č edada, ki je nekaj časa b il prestolnica njihovih kraljev, našel na zobovju odraslih ljudi p rav iste sprem em be. To om enjam posebej zato, k er so tu v F u rlan iji sigurno živeli L angobardi v popolni svobodi, brez k aterihkoli vm ešavanj drugih plem en v njihove predvsem ekonom ­ ske prilike. D ruge m isli pa se nam lahko upravičeno porajajo p ri opazovanju sprem em b n a m lečnih zobeh- M otnje m ineralizacije in p a k aries na či­ stem zobnem loku so pa sprem em be, k aterih do sedaj ni bilo moči opaziti na nobenem drugem gradivu. P redvsem dajem poudarek n a hipopla- stične defekte sklenine, ki pa so lah k o nastali zgolj in izključno zaradi slabe ali pa n eustrezne p reh ran e m a te r v času graviditete. T udi m inera­ lizacija nasplošno v odnosu do m lečnega kariesa d atira iz te dobe. Znano p a je, da zadostuje pol do enega litra m leka dnevno, da vsaj v osnovi zagotovi z vsem i p otrebnim i p reje opisanim i elem enti norm alno in trau terin o m ineralizacijo m lečnih zob. Priznam , da v tem času ni m oglo b iti govora o n ek i zdravstveni prosvetljenosti, saj še danes ta žal ni v toliki m eri razširjen a kot bi to bilo potrebno. V endar pa tu d i p ri še tako neustrezni p re h ra n i bodočih m ater ne bi sm elo p riti do tak ih sprem em b, če bi vsaj količinsko in ob­ likovno zadostovala. S tem hočem reči, da bi m orala tu d i še tako p re­ finjena ali p a enostavna p reh ran a teoretično zadostovati, da ne bi prišlo do tak ih sprem em b na sklenini m lečnih zob. Če pa to gradivo prim erjam o z m lečnim i zobm i d anašnjih otrok, te­ daj vidimo, da tu d i danes najdem o področja v neposredni okolici L jub­ ljane, k je r lahko na m lečnem zobovju ugotovim o m otnje m ineralizacije in pa seveda k ariesa nasplošno m nogo več. P ri tem m islim n a n aselja na obm očju h ribovitega teren a P olhograjskih Dolomitov, hribovjem nad Škofjo Loko in p a hribovitim terenom , ki se neposredno od L jubljane vleče proti D olenjski. L judje v te h naseljih žive p rav zap rav v neposredni bližini naj večjih zdravniških centrov v Sloveniji, v neposredni bližini m esta — pa so m i­ selno in pa tu d i teoretično zarad i velike razvejanosti te re n a daleč od vsake zdravstvene prosvete in pa od vseh zdravstvenih centrov. K ljub vsem u izobilju tako v p reh ran i k ak o r tu d i v tehničnih p red m etih (moped, avto, radio, televizija) se m atere h ran ijo nepravilno, enostransko in pa še celo pom anjkljivo. Posledica tem u vsem u so seveda p ra v tak e spre­ m em be na m lečnem zobovju kot jih opažamo p ri otrocih Langobardov. M anj izražene, v en d ar tud i še v dovoljni m eri so m o tn je m inerali­ zacije pri g rad iv u odraslih rim skih podanikov (izkopanih n a tleh da­ našn je Slovenije) in pa p ri g radivu S ta ri Slovani: B led-otok. G radiva rim skih podanikov (legionarjev verjetno) ni mnogo. Im am o pa zanim ive ugotovitve E ulerja in njegovih sodelavcev, ugotovljene pri gradivu R im ljanov v grobiščih okoli K ölna in T rier ja- Ti av to rji prav nič ne om enjajo m ineralizacijskih m otenj, k e r jih sigurno tu d i n i bilo. P ri m ladini pa je kariesa n a m enjalnem zobovju bilo dovolj, da ne govo­ rim o o izredno visokem odstotku k ariesa p ri odraslih. K dor pozna p re­ finjenost in k u ltu ro kuhe p ri R im ljanih m u bo tako stanje popolnom a razum ljivo. P ri našem g rad iv u odstotek k ariesa ni zdaleka tako visok; obstojajo pa m ineralizacijske m otnje sklenine k a r govori za neustrezno prehrano v poporodnem času in pa v predšolski in šoloobvezni dobi m ladine. Raz­ log tem u stan ju bo verjetno zopet neustrezna, odnosno m anjkajoča zdravstvena p r osvetljenost, za katero vem o, da je v te h časih sploh ni bilo. Civilizacija in kuhinja, odnosno način p rip rav e h ran e sta v veliki m eri uničili vse za norm alno m ineralizacijo sklenine p o trebne elem ente. P ra v tako stan je opažamo p ri zobovju odraslih gradiva S ta ri Slova­ ni: Bled-otok. Po m ojem m nenju so vzroki p rav isti, saj štejem o že 12. stoletje, zgodovina in civilizacija gresta svojo pot naprej, in se tud i ne u stavita pred zem eljskim teritorijem zavojevanim p red petim i stoletji od naroda Slovencev, ki so se sigurno v tem času tu d i ku ltu rn o , civilizacij­ sko in prehram beno dvignili. To tem bolj ko im am o z juga civilizacijski vpliv F urlan ije, s severa pa m asoven vpliv B avarcev in d ru g ih germ an­ skih plem en, k i vključujejo naposled tu d i to ozem lje v državo K arla Velikega, z vsem i k ulturnim i in pa predvsem civilizacijskim i posledica­ m i za slovenski narod, živeči na tleh dan ašn je Slovenije. Po tem m alo daljšem uvodu, ki p a se že v osnovi bavi z vso proble­ m atiko n a k atero naletim o p ri proučevanju kariesa poedinih narodov in poedinih obdobij, pa podajam statističn i prikaz gibanja karioznosti o po­ edinih obdobjih p ri različnih narodih. Tako nam tab ela 1 grafično p rik azu je k arakteristično sliko kariesa pri narodih, živečih na tleh današnje Š lezije v te k u različnih zgodovin­ skih obdobij. T ako vidimo, da je k riv u lja vseskozi do 17. sto letja rela­ tivno zelo nizka. Sicer v ariira m ed poedinim i narodi v poedinih obdob­ jih te r se pri S lovanih še celo spusti dosti nizko, k a r govori za prirodni način p reh ran e in pa prirojeno visoko odpornost p ro ti kariesu. T ak nizek odstotek kariesa opažam o tu d i p ri nas v g rad iv u Bled in pa K ranj, dočim im a gradivo S ta ri Slovani: B led-otok višji odstotek kariesa. Iz grafičnega p rikaza tabele 1 pa vidim o tudi, da se je nekako v 16. odnosno 17. sto letju pričela k riv u lja k ariesa dvigati in je v sorazm erno prav k ratk em času dosegla današnjo ali pa skoraj že današnjo višino. To ni bilo slučajno dogajanje, am pak n am ponovno ta strm i in nenadni dvig kriv u lje pokazuje izredno povezanost m ed kariesom in pa socialno političnim i in ekonom skim i prelom i. T ak izredno važen prelom je bil padec fevdalizm a s fluktuacijo lju d i iz dežele v m esta in pa s početkom industrializacije nasplošno in pa specialno industrializacijo prehrane (moka, sladkorna pesa itd.). Bistveno pa je dejstvo, da se k riv u lja n i samo strm o dvignila, am pak da se je na število glav bistveno povečal odstotek kariesa. M edtem ko je p reje bil n a glavo lokaliziran povprečno en karioz- ni proces, pa se je število teh procesov povečalo na dva in še celo tri do 90-100 80-90 ; ______1______ 70-80 ] / / / 60-70 / / / 50-60 / / 40-50 / / 30-40 r / / 20-30 / / 10-20 / . j 1-10 X— — — — 0 / / 0 ca. 900 p.n.it. ca. 900 ».u.Zr. 850 — 600 p . n.it.— ».u.Zr. ILIRI----ILLYRIER 350pn.it.— 200n.it. 350