Leto I. i PVS :, dne 14. avgusta 1908. /-------------------\ Izhaja v Trstu ’ vsaKc sobo'o oioludae. Rokopisi se ne vračaj o. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Uredništvo in npravništvo ul. del Lavatoio št. I, I. • TELEFON 18-67. 1 O L. C Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se račlinajo na milimetre v širo-kosti ene kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. N ar oč ni n a za celo leto K 41—; za pol leta in za četrt leta vr. razmerno. * Glasilo „Narodne delavske organizacije^ v Trstu. jlfianifestaeija narodnega delavstva. Slavnosti v nedeljo ne pozabimo nikoli. mi slovenski delavci. "V tisočih in tisočih nas je šlo v sprevodu po tržaških ulicah, da se podamo na shvnostni prostor, kjer je bil krščen simbol, za katerim se narodno delavstvo združi r boju za dosego svojih narodnih in socjalnih pravic, — naša bojna modra zastav*. Sli smo mirni n dostojni ; kajti mir in dostojnost je krepost, ki diči moža. In kakor zreli ljudje se nisjio ozirali na vpitje krdelca otročajev, ki nas žaliti ne morejo. Njih krik in besnenj 13 laškega časnikarstva sta le v dokaz, da naši nasprotniki instinktivno čutijo, kako nevarno jim je za njih gospodstvo zavedno narudno delavstvo. Rana, ki so jo dobili v nedeljo, j'h sk* li, in za to besnijo. To pa nam bedi le v podkrepilo, da moč zavednega narodnega delavstva je in svirala je nemoteno preko ulice Giorgio Galatti do trga pred Narodnim domom. Oni otročaji, ki so bili poskusili provocirati naše ljudi na velicem trgu, so bili — ne vsi, ker nekteri so se bili mej tem že spametovali — po stranskih ulicah prišli na trg pred poštno palačo in tam so zopet par-krat zažvižgali. Isto se je ponovilo na trgu je posebni vlak z našimi gosti — členi pulske V podružn. „N. D. O." in buzetsko sokolsko godbo — dospel v Herpelje, je doMece s primernim nagovorom pozdravil tov. Engelman, pred „Narodnim doraom“ potem, ko so bili a odgovoril mu je predsednik pulske podružnice „N. D. 0.‘‘, tov. Lacko Križ. Vlak je na to odsopihal proti Trstu, kjer smo ga naši že v dvorani, kolikor jih je namreč moglo stati v njej. kakih 3000 najmanje jih je bilo ostalo pred kolodvorom. Pero je preslabo, da bi moglo opisati trenutek, ko smo zagledali vlak : na tisoče robcev je takoj zavihralo v zraku našim milim gostom v pozdrav, dočimje iz tiso.čev grl zaoril navdušeni klic: „Ziveli naši istrski bratje !-< isto tako so nam z vihranjem robcev odzdravljali došleci iz vlaka. „Živijo”, in „zdravo“ klici so nadaljevali še potem, ko se je vlak vstavil in ko so doš i gostje izstop li. Ko se je ljudstvo nekoliko pomirilo, je spregovoril predsednik No, tu bi jo bila tržaška mularija pričakovali v naravnost imponzantnem šte- i kmalu drago izkupila, bij ti oni naših ljudij, vilu : kakih nOOO nas je bilo na peronu, ai (ki niso mogli v dvorano, so se jim bili po- velikanska; ona ie, ki slednjič podre stoletno robstvo. Za to, slovenski delali, j „N. D. 0.“, tov. dr. Josip Mandič, ki je v stopajmo pogumno in zavedno za našo ‘ vznešmib besedah pozdravil došle goste, modro zastavo in — zmaga mora biti j mile naše i-trske brate. Od navdušenja tre- sočim se glasom mu je odgovoril tov Lacko Križ. Zahvalil se je za častni vsprejem in zmaga mora naša. Nasprotniki naj cvilijo, mi pa bomo delali, neumorno delali! In kdor je pogledal v nedeljo na te resne može, ki so držeč se stroge discipline mirno in tiho korakali mimo žalečega sovraga, ki se je zvijal v svoji pič-losti in obnemogli jezi, ta je moral vdo-biti vtis: To je armada, ki zavedno zre K-.dičnesti v lice. Tulu armudi mora zasijati ^nage dan! 2a to je bil nedeljski dan nepozaben dah trumfa narodnih delavcev in njih orjanitacije ! D ,bro znamenje za bližnjo in nalaljrjo piibodnjost. Dopoldanski dol slavnosti. Sprejem gostov. Ss pred 7. uro zjutraj je bilo opaziti gruče tovarišev, ki so se po raznih ulicah podajale vse v eno smer, vse proti enemu cilju : proti kolodvoru državne železnice pri sv. Andreju! In še pred 8. uro je bilo pred kolodvorom vse črno tovarišev. Ob 7. uri in tri četrt so z vlakom prišli naši gostje z goriškega: členi podružnic „N. D. 0“ v Ajdovščini, v Biljah in drugih krajih. Sprejel in pozdravil jih je v imenu. „N. D. 0.“ tovariš predsednik dr. Josip Mandič. Gostom iz Pule se je bil pa že ob 6. uri zjutraj odpeljal naproti do Herpelj tovariš Engelman, I. tajnik „N. D. 0.“ Ko PODLISTEK. Uboštvo. kaj je uboštvo? Poti uboštvom v tehničnem ali absolutnem pomenu besede se razume položaj, ko sredstva za vzdrževanje, ki stoje na razpolago družini ali posamezni osebi, ne zadostujejo za najpotrebneje prehranjenje, in ho človek brez pomoči družili ljudij bi moral poginiti. Uboštvo v tem smislu besede predpostavlja absolutno pomanjkanje eksistenčnih pogojev. O uboštvu v navadnem pomenu besede ali o relativnem uboštvu govori se pa že tedaj, ko sredstva za vzdržavanje, ki so na razpolago, ne zadostujejo, da bi družina ali človek mogel živeti po kulturnem in po družbenem položaju, tako uboštvo imenuje se tehnično „potrebnostu. Uboštvo v obojem pomenu besede je bilo vseLj in je tudi sedaj v vseli deželah. Je pač v ozki zvezi s človeško naravo in je posledica vednega boja človeka z zunanjo naravo in pa z okolnostjo, da se mora človek z delom preskrbeti s po • trebnimi sredstvi za preživljanje. Toda s kulturnim razvojem preneha poved«], da je — žal — grozeče vreme krivo, da ni prišlo v Trst veče šttvilo členom pulske podružnice „N. D. 0.“ Na to je buzetska sokolska godba zasvirala dva ko mada, na kar smo odšli s kolodvora in se pred kolodvorom razvrstili v dolgo, nepregledno kolono. Ogromna množica tržaškega občinstva je stala na strani ceste, koder smo ponosno korakali. Nikjer nič, ne žvižga ne vpitja proti nam. Pač pa nas je gori rečena množica gledala z izrazom občudovanja. No, nikjer nič, ne žvižga, ne krika, smo dejali. Da, re?, nikjer nič — do velikega trga. Tržaški poglavci — vsega skupaj kakih 300 njih — so se bili zbrali mej vrtom na velicem trgu in mej nemesništveno palačo. In ko so prve vrste naših dospele do tja, so nekateri paglavci vtaknili prste v usta in zažvižgali. Naši reditelji so takoj stopili mej paglavce in mej našo kolono, ter naše ljudi mirili in jim velevavi iti, naprej prezirajo one otročaje. „ Mirno naprej, kakor bi jih ne bilo!“ — to je bila naša parola in naši ljudje so se premagali, prezrli one mlečnozobe frkoline in šli mirno naprej. Ko smo dospeli preko zelenega mostu, je buzetska sokolska godba začela svirati dali nasproti z uprav resnim namenom, da jih malo 'potipljejo po bučah. Vendar so pa t to naši reditelji preprečili. Seveda so jo italijanske „speranze della patria'1 urno popihale, ko so videle, da so jim bliža, trda dovanska pest. Sploh pa moramo mi pohvaliti naše občinstvo na resnično vzornej ^disciplini: kar je kakšen reditelj rekel, £0 je bilo našim ljudem kakor sveto. No, na to se je v do zadnjega kotička natlačeni gleddiščni dvorani „Narodnega do-t»ia“ vršil slavnostni shod. Slavnostni shod v „Narodnem domu“. Velika gledališčna dvorana Narodnega Doma je bila nabito polna toliko domačih delavcev kolikor unanjih gostov. Okolu 10. in pol ure je predsednik N. D. O. tov. dr. Josip Mandič, viharno pozdravljen, otvoril slavnostni shod. Rekel je, da je N. D. 0. ponosna, da zamore pozdraviti delegate puljske in goriške. Iz Pule sicer došlo toliko gostov, kakor je bilo prvotno nameravano. Zadržale so jih gonja Italijanov, razne govorice socijalnih demokratov o izgredih, slabo vreme i t. d. Mislilo se je, da se bomo mi bali naših nasprotnikov, a pokazalo se je danes, da se nas oni boje. Današnje slavje smo priredili kakor obletnico ustanovitve N. D. O., in to nedolžno slavje je spravilo iz ravnotežja italijanske politike. Vi gostje iz Iztre in Gorice ste danes lahko videli >2000-letno kulturo!« Današnji čini naših nasprotnikov so nezaslišna sramota za Italijane. Vi delavci ste se dostojno in mirno vedli. Hvala Vam za Vaš možati nastop. Lahko rečemo da je »N. D. O.« dosegla danes najlepši vspeh. Proti nam so danes demonstrirali bankrotirani politiki in pobalini, a v vrstah demonstrantov niste videli delavstva. Mi smo ponosni na naš vspeh in. na naš razvoj in dokazali smo, da ne potrebujemo bajonetov. Od sedaj naprej naj bo to resen opomin avstrijski vladi, da imamo mi Slovani čim dalje tem več absolutno uboštvo: vedno več se posreča imeti na razpolago najpotrebneja vzdrževalna sredstva, in ustanove preskrbljenja so dovolj razvita, da dobi vsak potrebno pomoč. Da bi človek poginil na resničnem pomanjkanju je sedaj le izreden slučaj in se dogaja Ie v izrednih razmerah. Drugače je bilo poprej in je še sedaj v neciviliziranih narodih in to radi tega, ker se nahaja v primitivnih narodih’ navadno celokupnost istih v položaju veče potrebnosti, ki se spreminja večkrat v pravo lakoto. Baš radi tega, ker večina ljudij stoji na isti stopinji in živi v istih razmerah, poprijema taka nadloga tudi veliko maso istih v mnogo večem obsegu, Dego-li se dogaja to tam, kjer je različnost v življenskem položaju in v posesti. Radi tega se hudo moti oni, ki misli, da je uboštvo še le posledica razvoja zasebne lasti in različnosti v posesti. V srednjem veku ae je nahajal celo velik del prebivalstva v skrajni „potreb-nosti“. V vsakem stoletju se je pojavljala splošna lakota, ki je močno skrčevala prebivalstvo. Še v začetku prejšnjega stoletja je bila beda nižjih slojev in število onih, ki so potrebovali tuje pomoči veliko večje, ko sedaj. No, dasi je nedvomno, da se je v Trstu pravico prirejati veselice v okvirju zakona. (Burno odobravanje.) Na to je predsednik ob navdušenem odobravanju pozdravil najprej delegate puljske podružnice »N. D. O« in nje predsedoika tov. Lacka Križ (navdušeno odobravanje), potem delegate ajdovske podružnice in nje predsednika tov. Evgena Rajer ter zastopnika češke narodno-socijalne stranke, brata Skalo, zatem sokolsko godbo iz Buzeta (ki je zasvirala v dvorani več narodnih komadov), kolesarje ter potovalnega učitelja tov. Sanzina iz Buzeta in vse ostale goste. Tov. predsednik je zaključil z besedami: Bog živi »N. D. O.« in Bog daj, da pride jugoslovansko delavstvo do popolne zmage. Na to je v imenu puljske podružnice pozdravil Lacko Križ, v imenu ajdovske podružnice Rajer, v imenu češkega delavstva iz Češke, Moravske in Šlezije Skala. (Frenetično odobravanje in Nazdarklici). Ob 11. in četrt je predsednik dr. Mandič ob splošnem navdušenju zaključil slavnostni shod. Na to so se zborovalci mirno razšli. Popoldanski sprevod. Po shodu so se naši ljudje mirno razšli k obedu : domačini na svoje domove, a gostje iz Istre m z Goriškega v že določene gostilne. Že okolu 2. ure in pol so začeli prihajati zopet na trg pred „Nar. domom11, a ob 3. uri pnpoludne je bil trg že ves zagrnjen z ogromno množico. In tedaj se je začel rrej^at; sprevod. Na čelu obe kolesarski društvi: „Goricail in „Balkan“. Takoj za njima obe godbi: sokolska iz Buzeta in nabrežinska. Sledila so vsa društva, ki so se vdeležila naše slavnosti. 11 društvenih zastav je zaplapolalo v v zrakb, a za njimi še ne razvita zastava naše „N. D. 0.“ Tram\vayski promet je bil ustavljen od kavarne Fabris do Rojana. Celo sprevoda je bilo že na belvederskem razpotju (via di Tor San Piero in Šalita di Greta), ko so se na trgu pred „Narod-njm domom“ ljudje še vedno vrejevali v sprevod. Ob zvokih obeli godb, ki sta se nepretržno vrstili v sviranju koračnic, smo se pomikali v Rojan. Ko srno došli v ulico del Be.vedere, nas je presenetilo prijetno, milo iznenadenje : iz oken hiše št. 40 sta nas pozdravili dve veliki trobojnici, a obenem se je začelo vsipati na nas cvetje. Tudi okna hiše št. 38 so bila okrašena z manjimi trobojnicami. Sicer so bila vsa okna vseh hiš v ulici del Belvedere polna glav, in z mnogih oken nas je pozdravljal uboštvo v absolutnem pomenu besede močno zmanjšalo, se ne more kaj tacega reči o relativnem uboštvu ali o potrebnosti; kajti potrebnost je relativen pojem in vsled povzdige naših Življenskib zahtev in povekšanja huroantete se o istej (potrebnosti) govori veliko poprej, ko v prejšnjih časih, ko eo ista preživninska sredstva veljala zadostnimi, med tem ko se sedaj smatrajo nezadostnimi. Radi tega imamo čuden pojav, da je ravno v premožnih krajih, število onih, ki se jim podeljuje podpora iz javnih sredstev, večje ko tam, kjer so notorično splošne razmere veliko nepovoljneje; bilo bi zategadelj zgrešeno ceniti imovitnostne razmere različnih krajev in d žel po statistiki onih, ki so pripoznani kot potrebni tuje pomoči. Veliko število onih, ki se podpirajo iz javnih sredstev na Angleškem, ni znamenje tamkajšnje revščine, nego velikega človekoljubja in lahkote, s katero se stavljajo sredstva na razpolago v take namene. Nekaj opore za te trditve se dobi, ako se preiskava, kakšna brana se daje v zaporih, kjer se podeljuje pač le najpotrebneja preživnina. V velikih zaporih za hude zločince v Londonu so dobivali (in to že leta 1875) kaznjenci štirikrat v tednu znatne porcije mesa, kakor se pri nas v nižjih meščanskih slojih le redko vidijo na mizi in poleg tega vsak dan mleko, ker je r veljala taka brana za najpotrebnejšo preživnino. Po mestih se zopet pripoznava p o-trebnost veliko poprej kakor na deželi, v kmetih. Zavoljo tega je velika zmota v tem, če kdo iz velikega števila potrebnih sklepa, da so se imovitnostne razmere poslabšale. Narobe, ni nobenega dvoma, da so se iste posebno v poslednjem času veliko poboljšale. Je pač tako, da so se z naraščajočo kulturo in s povekša-njem premoženja [pojavile nove življenske potrebe, ki poprej se niso občutile kot potrebe. Sicer pa bodemo v prihodnjem poglavju govorili o glavnih vzrokih relativnega uboštva ali potrebnosti. Vendar pa ni možno oporekati, da je še v sedanjosti obseg potrebnosti skrajno velik in obžalovanja vreden, in zlasti, da se nahaja zelo velik odstotek prebivalstva v položaju p r o 1 e t a r i j a t a, t. j. da živi brez gotove imovine od dneva do dneva, in se drži na meji, ko vsaka nepovoljna konjunktura, vsaka bolezen ali še celo smrt vzdrževatelja provzroča potrebnost, ki napravlja pomoč druzib ljudij potrebno. Proti tej nadlogi se moremo na vso moč boriti. To izvira toliko s krščansko* človekoljubnega stališča, kolikor zlasti 8 stališča državnika in narodnega gospodarja klic : „Živela Narodna delavska organizacija !“, Živeli Slovenci" itd. Bil pa je tudi res impozanten, veličasten naš sprevod v Rojan. Bilo je nekaj tacega, kar tržaški Slovenci še nismo videli •— vsaj ne v toliki meri. Čelo sprevoda, kolesarji in obe godbi so bili že v Rojanu pred slavnostnim prostorom, ko so bili zadnji še daleč takraj širine na Belvederu. Ob obeh straneh ceste je pa bila natlačena ogromna množica ljudi, ki nas je občudo-vaje gledala. No, prišli smo v Rojan, na slavnostni prostor, kjer — žal — niso nfešli prostora vsi, ki so se vdeležili sprevoda. Prosimo, bilo nas je v sprevodu preko 10.000, a „fondo Exner“ ima prostora komaj za 5000 ali 6000 ljudi. Slavnostni prostor je bil natlačen do zadnjega kotička, a oni, ki niso mogli na slavnostni prostor, so se porazgubili po raznih rojanskih gostilnah. Vendar so pa tudi ti imeli pozneje priliko priti na slavnostni prostor. Ob 4. in pol je pričel nastop pevskih društev: »Hajdriha", zbora Čitalnice pri Sv. Jakobu, »Ilirije", „Zvona“, „Zore“, „Slave", »Velesile", »Lipe", .Slovana" in »Zvonimira". Vmes sta svirali godbi. Višek slavnosti je bil, ko je sredi programa predsednik N. D. O., dr. Josip Mandič med splošno napetostjo, pričel slavnostni govor, kateremu je sledilo razvitje zastave N. D. 0. Dr. Mandič je, pozdravivši goste iz Istre, Goriškega, prisotne Čehe, člene tržaške »N. D. O." in vse občinstvo sploh, povdarjal pomen slavnosti kakor obletnice »N. D. O." Nihče ne bi pred letom, ko se je ustanovila »N. D. 0.“, pričakoval za letom dni takega zgodovinskega dneva. To je znak potrebe »N. D. O." in velike oživljajoče ideje, ki je v njej oživotvorjena. Danes po letu dni se že zbirajo okolu „N. D. O." ne le tržaški slovenski delavci, marveč tudi goriški in istrski v skupnem stremljenju, da jugoslovanski proletarijat postane gospodar na lastni zemlji. Težko je bilo delo; trebalo je velike vztrajnosti odbora, ali ljubezen in zaupanje delavstva do svoje organizacije sta premagala vse ovire. Tako se danes zbiramo v velikanskem številu, da v tem slavnostnem tre-notku slavimo svoj praznik in si povemo, da slovansko delavstvo, sti-ber našega naroda, si pribori boljšo bodočnost pod geslom : »Tukaj smo in hočemo delati, da tukaj ostanemo". V simbol našega boja bo od danes naprej plapolala naša modra zastava, ki postane zastava jugoslovanskega delavstva. Ona je bojna zastava ; pod njo bomo odslej korakali v izvojevanje svojih narodnih in eocijalnih pravic. Bog naj poživi naš narod, naše delavstvo! Med nepopisnim navdušenjem je sledilo razvitje krasne modre zastave »N. D. O." Podpredsednik tov. Jaklič je nad množico vihtel ponosno plapolajoči simbol narodnega delavstva. Pristopil je predsednik puljske podružnice »N. D. O.", Lacko Križ, ki je po jedrnatem kratkem nagovoru in z motom: »Neka nas vodi u boj od slave k slavi!" pripel na zastavo trak puljske podružnice. Drug trak je imenom narodnega pipčarskega kluba pripel t. Šorn. Med ceremonijo poljubovanja zastav so združena pevska družtva s spremljanjem godbe zapela novo »Himno narodnega delavca". (Besede Sl. Škrlja, skladba Majcena). Navdušenje, ki je sledilo, ne daje se popisati. Veselica je trajala do večera. Sledila Vse moderne religije nalagajo v dolžnost, da se pomaga onim, ki se nahajajo v bedi in naj so dotičniki zašli v isto s svojo krivdo ali brez nje. Za državo pa in za narodno gospodarstvo tvori vsak ubožec nevarnost za celokupnost. Beda skrha, kakor to uči skušnja čustvo poštenja; kajti posebna az-načajnost je potrebna v to, da se človek vzlic bedi in skušen vsake vrste drži v mejah zakona. Radi tega je splošno opazovanje, da se s povekšanjem bede poveča tudi šteulo hudodsao, koji nas čeka na polju kuliure i ekonomske emancipacije naših radničkih vrsta, odnosno našega naroda u Istri. Mislim, da puljski narodni radnici, pošto su prisustvovali slavlju u Trstu, ili o njemu čuli pripovijedati, razumiju danas posve dobro ozbiljnost preporuke naše matice u Trstu, da radimo i napredujemo. Jer ona svečanost u Trstu nije imala za nas samo vrijednost izvanjskog sjaja; mi je ne smijemo promatrati ni sa političkoga gle-dišta, pranda bi i s te Strane mogli zabi-lježiti jedan neprocijenjivi i skoro neoče-kivani uspjeli. Nas ona svečanost zanima najviše u toliko, što nam je ista dala pri-liku, da kao pri česovoi smotri pregledamo godišnji rad trščanske nam matice, rad, koji je slavio svoju glorifikaciju. Pitat čete: a kako da pri jednoj slavi vidim plod rada, kad je svako slavi e slično medjusobno, ko jaje jajetu? Tu se pjeva, govori, pije..., ali što prikazuje rad? Rad što prikazuje ? A one nepregledne vrste radnika, koje se kupe na hrpe prema vrstama, a svi skupa prikazuju jednu eje-linu, koju opet vodi skladna volja svijeh, utjelovljena u vodstvu, kojernu se svi po-koravaju, — zar več to nije uspjeh rada, kojega je moralo biti? I neka ne bi ko mislio, da su one .nepregledne radničke vrste prikazivale jednu svijesnu ejelinu samo na ulici, pod zastavama, radi parade. Ne, ne, nama su slovenski radnici u Trstu pričali, da su njihove vrste na okupu danomice, da se oni svake večeri sastaju, da se posavjetuju o svojim staleškim prilikama, da snuju i kuju, kako če ovdje pomoči pojedincu-drugu, ondje či-tavoj skupini drugova. Nama su slov. radnici u Trstu pripovijedali, da oni shvačaju svoju organizaciju, kao ulište pčela, u kojem neprestano zuji od zdravoga rada: jučer su raspravljali kako če ustanoviti jednu kon-sumnu zadrugu, prekjučer su odlučili, da stvore zakladu, iz koje če se dijeliti pomoč bolesnim i obnemoglim sudrugovima; za sutra se spremaju, da učine mšto dobra sudrugovima, koji rade u brodogradilištu Lloyda, a onda če doči na dnevni red peto 1 deseto, ali brez prestanka jer velike su potrebe radništva, a. N. R. O., ko brižna mati, svemu hoče da doskoči. Eto, ovaj rad, ovu brigu i oduševljenje za rad, mi puljski radnici moramo kud i kamo više pamtiti od čitavog ostalog sjaja nedjeljske svečanosti. Zato moramo ozbiljno prihvatiti poziv naše matice, da i mi us-pjesima rada dokažemo, da smo dostojni drugovi slovenskih trščanskih organiziraca. Ovdje bih morao najprije kazati, kakav rad zapravo čeka našu „N. R. O." u Puli. Pravila naše organizacije jasna su i opširna; ona ukazuj u na stanovih čili rad-ničkog blagostanja, koje se opet mora po-stiči u skladu sa opčim narodnim težnjama. Sad nastaje pak pitanje, kako da počnemo riješavati zadaču, koje smo sebi nametnuli društvenim pravilima, a pri torne je važno dobro uočiti prilike, u kojima če se razvijati naš rad. Jer nije sve jedno hočemo li danas učiniti ovo, a sutra ono, onako bez reda i promišljanja. Danas nam može neuspjeti jjdan posao, koji bi sutra stalno uspio, da smo danas poduzeli nešto drugo. Jer i izmedju posala, koji na oko nemaju ništa zajedničkoga, može biti uz-ročne veze od največe važnosti. Mi moramo drugim riječima tem ljito proučiti stanje našega radništva u ovom gradu; upoznati se sa svim njegovim sposobnostima i manama, sa svakom njegovom potrebom, a onda stvorih jasan plan sustavnog rada, koji se mora provadjati žilavo, ustrajno, do uspjeha. Iz ovoga se vidi, da ja govorim o nekom početku rada, kao da naša organizacija ne bi postojala več pol godine. Dozvolite mi, da budem iskren. Jest, mi nijesmo organizirani tek od jučer, ali opet moramo misliti nekako kao na poče-tak rada, jer sve ovo, što je učinjeno do sada, mogli bi nazvati tek kao nekom pri-premom za sami rad. Svukli smo kabanice, zasukali rukave, odmjerlli smo i ledinu, koju čemo, da prekopamo, ali naše motike još te odjekuju... Je li to bda lijenost, ili nesposolsnost s naše strane? Ni najmanie! Takve su naše prilike ; dapače imajuči ove na umu, mi bi mogli kazati, da je i to uspjeh, što smo uopče spravili u jedno kolo nekoliko stotina ljudi, koji su tek zasukali rukave. Sada pak, pošto smo se pripravili, hajde da radimo I Prva briga budi nam upo- ta, da se — kako rekob poviše znamo sa samima sobom. Sto hočemo kao narodni radnici; što možemo, ako smo ujedinjeni u jednoj sveži; koliko mora da vrijedi svaki od nas u sveži, da ova hude jaka; koje duž-nosti svaki od nas mora da ispuni, da kao član organizacije hude imao u njej vrijednosti za sebe i ejelinu, — to su pitanja, s kojima moramo odmah biti na čistu. Jer naša organizacija vri edit če u ekonomskoj i narodmj borbi samo onoliko, koliko joj vriednosti budu dali svi njezini članovi probudienom i razvijenom sviješču svojih dužnosti i prava, a ne tek brojnost organiziraca i samo pametno vodstvo. Drugim riječima mi moramo u prvom redu provesti organizaciju u pravom smislu riječi. Nije dosta, da smo članovi ,N. R. 0-“ > da redovito plačamo članarnu. Mi se moramo što češče sastaiati u društvenim prostoriiama i ondje živo raspravljati o svojim prilikama. Nije dosta da se naš odbor sastaj« jedrn put na mjesec; i mi se moramo sastajati. da iz dnevnoga života črpamo savjeta za skupni rad, koji če doduše voditi odbor, ali koji se mora razviiati u svim našim redovima. Recimo ja imam jednu dobru misao, ili sam danas pri radu nešto opazio, što ; bi za sve moje drugove moglo biti ko- j risno, kad bi svi za to nešto znali. Ali ja nijesam odbornik, nego tek prosti član organizacije ! Zar zato nije moja dužnost, da svoj savjet dadem odboru, ili da svoju dobru misao iznesem pred svoje drugove? Dakle ? Nema druge ; ako hočemo da nam organizacija oživi, da ona bude po-srednicom i predstavnicom u našoj borbi za ekonomski bobitak, mi moramo točno shvatiti dužnosti, koje imamo kao organi zirani radnici, a ove čemo opet najbolje ispuniavati, budemo li se danomice sasta-jali. Više očiju bolje vidi, više glava boje izmisli. Tek onda, pr što budemo ispunili ovaj prvi uvjet života naše organizacije, tek onda čemo moči da podjemo dalie. Pošto budemo vidili sve svoje sile na okupu, tad čemo opaziti, da treba iste izgladiti, obremeniti. upriličiti za obsežniju borbu. I upož* navši to, mi čemo doči do uvjerenja, d* našem radništvu treba dati poduke. če podučavati i što če se podučavati, to če se sve odlučiti postepeno, ne u jednu večer, ne na jednoj sjednici, nego možda tek u koji mjesec dana mozgania i rešC' tanja jednog ili drugog savjeta. Kad čei*° pak s druge stran« viditi, da od pojedib® struke drži skupa stanoviti broj radnu9; koji bi mogli u stanovitom poduzeču igjati stanovitu ulngu u svoju korist, onda, čej9e več sama od sebe poroditi misao j ovdje možemo učiniti nešto nas dvadeset &ko smo skupa. dok orije nijesmo mogli n$ta, jer smo bili svaki za se. Zar se neče onda smieti da misli na razne zadruge, koje če uzimati u zakup stanovite radnje u arsenalu, pri drugim gradnjama i poduzečina, koji ipak napre-duju i u našem gradu? Koješta, koješta IDanas sam ovo tek natuknuo, a glavno mi je bilo, da upozorim na pomenuti prvi uvjet našemu napredovanju : da provedemo zdravu, čvrstu organizaciju svojih redova. U tom pogledu ugledajmo se u svoju trščansku maticu. Sjetimo se minule nedjelje, onih divnih radničkih redova na trščanskim ulicama ; sjetimo s’, što su nam brada u Trstu pri-povjedala o načinu svoga rada. Sjetimo se i preporuke naše matice, pa hajd na posao, svaki u svoju vrstu, da za Trstom Pula bude prva!! Pula, dne 12. kolovoza. Iiadnik. Konsumna zadruga članov N. D. O- Ni dolgo temu, da se je na shodu v »Narodnem d"mu“, ki gaje sklical odbor »N. D. O." v svrho 'stanovitve l-onsumne zadruge za člane »N. D. O." sklenilo ob naj-večem navdušenju enoglasno, naj se ustanovi v kratkem konsumna zadruga za člane N. D. O. Izvolil se je ob enem pripravljalni odbor, ki naj v najkrajšem času, po premaganih težavah, skliče vstanovni shod imenovane zadruge. Od tega časa je pripravljalni odbor im-l vae sej, k er se je razpravljalo o vseh potr bnih pripravah, sestavilo načrt pravil, določilo finansiranje zadruge i t. d. R zve^eljiv pojav pa je, da se je naše delavstvo, kateremu je zadruga namenjena, vže od prvega početka jelo zanimati za isto. Ta svoj interes ie pa pokazalo tudi dejansko. Ko je namreč pripravljalni odbor vabil lavno vse tovariše, naj podpišejo dotične pristopnice in plačajo svoje doleže, se je v kratkem času, v samih osmih dneh vpisalo do 100 članov, od ka- terih je do 70 takoj vplačalo svoj delež. Zares lep primer razredoe in stanovske zavednosti. Kakor vse kaže, bo pripravljalnemu odboru v kratkem mogoče sklicati vstanovni shod in bode potem precej podjetje stopilo v življenje. — Od tega bodo naši tovariši imeli neprecenljive koristi. Kdo ne bi namreč hotel priznati, da so v Trstu cene vseh živil in za preživitek potrebnih vporabnih sndst-v v razmerju z drugimi mesti visoke? To se splošno priznava, a vendar se malo kdo upa, postaviti se temu radikalno po robu. Stanovanjska in živilska politika je postala dandanes v naših deželah problem, od rešitve kat jrega je odvisno blagostanje ne samo najnižjih slojev, nego celega meščanstva, sploh, največjega dela prebivalstva. Isto vspešno rešiti, po-menja preiskavati objektivno in temeljito gospodarski proces in vse one gospodarske pogoje, ki provzročaju draginjo stanovanj in živil. Posebno delavstvo, kot gospodarsko najšibkeji sloj, ima največji interes na tem, da se tem krizam, ki ne samo da nečejo nehati, nego celo pogresivno rastejo, odpomore. Ali ss mora to doseči s tem, da se v večem boju gospodarskim nassprot-nikom delavstva, s kapitalom, izsili zboljšanje delavske mezde? Ne, kajti rastenje in padanje živilskih cen se vrši na podlagi procesa, ki ni v nobeni vzročni zvezi se vsakokratnim mezdnim stanjem delavstva, kar se najbolj vidi iz tega, da je nepobitno '-’®tvo, da imajo tržne cene stremljenje, hirati skoraj vso delavsko plačo, ne visokost iste. ega so tudi vsi vspehi doseženi 'zboljšanje delavske plače, sicer ndar so relativni, kakor je tudi zboljšek gospodarskega stanja, isti delavstvu prinesli. „Bika ub j* prej eti za rogove", pravi Nemec — v našetn f .lučaju, postaviti se na stališče samopomtH H, prevzeti potom istega funkcije, "ki bi ga sicer na njih dobiček, a na našo škodo, izvrševali drugi. Zadružništvo, to je ona g° spodarska in moralna sila, ki edina vtegne izboljšati položaj delavstva, poje-dinca/ in skupnosti. — Vstanovljati treba zadrege ! Nepobitno dejstvo, dokazano po dolgem izkustvu je, da se potom skupne nabave živil in drugih vporabnih sredstev v večjih množinah vtegne doseči znatne prebitke na ceni. Na t°m dejstvu sloni korist, ki ga konsumna zadruga daja svojim članom. Ona kupuje plago na debelo, da je potem oddaja na drobno. Prebitek, ki se ga pri tem doseže, se po odbitku upravnih in drugih stroškov vrača na koncu poslovnega leta konsumentom (zadružmkom) l v razmerju njihovih nakupil, tako. da v resnici plačajo za predmete, ki jih zadruga drži v svoji zalogi, samo cene trgovine na debelo (vštevši upravne stroške). Kakor je razvidno iz svetovne statistike o konsumnih društvih, ro prednosti, ki jih iste omogo-čujejo precej znatne. Glasom ene statistike zveze švicarskih konsumnih zadrug prihranilo je 1906. leta 152.500 Članov v 232 konsumnih zadrugah pri prometu od 61 milijonov, 692.600 f ankov nič več in nič in nič manj nego K milijonov 700.000 frankov, od katerih se je čez 4 in pol mibj. frankov povrnilo zadružnikom v formi povratnega plačila (dividende). Ni treba še le omeniti, da bi sicer brez konsumnih zadrug v tem slučaiu, vsi ti milijoni zvišali dobiček trgovcev, na škodo zadružni-nikov! — Pa kje so moralne koristi, ki jih konsumne zadruge dajsjo svojim članom? Od več strani se je povdarjalo, da so konsumna društva najboljša šola za delavstvo, ki naj se seznani z razvojem sodobnega gospodarskega življenja. Slovensko delavstvo pri N. D. O. je izpregovorilo Gvoio. Izjavilo se je enogiasno za vsta-novitev konsumne zadruge. In — zadruga se bode tudi v kratkem vstsnovila! Potrebno je samo, da tudi ostali tovariši, ki še niso prijavili svoj vstop v konsumno zadrugo, store to v najkrajšem času, pri uradu „N. D. O." Od tega je odvisno, ali se bodo kmalu uresničile vroče želje naših delavcev : pozdraviti v kratkem otvoritev svoje konsumne zadruge /“ DOMAČE VESTI. Prvo in tudi drugo številko „Na-rodnega delavca" smo poslali mnogim tovarišem in somišljenikom brezplačno na ogled. Kdor ne bo vrnil lista v-aj do prihodnjega četrtka, dne 20. f. m., bo smatran našim naročnikom. Obenem prosimo vse one, ki se misli o naročiti na naš I s1, da nam čim prej pošljejo naroč iin >, ki znaša za vse leto — z dostavljanjem na dom, 4 K, za pel leta 2 K, za četrt leta pa 1 K. Upravništvo >Narodnega delavca«. Radi jutršnjega praznika smo morali izdati list že danes. »Narodni delavec« bo sicer izhajal vsako soboto opoludne, a v slučaju, da je na soboto praznik, bo list izšel že v petek opoludne. Vedno slabše, gre — kakor se vidi — gospodom, ki so na čelu tržaške so-cijalne demokracije V dokaz tej naši trditvi služi dejstvo, da je „Lavoratore“ ta teden začel izhajati na dveh samih straneh, namreč v polovici prejšnje svoje oblike. To je pač vsekakor — korak nazaj !! Društvo v zavarovanje goveje ži vine v Sv. Križu priredi v nedeljo, dne 16. t. m. tombolo s plesom. Srečke se prodajajo po 40 stot. I. dobitek (cinkvina) : svinjski krači in 2 steklenici sladkega belega vinca. II. dobitek (I. tombola): ena junica. III. dobitek (II. tombola); 2 prešiča. Za obilno vdeležbo se priporoča Odbor. Dve predstavi pri sv. Jakobu. Delavci! Vrla »Čitalnica« pri sv. Jakobu uprizori v soboto 15. t. m. nar. igro s petjem v 4 dejanjih „Legijonarji“; v nedeljo 16. t. m. pa ponovi na splošno željo nar. igro s petjem v 5 dejanjih „Rokov-njači" na vrtu „Kons. društva" pri sv. Jakobu. Vsi poznate vrlino tega društva. Ono je vedno v prvih vrstah na braniku v vsakem slučaju, ono nam izobražuje našo mladino, da se ne poizgubi v tujem navalu; zato je vredno naše podpore. Ska-žimo tedaj tej vrli mladini z obilno vdeležbo na teh prestavah svoje simpatije. Pri obeh predstavah sodeluje iz prijaznosti g. Potrato, član „Trž. slov. gledališča". Svira društveni orkester. Začetek točno ob 6. uri pop. TDtopnina 50 st. Sedeži prve vrste 50 st, II vrste 30 st. Zakon o podporah rezervistom. — Navodila za rezerviste. Dne 1. t. m. je stopil v veljavo zakon, ki da pravico do podpore družinam ouih rezervistov. ki so poklicani na orožne vaje. Evo tu nekoliko navodil o tem zakonu v uporabo našim tovarišem, ki so še podvrženi rezervni vojaški službi: Pravico do podpore imajo družiue vseh onih rezervistov, ki so šli na orožne vaje na d»n prvega avgusta ali po prvem avgustu. Tudi družine onih rezervistov, ki so šli na vaje v mesecu juliju in končajo v mesecu avgustu, imajo pravico do podpore — Pravico do podporeimajo: soproga in zakoniti otroci rezervista, bratje in sestre, stariši, in drugi svojci rezervista ako je skrbel zanje on s svojim delom. Da se dobi podporo ie treba obrniti se, ne morda k vojaški oblasti ampak k oni po'itični oblasti, od katere se je dobilo vabilo na vaje, obrniti se je treba k okrajnemu glavarstvu (v Trstu k namest. sve'niku). Pc končanih orožnih vajah je časa še štiri tedne zahtevati podporo. Naznanilo za podporo mora predložiti rezervist sam, ki mora ob enem tudi na-znaoiti, komu naj se podoro pošlje. — Rezervist ne more prejeti v roke podpore, ampak podporo dobi ali žena ali kak drug član družbe ali sorodnik. V slučaju, da skrbi rezervist razven za svoio družioo, še za kakega sorodnika izven družine, sme vahtevati, da se pošlje del podpore tudi dotičniku. Kdor skrbi za nezakonite o'roke, mora naznaniti ali mater ali pa varuha otrok katerim se bo pošiljala podpora. Neresničnih naznanil je treba ogniti se, kajti za to se je lahko strogo kaznovani. Pismeno naznanilo. — Edino rezervist ki je poklican na vaje ima pravico vprašati podporo. Sorodniki nimajo pravico iti terjati podpore, ako rezervist ni predložil vprašama. Vsak naj tedaj skrbi, da o pravem času pred.oži vprašanje za podporo. Naznanilo naj se sestavi tako : Sl. c. kr. okrajnemu glavarstvu v • f • • • Podpisani pripadam k rezervi pešpolka št ... in sem poklican dne . . . 1908 na orožne vaje k pešpolku št. . . . v..........ki bodo traiale (26) dni. Na poti na vaje in z vaj rabim dva dni. Moji družini pripada tedaj 28 dni podpore. Uslužben sem v tovarni...........in vpisan sem v (podporno bolniško blagajno, v .... ) Moja plača znaša torej ... K na teden. Pro-im torej, da bi se pošiljalo podporo kakor predpisano v zakonu z dne 21. julija 1908 št. 14. K D. Z. moji soprogi ....V....V ul. ... št. . . Datum Podpis in naslov. To neznan lo je prosto koleka. V slučaju da rezervist oboli in ne more vsled bolezni domov z vaj, se plača družini podporo dokler se rezervist ne vrne domov. Dobi se 50°/0 one mezde, ki je določena za dotično kategorijo, h kateri dotič-n k pripada. Delovanje N. D. 0. v Trstu. Konsumna zadruga Členov N. D. O. Oni tovariši, ki nameravajo pristopiti tej zadruzi, naj pridejo kakor hitro mogoče v urad „N. D. O." da podpišejo pristopnice in plačajo svoj delež. Delež znaša 10 kron. Vsi zaupniki N. D. O. naprošeni so da pridejo v ponedeljek, 17. t. m. ob'7. in pol uri zvečer v prostore „N. D. 0.“ radi važnega pogovora. Delovanje N. D. 0. po deželi. Iz Pule. Kaj nas uči polom socialističnega konsumnega društva v Puli ? Grozen udarec je zadel puljsko socijalno demokracijo s tem, da je morala napovedati bankrot svoje konsumne zadruge. Tak gospodarski polom ne more ostati brez posledic na stranko samo, dasi jo zadene samo krivda lahkomišlienega gospodarstva. Zato moramo mi crpiti od škode naših nasprotnikov dragocen pouk za nas. Sooi-jalistična konsumna zadruga je namreč propadla za to, ker je prodajala na dolg, na knjižice. Slednjič je ostala z velikanskim kapitalom tirjatev, od katerih ni mogla iztirjati niti pol krajcarja in morala je napovedati bankrot. Tako se dozdevna dobrota nasproti nekoliko delavcem obrača na zadnje v škodo za vse delavstvo sploh. Puljski primer dobro uči, da konsumna zadruga more vspevati in donašati velikansko korist delavcem, le tedaj, ako prodaja proti gotovemu denarju, ne da bi kreditirala niti pol solda. ZAHVALA. Radostnim srcem izpolnjuje podpisana svojo prijetno dolžnost, da izrazi svojo globoko hvaležnost neštetim rojakom, ki so se svojim prijaznim sodelovanjem pripomogli slavnostnemu dnevu slovenskega delavstva v Trstu, dne 9. avgusta t. 1. do toli sijajnega in veličastnega vspeha. Imenoma izraža svojo zahvalo sledečim slavnim društvom, oziroma zastopnikom: Kolesarskemu društvu „Balkanu v Trstu in „Goricau v Gorici ; oziroma njih podružnicam; pevskim društvom: „Citalnicau pri Sv. Jakobu ; „Hajdrihu na Proseku ; ,Ilirija‘ pri Sv. Jakobu; „Ilirijau pri Pobegih; „Kolou v Trstu se svojim tamburaškim odsekom ; „Lipau v Bazovici; Prešern“ v Boljuncu ; „Slavau pri Sv. M. M. Sp.; „Slovanu v Padričah ; „Slov. Straža“ v Gropadi ; „ Velesila“ v Skednju ; „ Vodni ku v Dolini ; n Višava“ na Konkonelu ; „Zarja“ v Rojanu; „Zorau pri Sv. Ivanu ; „Zvonu na Opčinah ; „Zvoni-miru v Rocolu, „Delavskemu podpornemu društvu“ v Trstu; „Tržaškemu podpornemu in bralnemu društvu“ v Trstu; Tržaškemu „Sokofu“; „Sokoluu v Buzetu ; „Narodni čitalnici“ v Rojanu ; Puljski podružnici „N. D. 0.“ in njenemu predsedniku tov. Lacku Iiriž-u; Podružnici „N. D. 0.“ v Ajdovščini in njenemu predsedniku tovarišu Evgenu Rayerju; Podružnici „N. D. OP v Biljah in njenemu predsedniku tov. Pe-rič-u ; Podpornemu rokodelskemu društvu in njenemu predsedniku tov. Budihna; slavnim deputacijam iz Kranja; Idrije; Nabrežine; milim bratom, češkim narodnim socijalistom na Češkem in v Moravskem, ki so se v neštevilnih brzojavkah spomnili naše slavnosti; bratu Čehu g. Skali, ki je kakor zastopnik čeških narodnih socijalistov navdušil nas se svojim krasnim govorom; velecenjeni tukajšnji tvrdki R. Exner, ki nam je velikodušno stavila na razpolago vese lični prostor ; Sokolski godbi iz Buzeta in g. kapelniku F. Majcenu, za prekrasno godbeno izvajanje in za skladbo himne »N. D. O.«, godbi iz Nabrežine; kakor tpdi vsej oni neštevilni množici rodoljubov, tovarišev in naših somišljenikov, ki so nam pripomogli do tega velikega dne. — Predsedstvo „]tarodne delavske organizacije". Koko ravnati z ranami. Nesreča nikdar ne počiva, in prej nego se delavec zave, poškodoval si je kožo, ali pa se ranil celo globlje. Kaj početi, kako ravnati z rano, ki hudo boli in iz katere curlja kri in sokrvca? Zdravnika ni blizu, niti veščega človeka, ki bi znal prav svetovati ! In vendar je tolikokrat od prve pomoči, od prvega ravnanja odvisno, kako se zaceli rana, kake posledice bode ista imela za zdravje, za življenje, za nadaljnjo delavno zmožnost delavca. Vsi hočejo le hitro pomagati; od hitre pomoči pričakujejo celitve in rešitve. Temu pa ni tako. Le v onih silno redkih slučajih, ko je poškodovani brez zavesti ali pa hudo krvavi, je nujna pomeč res jako potrebna in zna biti edino rešilna, da ne izdahne ali pa izkrvavi — ali to se dogadja le izjemoma. Sicer pa navadno ni tako uujna hitra pomoč, ampak pravilna pomoč ; od te je vse odvisno. Naglica zna celo škoditi, ker se v prenaglenosti z rano nepravilno in neprimerno ravna, da tudi zdravnik ne mere vreč popraviti, ker je bi'o prej zgrešeno od drugib ljudij, ki so napačno svetovali. Ako se je kje kaka nesreča zgodila, nabere se precej okrog vehko ljudij res vsmiljenega srca, ali še bolj radovednega obraza. Ne manjka jih, ki hočejo pomagati, seveda vsak kakor zna, ali bolje rečeno : kakor ne zna. Pametneji okolostoječi molčijo rajše, ker znajo, da ne vedo kako pomagati; zato se pa oglašajo taki, ki ničesar ne vedo, niti tega ne, da ne znajo nič, in radi te svoje nevednosti si upajo ti le svetovati to in ono. ter marsikaj zgrešenega in škodljivega. Tedaj oni razni ne-vedneži, ki hočejo pokazati drugim, da kaj razumejo, svetujejo sve možno, samo to navadno ne, kar bi bilo prav, a oni drugi pametneji ki molčijo, dovolijo tudi, da se z ranjenim marsikaj nespametnega počenja, ker mislijo, da kdor si upa kaj svetovati, ta je gotovo izkušen. Kako se z ranami napačno ravna, o tem vedo zdravniki mnogo pripovedovati; vsaki dan skoro morajo čistiti iz ran: razne smole, „deviški“ vosek, peresa redkih rastlin, pajčevine, jajčje kožice, zemljo, ilovico, krompir, prežvečen kruh, včasih še kaj bolj umazanega in smrdljivega, tudi kravjek in c do človeško blato je imel pred dvema letoma neki Rojančan namazano na ranjeni roki, kakor mu je svetovala neka stara žena! Neverjetno je kako so ljudje nespametni in da nimajo v sebi več prirojenega čuta snage, da bi zabranili raznim mazačem pokvarjati in zastrupljati rane na tako neprimerne načine. Uzrok leži pač v tem, da nekateri ljudje imajo tako trpežno narav telesa in se jim rane celijo, tudi če se jih kvari in onesnaži z vsem možnim ; taki mislijo, da jim je ono nesnažno mazanje pomagalo in pripovedujejo to drugim. Ali večina ljudij ni tako srečna ter neprimerno ravnanje z rano, tudi z malo ranico se večkrat hudo maščuje, ako se rana okuži s kako nesnago in žnjo se kri zastrupi. Celo nedolžen vbodljaj s trnjem, steklom in s šivanko je stal marsikoga življenje, ker je bila ranica zanemarjena ali okužena vsled nepravilnega ravnanja. Tedaj kaj nam je početi z rano, da se ne prenaglimo z neprimernim ravnanjem? Naj poiščemo vselej zdravniško pomoč, tudi za malenkosti? Da, če je možno, je vselej prav, da zdravnik presodi in odredi, kako je treba z rano ravnati, in v Tritu ni to težko doseči, ker vsakdo vč, kje so rešilne postaje. Ali kako, ako ni zdravniške pomoči lahko, ali kmalu vdobiti ? Tedaj in vselej je treba se strogo držati temeljnega načela: „R a n o je strogo obvarovati vsakega o n e sn a ž e n j a“, da se ne okuži! To je najglavneje in najvažneje določilo, katero je treba si zapomniti, vse drugo je večinoma postranska stvar. Le zdravn k ali kak slučajno posebno v tem izkušen in izobražen človek bi znal za posamezne slučaje še kaj primernega svetovati in pomagati, ali dokler tega ni, velja pravilo : varuj rano, da se ne onesnaži in okuži. Da se ta nauk pravilno uvažuje, treba si je še zapomniti, da se rana navadno sama iz sebe celi. Tako naravno celjenje rane se more pa le izvršiti ako ostane rana čista in neokužena. Razni načini zdravljenja in leki vtegnejo res po-vspešiti cel enje rane, ali v glavnem služijo le v obrambo rane in v razkužitev iste, ako se je morebiti prej okužila. Ali obvarovati rano, da se ne onesnaži in ne okuži, to ni lahko početje. V ta namen je treba prej vse dobro prevdariti, kaj se sme storiti, da se ne škodi, in nepremišljena naglica prej škoduje nego koristi. Skrbeti je treba, da se v rano ne vcepi ali vspje kakšno kal gnojenja ali bohzni, katerih kalij ne primanjkuje prav nikjer. Znanstveno prei-kovanje je namreč dokazalo, da moramo smatrati za okuženo prav vsako stvar na tej zemlii, naj si bo to del živega bitja ali mrtve stvari, tedaj vse, kar ni posebej razkuženo, ali kakor se pravi sterilno ali desinticirano, nosi na sebi kako kal bolezni in gnojenja in zamore provzročiti okužite? rane, ako pride žnjo v dotiko. Po tem nauku komaj razumemo, zakaj je katero si bodi orodje samo- po sebi, že s tem da je ranilo in predrlo - našo kožo, mord§ onesnažilo in okpžilo ra'no:; nadalje razumemo, zakaj ne snremo rane. dotikali z ničemer, posebno s prsti ne, ker so isti vedno okuženi tudi če so nekoliko vrniti; in slednjič razumemo zakaj ne smemo v rano in na rano (levati prav ničesar ne, kar ni naj-čisteje. kar ni nalašč v ta namen pripravljeno in razkuženo. Ljudje imajo napačne pojme glede ran; namesto da bi se bali onesnaženja, bojijo se da škoduje rani zrak, solnce, mraz, toplota — ali to je nepotreben strah, ker vse to ji ni prav nič v kvar. Samo pred onesnaženjem z dotikanjem ali s prahom moramo skrbno obvarovati rano. Le radi tega je treba rano pokriti in poviti, a z takim povojem, ki je seveda najčisteji, če le mogoče pripravljen iz lekarne ali pa izbran izmej najčistejega perila, ako ni razkuženih povojev pri roki. Vse eno pa je kake vrste tkanine rabimo za povoje; če je mogoče, si za silo sami razkužimo povoje s tem, da jih prekuhamo. Glavno je pri tem zopet, da se tudi teh povojev čim manj e dotaknemo, zlasti onega dela povoja ne, katerega hočemo položiti neposredno na odprto rano. Tudi onih razkuženih ali raz-kužilnih tkanin, katere dobimo v lekarni, ne smemo dotakniti nikakor brez potrebe, da jih z svojimi prsti ne okužimo. Kdor obvezuje rano, ta naj si prej kolikor možno dobro omije z milom roke in posebno prste. Kane same morda je bolje ne izpirati, razven ako je to potrebno radi njenega onesnažnenja vsled poškodbe. A za to rabiti je najbolje prekuhano vodo, ako se nima razkužilnih sredstev na razpolago, ali ako se istih ne zna rabiti. Iz povedanega je razvidno kako težavno je za neizkušenega pravilno lečiti rane in da je prva dolžnost vsakogar, ki hoče pomagati, da vsaj ne škoduje! Odgovorni urednik : ALOJZIJ TAB A J. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tipka: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. Katarina Vatovec priporoča sl. občinstvu svojo v ulici Belvedere 7 kjer ima na razpolago najbolja vipavska in istska vina. kakor tudi izvrsten kraški teran in Dreherjevo pivo. Posluži lahko z mrzlimi in gorkimi jedili. Ob enem priporoča tudi svojo zalogo fižola, krompirja in kislega zelja v ulici di Torre bianca št. 23. Književne novosti. GREGORČIČI Poezije, zv. IV. . K 2-20 , .., . ... vezano „ 3 20 GOVEKAR: .Dobra gospodinja”, gospodarakakrijiga za naše mlade , gospodinje, vezano.............„ 2 80 „Štiri ruske slike”, povesti.......... —-t>0 BENES: .Brodskovskl odvetnik” . „ 1-60 Kip Gregorčida....................„ 4 — Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. Balončki v narodnih barvali po raznih cenah. NOVOST! NOVOST! IfoKiti za dvorane in vrte pri zabavah • • • • • I • • v belo-modro-rndečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 4U, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir In potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni in papirnici Josip Gorenjec TRST. — Ulica Taldlrivo 40. 00000®© Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano šostilno s krasnim vrtom .Al buon ritrcvo* v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dreherjevo pivo ter more posiužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. 0000000 Anton Jerkič, odlikovani fotografski atelje za moderno slikanje....... 11 GORICA, Gosposka ulica št. 7. M ELEKTROFOTOGRAFSKI ATELJE :: TRST, Via delle Po.te št. 10 ■ I f/SSVS: SVOJI K SVOJIM ! vs/mmt/. Podpisani priporoča členom „N. D. 0.“ svojo dobro znano »Kavarno Trieste" v ulici del Belvedere 47 kjer bodo našli na razpolago vsakovrstne slovenske, italijanske in nemške časopise. Teodor Marooa. l^revode vsakoršnih | spisov ali tiskovin prevaja iz slovenščine ali hrvaščine na italijanščino ozir. nasprotno, v tem popolnoma izvežbana oseba. Naslov v uradih »Narodne delavske organizacije c ulica Lavatoio št. 1, I. Podpisani naznanjam slavnemu ob činstvu da sem odprl novo Kdor hoče piti dober sterani ali dobro : vipavsko: ali pa najbolje istrsko vino naj se oglasi v gostilni pri »STARI BRESKVI« ki je last Hinka Kosiča v ulici del Belvedere 17, kjer dobi tudi najizvrstnejo kuhinjo in vse to po najzmernejših cenah. r. Trsovino z jestvinami K. Košmerli Rojan 8, nasproti cerkve ima na razpolago vsakovrstne jestvine In najfinejše likerje kakor tudi razne delikatese. J trgovino z milimi Hlapi v Rojanu (via di Rojanu) št. 2, kjer imam na razpolago najraznovrst-nejše manufakturno blago po najnižjih cenah. Priporočam se za obilen obisk Hugon Schmidt. Prvo slovanska brivnica v trstu. Priporočam slov. občinstvu u mestu in v okolici svojo higije-nično vrejeno : slovansko brivnico •« v ulici Sauerio Mercadante št. l (blizu Slovanske knjigarne). Vekoslav Gju*' brivec. —i Fran Z a priporoča svojo prodajalnico jestvin in pllnovih mrežic ulica Commerclale št. zaloga 15. Razpošilja proti povzetju pi jkete po 5 kg vsakoršnega jestvine kega blaga; kavo, čaj, riž, testen. in^ olje itd. itd. ’ * TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA11^ registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza della Caserma št. 2, I. n. — TRS L’ — V lastni lilši. (Vhod po glavnih stopnicah), — TELEFON St 952. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če t\idi ni ud in jih obrestuje po 4°|o Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6%, na menjice po 0°/0, na zastave po 51/* in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. v\\w\\\\\w Poštno-liranilnični račun 8i6’004. • Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95 iiOSREDN [A BANKA W CESK1H HRANILNIC Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3 O / vloge na knjižice. 4 /O Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije O Vlog okoli: K 85,000.000 Naslov za brz.: SPOROBANKA, Vloge na tekoči račun do A ] / Q j - Premi jene vloge po 43/4°/0 "T j 4 /Q i JADRANSKA BANKA v TRSTU Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje) Uradne ure: 9.-12., 2-30-5-30. — Brzojavi: »JADRAN8KA“ — Trst. — Telefon : 1463 in 793.