25. številka. Ljubljana, v ponedeljek t. febrnvarja. XIX. leto, 1886 Izhaja vsak dan iv«ier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij ako-ogerske dožele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom /.a se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden raeauc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa 8« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po U kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če ae trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj Be izvede franki ruti. — Kokopiai ao ne vračajo. Uredništvo in upr a vništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolb-t". Upravni štvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutršnjega praenika izide prihodnji list v sredo 3. februvarja 1886. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" Terja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 ,, 30 ,, „ jeden mesec.......I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 ,, — ,, „ četrt leta........4 „ — „ jeden mesec.......I „ 40 ,, VpravfiiHvo f,8lov. Naroda", Bismarck proti Poljakom. Pretekli četrtek obravnaval je pruski deželni zbor Achenbachov predlog glede iztiranja Poljakov. V debato posegel je Bismarck sam, z govorom, ki je vzbudil senzacijo po vsem kontinentu, skrajno nevoljo v vseh omikanih krogih, z govorom, ki je v veliko nečast prosvetljenemu našemu stoletju, v še večjo nečast pa „narodu mislecev", kakor se Nemci tako rado nazivi jejo. Novodobno barbarstvo veje iz tega govora, proglašajo se teorije, ki so diametralno nasprotne vsem pojmom o dolžnostih držav in o pravicah državljanov. Poljakom, v Pruskej živečim, preti se z uničenjem. Potrebno se nam vidi, da priobčimo glavne misli tega velečudnega govora, ter pozneje v drugem članku napišemo svoje mnenje, svojo kritiko o njem. Pred vsem se poudarja, da se mora dosedanja vlada in uprava v vseh poljskih pokrajinah preme- niti, ker se poljski živelj nemškemu v Škodo razvija. Ta razvoj pospeševal je nemški značaj, nemška dobrohotnost, ki vse občuduje, kar je inostrau-skega in posebnost Nemcev, da kaj radi slečejo svojo kožo in zlezejo v kožo inostvanca, da so potem popolni Poljaki in Amerikanci. Tako navstalo je v Nemčiji pravo navdušenje za Poljake in Še za Bismarckovih mladih let bila je najpopularneja pesen : „Denkst Du daran, mein tapferer Lagienka!" Ko je potem precej obširno razkladal svojo politiko in razmere z Rusijo in z Avstrijo, govoril je Bismarck o Poljakih blizu tako: Poljsko prebivalstvo v vzhodnjih deželah brez-dvomno napreduje, k ljubu podpori, katero dobiva nemški živelj od vlade. To nas morda uči, da opozicija Poljake bolj podpira, nego je to vladi po ustavi možno. V prvem desetletji po 1860. letu je to napredovanje poljskega življa posebno pospeševal takratni katoliški oddelek v naučnem ministerstvu, ki je bil naposled pravi poljski organ, v rokah nekaterih poljskih rodbin. Baš zaradi tega odpravil se je ta oddelek. Pravi odgovor vsem, ki zanikavajo državo in njene naprave, bil bi le ta, da se jim odvzame državno varstvo, ker ni nobenega uzroka, da se bi dajale pravice ljudem, ki svojih dolžnostij ne poznajo. Mej Poljaki je velik odpor proti spojenju z Nemci in sovraštvo proti Nemcem žele poglobiti. V tej zadevi je posebno delavno plemstvo, ki ima na Po-znanskem okolu 050.000/*« posestev. Hektar do-naša 20 mark zakupa, to je čistega za njive in travnike. Ako odštejemo gozde, ostaje 15 mark doneska na hektar. To je 5 tolarjev rente, torej pet krat 600.000= 3,000.000. To bi bili 3°/0 od 100 milijonov tolarjev. Vprašam, bi li Pruska ne mogla potrošiti 100 milijonov tolarjev, da si prisvoji posestva poljskega plemstva, da razsvoji plemstvo? Poljaki, katerih je 2 milijona, bi sami ne bili toli nevarni, a ker se naslanjajo na druge stranke, imajo precejšnjo silo in pripadajo večini, od katere malo basni za daljši razvoj Nemčije pričakujem. Vrhu tega, je, kakor sem že rekel, narodno čustvo v Nemcih premalo razvito. Najhujši nasprotniki na poljskej strani imajo nemška imena. Ne bodem govoril o Kalksteinu, Rantenburgu in drugih, ki že davno svobodo poljskega plemiča višje cenijo, nego svojo prvotno nemško kri, a oglejte si ljudi, ki so že dlje časa v Poljski živeli! Tu se prelevi Schu-man v Szumana itd., in dotičnik se potem čuti, da je ,,Forscher", nego drugi ljudje. Mej drugimi narodi se nobeden ne čuti naprednjega, ako svoja imena piše z inostranskim pravopisom. Bojim se, da je to naša slaba stran. Koliko se je razširil poljski živelj v gorenjej Šleziji! Duhovščina laže Poljakom, da je vera v nevarnosti. Poljaki se pri tem tako izražajo, da pro-testantiško veroizpovedanje nemško veroizpo-vedanje imenujejo. Tako se to uporablja. Ako to zanikavate, prinesem Vam polno Pandorino pušico in vrečo dokazov, da cerkev še veliko dalje posega. Da se ločimo od takih elementov, je naša dolžnost proti deželi in proti Nemčiji. Zategadelj si prizadevamo, da razmerno število mej nemškim in poljskim prebivalstvom znižamo z naseljevanjem zanesljivih ljudij, ki se trdno drže pruske države. To razmerno število more se zboljšati nekaj, da se pomnoži nemško, nekaj, da se zmanjša poljsko prebivalstvo. Za poslednjo svrho dovoljujejo nam zakoni, da i/, tirava i no ljudi, ki ne-majo nobene pravice, da jih v deželi pustimo. Mi imamo lastnih Poljakov dovolj, ne potrebujemo drugih. Ni nam ostalo prikrito, da jo mej temi tujimi elementi mnogo nesumnih, a jako veliko takih, ki agitujejo za poljsko stvar na naši pruski zemlji pod zaščito Prusije. Pod široko potrpnostjo pruske vlade vspeva ta agitacija bolje, nego li v ruski domovini. Zato uporabljajo ti agitatori Prusije gostoljubnost in ščujejo po deželi. Da to postojanko pobijemo, storili smo, kar smo direktno po zveznih vladah storiti mogli, in to bila so iztiravanja. Mi se hočemo tujih Poljakov iznebiti, ker imamo domačih dosta. Zategadelj bodemo iztiravanje nadaljevali, s sosedi smo sporaz u mijeni. (Konec prih.) Deželni zbor kranjski. (XIV. seja dne 14. januarja 1 886.) Prošnja konsorcija Ljubljanskih mizarjev, ki so delali pri „Rudolfinumu" usliši so v toliko, da se jim dovoli 50°/0, kar so imeli zgube. LISTEK. Ivan Zbogar. Zgotlovinsk roman. (Spisal Charles Nodier, poslovenil Jos. Kržišnik.) (Daljo.) VIII Snivajte, nedolžne stvari, in krepčaj vas spanje, uinirivše Vala čutila; ah, skoro bođetfl tužno bedeli in grozno žalujoč no mogli spati. Milton. V gospe Albertove duhu budili so se razno-lični sklepi o tej večernej zabavi. A osobito znamenita je bila jedna stvar; bila je dovolj verojetna, da bi se je oprijela domišljija navadnih ljudij, a imela je tudi ono romantično podobo, katera jej je posebno ugajala pri nje ukrepanji. Drugi nje zaključki so bili osnovani tako slabo, da se pač ni dolgo pomišljala, nego se oprijela nje; bila jej je tem bolj po volji, ker je bila ugodna najprijetnejšim in najmogočnejšim nje čuvstvom, nje ljubezni do Tonico. Razmišljala je neprestano, kako bi dobro preskrbela ljubljeno si sestro; bila je trdne volje, da ne opusti ničesar, da jej zagotovi srečo, ter da podredi tej stvari vso druge. Neizmerna ToniČina dedina, katero jej je imela gospa Albertova kedaj ostaviti, mikala je zelo pohlepni svet in privabila jej celo tolpo snubačev; a gospa Albertova ni hotela, da bi živenje nje sestre zaviselo od malovrednega človeka, čemur bi bila ljubezen samo spekulacija in zakon samo kup. Sklenola je, da se bode pri zarocanji svoje gojenke ravnala samo po čuvstvi, katero jej bode razvnelo dušo, kakor je pričakovala; bila je uverjena, da Touičino srce, ker je vodi razsodnost in izkušenost druge matere, ne bode moglo zaiti. Že so si jo osvojali mnogi mladeniči z obilno imovino ali plemenitega rodu, a brez uspeha. Nikomur se ni posrečilo, da bi zasledila najrahlejši nemir nje preproste in odkrite duše, opazila ni nikedar nobene tajne v njej; toda jedva je uzrla Lotarja, uplivala je njegova podoba zelo močno nanjo: samo na ta način mogel se je razlagati čudni prizor pri glasoviri. Lotarja samega, kakor se je kazalo, ni nič menj prevzelo, nič menj vzrujalo, nič menj opo-jilo mogoče nagnenje; a misel, da bi takov mož, toliko slaven radi svojega prebistrega uma, radi raznoličnih svojih nadarjenostij, radi nežnega in blagega si značaja, radi sijajnih navad in čistih nra- vov, misel, da bi tak mož mogel postati soprog Toničin, bila jo gospe Albertove najslajšo mamilo. Toda kdo bi bil ta Lotar in kako navezati toliko ozbilne vezi z neznancem, ovivajočim se, kakor priznava ves svet, v najsumnejše skrivnostvo ? To vprašanje ni dolgo zaviralo gospe Albertove. V kratkem našla si je razlaganja za vse ter imela je spretnost ali srečo, da je prilagodila vse svojej prvej misli in sicer lako resnici podobno, da jej tudi Tonica, ka-terej so se stvari včasih malo drugačne dozdevale nego njej, ni mogla ničesar zavrnoti ali ovreči. Nje srce je res začelo zanimati se za to mnenje ter želeti, da bi se uistinilo; a čutila ni še onega nežnega nagnenja, oznanjujočega potrebo, da ljubiš, onega neopisnega čuvstva, vsled katerega prestaneš biti sam svoj, da živiš ob bistvovanji druzega človeka: kar je čutila oiu», ni imelo še tega značaja; bilo je bolj podobno navezanju poslušlive duše, udanosti slabote, iščoče samo pokroviteljstva, radovoljna zavisnost boječega in rahločutnega bitja od bitja, obu-jajočega mu zaupanje in spoštovanje. Tak £e jej je zdel Lotar, in prvi pogled tega mladega moža uprl se je nanjo s toliko silo, da se jej je zdelo, da je pridobil s tistim trenotjem nekako pravico čez nje usodo. (Dnlje prih.) O zapuščini Viktora Smoleta se sklene, da se v večni spomin postavi njegova podoba v Rudol-iu4tiu.ii. in da troške pokrije muzealni zaklad. Ponudba gospe Balbine Smoletove, katera ima užitek zapuščine, pa je bogato zbirko umrlega brata takoj ponudila in le prosila, da se jej prepuste nekateri predmeti v last, se odobri ter se deželnemu odboru naroča, da kolikor hitro mogoče prevzame dotično zbirko za Rudoifinum, kjer naj se hrani v posebni spomin Smole-ta posvečeni sobi. Vsi ti predlogi se vsprejmo. Poslanec Luckmaun poroča v imenu finančnega odseka o stavbi deželnega muzeja „ltudolfi-num" in nasvetuje da se: 1. Deželnemu odboru pregleda 23.040 gold., katere je za zidanje „Rudolfinuma" več izdal, nego je bilo dovoljenih. 2. Nasvetovani večji stroški dovole se pogojno, ako polovico prevzame hranilnica. Stroški pa so sledeči: Za notranjo upravo 13000 gld., za vnanje nasade 1O0O gold., za obzidje in železno obmrežje 7000 gld , za barvanje vnanjega lica 600 gld., za dela v veži in ob stopnicah 250 gld., za mreže nad vratmi 600 gld., za plinovod 2100 gld., za maka-danuziranje ceste 400 gld. 3. Deželnemu odboru se naroča, da i/.tirja pri zasebnikih naloženih 3410 gl. muzealnega zaklada. 4. Slavni hranilnici se izreka zahvala za zneske, ki jih je dovolila za zidanje Ru-dolfina in se unovič prosi, da naj bode po dovršenem zidanji sploh poravnala polovico vseh stroškov, kakor je bilo skleneno pri občnem zboru 12. marca 1885. 5. Drugi del stroškov, kolikor presega zaklada 117.778 gold. 27Va ki'- iu se ne bo morda poravnal s postovoljnimi doneski, naj se prevzame na deželni zaklad kot brezobrestno posojilo ki naj se bo ob svojem času v letnih zneskih uračalo iz dohodkov muzealnega zaklada. 6. Drugi sklepi deželnega zbora, ki zadevajo zidanje, ostanejo veljavni. 7. Stavbenemu mojstru Viljemu Treo-tu se izreka priznanje za dovšeno delo. 8. Deželnim uradnikom, ki so imeli opraviti pri tej stavbi se dovolijo nagrade, in sicer naj dobi: deželni inženir Vičel 350 gld. inženirski asistent Hraskv pa 250 gld., ki naj se jima izplačajo na račun stavbenega zaklada. Poslanec dr. Po k luk ar osvetljuje zgodovino zgradbe „Rudoltiuuma" in graja, da so je ravnalo prebogato, da se je potrošilo dosti več, nego se je sprva nameravalo. Zdaj se pa vračilo iz muzealnega zaklada po letnih plačilih nekako hoče urediti tako, da pojde iz žepa v žep, plačnik pa bode le deželni zaklad uboge kranjsko dežele. Zatorej nasvetuje, da se točka peta spremeni tako, da se posojilo (blizu 30.000 gld.) nad dovoljenimi prvimi 100.000 gld. vrača takoj, ko bodo muzealni zaklad prišel do moči, in to najedenkrat. (Konec prlh.1 Politični razgled. JVotranjc dežele V L j u b 1 j a n i 1. februvarja. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung" piše ozirajoč se na minolo zasedanje češkega deželnega zbora: „Go\ornik neče veljati samo za govornika, kateri se poslužuje parlamentarne svobode, temveč stoji na višjem stališči, domoljub, državnik, zastopnik narodnih koristij in zagovornik resnice in prorok je, sedanjost in prihodnjost je odprta pred njegovimi očmi, če ga očetnjava ne posluša, pripiše naj si sama usodo, katera jo bode neizogibljivo zadela. Kdo se upa govoriti o tako resni osobi, da p'etirava? Na ta način navstala je fraza o „poslo-vanjenji v Avstriji", ki se je tolikrat rabila pri debatah v češkem deželnem zboru. Kdor je prejšnje čase učil se zemljepisja iz ustave nemških zveznih držav, presenečen je bil, ako je potoval v Avstrijo. Čuditi se je moral raznim jezikom, ki je je čul. Ne le v Pragi, kjer bivata dve narodnosti, ampak celo na trgi sv. Štefana na Dunaji čul si razne avstrijske jezike. Sedaj, ko Avstrijo zemljepisno in narodopisno bolje poznamo, ko se fraza o poslovao j enji v Avstriji vedno ponavlja v časopisih in parlamentnih govorih, čudil bi se potnik, videč, da v Avstriji nemški jezik ravno tako neomejeno vlada, kakor je za katere si bodi liberalne vlade. Brez ozira na naravni pomen nemškega jezika, brez ozira na silo nemščine, vprašamo, kaj je storil grof Taaffe da ga tako strastno napadajo, da mu očitajo, da zatira nemško narodnost? član o ravnopravnosti jezikov ne izvira od grofa Taaffeja, in poslednji je dovolil le nekatere neizogibljive koncesije, kolikor zahteva občevanje prebivalstva z oblastvi. Nemščina se v Avstrfji še vedno dovolj skrbno goji. Tega se lahko preveri, kdor pogleda v avstrijske urade, društvene kroge, hiše meščanov in na glasne trge, povsod bo videl, da se jezikovne razmere v primeri s preteklostjo neso dosti preraenile. Svobodnejše gibanje sedanjosti ima se ve da nekaj upliva, toda privrženci liberalizma bi se ne smeli pritoževati, ako se hoče vsaka narodnost, kolikor je mogoče, okoristiti svobode. Vsaka avstrijska vlada se mora na to ozirati, da avstrijska država sestoji iz vec" narodnostij, ako bi res bil narodni razvoj Nemcev v nevarnosti, tedaj bila bi grofa Taaffeja dolžnost, potegniti se za Nemce." Vn a n je države. Ker se Srbija še vedno oborožuje in je nedavno dobila več novih topov, mora tudi Ho I parija gledati, da se pripravi na vse slučaja. Naročila je 40.000 Berdanovih pušk in pred kratkim dobila 48 Kruppovih topov, tako da ima sedaj 173 topov. Stari srbski pisatelj Matija Ban izdal je v Belemgradu knjižuro: „Solution de la question d'Orient, par TEurope ou par la Porte?" Pisatelj priporoča, da bi se definitivno rešilo balkansko vpra sanje z novo politično razdelitvijo balkanskega otoka na podlagi nekdanje cerkvene razdelitve. Turčija naj bi obdržala Trakijo, kjer bivajo skoro sami mohamedovci. Brošuri je pridejan zemljevid nekdanjih patrijarhatov vzhodne cerkve, namreč grškega, bolgarskega in srbskega po oficijalnih podatkih. Srbski patrijarhat obsega Bosno, Hercegovino, Črno-goro, Srbijo in Staro Srbijo, poleg tega pa še velik del Albanije m Bolgarske, bolgarski Bolgarijo in Vzhodno Rumelijo, grški Grško in jeden del Tra-kije in Makedonijo in nadškotija Ohridska Albanijo in jeden del Makedonije. Tako rešenje balkanskega j vprašanja se bi pri sedanjih rnzmerah pač ne dalo i doseči. Avstrija bi gotovo ne hotela odstopiti Srbiji ! Bosne in Hercegovine, Črna gora bi se ne hotela j podvreči Srbiji, Bolgarija bi pa sedaj po zmagovitej I vojni tndi ne hotela Srbom dati onih krajev, ki so i kedaj pripadali srbskemu patrijarhatu. Pogajanja mej Bolgarijo in Turčijo zastran j vzlio«laiorsiiueliJNke&a vprašanja Še neso kon ' čana Stavijo se sporazumljenju razne ovire, če tudi j obe državi želita, da se ta stvar hitro poravna. Po nekaterih poročilih zahteva knez Aleksander, da se : imenujo dosmrtnim gospodarjem Vzhodne llumelije, Turčija pa hoče privoliti samo v petletno generalno guvernerstvo; po druzih poročilih pa hoče Aleksander popolno z jedincu je Bolgarije in Vzhodne Ru-j melije v administrativnem in vojaškem oziru, Turčija bi pa rada, da obe deželi ostaneta še administrativno ločeni. Nek ruski list pa ve povedati, da Bolgarija neče privoliti, da bi Burgas dobil turško posadko, kar v Carigradu žele. Vest „Agence Havfas", da se hoče turška udati želji velevlastij, ni bila popolnem izmišljena. Proti francoskemu poslaniku, ki je kralja vprašal v imenu zastopnikov vi ustij, se li misli udati Grška, je bil kralj odgovoril v tem zmislu Ta stvar pa sedaj še ni rešena, kajti Grki zahtevajo, da se prej odpokliče angleški poslanik, ki se je nekda jako nedostojno obnašal, ko je izročil Salisburry jevo noto. Sicer pa odločitev Grki najbrž odlašajo zaradi mi I nisterske kriz** na Angleškem. Prepričati se hočejo, ali bode Gladstone res nadaljeval politiko Salis-burry-jevo nasproti Grškej. Turčija je naročila 150.000 vojaških oblek, da bode vse potrebno pripravljeno, ko bi morala poklicati 4 in 5. razred redifov. Nadalje je zauka-zal sultan, da se vse odvisno srebro v državnem zakladu stopi, da se dobe potrebna sredstva za vzdržavanje vojske. Novo aiiglcško ministerstvo bode kmalu sestavljeno. Gladstone imel je že posvetovanje s svojimi prejšnjimi ministri. Skoro vsi bodo ustopili v novo ministerstvo, tudi Hartington, kateri je po-slednjikrat v zbornici glasoval z vlado. Samo lord Granville Be še neki brani vsprejeti ministerstvo vnanjih zadev. Dopisi. Iz Trsta 30. januvarja. [Izv. dop.] (Das Geheimniss der Urne.) Primerno se nam zdi, da slovenskemu svetu razkrijemo, kako nas Slovene v Trstu tukajšnji „Triester Tagblatt" s člankom, na čelu navedenim, napada in blati. Ta „Tagblatt", izprva od Taaffejeve vlade v Beči ustanovljen, je z novim letom pobratil se s „Triester Zei-tungo", in sedaj oba časnika po ukazih in navodih od gotove strani zastopata plačano politiko. Slovenski listi so že prijavili, kako sramotno je „Asso-ciazione Politicau pri zadnjih volitvah za mestni in deželni zbor tržaški propala. Sedaj iščejo uzrokov temu porazu. In strmi slovenski svet, kaj bo iztuh-tali ti poraženci, da bi svojo sramoto pred svetom vsaj malo zakrili! Iztuhtali so, da smo mi Slovani v Trstu temu krivi! In to strankarsko modrost iz-bobnavajo vsi zavisni časniki in tudi oni nezavisni časopisi, katerim smo mi Sloveni še hujši trn v peti, nego irredentarski Italnani. Človek bi bil pričakoval, da si bodo sami na prsi tolkli in „mea culpa" klicali, druge pa v miru pustili. Kar so se zagnali v nas mirne in pohlevne, prepohlevne Slovene, ki že Boga hvalimo, da na tem grešnem svetu živimo, naj nas drugi še tako teptajo. Hujše pa nas ne more se lehko blatiti, nego nas blati „Tr. Tagblatt" dne 26. januvarja v uvodnem obširnem članku z navedenim napisom. „Izpozabili smo na svoje državljanske dolžnosti in izgrešili pot časti in poštenosti8. Ne oziraje se na to, da je silno grdo takih stvarij obdolžiti posamičnega človeka — če ni dokazov pri rokah; še posebno grdo pa je tega obkriviti skupen narod, del skupnega naroda, ki na lastni zemlji v Trstu biva; kako umazano je tega obdolžiti skupen narod, in vendar ti ljudje nemajo v rokah najmanjših dokazil, s katerimi bi svoje ostudno sumničenje in obrekovanje podpirali. Skrivnost volilne šarice se pač nikdar ne more in ne sme razodeti. Za vaše zaničevanje se pa Sloveni pač malo menijo. Gorje jim, ko bi njih politično mišljenje in življenje zaviselo od takih kupnih listov, kot je „Triester Tagblatt". Že sedmo leto izhaja „Tr. Tagblatt" ob gotovem ovsu. Človek bil bi mislil, da tržaške razmere vsaj toliko pozna, da bi bil svojo časnikarsko dolžnost izpolnil in od njega zastopano stranko opomnil na Slovene v Trstu. Ko bi bil vladni „Tagblatt" izpolnil to dolžnost in bi ga bila prej imenovana „Associazione Politika" tudi poslušala ter Slovene, kot ogromno stranko v tržaškem prebivalstvu, tudi zase pridobila, lehko bil bi „Tagblatt" nam očital žalostne zmote politične strasti, potem bi bil „Tagblatt" lehko predbacival, da smo „metežniki, „ki smo lastne vrste zapustili in tako svojo državljansko dolžnost izpozabili", da smo precartano „Associazione Politico" „izdali". Sedaj hočete nas Slovene poznati kot merodajno stranko pri volitvah, sedaj ko je huda toča že vse pobila! Zakaj nas neste hoteli poznati poprej, ko je bilo še mogoče zjediniti se in irredentarskega vraga k tlom pritisniti? Ali ve „Tagblatt", zakaj to? Ker je kolovodjam „Politice Associazione" slo-vanstvo v Trstu dosti nevšečneje, nego najhujše irredentarstvo. In mi zasramovani, v kot tlačeni Slovani naj bi vas morali izpuliti iz irredentarskih krempljev! Pojte se solit z vašim neumnim natolcevanjem. Ali bi bil j to pošteno, ko bi pisatelj teh vrstic hotel nemško krdelce v tukajšnjem prebivalstvu okriviti, da je uzrok porazu rečene stranke In vender je prejšnji sourednik „Triester Zeitunge", sedanje polusestre „Triester Togblatta", v imenu „Karntner Freie Stimmen" irredentarski „Allobardi" in Progressovcem brzojavil in čestital na slavni zmagi pri ravno dovršenih volitvah!! In ravno oni dobro znani Longinus je sedaj glavni urednik Celovškemu časopisu. Tu bila bi vsaj neka notranja bistvena zveza. Za ono hudobno obrekovanje pa „Triester Tagblatt" nema najmanjšega povoda. H koncu mu zabičam le sledeče: Mi Sloveni (Slovenci in Hrvatje) v Trstu sino celotna stranka, ki se vedno bolj zaveda svojega političnega položaja. In brez naše stranke ne bode lehko zmagovala „Politična Asso-ciazione". Tega društva kolovodje naj si to zapomnijo za bodoče volitve. Slovenskim državnim poslancem v Beči pa so-sebno pokladam na srce, da naj v posebni spomenici ministerstvo razkrijejo tržaške razmere, kaker-šne so se sedaj pri volitvah pokazale. Tudi pri obravnavi državnega proračuna bodo priliko imeli, ministerstvu in državnemu zboru vse reve in nadloge tržaških Slovenov odkriti in pojasniti. Krepko pa naj zavrnejo vsakatero sumničenje in obrekovanje, ko bi se to iz predalov kupnega „Triester Tag-blatta" bilo v Beč v više, merodajne kroge zaneslo. To zahteva od njih poslaniška dolžnost, še glasneje pa to zahteva od njih pravo rodoljubje, ki nikomur ne pripušča blatiti narodnih svetinj. Iz RiMlolfovega 29. januvarja, [Izv. dop.] Danes zvečer imeli smo volitev župana in treh svetovalcev v pričo gosp. c. kr. vladnega svetnika in okr. glavarja Ekelna. Navzočnih je bilo vseh 18 odbornikov, katerim je predsedoval starosta, nadsod-nije svetovalec g. Loger. Županom bil je izvoljen dr. Albin Poznik, c kr. beležnik; I. svetovalec Adolf Pauser, II. svetovalec Albert pl. Lehman, IH. Adolf Gustin. Gosp. dr. Poznik se je za izvolitev zahvalil ter izjavil, da sicer ni nameraval volitve vsprejeti, toda iz hvaležnosti za toliko zaupanje (15 glasov) prevzame volitev, a izrecno le s pogojem, da ga bodo mnogo gosp. svetovalci nadomestovali, in da se znabiti tudi mej časom odpove*. — Tudi izvoljeni svetovalci volitev vsprejmo in se zahvalijo (gg. pl. Lehman in Gustin nemški). Konečno so izvoljeni obljubo zvestobe storili v roke gosp. c. kr. vladnega svetovalca in okr. glavarja. Zadovoljni smo z izvolitvijo našega župana; ali njegovi pogoji, katere je stavil so nas osupnili. — Zaradi ljubega miru nečemo ničesar tu dostaviti, le i in is i ino ga, naj nikar oblasti in časti, katero so mu volilci izročili, svojevoljno ne oddaje drugim. Naj se ne da zastopati vsaj o prilikah, kjer se bode za narodno stvar godilo. To prosimo! To zahtevamo! Wt Notranjskega 28. januvarja. [Izviren dopis.] Že dolgo nam ,,Slovenski Narod" za naše kraje ni prinesel tako vesele novice, kakor zadnjič, ko je objavil „Poslano", v katerem gosp. drd. Danilo Majaron z Dunaja naznanja, da bo mej Št. Petrom in Ljubljano vozil vlak za osobe v času, v katerem smo ga dosedaj tako občutljivo pogrešali. Dosedaj z južno železnico nismo mogli dopo-ludne v Ljubljano, kakor Če smo z mešanem prišli ob štirih zjutraj ali pa z brzovlakom ob 11. uri dopoludne. Celo noč si zastran mešanca potrati I, a nazadnje si še v Ljubljano dospel ob uri, ob kateri se nisi vedel kam djati, da bi pričakal belega dne. Ubožno ljudstvo je prestalo zlasti po zimi mnogo muke. Vender pa je bila to jedina pot, ako se je hotelo priti zgodaj in ob pravi uri ali pa v urad, kajti brzovlak prihaja že proti poludnevi, ko tržno življenje že pojenj uje, potem pa je voznina pri tem vlaku za malopremožne skoro nedosežna. To tedaj, da mej 4. in 11. uro dopoludne za nas v Ljubljano ni bilo osobnega vlaka, bil je velik nedostatek, ki se je čutil tudi v občevanji mej drugimi postajami, zlasti glede na Logatec, kjer je pri uradih veduo opravilo za Ilakovsko, Cerkniško in Planinsko okolico, kamor je pa zopet mešani vlak veliko prezgodaj, brzovlak pa prepozno prihajal. Da bi se ta dolgoletni nedostatek odpravil, je bila vroča želja vseh nas. Ali prave stopinje ni nobeden storil, ker se je rado reklo, da bi taka prošnja pri južni železnici ne bila uslišana. Zato smo tudi z glavo zmajevali, ko sta v jeseni nekega dne gg. župan Ivan Majaron in drd. Danilo Majaron iz Borovnice stopila mej nas, ker sta bila na potu od županstva do županstva, da bi podpisala dotično prošnjo. Prošnja, ki jo je obče spoštovani gospod drd. Majaron sestavil, je res bila tako obširno utemeljena, da bi se moral „kamen omočiti", vender pa si nismo dajali veliko upanja, ker je s taki proš njami sploh jako trda. Zdaj, ko se je nam naznanila tako ugodna rešitev, smo prepričani, da je bila naša prošnja v dobrih rokah. Kakor smo pozvedeli, je g. drd. Danilo Majaron, ki je osobno pri glavnem ravnateljstvu južne železnice na Dunaji izročil dotično prošnjo, vse potu storil in pri vseh mero-dajuih osobah potrkal, da je bilo mogoče dobiti glasove za dobro stvar. Od 1. fobruvarja naprej torej imamo osoben vlak, ki bo v Ljubljano prihajal o povsem primernem času, mej 7. in 8. uro zjutraj. S tem je južna železnica gospodarstvu naših krajev storila lepo uslugo in radi joj zato izrazimo zahvalno priznanje prizadetega prebivalstva. Še večje priznanje pa gre gosp. drd. Majaronu na Dunaji in g. županu Majaronu v Borovnici, ki sta dotično prošnjo upeljala ne glede na trud, ki sta ga pri tem imela, ter tako. pokazala ljubezen svojo do naroda in napredka s požrtovalnim dejanjem. Kako naj tedaj imenujemo ta vlak? Zove naj se „Maja-ronov vlak!" J* Iz Ribnice v januarju. [Izv. dop.] Ker ste o ustanovitvi „Podružnice sv. Cirila in Metoda" v Ribnici že v jednej zadnjih številk „Slov. Naru. omenili, naj služijo v natančneje poročilo te vrste: Dne 17. jan. t. 1. vršila se je volitev odbora te podružnice, iu sicer s tem rezultatom: Prvosed-nikom izvoljen je bil dekan g. M. Skabic, njegovim namestnikom velečislani gospod Fran V i š n i-kar, c. kr. okr. sodnik v Ribnici; tajnikom Josip K lun , trgovec; njegovim namestnikom Andrej Podboj, posestnika sin v Ribnici. Ker je k ribn. podružnici pristopilo tudi nekaj udov iz Kočevja, Do-lenjevasi in Sodražice, volili so se ob jednem tudi trije blagajniki, in sicer je bil voljen: za Ribniški trg g. J. Kovačič, za mesto Kočevje dekan gosp. Jos. Kreše in za Sodražico g. Jurij Drobnič, tamošnji župan. — Čeravno se nesmo nadejali tolikega zanimanja za to — samo na sebi važno — •družbo, pristopilo je k njej vendar že lepo Število •udov iz omenjenih krajev in se upisalo deloma kot letniki, deloma kot ustanovoiki. Do sedaj jih šteje podružnica blizu do sto, a število bode — kakor smelo upamo — še dokaj naraslo. Čudno se nam pak pri vsem tem vender le zdi, da ni pri volitvi odbora nihče izmej gg. učiteljev našel „milosti" biti voljen odbornikom, dasi bi mu bilo kot zastop- niku šole vsakako pristojalo vsaj mesto jednega izmej tajnikov ali ono blagajnika. — Ne vemo si torej razlagati je bil li pri velitvi odbora upliv „šepetanja" . . kriv, da se neso volilci šolskega osobja spomnili, ali pak si je kdo sam pri sebi mislil z Nemcem vred: Das Leben ist der Giiter hochates nicht, Der Uebel grdate aber iat die — Scbuld! — Tako imamo tedaj ustanovljeno v Ribnici vsaj „Podružnico sv. Cirila in Metoda", — kar je tudi nekaj; tej kličemo torej: Vivat, erescat, floreat! Iz Ormoža 26. jan. [Izv. dop.] Včeraj je učiteljstvo našega okraja volilo na mesto g. Košarja zastopnika v okr. šolski svet. Izid te volitve nas ni čisto nič iznenadil, ker predobro poznamo omahljivost učiteljev našega okraja. — Če se poje Ipav-čeva „Slovenec sem", pojejo tudi naši učitelji to pesen, da bi pa tudi dejansko pokazali, da so Slovenci, to spada „in dass Reich der unerfUlltbaren I Traume" in to so pokazali ravno pri tej volitvi. — Voljen je gosp. Jurša, sicer mirna duša, a na-dahnjena Ravšljega nemčurstva. — Gospod Jurša j faktično ni bil izvoljen od učiteljev, ampak i imenovan od „blagega" gospoda nadzornika Ran-j nerja in če se volitve pri nas tako vršijo, po-j tem so volitve pri takem ravnanji popolnoma j odveč. — G. Ranuer je pred volitvijo učiteljem kot j svojim „pohlevnim ovčicam" na srce položil, naj i volijo le g. Juršo, češ, da mu je ta najljubši. — i Bodemo videli gospodine nadzornice, da so Vam j sploh najljubši tisti, ki plešejo, kakor Vi in gosp. ! Premerstein godeta, dovoljita pa nam vprašanje, je j li tako uplivanje, da rekli bi terorizem, postavno i opravičeno? Če Vi kot nadzornik, kot strah in šiba učiteljev, hočete „crno" imeti in če to tako kate-| gorično zahtevate, kdo si bode od učiteljev upal '. reči belo, če pomislimo, koliko učiteljev Čaka sta-: rostnih doklad katere le po Vaši naklonjenosti dobe, • in če pomislimo, da tiči za Vami še nek drugi go-i spod „ strah" na Ptuj i. Take s pritiskom vršeče se 1 volitve tedaj nemajo pomena in take naj popolnem ! nehajo, ter se naj naravnost samo imćnujo tisti, i katerega naši poglavarji za njih „strupene gobe" j vrednega iu sposobnega zmatrajo. Pri tej volitvi ne moremo, da ne bi naših na-i rodnih udov okr. šolskega sveta prosili, naj mej ! seboj napravijo močno vez složnega postopanja. Glede zgoraj imenovane volitve naj še opo-j mnim, da je potem bil „neoficijalni del" mejsobnega sumničenja, in kakor pri volitvi tako tudi pri tem delu predsedoval je g. nadzornik sam in g. Ravšl se je baje nad nekim učiteljem znosil ter svoj trebuh nemčurske jeze izpraznil. Ta ravs in kavs ie navdušil tudi druge učitelje, da so drug druzemu reči pravili, kar se sicer navadno po krčmah pove, in tako se je učiteljstvo razišlo v lepi kolegijalni slogi (?) s prisrečno nado. Na svidenje! Domače stvari. — (Drugi ustanovnik „N a rodnega doma".) Znani Ljubljanski rodoljub Fran Hren, hišni posestnik in veletržec, postal je z doneskom 10O0 gld. ustanovnik „Narodnoga doma". Slava zavednemu in požrtvovalnemu rodoljubu! Naj bi našel mnogo posnemovalcev! — (Naš rojak g. Josip Sadnikar) bil je preteklo soboto na c. kr. živinozdravniškem zavodu na Dunaji živinozdravnikom promoviran. — (Z Jesenic na Gorenjskem) se nam piše 29. m. m.: Danes smo pokopali tu jako slovesno g. V. Žvagna, učitelja Radovljiškega. Bil je vnet in jako vesten v svojem stanu. Da je bil posebno priljubljen kolega, je svedočilo lepo število učiteljev in učiteljic, ki so vkljub slabemu vremenu prihiteli od blizu in daleč skazat zadnjo čast lju-beznjivemu tovarišu ter mu zapet Žalostinke. A tudi prosto ljudstvo ga je z mnogobrojno udeležbo sled-njikrat počastilo. Blag mu spomin! — (Celjski poddružnici družbe sv. Cirila in Metoda) blagovolila je slavna posojilnica pri sv. Jakobu na Koroškem podariti 40 gld., ker je g. Maks Vršeč jej naredil zoper odmerjenje davka rekurz, vsled katerega se jej je nad 500 gld. letnega davka odpisalo. Slavna posojilnica Makolska podarila je istej poddružnici 10 gld., katero svoto je prejšnjo leto dobil g. Maks Vršeč kot nagrado za letne račune, a je letos na korist Celjski poddružnici ni vsprejel. Obema posojilnicama se najtoplejša zahvala izreka! — (Zabavni večer) pisateljskega podpornega društva preteklo soboto bil je nekoliko pičle je obiskan, nego sicer. Predsedoval je g. dr. S t a r e čital pa gosp. E. Lah. Berilo o imenih krajev na Kranjskem bilo je dovtipno in ugajalo je poslušalcem prav ?elo. — (Na korist „Narodnemu domu") priredi 20. februvarija kegljačka zaveza ,,Kdi-nost" plesno veselico v dvorani Ljubljanske čitalnice. Natančneje bodemo še poročali. — (Iz Gorice) se nam piše: V sredo dne 27. januvarja t. 1. je tukajšnje vodstvo dobrodelnih zavodov (Commissione di Beneficenza), kojemu je na čelu mestni župan dr. Maurovich, razglasilo vabilo h koncertu v društvenem gledališči v Gorici z udeležbo slavne violinistinje „Signora Metaura Forricelli che ha destato un vero tanatisimo ultima-menti a Trieste e nelle altre princi pali citta d' Italia", to je, katera je tedni vzbudila pravi fanatizem v Trstu in v drugih zuamenitejih mestih Italije. Na vabilu, katero je nekda sestavil mestni tajnik Favetti, je podpisan zgoraj imenovani g. župan. — Mnogi so ta geograrični pogre-šek, ki se je nehote (!) ukradel v vabilo, h koncertu za dobrodelen namen, še tisti večer zapazili — so ostali doma, lože so bile večinoma prazne — in da si so se nabirali zraven ustopuine tudi prostovoljni darovi — je bil čisti dohodek vender siromašen — iz Česar se vidi, da Gorica ne aspi-ruje še, da bi jo uštevali mej „altre principali citta d' Italia". — Kar se nam pa nekako čudno zdi, je to, da gospod državni pravduik - kateri ima tako bistro oko za slovonska tiskopise — in slavna policija — nesta zapazila nedolžne geogratično pomote. — (Redka sta v a.) Gg. Anton Treo, stavbeni mojster in Gustav Tonnis, tovarnar raz-govarjala sta se minoli teden o svoji visoki starosti in o starosti v obče ter preudarjala, koliko starčkov kaj živi v našem mestu. „Prav malo, gotovo ne nad 50 sedemdesetletnih moških", meni 75letni g. Tonnes. Ker trditvi njegov prijatelj, 811etui g. Treo, odločno ugovarja, češ, da jih prav lahko na-šteje mnogo nad 50, prišlo je mej gospodoma do stave za 100 gld. Nek uradnik, ki se peča s številkami ter se nadeja dobrega kosila in obile pijače, prevzame posel poizvedovanja 70 letnih starčkov. In lejte, sreča mu je mila, kajti že do včeraj je napisal in konštatoval v svojem zapisniku 231 nad 70 let starih moških po Ljubljanskem mestu, dasi še ni komisijoniral po Poljanah in Šentpetersketn predmestji. Pri g. Treotu pa lahko vsak 70 letni meščan naše stolice pregleda zapisnik in vanj upiše svoje ime, če še ni upisano, da bomo zvedeli natančno število in konečni izid zanimive to stave. — (Dvonoge filoksere) alias: „Zakotni advokatje", — množe se iu naraščajo po mestih in večih krajih na deželi kakor v poletnem času gobe za deževnim vremenom v gozdih, in brezskrbno si vsak teh „genijev" širi svoj „wirkungskreis", pri moji veri, kakor da bi bili vsi §§. kaz. zakonika in VBe naredbe pravosodnega ministerstva — ki so v primeren namen tem ljubkim oderuškim jaščari-cam odločene, — le „statisti" na papirji! In ta uboga slovenska para! Ko bi vsaj pomislila, kam zabrede, kdor se zateka k tacim zakotnim pijavkam; a — niti skušnja z vsakojakim prepričanjem ne hasni nič; in vender je toliko žalostnih dokazov že rodilo pajdaštvo s temi malovestnirai oderuhi in sleparji 1 — In nasledki, ki izvirajo iz počenjanja teh ljudij, kje se pokazujejo? Pri nevednem, ubor-nem, priprostom našem narodu!! Ta je tolikokrat žrtev malovrednega človeštva! Skrajni čas in nalog vaš, gospoda sodniki, pak je: Z vsemi postavnimi sredstvi energično postopati napram tem takozvanim „vvinkel-advokatom!" —ov—. — (Južno vreme zadnjih dnij) prouzročilo je po nekaterih krajih Dolenjske vsled kop-nečega snega in tajajočega se ledu naraščaj voda in je tu in tam, kakor jeseni, — že vse preplavljeno. Zbog tega je videti po nekodi z žitom aase-jana polja vsa pod vodo, kar je vsakako neugodno za kmeta. — K sreči ni druzih deževnih nalivov, ki so pri jednacem južnem vremenu dostikrat združeni. — (Uboj.) V soboto večer o polunoči je bil v Gorenjih Pirničah blizu Medvod ubit Janez Petar, bajtar in zidar hiš. št. 83 v Zgornjih Pirničah. Prej bil je v družbi b fanti v gostilni „pri Kralji'1, kjer so se nokoliko sporekli. Proti polunoči odšel je domov. „Petrinov" fant iz Smelednika teče za njim in ga udari na voglu lastne hiše s kolom po glavi, da je Petar v dveh urah potem umrl. — (Čuden svet dandanes!) Iz Komende se nam piše: Tu pri nas krčmaril je neki Janez Majhen rodom iz Domžal. Tržil je nekaj časa precej dobro in za priboljšek napravil si je še lesno kupčijo. — Zadolžil si je precej močno in noč ga je vzela. Dne 27. t. m. je še opravljal svojo obrt, — a dne 29. zjutraj ni bilo niti sledu in tiru za njim kam je odšel. Precejšnje njegovo imetje izginilo je z njim in njegovo družino — in upniki — sedaj brskajo v praznej hiši| smeti, koje je popustil — hoteč si kaj dobiti za odškodovanje, ('nje se sedaj, da je pobegnil v svoj rodni kraj. — Tako dejanje zasluži pač strogo kazen. — (Mrtve ribe) vidi se letos pogostem, ko priplujejo po Idrijci proti sv. Luciji v Sočo. Ljudje ne vedo, kod to prihaja, in bati se je med ribami bolezni, kakeršna se je pokazala zadnja leta po več krajih na rakih. „Soča". — (Vabilo k veselici,) katero priredi Ilirsko Bistriška-Trnovska čitalnica dne 2. febru-varja t. 1. v spomin V. Vodnika v svojih prostorih pri g. A. JelovSek-u. — Spored: 1. Prolog. — 2. Iz opere „Robert der Teufel", igra na citre. — 3. „Servus petelinček", Šaloigra v 1 jednem dejanji. — 4. „Podoknica". — 6. Loterija. — 6. Ples. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Svira izvrsten češki kvintet. — Ustopnina za ude 50 kr., z družino 1 gld., za neude 1 gld., z družino 1 gld. 50 kr. Odbor. — (Vabilo k svečanosti), katero priredi Ormoška Čitalnica v torek dne 2. februarja 1886 ob 7. uri zvečer v svojih prostorih v spomin Valentinu Vodniku. Vspored: A. Dvorak: 1. »Slavnostni pohod", čveteroročno na glasoviru. — 2. Vil-har: „Domovini", mešani zbor. — 3. Rossini: „Le Barbier de Sevillau, trio na gosli, čelo in za glasovir — 4. Ruska narodna. „Sarafon", Čveterospev za sopran, alt, tenor in bas. — 5. Škraup: „Kje dom je moj", parafraza za glasovir. — 6. Weber: „Sonata IVM, solo za gosli s spremljevanjem na glasoviru. — 7. Vilhar: „Mornar0, bariton-solo s spremljevanjem na glasoviru. — 8. „Donizetti: „L'elisire d'amore", trio za gosli, čelo in za glasovir. — 9. Hajdrih: „Mladini", moški zbor. — 10. Wagner: „Tannhauser", koračnica. Solo za gosli 8 spremljevanjem na glasoviru. — 11. Mendelsohn: „Marche nuptiale", trio za gosli i čelo s čvetero-ročnim spremljevanjem na glasoviru. B. Prosta zabava. Ustopnina: za posamezne ude 40 kr., za rodbino 70 kr. Odbor. — (Odbor »Slovanske čitalnice") v Trstu javlja p. n. gospodom članom, da se je za 6. februvarja naznanjeni ples preložil na soboto i 13. februvarja t. 1. — V soboto, 6. februvarja je plesna vaja. Odbor. — (Delavsko podporno društvo v Trstu) pod pokroviteljstvom Njegove Visokosti cesarjcviča Rudolfa vabi na veliki ples, katerega napravi dne 6. februvarja 1886 v gledališči Fenice. — Začetek točno ob 9. uri zvečer. — Svirala bode pomnožena veteranska godba pod vodstvom g. Rie-derja mnogo novib komadov. Slavno društvo „Sokol" je prevzelo nalogo, da bodo njega udje plesali kolo z gospodičinami v raznih slovanskih narodnih nošah. Slavno društvo „Zora" iz Vrdtle pa je prevzelo nalogo, da bodo njega družabniki in družab-nice plesale v okoličanskej narodnej noši pod vodstvom g Žuljana starodavni Tržaški narodni ples „Monfrina", kateri krasni, figurirani ples se ni plesal v Trstu že več nego 30 let. — Mej plesnimi točkami bode prepeval močan pevski zbor (pevci del. podpornega društva, društvo „Zora", društvo ^Slovanska Vila" in mešan zbor Vrdelski). Gledališče bode krasno odičeno. — Ustopnice stanejo 50 soldov za osobo in se že zdaj dobivajo v uradu delavskega podpornega društva in v prodajalniei g. Prana Žitka. Zadnji dan pa le pri gledaMščni kasi. Telegrami »Slovenskemu Narodu". London 1. februarja. Govori se, da Hartington neče ustopiti v novi kabinet, ker se ne strinja z irsko politiko Gladstonovo. Zagotavlja se, da bode novi Kabinet dovolil ustanovitev pcstavodajnega zbora v Dublinu, da se reši irsko vprašanje, a s pogojem, da se ohrani Celokupnost vse države in vse pravice krone. Irsko agrarno vprašanje se bode baje odložilo. Malta 1. februarja. Avstrijska fregata Eadecki in več italijanskih oklopnic priplulo je t zaliv v Sodo, kamor so odplule tudi angleške oklopnice. "Wilhelmshafen 31. februarja. Oklop-nica „Friedrich Kari" odpluje jutri v Pirej. Delalo se je tudi pri noči pri električni luči, da se je ladija oskrbela za pot. Sigurno zdravilen uspeh. Vsem, kateri trpe vsled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja in drugih slabostih pomaga gotovo pristni „Moll-ov Šeidlitz-prašek" Skatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (20 — 1) Darila za „Narodni Dom". Prenesek . . . 14493 gld. 66 kr. V bralni sobi v Zagorji na Notranjskem nabranih........... 3 „ — ,, Zastopniki banke „Slavije": — gld. 27 kr. 24 35 30 37 61 70 Ant. ITrfiić v Št. Vidu Jos. Dogfta v Središči Miha Ferjan v Mariboru Fran Kogej v Postoj i ni Ant. Marinič vPodravljah Alojzij Sorč v Bolci . . Karol Hofer, župnik v Čatež i...... Ivan Grabar v Stebni . M. Mulej, gimnazijski učitelj v Uralsku na Ruskem.......... Iz pušic: „Pri Ančniku* v Šiški . in pritožba čez dva „umazana". „Pri Kankretu" v Šiški Pri Matijatu na Rožniku Pri Kozlerji v Šiški . , Vladimir Ilraskv, dež. inž. asistent Vkupe 13 6 gld. — kr. 84 66 12 11 5 12 14528 gld. 28 kr. Zahvala. P. n. gg. deželnim poslancem, ki so predlog za zvezo Rudolfove železnice Celovec-Škofjaloka-Divača tako nujno priporočali in podpirali, izreka najtoplejšo zahvalo: 9Ie»tna občina Šli olj a loka. Valentin Sušnik, (59) župan. Tržili* cene v S j ii!»Ij na u dne" 30 januvarja t. 1. ?l j kr.I STB j Pšenica, hktl. , . . 61 fiOl Speh povojen, kgr. . -■64 1 Rež, n ... 51 Surovo maslo, „ - 84! Ječmen, n ... 4 39 Mleko, liier .... j Oves, 2 — 8 j Ajda, . . . 4 0« Goveje meso, kgr. -64 Proso, ■ ... D 6 Telečje „ „ -60 Koruza, • ... 4 87 Svinjsko n n — 48 Krompir, * * • • 3 76 Koštrunovo „ „ —135 i Leča, > ... 8 — Pišanec..... — 55 Orah H — Golob...... -17 1 Fižol, » ... 8 60 Seno, 100 kilo . . 2,'l4 Mu slo, k gpr. — 5»0 Slama, „ . . 2 05: Mast, n _ 72 Drva trd«, 4 □ metri. 7160 Sueh frHen, — | 69 „ mehka. „ 5 50 Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 1 Tem- Vo-peratura trovi Mo-Nebo krina v mm. | 30. jan. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 781-95 731 89 buu 73 J-05 mr.i. 16" 0 1-8" 0 1 6 c brezv. si. bzIi si. szh. megla ODI. obl. 5 00 dežja. 31. jan. 7. zjutraj 9. pop. 9. zvečer 732-67 rim, 73219 nun. 732 03 min. 0- 6» C 4-2" (J 1- 8° 0 brezv. brezv. si. bvz. megla obl. obl. 1'OJss. dežja. Srednja temperatura 1'7° in 22s, za 3-0° in 30° nad norniuloin. Dunajska "borza. dne" 1. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo) Papirna renta..........84 gld. jq kr. Srebrna renta..........34 30 Zlata renta...........na qq * 58/q marčna renta.........101 ^ 80 " Akcije narodne banke.......871 _ Kreditne akcije.........296 * 20 * London...........126 „ 25 ! Srebro........... _ _. j fMoL............10 s 01 ; C. kr. cekini.......... 5 92 Nemške marke ... 61 " 90 * 4°/„ državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 128 ' — ! Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 170 " 50 Ogrska zlata renta 4°/0 ... 101 " 3C a pHpirna renta 5°/0 ■ ■ . . 92 * 85 ] b'l0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 104 „ — Dunava reg. srečke 5>/n . . 100 gld. 116 , 75 * Zemlj. obfi. avstr. 4V,0/« zlati zast listi . 125 , — " Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 116 „75 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „75 " Kreditne srečke.....100 gld. 176 „ 50 „ ,,LJUBLJANSKEGA ZVONA" ' prvih pet letnikov, nevezanih, dobro ohranjenih, Je na prodaj. Kje? pove upravniStvo tega lista. (60) M^epe masHne obtetee prodaja ceno (47—3) M Eržen, Sv. Petra nasip h. št 51. fs£ $R tisfi krogljice si j so se vselej sijajno osvedočile pri sabasanjl elo- F 4\ veskega telesa, glavobola, navala krvi, Lt a otrpneiilh tulili, skaseiiein želodci, po- L J manjkanju sIhhU do |edi|, jetruila in obl- V *\ sinih bolesnih, in presegajo v svojem učinku v a vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredBtva. L j Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, volja jedna V 4\ fikatlja samo 21 kr.; jeden zavoj s 6 Škaf ljami 1 gld. fc> a 5 kr. — Manj kot jeden zavoj »o s pošto ne raz- L ^ pošilja. — Prodaja (650—14) V i »LEKARNA TRNKOCZT" ► * 0V~ zraven rotovža v LJubljani. W ■m WM Razpošilja se vsak dan po pošti. ■§ V Anchor parobrodna linija iz Trsta v ITev-Tork naravnost. Odhod v 1. in 15. dan vsakega meseca. Veliki prvorazredni parniki te svetovnoznane v Avstriji jedino koneusijonirane linije vsprejemajo potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. Potniki naj sn obrnejo na Ger|fplet I*o-isglavne agente, Via de V> Arsenale Atev. 2 v Trstu. Dobivajo se tudi vozni listki za vsa mesta Zjedinje-nih držav po najnižjih cenah. (32—6) eoi Cvet zoper trganje po tir. 91ullčia jI SO kr., zoper |>ro(in ter rcivmatizem, trganje po udih, boleMie v križi ter živcih, oteklino, oirple llvoe In Uite Itđ. V svojem učinku je neprcsiglji v In hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazllčuejflb krogov. | Prodaja (046—14) T SflfljT zraven rotovža v Ljubljani- f Razpošilja se vsak dan po pošti. B Sflnit)marff. le<: Umrli so \ IJ11- 27. jan.: Helena Kumic, gostija, 86 let, Kožne uliee št. 11, za starostjo. 28. jan.: Jožef Ermacora, vrtar, 48 let, Oradlšoe št. 10, krvavenjem pljuč. — Ana Pech, strojevodjova udova, T>2 let, Krakovske ulice 5t. 21, za ekse-kiidatom v možjanih. — Jožef Osredkar, delavec, 18 let, Poljanski nasip 50, za BrightOVO boleznijo. '.;'.». jan.: Marija Pretnar, hišnega posestnika hči, 19 let, Kolodvorske ulico št. 12, za jetiko. — Marija Benegalf, iiiailnikova žena, 78 L t, Hrenovo ulice št. 18, za starostjo. V deželnej bolnici: 26. jan.: Katra Kune, gostija, 82 let, za starostjo. 27. jan.: MatevžOlnšič, pek. 28 let", za jetiko. — Jakob GlinSi k. postao, 73 let, za pljučnim edemom. 28. jan.: Franc Poličar, go-stač, 82 let, za starostjo. Pri graditeljskom podjetji Munkacs Beszklder-ske zeleznioe v Munkacs-1 na Goienje Ogerskein dobe dobri fficliirji za prekope in viadukte, vajeni itailliio-sekl za trdi peščenik in delavci pri girsti in ka- liienji, kateri delajo z železniškimi kolci, skozi oelo leto trajno in dobro plačano delo. Ako potuje več kot 30 delavcev vkupe, dovoli se jim znižana cena na avstro-ogerskih železnicah. (56—3) T^ritz ZUikller*. Isdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Osltrbiiiftlvo IcoiilcurKiie^u imetja firmo C.