Stran 367.
Novice.
—- Osebne vesti. Suplent v Ljubljani, gosp. dr. Vladimir Herle je imenovan profesorjem na mestni realki v Idriji. — Nadučitelj v Litiji gosp. Josip Kostanjevec je imenovan učiteljem na II mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. — Učitelj v Velikih Laščah, gosp. Josip Pavčič je imenovan nadučiteljem istotam.
—   Petindvajset let je preminulo te dni, odkar je vstopil v pisarno banke „Slavije" sedanji nje pisarniški načelnik, gosp. Jakob AvšiČ Tem povodom priredil se je slav-ljencu na čast večer, na katerem je ravnatelj „Slavije", župan Hribar, v iskrenih besedah pozdravil jubilanta ter mu v svojem imenu v priznanje dolgoletnega in marljivega ter vestoega delovanja izročil dragocen prstan. Ravnateljev namestnik, gospod Ivan Pribil, nazdravil je slavljencu v imenu uradništva, pov-darjajoč njegovo ljubeznivo kolegijalnost in mu imenom uradništva poklonil zlato naprsno iglo. Med animiranim večerom, ob katerem sta napivala slavljencu gosp. Vatroslav Holz in gosp. dr. Muhovski, je preminil večer, ki bo gotovo dolgo ostal v najlepšem spominu slavljencu, in ki je dokazal, kako priznanje in spoštovanje vživa pri slojem šefu in pri kolegih.
—   Nova izvirna drama. Gosp. ravnatelj dr. Fran Detela je izročil vodstvu slovenskega gledališča izvirno veseloigro v treh dejanjih „Učenjak", ki se uprizori v bodoči gledališki sezoni.
—   Deželnozborske volitve. Pri volitvi iz kmetskih občin dne 12 t. m. je bil v okraju Vipava-Idrija izvoljen narodnonapredni kandidat gosp. Ivan Božič, v vseh druzih okrajih so bili voljeni kandidatje katollško-narodne stranke.
—   Trgovska in obrtna zbornica kranjska ima v četrtek, dne 19 t. m. sejo, v kateri izvoli dva poslanca v deželni zbor kranjski.
—   »Gospodarska zveza« se je oprijela tudi kupJije z zeljem, vsled česar se utegne cena tega zlasti v revnejših slojih priljubljenega živila močno podražiti.
—   Prememba posesti. Gosp S ei del, mesar v Sp. Šiški, kupil je od Janeza Kmetica takozvano „Kozlovo" posestvo za 12.400 gld s fundu3 instruetusom. Mola je k prodaji prisilil zdivjani 251etni sin Andrej. Nad malopridnim zgražala se je že več let vsa občina. Zoper četrto božjo zapoved je čestokrat grdo grešil. Pred kratkim je zopet starega očeta pretepaval, potem prodal materno doto in odšel v Trst zapravljat. Pri vrnitvi sprejelo ga je orožništvo Objednem je izvedel, da je njemu namenjevi dom -— prodan. — Glavni trg v Spodnji Šiški se bo olepšal, ter bo postavil novi gospodar me3to sedanjih bolj zanemarjenih, s slamo kritih poslopij gotovo čedno stavbo.
—   Novo uradno poslopje v Radovljici. Justično in finančno ministrstvo sta ukrenili, da se sezida v Radovljici posebno jednonadstropno poslopje za okrajno sodišče in za davčni urad. Stroški bodo znašali 79.500 kron.
—   Zdravniški minimalni tarif za Kranjsko, izključuje Ljubljano je; 1. Obisk podnevi v hiši bolnikovi 2 K. 2 Navaden obisk v stanovanju zdravnikovem ob naznanjeni ordinacijski uri 1 K. 3 Obiske in ordinacije, katere se zahtevajo ob gotovi uri, plačati je dvojno 4. Ako se zdravi več članov jedne obitelji objednem, za vsacega nadaljnega bolnika 1 K. 5. Zdravniški konsilij 10 K, in sicer tako za ordinarija, kakor za konsilijarija. 6. Vsaki nadaljni konsilijarni obisk po 4 K. 7. Za vsake, v interesu bolnika porabljene 1/i ure, začete 1/4t ure polno računajoč, 2 K. 8. Za zdravniško pomoč po noči, t. j. od 8. ure zvečer do 8. ure zjutraj plačati je dvojni tarif. 9. Zdravniško spričevalo zasebnikom 4 kron. 10. Spričevala pri zavarovanjih proti nezgodam (naznanila in zaključek) 6 kron. 11. Spričevala pri Življenskih zavarovanjih brez ozira na zavarovalno svoto 10 kron 12. Pismena konzultacija 2 K. 13. Izruvanje zoba i K - Za naslednje izvršbe se poleg zgoraj navedene pristojbine in za porabo obvez zaračuna še: 1. Za uravnavo frakture ali luksacije kake manjše kosti 2 K. 2. Večje kosti 6 K 3. Za traheotomijo ali her-niotomijo 20 K 4. Za vsako porodniško operacijo 10 kron. 5. Za izvršbo manjšega kirurgičnega dela in za porabo instrumenta pri preiskavi 1 K. Za eventuvalno asistenco zaračuna se posebej.
—   Vojaške vaje na Notranjskem so bile v soboto končane in se je začelo vojaštvo še isti dan vračati v svoje garnizije. Od sobote na nedeljo je pasiralo Ljubljano 13 200 mož. Kakor Čujemo, se je pri vajah zgodilo več nesred. Tako je bil neki domobranski častnik z bajonetom zaboden v nogo, seveda slučajno, neki topničar je bil povožen, in sta mu bili obe nogi strti. Domobranci so se pri vajah tako razgreli, da so se s sovražniki kar spoprijeli, in je bilo več mož od streljanja osmojenih.
—   Demonstracija. Od 9. na 10 t. m. se je peljal skozi Ljubljano romarski vlak s 500 Tirolci. Nemškonacijo-nalni dijaki so to izvedeli in proti romarjem uprizorili na kolodvoru demonstracijo.
—    Sedež zadružnega inštruktorja za Štajersko, Koroško, Kranjsko, Tirolsko in Predarlsko se je iz Inomosta premestil v Gradec.
—   Velezanimiva knjiga. Alfred Jensen, znani po-speševatelj kulturnih teženj in duševne zveze med Slovani in Švedi, je izdal v Stockholmu v švedščini 25 Aškerčevih balad pod naslovom „Anton Aškerc, Sloveniska Ballader" ter je knjigo posvetil v spomin šestdesetletnice švedskega pesnika Snoilskega. Prelagatelj je poklonil en izvod svoje knjige tudi gospodu Hribarju „kot županu mesta Ljubljane".   V literarnih
Stran 368.
slovenskih krogih bo knjiga vsekako vzbudila mnogo zanimanja in občno pozorDost. Prevod stane v našem denarju 2 K 64 h.
—   Kontingentni obračun. Po letošnjem kontingentnem obračunu je za mesto Ljubljano žrebna št. 40/1. končno veljavna zaključna številka vojske, žrebna št. 69/1. končno veljavna zaključna številka domobranstva in žrebna št. 78/11 končno veljavna zaključna številka nadomestne rezerve vojske. Mesto Ljubljana je dalo v pretečenem letu 58 vojakov, izmed katerih je bilo uvrščenih 38 v vojsko, 6 v domobranstvo, 9 kot čezštevilnih v vojsko in 5 kot čezštevilnih v domobranstvo.
—    Pregledovanje na črti bohinjske železnice. Te dni prične pregledovanje črte druge železniške zveze s Trstom na črti od Jesenic do Trsta. Inženirji in njim pride-Ijeno osobje bodo pregledovali cel načrt, merili in postavljali svoja znamenja. Da morejo vse to v redu storiti, bodo morali iti v hiše, posekati tudi kako drevo, odstraniti kak plot itd. Da ne bo oporekanje in nesporazumljenje med inženirji in med prizadetimi posestniki, se je že naznanilo, da se even-tuelna škoda povrne, ter se prosijo ljudje, naj ne delajo ovir pri tem pregledovanju, naj ne stavijo pretiranih zahtev glede odškodnine ter naj puste v miru znamenja, katera dajo postaviti inženerji. Glede določbe za odškodnino se bodo obračali do župana in do poškodovanca. Ako bi se kdo protivil ali zoperstavljal, pride v nazskrižje s politično oblastjo. Radi tega svetujemo prizadetim, da gredo na roko inženerjem ter se vedejo tako, kakor pritiče, seveda pričakujemo pa tudi, da inženirji in politična oblast postopajo tako, da ne bodo dali povoda pritožbam.
—   Zgradba bohinjskega predora. Dela pri zgradbi druge železnične zveze s Trstom lepo napredujejo. Bohinjski predor, ki bode 6 800 metrov dolg in bode torej jeden največjih tunelov v Avstriji, je na severni strani izkopan že v dolžini 450 metrov, na južni strani pa v dolžini 290 metrov. Meseca novembra se že prične delo z električnimi stroji in potem bo delo še hitreje napredovalo. V to svrho zajela se bode Bistrica, ki se bo 3400 metrov daleč napeljala ter dajala okroglo 1000 konjskih močij. Delo se je oddalo znanemu podjetniku Ceconiju, ki je zgradil tudi arlberski tunel. Upati je, da bo bohinjski predov v treh letih dogotovljen.
—   Slovenska mestna šola v Gorici. „Soča" prijavlja velezanimiv Članek, ki nam zopet kaže, kako korenito so jo zavozili v jednem najvažnejših narodnih vprašanj, v zadevi slovenske mestne šole v Grorici. Tisti, ki so stali na čelu boja za to šolo, so se boju odpovedali in pode sedaj slovensko deco iz „Šolskega doma" v nekdaj Katinellijevo vojašnico, ker „Šolski dom" ne more več vzdrževati vseh razredov. Rodo-ljubi so že pred meseci opozarjali, naj se „Šolski dom" ne zlorablja v strankarske namene,  a bilo je zaman.
—    Železnica Čedad — Sv. Lucija. Italijanska vlada resno misli na železnico od Čedada po Nedižki dolini mimo Kobarida do Sv. Lucije. Naročila je tudi že, da se za to črto izdelajo načrti. — Spodbodla jo je k temu važnemu koraku dobra volja, katero je pokazala avstrijska vlada za železnico od Sv. Lucije do Kobarida in potem dalje do Loga, kakor jo je sprožila goriška napredna stranka že jeseni 1. 1899,
—   Rojanski župnik Jurizza kot zmagovalec. Znano je, da je mej rojanskim župnikom Jurizzo in mej tržaškim škofom prišlo do konflikta, ker župnik ni hotel pri popoldanski litaniji slovenski peti Tantum ergo. Škof je vsled tega župnika Jurizzo suspendiral a divinis. Zdaj je rimska kongregacija za obrede v tej zadevi odločila proti škofu in za župnika Jurizzo. Škot je na smrt bolan in je bil te dni previden.
—   Umrl je v Trebnjem ondotni rojak gosp. dr Ignacij K 1 e m e n č i č , c. kr. redni vseučiliški profesor v Inomostu in slovenski pisatelj, v starosti 49 let. Blag mu spomin!
—   Poneverjenje Polir pri Tonniesovi opekarni v Kosezah, Fran Martinussi, je v soboto delavcu Jos. Stibilu iz   videmske   okolice   pomotoma   160   kron   preveč   izplačal.
Stibil pa preveč prejetega   denarja ni vrnil,  ampak je ž njim še tisti dan  pobegnil.
—   Pogreša se od 27. avgusta 121etna deklica Marija Novakova. Deklica je svoji materi ušla
—   Utopljenko so našli te dni v Savi pri Tomačevem. Izkazalo se je, da je ta utopljenka identična z ono Marijano Bončo iz Spodnjih Pirnič, ki je pred nekaj dnevi izginila z doma.
—   Strela udarila je te dni v Begunjah nad Cerknico v cerkveni stolp, in omamila dve ženski, ki sta pred cerkvijo stali.
—   Nezgoda pri cesar Franc-Jožefovem mostu. Te dni je pripeljal posestnik Valentin Boh iz Podpeči s čolnom okoli 200 vreč belega peska k zgradbi cesar Franc-Jožefovega mostu v Ljubljani. Ker mu delavci od zgradbe niso prišli pravočasno na pomoč, da bi čoln pred mostom ustavili, je voda nesla Čoln naprej, ki je zadel v stavbni oder in ga polovico podrl. Sin Valentina Boha se je rešil s skokom v vodo, delavec Franc Bezlaj pa se je rešil na nepodrti del odra. Valentin Boh je bil najpopred skočil na breg in je skušal čoln z vrvjo obdržati nazaj, ker ga pa ni mogel, skočil je nazaj v čoln. Tudi on se je rešil na stavbni oder. Čoln s peskom vred se je prevrnil. Boh ima precejšnjo škodo, ker mu je čoln razklalo, pa tudi graditelj mostu ima škodo, ker bode moral del stavbnega odra na novo postaviti. Dogodek je bil privabil mnogo občinstva na sv. Petra nasip.
—   Požari. Pri Sv. Andreju v Trstu je zgorela tovarna za olje. Škode je 4 milijone kron. V Spodnji Zadobrovi pri D. M. v Polju so trem posestnikom zgorele hiše, gospodarska poslopja in pridelki.  Škode je 21 700 kron?
—   Zopet požar v Kropi. Dne 10. t. m. zjutraj je v Kropi zopet gorelo.  Ogenj je uničil tri hiše.
—   Redek slučaj. V Jablanici pri Ilirski Bistrici porodila je neka žena mrtvo dete, ki je imelo dve glavi, 4 rok in 3 noge?
—   Nesreče. 561etni posestnik Ivan Eesman po dom. Starula iz Begunj je na planini, kjer je kosil, padel v 200 m globoko brezno in se ubil. Ponesrečenec je bratranec ljubljanskega škofa. — 811etni Mihael Prosen iz Vrbice pri Ilirski Bistrici je padel z voza in se tako pobil, da je pol ure pozneje umrl. — Josip Dežman iz Mošenj je v Brezah na Koroškem utonil.
—   Samomor v samostanu. V dominikanskem samostanu v Brezah si je te dni 291etni pater Alfonz -Bospini z britvijo prerezal vrat   Ko so ga našli, je bil že mrtev.
—   Ženske postajne načelnice. Na Tirolskem bodo na nekaterih postajah prepustili načelstvo malih železniških postaj ženskam. Razume se, da so na tako preuredbo železniški uradniki  jako nevoljni.
—   Češki dijak in avstrijska železnica. Pred par tedni je prišel k blagajni železnične postaje v Toplicah praški dijak, imenom Dvoržak ter zahteval vozni listek v češkem jeziku. Uradnik pri blagajni pa ga ni umel in dijak se ni hotel posluževati druzega jezika in odšel je brez voznega listka v kupe. Ko pride v kupe sprevodnik, zahtevajoč od njega vozni listek, pove mu, da ga nima in zakaj da ga ninia. Toda pomagalo ni nič: moral je plačati kazen. Mladi Čeh je proti temu vložil priziv pri vodstvu železnice z motivajo, da on ni kriv, da ni imel listka, ker ga je pravilno zahteval od uradnika, da pa ni njegova krivda, ako uradnik ne umeje češki, kakor bi bila njegova dolžnost. — Od tega dijaka bi se mi Slovenci lahko učili marsikaj!
—   Talar odvetnikov. Justično ministrstvo je izdalo naredbo, da morajo odvetniki nositi talarje pri porotnih sodbah in pred sodnimi dvori v slučajih, katere določijo odvetniške zbornice. Poslej bodo torej sodniki in odvetniki v talarjih.
Stran 369.
—  Za butarico suhljadi. Gozdar kneza Lichtensteina je zalotil v KoriČevem Da Moravskem 351etnega delavca Schlampo, ko je nabiral po gozdu suhljad. Delavec je zbežal in gozdar ga je ustrelil. Delavec je bil velik siromak in je zapustil ženo s petimi   otroki!
—    74 kilogramov 40 dekagramov vinarjev. V Altmansdorfu pri Dunaju je poslal neki trgovec neki firmi v Hetzendorf račun, glaseč se na 372 kron, kateri pa se je zdel dotični firmi mnogo pretiran. Ker ni hotel šef tvrdke tožiti trgovca, kateremu se ni zdelo vredno natančno dokazati, da je res upravičen, zahtevati toliko denarja, se je maščeval s tem, da je poslal trgovcu v samokolnici polno vrečo vinarjev, ki so tehtali 74 kilogramov 40 dekagramov vinarjev, češ, da je sedaj  poravnan račun  372 kron.
—   Nečloveška mati. Na Dunaju je policijski stražnik aretoval perico Mebenschaft, ki je beračila pri ljudeh. Na rokah je nosila dojenčka. Ko jo je policaj aretoval, treščila je dojenčka z vso silo na kamenita tla. Dojenček je nevarno ranjen na glavi.
—   Gosli iz porcelana. Najnovejše na polju keramike je izdelovanje gosli in mandolin iz porcelana. Način takega izdelovanja je iznašel neki Maks Frever.
—   Kako Madžari slavć svojega Jokai-a. Madžarski pisatelj Maurus Jokai je prišel nedavno v veselo družbo na margaretskem otoku v Budimpešti. Družba ga je z bučnim veseljem posadila na častno mesto, šampanjec je pričel pokati in napitnice so se vršile. Za nekaj dni] pa je dobil Jokai račun za izpiti šampanjec v znesku 240 kron. Jokai je izjavil, da plača samo toliko šampanja, kolikor ga je on izpil, a gostilničar s tem ni bil zadovoljen in zato ima sedaj stvar sodišče v rokah.
—   Nepošten sodnik. V Budimpešti bode te dni sojen riodnik Fr. Kermons, ki se je dal od strank podkupovati. Sodnik Kermons je takoj, ko mu je bila dostavljena obtožnica, spisal brošuro, v kateri dolži mnogo svojih sodniških tovarišev istih dejanj.
—   Umor in samomor. V Szegedinu je živel uradnik Arpad Pap s svojo mlado, lepo ženo, s katero se je pred par leti poročil, v večnem prepiru. Pred nekaj Časa pa ga je žena ostavila ter je šla k svojim sorodnikom. Pap pa je šel za svojo soprogo ter je ustrelil najprej njo, potem pa še samega sebe.
—   Zavod sv. Jeronima v Rimu. Predrznost, katere so zmožni le v Primorski in po Dalmaciji živeči kulturonosci ItalijanaŠi in renegatje, izvršila se je te dni v Rimu. Tolpa najetih postopaČev, vodena po omenjenih kulturonoscih, je pri belem dnevu in pred očmi italijanskih redarjev udrla v poslopje zavoda sv. Jeronima ter začela razsajati in gospodariti, kakor bi bila v svojem domu. Poklicano redarstvo je izjavilo,
' da ne more posredovati, pač pa naj se prej o zadevi izjavijo tribunali. Tako izjavo more dati oni, ki z nasilstvom soglaša, ker se ni še nikoli slišalo, da bi redarstveniki pustih izvršiti napad ali nasilstvo, ker se o prepornem vprašanju še niso izrekle sodnije, na koje pa se v tem slučaju še mislilo ni. Ali za danes povemo le dogodek po brzojavu: V Rimu bivajoči Lahi (Renegati) iz Dalmacije so v četrtek dne 5. t. m. opoludne pod vodstvom načelnika kongregacije sv. Jeronima, Alacevicha KalačeviČa šiloma vdrli v kolegij sv. Jeronima in istega zasedli. Rektor Pazman je poklical policijo, ki pa ni hotela intervenirati, češ, da se gre za civilno-pravni razpor. Lahi so razobesili dalmatinsko zastavo in priredili v prostorih kolegija banket ter brzojavno izrazili italijanskemu kralju svojo udanost, zadrskemu županstvu pa poslali brzojavni pozdrav. Tekom popoldneva je prišel sovetnik avstrijskega poslaništva intervenirat, a načelnik imenovane kongregacije ga je odslovil. Isti načelnik je tudi obvestil vse stranke, stanujoče v hišah hrvatskega kolegija sv. Jeronima, da ne smejo nikomur drugemu kakor njemu plačevati  najemščine.
—   Novi macedonski odbor je izvolil svojim predsednikom Mihajlovskega in podpredsednikom generala ZovČeva. Sarafov je prišel na zborovanje, a izvoljen ni bil, ker so njegovi nasprotniki raztrobili, da je društvenih denarjev več milijonov naložil v inozemstvu
—   Žaba v želodcu. V Dornbirnu so operirali te dni neko osebo, ki je dolgo bolehala na želodečni bolezni. V želodcu so  dobili   —  žabo.
—    Rabeljevi govori. William Beatric, umirovljeni rabelj v Worcestru, hoče si razen pokojnine zaslužiti še kak vinar. Za majhno vstopnino prireja govore o svojih rabeljskih izkušnjah, o umetnosti, kako najložje človeka obglaviti ali obesiti. Njegova soba je prenapolnjena z radovednim občinstvom
—  dam je več. Z izvanredno domišljijo popisuje Beatric zadnje obsojenčeve trenutke: kaj mu je dišalo, kaj je pil, kaiil, skrivnostne besede, katere je obsojenec šepetal, kadar mu je Že petljo zadrgnil na vrat, — sploh izbira jako zanimivo snov. In nežnočutne dame, mladina in kar je radovednih poslušalcev, vse zadržuje &apo, izbulja oči, nastavlja ušesa, da jim le nič ne uide, kadar govori rabelj o lomljenju tilnika, o dolgih in kratkih petljah in drugih skrivnostih in natančnostih rabeljeve čudne obrti.
—    Koliko poštnih pošiljatev dobi sv. Oče? V preteklem letu je sv. Oče dobil na dan 22.700 pisem, časopisov in zabojčekov. Za vsprejem teh ogromnih korespondenc je nastavljenih 40 tajnikov. — Naš cesar dobi na dan povprečno 200 pisem.
—   Kadet - častniški namestnik — ciganski vodja.
Nedavno je šel nadporočnik Martin Zoldi k ciganom in postal njih vodja. Sedaj pa se je pridružil ciganom tudi kadet-častniški namestnik Zsiga Gazsi, ki je služil še pred kratkim v 43. pešpolku in se pociganil docela. Postal je ciganski primas. Oba Častnika imata svojo kapelo ciganskih godcev ter igrata po budimpeštanskih kavarnah. Seveda sta oba častnika rodom Madjara.
—  Tekmec prof. Schenka. Znani, nekoliko fantastični astronom Camille Flammarion se bavi v zadnjem Času z istimi študijami kakor prof. Schenk, kateri trdi, da je možao določiti spol otroka Flammarion meni, da barve jako vplivajo na bodoči spol bitja, v prvi vrsti pa hrana. Svoje poskuse, s katerimi   je   imel   baje   mnogo vspeha, je delal   Flammarion na
—   metuljih ter misli, da se vrši pri ljudeh isti proces.
—   »Ika« zopet potopila, čitatelji se bodo še gotovo spominjali onega parobroda, imenom „Ika", ki je pred dvemi leti trčil v reški luki z angleškim parnikom „Tyria" in ie pri tem mnogo ljudi] zgubilo življenje. Oni parnik so nato prenovili in mu dali ime „Angelica" ter ga prodali nekemu grškemu pomorskemu društvu. Le malo časa je krožil ta parnik po morju, kajti zopet je trčil z drugim parnikom in se pri tem potopil. Zgubile sta pri tem dve osebi življenje. Parnik „Ika" bil je, kakor se vidi iz vsega, v jako nesrečni uri spuščen v morje.
—   Nag gost. V ponedeljek zjutraj ob 7. uri je prišel v neko gostilno na Schafoergu blizu Dornbacha docela nag gost, ki je zahteval pijače. Gostilničar pa je nagemu gostu pokazal vrata. Ali nagi mož je šel preko ceste v drugo gostilno, sedel ondi za mizo in zahteval vina. Gostilničar pa je peljal gosta na policijo, ki ga  je spremila končno v blaznico.
—   Umor ritmojstra Kosigka. 31. januvarja t. 1. popoludne je bil na jezdališču v Gumbinemu ritmojsfer Kro3igk vpričo vojakov ustreljen. Kdo ga je ustrelil, ni znano. Sumljiva sta podčastnika Marten in Hickel, a vojaško sodišče je oba oprostilo. Višje vojno sodišče pa je obsodilo Martena v smrt, Hickela pa oprostilo. Zanimivo pa je, da je celo zastopnik tožbe priporočal sodišču, naj Martena ne obsodi v smrt, nego le v 121etno ječo. A sodišče je sodilo na smrt! Sodba je vzbudila silno nevoljo mej ljudstvom.