15. junij 1973 • Leto IX., št. 1(5 (1S7) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini
SLAVJE V SLOVENJGRASKI OBČINI — Prejšnji teden so prebivalci občine Slovenj Gradec slavili svoj praznik. Tega počastijo v spomin na boje brigade Milana Zidanška na Mali Kopi na Pohorju v začetku 1944. Slovesnosti ob letošnjem prazniku so imeli ves teden. Končale pa so se v nedeljo. Dopoldne je bila v dvorani kulturno prosvetnega društva v Šentilju slavnostna seja občinske skupščine na kateri je govoril predsednik občine Peter Planinšec. Tu so podelili tudi vsakoletno Vrunčevo nagrado in občinska priznanja. Po končani seji pa je bila velika manifestacija mladine na preobnovljenem športnem šolskem igrišču v Mislinji. Z mimohodom gasilskih enot so proslavili 70-obletnico obstoja tudi domači gasilci. — Na sliki manifestacija v Mislinji.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks
SOŠTANJSKI ROKOMETAŠI REPUBLIŠKI PRVAKI
JUBILEJNO SLAVJE POD POKROVITELJSTVOM TEDNIKA NAŠ ČAS
Pred več kot 1200 gledalci in prijatelji rokometa so na stadionu Parlizana v Šoštanju, pred zanjo prvenstveno tekmo z Ajdovščino, uradno proglasili rokometaše Šoštanja za republiške prvake.
Ko je predsednik tekmovalne komisije Rokometne zveze Slovenije predal pokal RZS kapetanu Mirku Požunu, so jih gledalci navdušeno pozdravili. To je bil najlepši trenutek roko-metašev Šoštanja v petnajstletnem delovanju kluba. Slovesnosti je prisostvoval tudi predsednik Skupščine občine Velenje Nestl Žgank, ki si je ogledal tudi tekmo z Ajdovščino.
V tekmi so domačini zadnjikrat pokazali dobro igro in s hitrimi napadi nad-igrali goste iz Ajdovščine. Izkazali so se predvsem mladi igralci, ki bodo morali v bodoče prevzeti vlogo ob pomoči izkušenih tovarišev. Rezultat srečanja je bil 23:17. Največ golov pa sta dosegla Vačovnik 7 in Stvarnik 6.
Po tekmi so se zbrali vsi igralci in rokometni delavci na priložnostni svečanosti ob 15-letnici obstoja rokometa v Šoštanju, ki je bilo
pod pokroviteljstvom tednika NAŠ CAS.
Vsem zbranim je najprej o razvoju in uspehih rokometnega kluba spregovoril predsednik Avgust Vohar in med drugim dejal: »Ni zgolj slučaj, da naš jubilej lahko počastimo z velikim uspehom šoštanjskega rokometa z naslovom prvaka Slovenije za leto 1973. Trnova je bila pot podeželj-skega kluba, ki je moral od težkih začetkov leta 1958, ki so na lešnatem igrišču v Širokem, odigrati prve tekme. V raznih tekmovanjih, od podzvezne do republiške lige, so se srečevali z uspehi in neuspehi in se tako kalili v dobro izkušeno ekipo, ki je pod vodstvom Štefana Kaca v letošnjem letu, to delo kronala z velikim uspehom, ki ga danes slavimo.
Ko se ob pokalu republiškega prvaka veselimo u-speha, se zahvaljujem vsem igralcem za požrtvovalnost in borbenost na igriščih ši-
V TOREK SEJA KONFERENCE SZDL
Predsednik Martin Primožič je za torek, 19. junija ob 16. uri sklical sejo občinske konference SZDL Velenje.
Najprej bodo člani občinske konference SZDL razpravljali o nadaljnjem razvoju Socialistične zveze. Zato bo Jože Veber, sekretar izvršnega odbora občinske konference, uvodoma o-pozoril na izhodišča nadaljnjega razvoja in temeljna načela Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Govoril pa bo tudi o delegatskem sistemu in delegatskih odnosih v SZDL.
Na seji bodo razpravljali še o splošnem ljudskem odporu ter nalogah Socialistične zveze in sklepali o ustanovitvi medobčinske konference SZDL celjske regije. Ta konferenca bo skupni organ, ki jo ustanavljajo občinske konference SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje in Žalec.
Člani občinske konference bodo na torkovi seji izvolili v izvršni odbor občinske konference SZDL tri člane, namesto Franca Pri-stovška, Milana Šterbana in Staneta Prašnikarja.
GOSTJE IZ ZAMEJSTVA
V ŠOŠTANJU
rom Slovenije, prav tako pa tudi rokometnim delavcem za njihovo prizadevanje in številnim ljubiteljem rokometa v šaleški dolini, ki so bodrili naše moštvo, ki danes stoji na najvišji stopnici slovenskega rokometa.«
V	imenu pokrovitelja tednika NAŠ CAS je glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks podelil posebna priznanja rokometašem in rokometnim delavcem Šoštanja. Priznanja so prejeli Pavel Bukovec, Miligoj Jar-novič, Matjaž Natek, Karel Kovač, Nande Korpnik, Franc Hribernik, Slavko Kokot, Branko Brišnik, Štefan Kac. Roman Kac, Franc Kac, Mirko Požun, Jože Hajsek, Dominik Pejovnik, Marjan Stvarnik, Ivan Vačovnik, Karel Kočevar, Matjaž Klemenčič. Roman Javornik, Zoran Kompan, Mitja Bubik, Adolf Huda-rin, Alojz Kemperle. Vili Poznič, Marjan Hauptman, Miran Zager, Franc Pla-skan, Avgust Vohar in Rudi Baje.
V	spomin na to svečanost in za prizadevanje za razvoj športa v občini, je priznanje podelil tudi predsedniku občine Nestlu Žganku. Predsednik Nestl Žgank je v pozdravnem govoru čestital rokometašem za izreden uspeh ter jim zaželel takih uspehov tudi v tekmovanju na zveznem nivoju.
Predsednik RZ Slovenije je ob tej priložnosti podelil priznaja Rokometne zveze Slovenije zaslužnim rokometnim delavcem v občini Velenje. Za več kot 15-let-no delo so priznanje prejeli: Edvard Centrih, Rudi Zevart in Štefan Kac, za več kot 10 let pa Avgust Vohar, Miligoj Jarnovič, Franc Kac, Valter Končan, Alojz Kemperle, Hinko Dermol in Ferdinand Korpnik.
Prijeten večer je minil ob obujanju spominov na težke in prijetne trenutke na rokometnih igriščih.
V Napotnikovi galeriji so odprli razstavo ak. slikarja Palčiča iz Trsta
utfnksmfe
Na otvoritvi razstave je sodeloval tudi pevski zbor iz zamejstva
0DR0RNIKI SO SE ZRRALI
VELENJE, 15. junija — Danes dopoldne sta se v Velenju sešla na skupno sejo oba zbora občinske skupščine. Odborniki so razpravljali in sprejemali več odlokov, ki so jih predložili svet za urbanizem, svet za finance, svet za narodno obrambo, sklad za zadeve borcev NOV. svet za zdravstvo in socialno varstvo, ter svet za splošne in notranje zadeve. Sklepali so tudi o predlogih komisije za volitve in imenovanja, da bi poimenovali o-snovno šolo Šmartno ob Paki po bratih Letonje, III. osnovno šolo Velenje po Antonu Aškercu ter dali so-
gostje iz gropade in dric povsod prisrčno sprejeti • kajuhov rojstni kraj se jim dopade
Preteklo nedeljo so Šoštanj obiskali gostje iz Gropade in Drič pri Trstu in tako vrnili lanskoletni o-bisk šoštanjčanom. Prišli so iz osnovne šole, ki nosi ime našega pesnika Karla Destovnika-Kajuha. Prav zato je njihov obisk tudi 'natnefijCiT "~SSšfanju, saj ima Kajuh tu šolo, ki nosi njegovo ime. V Dričah so šolo otvorili pred dvema letoma in pred njo postavili Kajuhov spomenik.
Gostje so v Šoštanju pred spomenikom Karla Destovnika-Kajuha izvedli recital, za recitalom pa je nastopila šoštanjska godba na pihala »Zarja«. Ko so izzveneli zadnji zvoki glasbe, je še nastopila šaleška folklorna skupina, ki je izvedla lep folklorni program. Svoj obisk pa so gostje zaključili s popoldanskim obiskom na otvoritvi razstave akademskega slikarja Palčiča iz Trsta, ki je hkrati tudi predsednik glavnega odbora zamejskih Slovencev.
Z nedeljskim obiskom se verjetno medsebojno sodelovanje med obema šolama še ni končalo. Verjetno bodo stike obdržali še naprej, saj so združeni z imenom našega pesnika Karla De-stovnika-Kajuha in z istimi cilji in željami.
glasje za imenovanje direktorja podjetja Toplovod in razrešili ter imenovali no-
vega načelnika davčne u-prave pri skupščini občine Velenje.
O seji bomo podrobno poročali prihodnji teden.
NAGRADNO TEKMOVANJE V MINI GOLFU
Gostinsko podjetje Paka prireja ob Velenjskem jezeru tekmovanje v mini golfu, za nagrado gostinskega podjetja Paka.	,
Tekmovanje bo v petek, 22. junija 1973, od 11 do 19.30.
Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo na terasi restavracije Jezero ob 20. uri. Zelja prireditelja je, da se tekmovanja udeleži kar največ
tekmovalcev. Pravico sodelovanja imajo ženske in moški, starejši od 18 let. Da bo tekmovanje zanimivejše, je prireditelj pripravil 10 nagrad. Prve tri bo prispevalo gostinsko podjetje Paka.
Prijavite sa lahko pri mini golfu od 15. do 20. junija med 17. in 19. uro.
Prijavnina za vsakega tekmovalca je 20 din.
Zadnje dni po svetu

Komentirata Alojz Ribic Štefan Dolcjši

■i
V zadnjem obdobju so vse pogostejši sestanki na nivoju šefov držav. Skorajda ni dneva, da bi se na tem ali onem delu sveta ne sestala dva najmarkantnej-ša predstavnika dveh držav. Taki sestanki vse bolj postajajo praksa v meddržavnem dogovarjanju, zato smo se odločili, da prav temu vprašanju posvetimo poseben komentar.
V vsej pretekli zgodovini, od srednjega veka dalje, so mednarodno politiko vodili zunanji ministri. Tak način komuniciranja so narekovale velike razdalje in nerazvitost prometnih zvez, zaprtost posameznih držav v svoje ineje itd. Moderna doba 20. stoletja je doba tehnike in znanosti. To je doba, ki je storila izredno velik korak na področju prometnih zvez, predvsem prometnih sredstev (aviacija), ki vse bolj povezuje svet v celoto. Se več, človek se je odtrgal s tega planeta in od-letel v vesolje. Prav zato prihaja do »globalne politike« in »globalne strategije« s strani velesil, do take strategije in politike, ki i-ma pred očmi celotno zemeljsko oblo.
Pri tako zastavljenih konceptih seveda celotne problematike ne more več obvladovati posameznik, zato so velesile ustanovile za projektiranje svoje zunanje, pa tudi notranje politike posebne štabe znanstvenikov, diplomatov, e-konomistov, inženirjev, vojakov, strategov . . . skratka strokovnjakov z vseh področij dejavnosti.
Tako ima Sovjetska zveza v takem štabu okoli 3.000 najimenitnejših znanstvenikov, ki so sposobni projektirati svetovno politiko, ki jo mora voditi SZ.
Ta štab, na primer, projektira politiko SZ v odnosu do Azije, Afrike, Bližnjega Vzhoda, EGS ali ZDA. Tam razmišljajo, ka-
ko širiti socialistično misel. Z znanstvenimi metodami preučujejo režime v Latinski Ameriki z namenom, da bi se začrtale metode in oblike delovanja tudi s temi deželami. Brez dvoma so ravno ti strokovnjaki začrtali mnogo prožnejšo politiko, ki jo vodi SZ v zadnjem času. Opažamo namreč, da Sovjeti zelo tesno sodelujejo z mnogimi buržoaznimi režimi. Vzpostavljajo diplomatske stike, nudijo najrazličnejšo pomoč (grade letališča, bolnišnice, ceste), ob tem razširjajo tudi politično dejavnost, povečujejo število
ki ves čas spremlja politična dogajanja in na posamezne ukrepe republikanske stranke politično reagira ter tako pridobiva glasove za prihodnje volitve. Pentagon pa je stalna institucija, ki sistematično spremlja in preučuje strateški položaj v svetu kot generalštab združenih sil ZDA. V tej največji stavbi na svetu premeljejo najrazličnejše podatke za Ki-singerjevo garnituro (garnituro republikanske stranke, ki je sedaj na oblasti), ki pripravlja materiale za dokončne odločitve predsednika Nixona.
men dobivajo tako imenovani »leteči ambasadorji« (Kisinger se v Moskvi pogovarja skoraj s takimi pooblastili kot jih ima sam Nixon).
Kot primer naj omenimo le nekaj sestankov na vr-slandskem območju, da bi se sešla na nevtralnem i-hu! Nixon in Pompidou sta se pogovorila o zaostrenih odnosih med EGS in ZDA na področju partnerstva, trgovine, denarništva itd. O vseh teh najpomembnejših vprašanjih so velika razhajanja. Oba državnika sta jih vsaj delno načela,
POTA DIPLOMACIJE
ambasadorjev, ki skrbijo, da se upoštevajo v kar največji možni meri tudi sovjetski interesi. Ta štab je pred petimi leti programiral bodoči razvoj Evrope in evropskega sodelovanja med državami z različnimi sistemi in družbenimi ureditvami.
Posebno mesto v SZ zavzema njihov generalštab. Le-ta rezultate in analize štaba strokovnjakov popolni s strateškimi stališTi, tako kompietirani predlogi pa prihajajo na delovne mize politbiroja KP SZ. V tem organu so po zadnjem plenumu vsi najodgovornejši ljudje SZ: maršal Grečko, zunanji minister Gromiko, šef policije itd. Predloge tu zadnjikrat preučijo in — odločijo.
Nekaj podobnega najdemo v Združenih državah Amerike, le s to razliko, da ima .vsaka stranka svoj štab. Tak štab strokovnjakov vzdržuje tudi opozicijska demokratska stranka,
Atomska doba in vse hitrejši tempo življenja na našem planetu zahtevata izredno hitre reakcije na posamezne probleme v razvoju meddržavnih odnosov in reakcije na konfliktne situacije kjerkoli na zemeljski obli. In atomsko o-rožje visi kot Demoklejev meč nad človeštvom in tudi supersile so v nevarnosti pred celotnim uničenjem. Taka situacija sili državnike širom po svetu k stalnim medsebojnim stikom, kajti čestokrat je le na ta način možno nastale konflikte odpravljati. Primer Kube, v katerem sta Keiinedy in Hruščov po telefonu od minute do minute reševala atomski spopad, je prav klasičen. Ravno po konfliktu na Kubi beležimo stalen porast medsebojnih dogovorov vlad in šefov držav. Seveda pa predsedniki vlad in med premieri posameznih šefi držav ne morejo vsega opraviti, zato vse večji po-
da bi olajšala pristop k reševanju teh vprašanj, kar je predvideno za letos jeseni, ko bo Nixon obiskal evropske prestolnice. Prve razgovore je imel Nixon s pompidoujem zato, ker je Francija edina država EGS, ki se je ubranila prodora ameriškega kapitala in je najbolj neodvisna od Združenih držav Amerike. Ce bodo te razgovore ocenili za uspešne, bodo verjetno sledili sestanki: Nixon — Heath in Nixon — Brandt. Rezultate pa spremljajo Sovjeti s sestankom Brež-njeva v VVashingtonu. Posredno je najavljen tudi že drugi obisk Nixona v Pekingu.
Ti sestanki niso slučajni, temveč jih zahteva varnost posameznih držav. Državniki v medsebojnih kontaktih ugotavljajo, kje so stične točke za mir, kajti svetovnega spopada se bojijo tudi velesile.
SODELUJMO
PRI OBRAMBNI VZGOJI
Na nedavni seji predsedstva občinskega odbora ZRVS so kritično pregledali doslej opravljeno delo.
•	VARNOSTNI SVET O BLIŽNJEVZHODNI KRIZI — Varnostni svet združenih narodov je pretekli teden začel razpravo o krizi na Bližnjem vzhodu. Gre za to, da bi na podlagi znane resolucije varnostnega sveta iz leta 1967 dosegli miroljubno rešitev in umik Izraela z zasedenega arabskega ozemlja.
•	BRANDT V IZRAELU
— Kancler Zvezne republike Nemčije Willy Brandt je kot prvi šef zahodno-nemške vlade obiskal Izrael. V pogovoru s predsednico izraelske vlade Goldo Meir je Brandt pojasnil zahodnonemško politiko do Bližnjega vzhoda. Dejal jc, da ni vezana pa tudi ne nevtralna.
•	BOMBARDIRALI DRU GO NAJVEČJE MESTO V DRŽAVI — Sihanuku zveste enote so prvič v triletni vojni bombardirale drugo največje mesto v Kambodži Battanbang. Prav tako so pred dnevi obnovili ofenzivo ob cesti št. 4 blizu Pnom Penha. Napadli so neki bataljon Lon Nolo-ve armade 18 km od Po-čentonga pri Pnom Penhu. To je bil konec bitke, v kateri so enajst dni držali v obroču Lon Nolov bataljon. Pobegniti je uspelo samo 24 vojakom, bataljon pa je sestavljalo približno 400 vojakov in oficirjev.
•	ZNOVA LE DUC THO IN KISSINGER — Svetovalec ameriškega predsednik Nixona Henry Kissin-ger in član politbiroja se-vernovietnamske delavske partije Le Duc Tho sta se znova sešla v Parizu, da bi nadaljevala pogajanja o u-resničitvi mirovnega sporazuma o Vietnamu.
•	ZAČETEK KONFERENCE 3. JULIJA — Na
pripravljalnem sestanku v Helsinkih so zunanji ministri evropskih držav, ZDA in Kanade sklenili, da bodo začeli evropsko konfe-
•	DELEGACIJA JLA KONČALA OBISK — Zvez ni sekretar za narodno obrambo Nikola Ljubičič se je na čelu delegacije JLA vrnil z večdnevnega obiska v arabski republiki Egipt, Etiopiji, Sudanu.
•	PRIJATELJSKA ČUSTVA DO JUGOSLAVIJE
— Podpredsednik zveznega izvršnega sveta iz zvezni sekretar za zunan je zadeve Miloš Minič je po vrnitvi z uradnega obiska v Gvineji in Zaire dejal, da so ga v obeh državah toplo in prijateljsko sprejeli, v čemer se izražajo prijateljska čustva Gvineje in Zaira do Jugoslavije. Še posebej je poudaril, da je v teh dveh državah deležen posebnega spoštovanja in zaupanja predsednik Tito.
•	ZBOR SLOVENSKIH PIONIRJEV — V osrčju Pohorja, na Osankarici, je
renco o varnosti in sodelovanju 3. julija.
•	HEINEMANN PODP1 SAL SPORAZUM — Pred sednik Zvezne republike Nemčije Gustav Heine-mann je pred dnevi podpisal sporazum o temeljnih odnosih med Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko. Tako je s strani Zahodne Nemčije sporazum dokončno potrjen. S tem zgodovinskim sporazumom je odprta pot obema nemškima državama, da zaprosita za sprejem v OZN.
Pogodba o ureditvi odnosov med državama bo začela veljati 20. junija.
•	ANDREOTTI PRIVO LIL V ODSTOP — Italijan ski premier Giulio Andre-otti je privolil, da bo odstopil in tako utrl pot obnovitvi krščansko-demo-kratsko socialistične koalicije. Za ta korak se je odločil, ker je krščansko-de-mokratska stranka v nedeljo na kongresu sklenila, da bo morala njegova vlada odstopiti.
•	KOSIGIN NA DUNA
JU — Sovjetski premier Aleksej Kosigin bo 2. julija dopotoval na štiridnevni u-radni obisk v Avstrijo. S kanclerjem Kreiskym se bo pogovarjal o evropski konferenci o varnosti.
•	KONEC POLICIJSKE
URE — Libanonske oblasti so ukinile v soboto policijsko uro, ki so jo bili uvedli minuli mesec zaradi spopadov med Palestinci in libanonsko vojsko.
•	OBRAVNAVA PROTI FAŠISTOM — V Rimu se
je začela sodna obravnava proti 52 članom neofašistične stranke, obtoženih, da so hoteli obnoviti prepovedano fašistično stranko. Gre za največjo skupino neofašistov, odkar je bil leta 1952 sprejet zakon o prepovedi oživljanja fašistične stranke diktatorja Mussolinija.
bil zbor slovenskih pionirjev, na katerem se je zbralo več kot 5000 udeležencev. Ob 30-letnici zgodovinskega boja Pohorskega bataljona je pionirjem spregovoril predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. V svojem govoru je Mitja Ribičič tudi pozval pionirje naj s svojimi skromnimi močmi pomagajo zbirati sredstva in tako prisluhnejo želji naše narodne manjšine na slovenskem Koroškem, da bi v Celovcu zgradili kulturni dom.
• ZAČETEK JAVNE RAZPRAVE — Predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije je dalo v javno razpravo besedilo zasnove za pripravo stališč in sklepov 10. kongresa ZKJ. Tako se je začela večmesečna razprava o vodstvih in organizacijah ZKJ, družbenopolitičnih samoupravnih in predstavniških telesih ter društvih. Skratka, v celotni jugoslovanski javnosti. Razprava bo trajala do spomladi prihodnjega leta ko bo sklican kongres.
Na šolah so ustanovili aktive rezervnih vojaških starešin, ki bodo skrbeli predvsem za _ obrambno vzgojo mladih. Že doslej so posvečali vso skrb delu SLO pri krajevnih skupnostih in v šolah.
Strokovni program je potekal po načrtu. Tako so januarja rezervne starešine opravljali izpite iz programa za leto 1972. Udeležba
je bila skoraj stoodstotna. Februarja so poslušali šest predavanj, spremljanih s filmi. V marcu je bilo prav tako šest predavanj o delovanju partizanskih enot v zaledju. Aprila so izvedli orientacijski taktični pohod. Na seji so sklenili, da bodo za vse tiste, ki iz različnih razlogov niso sodelovali na pohodu, pripravili izpite, ki bodo septembra.
Na seji so prav tako sklenili, da bo odslej izpolnjevanje splošnega programa obveza za vse, ki so vojaški obvezniki. Razveseljivo je, da občinski odbor ZRVS posebej skrbi za mladino in njegovo vzgojo za obrambo naše domovine.
Ob kritičnem pregledu osnovnih združenj pa je le treba zapisati, da se bodo morali ti v prihodnje še bolj organizacijsko utrditi. V jesenskem delu bodo čas uporabili predvsem za organizacijske zadeve.
Občinski odbor ZRVS je zaradi temeljitejšega dela tesno povezan tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in občinsko skupščino.
V. Š.
Zbor obrtnikov preložen
V soboto, 9. junija bi moral biti v Velenju ustanovni občni zbor združenja samostojni obrtnikov velenjske občine. Za dnevni red je bilo predvideno poročilo predsednika iniciativnega odbora, izvolitev upravnega in nadzornega odbora ter delegate za združenje samostojnih obrtnikov Slovenije in potrditev pravil združenja obrtnikov. Ker je prišlo le 26 obrtnikov od 112 vpisanih, so zbor zaradi nesklepčnosti preložili na jutri, 16. junija s pričet-kom ob 18. uri v skupščinski dvorani.
• SIHANUK OBISKAL JUGOSLAVIJO — Šef Kambodže in predsednik združenja nacionalnc fronte princ No-rodom Sihanuk je v soboto prispel na neuradni in prijateljski obisk v našo državo. S predsednikom Titom se je pogovarjal o perečih mednarodnih problemih, še zlasti o tistih, ki neposredno zadevajo prihodnost Kambodže, Govorila pa sta tudi o pripravah na bližnjo konferenco neuvrščenih držav v Alžiru.
MLADINSKA DELOVNA AKCIJA »SUTJESKA 73« — V Dolini herojev na Tjentištu se je zbralo 100 fantov in deklet iz večih krajev Srbije, Bosne in Hrvatske, da bi sodelovali pri gradnji ceste od Tjentišta do Ozrena. To cesto, ki bo povezovala dva legendarna kraja, bodo zgradili do 4. julija, ko bo osrednja proslava 30-oblctnice najtežje bitke v narodnoosvobodilnem boju. Na sliki so brigadirji mladinske delovne brigade na delovni akciji »Sutjeska 73«.
...in domovini
SLOVENJ GRADEC
SLOVESNOSTI V OBČINI
MISLINJA, 10. junija (sv) — Tu je bila sklepna slovest-nost ob letošnjem prazniku občine Slovenj Gradec. Ze zgodaj dopoldne so pred domom kulturno-prosvetnega društva v Šentilju zatloneli zvoki slovenjgraške delavske godbe, ob deveti uri pa sc je v dvorani začela slavnostna seja skupščine občine Slovenj Gradec, ki so se je med drugim udeležili član republiškega izvršnega sveta Franc Razdevšek, predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij slovenjgraške in sosednjih občin ter republiški poslanec Oto Sekavčnik. Med gosti je bila tudi delegacija iz pobratenega Gornjega Milanovca.
Slavnostni govor je imel predsednik občinske skupščine Peter Planinšec, dipl. inž. Najprej je obudil spomine na hude boje Pohorskega bataljona in XI. SNOUB Milana Zidanška, ki je nadaljevala izročilo borcev Pohorskega bataljona. »Mnogo naših občanov je sodelovalo v NOB po vsej Sloveniji. 330 jih je za svobodo žrtvovalo življenje. Padli so za svojo zmago, za naš lepši dan, za našo socialistično domovino. Z veliko hvaležnostjo se zato spominjamo vseh teh junakov, ki v našem spominu ne smejo nikoli zbledeti in v naših srcih ne smejo za-mreti. Vedno se moramo zavedati, da bolj ko raste in se bogati naša socialistična domovina, lepši in veličast-nejši mora biti tudi spomin na njih.« Spomin na padle junake so pačistili z eno-minutnim molkom, delegacija občinske skupščine in zveze borcev pa je odnesla venec na grob padlim na pokopališču v Šentilju.
Zatem je slovenjgraški župan spregovoril o gospodarskih uspehih in prihodnjem razvoju občine. Poudaril je, da je gospodarstvo lani doseglo pomemben napredek in zadovoljive rezultate. Delitev dohodka je usklajena, majhna odstopanja pa so še vedno glede delitve osebnih dohodkov. V občini je zaposlenih nekaj manj kot 4.200 ljudi. Dohodek organizacij je lani porastel za 23 odstotkov, o-sebni dohodki so bili višji prav tako za 23 odstotkov, medtem ko so se skladi povečali za 9 odstotkov. Kljub temu pa Slovenj Gradec še vedno zaostaja za razvojem v republiki. V zvezi s tem je podčrtal, da je še vedno premalo vloženih sredstev v obnovo in modernizacijo in s tem za razširitev zmogljivosti.
Drugi problem, ki tare Slovenjgradčane, je vprašanje kmetijstva. V občini je precej ostarelih kmetov, največ v višjih predelih. »Vseskozi so sodelovali v NOB. Zato je danes še večja naša dolžnost, da tudi njim pomagamo ustvariti našim razmeram ustrezne življenjske pogoje.«
Velike razvojne možnosti se občini odpirajo na področju turizma, ki prav zadnja leta dobiva vse večji razmah.
Pomembne rezultate beležijo na negospodarskem področju. Se zlasti po lanskem uspešnem referendumu, ko so občani dokazali da jim ni vseeno, kakšne bodo vzgoja, izobraževanje, kulturno zdravstvena raven mladih. Tako že gradijo šolo v Šmartnem, kjer zdaj pouk poteka kar v treh izmenah. Na Stibuku raste nov objekt Ekonomskega šolskega centra, kjer bo 15 učilnic, 8 kabinetov, prva telovadnica v občini in bazen. Pred kratkim so odprli nov interni oddelek z 80 posteljami ter najmodernejši laboratorij.
Slovenj Gradec je zelo znan še po kulturno-umet-niški in prosvetni dejavno-
sti. V občini aktivno deluje 8 kulturno-prosvetnih društev z več kot 700 člani. Poleg tega ima Slov. Gradec s svojo 800-letno tradicijo tudi pomembne poklicne in kulturne ustanove; med njimi knjižnico, glasbeno šolo, umetnosti paviljon, muzej ljudske revolucije idr. Vendar vse te ustanove zaradi pomanjkanja denarja. zlasti za investicije, ne morejo v celoti razviti svojih programov in dejavnosti.
Predsednik se je v svojem govoru dotaknil tudi integracijskih procesov v dolini: Dejal je, da bosta kmalu stopila pod isto streho Gozdno gospodarstvo in Lesno industrijsko podjetje. Partnerja za združitev išče tudi nova »Oprema« z željo, da bi tudi ta kolektiv hitreje krenil naprej. V naslednjem petletnem obdobju predvidevajo, da bo družbeni proizvod na leto rastel po stopnji 18,7; tako da bi po petih letih dosegli slovensko poprečje.
Ob koncu je predsednik Slovenjgraške občine dejal: Občani naše občine bomo vedno čvrsto podpirali našega dragega predsednika Tita v stremljenju, da odločajo narodi sami o svoji u-sodi. da zakon najmočnejšega nadomesti spoštovanje, da mora rasti ljubezen do sočloveka ne glede na raso in mišljenje. Zato smo lahko ponosni, da smo u-stvarjalci in nosilci naprednih idej. To nam dviga moč in mednarodni ugled.«
Potem ko je še enkrat čestital občanom ob njihovem prazniku, dosedanjem delu ter jim zaželel obilo uspehov in socialistične rasti v prihodnje, so podelili tovarni Gorenje-Fecro letošnjo občinsko nagrado za uspehe, ki jih je kolektiv dosegel v zadnjem času. Mislinj-sko gasilsko društvo, ki letos slavi visok jubilej 70-letnico obstoja, je dobilo posebno občinsko priznanje za zasluge in uspehe pri njihovem dosedanjem delu. Gromko navdušenje in ploskanje pa se je razleglo po dvorani, ko je tovariš Jože Potočnik v imenu sveta za šolstvo, kulturo, prosveto in telesno vzgojo pri skupščini občine Slovenj Gradec prebral sklep, da ob letošnjem prazniku prejmeta »Vrun-čevo nagrado« zakonca profesorja Ana in Stanko Hri-bernik.
Po končani slavnostni seji, ki so jo združili s kulturnim programom, so vsi udeleženci krenili po novi asfaltirani cesti na prav tako novo športno igrišče. Tam je že bilo zbranih veliko občanov. Niso hoteli zamuditi mimohoda gasilskih enot v svečanih oblekah. ki so jih krasila mnoga odlikovanja. Gasilcem so se pridružili še športniki — od kolesarjev do smučarjev, lovci, pionirji in tudi najmlajši — cicibančki. Prelep je bil pogled na strumen korak udeležencev parade, na čelu katere sta dva pionirja nosila velik gasilski grb z napisom: 70 let Gasilskega društva Mi-
slinja. Ko so se vse enote zvrstile na prostor pred Slavnostno tribuno, je poveljnik gasilske zveze in komandant parade Ivan Logar predal raport županu Petru Planinšcu in začela se je proslava. Predsednik krajevne skupnosti Mislinja Ivan Golob je uradno predal namenu dve pomembni pridobitvi za kraj: športno igrišče in asfaltirano cesto od Šentilja do Mislinje.
Nova črna prevleka je dolga 1.700 metrov. Za asfalt, ki ga je potegnil Komunalno obrtni center Velenje, so zbrali 520 tisoč dinarjev. Nekaj denarja so prispevali prebivalci sami s samoprispevkom, nekaj pa delovne organizacije. Ivan Golob se je še posebej zahvalil tistim občanom, ki so se kar dvakrat nesebično in solidarno odločili za krajevni samoprispevek ter s tem pripomogli za lepši in boljši napredek in urejenost samega kraja.
Obnovljeno in asfaltirano športno igrišče je prav gotovo poleg dobrega šolskega uspeha najlepše darilo mislinjskim šolarjem ob koncu šolskega leta. Tako se jim je izpolnila dolgoletna želja, da bodo lahko i-meli telovadbo, športna tekmovanja na lepem in sodobno urejenem igrišču. Seveda bodo tudi drugi mladi in zakaj ne tudi starejši na tem prostoru koristno zapravljali prosti čas.
Za ureditev igrišča so v Mislinji zbrali 95 tisoč dinarjev. Starši in mladina so prispevali 20 tisoč dinarjev, na pomoč pa sta priskočila tudi gozdarski in lesnoindustrijski obrat ter telesno-vzgojno društvo »Partizan« Mislinja, ki je primaknila 10 tisoč dinarjev. Največ pa je prispevala delovna skupnost osnovne šole narodnega heroja Rada Irši-ča. Poleg denarja je bilo vloženega tudi veliko udarniškega dela učencev in mladincev.
Da so mislinjski šolarji resnično zelo hrepeneli po novem igrišču, so pokazali že na sam dan otvoritve. Nanj so privlekli nekaj blazin in gredo ter pokazali, da so se kljub slabim pogojem za telovadbo veliko naučili. Z nastopom so obljubili, da se bodo še več.
Na slavnostno tribuno je stopil preds. občin, gasilske zveze Franc Turičnik ter v imenu republiške gasilske zveze podelil najvišje odlikovanje mislinjskim gasilcem — »Zvezdo 1. stopnje«. Visoka odlikovanja za dolgoletno in požrtvovalno delo so dobili tudi Jože Zaje (odlikovanje 2. stopnje), Rado Florjak in Milan Perša pa odlikovanji 3. stopnje. Občinska gasilska zveza je za vestno in plodno delo v društvu podelila diplome Malčki Flogl, Ludviku Kreblu in Pavlu Založniku. Maks Još pa je prejel diplomo za 40-letno delo v gasilskem društvu. Za dolgoletno aktivno in sedanje požrtvovalno delo so podelili diplome tudi predsedniku GD Mislinja Maksu Križev-niku, Miroslavu Tisnikarju, Slavku Jeseničniku, Pavlu Repcu, Alojzu Turjaku, Antonu Pungartniku in Frančku Odru.
Sledil je še lep kulturni program in slovesnosti ob letošnjem prazniku občine Slovenj Gradec so bile sklenjene. Vsi so se razšli z željo, da bi naslednjega kronali še z večjimi delovnimi uspehi.
hotel
VI, TOMBOLA VAŠ USPEH
Vaš uspeh na tomboli bo odvisen od dobrega počutja. Zato pridite v Velenje nekaj ur prej in si privoščite partijo mini golfa ali kegljanja. Po dobrem obedu boste pripravljeni za tombolo.
Po končani tomboli si oglejte še barski spored v nočnem lokalu hotela »Paka«. Storitve hotela Paka in restavracije Jezero so vam na voljo.
Želimo vam prijetno bivanje v Velenju.
VABI VAS GOSTINSKO PODJETJE PAKA VELENJE
Slavnostne seje občinske skupščine so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, nekdanji borci, odborniki, častni občani, ljudski poslanci in predstavniki JLA. Med gosti je bil tudi predsednik velenjske občine Nestl Žgank.
Koncert delavske godbe Slovenj Gradec pred dvorano kulturno-prosvetnega društva
v Šentilju
Svečane akademije in slovesnosti ob 70-lctnici mislinjskih gasilcev so se udeležili
gasilci iz Velenja
VELENJSKA GIMNAZIJCA V RIMU
Gimnazijca Jože Hudales in Vlado Verbič sta v maju šla na potovanje po Italiji. Ogledala sta si večja mesta in zgodovinske spomenike. Njun cilj pa je bil obisk organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu. Vsekakor je bilo njuno potovanje zanimivo, zato sem ju prosila za razgovor. Pokazala sta mi diapozitive, ki sta jih prinesla s seboj, pogovor v FAO pa sta imela posnet na magnetofonskem traku.
•	KAKO STA PRIŠLA NA ZAMISEL, DA OBIŠČETA RIM IN FAO?
Vodilo za to je bilo najino zanimanje za probleme organizacije OZN. za probleme človeštva sploh in seveda zanimanje za politiko. Poleg tega pa je Rim mesto turističnih znamenitosti in vredno ga je obiskati.
•	SO VAJU V FAO TAKOJ SPREJELI?
Nobenih težav nisva imela, čeprav pisma z najino prijavo zaradi stavke poštarjev niso prejeli. Takoj, ko sva se javila pri vratarju, naju je ta peljal k direktorju biroja za informacije in tisk — Tosbathu. V biroju zbirajo podatke o številu kmetij, koliko in kakšni ljudje delajo na njih; kakšni so odnosi med dninarji in lastniki kmetij.
•	O CEM JE POTEKAL RAZGOVOR?
Najprej sva izvedela nekaj o zgodovini organizacije in o problemu naraščanja prebivalstva. Naraščanje je vedno večje, razvoj kmetijstva pa ne poteka vzporedno temu. Človeštvo bi lahko to rešilo z izkoriščanjem nerodovitnih področij in morja. Govorili smo tudi o vplivu monetarne krize na FAO in posledicah v nerazvitih državah; o financiranju organi-
zacije in njenih pomožnih organih. Seveda nama je Tosbath pripovedoval tudi o svojem obisku na Kitajskem.
•	KAJ PA JEZIK?
Pogovarjali smo se v angleščini in kar dobro smo se razumeli.
•	IN KAKŠNE VTISE STA ODNESLA IZ ITALIJE?
Lahko rečeva, da lepe. Ljudje so bili prijazni. O-pazila pa sva. da imajo nekoliko drugačen način življenja kot mi. Najbolj nama je bila všeč cerkev Sv. Petra, pa tudi Vatikanski muzej, Kolosej. Imela pa sva veliko premalo časa, da bi si vse dobro ogledala.
LETOŠNJA VRUNČEVA NAGRAJENCA
V Slovenjgraški občini vsako leto ob občinskem prazniku podelijo »Vrunčevo nagrado« zaslužnim delavcem, zavodom, organizacijam in društvom za izredne uspehe in prizadevnost na vzgojno-izobraževalnem, kulturno prosvetnem in telesno-vzgojnem področju. Letošnja nagrajenca sta bila zakonca profesorja Ana in Stanko Hribernik.
• KAM MISLITA POTOVATI?
ŠE
Najina največja želja je, obiskati Ženevo.
Cas je kar prehitro minil in posloviti smo se morali. Mislim, da sta fanta na tem potovaju prijetno združila s koristnim.
M. VOVK
Prof. Ana Hribernik se je rodila leta 1915 v Ljubljani v napredni slovenski družini. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Kočevju je nadaljevala šolanje na filozofski fakulteti. Zaradi napredne usmerjenosti leta 1940 po diplomi ni dobila delovnega mesta. Zato se je med italijansko okupacijo preživljala s poučevanjem. Po osvoboditvi se je zaposlila najprej v Zagorju ob Savi, kjer je delovala tudi v družbenopolitičnem življenju. Leta 1947 so jo premestili na gimnazijo v Škofji Loki, kjer se je začela njena skupna pot s sedanjim možem prof. Stankom Hriber-nikom.
Prof. Stanko Hribernik je bil rojen leta 1910 v Creš-njevcu pri Slovenski Bistri-
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
VELENJE
razglaša
več prostih delovnih mest za učence trgovske in gostinske stroke
•	25 učencev v trgovini (mešana stroka)
•	4 učence v mesarstvu
•	3 učence v gostinstvu
Vsi interesenti naj pošljejo svoje prošnje na upravo trgovskega podjetja ERA Velenje, Jenkova 6. K prošnji naj priložijo zadnje šolsko spričevalo in mnenje šole.
ei v učiteljski družini. Ko je obiskoval gimnazijo v Mariboru, je postal član Sokola in skavtske organizacije. Tudi kot študent je bil politično zelo aktiven. Sodeloval je v Akademskem društvu Triglav, kjer se je prvič seznanil z marksistično miselnostjo. To je bil čas, ko je delal med napredno usmerjeno mladino. Zaradi svoje napredne usmerjenosti je bil večkrat aretiran in pri vodstvu akademskega društva prišel na spisek nezanesljivih. Po napadu fašistične Nemčije na Jugoslavijo se je
vključil v terensko organizacijo OF. Vendar so ga fašisti aretirali ter kasneje prepeljali v Dachau, kjer je dočakal svobodo.
V Mislinjsko dolino sta zakonca Hribernik prišla pred 20 leti. Prof. Ana je bila v vzgojno izobraževalnem delu vse do upokojitve. Pri svojem delu je bila vestna, požrtvovalna in temeljita. V pouk je znala s posluhom vnašati duh socialističnega patriotizma.
Njeno prizadevanje je našlo plodna tla tudi v razrednih skupnostih v literarnem krožku in krožkih za slovenski in angleški jezik. V učiteljskem zboru je bila spoštovana, do učencev pa dosledna in pravična.
Njen mož Stanko je po osvoboditvi ostal v vrstah pedagoških delavcev. Nje-
govo delo je seglo tudi izven učilnic in šolskih stavb. Svoje pedagoško in družbenopolitično delo je nadaljeval in oplajal tudi v Slovenj Gradcu, v Mislinj-ski, v Koroški pokrajini. Bil je predsednik aktiva tujih jezikov v Koroški regiji, prdsednik sveta za šolstvo in kulturo pri občinski skupščini Slovenj Gradec. glasbenik v nekdanjem slovenjegraškem orkestru, organizator mnogih proslav in prireditev, soustanovitelj taborniškega odreda, sekretar osnovne organizacije ZK, itd.
Za svoje vsestransko in plodno delo je prejel mnoga priznanja, med njimi: medaljo dela. orden dela s srebrnim vencem, orden zaslug za narod s srebrno zvezdo, srebrni znak — priznanje OF, zlati znak zveze tabornikov Slovenije in še bi lahko naštevali.
Za vso njuno plodno pedagoško in izvenšolsko dejavnost sta zakonca Hribernik prejela še eno priznanje.
Iskrene čestitke tudi redništvo Našega časa.
Vrunčeva nagrajenca Ana in Stanko Hribernik
.......................II........I.................III....................Milili.......II............................Mil......Mili......I IIIIMMIIMIMI.....III......I MIHIH......Ilill.........Milili........IIIMIIII..........................Mil.........III...............III..........II........II......II......I.......IMIIMIIIIII
Tritisoč kilometrov po Jugoslaviji
Komaj smo si malo ogledali lepo moderno mesto, ki ima velike zelene površine, mnogo parkov in daje vtis prave republiške prestolnice, smo že drveli naprej. V bližini izvršnega sveta se nam je nasmejalo srce, ko smo zagledali zastopstvo Gorenja iz Velenja. V glavnem smo se predstav-
Vlado Valenčak
ljali, da smo iz Velenja na kar ljudje niso reagirali. Ce smo dodali Velenju še Gorenje so takoj vedeli, od kod smo doma.
Potujemo z velikim tempom. Prehiter je, da nam bi dopuščal užitek v naravi in dovolj časa za ogled narodnih običajev, kulturnih spomenikov, spomenikov revolucije, ki jc tako kompleksno zajela vse narode Jugoslavije. V nekaj dneh smo prešli Srbijo, Kosovo, Makedonijo in že smo na pol poti preko Črne gore. Vsi omenjeni predeli naše

domovine so polni kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Kosovo je zibelka slare srbske države, da ne govorim o Črni gori, ki vsa prepletena z obeležji iz časov boja proti Turkom, Avstrijcem in končno iz NOB. Ta bivša mala državica na Balkanu je simbol balkanskega odporniškega duha, ki ga občuduje vsa Evropa.
Potujemo s sodobnim tempom. Zaradi krasnih avtocest tudi po 110 kilometrov na uro. Živimo pa polževo kulturno življenje. To je paradoks današnjega časa.
Vrnimo se v naš avto-kamp v Titogradu. Lepo je urejen. Zvečer sva šla s hčerko v restavracijo, ki je v bližini. Sem se hodijo Ti-tograjčani hladit, ker je izven mesta. Restavracija i-ma gotovo okoli tisoč stolov. Vse jc bilo polno. Morala sva prisesti dvema Crnogorkama zrelih let in takoj sta se zapletli z nama v pogovor. Obe sta sorod-nici prvoborcev. Ena od njiju je bila po vojni dvajset let v Vojvodini ali se je pred leti spet vrnila v Ti-tograd. Ima kravo in prodaja mleko restavraciji. Druga je garderoberka v nekem hotelu v Titogradu.
Še vedno čaka ženina in pričakuje, da bo ta problem rešila takrat, ko bo šla v pokoj in si še zadnji hip našla moža, ki naj bi bil tudi v penziji. Potem bosta skupaj potovala po Jugoslaviji. Tudi natakar je bil v Vojvodini. Tam se je rodil kot otrok črnogorskih priseljencev. Sedaj je spet doma. Izgleda, da se vsi Črnogorci radi vračajo v svojo ožjo domovino.
Drugo jutro, ko smo popravili avtomobil, smo ob kavici v Gradski kavarni pripravili načrt za nadaljnjo pot. Natakarica nas jc nagovorila v čisti Ijubljan-ščini. Bila je namreč tam »■edem let in pravi, da ji je žal, da tam ni ostala. Pravi, da smo Slovenci bolj nežni od Črnogorcev.
Kljub temu, da ima Tito-grad široke avenije, mnogo zelenja, je vendar tu hudo vroče.
Mimo Skadarskega jezera smo se spustili proti Pc-trovcu. Skadarsko jezero je zelo slikovito, vendar na svojih obalah, vsaj to kar smo videli, zelo močvirnat. Nikjer še nismo videli tolikšnih površin lokvanjev. Drugi del obale pa je strašno skalnat in nedostopen. Tu ni prostora ne za kopa-
nje in ne za kampiranje.
Po tem predelu in ob črnogorskem primorju smo srečali veliko število albanskih tovornjakov, kar kaže, tla se je trgovina med Albanijo in Jugoslavijo u-spešno razvila.
V Pctrovcu smo se ustavili in v bližnjem kopališču shladili titograjsko vročino. Pesek ob obali je vroč, da komaj hodiš po njem. Morje je sinjemodro in čisto. Za nas, ki smo navajeni istrskih skal, je bila o-bala nekaj novega. To kopališče je v zalivu, kjer je dom vojaških vojnih invalidov in sem se počutil kot doma.
Iz Petrovca, ki se je v staroavstrijskih časih imenoval Lastva, smo nadaljevali svojo pot po črnogorskem primorju. Ustavili smo se v Budvi, mimogrede smo videli Sv. Štefan, ki je znan le za globoke žepe.
Budva jc naselje že od 4. stoletja pred našim štetjem. Prej grško in romansko in šele od 15. stoletja slovansko. To jc cenjeno letovišče. kjer smo si ogledali zanimiv pomorski muzej. Nasproti muzeja smo v lepo urejeni gostilni Beograd obsedeli zaradi zgovornega beograjskega gostilničarja, ki je služil vojsko v Sloveniji.
Iz Budve smo prišli v Ko-tor, mesto stisnjeno v staro obzidje pod trdnjavo sveta-
ga Ivana. Kotor je imel včasih svojo mornarico. Tudi to mesto je postalo slovansko šele v 15. stoletju.
Okolica Kotora je postala moderno turistično naselje z mnogimi novimi hoteli. Od tu se vzpenja slovita cesta s 25 serpentinami pod Lovčen na Cetinje. Nikjer ob Jadranu pa ni tako pestra vegetacija kot v Koto-ru. Oleandri kot drevesa. Limone, pomaranče, palme in še kup eksotičnih rastlin.
Iz Kotora smo prišli preko Perasta, Risana in Zelenice v Igalo, kjer smo kampirali.
Risan je najstarejše mesto v Boki, ki so ga ustanovili Iliri. Mesto je dalo zavetje ilirski kraljici Teuti pred Rimljani. Porušili so ga Tatari, Saraceni in Turki. V bližini Igala je lep avtokamp. Zgrajen po vseh sodobnih principih teh modernih naselij. Imenuje se »Boka«. V sezoni prespi tukaj nad deset tisoč turistov. Trta dela senco avtomobilom. Imajo tri umivalnice s sanitarijami, frižider-sko službo, kjer lahko u-skladiščiš pokvarljivo robo v posebnih boksih. Vse je v redu, razen vode, ki jo zmanjka. Zaradi tega zvečer ne dobiš več kave v restavraciji in tudi sanitarije imajo prehud duh. Pravijo, da bodo to drugo leto ugodno rešili, ko bodo dobili no-
ve vodovodne kapacitete. Kamp »Boka« je tudi že pretesen in sedaj na hitro odkupujejo zemljo v soseščini in tam tudi nastanja-jo provizorično naše moderne nomade.
Ob črnogorskem primorju rastejo avtokampi kot gobe po dežju. Na zemljevidu jih je le desetina, medtem ko jih je na terenu mnogo več. Oblasti so namreč strogo prepovedale divje kampiranje in tudi kampiranje pri kmetih. Kmetje, ki se te prepovedi ne držijo, morajo plačati visoke globe. Prav zaradi tega jc kampov vedno več. Niso pa vsi dobro urejeni. Novi kampi pač še ne prenesejo velikega pritiska turistov.
V kampih smo srečevali predstavnike vseh cvrop skih nacij. Iz Igala smo odpeljali v Hercegnovi Cavtat in končno v Du brovnik. Že v Igalu je po noči močno deževalo in sla bo vreme nas je spremljalo vse do doma.
Hercegnovi ima isto pod nebje kot Niča na francoski Rivieri. S severa ga ščiti planina Orjen, a na jug je odprt proti Sredozemlju. Tu raste celo poprovec in dozorevajo pomaranče. Me sto je ustanovil bosanski kralj Tvrdko I. 1382. leta kot protiutež Dubrovniku.
DALJE PRIHODNJIČ
RAZGOVOR V PETEK
S profesorjem glasbe in pevovodjem dekliškega pevskega zbora na gimnaziji Ivom Marinom smo imeli kratek razgovor, na katerega smo ga med drugim povabili tudi zaradi velikega uspeha, ki ga je njegov zbor dosegel na mednarodnem pevskem festivalu v Celju. Tu je dekliški pevski zbor z gimnazije osvojil prvo mesto in dobil zlato plaketo.
NC: Kako dolgo že obstaja pevski zbor in koliko let ga vodite vi?
•	I. Marin: Naš dekliški pevski zbor na gimnaziji obstaja že sedmo leto in vseh sedem let sem že tudi jaz z njimi.
NC: Kako z zborom delate?
•	I. Marin: Zbor naštudi-ra vsako leto nov repertoar, ki obsega dvajset pesmi. Zdaj delamo skupno s cdljsklim dekliškim pevskim zborom. Naš zbor je i-mel že šest koncertov. Odkar tesneje sodelujemo s celjani, pa imamo vsako leto 25. aprila koncert pri nas v Velenju, v Celju pa 9. maja.
NČ: S kakšnimi težavami
se srečujete?
•	I. Marin: Bistvenih težav ni. Težava je le v tem, ker nas vsako leto pevke, ki so že vpeljane in dobre, po maturi zapuščajo, prihajajo pa nove, ki jih je zopet treba uvajati. Toda to doleti vsako leto vse zbore tudi drugod. Naš zbor je v primerjavi z drugimi tudi zelo maloštevilen, saj ima le petinštirideset pevk.
NC: Kako pa ste zadovoljni s svojimi pevkami in njihovim petjem?
•	I. Marin: Lahko bi rekel, da sem zelo zadovoljen. Vsako leto se namreč občuti kakovostna rast petja in to je zelo velika prednost, pa tudi prednost pred drugimi, številnejšimi zbori. Da zbor lepo uspeva, je po vsej verjetnosti vzrok tudi v tem, ker vse temelji na prostovoljni bazi. Prvo leto je bilo petje namreč obvezno.
NC: Postavili bi vam tudi vprašanje, kje je vaš
zbor že imel nastope in kje še misli sodelovati?
•	I. Marin: Vsako leto obvezno sodeluje na republiški reviji v Zagorju ob Savi. kjer se potem izbirajo kandidati za festival v Celju. Gostovali pa smo tudi v pobrateni Vrnjački Banji, v Slovenj Gradcu, večkrat v Celju in Velenju. Letos pa nas je mednarodna zveza mladine povabila v Nemčijo, kjer bi imeli koncert v Esllingenu. Vprašanje je, če bomo imeli dovolj denarnih sredstev, da se bomo temu povabilu odzvali.
NC: Tovariš Marin, ali je zbor poleg letošnje zlate plakete dobil še kakšno drugo priznaje?
•	I. Marin: Zbor je poleg letošnje zlate plakete dobil pred dvema letoma tudi srebrno plaketo in to prav tako v Celju na mednarodnem mladinskem festivalu. Če pogledamo razmeroma kratko časovno obdobje, ki je od takrat pa do danes preteklo, vidimo, da je kvaliteta petja res zelo porasla.
NČ: In za konec naj vam postavimo še eno vprašanje. Ali se katera od pevk, ko zapustijo šolo in s tem tudi vaš zbor, potem še naprej ukvarja s petjem?
•	I. Marin: Lahko rečem, da petja ne zapustijo. Pet pevk, za ketere vem, poje danes v akademskem pevskem zboru, pol profesionalno pa jih nekaj poje v komornem zboru na RTV Ljubljana. Vem samo za tiste, ki se mi tudi po izstopu iz šole javijo, vendar se mi zdi to, kar sem navedel, dovolj za kvaliteto petja naših pevk.
KLEPARSTVO VODOVOD ŠOŠTANJ
razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE (ni rcelekcija)
Pogoji:
—	da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj ali
—	ekonomsko ali njej sorodno šolo in 8 let delovnih izkušenj.
Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov.
Ponudbe pošljite v 15 dneh od dneva objave razpisa Komisiji za sprejem in odpust delavcev Kle-parstvo-vodovod Šoštanj. Stanovanja ni.
Gimna v Vrnjački
l|OI
i
Maja smo bili dijaki in profesorji velenjske gimanzijc na prijateljskem obisku v Vrnjački Banji.
2e lansko leto sta občini Vrnjačka Banja in Velenje sprejeli odlok o pobratenju in medsebojnem sodelovanju. Korenine prijateljstva segajo v čas druge svetovne vojne. Takrat so fašisti izselili mnoge slovenske družine v Srbijo. Srbsko prebivalstvo jim je nudilo svoje domove in bratsko pomoč, tako da so se ob koncu vojne lahko vrnile nazaj v Slovenijo. V znameniti Popin-ski bitki so sodelovali tudi naši borci in starejši ljudje se spominjajo Vlada Va-lenčaka, ki je bil takrat ranjen.
Ob pobratenju občin je prišlo tudi do pobratenja gimnazij. In namen našega obiska je bil tudi ta. da se seznanimo in izmenjamo mnenja z našimi vrstniki v Vrnjački Banji.
Na pot smo šli z avtobu-
som. Vožnja je bila sicer dolga, a nikakor ne dolgočasna. Že nekaj kilometrov pred Vrnjačko Banjo smo lahko brali napise: Dobrodošli! Ko smo prispeli, pa nas je pozdravilo številno prebivalstvo. Od tistega trenutka dalje smo bili njihovi gostje in njihova edina skrb. Po slovesnosti ob dnevu mladosti, sta se športni ekipi gimnazij pomerili v rokometu. Kdo bi štel gole vsi so navijali za naše fante.
Pozno zvečer smo se odpravili na domove naših gostiteljev. Gimnazijci so vsak svojega gosta — kot brata, peljali domov. Težko si je prdstavljati gostoljubje, ki smo ga bili deležni pri družinah v naslednjih dneh.
Na uradnem obisku v gimnaziji nas je pozdravil
ravnatelj. Dobili smo spominska darila, ki so jih izdelali učenci sami. nato pa nas je sprejel še predsednik občine. Seveda nista manjkala zakuska ter izlet. Ogledali smo si samostana Žičo in Ljubostinje, Mata-ruško Banjo ter polnilnico mineralne vode. Naš dekliški zbor pa je nastopil skupaj z njihovim mešanim zborom. Nastopu so prisostvovali vsi politični in družbeni predstavniki njihove občine.
Mislim, da ni odveč, če povem nekaj o Vrnjački Banji. To je najbolj obiskano jugoslovansko turistično mesto in največji zdrav-stverii center. Veliko število sodobnih zdravstvenih ustanov, udobnih hotelov in sob po domovih, omogoča sprejem gostov preko celega leta. S 15.000 posteljami je to drugo največje letovišče po številu nočitev v Evropi. V Vrnjački Banji
Velenjčani med svojimi gostitelji v Vrnjački Banji
je več kot 60 hektarov lepo urejenih in negovanih parkov z raznovrstnim drevjem in cvetjem ter vrelca tople in hladne mineralne vode.
V prijetnem okolju in med prijaznimi ljudmi je čas čisto prehitro mineval. Ob slovesu so se pred avtobusom zbrali vsi novi prijatelji — naši bratje in nam zaželeli srečno pot. Poslovili smo se z besedami: nasvidenje v Velenju. V znak pozornosti so nas z osebnimi avtomobili spremljali več kot 100 kilometrov.
Na poti domov smo se u-stavili v čudovitem mavzoleju na Oplencu, kjer so mozaiki najlepših fresk. V Kragujevcu smo na grob padlih dijakov položili venec. Nemci so v enem dnevu ubili okoli 7000 prebivalcev Kragujevca. prizanesli niso niti dijakom. Sredi pouka so vdrli v u-čilnico in cel razred odpeljali na strelišče. V spomin na to kruto dejinje je postavljen spomenik, ki predstavlja zlomljena krila. Nazadnje pa smo si ogledali spomenik neznanemu junaku na Avali in glavno mesto — Beograd.
Iz Vrnjačke Banje smo odnesli mnogo lepih vtisov. Presenetila nas je prijaznost in iskrenost srbskih ljudi. Sodelovanje med občinama in posebno gimnazijama pa bo odslej še trdnejše. Bratje iz Vrnjačke Banje nam bodo vrnili o-bisk ob občinskem prazniku — 8. oktobra. Vsi želimo, da bi se v našem mestu najlepše počutili in da bi jim lahko vrnili vsaj delček gostoljubja in prijaznosti, ki smo ju bili deležni pri njih.	M. VOVK

So ljudje, ki radi delajo za mlade. Med njimi je tudi Dragica Kresnik. Mnogo korakov je že naredila za mlade in izrekla zanje mnogo lepih besed. Pogovor z Dragico Kresnik, ki je predsednica društva za pomoč duševno nezadostno razvitih oseb v občini Velenje, je tekel takole:
• Kakšna je bila vaša dosedanja življenjska pot?
Rojena sem bila leta 1933 v Šentjurju pri Celju. Prvi razred osnovne šole sem končala v rojstnem kraju, nato sem bila 1941 skupaj s starši internirana na Hrvatsko, kjer sem končala osnovno šolo. Mater sem zgubila z enajstimi leti, očeta pa s petnajstimi. Po vojni sem nadaljevala študij na celjskem učiteljišču, zatem pa sem deset let službovala v Ravnah na Koroškem. V tem času sem delala v različnih društvih in končala izredni študij na pedagoški akademiji — smer defektologijo. Leta 1964 sem prišla v Velenje in se zaposlila na posebni osnovni šoli, kjer sem še sedaj. Poleg redne službe pa delam šc v društvu prijateljev mladine in sindikatu, sem pa tudi predsed-
nica občinskega društva za pomoč duševno nezadostno razvitih oseb.
• Kaj vas je vzpodbudilo za delo z duševno nezadostno razvitimi osebami?
Za to delo me je pritegnila želja, da bi čimveč ali vse učence, ki končujejo
delom pripomogla duševno prizadetim osebam k lepšemu in srečnejšemu jutrišnjemu dnevu. Pri sprejemu te naloge pa sem tipala, da pri delu ne bom osamljena. V delo je vključenih več sodelavcev, ki zavzeto pomagajo reševati težave duševno nerazvitih o-seb v naši občini.
DRAGICA KRESNIK
posebno osnovno šolo, zaposlili na takšnem delovnem mestu, kjer bi si zagotovili osnovne materialne dobrine za življenje in kjer bi se počutili srečni in nam enakovredni člani naše družbe.
•	Ali radi opravljate to predsedniško funkcijo?
Rada sem predsednica tega društva, saj me spremlja prijeten občutek ob nu-denju pomoči potrebnim o-sebam tudi na terenu, katere je narava prizadela v tolikšni meri, da ne morejo niti obiskovati posebno šolo ali se vključiti v u-strezne zavode.
•	Zakaj ste sprejeli to odgovorno nalogo?
Zanjo sem se odločila z I upanjem, da bom s svojim
• Kaj vas pri delu bolj razveseljuje?
naj-
kovito pomagajo reševati probleme zaposlovanja duševno manj razvitih oseb. Še bolj pa sem srečna ob nasmejanih obrazih otrok, katerim lička žarijo, ko sprejemajo nova oblačila, ob novem letu pa še pake-tič slaščic.
• Kakšne so naloge vašega dela?
Moje naloge so, da spremljam življenje prizadetih, zbiram denar za materialno pomoč duševno prizadetim, ki so obenem še socialno ogroženi. Skupno s socialnim skrbstvom nudimo denarno pomoč o-groženim družinam priložnostno, zlasti v zimskih mesecih. O svojem delu poročam v lokalnem časniku, i s čemer obveščam o izkoriščanju sredstev, katera prispevajo. Društvo tudi delno krije stroške pri oddaji težjih primerov v u-strezne zavode.
• Kakšne bodo naloge društva?
bodoče
Naše naloge se v prihodnje bistveno ne bodo spremenile. Dominantna naloga bo še vedno zaposlovanje.
Milena Štajner
Zlasti razumevanje ljudi na vodilnih delovnih mestih v podjetjih, saj učin-
KDO NAJ VZDRZUJE KULTURNE DOMOVE
V soboto je bil v Šmartnem ob Paki plenum občinske zveze kulturno-pro-svetnih organizacij, na katerem so sodelovali predstavniki prosvetnih društev iz velenjske občine. Najprej je predsednik ZKPO Stane Žula pozdravil vse navzoče, ki jih je bilo o-koli trideset, nato pa je tajnik Vinko Šmajs poročal o delu in spregovoril tudi o težavah, s katerimi se srečujejo.
Celotno delo svetov ZKPO Velenje je potekalo v šestih sosvetih, in sicer: v glasbenem, klubskem, folklornem, dramskem, likovnem in gospodarskem. Vsi sosveti so svoj delovni program, ki so si ga zastavili, že tudi začeli izvrševati in nekateri so ga že več kot polovico tudi realizirali. Delo je torej bilo zadovoljujoče in vse prireditve, ki so jih posamezni sosveti priredili, so lepo u-
spele. Ko je tajnik Vinko Šmajs končal s poročilom, je predsednik Stane Žula pozval predsednike prosvetnih društev, naj poročajo o svojem delu. Kot se je dalo razbrati iz njihovih poročil, imajo vsa društva skoraj iste probleme. Prvi problem, ki jih tare so težave s prostori, drugi problem pa je, kot vsepovsod, denarna sredstva. Kulturno društvo v Šentilju naj bi celo izgubilo svoj dom, ker nimajo sredstev za vzdrževanje.
Na ta njihov problem je odgovoril Stane Žula in povedal nekaj besed o vzdrževanju kulturnih domov. Vzdrževanje objektov, ne samo kulturnih, je povsod izredno drago. Občinska zveza za vzdrežvanje ne dobiva nobenih sredstev. Zato so na plenumu tudi predlagali, naj bi se občinsko skupščino opozorilo na to problematiko in bi naj enkrat o tem posebej razpravljala.
Pri tem predlogu pa jih je gost na plenumu, tajnik republiške zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Martin Zakonšek o-pozoril, da bi naj prvo izdelali sanacijski program vseh kulturnih prostorov v občini in to predložili na občini. Kajti le tako, z materialom in dokazi, bo skupščina upoštevala njihov predlog o razpravljanju o tem problemu, ker bi imela pred sabo material.
Prav tako je tudi poudaril, da bi bilo pametno, da bi s kulturnimi domovi začele upravljati krajevne skupnosti, kajti le-ti so v krajevnih skupnostih na razpolago vsem društvom in ne samo kulturnemu. Prav tako je tudi poudaril, da ni potrebno posebej o menjati pomanjkanje občinstva pri kulturnih prireditvah. Tu je povedal primer, kako delajo v drugih občinah in naj jih v Velenju posnemajo. Na prireditve, kot je »Naša bese-
da«, naj ne vabijo staršev otrok ki nastopajo. Povabijo naj in organizirajo u-čence, za katere so take prireditve tudi organizirane. Tako se spozna s kulturo in vidi kvalitetno izvedeno tisto, kar se on v šoli uči. Tako bo tudi dvorana vedno polna in ne bo strahu pred prazno. Prav tako je na povedane besede nekoga izmed prisotnih, da velenjski kulturni dom ni vedno odprt za kulturne skupine in so vrata zaklenjena, izjavil, da je treba v tem primeru takoj ostro apelirati na občinsko skupščino, kajti kulturni dom ni spomenik, ki bo v o-kras Velenju, ampak kulturni dom v pravem pomenu besede. To pa se pravi za nastope in vaje posameznih kulturnih skupin in mora biti ključ vedno na razpolago.
Po besedah, ki jih je povedal gost Martin Zakonšek, je spregovoril tudi predsednik velenjskega a-materskega kino kluba. Njihovo delo je kvalitetno in kljub mlademu obstoju tudi zelo uspešno. Klub se je ustanovi! šele septembra 1971 in šteje sedaj 41 članov. Lansko leto so imeli festival, ki jim je izredno lepo uspel in je bil množično obiskan. Dobili so tudi nagrade. Za nove člane, ki se vpišejo v kino klub, imajo organizirana tudi predavanja s tega področja, da jih seznanijo s svojim delom.
Plenum je zaključil predsednik ZKPO Stane Žula.
Vsi prisotni so se potem udeležili veselega večera, ki ga je pripravilo domače kulturno društvo. Zaigrali so komedijo Velika polomija.
Vidimo, da so torej na plenumu kulturnih društev iz naše občine naleteli in razkrili precej problemov. Vendar pa je vzpodbudno to, da so se že tu odločili ukrepati in probleme tudi rešiti.
Komisija za štipendije pri TEMELJNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI VELENJE
RAZPISUJE
ŠTIPENDIJE
za študij na kadrovskih šolah pedagoške smeri za šolsko leto 1973/74:
Sola in smer študija	Število
štipendij
• Pedagoška gimnazija — PA	
— razredni pouk	15
• Pedagoška akademija	
— matematika, fizika	3
ali filozofska fakulteta:	
— angleški — slovenski jezik	2
— angleški jezik	1
— slovenski jezik	2
— biologija-kemija	1
— zgodovina-zemljepis	2
— likovni pouk	2
— glasbeni pouk	2
— tehnični pouk	2
— telesna vzgoja	3
— ortopedagogika	2
• Srednja vzgojiteljska šola	
— vzgojiteljica	3
Prošnji za štipendijo priložite:
—	kratek življenjepis,
—	potrdilo o premoženjskem stanju (OD staršev),
—	prepis (fotokopija) spričevala in
—	mnenje šole.
Prošnjo s prilogami pošljite na Temeljno izobraževalno skupnost 63320 Velenje p. p. 1, do 30. 6. 1973.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE
razpisuje v šolskem letu 1973/74
ŠTIPENDIJE
za študij na naslednjih šolah
štipendij
1.	za študij na rudarski fakulteti	2
2.	za študij elektrotehnike (višja šola ali fakulteta) — smer jaki tok	2
3.	za študij elektrotehnike (višja šola ali fakulteta) — smer šibki tok	3
4.	za študij strojništva (višja šola
ali fakulteta)	3
5.	za študij psihologije	1
6.	za študij na ekonomski fakulteti	2
7.	za študij na višji komercialni šoli — oddelek za zunanjo trgovino	1
8.	za študij na tehniški srednji šoli rudarski odsek	2
9.	za šolanje na elektrotehniški srednji šoli 2
10.	za šolanje na ekonomski srednji šoli	2
11.	za šolanje na strojni srednji šoli	2
Kandidati naj napišejo vloge na RŠC Velenje, Prežihova 3, komisiji za prošnje in pritožbe z dokazili o študijskem oziroma učnem uspehu in o premoženjskem stanju.
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE - Koroška 46
razglaša
prosta delovna mesta
•	več KV in PK krojačev ali šivilj
•	1 strojnega ključavničarja — mehanika za popravilo šivalnih strojev
•	več avtomehanikov
•	več strojnikov gradbenih strojev
•	inkasanta komunalnih storitev
•	več komunalnih delavcev
•	več delavcev za vodovodno delavnico
•	več prodajalcev sladoleda in sadja (delovno razmerje za določen čas)
•	tehničnega risarja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	KV in PK krojači in šivilje — željena praksa
—	poklicna šola — v poštev pride začetnik, ki bi se bil pripravljen specializirati za mehanika šivalnih strojev in naprav
—	poklicna šola — zaželjena praksa
—	ustrezna kvalifikacija
—	osnovna šola
—	osnovna šola
—	osnovna šola
—	osnovna šola
—	priložnostna zaposlitev za dijake in študente
—	ustrezna izobrazba za tehnične risarje z nekaj prakse.
NAŠ
ZNANEC
Bil je sončen dan, ki ga je motil le lahen vetrič, ko sem se odpravila proti hiši Franja Mlinška. Našla sem ga, ko je sedel pred čebelnjakom, sredi čebel, ki so brenčale okoli njega. Njegov obraz, ki je prepreden 7. gubami, je še vedno obdržal nekaj mladostne svežine in ko sva se spustila v pogovor, mi je dejal: »Ja veste, star sem že in marsikaj sem že pozabil, toda nekaj bom še vseeno lahko povedal.«
In tako mi je povedal, da je po rodu iz Mislinje, da je bil njegov veleučitelj
na&čas
Anton Aškerc in da je leta 1925 prišel z družino v Velenje, kjer se je zaposlil kot učitelj. Učil je na stari osnovni šoli, zadnjih šest let pa na gimnaziji. »Ja, u-stanovil sem knjižnico v Velenju. Sprva je bilo bolj težko, saj sem hodil z nahrbtnikom v Ljubljano in tam v starinarnicah kupoval knjige. Obiskoval sem tudi domačine in tako nabral nekaj knjig. »Knjižnico«, če se temu danes še lahko tako reče, sem imel v neki stari omari, v šoli, kjer sem poučeval in stanoval. Od začetka je bilo le okoli 100 knjig in še to ne preveč kvalitetnih. Saj veste, vsak je dal tisto, kar se njemu ni zdelo zanimivo in mu je bilo doma v napoto.«
Tako je pripovedoval Franjo Mlinšek, zraven pa neutrudno brskal po dokumentih, ki jih ima shranjene še od začetka ustanovitve knjižnice v Velenju. Med njimi ima tudi še seznam prvih knjig in prvih bralcev-naročnikov.
»No potem, ko sem knjižnico imel že kolikor toliko
urejeno, pa se je začela druga svetovna vojna in knjige so se porazgubile. Nekaj so jih pobrali Nemci, nekaj sem jih uspel skriti, druge pa so se zgubile. Tako sem po vojni zopet začel z zbiranjem.«
Spet se je začela njegova pot v Ljubljano z na-
hrbtnikom na plečih, in spet je bila to njegova »stalna« proga. Pri urejevanju knjižnice in zbiranju knjig pa mu je tudi vneto pomagala njegova žena Franja. Prav tako mu je tudi ob najinem pogovoru priskočila na pomoč, kadar se sam ni mogel spomniti kakšnega dogodka. Tako je, lahko rečemo, Franjo Mlinšek začel z u-stanovitvijo knjižnice v Velenju, tu tudi spominjati ljudi na lepo pisano slovensko besedo in njeno duhovno in kulturno vrednost. Pri tem delu, ki ga je o-pravljal poleg svoje redne
službe, je bil nesebičen in požrtvovalen in nikdar ni za to zahteval kakšnega plačila.
Najin pogovor se je odvijal naprej v sobi, kjer ima Franjo tudi svojo knjižnico. Njegova zbirka knjig je še vedno bogata in vredna pogleda. Na mizi
pred nama so bili kupi zvezkov, kjer ima beležke in ugotovitve iz posameznih predmetov, ki se učijo na osnovnih šolah.
»Tudi to bom enkrat podaril kakšni šoli, če jo bodo moji zapiski zanimali,« je dejal Franjo, zraven pa sva brskala vsak po svojem kupu in ugotavljala od kdaj je kakšen zapisek. Njegova stara roka je prav nežno gladila že prav tako stare zvezke in knjige in v njegovih modrih očeh sem lahko prebrala vso ljubezen do njih.
Franjo je delal, delal vsa leta zelo nesebično. In
pred dvema letoma je bil narejen prepis, kjer je knjižnico, ki jo je ustanovil, prevzela sedanja velenjska knjižnica. V zbirki ni bilo nič manj kot 2300 knjig. Za to pa je potrebno precej dela in časa.
Franjo Mlinšek je tudi prvi dobitnik Kajuhove nagrade, ki jo je dobil pred desetimi leti. »Ja, pred desetimi leti je bilo to. Dobil sem 500 dinarjev, od katerih sem polovico obdržal, drugo polovico pa sem kupil knjige in jih podaril knjižnici.« Takrat je bilo 250 dinarjev, to je polovica od njegove nagrade, še veliko. In za ta denar je dobil 85 knjig, ki jih je podaril velenjski knjižnici. Lansko leto pa so se zopet spomnili nanj in mu podarili Kajuhovo plaketo.
Franjo je sedel pred menoj in skupno sva brskala po njegovi preteklosti. Toda nisem si mogla kaj, da ne bi od časa do časa opazovala njegov obraz, na katerem se je včasih prikazal nasmešek, ki pa je takoj nato zopet zbledel in izginil.
Tako sva s Franjem
Mlinškom, ki bo letos septembra dopolnil 83 let, klepetala in klepetala, dokler nisem pogledala na uro in ugotovila, da mi je moj čas že skoraj »ušel«. Tako sem se morala posloviti od njega in njegove žene Fra-nje ter od čebel, ki so brenčale zunaj na soncu. Spremljal pa me je topel stisk njegove roke in še vedno mlad videz na njegovem zgubanem obrazu.
FRANJO MLINŠEK
LIGAŠKA TEKMOVANJA
KDO BO PRVAK? ^
V Smartnem ob Paki bo v nedeljo, 17. junija osrednji športni dogodek v naši občini. Za naslov prvaka SCNL se bosta pomerila Rudar in Šmartno. Srečanje jc toliko bolj pomembno, ker zmagovalec postane član prve slovenske lise.
V RAZPRAVI
SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 ZDRUŽITVI DELA IN SREDSTEV
Šmarčani se bodo nadvse trudili, da bodo zmagali, saj imajo le v tem primeru prost vstop v SNL. Velenjčani pa bodo zadovoljni z neodločenim izidom, ker i-majo točko prednosti.
Zanimivo srečanje se bo pričelo ob 16.30. Kaj menijo o nedeljskem derbyju nogometni delavci Rudarja in Smartnega?
Venčeslav Tajnik — predsednik NK Rudar: »Medsebojni obračun bo nedvomno težak. Šmarčani so verjetno v boljši formi. Naši se v zadnjih tekmah niso preveč izkazali, zato jim bo odmor, ko v nedeljo ni bilo tekme, kar prav prišel. Ce bi napovedal izid srečanja, si niti ne želim zmage našega moštva, ker nam zadostuje neodločen rezultat. S tem pomagamo tudi Smarčanom, da igrajo kvalifikacije za SNL.«
Franc Nežmah — trener Rudarja: »Mislim, da bo moštvo fizično in psihično dobro pripravljeno. Nastopili bomo z najboljšo možno postavo. Majhno igrišče bo gotovo oviralo naše i-gralce. Zadostuje nam ena točka in za to se bomo borili.«
V Domžalah je bilo letošnje prvenstvo Slovenije v športnih plesih. Trinajst najboljših parov iz Slovenije se je pomerilo v latinsko-ameriških plesih.
Velenjčana Drago in Verena
V nadaljevanju tekmovanj v okviru delavskih športnih iger je bilo v telovadnici osnovne šole Bratov Letonje v Smartnem ob Paki tekmovanje v namiznem tenisu.
Sodelovalo je 11 ekip delovnih organizacij. Najboljša je bila dvojica rudnika lignita Velenje Jože Kastelic in Pavle Papež, ki sta v finalnih borbah premagala termoelektrar-
Tekmovanja v košarki so v polnem razmahu v Slovenski ligi 1-B so Šoštanjčani v 7. kolu dosegli pomembno zmago proti Jezici z rezultatom 75:68 (33:27). šoštanjčani so pred 300
PRODAM
• DOBRO OHRANJEN PRALNI STROJ »Rex« ugodno prodam, praper, šaleška 18. Velenje.
Jože Založnik — tehnični vodja Smartnega: »Moštvo bomo dobro pripravili upamo, da bomo lahko nastopili kompletni. Igrali bomo odprto na zmago. Želim, da bi napadalci izpolnili pričakovanja. V zadnjih tekmah je bila tudi obramba dobra, saj smo prejeli le en gol (proti Braniku). Pričakujem lepo in fair borbo. Od gledalcev pa pošteno in športno spodbujanje. «
Janko Goričnik — član tehničnega odbora Smartnega: »Tekma odloča o prvaku lige, zato bo zelo zanimiva. Domačinom le zmaga zagotavlja vstop v slovensko ligo. V zadnjih srečanjih so pokazali dobro formo, zato pričakujemo zmago. Velenjčani so tehnično dobro moštvo, vendar na majhnem igrišču ne bodo mogli razviti igre.«
Redkokdaj se zgodi, da v takih tekmovanjih pride šele v zadnjem kolu do končne odločitve o zmagovalcu. Posebno še, če sta to oba neposredna kandidata za prvaka. To je vsekakor najbolj pošten obračun in kdo bo boljši, mu veljajo vse čestitke.
šulek sta dokazala, da še nimata konkurentov, ki bi segali po najvišjih naslovih. Tako sta znova osvojila naslov republiškega prvaka v latinsko-ameriških plesih in prejela pokal Plesne zveze Slovenije.
no 3:0 in TGO Gorenje 3:2.
Vrstni red: 1. Rudnik lignita Velenje, 2. TGO Gorenje, 3. Termoelektrarna Šoštanj, 4. Trg. podj. Vino Šmartno ob Paki, 5. Občinsko sodišče, 6. Rudarski šolski center, 7. Tovarna usnja Šoštanj, 8. Trg. podjetje ERA, 9. Trg. podjetje Nama, 10. Osnovna šola Bratov Letonje Šmartno ob Paki, 11. Kleparstvo vodovod Šoštanj.
zaključnimi akcijami predvsem gledalci z hitro igro in lepim: preko Polovšaka, Kristana ln Fiirsta polnili koš gostom.
Elektra je s tremi zmagami na 6. mestu na lestvici.
•	PO UGODNI CENI prodam kozolec s štirimi pregradami. Naslov v uredništvu lista.
•	UGODNO PRODAM dobro ohranjeno trajno gorečo peč TGP150 Gorenje in TV anteno. Podgora 30, 63327 Šmartno ob paki.
Na rudniku lignita Velenje so pred dnevi dali v javno razpravo samoupravni sporazum o združitvi dela sredstev ter ureditvi medsebojnih razmerij v delovni organizaciji. Na zadnji seji centralnega delavskega sveta so sklenili, naj bi bila razprava končana do 20. junija. Morebitne predloge in pripombe morajo člani kolektiva predložiti komisiji za u-sklajevanje samoupravnih odnosov z ustavnimi dopolnili do 25. tega meseca. Komisija bo nato do konca meseca izoblikovala končno besedilo tega sporazuma, ob rudarskem prazniku 3. juliju pa ga bodo podpisali pooblaščeni predstavniki temeljnih organizacij združenega dela.
Javno razpravo bodo tokrat organizirali namesto dosedanje ustaljene prakse po zborih kolektiva v samoupravnih delovnih skupinah. Na rudniku so pre-
pričani, da se bodo v samoupravnih delovnih skupinah delavci čimbolj podrobneje seznanili s predlogom sporazuma ter imeli najboljše možnosti dati svoje predloge in pripombe k predlogu. Nosilci razprav v samoupravnih delovnih skupinah bodo vodje teh skupin (vodja čela na primer za svoje sodelavce na čelu).
Samoupravni sporazum predvideva, da se delavci, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, prostovoljno združujejo v delovno skupnost delovne organizacije RL Velenje z namenom, da si zagotovijo trajen in skladen gospodarski razvoj in napredek ter gospodarsko in socialno varnost. S sporazumom si enakopravno in neposredno urejajo, ter se dogovarjajo o razmerjih med TOZD v delovni organizaciji rudnika, urejajo zadeve, ki jih zaradi skup-
nih gospodarskih ciljev in racionalnejšega gospodarjenja z združenimi sredstvi upravljajo prek organov upravljanja in skupnih služb ter enotna načela, pravila in temelje za delitev dohodka in osebnih dohodkov kot za razpolaganje s sredstvi, ki jih združujejo na podlagi tega sporazuma.
Delovne organizacije RL Velenje bo sestavljalo sedem temeljnih organizacij: Proizvodnja premoga, Elek-trostorjni obrati, Zunanji obrat, Avtopark, Proizvodnja gradbenega materiala, Predelava plastičnih mas in izdelava zaščitnih sredstev ter skupne službe.
Po samoupravnem sporazumu zastopa temeljne organizacije v pravnem prometu do tretjih oseb delovna organizacija RLV. Lahko pa za določene zadeve nastopajo tudi samostojno, v primeru, če je od direktorja dano pooblastilo odgovorni osebi te temeljne organizacije. Določena pa mora biti najvišja vrednost, do katere sme pooblaščena oseba sklepati pogodbe. Ni pa dovoljeno sklepanje pogodb, ki se nanašajo na odtujevanje o-snovnih sredstev in nepremičnin.
V medsebojnih odnosih, obveznostih in pravicah so temeljne organizacije samoupravne, enakopravne in samostojne družbene ekonomske celote. S svojim celotnim premoženjem jamčijo za obveznosti, ki izhajajo iz njihovega medsebojnega poslovanja, navzven pa subsidirano in solidarno za vse obveznosti delovne organizacije do višine lastnih sredstev. Vsaka TOZD samostojno ugotavlja in deli dohodek. Po odbitku zakonskih in pogod-
•	Niko JOSIC, roj. 1949, trgovski pomočnik iz Velenja, Jenkova 9 in Milanka JA-NJIC, roj. 1953, delavka iz Velenja, Vojkova 16.
•	Ivan VODOŠEK, roj. 1950, gostinski delavec iz Velenja, Šaleška 2 in Alojzija KREN-KEIt, roj. 1951, natakarica iz Velenja, Jenkova 1.
•	Ivan LENART, roj. J943, šofer iz Maribora, Pod vinogradi 25 in Marija VAJT-1IAUZER, roj. 1949, delavka iz Velenja. Slandrova 13.
•	Ivan SEVSEK, roj. 1954, rudar iz Gornje Rečice št. 126 in Marija KAMPOŠ, roj. 1954, delavka iz Velenja, Kersnikova 6.
•	Ivan JURKOŠEK, roj. 1949, strojnik iz Velenja, Jenkova 6 in Marija LEGNER, roj.
1950,	delavka iz Velenja, Ka-juhova 6.
•	Viktor BRISNIK, roj. 1946, šofer iz Malega vrha št. 51 in Ana REMENIII, roj. 1954,
delavka iz Malega vrha št. 47.
•	Antun JUTRIŠA, roj. 1952, rudar iz Velenja, Kersnikova 7 in Mira PAULOVIC, roj. 1953, delavka iz Velenja, Šlandrova 1.
•	Vasilij KOKOL, roj. 1955, tkalec iz Celja, Trg Svobode št. 7 in Vanda CINKOLE, roj. 1952, delavka iz Velenja, Kajuhova 1.
•	Ivan KOP, roj. 1943. monter iz Ožbalda ob Dravi 34 in Darinka SLUGA, roj. 1950, delavka iz Velenja, Celjska c. 3.
•	Milan ŠVENT, roj. 1949, e-lektričar iz Velenja, Šercer-jeva 7 in Anica HUDALES, roj. 1954, ekonomski tehnik iz Velenja, Celjska 66.
•	Ljubomir SITER, roj. 1948. strojni tehnik iz Velenja, Slandrova 20 in Marija ŠTI-GLIC, roj. 1950, frizerka iz Velenja, Prešernova 2.
•	Marij KRAJCER, roj. 1953, pečar iz Pake pri Velenju 43 in Ivica VODOVNCNIK, roj. 1953. delavka iz Pake pri Velenju 43.
•	Bogomir HRIBERŠEK, roj.
1951,	delavec iz Pake pri Velenju 74 in Dragica KAV-Plešivca 52.
•	Rudolf NOVINŠEK, roj. 1950, rudar iz Velenja, Tomšičeva
benih obveznosti se ustvarjeni dohodek deli na del, ki je namenjen za razširitev materialne osnove dela ter na del za zadovoljitev osebnih in skupnih potreb članov delovne skupnosti. TOZD razpolagajo v celoti z dohodkom, ki ga ustvarijo v katerikoli obliki združenega dela in s sredstvi a-mortizacije.
Temeljne organizacije združenega dela upravljajo delavci neposredno in po izvoljenih organih upravljanja. Neposredno upravljanje se uresničuje na zborih delavcev, z volitvami, referendumom in samoupravnih delovnih skupinah. Za opravljanje zadev, ki so skupnega pomena za vse delavce v delovni organizaciji predvideva sporazum ustanovitev skupnih organov upravljanja. Le-ti bodo: svet delegatov, izvršilni odbori v delovni organizaciji in direktor. Člane sveta delegatov bodo volili kakor tudi odpoklicevali delavci v posameznih TOZD. Vsaka temeljna organizacija bo imela v svetu najmanj enega delegata. Posamezen sklep bo sprejet, če se bodo zanj soglasno odločile delegacije vseh TOZD.
Zaradi uveljavljanja neposrednega vpliva delovnih ljudi na izvajanje splošnih družbenih predpisov ter u-veljavljanja družbeno priznanih in moralnih načel pri urejanju s sredstvi družbene reprodukcije in urejanja moralnih načel pri urejanju s sredstvi družbene reprodukcije in urejanja razmerij med delavci predvideva sporazum tudi ustanovitev delavske kontrole kot organa delovne skupnosti delovne organizacije rudnika.
26 in Erika VENISNIK, roj.
1953,	poin. kuharica iz Velenja, Cankarjeva l/a.
•	Janez ZVIPELJ, roj. 1949, delavec iz Kokarij št. 9 in Marija RAJŠTER, roj. 1948, delavka iz Raven št. 85.
® Rudolf PIItECNIK, roj. 1948, viličar iz Skornega pri Šoštanju 38 in Marta ANZEJ, roj 1953, slaščičarka iz Gabrk št. 94.
— Anton BLATNIK, roj. 1948, rudar iz Velenja, Vojkova 4 in Avguština HRIBERŠEK, roj. 1948, gospodinja iz Velenja, Vojkova 4.
•	Ivan HLUPIC, roj. 1947, mizar iz Velenja, Celjska 18 in Stanislava STROPNIK, roj.
1954,	delavka iz Topolšice št. 102.
KS1MIRSHII
—	Anton ŠVARC, upokojenec iz Družmirja št. 85, star 78 let.
—	Janez MEH, kmetovalec iz Raven št. 91, star 70 let.
—	Leopold AVBERŠEK, kmetovalec iz Skalskih Cirkovc št. 30, star 46 let.
—	Jožef LESJAK, upokojenec iz Prelske št. 7, star 76 let.
—	Blaž VODENIK, prevžitkar iz Kozjaka št. 11, star 76 let.
—	Terezija KMETIC, upokojenka iz Velenja, C. bratov Mravljak 1, starta 78 let.
—	Antonija CVIKL, upokojenka iz Laz št. 56, stara 75 let.
—	Franc GOLCAR, upokojenec iz šaleka 46, star 62 let.
—	Alojzija RAJTER, kmetoval-ka iz Kroga št. 6, stara 82 let.
—	Helena FORŠTNER,. pre-vžitkarica iz Kavč št. 8, stara 68 let.
—	Janez OŠTIR, prevžitkar iz Konovega št. 96, star 76 let.
—	Jože PECNIK, rudar iz Velenja, eKrsnikova 4, star 33 let.
—	Ivana MEH, kmetovalka iz Rečice ob Paki 31, stara 72 let.
—	Štefan CINCURAK, upokojenec iz Malega vrha 1, star 66 let.
—	Amalija OBU, prevžitkarica iz Paške vasi št. 18, stara 77 let.
—	Viktor DOBNIK, delavec iz Smartnega ob Paki 115, star 39 let.
PLESNA DVOJICA ŠULEK ZNOVA NAJBOLJŠA
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE - Koroška 46
razpisuje
za šolsko leto 1973/74 po eno
ŠTIPENDIJO
•	FAGG — Komunalna smer
•	Ekonomski fakulteti ali Visoki komercialni šoli
•	Ekonomski srednji šoli in
•	Upravno administrativni srednji šoli
Kandidati naj lastnoročno napisani prošnji za
štipendijo priložijo:
—	prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih,
—	izjavo, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju,
—	potrdilo o višini dohodkov vseh članov s katerimi živi kandidat v skupnem gospodinjstvu,
—	prošnjo za štipendijo obvezno vložite na obrazcu DSZ 1,65.
Vloge pošljite na gornji naslov najpozneje do 10.
julija 1973.
avske Športne igre
V NAMIZNEM TENISU RLV
ZMAGA ELEKTRE
Kadrovska komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	REFERENTA za civilni sektor v oddelku za NO
2.	REFERENTA za splošne zadeve v odfl. za NO
3.	VODJO pisarne in strojepiske pri skladu za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1.: višja strokovna izobrazba, pravne, u-pravne ali ekonomske smeri in šola za rezervne oficirje ter dve leti delovnih izkušenj.
Pod 2.: srednja strokovna izobrazba in eno leto delovnih izkušenj.
Pod 3.: srednja strokovna izobrazba ali dveletna administrativna šola z 1-letnimi delovnimi izkušnjami.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Poskusna doba traja za delavce z višjo izobrazbo
3 mesece, za ostale 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili
o izpolnjevanju pogojev 15 dni po objavi razpisa.
Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Stane Vovk, Hilda Vrhovšek in Rudi Zevart • Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar« je izhajal do 1. januarja 1973 • I.ist izide vsak petek • Cena je 1 dinar
• Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • TekočI račun št. 50740-533-678-55263 pri SDK Velenje • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija CelJ* • LUt ]• oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto ln kulturo (št. 421-2/72)
ni onesnažena
Ljudje zelo radi nasedamo govoricam in verjamemo naivnežem. To kar mimogrede poberemo, še sami, brez da bi preverili, prenašamo naprej. Tako gredo novice od ust do ušes in spet dalje. Včasih so nekatere govorice delno utemeljene, ljudje pa jih le nekoliko zabelimo in spremenimo. Drugokrati pa so povsem iz trte izvite.
Velenjčani zadnje dni mnogo razpravljajo, da je voda izpod Paškega Kozjaka močno onesnažena in polna škodljivih bakterij. Celo v šoli je neka tovarišica opozorila učence naj je ne pijejo, da ne bodo zboleli. Zaradi takšnih govoric so nas v komunalno obrtnem centru, kjer skrbijo, da ima-
jo prebivalci Velenja potrebno in zdravo vodo, zaprosili naj ljudi opozorimo in govorice ovržemo.
Vodja higensko epidemiološke službe pri Šaleško savinjskem zdravstvenem domu Jože Medved je povsem demantiral govorice o onesnaženi vodi, ki jo pijejo v Velenju. Povedal je, da vsak teden vzamejo na različnih krajih vzorce vode in jo pošljejo v pregled. Zdaj, ko so se slišale govorice. pa so nadzor še poostrili. Pokazal nam je zadnjo analizo, ki jo je napravil zavod za zdravstveno varstvo v Celju. Vzorce te pregledane vode so vzeli 7. junija. Iz preglednega lista smo prebrali, da je pitna voda kemično primerna in
odgovarja zahtevam zakona. bakteriološko pa je neoporečna in brez bakterij. Tako smo se sami v našem uredništvu prepričali, da Velenjčani pijejo čisto in neokužena vodo ter se jim ni potrebno bati za njihovo zdravje.
Sicer pa v Velenju še nihče ni zbolel zaradi onesnažene vode. Ce bi bila voda iz mestnega vodovoda res okužena, potem bi v Velenju razsajala velika epidemija in bi bilo najmanj polovico prebivalcev bolnih. Tudi tisti, ki govorijo, da je v vodovod prišla trakulja (Taenia), so v zmoti. Trakulja namreč sploh ne živi v vodi!
Sklep o ukinitvi šole v Orli vasi, ki ga je pred kratkim sprejela Skupščina občine Žalec, je povzročil val protestov, pohod žensk na občino, številne »bojne« parole, prigodno pesem ...
Duhovi v Orli vasi, Tr navi in Topolov ju se počasi pomirjajo. Sklep o ukinitvi šole in prešolanju o-trok v Prebold so tod, kot vse kaže, že sprejeli za koristnega, saj so s strani občine dobili vsa zagotovila, da bo prešolanje izpeljano tako, da bo za o-troke koristno. To predvsem pomeni zagotovljen prevoz, pouk v dopoldanskem času, varstvo in prehrano v šoli.
Tako je zdaj, precej drugače pa je bilo pred dne-
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE - Koroška 46
razpisuje
prosta učna mesta
za šolsko leto 1973/74
1.	TOZD Komunala
2 vodovodna instalaterja
2.	TOZD Modni salon
4 krojače za moška oblačila
2	šivilji
3.	TOZD Storitve
4 učence ali učenke brivsko-frizerske stroke 1 kuharja
3	natakarje
4.	TOZD Strojna mehanizacija
1 učenca avtomehanske stroke
5.	TOZD Vrtnarstvo
1 parkov, vrtnarja — cvetličarja (moški)
Možnost za vpis imajo samo kandidati z dokončano osemletko in zdravniškim spričevalom o zdravstveni sposobnosti za izučitev iskanega poklica.
Prošnje pošljite na Komunalno obrtni center Velenje, Koroška cesta 46, najkasneje do 20. 6. 1973.
VESTI IZ VEGRADA
V VEGRADU SO SE ODLOČILI ZA PRIPOJITEV OLJKE
Prod kratkim sta se sešla na svečani izredni seji delavska sveta splošnega gradbenega podjetja Vegrad Velenje in obrtnega uradbene^a podjetja Oljka Šmartno ob Paki. Soje sc jc udeležil tudi predsednik velenjske občine Nestl Zgank.
TEKMOVANJE: KAJ VEŠ 0 PROMETU
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine občine Velenje je pred dnevi organiziral tradicionalno prometno tekmovanje »Kaj veš o prometu«, ki je bilo_pred III. osnovno šolo.
Na tekmovanju je bilo zastopanih 6 ekip iz posameznih osnovnih šol. ki so se pomerile v znanju cestno prometnih predpisov, spretnostni vožnji na posebnem poligonu in ocenjevanju vožnje s kolesi po u-licah mesta Velenja.
Najbolje so se izkazali u-čenci III. osnovne šole Velenje. Drugo in tretje mesto pa sta dosegli ekipi o-snovnih šol Miha Pintar-Toledo in bratov Letonje Šmartno ob Paki.
Najboljši posamezniki so bili: 1. Zoran Portič, osn. šola Bratov Letonje, 2. Milan Medved, III. osnovna šola, 3. Jernej Petauer III. osnovna šola, 4. Matjaž Dvoršak. III. osnovna šola Velenje.
Zmagovalna ekipa oziroma najbolje uvrščeni štirje posamezniki so se udeležili medobčinskega prometnega tekmovanja v Mozirju, na katerem so dosegli II. mesto. Med posamezni-
ki pa je bil Milan Medved tretji. Nastopilo je 32 tekmovalcev.
Podpredsednik delavskega sveta Vegrada Ivo Klob-čar je najprej poročal o pripojitvi Oljke k Vegradu. Pisali smo že, da je Oljka lani sredi leta začela poslovati z izgubo. Ob koncu leta je imel kolektiv že milijon dinarjev izgube, poleg tega pa so imeli še 2 milijona 350 tisoč dinarjev neporavnanih obveznosti. Za približno 120-članski kolektiv pa so to precejšnja sredstva. Ko so začeli razmišljati o tem, kako bi se potegnili iz težav, so spoznali. da bi bila najboljša in edina rešitev v pripojitvi z Vegradom. V Vegradu so na to pristali, vendar s pogojem, da se sanira slabo gospodarsko stanje ter da družbenopolitične organi-
zacije Oljke aktivno sodelujejo v pripravah na referendum, ki je bil uspešno izveden 16. februarja letos. V začetku februarja so izdelali sanacijski program, v katerega so se vključile velenjska občina, republiški rezervni sklad in Ljubljanska banka podružnica Velenje. Ker so bili vsi pogoji izpolnjeni, je delavski svet Vegrada na seji 22. maja sprejel sklep o pripojitvi Oljke in s to odločitvijo seznanil na svečani seji v sredo, 17. junija člane delavskega sveta Oljke.
Ob zadnji točki dnevnega reda je direktor Vegrada Janez Basle prebral obširno poročilo o razvoju Vegrada do leta 1980.
NIC VEC POUKA V ORLI VASI
vi, ko so v prizadetih vaseh zvedeli za sklep občinske skupščine. Žc kmalu po' sprejeti odločitvi so ženske iz treh vasi krenile na protestni pohod na občino Žalec. »Oborožile« so se s številnimi parolami. Pohod se je končal pred zgradbo občinske uprave, kjer so ženske pustile svoje protestne pripomočke.
Kmalu zatem so v Trna-vi sklicali izreden zbor volivcev. Trajal jc od večera pa skoraj do druge ure po polnoči. Na zboru so se dogovorili, da se z ukinitvijo šole strinjajo, če bo zares poskrbljeno za normalno prešolanje.
Še danes pa lahko na asfaltu pri šoli v Orli vasi, kakih 500 metrov od križišča ceste I. reda Celje— Ljubljana na cesti v Logarsko dolino, preberete parole, ki so jih zapisali razburjeni domačini. Tako lahko beremo: UBOGI TI OBČAN, OD OBČINE O-GOLJUFAN! ali KORAJŽO OTROCI, ZMAGA BO NAŠA! in HOČEMO POUK V NAŠI ŠOLI!
Šola v Orli vasi jc stara okoli 70 let. Domačini so se morali .zanjo dejansko izboriti. Zato so nanjo toliko bolj navezani. Gradili so jo več let, otvoritev pa so morali čakati še dve leti potem, ko je bila že zgrajena. Tedanje oblasti namreč niso hotele dati dovoljenja za pouk, ker šola
—	kot je bil tedaj običaj
—	ni stala v bližini cerkve.
Prvi glasovi o tem, da
bodo šolo v Orli vasi ukinili, so se pojavili leta 1965, v letu 1967 (tedaj so v žalski občini izvedli prvi referendum za samoprispevek za šolstvo) pa je prišla šola v plan za obnovo in so predvideli v ta namen sto tisoč dinarjev. Hkrati jc bilo rečeno, da bo šola delala le do leta 1974, potem pa jo bodo ukinili, če ne bo dovolj učencev.
»Tedaj so govorili, da je minimum 30 otrok,« nam pove Lojzka Kronovšek, ki je že deset let predsednica krajevne organizacije SZDL v Trnavi. »Lani, ko smo podaljševali samoprispevek, je spet prišlo do govoric, da bodo šolo ukinili. Letos pa je bil tudi sprejet u-strezen sklep. Mi se zave-
damo, da bo prešolanje za naše otroke koristno, hkrati pa zahtevamo, da bo prešolanje res dobro izvedeno. Izkušnje drugih krajev nam povedo, da ni poskrbljeno za soliden prevoz, ra zen tega pa jc šola v Preboldu premajhna in tudi nima prostorov za varstvo, vsaj za čas, ko otroci čakajo na avtobus.«
Šola v Orli vasi je štiri-razredna in ima letos 30 učcncev. Pouk je kombiniran. Skupaj hodijo v šolo učenci 1. in 2. razreda ter 3. in 4. Vse razrede uči en sam učitelj, Ivan Gaber-šek, ki se vsak dan vozi iz Šempetra.
»Delo je zame zelo naporno, saj traja ves dan, pa tudi pouk v kombiniranih razredih ni tako kvaliteten kot v »čistih«. Poučujem namreč po skrajšanem predmetniku. Strokovno je prešolanje zagotovo utemeljeno. Kar zadeva način prešolanja, pa se povsem pridružujem zahtevam občanov.«
Jože Jan, podpredsednik Skupščine občine Žalcc, pa nam je v zvezi s prešola-njem povedal:
»V Orli vasi tudi ni mogoče zadovoljiti novim zahtevam pri pouku matematike, letos »novo« matematiko uvajamo v 3. razrede, niti ne novinam v slovenščini in spoznavanju priro-de in družbe. Da je prešolanje utemeljeno, so povedali tudi strokovnjaki Zavoda za šolstvo, enota v Celju, pa TIS, svet za šolstvo in drugi.«
Bo prešolanje izvedeno tako kot zahtevajo občani?
»Do novega šolskega leta bomo poskrbeli za vse kar je treba. Otroke bo vozil avtobus (do Prebolda je le kakih 7 minut vožnje), v šoli pa bo poskrbljeno tudi za varstvo in prehrano.«
Tako podpredsednik občinske skupščine. Menimo, da ni razloga, da mu ne bi verjeli. Drugače pa — prešolanje je pametneje preložiti za eno leto (kot predlagajo občani), če do jeseni ne bo mogoče zagotoviti, da bo centralna šola v Preboldu sprejela šolarje iz Orle vasi tako kot se spodobi.
DC
(med proizvajala
Čeprav so danes motorne kosilnice marsikje izpodrinile kose, ne moremo reči, da so temu kmečkemu o-rodju šteti dnevi. Nasprotno, prepričani smo, da kos kosilnice ne bodo nikoli pregnale. Še zlasti v hribovitih predelih. Zaganjati koso v rokah ni lahko. Od kosca zahteva precejšen fizičen napor. No, ne mislim vas naučiti kositi. Rad bi vam le prikazal, koliko ljudi in napora je treba, da je izdelano orodje, ki so ga skusili na svojih plečih tudi Turki in fevdalci, ki so pred mnogimi leti plenili po naši domovini. Obiskal sem tovarno Gorenje-Fecro v SI. Gradcu in vsilil nekaj minut odmora Jožetu Golobu, ki je ravnalec kos.
• Zakaj ste se odločili za ta poklic?
V tovarni sem že enajst
let. Mislim, da nam je kovaško delo že kar v krvi. Oče je imel doma kovačnico in sem se že v mladih letih seznanil s tem težaškim delom. Zato sem se delu v tovarni hitro privadil. Tudi brat je tukaj zaposlen, kot kaže pa bo kmalu za nama prišla še sestra.
•	Je dejo izdelovalca kos naporno?
Kosa, no, najprej je to košček železa, mora skozi več kot štirideset rok, da dobi svojo pravo obliko. Delamo osem ur in ves delovni čas v glavnem presto-jimo. Poleg tega je v obratu velika vročina.
•	Zdaj pa nam opišite, kako prehaja jeklo iz rok v roke?
Iz železarne Ravne dobimo že razrezane koščke, dolge približno deset centi-
metrov. To je odvisno od tega, kakšno koso bomo napravili. Košček damo najprej v peč, da ga segreje-mo. Zatem gre na kovanje, kjer dobi sabljasto obliko. Potem ga damo znova v peč, da mu lahko izoblikujemo, peto. Zatem napravimo bradavico, in platišče. Sedaj je pred nami že o-snovna oblika kose. Ta proces moramo dvakrat ponoviti. Kosi nato napravimo robove. Ko smo to opravili sledi krivljenje, obrezovanje in kaljenje, da dobi potrebno trdoto ter poliranje s peskom. Sledi še lakiranje, kosa dobi ustrezen zaščitni znak in naše delo je končano.
Vendar njihovo delo s tem še ni opravljeno. Ko Jože izravna eno koso, ga že čaka druga, tretja... Prav tako njegove delovne tovariše. Zadovoljil sem se s tem kratkim sprehodom med posameznimi fazami nastajanja tega nepogrešljivega kmečkega orodja. Jožetu pa sem, še pred-
no je spet začel vihteti težko kovaško kladivo, postavil še eno vprašanje.
• Ali znate kositi?
Hudomušno se je nasmehnil, rekel pa ni nobene. Pa saj ni bilo treba. Njegov obraz je dovolj povedal.
JOŽE GOLOB
Vsak petek kupite Naš čas v trafiki pri izhodu iz novega jaška