»-ithfriapJactfnav KoSovIn!
Posamezne številkei Navadne Din t^*-, ob nedeljab Din 1'SO.
UREDNIŠTVO m »haj« * Mari-
boru, Jurčičev* aL ut. < L n Mi* •trop j e. Telefon intarurb. it, 276. UPRAVA «e nahaja v JuuSieevi ulici it. < pritličje, desno. Tdo» fon it 21. — SHS poštnočokoval račun *iev. 11.787.
Na naročila brca denarja se a* *&ir% Rokopisi S* m vračaj* .
Kdo je stvori! našo državo?
»Korošec je stvoril Jugoslavijo, Korošec jo bo zopet razbil!«
Volilni šlager nemška tarskih klerikalcev.
kvoječasno smo poročali, s kakšnimi zločinskimi paroh ni so agitirali klerikalci za časa zadnjo volilne borbe v naših obmejnih krajih, med nemčurji. Po-znali so njihovo še vedno gorečo ljube 2611 do pokojne Avstrije in do časov, ko So bili v našem ozemlju neomejeni gospodi, zato so pozabili na svoj slovenski P°nos in se radi nekaj sto glasov porisali tako globoko, da so jim celo obljubljali razbiti to našo državo ter pripojili Slovenijo zopet k Avstriji. Nemčurji so fr Svoji naivnosti seveda verjeli, da je to Mogoče in v njihovih družbah jo bilo ob dobrem vinu cesto čuti krilate besede; »Korošec je vstvaril Jugoslavijo, on jo bo aopet tudi razbil, zato glasujmo za ®Jegovo stran/ko.« In glasovali so in mu “opomogli do absolutno zmage, k Naenkrat ne maramo govoriti o kleri-alni agitaciji sami, ne maramo razprav-rtti k	te	agitacije, spregovo-
stfh ^eD1° »amo par besed na naslov ti-obl‘fcm*ttr*«v- k* 80 v6r^e^ klerikalnim JU bata in ki sedaj nestrpno čakajo, __ bo tleti TTmviŽAr*. IH »ustvaril*
bo tisti Korošec, ki je »ustvaril* ugoslavijo, to Jugoslavijo tudi. razbil, ospoda, pojna se vam, da niste Nemci, ampak da bi samo radi bil:, da ste s£>.mo Janičarji, ki ste ohranili od svojega slovenskega pokoljenja samo slabo strani, od Nemcev, katerim ste se priključili, pa preveseli tudi samo ono, knr je na Nemcih slabega, če bi to no fciio res, potem bi gotovo nikoli ne nasedli sioer zločinski, obenem pa tudi skrajno bedasti blerikal-ini trditvi, da je Korošao ustvaril Jugoslavijo in da jo torej on tudi lahko zopet razbije. Klerikalci sami vejo prav dobro, da ni niti Korošec, niti kdo drugi njihove stranke ustvaril t& naše države, Korošec in njegovi klerikalci niso nikdar kilti mislili vstvariti jugoslovanske države v današnjem njenem smislu. Oni so 'hoteli vse nekaj druge.sa, hoteli so imeti la nekako jugoslovensko autonornijo v ®kvirju habsburške monarhije in še to •amo zato, da bi se v tej avtonomni prosinci mastili ob polnih koritih. Hoteli so to, toda dosegli bi s svojo lastno silo ne bili niti tega nikoli. Deklaracijsko delo ie bilo pač pomembno in značilno, ostalo Pa bi bilo le skladnica popisanega papir-3Vda ni bilo nekoga drugega, ki je te-0X11 delu s krvjo stotisočno priboril med-®^Odno sankcijo. Ta drugi pa je bila — rbija. Srbsko orožje, srbska zmaga na solunski fronti — je vstvarila to državo.
0 jo resnica, vse drugo je prazna laž.
,, Tudi naši klerikalci vedo to prav do-toda nočejo priznati široki javnosti, katera je v svoji zaslepljenosti ovila njih 1 glorijo osvoboditeljev. Ves svet ve to> samo vi narodni odpadniki tega ne zato ste se dali preslepiti od lepih ' "eaed klerikalnih demagogov. Korošec ni ustvaril te države, zato je tudi razbiti ne "'ore, magari da bi jo hotel. Poznamo si-C6r klerikalce in vemo, da so zmozni vsesa, tudi veleizdaje, vemo pa, da so tudi toliko pametni, da se v resnici nikoli ne bodo lotili kake resne akcije, ki bi stremela za, razbitjem naše države. Taki junaki niso, da bi šli v boj, vedoč da ai upa na zmago. Našo državo so ustvarile legije mučenikov, ki so žrtvovali za jugosl oven-®*ko svobodo vse, kar so imeli, celo svoje lastno življenje, a iz njihove krvi so vzrastle nove legije in te so čuvane® o-a®ga, kar so ustvarili mrtvi predhodniki. Te legije ne bodo nikoli dopustile, da bi kdo razbil našo državo, najmanj pa- da “1 jo razbijal kak Korošec, ki ni za njeno stvaritev prelil niti ene same kaplje
Boji med revolucionarji in kmeti na
Bolgarskem.
Nova bolgarska vlada mobilizira? - Odločna zahteva jugoslov. javnosti po zaščiti naših interesov. — Vodja maccdon skih četašev Aleksandrov prevzel vlado
na Bolgarskem?
Beograd, 12. junija. V vseh tukajšnjih krogih z napetostjo pričakujejo poročil iz Bolgarije. Po dolgem času se zopet enkrat strinja javno mnenj«* brez razlike v tem, da mora biti vlada skrajno energična, ker še vedno ni izključeno,, da nova bolgarska vlada tie bo spoštovala določb mirovnih pogodb. 1 o boja-zea potrjujejo vesti, ki pravil o, da je nova vlada izvedla mobilizacijo. Beogiaj-sko časopisje zahteva energično zaščito vseh naših interesov, to tem bolj. ker je generalni štab makedonstvujusčih, ki so glavni soudeleženci revolucije, tik ob naši meji. Vesti, ki prihajajo iz Bolgarije, postajajo vedno jasnejše. Dognano je, da Stambolijski kljub zatrdilu revolucionarne bolgarske vlade še ni njet, temveč koraka s kmečkimi oddelki proti Sofiji.
Na tukajšnjem bolgarskem poslaništvu vlada precejšnja zmešnjava. Bolgarski poslanik Lutkanov dobiva le nezanesljiva in pomanjkljiva poročila o nastalem položaju in nima za nadaljno postopanje nikakih navodil. Tudi parlamentarni krogi soglašajo v tem, da tvori preobrat na Bolgarskem skrajno opasnost za mir na Balkanu ter da .1e treba vsestranske pro-vidnosti. Ni še znano, ali se bo revolucionarni vladi posrečilo zaustaviti Stam-bulijskijev pohod na Sofijo. Značilno pa je, da je večina poslancev brez razlike strank mnenja, da mora naša država xa slučaj, da bi nova bolgarska vlada kršila določbe neuillske mirovne pogodbe s tem, da bi izvedla mobilizacijo razpuščenih bolgarskih čet, Izvesti intervencijo v za-
ščito naših interesov. Izjave ministrskega predsednika Cankova napram našemu poslaniku glede prijateljskih odnoSajev uapram Jugoslaviji naši parlamentarni in politični krogi ne smatrajo za resne, ker vidijo v novi vladi naši državi sovražno silo.
Beograd, 11. junija, O prevratu do-z na v amo še sledeče podrobnosti: Ponekod se je orožništvo ustavljalo z orožjem, pa je bilo z ognjem iz strojnic kmalu ukročeno. Glava zarote je vodja četašev Aleksandrov. V nekaterih okrajih je prišlo do oboroženega upora kmetov proti revolucionarjem. Zlasti hudi so bili boji pri Plevni in Badomiru. Upor kmetov pa je bil kmalu zlomljen. Tudi danes še ni nobenih poročil, kje je Stambolijski.
Beograd, 11. junija. »Tribuna« poroča, da je krog 20.000 bolgarskih kmetov, baje pod vodstvom Stambolijsksga, pri Dolakovu, severno železnice Ihtiman —Sofija, v boju z revolucionarnimi četami. Stambolijski ima tudi nekaj vojaštva, ki miu je ostalo zvesto, z artilerijo.
Beograd, 12. junija. (Izv.) Današnji »Preporod« doznava, da je vlada sklenila vpoklicati mlajše letnike rezervistov, da za vsak slučaj zaščiti našo mejo napram Bolgariji pred eventuelnimi napadi.
Beograd, 12. junija. (Izv.) Veliko senzacijo je zbudila v tukajšnjih krogih vest, ki je dospela preko Carlbroda, da je Cankovov kabinet demisijoniral, ter da je znani vodja makedonstvujusčih To-dor Aleksandrov sestavil novo vlado.
Francosko-angleško zbližanje v reparacijskem
vprašanju.
Pariz, 11. juri. Agence Havas javlja nila, da je možno usvojiti francoskozah-iz Londona: Razgovori med francoskim tevo, da morajo Nemci v Poruhrju opu-poslanikomi' in lordom Curzonom so u- stiti pasivni odpor. Tudi je razpravljala stvarili ugodnejo atmosfero, četudi je re- o raznih predlogih glede zboljšanja nem-zultat še negativen. Potrebnih bo še več škega reparacij skega predloga. Dalje je
posvetovanj, da se doseže zbližanje v sta- razpravljala v možnosti sklicanja kon-ližeu zaveznikov. Nekateri sodijo, da bo ference strokovnjakov zavezniških držav, belgijski načrt podlaga za sporazum med Ako bi se tam dosegel sporazum, bi An-Francijo in Anglijo.	^lija prevzela nalogo, se zavzeti pri
Pariz, 11. junija. Agence Havas po- nemški vladi za to, da stori konec pasiv-roča iz Londona; Angleška vlada je raz- nernu odporu v Poruhrju. pravljala o noti Poincarejevi in je skle- i
—O—
krvi, ali pa da bi jo razbijali klerikalci, ki so se na vseh mogočih frontah borili — proti njej.
Zaman vsaka še tako majhna nada, da bi se naša komaj stvorjena država razbila, Zaman vsaka nada, da bi se Slovenija še kdaj združila z Avstrijo. Zaman pa tudi vsaka nada, da bi se naša edinstvena država kdaj razdelila na interes« ne sfere, kakor bi hoteli klerikaloi, radi* čevci in drugi podobni elementi. Tak je danes dejanski položaj in tako bo tudi V bodoče. To naj si dobro zapomnijo tudi tisti nemčurji, ki so pri zadnjih volitvah glasovali za Korošca, verujoč budnostim njegovih agitatorjev. To smo hoteli povedati in nič drugega in to radi resnice, same, ne pa morda zato, da bi si hoteli pridobiti nemčurske glasove, katerih ne maramo. Niti enega samega ne maramo, čeprav bi nam morda ravno ta edini po* magal do mandata.
čičerin hoče odškodnino za Vorovskega.
Bern, 1L jun. Zvezni svet je danes dobil novi protestni telegram Cičerinovv zadevi umora Vorovskega. — Zvezni svet je sklenil, da se ne bo bavil z materij alno stranjo protesta, ki hoče odškodnino in zadoščenje.
Sovjetska kapitulacija pred Anglijo.
London, 11. junija. Glasom časopisnih poročil je nova ruska nota sestavljena zelo spravljivo. Rusija privoli odškodnino britanskim podanikom, katero zahteva Anglija. Tudi je sovjetska vlada pripravljena odpoklicati vse ruske poslanike, katerim se dokaže, da so delali boij-ševiško propagando.
Sprememba v ogrski vladi.
Budimpešta, 11. junija Upravnik Horthy je razrešil tajnega svetnika dr. Geza pL Darnowana, ki je nekaj mesecev vodil zunanje ministrstvo, njegove službe kot pravosodnega ministra in ga je Imenoval za ministra zunanjih zadevt — Pravosodno ministrstvo je prevzel, dvor« ni ev.etftik Em’} Nagy.
Razprava o uradniškem zakonu.
Beograd, 12. jun. V odseku zakorio
dajnega odbora za uradniški zakon, bo /
jutri končana razprava o točkah splošne ga značaja ter prične danes razprava o točkah političnega značaja V dvoh ali treh dneh bo razprava v odseku v celoti končana in prične plenum zakonodajne: ga odbora razpravljati o zakonskem načrtu.
BORZA
Curih, 12. junija, (Izv.) Sklepni točaj. Pariz 35.75, Beograd 6.20, London £5.68, Berlin 0.067, Praga 16.60, Milan 25.82. Newyork 556.50, Dunaj 0.0078'A, žig. krone 0.0078M, Budimpešta 0.0058, Varšava 0.087, Sofija 6.32.
Zagreb, 12. maja Pariz 5.70—5.75, Svlca 16.25—16.125, London 4.115-4.15 Berlin 0.108—0.112 Dunaj 0.1245 OJ'26, Praga 2.655—2.675, Milan 4.10-4.16. New-york 88.75—89.75, Budimpešta 1.15-1.20. Bukarešta 47, Varšava 0.1125 0.1175.
-o-
Politične vesti.
* Odnošaji med Radinem in Korošcem
so se očividno ohladili. Na zadnjo korife« renco v Zagrebu je bil pozvan samo dr. Mehmed Spaho, kateremu je dal Radič navodila za nadaljno postopanje v Heo* gradu. Ali se je Korošec že naveličal ulo-ge Radičevega kurirja — ali pa ga jo žel Radič sam zavrgel kot smet?.!
* Radič zopet govori. V Jamnici: se je vršil U. trn. velik Radičev shod« Katerega se je udeležilo krog 10-000 kme« tov. Radič je imel govor, v katerem je mlatil svojo znano slamo o političnem položaju in o sporazumu. Najavil je M kratkem nov velik političen govor. Svoj govor je zaključil z besedami: Trojno nam je potrebno: poštenost, potrpežljivost in neustrašenost. Ce pride kdo in vas vpraša, kaj je z republiko, mu od-' vrnite, da smo. mi vsi republikanci. Pri prihodnjih volitvah ne bomo dobila, samo 70, ampak 120 mandatov in nad 1 milijon glasov.
* Trumbič proti Pašiču In vidovdanski ustavi. Dne 11. tm. se je vršil vi prostorih hrvatskega društva v Zagrebu zauipni sestanek, na katerem je govoril bivši minister in predsednik jugosloven-skega odbora dr. Ante Trumbič. Odgovarjal je na Pašičev govor v parlamentu, v kolikor se tiče delovanja jugo^ven-skega odbora za časa svetovne vojne. Trumbič je reagiral na posamezne trditve g. Pašiča, citiral razne dokumente ter zaključil svoj govor z besedami, da vidovdanska ustava moralno ni nikdar obstojala ter da ž njo sploh ni treba ra« čunati. Prepričan je, da se bo ustvarila nova ustava, ki bo stvorjena sporazumno in bratsko. Zborovalci, so sklenili, da se Trumbičev govor natisne in razširi med ves hrvatski narod.
* Italija m Mala antanta. V svojem govoru v zbornici je razpravljal Mussolini tudi o politični akciji Italije proti državam Male antante. Italijanska politika, je izjavil, zahteva spoštovani« m Izvedbo pogodb, kajti le taka politika more obroditi dobre sadove. V tem lah* ko Mussoliniju popolnoma pritrdimo. Za-libog pa se njegove besede ne skladajo z njegovimi dejanji. Rapallska pogodba že leta čaka na izvedbo, in ravno Italija je tista, ki se ji protivj. dasiravmo jo Je polnoveljavno sopodpisala.
* Italijansko-jugoslovenski odnošaji. V svojem sobotnem govora pred Italijanskim senatom je Mussolini podal o italijansko-jtigoslovenskih odnošajlh sledečo zanimivo izjavo: V Italijanski zunanji politiki so zelo važni odnOšaii z Jugoslavijo. Fašistovska vlada se Je postavila na odločno stališče, da z definitivno izvedbo rapallske pogodbe postavi na solidno bazo svojo politiko napram Jugoslaviji. Izvedba svetomarge-ritskih konvencij teče povolino. čepravi clela znatne težkoče preobilni materija!, katerega ie treba zmlati. Že od časa evakuacije tretje dil^-t-ncke 9one, funkcionira dobro zadrska prosta cona in se završuje ves upravni aparat,, Najvažnejše vprašanje v vsem jadranskem problemu pa je seveda vprašanje ureditve Reke. To vprašanje Zadaja največ
Leto: IV.
Maribor, sreda 13. junija 1923.
Številka: 131
Posamezne Številke« Navadne Din 1”—s ob nedeljab Din 1*50.
.TABOR* uhaja vsak dan. i__- — nodelje io praznikov, ob IS on * datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti O 12'50, sa ino-lemstvo D 20’ 50, dostavljen na dom D 14*—-, os izkaznice D 12*5U
inserati po domovom.
Naroča se pri opravi .TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica itev. 4.
v
im
;..fn r
e
',*r r.
*T A fi D E*
Alaribor; 13. junija I923<
fežkoče radi tega, ker je za ureditev in *>si«uranje gospodarskega življenja Re-*e treba rešiti več ekonomskih proble-ftiov, ki prihajajo v navskrižje z vprašanji političnega značaja. Da sc je reševanje zavleklo tako zelo. leži v prvi vrsti jtudi krivda na beograjski vladi, ki se jvsled zadnje dolge parlamentarne krize ni mogla tako posvečati zunanjepolitičnim vprašanjem, kakor bi to bilo potrebno, ampak je morala potrošiti vse svoje sile za rešitev, notranjih sporov. Sicer pa je beograjska vlada predložila italijanski svoj načrt glede rešitve reškega vprašanja. Ta jugoslovenski načrt zadovoljuje občutja in interese Italije. Beograjska tvlada pa je obenem z načrtom sporočila M Rim tudi, kako težko borbo ima z jafvnim mnenjem jugoslovenskega naroda, katero je komaj treba pripraviti na to. 'da bo pristalo na tako rešitev reškega vprašanja, ki se strinja z italijanskim stališčem. V nameri, da olajša in osigu-ra delo paritetne komisije, je beograjska ivlada pristala na to, da se torišče konference prenese v Rim, kjer bo lahko v jasnejšem razpoloženju in ambijentu pretresala vsa .vprašanja, katera se morajo rešiti- Jugoslovenska delegacija stoji v ipresrčnem kontaktu z italijansko in .vrše se preliminarna posvetovanja, da se naj-'Ide konkretna baza, na kateri bi se mo-/gle započeti oficijelne diskusije glede definitivnega sporazuma. — Obiavliamo to •Mussolinijevo izjavo brez komentarja, ker ga menda ni treba, če so Mussolinijeve besede resnične — in o tem nimamo .vzroka dvomiti — potem so jasen /Idokaz, kako zastopa naša današnja radikalna vlada naše interese v inozemstvu.
"	# Delovanje naših primorskih poslan-
■cev v rimskem parlamentu. Naši primorski poslanci ,v rimskem parlamentu so se zadnje dni zelo živahno gibali. V proračunski debati je poslanec dr. Stanger govoril .v obširnem in široko zasnovanem govoru o razmerah na Primorskem ,in o zapostavljanju naših sonarodnjakov. Njegov govor je napravil globok vtis in je o njem obširno razpravljalo tudi italijansko časopisje. Poslanci Podgornik, Stanger in Šček so intervenirali #pri zakladnem oddelku finančnega ministrstva ;{v zadevi zamenjave kron. Dobili so zagotovilo, da se bo vprašanje zamenjave rešilo še tekom junija. Poslanci Wilfan, /Stanger in Lavrenčič so interpelirali vla-5do radi postopanja napram mlekarni v (Hrušici: Podgornik, Stanger in Lavren-jčič pa tudi radi zapostavljanja slovenskega jezika pri sodišču v Gorici m [glede vojnega materijala, ki ga je porabilo ljudstvo z vednostjo oblasti. Lavrenčič sam je interveniral radi občinskih ►hranilnic in podeljevanja koncesij.
[;	* Mussolinijev govor v senatu. V so-
boto je pred Italijanskim senatom podal (ministrski predsednik in vrhovni vodja [fašistov, Mussolini, važne izjave o no-[tranji in zunanji politiki Italije ter o sa-[jmem fašizmu. Splošne smernice italijanske ,vlade ,v zunanji politiki grejo za ['tem, ie izjavil Mussolini, da si Italija zo-feet pridobi spoštovanje s strani inozem-fetva. Pozicija inferijoznosti je tlačila [m tlači še. vedno gospodarstvo Italije in [treba se bo boriti, da bo prenehalo to Stanje stvari. Splošna gospoda-^-a kri-!za, ki tlači vso Evropo, ječi pod vprašanjem vojnih odškodnin. V tem oziru jstoji Italija na stališču, da je Nemčiia v [stanu in da mora izpolniti svoje obveze. E Bolgarsko in Madžarsko so bili skle-[njeni sporazumi glede plačanja odškodnin. za Avstrijo pa se je Italija zavzela [za Srn širše sodelovanje držav pri podpisovanju avstrijskega posojila, ki je ^predpogoj za ozdravitev, obupnega finančnega položaja v tej 'državi. Glede ‘nasledstvenih držav čuva Italija mirov !ne pogodbe. Z Jugoslavijo medsebojni odnošaji še niso urejeni, se bo pa to zgodilo skoro gotovo na zasedanju paritetne komisije v Rimu. ki prične te dni poslovati. Italijansko-ruski odnošaji so nespremenjeno dobri. V notranii politiki ■ je nadaljeval Mussolini, so se razmere v, dobi njegove .vlade, korenito zboljšale. Vlada bo tudi nadalie ostala zvesta Svojim dosedanjim smernicam v notranji politiki isj ne bo krenila niti za las z zavrtane poti. Če bi bil njen program o-' grozen, se ne bo strašila noseči tudi no najostrejših in najenergičnejših sredstvih. Senat ie sprejel Mussolinijev govor z največjim navdušenjem in brez (vsakega ugovora-
Priprave za mariborsko industrij. - obrtno razstavo.
Sestanek celjskih industrijalcev in obrtnikov.
Celje, 9. jun. Kakor pred par dnevi v Ptuju, tako se je vršil tudi v Celju danes inpozanten informativni in propagandni sestanek industrijalcev in obrtnikov. Kot delegati glavnega odbora »In-dustri-jsko-obrtno vzorčno izložbe« so se ga vdeležili predsednik g. Alojz Križnič, podpredsednik »Slovenskega obrtnega društva« umet. knjigovez g. Miho Vahtar in tajnik razstavnega odbora g. Franjo Kenda.
Predsednik, generalni ravnatelj gosp. Križnič, je naglašal posebno potrebo industrijskih in obrtnih razstav, katere naj se. vrše v presledkih vsako 3. ali 4. leto enkrat v Celju in enkrat v Mariboru, kjer naj so pripravljajo predmeti, da so sposobni za ljubljanski velesejm, katerega rešpektiramo kot edini letni velesejem v Sloveniji. Naglašal je potrebo popolne složnosti med industrijo in obrtništvom v Mariborski oblasti, posebno pa med Celjem in Mariborom.
Gosp. Rebek, tovarnar in dobroznani prvoboritelj za obrtniški stan, odobrava prireditev letošnje razstave, posebno pa, da se vrše razstave enkrat v Mariboru in enkrat pa v Celju. Priporoča, naj se ustanovi permanenten odbor, ki bi naj odločal, kje, kedaj in' v katerem obsegu naj se razstave vrše. Za letošnjo razstavo naj se sestavi v Celju razstavni pododbor, ki naj organizira vso potrebno, da bo ude ležba na »Industrijsko-obrtno vzorčni izložbi« iz Celja kar najčastnejša. Podpredsednik Slovenskega obrtnega društva g. Vahtar izraža svoje veselje, da je obrtništvo v takem številu zastopano. — Omenja potrebo koncentriranja naših zmožnosti, katere moramo na razstavi pokazati, ne pa jih med štirimi zidovi neizrabljene in širši javnosti neznane puščati, ampak dokazati, da ni potreba raznih obrtniških izdelkov v inozemstvu naročati.	*'■	•
Obrtrto-zadružni komisar g. Založnik dokazuje iz svoje mnogoletne prakse po trebo razstave, katero z vsemi silami pod pirati je Celjanov sveta dolžnost. Kdor izdeluje kake predmete, ki se v našo državo uvažajo iz inozemstva, pa jih no razstavi, ta ne škoduje samo svojemu podjetju, temveč stori veltk narodni greh. Pritrja predlogu, naj se ustanovi stalni odbor za prirejanje vsakoletnih obrlnili in industrijskih razstav - saj za u-.kaj let, pozneje pa v presledkih vsako 3. ali 4. leto. Izvajanjem komisarja Založnika še pridruži tudi dr. Ogrizek, ki smatra kot stanovsko dolžnost, da medsebojno podpiramo razstavo v Sloveniji, ker Slove nija ni agrarna d* uda. ampak ima vse predpogoje za dobre oBrt in industrijo; zato moramo vsi na delo, da ne bodemo delavcev izvažali in izdelkov uvažali, ampak narobe. — Župan Žalski gosp. Va-bič, omenja, v Svojem temperamentnem in markantnem gjvora, da je vsak začetek težak, vendar se pa teh žrtev ne 'sme mo vstrašiti, ako hočemo- doseči gospodarski uspeh, ki je za našo državo potreben. Mariborčanom moramo le zam trlo izreči za njih požrtvovalnost pri prireditvi te razstave.
Končno se je za Celje izvolil razstavni pododbor, ki bo skrbel, da bo Celje častno zastopano na »Industrijsko-obrtno vzorčni izložbi« v Maribora. Odbor je sestavljen sledeče: predsednik višji ru darski svetnik inž. Jaroslav Pizak. ravnatelj rudarske šole v Celju; podpreds. Ivan Rebek, tovarnar in predsednik »Ob-česlovenskega obrtnega društva« v Celju; odborniki: župan žalski Vinko Vabič, dr. Anton Ogrizek, mizarski mojster Fr. Vehovar, in poslovodja kamnoseške družbe Dragotin Pertot.
fr Torek, 12. junija. Zaprto.
Sreda, 13. junija ob 20. Cavalleria ru (aticana, Ab. C (kuponi).
Sreda, 13. junija ob 5422. Cavalleria jmšticana, B.
»Cavalleria rusticana«. Jutri v sredo, 13. junija, Se vrše ponovno dve predstavi ip sicer prva ob 20. uri za ab. C in kupo-He, druga pa ob1 pol 22. za ab. B. Opoznr-.ijamo Cenj. Občinstvo, da bosta to zadflji ' '	gj^dstavi	K-tei	sezopi.
— Iz državne službe. Računski revi dent VIII. razr. pri oddelku za soc. poli tiko v Ljubljani g. Fr. Herg je stalno upokojen. Pri istem oddelku jo imenovan za računskega revidenta g. Krešimir Ko rpšak.
— G. Radič in njegove republikanske zastave. Kakor smo poročali, je zagreb ška pokrajinska uprava prepovedala
, uporabo Radičevih repubjjkasških za-
stav. Na 'nedeljskem shodu v Jamnici .ie Radič med drugim omenil tudi to ter dejal: če kdo od-oblasti pride in išče zastave, ne dajte jih. Če pa hoče vzeti s silo, se ne upirajte. Zastava je sveta, a ni vredna niti ene kaplje krvi. Če Kedaj, v tem zadnjem stavku je Radič enkrat povedal resnico.
— Železniška nesreča med Krškim in Rajhehburgom. V noči 10. jun- sta trčila na progi med Krškim in Rajhen-burgom osebni vlak iz Zagreba in tovorni vlak iz Zidanega mosta.# Pokvaril se je stroj, človeških žrtev ni bilo.
- Za veljavnost slovenščine pred sodiščem v Gorici. Na intervencijo slovenskih poslancev v Rimu, je justično ministrstvo odposlalo te dni v Gorico zastopnika kasacijskega dvora, ki preiskuje, če so slovenske pritožbe upravičene. Kakor izgleda, se bo v tem oziru vsaj deloma ugodilo našemu goriškemu ljudstvu in se bo vsaj deloma zopet dovolila uporaba slovenščine.
— Češlr''r,r‘vaškl t—-»vinski minister v Trstu. Prošli teden je obiskal Trst češkoslovaški trgovinski minister Ladislav Novak ter si ogledal češkoslovaški langar v pristanišču, konzulat in češko-slovaško-italijansko trgovsko zbornico, v kateri so se vršila važna trgovinska posvetovanja. Zbornica mu je‘ priredila v restavraciji Dreher slavnosten banket. Tržačani si od tega posefn rn”''~o obetajo ter pričakujejo, da bo češkoslovaška s svoiim tranzitnim prometom vsaj deloma rešila Trst. S tem. da smo s svojo cincarsko politiko mi Jueosloveni pustili čehoslov'-1— v Trst, mesto da bi jih sprejeli na naše morie. smo napravi!1 zopet kolosalno pogreško, katero ne bo tako zlepa mogoče popraviti.
— Cita še preseli v Italijo? Rimski listi poročajo, da se bivša avstrijska cesarica Cita namerava iz Španije sitalno preseliti v Italijo in sicer v Napulj ali pav Palermo. Njeni italijanski sorodniki pritiskajo že dlje časa na rimsko vlado, da bi ji formelno dovolila nastanitev v Italiji.
— Saksonski duhovniki — tovarniški delavci. Kaikor poročajo listi iz Dres-dena, so duhovniki saksonske cerkve v veliki bedi. Cerkev sama je ubožna in jim ne m-ore mnogo pomagati, »verno« ljudstvo pa hiti za lastnim kruhom. Zato so duhovniki prisiljeni iskati postranskega zaslužka. Kro-g 300 duhovnikov dela po tovarnah kot pomožni delavci, kurjači, vrtnarski pomočniki in skladiščni upravitelji. Nekaj je nameščenih tudi v dresdenskih bankah.
— Tisočletnica samostana ha prelazu sv. Bernarda. Letos poteče tisoč let, kar je zgradil Benkard pl. Menthon znameniti samostan na prelazu sv. Bernarda, ki je v minulih stoletjih igral važno vlogo in rešil s svojimi znanimi bernarški-mi psi marsikateremu potniku življenj
— Najstarejša knjiga na svetu. Dne 9 tm. je bila v Parizu z Louvreu razstavljena najstarejša knjiga na svetu, pisana 300 let pred Kristusom. V knjigi je opi sana gradnja neke hiše.
— D’ Annimzijeva reklama. Te dni so italijanski listi mnogo pisali o d’ An-nunziju. Poročali so, da ie na tajinstven način izginil iz svoje yile ob Gardskem jezeru in ugibali v dolgih člankih, kam je odšel. Trdili so, da je odletel v glavni stan Kemal-paše itd. itd. Vsa ta pisarija pa je bila le preračunjena reklama- D' Annunzio je v resnici mirno sedel doma v svoji vili ter pripravljal izdajo o svojih dveh novih literarnih del. Vesti o izgi-njenju je lansiral sam — da bi s tern vzbudil vočje zanimanje za svojo osebo in za svoja nova dela. Vsekakor originalna reklama!
— Šahovski turnir z živimi figurami V Compiegueu se jc te dni odigral šahovski turnir med amaterskim šahovskim mojstrom Andrejem Mufano in zmagovalcem Capablanca, Bapejem. pri katerem so predstavljali figure maskirani ljudje. Vsaka figura je bila primerno zastopana po moškem ali ženski s pri mernosrednjeveško obleko. Kralj in kra ljica sta nastopala s primernim sprem stvom. Vsaka poteza je bila označena s signalom, na kar je poseben jezdec te mu primerno odkazoval figuram pristoj no polje. Kmet, ki ga je nasprotnik suje]«, je bil od »strelcev na lok« aretiran in odveden.
— Ruska revolucionarka Spiridono va izgnana v Sibirijo. Berlinski listi po ročajo, da je sovjetska vlada izgnala v Sibirijo znano rusko revolucionarko Spiridonovo, staro sedaj 37 let. Spiridono va je, ko je bila stara 21 let ubila nekega generala in bila od tedanje carske vlade isto tak o izgnana v_ Sibirijo- Za časa re volueije se je vrnila v Moskvo, je pa že leta 1918 prišla v navskrižje s sovjet sko diktaturo, katere kot menjševikinja ni odobravala. Ljuds-tv.o Spijidinovo še danes Kisoko ceni. v; ' -
Mariborske vesti.
Maribor 12. junija 1923.
m Iz carinske službe. Za carinika III* razr. v Mariboru je imenovan Miloš RsJ' čevič, za carinika IV. razr. pa . M3tiJa Kukmau in Mirko Kislih.
m Predavanje v Ljudski univerzi ^ Opozarjamo cenj. čitatelje na nadat®' vanje predavanja g. Džaznonja o J**®* ških Srbih, ki se vrši v petek, dne j* tm. ob 20. uri zvečer v prostorih Ljud9* univerze. Pričakujemo, da bo obisk , petek še povoljnejši, kot je bil na 2®*" njoni, nad vse zanimivem predavanju-
m Cavalleria rusticana. Opozarja®0 cenj. občinstvo na jutrajšnji zadnji pre°' stavi »Cavalleria rusticana«, ki je dos«| gla včeraj jako lep uspeli. Ob tej prilik* bo gostoval gosp. Zdenko Knittl, član ®a' grebške opore. Omenjamo, da je to e®1 najboljših Knittlovih partij, češče je * lepim uspehom nastopil g. Knittl v t®J partiji v Pragi in v Zagrebu. G. KnitH’ ki je pel doslej pri nas vedno v češke® jeziku, bo pel »Turiddua« v slovenščin1. Prva predstava se vrši ob 20., druga 00 5422. uri.	■
m Radičeve zveze z Mariborom. ' zadnjem »Slobodnem Domu« piše sa1* g. Radič: Iz raznih krajev Slovenijo d* bivam pisma, v katerih mi sporočajo, d* je moj govor na borongajski aknpš&fl napravil po vsej Sloveniji velik vtis. 7°', sebno zanimivo je pismo iz Studencev I®1 Mariboru, v katerem se natančno poP1' suje, kako naš republikanski pokret vsej Štajerski ne samo tli temveč že soko plapola! Srečni StudenčanU L’re volitvami jih je osrečeval Zsbot, po litvah pa Radič!
m Sreda 13. tm. v Grajski kleti k<®' cert polnoštevilne železničarske go<3be »Drava«. Začetek ob pol 20. uri.
m K otvoritvi Legatovega zasebne** učilišča v Mariboru! Z ozirom na to, “* se konča pouk na tukajšnih šolah konce® meseca junija, sn je preložila otvorJ^ tečajev na Legatovem učilišču na 2. julij ker bo stem zunanjim obiskovalcem mogočeno, da dobe stanovanja, ki jih P dijaštvo izpraznilo s svojim odhodom počitnice. Vpisovanje in pojasnila za % čaje dnevno v trgovini s pisalnimi stf® Legat, Maribor, Slovenska ulica 7.
m Darovi za Protituberkuloziio O priliki svojega inšpekcijskega po®[ vanja je zbral finančni tajnik g. dr. h* Pavlič za PTL sledeče darove: v Orn®' žu: okrajna posojilnica 250 D, notar Strelec 30 D, trgovec Veselič, odv. Ban', trg. Kuharič, odvet. dr. Lovrec 9° 20 Din., usnjar Kralj, trgovec Polak, sar Dogša in glavna tobačna zalo* Herg po 10 D, dekan Gliebe 5 D; < Ljutomeru: po 100 Din.: Slovenska ba® ka, Obrtna banka, Alojz Kranjc, Fram0 Seršen, Rosenberg, Martinušič in d®1*1 Zemljič, Kukovec, Šinigoj in Honigma® po 50 Din.: Repič, Šumak, Vilar, po * Din.: trg. Wirth; po 30 Din., dr. Stanji^ dr. Stojan, Krkec, Starman; po 20 D1® Hemdl; po 10 Dirt. gg. Arhar, Hari^ Heric, dr. Schwar in Reza Žerjav, kapi*, Zadravec, In kaplan Lovrec. Po 8 DJ®[ odvetnik dr. Grossmann. V Gornji Ra°[ goni so nadalje darovali: Slavenska bs-®.
ka 100 Din., eksportna tvrdka Probst
50
D, Fran’ Korošec 50 D, J. HalbRrt 20 P Albert Horvat 10 D. Skupno 2063 D1® Odbor PTL izreka tem1 potom' vsem rovalcem, kakor tudi požrtvovalnemu fl*! biralcu g. dr. Pavliču najlepšo zahval® m Kavarna v mestnem parku. Pri J? petni vremenu dnevno koncert od pol ‘ ‘ do pol 19. in od 19. do 24. ure. Sladoled ** domače pecivo.	*	'	’!*f|
m Požar. V pondeljek n vnel na trikotu (Tezno-glavni-koroš*®i kolodvor) vav^n slame- Gasilno dru?t\ je takoj odrinilo na lice mesta, ter ^ dvournem naporu ogenj pogasilo in PrX prečilo razširjenje na ostale vagone. ^ ■ geni je bržkone nastal vsled iskre iz ^ komotive.
m Klerikalna vzgoja. 59-letna nija Završnik je silno pobožna žeto*1 j( Tudi 5-letnega fanta, ki ga ima v_oskf o* vzgaja v tem duhu. Ne imeli bi nič temu. če bi ta pobožnost ne prešePjL gotove meje. Toda ženska ie skrp®0®^; fantu nekako mašniško oblačilo t0f goni vsako popoldne molit v kapelico $ Vodnikovem trgu. Fantek govori na t neke molitvice, zvoni z zvončkom la utis naravnost versko 1-V—«ga 01 g ka. Včeraj popoldne se je zbralo KLji kapelice vse pol— t!-J'	“	‘Tfrra" J
nad tako odgojo
kapelice vse polno ljudi, ki so se z?ra č.J ojo- Prizoru je napravila s ki je pozvala ZavrŠmkov , na odgonor. Kai- siayiw K temtoKfr
nec policija, ki je pozvala ZavrŠnikto.» na nrltrrkv^r Ičat-nraA/iin k teiTlU K
Mtrfbof, 13. Junija"1923?,
^Straže«, ki so s svojim poneumneva-ljudstva ^krivi, da se na ta način Mesijo cerkveni obredi in skruni vera?
«1 *z policijske kronike. Prenooevalka j* stolni cerkvi, o kateri smo včeraj ponosu Rjavila, da je brezposelna bol-“»Ka sestra, ki je bila radi neke tatvine odpuščena iz službe. Policija poizveduje o resničnosti njene izpovedi. — Julij jybini, šofer pri tvrdki Uher, je prijav-
radi neprevidne vožnje. Na Vodnikovem trgu je povozil kolesarja in mu kolo. Kazen škode bo moral plačati S® Primemo globo. — Stara znanka Liza .,«fcer, ki je bila že ponovno izgnana ra-rj nenravnega življenja, se je zonetvrni-* in mora delati pokoro v policijskih ^Dorah. — Ker je žalil stražo, se bo mo-J?1 zagovarjati pred sodiščem voznik kvarne Tscheligi, Franc Kol^. Straž-Vnl opozoril, nai odstrani s ceste in' i °.v^ra Promet, Kolar pa ga je za nahrulil in ozmerjal.
„• 1,1 Lov za vlomilci. Tekom včeraiš-,J6ga dne sta bili aretirani še nadaljni .e osebi, ki sta bili v zvezi z vlomilsko vjUz^°’ .o kateri smo poročali včeraj. sohaD°fC,iskciT1 komisarijatu, II. naclstr., cel ir ^ le oškodovancem na vpogled ne .,up različne moške in ženske obleke, ip » si zlatnine in srebrnine, ki se si hfS pr’ lomilcih. Oškodovanci nai - °Kledajo ter ga po končani prc-ivii , e nazaj. Pri Angeli Punčuho-ii'i’?r^, -ar'ci, katero smo omenili že v liciia .Vcerai§nj cm poročilu, je našla potiti	zastavljeni srebrni uri, ki
stmlr- s?.°?nala Marija Kovačič, v Mai-vrson1 Uilci ®' Pr> kateri je bil nedavno iz-^ vlom, kot svojo lastnino. Tudi je j«. ,Ve“ aretirancih spoznala vlomilce. cev Dntr,dovratnemu zanikanju aretiran-ti	zadcva	vedno jasneiša. Upa-
W vLS° in?e!i, vsaj nekaj časa mir fkiiiri .‘Qmilci, dokler ne pridejo zopet
^ J zaporo-v.
ciji je J^lpa racija. Pri včerajšnji ra-lz.^varl?,a izsledila zopet dva Nemca Prišla Čez	. ki sta brez dokumentov
po mestu Te'° tcr krez D(^a Postopala mentov tV iUv.’' -Par drugih sumljivih ele- —_L_®ašlo zavetišče v hotelu Graf.
stave močno 'skrčen, 'je morala uprava poseči k sicer nenavadnemu sredstvu, ter uprizoriti dve zaporedni predstavi na eden večer. Kot zadovoljivo dejstvo je še zabeležiti, da se je konečno vendarle odpravila tista zloglasna rampa in v zvezi s tem tudi uvedel boljši sedežni u d v orkestru.	?L	D.
x Prvo natjecanje pjevačkih društava iz Jugoslavije u Zagrebu. Savez hrvat-skih pjevačkih društava razaslao je pje-vačkim društvima Pravilnik, poziv _i skladbe za natjecanje, koje če se održati u Zagrebu početkom novembra 1923. Kako do sada još nema točan popis svih društava, možda nije kojc prhnilo, pak se u tom slučaju poziva, da zatraži Pravilnik skladbe i prijavni list kod Saveza hrv. pjevačkih društva, Zagreb. Ilau-likova ul. br. 4.
x Mohorjeva knjižnica. »Družba sv. Mohorja« je sklenila, da začne izdajati »Mohorjevo knjižnico«. Ta bo stalna po obliki in bo namenjena y prvi vrsti leposlovnemu čtivu, domačemu in prevodnemu, ki je namenjeno, in prikladno za široke ljudske mase- Prinašala pa bo tudi poljudno znanstvena dela. da, ccjo starih klasikov se ne bo ognila (ima žc pripravljen Sokratov zagovor v krasnem Sovretovem prevodu), v kolikor so umljivi tudi za širše sloje. Ta korak Mohorjeve družbe je velike važnosti [n za; eno dokaz, da sc zaveda svoje dolžnosti kot ljudsko - prosvetna ustanova. Prvi zvezek je. izšel meseca maja in prinaša Al. Remca kmečko žaloigro Užitkarji.
nec. Premoč »Ilirije« postaja vedno večja. Notranji tri »Ilirije« napada vehementno. Z ednajstmetrovko poviša rezultat Oman. Kmalu na to pade po Omami 4 in po Učaku 5 goal. Z drugo ednajstmetrovko postavi Oman končen rezultat 6:1. — Sodnik g. Wil!er iz Zagreba je bil izvrsten, vendar je odžviž-gal dva neprava of said-a, katera nista bila opravičena in v škodo »Mariboru«. Po igri je LNP izročil po g. Dr. Koprivniku zmagovalcu kinec — prehodno darilo LNP. H koncu imamo pripomniti le to, da nam je nerazumljivo, kako jc mogoče, da ljubljanska mrblika naprani slovenskemu klubu »Maribor« nastopa s svojimi medklici skoraj bi rekli sovražno, kar v nobenem oziru ni na mestu in moramo to grajati.
Soort.
‘a in umetnost
en(^(>^aS^a8'n*: Cavalleria rusticana. Ta ■Dular, a °Pera sP»da med najbolj po-C ; Jtei.kah» dela. Skladatelj je auip a ®lr 521)61,1 libreta, kar doka-srloi i e;|s,‘vo» da njegove sledeče o p sre saaleka niso dosegle uspeha pričujoče
kl,ob,rav”ava dogodek iz življenja sicilijanskih seljakov, Je o velikI noči. I»se je v Veselem razpoloženju; ife Santuz-mlado kmetsko dekle ne pozna vasema. Žaluje' za svojim Turiddom, ki jo je. ^Peljal, ter jo potem zapnstil. Svojo ^bezen daruje spet Loli, soprogi voznika Alfia, ki se mu je svoječasno istota-izneverila, ko je šel v vojake. V svoji ■Maščevalnosti izda Santuzza Lolin prestopek Aifiju, Ta sklene krvno maščeva-ta ubije v dvoboju svojega tekmeca ^ndda. K romantiški vsebini, polni u-v^^ujočih prizorov, je spisal' Masdagni J*£tako svežo glasbo, polno dramatiške Nastop večjih ljudskih mas ob pri-^_*Veiikonočnega slavlja zahteva večjo ^^■abo zbora, in to na odru, kakor za o-m v cerkvi. Pri včerajšnji predstavi ij^e izvedba teh, y tehničnem oziru cesto zborov, nad vso pričakovanje data^° Posre^ila. Vpoštcvati je namreč, da ^borovi pevci na razpolago ie ve-Vil6w *a vajo. K temu, je Se malošte-cijel • ®eveda spet v zvezi s finaU-dosp11^	se	k	temu	še	ni
(je trf P°voljna dramatiška izrazitost, , utem«ljeno v poprej omenjenih tež-VrT il ^ bi vcS3° vglabljanje v igro cakovali pri celokupilemi solistiškem nsamblu. Tukaj bi se morala podčrtati ‘ kakor tista, od avtorja zamišljena, arakterizacija posameznih osebnosti. ^v^rešaU smo tiste sicilijanske tipične ™fazni, Pa katerih je tako bogat ta ™™anti§ko navdahnjeni, vročekrvni na-Le Alfio (g. Vladimirovič) je v svoji
feaski
spominjal na ibandita. Kot začetnik
itn ^di v igri potrudil zadovoljiti. San--^^ravičeva) ter Turiddu (g. čilski) sta bila osobito v pevskem ozi-l~.na pestuj Lola (gdč. Kogejeva) prav napreduje in gdč. Petkova je ®irala vlogo matere Lucije. V celoti
zabeležiti dobro uspelo predsta-beaor- ^a^n0 zaključuje letošnjo operno
dir^110' ®motreno in spretno vodstvo-g. rigenta in režiserja A. Mitroviča za-
*akf- P01*01110 Pfiznanje. Pod njegovo rk° raste očividn’o kvaliteta orke-Jte 1	v8l°d	odhoda	vojaške	muzi-
l>ov^r Vslccl ve5kratne preložitve že na-daflili predsta)i.	^adgje	ijredc
: Amaterfotcgrafi, ki se hočejo udeležiti letošnje razstave slik v mesecu avgustu, naj to nemudoma naznanijo odseku amaterfotografov SPD v. Mariboru, Krekova ulica 5-1. pismeno, ali pa ob četrtkih od ID. do 20. ure ustmeno.
: IISK Hašk v Mariboru. Kakor smo zvedeli, nastopi dno 15. julija tl. zagrebški z liani prvorazredni nogometni klub Hašk proti tukajšnjemu prvaku 1SSK Maribor v prijateljski tekmi. Hašk igra prvič..Y Mariboru. Podrobno bomo še poročali.
: ISSK Mpribor poživlja igralca prvega moštva in rezerve k kompletnim vajam v sredo, in petek zvečer ob 7.8. ari Nikdo ne sme neopravičeno izostati
: ISSK Maribor odigra v nedeljo dne 17. tm. v Čakovcu prijateljsko tekmo s ŠK Čakovec.
r Reprezentančna nogometna (ckma med Jugoslavijo in Runmnijvso je vršila v nedeljo v BiikarcSti ob navzočnosti 15.000 gledaleev (med njimi rumunski in naš kralj!) je ostala jugoslovanska reprezentanca zmagovita v razmerju 2 :1 in je dobila zlati pokal. Kralj Aleksander je vsakemu našemu igralcu posebej čast ital.
H Prvenstvena tekma SI( Ilirija, Ljubljana : ISSK Maribor 6:1 (2: fl). V nedeljo v Ljubljani, za prvenstvo Slovenije odigrana tekma, jc odločila z nepričakovanim rezultatom 6 :1 prvenstvo že ponovno v prid »Ilirije«. »Ilirija«, ki je bila zadnji čas v zelo slabi formi, je, da si ohrani »prvaka«, zbrala vse svoje najboljše ‘moči/Zupančič II, najboljšega moža moštva, je poklicala celo iz Beograda. V levi zvezi je na'-'"'5! Vidmajer. Svoječasno mu prisojeno kazen je kazenski odbor v petek, to je v zadnjem trenutku, ko so vendar r^1"" v torkih, anuliral. Pretnar I, ki ysled »blesu-re« že dalje Časa ni nastopil, je zasedel svoje staro mesto. Vsled škandaloznega faula pa ga je sodnik v igri izključil. — Želeli bi, da bi ostal še nadalje »blesi-ran«. Igra »Ilirije« je naravnost presenetila. Lepa, kratka kombinacija v napadu, pravilno kritje in precizno oddajanje v krilski vrsti, silni napadi, sigurnost v obrambi, skratka vzorna igra. — »Maribor« povsem indisponiran, ni niti zdaleka dosegel svoje običajne forme. Takoj pričetkom igre odpove vsled ble-Sure Stauber. ki ix>tem do konca igre »statira«. S tem ie bila enotnost celega moštva uničena. Napad, ki je s tem zgubil zvezo s krilsko vrsto, igral jc precej nervozno, toda v ostalem dobro; pač pa je imela napadalna vrsta pogreško, da je levo krilo prpveč obremenjevala, medtem, ko je bilo desno krilo skoraj popolnoma brez posla in nista mogla pri; ti Simončič in Vodeb do veljave. Tudi bi imela stranska krilca, ko sta videla ne-možnost srednjega krilca, vršiti njegovo delo in se omojiti na defenzivo. Obramba je bila sicer požrtvovalna, toda nesi-gurna. Vratar Olaser se je potrudil. — Potek igre: Običajno preizlutševanie. V 31 rezu 1 ti ra iz prostega strela 1 goal (Vidmajer). Na to menjajoči napadi. Lahka premoč »Ilirije«. Tik pred polčasom zabije Učak. 2:0. — V drugem polčasu nrične. »Mariboi«. -Ze k 2' scorta Vogri-
zati. Porotniki so ga spoznali krivim1 Rt je bil Šinenko obsojen na 12 let težkai ječe.
Objave.
Porotno sodišče.
Maribor, 11. junija, fzdaja knjige brez denarja.
Izdajanje knjig jc dandanes zelo "draga stvar- Samo tiskarski stroški stanejo mnogo tisoč. Vse drugače pa trdi današnji obtoženec Ivan Viktor Šunko, v Studence pri Ljubljani pristojni lastnik anenčne pisarne v Mariboru. Leta 1919 je prevzel anončno pisarno Hermes v Mariboru. Ker mu pisarna ni mnogo nesla, jo je opustil ter začel nabirati naročila in oglase za trgovsko-obrtni adresar za Slovenijo, Prekmurje in Mediimurje. Potoval je po vsej Sloveniji in inkasiral, toda o adresarju ni bilo ne duha ne sluha. Ker pa je poleg tega tudi rad popihal s »ceho«, so mu končno prišli na sled ter ga izročili sodišču. Kolikor se ie dalo ugotoviti, jc na ta način osleparil stranke v raznih krajih za nad 100.000 kron. Izgovarja se, da je hotel kniigo r^s izdati, tiskarniške stroške pa bi bil kril z naročnino in z razprodalo. Zagovor pa je malo verjeten, ker se še snloh ni obr nil na nobeno tiskamo radi tiska. Obtoženec je radi tatvine, poneverbe in goljufije že večkrat predkaznovnn. ^unko je bil obsojen na 5 let težke ječo,
Maribor, 12. junija.
Izprijena mladina.
Žalostno sliko izprijene mladine, s katero nas je v tako obilni meri obdarila svetovna vojna, nudi današnji obtoženec Franc Šimenko, 2'2-letni posestniški sin na Bregu pri Ptuju. Kot sin premožnih s tari še v je imel najlepšo priliko, postati koristen član človeške družbe, a postal je ravno nasprotno, izvržok človeške družbe. L. 1915 je zapustil rojstno hišo ter se šel učiti kovaške okrti. Leta 1918 je šel prostovljno k vojakom in’ se vrnil spo mladi 1.1919. Sedaj mu ni več dišalo delo, postal je delamržen postopač in nazadnje tihotapec, tat in ropar. V času od L 1920 do 1922 je izvršil deloma sam, deloma skupno z drugimi tatinskimi tovariši nebroj večjih in manjših tatvin. Vmes se je bavil s tihotapstvom in prodajo saharina, pi*i čemur je vsako ugodim, priliko porabil za tatvine. Decembra meseca 1922 se je.seznanil z nekim Otmarjem Omulecom, ki je ravnokar zapustil graške zapore ter se vrnil izgon-skiru potom v Maribor. S šem sta- v noči od 7. na 8. decembra prekoračila državno mejo ter odšla zopet v Gradec. Tam sta najprej okradla pekovskega pomočnika pri peku Zachu, pri katerem je bil svej-čas zaposlen tudi Omulec. Ko jima je denar pošel, je začel Šimcnico nagovarjati svojega tovariša, naj ubijata posestnika Franca Krothmaierja v Liebenau-u pri Gradcu, češ, da mu je obljubil /Tjegov najemnik za to 5,000.000 aK nagrade. Ke-čeno, storjeno. Najprej sta ‘si ogledala kje se nahaja KrOthmaier. Bil je ravnokar v bližnji krčmi. Šimenko je vdrl v njegovo stanovanje, pokradel razno obleko ter dve hranilni knjižici, glaseči skupno na 14 milijonov kron. Krog polnoči so je vračal Krothmaier iz gostilne. Ko je prišel mimo teh dveh roparjev, ga je Omulec na Šimenkovo prigovarjanje udaril s kolom tako močno po glavi, da je Krothmaier na mestu obležal. Nato sta mu pobrala denar, uro in verižico ter ga pustila ležati. Krothmaier je čez daljo časa prišel k zavesti ter drUzega dne prijavil napad oblastem. Orauleca so avštrijske oblasti kmalu izsledile, Šimenko pa j-e pobegnil v Maribor. Tu je dne 15. decembra ukradel izpred trgovine Korman v Gosposki ulici moško kolo in bil druzega dne radi tega aretiran in od dan1 sodišžu, kjer’ so prišli na sled še drugim njegovim zločinom, Šimenko priznava nekatere manjše tatvine, taji pa rop v Gradcu in vse večje goljufije in tatvine, ki pa ge mu dajo po pincah doka-
§ Koncert »Svobode«. Tukajšnje izoi braževalno društvo »Svoboda« priredi' dne 16. junija tl. v veliki kazinski dvoi rani koncert ob sodelovanju gdč. prof, Kačerove in gdč. prof. Kadove s Sleden čim sporedom:	moški zbor, pod vod4
stvom prof. Hladky, poje slovenske ini koroške narodne pesmi. Mešani zbor po-) je zbirke Adamičevih pesmi. Gdč. prof. Ivačerova igra glasovir-solo, gdč. Kado-i va poje sopran-solo. Pričetek koncerta točno ob 20. uri. Natančni spored pri blai gajni. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Zlate Brišnik in Hofer.	i
§ Veliko letno športno veselico prirej di delavsko kolesarsko društvo Maribor v nedeljo dne 17. junija tl. v gostilni »Anderle, pri lipi«, Gornje Radvanje, z godbo, plesom, raznimi stojnicami in: dru-i gimi zabavami. Od Kralja Petra trga vo< zi avto po zelo nizki ceni in na večer na^ zaj. Za izvrstno kuhinjo, pristno klet ini sveže pivo skrbi gostilničar. — Za obilcuj obisk prosi Odbor.
§ Mestni kino. »Krivci« prekrasna drama v 5 činih z lise Lorm in AntononS Tiler v glavni vlogi se predvaja v torek, sredo in četrtek.
% Veliko ljudsko tombolo z lepimi do4 bitki priredi požarna bramba na Pobrež* ju pri Mariboru v nedeljo, dne 8. julija na Sp. Pobrežju pa posestvu g. Kirbiša* Čisti dobiček je namenjen za nabavo av« tomobila za brizgalno, Raizen tombole bo še raznovrstni bogarfl spored.
§ Zarja v Pobrežju priredi dno 1. ju* lija veliko vrtno veselico v gostilni g. Balona. Igrala bo koncertna godba »Dra« ve«. Na to se naj ozirajo društva v, okolici.	..	i*	■	4
Gospodarstvo.
g Produktne borze 11. jun. Beograd^
Pomanjkanje interesa. Borza ni pošlo* vala. Novi Sad: pšenica bačka 425—430, ječmen bački 687.50, oves bački 687.50—690 koruza bačka 650—662.50, moka »Oc 645* »2« 585, »5« 550, »6« 475.	ji,
g III. Ljubljanski vzorčni velesejem, od 1.—10. sept. 1923. S hitrimi koraki se bliža čas III. Ljubljanskega velesejma« Število prijav vsaki dan ra«te in je le še-malo razstavnega prostora .v paviljonih’: na razpolago. Zaito vabimo .vse one, ki' nameravajo razstaviti, pa se še niso prf*i javili, naj to čimpreje store, ker se pri«} javni rok koncem tega meseca brezpo* gojno zaključi in se bo razstavni prf^j stor, kar bi. ga še preostalo, dal na raz*! polago inozemski industriji, ki se je leV tos prijavila v še večjem Številki kot la-* ni. Po soglasni sodbi domačih in tujih'« posetnikov je lanska velesamska prire< ditev v vsakem pogledu dobro izpadla,' Zato vlada za letošnji jesenski velesejem^ še večje zanimanje. Obisk bo še močne]-*4 ši nego lani, posebno iz južnifh krajevii naše države, od kjer se prinravli^ ge posebni vlaki obiskovalcev- Tudi iz in.o-*i zemstva sta napovedana dva posebna! vlaka. Skrbeti moramo zato, da pokaže-; mo svetu, na kako visoki stopnji že stoji jugoslovanska industrija, obrt in trgovi« na. Ponovno vabimo vse pridobitne kro-\ ge, da nas v tem stremljenju v njih lastno korist podipro ter se pravočasno prh javijo kot razstavljalci. Vse informacije daje drage volje brezplačno pismeno ht ustmeno Urad Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska c. (tel. 140V g »Meja«, poljedelski, industrijski 511 trgovski list št. 10 vsebuje: Profesor Stjepan Jurič: Noviji pogledi na ohradi jivanje zemlje. — Lj. Tejkal: MlekarStvot u Slovačkaj. — M. Urbani: TndiMtriaJii zovanje vinarstva. — Nadam. — Josip Bukša: Argentinsko marvogojstvo. —' Inž. Milan Grkovič: Smernice naše pri-* .vredne politike. — Agrarna politika. —* Bilješke itd. List je zelo informfativeji in) instruktiven ter ga najtopleje priporoi čarno vsem poljedelskim industrijskim® i« trgovskim krogoml Cena na leto 60 Din« Uredništvo in uprava: Zagreb. Jurižiče-r va ulica 16.
g Dobava raznega materiala za pove« zovanje tobaka. Pri upravi držaVnih nšo-t nopolov v Beogradu se bo vršila dne 26. junija t. 1. ofertalna licitacija glede do-* bave raznega materijala za povezovartja tobaka- (trvice, špage, jute, blaga »Ante-* rikana«, pločevinastih plomb', trakov ia jute). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki in vzorci je v pisarni trgovske iii obrtniške zbornice v Ljtfbljafti intereseij-tom na .vpogled. >
Maribor 13 junij* 1923.
i {mimik
NOSITE PALMA
drobnina, trikotaža
Samo na debelo!
Gaspari & Faninger
Marlaor i047 Aleksandrova ee*ta 48.
Zniiene cene!
g |i Podpirajte slovenske tvrdke^
i Mala oznanila |
Dobro npeliana tvr'ka IMe kompanlona ali soudelai-nlka 7 kapitalom 200.0 0 do 250.000.— Din Penutbe na upravniMro „Tabora“ pod ,»t. 11»“.	1185	5-5
KINO!?»«!!?!
Kompleten
s kompl. Gaumond aparatom, 4 PHS ben-cinagregatom z dinamom brez magneta in izparilnika (Vergazer), pianino, 2 el. peči, nad 200 bukovih zaklopnih stolov i.t.d. i.t.d.
SE PRODA na javni dražbi
dne 12. junija ob 10. uri dopoldne v skladišču Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje (carinama). 1169 2—«
Kupim man|So hlio, rito pust™ prodajalcu stanovanje in ga nopolno oskrbna. Na«love oddati upravniltvu ,Tabora“ pod ,A“.	1175
Glasovlr «e po en! proda radi odrotevanja. Ktjžerjeva ulica St. <, Schmidt.	1176
Dobro mleko dnevno v mlakami Kot. Jenkova olica 6
Stalnim ed jcmalcem celoletne dobava ajamčena. 1168 S—J
lipovo cvet}« In vae drug« gozdne in poljeke pridelke kupuje po najboljših cenah — —■
„rKU^IU) d. z o. z.
LJUBLJANA, Trg Tabor It. 2. Telefon št. 555.	1170	3—2
| kupite najeenejle pri tvrdki
Anica Traun, Maribor
Grajski trg 1.	117»
Aleksandrova cesta štev. 11
Delniška glavnica Din 50.000.000"— In rezerve preko Din 12,500.000*— Vloge čez Din 125,000.000"—
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Velikovec, Vršac.
EKSPOZITURE:
Rogaška SJatina (sezonska), Škofja L ka, Jesenke. Agencija: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
AFILIACIJE:
LJublfana: Slovenska banka.
Split: Dusosta venska Industrijska banka d. d.
Buda pest: Balkan Bank r. t, Vaczl utca 35.
WMm I.: Bankhaus Milan Robert Alexander, Augustlner-strasse 8.	453	44—1
Izvršuje vse bantne posle najkulantneje
Mariborska tsarna d. d v Mariboru
v pondel ek, dne 25. ’unl:a 1923 v lastnih prostorih v Mariboru. Jurčičeva ulica it 4, z nastopnim
DNEVNIM REDOMt
'	1. Poročilo ravnatohstva in r-ks^kutive.
S Od >bri'<»v Wln<£a rakuna za 1922, razdelitev (istega dobit n m ab olutmi) upmvnemn sv<'tu.
8. Vuliluv upravnih svetnkov in nadzorstva. 4. Skiep o modaiitet: izdanja diln c nove emisije od 1,000 000 do 1,250.000 dinariev. 5. Sprememba pravil. C. Sklepanje o eveutuelnih pravočasno predloženih predlogih.
| 27. Gla,ovalno pravico na obtnem zboru Imajo oni delnifaril, ki naj-ka,reje 3 Ini pred občnim zborom »*loži|o delnice r ravnateljstvu Uskarne ali pri Slavonski banki d. d. podrulaiea Marii.or.
Maribor, dne 9. junija 1923.
*	Upravni	svet
Lutolk la Izdajatelj: KovrcreU »Tabor«, — Odgovoriti artnluik; Bndoll 0s>m. — Ttoks: Mariborska Uskaraa d. <L