Poštnina plačana v gotovini Gena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznaSalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 //• Račun pri poštnem čekov- neni zavodu v Ljubljani štcv. 10,666 // Eeto XX. Celje, petek 17. junljo 1Q3S Stev. 2S. Triumf sokolske armade v Celju Na predvečer zleta celjske sokolske { župe v Celju je zažgalo Sokolsko druš- tvo Celje-matica med pokanjem topičev kres na Starem gradu. Kresovanja se je udeležilo mnogo sokolskih pripadni- kov. Med kresovanjem je spregovoril društveni starešina br. dr. Milko Hrašo- vec ter v lepih besedah očrtal pomen kresovanja in župnega zleta, nato pa so udeleženci zapeli pesem sokolskih le- gij. Tudi druge sokolske edinice so ta večer žgale kresove. V nedeljo je bilo Celje pozorišče so- kolskega zmagoslavja, kakršnega pač še ni doživelo. Celjska sokolska župa je priredila 18. župni zlet, ki je s svojo zunanjo in notranjo silo nedvoumno pokazal, da sokolstvo tudi v območju celjske sokolske župe kljub mnogim oviram nasprotnikov stalno narašča in da je nep'remagljiva sokolska nacional- na fronta na zmagovitem pohodu, ki ga ne more nikdo ustaviti. Omeniti pa mo- ramo značilno dejstvo, da na mestni ob- čini prvič po osvobojenju niso smatrali za potrebno, da bi vsaj z enim stavkom pozdravili veličastno sokolsko armado. Prav tako, saj tudi v bivši Avstriji so- kolstvo ni bilo nikoli deležno pozdrava mestne občine celjske! V nedeljo zjutraj se je Celje odelo v državne zastave. Zelo malo je bilo his, j ki so bile brez zastave. Z jutranjimi vlaki so začele prihajati nepregledne cjokolske množice in se zgrinjati proti Glaziji. Zelo mnogo sokolskih pripadni- kov je prispelo tudi z avtomobili, vozo- vj( motornimi kolesi in kolesi. Glazija j se je začela polniti s sokolskimi množi- ! cpini iz vseh edinic celjske sokolske žu- ! pe in je nudila nadvse pestro. in živahno ' sliko. ( i Impozanten obramben zbor Ob 10.50 se je pričel na Glaziji II. obrambni zbor celjske sokolske župe. Pred tribuno se je postrojilo nad 3000 pripadnikov vseh oddelkov. Sokolska godba je zaigrala državno himno. Nato je župni starešina br. Smertnik nagovo- ril zbrane množice. Njcgov tempera- mentni in tehtni govor je prenašal po mikrofonu zvočnik po vsej prostrani Glaziji. Najprej je pozdravil sokolskega starešino Nj. Vel. kralja Petra II. Po Glaziji so zaorili gromki klici: »Zdravo!« Br. supni starešina je nadaljeval: > Sokolstvo je borbena in viteška organi- zaeija, ki mora od časa do časa pregle- dati svoje vrste, da vidi, kdo je v So- kolu, na koga se more zanesti v prime- ru poziva za narodno obrambne svrhe. S ponosom gledamo danes na to števil- no in hrabro sokolsko armado, na stare, osivele sokolske borce, na našo sokol- sko omladino, ki se je zbrala pod svojim j župnim praporom, ki ga je poklonil bla- gopokojni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj (ozračje so pretresli klici »Slava!«). Pod tern praporom se zbira jugoslovenska mladina, zbirajo se oni jugoslovenski borci, ki so bili prekaljeni v sokolskih telovadnicah, ki so vzgojeni v čisti ljubezni do svoje jugoslovenske domovine, ki jo bodo v primeru potrebe j branili in če bo treba, tudi žrtvovali za- njo svoje življenie (klici: »Tako je!«). Pod tern praporom pomagamo Sokoli izvršiti moralno in materialno priprav- ljenost za obrambo domovine. Dobro razvita zavest edinstva naroda in topla ljubezen do domovine so sokolska osno- va moraine priprave za obrambo domo- vine. Brez dobre moraine je zaman ma- terialna pripravljenost. Dobra oboroži- tev moralno slabe vojske postane samo izdaten plen moralno močnejšega na- sprotnika. Clovek je bil vedno glavni clement borbe. Sredstva, ki se jih je v borbi posluževal, so bila vedno izpod važnosti človeka. Sredstva so mrtva in jih moreta staviti v akeijo samo človek in njegova inteligenca. Zato je volja za borbo važnejša od ostalega. Kdor nima volje za borbo, ne bo nikdar zmagovalec Brat je in sestre! Letos praznujemo dvajsetletnico naše narodne svobode. Nikoli pa ne smemo pozabiti ponižanja, ki jih je dan na dan doživljal naš rod na tleh celjskega mesta in na ozemlju celjske sokolske župe sploh in to vse dotlej, dokler niso bile strte verige na- šega večstoletnega suženjstva. Da se taki časi nikdar več ne povrne- jo, je porok naša skupna odločna volja braniti vsako ped naše zemlje in žrtvo- vati za našo svobodo življenje in imetje. Nikdar več nam ne sme tujec vsiljevati svoje volje in svoje kulture. Zavedajmo se, da je bodočnost slovanska in da te velike slovanske bodočnosti ne more preprečiti nihče. Mi nočemo ničesar, kar ni našega, a svoje bomo branili kakor levi, kajti mi hočemo dospeti na najvišji vrhunec last- ne kulture in sreče jugoslovenskega na- roda. Zato se bomo borili proti vsem si- lam, ki bi se stavile kot zapreke na poti do tega našega smotra. Bratje in sestre! V tern znamenju, v znamenju sokolske borbenosti kličem vara vsem, ki ste prihiteli iz vseh so- kolskih gnezd celjske zirpe: Stojte bud- no na straži in Čuvajte Jugoslavijo! Zdravo!« Ko se je viharno vzklikanje poleglo, je spregovoril župni načelnik br. Tone Grobelnik ter v lepih besedah orisal so- kolske cilje in sokolsko delo ter stališče sokolstva glede raznih dogodkov zad- njega časa. Ob zaključku je pozval vse sokolske pripadnike na novo delo, v no- ve borbe za sokolske ideale. Godba je zaigrala himno »Hej Slo- vani!«, ki jo je pela vsa zbrana množica Sledila so še nekatera navodila žup- nega prosvetarja br. Pahorja iz Trbo- velj. Veličasten sprevod Ob 11.10 je krenil z Glazije velikan- ski sokolski sprevod v mesto. Sprevod je sei ob pokanju topičev po Krekovi cesti, Dečkovem trgu, Gosposki ulici, Glavnem trgu, Kralja Petra cesti do »Branibora«, nato nazaj po Kralja Pe- tra cesti in po Cankarjevi cesti, Trgu kralja Aleksandra, Ulici dr. Gregorja Zerjava in Prešernovi ulici do pravo- slavne cerkve, kjer je bil razhod. Ob vsej dolgi progi so sestavljali tisoči go- ste špalirje in burno pozdravljali vi- harno vzklikajočo sokolsko armado. Z oken so vsipali cele koše cvetja na spre- vod. Tako ogromnega, prisrčnega in triumfalnega sprevoda sokolsko Celje še ni videlo. V sprevodu je korakalo 3.336 sokolskih pripadnikov. Sprevod je trajal polno uro. Na čelu je bil sokolski konjenik z državno zastavo. Sledilo mu je še deset konjenikov, za njimi pa se je razvrstilo 188 kolesarjev in 13 kolesark. Za sokol- sko godbo iz Trbovelj je nosil župni praporščak župni prapor, ob katerem sta korakala dva naraščajnika s puška- ma. Sledilo je župno starešinstvo. Za njim je korakalo 228 članov, 51 krasnih narodnih noš, 236 članic, 256 naraščaj- nic, sokolska godba iz Smarja pri Jel- sah, 404 deklice, 158 dečkov z lesenimi puškami in tremi bobnarji, 392 dečkov brez pušk, vranska godba, 242 članic, 496 članov in 306 naraščajnikov. Spre- vod so zaključili motociklisti. V ogrom- nem sprevodu so nosili nešteto društve- nih, naraščajskih in dečjih praporov. Sprevod se je razvijal v popolnem redu in je pokazal krepko sokolsko disciplino in nezlomljivo samozavest. Nešteto sokolskih rodbin je povabilo opoldne več sto pripadnikov sokolske dece domov na kosilo ter tako pokazalo pravo sokolsko ljubezen in gostoljub- nost. Celje je ves dan nalikovalo ogrom- nemu sokolskemu taborišču in je tako nudilo svojo pravo, nepotvorjeno sliko. JaMii nastop Ob 16. se je pričel na Glaziji javen nastop, ki mu je prisostvovalo rekord- no število okrog 4.000 gledalcev iz Ce- lja in mnogih drugih krajev, poleg teh pa tudi vojaštvo. Navzoči so bili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, sol, korporacij in nacioanlnih društev. Najprej so vsi oddelki ob igranju dr- žavne himne izvedli pozdrav državni za- stavi, nato pa skupno z gledalci zapeli pesem sokolskih legij. Javni nastop je spretno vodil župni načelnik br. Grobel- nik s pomočjo mikrofona in zvočnika, igrale pa so menjaje trboveljska in šmarska sokolska godba ter vranska godba. Najprej je 421 moške dece dokaj skladno izvajalo proste vaje. Mnogo za- bave so nudile učinkovite bojne tekme 20 naraščajnikov. Ljubke in v splošnem skladne so bile proste vaje 385 ženske dece. Pri štafetnem teku 4X100 m je sodelovalo 12 tekačev. Moška deca, 12 po številu, je precizno in zelo učinko- vito izvajala vaje s puškami. Pri brod- ni telovadbi, ki je izzvala burne aplav- ze, je nastopilo 112 članstva in nara- ščaja. Po ljubkih igrah 133 moške in ženske dece je sodelovalo pri balkanski štafeti 18 tekačev. Nato je 256 nara- ščajnikov in 260 naraščajnic skladno in precizno izvajalo lepe proste vaje za praški zlet brez zakljucnega kola. Naj- lepša točka pa so bile krasne proste va- je za praški zlet, ki jih je učinkovito in eksaktno izvajalo 372 članov in 232 čla- nic. Ob zaključku so clani in članice GOEDEN BAG -——^_^ pozdravlja vsakdo v Holandiji. Prav tako je tarn kakor tudi v drugih državah v ustah vsa- kogar „505 S ČRTO« novi odliCni bonbon, 505 BONBON EVROPE Izdeluje pri nas samo »UNION« Zagreb jjri pozdravu državni zastavi skupno z občinstvom ob spremljevanju godbe za- peli himno »Hej Slovani«, ob odhodu pa pesem sokolskih legij. Pri javnem nasto- pu je sodelovalo 2233 pripadnikov vseh. oddelkov. Občinstvo je sprejelo vse to- čke z viharnimi aplavzi in tako izrazilo polno priznanje neumornemu in uspeš- nemu delu celjske sokolske župe in nje- nih edinic. Zvečer so se tisoči zunanjih gostov polni navdušenja novih pobud vrnili z vlaki, motornimi vozili, vozovi in kolesi na svoje domove. Veličastni župni zlet v Celju bo ostal vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. Uciteljsko zborovanje v Celju Zborovanje sreskega društva JUU v Celju 11. t. m. se je udeležilo nad 150 učiteljic in učiteljev. V situacijskem po- ročilu je predsednik g. Roš podal sliko težkega materialnega položaja učitelj- stva in državnega uradništva vobče gle- de na rastočo draginjo življenjskih po- trebščin. Pri ukinjanju razredov (v Ce- lju 6, na Vranskem 3 itd.) naj se pred- hodno preiščejo pogoji glede na velikost šolskih prostorov in higienske predpise ter upoštevajo principi sodobne sole. Iz Ijubljanskega predavanja prof. g. Co- pica o razmerah, v katerih živi sloven- ska šolska mladina, so bili citirani od- stavki, ki kažejo, kako nujno potrebna jc odpomoč tu, kjer gre za zdravo bo- dočnost našega naroda. O seji glavnega odbora JUU, o ve- iikcm učiteljskem zborovanju v Murski Soboti in o seji predsednikov sreskih društev JUU v dravski banovini je po- ročal predsednik, o seji sekcijske upra- ve ga. Wudlerjeva, o delu Slovenske Solske Matice in Roditeljskem listu g. Gobec, o Učiteljski tiskarni g. Pogačnik. Za delegate so bili izvoljeni poleg predsednika sledeči gg. in ge.: za bano- vinsko skupščino Požar, Zdolškova in Jagrovič, namestnik Zdolšek, Zupanova in Pogačnik, za državno skupščino Hajnšek, namestnik Jagrovič. Sprejeti so bil sklepi: Naš rod naj izhaja v 9 številkah letno. Pokrene naj se akcija za izenačenje honorarjev na obrtno nadaljevalnih ŠQlah učnemu osob- ju s polno kvalifikaeijo. Na skupščinah JUU naj se ne predlagajo nove resolu- cije, dokler niso uspele one iz prejšnjih let. Pisatelj g. Janko Kač je v predavanju podal »Lik savinjskega kmeta«. Uvo- doma je navedel pisatelje, ki njih dela prikazujejo slovenskega kmeta in nave- del oporišče za njegovo raziskovanje. Tip kmeta, kakor je savinjski, sega v prodoru od Celja preko Vranskega in Skofje Loke do Tolmina, tako etieno kakor jezikovno. Savinjski kmet si z de- lom ustvarja možnost ugodnih življenj- skih prilik, kočarji so naseljeni le v in- dustrijskih okoliših, ponosna mladina se ne udinja za hlapce in dekle. Savinjski kmet je zdravega jedra, njegova živ- ljenjska doba daleč presega povprečje. Ni veseljak, pač pa nagiblje v sarka- Ptičnost. Je realen, praktičen, varčen, le zaradi hmelja vcasih hazardist, in vi- soko civiliziran. Občutljiv je njegov pravni cut, vendar se ne pravda rad, smisel za kolektivnost pri njem naza- duje, ne dotika se tuje lastnine in živ- Ijenj. Njegovi odnosi do vere temelje na odnosih do zemlje, na tej sloni tudi njegova morala. Politična strast mu je tuja. Savinjski kmet je zvest ohranje- valec naše narodne bitnosti. V njego- vem poznavanju temelji tudi uspeh vsa- kega vzgojnega dela, ki naj nam naše- ga kmeta ohrani zdravega za bodočnost. Gosp. predavatelj je žel za svoja za- nimiva in temeljita izvajanja mnogo burnega priznanja. Pokazal je, kako tu- di on sam ves korenini v savinjski grudi, iz katere je izšel ter je v naši književ- nosti njen najvernejši in najneposred- nejši glasnik. Politični pregled X Cerkev in politika. Glasilo sarajev- skega nadškofa dr. Sariča »Katolički tjednik« pravi, da katoliška cerkev ne vodi nikakršne posvetne politike. Njeni verniki si na področju posvetne politike docela svobodno izbirajo strankarsko opredelitev. O kakih katoliških politič- nih strankah sploh ne moremo govoriti, ker bi te ne predstavljale katoliške cerkve. Nobena politična stranka ne more govoriti in nastopati pod zaslom- bo vzvišene cerkvene avtoritete. Politič- ne stranke ne morejo nikoli biti poklica- ne predstavnice verske misli in verskih interesov. — Ako kjerkoli grešijo proti temu edino pravilnemu nazoru, je to v očitno škodo katoliški cerkvi — če ne danes, pa bo jutri. In tistim tudi, ki cer- kev vprezajo v posvetno politiko. - „ X Kaj je 7, novim invalidskim zako- nom? Načrt novega invalidskega zako- na je izdelan. Poroča se tudi, da ga« je že odobril gospodarsko - finančni odbor ministrskega sveta. Prizadeti invalidi pričakujejo nestrpno, kdaj bo vlada sklicala Narodno predstavništvo, da na- črt uzakoni in da žrtvam vojne prizna- nje in zadoščenje. X Francove čete so te dni po hudih borbah zavzele Castellon in Villareal ter s tem pridobile več kot 50 km morske obale. Republikanske čete so se začele umikati v smeri proti Valenciji. XKitajske čete so porušile nekaj na- sipov ob Rumeni reki in povzročile ogromne poplave v pokrajinah Honan, Anhvej in Kiansu. Poplava, ki se je iz- redno hitro širila, je zahtevala nešteto človeških žrtev. Zaradi poplavne kata- strofe so morale japonske čete ustaviti svoje prodiranje v teh pokrajinah. Stran 2. »NOVA D O B A« Stev. 25. Nadaljevanje programa CKT Celje, 17. junija. V sredo zvečer je bila v sejni dvorani na raestnem poglavarstvu obračunska seja širšega odbora Celjskega kulturne- ga tedna. Sejo je vodil posle vodeči podpredsednik g. prof. dr. Strmšek, ki je v svojem poročilu podčrtal, da je do- živel Celjski kulturni teden zato tako velik uspeh, ker so se kulturni delavci lotili dela z velikim idealizmom, ki mu je sledilo tudi občinstvo Celja in okolice. Da je uspelo vliti občinstvu idealizma, je morda glavna zasluga CKT. Največje plačilo za vsakega je pač, da je sodelo- val pri tako eminentno narodno kulturni prireditvi. Zahvale so deležni vsi v toli- ki meri, kolikor so prinesli idealizma k stvari. Blagajnik g. Giro Sadar je poročal, da izkazuje CKT 52.236.50 din prejem- kov in 39.581.55 din izdatkov. Prebitek znaša torej 12.654.95 din in je le malo višji, nego podpore, ki so znašale 12.400 din. Računski zaključek je bil odobren soglasno. Prof. dr. Strmšek je predlagal, naj se ohrani dedščina CKT in naj se v to svrho osnuje društvo, ki naj bi s pre- davanji, razstavami, koncerti in drugi- mi prireditvami ter s tiskom širilo kul- turna stremljenja posameznikov in sku- pin v Celju in celjskem okrožju ter pri- rejalo ali posredovalo na lasten ali tuj račun razna gostovanja v Celju ali dru- god. Novo društvo naj bi sodelovalo v soglasju z ostalimi celjskimi kulturnimi organizacijami. Jeseni bo občni zbor društva. V pripravljalni odbor za usta- novitev društva so bili izvoljeni gg. prof. dr. Strmšek, Mihelčič, ravn. dr. Kotnik, Gerlanc, ravn. Sancin, prof. Sirk in Fr. Roš. Domače vesti — Cena pšenici zopet raste. Da bi preprečila brezvestno spekulacijo s ceno pšenice, je naša vlada na pritisk prizadete javnosti sklenila, da se dovoli uvoz 1000 vagonov pšcnice iz inozem- stva brez uvozne carine. Ta uvožena tuja pšenica bi bila seveda mnogo ce- nejša, kar bi pomenilo tudi pocenitev moke in kruha. Te dni je cena pšenice poskočila pri nas že na 245 din za 100 kg, o uvozu onih 1000 vagonov poceni pšenice pa se ne govori in ne piše več. Vprašanje prehrane je postalo vsled tega v Sloveniji in Dalmaciji in drugih pasivnih delih države tako težavno in kritično, da povišanje delavskih mezd in nameščenskih prlajemkov ne trpi, vee odloga! — Ljabljanski velesejem, ki je bil zaključen v ponedeljek, je obiskalo okrog 105.000 oseb. Razstavilo je 619 tvrdk, in sicer 474 jugoslovenskih in 145 inozemskih. Med obiskovalci vele- sejma je bilo zlasti mnogo Jugoslovenov in v večjem številu tudi Bolgari, Itali- jani in Nemci, posamezniki pa tudi iz Anglije, Francije, Madžarske, Nizozem- ske in Turčije. Kupčijski uspeh je v celoti zelo zadovoljiv. — Notar Juro Detiček f. Na Vran- skem je umrl v soboto tamkajšnji notar g. Juro Detiček, sin pokojnega notarja g. Jurija Detička v Celju. Pokojni se je pred vojno živahno udejstvoval v jav- nem življenju celjskih Slovencev in je bil znana celjska osebnost. Zaradi svo- jega odločnega narodnega prepričanja in prijetne družabnosti je bil v celjskih krogih pred vojno zelo priljubljen. Ne- kaj let po vojni je bil imenovan za no- tarja na Vranskem in ostal tarn do svoje prerane smrti. V nedeljo so ga položili na vranskem pokopališču k zad- njemu počitku. Pokojnemu bodi ohra- njen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! — Izlet šolskc mladine na morje. Po- verjeništvo podmladka Jadranske straže na Ljubnem pri Brezju je organiziralo pretekli teden lepo uspel izlet šolske mladine na Jadransko morje. Otroci so prebili skoraj teden dni na morju. Po- iovali so skozi Zagreb na Sušak in s parnikom na otok Krk, v Kraljevico in Bakar. Mladina se je naužila svežega morskega zraka, občudovala lepoto na- šega morja in si tako dejansko »krepila pomorsko zavest«. Naj bo izrečena na tem mestu javna zahvala poverjeniku Jadranske straže šolskemu upravitelju g. Primožiču in njegovi pomočnici učite- ljici gdč. Anki Torellijevi, ki sta orga- nizirala z vso vestnostjo in vnemo lepo uspeli izlet na morje. — Iz železniške službe. Kontrolor g. Oton Zeilhofer je premeščen iz Poljčan na postajo v Storah. — Cena pšenice je na svetovnih trgih že vse leto za 40% nižja kakor pri nas v Jugoslaviji. Pa še pravimo, da smo žitorodna pokrajina. Krivda za preti- rano visoke cene ne pada na naše tr- govce, kakor marsikdo misli, pač pa na privilegirano izvozno družbo Prizad, ki je na slepo izvažala, da so zaloge moč- no izčrpane, in je blago le še v rokah špekulantov! To je pač javen dokaz, ka- ko se pri nas gospodari. — Dunajska vremenska napoved za soboto 18. t. m.: Pretežno jasno in toplcjše vreme. Celje in okolica c Planinski dorn pod Tovstom. Kakor znano, je prejšnji mestni svet začel gradnjo prepotrebnega planinskega do- ma pri Celjski koči pod Tovstom. Seda- nja občinska uprava pa ne more in ne more upoštevati velikega tujskopromet- nega pomena novega planinskega doma ter se je zato odločila, da zgradbo, ki stoji že tretje leto v surovem stanju v sramoto mesta Celja, proda Higienske- mu zavodu v Ljubljani. Na sejah mest- nega sveta smo slišali mnogo hvale, ka- ko se pogajanja za to proda jo ugodno razvijajo, kako so z merodajnega me- sta zadevno uspešno intervenirali in naleteli v ministrstvih na razumevanje in odobravanje, da je tudi že odobren kredit, da samo še manjka podpisa. Na seji dne 8. aprila je bil stavljen in tudi sprejet predlog, da se določi kot zadnji rok za nakup planinskega doma po Hi- gienskem zavodu 15. maj 1938. Sedaj grcmo žc h koncu junija, pa izgleda vse tako, da Higienski zavod planinskega doma vendar ne bo kupil. Javnost sedaj upravičeno pričakuje, da bo mestna ob- čina izročila planinski dorn svojemu pravemu namenu in pri tem upoštevala tudi revne ljudi iz delavskih in name- \ ščenskih vrst, ki nimajo denarja za iz- lete z avtomobili in avtobusi, imajo pa po svojem delu in po svojem številu vendar le pravico, da gredo ob nedeljah na solnce v božjo naravo in v zdrav KINO HETROPOL CELJE Prina5a: 18., 19., 20. junija Veselo muzikalno komedijo HUMORESKE Zapletenl doživljaji plahega komponista . .. Opasnost pariških noči . . . V dvojni vlogi - ista oseba -: Herman Thimig Hilde Krüger Hans Richter j planinski zrak in da dobijo tarn pod i Tovstom na mestnih tleh tudi primerno in zdravo planinsko zavetišče. Potrebno nam je to pozimi in poleti, za poletne izlete in za smučanje, ki ne more biti samo predpravica premožnejših, ki lah- ko gredo tudi na Golti ali na Korošico. c Delavske mezde pri mestni občini. Na seji mestnega sveta dne 20. maja je bil iz vrst mestnih svetnikov, ki pripa- dajo delojemalskim skupinam, stavljen prav umesten predlog, da se naj delav- cem, zaposlenim pri javnih delih mestne občine, zvišajo mezde vsaj za 1%. Po- rast cen vsem življenskim potrebščinam, zlasti še moki in kruhu, je najstvarnej- ša utemeljitev tega predloga. Gospod predsednik mestne občine je tedaj izja- vil, da se že pripravlja v socialnem od- boru pravilnik, po katerem bodo mestni delavci prejemali celo rodbinske dokla- de. Kako daleč je delo socialncga odbora mestne občine v tem pogledu napredo- valo in uspelo, nam ni znano, vemo pa to, da je medtem cena moke zopet po- skočila in da delavci od obljubljenega pravilnika ne morejo živeti. Švicarska sirarna Sombor išco stalne zastop- nike in potnike za iprodajo « I r a za Celje, Ljubljano in vso Slovcnijo. Po- nudbe pošljite na naslov: Svicarska sirarna, Sombor. c Nižji tecajni izpit na drž. realiii gira- naziji v Celju je bil od 9. do 15. t. m. K izpitu se je prijavilo 93 učencev in 39 učenk, skupaj 132 učencev in učenk. Na podlagi prav dobrih in odličnih uspe- hov v letnem izpričevalu je bilo nižje- ga tečajnega izpita oproščenih 24 učen- cev in 16 učenk. Izmed 92 učencev in učenk, ki so delali ustni izpit, je ta iz- pit uspešno dovršilo 60 učencev in 20 učenk. Popravni izpit v mcsccu avgustu ima 9 učencev in 3 učenke. c Sprejemni izpit na gimnaziji. Na drž. realni gimnaziji v Celju bo spre- jemni izpit za I. razred v soboto 25. t. m. ob 8. zjutraj. Do četrtka 23. t. m. je treba predložiti prošnjo, kolkovano z 10 din, spričevalo o dovršeni ljudski šoli (knjižica ne velja) ter krstni in rojstni list. Sprejemni izpit lahko de- lajo kot redni učenci in učenke samo letniki 1925, 1926, 1927 in 1928. Ne zamudife! PRQQ939 blaga po čisto nizkih cenah Podružnica Stermecki preje Urchowa trgovina Celje — Glavni trg 17 Kino Union ¦ [ElJEpJLedvaigj I__ 18., 19., 20. in 21. junija film po romanticni noveli ruskega lirika R. Puškina NOSTALGIja (PoStarjeva Hči) Velka ljubezen male poštarjeve hčere in carskega oficirja. Film divnih fotografij in inočnih dramatskih seen. Harrg Baur__ Jeanine Crispin___Georges Eigaud 22. in 23." juniji Brätöva žeila Barbara Stanwyck ____Robert Taylor Dr. Frami: Pomlad v Savinjskih Alpah Zima v gorah, ki venčajo Logarsko, dvojno zibelko Savinje, Robanov in Matkov kot, traja predolgo, je preveč trdovratna in kljubovalna in se je pre- globoko vkoreninila in vgnezdila, da bi se mogla naglo in lahko posloviti od tega krasnega gorskega sveta, od nje- govih visokih vrhov, grebenov, skalna- tih sten, njegovih jarkov in jarug, to- nic, okrešljev, ogradcev, dolinic, kotlinic. Po dolgotrajnosti, stanovitnosti, žilavo- sti in vztrajnosti je zimi v povirju Sa- vinje edino še pomlad ob dolnjem toku tega bistrega gorskega potoka podobna in sorodna. Toda dočim je ta pomlad tudi ob svojem še tako poznem slovesu vedno mehka, ljubka in mila ter se ni- feoli ne izneveri ali izpridi, stopnjuje ona zima v svoji nepopustljivosti svojo moč in silo pri slovesu do gigantske kljubovalnosti, do zagrizenosti in be- shosti, da se tresejo večno trdni, negibni roglji, vrhovi in grebeni, da slabotni smučar in hribolazec, ki je zabredel v njegovo blazno besnenje, pade v zeva- joči prepad bledi, trdi smrti v naročje kakor jeseni suhi list z drevesa. Mirna tišina plava globoko spodaj nad Logarsko, nad njenimi že kopnimi logi in lokami, nad njenimi samotnimi kmetskimi dvorci in nad cerkvico Kri- stusa Kralja. Prav tako mirno in tiho in samotno je v Matkovem in v Roba- novem kotu, v soteskah in tesnicah okoli Solčave. Mlada Savinja, med do- mačimi Crna imenovana, Jezerca is Matkovega in Bela iz Robanovega kota se pritajeno in ljubeznivo pogovarjajo s svojimi steklenočistimi bistrimi voda- mi v tišini, ki jo le od časa do časa motijo glasni klici drvarjev in plavcev ter gromoviti ropot hlodov, ki bliskovi- to hite po suhih in vodenih drčah v Sa- vinjo. V to sanjavo, samotno idilo po- kojnega miru in tine zapuščenosti se re- žijo titansko kljubovalno, nedostopno in odvratno vrhovi onih orjaških gorä, ki v oklepu silnih ledenih in snežnih skla- dov in zametov nočejo in ne morejo po- pustiti od svoje oblasti in sile, ki so jo v teh gorah imeli že več ko pet mese- cev. Po vrtovih ob dolnji Savinji, v Celju in v Laškem, so že odcvetele marelice in breskve; z mehkim smehljanjem spremlja tamkaj pomlad šumljanje gor- skega potoka. Gigantska borba z nežno, toda zmagovito močjo in silo pomladi se pričenja v gorah okoli zibelke Savinje. V samoto tihega miru Logarske buči in grmi silni glas zime, kljubovalne, ne- popustljive zime, ki, poslavljajoč se od Ojstrice, Raduhe in Rinke, od Brane, Planjave in Mrzle gore, še bije zadnji, veličastni in strahoviti smrtni boj. Drugačen ko prihod je odhod zime iz gorskega sveta ob gornji Savinji. Ob njenem prihodu so veselo ukali plan- šarji, pastirji, planšarice in oskrbniki planinskih koč na svoji poti v dolino; razlegala se je pesem lovcev, ki so se odpravljali v skalnate stene na gamze. Prijazno jesensko solnce, polno svetlo- be in milobe, je gledalo tedaj na gor- ske velikane in ko so se po jesenskem deževju razšle jesenske megle, so se čez noč na mah zasvetile glave Ojstrice, Raduhe in Rinke v žaru kraljevskih snežnih diademov; v celjski kotlini pa je v onih dneh počasi dozorevalo slad- ko grozdje. Odhod in slovo zime ia po- virja Savinje je tragična, je strahovita silna borba nasprotnih sil v gorskem svetu, kljubovalni upor gigantov in ti- tanov proti večnim bogovom, ki mora- jo baš zato, ker so neizprosni in nepre- makljivi v redu vseh dogodkov na tem svetu, biti in ostati zmagovalci tudi v tej borbi. Sto rok, sto nog ima zima, da se z njimi krčevito drži in oklepa vr- hov, ölemen, stolpov, sten, vrat, prepa- dov in oketi na Brani, Mrzli gori, Oj- strici, Rinki, na Skarjah in na Grofički. Tedaj zapiha in zatuli čez Kamniško sedlo, nekdanjega Konja, jug, divje in vendar toplo. Njegov dih razrahlja in razmehča silne sklade ledu in snega, da grmijo s strašnim truščem velikanski plazovi snega, ledu in skalovja v Roba- nov in Matkov kot, v Logarsko in na Okrešelj tja do prve zibelke bistre Savinje. Strašna, herojska in tragična ob slo- vesu je borba zime, dokler si v svoji besni kljubovalnosti sama ne uniči vseh svojih sil. Milo in ubrano žuborenje Jezerce, Crne in Bele se je spremenilo v glasno šumenje in bučanje visokona- raslih hudournikov, ki podijo svoje raz- brzdane valove skozi soteske in tesni, skozi Klešče in Kladivo. Tedaj se nobe- ne zastavice dima ne igrajo mirno in tiho nad samotnimi kmetijami Podbrež- nika, Logarja ali Plesnika in njihovimi hišnimi ognjišči; zvonček v gorski ka- pelici, ki, 1. 1897. posvečena kot jubi- lejna kapelica, gleda z višine skoraj 2000 m v Robanov kot, zvoni in kliče, kakor na pomoč brez prestanka. Vmes tuli vihar in žvižga skozi Zvižgovec. Cerkvica Kristusa Kralja in ona pri Sv. Duhu pod Olševo v solčavski Proštiji, celo župna cerkev v Solčavi se tresejo ob strašni borbi zime v bližnjih gorah, ob njenem strahovitem grmenjti in hrurnenju. Slap Savinje, ki odvaja mlado Savin jo Stev. 25. »NOVA D O B A« Stran S. c Vpisovanje v I. deško in dekliško narodno šolo. Vpisovanje novincev za I. razred deške narodne sole v Celju bo v četrtek 23. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 18. v pisarni šolskega upraviteljstva v 2. nadstropju, vpisovanje novink za I. razred drž. dekliške narodne sole pa isti dan in ob istem času v pisarni šol- skega upraviteljstva v 1. nadstropju. K vpisu je treba pripeljati vse dečke in deklice, ki dopolnijo letos 7. leto, smejo pa priti k vpisu tudi dečki in deklice, ki do 1. septembra t. 1. dopolnijo 6. leto. Za otroke, ki niso bili rojeni v Celju, naj prinesejo starši s seboj krstni list. Pred vpisom v solo je privesti vsakega otroka k zdravniškemu pregledu v Zdravstveni dom (1. nadstropje). c Vpisovanje novincev na drž. II. do- ski narodni šoli v Celju (okoliški) bo v torek 21. in v sredo 22. t. m. od 8. do 12. dopoldne. Po zakonu o narodnih šo- lah morajo biti novinci zdravniško pre- iskani. Starši šoloobveznih otrok se po- zivajo, da pripeljejo navedena dneva dečke v drž. II. deško narodno šolo k zdravniškemu pregledu in vpisu. Kdor bi se odtegoval tej dolžnosti, bo kazno- van po zakonskih odredbah. Vsak šolo- obvezen deeek bivajoč na ozemlju bivša okoliške občine celjske, mora obiskovati drž. II. deško narodno šolo. c Mestna knjižnica bo od ]. do 17. ju- Hja zaprta. Zadnje poslovanje pred po- citnicami bo 30. junija, prvo prihodnje pa v nedeljo 17. julija. Namesto na Vidov dan bo knjižnica odprta v pone- deljek 27. t. m. od 6.—8. zvečer. c Iz sod lie službc. Bogomir Turk, p.odni pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju, je imenovan za sodnega prista- va pri sreskem sodišču v Kočevju. c Iz banovinske službe. Dr. Slavko Ocvirk, volonter banovinske bolnice v Celju, je imenovan za uradniškega pri- pravnika v banovinski bolnici v Breži- cah. Viljem Sorli, služitelj v bolnici v Celju, je premeščen k banski upravi v Ljubljani. c Splošna gradbena zadruga v Celju je omogočila s podeljevanjem cenenih stavbnih kreditov v času 12-letnega ob- stoja zadružnikom zgraditev okrog 30 enostanovanjskih his. Vsled krize v zad- njih letih se je moralo dovoljenje grad- benih kreditov deloma omejiti. Ker pa so se razmere izboljšale, vabi zadruga zopet zadružnike oz. interesente, ki že- lijo graditi stanovanjske hiše z njeno pomočjo, da se obračajo za vse nasvete in informacije ter pojasnila glede par- cel, pogojev, kredita itd. na njeno pisar- no v Celju, Razlagova ulica št. S, I. nadstr. c Občni zbor CPI) bo v ponedeljek 20. t. m. ob 20. v društveni pevski sobi z običajnim sporedom. Izvršujoči člani so dolžni prisostvovati občnemu zboru, ker bo važen razgovor o eventualni pevski turneji v inozemstvo. Podporni člani vljudno vabljeni! — Tajnik. c Izlet CPD bo v nedeljo 19. t, m. v Loko pri Zidanem mostu z vlakom ob 13.52. Za pevce CPD udeležba obvezna! Prijatelji CPD in lepega petja so vljud- no vabljeni, da se pridružijo izletu! c Pevska vaja CPD bo drevi. Ker je to zadnja pevska vaja pred izletom in v tej sezoni, pridite vsi! c Sokolska župa v Celju izreka pri- srčno zahvalo vsem, ki so sodelovali na župnem zletu 12. t. m., predvsem pa onim sokolskim družinam in ostalim, ki so se zavzeli za sokolsko mladino in jo prehranili. Hvala vsem, ki so s svojim udejstvovanjem dvignili veličastno ma- nifestacijo sokolstva na dan župnega zleta in obrambnega zbora! c Udeležcnci vsesokolskega zleta v Pragi, telovadci in telovadke, se obve- ščajo, da so prispele rokavne značke, ki jih naj dvignejo v župni pisarni proti povračilu nabavne cene 2 din. c O svetovni srizerski razstavi in tek- mi v Parizu 1. 1937. bo predaval v ne- deljo 19. t. m. ob 10. dopoldne gleda- liški frizcr g. Riko Grobelnik v dvorani Obrtnega doma v Celju. Predavanje je bilo določeno že za 29. maj, a je bilo zaradi izleta obrtne nadaljevalne sole preloženo. Vstop je vsakomur prost. c Soferski izpiti bodo v petek 1. juli- ja ob 8. zjutraj pri predstojništvu mestne policije v Celju. Kandidati na; čimprej vložijo zadevne prošnjc. rPPEZIDAVEl [PRODAlAŠECENEIŠEj c Izlet na morje. Podmladek Jadran- ske straže na državni deški meščanski šoli bo priedil poučni in propagandni izlet na morje in sicer v Split in Du- brovnik. Pod vodstvom gg, nastavnikov Josipa Tomažiea, Mirka Kovača in Peca Šegule si bodo ogledali Split, Solin, Du- brovnik, otok Lokrum, na povratku pa si bodo v Zagrebu ogledali še Jadran- sko izložbo, botanični vrt, zoološki vrt in še drugc zanimivosti. Izleta se bo udeležilo 50 dijakov. Odhod je določen za sredo 22. t. m., povratek pa za 27. t. m. z večernim vlakom. c Iz Šmarjete pri Celju. Nov železo- betonski most čez Hudinjo dobimo so lotos v Skofji vasi. Stari leseni most ne vzdrži več velikega prometa, ki se raz- vija tu na državni cesti z Dobrne, iz Vitanja in Konjic proti Celju. Naš hu- dournik Hudinja nam je ob zadnjem dcževju spet odtrgal in odplavil ogrom- no lepe rodne zemlje in povzročil kme- tovalcem nove, velike škode. Merodajn.o oblast prosimo pomoči, ki je nujna. O velikih javnih delih mnogo slišimo dru- god, pu Gurenjskem gradijo vzorno le- pe ceste, našim kmetom tu pa odnaša voda njive in sadovnjake, pa od komi- aijskih ogledov ne pridemo nikamor. V tern pogledu se je v zadnjih letih mnogo zanemarilo, stroški za ureditev struge pa postajajo vsak dan večji. Prizadetin kmetov se loteva obup, ko gledajo to razdejanje ob Hudinji, pa ni pomoči ae od občine, ne od sreskega načelstva in ne od banovine. c Popravite pločnike po mestu! Mno- go pločnikov v Celju je tako zanemar- jenih, da plošče ob vsakem koraku kar odskakujejo. Ob deževnih dneh, ko se nabira blato in voda po pločnikih, je to zlasti prijeten pojav, ki razveseljuje mladino, nekoliko manj pa odrasle, ki nad tern blatnim škropljenjem niso pre- več navdušeni. c K Dijaški kuhinji v Celju je pri- stopila ob 50-letnici njenega plodonos- nega in požrtvovalncga delovanja kot ustanovna članica Celjska mestna hra- nilnica. c Zetev smrti. V četrtek je umrla v Lastnem domu 7 v Gaberju stara šele 18 let absolventin ja trgovske sole Mari- ja Lavrinčeva, hčerka mojstra v West- novi tovarni; pogreb bo v soboto ob 17.30 iz hiše žalosti na okoliško pokopa- lišče. V petek je umrl v Samostanski ulici 4a v starosti 65 let hišnik g. Josip Vrabl; pogreb bo v nedeljo ob 16. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. V celjski bolnici so umrli: v ponedeljek osomlotna hocrka dninarice Marija Mur- nova z Brega pri Celju, v torek 10 me- socev stara krojačeva hčerka Silva Frie- dau iz Nove vasi pri Celju, v četrtek pa 69-letni dninar Karel Zagorišek iz Lo- kavca pri Loki pri Zidanem mostu. N. p. v m.! c Brezplačne zdravniške preiskave. Krajevna protituberkulozna liga v Ce- lju opozarja prebivalstvo celjskega sre- za, da se izvršujejo brezplačne zdrav- niške preiskave v protituberkuloznem dispanzerju v Celju še dalje vse leto v smislu zadevnega razglasa. V dispan- zerju se ordinira vsak delavnik od 8. do 10. dopoldne, ob torkih in petkih pa tudi od 14. do 15. V interesu vsako- gar je, da se čimprej podvrže kontrolni zdravniški preiskavi zaradi event, ugo- tovitve in pravočasnega zdravljenja je- tike in obrambe proti tej bolezni. c Diplomiran je bil 10. t. m. na teh- nični fakulteti ljubljanske univerze za gradbenega inženjerja g. Anton Cvahte i", Celja. Na juridični fakulteti ljubljan- ske univerze pa je bil diplomiran g. Fri- derik Skoberne iz Celja. Cestitamo! c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 300 brezposel- nih (242 moških in 58 žensk) nasproti 294 (236 moškim in 58 ženskam) dne 31. maja. c Izvrševanje javne inžcnjerske prak- se v vsej kraljevini in sicer specialno iz stroke tehnične kemije in tehnilogije je dovoljeno inženjerjema gg. Ivu Krul- cu in Beli Stuhecu v Celju. c Nočno lekarnisko službo ima od 18. do 24. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Oasilska četa Celje. Od 19. do 25. t. m. ima službo I. vod, inspekcijo pred- sednik g. Dobovičnik. KINO DOM CELJE Od 17. do 1.9. t. m.: »Indijski nagrobni spomenik« 20. in 21. t. m.: »Tajinstveni Alžir« Od 22. do 24. t. m.: »Veseli dnevix iz njene prve skalnate zibelke, pa tudi vso snežnico z Okrešlja in njegovih or- jaških gor čez visoko nadvisno steno v strahovit prepad in v Logarsko, buči in bobni tako mogočno, da ga niti pla- zovi ne prevpijejo. Blaga, človeku, zlasti pastirjem naklonjena bitja, ki bivajo v votlinah blizu slapa, rojenice in žalik - žene so zbežale v dolino. Samo sojenice, nesmrtne in neizprosne, zdrže in tko brez prestanka niti življenja ali jih brez usmiljenja na mah pretrgajo. Gorni mož vlada in gospodari po mili volji. Poleti so mu lahko ubežali pastir- ji, dečki in deklice, če so sedli na štor, ki so vanj drvarji vsekali znak križa. To se je spremenilo in brezmejna je ob slovesu zime oblast Gornega moža. Zdi se, da se lomijo in pokajo orjaške skal- nate trdnjave zimskih vrhov in gorä. S silo in brzino dalmatinsko - kraške bur- je se zaganja jug v nakopičene sklade ledu, snega in skalovja; pojemajočc grmenje tu in tarn, blizu in v daljavi, je zadnji, strašni pozdrav mogočnih pla- zov, pozdrav, ki spremlja v ledeni grob vsakogar, ki se drzne v svoji radovodno- sti motiti borbo prirodnih sil ob slovesu zime ob prvi zibelki Savinje. Noben smel hribolassec, noben drzen lovec na gamze si takrat ne upa, da bi obhodll in pre- iskal grebenc in stone na Ojstrici ali Rinki kakor o božiču, ko je s smučmi, krpljami in cepini brez bojazni pred plazovi zalezoval po snežiščih plemenito divjad. Sedaj pa je čas, ko hočejo biti same za se tiste gore, ki stoje okrog in okrog zibelk Savinje, same tako dol- go, dokler se ni poslovila od njih kon- čno vendarle zima in dokončala silna borba med besno kljubovalnostjo zime in med nežno silo tople pomladi in njenega solnca. Ko so snežni plazovi v dolinskih ko- tih in ogradih že skopneli, razodeva razdejanje in pustošenje v gorskem go- zdu še dolgo časa njihove smeri in poti. Toda prej in hitreje se ob njihovem ro- bu prikažejo iz tal prve pomladanske c vet lice, pritlikava burja in di.šeči vol- čin. Kmalu zazelenijo na Mrzli gori, na Rinki, na Velikem vrhu blizu one jubi- lejne kapelice dolge, zelene plazeče se veje pritlikavega bora, sredi belih lis zadnjega zimskega snega. Sncžnice, ki zuborijo čez cvetje in tratine v Jezerco, Crno in Belo, omogocajo v Savinji po- mladansko plav lesa, ob slovesu zime, tako divjo, nevarno in zanimivo, kakr- jJne morda Alpe sploh ne poznajo. Viso- ko gori ob snežiščih ob ruševju pa poje najlepši ptič tudi v Savinjskih Alpah: ruševec. Njegova rastitvena pesem je peacm ljubezni, pomladi in življenja, pa tudi poslovilna pesem, ki velja prema- ;;jani zinii in njenim žrtvam. Iz nasih krajev St. JuriJ ob J. 2. j Župnega zleta v Celju se je ude- ležilo nad 70 Šentjurčanov, od teh 47 telovadečih. Posebno zadovoljna je bila mo§ka deca, ki je bila opoldne gosto- ijubno pogoščcna. j Umrl je v ponedeljek 84-letni An' drej Stante, posestnik v Brezju pri Sv. Primožu, oče g. prof. Valentina Stanteta iz Celja. Pogreb je bil v sre- do. Pokojnemu bodi ohranjen blag spornin, svojeem naše iskreno sožalje! j Letalo je v četrtke 9. t. m. po- poldne pristalo v bližini Grobelnega. Bil je enosedežni lovski aparat, ki je letel iz Sarajeva v Zagreb, pa je vsled oblačnosti izgubil smer in porabil kon- čno ves bencin. Prista! je gladko brez vsake poškodbe. V soboto zjutraj se je zopet dvignil in odletel v Zagreb. j Sokolskl telovadnl nastop bo 26. t. m. popoldne na sokolskem letnem telovadišču. Dopoldne bodo okrožne tekme dece iz Sentjursko- šmarskega okrožja. Vojnik v Velika tekma koscev v Vojniku. Društvo kmetskih fantov in deklet v Vojniku bo priredilo v nedeljo 19, t. m. pod okriljem Okrožnega odbora veliko tekmo koscev na Vrečarjevem travniku. Ker je to ena večjih prireditev v voj- niškem okrožju, vabimo vse prijatelje in tovariše, da se prireditve v čim več- jem številu udeleže. Kot prva nagrada najboljšemu koscu je določeno novo moško kolo, vredno 800 din. Ostali kosci do be lepe, dragocene nagrade. Ob 13. bo zbirališče kolesarjev, konjenikov, avtomobilov, voz z raznimi rokodelci, kakor mlatiči, kosci, zidarji, opekarji itd., nato bo povorka skozi trg na tekmovališče. Po tekmi bo domača vese- lica na vrtu gostilne Franca Spesa v Vojniku. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo 26. t. m. KonJIoe Ljubavna tragedija v Zečah Konjice, 17. junija. V četrtek zjutraj so našli v sobi za tujce v neki gostilni v Zeeah 24-letnega kovaškega pomočnika Franca Vrečka iz Zrcč in 21-letno trgovsko pomočnico Anico Marzidovškovo iz Loč mrtva. Vrečko je ponoči ustrelil svojega dekle- ta s samokresom v glavo in nato pognal še sebi kroglo v sence. Vrečko in Mar- zidevškova sta potovala v zadnjih dneh po raznih krajih in sta bila tudi v Celju, v sredo pa sta najela sobo v omenjeni sobi v Zečah, kjer se je nato odigrala tragedija. Vzrok je nesrečna ljubezen. Vrečka so pokopali v četrtek v Konji- cah, truplo Marzidovškove pa so prepe- ljali v Loče. Tragedija je vzbudila med prebival- stvom seveda veliko senzacijo in vse pomiluje nesrečni ljubavni par. Važna prometna zadeva Konjice, 17. junija. Znano je, da je eden najnevarnejših ovinkov na cesti med Dunajem in Trstom oni v našem trgu ob Zottlovi trgovini, kjer zavije državna cesta pra- vokotno, dočim izgleda, da vodi na- ravnost dalje skozi trg. Vozniki in So- ferji dobro poznajo ta nevarni ovinek, na katerem je bilo že toliko nesreč in se je lani smrtno ponesrečil mlad krojaški vajenec. Tukaj postajata tudi avtobusa za Maribor in Celje. Ob pri- hodu avtobusov opoldne in zvečer je skrbel prej za varnost tr§ki stražnik. Dne 2. t. m. ob 15. je postal mari- borski avtobus kakor običajno pred Zottlovo trgovino tik za oglom. Onstran ceste je stal osebni avtomobil. Nasproti je pripeljal voznik voz lesa. V smeri proti Celju je še privozil v ta drenj velik tovorni avtomobil. Tako je bila cesta na obe strani zaprta. Nihče ni mogel ne naprej ne nazaj. Spretnosti šoferja mariborskega avtobusa se je posrečilo, da so izpraznili prostor. Pot- niki avtobusa so se zelo zgraŽali nad takim cestnim redom. Večkrat se dogaja, da je cesta na obe strani zaprta, ker nikogar ni, ki bi pazil ob Času prihoda avtobusov na red na tern nevarnem ovinku. Občin- stvo povpraSuje po stražniku, ki je tu prej opravljal prometno službo. Izve- deli smo, da je konjiško županstvo dovolilo stražniku, da ne opravlja veČ prometne službe, in ga je zaposlilo z drugimi opravki, čeS, če hoče imeti mariborsko avtopodjetje stražnika, naj si ga samo postavi I Vprašujemo, kdo bo kriv, če se zgodi na omenjenem mestu ob prihodu avtobusov kakšna nesreča? Davkoplačevalci zahtevajo, da poskrbi občina za red na tern ovinku Strap 4. »NOVA D O B A« Stev. 25. ob prihodu avtobusov. S tern bi se pospeševal cestni in tudi tuiski promet. Občinske dajatve so večje, za napre- dek trga se pa sploh ne skrbi. Opušča se skrb za cestni red, ulice se sedaj pod klerikalno upravo škropijo s škro- pilnim vozom s kravjo vprego in v vsej občini niso našli nikogar, ki bi prevzel škropljenje, tako da so morali v sosedno tepanjsko oziroma celo pri- hovsko občino po voznika, ki sedaj vozi škropilni voz s kravami. Taka je torej napovedana modernizacija Konjicl Olavno je, da so županu zvišali plačo od 250 na 1200 din. k V nedeljo smo pokopali komaj 17 let staro hčerko nameščenca tovar ne Laurich g. ZalašČka. Zdravila se je več let po bolnicah in na Golniku, a zaman. Velika udeležba pri pogrebu je pokazala, kako spoštovana je rodbina Zalaščkova. Simpatični deklici bodi ohranjen lep spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje ! k Premestltev. Iz Konjic je preme ščen k banski upravi veterinarski svetnik g. Filip Kulterer. V času svojega biva- nja v Konjicah se je prva leta marlji- vo udejstvoval v narodnih organizaci- jah. S prejšnjirn sreskim krnetijskim referentom je ustanovil društvo kmet- skih fantov in deklet. Bil je m. dr. Clan uprave Sokolskega društva in Strelske družine v Konjicah. Pred leti je v Braslovčah sodeloval pri ustano- vitvi Sokolskega društva. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo zadovoljstva in uspehov 1 k Sokolsk! nastop In sestanek ko- roških borcev. Kakor že javljeno, bo v nedeljo 19. t. m. v Konjicah telo- vadni nastop našega Sokolskega dru- štva. Sodelovalo bo tudi vojaštvo iz Slovenske Bistrice. V nedeljo ob 8. zjutraj bo pri Sutterju sestanek koro- ških borcev. Poročal bo delegat Legije. k Pri naši gasilski četi ni vse v redu. Izgleda, da so hoteli nekateri, da so tudi v to organizacijo vnese politika. Občinski odbor JRZ je naši gasilski če- ti odpovedal vsa jamstva in obveznosti, ki jih je bil prevzel prejšnji odbor. Ce- lo tako daleč je šel občinski odbor, da je poslal gasilski četi nalog za plačilo občinske takse na gasilski avtomobil. Predsednik gasilske čete g. Otorepec in tajnik g. Strucelj sta podala ostavko. Odstopilo je tudi več odbornikov in dru- gih članov. Gospodje od JRZ so že pri- pravili nov odbor in so določili za pred- sednika in tajnika dva nastavljenca cestnega odbora. Ta dva gospoda sta tudi takoj pristopila h gasilski četi in plačala članarino. Na občnem boru pa na žalost nista bila izvoljena. Clanstvo, kolikor ga je še ostalo, je izvolilo stari odbor. Ker pa stari odbor nc sprejme funkcij, je danes naša gasilska četa brez odbora in poveljstva. Dosedanji odbor pod predsedstvom g. Otorepica je bil zelo agilen in požrtvovalen. V teh težkih časih je imcla gasilska četa precej denarja, tako da je še pred od- stopom dala urediti in prenoviti gasilski dom. k Iz Konjic jc premeščen k davčni upravi v Kopevje šef davčnc uprave, občespoštovani in priljubljeni g. Stane Vedlin. Bil je korekten in pravičen dav- kar. Udejstvoval se je pri Sokolu kot prosvetar. Bil je predsednik prvega lov- skega odseka v Konjicah, ki je bil usta- novljen po njegovi zaslugi. Konjiški lovci so se pri odhodu s težkim srcem poslovili od svojega dobrega tovariša. Na novem mestu želimo njemu in nje- govi ugledni narodni rodbini obilo sre- če in zadovoljstva. k V Konjicah naprcdujemo. Pred leti je kupila občina trg Konjice voz za škropljenje cest. Ta voz so pod prej- šnjimi upravami vozili s konji. Na le- tošnjo binkoštno nedeljo smo pa opaziii navsezgodaj, da vozijo sedaj ta voz tu- di s kravami. Lepo napredujemo pod klerikalno občinsko upravo. k Na zadnji obchiski seji je bilo pre- cej burno. Podžupan Sumer je očital g. županu neke nekoreknosti. Baje je do- bila konjiška občina nakaznico za brez- plačno voznino za 1 vagon koruze. To nakaznico je baje dobil od občine mlinar Kovač v Zrečah in naročil na njo 1 va- gon moke. Ce je to res, je dobil privat- nik nakaznico, ki je bila namenjena za pomoč revnim v konjiški občini. Zreee Učiteljsko zborovanje Preteklo soboto je zborovalo konji- ško sresko društvo JUU v Kračunovi dvorani v Konjicah ob udeležbi 59°/o članstva. Navzoč je bil tudi sreski na- čelnik g. Baudek. Po obravnavi raznih zadev, kakor o odjavi naročnine Sol, naročenih na »Popotnika«, o sreskih učiteljskih knjižnicah, Učiteljski tiskarni, izhajanju mladinskega lista »Naš rod«, proračunu sekcije in novih pravilh, je poročal predsednik o poteku predsed niškega zbora z dne 29. maja in izra- zil željo, da bi bilo vse učiteljstvo včlanjeno v društvu. Sedaj je v srezu 5 nečlanov, ki so biii izstopili ali se pa niso prijavili. Tudi taki so izstopili, ki jih je organizacija podpirala v težkih časih. Zgodi se celo, da kak zagrizen nečlan zbada tovariša zaradi njegovega vestnega dela v društvu. Taki nečlani pač slabo izpričujejo stanovsko zaved- nost. Šolski upravitelj g. Pavlič iz Keblja je teoretično in praktično pokazal vpliv telovadbe na človeSko telo. G. Pavlič je veščak v tej stroki. Absolviral je z odličnim uspehom tečaj za telesno vzgojo v Beogradu. Ima vse pogoje za sreskega referenta, a menda kljub temu ne prihaja v poštev. Najbrž imajo »gospod« svojega kandidata. Socialni položaj današnje družine je nazorno naslikal učitelj g. lirovat iz Konjic. Družina je celica velike državne zgradbe, zato je treba v prvi vrsti skr- beti za obstoj družine. Omenil je skrb za družino v drugih državah in jo pri- merjal z zadevno skrbjo v naSi državi. Primerjava pač ni bila nikakor razve- seljiva. Prihodnje učiteljsko zborovanje bo 10. septembra. Po oficielnem delu so se pri obedu razvili živahni tovariški pogovori. Prostor je bil pogled na dolgo omizje, na učiteljstvo, polno idealizma in navdušenja za delov dobrobit na- roda in države. S cvetjem okrašeni so se vračali zborovalci sredi popoldneva na svoje domove, na toriSče težkega dela, ki ima najlepše cilje, a se mora žal boriti s tolikimi ovirami in ne- všečnostmi, da se je treba vprav ču- diti vztrajnosti, satnozavesti in požrtvo- valnemu idealizmu našega učiteljstva. Polzela po Oj ta trobojka! Ko so se vračali člani - kolesarji Sokolskega društva na Polzeli v nedeljo z državno zastavo na čelu z veličastnega župnega zleta v Ce- lju skozi Ločico pri Polzeli, jih je na- hrulil mizar Peter Kač z Ločice z bese- dami: »Da so vam le ljubi vlačiti to plahto s seboj!« Cudimo se Kaču, da po dvajsetih letih ne razločuje plahte od državne zastave. Najbrž uporablja zastave za pokrivanje pohištva, odkar so morali fantje »fantovskega odseka« shraniti one zastave, ki so jih doslej s tako vnemo uporabljali. Na taboru v Braslovčah so bile dovoljene samo dr- žavne zastave. Cemu naj bodo »fantom« prejšnje zastave, kakor da jih poklonijo Kaču? Kaj poreko pblasti h Kačevemu »javnemu nastopu« na Ločici, nam še ni znano. Mi nc bomo nikdar klonili. Pripravljeni smo euvati državno zastavo ter kralja in domovino do zadnje kaplje krvi! Braslovče b Na. nedeljskem taboru jo bilo 8 pra- pojrov, 38 konjenikov, 56 kolesarjev, 72 »slovenskih fantov« v uniformah, 38 »slovenskih deklet« v uniformah, 63 na- rodnih noš, med temi 52 novih, 96 »slo- venskih fantov« v civilu in 161 deklic in dečkov, skupaj 532. Gledalcev in poslu- šalcev je bilo približno 1.500. Stočili so 22 sodčkov piva. b Dvoživke so se pojavile na braslov- škem trgu. Na zunaj so si nadele črno barvo, sicer pa so menda. rdeče. Cena jim je razmeroma nizka, pravijo pa, da se pri tern kljub temu dobro zasluži. b Več putk in pefclinčkov je zašlo na poti v Orlo vas.. K sreči jih ni pojedla lisica in so jih našii v ponedeljek zjutraj b Zmaj se vidi v Braslovčah prav da- leč. Stoji blizu cerkve. Pripeljali so ga z južne strani. b Na gospodarsltf podlagL Zaradi ne- katerih naših notic v številkah 20. in 21. se čutijo žaljene nekatere osebe v braslovški občini. Kdor je te notice či- tal, je lahko videl, da nam niti na um ni prišlo koga žaliti na osebni časti ali pa mu očitati zlonamerno ali zavestno oškodovanje občinskih interesov. Naš namen je bil le, po easnikarski dolžnosii zavzeti kritieno stališee napram raznim dogodkom, tako tudi napram izvestnim ukrepom občine in posameznih funkci- onarjev. Ce smo izrekli, da je pri tern nastala kakšna škoda, nismo trdili, da jo je kdo hote povzročil, temveč smo nameravali le stvarno ugotoviti, da ni primerno preveč govoriti o gospodarski podlagi, kakor to storijo razni ljudje pri nas, ee praktični učinki tega ne opravičujejo. Ze zaradi tega, ker je več oseb, ki se običavajo tako izražati, ni- smo mogli imeti namena žaliti kakega posamnika. b Cesto v Rakovljali, ki vodi od Vran- koviča v smeri proti Sokolskemu domu, bi lahko že davno uredili in popravili z malimi izdatki, da bi nam ne bilo treba kvariti ua njej naših vozil. Most je si- cer nov, ceata pa je posuta z mačjimi glavami. K sreči je dober kovač blizu. Gornji grad g Koroškt borci, bivajoči v občinah Ijjubno, Luče in Solčava, bodo imeli se- stanek v nedeljo 19. t. m. ob 10. do- poldnc v Petkovi gostilni na Ljubnem. Na sestanku bo poročal predsednik dr. E. Mejak. Koroški borci naj poskrbijo za polnoštevilno udeležbo in naj na se- stanku oddajo svojo spomine, oni borci, ki so bili predlagani za odlikovanje, pa naj na sestanku sporočijo točne podat- kc. Na sestanku se bodo zbirali tudi po- datki o revnih, podpore oz. zaslužka po- trebnih tovariših. g Naš poštni urad še vedno ni v Jiovih prostorih, čeprav smo tik pred letoviščarsko sezono. Letoviščarji bodo hidi letos imeli priliko spotikati se nad skrajno neprimernim lokalom, ki je bolj podoben hlevu, kakor uradu. Zade- va baje še vedno leži pri ministrstvu. Poštno direkcijo prosimo, da bi urgirala zadevo. g Zupnc^a zleta in obrambnega zbora v Celju se je udeležilo naše sokolako društvo v nedeljo 12. t. m. z dvema av- tobusoma z nad 100 pripadniki, ki so se vrnili iz Celja z najlepšimi vtisi in z novimi vzpodbudami za bodoče delo. Na- se društvo ima med vsemi župnimi edi- nicami najtežavnejši in z največjimi stroški zvezan dostop do Celja, zato je bila naša udeležba tern častnejša. Vsem bratom in sestram, ki so kaj prispevali k potnim stroškom, bratska zahvala! g V našem poštncm avtobusu naj bi se končno vendar že uvedli enostavni bloki - vozovnicc, že natiskane in razpo- rejene za posamezna postajališča, da bi ne bilo troba potnikom stalno čakati na postajališčih in tam dvigati na po- štah sproti pisanih vozovnic. Tudi je spremno osobje s pisanjem vozovnic v avtobusu preveč zaposleno. Zakaj tako komplicirano, ko gre vse enostavnejše, kakor imajo to avtobusna podjetja na- . ših mest? Ze vsa leta se nele domačini, temveč zlasti tujci, izletniki in letovi- ščarji pritožujejo zaradi sitnosti, ki jih imajo z dviganjem vozovnic, zaradi ka- terih morajo izstopati iz avtobusa in se nato pri vstopu zopet boriti za prostore v natrpanih poštnih avtobusih. Tudi bo treba poskrbeti, da dobimo boljše in večje vozove, da bo dovolj prostora in da ne bomo imeli defektov med potjo. Gledati je treba na ugled erarja, ki mu te pomanjkljivosti škodujejo, trpi pa tudi poštno osobje. Poštno direkcijo v Ljubljani prosimo tudi v tern oziru za hitre ukrepe. g Kopališče Tujskoprometnega druš- tva je že otvorjeno, V Gornji grad so že prispeli prvi letoviščarji. Letos priča- kujemo še boljšcga obiska kakor lani, če bo le vreme ugodno. Slovdnjgradoe Naša severna meja ... Slovonjgradec, 17. junija. V zadnjih tednih so postali slovenje- graški renegati v mestu in okolici nad- vse agilni. Na mnogih hišah v mestu se blestijo že od daleč kljukasti emble- mi, celo tako predrzni so ti ljudje, da tudi sokolskega letaka na občinski hiši nis^o obvarovali pred svojim znakom. Žalostno dejstvo pa je, da v tern svo- 42 h lor cfoüii nt jem delovanju prednjačijo ravno rene- gati. Domačini smo se že kar privadili, da slišimo v naših javnih lokalih renegate vzklikati z nemškim pozdravom in po- dobnim, ne da bi se našla kaka pristoj- na oseba, ki bi to preprečila. Prav po- sebno dobro pa so vzgojeni otroci teh raznarodovalcev, ki se v katoliškem du- hu vzgajajo v fantovskih odsekih! Ta- ko otroci nekega nemškega državljana, tukajšnjega obrtnika, stalno izzivajo na- cionalne kroge z »Bog živi«. Ko jim ne- davno neka gospa na to izzivalno po- zdravljanje ni odzdravila, so sredi me- sta vprizorili za njo pravi žvižgalni koncert. Nadvse pester pa je ob nedeljah po- gled na Slovcnjgradec. Takrat zlasti re- negati kar tekmujejo, kdo bo bolj nem- ško oblečen. Zbirajo se v svoji »trdnja- vi*, kjer preizkušajo moč svojih grl v petju nemških pesmi. Prav posebno pa so se v tern pogledu izkazali v soboto zvečcr in nedeljo do pozne nočne ure. V soboto so tako tulili pozno v noč in a tern ne samo izzivali nacionalno prc- bivalstvo, temveč tudi občutno kalili nočni mir, da je končno moralo posre- dovati orožništvo in razgnati prenapete butice. Toda tudi ta intervencija orožništva ni mnogo zalegla, ker so za- to svoje izzivalno početje tern vnetejo nadaljevali v nedeljo. V nedeljo popold- ne je namreč prispela v Slovenjgradec večja skupina Nemcev iz Monakovega in tedaj je imelo naše prebivalstvo pri- liko slišati na javnem prostoru nepri javljen koncert slovenjograških renega tov in monakovskih Nemcev. Vrstila st je pesem za pesmijo, doklor nismo na- zadnje na naše največje zaprepaščenje slišali pesmi »Die Wacht am Rhein«. Z gnevom v srcu se je spraševalo našc zavedno prebivalstvo, kako je mogoče, da se dopušča pri nas v svobodni drža- vi ta pesem! Višek izzivanja pa je pomenilo vede- nje tukajšnjih renegatov po odhodu Mo- nakovčanov. Eden najvidnejših pred- stavniküv slovenjograške nacionalne o- mladine se je takrat vračal mirno iz Sokolskega doma mimo nemške »trd- njave« domov. Tu je pritekel za njim neki renegat, sin slovenske matere in slovenskega očeta, in ga napadel pod pretvezo, da je vrgel kamen na njihovo sveto »trdnjavo«, kjer so pobožno in »mirno« prepevale nedolžne renegatske ovčice. Ta nesramna provokacija, ki je imela za cilj edino iskanje vzroka za napad, je vzbudila veliko ogorčenje med pnsanti. Le hladnokrvnosti omenjenega omladinca se je zahvaliti, da ni prišlo do dejanskega obračuna. Prav značilno vlogo pa igrajo v tern težkem narodnostnem boju na naši se- verni meji naši klerikalci. Vsak sodoben človek hrepeni po potovanjih, po ogle- dovanju tujih mest in dežel. Tako si je tudi neki slovenjegraški gospod, ugle- den klerikalec in član občinskega odbo- ra zaželel v teh dneh majhno počitniško potovanje. Toda po motivih znane na- rodne pesmi »Micka Kovačeva, pila nič plačala« je hotel tudi ta gospod poto- vati na tuje stroške. In res je našel ugodno priliko. Kakor vsako leto, tako se vrši tudi letos v Vratislavi velik > Sängerfest dor Auslandsdeutschen«, nemška vlada pa krije stroške udelež- be. In tako jo je oni gospod občinski odbornik lepega dne mahnil v nemško »trdnjavo« in prosil slovenjegraškega »vodjo«, da tudi njega milostno vpiše v »Kulturbund« in mu preskrbi brez- plačno udeležbo na prireditvi v Vrati- slavi. Toda »vodji« se je to sebično na- rodno izdajstvo zagabilo in odločno je zavrnil to koristolovstvo slovenskega človeka, javnega funkcionarja, ki je hotel za nekaj judeževih grošev zatajiti slovensko kri. Upamo, da bodo slove- njegraški klerikalci vsaj sedaj nastopili proti temu narodnemu izdajstvu svojega Stev. 25. »NOVA D O B A« Stran 5. uglednega člana in funkcionarja in sarni iztrebili ljuliko iz naših slovenskih vrst. Dolžnost merodajnih krogov je, da s strogimi kaznimi preprečijo to izzivalno početje in sramotenje našega narodnega čuta. s Dečki na katoliški podlagi... V tukajšnji meščanski šoli so zavladale zadnje case neznosne razmere. Odkar poseča šolska mladina protizakonito te- lovadbo v tako zvanih fantovskih odse- kih, je ta mladina zanesla v solo zagri- zenost in sovraštvo, ki se ga tarn nav- zema. Nedavno so v 3. razredu meščan- ske sole učenci iz fantovskih odsekov strgali součenkam v soli sokolske znake, pljuvali nanje in jih teptali. Ali ni za to divjaško in brezsrčno početje n'obene kazni, čeprav so dobro znani vsi povzro- čitelji? Kaj lahko narod pričakuje od takšne mladine ? In to mladino vzgajajo ljudje, ki bi morali sejati med ljudstvom edino ljubezen. Kam plove naša mladina ? s Lep sestanek mladinske JNS v Slo- venjgradcu. V soboto zvečer je bil v gostilniških prostorih Ančke Sekavčni- kove v Slovenjgradcu sestanek tukaj- šnje mladinske organizacije JNS. Sesta- nek je bil zelo dobro obiskan. Udeležilo se ga je zlasti mnogo našega delavstva. Sestanek je otvoril predsednik mestne organizacije g. Bogdan Pušenjak, ki je tudi podal izčrpen referat o programu JNS. Obravnaval je predvsem naša so- cialna vprašanja ter končno pojasnil poglede naše stranke na vse zunanje- politične dogodke. Z navdušenim aplav- zom so se udeleženci zahvalili govorniku za njegova izvajanja. Po petju himne »Hej Slovani« je g. Bogdan Pušenjak zaključil uspeli sestanek, ki je še te- snejše povezal trdne nacionalne vrste ob naši severni meji. s Prvenstveni pomladanski turnir slo- venjegraškega šahovskega kluba tudi V zadnjih dveh kolih ni prinesel bistve- nih izprememb. Po končni zmagi nad pavlico si je ponovno priboril prvenstvo brez izgube točk g. Bogdan Pušenjak s 7 točkami. Sledijo dr. Pohar s 4K>, Lu- pine Pavlica s 4, Hernaus s 3j/>, Zitter- schlager z 2%, Hajtnik z 1% in Debe- . lak 1 točko. La&ka 1 Preko 300 Laščanov je pohitelo na župni zlet v Celje. V soboto na predvečer zleta, je na hribu pri Sv. Krištofu zažarel velik kres, okrog ka- terega so se zbrali Sokoli, se vzpod- bujali k izletu in zapeli himno »Hej Slovani« in »Pesem solcolskih legij«, da sta se glasno razlegali po laških ulicah. Dne 9. t. m. je bil v Sokolskem domu povoljno obiskan sestanek član- stva, na katerem so br. starešina, podstarešina in tainik razložili pomen in važnost župnšh zletov. Br. tajnik je podal nad vse zanimivo zgodovinsko sliko nastanka in razvoja sokolstva v laškem okrožju celjske župe. Pogreša- li smo v Celju Se marsikoga iz naših sokolskih vrst, i-rgovarjajo se pa, da bodo to popravili prihodnjo nedeljo na našem nastopu in z vsemi močmi pri- pomogli, da bo tudi ta nastop sijajno uspel. SK LaSko prosimo, naj bi vsaj ta dan ne prirejal tekem in tako ne odvračal Sokolov od njih dolžno- sti, kakor se je to zgodilo preteklo ne- deljo. 1 Sokolski nastop v nedeljo se obe- ta zopet razviti v sijajno manifestacijo našega društva, ki bo polagalo ob tej priliki račun svojega napornega in vztrajnega dela, zato naj ne bo Lašča- na, ki ne bi prisostvoval nastopu. Pri- čakujemo pa tudi od Celjanov, da nam bodo vrnili naš obisk. Pri nastopu bo sodelovala železničarska godba z Zi- danega mosta. 1 Sokolska tombola bi bila morala biti, kakor smo poročali, na binkoštni ponedeljek. Našim nasprotnikom ni všeč, da je društvo tako agilno in da se vse njih nakane razbijejo ob trdnih zidovih našega Sokolskega doma. Zato poskušajo, da bi nam Skodovali, kjer bi le mogli. Naš kaplan in njegov po- magač sta sklicala za isti čas, ko bi bila morala biti tombola, h križu, ki tako lepo krasi naS Hum, sestanek, da bi tako odvrnila narod od sokol- ske prireditve, pa sta se hudo urezala. 1 Lovci iz laškega sreza se pritožu- jejo, da se med srnadjo Siri nosni o- bad. Našli so poginjene srne v re- virjih pri Hrastniku, Vel. širju, Pore- bru pri Jurkloštru, posebno pa §e v Rečici pri Laškem. Tudi pri nekaterih ustreljenih srnjakih so ugotovili obada. Velika nevarnost je, da bo poginila vsa srnjad. Zato je nujno potrebno, da od- redi sresko načelstvo karkoli v za§čV to te divjadi. Ko je že tularemija uni- čila ves zajčji zarod, naj izginejo 5e srne iz naših revirjev, tako da bodo gozdovi prazni, kar bo v§eč edinole demagogom iz neke stranke. Letos so lovski zakupniki v našem okraju v veliki meri zastrupljevali vrane in si- cer z dobrim uspehom. Samo v obči- nah Laško, Sv. Krištof, Marijagradec in Št. Lenart so položili nad 1000 za- strupljenih jajc. Kmetje zelo hvalijo to akcijo, katere dobri uspeh se je poka- zal zlasti na posejani koruzi. 1 ObČinskl vodovod ni popolnoma v 'redu. Voda nima potrebnega priti- ska, ki bi jo gnal v višje lege, tako da so hiše, ki ležijo višje pod Kumom, že več mesecev brez vode. Občina je sedaj dala dvakrat pregledati vodovod, pa se nam zdi. da ni niČ boljše. Oči- vidno so kje malenkostne hibe, ki pa jih ne morejo ugotoviti. Pričakujemo, da bodo ta nedostatek do poletne se- zone odpravili. 1 Preložitev ceste Smarjeta ¦ Rlm- ske toplice. Na odredbo banske upra- ve se to delo izvršuje v lastni režiji in ga vodi poseben režijski odbor. De- lo se je pričelo predvsem pri začetku odcepitve poleg sole v Šmarjeti, pa tudi že v drugih odsekih. Z nekaterimi zemljiSkimi posestniki še ni prišlo do sporazuma. Kopališče zahteva baje, naj bi se projekt spremenil tako, da bi se nova cesta stekala v staro pred cesto, ki prihaja s kolodvora v Rimskih to- plicah. Mislimo, da bi to ne bilo niti v interesu lastnikov kopališča, Se manj pa bi bilo priporočljivo iz prometnih ozirov. Če 2e hočejo odpraviti klance in ovinke, naj se to temeljito izvede, da ne bo treba pozneje zopet kdaj po- pravljati. 1 Humski gozdovi ne dado miru zna- nemu M. Hr. Na vsak način si hoče tam postaviti kočo in napraviti kam- nolom. Kar dva inženjerja je dobil za svoje načrte in bilo je 2e več komi- sijskih ogledov. Zadnjega takega ogleda se je udeležil celo neki odposlanec ^radbenega ministrstva in kakor se čuje bo le obveljalo stališče, ki ga zavze- ma hvalevredno tudi novi občinski od- bor, t. j., da se gozdovi na Humu pod nobenim pogojem ne smejo niti uni- Čiti, niti krčiti. Precej drage bodo pač komisiie. 1 Psl brez nadzorstva. Po okrožnici, ki jo je izdala naša občina, psi ne smejo več na cesto, ker se zaradi tega baje pritožujejo letoviSčarji. Občina naj bi raje v prvi vrsti prepovedala kme- tom, naj ne spravljajo s seboj v mesto svojih psov, ki so vendar na- menjeni samozačuvaje pri kmečkihdo- mačijah. Če pride taka mrcina v LaSko, se domači psi zaženejo za njo in ria- stane kraval, da se letoviščarji res lahko pritožujejo. Nikjer pa ni zakona, da bi pes ne smel iz hi§e na cesto. Okrož- nica občine je v tern pogledu prenag- ljena. — Lastnik psa. 1 Kino Laško bo predvajal v sobo- to 18. t. m. ob 20.30 poslednjlč vele- film »Poslednja ladja sužnjev«. V glavnih vlogah : Warner Baxter, Walla- ce Beery, Elisabeth Allan. Tednik. — V nedeljo odpadeta obe predstavi. Radeče r Prva žrtev kopalne sezone. V četr- tek 9. t. m. je priredila tukajšnja ljud- skošolska mladina izlete pod vodstvom svojega učiteljstva v raznc kraje: v Zagreb, na Lisco, na Brunk, v St. Janž itd. Prvi A razred ni šel zaradi številnih in majhnih otrok nikamor. Imel je do pol štirih pouk, na kar so otroci odšli domov. Med njimi je bila tudi sedemletna ljubka učenka Vida Bauova, hčerka uglednega trgovca iz Jagnjenice pri Radečah. Vida je spremi- la součenko Albinco Cvelbarjevo, ki stanuje blizu Kosove trgovine. Nato sta se obe podali nazaj proti Njivicam, kjer stanuje Vidina stara mama ga. Zahrastnikova. Tu sta počakali sestrico Milko, ki se je imela baš ta čas vrniti s šolskega izleta z Brunka. Vse tri so slednjič odšle mimo nekih koscev, ki so suaili seno. Tu je nekdo od njih napro- AH ste že poravnali ^ narocnino • sil Milko, da je šla po cigarete h Hme- lju. Vida pa je poprosila Albinco, da ji je dala kopalne hlačke in se šla ko- pat v Sopoto. Naključje je hotelo, da je Vida zabredla v globoko kotanjo v ka- teri ji je voda segla čez glavo. Pred očmi Albince se je jela potapljati. Ta je z brega še videla, kako se je Vida obupno borila z vodo, kako je dvigala ročice brez moči, toda mislila je, da se z vodo samo — igra. Ko se je vrnila Milka s cigaretami, ji je Albinca pove- dala, da se Vida z vodo igra. Ker je Milka že razsodnejša, saj že nodi v tret- ji razred, je takoj spoznala nesrečo. Na krik so prihiteli domačini, ki so poteg- nili Vido iz Sopote. Ni pa kazala nika- kih znakov življenja več. Vse prizade- vanje domačinov, da bi Vido z umetnim dihanjem ohranili pri življenju, je osta- lo zaman. Na pozorišče nesreče je pri- šel takoj tudi naš banovinski zdravnik dr. Karel Matko, ki pa je mogel ugoto- viti žal samo smrt. Preteklo soboto so Vido v spremstvu številnih domačinov, učiteljstva in otrok pokopali na tukaj- šnjem župnem pokopališču. r Sß nekaj o elektriki. Na pojasnilo v »Novi Dobi« z dne 3. t. m. je potrebno, da se še nekaj stvari razjasni in pri- pomni, sicer si bomo Radečani že res začeli domišljevati, da imamo električno razsvetljavo brezhibno in v popolnem redu, kakor smo brali v »Pojasnilu«. Radovedni smo, katera dva večja odje- malca sta našo električno razsvetljavo tako pohvalila. Najbrž sta to storilale v šali. NaspjTotno je naša elektrika zelo muhasta in neha svetiti, kadar jo naj- bolj potrebujemo. Tako je na primer na binkoštni ponedeljek ob pol 11. zvečer zopet nenadoma ugasnila in bili smo po- greznjeni v popolno temo skoraj četrt ure. In to se večkrat pripeti. Nujno po- trebno bi bilo, da bi g. Ravnikar dolo- čil uslužbenca, ki bi od časa do časa odstranil navlako, ki se nabira na grab- Ijah pri potoku Sopote pred elektrarno, pa bi elektrika gotovo boljše svetila. Nadalje navaja »Pojasnilo« sledeče: >^V smislu naše pogodbe s KDE, ki ie z no- vim letom 1938 postala pravomočna, so si morali vsi naši odjemalci nabaviti električne števce. To pa ni bilo prav oiiim odjemalcem, ki so imeli ugodno pavšale.« Pri tern bi bilo treba omeniti, da sta dva odjemalca, ki sta bila »ne- zadovoljna« z uvedbo števcev, manj pla- čala za elektriko, odkar imata števec. Sevnica se Veliko sokolsko slavje bo v nedeljo 26. t. m. v Posavju. Ta dan bo slavilo Sokolsko društvo Sevnica 30-letnico ob- stoja in dela ter razvilo ob tej priliki svoj društveni prapor, ki mu kumuje Nj. Vel. kralj Peter II. Pri svečanostih in nastopih bo sodelovala tudi naša voj- ska. Celjsko sokolstvo kakor tudi sokol- stvo celjske sokolske župe se bo udele- žilo teh svečanosti v Sevnici v večjem številu. Rajhenburg ra Prašne ceste. Pri nas še nimamo asfaltiranih cest, kakor nekatera mesta ali letovišča, pač pa imamo ceste iz gramoza. Odkar imamo že nekaj časa lepo vreme, so ceste postale silno praš- ne. Avtomobili, ki vozijo skozi trg, dvi- gajo oblake prahu, v katerem je mnogo bacilov, ki jih moramo proti vsem pred- pisom vdihavati ali celo uživati z živili vred, ker so prodajalne ves dan odprte na stežaj. Poglejmo v teh dneh samo živila, pa se bomo prepričali, da je na- ša trditev resnična. Kakor v posmeh je bila pretekli mesec pokrenjena protitu- berkulozna akcija. Govorilo in čitalo se je povsod, kako se ubranimo jetike, ka- ko naj si utrjujemo zdravje, kakšna naj bodo higienična stranišča in sploh, kako nam je treba živeti. Prodajalci življenj- skih potrcbščin, kakor tudi ostali javni funkcionarji morajo na zdravniški pre- gled. Toda storilo se je bore malo, da bi se ne dvigal po trgu neznosen prah, ki kaže, da živinio kakor v srednjem veku, ko je bil kruti in zahrbtni morilec našega življenja — tuberkulozni bacil — ljudem še nepoznan. Nekateri doma- čini škrope cesto po večkrat na dan, to- da kaj pomaga, če se to delo ne oprav- lja sistematicno. Ako sosedje ne škro- pe, je zaman hvalevredno prizadevanje enega ali samo nekaterih hišnih poseat- nikov. Avtomobil dvigne prah s suhe \tm tek y/mm bo prinesel tudi večjo moč. Še večji tek pa se zbuja sedaj Vaii koii. Kopljite in sončJte se, toda krepite svojo kožo z akfrvnim kolesferinom Soiea kreme in čudili s*> boste. ij^^^9^9^2SS^H ceste in ga razprši tudi tam, kjer je marljiv posestnik poškropil cesto. Zato bi bilo umestno, da bi vsi domačini - po- sestniki, ki stanujejo ob cestah, po več- krat istočasno škropili cesto. Se umest- nejše pa bi bilo, da bi občina nabavila skropilni voz ali avtomobil, kakor je storila krška občina, in z njim večkrat na dan škropila cesto od kolodvora do bazilike. ra SPD v Rajhenburgu se v zadnjem času razveseljivo razvija. Društvo Una lepo število članov, ki zbirajo sredstva za gradnjo koče na Bohorju, kjer bo ena najlepših izletnih točk v našem Za- savju. Zanjo se zanimajo zlasti številni Zagrebčani, ker so na Bohorju idealni smuški tereni. Delo se bo pričelo že v teku tega leta. ra Sokolsko društvo. Prav pridno va- dijo naši telovadci, ki se pripravljajo za javni nastop in za vsesokolski zlet v Pragi. Klavirske točke spremlja sestra Silva. Pre;3kerjeva. Naši Sokoli so prire- dili pred kratkim v zvezi z bratskimi društvi iz Zasavja od Zidanega mosta do Brcžic lep izlet na Lisco. Tu je bilo prav lepo število Sokolov, poleg tega pa tudi okoli 50 izlctnikov iz raznih kra- jcv, največ iz Zagreba. Bilo je mnogo prijetne zabave in vesclega razpoloženja ra roveeanje obrata v rudniku Ko- šlanju. Premogovnik Reštanj, last TPD na Senovem, izvaža dnevno po 20 vago- nov premoga. Spričo dobre izvozne ko- njunkture pa se dela na to, da bo zna- šal dnevni izvoz do 100 in še več vago- nov. Pripravljalna dela so že v teku. Gradbeno podjetje Dukič je prevzelo omenjeni posel. Navrtali bodo nove ro- ve. Doslej so delavci navozili okoli 20 do 30 vagonov stavbnega lesa, večino- ma samih hlodov, ki jih bodo uporabili kot opornike pri gradnji rovov. Podjet- je bo zato najelo tudi več delavcev. ra Vpraäanje vodovoda. Ze pred me- seci smo poročali, da postaja vprašanje vodovoda v našem trgu zelo aktualno. Kakor smo izvedeli, je odredilo sresko načelstvo v Brežicah, da se bo morala še letos pričeti gradnja vodovoda, za katerega je zbirala občina vsako leto svoje prispevke iz proračuna. H gradnji bodo prispevali tudi Higienski zavod, banovina in rudnik Reštanj. ra Elektrifikacija Srcmča in Sv. Mo- horja. Kakor smo izvedeli bo dal trbo- veljski zdravnik dr. Jenšterle, posest- nik v Sremču, napeljati do omenjene vasi in cerkve sv. Mohorja električni vod, s čimer bo vasica mnogo pridobila na svoji privlačnosti, zlasti še, če še bodo res odprli v vasi vinarno s proda- jo jestvin. Obetajo se nam lepi Časi za razmah tujskega prometa. ra Prešolanje moščanskošolskih otrok. Meščanskošolski otroci iz Rajhenburga so prešolani iz Senovega v Krško. Ako bodo odprli meščansko šolo v Sevnici, bo tako nastala nevarnost ukinitve me- acanske sole na Senovem . Stran 6. »NOVA D O B A« Stev. 25. Oglejte si ob priliki veliko zalogo nalivnih peres v knjigarni in veletrgo- vini s papirjem Karl Goriear vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. PodcetHtek Olepševanje Podčetrtka | Podčetrtek, 17. junija. Zaupno in z zanesljive strani smo izvedeli, da se bo v »doglodnem« času začela naša občinska uprava tudi za trg Podčetrtek malo bolj brigati. Tako n. pr. nameravajo zasipati globoke po- ševne jarke na trški cesti (posebno onega pri lekarni), ki so povzročili le- tos večje poškodbe na dveh osebnih avtomobilih in na enem motociklu. Ce- sto namreč nameravajo posipati tako ^ na debelo, da se bo voda odtekala sama in bodo postali sedanji »strelski jarki« nepotrebni. Govori se tudi o tern, da v bodoče ne bodo razgrebali na cesto na- voženega gramoza šolski otroci in to brez posebnega nadzorstva, ampak bodo za to važno delo določili odrasle pod osebnim nadzorstvom g. občinskega taj- nika. Tudi do skrajnosti zanemarjeno ob- činsko cesto, ki pelje od cerkve proti Slakam, bodo baje v najkrajšem času temeljito popravili. Dejstvo, da se bodo s to cesto koristili v glavnem le oni posestniki, ki ne trobijo v rog sedanje I občinske uprave, baje ne bo igralo no- bene vloge. Tudi glede kažipotne table »Podčetrtek« bodo baje nekaj pametne- ga ukrenili. Nadalje je v načrtu, da se zopet uve- de — kakor je bilo to za časa župano- vanja domačinov — ob temnih nočeh razsvetljava trga. Za to bodo v prvi vrsti uporabili že obstoječe občinske pe- troplinske svetilke, ki so gotovo dobro shranjene in v najlepšem redu, saj so nas stale te svetilke precejšnjo vsoto denarja. Razsvetljava našega trga je i poglavje zase. Omenimo le to, da trška I cesta niti ob temnih nočeh ob sejmih i ni razsvetljena, tako da kramarji butajo drug v drugega ter kolnejo trg, občino in tržane, krive in nedolžne. Pač pa moramo povedati, da so gorele po trgu cestne svetilke noč pred obcinskimi vo- litvami. Drugi večer, ko je bilo občinsko krmilo zopet v rokah sedanjih gospo- darjev, smo pa bili zopet v temi, mešali smo decembrsko sneženo brozgo, dovti- pen somišljenik - tržan pa je zapel oni dve znani: »Pa je vpihnila luč ...« in »Po celi vasi lučke ni...« Z veseljem ugotavljamo, da se tudi naš g. občinski svetovalec resno zani- ma za dobrobit in napredek Podčetrtka. Za to bo gotovo deležen spoštovanja, zaupanja in hvaležnosti v mnogo večjf meri kakor pa nekateri, ki trobijo v rog naših trških občinskih »prišlecev«. Zav- zeti se hoče energično za naš lepi Pod- četrtek, ne glede na zamero pri g. žu- panu ali pri g. občinskem tajniku. Upamo, da se bodo spametovali vsi, ki so bili v zadnjih časih opustili ravno linijo, in da »Nova Doba« ne bo več imela posla z zadevnimi kritikami in opomini. Priporočamo naš recept vsa- komur. Pravijo sicer, da ima črna noč svojo moč, toda prepričali smo se, da ima tudi »Nova Doba« svojo moč. Pri- hodnjič pa bomo zapeli ono: Stoji, stoji Imeno, Imeno dolga vas... Solski izlet iz Celja v Liko in Bosno Da na izletu fotografiramo in ga po povratku opišemo, je običajno, kajti sle- herni učenec ve, da bi bili izleti še lep- ši in prijetnejši, če bi ne bilo treba o njih pisati v nalogah. Pa navzlic temu, da imamo poleti potopisov na pretek, je vendarle naš izlet vreden vsaj skrom- nega opisa, kajti jo eden izmed prvih po svojem načinu in obsegu. V majniških časopisih čitamo pozive staršev, naj sole ne delajo dolgih izle- tov, ker starši stroškov ne zmorejo, ko šola zahteva udeležbo vseh učencev. Temu je res tako in zato je prav, da se sola na želje staršcv ozira. To pa ve- Ija in more veljati le za šolske in obvez- ne izlete, nikakor pa ne za počitnice, kajti v počitnicah itak gredo učenci tja, kamor zmorejo. Ce tukaj organizira sola tudi kak izlet in brez pritiska na učence, je pa zadeva hvalevredna tudi za starše, čeprav je res, da bo vedno nekaj takih, ki bi se izleta tudi radi ude- ležili, a stroškov ne bodo zmogli. Za te pa bi se v teku leta že še našla vsaj delna podpora, kajti ravno v tern je prednost izleta, da ga pripravljamo že vse leto v naprej; pripravljamo otroke in starše na plačilo po uspešnem šol- skem letu. Posebnost našega izleta pa je bila, da smo »izleteli« z avtobusom, ki uspeš- no konkurira tudi četrtinski voznini na železnici in ima silne prednosti pred njo. Avtobus je enako udoben, celo svoj se- dež imaš, kar ti na železnici ni vselej zajamčeno. Glavno pa je, da se ustavis, če te sreča kaj zanimanja vrednega, obiščeš kraje, ki jih železnica ne dose- že ali se pa vlak tarn ne ustavlja, vsaj pa ti ne moreš prekiniti vožnje. Tako torej je avtobus v bodoče res primerno vozilo za izlete, in za daljše izlete ae prav posebno. Da opišem, kako je bilo: Sestošolci celjske gimnazije so si iz- brali sledečo pot: iz Celja ob Savinji in Savi h Krki, skozi Kostanjevico v Novo mesto, od tarn skozi Metliko v Karlo- vec, ob Korani skozi Slunj na Plitvička jezera, nato preko Plješevice v Bihač, preko Grmeč planine skozi Ključ in Jc- zero v Jajce, po prekrasni soteski ob Vrbasu v Banja Luko, preko Save v ko- ' pališče Lipik, nato med Savo in Dravo v Zagreb in ob Sotli skozi Podčetrtek Smarje zopet v Celje nazaj. Proga meri nekako 900 km, izlet je trajal od torka do sobote po binkoštih. Lastnik avtobusa g. Urh v Mozirju je nastavil najnižje cene in tako kon- kuriral vsem javnim in privatnim pod- jetjem ter omogočil, da je sleherni ude- leženec plačal za vso vožnjo le 150 din, čeprav so bile cene bencina prav različ- ne, od 5.25 din pri nas do 7.25 v Klju- ču. Pa še nekaj: Vozil je podjetnik sani, j kar je že veliko vredno, neprecenljivo J pa je, ako je tako izvrsten in previden | vozač, kakor je g. Urh. Na vsej dolgi in naporni vožnji, saj smo prenočevali le v Plitvicah in Banja Luki, torej na taki vožnji v treh oddelkih po 300 km na j dan, se ni pripetila niti najmanjša ne- zgoda, niti neprilika ali nevolja. To je treba pač posebej in pohvalno omeniti zlasti v časih, ko se dogajajo nesreče J kar dan za dnem. j Drugo, kar je tudi treba posebej po- udariti, je naša bojazen zaradi cest. S strahom smo pričakovali hrvatske in J bosanske ceste, kajti že pri nas so slabe, j kako bo šele tarn doli? — Pa smo bili presenečeni, in še zelo ugodno presene- i čeni. Takoj ko smo bili preko meje v j Eavski banovini, smo našli zelo dobre j ceste, saj smo opažali kaj goste cestar- je, a prometa skoraj nikakega. Le tarn okoli Banja Luke je bila cesta našim j podobna. Odveč bi bilo omenjati kaj vse smo videli, saj so edinstvena lepota Plitvic, | modrina kraških rek, vodopadi Plive v ! * Jajcu dovolj znani. Nadvse pa nas je j presenetil sprejem, ki so nam ga pri- j redili naši rojaki Slovenci v Banja Luki. J Zbrali so se polnoštevilno in nas priča- \ kovali ves večer, nas pozdravili, nas 1 oskrbeli, a naslednji večer priredili z SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO — USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodnoje HMELJARJ1I Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodu! Raöun Poštne hranilnloe St. 10-994 Brzojavi : „Posojilnioa" Telefon št. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnikih od 8- do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do 11. Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije strelovodne naprave Prewzema via v igorai navedenp stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba tožna in sotidna nami svoj družabni večer. Cutili smo, da so veseli našega obiska, čutili pa tudi, da smo jim prinesli pozdrave od doma. Polni vtisov, ki jih bo treba pravza- prav šele urediti, smo se vrnili, hvaležni razredniku prof. Drobnetu za vso skrb in šoferju Urhu za skrbno vožnjo v pre- pričanju, da je izlet z avtobusom res bogat in koristen, pa tudi ne predrag. Podobnih izletov bi naj bila deležna pač vsa mladina, da tako spozna lepoto na- še domovine. Kompleten sokolski kroj srednje velikosti, nov, se poceni proda. Ogle- dati pri g. Maksu Zabukošku, krojaču, Celje, Cankarjeva 2. Odda se enosobno stanovanje s pritiklinanii mirni stranki 2 oseb. — Na- slov v upravi lista. Proda s e vclika, moderns knjižna omara, gramofon s 26 ploščami in violina. Celje, Slomškov trg 7, pritllčje, desno. Sianovanje za I. VII, ali 1. VIII. 2-3 sobe s pritiklinami, išče mirna stranka, 2 osebi. Plača točno. Naslov v upravi lista. Kmecka hranilnica in posojilnlca ! v St. Juriju pri Celju vabi na XXXI. redni občni zbor ki se vrši dnc 26. junSja 1938 ob 9- dop. v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora 2. Čitanje revizijskega poročila 3. Poročilo načelstva 4. poročilo nadzorstva 5. Odobrcnje računskega zaključka za leto 1937. 6. Sprejctje novih pravil v smislu novega zadružnega zakona z dne 11. 9. 1937 7. Samostojni predlogi 8. Raznoterosti V slučaju nesklepčnosti se vrši v smislu § 35 pravil eno uro pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa pra- vomočnoob vsakem številu navzočih članov. Načelstvo. Pohištvo dobro ohranjeno, se po ugodni ceni zaradi selitve proda. Celje, Na okopih 5. Enonadstropna hiša z vrtom skupaj nad 700 m*, oddaljena 3 mi- nute od celjskega kolodvora, se pod ugod- nimi pogoji takoj proda. - Poizvedbe pri Stavbni zadrugi v Celju, Jenkova '27/1. Meblovano sobo s posebnim vhodom ev. s hrano v novejši hiši ali vili iščem. Pismene ponudbe pod »Dober plačnik« na upravo lista. HiL» na lepem kraju, obstoječa \z dveh sob, kuhinje, kleti, verande, z lepim vrtom se odda v najem s 1. avgustom. Naslov v upravi lista. Cenj. občinstvu se priporocq tvrdka Anton Lečnik zalog» ur, zlata, spebrnine» optika itd. I Celje, r Glavni trg Izkušen optik na razpolago'f Semena vrtna m poljska, sveža, kaljiva, dobite prl tvrdki Karl Loibtier Telefon 120 Kralla Petra c. 17 - pri .Zvoncu' Zelo izdatni in trpežni so traki za pisalni stroj znamke „Pelikan" Vedno sveža zaloga v knjigarni in trgovini s papirjem franc LesKovšeK Celle, Olnvnl trg 16 Ogleite si brezobvezno veliko zalogo najnovejših radio aparatov, šivalnih strojev in biciklov A. BREW1EC-celje MiklošiČeva ulica 2 Telefon 202 Popravila se vršijo strokovno! Nizke cene Celjskaposojilnicaddü Celju | JE NAJSTAREJŠINAR0DNIDENARNIZAV0D V CELJU Vse hranilne vloge, vlozene pri CFJJSKI POSOJIL1VICI D. D. T CELJÜ so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu ™e%IrTEhränke v Celjski posojilnici d. d. v Celju -Narodni dom CENTRstLÄ: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MÄRIBOR, SOSTANJ Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Pcčnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan četina — Oba v Celju