\ ■SLOVENSKA STRAN K \ h PIŠETA IN UREJUJETA: Lojze Košorok in Pavla Gruden Kar po domače... Spominjam se še, ko je bil proglašen konec vojne. Na cestah so se objemali ljudje, ki se prej nikdar niso videli. Svet je bil ena družina. Visi smo občutili isto veselje. Kadar nadčloveške sile pustošijo človeška bivališča in puščajo za seboj samo neizmerno žalost, človeštvo žaljuje. Človek je že od vsega začetka vezan na zemljo, ker mu izdržava življenje, in kadar zemlja izpremeni svoj obraz nenadoma, človek šele spozna resnico, kiji ne bo ušel; preh in pepel je. Zemlja je maternica človeštva, njegov začetek in njegov konec je. Neguje mu dušo in telo. Osnovni temelj človeških bivališč je, oder zgodovine narodov, ogledalo civilizacij. Zibljka življenja in bivališče smrti, raj in pekel je zemlja. Raj je kadar dobro obrodi, in inspiracija je za ustvarjanja umetnikov. Življenjska sila je od katere se človeštvo poslavlja celo življenje. In ko prihaja ura smrti, človek zapira oči upajoč, da bo še enkrat živel, ker je življenje na zemlji navzlic trpljenju eno samo upanje, ena sama ljubezen. Zemlja mu je bila dana, da jo neguje, ne da ji zagpspodari. Človek, ki je edino bitje, katero s svojim življenjem gospodari, se tudi skuša v borbi z zemljo, kadar ga zajemejo poplavein požari, in čeprav z žrtvami, vendar zmaga, kers temi silami spopada že od pamtiveka. Toda kadar se odpre zemljina notranjost mu zastane dih. Ni pripravljen na potres. Takrat spozna, da je tudi ta nepripravljenost ljubezen, ki nam po zakonu narave sledi in nas ščiti, kajti če bi človek moral neprenehoma živeti v pričakovanju na potres, bi sovražil zemljo, prekljinjal življenje, bi ne poznal upanja, ne bi imel želja do napredka, ne bi se duhovno dvigal. Ne mislil bi na bodočnost, ne upal bi v večnost. Ker pa je vsako bivanje, razen Bivanja samega minljivo, vsaka oblika menja obliko in tudi 1kmlji je zapisano, da spreminja svoj obraz. Vendar kadar se tvoja planina zravna z zemljo, kadar tvoja reka odloči, da si izbere novo strugo, kadar tvojo rodno vas pogoltne zemlja, kadar se tvoj dom spremeni v pesek, kadar se del tvojega ljudstva pogrezne v prah in pepel, in kadar izgine tisočletna podoba kulture iz davne civilizacije, ki je nekdaj gradila spomin, da bi kot taka živela u tvoji dobi, je umrl neprecenljiv del tvoje oziroma naše dediščine. Danas vsi narodi Jugoslavije, doma in po svetu, in vsi ostali narodi povezani v zaprepaščenosti in žalosti_ nad nesrečo, ki je zadala Črno Goro. Razkosana ljubezen človeštva se je ponovno združila v eno samo veliko ljubezen, kateri je bila človeštvu namenjena z nastankom zemlje. Potresla se je zemlja, oživele so duše, razširila so se srca, umolknila je politika, in naenkrat je denar dobil svoj pravi smisel: za dobrobit Črne gore so se odprle državne blagajne tujih zemlja in skromne denarnice revnih na vseh straneh sveta. V tej strašni tragediji, ki je tisto lepoto katero so vzljubili miljonski turisti in razglasili po svetu, zrušila v grob, je zažarel plamen bratske ljubezni. Oči, ki so to grubo ljubile, roke, ki so je negovale so umrle. Zemlja, ki jim je bila mila v življenju, prst, ki so je napolnili s svojo krvjo, jih je na skrivnosten način sprejela k sebi. Stresla se je zemlja, da bi se zganila duša. Pavla Gruden 23. april 1979. - Naše Novine - 9 MAKSIM GASPARI: KATASTROFALNI POTRESI V Crnoj Gori Vrsta potresov na južnem Jadranu je takorekoč porušila vsa cvetoča mesta v Črnogorskem ; Primorju. Poleg neprevenljive materialne škode je potres zahteval tudi nad 200 življenj, na stotine ranjenih in nad 80 tisoč ljudi je ostalo brez strehe. Uničene so vse komunikacije, ostali so brez pitne vode, elektrike itd. Ne bi poročali na dolgo in široko, ker o tem ste obveščeni preko časopisov, radia, televizije in drugih virov. Hotel ¿i le povdariti, da so vsi narodi Jugoslavie organizirali in dali vse sile za hitro pomoč da oblažijo rane ponesrečencem. Ravno tako so v Sydneyu, kot povsod v Avstraliji vse organizacije in vsa društva narodov iz Jugoslavije stopili v akcijo za nabirko denarja v pomoč ponesrečencem v Črni gori. Tudi federalna vlada je tokrat velikodušno na pomoč, ministrski predsednik Mr. Frazer je generalnemu konzulu SFRJ v Melburnu izročil ček za 100 tisoč dol. Poleg tega so ponudili brezdomcem vselitev v Avstralijo po hitrem postopku. • Proteklo sredo 18. 4. so se zbrali v prostorih Jugala zastopniki vseh društev in klubov, kjer je bil formiran osrednji odbor, ki bo vodili nabiralno akcijo. Predstavnik Stopanske Banke Aco Spoa je stopil v zvezo z National Bank in Commonwelth Bank, katere bodo ves nabran denar telegrafsko pošiljale denar v Jugoslavijo in to brezplačno, brez običajnih tarif. Zrakoplovna družba JAT je ponudil brezplačen prevoz za nabran materijal, ki bi ga nabrali v Avstraliji, tako zdravila, obleke, odeje, šotorska krila itd. Nabiralni akciji so se pridružile tudi druge etničke skupine in to preko etničnega radia, tako je bil prav lep odziv, ko sem slučajno v četrtek zjutraj poslušal italjansko oddajo Pino Bosija, me je iznenadil njihov apel in odziv polsušalcev. Tako so danes vsi narodi Jugoslavije in vsi ostali narodi v svetu povezani z nami. Vendar smo enkrat stopili skupaj in odprli svoja srca, pokazali solidarnost in humanost ter z bratsko ljubeznijo priskočili na pomoč ponesrečencem. kongrese v Jugoslaviji. Gre predvsem za svinčnike, bloke, fascikle, papir in podobno, takšno blago pa ponavadi pošiljajo brezplačno v reklamne namene. Za kazniva dejanja s področja carinske politike je dosedaj bil predviden strogi zapor, po novem naj bi to bila samo kazen zapora, zanimiva pa je tudi odredba, ki predvideva, da se bo kot prekršek štelo tudi netočno prijavljanje podatkov pri izvozu blaga in ne samo pri uvozu, kot doselej. In končno, carinski zakon naj bi vsako leto "popravljali". Na osnovi tekočih poprečnih cen na tujih tržiščih naj bi tudi odrejali carinske osnove za blago, ki prihaja v Jugoslavijo. UGODNE CARINSKE SPREMEMBE LJUBLJANA Jugoslovanski zvezni izvršni svet je izdelal načrt zakona o dopolnitvah carinskega zakona, ki je bil v sedanji obliki sprejet 1976. leta, vendar paje vsakdanja praksa pokazala, da je nekatere odredbe potrebno poenostaviti, da bi delo carinskih organov bilo hitrejše in enostavnejše. Osnutek zakona predvideva precej novih olajšav, tako za posmeznike kot tudi za nekatera podjetja, precej pa bo novega tudi pri prodaji zaplenjenih avtomobilov in blaga. Za osnovne organizacije dela na področju zdravstva, znanosti in kulture, je dosedaj veljala odredba, da olajšave za uvožene stroje, naprave in rezervne dele veljajo samo v primeru, da je to predvideno z mednarodnimi pogodbami. Postopek je bil pogosto precej zapleten in novi vačrt zato predvideva, naj bi za takšne predmete carine ne plačevali, če v Jugoslaviji takšnih strojev in naprave ne izdelujejo, omenjene ustanove pa jih nujno potrebujejo za normalno opravljanje svoje dejavnosti. Zaplenjeno blago vseh vrst so do sedaj prodajali izključno na v carinskih licitacijah, v bodoče pa naj bi to opravljala podjetja, ki bodo z zveznim zakonom pooblaščena za takšno dejavnost. Zaplenjene avtomobile bi po tem predlogu prodajali s posredovanjem avto-meto zvez, ki bi tako pridobljena sredstva, po odbitku vseh stroškov, nakazovale v zvezni proračun, podoben postopek pa bo veljal tudi za drugo carinsko blago. Zdomci, ki se dokončno vračajo v domovino, lahko po sedanjih predpisih uvažajo predmete za gospodinjstvo brez plačila carine, če so ti predmeti rabljeni. Včasih pa je izredno težko ugotoviti, če so takšni predmeti rabljeni ali ne in po predlogu zakona bi brez plačila carine lahko uživali tudi nove predmete za gospodinjstvo. Nove olajšave pa so predvidene tudi pri uvozu predmetov, ki jih posameznik potrebuje za opravljanje obrtne in kmetijske dejavnosti; takšne predmete pa bodo morali uvoziti v letu dni po povratku, doslej je veljalo šest mesecev. V načrtu so ti predmeti imenovani gospodarski inventar, podrobnejša obrazložitev pa pravi, da so to predmeti, ki so potrebni za opraljanje poklica z osebnim delom. Prevozno sredstvo je gospodarski inventar, če je oseba avtoprevoznik. V bodoče bo oproščen carine tudi potrošni material, ki ga iz tujine pošiljajo na posamezne mednarodne Novice in zanimivosti LJUBLJANA Podpredsednik slovenske vlade Zvone Dragan je sprejel na razgovor generalnega direktorja za proizbodnjo motorjev firme Koeckner-Humboldt-Deutz AG g. Schultza. Razgovor se je nanašal na nadaljnje sodelovanje med TAM in firmo KHD na področju proizvodnje motorjev. Z novimi pogodbami bo razširjen dosedanji program medsebojnega poslovnega sodelovanja. LJUBLJANA - V Ljubljani je bil generalni direktor švedskega podjetja Atlas Copdo, Tomo VVashtmeister s sodelavci. Gostje so seznanili predsednika slovenske vlade s pripravami za gradnjo nove tovarne pnevmatičnih strojev, ki jo bodo zgradile Slovenske zelezarne v Ravnah v sodelovanju z Atlas Copcom in Univerzalom iz Beograda. Sporazum o financiranju izgradnje in bodočem sodelovanju so švedski in jugoslovanski partnerji že podpisali. LJUBLJANA—, letošnjerp spomladanskem sejmu v Leipzigu so delovni organizaciji Rašica iz Slovenije podelili zlato medaljo za model Renata iz kolekcije kreatorke Anke Selan. Rašica je letos na sejmu v Leipzigu dobila že sedmo zlato medaljo, tokrat za model, ki je namenjen rekreaciji in aktivnostim v prostem času. LJUBLJANA Predsednik slovenske vlade dr. Anton Vratuša se Je pogovarjal s predsednikom angleške Barclay's Bank A. F. ;Tukeom in njegovimi sodelavci, ki so v Sloveniji na obisku v Ljubljanski banki. Pogovor se je nanašal na finančne in druge aranžmaje med angleško banko in jugoslovanskimi podjetji in finančnimi institucijami s ciljemo izboljševanja gospodarskih odnosov med obema državama. MOSKVA - Ljubljanska Drama je med štirinajstdnevnim gostovanjem v Sovjetski zvezi v moskovskem gledališču Majakovskega predstavila svojega Moliera "Scapinove zvijače" in "Improvizacije v Versaillesu", ki so bile očitno pravi ključ do moskovskih gledalcev. Razprodana dvorana gledališča Majakovskega, ki ima 1200 sedžev, je namreč zelo toplo sprejela ljubljansko predstavo. Ansambel ljubljanske drame je odpotoval v Tbilisi, kjer so gledalcem iz pobratenega mesta Ljubljane tako kot v Morski predstavili svoje uprizoritve Krleže, Ibsna in Moliera. Velika in lepa dvorana moskovskega gledališča Majakovskega je bila nabito polna tudi. ko so Ljubljančani gostovali z "Gospodo Glembajevi" M. Krleže ter. ko so predstavili Ibsnovega "Malega Evolfa". 10- Naše Novine, 23. april 1979 n»u.K,mui - m - M imali su jedno DRUGO Prodornim piskom voz je označio vrijeme polaska, njih dvoje su se držali za ruke, gledali se s puno čežnje, kao da su želili da vječito zapamte detalje tog rastanka, črta dragog lika. Jedno su najmranje želili, reči , ^ ' "zbogom". V/tfc je lagano polazio, on to nije primječivao, ponovo je voz označio polazak i on se našao na stepenicama vagona koji ga je ponio daleko od nje, njegove Milene. Niko ga nije pratio sem nje, nikoga ni jedno ni drugo nisu imali ratni je vihor zavejao tragove njihovih najdražih. Odrasli su u domu za ratnu siročad, postali su djeca slobode po kojoj je on i dobio ime. Govorio joj je vratit ču se, da joj kaže čekaj me, činilo mu se to besmislenim i suvišnim. Voz ga je nosio u tudinu, gledao je mjesto gde.. je ostala Milena sve dotle dok je primječivao i malu crnu tačku. Istog momenta osjetio je potrebu da joj piše, da joj kaže da preživljava najteže trenutke svog života. Osjetio je kajanje u dubini duše, zašto je tako odlučio, odlučio da ode, da nešto s tekne i da se vrati. Ne izdržati do kraja, bilo bi kukavički a da živi bez nje, to je ubitačno. Stigao je u tudinu njemu tako nepoznatu i odvratnu, teško je podnosio samoču, ali njihova zajednička fotografija odnosila ga je u dane njihove sreče, noču je opet bio s'njom, snovi su nadoknadivali izgubjeno. Težak rad i brižno šteden novac učinili su njegove nade i snove ostvarljivim. Pisao joj je, još samo malo pa če mo ponovo biti zajedno, a Milena mu je prenosila sva svoja osječanja, hrabrila ga i radovala čestim pismima. Po ko zna koji put ponoč ga je zatekla nad slikom dragog biča nad pismima tim svjedocima iskrene ljubavi. Umor ga je savladao i sam ga ponio njoj, išla je prema njemucvjetnom livadom, u bijeloj haljini, sva božanstvena, čedna, kao i ranije dok je on bio pored nje. Bla je prema njemu raširenih ruku, došla je tako blizu da je osjetio njen topli mirisni dah na svom obrazu. Tog se trena probudio, bio je nezadovoljan a u isti mah i sretan što je taj san bio tako lijep kakvog če ga se sječati kroz ceo svoj život. Suhim rukama protrljao je lice i ustao da pripremi sebi neko osvježenje, skuhao je kafu i donio je na mali stolič pored kreveta, tražio je još nešto, ali ni sam nije znao šta, Svi ra&ovi konkurišu za 'Njegoševu nagradu' tu je bilo sve što je potrebno za njega, sledeceg trena. sjetio se za čim je 'aagao, za još jednom š