Y \k Izhaja 1. In 15. vsakega V mesca. — Naročnina ža j celo leto znaša K 1*50. / Glasilo belokranjskih kmetov. Geslo: Na delo za staro pravdo. Vse pošlljatve prosimo ^ na naslov „Belokranjec" Gradac, Bela Krajina. y I. letnik. Ljubljana, dne 1. kimavca 1908. Štev. 12. Uredništva vseh slovenskih in hrvaških listov prosimo, naj nam jih pošiljajo v zameno, ker jih bomo porabili za otvoritev javne čital- nice v Gradacu. V zameno dobivamo dosedaj: Belgrad: 1. Slovenski Jug (srbski). Budapešta: 2. Slovenskf Tf ždennlk (slovaškl). Celje: 3. Domovina. 4. Narodnl List. 5. Zadruga. Celovec: 6. Korošec. 7. Mir. Chicago: 8. Proletarec. Gorica: 9. Gorica. 10. Primorec. Joliet 111.: 11. Amerik. Slovenec. Kamnik: 12. Naš List. 13. Slov. Gospodinja. Karlovec: 14. Narodni Glas (hrvaški). Kranj: 15. Gorenjec. Krakov: 16. Swiat slowianski (poljskl). Ljubljana: 17. Dom. Ognjišče. 18. Kmetovalec. 19. Naprej. 20. Naša Bodočnost. Ljubljana: 21. Notranjec. 22. Rdeči Prapor. 23. Perotninar. 24. Slov. Branik. 25. Svoboda. 26. Učit. Tovariš. 27. Zvonček. Maribor: 28. Gospodarske Novice. 29. Slov. Gospodar. Praga: 30. Den (češki). 31. Melišuv Rozhled (češki). 32. Närodni Listy (češki). 33. Svobodna Misel. 34. Venkov (češki). 35. Vystavni krejc. dennik (češki). Tur. Sv. Mart.: 36. Närodne Noviny (slovaški). V čitalnici bodo izloženi vsi časopisi, kar jih dobimo v zameno. Uredništvo. Slovenskim starišem! Najgrši greh, da zločin store sta- riši, ako pošljejo svoje otroke v tujo šolo, v šolo, kjer ni učni jezik naš mili jezik slovenski. Slovenske otroke v slo- venske šole! V tuji (nemški) šoli se izgubi slo- vensko dete popolnoma, otopi duševno, nravno in narodno! Ne nauči se ni- česar: niti tujega, niti materinega jezika; za življenje potrebnega ne pridobi ničesar, ali celo ne razume, kaj da razlaga učitelj. Prava vzgoja in izobrazba je mogoča le na podlagi materinega jezika! Slovensko dete spada v slo- vensko solo! Kdor bi otroku zadal rano na roki ali nogi, bi bil zločinec. Toda še ve- liko večji je greh, ako dajo zaslepljeni stariši svoje otroke mučit in trpinčit v šolo, katere učni jezik je nemški in PodHstek. Kratkočasno, toda za Ijudi drago. Slovečemu igrokazcu Ludoviku Dev- rient-u (izgovori Devrien) se je pripetila sledeča dogodba: Nekega jutra, ko je Devrient obedoval v neki krčmi, zagleda skozi okno kako na leseni zgradbi sosedno hišo sloni neki zidar, kateri je ravno scgel počasi v žep in potegnil iz njega tobačnico. Vse to se je zgodilo tako počasi in s tako flegmatiko, da razsrdi Devrienta, da obrnivši se k svojira znancera reče: „Stavim, da jaz izpijem steklcnico šampanjca prej, ko ta zidar tobačnico, ki jo iraa že v roki, zopet vtakne v žep." Stava je takoj sprejeta, zamašek poči, in Devrient spije prvi kozarec. Navzoči gle- dajo sedaj na zidarja, sedaj na pivca in opazujejo vsako kretnjo. Ravno udari zidar z dvema prstoraa na tobačnico, Devrient povezne drugi kozarec — trctja čaša jc prazna — počasi seže zidar s palcem in kazalccm v tobak — Devrient je komaj s polovico steklenice gotov. „Izgubljeno — izgubljeno!" zavpijejo zmagovalno navzoči; ali brez vspeha, ker zidar obdrži tobačnico zamišljeno v roki, gleda s svojo flegmatiko krog sebe in zdčha. Usoda hoče, da ravno sedaj stopi eden njegovih tovarišev k njemu in zidar ponudi tudi temu tobačnico, kateri ravno tako leno seže v tobak, postoji pri tovarišu in klepeta s tobakom med prsti počasi naprej. „Gotov!" — zavpije Devrient, in v istini je dobil stavo, ker ravno sedaj vtakne zidar svojo tobačnico zopet v žep. Naravno, ker človeštvo je v svojo veliko škodo že od nekdaj mnogo urnejše pri po- pivanju, kot pri delu za telesno in duševno srečo. V. M. Slovenci. ne dajmo zemlje iz rok! Izvrstno misel je imel nekoč stari gospod nadučitelj. Ni rau bilo narareč že davno všeč, da komaj je kdo prišel v gostilno, je pa že iskal kvarte, tako, da jc bilo pri vseh mizah slišati sarao kvartopirske pregovore ali pa prepir. Izjema je bila „gosposka miza", kjer so se redno shajali ob sobotali ter posedeli tam do desetih: gospod nadučitelj, župnik, oskrbnik, gozdar, kraeta župan Vrtin in sve- tovalec Košan. Včasih je prisedel še kak drng starejši sosed, ali tudi mizar Žunič, član občinskega odbora in dosti premožen mož, ki je bil naročen na razne časopise, bil priden in zaveden, napreden mož, da se je znal pogovoriti tudi z gospodora nad- učiteljem in gospodom župnikom. Klicali so ga tudi na zaupne shode napredojakov v mestu. Ostali sosedje so neradi prisedli, če- prav jih je gospod nadočitelj večkrat vabil. Tudi na „gosposko" mizo so prišle včasih kvarte, — gospod žnpnik je rad zaigral tarok ali mavšel — vendar se jih je vedno par okrog gospoda nadučitelja pomenkovalo o časovnih dogodkih. Gospod nadučitelj je sklenil že pred več leti, da tudi drnge mize pripravi do tega Stran 52. BELOKRANJEC Letnik I. AH ste že poslali naročnino !EZ l*5O za eelo leto Da naslov Belokpanjec, Qradac Bela Krajina? Pošljite takoj, če še niste. To malenkost lahko utrpi vsak. Priporočajte naš list tudi svojim znancem. ne v šolo, katere učni jezik je slo- venski. Težje se pregreši nad svojimi otroci, težje se zagreši nad svojim narodom, kdor še vedno pušča v nemar pravice svojega materinega jezika. Slovenska deca spada v slo- vensko solo! Zato zvršuj vsak svojo ljudsko in narodno dolžnost, poučuj z vsemi sredstvi usmiljenja vredne, zaslepljene stariše, ki bi hoteli pri novem vpiso- vanju zopet privesti nevedno in sla- botno deco v drugo solo, kakor v slovensko, ki bi zopet hoteli dati mučit in uničevat svojo deco na duhu in telesu. Slovenski otrok spada v slo- vensko solo in nikamor drugam. ______ E. K. Prva veselica Ciril in Metodove podružnice v Metliki. Dan 16. t. m. je za Metliko in Belo Krajino sploh v toliko pomemben, ker se je na ta dan po preteku dolgih let slavila tukaj prva Ciril-Metodova veselica, ker so na ta dan Metličani zopet enkrat pokazali dejanski svojo požrtvovalnost in radodarnost, kadar se gre za korist in prospeh naše šolske družbe. — Slavila se je veselica vzlic vremenskim zaprekara, slavila se je bogato in sijajno na cast prirediteljera in v zabavo udeležencem. Dasi se je morala veselica vsled ne- prestanega dežja odgoditi »a nedeljo, dne 16. t. m. — prvotno je bila določena na soboto — to dejstvo vendar ni motilo obče veselosti in tudi ni oviralo izvrstnega pre- davanja posameznih točk. — Odpadla je sicer vrtna veselica, zato pa se je vršila slavnost v notranjih prostorih gostilne „pri Solncu" nemoteno in v polnem obsegu. Naše cenjene dame, ki so pridno in vstrajno vodile vse priprave, so uredile vso slavnost tako izvrstno, da ni nastala niti enkrat vrzel, ki bi kazila splošni utis ve- selice, da se je vrstilo vse kakor po niti gladko in brez nedostatkov. — Začetek je bil ob 4. Prva točka programa je bil uvodni govor. Predavatelj nara je v kratkih bescdah obrazložil glavne cilje naše šolske drnžbe, nas vzpodbujal k rodoljubnenui delovanju ter hvalil zavedne metliške žene in dekleta ki so vsled svoje vstrajne delavnosti na narodnem polju lahko vzgled drugira Slo- venkam. — Nato se je pelo več dvospevov za sopran in alt s spremljevanjem klavirja. Ženski kvartet (gdč. Fanika in Žanika Wacha ter gdč. Mimica in Linica Rajmer) je izvajal posamezne točke nad vse precizno in nežno; prekrasne skladbe, ki so jih predavale go- spodične, so jim dale dovolj prilike, pokazati railino in obsežnost svojih glasov. Kot so- listka se je nadalje odlikovala gdč. Fanika Wacha; v dveh solo-spevih („Oj rožmarin", „Poslednja noc") je gospica dokazala sijajno, da s svojim glasom lahko fino izraža vesela in turobna čustva človeške duše. — Nato je sledil komični prizor (g. učitelj Morela in gdč. Fani Wacha). Gosp. Morela je raojstrski pogodilmoža-strahopetneža,ki mu je vsaka najmanjša kretnja stroge žene povelje; vse njegove geste so spadale k stvari in njegovo petje je pokazalo dovršenega komika. Tudi gdč. Fanika Wacha je igrala ženo- emancipiranko zelo dobro ; s svojim sigurnim nastopom in ljubkim glasom je žela bnrne aplavze. Predstavljala se je tudi veseloigra „Brat Sokol". Glavna vloga Ijubimca je bila v rokah g. Morele ; rešil je svojo nalogo docela častno; bil je melanholičen, kadar je bilo treba, in vesel, kadar je to zahtevala vloga. Gdč. Ganglova je bila kot Milka prisrčna; iz svoje male vloge je ona umela napraviti veliko. Stud. iur. Milan Makar je takorekoč rojen za Koruzo; glasna priznanja in aplavzi so mu bili zaslužena nagrada za njegovo res izvrstno igro. — Naša dična predsednica, ga. dr. Weiblova je igrala Nančo popolnoma dovršeno; videlo se je jasno na njeni igri, da se je poglobila v svojo vlogo in temeljito preštudirala nastope. Tudi Ričet (g. Robert Salloker), nadalje Žlindra (g. Rajmer) ter Coliček (g. Dano Makar) so prispevali po svojik močeh k uspehu igre. Ko je bil izčrpan program, se je začela prosta zabava. Oastite metliške gospodične so prodajale razglednice za šaljivo pošto in kraalu se je mladina zapletla v živahno ko- respondenco. Začoli so frčati pestrobojni koriandoli po zraku in nevarne kače so ovijale plesoče pare. Vsem je sijala radost z obličja, obče veselje se je polotilo vsakogar. Slavni metliški godbeni klub je sviral izbrane in med veselim kramljanjem se je vrtela mladež po taktu godbe. Gosp. kapelnik je svoje igralce izvežbal do visoke stopinje popo'nosti; ako bi mu ne nedostajalo nekterih prepotrebnih inštrumentov, bi njegov orkester paČ ne zaostajal za nobenim mestnira. Pozno v jutro so se v neprisiljeni zabavi razve- seljevali vrli Metličani ter se konečno že ob jutranji zarji razšli s tiho zadovoljnostjo nad tako krasno uspelo slavnostjo v srcu. Čisti prebitek veselice znaša 437 K; to je naravnost ogromna svota za naše razmere in Metličani lahko s ponosom zro na ta gmotni uspeh prireditve. Ljubljanska centrala je podružnici čestitala na tem triumfu, in to po pravici. da se ne bo kvartalo. Zato je v nedeljo popoldne redno nosil časopise s podobami, razne liste, podobe, mape, spregovoril za uvod nekaj besedij ter začel razgovor. Tako je delal že več let. Bilo je nekega leta za časa krutega boja med Buri in Angleži in ker je imel njih boj za svobodo ranogo skupnega z našim narodnim bojera, je bilo razumljivo samo po sebi za- nimanje našega naroda za ta boj. Na zemljevidu so pridno sledili to vojsko, iz roke v roko je šel časopis s podobami te vojske. Na kvarte so pozabili in govorili o teh bojih in o tem, kako skončajo. Buri so se vdali, so izgubili! Gospod nadučitelj je bil tedaj zelo žalosten, ko je prinesel v svojo gostilno poročilo o tem in zadnji časopis, kjer so bili pogoji te grozne kapitulacije . . . Dejal je: „Dragi sosedje! Grozni boj, ki ga je bojeval kmečki burski narod proti napadajočim osvo- jevalcem, je končan! Buri so se vdali, in vsi vodje so že vjeti in na potu na Anglesko ... Potem je prebral gospod nadučitelj po- ročilo o tem, o krutih pogojih, ki jih je na- rekoval zmagalec in veselje nad zmago na Angleškem .. . Sosed Žunič: „Vrag jih dal! Tako obupen boj — 8aj traja to že skoro tri leta — toliko navdušenih sinov jim je popadalo, a vse to zastonj! To že ni nikaka pravica. To bi jim moral na pomoč ruski car ali pa naš cesar! ..." — „A, gospod nadučitelj, prosim Vas, kako pa to pride, da so bili potolčeni?" je vprašal sosed Votipka od sosedne mize, pustivši kvartanje. Nadučitelj: „Vzrokov je mnogo, toda po moji sodbi je najvecji vzrok denarna stran. Vsaj veste, vojska velja mnogo denarja. Buri pa sedaj že dve leti niso mogli ničesar pridelati na polju, trgovinaje stala, nastotine vasi je pogorelo, veleobrti imajo v rokah sploh prav malo. Angleži zopet imajo vse, ker imajo kapital, tako, da je stalo tu revno, izstrada.no, obubožano ljudstvo, proti njemu pa sicer najeta, toda dobro plačana, dobro s krmo in streljivom preskrbljena angleška vojska. Saj je Anglija najbogatejša država na svetu, in ravno poželjivost po novih zakladih jih je peljala v Južno Afriko." Župnik: „Prav pravi gospod nadučitelj. Angleže vleče mamon v tuje dežele. Ogromne zaklade imajo nakupičene doma in v Londonu zlasti, uboge naselbine po drugih delih sveta in njih narodi pa trpe bedo in glad. Angleški narod se mi zdi podoben skopuhu. Nepre- nehoma se žene po denarju, če drugace ne gre, čez mrtva tolesa nasprotnikov in tek- mecev. Skopuh ni nikdar srečen. Vedno umira od strahu in zavisti, življenje je zanj trpljenje, čeprav sedi na zakladih." Župan: „Ali vendar denar vlada svet! Celo življenje ni nie drugega, kot boj za denar. Kdor ima tega, se mu ni treba boriti. Kdor ga nima in se ne zna boriti, pogine od gladu. Dobro je torej, da imajo Angleži denar . .." s Nadučitelj: „Da — vsakdo mora delati in hraniti, da si preskrbi toliko denarja da, je neodvisen in preskrbljen za starost! Toda to je razlika, gospod župan! Denar ni Letnik I. BEI/CTKRANJEC Stran 53. Ciril in Metodova veselica v Črnoiiilju. Vrle gospodične črnoinaljske so sklenile prirediti že dne 16. avgusta veselico na Gričku v prid naše prepotrebnc šolske družbe. Neusmiljeno vreme pa jih je prisililo, da so odložili to veselico na 23. avgusta. Kakor čebele so marljivo pripravljale,znašaleskupaj, odrejale in prirejale vse potrebno. Dne 23. av- gusta so zaplapolale ponosne slovonske tro- bojnice po mestu in na glas oznanjale na- rodnim sovražnikorn na Mavrlenu in doma v Črnomlju, da je Črnomelj še slovensko mesto in hoče tako ostati. Ob dveh popoldno so začeli hoditi ljudje na Griček in kmalu se je začelo veselo živ- ljenje. Slavnost in graotni uspeh je zelo dvignil prihod čilega in krepkega Sokola Belokranjskega, ki je prikorakal točno ob treh popoludne pod vodstvom staroste gosp. Makarja. Pozdravila ga je gospodična Netka Jeršinovičeva s toplimi besedami, gospodične pa so hitcle pripenjati hrabrim bojevnikom za slovensko narodnost šopke na prsi. Nato jih pozdravi v imenu čitalnice njen tajnik g. Gustav Blazon v jedrnatih bescdah, potem pa g. dr. Malerič kot načelnik moške podruž- nice Ciril in Metodove in v imenu narodnega zavednega meščanstva. Nato jo z godbo na čelu odkorakal Sokol v spremstvu ranogo- brojne množice v mesto in po odhodu po mestu na Griček, kjer je tako v izvrstno izve- denih prostih vajah, kakor tudi na orodju pokazal, da ni Sokol le na papirju, marveč da goji pravo sokolsko telovadbo. Navdušena pohvala in ploskanje celo takih ljudij, ki niso prijatelji Sokola, ga je nagradila za ne- pričakovano krasno telovadbo. Po tclovadbi se je začelo Ciril in Meto- dovo življenje. Cvet črnomaljskih gospodičen je marljivo ponujal številke za dobitke, raz- glednice in narodni kolek. V dobri uri je bilo vse razprodano, to je bilo pa tudi dobro, kajti ko so začeli deliti dobitke, se je vlil obilen blagoslov z neba na nas. Odhiteli smo v obe narodni gostilni, k Neži in gosp. Škubicu, mesarju, ne pa županu, kjer se je razvila krasna zabava in je šaljiva pošta imela še dovolj opravila. Ob pozni uri po noči smo se poslovili od čilega Sokola, ki je razpel ponosna krila in odletel v Metliko nazaj. Dasi je bil dež in so nasprotniki — domači in priseljeni — skušali delati ovire in dasi vreme ni bilo bogvedi kako ugodno, je vspeh vendar popolen. Prodalo se je do pičice vse in bo znašal čisti dobiček okoli 176 K, če ne še več. Da je slavnost, prirejena izključno od čistokrvnih slovenskili deklet in le z doma- čimi močmi, tako izvrstno uspela, se je za- hvaliti darovalcem krasnih dobitkov in de- narnih prispevkov, osobito pa kakor mravlje pridnim gospodičnara prirediteljicam in po- sebno njih razumnemu vodstvu ter čilemu Sokolu, ki se ni strašil dolgega pota in slabega vremena, samo da je povzdignil na- rodno slavlje. Prijateljem ljudske izohrazbe. V petek, dne 14. t. in. se je vršil v Novem mestu ustanovni občni zbor „Dolenjske podružnice Prosvete", pri katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Načelnik: cand. iur. Ernest Kobe. Tajnik: cand. med. Rado Schober. Blagajnik: stud. iur. Otmar Skale. Namestnika: cand. ing. Vek. Hrovat. stud. ing. Matko Miklič. Ustanovila se je torej podružnica akad. i'er. društva „Prosvete", ki je znana po svojem vspešnem delovanju že po celem Slovenskem. Kaj je namen tega društva, povedo pravila, ki pravijo: „Biti ob počitnicah duševno sre- dišče slov. dijaštva, usposabljatigaza narodno in sicer predvsem za poljudno delo. Z izobrazbo jačiti Slovence duševno in gospodarsko, kre- piti njihovo narodno samozavest." Zares ide- alen namen ! Toda, čeravno je majhno ozemlje, na katerem bivamo, vendar je še preveliko, da bi „Prosveta" mogla sama izvrševati svoj namen; bilo je treba podružnic. Začelo se je živahno gibanje in tako smo prišli tudi na Dolenjskem do podružnice „Prosvete". Kako živo je bilo treba take podružnice nam Dolenjcem, je pokazala ude- ležba na ustanovnem občnem zboru. Ne samo dijaštvo se je odzvalo, tudi narodno občinstvo je pokazalo, da ve ceniti delo na polju ljudske izobrazbe. Prišli so zastopniki vseh narodnih društev novomeških in navdušeno pozdravili ustanovitev nove podružnice „Prosvete". Raz- vila se je živahna debata o skupnem delu „Prosvete" z drugimi narodnimi društvi, zlasti 8 podružnicami „Dr. sv. C. in M.M. Poudarjalo se je, kako zelo je bila potrebna podružnica „Prosvete" zlasti za Dolenjsko z ozirom na žalostne narodne razmere na kočevsko-belo- kranjski meji. Kakor gobe rastejo nemške sole „Schul- vereina", zastrupljajo nam slovensko deco in odtujujejo za vedno materinemu jeziku. Zato nam je krvavo treba podrobnega dela na meji, da preprečimo ponemčevanje slovenskih otrok, da zabranimo prodiranje na našo zemljo Nemcem (Kočevarjem). Na tern polju bo lahko mnogo storila nova podruznica „Prosvete", katere prvi namen je krepiti narodno zavcst in stem jačiti Slovence na meji. Da je v tern oziru treba ranogo storiti v Beli Krajini, no- čemo posebej poudarjati, saj je vsakemu znano, kako prodirajo Nemci (Kočevarji) proti Or- nomlju. To prodiranje se mora enkrat za vselej vstaviti! Do tu, naprej pa ne več! Zdaj se gradi belokranjska železnica; prišli bodo in delali se bodo prijazne; ne daj se jim vjeti slovenska Bela Krajina! Ponu- jali vam bodo zlata, toda to zlato se bo v najkrajšem času spremenilo v železno gorjačo, s katero vas bodo gnali v pogubo. Tako se godi povsod in se je godilo; to dokazujezgodo- dovina. Poglejte na Gorenjsko, kako so postali prevzetni oni, ki so bili predčasom še ponižni kot ovce. Občinski zastopi, slovenski denarni za- vodi, rodoljubi, spomnite se s kako podporo namen 11 Oe ima kdo denar, pa ga ne porabi za svoj,svojih milih in svo- jega bližnjega blagor, to ni samo greh, temveč zločin! Denar je sred- stvo, s katerim dosežemo blagor, rair in zadovoljnost svoje družine in svoj eg a bližnjega. Kdor to doseže, edino tisti je srecen. Ta razlika je važna: Ne smemo si želeti denarja, da bi imeli mnogo denarja (čeprav pri tern na- pravimo nesrečne svoje rojake, ne dabi napravilisrečnesebe in svojo družino), temveč denar hočemo imeti zato, da bi zag'otovili sebi in svojcem neodvisnost, in <5e bi jih imeli ve<5, da bi delovali z njih pomočjo na srečo bliž- njega in celega narodal!" Sosed Žunič: „Ali se spominjate, gospod nadučitelj, kako smo se sestali tu pred 8 leti po gasilski veselici? Takrat sem se ravno oženil. Priženil sem nekaj stotakov, in posel je šel dobro. Toda vse sem zabil. Ne tajim tega. Vsaj veste, da sem bil povsod in po nepo- trebnem razmetoval, kvartal, kadil viržinke... Vidite, gospod nadučitelj, jaz se zato ne sra- mujem in priznavam to javno. Komaj eno lcto sem bil oženjen, in že sem imel pasje življenje. Doma je moja Katrca zdihovala, jo- kala, delo je dostikrat stalo, nisem je mogel pravočasno izgotavljati, ljudje so šli drugara, jaz sem pa zapravljal... Kot bilo to dancs, tako dobro se spominjam, čeprav nisem bil trezen. Ostali smo tamle z Nandetora in To- netom Mikovim, ki je lani umrl; bilo je že v nedeljo popoludne, a mi smo bili tu še vedno do večera. Prišli ste Vi, gospod nadučitelj. Jaz sem Vam šel takoj napit. Imel sem Vas vedno rad!! In veste, kaj ste mi rekli ?" Nadučitelj: „Tega se že več ne spo- minjam, Žunič, ali nič ni hudega, ker to nimam v navadi!" Sosed Vaniček: „Ah, ne, nič hudega! Pit niste hoteli. Pogledali ste name, da mi je bilo kar mraz, in rekli: „Hvala. Ne pijem iz zapravljivega kozarca. Čudim se Vam, gospod Vaniček, da ste tu! Vaša žena Vas vendar že čaka! In menda že ležat je šla! Vi pa tu zapravljate premoženje, ki ni Vaše. Ne pozabite, da imate dolžnosti napram sebi in drugim! Sramota, öe več porabite, kot zaslužite! Vi bi lahko več zaslužili in več hranili, ter bi mogli v naši občini kdaj kaj pomeniti. Vsaj niste zaprte glave!!" — Na to ste čitali naprej časnik in nič več ne govorili. Naducitelj: „Da, se že spominjam! Tistega večera se je rodil Vas Janezek, ki sem mu za botra" odgovori gospod nad- ucitelj, dočim so vsi v sobi poslušali. Žunič: „Zelo me je bilo tedaj srara in jezen sem bil! Takrat že nisem mogel več plačati — kaj ne, natakar? Že nisera več imel; pili smo in dajali godcem in kdor je prišel. — Toda takoj nato sem odsel dornov ! Moram reči javno: teh par Vaših besedij, gospod nadučitelj od kritosrčnih in prisrcnih me je dirnilo in po- boljšalo. Če bi bil samo še eno leto tako naprej živel, bi bil prišel na boben, in danes bi bil berač. To tako gotovo, kot da je 1 in 1 = 2. Ali ste me videli od tedaj kdaj pijanega ali da bi kvartal ? Nikdar in nikjer!!" (Dalje prih.) Stran 54. BELOKRANJEC Letnik I. nove podružnice „Prosvete", saj se bo vse bogato obrestovalo. Pošljite knjig, da borao lahko začeli sistematično ustanavljati ljudske knjižnice zlasti v narodno eksponiranih krajih. Knjige in denarne podpore blago- volite pošiljati na naslov: Jur. Otmar Skale, t. č. blagajnik „Dolenjske podružnice Pro- svete" v Novem raestu. Iz Bele Krajine. Domoljut) v svoji štev. od dne 27. pr. m. vprašuje, zakaj poštno ravn.'iteljstvo ni poznalo usmiljenja v zadevi gradaške pošte. Obrne naj se g. korektor v tej stvari kar na g. Šukljeta, naj mu pove, kaj je delal „težko bolni" gojenec brionskih otokov dne 17. svečana 1.1. pri nokem ravnateljstvu v Trstu. — Dobroto srca črnomalj. župnika za mestno hranilnico mu pa lahko mi pojasnimo: župnik Perhavc se je zato vsilil v odbor, ker je mislil s Kočevarji vred v nji gospo- dariti. Za okolico pa nstanovi posojilnico šele sedaj, ko vidi, da v mestni ne more gospo- dariti, to se pravi, kmet bo župniku šele sedaj dober, ko ga v mestu niso marali; če bi ga bili hoteli v mestni, bi bilo pa vse dobro. K-a-a-a-a-j — ne, gospod korektor izpod Kučera? Kmetijski pouk v Črnom\ju In Metllki. Dne 15. avgusta je bil v Ornomlju, dne 16. avgusta pa v Metliki pouk o samopomoči proti pomanjkanju krme in o vinski trgatvi in porabi sadja. 0 prvi točki je govoril ravnatelj Eohrman iz Grma, ki je opozarjal pred vsem na veliko škodo, katero je prizadela letošnja suša belokranjski živinoreji in na to, da je glavno pomoč pri tej katastrofi iskati v samopomoči, ker bo vsa vnanja pomoč kakor se kaže preraalenkostna. Priporočal je najskrbnejšo porabo raznih knnil in slame kakor tudi raznih drugih tvarin (trtnega mladja, tropin, posušenega zelenega listja), ki se dajo porabiti za krmo. Svetoval je dalje največjo važnost pri pokladanju krme, v kar je treba, da se krma reže, priraerno pripravlja in mesa, soli in zboljšuje z moč- nimi krmili, da se primerno razdeli za celo zimo in vsak dan v določenih množinah ži- vini poklada. Lažje se varčuje s krmo, ako se dvakrat na dan poklada namesto po trikrat; zjutranje krmljenje bodi glavno krmljenje. Jesenska paša se ima kar najdalje izkoristiti, dočim je za zgodnjo spomladno krmo že sedaj skrbeti z gnojenjem sadnih vrtov z gnojnico in s setvijo zelene rži. Priporočal jc dalje nakup močnih krmil zaradi potrebnega in obilnejšega pokladanja razne slame. Prodajo živine je omenjal nazadnje, ker je vsaka prisilna prodaja v veliko škodo gospodarstvu in ker živina nima sedaj nobene cene. Z od- prodajo živine nastane pomanjkanje gnoja in si bodo morali gospodarji pomagati tudi z nakupom umetnih gnojil, ako bodo hoteli obdržati njive in travnike pri zadostni rodo- vitosti. 0 drugi točki je govoril adjunkt Zdolšek iz Grma, ki je opozarjal na ugodno letošnjo vinsko letino in priporočal, da se vinogradniki pripravijo potrebno vinsko po- sodo in da se lotijo o pravem času trgatve. Povedal je, kako je nove in slabo sode pri- praviti in oviniti in kedaj je najugodnejši čas za trgatev. Priporočal je tudi napravo belega vina z 48 urnim kipenjem na tropinah in s kipenjem brez tropin, ako jim je do tega, da začno prodajati svoja vina v vnanje kraje. Pri porabi sadja je priporočal sušenje sliv v dobrih sušilnicah, kakor se rabijo v sedanjem času in v katerih ne pride sadje v-nobeno dotiko z dimom. Glede namiznega sadja pa je svetoval. da se sadjo skrbno obere in dobro spravi za prodajo v zimskem času, ko ima vedno najboljšo ceno. Sllve all češplje so letos po celi Beli Krajini jako dobro obrodile, res, da so zavoljo suše in ker je drevje jako polno, drobne. Belokranjci! Ne pokuhajte vendar vseh sliv v slivovko, ki tako lahko po grlu steče in v malo večji meri izpita vašemu zdravju mnogo škode napravi. Posušite raje kolikor mogoče veliko tega božjega daru, saj sami znate, kako radi imajo suhe slive, kuhane ali surove, vaši otroci, pa tudi od- raščeni se jih ne branijo. Taka jed je zdrava in si prihranite poleg tega ranogo kruha, katerega bo letos malo. Kor slive ne rode vsako leto, suhe se pa več let drže, nasu- šite jih za par let. Ubogajte, ne bodete se kesali. Poročil se je g. Miško Kosec, nad- učitelj v Dragatušu z gdč. Milavčevo, učite- ljico istotam. Mnogo sreče! Farovške posojilniee so se usta- novile v Dragatušu in Starem trgu. Nesreča v Prlbineih. Deček, ki je padel v Pribincih pred 3 tedni zjablane, udrl si je, kakor je zdravnik dognal, na levi straui glave črepinjo in radi tega je moral iti v bolnico, da mu privzdignejo udrto kost. Nesreea na Bojancih. Znani Bo- jančan Ivo Vrlinič po domače Lukič, 68 let star, pal je pri trganju sliv z višine 3 metrov na kamenito pot — odlomila se mu je suha veja. Poškodoval se je pri tem na glavi in plečih. Upati je, da obče priljubljeni mož okreva. Iz Poljan. Tukaj se pregleduje proga tako potrebnega vodovoda in cenijo posestva, kod bo vodovod šel. Morda vendar dobimo toliko zaželjene studenčnice in ne bomo pri- siljeni piti precejene gnojnice, kar je veokrat že povzročilo pri nas bolezni, posebno vro- činsko. Stroški vodovoda bodo veliki in jih bomo, akoravno nara pomaga država in dežela, težko zmogli. Da bi pa dobili vsaj še nekaj podpore za vzdrževanje strojev, bi vendar vse potrpeli. Prosimo torej še za to vzdrže- vanje podpore od dežele in države. Naj store naši poslanci potrebne korake. Velika nesreča v Žunlčlh se je pripetila dne 16. m. m. na brodu za prevoz ljudi in živine čez Kolpo. Okrog 11. ure je stopilo 8 oseb na brod, da bi se prepeljali na hrvasko stran. Ko pride brod do srede Kolpe, se utrga vrv, ki drži brod na vrvi prevoznici in eel brod z ljudmi vred oddrvi z največjo naglico proti slapu, koder je pretila smrt vsem, kar jih je bilo na brodu. Iz strahu pred smrtjo skoči 5 oseb z broda v vodo, toda samo štirje pridejo srečno na suho. Hletni deček se pa začne potapliati in nikdar več bi ne bil gledal svojih ljudi, če bi ga no bili pogumni ljudje rešili. Srčnosti na brodu ostalih treh inož se je treba zahvaliti, da se ni brod in mlin pri slapu razbil. Nesreče je kriva uprava broda, ki se premalo briga za brod, ker to je pač le nemarnost, ee se pusti rabiti na tako ne- varnem mestu vrv tako dolgo, da se pretrga vsled obrabljenosti. Neraarnost, ali pa uma- zana skopost, kateri je več za košček vrvi, kot za varnost cele vrste življenj. Požar v PreJoki. Dne 20. avgusta je pogorela do tal Jankotu Radoviču iz Preloke hiša št. 30 z gospodarskimi poslopji in z vso krmo vred. Zgorelo je baje tudi 600 K gotovine in vsa obleka. Skupna škoda znaša okoli 3300 K. Kadovič ni bil nič zavarovan. Neumljivo je, da je veliko kmetov tako neprevidnili, da se ne dajo za- varovati. Večina je siromašna, vendar bi 5 ali 6 kronic vsak laliko utrpel. Radovič pa je imel 600 K gotovine in bi se bil laliko zavaroval, pa bi dobil zdaj povračilo. Spa- metujte se vendar enkrat in vsak naj se dä zavarovati za poslopja, živino, krmo in pohištvo. Za par kronic je laliko vsak brez skrbi. Pogorelec je usmiljenja vreden; priporoča se ga za milodare in podporo. Poškodba, lGletnega ianta Jakša Jožefa, posestnika iz Vranovič, je udaril s polenom v nedeljo 23. avgusta v prepiru njegov „prijatelj;< mizjirski pomocnik Janez Kuntarič iz Vrhovske vasi pri Sv. Križu po levih sencih. Drugi dan je odšel Jaksa še na pašo, ni se pa vrnil; v torek so ga nasli skoro nezavestnega v lozi ležati. Prinesli so ga na njegov dom, kjer je zdravnik dognal, da ima kost črepinje udrto. Pre- peljati so ga morali v bolnico, ako samo ne bo že prepozno. „Prijatelj" je moral z orožnikom v Metliko po z^isluženo plačilo. Drzno tatvino je izvrisil nepoznan tat dne 19. avgusta pri Matetu Dajčmanu na Mavrlenu. Splazil se je v hiev, odpel okoli 250 K vrednega konja in odjahal ž njim proti Črnomlju. Skozi mesto Črnomelj je jahal v galop. Toda konjske kosti so mu bile pretrde. Zato je vzel na Kvasici izpred hiše Ane Ilenič siv belc, da je mehkeje sedel. No, pa tudi tega se je do Narajca naveličal, zato je pognal konja pred hlev Mihc Meteža v Narajcu, snel komat z brzdami s stene, obrzdal konja in ga vpregel v Metežev lojterski voz. Nato je djal na voz se nekoliko krme, se vlegel v njo in se odpeljal proti Vinici, potem pa čez most na Hrvatsko. Vkradeni konj je rdečkaste barve in ima na glavi belo liso, na levi zadnji nogi pa nekoliko äepa. Ne- umorno in vrlo orožništvo je storilcu že na sledu. V GlPŠJČih prigodil seje nenavaden dogodek dne 14. vel. srpana. Obesil Be je obče priljubljen kmet l'eter Straus, in po- mislite zakaj? Prepiral se je namreč s so- sedom Tomcem radi kokoäi, da ne pusti tujega blaga po svojem posestvu hoditi. Pomislite kolika nespametnost, ako se sosed s sosedom tolikrat brez povoda prepira, ko je vendar tako težko živeti drug brez dru- Letnik I. BELOKRANJEC Stran 5B. gega! Dogodek naj bode vsem nemiroljub- nežem pred očrai. Kristns pravi: Ljnbite se med seboj. Ni dosti, hoditi v cerkev, doma pa s sosedom živeti v večnera, strupenem sovraštvu. Kaj ni naše življenje še tako prekratko, čemu bi si ga kratili po ne- potrebnem ? Iz Krmaöine. Ponesrečil se je na Krraačini dne 24. t. m. Jožef Papič, posestnik in tesar izMetlike; pri zgradbi nekega pod- strešja je padel tako nesrečno na glavo, da je malo upanja, da bode okreval. „Zadruga vseh obrtnlkov čr- nomaljskegra sodnegra okraja v Črnomiju" bo imela dne 13. septembra t. 1. ob 1. uri popoldne v zadružni pisarni prvo skušnjo po novem obrtnem redu, in sicer so določeni 11. in 12. September za izgo- tovitev pomagalskega dela in 13. September ob navedeni uri komisijonelni pregled istega. K tej skušnji se je oglasilo 6 prosilcev, in sicer 3 mizarji, 2 čevljarja in 1 kovač. Novo društvo. Po neljubi pomoti je v zadnji številki v tem člaDku izostalo med navedeni mi odborniki „Društva za var- fitvo otrok" ime g. Kunca, ki opravlja tam posel blagajnika, kar danes drage volje po- pravljamo. Deželo neverjetnosll imenuje zadnji „Domoljub" Belokrajino, zato ker je bil v Metliki obsojen nek fijakar, ne da bi bil klican k sodišču. No, mi preprosti ljudje pri „Belokranjcu", ki nismo doktorji, povemo tistim ljudem, ki so dvakrat doktorji, kakor Ušeničnik, da je sodišče pravilno postopalo. Kakor lahko izposlujem v civilnih zadevab plačilno povelje zoper dolžnika, tako se iz- dajejo v kazenskih rečeh kazenski nalogi. Zoper oba naloga je dopusten ugovor, vsled katerega pride potem v obeh slučajih do obravnave in sodbe. Vendar pa podpišemo z obema rokama, da je Belokrajina med mnogimi drugimi deželami res dežela ue- verjetnosti. Le pomislite sledeče: Če treba novih zvonov kje, morajo župljani toliko časa dajati za zvonove, da se nabere vsa kupna cena. Cerkovnika plačnjejo tudi samo župljani. Če je pa treba umrlemu župljanu zvoniti, dovoli zvonenje župnik in on za- hteva plačo. Kaj ne, čudna dežela to? Babjeverstvo v Belokrajlnl. Jožetu Jermanu po domače Kambiču, posest- nikn in mesarju v Črnomljn — „Slovenec" in „Domoljub" (korektorja našega lista) sta napravila v svoji slavnoznani točnosti iz raesarja majorja — je prinesel sin iz Amerike gramoion. V gostilno pride priprosta ženica in posluša, kdo da tako poje. Ko vidi, da prihajajo glasovi iz gramofona, si ga pazno, toda plašno ogleda od vseh strani, nazadnje pa pride k .Termanu in pravi: „Za božjo voljo vas prosim, vrzite tole škatljico v ogenj, v njej je sam hudič, on poje iz nje. Trikrat sem šla okoli škatlje, pa nisem ni- kogar videla, hudič poje v nji." Da je v 20. stoletju kaj tacega še mogoče, je ne- verjetno. Prva češka splošnadelniška družba za zava- rovanje na življenje v Pragi ima svoje glavno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu. Ta družba zavaruje na življenje po najnižjih ccnah in po najugodnejših pogojih. Razne vesti. Čez pol miljona za narodne namene. Bivši češki poslanec J. U. J)r. Vaclav grof Kounic je daroval svojo palačo ' v Brnu v ceni čez 600.000 K, da bodo imeli v nji brezplačna stanovanja in hrano češki visokošolci. Letošnjo razstavo v Pragsl, katere se udeleže tudi slovenski trgovci s posebnim vlakom, je priredila trgovska zbor- nica v Pragi. V njenem ozemlju je 110 obrtnih in veleobrtnih podjotij, ki plačajo okrog 12 miljonov K doliodninskega davka, t. j. polovico tega davka v češkem kraljestvu in skoro '/7 ce^e Avstrije. Tn se nahaja največji mlin, največja sladkornica, največja tiskarna, največja strojarna, največja tovarna za vagone, največji premogokop, največja mlekarna, največja apretura perja, največje tovarne za voščeno platno, perilo, ovratnike, obutje, rokavice, celuloidno blago, čokolado, prekajeno blago, sodovko itd. na Avstrijskem. Te tovarne so vse v čeških rokah. Kaj pa mi Slovenci? Za kratek čas. Težavna ugranka. Mož, ki ni hodil nikoli v šolo, žene četo knpljenih ovac domov. Sreča ga deček, idoč v solo in ga vpraša: „Oče, koliko ovac pa imate?" Mož mu odgovori: „Fant, če vganeš, pa ti dam vseh 39." Urno se odreže dečko: „Ravno 39 jih imate". „Zabožjovoljo, kako pa ti to veš?" vzklikne mož in urno požene ovce naprej. Dvoumno, „Vaš rajni soprog je postal žrtev poklica!" je zdravnik tolažil vdovo po rajnem soprogu. „Svojega poklica ali vašega, gospod doktor?" vprašala je ne- srečna žena. Pri sodnljl. Sodnik: „Ali vas ni sram, ukrasti svojemu tovariša v spanju ves denar? — Zatoženec: „Izvolite oprostiti, gospod sodnik, ali naj bi ga bil prebudil, ko je tako lepo spal? Meni se je smilil!" Angleži in trgovski oglasi. »Pri tej priliki je treba omeniti tudi vprašanje, kako naj trgovoc oglaša (inserira), da doseže ieljeni vspeb, a tu moremo opozoriti zlasti na angleškega trgovca. Na Angleškem je smisel za praktično in ko- ristno oglaSnnje, kot je sploSno znano, najbolj raztit, kar je brez dvonia tudi glavni vzrok, da je ovladala angleška trgovina skoro celi svet. Praktični način kako Anglezi oglašajo, popisuje nek angleški list takolc: >Angleški trgovec ponovi oglas ?saj 10krat ter smatra manjše žtevilo objav za brez pom«na. On rafuna takole: 1. oglasa čitatelj sploh ne vidi, 2. opla« vidi, toda pa ne čita, 3. oglas vidi in čita, pri 4. oghisu Be vstavi in pogleda po cenah, pri B. oglasu ti ie piše oglaSevateljev naslov, pri 6. oglasu se o oglasovi ponudbi žp pogova»ja z rodovino ali pnjateljem pri 7. oglasu so že odloči, da stvar kupi, pri 8. oghisu hiti k trgovcu, pri 9. oglasu le pripoveduje o »vojem nakupu, in pri 10. oglasu pa že kupujejo tisti, katerim je o nakupu pripovedoval«. Tako piSejo »Lupock6 Listy«, katere izdaja znana Vydrova tovarna v Pragi. Slovenski trgovec in obrlnik, posncmaj svojega boga- toga angleSkega tovariSa, pojdi in tudi ti tako storj: Naročl oglas v »Beiokranjcu«. r ^ MALI OGLASI 7.n trlstopno petlt-vrsto 15 v, za plnčuju^c naročnlke llsta lü vin. Oglasi. Za vsebino oglasov uredništvo ne prevzema nihahe odgovornosti. MALI OGLASI za tristopno peiit-vrsto 15 v, za plačujoče naročnike llsta 10 vin. Dr. ED. VOLČIČ v Novem mestu (Kranjsko), Je uredll ter doblwajo «e pri njem In pri vseh knjlgotržolh n.alednje pravne knjlgei 1. Ciwllnoprawdnl zakonl (IV. zv. Pravnikovc /hirkc) z obÄirniiii slovcnskim in hrvatskim stvarnim kazalom, ob- scfrajoči XII. in WJ strani. 11X10. V platno vcz. knjifja K 8"— 2. Odvetnlika tar If a; dolotiln o rabi hrvalskuKa in slo- vcnsko^a jr/.ika pred sodišči; sodnc pristojbinc, s stvarnim kazalotn, (20 tahel). l!»(i(5. BrnSirano......K 1*80 3. Zakonl o Jawnlh knjlgah, zcmlji^kih itd. (V. zv. Prav- nikovc zbirkc) z vscmi pu-dpisi, ki so z njiini v zvczi, 8 stvarniin kazalmu v lirvatskcni in .slovciiskein jcziku, z vzorci knjižnih proAcuj in vpisov. 1M)8. Knjiga v 2 dclih, skup ' (>IH strani. Mehko vc/.nna knji^a........K 560 popolno v platno vczana..........K 6"— F'onatisi iz knji^c pod točko 3.: 4. Vzgledl predlogov, sklepov In vplsov za zcm- Ijiški» knji^o; dotična kolkovnina in vpisnina . Bros. I K 5. Kolkovnina In vpisnina pri •/.emljiski kiiji^i. Tahcla na motiH'iii papirju, ohi'sck za na stcno.....60 li. Dalje od PlPoljudne pravne knjixnice", ki jo izdaja druötvo „Pravnik"i Zvczck I. Zakon o dovoljevanju potl za silo, s pojnsnili in v/.orcfin pmšnjf. I!HI7. Mchko vczano K -40 Zvczck II. in III. Predplsl o leleznlsklh In rudnliklh knjlgah. 1^8. Ccna mchko vezani knji/.ici . . K 80. - Zvczck IV. in v. Prlstojblnske olajiave ob konver. ZlJI terjatev. ''»OH. Knjiga potn-bna poscbno posujilnicain in (Icnarnini zavodom sploli. Mi'hko vczana knjina K "MO Zvt/.ck VI. X. Predplsl o razdelbl In uredbl ter o zlozbl zemljlsč. H^. Mchko vczano .... K 2- Pripravlja se: Zvczck XI. in XII. Preplsl O poljskl okvarl. 1908. Mchko vezano............K -80 Ako ni doKovorjcno druRačc, se pošiljajo knjige s pošto proti poštncmu povzctiu, tako, da sc k navcdenim cenarn priracunijü le rcsnični in postni izdatki; pri naročilih do 2 K je najcencjc, ako se pošljc naprej kupnina in 10 vin., poštnine v gotovini ali poštnih znamkah. Rudolf mikulič mizar na Viliici mizar izdeluje vsa mizarska dela po nizki ceni in priporoča svojo vellko zalogo suhe robe. Fee sc vam nihdar ne poderc če jo kupite v moji zalogi. FRÜH PILETIC, Gradac Izdelovanje in zaloga peči vseh veli- kosti in slogov kmeCke In vtsoke, secesijon Id. Stran 56. BELOKRANJEC Letnik I. Napbne spomenihe, i stopnjicB, mejaše ltd. izdeluje JOSIP LOZAR kamnosek GRADAC, Bela Krajina. Išče tudi enegapomočnika in enega vajenca. Podpisani se priporočam slavnemu občinstvu za vsa v mojo stroko spadajoča dela, katera se izvršujejo dobro = in trpežno po primerno nizki ccni. = *) mizar JOSIP JUDNIČ mizar L Stranska vas — Semič. Prima braVnšVajgske klobase kila i K 40 v. in vse najfinejše dunajske vrste klobas in salam pošiljapopošt- jv M^Mpprhpprspn Dunaj XV1I1/I nem povzetju auz-L, 1 lCWCl Jpc,l LL,1 Währingerstr. 77. Zanesljivo najboljše poljedelske stroje kakor mlatilnice, čistilnice, sla- moreznice, sadne in grozdnc inline in stiskalnice, vodnjake in vodovodne naprave, stavbene potrebščine kakor traverze, cement, strešno lepenko, eternit škrilj za strehe priporoča narodna tvrdka trgovina z ždeznino ,Merkur( P. Majdič Kmetske hranilnice in posojilnice v Beli Krajini. Hranilne vloge sprcjemajo od vsakogar. Posojila dajejo le svojim članom. Za posojila se plača pri teh poso- jilnicah kolek po lestvici 1. Zazneske «r«. —:-------------------- Kolek c e z do K K K h — 150 — 10 150 300-20 300 600—40 600 900—60 900 1200 — 80 1200 1500 1 — 1500 1800 1 20 1800 2100 1 40 2100 2400 1 60 2400 2700 1 80 2700 3000 2 -3000 6000 4 — 6000 9000 6 — 9000 12000 8 — 12000 15000 10 — 15000 18000 12 — 18000 21000 14 — 21000 24000 16 — 24000 27000 18 — Za zneske čez 27.000 K se mora pla- čati za vsakih nadaljnih 3000 K po 3 K več, ker je za znesek pod 3000 K plačati kot za celih 3000. Gradac Hranilne vloge obrestuje po 41/2 %• Posojila na poroštvo po 51/2 %• ~~"z Člani morejo biti le prebivalci občin Gradac, Griblje, Podzemelj in Vinji Vrh. Uradne ure vsako 1. in 3. nedeljo od 2.-4. ure popoldne. Preloka Člani morejo biti lc prebivalci župnije Pre- loke tcr občin Adleoiče in Tribuče. Obrcstna mcra vlog in posojil tcr navadnc ure sc razglasc po otvoritvi. Siari Trg Hranilne vloge obrestuje po 4 1/2o/o- Posojila na poroštvo po 5 1/2 %. Člani morejo biti lc prebivalci občin Čeplje, Dolf Dolenja Podgora, Radence in Stari Trg. Uradne ure vsako 1. in 3. soboto od 9.—12. ure dopoldne. Uinica Hranilne vloge obrestuje po 4V20/n- Posojila na poroštvo po 6°/n, na vknjižbo po 5V2°/o- Člani morejo biti le prebivalci občine Vinice in vasi Gor. in Dol. Bojanci. Uradne ure vsako nedeljo od 9.-10. dop. in četrtek od 1.—2. pop. Vrh Hranilne vloge obrestuje po 41/20/0- = Posojila na poroštvo po 51/2 %• '=== Člani morejo biti le prebivalci občine Vrh. Urad|ie ure vsako nedeljo od 9.—12. ure dopoldne. Odgovorni urednik Mihael Rožanec. Lastnik: Konsorcij „Belokranjec" v Gradcu na Dolenjskem. Tisk J. Blasnika nasl.