GLASILO OBČINE DOMŽALE 12. junij 2009 - letnik XLIX, št. 8 Občina Domžale in Turistično društvo Jarše-Rodica - osrednja občinska proslava ob 9. maju - dnevu Evrope Združeni v različnosti Letošnja osrednja občinska proslava ob dnevu Evrope je bila 8. maja 2009 v Kulturnem domu Groblje. Turistično društvo Jar-še-Rodica, ki v letošnjem letu praznuje prvih deset let uspešnega dela, je k izvedbi povabilo tudi narodne noše in harmonikarje, ki so svečanosti dali poseben praznični pridih, tega pa sta ponudila tudi rumeno-modri cvetlični aranžma, ki je ponazarjal evropsko zastavo, ter belo-modro-rdeče cvetlice, ki so nas opozarjale na našo domovino. Prisotni, med katerimi sta bila tudi oba podžupana Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc in Vinko Juhart, poslanca v Državnem zboru RS, Cveta Zalokar-Oražem, tudi slavnostna govornica, in Robert Hrovat, svetniki in svetnice ter oba častna občana - Jožef Pogačnik in dr. Miroslav Stiplovšek, vodstvo KS Jarše-Rodica in mnogi drugi, so najprej prisluhnili Evi Černe, ki je zapela slovensko in evropsko himno. Kasneje so zvezde v zastavi zelo lepo ponazorile kotalkarice, ki so v modrih oblačilih z rumenimi baloni prikotalkale na oder. Program je povezoval Roman Končar. Slavnostna govornica Cveta Zalo-kar-Oražem, poslanka v Državnem zboru RS, je spomnila na teden Evrope, na 9. maj, dan Evrope, dan, ki je poleg zastave, himne, gesla (Združena v raznolikosti) in enotne valute eden od simbolov Evropske skupnosti. Spomnila je na zgodovino nastajanja, na Schumanov načrt, ki velja za prvi korak združevanja evropskih držav ter posebej opozorila, da v letu 2009 obeležujemo peto obletnico doslej največje širitve Evropske skupnosti, ko je v povezavo vstopila tudi Slovenija, in 20. obletnico demokratičnih sprememb v Vzhodni Evropi s padcem berlinskega zidu. (nadaljevanje na strani 5) Čestitamo Košarkarskemu klubu Helios Domžale za osvojeno 2. mesto na državnem prvenstvu v košarki! (več na strani 23) Naslednja številka Slamnika izide v petek, 3. julija 2009, rok za oddajo prispevkov je četrtek, 18. junija 2009, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61 oz. na naslova slamnik@kd-domzale.si, slamnik.urednica@gmail.com. PEKARNA DOBROT iz krušne peči v centru Domžal (poleg Mladinske knjige) odprto pon - pet: 6.30 - 19. ure sob: 7. - 13. ure Turistično rekreacijsko društvo Turnše - Češenik vabi na tradicionalno prireditev Ta čudežna noč - poklon kresni noči v soboto, 20. junija 2009, na prireditvenem prostoru v Turnšah, s pričetkom ob 16. uri Otroški spored 16:00 - 20:00 ustvarjalne delavnice, igralni park, otroška igra, čarovnik čara Zabavno/eksotični program 20:00 - 02:00 glasbena skupina ODISEJA piro-artisti z ognjeno eksihibicijo, leteče čarovnice, kresnonočna grmada Vas skrivnosti od 18:00 do ... vedeževalke - ciganske karte, nihalo, tarot, angelske karte, jasnovidka Sasha, ametisti, safirji in drugi kamni skrivnosti, starodavne arcnije Vstop prost! Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob vabita na osrednjo občinsko prireditev ob dnevu državnosti v četrtek, 25. junija 2009, ob 19.30 pri pomniku v parku pod Močilnikom v Dobu, nato v letnem gledališču. / /fl \ \ Pozdravni nagovor: Robert Hrovat, predsednik Sveta KS Dob Slavnostni govornik: Janez Gregorič, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale V kulturnem programu sodelujejo: Domžalska godba Mešani pevski zbor iz Doba Folklorna skupina Kamnik Ansambel orglic Kosci Kulturno društvo Jožef Virk Dob Ob slabem vremenu bo prireditev v Kulturnem domu na Močilniku. Ob 18.30 bo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale slavnostno dvignilo slovensko zastavo ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v parku ob občini Domžale. Krajevna skupnost Dob in Župnija Dob vabita k maši za domovino, 25. junija 2009, ob 18.30, v župnijski cerkvi Dob. Ob dnevu državnosti iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje. Župan Toni Dragar Občinski svet Občine Domžale Svetniške skupine Uredništvo Slamnika c E M r E R 7 a. r u j e j e Z1 I K E Brpzntkava 3210 Domžale POČITNIŠKE JEZIKOVNE DELAVNICE ZA OTROKE 6. -10. JULIJ 17. - 21. AVGUST 2009 S 01/721 69 13,041/317 444 www.dude.si Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20,041 659 591 vodoterm.radomlje@siol.net, www.vodoterm.si Pod pokroviteljstvom Lovske zveze Slovenije, Zveze lovskih družin Ljubljana, občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin ter v organizaciji Domžalskih rogistov vabimo v soboto, 13. junija 2009, na 36. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. Posamezni koncerti bodo: Občina Mengeš ob 17. uri Občina Trzin ob 17. uri Občina Lukovica ob 17. uri Občina Moravče ob 18. uri grad Jablje Center Ivana Hribarja Trzin Veidrov trg Šentvid pri Lukovici - koncert in odkritje spominskega obeležja S. Bevku, lovcu in dolgoletnemu uredniku Lovca Kulturni dom Moravče. Sobota, 13. junij 2009, ob 20. uri v Hali komunalnega centra Domžale - skupni nastop več kot 500 slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov ter Godbe Domžale Dobrodošli! A Ä A Ä A IZ URADA ZUPANA stran 2 Dragi bralci, drage bralke, pred vami je nova številka glasila Slamnik, ki prinaša različne dogodke in prispevke. Ne glede na to, da napovedujemo prihajajoči Dan državnosti, smo osrednjo temo posvetili dnevu Evrope, ki smo ga obeležili v prvi polovici letošnje kampanje za volitve v Evropski parlament. Zagotovo je bila to tema meseca, ki pa je za seboj potegnila tudi skrb za neza-interesiranost državljanov za vlogo odločevalcev o tem, kdo bodo tisti predstavniki, ki bodo zastopali naše interese zunaj naših meja. Kako ste se odločili, neuradne rezultate volitev, objavljamo v tokratni številki Slamnika. Če se odmaknemo od minulih evropskih volitev, lahko povemo, da smo v tokratni številki v pogovoru s podžupanjo Andrejo Pogačnik Jarc spregovorili o aktivnostih in projektu, v katerega se vključuje občina Domžale. Že mesec maj je bil, junij je pa sploh tisti mesec, ki prinaša obilo prireditev in dogodkov na prostem, med drugim tudi Festival gorenjskih komedijantov, ki bo v Dobu, prihaja Ta čudežna noč in številne druge, ogleda in obiska vredne prireditve, ki jih društva in organizacije v naših občini redno pripravljajo. Domžalski košarkarji in nogometaši so medtem tudi zaključili sezono, prvi so ponovili lanskoletno uspeh, medtem ko drugi niso najbolj zadovoljni z letošnjim zaključkom sezone. A priložnosti za nova dokazovanja bodo kaj kmalu tu. Tudi šole zaključujejo svoje aktivnosti, bližajo se počitnice, nekaj malega smo že napisali tokrat, več pa bo zagotovo govorila prihodnja, zadnja številka Slamnika v prvi polovici leta, ki bo izšla že med počitnicami, 2. julija. Vsem tistim, ki ste na počitnice že odšli oziroma odhajate v teh dneh želim — lepe, predvsem pa brezskrbne počitnice, pa če boste doma, na morju ali v gorah. Tisti, ki vas čaka še kar nekaj dela in obveznosti preden se odpravite na zaslužen dopust, pa naj vam čas čim hitreje mine. Pa veliko užitkov! Mateja A. Kegel Vsi, ki me imajo radi, morajo skrbeti za blaginjo, za to, da bo moje otroštvo lepo mojo Naslov prispevka povzema del razprave o otrokovih pravicah na nedavnem otroškem parlamentu. Pravica, živeti in se razvijati v varnem, prijaznem okolju, je neodtujljiva pravica otrok. Otrokove koristi so poglavitna skrb najprej staršev ali skrbnikov, prav oni imajo glavno odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj. Država in lokalna skupnost pa mora staršem nuditi ustrezno pomoč in podporo tudi z razvojem ustanov, zavodov in služb za varstvo in vzgojo otrok. Naša lokalna skupnost se te naloge zaveda in si zaradi mnogih spremenjenih okoliščin intenzivno prizadeva izpolniti zadano nalogo. Ključen problem, prisoten že daljše obdobje, je pomanjkanje prostora za predšolsko vzgojo in varstvo. Naj problem osvetlim z navedbo nekaterih razlogov za takšno stanje. Občina Domžale je eno redkih slovenskih območij, kjer že dlje časa, vse od leta 2001 število otrok raste. Intenzivno. Zaradi večjega števila rojstev in priseljevanja mladih, ki si tukaj ustvarijo družino. Da bi temu sledile tudi zmogljivosti vrtcev, bi morali vsako leto zagotavljati vsaj dva nova vrtčevska oddelka ob dejstvu, da je v vrtec vključenih okrog 65% populacije otrok, še prej pa pokriti primanjkljaje za nazaj. A tudi tu se trendi spreminjajo. Preteklo leto je bilo v naših vrtcih zajetih 65% otrok v starosti od 1 do 5 let, skupaj z vključenimi v sosednjih občinah več kot 75%, če pa bi lahko izpolnili vse želje po vključenosti, bi dosegli skoraj 90% vključenost, česar si še pred dvema letoma ni nihče predstavljal. Načrtovalci razvoja predšolske vzgoje so tako vključenost priporočali le za generacijo otrok v letu pred vstopom v šolo. Razlogov za te spremembe je več: poglaviten je zagotovo državni ukrep, ki je omogočil staršem brezplačno vključitev drugega in naslednjih otrok iz družine v javni vzgojno varstveni zavod, ne zanemarljiv razlog je sprememba delovnega časa in obveznosti staršev, pa tudi kasnejše upokojevanje, saj tako marsikatera babica ne more prevzeti skrbi za vnuke v najnežnej-šem obdobju njihove starosti, četudi bi si to želela in bi bili vnuki radi deležni njene naklonjenosti Občina Domžale se nalog in odgovornosti, zagotavljati pogoje za zadostno število mest v vrtcih, zaveda. Res pa je, da je v preteklih letih trendu rasti potreb sledila prepočasi. Šele leta 2006 je bilo odprtih 6 novih oddelkov, dva tri oddelčna vrtca (Bistra, Dragomelj), leta 2008 pa trije oddelki v Dragomlju. Statistični podatki osvetljujejo tudi dejstva (glej razpredelnico). Leta 2007 smo izdelali obsežno študijo, ki je pokazala, v katerih predelih občine in kako velike so potrebe po vrtčevskem (in šolskem) prosto- ru. Izkušnje obstoječih zavodov pa so narekovale gradnjo vsej 6 ali 8 oddelčnih enot, ki so racionalnejše. Iskanje lokacij, kam umestiti novogradnje, je bilo in je še zahtevno in dolgotrajno. Zaradi časovno najugodnejše možnosti smo se leta 2008 odločili za gradnjo vrtca Češmin v neposredni bližini OŠ Domžale na občinski parceli. Istega leta so bili izdelani idejni projekti za vrtec v Preserjah, poimenovan Gaj, saj mu je namenjen prelep prostor v senci mogočnih hrastov severno od industrijske cone v Jaršah, kjer bo zraslo novo stanovanjsko naselje. Pridobivanje zemljišč in umeščanje novih vrtčevskih zmogljivosti se nadaljuje v Krtini, Dobu, Ihanu, na Viru. Za novo šolsko leto, septembra 2009, bo vrata odprl vrtec Če-šmin. Vrtec je osem oddelčen, 6 oddelkov je urejenih za najmlajše, 2 za nekoliko starejše malčke. Enota bo delovala v sklopu Vrtca Urša in bo jeseni sprejela 147 otrok. Vodstvo vrtca se je trudilo nove oddelke oblikovati tako, da bo skozi leta obiskovanja vrtca čimmanj premeščanj in bodo otroci praviloma vsa leta do vstopa v šolo v isti hiši. Novi objekt bo omogočal tudi pripravo zdrave prehrane ne le za potrebe vrtca, sodobna kuhinja bo pripravljala kosila tudi za bližnjo osnovno šolo. Zaradi neustreznih prostorov za pripravo in razdeljevanje hrane bo prenovljena tudi kuhinja v osnovni šoli, tako da bo ustrezala sanitarno higienskim predpisom in ugodnim pogojem za delo kuhinjskega osebja. Vrtec Gaj, naslednji večji objekt za predšolsko varstvo in vzgojo, bo predvidoma dokončan leta 2010. Projekt za izgradnjo so pripravljeni. Takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja, ki ga pričakujemo vsak hip, bomo pričeli z izbiro izvajalca in gradnjo. Tudi ta vrtec bo sprejel blizu 150 otrok. Predvidevamo, da tudi oba nova objekta še ne bosta zagotavljala sprejema vsem otrokom, ki bi to potrebovali. Zato ponovno objavljamo povabilo zasebnikom in razpisujemo koncesijo za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Dogovarjamo se z zasebniki, ki že imajo organizira- Vključenost otrok v VVZ leto vseh vključenih delež izven občine vsi vključeni delež odklonjeni vsi, ki želijo delež otrok 1-5 v občini 2001 1731 1061 61% 1061 61% 1061 61% 2002 1739 1083 62% 1083 62% 1083 62% 2003 1754 1068 61% 1068 61% 1068 61% 2004 1788 1066 60% 1066 60% 1066 60% 2005 1801 1086 60% 1086 60% 1086 60% 2006 1833 1179 64% 1179 64% 1179 64% 2007 1851 0% 0 0% 0 0% 2008 1876 1217 65% 218 1435 76% 198 1633 87% 2009 1908 0% 0 0% 0 0% no družinsko varstvo, da se vpišejo v razvid izvajalcev na Ministrstvu za šolstvo in šport ter tako omogočijo staršem svojih varovancev, da so deležni občinske subvencije, hkrati pa zagotavljajo izpolnjevanje prostorskih in kadrovskih zahtev za varno in prijetno počutje otrok. Nove zmogljivosti v letih: 2008 - 3 oddelki, 2009 - 8 oddelkov, 2010 -8 oddelkov in morebitne podeljene koncesije še ne bodo zadoščale za pokritje vseh potreb. Nujno bo zagotoviti potrebne zmogljivosti vsaj še za 150 otrok v letu 2011, če se bo trend povečevanja rojstev nadaljeval, leta 2008 smo v občini prvič presegli mejo 400 novorojenčkov, pa še enkrat toliko. Vir sredstev za novogradnje, za vzdrževanje obstoječih, pretežno starih stavb in za izvajanje programa je občinski proračun in le v malenkostnem delčku proračun države. Zadnja leta delež, namenjen tej dejavnosti, nenehno narašča. Če odštejemo sredstva, namenjena izgradnji novih in obnovi obstoječih stavb, za izvajanje programa otroškega varstva namenjamo več kot 20% vseh proračunskih prihodkov. Leta 2008 dobrih 4 in pol milijona €, v letu 2009 še dobrih 300.000€ več. Neugodna gospodarska gibanja, recesija, se, seveda, odraža tudi v občinskem proračunu. Zastoji v gradnji stanovanj, proizvodnih, trgovskih in drugih objektov pomenijo manjši priliv v proračun, obveznosti zagotavljanja otroškega varstva, izobraževanja, socialne varnosti pa se povečujejo. Potrebno bo modro pretehtati, kateri so tisti projekti, ki lahko počakajo, da krizno obdobje mine. Zagotavljanje naštetih obveznosti pa je neodtujljiva pravica občanov, predvsem otrok, in vsi, ki jih imamo radi, moramo skrbeti za njihovo blaginjo in jim omogočati lepo otroštvo. Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Odgovor na članke, povezane s finalno tekmo lige UPC, 30. maja v HKC Domžale Članek, ki je bil v ponedeljek, 1. junija 2009, objavljen časniku Dnevnik in deloma tudi na spletni strani www. dnevnik. si, z naslovom »Neolikani župan je izzival z roba igrišča« je zavajujoč. Toni Dragar, župan Občine Domžale, je zavzet navijač košarkaškega nr OBVESTILO UPRAVNA ENOTA DOMŽALE www.upravneenote.gov.si/domzale/, e: ue.domzale@gov.si Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale t: 01 722 01 00, f: 01 724 21 04 V prejšnji številki občinskega glasila je bil objavljen poziv občanom, v katerem smo prosili, da preverite veljavnost vaših osebnih dokumentov. Ker večjega odziva oz. povečanja števila strank nismo zaznali in se bliža čas poletnih dopustov, vas ponovno pozivamo, da pravočasno preverite veljavnost vaših osebnih dokumentov. V primeru, da vam je že ali vam bo veljavnost osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja, potekla, vam priporočamo, da čimprej stopite do najbližje upravne enote v Republiki Sloveniji in vložite vlogo za zamenjavo oz. podaljšanje ustreznega dokumenta. Da bi se izognili gneči, do katere prihaja pri urejanju teh zadev v poletnih mesecih, vam priporočamo, da to storite čimprej. Uradne ure Upravne enote Domžale: ponedeljek in torek, od 8. do 15. ure sreda, od 8. do 12. in od 13. do 18. ure petek, od 8. do 13. ure Upravna enota Domžale kluba KK Helios, in se je že kot podžupan zavzemal za razvoj košarke, tako mladinske kot profesionalne, in kluba v Občini Domžalah. Tako si je vse od leta 2002 prizadeval, da je domžalski klub in s tem vsa domžalska košarka pridobila modernejše prostore. Adaptirana dvorana z dograjenim prizidkom je sedaj primerna za organizacijo tekem v mednarodni ligi. Svojo podporo košarki in klubu pa župan kaže tudi z obiskom vseh tekem kluba, tako doma kot v gosteh, tudi v tujini. Med tekmo tako kot vsak navijač emocionalno reagira in navija za domači klub. Tako je bilo tudi na tekmi finala lige UPC, 30. maja v HK Domžale. Župan je navijal in s svojimi komentarji, ki so bili odziv na reakcije in komentarje košarkarjev KK Olim-pije na igranje domžalskega kluba in sodnikov, tudi izrekel stavek »A te peljem domov?«. Tako kot vsi drugi vneti navijači KK Heliosa je sedel v prvi vrsti, zato je bilo njegovo navijanje še bolj opazno in na verbalne komentarje župana kot navijača, se je odzval Saša Ožbolt. S tem je vse prisotne in novinarje opozoril na njegovo navijanje, ki je bilo zaradi županske funkcije za vse medije še bolj zanimivo. V članku je bil iz celotne tekme izbran dogodek, ki je s strukturo naslova in zapisano vsebino pritegnil pozornost občanov in občank Občine Domžale, tudi za šport nezainte-resiranih občanov. Že v naslovu ste ocenili županovo vedenje, ki je za- pisano izrazito negativno in tako je opisan tudi dogodek v omenjenem članku. Izrazito negativno je predstavljena županova zunanjost in njegovo navijanje, zato objavljamo spodnji citat župana. V soboto, 30. maja, je bila v Hali komunalnega centra Domžale finalna tekma lige UPC med KK Helios in KK Olimpija. Tako kot vseh tekem KK Heliosa sem se udeležil tudi finalnega srečanja in kot zvesti navijač zasedel mesto v prvi vrsti. V prvem polčasu sem tako sedel pod košem domačih košarkarjev, v drugem pa sta kluba zamenjala mesti in sem imel sedež pod košem KK Olimpije. Skupaj z drugimi navijači sem spodbujal domačo ekipo, ki ji je v prvem polčasu kazalo dobro, nato pa so začeli košarkarji KK Olimpije povečevati vodstvo. Na moje komentarje vedenja in pritožbe košarkarjev KK Olimpija se je med tekmo odzval Sašo Ož-bolt in med verbalno komunikacijo sem izrekel tudi zapisan stavek: »A te peljem domov?« in če sem ga s svojim komentarjem užalil, se mu opravičujem. Menim pa, da je bilo moje navijanje korektno in da ni osnove za tako negativno pisanje. Predvsem pa bi pričakoval od omenjenih športnikov, da se na izjave navijačev ne odzivajo. Lahko povprašate tudi druge košarkarje, ali je kje po tekmah drugače. Prepričan sem, da je bil zaradi vaše negativne zgodbe o mojem navijanju vaš članek, predvsem naslov, veliko bolj zanimiv in privlačen, vendar naj vas opozorim, da bom v prihodnje takšne negativne zapise sankcioniral tudi s posredovanjem pravnikov. Urad župana Spoštovani! Obvestila o poteku potnih listin, osebnih izkaznic in vozniških dovoljenj Upravna enota Domžale bo prenehala s pošiljanjem obvestil o poteku osebnih dokumentov osebam, ki imajo stalno prebivališče na območju Upravne enote Domžale in ki jim bodo dokumenti potekli v naslednjih mesecih. Upravna enota se je za ta varčevalni ukrep odločila zaradi racionalizacije in zmanjševanja stroškov delovanja. Vsem občanom predlagamo, da preverijo datum poteka svojih osebnih dokumentov in v primeru, da jim poteče veljavnost, pravočasno vložijo vlogo za izdajo novega potnega lista, osebne izkaznice ali vozniškega dovoljenja ter se tako izognejo gneči v poletnih mesecih. Občani lahko vloge vložijo na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji. Upravna enota Domžale Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. • Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel.: 051 684 404, e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL » Člani uredništva JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektorica NATAŠA VRHOVNIK JERIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. PRIPRAVA PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Srce me povezuje Kako uspešno pripraviti prireditev Regionalno stičišče nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije povezuje in spodbuja razvoj nevladnih organizacij, jim nudi celovito podporo ter zagotavlja informiranje in izobraževanje. Med njihovimi storitvami je organizacija brezplačnih svetovanj, storitev, delavnic in izobraževanj, po dogovoru pa nudijo tudi računovodsko in pravno pomoč, pomoč pri prijavah na razpise ter pri izdelavi spletnih strani. Ena izmed tovrstnih delavnic je sredi maja potekala tudi v občini Domžale. V okviru projekta SRCE ME POVEZUJE so namreč pripravili brezplačno delavnico pod naslovom KAKO USPEŠNO PRIPRAVITI PRIREDITEV. Na delavnici smo srečali vrsto članov in članic turističnih in drugih društev, ki imajo v programih tudi organizacijo in izvedbo različnih prireditev. Pozorno so prisluhnili voditeljem ter se seznanili s številnimi konkretnimi aktivnostmi, ki so nujno potrebne za dobro pripravo in izvedbo prireditev. Delavnica se je nadaljevala s posvetom o problemih aktualnega Zakona o društvih. Dokončana 26. seja, od 27. seje Občinskega sveta Občine Domžale ostalo še nekaj neobravnavanih točk Program kulture, zaključni račun, poročila zavodov ... Svetniki in svetnice so 27. maja 2009 nadaljevali prekinjeno 26. sejo ter se najprej lotili Programa kulture Občine Domžale za obdobje 2008-2001. Po uvodni informaciji Petra Verbiča, predsednika Odbora za kulturo, šport in dejavnost društev, razpravi Roka Ravnikarja, SLS, ter pojasnilih Kristine Slapar, vodje Oddelka za družbene dejavnosti, je Občinski svet Občine Domžale z 21 glasovi ZA sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Program kulture Občine Domžale za obdobje 20082011. Sledila je obravnava Odloka o zaključnem računu Proračuna Občine Domžale za leto 2008. Po razpravi Janeza Limbka, N.Si., sta bila z 21 glasovi ZA soglasno sprejeta naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejeme Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2008. 2. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi splošni in posebni del tabelaričnega dela Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2008. 27. seja Občinskega sveta Občine Domžale Predsedujoči Vinko Juhart, podžupan, je svetnike in svetnice povabil, da najprej razpravljajo in sprejmemo predlagani zapisnik opravljenega dela 26. seje. Po razpravi Janeza Limbka, N.Si., je Občinski svet zapisnik, skupaj s predlaganimi popravki, sprejel soglasno. Nato pa so se lotili sprejemanja dnevnega reda 27. seje, o katerem so razpravljali: mag. Marko Vresk, predsednik Statutarno pravne komisije, ki je predlagal umik Odloka o spremembi Odloka o javnem glasilu Občine Domžale, Slamnik; Rok Ravnikar, SLS; predsedujoči Vinko Juhart, ki je prisotne obvestil, da Glasbena šola Domžale umika Poročilo o poslovanju v letu 2008; župan Toni Dragar, ki je umaknil z dnevnega reda točko Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za območje D 20 nad Športnim parkom; Anton Preskar, LDS; Katarina Karlo-všek, SLS, mag. Lovro Lončar, SDS, mag. Milan Pirman, LDS, Franc Gerbec, SD. Po pojasnilih župana Tonija Dragarja in vodja Oddelka za prostor in varstvo okolja, Zorana Vitoroviča, je bil dnevni red 27. seje določen s 17 glasovi ZA in 4 PROTI . Vprašanja, pobude in predlogi Tradicionalno točko z začetka dnevnega reda sleherne seje Občinskega sveta Občine Domžale je začel Peter Verbič, Peter Verbič, Lista za Domžale, ki ni bil zadovoljen z odgovori na dve pobudi (štev. 681, 682) in ju je dopolnil s predlogoma, da se problematika sofinanciranja silvestrovanja 2007/2008 uvrsti na dnevni red; da se odgovor o seznamu dolžnikom - najemnikov poslovnih prostorov v lasti Občine Domžale dopolni z višinami terjatev, termini in ukrepi; opozoril pa je tudi na civilno iniciativo, ki opozarja na problematiko delovanja podjetja Forbiz ter z njihovo dejavnostjo povezane ekološke problematike ter vožnje težkih tovornjakov. Po odgovoru župana Tonija Dragarja na problematiko silvestrovanja, je mag. Milan Pirman, LDS, predlagal, da uprava celovito analizira prenesene nerealizirane pogodbene obveznosti, hkrati pa zahteval, da na konkretna vprašanja pripravlja konkretne odgovore, hkrati pa je predlagal tudi posebno sejo o problematiki ločenega zbiranja odpadkov - s poudarkom na problematiki zbiranja bioloških odpadkov; Anton Preskar, LDS, je postavil vprašanja, povezana z gradnjo infrastrukture v KS Dragomelj-Pšata: ureditev dela ceste in pločnikov; dokončna izgradnja kanalizacije za gospodinjstva, ki so prispevek plačala; preučitev možnosti ureditve trgovine na tem območju; zagotovitev kontrole hrupa v nekaterih poslovnih objektih, ki mejijo na stanovanjske hiše; zagotovitev sredstev za sofinanciranje ureditve Kamniške Bistrice v posebni postavki; pripraviti pregled realizacije pogodb, povezanih z ureditvijo Češminovega parka ter zagotoviti informiranje javnosti o gradnji parka; Cveta Zalokar Oražem, ZARES, je predlagala upravi, da pripravi dokumentacijo, s katero bi lahko kandidirala na državnem razpisu za sredstva za energetsko sanacijo objektov; predlagala je preučitev možnosti uvedbe »občinske blagajne« za plačevanje nekaterih stroškov - tako občinskih kot za storitve javnih zavodov, ter upravi predlagala, da preuči možnost, da bi občinska zemljišča dajali v najem vrtičkarjem; mag. Lovro Lončar, SDS, je zahteval, da se pri objavi prispevkov v SLAMNIKU zagotovijo enaki kriteriji; Rok Ravnikar, SLS, je opozoril, da še ni dobil odgovor iz januarja 2009; predlagal je, da se preuči možnost brezplačnega odlaganja manjših količin odpadkov na deponijo (kot je že bilo); ter namesti ekološki otok na Gorjuši; uprava naj pripravi poročilo o dostopnosti do štiripasovnih povezav, V KS Rova naj se zagotovi sprotno praznjenje ekološkega otoka, ki je stalno poln. Franc Černagoj, Zelena stranka, je predstavil pismo Aleksandra Markoviča, o možnosti kompostiranja bioloških odpadkov v gospodinjstvih, ter predlagal upravi preučitev možnosti upoštevanja mnenja pristojnega ministrstva; vprašal pa je tudi, kakšne so možnosti prenosa sej Občinskega sveta; Franc Gerbec, je predlagal, da posamezni odbori preučijo pogodbene obveznosti, povezane z zagotavljanjem telekomunikacijskih povezav, ter zahteval, da se pripravi poročilo o področju telekomunikacij ter se obravnava na seji Občinskega sveta, informacija pa objavi v Slamniku; Janez Limbek, N.Si, je povprašal, kako je s tradicionalnim županovim sprejemom najboljših učencev OŠ, menil je, da bi sprejel moral ostati tak, kot je bil doslej; predlagal je, da se za občane, ki želijo teči na atletskem stadionu v Športnem parku Domžale, zagotovi primeren termin; Katarina Karlovšek, SLS, je postavila dodatni vprašanji v zvezi z delovanjem Podjetne regije; zanimala jo je uresničitev pobude o ureditvi INFO točke v prostorih nekdanje Metalke; zanimalo jo je sodelovanje turističnih društev pri oglaševanju prireditev na spletni strani STA ter nesode-lovanje občine pri odgovarjanju na vprašanja NOVIC, postavila pa je tudi vprašanja v zvezi s Slamnikom: zakaj se ne realizirajo sklepi, sprejeti na sejah uredništva (predstavitev svetnikov); predlagala pa je tudi seznanitev s študijo o branosti Slamnika in zagotovitvi možnosti, da Slamnik prejemajo oz. naročijo tudi podjetja; mag. Marko Vresk, LDS, je opozoril na neurejenost fasad na Ljubljanski cesti - ob vhodu v Domžale (bencinska črpalka) ter predlagal ukrepe pristojnih orga- nov; Roman Kurmanšek, SDS, pa je vprašal, kdaj bo Občinski svet seznanjen s pregledom Občinske uprave, ki ga je opravil Nadzorni odbor. Volitve in imenovanja Brez razprave je na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve z 20 glasovi ZA Občinski svet sprejel naslednji sklep: 1. Marija Majda ZEVNIK, Roj-ska cesta 23, 1230 Domžale, se razreši funkcije članice Odbora za stanovanjsko politiko in namesto nje imenuje Tomaža HRENA, Podrečje 2a, 1230 Domžale. 2. Aleša SAZONOVA, Miklošičeva 2b, 1230 Domžale, se namesto Janka KRALJA imenuje v Senat za reševanje pritožb zoper policiste. Po razpravi mag. Jožice Polanc, DeSUS, in Romana Kurmanška, SDS, je Občinski svet Občine Domžale s 16 glasovi ZA in 1 PROTI sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale se seznanja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glede na predložene programe in predstavitve kandidatov, kakor tudi dosedanje delo, dala dr. Branimirju Černohorskemu, Gorenje 4a, 1223 Blagovica, prednost pred ostalimi kandidati za ravnatelja Osnovne šole Domžale. Zeleni Slovenije v Franci Černagoj je rojen Domžalčan, velik ljubitelj športa in narave. Pred kratkim se je srečal z abrahamom. Zanj je značilna neposrednost, saj je rad kritičen, vendar ne skopari s pohvalami. Pred dobrim letom je postal predsednik Zelene stranke, je ustanovitelj in dolgoletni predsednik športnega društva Ravbarji (pristaši domžalskih športnikov). Pohvali se lahko tudi s tem, da je že četrti zaporedni mandat izvoljen v Občinski svet. V prostem času uživa med sprehodi v naravi in kolesarjenjem ter si tako zbistri telo in duha. Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili? Kot svetniku Zelene stranke je seveda na prvem mestu ekologija in urejanje prostora, nočem pa zanemariti ostalih področji, še posebej sem pozoren pri vprašanjih s področja kulture, športa in sociale. Prizadevam si za izboljšanje kakovosti življenja, za kar je nujno potrebno ohraniti zdravo in čisto okolje v katerem bodo dani pogoji za ustvarjanje strpnih medsebojnih odnosov. Močna »zelena« prisotnost v Sloveniji je zagotovilo, da bo življenjev deželi varno, ljudje pa zadovoljni. Kaj ste na tem področju s svojim delovanjem v Občinskema svetu dosegli? Delovanj e Občinskega sveta j e v tem mandatu zelo zahtevno in tudi moje delovnje zelo težko. Kot svetnik Zelene stranke sem trn v peti tako levim, kot desnim. Moje pobude, ki jih ni malo so le težko uslišane, vendar zaradi moje nepopustljivosti kakšna stvar le uspe. Uspeli smo pri: okoljski merilni postaji, zaščiti Šumberka, rekreacijski osi Kamniška Bistrica, zavarovanju vodnih Poslovanje javnih zavodov v letu 2008 Po predstavitvi mnenja Odbora za družbene dejavnosti, ki ga je podala Metka Zupanek, predsednica, so v razpravi v gradivu, ki je obsegalo več kot 200 strani, sodelovali: Peter Verbič, predsednik Odbora za kulturo, šport in dejavnost društev, ki je predstavil dodatni sklep Odbora; Anton Preskar, LDS, Janez Limbek, N.Si., Saša Kos, LDS, Pavel Ce-rar, LDS, Bogdan Zupan, Peter Verbič - Lista za Domžale, mag. Jožica Polanc, DeSuS, mag. Milan Pirman, SDS, Franc Gerbec, SD, ki je predlagal dodatni sklep. Po pojasnilih Barbare Zupanc Oberwalder, direktorice Knjižnice Domžale, ter mag. Janeza Zupančiča, direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, so svetniki in svetnice osnovni sklep sprejeli z 19 glasovi ZA: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju javnih zavodov v letu 2008 za Osnovno šolo Dob, Osnovno šolo Domžale, Osnovno šola Preserje pri Radomlj ah, Osnovno šolo Rodica, Osnovno šolo Venclja Perka, Osnovno šolo Dra-gomelj, Osnovno šolo Roje, Vrtec Domžale, Vrtec Urša Domžale, Center za mlade Domžale, Knjižnica Domžale, Kulturni dom Franca Bernika Domžale in Mestne lekarne Kamnik. 2. Odločanje o Letnem poročilu virov, ... Vesel sem da še ni pozidana industrijska cona na Želodniku, saj nasprotujem tej lokaciji (Natu-ra 2000) in nenehno opozarjam na sporne novogradnje v Domžalah. Ali je vaše delovanje in delovanje Občinskega sveta takšno, kot ste pričakovali? Delovanje Občinskega sveta seveda ni takšno, kot bi si želel. Pri kadrovanju v odbore sem želel, da bi bili člani predvsem strokovno podkovani, ne pa nujno iz prave politične opcije. Zaradi nestrinjanja s podžupanom sem demonstrativno izstopil iz vseh odborov. S svojim delom po svojih močeh pomagam k uspešnemu delovanju občinskega sveta. Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali? Do konca mandata je še dobro leto in trenutno o tem še ne razmišljam. Vodstvo stranke s svojimi organi odloča o tem, in če bodo ocenili, da je moja prisotnost potrebna, se bom z veseljem odzval in ponovno kandidiral. Naslednja številka Slamnika izide v petek, 3. julija 2009, rok za oddajo prispevkov je četrtek, 18. junija 2009, do 12. ure. Zavoda za šport in rekreacijo Domžale se odloži do priprave posebne analize dosedanjega izvajanja investicije v Hali komunalnega centra in vzhodne tribune stadiona v Domžalah ter ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti iz posebnega revizijskega poročila o pregledu poslovanja v letu 2007 - sklep sprejet s 14 glasovi ZA in 5 PROTI -predlagatelj Franc Gerbec, SD). 3. Občinski svet Občine Domžale predlaga uvedbo inšpekcijskega postopka izrednega nadzora v Glasbeni šoli Domžale iz strani inšpektorata RS za šolstvo in šport, njegovo poročilo se predstavi občinskemu svetu. (sklep sprejet z 14 glasovi ZA in 5 PROTI, predlagatelj: Peter Verbič, predsednik Odbora za kulturo, šport in dejavnost društev). Sprejeto tudi poročilo o delu Zdravstvenega doma Nato seje Občinski svet lotil obravnave Informacije o delu Zdravstvenega doma Domžale ter zdravnikov in zobozdravnikov koncesionarjev v letu 2008. Po razpravi Metke Zupanek, predsednice odbora za družbene dejavnosti, je bil s 23 glasovi ZA soglasno sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o delu javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale ter zdravnikov in zobozdravnikov koncesionarjev v letu 2008. Delovanje javne gasilske službe v letu 2008 Uvodno informacijo k poročilu sta podala Raj ko Novak, predsednik Gasilske zveze Domžale, in Rudi Volčini, vodja centra za požarno varnost, ki je v razpravi podal tudi nekaj pojasnil. Sicer so v razpravi sodelovali: Gerbec Franc, SD, Robert Hrovat, SDS, Miha Ulčar, ZARES, Gregor Ro-vanšek, SD, Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale in župan Toni Dragar. Z 19 glasovi ZA je Občinski svet sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o delovanju javne gasilske službe v Občini Domžale v letu 2008. Sprejete spremembe in dopolnitve odlokov Brez razprave je s 13 glasovi ZA Občinski svet nato sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejema Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda. S 17 glasovi je nato Občinski svet Občine Domžale po uvodni predstavitvi Odloka o spremembah odloka o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Domžale s strani Andreja Bokana, vodje Oddelka za komunalne zadeve in na predlog mag. Marka Vreska, LDS, ter pojasnilu Edvarda Ješelnika, direktorja Občinske uprave, prekinil obravnavo in sprejemanje omenjenega odloka. Sledila je obravnava Informacije o poslovanju podjetja ICJ, d.o.o v letu 2008, ki jo je predstavil Štefan Brvar. V razpravi so sodelovali: Aleš Juhant, predsednik Odbora za gospodarstvo, ki je predstavil dodatni sklep Odbora; Anton Preskar, LDS, ki je prav tako predlagal dodatni sklep; Dada Bac, LDS, Franc Gerbec, SD, ki je predlagal obravnavo točke o problematiki gradnje Poslovne cone Želodnik na seji Občinskega sveta v juliju, ter Peter Verbič, Peter Verbič- Lista za Domžale. Ker je »zmanjkalo« svetnikov in svetnic je bila točka prekinjena in se bo, skupaj z ostalimi neobravnavani-mi točkami, nadaljevala pred 28. sejo Občinskega sveta. U. Ž. Predstavljamo svetnike Občinskega sveta Občine Domžale Socialni demokrati Franc Gerbec Kako bi se za naše bralce na kratko predstavili? Sedaj sem že skoraj 8 let upokojenec, »ki nikoli nima časa«. Sicer sem se ukvarjal z gospodarstvom in gospodarskim pravom, vse od svojega prvega delovnega mesta v takratnem Toku v Domžalah do zadnjega v SKB Banki d.d. V to štejem tudi sicer politično funkcijo slovenskega poslanca v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, od 15. maja 1984 do 17. junija 1991, kjer sem ves čas delal v Odboru za ekonomske odnose s tujino. Sicer pa imava z ženo sina in hčer ter vnuka in dve vnukinji, ki so nam v največje veselje in ponos ter dajejo smisel našemu življenju. Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili? V tem mandatu si trije svetniki Socialnih demokratov, s podžupanjo Andrejo Jarc Pogačnik, prizadevamo skupaj z drugimi svetniki in županom čimpreje odpraviti velik primanjkljaj na področju otroškega varstva, na socialnem področju pa za večjo skrb za starejše, kjer upam, da bomo končno sprejeli vse potrebne odločitve za gradnjo novega doma za starejše in oskrbovanih stanovanj v Domžalah. Prav tako upamo, da bomo uspešno dokončali vse priprave za gradnjo 60-70 najemnih stanovanj na Rodici za mlade in druge, ki so danes izpostavljeni »črnemu trgu« najemnih stanovanj. Upamo, da bomo končno do konca letošnjega leta tudi v naši občini ustanovili podjetniški inkubator in tehnološki park za spodbujanje ustanavljanja novih podjetij. Kaj ste na tem področju s svojim delovanjem v Občinskem svetu dosegli? Naša svetniška skupina ni zadovoljna z rezultati dela v Občinskem svetu oz. z delovanjem občine, zlasti na gospodar- skem področju, kjer kljub potrebam in možnostim zelo zaostajamo, ne samo z gradnjo poslovne cone Želodnik, temveč tudi sploh z ustvarjanjem ugodnejših pogojev za razvoj podjetništva. Naše delo je bilo usmerjeno zlasti v projekte, ki sem jih omenil v odgovoru na prejšnje vprašanje. Omenil bi rad še našo podporo pripravam za ustanovitev domžalskega muzeja, ki prav tako zaostajajo za našimi pričakovanji, saj še vedno ni jasno, ali ga bomo uspeli umestiti na območje nekdanje tovarne Univerzale. Ali je vaše delovanje in delovanje Občinskega sveta takšno, kot ste pričakovali? Z rezultati dela v Občinskem svetu v tem mandatu nisem zadovoljen, predvsem zaradi očitnega nadaljnjega zaostajanja občine na gospodarskem področju. Našo občinsko upravo bi morali temeljito kadrovsko prenoviti, saj je večini občanov jasno, da še zdaleč ni kos nalogam na različnih področjih. To je glavni razlog, da tudi Občinski svet ne more delovati učinkovitejše. Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali? Ponovno ne bom kandidiral, saj je čas, da mlajše generacije prevzamejo polno odgovornost za usmerjanje razvoja naše lokalne skupnosti. Starejši jim pri tem lahko pomagamo s svojimi izkušnjami. Sam pa bi se rad bolj posvetil družini in knjigam. Upam, da mi bo končno uspelo napisati vse tisto, kar imam že dolgo v glavi. INTERVJU stran 4 Občina Domžale je otroku prijazna občina Zaščitimo otroke, mlade in s tem svojo prihodnost O projektu Otrokom prijazno Unicefovo mesto smo se pogovarjali s podžupanjo Andrejo Jarc Pogačnik Kako se je v Občini Domžale pričelo z idejo, da bi se pristopilo k projektu Občina Domžale - Otrokom prijazno Unicefovo mesto in seveda s postavitvijo varnih točk? Za vključitev v družino Unicefovih otrokom prijaznih mest smo začeli z izvajanjem ene pomembnejših aktivnosti, Varnih točk. Lotili smo se jih tako, da smo najprej pripravili obsežno raziskavo med učenci na osnovnih šolah in med srednješolci. S tem smo pridobili ne le pomembne podatke, kje bi bilo smiselno varne točke organizirati, ampak tudi podatke o tem, kako je z nasilnimi dejanji, ogroženostjo otrok v naši občini po posameznih šolah. Če so šole naredile to analizo zelo temeljito, so pridobile zelo pomembne podatke tudi za lastno rabo in temelje za pripravo vzgojnih načrtov, ki morajo za naslednje šolsko leto biti že pripravljeni. Kakšen je bil odziv šol? Šole so se na to aktivnost zelo dobro odzvale in tako smo pravzaprav uspeli v dobrem letu organizirati in izpeljati aktivnosti za postavitev Varnih točk. Posebej je bila aktivnost dobrodošla v tistih šolah, ki so že prej posvečale veliko pozornost preventivnemu ravnanju proti med-vrstniškemu nasilju. Skozi ta proces postavitve varnih točk, pa smo dorekli enoten način in kontinuirano spremljajo pojave nasilja ter tako Zagovorništvo in promocija otrokovih pravic Center za mlade Domžale je aktiven na področju zagovor-ništva - obveščanja javnosti o otrokovih pravicah in o problemih, ki ogrožajo otroke pri nas ter po svetu ter se odziva v primerih, ko so otrokove pravice kršene in ogrožene. lahko odgovorijo na vprašanja ali se takšni primeri povečujejo, zmanjšujejo ali imajo preventivne akcije v šolah kakšen učinek ali ne. Kako so se za svoje delovanje na varnih točkah usposabljali prostovoljci? Za učinkovito funkcioniranje Varnih točk so nadvse pomembni tudi prostovoljci, ki v teh Varnih točkah delajo. Vsi prostovoljci so bili pred začetkom izvajanja projekta povabljeni k enodnevnemu izobraževanju, tako da so se usposobili za nudenje prve socialne pomoči. Skoraj vsi prostovoljci Varnih točk so se vabilu za izobraževanje odzvali, posebej pozitivno so presenetile prostovoljke, ki se sicer ukvarjajo s čisto drugimi delovnimi nalogami, npr. prodajalke iz cvetličarn. Zanimivo, da so otroci kar nekaj cvetličarn predlagali kot Varne točke. Zgleda, da v teh prostorih zaznavajo posebno energijo. Prav tako v Krtini, kjer je gospodarica kmetije svojo zasebno hišo, kmetijo sredi vasi, ponudila za varno točko in kot takšno so jo izbrali prav učenci bližnje šole. »Najboljša in nadvse realna slika o neki državi, seveda tudi o Sloveniji, je slika o tem, kako dobro je poskrbljeno za otroke, za njihovo varnost in zdravje, za njihovo izobraževanje in socializacijo. O tem sem se večkrat prepričala na svojih poteh po svetu. Ne po naključju, kar se je izkazalo na usposabljanju prostovoljcev, kjer je gospa zbujala izjemno zaupanje in prijaznost. Kdo pa je lokalni koordinator za Varne točke in kakšno funkcijo ima? Projekt Varne točke v lokalni skupnosti vodi lokalni koordinator. V Občini Domžale je bil izbran Center za mlade oziroma direktorica Centra Lili Jazbec, ki bo imela sedaj nalogo, da vsaj enkrat letno obišče vse varne točke in preveri, kako te točke funkcionirajo. Koordinator tudi zbira informacije, koliko obiskov so imele varne točke in poskrbi, da se novosti oziroma spremembe, ki so potrebne, v projekt Varnih točk tudi uvedejo. Kakšni so občutki, ko je projekt Varne točke in seveda Občina Domžale otroku prijazna občina vključen v lokalno skupnost? Do sedaj sem imela priložnost z drugimi vprašanji oglasiti na nekaj mestih, kjer imajo Varne točke, npr. v Knjižnici Domžale, kjer so z velikim ponosom predstavili to točko. Vsi udeleženci, ki imajo potencialno možnost priti v stik z otroci, ki bi se tja zatekli, so s projektom zelo dobro seznanjeni, vedo kako funkcionira. Širijo ozaveščenje, kaj varne točke so znotraj svojega poslanstva in to se mi zdi super zadeva. Drugo tako prijetno presenečenje pa je označitev, da je Varna točka, prav te zasebne kmetije v Krtini, kjer imajo na izjemno vidnem mestu in na zelo prisrčen način izpostavljeno oznako, da je njihova hiša Varna točka. Varne točke V okviru projekta Otrokom prijazno Unicefovo mesto se v Občini Domžale izvaja tudi projekt Varnih točk, ki je bil v našem glasilu že podrobneje predstavljen. Projekt je namenjen otrokom in mladostnikom, ki se na mestnih ulicah znajdejo v stiski. Varne točke so v različnih javnih prostorih, označene s posebno nalepko, da jih otroci lahko prepoznajo. Kako so bili o projektu Varne točke obveščeni otroci? Na nek način smo izkoristili pomanjkljivosti drugih mest, o katerih smo bili obveščeni in smo se lotili obveščanja otrok kar se da skrbno. Šole, ravnatelji, prek njih pa vsi razredniki in svetovalne službe, so zadolženi, da vsako leto obveščajo vse generacije otrok od prvega trile-tja dalje, da ta projekt v mestu oziroma v občini obstaja, čemu služi in kakšen je njegov namen. V sklopu projekta Občina Domžale - Otrokom prijazno Unicefo-vo mesto pa se izvajajo tudi druge dejavnosti? Glede na to, da je v naši občini ena od najštevilčnejših populacij prav populacija malih otrok, predšolskih otrok, namenjamo veliko pozornost tudi sistematičnemu urejanju otroških igrišč. Prav sistematično Otrokom prijazno Unicefovo mesto Mesto po meri otrok je program, ki ga za kakovost življenja otrok Unicef izvaja v razvitih državah. Predvsem v mestih se številni otroci srečujejo z različnimi težavami, osamljenostjo, pritiski v šolah, medvrstniškim nasiljem, nezdravim življenjem, pohajkovanjem po ulicah, nezdravim načinom preživljanja prostega časa, ... To mlade pogosto vodi v stisko. Delno rešitev teh stisk je ponudil slovenskim otrokom tudi Unicef, ki z mednarodnim projektom v mestih, kjer župani prevzamejo častno izjavo in postanejo nosilci teh projektov, razvijajo mesto, prijazno otrokom. Župani s svojo izjavo postanejo častni nosilci projekta in zagovorniki otrok v mestu. Prva je v proj ekt vstopila Nova Gorica, predala zastavo Rušam, nato so jo prejeli v Občini Piran, Mestni občini Ljubljana, Mariboru in Velenju. Aprila 2009 pa je k projektu pristopila tudi Občina Domžale. to še ni, ker so aktivnosti na različnih koncih, nekaj urejajo Krajevne skupnosti, nekaj Zavod za šport in rekreacijo Domžale in tukaj kaže zadeve spraviti na skupni imenovalec in dobiti pregled nad urejenostjo oziroma pozicijo otroških igrišč. Predvsem to, ali so otroška igrišča v vseh krajih, naseljih, krajevnih skupnostih, kjer bi, glede na veliko število otrok, morala biti. To zagotavljanje zelenih površin in otroških igrišč je tudi ena od nalog, ki jo Unicef podpira in ustrezno ravnanje in podpora tem aktivnosti je eden od pogojev, ki opredeljuje otrokom prijazno mesto. Oddelek za prostor Občine Domžale je v okviru novega občinskega prostorskega načrta Občine Domžale pripravil t.i. študijo Zeleni sistemi, ki opredeljuje položaje parkov, zelenic ter opredeljujejo območje, kjer se ohranja naravno in kulturno krajino. Tako bodo zelene površine umeščeno v nov prostorski red občine, kar bo zagotavljajo enakomerno pokrivanje te vrednote po celotni občini. Zelo pomembna aktivnost Uni-cefa, ki je v Občini Domžale še posebej močna so tudi Unicefove punčke iz cunj. Seveda. Unicefovo otrokom prijazno mesto je močno podprto tudi s prostovoljstvom. Pri nas v Občini Domžale je ena bolj aktivnih skupin prostovoljk, skupina udeleženk Lipe, ki izdeluje punčke. Ta projekt »Kupi punčko, reši otroka« se v Sloveniji zelo uveljavlja in domžalska skupina je ena izmed tistih, ki izdeluje najbolj prepoznavne, najlepše punčke in jih pravzaprav tudi največ prodajo. Ta skupina je imela že kar nekaj odmevnih razstav, ne samo v Domžalah, ampak tudi drugje, nedavno npr. v Kamniku. Te punčke gredo za med, ne samo iz dobrodelnih nagibov kupcev, ampak zato, ker so res lepe in so zelo dobrodošla igrača in okras v vsakem domu. Tudi osnovne šole sodelujejo v projektu izdelave Unicefovih punčk. Šole pa sodelujejo tudi v drugih projektih? Šole v Občini Domžale sodelujejo v različnih projektih, različnih gibanjih za mir in nenasilje. Tako sodelujejo v projektu, ki nosi naslov »Povej! Spregovori o nasilju med otroki.« Ta projekt, kot pove že sam naslov, otrokom omogoči, da izrazijo svoje težave, predvsem, kadar so v nekem okolju izpostavljeni nasilju. Znotraj šolskega vzgojnega dela razrednikov dobijo napotke, kako svoje težave in probleme izraziti, komu se zaupati in kako rešiti te probleme. Projekt se izvaja tudi v vrtcih in govori o miru ter otroke obvešča, kako si za mir prizadevajo druge dežele sveta. Na ta način otrok spoznava že v zgodnjih letih gibanje solidarnosti, vrednoto sočutja. Skratka na otroku primeren pristop se osvešča-jo te vrednote. V projektu Otrokom prijazno mesto sodeluje tudi Zdravstveni dom Domžale? Ja, tudi Zdravstveni dom Domžale je želel pristopiti k projektu in ne samo, da ima zdravstveni dom tudi Varno točko, ampak pripravljajo tudi projekt dojenčkom, novorojenčkom prijaznega zdravstvenega doma. Tako bodo vzpostavili posebni prostor, kjer bodo spodbujali dojenje, svetovali mladim mami- Posvojene punčke iz cunj V Slovenji že sedmo leto poteka projekt Punčke iz cunj in sicer pod sloganom Posvoji punčko in reši otroka, ki je zagotovil cepljenje proti šestim nalezljivim boleznim za 6400 otrok v državah v razvoju. Projekt punčk iz cunj tako kot na nacionalni ravni tudi v Občini Domžale temelji na prostovoljnem delu starejših prostovoljk in učencev osnovnih šol. Mnogokrat sem videl, kako velik je razkorak med položajem otrok v deželah v razvoju v primerjavi s položajem otrok v razvitih deželah, npr. Evropi ali pri nas doma. To me je dodatno motiviralo v prizadevanjih za mir in spravo med strankami v oboroženih spopadih, v katerih pogosto razpadejo vse moralne norme. Zato nisem nikoli sprejemal kot opravičilo tega, da je skrb za varnost in zdravje najmlajših mnogokrat le v rokah mednarodnih organizacij, medtem ko stranke v oboroženem spopadu, v svoji neizmerni želji uveljaviti svoje načrte, otroke zlorabljajo za svoje cilje. Po drugi svetovni vojni ustanovljeni UNICEF je vsekakor pomembnejša mednarodna organizacija, ki je dajala in še vedno daje otrok, staršem in državam v razvoju učinkovito in hitro pomoč. Te pomoči smo bili v letih po drugi svetovni vojni deležni tudi v Sloveniji. Tega nikakor ne smemo pozabiti.« dr. Danilo Turk, predsednik republike Slovenije (Unicef novice 8/2008) cam. Skratka skozi ta način, ki je prijazen do najmlajših prebivalcev občine in njihovih mamic poskušajo prispevati svoj del v tem projektu. Skupaj se Občina Domžale tako želi čimbolj približati otrokom, da bo njihovo mesto čimbolj prijazno tudi do njih. Usposobljene ljudi, ki bodo vodili ta projekt v Zdravstvenem domu Domžale imamo, saj sta dve medicinski sestri uspešno zaključili posebno izobraževanje. Kako pa je v projekt vključen Center za socialno delo Domžale? Center za socialno delo Domžale se vključuje z organizirano Varno točko in delavke centra aktivno sodelujejo v projektu preprečevanje nasilja med mladostniki. Tudi z njihovim projektom Socialnega učenja, ki se razvija oziroma je prisoten v Občini Domžale. Z mladimi v Občini Domžale zelo aktivno sodeluje tudi Center za mlade Domžale. Kako je vključen v projekt Otroku prijazno mesto? Nacionalni odbor za dojenje Tudi Zdravstveni dom Domžale se je aktivno vključil v program Občina Domžale - otrokom prijazno mesto za pridobitev strokovno pomembnega naziva Dojenju prijazna zdravstvena ustanova. Mira Savnik in Vida Čeh sta uspešno zaključili mednarodno izobraževanje za pooblaščene svetovalke za dojenje IBCLC. V Zdravstvene domu tudi pripravljajo sobo, ki namenjena vsem mladim mamicam za dobro počutje najmlajših. Center za mlade je v sklopu projekta otroku prijazno mesto nosilec projekta Varnih točk. Prav tako pa bo v okviru projekta Otroku prijaznega mesta pod okriljem Centra za mlade Domžale deloval tudi projekt LAS, za katerega upamo, da bo zaživel še v letošnjem koledarskem letu. Že sedaj pa prireja- »Vsakemu otroku moramo omogočiti boljšo prihodnost, ob spoštovanju otrokovega dostojanstva in ob varovanju blaginja vseh otrok. Zavedam se, da so na žalost tudi pri nas otroci, ki trpijo, ki so v težavnih položajih. Zato je zelo pomembno, da tudi v Sloveniji na vsakem koraku pomagamo otrokom v stiskah, opozarjamo na kršitve otrokovih pravi, obveščamo glede na zagotavljanja in zaščite otrokovih pravic. Vsi lahko po svojih močeh v svojem okolju v vsakodnevnem življenju s svojimi konkretnimi dejanji prispevamo k izboljšanju položaja otrok. Tako nekateri otroci ne bodo več žalostno gledali, v kakšnem zlobnem svetu krivic so se rodili. Če želimo prihodnjim rodovom predati bolj pravičen, vzdržen in human svet, moramo naprej pričeti pri sebi, spremeniti svoje navade in prepičanja. Zavedati se moramo trpljenja velikega dela človeštva in povečati svojo občutljivost za stiske ljudi, ki skupaj z nami živijo v naši soseski, tej državi, na tem planetu.« dr. Janez Drnovšek (20. november 2007, posvet Ali je Slovenija otrokom prijazna država? v Državnem svetu) mo nekatere aktivnosti, ki zaenkrat tečejo še znotraj občine ali občinskih javnih zavodov. Letos je bila to aktivnost Veter v laseh, ki je namenjena otrokom od 10. pa do 20. leta. Letos so se je udeležili samo osnovnošolci, ne najbolj uspešno organizacijo pa je izpeljal Zavod za šport in rekreacijo. Za jesen, v tednu otroka, napovedujem že preizkušeno prireditev fundacije Z glavo na zabavo, namenjeno učencem zadnjega triletja osnovne šole. Prispevala naj bi k zavedanju o škodljivosti pitja alkohola in mladostnike spodbujala k žuriranju brez alkoholne omame. OPTIKA OČESNA AMBULANTA Helena Dolinšek s.p. Tina Zeleznik Breznikova 15, Domžale Tel.:OI/72l6-436 (Breza center) Samostanska 14, Kamnik Tel.:0l/83l7-005 Vinko: 03I/79B- 960 Marta: 041/456-672 Občina Domžale in Turistično društvo Jarše-Rodica -Osrednja občinska proslava ob 9. maju - dnevu Evrope Združeni v različnosti (nadaljevanje s strani 1) Ocenila je, da so prva leta članstva Slovenije minila brez pretresov, »kar dokazuje, da smo se na vstop v Unijo dobro pripravili. V vmesnem času smo kot prva nova članica uspešno prevzeli evro, predsedovali Svetu Evropske unije in vstopili v t. i. »schengensko območje««, kar nekaj besed pa je namenila tudi razmisleku o tem, kaj nam je prineslo članstvo v Evropski skupnosti. »Potrebno je iskati odgovor na vprašanje: kaj bi bilo, če Slovenija ne bi vstopila v EU in kaj je drugače, ker smo v Evropski skupnosti. V obdobju pred pridružitvijo je Slovenija morala izvesti številne notranje reforme, ki so ji omogočile hitrejši razvoj. Posebej danes, v času globalne ekonomske in finančne krize, jasno vidimo prednosti članstva v Evro območju. Če se mogoče na prvi pogled zdi, da teh prednosti v Sloveniji ni opaziti, se ozrimo čez meje Slove- nije: stabilna valuta in dostop na 500-milijonski trg ter možnost izkoriščanja sredstev skupnosti, so tiste prednosti, ki Sloveniji zagotavljajo mirnejšo plovbo v teh razburkanih časih.« V nadaljevanju je skušala odgovoriti na vprašanje, kaj je najbolj pomembno za nas v Evropski skupnosti ter ugotovila, da je odgovor odvisen tudi od tega, s kom se pogovarjamo, hkrati pa poudarila, da je »Sloveniji članstvo v Uniji omogočilo, da aktivno soustvarjamo lastno prihodnost v okviru širše skupnosti evropskih držav in tako zagovarjamo tudi lastne, nacionalne interese. Da bi bili pri tem uspešni, pa moramo imeti jasno izoblikovane prioritete. Kajti ko imamo jasno postavljene cilje, najdemo tudi pot, da jih uresničimo.« Opozorila je na številne koristi, ki jih je prinesel vstop v Evropsko skupnost, med njimi posebej na področje izobraževanja, spomnila pa je tudi na besede vizionarja Schumana, ki je med drugim dejal, da »val nacionalizmov lahko prepreči le konstruktivna in kolektivna politika, v okviru katere bo po zaslugi učinkovite solidarnosti interesov in naporov vsakdo našel svoj dobiček«, ter poudarila, da je »prav to dodana vrednost, ki definira močno, varno in stabilno Evropo, h kateri stremimo vse njene članice.« Svoj govor je zaključila s pogledom na sedanjost: »To bo še posebej na preizkušnji v času, ki ga živimo, v času krize, ki ni prizanesla nobeni evropski državi. Prav zdaj se bo pokazalo, ali ideje sodelovanja in skupnega premagovanja težav ter iskanja izhoda iz krize živijo in se bodo udejanile tudi v neposredni praksi ob kriznih preizkušnjah. Poleg tega pa se bodo porajale tudi negative ideje in pobude o zapiranju v lastne meje, ozki nacionalni egoizmi ter iskanje morebitnih krivcev v nekih lažnih zunanjih vzrokih in ljudeh - tistih z roba, kot so priseljenci, begunci, drugačni ... Zato bo prav zdaj še kako pomembno, kakšne mehanizme ima evropska skupnost, da se bo tem anomalijam zoperstavila in jih premagala ter iz krize zrasla še trdnejša, bolj demokratična in močnejša. In takšne Evropske skupnosti si vsi želimo v prihodnosti.« V kulturnem programu smo ob pomoči povezovalca in Okroglih muzikantov spoznavali našo in druge države. Tako nas je mladi Mozart opozoril na sosednjo Avstrijo, Istvan na Madžarsko, vedno dobrodošli Kekec nas je spomnil, da živimo v najlepši državi na svetu, Škotsko smo spoznavali z Jonijem na dudah, poštarski rog nas je spomnil na Švico, gostitelji s prijetnim druženjem in čudovito domačo hrano ob koncu pa na to, da smo med njimi vedno dobrodošli. Naj kratko poročilo s prijetne slovesnosti zaključim z delčkom ene od številnih izbranih pesmi, ki nam jih je ta večer ponudil povezovalec Roman Končar, in ki pove vse: Združeni zmoremo sanjati sanje, in jih živeti kot jutrišnji dan, skupno nam vsem je ponosno dejanje, človek človeku je človek ... vsak dan. Vera Vojska Kulturno društvo Groblje 6. druženje pod lipami Med prireditvami, ki v Groblje privabijo veliko število obiskovalcev, je tudi DRUŽENJE POD LIPAMI, ki ga je v drevoredu lip pri Kulturnem domu Groblje 16. maja pripravilo Kulturno društvo Groblje. Med celodnevni pestri kulturni program so člani in članice društva uvrstili prikaz domačih obrti, posebej zanimiv pa je bil tudi pogled na blizu 30 rezbarjev od blizu in daleč, ki so predstavljali svojo ustvarjalnost. Kulturni del srečanja so s svojo predstavitvijo začeli mladi iz Gledališke skupine Osnovne šole Rodica, s svojim prikupnim petjem nadaljevale Ljudske pevke Trlice iz KUD Ligojna, obiskovalci so navdušeno zaploskali vse bolj uspešni pevki Evi Černe, program je s svojimi prijatelji nadaljevali harmonikar Jure Svetlin, prav poseb- na glasba pa je zazvenela ob nastopu Domžalskih rogistov. Prijetno popoldne so popestrili harmonikarji iz Godiča ter ljudski pevci iz Blagovice, zaključili pa člani citrarskega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje. Prav za prijeten zaključek pa so poskrbele naše ljudske pevke s pevovodjo Maro Vilar. Obiskovalci so si med programom pridno ogledovali mojstrstva zbranih rezbarjev, navdušili pa so jih tudi rokodelci, med katerimi so občudovali tako izdelovalce glasbenih instrumentov, kot izdelovalce lesenih miniaturnih predmetov. Predstavili so se kovač, klekljarice, pletilec košar, izdelovalec metel, lesenih verig, spoznali smo, kako se oplete steklenica, Joži Košak je predstavljala šivanje slamnikov, Franci Orehek je portretiral obiskovalce, Turistično društvo Jar-še-Rodica pa se je predstavljalo z ročnimi deli. Spomine na preteklost so obiskovalci obujali tudi ob pogledu na predice in klekljarice iz Ligojne. Anton Košenina, predsednik Kulturnega društva Groblje, je ob letošnji pritrditvi povedal: »Po letošnji zelo dobro obiskani prireditvi lahko rečem, da so ljudje Druženje pod lipami zelo lepo sprejeli. Navdušili so jih tako prisotni rokodelci kot rezbarji ter pester kulturni program, v katerem je bilo prav za vsakogar nekaj. Naša ekipa, ki je pridno delala ves dan, pa je poskrbela tudi za hrano in pijačo. Pohvaliti moram tudi povezovalca Staneta Cotmana, ki je ves dan skrbel za res prijetno vzdušje pod grobeljskimi lipami. Ob tem bi se rad zahvalil vsem mojim sodelavcev, vsem sodelujočim, pa tudi našim sponzorjem, brez katere pomoči bi prireditev težko izpeljali. Že sedaj vabim vase, da se dobimo na 7. Druženju pod lipami.« Vera Vojska ACUNOVODSKE STORITVE Ažurnost, fleksibilnost in strokovnost! ŽE g LET Renata Uhan s.p. POT K SEJMIŠČU 26A, 1231 LJUBLJANA-ČRNUČE tel.: 01 561 29 47, faks: 01 561 29 48, gsm: 041 652 556 e-pošta: renata@faktura.si www.faktura.si Razdelili 3.600 rožic V Krajevni skupnosti Venclja Perka smo že pred štirimi leti pričeli s podeljevanjem rožic našim krajanom, zato smo se tudi letos na seji Sveta odločili, da 15. in 16. maja med svoje krajane ponovno razdelimo rožice. V dveh dneh smo med krajane razdelili 3.600 rožic, ki jih je pripravilo Cvetje Ksenija, ki je vsakemu gospodinjstvu podarilo tudi vrtnico. Odziv na naše povabilo je bilo s strani krajanov zelo dobro, množično so se akcije udeležili krajani Stoba in Depale vasi, stanovalci ostalih delov krajevne skupnosti pa slabše. Vsi krajani so bili s podarjenim cvetjem zelo zadovoljni. Tudi v bodoče želimo, da ostane naša akcija tradicionalna ter da bomo skupaj poskrbeli za okrasitev naše krajevne skupnosti. Janez Ulčar Predsednik sveta KS Brezplačno cvetje za KS Simona Jenka Krajevna skupnost Simona Jenka se je pridružila skupni spomladanski akciji vseh treh krajevnih skupnosti mesta za lepše in bolj cvetoče Domžale. Tako smo na seji Sveta sprejeli sklep, da se v petek, 8. maja, in soboto, 9. maja, organizira akcija, kjer je lahko vsako gospodinjstvo ali hiša v KS za okrasitev balkonov in vrtov brezplačno prejelo sedem sadik balkonskega cvetja. O naši akciji smo krajane obvestili preko Slamnika. Cvetje je pripravilo Vrtnarstvo Franci Kos, in sicer pester izbor sadik, od vo-denk, pelargonij, lobelij in drugih rož. Akcija je bila v naši KS drugič. Veseli smo bili tolikšnega odziva krajanov, saj nas je v času oddaje rož obiskalo 300 gospodinjstev. Tako je bilo iz rok sodelavk in članov sveta KS oddanih 2.100 sadik. Pričakujemo, da bo akcija popestrila videz naše KS. Vsekakor pa menimo, da bi takšna akcija z brezplačnimi rožami za okrasitev lahko postala tradicionalna. Veronika Banko Predsednica sveta KS Polepšajmo našo krajevno skupnost in Domžale Krajevna skupnost Slavka Šlandra Domžale je tudi letos sprejela sklep, da v petek, 15. maja, in v soboto, 16. maja 2009, organizira akcijo Polepšajmo našo KS in Domžale. V okviru te akcije je lahko vsaka hiša oziroma družina brezplačno prejela sedem sadik balkonskega cvetja za okrasitev balkonov in vrtov. O naši akciji smo krajane obvestili preko Radia Hit. Odziv na našo akcijo je bil več kot dober in precej večji kot lani. Pester izbor raznih sadik je pripravilo Vrtnarstvo Franci Kos iz Domžal, in sicer od vodenk, bršljink, pelargonij in drugih rožic do vrtnih začimb. Tako smo iz rok članov sveta in sodelavk KS 350 družinam, ki so se odzvale na naše povabilo, razdelili skupno 2.450 različnih rož. Te sedaj krasijo balkone in vrtove v naši KS. Rože so prejeli tudi nekatere šole in vrtci v naši KS za po-lepšanje tamkajšnje okolice. Vsekakor menimo, da je akcija lepo uspela, saj si ob sedanji gospodarski situaciji in prenizkih dohodkih dobršnega dela prebivalstva marsikdo teh rož sicer ne bi mogel privoščiti. Zadovoljni krajani, ki so prišli po cvetje, pa so izrazili željo, da bi bilo lepo, če bi takšna akcija z brezplačnim cvetjem za okrasitev kraja postala tradicionalna, saj bi lahko tako precej pripomogli k lepšemu videzu kraja, ki mu primanjkuje urejenih parkovnih površin in rož. Obveščamo krajane, da je bila 18.aprila očiščevalna akcija, ki so jo organizirale vse tri KS v Domžalah. Ta je bila s strani krajanov, žal, zelo slabo obiskana. Zato prosimo krajane, da bi v bodoče tudi z večjo lastno udeležbo na tej očiščevalni akciji prispevali k lepšemu videzu mesta Domžale in okolice. dr. Franc Habe Predsednik KS Slavka Šlandra AVTO detr, rf.0.0. SLOVENSKA. CESTA 64 1234 MENGEŠ TEL 01 723 73 13 Mtng« t-MAIL; AVTODETR0SIOL.NET DRUŠTVA stran 6 Redni letni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale OZVVS Domžale je stanovska organizacija, ki združuje veterane vojne za Slovenijo na področju UE Domžale (Domžale, Mengeš, Trzin in Lukovica), ne glede na politično ali drugo nazorsko prepričanje. 3. aprila 2009 smo se zbrali v Kulturnem domu v Iha- Najprej so nas pozdravili mladi pevci Mešanega pevskega zbora SLAMNIK iz Ihana in nas s pesmijo popeljali od Zdravljice pa vse tja do planin. S svojo prisotnostjo so nam letni zbor oplemenitili predsednik ZVVS, Janez Pajer, predsednik veteranske organizacije SEVER PO Ljubljana, Emerik Peterka, in delegacija OZVVS Kočevje. Iz poročila predsednika OZVVS Domžale, Janeza Gregoriča, je bilo moč razbrati pestrost različnih dogodkov: »V svojih aktih imamo opredeljen cilj in namen našega delovanja, to je krepitev domoljubja in pripadnosti narodu ter skrb za svoje člane. Ukvarjamo se izključno z nepridobitno dejavnostjo. Glavni vir prihodkov je članarina, ki jo plačuje večina članov, poleg tega pa še dotacije občin ZVVS ter razne donacije. Pri vseh naših akcijah upoštevamo načelo samoudeležbe. Vse zadolžitve se opravljajo na ljubiteljski ravni, kar terja veliko prostega časa in nenazadnje tudi materialnega odrekanja. Naše združenje dobro sodeluje z ostalimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami, še posebej z OZSČ Domžale. Uresničili smo skoraj vse zastavljene naloge (preko štirideset). Bili smo na pohodu spomina in prijateljstva v Vrbi, na praznik slovenske kulture, na borčevski proslavi na Oklem, pri našem osrednjem pomniku brani-teljem slovenske samostojnosti se zberemo ob državnih praznikih in drugih priložnostih. Udeležujemo se praznovanj in slovesnosti , na katere smo povabljeni tudi izven naših upravnih meja. Na pohodu na Triglav nikoli ne manjkamo. Redno se udeležujemo športnih tekmovanj ter veteranskih športnih iger. Naš sedemnajsti tradicionalni pohod Po poteh vojne za Slovenijo je lepo uspel, iz česar sledi, da izkoristimo skoraj vsako priložnost tudi za prijateljsko druženje. Po vseh OŠ na še UE vsako leto organiziramo predavanja s področja osamosvojitvene vojne in domovinske vzgoje. S tem ima največ dela Jože Kosmač. Predavanja so tudi v občini Dol pri Ljubljani ter Komenda. Da celo z izletom naših članov utrjujemo duh slovenstva, smo dokazali s potepanjem po Furlaniji in Rezijanski dolini. Svojim članom nudimo stalno pomoč v pravni, moralni in tudi denarni obliki. Slavnostno smo izročili petnajst veteranskih izkaznic našim novim članom.« Podelili smo tudi nekaj priznanj našim najzaslužnejšim članom, tako so bronasto priznanje OZVVS Domžale dobili: Marjan Galien, Brane Hafner, Slavko Pevec, Stanislav Smerkolj in Tone Kosec. Srebrno priznanje OZVVS Domžale so prejeli: Ladislav Skok, Marjan Kveder in Danilo Kastelic, zlato priznanje OZVVS Domžale pa Janez Kušar in Marko Trampuž. Plakete ZVVS je podelil predsednik zveze, Janez Pajer. Bronaste so prejeli: Bine Kladnik, Roman Ropotar in Anton Žnidaršič, srebrne pa Jože Kosmač in Janez Gregorič. Po končanem zboru smo se ob prigrizku in lanski vinski letini prepustili spontanemu prijateljskemu druženju in se v enakem duhu tudi razšli. Janez Gregorič Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale vas v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske vabi na odprtje razstave bojev za severno mejo in generala Rudolfa Maistra in razstave vojne za Slovenijo 1991 v sredo, 17. junija, 2009 ob 19. uri v Knjižnici Domžale V okviru praznika - dneva državnosti, obiščite obe razstavi in se naužijte slovenstva, ter se spomnite Rudolfa Maistra, ki se je rodil v sosednjem Kamniku, osnovno šolo obiskoval v Mengšu... O ostalem vas seznani razstava. Poklonili smo se trpljenju 4.153 Slovencev, od katerih jih je več kot 1.500 v taborišču umrlo Spominska slovesnost v Mauthausnu Društvo izgnancev Domžale in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale je, skupaj s krajevnimi organizacijami Slavko Šlander, Vencelj Perko Domžale ter Dob, v nedeljo, 10. maja 2009, organiziralo obisk mednarodne komemorativne slovesnosti v nekdanjem koncentracijskem taborišču Mauthausen. Blizu stotim udeležencem sta na poti v Mauthausen mag. Jožica Polanc in Vera Voj ska predstavili zgodovino koncentracij skega taborišča Mauthausen, kjer je vsaka ped zemlje in kamenja prepojena s človeško krvjo. Pripovedi o trpljenju jetnikov in o nepojmljivi krutosti gestapa kot vodij taborišč smo udeleženci komemorativne slovesnosti poslušali z nemo željo, da se takšna gnusna človeška dejanja ne bi nikoli več ponovila. Ob prihodu v koncentracijsko taborišče smo se udeleženci najprej poklonili žrtvam pred slovenskim spomenikom Obtožujem. Ob častni straži Slovenske vojske so na komemorativni slovesnosti nastopili učenci Osnovne šole Frana Roša iz Celja, slavnostna govornica pa je bila ministrica za notranje zadeve, Katarina Kresal. Spominske slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki slovenskega veleposlaništva v Avstriji, udeleženci iz Domžal pa smo položili dva venca ter prižgali sveče. Marsikdo se je ob tem spomnil svojih domačih in sorodnikov, saj je bilo kar nekaj borcev za svobodo iz druge svetovne vojne z območja sedanje in nekdanje Občine Domžale zaprtih v tem koncentracijskem taborišču. Potem, ko smo si ogledali posamezne dele taborišča ter spominske plošče, med katerimi je tudi plošča 65 slovenskim talcem iz Begunj, na kateri so zapisana tudi imena petih Slovenk, prvih žensk, ustreljenih v tem taborišču, ter se po »stopnicah smrti« napotili tudi na delovišče taboriščnikov, smo ob 11. uri spremljali osrednjo mednarodno spominsko slovesnost. Med udeleženci so bili najvišji predstavniki Republike Avstrije, ob njih pa smo spremljali tudi predstavnike vseh drugih držav, iz katerih so bili v času med 8. avgustom 1938, ko so bile postavljene prve barake, do 5. maja 1945, ko je bilo taborišče osvobojeno, v uničevalnem taborišču ljudje, ki so ljubili svojo domovino, se uprli nemškemu »novemu redu« in zločinskemu nacističnemu zavoj evanju sveta. Med udeleženci so bili predstavniki držav iz vseh kontinentov. Tudi udeleženci iz Domžal smo se pridružili naši delegaciji, ki je na osrednjem prizorišču položila venec ter se poklonila spominu na umrle Slovence. Pot v domovino, v lepem sončnem nedeljskem dnevu, so spremljali spomini na trpljenje Slovencev v koncentracijskem taborišču Mauthausen in vseh drugih taboriščih ter spomini na 5. maj 1945, ko so interniranci postali svobodni. Spremljali so nas spomini na trpljenje naših rojakov, ki so v koncentracijskih taboriščih končali življenje, ali pa so kot interniranci nečloveško trpeli in preživeli ta pekel samo zato, ker so verjeli v pravičnost in v svobodo. Pred očmi pa smo imeli tudi sporočilo letošnje in vseh drugih svečanosti: nasprotovanje vojnam, želja po svobodi in enakosti narodov ter svobodi in pravici življenja vsakega posameznika, pa tudi spoznanje: čeprav je od druge svetovne vojne poteklo že več kot šest desetletij, je potrebno vedno znova opominjati na posledice vojne, na vse trpeče pa ohranjati trajen spomin in hvaležnost. Erna in Vera Slovesnost za homškim hribom V spomin padlima partizanoma Za Homškim hribom, malo nad jezom, kjer se iz Kamniške Bistrice izteka homška Mlinščica, stoji spomenik dvema mladima partizanoma, Petru Boljki in Viktorju Prosenu. Tu smo se v soboto, 18. maja zbrali na spominski slovesnosti, ki sta jo ob 65. obletnici njune smrti organizirala Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale in krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje. V kratki spominski slovesnosti so nastopili pevci Moškega pevskega zbora Radomlje pod vodstvom dirigenta Marka Tirana, recitatorka Janka Jerman in pevka Silva Kosec, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale, Marija Majhenič, pa je k spomeniku položila lovorov venec. Predsednik krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Radomlje je v svojem nagovoru obudil spomine na dogajanja pred petinšestdesetimi leti. Dva mlada partizanska obveščevalca, Peter Boljka in Viktor Prosen, sta si spomladi leta 1944 v Homškem hribu nad bistriškim jezom zgradila bunker. Peter Bolj-ka je že jeseni 1943 ušel s prisilnega dela v Dravogradu, se vrnil domov ter postal terenec in obveščevalec. Zimo je prebil po hišah na terenu, na pomlad pa sta si z Viktorjem zgradila skromno opremljeno, vendar dobro prikrito zemljanko, veliko približno dva krat dva metra. V njej sta lahko prespala, pisala poročila in si na majhnem gorilniku tudi kaj skuhala. V noči pred usodnim dnem, 16. majem 1944, sta se vrnila iz akcije. Peter se je še okrog treh ponoči oglasil doma pri Urbanetovih in naročil sestri Pepci, naj jima prinese kosilo. Svetovala mu je, naj ne hodi v bunker, saj bi ga lahko kdo videl in izdal. Ko je naslednji dan okrog enih popoldne Pepca že odšla s kosilom od doma proti gozdu, je k Urbanetovim prišel ves zaskrbljen Lojze Drolc in povedal, da je Homški hrib obkoljen. Pepco so Nemci ujeli, ko je mimo župnišča zavila v gozd. Izgovori glede tega, kam je namenjena, niso zalegli, saj so med Nemci bili tudi slovenski gestapovci - raztrganci, ki so razmere dobro poznali. Odvedli so jo do bunkerja, kjer ji je srce skoraj zledenelo od groze. Njenega brata Petra, že vsega črnega in osmojenega, so žgali na ognju, da je kričal in kričal, dokler se ni onesvestil. Viktor je zvezan in ves ožgan negibno ležal na tleh, da ni vedela ali je živ ali mrtev. Tudi njo so pretepali, potem pa jo mimo Rak-čevega mlina odvedli k sosedu in jo zasliševali. Tja so iz tovarne v Preserjah pripeljali tudi njenega moža Ignaca Kobilco in od doma njune otroke. Preden so jih sredi popoldneva odpeljali v Kamnik, so iz smeri bunkerja zaslišali močno eksplozijo in opazili črn dim. Zaman so gledali in čakali, kdaj bodo privedli Petra in Viktorja -ni ju bilo. Gestapovci so ju še živa vrgli v bunker, kjer sta zgorela. V ognju brezumnega maščevanja so zgorele njune sanje in pričakovanja, v njem je ugasnila njuna pomlad in vse njune pomladi, v njem so se razblinila upanja njunih domačih. Petinšestdeset let je minilo od takrat, petinšestdeset let, ki jih Peter in Viktor nista doživela zaradi divjaštva okupatorja in podlosti njegovih pomagačev - domačih izdajalcev, ki so le mesec dni pred tem prisegli zvestobo okupatorju. Danes se je bolj kot včeraj potrebno spominjati znova in znova, kakšno strašno ceno je slovenski narod plačeval in plačal za svoj obstoj in svojo svobodo, in da je ta cena bila mnogo višja zaradi izdaje in kolabo-racije. Spominjamo se tega in spominjali se bomo zato, da se to nikdar več ne ponovi. Nikoli ne bomo dovolili, da bi sile, ki so pod krinko boja proti komunizmu organizirale izdajalsko sodelovanje z okupatorji, umazale in zatrle spomin na junaško borbo proti fašizmu in nacizmu in na junake, ki so v tem boju žrtvovali svoje življenje za našo svobodo. V imenu organizatorjev se zahvaljujem vsem nastopajočim, praporščakom in vsem, ki so s svojo prisotnostjo počastili spomin na borce, ki so žrtvovali življenje za našo svobodo. Peter Jerman Ob spomeniku partizanske bolnice na Kolovcu Slovesnost pri »Lukovi« bolnici V petek, 8. maja popoldne, je običajno tišino kolovških gozdov zmotilo petje in govorjenje. Ob spomeniku in maketah partizanske bolnice Triglav — Lukove bolnice — na Kolovcu pri Radomljah smo se zbrali k spominski slovesnosti, ki sta jo ob 65. obletnici izgradnje in uničenja te bolnice organizirala Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale in krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje. V kratki spominski slovesnosti so nastopili pevci Moškega pevskega zbora Radomlje pod vodstvom dirigenta Marka Tirana, recitatorka Janka Jerman in pevka Silva Kosec, predstavnik krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Radomlje pa je k spomeniku položil venec. Zbrane je nagovoril Toni Dragar, župan Občine Domžale, in v slavnostnem govoru opozoril na pomembno in humano vlogo partizanskega zdravstva ter obudil spomine na dogodke, ki so se tu odvijali pred petinšestdesetimi leti. Bolnico Triglav so zgradili v februarju 1944, ker je postala bolnica v Zajčjem hribu na Rovah premajhna in je bila preblizu ceste. Gradili so jo tovariši: Pirš Jože — Luka, Ivan in Srečko Vrenjak, Ivan in Slavko Vrenjak, Jože Jazbec, Luka Hribar, Vinko in Jože Žebovec — Lipko ter Franc Klopčič - Viktor. Material za gradnjo in opremo so zagotovili požrtvovalni aktivisti iz Dupeljn, s Kolovca, z Rov, iz Radomelj in s Škrjančevega. Dolga je bila 12 metrov, široka 5 metrov, v bližini pa je bil še bunker za osebje, velik približno 4 krat 4 metre. V začetku marca 1944 so v novo bolnico preselili vse ranjence in zaloge iz rovske bolnice. Število ranjencev je kmalu naraslo na 54, zato je štab Četrte operativne cone v bolnico poslal zdravnika dr. Mitja Kaca, po njegovi smrti pa dr. Lojzeta Pirca. Oskrbovalno mrežo so raztegnili daleč naokoli, veliko pa so pri tem postorili vaščani bližnjih Dupeljn in Rov. Za varnost je skrbel obveščevalec Jože Jazbec iz Dupeljn. Kljub številnim nemškim hajkam v okolici je bolnica nemoteno delovala do 5. maja 1944. Takrat so v bolnici izvedeli, da je neki domačin, ki je dezertiral iz Šlandrove brigade, govoril po Kamniku, da ve, da je na Kolovcu bolnica, ker je nosil ranjence v to smer. Poostrili so previdnost in zamaskirali vse poti in sledove. Naslednje jutro tovariš Jazbec ob prvem obisku v bolnici še ni videl nič sumljivega, ko se je vračal z drugega obiska domov, pa se je komaj izognil Nemcem in raztrgancem, ki so prihajali z vseh strani. Celo jutro so stiskali obroč in preiskovali teren. Po poldnevu je nanje naletel desetletni partizan Poldek, jim ušel in obvestil tovariše v bolnici. Medtem ko so Nemci odkrili in napadli nekaj deset metrov oddaljeni bunker za osebje, se je bolničarju in nekaj lažje ranjenim borcem posrečilo rešiti iz bolnice; šestnajst jih je srečno ušlo. Odpor v bunkerju so Nemci kmalu premagali in sedem tovarišev prisilili k predaji, tri od teh — Srečka Vrenjaka, Janeza Kosmatina in Luka Hribarja — so potem mučili in ustrelili. Ko so odkrili še vhod v bolnišnico, so iz nje napodili ranjence, ki so lahko hodili in jih zasliševali. Nekaj so jih odgnali, ostale pa poslali nazaj v bolnico in jih ob vstopanju pomorili s streli v tilnik, težke ranjence pa so pobili kar na njihovih ležiščih. Trupla so nato polili s petrolejem in jih z bolnico vred zažgali, razdejali pa so tudi bunker. Iz požgane bolnice sta se kasneje rešila še dva ranjenca, ki so ju Nemci slabo zadeli. Ujete so najprej odgnali v kamniške zapore, po zasliševanjih v Begunje, od tam pa v taborišča. Teden ali dva kasneje so odkrili in uničili še obe opuščeni rovski bolnici in se znesli nad neoboroženimi va-ščani Rov. Z uničenjem bolnic in pomorom neoboroženih in nemočnih ranjencev so okupatorji ponovno, tako kot že mnogokrat, pokazali, kakšna je njihova civiliziranost in kakšno usodo so namenili vsem, ki jim nočejo biti sužnji. Res so s tem težko prizadeli osvobodilno gibanje v njegovem najbolj humanem prizadevanju, v skrbi za ranjene, bolne in nemočne, niso pa niti s takim divjaštvom mogli uničiti upora in teženj po svobodi in miru in hrepenenja po času, »ko brez pušk in bajonetov prosta nam bo pot ...« Petinšestdeset let je minilo od takrat, mi pa se še spominjamo in prav je tako. Spominjamo se s ponosom, z ljubeznijo, z žalostjo v srcih in poskrbeli bomo, da se bodo partizanske borbe in žrtev s ponosom in ljubeznijo spominjali tudi naši vnuki in pravnuki. Najmanj to si zaslužijo tisti, ki so v usodnih časih žrtvovali za obstoj, preživetje in svobodo slovenskega naroda svojo mladost, svoje sanje in svoja življenja. V imenu organizatorjev se zahvaljujem slavnostnemu govorniku, Toniju Dragarju, županu Občine Domžale, vsem nastopajočim, praporščakom in vsem, ki so s svojo prisotnostjo počastili spomin na borce, ki so žrtvovali življenje za našo svobodo. Peter Jerman Enajsti zbornik literarnega krožka Društva LIPA in deveti zbornik članov univerz za tretje življenjsko obdobje RS v Sipek - vrtnica jeseni Med cvetjem in trnjem življenje zori. Zato roža prelepa bo čaščena vse dni. Verze Rudija Uršiča sem prebrala na začetku knjige Sipek — vrtnica jeseni, enajstega zbornika literarnega krožka Društva LIPE, univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, in devetega zbornika članov univerz za tretje življenjsko obdobje, ki jo je naša univerza predstavila sredi maja v Jamarskem domu na Gorjuši. Društvo Lipa je na srečanje povabilo avtorje in avtorice ter ilustratorke iz cele Slovenije, ki so najprej prisluhnili pozdravnemu nagovoru Metke Zupanek, predsednice domžalske univerze, nato pa zaploskali Toniju Dragarju, županu Občine Domžale, ki je po pozdravu in čestitkam avtorjem in Društvu Lipa med drugim dejal: »V naši občini ne moremo govoriti o tem, da so starejši breme, kot lahko prav v teh dneh beremo v časopisih. Za nas so starejši bogastvo, ki s svojimi življenjskimi izkušnjami in največkrat tudi darovi, katere marsikdo odkrije šele v jeseni življenja, bogatijo otroštva naših najmlajših, mladost svo- jih vnukov in srednja leta svojih otrok.« Za njim je o vsebini dela univerz za tretje življenjsko obdobje na Slovenskem in njihovem pomenu govorila dr. Ana Krajnc, predsednica Sveta združenja univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije, in med drugim povedala, da te letos praznujejo 25-letnico, ter da v 37 krajih združujejo več kot 20.000 študentov. Z veseljem je opozorila, da imajo ljudje v jeseni življenja veliko novih rešitev, fantazije, ustvarjalnosti in inovativnosti, vseh teh vrednot pa je v družbi premalo, zato bi morala ta biti vesela, da jih v tako veliki meri prispevajo prav starejši. Čestitala je vsem avtorjem in jim zaželela, da se ob letu obsorej srečajo ob novem zborniku. Sledil je pravi literarni maraton, v katerem smo slišali odlomke posameznih pesmi in proze sodelujočih, ki so nam jih predstavljale recitatorke Društva Lipa, prisluhnili smo Pevskemu zboru LIPE Domžale, s citrami pa nas je razveseljeval Miha Dovžan. Posebej očarljiva je bila predstavitev pesmi Zlatke Levstek Gnetem besede ... v številnih jezikih. Zbornik, ki je pred nami, je podoben prejšnjim, pa vendar čisto drugačen in čisto nov. Vzemite ga v roke in začutili boste, da so vaše misli ob njegovem branju podobne mislim pisateljice Tatjane Kokalj, avtorice uvodnega besedila: »Očarana sem sledila vašim stopinjam. Lahko sem opazovala, kako iščete mir, ki ga več ni med današnjimi ljudmi. Občudovala sem, kako nizate bisere v ogrlico svojih dni. Jokala sem z vami, ko ste žalovali za zgubljenim časom. Tudi moja misel se je skupaj z vašo izgubljala v spomine, zagrizeno brskala po starih smeteh ... « Zbornik z letnico 2009, Šipek - vrtnica jeseni, je uredil uredniški odbor: Metka Zupanek, Silva Mizerit in Metka Kompoš, naslovnico je opremila Angelca Do-vžan, likovno pa opremila Zlatka Levstek in članice Likovnega krožka Lipa Domžale, katerih razstavo smo pred kratkim lahko občudovali v Knjigarni in galeriji Beseda. V zborniku objavlja 24 avtorjev in avtoric, ki pišejo v okviru literarnega krožka Lipe, in 31 literatov iz cele Slovenije. To je bilo literarno dopoldne, praznični dan, ko smo začutili utrip ustvarjalnosti pesnikov in pisateljic, ki so nam predstavili svoja doživetja, svoje občutke, svoje spomine in jih delili z nami. Tako smo skupaj ustvarjali čudovite nepozabne trenutke, od katerih bo morda našel kateri mesto v naslednjem zborniku. Iskrene čestitke! Za pokušino pa še delček pesem Ivanke Godec iz Celja: Šopek vrtnic v jeseni povezuje misli, lepoto vseh piscev širom po Sloveniji. Zlije se v Zbornik domžalskih prijaznih in toplih ljudi. Vera Vojska Turistično društvo Jarše-Rodica Nov prapor za prvih deset let uspešnega dela 23. maja 2009 je bilo pred Kulturnim domom Groblje zelo prijetno in veselo. Številni obiskovalci so prišli praznovat 10. rojstni dan Turističnega društva Jarše-Rodica. Osrednje darilo društvu je bil nov prapor, ki ga krasi devet spominskih trakov in kar 247 zlatih žebljičkov, ki pričajo o radodarnosti, o navdušenju nad delom društva, predvsem pa o pripravljenosti pomagati Turističnemu društvu Jarše-Rodica. O njegovem delu največ ve Nevenka Narobe, prva predsednica Turističnega društva Jarše-Rodica, ki se je v času predsednikovanja, skupaj s člani in članicami, lotila številnih uspešnih akcij, po katerih je društvo postalo prepoznavno tako v občini kot izven nje. Skrbelo je za večji turistični utrip kraja, organiziralo številne prireditve, ki so privabljale ljudi od blizu in daleč, pomembna pa je tudi povezanost društva z mladimi. Za njo je društvo prevzel Stane Cotman, ki skupaj z ostalimi člani in članicami skrbi, da se uspešno delo nadaljuje, na kar kažejo številne prireditve, med katerimi sta zlasti odmevali dve, povezani z Evropo. Društvo se je odločilo, da ob 10. rojstnem dnevu slavnostno razvije društveni prapor, ki je slovesno zaplapolal ob glasbi godbe iz Železnikov, ki se je udeležila slovesnosti ob 125-letnici Domžalske godbe, za prijetno razpoloženje so poskrbeli Ansambel Svetlin in Stoparji, slovesnost so olepšale številne narodne noše, svoje starejše turistične kolege pa so obiskali mladi člani Turističnega krožka z Osnovne šole Rodica, od koder so prišli tudi nastopajoči na slovesnosti, ki jo je vodila Draga Jeretina Anžin. Posebej skrbno so organizatorji pripravili slovesno razvitje novega prapora, ki sta ga v imenu darovalcev žebljičkov in spominskih trakov razvila Vida Strajnar in Marjan Ručigaj, tudi pobudnika, tako za ustanovitev društva kot nakup prapora. Prav Marjan Ruči-gaj naj je podrobno opisal slovesnost: »Ko je prapor blagoslovil domači župnik, gospod Janez Kvaternik, sva ga z gospo Vido Strajnar slovesno izročila predsedniku Turističnega društva Jarše-Rodica, Stanetu Cotmanu, z besedami: »Predajava ti prapor Turističnega društva Jarše-Rodica, za katerega je prispevalo zlate žebljičke 247 darovalcev ter devet darovalcev spominskih trakov. Naj ta prapor združuje vse člane TD, kakor tudi vse krajane, da delujejo v dobrobit kraja in pomagajo pri njegovem razvoju ter urejenosti. Ta prapor naj tudi povezuje sosednja TD v občini kot tudi izven nje. Nosite ga svečano in ponosno in naj bo prisoten na vseh svečanostih in prireditvah, tako v kraju kot izven njega, prav tako pa naj povsod spremlja člane na njihovem zadnjem slovesu. Predsednik, nosite ga pokončno in svečano. Obenem vam iskreno čestitava ob 10-letnici društva.« Stane Cotman je prapor prevzel in obljubil, da bo povezoval in bo svetinja društva. Nato sta prapor prevzela praporščaka Nevenka Narobe in Stane Kramberger in obljubila, da ga bosta čuvala in bo prisoten na vseh slovesnostih.« Sledila je podelitev priznanj najzaslužnejšim članom ter drugim, tako iz krajevne skupnosti kot občine, ki so kakorkoli pomagali pri uspešnemu delu društva. Uradnemu delu je sledilo prijetno druženje, za katero so pripravili tudi prijeten srečolov, ki je ob odlični organizaciji tudi tokrat potrdil besede, ki jih v Turističnem društvu Jarše-Rodica velikokrat slišimo: Osrečujmo druge in sami bomo srečni. Turističnemu društvu Jarše-Rodica ob 10-letnici in novem praporu iskrene čestitke! Vera Vojska 80 let Prostovoljnega gasilskega društva Radomlje V službi ljudstva Korenine gasilskega društva segajo v 27. januar leta 1929, ko je 32 mož in fantov sklenilo ustanoviti gasilsko društvo v Radomljah. Za prvega predsednika je bil izvoljen Janez Pavlin. Že leta 1933 so odprli in predali v uporabo nov gasilski dom, ki so ga uporabljali vse do leta 1981. Medtem domači gasilci niso počivali, saj so se po svojih močeh trudili s posodabljanjem svoje opreme in voznega parka. Da se radomeljski gasilci lahko pohvalijo z naslovom državnih prvakov, gre zahvala fantom, ki so leta 1968 v Titovem Užicu osvojili ta naslov na državnem tekmovanju bivše Jugoslavije. Leta 1981 so slovesno odprli nov gasilski dom, ki se uporablja še danes. Zaradi dotrajanosti starega praporja iz leta 1954 so leta 1995 razvili nov gasilski prapor. Ob 70-letnici delovanja, leta 1999, je bila na gasilskem domu izdelana freska Sv. Florjana, akademskega slikarja Tomaža Perka. V tem letu je bila izdelana tudi brošura društva, v kateri je bilo konkretno ponazorjeno vse delo radomeljskih gasilcev in njihova zgodovina. Zadnjih deset let je društvo delovalo pod novim vodstvom, ki ga je prevzela mlajša generacija, s pomočjo starejših, ki so že pred tem vložili mnogo truda za dobro delovanje društva in seveda pomagali krajanom ob različnih nesrečah. Leta 2002 je vodstvo Prostovoljnega gasilskega društva Radomlje prevzel predsednik Sašo Rojc, ki je predsednik še danes. Za poveljnika društva je bil ponovno izvoljen Andrej Marčun, ki ga je leta 2008 nadomestil Jani Grat. Veliko poudarka je na delovanju in usposabljanju mladine, kar se dobro vidi na raznih Program prireditev ob 80-le- tnici društva PETEK, 12. junij - ob 19. uri: sveta maša za gasilce; - ob 20.uri: slavnostna seja SOBOTA, 13. junij - ob 18. uri: sektorska vaja na gospodarsko poslopje Nastran NEDELJA, 14. junij - ob 15.30: svečanost s parado gasilcev, narodnih noš in Godbo Domžale; - ob 16. uri: proslava ob 80-letnici društva in prevzem ter blagoslov novega vozila GVM-1; - ob 17. uri: velika vrtna veselica z ansamblom IGOR IN ZLATI ZVOKI. tekmovanjih in kvizih, kjer smo vedno zastopani. Za dobro delo z mladino smo bili nagrajeni leta 2007, ko smo osvojili naslov državnih prvakov v gasilski orientaciji v kategoriji mlajših pionirjev. Vsakoletna je tudi udeležba na taboru Gasilske zveze Domžale v Libeličah, kjer se otroci, skupaj z mentorji, za teden dni prepustijo uživanju. V zadnjih desetih letih je bil gasilski dom celovito prenovljen, kar pa je pomenilo mnogo truda in seveda tudi veliko prostovoljnega dela določenih članov. Znotraj doma smo povsem prenovili garažo z orodiščem ter opremili sejno dvorano, obnovili fasado in okna. Zaradi dotrajanosti starega vozila TAM smo s pomočjo Občine Domžale, GZ Domžale, krajanov in donatorjev 14. aprila 2007 svečano predali novo kombinirano vozilo za prevoz vode in moštva GVC 16/25 znamke MAN. Tudi izobraževanju dajemo velik poudarek, zato se redno udeležujemo tečajev, seminarjev in usposabljanj. Ob letošnji 80-letnici bomo svojemu namenu predali tudi novo vozilo za prevoz moštva, znamke Wolksvagen, ki bo zamenjalo 15 let staro vozilo. Zavedamo se, da bi bilo delovanje prostovoljnih gasilskih društev brez vaše pomoči krajanov težje, zato se vam lepo zahvaljujemo in vas pozdravljamo z našim pozdravom NA POMOČ. Jani Grat PGD RADOMLJE Medobčinsko društvo invalidov Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica Imeli smo zbor članov Medobčinsko društvo invalidov vključuje delovne invalide in invalide z oceno telesne okvare. Društvo ima že 2139 članov, od tega iz Domžal 1531 članov, iz Lukovice 90 članov, iz Mengša 162 članov, iz Moravč 88 članov in iz Trzina 105 članov. Že 34 let je naše vodilo izboljšati kvaliteto življenja invalidom na področju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica. Vsako leto pa pregledamo uspešnost delovanja društva na področju socialno zdravstvene dejavnosti, športa in finančnega poslovanja. Z delovanjem društva smo seznanili člane na zboru članov, kajti vsi člani smo sooblikovalci delovanja društva. Predsednica društva Vida Perne je vse navzoče pozdravila in predala vodenje zbora članov delovnemu predsedstvu. Po sprejetju dnevnega reda smo podali poročila. Delovanje MDI Domžale v 2008 Poročilo je podala predsednica MDI, Vida Perne, ki je povedala, da je društvo izpolnjevalo naloge, ki si jih je zadalo v preteklem letu. Sprejeli smo nov statut, ki je usklajen z zakonom o društvih in invalidskih organizacijah, in pravilnike, ki so usklajeni s predpisi in pravilniki naše krovne organizacije. Strokovne seminarje s področja zaposlovanja in rehabilitacije so se udeležili mladi brezposelni invalidi, ki so se seznanili s pravicami o zaposlovanju delovnih invalidov in kako reševati probleme iz področja invalidnosti. Vsakoletnega, lani že 33. srečanja invalidov iz vseh petih občin, se je udeležilo okoli 800 članov. Da je srečanje uspelo, se zahvaljujemo vsem donatorjem, občinam -posebno Občini Domžale, ki nam plača najemnino hale KC Domžale, neutrudnim poverjenikom, prijateljem društva in RTV Slovenija za posneto reportažo. Ogledali smo se kulturne znamenitosti Slovenije in delček vzhodne Evrope. Organizirali smo družabna srečanja, razstavi v galeriji Domžale in SG in športne prireditve. Posebna skrb društva pa je pomoč najtežjim invalidom. Poročilo socialno zdravstvene komisije MDI Domžale izvaja pet socialno-zdra-vstvenih programov, ki izboljšujejo kvaliteto življenja delovnim invalidom in invalidom z oceno telesne okvare. I. Skrb za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov — vključenih je bilo 381 invalidov V preteklem letu smo obiskali in simbolično obdarili 331 težkih, ostareli in finančno ogroženih invalidov in ob jubilejih (80 let - 28; 85 let - 18; 90 let - 4 invalide). Posebno so se invalidi razveselili obiskov podžupana in podž-upanje pred novim letom. II. Prva osebna in socialna pomoč ter informiranje — vključenih je bilo 308 invalidov Program omogoča premagovanje ovir, integracijo v življenje in delo v ožjem in širšem okolju invalidne osebe. Osebno pomoč za pridobitev statusa invalida smo nudili petim osebam. Izobraževanja, ki ga organizira ZDIS iz področja zakonodaje, zaposlovanja in sociale, se je udeležilo 18 invalidov. Socialna komisija je obravnavala 43 prošenj za finančno pomoč in sredstva, glede na pravilnik in o dodeljevanju pomoči, razdelila finančno pomoč. Na preventivne preglede KS, Hol, in TG v krvi ter RR in P je prišlo 266 invalidov. III. Pomoč invalidom za ohranjevanja zdravja po težkih operativnih posegih ali po nastali invalidnosti — v letu 2008vključenih 412 invalidov Temu programu posvečamo veliko skrb, ker želimo, da se človek po nastanku invalidnosti čim prej vključi v svoje ožje in širše okolje. Na društvu imamo strokovno vodeno rekreacijo, ki je ciljana glede na psihofizične sposobnosti posameznega invalida. V štirih skupinah je vključenih 38 invalidov. Že deveto leto zapored smo v Terme Topolšica peljali na okrevanje 60 težkih invalidov. Bivanje so sofinancirali ZDIS iz sredstev za posebne programe, Dona-torji MDI Domžale in Občina Domžale. Z njihovo pomočjo smo lahko pomagali pri okrevanju in ohranjevanju psihofizičnih sposobnostih invalidov. Člani so okrevali tudi v termah Čatež, Banovci, Radenci, Šmarješke toplice, Topolšica, Ptujski toplice in v Izoli. IV. Ohranjevanje psihofizičnih sposobnosti invalidov skozi rekreacijo in šport —vključenih aktivno 88 invalidov in pasivno 34 invalidov Program omogoča invalidom ohranjevanje in pridobivanje motoričnih spretnosti in tako podaljševanje življenjske dobe, dosegamo pa tudi krepitev samozavesti, skladnost duha in telesa. Na društvu smo kegljali, balinali, streljali, metali pikado in šahirali. Udeležili smo se prijateljskih, območnih, regijskih in državnih tekmovanj v moških in ženskih ekipah in posamezno. Domov smo prinesli pokale in medalje, kar je spodbuda za vključevanja v športne dejavnosti na društvu. Pridno pa je plavalo v termah Snovik 534 invalidov. V. Integriranje invalidov v kulturno in družbeno življenje — vključenih 346 invalidov Ta program je omogočil invalidom, da so ponovno vzpostavili stih z ožjim in širšim okoljem. Imeli smo razstavo ročnih izdelkov v galeriji, srečanje invalidov z bogatim kulturnim programom. Ogledali smo si kulturne znamenitosti Posočja, Pirana, Slovenskih Goric, Bolgarije in Švice. V vseh pet socialnih programih je bilo v letu 2008 vključenih 2069 članov. Pri izvajanju socialnih programov so aktivno sodelovali poverjeniki, člani režije društva, ZDIS, donatorji in družbeno politične organizacije. Vabimo pa vas, invalidi, da se pridružite sebi enakim in tudi različnim. Vedno se učimo drug od drugega. Volitve Minila so štiri leta, odkar so bile zadnje volitve predsednika in članov izvršnega odbora, častnega razsodišča in nadzornega odbora MDI Domžale. Predsednica Vida Perne je podala poročilo o delu svojega preteklega mandata. »Zame je bil to izziv in v teh štirih letih se je marsikaj spremenilo. Naše programe smo razširili in obogatili. Dodeljevali smo socialno pomoč, pomoč iz izrednih sredstev ZDIS- a za nakup medicinsko- tehničnih pripomočkov za težke in socialno ogrožene invalide. Javljali smo se na vse razpise in tako pridobili več sredstev za pomoč invalidom na vseh življenjskih področjih.« Posebno pa je poudarila: »Vse to ne bi zmogla uresničiti brez pridnih članov IO in poverjenikov.« Za štiriletno delo vseh v organih društva v dobro invalidov smo se ji zahvalili s šopkom vrtnic. Volitve so bile javne in na eni listi vsi člani IO, častnega razsodišča, nadzornega odbora in predsednika društva. S tem so se strinjali člani zbora in IO. Vsi predlagani člani so bili soglasno izvoljeni. Predsednica MDI Domžale ostaja Vida Perne. Vsem želimo uspešno delo za dobrobit invalidov. Helena W. HLAPA, MALI GRAD Kamnik KONCERT DALMATINSKE GLASBE gostje: Tambur aški orkester Vrhpolje Grad Tuštanj, četrtek, 2. julij 2009 ob 20.30 info: www.klapamaligrad.si Četrto srečanje urednikov in novinarjev podjetne regije Novinarji, dopisniki in odgovorni uredniki, ki delujejo in so aktivni na področju občin Kamnik, Domžale, Komenda, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče, tako imenovane podjetje regije, se redno srečujejo na delovnih srečanjih. Srečanje je načeloma vsakič v drugi občini, tokrat jih je v začetku meseca junija gostila Občina Lukovica, srečanje pa je bilo malce drugačno kot sicer. V soorganizaciji Občine Lukovica in Društva za ohranjanje kulturne dediščine Skrinjica so se šli pote- pati po Občini Lukovica. Ogled je vodil turistični vodič Evgen Ličen, ogledali so si številne znamenitosti občine ter se seznanili z njeno zgodovino. Kljub temu, da Občino Lukovica novinarji in dopisniki že zaradi svojega dela zelo dobro poznajo, so bili vsi prijetno presenečeni, koliko lepot in zanimivosti se še skriva v Črnem grabnu. Da je Občina Lukovica pravi turistični potencial, pa so si bili enotni vsi, ko so navdušeni zaključevali potep po občini. Turističnega potepa se je Žonglerski praznik ponovno v Domžalah Sobota, 20. junij, je dan, ki ga je potrebno obkrožiti z rdečo. Takrat bo namreč svetovni dan žongliranja, ki ga bomo počastili tudi na Viru pri Domžalah, kjer že malo več kot eno leto obstaja Društvo Žongler, ki je zadnje čase potisnilo Vir v središče žonglerskega dogajanja. Že lansko leto smo se žonglerji iz celotne Slovenije zbrali v naši domači dvorani na Viru. Privabili smo kar precej radovednežev, ki jih je zanimal svet cirkusa in žongliranja. Na delavnicah so se lahko preizkusili vsi in tudi ugotovili, da žongliranje pravzaprav ni tako težko in nemogoče. Na večerni prireditvi pa se je zbrala večina slovenskih najboljših žonglerjev in žonglerk, ki so prikazali svoje znanje in očarali občinstvo. Letošnje leto bo svetovni dan žongliranja prav tako obeležen na Viru pri Domžalah. 20. junija bo sobota in od 13. ure dalje ste vabljeni, da se nam pridružite ob gasilskem domu. Potekale bodo delavnice žongliranja, tako začetnega kot nadaljevalnega. Dogajale se bodo tudi skupinske žonglerske igre za male in velike. Za zmagovalce teh iger imamo pripravljene tudi simbolične nagrade. Ob 15. uri se bo v dvorani delavskega doma na Viru, ki je ob gasilskem domu, pričelo 1. državno prvenstvo v žongli-ranju. Povezali smo se z vsemi društvi in žonglerskimi skupinami, pripravili in uskladili pravilnike in prijavljeni bodo pričeli s predtekmovanjem. Na njem bomo izbrali najboljše žonglerje, ki se bodo uvrstili tudi v finale. Ob 18. uri pa se bo pričel cirkuški večer. Gre za prireditev, na kateri se bo odvijalo tudi finalno tekmovanje najboljših, kjer pa boste imeli tudi gledalci svojo besedo pri ocenjevanju. Skupaj z žirijo boste tako izbrali najboljše v posameznih kategorijah. Poleg ogleda nastopov najboljših v Sloveniji boste lahko videli tudi osupljive trike nekaterih domačih žonglerskih skupin. Za piko na i pa se nam boste pridružila tudi posebna gosta iz Italije: Cecilia Zucchetti, ki je bila na zadnjem svetovnem prvenstvu odlična druga in nam bo prikazala odlično obvladovanje kegljev, in Francesco Gondino, prav tako iz Italije in predstavnik mlade generacije vrhunskih žonglerjev. Vse skupaj bomo zaokrožili v uro in pol dolgo žonglersko nastopanje in zagotavljamo vam, da ne boste ostali ravnodušni. Prireditev bo povezoval Dragan Sadžak, vse skupaj pa bomo popestrili tudi s kakšnimi nagradnimi igrami in zabavnimi vložki. Morda se med vami skriva še kakšen žonglerski talent, zato vas vabimo, da se prijavite na tekmovanje. Kategorije tekmovalcev so: do 14 let, od 14 do 20 let in nad 20 let. Artikel, s katerim boste nastopili, je poljuben. Lahko je to dia-bolo, žogice, keglji, devil stick, obroči ..., lahko pa tudi vse zmešate skupaj v eno točko. Vsak tekmovalec bo imel na voljo dve minuti, da pokaže kaj vse zna. Komisija bo ocenjevala tako tehnično znanje kot tudi splošen nastop. Najboljši bodo tudi nagrajeni. Vabljeni ste prav vsi. Tisti, ki že znate žonglirati, kot tudi tisti, ki ne znate, pa bi radi znali. Seveda bomo veseli tudi tistih, ki vam je žongliranje samo všeč, pa ga ne bi radi znali. Ve č informacij o prireditvi in prijavnico najdete na spletnem portalu: wwww. zongler.info. Društvo Žongler RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Gasilsko tekmovanje v orientaciji 2009 Tako kot vsako leto je tudi letos v maju potekalo gasilsko tekmovanje v orientaciji za mladino, v starosti od 7 do 17 let. Občinsko tekmovanje v orientaciji je 9. maja potekalo na Studencu, regijsko tekmovanje pa 23. maja v Selah pri Kamniku. Predstavniki naše gasilske zveze so se zopet odlično izkazali, saj se bo državnega tekmovanja v septembru udeležilo kar 6 od 12 ekip. Občinsko tekmovanje je potekalo pod okriljem Mladinske komisije Gasilske zveze Domžale, teren in vso pripadajočo opremo pa so pripravili člani domačega društva PGD Studenec. Na tekmovanju so se nam pridružile tudi GZ Mengeš, GZ Lukovica in GZ Moravče. Vsega skupaj je tekmovalo 81 trojk v šestih različnih kategorijah (mlajši in starejši pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke), od tega iz GZ Domžale 54 trojk. Pravico do nastopa na regijskem tekmovanju so si pridobile prve tri uvrščene ekipe iz vsake kategorije. Regijsko tekmovanje je potekalo pod okriljem Regije Ljubljana III. Tekmovanja se je udeležilo 89 ekip, OTELO n n c g t i o it LULLltil OfelD.Si pilates skupinske vadbe (les mills) male mišice (3-6 let) vadba za seniorje vadba za nosečnice fitnes z osebnimi trenerji klasična, športna masaža tajske masaže športne terapije rehabilitacija poškodb (hrbtenica, koleno) sončni studio savna (finska, turška) kozmetika za solarij prehranski dodatki plesna šola Bolero trebušni ples najem dvoran (vadba, predavanja, sestanki) Brezni kova 17, 1230 Domžale, 01/729-27-27, info@Dtelo.si Abrahamov ključ Srca Slovenije udeležil tudi lukoviški župan Matej Kotnik, ki je prav vsakega posebej presenetil z res velikim poznavanjem zgodovine in kulturne dediščine Občine Lukovica. Katarina Karlovšek Konec junija v Srce Slovenije, območje med kamniškimi planinami in dolenjskimi griči, na posebno praznovanje prihaja petdeset Slovencev, ki v letošnjem letu praznujejo svoj 50. rojstni dan. Praznovanje bo na Polšniku nad Litijo 25. in 26. junija, gostoljubni domačini pa pripravljajo topel sprejem slavljencev in njihovih družin. Namen praznovanja je povezovanje ljudi, poudarek pa je tudi na dobrodelni noti, saj bo vsak izmed slavljencev prispeval za nakup novih orgel, ki bodo darilo Polšniku in krajanom. 25. junija bo ob 15.30 v cerkvi Lur-ške matere božje na Polšniku potekala slovesna sveta maša, ki jo bo vodil nadškof Alojz Uran, posvečena pa bo abrahamom in blagoslovu novih orgel. Po maši bo sledilo veliko praznovanje abrahamov, ki je namenjeno slavljen-cem in njihovim družinam, povabljeni pa bodo tudi botri za orgle. Zabava z znanimi slovenskimi glasbeniki se bo odvijala pozno v noč, nastopili bodo tudi domači ansambli in povabljeni pevski zbori. Slavljence bodo med drugim zabavali Nuša Derenda, Cole Moretti in Adi Smolar. Po končanem praznovanju domačini slavljencem pripravljajo prav poseben sprejem, saj bodo polšniške družine v svoje domove za eno noč sprejele slavljence in njihove partnerje in na ta način gostom, ki prihajajo iz različnih krajev po Sloveniji, predstavili življenje v Srcu Slovenije. Zjutraj bodo prijazni gostitelji abrahame tudi pogostili in jih pripeljali na Polšnik, od koder se bodo podali na zanimiv izlet po Srcu Slovenije, ki ga pripravlja Center za razvoj Litija. Abrahamovo družbo bodo sprejeli na geometričnem središču Slovenije, kosilo jim bodo pripravili na Domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici, ustavili se bodo tudi v Termah Snovik in Zdravilnem gaju Tunjice, izlet pa bodo zaključili z večerjo in druženjem na Turistični kmetiji Pr' Krač v Dolskem. K projektu Abrahamov ključ Srca Slovenije so povabljeni posamezniki iz celotne Slovenije, ki so bili rojeni v letu 1959 in letos praznujejo okroglih 50 let. Cilj je zbrati petdeset slavljen-cev, ki bi veselje ob svojem osebnem prazniku delili z ostalimi predstavniki generacije. Če je med vami morda kakšen abraham, torej letnik 1959, je vabljen, da se pridruži velikemu praznovanju 25. junija na Polšniku, prostora je še za nekaj slavljencev. Več informacij lahko dobite pri organizatorju dogodka Jožetu Kosu, tel.: 041/615-020. Ana Savšek Konferenci v okviru evropskih projektov pravico do tekmovanja na državnem tekmovanju, ki bo 12. septembra 2009 na Brdu pri Kranju, pa sta si pridobili prvi dve uvrščeni ekipi v vsaki kategoriji. Našo zvezo bo torej zastopalo 6 ekip, in sicer: PGD Jarše-Rodica in PGD Žeje-Sv. Trojica v kategoriji mlajših pionirjev, PGD Studenec in PGD Žeje-Sv. Trojica v kategoriji mlajših pionirk, PGD Studenec v kategoriji starejših pionirk in PGD Dob v kategoriji mladink. V imenu Komisije za mladino Gasilske zveze Domžale gre zahvala PGD Studenec za pomoč pri izvedbi tekmovanja, sodnikom za korektno sojenje ter vsem ostalih pridnim rokam, ki so pomagale, da je občinsko tekmovanje lepo uspelo. Seveda gre zahvala tudi Mladinski komisiji Regije Ljubljana III za prijeten tekmovalni dan v Selah pri Kamniku. Vsem ekipam, udeleženkam 12. državnega gasilskega tekmovanja v orientaciji, želimo obilo uspehov in tekmovalne sreče! Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Lucija in Jani MK GZ Domžale V juniju bosta na območju Srca Slovenije potekali dve pomembni delovni srečanji evropskih partnerjev, v okviru katerih bosta organizirani javni konferenci za zainteresirano javnost in novinarje. 12. junija bo v Termah Snovik potekala konferenca v okviru projekta CO2 - NeuTrAlp, odobrenega v okviru programa Območje Alp, ki se ukvarja z zmanjševanjem emisij CO2 iz prometa in alternativnimi tehnologijami v transportnem sektorju. Konferenca v okviru projekta Listen to the voice of villages oz. Prisluhni glasu vasi, ki se izvaja v programu Srednja Evropa in se osredotoča na razvoj trajnostnega turizma v perifernih hribovskih območjih, pa bo 16. junija v Kamniku. Na obeh dogodkih bodo sodelovali priznani strokovnjaki s področij prometa in turizma, namenjena pa sta širši zainteresirani laični in strokovni javnosti. O obeh dogodkih vas bomo obveščali na spletni strani www.razvoj.si. Saša Ceglar Sodelovanje Centra za razvoj Litija z Makedonijo Center za razvoj Litija je v maju izvedel prvi informativni obisk pri partnerju v Makedoniji z namenom vzpostavitve razvojnega sodelovanja v okviru lokalnih/regionalnih vsebin. Postopno strukturiranje sodelovanja se bo pričelo z mladinsko izmenjavo v okviru programa Mladi v akciji, ki bo omogočila mladim iz lokalnega okolja v Makedoniji izkušnjo sodelovanja v evropskem projektu ter povezala mlade iz lokalnih okolij obeh držav predlagateljic in jim omogočila izmenjavo izkušenj na področju vključevanja mladih v lokalne iniciative, razvoj lokalnih skupnosti ter pripravo in izvedbo evropskih projektov. Prva izmenjava mladih bo potekala v Sloveniji, pri gostiteljski organizaciji - Centru za razvoj Litija, ki ima veliko izkušenj pri načrtovanju in izvajanju evropskih projektov kot tudi vključevanju mladih v razvojne pro- jekte in lokalne iniciative. Cilj srečanja je tudi pripraviti načrt nadaljnjega sodelovanja v smislu določitve razvojnih vsebin, nadaljnjih aktivnosti izmenjave med mladimi in dolgoročno priprave projektnih vsebin, s katerimi bi lahko pospešili trajnostni razvoj vključenih lokalnih skupnosti. Ključen doprinos sodelovanju, ki sledi iz tega projekta, je spodbujanje aktivnega vključevanja mladih v razvoj lokalnih skupnosti in medkulturnega dialoga. Po končanem projektu se načrtuje organizacija izmenjave, s katero bi lahko mladi iz Slovenije obiskali Makedonijo, nadaljnja sodelovanja pa bomo oblikovali preko drugih evropskih programov in zastavili širše v vseh pomenih, tudi glede ciljne skupine. Mladi, ki se udeležujejo izmenjave, so potencial za uspešno izvajanje evropskih projektov in trajnosten razvoj lokalnih skupnosti. Sabina Resnik Sekcija mladih projektnih managerjev Srca Slovenije V začetku maja je v Muzeju premo-derne umetnosti v Spodnjem Hoti-ču potekalo drugo srečanje mladih, ki jih zanima priprava projektov za različne evropske in slovenske razpise. Svoje izkušnje na tem področju je predstavila Sekcija mladih projektnih managerjev (MPM) Notranjsko-kraške regije, ki deluje v okviru Notranjskega ekološkega centra. Sekcija ima 16 članov in uspešno deluje od leta 2005, v Hotiču pa je z mladimi z območja Srca Slovenije svoje izkušnje delilo pet izmed njih. Iz prve roke so predstavili svoje izkušnje in rezultate na področju projektnega managementa, mladi pa so imeli tudi priložnost za aktivno so- delovanje v razpravi. V drugem delu srečanja sta sekciji No-tranjsko-kraške regije in bodoča sekcija MPM Srca Slovenije postavili osnove za prvo skupno prijavo projekta z vsebino, zanimivo za obe območji - mladi in varstvo voda. V naslednjih so mladi skupaj pripravljali projekt, ki izhaja iz Agende 21, torej trajnostnega razvoja področij okolje, družba in gospodarstvo in ga prijavili na javna poziva Lokalnih akcijskih skupin obeh regij. Verjamemo, da prinaša tovrstno delo za mlade mnoge priložnosti in reference za bodočo zaposlitev, zato vabimo k sodelovanju tudi vse tiste, ki ste zamudili uvodna srečanja. Jelka Babič Srečanje mladih projektnih managerjev Notranjsko-kraške regije in Srca Slovenije Slovesno odprtje Nov poslovno-tehnični center satelitskih komunikacij STN V STN - satelitske komnikacije d.o.o. so 11. marca 2009 slovesno odprli nove, tehnološko dovršene prostore v Dobu. Odprtje so so spremljali najprestižnejši svetovni novinarji iz sveta satelitskih komunikacij, lastniki satelitov ter njihovi operaterji in poslovni partnerji iz radiofuzijske industrije. Častni gost je bil župan občine Domžale Toni Dragar, ki je skupaj z g. Lovšinom slavnostno prerezal trak ob odprtju novega poslovno-tehnične-ga centra STN. V uvodnem nagovoruje Andrej Lovšin predstavil udeležencem družbo STN d.o.o., ki je v svoji kratki zgodovini hitro zrasla iz majhnega teleporta do globalnega akterja ter celo vodilnega teleporta na področju jugovzhodne Evrope, z odjemalci s celega sveta. V STN trenutno opravljajo storitve za več kot 100 televizijskih postaj in več kot 50 radijskih postaj po vsem svetu. STN jim namreč zagotavlja celovite storitve, ki zajemajo številne tehnične prednosti. Slavnostni govornik Olivier Milles Lacroix iz družbe Eutel-sat, ki je ena izmed vodilnih satelitskih operaterjev na svetu, je v svojem nagovoru poudaril pomen pridobitve novega teleporta, tako za Slovenijo kot za celotno Evropo. Župan Toni Dragar je v svojem nagovoru dejal, da se veseli prihoda podjetja, ki upravlja s sodobnimi modernimi tehnologijami in prinaša v oblino nova delovna mesta. Zaželel je dobrodošlico ter veliko poslovnih uspehov. V STN-ju so osredotočeni na prihodnost in tehnično pripravljeni na hitro in nenehno se razvijajoči digitalni svet. Do sedaj so STN-jevi prostori postavljeni na 5.000 m2 zemljišča, v družbi pa že pripravljajo nov projekt, ki bo vključeval še dodatne antene zemeljskih postaj ter sodobno medijsko središče s studiji, za kar so dokupili še 5.000 m2 zemljišča, kar bo še dodatno okrepilo obsežni portfelj njihovih storitev. STN ponuja televizijskim hišam, radijskim postajam in samostojnim izvajalcem možnosti za razširitev programskih vsebin - tako v SD kakor tudi v HD formatu, nelinearno izvajanje produkcije programa in retransmisijo prenosa signala, pod-naslavljanje ter sinhronizacijo. V njihovi ponudbi zasledimo tudi prenose s terena z reportažnim avtomobilom RA-1 in DSNG vozilom, opremljenimi z najnovejšo digitalno opremo ter izkušeno tehnično ekipo, kar zagotavlja kvalitetna neposredna javljanja z različnih dogodkov ter neposredne prenose ali snemanja športnih, kulturnih in družbenih prireditev vsem svojim naročnikom. N. S. Zavod za šport in rekreacijo Domžale Zavod in 27. seja Občinskega sveta Na 27. seji Občinskega sveta, 27. 5. 2009, so bila med drugim obravnavana poročila o poslovanju Javnih zavodov v letu 2008. Informacija o sprejemu Informacije za Zavod za šport in rekreacijo je bila odložena. Glede na vsebino razprave (dva svetnika) in vsebino sprejetega sklepa moram, ne glede na določena neposredna pojasnila na sami seji, dodati naslednje: O investiciji v HKC tečejo uradni postopki, ki naj bi ugotovili razlike med oceno, ki je bila v sprejetem Investicijskem programu v letu 2007 ter končno oceno investicije, do katere je prišel po uradnih postopkih prav Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Na izvedbeni ravni ni prišlo do nobenih presežkov. Kakšna pa bo realna končna ocena (in verjetno tudi izvedba), bodo lahko ugotovile strokovno kompetentne osebe. Nesporen je tudi potek investicije, katerega začetki segajo že v leto 2004, vključno z nosilci na izvedbeni ravni, način in zneski financiranja te investicije itd. Za investicijo Izgradnja vzhodne tribune na stadionu v Domžalah je potrebno pojasniti, da je Zavod prejel in podpisal pogodbo o prenosu investitor-stva 31. 12. 2008. Do tega roka je opravil veliko dodatnih aktivnosti za to investicijo, vključno z zbiranjem ponudb za dejansko - tržno oceno, na podlagi popisov potrebnih del projektantov. Investicija ni bila začeta, ker ni bilo razrešeno lastniško vprašanje parcele, na katero sega vplivno območje vzhodnih tribun. Opravljena revizija zaključnega računa Zavoda za leto 2007 po naročilu Občine Domžale je bila prva revizija, ki je v sklepnih ugotovitvah navedla naslednje: Vodenje Zavoda mora biti usmerjeno k doseganju postavljenih ciljev s smotrnim poslovanjem; Zavod je izpostavljen določenim tveganjem, za katere smo prepričani, da jih želi vodstvo ohraniti v obvladljivem obsegu; pripravili smo predloge, za odpravo tveganj na področjih, ki so bili predmet naših postopkov. Predlagana je bila tudi vzpostavitev sistema učinkovitih notranjih kontrol, kar bo vodstvu Zavoda zagotavljalo prepoznavanje in obvladovanje tveganj na sprejemljivi ravni ter hkrati pomagalo pri učinkovitem vodenju Zavoda. Ob tem izpostavljam, da ima Zavod že od začetka svojega delovanja vzpostavljen sistem notranjega spremljanja in kontrole, ki omogočajo učinkovito vodenje Zavoda. Težave smo imeli z uradnim knjigovodskim evidentiranjem poslovnih dogodkov, vendar pa se stanje na tem področju, prav na podlagi ugotovitev in priporočil revizije, očitno in hitreje izboljšuje, tako da bodo zadeve v razumnem času tudi dosledno urejene. Na podlagi mnenja revizije je torej možno razbrati ugotovitve in priporočila za odpravo določenih pomanjkljivosti, predvsem pa dejstvo, da njihove ugotovitve niso niti slučajno tako izstopajoče, kot se jih morda želi prikazati. Sicer pa namen tega pojasnila ni v »opravičevanju«, ampak v kratki izpostavitvi določenih dejstev, pri čemer za vsako navedbo stoji verodostojen dokument. Seveda pa v tem kratkem pojasnilu ni mogoče navajati vseh podrobnosti in raznih drugih dejavnikov ... mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec. Direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Knjižnica Domžale Debate - o aktualni politični situaciji v Sloveniji Približno po letu dni smo v Knjižnici Domžale lahko v okviru projekta DEBATE prisluhnili Cveti Zalo-kar-Oražem, poslanki v Državnem zboru RS, in kolumnistu in publicistu dr. Vladu Miheljaku, katerega kolumne v Dnevniku in nekaterih drugih medijih so deležne izjemne pozornosti. Tudi tokrat je bil njun pogovor iskriv, zanimiv, poln aktualnih razmišljanj, v katera so se ob koncu prijetnega večera množično vključevali tudi številni obiskovalci, ki jih je najbolj zanimala konkretna aktualna politika. »Ko se oblast zamenja, je vse drugače, po drugi strani pa ni dosti drugače,« je bil kratek odgovor dr. Miheljaka na vprašanje, kako vidi sedanjo oblast. »Jasno, da zamenjaš, pri tem pa upoštevaš kriterij uporabnosti, zato je izjava, da Pahorja, da ne bo nikogar zamenjal, neodgovorna, lahko jo imenuješ tudi kar »strel v koleno«. Če si odgovoren, si odgovoren z ekipo, ki jo izbereš. Zanimiva je bila izjava, da smo se prejšnje oblasti bali, zdajšnje pa ne jemljemo resno. Oboje ni dobro, saj se v demokratični državi ne smeš bati, oblast mora imeti avtoriteto, predvsem pa moramo imeti skupno voljo in skupni cilj, ki ga bi radi dosegli. Sedanja vlada, posebej pa predsednik, bi morala po dr. Miheljaku več pozornosti nameniti definiciji svojih ciljev, Državni zbor RS pa bi moral imeti avtoriteto, ki je nima. Nenazadnje se je to najbolj pokazalo pri sprejemanju zaključnega računa, kjer je stališče stranke, kateri pripada, predstavila tudi poslanka Cveta Zalokar-Oražem. Posebej je dr. Miheljak poudaril, da ne bi smel biti dopuščen agresiven način dela, izredne seje DZ in prekinitve ne bi smele biti pravilo. Tudi Državni zbor bi moral imeti svoj cilj in mu slediti ter ga doseči. Pa ga nima in, kot vse kaže, bo agresivnost opozicijskih poslancev še naprej pomemben del vsebine njegovega dela, izredne seje in stalne prekinitve ter neupoštevanje veljavnih poslovnikov in druge zakonodaje pa pravilo, ki slabi delo DZ in ga ovira pri sprejemanju posameznih aktov, pomembnih za državo. Gosta sta govorila tudi o sedanjemu predsedniku Vlade RS, Borutu Pahorju. Dr. Miheljak je govoril o, po njegovem, nepotrebni želji predsednika vlade biti všečen vsem, kar je nemogoče. Človek, pa tudi če je predsednik vlade, ne more biti všeč vsem, niti ne morejo biti všeč vsem njegova ravnanja. Posebej se je dotaknil njegovega odnosa do nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše, ki ga po njegovem Borut Pahor vse preveč seznanja s svojimi predlogi, včasih še celo prej, preden jih predstavlja koaliciji. Opozoril je tudi na trenja znotraj pozicije in razmerja med vsemi tremi strankami, pa tudi na neučinkovitost, ki je največkrat posledica ravnanja DeSUS-a, ki svoje odločitve veže predvsem na področje reševanja problematike in ugodnosti starejše generacije. Posebej je ob koncu dr. Miheljak opozoril na vprašanje zaupanja v temelje sistema, v pravno državo, pa tudi na nezaupanje v poročanje medijev, čeprav ti na nekaterih področjih igrajo pozitivno vlogo. Dotaknil se je tudi vere v nacionalni interes, ki ga skoraj ni, poudaril pa je, da je stanje dobro, če je v državi nekaj močnih bank v domači lasti ter opozoril na potrebe po reševanju strateških firm. Glede tajkunov pa je na kratko dejal, da po njegovem mnenju nekateri krediti ne bodo nikoli odplačani. Posebej se je dotaknil tudi Evrope in naše vloge v njej ter vprašanja naših odnosov s Hrvati in njihovim vstopom v Evropo. Pri tem je poudaril, da so Evropa najprej Evropejci, potem evropska dediščina, v okviru katere je človekova svoboda posebej pozitivna vrednota, pa tudi odgovornost in pravica. Zato je po njegovem mnenju pomembno, da gremo na volitve, saj je pot v Evropo pot uresničitve velikih sanj. Prijeten pogovor, v katerem je svoje poglede na posamezne probleme večkrat predstavila tudi poslanka DZ RS, Cveta Zalokar-Oražem, so zaključili sila radovedni poslušalci, ki so s svojimi vprašanji posegali na različna področja življenja in dela naše države ter bili deležni odgovorov obeh sogovornikov. Lahko rečemo še en aktualni večer, ki je pokazal, da so tudi kramljanja o aktualni politiki lahko priložnost za vsebinski pogovor in prijetno druženje. V. Družinski prejemki - ukrep družinske politike Globalna gospodarska kriza je zmanjšala materialno varnost družin. Številčnejše družine in družine s šolajočimi se otroki imajo povečane stroške, ki še dodatno bremenijo družinski proračun. Država je dolžna varovati družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter za to ustvarjati potrebne razmere. Temeljni dokument, ki je osnova družinske politike v Republiki Sloveniji je Resolucija o temeljih oblikovanja družinske politike v Republiki Sloveniji, sprejeta v letu 1993. Bistvo družinske politike je izboljšati kakovost življenja družin ter ustvariti pogoje za enake možnosti osebnega razvoja vseh članov družine. Ukrepi družinske politike so zasnovani kot pomoč staršem pri opravlj anj u nj ihovih starševskih dolžnosti ter lajšajo družinam finančno breme otrok in omogočajo usklajevanje družinskih in delovnih obveznosti. Država je Centre za socialno delo pooblastila za vodenje postopkov in odločanje o pravicah do družinskih prejemkov in starševskega varstva. Zakon o starševskem var- stvu in družinskih prejemkih določa sedem vrst družinskih prejemkov. Otroški dodatek je najpomembnejši družinski prejemek, saj se staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda (1.377,52 EUR). Višina prejemka je različna, odvisna od dohodkovnega razreda, v katerega se otrok uvršča, kot tudi od vrstnega reda rojstva. Pravica se lahko uveljavlja do dopolnjenega 18. leta starosti otroka, za otroke starej še od 18 let pa le, če se šolajo, dokler imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta. Posamezni znesek otroškega dodatka se poveča za 10 %, če otrok živi v enostarševski družini, če pa predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo, se lahko posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 %. Pravica se prizna za dobo enega leta. Novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka je potrebno vložiti v mesecu, v katerem se pravica izteče. Vlogo za otroški dodatek se vloži na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo prebivališče. Otroški dodatek naj bi prispeval k večjemu blagostanju otroka in k ustvarjanju čim bolj enakih možnosti za razvoj vsakega otroka. Dodatek za veliko družino je enkratni letni prejemek, namenjen družinam s tremi otroki in družinam s štirimi ali več otroki, ki so mlaj ši od 18 let oziroma 26 let, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta. Pravico ima eden od staršev, pod pogojem, da imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Repu- bliki Sloveniji. Pravico do dodatka za veliko družino določi center po uradni dolžnosti za vse prejemnike otroškega dodatka, ob obravnavi vloge za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka. Če je bila vlagatelju v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za družino s tremi otroki, pa se mu je v tem letu število otrok povečalo, je upravičen do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki. Kdor do otroškega dodatka ni upravičen ali pa te pravice ni uveljavljal, mora v tekočem letu vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino za tekoče leto. Pravica se uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine. Dodatek za tri otroke v letu 2009 se izplača v višini 378,26 EUR, za štiri ali več otrok pa v višini 461,29 EUR. Rojstvo otroka je eden iz med najlepših dogodkov v življenju. Stroški družine se ob roj stvu otroka bistveno povečajo, zato se je pravica do pomoči ob rojstvu otroka pokazala kot kakovostna in potrebna pomoč. Pravica se izplača kot enkratni denarni prejemek v višini 269,90 EUR, ki je namenjen nakupu opreme za novorojenca. Namesto denarja je mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenca v obliki zavitka. Pravico uveljavlja mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno prebivališče oziroma, če mati nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, glede na očetovo stalno prebivališče, 60 dni pred predvidenem datumom poroda, najkasneje pa 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljavljati. Brezposelne osebe, osebe s statusom učenca, dijaka, študenta, gospodinje in ostale osebe, ki niso zavarovanci za starševsko varstvo, lahko uveljavljajo starševski dodatek, ki je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Starševski dodatek je mesečni prejemek, ki se izplačuje v višini 188,90 EUR/mesečno in traja 365 dni od rojstva otroka. Center za socialno delo upravičence do starševskega dodatka prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vloga se vloži pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču, 30 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. Nosečnost in porod ter zdrav otrok je običajno nekaj najlepšega. A žal ni vse tako idealno, kot si želimo ali smo pričakovali. V tem primeru lahko pri pristojnem centru za socialno delo starši zaprosijo za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka. Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka. Pravica se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije. Pravica traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebno varstvo zaradi zdravstvenih razlogov oziroma otrokovega 18. oziroma 26. leta starosti, če se šola. Mesečna višina dodatka za nego otroka je 97,15 EUR za otroka z motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno ovirane otroke pa 194,35 EUR. Če eden od staršev prekine delovno razmerje ali začne delati kraj ši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka, lahko uveljavi pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je minimalna plača. Če eden od staršev dela krajši delovni čas, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek. Pravica se uveljavlja 30 dni pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma 60 dni po prenehanju delovnega razmerja. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti. Teja Macura Strokovna sodelavka za prejemke in oprostitve na Centru za socialno delo Domžale Občinska organizacija LDS Domžale Z Jelkom Kacinom in Mirjam Muženič Občinska organizacija LDS Domžale je v pripravah na volitve v Evropski parlament v Domžalskem domu pripravila pogovor s kandidatoma Liberalne demokracije Slovenije, Jelkom Kacinom in Mirjam Muženič. V pogovoru sta oba predstavila svoja programa, posebej dosedanji poslanec Jelko Kacin pa je na zanimiv način predstavil, kako diha Evropski parlament in v kakšno smer se razvija »evropska skupnost«. Slišali smo tudi vrsto pobud in predlogov, ki jih je posredoval, mnogi so se uresničili v njegovem prvem mandatu v Evropskem parlamentu. Ob gosta sta tudi odgovarjala na II g n o — -a vprašanja, ki so bila v glavnem povezana z dogodki na Balkanu, za katerega je bil evropski poslanec zadolžen, slišali smo zanimiva mnenja o tem, kako bi razrešili oz. uredili probleme s Hrvaško, Mirjam Muženič, dolgoletna novinarka, pa nam je predstavila tudi negativne izkušnje iz obdobja kandidiranja za evropsko poslanko. LDS Domžale Dr. Slavko Ziherl v predvolilni kampanji obiskal Domžale Domžalska OO LDS je v okviru dejavnosti, povezanih z volitvami v Evropski parlament, izvedla dve srečanji s kandidati za našega predstavnika. Na prvo srečanje smo povabili Jelka Kacina in Mirjam Muženič. Pogovor z njima je vodil predsednik OO LDS Domžale, Anton Preskar. Drugo srečanje, na katerega je bil povabljen dr. Slavko Ziherl, je potekalo v prijateljskem ozračju dveh dolgoletnih prijateljev. Pogovor z dr. Ziherlom je namreč vodil njegov nekdanji sošolec in prijatelj Peter Pengal. V uvodni predstavitvi nam je dr. Ziherl predstavil delček svoje življenjske poti. Slišali smo precej zanimivosti o Nizozemski in njenem sistemu, ki je dr. Zi-herlu blizu, in je iz njega črpal vzorce svojih ravnanj in delovanja na področju politike. Predvsem mu je blizu sistem, kjer je na prvem mestu človek in njegova blaginja. Poudaril je, da je pravi način delovanja države tak, kjer je osnova sobivanja do- bro gospodarstvo, ki nudi naprej dobro socialo, zdravstvo, kulturo in druge vrednote. Pravi sistem je tak, je poudaril, kjer je vsak sposoben skrbeti sam zase in ne, da je odvisen od sociale, ker tako zgubi samospoštovanje in je ogrožen njegov položaj, kar je za človeka nekaj najhujšega. Poslušalci so z zanimanjem sledili debati o zdravstvenem sistemu, iskanju skupnih ideoloških osnov med strankami v koaliciji ter o političnem kadrovanju v posameznih sistemih. Zaključili smo s skupno mislijo, da je trenutna situacija pri nas »stresna« zaradi izgube dela in drugih problemov, ki jih prinaša recesija. Vendar se moramo držati svojih stališč tudi v teh časih ter se zavedati, da so naše vrednote prave! Člani OO LDS Domžale in njeni sim-patizerji so dr. Slavku Ziherlu zaželeli obilo uspeha na bližajočih volitvah in tudi sicer pri njegovem uspešnem delu, tako na strokovnem področju kot tudi na področju političnega delovanja. Darka Bitenc Socialni demokrati Evropske volitve Letošnje Evropske volitve so bile poglavje zase. Vsake so. Socialni demokrati smo šli v tokratni izbor s težko nalogo. Vodilna stranka v državi, ki ima pred seboj odgovorno nalogo, rešiti situacijo, ki je nastajala mesece, leta, udarila pa na površje »čez noč«, kot so mislili in še vedno pravijo nekateri. Evropske volitve so bile torej postranska dejavnost za našo stranko in temu primeren tudi volilni rezultat. Čeprav sta dva obraza teh volitev, predvsem dva obraza rezultata, smo v Socialnih demokratih lahko iskreno zadovoljni z doseženim, saj smo podvojili število sedežev v Evropskem parlamentu, iz enega evropskega poslanca smo prišli na poslanca in poslanko. Odstotki pa, glede na pričakovanja, tudi niso od muh. Glede na gnečo na levici, iskreno povemo, da smo iz te bitke prišli kot zmagovalci. Upoštevajoč vse dejavnike. Ob vsem tem pa nikakor ne pozabljamo, da ste vi, volivci in volivke tisti, ki odločate in ki ste se odločili da greste na volitve in dali glas našim kandidatom, zato vam - iskrena hvala. Vsi tisti, ki pa se volitev zavestno niste udeležili... tudi vaš glas je pomemben. Nizka volilna udeležba je alarm, da bo potrebno storiti marsikaj za motivacijo naših državljanov, da izkoristijo svojo pravico in hkrati opravijo dolžnost in naslednjič odidejo na volitve. Zavedamo se, da je na prvi pogled Evropski parlament močno oddaljen od našega vsakdana. Večina je mnenja, da ne moremo vplivati na rezultate, da naj se kar »sami zmenijo v Bruslju«. Žal pa se jih vse premalo zaveda, da je ravno »Bruselj« tisti, ki sprejma odločitve, ki vplivajo na naša življenja, posledično na odločitve naše države in posega tudi v našo lokalno skupnost. Zato je pomembno, katere ljudi pošljemo v Bruselj in še več, pomembno je, kakšne so vrednote teh ljudi. Evropska poslanca iz vrst Socialnih demokratov sta postala Zoran Thaler in Tanja Fajon. Osebi, na kateri stavi naš predsednik Borut Pahor in osebi, na kateri stavimo Socialni demokrati. Zoran in Tanja sta v mesecu dni volilne kampanje obiskala številne kraje po Sloveniji, se udeležila mnogih dogodkov, spoznala ogromno ljudi in predvsem navdušila marsikatere člana SD, ki so bili do tedaj skeptični o pravilnosti odločitve t.i. nestrankarskih kandidatov na naši listi. Na svoji poti sta obiskala tudi Domžale. Pospremila sta tekače na rekreativne teku prijateljstva in sodelovanja. Mateja A. Kegel Podpredsednica OO SD Domžale Aktivno za svojo prihodnost MLADI FdRVM Mladi se danes zavedamo, da naša prihodnost ne bo lahka. Zavedamo se, da so naše odločitve pomembne danes za jutri. Zato se člani Mladega foruma SD aktivno vključujemo v kampanjo in smo eden prvih aktivistov na terenu tako v volilni kampanji, kot tudi sicer. Zato smo tudi v času pred volitvami v Evropski parlament odšli med ljudi. Kot v času pred parlamentarnimi volitvami smo tudi med »evropskimi boji« obudili Super Družbo, skupino mladih, ki je s tremi polno opremljenimi kombiji z ljudmi v različnih krajih po Sloveniji spregovorila o njihovih potrebah, željah in predlogih, jim ponudila informacije in jih osveščala o pomenu udeležbe na volitvah. Super Družba je v času kampanje kar dvakrat obiskala tudi Domžale. Na dan Evrope, 9. maja smo prišli med ljudi v center Domžal, sobotno dopoldne smo preživeli aktivno, ob »evropskih igrah« in zanimivem akcionizmu. Drugič pa je Super Družba obiskala Domžale na rekreativnem teku prija- teljstva in sodelovanja, kjer smo poskrbeli, da so se najmlajši zabavali ob metanju kocke, medtem ko so ostali, predvsem volivci in volivke, dobili informacije o evropskih volitvah, ki so jih zanimale. Super Družba s koncem evropskih volitev še ni rekla zadnje. V naslednjih mesecih pripravlja nove akcije, številni mladi iz vse Slovenije pa se veselijo novega druženja in v svoje vrste vabijo nove tovariše in tovarišice. MF SD Domžale Prva seja Sveta v Ženskega odbora SDS SDS V začetku junija je na Škofljici potekala 1. seja Sveta ŽO SDS. Ker je bila to prva seja po volilnem kongresu Ženskega odbora, je bila toliko bolj pomembna. Med drugim se je predstavilo novo vodstvo Ženskega odbora SDS, in sicer: predsednica Alenka Jeraj (ki je tudi poslanka SDS v Državnem zboru), podpredsednica Urška Kabaj Pleterski ter članice Izvršilnega ženskega odbora, ki zastopajo vse regije po Sloveniji. Na seji smo med drugim potrdile podporo našim kandidatkam za volitve v Evropski parlament ter izrazile prepričanje v vse večjo vlogo ženske v politiki in družbi. Hkrati smo poudarile, da ženska ne predstavlja konkurence moškim, temveč le uravnoteženje političnega prostora. Dotaknile smo se še aktualnih političnih razmer, ki vse bolj kažejo na nestabilno delovanje sedanje vlade ter njeno nerazumevanje za ljudi v stiski. Urška Kabaj Pleterski Predsednica ŽO SDS Domžale www.domzale.sds.si Brezplačni vrtci za vse so le prazne obljube ministra Lukšiča, Vlada RS varčuje pri vzgoji otrok V Občinskem odboru Slovenske demokratske mladine Domžale (SDM Domžale), podmladku SDS Domžale, ostro nasprotujemo predlaganim spremembam zakona o vrtcih, ki jih je predlagalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Napovedi dr. Igorja Lukšiča, ministra za šolstvo in šport RS o brezplačnih vrtcih leta 2012, ki jih je sporočil javnosti marca letos, so bile le načrtno zavajanje javnosti, saj v tej predlogi zakona, ki naj bi stopila v veljavo 1. januarja 20l0, ni nikjer zapisana namera o uveljavitvi brezplačnih vrtcev za vse otroke. Prav tako se bo v tej spremembi zakona o vrtcih ukinila boniteta za najstarejšega otroka, kakor tudi brezplačna oskrba za drugega otroka. Še bolj zastrašujoče pa je, da Vlada RS pod vodstvom Boruta Pahorja varčuje pri sami vzgoji otrok, medtem ko ministrstva v zadnjem mesecu razpolagajo z ogromnimi sredstvi za nakupe kavomatov, pisarniške in računalniške opreme v vrednosti več kot 700.000 evrov - ti nakupi so po mnenju SDM Domžale popolnoma odvečni, sredstva, ki bi se privarčevala, pa bi lahko namenili za sofinanciranje izgradenj novih vrtcev, ki jih v državi drastično primanjkuje. Še posebej so na udaru občine, ki mejijo na Mestno občino Ljubljana oz. so ji blizu, saj se samo iz naše občine »vozi« v ljubljanske vrtce ogromno otrok, cene pa so seveda nesprejemljive za državljane s podpovprečno slovensko plačo. V času gospodarske krize in velikih finančnih primanjkljajev tako Vlada RS s takšnimi dejanji le še povečuje negotovost vsake slovenske družine, ki si ob visokih položnicah, dragi hrani in podpovprečnih mesečnih dohodkih le stežka privoščijo plačilo za enega samega otroka v vrtcu. Blebetanje Vlade RS o »socialni enakosti« bo tako slovenske družine pahnilo na rob preživetja, s svojo nesposobno in mlahavo politiko pa slovenska politika že izgublja ugled, tako doma kot tudi v tujini, zato ni čudno, da je apatičnost in nezaupanje državljanov in državljank, med njimi tudi občanov in občank Domžal in okolice, vsak dan večja. V SDM Domžale pozivamo dr. Igorja Lukšiča in predsednika Vlade RS, Boruta Pahorja, da takoj umaknejo predlog novega zakona o vrtcih. Gregor Horvatič Predsednik SDM Domžale gregor.horvatic@sdm.si www.domzale.sds.si Vinjete - Janševo gnilo jajce V Sloveniji nimamo prave sreče niti z gradnjo avtocest niti z načinom cestninjenja. Prejšnji sistem cestninskih postaj je imel celo vrsto anomalij in je povzročil zaradi izmikanja plačilu vožnje po avtocestah veliko težav, dolge kolone pred cestninskimi postajami ter številna nesmiselna ustavljanja, a tudi vinjetni sistem ima veliko napak, še posebej pa je sporen zaradi neekološke naravnanosti, saj ne plačujejo več tisti, ki se tudi več vozijo. Uveden je bil v predvolilnem času prejšnje Janševe Vlade, prehitro, premalo domišljeno in s potvorjenimi finančnimi izračuni. Tako smo takoj po volitvah vsi skupaj postali talci neodgovornega predvolilnega igračkanja, ki nas drago stane in povzroča velike težave. Problem, ki ga je večina resnih analitikov izpostavljala že pred uvedbo, je bil, da so bile uvedene le letne in polletne vinjete, njihova prenizka cena pa je bila enostavno predvolilno darilo, ki ni moglo vzdržati. Janševa Vlada je zapustila novi vladi odprt spor z Evropsko komisijo, ker nismo uvedli primerno krajših vinjet, zamrznjena sredstva za sofinanciranje gradnje slovenskih cest v višino več kot 130 milijonov evrov ter izpraznjeno blagajno DARS-a, ki ni sposobna servisirati dolgov. Spor z EU nas je do danes že stal izgube več kot 26 milionov evrov, zato je nujno čim prej sprejeti primerne rešitve, da se ta sredstva odmrznejo. Jasno je, da nakup zgolj letnih ali polletnih vinjet tudi za mnoge slovenske uporabnike ni pravičen (nekateri se pač po teh cestah ne vozijo stalno), a ker je bila na začetku cena primerno nizka, je bila velika večina zadovoljna. Toda izračun se ne izide. Temeljil je na dis-kriminatornem in krivičnem dejstvu, da bodo tudi mnogi tujci, ki zgolj tranzitno potujejo, prisiljeni kupiti najmanj polletno vinjeto. Tega pa nam EU ne dovoli in zahteva primerno cenejše in časovno krajše vinjete. In tu nastane problem. da bomo morali tudi znotraj SLS prevzeti del odgovornosti. Vodstvo stranke je delno preno- DARS bo leta 2010 potreboval za poplačilo dolgov za zgrajene avtoceste 176 milionov evrov (ta dolg se je enor-mno povečal prav v času Janša-Bajuko-ve vlade, ko smo gradnjo AC v celoti financirali z zadolževanjem), z vinjeta-mi, kot jih je uvedla Janševa vlada, pa bi uspeli zbrati le 115 milionov evrov. Tudi z novim sistemom ne bo zbranih dovolj sredstev, zato je potrebna nepriljubljena podražitev cene vinjet. Drugi ukrep, ki ga prav tako v svojem mandatu Janševa vlada ni nikoli pripravila (iz strahu pred lobijem tovornjakarjev), pa je bistveno povečanje cestnin za tovorni promet - načrtovano je 40-odstotno povečanje, kar je nujno in tudi pravično, glede na to, da so tovornjaki tisti, ki najbolj uničujejo ceste. In zdaj vas vprašam: Kdo se tukaj spreneveda? Cveta Zalokar-Oražem Radovan Žerjav: »Brez sprememb ni sprememb« Na predčasnem kongresu v Krškem je bil za novega predsednika SLS izvoljen mag. Radovan Žerjav, ki napoveduje prenovo stranke. Kongres, ki je ves čas potekal v prijetnem in sproščenem vzdušju, je sprejel tudi več resolucij, med drugimi tudi »Kakšno SLS hočemo?«, ter resolucijo o meji med Slovenijo in Hrvaško in resoluciji o soočanju z gospodasrko-finančno krizo. Po izvolitvi je dejal, da mu je sicer stranka naložila »veliko breme«, zato bo potreboval podporo in pomoč vseh članov, občinskih in regi-skih odborov.^ V svojem nagovoru je Radovan Žerjav jasno obsodil tajkunske zgodbe in povedal, da SLS nikoli ni zastopala tajkunov in kapitala. Za nastalo situacijo v Sloveniji je poudaril, da so odgovorne vse stranke, ki so vodile slovensko politiko. Kot višek neetičnosti in nemorale pa je omenil zavoženi Istrabenz in škandalozno ponovno izvolitev uprave. SLS je stranka desne sredine, odprta za sodelovanje z vsemi strankami, ki bodo delale v interesu Slovenije, ne glede na desno ali levo usmeritev. Samokritično je izpostavil tudi slovenske kmetijske organizacije in pozval, vljeno, tako sta za podpredsednika stranke izvoljena Olga Franca iz Kopra in Franc Bogovič iz Krškega, ki sta bila tudi izbira novega predsednika stranke, Svet SLS bo ponovno vodil Jakob Presečnik iz Mozirja, Glavni odbor pa Franci Rokavec iz Litije. Mag. Žerjav se je v naših krajih sicer že mudil kot nekdanji minister za promet, v SLS pa že prirpavlja-mo ponovno srečanje in pogovor z njim v bližnji prihodnosti. Justina Koprivšek Del delegacije SLS Domžale (z leve): Rok Ravnikar, Jakob Rado Smolnikar in Edo Rems ^«J ZA DOMŽALE W napredne En uspeSne Svetniška skupina 1'eter Verbič -LISTA Z A DOMŽALE Vztrajanje je rodilo sadove! Ena od mojih dolžnosti, ki sem si jo kot svetnik zadal, je prav gotovo predstavitev problemov (na sejah Občinskega sveta), s katerimi se skoraj vsakodnevno soočamo občanke in občani Občine Domžale, kajti globoko sem prepričan, da je vredno opozarjati in vztrajati, da se stvari premaknejo na bolje in se uredijo, saj ste svoj glas na volitvah namenili meni predvsem zato, da bom zastopal tudi vaše interese. Ker smo popolnoma odprti za vaše predloge in pobude in ker smo dostopni, se na nas tudi obračate, zato lahko skoraj na vsaki seji Občinskega sveta opozarjamo (v točki predlogi, pobude) na določene nepravilnosti in probleme, ki t. i. »malemu človeku« predstavljajo življenjsko težavo. Naj navedenem le nekaj primerov. Ker nam je varnost naših otrok logična prioriteta, smo se dodobra potrudili in odgovorne na Občini Domžale že pred časom opozorili na zelo nevaren odsek Šolske uli- ce v Jaršah, ki je dobesedno vsakodnevno ogrožal pot učenk in učencev v in iz šole. Najprej sem, kot pobudnik ureditve tega problema, naletel na nerazumevanje odgovornih. Šele ko sem samoiniciativno pristopil k reševanju te prometne zagate, so se odgovorni na občini zganili in danes je Šolska ulica, v že omenjenem odseku - precej bolj varna! Pisali so nam tudi že skoraj obupani starši iz Bišč. Zaradi nerazumljive ignorance tistih, ki so na občini Domžale zadolženi za nadzor prometne varnosti in za urejanje prometne infrastrukture v naši občini, so se bili prisiljeni samoorganizirati, da bi svojim otrokom zagotovili varen prihod in odhod iz šole. Tudi v tem primeru sem na več sejah Občinskega sveta opozarjal na hudo stisko staršev iz Bišč in vztrajal. Pri tem nam je pomagal tudi časnik Dom-žurnal in končno so se odgovorni le zganili in začeli problem reševati. Vztrajanje je rodilo sadove! Prav posebno skrb vseskozi namenjamo tudi problematiki vrtcev. Name se je obrnila večja skupina staršev, s prošnjo, naj vendarle nekaj ukrenemo glede katastrofalnega pomanjkanja prostih mest v domžalskih vrtcih. Njihova stiska me je pretresla, tako da sem večkrat opozoril odgovorne na občini, naj vendar nekaj naredijo. Ta večletna popolnoma napačna in neodgovorna demograf-sko-socialna politika vodstvenih struktur Občine Domžale se zdaj zrcali v stiskah ljudi, katerim ne uspemo zagotoviti najosnovnejšega - vrtcev! In tudi na tem področju se zdaj stvari spreminjajo. Končno. Zaradi vsega navedenega lahko z gotovostjo trdim, da so tudi naša opozorila pripomogla k reševanju problemov. Naj ponovno poudarim, da mesto občinskega svetnika razumem predvsem kot možnost posredovanja vaših pobud in predlogov o najrazličnejših rečeh tistim, ki so s strani Občine Domžale zadolženi za reševanje prav vaših težav. Ne rečem, da sem imun na dogajanje v naši državi. Nikakor! Vendar pa me, z razliko od nekaterih kolegov in kolegic, zanima razvoj občine in predvsem problemi vas, soobčank in soobčanov. In prav tem problemom nameravam tudi v prihodnje nameniti največ pozornosti in si prizadevati, ZA DOMŽALE, NAPREDNE IN USPEŠNE! PETER VERBIČ Lista za Domžale Stranka DeSUS na volitvah za Evropski parlament Stranka DeSUS se je prvič udeležila evropskih volitev in odločitev je bila pravilna, saj je aktivnost pomenila dobro promocijo stranke. To je bil vmesni preizkus in pokazatelj, kje se stranka nahaja in hkrati predstavitev programa stranke tudi z vidika evropskih tem za lokalne volitve in nadaljnje utrjevanje položaja med volilci. Doseženi rezultat 7,18 % je za stranko dober! Stranka je na evro volitvah nastopila prvič, zato ni imela kandidata, ki bi že bil evro poslanec in torej kot tak širše poznan. V tem so imele nekatere stranke bistveno prednost. Obravnavane teme na javnih predstavitvah niso bile naklonjene stranki DesUS, saj s temo o »pokojninah Bruslju« ni bilo mogoče prepričati širšega kroga volivcev. Kampanja je bila vodena s sorazmerno majhnimi sredstvi in tudi brez posebnih predpriprav, z zelo malo reklame prek medijev in plakatov. Tudi vreme stranki ni bilo naklonjeno, saj upokojenci tudi zaradi težje gibljivosti niso šli tako množično na volišča. Za večino strank vladajoče koalicije je delovala »jeza nemoči do krize«. Doseženi rezultat kaže, da si je stranka ustvarila kar stabilno volilno telo, ki se giblje med 7 in 8 odstotki, ne glede na to, kakšna je udeležba (visoka ali nizka) in za katere volitve gre (državne ali evropske). Stranka DeSUS je z dosedanjim delom dosegla volilno telo, na katerega lahko kar precej gotovo računa, za razliko od tistih strank, ki močno variirajo glede na vrsto volitev. Natančnej ša analiza podatkov kaže na to, da je predsednik stranke kot nosilec liste dobil najvišji procent preferenčnih glasov znotraj glasov, danih strankini listi, kar kaže na to, da je njegova zasluga za mnoge glasove, ki jih je lista prejela. Mija Pukl Zelena stranka nasprotuje gensko spremnjenim organizmom - GSO Poslanci državnega zbora so 21. maja 2009, kljub jasnemu in odločnemu nasprotovanju javnosti, po nujnem postopku sprejeli Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin in drugih kmetijskih rastlin. Zakon naj bi bilo potrebno sprejeti zaradi usklajevanja s predpisi Evropske unije. Sprejeti zakon sedaj omogoča uporabo gensko spremenjenih organizmov v našem kmetijstvu. Ko je v parlamentu potekalo sprejemanje omenjenega zakona, so pred stavbo parlamenta skupaj protestirali predstavniki Združenih zelenih političnih strank (del te povezave je tudi Zelena stranka) in pripadniki Združenja za zdravo Slovenijo. Združeni zeleni so na volitvah poslancev v Evropski parlament nastopili s svojo kandidatno listo. V čem je težava GSO? GSO je organizem, v katerega je z uporabo posebnih metod biotehnologije vnesen točno določen gen za točno določeno lastnost iz drugega organizma. GSO so lahko mikroorganizmi, rastline in živali. Spremenjene lastnosti (npr. koruza, odporna na določeno vrsto škodljivcev ali bolezni) takšnega organizma niso posledica evolucijskih sprememb temveč hotenega človekovega poseganja v naravne zakonitosti. V letu 2006 so gensko spremenjene rastline pridelovali na 100 milionov hektarjev (50 krat večja površina, kot je površina RS) v 22 državah, od tega jih je bilo 6 iz Evropske unije. V Sloveniji doslej na poljskih površinah gensko spremenj ene rastline še niso bile zasajene, uporabljene so bile samo v laboratorijih mikrobiologov. Sprejeti zakon pa bo to v temeljito spremenil v korist GSO in na škodo drugih kulti-viranih kmetijskih rastlin. Najbolj razširjene gensko spremenjene rastline so: soja, koruza, bombaž in oljna ogrščica; manj razširjene pa so lucerna, riž, paradižniki in buče. Ker so gensko spremenjene rastline tako močno razširjene, se že nahajajo praktično povsod - v hrani, živilski krmi in izdelkih. Izdelek, ki vsebuje GSO, mora biti na prodajni polici primerno označen, da se potrošnik lahko sam odloči, ali bo takšen izdelek uporabil ali pa ne. Težava je v tem, da niti proi- Peti kongres Nove generacije SLS Jutri začenjamo danes Na lepo sobotno dopoldne, 18. aprila, smo se v Čebelarskem centru na Brdu pri Luko-vici, pod geslom »Jutri začenjamo danes« zbrali delegatke in delegati 5. rednega kongresa podmladka Slovenske ljudske stranke. Občinski odbor NG SLS Domžale smo bili kot gostitelji (žal v domžalski občini ne premoremo ustrezne in cenovno dostopne infrastrukture za kongresne dogodke) še posebej ponosni, da smo ta dogodek pripravili prav ob koncu štiriletnega predsedovanja »domačina« Roka Ravnikarja in ob zaključku njegovega dolgoletnega aktivnega delovanja v podmladku. Otvoritve kongresa so se udeležili tudi predstavniki občinskih odborov SLS iz regije, predstavniki ostalih nacionalnih mladinskih organizacij ter predstavniki vodstva SLS, med drugimi Ciril Smrkolj, poslanec Gvido Kres, podpredsednik SLS Janez Podobnik ter mag. Radovan Žerjav, ki je prav na Brdu javno najavil svojo kandidaturo za predsednika Slovenske ljudske stranke. Rok Ravnikar je v svojem nagovoru udeležencev predstavil svoje izkušnje, ki si jih je pridobil v skoraj enajstletnem delu v podmladku SLS, ko je od navadnega člana prehodil celotno pot do predsednika na nacionalni ravni, in med drugim poudaril, da mora biti osnovno Rok Ravnikar je še zadnjič kot predsednik nagovoril mlade iz Slovenske ljudkse stranke. poslanstvo podmladka »usposabljati in uriti igralce za javno delovanje v najplemenitejšem pomenu besede. Ne v lutke, ampak v posameznike, ki bodo zmožni prepoznati družbene razmere, oceniti potrebe ljudi in njihov značaj ter jih prepričati za spremembe in popeljati v boljše čase.« Ob voščilu je novemu vodstvu za popotnico sporočil, naj »ne pozabijo, da nas v Slovenski ljudski stranki in Novi generaciji ne družijo zgolj osebne simpatije, niti ne nerazumna vdanost do nadrejenih, še manj ozki osebni interesi - ki bi jih zelo verjetno bolje izpolnili skoraj v vsaki drugi stranki - družijo nas iste vrednote, skupno izročilo in zavezanost k nadaljevanju dela predhodnikov!« Udeležencem smo s pomočjo zloženk in ostalega promocijskega materiala, ki jih imamo na voljo v naši in sosednjih občinah, uspeli uspešno predstaviti tudi naš košček Slovenije, ki ga večina prebivalcev ostale Slovenije, še posebej po izgradnji avtoceste, doživlja zgolj kot »predmestje« Ljubljane. Tadej Šinkovec Sram me je, da sem že tri leta svetnica, pa imamo čedalje bolj neurejeno in zanemarjeno mesto Priznam, že kar nekaj časa nisem nič napisala za Slamnik, vas zanima razlog? Vrgli so me iz uredniškega odbora, pač politična poteza, lahko pa dodam, da se borim, da se odboru znova pridružim in nekako je malce zmanjkalo volje za pisanje prispevkov. Kar ne pomeni, da nisem bila aktivna na političnem področju v naši ljubi Občini Domžale. Brez skrbi, delam še z večjo paro kot doslej. Sicer pa, glede na to, da se moj mandat svetnice počasi preveša v zadnjo četrtino, sem se odločila, da ta čas izkoristim za temo, s katero sem pričela na začetku svojega mandata - to je urejenost in čistoča mesta Domžale. Morda sem komu že dolgočasna, ker veliko o tem govorim, morda tudi ne, ampak, spoštovane Domžalčanke in Domžalčani, ki se boste kaj kmalu prelevili v volivke in volivce, in vse vam bo ponovno obljubljeno, sram me je, da sem že tri leta svetnica in v tem času nismo uspeli vzpostaviti vsaj neke osnovne, splošne urejenosti našega mesta. Da ne govorim o tem, da v treh letih občinska uprava, na mojo ponudbo, še do danes ni našla primerne rešitve za osvetlitev Kulturnega doma Franca Bernika, ki je naša velika kulturna dediščina in ena najlepših stavb v Občini Domžale, pa do po neumnosti izgubljene bivše Kino dvorane v centru Domžal, katero so Ljubljanski kinematografi spretno olastninili, kljub temu, da je bila zgrajena iz našega denarja. S to lokalno oblastjo žal ni in ne bo pričakovati kakršnih koli sprememb v dobro mesta in občine. Upam, da bomo vsi skupaj na naslednjih volitvah izbrali in dali možnost novim in svežim idejam ter novi moči. Katarina Karlovšek Občinska svetnica zvajalci hrane (npr. sojini polpeti, sojino mleko) ne vedo ali njihov izdelek vsebuje GSO, saj ustrezna sledljivost še ni zagotovljena. O neposredni povezavi med škodljivimi pojavi in uporabo GSO še ne moremo zanesljivo govoriti, saj so GSO v širši uporabi šele okoli 20 let, niti še ni bila napravljena nobena resna študija na to tematiko. Glede na lastnosti GSO pa nekateri znanstveniki opozarjajo na škodljiv vpliv na okolje (čebele, avtohtone rastlinske vrste ipd.) in lahko tudi na človeka (možne so genetske spremembe). Uporaba GSO tudi ne bo zmanjšala lakote po svetu in uporabe kemijskih preparatov v kmetijstvu. V Zeleni stranki menimo, da je problem lakote rešljiv z ustreznejšo prerazporeditvijo dobrin med razvitimi bogatimi in nerazvitimi revnimi državami in ne z uvedbo GSO. Kemijska sredstva pa se uporablja tudi na poljih zasajenih z GSO, saj dodani gen običajno povzroči odpornost le na eno vrsto bolezni, zoper druge rastlinske bolezni pa je škropljenje še vedno potrebno. V samem osrčju zgodbe z GSO pa leži seveda denar oz. dobički velikih korporacij, kot je npr zlo-gasni MONSANTO, ki je razvil in dal na trg pretežni del danes uporabljenih gensko spremenjenih kmetijskih rastlin. Treba je vedeti, da je tehnologija pridelave semen GSO zaščitena s patentno zakonodajo in je vsaka nepoobla- ščena uporaba takšnih GSO lahko sodno preganj ana. Prenekatera država (Indija - bombaž, Mehika - koruza, Brazilija - soja) se je uklonila pritiskom korpora-cij ali nasedla njihovim lažnim obljubam o večji in enostavnejši pridelavi hrane, sedaj pa to njeno odločitev najbolj občutijo njihovi kmetje, ki morajo plačevati draga semena. GSO namreč nimajo sposobnosti obnavljanja semen, zato jih je za vsako setev znova potrebno kupiti pri točno določenemu proizvajalcu semen. Kmetje tako postanejo ekonomsko popolnoma odvisni od takšnega proizvajalca. V Zeleni stranki zagovarjamo Slovenijo brez GSO in odločno nasprotujemo uvedbi določb Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin in drugih kmetijskih rastlin v vsakdanjo uporabo oz. prakso. Od Državnega sveta pričakujemo, da bo na navedeni zakon vložil svoj veto in tako dal poslancem možnost, da ponovno pretehtajo posledice uveljavitve njegovih določb. Zelena stranka bo tudi podprla ali celo sama predlagala naknadni referendum o uveljavitvi tega zakona. V primeru, da pa bo zakon vseeno obveljal, pa v Zeleni stranki pričakujemo, da bo država brez odlašanja pristopila k usposabljanju vseh vpletenih (svetovalne službe, kmetje, trgovci, proizvajalci hrane in drugi), zlasti pa, da bo vzpostavila učinkovit inšpekcijski nadzor nad distribucijo, skladiščenjem in uporabo vseh vrst GSO. Darko Jenko Generalni sekretar ZS Intervju z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom Ponovno kandidirate za poslanca v Evropskem parlamentu. Zakaj? Svojega dela sam ne bi ocenjeval, drži pa, da sem se v preteklem obdobju marsičesa naučil in udejanil marsikateri projekt. Evropski parlament je med glavnimi tremi evropskimi inštitucijami -Parlament, Svet in Komisija - edina demokratično izvoljena ustanova. Je zakonodajni organ, ki je skozi leta svoj politični vpliv krepil. Za katera področja ste se vi odločili? Vsak poslanec je praviloma član enega odbora in nadomestni član drugega. Jaz sem član Odbora za zunanjo politiko in Odbora za varstvo okolja, javno zdravje in varnost potrošnikov. Poleg tega smo člani parlamentarnih delegacij. Jaz sem izbral jugovzhodno Azijo. Sem tudi nadomestni član delegacije za Rusijo. Ukvarjam se tudi z informacijsko družbo. Marsikaj se da narediti, če poznaš ljudi, zlasti če poznaš komisarje, direktorje, če poznaš ljudi vplivnih think thankov. V tej zvezi bi rad omenil tudi skupino za boj proti raku. Predlagal sem, da bi se poslanci še posebej borili na tem področju. Idejo so sprejeli in v skupini je 70 ljudi iz vseh držav OO M.Si Domžale tudi letos aktiven ob materinskem dnevu OO M.Si Domžale tudi letos ni pozabil na mater. Tako jih je ob njihovem prazniku obdaril s cvetjem. Letos so bili to tulipani. Naj omenim, da je znotraj Mlade Slovenije pobudnik tega projekta prav naš odbor, ter da je projekt lepo uspel. Pri deljenju tulipanov materam sva letos sodelovala dva člana OO M.Si Domžale. Osebno sem delil tulipane pred nakupovalnim centrom v Domžalah in lahko trdim, da so bile matere tovrstne pozornosti vesele, in vseh poslanskih skupin. Poleg tega se ukvarjam z manjšinami in z energijo z naprednimi terapijami v zdravstvu. Veliko svojega dela sem posvetil tudi področju novih tehno-togij. Koliko se v EZ posvečate kulturi oziroma vprašanjem, ki so povezana s kulturo? Rekel bi, da zelo veliko. To, kar se je zgodilo v političnem smislu, ima podlago v kulturnem projektu, ki ga povezujem s tistim, kar sem omenil na začetku - spoštovanje vsakega človeškega dostojanstva, to je kulturno izhodišče in Evropa je ponosna na koncept enotnosti v različnosti in je pozorna tudi do narečij, ne samo do jezikov. Gospod Peterle, hvala lepa za vašo iskrenost, na evropskih volitvah pa vam želim veliko uspeha! mag. Dominik Janez Herle Tiskovni predstavnik OO N.SI Domžale bile pa so tudi prijetno presenečene. Človek si lahko samo želi, da bi takšen in njemu podobni projekti, ki razveseljujejo ljudi, postali stalnica vseh OO M.Si. mag. Dominik Janez Herle Sekretar OO M.Si Domžale NASI POSLANCI stran 12 Stop za tajkunske kredite Slovenski volilci in volilke so ob lanskih volitvah jasno sporočili, da si želijo sprememb in drugačne politike. Novo koalicijo je pričakala bistveno slabša popotnica in dediščina, kot je bilo pričakovati, ter soočenje z največjo svetovno krizo zadnjih 50 let. Naloge in odgovornosti so velike in velikokrat slišimo kritike nad delovanjem Pahorjeve vlade. Marsikdaj je ta upravičena (primer Rupel, neprimerna kadrovanja - NLB: Veseli-novič, neusklajenost, neprimerne izjave finančnega ministra Križa-niča ...), še večkrat pa je kritika le glasno in histerično »kričanje« opozicije, ki želi ljudem dopovedati, da se ne deluje dovolj učinkovito, da so protikrizni ukrepi slabi, prepočasni, medli . S tem se povečuje pritisk na Pahorjevo vlado, da bi povlekla neprimerne in preostre ukrepe, s čemer bi lahko ustvarili anarhijo in ljudstvo pripeljali protestirat na ulice, kot rešitelji pa bi se ponovno ponudili prav Janša in njegovi. Takšnih »čudežnih« in nepremišljenih ukrepov v Zaresu ne bomo podprli, bomo z vso odločnostjo v vladni koaliciji terjali načelnost in izpolnjevanje zadanih obljub in sklepov. Nedavni primer reprogramiranja 130 milijonskega kredita Infond Holdingu, podjetju s 6 zaposlenimi, ustanovljenega za vodenje prevzema Pivovarne Laško s strani Boška Šrota, prav gotovo pomeni prelomnico in veliko preizkušnjo koalicije in vlade. Gre za primer, ki razgalj a samo jedro in osnovni mehanizem družbeno in gospodarsko neodgovornega ravnanja poslovodnih, nadzornih in lastniških struktur, ki je v Sloveniji dobil nezaslišane razsežnosti in državni »blagoslov« prav v času vlade Janeza Janše in SDS. To je tudi vzorec pohlepa in brezobzirnosti, ki je v svetovnem merilu privedel do najhujše gospodarske krize, svoje korenine pa ima prav v bančnih sferah in njihovih nepremišljenih potezah. Zato ne čudi, da tudi v Sloveniji opažamo zastoje prav v tej sferi, bančni krč pa ima vzroke tudi v izsiljevanju teh ljudi in ščitenju lastnih napak iz preteklosti. V Zaresu smo menili, da gre za pri reprogramiranju tega kredita za kršitev vseh sprejetih kriterijev in pogojev, ki sta jih sprejela Parlament in vlada za koriščenje državnih poroštev - torej za primere, ko z javnim, davkoplačevalskim denarjem zagotavlja država sredstva za to, da bi banke aktivno in pregledno pomagale zdravemu delu gospodarstva pri razvojnih projektih in zagotavljanju sredstev za tekočo proizvodnjo in ohranjanje delovnih mest. Tega poroštvo Infond Holdingu s 6 zaposlenimi prav gotovo ne predstavlja. V resnici je bila takšna Veselinovičeva bančna politika NLB še vedno zgolj v funkciji prerazporejanja bogastva in družbene moči k tajkunom in njihovim botrom iz političnih struktur. Temu je morala nova vladna koalicija narediti konec. Drugače bi izgubila kredibilnost in zaupanje ljudi - potrebno se je bilo boriti za verodostojnost, stati za svojimi zavezami in uveljavljati javni interes ter odgovornost vsakogar. Pri tem bi šli v Zaresu, na čelu s predsednikom Gregorjem Golobičem in ministrom Matejem Lahovnikom, do konca, tudi za ceno izstopa iz vladne koalicije. Po našem enotnem mnenju vlada, ki bi v tem primeru kršila svoja lastna pravila, ne bi mogla več voditi nikakršnega družbenega in socialnega dialoga, pripravljanje novih pro-tikriznih ukrepov bi bilo le prazno govorjenje in politična aroganca. Seveda pa takšnimi ostrimi ukrepi ne smemo pretiravati in ogroziti celotne bančne dejavnosti. In nenazadnje, vsi prevzemi niso nezakoniti. A slišane so bile tudi številne kritike takšne Zaresove načelnosti, tudi upori tudi znotraj vlade in zagovarjanje obstoječega in uveljavljenega delovanja. Še več: nekomu smo prekrižali račune in maščevanje se je začelo: tu so anonimke, laži, ob- tožbe kar povprek na Zares in predvsem Golobiča. Naj ponovim: pri tem ne gre za vpletanje v avtonomijo banke in strokovnost tistih, ki odločajo (joj, kolikokrat so nas pri tem že razočarali), pač pa prevzemanje odgovornosti za javno premoženje in denar, ki se steka v NLB in NKBM. In pri tem očitno nadzorni organ (tega je postavila še prejšnja Janševa vlada) ni opravil svojega dela v korist države, ki ga je tja postavila. NLB je tudi v lasti države in pred leti smo jo sanirali prav z davkoplačeval-skim denarjem. Uprava pa je brez ustreznih zavarovanj in ob soglasju nadzornih organov, ki jih je vanjo imenovala vlada Janeza Janše (in tudi njihovega privoljenja), milijone evrov namenila za kredite, s katerimi bi omogočila postopen prevzem izbranih tajkunskih podjetij novodobni eliti. Ali, kot je ilustrativno in preprosto ponazoril Matej Lahovnik na seji Sveta stranke, zakaj njemu, meni ali vam ni mogoče dobiti kredita, s katerim bi na primer odkupili delež Telekoma, kot garancijo pa bi zastavili prav te lastniške deleže? Ker niste pravi, ker nimate pravih povezav in botrov? Na srečo je Vlada v zadnjem trenutku le potegnila in sprejela prave ukrepe in sklepe ter v zakon o jamstveni shemi vgradila primerno dopolnilo in varovalko. V Zaresu zdaj tudi pričakujemo, da se bodo dosledno izvajali in pri tem ne bomo popustili. Cveta Zalokar-Oražem Pahorjeva vlada je brez posluha za upokojence Nedavno sem kot poslanec SDS v Državnem zboru RS vložil predlog za spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ker sem želel, da se uredi problematika kmečkih pokojnin, ki so sedaj izjemno nizke, toliko nizke, da se z njimi res ne da preživeti iz meseca v mesec, saj znašajo borih 227,60 evra. Vladajoča koalicija (SD, Zares, LDS, Desus) je moj predlog zavrnila, čeprav je za sprejem zmanjkalo zgolj 7 glasov. Predlog spremembe zakona sem vložil, ker me boli stiska ljudi, tudi kmečkih upokojencev, s katerimi sem se seznanil tako v moji poslanski pisarni v Domžalah kot tudi drugje po Sloveniji, kjer se udeležujem javnih tribun in prireditev. Nerazumljivo je, da je s strani vladajoče koalicije zavrnjeno prav vse, kar predlaga opozicija. Žalostno je, da se izdajajo odločbe, na podlagi katerih bodo izbrisani lahko dobili po več tisoč evrov, za naše ljudi, kmete, ki so celo življenje delali in garali ter se odrekali, pa vladajoča koalicija nima posluha, čeprav je pred volitvami obljubljala povsem drugače (se spomnite njihovih obljub o najmanj 1.000 evrih pokojnine vsakemu upokojencu, pa o draginjskem dodatku?). Moj predlog je bil, da izenačimo položaj vseh kmečkih upokojencev.V začetku leta 2009 smo v SDS predlagali tudi sprejem Zakona o enkratnem pokojninskem dodatku, saj smo zaradi neaktivnosti sedanje vlade želeli izpolniti obljubo upokojenkam in upokojencem, ki smo jo dale praktično vse stranke v predvolilnem času. Z zagotavljanjem finančnih sredstev in ustvarjanjem ustreznih pogojev za prebivalce Slovenije, s posebnim poudarkom in posluhom za socialno šibke ljudi, smo nameravali v SDS nadaljevati tudi v mandatu 2008-2012, torej v tem mandatu, vendar so naš realen pogled na življenje takrat preglasili kriki o revščini ter obljubah o pokojninah 1.000 evrov, gradnji domov za starejše in tako naprej. Prve izkušnje kažejo, da je šlo za zavajanje in manipulacijo s strani sedaj vladajočih, ki so na podlagi lepih besed dobili volilne glasove ljudi, ki so verjeli v nadaljevanje izboljšanja položaja upokojencev. Ko je na oblast prišla nova vlada, revščine kar naenkrat ni več v Sloveniji, o pokojninah in o gradnji domov se ne govori, posebni dodatek pokojninam sedanja vlada zavrača ... In kot paradoks pri reševanju stisk in socialnih težav tistih naših državljanov, ki so jo najbolj potrebni, je sedanja vladna koalicija sprejela spremembo Zakona o vdovskih pokojninah po nekdanjih vojaških uslužbencih in, kot vemo, je s tem še dodatno dvignila bonitete tistim ljudem, ki niso ravno na socialnem dnu, za nameček pa ti niti niso plačevali v slovenski pokojninski sklad, ampak v sklad v Beogradu. SDS in jaz osebno smo želeli izvajati kontinuiteto ukrepov za izboljšanje socialnega položaja upokojencev iz prejšnjega mandata. Zaradi predvolilnih zavajanj zdajšnje vladne koalicije ter umetno ustvarjene afere Patria smo danes priča realni sliki koalicije, ki jo sestavljajo SD, Zares, LDS in Desus - priča smo njihovi nesposobnosti, sprenevedanju, aroganci in tudi lažem. Žalostno je, da vladajoča koalicija v tem mandatu še ni storila praktično ničesar za upokojence in to delamo v SDS, čeprav smo v opoziciji in nas vladajoča koalicija vedno preglasuje in s tem onemogoča sprejem ukrepov za izboljšanje socialnega položaja rizičnih skupin, med katere spadajo tudi upokojenci. Mi bomo s temi ukrepi vsekakor nadaljevali ter vlagali vedno nove in nove predloge sprememb zakonodaje, ki bi ljudem olajšale stisko. Kdo je imel prav - mi, v SDS, ki želimo izboljšati socialno stanje v državi, ali sedanja vladajoča koalicija, ki tovrstne naše ukrepe blokira, pa bodo ljudje odločili na volitvah Robert Hrovat Poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si. Po petih letih Ljudje me še vedno sprašujejo, zakaj Bruselj. Zakaj Evropski parlament? Zakaj sem vztrajala skozi celoten mandat in zakaj bi rada nadaljevala? Razlogov je Delo poslanke v Evropskem parlamentu je izjemno zanimivo, intenzivno in kompleksno. Ukvarjamo se z mnogimi področji politik, sestavni del pa so še druge aktivnosti: skrb, da povsod resnično zagovarjamo interese Slovenije, zastopanje Evropskega parlamenta in Slovenije na mednarodnih konferencah, organizacija raznih akcij in okroglih miz, organizacija strokovnih obiskov parlamentarnih kolegov v Slovenijo in sprejem skupin Slovenk in Slovencev v Bruslju ali Strasbourgu. Z vsemi temi aktivnostmi skušamo v domovino prenesti kar največ znanja o možnih učinkih evropskih ukrepov in evropske zakonodaje. Na moje povabilo si je tako Evropski parlament ogledalo prek 1500 obiskovalcev iz Slovenije, priložnost za predstavitev v Bruslju so dobili tudi številni umetniki in mladi ustvarjalci. Imela sem priložnost delati na področjih politik, ki se neposredno dotikajo ljudi. Konec koncev evropska zakonodaja vpliva na približno 80 odstotkov zakonodaje, ki jo sprejema naš Državni zbor. In v preteklih petih letih smo v Evropskem parlamentu sprejeli mnogo odločitev, ki vplivajo oz. bodo odločilno vplivale na prihodnost EU in Slovenije. Med njimi je širitev schengenskega območja, pa prost pretok delovne sile iz novih držav članic - tudi za slovenske delavke in delavce, oblikovanje zakonodaje za čistejše okolje ter ustvarjanje in poglabljanje evropskega notranjega trga na področju energije in telekomunikacij. Tudi za slovenske državljanke in državljane bodo po zaslugi Evropskega parlamenta že to poletje veljale nižje cene za telefonske klice pri gostovanju v tujini. Sama sem v tem času veliko delovala predvsem na področju energetike, kjer smo s svojimi predlogi oblikovali ukrepe za zmanjšanje uvozne odvisnosti EU, povečanje energetske varnosti, spodbujanje vlaganja v čiste tehnologije in energetske vire z nizkimi izpusti toplogrednih plinov. Proti koncu mandata nam je s sprejetjem zakonodaje na področju notranjega trga z električno energijo in plinom uspelo izbolj šati preglednost trga in doseči več pravic ter večjo izbiro za potrošnike. V prihodnje bomo lahko najkasneje v treh tednih zamenjali ponudnika za elektriko in plin, postopoma pa bomo v gospodinjstva uvajali tudi pametne števce, kjer bo vsak od nas imel boljši nadzor nad svojo porabo oz. ceno energije in potencialnim prihrankom le-te. Med mojimi prednostnimi nalogami je tudi področje raziskav in inovacij, kjer sem na primer sodelovala pri oblikovanju Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj ter se zavzemala za večjo participacijo žensk v znanosti. Bila sem članica pogajalske skupine EP za ustanovitev Evropskega inštituta za tehnologijo in inovacije (EIT), ki se je med postopkom ogromno pogajala s predstavniki sveta EU in s predsednikom Komisije Barrosom. Veliko pozornosti sem posvetila tudi raznim predlogom za spodbujanje podjetništva, predvsem malih in srednje velikih podjetij. Ukvarjala sem se z zakonodajo na področja industrijske politike in informacijskih tehnologij. V drugi polovici mandata sem vsemu temu dodala še področje podnebnih sprememb. Poleg vseh naštetih razlogov delo v Evropskem parlamentu ponuja ogromno priložnosti in izzivov. Mnogo jih je ostalo tudi za naprej. Rezultati številnih ukrepov, sprejetih na evropski ravni v zadnjih petih letih, bodo vidni šele čez nekaj let. In kakovostni bodo le pod pogojem, da skrbno nadaljujemo z začetim delom. Ne le, da evropska zakonodaja neposredno vpliva na državljane, temveč jo imajo državljani možnost soustvarjati. To je dodatna spodbuda pri našem delu. Evropski parlament je namreč edina demokratično voljena institucija in preko njega ima vsak posameznik možnost vplivanja pri odločanju o evropskih politikah. Nekateri izmed vas ste pri tem že sodelovali in s svojimi predlogi, komentarji in kritikami pripomogli tudi k mojemu delu. Za vaš odziv in sodelovanje se vam ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem. Dr. Romana Jordan Cizelj Pomoč na domu come^ > Namenjena je vsem tistim, ki zaradi starosti ali hude invalidnosti ne zmorejo več živeti samostojno, imajo pa zagotovljene bivalne in druge pogoje za bivanje v domačem okolju. Kdo je upravičen do pomoči na domu? - Osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti niso sposobne za samostojno življenje; - osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu; - druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij; - kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida/-ke, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje; - hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. Katere storitve obsega pomoč na domu? - gospodinjsko pomoč; - pomoč pri vzdrževanju osebne higiene; - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Koliko časa traja pomoč na domu? Pomoč na domu je prilagojena potrebam posameznega upravičenca in lahko traja največ 4 ure dnevno oz. 20 ur na teden. Upravičenec lahko koristi storitve le določen čas (v času rehabilitacije, dopustov svojcev, trenutnih psihofizičnih poslabšanj ...) ali nedoločen čas. Kdo izvaja pomoč na domu? Pomoč na domu je javna služba, ki jo v občini Domžale izvaja COMETT — Zavod za pomoč in nego na domu. Pisarna v Domžalah, Ljubljanska c. 36: Uradne ure: ponedeljek od 9. do 12. ure, sreda od 12. do 16. ure, petek od 9. do 12. ure. Tel.: 721-10-21 V času neuradnih ur smo dosegljivi v pisarni v Ljubljani, Tbilisijska 57 b, tel.: 244- 31-05, vse delovne dni od 8.-15. ure. Helena Čampa COMETT - Zavod za pomoč in nego na domu V starosti vsak človek potrebuje pomoč, spoštljiv odnos in toplo besedo. Če nas boste poklicali, Vam bomo pomagali pri: • gospodinjskih opravilih • vzdrževanju osebne higiene • ohranjanju socialnih stikov O'H Poleg tega, Vam bomo • pomagali pri nakupu živil in drugih potrebščin • kontrolirali jemanje zdravil • organizirali pedikuro, fizioterapijo, masažo in frizerske storitve • pomagali pri manjših popravilih v stanovanju • spremljali Vas bomo pri obiskih predstav, sorodnikov in na počitnice Za Vas bodo vsak dan (tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih) skrbele prijazne in izkušene negovalke in medicinske sestre, le nekaj ur, ali pa 24 ur dnevno. Comefl A Odprli so nov Dentalni studio v Domžalah Spoštovani občani, občanke, pacienti, pacientke! Barbara Škrlj Golob vam sporočam, da smo s 1. junijem 2009 preselili zobozdravstveno ordinacijo za odrasle iz ZD Domžale. Nova lokacija je v naselju Bistra (lokacija bivše tovarne Helios), Ul. Ivana Pengova 20. Nova telefonska številka za naročanje je 059 939 515. »Sama dobro vem, da obisk zobozdravnika ne sodi med priljubljene dogodke ali obveznosti,« pravi Barbara Škrlj Golob, dr. dent. med. »Zato sem se pri oblikovanju ordinacije poskušala približati tako pacientom kot zaposlenim in ustvariti toplo okolje, v katerem se bomo vsi skupaj prijetno počutili. Morda bodo živahne barve, udobni copati, prijazno osebje, predvsem pa osebni pristop nekoliko pripomogli k odpravljanju strahu pred zobozdravni-škim stolom. Želim si, da bi pacienti z veseljem in sproščeno obiskovali nov Dentalni studio v Domžalah. Barbara Škrlj Golob dr.dent.med. več. B Center tehnike in gradiije Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00 >■5.» * m ■/'V* \ A t' v •» KOPALNICA PO MERI % • t /.'k- VAŠEGA DOMA 9 30% prihranka Kopalniške ploscice Ragno Coloring keramične, dim.: 20 x 50, cena za m2, več vrst Redna cena: 26,60 EUR- ! 18,62 EUR Nakupi s kartico Mercator Pika in določeno število zbranih pik, vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust. Ponudba velja od 11.6. do 8.7. 2009 oz. do prodaje zalog. HT IIIIIIL lull IlUlI!1111111 Mercator najboljši sosed 10% ceneje >S>LA\ ) 09^ \ ^ Ob nakupu 60 EUR ali več v vseh živilskih prodajalnah Mercator (razen franšiznih) in prodajalnah Hura! prejmete kupon za popust v tehničnih prodajalnah Mercator. Tehnika Pohištvo Gradnja Ob nakupu 60 eur ali več v vseh živilskih prodajalnah Mercator (razen franšiznih) in prodajalnah Hura!, se kupcu na blagajni izpiše kupon za 10 % popust za nakup izdelkov iz programa bela tehnika. Popust je mogoče uveljaviti v prodajalnah Tehnike, Pohištva in Gradnje s tovrstno ponudbo od 11. 6. do 1. 7. 2009 ob predložitvi kupona na blagajni. Popust velja za enkraten nakup. Popust se obračuna na blagajni in ne velja za pravne osebe.Popust ne velja za akcijske izdelke. Bi^ : v i KUPVtE 99 % POP^H m BS p4?; pzpc' MBB 99% * Ob nakupu 3 kosov ročnega orodja Unior, vam na tretjega najcenejšega priznamo 99 % popust v času od 11. 6. do 8. 7. 2009 oz. do prodaje zalog. Z UMOR Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike. Petek, 12. junij 2009 KDAJ: ob 19. uri KJE: Grad Jablje, Loka pri Mengšu Vabljeni na letni koncert MePZ Svoboda Mengeš. Gostujoči zbor: MePZ Musica viva Kranj Primskovo. Sreda, 17. junij 2009 KDAJ: Ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na odprtje razstave Boj za severno mejo in general Rudolf Maister, Vojna za samostojno Slovenijo 1991. Razstavljavec: Vojaški muzej Slovenske vojske. Soorganizator: Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Domžale. Razstava bo na ogled od 17. junija do 7. julija 2009. Četrtek, 18. junij 2009 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na predpočitniško okrepčevalnico za partnerje in starše: brezplačni trening za boljše družinsko vzdušje med počitnicami. Predavatelja: Leonida in dr. Albert Mrgole. Vstop prost! Delavnico delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Sobota, 20. junij 2009 KDAJ: ob 16. uri KJE: Prireditveni prostor v Turnšah Vabljeni na tradicionalno prireditev Ta čudežna noč — poklon kresni noči. Od 16. — 20. ure bo otroški program, večerne ure pa bodo namenjene zabavno/eksotičnem programu. Vabljeni tudi v vas skrivnosti! Vstop je prost. Špela Kaplja je napisala duhovito in prikupno pustolovsko zgodbo za mlade bralce in velike sanjače Knjiga o Onji Zvesti bralci Slamnika se bodo morda spomnili, da smo jih pred leti opozorili na knjigo »Pejmo drugače«, v kateri je mlada Špela Kaplja iz Radomelj, diplomirana ekonomistka, predstavila turizem malce drugače. V teh dneh je pri Tehniški založbi Slovenije izšla njena druga knjiga z naslovom Onja. Prikupne ilustracije narisala Marta Bartolj. Knjigo je Špela predstavila mladim bralcem, po njenem mnenju je najprimernejša za otroke med 8 in 11 letom v Knjižnici Domžale, kjer je prikupno dekletce, ki ji ne manjkata niti navihanost niti pogum ter je v kar nekaj pozitivnih lastno-stnih zelo podobna svoji avtorici, zaživela pred učenci Osnovne šole Venclja Perka. Duhovita ura spoznavanja nove knjige, predvsem pa njene glavne junakinje Onje ter psička Brina in prijateljev, med katerimi ima Bor posebno mesto, se je začela s tremi vprašanji: imate radi pravljice, radi berete, imate radi gozd, in nadaljevala z vrsto odgovorov, med katerimi je avtorica Špela Kralj povedala, da ima tudi sama najraje gozd, da rada sedi pod drevesi, bosa hodi po mahu, dela prevale po pokošenem travniku, tudi rada spleza na drevo. Otroke je spomnila, da je prehodila tudi precejšen kos sveta in prav na teh obiskih različnih držav našla tudi motiv za knjigo o Onji. Ta, podobno kot Špela, obožuje naravo, kjer ima hiško na drevesu, ima izjemno rada živali, posebno konje, v šoli ne mara zlasti matematike, zelo nerada je meso, je pa že od malega prepričana, da bo svetovna popotnica. Na njeni poti v svet, kamor odide skrivoma, ko njen dom zaradi prepirov med očkom in mamico postaja vse bolj siv, se malemu skuštranemu in skodrane-mu dekliču, ki od doma vzame le nahrbtnik in psička Brina, zgodi marsikaj dobrega pa tudi manj dobrega, vse pa premaguje z navihano stj o, pogumom, ki je nikoli ne zapustita. Kaj vse se ji poleg tega, da nastopa z akrobati, bosa teka po puščavskem pesku, izgubi in najde Brina, živi v barberski vasici in se ob koncu knjige vrne domov, boste izvedeli, če boste prebrali prikupno knjigo, ki so jo zanesljivo že prebrali Tamara, Nina in Mateja. Za pravilne odgovore o vsebini Onje so namreč iz rok avtorice Špele Kralj prejeli podpisane izvode knjige. Mladi avtorici, Špeli Kaplja, za Onjo iskrene čestitke, mladim bralcem pa veliko prijetnih trenutkov v družbi z Onjo, prijatelji in psičkom Brinom. Vera KOLEDAR DOGODKOV Sreda, 24. junij 2009 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na predpočitniško okrepčevalnico za partnerje in starše: brezplačni trening za boljše družinsko vzdušje med počitnicami. Predavatelja: Leonida in dr. Albert Mrgole. Vstop prost! Delavnico delnofinan-cirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. stran 14 Ponedeljek, 29. junij 2009 KDAJ: ob 10. uri KJE: Center za mlade Domžale Vabimo vas na Vesele poletne počitnice, ki bodo od 29.6. do 17.7. in od 17.8. do 28.8., vsak dan od 10. do 15. ure v prostorih Centra za mlade. Naš čas bomo preživeli igrivo, ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, raziskovalno, izletniško, sladko ob peki palačink,... Prispevek je 4 € na dan in vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške, kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj. Program je namenjen otrokom od 7. leta starosti dalje. Informacije dobite na 722-66-00 ali na info@czm-domzale.si ali osebno v Centru za mlade. Predhodne prijave so obvezne, ker je število mest omejeno! Ob izidu knjige Dogodnice France Cerar je v samozaložbi svoji bogati zbirki knjig dodal novo z naslovom »Dogodnice«. Ob tem je Matjaž Brojan v uvodni besedi zapisal: »Gotovo je zelo dragocena danost razumnika današnjih časov ta, da mu je v slehernem trenutku politično spreminjajočih se razmer položena v značaj kritično razmišljajoča pamet, ki neobremenjeno od iste politike pogleduje z izostrenostjo poštene presoje, tako med »leve« kot med »desne« spodrsljaje.« Prav to je France Cerar zapisal v obliki bodic, afrodizmov in dogodnic, ki v bralcu pustijo sporočilo oziroma spodbudijo njegov odziv, razmišljanje. France Cerar je v svojem življenju predan tiskarstvu in svoje znanje je predstavil v dveh ciklih »V svet Tiskarstva« in »Tiskarniške«, kjer je bo besedah Matjaža Brojana »nedvomno dokazuje, kako se lahko tudi skozi simbole tiskarstva človek v celoti kaže in razodeva«. Kasneje se je avtor v političnih dogodnicah, z naslovom »Politične« odzival na aktualne politične dogodke. Samosvojo in lastno držo je zadržal tudi v naslednjih treh sklopih dogodnic, ki jih je naslovil »Z vseh vetrov«, »Sodobna sklanjatev« in Včeraj in danes v ogledalu«. Matjaž Brojan je zanje zapisal, da »so dokaz , da njegov (op avtorjev) kritiški duh vse do današnjega dne ni utihnil, saj avtor zmore najti komentar na mnogokaj, kar nas nelepega, nevrednega in protislovnega spremlja skozi naše življenje«. Svojo spremno besedo pa je uvodničar zaključil »France Cerar nam je pred leti omogočil podroben pogled v preteklost Mlinščic in ljudi ob njih, zdaj pa nam z zanimivo dogodniško zakladnico odstira in omogoča tudi poglede v svojo delavnico duha in v kritiške misli, ki jih je ostril vse življenje. Bilo je vredno početje.« Njegovim mislim in citatom se pridružujem tudi sama, saj je pri prebiranju dogodnic zapisanega veliko humorja, pogosto pa nas prisilijo tudi v globlje razmišljanje. Francetu Cerarju želim uspešno predstavitev knjige in še več iskrivih misli. Tina Železnik Naj ne mine dan brez knjige Prelistajte z menoj knjige celjske Mohorjeve družbe. Med njenimi novitetami boste našli mnogo zanimivega branja. LEKSIKON IMEN je delo Janeza Kebra, ki govori o izvoru imen, kar bo pritegnilo širok krog staršev, ki skrbno izbirajo imena za otroke. To je neizčrpen vir podatkov. Avtor je upošteval tudi mnoge želje po razlagah nekaterih zelo redkih imen. SLOVENSKA GLASBA V EVROPSKEM PROSTORU je delo Ivana Klemenčiča, ki po zaporedju zgodovinskih obdobij in tematiki znotraj nje podaja svoj odnos do temeljnih in pomembnih vprašanj slovenske glasbene preteklosti. RAZMIŠLJANJA OB PALETI so dnevniški zapisi slikarja, grafika, likovnega publicista in kritika Marjana Tršarja, ki je tudi pesnik in pisatelj. Avtor govori o likovni ustvarjalnosti in svojem doživljanju ob tem. Delo SVETI MARTIN TOURSKI KOT SIMBOL EVROPSKE KULTURE je uredila Jasmina Aram-bašic. Vsebuje predavanja uglednih strokovnjakov z različnih področij raziskovanja in različnih evropskih dežel. Skozi osrednjo osebnost svetnika se poleg slovenske zgodovine, kulture in običajev razkriva tudi širši srednjeevropski prostor. MAŠNE IN SVETOVNE USTANOVE NA KRANJSKEM leta 1810-1853 je zgodovinska monografija, ki na podlagi arhivskih virov po župnijah znotraj dekanij prikazuje nastanek ustanov, njihovo delovanje, državno urejanje, državni nadzor in premoženje na Kranjskem od leta 1810 do 1853. Knjigo uvaja predgovor Jožeta Mačka. Wilhelm Voss BOTANIKA NA KRANJSKEM je oris botanike iz 2. polovice 19. stoletja, ki jo je napisal vodilni avstrijski botanik in mineralog, ko je služboval na Kranjskem. Knjiga prinaša faksimile izvirnega nemškega besedila, prevod v slovenščino in obsežni komentar Toneta Wrabra. ZNANOST S KRIŽA je delo avtorice Edith Stein, ki razvija svojo zamisel »znanosti križa« - kot teologije križa na eni strani in kot življenjskega nauka v znamenju križa na drugi. »Pri tem ji ne uspe le sijajen uvod v delo svojega redovnega očeta, temveč hkrati poda pričevanje svojega globokega notranjega doživljanja in svoje velike miselne jasnosti,« beremo v spremnem besedilu. France Pibernik je napisal delo JOŽE UDOVIČ, ki predstavlja pomembnega pesnika, pisatelja in prevajalca. Pesmi in novele je začel objavljati leta 1936 v Domu in svetu ter Dejanju. Domoljubne medvojne pesmi so bile objavljene v partizanskih glasilih in uglasbene, elegične izpovedi in balade pa so izšle v delu Ogledalo sanj. Knjigi je dodana bibliografija Franceta Pibernika ob njegovi 80-letnici. »Udovič se je sorazmerno zgodaj ovedel dejanskega položaja in se skušal nevezan obdržati zunaj diktiranih določil, ki so jih ideologi uveljavljali tudi v območju povojne slovenske umetnosti.« KAPUCINSKI SAMOSTAN S CERKVIJO SV. ANE ŠKOFJA LOKA - V pričujočem delu spremljamo razvoj kapucinskega samostana v Škofji Loki od njegovih začetkov do današnjega časa, posebej pa sta opisana bogata samostanska knjižnica in škofjeloški pasijon. KRALJICA IN DIVJA ŽENSKA je delo Linde Jaro-sch in Anselma Grüna, »ki na štirinajstih svetopisemskih ženskih likih prikažeta lastnosti, ki jih ima sleherna ženska, ter bralke spodbujata, naj jih dopustijo, cenijo in živijo. Avtorja ob Evi, Sari, Mariji Magdaleni in drugih svetopisemskih ženskah pokažeta, kakšne so strastnost in ljubezen, divjost in kraljevskost, materinskost in modrost, pravičnost in milina ter bojevitost lahko videti danes - in kako lahko prinašajo novo veselje nad življenjem,« beremo v spremnem besedilu. Delo je poslovenila Alenka Novak. LJUBLJANSKE PROMENADE je delo Mojce Cr-nobori, pravnice, rojene v Ljubljani, ki v pesniškem izrazu opisuje svoje priljubljene poti po rodnem mestu. DOVJE AND MOJSTRANA je v angleščini napisano delo, ki tujcem predstavlja enega izmed biserov Slovenije. DVOJNI SVET je delo Jožeta Hrovata, ki »popisuje slovenskega mladeniča, ki pride izza železne zavese študirat nemško književnost. To je čas prebujanja evropskih študentskih rodov, ki še bolj izostruje mejo med takoimenovanim svobodnim svetom in realsoci-alističnim. Sprva nekoliko izgubljeni študent se odprtega duha in oči kmalu vživi v študentski babilon - študijsko okolje je namreč svet v malem od Daljnega vzhoda do Zahodne Evrope - in se v njem znajde tako, da ohranja svojo drugačnost ter samosvojo kritično in človečno razmerje tako s kolegi kot s kolegicami,« beremo v spremnem besedilu. Tatjana Kokalj (IZ)BR@NO iz Knjižnice Domžale ODRASLI • Lester Rusell Brown: NAČRT B, Učila International, 2009 Mobilizacija za rešitev civilizacije je zgovoren podnaslov knjige, ki se ukvarja z iskanjem odgovorov in rešitev na ključna okoljska vprašanja. Lester Brown, agrarni ekonomist, pisec, eden najvplivnejših svetovnih okoljevarstvenikov in avtor koncepta trajnostnega razvoja, ponovno pokaže tisto, o čemer čivkajo že vrabci na strehi, da je obstoječi na potrošnji utemeljeni ekonomiji odzvonilo. Spremembe v načinih razmišljanja in delovanja so nujne, če ne želimo, da nas odplakne. Avtor, ki ni oportunistični jamrač v slogu A. Gora ali F. Fukuyame, nam ob nizanju dokazov o posledicah človekovega pogubnega odnosa do okolja s številnimi primeri dobre prakse in konkretnimi predlogi, pokaže na možnosti rezrešitve teh zagat. Časa res ni več veliko, a nas Brown potolaži z ugotovitvijo, da je zgodovinsko gledano redko, da za toliko različnih groženj in nevarnosti obstaja skupna rešitev. Dokaz, da knjiga ni le tržna poteza, najdemo na internetni strani Earth Policy Instituta, kjer so lahko prepričamo o zagonu in potencialu Brownovega početja. • Fritz Zorn: MARS, Modrijan, 2009 Knjiga je osebna izpoved mladega, umirajočega Fritza Angsta (ki piše pod psevdonimom Fritz Zorn). Mladi moški se je za pisanje odločil po tem, ko je izvedel, da ima raka, in da bo verjetno kmalu umrl. Rekapitulacija njegovega življenja, v katerem se nikoli ni počutil srečnega, je poskus, kako temu življenju podeliti nek smisel. Knjiga, ki je v Švici na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja postala kultna, je znana tudi po predgovoru priznanega švicarskega pisatelja Adolfa Muschga, ki se prepozna v mnogih momentih mladega pisca. Druži ju odraščanje v zaprtem malomeščanskem okolju, v vrednostnem sistemu, ki temelji na predsodkih do revnih, tujcev in na obsesiji s tem, kaj se spodobi. Teza v knjigi, ki svojo dramatičnost črpa iz bližajoče se smrti avtorja, je, da je bolezen, še posebej rak, pravzaprav družbena bolezen. Mars je tako poskus upora in obračuna z »zavoženo« družbeno konstelacijo. • Andred Makine: FRANCOSKI TESTAMENT, Avrora, 2005 Človek je bitje pripovedovanja, nostalgije, zgodb in premišljevanja svoje zgodovine skozi pripovedi generacij, ki so bile pred njim. Oni zaznamujejo mladega človeka, ki posluša babico in njene fantastične bajke o deželah, ki so tako oddaljene kot Indija Koromandija. A vendar te dežele zaznamujejo glavnega junaka. Zarežejo njegovega duha. Bolje rečeno, njegov duh je rojen iz tega preloma, ne eni strani rojstnega in na drugi pripovedovanega prostora. Ta razlika dela, izgrajuje, določa človeka in »ona« je tista, ki na nek poseben način odloča o njegovih izbirah, ki prihajajo. Hkrati pa ta prelom omogoča junaku svojsko razumevanje babice oz. prejšnjih generacij, ki so po najbolj nenavadnih, lepih in zelo krutih usodah kulminirale v njem kot najmlajšem predstavniku te iste zgodbe, ki dobiva nove zaplete, korake, vozle, viadukte in cestišča. OTROCI IN MLADINA • Sonja Merljak : DEKLE KOT TISA, Miš, 2008 Najstnica Csilla, dekle iz Ljubljane preživlja poletne počitnice pri bratrancu v Vojvodini. Zaljubi se v Andreasa, fanta madžarske narodnosti iz Vojvodine. Njuna poletna romantična avantura preraste v potrebo po skupnem življenju. Razmere pa jima niso naklonjene. V Sloveniji izbruhne vojna, zato Csil-la z materjo odide domov. Njuna ljubezen ostaja zapisana v pismih. Prihaja do ločitev in snidenj. Ko Andreas dobi poziv v vojsko, se za nekaj časa preseli v Slovenijo. Toda klic Panonske nižine, mirno zavetje reke Tise, domači in prijatelji so v Andreasu premočni, zato se vrne v Vojvodino. Lep mladinski roman, na eni strani ljubezenska romanca, na drugi pa zgodovinski roman. • Nejka Omahen: TEMNO SONCE, DZS, 2009 Temno sonce je že sedmi roman Nejke Omahen, ki je začela svojo pisateljsko pot že kot srednješolka. Glavna junakinja je sedemnajstletna Adelina, najstnica, ki se rada oblači v črno, se rada druži s prijateljicami in se rada zabava. Živi v družini, kjer je vse popolno, kjer vsak takoj dobi, kar hoče, in kjer se nikoli nič ne dogaja, povrhu jo vseskozi spremlja občutek, da je staršema popolnoma odveč, zato si želi čim prej odrasti in oditi stran. Njen najstniški svet pa se sesuje, ko s prijateljicami doživijo prometno nesrečo. Adelina oslepi in odide živet k stricu in teti na podeželje. Tu se mora spoprijeti z novo resničnostjo, svojo nemočjo in novimi ljudmi. • Katja Reider: NAJRAJE BI TE KAR POJEDEL, Učila International, 2009 Najraje bi te kar pojedel je zgodba o krokodilčku Karliju, ki si želi pravega prijateljstva. Toda želja je eno, uresničitev le-te pa drugo. Karli je namreč tako neroden! Da bi si pridobil prijatelje med ostalimi živalmi, v dobri nameri napiše pesmico, ki se glasi: TAKO TE IMAM RAD, DA BI TE KAR POJEDEL. Toda kaj, ko se vse živali besedila pesmice prestrašijo in zbežijo proč. Karli v veliki vnemi ne sprevidi zakaj se ga vsi izogibajo in kar naprej vztraja pri svojem. Žal neuspešno ... dokler čisto po naključju, ko že skoraj obupa, ne sreča krokodilke Klotilde, ki ga preseneti, ko mu sama od sebe reče: »Tako te imam rada, da bi te pojedla!« Poučna slikanica z velikimi tiskanimi črkami in živahno pisanimi ilustracijami, ki govori o tem, da za vsakogar na svetu obstaja sorodna duša, prijatelj, ki ti je pisan na kožo in s katerim se popolnoma ujameš. Najdeš ga, ko pride čas. MEDIOTEKA • PREDEN SE STEGNEVA (The bucket list) - DVD, Blitz, 2008 Ošaben bogataš in mehanik, ki je želel postati profesor zgodovine, se po naključju znajdeta v isti bolniški sobi bolnišnice, katere lastnik je prav ta bogati posebnež. Delita si sobo in diagnozo: še približno pol leta življenja. Po prvem šoku in prilagajanju drug drugemu najdeta skupno točko: želje, ki jih nista uspela uresničiti. Sestavita »poslednji seznam« tistih stvari, ki jih iz različnih vzrokov nista uspela udejaniti. Bogataš (Jack Nicholson) ima dovolj denarja tako za uresničitev svojih kot mehanikovih želja, potrebuje le njegovo privolitev. Mehanik (Morgan Freeman), ki je v mladosti sanjal precej bolj ambiciozne sanje od dela v mehanični delavnici, se odloči, pove svoji zvesti, ljubeči ženi, da ga »nekaj časa ne bo«, in »fanta« se podata v svet, avanturam v naročje. Skočita v tandemu s padalom, tekmujeta v hitrostni vožnji z mustangom, uživata v sončnem zahodu ob vznožju Keopsove piramide, večerjata v najbolj prestižni restavraciji ob francoski obali, poskušata osvojiti največji sen mehanika: Himalajo, a jima jo vreme zagode in pridno črtata želje na seznamu, dokler ... Najboljše je očem skrito, je povedal že Mali princ. Je vsak trenutek največja vrednost našega življenja? Konec je pravi! Uredil in izbral: Janez Dolinšek Začel se je 9. Poletni kulturni festival Studenec 2009 Glasbeniki Marcos, Pia in Tone navdušili v cerkvi sv. Lenarta na Krtini Po tradiciji se je letošnji 9. Poletni kulturni festival Studenec začel v prijazni cerkvici sv. Lenarta na Krtini s koncertom, na katerem so se nam v prečudovitem okolju fresk, ki jim v Evropi ni para, predstavili basbaritonist Marcos Fink, sopranistka Pia Brodnik ter pianist in orglar Tone Potočnik. Basbaritonist Marcos Fink se je rodil slovenskim staršem v Buenos Airesu v Argentini ter se šolal pri profesorjih Ivan Ivanovu in Victor-ju Srugu ter sodeloval na moj strskih tečajih za repertoar pri najbolj znanih profesorjih. Nastopa v operah, na koncertih in recitalih samospevov po vsem svetu. Posnel je vrsto zgoščenk ter prejel številne nagrade, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada 1999. Sopranistka Pia Prodnik je docentka za petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vodi seminarje, poletne šole, udeležuje se pevsko-pedagoških kongresov po celem svetu in piše članke. Ima tudi vrsto mednarodno uspešnih študentov ter rada nastopa na solističnih recitalih, koncertih z domačimi in tujimi solisti ter na koncertih na slovenskih in tujih odrih ter festivalih. Poustvarila je različne operne vloge doma in v tujini, srečujemo jo na odru poletnega festivala, posnela pa je tudi že pet zgoščenk. Tone Potočnik je slovenski organist, zborovodja in pedagog. Na Akademiji za glasbo je študiral orgle pri prof. Hubertu Bergantu in klavir pri prof. Marjanu Lipovšku, študij pa nadaljeval v Zagrebu, v razredu Vladimirja Krpana. Študiral je v Rimu, se izpopolnjeval na konser-vatoriju sv. Cecilije in na Papeškem inštitutu za cerkveno glasbo, kjer se je specializiral za gregorijanski koral. Po vrnitvi v domovino je postal profesor gregorijanskega korala, saj je največji poznavalec tovrstne glasbe v Sloveniji. Koncert, ki je očaral vse ljubitelje tovrstne glasbe, je vodila Tadeja Capuder, med obiskovalce pa s prijaznimi besedami pospremila dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu. Po pozdravu in čestitkam članom društva ob jubileju je poudarila, da je prav kultura tista, ki nas v teh kritičnih časih, ko neprestano hitimo in se utapljamo v neštetih obveznostih, rešuje pred ujetostjo v vsakodnevno rutino ter nadaljevala: »Umetnost je eno redkih področij, ki poveličuje raznolikost in edinstvenost vsakega posameznika. Današnji svet še kako potrebuje nove načine razmišljanja, izražanja in iskanja novih poti do sočloveka. Ob koncu je zaželela, da kulturni poletni festival tudi v ta del Slovenije še naprej privablja številne obiskovalce. Želim vam še veliko uspešnih festivalov, ki bodo družili ljudi, ohranjali in širili slovensko kulturo, društvu pa še mnogo ustvarjalnih let delovanja. Predvsem pa želim vsem obiskovalcem, da bi se še večkrat srečali na Studencu in da bi si znali vzeti čas za kulturne vrednote.« Nato je bil čas za glasbo vseh treh sodelujočih solistov in za pesnikove besede v izvedbi Anžeta Zevnika, ki so povedale največ: Človek mora peti, mora sejati! Ker s polno dušo ne more spati, in ker polnih dlani ne more skleniti. Zazvenele so Ave Marija, Kesanje, Mati svetih bolečin in Agnus dei ter druge sakralne pesmi, medtem ko so poslušalci v drugem delu lahko prisluhnili nekaterim zelo znanim, kot so Schumannov Ptič Prerok, pa Premrlovo Znamenje, Škerjančeva Aleja sniva, Debussyjeva Mesečina ter druge. Besede in glasba so našle zavetje v vseh obiskovalcih, ki so, še enkrat več,v povezavi s prireditvami poletnih kulturnih festivalov v organizaciji Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, začutili, da jih lahko kultura, posebej pa glasba, obogatita in jim polepšata večer, ki je bil le prvi v vrsti kulturnih večerov, ki nas v Poletnem gledališču Studenec še čakajo. Zato nasvidenje na naslednji prireditvi! Vera Vojska Nepozabni trenutki z Metko V petek, 15. maja, ob 19.30, je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Javni sklad za kulturne dejavnosti organiziral spominsko slovesnost ob 20-letnici smrti zbo-rovodkinje Metke Pichler. 11. maja pred 20 leti je odšla na rožne poljane v svoj maj in v življenje tistih, skozi katera je šla, pustila zveneč spomin. Enaindvajset let je neutrudno delovala kot glasbena pedagoginja in predvsem kot zborovodkinja številnim zborom. O tega največ - sedemnajst let - na OŠ Rodica. S posebnim darom, ki je dan le redkim, je znala za zborovsko petje navdušiti mnogo učencev na tej šoli, saj jih je bilo kar tri četrtine vključenih v njene zbore. V domžalskem in slovenskem glasbenem prostoru je za seboj pustila nepozabno in neizbrisno sled. Sodelavcem in prijateljem se je vtisnila v spomin kot krhka, skromna, ljubezniva in pozorna - kot človek najbolj plemenitih lastnosti. Prof. Martina Golob Bohte Metkina življenjska pot je bila glasba. Na to pot se je podala že kot drobna šestletna deklica, ko je začela prepevati v otroškem pevskem zboru, ki ga je vodil prof. Stane Habe. Prvi glasbeni in pevski koraki so prerasli v neizmerno, nesebično razdajanje - v poslanstvo. Vseh sedemnajst let vestnega, vzor- nega in požrtvovalnega dela na OŠ Rodica je Metka z zavzetostjo in veliko ljubeznijo vzgajala pevce v šolskih zborih - od najmlajših do nekoliko starejših. Čeprav je večkrat rekla, da ji je v največje zadovoljstvo delo z otroškimi zbori, je znala obdržati svoje najboljše pevke in pevce tudi v najstniških letih. Zadnje dni svojega življenja je Metka živela za nastop na tekmovanju pevskih zborov v Celju, kamor sta se uvrstila dekliški in mladinski zbor. Toda tokrat začetega dela ni uspela dokončati. Bilo je naporno, prenaporno za njene fizične sposobnosti, čeprav ji volje ni zmanjkalo. Sredi najbolj odgovornega dela se je za vedno poslovila. Dekliški pevski zbor je štirinajst dni po njeni smrti, skupaj s Karlom Leskovcem, prejel zlato plaketo, mladinski zbor, ki ga je na tekmovanje peljal prof. Tomaž Habe, pa bronasto plaketo. Dvajset let je minilo od tedaj, toda spomini so še vedno živi. Iz semena, ki ga je posejala Metka, so vzklili glasovi, ki nas osrečujejo. Njeni pevci in pevke so in bodo ostali zvesti glasbi. S svojimi pevci je redno sodelovala na republiških in takrat še zveznih tekmovanjih, na republiških revijah pevskih zborov v Zagorju, na festivalu Kurirček v Mariboru in na mednarodnem festivalu v Celju. Skupaj s svojimi pevci se je veselila vseh uspehov. Za svoje delo je prejela več priznanj Občine Domžale: srebrno in zlato Kersnikovo plaketo za kulturo, Trdinovo plaketo v vzgoji in izobraževanju in Gallusovo značko Zveze kulturnih organizacij Slovenije ter Slovenske pevske zveze. Njen spomin so oživeli podžupanja Andreja Jarc Pogačnik, Tomaž Habe in njegova hči Katarina Habe, ki je bila tudi Metkina učenka. Po-vezovalka programa je bila Draga Jeretina Anžin. Pianistka in glasbena pedagoginja Martina Golob Bohte je bila Metkina tesna sodelavka, prijateljica in korepetitorka v njenih zborih. Pevce je na klavirju spremljala na njihovih številnih nastopih in tekmovanjih in v njen spomin citirala: »Metka, nocoj si z nami, kogar bogovi ljubijo, ga kmalu vzamejo k sebi.« V programu so sodelovali: otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Rodica, pod vodstvom Marije Pepelnak Arneric, s korepetitorko Martino Golob Bohte, Mešani pevski zbor, sestavljen iz Metkinih pevcev, pod vodstvom Karla Leskovca, ter Simfonični orkester Domžale-Kamnik, Komorna zasedba. Saša Kos mesečni koledar JUNIJ 2009 Ponedeljek, 15. junij Torek, 16. junij ob 20:00 Mestno gledališče Ptuj Jordi Galceran: GRÖNHOLMOVA METODA kadrovska komedija Režija: Nenni Delmestre Igrajo: Alenka Tetičkovič, Vladimir Jurc, Kristijan Ostanek, Aljoša Ternovšek Uspešnica duhovitega katalonskega pisca na oder postavlja kar nekaj aktualnih vprašanj glede brezobzirnih metod kadrovskih preverjanj v velikih podjetjih. Štirje protagonisti v komični igri grotesknih situacij kujejo zapletene medsebojne odnose, ki bolj kot na resnično življenje, spominjajo na televizijske resničnostne oddaje. Sreda, 17. junij ob 20:00 PREDSTAVA INDIJSKEGA KLASIČNEGA PLESA BHARAT NATYAM ogranizacija: Plesno društvo Salam Ghazeea Četrtek, 18. junij ob 20:00 DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR "Letni koncert" koncert Petek, 19. junij ob 20:00 ZAKLJUČNI NASTOP PLESNE ŠOLE AKADEMIJA organizacija: Plesna šola Akademija Sobota, 20. junij ob 19:30 ZAKLJUČNI KONCERT KATARINE KUHAR IN SILVANE NUHIJEV organizacija: Glasbena šola Domžale Nedelja, 21. junij ob 20:00 LETNA PRODUKCIJA PLESNEGA DRUŠTVA SALAM GHAZEEA organizacija: Plesno društvo Salam Ghazeea © Kulturni dom Franca Bernika Domžale informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE ABONMA 2009/2010 GLEDALIŠKI ABONMA šest izbranih predstav slovenskih gledališč KONCERTNI ABONMA šest vrhunskih koncertov klasične glasbe GLASBENO - SCENSKI ABONMA !NOVO! nekje med šansonom, gospelom, bluesom, flamenkom, popularnimi popevkami in teatrom FILMSKI ABONMA !NOVO! osem izbranih filmov v ponovno obujenem "starem" domžalskem kinu VPIS OD 10. DO 22. SEPTEMBRA 2009 informacije: T 722 50 50, I www.kd-domzale.si ZAVOD m t>ll I'. KL I '.PI Likovno društvo Senožeti Vabimo vas na pregledno letno razstavo likovnega društva Senožeti, Radomlje Odprtje razstave bo v petek, 12. junija 2009 ob 19. uri, v Galeriji Dom v Kulturnem domu Radomlje. Razstava bo odprta do 19. junija KULTURA stran 16 Godbeni vikend z več kot desetimi godbami Če se je 125-letnica Godbe Domžale začela s slavnostnim koncertom in gostjo Nušo Derendo v petek, nadaljevala pa v soboto, s srečanjem več kot desetih prijateljskih godb, lahko upravičeno govorimo o godbenem vikendu. Sobota je bila zares popolnoma godbeno obarvana, saj so godbe iz Laškega, Sevnice, Lesc, Železnikov, Mengša, Moravč, Lukovice, Kamnika, Koprivnice (Hrvaška) in Trebč (Italija) po različnih krajevnih skupnostih, oz. točkah domžalske občine, dopoldan izvedle promenadne koncerte, popoldan pa so se vse godbe zbrale na ploščadi pred Halo KC. Od 14. ure dalje so godbe s predstavitvenimi koncerti navduševale mimoidoče in druge poslušalce v vročem sobotnem popoldnevu. Prijateljske godbe so se na ploščadi izmenjevale, medtem pa se ohlajale in krepčale v hali, kjer so gostitelji, domžalski godbeniki, pripravili pri- merna okrepčila. Slišali smo celo vrsto različnih koračnic, zabavnih, pop in rock skladb ter tehtnih zahtevnejših skladb. Predsednik Godbe Domžale, Florjan Zabret, ki je bdel nad celotno organizacijo godbenega vikenda, se je ob koncu posameznih koncertov s posebnimi darili prijateljskim godbam zahvalil. Za pozitivno vzdušje in sproščeno atmosfero je poskrbel domači voditeljski par, celotno prireditev pa je obiskala tudi ekipa RTV Slovenija, ki je prispevek o 125-letnici domžalske godbe objavila v večernih poročilih na 1. programu TV Slovenija. Zabavno in prijetno godbeno popoldne se je proti večeru počasi zaključilo, s tem pa se je godbeni vikend ob obletnici Godbe Domžale tudi iztekel. Zadovoljni in utrujeni gostitelji pa že zrejo v poletne nastope in gostovanja po celi Sloveniji, ki jim prav veliko dopusta ne bodo privoščili. PATO Godba Domžale 1884-2009 Nepozaben slavnostni koncert Godbe Domžale z Nušo Derenda ob 125. rojstnem dnevu Tudi mi smo ponosni na vas, spoštovani godbeniki in godbenice! »Pred vami je program praznovanja 125-letnice obstoja in delovanja Godbe Domžale. Na ta jubilej smo vsi člani godbe zelo ponosni. Veseli nas, ker nas spremljate na naši poti in ste tudi del naših uspehov. V dneh praznovanja želimo, da se udeležite tako slavnostnega koncerta kot srečanja godb ter koncertov po krajevnih skupnostih,« so napisali godbeniki in godbenice malce nenavadno zloženko, s katero so nas povabili na godbeni vikend, katerega pomemben del je bil slavnostni koncert 22. maja 2009. Hala Komunalnega centra je bila polna obiskovalcev ter številnih gostov, med katerimi so bili tudi župan Toni Dragar in podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, oba častna občana, Jože Pogačnik in dr. Miroslav Stiplovšek, ki so nestrpno pričakovali koncert, s katerim se je Godba Domžale poklonila vsem generacijam glasbenikov ter dirigentov, ki so vse od 1884 do danes s ponosom sodelovali v godbi. Za začetek nam je Domžalska godba z dirigentom Damjanom Tomažinom zaigrala fanfare, nato pa smo prisluhnili nagovoru župana Tonija Dragarja, ki je izrazil veselje, da je z godbeniki in da se skupaj z njimi lahko spominjam dnevov, tednov, mesecev in let, ki so pretekli od tistega daljnega leta 1884. Posebej se je spomnil časov pred 125 leti, ko je bila Godba Domžale dve desetletji edino slovensko kulturno društvo v Domžalah ter poudaril, da so bili predhodniki današnje Domžalske godbe del organiziranega slovenskega odpora, ki je preprečil, da bi naše mesto, podobno kot druga, pred več kot sto leti postalo eno od pomembnih oporišč nemštva. »Prav naša godba in kasneje številne druge oblike ljubiteljske kulturne dejavnosti so bile in so tiste, ki krepijo pripadnost slovenstvu ter ustvarjajo temelje prihodnjim generacijam,« je dejal župan ter se spomnil nekaterih imen z začetka delovanja godbe, kot so: prvi kapelnik Franc Pfeifer, Janez Hace, Josip in Jakob Flis, Ivan Pavlin, France Šmet, ter dirigentov godbe v novejši zgodovini: Tomaža Juvana, Staneta Habeta, Albana Persija, Toneta Juvana, Frančka Ku-hariča, Gregorja Vidmarja in Damjana Tomažina, ki godbo vodi tudi ob njeni 125-letnici, ter ob čestitkah poudaril, da smo ponosni, da je izvajanje glasbe naša domžalska godba dvignila na najvišjo stopnjo, o čemer pričajo številna priznanja, med njimi tudi najvišje priznanje, zlata plaketa Občine Domžale, in utrditev naše godbe v skupini najkvalitetnejših slovenskih godb. Ob koncu je godbi zaželel, da bi se tudi v prihodnje kvalitetno razvijala, da bi ljubezen do glasbe prenašala na mlajše rodove ter ostala iskreno povezana z vsemi ljubitelji glasbe. Sledil je slavnosti koncert, ki ga je povezoval Jure Sešek. Prav vsaka zaigrana skladba bi zaslužila stavek ali dva, pohvalo, morda celo razmišljanje, kako pester in lep program so sestavili godbeniki in dirigent ob visokem jubileju. Skoraj vsako skladbo bi poslušali še enkrat, tudi tiste od Nuše Derenda, ki je jubilantom priredila eno od besedil ter jim z njim zaželela vse najboljše ob jubileju. Ampak Gorazd Maj-dič, klarinetist, je bil ob spremljavi godbe v Pastričku biser, ki še danes odmeva v marsikaterem obiskovalcu. Avseniki in njihov klarinetist bi bili ponosni, če bi to, eno izmed njihovih najlepših melodij, slišali v izvedbi Domžalske godbe. Pred slovesom smo glasno zaploskali številnim dobitnikom priznanj ter Domžalski koračnici, ki pa niti slučajno ni pomenila konca jubilejnega koncerta. Glasni aplavzi in stoječe ovacije razigranega občinstva je Godba Domžale nagradila kar z nekaj ponovitvami in mi bi poslušali še in še. Ampak tudi jubilejni koncert se je moral zaključiti, saj je bila pred godbeniki še bolj delovna in pestra sobota. Zato vam, spoštovani godbeniki in godbenice, čestitamo ob 125-letni-ci in vam obljubljamo, da bomo na vaše koncerte pridno prihajali tudi naslednjih 125 let. Pa še to: če ste vi zelo ponosni na vaš jubilej, potem vedite: mi smo še bolj ponosni na vas, na vaše uspehe, predvsem pa vaše veselje do igranja! Vera Kulturna društva v domžalski občini 1884-2009 Nova knjiga o zgodovini in sedanjosti ljubiteljskih kulturnih dejavnosti V jubilejnem letu Domžalske godbe, katere prvi nastop pomeni tudi začetek ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju naše občine, je kot eden najpomembnejših projektov izšla knjiga Kulturna društva v domžalski občini 1884-2009, ki sta jo napisala Tadeja Capuder in Miroslav Stiplovšek. Izdajatelj, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, je knjigo namenil 125-letnici ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, s prvim nastopom domžalskih godbenikov. Knjiga prinaša vrsto informacij o društvih, ki so od prvega desetletja 20. stoletja postala pomembni, množični in kakovostni dejavnik v družbenem življenju vseh večjih krajev sedanje domžalske občine. Hkrati pa je tudi prvi obsežni zgodovinski pregled delovanja okoli 80 ljubiteljskih kulturnih društev ter njihovih zvez v domžalski občini od konca 19. stoletja do leta 2009. Knjiga obsega nekaj več kot 200 strani, v njej pa v prvem delu najdemo prispevek Tonija Dragarja, župana Občine Domžale, ki med drugim pravi: »Igrajte, pojte, ple-šite ustvarjajte zato vsi, ki to ljubiteljsko, sam bi rekel - z ljubeznijo, delate v glasbenih, pevskih, dramskih in plesnih skupinah, za svoje zadovoljstvo, predvsem pa za radost vseh nas, ki vselej radi prihajamo na vaše nastope.« V uvodnem delu je kar nekaj strani v Spremni besedi dr. Miroslav Stiplovšek namenil kratkemu pregledu vsebine knjige ter se na kratko zaustavil tudi pri pripravi razstave. Posebej se je lotil družbenopolitičnih razmer in drugih možnosti za razvoj ljubiteljske kulture na območju domžalske občine, seznanja pa nas tudi o spremembah organiziranosti tega področja, nastanku prvih pro- fesionalnih kulturno-prosvetnih ustanov, posebej pa predstavlja tudi izvor arhivskih gradiv, porabljenih za knjigo in razstavo. Med temi posebej izpostavlja kroniko domžalske fare iz leta 1923 in 1939 Franca Bernika, kronike Staneta Stražarja, dela dr. Velimirja Vuli-kica (o bratih Pirnat, prof. Stanetu Habetu in prof. Matiji Tomcu), publikacijo Matjaža Brojana (100 let Sokolskega društva), Vesne Erhart (razvoj ljubitelj ske kulture v Ihanu) ter še nekaterih drugih; pri pripravi zgodovine kulturnih društev pa so bile uporabljene tudi njihove jubilejne publikacije, različni zborniki, lokalni časopisi, posebej Občinski poročevalec in Slamnik ter druga arhivska gradiva, ki so popisana v oddelku bibliopodatki. Uvodni Spremni besedi sledi prispevek prof. dr. Miroslava Sti-plovška o značilnostih v razvoju ljubiteljske kulture v naši občini v obdobju 1884-2009 v petih kronološko in tematsko zaokroženih poglavjih, in sicer: v prvem poglavju izvemo vse o ustanovitvi prvih kulturnih društev konec 19. stoletja in o njihovem uspešnem razvoju do prve svetovne vojne; drugo poglavje je namenjeno uspešnemu razvoju kulturnih društev od ustanovitve jugoslovanske države leta 1918 do njihove prepovedi po nemški okupaciji leta 1914; sledi tretje poglavje, v katerem avtor piše o organiziranju številnih novih kulturnih društev po letu 1945 ter ustanovitvi občinskih zvez in njihovem delovanju do leta 1971; sledi zapis o ugodnih razmerah za nov razmah delovanja kulturnih društev v sedemdesetih in osemdesetih letih po ustanovitvi Kulturne skupnosti Domžale. Zadnje poglavje je namenjeno ljubiteljski kulturi na prelomu 20. in 21. stoletja v okviru Območne izpostave javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnost in Zveze kulturnih društev Občine Domžale. Vsa poglavja odlikujejo številni podatki o izboljševanju pogojev delovanja posameznih društev z gradnjami novih domov, avtor je predstavil številne osebnosti, ki so vplivale na razvoj tega področja v naši občini, predstavljene so spremembe v organiziranosti ter delo posameznih organizacij (Zveze kulturnih društev Občine Domžale, Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti), naštete številne prireditve, hkrati pa so predstavljena tudi vsa prizadevanja vseh generacij domžalskih kulturnikov, pa tudi vodstva občine, da bi ljubiteljska kultura postala način našega življenja. Zabeleženi so tudi številni uspehi na kulturnem področju ter razvoj in delo profesionalnih kulturnih ustanov. Tadeja Capuder, univ. dipl. zgodovinarka je v obsežnejšem drugem delu podala pregledni oris razvoja in delovanja vseh društev po kronološkem in krajevnem zaporedju v Domžalah, Dobu in na Gorjuši, v Grobljah in Jaršah, na Homcu, v Ihanu in Dragomlju, v Radomljah in na Rovah, na Studencu oziroma v Škocjanu, kjer prav letos praznujejo 60-letnico dramske dejavnosti, ter na Viru in Količem. Ob prebiranju zgodovine posameznih društev spoznavamo vedno nove in nove informacije o njihovem delovanju, pri čemer se avtorica ne loteva le društev, temveč nam predstavlja tudi posamezne skupine (folklorne, glasbene, pevske, plesne itd.), ki so bile oblikovane znotraj posameznih društev. Verjamem, da bodo bralci, ki bodo knjigo vzeli v roke, strmeli nad obilico podatkov, ki jih je avtorica zbrala, predvsem pa ob tem lahko ugotavljali, koliko neprecenljivega in požrtvovalnega dela je bilo vsa leta od 1884 vgrajenega v delo vseh društev. Knjigo odlikujejo tudi številne fotografije in fotokopije dokumentov. Vzemite knjigo Kulturna društva v domžalski občini 1884-2009 in si jo dobro oglejte. Če ste namreč kadarkoli sodelovali v katerem od številnih ljubiteljskih kulturnih društvih ali če ste se udeleževali njihovih prireditev, preverite, ali nista vaše ime in priimek delček zgodovine društva, v katerem ste sodelovali, morda pa se najdete na kateri od številnih fotografij. Obema avtorjema, Tadeji Capuder in dr. Miroslavu Stiplovšku, iskrene čestitke za knjigo, v katerem bo prav vsak našel delček zase. Zaradi njunega dela ter izdajatelja, Območne izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti Domžale, društva in z njimi vsi mi dobivamo pregledno zgodovino dela naših kulturnih društev, ki jim je knjiga Kulturna društva v domžalski občini 1884-2009 tudi priznanje za opravljeno delo. Torej gredo čestitke tudi njim! Vera Vojska Odprtje razstave v Galeriji Domžale Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, in Zveza kulturnih društev Občine Domžale sta nas ob 125-letnici ljubiteljskih kulturnih dejavnosti s prvim nastopom domžalskih godbenikov v četrtek, 28. maja 2009, povabila v Galerijo Domžale na odprtje razstave Kulturna društva v domžalski občini 1884-2009. Razstava je bila delček aktivnosti v jubilejnem letu Godbe Domžale, ko je izšla tudi knjiga avtorjev Tadeje Capuder in Miroslava Stiplovška Kulturna društva v domžalski občini 1884-2009. Prav omenjeno knjigo pa pomembno dopolnjuje razstava, ki sta jo pripravila prof. dr. Miroslav Stiplovšek in oblikovalec akademski kipar Roman Kos. Na panojih in v vitrinah je razstavljenih več kot 500 fotografij, številni arhivski dokumenti in tiskano gradivo, ki pomembno osvetljuje različne oblike in bogastvo kulturnih dejavnosti ter gradnjo kulturnih objektov v naši občini. Tako knjiga kot razstava temeljita na bogati literaturi, posebej je potrebno omeniti kronike Staneta Stražarja in društvene jubilejne publikacije, arhivske dokumentacije, ki jo hranijo Območja izpostava Domžale JSKD, Zveza kulturnih društev Občine Domžale, posamezna društva in osrednje arhivske ustanove v Ljubljani, ter na lokalnem časopisju, razstavo pa še posebej bogatijo številne fotografije, ki so jih prizadevno posredovali društveni funkcionarji in ljubiteljski zbiralci zgodovinskega gradiva. Dragoceno gradivo so posredovali tudi profesionalne kulturne ustanove, Glasbena šola Domžale, Knjižnica Domžale ter Kulturni dom Franca Bernika. Kljub odmaknjenosti dogodkov so številni obiskovalci že pred razstavo ob ogledu fotografij in ostalega gradiva obujali spomine, se s hvaležnostjo spominjali ljubiteljskih kulturnih izvajalcev in bili zadovoljni, ker se je iz obdobja 1884-2009 ohranilo toliko gradiva, kar priča, da so se kulturni ljubiteljski delavci še kako zavedali pomena ohranjanja zgodovinskega arhiva. Prijetno razpoloženje sta ustvarila izvajalca kulturnega programa Godba Domžale ter Kvintet Pir-nat, ob zvokih katerih so obiskovalci prisluhnili pozdravnemu nagovoru župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, obširneje pa je razstavo predstavil Pavel Pevec, tajnik Območne izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti Domžale, ki je med drugim dejal: »Knjiga in razstava sta posvečeni številnim generacijam, ki so od konca 19. stoletja do začetka 21. stoletja v posameznih društvih, skupinah in organizacijah s svojo izjemno predanostjo in požrtvovalnostjo soustvarjali gledališko, glasbeno, folklorno, plesno, literarno, likovno, fotografsko, filmsko in video ljubiteljsko dejavnost ter z njo plemeniti sebe in obiskovalce svojih prireditev. Udejanjanje tega kulturnega poslanstva pa je tudi njihov pomemben prispevek k bogatitvi podobe domžalske občine in k njeni širši prepoznavnosti, še posebej z nekaterimi odmevnimi kakovostnimi dosežki v slovenskem in mednarodnem merilu«. Domžalska območna izpostava Javnega sklada je za pripravo knjige in razstave opravila veliko organizacij skega in tehničnega dela, poseben rezultat jubilejnega projekta pa je tudi obogatitev arhivov z novo dokumentacijo o razvoju in dosežkih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Razstava je odstrla tančico skrivnosti nad zgodovinskimi dogajanji v marsikaterem našem ljubiteljskem društvu, skupini ali ustanovi; pomagala nam je in nam bo, skupaj s knjigo, da bomo lažje razumeli opravljeno ogromno delo številnih generacij na ljubiteljskem kulturnem področju ter da bomo ponosni na vse dosežene uspehe, in nas morda tudi navdušila, da dogajanj na tem področju ne bomo le spremljali, temveč se bomo vanje tudi dejavno vključili. Vera Vojska 15. rojstni dan in poslovilni koncert Dekliškega pevskega zbora Sirene Pridi v svet siren Poletno gledališče Studenec je bilo zadnji dan maja 2009 napolnjeno do vrha. Ljubitelji pesmi Dekliškega pevskega zbora Sirene so prišli, da bi se veselili njihovega 15. rojstnega dne, hkrati pa se žalostili zaradi njihovega napovedanega slovesa. Od prihoda jih ni odvrnil niti skoraj pravcati zimski mraz. Pa nič zato, saj so se več kot dve uri ogrevali predvsem od pesmi mladih deklet, ki so se po 15 letih uspešnega delovanja s koncertom v izvirni zasedbi poslovila od zveste publike, pod vodstvom ustanoviteljice in zborovodkinje Petre Grkman, ki je ob koncu koncerta povedala, da so se z uspešnim delovanjem zbora pevkam uresničile dekliške sanje, ki jih bodo poslej sanjale vsaka zase in na različnih področjih. Pri tem pajih bodo spremljali spomini na 15-letno skupno druženje in uspehe, ki ne bodo nikoli pozabljeni in bodo, tudi po besedah domžalskega župana Tonija Dragaija, ostali pomemben del domžalske kulturne zgodovine. Dekleta, razigrana, z roko v roki, čedna in nasmejana, so svoj koncert začela s svojo spremljevalno skupino in se nam najprej predstavila z Enakonočjem. Sem pomlad, kaj sem še ne vem ... so se spraševale v pesmi in najbrž je bilo to vprašanje večkrat izrečeno prav na začetku dela zbora pred 15 leti. Pobudnicama zbora Petri Grkman in Lari Capuder se je po strogih avdicijah na ponedeljkovih vajah pridruževalo vse več in več deklet, med njimi tudi Eva Černe, dekle z angelskim glasom, ki se je s Sirenami na Studencu predstavila z dvema pesmima. Poslušalci smo uživali in navdušeno ploskali ob posameznih pop, rock, soul, jazz in slovenskih zimzelenih popevkah in ugotavljali, da tudi tokrat pevke niso znale skriti, da jim je najbolj pri srcu črnska duhovna glasba. Ob tem smo lahko opazili, da prav nobena od deklet ni izgubila svoje mladostne svežine, svojega navdušenja do petja, navduševale pa so tudi kot solistke.Tudi njihova zborovodkinja jih je na zadnjem koncertu vodila suvereno, izžarevala je posebno moč in se odlikovala tudi kot solistka. Prijetno presenečenje je bil Matevž Šalehar-Ha-mo in skupina Tribute2love, da znajo peti tudi s pravcatim orkestrom pa so Sirene dokazale v izvedbi dveh pesmi z Občinskim pihalnim orkestrom sv. Rupert, pod vodstvom dirigenta Boštjana Dimnika. Niste bile, spoštovane Sirene, kot nekdo, ki me ima rad, kot je govorilo besedilo ene od zapetih pesmi; ste pa v sebi nosile upanje in ob poslušanju vašega petja smo lahko začutili, da niti ve niti mi nismo nikoli sami. Drznile ste si živeti svoj krog življenja in iz njega pregnale vse, kar vam je bilo napoti - zato, da ste pele in nas razveseljevale z vse- mi svojimi nastopi, da ste skupaj z nami verjele v ljubezen ter vedele, da ko ljubezen se rojeva, včasih lepo je, včasih težko je, to življenje je ... Poskrbele ste tudi, da vas ne bomo pozabili, ostajajo namreč vaše kasete in zgoščenke, zadnja Pridi v svet siren je izšla prav ob vašem slovesu in prepričana sem, da bo našla svoje mesto pri vseh ljubiteljih vaše pesmi. Skupaj z vami smo preživeli 15 nepo- Bronaste Gallusove plakete so prejeli: Petra Avbelj, Lidija Gjergek, Anja Kotnik, Ines Novak, Barbara Pelc in Vesna Potokar; srebrne: Lara Capuder, Irena Golob Bajželj, Mateja Korbar Geiser, Erika Plevelj, Karla Uršič, Helena Vodlan in Petra Grkman. zabnih let, vi ste uresničile svoje dekliške sanje, mi smo bili deležni številnih prijetnih trenutkov z vašim petjem. Veliko sonca smo bili deležni in ve veliko aplavza od publike, ki še vedno tiho upa, da to ni bil vaš zadnji nastop, vaš zadnji uspeh. Dokler pa ostajajo spomini, naj se pridružimo besedam našega župana: »Spoštovane članice Dekliškega pevskega zbora: še enkrat, hvala za vse, in ostanite mladostne. V prepričanju, da marsikatera izmed vas, spoštovane pevke in draga pevovodki-nja Petra, še ni rekla zadnje besede na glasbenem področju, vam želim vse dobro v življenju in čim več glasbe, ki je vam in nam v preteklih petnajstih letih polepšala življenja.« Vera 30. rojstni dan Ženskega pevskega zbora Stane Habe, Društva upokojencev Domžale Petje! Moje veselje, moja radost, moje življenje Naslov prispevka ob 30. rojstnem dnevu Ženskega pevskega zbora Stane Habe, Društva upokojencev Domžale, sem našla v njihovi praznični zloženki. Napisala ga je gospa Ivanka, ena od pevk in napisala tudi: »Tako kot so me v mladih letih izpolnjevali otroci in kasneje vnuki, me sedaj na prav poseben način izpolnjuje petje. To je nekaj, kar je samo moje«. Podobno so napisale tudi druge pevke, pa tudi župan Toni Dragar, ki pravi: »Hvala, spoštovana dekleta, za vse prijetne koncerte, za vse lepe nastope, za vse številne pesmi, ki ste jih zapele - sebi in nam v veselje in radost.« O pevkah je svoje misli napisal tudi prof. Tomaž Habe, ki med drugim zapiše: »Svoje pesmi doživljajo vedno znova, v novem zanosu, z novim navdušenjem in prepričljivostjo«. Veliko lepih misli je izrekla tudi povezoval-ka imenitnega pevskega večera Dragi Jeretina Anžin, največ pa so povedale pevke in njihova zborovodkinja Ma-rika Haler, ki zbor vodi devet let, s svojimi pesmimi. Sem deklica mlada vesela je bila pesem, s katero so pevke 8. maja 2009 začele svoj jubilejni koncert, na katerega so povabile tudi svoje goste. Večina vsebino pesmi pozna in se strinja, da so pevke kljub 30. rojstnem dnevu mlade in vesele, večkrat smo ta večer slišali, da tudi lepe. Vse to zanje posebej velja, s svojim ubranim petjem, ki je bilo najprej namenjeno spominom na prehojeno pot, saj so nam najprej zapele tri pesmi iz treh prehojenih desetletij, pa so ves večer potrjevale, da je njihova pot - pot uspeha, čedalje kvalitetnejše izvedbe pesmi, predvsem pa, da jih pesem osrečuje, da rade in z veseljem pojejo. Podobno veselje do petja slovenskih pesmi so pokazali tudi njihovi prijatelji - pevci iz Moškega pevskega zbora Janez Cerar, ki jih vodi zborovodja Jože Dolinar, jubileju pa so se pridružili še pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Slamnik, ki jih je na klavirju spremljala Greta^ Pflaum, zborovodja pa je bila Ana Černe, in Kvintet Pirnat, ki ga vodi Luka Pir-nat. Nato sta se mladost in zrelost združili in po večnamenskem prostoru Osnovne šole Domžale, v kateri je množica ljubiteljev petja gostoljubno sprejela jubilantke in njihove pevske goste, katerim so se pridružile še ljudske pevke Mare Vilar, so zazvenele Na oknu, glej, obrazek bled, En hribček bom kupil, Fantje po polj gredo, Prav lepa je domžalska fara in Čej so tiste stezice. Vsem trem ljudskim pesmim so se pridružili še glasovi iz občinstva in skupaj smo prehodili tri desetletja dolgo in uspešno pot Ženskega pevskega zbora Stane Habe, Društva upokojencev Domžale, in se spomnili besed, ki jih je že v omenjeno zloženko zapisal prof. Tomaž Habe: »Hkrati pa hvala, ker so edine v Domžalah, ki so ohranile spomin na Staneta Habeta, ustanovitelja ženskega pevskega zbora, prvega častnega občana Občine Domžale, in ohranile spomin na človeka, ki mu je bila kultura in pesem ter vse, kar iz nje izhaja, nekaj najlepšega in najplemenitejšega.« Na jubilejni večer je bil prof. Stane Habe z nami, predvsem pa v srcih pevk, saj ga ne bodo nikoli pozabile. Prisluhnili smo tudi čestitki Tadeje Capuder, predsednice Zveze kulturnih društev Domžale, ki je skupaj s Pavletom Pevcem, tajnikom Območne izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti, podelila bronasta Gallusova priznanja Lili Gabrič, Ani Jeretina in Nives Zupančič, srebna Betki Kralj, Martini Savkovič in Lojzki Velepič, ter zlata Metki Avsec, Ivanki Mecilošek, Stanki Osolnik, Vidi Opara in Francki Orehek. Posebna priznanja ZKD je prejel zbor, predsednica Ilonka Šarc, pevovodja Marika Halerr in pevka Marija Robida, ki smo ji ta večer še posebej zaploskali: v pevskem zboru namreč poje že 30 let in je bila pozornosti zbora še posebej vesela ter ji tudi sama čestitam za 30-letno zvestobo zboru. Prisrčno praznovanje 30. rojstnega dne Ženskega pevskega zbora Stane Habe, DU Domžale, je bil dogodek, ko smo čutili praznično vzdušje in se še enkrat več prepričali, da pesem ohranja naše pevke mladostne, da je zanje in za nas zdravilna terapija za telo in dušo, ki prinaša tudi srečo in veselje. Hvala, dekleta, in naj vas vaša pesem in naša hvaležnost na vaših pevskih poteh spremljata tudi v prihodnje. Vera Vojska Ponovni nastop Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik v Kulturnem Domu Franca Bernika Tokrat z odličnimi mladimi solisti in dirigentom Simonom Dvoršakom Domžalska Tomčeva dvorana Kulturnega doma Franca Bernika je tokrat gostila domačine: ob (komornem) sestavu njihovega, torej domžalsko-kamniškega simfoničnega orkestra je gostila kar tri mlade umetnice, vse tri in-štrumentalistke. Pod taktirko zadnjega in aktualnega dirigenta in umetniškega vodje Simona Dvor-šaka so nastopile oboistka Eva Drolc, violinistka Neža Kolar in violončelistka Minja Spasič; malce krajši spored, saj so se vsi trije inštrumentalni koncerti Antonia Vivaldija, Johana Severina Sven-dsena in Carla Stamitza zvrstili v časovne razdobju dobre polovice celotnega koncerta, pa je bil hkrati še pedagoški poduk, kako se taki reči streže. V začetnem, Vivaldijevem Koncertu za oboo in godala v a-molu, RV 461 je bila prva na vrsti oboistka E. Drolc. Mlada 19-letnica, študentka prvega letnika na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu mojstra Boža Rogelje, se je najprej izkazala kot edina pihalka-solistka na tem koncertu. Trdno podporo je imela v vseh treh tradicionalnih baročnih stavkih prečiščene Vivaldijeve glasbe. Kljub nekaterim manjšim intonančnim težavam se je prav omenjeni 21-članski godalni sestav izkazal v marsikaterem odtenku te črno-bele baročne freske. V tem naj še posebej izpostavim celoten 2., počasni stavek, kjer je zgradba koncerta zanihala povsem profesionalno. Dirigent Dvoršak pa je znal trdno krmariti med zahtevnim motoričnim tempom obeh krajnih stavkov (Allegro) in srednjim, kontrastnim počasnim stavkom, pa še skupaj z mlado solistko in po večini tudi z mladimi godalci. Da smo v primeru mlade oboistke Drolčeve spet soočeni z novo glasbeno zvezdo na tem redkem solističnem, pa tako trdnem in standardnem pihalnem orkestrskem inštrumentu, je dokazala kar sama E. Drolc. Še mlajša, 13-letna violinistka N. Kolar, pa je na koncertni oder popeljala, ob zdaj že znanem spremljevalnem godalnem ansamblu in dveh pridruženih flavtah, delo norveškega skladatelja in dirigenta J. S. Svendsena: enostavč-ni Koncert za violino in orkester v G-duru. Glede njene mladosti in ko- maj doseženega 6. razreda osnovne glasbene šole v Domžalah (njena pedagoginja je Branka Bečaj) je bila tudi to ena vidnejših interpretacij tokratnega domžalskega glasbenega odra. Kljub relativno »hudi konkurenci« kar treh mladih solistk pa je prav omenjena mlada umetnica ostala v orkestrovem »podtonu«, kar pa seveda ni krivda ne spremljevalnega orkestra in ne dirigenta. Zato pa je (do)končno »piko na i« postavila dijakinja 3. letnika ljubljanske Srednje glasbene in baletne šole in zdaj že kar pregovornega pedagoga za violončelo Vladimirja Kovačiča, 18-letna M. Spasič. Skupaj z vsemi navedenimi se je lotila in tehtno odigrala tristavčni klasicistični Koncert za violončelo in orkester v G-duru mannheimskega mojstra in češkega emigranta Carla Stamitza. Njeno po- polno godalno in še posebej violon-čelsko soigro s spremljevalci (doslej omenjeni triindvajseterici ansambla se je pridružil še par /francoskih/ rogov) je odlikovala prepričljiva into-nacija in lokovanje. To daje slutiti o tehnično pripravljeni mladi umetnici, njena prepričljiva interpretacija zahtevne kadence po 1. stavku pa je bila neke vrste kronska priča vsega slišanega in zdaj zapisanega. V kompletnem in kompleksnem nastopu vseh navedenih je iskati nadaljnjo tehnično in umetniško moč, ansamblu pa so se v obratnem sorazmerju širjenja zasedbe nadaljevale tako tehnične kot tudi interpretativ-ne napake; vse skupaj zagotovo le zaradi preseganja moči nad predstavljenim sporedom. Franc Križnar Kiparka Polona Demšar za večje poznavanje keramike Prvi mednarodni trienale keramike Unicum 09 Ni veliko materialov, ki spremljajo človekovo kulturo in ustvarjalnost od najbolj zgodnjih začetkov in vse do danes. Eden od njih je gotovo keramika, in to v najširšem pogledu - prisotna je v vseh časovnih obdobjih in pri vseh kulturah na tem planetu, če so le bili dani naravni pogoji za pridobivanje in obdelavo. Tako je bil 15. maja 2009 v Narodnem muzeju Slovenije, v organizaciji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in ob sodelovanju omenjenega muzeja, odprta trie-nalna razstava UNICUM 09, kateri bodo na različnih prizoriščih sledili tudi drugi projekti - vse do septembra. Na njem sodeluje tudi mlada in uspešna kiparka Polona Demšar s Svete Trojice. Namen UNICUM 09 je popularizacija umetniške keramike in spoznavanje oblikovanja keramike kot samostojne zvrsti na področju likovnega ustvarjanja v Sloveniji in v svetu. Trienale in vzporedne prireditve bodo ustvarjale konceptualni lok, ki bo zajel tradicionalno keramiko in lončarstvo, tehnološki razvoj oblikovanja keramike in unikatnega oblikovanja, dosežke priznanih slovenskih in tujih umetnikov ter predstavitev mladih likovnih ustvarjalcev. Slovensko keramiko bodo zastopali: Jana Beltran, Polona Demšar, Teja Hlačer, Metka Kastelic, Vilma Ko-bilšek, Daša Kogoj, Damijan Kraci-na, Ana Kravanja, Bojana Križanec, Ivana Petan, Eva Peterson Lenassi, Gea Tanja Rusjan, Nataša Sedej, Lučka Šičarov, Miljanka Simšič, Ivan Skubin, Vera Stankovič, Nika Stupica, Alenka Vidrgar, Danica Žbontar, Ferdo Žorž. Če vas keramika zanima, dobrodošli na trialni razstavi, ki umetniško javnost in publiko seznanja z dosežki na tem področju - v naši državi in v zamejstvu. Vera Tekmovalna turneja v Bratislavo Srebrni DKZ Domžalski komorni zbor (DKZ) je izpolnil enega glavnih ciljev kmalu pretekle pevske sezone. Udeležil se je 4. mednarodnega zborovskega tekmovanja Mu-sica Sacra v Bratislavi. V obeh kategorijah, v katerih je tekmoval, je prejel srebrno odličje, ki sta bili hkrati najvišji podeljeni priznanji. V kategoriji Mešani zbori se je DKZ predstavil z deli Gallusa, Brahmsa, Hoeybya in Močnika, za Sodobno glasbo pa je dirigent Fernando Mejias izbral tri dele Miškinisove Misse Brevis. Sestavni del festivala je bila tudi delavnica z dirigentom Mikom Brewerjem, s katerim smo pripravili Mozartovo in Haendllovo skladbo. Vsi udeleženi zbori skupaj smo ju nato zapeli pri maši. Po njej je DKZ izvedel še dve deli slovenskih avtorjev. Zadnji, nenačrtovani nastop, je izvedel na ulici in bil zopet sprejet z navdušenim aplavzom. Domžalski komorni zbor je na Slovaškem dobro predstavil tako sebe kot Občino Domžale. Naprej gre z zavestjo, da si lahko postavlja še bolj zahtevne cilje. Za uradni sklep uspešne sezone pa pripravlja letni koncert, ki bo v četrtek, 18. junija, ob 20. uri, v Kulturnem domu Franca Bernika. Barbara Jurič Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Delovni čas: pon. - petek: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12 VRTCI IN SOLE stran 18 Obisk smetarskih vozil JKP Prodnik v Vrtcu Urša Vrtec Urša je že od leta 2005 vključen v mednarodni program (Eco-Schools) Ekošola kot način življenja. V šolskem letu 2006/07 nam je z dobrim delom prvič uspelo osvojiti mednarodno priznanje - Zeleno ekozastavo, letos pa smo jo osvojili že tretje leto zapored. V okviru različnih eko akcij, ki jih izvajamo preko šolskega leta, se otroci najbolj veselijo dneva, ko nas v vrtcu obiščejo smetarska vozila JKP Prodnik.V mesecu aprilu navadno organiziramo večjo zbiralno akcijo papirja, embalaže, baterij, kartuš ..., ki jo zaključimo z ogledom in spoznavanjem različnih smetarskih vozil, ki se pripeljejo na vr-tčevsko parkirišče in v katera nato zbrane odpadke tudi odložimo. Otroci v takih akcijah z veseljem sodelujejo, hkrati pa se na zabaven način seznanjajo s pomenom ločevanja odpad- kov za naš planet. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi JKP Prodnik za njihovo vsakoletno sodelovanje in sponzoriranje v projektu Ekošola kot način življenja. Vzgojiteljica Mateja Zibelnik Vrtec Urša, Domžale Oblački v Vačah V ponedeljek, 11. maja, smo se Oblački iz Zasebnega vrtca Mali princ odpravili na obisk mini živalskega vrta v Vače. Otroci so bili nad živalmi zelo navdušeni, lahko so jih božali, hranili in se z njimi igrali. Med vsemi je bila najbolj zanimiva kača. Nekateri otroci so bili tako pogumni, da so si jo dali celo za vrat, drugi pa so se rajši igrali z zajčkom, veverico, hranili kozo in božali močerada ... Za konec so nam naši gostitelji predstavili še stare pastirske igre, v katerih smo se tudi sami preizkusili (pobiranje storžev, Lavrencija ... ) Ob slovesu je padel sklep, da se v Vače, h družini Kolenc, zagotovo še vrnemo, saj so nam pripravili pestro in zanimivo dopoldne. Oblački in Petra Sovinšek Mlinarstvo nekoč in danes Po pripovedovanju in pregledovanju literature o mlinih smo ugotovili, da je bilo nekoč mlinov na vodo veliko, mlini na veter se niso obnesli. Danes se je število mlinov na vodo in veter bistveno zmanjšalo oz. jih skorajda ni več. Danes pa poleg slednjih obstajajo tudi, čeprav v majhnem številu, mlini na elektriko. Z mlinarstvom se v današnjem modernem času ukvarjajo le še redki. V Ško-cjanu pri Domžalah smo obiskali gospoda Janeza, ki nadaljuje tradicijo mletja žita v mlinu. Ogledali smo si postopek pridelave moke. Otroci so delovanje mli- na z zanimanjem spremljali. Ob odhodu nam je gospod Janez podaril moko. Za moko in predstavitev mlina smo se mu zahvalili z risbicami, ki smo jih narisali v vrtcu na temo 'mlin na vodo'. Podarjene moke smo bili zelo veseli. Takoj zatem pa smo se začeli spraševati, kako bi jo koristno porabili. Otroci so bili polni idej. V vrtec smo povabili gospo Minko, ki nam je pomagala pri peki žemelj in sirovih štručk. Z njimi smo pogostili starše na srečanju v vrtcu ob materinskem prazniku. Tako nam kot tudi staršem so žemlje in sirove štručke šle zelo v slast. V projekt Mlinarstvo smo vključili tudi več razvedrilnih dejavnostih. Preizkusili smo se v družabni igri mlin, ki jo še zdaj radi igramo. Poleg tega pa radi tudi zaplešemo ob stari ljudski pesmi Ob bistrem potočku je mlin. Za zaključek projekta smo na vhodu pripravili razstavo: pšenično klasje, žita (pšenica, koruza, pira, luščena pira, proso, ajda, ječmen, ješprenj), žitne izdelke (pšenična in koruzna moka, pšenični in koruzni zdrob, polnozrnata moka), fotografije utrinkov projekta, likovno ustvarjalne izdelke na temo Mlin na vodo in veter ter plakat Mlinarstvo v Domžalah nekoč. Skupini Sove in Levi z vzgojiteljicami Vrtec Urša, Domžale Varno s soncem Zaščitimo se pred škodljivimi posledicami sončnih žarkov Sončna svetloba sicer blagodejno vpliva na naše telo, pomaga pri tvorbi D-vitamina in vpliva na splošno dobro počutje, pretirano izpostavljanje UV-žarkom pa pospešuje staranje kože, nastanek rjavih pigmentacij na njej, sproži lahko nastanek kožnega raka in škoduje očem. Zato smo se v našem vrtcu Urša ter v enotah Čebelica in Bistra že drugo leto na pobudo Zavoda za zdravstveno varstvo, Združenja slovenskih dermatovenerologov in Društva za boj proti raku vključili v projekt Varno s soncem, v katerem vzgojiteljice otroke in njihove starše opozarjamo na pomen pravilne zaščite pred škodljivimi sončnimi žarki ter vzgajamo otroke, da se bodo znali pred njimi tudi sami zaščititi. Štiritedenski projekt se je začel v četrtek, 28. maja, ob dnevu sonca. Otroci se bodo s škodljivimi posledicami izpostavljenosti sončnim žarkom seznanjali med vzgojnim programom v vrtcu, načine in pomen Jahanje za zdravje V tem šolskem letu je 11 otrok enkrat mesečno hodilo na hipote-rapijo v Kamnik. Gre za terapevtsko jahanje, ki pomaga otroku razvijati ustrezno držo, ravnotežje, sprošča mišice in duha. Otroci so brez težav premagali strah pred konjem in se zelo veselili dnevov jahanja. Ob koncu leta opažamo vidne rezultate. Da smo otrokom lahko omogočili tako vrsto terapije, se moramo zahvaliti podjetju HAM d.o.o. iz Ljubljane, ki nam je s finančnimi sredstvi priskočilo na pomoč. Močno si želimo s hipoterapijo nadaljevati tudi naslednje leto. Jelka Rojc zaščite pa bodo v praksi spoznavali na prostem in na izletih. Osnovni cilji, ki naj jih otrok, vključen v projekt, usvoji, so: Otrok se zave, da na njegovo zdravje vpliva okolje, pa tudi on sam. Otrok odkriva in spoznava pojav sonca in si oblikuje razvojni stopnji primerno predstavo o njem. Otrok odkriva in spozna lastnosti sončnih žarkov: svetlobo, toploto, zdravju koristne in škodljive posledice. Otrok se nauči, kako se varovati pred škodljivimi vplivi sonca. Seznanjanje o škodljivosti delovanja sončnih žarkov in spoznavanje primernih načinov zaščite je potrebno pričeti že v predšolski dobi, saj se vsi zavedamo, da se vzgoja začne že v najnežnejših otroških letih in nam postane vzorec obnašanja za vse življenje. Urša Ulčar vrtec Čebelica Pogovor z Borisom Pahorjem V ponedeljek, 6. aprila 2009, nas je v Knjižnici Domžale obiskal znani zamejski pisatelj Boris Pahor. Pod mentorstvom profesorjev Sofije Baškarad in Danijela Von-čina sta pogovor z njim vodili dijakinji SS Domžale — Lara Selan in Neža Peterka, pisatelju in publiki pa so dijaki predstavili tudi razstavo z naslovom Nasprotja, ki je nastala pod mentorstvom prof. Martine Motl in Mete Kos. Gospod Pahor je govoril predvsem o zgodovinsko-političnih vprašanjih preteklosti, komentiral pa je tudi aktualno politično dogajanje. Leta 1913 v Trstu rojeni Pahor je bil že s sedmimi leti priča požigu Narodnega doma v Trstu, ki je v njem pustil neizbrisen pečat in o katerem lahko beremo v noveli Kres v pristanu. Med vojnama je bil priča splošnemu pomanjkanju, udeležil pa se je tudi narodnoosvobodilne vojne. Zadnje leto druge svetovne vojne je preživel v treh različnih koncentracijskih taboriščih, iz katerih je verjetno prišel živ zgolj zaradi tega, ker je bil bolničar. Svoje doživetje druge svetovne vojne prikazuje v verjetno najbolj znanem delu Nekropola (novela o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-Struthof). Njegova literarna dela so priznana v Franciji, Nemčiji in ZDA. Pahor je večkrat kandidiral za Nobelovo nagrado. Leta 1992 je prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, ki je najvišje francosko državno priznanje. 95-letnik premore veliko smisla za humor in nas je večkrat nasmejal, a vseeno smo njegovo zgodbo po- slušali z grenkim priokusom, saj so koncentracijska taborišča velik črn madež v knjigi zgodovine in na nas je, da se taki zločini nad človeštvom ne bodo več dogajali. Gospod Pahor je izrazil željo, da bi ga slišalo čim več mladih, saj upa, da se zgodovina nikoli več ne bo ponovila. Menim, da je zelo pomembno, da spoznamo preteklost in iz nje povzamemo vse, kar je bilo dobrega, slabo pa poskušamo doumeti in naše delovanje usmeriti v lepe, pozitivne strani življenja. Nika Povž, 4. e Ekskurzija v Toskano Dijaki 3. letnikov Gimnazije Domžale smo se 15. aprila, v nočnih urah, odpravili proti Toskani. Pot nas je vodila mimo Trsta, Benetk, Padove in Bologne ter čez Apenine. Zgodaj zjutraj smo prispeli v središče renesančne umetnosti — Firence, ki se ponašajo z najlepšo katedralo Santa Maria della Fiore. Sprehodili smo se čez most Ponte Vecchio, na katerem se nahajajo številne zlatarne, si nato ogledali pročelje cerkve Svetega križa na istoimenskem trgu. Poleg cerkve stoji tudi kip italijanskega pesnika Danteja Alighierija, avtorja znamenite Božanske komedije. Od tod smo se odpravili v največjo galerijo renesančne umetnosti na svetu — galerijo Uffizi, kjer so razstavljene največje mojstrovine Botticellija, Michelangela, Leonarda da Vincija in drugih umetnikov. Seveda pa nismo mogli mimo Gallerie dell' Acca-demia, kjer smo si dobro ogledali Michelangelov kip Davida, ki nas je navdušil s svojo veličino. Naslednji dan smo se odpravili v Piso, na enega najlepših trgov v Italiji — Travnik čudes, kjer že od leta 1173 stoji čudež svetovne arhitekture — poševni stolp. Nanj smo se tudi povzpeli in uživali v čudovitem pogledu na bližnjo toskansko pokrajino. Od tod nas je pot vodila v obmorsko mesto Piom-bino, kjer smo se vkrcali na trajekt za otok Elbo, ki je 3. največji italijanski otok, znan po bujni vegetaciji in pridelavi oljk, vina ter agrumov. Ogledali smo si tudi Napoleonovo rezidenco v bližini Porto Ferraia in njegovo letno rezidenco v San Martinu, ki sta nas očarali s svojo lepoto. Zvečer smo se vrnili nazaj na celino, in sicer v majhno obmorsko mestece Cecina Mare, kjer smo prenočili. Tretji dan smo se prebudili v sončno jutro in najbolj pogumni so preizkusili hladno Sredozemsko morje. Po zajtrku smo se odpravili v osrčje Toskane, v San Gimignano, znamenito po svojih mogočnih stolpih, ki se razprostirajo visoko v nebo. Nato je sledil ogled Si-ene, ki predstavlja biser Toskane. Tam nas je že ob prihodu v mesto presenetil dež s točo, vendar to ni pokvarilo naših načrtov, zato smo se kljub temu sprehodili po znamenitem trgu Piazza del Campo, ki je med najlepšimi v Evropi, in si ogledali zunanjost gotske stolnice Duomo, zakladnice pozno-gotskih kipov. Sledil je še zadnji dan našega popotovanja po Toskani. Z avtobusom smo se odpeljali v majhno renesančno mestece Pienza, ki sta dala zgraditi škof Piccolomini in papež Pij II., soustanovitelj ljubljanske škofije. Mesto slovi po odličnih vinih in sirih. Oglede smo zaključili v starodavnem etruščan-skem Arezzu, rojstnem mestu renesančnega pesnika Francesca Petrarce. Tu se je naša ekskurzija zaključila in polni novih doživetij smo se odpravili proti domu. Toskana nas je zelo navdušila s tradicionalno kulinariko, s svojo izpopolnjeno, bogato arhitekturo, s številnimi lepimi trgi, na katerih smo začutili pravi utrip italijanskih mest in si v majhnih trgovinicah kupili spominke. Neža Slevec Peternel in Sabina Bernot, 3.e Nekaj vtisov z ekskurzije Ekskurzija mi je bila zelo všeč, ker smo videli veliko novega. Spoznali smo italijansko arhitekturo, zgodovino in pokrajino. Lahko bi imeli malo več prostega časa za individualno nakupovanje. Neža Lahko smo si malce oddahnili od vsakodnevnih šolskih skrbi. Nadja Čudovita organizacija s strani šole in agencije. Zelo lepa in poučna ekskurzija. Z veseljem bi se še vrnila v Toskano. Anja Lahko bi imeli malo več časa za okrepčilo in samostojne oglede. Vito Bilo je prikupno, a prenaporno in utesnjujoče zaradi predolgih predstavitev znamenitosti. Tomaž Program je bil prenatrpan z ogledi, zlasti katedral, ki so si bolj ali manj podobne. Blaž Najlepši del ekskurzije je bila zame vožnja do Volterre, ko smo občudovali zeleno gričevje. Eva Najbolj sem uživala v vožnji s trajektom, všeč mi je bila Napoleonova rezidenca. Edita Najbolj se nam je vtisnil v spomin park v Pisi, zlasti poševni stolp. Martina, Urška, Eva, Neža, Anže, Nejc, Maks, Matjaž, Aljoša, Blaž NISSAN QASHQAI NJEGOVO MESTO JE V MESTU ŽE ZA 18.250€ Qashqai združuje eleganten in kompakten dizajn, okretnost srednjega razreda in vzdržljivost špotno-terenskega vozila. Pustite mu, da vam pokaže mesto, kot ga še niste videli. Sedaj s 5-letno garancijo! Nissan Krulc Cesta heroja Vasje 8, 1251 Moravče Tel: Ol 723 11 43 www.nissan-krulc.com Poraba goriva kombinirano (l/100km): 5,5 - 8,4, emisija C02: 146 - 208 g/km. Garancija proizvajalca velja 3 leta oz. 100000 km. Komercialna ponudba "5 let garanaje" zajema 2-letno podaljšano garancijo, ki nastopi v trenutku, ko nastopi prvi od omenjenih kriterijev. Slika je simbolna. www.nissan.si stran 19 SOLE Mladi Slovenci, Hrvati in Bolgari o migracijah v Evropi Mednarodno debatno srečanje na Reki V tednu od 12. do 15. maja smo se trije debaterji iz Osnovne šole Rodica, skupaj s tremi srednješolci in z dvema študentoma, udeležili mednarodnega debatnega srečanja o migracijah v^ Evropi. Naš debatni klub smo zastopali Matic, Teja in Živa. Večino časa smo preživeli v Stari Sušici, kraju blizu hrvaškega mesta Reka, kamor smo prišli v torek, bolgarski in hrvaški debaterji pa so bili tam že dan prej. Organizatorke Maša, Morena ter Iva so nas razvrstile po sobah in nam dale črne majčke, ki smo si jih oblekli. Že kmalu zatem smo imeli spoznavne igre v dvorcu, nato pa je sledilo kosilo. Popoldne so nas razdelili v dve skupini in vsaka ekipa je v drugi sobi po navodilih vodje gradila most. Ko sta bila mostova zgrajena, smo ju združili in nastal je čudno-smešen most. Za tem je sledila Evropska noč, na kateri smo skušali čim bolje predstaviti vsak svojo državo. Bolgari so se oblekli v narodne noše ter zaplesali njihov narodni ples. Ponudili so nam tudi njihove narodne jedi. Hrvati so zapeli, Slovenci pa smo nekaj malega povedali o Sloveniji, razdelili brošure ter jim ponudili potico. Vsi, ki so jo poskusili, so rekli, da je dobra oz. slastna. Zmagovalna ekipa ob nagradi V sredo je bil dan za debate. Malo pred začetkom debat so se ekipe pogovorile z mentorji in okoli desetih se je začel prvi debatni krog, temu je sledil drugi, po kosilu pa še tretji. Da smo se malo sprostili, smo se nato sprehodili okoli dvorca. Po sprehodu smo izvedeli, kateri dve ekipi se bosta pomerili v finalu in katero stran bosta zastopali. To sta bili tretja in prva ekipa, v kateri sem bila tudi jaz. V finalni debati v angleščini je zmagala naša ekipa. Z mano sta bili v ekipi Petya iz Bolgarije ter Ema iz Hrvaške. Za nagrado so nam na plesni večer spekli torto in imele smo čast prve zarezati vanjo. Nato nam je zaigral bend in plesali smo še dolgo v noč. V četrtek smo že zjutraj odšli v mesto. Na kosilo nas je povabil reški župan, sledil pa je še sprejem v dvorani, kjer smo kot zmagovalna ekipa na kratko predstavile argumente, nato pa so se podelile nagrade za najboljše govorce in za udeležbo. Po podelitvi smo imeli nekaj prostega časa, zvečer pa smo imeli poslovilno večerjo na ladjici. Teja Dečman Učenci Osnovne šole Roje Na državnem tekmovanju mladih tehnikov V petek, 15. maja, je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani potekalo državno tekmovanje mladih tehnikov za osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. a tekmovanje so se uvrstili tudi štirje učenci Osnovne šole Roje in zasedli odlične uvrstitve. Martin Lunar je pri obdelavi kovine izdelal kovinsko vetrnico in prejel bronasto priznanje, Tomaž Šum je pri obdelavi tekstila sešil torbico iz blaga in prejel srebrno priznanje, Bojan Vuk je pri pletenju in izdelavi ježka v OVI II prav tako prejel srebrno priznanje, Gašper Omahna pa je v tehničnem risanju v CI-CICad-u prejel zlato priznanje. Zlato priznanje je osvojil tudi Tomaž Šum v projektni tehnični nalogi, in sicer v spuščanju lesenega avtomobila na elastiko. Zanj ni bilo prave konkurence, saj je bil njegov avtomobil praktično nepremagljiv in neustavljiv. Tekmovalcem Osnovne šole Roje čestitamo za izjemen uspeh in jim želimo uspešno ter natančno nadaljnje delo. Slavko Lenaršič Vodja tekmovanja OŠ Roje na prireditvi KRAS v očeh otrok in mladostnikov Z učenci Planinskega krožka OŠ Roje smo se v aprilu odzvali vabilu OŠ Minke Namestnik - Sonje iz Slovenske Bistrice na ogled zaključka projekta KRAS v očeh otrok in mladostnikov, ki je potekal v organizaciji Turizem Kras in v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in šport. Cilj projekta je bil povezovanje vzgojno-izobraževalnih skupin z drugimi izobraževalnimi institucijami v Sloveniji in v Evropi ter predstavitev, kaj nam Kras pomeni in kako ga doživljamo. Ponujena pa je bila priložnost, da si Postojnsko jamo lahko ogledajo tudi invalidne osebe na vozičkih. Razveseljivo je bilo tudi, da smo si ta dan za simbolično ceno en evro ogledali jamo in vivarij, kar resnično približa lepote Krasa vsem otrokom in mladostnikom. Že ob prihodu na parkirišče pred Postojnsko jamo smo ugotovili, da se bo prireditve udeležilo ogromno ljudi. Ker je bil dogodek le nekaj dni pred dnevom Zemlje, nas je na občutljivost kraškega prostora želel opozoriti ZEOS d.o.o., podjetje za ravnanje z odpadno opremo, s simbolično zbiralno akcijo. Takoj smo opazili njihov tovornjak, v katerega so zbirali odpadni tehnični material. Tudi mi smo ga oddali nekaj vreč. Iz zbranega so dopoldne izdelovali umetniške inštalacije. Vsak, ki je odpadek prinesel, je v zameno dobil darilo. Pred vhodom v jamo sta nas pozdravili vodji tega široko zastavljenega in vsebinsko zelo bogatega projekta, Marjeta Ma-rinčič in Breda Pinter. Dali sta nam vsa potrebna navodila in že smo bili v vrsti za ogled jame. Disciplinirano smo se posedli na vlakec in se odpeljali v jamo. Vse nas je presenetil hlad in nepopisen je bil občutek tega kar smo doživljali. Nekatere je bilo na samem začetku strah, a so se kmalu privadili in se vsemu čudili, predvsem pa vlakcu, ki je spretno vijugal med kapniki. Na trenutke smo umikali svoje glave v strahu, da se bomo zaleteli v strop, se čudili lepotam kapnikov, prostrano-sti notranjosti jame, Špagetni dvorani in doživetju prave črne teme. Močno nas je fasciniralo okostje dinozavra, postavljeno v Koncertni dvorani, kjer je bila prava predstava zvočnih in glasbenih efektov, ki nas je za trenutek odnesla za milijone let nazaj. Naši otroci so bili večinoma prvič v Postojnski jami. Ogledali smo si tudi vivarij, kjer so lahko videli vse »prebivalce« jame. Najzanimivejša je bila seveda človeška ribica. Na ploščadi pred Hotelom Jama so bile številne stojnice, kjer so nekatere šole prikazale svoje raziskave na temo Kras. Poslušali smo pevske zbore, videli plesne nastope skupin, s svojo prijaznostjo in izdelki so nas presenetili mlinarji s Krasa, navdušilo nas je ulično gledališče v tradicionalnih oblačilih in še kaj. Tudi ponudbe stalnih trgovinic s spominki so cvetele in nismo si mogli kaj, da ne bi kupili kakšnega spominka na lepa doživetja. Žal je vmes za kratek čas posegel tudi dež s točo, ki je malce okrnil program, vendar nikogar to ni pretirano motilo. Ob slovesu so nam zaželeli: »Srečno in nasvidenje naslednje leto, 17. aprila, zopet v Postojni!« In to si velja zapomniti! Stanka Razpotnik Učiteljica v OŠ Roje Voda je življenje Pomlad je čas, ko se ljudje lotimo čiščenja hiše in okolice. Tudi na OŠ Roje vsako pomlad poskrbimo in temeljito očistimo svojo okolico. Ker pa je ne dolgo tega naša Zemlja praznovala svoj praznik, smo prijetno združili s koristnim in se v njeno čast posvetili ne samo konkretnemu čiščenju, pač pa tudi izobraževanju in ozaveščanju učencev o prekomernem in hitrem uničevanju Zemlje. Dan je bil sestavljen iz dveh delov. Prvemu delu se je prijazno odzval Anton Komat, neodvisni raziskovalec, pisatelj in publicist. Navdušil nas je s filmoma Vse poti vodijo k vodi in Potovanje rastlin. Oba filma sta na nas pustila velik vtis. Ob zaključku je Anton Komat spregovoril o snemanju filma in o svojem raziskovalnem delu ter nam podaril filma za kasnejše rabo. V drugem delu nas je čakala konkretna akcija čiščenja šolske oklice in obeh bregov Kamniške Bistrice. Razdeljeni v dve skupini smo se lotili dela, s pripomočki, ki jih je prispevalo podjetje Prodnik. Učenci, ki so čistili neposredno okolico šole, so bili kar malce razočarani, saj smeti skorajda ni bilo. Lepo, saj sproti vse očistimo! Druga skupina učencev, ki je čistila bregove reke, je bila bolj »uspešna«, saj je iz reke ob pomoči učitelja izvlekla pravi kontejner, ki ga je odvrgel objestni občan. Akcijo smo zaključili malce bolj literarno in umetniško, z nastalo razstavo izvirnih slikopisov, ki nam krasijo šolo. Nada Grčar Učiteljica OŠ Roje Z gospo Brigito Igličar Dimc O Pošti Domžale, sprejemu pošiljk in še marsičem Pred kratkim je gospa Brigita Igličar Dimc diplomirala v Šolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana in si pridobila izobrazbo Tehnologinja poštnega prometa. Po opravljeni srednji PTT šoli, pred 22 leti, se je zaposlila, ob delu opravila četrti letnik, nato pa si ustvarila družino. Ima dva sinova in hčer in, kot je sama povedala v najinem pogovoru, »ji še na pamet ni prišlo, da bi s šolanjem nadaljevala. Po dvajsetih letih pa se je, predvsem zaradi vedno novih novosti na tem področju, odločila, da se vpiše na višjo strokovno šolo in jo pred kratkim tudi uspešno dokončala z diplomsko nalogo z naslovom Organizacija sprejema pošiljk na Pošti 1230 Domžale. Ker je v njej vrsta podatkov, zanimivih tudi za bralce in bralke Slamnika, sem jo prosila za kratek pogovor. Kako ste sestavili diplomsko nalogo? Na kratko predstavljam mesto in Občino Domžale, kjer ste mi bila v pomoč prav vi, g. Vera, v osrednjem delu pišem o sprejemu, ki je prva faza tehnološkega procesa prenosa poštnih pošiljk, s poudarkom na dobri organiziranosti sprejema. Ta je bistvenega pomena, saj vse naslednje faze izhajajo iz njega. V nalogi s primerjalno analizo in grafi prikazujem porast in upad sprejema opravljenih storitev, problematiko vhoda na pošto, ob koncu pa sem podala nekaj predlogov za rešitev opisanih problemov. Zakaj ste se odločili za to temo? Ker dobro poznam poslovanje na pošti, še zlasti na Pošti 1230 Domžale, kjer sem bila zaposlena več kot 20 let, zadnje leto sem zaposlena na Pošti 1133 Ljubljana. Delo je zanimivo, hkrati pa sem spoznala, da je tudi zelo odgovorno in samostojno. Uporabnik ob oddaji pošiljke pričakuje popolno garancijo, da je njegova pošiljka v varnih rokah in bo čim prej dostavljena na želeni naslov. Dolžnost pošte je, da storitev opravi hitro in kakovostno, s čimer si pridobi zaupanje strank. Glede na spremembe, ki jih prinašata čas in vse večja konkurenca, mora pošta nuditi vedno nove in kakovostnejše storitve ter zasledovati cilje prodaje in ponudbe. Delovanje pošte v prihodnje samo po tradicionalnih vrednotah, kot so razširjeno javno poštno omrežje, zanesljivost in kakovost, ne bo več prineslo zadovoljivih rezultatov. Na katere probleme ste želi opozoriti? Predvsem sem opozorila na neustrezno označitev razporeditve sprejemnih okenc že ob samem vhodu na pošto, kar povzroča nezadovoljstvo strank, ter na dejstvo, da je sprejem pošiljk še vedno pomemben delež dejavnosti na pošti 1230 Domžale. Na kratko o pošti 1230 Domžale Prva poštna enota v Domžalah je bila ustanovljena leta 1880, zatem je bila telegrafska enota. Sedanja Pošta 1230 Domžale stoji na naslovu Ljubljanska cesta 74. Posluje od leta 1967. Zgradba je v lasti Pošte Slovenije, ki jo je adaptirala leta 1987 in ponovno leta 2007. Velikost poštnih prostorov je 664,18 m2, Pošta 1230 Domžale pa zajema 8019 gospodinjstev. Zaposlenih je 39 delavcev, od katerih je 23 pismonoš. Kaj kaže statistika? V diplomski nalogi sem analizirala več področij dela pošte, sedaj pa predstavljam z grafi le nekatera. Število sprejetih navadnih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu (pisma, dopisnice, tiskovine, navadni paketi) v letih od 2005 do 2008, ki kaže upad, po mojem mnenju zaradi oddaje elektronskih pisem. 400400 3S0000 3QD0G0 25MC0 20040« 15000« 10000« 50000 0 in ■ 2005 ■ 2006 :2007 n 2008 Prodaja trgovskega blaga je sicer porasla, vendar bo morala tudi v prihodnje pošta, ki stoji v mestnem jedru, v neposredni okolici številnih trgovin s pestro ponudbo raznovrstnega blaga, nameniti veliko pozornosti promociji izdelkov, ki jih ponuja, če bo želela, da se bo prodaja še povečevala. Število sprejetih knjiženih pošiljk (priporočena pisma, vrednostna pisma, paketi, hitra pošta, skratka vse pošiljke), za katere pošiljatelj ob oddaji dobi potrdilo o oddaji pošiljke, ki ima tudi manjša odstopanja. Število vseh opravljenih storitev (sprejem vseh pošiljk, denarno poslovanje, sprejem telegramov, prodaja trgovskega blaga, igre na srečo in drugo) kaže, da upad storitev ni velik, iz česar sklepam, da si Pošta utira pot na trg s prodajo novih storitev in pridobivanjem novih strank. " _ i-n o-d ■ u-n r1 m___ Kakšne so zaključne ugotovitve? Pošta velja za zelo pomemben segment, tako v svetu kot v Sloveniji. Liberalizacija prinaša močnejšo konkurenco in posledično konkurenčne cene ter višjo kakovost opravljenih storitev. Sprejem in prenos poštnih pošiljk zahteva od zaposlenih vse več znanja in angažiranosti, posledično pa dobra organizacija dela in angažiranost zaposlenih dviga uspešnost pošte. Pri tem je pomembno delovno okolje, dobra motivacija in delovna klima, saj na pošti je ogromno dela tudi v zaledju (kar stranka odda na pošti je potrebno tudi odpraviti). Hkrati predlagam, da je potrebno ustrezno označiti razporeditve sprejemnih okenc - pri vhodu, da je strankam vidno in pregledno, kje se opravljajo različne storitve. Potrebno bo ohraniti stalne kupce in pridobiti nove. Tu bi omenila, da je na pošti veliko cenovno ugodnih storitev, kot je na primer Hitra pošta za Slovenijo in EMS pošiljke za države bivše Jugoslavije in še bi lahko naštevala. Še več cenovnih ugodnosti pa je za podjetnike in obrtnike, ki oddajajo količinsko več pošiljk. Vedno več pozornosti je namenjene kvaliteti poštnih storitev. Kot zaposlena na pošti sem ugotovila, da je ta v zadnjih letih ogromno naredila glede izboljšanja kakovosti svojih storitev in da je pripravljena na boj s konkurenco. Iskrene čestitke in morda še kakšno besedo za konec? Hvala. Vesela sem, da je to za mano. Rada pa bi se posebej zahvalila mojemu mentorju Rudiju Ručmanu, moji družini, ki mi je vsa ta leta stala ob strani, ter prijateljem in znancem, ki so me vzpodbujali na moji študijski poti in seveda tudi vam. Hvala za pogovor. . 2005 ■ 2006 □ 2007 fl 2003 Vera Vojska Starodobni traktorji Iz vrste velikih prireditev maja v Komendi je bila tokrat tudi velika mednarodna prireditev, ki je privabila številne obiskovalce iz raznih krajev Slovenije in iz tujine v Komendo. To je bilo 2. mednarodno srečanje lastnikov starih traktorjev in stare mehanizacije. Prek sto razstavljavcev se je predstavilo in se s povorko podalo po občini, popoldne pa sodelovalo na različnih igrah, med katerimi so bile še posebno zanimive približevanje, spretnostna vožnja, ocenitev širine vozila in zanimivo postavljanje vozila na vodoravno tehtnico, ki od voznika zahteva obilo spretnosti in poznavanja stroja. Med lastniki starodobnikov iz Slovenije so bili tudi iz Avstrije, Italije in Nemčije. Maj je bil tako zagotovo po velikih prireditvah, ki so vabile v Komendo obiskovalce in sodelujoče iz vse Slovenije in tujine, zagotovo med najbolj zanimivimi meseci v letu. Andrej Zalar Gospa Marija Jenc izdala četrto knjigo Večni krog Melodije srca, Duša poje in Ujeta v spomine so naslovi dosedanjih treh knjig avtorice Marije Jenc - Mici, Domžalčanke, ki je že dopolnila osem desetletij, pa še vedno z veliko svežine svoja razmišljanja, svoje spomine in opažanja preliva v verze, ki jih je pred kratkim izdala v svoji četrti zbirki pod naslovom VEČNI KROG. »Življenje je v bistvu krog, zame še prav posebej, saj se veseli in žalostni dogodki vrtijo z mano in okoli mene kot v krogu,« pravi gospa Marija in se spomni, da sta s prijateljico Janko Jerman, ki ji je veliko pomagala pri izdaji pesniške zbirke, gruntali, kakšen naslov bi imela najnovejša zbirka, in se odločili, da je prav VEČNI KROG najprimernejši naslov za njenih 77 pesmi, ki so prav vsaka zase nekaj posebnega. O njih je v spremni besedi pod naslovom Hoja v večnem krogu Anica Kvas zapisala: »Njena poezija je vulkan občutkov krutega in žlahtnega življenja, je odsev pesničnine preteklosti in trenutnosti. Za Mici teče čas z raketno hitrostjo. Kljub temu se pogosto ustavi, da se v pesniški obliki posveti pokojnim sinovom in tudi hčeri, s katero deli modrost in izkušnje. Ne pozabi na nekoč tako zelo pomembno družabnost, zaupno prijateljevanje, vaško sproščenost, opazovanje narave, na pristno ljubezen.« Pomembna točka Večnega kroga gospe Mici je bilo rojstvo, njeno otroštvo in mladost, o katerih piše s posebno ljubeznijo, in se spominja rojstne hiše, matere, sestre in drugih, ki so bili pomemben del njenega življenja. Berem pesmi o žalosti zaradi vojne, o težkem življenju, smrti sinov pa o novem upanju, ki jo še vedno preveva. Pesmi so odsev njenega življenja, njenih čustev, posebno veselje se kaže v pesmih, ki jih je namenila svojim pravnukoma, posebej Nejčku, v kateri pravi: Končno sem le dočakala, da sem prababica postala. To močno sem si želela, Nejčka rada bom imela. Nekaj posebnega so pesmi, ki jih piše na teme, ki jo dobi v literarnem krožku Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, pod vodstvom Zlatke Levstek. Zna pa biti tudi kritična, posebej ob pogledu na izginjanje nekdanjih Domžal, nove ji namreč niso prav všeč. Pesniško zbirko Večni krog je gospa Marija izdala v samozaložbi in tudi sama narisala prikupne risbice. Pesmi je uredila in lektorirala Janka Jerman, ki je skupaj s Petrom Jermanom zbirko tudi računalniško uredila, naslovnico sta oblikovala Zlatka Levstek in Benjamin Štefe, ki je zbirko tudi grafično pripravil. Iskrene čestitke, gospa Marija, in veliko zdravja vam želim, pa prijetnih spominov, da: Ko se vrnem med spomine, se zavem, da prav vse mine in da čas zaceli rane, ki človeku so zadane. Vera Vojska Literarni večer v domačiji Rus Literati literarnega krožka LIPA Domžale smo pripeljali svežo pomlad v obnovljeno Domačijo Rus. V Šentvidu pri Lukovici so prvo nadstropje znane gostilne Rus obnovili v razkošno starinskem stilu. Vse sobe so okusno in premišljeno opremljene, povsod je toplo, domače vzdušje, kot bi se preselili v čas naših babic ali celo prababic. V osrednji sobi je bila tudi razstava slik in punčk za Unicef, katerih avtorice so članice likovnega krožka in izdeloval-ke punčk v LIPI Domžale. V tako izjemno prijaznem okolju smo natrosili nekaj kulturnih drobtinic o telo-hu, pomladi, gregorjevem in o ljubezni, pa ne le med ptički. Od naše najstarejše CENTER ZA MLADE Domžalski dom Ljubljanska 58 vabi na VESELE POLETNE POČITNICE od 29. 6. DO 17. 7. IN OD 17. 8. Do 28. 8., od 10. do 15. ure. Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sprošču-joče ob filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško, sladko ob peki palačink ... Prispevek je 4 evre na dan in vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške in kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj. Program je namenjen otrokom od 7. leta starosti dalje. Informacije in obvezne prijave po tel. 722-66-00, na info@czm-domzale.si ali osebno v Centru, ker je število mest omejeno! __ PRIJAVNICA ZA VESELE POLETNE POČITNICE (OD 29.6. DO 17.7. IN OD 17.8. DO 28.8.) IME IN PRIIMEK:_ NASLOV: TELEFON STARŠEV:_ Morebitne posebnosti otroka, za katere menite, da je potrebno seznaniti animatorja_ Termin: Št. dni: Strinjam se, da so lahko fotografije mojega otroka uporabljene za promocijo aktivnosti CZM-ja. Podpis staršev:_ pesnice, Jožefe Juršič iz Kamnika, do najmlajše - Joži Kokalj iz Dragomlja - in še enajstih vmes, tudi pesnik Aleš Gerbič je nekje vmes, smo brali svoje najnovejše pesmi, le Lidija Konda iz Domžal svojo kratko prozo. Temi sta bili sicer enaki za vse, že stari in izrabljeni, a toliko različnih, drugačnih, osebno občutenih izpovedi. Vezni tekst o prebujanju narave in nežnih dotikih ljubezni je pripravila Janka Jerman iz Radomelj, večer pa je popestrila pevka Silva Kosec, prav tako iz Radomelj. S svojo kitaro in krhkim glasom je pripomogla, da se je pomlad naselila v prav vse kotičke lepo urejene domačije. Literarni večer, recital pesmi in proze, je uspel. Upam, da smo led prebili in se bo v tej prekrasni domačiji zgodilo še veliko raznoraznih kulturnih dogodkov. Elegantno starinski prostori kar vabijo. Za zaključek moj drobec pomladi: Daleč od hiš na samotnem obronku soncu odpirajo duše trobentice, žafran klepeta z okronano glavico, telohi sončijo bele obraze, grlici znašata gnezdo na bukvino vejo. Vsako pomlad. Zlatka Levstek Študentski klub Domžale Kopalkanje '09 Skorajšnji konec šole, izpitnega obdobja in neporavnanih računov iz šolskih klopi napoveduje nič drugega kot ... poletje. :) Z odprtimi rokami ga čakamo, četudi se bodo telesa spet potila v neznosni vročini asfaltne vročice, pogrešali bomo veter in hladno pijačo v roki. A vse to imamo mi in boste imeli vi, če le pridete na domžalski bazen. Trije poletni petki, super hladna scena ob in v bazenu, elektronska glasba in še boljša družba je le nekaj tistih adutov, ki jih skriva mini poletni festival Kopalkanje '09! Večeri elektronske glasbe na domžalskem bazenu se bodo letos zgodili trikrat! Tridelna nora saga Kopalkanj tudi to pot ne bo razočarala s programom, saj bo v vsakem večeru razkrita tista tančica čarobnega vzdušja! House večer, pa oldies goldies in še nori žur RdyoDjs obljubljajo tri nepozabne večere! 19. junij - Kopalkanje 1/3: Live House večer in DJ Maj, nepogrešljiv seksi live saksofon in Lovro iz skupine Leelooja-mais ter live bobni z Marcom. 3. julij - Kopalkanje 2/3: Paolo Barbar-to (ITA) in OldiesGoldies, predstavil se bo tudi D Furious (Reel House). 28. avgust - Kopalkanje 3/3: Drum'n'Bass/Jungle in RDYO Djs (JA-Mirko, Pier, Koltek). Noro, še bolj noro, najbolj noro! Ne zamudi, saj obljubljamo super žur! Zato ne manjkaj, a še prej počekiraj spletno stran www.kopalkanje.com, kjer te čakajo prav vse potrebne informacije! Se vidimo torej junija, julija in avgusta! Ana Strnad Za prijetno letovanje mladih in starih Na obisku v Domžalskem domu na Krku Zveza prijateljev mladine Domžale za otroke vsako leto pripravi letovanje v Domžalskem domu na Krku. V turističnih Vantačičih v Domžalskem domu v posamezni izmeni lahko prijetno letuje blizu 120 otrok in Zveza prijateljev mladine Domžale bo letos v dveh izmenah na morje odpeljala blizu 200 otrok, od 1. do vključno 9. razreda vseh osnovnih šol domžalske in sosednjih občin, posebej pa se dogovarjajo tudi za organizirano letovanje za otroke s posebnimi potrebami. Že dvanajst let za Domžalski dom, za katerim je več kot dve desetletji polnih otroškega vrišča, skrbi družinsko podjetje Leštan & Leštan d.o.o., šport, turizem in rekreacija. V njem organizirajo letovanja, zimovanja, šole v naravi in druge oblike športnih in re- kreativnih dejavnosti otrok, mladine in odraslih. Z namenom, da si ogledajo Domžalski dom, katerega lastnik je Občina Domžale, in plažo, se je vodstvo ZPM Domžale odločilo, da obišče dom in si ga ogleda, hkrati obišče plažo ter se z upravljalci doma dogovori o letošnji organizaciji letovanja. Povabili so tudi podžupanjo Andrejo Pogačnik Jarc. "Veseli in ponosni smo, da lahko v naši organizaciji nudimo gostom celotno uslugo nastanitve, prehrane in prevoza, predvsem pa na to, da se naši gostje, tudi vedno nam dragi gostje iz Domžal, ne dolgočasijo ne v vodi in ne na kopnem," je povedal Črt Leštan ter nas po pozdravu povabil na ogled doma. Njegova zunanjost res ni prav privlačna, zato upravljalci načrtujejo celovito obnovo fasade ter zamenjavo oken, od katerih jih je nekaj že zame- njanih. Presenečeni smo bili nad novo urejenimi sanitarijami in tuši, prijetnim in svetlim dnevnim prostorom, v katerem imajo obiskovalci dovolj prostora za različne družabne igre, ogled televizije in drugo razvedrilo, novost je tudi nova večja terasa. Ugotovljeno je bilo namreč, da se otroci poleti najraje zadržujejo na prostem. V vseh prostorih otroke navdušujejo velike stenske slikarije, kjer največkrat opaziš sonce in morje, urejene so kolesarnice, preurejene so omare v posameznih sobah, opazili pa smo tudi druge manjše popravke: urejena ograja in igrišče. Posebej koristna za vse je nova senčnica. Sicer pa nam je Črt Leštan povedal, da so gostje zadovoljni, v letošnjem in prihodnjem letu pa načrtuje še preureditev kuhinje, dobrodošla bi bila zamenjava tal v sobah ter zelo velik zalogaj - zamenjava preostalih oken in ureditev fasade. Razmišljajo tudi o celoviti centralni kurjavi na plin ter o bazenu ob domu. Pogovarjali smo se tudi o programih, ki se izvajajo v desetdnevnih letovanjih. Otroci ne potrebujejo nobenih rekvizitov in pripomočkov, vse dobijo v Domžalskem domu, kjer je urejeno tudi igrišče za odbojko na mivki, košarko, na njem pa se igra lahko tudi nogomet. Na voljo so treking kolesa, surfi, kanuji, skiroji, izleti z gliseijem na okoliške otoke, kompletna oprema za avtonomno potapljanje na stisnjen zrak ali NITROX mešanico, smučanje na vodi in vlečenje z banano ... Osebje, ki vodi animacijske programe v sodelovanju z naročniki in njihovimi željami (skoraj vsaka želja je uresničljiva), je skrbno izbrano in strokovno usposobljeno, predvsem pa odgovorno, da se vse aktivnosti varno in uspešno izvedejo. Vodstvo Zveze prijateljev mladine se je skupaj s podžupanjo še enkrat več prepričalo, da je v Domžalskem domu na Krku vse pripravljeno za sprejem blizu 200 naših otrok. Zato, starši, prijavite jih in jim zagotovite prijetnih deset dni na Krku. Vera Zveza prijateljev mladine Domžale vabi na letovanje otrok v Domžalskem domu na Krku Letovanje bo potekalo v času letnih počitnic za učence osnovnih šol Občine Domžale ter sosednjih občin, udeležijo pa se jih lahko učenci od prvega do vključno devetega razreda. Tudi letos bo letovanje izvajala družba Leštan&Leštan d.o.o., v naslednjih izmenah: izmena - od 9. do 19. julija 2009, izmena - od 29. julija do 8. avgusta 2009. Cena letovanja je 150 evrov, prijavnice za letovanje lahko otroci prevzamejo pri šolski svetovalni službi. Za vse dodatne informacije pokličite telefonsko številko 051/624-176, vsako sredo, med 16. in 18. uro, dosegljivi pa smo tudi na elektronski pošti zpm.dom-zale@siol.net. Kulturno društvo Jožef Virk Dob vabi v petek, 26. junija 2009, ob 21. uri V LETNO GLEDALIŠČE DOB na gostovanje zamejske GLEDALIŠKE SKUPINE iz ŠTANDREŽA, ki se bo predstavila s komedijo PRIMORSKE ZDRAHE Ob slabem vremenu bo predstava v Kulturnem domu v Dobu. Veselimo se počitnic z vami! Ema Škrjanc Ogorevc Predsednica ZPM Domžale Vabljeni! UUt HOUJC Dj moj Ulft SRH bi/ Icujfo (leeloojomoisl UV( DRUmj by (Tlorto cte