Leto XVI
št. les
Ljubljana, petek SO. aprila 1937
LTpravniStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon St- 8122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 6 — TeL 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova uL št. 2 Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št- 105.241.
Cena t Din
vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon
3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St. 2440, Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Belgijska nevtralnost
V času, ko je ves prostor srednje in vzhodne Evrope izpostavljen močnemu diplomatskemu pritisku v znamenju iskanja novih zunanjepolitičnih usmeritev, prihaja tudi v zapadni Evropi do izraza precejšnja preobrazba dosedanjega političnega in strateško-vojaškega položaja. Težišče te preobrazbe je Belgija. V soboto dopoldne sta zastopnika Francije in Anglije izročila belgijskemu zunanjemu ministru skupno izjavo svojih vlad, v kateri obe demokratični zapadni velesili priznavata belgijski državi poseben mednaroden položaj, za katerega je že skovana tudi posebna diplomatska beseda tako zvane »prostovoljne nevtralnosti«.
Francosko-angleška gesta v Bruslju je posledica vsega diplomatskega razvoja od nemške samovoljne kršitve lo-karnske pogodbe dalje, še posebej pa nove zunanjepolitične usmeritve Belgije same, kar je v svojem bistvu spet le prirodni izraz novega mednarodnega in značilnega notranjepolitičnega položaja belgijske države.
Ko se je Nemčija 7. marca lanskega leta odrekla lokarnski pogodbi tudi nasproti Belgiji in je bilo s tem z nemške strani odpovedano jamstvo spoštovani a belgijske meje, so se belgijski državniki znašli pred približno enakim problemom kakor leta 1914. Nevarnost konflikta na evropskem zapadu, posebno konflikta med Francijo in Nemčijo, v katerem bi bila Belgija dolžna priskočiti napadeni državi na pomoč, je belgijske državnike konkretno opozorila na vso težo v lokarnski pogodbi prevzetih obveznosti, obenem pa povzročila nevaren razcep Belgijcev samih, med katerimi so trenja med Valonci in Flamci začela že povsem resno ogrožati državno skupnost.
Nevarnosti novih mednarodnih presenečenj, ki bi utegnile izvirati iz kršitve lokarnske pogodbe, se je Bruselj zasilno izognil z vojaškimi dogovori z Londonom in Parizom z dne 19. marca lanskega leta. Notranji razcep, kolikor je imel svoje vzroke v nanovo nastali zunanjepolitični situaciji, pa je skušal preprečiti kralj Leopold s svojo znamenito deklaracijo z dne 14. oktobra lanskega leta. V njej je kot novo načelo belgijske zunanje politike proglasil željo po osvoboditvi Belgije od vseh njenih dosedanjih mednarodnih obveznosti, z izjemo ženevskega pakta, torej tudi obveznosti iz lokarnske pogodbe, vojaškega dogovora z dne 1P. marca lanskega leta ter morebitnih novih obveznosti v obliki zapadnega pakta, ki naj bi nadomestil prekršeno lokarnsko pogodbo. To »prostovoljno nevtralnost^ naj bi zapadne velesile Belgiji zajamči-1-e v obliki posebnih izjav o spoštovanju njene neodvisnosti in nedotakljivosti ter v obliki obljube pomoči za primer neizzvanega napada nanjo. Belgijci so v zadnjem času ponovno poudarili, da s« s to novo usmeritvijo svoje zunanje politike ne žele vrniti v predvojni položaj »pogodbene« nevtralnosti, ki naj bi jo jamčile vse prizadete države, temveč da žele s tem poudariti le svojo samostojnost. neodvisnost in svobodo zunanjepolitičnih akcij. Do sklenitve novega zapadnega pakta pa se seveda vsekakor smatrajo vezani po londonskih vojaških dogovorih.
Sobotna francosko-angleška skupna izjava predstavlja sedaj nekak kompromis med tem novim belgijskim stališčem ter onimi belgijskimi obveznostmi, sprejetimi po kršitvi lokarnske pogodbe. Tako sta Francija in Anglija na eni strani ustregli vsem upravičenim, belgijskim zahtevam, na drugi strani pa uporabili to priliko za pomembno zunanjo manifestacijo svoje solidarnosti v belgijskem vprašanju in s tem tudi v pogledih na rešitev zapadnoevrop-skega problema sploh. Belgija je po tej njuni skupni izjavi razrešena vseh obveznosti, ki jih je bila prevzela z lokarnsko pogodbo leta 1925 in s posebnimi začasnimi vojaškimi sporazumi v Londonu leta 1936, ne da bi se Francija in Anglija zaradi tega odpovedali svojim obveznostim in jamstvom, prevzetim v istih pogodbah. Vse to pa le pod pogojem, da odslej Belgija sama v zadostni meri poskrbi za svojo varnost, s katero bo posredno koristila tudi Franciji in Angliji, in pa pod pogojem, da se ne izneveri svojim obveznostim iz ženevskega pakta, zlasti onim, ki jih določa člen 16 tega pakta (sankcije). S tem sta se Francija in Anglija zavarovali pred nevarnostjo, da bi zaradi izjemnega belgijskega stališča trpela načelo o kolektivni varnosti, ki ga pri ureditvi zapadnoevropskega problema obe demokratični velesili zastopata nasproti Nemčiji.
Politične in pravne posledice fran-cosko-angleške izjave so dalekosežnega pomena. Obenem z navedenimi kolektivnimi pogodbami so za Belgijo prenehali veljati tudi vsi njeni posebni vojaški dogovori z drugimi državami, tako na primer francosko-belgijski obrambni pakt z dne 6. marca 1936, ki je nadomestil prejšnjega iz leta 1920 in ki je bil sklenjen na osnovi lokarnske pogodbe. Zanimivo je nadalje značaj francosko-angleške izjave, ki ni niti
Os RimHBerlin v nemški luči
NEMŠKI RAČUNI NA VZHODU
Nemški list o pripravah za obračun s Sovjetsko unijo — Politične akcije in gospodarski računi v jugovzhodni Evropi
Berlin, 29. aprila, b. Stališče, ki ga zavzema Berlin napram nekaterim najnovejšim dogodkom v srednji in vzhodni Evropi, zlasti pa napram povečani aktivnosti Italije in Poljske v tem prostoru, potrjuje, da je ruski faktor še vedno glavni čiuitelj sedanje nemške zunanjepolitične usmeritve. Dočim pa se to iz komentarjev nemškega časopisja o najnovejših italijanskih pobudah v predelu južno Dunava ni daio tako določno razbrati, se iz pozornega zasledovanja, ki ga nemški politični krogi posvečajo razvoju dogodkov v neposrednem sosedstvu Sovjetske unije, bolj in bolj kaže, da ima sodelovanje z Italijo za Nemčijo samo v toliko resnični pomen, kolikor je izrazito protiruskega značaja.
Kakor je Italija pripravljena umakniti se začasno iz Avstrije za ceno svobodnih akcij v jugovzhodnem predelu Evrope, tako se bolj in bolj zdi, da se Nemčija začasno odpoveduje svoji akciji v Avstriji le za ceno brezpogojne italijanske podpore nemške protikomunistične politike. Po tem, kar je doslej znanega o rezultatih dosedanjih stikov italijanskih in nemških državnikov, vštevši sedanji Goringov obisk v Italiji, se sicer še ne da soditi, ali je bil v tem pogledu med Italijo in Nemčijo dosežen v zadnjem času že čisto konkreten sporazum, vendar se takih in podobnih tendenc na obeh straneh Alp ne da zanikati.
Poljska in Kumunija
v nemški igri
še bolj kakor v avstrijskem vprašanju samem, so prišli nemški pogledi o itali-jansko-nemškem sodelovanju do izraza v komentarjih nemškega časopisja k potovanju poljskega zunanjega ministra Be-cka v Bukarešto. Nemški listi niso mogli pri tej priliki prikriti, da bi resnično sodelovanje med Poljsko ln Rumunijo šlo Nemcem zelo v račune pri izvajanju njih vzhodne politike, katere sedanji glavni namen je skrbna priprava za primer resnega obračuna s Sovjetsko unijo, ki se zdi Nemcem slej ali prej neizogiben. Dokler sta bili Poljska in Rumunija še tesno navezani na Pariz, se Nemcem uresničenje teh vzhodnih računov ni zdelo mogoče, čim je Poljska začela uveljavljati svojo samostojno zunanjo politiko in se je tudi Rumunija iznebiia nevarnosti zunanjepolitičnih usmeritev, ki jih je zastopal bivši zunanji minister Titulescu, ter se je na drugi strani tudi Italija zaradi zavarovanja lastnih interesov postavila v službo Nemčije s tem, da je začela na jugu Dunava organizirati blok malih srednjeevropskih in balkanskih držav z namenom, da ž njim podpre nemške akcije na vzhodu, pa nemški računi v vzhodni Evropi niso več brez sleherne stvarne podlage. Prvi in najsolidnejši korak v tem praven pa pomeni po sodbi nemškega časopisja najnovejša utrditev poljsko-rumunskega prijateljstva, ki mu nemški listi pripisujejo izrazito protikomunistični značaj.
Svarilo Varšavi
in Bukarešti
Tega se Nemci toliko bolj vesele, ker se jim zdi, da je bil ta preokret na evropskem vzhodu do včeraj še nemogoč. Pristop Rumunije k zvezi Praga—Moskva do nedavnega še ni bil izključen, šele novi rumunski zunanji minister Antonescu je po mnenju nemškega časopisja ob pravem času spoznal nevarnosti takega eksperimenta. »Vsa Evropa je dolžna posebno zahvalo vladama Poljske in Rumunije za njih pogumno dejanje«, ugotavlja »Ber-liner Tageblatt«, »kaiti komunizem na Poljskem in v Rumuniji bi neizbežno vodil do evropske vojne proti Moskvi«.
Ta pomembna preusmeritev poljske in rumunske zunanje politike po mnenju berlinskega lista ni bila tako enostavna, saj list sam ugotavlja: Za nas Nemce bi bilo seveda povsem naravno, ako bi Rumunija in Poljska iz spoznanja boljševi-ške nevarnosti obenem spoznali, da obstoji medsebojna povezanost vseh od Moskve neodvisnih držav. Tega nista takoj storili. Nekoliko je bila temu kriva ozka čustvena zveza s Francijo, z državo, ki
pogodba niti kak mednarodni sporazum, ki bi ga bilo treba predložiti v odobritev parlamentu. Podane so z obeh strani samo pogojne izjave, ki jih je prav zaradi te pogojnosti vsak hip mogoče preklicati. Gre torej v bistvu za nekakšno pogojno dajatev obeh držav Belgiji, katera sama pa ne prevzame nobenih posebnih obveznosti z izjemo izpolnitve obeh zgoraj navedenih pogojev, na katere je francosko-angleška izjava vezana. Za Belgijo je s tem prenehala doba posebnih vojaških obveznosti ter sploh doba posebnih mednarodnih dogovorov. V tem je prednost, pa tudi slaba stran novega položaja belgijske države.
Dasi se vseh posledic tega pomembnega mednarodnega dogodka ne da še povsem točno preceniti, se zdi vendarle verjetno, da bo novi mednarodni položaj ugodno vplival na notranjo konsolidacijo v Belgiji sami, ker je s tem odstranjena nevarnost, da bi trenja med Valonci in Flamci, kolikor so zunanjepolitičnega značaja, rušila belgijsko državno edinstvo, ki je tudi za Francijo in Anglijo bistvene važnosti za primer resnega mednarodnega konflikta v tem predelu Evrope.
že zaradi svoje geografske lege ni bila nikoli v sporu z obema vzhodnima državama. še bolj je bilo temu krivo nepremagljivo nezaupanje proti zapadnim sosedom, Nemčiji in Madžarski List, se tu ne more izogniti značilnemu svarilu na naslov Varšave in Bukarešte, ko pripominja: Ako pomeni zveza z Rusijo za Francijo samo nevaren eksperiment, bi predstavljala za njene vzhodne sosede, ki so mejaši Sovjetske unije, gotov samomor. To načelo, ki ga list pobliže ne utemeljuje, se da seveda uporabiti tudi v nasprotnem smislu, torej glede zvez, v katere sili Nemčija Poljsko in Rumunijo. List namreč piše:
Slovani proti Slovanom
Iz teh razdvojenih čustev in pobud je nastala rumunsko-poljska vojaška zveza, ki je sedaj obnovljena. Ta zveza pa je za sedaj le še zasilna, polovična rešitev, ki krije v sebi seme nepopolnosti. Ce naj bi namreč enkrat napočila ura velikega obračuna s sovjetskim kolosom, pa naj se to zgodi v kakršnikoli obliki, bi bila oba mejaša sama preveč šibka, da bi vzdržala ta udarec. Edini izhod zanje je torej iskanje zaščite pri velesilah, katerih obstoj je navezan na obrambo tega napada. Francija med te velesile prav gotovo ne spada. Ni treba posebnega vojaškega razumevanja za spoznanje, da jima more to oporo nuditi samo Nemčija, in to skupno z blokom držav, ki se je stvoril sedaj z italijansko pomočjo v jugovzhodni Evropi. Da bi zabrisal nevarnost teh nemških načrtov za slovanski vzhod, dodaja list kaj čudno pripombo: Slovanska moč, ki se sedaj razvija na Balkanu v zavestnem nasprotju k boljševiški Rusiji, sega od A)p in Adrije tja do Črnega morja.
Seveda samo te nove zveze še ne bi
mogle pripomoči do uresničenja nemških računov. Zato priporoča list Varšavi in Bukarešti »temeljite priprave«, ki se ne smejo omejiti samo na vojaško plat sodelovanja, temveč se morajo nujno razširiti tudi na »psihološke osnove skupnega l postopanja«, kar more ustvariti samo medsebojno zaupanje. Prvi korak na tej novi poti sta napravila Nemčija in Poljska. Poljsko-rumunska zveza je naslednja etapa, vse drugo pa je samo »zadeva naravnega političnega razvoja, ki se verjetno ne bo dal zaustaviti samo po čustvih in notranjepolitičnih ozirih«.
V	tukajšnjih diplomatskih krogih se sprašujejo, ali je novi razvoj v srednji in vzhodni Evropi na osnovi italijansko-nem-škega sodelovanja zares že tako daleč. Informirani krogi v to resno dvomijo. Predvsem se zdi malo verjetno, da bi bil Goring v tem pogledu dosegel v Rimu kaj bistveno novega, dasi nihče ne izključuje presenečenj, in to glede na sedanji mednarodni položaj Italije in Nemčije, ki sta nujno navezani druga na drugo. Vendar v poučenih političnih krogih domnevajo, da se bo dalo to ozadje italijansko-nemškega sodelovanja lažje presoditi šele po Goringovem poročilu Hitlerju.
Teorija in praksa
V	tujih diplomatskih krogih gledajo na ta razvoj s precejšnjo skepso. Zlasti v angleških krogih opozarjajo na razliko med idealnimi besedami in krilaticami ter gospodarskimi računi, ki so si v precejšnjem nasprotju v vsem jugovzhodnem predelu Evrope. V predelu južno Dunava se italijanske politične akcije močno kosajo z gospodarskimi pozicijami Nemčije in Velike Britanije. Dočim je borba med nemškim in angleškim kapitalom v Grčiji še v polnem teku, je v Turčiji angleški kapi-
tal zmagal nad nemškim. Dva primera sta
posebno značilna: V dobavi jekla Turčiji je angleška industrija izpodrinila nemško, kakor je angleška industrija preprečila nemškim gospodarskim krogom pridobivanje sintetičnega bencina iz turškega premoga ob Črnem morju. Turčija se je sicer navidezno prva pridružila Italiji, vendar je stvarnost, ki se skriva za lepimi besedami, čisto drugačna. Turčija očividno ne želi postati žoga v italijansko-angleški igri ter se zato tudi ne žett toliko približati Italiji, da bi st s tem odtujila Anglijo, kakor ne želi na dragi strani dati formalnega in zunanjega poudarka zvezi z Anglijo, da bi se s tem ne zamerila Italiji. To je bil po mnenju tukajšnjih diplomatskih krogov edini namen turške diplomacije, ko je odprla Italiji pot za zbližanje z Balkanom. To zbližanje po mnenja tukajšnjih diplomatskih krogov ne sme in ne more nikdar tako daleč, da bi si balkanske države ž njim za vselej odtujile Veliko Britanijo.
Strah pred zamero v Londonu
Glede samih italijansko-nemških odnošajev med tem ni brez pomena dejstvo, da v berlinskih informiranih krogih odločno demantirajo napovedi tujih listov o obisku nemškega zunanjega ministra Neuratha in vojnega ministra maršala Blomberga v Rimu. V Berlinu sodijo, da lansira te vesti Rim. Njih demanti zbuja vtis, kakor da se Nemčija boji, da ne bi potovanja nemških državnikov v Italijo povzročila novih motnjav v mednarodnih odnošajih, ki so itak že dovolj motni. Nemčija se boji, da ne bi v Londonu povzročila vtisa, kakor da ustvarja z Italijo nekak protiangleški blok. Berlin torej nikakor ne želi dati takega poudarka osi Berlin—Rim, ker bi to utegnilo močno pokvariti njegov mednarodni položaj. Morda je prav v tej okoliščini del razlage, zakaj poudarja sedaj nemško časopisje samo protirusko in zlasti protikomunisti-čno tendenco nemškega sodelovanja z Italijo, dočim Italiji nikakor ne želi slepo slediti v njeni sredozemski politiki, kjer utegnejo biti nemški interesi povsem raa-lični od italijanskih.
o v razvalinah
čete generala Molle so šele v sredo vkorakale v Durango, potem ko so ga z zažigalnimi bombami že popolnoma
opustošile
Pariz, 29. aprila, br. Na baskovski fronti Francove čete še vedno nadaljujejo svojo ofenzivo, ne da bi v teku današnjega dne dosegle kake pomembnejše uspehe. Edino izjemo tvori definitivno zavzetje Duranga, ki je bil že včeraj od vseh strani obkoljen. Kljub temu so Baski, čeprav jih je ostale- v mestu le še dva bataljona, nudili iz utrjenih postojank tako žilav odpor, da so se ob njem razbili vsi navali čet generala Molle. Zato so se tudi tu poslužili francovci istih metod kakor v Edlbaru in drugih baskovskih mestih. Od včeraj opoldne so do poznega večera obsipali mesto s točo granat in bomb. čeprav je bilo pol mesta ž eskoraj v razvalinah, se baskovska miličniki še vedno niso hoteli umakniti. Tedaj so začeli mesto obstreljevati z zažigalnimi bombami in še le okrog 11. ponoči, ko so bila že vsa predmestja v plamenih, so se začeli miličniki v popc-lnem redu umikati. Posrečilo se jim je sipravrta na varno tudi vse zaloge municije, živil in sanitetnega materiala, tako da so prepustili franccvcem prav za prav le goreče razvaline. še le proti polnoči so čete generala Molle vkorakale v mesto, kjer so našle samo kupe mrtvih in ranjenih.
Baski so se utrdili par kilometrov za mestom, kjer 30 nadaljnje prodiranje fran-covcev ustavili. Tu so bile danes ves dan hude in krvave borbe, vendar pa franeov-ci niso pridobili niti pedii zemlje. Prav tako so biM tudi v vseh ostalih odsekih baskovske fronte cdbiti njihovi napadi. Huda bitka te je razvila dopoldne zlasti pri Marquini, kjer so skušali francovci za vsako ceno zlomiti odpor Baskov, kar pa se jim ni posrečilo. Zvečer so se morali umakniti na svoje izhodne postojanke.
Na madridski fronti danes ni bilo po-
sebnih dogodkov. Pod vtisom silnega ogorčenja, ki je zavladalo v mednarodni ' javnosti zaradi krvoločnega bombardiranja in pokolja v baskovskih mestih, danes francovci tudi Madrida niso več tako hudo obstreljevali, kakor prejšnje dni. Obstreljevali so mesto le eno uto in sicer le z manjšimi topovi, tako da niso napravili niti posebne škode niti ni bilo večjega števila smrtnih žrtev. ; Na jaramski in guadalajarski fronti ni ■ bilo nikakih pesebnih dogodkov. V odseku pri E1 Pradu so vladne čete odtvle napad francovcev in jih vrgle za dva kilometra daleč nazaj ter tako zboljšale svoje postojanke.
Iz Francovega tabora
Bucgos, 29. aprila. AA. Nacionalistični oddelki, ki so včeraj zavzeli Durango, prodirajo onstran mesta in so že zavzeli dve 1 vasi. ki ležita 10 km severno od Duranga. Prav tako so nacionalisti zavzeli postojanke Monte Capuno in Monte Motrella. Število ujetnikov zadnjih dni še ni znano, mislijo pa. da jih toliko, kakor včeraj še niso zajeli, odkar je v teku nacionalistična ofenziva na Biskajskem. Baskov, ki so jim včeraj v Durangu preprečili umik, je naj-i manj 5.000.
Boji pred Madridom
j Madrid, 29. aprila. AA. Madridski obrambni odbor pravi v današnjem komunikeju, da so vladne čete v odseku E1 Pra-do prodrle pri Las Razosu 2 km globoko in odbile dva uporniška protinapada. Tudi napade na cesti v La Coruno so vladne čete odbile. V odseku vseučiJiške naselbine se je vdalo mnogo sovražnikov. V ostalih odsekih madridske fronte ni bilo važnejših dogodkov.
Barbarsko razdejanje
svetega mesta Baskov
Silno ogorčenje v Angliji zaradi uničenja mesta Guer-nice, pri čemer je bilo ubitih na tisoče žensk in otrok
London, 29. aprila k. Letalski napadi na Guernico, nekdanjo prestolnico Baskov, ki je sedaj le še prav neznatno mestece, so izzvali v vsej Angliji silno razburjenje. »Times« ugotavljajo o tem strašnem letalskem pokolju baskovskega civilnega prebivalstva, da je nemško štabno povelj-sto v Devi na obali pokrajine Guipozcoe v ponedeljek opoldne odredilo splošen letalski napad na Guernico in kraje vzhodno Bilbaa. Letala, ki so nastopila v več eskadrilah. so še istega dne popoldne omenjene kraje, ki v njih ni bilo nobenega oboroženega človeka, docela razdejala, pri čemer je bilo ubitih na tisoče žensk in otrok.
Vsa javnost se je spričo takega van-dalsbva silno vznemirila in že snoči so o tem govorili tudi v angleški spodnji zbornici. Izvršni odbor angleške socialistične stranke je včeraj dopoldne sprejel resolucijo, da bi bilo treba v imenu vsega člo-večanstva odločno nastopiti proti take-
mu monstruoznemu zločinu, izvršenem nad mesti, ki jih nihče ni bnanil. V smislu sklepa tega odbora je vodja opozicije Attlee snočd v spodnji aborntei zastavil zunanjemu ministru ček* vrsto vprašanj ter zahteval, naj bi vse demokratske sile, ki sodelujejo v londonskem nevtralnost-nem odboru poslale kolektivni protestni nota v Burgos in Berlin.
Zunanji minister Eden je na Attleejevo interpelacijo odgovoril, da angleška vlada odkrito obžaluje letalske napade na civilno prebivalstvo v Španiji in da skuša dognati odgovornost zanje. Cital je poročala o poslednjih letalskih napadih, ki so jih izvršila tuja letala, mnenja pa je, da U bilo treba skleniti mednarodni sporazum, po katerem naj bi se prepovedi! letalski napadi na civilno prebivalstvo.
Evakuacija Bilbaa
Pariz. 29. aprila, o. Baskovski trgovinski in industrijski minister Azpar ee modi X
Parizu. Novinarjem je izjavil, da je baskovska vlada pozvala angleško in franoosko, naj ji dasta na razpolago svoje vojne ladje, ki naj bi za&či-tjle večje število transportov žen, starcev in dece iz Bilbaa v Francijo. V Bilbau se je že zbralo 150.000 he-srumeev iz vzhodnih baskovskih pokrajin, kar silno otežuje priprave za o^brairabo mesta. Vse potniške in tovorne ladje, kar fih je zasidranih v pristanišču, bodo uporabili za njhov prevoz v FraitcSjo.
Francoska vlada se je že pričela poganjati z Londonom, da bi se organizirala evakuacija civilnega prebivalstva iz BiiTbaa. Po informa-eijah pariške izdaje »New York He-ralda« je bil med obema vladama sporazum že dosežen. Begunce bodo koncentrirali v Bavomm in Biaritzu. kjeT se že vršjjo velike priprave za aprovizacijo 200.000 ljucfc, ki jih bodo zbrali v zasilnih taborfščih v bližnji okoli oi obeh meet.
Baskovski zastopnik; so bSi včeraj pasi zunanjem ministru Dellboisu in _ eo nra fzja-viii. da bodo po evakuaciji Bilbaa mjličoj-ki branili mesto z vso odločnostjo, čeprav jim je pričelo primanjkovati orožja in stre-ljiva ter imajo za svojo letalsko oJjrambo na razpolago le eno samo letalo.
Poziv republikanske vojske upornikom
Parjz, 29. apr;Ja. br. Oficirji republikanske vojske so danes izdali proglas, kj so ga vladna leta>la razširila po vsem ozemlju, ki je v oblasti generala Franca. V svojem proglasu opozarjajo upornike na grozno razdejanje, k; ga povzroča obstreljevanje ne-zaščitenh mest po Francovem topništvu in letalstvu. Nato naglašajo. da so Franoo Jn njegov j generali veleizda-jaici. ki so prodaK špansko domovino tujim interesom. Doojm se na republikanski strani ne boni noben tujec, marveč samo pripadniki špafnekega naroda, tvorijo glavni del Francove annat-de tujej, najeti za denar ai,- poslani na pomoč generalu Francu za to. da bi pozneje v Španiji uveljavili tuje interese in zasužnjili španski narod. Proglas poziva oRcarje in vojake Francove vojske, naj zapuste te veleizdajalce jn se pridružijo zakonit,-, španski vladi, k, brani legitimne interese španskega naroda. Tam, kjer nimajo prilike, da bi prešli v vladne vrste, naj se uprejo svojim poveljnikom in odrečejo nadaljnje sodelovanje pri pok olji h, k; jih zadnje čase sistematsko izvajajo Francove čete po njegovem iizreonem nalogu.
Odpoklic irske brigade
Salamanca, 29. aprila, br. Tako zvana irska brigada, sestavljena iz irskih prostovoljcev, ki se je borila na strani generala Franca in je imela zadnje čase hude izgube, je prejela danes povelje irskega vojnega ministra generala O' Duffyja, naj se takoj vin©. Službeno utemeljujejo tft odlok z zakonom, ki je bil nedavno sprejet v pogledu nevmešavanja v španske notranje zadeve, splošno pa mislijo, da je irska vlada odpoklicala irske prostovoljce zaradi silnega ogorčenja, ki je zavladalo tudi v irski javnosti zaradi bestialnega postopanja francovcev napram nedolžnim otrokom in ženam in zaradi brezumnega in zločinskega razdejanja in požiganja nezaščitenih zgodovinskih mest v baskovski pokrajini. Poveljnik irske brigade, ki šteje sedaj samo še okrog tisoč mož, je ta odlok sporočil generalu Francu in zahteval od njega, naj mu da na razpolago prevozna sredstva, da bi mogli Irci odriniti preko Portugalske v domovino. General Franco je to odklonil in zahteval, naj ostanejo Irci v Španiji in de nadalje sodelujejo v njegovi armadi. Poveljnik Ircev je to odklonil in zahteval od iratn vlade nova navodila.
Cianova misija v Hrani
Prva etapa italijanske diplomatske akcije za sodelovanje z balkanskimi In podunavsklani državami
Rim, 29. aprila, br. Snoči je prebivalstvo Tirane priredilo italijanskemu zunanjemu ministru viharne ovacije. Grof Ciano se je moral pokazati na balkonu vladne palače, odkoder je imel tudi kratek nagovor. Naglasil je, da je njegov obisk dokaz, da postaja italijansko-albansko prijateljstvo z vsakim dnem bolj prisrčno. Davi ob 10. je odšel Ciano v kraljevi dvorec, kjer je imel nad dve uri dolg razgovor s kraljem. Opoldne mu je bil na dvoru prirejen obed, ki so se ga udeležili poleg članov vlade italijanski poslanik ln nekateri albanski odličniki.
Vsi današnji listi nagiašajo, da je s Cia-novim obiskom zaključena prva etapa velike akcije italijanske diplomacije, ki ima namen realizirati na podlagi stvarnega prijateljstva italijansko konstruktivno sodelovanje z vsemi podunavskimi in balkanskimi državami. V tem okviru ima
Cianov obisk v Tirani glede na razvoj
novih dobrih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo svoj poseben pomen.
»Gazzetta del Popolo« naglaša, da sta Jugoslavija in Italija v sporednem položaju napram Albaniji. Sedaj, ko se itali-jansko-jugoslovenski odnošaji razvijajo v duhu prijateljstva in iskrenega zaupanja, je potrebno, da se vse njune akcije spravijo v sklad tudi z interesi Albanije. Italija se je vedno mnogo zanimala za Albanijo in njeno usodo ter je z zadovoljstvom sledila razvoju reformatorskega političnega delovanja kralja Zogua, ki ji je zagotovil lep politični, gospodarski in kulturni razvoj. Italijansko-jugoslovenski sporazum pomeni šele s sodelovanjem Albanije najbolj konkretno jamstvo za mir na Jadranu in za ureditev splošnih političnih odnošajev med zapadnimi balkanskimi dr-t žavami.
Nova belgijska politika
Zunanji minister Spaak o angleško-Srancoski nevtralnostmi izjavi
Bruselj, 29. aiprila. w. Zunanji minister Spaak je popoldne v parlamentu govoril o francosko-angleških izjavah, s katerjimj je bjla Belgija ra/zrešena svojih lokarnskih obveznosti. Izjavfl je med drugim: Belgijsko ozemlje je bilo skozi stoletja prehodno ozemlje za osvajalce. Naloga Belgije je danes, da onemogoči' invazijo vsem državam. Kljub vsem neusipehom upa. da bo nastala jasnost v tej zadevi. Zaradi tega ostane Belgija zvesta Društvu narodov. Odslej obstoja samo ena možnost, kj bi nas prisilila v vojno, obramba našega ozemlja.
Ako pomeni kolektivna varnost, da naj glede na splošni blagor vseh držav izvrši vsaka država za organizacijo in ohranitev mira v Evrop; največje napore v okviru svojih sredstev, da izpoln- svojo nalogo, potem se strinjam s takim tolmačenjem ko-
lektivnosti. Prizadevanja za ureditev položaja v zapadnj Evropi se bodo nadaljevala in bo imela pri tem Belgija važno nalogo. Belgijska vlada ve, da bo ta naloga končana šele tedaj, ko bodo našli obliko, na katero bo pristala, tudi Nemčija.
Za belgijsko vlado je uporaba pravice za prehod preko Belgije vezana na dva pogoja; 1) V nobenem primeru se ne more Bel-g,:ji vsiliti prehod brez njenega pristanka. 2) Ta pristanek je mogoč le tedaj, če bi šlo za izvedbo skupne akcije. Kar se tiče morebitne skupne akoije. nočem trditi, da je dejansko potrebno sodelovanje vseh članov Društva narodov v njej, vendar zahtevam udeležbo vseh sosedov Belgije.
Franicosko-angleške izjave od 24. aprila zaključujejo za nas dobo, ki jo imenujemo dobo vojaskjh dogovorov. Veselim se tega.
Dve kategoriji katoličanov
V zahvalo, da smo tudi naše čitatelje seznanili z vsebino članka o Španiji, ki ga je objavila katoliška revija »Dom in Svet«, nam je včerajšnji »Slovenec« podelil naslov in značaj katoliškega lista. Znano nam je, da je legitimacijo kato-lištva »Slovencu« izdavil prejšnji ljubljanski škof, vendar doslej nismo vedeli, da je dobila Kopitarjeva ulica s tem tudi pravico, da ta atribut brez plačila takse podeljuje dalje. Veselje nad podeljenim Aa.^tnim naslovom, ki bo, tako upamo, za-gladil vse dosedanje zmerjanje z boljševiki brezbožni ki in f rama so ni, ki smo ga bili doslej deležni od »Slovenčeve«, gospode, nam nekoliko kali zavest, da nas gospodje le niso prišteli med katoličane prve kategorije. V drugo kategorijo katoličanov spadajo po današnjem »Slovencu«, poleg baskovskih duhovnikov še bruseljski poslanik madridske vlade in podpredsednik španske katoliške ljudske stranke don Angelo Ossorio y Gallardo, vseučiliški profesor katolik Semprun, holandski zgodovinar in pisatelj katolik dr. Brouwer, katoliški španski pisatelj Josč Bergamin ter trije jugoslovenski katoliški duhovniki, župnik Barle, ka.tehet Pavlič in mini:ter Pavao Matica. Gladila katoličanstva druge kategorije pa so »L' Esprit« in »La Croix« ;— kolikokrat ju je »Slovenec« že citiral, zdaj pa sta naenkrat reducirana v drugo kategorijo! — in od včeraj dalje »Jutro«. Kakor nam je to milo in drago, se ne moremo ubraniti občutka, da so župnik Barle, katehet Pavlič in minister Matica vsekakor v boljši družbi, nego jo je od-kazala gospoda iz Kopitarjeve ulice nam. Bogu bodi po to ženo — tudi za to jim moramo biti hvaležni.
Pri tej razdelitvi pa so avtomatično prišli v prvo kategorijo generali Franco, Mola in Queipo de Liano, od listov pa >Slovenec« in »Slovenski dom« — slednii
nedvomno zaradi svoje proslule čežane. Nesrečna revija »Dom in Svet«, še ne-srečnejši nje uredniki in najnesrečnejši p;sec g. Kocbek, pa so bili vrženi izven obeh kategorij in bodo najbrž predani sveti inkviziciji, da se nad njimi izvrši staroslavni obred avtodafeja.
Kot novopečenim katolikom druge kategorije nam je seveda neznano, po kakih načelih &e je izvršila ta razdelitev, po kateri smo se znašli nenadoma v tako pestri in pobožni družbi. Če pomislimo, kako slabo je odrezal »Dom in Svet«, smo sicer kar nekako zadovoljni tudi z drugo kategorijo, Se bog, da je tako. Vendar pa nas ne neha vznemirjati vprašanje, po kakšnih vidikih se dela ta strahotna razlika 'med verniki, če se prav spominjamo, ni katoliški svet nikoli slišal striktnega naročila ex cathedra, da mora brezpogojno stati na strani generala Franca, Mol ein Queipa de Liana. Dokler pa ni takega formalnega naročila — prav ex cathedra mora biti! — sme tudi pobožen katolik nakloniti svoje simpatije temu ali onemu. »Slcvenec« sicer nekako nejasno namiguje, da se je izvršilo ono, kar običajno imenujemo »Roma locuta« in pred čemer moramo vedno pokorno skloniti grešne glave, vendar nam to doslej ni bilo znano. Očividno ni vedel tega niti »Dom in Svet.« Ako tedaj zeleni veji to ni bilo znano, kako naj vemo to mi, ki smo se šele včeraj z veliko muko prikopali do naslova in značaja druge kategorije. Naj nam tedaj »Slovenec« izvoli javiti, kdaj je prišlo naročilo ex cathedra, kako se imamo zadržati, ako se nas loti skušnjava, da premišljujemo o Španiji, če bi nas bili pravočasno obvestili, bi se mi bili nedvomno čisto drugače vedli. Prišli bi bili v prvo kategorijo in resno v poštev pri kandidaturi za zlato rožo.
Nova previranja v beograjski
V zadnjem času so voditelji beograjske združene opozicije zelo živahno kon-ferirali o svoji nadaljnji politiki. Sedaj javljajo beograjski listi, da je prišlo na teh sestankih do novih ukrepov. Pod velikimi naslovi sporoča »Vreme«, da je koalicija beograjske združene opozicije sprejela dr. Mačkov aržavno-politični program v pogledu takozvanega postopka in da se je tudi ona izrekla za sklicanje konstituante, uporabo bolj odločnih metod pri reševanju hrvatskega vprašanja in s tem tudi za načelo federativne države. »Vreme« napoveduje, da bo ta program prihodnje dni tudi pismeno sestavljen, nakar se bo podal v Zagreb poseben odposlanec združene opozicije, da ga službeno sporoči dr. Mačku in s tem obnovi sodelovanje med zagrebško in beograjsko opozicijo, ki je bilo sedaj že nekaj mesecev prekinjeno.
Kolikor so te informacije »Vremena« točne, se še ne da ugotoviti. Dosedaj je bilo znano, da skupine beograjske združene opozicije takozvano dr. Mačkovo proceduro odločno odklanjajo. Posebno stari radikali so bili nasprotniki taktike, ki naj bi preko konstituante vodila do nove ureditve države, pri čemer bi naj ostale izven diskusije samo dinastija in skupne granice. Ali tudi v ostalih srbijanskih opo-zicionalnih skupinah so obstojali resni pomisleki proti zagrebški proceduri, češ da vodi ta pot v popolno meglo.
Mnogo bolj rezervirane, kakor v »Vremenu«, so informacije v »Politiki«, ki se je obrnila na vodstvo združene opozicije z vprašanjem, ali je res, da je dosežena popolna soglasnost in da je treba sedaj samo še končne formulacije njenega novega programa. Reklo se ji je, da je treba z odgovorom še počakati. Bivši minister Milan Grol je dodal, da se vodijo že dva meseca razgovori med predstavniki vseh treh grup združene opozicije radi stalne in načelne zajednice med njimi, ki bi omogočila enotno načrtno ln disciplinirano akcijo. Ideplno b' bilo. da taka zajednica pri svo-tate	firme združenih
strank vsaj za dobo dveh, treh let. Ta
ideal se je izkazal za neostvarljiv. Najbližje temu bi bila koalicija, ali tudi to vprašanje je preveč delikatno, da bi se mogla že v tem trenutku dati neka zaključna ocena o njem. Gospod Davidovič izključuje nadaljnje skupno nastopanje pod firmo združene opozicije, če pod njo lahko manifestira vsak kar hoče. G. Grol nadalje sporoča, da bo Ljuba Davidovič potem, ko bodo notranji odnošaji v združeni opoziciji urejeni, sklical zaupnike iz demokratske stranke in pristopil k organizaciji svojih ožjih prijateljev v širokem okviru, v katerem ne bo mesta samo za one. ki so do sedaj ostali zvesti stranki temveč tudi za one, ki se sploh čutijo demokrate.
Sofijski mifropolit Jttgoslovenom
Beograd, 29. aprila, p. Sofijski mitro-polit Štefan je poslal beograjskim listom v objavo svoje posebno velikonočno pastirsko pismo jugoslovenskemu narodu. V pismu pravi, da so Bolgari in Jugosloveni otroci ene in iste velike slovanske družine, ki so pod vplivom zainteresiranih elementov zašii v temo in si ustvarili krvavo zgodovino bratomorstva. Naša tragedija je skozi stoletja zakrivala rodni in dragi nam Balkan z oblaki solz in bratske krvi. Dva bratska in tako bližnja naroda sta postala žrtev vzajemnih nesporazumov in sovraštva, ki so ga netili tujci in sovražniki slovanstva. Spričo rasne romantike in mladostnega zaleta smo postali sužnji neskrupuloznih voditeljev pro-tislovanske politike, njihova igrača in orožje. Sedaj je napočil nov čas. Pričeli i so se novi odnošaji med obema bratskima narodoma. Praznik Kristovega vstajenja naj potrdi Veliko delo jugoslovensko-bol-j garskega združenja.
Beležke
^Socialnost v znamenju šampanjca44
Pod tem naslovom je objavil včerajšnji »Slovenec« celo vrsto hudih obtožb proti delovanju ljubljanske občine na socialno-političnem polju pod režimom bivšega župana g. dr. Dinka Puca. V širši javnosti so napravile poseben vtis »Slovenčeve« trditve, da o svoječasnih dobrodelnih prireditvah ni obračunov in tudi ne denarja v mestno blagajno. »Slovenec« objavlja kot posebno zlorabo, da je neki višji uradnik spravljal iz socialnega urada domov težke zaboje. Gospod župan je dal te zaboje zapleniti: bili so polni dobrega šampanjca. Zupan dr. Adlešič je moral, pravi »Slovenec«, od enega najožjih prijateljev dr. Puca s pretnjo, da ga bo dal aretirati, izsiliti priznanje, kje je denar od dobrodelnih akcij. Šele pod to pretnjo je dotični uradnik prinesel županu hranilne knjižice z vlogami nad 200.000 Din.
K tem obtožbam nam izjavljajo prizadeti. Uredništvo mestnega soc. političnega urada je izven svoje službene dolžnosti v teku zadnjih let zbralo za mestne socialne namene čez poldrugi milijon dinarjev. Denar od raznih prireditev se je vedno vlagal v mestno blagajno, obračune pa so vedno pregledali uradniki mestnega knjigovodstva. Ker je socialno politični urad dognal, da mestna občina uporablja ta denar tudi v druge svrhe, nego v strogo socialno-politične, Je z vednostjo in odobrenjem župana naložil čez 200.000 Din pri Mestni hranilnici pod imenom »Dobrodelna akcija mestne občine ljubljanske« s tem. da se sme denar dvigati le s pristankom načelnika finančnega urada in .načelnika socialno političnega urada. Vložna knjižica je bila shranjena v socialno političnem uradu-kjer jo je revizijska komisija tudi našla. S tem denarjem mestna občina danes financira svoj Počitniški dom v Šiljeuci. Kar se tiče šampanjca, je bilo to dar tvrdke Bou-vier mestni občini za neko dobrodelno prireditev. Na tej prireditvi šampanjca niso prodali, temveč so ga vnovčili pozneje. Steklenice šampanjca, ki jih omenja »Slovenec«, so last dotičnega višjega uradnika in jih mestna občina tudi ni nikdar reklamirala za sebe ali zaplenila.
Tudi glede skrbi za brezposelne so nam prizadeti poslali informacije na katere se še povrnemo.
Dr. Jovanovič se brani
Kakor je bilo pričakovati, voditelj srbijanskih zemljoradnikov, dr. Dragoljub Jovanovič, ne bo molčal po napadih, ki so bili naperjeni proti njemu zaradi falzifi-ciranja politične oporoke pokojnega polkovnika Milana Pribičeviča. Izgleda celo. da mu je vsa afera kar prijetna, ker mu omogoča, da se zopet malo izgovori pred javnostjo. Dal je daljšo izjavo »Vremenu«, v kateri pravi, »da je nezadovoljen z akcijo beograjske združene opozicije, kakor so nezadovoljne z njo narodne mase, ki so volile 5. maja z opozicijo in končno tudi sam dr. Maček. Mi mlajši bi proti neaktivnosti združene opozicije še bolj protestirali, če ne bi Imeli spoštovanja pred starostjo in poštenostjo njenih voditeljev. Vodstvo združene opozicije je zamudilo že mnogo edinstvenih prilik zaradi svoje neodločnosti in počasnosti. Naši starci so vedno v zakasnitvi vsaj za eno leto. V politiki pa je treba storiti vse ob svojem pravem času. Nam je to zelo žal, vendar pa se ne bomo uprli proti njim, dokler so v opoziciji.«
Glede anateme, ki jo je izrekel nad njim zagrebški »Obzor« potem, ko ga je obdolžil, da želi razbiti enotno hrvatsko narodno fronto in jo zamenjati z ljudsko fronto, je dejal dr. Jovanovič, da ga napadi »Obzora«, ki je glasilo zagiebške buržu-azije, samo veselijo. »Gotovo je, da ne bodo mogli dolgo hoditi v eni fronti vsi Hrvati, kakor že danes ne hodijo vsi Srbi. Zato smo tudi za naglo rešitev hrvatskega vprašanja, da bo likvidirano še pred to razdelitvijo Hrvatov po stanovskih interesih. Hrvatsko vprašanje je za nas prvenstvene važnosti, ker je največja ovira za rešitev socialnih in gospodarskih vprašanj. V tem duhu sem nedavno napisal članek v listu »Naša reč,« ki ga je »Obzor« prav posebno pohvalil, ker ni vedel, da sem jaz njegov avtor.«
Razpust hrvatske telovadne organizacije „Junaki"
Ponovno smo že poročali, da snujejo v številnih mestih in trgih po savski banovini nove omladinske telovadne organizacije »Junak«, ki naj bi telesno vzgajale hrvatsko omladino v hrvatskem nacionalističnem duhu. Mnogi ustanovitelji organizacij »Junak« so napovedovali, da bo nova organizacija nadaljevala z delom v tradiciji bivšega »Hrvatskega Sokola«. Prav posebno so se za te organizacije zanimali hrvatski klerikalci, v katere so korporativno pošiljali svoje Križarje. Sarajevski nadSkof dr. Ša-ric je v svojem listu prorokoval »Junaku« še veliko vlogo v vzgoji hrvatske mladine. Nekoliko bolj rezerviran je bil napram »Junaku« dr. Maček, v katerega imenu je nedavno izjavil eden njegovih najbolj intimnih sodelavcev, da naj »Junake« organizirajo samo po mestih in trgih. V vaseh takih organizacij hrvatski kmetje in njihova omladina ne potrebujejo, ker jim docela zadoščajo krajevne organizacije HSS in pa »Seljačke Sloge«.
Sedaj pa. se je javil, kakor poroča osje-9ti »Hrvatski list«, upravnik policije v Slavonskem Brodu pri starosti tamošnje organizacije »Junakov« narodnem poslancu dr. Filipu Markoviču m mu izročil dekret o razipustu »Junakov«. V dekretu ugotavlja ministrstvo za fizično vzgojo naroda, da ne more dovoliti delovanja nekih posebnih telovadnih organizacij in d« odreja razpust »Junaka« v »Slavonskem Brodu, ki mu bo sledil v kratkem tudi razpust vseh ostalih slianih organizacij po hrvatskih krajih.
Razpust organizacij »Junak« je vzbudil v hrvatskih političnih krogih veliko pozornost. Poznavalci razmer opozarjajo na to, da je bil dr. Maček osebno zelo rezerviran napram tej organizaciji in da ni pričakovati njegovega protesta proti razpustu »Junakov«.
Vremenska napoved
Zagrebška: Hladno, oblačno in vetrovno vreme.
Dunajska: Oblačno, v južnih Alpah po . večini jasno, v splošnem še hladno, v viš-i jih legah ponoči mraz.
Reparacija v Hmeljarskem društvu za drav, banovino
V	Žalcu obstoja že 53 let Hmeljarsko društvo za dravsko banovino, ki je pomembna stanovska organizacija vseh hmeljarjev savinjskega okoliša. Društvo si je pridobilo za koristi hmeljarstva nevenlji-vih zaslug. V glavni meri je zasluga ravno te organizacije, da je hmeljarstvo v Savinjski dolini tako vzcvetelo in uspevalo in da je bilo z umnim in smotrnim izvajanjem hmeljarstva ustvarjeno v tej krajini tako lepo blagostanje.
Pred leti so se tudi v to društvo zanesli spori, ki so imeli svoj glavni izvor v tem, da je izvestna skupina forsirala spremembo društvenih pravil v tem mislu, da so se ustvarjale po posameznih občinah podružnice. V teh podružnicah so se često raz-računavali politični spori lokalnih faktorjev na škodo stvarnemu delu, ki je namen društva.
Radi tega je društvo na glavnem občnem zboru dne 26. 3. 1933 z večino glasov izvolilo nov upravni odbor. Večina delegatov podružnic je glasovala za tako zvano Rob-lekovo listo, ki je prodrla s 34 glasovi proti 27.
Podružnica Hmeljarskega društva v Bra slovčah je vložila zoper sklepe občnega zbora od 26. 3. 1933 pritožbo na sresko načelstvo v Celju in zahtevala ustavitev vseh sklepov tega glavnega občnega zbora, češ da se je občnega zbora udeležilo 15 delegatov podružnic Vojnik, Vransko in škofja vas. dočim te podružnice takrat sploh niso več obstojale. Sresko načelstvo v Celiu je pritožbo zavrnilo z utemeljitvijo, da gre za interne spore med člani društva, ki spadajo pred društveno razsodišče, ne pa pred državna oblastva.
Kr. banska uprava je to odločbo sreskega načelstva potrdila 18. 5. 1934.
Dne 26. 3. 1933 izvoljeni glavni odbor je predložil naslednjemu rednemu občnemu zboru 25. 3. 1934 predlog o spremembi pravil v tem smislu, da so se odpravile podružnice in da sta ostala kot organa društva le glavna skupščina in pa odbor.
Kr. banska uprava le z odločbo od 18. 8. 1934 odobrila nova pravila. Od tega časa dalje se je delovanie društva razviialo zopet brez prepirov izključno le s stvarnega pogleda na interes celokupnega savinjskega hmeljarstva.
UkrepU banske uprave
Tako je bilo stanje vse do pomladi 1936 Nepričakovano pa je 20. marca 1936 banska uprava v Ljubljani izdala odločbo s katero je spremenila svoji lastni prejšnji odločbi glede izvolitve novega odbora in glede spremembe pravil ter razveljavila ti dve odločbi in odločbo sreskega načelstva v Celju, ustavila vse sklepe glavnega občnega zbora od 26. 3. 1933, tedaj izvršene volitve glavnega odbora in sklepe občnega zbora od 25. 8. 1934 o spremembi pravil, ter vpostavila v svoje funkcije glavni odbor. ki je posloval do občnega zbora 26. 3. 1933, ter postavila v veljavnost društvena pravila, ki so veljala do občnega zbora 25. 3. 1934.
Banska uprava je utemeljila svojo odločbo s tem, da podružnice na Vranskem, v Vojniku in škof ji vasi na dan občnega zbora 26. 3. 1933 niso več obstojale in da torej njihovi delgati niso bili upravičeni, udeležiti se volitev. Ker so te podružnice skupaj imele 13 delegatov in ker je banska uprava sklepala, da je od teh »gotovo« 12 glasovalo za Roblekovo listo, je bila mnenja, da je izvolitev te liste pripisovati edino le glasovanju neupravičenih delegatov.
§ 134 zakona o občem upravnem postopku, s katerim je utemeljila banska uprava svojo odločbo, določa kot prav izjemno mero, da sme najvišje oblastvo v zaščito koristi v potrebnem obsegu razveljaviti ali spremeniti pravomočno odločbo, v kolikor je to neizogibno potrebno, da se odvrne težka nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za državno varnost, za javni mir in red, za javno varnost in nravnost ali za narodno gospodarstvo.
Banska uprava je v svoji odločbi kratko izrekla, da se je morala poslužiti te izredne določbe radi tega, ker je bilo stanje v društvu nezakonito in je razburjalo članstvo hmeljarskega društva po velikem delu sreza, in ker je radi zatrjevanih nepravilnosti propadala hmeljarska organizacija, ki je velevažnega pomena za narodno gospodarstvo Savinjske doline.
Pritožba proti odloku banske uprave
Zoper to odločbo je vložilo Hmeljarsko društvo po svojem pravnem zastopniku dr. Ernestu Kalanu pritožbo na ministrstvo notranjih zadev.
V	tej pritožbi se je poudarjalo, da se sme § 134 zakona o obč. upravnem postopku uporabiti samo v prav posebnih slučajih, kar izhaja že iz naslova dotičnega poglavja v zakonu: »Posebni primeri razveljavitve in spremembe odločb«.
Pritožba je trdila, da ni nikakih takih interesov ali razlogov, ki bi utemeljevali tak ekscepcionalen poseg v stanje, ustvarjeno s pravomočnimi odločbami, in da banska uprava takih razlogov tudi nI navedla in ne dokazala. Nasprotno so podani vsi razlogi, da se v svrho mirnega in smotrnega delovanja za narodno gospodarstvo tako važne institucije v sedanjih za hmeljarstvo tako težkih in resnih časih preprečijo in opustijo vse perturbacije in motnje, ki niso neobhodno potrebne; ukrep banske uprave da pomeni v stvarnem in mirnem delu Hmeljarskega društva tako perturbacijo in povrnitev razmer, kakoržne so vladale do leta 1933.
Pritožba je nadailje dokazala, da eo podruž niče Vo>nik, Vransko in Škofjavas do 26. 3. 1983 še obstojale.
Banska uprava je namreč zavzela stališče, da po {starih pravilih podružnica prestane obstojati z momentom, ko pade število članstva podružnice pod 15 Ta trditev pa je neutemeljena in ne odgovarja resnici, ker določa § 15 pravil, da se podružnica razpusti, ako pade število članstva pod 15, in da ima glavni odbor oskrbovali imetje podružnice 10 let in šele. če bi se v 10 letih ne^usta novMa nova podružnica, pripade premoženje razpuščene podružnice centrali hmeljarskega društva. Iz tega sledi, jasno, da ne drži pravni nazor banske uiprave, da podružnica prestane obstojati z momentom, ko pade šte-vilo članova pod 15, temveč da ie v takem slučaju glavni odbor samo upravičen, podruž n-fro razmisliti. Glavni odbor nj nikdar sklenil. da razpusti podružnice Vojnik, Vransko in Škofjavas. Podružnica v Škof i i vasi sploh nj v svojem članstvu nikdar padla pod 15-
ker je leta 1933 imela 76 članov, tare} zelo
častno število.
Občni zbor 26. marca 1933 je rad! ugovora zoper glasovalno pravico dežegatov teh podružnic pod predsedstvom tedanjega podpredsednika g. .Uihelčiča 6porno vprašanje rešil tako, da je tem delegatom priznal pravico glasovanja in s tem torej tudj priznal obstoj podružnic, če je kak dvom, spada zadeva pred društveno razsodišče, ne pa pred upravne oblasti.
Uporaba § 134 zakona o občnem upravnem postopku ie nezakonita. Baneska uprava trdi. da se od nje zatrjevane nepravilnosti ne morejo izpodbijati z nobenim rednim pravnim sredstvom. To pa ni ločno, ker sta v obeh slučajih bili vloženi pritožbi, k; sta bjl; pa zavrnjeni. Vprašanje, ali le v zaščito javnih korist; neizog bno potrebno, se p® treh letili poslužiti tako izrednega ukrepa, je zanikatj.
Banska uprava si pomaga za utemeljitev tega izjemnega sredstva s par besedami brez dokazov in brez navedbe kakih dejstev. Odjočba je torej že formalno neveljavna in nična, ker ni razložitve, kakor jo zahteva zakon o upravnem postopku.
Pritožba je nadalje navedla, kako je po odpravi podružnic zavladalo v društvu mirno, toda intenzivno strokovno delo, m velike uspehe. katere je to delo rodilo. Banska uprava pa je ne da bi izvršila kake poizvedbe trdila, da je hmeljarska organizacija propadala. Nasprotno je res, kajti sklepi občnih zborov od leta 1933 in 1934 so povzro čili razcvit društva in novo življenje v istem ker so se iz društva izločili vsi politični in strankanski vplivi v času, ko ie hmeljarska sloga in krepka stanovska organizacija vseh hmeljarjev bolj potrebna kakor kedaj po prej.
Rešitev ministrstva notranjih zadev
Ministrstvo notranjih zadev pa je pritožbo zavrnilo. V razlogih pravi ministrstvo, da je banska uprava svojo odločbo izdala z namenom, da se povrne zaupanje v rakom-tost postopanja npravnih oblasti, kj je bilo s prejšnjimi odločbami omajano v tako širokem krogu interesentov, da ni bilo mogoče iti mimo tega 0 nezakonitost sklepov niso bili po mnenju ministrstva prepričani samo hmeljarji, temveč tudi njihovi družinski Slani, skupaj okrog 2000 ljudi, jn ker je hmeljarstvo glavna gospodarska panoga in je od uspeha hmeljarstva odvisnih najmanj 30.000 ludi, med njimi okrog 12.000 odraslih, je inteTes na hmeljarskem društvu v Savinjski dolin; splošen. Zato se mora računati, da ie najmanj 10.000 odraslih ljudi presojalo občni zbor od leta 1933 kot nezakonit in kot nezakonite tud; sledeče ukrepe. Banska uprava je torej izdaila svojo odločbo z namenom, da vipostavj omajano zaupanje v upravne oblasti Ln s tem odvrne težko nevarnost za javni red in mir.
Tožba na Državni svet
Hmeljarsko društvo in člani razrešene uprave so vložilj zoper odločbo ministrstva po dr. Kalanu tožbo ra Državni svet. V tožbi se navaja, da bj v slučaju, ako bi 6e § 134 uporabljal na ta način, kakor v predm"*-nen) slučaju, ko se po treh letih brez zadostnih razlogov razveljavijo oblastne odločbe, bilo težko ogrožena pravna sigurnost jn prav n; red v državi. Kajtj zanesel bi se v gospodarsko in pravno življenje element nesigur-nosti jn nestalnosti ter bj nastopila nevarnost, da se tudi že davno pravomočne odločbe oblasti pogosto menjajo, čim pa pride do tega. nj ničesar več stalnega in postane vse negotovo. Tožba pravj, da je odločba minr strstva nična jn nezakonita, ker ne reši razlogov pritožbe in ker ministrstvo samo ne navaja razlogov za svojo odJočbo. Zlasti ne nove, po kakih poizvedbah je prišlo do v odločbi navedenih rezultatov in številk. Številka 10.000 odraslih ljudi, ki se ba.ie razburjajo. je povsem poljubna in ne odgovarja dejstvom. Najmanj pa je ministrstvo ▼ svoj; odločbj dokazalo, da je bilo treba seči po § 134, da torej obstoja kaka »težka nevarnost za življenje alj zdravje ljudi, za državno varnost, za javni mir in red. za javno varnost in nravnost ali za narodno gospodarstvo«. Gotovo se najdejo pri vsaki odločbi upravnih oblasti ljudje, ki ©o nezadovoljni. Alj taka nezadovoljnost ne more biti razlog za rušenje pravne sigurnosti in stalnosti. Nasprotno, reči se mora, da bi ravno neutemeljena uporaba § 134 resnično v do-settisočih vzbudila občutek pravne nesignr-nosti in bi utegnila omajati zaupan i e v uprav na oblastva. Ako se odstopi od načela da je § 134 le izredna mera, ki sme biti uporabljena le i>od prav posebnimi okoliščinami in le tedaj, kadar so točno podani vs; v zakonu ■navedeni razlogi, potem neha pravni red v državi in prebivalstvo mora zgubiti laupa-nje v vsako stalnost jn v vse pridobljene pravice. Kajtj vsak nov referent na izvestnih položafh bi lahko proglasil odločbe svojih prednikov kot take, ki spadajo pod § 134 i® jih še po letih razveljavil ter uničil.
Sodba Državnega sveta
Državni svet je tožbj ugodil jn raavefiavil odločbo ministrstva kot v iakonu_ neosnova-no. V svojiih razlogih navaja Državni svet. da je tožba utemeljena in 6e pridružuje njenim razlogom. Ugotavlja, da iz aktov ne izhaja, da bi postojala kaka težka nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za ja-vno varnost v državi, za javni red in mir in za narodno gospodarstvo, niti da je sploh bilo potrebno odklanjanj© kakršnekoli nevarnosti. Izpodbijana odločba ni dokazala ni-kakšne nezakonitosti prejšnjih odločb niti trditve, da je omajano zaupanje interesentov v zakonitost postopanja upravnih oblasti, V ostalem ima društvo po pravilih za cilj koristi svojih članov, ne pa javni interes. Ni torej nobene zakonite podlage za uporabo § 134 zakona o občnem upravnem postopku.
Popolnoma neutemeljena je tudi trditev mi nje trst va, da so podružnice Vojnik, Vransko Škof.ia vas nehate obstojati avtomatično, ker bj kakor je v tožbi pravilno navedeno, podružnica le tedaj ne obstojala več, ako bi njen prestanek bil ugotovljen na skupščini .podružnice ali s sklepom društva ne glede na to ali je število članov padlo, že preje pod 15.
S tem je ta zadeva končno reSen® in vpostavljen je z#pet odbor, ki je vodil društvene posle do leta 1937, ko je bil od stavljen z odločbami Bonske uprave in ministrstva notranjih zadev.
Prepričani smo, da bo Hmeljarsko društvo, ta zaslužna narodno gospodarska organizacija, odslej mogla svoje plodo-nosno in prepotrebno delo v korist našega hmeljarstva vršiti nemoteno.
Sodba Državnega sveta je vzfcočHla pri vseh treznih hmeljarjih v Savinjsikl dolini iskreno zadoščenja.
Naši kraji ln lfndje
Prvo jezero na Dolenjskem
Treba ga bo ograditi — Vožnja s čolni
Krško, 29. aprila.
Včeraj smo poročali o novonastalem jezeru v dolini med Dednim vrhom iin Dre-novcem, kar je zbudilo silno zanimanje v bližni in daljni okolici. Kljub sla.bemu vremenu prihajajo okoličani v trumah k jezeru, da si ogledajo ze-mski plaz in jezero samo. Splcšno se obiskovaci strinjajo v tem. da bi bilo treba poskrbeti za trajno ohranitev tega jezera .ker bi tako te del naše dolenjske zemlje postal privlačna tujskoprometna tcčlka v objemu prijaznih vinskih goric.
Ker se gladina jezerske vode viša, je verjetno, da bo voda v doglednem času dosegla višino nasipa, ki ga je postavil v dolino zemski plaz. V tem primeru se bo začela jezerska voda zlivati preko naj- i nižjega dela nasipa in si bo morala izlizati j primerno odtočno strugo. Zato bi bilo že !
zdaj treba misliti na to, da bi se o pravem času zgradil primeren betoniran odtočni jarek in bi se s tem preprečila izguba zemlje z nasipa, ki bi jo voda odnašala. Doslej je talna voda našla delni odtok v bivšo staro strugo potoka Smolinščka.
že preteklo nedeljo so se pri novem jezeru zbrali številni domačini. Ker niso imeli na razpolago čolnov, so se pogum-nejši poslužili za prve vožnje na jezeru domačih banj, ki kmetovalcem običajno služijo ob času kolin za čiščenje ščetinar. jev. Spustili so se v njih po jezerski gladini, ki ima zdaj še to predncst. da lahko čolne privezujejo tudi sredi jezera ob vrhove nad gladino štrlečih smrek. Zavladalo je veselo razpoloženje, ki ga je dvigala še harmonika. Za bodočo nedeljo obetajo podjetnejši že prave čolne, ki si jih bodo oskrbeli saimi ali pa izposodili v bližnjem Krškem.
Državni nameščenci in draginja
Posebno prizadeti so v obmejnih krajih
i
Na Gorenjskem, 29. aprila
Draginja narašča! Dan za dnem se dviga-> cene potrebščin, ki so potrebne v vsa-em gospodinjstvu. Cene mesa in masti so v zadnjih mesecih poskočile kar za 25%>. podražila se je obutev, perilo, blago za obleke, kava olje jn druge potrebščine, kar je posledca zvišanih državnih. banovinskih fn občinskih proračunov in večjega izvoza v inozemstvo.
Ljudstvo, ki živi od dnevne, tedenske ali mesečne plače, gleda z veliko skrbjo v bližnjo bodočnost. Draginja rase iz dneva v dan, plače pa so iste, kakršne so bile in kj komaj zadostujejo za živila, kaj šele za obutev, perilo, obleko, kurivo, za šolo, časopisje in za razvedrilo.
Stati&t/.cno je dognamo. da je Ljubljana eno najdražjih mest v državi. Vendar pa so v Ljubljani gotovi predmeti skoraj za tretjino cenejšj kakor na Jesenicah, na Bledu in drugih letoviščih radovljiškega sreza.
Na Jesenicah se v pogledu draginje močno čuti bližina letovišč in državnih meja. Cene živ;J jn drugih potrebščin se uravnavajo po cenah visoke letoviške sezone in po cenah obrobnih krajev sosednjih držav, v katerih je življenjski 'standard znatno višji kakor pri nap.
Čeprav je radovljiški srez brezdvoma najdražji v državi, se ti kraj,j nahajajo še vedno v tretjem draginjskem razredu, kar je državnim nameščencem, bjvajoeim v tem s rezu v veliko škodo.
Na gotovih mestih se je o tem že veliko govorilo in pisalo, toda pozitivnega se ni napravilo ničesar. To vprašanje se odlaša, jz dneva v dan. ker onj ki imajo največjo besedo sami n;so osebno prizadeti.
Izza petomajskjh skupščinskih volitev so bile poslancem že dvakrat povišane dnev-ii;ce in to za več mesecev nazaj. Toda za ubogo paro, kj živi iz rok v nsta in iz dneva v dan. se v tem pogledu še ni ukrenilo njčesa r.
Skrajni čas je da. se za državne nameščence. ki službujejo v industrijskih krajih. v letoviščih in v bi ž in- državnih meja, nekaj stori, da ne bodo hodili zagrenjeni kakor senoe okoli.
Državni nameščenci, k; žjve * mestih, uvrščenih v nižje draginske razrede, la.hko šolajo otroke v svojem šolskem okolišu, kar jim je polovico cenejše kakor njihovim tovarišem. k; morajo pošiljat; otroke študirat v mesta. Tudj v mestih se lažje najde kaka možncst. postranskega zaslužka, kar jo na deželi skoraj izključeno, ker nj skoraj nobenega službenega mesta in nobenih možnost; posredovanja v zasebnih zadevah, ki bi bila njim v prilog. Državni nameščenec. ki je premeščen iz meeta na deželo. je v marsičem prikrajšan. Zato n,- čudno, da smatra, da je bil kazensko premeščen iz mesta- v industrijske kraje in letovišča, kjer je vse vel;ko dražje.
Vsa gorenjska javnost, k- plačuje državi in banovjtn.; najvišje dajatve, je na strani državnih nameščencev. ki se upravičeno bore za zboljšanje svojega položaja.
Za CMD!
Potrebe so \*edno večje, žrtvovanja pa vedno manj — tako bi lahko obeležili današnje razmere občinstva nasproti našim nacionalnim in dobrodelnim društvom.
Tisoč izgovorov imamo za vse to. Vsi so lepi in tehtni. Toda ne eden ne bo držal, ko se bodo pokazale usodne posledicec naše malobrižnosti.
Vsako leto pozorno pričakuje vsa napredna javnost (še bolj pa seveda naši nasprotniki doma in za mejami), kakšna bo bilanca naše stare šolske družbe. Leto za letom mora izdajati stotisoče in milijone, v več kakor polstoletni dobi je izdala že neznansko veliko premoženje, pa je tudi ustvarila trdnjave naše narodne vzgoje, brambe obmejnih krajev in ljudstva na
njih. Tisočkrat je že bito poudarjeno, da nam je naša preizkušena šolska družba po vojni enako krvavo potrebna kakor v prejšnjih časih. Še bolj< saj po vojni krvavijo bratje in sestre našega jezika še hujše kakor pred vojno in deca našega rodu se še nasilne je kakor pred vojno vzgaja v» jani-čarje.
Šolska družba sv. Cirila in Metoda stori, kar le more. Leto za letom so njeni računi velikanski. Toda zadnja leta pada tudi število članstva pri Družbi sv. Cirila in Metoda. Mar naj s staro gardo mož in žena, ki so cela desetletja darovali, vedno le darovali — četudi v skromnem obsegu, — mar naj z generacijo, ki je še poznala mecene Babnika, Vilharjevo, Kotnika in druge redke slovenske vzornike, mar naj s starimi preizkušenimi pobudniki izumira tudi naša stara šolska družba?
To se ne bi smelo zgoditi! In vendar se dogaja.
Vsaj enkrat v letu bi naša narodna javnost v Ljubljani lahko pokazala, da je voljna podpreti Ciril-Metodovo družbo. Šent-petrska podružnica, najstarejša v Sloveniji, je z drugimi ljubljanskimi tovarišica-mi že davno uvedla praznik jurjevanja na ljubljanskem Gradu. Vsako leto vabi člane in prijatelje na Grad, od koder se v mladem zelenju nudi prelesten razgled po mestu in pokrajini in kjer se ob prijetnem razvedrilu žrtvuje kakšen dinarček za CMD.
Prav gotovo, vsako leto je jurjevanje na Gradu kolikor toliko zadovoljivo obiskano. Toda tistih, ki imajo sicer vedno polna usta narodnosti, narodne zavednosti in ponosa in ki se venomer trkajo na svoja junaška nacionalna prša, tiste gospode navadno ni k jurjevanju. Ni tja onih, o katerih je sicer znano, da znajo v zaključenih družbah biti prav veseli in radodarni. Naj jim bo! Toda prav gotovo se ne bi ponižali, če bi se enkrat v letu potrudili na Grad in še tam primaknili svoj dinarček po starem ciril-metodarskem geslu: »Mal položi dar domu na oltar!«
Poglejte za mejo, kako se tam daruje! Poglejte v Trstt koliko tam odstopajo leto za letom posamezni denarni zavodi za nacionalne namene, poglejte na Češkoslovaško, še prav posebno pa med Nemce ali pa celo med Poljake! Množica tam daruje po malem in se naberejo cela premoženja. Velikaši darujejo po tisočakih in spet se nabere kopica denarja. Družbe, korporaci-je, ustanove — imajo dovolj zmisla za narodno obrambno delo. Le pri nas ga je tako presneto malo.
Dajmo si vendar enkrat dopovedati, da se brez žrtvovanja ne da ničesar ustvariti. Darujmo za CMD, zberimo se spet v velikem številu okrog njenega starega častitljivega prapora!
Obiščimo v nedeljo jurjevanje na Gradu!
Pri prenočevanju je zanetil požar
Ptuj, 29. aprila.
Nedavno proti večeru je prišel 47-letni delavec brez stalnega bivališča Klakovčar Ivan, doma iz Dol pri Brežicah, k posestniku Veganu Martinu na Bregu poleg Ptuja in brez gospodarjevega dovoljenja zlezel po lestvi prenočevat na skedenj. Posestnik, ki je po naključju slišal, da je nekdo hodil po skednju, je šel gledat. Ko je našel možaka, ga je hotel legitimirati. Ker Klakovčar ni imel pri sebi nobene legitimacije. je Veganov sin odstranil lestev z namenom, da vsiljivec, ki je kazal znake duševne omejenosti, ne pobegne in da ga tako lahko trdo prime, odkod je prišel.
Ponoči okoli 2. ure pa je Veganov sin, ki je spal v zadnji sobi, opazil, da gori gospodarsko poslopje. Zbudil je v naglici očeta in mater, da vsi skupaj rešijo, kar se rešiti da. Iz gorečega skednja je tedaj zbežal ves prestrašen in na telesu precej popečen Klakovčar Ivan, ki so ga kmalu nato izročili orožnikom. Ker je možak imel na rokah in nogah opekline, so ga morali prepeljali v bolnišnico. V bolnišnici je Klakovčar izpovedal, da ni imel namena zanetiti požar. Ogenj da je zakrivil le iz neprevidnosti. Ko se je zbudil, si je prižgal cigareto, vžigalica pa mu je padla v slamo in jo zažgala. Ker ni bilo lestve, je moral v zadnjem trenutku skočiti iz skednja, da 1 si je rešil življenje.
uspesne nege lepote brez dobrega mila
ELIDA miea
ELIDA BELI SPANSKI BEZEG omamijivega vonja — snežnobelc barve
Vode naraščajo
Beograd, 29. aprila AA.
Poročilo hidrotehničnega oddelka gradbenega ministrstva o stanju poplav dne 29. aprila navaja: Zadnjih 24 ur Sava zaradi hudega deževja v gornjem toku ponovno narašča. Pri Krškem je narasla za 97 om, pri Zagrebu za 174 cm in pri Jasenovcu za 15 cm. Od Jasenovca navzdol do Beograda neznatno pada. Vsi desni pritoki takisto naraščajo. Tako je Kupa narasla pri Karlovcu za 472 cm, Una pri Novem za 66 cm, Vrbas pri Banjaluki za 20 cm, Bosna pri Doboju za 38 cm, in Drina pri Zvorniku za 15 cm.
Gradbeni minister dr. Marico Kožul je z načelnikom Seleginom in višjim inšpektorjem Paničem pregledal področje v spodnjem teku Morave pri Smederevu, Ljiubi-čevu, in Orašju. Vodovje Morave in Jase-nice je poplavilo na 8.000 ha zemlje in prekinilo ves tamošnji promet. Dragovac in Živica sta večinoma pod vodo, prav tako pa tudi nekaj hiš v Orašju. Prebivalce in živino v poplavljenih vaseh so deloma odstranili. Človeških žrtev ni. Kaže, da ne bo hujše poplave.
Zborovanje organov finančne kontrole
Celje, 27. aprila.
V mali dovorani Celjskega doma je bil v nedeljo dopoldne občni zbor dravske sekcije Udruženja zvaničnikov finančne kontrole v Ljubljani. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano, vodil ga je predsednik sekcije g. Leopold Zabukovec iz Ljubljane. Zborovalci so poslali udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa finančnemu ministru, banu, finančnemu direktorju in načelniku oddelka za finančno kontrolo pri ministrstvu financ.
Predsednik je obširno poročal o delovanju sekcije, za njim pa še ostali funkcionarji, nakar je bila odboru soglasno izrečena razrešnica. Pri volitvah je bila z aklamacijo z malenkostnimi izjemami izvoljena dosedanja uprava. Po sprejetju proračuna je bila po vsestranski debati sprejeta resolucija, ki zlasti poudarja preobremenjenost v službi, posledico močnega znižanja staležnega kadra, dalje prenizke plače, ki globoko posegajo v zdravstveno stanje in povzročajo prenaglo izčrpanost nameščencev. Nujno potrebno je povišanje prejemkov kakor tudi zvišanje staleža. Resolucija je podčrtala, da organi finančne kontrole ne zahtevajo nič novega, temveč le to, kar sorodne stroke že davno prejemajo. Zahteve so upravičene, kajti po nared-bah zborovalcev opravljajo ti organi dnevno po 12 do 14 ali celo več ur odgovorne in naporne terenske službe in se morajo pri tem preživljati izven skupne kuhinje in gospodinjstva brez vsake odškodnine. Zborovanje je poteklo v popolni slogi in je pokazalo visoko stanovsko zavednost.
Protituberkulozni teden v Ljubljani
Ljubljana, 29. aprila
Dnevi od 2. do 8. maja bodo posvečeni borbi proti tuberkulozi in zbiranju prispevkov za protituberkulozne dispanzerje, gozd ne šole in druge ustanove, katerih namen je preprečevanje in zdravljenje jetike. V tem tednu bo vsakdo pozvan, da prispeva po svojih sredstvih za to borbo in da pomaga pri ustvarjanju milijonskega proti-tuberkuloznega sklada. Odposlanci protituberkulozne lige bodo potrkali na vsa vrata, obiskali bodo vse socialne in gospodarske zavode, tovarne, trgovine, obrtne delavnice itd. v pričakovanju, da ne bodo nikjer odbiti.
Ker pa je uspešnost protituberkuloznega skrbstva odvisna v veliki meri od nazornega prikazovanja posledic jetike in zdravstvenih, zlasti higienskih ukrepov za njeno zatiranje, bo Krajevna liga v sodelovanju z OUZD in Higienskim zavodom priredila javno razstavo. Razstava bo v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi c. 20. v času od 2. do 4. maja.
Med razstavo se bodo vršila zanimiva javna predavanja s sodelovanjem zdravnikov gg. dr. Prodana, dr. Misa in dr. Rup-nika. Prvo predavanje se bo vršilo v nedeljo 2. maja ob pol 11. uri v dvorani OUZD na Miklošičevi c. 20. Po predavanju se bodo obiskovalcem tolmačili najvažnejši deli razstave. Vstop k predavanjem in na razstavo je prost!
Ostala predavanja se bodo vršila v ponedeljek (3. V.) in torek (4. V.) v vidu strokovnega vodstva po razstavi.
Pevec Jernej
Stara pevska garda vedno bolj izumira. Redki so oni, ki jih zvestoba do lepe naše pesmi še vedno drži vklenjene v društveno delovanje. Mladi rod ne poje več• tarnajo stari pe\Ki in pevsko življenje je domala že zamrlo. Zgled starega navdušenega pevca, ki mu je pesem zvesta spremljevalka v veselih in žalostnih dneh, je čevljarski mojster — pevec Jernej Perdan, ki prav te dni slavi svoj štiridesetletni pevski jubilej. Znan je v vseh pevskih krogih. Ni je prireditve in ne pogreba, kjer bi radevoljno ne sodeloval. Že kot mlad dečko je pel pri viški čitalnici, polnih 16 let pri »Zvonu«,
zvesto vdan pa je domačemu zboru »Kra-kovo—Trnovo« od ustanovitve do današnjih dni.
Znan je Jernej Perdan tudi med s\'ojimi stanovskimi tovariši, ki ga kot zadružnega načelnika in vnetega borca za pravice naših čevljarjev visoko cenijo. Deset let že načelu je stanovski zadrugi, šest let je že načelnik Produktivne zadruge čevljarjev, nekaj časa pa je bil celo svetnik zbornice TOl.
Pevski tovariši želimo pevcu Jerneju, da bi mu bilo usojeno še dolga leta zvesto in vneto služiti prelepi naši slovenski pesmi in da bi to njegovo zgledno vdanost in zvestobo do pevskih organizacij znali ceniti in posnemati zlasti mlajši pevci. Slavljenčeva trditev, da je »pesem zdravje«, naj obvelja in naj ga ohranjuje še dolga leta!
URE ZA
Doksa, Ornega, Eterna, po zelo nizkih cenah
O. KIF M A N
LJUBLJANA, MESTNI TRG 8
Schaffhausen
Na grobovih davnih prednikov
Stari slovanski nagrobni kult v Bosni in drugod
Učenjake in raziskovalce že zdavnaj zanimajo tista stara, samotarska in doslej se | nikoli do vseh podrobnosti razkrita in preiskana grobišča, ki jim je središče nekje okoli Rogaticc, od koder vodi njihov venec čez Sarajevo do Foče in Stolca. Nekaj sledov teh grobov so našli tudi v Dalmaciji in v krajih od Nina do Budve ter v Po-drinski Srbiji pri Kragujcvcu in v smeri proti Prokuplju. kjer pa so že bolj spora-dični. Po davnih zatrdilih Kaera popa Petra so jih bili našli tudi v črni gori, Bolgariji, Istri, Hrvatski in celo daleč tam na Moravskem.
Osrčje teh grobišč bo vsekako tam, kjer so najgosteje posejana. Prislovica pravi, da je Bosna naselila vse pokrajine okoli sebe brez najmanjših posledic zase, in je zaradi tega verjetno, da so se ta grobišča širila na vse vetrove iz Bosne vzporedno z izseljevanjem njenega prebivalstva. Starim slovanskim kamenitim nagrobnikom srednjega veka, ki so še danes v svojem bistvu neraziskani, bosta tedaj nemara zares prava domovina Bosna in Hercegovina in sicer v tistih krajih, kjer je nekoč vladalo žezlo naših samostojnih banov in kraljev.
Zaradi posebnih značilnosti, velikosti, oblike in zaradi redkih napisov, a prav tako tudi zaradi pomanjkanja vsake religiozne krščanske emanacije, jih večina raziskovalcev najbrž neutemeljeno smatra za bogomilske ali patarenske. Zanimivo je namreč, da je teh grobišč zlasti mnogo tam. kjer se bogomilski pokTet sploh m mogel razviti, skoraj nobenih njihovih ostankov pa niso našli v tistih krajih, kjer se je to versko protrkatoliško gibanje najbolj razmahnilo. Po nekaterih redkih napisih, ki •v iz mlajše dobe, je mogoče določiti ime-jhmgrton	** raznih anakih pelo
uvrstiti med pripadnike vzhodne pravoslavne cerkve, drugi napisi pa že sami po sebi označujejo pokojnike za rimske katolike. Po obliki., izvedbi in načinu, kako so biH postavljeni, se pa ti grobovi prav nič ne razlikujejo od tistih, za katere trdijo napisi na spomenikih, da so bili postavljeni na grobovih visokih duhovnikov bogomilske ali patorenske cerkve. Vse to jasno dokazuje, da ti starodavni spomeniki niso bili postavljanj ločeno in z različnimi znaki po verski pripadnosti pokojnikov, temveč enotno zgolj po starih narodnih šegah in po še starejših narodnih izročilih.
Med preprostim narodom imajo ti spomeniki kaj čudna imena: mramorovi, ma-šeti (po turški besedi mašed) m stečei (od besede stojim), po napisih pa bi lahko sklepali, da so te nagrobnike v davnih časih imenovali usodne kamne, bilige in nišane. Sama grobišča so v poznejših časih dobila najrazličnejša imena kakor Grško greblje, Staro grebištte, Eminovačko polje, Svatov-sko giroblje. Kaursko groblje, Madžarsko groblje, Lutoransko groblje in Gjurgjeve gomile, tujci pa so jih enostavno proglasili za bogomilska grobišča. Kakor si tedaj niti narod ni bil na jasnem, komu naj jih prisodi, tako se niti učenjaki ne strinjajo v trditvah o njihovem pravem izvoru. Največ teh skrivnostnih grobov je v vlaseni-škem okraju, kjer so jih našteli nekaj nad šest tisoč, dosti pa so jih našteli tudi skoraj v slehernem okraju Hercegovine.
Mrliči so v vseh teh grobovih pokopani tik pod spomenikom. Pri raziskovanju je bil položaj okostnjakov skoraj povsod enak: desna roka je bila položena na spodnji del telesa, z levo pa je bila podprta brada. Glava je bila povsod malo nagnjena kakor bi pokojniki premišljevali. Pod
šestimi stečei v zlatiborskem okraju v Srbiji so našli okostnjake z desnico na prsih in z levico na licu, kar dokazuje, da so bile domneve o posmrtnem življenju izra-žane pri pogrebnih običajih povsod na enak način in brez vsakega ozira na versko pripadnost mrtveca.
Kar se tiče starosti teh grobišč, trdijo vsi učenjaki, da so iz dvanajstega do petnajstega stoletja, a najmlajši iz prvih desetletij šestnajstega stoletja, ko je klasična epoha nagrobnikov začela pojemati.
Okrasje spomenikov je razdeljeno na arhitektonsko, na ornamentalno in na figuralno. Pri arhitektonskem je bil najbolj priljubljen romanski motiv arkad. Po oblikah in ornamentih je lahko naslutiti tudi rimske vplive, med katere spada obrnjen obelisk, viden pa je seveda tudi dekadenten vpliv barbarstva. Mešanica antičnosti in te primitivistične nezanesljivosti je ustvarila značilni srednjeveški bosenski tip. Čim bolj se približujemo morju, kjer so bile zveze z zahodom močnejše in vpliv kulture večji, so tudi oblike okrasja popolnejše ia bolj umetniške. Ob morju so našli ponekod celo renesančne in tudi gotske sledove, vendar pa so v vseh krajih znaki križa ali kakšni drugačni verski znaki silno redki. Dunajski učenjak Hornes trdi, da je to posledica pomanjkanja verskega čuta in dokaz barbarizma tedanjega bosenskega naroda, vendar pa je po zatrdilih drugih ta trditev zmotna. Bosenski človek je bil nasprotno kar preveč pobožen in si ni upal profanirati raz-I ličnih božanskih znakov na raztresenih nagrobnih siDomenikih. Pogosti znak, ki ga bo neuki človek smatral za križ, predstavlja le torzo človeškega telesa z rokami, sklenjenimi ali razširjenimi k molitvi.
Najraznovrstnejši »o drugi znaki: spirale, zvezde, filigranska kolesa, znana vzhodna svastika, polmesec z zvezdo, ki naj bi pomenil kult meseca, heraldična lilija, ki je bUa že starim Egipčanom io Babiloncem
simbol vstajenja, drevje, snopi žita, trta, triperesna deteljica, ščiti, meči. šlemi, _loki, puščice, sekire in sploh bojno orožje, figuralni omamenti, ki ne streme toliko po umetniških efektih, kakor po iskrenosti in neposrednosti v izražanju zlasti folkloristi-čnih značilnosti, in naposled viteški prizori z lova na konjih ali peš, s sokoli ali z orožjem. Vsi ti znaki so vklesani čisto naravno, realistično, brez stiliziranja. brez pravega čuta za lepoto in brez zmisla za plastiko. Po oblikah so nerodni, po potezah nepravilni, toda zmerom iskreni in zajeti neposredno iz življenja.
Na nekaterih drugih spomenikih, ki so bili najdeni v krajih, kjer je bil vpliv zahoda dosti močnejši, so vklesani znaki že popolnejši in bolj umetniški. Najpogostejši so spet motivi z lova, a ponekod najdemo celo motive z viteških turnirjev. Najlepši med vsemi in umetniško najpopolnejši je Zgoščanski stečak, ki so ga bili našli v Crkvini blizu Doboja. Okrašen je z bogatimi ornamenti in z nenavadno lepimi skulpturami. Odlični poznavalec teh spomenikov, dr. Ciro Truhelka, ga smatra za najdragocenejšega in misli, da je spomenik bana Štefana II. To je sicer hipoteza, a je precej verjetna. Tehnika in razvrstitev figur sta zelo podobni tistim na Vzhodu in v Egiptu, kar daje o različnih vplivih precej misliti. Zanimivo je. da so poleg raznih živali, ki so bile vklesane sicer silno primitivno, a vendar tako. da jih še zdaj lahko ločimo, našli tudi Pegaza in sicer tistega pravega narodnega pegaza iz jugoslovanskih narodnih pesmi, a ne klasičnega grškega.
Vplivi na omamentiko teh spomenikov so zelo različni Celo najstarejša in najsvetejša izročila je svoboda stoletij čisto izpre-menila. Pri romanskih vplivih lahko nasititi mo bizantinske spomine, a vendar sta povsod jasno izražena naš narodni duh m naše pcalastno narodno življenje. V. arheolo-
giji je to razdobje nagrobnih spomenikov doslej še neznano. Kar se tiče umetnosti, so nekaj prav preprosto izvirnega, ln prav v tem tiči njihova velika kulturno zgodovinska vrednost. Vsebina jim je življenje njihovega naroda, ki veje iz njih tem bolj jasno, čim bolj preprosta roka jih je klesala in čim bolj naiven okus jc izbiral okrasne motive.
Napisi na teh spomenikih niko>!i ne izrekajo želje za mrtvečevo duhovno zveliča-nje. Pokojniki prosijo v napisih le to, naj se nihče ne dotika njihovih kosti in naj jih v njihovem miru nihče ne moti. Mnogi spomeniki kličejo celo prekletstvo na tiste, ki bi se drznili motiti veličastni mir spečih. Veliko domoljubnost naših davnih prednikov poudarjajo razni napisi, ki pravijo, da je srečen, kdor leži v svoji plemeniti rojstni krajini. Iz vsega zveni jasno, da se je globoka narodna filozofija docela sprijateljila z neizbežno usodo umiranja.
Vsi ti spomeniki so bili doslej preiskani le paleografsko, a z umetniško zgodovinskega in kulturnega stališča le nekateri in še, ti površno in nepopolno. A vendar bi bil časi da začr.e kdo tudi s tem delom, saj so vsi ti spomeniki davnine res pristno naše narodno delo.
Vladimir Regally
I j JUTRC^'prihodnjo nedeljo ne bo izšlo
zaradi tiskarskega praznika v soboto 1. maja. — Sobotna številka »Jutra« bo zato izšla v nedeljskem obsegu in v nedeljski nakladi, in bo nadomestila nedeljsko številko »Jutra«.
Opozarjamo na to vse naše gg. inserente In naročnike malih oglasov in jih prosimo, da naročijo svoje oglase, namenjene za nedeljsko številko „Jutrau čimprej e, najkasneje pa do danes opoldne.
Siomače vesti
*	Objsk romunskih oficirjev. Drevi bo prispela v Vršac skupina rumunskih konjeniških oficirjev iz Temišvara. Na meji jih bo sprejel poveljnik našega konjeniškega polka, ki jma svojo garnizijo v Vršcu Gostje bodo pozdravljeni tudi od občinske uprave Vršca. Skupino rumunskih oficirjev bo pogostila naša garnjzija v Vršcu, jutri pa bodo gostje odpotovali v Beograd, kjer bodo prebili pravoslavne velikonočne praznike kot gostje beograjskih oficirjev. Ekskurzija, kj šteje 14 oficirjev pod vodstvom polkovnika, se bo iz Beograda preko Pe-trovgrada vrnila domov.
*	Promocija. V soboto 1. maja bosta pro-movirana za doktorja prava na univerzi v Ljubljani gg. Josip Juhart od Sv. Petra v Savinjski dolini in Ciril 2ebot iz Maribora. Čestitamo!
*	Zborovanje predstavnikov zdravniških
zbornic vse države. Zveza zdravniških zbornic kot najvišja ustanova zdravniškega stanu je imela v Zagrebu pod predsedstvom predsednika zagrebške zdravniške zbornice dr. Vranečiča svoje zborovanje. Na zborovanju so razpravljali o izpremembah in dopolnilih zakona o zdravnikih, kj je pokazal razne hibe, ter o načrtu novega zakona o bolnišnicah in zdraviliščih.
*	Prisega rekrutov beograjsko garmzije. Na prostranem Banjiškem polju je bila v sredo zjutraj svečanost, kj se v istih dneh ponavlja vsako leto, a je vedno lepa v svoji enostavnosti in vzvjSe>na po svojem pomenu. To je prisega rekrutov beograjske garni-zije. 8753 rekrutov je prisegalo v pridnosti vojnega ministra in komandanta Beograda. Bekniti so prisegali po pravoslavnem. katoliškem, muslimanskem in židovskem obredu Katolike ie zaprisegel vojaški duhovnih Ivan Kotnik.
Pri težki stolici, napihn.jenosti, glavobolu, zaradi zapeke, izčistita ena ali dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenčice prebavila. »Franz-Josefovo« vodo pijejo radi tudi bolniki, ki leže in jo smatrajo za dobroto.	s m. is. 485,-35
+ Polovična voznina je dovoljena obiskovalcem razstave o cestah, tujskem prometu in avtcmobilistiki, ki bo od 8. do 16. maja v Beogradu. Popust je dovoljen tudi članom Jugoslovenskega društva za ceste, ki se udeleže reine letne skupščine od 8. do 10. maja v Beogradu.
*	Nov grob. V Lescah je umrl g. Jakob Ravnik, upokojeni strojnik ljubljanske pi* vovarne »Union«. Pogreb bo dane6. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Smrt nacionalnega revolucionarja in vojnega dobrovoljca. V Sarajevu je umrl v starosti 39 let Dragan Lj. Popovič, ki je zadnja leta služboval kot uradnik lesnega podjetja »Durmiior« na Ustiprači. Od mladih let je pokojni Popovič požrtvovalno deloval v jugoslovenskem nacionalnem pokretu Po-povičeva rodbina je bila vsa zelo aktivna v nacionalnih borbah v Bosni. Ob izbruhu vojne eo zaprli očeta in tr; Draganove brate, Dragan, ki je takrat še hodi] v gimnazijo, pa ie zbežal v Srbijo in se uvrstil med vojne dobrovoljce. Pri umiku je služil v bateriji, ki je ščitila umik srbske vojske. Ranjen ie padel Avstrijcem v roke in malo je manjkalo, da ga niso kot veleizdajalca obesili. Življenje mu je rešil orožnišk; polkovnik Veseli, ki je bil prijatelj _ Popoviče-ve rodbine. Ko je bil izpuščen iz ječe, 6o ga takoj poslali na italijansko fronto. Tam je de zertiral. Po osvobojenju je postal privatni uradnik.
■> Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, ki so se vršili pod predsedstvom direktorja Marolta Nandeta v dneh od 9. do 28. aprila 1937, so se kon. čali s sledečim izidom: Z odličnim uspe. h°m je napravila izpit učiteljica - pripravnica: Metelke Olga, Čatež srez Brežice. S pra-v dobrim uspehom so napravili: Agrež Boris, žabnica, Skofja Loka; Berčič Andrej, Javor, Ljubljanska, okolica; Feldin Margareta, Lokavec. Laško; Ferjan Maks, Mirna. Novo mesto; Fister Franc, Cajnarji, Logatec; Fister-Sinkule Štefanija, Cajnarji, Logatec; Gaber Breda, Sv. Jošt, Ljublj. okolica; Germek Nada, Sv. Križ, Litija; Havliček Josip, Vel. Dolina, Brežice; Iglič Aida, Raka, Krško; Janežič Zora, Sv. Planina, Litija; Juvanc Rada, Koprivnik, Kočevje; Kalan Ana, Razbor, Laško; Kolšek Sonja, Hrastnik, Laško; Lampič Ivan, Martinjvrh, škofja Lcka; Malovrh Josipina, Gozd, Kamnik; Matoh Terezija. Mali Slatnek, Novo mesto, pe-tek Andrej, Dolenja vas, Kočevje; Repov? Friderika. Begunje, Logatec; Samec Terezija, Višnja gora, Litija; Sterniša Josi pina, pedsreda, Brežice; šašek Alojzij, Bo-žakovo, Črnomelj; Sušteršič Grobler Gizela, Knežja vas, Novo mesto; Terček Alojzij žalna, Ljublj. okolica; Vončina Elizabeta Tomiielj, Ljublj. okolica. Z dobrim n.pe-hom: Andolj.šek-Vales Nada, Knežja vas Novo mesto; An to nac Oda, št. Vid, Litija; Auernik Leonida, Tržišče, Krško; Ba jec Ivana, VeL Podlog, Krško; Božič Ama lija Orešje, Brežice; Budič Stanislava Trebeljno, Krško; Cedilnik Marija, Blago vica, Kamnik; Cuznar Albina, Sv. Anton, Brežice; Dougan Milan, Raka, Krško; Er. bežnik Valentina, črešnjevec. Črnomelj; Gajser Bogovoljka, Krka, Litija; Golež Jadviga, Šmartno ob Paki, Gornji grad Ivanec Ana, Podstenice. Novo mesto; Jam nik Ivana, Karlovica, Kočevje; Jezeršek-Kozina Ana, Komenda, Kamnik; Kastelic Ivan, Senovo. BrežU Keržan Ivan, Šmartno, Kamnik; Kolar-Marovšek Zora, Toplice, Litija; Koman Marija, čeplje, Črnomelj; Komel Olga št. Janž, Krško; Kos Rozalija, Rečice, Gornji grad; Križman Ana, Bukovica, škofja Loka; Maver Danilo, Pečice, Brežice, Mazgon Dušan, Tržišče, Krško; Merhar Stanislava, Železniki, škofja Loka; Novak Stanislava, Kraš-nja, Kamnik; Pachner Leopold. Lepa njiva, Gornji grad; Perko Josip, Ambrus, No-
vo mesto; Ploj Magdalena, Kostanjevica, Krško; Potočnik Blaž, Polšnik, Litija; Rak Evald, Adlešiči, Črnomelj, Rebolj Božena m. Zofija, škofja Loka; Simončič Marija, št. Rupert, Krško; Skubic-šetina Vida, Radovica, Črnomelj! Slabe Karol, Bušeča vas, Krško, šemrl Cirila, Vel. Dolina, Brežice; Tolmajner Leon, št. Vid, Litija; To-minc Milan, Pišece, Brežice; Veber Božena, Blejska, Dobrava, Radovljica, Vrbnjak Klara, Tržišče, Krško; Zdravlje-Mazgon Magdalena, Mokronog, Krško. Rep robi rani h do prihodnjega izpitnega roka v oktobru je bilo 10 kandidatov in 15 kandidatk. Vseg askupaj se je prijavilo k izpitu v tem roku 94 oseb od teh pa 2 kandidatki nista prišli na izipit. Izpitni odbor,
*	Zemljevid Hrvatske iz leta 1673. V
Sarajevu je te dni izšel v novi izdaji zemljevid Hrvatske iz leta 1673. Ta zemljevid je napravil jezuit Stjepan Glavač, kj se je rodil v Varaždinu 1. 1627, umrl pa je v Slo-vaškj Travj leta 1680. Učeni redovnik, ki je kot profesor služboval v Gradcu, Lincu in Celovcu, je napravil zemljevid, ko je prej prepotoval v-so Hrvatsko. Original Glavače-ga zemljevida ie v Valvazorjevi zbirki zagrebške vseučiliške knjižnice. Nov zemljevid po originalu je izdelal zdaj Miroslav Vanino.
*	Beograjčani se že selijo. Združenje stanovanjskih najemnikov v Beogradu se je, že precej časa pogajalo z organizacijo hišnih posestnikov, da bi se zaradi velikonočnih praznikov za nekaj dni odložile majske selitve. Pri pogajanjih je posredovala celo policijska uprava, ker spadajo stanovanjske zadeve v njeno kompetenco, do sporazuma pa ni prišlo Hišnj posestniki svojim najemnikom niso privoščili mirnih praznikov. Ko eo najemniki videli, da ne more priti do sporazuma, so se že začeli seliti. Zaradi dežja imajo pri tem mnogo ne-prilik, a V6e stoično prenašajo, samo da bi imeli v novih domovih mirne praznike. Ker nj prišlo do sporazuma v pogledu odložitve selitev, so se že itak napete razmere med hišnimi posestniki in stanovanjskimi najemniki še poostrile.
*	Obnova starega samostana. Na hribu nad vasjo Lepencem blizu Brusa so razvaline samostana sv. Stevana. Ta samostan je bil zgrajen v 17. stoletju v dobi vladanja Stevana Visokega. V njem so našli zatočišče iz južnih krajev od Turkov pregnani menihi. Samostan je imel nekdaj bogato biblioteko. Ker je bil samostan oddaljen od glavnih cest, se je obdržal še po padcu Srbije Šele vojska Sulemana Veličastnega ga je po padcu Sigeta izropala in zažgala. Menihi so se razbežali na vse strani. Prebivalstvo Brusa in okolice je uvedlo zdaj akcijo za obnovo 6tarega samostana.
+ Neurja s tofo v Kruševcu in okolic). Kruševac in deset okoliških vasj imajo veliko škodo od nalivov in toče. Kakih 10 minut se le vsipala toča v taki količini in debelost"', da je tudi stari prebivalci ne pomnijo. Nasadi in sadno drevje so zbiti in okleščeni in toee je obležalo toliko po tleh, da so jo odmetavali z lopatami. V Kruševcu je debela toča razbila tudi precej šip.
*	Poneverbe blagajnika beograjske električne centrale. Preiskava proti blagajniku električne centrale v Beogradu JZivku Po; padiču in njegovi ženi je zaključena. Bivši blagajnik odgovarja za primanjkljaj poldrus gega milijona. Med preiskavo so zaprij več občinskih uradnikov, a so nekatere že izpustili. Od poneverjenega denarja so našli približno 700.000 Din, Popadič je imel ta denar skrit pri 6vojih sorodnikih in prijateljih. Komisija, kj je izvedla pregled poslovanja v električni centrali, zatrjuje, da ima beograjska občina 1,300.000 Din škode. Razprava proti Popadiču in pajdašem bo razpisana v začetku maja.
Eno srce — ena RADENSKA.
*	Pomladanski sejem rodovniške govedi pinegavske pasme v Ormožu. V sredo, dne 5. maja t. 1. priredi kr banska uprava dravske banovine v Ljubljani plemenski sejem rod. govedi za ormoško pinegavsko govedo s pričetkom ob 8. uri pred poldne na sejmišču v Ormožu. Na ta sejem bo prignanih večje število dobre plemenske živine, predvsem plemenskih bikov od 12 mesecev do 2 let starost-; ter je vsled tega dana primerna prilika za nabavo res dobre plemenske živine, na kar opozarjamo interesente. V6e nadalj-ne informacije se dobe pri Zvezi selekcij-skih društev v Ormožu
*	Nove železniške olajšave v Avstriji. Avstrijske železnice eo uvedle prj vožnji nove popuste po 40. 60 in 80 odstotkov, kar se ravna po razdalji proge na 50. 100 ali 150 km. Če pa se turist vozi nazaj po isti progi, dobi ne glede na doližjno proge popust 80 odstotkov. Vozovnico naj shranjuje do konca potovanja, po sedemdnevnem bivanju v Avstriji pa imajo vsi obiskovalci pravico do 30 odstotne_ vozne olajšave na vseh avstrijskih železnicah. Te nove olajšave veliaio od 1. aprila do 31. decembra 1937. Infonmacije se dobe v vseh »Putnikovih« uradih in v Avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu.
*	»Jugoslovenski biseri«, nova mesečna, bogato ilustrirana turistična revija! Oglejte sj jo, gotovo jo naročite! Letno le d:m 60. — Uprava Maribor. Kostanjevčeva 22. Urednik prof. dr. Fran Mišic, Maribor, Smetanova 34.
*	Čas je denar! Za gospodinjstvo, zlasti pa še za pranje, pomeni danes menca nje perila samo izgubo časa in energije. Danes si lahko vse gospodinje olajšajo pranje perila. tako da se jim ni treba več bati tega dela. Morajo samo preudariti, koliko si prihranijo na času trudu jn denarju, ce uporabljajo za pranje perila Schichtov Radjon.
*	Putnik prireja od 29. maja dalje vsako soboto tedenske izlete z železnico na pariško razstavo po zelo ugodnih cenah. Podrob nejše informacije prj vseh biletarnicah »Putn>'ka«.
*	Za izlet v Postojnsko jamo v nedeljo 23. maja sprejemata prijave trgovini Ttfar, Ljubljana, Šeienburgova, in Goreč, Tynše-va cesta.
Iz Ljubljane j
u— Upokojitev mestnega gradbenega ravnatelja. Mestni obč. svet ljubljanski je na
svoji seji 27. aprila vpokojil, po prošnji, ravnatelja mestnega gradbenega urada g. inž. Mafcka Prelovška, po skoraj 34-lefcni siužbi. G. ravnatelj Prelovšek je rojen L 1876 v Mengšu. Po dovršenih tehničnih študijah je stopil v službo najprej prj kranj-. 6kem deželnem odboru, a že L 1904. je dobil mesto v ljubljanskem mestnem gradbenem uradu. Deset let pozneje je postal kot naslednik arh. Duffeka načelnik grad-l>enega urada, katerega organza-edja je bila še jako skromna. Bilo ja takrat vsega 9 uradnikov, danes je 18 inženjerjev jn arhitektov, 15 srednjih tehnikov in 3 juirist-j. Za časa vojne je inž. Prelovšek organiziral mestno pristavo, k? je postala važno občn-sko pomožno podjetje. V Prelovškovo dobo spada razvoj Ljubljane v moderno mesto. Revizija regulacijskega načrta, modernizacija cestnega tlaka, gTadba mestnih stanovanjskih hiš. klavnice in cele vrste javnih poslopij obeležujejo delo mestnega gradbenega urada pod vodstvom direktorja Prelovška. k} si je tudi osebno pridobil mnogo simpatij v šrrokjh krogih ljubljanskega prebivalstva..
u— Slavni francoski violinist Robert S°etans bo koncertiral v prvi polovici meseca majnika z Orkestralnim društvom Glasbene Matice ljubljanske v raznih mestih dravske banovine. Predvidena so naslednji koncerti; V nedeljo 2. maja pop. na Golniku, zvečer v Kranju v veliki dvorani Narodnega doma. V torek 4. maj. nika v Ljubljani v veliki filharmonični dvorani, v sredo 5. majnika v Mariboru v Kazinski dvorani, v petek 7. maja v Celju v veliki Unicnski dvorani, v nedeljo 9. maja zvečer v Murski Soboti, dop. istega dne pa je predviden koncert v Ptuju. Soetens, ki je odličen violinist, bo pokazal na ta način svojo umetnost skoro | v vseh pomembnejših krajih Slovenije. ' Ljubljančane posebno opozarjamo na njegov koncert v torek 4. maja ob 20. v veliki filharmonični dvorani.
n— Društvo prijateljev poljskega naroila ie imelo občnj zbor v sredo, 28. t. m. v prostorih Slovenske matice. Predsednik dr. Rudolf Mole 6e je v svojem poročilu spomnil pokojnega odbornika prof. Evgena Jarca in nato orjsal društveno delovanje v minulem poslovnem letu. Razen lepo uspele prireditve lani 4. maja in predavanj v radiu se društvo ni udejstvovajo v javnosti, zato pa je predsednik z nekaterimi odborniki vzdrzeval osebne in pismene stike s poljskimi krogi. Prav tako so predsednik in nekateri odbornik; skrbeli za polonico v listih. Predsednik dr. Mole vzdržuje 6eveda tudi stike s tukajšnjim poljskim honorarnim konzulom in generalnim konzulom v Zagrebu, ki je letos v marcu obiskal društvo in mu obljubil moralno podporo pri njegovem prizadevanju za razširjenje poljske kulture med Slovenci. Razveseljivo je, da se je pričela zanimati za društvo tudi univerzitetna mladina, ki je ustanovila akademsko sekcijo, kakor jo že imata Jč in JB liga Tej sekciji je na čelu cand. inž. H. Ankeret. Vee tri akademske sekcije nameravajo ustanoviti slovanski svet na univerzi, o čemer je na občnem zboru poročal akademik Jež, Ža nadaljnje poslovno leto je bil izvoljen z eno samo izjemo prejšnji odbor, ki bo izdelal načrt za poglobitev dela in za učinkovitejše sodelovanje s Poljaki.	_
Vaš fotoaparat
najkulantneje zamenjamo za LEICO,
CONTAX ali ROLLEIFLEX!
vedno na zalogi
fotoaparati
Foto Tonrist Lojze Šmuc
ALEKSANDROVA CESTA 8.
n— Zaključno predavanje Jadranske straže je bik) v 6redo v verandni dvorani restavracije »Union«. Dipl. mere. Budau Tu-lius nas je vodil s svojimi krasnimi slikami iz Ljubljane, preko Zagreba in Like na Split. Odtod smo se peljali s parnikom po splitski okolici. Ogledali smo si romantično vasico Vranjic, starodavni Solin, krasno trdnjavo Klis. Kaštel in Trogir. Nato smo se peljali na otoka Brač im Hvar ter 6i tam ogledali zanimivosti posameznih krajev. Čeprav so nam ti kraji že dobro znani iz raznih revi; in slik, smo jih gledali z velikim zanimanjem, ker nam je predavatelj pokazal one podrobnosti kj so marsikomu še nepoznani. Njegov aparat ie posnel ozke, tipične ulice, balkone, dvorišča z umetniškimi vodnjaki, stopnišča itd. Vse to ie tako zanimivo, da smo se začudtfj, kako vse lepo har-monira z okolico okrašeno s starimi pinija-mi, palmama, agavamj in drugiimi južnimi rastlinami in z ljudmi. Vse te zanimivosti imajo tudi svojo umetniško vrednost. Posebno zanimive so kamenite 6tavbe, zidane v posebnem slogu, ki so ga prinesli na Jadran tuji gospodie in ga prilagodil; tamkajšnjim razmeram. Ta umetnost je dobila posebno obliko, nostala ?e značilno dalmatinska _ in primorska. Videli smo tudj razne ribiške potrebščine (mreže, svetilke itd.) Posebno so pa zanimale razne ladje, s katerim; love ribe; so zelo 6krbno urejene in opremljene 6 neštetimi malenkostmi. Kdor ne pozna rimskega življenja, ne ve, koliko poezije je v njem. Predavatelj nas je dalje seznanil s podrobnostmi parnikov in pokazal tudi razne prizore na njem. Vse ie b;lo tako lepo in zanimivo, da nam bo ostalo nepozabno. — Vsa predavanja JS v zimski sozoni so biila zelo zanimava in poučna, škoda je le, da jim naša javnost ni posvečala dovolj pozornosti. Zavedati ee moramo, da je^ morje bodočnost naše države in da smo dolžnj našo trgovsko politiko usmeriti proti Jadranu. To je edina najhitrejša in najbolj rentabilna pot za razvoj naše trgovine z vsem svetom. Za zelo poučna, zanimiva in privlačna predavanja se imamo v veliki meri zahvaliti požrtvovalnemu načelniku propagandne sekcije g. Marjanoviču, k; ge je trudil, da ta predavanja poživijo zmisel za naše morje in Jadransko sttažo. Upamo, da bo znala naša javnost v prihodnji sezoni bolj nagraditi požrtvo valno delo te naše nacionalne organizacije in da bodo imela prihodnja predavanja več poslušalcev.
u— 0 Ilotaciji v teoriji in praks; bo predaval univ. prof. inž. Viktor Gostiša v Pri-rodoslovnem društvu v torek 4. maja. Naš priznani strokovnjak za rudarska vprašanja in dolgoletni sodelavec v rudniškem ministrstvu nam bo pokazal one metode pridobivanja, ločenja in čiščenja rud z izpiranjem, kj jih združujemo pod skupnim imenom Hotacija. Prihranki, kj ee s temi metodami dosežejo, eo prihranki celotnega narodnega gospodarstva, saj predstavlja rudništvo enega najvažnejSih virov nacionalnega dohodka Predavanje se začne ob 18. in bo v n-.pdavalnici mineralošk ja instituta na univerzi.
9— Jnrjevanje o* Grada, ki bo v nedelja.
Je namenjeno vsem ljubljanskim prebivalcem. Potrudite 6e vsi na najlepšo našo razgledno točko, kjer boste imeli prav poseben užitek lepote prebujajoče se narave, pa tudi telesna okrepčila po prav nizki ceni. Ne odklanjajte nabiralcem majhnega prostovoljnega prispevka, ki je namenjean naši narodno obrambni družbi sv. Cirila in Metoda po geslu: Mal položi dar, domu na oltar!
u— Za jubilejno predstavo g. Drenovca
»Lojzka« 1. maja se dobe pri (blagajni še vstopnice vseh vrst. (Prosiimo občinstvo, da si jih oskrbi Nadalje prosimo, da se rezervirane vstopnice dvignejo.
u— Zbirke Narodnega muzeja bodo c 2. maja dalje zopet odprte za brezplačen obisk vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne.
u— J. N. A. D. Jadran. Drevi ob 20. izredna seja OO. Ker se bodo obravnavale važne zadeve, vsi in točno! Tajnik L
u— Pokojnine bo dostavljala poŠta Ljubljana I. jutri 1. maja.
u— Zveza bojevnikov, skupina Trnovo, ima svoj redni občni zbor v nedeljo 2. maja ob 10. dopol. v prostorih gostilne Soko-lič. Vabimo na zbor vse bivše bojevnike.
u— Sokolsko društvo Ljubljana-šiška priredi drevi ob 20. uri v svojem domu predavanje »Socialna zaščita delavstva«. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Alujevič Branko.
u— Opozarjamo na M^roltOvo predava, vanje iz glasbenega fcklora, ki bo v soboto 1. majnika ob 20. v mali filharmonični dvorani.
u— Uprava šentjakobskega gledališča vljudno sporoča cenj. občinstvu, zlasti po-setnikom izven Ljubljane, da bo na splošno želio uprizorila igro z godbo in petjem »Na Trški gori< še v soboto, 1. v nedelio 2. in na praznik 6. maja, vselej zvečer ob 20.15 uri. Vstopnice bodo na razpolago od sobote dalje pri dnevnj blagajni ob običajnih urah Preskrbite si vstopnice pravočasno, lahko iih tudi rezervirate pismeno po dopisnici. Rezervirane vstonn'ce naj se dvignejo vsaj pol ure pred začetkom predstave. Ooozaria-mo, da je 6. maja definitivno zadnja predstava t? igre.
n— Ma miški večer Jadranske straže. Pomlad prihaja. Počasi brst; zelenje v vsej t>nravi Oroleneli bodo kraji, vasi in mesta, vzbrstela bodo vznožja planin. Temu simbo^ lu novega življenja bo posvečen »Majmški večer Jadranske straže« 1. maja v hotelu »Metropol« z velezabavnkn sporedom pevskih in komičnih točk in plesom. To bo pravi družabni večer vseh ljubiteljev pomna-danskega veselja in zabave. Vstopnina bo 10 din za osebo. Vstopnice ee dobe v prodaji pri jadranski straži, Tyrševa c. 1. in zvečer pri blagajni. Mize se rezervirajo samo v prv; proiaii vstopnic.
u_ Akademijo s plesom pnrede v nedeljo 9. maja ob pol 6. zvečer v veliki dvorani Kazine ljubljanski skavti in planin-ke. Igra Adamičev plesni orkes'er. Buf-
fet. _ čisti dobiček je namenjen za
ikavtski dom.
u_ Policija je prijela 281etnega Žagarja Adolfa Kerina iz Leskovca. Zaplenili so mu čisto novo temno sivo suknjo s svetlo-ivo svileno podlogo. Vredna je okrog 700 din. Kerin se izgovarja, da je suknjo kupil pred več leti v Mariboru. Suknja je po vsem videzu predelana, če kdo misli, da je njegova, naj se zglasi na policiji.
n- Obleke in klobuke kemično čisti barva. p ti sira in lika tovarna Jos. Reich.
Film iz življenja gojencev ameriške zračn« vojne akademije
JEKLENI ORLI
v glavni vlogi: Wallace Beery, Robert Toung
1 z Celja
e— Jiestnj svet bo imel red:io sejo danes ob 18. Na dnevnem redu so poročila odborov; '	.	.
e— Mestno poglavarstvo opozarja vse vojne invalide, bivajoče v območju celjske občne, na razipos o brezplačnem zdravljenju v toplicah. Razglas je nabit na občinski urad ni deski.
e— Mestnemu ubnžnemn skladu so poklonili : tvrdka P. Ma.idič v Celju 200 din namesto venca na grob računskega svetnika g. Franja Kalana, lesni trgovec g. Štefan Bor-lak v Celju 100 din namesto venca na grob odvetnika g. dr. Karola Laznka v Celju in rodbina F. Rebeuschegg v Celju 100 din namesto venca na grob g. Josipa Sucherja.
e— Sokolski izlet na Lisco bo v nedeljo 2. maja. Vahlieno je vse članstvo. Zbirališče pred odhodom iutrnjega vlaka pred kolodvorom ob 6.30. V primeru sUabega vremena
izlet odpade.
e_ Izpiti vozaeev motornih vozil bodo v
četrtek 13. maja ob pol 9. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj vložijo predpisane prošnje čimprej na sreskem načelstvu v Celiu.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »Zločinci« in tednik, ob 1830 ma-
■tine;a __.	.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20.30 »ZLATO IZ SINGAPOORA«. Ob 18.15 »S KONJA NA OSLA« (Ameriška komika Stanlio in Olio).
Iz Maribora
a— Mestni župan dr. Juvan vabi v posebnem oklicu vse meščane, da se v znak razumevanja za človekoljubno akcijo Pro-tituberkuloznega tedna od 2.—8. maja udeležijo vseh prireditev, ki jih bo v navedenem času organizirala PTL.
a— Akademsko društvo »Triglav« priredi v soboto dne 1. maja ob pC"l 21. uri družabni večeT v kazinski dvorani. Vabljeni prijatelji, starešine Triglava in Jadrana.
a— Mrtvec na tračnicah. V neposredni bližini postaje Vuhred-Marenberg je opravljal razna dela pri zidavi neke hiše Ivan Kurej. Moral je hoditi po material preko proge. Nesreča je hotela, da ga je ravno na progi in pri delu zadela kap. Mrtev je obležal na tračnicah, kjer so ga našli ljudje m ga prepeljali v marenberško mrtvašnico. Nenadna smrt delavnega in pridnega Ivana Kureja je zbudila v vsej okolici mnogo sočutja.
a— Zaščitno cepljenje zoper osepnice. Za mesto Maribor bo vršil mestni fizik zaščitno cepljenje zoper osepnice od ponedeljka 3. maja do petka 7. maja (izvzemši četrtek-praznik) v svojih uradnih prostorih v Frančiškancki ulici št. 8 od 9. do 11. ure. V navedenem času bo cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so se rodili v preteklem letu. Starši se opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju na-I lezljivih bolezni.
j a— Vandali. Na cesti iz Marenberga proti Radiu so neizsledeni storilci razbili vzdolž telefonske linije 32 porcelanastih izolatorjev. zaradi česar je bil telefonski promet prekinjen. Na železniški progi med Breznom in Vuhredom pa so zlikovci potrgali s signalnega stebra signalno svetilko , in jo položili preko tračnic, da jo je vlak i zdrobil.
Danes poslednjič! Vrhunec filmske umetnosti
I B E N A
v glavni vlogi Žeraldina Katnikova, Lil Dagover, Sabine Peters, Kari Schonbock
22*21 UNIO
Premijera filma po znanem romanu Ferenca Molnara JUNAKI PAULOVE ULICE Samo danes!
iT\jejdj>tcuw. 16.;21 ^ jM-'-
a.— Glede raznih govoric, ki krožijo po Mariboru v zvezi s smrtjo 15 letne Hed-vike Melcerjeve ki je radi vnetja trebušne mrene.	*	- — ^ -- navzlic uspešno izvedeni operaciji skočila s prvega nadstropja tukajšnje splošne bolnišnice in v zvezi s prihodom komisije banske uprave in univ. prof. dr. Plečnika iz Ljubljane, ki naj ugotovi okoliščine navedene smrti, smo dioznali. da so neresnične vse vesti in govorice, češ da gre še za druge slične slučaje ter žrtve zastrupljenja. Vzrok takšnim govoricam je pomanjkljivost postopka od strani bolnišnične uprave, ker bi =e s takojšnjo objavo zadevnih komunikejev in službenih sporočil učinkovito preprečilo širjenje raznih govoric. Ljudje, ki takšne vesti širijo, bi se pač morali zavedati, da so take govorice v škodo tukajšnji splošni bolnišnici in menda ni v interesu Maribora, da se še ne dokončno razčiščene stvari v govorici od, poediaca do poedinca obešajo na veliki zvon.
a— Strah mariborske okolice, za zapahi.
Pobreškim orožnikom se je posrečilo, da so izsledili 351etnega Ivana V., ki je osumljen številnih vlomov in tatvin v okolici.
Iz Kranja
r— Znamenit koncert v Kranju. V r»-
dfljo 2. maja kcncertira v Kranju slavni francoski violinski virtuoz Robert Soetens, ki ga spremljata francoska pianistka Siuzane Roche in komorni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta pref. L. M. škerianca. Od našega glasbenega občinstva upravičeno pričakujemo, da bo znalo ceniti ta edinstven dogodek našega mesta in da bo posetilo ta koncert v najlepšem številu. Koncert bo v veliki dvorani Narodnega doma.
Iz Krškega
kr— Delovanje Glasbene 3latice. Glasbena matica bo pokazala u pehe smotrnega urjenja na letošnjem koncertu, ki ga priredi v zsačetku prihodnjega meseca. Posebnost bo, da nastopita s solističnimi točkami, baritonist g. štrukelj Andrej in njegova soproga koloratuika iz pevske šole Lovšetove ga. Fanči.
kr— Premog iz savske struge. Te dni je na Vidmu poseibna komisija izdala dovoljenje za eksploatacijo premoga iz savske sitruge. Komisiji je predsedoval rudniški inženjer g. Zupančič. Krško občino je zastope 1 predsednik g. Henrik Laza-rini, mestni gospodarski odbor pa g. čerr-netič. Dovoljenje za eksploatacijo premoga je bilo podeljeno g. Vogrincu iz št. Lenarta, ki je imel doslej rudosledno in prostosledno pravico. Razni ugovori niso mogli biti upoštevani in je tako eksploatacija premoga iz savske struge, s katero so se doslej bavili tudi ubožnejši Krčani, prešla v druge roke. Za-topnik krške občine je dosegel, da se bodo upoštevali razni predpisi, ki jih bo občina v ta namen izdala, in pa to, da se v tem okolišu prizna prvenstvo delavcem iz Krškega, katere bo moral podjetnik zaposliti.
Iz Ljutomera
lj— Slov«. Pred kratkim se je preselil v Mur-ko Soboto upravnik tukajšnje pošte g. Franjo Urbič. Bival je v Ljutomeru več let in bil zaradi svoje postrežljivcsti splošno priljubljen. Udejstvoval se je kot pevec, posebno pa kot igralec na našem sokolskem odru. Nepozaben je kot Za-remba v >Poljski krvi«. Njegova odhodni-ca je pričala o njegovi priljubljenosti. Na novem službenem mestu mu želijo ljutomerski prijatelji mnogo sreče. Poštni uslužbenci so zbrali na odhodnici svojega upravnika 50 Din in podarili ta znesek Kolu jugoslovenski h sester. Novi upravnik, g. Gregorič, je že nastopil službo. Prav tako uradnik g. Rak. Oba sta prispela iz Murske Sobote.
lj— Glasbeno društvo, odnosno Mestna godba., proslavi 2. maja petnajstletnico delovanja. Ob 5. zjutraj bo budmica, ob 8. maša za vse žive in pokojne člane, pri kateri bo pel mladinski abor Glasbene šole. Nato bo ob pol 9. promenadni koncert na Glavnem trgu, ki mu sledi slavnostna seja v društveni sobi. Ob 11. se razvije sprevod po mestu, ob 15. pa bodo nastopili v i&ckolskem domu gojenci Glaslbene šole, goslači, klaviristi, harmonikarji in mladinski zbor. Produkcija bo v počaščenje spomina skladatelja Adamiča. Pridite!
Iz Ptaja
j— Ptnjsko gledališče. V torek 4. maja ob 20. bo premiera spevoigre »Svojeglav čka«. Priskrbeti si vstopnice pravočasno! S to igro se zaključi letošnja gledališka sezona.
j— Kino Ptuj. V soboto 1. maja ob 20. in v nedeljo 2. maja ob pol 19. in ob pol 21. uri film sirena«. Nastop rojakinje Kat-nikove.
Iz življenja na deželi
MALA NEDELJA. V nedeljo 2. maja ob 15. bo na malcnedeljskem odru prle-ška veseloigra »Miciki je treba moža« in prleško gcsttivanje — tretjič tn zadnjič. Najleipši majniški izlet k Mali Nedelji od blizu in daleč. Pridite!
ŠMARJE PRI JELŠAH. Prijatelji in znanci so darovali namesto cvetja na grob pokojnega dr. Franca Logerja za naju/božnejše šolske otroke 690 Dia. Upravitelj se toplo zahvaljuje.
Iz Zagorja
z— Drag oreh. Lesni trgovec Vokač iz Dobovca. ki v našem okolišu že dalje časa kupuje orehov les, je pravkar kupil od nekega posestnika na Dolu pri Vačah krasen oreh za 3600 Din. Prodajalec je z lepo vsotico prav zadovoljen. Takisto pa je zadovoljen tudi kupec, čeprav ga bo spravilo na postajo stalo še okrog 3000 Din. Lesni trgovec pravi, da enako lepega ia zdravega drevesa ni najti
G
Ob Obilni udeležbi članstva je b;l vče-raj v veliki dvorani Zbornice TOI v Ljubljani redni občni zbor Zveze industrijcev. Skupščino, ki je bila za bodočnost te važne organizacije zelo pomembna, je vodil predsednik g. Avgust Praprotnik. Pozdravil je najprej navzočega bana dravske banovine dr. Natlačena, ki je s svojo prisotnostjo počastil glavno skupščino. Nadalje je predsednik pozdravil načelnika trgovinskega ministrstva Lazareviča kot starega prijatelja naše industrije, zastopnika finančnega ministra, finančnega direktorja g. Avgusta Sedlarja, načelnika dr. Mama, predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina, podpredsednika Ivana Skubeca in generalnega tajnika g. Ivana i\I o h o r i č a, podpredsednika Centrale industrijskih korporaeij dT. Frana Win-diseherja in zastopnika mestne občine dr. Freliha. S skupščine je bila poslana uda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru H., pozdravne brzojavke pa so bile poslane mtiniistrekemu predsedniku dr. Stojadinoviču in ministrom dr. Vrbaniču, dr. Korošcu in dr. Kreku. Predsednik se je nato v lepih besedah spomnil nedavno preminulega glavnega tajnika Zveze inž. Mi-lana Sukljeta, ki je od leta 1919 posvetil vse svo-je energije Zvezi industrijcev in čig&r delo bo o.talo v neizbrisnem spominu. Spomnil se je tudi lam preminulih članov.
Pozdrave ministra za trgovino in
industrijo je izrekel skupščini načelnik flr. Lazarevič, ki je v svojem govoru orisal nestalncst sedanjega mednarodnega gospodarskega položaja. Finančni direktor dr. Sedlar je izrekel pozdrave v imenu finančnega ministra, pri čemer je pristavil, da se finančna uprava dobro zaveda, kako važen faktor je industrija za državne finance, saj je vsako oškodovanje industrije tudi oškodovanje državnih fiskalnih interesov. V imenu zbornice za TOI pa je skupščino pozdravil predsednik g. Ivan Jeiačin. ki je poudarjal potrebo selidarizma v gospodarskih vrstah in je z zadoščenjem ugotovil, da je zbornica pri Zvezi industrijcev vedno našja polno razumevanja.
prostovoljna ali prisilna organizacija
Predsednik g. Praprotnik je nato poročal zakaj lani izvoljena nova uprava še ni prevzela po-lov. Lanski ofočni zbor, ki se je vršil v marcu, je sprejel nova pravila S:veze na podlajgi društvenega zakona, t'iko da bi Zveza postala prostovoljna organizacija in ne bi bila več prisilna organizacija v smislu obrtnega zakona. Ta rova uprava je bila na lanskem občnem z;boru izvoljena po nevih pravilih in je bilo obenem skl-enjeno. da vodi do odobritve novih piavil posle stara uprava Glede odobritve norih pravil pa .o nastale težkoče in nova pravila do danes še niso odobrena. Zato vodi še sedaj posle stara uprava. Ker pa se je med te.m izkazalo, ca ne bo mogoče izvesti preosnove Zveza industrijcev kot prostovoljne organizacije, je odbor Zveze na ^eji 17. marca sklenil predlagati, da se spremenijo one določbe pravil, ki govore o prostovoljni organizaciji, tako da Zveza obdrži značaj prisilne organizacije v smislu obrtnega zakona. S tem bi postala vsa sporna vprašanja glede pravil brezpredmetna.
K besedi ;e je oglasil g. žnidaršič, ki je opozori! na lanski sporazum med Zvezo industrijcev in Industrijskim klubom glede spremembe pravil in pretvoritve Zveze v prostovoljno organizacijo. Zatrjeval je, da so bila lani sprejeta pravila te dni odobrena in bi lani izvoljena uprava lahko prevzela posle. Predlagal je. dia bi se sklepanje o spremembi pravil in o volitvah nove uprave odložilo, dokler stvar ne bo docela razčiščena.
Poslovno poročilo
Glavni tajnik Zveze dr. Golia je nato podal obširno poslovno poročilo, v kate. reun je najprej poudaril veliko škodo, ki je slovenska industrija zlasti lesna industrija, lani utrpela zaradi sankcij. Ugotovil je, da se gospodarski položaj dravske ban »v i ne lani ni bistveno zbclj-šaL Po podatkih finančnega ministra, se je lani narodni dohodek v Jugoslaviji povečal za 4 milijarde, medtem ko se je v dravski banovini po uradnih podatkih ban:ke uprave znižal za pol milijarde. Poleg lesne industrije povzroča stalne skrbi tudi težko stanje našega rudarstva Leta 1929 so slovenski premogoniki proizvedli skoraj polovico v:?ega premega v naši državi, leta 1935 pa je znašal njihov delež le še 30%. V 10 letih je padlo število zapo: lenih rudarjev v naši banovini za preko 41%, pa niti pri tem zmanjšanem številu rudarji niso polno zaposleni.
Vprašanje industrijskih kreditov se ne premakne z mrtve točke. Qd celotnega eskonta Narodne banke odipade na dravsko banovino le 8%. Sedanji kreditni kontingent, ki ga uživa naša banovina, ne ustreza niti naši gospodarski kapaciteti, niti številu našega prebivalstva in je zlasti v kričečem nesorazmerju z davčnimi bremeni. Narodna banka v Sloveniji nd izgubila niti enega dinarja, med tem ko so dosegle izgube v drugih delih države ogromne vsote. Zveza industrijcev je odločno protestirala proti odredbi, da se mora denar bratovskih skladnic nalagati v Državni hipotekami banki in se je tudi izrekla proti koncentraciji denarnih zavodov. Zahtevala je, da Poštna hranilnica plasira del svojih sredstev na našem področju in da Državna hipotakar. n.a banka ustanovi oddelek za industrijske kredite.
Stara zahteva gospodarskih krogov je, da. ye izvoznikom dovoli prosto razpolaga, nje z devizami in da se ukine določba o prisilni ponudlbi ene tretjine deviz Narodni banki po nizkem uradnem tečaju. Tečajna razlika, ki jo na ta način utrpi ,
O
izvoznik, je v resnici neke vrete izvorna
davščina, ki je v nasprotju z zdravo trgo. vinsko politiko, saj danes skoro vse države povspešujejo industrijski izvoz z iz-voznimi premijami v razni obliki, medtem ko mora naš izvoznik nositi še posebna
bremena.	.	„
Nova uredba o reorganizaciji Zavoda
za povspeševanje trgovine vsebuje določbe ki omogočajo kontrolo izvoza gozdnih proizvodov v tej obliki, da bi poseiben odsek zavoda dodeljeval kontingente, pri čemer bi se pobirale tudi določene pristojbine. Zveza je sama svojča3 zahtevala kontrolo lesnega izvoza in je celo izdelala načrt take uredbe. Tako je takrat narekoval položaj na svetovnem lesnem trgu. Mišljeno je bilo, da bi se kontrola organizirala o okrilju obstoječih organizacij lesne trgovine in industrije. Danes je položaj bistveno drugačen. Glede na razmere na svetovnem trgu kontrola ni bila potrebna, niti koristna.
Pereče je tudi vprašanje takozvan© de. montažne p°litike. Vedno znova se na odločilnih mestih pojavljajo stremljenja, ki ovirajo ustanavljanje novih Industrijskih podjetij na našem področju. Razlogi zato so docela neutemeljeni. Prenehati je treba tudi s stalnim zapostavljanjem naših rudnikov pri dobavi premoga za železnice.
Poročilo se nato obširno peča z davčnL mi vprašanji ter z uvedbo novih davčnih bremen. Zlasti glede skupnega davka na poslovni promet moramo znova uveljavili zahtevo po enakomernem pobiranju tega davka od proizvajalcev na vsem ozemlju države. Obenem je treba ponoviti zahtevo po zakonski ureditvi financiranja samouprav. Nevzdržno je sedanje stanje, ko občine uvajajo visoke davščine na uvoz, ki imajo naravnost značaj notranje zaščitne carine. Navodila finančnega ministra za sestavo samoupravnih proračunov se ne vpoštevajo in se obremenjujejo surovine, pomožna sredstva, pogonski material itd. Navzlic strogim navodilom se taki obračuni odobravajo. V davčnih zadevah ima državni svet večletne zaostanke in so bila brezuspešna prizadevanja za rešitev pritožb, ki so bile vložene že pred poldrugim letom. V zadnjem času pa se opaža, da še upravna sodišča odlagajo reševanja nekaterih tožb, ker čakajo, da zavzame državni svet v sličnem vprašanju načelno stališče.
Tudi naša železniška tarifa mora upoštevati interese našega izvoza. Prevozni stroški za najvažnejše izvozne predmete so pri nas pogosto precej višji kakor v druigih državah, kar nam zlasti pri lesu onemogoča konkurenco na zunanjih tržiščih.
Poročilo se nadalje peča z vprašanji minimalnih mezd ter ugotavlja, da uredba omogoča v eni banovini določitev minimalne mezde s 3 Din za eno ar", v drugi banovini so le z 1-80 Din. Glede načrta zakona o elektrotehničnem gospodarstvu pa postavlja zahtevo, da ostanejo že pridobljene pravice neokrnjene.
K poslovnemu poročilu se je oglasil inž. Remec, ki je orisal težkoče industrije lesnih finalnih izdelkov, zlasti pri izvozu. Ravnatelj dr. Vrhunec je izrekel priznanje in zahvalo tajništvu zveze za veliko prizadevanje in vestno poslovanje. V svojih nadaljnjih izvajanjih pa je poudarjal, da ni v slovenskem gospodarstvu izboljšanja razmer, kakor se to pogosto čuje. Zlasti velja to za rudarstvo in za lesno industrijo. V tej zvezi je opozoril na usodne posledice politike demontaže slovenske industrije, ki se ne opaža samo pri premogovni industriji, temveč v zadnjem času tudi v železarski stroki in v nekaterih drugih strokah. Ta politika ograža osnove razvoja našega gospodarstva, zato je treba v tem vprašanju doseči tesno sodelovanje med gospodarskimi in političnimi faktorji. V ta namen je tudi potrebno, da so razmere v sami Zvezi industrijcev konsoli-dirane in da se v organizaciji vzpostavijo normalne razmere.
Proti fiskalnim obremenitvam
Glavni tajnik dr. Golia je podal še posebno poročilo o fiskalnih obremenitvah. Na zboru Centrale industrijskih korporaeij, ki je bil dne 13. t. m. v Zagrebu je bila sklenjena protestna akcija proti novim bremenom na podlagi finančnega zakona za 1. 1937-38. V ta namen bo sredi maja v Beogradu konferenca predstavnikov industrije iz vse države. Imamo enoten zakon o neposrednih davkih, nimamo pa še izenačenih davčnih bremen. Isti zakon se v raznih delih države različno izvaja. Finančno ministrstvo ne objavlja podrobnih podatkov o donosu posameznih vrst davkov na poedinih področjih. Zato je potrebno, da se omogoči javna kontrola nad pravilnim in enakomernim izvajanjem davčnih zakonov. Davčne stopnje pridobnine in družbenega davka so odločno previsoke. Vsak finančni zakon prinaša nova presenečenja. Letošnji finančni zakon je prinesel nove pretirane določbe o minimalnem družbenem davku, občutno povišanje taks, občutno obremenitev prevoza lastnega blaga industrijskih podjetij z lastnimi motornimi vozili v obliki pavšalne vozninske takse, visoke nove banovinske trošarine zlasti na čevlje, pri čemer so prizadeta domača podjetja ki proizvajajo srednje in boliše vrste čevljev, dočim ostane znaten del produkcije tvrdke Bata trošarine prost. Zelo občutna je tudi obremenitev papirja in lepenke z banovinsko trošarino.
Zveza ostane prisilna organizacija
Po sprejetju računskega zaključka in proračuna za tekoče leto je občni zbor razpravljal o spremembi pravil. Glede na predlog g. žnidaršiča, da se to vprašanje odstavi z dnevnega reda, je ravnatelj dr. Vrhunec ugotovil, da lani sprejeta pravila do danes niso bila odobrena in tudi ni verjetno, da bo odobrena pretvoriter zveze v
prostovoljno organizacijo. Inž. Remec pa je predlagal, da se to vprašanje odloži. Predlog dr. žnidaršiča in inž. Remca je bil nato z veliko večino odklonjen (proti je glasovalo 10 članov). Predsednik g. Praprotnik in glavni tajnik dr. Golia sta nato tolmačila nova pravila, ki so spremenjena v primeri z lanskim predlogom le v toliko, da ostane Zveza industrijcev prisilna organizacija in da se vnese določba, po kateri se vzame onim članom, ki ne plačajo pravočasno članarine, aktivna in pasivna volilna pravica. Nova pravila so bila nato sprejeta z veliko večino (proti je glasovalo 5 članov). Sprejet je bil tudi predlog g. Franca Sirca, da se pooblasti uprava, da izvrši potrebne spremembe pravil, Ce bi to zahtevala oblast.
Nova uprava
Pri volitvah je ravnatelj dr. Vrhunec sporočil, da kandidacijski odbor glede skup ne liste ni prišel do soglasja. Zato je predlagal svojo listo, ki je bila nato sprejeta (4 člani so glasovali proti). Za predsednika je bil izvoljen g. Avgust Praprotnik in za podpredsednika g. Fran Heinrihar; upravo pa tvorijo naslednji člani ( v oklepajih namestniki): dr. Vinko Vrhunec (Venče Jakil, Krmelj), inž. Jernej Zupane, Lancovo (inž. Franjo Pahernik, Vuhred), Viktor Naglas (inž. Vladimir Remec), Zdenko Knez (Gvidon Birolla, Zagorje), Avgust Westen, Celje (dr. Milan Lilleg, Ljubljana), Marica Majdič, Kranj (inž. Fran Miklavc), inž. Oskar Dračar, Maribor (dr. Evgen Kansky), Franc Bonač (Albin Prepeluh), dr. inž. Ivan Ribarič (dr. Volko Kliment, šoštant), Josip Hutter, Maribor (Miloš Hribernik), Franc Vrevc, št. Vid (Metod Dular, Grosuplje), inž. Mirko Pirkmajer (inž. Jurica Žadravec, Središče).
Soglasno je bil izvoljen nadzorstven? odbor, ki ga tvorijo gg. Anton Drobnič, Pod-gorica (Ivan Rus Loški potok), Inž. Anton Rudež, Ribnica f Anton Tavčar, Maribor). inž. Herman Hieng. Lesce, (Evgen Lovšin. Ljubljana). V častno sodišče so bili izvolieni gg.: dr. Fran Wlndischer (prdesednik). dr. Kozma Ahačič, Srečko Kobi Joža GaSneršič in dr. Pavle Pestot-nik. Po končanih volitvah se 1e predsednik g. Avgust Praprotnik zahvalil za Izkazano zaupanje, rak ar je občni zbor sprejel obširne resolucije.
Gospodarske vesti
= Minimalne mezde v savsfc? banovini. Ban savske banovine ie v sm^ln uredbe o minimalnih mezdah izda.! potrebne naredbe zn, področje savske K^novjirve. Za nekvalificirane delavce pre-ko 18 let znaša m^nmal-na, mezda v krajih oreko 5000 prebivalcev 2 T>in na .uro v krajih izpod 500n prebivalcev pa 1.80 Ofn. Za nekvalificirane delavce *zood 18 lot na znfl&a m:ninralna mezda, v kra j'h nnd ">000 prebivalcev 1 50 Din. v krajih izpod 5000 T>rebjva,lc.? pn 1.35 na uro.
= Znatno povečan uvoz strojev. V prvem letošnjem četrletju se je naš uvo-z strojev in aparatov ponovno znatno dvignil jn je dosegel vrednost 65.5 miVjoma Din naspro-ti 45.6. 34.9, 29.2 jn 18.9 milijona Din v prvem četrletju zadnjih štjrjh let. Prav tako se je nag-lo povečal uvoz elektrotehničnih predmetov, in sicer na 37.8 nvljona Din nasproti 30.4. 20.7, 19.5 in 16.3 milijona v prvem četrletju zadnjih Štirih let.
= Tvornica celuloze v Drvarju je pričela pred meseci, potem ko je prišla docela v last naše države, po večletni pavzj znova obratovati. Iz Banjaluke poročajo, da obratuje tvornica sedaj s polno kapaciteto s 1800 vagonov celuloze letno. V marcu je znašala produkcija 160 vagonov. Od letošnje produkcije je v naš' držav; v naprej prodanih 500 vagonov celuloze. To je prvi primer, da je ta tvornica svojo celulozo prodala doma. ker ie prej celulozo le izvažala. Prodala pa je v naprej vso ostalo letošnjo produkcijo j-n ima več zaključkov tudi že za prihodnje leto. Svoie blago je prodala v Ameriko. Belgijo, Franojo in Nizozemsko. V kratkem bo tvornica postavila nove naprave tako da bo v polni meri lahko zadovoljila potrebe domačih tvornjc papirja.
— Seja eksekntfve združenj oblačilne stroke dravske banovine. V nedeljo 2. maja bo v mali dvorani Obrtnega doma v Celju širša seja eksekubive vseh krojaških združenj dravske banovine. Ta važn; sestanek je nujno potreben glede na razna pereča vprašanja, tičoča se predvde*ve nredbe o min ima« nih mezdah in predloga, ki ga je treha, staviti v tej stvari. Obravnavalo se bo tudi vajeniško vprašanje, k; je z zgoraj citirano uredbo postajo pereče. Gre predvsem za enoten nastop v vseb teh vprašanjih, kj jih morajo v lastnem interesu vsestransko pretresli in obravnavati zainteresiran; mojstri sami. Pričakuje se. da bodo vsa združenja zastopana na tem sestanku, kj naj definira naše s*a.lišče ter obenem določi smernico za nadaljnje skupno nasto: panje. Seja se bo pričela ob 10. dopoldne.
= Tudi v Franciji in Belgii; bodo Izdelovali umetno volno. Produkcija umetne volne iz mleka odnosno kazejna. po z/na-nih italijanskh patentih, k; so v posesti največjega italijanskega podjetja za umetno svilo Snia Viscosa, se naelo širi. Tud™ v državah so s; tekstilna podjetja že pridobila licence za proizvajanje te umetne volne nazvane »lanital«. Sedaj poročajo iz Pariza. da >e skuipina tekstilnih podjetij iz severne Francije kupila od družbe Snia Vi-soosa licenco za pridobivanje te umetne volne na področju Francije in Belgije. Ustanovljeno je bjlo posebno podjetje »Lanital Francajse«, ki bo s kapaciteto 10.000 kg dnevno pričelo proizvajati to umetno volno že v septembru.
= Licitacije. Dne 5. maja bo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo antimona in naprave za vulkaniziranje gume, 7. maja za dobavo antimona, legure, električnih žarnic. 8. maja za dobavo lopat ter livarskega koksa, 11. maja za dobavo tera, svinčenih trakov, cir-kularke i. dr., 12. maja za dobavo vijakov, brusilnega stroja, brusilnega in ostrilnega stroja, električnega materijala in razne pločevine, 13. maja za dobavo medi, 14. maja za dobavo železnih zakovic in papirja. 15. maja za dobavo kartona, bakra m čina, 18. maja za dobavo ventilov, električ-
nega jekla, 19. maja za dobavo žeblje*, bakrene žice, 21. maja za dobavo vijakov in 22. maja za dobavo železa ter električnega materiala.
Borze
29. aprila
Na ljubljanski borz? so se danes r privatnem kliringu trgovali avstrijski šjJingi po 8.11 in angleški funti po 238. V zagrebškem privatnem ki ringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.11. anglešk; funti po 238 jn grški bon j po 31.75 ter klirinške nakaznice na Ijre po 1.9850. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.24. v Beogradu 12.2128 in v Zagrebu 12.2350 odnosno za konec junija 12.30 in za konec avgusta 12.3250.
Na zagTebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila in se je trgovala po 406 — 406.25 (V Beogradu po 406.50 — 407-50). Promet je bjl še v 7% investicijskem posojilu po 88.25 (v Beogradu po 88), v 7% Blairovem posojilu po 86 in 87 (v Beogradu po 87) in 8% Blaiinovem posojilu po 96.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2385.16 — 2399.76, Berlin 1748.53 _ 1762.41 Bruselj 7JM.69 — 739.76. Curih 996.45 — 1003.52 London 214 68 — 216.74. Newyork 4317.26 — 4353.58. Parj7 194.26 — 195.70. Praga 151.64 — 152.74. Trst 228.20 — 231.28.
Curih. Beograd 10 Pariz 19.5350 London 21.57. Nevrvork 436.50 Bruselj 73.70. Milan 22.9750 Amsterdam 239.30 Berifn 175.55. Dunaj 80.75. Stockholm 111.1250, Oslo 108.3750. Kobenhavn 96.2750 Praga 15.22. Varšava 83. Budimpešta 86.'
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 406.25 — 407, za majjn junij 408 hI.. 4% agrarne 52.50 den. 6% begluške 75.75 — 76.50. 6% dalm agrarne 73.75 — 74.50 1% invest 87.75 — 88. 7% Mar 86.25 _- 86.50, 8% Blair 95.25 — 95.50; delnice- Narodna banka 7250 bi., PAB 195 — 196.50. Trboveljska 250 — 225. Osiječka Ijevaonjca 170 — 180. Dubrovačka 3® — 400, Ocean ia 280 den.
Beograd. Vojna Skoda 407.25 — 407.50 (406.50 _ 407.50). za julfj 406.50 — 407, 4°/« severne agrarne 51.75 den. 4% agrarne 52.50 den. (53) 6% begiuške 76.25 — 76.75 (76.50). 6»/» dalm. agrarne 74.25 _ 74.75 (74.50), 7% invest. 87.50 _ 88 (88), stabiliz. — (87.75). 7o/0 Drž. h*p. banka 99.25 — 100 (99.50), 1% Blair 86.75 _ 87-25 (87), 8%> Blair 95 — 96. Narodna banka 7250 H.. PAB 195.50 — 197.50 (197).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 29. aprila. Začetni teSajt: pšehica: za maj 128, za jutj 117.25, za sept. 115; koruza: za sept. 108.875.
+ W|nnipeg. 29. aprila. Začetaj tečaji: pšenica: za maj 129. za juJij 127, za sept 116.125.
+ Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica- baška sremska 167 — 169. slav. 167 _ 169 banatl ska 166 — 169. baška, potiska 172 — 174. Oves; baški, sremskj. slav. 102.50 — 106. Rž. baška 144 — 146 Koruza: baška »n sremska 93—94. banatska 92—93. Moka: baška in banatska »Og« in >0gg« 247.50 — 257.50, >2« 222.50—232.50, »5« 207.50—217.50 »6« 172.50 — 182.50. »7« 142.50 — 152.50. >8« 115 — 120 Otrobi- baški. banatski 88 — 90. Fižol: baški beli brez vreče 240 — 245. BOMBAŽ
+ Liverpool. 28. aprila. Tendenca komaj
stalno. Zaključni tečaji- za maj 7.08 (prej-šnj dan 7.14), za okt. 7.07 (7.14) za dec. 7.00 (7.07).
+ Newyork, 28. aprila Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji; za maj 12.95 (13.12), za okt. 12.75 (13.02). za dec. 12.70 (12.97).
Za boljše gostinstvo v interesu turizma
Ljubljana, 25. aprila.
Pretekli teden je bdi prvi redni občni žber društva »Gospodinjska šola za gostil-ničarske gospodinje« v Gostilniškem domu na Pri vozu. Zborovanje je vodila predsednica ga. Minka Kroftova. Poudarjala je važnost gostinskega šolstva za naše kraje s pripombo, da bi se praviloma smele po_ deljsvati nove koncesije za gostinsko obrt samo gospodinjam s stanovsko teoretično in praktično izobrazbo. Pomembnost nove šole bi prišla šele tedaj do prave veljave. Po izkustvih, dobljenih v dveh šolskih letih, je razvidno, da eno šolsko leto komaj zadošča za specijalno strokovno gostinsko šolo. Potrebno bi jo bilo izpopolniti na daljšo učno dobo. Vise hvale je vredno, da se slovenske gostilničarke same zelo živahno udeležujejo pri delu za izpopolnitev gostim.kega šolstva.
Občni zbor sta pozdravila predsednica banovin tke ženske zveze ga. Minka Gove-karjeva in g. Bežek v imenu predsednika Združenja ljubljanskih gostilničarjev. Lepi podrobni poročili sta podali ravnateljica šole ga. Marija Pleško in voditeljica internata g. Benigerjeva, nadalje sta tajnica g. Jerebova, blagajničarka ga. Goga-lova in gospodarica ga. Gašperlimova.
Na občnem zboru je bila sprejeta naslednja resolucija: Gospodinjsko -gospodarska komisija sekcije J2Z za dravsko ban o vino naj statistično prouči, v koliko pose-ča žensko gostinsko nameščenstvo nada_ ljevalne gostinske šole, kr. banska uprava, kot uprava izrazito prometne pokrajine naj uredi gostinsko šolstvo v najširšem smislu s posebnim ozirom na gostin_ ako gospodinjstvo, poskrbi pa naj tudi za ustanovitev šole za gospodinjske uslužbenke f Ljubljani in naj izda okvirno uredbo za obvezno nadaljevalno vajeniško šolo mladoletnih gospodinjskih uslužbenk po večjih mestih banovine ker «e rekru-tira izmed Slovenk največ gospodinjskega uslužbenstva in je opažati primanjkova-nie kvalificiranih moči.
Za predsednico je bila soglasno ponovno izvoljena ga. Minka Kroftova, za podpred sednico Marija Habjanova, za tajnico Anica Jagrova*. za blagajničairko Anica Gogalova. sa gospodarico Mtaka GaflperU-
nova, za odboralce CSrmanova in Plešlv_ nikova, v nadzorstvo pa gospe Govekarje-va, štebijeva in Kozamernikova. Ravnateljstvo bo ostalo še nadalje v rokah ge. Marije Pleškove, internat pa bo vodila ga. Vilma Benigerjeva.
Vestnik ZKD
Vsem društvenim °dtrom ZKD! Vsa društva, ki bodo v bodtjče predvajala kako igro,' ali priredila kako drugo prireditev del, ki spedajo pod avtorsko zaščito, morajo po novi ministrski odtedfbi z dne 26. januarja 1937, pravočasno za/prositi za dovoljenje predvajanja pri Udruženju jugoslovenskih dramskih avtorjev za Dravsko banovino, Ljubljana, Livada 29, obenem pa morajo poravnati tudi pripadajočo tantjemo. Na podlagi dovoljenja UJDA in potrdila o plačanem prispevku tantje-me je šele možno prijaviti predstavo sreskemu načelstvu in dobiti dovoljenje za uprizoritev. Vlc»gi na UJDA je priložiti tudi dva programa prireditve.
»Drabosenjak«, narodna igra v petih dejanjih, ki jo je spisal popularni pisatelj in nacionalno-pro svetni delavec Jaka Špicar, je izšla v prav lični izdaji v minulih dneh v založbi Zveze kulturnih društev v Ljubljani, V igri je avtor z njemu svojstveno toplino otel in prikazal odlomek koroške zgodovine iz minulega stoletja ali kakor sam pravi v posvetilu svoji ženi na prvi strani »drobec koroške zemlje, odsev mehkega njenega človeka in kapljo grenkobe iz dni tuge in trpljenja — —t Toplo jo priporočamo vsem, zlasti podeželskim odrom in še prav posebno v Zvezi včlanjenimi društvom. Pravico vprizoritve daje ZKD v Ljubljani, pri kateri se igra tudi naroča in zvejo podrobni pogoji za vprizoritev. Pravico do vprizoritve dobi oni, ki kupi vsaj deset knjižic. Knjižica stane 10 Din. Prepovedano je prepisovanje in razmnoževanje vlog.
V n^ju bo skušal propagandni odsek
ZKD prirediti v zanimivejših in pomemt>-nejših izletmih krajih na področju vseh okrožnih odborov manjše prosvetne tabore, ki naj bi se jih udeležili v čim lepšem številu v prvi vrsti zastopniki in člani vseh društev onega okrožnega prosvetnega odbora, na katerega področju se bo vršil ta tabor odnosmo izlet. Udeležili se ga bodo tudi zastopniki centrale. Naprošamo ponovno vse okrožne prosvetne od-(bere ZKD, da o tem razmišljajo in naan sporočijo svoje pripombe, nasvete in predloge. Zamišljene tabore bomo organizirali samo v primeru, ako bo dovdj zanimanja s strani okrožnih odborov oziroma društev samih.
Ali ste s« ie prijavili za potovanja na svetovno razstavo v Pariz, ki jih prire 'i ZKD v mesecih juniju, juliju, avgu tu in septembru? Skupni stroški za 12 dnevno potovanje znašajo 2.300 Din. Prospekte in točne informacije dobite, lahko dnevno v tajništvu ZKD v Ljubljani, Kazino IL nadstropje, teleffcn El-23. Propagandni odsek.
V gozdu se je ubila
Maribor, 29. aprila.
Čudno tragična usoda je doletela 34-let-no Katarino Horvatovo iz Vaneč pri Pu-concih. Našli so jo v gozdu, kakšnih 350 korakov od hiše, mrtvo. Obležala je v 2 m globokem jarku z obrazom zaritim v zemljo.
Komisija je dognala, da se je Katarina Horvatova, vračajoča se v temi z neke gostije domov, ranila s čelom ob neko drevo. Udarec je b-il tako silovit, da se je pri tem onesvestila in padla na zemljo, in sicer tako, da so se ji usta zarile v tla in ni mogla dihati, kar je povzročilo, da se je zadušila.
Katarina Horvatova je bila na gostiji pri nekem posestniku, čigar hiša je kake pol ure oddaljena od Horvatovih, pa se je vrnila sama domov, da bi nakrmila živino. Tudi njen mož Ivan Horvat se je udeležil omenjene gostije, je pa pozneje šel domov. Doma je našel hišo zaprto. Iskal je ženo vsepovsod, zaman. Šele naslednje jutro, ko je zarana vstal, je šel v smeri, koder je žena morala iti ob vrnitvi domov, ter jo našel v gozdu mrtvo na tleh. kakšnih 350 korakov od svoje hiše.
Vremensko poročilo
po stanju 29. t. m. ob 7. uri zjutraj.
Planica: 0, 120 suhega snega.
Slftničeva koča; —1, sever, zapadlo 150 novega suhega snega.
Dom na Komnl: —1, jasno, mirno, na 350 podlage zapadlo 70 novega suhega.
Dom na Krvavcu: —3, na 100 podlage zapadlo 50 novega snega.
Dom na Korošlci: —3, 400 osrenjenega snega
Mozirska ko& na Golteh: —1, 150 ocenjenega snega.
Velika planina: 100 zrnatega snega.
Zelenica: —3, oblačno, sever, na 250 podlaga 35 novega sragis
Pri motnjah srca in nervoznosti
KAVO HAG! Ta je brez kofeina*
pijte
oipodaritf
Težnje In zahteve naše Industrije
Občni zbor Zveze industrijcev
Iz Zagorfa
z— Drag oreh. Lesni trgovec Vokač iz Dobovca. ki v našem okolišu že dalje časa kupuje orehov les, je pravkar kupil od nekega posestnika na Dolu pri Vačah krasen oreh za 3600 Din. Prodajalec je z lepo vsotioo prav zadovoljen. Takisto pa je zadovoljen tudi kupec, čeprav ga bo spravilo na postajo stalo še okrog 3000 Din. Lesni trgovec pravi, da enako lepega in zdravega drevesa ni najti
«1
Ob Obilni udeležbi članstva je b'l včeraj v veliki dvorani Zbornice TOI v Ljubljani redni občni zbor Zveze industrijcev. Skuip6čiino, ki je bila za bodočnost te važne organizacije zelo pomembna, je vodil predsednik g. Avgust Praprotnik. Pozdravil je najprej navzočega bana dravske banovine dr. Natlačena, ki je s svojo prisotnostjo počastil glavno skupščino. Nadalje je predsednik pozdravil načelnika trgovinskega ministrstva Lazareviča kot starega prijatelja naše industrije, zastopnika finančnega ministra, finančnega direktorja g. Avgusta Sedlarja, načelnika dr. Marna, predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačima, podpredsednika Ivana Skubeca in generalnega tajnika g. Ivana ilohoriča, podpredsednika Centrale industrijskih korporacij dT. Frana Win-discherja in zastopnika mestne občine dr. Freliha. S skupščine je bila poslana uda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa so bile poslane ministrskemu predsedniku dr. Stoja-dinoviču in ministrom dr. Vrbaniču, dr. Korošcu, in dr. Kreku. Predsednik se je nato v lepih besedah spomnil nedavno preminulega glavnega tajnika Zveze inž. Milana Sukljeta, ki je od leta 1919 posvetil vse svoje energije Zvezi Industrijcev in Cigar delo bo ostalo v neizbrisnem spominu. Spomnil se je tudi lani preminulih članov.
Pozdrave ministra za trgovino in industrijo je izrekel skuipščini načelnik °r. Lazarevič, ki je v svojem govcru orisal nestalnost sedanjega mednarodnega gospodarskega položaja. Finančni direktor dr. Sedlar je izrekel pozdrave v imenu .finančnega ministra, pri čemet je pristavil. da se finančna uprava dobro zaveda, kako važen faktor je industrija za državne finance. saj je vsako oškodovanje industrije tudi oškodovanje državnih fiskalnih interesov. V imenu zbornice za TOI pa je skupščino pozdravil predsednik g. Ivan Jeiačin, ki je poudarjal potrebo sclidarizma v gospodarskih vrstah in je z zadoščenjem ugotovil, da je zbornica pri Zvezi industrijcev vedno našla polno ra zume-vanj a.
Prostovoljna ali prisilna organizacija
Predsednik g. Praprotnik je nato poročal zakaj lani izvoljena nova upra.va še ni prevzela po-lov. Lanski oftjčni zbor, ki se je vršil v marcu, je sprejel nova pravila Zveze na podlagi društvopega zakona, tako da bi Zveza postala prostovoljna organizacija in ne bi bila več prisilna organizacija v smislu obrtnega zakona. Ta nova uprava je bila na lanskem občnem zboru izvoljena po ncvih pravilih in je bilo obenem sklenjeno, da vodi do odobritve novih piavil posie stara uprava. Glede odobritve novih pravil pa ,o nastale težkoče in nov>a pravila do danes še niso odobrena. Zato vodi še sedaj posle stara uprava. Ker pa se je med te.m izkazalo, da ne bo mogoče izvesti preosnove Zveza industrijcev kot prostovoljne organizacije, je odbor Zveze na seji 17. mazca skle. ii-1 predlagati, da se spremenijo one določbe pravil, ki govore o prostovoljni organizaciji, tako da Zveza obdrži značaj prisilne organizacije v smislu obrtnega zakona. S tem bi postala vsa sporna vprašanja glede pravil brezpredmetna.
K besedi ;e je oglasil g. žnidiaršič, ki je opozori! na lanski sporazum med Zvezo irdustrijcev in Industrijskim klubom glede spremembe pravil in pretvoritve Zveze v prcstovoljno organizacijo. Zatrjeval je, da so bila lani sprejeta pravila te dni odobrena in bi lani izvoljena uprava lahko prevzela posle. Predlagal je, da bi se sklepanje o spremembi pravil in o volitvah nove uprave odložilo, dokler stvar ne bo docela razčiščena.
Poslovno poročilo
Glavni tajnik Zveze dr. Golia je nato p:>dal obširno poslovno poročilo, v katerem je najprej poudaril veliko škodo, ki jo je slovenska industrija zlasti lesna industrija, lani utrpela zaradi sankcij. Ugotovil je, da se gospodarski položaj dravske banovine lani ni bistveno zbolj-šaL Po podatkih finančnega ministra se je lani narodni dohodek v Jugoslaviji povečal za 4 milijarde, medtem ko se je v dravski banovini po uradnih podatkih banske uprave znižal za pel milijarde. Poleg lesne industrije povzroča stalne skrbi tudi težko stanje našega rudarstva. Leta 1929 so slovenski premogoniki proizvedli skoraj polovico v\-iega premega v niiši državi, leta 1935 pa je znašal njihov delež le še 30%. V 10 letih je padlo šte. vilo zapo:lenih rudarjev v naši banovini za preko 41%, pa niti pri tem zmanjšanem številu rudarji niso polno zaposleni.
Vpnaišanje industrijskih kredite v se ne premakne z mrtve točke. Od celotnega eskonta Narodne banke odpade na dravsko banovino le 8%. Sedanji kreditni kontingent, ki ga uživa naša banovina, ne ustreza niti naši gospodarski kapaciteti, niti številu našega prebivalstva in je zlasti v kričečem nesorazmerju z davčni, mi bremeni. Narodna banka v Sloveniji ni: izgubila niti enega dinarja, med tem ko so dosegle izgube v drugih delih države ogromne vsote. Zveza industrijcev je odločno protestirala proti odredbi, da se mora denar bratevskih skladnie nalagati v Državni hipotekami banki in se je tudi izrekla proti koncentraciji denarnih zavodov. Zahtevala je, da Poštna hranilnica plasira del svojih sredstev na našem področju in da Državna hipotakar. na banka ustanovi oddelek za industrijske kredite.
Stara zahteva gospodarskih krogov je, da se izvoznikom dovoli prosto razpolaga, nje z devizami in da se ukine določba o prisilni ponudbi ene tretjine deviz Narodni banki po nizkem uradnem tečaju. Tečajna razlika, M jo na ta način utrpi
izvoznik, je v resnici neke vrste izvozna
davščina, ki je v nasprotju z zdravo trgovinsko politiko, saj danes skoro vse države povspešujejo industrijski izvoz z iz. voznimi premijami v razni obliki, medtem ko mora naš izvoznik nositi še posebna
bremena.	.	„ .
Nova uredba o reorganizaciji Zavoda za povspeševanje trgovine vsebuje določbe ki omogočajo kontrolo izvoza gozdnih proizvodov v tej obliki, da bi poseben odsek zavoda dodeljeval kontingente, pri čemer bi se pobirale tudi določene pristojbine. Zveza je sama svojča3 zahtevala kontrolo lesnega izvoza in je celo izdelala načrt take uredbe. Tako je takrat nare. koval položaj na svetovnem lesnem trgu. Mišljeno je bilo, da bi se kontrola organizirala o okrilju obstoječih organizacij lesne trgovine in industrije. Danes je položaj bistveno drugačen. Glede na razmere na svetovnem trgu kontrola ni bila potrebna, niti koristna.
Pereče je tudi vprašanje takozvan© de. montažne p°litike. Vedno znova se na odločilnih mestih pojavljajo stremljenja, ki ovirajo ustanavljanje novih Industrijskih podjetij na našem področju. Razlogi zato so docela neutemeljeni. Prenehati je treba tudi s stalnim zapostavljanjem naših rudnikov pri dobavi premoga za železnice.
Poročilo se nato obširno peča z davčnL mi vprašanji ter z uvedbo novih davčnih bremen. Zlasti glede skupnega davka na poslovni promet moramo znova uveljavili zahtevo po enakomernem pobiranju tega davka od proizvajalcev na vsem ozemlju države. Obenem je treba ponoviti zahtevo po zakonski ureditvi financiranja samouprav. Nevzdržno je sedanje stanje, ko občine uvajajo visoke davščine na uvoz, ki imajo naravnost značaj notranje zaščitne carine. Navodila finančnega ministra za sestavo samoupravnih proračunov se ne vpoštevajo in se obremenjujejo surovine, pomožna sredstva, pogonski material itd. Navzlic strogim navodilom se taki obračuni odobravajo. V davčnih zadevah ima državni svet večletne zaostanke in so bila brezuspešna prizadevanja za rešitev pritožb ki so bile vložene že pred poldrugim letom. V zadnjem času pa se opaža, da še upravna sodišča odlagajo reševanja nekaterih tožb, ker čakajo, da zavzame državni svet v sličnem vprašanju načelno stališče.
Tudi naša železniška tarifa mora upoštevati interese našega izvoza. Prevozni stroški za najvažnejše izvozne predmete so pri nas pogosto precej višji kakor v druigih državah, kar nam zlasti pri lesu onemogoča konkurenco na zunanjih tržiščih.
Poročilo se nadalje peča z vprašanji minimalnih mezd ter ugotavlja, da uredba omogoča v eni banovini določitev minimalne mezde s 3 Din za eno ar", v drugi banovini so le z 1.80 Din. Glede načrta zakona o elektrotehničnem gospodarstvu pa postavlja zahtevo, da ostanejo že pridobljene pravice neokrnjene.
K poslovnemu poročilu se je oglasil inž. Remec, ki je orisal težkoče industrije lesnih finalnih izdelkov, zlasti pri izvozu. Ravnatelj dr. Vrhunec je izrekel priznanje in zahvalo tajništvu zveze za veliko prizadevanje in vestno poslovanje. V svojih nadaljnjih izvajanjih pa je poudarjal, da ni v slovenskem gospodarstvu izboljšanja razmer, kakor se to pogosto čuje. Zlasti velja to za rudarstvo in za lesno industrijo. V tej zvezi je opozoril na usodne posledice politike demontaže slovenske industrije, ki se ne opaža samo pri premogovni industriji, temveč v zadnjem času tudi v železarski stroki in v nekaterih drugih strokah. Ta politika ograža osnove razvoja našega gospodarstva, zato je treba v tem vprašanju doseči tesno sodelovanje med gospodarskimi in političnimi faktorji. V ta namen je tudi potrebno, da so razmere v sami Zvezi industrijcev konsoli-dirane in da se v organizaciji vzpostavijo normalne razmere.
Proti fiskalnim obremenitvam
Glavni tajnik dr. Golia je podal še posebno poročilo o fiskalnih obremenitvah. Na zboru Centrale industrijskih korporacij, ki je bil dne 13. t. m. v Zagrebu je bila sklenjena protestna akcija proti novim bremenom na podlagi finančnega zakona za 1. 1937-38. V ta namen bo sredi maja v Beogradu konferenca predstavnikov industrije iz vse države. Imamo enoten zakon o neposrednih davkih, nimamo pa še izenačenih davčnih bremen. Isti zakon se v raznih delih države različno izvaja. Finančno ministrstvo ne objavlja podrobnih podatkov o donosu posameznih vrst davkov na poedinih področjih. Zato je potrebno, da se omogoči javna kontrola nad pravilnim in enakomernim izvajanjem davčnih zakonov. Davčne stopnje pridobnine in družbenega davka so odločno previsoke. Vsak finančni zakon prinaša nova presenečenja. Letošnji finančni zakon je prinesel nove pretirane določbe o minimalnem družbenem davku, občutno povišanje taks. občutno obremenitev prevoza lastnega blaga industrijskih podjetij z lastnimi motornimi vozili v obliki pavšalne vozninske takse, visoke nove banovinske trošarine zlasti na čevlje, pri čemer so prizadeta domača podjetja. ki proizvajajo srednje in boliše vrste čevljev, dočim ostane znaten del produkcije tvrdke Bata trošarine prost. Zelo občutna je tudi obremenitev papirja in lepenke z banovinsko trošarino.
Zveza ostane prisilna organizacija
Po sprejetju računskega zaključka in proračuna za tekoče leto je občni zbor razpravljal o spremembi pravil. Glede na predlog g. žnidaršiča, da se to vprašanje odstavi z dnevnega reda, je ravnatelj dr. Vrhunec ugotovil, da lani sprejeta pravila do danes niso bila odobrena in tudi ni verjetno, da bo odobrena pretvoriter zveze v
prostovoljno organizacijo. Inž. Remec pa je predlagal, da se to vprašanje odloži. Predlog dr. žnidaršiča in inž. Remca je bil nato z veliko večino odklonjen (proti je glasovalo 10 članov). Predsednik g. Praprotnik in glavni tajnik dr. Golia sta nato tolmačila nova pravila, ki so spremenjena v primeri z lanskim predlogom le v toliko, da ostane Zveza industrijcev prisilna organizacija in da se vnese določba, po kateri se vzame onim članom, ki ne plačajo pravočasno članarine, aktivna in pasivna volilna pravica. Nova pravila so bila nato sprejeta z veliko večino (proti je glasovalo 5 članov). Sprejet je bil tudi predlog g. Franca Sirca, da se pooblasti uprava, da izvrši potrebne spremembe pravil, če bi to zahtevala oblast.
Nova uprava
Pri volitvah je ravnatelj dr. Vrhunec sporočil, da kandidacijski odbor glede skup ne liste ni prišel do soglasja. Zato je predlagal svojo listo, ki je bila nato sprejeta (4 člani so glasovali proti). Za predsednika je bil izvoljen g. Avgust Praprotnik in za podpredsednika g. Fran Heinrihar; upravo pa tvorijo naslednji člani ( v oklepajih namestniki): dr. Vinko Vrhunec (Venče Jakil, Krmelj), inž. Jernej Zupane, Lancovo (inž. Franjo Pahernik, Vuhred), Viktor Naglas (inž. Vladimir Remec), Zdenko Knez (Gvidon Birolla, Zagorje), Avgust Westen. Celje (dr. Milan Lilleg, Ljubljana), Marica Majdič, Kranj (inž. Fran Miklavc), inž. Oskar Dračar, Maribor (dr. Evgen Kansky), Franc Bona« (Albin Prepeluh), dr. inž. Ivan Ribarič (dr. Volko Kliment, šoštani), Josip Hutt~r, Maribor (Miloš Hribernik), Franc Vrevc, št. Vid (Metod Dular, Grosuplje), inž. Mirko Pirkmajer (Inž. Jurica Žadravec, Središče).
Soglasno je bil izvoljen nadzorstven? odbor, ki ga tvorijo gg. Anton Drobnič, Pod-gorica (Ivan Rus Loški potok), inž. Anton Rudež, Ribnica (Anton Tavčar, Maribor). inž. Herman Hieng. I.esce. (Evgen Lovšin. Ljubljana). V častno sodišče so bili tzvolieni gg.: dr. Fran Wlnd!scher (prdesednik). dr. Kozma Ahačlč, Srečko Kobi Joža OaSoeršič in dr. Pavle Pestot-nik. Po končanih volitvah se ie predsednik g. Avgust Praprotnik zahvalil za izkazano zaupanje, nakar je občni zbor sprejel obširne resolucije.
Gospodarske vesti
= Minimalne mezde v savsk; banovini. Ban savske banovine ie v Km<"sln uredbe o minimalnih mezdah izdal potrebne naredbe za področje savske b^nov.tirve. Za nekvalificirane delavce preko 18 let znaša mimmaJ-nt mezda v krajih nreko 5000 prebivalcev 2 Din na uro v k m jih wpod 5000 prebivalcev pa 1.80 Dfn. Za nekvajiificjrane delavce *zrv>d 18 let na zn^ša uvniirralna mezda-v kraj'h m-d 5000 prebivalcev 1 50 Din, v krajih izpod 5000 prebivalci pa 1.35 na nro.
= Znatno povečan uvoz strojev. V prvem letošnjem četrletju se je naš uvoz strojev in aparatov ponovno znatno dvignil in je dosegel vrednost 65.5 mil joma Din nasproti 45.6. 34.9, 29.2 tn 18.9 milijona Din v prvem četrletju zadnjih štirjh let. Prav tako se je naglo povečal uvoz elektrotehničnih predmetov, in sicer na 37.8 mljona Din nasproti 30.4. 20.7, 19.5 in 16.3 milijona v prvem četrletju zadnjjh štirih let.
= Tvornica celuloze v Drvarju je pričela pred meseci, potem ko je prišla docela v last naše države, po večletni pavzj znova obratovati, h Banja-luke poročajo, da obrcv tuje tvornica sedaj s polno kapaciteto 8 1800 vagonov celuloze letno. V marcu .ie znašala produkcija 160 vagonov. Od letošnje produkcije je v Daš; držav; v naprej prodanih 500 vagonov celuloze. To je prvi primer, da je ta tvornica svojo celulozo prodala doma. ker je prej celulozo le izvažala. Prodala pa je v naprej vso ostalo letošnjo produkcijo in ima več zaključkov tudi že za prihodnje leto. Svoie blago je prodala v Ameriko. Belgijo, Franojo in Nizozemsko. V kratkem bo tvornica postavila nove naprave tako da bo v polni meri lahko zadovoljila potrebe domačih tvornic papirja.
— Seja eksekntlve združenj oblačilne stroke dravske banovine. V nedeljo 2. maja bo v maJi dvorani Obrtnega doma v Celju širša seja eksekuftfve vseh krojaških združenj dravske banovine. Ta važn; sestanek je nujno potreben glede na razna pereča vprašanja, ticoča se predv-dene uredbe o minjmailnih mezdah fn predloga, ki ga je treha, staviti v tej stvari. Obravnavalo se bo tudi vajeniško vprašanje, k; je z zgoraj citirano uredbo postado pereče. Gre pred-vsnm za enoten naston v vseh teh vprašanjih, ki jih morajo v lastnem interesu vsestransko pretresli in obravnavati zainteresirani mojstr; sami. Pričakuje se. da bodo vsa združenja zastopajia na tem sestanku, k; naj definira naše stališče ter obenem določi smernico za nadaljnje skupno nafto: panje. Seja se bo pričela oh 10. dopoldne.
= Tudi v Franciji in Belgii; bodo Izdelovali umetno volno. Produkcija umetne volne iz mleka odnosno kazejna. po z/na-nih italijauskh patentih, ln so v posesti največjega italijanskega podjetja za umetno svilo Snia Viscosa, se nad o šj<rj. Tud,- v državah so s; tekstilna podjetja že pridobila licence za proizvajanje te umetne volne nazvane »lanital«. Sedaj poročajo iz Pa-riiza. da je skupina tekstilnih podjetij iz severne Francije kup«la od družbe Snia Vi-sc>06a licenco za pridobivanje te umetne volne na področju Francije in Belgije. Ustanovljeno je bjilo posebno podjetje »Lanitai Franca j se«, ki bo s kapaciteto 10.000 kg dnevno pričelo proizvajati to umetno volno že v septembru.
= Licitacije. Dne 5. maja bo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo antimona in naprave za vulkanrziranje gume, 7. maja za dobavo antimona, legure, električnih žarnic. 8. maja za dobavo lopat ter livarskega koksa. 11. maja za dobavo tera, svinčenih trakov, cir-kularke i. dr., 12. maja za dobavo vijakov, brusilnega stroja, brusilnega m ostrilnega stroja, električnega materijala in razne pločevine, 13. maja za dobavo medi, 14. maja za dobavo železnih zakovic in papirja. 15. maja za dobavo kartona, bakra in čina, 18 maja za dobavo ventilov, električ-
nega jekla. 19. maja za dobavo Sebljev, bakrene žice, 21. maja za dobavo vijakov in 22. maja za dobavo železa ter električnega materiala.
Borze
29. aprila
Na ljubljanski borz? so se danes r privatnem kliringu trgovali avstrijski šiJinci po 8.11 in angleški funti po 238. V zagrebškem privatnem klringu eo se avstrijski šilingi trgovali po 8.11. anglešk,- funti po 238 in grški boni P« 31.75 ter klirinške na-karznee na ljre po 1.9850. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.24. v Beogradu 12.2128 in v Zagrebu 12.2350 odnosno za konec junija 12.30 jn za konec avgusta 12.3250.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila in se je trgovala po 406 — 406.25 (V Beogradu po 406.50 — 407-50). Promet je bil še v 7% in-vestic. jskem posojilu po 88.25 (v Beogradu po 88), v 7°/» Blairovem posojilu po 86 in 87 (v Beocrradu po 87) in 8% Blairovem posojilu po 96.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2385.16 — 2399.76, Berlin 1748.53 _ 1762.41 Bruselj 734.69 — 739.76. Curih 996.45 — 1003.52 London 214 68 — 216.74. Newyork 4317.26 — 4353.58. Pari7 194.26 — 195.70, Praga 151.64 _ 152.74. Tist 228.20 — 231.28.
Curih. Beograd 10 Pariz 19.5350 Londom 21.57. NewvoTk 436.50 Bruselj 73.70. Milan 22.9750 Amsterdam 239.30 Berlin 175.55. Dunaj 80.75, Stockholm 111.1250, Oslo 108.3750. Kobenhavn 96.2750 Praga 1-5.22. Varšava 83. Budimpešta 86.'
Efekti
Zagreb. Državne vrednote; Vojna Škoda 406.25 — 407, za majjn junij 408 hI.. 4fl/o agrarne 52.50 den. 6% begluške 75.75 — 76.50. 6% dalm agrarne 73.75 — 74.50 7% invest 87.75 — 88. 7% Mar 86.25 _ 86.50, 8% Blair 95.25 — 95.50: delnice- Narodna banka 7250 bi., PAB 195 — 196.50. Trboveljska 250 — 225, Osijefika ljevaonjca 170 — 180. Dubrovačka 365 — 400, Ocean ia 280 den.
Beograd. Vojna škoda 407.25 — 407.50 (406.50 - 407.50). za julij 406.50 — 407, 4%> severne agrarne 51.75 den. 4% agrarne 52.50 den. (53) 6% begluške 76.25 — 76.75 (76.50). 6*/o dalm. agrarne 74.25 — 74.75 (74.50), 7% invest. 87.50 _ 88 (88), 7% sta-hfiiz. — (87.75). 7<>/0 Drž. hip. banka 99.25 — 100 (99.50), 7% Blair 86.75 _ 87.25 (87), 8<V0 Blair 95 — 96. Narodna banka 7250 H.. PAB 195.50 — 197-50 (197).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Ch}cago, 29. aprila. Začetni tečajt: pšenica: za maj 128, za juVj 117.25, za sept-115; koruza; za sept. 108.875.
+ Wjnnipeg. 29. apriia Začetnj tečaj: pšenica: za maj 129. za julij 127, sa sept. 116.125.
+ Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica« baška sremska 167 — 169. slav. 167 _ 169 banatska 166 — 169. baška, potiska 172 — 174. Oves; baški, sremekj. s]av. 102.50 — 106. Rž. baška 144 — 146 Kornza: baška <n sremska 93—94, banatska 92—93. Moka: baška in banatska »Ogc jn »Ogg« 247.50 — 257.50, »2« 222.50— 232.50, »5« 207.50—217.50 »6« 172.50 — 182.50. »7« 142.50 — 152.50. »8« 115 — 120. Otrobi; baški. banatski 88 — 90. Fižol: baški beli brez vreče 240 — 245. BOMBAŽ
+ Liverpool. 28. aprila. Tend-nca komaj
stalma. Zaključni tečaji- za maj 7.08 (prej-šnj dan 7.14), za okt 7.07 (7.14) za dec. 7.00 (7.07).
+ Newyork, 28. aprila. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji; za maj 12.95 (13.12), za okt. 12.75 (13.02). za dec. 12.70 (12.97).
Za boljše gostinstvo v interesu turizma
Ljubljana, 25. aprila.
Pretekli teden je bil prvi redni občni žber društva »Gospodinjska šola za gostil-nJ&arske gospodinje« v Gostilniškem domu na Privozu. Zborovanje je vodila predsednica ga. Minka Kroftova. Poudarjala je važnost gostinskega šolstva za naše kraje s pripombo, da bi se praviloma smele po_ deljevati nove koncesije za gostinsko obrt samo gospodinjam s stanovsko teoretično m praktično izobrazbo. Pomembnost nove šole bi prišla šele tedaj do prave veljave. Po izkustvih, dobljenih v dveh šolskih letih, je razvidno, da eno šolsko leto komaj zadošča za specijalno strokovno gostinsko šolo. Potrebno bi Jo bilo izpopolniti na daljšo učno dobo. Vise hvale je vredno, da se slovenske gostilničarke same zelo živahno udeležujejo pri delu za izpopolnitev gostinskega šolstva.
Občni zbor sta pozdravila predsednica banoviu ke ženske zveze ga. Minka Gove-karjeva in g. Bežek v imenu predsednika Združenja ljubljanskih gostilničarjev. Lepi podrobni poročili sta podali ravnateljica šole ga. Marija Pleško in voditeljica internata g. Be-nigerjeva, nadalje sta tajnica g. Jerebova, blagajničarka ga. Goga-lova in gospodarica ga. Gašperlimova.
Na občnem zboru je bila sprejeta naslednja resolucija: Gospodinjsko -gospodarska komisija sekcije J2Z za dravsko bano vino naj statistično prouči, v koliko pose-ča, žensko gostinsko nameščenstvo nada_ ljevalne gostinske šole, kr. banska uprava, kot uprava izrazito prometne pokrajine naj uredi gostinsko šolstvo v najširšem smislu s posebnim ozirom na gostinsko gospodinjstvo, poskrbi pa naj tudi za ustanovitev šole za gospodinjske uslužbenke tf Ljubljani in naj izda okvirno uredbo za obvezno nadaljevalno vajeniško šolo mladoletnih gospodinjskih uslužbenk po večjih mestih banovine ker se rekru-tira izmed Slovenk največ gospodinjskega uslužbenstva in je opažati prknanjkova-nie kvalificiranih moči.
Za predsednico je bila soglasno ponovno izvoljena ga. Minka Kroftova, za podpred sednico Marija Habjanova, za tajnico Anica Jagrova. za blaga jničarko Anica. Gogakrva. sa gospodarico Ifinkt GaflpertL
neva, za odbornice CSnmanova in PleSlv_ ntkova, v nadzorstvo pa gospe Govekarje-va, š tebi jeva ln Kozamemikova, Ravnateljstvo bo ostalo še nadalje v rokah ge. Marije Pleškove, internat pa bo vodila ga. Vilma Benigerjerva.
VestnfiTZKD
Vsem društvenim odrom ZKD! Vsa društva, ki bodo v bodeče predvajala kako igro,' ali priredila kako drugo prireditev del, ki spadajo pod avtorsko zaščito, morajo po novi ministrski odtedtoi z dne 26. januarja 1937, pravočasno zaprositi za dovoljenje predvajanja pri Udruženju ju-goslovenskih dramskih avtorjev za Dravsko banovino, Ljubljana, Livada 29, obenem pa morajo poravnati tudi pripadajočo tentjemo. Na podlagi dovoljenja UJDA in potrdila o plačanem prispevku tantje-me je šele možno prijaviti predstavo sre-akesTu načelstvu in dobiti dovoljenje za uprizoritev. Vlogi na UJDA je priložiti tudi dva programa prireditve.
»Drabosenjak«, narodna igra v petih dejanjih, ki jo je spisal popularni pisatelj in nacionalno-prosvetni delavec Jaka, ftpicar, je izšla v prav lični izdaji v minulih dneh v založbi Zveze kulturnih društev v LJubljani. V igri je avtor z njemu svojstveno toplino etel in prikazal odlomek koroške zgodovine iz minulega stoletja aii kakor sam pravi v posvetilu svoji ženi na prvi strani »drobec koroške zemlje, odsev mehkega njenega človeka, in kapljo grenkobe iz dni tu-ge in trpljenja — —t Toplo jo priporočamo vsem, zlasti podeželskim odrom in še prav posebno v Zvezi včlanjenim društvom. Pravico vprizoritve daje ZKD v Ljubljani, pri kateri se igra tudi naroča in zvejo podrobni pogoji za vprizoritev. Pravico do vprizoritve dobi oni, ki kupi vsaj deset knjižic. Knjižica stane 10 Din. Prepovedano je prepisovanje in razmnoževanje vlog.
V maju bo skušal propagandni odsek
ZKD prirediti v zanimivejših in pomembnejših izlefcnih krajih na področju vseh okrožnih odborov manjše prosvetne tabore, ki naj bi se jih udeležili v čam lepšem številu v prvi vrsti zastopniki in člani vseh društev onega okrožnega prosvetnega odbora, na katerega področju se bo vršil ta tabor odnosno izlet. Udeležili se ga bodo tudi zastopniki centrale. Naprošamo ponovno vse okrožne prosvetne odbere ZKD, da o tem razmišljajo in nam sporočijo svoje pripombe, nasvete in predloge. Zamišljene tabore bomo organizirali samo v primeru, ako bo dovolj zanimainja s strani okrožnih odborov oziroma društev samih.
Ali ste se že prijavili za potovanja na svetovno razstavo v Pariz, ki jih prireai ZKD v mesecih juniju, juliju, avgu tu in septembru? Skupni stroški za 12 dnevno potovanje znašajo 2.300 Din. Prospekte in točne informacije dobite, lahko dnevno v tajništvu ZKD v Ljubljani, Kazino IL nadstropje, teleffcn £1-23. Propagandni odsek.
V gozdu se je ubila
Maribor, 29. aprila.
Čudno tragična usoda je doletela 34-let-no Katarino Horvatovo iz Vaneč pri Pu-concih. Našli so jo v gozdu, kakšnih 350 korakov od hiše, mrtvo. Obležala je v 2 m globdkem jarku z obrazom zaritim v zemljo.
Komisija je dognala, da se je Katarina Horvatova, vračajoča se v temi z neke gostije domov, ranila s čelom ob neko drevo. Udarec je bil tako silovit, da se je pri tem onesvestila in padla na zemljo, in sicer tako, da so se ji usta zarile v tla in ni mogla dihati, kar je povzročilo, da se je zadušila.
Katarina Horvatova je bila na gostiji pri nekem posestniku, čigar hiša je kake pol ure oddaljena od Horvatovih, pa se je vrnila sama domov, da bi nakrmila živino. Tudi njen mož Ivan Horvat se je udeležil omenjene gostije, je pa pozneje šel domov. Doma je našel hišo zaprto. Iskal je ženo vsepovsod, zaman. Sele naslednje jutro, ko je zarana vstal, je šel v smeri, koder je žena morala iti ob vrnitvi domov, ter jo našel v gozdu mrtvo na tleh. kakšnih 350 korakov od svoje hiše.
Vremensko poročilo
po stanju 29. t m. ob 7. uri zjutraj.
Planica: 0, 120 suhega snega.
St^ničeva koča; —1, sever, zapadlo 150 novega suhega snega.
Dom na Kamni: —1, jasno, mirno, na 350 podlage zapadlo 70 novega suhega.
Dom na Krvavca: —3, na 100 podlage zapadlo 50 novrsga snega.
Dom na Korošlci: —3, 400 osrenjenega snega.
Mojdrska koga na Golteh: —1, 150 osrenjenega snega.
Velika planina: 100 zrnatega snega.
Zelenica: —3, oblačno, sever, na 250 podlago 35 novega snega,
Pri motnjah srca in nervoznosti
... pijte KAVO H/IG ! Ta je brez kofeina!
ospodarstro
Težnje in zahteve nase industrije
Občni zbor Zveze industrijcev
wvx AX/« st. TOT
raez. ju. ir. 1937.
Pomoč za civilne žrtve vojne


Francozi v Parizu so dali na razpolago štiri avtomobile za prevoz onemoglih žena, otrok in starcev, ki jih je osiromašila španska državljanska vojna
Sonc© — najboljši zdravnik
Sončne kopeli je treba izvajati z največjo previdnostjo
Sonce je dober zdravnik. Zato je treba izkoristiti njegovo zdravilno silo.
Če sije toplo in prijazno v bolnikovo sobo, tedaj je treba poskrbeti, da bo bolnik užival dobroto sončne kopeli. Treba je postaviti stol ali posteljo z bolnikom tako, da bo sonce sijalo na njegovo telo in ude (ne baš na glavo). Od časa do časa je treba stol ali posteljo obrniti. Zoper neprijetno obsevanje je mogoče čelo in oči pokriti z belo ruto.
če je zrak dovolj topel, naj se odeje odstranijo, da bo moglo sonce vplivati ne-
posredno na bolnika. Ker pa obstoji nevar-! nost, da bi dobil bolnik zavoljo sonca kakšne izpuščaje, se spočetka ne sme sončiti z golim telesom, temveč v belem spodnjem perilu ali pokrit z belo rjuho. Poleti sta balkon in vrt najprimernejša prostora za sončenje bolnikov. Belo oblačilo je tedaj brezpogojno priporočljivo, ker propušča učinkovite kemične žarke. Temne ali črne obleke in zasloni niso priporočljivi.
Sicer je pa treba vedeti, da neki bolniki sončne kopeli ne prenesejo in dobijo zavoljo nje vročino. Zato naj o stvari odloča zdravnik.
Pred kratkim so v Londonu demonstrirali nov postopek, po katerem vlivajo leče iz novovrstnega, steklu podobnega tvoriva.
Te leče prihajajo že popolnoma porabne iz strojev za vlivanje in jih je mogoče takoj montira ti na fotografske kamere, v naočnike daljnoglede i. t. d. Nove leče izdelujejo v skladu z njih rabo iz različnih plastičnih snovi in se praktično ne morejo zdrobiti.
Tehtajo polovico toliko, kolikor steklo in imajo v optičnem pogledu baje neke prednosti pred steklom. Brušenje in poli-ranje odpade, leče je mogoče izdelati hitro v poljubnih množinah in čeprav je tvo-rivo samo na sebi drago, so leče na zadnje le cenejše od običajnih steklenih leč. Novi izum je na Angleškem dal razmaha celi novi industriji.
Kolik© f@ Maponov?
Po neki novi statistiki je na svetu nič več nego okrog 200.000 lokomotiv. Od tega je vsaj četrtina last Zedinjenih držav, v Evropi pa jih imajo po 20.000 Anglija, Francija in Nemčija. Italija ima okrog 6000 lokomotiv, Poljska 5400. češkoslovaška 4200, Belgija 4000. Zunaj Evrope in Amerike prvačijo Britska Indija z 9300 lokomotivami, Japonska in Kanada vsaka s 5000, Avstralija s 3900. številke za Rusijo niso znane.
Znamenita londonska ura
Kakor na katedrali sv. Pavla, tako so očistili za kronanske svečanosti v Londonu tudi veliko uro na pročelju angleškega parlamenta
pomocmce
Iz zgodovine konja, psa, pantra in slona
Mamut, severni jelen in bizont so se dali le v omejenem obsegu vzgojiti po človeku, da bi postali njegovi pomočniki. Drugače je bilo s konjem. Bilo je v njegovi naravi, da bi mogel rabiti kot pomočnik pri lovu. Vzemite najbolj mirnega konja, ki ni bil še nikoli na lovu. spravite ga v sredo tropa psov in zatrobite v lovske rogove — doživeli boste, da bodo v tem konju oživeli njegovi stari lovski nagona. šele potem bo žival v svojem elementu.
Pes se je pojavil pri človeškem ognjišču najprvo zavoljo žretja, toda s svojim nagonom ga je svaril pred nevarnostmi in je končno ostal pri človeku. Seveda je od časa do časa ušel spet v divjino. Pravega
Tip z Južnega morja
H kronanskim svečanostim v London se je pripeljal tudi angleški misijonar Eastman t Južnega morja. Mož se je za to priložnost oblekel po šegi vojščakov z Gilbert Islanda, med Havajem in Novo Gvinejo
lovskega psa je privedel Ludovik Sveti že dresiranega z nekega križarskega pohoda v Evropo. Prej so že Kartažani in pozneje Mavri privedli neke vrste psov v Evropo. Pes ima torej v Evropi dokaj zamotano in dolgo zgodovino.
V Evropi zelo malo poznamo pantra kot lovsko žival, uporabljajo pa ga v tem svojstvu, in sicer kot najbolj priljubljeno in najhitrejšo lovsko žival na vsem azijskem vzhodu. Od drugih lovskih pomočnikov med živalmi se razlikuje po tem, da pregrizne zasledovani živali grlo in ji iz-pije še toplo kri. Egipčani. Perzi, Hinduj-ci in Severni Afričani so uporabljali pantra. V Evropo so ga uvedli najprvo Italijani. pozneje Francozi. Toda te živali v hladnejšem podnebju niso vztrajale.
Za Azijo je treba omeniti še slona, ki ne rabi samo kot jezdna žival po džungelah, temveč posega zelo pogostoma tudi dejansko v boj s tigri. Pri tem ima seveda večjo vlogo njegovo naravno sovraštvo do nevarne mačke nego želja, da bi bil človeku za pomočnika.
Psi raztrgali rednico
V neki dunajski gojilnici psov se ie zgodila velika nesreča. Lastnik je bil odpotoval in je prosil neko znanko naj skrbi za njegove pse. Ko je ta. opoldne prišla med živali, da bi jih nakrmila, so psi planili na njo in so jo raztrgali ob živem telesu. Pritekli so ljudje ki eo pse z velikim trudom prepodili, da so 0P(avili svojo žrtev, toda tej niso več mogli rešiti življenja.
Tožba zavoljo opice
čuden proces se vrši ta čas pred nekim bukareštanskim sodiščem. Gre za opico ge. Romanojeve, ki jo je ta izročila pred odhodom na potovanje ge. Sanatescovi v nego.
Ko se je ga. Romanojeva vrnila, je ga. Sanatescu odklonila izročitev opice, ki se je bila med tem privadila nove gospodinje. Opica se je tudi nekam skrila in ni hotela na spregled. Nato je Romanojeva Sanate-seovo tožila in je zahtevala, da ji zadnja bodisi izroči opico, bodisi ji plača 15.000 lejev odškodnine in po vrhu še 5000 lejev »za izgubo čustev«. Toženka je ugovarjala, da je imela med odsotnostjo tožiteljice precejšnje izdatke z živaljo. Sodišče je sklenilo. da si stvar ogleda na toženkinem domu. Dokler se proces ne konča, ostane opica v rokah ge. Sanatescove.
Zemljepis iz ptičje perspektive
Kakor pišejo londonski listi, bodo ▼ Kapskem mestu v bližnjem času za vse šole uvedli zemljepisne ure na vrhu slovite Mizne gore, ki se dviga okrog 1100 m nad morsko površino. Ze dalj časa so za po-skušmjo vodili cede razrede na vrh te gore, da bi od tam študirali geografijo in botaniko domače dežele. Ta način pouka je tem prijetnejši, ker se tfčenci vozijo na vrh z vzpenjačo.
Pevec na odru, glas za kulisami •••
V južnofrancoskem mestu Marmandu je več mladih fantov na originalen način osleparilo publiko. Veliki lepaki so naznanili, da bo imel sloviti tenor Tino Rossi koncert. Dvorana je bila takoj razprodana.
Določenega večera je na podij res stopil neki možakar in tako lepo prepeval, da so mu morali vsi neprestano ploskati. Toda med poslušalci so bili nekateri dvomljivci, ki se jim je čudno zdelo, zakaj pevec med petjem tako pretirano gestiku-lira. Ogledali so si stvar potbliže in so ugotovili, da je v resnici prepeval gramofon, ki so ga bili podjetni prireditelji skrili za oder. Nepristni tenor pa je skušal zbujati vtis, da sam poje. Prireditelje so obsodili samo na globe, ker se niti tožitelji niti sodniki med razpravo niso moji: zdržati smeha.
Bivol - hotelski gost
Največji hotel v turškem mestecu Bali« kefirju je imel te dnj nenavadnega gosta. Neki bivol, ki so ga vodili v klavnico, je med potjo ušel gonjačem in je zbežal pred zasledovalci v hotelsko poslopje. Hotelsko osebje je spričo razjarjene živali pobegnilo na vse strani, med gost; pa je nastala zmeda. Bivol jo je ubral po stopnicah in ie podrl vrata v neko sobo, kjer je uničil vse pohištvo. Ko je bila 6oba tako »pospravljena*, se je žival mirno vlegla na preprogo sredi sobe. Lastnik hotela je poklical policijo in neki pogumni stražnik je imel dovolj korajže, da je bivola ubil s kroglo iz samokresa.
MEDICINSKI IZREKI
Kaj je glavna lastnost dobrega zdravnika? Moj tovariš Nothnagel pravi: sSarao-dober človek je lahko dober zdravnik«. To je tudi moje mnenje. To je glavni pogoj za notranji in večinoma tudi zunanji uspeh zdravniškega dela. K »dobremu človeku« bi dostavil jaz še »in dobro vzgojenega človeka«, to se pravi vzgojenega v družini, v kateri živi dobrohotnost napram vsem ljudem. — Billroth.
To je baš lepo na zdravniškem poklicu, da ne postaneš pameten samo po škodi, temveč tudi po koristi, ki jo napraviš. — L o b e 1.
često so dejali, da Apolon ni bil samo bog verzov, temveč tudi zdravniške umetnosti, in v vseh časih so bili najbolj sloviti zdravniki naše dežele (Anglije) posebni ljubljenci muz. V resnici je poezija do medicine v istem razmeru kakor pozlatitev do kroglice: umetnosti daje sijaj, prikazuje strogega zdravnika kot prijetnega družabnika. — Addison.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Kakšen je razloček med revmatizmom in putiko?«
»če držiš prst v vijaku in vijak stisneš, da ne moreš več zdržati, tedaj je to rev-matizem. če pa vijak še malo stisneš, tedaj je to putika«.
★
Mlad mož z malo dohodkov se je potegoval za roko razvajene mlade dame. Njegova mati mu je dejala: »Moral boš trdo delati, če si hočeš dekle priboriti.«
In njegov oče je pripomnil: »A še trše boš moral delati potem, če si jo boš priboril.«
Nov prirastek zbirke Tussand
Znameniti muzej voščenih kipov Mme Tussaud v Londonn se je v zadnjem času izpopolnil s skupino, ki predstavlja Glouoestrskega vojvodo s soprogo, princesi Margareto-Rose, prestolonaslednico Elizabeto ter kraljico-mater 3Iary
Novi ostanki
pekinškega človeka
Sinanthropus je živel pred pol milijona let, je poznal rabo ognja in je imel umetniško okrašeno lovsko orodje
V jamah čukutiena, v bližini Pekinga, so odkrili znova dve skoraj nepoškodovani lobanji »pekinškega človeka«. S tem je število izkopanih ljudi tega pradavnega človeškega plemena naraslo na 24.
Bilo je 1. 1927., ko je švedski geolog Anderson v Pekingu izrekel domnevo, da bi mogle pleistoceneske plasti iz čukutiena ki je oddaljen kakšnih 60 km od Pekinga, hraniti kakšne dragocene ostanke pradav-
Priprave za start
Neki francoski inženjer je zgradil iiliputan-ski avtomobil, ki po svoji zunanjosti spominja na letalo. Konstruktor se nadeja, da bo dosegel s tem vozilom doslej nezabele-ženo brzino
Žrtev treh vagabundov
Umor Ingrid Wengreenove razjasnjen do zadnje
podrobnosti
Umor hčere paragvajskega diplomata Wengreena, ki jo je doletela smrt v soboto zvečer v Neunkirchnerskem drevoredu blizu Dunaja, je po niti tednu dni trajajoči energični preiskavi pojasnjen do zadnje podrobnosti.
Usodnega večera se je peljal skozi Neun-kirehnerski drevored tudi dunajski advokat dr. Zavadil. Nenadoma ga je ustavil moški v sivem dežnem plašču in z vojaško čepico na glavi. Vreme je bilo deževno in povrh tega tudi precejšnja tema. Dr. Zavadil je menil, da ima pred seboj orožnika, ko je neznanec na cesti dvignil roko v znak, naj se vozilo ustavi. Vozač je ustavil in dr. Zavadil je vprašal neznanca, kaj bi rad. Moški ga je prosil, če ga more vzeti v avtomobil. Dr. Zavadil je prošnjo zavrnil, ker je imel v vozilu že štiri osebe.
Kmalu za avtomobilom dr. Zavadila je privozil avto Ingrid Wengreenove. Tudi tedaj je stopil iz teme isti moški in dal znamenje, naj se vozilo ustavi. Wengreenova, ki je vozila po sredi ceste, je ubogala. Vprašala je neznanca, kaj hoče. Moški, z imenom Schlegel, je izrekel željo, naj bi ga dama vzela s seboj. Wengreenova je odgovorila: »Saj vidite, da sem sama in ne morem ustreči vaši želji«. Na to odklonitev je. odgovoril Schlegel s strelom iz pištole. Krogla je predrla Wengreenovi ramo. Zavpila je: »Kaj hočete vendar od mene, saj sem dobra z vami?!« Tedajci je počil drugi strel. Wengreenova se je nagnila proti vratom, da bi mogla iz avtomobila, toda morilec, ki je imel ob strani še dva moška, je tedaj segel po ročnem kovčku in skušal oddati tretji strel, pri katerem pa 1e orožie odpovedalo. Zato je podal paidašu Steiskalu, ki je stal za njegovim hrbtom, pištolo, da mu jo zopet pripravi za strel, sam pa je zamašil napadalki usta z roko. da ni mogla kričati in se tudi ne premikati s sedeža. Stejskal 1e Schleglu pripravil pištolo in morilec je oddal še tretji strel. Wengreenova se je tedaj zgrudila onesveščena na sedež.
Morilec in njegovi tovariši so zdai v naglici pograbili kovček in fotografski aparat, ki ie ležal v vozilu ter se jadrno umaknili v bližnji gozdič, kjer so uzrli na travi moškega in žensko v objemu. Tekli so proti železniške progi, kjer je drugi morilčev tovariš, z imenom Fleck, nasilno odprl
kovček in ga izropal. Kovček je potem odvrgel.
Storilci so zdaj začeli bežati proti kraju Ternitz, od tam pa so se vrnili v Neun-kirchen, kjer so se razšli. Stejskal je odšel domov, Fleck, ki je stanoval v bližini orožniške postaje, je zavil par korakov s Schleglom proti njegovemu domu. Schlegel je prenočil pod streho svoje matere, naslednji dan pa se je sestal s svojima tovari-šima v parku, kjer pa ni mogel dosti govoriti, ker se je trojici pridružil četrti neznanec. Fleck je shranil morilno orožje in je zagrozil tovarišema: »če me kateri izmed vaju izda, bosta oba kmalu mrzla!« Nato je trojica sklenila, da se nekaj časa ne bo sestajala. Schlegel pa je temu ugovarjal, češ, ravno zdaj se je treba večkrat pokazati ljudem, da ne bo nobenega suma! Poleg tega je Fleck napravil načrt, da bi bilo dobro oditi v ponedeljek na sejem v Neukirchnu in oropati kakšnega kmeta, ki bo prodal živino. Fleck in njegova tovariša so namreč živeli v skopih denarnih razmer rah ter so imeli dolgove.
Schlegel je pri aretaciji takoj priznal dejanje ter imenoval tudi svoja tovariša. Povedal je, da so se pred osmimi dnevi dogovorili. da bodo izvršili kakšen roparski napad. V njih načrte je bila posvečena tudi neka ženska.
Schlegel je nezakonski otrok, rojen 1916. Njegova mati se je pozneje omožila s fabri-škim delavcem. V otroški dobi je dala mati Schlegla na kmete v rejo, potem pa k čevljarju za učenca. Toda že od mladih nog je bil fant zelo zapravljiv, njegovi izdatki so vedno presegali zaslužek in tako mu je vedno trda predla za denar. Udejstvoval se je tudi politično, bil je član vzhodno-marških udarnikov, potem pa se je vpisal v Schutzkorps. V zadnjem času so ga vzeli v vojašnico resrimenta v Dunajskem Novem mestu za čevljarja. Imel je tam hrano in stanovanje ter še 40 šilingov mesečne plače. Navzlic temu je bil v stiski za denar. Letal je za ženskami in je stalno menjaval ljubice. Schleglova pajdaša sta mlajša, eden je rojen 1917., drugi pa 1918.
Ingrid Wengreenovo so v petek ob pol enajstih upepelilf v dunajskem kremato-riiu. Parasrvaiskn poslaništvo je zahtevalo od dunajske policiie podroben opis preiskave in njenih ugotovitev.
nfh dob. Mladi paleontolog Birger Bol in, Andersenov rojak, je začel nato takoj z izkopavanjem, pa ni našel nič posebnega.
Poletje in jesen sta minila, bližala se je zima. in delo je postajalo namogoče. že je Bolin odložil svoje orodje, pa je vendarle sklenil, da bo delal še en dan. In kakor Kolumb, ki mu je njegovo moštvo priznalo sa-mo še en dan za vožnjo naprej, je Bolin v zadnjem trenutku napravil veliko odkritje: odkril je človeški zob. Na rikši je pohitel v Peking. Nenadno so ga ustavili oboroženi možje, vojaki enega izmed nešteviinih generalov, ki so se bili uprli glavnemu mestu. Ubogega Boli na so ople-nili do kože. samo zob, njegovo najdbo, so mu pustili. Ko je učenjak dospel pred mestna vrata, je bila že tema in ga niso hoteli spustiti v mesto.
Šele naslednje jutro je lahko pokazal svojo najdbo slovitemu anatomu David-senu Blaoku, profesorju pekinškega vseučilišča. Black je takoj ugotovil, da gre za nov tip človeka in v tem trenutku se je rodilo ime »sinanthropu«: pekinensis«, pekinški človek. Nihče ni tedaj slutil, kakšen pomen bo še imela ta najdba. Danes pa je drug učenjak, prof. Weidenreich iz Amerike, postavil že popolnoma nove teorije o starosti človeškega rodu, o njegovem izvoru, o starosti in izvoru poedinih njegovih plemen itd. Sinanthropus je živel pred pol milijona let! Poznal je že rabo ognja ,imel je že deloma umetniško okrašeno lovsko orodje. Od še sta.rejšega plemena se je ta človek ločil po Weiden-reichovih računih kvečjemu v miocenu, rajši pa še prej. če je tako, tedaj je člo-veštmo neprimerno bolj staro, nego so menili doslej. Prof. Weid-enreich je tudi odkril podobnosti med pekinškim človekom in današnjimi Mongoli ter severnoameriškimi Indijanci, in sicer v zgradbi lobanje. Domneva, da izvirajo Mongoli in Indijanci v premi črti od tega človeka, je prekucnila vse dosedanje teorije o nastanku človeških vrst.
,vGo$pod Brana"

Najnovejša slika bivšega romunskega prto* ca Nikolaja, sedaj g. Brane, ki se je naselil kot emigrant začasno na Dunaju
ANEKDOTA
Ena izmed Strindbergovih žen jebilasvou jemu možu zvesta tovarišica prj delu. Prepisovala je njegove manuskripte na čisto ter mu je postala zaradi tega sodelovanja skoro nepogrešljiva. Leto dni po poroki s Strindbergoin jo je srečal neki znamec in se je informiral po muhastem pisatelju. »Kaj še ne veste?«, mu je odvrnila dama. »da sva že skoro pet, mesecev ločena od pisalne mize in postelje?«
VSAK DAN ENA
»Ali pes tud; grize?«
»To se razume, da grize--ampak prj
tem nima nobenih slaibjh namenov.«
(»Dansk Famjlie Blad«)
»JUTRO« st 100
Petefc, 50. IV, 1937.
Kulturni pregled
Slovensko-nemški
i odnosi
Profesor germanistike na Aleksandrovi univerzi dr. Jakob Kelemina je spisal za prihodnji zvezek beograjskega »St ranega pregleda« razpravo »Slovenafko-nemački kulturni odnosi u srednjem veku«, ki ie še pred izidom zvezka izšla kot separat (Beograd 1937. str. 32, cirilica). V uvodu se naš »nanstvenik zavzema za razširjenje im poglobitev naših germanoslavističnih proučevani, ki naj doženejo rezultate več ko tisočletnega sožitja Slovencev in Nemcev.
Prof dr. Kelemina se je v svoji razpravi omejil na najtemnejšo dobo slovensko-nem-ških kulturnih odnošajev od prvih začetkov do konca 15. stoletja. V teritorialnem pogledu obsega njegova študija vse zapadno-alpsko ozemlje do Dunava, »staroavstrijska tla«, kakor označuje Mati; na njem se odigrava kulturno življenje avstrijskih Nemcev, Slovanov, Romanov in Madžarov Razvoj slovensko-nemških stikov deli pisec v več stopenj. Prvo dobo označuje odpor Slovencev zoper germanstvo. drugo njih popolna podreditev nemškemu vplivu, tretjo začetek kulturne diferenciacije s pojavi slovenske narodne zavesti. Ta važna doba sovpada s koncem fevdalne dobe pod Maksimiljanom in Ferdinandom. Prav tedaj ko bj se_ Slo; venci imelj spremeniti v avstrijski državni narod, se začenja reakcija v oblik; kmečkih uporov, protestantskih gibanj in drugih momentov.
Razprava prof. dr. Keleirrine obsega prvi dve stopnji. V poglaviu »Zgodovinsko ozadje« določa pisec plemena, ki so zadnji rabili Nemci naziv »Winden« in se pri tem dotika tudi nekdanjega obsega slovenskega ozemlja ter popravlja trditev Fr Kosa, da najstarejši viri razumevajo pod Winades boi; Čehoslovake kakor Slovence. V nadaljnjem označuje rabo nazivov Sclavus, Scla-vini in madžarskega Trft ter zgoščeno na-značuje položaj v dobi Karolingov. Iz tega •poglavja navajamo zadnje stavke: »Pogosto trde, da Slovenci dolgujemo vso svojo kulturo Nemcem; temu nasproti je treba nagla-siti, da ie do najnovejšega časa trajal romanski vpliv, kj pa še ni dovolj raziskan; naj omenim samo besedo »križe, kj je znana vsem Slovanom in ki poteka iz nekega retijskega narečja. Romanj so bili našim prednikom učitelji v vrtnarstvu; zdi se_skoraj paradoksno, če išče kdo nemški izvor besed kakor so črešnja, breskev, rebulja . « — V drugem poglaviu se prof. dr. Kelemina bavj s socialnopravnimi vplivi, omenja slovensko plemstvo (bodoča socialna zgodovina Slovencev bo morala točneje obdelati odno-šaie našega kmeta nasproti plemstvu!) in karakterizira vnliv pokrjstjanjenja na Slovence. poudarjajoč Vrhovčevo mnenie, da ni samo naključje, če se meja slovenske govorice ob Dravi kriie z mejo solnograške Škofije. Nato označuje razvoj mest kot središč germanizacije jn odnošaje slovenskega kmeta nasproti mestu, značaj nemške kolonizacije in pomen socialnih razlik.
V nadaljnjem poglavju razglablja prof.
dr. Kelemina odnošaje med alpskimi Nemci in Slovenci, pri Čemer ugotavlja sledove slovenskega jezikovnega vpliva v narečju alpskih Nemcev (poleg glasoelovnih vplivov je ostalo v narečjih koroških, štajerekih in tirolskih Nemcev okrog 250 slovenskih besed). Nadaljnje sledove slovenskega vpliva ugotavlja tudi v narodnem blagu koroških in štajerskih Nemcev; pri reku »Windisch Blut tu t dem Deutschen nicht gut« (Slovenska kri ne stori Nemcu dobro) se nehote spomnimo današnjega rasizma kot nove idejne opore nemške ekspanzije med rasno »manjvredne« Slovane. Nato označuje nemške vpljve na našo govorico, ki eo kajpak znatno večji kakor sflovenski sledovi v nemških narečjih. — V sledečem delu načenja pisec hvaležno poglavje germansko-sloven-6kega proučevanja: »folklor in narodna književnost«. Bavi se z našim kolom (»vrtec«, ovrtenica«), ki je prešlo zaeno s če-■ščenjem svetega Vida, namestnika slovenskega Svetovida, tudi med alpske Nemce. Zanimive so opazke o vzhodnogotskj in hunski tradiciji, o vplivu narodnega blaga kočevskih Nemcev, o nemških vplivih na razvoj naših pravljic.
V zadnjem poglavju obravnava proJ. dr. Kelemina literarne vezi ln stike izza »stoletij beležk brez literarne tradicije« (Kidrič) in poudarja važnost raziskavanja dela onih Slovencev, k; so pisali v latinščini in nemščini, opozarjajoč, da tudi Nemci štejejo v svojo literaturo tiste roiake, ki eo pisali v tujih jezikjh. Vprašanje takega »prisvajanja« je bilo prj nas že v nekaj primerih sporno. — Ta pregled, ki se dotika tudi tako važnih dokumentov, kakor je »Conver-sio Bagoariornm et Carantanornm« ee končuje z odstavkom o Letopisu Popa DuMja-nina. Letnico smrtj Brikcija Preprosta na str. 23. je zamešal tiskarski škrat. Ob koncu razprave je obilna dokumentacija.
Na vestnem proučevanju v i rov^ zgrajena, izredno zgoščena, vendar pa vsebinsko zelo obilna in dovolj pregledana razprava prof. dr Kelemine naj bi avtorja in tudi mlajše raziskovalce iz njegovega seminarja vzpodbudila k nadaljnjemu smotrenemu raziskovanju slovensko-nemskih kulturnih odnošajev. Študiia, ki bi podala zaključeno sliko do osvobojenja, ko so tisočletni odnosi stopili v docela novo zgodovinsko fazo, bi bila nedvomno potrebna in koristna. Za »Strani pregled« in njegov krog spisana razprava prof. dr. Kelemine je pokazala, koliko zanimivega gradiva jn nerešenih problemov čaka raziskovalca celo v srednjem _ veku, temveč bo treba še doznati za poznerša obdobja. Najnovejši sp-si dr. Kosa, dr. Kidriča dr. Grafenauerfa. dr. Dolenca i. dr., prav kakor pričujoči donesek dr. Kellemine dokazujejo. da o kulturnem in socialnem življenju naših davnih prednikov v srednjem veku še zdaleč nj rečena zadnja beseda. Prav zaradi tega smo obširneje prikazali spis prof. dr Kelemine kot tehten in vzpodbuden donesek k našim slovensko-germani-stičniim študijam.
Dr. Mirko Rupel, Valvasorjevo berilo I
Akademska založba v Ljubljani, ki se je pod vodstvom književnika Silvestra Škerlja posvetila izvirni znanstveni literaturi, je svojim izdajam (»Monumenta artis slovenicae«, Siodnjakovemu i Pregledu slovenskega slovstva«, dr. Dolenčevi »Pravni zgodovini«, Ramovšev; »Kratki zgodovini slovenskega jezika«, izdaji Trubarjevega Chatechisma, delu Otona Župančiča i. dr.) pridružila še Valvasorjevo berilo v redakciji dr. Mirka Rupla. Na dva zvezka zasnovani izbor iz temeljnega spisa domače zgodovine, Valvasorjevega leta 1689 izillega monumentalne-ga dela »Die Ehre des Herzogtums Krain«, ležj sedaj v prvem zvezku pred nami (Ljubljana, 1936, str 312).
Misel, približati sodobnemu čitatelju starega Valvasorja, je bila prav srečna, kajti njegovo delo sodi med vrelce naše tradicije. Čeprav je bilo spisano v tujem jeziku, .spada organično med znanstveno-literarne dokumente slovenske kulture. Kajtj vzlic nemškemu jeziku veje iz njega domači duh; nastalo je iz ljubezni do domače zemlje, in kakor kaže že naslov, v njeno 6lavo. Točno sto let pred izbruhom francoske revolucije, lega preobrata, ki je pospešil preporod, prinesel Ilirijo in prekvasil Evropo z demokracijo, je nastal Valvasorjev spis, največji znanstveno-lliterarni tekst našega baroka. Čeprav je pred dobrimi petdesetimi leti izšla nova popolna izdaja nemškega izvirnika, kj ne sodi med največje redkosti^knjižnega trga, je vendar izvirni Valvasor že jezikovno težje dostopen prav mlademu rodu, ki najbolj žeja po osvežujočih vrelcih domače •tradicije. Mimo tega je originalni in celotni Valvasor zaradi svoje obsežnosti in obilne anahronjstične navlake kaj malo vabljivo štjvo.
Dr. Mirko Rupel, ki mu med drugim dolgujemo hvalo za vzornj izbor 6lovensk;h protestantskih piscev v izdaji Tiskovne zadruge, se je z očitno ljubeznijo oprijel Valvasorja. Iz njegovega dela, v katerem je pod častitljivo patino starine, pod dokaj debelim slojem značilno baročnih književnih manir in dandanes že zastarele tvarine, ostalo še mnogo živega, zanimivega in zaradi svoiih neposrednih pričevanj zgodovinsko poučnega, nam ie sestavlialec prinesel toliko, da bodo po izidu 2. dela te izdaie samo še zgodovinarji i>n ljubitelji 6tari.n listali po originalnem Valvasorju. Vsem drugim bo Ruplov izbor popolnoma zadoščal. Valvasorjevo besedilo je se«tavlialec prevel v lepo in sočno sodobno slovenščino, kar bo nemalo pripomoglo k temu, da bo Valvasor zopet postal štjvo.
Prva knjiga Valvasorjevega berila obsega odlomke iz druge do šeste knjige nemškega izvirnika. Tu najdeš podatke o zemlji in prebivalstvu tedanje Kranjske, ki se je delila v Gorenjsko, Dolenjsko. Srednjo Kranjsko. Notranjsko in Istro; dalje podatke o rastljnah. rudnikih, rudninah, živalih itd., o naravnih redkostih, o kranjsko-slo-vanskem jeziku, nravih in šegah; urednik je izbral samo to, kar utegne zanimati današnjega človeka in kar ima še vedno neko vrednost. Nenialega pomena je prj tem izboru sestavljalčev komentar v obliki opomb, kar je dandanes pri eitamju Valvasorja že nujno potrebno in česar ni bilo lahko sestaviti. Šele s temi opombami si je Valvasorjevo berilo pridobilo značaj znanstvene, vendar pa tudi splošno dostopne m užitne izdaje. Prvi del berila je opremljen s podobami iz prve izdaje, odkoder so posnete tudi viniete. »Valvasorjevo berilo? je založba opremila razkošnejše, kakor dosedanje knjige Akademske biblioteke; v tej zbirki se bo ta leipa in koristna edicija pridružila svojim predhodnicam ne le oa
knjižnih policah, marveč tudi tam, kjer je dobra domača knjiga ljudem tem pogosteje v rokah, čim bolj skušajo skozi preteklost dogledati, pretehtati in pravilno^ oceniti všečne in nevšečne pojave domače sodobnosti.	—
3—4 zvezek »Ljubljanskega Zvona"
Pravkar izišlj 3.-4. zvezek »Ljubljanskega Zvona« je delno še v znamenju stoletnice Puškinove smrti. Posebno zanimivi so v tem zvezku novi prevodi iz Puškinove lirike. Oton Župančič je prevedel pesmi »Vi in ti«, »Ljubil sem vas«, »A. P. Kernovi« in »Prerok«, Mile Klopčič je pa že v prejšnjem zvezku objavljenim prevodom pridružil še »Pesnika« in »Ne daj mi, da zblaznjm, Gospod«. Pesem »Ljubil sem vas« sta ob istem času, ne vede drug za drugega, prevedla Oton Zupančič in Mile Klopčič kar mika k primerjavi, še bolj pa na pr. prevod »Pre-
nkK ta »A- P. Kemom, dvefc pesmi, kf
ju je prevel Ivan Vesel Primerjava bi ta pokazala ne le mojstrstvo Zupančiča, marveč tudi velik razvoj siovenskga pesniškega jezika, njegove neprimerno finejše izraze-vahie možnosti. Med jubilejne prispevke o Puškinu sodita še drugi del razprave Bralka Krefta »Puškin kot dramatik« in konec prevoda članka A. Lunačarskega »Ob Puškinu-kritikuc Kreft je v svoji razpravi metodično temeljito obdelal idejne, tehnične, dramaturške in druge kvalitete Puškinovih dramatskih pesnitev, predvsem seveda »Borisa Godunova«. Lunačarskega članek je li-terarno-teoretično posebno zanimiv glede na današnja sociološka in formalistična proučevanja metod umetniškega ustvarjanja.
Iz drame Iva Bmčiča »Med štirimi stenami«, ki ie bila nedavno odrsko krščena v ljubljanski drami, je objavljen začetek drugega dejanja. Priobčevanje te dramatske novitete se bo nadaljevalo. Prav tako se nadaljuje pripovedna proza Jontes Gelčeve »Mlekarica Johana«. Končuje ee novela Iva Brnčiča »Smrt Jurija Možine«, kj razodeva piščev že zreli epični slog. Izvirno liriko predstavlja v tem zvezku Joža Šeligo s petimi pesmicami, kj kažejo pristno lirično občutje, vendar bo treba še počakati, da se nekoliko ostreje orišejo obrisi Šeligovega pesniškega obraza. Omeniti je še Arija Stjda »Balado« na str. 164.
Izmed esejev jn literarnih člankov je treba predvsem omeniti D. Straškovega »Fran-cieca de Goyo«, članek o velikem slikarju španske Iragionoeti, razdejanja in boja, čigar nesmrtne slike v tolikj merj približujejo poznavalcu krvavo grozo sedanjih dni v Španiji. D. Strašek ie živo prikazal osebnost, delo in dobo tega mojstra. »Literarni profil Karla Čapka« je orisal B. Borko, predstavljajoč ga kot »korenitega pisatelja češkoslovaške demokracije in njenega civilizma«. Dr. K. Dobida je prispeval referat o Ste-letovih »Monumenta artis slovenicae« (I). Vito Kraigher po pravici poudarja pomen spisa dr. Stojana Bajiča »Delovno pravo«, Vladimir PavšiČ se bavi z odrsko uprizoritvijo Bmčičeve drame, Fr. Zwitter repli-cira na članek »Slovensko zgodovinanstvo na razpotju«, prof. dr. V. Burian pa ie zastopan e člankom »Ob stoletnici KoMrjeve vzajemnosti«. H krvavečj problematiki današnje Španije je prispeval D. Strašek informativni, 6tatistjčno obilno podprti članek »Špansko gospodarstvo«. Prešerniano razširja prof. dr. Pavel Strmšek s člankom o doslej neznanem rokopisu Prešernove pesmi »Trj želje Anastazija Zelenca« in s podatki o izvodu Prešernovih Poezij, ki je bil poklo-njen Vrazu in ki kaže, da je prijateljski odnošaj med Prešernom in Vrazom trajal tudi po 1. 1846. Značilen dokument časa pred sto leti (ki nehote izziva primerjavo z današnjo nemško emigracijo) je tiralica za dramatikom Georgom Biichnerjem, ki jo priobčuje B. Z, — V rubriki »kritika« ocenjuje Andrej Budai nove spise Frana Bevka, Vratuša se pa fjlološko bavi z Novakovim »Izborom prekmurske književnosti« in BaševLmi »Prekmurskimi pesmimi«. Jože Kerenčič razpravlja o Senkovičevi knjigi »Novodobno šolsko delo«, F. K. pa o prevodu Engelsove »Nemške kmečke vojne«. V rubriki »Socialni obzornik« razglablja Josip Jurančič na osnovi statističnega gradiva iz Haloz umrljivost otrok na vasi, Branko Šalamun pa v članku >Nova slovenska bolnica« glo6ira enega izmed naših žgočih proble-
mov.
Zapiski
»Življenje in svet« prinese v prihodnji številki med drugim članke: »Duševno življenje rastlin«, »En mav črez izaro, en mav črez gmajnico« (dr. Anton Debeljak), »Večerne ure« (Ignac Koprivec), »Trije mušketirji« (Dumas-Nbrretrandere), Črnogorec in slovensko narodopisje (A. Deibeljak), dalje rubrike: Tehnični obzornik, Radio, Letalstvo, Za ljubitelje cvetilic, Praktične no-vote, Šah, Uganke in med tekstom števibie ilustracije.
Nova številka »Misij ln dela« je pravkar izšla. Prinaša uvodnik »Mednarodne pogodbe«, članek inž. Janka Mačkovška »O raznih nemških mejah med Goepo Sveto jn morjem« (s prilogo), dr. Branka Vrčona »Sta-tiko in dinamiko Podonavja«, B. Borka »Dramo humanitete« (K. Čapek, Bela bolezen), I Kolarja nekrolog Tomi Zupanu ra več drugih člankov, poročil in informacij. Podrobnejše poročilo bomo še objavi.
0 m Silma o nemških železni
Zanimiva predvajanja v kinu „Slogi"
Tehniškemu naraščaju naše univerze in tehniške srednje šole je bilo te dni gotovo ustreženo, ko si je mogel v kinu »Slogi« ogledati zanimive tehnične filme o gradnji železnic in mostov, o preureditvi predorov in novi, dovršeni ureditvi prometnih sredstev in prometa samega. Pri naših skromnih razmerah si more študent-tehnik le redko privoščiti kak širši pogled v tehnični svet, ker domačih filmov te vrste ni, a tuja produkcija nam ni vselej dostopna. Da pa sodobni tehnični izobraženec nujno potrebuje tudi takega nazornega pouka, je zgovorno dokazal res številni obisk predstav oba dneva, ko so se filmi predvajali za slušatelje tehnike Aleksandrove univerze, za dijaike TSŠ. za tehnično uradništvo železniškega ravnateljstva in za članstvo udružeaja jugosl. železničarjev in brodar-jev, sekcije Ljubljana, ki je preskrbelo filme iz Berlina. Posebej se je zavzel za to tehnični železniški uradnik g. Danilo Del-. kin, železniško ravnateljstvo in kino »Slo-; ga« pa sta zelo uvidevno pomagala pri stvari.
Vsi filmi, ki merijo skupno 7500 m, so bili izdelani v Berlinu. Pri osrednjem železniškem ravnateljstvu v Berlinu imajo poseben filmski odsek, ki za važnejša sni-manja povabi k sodelovanju tudi ugledne filmske družbe. Zato so tudi ti filmi tehnično dovršeno izdelani in nekateri v celoti zvočni. Bili so nazorno tolmačeni do najmanjših podrobnosti. Prvi dan so obsegali gradnjo najhitrejše nemške parne lokomotive, prezidavo železniškega predora Cochem—Eller, dalje moderno^ gradnjo zgornjega ustroja na nemških državnih železnicah, posebej pa še ves obrat in tok dela v delavnicah, montirnicah in poprav-ljalnicah; drugi dan so bile predvajane gradnje mostov, letečih in plavajočih vlakov in sodobna ureditev vseh vrst prometa, prvenstveno železniškega.
Najhitrejša parna lokomotiva nemških državnih železnic, grajena po najnovejših izsledkih v elegantni aerodinamični liniji je v filmu prikazana poleg modela končne oblike še v vseh fazah njene izgradnje in je dovršeno točno sestavljena v celoto, ki pomen j« nov uspeh znanstvenega in tehničnega napredka v tej važni stroki. Nova velikanka se jb že pri poizkusnih .vožnjah
tako obnesla, da so prireditelji filnw dali temu visok naslov: »za modri trak tračnic«, ki ga tudi upajo doseči s svojim novozgrajenim orjakom.
Tehnično izredno zanimiva je prezidava 4206 m dolgega železniškega predora Cochem—Eller, skozi katerega vodi dvo-tima proga z močnim in gostim prometom. V noči, ko je komaj za nekaj ur ustavljen promet na enem tiru, prem en ja armada delavcev lep kos zgornjega ustroja m ga nadomesti z novim tirom in pragovi, da je že zjutraj vpostavljen reden obojestranski promet vseh vrst vlakov. Za izdatno čiščenje dima in predora skrbe velike sesalne naprave ob začetku predora in ogromna črpalka 230 m visoko vrh hriba, pod katerim teče predor.	,
Problem rastočih prometnih potreb m vedno večje hitrosti je zahteval rešitve predvsem v smotrni izgradnji boljšega zgornje-da ustroja z večjimi krivnimi polmeri, zato so pričeli z izboljševanjem prog predvsem v tej smeri. Najmanjše krivine so izdatno omiljene, odvajanje vode je smotrno urejeno s širokimi jarki in kanalizacijo, vrhu vsega pa je še dolžina tračnic večja in jih večjidel električno varijo. S posebnimi preciznimi aparati se potem preizkušajo še tresljaji in morebitne nepravilnosti. Ko se vse — skoro bi rekli — kakor v računu brezpogojno točno izvrši, zdrve brzovlaiki s svojimi 100 km skozi številna mesta in naselja, ki so propagandno učinkovito prikazana.
V delavnicah na drugi strani, kjer se izdelajo vse potrebne podrobnosti in tudi celotna ogrodja strojev m tehničnih naprav, se seveda obratuje z naglico, ki je vprav pri primerjavi med »včasih« in »sedaj« — v filmu gotovo za dobršen del še posebej — tako otipljivo vidna, da upravičeno vzbuja začudenje, ker je pri nas seveda še nismo tako navajeni.
Kolikšen gospodar novega tehničnega razvoja je postala hitrost nazorno prikazujeta filma o letečih in plavajočih vlakih. Prvi na električni pogon z lokomotivo in vozom skupaj — ki prevozijo n. pr. progo od Berlina do Hamburga v dobrih dveh urah — drugi pa kar celi zavozijo na posebne parnike in na drugi strani »luže« zopet kompletni kar neposredno odpeljejo »po suhem«. Električni vlaki vozijo nor-
malno • 125 km a* aro. gornja meja pa jim
je pri 160 km na «ro. Dieslove motorje ta električne vlake grade v Gorlitzu in Claybachu pri Friedrichshafnupo najmodernejših izkustvih, dovršeno in računsko točno, kar je seveda prvi pogoj za gradnjo teh vozil, katerih hitrost gre že skoro neverjetno visoko navzgor. — Plavajoči vlaki izdržujejo predvsem obsežen promet med Švedsko in Nemčijo, ki sta v tesnih gospodarskih stikih. Poseben film celo prikazuje izmenjavo najrazličnejših dobrin med obema sosedoma, ki ju loči le vzhodno morje. Utripanje orjaških pljuč Nemčije, obeh severnih pristanišč: Bremena in Hamburga, je seveda se posebej namenjen dobršen del posebnega filma o prometu in vseh vrstah pomožnih sredstev, ki siužijo sodobni industriji in trgovini za čim krajšo zvezo in izmenjavo najrazličnejših dobrin. — Med take važne najkrajše prometne posrednike spada tudi dvižni železniški predalčni most preko Odre pri Kaminu blizu Stettina, ki so ga zgradili v nadomestilo vrtilnega mostu in so tako izdatno prihranili na času in denarju.
Sedanji prireditelj bo v kratkem preskr-bel novo serijo tehničnih filmov, ki so s propagandno poučne strani gotovo dosegli zelo zadovoljiv uspeh. Naši mladi tehniki so se vsaj na ta način seznanili z mnogimi važnimi pridobitvami, ki jih bodo kasneje gotovo v svojem poklicu le s pridom uporabljali. Te filme bodo predvajali še v Mariboru in Ptuju.	-Mr.
Otrok in ples
Modemi čas je smeri vseh umetnosti zxa-dikalizjral do temelja. Tako je tndi umetniški ples odvrgel svečeniški plašč, ki ga je zavijal v onostranstvo, in se je vrnil k človeku, iz katerega je izšel. Kakor vsaka umetnost, tako je tudi ples razodevanje najvišje radosti in poslednjega obupa v človeku in tako je kakor vsaka umetnost tudi ples manifestacija najvišjih življenjskih potenc.
Prj nas je plesna umetnost še zelo malo znana in le malo se jih je dokopalo do spoznanja, da je z ritmičnimi gibi telesa mogoče jzrazffcj človeško duševnost in da lahko gesta života in rok izoblikuje vso neskončnost simbolike, s katero umetnost od pam-t; veka izraža, ponazarja jn poveličuje lepoto življenja na zemlji.
Plesna umetnica Katja Delakova, k} je obrnila nase pozornost naše kulturne javnosti in se je s plesnimi večer,i izkazala ne le kot sijajna plesalka, ampak tudi kot. odlična učiteljica plesne umetnosti, je pripravila s svojo otroško plesno skupino v kater; sodelujejo otroc; od tretjega do štirinajstega leta — nov spored, kj ga bomo videli v nedeljo ob .pol 11. dopoldne v ljubljanski oper; pod naslovom »Otrok jn ples«. Ta nastop, kj ima značaj sklepne produkcije otrok iz šole Katje Delakove, je obenem tud; poslovilna predstava ge." Delakove, ki odpotuje še to sezono v London.
Spored produkcije »Otrok in ples« je razdeljen v dva dela, v plesno tehničnega in v pravljični del. V plesno-tehničnem delu nam pokaže plesalka izrazne možnost} telesa. uvod v ples, reake jo na besedo, na zvok gonga, na rjtimian^ udarec na les in slednjič reakcijo na glasbo. V drugem delu bomo videli obraze jz pravljic, tako »Glasnika«, »Tri vesele čarovnice«. »Vjlrnsko dete se z vetrom igra«. »Zgodbo o zlobnem čarovniku in modrem palčku«, »Pod-ganarja« in kot zaključno točko realni nastop »Veselje pa mora bit'« na slovenske narodne pesmi ob zvokih harmonik malih Rančigajevih učencev. Otroci plešejo na skladbe Grjega. Grečaninova, Dvofaka fn Zebrota, ki je napisal tudi glasbo za plesno pravljico »Podganar«. Vsebina »Podga^ narja je sledeča: Bilo je nekje mesto, v katerem je kar mrgolelo podgan. Prebivalci So bili vs$ nesrečni. Nekoč je prišel v to mesto godec, k; je obljub,! mestnim očetom. da protj nagrad; osvobodi mesto nadloge. In res je s pomočjo meseca in čarobne piščaJj odgnal podgane iz mesta- Mestni očetje pa mu obljubljene nagrade niso izplačali Godec se je maščeval. Začaral je otroke in jfh odpeljal. Mesto se je rzneb'lo podgan, izgubilo pa je otroke. — Na to izredno zanimivo otroško plesno prireditev opozarjamo naše občinstvo.
Mož v bolnišnici, družina na cesti
Na članek, ki smo ga priobčili v četrtek 15. aprila pod naslovom »Mož v bolnišnici, družina na cesti,t nam je mestni predsednik g. dr. Juro Adlešič poslal naslednje uradno pojasnilo: Nikakor ni resnica, da bi bilo stranki Klemenčič brez zadostnega razloga odpovedano stanovanje v mestni hiši, kakor je razumeti smisel navedenega članka, to je: zaradi golih ovadb, iznešenih iz sovražnosti nekoga iz njene neposredne bližine. Proti stranki so se že dolgo vrstile pritožbe, da vlada tam večen nemir in kričanje, in to celo v poznih nočnih urah. Dogajali so se primeri pijančevanja in razgrajanja ter je morala ponovno intervenirati policija* da bi napravila red in zaščitila mir ter možno sožitje med sosedi.
Vsled takih izgredov je stranka Klemenčič že pred letom dni dobila odpoved stanovanja. Na prošnjo stranke pa se je de-ložacija odlagala mesece in mesece; stanovanjski urad je upal, da se bodo razmere morda izboljšale, ali pa, da bo našel medtem najemnik drugo stanovanje. Časa za to je imela stranka dovolj (nad eno leto). Vsi opomini in svarila niso nič izdala. Stranka si je kljub prepovedi stanovanjskega urada najela še podnajemnika in ko je bila na to posvarjena, se na to opozorilo ni ozirala, temveč je dobila v svoje stanovanje še dve stranki (dve ženski), tako, da je v eni in isti sobi stanovalo končno poleg šestčlanske družine še troje strank. Ker so se pritožbe sosedov vsled nereda in nemira pri omenjeni stranki še bolj množile in se je stanovanjski urad ponovno prepričal o upravičenosti teh pritožb, je bdi končno prisiljen stranko deložirati.
K zadevi odtegnjene najemnine za ves mesec pripomnim, da je mož Klemenčiče-ve prejel za polovico marca najemnino v znesku 117 din vrnjeno pri mestna blagajni dne 7. aprila 1937. zjutraj, torej več kot en teden preje, preden je izšel Vaš članek v tej zadevi (15. aprila 1937).
Stanovanjski urad je dolžan skrbeti za red in mirno sožitje vseh stanovalcev v mestnih hišah, v prvi vrsti pa čuvati njihove pravice do reda in miru. Skrivanje pod plašč socialnosti pa je v takem primeru gotovo neumestno, ker bi se v nasprotnem primeru delala prav tako socialna krivica drugim.
§port
Bergerji in naš nogomet
Zagreb je spet enkrat zagrozil Beograda
Poaiavalcem naših nogometnih razmer je gotovo še v spominu, kako burno je potekla zadnja glavna skupščina jugoslovenskega nogometnega saveza, v glavnem zaradi tega, ker je beli Zagreb videl v pre-stolnem Beogradu tudi na nogometnem polju zase samo krivico in samo zapostavljanja in preganjanja na vse strani. Glavni govornik tega nezadovoljnega Zagreba in njegovih pristašev, med katere se je takrat štela tudi beograjska Jugoslavija, je bil predsednik ZNP željko Berger, ki je grmel nad vsem, kar je savez storil, odkar je v Beogradu, in se v preveliki gorečnosti povzpel tudi do nekaterih izjav izven športnega okvira, ki jih je moral pozneje prav nujno preklicevatL Duhovi so se potem polagoma polegli, JNS je ostal tam, kjer je bil, bojni predlogi ZNP so ostali na papirju, »Bergerji« pa so se umaknili s pozornice.
Toda ne za dolgo, kajti pred kratkim so spet nastopili, prav takšni kot so bili takrat ali še mogočnejši. Njihov najboljši predstavnik na zelenem polju — zagrebški Gradjanski — je to nedeljo v Beogradu izvojeval pomembno zmago nad najboljšim predstavnikom one druge skupine, ki je bila za zeleno mizo v Beogradu še vedno nepremakljiva. Z lovorji ovenčan se je Gradjanski vrnil v Zagreb, ki ga je sprejel kar se da veličastno. Na kolodvoru je bil med tisočglavno množico navzoč seveda tudi predsednik ZNP Berger, ki je zmagovalcem v dobrodošlico spregovoril med drugim tudi tole:
»Jaz kot predstavnik zagrebškega nogometnega podsaveza, danes še člana jugoslovenskega nogometnega saveza, toda jutri že samostojnega in posebnega hrvatskega saveza, pozdravljam vas dične zmagovalce. Ne ustavljate se zdaj, kajti vas čaka še odgovorna naloga kot predstavnike Zagreba, Hrvatske in te države.«
Razumljivo je, da so te izjave izzvale v beograjski športni, pa tudi ostali javnosti precejšnje zaprepaščenje. Gospod Berger je namreč to pot odkrito povedal, da Zagrebu prav za prav ne gre za ureditev razmer v našem nogometnem športu po dosedaj običajnih potih, temveč da mu gre za ustanovitev samostojnega hrvatskega nogometnega saveza. Beograjski tisk je to vprašanje načel brez vsakega prikrivanja in rezultat je za Zagreb že drugič porazen. G. Berger je dal namreč takoj nato objaviti popravek, v katerem trdi, da onih ominoznih besed na zagrebškem kolodvoru ne gre razumeti tako, kot so bile spregovorjene in zapisane. Predsednik ZNP pravi, da bo njegov podsavez še zmerom stremel za tem, da se razmere v JNS uredijo v okviru sa veznih pravil. Ce vsa ta prizadevanja le ne bi imela uspeha, potem šele bodo zagrebški klubi — kaj pa da skupno z vso armado ostalih nezadovoljnih klubov po državi — pokazali savezu hrbet in se nekako osamosvojili. Pa ne — hrvatsko!
Ta spor med Zagrebom in Beogradom se našega slovenskega nogometa tiče navsezadnje le posredno. Gotovo je, da želimo, da bi se uredil v korist vsega našega nogometa, ki je prav v zadnjem času dobil lepo mednarodno reputacijo, hočemo pa pribiti tudi to, da so Bergerji in nastopi po njihovem vzoru našemu nogometu samo v škodo. Zato bi bilo prav, da bi se za mizo, pri kateri naj bi se ta spor enkrat za vselej spravil s sveta, res našli samo ljudje, ki bi govorili tako, kakor jih je treba razumeti in kakor se tudi lahko zapiše. Bergerji pa očividno niso taki!
Akademsko damSko prvenstvo v alpski kombinaciji
Jutri in v nedeljo na Krvavca
Kakor je bilo že objavljeno, priredi jug. akademska smučarska organizacija jutri in v nedeljo tekmovanje akademičark za prvenstvo jugoslovenskih univerz. Tekmovanje obeta biti zelo zanimivo, Jaso in tudi ASK bosta poslala nanj svoje najboljše moči. Tekmovanja se lahko izven konkurence udeleže tudi neakademičarke. Obenem priredi JASO tudi tekmo v smuku za moške, ki se je lahko udeleže tu<& neverificirani tekmovalci. Odhod na Krvavec danes opoldne z avtobusom izpred protestantske cerkve.
Razpis
izbirne dirke za Sofijo na progi Maribor—Žalec in nazaj
Kolesarski podsavez Maribor priredi dne 2. maja t. 1. na progi Maribor—Slov. Bistrica—Slov. Konjice—Celje—Žalec in nazaj izbirno dirko za dirko Beograd—Sofija. Dolžina proge znaša 135.2 km.
Start in cilj v Mariboru, Tržaška cesta ob igrišču SK železničar. Start ob 6. zjutraj, cilj ob približno 10.30. Prvo in drugo plasirani dirkač pride v poštev za mednarodno dirko Beograd—Sofija, ki bo v treh etapah dne 8. junija t. 1. Prvo in dru-goplasirani dirkač bosta odpoklicana v Beograd na sedemdnevni trening. Vsak vozi na lastno odgovornost po policijskem cestnem redu ter po predpisi J.K.S.K.J. Kolesa morajo biti opremljena z dobro zavoro in zvoncem. Startati smejo samo dirkači, člani klubov mariborskega kolesarskega podsaveza, ki so poravnali Obveznosti na podsavezni članarini in so pravilno verificirani.
Morebitne proteste je treba vložiti 15 minut po prihodu na cilj z vložkom 30.— din, ki se v primeru pozitivne rešitve vrne.
Prijave je treba poslati najkasneje do danes ob 10. na naslov: Kolesarska pod-zveza, Maribor v roke R. Steinbticherja, delavnica drž. žel. v Mariboru. Prijavnina znaša din 10.
Motosekctja ŽSK Hermes. Sprejem beograjskih tovarišev v soboto 1. maja ob 17. pred nebotičnikom. V nedeljo ob 8. z motorji spremstvo gostov na krožni vožnji Kranj—Tržič—pod Ljubelj—Bled— Ljubljana. Tudi ob slabem vremenu sigurno vsi! Odbor.
SOKOL
Sokolsko društvo litija priredi drevi oŠ 20. v svojem dom« predavanje »Po Bolgariji ln Jugoslov. -bolgarski palete e slikami Predaval bo szredaroteti ZKD Bo«
rA. VOLTZER:
17
Maminski napttšč
št /3
Prigode Patricije Holmove
»Sir William,« je nazadnje rekel Duffy,« po mojem mnenju je Medler, ali če hočete, Ortega — najbrže se ne piše ne tako ne tako — ugrabil lorda Kingsleya. Morda ga je celo popolnoma spravil s poti, kar sicer po nekaterih znamenjih ni zelo verjetno. Dejanje se je zgodilo nemara takole: Ortegi se posreči — kako, je za nas ta mah postranskega pomena — pregovoriti lorda King-sleya, da da, zvečer vsej služinčadi dopust. Tedaj se pojavi Ortega s svojimi pajdaši; ti prisilijo lorda, da gre z njimi Ortega mora iz kdo ve kakšnih razlogov ostati v hiši. Tako vidi prihod gospodične Holmove, ki je zaModila v hišo. Skrije se in zapusti hišo nekoliko pozneje, ko je gospodična Holmova v drugem koncu. Ne potrudi se niti toliko, da bi vrata, ki jih je gospodična Holmova zaloputnila, on pa odklenil s svojim ključem, spet zaklenil za seboj. Morda stori to namenoma, da ne bi onemogočil dekletu odihoda. V Patriciji je spoznal lordovo vnukinjo; morebiti je že kdaj prej po lordovem naročilu govoril z njo ali jo vsaj
vi <M, kakšna je. čudno naključje je, da to deMe, ki se hoče z njo oženiti — zaradi te ženitve mora tudi lord izginiti — mahoma sredi noči zaide v hdšo. Ako nočemo osumiti gospodične Holmove, si ne moremo misliti drugega kakor da je bil to slučaj. Za sumničenje ni namreč zdaj nobenega razloga več. Ortega je torej nad nepričakovanim pojavljenjem gospodične Holmove izprva samo presenečen, ali še tisto noč dozori v njem načrt, izkoristiti dekletovo slučajno navzočnost v dedovi hiši za svoje namene. Zdaj moramo domnevati, da je bil nekdo izmed služinčadi v zvezi z Ortegom. Ta je Ortega obvestil, da je nadzornik Whinstone našel v lordovi delovni sobi damsko rokavico. Ortega seveda ve, čigava je, in sklene s potvorje-nim pismom — ki ga je omenjeni zaveznik po Ortegovem navodilu v teku dopoldneva natipkal in položil v koš za papir — obrniti sum na gospodično Holmovo. Nadeja se, da bo s tem dekle zme_ del in jo storil dovzetnejšo za svoje načrte. Stvar ni bila napak zasnovana, a kakor se pri takih prevejanih ukanah rado zgodi, je napravil tudi Ortega usodno napako. Prezrl je to, da je bil stroj, na katerega je dal napisati listek, da bi povečal njegovo verodostojnost, šele tisto jutro dostavljen v hišo. Morda mi porečete, da je Ortega s tem pismom obrnil gum tudi nase! Nu, to je storil vedoma. Prvič ni mnogo tvegal, ker bil zaradi svojega izginjenja že tako in tako sumljiv. Mislil je, da ravna še posebno zvito, ko osumlja mimo gospodične Holmove tudi samega sebe ...«
Višji nadzornik Duffy je premofaS, in sir Wil-liam je vprašal:
»Da, a zakaj se je hotel Ortega oženiti z gospodično Holmovo? In 6e je imel tak namen, čemu je moral odstraniti lorda Kingsleya ? Lord se vobče ni menil za vnukinjo! Najbrže bi mu bilo popolnoma vse eno. koga vzame dekle za moža...«
»Da, do nedavnega je bilo tako,« je pritrdil višji nadzornik, »še preden je lord izginil, se je pa zgodilo nekaj, kar je izpremenilo ves položaj!«
Poslušalca sta Duffyja presenečeno pogledala.
»Miss Holm je lordova edina dedična!«
Pojasnilo višjega nadzornika je učinkovalo kakor bomba.
»To je novica!« je vzkliml sir Wi0iam.
»Šele danes sem zvedel,« je rekel Du£fy. »Polkov nik Holm, lordov starejši sin in dedič, je umrl nekaj dni pred očetovim izginjenjem! Moj znanec v Indiji, ki imam to novico od njega, mi je mogel samo približno namigniti, za kaj gre. Sklepati je moči le toliko, da višji razlogi zafaranjujejo razglasitev polkovnikove smrti. Vsaj za zdaj. TI razlogi morajo biti tako nujni, da se jim je uklonil celo lord Kingsley, ki mu sinove smrti seveda niso prikrili. — Ta okolnost pa ni preprečila, dane bi bil njegov tajnik, naš prijatelj Ortega, zaduhal vse stvari. Niti tega ni bilo treba, da bi mu bil lord sam povedal, človeka, kakršen je Ortega, prav nič ne peče vest, ako je treba odpreti tuje pismo ali tujo pisalno mizo! Vprašanje je še, za-
kaj ae je hotel z gospodično Holmovo, dedSčno velikanskega premoženja, tako nanagloma in t kar romantičnih okolnostih poročiti. Gotovo je imel dobro premišljene razloge. Tudi nevarnost, bi 90 je podajal vanjo, ni bila Bog si ga vedi kako velika. Mož, kd je v svojih sredstvih tako malo izbirčen kakor Ortega, bi bil gotovo našel pota, da bi storil izsiljeno poroko neovrgljivo. V najslabšem primeru bi bil lahko trdil, da ga njegova žena, nekdanja miss Holm, samo iz maščevalnosti dolži, da jo je prisilil v zakon. In ker je bil pastor, ki ju hotel poročiti, z obema pričama vred Orte-gov pajdaš, bi bili vsi trije potrdili njegovo trdite«. Na žalost se nam ctoslej ni posrečilo izžeti iz prijetih sokrivcev bogvekaj resnice. Pravijo, da jim Ortega ni zaupal svojih načrtov. Razpletek je pri Ortegi; ako dobimo tega v pesti, bomo zvedeB tudi usodo, ki je doletela lorda Kingsfleya!«
Višji nadzornik Duffy je vstal, stopil k oknu, se vrnil k stolu in sedel nazaj.
»Takšna je moja sodba o Slučaju lorda Kingsle-ya,« je dejal
»In kako si razlagate našemljeno prikazen v sobi gospodične Holmove?« je vprašal poveljnik redarstva.
»Ne verjamem, da bi bil ta nočni gost v kaki zvezi s Kingsleyevim slučajem. Mož je bil tat majhna hotelska podgana, ki je poizkusila svoje srečo v penzaji, kjer, kakor je znano, ne pazijo take skrbno.
Tudi za pomlad kupite pri „PAULIIIU" ti&him
L J U B L J ANA, KER ČAS IN MODA ZAHTEVATA LEPO LINIJO, TA PA DOBER IN PRAVILEN KROJ, KI JE ODLIKA NAŠIH PLAŠČEV, KOSTUMOV IN PALETOJEV
HALI O4.2 LAKI
i+rmni
Kam pa,kam ?
Beseda l Dm lave! 8 Din ut Sili« aU dajanj« naslov« S Dio. N<*jmaajiH roeeek 17 Dta.
Restavracija
Strelišče
PoiTOinikem »• priporoča mžniškšm izlrtnikom. Pristna štajerska in dolenjska rieka vina ter topla in mrzla jedila, balincanje na razpolago.
1<T730-18
Službo dobi
Beseda 1 Dta torek t Din. e* Šifro «11 dajanj« naslova S Dia. Najmanjši snesek 17 Dta.
Frizerko
dobro moč v železni ln vodni ooduiaciji, sprejme salon Ernješ, Sušok.
10709-1 Gospodična
ki sna nemščino in pisati dobro na pisalni stroj dobi stolno službo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »So-Mna gospodična«.
mso-i
Strugarski
pomočnik
m 1« dot* takoj delto. Babic strngaT. Rečica Laško
vm&-\
Mlad pekovski
pomočnik
ta vajenec se sprejmeta, Raket D56. Katera.
10726-1
Kuharica
BSTnoFtojna go-spodinja. z večletno praks* starejša. p*Tštena in mirna, dobi službo v večji trgovski hiši. Ple<"-a po 4ogworu. Ponudbe na ogl odd Jutra p?d »Gospodinja 777«.
Sl užbe išče
Vsaka beseda 90 oat, 4» rak 9 Dia. ca lifre ul da-Jen]« aaal«v« I Din; na> tnaai&i cnesek 19 Din
Brivski pomočnik
prvovrsten bubištucer, samostojen. do-ber delavec, soliden, 25 let star. išče do-b-o stalno mesto. Ce.nj. po nudbe na Anton Hadela, Grabonožfci vrh 71, p. Sv. Jurij ob Sčavnici pri Radgoni.	10672-2 iii ■».
Gospa
ki govori perfektio alo-vensko, nemško, francosko italijansko, deloma angleško, išče službo Po r....Lt>' na oar!. odd. Jutra pod »Tudi sezlja«.
10783-2
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
Vajenci(ke)
Btnoda 1 Dtn. lave* 8 Din. a 6ihm lil dajan)« oaalora
3 Dta Najmanjši ueaek a Dta
Kuharskega vajenca
sprejmemo Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod sRestavrant«.
10773-44

Beseda 1 Din. tavek 8 Dtn. ta Sifr« ali lajanj« oaalora 5 Dta Najmanjši tneeek 17 Dta
Izredna prilika!
Garantirano čista postelja, omara, o merica, umivalnik, mraa, lnster 750 Din Smole Stari trg 34.
10754-6
Avtogume
50 kom. rabljene, 1000 kg rabljenega avtoolja prodam najboljšemu ponudniku, Kovač. Tržič.
10663-6
	
	• ■ -
misMl	*
Beseda i Din. lave* 8 Din za Sifr« Ul dajanj« naslova 5 Dta NijmaniŠ' tneeek 17 Dm
Nemško dogo
psa, črnega, odlično ocenjenega, dobrega varuha -spremljevalca, proda Jakil, Sevnica.
10610-27
Kupim Dakelne
Foksterlerje, španlele, Škote ln prvovrstne lovske pse. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Taksa«.	10776-27
>Jutro< prihodnjo nedeljo ne bo Izšlo
zaradi tiskarskega praznika, ki bo v soboto, 1. maja.
Sobotna številka »Jutra« bo po svojem nedeljskem obsegu in nakladi nadomestila nedeljsko številko »Jutra«.
Male oglase naročite zato takoj, najkasneje pa do danes opoldne.
Podpeški kamen
strokovno ooeojen kot pr vovreten, ki j« lomi ln obdeluje t vsei oblikah in vseh dimenzijam, dobavlja v vsaki množini i® lastneg« i kamnoloma — stavbenik Maurič, ry-'*ra 55. Telef. Atev. 33-82.
10642-6
Izredna prilika!
Umetno sušen; parketa, od padki, počen pri F Ver-tačnik- Masarykova 33.
10932-6
K
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5, Telet. 20-69
G. Th. Rotman:
Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta
90
Bum! Počilo je, kakor da bi s topom nstrelil, nato za zasičalo, da je šlo kar skozi ušesa... in »Pnlex« je šinil pro. 1(4 nebu, naravnost med obtoke! Velike kepe prsti s© frčale na vse strani, in Papuance je vrglo kviska kakor žoge.
beseda i Dm, lavek 8 Din. za Sifr« ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Kupim motor
rabljen, dobro ohranjen, na plinski pogon (Sauggas) — 16—20 KS. Kurjava generatorja z ogljem aii drvmi. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra [►od »Motor 777«.
10006-0»
Kupim
liaseda 1 Dtn. Jarek 8 Din, za Sifr« Ul lajanj« oaalora 5 Din Najmanj^ tneeek 17 Dta
Opekarsko prešo
rabljeno, kupimo. Ponudbe z navedbo tehničnih podatkov, težine in cene na ogl. odd. Jutra pod »-Uporabna«.
10656-7
300 m tračnic
4—6 kg po metra težJu* in eden polnojarmendik 90 do 100 cm Širine v brez hibnem stanja kupim. J. Pogačnik, d. z o. Podstenica Toplice pri Novem mestu.	lOTl'4-7
Bukov in hrastov
okrogel les
raznfb dtoenaH b sedanje sečnje, samo vigonske pošiljke, kupim proti takojšnjemu plaSilu pri prevte-mu. Alojzij Piaasteioer. Senovo. p. Rajbenburg.
10606-15
Obrt
za atr* sil dajanje oaalora Beseda 1 Dta davek S Dta.
5	Dta NajmanjSi tneeek
17 Dta.
Gumbi - plise
entei, star, predtrtsK.. mon* grame, hitro izvrši Matek
6	MikeS, Ljubljana, twieg hotela StrukeU.
86-80
Trajno ondulacijo
ter barvanj« las tovišuje toSno in solidno. Damski češalni saion »OLGA«, Ljub ljena Beethovnova 14.
1OT52-30
Beseda 1 Dia, davek 8 Din, za Sifr« «11 dajanje oaalora 5 Dta NajmanjSi tneeek 17 Dta.
AL. PLANINŠEK Ljubljana
Beethovnova al. 14/L Telefon SV10. izpoelnje nakup ln prodajo
hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje
Informacije daje brezplačne 88-16
Posojila
dobe drtavnl tn samoupravni uslužbenci v Ljubljani v gotovini m blagovnih bonih. »Hermes«. Informacije: Tavčarjeva 2.
87-16
Hranilne knjižice
kupite aH prodaste potom moje pisarne najboljše KUDOLP ZORE, Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 58-10.
10635-16
Lokali
Beseda 1 Din, davek 8 Dm. za šifro aU lajanje oaalora S Din. NajmanjSi tneeek 17 Dta
Trgovski lokali
na telo prometnem kraju, večji ta manjši, pripravni tudi za manuiakturno trgovino in trgovino i tevlji, r novi hiši. »e oddajo 1. junija. — Informacije daje stavbenik Maurič, Tyrševa cesta 35.	10643-19
Za poslovne
prostore
iščem primerno stanovanje dveh do štirih sob, ali pa lokal s stranskimi prostori v strogem centru Ljubljane, za avgust, november ali preje. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
9611-10
Lokal
naj.prometnejša točka Ljubljane, pripraven za brivni-
oddam takoj. Mestni trg 11.
Vprašati: 1OT55-19
Trafiko
radi odpotovanja prodam, v vseh poslovalni-
Naslov c&h Jutra.
107^-19
Hranilne knjižice
Zadružne zveze ln Zadružne gospodarske ban ke kupim. Ponudbe na ogL odd. Jutra Maribor pod »Denar«.
10538-16
Posojilo
70 do 100 tisoč Sčem proti sigurni garanciji za jedno leto. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Posojilo 1987«
10768-16
Špecerijsko
trgovino
vpeljano, oddam oziroma prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Potreben mali kapital«
107P1-19
Beeeda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek j 17 Din
Hotel v Zagrebu
z IS sobami, kegljiščem, lehko je tudi pekarna, naprodaj. Svratište »Jelen«, Zagreb, Ilička Mitnica.
10636-30
Stanovanja
Beseda 1 Dta torek 8 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zne&ek 17 Dta
Starejša zakonca
iščeta za avgust udobno trisobno stanovanj« v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Samo dva« 10729-3!a
Beeeda 1 Dm, a»rek 8 Dm. za Sifr« ali dajanj« oaslora 3 Din. Najmanjši nese* 11 Du».
Lepo sobo
separirano, meblovano, prostorno oddam eni ali dvema solidnima osebama. 2i-bertova ul. 33 pri gor. kolodvoru.
10761-23
Prazno sobo
s souporabo kopalnice oddam gospodični. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
10T53-23
Novoopremljeno
solnčno sobo
v oemtru, s souporabo kopalnice oddam takoj solid nemu gospodu. Ogled od 2. do 6. popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 10756-33
Dve prazni sobi
nasproti glavne pošte oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
icrm-23
Elegantno sobo
v centru (poleg sodnije) se-parirana s stopnjišča, mirna, zračna, novo moderno pohištvo, oddam samo boljšemu gospodu. Ve>č: Miklošičeva 1*4 (trafika).
10777-33
Majhno sobo
v sredini mesta oddam 1. maja z hrano aH brez Naslov v vseh posloval. Jutra.
10779 23
RRBim DENHR
zato bom prodala približno 2000 parov prvovrstnih
ČEUUEV
deloma izpod nabavne cene.
TRGOVIIM Č E II L J E II
FRMIJH SI10J
PreSernooa ulica 32
Bančno kom. zavod Maribor
Aleksandrova nI 40.
Vam Izvrši prodajo ali nakup
hranilnih knjižic vseh denarnih ta vodov najboljše ln najvestnejše. Samo pišite na iim naslov in ml Vam požljenno goto vino po pošti naprej. Za odgovor priložiti Din 8 znamk.
181-16
Beseda 1 Dta te^efc 8 Din. za Šifro alt dajanj« naslova 5 Dta NajmanjSi tneeek 17 Dta
Suho lepo klet
oddam s 1. majem v najem. Po Izve se pri hišniku Cekinovega gradu.
10780-17
Med mestom In deželo
posreduje »Jotrov« mali oglasnik
Beseda 1 Dta davek 8 Din. ta Šifro ali dajanje naslora 3 Dta Najmanjši znesek 17 Dta
Dvosob. stanovanje
zračno in sončno se odda •za 1 junij Idrijska 6 (Stan in dom)
10766-21
Stanovanje
visoko pritličje, 3 sobe, kabinet, pos. »oba, zaprta veranda, etažna kurjava, oddam za junij ali julij. Vprašati Gregoričeva ul. specerija K ran je.
30766-31
Enosob. stanovanje
solnčno za L maj oddam na cesti 29. okt. (Romski cesti) štev. 33.
10746-21
Štirisob. stanovanje
z vsemi prit&linaml (razen kopalnice) oddam. A. Kune, Gosposka ul. 7.
10750-31
Informacije
Beseda i Dtn. Jarek 8 Dta u Sifr« tli dajanje oaslora 3 Dta Najmanjši tneeek 17 Dta
IZJAVA
Gospod Rudolf PeSl, v pokojem davčni uradnik, Ljubljana, Hrenova ul. 17. ni nač zastopnik in ni upravičen sprejemati za nas naročila na žarnice, niti kakršnegakoli plačila Tra naS račun. Vsa morebitna plačila na račun naročil eo za vsakega lasten ri®iko, ker za iste ne odgovarjamo. Elektroindustrija d. d. Ljub ljana, Gosposveteke c 13.
10766-31
Dvignite dospele
ponudbe:
Apel-trgov«c. Apsohitno z zmožen, Agiloa, Blagajničarka, Blaga duša 2, Cim preje. Cisto, Cista »oba, Črna Jelša. Drobilec, Dobra moč, Do 400, Dobra pekarna. Dobra plača, Dober zaslužek. Dobra provizija, Dobro ohranjena 99, Dolgoročno, Dobra izvežba-na moč, Fiksni, Gotovina takoj. Garantirano čisto. HiSica, Izurjen, Kmečka, Kompresor, Knjigovodkinja Ljubljana 300.000, Ljubitelj pokrajine, Lepa hiša, Lepa pisava. 1. maj 1987, Maj-nik. Mirna in blaga, Nudim gotovino, Nikoli več, Nesrečna ,1900, Omara, Od-mah 0Uy, Odškodnina, Pomiad 60, Praktikantinja, Primem za vsako delo. Pošteni starši, Pnomptno 8?"«, Poštena in snažna, Plačam takoj. Prvi, Piandno, Pekarna, Rentebilan posao. Resna, Snažno sobo, Sezo-na^ Tabor 40. Trgovec. Takoj sobica. Tehnik, Tovarna, Trafika, Takoj moj, Upokojenec,	Uradnica,
Vestna, V potrebi kaueija. Vesten in delaven, Varčna, Vrata, 90, 1987.
Edinstveno priliko Vam nndi
IZREDIM PR0DHJH
približno 3000 parov prvovrstnih
čevljev J UR H
po silno znižanih cenah
JlRj ČEVLJI ^ rr £
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek, 30.: Matura. B.
Abonent© reda B opozarjamo, da imajo danes aa svoj red Fodorjevo »Maturo« m ne kot je bilo pomotoma objavljeno »Med š-ti-rimi stenami« Fodorjeva igra, ki je bila doslej izvajana z največjim uspehom je izvrstno zasedeno in zelo zabavno delo.
OPERA Začetek ob 20. uri.
Petek, 30.: Zaprta
Sobota, 1. maja: Veseli studenček. Opereta. Premiera- Proslava 26 letnice gledališkega udejetvovanja goep. Lojzeta Dre-novca.
Nedelja, 2.: ob 11. Otrok in ples. Izven. Pri, redi plesalka Katja Delakova z njenimi gojenkami. Cene od 30 Din navzdol Ob 15.: Vesela vdova. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20.: La Bohame. Izven Debut gdčne. Kseniie Vidalove. Cene od 30 Din navzdol.
Efektno operetno premlero bomo imeli L maja. V Jankovičevem >Veselem studenčku« bo proslavil naš član g. Lojze Drenovec 25 letaj jubilej. Občinstvo bo imelo na ta način priliko videti simpatičnega igralca zopet v opereti, v kateri je žel svojčas velike uspeh". Glavno vlogo Lojzke po pela ga. Marica, Brumen Lubejeva, poleg nje nastopijo še Japljeva, Gnusova, Skeletova in Škrjančeva ter gg. Goreki, Peček, Zupan in seveda predvsem naš jubilant g Drenovee.
Otroška plesna sfcnpina Katje Delakove
nastopi v nedeljo ob pod 11. dopoldne v opernem gledališču z izbranim pestrim sporedom. V prvem delu pokaže plesalka iz, razne možnosti telesa, uvod v ples. reakcijo na besedo, na zvok gonga, na ritmični udarec na les in reakcijo na glasbo. V drugem delu bomo videli obraze iz pravljic, tako >Glasnikac, »Tri vesele čarovnice* >VMinsko deite 6e z vetrom igra« »Zgodbo o zlobnem čarovniku in modrem palčku, »Podganarja« in kot zaključno točko »Veselje pa mora bit«. Sodeluje 22 otrok od 3 do 14 leta. Cene od 30 Din navzdol.
Beseda 1 Din. davek 8 Din. za Šifro ali dajanje naslora 5 Din. NajmanjSi tneeek 17 Din
Trenškoti, veternl suknji«
Novosti,
lepe vzorce za pumparioe, športne obleke nudi ceneno
P r e s k e r,
Sv. Petra e. U
v vin
oddam
za takoj
ali kasneje popolnoma renovirano
stanovanje 4 do S sob,
z vsemi ostalimi priti-klinami. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
Debat sopranistke gdčne. Ksenij© Vidalove v »Bohemi« bo v nedeljo v partiji Mirni. Mlada zelo nadarjena pevka je Slovenka. doma iz Skednja prj Trstu ter je studi* rala sodopetje pri prof. Justu Partijo Rudolfa bo pel g. Gostič.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota. 1. maja: Na Trški gori Nedelja, 2.: Na Trski gori. Čebrtek, 6.: Na Trški gori. Zadnjič.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 30.: Zaprto.
Sobota, 1. maja: Na ledeni plošči. B.
Radia
Petek, 80. aprila.
Ljubljana. 11: Šolska ura: Po Mirenski dolini (reportaža — g. Marjan Tratar). — 12: Uverture (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Veseli zvoki (radijski orkester). —. 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura — De« lavska družina (gdona Kristina Hafner).-— 18.20: Spevi }z francoskih oper (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stane Leben). — 19: Cas, vreme poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. nra: Lov v Jugoslaviji (inž. I. Ceovič). — 1950: Zanimivosti. — 20« Žrebanje in razdelitev nagrad za pravilne rešitve ugank iz velike Pavlihove pratike.
_ 20.30: Domači zvoki : gg. S. Banovec, V.
Janko in A. Stanko. — 21.10: Citre (plošče). — 21.20: Radio orkester. — 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleška plošče.
Oglasi v „Jutru" Imajo vedno največji uspeli!
IŠCemO za takojšen nastop
daktilograiinjo
s perfektnim znanjem srbohrvatskega in nemškega jezika in obeh steno-grafij ter brzopisja na stroju. — Ponudbe z opisom dosedanjega za-poslenja naj se naslovijo na S AR ITD Smederevo.
Ploščice za štedilnike
in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih prodaja in polaga najceneje
n
Material"
LJUBLJANA, TyrSeva e. 38 a
»VAŠE ZDRAVJE ZAHTEVA«
f
DRUŠTVO DELOVODIJ IN INDUSTRIJSKIH URADNIKOV naznanja tužno vest, da je umrl dolgoletni 4 lan, gospod
RAVNIK JAKOB
strojnik pivov. »Union« v pokoja
Pogreb se vrši v petek 30. aprila v Lescah.
LJUBLJANA, 29. aprila 1937.
Urejuje Davorin Ravijen, ~ fedaja ia konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskamo d d. kot tiskamarja Fran Jeran.«— Sa InserMri <M J» 0d&m*mi flBoJt IfovaK	M