ercatortMoBa? (Mfl®
MERCATOR d.d., Dunajska 107, Ljubljana
-	sobota 02. oktober 2004 od 10. ure TETRAPAK - Skrb za čisto okolje
-	nedelja 03. oktober 2004 med 9. in 12. uro UŽITKARUE - Tobija
.UHiLMd OIL oue° 03/4902440
«ARI
[0CILA
og /. 0010. ure Epe d-0.0, Tržaška 37, Maribor
I izDepi.5i
ŠENTJUR!
KAVI l-2(i()ti ■
Zlato priznanje za kakovost 2004
Najboljše iz klasja.
ihíhmjii:«!
št. 39 - leto 59 - celje, 30.9.2004 - cena 350 sit	|
■■■PS
Šolski center Šentjur Višja strokovna teto,
obvešča, da ima prosta mesta v višješolskem programu KMETIJSTVO ■ INŽENIR KMETIJSTVA,
redni ali izredni študij.
O.U.olje za okolje
Oljefon:
plačilo tudi do 12 obrokov
TTZZeZ
pRUŠTVO LJUBITELJEV NAJBOLJ KBVAV IZOGIBANJA DAVKOM TEDEN NA CELJSKEM
Stran 5	Stran 26
UVODNIK
Volitve so priložnost
Volitve so pravica, ne dolžnost. So temelj demokracije, nas učita stroka in izkušnje in v nedeljo bomo volivci polagali temelje za prihodnja štiri leta. Odbčili bomo, v kakšni državi želimo živeti, kdo naj skrbi, da bo Slovenija (p)ostala prepoznavna znotraj velike družine evropskih narodov, da se razvije v pravno in socialno državo, katere okrepljeno gospodarstvo bo slonelo na inovativnem domačem znanju. V tem stavku so pravzaprav združene zgolj najpogosteje izrečene obljube v zadnjih dneh, ki se jih bomo naposlušali še jutri -potem pa nam bo le dana sobota z zaukazanim volilnim molkom in čas za razmislek.
Po majskem vstopu Slovenije v EU je krilatico o nujnosti vključitve v evropsko družino narodov zamenjala ugotovitev, da moramo Slovenci kljub temu, da nas je le slaba dva milijona, ohraniti svoj jezik in kulturo. Blaginjo mladim in starim - otrokom enake možnosti za šolanje, kasneje zaposlitev in prvo stanovanje, podporo mladim družinam, da to sploh lahko postanejo, starejšim pa zaslužene, dovolj visoke pokojnine in prijaznejše zdravstvo in socialo ... Red na sodiščih, kjer bo vsakdo enak pred zakonom in se ne bo kaznovalo kurjih tatov, najhujše grehe in grešnike pa izgubljalo v zaostankih, tako da bi dobili epilog pred sodnikom in za rešetkami in ne kot še en sodni spis, ki je zastaral... Gospodarstvo se bo krepilo, če bo imelo za to osnovne pogoje - nobenih subvencij ni treba, če so le davki in prispevki v mejah normale, če se spoštujejo plačilni roki in če država prepogoltno ne odžira zaslužka niti podjetnikom niti delavcem ... In za piko na i še znanje, ki da ga Slovencem manjka, če pa ga že imajo, je takšno, da se ga ne da uporabiti - ni inovativnosti, ni svežine, zato je nujen poseg v šolstvo...
V nedeljo nas bo nekaj več kot 1,6 milijona volivcev lahko izbiralo med 23 kandidatnimi listami (na Celjskem med 19) in kar 1.395 kandidati, kar je več kot pred štirimi leti, ko je glasove volivcev nabiralo 1.007 kandidatov. Pa spet manj kot leta 1992, ko je bilo največ, kar 1.475 kandidatov, in nekaj več kot leta 1996, koje število kandidatov zdrsnilo na 1.300. Tako prvič, drugič in tretjič, kot letos, ko gremo izbirat nov sestav državnega zbora četrtič, so nam prav vsi obljubljali vse najlepše. Tako bo tudi čez štiri, čez osem let ... sami pa lahko storimo največ tako, da gremo v nedeljo na volišča. In izberemo. Prav volitve so namreč priložnost, da povemo, komu zaupamo in komu ne.
IVANA STAMEJČIČ
KRATKE-SLADKE
Da ne bo dvoma
»V Velenju je 60 odstotkov priseljencev, pri katerih niti ljudska niti slovenska ni v skladu z njihovim razmišljanjem,« je Herman Arlič nazorno razložil, zakaj SLS v Velenju bolj slabo kotira.
m4 Poročna kriza
Jakob Presečnik, bivši minister za promet in ponovni poslanski kandidat, bi se med drugim trudil, da bi se več parov odločilo za poroko. Glede na to, da je Presečnik med drugim tudi pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez, se je za to točko verjetno odločil zaradi krize na terenu.
Predvolilno priporočilo
Kar nekaj strank ima v svo-jem programu omenjen boj za takšne ali drugačne izboljšave v šolstvu. In kar nekaj strankam bi priporočali, da bi pisce njihovih predvolilnih programov poslali v »šnel kurz« slovenskega knjižnega jezika.
Takšni in drugačni »Fickoti«
Odprtja Pikinega festivala so se med letošnjimi udeležili tudi kandidati, ki bodo na volitvah nastopili šele čez štiri leta Verjetno so pri bodočih volilcih že nabirali prve pike.
Sicer pa imajo velenjski kandidati nekaj smole s tem Pikinim festivalom. Ob številnih plakatih s Piko vsi kandidati brez izjeme izgledajo kot neke vrste Fickoti. Čeprav ne damo roke v ogenj, da ni vmes kakšnega Alfreda ali kapitana Nogavičke.
m4 Čestitke poznavalca
»Tako čvrsto zapete evropske himne še nisem slišal. Fantje, čestitam!« Pohvala Štajerskim 7, izrečena na konvenciji N.Si v Slovenskih Konjicah ni kar tako, saj je prišla iz ust dvojnega poznavalca -ljubiteljskega glasbenika in evroposlanca Lojzeta Peterleta.
Natančno slikanje brez sevanja
V celjski bolnišnici so s pomočjo Uniorja dobili magnetno resonančni tomogn
V celjski bolnišnici so v ponedeljek z nagovorom ministra za zdravje dr. Dušana Kebra slovesno predali v uporabo najsodobnejšo diagnostično napravo, ki deluje na osnovi magnetne resonance. Pridobitev bolnišnice je sad dobrega sodelovanja z zreškim podjetjem Unior Turizem.
Kot sta na slovesnosti poudarila direktorica bolnišnice Štefka Presker in minister Keber, je to v Sloveniji prvi tovrstni primer združitve kapitala in znanja oziroma zasebnega in javnega interesa v korist bolnikov. Aparatura, vredna več kot 1,2 milijona evrov, je pomembna pridobitev ne le za celjsko območje, temveč za vso Slovenijo, saj je zmogljivosti tovrstne diagnostike povečala za 15 odstotkov. Glede na izredno dol-
ge čakalne dobe na preglede s pomočjo magnetne resonance je pridobitev še toliko pomembnejša.
.MR-tomograf je obogatil dejavnost Tentgenološkega oddelka, ki ga vodi specialist radiologije Ivan Pisanec, dr. med. Oddelek z rentgenološko diagnostiko na bolnišnični in ambulantni ravni oskrbuje približno 300 tisoč prebivalcev širše celjske regije. Poleg vseh drugih vrst diagnostike lahko zdaj opravljajo tudi MR-tomografijo. Gre za globinsko slikanje s pomočjo magnetnega polja ter radiofrek-venčnih valov.
Kot rutinska diagnostična metoda jc bila MR-tomogra-fija v medicino masovno uvedena v 80. letih prejšnjega stoletja. Na začetku je bila metoda nepogrešljiva pri preiskavah osrednjega živčnega sistema ter mišičja,
sklepov in vezi, kasneje se je razširila še na druge organske sisteme. Preiskava v nekaterih primerih dopolnjuje, v nekaterih pa v celoti nadomešča klasične rentgenske preiskave. Njena velika prednost je, da omogoča natančnejše diagnostici-ranje brez uporabe ionizirajočega sevanja.
MR-tomograf v celjski bolnišnici poskusno deluje že dober mesec. Glede na pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije bodo lahko do marca z njim naredili 840 preiskav. Čeprav je letna zmogljivost aparature 3000 preiskav, kolikor je tudi potreb na Celjskem, pa je težko reči, koliko jih bo zavarovalnica v bodoče tudi plačala. To pa je le eno od še odprtih vprašanj, povezanih z delovanjem naprave. Tudi pogodba med bolnišnico in Unior-
Volitve bodo, bo tudi stavka?
Sindikat novinarjev Slovenije je za 3. oktober, na dan, ko bodo volitve v državni zbor, napovedal začetek splošne stavke. Ali obstaja možnost za odpoved stavke bo znano v petek, ko se bo znova sestal upravni odbor združenja za tisk in medije pri GZS in odgovoril novinarskemu sindikatu. Rok za izpolnitev stavkovnih zahtev, to je, da delodajalci privolijo v pogajanja o prenovi nacionalne kolektivne pogodbe za poklicne novinarje in prekličejo nezakonit odstop od nje, se bo iztekel 1. oktobra ob 19.
V okviru priprav na stavko je stavkovni odbor Sindikata novinarjev Slovenije sprejel poslovnik o njenem poteku. Poslovnik med drugim dolo-
ča, da bodo ob najnujnejših informacijah, katerih neob-java bi lahko bistveno, trajno in nepopravljivo ogrozila življenjske interese ljudi in skup-
nosti, med splošno stavko novinarji lahko izjemoma, a največ do štirikrat dnevno, objavili informacije Republiške volilne komisije. Novinarski izdelki, ki so bili pripravljeni pred začetkom stavke, med stavko ne bodo smeli biti objavljeni.
Za splošno stavko se je z osebnim izjavljanjem izreklo 68 odstotkov članov novinarskega sindikata. Med večjimi medijskimi hišami so stavko podprli novinarji RTV Slo-
venija, Dela, Večera, nacionalne tiskovne agencije STA, Dnevnika, Primorskih novi' in tudi naše medijske hiše Nfr vi tednik&Radio Celje.
Novinarski sindikalni so doslej že podprli šte* drugi sindikati v Slovenij podpirajo ga tudi Mednaroi na zveza novinarjev in v njt nem okviru tudi Evropsk zveza novinarjev ter Nacic nalna zveza italijanskih nc vinarjev.
jem namreč še ni podpis
V celjski bolnišnici so 1« tos v prvih šestih mesecii za nakup medicinske opre me vložili dobrih 78 mili jonov tolarjev lastnih sred stev, ob tem pa še 16,5 mi lijona iz donacijskih sredi stev. Zaključili so tudi I gradbenimi in obrtniškimi deli v novem travmatolo$( kem oddelku, zdaj pa žl montirajo vso potrebni opremo. Nov travmatolo£ ki oddelek bodo predvidi ma odprli še pred končen leta.
Kakor koli že, naprava ji v Celju in deluje. Pacicntori iz naše regije torej ne bo vej potrebno hoditi na preista ve z MR-tomografom v Ljub ljano in Maribor.
MILENA B. POKLIČ Foto: GREGOR KATIj
IVI TEDNIK
VOLITVE 2004
3
Prvi glasovi oddani
V torek so v prostorih upravnih enot, kjer imajo sede-okrajne volilne komisije, odprli volišča za predčasno Bovanje. Na njih je mogoče glasovati še danes, v četr-[, do 17. ure.
■redčasna volišča so odprta za volivke in volivce, ki v leljo, na splošni dan glasovanja, ne bodo mogli na voliš-tPo Sloveniji jih je odprtih 88 volišč, na Celjskem pa 11 ld tega po dve volišči v prostorih UE Celje (na sliki), Žalec Velenje, kjer imajo sedež po dve okrajni volilni komisiji, danes pa lahko volivci, ki se zaradi bolezni ne bodo mo-zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, okrajno lifiio komisijo obvestijo, da želijo glasovati na domu in v «leljo, 3. oktobra, jih bodo obiskali člani letečega volil-ga odbora. V nedeljo bodo sicer volišča odprta med 7. in * uro.	IS, foto: AŠ
OLILNE DROBTINICE
Za pravice invalidov
IV Celju je v soboto Junijska lista pripravila vseslovenski Ivolilni shod. Cilj nestrankarske in nepolitične liste so-io angažiranih ljudi je, da bi interese invalidov v DZ )pali invalidi sami in da bi o občutljivih vprašanjih zdravs- ' ie reforme smele soodločati tudi medicinske sestre. Že Ivolilni čas so izkoristili tako, da so dali besedo tistim, drugače ne slišimo. »V parlament bi radi pripeljali ki jim je mar za druge, za odrinjene, za brezposelne, te, pa tudi zdrave, ki jim je mar za to, da imamo tržni tem, ampak da je ta socialno naravnan,« pravi predsedni-liste Manca Košir. Shod so pripravili v sodelovanju s tom invalidskih organizacij in Zvezo društev medicin-I sester Slovenije. Zbranim so predstavili 18 kandida-invalidov, za poslance v DZ in 15 kandidatk, medicin-sester. Shod je izzvenel v sporočilu o nediskriminaciji socialnih in zdravstvenih pravicah invalidov. Na shodu
so sodelovali Boris Cavazza, Desa Muck, oktet medicinskih sester ter ansambli Slepi potnik, Marjana Kočevarja in Hip-hop.
Listini kandidati v 5. VE so: v 1. VO (Šentjur) Franc Rataj, 2. (Celje) Dušan Trebovc, 3. (Celje) Srečko Ško-berne, 4. (Žalec) Anuša Juntez, 5. (Žalec) Marija Ku-mer, 6. (Mozirje) Alenka Repanšek, 7. (Velenje) Darja Boben Bardutzky in v 8. (Velenje) Tadej Korošec.
Tudi za 13. pokojnino
Območni odbor DeSUS za Celje, Dobrno, Vojnik in Štore je petkovo skupščino v celoti posvetili predvolilnim dejavnostim stranke in odbora. Zbranim so predstavili osnovne cilje stranke, povedali, da se bodo borili za boljše pokojnine, vključno s 13., za zmanjšanje državne uprave, za odpravljanje neučinkovitosti zdravstvenega sistema in proti korupciji in neupravičenemu bogatenju. Pred volitvami so okrepili sodelovanje s svojo volilno bazo, društvi upokojencev, ki imajo na tem območju 8 tisoč članov. Njihov osnovni cilj je gospodarska rast Slovenije in hitrejši gospodarski razvoj v Celju, saj je prav to vez med upokojenci in generacijami, ki zdaj ustvarjajo.
Svoj program je predstavil kandidat v 2. in 3. VO (Celje) Emil Kolene, ki bi se kot poslanec zavzemal za to, da se v parlamentu sliši glas Celja in nastopal proti nepotrebnim referendumom in cirkusantstvu v DZ.
Le stežka čez prag
SEG je v petek v Celju predstavila kandidate za volitve v 5. VE. Kot edina prava okoljska stranka si želijo, da bi prekoračili volilni prag, a realno ocenjujejo, da bi bil prestop 4-odstotnega praga za vstop v DZ pravi uspeh. Kot mlada, še neuveljavljena stranka, si kot glavni cilj zastavljajo prihodnje lokalne volitve. So edini, ki razmišljajo o svojem programu na daljši rok, za prihodnja desetletja. Zavzemajo se za čisto okolje, zdravo pitno vodo, zmanjšanje prometnih obremenitev, uporabo čistih tehnologij in razvoj čistih industrijskih panog ter za uravnovešeno socialno varnost za vse, enakomerno razporeditev kapitala in enakopravnost med spoloma.
Kandidati v 5. VE so: v 1. VO (Šentjur) Klavdi Es, 2. in 3. (Celje) Manja Rajh, 4. in 5. (Žalec) Samo Verstovšek, 6. (Mozirje) Zvone Jelen, 7. (Velenje) Kata Talajič in v 8. (Velenje) Franci Stropnik.
BRST
Materinska renta
SEG je v ponedeljek v Slovenskih Konjicah predstavila svoje kandidate v 7. VE. Med njimi sta predsednica stranke dr. Marinka Vovk v 3. VO (Slovenske Konjice) in Franc Zver v 1. (Šmarje pri Jelšah). Dr. France Su-sman je predstavil predlog stranke za uvedbo materinske rente. Ugotavljajo, da je materinstvo zapostavljen, neplačan poklic, zato menijo, da bi z uvedbo materinske rente dvignili nataliteto, zdravje, kulturo in kreativnost družbe. Ženske bi bile končno enakopravno zastopane v javnem življenju in finančno neodvisne, poudarjajo v stranki, ki se zavzema tudi za ukinitev cestnin za osebne avtomobile ter za visoke davke na onesnaževanje okolja.
AS za ustvarjalno družbo
V Zrečah, Konjicah in Ločah se je v soboto predstavil kandidat na listi AS v 7. VE - 3. VO (Slovenske Konjice) Tadej Slapnik, tudi glavni tajnik stranke. Zavzema se za ustvarjalno in inovativno družbo znanja, razvoj talentov in tehnologij, podporo podjetništvu in zaposlovanju, pravično plačano delo, dostop do stanovanj, trajnostni razvoj in povezavo številnih ustvarjalnih potencialov Slovenije. Kot poslanec se bo zavzemal za podporo razvojnim programom in potrebam v občinah Vitanje, Zreče in Slovenske Konjice, pri čemer se bo oprl na izkušnje in znanja, ki jih je pridobil z dosedanjim delom.
Prevzeli bomo oblast!
Sporočilo konvencije NSi v torek v Konjicah je bilo, da bodo po 3. oktobru skupaj z drugimi strankami desnice prevzeli oblast. To so predsednik stranke dr. Andrej Ba-juk, evropski poslanec Lojze Peterle, sedanja poslanka Marija Ana Tisovic in kandidati za bodoče poslance iz 7. VE: Martin Mikolič v 1. VO (Šmarje pri Jelšah), Anica Korošec (SI. Bistrica) in Stanislav Podplatan v 3. (Slovenske Konjice) podkrepili z nezadovoljstvom večine Slovencev zaradi razmer, v katere je državo pripeljala sedanja vlada. Potrebujemo novo Slovenijo, socialno in pravno državo na podlagi solidarnosti in enakosti pred zakonom, napovedali so okolje, ki bo prijazno razvoju podjetništva, in reforme v šolskem sistemu. Te spremembe bodo obrnile tudi demografske trende. Uspelo jim bo, tako kot jim je na volitvah za evropske poslance, so prepričani.
MBP
SNS bo v vladi!
Prvak SNS Zmago Jelinčič je v petek v Stopčah pri Šentjurju predstavil strankin volilni program, ki ostaja nespremenjen vse od ustanovitve stranke; torej zavzemanje za dobrobit državljanov in domovine. Napovedal je, da bo v DZ izvoljenih 6, z malo sreče pa celo 8 poslancev
SNS. Stranka, ki je zadnje tri maridate vztrajala v opoziciji, bo jeseni v vsakem primeru - ne glede na to, kdo bo mandatar - vstopila v vladno koalicijo, kjer želi Jelinčič, ki kandidira na Koroškem, postati minister za kulturo. Predstavila sta se tudi kandidata iz 1. VO (Šentjur) Roman Hriberšek in iz 3. (Celje) in 4. (Žalec) Peter Thaler. Hriberšek je napovedal, da bi se zavzemal za mlade in za to, da bi imeli ne glede na to, iz kakšnega okolja in kako premožnih družin izhajajo, vsi možnost za nadaljevanje šolanja. Thaler pa je poudaril, da slovenski obrtniki in podjetniki ne potrebujejo nikakršnih vzpodbud in pomoči pri svojem delu - zahtevajo le normalne pogoje za poslovanje, ne pa nenormalno visokih davkov in obremenitev, ki dražijo delovno silo, delavcem pa ostajajo prenizke plače za opravljeno delo.
SMS še o gospodarstvu
Kandidati SMS v 5. VE mag. Marko Diaci, sicer podpredsednik stranke in v tem mandatu poslanec v DZ, ki kandidira v 1. VO (Šentjur), Petra Goleš - 3. (Celje) in Alenka Potočnik - 2. (Celje) so v ponedeljek v Šentjurju predstavili program stranke s poudarkom na gospodarstvu.
IS
Plevčak, Sopar in Auer
V	Rogaški Slatini se je predstavil kandidat SJN v 1. VO (Šmarje pri Jelšah) 7. VE Anton Plevčak. Predstavila sta se tudi še dva kandidata SJN, Janko Šopar - 3. VO (Celje) 5. VE in Stojan Auer.
DeSUS in upokojenci
DeSUS je v Rogaški Slatini pripravil predvolilno srečanje članov stranke ter članov Društva upokojencev, na katerem so predstavili kandidatko stranke Mimico Kidrič v 1. VO (Šmarje pri Jelšah) 7. VE.
AS z ministrico
AS je v Rogaški Slatini pripravila pogovor o razvojnih projektih z ministrico za regionalni razvoj mag. Zdenko Kovač, sicer strankino kandidatko v 1. VO (Šmarje pri Jelšah) 7. VE. Sledila je okrogla miza v Kozjem o razvoju osrčja Kozjanskega.
BJ
ZLSD za šolarje in Sožitje
V	Laškem je bil v soboto koncert popularne skupine Šank rock. Organizatorji, občinski odbor ZLSD Laško-Radeče, so se odločili, da izkupiček, 200 tisoč tolarjev, podarijo društvu za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje Laško, ki ga je predsedniku Franci-ju Rajhu izročil Matjaž Han, strankin kandidat v 8. VO (Laško) 6. VE. »Odločili smo se za drugačno volilno kampanjo in pred kratkim na rokometnem spektaklu v Radečah zbrali 300 tisoč tolarjev, ki smo jih namenili socialno šibkim družinam s šoloobveznimi otroci, denar zanje pa enakovredno razdelili med osnovni šoli v Laškem in Radečah.«
MM
SLS za pomoč Robnikovim
»Brez močne SLS si ne obetam sprememb, ki jih napovedujejo vse stranke,« je na petkovi predstavitvi strankinih kandidatov v Mozirju poudaril dr. Franc Zagožen, tvorec strankine politike, ki se je po dolgem času spet pojavil v javnosti. Predsednik SLS Janez Podobnik je poudaril pomen decentralizacije, pri kateri bi morale regije »pobrati« državne, ne pa občinskih pristojnosti, glede incidenta na hrvaški meji pa je menil, da bi bilo več kot vse sedanje gromovništvo vredno, ko bi takrat slovenska policija zaščitila svoje državljane. Med kandidati je Herman Arlič iz 7. VO (Velenje) izpostavil, da bi se boril 7.3 poravnavo rudarskih škod, ekologijo in vrnitev NK Rudar v 1. ligo. Ivan Rakun v 8. VO (Velenje) v ospredje postavlja ohranjanje kmetijskih površin, avtocestno povezavo s Koroško in turizem, ki je ob enakomernejšem razvoju podeželja in povrnitvi »telefonskega« denarja tudi eden od poudarkov Ivana Groblerja v 5. VO (Žalec). Jakob Presečnik, kandidat v 6. VO (Mozirje), bi se trudil zlasti za razvoj Zgornje Savinjske doline, v imenu območnega odbora SLS pa je družini Slavka Robnika iz Krnice, ki jih je v desetih letih drugič prizadel ogenj, podaril 300 tisoč tolarjev, ki bi jih SLS sicer »zapravila« za družabno srečanje.
Slovenija, zbudi se
V	Žalcu so predstavniki Koalicije štirih s sloganom Slovenija, zbudi se, ki bodo po volitvah ustanovili novo stranko, predstavili volilni program. Zavzemajo se za gradnjo cest, za več študentskih sob, brezplačno šolanje in odpravo RTV naročnine, ob tem pa nasprotujejo gradnji odlagališča jedrskih odpadkov. Na listah imajo največ mladih, žensk in izobraženih. Brigita Obrez, kandidatka v 4. VO (Žalec), bi se trudila za spremembe v davčni politiki in v podjetništvu ter za pomoč mladim družinam. Jožef Rižnik v 5.VO (Žalec) pa trdi, da je bilo veliko narejenega, a bi lahko storili še več, in obljublja pošteno delo v DZ.
US
Pogodbo o najemu nepremičnin zdraviliškega kompleksa sta podpisala Saša Baričevič in Zdenka Kovač.
Rimske Toplice res čez dve leti
Najemniki zdravilišča obljubljajo štiri zvezdice, 300 postelj in najmanj 12(| delovnih mest - Pri obnovi parka bo pomagala država
V	torek je država odgovornost za zdravilišče v Rimskih Toplicah oddala ljubljanskemu Barsosu, Unior-ju in še petim uglednim slovenskim podjetjem. Najemniki so Rimljanom, ki so skoraj do zadnjega kotička napolnili že močno načeto zdraviliško dvorano, obljubili, da bodo zdraviliški kompleks prenovili v dveh letih ter s tem postavili trdne temelje za ponovni razcvet turizma v kraju. Po treh neuspešnih poskusih bo tokrat morda le uspelo. Škoda le, da se je dolgo pričakovani podpis pogodbe zgodil v predvolilnem času.
V	imenu države je pogodbo podpisala ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač, ki je med drugim pojasnila, zakaj so morali razpis ponoviti. »Celotni postopek je bilo treba prilagoditi no-
vim zakonom, saj je še vedno nekaj dvomljivcev, ki menijo, da model za oživitev zdravilišča ni pravi,« je dejala. Projekt oživljanja Rimskih Toplic je doslej spremljalo mnogo nesrečnih naključij in napačnih zaključkov, vendar je ministrica prepričana, da so se za zdravilišče začeli novi časi. Barsos ima veliko znanja s področja medicine, Unior je postavil na noge enega najuspešnejših turističnih središč v Sloveniji, dve banki, Mobitel, kapitalska družba in Zavarovalnica Triglav pa so zagotovilo, da bo več kot 5 milijard tolarjev vredna naložba zares finančno pokrita. »Želja, da bi zdravilišče oživili s slovenskim kapitalom, se nam je uresničila,« je poudarila Kovačeva.
Da bi investitorjem vsaj malo olajšali finančno breme.
bosta prenovo parka z denarjem podprli tudi ministrstvi za kulturo in za obrambo. Na zahtevo kulturnega ministrstva so v celjskem zavodu za varovanje naravne dediščine že pripravili konzervatorski program obnove.
Poleg starih še novi objekti
Vsebina prenovljenega zdravilišča bo sestavljena iz treh sklopov, je povedal direktor Unior Turizma Maks Brečko, brez katerega bi, menijo mnogi, najverjetneje tudi Barsosov projekt doživel enako usodo kot vsi dosedanji. V okviru medicinskega dela bodo v zdravilišču opravljali operativne, kurativne in terapevtske posege, kar je novost v ponudbi slovenskih zdravilišč, zato bodo storitve, je prepričan Brečko, lah-
ko dobro prodajali. Drugi d bodo programi dobrega p čutja, za katere so Rimske! plice s še neokrnjeno nara idealne, tretji del pa bodoi stanitvene zmogljivostij okrog B00 sobami. j Investitorji želijo ohras čim več obstoječih objekti ki imajo skupaj dobrih lli soč kvadratnih metrov pá šin, vendar bo v nekatel treba opraviti korenite pol ge. Dograditi pa bo treba i, nanje vodne površine, tal da bi po prenovi zdraviliS imelo 16 tisoč kvadratnih nI trov različnih prostora »Prepričan sem, da bo noj zdravilišče uspešno poslova in zagotavljalo donosnost,) jo pričakujejo vlagatelji,« dejal Brečko, ki smelo napi veduje, da bo prenova zakl čena še pred januarjem 20Í JANJA INTIIM Foto: GREGOR KAfl
Rimljani bi radi verjeli
Borec iz druge vrste
Če v Sloveniji ne bi bilo toliko zavisti in bi država bolje skrbela za svojo lastnino, se Drago Zupan ne bi mogel že toliko let, dan za dnem, sprehajati s psom po zavitih stezicah zdraviliškega parka v Rimskih Toplicah. Čeprav mu sprehodi pomenijo veliko, zdaj upa, da ga bodo iz parka kmalu pregnali. To bo namreč pomenilo, da se njegova borba za ponovno oživitev zdravilišča, ki traja že dobro desetletje, vendarle končuje.
Morda se bo komu zdelo neprimerno, da smo izmed vseh ljudi, ki se že od leta 1991 borijo za zdravilišče v Rimskih Toplicah, izbrali prav njega. Najbrž bo kdo tudi užaljen. Vendar izbor ni slučajen. Drago Zupan je namreč edina stalnica v tej zgodbi in edini, ki mu je reševanje zdravilišča postalo način življenja.
Na pamet zna vse datume, ko se je v zvezi z zdraviliščem zgodili kaj pomembnega, pa tudi nepomembnega, ve, kdaj, kje in kdo je izrekel takšne in drugačne obljube, pozna tudi vsa ozadja, predvsem pa zlobna podtikanja, ki so širši javnosti še vedno skrita. Vse dogodke, vse dogovore je skrbno zabeležil. Pravi, da se mu je nabralo za velik kup gradiva. Morda se bo kdaj o tem napisal knjigo. Če bo, se bo gotovo brala kot kriminalka in najbrž bo marsikomu nerodno.
Kaj za vraga se mu je sploh bilo
treba zaplesti v to neverjetno zgodbo? »Čeprav nimam svojih otrok, mi ni vseeno, kakšne Rimske Toplice bomo zapustili prihodnjim rodovom. Kraj imam zelo rad, saj moj rod prebiva tukaj že 400 let. Resnično želim, da bi doživeli razcvet, kakršnega si zaslužimo,« pravi. Morda bi bilo že zdavnaj drugače, še razmišlja, če bi bilo v kraju več lokalpatriotiz-ma. Vendar najde tudi za to opravičilo. Večina prebivalcev se je namreč tja preselila šele po letu 1960. Zato do kraja najbrž ne čutijo tako globoko kot on.
»Po odhodu vojske se v zdravilišču ni dogajalo nič. Vse je bilo zastraženo in po parku se ni bilo mogoče sprehajati. Prvi, ki je poskusil nekaj narediti z zdraviliščem, je bil takratni predsednik laškega izvršnega sveta Roman Ma-
Drago
tek, ki je Rimske Toplice hotel povezati z laškim zdraviliščem. Vendar takratni minister za obrambo Janez Janša nad tem ni bil navdušen, saj se je že začel pogovarjati s Krko. Matek je poskusil še z enim projektom in se povezal s Hitom, a tudi ta španovi-ja, najbrž zaradi Danila Kovačiča, ni bila po godu Janši,« prvič uradno z imeni in priimki o dogodkih pred trinajstimi leti razmišlja Zupan. O vseh zakulisnih igrah, ki so se zgodile v nadaljevanju, pa za zdaj še molči.
In ker se do leta 1993 z zdraviliščem ni prav nič zgodilo, in ker so, kot pravi, spali tudi Rimljani, se je odločil, da začne z akcijo. Za sabo je potreboval neko institucijo, in ker ni bilo druge, je na propadanje zdravilišča najprej začel opozarjati preko lokalnega kulturnega društva. Kasneje sta mu »hrbet ščitila« krajevna skupnost in občinski svet, kjer je svetnik že tretji mandat.
Zdravilišče ga je namreč pripeljalo tudi v politiko. In zaradi zdravilišča ga je politika, vsaj krajevna, tudi »izpljunila« iz svojih vrst. Po šestih letih predsedovanja krajevni skupnosti so mu namreč krajani na volitvah leta 2002 obrnili hrbet. Očitali so mu, da je premalo kritičen do Barsosa, ki da zopet veliko obljublja, ničesar pa ne naredi. Pa mu nezaupanje sokrajanov ni vzelo vo-Zupan	lje in pogu-
ma. Za zdravilišče se zdaj bori kot član civilne iniciative.
»Zdravilišče je pravo prekletstvo. Vzelo mi je nekaj let življenja, v krajevni skupnosti so me degradirali, v Laškem sem se zameril skoraj vsem, izgubil sem nekaj prijateljev, a ko sem pred časom skušal vse skupaj pustiti, preprosto ni šlo. Zdravilišče mi je zlezlo pod kožo, me celega prevzelo in zdaj me noče več izpustiti,« pravi.
Ko so v torek v zdraviliški dvorani podpisovali pogodbo o najemu zdravilišča in napovedali vstajenje novega bisera v turistični ponudbi Slovenije, je sedel v drugi vrsti. »Zelo mešane občutke imam. Ne vem, ali smo po trinajstih letih res na začetku nečesa lepega,« je iskreno priznal.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Od oktobra leta 1991, ko je Rimske Toplice zapustila jugoslovanska vojska, so Rimljani slišali že toliko obljub, kaj vse bo nastalo iz njihovega zdravilišča, da zadnja leta samo še zmajujejo z glavo. So jih novi vlagatelji tokrat prepričali?
Kaže namreč, da so se tisti, ki so na začetku ovirali prenovo zdravilišča, zdaj umaknili. Spominjam se, kakšne so bile toplice leta 1940 in ne morem verjeti, da bo treba porabiti tako veliko denarja, da bi spet imeli tisto, kar je tukaj nekoč že bilo.
tudi uresničilo. Res je, da podobno zgodbo poslušamo že četrtič, vendar upam, da bo tokrat šlo zares. Veliko mi je do tega, da bi zdravilišče ponovno zaživelo, saj sem v njem delal kar 17 let.
zdravilišče, se nenehno navijajo, pa tudi datum pisa pogodbe mi ni prav všeč. Seveda si želim, dal se v zdravilišču končno maknilo. Če tudi tokrat bo uspelo, se bomo mol domisliti kakšnih novih tivnosti.
JI, foto:
Janez Lavrič: Želim ver-Joža Lah: Nekoliko več jeti, da se bo vse, kar so ob-upanja pa tokrat res imam. ljubili ob podpisu pogodbe, Št. 39 - 30. september 2004 -
Blaž Rože j: Prav ničesar ne verjamem, saj nas že 13 let vlečejo za nos. Zgodbe o tem, kako bodo prenovili
90,6 95,1
95,9 100,3
lasnega soneta
irehodili smo se po seznamu društev, vpisanih v register Upravne enote Celje, in spoznali, da veliko članov enakih interesnih skupin združuje predvsem ljubezen do izogibanja davkom
£prav se pristojni izgo-rjajo na to, da naj bi no-zakonodaja (ki je v pri-àvi že nekaj let) temelj i-spremenila lagodno živ-snje gostincev, ki uspešno torišča j o luknje v zako-in so se plačevanju dav-IV izognili tako, da so »jo dejavnost prijavili v pstru društev, je, po dru-strani, videti, da se na m področju v Sloveniji še ne bo nič spremeni-In ker tudi v uredništvo ogosto dobivamo klice Iju-" ki imajo v svoji soseski kšno društvo ali klub, terega člani svoje druš-ene dejavnosti pogosto iz-ijajo pozno v noč, smo si ledali seznam vseh celj-Ih domnevnih društev in nbov, registriranih pri iravni enoti Celje. Vendar smo se odločih, da irat ne bomo moralizirali pristojnih spraševali o m, kaj sploh je na tem po-ločju mogoče storiti in za-iniso, če bi lahko. Preprosto se sprehodili skozi sez-V register na upravni eno-jisanih društev in iz nje-izbrali najzanimivejša.
Nova vas
Z raziskovanjem smo zali v dveh razvpitih objek-Ulici mesta Greven-roich v Novi vasi. Po sez-Diu (pa tudi glede na vse, ir smo videli) sodeč, ima-prebivalci Nove vasi toli-I različnih konjičkov, da bi že zaradi številnih tam de-jočih društev, zaslužili naj-anj zlati občinski grb. Če-10 skušah obstoj ne-terih društev preveriti, pa še raziskovanje ni bilo rav-» uspešno. Nekaj lokalov je sprtih, na šipah drugih pa pogosto zapisano le ime; Epomembni podatki, ki bi Jjasnjevali, ali je lokal privijen kot družba z omeje-1 odgovornostjo ah zanj skr-samostojni podjetnik ali je morda registriran kot uštvo, so najbrž najpogo-teje izpuščeni prav takrat, " gre za slednjega. Zato nismo uspeli preve-kaj natančno počnejo čla-Društva kampistov, nudi-ov in osamljenih Sidro, ki bi imel prostore v Ulici esta Grevenbroich. V vsa-®n primeru prebivalci No-vasi bolj kot po težavah z Bmljenostjo slovijo po lju-•Zni do športa (predvsem do »rilnih veščin). Tako se lah-'navijačice vključijo vTwir-^ klub celjskih mažoretk tismo ga našli), v Društvo biteljev rokometa in osta-Športov ah v Bilijard druš-' Devetka. Ljubitelje mo-
toristov čakajo šank in nekaj mizic v Klubu ljubiteljev ku-linarike Harley Pub. Še več zanimivih dejavnosti za ljubitelje jeklenih konjičkov je na voljo v sosednjem objektu. Tam lahko postanete član Kluba ljubiteljev dobre hrane in hitrih avtomobilov M3 Club. Še bolj zanimivo je Društvo šoferjev Nova vas, katerega šank je bil v torek navsezgodaj zjutraj poln »šoferjev«. In če med njimi slučajno ne bi našli družbe zase, se lahko v istem objektu včlanite v Društvo osamljenih prijateljev Anita, kjer lahko (podobno kot v bližnjem društvu Antonio) na osamljenost pozabite s pomočjo dobre pice ali drugih podobnih gostinskih uslug.
Vrtnica
Nikar pa si ne dovolite, da bi vas veliko število društev; dejavnih v Ulici mesta Grevenbroich, zavedlo, da bi mislili, da se zainteresirani posamezniki enako aktivno ne družijo tudi v centru Celja. Društveno najbolj aktiven je, vsaj po seznamu sodeč, zloglasni objekt »Vrtnica«. Na Ljubljanski 7 v Celju se lahko včlanite v Kulturno umetniško društvo Srp kladivo Ce-lje (bolj znano kot Stalin),
za jugo nostalgike pa je poskrbljeno še v KUD Rdeča zvezda. Če imate političnega udejstvovanja dovolj, se lahko včlanite v Pop art klub kulturno društvo ali KUD Internet klub. Če ste športni navdušenec, bo prava izbira Klub ljubiteljev nogometa AS. In ko imate politike in nogometa dovolj, se lahko prepustite še čarom umetnosti. V svojo sredino vas vabita KUD Nagelj ah KUD Paradiž (nekdanjo Vrtnico, ki po mnenju nekaterih obiskovalcev bolj kot na raj spominja na mrliško vežico).
Mesto
V samem središču Celja je najbolj dejaven združevalec ljudi s podobnimi interesi nedvomno najbolj uspešni slovenski kreditojemalec Robert Preveč. Klubu maxi prijateljev ter Društvu ljubite-
»Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov .... Društvo se ne sme ustanoviti oziroma opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izklljučne dejavnosti.« (iz 1. člena Zakona o društvih)
ljev iger in kave Gournet, katerih zastopnik je, ne more do živega nihče. Ne policisti ne inšpektorji ali vodstvo bližnje srednje šole in ne sosedi, ki se že tri leta (neuspešno) trudijo ugotoviti vsaj, kdo je lastnik objekta, v katerem Prevčeve interesne dejavnosti nemoteno delujejo.
Prebivalce starega mestnega jedra med drugim pogosto vso noč razveseljujejo tudi mladi, ki se združujejo v KUD Underground na Stanetovi ulici, edini klub, ki je to že od nekdaj, pa je KUD KLJUB na Cankarjevi ulici. Pogosto že močno okajeni prijatelji z veseljem zaidejo tudi v Prijateljsko umetniško društvo Cibanos na Gub-čevi ulici (bolj znan kot Cuba Libre), ki na istem naslovu pod enakim imenom združuje tudi ljubitelje umetnosti in potovanj ...
Seveda pa mesto, ki tako učinkovito skrbi za družabno udejstvovanje svojih prebivalcev, več možnosti nudi tudi tistim, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z mestom ob Savinji. Medse vas vabi Društvo ljubiteljev zgodovine Celja Celjski pub (nov lokal na Mariborski cesti, za klubom Zlatorog), ni pa nam uspelo raziskati, kaj vse so za njegovo
oživitev štorih člani Kluba ljubiteljev celjskega gradu. S podobnimi dejavnostmi naj bi se trudili tudi člani Društva za popestritev dogajanja v mestu Celje ter njegov zastopnik Teodor Goznikar.
Razno
Ne le lokali, Celje je polno ljudi, ki se v društva združujejo zaradi drugih interesov. Z izvirnostjo nedvomno prednjači znani celjski fotograf Roman Fonda, ki je frizerski salon v Prothasijevem dvorcu v register društev vpisal kot Društvo lasni soneti Prothasij. Nenavadno dejavni so tudi številni nekdanji in
sedanji protagonisti dogajanja v Klubu študentov celjske regije (KŠCR). Nekdanji član UO KŠCR Dejan Špeglič je zastopnik Študentskega centra Celje - društva za prostovoljne obštudijske dejavnosti. Če imate finančne težave, se lahko obrnete na nekdanjega predsednika študentskega kluba Marka Romani-ča (Invest - Društvo za prostovoljne dejavnosti finančnikov) . Če imate težave z načrtovanjem kariere, bo za vas pravi naslov zagotovo nekdanji blagajnik KŠCR Gregor Planteu, zastopnik Karierno izobraževalnega društva KID. In ker člani KŠCR že od nekdaj veliko skrb posvečajo humanitarni dejavnosti, članica Nadzornega sveta KŠCR v časih Danijela Kocipra Petra Galič zastopa kar dve društvi. In sicer Humanitarno društvo Senica (prav z veseljem bi izvedeli za humanitarne akcije, s katerimi se društvo ukvarja) ter Društvo kadilcev Smoke&Fun.
Roman Šumak, duhovni oče Lokalnega podjetniškega centra Celje je - kdo bi si mislil -tudi zastopnik Društva za razvoj celjske regije. Mladi, ki živite v Celju in potrebujete podporo, pa se lahko mirno obrnete na zastopnico društva ustanovljenega s tem namenom. Pri reševanju težav, ki vas pestijo, vam bo z veseljem pomagala direktorica občinske uprave Mestne občine Celje Tina Gril.
ALMA M. SEDLAR Foto: ALEKS ŠTERN
Vsem tistim zastopnikom klubov in društev, ki smo jih zaradi pomanjkanja prostora tokrat iz članka izpustili, se v uredništvu globoko opravičujemo. In obj ubijamo, da bodo slej ko prej prišli na vrsto, saj bomo delovanje celjskih klubov in društev pozorno spremljali še naprej.
NOVOST V PONUDBI DIGITALNIH PAKETOV
FILMSKI PROGRAM
dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o, tel. (03) 42 88 119
d rdeče zvezde do
Vroče na Jurmeso' skupščini
Terme Olimia imajo novo podobo
Od včeraj večji in sodobnejši termalni park - Blizu 1.800 novih obbazenskih površin
Ko so pred dobrim desetletjem v Podčetrtku zgradili termalni park, je kopališče veljalo za najsodobnejše in tudi najlepše v Sloveniji. Čas in konkurenca pa sta naredila svoje. Oprema se je izrabila, ob bazenih ni bilo prostora za vse tiste dejavnosti, ki bi jih radi tudi v Termah Olimia ponudili svojim gostom. Zato so termalno kopališče temeljito prenovili in razširili, poseg pa je bil opravljen v devetih mesecih.
V času gradnje so bazeni nato pa so se lotili še notranjo-obratovali nemoteno, saj so sti. Obstoječi objekt je dobil prenovo razdelili po fazah in prenovljene garderobe in no-jo prilagodili obisku. Delavci ve savne, v novem objektu, ki celjskega Remonta, ki so opra- obkroža staro zgradbo in ima vili večino del, so najprej preu- 750 kvadratnih metrov povr-redili zunanji del kompleksa, šin, pa so povečali prostore za
Prejšnji teden je zavrelo delavcem celjskega podjetja Kvit. Ker so, tako kot že nekajkrat prej, plače spet zamujale, so v četrtek zjutraj ustavili stroje in od vodstva zahtevali, naj nemudoma zagotovi denar, poleg plače za avgust pa so hoteli tudi takojšnje poplačilo vseh nadur. Stavka je s prekinitvami trajala skupaj le osem ur, saj so delavci že v petek dobili plače, v ponedeljek pa jim je podjetje poravnalo še vse druge obveznosti.
Kvit s samo 26 zaposlenimi je edino podjetje v Sloveniji, ki še izdeluje in servisira jeklenke za plin, priložnosti na trgu pa išče tudi kot
izvajalec kovinskih konstrukcij pri gradnji večjih objektov. Nastal je po propadu Ema, ko so mnogi vodilni delavci tega celjskega giganta olastninili določene proizvode programe. Za izdelovanje plinskih jeklenk sta se odločila Franc Čakš, ki je tudi direktor Kvita, in Vladimir Šor-li, ki v podjetju vodi komercialo. Oba lastnika danes pravita, da se posel, ki sta ga začela pred desetimi leti, skoraj ne izplača več. Uporaba jeklenk je vse manjša, na tržišču pa se srečujejo še z nelojalno konkurenco iz Hrvaške. Kot je pojasnil Vladimir Šorli, zadnje čase tudi nimajo sreče z gradnjo konstrukcij.
ležanje, uredili center za nego in sprostitev telesa ter restavracijo. Posebnost prenovljenih Termalij je premična streha, s katero bo v zimskem času pokrit večji del zunanjih bazenov.
»Terme Olimia so dobile popolnoma novo podobo. Ne le novi savna svet, ki je trenutno največji v Sloveniji, posebnost je tudi nadstrešitev letnega bazena. Obiskovalcem smo želeli ponuditi še več pokritih vodnih površin tudi pozimi, vendar jih pri tem ni-
kvadratnih metrov
smo želeli prikrajšati za užitke pod letnim soncem. Zato smo zasnovali posebno strešno konstrukcijo, ki jo bomo vsako poletje v celoti odstranili,« je pojasnil direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek in napovedal, da bo zdaj zdravilišče zopet v vrhu, saj so razvili enega najbolj sodobnih termalnih kompleksov v Sloveniji. sodobnimi v Sloveniji. Celotna naložba je vredna 830 milijonov tolarjev.
JANJA INTIHAR
Čeprav dnevni red današnje skupščine Grude-Jurmes ne razkriva nič posebnega, bo seja, tako vsaj napovedujejo v Šentjurju, precej burna. Nekaterim delničarjem se je namreč šele sedaj »posvetilo«, da je vodstvo v preteklih letih tako izčrpalo podjetje, da bi danes za delnico, ki je bila še pred osmimi leti vredna 3.800 tolarjev, dobili le še sto tolarjev.
Zato nameravajo na seji skupščine razkriti pravo resnico o podjetju, ki sta jo vodstvo oziroma direktor Rado Tržan nekaj let prikriva-
la. Kot trdi eden od delnifl jev, naj bi bile vse bilance* leta 2000 naprej ponareje» željam vodstva pa naj bi bj prilagojena tudi revizija poročila. Nekatere nepraij nosti so ugotovili že ob la ski prisilni poravnavi, še« pa potem, ko je podjetje! zahtevo enega od večjih (je. ničarjev moralo zamenjati vizijsko hišo. Tako naj j Gruda-Jurmes lani ob pn ližno 300 milijonov tola» prometa imela kar 200 ml jonov tolarjev izgube, šefl krat toliko izgube pa naj l prikrili.
Izdelovalci plinskih Jeklenk eksplodirali
V podjetju Kvit delavci ta mesec s stavko do plač - Lastniki zaskrbljeni, ker imajo z zagotavljanjem denarja vse več težav
Nazadnje so kot podizvajal-ci sodelovali pri novi sejem-. ski dvorani v Celju, vendar jim kranjsko podjetje Mon-teva, za katerega so delali, še vedno ni plačalo dogovorjenih 16 milijonov tolarjev, o težavah z izplačilom pa noče nič slišati tudi naročnik gradnje, družba Celjski sejem.
»Denar za plače spravljamo skupaj z velikimi težavami. Prejšnji in tudi ta mesec nam je pomagal Istra-benz, ki nam je nakazal denar za naročene jeklenke, čeprav mu jih še nismo dostavili. Takšno ohranjanje miru v podjetju pa je zelo drago, saj moramo cene spusti-- Št. 39 -30.
ti za pet ali deset odstotkov,« pravi Šorli.
Tako je bilo tudi ob stavki prejšnji teden, ko so zopet morali pristati na popust, da so v petek, tako kot so zahtevali delavci, lahko zagotovili denar za plače. »Skrbi nas, ker lastnika sploh ne povesta, kakšna bo prihodnost podjetja. Ker smo majhni, si prodora na kakšen tuji trg ne moremo privoščiti, doma pa je dela vse manj,« je povedal predsednik sindikata v podjetju Zvonko Tavzes in napovedal, da bodo prihodnji mesec, če plač spet ne bo ob pravem času, ponovno stavkali.
JANJA INTIHAR september 2004 -
Štorski jeklarji si želijo na Hrvaško
Podjetje Štore-Steel se je prijavilo na razpis hrvaškej sklada za privatizacijo za nakup skoraj 90-odstotnej deleža v Železarni Split, ki jo ponujajo za samo eno ki no. Izid razpisa znan še ta teden. Štorska jeklarna je' splitsko železarno pripravljena vložiti kar nekaj denil ja, noče pa prevzeti njenega dolga, ki znaša 58 mili| nov evrov, saj meni, da bi to vprašanje morala rešiti hI vaška država.
Poleg Štore-Steel se je na razpis prijavilo tudi nemšl podjetje Max Aicher, ki se je pred leti potegovalo tudi j nakup državnega deleža v štorski jeklarni. Nemci so za df nice splitske železarne ponudili en evro, niso pa pripravljj ni prevzeti njenih obveznosti. Zavezali so se tudi, da bi v» 429 zaposlenih obdržali najmanj eno leto, okrog 100 deli cev pa bi poslali na izobraževanje v svoje železarne.
V štorski jeklarni pravijo, da bi v posodobitev Železa« Split v naslednjih petih letih vložili 280 milijonov kun, <1, držah bi tudi vse zaposlene. Iz Štor bi v Split prenesli tw del tehnologije ter železarno usposobili za proizvodnjo* soko kakovostnega jekla za avtomobilsko industrijo, i
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
Za Bofexom prihaja Spona
Poslovno-trgovski center Selmar na Mariborski cesti v Celju je končno dobil novega najemnika. V začetku prihodnjega meseca se bo v pritličje in prvo nadstropje objekta, ki so ga zgradili pred dvema letoma, vselilo mariborsko trgovsko podjetje Spona, ki se ukvarja s prodajo pohištva.
Lastnica podjetja Selmar Marjana Seles je zadovoljna, saj je bil večji del objekta sko-eno leto prazen. Prejšnji najemnik Bofex, ki je imel na več kot 3.000 kvadratnih metrov prodajnih površin Big-Bang Megacenter, je namreč lani po samo devetih mesecih prekinil najemno pogodbo in se preselili nekaj sto metrov bliže mestu, v nov trgovski park Supernova. Seleso-o je odpoved presenetila, saj se je za gradnjo okrog 700 milijonov tolarjev vrednega cen-
tra, v katerem so sicer w prostori njenega podjetja,^ ločila izključno na pobudo i fexa. Kar štiri petine objđ so zato zgradili tako, kot] zahteval Bofex, ki je ves J tudi zagotavljal, da bo najej no razmerje sklenil za dalj obdobje.
»Preživeli smo še težje i se in tudi leto, ko je bil (j jekt prazen, bomo kmalu« zabili,« pravi Marjana SeU »Izkušnja z Bofexom ozn ma njegovim lastnikom Mj kurjem res ni bila prijetij vendar sem prepričana, da| s podjetjem Spona, ki se« bolj uveljavlja na slovenski trgu, povsem drugače.« J lesova tudi upa, da bodo zdj ko bosta zasedena pritličje! prvo nadstropje, lažje ni najemnika še za drugo na stropje. Nekaj zanimivih p nudb že imajo.
Termalni park v Termah Olimia ima po novem 1.710 kvadratnih metrov velik wellness center, več kot 2.000 kvadratnih metrov vodnih površin, nova počivališča in kar devet različnih savn.
jgtOl] partner i luijtwljsim
chusm
GOSPODARSTVO
Banka Celje ne samo za izbrance
Bo Nova Ljubljanska banka v kratkem povečala delež v Banki Celje? - Celjani tudi letos nad povprečjem slovenskih bank
Predsednik uprave Celjske borznoposredniške hi-je Zdenko Podlesnik je pozval državo, ki je pomembna lastnica Nove Ljubljanske banke (NLB), naj v primeru Banke Celje ne dovo-li izigravanja malih delni-iarjev. Zadnje dni je namreč slišati vse več namigov, da namerava NLB povečati svoj delež v Banki Celje, delnice, katerih vrednost je poskočila na preko 90 tisoč tolarjev, pa naj bi kupila od večjih lastnikov.
NLB je že nekaj časa lastnica 36,67 odstotka delnic Banke Celje. Še lani sta finančno ministrstvo in tudi nadzorni svet NLB zahtevala, da mora vodstvo banke prožiti postopke za proda-
deleža v Banki Celje, kar ia se, seveda, ni zgodilo. Prav nasprotno - po letni skupšči-e postalo jasno, da bodo Ljubljančani svoj delež v celjski banki še povečali. Delničarji so namreč na seji poob-(lastili upravo, da lahko v naslednjih petih letih le ob soglasju nadzornega sveta poveča osnovni kapital za 7,6 milijarde tolarjev. To naj bi bilo znamenje, da se NLB pripravlja na prevzem Ban-fe Celje.
Če bo NLB hotela prevzeti leljsko banko, bo morala dojiti soglasje Banke Slovenije. Za zdaj ima le dovoljenje, da lahko svoj delež v Banki Celje poveča na 50 odstotkov. In prav to naj bi, glede na objavo nekaterih borz-
				
		1		■ -—«vfr^n
	iT!®			
		lis		
				
So se finančni minister Dušan Mramor, predsednik uprave Banke Celje Niko Kač in član uprave NLB Borut Stanič že dogovorili o povečanju deleža Nove Ljubljanske banke v celjski banki?
nih hiš, da kupujejo delnice samostojna pravna oseba. Bla- venskem bančnem sistemu, govna znamka Banka Celje in tudi Celjske mestna hranilnica v sistemu Nove Ljubljanske banke veliko pomenita. Predsednik nadzornega sveta Banke Celje Borut Stanič, ki je sicer član uprave NLB, je v teh dneh izjavil, da bo Banka Celje toliko samostojna, kolikor bo uspešna. To pomeni, da bomo sami svoje sreče kovač,« je dejal Kač.
Banke Celje, v kratkem tudi storila. Ker pa naj bi manjkajoče delnice do petdesetih odstotkov kupila od sedanjih velikih lastnikov Banke Celje (več kot 4 odstotke delnic imajo NFD, odškodninska družba, Unior in Aban-ka), mali delničarji ne bodo dobili poštene ponudbe. Zato Zdenko Podlesnik državo, ki je pomembna lastnica NLB, poziva, naj da enako možnost vsem delničarjem in ne le izbrancem.
Svoje sreče kovači
V Banki Celje morebitnih lastniških sprememb ne želijo komentirati. Predsednik uprave Niko Kač pravi, da je prodaja delnic stvar lastnikov in ne vodstva banke. »1\idi ob tesnejšem kapitalskem povezovanju bo naša banka, tako je vsaj predvideno, ostala
Kapital banke je konec avgusta znašal 24,7 milijarde tolarjev, bruto dobiček pa dobre tri milijarde tolarjev. Niko Kač je prepričan, da bodo ob takšnem trendu rasti do konca leta brez težav dosegli načrtovane 4,2 milijarde tolarjev bruto dobička.
JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN
Po zadnjih podatkih ima Banka Celje 895 delničarjev, od tega je 288 podjetij, 607 pa fizičnih oseb.
Glede na letošnje rezultate poslovanja se Banki Celje ni treba bati, da bi izgubila samostojnost. V prvih osmih mesecih je bilančno vsoto povečala na 352,5 milijarde tolarjev, kar je za 9 odstotkov več kot ob koncu preteklega leta in za dve odstotni točki nad povprečjem v slo-
Pivovarna in Turnšek kaznovana
Laščani naj bi pri nakupu delnic Dela kršili prevzemno zakonodajo - Na odločbo se bodo pritožili
Sodnica za prekrške v Laškem Darja Dular je odločila, da sta Pivovarna Laško in njen direktor Anton Turnšek februarja lani pri nakupu delnic Dela kršila zakon o prevzemih. Pivovarni je naložila 1,3 milijona tolarjev denarne kazni, T\irnšku pa 130 tisoč tolarjev. V Laškem pravijo, da je odločitev pravno neutemeljena, zato se bodo pritožili.
Pivovarna Laško naj bi prevzemni zakon kršila, ker ni oddala ponudbe za prevzem Depa in ker o pridobitvi kvalificiranega deleža v tej družbi ti v predvidenem roku obvestila agencije za trg vrednostnih papirjev. Pivovarna i® bila neposredna lastnica i 24,98 odstotka delnic Dela, vendar je sodnica za prekrške menila, da je preko svoje I Povezane družbe Radenska
pri investicijski družbi In-fond imela parkiranih še 2,34 odstotka delnic. In to z namenom, da jim ne bi bilo treba objaviti ponudbe za prevzem. Zato je mogoče sklepati, je v odločbi zapisala sodnica, da je Pivovarna Laško skupaj s povezanimi osebami dejansko obvladovala 27,33 odstotka delnic Dela.
Vodstvo Pivovarne Laško je začudeno nad lahkotnostjo in pravno neutemeljenostjo odločitve laške sodnice. Ker ne dvomijo v svojo nedolžnost, se bodo pritožili. Sodnica za prekrške je, kot pravijo, svojo odločitev postavila na podlagi sklepanj in ugibanj agencije za trg vrednostnih papirjev. Ta pa je postavila hipotezo, da je Radenska, ki je prodala delnice Dela več kot pol leta preden je 24,98-od-stotni delež kupila Pivovar-
na Laško, lc tc parkirala pri družbi Infond id za račun pivovarne. »Pri tem niso ponudili nobenega dokaza, ker ga ni in tudi ne more obstajati. Glede na to, da so nam očitali parkiranje delnic, bi pričakovali, da vsaj zaslišijo prodajalca in kupca, to je Radensko in Infond id,« so še povedali v Laškem in se vprašali, zakaj agencija k portfelju Pivovarne Laško šteje samo 2,34 odstotka delnic Dela, ki jih ima Infond id, če pa ima ta v lasti še več delnic Dela. Glede na to, kakšne sklepe sprejema agencija, bi namreč lahko tudi te bile za račun pivovarne.
V Laškem še poudarjajo, da niso nameravali prevzeti Dela in ker pri nakupu delnic niso presegli zakonsko določenega praga, tudi niso oddali ponudbe za prevzem.
JANJA INTIHAR
Med
najboljšimi tudi Bial in Marovt
Revija Gospodarski věstník je sinoči v Velenju razglasila najboljše hitro rastoče podjetje v Savinjsko-zasavski regiji. Letošnji no-miniranci so bili Bial iz Celja, Marovt s Stranic in zasavska gazela Teve Varnost Elektronika iz Kisovca.
Podjetje Bial, ki se je v desetih letih uveljavilo kot priznan proizvajalec različnih cevnih radiatorjev, je v zadnjih petih letih povečalo prihodke kar za šestkrat. Skoraj 70 odstotkov proizvodnje izvozi, večinoma na trge Italije, Francije in nekdanje Jugoslavije. Pred dvema letoma so posodobili proizvodnjo, tako da lahko zdaj sprejemajo tudi naročila večjih kupcev. Letos so se usmerili predvsem na avstrijski trg, okrepiti pa želijo tudi položaj na trgih, kjer so že sedaj prisotni.
Družinsko podjetje Marovt s Stranic je pozornost širše javnosti pritegnilo že pred štirimi leti, ko jih je za izjemne dosežke nagradila Gospodarska zbornica Slovenije. Podjetje je specializirano za izdelavo kovinskih odkov-kov in različnih stružnih delov. Vse izdelke izvozijo, njihovi kupci pa so neposredni dobavitelji avtomobilskih koncernov, kot so Ford, Chrysler, Opel, Mercedez, Renault in Honda. V zadnjih petih so prodajo povečali za skoraj petkrat, saj vsako leto zrastejo za 20 do 30 odstotkov.	JI
Umirjanje rasti tečajev
Minuli teden je bil v znamenju umirjanja rasti tečajev vseh prometnejših delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Slovenski borzni indeks SBI 20 je tako od ponedeljka do četrtka izgubil 0,1 odstotka vrednosti.
V ospredju borznega dogajanja so bile minuli teden zopet v ospredju delnice Krke (KRKG), s katerimi je bilo do četrtka opravljenega za 821 milijonov SIT poslov. Pri Krki je bilo opaziti umiritev povpraševanja, saj so delnice četrtkovo trgovanje zaključile pri enotnem tečaju 82.104,41 SIT, kar je za 0,7 odstotka nižje od ponedeljkove vrednosti. Druga najprometnejša delnica minulega tedna je bila delnica Mer-catorja (MELR), ki je proti koncu tedna izgubila 2,2 odstotka vrednosti, četrtkovo trgovanje pa zaključila pri tečaju 42.024,63 SIT. Mercatorjevo predstavitev prevzemne ponudbe C-Marketa je zaznamoval protest 300 delavcev, ki so protestirali proti doslej edinemu ponudniku za prevzem srbske trgovske verige. Opaznejšo trgovanje je bilo v začetku tedna tudi z delnicami Save (SAVA), s katerimi je bilo v minulem tednu opravljenega za 234 milijonov SIT poslov, četrtkovo trgovanje pa je delnica zaključila pri vrednosti 37.896,02 SIT kar je za 1,8 odstotka višje od ponedeljkovega povprečnega tečaja.
	Pregled tečajev	obdobju med	1. in 27. septe	nbrom	
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v SIT		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	25.200,00	11.531.301		-0,40
CETG	Cetis	42.010,00	490.689		-6,37
CHZG	Comet Zreče	2.990,00	0		0,00
GRVG	Gorenje	6.431,84	157.623.423		-5,34
PILR	Pivovarna Laško	7.639.03	197.381.177	&	-0.01
JTKG	Juteks	33.611,54	19.068.350		-2.11
ETOG	Etol	63.000,00!	1.449.000	jI	-3.08
Zagona iz prejšnjega tedna niso izgubile delnice Merkurja (MER), ki so bile med donosnejšimi delnicami v borzni kotaciji s 3,77-odstotnim donosom. Borza je sicer v torek izrekla javni opomin zaradi pomanjkljivega poročanja o poslovanju Bofexa in s tem tudi skupine Merkur, vendar zaradi milega ukrepa borze to do sedaj ni pretirano vplivalo na povpraševanje po delnicah. Delnice Merkurja so v zadnjih dveh tednih tako pridobile več kot 10 odstotkov vrednosti. Največji padec je v minulem tednu doživela delnica Emone Obale Koper (EOKG), ki je do četrtka izgubila 13,8 odstotka ter četrtkovo trgovanje zaključila pri povprečnem tečaju 1.193,75 SIT.
Indeksi med 21. in 27. septembrom			
Indeks	Zadnji tečaj		V, spr.
SBI20	4.800.80	0	-2,40
SBINT	4.430.39	£	-1.89
PIX	4.349,42		-3,09
BIO	118,46	Í	0,13
IPT	3.977.80	o	-1,58
Slovenjegraški Prevent je dobil novega partnerja, in sicer DaimlerChrysler. Za nemško-ameriški koncem bodo v podjetju izdelovali usnjene sedežne prevleke za avtomobile Mercedes, serije E.
Statistični urad RS je objavil prvo objavo Nacionalni računi, bruto domači proizvod in bruto nacionalni prihodek za obdobje 2000/2003. BDP v tekočih cenah je po prvi letni oceni v letu 2003 znašal 5.747 milijard SIT in se v primerjavi z letom prej povečal za 8,1 odstotka. BDP v stalnih cenah 2000 je bil lani za 2,5 odstotka večji kot leta 2002.
MATUA LIPAR, analitik matija.lipar@ilirika.si ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d. Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
Iz vinograda igrišče
Franc Arzenak z Dolge Gore pleše v folklorni skupini in goji zelje
POZOR, HUD PES
j
Ženska in oblast
NASI GASILCI
Za aktivnosti v domačem kraju je pred dnevi prejel priznanje Občine Šentjur. Pravi, da je to priznanje vsem, ki so aktivni na področju gasilstva, kulture in športa v kraju. Vse aktivnosti 280 ljudi, od katerih je dobra tretjina članov domačega prostovoljnega gasilskega društva, so združene v gasilskem domu, ki so ga zadnja leta temeljito preuredili.
V	obdobju od 1980 do 1986 so bili domačini člani PGD Ponikva, potem so ustanovili samostojno društvo, ki ga že drugi mandat kot predsednik vodi Franc Arzenak. Poveljnik je Srečko Smole in podpoveljnik Miro Javornik. Pred štirimi leti so gasilci kupili dve parceli, na katerih
sta bila vinograda. Večinoma slikal Mitja Jager iz Dramelj. na Marjana, sin Marko z s prostovoljnim delom ter Na prostem imajo igrišča za Mojco in hči Marjeta. Ker prispevki občine in sponzor- mali nogomet in košarko, po- Arzenakovi stanujejo dober jev so oba vinograda spreme- stavijo lahko rusko kegljiš- kilometer stran od gasilske-nili v igrišče, ki je primerno če ter igrajo namizni tenis, ga doma, si Franci želi, da tudi za organizacijo različ- V prihodnje bodo postavili v zgornjih prostorih prizid-nih prireditev. K staremu do- še kozolec za piknike ter ne- ka uredijo še stanovanje za mu so dozidah prizidek ter kaj otroških igral. "Tako ure- hišnika, "ker, je treba vsak v njem uredili sanitarije in jen gasilski dom z zunanjim dan zalivati rože". Gasilci garažo ter v zgornjem delu prostorom bomo lahko trži- na Dolgi Gori so dobro dvorano za razne prireditve, li in si tako povrnili vloženi opremljeni, potrebovali bi V starem delu gasilskega do- denar," je povedal Franc Ar- morda le še nekaj dihalnih ma so uredili kuhinjo, v ka- zenak, ki je gasilec od leta aparatov in pravo avtoci-teri lahko pripravijo hrano 1980.	sterno, saj imajo zdaj le ci-
za sto ljudi. Gasilski dom so Pred njim v družini ni bil sterno z vleko traktorja. V oblekli v novo fasado, zaš- nihče gasilec, zdaj je celot- bodoče se bodo bolj kot do-čitnika sv. Florjana pa je na- na Francijeva družina: že- sjej udeleževali tekmovanj,
še vedno pa bodo skrbeli za strokovno izobraževanje.
NAŠI GASILCI	Posebnih akcij za osvešča-
nje krajanov ne prirejajo,
I Glasujem za:............................................................... | ker ima vsaka hiša vsaj ene-
Stanu«: ..................................................................... I Z™1"'
Aktiven v gasilskem društvu:..........................................
i :................................................................................ i
I Moje ime in naslov: ...................................................... '
i
Izbiramo »naj« desetino
Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (5.170) Jože Gajšek, PGD Lokarje (4.405) Ivan Buser, PGD Ponikva (3.082) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.713) Mirko Lešar, PGD Lopata (928) Olga Lešar, PGD Lopata (857) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (712) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (449) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (426) David Krk, PGD Andraž (269) Nagrajenka Natalija Remus iz Vrha, Šmarje pri Jelšah, ki je glasovala, bo hišno darilo prejela na oglasnem oddelku NT&RC.
V	mesecu požarne varnosti bomo zaključili s predstavitvami članic in članov prostovoljnih gasilskih društev na Celjskem. Pripravili bomo zaključno prireditev s predsta- DSuAliama I aČlfA
vitvijo "naj" desetine, z gosti, družabnimi igrami in glas- riWOWailld LdSKU pUUCllld lld^ldlie bo. Prostovoljna gasilska društva ki so pripravljena orga- Navdušenje ob sanjskem us-nizirati srečanje, vabimo, da pošljejo svojo pnjavo. Pogo- hu œ|jskl|1 rokom'etašev se ,i: ustrezen zunanji in v primeru slabega vremena tudi je siœr ma]o umjn] a za. notranji prostor; napišite, kako si srečanje predstavljate dovoljstvo in, ; omini os. m ka, ste pnpravljem organizirati. Med pn,avl,enimi bo- tajajo In seveda tudi je
mo izbrali najboljšega ponudnika.	„'______—______,.
.. ' '	,,. »	■ ... ... na nove zmage. Pivovarna Laš-
Pisne prijave pošljite do vključno ponedeljka, 4. okto- .	nokroviteli ie v
bra, na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, s pri-
.	...	znamenje dodatne zahvale
pisom gasuci.	evropskim prvakom v polet-
Ob gasilskem domu že 12 let prirejajo srečanje mladih muzikantov. Doslej je nastopilo kakšnih 250 skupin in posameznikov, tudi Nuša Derenda, Natalija Verboten, Vili Resnik, Modrijani, Vinko Šimek in drugi. Zbere se po več kot 1.500 ljudi, zato je to pravi krajevni praznik, glavni pa je seveda Franc. Že 12 let pleše tudi v folklorni skupini pri KUD Trta Dolga Gora. Plešejo gorenjske, štajerske, belokranjske in prekmurske plese, za katere imajo tudi narodne noše. Največ nastopajo v zdraviliščih ter ob raznih prazničnih prireditvah, pred kratkim so s folkloristi in taborniki iz Šentjurja gostovali v Makedoniji. Pleše osem parov, ki so začeli pod vodstvom Marte Pelko iz Šmarja in nadaljevali z Mitjo Ocvirkom iz Celja. Trenutno so brez mentorja, folklorno skupino otrok pa vodi Jože Kaden-šek.
Franc Arzenak je zaposlen v Štore Steel, domala ves prosti čas pa preživi v gasilskem domu, ki je srce prijaznega kraja. In za veselje ter kakšen dodatni tolar že nekaj let goji zelje. "Vse delamo za mlade, ki jih v našem kraju ne bo zmanjkalo, saj se je samo lani rodilo deset otrok. To je dober obet," optimistično zaključi predstavitev eden vodilnih mož na Dolgi Gori, letošnji nagrajenec ob prazniku občine Šentjur.
TONE VRABL Foto: BRST
Trenutno je v knjižnici, kjer sem po nekakšni milosti božji še zmeraj zaposlen, hit knjiga biografija Hillary Clinton, ki jo verjetno vsi poznate. Gre za žensko, ki je, kot mnogi menijo, skrivaj urejala svetovne zadeve v času predsednikovanja Billa Clintona.
Tovrstnih primerov v zgodovini poznamo ogromno, tudi pri nas, npr. Jovanka Broz, pa takoj čez nekdanjo mejo gospa Causescu, tudi Raisa Gorbačova je bojda imela kar nekaj oblasti, gospa Kučanova tudi v nekem smislu ... Dostikrat je razlog za te ženske v senci še zmeraj tradicionalna patriarhalna zasnova družbe, nekakšna »družbena pogodba«, da je na vrhu oblastniške piramide moški, ki celotni družbi zagotavlja nekakšno karizmatično varnost in je nekakšen tihi vzor za vse. Ženske v senci pa so iz različnega testa. Za Causescu-jevo je veljalo, da je bila bolj zabite narave in je imela nemalo frustracij v zvezi s svojim intelektom, tako je vestno skrbela za to, da je postala lastnica številnih častnih doktoratov in bojda je nekoč njen mož celo odpovedal obisk na Švedsko, ker ji neka švedska univerza ni hotela pokloniti častnega doktorata. Lahko si samo predstavljate, to nesrečo za ljudstvo, da se je nek državnik pripravljen odpovedati meddržavnemu obisku, ki naj bi prinesel določene koristi za celo ljudstvo, zgolj zaradi muh neke sfrustrira-ne babnice. Ampak v tem primeru je šlo za t.i. nedemokratičen režim, v demokraciji gredo stvari drugače.
nih mesecih izvedla nagradno igro Bodite tudi vi trikrat zlati, ki je bila presenetljivo odzivna, saj je v njej sodelovalo več kot 275.000 Slovencev.
Nagrajence 3.369 mamljivih nagrad so izžrebali 21. septembra, pretekli petek pa so glavne in druge nagrade podelili
na svečani podelitvi v Pivovarni Laško. Glavne nagrade, tri potovanja po lasmi izbiri v vrednosti 500.000 tolarjev, so prejele: Miriam Jerak iz Mengša, Tanja Pahor iz Maribora in Mojca Mesec z Vrhnike (na sliki s predstavniki Pivovarne Laško).	PV
MOHOR HUDEJ Že v osnovi je urejeno, da ženske predsednikov opravljajo nekakšne misije dobre volje, če se že morajo ves čas kazati v družbi, naj pač počnejo kaj takšnega, da bo to koristilo medijski podobi njenega moža, vladarja. Slednje je počela Hillary, ne pozabite Diane, ki je še v večji meri vplivala na vse ženske tega sveta, ki imajo moža na oblasti, pa naj bo ta oblast še tako majhna. Te male ženske se obnašajo povsem identično kot žene predsednikov, le da delujejo na manjšem področju, sicer pa z nič manjšo strastjo in včasih celo z brezobzirnostjo, s spletkarjenjem in hudobijo, če ne gre vse tako, kot bi želele I same. Kleopatra npr. je upo-1 rabljala celo najbolj primarno žensko orožje, kar niti ni redkost in je precej neškodljivo, saj stari pregovor pravi, da se v petdesetih letih ne oguli niti za bukov list.
Manija v zvezi s knjigo I Hillary Clinton je seveda v veliki meri povezana z me-1 dijskim oglaševanjem te knjige, obenem pa Hillary sama predstavlja nekakšno pop ikono sedanjega časa, podobno kot jo je pred tem Diana. Zanimivo pa je, če se recimo spomnimo nekaterih trenutkov v življenju teh dveh div, da sta obe imeli težave v zakonu, da sta bili v spolnem smislu precej prikrajšani, saj se je Bili lotil Monice, Charlesa pa je celo čebelarjenje precej bolj zanimalo kot pa lady Di. Mediji, karitativnost, aktivizem sta potemtakem pri teh dveh ženskah bolj kot ne, strokovno rečeno sublimacija, torej nekakšen nadomestek za neizživetost v ljubezenskem razmerju, ki govori o tem, da se ti dve ženski pač ne moreta sprijazniti s tem, da bi ne imeli glavne pri hiši. Bistveno je, da v današnjem času, ko se številni odgovorni moški ves čas phajo predvsem za ugledom, denarjem, slavo in podobnimi zadevami, dobijo ženske nekakšno pop ikono, ki jo v tem primeru predstavljata ti dve izraziti ženski. Težava je morda le v tem, da številne ženske, ob pretiranem oboževanju in celo zavisti, ki jo gojijo do teh dveh žensk, izgubijo občutek za realnost in celo podležejo eni sami strasti, biti vsem na očeh. Zatorej moški, bodite previdni, v vsaki izmed vaših žena se skriva viharna strast posnemanja Hillary Clinton, v hipu ste lahko v primežu psihopatskega, egoističnega megalomana. Njena knjiga je prevratniška!
«=* ■»«» "»« september 2004
NOV! TEDNIK	intervju	9
Pogled pod Pikine nogavičke
Vodja velenjskega Pikinega festivala Matjaž Černovšek o izjemno zahtevni organizaciji prireditve, namenjene predvsem otrokom
Na številnih prizoriščih v Velenju v teh dneh mrgoli otrok iz različnih slovenskih $ol, tudi iz tujine, ki jih spremljajo učiteljice, starši ali kdo, ki mu je Pika Nogavička pri srcu. V Velenju so letos že petnajstič. oživeli sanje, razburkali domišljijo in številne otroke vsaj za dan spremenili v neustrašno oziroma pogumno Piko.
Na prvi pogled se zdi, kot da vsa dogajanja tečejo kot namazana, pri čemer le malokdo ve, da so še v petek med šotori na glavnem prizorišču plavale race, da morajo organizatorji zaradi otrok poskrbeti za številne varnostne ukrepe in ob tem urediti še milijon malenkosti. »Zavedamo se, da gre za prireditev, ki je iz enodnevnega dogajanja zrasla v pravi festival in je namenjena otrokom. Zaradi njih sta potrebni izredna natančnost in varnost,« pravi Matjaž Černovšek, vodja Pikinega festivala.
Pika je letos stara 15 let, dogajanje pa se je začelo z enodnevno prireditvijo. Kakšni so bili začetki?
V medobčinski zvezi prijateljev mladine so takrat Kristina Kovač, Ivanka Filipančič in Andreja Zelenik prišle na idejo, da bi v Velenju pripravljali enodnevno prireditev, ki bi jo vsako leto posvetili drugemu knjižnemu junaku. Takrat se je Marjan Marinšek že ukvarjal s Piko, imel zbrane stvari in bil direktor kulturnega centra, zato so za začetek predlagali prireditev v čast Piki Nogavički. Najprej so mislili, da bo prvo leto Pi-fa, prihodnje Kekec in nato Mojca Pokraj-culja ... Ker se je Pika zelo dobro obnesla, je ostala. Po treh letih se je izkazalo, da je en dan premalo, zato je nastal Pikin festival. T\idi zato v odboru nikoli ne govorimo, kdo je oziroma kdo ni oče dogajanj za otroke. Festival združuje ideje in delo velikega števila ljudi, večina dogajanja je plod skupnih načrtovanj. Z leti se je festival vse bolj širil, prihajali so novi sodelavci, od začetka pa navajamo, da sta organizatorja Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Kulturni center Ivana Napotnika.
Festival v zadnjih letih doživlja predvsem vzpon. So bili tudi padci in kako ste jih prebrodili?
Mogoče je bilo neko kritično obdobje v času, ko se je začel festival pospešeno razvijati. Treba je bilo urediti finančno poslovanje, zagotoviti stalen delež sofinanciranja iz proračuna ter postaviti temelje za nov razvoj. Šesto, sedmo leto je bil mogoče malce v slepi ulici. Ne bom rekel, da je bila vprašljiva izvedba, festival je potreboval samo nekaj novih ljudi in sredstev. Poudariti moram, da tudi vmes ni nikoli nazadoval. Zadnjih pet let in še bolj zadnja tri leta beleži-oio le še vzpon, kljub temu, da so tudi grenki trenutki. Že zaradi zapletene organizacije. ki jo ljudje izvajajo poleg redne službe, za katero vemo, da je dovolj obremenjujoča in da vsak dan predstavlja psihično obremenitev. In če se potem popoldne ali zvečer še »malo« ukvarjaš s Piko, je razumljivo, da ti včasih kaj preseda.
»V delavnicah se vsako leto pojavijo nove tehnologije in novi materiali, vse tisto, kar je predstavljeno na evropskih sejmih. Na odrih so nove produkcije, ne pobiramo predstav, ki so bile aktualne pred tremi sezonami in so odslužene. Povsod skušamo skrbeti, da smo >in<. Torej aktualni in čimbolj v koraku s ča-I som, da nismo samo zabavni, temveč ludi izobraževalni in vzgojni.«
Zdi se, kot da je celo Velenje ena sama velika Pika?
Gre za prireditev, ki je namenjena v prvi vrsti otrokom v Velenju, dolini, Sloveniji in zdaj že čez mejo. Celo mesto živi s festivalom, zadihalo je z nami, kot si želimo. Mnogi se vključujejo, iščejo stike, sprašujejo, kako lahko pomagajo. Je pa seveda toliko dela, da bi se dalo napisati knjigo, če bi hoteli obdelati vsako področje posebej. Ustvarjalne delavnice na primer zahtevajo izredno natančno preračunano in zelo zapleteno pripravo. Za izvedbo je potreben poseben elaborat, da delujejo brez zapletov. V delavnice prihaja vsak dan ogromno otrok, za kar potrebujemo točno toliko miz, škarij, papirja, lepila in drugih pripomočkov.
Mnoge podobne prireditve propadajo, ker jih tarejo previsoki stroški. V kolikšni meri je Pikin festival strošek za organizatorje?
V velenjskem proračunu je za izvedbo zagotovljenih malo manj kot 9 milijonov tolarjev, kar pomeni dobro tretjino vseh materialnih stroškov. Ostalo so lastni prihodki - nekaj dodajo, sponzorji in donatorji, nekaj denarja pridobimo iz naslova najemnin, kar precej pa s sofinanciranjem gledaliških predstav, torej s prodajo vstopnic. Če bi se tudi ostale prireditve tako financirale, bi v proračunu ostalo več denarja še za druge potrebe.
Festival bi lahko razdelili v posamezne sklope, eden pomembnejših so različne predstave. Kako jih izbirate?
Člani odbora pokrivamo posamezna področja, pri čemer predstave izbirata člana, ki sta letos opravila izbor za vse štiri odre. Najprej je seveda treba ugotoviti, kaj je pri-
mernega v produkciji slovenskih gledališč. Zgodilo se je že, da je bila produkcija za otroke in mladino v nacionalnih gledališčih zelo majhna, včasih pa smo vezani na premiere. Predvsem skrbimo, da so predstave primerne tako za otroke v vrtcu kot za učence višjih razredov. Podobno je tudi z razstavami, ki smo jih letos postavili na sedmih razstaviščih. Otroci si jih radi ogledajo, če so jim blizu in so vsebinsko prilagojene.
Pikin festival odlikuje tudi kopica drobnih dogodkov, ki zaokrožijo festivalsko dogajanje ...
Te akcije otroci izredno dobro sprejemajo. Osrednje prizorišče, TRC Jezero, je stična točka. Sem poskušamo usmerjati vsa dogajanja, saj je prostor izredno velik. Letos smo ga še razširili, dodamo razčlenili in tematsko dodelali, na tem prizorišču se tudi največ dogaja. Teh drobnih dogodkov je približno 20, od Pikinega poštnega žiga in Pikine dopisnice do Pikine kavarne. Letos je med otroki izredno priljubljen na novo postavljen labirint. Močan sklop festivala je vsakoletna humanitarna akcija, ki je letos namenjena zdravnikom z rdečimi noski. Ob tem smo z uličnimi predstavami dogajanje spet vrnili v mesto, v Cankarjevo ulico, da ne bo mesto povsem zamrlo.
Pri izvedbi pomagajo študentje in dijaki. Slišati je, da je med njimi izjemno veliko zanimanje?
Sodelovanje z dijaki, ki se vsak dan menjajo, poteka preko Šolskega centra Velenje. V bistvu dijaki pomagajo mentorjem, torej študentom. Delo v delavnicah se dijakom prizna kot obvezna izbirna vsebina, pre-
pričani pa smo, da je tudi lepa izkušnja. Marsikdo vpraša, če lahko pride popoldne ali v soboto še pomagat. Tudi študentov je veliko in res je, da moramo nekatere prošnje zavrniti, čeprav vsako leto prihajajo novi. Kot mentorji ali kot Pika vodiči dela vsak dan 200 študentov, 20 fantov pa po 16 ur dnevno dela tudi v tehnični ekipi. Skrbijo za postavljanje prizorišč, scene in podobna tehnična opravila. Zanimivo je, da so obiskovalci prvih prireditev danes že mentorji. Ti najbolje vedo, kaj jim je bilo všeč, kaj so si želeli in kako naj bi bilo.
Ali je vstop na prizorišča ob Velenjskem jezeru še vedno brezplačen?
Vstopnica so različne nogavičke ali vsaj pege, čeprav v Pikini lepotilnici poskrbimo tudi za te okraske. Opažamo, da na prizorišče prihaja vse več učencev s kitkami ali pegami. Pri takšnih skupinah si zaslužijo pohvalo vzgojiteljice in učiteljice, ki obiska ne »oddelajo«, ampak otroke posebej pripravijo. Med vožnjo jim narišejo pege ali splete-jo kitke, tako da jih je prav lepo pogledati.
Mnogi so prepričani, da je Pikin festival največja promocija za Velenje ...
To si upam trditi. Sem pride 60 tisoč obiskovalcev, veliko otrok, ki pridejo dopoldne s šolo in se popoldne ali v soboto vrnejo s starši. Zaenkrat, tu že moram potrkati, ni bilo na festivalu nič tako narobe, da bi se razširil slab glas glede organizacije ali logistike. Zadnja leta smo medijsko precej odzivni, pa tudi sami namenjamo promociji veliko več pozornosti in denarja. To se odraža v številu obiskovalcev, matematični izračun za promocijo pa tako in tako ni mogoč. Še pred leti so Velenje poznali kot rudarsko mesto, ekološko ogroženo ... »Festivalski« otroci, če jim tako rečem, pa rastejo z vtisom, da je Velenje prijazno mesto Pikinega festivala. S temi generacijami slovenskih otrok zagotovo raste nova podoba o Velenju.
Festival je zdaj sredi dogajanja. Je še prezgodaj za vprašanje, kako naprej?
Včasih nam, članom odbora, dan pred festivalom kdo reče: »Aha, zdaj se bo pa začelo.« Mi pa smo do tega dneva opravili toliko dela, da bi lahko bili že utrujeni. Vendar volje in veselja do otrok in festivala še ni zmanjkalo. Letošnja 15-letnica je praznovanje tudi za nazaj, za vse ideje in tisoče ur, ki smo jih vložili. Ni se še zgodilo, da bi se teden dni pred začetkom spraševali, katero predstavo je treba odpovedati, kateri dan je prazen ah kaj podobnega. Festival obišče skoraj polovica slovenskih šol, kar je višek naših zmogljivosti. Verjetno bomo iskali nove povezave. Festivala ne bomo opustih ah kam prodah, spremembe pa seveda niso izključene. Doslej smo dokazali, da znamo kakovostno pripraviti in izvesti izjemno zahtevno prireditev. Edino na vreme ne moremo vplivati
URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIČ
Danes, v četrtek, je 15. Pikin festival v polnem teku. Na obisku so otroci iz Sarajeva, ki bodo jutri pripravili poseben večer, Sobota pa bo kot zaključek festivala vrhunec prireditve. Poleg ustvarjalnih delavnic, številnih glasbenih in plesnih gostov, uličnega gledališča in Pikinega sejma bodo pripravili državno revijo otroških plesnih skupin z naslovom Pika miga, na velenjskem jezeru bo Regata za zlato Piko, festival pa bodo zaključili ob 17..uri s koncertom skupine B.B.T.
10	ZANIMIVOSTI
Štajerska v (volilni) čorbi
Nekako v senci predvolilnega cirkusa, ki ga v tem času zganjajo politične stranke, je v petek v Razgo-ru nad Ljubečno potekalo množično zborovanje, ki bi ga lahko po zgodovinskem pomenu za medijski prostor na Celjskem izenačili s tistim pred petdesetimi leti na Ostrožném, ko se je prvič oglasil Radio Celje. Zborovanje z naslovom Štajerska v čorbi je pripravila gobarsko-novinarska koalicija, v podporo čedalje bolj ogroženim gobam, novinarjem in drugim samoniklim glivam.
Slavnostni govornik, vrhovni komandant slovenskih gobarjev maršal Amadeus, je bil oster. »Slovenci pojedo preveč norih gob. Posledice se kažejo v politični prepir-ljivosti in drugih hudih vedenjskih motnjah, s katerimi so zastrupljeni osebki oku žili tudi tiste samonikle gli ve, ki so doslej veljale zč malne. Samo poglejte: gabrov ded je zbezljal v LDS, siva golobica k DeSUS-u, ci-ganček v Jelinčičevo SNS, črna trobenta k Bajukovim, žveplenjača k Janševim nergačem, rdečelistki pa je zmešal glavo šminkerski Pahor iz Združene liste! Takšne usodne delitve slovenskega političnega micelija že resno ogrožajo prihodnost naših gob, ki bodo tako postale še lažji plen tujih fungicidnih
S piknika, ki je bil letos pod streho. Na sredini predsednik slovenskih gobarjev Amadeo Dolenc.
apetitov in pristale v kakšni laški gobji čorbi!« je maršal Amadeus grmel v radijski eter. Njegov govor je namreč neposredno prenašal Radio Bisernica, ki so ga prav na tem zborovanju ustanovili celjski gobarji. Na svoje novinarske koalicijske partnerje, ki nekaj grozijo s štrajkom, se pač niso mogli zanesti, da bi v svet ponesli pomembno sporočilo z zborovanja. Udeleženci so sprejeli resolucijo s pozivom gobam, naj pozabijo na politične zdrahe in se združijo v
koalicijo Nora Slovenija, ki bo nastopila na bližajočih se volitvah. Ko bo prišla na oblast, pa naj v parlamentu takoj vloži zahtevo za sprejem zakona, ki bo Slovencem prepovedal uživanje norih gob.
A brez panike, dragi volivci! Ne grozi vam nobena nova politična španovija, ki bi vas poskušala nategniti na bližnjih volitvah. Šlo je le za tradicionalni piknik, ki ga je za novinarje celjskega območja tudi letos pripravila gobarska družina Bisernica iz Celja. Žurnalistično krdelce to-
krat ni niti malo ogrozilo gob-jega življa v hostah nad Ljubečno. Iz protesta proti onim zgoraj, ker je lilo kot iz škafa, race in racaki sploh niso odšli stikat za gobami. Raje so na suhem, pod varno streho Slemenškove kmetije odprtih vrat v Razgoru, kremen-tirali čez svoje delodajalce in druge parazitske glive ter brusih kose za napovedani štrajk. Osle (brusne kamne, op.p.) so pridno namakali v čepur-je z žlahtno kapljico, briljantne kuharice iz Bisernice pa so z gobovo pašteto, juho in rulado poskrbele za njihovo kulinarično nirvano ...
»Razlika med novinarji in drugimi gobami je v tem, da se novinarji ob dežju poskri-jejo, gobe pa se takrat prikažejo!« je analitično ugotovil predsednik slovenskih gobarjev Amadeo Dolenc. Ker mu zasedenih pisunov ni uspelo zbezati izza zapečka, je ravnal po znanem reku: če Mohamed ne pride h gori, pride gora k Mohamedu. Gobarji so kar pod streho navlekli pisano koalicijo gob, med katerimi so novinarji morali prepoznavati pogojno in brezpogojno užitne, neužitne, smrtno in nesmrtno strupene ... Zaradi zaščite osebnih podatkov in zato, da ne bi komu pokvarili veselja, na tem mestu ne bomo razkrili, katera žumalistična peresa bi preživela, katera pa bi zdajle že frčala med angelci, če bi snědla vse tisto, kar so prepoznala za užitno. (Naj vam le namignemo, da bi se kaj lahko zgodilo, da bi vam bilo pri-zanešeno s tole pisarijo ...)
Pa tudi če bi v Razgoru prišlo do množičnega samomora z gobami, celjska regija ne bi ostala brez sedme sile! Gobarji so se namreč na srečanju preizkusili kot reporter-ji Radia Bisernica in pokazali, da izvrstno obvladajo novinarske veščine in da se pogumno lotevajo tudi najzahtevnejših raziskovalnih tem, na primer modnih trendov med gobami. Damam naj namignemo, da so letos v hostah »ii\« rdeči klobučki z belimi pikami in kratka krilca s »spodaj brez« ...
BULETUS CARANTANIS Foto: SHERPA
KOZERIJA
Predvolilni golaž
Lepe obljube, ki smo se jih naposlušali zadnje tedne, hajajo v tolikšnih količinah, da jih niti ljudje z nadpovprel no zmogljivimi želodci ne prebavljajo več. Pa mi je oni dai eden od upehanih sokolegov rekel: »Kaj hudiča se splo toliko trudijo z novinarskimi konferencami? Poročilo imat napisano, še preden grem tja ...«
Veliko že ni mogel zgrešiti. Prav vsi se nenadoma zavzt majo za upokojence, boljše zdravstvo, višjo gospodarsko ras, več priložnosti za mlajše generacije, več znanja, močnei lokalne skupnosti ...Ko smo novinarji kot podivjani kon tekali s prizorišča tiskovne konference ene do prizoriši druge stranke, liste ... smo slišali malo novega. Kdo ve, se kandidati zavedajo, kako slonovski spomin utegnem imeti novinarji, četudi smo, kot se rad izraža eden od ce skih kandidatov »hendikepirani«. Me prav zanima, kaj kateri od kandidatov čez kakšno leto dejal, ko ga bom poca kal za rokav in vprašal: »Mar niste pred volitvami prav obljubljali tega in tega?«
Med vrsticami, dogodki in posebej populističnimi žurka mi, ki so svojo kulminacijo vsaj v Celju doživele minui soboto, pa je bilo tudi precej lepih trenutkov in blaženi doživetij. Zlasti za želodčke. Tako so slovenski demokra poskrbeli za trdno podlago z golažem. Bil je slasten in hranljiv morda je bilo v njem le za kanček preveč hrena. Člani zdra žene liste so Celjane sladkali s palačinkami in čokolada mi bonbončki. In to prav na dan pred dnevom srca, ki leta mineva v pozivih za zmanjšanje uživanja sladkarij, ki dv gajo holesterol in mašijo ožilje. Skušnjavi se niso uprli nil pristaši Nove Slovenije, ki so ob bonbončkih delili vsaj kul je. Da si bomo lažje zapisali njihove klene misli. Holesten pa je nekoliko blažil član stranke Slovenija je naša, ki je dobro mero izvrstnega bluza iz kitar legendarnega Kosá poskrbel za nekaj gibanja, s kuhanim vinom pa blažil jn tranji mraz. Škoda, da je zraven tudi pel. Le član liste Zi podjetno Slovenijo ni ponujal skoraj nič. Pač - volilne leta ke, vizitke in napačno parkirano, z volilnimi slogani pre. lepljeno vozilo ter pogled na svoj prekrasen širokokrajti klobuk. Ponudil bi najbrž kaj več, a ni utegnil, ker, kot smo razbrali iz njegovega sporočila po elektronski pošti, prei garažo menjuje tlakovce, da bo avto po volitvah hitreje pt nal proti Ljubljani.
V mestu je pravzaprav manjkal le kandidat Slovensl ljudske stranke. Morda zato ker je nastopil z geslom Zi ' pali ste nam Celje. Zaupajte nam Slovenijo ... In se z dn no odpravil raziskovat lepote lepe naše. Te je raziskoi tudi predsednik njegove stranke, a po njegovem s slovensl strani. Podpredsednik, sicer tudi župan najhitreje razvij jočega slovenskega mesta, je bil zaradi žolčne reakcije vst nam ljubih sosedov tako celih šest ur sopredsednik.
Ne čakaj na volitve, veseli se upokojitve bi si lahko ZO slogan izbrali, a niso, člani DeSUS-a, prepričani v svoj uspeh na volitvah. A da bo vse lepo in prav, so sklicali St skupščino regijskega odbora in svoja prizadevanja za 13. pokojnino tudi demokratično legalizirali.
Sicer pa smo se na tiskovkah novinarji naposlušali tolikii optimističnih pričakovanj in toliko napovedi, koliko in kdo\ vse se bo uvrstil v parlament, da bo nujna sprememba usta ve. Po njej namreč slovenski parlament nikakor ne molj šteti 250 poslancev. Vsaj toliko smo jih iz predvolilnih nš povedi našteli mi.
Še najbolj prijazno je bilo v soboto pred Zlatorogom. Tam so slovenski invalidi in mědicinske sestre izpeljali predvolilni shod Junijske liste, ki se zavzema za njihove pravicii Prijazen program, okusen golaž (po sindikalni ceni), pesem in domoljubje, in tudi malo sočutja so prevevali štt ne zbrane.
In kje je bil celjski LDS? Pojma nimamo. Morda na karskem shodu v Križankah, kjer se je privajal niški okus uspeha.
Sobota v Celju je bila predvolilno slastna. Hvala bog& prihodnjo bo že volilni molk.
BRANKO STAMEJČIC
Najboljši pri županu
Celjski župan Bojan Šrot je v ponedeljek v Narodnem jomu sprejel najboljše pri splošni in poklicni maturi « celjskih srednjih šolah in jim podelil srebrnike z grmovnim ščitom Celjskih grofov. •
■Kljub zmanjševanju števila srednješolcev v knežjem mestu je zlatih maturantov iz leta v leto več, kar pomeni, da imajo mladi ljudje ambi-dje, cilje, želje, pa tudi sposobnosti,« je bil zadovoljen župan Bojan Šrot, enako profesorji in ravnatelji ter župani sosednjih občin, iz katerih irihajajo zlati maturanti. Pri plošni maturi se jih je odlično odrezalo kar 31, od tega jih 15 prihaja iz Gimnazije Çelj'e-Center (dve dijakinji sta dosegli vse možne točke), 12 iz I. gimnazije, trije iz Gimnazije Lava, ena zlata maturantka pa iz Srednje ekonomike šole v Celju. Pri poklicni naturi je bilo odličnih 18, od tega trije iz Gimnazije Celje-Center, po štirje iz poslovno-komercialne in srednje šole za gostinstvo, po dva iz tehniške elektro in kemijske ter gradbene šole ter po eden iz srednje zdravstvene, ekonom-
Župan Bojan Šrot je najboljšim maturantom izročil spominske srebrnike.
ske in Ljudske univerze Ce-lje.
Bojan Šrot je vsem, ki so več kot odlično opravili zrelostni izpit, zaželel, da bi uspešno končali študij ter da bi se po končanem študiju vrnili v svoje
okolje, kajti »v celotni celjski regiji je opaziti pomanjkanje visoko izobraženih ljudi, zlasti mladih strokovnjakov, in
verjamem, da se bo tukaj tudi za njih našla služba«.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GK
Skupščina Kolpingove zveze Evrope
Dom sv. Jožefa in Celje sta gostitelja tridnevne skupščine Kolpingove zveze Evrope.
Kolpingova ustanova je razširjena v 60 državah sveta, tudi v Sloveniji. Ima tudi pomembno vlogo in svoje predstavnike v organih Evropske unije. Imenuje se po blaženem Adolfu Kol-pingu, nemškem duhovniku, ki je vse svoje duhovniško življenje posvetil skrbi za rokodelce. Organizacija izvaja različne oblike usposabljanja za življenje, poklic, delo, zakon in družino ter za aktivno delovanje v cerkvi in družbi.
Med tridnevno skupščino Kolpingove zveze Evrope bodo v Celju med drugim predstavljali delovanje zveze, osrednja tema skupščine pa bo razprava o vlogi in pomenu civilne družbe
Uspešni raziskovalci
V petek, 24. septembra, je bilo v Ljubljani 38. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Na tem tekmovanju so se srednje šole iz Celja zelo dobro odrezale.
Poslovno-komercialna šola Celje je sodelovala s petimi raziskovalnimi nalogami. Uvrstili so se na prva tri mesta na področju ekonomije. Naloga Izpostavljenost medijem in njihov vpliv na nakupne odločitve celjskih srednješolcev je nastala pod vodstvom mentorice Eve Pipan in raziskovalcev Petre Kerk, Zorana Ga-vriča in Tomija Vidca. Bila je najbolje ocenjena naloga. Naloga Uspešen vodja raziskovalk Antonije Grm, Jasmine Kristan in Vanje Požlep z mentorico mag.
Metko Bombek se je uvrstila na 2. mesto. Naloga Smo mlajši porabniki podobni starejšim? mentorice Jadranke Prodnik in raziskovalk Tamare Golenač in Bredo Krašovec je dosegla 3. mesto.
Raziskovalna naloga dijakinje Tine Bizjak in Katje Zalokar iz Gimnazije Ce-lje-Center z naslovom Mladi in antibiotiki je bila prva s področja biologije, kot izjemno dobro pa so zaradi interdisciplinarnosti ocenili nalogo Davida Rozmana, avtorja naloge Samomor med mladimi. Naloga dijaka I. gimnazije Celje Anžeja Dežana Francoski in slovenski šanson se je uvrstila na prvo mesto v kategoriji slovenski jezik in književnost.	ML, SB
Prva slovenska višja vrtnarska šola
V Vrtnarski šoli Celje, srednji poklicni in strokovni šoli, so minuli teden odprli višjo strokovno šolo. Ravnateljica Jadranka Seles pravi, da so zelo veseli, da jim je po desetletnih prizadevanjih končno uspela nadgradnja vrtnarske šole v višjo strokovno šolo s sedežem v Celju.
»Vrtnarska šola Celje je najstarejša vrtnarska šola v Sloveniji, zato se nam je zdelo prav, da Celje dobi tudi višjo strokovno šolo,« pravi Selesova. »Ko jç začela v Celju zoreti ideja o višji šoli s področja vrtnarstva, smo bili še srednja vrtnarska, kmetijska in gospodinjska šola. Na pobudo delavcev vrtnarske šole je nastala ideja o višji šoli, nato pa je trajalo kar nekaj časa, da smo jo uresničili.« V tem šolskem letu je vpisanih 60 rednih in 60 izrednih študentov. Pouk bo potekal v prostorih šole dopoldne in za študente deloma popoldne, ob koncih tedna pa za odrasle. Predavatelji so delavci vrtnarske šole, saj je kar precej učiteljev dobilo habilitacijo, k sodelovanju pa so povabili tudi zunanje sodelavce, saj želijo na ta način dvigniti kakovost znanja, ki ga želijo posredovati študentom. Na prvi višji vrtnarski šoli v Sloveniji bo poudarek predvsem na krajinarstvu in vrtnarski tehnologiji, kar 500 ur na leto pa bo namenjenih tudi praktičnemu izobraževanju.	SIMONA BRGLEZ
Celjska slika velikanka je dolga skoraj 80 metrov.
Slika velikanka
Minulo soboto je Javni sklad za kulturne dejavnosti Celje v sodelovanju s trgovino Mavrica že četrto leto zapored pripravil ustvarjanje slike velikanke.
Pod geslom Razigrane barve so po Stanetovi ulici v središču Celja razgrnili dolg trak risalnega papirja, ki so ga s svojimi risbami kaj hitro začeli polniti otroci, pa tudi uveljavljeni ljubiteljski slikarji. Sodelovalo jih je približno 60, pri čemer je letošnja slika velikanka dolga kar 78,70 metra. Ker je zaradi predvolilne gneče v mestu minulo soboto niso mogli v celoti razstaviti, jo bodo Celjanom na vpogled in za občudovanje postavili to soboto.
BS, foto: ALEKS ŠTERN
CELJE I £
Mariborčani na celjskih dimnikih
Do dodelitve državne koncesije po začasni pogodbi mariborski dimnikarji edini legalni izvajalci teh storitev v Celju
Dimnikarskih zdrah v Celju še ni konec. Tako je mogoče sklepati po torkovi novinarski konferenci, na kateri se je predstavilo Dimni-karstvo Maribor, ki ima kot javna služba edino veljavno pogodbo za opravljanje dimnikarskih storitev v Celju. Kljub temu se na terenu še vedno pojavljajo dimnikarji Dimnikarstva Celje, zbegane stranke pa še vedno ne vedo, komu zaupati.
Od maja velja za dimnikarsko javno službo nov zakon, ki jih umešča med državne uslužbence, in nove koncesije jim bo po ustreznem preverjanju usposobljenosti podelila država. »V prehodnem obdobju pa velja začasna pogodba, ki smo jo podpisali z Mestno občino Celje. Zato smo v tej občini edini legalni izvajalec dimnikarskih storitev,« je med predstavitvijo Dimnikarstva Maribor zatrdil direktor Iztok Do-
rič. Združujejo 6 podjetij, ki se na štajerskem območju in v Pomurju ukvarjajo z dimnikarsko javno službo. Odzval se je tudi na vprašanje, kaj bodo storili, glede na to, da dimnike in kurilne naprave v Celju še vedno čisti tudi Dimni-karstvo Celje. To ima tudi edini občinski kataster dimnih naprav in kurišč, ki pa ga noče predati Mariborčanom, pa tudi mestnim občinskim službam ne.
»Seveda to povzroča pred 1. oktobrom, ki je uradni začetek kurilne sezone, velike težave. A kataster dimnih in ogrevalnih naprav bomo ustvarjali sproti in jamčim lahko, da so naše storitve med najbolj kakovostnimi v državi,« pravi Dorič. Res ni mogel zajamčiti stoodstotne požarne varnosti v občini, »jamčim pa, da bodo vse naše storitve za vsaj sto odstotkov boljše, kot so bile pri prejšnjem koncesionarju,«
Trak novega dnevnega centra so prerezali Bojana Mazil - Šolinc, dr. Vlado Dimovski in Bojan Šrot.
Proti osami
je bil odločen Dorič. In če bodo na terenu naleteli na po njihovem nelegalno konkurenco? »O tem bomo obvestili izvršilne organe, predvsem ustrezne inšpekcije in upam, da bodo ustrezno ukrepali.«
Predstavili so tudi že od leta 2001 veljavni cenik. Čiščenje ogrevalnih in dimnih naprav v gospodinjstvu stane 5.300, obvezni letni pregled 3.200 in meritve dimnih emisij 2.000 tolarjev letno.
Opozarjajo tudi, da bodo dosledno spoštovali zakon, ki redne letne preglede opredeljuje kot obvezne. Če jih stranke ne bodo dovolile, pomeni to kršitev, saj je zagrožena sankcija v novem zakonu o varstvu okolja 50 tisoč tolarjev. Vse uporabnike bodo o dnevu in uri prihoda, pa tudi o vrsti storitve obveščali pisno najmanj štiri dni pred obiskom, za spre-
Dnevni center naj bi popestril življenje upokojencev, ki | živijo sami ali pri svojcih
ljenosti. Prav zato naj bi v naslednjih letih v podobne oblike pomoči vključili vsaj 15 tisoč starejših ljudi.
Odprtje celjskega dnevnega centra so pospremili izredno prijetno proslavo, kateri so sodelovali otroci iz vrtca Anice Černejeve, dijaki srednje zdravstvene šole, domski pevski zbor ter Oto Pestner, zbrane pa sta nagovorila tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in direktorica doma Bojana Mazil - Šolinc. Slednja za celjski center pravi, da bodo lahko sprejeli 30 ljudi, za zdaj pa imajo 17 prijavljenih. BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN
V Domu ob Savinji, kot se imenuje celjski dom upokojencev, je v ponedeljek minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski slavnostno odprl nov dnevni center.
Namenjen je starejšim občanom, ki živijo sami ali pri svojcih. Lahko bodo prihajali v dnevni center, kjer jim bodo ponudili hrano, po potrebi zdravstveno pomoč in predvsem vrsto dejavnosti, da bodo lahko na bolj zanimiv način preživeli dan. Dr. Dimovski pravi, da je zelo pomembno, da imamo v Sloveniji čim več takih centrov. Gre namreč za eno od oblik storitev, ki jih je ministrstvo razvilo predvsem v zadnjem obdobju, da dom starejših občanov ni edini način za varstvo starejših. »Tak center je na nek način tudi predpriprava za vstop v dom starejših. Posebej dragoceno je, da takšni centri ponujajo kopico dejavnosti, ki bogatijo življenje v tretjem življenjskem
obdobju,« je poudaril dr. Dimovski.
Ministrstvo je s svojimi programi spodbudilo večjo družbeno pozornost in tudi več različnih programov, katerih cilj je bogatenje tretjega življenjskega obdobja. To se zdi posebej pomembno zato, ker se Slovenci kot narod staramo. Še leta 1980 je bil delež »stare« populacije pod 10 odstotki. Do leta 2020 utegne doseči že skoraj 20 odstotkov, kar pomeni, da bo vsak peti Slovenec star. Hkrati pa to ne pomeni, da naj preprosto čaka na smrt. Če k programu dnevnih centrov prištejemo še vse oblike programa pomoči na domu, ki jo v najrazličnejših oblikah dobiva že skoraj 5 tisoč starejših Slovencev, za katere skrbi skoraj 800 oskrbovalcev, je treba priznati, da je politika na tem področju zelo jasna. Predvsem upošteva izsledek iz raziskav, da pri sprejemanju oblik pomoči za starejšo populacijo ni odločilen denar, temveč občutek osam-
Dnevni center v domu ob Savinji bo odprt vsak dan. tudi ob nedeljah, od 7. do 19. ure. Osnovna cena dnevnega varstva, ki vključuje zajtrk, kosilo, napitek in varstvo, znaša 1.863 tolarjev.
membo termina pa se je mogoče dogovoriti, saj se želijo kar najbolj prilagoditi uporabnikom. Do odprtja izpostave v Celju, ki jo nameravajo odpreti do konca leta, se je o tem mogoče dogovoriti na njihovi mariborski telefonski številki. Sicer pa nameravajo v celjski izpostavi zaposliti od 6 do 10 kvalificiranih dimnikarjev, ki jih bodo najprej iskali na celjskem območju.
BRST
Mormoni v novih prostorih
Predstavniki Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz dni (v javnosti znani predvsem po narjih), ki so pred dobrimi desetimi leti prišli tudi v mestu ob Savinji minuli petek slovesno odprli nove pros re. Sedež predstavništva Cerkve, ki izvira iz ZDA in i mi svetu okoli 12 milijonov vernikov, je v Celju odslej na novi 25, kjer imajo predstavniki cerkve, misijonarji ter niki na razpolago nekaj manjših sob za predavanja, ce in tečaje ter večjo konferenčno dvorano. AMS, foto:
Nov dom za mame v stiski
»VSloveniji deluje že 8 ma-
prostorov nekdanjega a Na zelenici v Celju, v erih bo odslej materinski i, dejal minister za delo, ižino in socialne zadeve Vlado Dimovski. Cot je poudaril Dimovski, Celje mesto z zelo urejenim cialnim sistemom, prav z od-itjem novih prostorov mate-iskega doma in dnevnega entra za starostnike pa je se po njegovih besedah izpol-celotni program socialnih lanov v občini. Podobno raz-šlja tudi župan MOC Bojan ot, ki je ob otvoritvi novih lostorov materinskega doma jal: »Po eni strani sem ve-I, da ima Celje vse potrebne »aine inštitucije. Čeprav bi
Na otvoritvi je nastopila folklorna skupina IV. Osnovne šole Celje.
bilo bolje, če jih sploh ne bi potrebovali.«
Materinski dom v Celju deluje že dve leti, vendar je bil vse od ustanovitve na začasni
i| I AVNE NAPRAVE J OBVESTILO
j Javne naprave, javno podjetje, d.o.o. Celje obvešča I uporabnike storitev odvoza odpadkov, da so se skladno s 3. členom Uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev Ur. I. RS, št. 52/04 povečale cene zbiranja, odvoza In ravnanja z odpadki za povprečno 4% v Mestni občini Celje, v občinah Vojnik, Dobrna in Štorah. Na osnovi obvestila ministrstva za gospodarstvo se nove cene ravnanja s komunalnimi odpadki uporabljajo od 1. 9. 2004 naprej.
lokaciji, v vlažnih prostorih objekta na Teharski cesti. »Vseeno vse od dne, ko se je odprl, ni bil nikoli povsem prazen,« je poudarila direktorica JZ Sodo Suzi Kvas in dodala, da je v prvi polovici letošnjega leta v njem skupno bivalo šest žensk in šest otrok. Materinski dom je sicer namenjen nosečnicam in materam z mlajšimi otroki, ki so se znašle v stanovanjski ah osebnostni stiski oziroma pri reševanju težav potrebujejo strokovno pomoč. Uporabnice lahko v domu ostanejo do leta dni, za dejavnosti, ki so usmerjene tako
v individualno kot v skupinsko delo, pa skrbijo svetovalke in prostovoljke, ki pomagajo mladim materam.
Občina je prenovo in selitev materinskega doma v celoti financirala, delavci Nepremičnin pa so v rekordnem času izvedli vsa potrebna prenovitvena dela. Tako se je nekaj mamic v prostore, kjer bo odslej na voljo kar 18 postelj (v starih prostorih jih je bilo le osem), večji skupni prostor ter otroška igralnica, preselilo že v dnevih pred uradno otvoritvijo.
AMS, foto: GK
Šola kol nova
S prisrčno slovesnostjo, polno otroške igrivosti in domiselnosti, so pred tednom dni odprli prenovljeno IV. Osnovno šolo v Celju.
Že lani so v tej šoli usposobili novo kuhinjo in oddelke, ki so omogočili prehod na 9-letno šolanje. Čeprav na prvi pogled obnova ni bila tako zahtevna, je ravnateljica Nevenka Matelič Nunčič ob slovesnosti povedala, da so šolo obnovili od tal do stropa. Zamenjali so vse inštalacije. »Posebej smo veseli sodobne opremljenosti nekaterih specialnih učilnic in nove kuhinje ...« je bila zadovoljna. Otroci pa so najbolj veseli svojih novih omaric, ki bodo omogočile, da ne bodo dnevno tovorih v šolo in nazaj domov neznosno težkih šolskih nahrbtnikov.
Na slovesnosti je župan Bojan Šrot govoril o uspešnih 10-letnih prizadevanjih za celovito obnovo vseh šol v Celju in za prihodnje leto napovedal obnovo šole Frana Kranjca na Polu-lah in izgradnjo nove telovadnice pri IV. Osnovni šoli. Minister za šolstvo dr. Slavko Gaber je povedal, da so v Sloveniji v zadnjih 10 letih tudi s sofinanciranjem države prenovili kar 333 šol, otroke pa je povabil, da naj se v prenovljeni šoli dobro učijo, saj se le s pridobljenim znanjem najde pravo pot v življenje. Letos opravljena dela so stala 258 milijonov tolarjev.
BRST
The stroj - Murenčki
Nova Slovenija ponuja več in boije
Marta Mikša kandidatka NSi na volitvah v Državni zbor RS, ponuja novo smer
Nova Slovenija ponuja več In bolje. Ker porečete, da to danes obljublja že vsaka politična stranka, Je treba pogledati, kaj v resnici pomeni «več« In kaj pomeni «bolje«? •Lahko bi rekli, da so to ključna vprašanja, M si Jih volivci zastavljajo pred Izbiro za določeno politično stranko, ki Jo bodo volili,' pravi Marta Mlkša, kandidatka Nove Slovenije na državnozborskih volitvah v 2. volilnem okraju.
V Sloveniji se danes srečujemo z mnogimi težavami na različnih področjih. Mladi si belijo glave s problemom prve zaposlitve in problemom nakupa prvega stanovanja, kar vse je pogoj za ustvarjanje družine. Upokojenci bi lahko veliko povedali o nepravični politiki na področju pokojnin, ki nenehno kopnijo pod bremenom inflacije In neustreznega usklajevanja z rastjo plač. Zaposleni se bojujejo z evropskimi cenami, ki jih morajo pokrivati z neevropskimi plačami. Gospodarstveniki nenehno tarnajo zaradi neprijaznega poslovnega okolja ter nizke gospodarske učinkovitosti. Naši otroci so v šolah preobremenjeni. Nenehno se pritožujemo nad neuravnoteženo regionalno politiko v Sloveniji, razvojnimi »ostanki med regijami ter ugotavljamo nesorazmerja socialne politike v državi.
Kaj lahko torej Nova Slovenija ponudi Sloveniji več In bolje?
»Nova Slovenija kritično ocenjuje položaj v Sloveniji,« pravi Marta Mlkša. »Politika se je odtu-8a od ljudi. Mi pravimo temu, da je izgubila kom Pas. Nova Slovenija zato ponuja novo smer, ki vodi v pravičnost, poštenje in vsesplošni družini napredek. Za nobeno ceno ne mislimo popuščati sebičnim interesom posameznikov, ki bi S'radi krojili Slovenijo po svojih zamislih. Sloveniji telimo ponuditi več pravičnosti, več enakih možnosti, več novih priložnosti, več upanja in več dolgoročne varnosti.«
in kako namerava Nova Slovenija to uresničiti?
Marta Mlkša na kratko predstavlja osnovne Witične smernice, ki jih bo stranka najprej predstavila slovenski javnosti, če bo z voljo volivcev
Koalicija Slovenija lahko prevzela odgovornost za sestavo nove vlade:
•	dosledna uveljavitev principov pravičnosti, poštenja in enakih možnosti v družbi;
•	uvajanje ugodnega in prijaznega poslovnega okolja ter s tem dvigovanje podjetniške dinamike predvsem na področju drobnega gospodarstva in tujih vlaganj. Neposredne vzpodbude za dvig gospodarske učinkovitosti in gospodarske rasti;
•	aktivno prizadevanje za ugodno družinsko politiko v smislu kvalitetnejše stanovanjske politike in podpore pri dvigovanju rodnosti;
•	skladen regionalni razvoj ter aktivno prizadevanje za zniževanje razvojnih zaostankov med slovenskimi regijami;
•	uvajanje sistema sodobne socialne politike na osnovi osebne odgovornosti in prizadevnosti;
•	dvig kakovosti življenja na slovenskem podeželju in razvoj podeželskega okolja;
•	uvajanje poštenega načina usklajevanja pokojnin z rastjo plač ter s tem dolgoročno zagotavljanje socialne varnosti upokojencev;
•	korenito davčno reformo za prerazporeditev davčnega bremena in davčno razbremenitev za-
a;
v šolah ter uva-
Lojze Peterle, Slovenec z doslej največ izkušnjami v evropskem parlamentu pravi, da je Slovenija pred velikimi novimi izzivi, ki pa jih bomo morali znati izkoristiti. Znanje, ki ga lahko danes črpamo iz evropske zveze, ne bo zadoščalo samo po sebi, temveč ga bomo morali plemenititi v okviru širšega družbenega konsenza z vsemi našimi strokovnjaki, ki hočejo Sloveniji dobro in zmorejo več in bolje.
• korenite reforme državne uprave v smislu večje racionalizacije in zmanjševanje državne birokracije ter nenazadnje skrb za transparentně javne finance ter zajezitev klientelizma in korupcije na področju javnih financ.
»Vse to ponuja Nova Slovenija in vse to pomeni za Slovenijo več in bolje. Prepričani smo, da Slovenija premore dovolj znanja in trdne volje za uresničitev teh ciljev. Dela nam ne bo zmanjkalo,« dodaja Marta Mikša kandidatka NSI v 2. volilnem okraju, na območju dela mestne občine Celje In občin Vojnik, Štore in Dobr-"a	Naročnik oglasa je Nova Slovenija

14
ŽALEC j POLZELA | _ TABOR
NOVI TEDIH
Za konec temeljni kamen
Razglasili so najlepše v Žalcu, praznovali praznik mestne skupnosti ter odprli vrata v dvorcu Novo Celje
V	občini Žalec zaključujejo vrsto prireditev, s katerimi so počastili občinski praznik in 40 let mesta. Veliko piko so postavili včeraj s polaganjem temeljnega kamna za gradnjo nove glasbene šole, ki bo plod vseh spodnjesavinjskih občin.
V	ponedeljek, ob svetovnem dnevu turizma, so razglasili najlepše urejene objekte in kraje v občini. Ocenjevalna komisija je 38 prijavljenih v petih kategorijah obiskala junija in septembra. Za najlepše urejeno hišo so razglasili hišo 1\irnškovih v Šempetru, najlepše urejeno kmetijo pa ima družina Kolene iz Podloga. Najlepše urejeno podjetje je Kana v Žalcu. Med šolami je slavila Podružnična osnovna šola Li-boje, med kraji pa Šempeter.
Predsednik Turistične zveze Slovenije Marijan Rožič
je na prireditvi spregovoril o pomenu turizma, predsednica žalske zveze turističnih društev Ivica Čretnik pa si je zaželela, da bi bil dan turizma v žalski občini vsak dan. Župan Lojze Posedel je omenil, da je veliko krajanov, ki se sicer ne prijavljajo za ocenjevanje, a vseeno skrbijo za lepo okolico. Da to drži, dokazuje tudi letošnje srebrno priznanje na tekmovanju v urejenosti Entente Florale, kjer bo Žalec še sodeloval. Najlepše ocenjene hiše in stavbe so Žalčani v ponedeljek pokazali tudi bivšemu predsedniku države Milanu Kučanu.
V soboto so s slavnostno sejo proslavili praznik Mestne skupnosti Žalec. O mejnikih je spregovoril predsednik MS Ernest Ramšak. V mestu so v zadnjih letih najbolj ponosni na varstveno delovni center in atletski štadion, želijo pa še dom za starejše občane.
glasbeno šolo, večnamenski športni objekt s kopališčem ter dodatna stanovanja in parkirišča. Na slovesnosti so grb mesta Žalec prejeli Aleksander Žolnir, Janko Krašovic, RK Žalec in Banka Celje, priznanje mesta pa Matjaž Omladič, Leon Bevc, Tanja Cehner in univerza za tretje življenjsko obdobje.
Že minuli teden so v dvorcu Novo Celje pripravili dneve evropske kulturne dediščine, ki so jih obogatili z izjemno dobro obiskanim predavanjem Igorja Weigla o najnovejših odkritjih v arhivskih dokumentih, v soboto pa še z vodenimi ogledi dvorca. Prikazali so tudi dokumentarni film o rekonstrukcijskih delih v kapeli. V Žalcu-želijo, da bi do leta 2011, ko bo dvorec praznoval 250-letnico, stavbo popolnoma obnovili, za kar bi potrebovali skoraj milijardo tolarjev.
US, TT
id številnimi prireditvami, ki so pritegnile mnogo obiskovalcev, seje na sobotnem teku po ulicah Žale pomerilo več kot 600 tekačev.
Nova šola in občinski praznik z občinskih svetoi
V Andražu nad Polzelo so minuli petek v telovadnici nove šole pripravili slavnostno seja občinskega sveta, slovesnost pa se je nadaljevala z odprtjem podružnične šole, v kateri se končuje prvi mesec, od kar malčki obiskujejo nove prostore.
Naložba je vredna 313 milijonov tolarjev, od tega je 81 milijonov prispevalo ministrstvo zá šolstvo, kar 23 milijonov tolarjev so zbrali krajani s samoprispevkom, ostalo pa je plačala občina Polzela. Temeljni kamen za novo šolo so postavili pred letom dni, nova šola pa je bila vsekakor potrebna, saj je bila prejšnja stavba stara že 117 let in so bili njeni stropovi že nevarni. Trenutno je v šoli 28 otrok, tako da imajo dva kombinirana in en čisti od-
Letošnji dobitniki občinskih priznanj na Polzeli
delek, otrok v vrtcu pa je po	otrok. To pomeni, da je bila
besedah ravnateljice Osnov-	odločitev za gradnjo nove
ne šole Polzela Valerije Pukl	stavbe pravilna.« Pridobitev
več: »Odkar stoji nova šola,	bo zagotovo pomembna tu-
imamo v vrtcu enkrat več	di za vse Andražane, saj bo
telovadnica na voljo tudi ostalim.
Odprtja nove šole se je udeležila tudi pesnica, pisateljica in častna občanka Neža Maurer, ki je novi šoli podarila nekaj svojih knjig.
Na slavnostni seji ob prazniku Občine Polzela je župan Ljubo Žnidar podelil občinska priznanja. Plakete občine so dobili Marinka Pov-še, Dana Antloga in Ivan Mramor, grb Občine Polzela pa je dobilo Prostovoljno gasilsko društvo Polzela ob 100-letnici obstoja. Praznovanje se je nadaljevalo v soboto s sejmom dobrot s kmetij in prikazom starih običajev pred občinsko stavbo.
ŠPELA OSET Foto: TT
Jože Skornšek, častni občan Mozirja
Minuli teden je bil slovesen tudi v občini Mozirje, kjer so v okviru prireditev ob občinskem prazniku predali namenu več krajših cestnih odsekov, pomembnih za posamezne domačije, odprli novo stalno razstavo Mozirje in Mozirja-ni, v torek odprli prenovljene prostore pošte in pripravili še več drugih prireditev.
Na slavnostni seji je o delu v minulem letu spregovoril župan Ivan Suhoveršnik, podelili pa so tudi priznanja za delo v občini in društvih v preteklosti. Nagrado občine so podelili Društvu upokojencev Mozirje, zlato plaketo s priznanjem so prejeli Elizabeta Verbuč, Ferdinand
Luknar in Alojz Zavolovšek, ki v teh dneh razstavlja svoja dela v mozirski galeriji. Ža častnega občana so razglasili »očeta« Mozirskega gaja Jožeta Skornška, ki je tudi pobudnik za postavitev razstave buč in jesenskega cvetja. Razstava je v gaju na ogled do 3. oktobra.
Po programu bi moral današnji dan eden izmed najbolj slavnostnih dni, saj naj bi odprli nov blok na Brd-cah ter razdelili ključe 12 neprofitnih in socialnih stanovanj. Za danes je bilo predvideno odprtje prvega bloka, ki ga je poleg občine Mozirje sofinanciral republiški stanovanjski sklad, tretjina stanovanj pa je bila namenjena
Se zadnjič o podružnični šoli
TABOR - Župan Vilko Jazbinšek je na ponedeljkovi še zadnjič predstavil svetnikom celoten postopek za reki strukcijo POŠ Tabor in izgradnjo prizidka z zunanjo ui tvijo. Kot smo že poročali, bo morala občina za omenjl naložbo, ki je vredna približno 320 milijonov tolarjev, jeti lizing oziroma t. i. finančni najem. Ker so načrtovali,' bodo začeli delati že avgusta, a se je zaradi usklajevat finančnim ministrstvom zavleklo, bo tudi otvoritev šole sneje in naj bi bila v začetku prihodnjega šolskega leta na občinski praznik, ki je aprila. Za izvajalca del je izbrano podjetje CM Celje, delati pa naj bi začeli ta tedf Zaradi te naložbe bo v občini potreben tudi rebalans prt čuna, o njem pa naj bi se predvidoma pogovarjali na ol brski seji.
nakratko
Nareksova in Žolnirjeva ča: krajanki
GALICIJA - Praznik KS Galicija so proslavili s slavností sejo sveta, na kateri je predsednik Vladislav Majer me največjimi pridobitvami omenil novo telovadnico pri PC Trje, ureditveni načrt kamnoloma Velika Pirešica in di novi tenis igrišči, ki so ju tudi predali namenu. Za gradnj teh igrišč so člani Tenis društva Trje, ki letos slavi 5 let del opravili več kot tisoč ur prostovoljnega dela. Priznanja 8 so prejeli Srečko Podpečan, Pero Popovič in Verica Stefai čič, plaketi Viktor Furman in Ivo Gjuras, za častni krajah pa so imenovali Petro Nareks in Urško Žolnir.
Podaljšan vpis v glasbena abonmaja
ŽALEC - V zavodu za kulturo, šport in turizem še zbiraj prijave za abonma klasične in narodnozabavne glasbe. V atol maju slednje bodo 21. oktobra nastopili ansambel Lojzi Slaka, Štirje kovači in Beneški fantje, za prihodnje koncef pa bodo pripravili tematsko obarvane večere. Med »klasiM se bo 29. oktobra predstavil Tartini kvartet. Prijave za oW abonmaja sprejemajo do prvih koncertov, medtem ko so vstop nice za gledališki abonma že razprodali.	TT,
Nagrajenci občine Mozirje
za prodajo na trgu. Vendar pa so iz mozirske občinske uprave sporočili, da kljub prizadevanju izvajalcev dela niso zaključena in da v novem bloku ne morejo izvesti teh-
ničnega pregleda, ki je predpogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. Zato naj bi blok predvidoma odprli oktobra.
US, foto: CS
90,6 95,1
Hl
95, 100,
OVI TEDNIK
VELEN JEJ

15
Ježek po desetih letih
po desetih letih prizade-nj so y ponedeljek urad-prerezali trak pred no-im Varstveno delovnim ntrom (VDC) Ježek v Ve-aju.
Nov VDC, sicer grajen kot zidek k obstoječemu Solunu poslopju, bo deloval samostojna enota, v njem jbo program delovnega us-ibljanja obiskovalo 40 va-icev. Naložba je veljala kot 283 milijonov tolar-k čemur je ministrstvo delo, družino in socialne leve prispevalo več kot po-ico, slabo tretjino v Mestni
občini Velenje, ostalo pa v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Ob odprtju je minister za delo Vlado Dimovski povedal, da je to 38. delovni center, ki jih v Sloveniji dnevno obiskuje 2.700 varovancev. Velenjski župan Srečko Meh je večkrat izrazil veselje, da jim je končno uspelo, hkrati pa tudi žalost, ker v MOV ne morejo več brez ograj, ki posamezne objekte varujejo pred nasilneži. Župan Meh je omenil željo, da bi več posameznikov spoznalo, da obstajajo tudi ljudje, potrebni
pomoči, za prihodnje pa, skupaj z občino Mozirje, napovedal gradnjo bivalne enote.
VDC Ježek od lanskega oktobra deluje v okviru regijskega Varstveno delovnega centra, ki poleg velenjske vključuje še enoto Mozirje in enoto Maksi Žalec. Vodenje regijskega zavoda s sedežem v Velenju je kot v. d. prevzela Darja Lesnjak. V skupen zavod je zaenkrat vključenih 63 varovancev, z dograditvijo novih prostorov v Velenju pa bodo lahko vključili 90 US
Obnova kulturnega doma
VELENJE - Potem ko so v nekdanji Nami čeli urejati prostore za knjižnico, so se v n tednu lotili tudi obnove kulturnega do-a. Do konca novembra naj bi obnovili fado, zamenjali okna in opravili še več del, i naj bi skupno veljala 63 milijonov tolar-V. Prihodnje leto naj bi obnovili tudi no-anjost doma, celotna naložba, zaključena
nakratko
v letu 2006, pa bo veljala 600 milijonov tolarjev. Po napovedih kulturne prireditve ne bodo okrnjene.
JM
Najboljši gasilci
ŽALEC, VRANSKO - V gasilsko športnih disciplinah so se pomerili mladi gasilci in člani, vključeni v GZ Žalec. V Žalcu so v kategoriji članov A slavili gasilci iz PGD Andraž nad Polzelo, pri članih B pa
Ob odprtju novega VDC so za kulturni program poskrbeli Mateja Jan in varovanci velenjskega, mozirske-ga in žalskega centra, program pa je povezovala Natalija Verboten.
Prisrčno srečanje v Grižah
Krajevni praznik so z več prireditvami obeležili v KS Griže, kjer so za zaključek pripravili srečanje krajanov, starejših od 70 let.
Srečanja se je udeležilo 180 krajanov od 306 povabljenih, udeležence pa sta pozdravila predsednica RK Griže Cvetka Germ in predsednik sveta KS Ivi Krašovc. Poseben pozdrav s šopkoma so namenili najstarejšima udeležencema, 91-letni Jožefi Ramšak in leto mlajšemu Francu Govejšku. DN
desetina PGD Braslovče. Pri članicah A so slavile gasilke iz PGD Parižlje-Topovlje, pri članicah B pa PGD Gomilsko. Med starejšimi so v obeh kategorijah slavili gasilke in gasilci PGD Kasaze-Liboje. Na Vranskem so se pomerili mladi gasilci. Med pionirji je zmagala desetina PGD Andraž nad Polzelo, med pionirkami pa PGD Gomilsko. V mladinski konkurenci so v obeh kategorijah slavili mladinci in mladinke iz PGD Gomilsko.	TT
Za vse Savinjčane in za Slovenijo!
Žalčanka Majda Virant na listi Slovenske ljudske stranke astopa kot nestrankarska kandidatka, ki se na volivce v volilnem okraju (Žalec 1, levi breg) obrača z nagovo-om: »Samo ena je Savinjska dolina. Zaupajte mi, da jo zastopam v državnem zboru: z vztrajnostjo, nepopustlji-vostjo in trmo stare savinjske družine Joštovih. Obljubljam, da Vas ne bom razočarala.«
Majda Virant prihaja iz ugledne in poštene hmeljarske družine Joštovih, po domače Cesarjevih iz Gotovelj pri Žalcu. Savinjsko dolino dobro pozna, pozna njene prednosti in razvojne možnosti, dobro pa pozna tudi njene ljudi, zlasti hmeljarje, s katerimi je tako ali drugače povezana vse življenje.
Po končani gimnaziji v Celju in diplomi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani se je leta 1972 zaposlila na takratnem Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu, ki mu je zvesta še danes. Je v prvi vrsti svetovno priznana strokovnjakinja, raziskovalka, njeno delo je v veliki meri tudi svetovalno in izobraževalno, obenem pa se posveča trgu za področje pivovarstva in hmeljarstva, kar vključuje tudi nadzor kakovosti živil. Že pred in po osamosvojitvi Slovenije je aktivno sodelovala z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri oblikovanju slovenske zakonodaje in zakonodaje Evropske unije za področje kakovosti živil in preizkusnih laboratorijev. Predava na mnogih uglednih znanstvenih in strokovnih konferencah v domovini, še več pa v tujini. Kot strokovnjakinja za področje pivovarstva in hmeljarstva je Mđj-da Virant članica evropskega pivovar-skega združenja, kjer dela v dveh strokovnih odborih, je pa tudi članica ameriškega pivovarskega združenja. Za zasluge pri delu v hmeljarstvu je prejela prestižno odlikovanje vitez hmeljarskega reda, ki ga podeljuje
Mednarodno hmeljarsko združenje. Mnogi, ki poznajo njeno delo, pravijo, daje pravaambasadorka Slovenije in Savinjske doline in na to svoje poslanstvo, ki se odraža na najrazličnejših mednarodnih znanstvenih konferencah, strokovnih srečanjih in delovnih obiskih, je zelo ponosna. Zaveda se, da tudi na tak način prispeva k boljši prepoznavnosti Slovenije na vseh celinah sveta. V politiki nima veliko izkušenj, a je to dejstvo ne skrbi, saj je skozi dolgoletne strokovne povezave postala prava poznavalka evropskih in svetovnih razmer. »Za poslansko kandidaturo, h kateri sem pristopila odgovorno in z vso resnostjo, sem se odločila predvsem zato, ker želim narediti čim več za našo Slovenijo in Savinjsko dolino,« poudarja svoj glavni in edini motiv za vključitev v politiko. Njen program nameravanih prizadevanj v državnem zboru je obširen, razdeljen na področja, ki so pomembna za državo in na področja, kjer si bo prizadevala za razvoj in razcvet regije, Savinjske doline. Savinjska dolina, njena naravna in kulturna dediščina, hmeljarstvo in pivovarstvo skozi zgodovino in tradicijo ter skrb za blagostanje vseh generacij ljudi, ki živijo na tem delčku Slovenije, pa je tudi rdeča nit v predvolilni kampanji Majde Virant, ki upravičeno računa zlasti na glasove ljudi, ki so kakor koli povezani s hmeljarstvom in pivovarstvom. Pri oblikovanju vsebinske zasnove in likovne podobe svoje predvolilne kampanje (stekleničke Viteškega piva, ki
ga je sama zvarila, obeski -hmeljarske balete iz časov ročnega obiranja hmelja, razglednice z značilno motiviko Savinjske doline ipd.) je Majda Virant izbrala nov, svež in prisrčen pristop, kar govori tudi o njeni izvirnosti, inovatovnosti in navezanosti na kraje in ljudi, ki jih želi zastopati kot poslanka v državnem zboru.
Spisek nameravanih poslanskih prizadevanj kandidatke Majde Virant je zelo obširen, premišljen in vsebinsko skrbno razdelan. Tako se med drugim namerava zavzemati za nova delovna mesta, za spodbujanje prožnih oblik zaposlovanja, decentralizacijo države in razvoj regij, za zaustavitev negativnih demografskih trendov, boljši položaj žensk v sedanjih razmerah zaposlovanja, za primemo in pravično vrednotenje dela, za vnovično gradnjo socialnih stanovanj, za spremembe slovenske zakonodaje in davčne ter pokojninske politike, za večjo vlogo poslancev v službi državljanov in večjo delovno učinkovitost v parlamentu, strpnost med poslanci in kulturni dialog. »Ker prihajam iz raziskovalnega prostora, ki ga dobro poznam, se bom zavzemala, da postane slovenski raziskovalni prostor del evropskega raziskovalnega prostora, tisto, kar imam stalno v mislih pa je zavzemanje, da bi v Sloveniji dosegli tolikšno raven blagostanja, da bi bila najnižja plača ali pokojnina vredna dostojnega življenja,« so želje Majde Virant, ki se je odločila, da bo (če bo v parlamentu) svojo prvo poslansko plačo namenila gmotno ogroženemu upokojencu, nato pa vsako leto po eno plačo socialno šibki družini, invalidu in nadarjenemu študentu.
oglasa je SLS, Občinski odbor Žalec
L
Čas za priznanja in pridobitve
Občina Šentjur praznuje zadnja leta svoj praznik v spomin na 24. september v letih 1539 in 1990, ko so Šentjurčani dobili najprej trške in pred 14 leti še mestne pravice. Osrednjo slovesnost so letos pripravili na predvečer praznika v dvorani kulturnega doma, ko so podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim občanom oziroma društvom v občini.
Kot je v Šentjurju že dolga leta v navadi, so pisna priznanja s knjižnimi nagradami prejeli najuspešnejši učenci osnovnih šol, glasbene in srednje strokovne šole z območja občine - letos so bili to: Saša Rečnik (OŠ Blaža Kocena Ponikva), Barbara Volarič (OŠ Hruševec), Mateja Rajh (OŠ Planina pri Sevnici), Andreja Jernej (OŠ Franja Malgaja), Špela Mos-bruker (OS Dramlje), Nejc Rosenstein (OŠ Slivnica), Urška Pintarič (GŠ Skladateljev Ipavcev) in Gregor Je-zernik (SKGŠ Šentjur). Pisna priznanja Občine Šentjur so prejeli Franc Arzenak z Dolge Gore, Ciril Lavbič iz Šentjurja in Turistično društvo Dobrina ter najvišje občinsko priznanje - Ipav-čevo plaketo - Klump, Klub mladih Planina.
Ob prazniku so na Ponikvi in v središču Šentjurja slovesno odprli nove poštne prostore. V obeh krajih so bili ti doslej neprimerni in zlasti zelo utesnjeni, zato ocenjujejo, da bo delo zdaj veliko lažje. Z naložbo, vred-
ft* 41 xS» « S
I II
WTmTi
Letošnji nagrajenci s predsednico komisije za priznanja Anito Kolesa (na levi) in županom Štefanom Tislom (na desni)
no približno 160 milijonov tolarjev, so v Pošti Slovenije skoraj 10 tisoč krajanom z območja Ponikve in Šentjurja ponudili tudi dodatne poštne storitve. V obeh krajih se je izboljšala tudi dostopnost poštnih prostorov, saj so za razliko od prejšnjih prilagojeni tudi za dostop invalidov. Ob tem so spomladi že odprli pločnik iz Vrb-nega proti Šentjurju, zatem na Ponikvi, kjer je tudi nov most na regionalni cesti na Hotunjah, zdaj so asfaltirali še pločnik v Stopčah, kjer so se dela čez poletje ustavila zaradi nesporazumov s krajani. V Loki pri Žusmu
bo do konca oktobra pod streho telovadnica, na Planini gradijo drugo fazo kanalizacije, v stari stavbi zdravstvenega doma odpirajo planinske muzejske zbirke, v KS Slivnica je zgrajen primarni vodovod, zdaj pa so potrebni še priključki za posamezna gospodinjstva. Pripravljajo projekt za gradnjo vodovoda proti Prevor-ju, na Proseniškem je nova čistilna naprava, na Kalob-ju pa asfaltirajo parkirišče.
Prireditve v počastitev občinskega praznika so se v Šentjurju nadaljevale tudi v dneh ob koncu tedna, najbolj živahno je bilo v soboto, ko so
pripravili teniški turnir, kolesarski vzpon na Resevno, Slomškov pohod ter na Ponikvi in v Slomu slovesnost ob razglasitvi blaženega Antona Martina Slomška za zavetnika slovenskih učiteljev, vzgojiteljev in katehetov. Danes, v četrtek, v Šentjurju pripravljajo še slovesnosti ob odprtju prenovljene male telovadnice in spremljajočih prostorov pri OŠ Franja Malgaja, modernizirane ceste Dram-lje-Bovše in saniranega plazu pri drevesnici Jesenek ter obnovljene ceste Gorica-Lo-ka ob Slivniškem jezeru.
IVANA STAMEJČIČ Foto: MN
DELAL BOM ZA LJUDI
ZA GOSPODARSKO MOCNO REGIJO ZA RAZVOJ PODEŽEUA IN TURIZMA ZA PERSPEKTIVO MLADIH ZA LJUDI
lí3><DítjcihZ <lJ~>>%CLZn.ik.CLtL
Farsa v občinski upravi?
Svetniki občine Rdeče iz strank LDS, DeSUS, SMS in N.Si zahtevajo sklic izredne seje občinskega sveta, ker je občinska uprava dala v objavo Odlok o proračunu občine Radeče za letošnje leto še preden so ga občinski svetniki 23. decembra lani sprejeli.
Odlok naj bi bil tudi objavljen in natisnjen, preden so svetniki o njem sploh odločali, kar pomeni, »da smo odigrali le zadnjo farso v predbožični igri župana in občinske uprave, potrjevali oziroma nasprotovali smo nečemu, kar je bilo v tistem trenutku že uradno objavljeno,« so zapisali svetniki. V uredništvu Uradnega lista RS pojasnjujejo, da so Odlok o proračunu občine Radeče za leto 2004 prejeli že 19. de-
cembra, se pravi vnaprej, so se tako dogovorili z vefi no občin. Po sprejetju ptj računa so z občine Radejj na Uradni list poslali spn jeti akt naslednji dan zjutti po elektronski pošti, popi vek odloka v uradnem Ud pa je bil objavljen šele 9 J nuarja letos. »Tu gre izklj« no za našo napako, ker ij smo upoštevali spremenjj ne tabele,« zamudo pojai njuje Meta Jurač iz Ura« nega lista RS. Svetniki kljd temu zahtevajo, da občinsl svet razpravlja o omenja problematiki in se jas» opredeli glede tega, postai jasne smernice za delo ci činske uprave, župana Î Nadzornega odbora ter o n] pravilnostih obvesti Račui sko sodišče RS in ministri tvo za finance.	BÍ
Kulturni center Laško vabi
Ob prireditvah, ki bodo letošnjo sezono v sklopu Abonmaja Laško, Gledališkega abonmaja, Mavrice polk in valčkov in ABC-abonmajčka v Kulturnem centru Laško, je minuli petek zaživelo tudi tamkajšnje razstavišče, ki bo v naslednjih mesecih gostilo kiparsko in slikarske razstave akademskih ustvarjalcev.
V letošnji sezoni je prvi postavil na ogled svoja dela akademski slikar Enver Kaljanac. Njegovi akvareli so nastajali ob Cerkniškem jezeru, v Bohinju, Istri in okolici Mozirja ter omogočajo vživljanje v značilnosti pokrajine in pomenijo precej-
šen prispevek k fondu slovo skega tradicionalnega model nega krajinskega slikarstvi 25. novembra bo v razstaviša KC Laško svoja dela predstj vil akademski slikar Narci Kantardžić, konec januar} prihodnje leto Ivana Tod« Andrič, marca bodo na 0(j led dela kiparke Matej ke Ba le in slike Terezije Bastef sezona pa se bo končala z oŠ močno razstavo likovni amaterjev občine Laško. , Gledališki abonma boj Laškem zaživel prihodnjičfj trtek, ko se bo predstavilo Pre šernovo gledališče Kranj s ko medijo Nekaj dragega in po polnoma neuporabnega.
NAKRATKO
Barvanje sivin
ŠENTJUR - V Študentskem klubu mladih so pred leti zi čeli z jesensko akcijo Pobarvajmo sivine. Vsako leto si izbe rejo večjo betonsko površino, najpogosteje so to protihrup' ne ograje, ter jo pobarvajo in poslikajo s čimbolj živahnimi podobami. Letos so začeli barvati konec tedna v Športnefl parku Šentjur.
Informacije na vpogled
RADEČE - Svetniki so določili, kdo bo posredoval' informacije javnega značaja v občinski upravi. Za infofi macije o splošnih in pravnih zadevah je pooblaščeni Marica Jurkovšek, za informacije družbenega značaj« Vera Lipec, za gospodarstvo Jože Renko, informacijejj področja računovodstva pa bo posredovala Marta AŠtf S tem želijo zagotoviti javnost in odprtost delovanja ob'| činskih organov in omogočiti posameznikom in pravnim osebam, da dobijo vse informacije, ki jih potrebit jejo.
Skupna skrb za okolje
RADEČE - Občine Radeče, Litija, Zagorje ob Savi, Tf bovlje in Hrastnik ustanavljajo javno podjetje Center za ra"'! nanje z odpadki Zasavje (Ceroz), ki bo imelo sedež v Hrastj niku. V njem bodo opravljali reciklažo kovinskih in nekoj vinskih ostankov, posredovali pri prodaji lesa, gradbenegj materiala in prodaji raznih izdelkov. Skrbeli bodo tudi À ravnanje z odplakami in nevarnimi odpadki... Osnovni Mi pital družbe bo znašal 10.000 evrov, pri čemer mora občin» Radeče prispevati 707 evrov.	Bfl
ŠMARJE P. J. KOZJE BISTRICA OB S.

Zaskrbljeno Grobelno
V vzhodnem delu celjske regije imajo resne prometne težave, ki jih državi po dolgih letih še ni uspelo rešiti. O tem je bil govor na petkovi okrogli mizi v Šmarju pri Jelšah, kjer so največ razpravljali prometni minister dr. Marko Pavliha ter župani Kozjega, Podčetrtka, Šmarja in Rogatca.
Župani Obsotelja in Kozjanskega so poudarili življenjski pomen boljših državnih prometnih povezav s Celjem ter avtocesto v Dram-ljah, saj je med Savinjo in Sot-lo iz leta v leto bistveno več prometa. V zvezi z novo cesto med Dramljami in Šentjurjem je minister Pavliha podrobno opisal tri mogoče tra-
; nove obvoznice.
Predstavnik krajevne skupnosti Šentjur-okolica je opozoril na zaskrbljenost krajanov Grobelnega (kraj je raz-
deljen med dve občini) glede načrtovanega nadvoza nad železniško progo, ki so jo izrazili pred kratkim na sestanku. Minister je odgovoril, da bodo strokovne podlage državnega lokacijskega načrta izdelane prihodnje leto, krajani pa bodo imeli v nadaljnjem postopku možnost pripomb. Finančni načrt za to izvennivojsko križanje je narejen, pri čemer je za letos rezerviranih 10 milijonov tolarjev, za prihodnje leto 21, za 2006 sto ter po letu 2006 še 762 milijonov tolarjev.
Obsotelje in Kozjansko sta prav tako zainteresirana za čimprejšnjo izgradnjo notranje obvoznice v naselju Šmarje pri Jelšah (čez železniško postajo). Študija te obvoznice je v Ljubljani že sprejeta, njeno financiranje pa še ni zagotovljeno. Sicer so na pro-
Pešpot z znamenitostmi
Ob otvoritvi obnovljenih kulturnih spomenikov v Trebčah v Kozjanskem parku so predstavili 32 km dolgo pešpot, ki povezuje vrhunske kulturne spomenike in vrsto naravnih znamenitosti. Pešpot poteka po osrednjem območju Kozjanskega parka in po teritoriju občin Kozje in Bistrica ob Sotli.
V Kozjanskem parku nada-ljujejo z urejevanjem pešpoti okoli vseh večjih naselij, te poti pa bodo kasneje med seboj povezali v mrežo, ki jo bodo z zemljevidi, zloženkami in vodniki predstavih obiskovalcem.
Pešpot je dolga 32 km in ima tri informacijske table: na začetku v Podsredi, na gra-I duinpriKolarjevihišivTreb-I čah. Pot so označili s 30 večjimi usmerjevalnimi tablami, postavili so 80 orientacijskih tabel ter izdali vodnik in zloženko s karto ter tematske zloženke. Pri pripravi poti, ki so jo prvi preizkusih učenci kozjanskih osnovnih šol, so opravili 1200 delovnih ur in porabili okoli 15 milijonov tolarjev.
Pešpot Podsreda poteka v ožji in širši okolici trga Podsreda po starih, nekdaj živih poteh in stezah ter povezuje pomembne sestavine kulturne in naravne dediščine. Doživljanje pešpoti je splet cerkva, ohranjenih rek in potokov, mlinov, redkih rastišč, gradov, gozdov, pomembnih zgodovinskih osebnosti, zanimivih naravnih pojavov, legend, grap, preteklega življe-
nja, starih sadovnjakov in domačih prebivalcev.
Med najpomembnejšimi zgodovinskimi objekti na pešpoti je podružnična cerkev Matere božje sedmih žalosti na Starih Svetih gorah iz leta 1347, ki jo bodo prihodnje leto temeljito obnovili.
Vinska cesta na Tinskem
metnem področju župani zaskrbljeni tudi zaradi morebitne ukinitve železniških prog v Imeno ter proti Do-bovcu pri Rogatcu, pri čemer je minister zagotavljal, da je bojazen povsem neutemeljena.
Župani so opozorili še na številne druge žgoče prometne probleme na »svojih« državnih cestah. Tako na primer župan Rogatca Martin Mikolič, ki je med drugim kritiziral državne organe v prestolnici zaradi prepočasnega reševanja problemov rogaških občanov, ki so morah dolga leta po osamosvojitvi na poti domov čez slovensko carino.
Dveurno okroglo mizo, kjer je sodeloval tudi kmetijski minister dr. Milan Pogačnik, je organizirala šmar-ska občina.
BRANE JERANKO
V občini Šmarje pri Jelšah, na Tinskein, je bila v nedeljo prva prireditev letošnje vinske trgatve. Ob tej priložnosti so slavnostno odprli pomembno pridobitev, tinsko vinsko-turistično cesto.
Društvo vinogradnikov Trta iz Šmarja pri Jelšah pripravi uradni začetek trgatve vsako leto v drugem vinograd-
niškem delu občine. Letošnja prireditev Veselo na trgatev je bila na Tinskem, kjer so veseli dobrih dveh kilometrov vinske ceste, pomembne tako za prebivalce kot zaradi turističnega razvoja.
Obsežno rekonstrukcijo šmarskega dela Šmarsko-vir-štanjske vinsko turistične ceste VTC-10 so opravili v zad-
njih tednih. Gre za medobčinski projekt petih obsotelj-skih občin, ki je stal v šmarski občini 58 milijonov tolarjev (od tega je 30 milijonov prispevala občina, ostalo država). Cesto je uradno odprla ministrica za strukturno politiko in regionalni razvoj mag. Zdenka Kovač.
BJ
Kmečka narodna noša na gradu Podsreda
V okviru 5. Praznika kozjanskega jabolka, ki bo od 8. do 10. oktobra v Podsredi, bodo v petek, 1. oktobra, na gradu Podsreda odprli zanimivo etnološko razstavo Iz albuma Sandora Erdôdyja. Razstavo pripravljajo v sodelovanju z Muzejem Staro selo iz Kumrovca.
Razstava bo prikazovala kmečko narodno nošo Mosla-
vine in Hrvaškega Zagorja. Predstavili bodo akvarele Sandora Erdôdyja, madžarskega slikarja, ki je v letu 1937 naslikal 31 akvarelov značilnih narodnih noš moslavinskega, hrvaško - zagorskega in veli-koerpenjskega podeželskega območja. Akvareli predstavljajo izjemno pomemben segment hrvaške etnografije. Za razstavo so se odločili, ker je
kulturna sorodnost Kozjanskega in Hrvaškega Zagorja zelo velika. Razstava bo na ogled do 30. oktobra. Otvoritev bosta obogatili pevska skupina Sutla iz Kumrovca in KUD Husain iz Husaina, Kutina.
6. oktobra pa bodo pred Praznikom kozjanskega jabolka odprli še učno pot Travnik na Veterniku.
T. VRABL
Odkritje Jakoba Štukla v Kozjem
Muzejsko društvo Kozje z Zgodovinskima arhivoma Ljubljana in Celje je predstavilo knjigo rojaka Jakoba Štukla Iz mojega življenja.
Jakob Štukl je bil rojen leta 1899 v Selih, ki so sodila v
tedanjo občino Verače, in je bil med leti 1925 in 1939 z nekajmesečnim presledkom uradnik Okrajnega sodišča v Kozjem, najdlje kot vodja zemljiške knjige. Njegova soproga Ana Štukl je bila učiteljica v kozjanski osnovni šo-
li. Knjigo sta predstavila dr. Ervin Dolenc in avtorjev sin dr. France Štukl.
Po predstavitvi knjige so odprli razstavo Kozje in Koz-jani na fotografijah Jakoba Štukla in sodobnikov med svetovnima vojnama.
V ekipi, ki so pripravljale gradivo za pešpot Podsreda, so bile (od leve): Lucija Zorenč, Barbara Ploštajner in Vesna Zakonjšek. V ozadju romarska cerkev Matere božje sedmih žalosti na Starih Svetih gorah ob romarski poti nad Podsredo.
S to in drugimi potmi ter pridobitvami zaposleni v Kozjanskem parku predvidevajo, da se bo letno število obiskovalcev s sedanjih 20 tisoč povečalo na okoli 50 tisoč, med katerimi bodo prevladovali tujci iz različnih evropskih držav.
TONE VRABL
Celovita decentralizacija Slovenije mora biti prioritetna naloga slovenske države
»Centralizacija Slovenije postaja popolna in vseobsegajoča. Zgolj s popravki sedanje politike vladajoče koalicije tega trenda ni mogoče niti zaustaviti, še manj pa odpraviti. Možnosti sta samo dve: ali s popolno spremembo pristopa onemogočiti kakršnokoli nadaljnjo centralizacijo in trend obrniti ali pa bo centralizacija pripeljala do popolne brezperspektivnosti in razvojnega nazadovanja v številnih slovenskih regijah.« S temi besedami je na novinarski konferenci SLS predsednik Janez Podobnik predstavil projekt decentralizacije Slovenije. Najboljša utemeljitev so statistični podatki, ki govorijo sami zase. Ljubljanska regija ima indeks bruto družbenega proizvoda glede na povprečje Slovenije leta 2002 141,8 s trendom rasti, Pomurska regija ima indeks 69 s trendom pa-
SLS bo vztrajala:
-	da se najmanj za četrtino povečajo sredstva za izvajanje občinskih projektov;
-	da se povečajo pristojnosti občinam, s poudarkom na prostorskem področju;
-	da je izhodišče za ustanavljanje pokrajin soodločanje občin in volja ljudi;
-	da se prenesejo nekatera ministrstva, agencije, uradi in nekatere druge državne ustanove ter sedeži državnih podjetij iz Ljubljane v druga slovenska
Tako načrtujemo prenos ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Maribor, ki naj bo hkrati tudi sedež okrepljenega drugega finančnega stebra v Sloveniji. V Kranj se načrtuje prenos ministrstva za šolstvo znanost in šport, v Koper ministrstva za promet, v Celje prenos državnega sveta, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva, v Novo mesto sedeža urada varuha človekovih pravic in agencije za zdravila in medicinske pripomočke, v tem mestu pa SLS predlaga tudi ustanovitev četrte univerze. V Mursko Soboto naj se prenese služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj, v Ormož agencija za regionalni razvoj, v Slovensko Bistrico urad za varstvo konkurence, na Ruj veterinarsko upravo, na Koroško inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter sedež koncema Slovenskih železarn, v Belo krajino in-
štitut za vinogradništvo, v Grosuplje davčno upravo, v Krško upravo za jedrsko varnost, v Brežice carinsko upravo, v Novo Gorico urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, v Bovec inštitut za raziskovanje prve svetovne vojne, v Domžale stanovanjski sklad, na Vrhniko direkcijo za ceste in na Jesenice inštitut za socialno varstvo. V Idriji naj se ustanovi zavod za varstvo tehnične dediščine, v Škofjo Loko načrtujemo prenos urada za mladino in ohranitev organizacijske enote zavoda za slepo in slabovidno mladino (ki jo je vlada ukinila), v Postojno načrtujemo prenos zavoda za gozdove, v Litijo javne agencije za tehnološki razvoj, v Velenje urada za intelektualno lastnino in v Trbovlje prenos ekološko razvojnega sklada. Začetni stroški bodo stroški prenosa ustanov, v začetku bodo večji potni stroški, pričakovani pa so tudi neposredni prihranki za proračun: nižji stroški najemnin oz. nižji stroški izgradnje poslovnih prostorov, nižje cene storitev in drugih materialnih stroškov, potrebnih za delovanje us-
Pomembne so tudi dolgoročne pozitivne posledice: zmanjšanje razvojnih razlik med slovenskimi regijami in občinami; bolj enake možnosti za dostop do javnih služb in varnih delovnih mest za vse prebivalce v Sloveniji. Pričakuje pa se tudi pozitiven učinek na ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja. Predvideni so dolgoročni pozitivni učinki za Ljubljano: razbremenitev prometa v glavnem mestu in vpadnicah ter sprostitev kapacitet za uspešno kandidature za sedeže in oddelke evropskih ustanov. Ali je ta projekt predvolilna obljuba Slovenske ljudske stranke? Da, to je predvolilna obljuba! V predvolilnem času se dajejo obljube in zaveze. S to predvolilno obljubo in zavezo želi SLS spodbuditi tudi druge stranke; tudi tiste, ki so dokazano centralistično usmerjene, leto za letom pa dobivajo volivce na območjih, ki jih centralizem dobesedno uničuje, da se javno izrečejo in zavežejo za decentralizacijo Slovenije.
Rok Ravnikar, SLS
ročnik oglasa je SLS, S
mM
18
VOJNIK_j St. KONJICE j ZREČE | DOBRNA j

se
NOVI TEDNIK
Praznik bo v Novi Cerkvi
Občina Vojnik praznuje letošnji občinski praznik v KS Nova Cerkev. Osrednja prireditev bo 1. oktobra, ko bosta v tamkajšnjem gasilskem domu slavnostna seja občinskega sveta ter osrednja prireditev.
Na slavnostni seji bodo svetniki prisluhnili predsednikom občinskih odborov in komisij o delu v preteklem letu, osrednja prireditev pa bo v znamenju podelitve letošnjih občinskih priznanj. Tako bo prejel najvišje letošnje priznanje, zlati vojniški
grb, dolgoletni gasilec Avgust Čerenak, srebrna grba podjetnik, kmetovalec in donator Drago Goričan ter zbo-rovodkinja Darinka Stagoj, bronaste pa Ivan Vražič, Tomo Videnšek in Bojan Ste-pančič.
Prav tako bodo podelili štiri županova priznanja ter posebno občinsko priznanje zlatemu maturantu Marku Švencbiru. Priznanja bo podelil župan Beno Podergajs, ki bo v prazničnem govoru predstavil utrip občine od zadnjega občinskega prazni-
ka. Pripravljajo tudi bogat kulturni program.
Sicer se bodo v počastitev občinskega praznika zvrstile še številne druge prireditve, ki so se začele s Slomškovimi kulturnimi dnevi ter bučarijado. Jutri bo v Vojniku košarkarski turnir trojk, v soboto pa prireditvi Okto-berfest v Vojniku (s hitrostnim gasilskim tekmovanjem) ter Iskanje zlatega prstana grajske gospe na Frankolovem (s pohodom do gradu Lindek).
BRANE JERANKO
Kraljica iz llovce
Bučarijada v Vojniku se vse bolj uveljavlja. Letos je bilo na prireditvi kar nekaj novosti, med drugim so jo preselili v občinsko središče. Buče v Vojniku so vse bolj zanimive za širšo slovensko javnost, pri čemer so na prireditvi sodelovali udeleženci z Obale ter iz Slovenskih goric.
Letos se je pred njimi pojavila najtežja buča vseh dosedanjih sedmih bučarijad, 138 kilogramov težak pridelek Mirka Krašovca iz Arc-lina. Najdaljšo bučo (dolgo 185 centimetrov) je prinesla Dionizija Šamperl iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah ter najlažjo (težko 2 grama) Sandi Fijavž iz Vojnika. Obiskovalci so imeli priložnost spoznati še izjemne pridelke - čebulo, stročji fižol ter zelje.
Med desetimi kandidatkami za prvo bučarsko kraljico sta bili celo dve Primorki. Izbor kraljice ni bil v znamenju lepotnega tekmovanja, temveč odgovorov na strokovna vprašanja iz sveta buč ter oblikovanja bučarske glave s svečo. Prva bučarska kraljica je postala Mariči Leskovšek iz llovce pri Vojniku.	BJ
Bučarijada v Vojniku se vse bolj uveljavlja. Najdaljšo bučo, dolgo 185 centimetrov, je pridelala Dionizija Šampeii iz Slovenskih goric. Na fotografiji je tudi rekordno težka buča.
Po lepši cesti v Zreče
V Zrečah je v petek državni sekretar v ministrstvu za promet dr. Tomaž Vidic simbolično predal v uporabo novourejeni 300-metrski odsek regionalne ceste Pe-sek-Rogla-Zeče med gostiščem Ulipi v Zečah in Zreča-mi.
Ureditev tega odseka je pomembna predvsem zaradi večje prometne varnosti pešcev, saj so ob obnovljenem in razširjenem cestišču uredili tudi pločnik. Gre za cesto, ki je zelo obremenjena predvsem v zimskem času. Z deli, ki so obsegala izgrad-
njo enostranskega pločnika, ureditev odvodnjavanja in prometne signalizacije, sanacijo plazu s podporno zlož-' bo, obnovo nasipa ter ureditev odvoda površinskih in podtalnih voda, so izvajalci začeli junija, zaključili pa avgusta letos.
Investitor del, katerih pogodbena vrednost je znašala 42,2 milijona tolarjev, je bilo Ministrstvo za promet. Direkcija RS za ceste, ki je prispevala 35,95 milijona tolarjev, sofinancerski delež v višini 6,25 milijona tolarjev pa je prispevala Občina Zreče.
Projekt so izdelali v Projek-tiva Inženiring Celje d.d., izvajalci gradbenih del so bih CM Celje, d.d. Družba za nizke in visoke gradnje, strokovni nadzor nad gradnjo in svetovalne storitve pa so opravljali v DDC svetovanje inženiring, d.o.o. iz Ljubljane.
MBP
90,6 95,1
H&Mfrmim
95.9 100,3
Vroče o dojenčkih
Novorojenčkom bodo v bodoče denarno pomoč namenjali tudi v občini Dobrna. Ta znaša v drugih občinah od 15 do 60 tisoč tolarjev, na Dobrni pa bodo starši za prvorojenca prejeli 20 tisoč in za vsakega naslednjega otroka še 5 tisoč tolarjev več.
Dobrnčani namenjajo zadnja leta staršem enoletno naročnino na revijo Otrok in družina ter strokovno knjigo, kar se zaradi denarne pomoči ne bo spremenilo. V občinskem svetu, kjer so takšno odločitev spreje-
li na zadnji seji, so se z večino glasov odločili, da bodo denarne pomoči deležni zgolj otroci slovenskih državljanov, ki imajo stalno prebivališče na Dobrni.
Temu so nekateri svetniki nasprotovali, saj so menili, da bi morali biti deležni pomoči vsi državljani Evropske unije oziroma da bi moral biti pogoj le stalno prebivališče na Dobrni. Na Dobrni se je letos rodilo komaj deset novorojenčkov.
Tik pred zdajci
V občini Zreče so tik pred začetkom ena večjih naložb v zadnjih letih - gradnje nove šole, vrtca in telovadnice na Stranicah. Razpis za izvajalce je že bil objavljen, ponudbe pa bodo odpirali 6. oktobra.
Pričakujejo, da bodo po izboru izvajalca takoj začeli z deli, saj želijo, da bi bila vsa dela zaključena do 1. avgusta 2005 oziroma da bi se lahko prihodnje šolsko leto pouk normalno začel v novih prostorih. Ker bodo nova šola, vrtec in telovadnica na isti lokaciji kot je sedanja šola, bodo šolarji v tem času obiskovali pouk v krajevnem kulturnem domu.
O gradnji na Stranicah so v ponedeljek znova spregovorili tudi zreški občinski
svetniki, saj bo denar iz proračuna občine, ministrstva za šolstvo in KS Stranice zadoščal le za gradbena dela. Predračunska vrednost naložbe je 386 milijonov tolarjev, od tega za gradbena dela 295 milijonov, za opremo 61,2 milijona ter za ostala vlaganja 29,7 milijona tolarjev. Iz občinskega proračuna bodo letos zagotovili 60 milijonov
tolarjev, prihodnje leto 69, leta 2006 pa 53,7 milijona | tolarjev; ministrstvo bo letos prispevalo 38 milijonov, prihodnje leto pa skoraj 74; KS Stranice pa bo prihodnje leto prispevala 30 milijonov tolarjev. Za opremo namerava občina Zreče najeti lizing v višini 61,2 milijona tolarjev za dobo vračila 8 let.
MBP
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE
VELIKA NAGRADA
FARAONSKI ZAKLADI
CITROEN PLURIEL
JE LAHKO TUDI VAŠ
(žrebanje 18.12. 2004)
Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade!
PRIHODNJI TEDEN POKER V SEDMICAH
Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje.
Sodelujte v radijski igri vsak torek ob 14.15 uri!
Nagrajenci: Dušan Bric jz Litije, Bernarda Vindar iz Buč, Stanko Glaser iz Dramlje in Mladen MirkóVič iz Prekorja.
aaaaaaaa
aaaaaaaa
a a a 2» « M 23 24
URAON
CARINO celte"
Obkrožite 2 piramidi i
25\ /26\ /2J\ /2»\ /29\ /30\ /31\ /32\
N/ N/ w N/ N/ N/ N/ x skriva ena ort itirih iskanih kart
Pesniki ob
sramotilnih stebrih
Slovenija ima od konca prejšnjega tedna nov literarni festival, ki je bil ob sramotilnih stebrih krajev Ob-sotelja in Kozjanskega. Festival Pranger spominja po pomembnosti na Vilenico, Medano in Herbersteinsko srečanje, izviren pa je po svojem namenu, dialogu med pesniki in literarnimi Kritiki.
Na festivalu Pranger so sodelovali pesniki, ki jih je izbrala posebna selektorska komisija (v sestavi Alenka Jo-vanovski, Peter Kolšek in Urban Vovk) med slovenskimi pesniškimi zbirkami zadnjega leta. Med devetimi zbirkami so bih izbrani ter osebno povabljeni na festival Bo-A. Novak, Andrej Brvar, oš Zupan, Jana Putrle. Erika Vouk, Primož Čučnik, Brane Mozetič, Tomislav Vrečar in Lucija Stupica.
Tridnevni festival, ki bo postal tradicionalen, se je za-
Pobudnica novega Festivala Pranger, pesnica Lucija Stupica, ki izhaja iz Šmarja pri Jelšah.
čel v petek v občini Šmarje pri Jelšah. Tam so pesniki brali svoje pesmi pri pran-gerju srednjeveškega trga Lemberg, znotraj rotovža, kamor jih je pregnal dež. Nadaljevali so z okroglo mizo na Tinskem na temo literarne kritike, kjer so omenjeni selektorji ocenili vsako pesniško zbirko posebej. Pri
tem so ugotovili, da je dialog med kritiki in pesniki nujen.
Branje ob srednjeveških sramotilnih stebrih ni naključno, saj literarni kritiki pesnike tja marsikdaj potisnejo, seveda simbolično. V soboto sta sledili še dve okrogli mizi na območju Kozjanskega parka, kjer imajo pran-gerja na Pilštanju ter v Podsredi.
V občini Kozje so nadaljevali na temo literarne kriti-» ke ter s prevajalsko mizo, pod vodstvom prevodoslovke dr. Martine Ožbolt z ljubljanske filozofske fakultete. Skupaj s prevajalci Ludvvigom Hartingerjem iz Avstrije, Stephenom Wattsom iz Velike Britanije ter Ano Jelni-kar so razpravljali o vprašanjih medkulturnega posredovanja poezije. Prevajalski gosti so za to priložnost posebej pripravili prevode pesmi, zbranih na festivalu, ter se s
pesniki pogovarjali, kaj menijo o njih.
Izbrani pesniki so nadaljevali z branjem svojih pesmi ob prangerjih Kozjanskega parka, na gradu Podsreda ter v nedeljo še ob sodobnem, Aritasovem prangerju v Šmarju pri Jelšah. Na slovesnem zaključku, na gradu Podsreda, so v viteški dvorani med drugim brali tudi prevode v tuje jezike. Povsod jim je prisluhnilo občinstvo iz lokalnega okolja ter širše.
Zamisel za festival Pranger se je porodila pesnici Luciji Stupici iz Šmarja pri Jelšah, ki živi v Ljubljani. Festival je pripravilo letos ustanovljeno društvo Pranger, s sedežem v Šmarju, ki mu predseduje Stupica. Omogočila sta ga Občina Šmarje pri Jelšah ter kulturno ministrstvo, pomagal pa je tudi zavod Kozjanski park.
BRANE JERANKO
Izziv za dve igralki
Monodrami na Odrupododrom SLG Celje razbijata tabu teme
Komaj teden dni po prvi premieri v Slovenskem ljudskem gledališču Celje napovedujejo drugo - sestavlje-to iz dveh monodram France Rame in njenega soproga, Nobelovega nagrajenca, Da-ria Foja. V Osamljeni ženski bo nastopila igralka Barbara Vidovič in v Seks? Izvolite, in naj vam tekne! Anica Kumer.
V gledališču so predstavo, ki sega čez rob rednih finančnih obveznosti, postavili iz prihrankov in lastnih dohodkov, s čimer bo občinstvo dobilo predstavo več.
Odločitev za uvrstitev monodram v repertoar nove se-
zone je umetniška voditeljica gledališča mag.Tina Kosi argumentirala s tem, da je bil doslej Fo manj znan avtor v tem delu Slovenije, medtem ko so ga več igrali na Primorskem. Izbor monodram v redni repertoar je tudi sicer redkost v slovenskih gledališčih, je še povedala. Lotevajo se jih v glavnem igralci sami, da bi potešili svoje igralske želje.
Režijo je zaupala mlademu režiserju Mihi Alujevi-ču, ta pa je v monodramah videl, kot pravi, vrhunski slovenski igralki, članici domačega ansambla. Barbaro Vidovič (na fotografiji) in Anico Kumer. Besedilo monodram je pikantno boleče in skozi humor govori o resnih stvareh. Komedijama se bo občinstvo smejalo do solz in se hkrati zamislilo. Ali kot je povedala izkušena igralka Anica Kumer: »Znašla sem se pred nalogo, ki je bila tako zelo drugačna od bogatih igralskih izkušenj, da se skupaj s soustvarjalci in z igralsko kolegico zares veselim stika z občinstvom na mali sceni. Lahko se zgodi, da bo vsaka predstava neko-
Besedilo je prevedel Gašper Malej, dramaturginja je bila Tatjana Doma, scenografka Ivona Stanič, skladatelj Branko Rožman, svetovalka za gib Daša Rashid, lektorica Metka Damjan. Srednjeveško pravljico o treh željah provansalskega izvora je v slogu ljudske pesmi upesnil Alfons Kumer.
liko drugačna in vsaka izziv zase.« Premiera bo 2. oktobra ob 19.30 na Odrupododrom.
Gre za prvo slovensko uprizoritev tega dela, s kate-
rim računajo tudi na povabilo na bienalni festival monodrame v gledališču na Ptuju.
MATEJA PODJED Foto: DAMJAN ŠVARC
Invalidom prijaznejši muzej
min., (I, Robot), ZF akcija Režija: Alex Proyas Igrajo: Will Smith. Bridget Moynahan, Alan Tudyk, James Cromwell, Bruce Greenwood
Muzej novejše zgodovine Celje je od sinoči dostopen tudi invalidom, saj so namenu predali novo dvigalo. Konstrukcija z dvigalom in zunanjimi stopnicami je na zadnji strani muzeja, izstopi pa so urejeni v vsaki etaži. Dvigalo služi tudi za lažjo dostopnost do muzejskih depojev, ki so na podstrešju.
»Med vsemi obiskovalci, ki obiščejo naš muzej, smo morali doslej žal zavrniti dosti gibalno oviranih ljudi, predvsem otrok, ki
prihajajo v Otroški muzej in med katerimi jih je tudi veliko iz tujine. Sedaj se bodo lahko neovirano gibah po muzeju,« se nove pridobitve veseli direktorica muzeja Marija Počivavšek.
Za postavitev dvigala so si v Muzeju novejše zgodovine Celje prizadevali sedem let, graditi pa so ga začeli julija letos. Naložbo, vredno 24 milijonov tolarjev, je financiralo ministrstvo za kulturo.
BA
ocenjujemo
Prerez socrealistične nostalgije po krščansko
Najbrž ni malo tistih ljubiteljev gledališča srednje in starejše generacije, ki se še spomnijo velike uspešnice komedije Moj ata, socialistični kulak Toneta Partljiča. Igrali so jo na odru mariborskega SNG in v ljubljanski Drami, doživeli pa smo tudi filmsko upodobitev. Mlajše generacije niso doživele niti predstave niti filma. Torej, čas je, da doživimo tudi slovensko različico nostalgije po nekih davno izginulih časih, so odločili v celjskem SLG. In zakaj bi se obračali k jugonostalgiji, ki jo v zadnjem času v dovoljšnji meri dozirajo televizijski programi, če pa lahko poiščemo tako komedijo, ki lahko v nemirnem političnem vetru današnjega časa mirno jadra tudi po zalivu odrskih desk? In ne samo to: Partljičevo pronicljivo komedijsko pero je spretno in uspešno sejalo dvoumnosti že takrat, ko je bilo ironiziranje povojne zgodovine in časa informbirojevcev še nevarno početje. Zakaj ne bi bila odrska postavitev uspešna tudi zdaj? V luči zgodovinske refleksije je lahko tako početje tudi kontraproduk-tivno. Na srečo trkajo gledališčniki na srca svojega občinstva, ki mu lahko mirno pripišemo tudi neko drugačno raven zavesti - če predstave ne bodo razumele mlajše generacije ali pa je preprosto ne bo zadovoljila, jo bodo dobrohotno sprejeli tisti, ki so jo nekoč že videli. Ali pa doživeli čase, ko ni bilo dobri biti niti bogat niti pameten. Izvzemši tiste, ki so se postavili na pravo stran. A katera je bila prava stran v časih po drugi svetovni moriji? Titova ali Stalinova, informbirojevska ali jugoslovanska? Ali pa kar preprosto tista domača stran, h kateri se je obrnila kmečka pamet? Ko je Partljič pisal zgodbo o kmetu Maleku, ujetniku v nemški in ruski vojski, pozneje pa še ujetniku v togosti takratnega sistema, kije posameznike zapiral za nič, se otroci v šolah še niso učili o tem, kdo je bil pravzaprav naš zaveznik v vojni in kdo naš dejanski okupator. Tudi tega ne, kdo je resnično naš pravi in Veliki brat. Za to bridko komedijo je moral biti avtor dejansko hraber.
Hrabro pa je bilo tudi, da so režijsko taktirko prepustili slovaškemu režiserju Michalu Babiaku. Najbrž smo želeli vsi skupaj videti, kako bi usodo slovenskega kulaka videli naši slovaški bratranci. Ti so povojno zgodovino doživljali bistveno drugače; po 1948. morebiti celo manj tragično, saj jim ni bilo treba preklapljati pameti kot našim kmetom. Presenetii.pa me je močan krščanski prijem, ki ga je čutiti skozi novo odrsko postavitev. Poudarjena je moč, že skoraj mitičnost verovanja, ki naj bi postalo prepustnica za preživetje absurdnosti režima, ki niti sam ni vedel, kako naj sploh razpolaga z močjo in oblastjo, kiju je imel. Ali je to res dovolj, naj presodi gledalec sam.
Atributov za ogled je v Partljičevem Kulaku dovolj. Predstava z občuteno scenografijo (prav tako jo je ustvaril Slovak, Jaroslav Valek) in prijetno odrsko razporeditvijo je v prvem delu prava zabava in šele v drugem delu se proti koncu preveč razvleče. So pa igralci s svojimi talenti naredili, kar je bilo v njihovih močeh. Renato Jenček kot Malekov ata, Jagoda v vlogi njegove družice, vzpodbudna Tina Gorenjak in Aljoša Koltak kot njuna otroka so presenetljivo dobro pluli z družinsko barko, valove pa so dvigovali tudi drugi akterji. Med drugimi so se izkazali tako Bojan Umek. Miro Podjed. Nando Žužek, Zvone Agrež in Nada Božič kot tercialka, ki je ves krščanski blagor nosila na pladnju v brk sistemu, ki so ga takrat živeli. Za manj poučene (beri: nepoznavalce zgodovine) pa je na voljo celo slovar neznanih izrazov, ki posega v povojni čas, z udbovci, stalinisti, kulaki, kraticami takratnih organizacij in aktivov vred.
Toliko o nostalgiji. Če ste jo preživeli in je nimate namena obujati, pa se zazrite naokrog, v stvarnost. Drugi časi, pa vendar v nekaterih detajlih ne tako zelo drugačni, v katerih živimo, ponujajo priložnost za novo dozo »partljičevskega« sarkazma in samoironije. Da le ne bo treba čakati desetletje in več, ko jo bomo zmogli na distanci tako reflektirati, kot to počnemo danes.
Sodeč po prvi premieri in prihajajočih novih, ki jih obljubljajo, bo letošnja sezona v celjskem teatru še zelo zabavna.	TomaS
Zgodovinarji o ženskah
Od danes do sobote v Celju pod naslovom Ženske skozi zgodovino poteka 32. zborovanje Zveze zgodovinskih društev Slovenije.
S svojimi referati se bo predstavilo preko 40 domačih in tujih strokovnjakov s področja zgodovine žensk, ženskega gibanja in vloge žensk v preteklosti. Med drugim bodo razpravljali o izobraževanju in zaposlovanju žensk, ženskem kriminalu, o ženski kot o pridni gospodinji, ženski modi... Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik referatov, ki bo-služil kot uporabna monografija pri študiju »ženskega vprašanja«.	BA
MM
Princeskino vino.
gospodarjeve medalje
Na obisku pri družini Pečnik v Sedlarjevem - Kmetovanje na treh lokacijah
Irena in Rajko Pečnik s prvorojencem Srečkom. Leto 1974. Irena in Rajko, ponosna na številne diplome, ki so ju v nekdanji državi uvrščale med »mojstre živinorejske proizV - Št. 39 - 30. september 2004 -;-
Pečnikova domačija v Sedlarjevem je znana daleč naokoli: v Obsotelju in na širšem Kozjanskem ter daleč preko reke Sotle na hrvaški strani. Velja za eno najnaprednejših kmetij, za kar je najbolj zaslužen sedanji gospodar Rajko Pečnik, ki se je v zadnjem času povsem posvetil vinogradništvu in pridelavi vin in s to proizvodnjo dosegel kakovost, ki ga uvršča med najvidnejše slovenske vinarje.
Na razmeroma veliki kmetiji v Sedlarjevem živijo štirje: sedeminosemdesetletna Pepca Bršec in njena hči Irena Pečnik, Irenin mož Rajko ter Suzana, Irenina in Raj-kova hči.
Pečnikova hiša nosi letnico 1916. Antonu in Mariji Planine se je rodilo šest otrok, eno dete je nekaj dni po rojstvu umrlo. Ostalo je pet hčera, ki jim mladost, razen ljubezni staršev, ni prinesla nič lepega. Pomanjkanju in garanju za preživetje ni bilo videti konca, zato so se štiri Planinčeva dekleta odpravila svetlejši prihodnosti naproti, vsaka po svoje. Doma je ostala le Pepca, ki se je poročila z Dominikom Bršcem.
Irenina zgodba
Pepca in Dominik sta zibala le enkrat, hčeri sta dala ime Irena. Leta 1969 je izgubila očeta, stara komaj petnajst let. Vdovstvo Pepce Bršec je prineslo še več garanja, skrbi in odrekanj.
Irena, ki je morala že kot deklica prijeti za vsako gospodinjsko in kmečko delo, je na začetku šestdesetih let postala šolarka. V Podčetrtek je hodila v osemletko, vsak dan štiri kilometre peš v eno smer. Rada je hodila v šolo, pri če-
PEČNIK
mer starša njenega šolanja ni- stega dne, ko je njena mama sta sprejemala z velikim nav- prišla v šolo in stopila do ta-dušenjem, saj je delo na kme- kratnega ravnatelja Jožeta Bri-tiji terjalo čim več rok. Irena leja. V šestem razredu osem-se še danes živo spominja ti- letke je bila, ko sta njena star-
ša ocenila, da je bilo šolanja	odločitve nikakor ni mogel	O kakšnem nadaljnjem!
dovolj in da je zdaj čas, da se	sprejeti. Prepričal jo je, da je	nju ni bilo mogoče n'
vsa preda delu na kmetiji. »Ma-	tudi šola veliko vredna in ta-	mišljati, z očetovo t
ma me je takrat hotela izpisa-	ko se lahko le njemu zahva-	in smrtjo se je vse 1<
d iz šole, a ravnatelj te njene	lim, da imam vsaj osemletko,	slabšalo. Z mamo s'
i—

vse,« nam je pripove-Irena Pečnik.
Rajkova zgodba
leč stran je živel Raj-povsod drugod so se ijegovi družini otepali kanja ter garali za ob-in lepši jutri, lcema Pečnik v Prela-) se rodili štirje otro-inova in dve hčeri. De-šli že zgodaj s trebu-kruhom na tuje, osta-ajko in njegov mlajši jmlajši od Pečnikovih
n je odšel še Rajko, če-takoj in dokončno. Vse ie vleklo v Sedlarjevo, časa je preživel pri svoji i Ireni in bil dobrodoš-dč pri kmečkih delih, sta se že dolgo pozna-sta hodila v isto šolo, la in družila sta se tu-fdjna soseda in prija-)ojestranska simpati-a sprva skrita, a je ne-e prišla na dan. Od ta-prej sta neločljivo po-, Tako je iz hiše v Pre-odšel še Rajko in tam Si ostal le še najmlajši •v sin Srečko. On je bil naj bi sčasoma postal spodar na kmetiji z ve-nlje in živine v hlevih, esreča hotela, da se je 76, star komaj triind-let, pri delu smrtno poil, zaradi česar je kme-tala brez naslednika, darja.
Njuna in lova zgodba
a in Rajko sta se poro-a 1973 na Bizeljskem, (o, saj razmere niso bile jene takšnim in podob-latkom. Je bila Ireni-na zadovoljna s hčeri-ro? »Kaj ne bi bila zala, saj se je takoj vide-tajko rad dela in naša a je še kako potrebo-ibnega gospodarja, ki lati,« je povedala Pep-; ko smo sedeli za mizo ičas, kajti delo na kme-Keva čas od ranega ju-Pozne noči. '0 je moral po bratovi 'fabeti za obe kmetiji -"jevem in Prelaskem -'družina je bila nenehna med dvoje njiv in "tov, dvoje hlevov in živino ter dvojne skr-Idelek in zaslužek. Skr-1 morali tudi za vino-111 vinsko »gorco«, ki so
danes, z vidika tržne prihodnosti, zazrte v Evropo, pravzaprav najpomembnejši.
To so bila res težka, garaška leta, ko so bili Rajko, Irena in njena mama Pepca sami za vse, zraven je bil še mali Srečko, prvi otrok zakoncev Pečnik. Leta 1978 se jima je ponovno nasmehnila starševska sreča, rodila se jima hči Suzana. Ko sta otroka zrasla, sta tudi poprijela za delo.
Po končani osemletki v Podčetrtku je Srečko postal dijak srednje tehniške šole v Celju in tam maturiral ter kasneje šel še v uk za mesarja. Njegova sestra Suzana se je po osnovni šoli odločila za trgovsko akademijo v Celju in nato študij ekonomije, ki ga je po dveh letih obesila na klin, česar oče Rajko ni kaj dosti obžaloval, saj je hči dragocena pomoč pri delu. »Študij ekonomije ni bil zame,« pravi Suzana danes. Srečko se je z leti oženil z izbranko Suzano, kupil kmetijo v Bučah in tam zagospodaril ter postal oče dveh ljubkih hčera. Pred kratkim se je odločil za nadaljnji študij, izbral je ekonomijo.
Sedlarjevo, Prelasko
Rajko, Irena in Suzana Pečnik ter Pepca Bršec imajo na domačiji in kmetiji v Sedlarjevem ter na kmetiji v Prelaskem delo primerno razporejeno in porazdeljeno, vsak je odgovoren za svoj del. Sede-minosemdesetletna mama Pepca ima še vedno dovolj moči in veselja za najrazličnejša lažja hišna in gospodinjska dela. Dokler je še zmogla, je bila zadolžena za prašičerej ski del, z leti je to njeno mesto zasedla Suzana. Suzana ima zdaj na skrbi plemenske svinje, pri čemer se vsakič razveseli novega zaroda. V Sedlarjevem so pujski pri svojih mamah le kratek čas. Po petih tednih, ko dosežejo težo približno 30 kilogramov, jih prestavijo v svinjak na kmetiji v Prelaskem, kjer se redijo naprej do teže, primerne za na trg. Rajko nam je povedal, da gredo ta čas zelo dobro v prodajo odojki. Na vprašanje, kako zmore skrbeti za tako veliko svinj in pujskov, se je Suzana zadovoljno nasmehnila, rekoč: »Živali imam od nekdaj zelo rada, zato mi delo z njimi ni nikoh težko. Ko se enkrat navadiš, se ti štirideset prašičev sploh ne zdi veli-
St. 39 - 30. september 2004 -——
NUiL
ko.« Ampak Suzana še danes ne more pozabiti, da je njen oče ni podprl v želji izpred let, da bi šla študirat veterino.
Na kmetiji v Prelaskem so imeli od nekdaj vsaj po dva para konj. Ko je gospodar kmetije postal Rajko, je najprej zamenjal kobilo in ta je potem povrgla dva žrebička. »Eden bi moral od hiše, a je Suzana vztrajala, da ostaneta oba. Zdaj imamo v hlevu že sedem kobil, enega žrebca in pet žre-bet. Zaradi velike ljubezni do konj je Suzana zadolžena tudi zanje. To so črnobeli delovni konji, primerni tudi za jezdenje, ker so krotki in vodljivi. Večino konj prodamo v Italijo za meso, nekaj jih ostane doma za razplod. V Italiji je konjsko meso zelo iskano, tudi pri nas je vedno več tovrstnega povpraševanja,« se je Rajko razgovoril o konje-rejski veji družinskega gospodarstva.
V Prelaskem je tudi hlev, v katerem je trenutno dvanajst bikov. »To število je različno, nazadnje jih je bilo kar 45. Žal so razmere v kmetijstvu takšne, da bo počasi treba na bike in prašiče kar pozabiti, saj tu ni dobička. Dajatve se kar naprej večajo, država nas zavaja s subvencijami. A subvencije so za kmeta, ki hoče dobro gospodariti, zgolj pesek v oči. Naj nam raje pošteno plačajo meso, mleko, vino in vse ostalo in ne bomo potrebovali nobenih subvencij,« je kritično navrgel Rajko, ki si sicer slabo voljo preganja s čebelami.
Bučka »gorca«
1\t se na približno treh hektarjih gričevnatih površin v soncu koplje 15 tisoč trsov: rdeče sorte (žametna črnina, modra frankinja in modri pinot) ter bele (laški in renski rizling, sauvignon, traminec, rumeni muškat, otonel muškat, kerner in zeleni plavec). Iz njih nastajajo odlična vina, pri čemer je Rajko na svojo proizvodnjo upravičeno zelo ponosen. »Pridelek ni velik, ker je poudarek le na kakovosti. Brez kakovosti na tržiščih Evropske unije, kjer vidim pravo prihodnost, vinogradniki in vinarji nimamo kaj početi,« pravi. S svojimi vini že vrsto let sodeluje na vseh večjih in najpomembnejših sejmih, razstavah in podobnih demonstracijah tako doma kot v tujini. S teh sejmov se. praviloma vedno vrača z vi-
sokimi in najvišjimi odličji. Najprej je bil slovenski prvak njegov laški rizling - na turnirju laških rizlingov v Mariboru leta 2001. Lani je na sejmu v Gornji Radgoni sodeloval s tramincem, ki so mu strokovnjaki dodelili naziv prvaka v tej sorti. Lani novembra je na sejmu v Novem Sadu za traminca prejel veliko zlato medaljo, enako kot na vinskem sejmu junija letos v Ljubljani. Za vina blagovne znamke Vinogradništvo Pečnik, od rednih do pozne trgatve, ko se sladkorna stopnja dvigne nad 110 enot, se vse bolj zanimajo pomembni in zahtevni kupci, v zadnjem času tudi Avstrijci.
Z vinogradništvom se ukvarja vsa Pečnikova družina, glava te proizvodnje je Rajko, ki je bil do letošnje pomladi vrsto let predsednik Društva vinogradnikov Virštanj-Kozjansko. Na svojo »gorco«, kjer se na degustacijah Pečnikovih vin (ob odličnih prigrizkih z doma narejenimi kmečkimi značilnimi jedmi) ustavljajo turisti in izletniki, še kako ponosen. In na svoji dve ženski, Ireno in Suzano.
Najboljši sosedje pod soncem
Delo na zemlji, v hlevih, vinogradu, vinski kleti, domači kuhinji - je mogoče, da še kaj časa ostane za drugačne, pravimo jim prostočasne ak-
Veselje in skit z vsako novo generacijo. »Ko se enkrat navadiš, se ti tudi štirideset prašičev ne zdi veliko,« pravi Suzana.
Suzana Pečnik je bila leta 1999 na sejmu v Gornji Radgoni proglašena za vinsko princeso, zato ima vino pozne trgatve sorte chardonnay na buteljki slikovno nalepko princeskino vino.
tivnosti, tiste za dušo in sprostitev? Je mogoče. Rajko Pečnik, še vedno nepogrešljivi član območnega društva vinogradnikov, je tudi pevec. Že dolga leta je član moškega pevskega zbora Terme Olimia iz Podčetrtka, prav tako poje v Poljanskem oktetu iz Polja ob Sotli. Suzana se razdaja v kul-turno-turističnem društvu Polje, kjer je predsednica, in tajnica v gasilskem društvu Po-lje-Sedlarjevo. Pa dopust, le-narjenje na morju? »Dopusta ne poznamo, ker je čas dopustov tisti čas, ko je na kmetih največ dela. Mi počivamo le
ob nedeljah,« odgovori Rajko, Irena pristavi: »Saj poznate tisti stari rek: kjer se dela vse nedelje, tam se sreča mimo pelje.« Sreča je lahko tudi, če imaš dobre sosede in teh Rajko ni pozabil omeniti. »V Sedlarjevem si ljudje med seboj vedno pomagamo. Nikoli ni treba prositi za pomoč - sosedje enostavno sami pridejo, ko vidijo, da je komu treba pomagati, ko je stiska s časom, ko priganja vreme, ko se zgodi kakšna nesreča. S takšnimi sosedi je užitek živeti.«
MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN

»Sramota za Bežigradom, sramota za slovenski nogomet«
Celjani visoko ugnali Olimpijo - V 87. minuti razjarjeni navijači Green Dragons prekinili srečanje
Že pred srečanjem v Ljubljani med domačo KD Olimpijo in CMC Publikumom se je govorilo, da naj bi navijači Green Dragons v primeru novega poraza svojih ljubljencev vdrli na igrišče, pretepli domačega predsednika Mira Gaveza in trenerja Milivoja Bračuna, od celotne uprave pa zahtevali odstop. Ker očitno niti v klubu niti na policijski postaji groženj niso vzeli resno, se je pripetilo ravno to. Podivjani navijači so v 87. minuti s palicami vdrli na igrišče.
Igralcem in upravi obeh klubov, razen domačemu trenerju, je pravočasno uspelo pobegniti v slačilnico, medtem ko so z Bračunom fizično obračunali. Nato so se odpravili na častno tribuno, kjer so zlomili nekaj stolov in jih zmetali čez ograjo, pred klubom pa so pričakali še predsednika Gaveza, ki je upal pred navijače le v spremstvu policije, ter zahtevali takojšen odstop. Navijači tako svojim kot tudi celjskim igralcem niso želeli slabega, ravno obratno, Celjani so si ob odhodu domov zaslužili a-plavz. »Niti v sanjah nisem pomislil, da se lahko kaj takšnega zgodi na slovenskih igriščih. To je sramota za slovenski nogomet!« je dejanje ljubljanskih navijačev komentiral celjski vratar Aleksander Šeliga.
»Navijači so obraz kluba«
Čeprav se je srečanje začelo v prid domačih igralcev - najprej so v 4. minuti preko Tončija Žlogarja po předložku iz kota zadeli prečko in kaj kmalu po lepem prodoru in strelu Sebastjana Ci-mirotiča s približno 20 metrov povedli - se Celjani niso predali. Zaigrali so celo bolje in kaj kmalu po lepi akciji Dragana Čadikovske-ga. Dejana Rusiča in Sebastjana Gobca, ki je z lepim strelom premagal vratarja Er-mina Hasiča, izenačili na 1:1. Deset minut pred koncem so gostje poskrbeli za prvo vodstvo, kapetan Simon Sešlar je po podaji Dareta Vršiča (ravno v nedeljo je dopolnil 20 let) iz kota poskrbel za vodstvo gostov. V 39. minuti je z roba kazenskega prostora nevarno streljal Da-rijan Matič, vendar je bil Šeliga na pravem mestu.
Začetek drugega polčasa je postregel z nekaj polprilož-nosti z obeh strani, v 57. minuti pa je Dragan Čadikov-ski po napaki obrambe Olim-pije lepo matiral domačega vratarja, ki je bil ob strelu nemočen. Domači strateg Bračun je obup(a)no poskušal z menjavami, ki pa v igro niso prinesle spremembe. Edino pravo priložnost je imel Žlogar, a tudi ta napad ni obrodil sadov. Prejeli so še
Dragan Čadikovski je tako ljubljansko obrambo kot vratarja Hasiča dvakrat spretno prelisičil.
en zadetek, ki ga je kot pika na i novi zmagi v 80. minuti znova zabil Čadikovski. Celjani bi do konca srečanja morda dosegli še kakšen zadetek, a je bila tekma zaradi vdora domačih navijačev pre-
kinjena. »V tekmo smo po nóvno šli preveč sproščeni Na eno izmed naših izgub ljenih žog so nas Ljubljanča ni kontrolirali in dali zadetek. Vendar smo na koncu pokazali pravi karakter, da
znamo igrati. Napadali smo celo tekmo, plod tega so bili štirje zadetki. Kar pa se tiče vdora na igrišče, je to vse kaj drugega kot dobro za klub, kajti navijači so obraz kluba. Svojim igralcem je treba pomagati tudi v najslabših trenutkih. Očitno gre v Ljubljani res vse narobe, navijači negodujejo že dalj časa in to kar smo danes videli, je res nekaj neverjetnega,« je po srečanju dejal Oskar Drobne.
JASMINA ŽOHAR Foto: LJUBO STOJANOV1Č
Izidi 9. kroga 1. SNL: KD Olimpija - CMC Publikum 1:4 (1:2); Gobec (27), Sešlar (35), Čadikovski (57, 80), Cimirotič (15) -tekma je bila prekinjena v 87. minuti zaradi izgreda navijačev, Primorje -Kumho Drava 0:0, Maribor Pivovarna Laško -Domžale 1:1, Mura - Ljubljana 1:2, Bela Krajina -Koper 1:4, Zagorje - Hit Gorica 1:3. 10. krog: Publikum - Zagorje.
Lestvica 1.	SNL:~
9 7	2 0 14:323
9 4	2 3 15:814
9 3	4 2 8:413
9 3	4 2 8« 13
9 3	3 3 9:812
8	2	5 1	9:811
9	2	5 2 9:9 11 9 2	5 2 8:8 11
8	3	1 4 5:10 10
9	2	3 4 13:15 9 11. Bela krajina 9 2	1 6 6:17 7 12 Zagorje 9 1	3 5 6:13 6
2 Publikum 3. Primorje
5.	Mura
6.	Maribor
7.	Ljubljana
8.	Koper
9.	Olimpija
10.	Domžale
Izidi 9. kroga 2. SNL: Nafta - Rudar Velenje 3:0 (1:0); Dominko (34), Bunc (54), Benko (78), Šmartno - Krško 0:1(0:1); Lukenda (31 - avtogol), Dravinja - Svoboda 0:3(0:2); Vidmar (4, 36), Begil (82), Dravograd - Izola - Argeta 3:1(1:1), Factor - Supernova Triglav 2:3(1:1), Livar - Aluminij 0:4(0:1). Vrstni red: Nafta 20, Svoboda 17, Dravinja^ Rudar 16, Dravograd 14, Aluminij, Krško 13, Livar, Triglav 12, Factor 10, Izola 7, Šmartno 1.
Izidi 7. kroga 3. SNL - vzhod: Veržej - Kovinar Štore 1:2, Pohorje - Bistrica 3:1, Paloma - Ormož 3:2, Stojnci - Zavrč 2:4, Šmarje pri Jelšah - Črenšovci 0:1, Šoštanj -Križevci 1:5, Tišina - Železničar 4:0. Vrstni red: Zavrč, Pohorje 16, Veržej, Križevci 13, Stojnci 12, Paloma, Črenšovci, Kovinar Štore 11, Tišina 10, Šoštanj 7, Ormož 6, Železničar 6, Šmarje pri Jelšah 4, Bistrica 2.
Rezultati 7. kroga Štajerske lige: Brunšvik - Zreče 1:2, Kovinar Ferina - Kungota 2:1, Boč - Malečnik 1:8, Gerečja vas - Pesnica 2:1, Središče ob Dravi - Šentilj Jarenina 3:5, Oplotnica - Mons Claudius 1:1, Rogaška Crystal - Šentjur 3:1. Vrstni red: Malečnik 17, Oplotnica 16, Zreče, Šentilj Jarenina 15, Mons Claudius 14, Šentjur 12, Kovinar Ferina, Gerečja vas 10, Pesnica 8, Rogaška Criystal 6, Brunšvik 5, Kungota, Boč 4, Središče ob Dravi 1.
Rezultati 5. kroga MČL Celje: Kozje - Ljubno 1:2, Mali šampion - Laško 2:1, Vojnik -Vransko 2:2. Vrstni red: Mali šampion 13, Laško 10, Ljubno, Kozje 6, Vojnik 3, Vransko -5.
Rezultati 22. kroga 1. celjske lige malega nogometa: Vigrad - Kalimero 4:3, Marinero - Maček tisk 1:5, Grangros - Živex 0:2, Kondor - Kompole 1:3, Telsim - Kobre 3:1, Pelikan - Fantasy 6:5, Zeds - Veflon 6:5. Vrstni red: Vigrad 55, Fantasy 52, Pelikan 50, Kondor 42, Zeus 40, Maček, Kalimero, Kompole 37, Živex, Veflon 25, Marinero 17, Frangros 10, Kobre 8, Telsim 7.
Rezultati 11. kroga 1. lige malega nogometa občine Štore: Rudar Pečovje - Vulkani-zacija Mulej 0:4, Štore Steel - Živex 3:6, Marinero - Cene Sokoli 4:6, Laška vas - prosta. Vrstni red: Pečovje, Sokoli 25, Vulkanizacija Mulej 22, Živex 13, Laška vas 10, Štore Steel 5, Marinero 2.
Rezultati 1. kroga 1. SLMN: Nazarje Glin - Puntar 2:3, Gip Beton - Dobovec 9:6, Sevnica - Tomi Press Bronx 1:5, Oplast Kobarid - Metropol 10:4, Kix Ajdovščina - Svea Lesna Litija 1:3. Vrstni red: Oplast, Tomo PB, Gip Beton, Litija, Puntar 3, Nazarje, Ajdovščina Dobovec, Sevnica, Metropol 0.
JŽ
Najboljši trije v kategoriji z lokom Compound: Tamas Medve (levo) Karli Gradišnik in Slavko Turšič
Evropski vrh za lokostrelce
Zadov: V finalu evropskega pokala v 3D-lokostrelstvu (stre ljanje na tarče živali v naravni velikosti iz umetne mase) s< med 120 udeleženci nastopili tudi štirje člani LK Indiana. Med samostreli je izstopal Janko Pinter, ki je v članski konkurenti zmagal in postal evropski prvak. Z lokom Compound je blestel Karli Gradišnik, ki je prav tako osvojil 1. mesto in se veselil naslova evropskega pokalnega prvaka s sestavljenim lokom, Stane Saksida je zasedel 4. mesto, skupno je bil drugi, Boris Šafner pa je s tradicinalnim lokom osvojil 11. mesto.
Javornikova s 47. državnim rekordom
Remich: Zreška atletinja Helena Javorník je zmagala LAAF polmaratonu (21,1 km). V dolgem finišu, ko je šele,i zadnjem kilometru strla odpor Nemke Luminite Zaituc, ji ob zmagi postavila tudi nov državni rekord 1:09:22. S tei je svojo prejšnjo znamko izboljšala kar za minuto in 40| sekund in postavila še svoj 47. državni rekord, ki je hkrat letošnji drugi najboljši izid v Evropi.
ložnostna razstava fotografij, dokumentov o nastanku ii razvoju atletike ter atletskih športnih rekvizitov. Začetni" atletike v Žalcu sta bila Vlado Strahovnik in Vili Kovač, kaj hitro pa so se jima pridružili še številni drugi, ki so to zvrs športa gojili ali jo zgolj podpirali. (TT)
Celjska kolesarja državna prvaka
Straža: V soboto je bil še zadnji vzpon tekmovalne serije,I ki šteje za slovenski pokal, hkrati pa je bila to tudi tekma za državno prvenstvo v vzponu z gorskimi kolesi. Tekmovale je čakala zanimiva in razgibana proga na Brezov breg s 1.057 m nadmorske višine. Proga je vsebovala vse možne podlage, na nekaterih delih je bilo treba pokazati tudi precej tehnične ga znanja. S tem nista imela nobenih problemov Celjana Robert Vrečer (Energija Domžale)-, ki je zmagal v kategoriji Elite, hkrati je bil tudi absolutni zmagovalec vzpona, ter Sabina Mernik (UNI Team), ki je slavila med ženskami.
Celeia Žalec neodločeno
Žalec: Rokometašice Celeie Žalca in Olimpije so se v 1 krogu 1. A DRL razšle z neodločenim izidom 29:29. Dobršen del tekme so vodile, a so se jim ljubljanske igralke proti koncu približale. Domača igralka Martina Strmšek je odlično odigrala, nasprotnikovo mrežo je zatresla kar enajstkrat. »Tekme smo se kar malce bali, saj je bila prva za našo ekipo, ki je-na novo sestavljena. Punce so igrale zelo dobro, borbeno, proti koncu nam je zmanjkalo tudi nekaj sreče. Zapravili smo dve sedemmetrovki, v zadnjem napadu pa smo imeli tudi možnost za zmago, a je Ana Petrinja zgreši;: la,« je povedal trener Aleš Filipčič in dodal, da je njihov cilj v državnem prvenstvu priti med prvih 5 ekip. Že včeraj so Žalčanke odigrale pokalno srečanje, znova z Olimpijo, v 2f krogu pa jih čaka gostovanje pri ekipi Polja.
Rokometašice Celjskih Mesnin 1. kroga s Krimom niso odigrale, prestavljen je na 13. oktober, v 2. krogu pa se bodo doma pomerile z Izolankami.
»Verjamemo v mlade«
Ekipa Rogle iz Zreč bo v novo jtzono vstopila v precej spreme-ijeni postavi. Ekipo Matjaža ipješa, ki je po lanski akciji re-(tve pred izpadom (prišel je jamarja) ostal trener, so okrepili larko Meško (vrnil se je iz Za-orja), Ilija Petrovič (Alpos Ke-loplast) in Branimir Josipovič lopsi). Ob udarni trojici je priš-itudi nekaj mladih nadarjenih {ralcev iz mariborskega in celj-jkega bazena. Ekipa se priprav-a že kar nekaj časa, trenutno ianje pa je razgrnil trener mošna.
Kako ste zadovoljni s trenutno ripravljenostjo ekipe?
, S tem, kar smo naredili, sem za-ovoljen, čeprav imamo težave za-tdi poškodb. Poškodovan je Bošt-in Sivka, ki ga čaka daljše okreva-je. Sicer pa je za nami že 42 ak-mosti (treningi in tekme), glede i dejstvo, da imamo zelo mlado kipo, pa nas čaka še kar precej dela. leset igralcev je starih manj kot
V soboto se uradno začenja slo-lenska košarkarska sezona. V lariborski dvorani Tabor bo na l^oredu srečanje Superpokala Slo-tnije, srečanje med lanskim pr-rakom Unionom Olimpijo in zmagovalci Slovenskega pokala Pivo-Itarno Laško.
I Zanimivo je, da bo srečanje prav »Mariboru, kjer so Laščani spom-ladi osvojili svojo prvo uradno klub-sko lovoriko, ko so v finalu prema-
řli prav istega tekmeca. Obe ekipi bosta že štiri dni kasneje pomeri-Bv prvem kolu Jadranske Goodyear fge v Treh Lilijah v Laškem. Tako
Atletsko društvo Kladivar Cetis iz Celja je predstavilo obnovljeno atletsko dvorano in štadion ter us-*he ob zaključku letošnje atletce sezone. Obnova je sodila v ok-*ir vsakoletne akcije obnove Športnih objektov Olimpijskega komiteja Slovenije in poslovnega fetema Helios. V soboto so na Kla-tivarju priredili tradicionalni uubski miting, na katerem so se atleti pomerili v tistih disciplinah, 'katerih ponavadi ne nastopajo. "Bilo je prijetno. Na mitingu ni šlo ® rezultate, temveč za sodelovanje 1 družabnost. Moram pa priznati, "a je nekaj veteranov in ljudi, ki že % časa trenirajo, doseglo lepe uspehe. Eden takšnih je tudi bivši celjski atlet in sedanji podžupan Stane «ozman, ki si je zelo prizadeval v kku na 1000 metrov in kljub temu, ^ je bil danes sorazmerno mrzel dan, ^ je dobro odrezal,« je dejal pred-
21 let, tako da dela ne manjka. Rad bi pohvalil igralce, ker so do zdaj izpolnili več ali manj vse moje postavljene zahteve. Zato sem tudi pozitivno presenečen.
V ekipi je prišlo tudi do sprememb?
To je normalno, saj so finančne razmere tako kot v večini klubov slabe. Zato nam ni preostalo drugega, kot da se obrnemo k mladim, ki jih ne manjka, pri čemer je treba veliko delati in biti zelo strpen, da se vloženo delo obrestuje in da mladi pridobijo zaupanje. Imamo nekaj izkušenih igralcev, ki mladim pomagajo, da pridejo na pravo pot oziroma da čimprej pridobijo potrebno samozaupanje.
Bo te strpnosti v klubu dovolj, tudi če ne bo rezultata?
Bo, saj smo se skupaj dogovori za to pot, druge namreč ni bilo. Slabih rezultatov ne pričakujem, saj bodo izkušeni znali potegniti vlak, pri čemer bodo mladi iz tekme v tekmo napredovali.
bomo že na samem začetku sezone videli, kako sta se ekipi pripravljali in kateri je bolj škodovala odsotnost reprezentantov, ki so bili dva meseca v svojih selekcijah. Laščani so šele ta teden začeli delati v popolni postavi na čelu s trenerjem Alešem Pipanom, medtem ko je Olimpija v selekcijah imela tri igralce, vseskozi pa je preostanek vadil pod vodstvom trenerja Saša Filipovske-
ga
Na začetku sezone, ki se je sicer začela z uspehom slovenske košarke, z novo, že sedmo uvrstitvijo na evropsko prvenstvo, sta na sporedu
sednik celjskega kluba Marko Bre-zigar, ki je spregovoril tudi o nalogi kluba, to je o obnovi dvorane in štadiona, ki si jo je uprava kot cilj zadala v letošnji sezoni: »Zelo vesel sem, da smo pričeli s prenovo, seveda pa nas čaka še veliko dela. Želimo si namreč, da Celje znova postane središče atletike, kakor je bilo včasih. Zadeve so nam šle na roko, predvsem zaradi akcije Heliosa, ki nam je pomagal v prvi fazi. To nas je vzpodbudilo, da smo prenovili tudi sodniško ložo. Naprej se dogovarjamo še o prenovi severne stene, kjer bo treba zamenjati steklene prizme.« Poleg Heliosa, CM Celja in ostalih sponzorjev, je 2 milijona tolarjev prispevala tudi Mestna občina Celje.
»Celotne analize še nismo naredili, zagotovo pa smo zaustavili negativni trend iz zadnjih nekaj let na našem stadionu. V letošnji sezoni smo osvojili 95 kolajn, kar je za 6 odstot-
Kakšni so načrti do začetka nove sezone?
Odigrati še nekaj močnih tekem ter trenirati dvakrat na dan. To je načrt, ki se nam bo podaljšal za teden dni, saj bomo v prvem kolu igrali doma s Krko, ki je nesporni favorit, tako da se nam bo prvenstvo začelo šele z drugim kolom.
Kot kaže, je poškodba Boštjana Sivke težje narave. Boste poiskali nadomestilo?
Res je, da je naš kapetan staknil težjo poškodbo, po kateri bo potrebno daljše okrevanje, zato že iščemo visokega igralca, ki bi zapolnil vrzel pod obročema. To smo nameravali storiti že pred poškodbo Sivke. V ognju imamo kar nekaj imen, o katerih še ne bi želel govoriti. Kmalu bo jasno, kdo prihaja v Zreče.
Kakšne so želje za novo sezono?
Prva in osnovna želja je obstanek v ligi. Če bi se morebiti uredile nekatere stvari, potem bi skušali že v prvem delu sezone priti
derbija
torej dva derbija. Ah bo ta uspeh reprezentančne košarke dvignil tudi raven kvalitete klubske, bomo vedeli že kaj kmalu, kajti v ligi Goodyear bodo igrah v pospešenem ritmu. Zaradi povečanja števila klubov se bodo tekme igrale ob sredah in sobotah, tako da se bo v mesecu oktobru odigralo kar 9 kol lige.
Že po tem mesecu pa bo več kot jasno, kdo je favorit za zaključni turnir, ki bo prihodnje leto v Beogradu. Kje pa bo v tej ligi mesto dveh pivovarskih ekip, pa bosta delno nakazala že oba omenjena dvoboja.
JANEZ TERBOVC
Matjaž Čuješ
do mesta med prvimi štirimi ter s tem v nadaljevati boj za sam vrh lige. Liga bo namreč po zdajšnjih informacijah z izjemo Krke sila izenačena, tako da bo vse možno, saj bo vsak lahko premagal vsakega.
Ob koncu še vprašanje o položaju v klubu, ki konec lanske sezone ni bil nič kaj rožnat?
Res je bilo kar kritično, vendar je uprava z Romanom Matavžem na čelu naredila veliko delo. Več ali manj so vse dolgove, ki niso bili majhni, poravnali, sestavili pa so tudi konkurenčno ekipo za novo sezono. Zares so se potrudili, nam zdaj preostane, da naredimo svoje delo in ta trud povrnemo z dobrim rezultatom.
JANEZ TERBOVC
Tradicionalni turnir Laško Pivo, ki je bil na sporedu v nedeljo in ponedeljek, so osvojili domači košarkarji Pivovarne Laško. Na prvem srečanju so Laščani ugnali Ergonom s 83:67, v finalu pa so bili s 70:62 boljši od madžarske ekipe Kaposvar. Na finalnem obračunu se je pod obroči najbolje znašel Aleksander Jevdić, ki je dosegel 19 točk. JŽ
nakratko
Dobrodelni S.K.I. turnir
Maribor: V telovadnici OŠ Borisa Kidriča se je v soboto zbralo okoli 150 karateistov, ki so celoten izkupiček 2. dobrodelnega S.K.I. karate turnirja namenili Skladu državne S.K.I. reprezentance Slovenije za nastopanje na mednarodnih turnirjih in prvenstvih. V Maribor so odpotovali tudi celjski tekmovalci, člani Društva za karate Celje (Denis Julardžija, Rok Ojster-šek, Alen Julardžija, Sebastjan Kan-tužer, Tjaša Kopušar, Davorin Kračun), ki so posegli po najvišjih mestih.
V Rečici najboljši domači strelci
Rečica pri Laškem, Maribor: V
nedeljo je bilo tekmovanje v streljanju s pištolo velikega kalibra. Tekmovanja so se poleg domačih strelcev SD Dušana Poženela udeležili tudi predstavniki ministrstva za obrambo. Občine Laško, KS Rečica, ZWS, ZSČ in društva za ohranjanje spomina XIV. divizije Laško. Med 15 ekipami je ekipno 1. mesto dosegla ekipa Dušana Poženela I, drugi so bili prav tako domačini - ekipa II, tretje pa ministrstvo za obrambo. Med posamezniki so se najbolj izkazali trije domačini, Andrej Brunšek, Jože Plahuta in Vinko Lavrinc. Minuli vikend je bil tudi zadnji, 8. krog državne lige v streljanju s pištolo (SD Dušan Poženel ekipno 3. mesto, posamezno Andrej Brunšek 1. mesto, Vinko Lavrinc 18.) in revolverjem velikega kalibra (ekipno 5. mesto, posamezno Brunšek 11.)
Pavlinec 7. na 400 m prosto
Atene: Na paraohmpijskih igrah v Atenah se je Celjan Danijel Pavlinec v finalu na 400 m prosto v plavanju uvrstil na 7. mesto. V pred-tekmovanju je dosegel čas 5:39,81, v finalu pa je nato izgubil eno mesto in na cilj priplaval kot sedmi. V predtekmovanju na 50 metrov prosto je v kategoriji S6 osvojil 9. mesto in za las ostal brez finala, kar je seveda obžaloval, saj je tako zamudil priložnost za svoj drugi finale na igrah: "Bil sem precej utrujen in nisem zmogel več. Na koncu sem bil malo prekratek. Pričakoval sem boj za finale, vendar nas je včerajšnja tekma na 400 metrov vse zelo izčrpala. Nisem nezadovoljen, če bi bil bolj spočit, bi bil boljši. Nisem taktiziral, takšen je pač šport, enkrat dobiš, drugič pač izgubiš." (JŽ)
50 let atletike v Žalcu
Žalec: AK Žalec je ob 50-letnici svojega delovanja v Savinovi hiši predstavil almanah Toneta Vrabla z naslovom Od travnika do tartana ah 50 let atletike v Žalcu in Savinjski dolini. Vrabl jo je napisal tako, da resnično predstavlja domala vse o atletiki v Savinjski dolini. Na ogled je tudi priložnostna razstava fotografij, dokumentov o nastanku in razvoju atletike ter atletskih športnih rekvizitov. Začetnika atletike v Žalcu sta bila Vlado Strahovnik in Vili Kovač, kaj hitro pa so se jima pridružili še številni drugi, ki so to zvrst športa gojili ali jo zgolj podpirali. (TT)
Kladivar z obnovljeno dvorano in štadionom
kov bolje od lani. Kolajne smo dosegli v vseh kategorijah, od pionirske do članske. Konec sezone je bil izredno ugoden, saj smo nepričakovano osvojili ekipno državno prvenstvo za članice, v moški konkurenci pa smo osvojili 2. mesto. Res je, da na olimpijskih igrah nismo imeli aktivnega predstavnika, a se zaradi tega ne bomo ustavili, temveč se bomo skušali uvrstiti na naslednje. Bistvo je, da začnemo pri mladih in tako tudi nadaljujemo,« je sezono ocenil trener in predsednik strokovnega sveta Hr-voje Fižuleto.
Klubski miting in uspešno atletsko sezono so celjski atleti, veterani, uprava in sponzorji končali z druženjem ob hrani, pijači in živi glasbi. Zdaj jih čaka nekaj zasluženega počitka, v prihodnji sezoni pa gredo znova najboljšim rezultatom naproti.
JASMINA ŽOHAR Foto: MATJAŽ LEDINEK
Predsednik AK Kladivar Celje Cetis Marko Brezigar v prenovljenih prostorih atletske dvorane.
Za začetek dva

Ena zmaga, dva poraza
Proti Preventu uspešni, proti Fotexu manj - Poškodba Kokšarova
ci trenerja Mira Požuna vodili že z 9 goli razlike in odšli na odmor popolnoma sproščeni.
Na začetku drugega polčasa so gostje izid sicer znižali na 5 golov zaostanka, v vratih je bil razpoložen Gašper Jelen, a kaj več jim ni uspelo. V nadaljevanju je dal trener Požun možnost tudi mlajših igralcem (Aljoša Rezar, Dragan Gajič, Goran Kozo-mara, Nenad Bilbija, Miha Gorenšek). Svojo priložnost je dobro izkoristil Gajič, ki je dosegel 4 zadetke, presenetil pa je tudi Jure Natek, ki je bil odličen v napadu in natresel 6 zadetkov. »Vsak začetek je težak. Mi smo imeli vsako leto nekaj problemov na prvi tekmi. Danes so lahko gledalci uživali na srečanju, kajti videli so veliko število golov in veliko napadov z obeh strani. Prvi polčas smo v napadu odigrali fantastično, v drugem delu pa smo malce padli in naredili nekaj napak. Smo šele na začetku, zato upam, da smo z našo igro zadovoljili ljubitelje rokometa,« je povedal Miro Požun
Poleg Matjaža Mlakarja, ki je v Celje prišel iz Gorenja, je v prvi postavi nastopil tudi vratar Gorazd Škof: »Počutim se zelo lepo. Dvo-
rana je fantastična fantastičen je tudi ambient, sploh, ko igraš za Celje Pivovarno Laško. Na današnji otvoritveni tekmi je bilo pri meni nekoliko živčnosti, ampak sedaj, ko je vsega konec, je vse dobro in vesel sem, da smo zmagah. Najbolj pomembno bo uloviti tisto pravo formo do začetka lige prvakov.«
Dva poraza v dveh dneh
V ponedeljek in torek so se Celjani v dveh prijateljskih srečanjih (generalka pred ligo prvakov) pomerili s Fotexom iz Veszprema. Na obeh tekmah so izgubili, prva se je končala z 29:30, druga pa z 29:33. Na prvem srečanju so bih domači igralci enakovreden nasprotnik, večino časa so tudi vodili, v torek pa so pokazali povsem drugačen obraz. Nikakor se niso znašli na igrišču in gostom dopustih, da so prišli do prednosti z 0:9. Celjani so prvi gol dosegli šele v 11. minuti, ko je to uspelo Matjažu Mlakarju. Gostje so v prvem polčasu vodih že s trinajstimi zadetki razlike, v nadaljevanju pa so se Celjani zbrali in predvsem s pomočjo Dragana Gajiča, ki je dosegel 11 zadetkov, rezultat znižali na 4 gole zaostanka. Na drugi tekmi ni
nastopil Edi Kokšarov, ki <j
je dan prej natrgal spodnji stegenske mišice na desni noj gi. Ultrazvok je pokazal, dabJ moral počivati dva do tri tra ne, a je železni Edi zagotovi da bo zaigral že na prvem sra čanju v ligi prvakov 10. oktol bra v Beogradu proti Crven zvezdi.
JASMINA ŽOHAI Foto: GREGOR KATK
Igralci Gorenja so na p« vem gostovanju pri ekipi Rudarja zmagali s 26:29 (13:17). Gledalci v Trbovljah so na štartu nove se-i zone videli zelo všečno predstavo, večji del prve-j ga polčasa je bila tekma izenačena. Odločilni prednost so si gostje prn-| grali v zadnjih štirih miJ nutah. Knapi so z izredno borbeno in čvrsto igroi v obrambi vztrajno držali priključek, tako da jt bilo pet minut pred koncem še negotovih. V zadnjih minutah pa so Velenj-čani izkoristili izključitev' Andraža Pod vršiča ter z goli Vida Kavtičnika in I Luke Dobelška prišli do štirih golov přednosů i (24:28), tako da je bilo dve minuti pred koncem srečanje odločeno.
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v prvem krogu novega domačega državnega prvenstva (po novem se imenuje liga Telekom) visoko s 37:28 (22:15) ugnali slovenjgraški Prevent. Odlično se je znašel Sergej Rutenka, ki je nasprotnikovo mrežo zatresel desetkrat, pri desetici pa se je ustavil tudi novi vratar Gorazd Škof.
V dvorani Zlatorog se je zbralo približno 2000 gledalcev, ki so pozdravih svoje ljubljence na uvodnem srečanju v novi sezoni. Marsikdo je bil pred derbijem prvega kroga skeptičen, saj sta se srečala tekmeca, ki naj bi poleg Gorenja, krojila sam slovenski vrh. Prvih 12 minut je gostom še uspelo držati korak z aktualnimi evropskimi prvaki, odličen je bil Danijel Plešec, kaj kmalu pa tempu domačinov niso več uspeh slediti. Tri minute pred koncem srečanja so varovan-
Izidi 1. kroga 1. A DRL za moške: Celje Pivovarna Laško - Prevent 37:28 (22:15), Rudar - Gorenje 26:29 (13:17), Termo Škofja Loka - Prule 67 34:26, Jeruzalem Ormož - Cimos Koper 36:31, SVIŠ - Trimo 27:33, Adria Krka - Novo mesto 26:27. Vrstni red: Celje, Termo, Trebnje, Ormož, Gorenje, Gold klub 2, Krka, Trbovlje, SVIŠ, Koper, Prule, Prevent 0. 2. krog: Adria Krka - Celje Pivovarna Laško, Go-Sergej Rutenka je mrežo slovenjgraskega Preventa, ki letos cilja na renje. jermo (sobota, 19) sam slovenski vrh, zatresel desetkrat.
Nagrajenci nagradne križanke iz revije Marko
1.	nagrada - polet z balonom za vso družino: Darja Delakorda, Trubarjeva 37, 3000 Celje.
2.	nagrada - deset majic SLS: Ivanka Skerbiš, Pod kostanji 12, 3000 Celje, Franc Jonke, Vojkova 1, 3000 Celje, Tanja Zupan, Kranjčeva 1, 3000 Celje, Karmen Kroflič, Vrhe 15, 3221 Teharje, Zvezdana Knez Šter-benc, Trubarjeva 59a, 3000 Celje, Nada Kopič, Cesta v Tomaž 2,3212 Vojnik, Franci Bombek, Udarniška 2, 3220 Šore, Karolina Zagožen, Cesta na Ljubečno 9, 3000 Celje, Nina Majcen, Zadobrova 113, 3211 Škofja vas, Sonja Monfreda, Novi trg 5, 3000 Celje.
Vsem najlepša hvala za sodelovanj e!
Naročnik oglasa: Premena
lina maze je trenirala ruai na novem ignscu ua LjuDecna, suma preo raaove
Celje športna prestolnica
Ob nogometni in košarkarski reprezentanci, ki sta v Celju odigrali kvalifikacijski tekni' se je v mestu ob Savinji mudila tudi smučarska, natančneje njena predstavnica Tina Ma& s svojim kondicijskim trenerjem Andreom Massijem iz Italije in fizioterapevrom Robef' tom Stebletom. Massi je bil nekdaj odličen tekač na 800 metrov. V Celju se je na kondicij' skih pripravah Mazejeva zadržala tri dni. Trenirala je z eno najobetavnejših slovenski smučark, domačinko Ano Michelle Stipič.	,
ps
odmevi
Čigav je Stari grad?
Tole pismo je namenjeno prebivalcu Starega gradu, ki se ne želi spuščati v nekakšne odnose in nam zato v interesu objektivne obveščenosti bralcev na dolgo in široko predstavlja svoje delo, ki s tem, čigav je Stari grád, nima nič skupnega. Glede na napisano pa vsekakor domnevam, da so pred osemsto leti Vovbrški zgradili grad, Avstroogrska, Turistično društvo Celje in Občina Celje pa so ga obnavljali in urejevali le zato, da bo v njem ustoličeval, domoval, parkiral, se tuširal, kuhal, tu in tam razstavljal, s tem pa tudi zavajal javnost, ne oziraje se na njeno zgražanje, ki ga povzroča s svojim ravnanjem. Za nameček pa s svojo pretirano samohvalo, svojim umetniškim šarlatanstvom in za krono vsega še z izkoriščanjem imena otrok pod pretvezo največje, najboljše in sploh naj in edine galerije, samo opravičuje svoje neprimerno vede-3 objektu, ki ga je v štirih letih, kot pravi, »sam uredil«.
Da lahko akademski umetniki in tudi drugi gostujejo in prenočujejo na gradu, je seveda prav tako odobrila najvišja grajska inštanca g. Lišanin z ne-'vemčigavim pristankom, z mojim zagotovo ne.
Kar se tiče ključev, so to ključi pe nekih spodnjih prostorov, jač pa prostorov, ki jih jé v pet-lesetih letih zgradilo 1\iristič-no društvo Celje in zato mi do-movalcu ni treba pojasnjevati, kje sem jih dobil. Kot vem, pa si je on nekatere kar sam prisvojil. Ne vem pa, kaj ga tako straši, če člani društva hodijo po prostorih, ki so jih sami zgradili? Slaba vest ah podzavestni strah, ker ve, da je v teh prostorih neupravičeno in le začasno?
r se pa tiče vprašanja, kje e društvo dobilo finančna sreds-î urejanje gradu in gradnjo prostorov, ki jih zaseda g. lišanin, odgovarjam sledeče: obnavljali in gradili smo z odpovedovanjem, ljubeznijo do padu in Celja, s prostovoljnim delom, zanesenjaštvom, nikakor pa ne z obveznimi prostovoljnimi prispevki, jadikova-njem in samohvalo, ustno ah prek medijev o naših svetovnih uspehih, da smo rešili največji grad v Sloveniji, ki ga sedaj obiskujejo predsedniki, župani in veleposlaniki le zato, ker je v njem galerija.
Sprašujem se tudi, kakšna je morala človeka, ki vprašuje takšne stvari in istočasno točno ve.
na kakšen način je v prostorih bivše restavracije in to brez pristanka organov TDC in plačila najemnine, ne zavedajoč se, da je to bila le naša dobra volja, sedaj pa se izgovarja, kot da se njemu dogaja največja krivica.
Kar pa se tiče nevoščljivosti, mislim, da nam naštete vrline in opravljeno delo lahko marsikdo zavida. Jaz pa prav privoščim g. Lišaninu, da si čimprej najde lepe prostore nekje v mestu Celju, po možnosti na res prestižni lokaciji. V Celju jih je kar nekaj. Potem bo število obiskovalcev lahko zanesljivo pripisal svojemu delu in Galeriji likovnih del mladih, ne pa da je zanj stavba, ki jo je zgradilo TD Celje, Stari grad in galerija vse eno in isto, lastnini si pa vse tako ali tako on sam. Seveda misli, da upravičeno, glede na zasluge, ki si jih sam pripisuje.
ALEŠ STOPAR, Celje
prejeli smo
Nedokončana zgodba zavedenega
Na začetku te zgodbe se mi seveda še sanjalo ni, da se bo razpletala na način, kot se je. Takrat sem bil, tako kot mnogo sovrstnikov, vpoklican na služenje vojaškega roka. Tako sem takratni domovini služil dve leti, na kar sem bil pravzaprav ponosen. Saj sem se vendarle usposobil braniti svojo domovino v slučaju potrebe.
Minevala so leta. Približno dvajset let sem bil vsako leto vpoklican na orožne vaje. Tudi več kot enkrat letno. Kdo ve, kolikokrat sem bil moker od znoja ali pa od dežja. Ob eni takšnih prilik sem tudi zbolel. Ampak, kaj bi tarnal, saj sem vendarle dopolnjeval svojo usposobljenost in tako bom lahko svojo državo branil še z večjo gotovostjo in večjim žarom.
Potem se je zgodilo. 1\idi sam sem bil za, da se moja ljubljena Slovenija odloči za svojo, samostojno pot. Ker pa tega ni bilo mogoče narediti na civiliziran način, se je bilo treba odločiti in si samostojnost izboriti po drugi poti. In kdo naj pribori Sloveniji samostojnost? Seveda tisti, ki je za to usposobljen.
Zopet smo se zbrali sovo-jaki, znanci z orožnih vaj. S to razliko, da je šlo tokrat zares. V ozračju je bilo čutiti, da to ni to, kar se je dogajalo
vsa prejšnja leta. Tiste noči sem se večkrat s katerim od sovojakov plazil po trebuhu s puško v roki. Šele takrat sem podrobneje spoznaval bližnjo okolico ob vojašnici JNA na Mariborski ulici v Celju. Tisto, kar se je z napetostjo pričakovalo iz minute v minuto, se vendarle ni zgodilo. Usoda mi je bila mila. S so-vojakom, sosedom in prijateljem Srečkom, sva se na enem od položajev šepetaje pomenkovala o situaciji, v kateri sva se znašla. Le kdo ve, kako se bo to končalo. Nikoli prej si nisva predstavljala, kako se počuti človek, ko obrača puško proti drugemu človeku. V zavedanju, da ima tisti drugi puškino cev obrnjeno proti tebi. In to ne z naboji za orožne vaje...Še danes naju beseda ponese v takratni čas, ko vedno znova ugotavljava, da smo imeli srečo, ker je orožje molčalo.
En del te zgodbe je končan. Sedaj vem, čemu so bila vsa vojaška usposabljanja. Danes, ko je od osamosvajanja poteklo dobro desetletje, vem še kaj več. Vem, da se za takšno Slovenijo, kakršna je danes, nisem boril. Vem, da sem bil takrat, v tistih nočeh razmišljanja, naiven idealist. Boli me, ko gledam, kako moja prijazna dežela Slovenija tone v krčih grobega kapitalizma. Kako po njej grabijo domači in tuji pogoltneži. Ali bom jutri še sploh lahko stopil v katerega od gozdov, ne da bi mi neki lastnik osorno povedal, da diham zrak v njegovem gozdu. Slovenija je postala država, v kateri se nagrajuje nasilje. In to v večini vej naše družbe. Novopečeni gospodje se med sabo prepirajo, kdo ima več zaslug pri osamosvojitvi Slovenije. Vsi pa pozabljajo na podporo, ki jo je nudilo ljudstvo, policija in teritorialna obramba. Brez teh se ti gospodje ne bi imeli o čem prepirati. Svoj gnev bi lahko še dolgo zlival na papir. Ampak, psi lajajo...
V času, ko že rahlo razmišljam o svoji morebitni upokojitvi, ne morem mimo dejstva, da mi pri vsem tem država mizerno omogoča odkupiti dve leti, ki sem jih služil domovini v začetku te nedokončane zgodbe. Če bi se takrat po nekem naključju lahko odrekel služenju vojaškega roka, se mi ne bi bilo treba izpostavljati za državo, ki me je tako globoko razočarala. In s čim naj si ob tej plači, ki jo imam danes, kupim manjkajoči dve leti?
Ob tej zgodbi pa me nenehno spremlja še ena misel: Draga moja dežela Slovenija, če bi imel možnost, bi se hotel zate še enkrat boriti!
RAFAEL ZORKO, Štore
Drevje preblizu?
Bralka, ki stanuje v Kraigherjevi ulici 26 v Celju, trdi, da je pred njenim blokom zelo visoko drevje, katerega veje segajo na njen balkon. Podobno je po njenem opažanju tudi pred sosednjimi bloki.
Vodja občinskega redarstva v Celju Vinko Andoljšek v obširnem odgovoru med drugim pravi: »Skupaj s predstavniki Vrtnarstva Celje smo opravili ogled zelenih površin južno od bloka Kraigherjeva ulica 24-30. Na južni strani bloka Kraigherjeva ulica 26 rastejo dva manjša lipovca in med njima cigarovec, katerega veje segajo tudi proti bloku. Veje so od balkonov oddaljene vsaj še 2 do 3 metre ter ne segajo na balkone. Drevesa na tem območju so bila pregledana in obrezana pred dvema letoma. Lipa in cigarovec sta drevesi, ki preneseta pravilno obrezovanje, zato bo vzdrževalec zelenih površin skupaj z upravnikom na strokoven način tudi v bodoče skrbel za drevesa tako, da bodo ohranila svojo vlogo in tudi v bodoče rasla v zadovoljstvo vseh prebivalcev. Kot kaže čudovito ocvetličen najnižji balkon, je osončenost objekta kljub drevesom še vedno ustrezna.«
Nemirna Malgajeva
Bralec se pritožuje zaradi nemira v Malgajevi ulici v Celju, kjer se zbirajo na gimnazijskem dvorišču v poznih večernih urah mladi, ki prihajajo z avtomobili. Pri tem, omenja bralec, dirjajo po ulici tudi z izjemno veliko hitrostjo ter počnejo še druge nepravilnosti, ki motijo mir stanovalcev. Med drugim so v zadnjem času zažgali dva zabojnika s starim papirjem. Bralec trdi, da se policija na klice stanovalcev sicer odzove, trajnejšega rezultata pa po dveletnih težavah še ni.
Tiskovni predstavnik Policijske uprave Celje Zoran Gradišnik odgovarja, da je policija seznanjena tako z opisanim primerom kot s podobnimi primeri zbiranja mladih na območju Celja ter jih zato pogosteje nadzira: »-Policisti Policijske postaje Celje so v prvih osmih mese-
cih leta 2004 na Malgajevi ulici v Celju ugotovili in podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške zaradi določil Zakona o prekrških zoper javni red in mir v treh primerih. V istem časovnem obdobju so na Malgajevi obravnavali tri prometne nesreče in skupaj ugotovili 38 kršitev cestno prometnih predpisov. Za prijavljena kazniva dejanja so podali kazenske ovadbe oziroma poročila na Okrožno državno tožilstvo Celje. Na Policijski upravi Celje beležijo tudi nekaj prijav kršitev s hrupom, vendar iz objekta na Ljubljanski cesti, pri čemer so bili moteni stanovalci Malgajeve ulice.«
Hrvaška »vozniška«
Starejšega bralca iz Celja, ki ima slovensko in hrvaško državljanstvo, zanima, če lahko v Sloveniji uporablja hrvaško vozniško dovoljenje. Omenja, da ima dve stalni prebivališči, vsako v drugi državi.
Alenka Klepec iz službe za stike z javnostmi ministrstva za notranje zadeve odgovarja, da se na podlagi direktive Sveta EU vozniška dovoljenja, ki jih izdajajo države članice, medsebojno priznajo: »Za imetnike vozniških dovoljenj, Jki jih niso izdale države članice EU, pa bo ob zamenjavi tujega veljavnega vozniškega dovoljenja za slovensko še vnaprej v veljavi 135. člen Zakona o varnosti cestnega prometa. Ta namreč določa, da se veljavno tuje vozniško dovoljenje zamenja za slovensko ob izpolnjevanju drugih pogojev (predpisana starost, telesna in duševna zmožnost za vožnjo in podobno) tujcu, ki prebiva v Sloveniji več kot šest mesecev in slovenskemu državljanu, ki se vrne iz tujine z namenom stalnega prebivanja ali če začasno prebiva v Sloveniji več kot 6 mesecev. Če ne zahtevata zamenjave tujega vozniškega dovoljenja za slovensko v enem letu po pričetku bivanja v Sloveniji (ah vrnitvi iz tujine v Slovenijo z namenom stalnega prebivanja v njej), prične enoletni rok, v katerem lahko zahtevata zamenjavo, ponovno šteti, če zapustita Slovenijo za čas najmanj enega leta in se vrneta v Slovenijo. Slovensko vozniško dovoljenje se izda, če imetnik veljavnega tujega
vozniškega dovoljenja opravi praktični del vozniškega izpita za tiste kategorije vozil, ki jih ima pravico voziti s tujim vozniškim dovoljenjem.«
Bralec bo torej moral, če želi voziti v Sloveniji, zamenjati hrvaško vozniško dovoljenje za slovensko in pri tem opraviti praktični del vozniškega izpita. Novi zakon, ki ga bomo začeli uporabljati z novim letom, podaljšuje enoletni rok za zamenjavo na dve leti.
BRANE JERANKO
Pasji lajež
Bralec iz Nove Cerkve pri Vojniku se pritožuje zaradi pasjega laježa, ki moti tudi njegov spanec. Pravi, da je sosed, lastnik psa, postavil ograjeni pesjak zelo blizu njegove hiše, pri čemer je sosedova hiša oddaljena skoraj pol kilometra. Sosed naj bi se s psom celo sprehajal po bralčevi zemlji.
V Inšpektoratu RS za okolje in prostor (enota Celje) pravijo, da v tem primeru niso pristojni, saj državna uredba o hrupu v naravnem in življenjskem prostoru pasji lajež kot vir hrupa ne omenja (med sicer številnimi omenjenimi viri).
Hidi v medobčinskem inšpektoratu, s sedežem v Vojniku, so povedali, da so na podlagi občinskega odloka pristojni zgolj v primeru, če pride do onesnaženja s pasjimi iztrebki na javni površini (ne na zasebni).
V obe smeri po enosmerni
Bralka iz Celja se pritožuje nad dvosmerno cesto Ob Koprivnici, ki bi morala biti po prvotnih načrtih enosmerna.
Miran Gaberšek z MOC pravi, da je bilo v zvezi s to ulico že veliko razgovorov ter da so se odgovorni naposled dogovorili, da na KS Ostrožno pridobijo soglasje prebivalcev ulice Ob Koprivnici za enosmerno cesto kot tudi tistih, ki živijo v ulici Alme Karlin in Cvetlični ulici. Na podlagi pridobljenega soglasja bodo na MOC tudi ukrepali. Gaberšek še dodaja, da sta izdelani že obe možnosti, v katero smer naj bi enosmerna cesta potekala.
BA
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
www.novitednik.com www.radiocelje.com
Imamo prenovljeno internetno stran
KLIK NA PRENOVLJENO SPLETNO STRAN RADIA CEUE
planinski kotiček
Planinsko društvo Laško vabi: v soboto, 9. oktobra, na izlet po prekmurski planinski poti, ki poteka od Sela do Gornjih Petrovcev. Odhod z avtobusne postaje Laško bo ob 7. uri zjutraj, vrnitev pa v večernih urah. Prijave na tel. 03/ 5731 921, v trgovini Borovo v Laškem, v gostilni Čater na Marija Gradcu ali pri Franciju Podkoritniku, Badovinčeva 16, Laško. V primeru zelo slabega vremena izlet odpade.
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 2. oktobra na planino Razor - Vogel in Rodico. Odhod v soboto ob 5.00 uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Najbolj krvav teden v prometu na Celjskem
Minuli teden sta v sredo umrli dve osebi, v četrtek ena in v soboto štiri - Sobotna nesreča najhujša letos na našem območju
Pretekli teden je y prometnih nesrečah umrlo kar sedem ljudi. Krvave točke v prometu so bile glavna cesta Arja vas-Velenje, glavna cesta Zidani Most-Vrhovo, avtocestni izvoz za Šentrupert ter avtocestni odsek Dramlje-Tepanje. Letos se je število mrtvih v nesrečah tako zvišalo kar na 28.
Glavna cesta Arja vas-Velenje, tako imenovana »cesta smrti«, slovi kot ena najbolj nevarnih na Celjskem. Po nekajmesečnem zatišju je na njej minulo sredo znova prišlo do tragedije. Petnajst minut pred šesto uro zjutraj je 31-letni voznik osebnega avtomobila izven naselja Studence pred levim nepreglednim ovinkom začel prehitevati kombinirano vozilo. Takrat mu je nasproti, pravilno po svojem voznem pasu, pripeljal 31-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom. V čelnem trčenju je voznik osebnega vozila na kraju umrl, njegova 31-letna sopotnica pa je bila hudo poškodovana. Istega dne, v popoldanskem času je na glavni cesti Zidani Most-Vrhovo, izven Radeč, umrl 69-letni kolesar. Med vožnjo je nenadoma zavil levo proti nasprotnem smernem vozišču. Vanj je trčil 40-letni voznik avtomobila, ki je pripeljal za njim. V trčenju in pri padcu je kolesar dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče, voznik avtomobila pa je bil lažje poškodovan. Tretja smrtna nesreča se je zgodila v četrtek zvečer v križišču izvoza z avtoceste za Šentrupert in regionalne ceste, izven Trnavě. 28-letnica je z avtomobilom zavijala proti Šentrupertu, ko je iz te smeri pravilno pripeljala 39-letna voznica kombiniranega vozila. V silovitem bočnem trčenju je hudo ranjena 66-letna sopotnica v osebnem vozilu kasneje v celjski bolnišnici poškodbam podlegla. Voznica osebnega avtomobila je bila hudo poškodovana.
Letošnja najbolj tragična nesreča se je zgodila v soboto ob 22.35 na avtocesti Dramlje-Tepanje. 49-letni voznik osebnega avtomobila z območja Maribora je na ravnini, pred cestninsko postajo Tepanje, dohitel tovorno vozilo s polpriklop-
Sobota: zvita pločevina na avtocesti Dramlje-Tepanje. Štirje mrtvi. (Foto: Mojca Grušovnik/Dnevnik)
nikom z madžarsko registrsko šte vilko. Zaradi neprilagojene hitro sti je silovito trčil v zadnji del pri klopnega vozila, nakar ga je odne slo levo čez prehitevalni pas in nas protno smerno vozišče avtoceste obcestni jarek. V trčenju je s priklopnega vozila odpadlo rezervno kolo, v katerega je trčil 26-letni voznik avtomobila, ki je pripeljal mimo. Trčil je še v odbojno ograjo na desni strani vozišča in še v ustavljeno tovorno vozilo s priklopnikom na odstavnem pasu. 26-letnik ki je vozil brez vozniškega dovo ljenja, in sopotnik sta bila lažje poš kodovana, voznik in trije sopotni ki, med njimi otrok, v osebnem av tomobilu, ki je obležalo v jarku so umrli na kraju nesreče. Četveri ca tudi ni bila pripeta z varnostni mi pasovi. Voznik tovornega avto mobila v nesreči ni bil poškodo van. Na kraju nesreče so posi vah tudi celjski gasilci, vozni in odstavni pas avtoceste je bil zaprt več kot pet ur.
SŠ
Huda prometna nesreča se je zgodila v soboto, 18. septembra, na regionalni cesti izven Šempetra v Savinjski dolini. V 54-letnega kolesarja, ki je med vožjo storil nepravilen premik, je trčil 32-letni voznik motornega kolesa. V trčenju je kolesarja odbilo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil še v nasproti vozeč osebni avtomobil. Kolesar je v prometni nesreči utrpel posebno hude telesne poškodbe in kasneje v celjski bolnišnici umrl.
Sojenje Kameniku se še ni začelo
Za minuli petek razpisano sojenje Kristijanu Kameniku ter soob-toženim, ki so jih srbski policisti aretirali letos spomladi, ker naj bi skušali iz Slovenije v Srbijo prepeljati okoli pol kilograma heroina, se ni začelo, ker Kamenikov beograjski odvetnik Goran Došen ni prišel na sodišče. Dan pred razpisano glavno obravnavo naj bi sodniku sporočil, da je bolan.
Obtožnica Slovencema Kristijanu Kameniku in Sašu Stankoviču ter trem državljanom SČG očita, da naj bi skušali iz Slovenije v Srbijo pretihotapiti 576 gramov heroina, ki naj bi ga policisti našli v golfu, s katerim se je v Beograd aprila letos pripeljal Sašo Stankovič. Kamenik, ki naj bi bil vodja preprodajalske naveze, naj bi ga s tremi soobtoženi-mi medtem čakal v stanovanju v Beogradu, kjer so jih policisti tudi aretirali.
Sodnik okrožnega sodišča v Beogradu Milenko Cvijovič je obravnavo prestavil le za nekaj dni, nadaljevala naj bi se že 8. oktobra. Kameniku pa je ponudil možnost, da pooblasti kakšnega drugega odvetnika, vendar je to možnost zaenkrat zavrnil.
AMS
Prejšnja sreda: cesta smrti Arja vas-Velenje. Ena oseba mrtva. (Foto: Sherpa)
Na celjskih cestah je letos umrlo že 29 ljudi, samo v minulem tednu 7, kar pomeni, da je bil to najbolj tragičen teden v prometu letos. Sicer pa policijska statistika za prvih osem mesecev navaja, da se je v tem času na našem območju zgodilo kar štiri tisoč nesreč. 21 ljudi je v teh nesrečah umrlo, več kot 1.500 jih je bilo poškodovanih. Največ nesreč se je zgodilo izven naselja. Ravno v teh je umrlo največ ljudi. Kot najpogostejši vzrok še vedno prednjači neprilagojena hitrost, 10 tragičnih nesreč se je zgodilo ravno zaradi tega. Kot vzroki sledijo še nepravilni premiki, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran in smer vožnje ter nepravilna varnostna razdalja. Med mrtvimi in najbolj poškodovanimi na cestah je bilo največ voznikov osebnih vozil, sledijo jim sopotniki, pešci in motoristi ter traktoristi. Največ nesreč se je zgodilo ob petkih in četrtkih. Povprečno najbolj varen dan na cestah pa je ponedeljek, časovno gledano se število nesreč zviša med 16. in 4. uro zjutraj. Takrat je v nesrečah umrlo tudi največ ljudi.
halo, 113
Gorelo v 12. nadstropju
V	soboto zjutraj je zagorelo v stanovanju v dvanajstem nadstropju bloka v Čopovi ulici 23 v Celju. Do požara naj bi prišlo zaradi odloženega cigaretnega ogorka, nakar se je ogenj razširil na vso stanovanje. 28-letni Celjan je poskušal ogenj pogasiti sam, na pomoč pa so mu priskočili tudi trije sosedje, pri čemer pa so se lažje poškodovali zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Požar so v celoti pogasili gasilci, škode pa je za več kot šest milijonov tolarjev.
Foto: SHERPA
Vlamljali v lekarne
Kriminalisti so skupaj z žalski-1 mi, velenjskimi in konjiškimi policisti več mesecev preiskovali vlome v lekarne na območju Polzela, Prebolda in Slovenskih Konjic konec marca in v začetku aprila letos. Vlomilci so onemogočili alarmne naprave, vlomili v objekte in odnašali kovinske trezorske omare, denar in različna zdravila, predvsem antidepresive. S tem so povzročili za več kot tri milijone tolarjev škode. Kaznivih dejanj sta osumljena 26- in 20-letna moška z območja Žalca, ki pa so ju že ovadili.
Po zlato in denar
Policisti iščejo vlomilce, ki so minuli četrtek iz stanovanjske hiše na Ljubečni odnesli več izdelkov iz zlata. Za seboj so pustili več kot tristo tisoč tolarjev škode. Dan kasneje so neznanci vlomih tudi v hišo v Zrečah, kjer so notranje prostore dodobra preiskali, odnesli pa mobilni telefon in nekaj denarja. Škode je za 150 tisočakov. V petek so vlomili tudi v stanovanjsko hišo v Kidričevi ulici v Laškem. Tudi tam lastnik pogreša nakit.
Gorelo v sušilnici hmelja
V	nedeljo, 26. septembra, je do požara prišlo v kurilnici stanovanjske hiše na Krožni poti v Vojniku. Zagorelo naj bi zaradi nepravilne demontáže gorilca oljne peči, ki je | bil še vedno priklopljen na gorivo in elektriko in se je pri padcu temperature aktiviral. Škode je za 300 tisočakov. Za skoraj štirikrat več pa je škode v Drešinji vasi, kjer je istega dne ogenj izbruhnil na gospodarskem poslopju oziroma sušilnici hmelja. Zaradi hitrega posredovanja gasilcev se ogenj ni razširil na objekt. Vzrok policisti še preiskujejo.
Drama Dragice in Ladislava Zemanka iz Rogaške Slatine, kjer je njun 23-letni sin Dražen v nedeljo, 19. septembra, grozil, da bo razstrelil plinsko jeklenko, še vedno ni končana. Medtem ko so Pražena sodno pridržali, starši še vedno iščejo rešitev zanj. »Nujno potrebuje zdravljenje odvisnosti,« pravita. Toda sin vsako možnost zdravljenja zavrača.
Naj spomnimo, da je tisto nedeljo kar 80 stanovalcev pred blokom čakalo več ur na razplet dogajanja v stanovanju Zemankovih. Oče je ves čas pregovarjal sina, ki je z vžigalnikom sedel ob odprti plinski jeklenki, naj se ne odloči za usodno potezo. S posredovanjem kriminalista in gasilcev so Draženu preprečili namero. Odpeljali so Psihiatrično bolnišnico Vojnik, od tam na policijo, kjer so ga zadržali, nato pa se je preiskovalni sodnik odločil, da ga sodno pridržijo. Zemankova sta po tem sina sicer videla, a je bil redkobeseden. »Ne želi se pogovarjati, še vedno živi popolnoma v svojem svetu,« pravi oče in dodaja, da Dražen ni bil na trdih drogah. »Pil je alkohol, vem, da je kadil marihuano, če je vse to združil še s kakšnimi tabletami ... Ne vem, neskončno si želim le.
Direktorica Zavoda VIR Vida Vozlič: »Starše je treba opogumit. Naša vrata so njim in otrokom vedno odprta.«
da bi enkrat zbral voljo za zdravljenje!«
Mama dodaja, da ne vesta več, kam naj se obrneta. »Bila sva na nešteto naslovih, kjer so nama svetovali. Nekajkrat sva prišla skupaj z njim na pogovore k strokovnjakom, a v zadnjem trenutku se je pred vrati odločil, da ne gre. V petih minutah se je premislil. Vse dokumente smo imeli pripravljene tudi za odhod v komuno v Splitu. V začetku septembra je odšel na pregled glave, naslednji dan ni hotel
slišati več za komuno.« Starša sta popolnoma izmučena. Čutita neizmerno ljubezen do sina in obenem strah. Zavedata se, da lahko z grožnjami nadaljuje. »Bog ne daj, da se to še kdaj zgodi in da se konča tragično,« nam je povedal Ladislav že ob razpletu nedeljske drame.
»Veste, takšna situacija je najbolj nehvaležna za starše in tudi za stroko,« nam je povedala direktorica Zavoda VIR, zavoda za preprečevanje odvisnosti in rehabilita-
Dražen v rešilcu takoj po dogodku v nedeljo, 19. septembra. »Vidi se, da je strt - psihično in fizično,« pravi mama Danica s solzami v očeh.
cijo uporabnikov drog Vida Vozlič. »Človek v tej situaciji ni primeren za psihiatrično obravnavo in terapijo, obenem pa ni sposoben za psi-hosocialno rehabilitacijo. Vse stiske ustvarjajo v njem napeto stanje. In če je tu še alkohol oziroma druge substance, pride do konflikta.« Odkrito dodaja, da se mnogokrat res zgodi, da pride do večjega incidenta, preden odreagirajo ustrezne ustanove. »In tako, kot nihče ni kriv, da se nič ne stori, tako moramo vsi pomagati takšnim ljudem,« nadaljuje naša sogovornica. »Policija in sodišče bosta reagirala šele, če takšen človek stori kaznivo dejanje, na psihiatrijo bi ga lahko sprejeli, če ugotovijo, da je nevaren sebi in okolici. Za rehabilitacijo pa je tak človek primeren, če le ima kanček motivacije za zdravljenje. Mogoče pa je v vsej tej situaciji vendarle nekaj dobrega. V njej se lahko skriva klic na pomoč. In mislim, da gre za to, za klic na pomoč.«
Prisilno zdravljenje je možno le načeloma. Tudi za to je potrebno dovoljenje. Gre namreč za zaščito pravic bolnikov. Laično gledano, mar to pomeni, da staršem v tem primeru ostane le golo čakanje na sodnikovo odločitev (Dražena so ovadili zaradi ogrožanja varnosti) in strah, da se bo sin, ko bo na prostosti, vrnil na stara pota in da se bo zgodba ponovila? Nihče od številnih strokovnjakov nam na to vprašanje ni odkimal. Vozličeva pravi: »Vsi starši, ki zasledijo ta problem pri otrocih, se lahko oglasijo pri nas. Skozi pogovore jim bomo pomagali pri iskanju rešitev iz takšne situacije. Starši se morajo naučiti čim več o drogah, se s tem seznaniti in tako bodo bolj močni pri svojih odločitvah. V takšnih primerih bomo tudi mi bili bolj pozorni na določene dejavnike. Starše je treba pripraviti. Potreben je pogum! Če bodo zmogli starši, bodo zmogli tudi otroci.«
SIMONA ŠOLINIČ
kotiček za varno vožnjo
Varno skozi predore
Vožnja v predoru in na odprti cesti se razlikujeta. Svetloba v predoru je bistveno drugačna od naravne, zato je kljub temu, da je predor osvetljen, podnevi vidljivost slabša kot zunaj, medtem ko je ponoči v osvetljenem predoru bistveno svetleje. Nevarnejši so neosvetljeni predori, kjer oko potrebuje več časa, da se privadi na poltemo, sploh če je zunaj sončno. To pomeni, da prve metre skozi predor prevozimo na pamet, kar je ob neprimerni hitrosti izjemno nevarno.
Pred vožnjo skozi daljši predor poskrbimo, da imamo v rezervoarju dovolj goriva. Med vožnjo imamo vključen radio in poslušamo prometna obvestila ter opazujemo prometno signaliza-
smo pozorni na semaforje in med vožnjo vzdržujemo primerno varnostno razdaljo. V predoru je prepovedano ustaviti vozilo, obračati in voziti vzvratno. Prav tako je prepovedano prehitevanje.
Qjo. Pred vstopom v predor razen če sta smerni vozišči
speljani skozi svojo predorsko cev. V primeru zastojev v predoru ali nesreče vklopimo vse štiri utripalke in smo pozorni na prometno signalizacijo, vzdržujemo varnostno razdaljo, ne glede na to, ah se kolona počasi pomika ali stoji. Če se kolona ustavi, zapeljemo ob skrajni desni rob vozišča in ugasnemo motor. Poslušamo prometna radijska poročila.
V primeru okvare svojega vozila ali nesreče vklopimo vse štiri utripalke, vozilo umaknemo v odstavno nišo,
če to ni možno, pa ob skrajni desni rob vozišča. Ugasnemo motor, ključe pustimo v avtu za vžig motorja, previdno zapustimo vozilo in pokličemo pomoč po telefonu za SOS-klic v sili. Če je kdo poškodovan, mu nudimo prvo pomoč. Daljši predori so opremljeni z videonadzo-rom. Pokličemo pomoč operaterja iz nadzornega centra izključno preko telefona za SOS-klic v sili in naredimo vse, kar je v vaši moči, da ne pride do nadaljnjih nesreč.
MARKO KRAŠOVEC
JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJ
za šolsko/študijsko leto 2004/05
KOMU SO ŠTIPENDIJE NAMENJENE?
Šolski center Celje Višja strokovna šola Celje
SREDNJE ŠOLE
Šolski center Celje	orodjar	2 1
Šolski center Celje	strojna	3 4
Šolski center Celje	strojna	2 2
Šolski center Celje	strojna	4 2
Šolski center Celje	gradbena	4 1
_____,_____,____________ oblikovalec kovin
Srednja strojna šola Štore strojni mehanik	1_4
KDO LAHKO PRIDOBI ŠTIPENDIJO?
Štipendijo lahko pridobijo dijaki, študentje višjih strokovnih šol, redni dodiplomski in redni podiplomski študenti, ki izpopolnjujejo naslednje pogoje:
-	ob vpisu v prvi letnik srednje šole niso starejši od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let,
-	nimajo republiške, Zoisove, kadrovske ali kakšne druge štipendije,
-	imajo ob vpisu na podiplomski študij javno veljavno diplomo višješolskega ali visokošolskega zavoda in so med študijem dosegli poprečno oceno najmanj 7,5,
-	imajo stalno prebivališče v Savinjski regiji (prednostni kriterij). Kandidati morajo imeti sedež stalnega prebivališča v Savinjski statistični regiji.
KDO NI UPRAVIČEN DO ŠTIPENDIJE?
Štipendije ne more pridobiti kandidat:
-	ki je v delovnem razmerju ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri RZSZ,
-	ki je samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, vpisano v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije,
-	ki je lastnik ali solastnik gospodarske družbe,
-	ki prejema drugo štipendijo,
-	ki ni državljan Slovenije. KAKO ODDATI VLOGO? Popolna vloga mora obsegati:
-	obrazec vloge,
-	potrdilo o državljanstvu in stalnem prebivališču,
-	originalno potrdilo o vpisu za tekoče šolsko leto za kandidata iz katerega je razviden program, smer in stopnja šolanja oziroma študija,
-	overjen prepis ali overjeno fotokopijo spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih in overjeno fotokopijo diplome in potrdilo o povprečni oceni v času študija za podiplomske študente,
-	kopijo bančne kartice, transakcijskega računa ali prve strani hranilne knjižice.
Nepopolne in nepravočasno prispele vloge se zavržejo. Obrazec vloge lahko kandidati dobijo na RRA Celje na spletni strani www.rra-celie.si in na sedežu podjetij, ki sodelujejo pri javnem razpisu. ROK
Rok za oddajo vlog je 15.10.2004. Velja poštni žig. Osebna oddaja vlog ni možna.
KAKO ODPOSLATI VLOGO?
Vloga mora biti odposlana v zaprti ovojnici na naslov: RRA Celje d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje z oznako:
Sklad »ŠS - SaR« »
»Vloga za štipendijo - ne odpiraj«
in z naslovom pošiljatelja na zadnji strani.
DODATNE INFORMACIJE
Dodatne informacije lahko dobite vsak dan med 10.in 12. uro. Kontaktna oseba je: Liljana Drevenšek, tel.: 03 42 44 116 ali po elektronski pošti: liliana.drevensek@rra-celie.si
Razpis je objavljen na internetu na spletni strani RRA Celje d.o.o. www.rra-celie.si.
Na podlagi 6., 7. in 9. člena Akta o ustanovitvi Sklada Štipendijske sheme Savinjske regije »ŠS-SaR« in Pravilnika o podeljevanju šti-
Sklad štipendijske sheme Savinjske regije »ŠS - Sar« v sodelovanju z RRA Celje, Skladom dela Celje, podjetji Emo-orodjama d.o.o., Štore Steel d.o.o., Alpos d.d., Gradiš Celje d.d., Elektro Celje d.d., Nivo Celje d.d., Pro-bit d.o.o. in občinami Vojnik, Žalec, Prebold
Bo Dražen zmogel?
Starši iščejo rešitev za sina, ki je grozil, da bo v Rogaški Slatini razstrelil plinsko jeklenko - Kaj pravijo strokovnjaki?
tedenski spored radia celje
ČETRTEK, 30. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Poletne norosti, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK. 1. oktobra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA. 2. oktobra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
EHSBSEBS^^^^e
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč .sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK. 4. oktobra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 5. oktobra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Faraonovi zakladi (nagradna igra), 12.00 Novice, 1-2.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 6. oktobra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
aluminij komen
PVC OKNA:
gREHAU
PREDST. CELJE, LAVA 7.
Tel.: 03 425 49 38 Fax: 03 425 49 39 GSM: 051 343 225
Novi prostori za novinarje
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje se je pred tednom preselilo v prenovljene in na novo opremljene prostore. V njih je prej delal radijski del uredništva, z razširitvijo in celovito prenovo, ki jo je opravila Mohorjeva družba v okviru izgradnje Mohorjevega atrija, pa je v enem prostoru združeno celotno uredništvo s fotoreporterjema in tehnično službo časopisa. Lepo urejeni prostori so opremljeni po zgledu uredništev v svetu.	Foto: GK
Konec poletnega programa
V	poletnih mesecih smo nekoliko sprostili radijski program, kar pomeni, da smo vrteli več glasbe in pripravljali manj oddaj.
V	ponedeljek, 4. oktobra, se začenja stari program. Tako se vračajo oddaje Zeleni val, Pop čvek. Odmev,
Poglejte v zvezde - z Gor-dano in Dolores, Ni vse zafrkancija, je še znanje in Znanci pred mikrofonom. Naše večerne glasbene oddaje bodo še naprej ob istem času kot v poletnih mesecih. Oddajo Radio Balkan boste lahko še naprej po-
slušali ob torkih ob 19.15 in Saute Surmadi ob 21. uri, oddaja Dobra godba bo na programu ob sredah ob 19.15., M.I.C. Club ob četrtkih ob 19.15 uri. Sobotna oddaja Živimo lepo se bo znova začenjala ob 23. uri.
Anja Rebek, novinarka v oddaji Tistega lepega popoldneva na IV Slovenija, v pogovoru s skupino Bepop
Radio Celje nad Celjem
Dva dni pred 50-letnico Radia Celje, 17. septembra, je na Starem gradu zažarel napis Radio Celje, ki je napovedal veliko sobotno praznovanje. Napis bo na gradu ostal do konca leta. Praznovanje 50-letnice v središču mesta je bilo tudi zelo medijsko odmevno, saj so o dogodku poročili skoraj vsi večji slovenski mediji.	Foto: ALEKS ŠTERN
90,6 95,1 95,9 100,3
CELJSKIH 5 plus
1.	SMO GLUHI ZA SLOČLOVEKA-UNIKAT	(3) ||
2.	SOSEDJE-ANS.UP0VŠEK	(5) J
3.	ZVEZDEVJEZERU-ANS. MARJANA A DR0FENIKA	(7) '
4.	SLOVENSKI PRIJATELJ -TPRAVI MUZIKANTI	|2)
5.	TO JE TISTO PRAVO - ZVONČKI	<1)
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov; Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. J
il
I RIMAR IZ RIMA - ZMELK00W 2. HAVANA-MZHEKTOR
MAMI - HRIBAR ANDRAŽ SE-B.B.T.6GAME0VER
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
VSE. KAR MAM -TRKAJ SKRAJNI ČAS-
ANJARUPEL&TOŠE PR0ESKI
NušaTomaj. Kettejeva 34b. Celje Uroš Kosmač, Župančičeva 18, Slovenske Konjice
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri.
VGRAJUJEMO IN ZAMENJUJEMO PVC, ALU OKNA, VHODNA VRATA, ROLETE, POLKNA, ZIMSKLVRTOVI, STEKL. FASADE
Zadnji kriki tradicionalne Romunije
Romunija treh hitrosti. Vozov je ravno toliko kot novih vozil ali dacij.
hitrosti. Prvo predstavljajo znamenite konjske vprege, drugo še bolj znamenite dacie vseh oblik in izvedb, in tretjo novodobna Renault Romunija. Vse tri se srečujejo na cesti v enakih odstotkih in velikokrat tudi v isti liniji. Konjska vprega se umakne z enim kolesom na bankino, prehiti jo dacia 1310 z okoli 90 km/h in neprižganimi lučmi, njo pa kakšen novejši avto s prižganimi lučmi. A vse skupaj deluje brez večjih zapletov.
Do teh pride šele v večjih mestih, kakršno je tudi Timi-soara, kamor sem prispel v večernih urah in z malo sreče dobil prosto sobo v prijetnem ho-telčku. Cene se gibljejo od 20 EUR navzgor, česar so najbrž krivi Italijani, ki množično obiskujejo Romunijo. Naroda sta zgodovinsko in jezikovno povezana, razumejo se brez znanja enega ah drugega jezika, a se ga tako ali tako hitro naučijo. Po polti se jih težko loči, a človek že po nekaj dnevih ugotovi, da je Italijan v obleki in jeziku neprekosljiv, čeprav ni povsem gotovo, saj so velika mesta v Romuniji dobro založena z najnovejšimi modnimi izdelki tekstilne industrije. Centri velikih mest so arhitekturno bogati in še vedno živijo. K temu pripomorejo turisti, vendar je že mogoče opaziti globalizacijske vplive in rast posameznih trgovskih centrov v predmestjih. Le vprašanje časa je, kdaj se bodo konjske vprege povsem umaknile iz življenja Romunov in bomo videli ponosne črne može, ki s klobukom na glavi v lahnem diru ženejo svoje rdeče okrašene iskre konjiče z mikrofonom pred nosom in le ob polurnih predstavah za na to posebej pripravljenem prostoru.
Preobrazba se pravkar dogaja in je tudi zelo opazna. V Timisoari je veliko prometa
■ J.WIWLJ
, pêt^ttÊ outer s à»
Gosposka ulica 7,3000 Celje fa/^f&frNV^Ti/éss» tel.: 03 490 03 36 JPVfVrWwW g
wwwjniders.com	v	J
ATRAKTIVNO POTOVANJE V PERU, VIDEU IN OBČUDOVALI BOSTE £ LEPOTE POKRAJIN IN OSTANKOV STARIH CIVILIZACIJ. MOŽNOST S OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. POKLIČITE NAS IN POTUJTE Z NAMI. |
Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure Ï
Vabimo Vas, da obiščete programe aerobike, rekreacije in Joge v Zdravilišču Laško. PONEDELJEK - AEROBIKA ob 19. uri
VAJE ZA DUŠO IN TELO ob 20. url TOREK - REKREACIJA ob 18. uri SREDA- JOGA ob 19. url ČETRTEK - TAl CHI CHUAN ob 17.30 uri AEROBIKA ob 19. uri V terminu 27.-30. september 2004-brezplačna vadba. Posebna ponudba	-tlVlfif
Ob nakupu mesečne karte v oktobru -	^ktf^
lx GRATIS KOPANJE	ZORATLIŠČE
Informacije na tel. št. 03 73 45 166	LAŠKO
IZLETUHC^VA TUEJ0T1ĆNA AÇQ.NCIJA Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si
• BENETKE 9.10. odhod zagotovljen • NOVIGRAD htl MAESTRAL*" ugodni paketi - 2-dnevni paket že 11.900 SIT/os • JESENSKE ŠOLSKE POČITNICE UMAG htl KORALJ "* 2 x polp že za 10.800 SIT/os • KONCERTI: SEVERINA 29.10. Laško. ŽELJKO JOKSIMOVIĆ 4.11. U. TABU 1.10. MB, ABAMANIJA 16.11. MB ; in 17.11. U, CARMINA BURANA 10.12. U • PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC za smučišča ROGLA, GOLTE in KRVAVEC
Znamenitost Romunije so potepuški psi in mogočna arhitektura. Prizor je iz mesta Deva.
Znamenita dacia 1310, ki počasi izginja z romunskih ulic.
Večina Slovencev ima o Romuniji bolj slabo mnenje in jo uvršča med države a la Albanija. To je bilo upravi-(eno do leta 1989, ko je v znameniti revoluciji padel tiran Ceausescu, od takrat naprej pa je zgodba povsem drugačna in podobna zgodbam vseh držav v tranziciji, tudi naše.
Z avtom sem krenil po znameniti cesti »bratstva in enotnosti«, za mlajše generacije le avtocesti do Beograda, in brez icčjih težav prišel do meje s Srbijo. Sam vstop je potekal » znani proceduri: za Slo-enca brez presenečenj, za Italijana v strahu pred neznanim i obilico potenja. Omembe vredna je omejitev hitrosti na 80 km/h na avtocesti malo pred Beogradom, ki te hitro spravi ob lep kupček denarja, če preveč pritiskaš na plin.
in dvopasovnic, za katere se po vsej Romuniji izkaže, da so le enopasovnice. Vozni pas po pravilu namreč uporabljajo le za odstavni ah parkirni. Srečanja niso prijetna, sploh ob nagnjenosti k hitrejši vožnji, vendar pa se ponavadi vse razplete brez hude krvi. Menjalnice se pojavljajo v obliki raztresenih pisarn po mestu, pred vsako stojita dva lokalna postavna fanta in za obiskovalci zapirata vrata. V tesnem (kvadratni meter) prostoru opraviš menjavo in ugotoviš, da so ti vzeli 8 odstotkov provizije. Nauk: menjaj v hotelu.
Raj za pivophrce
Drugi večji šok sem doživel, vinopivec kot sem, ko sem hotel naročiti kozarec vina. Dobiti je mogoče le celo steklenico in to je najmanj buteljka. Cena sicer ni pretirana, od 800 do 1.500 tolarjev, a vseeno preveč za enega pivca. Zato sem bil velikokrat primoran kupiti pivo, ki ga je vseh vrst in oblik. Pollitrski heineken na elitni lokaciji stane le dobrih 260 tolarjev. Raj za pivopivce.
Po dobro prespani noči zavoljo baygona, ki je odganjal roje komarjev, sem zapustil romunski Banat in krenil proti Transilvaniji, cilju potovanja. Že kaj kmalu sem opazil razliko v bogatejši vaški arhitekturi. Vseskozi sem srečeval Romunijo treh hitrosti. Ob cesti je bilo polno klasičnih pastirjev, ki so čuvah krave ali ovce. Pri enem sem se ustavil in ga z dovoljenjem fotografiral. V mestu Deva med Banatom in Transilvanijo v pokrajini Hunedoara, ki je znano bolj po zimskem turizmu, sem srečal drugo veliko romunsko znamenitost, pote-puške pse. Nekoč sem prebral, da je vladni program za njihovo odstranitev z ulic propadel zaradi glasnih protestov živaloljubnih organizacij. Psi niso popadljivi, so pa gospodarji ulic in obcestnih počivališč. Strpno čakajo na svoj trenutek, pri čemer jih veliko konča pod kolesi. Na cesti in ob njej vidiš povoženega vsakih nekaj kilometrov in mislim, da ne končajo vsi naključno. V Devi sem šel v trgovino in videl, da imajo vse artikle, ki sem jih vajen do-
5* ladja + hotel, naj bo potovanje užitek, odliino slovensko vodenje 22. 28.10780
SONČEK
mi potovalni witv
Celje 03/425 46 40
Policijske kontrole so tam obvezne in tudi dober vir financiranja državne blagajne. Po približno 630 prevoženih kilometrih sem prispel do romunske meje. Prvi vtis ob vstopu ni bil ravno navdušujoč, saj nisem imel kje zamenjati denarja. Pohcist, ki mi je pregledal potni list in ročno dvignil zapornico, mi je v srbskem jeziku pojasnil, da bom to lahko storil v Timisoari (Timiš-var ali po naše Temišvar).
Romunija treh hitrosti
Med vožnjo po Romuniji mi je hitro postalo jasno, da se dežela razlikuje od Slovenije, čeprav bi samo vožnjo lahko primerjal z vožnjo skozi Savinjsko dolino v času obiranja hmelja.
Če obstaja Evropa dveh hitrosti, obstaja Romunija treh
ma (tuna Rio mare, bonboni Orbit...), se naučil izgovoriti besedico mulťumesc (hvala) in krenil z novim pričakovanjem proti Transilvaniji, grofu Draculi naproti. A to je že nova zgodba.
EDO E1NSP1ELER
BOHINJ
2* apartmaji Triglav, cena po osebi, brezplačno do 12 let
od 22.972D/N od 4.980 AQUAPARK, Žustema
3" hotel Žusterna. brezplačno za otroka do 6 let! po 27.9720/P0L 14.980 BAVARSKI GRADOVI
avtobus, vključene vstopnine v tri gradove in ladjica 9.1072D/POL 29.900
Radoživa turška riviera
8-dnevno potovanje: Side-Manav-gat-Pamukkale-Perge-Aspendos
24.10./7D/POL 37.900
RIM, NEAPELJ, POMPEJI
avtobus, odlično slovensko vodenje, nepozabno doživetje 2810./4D/POL 40.900
TURČIJA, Antalija
3* Carretta Beach, polet iz Ljubljane, (140 samo 115.200 SIT) 3.10./7D/AI 69.900
nasveti
od kod prazniki?
Božji poslanci
Najpogostejše vprašanje, ki si ga zastavljamo v teh dneh, je zagotovo, kdo bodo novi poslanci v našem parlamentu. A obstajajo tudi druge vrste poslanci, tisti, ki nam jih pošilja Bog. Imenujemo jih angeli varuhi - v cerkvenem koledarju jim je namenjen 2. oktober.
Že včeraj, 29. septembra, smo se spomnili nadangelov Mihaela, Gabrijela in Rafaela, ki so v Svetem pismu omenjeni kot prinašalci božjih sporočil. Lahko rečemo, da smo v pravem angelskem obdobju, saj bomo v soboto slavili božje angele in v nedeljo angele v človeški podobi. An-gelos v grščini pomeni prav poslanec.
Mnogi čaščenje angelov povezujejo z otroško pobožnost-jo. Najbrž zaradi molitvice, ki se je otroci naučijo najprej: sveti angel varuh moj, bodi vedno ti z menoj... Sploh se zdi, da simpatična bitja z belimi krilci sodijo v domeno otročičev, čeprav jih nàj ne bi odrasli nič manj potrebovali. Angeli varuhi naj bi po besedah bogoslovnih piscev
spremljali človeka celo življenje. In kdo so? Angel naj bi bil najbolj zgodaj ustvarjena božja stvar, za katero je značilna silna moč. Če se to duhovno bitje prikaže človeku, najprej reče: »Ne boj se!« Med njim in Bogom vlada soglasje, da angel skrbi za to, kar je svetega v človeku. Ta je angelu izročen od Boga. Angel se popolnoma razdaja v skrbi za sveto, tudi ko gre človek skozi zablode, trpljenje in smrt. Služi mu na vse njogoče načine. Odvrača nevarnosti, ki ogrožajo dušo in telo, spodbuja človeka k dobrim delom, odvrača napade hudobnih duhov, zmanjšuje moč skušnjav, prinaša molitve pred božje obličje, graja človeka in ga kaznuje, če je to potrebno. In še zanimivost. Tudi Lucifer (»prinašalec luči«) naj bi bil angel, ki se je v prevzetnosti hotel dvigniti nad Boga, zaradi česar so ga izgnali iz nebes.
Podlaga za čaščenje angelov je nauk Svetega pisma. Že Stara zaveza govori o angelih, ki varujejo ljudi v nevarnostih. Znamenit je psalm
Vrhuncev še ni konec! ^
Nadaljevali se bodo z novimi 20 literarnimi uspešnicami 20. stoletja. Samo to sredo boste ob naKupu Dela in 30. knjige iz zbirke Vrhunci stoletja za 990 SIT brezplačno prejeli še 31. knjigo. To bo roman pisatelja Johna Fowlesa -Ženska francoskega poročnika. *
90, ki pravi: »Svojim angelom je zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih. Na rokah te bodo nosili, da z nogo ob kamen ne zadeneš. Stopal boš na gada in modrasa; z nogo poteptal leva in zmaja.« Vera v angele varuhe se je izoblikovala pri Judih dve stoletji pred Kristusom. Tudi Jezus je potrdil njihov obstoj: »Varujte se, da ne boste zaničevali katerega teh malih. Povem vam: njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega nebeškega očeta.« Kot »mali« niso mišljeni otroci, ampak ljudje v stiski. O angelu varuhu, ki ga ima vsak posameznik, govori od nekdaj razširjeno oznanjevanje, ki se je v cerkvi uveljavljalo postopoma. Na zahodu je postalo izrazito v 9. stoletju, šele v 15. pa so angeli varuhi dobili svoj praznik, najprej v Španiji. Od tam se je razširil po Evropi. Papež Klemen IX. je leta 1667 določil, naj bo praznik angelov varuhov na prvo nedeljo v septembru. Žato se je te nedelje pri nas prijelo ime angelska nedelja. Klemen X. pa
Ř
Piše: PAVLA KLINER
je leta 1670 praznik angelov varuhov ukazal za vso cerkev - praznovali so ga 2. oktobra. V naših krajih pa so ga še vedno obhajali na prvo nedeljo v septembru. Zdaj je 2. oktober god angelov varuhov za vso zahodno cerkev.
Za konec še zanimivost. Obredna kongregacija v Rimu je leta 1926 izdala odlok, potrjen leta 1961, ki je angele varuhe razglasil za zavetnike španske »Policie armade« oziroma vojaške policije. Kar sploh ni tako nenavadno. Tudi pri nas se je za policiste zaradi njihovega poslanstva varovanja ljudi in stvari prijel izraz »plavi angeli«. Nič ne bo narobe, če se angelom varuhom priporočijo tudi slovenski varuhi reda. Za svoje nebeške zavetnike bi jih lahko vzeli tudi naši angeli, pardon poslanci.
Jedilnik za dobro voljo
Kadar opažate, da ste nemirni, razdražljivi, občutljivi, vzkipljivi, zamerljivi; prepirljivi - skratka nemogoči, in bi najraje skočili iz svoje kože, prerešetajte vsebino svojega jedilnika ter ga obogatite s hrano, ki pomirja in dviguje razpoloženje.
Raziskovalci z nove celine ugotavljajo, da je vsebina jedilnika pomembna tako za zdravje in vitalnost kot tudi za počutje, vedenje in razpoloženje. Zato so v kriznih časih najbolj priporočljiva predvsem živila, bogata z vitamini, encimi in minerali, med katerimi se zlasti odlikuje selen. Mineral, ki ga imamo v čislih predvsem zaradi njegove učinkovitosti v boju s škodljivimi prostimi radikali, se je izkazal tudi kot učinkovit zaviralec staranja, propadanja in obolevanja organizma, hkrati pa velja za odlično
sredstvo proti depresiji, melanholiji, pobitosti in slabemu razpoloženju. Selen torej spodbuja in krepi imunski sistem (prehladi, viroze in ostale okužbe) ter osrečuje (preprečuje zlovolj-nost, pobitost in zafrustri-ranost) hkrati. Ameriški znanstveniki so ugotovili, da so ljudje, ki uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov, bolj zdravi in vitalni, pa tudi optimistični, samozavestni, energični in družabni, obenem pa se ponašajo tudi z večjo mero ustvarjalnosti in domiselnosti ter se hitreje oziroma bolje skoncentri-rajo. Poleg mleka so selenom bogata tudi živila kot je meso (jagnjetina, govedina, svinjina, drobovina), ribe, školjke - ostrige, raki, jajca, žitarice (pšenični kalč-ki, ajda, ječmen, rjav riž in otrobi), lupinasto sadje, kvas in nekatere vrste sveže, zelenohstnate zelenjave.
TEDENSK ASTROLOŠrm NAPOVED
Četrtek, 30. september: Luna v Biku bo izredno pozith vplivala na vse, rojene v znamenju bika in tehtnice. Bolj izpostavljena želja po ustvarjalnemu izražanju, večje bo nimanje za modo in kulturo. Večja bo tudi potreba po ljul ni, zato presenetite s kakšnim drobnim darilcem osebo, vam je draga.
Petek, 1. oktober: Dan bo potekal mirno, ustvarjalna ene gija bo še vedno v porastu, delovne obveznosti bomo reši z lahkoto, komunikacija pa bo nekoliko počasnejša, k tako misli. V ospredje se lahko postavijo težave, s katerii smo se ukvarjali v mesecu avgustu, vendar jih bomo toi rešili in ne samo potisnili na stran.
Sobota, 2. oktober: Luna v Dvojčku bo pripomogla k s[ tani komunikaciji, dobre pa bodo tudi organizacijske sposoi nosti. Besede bodo težko zadrževane, misli hitre in okretn (za predvolilni molk ni ugoden položaj). Popoldanske in v< černe urice so primerne za druženje, za nenavadne zabave
Nedelja, 3. oktober: Energije bodo nasprotovale čustvoi in razumu. Povečana bo skrb za lastne potrebe, za ostale nat v tem dnevu ne bo veliko mar. Povečana bosta tudi živču obremenjenost in notranji nemir. Zaradi vpliva počasnih pl netov lahko večerne ure prinesejo kakšno večje preseneč nje.
Ponedeljek, 4. oktober: Začetek tedna bo izredno zrac obarvan, misli hitre, odločitve lahke. Dan ni ugoden za re vanje čustvenih zapletov, možne so tudi spletke. Neugot aspekt s Plutonom lahko prinese tudi težave, povezane z a toriteto, oblastjo ah starejšimi moškimi osebami. Previdne
Torek, 5. oktober: Že v jutranjih urah bo Luna v Rak povzročala nenadno hrepenenje in nekoliko otožne mid Želja po ljubezni in varnosti bo zelo povečana, vendar bos povečana tudi neodločnost in kritičen odnos do vsega, k nas obdaja. Napredovanje lahko pričakuje vsakdo, ki se ' soočal s sodnimi zadevami, v tem času se bo marsikaj zakljt čilo.
Sreda, 6. oktober: V sredo nastopi zadnji Lunin krajec. ' je obdobje, ko zaključujemo določene ideje, projekte, ko soočamo s preteklimi rezultati. Primeren dan za končan vsega, kar nas obremenjuje in postavlja v podrejen položa Pripravljati se moramo začeti na novo obdobje, v katerem bo prostora za pretekle napake.
Astrologinja GORDAj|
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265
Hidravlične stiskalnice od 75 L-350 L,
ročne ali na elektromotor.
Sadni mlini na elektromotor. 220V ali 380V.
OSET RAFAEL S. P., IZDELAVA POLJEDELSKIH STROJEV
Cesta na kmetijsko šolo 13, 3230 Šentjur, tel.: 03-749-04-50
Brez dvoma najboljša cena!
Akcija od 1. 10. do 13. 10. 2004
BLs&tj
Mercatoi
Vse, kar je prav, ne grem več tega mazohizma in ka ... ima včasih vsega jvolj tudi moda. Nenazad-e, le kdo bi ji zameril -a ta umetelno ukrojena lačiia, ki se bolj ali manj ovito trudijo biti kar se l izvirna, znajo res utru-ati-
Saj veste - kratka krilca, niti pod razno ne dovolijo akšnih počepov, priklonov i drugih neprevidnih gibov, se seveda želi ohraniti spo-ibnost. Pa ubijalsko stisnje-
w mm i
«»u.«!* Srebrniiw. rosa trave...
modni nakit adamas
za vsa srca.,
Žalec, Šlandruv trg 32 a n a |w| a	Celje, ljubljanska 10
adJulVIuS úl«, u
-, Optika okulisticni
Vil j r	PREGLEDI
LJIXI LC VSAK ČETRTEK
Smole Nalaîa s.p. Preiemova 6, 3000 Celje, tel.: 03/548 36 20
mM
Ogrinjalo ali
plahutalo
Akcija velja od 23. 9. do 16.10. 2004 oz. do prodaje zalog.
Obiščite Merkurjeve trgovske centre s prodajnim programom MERKURDOM.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
POPUST PRI NAKUPU DIGITALNIH FOTOAPARATOV
blagovnih znamk: SONY, CANON, OLYMPUS, SAMSUNG
pfve šolske dni so v PLANETU TUŠ gostili celjske prvošolčke, ki so prve črke zapisali v srednjeveško knjigo.
Praznovanje tedna otroka v Planetu Tuš
Teden od 4. do 10. oktobra je Organizacija združenih narodov proglasila za teden otroka. V tem tednu smo tudi v Planetu Tuš Celje za naše najmlajše pripravili mavrični svet dogodkov in pravljic.
Od ponedeljka 4. do sobote 9. oktobra, bodo otroke v Planetu Hiš v Celju zabavah risani, igrani in drugi pravljični junaki. Vsak delavnik ob 17. uri in v soboto ob 10. uri smo za mlade in najmlajše pripravili različne predstave.
V ponedeljek si bodo ogledali gledališko predstavo Miška Minka praznuje rojstni dan, v torek risani film Knjiga o džungli 2, v sredo lutkovno predstavo Dogodivščine Indi-jančka Vikija, v četrtek gledališko predstavo Nerodna Avguština, v petek čarovniško predstavo in v soboto predstavo Jesenske sanje v izvedbi Pojočega kuharja.
Da se bodo hladni dnevi začeli čim lepše, pa smo v oktobru pripravili tudi nekaj za naše mamice in očke, dedke in babice.
Gobarsko društvo Bisernica iz Celja, ki je drugo najstarejše gobarsko društvo v Sloveniji in letos praznuje 40-letnico svojega obstoja, bo na ogled postavilo gobarsko razstavo. V Planetu Hiš si jo boste lahko ogledali v petek, 1. in soboto, 2. oktobra, med 9. in 21. uro.
IZKORISTITE
1\idi letos ga je, pa ne le enega. Plahutajoči hit sezone so retro kratke pelerini-ce, ki jih nosimo namesto suknjiča ali zimske jakne čez dan, za večerne priložnosti pa se v volneni izpeljanki ali svetlikajočem materialu odlično ujamejo s sleherno slovesno obleko.
Še posebej je v modnih či-slih dželaba; vzorčasto ogrinjalo, ki izvira iz Maroka. S kapuco ali brez, dolgo do kolen ali celo do gležnjev, z ekstremno širokimi rokavi. Za
afeclfil POZOR!
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVN1K
športno in malce boemsko navdihnjene ljubiteljice mode. Lepo, modno in toplo! In še ideja, ki ne zahteva diplome iz oblikovanja, šivanja oziroma modeliranja oblačil. Preprosta, volnena, na obe strani enako tkana oziroma double-face odeja se imenuje ... Odrežite jo, kakor vas je volja - v obliki kroga, polkroga, ponča ... Pustite robove nezarobljene, lahko jih celo nacefrate v resice, spnete pod vratom z gumbom ali efektno broško - in od valovite z njo mrazu naproti!
INFO: 03-811-7000 03-811-7001
Z veseljem tas pričo kujemo.
49.990 SIT
Domači kino sistem, HTCN 400 DVH
MP3 predvajanje, 'Dolby Digital", DTS, Dolby Pro logic
ni korzeti, oprijeti rebrasto pleteni puloverji, ki naredijo zaobljen trebušček tudi, če ga ni, pa drzni dekolteji ... Zatorej smo še toliko bolj hvaležni modnim trendom, ki so pobrskali po »z naftalinom« prepojenih vzdušjih in potegnili na svetlo pelerino. Oziroma ogrinjalo, ki sliši tudi na ime plahutalo. Pravzaprav ga po malem žveči in prežveči sleherna modna sezona, a vendarle vsako leto najde v tem prijaznem oblačilu še kakšen nov okus.
TIP YQZItf_LETNIK CČNA V SIT
FORP MQN0EQ 1.8» GLX 1997/93 1.398 0M FORD FIESTA 1,3 1998/99 849.000
FIAT BRAVA 1.6 SX_1997/98_849-000
FIAT PUHTO 1,2 SX 2003/04 1.999.000
FIAT UHO 1,0_____1999 545.000
PEUGEOT 106 I.li_1998 899.000
PEU6ÍQT206.SW.SX 1,6 testno 2003 2.849.000 PEUGEOT 607 HDI 2.2 2003 6.100.000
8EMILLCIJCLL4__ 2001	1.859.000
RENAULT LAGUNA 2.0 Break 1997 1.478.000
TIP VOZILA_LflNIK CENA V S)T
ŠKODA 0CTAVIA 1.8 SIX 1997 1.300.000 ŠKODA OCTAVIAI.9TDI 2003 3.150.000 ŠKODA OOAVIACOMBI 1,9 TDI 2000 2.100.000
VW GOLF 31.6 Cl__JjjL„U99.Q00
NISSAN MICKA10_1998 790.000
ŠKODA FELICIA IX 1.6 1997 630.000 KIA SPORIACfiO ID _ 1998 1.630.000 In še vedno do 40 vozil različnih znamk * KREDITI * LEASING'STARO ZA STARO_
za avtomobiliste
Pločevina v Parizu
NOVI
TiD
PREGLEDI V ŽALCU
PONUDBA RABUENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM
vignale, ki je študijska izvedenka kupekabrioletske verzije; ta naj bi se na trgu pojavila čez dve leti, ima pa kovinsko zložljivo streho. Mercedes Benz je razstavil dve študiji iz družine sports tourer; sports tourer vision R je mešanec različnih karoserijskih oblik, manjši vision B se po dimen-
Chevrolet matiz
zijah uvršča med razred A in C. BMW se postavlja z dokončno verzijo športnega M5. Najmočnejša petica v ponudbi je poslovni dirkalnik, ki pod motornim pokrovom skriva de-setvaljnik s 5,0 litra gibne prostornine in 507 KM.
Ponudba iz japonskih in korejskih avtomobilskih to-
Pariški avtomobilski salon, ki je že po tradiciji na razstavišču ob Porte de Versailles, ne prav daleč od središča, bo do 10. oktobra res svojevrstna paša za oči. Tudi zaradi tega pričakujejo kakšnih 1,5 milijona obiskovalcev, kar morda napoveduje, da bodo Francozi presegli nemški Frankfurt.
Kakorkoli že, salon je vreden ogleda, saj je na ogled kakšnih 30 novosti in seveda še marsikaj drugega, kar je neposredno ali posredno povezano z avtomobili. Prevladujejo novosti v nižjem srednjem razredu, torej v tistem, ki je zelo pomemben pri nas in tudi na drugih evropskih trgih. Francoske avtomobilske tovarne tokrat niso bile v posebni prednosti, iz tistega, kar je videti, pa ni mogoče ugotoviti, da gre zadnje čase korejskim in japonskim avtomobilskim tovarnam na Stari celini zelo dobro od rok. Pariški salon potrjuje znano strategijo avtomobilskih tovarn: varni, čisti, varčni avtomobili so naša prihodnost.
Dokaj sijoča zvezda avtomobilskega Pariza 2004 je citroen C4, zamenjava za xsa-ro. Avto je napovedan ža'ko-nec jeseni, pokazali so ga v izvedbi s tremi in petimi vrati, izbirati bo mogoče med osmimi motorji; petimi bencinskimi in tremi dizli. Renault predstavlja modusa, avto, ki bo dovolj pomemben tudi za slovenski avtomobilski trg. Večja novost je končna izvedenka peugeota 1007, majhnega vozila, katerega posebnost so drsna vrata na vsaki strani. Italijanske avtomobilske tovarne tokrat ne blestijo. Tako je Aha Romeo prenovila alfo 147, pri
čemer so spremembe skoraj kirurško natančne in skromné (drugačne luči spredaj in zadaj, spremenjena maska, spremembe v notranjosti). Stilo multiwagon uproad je izvedenka karavanskege stila, namenjena manj urbaniziranim cestam, ki bo na prodaj zlasti z dizelskimi mo-
Citroën C4
torji. Salonsko premiero je doživel tudi ferrari 430, bolid, ki bo zamenjal 360 modeno.
Ford je v mesto Mona Lise pripeljal novega focusa, ki no na voljo v štirih karoserijskih variantah (kot limuzina, kom-bilimuzina s tremi in petimi vrati ter karavan), ter focusa
RO+SO 0
SERVIS IN PRODAJA VOZI L d.o.o. Skoletova 13 (Hudinja), 3000 Celje Tel: 425-40-80 Fax: 425-40-88
ŠKODAFABIAC0MBI1 4eleg 2004 2 800 000		
PEUGEOT 307 MONOSPACE		
2,0 diesel	2003	4,200.000
MITSUBISHI SPACE slot 1.9	2004	3.600.000
		87J.000
		950.000
RENAULT MEGANE scenic 1.4	2000	2.000.000
DAEWOO NEXIAGL 1997 400.000		
POPUST PRI DOLOČENIH MODELIH SKODA DO		
400.000 SITI		
AVTO CEL.1E d.
Sedež in prodajo: Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12
varn je pestra in dokazuje da ofenziva na evropske trge ni nepremišljena. Z naše kupce bo zanimiv novi suzuki swift s tremi ali petimi vrati, izdelovali ga bodo na Madžarskem, imel bo tri bencinske motorje in tur-bodizelskega. Mazda5 je enoprostorec, ki bo zame-, njal mazdo premacy, nare jen je na osnovi mazde3 in ima lahko sedem sedežev (v kombinaciji 6+1). Nissan tone je majhen enoprosto rec, plod kapitalske in teh nološke povezave dvojici Renault-Nissan, narejen na Renaultovi osnovi in ni dalj ši od štirih metrov. Promo cijo je doživel tudi roadster 350Z, zanimiv in tudi us? pešen avtomobil, ki pa ga na Japonskem prodajajo že kar nekaj časa. Mitsubishi-jev colt je nov in se v 5-vratr^ varianti že vozi po sloven skih cestah, zdaj tovarna; predstavlja še 3-vTatno izvedenko. Honda FRV sodi. v skupino kompaktnih eno prostorcev, posebnost so p" trije sedeži v dveh zadnji" vrstah. Zanimivo je, da bosta v ponudbi dva dizelska motorja (1,7 in 2,2 litra) avto pa se na trge pripelj' prihodnje leto.
PRODAJA NOVIH VOZIL: tel.: 425 40 80 PRODAJA RABUENIH VOZIL: tel.: 491 16 00, Bežigrajsko testa!_
za avtomobiliste
Južnokorejski Daewoo, pri nas imenuje Che-olet, je pokazal novega atiza, ki je šele v fazi kon-pta, a verjetno ne bo do-irel več velikih sprememb, lyundai ponuja peto gene-cijo limuzinske sonate, rtomobila, ki ga dobro znamo tudi pri nas in ima dik prtljažnik (več kot 520 rov). Kia, ki je v lasti undaija, je pripeljala no-terenca s starim in zna-imenom sportage, ki di v razred manjših SUV, dveh bencinskih bo na-odaj tudi z dizelskim morjem z neposrednim irizgom goriva.
r\ , kV101ÍII H6ljuy < Mariborska 86, Ce//e tel.: (03) 428-62-70 www.ovfodeliregnemer.ji	KATALIZATOR UttVERZALNt ŽE OD 28.000 SIT NAPREJ
	PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA IN HLADILNIKI LAMBDA SONDE-1 žici 7.0 JO,00 - 3 žice 12.312,00 -4 žici 13.068,00
CMCelje
acionalne poklicne kvalifikacije (NPK) voznik/voznica.
SAM Celje, Slomškov trg 1, ali na tel: 4254-660,041 674-338.
m
Ko iz kuhinje zadiši po domače
Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil...
Nastale so
Jsukarihe lubve ilouenihib cjo&poiinj
pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev.
Naročila: NT&RC. Prešernova 19.3000 Celje
Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila
profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov.
Priprave so namenjene voznikom, ki že imajo izkušnje kot voznik, Nendar ne izpolnjujejo pogojev za delo voznika oz. za tiste, ki želijo pridobiti NPK. Vse informacije in prijave na

mali oglasi - informacije
Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
PRODAM
TWING01,2, letnik 1999,50.000 km, prodam za 950.000 SIT. Telefon 041 725-724, popoldan.	6399
(UO 1,2, letnik 1999, prvo registracija Isto 2000, prevoženih 50.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 912-740.	6429
OPEL kadet 1,4 i, letnik 90, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 798-325.
Š692
CITROEN AX allure 1,11, letnik 1993, rdeče borve, 5 vrat, ugodno prodam. Telefon 031 282-545,(03)5799-159. 6446
FORD fiesta 1,8 diesel, letnik 92, prodam ali menjam za traktor Tomo Vinkovič ali Imt. Telefon 041 588-205. Š69?
FIAT seicento 900 SX, letnik 2000, reg. 3/ 05, el. slekla, metalno rdeč, prevoženih 46.000 km, kot nov, prodam za 690.000 SIT. Telefon 041 305-545.
VWpasal 1,9 TDI, letoik 1997, confort line, bele barve, prodam. Telefon 041 923-
% STROJI
PRODAM
TRAKTOR Masey Ferguson 3080, letnik 91, 4"4,110 konjev, ugodno prodam. Telefon 041314-173.	6187 PUHALNIK Tajfun, z motorjem, tračni obračalnik 220 in krožne brane prodam. Telefon 5794-289, zvečer. 6286 PUHALNIK Tajfun prodom. Telefon 041
(63-137, kličite po 16. uri. SAM0NAK1ADALK0 za seno, 17 m1, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 5778-648 ali 041 292-345. 63345 SESALNIK za listje in mlin za grozdje pro-dam. Telefon (03) 548-8046. 642? ELEKTRIČNI kompresor, 1001, enofazni motor, prodam. Telefon 031 596-722.
6424
KIPER prikolico, s poviški, prodamo. Telefon
041 227-960.	Š695
VILIČAR Indos diesel, 2,51, letnik 1977, v delovnem stanju, prodam. Telefon 041 636-614.	6461
TRAKTOR Rat 302, letnik 1980, kosilnico Alpina, generalno obnovljeno, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 5731-090,040611-195.	L913
SADNE mline, nove, prodom, cena po dogovoru. Telefon 5736-393. 6498
KUPIM
TRAKTOR in drug stroj, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 6o?6 MLIN za sadje, po možnosti z el. motorjem ali brez, kupim. Telefon 041 354-614, po 15. Uri.	6351
POSEST
PRODAM ~
GRADBENO parcelo, 1500 m2, v Zabukovici
pri Žalcu, ugodno prodam. Telefon 040 746-579.	6155
DEL večstanovanjske hiše, z lastnim vhodom in priključki, ob Mariborski cesti,
prodam. Telefon 031 623-444,5412-831.	6281
ŠMARJE, center. Prodam dvostanovanjsko hišo, porcela 635 ml Telefon 051 306-925.	6349
POSLOVNI prostor v Celju, 45 ali 90 m1, center, neposredna bližina Durs-a Celje, lep razgled na Celje, 4. gradbena faza, prodamo, možna menjava. Telefon 041 513-800, Matevž, 041 668-562, Marjan. Marc interieri d. o. o., Celovška 73, Ljubljana.	n
POSLOVNO stanovanjske prostore v centru Celja, 240 m', prodam. Telefon 4254-660.	6372
GRADBENO parcelo (KTV, telefon, elektrika, voda), na in ob parceli, prodam. Parcela je od Zdravilišča Dobrna oddaljena 1 km. Telefon 031 630-506. 6371 KMETIJO, no lepem kraju, z 12 ha, na relaciji Celje-Laško, prodamo. Telefon (03)5488051,(03)5488081. 6398 PARCELO, v velikosti 7 arov, na njej so sadovnjak, vrt, vikend in trta brajde, prodam. Nahaja se v bližini Šmarja pri Jelšah. Informacije 051 219-363,(07) 8141-068.
GRADBENE parcele na Ponikvi, blizu železniške postoje, prodam. Telefon 041675-666.	š690
CEUE. Ugodno prodam ali oddam v nojem skladiščno proizvodne prostore, velikost 408 m2, v treh etažah. Telefon 041 506-607.	Ž 544
HIŠO na Ostrožném, možnost menjave bivalni vikend, stanovanje, prodam. Telefon 041 628-674.	6420 DOMAČUO, z novimi objekti, v okolici Laškega, prodam. Telefon 031 493-595.
L904
DRAMUE. Bivalni vikend, nov, opremljen,
90 m2, pritličje, mansarda, dve kopalnici, lepa sončna lega, prodam. Telefon 041380-661.	6437
ko hišo, z lastnim vodovodom, elektrik okrasnim ribnikom in 1/2 ha urejene ohišnice, prav blizu asfaltirane ceste, na sončni legi, nad vasico Repuš nad Dob-jem pri Planini. Palir, Ulica Dušana Kvedra 31, Šentjur.	6457
išče 599
SVETI Štefan. Kmetijo, 11,5 ha, 30 let stara
poslopja s stanovanjsko hišo, urejena, obdelovalna strojno, prodamo, cena 55.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. ŽALEC, Škafarjev hrib. Nedokončano hišo, podaljšana 3, gradbena faza, na zelo lepo urejeni parceli, 1612 m!, prodamo, cena 24.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
ŠENTVID pri Grobelnem. Stanovanjska hiša, nova, nedokončana, na parceli 5000 m', prodamo, cena 18.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.
STANOVANJSKO hišo, dvojček, velikost 180
m2, 600 m' vrt, bivalne površine, lokacija Zg. Rečica pri Laškem, leto adaptacije 1989, prodamo, cena 25 mio SIT. Sirius nepremičnine GGS Slavica Golob k. d., Kosovelova 16, Celje, telefon 031 765-351.	650§ -
ODDAM
V NAJEM oddomo poslovne prostore v velikosti 77 m' (proizvodna ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m2, podjetja Sevs d. o. o., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara). Prostori so na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041693416, g. Germek. LOKAL, velikost 28 m', v Celju, na Otoku, oddam. Telefon 041 278-152. 6029 STAREJŠO hišo oddam v nojem vTrnovcu pri Dramljah. Telefon 041 638-194. 64n VEČ poslovnih prostorov (skladišče, obit, pisarne), tudi odprto skladišče ali por-kimi prostor, oddam v nojem. Telefon 041 675-666.	šego
OPREMLJEN gostinski lokol, v trgovsko gostinskem centru, oddam. Telefon 041 872-611.	6436
POSLOVNI prostor da jem v najem, približno 18 m', parkirišče, Mariborska cesta 120, Celje. Telefon 041 523-295. 6461 CEUE, Nova vas. Oddamo picerijo Vija Vaja, velikost 160 m2, z vso opremo in letnim vrtom. Telefon 031 774-184. Torpedo d. 0.0., Kraigherjeva 6, Celje. 6485 CEUE, Ljubljanska. Poslovni prostor za trgovino ali drugo dejavnost, 65 m2, mesečna najemnina 70.000 SIT, oddamo. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.
LEPE pisarne v Celju, center (advokatura,
biro, zastopništvo) oddam po ugodni ceni. Telefon 031252-631. 6503
041 405-628.
wSE STANOVANJE
T. Expert a 7, Celje, telefon
6485
ŠEKDUK. Del stanovanjske hiša, letnik 1974, 120 m7, pomožni prostori 61 m', gorela, kakovost, sončna lega, prodamo, tei» 19,000,0011 SIT.Telefa 01136t-625. PgP nepremičnine, Alojz Kendo s. p., Dobrovo 23 a, Celje.
VIRSTANJ. Zidanico, lahko dostopno, parcela 4376 m', jožoa lega, prodamo cena 2.800.000 Sil. lelefoo 041 36S-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
PRODAM
V najem dajem
skladišče s pisarno -
varovanje zagotovljeno, v velikosti 430 m2 (možnost povečanja do 517 m2), blizu vstopa na avtocesto Šentrupert ali Šempeter. Oprema skladišča in pisarne: elektrika, telefon, vodovod, plinsko ogrevanje/hlajenje. vhod v skladišče z velikimi sekcijskimi vrati in malimi za osebje.
Informacije na naslovu: D.J. DON, d.o.o..
Tovarniška cesta 15, 3312 Prebold, Tel.: 03 703 63 80 vsak delovni dan od 8. do 15. ure ali na mobitel 041 880 720.
NOVO stanovanje, 84 m2, na Glaziji v Celju, prodamo. Telefon (03) 713-2617. Martin d. o. o., Hmeljarska ulica 1, Žalec, r NOV apartma na mariborskem Pohorju, Bolfeng, prodamo. Telefon (03) 713-2617. Mariin d. o. o., Hmeljarska ulica 1, Žalec.	n
TRISOBNO stanovanje, 80 m2, v naselju Gorica-Velenje, prodamo. Telefon (03) 713-2617. Martin d. o. o., Hmeljarska ulica 1, Žalec	n
V VELENJU prodam stanovan je, 4. nadstropje. Telefon 041748-288. 6423
DVOSOBNO stanovanje, 86 m2, z vsemi priključki, Vrunčeva ulica 1, Celje, prodam, cena 15,5 mio SIT. Telefon 041 918-938.
6460
DVOSOBNO stanovanje, 64 m2, Celje, Nušfc va 12, prodam. Telefon 5416-532,041 663-680.	6442
CEUE, Žalec. Dvo ali trisobno stanoM
kupim. Expert nepremičnine, GospgjL 7, Celje, telefon 041 405-628.
APARTMA v Termah Banovci oddam1
jem Telefon (03) 7001-611,041 flj

NEPREMIČNINE TEL 035451-006
--- 041 368-625
www.pgp-nepremicnine.com
APARTMA na Rogli oddam v najem. Ttty (03)7001-611,041476-104. j SOBO v privatni hiši, s souporabo kuhiiM kopalnice, oddam samski ženski. T^ fon 041 733-277.	6J61
PRITLIČNO stanovanje, velikost 100 obrobju mesta Celje, oddam v noju Telefon 4927-160.	s»
V	PREBOLDU oddam dvosobno stanovi
46 m2,1. nadstropje, za najmanj^ leti. Telefon 041 757-809. ^ OPREMUENO enosobno stanovanjezv^ priključki, obvezno predplačilo in nrij na, oddam. Telefon 041 743-786. SOBO oddam samski ženski ali študertl Telefon (03) 5417-395. e* OPREMUENO stanovanje oddam urtji ženski v bližnji okolici Celja. Telefon 03 264-604.	e«
OPREMUENO stanovanje, 62 m2 z bdi nom, oddam na Hudinji. Telefon 541 209.	e«
DVOSOBNO opremljeno stanovanje odda možnost garaže. Telefon 041 364-14 6«
V	VOJNIKU oddamo v najem dvosobnoil
novanje v privatni hiši, v pritličji, vrtom, velikost 50 m2. Ceno 45.0003 Telefon 040 979-603. 64« CEUE, center. Opremljeno garsonjero! dam, najemnina 165 EUR. Experti premičnine, Gosposka 7, Celje, teMi 041 405-628.	m
CEUE, center. Opremljeno dvosobno sta vonje, 1. nadstropje, oddam, najem na 250 EUR. Expert nepremičnine, Gi poska 7, Celje, telefon 041 405-628.
ÍŤTÍJ
031-342-118. 42-63-122 PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM. CENITVE
25 mio SIT
CEUE, Zagrad • letnik 1972. 150 m'. parcela 600 n', klel, lelefon, car«, centralna na plin.
DVOSOBNO stanovanje, 54 m2, v pritličju, z balkonom, kabelsko in telefonom, Celje, Otok, prodam za 10.500.000 SIT. Telefon 041873-123.	6416 OPREMUENO enosobno stanovanje, 40 m2, z balkonom, na Lavi, prodam. Telefon 041 743-786. P DVOSOBNO stanovanje, 64 m2, v stanovanjski hiši, z garažo in vrtom, ugodno prodam. Telefon 041 238-713. 6452 CEUE, Pohorska. Dvoinpolsobno stanovanje prodam. Telefon 031 607-256. 6473
CEUE, Otok. Dvosobno stanovanje, 55 m2,2. nadstropje, prodam za 11.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 6485 SLOVENSKE Konpce. Garsonjero, vi. nadstropju, prodam za 6.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405-628. 6485 CEUE, Gledališki trg. Dvosobno stanovanje, 65 m2, v 1. nadstropju večstanovanjske hiše, letnik 1954, obnovljeno, prodamo ali zamenjamo za podobno z balkonom, Cena 11.900.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kendo s. p., Dobrovo 23 a, Celje. n CEUE, Dečkova. Dvosobno stanovanje, 75 m2, v 3. nadstropju, staro 50 let, popolnoma obnovljeno, letnik 2002, vsi priključki, klimatizirano, prodamo, cena 12.800.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
DVOSOBNO stanovanje, na Polzeli, 58 m2, 4/4, vseljivo, CK, telelon, ugodno prodam. Telefon 041649-549. Ž 553
KUPIM
DVOSOBNO stanovanje, do 9 mio SIT, kupim.
Telefon 041877-215. 6352 CEUE, Žalec Garsonjero ali enosobno stanovanje kupim. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405628.
NOVO 4sobno stanovanje, v Celju, Glozija, 137 m2, z vsemi priključki, prodamo. Telefon 041 664448.	n
NOVO stanovanje v Mozirju, 54 m2, z vsemi priključki, prodamo. Telefon 041 664-448.	n
nje, 54 m2, obnovljeno v celoti, vsi pri-■ ključki, takoj vseljivo, prodamo za 12,8 mio SIT. Telefon 041 978-068,041710-477.	6236
STANOVANJE, Celje, center, 42 m2, enosobno in Celje, Otok, 55 m2, dvosobno, prodam. Telefon 031 626-800. 6292 ENOSOBNO stanovanje v Celju, Pohorska ulica 4,36 m2, opremljeno, telefon, CK, STV, shramba, možna takojšnja vselitev, prodam. Telefon 041617-480. p ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Žalcu prodam ali menjam za dvo, dvoinpolsobno. Telefon 041 69M39. 6325
ulici v Velenju prodamo. Telefon (03) 713-2617. Martin d. o. o., Hmeljarska ulica 1, Žalec	n
Iščemo mlade, nadarjene in motivirane sodelavce za delo v hitro rastoči dejavnosti. Nudimo stimulativno plačo, možnost napredovanja in kreativnega usposabljanja. Zaželena velika samostojnost in vztrajnost.
%
iZDBPi.SE

DELO l.'M'J.Vj t
mali oglasi - informacije

izhePLSi
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
v v oglasi, označeni s to ikono. ' ' "sP so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl. kjer si lahko ogledate tudi slike in daljSi opis oglaševanega predmeta ali storitve.
INOVI vasi oddam prenovljeno opremljeno garsonjero, velikost 30 m!. Telefon 041 781-166, po 17. uri.	6488
JPARTMA na Rogli, udoben, 6-posteijni, oddamo. Telefon 041 746-640. 6491 SLO lepo trisobno obnovljeno in popolnoma opremljeno stanovanje na Otoku, s pogledom na Savinjo, oddam zakonskemu paru ali družini z majhnim otrokom. > Telefon 041 652-463. esos
KUPIM
OPREMA
RABLJENO pohištvo in belo tehniko odkupim po simbolični ceni. Telefon 041 623-925.	6461
STAREJŠE fotelje, masivne, po možnosti usnjene in starejšo oljno sliko, kupim. Telefon 041 742-915.	6507
GRADBENI MATERIAL
msmmm
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite
041/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno.
Posredovalnica SRČEK. Jazbec Milena s.p.. Bistrica ob Sotli 13. Bistrica ob Sotli.
■KMJb-
ZIVALI
PRODAM
PRODAM
POHIŠTVO: kuhinjo, jedilni kot, dnevno so-[ bo, predsobo, kopalnico, prodam. Tele-, fon 041 924-866,7817-004. 6379 SPALNICO (barva hrast), brez postelje, prodam po simbolični ceni. Telefon 5415-I 590,041 311-843.	6395
DNEVNO sobo z zofo prodam za 30.000 SIT. ( Telefon 031 793-707. 6405 OUNI gorilec, nemški, obnovljen, garandja, prodam zo 29.000 SIT. Telefon (03) 5743-914,041 876442. 6404 ODLIČNO ohranjeno kuhinjo Lipa, z električnimi stroji, ugodno prodamo. Telefon I (03)548-3663.	6454
POHIŠTVO za dnevno sobo, regal, sive bar-I ve, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 051 302-694. 6458
BUKOVE brikete, za vse vrste peči, ugodno prodam, možnost dostave. Telefon 051 318-590.	Š640
»CEPANA« bukova drva prodam. Dobrna, lelefon 781-8171,041 480486. 6373 BUKOVA drva prodam. Telefon 041 938-900.	Š686
OKNO, alu, z gibljivo polkno, novo, samo vgrajeno, 180«100 cm, zelo ugodno prodam. Telefon 041 767-696. 6383 HRASTOVE plohe in smrekove deske prodam. Telefon 041 646-714. 2550
AKUSTIKA
PRODAM
PRODAM
jmrnm
OZVOČENJE za prireditve, 2-zvotniki Cervin wega, 600 W, ojačevalec 2-400 W, Yamaha EMX 88 S in pripadajočo opremo, ugodno prodam. Telefon 041 305-
545.
PUJSKE, stare 9 tednov, prodamo. Telefon 5793-361.	Š672
TELICO, za nadaljnjo rejo ali zakol, težko 550 kg, prodam. Telefon 031 509-687.
6413
DVE breji ovci in ovna, vse staro 3 leta, prodam. Telefon 031 596-722. 6424 PSE, nemške ovčarje, čistokrvne mladiče, bernardince čistokrvne mladiče in psico
prodam.'telefon 031 509-061, 031 556-256.	6182
NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnost-jo, možnost brezplačne dostave na dom, prodom.Telefon (02) 582-1401. p BURSKE koze, stare pol leta, z vso dokumentacijo, prodam. Telefon 041 763-925.
Š692
KOBILO, 8 let, jahalno in žrebico, čmo, dve leti in pol, prodam. Telefon 041 613-230.	6386

Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. PošLna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
__ Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
HHas»w
Ime in priimek:_
NAROCILNICA
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
TEUCO simentalko, pašno, brejo v 9 mesecu, prodam. Telefon 041 832-552. Ô694 TELIČKO simentalko, stara 14 dni, prodam.
Telefon (03) 734-7673. L9ii KRAVO simentalko, 6 mesecev po telitvi, prodom. Telefon 031 783-886. 6447 TELICO, ČB, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 703-799.	6445 NEMŠKE ovčarje, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Telefon (03) 572-5150, zjutraj ali zvečer. ž 549 PURANE, do 7 kg, 2000 Sn/kos, nad 10 eden zastonj ♦ nagrada, prodam, možnost dostave. Telefon (02) 584-8073, 031 219-379. p TELICE simentalke, težke 150 kg, prodam.
Telefon 041 794-301. 6475 MLADO kravo, s teletom bikcem ali telico, brejo, prodam, v račun vzamem bikce ali mlado jalovo kravo. Telefon 5413-019,041 357-024. 64766477 ČREDO ovac zelo ugodno prodom. Telefon 031 501418.	S 699
PRAŠIČE, mesnate posme, 25 do 35 in od 60 do 70 kg, izločene plemenske svinje, prodamo. Telefon 5792-345. š 700 KOZLA, SR posme, z rodovnikom, prodam. Silva Kumer, telefon (03) 5484-309.
6487
MLADE jarkice, črne, rjave, grahaste, sive, bele in bele težke piščance prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Večje količine tudi dostavimo. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 700-1446. 2552 ČISTOKRVNO nemško ovčarko, izredno lepo, staro 9 tednov, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 316-475. 6497 PIŠČANCE, domače vzreje, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo, prodaja kmetija Deželak, Lopata 41 o, Celje, telefon 041 437-149.	n
STAREJŠO kravo, po možnosti neoštevilčeno, še z mlekom, prodam. Telefon 041 530-147.	6370
KUPIM
KRAVE zo zakol odkupujemo po najvišjih cenah. Lešer, Lopota 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244,041 763-800. 3418
KMETIJSKI

PRIDELKI
PRODAM
JEDILNI krompir, bel, rdeč, za ozimnico, z dostavo, prodam. Naročila po telefonu 041 753-542.	5307
CIPRESE in česmin za žive meje ugodno prodam. Telefon (03) 427-0235.6052 CIPRESE, več vrst, za živo mejo, ugodno prodam. Telefon 5718-839, 041 317-588.	6093
JABOLKA, neškropljena, jonatan, krivopo-celj, kanade, carjevič in druge prodam. Obirate in izbirate lahko sami. Šket, Močle, Šmarje, telefon 041 918-949.
Š673
KRMNI krompir prodam. Telefon 041663-137, pO 16. Uri.	6326
KORUZO v zrnju, domačo, v vrečah, prodam.
Telefon 051 318-590. Š640 PRIBLIŽNO 400 kg grozdja jurka prodorno. Informacije po telefonu (03) 5471-765, 041 934-324.	6397
DOMAČO slivovko prodorno. Telefon 5795-204.	Š689
Prijateljsko posredujen
NAJHITREJŠI KREDIT
PE Mikloiiíeva t, Celje.
49-22-963
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |Ro».ini <.m.r)
TEL.: 03/ 42 74 378
NOVO: MIB LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA |
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10
li'I'lwHiMM'l

majska 21, LJubUana
Celje: 031 508326
Ali iščete
UGODEN KREDIT?
Gotovinski, avtomobilski, hipotekami ter stanovanjski do 15 let, po ugodni obrestni meri, za zaposlene ter upokojence. Tudi pod šifro 09.
lodka
Možnost obren do 50% ter po-placila dolgov. Star kredit ni ovira. Po želji pridemo tudi na dom. teL: 02/252 48 26 041 750-560
GROZDJE no brajdi ugodno prodam. Telefon (03) 5461-415.	6426 VEČ vrst neškropljenih obranih jabolk prodom. Telefon 031 723-104. 6419 ČEŠPUE, približno 50 kg, prodam. Telefon 5481-914, Celje. 6456 KROMPIR za ozimnico, beli in rdefi, po 30 SIT, prodam. Telefon (03) 5708-831.
2548
KORUZO za silažo ali zrnje, v okolici Braslovč, 2,5 ha, prodam. Telefon 040 295-179.
2547
GROZDJE v bra jdah, približno 400 kg, okoTi-ca Žalca, ugodno prodam. Telefon 041 783-762, popoldan.	2551
GROZDJE šmamko in jurko prodam. Telefon (03)5740-922,031 290-217. 6492 RDEČE in rumeno korenje, pridelano brez umetnih gnojil 1er jabolka, obrana ali za prešanje, lepa, kmečka, ugodno prodam. Telefon 031 575-514. 6499
OSTALO
PRODAM
VINSKO stiskalnico, trojni prenos in 3001 nerjaveč sod ugodno prodam. Telefon 041 602-368.	6195
OTROŠKO opremo, voziček, stol za hranjenje, hojico, stajico itd., prodam. Telefon 041696-839.	6325
SONČNI kolektor, dva kosa, ugodno prodam. Telefon 041987-753. 6357 STISKALNICO za grozdje in jaboka, 801, sekular za drva, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 041 519-423. 6366
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140
MOTOR za renault 19,1.4, letnik 1991, dobro ohranjen, prodam. Ceno po dogovoru. Informacije po telefonu 031 415-571.	6381
OSOVINO, 30 mm, za krožno žogo (sekular), celotna dolžina, 60 cm, prodam. Telefon
(03) 5778-669,051 301-612. 6382 GARAŽO v Preboldu, na Zelenici, prodam.
Telefon (03) 705-3176. 2544 HIDRAVLIKO za vinsko stiskalnico prodam. Telefon 5743-528, od 19. do 21. ure.
Sp88
MOTOR od kosilnice Gorenje Muta prodam,
cena po dogovoru. Telefon 5743-528, od 7. do 8. in od 19. do 21. ure. Ô688 TRI sode, 1501, dva soda plačaš, tri dobiš, ugodno prodam, cena po dogovoru. Telefon 57184)90.	2543
HRASTOVE sode, 135,150 m 2001, store dve leti, prodam. Telefon 5724-909.2 542 GORILEC za centralno peč, prikolico za traktor TV, novo satelitsko anteno, os za cirkular sveč, priključki, novo dvigalo »vinta«, za kmečke vozove, 5 ton, starinsko uro, staro 100 let, prodam. Telefon 031415-589,5733-184. 6407 DRVA, »cepona«, 18 m2, prodamo za 170.000 SIT. Prodamo tudi pujske, težke od 25 do 30 kg. Telefon 5796-110, 031 474-308.	Š693

Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih
............................strani, SODELUJEJO:
Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. DELO EMS1 MIMIIM VESTNIK TEDNIK - Št- 39 - 30. september 2004 -
■fllfin' fi» časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate 1/llnl'l hI 1er pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi.
ŠTIRI kompletna platišča z zimskimi gumami za avto Polo klasik, 14 col, prodam. Telefon 041 730-720. 6432 BIKCA, starega 3 mesece, telico, težko 450 kg, oba simentalca in sadni mlin predam. Telefon 031 894-926. 6430 HIDRAVLIČNO stiskalnico, 801 in več manjših hrastovih sodov ugodno prodam. Telefon 041 868-113.	6417 DESKE, javor, 30 mm, zračne, suhe, hladilno omaro Gorenje, prodam. Podarim staro slamoreznico. Telefon 5778-176. 6418 ŠTIRI zimske gume Sova eskimo S3, m + s, 175/70 R13, stare 1 leto, zelo ugodno prodam. Telefon 041 381-269. 6465 STISKALNICO, 501, mlin za grozdje in hrastove sode, 25, 90 in 1001, prodam. Telefon 031 821-028. 2546 PRIKOLICO za osebni avto prodam. Telefon 7810416. 6453
PUJSKE, suha bukovo drvo, seno in koruzo
zo silažo, prodaiamo na kmetiji Zorko na Babnem. Telefon 041 741-028.
6450
STISKALNICO, približno 1301, el. mlin za sadje, 1,1 Kw, enofazni, ročni mlin za grozdje, plastične kadi, 450,300 in 200 I, pretočno črpalko za mošt, kot novo, prodamo. Telefon 040 500-796. 6438 AVTOMOBILSKO prikolico, nosilnost 750 kg, 210« 110, nadgradnja, s cerado, prodam. Telefon 051318-590. 6442 MODER voziček Hauck, zimsko torbo, nakupovalno košaro, pregrinjalo, ugodno prodam. Telefon 041 7384)28, Tina.
TELIČKO simentalko, staro 8 tednov, prašiče, od 20 do 50 kg, dvobrazdni plug Imt, 12 col, prodam. Telefon 031 729-137.	Š692
RAZPISUJEMO PROSTO DELOVNO MESTO DELO V GOSTINSTVU
Pizzerija Špica nudi prosto delovno mesto za delo v poslovalnici v Centru Interspar Celje oz. v Mercatorjevem Centru Celje, in sicer za peko pic in strežbo.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov Pizzerija Špica, Trg svobode 7, Laško, najkasneje do 7.10. 2004 Prošnja naj bo napisana lastnoročno.
Na podlagi 49. in 50. člena pravil Kmetijske zadruge Polzela objavljamo javni razpis za delovno mesto
DIREKTOR ZADRUGE
za mandatno obdobje 4 let. to je od 15.11.2004 do 15.11.2008.
1. visoka ali višja šolska izobrazba ustrezne smeri Z najmanj 5 let izkušenj na vodilnih delovnih mestih
1 poznavanje stroke s posebnim poudarkom na organizaciji, komerciali in financah 4. priložiti kratek življenjepis in razvojni program zadruge. Prijave sprejemamo do 15. oktobra 2004 na naslov: KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA z.o.o.. Polzeli 11 a Upravnem odboru in nadzornemu svetu zadruge; 3313 POLZELA
Mizarstvo Hrastelj, d.o.o.
Trubarjeva ul. 30, 3270 Laško objavlja prosta delovna mesta
1.	pomožni delavec za pomoč v mizarski delavnici (2 mesti)
2.	PKV mizar (2 mesti)
3.	KV mizar (2 mesti)
Pogoji:
Pod 1 : končana osnovna šola, 3 leta delovnih izkušenj, izpit B kategorije
Pod 2: končana 2-letna poklicna šola, 3 leta delovnih izkušenj, izpit B kategorije
Pod 3: končana 3-letna poklicna šola, 5 let delovnih izkušenj, izpit B kategorije Vsa delovna mesta se razpisujejo za določen čas 3 mesece, z enomesečnim poskusnim delom ter možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati naj vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ul. 30, 3270 Laško v 8 dneh po objavi oglasa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po prejemu vlog.
argento
ARGENTO d.o.o., Obrežna ul. 49, 2000 Maribor
MIZARJA(KE) ZA MONTAŽO POHIŠTVA
Pogoji:
-	ustrezna izobrazba
-	saj dve leti delovnih izkušenj
-	izpit B kategorije
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite na naslov: Spona d.o.o., Mariborska 105a, 3000 Celje. Prošenj, ki ne bodo ustrezale danim pogojem, ne bomo obravnavali.
STATVE za ročno tkanje, z listavko in priborom, prodam. Telefon 041 534-706.
6449
HI-FI in TV omaro, staro 2 leti, ugodno prodam. Telefon 041 381-269. 6465 SADNI mlin in lesene »gajbice« prodam.
Telefon 041 818-899, popoldan. 6480 STENSKI plinski kotel s termostatom Gorenje in pralni stroj Gorenje ugodno prodam. Telefon 5414-841, po 18. uri. 6493 CISTERNO za vino, 3001, prodamo. Telefon 031 577-918.	6504
KUPIM
GROZDJE jurkomandero, vinogradniške in kravo za zakol kupim. Telefon 041 833-366.	6403
GARAŽO ob Čopovi ulici ali na Zelenici kupim. Telefon 031532-157. 6410
ZMENKI
SEM mlajši upokojenec. Rad bi spoznal sebi primerno partnerko. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro VESEIA. 6350 FANT srednjih let, z redno službo, želim spoznati resno dekle ali mamico do 45 let. Pokličite po telefonu 051 263-153, v dvoje jdepše.	L912
VSI, ki ste osamljeni, razočarani, nas pokličite. Resne zveze, prijateljstva, avanture. Telefon 041 525-061. Agencija Evrina, Mariborska 120, Celje. 6500
ZAPOSLITEV
V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za
pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje.	p
NATAKARICO ali študentko, za delo v strežbi pijače in hrane, zaposlimo. Gostilna Jožica lug s. p., Ul. skladateljev Ipavcev 18, Šentjur.Telefon (03) 7492-310. š604
V CENTRU Celja zaposlimo dve natakarico za
strežbo v baru, natakarjoHco za strežbo v restavraciji ter študentke za pomoč v strežbi. Telefon 041 729-454. Vinko Stopař s. p., Levstikova 3, Celje. 6284 ZARADI povečanega obsega dela iščemo nove sodelavce za trženje. Če ste komunikativni in družabni, se nam pridružite. Nudimo vam prilagodljiv delovni čas (4,6 in 8 ur) v prijetnem kolektivu in fiksno plačilo na uro. Za dodatne informacije pokličite Prešernovo družbo d. d., Opekarska 4 a, Lfubljana, telefon (03) 491-8510 (Nina, Pamela). n PRILOŽNOST! 90-letna tradicija, nova priložnost v Celju. Telefon od 8. do 16. ure, (03) 428-2071. M.an<Hink d.o.o., Podjavorškovo I, Celje.	6449 REDNO zaposlimo dekle za strežbo pijač v lokalu F bor Štore Obrtniška 8, telefon 041 713-888. Srečko Tojnko s. p., Grobe! ce 44, Sveti Štefan. 6444
r L PTIKA
Smole
Zaposlimo
optika
v poslovni enoti Šmarje pri Jelšah. Informacije na sedežu firme v Celju. Tel.: 03/508 36 20
Smole Nataša s.p.. Prešernova 6, Celje
ADHEZIV d.o.o., Prešernova 34. 3230 Šentjur EBS INK JETI, WOLKE bubble termalni printerji
tel.: 03/74 90 740
fax: 03/74 90 741. gsm: 041612 610
Smo vodilno podjetje v svoji branži v Sloveniji, na področju brezkontaktnega on-line označevanja. V našem programu so vrhunski izdelki najboljših svetovnih proizvajalcev ink jetov in laserjev.
Komercialista
- bonitete.
Vloge z dokazili pošljite na naš naslov v 15 dneh od objave.
ita delovnih iz-ki izpit B kate-
PODJETJE ZA TRGOVANJE NA DEBELO IN INŽENIRING
ALEA Inženiring d.o.o., Glavni trg 12,3000 Celje tel.: 03/ 428-27-10, fax: 03/ 490-07-60 Transakcijski račun 90672-0000028676 e-mail: alea.celje@siol.net
I.	Alea inženiring, d.o.o. nudi vsem samostojnim podjetnikom, malim ter srednjim gospodarskim družbam kompletno vodenje poslovnih knjig po sistemu dvostavne-ga knjigovodstva.
II.	Oddamo v najem več pisarn:
-	na Filipovem trgu v Žalcu
-	na Glavnem trgu 12 v Celju
V. Odkupujemo terjatve in iščemo verige z kompenzacije.
Informacije na telefon
03 428 27 10, 031 343 913
POSTANITE uspešen prodajalec. Ob organizaciji, disciplini, predanosti in osebni odgovornosti, združeni s prodajnim znanjem in pridnostjo. Zaposlimo več zastopnikov. Telefon 041 677-467. Ani-star, Anica Špoljar s. p., Vojkova 7, Celje.
IŠČEMO simpatično dekle ali študentko za delo ob vikendih v dnevnem baru. Plačilo zelo dobro ali po dogovoru. Telefon 041 602-434. Roman"Berložnik s. p., Cesta na Ostrožno 82, Celje. 6468
GOSTINSTVO HOCHKRAUT zaposli: natakarja
GOSTIŠČU HOCHKRAUT er dve delavki (lahko študentki) za delo v kava bani OTOK v Celju. Vse informacije po telefonu 041639 602. DASI. d.o.o.. Globoko 1. Rimske Toplice
ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije v
mednarodnem transportu, Zahodna Evropa. Pogoji: voznik poklicna kvalifikacija, 4. stopnja strokovne izobrazbe, 3-mesečno poskusno delo. Informacije po telefonu 5443425. Branko Kolene s. p., Ipavčeva 12,3000 Celje. n IŠČEM delo kot voznik kombi ja, B kategorija, po Sloveniji ali tujini, nujno. Telefon 040560-742.	6422
DNEVNI bar Chooihoo, center Celja, zaposli natakarico-natakarja. Ugoden delovni čas in pogoji. Telelon 031 616-695. Niko Popovič s. p., Levstikova 8, Celje. 6478 V GOSTILNI in piceriji Kladivar, Kersnikova 31, Celje, zaposlimo KV kuharja-ico in natakarja-ico. Telelon (03) 491-6060.
6490
PICERUA išče osebje za strežbo in pkopeka. Gost line d. o. o., Lava 7, Celje, telefon 041 526-902.	6455
ZAPOSLIM natakarico z izkušnjami, za nedoločen čas, dobro plačilo. Igor Dremšak s. p., Brezova 30,3201 Šmartno v RD, telefon 041 250-010.	6474
ZAPOSUM dekle za strežbo v kava baru Hribar, Trška Gorca 14, Kalobje, lelefon 041 540-213,051 214-617. Š696 ZAPOSLIMO natakarja/ico in picopeka ali kuharja v piceriji Verona v prostorih
(03) 705-9050, dopoldan ali 041 799-652, popoldan. SPD d.o.o., Braslovče 48,3314 Braslovče.	n
ZAPOSLIMO elektrotehnika, }aki tok, z najmanj tremi leti delovnih izkušenj na elek-troinstalacijah. Pričakujemo aktivno znanje angleškega |ezika, poznavanje osnov računalniških jezikov, poznavanje osnov elektrotehnike in slovensko diiavljans-tvo. Pričakujemo prizadevnost do dela,
vozniški izpit B kategorije, korekten odnos do sodelavcev. Kandidatu nudimo delo v ambicioznem kolektivu, dober osebni dohodek, plačan prevoz na delo... Prošnje z življenjepisom in dokazilom izobrazbe pošljite na naslov: ETT lighting d. o. o., Dobrna 7,3204 Dobrna. ZAPOSLIMO električarja, jaki tok, z najmanj dveletnimi izkušnjami na elektroinstalaci
pri vas doma. 041 747 121
GRADITEUI, pozor! Po konkurenčnih c«4 izdelujemo strojne omete, tlake in fos» de. Telefon 041 623-000. Dušan Trži, s. p., Ledina 40, Sevnica. 5572 5573
OKREPČEVALNICA MM, Milan Jeremk's. p, Ljubljanska 7, Celje, bo 5. 10. 2004 prenehala z dejavnostjo.
PRALNE stroje, štedilnike, hladilnike, klin^ Gorenje Electrolux, Whirlpool, Aristo^ Indesit popravljamo hitro in kakovog no. Anion Kitek s. p., Kasaze 107 Petrovče. Telefon 7140-116, 041 767-862,041 632-660,031 632-660.
MODI dimniki, sanacija dimnikov z vstati tvijo nerjavečih cevi. Branko Koreni s. p, Pongrac 3, Griže. Telefon (03) 5718-080,041 736-160.
EUR0STIL d. 0.0., Pesnica 5,3230 Šentjij telefon (03) 7805-960, 041 675-595 lax (03) 7805-964, email: eurostil/» ©volja.net čiščenje poslovnih prostorov generalna čiščenja vseh poslovnih proste rov, pranje izdelkov iz tekstila (delovni obleke, odeje, prte za gostince...
trotehnike, ročne spretnosti, vozniški izpit B kategorije, prizadevnost do dela in korek-len odrws do udeiavrev. Kandidatu rodk
odgovore skupaj!
ZALA 090 4282!
Plačilo preko položnice 03/810 11 4( (100 sit/min od 9.-21.ure)
__ZAiA» IW.Mi.m.i.J.m
IŠČEM zanesljivo in pošteno pravno nI |
fizično osebo za najem dolgoročnegi posojila. Redno odplačevanja obroki najkasneje v dveh letih, vročilo celotnega kredita v gotovini. Garancija nepre-mk'nine. Telefon 040 741-963. 6402
HUJSANJE
S-12 kg mesečno Dr.PIRNAT ,
02/252 32 55,01/51935 5?
HLADILNO skrinjo prodam. Zamenjam m ska zimska oblačila za neškropljeni jabolka. Telefon (03) 5483-731. 640t BASISTA baritonista išče ansambel iz St
vinjske. Telefon 031 719-165. 64»
KRČIME ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
_dr. J. Zimmerman. Koper_
STROJNO pletilstvo Metult Bogomir Žohar s. p.
Šentjur, Malgajeva ulica 25,3230 Šentjur, obveščam stranke, da bom z dne 31. 12.2004 prenehal z dejavnostjo. 6468 ORAČA z dvo ali večbrazdnim obračalna plugom potrebujem. Telefon 031 575-514.	6499
EURCkiild, urgence plačil, Dragan Milenko-vičs. p., Pucova 1, Celje, telefon 041415 412. Imale težave s poslovnimi partnerji (d. 0.0., s. p., fizične osebe) glede zapadlih plačil? Pokličite!	6501
osebni dohodek, plačan prevoz na delo... Prošnje z življenjepisom in dokazilom izobrazbe pošljite na naslov: ETT fighting d. 0. 0., Dobrna 7,3204 Dobrna.	n
AVT0MEHANIKA in avtokleparja zaposlimo v Celju. Telefon 041610435. Jež d. 0.0., Bezenškova 24, Celje.	6052
RAZNO
IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave
tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311.	n
E... 36.90 SIT
JAB0IKA7/11 KG....................... SAMO 99 SIT
-------.RIBANJE......................34.90 SIT/KG
JEN PIŠČANEC
........ 399 SIT A6
......... 149.90 SIT
HITRI kreditiTefcfofl (03) 5410-118,041578-
556. Share d.o.o.. Mariborska 7, Celje, n BAGAT servis, prodajo šivalnih strojev Pfaff, Elna, Brother, likalnikov. Sejemski popust v septembru. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesto 108, Žalec. Telefon 7103-144.	ž 486
ï" "X^edeïevanje 24 4
" Ji 090 44 17
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša, od volje do življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, babice in sestre
DANICE SIVKA
roj. Belina (13.3.1949 -19.9.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prezgodnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna hvala pogrebni službi Ropotar, govorniku, pevcem za odpete pesmi in odigrano Tišino. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in sv. mašo. Iskrena hvala dr. Rusekovi in dr. Trajkovski, patronažnemu osebju in bolnišnici Topolšica, ki so ji pomagali in jo vzpodbujali v zadnjih urah njenega življenja. Hvala tudi družini Klenovšek.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Neutolažljivi: mož Drago, hčerka Andreja z možem Francijem, hčerka Nataša z možem Vojkom, vnuki Katja, Rok, Maja ter brat Mirko z ženo Stojo.
Lep, vroč in dolg jesenski dan, a z žalostjo zaznamovan je bil, ko umolknd je tvoj glas in si za vedno šla od nas. Bolezni, stiske, revščina
bile so ti popotnica. Življenju si le to dajala, kar zmogla si in kar si znala.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, kar nas je za vedno zapustila draga žena in mami
ALBINA PUSAR
iz Miinchna
Hvala vsem, ki ji hodite prižigat svečke na njen grob. Žalujoči mož Ivan s sinom Robertom.
i rojstva
Celje
V cel jski porodnišnici so rodile:
17.9.: Irma MIRNIK iz Zreč -deklico, Petra SITER iz Žalca •deklico.
18. 9.: Nina PRELESNIK iz Celja - deklico, Petra JUG z Vranskega - dečka, Petra DRO-BEŽ ČATER iz Celja - deklico, Karmen ŠREKL iz Zreč - deklico, Zvonka RAJŠTER iz Štor •dečka.
19.9.: Tadeja BRECL iz Fran-kolovega - deklico, Metka FERLIČ iz Laškega - deklico, Irena JUG iz Slovenskih Konjic I dečka, Tatjana MEDVED iz Šoštanja - dečka, Katja COKAN iz Žalca - dečka, Natalija ŠTERN iz Celja - dečka, Blanka ROTOVNIK iz Šoštanja - dečka.
20.9.: Barbara TREBIŽAN iz Velenja - deklico, Tatjana ROŠTOMAJ iz Šentjurja - deklico, Aleksandra CERINŠEK iz Celja - deklico, Mateja MARČIČ iz Slovenskih Konjic - dečka. Živa KIRN iz Celja -dečka, Aleksandra PETROVIČ iz Žalca - deklico, Barbara ROM iz Šempetra - deklico.
21.9.: Klavdija ROVAN iz Dobrne - déklico, Mojca KAJTNA |z Laškega - dečka, Renata ŽGAJNAR iz Sevnice - deklico, Martina OVTAR iz Nove Cerkve - deklico.
22.9.: Indira DURIČ RAKOVNIK iz Celja - dečka, Karmen ČOH iz Pristave pri Mestinju -deklico, Bernarda ČEPLAK POZNIČ iz Gornjega Grada -dečka.
23.9.: Silva KOSI iz Šmarja -dečka, Suzana ROMIH iz Velenja - deklico, Mateja MRAZ iz Šentjurja - deklico, Sonja JAKUŠ iz Prebolda - dečka, Mateja OBREZ iz Žalca - deklico, Simona LEVEČ z Ljubečne -dečka, Sabaheta DOKIČ iz Šentjurja - dečka.
poroke
Celje
Poročili so se: Garibaldi RAVNAK in Gordana BEKIČ, oba iz Celja, Amel DUGALIČ iz BiH in Nihada MEHIČ, oba iz Celja, Simon SUHADOLNIK in Aleksandra VRHOVNIK, oba iz Murske Sobote.
Žalec
Poročili so se: Sašo MOŽI-NA iz Pariželj in Andrejka KARNOVŠEK iz Šempetra, Še-nad SARAJLIČ in Edisa EMI-NOVIČ, oba iz Migojnic in Ev-gen TOMINŠEK in Renata MEKLAV, oba iz Andraža.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Samo GAZ-VODA in Irena BOHORČ, oba iz Šentjurja.
Velenje
Poročili so se: Matjaž GROS-MAN in Patricija LIPOVŠEK, oba iz Velenja, Damjan LEŠČAK
Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina, ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
27. septembra 2004 je minilo leto bolečine, kar nas je zapustil dragi oče, stari ata, brat, stric, tast in svak
ALOJZ JEZERNIK
iz Jezerc 1 pri Šmartnem v Rožni dolini
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prezgodnji grob.
Pošteno in skromno si živela, bogastva nisi si želela. Imela lepo si življenje, a zdaj minilo je trpljenje. Srce ljubeče v grobu spi, ob njem rosijo se oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
HEDVIGE TOVORNIK
iz Brda - Planina pri Sevnici (1.10.1915-8.9.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožaije, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala domu Sevnica, g. župniku, pevcem, gospe Ivanki Uduč za govor ter pogrebni službi Žalujka.
Žalujoči: sinova Vlado in Silvo z družinama, vnuki in pravnuki.
_Ž 687
edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
V SPOMIN
JOSEF MOTOH
iz Celja
Minila so štiri leta žalosti in bolečine, kar te ni več med nami, dragi mož in stric, a v naših srcih še vedno živiš. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj. Žalujoča žena in sorodstvo.
in Anita SKUBIC, oba iz Šentilja, Andrej PETEK iz Grič in Anita BAJSIČ iz Velenja.
■smrti
Celje
Umrli so: Jožef ARBEITER iz Ličenca, 79 let, Martina IRŠIČ iz Arclina, 86 let, Marija LA-NDEKAR iz Nove Cerkve, 98 let, Jožef KITAK iz Celja, 72 let, Martin HRASTNIK iz Celja, 80 let, Stanislav ŠTANTE iz Vojnika, 66 let, Roza KALŠEK iz Pristave, 69 let.
Žalec
Umrli so: Jožef JURIJ iz Skednja, 59 let, Angela ŠANDA iz Zgornje Rečice, 92 let, Rafael KUNDIH iz Gomilskega, 68 let.
Velenje
Umrli so: Rudolf MELAN-ŠEK iz Velenja, 58 let, Dominik HRIBERŠEK iz Podkraja pri Velenju, 77 let, Marjeta PO-
Za vedno nas je zapustil gospod
MILOŠ VERŠEC
naš ustanovni član in dolgoletni predsednik.
TOČNIK iz Ljubije, 88 let, Peter TUŠ iz Bevč, 72 let, Neža LOČAN iz Topolšice, 80 let, Štefanija ZAVRŠNIK iz Lenarta pri Gornjem Gradu, 90 let, Marija PRELOŽNIK iz Velenja, 93 let, Ivan ZAVERLA iz Uboj, 57 let, Marija KLEŠNIK iz Velenja, 83 let.
V srcih naših ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji izgubi naše drage
ROZALIJE KALSEK
roj. Bobik, iz Pristave 23 pri Vojniku (28.8.1935-21.9.2004)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Pergerju, organistu, govorniku in pevcem ter pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Poslovil se je naš dragi mož, oče in brat
JOŽE KITAK
iz Nazorjeve 18 v Celju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem Nazorjeve ulice ter vsem, ki ste počastili njegov spomin z izraženim sožaljem, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju gastrološkega oddelka bolnišnice Celje in g. duhovniku za opravljen cerkveni obred.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
ANE OBREZ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, nam pisno ali ustno izrazili sožaije, darovali cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo medicinskim sestram in zdravnikom nevrološkega oddelka bolnišnice Celje za skrbno nego in zdravljenje. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi.
Mož Stane, hčerka Stanka, hčerka Majda z možem Petrom in vnukinja Jasna.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in svaka
FELIKSA GAJŠKA
s Ceste Kozjanskega odreda 43 v Šentjurju (11.6.1950-12.9.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za darovane sv. maše in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo sosedom Dragici in Mimiki Mehič, Anici Fidler in Janezu Kačičniku za njihovo neprecenljivo pomoč. Žalujoči: žena Silva in sorodstvo.
Ponavljamo zahvalo za pokojnega Feliksa Gajška in se prizadetim za napako pri objavi 23. 9. 2004 opravičujemo.
za razvedrilo
Nagradna križanka

ŽENSKA.

Nagradni razpis
1.	nagrada: 2 vstopnici za obisk savne v Termah Rogaška Slatina ■
2.	nagrada: 2 vstopnici za obisk bazena v Termah Rogaška Slatina
3.	nagrada: 3-krat ena vstopnica za triurno kopanje v Termah Rogaška Slatina
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 7. oktobra 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 16. septembra. Prispelo je 1049 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 37
Vodoravno: KAPAR, OBARA, MEKET, OCENA, GRETA, GRAD, TP, RAB, ASTRONAVT, KLORAT, PRIREDBA, ROMB, OZELOT, EON, OC, OBČILO, RANDI, JIN, RADE, FEVD, ALIBI, OPRTA, MS, ČOLNAR, LEA, RAAB, NINOČKA, RK, BIGA, MAMA, NH, TOPLAR, IAN, REKTOR, KLESAR, UNA, AKORD, HRAM, RANTA, ŠARA.
Geslo: Švedska filmska diva tridesetih let.
Izid žrebanja
1.	nagrado, 2 vstopnici za obisk savne v Termah Rogaška Slatina, prejme: Polona Senica, Planina 14,3225 Planina pri Sevnici.
2.	nagrado, 2 vstopnici za obisk bazena v Termah Rogaška Slatina, prejme: Simona Madile, Tržišče 16,3250 Rogaška Slatina.
3.	nagrado, 3-krat po eno vstopnico za triurno kopanje v Termah Rogaška Slatina, prejmejo: Marija Arlič, Prekorje 8, 3211 Škofja vas, Mija Lamper, Čopova 25, 3000 Celje in Ivan Lazar, Valentiničeva 30,3270 Laško.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bodo srečni izžrebanci prejeli po pošti.
Davčna številka:.
horoskop
Ona: Ne bojte se priznati napak, ki ste jih naredih u odnosu s partnerjem, saj vam bo odkrit odnos samo pomagal iz trenutne zadrege. Pozabite rm preteklost in se posvetite dogodkom y prihodnosti.
On: Pustite družabne obveznosti na miru, saj imate pred seboj vehko pomembnejše opravke na ljubezenskem področju, kjer ne smete izpustiti ponujene priložnosti. Prijatelj vam bo prišepnil infommcijo, ki jo boste s pridom uporabih.
Ona: Raje vprašajte še enkrat, kajti najslabše bi bib, če bi si vse napačno tolmačili. Skušajte se dobro prepričati, preden storite naslednji korak, da kasneje ne boste razočarani. Previdnost je mati modrosti!
On: Razveselib vas bo ravnanje partnerke, ki se bo po dolgem času spet začela obnašati tako, kot ste je bih vajeni nekoč in kar vam je bib tudi všeč. Le kje je pravi vzrok za to prijetno spremembo?
Ona: Osvajanje bo stekb več kot odlično in prav nič vas ne bo mogb ustaviti na poti do končnega uspeha. Poskusite obdržati trenutni tempo, ki vam zagotavlja kar precejšnjo prednost pred konkurentkami.
On: Ne razmišljajte toliko o gbbini in pomenu prijateljstva, raje živite tako, kot vam narekuje srce. Le tako vam bo končno uspeb tudi tisto, kar se vam stalno izmika iz rok - kaj, veste najbolje sami...
Ona: Nekdo vas bo skušal prijetno presenetiti, toda vi boste vse skupaj že vedeh. A vseeno se boste prav imenitno zabavah. In nikar pri tem ne pozabite na prijatelje, saj bo tako še veliko bolj zanimivo ...
Oru Uspel vam bo velik podvig in razpobženje se bo občutno izboljšalo. Končno je tudi vam padb sekira v med, zato se nikar ne obirajte, ampak izkoristite vse, kar se vam v tem trenutku ponuja.
Ona: Pojavib se bo izredno zanimanje za vaše proste trenutke, zato se nikar ne izogibajte tistim, ki si jih želijo. Kdo ve, mogoče se bo iz tega še kaj izcimilo. Pazite na zdravje, saj se vam bližajo manjše komplikacije.
On: Ob prijetni prijateljid vam zlepa ne bo zmanjkalo zabavnih domislic, kar vam bo v njenih očeh precej povečalo možnosti za kaj več kot samo prijateljstvo. Izgleda, da vas prav nič ne more ustaviti.
Ona: Partner vas bo presenetil z darilom, ki ga enostavno ne boste pričakovali. Nikar se ne držite nazaj, ampak se mu zahvalite na način, ki mu bo dokončno zagotovil, da je resnično edini v vašem življenju.
On: Bolje bi bib, ko bi se pogajali in ne da se neprestano borite. Možnosti za končno zmago so manjše, kot mislite. Poskusite z nekakšnim začasnim kompromisom in počakajte na ugodnejšo pribžnost.
Ona: Prizadevali si boste za eno, dobili pa nekaj povsem drugega, vendar vas bo to prej razveselib. kot pa razočarah. Očitno ste v obdobju, ko vam bo šb vse ceb bolje, kot načr-
Orv Znašli ste se sredi velikega deb, ki mu ne vidite konca, vendar boste na koncu snično zadovoljni. Ko boste od« krili cilj te zmešnjave, boste z lahkoto premagali težave. In ni-kar ne zavrnite denarne pomo čil
Ona: Prizadevali si boste za uresničitev ljubezenskih ambicij, vendar pa bi bib pri tem dobro, da bi upoštevali nasvete prijateljice, ki vam je pred kratkim že veliko pomagala. Skupaj vama bo vsekakor lažje.
On: Lahko bi se vam godilo lepše, če v življenju ne bi bih toliko »čejev«. Vendar se kljub temu obeta lep dogodek, ki vam bo popestril dolgočasen vsakdanjik. In kdo ve: mogoče se bo vse zavleklo tudi v prihodnji teden.
Ona: Vse niti ljubezenskega življenja so povsem v vaših kah, zato se nikar ne obirajte,: ampak naredite potezo, ki jo nekdo tudi pričakuje. Konec tedna bo vsekakor najbpši del ga obdobja.
On: Nikar ne zamudite pri-bžnosti, ki se vam bo ponudi-b. S prijatelji se boste odpravili na zanimiv potep, ki pa se bo končal na povsem nepričakovan način. Toda hitro boste sprevideli, kam pes taco molu
Ona: Sicer bo uspeb, da se boste dokopali do nekoga, ki ga že dalj časa prav bolestno obožujete, vendar pa si nikar ne delajte prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura Raje uživajte dokler še lahko ...
On: Končno boste razčistili nesporazume s prijatelji, kar vas je zadnje čase spravljab v precej slabo voljo. Stare zamere bodo enostavno pozabljene in skupaj si boste privoščili precej veselo ponočevanje.
Ona: Po ljubezenskem sporu bo hitro prišb pomiritev in skupaj bosta zakopala bojno sekiro. Konec koncev sta oba pošteno temperamentna, kar se odraža tako u prepirih kot tudi v posteljnih zadevah.
Otv Pošteno boste uspeli izkoristiti spodrsljaj svojih konkurentov in ponovno boste zasijali v najboljši luči. To se vam bo poznab tudi na področju, kjer tega spbh ne boste pričakovali.
Ona: V ljubezni boste dokončno pristah na kompromis s partnerjem, kar vam bo odva-lib kamen s srca Le zakaj ste tako dolgo trmogbvili, ko pa vendar vidite, da lahko s pogovorom dosežete veliko več.
On: Dobili boste pribžnost pri prijateljici, po kateri že dolgo hrepenite, a doslej niste uspeli zbrati dovolj poguma za odkrit pristop. Tokrat bo iniciativa z njene strani, kar vam bo več kot ustrezalo.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa
Jaz robot
J2M 15.30.18.00, 20.40,23.10 Princeskin dnevnik 2 12.20. 15.20.17.50,20.20,23.00 Kravja farma lim 17.10 Od deklice do bejbe 12.50. 15.00.19.00.21.10,23.20 Bournova premoč 13.20.15.50.18.30, 20.50.23.10 Ubila bom Bila 2 '16.00
Fahrenheit 9/11
13.30. 18.50, 21.20.23.50 Terminal
14.30. 17.30. 20.30, 23.30 Catwoman
14.00. 18.40. 21.00, 23.40 Trojčíce iz Bellevilla 1130.16.10.18.10 Kraf Arthur
20.10.22.50
^ KOLOSEJ
ineiro|iol
četrtek in nedelja
Četrtek in nedeua 19.00 Kar naenkrat petek
Posebna projekcija sobota 18.00 Kar naenkrat 20.00 Lui prijateljstva
ŽALEC
sobota
20.00 Art kino: Dobro jutro noč
nedelja 18.00 Garfield 20.00 Dakla zgoraj brez
ponedeljek 8.00 in 10.00 Shreek 2 sreda
8.00 in 10.00 Pravzaprav ljubeze
PETEK in NEDEUA 19.00 Trinajstietnici j 21.00 Kralj Arthur SOBOTA 19.00 Kralj Arthur 21.00 Trinajstietnici
13.00 Zgodovinski arhiv Celje
Logotipi in podobe celjskih industrijskih podjetij
odprtje razstave
21.00 Borza Cafe_____
Mia Žnidarič - vleče na jazz
koncert
16.30 MNZ Celje___
Demonstracija obrtnika zlatar Miroslav Bahčič
Jaz robot
14.20. 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 Catwoman 14.50. 17.00 Bournova premoč
19.10,21.40.00.10
13.40.16.00.18.20 (razen srede). 20.40,23.00 Brata
18.20 (sreda) Cukrček
13.20.15.20.17.20,21.30.23.30 Od deklica do bejbe
19.20
Ko bom velik, bom kenguru
14.10. 16.30,18.50.21.00.23.10 legenda:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto
Pikine ustvarjalne delavnice
9.30 in 11.30 GŠ Frana Koruna
HI
95,9 100,3
Oderpododrom premiera
22.00 Kud KLjUB_
Ramunas Yaras
koncert litvanskega umetnika
19.30 Večnamenska dvorana Zreče Poljub za lahko noč
zaključek meseca komedij
DJ Božo
zabava do jutra
Razstava slike velikanke
v primeru dežja bo razstava prihodnjo soboto 9.00 MNZ Celje - pod balkonom Jesenski bolšji sejem
19.30 SLG Celje_
D. Fo in F. Rame: Osamljena ženska in
F. Rame, Jacopo in D. Fo: Seks? Izvolite, in naj vam tekne
Andreja Vidali: Kirgizistan
predavanje z diapozitivi
0 SLG Celje_______
D. Fo in F. Rame: Osamljena ženska in
F. Rame, Jacopo in D. Fo: Seks? Izvolite, in naj vam tekne
Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven
10.30 in 16.30 MNZ Celje_
Demonstracija obrtnika frizerka Tatjana Frajle Maslo 17.00 MNZ Celje - Hermanovo
gledališče_
J. Gabrowski: Volk in kozlički
ČETRTEK 9.00 in 15.00 Bela dvorana in okolica Pikine ustvarjalne delavnice
8.00 TRC Jezero - ploščad pri restavraciji
Plesni koraki na odru s Plesnim studiem N PETEK
Stalne razstave
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka.
Stari pisker: stalna postavitev.
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Zvezdica Zaspanka (obišče zemljo)
Otroško plesno gledališče Mali harlekin, Celje 17.30 Kino Velenje - Pikin kino Brata
18.00 TRC Jezero - ploščad pri
restavraciji_
Pikin žur (6Pack Čukur, Trkaj, gostujoči DJ-ji) SOBOTA
Pikin dan
Pikine ustvarjalne delavnice, zabavne igre, številni glasbeni in plesni gostje, ulično gledališče, Pikin sejem in številna presenečenja
10.00 Dom kulture Velenje_
Pika miga
državna revija otroških plesnih skupin
10.00 Velenjsko jezero_.
Regata za zlato Piko razred optimist (v sodelovanju s Klubom vodnih športov Velenje)
17.00 TRC Jezero__
Slavnostni zaključek festivala in zaključni koncert skupine B.B.T.
90,6 95,1
Rekrçaçija; vsak petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji: badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00, vsak petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom, kegljanje: od 19.30 do 21.00.
Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, vsak ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure Oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, vsak ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure
Likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, vsak torek od 18.00 do 19.30 ure
Likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, vsako sredo od 16.30 do 18.00 ure
Klub g; Smeh iM*
delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00)
gledališke delavnice (sreda ob 13.45);
pomoč pri učenju (četrtek). Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
pgsnion
V	soboto ob 16.00 uvodni sestanek ženskega pevskega zbora Korina.
V	sredo ob 17.30 nadaljevalni tečaj italijanskega jezika.
KINO: četrtek ob 20.30 in sobota ob 21.00
lutkovna predstava ob tednu otrv-
19.30 SLG Celje_
D. Fo in F. Rame: Osamljena ženska in
F. Rame, Jacopo in D. Fo: Seks? Izvolite, in naj vam tekne
Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Narodni dom Celje
Cellomania - ansambel violon-čelistov Festivala Strings only I. abonmajski končen ZKP
17.00 MNZ Celje - Hermanovo
gledališče_
Sneguljčica
lutkovna predstava ob tednu otroka
18.00 Dvorana Zveze kulturnih
društev Celje_
Bralni večer Celjskega literarnega društva
18.00 Narodni dom Celje_
Medobmočno srečanje upokojenskih zborov celjske regije
mllfrnski centeriS
Zbiramo prijave za foto modni vikend. Na koncu delavnice boste s svojimi najboljšimi fotografijami sodelovali na razstavi. Prijavite se in si rezervirajte 7., 8. in 9. oktober. K fotografiji gre dober model. Vabimo vas v MCC na avdicijo za modele, manekenke in manekene, v soboto ob 17. uri.
Razpisujemo tudi literarni natečaj za poezijo, razpisana tema Stopinje, sodelujete lahko vsi, ki ste stari od 15 do 26 let. Svoje pesmi lahko pošljete na elektronski naslov: program-sKi@mc-çeljç,si
Stalni program: Capoeira, Air born crew, Squad 'n 'effect. Plesna šola Power dancers s Cvetano, VS styling, tae do rekreacija.
Več info in prijave: 03 490 87 40, info@mc-celie.si. www.mc-celje.si
Joga - začetek nadaljevanja bo v petek ob 18.00 v P2. Stalnice ŠKMŠ
vadba tenzegritete (četrtek ob 19.00 vP2)
Galerija sodobne umetnosti Celje:
vpis koncertnega abonmaja, abonmaja GM oder in abonmaja Ariartove serenade - do 5. oktobra med 10. in 13. uro. Informacije na tel. 03 42 65150.
Zveza kulturnih društev Celje:
vpis koncertnega abonmaja Celjskega godalnega orkestra - do 26. oktobra med 9. in 12. uro. Informacije na tel. 03 42 60 630.
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava: »Blisk & Flash«, PC instalacija in plakati, v sodelovanju z Likovnim salonom Celje, avtorica: Linda Kovačevič (Zagreb, Hrvaška) www.filter-slovenia.org
W
EH9
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 5441 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 14.027 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-
S uredništva .tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radioceIje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
- Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Ttíefon 490 00 24, 031 288 827

L
Možakar, ki ne potrebuje radiatorjev
Milan Šlander, ki smo ga ta vikend ujeli na otvoritvi novega Medico centra Levanja, je lastnik Biala, podjetja za proizvodnjo cevnih radiatorjev. Ironično, glede na to, da sta ga skozi celotno prireditev greli dve postavili dami, kar pomeni, da radiatorjev sploh ne potrebuje. Glede na njegove poslovne rezultate pa gre sklepati, da večina celjskih moških nima te sreče in da jih pozimi namesto žensk grejejo ravno Šlandrove cevi.
Punk's not dead
Sta enoglasno kričala legendarna punkerja Pero Lovšin in Davorin Bogovič, originalni pevec skupine Prljavo kazalište, ki sta se udeležila svečane premiere filma Otroci sreče v Mestnem kinu Metropol. Da punk še vedno ostaja znan po svojem uporništvu in drugačnosti, se pravi po tem, da se z njim ne da obogateti, pa je več kot dokazal orjaški klobuk, ki sta si ga morala dehti oba znana glasbenika.
/AALÍKÍ, PALČKI
Njuna kariera je vid
Rojstvo Vida Domjana, ki je dolg 49 centimetrov in tež 3340 gramov na svet privekal 6. septembra oziroma 11 d preden sta ga mamica Karmen Čeh in očka Gašper Domjai iz Kasaz pričakovala, je spremenilo življenje vse d
Novopečena starša, ki sta skupaj tri leta, je spoznanje o tem da bosta imela družino, na začetku kar malo presenetilo. »Veni dar nisva prav veliko omahovala,« pravi Karmen. »In niti prib ližno nama ni žal,« doda Gašper, medtem ko ljubeče bož svojo družinico. Gašper, naš fotografski sodelavec, zaposleni očetovem podjetju Triartes, je lani začel študirati n šoli za vizualne komunikacije, medtem ko Karmen o k zaenkrat ne razmišlja. »Moja kariera je Vid,« se smeje.
In kako je novo, očetovsko vlogo sprejel Gašper? »Ves pro čas bom odslej posvetil družini ter otroku. Ker sva oba spontai na človeka, bo takšna verjetno tudi vzgoja. Vseeno upava, di bo upošteval najine nasvete ... O tem, kdo in kaj bo, pa b< seveda odločal sam...«
Medtem ko mlada starša snujeta njegovo prihodnost, Vid spokojno spi. Nekateri pravijo, da ima bradico po očku; ali J po njem podedoval tudi umetniško nadarjenost, bo pokaži čas. Ampak o tem, katerega od svojih, v zibelko položeni potencialov bo razvijal, bo, pravita Karmen in Gašper - n nočeta niti pomisliti na to, da bi Vid podedoval tudi njuna ljubezen do rejva - imel možnost odločati sam.
AMS
Mladostna in aktivna
Po prvi premieri v novi umetniški sezoni je upravnik gledališča Borut Alujevič ustvarjalcem predstave čestital za uspešen začetek in vsakemu od njih izročil še svežo knjigo avtorja Vojak po sili, avtorja Franca Štolfe. Ta se
«♦oPRIo*
AHACU
'9mlilna f,r! 'Jlkacu
je lepo podala k vsebini predstave Moj ata, socialistični kulak, v kateri je kot »farovš-ka« Roza v veselje gledalcev in igralcev nastopila že vrsto let upokojena igralka ansambla Nada Božič, sicer tudi dolgoletna napovedovalka Radia Celje, ki smo jo tudi v naši medijski hiši pred kratkim znova »aktivirali« za napovedovanje ob odprtju razstave o 50-letnici Radia Celje. Dvojno veselje!
MOP
Moja poroka na straneh Novega tednika
Vinska masaža
Publikumovec Darko Klarič in električni Janko Turnšek sta na otvoritvi Medico centra izumila posebno masažo brbončic in se požvižgala na medicinske pripomočke ter uradne masaž-ne prijeme.
IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ IN IZTOK GARTNER
Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ah prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si ah telefon 4225-100.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE CELJE. Ljubljanska cesta 20 tel. Številka: 080 13 14
pora\/nava
Poroka, dolga leto
V soboto, 25. septembra, je bilo v cerkvi Marije Ška-pulirske v Dobju veselo, kot že dolgo ne, saj sta se pred domačim župnikom Milanom Zdolškom in ob asistenci Izidorja Pečovnika -Dorija poročila Anti Guben-šek iz Vodic pri Slivnici in Karla Škoberne iz Dobja, ob pričah in svatih pa ju je spremljal sin Lovro.
Anti Gubenšek je univerzitetni diplomirani inženir stroj ništva, ki se je po prvi zapo slitvi v Alposu leta 1996 zaposlil v Tajfunu na Planini pri Sevnici. Z glasbo se ukvarja 26 let. Začel je pri ansamblu Franca Salobirja, današnjega župana v Dobju, zdaj pa že vrsto let uspešno igra pri Kvintetu Dori. Igra kitaro, poje, napiše kakšno besedilo in je med organizatorji dobro delujočega Kvinteta Dori.
Žena Karla je frizerska mojstrica, ki se ljubiteljsko ukvarja s kulturo, predvsem s petjem, saj vodi cerkveni mladinski pevski zbor.
Prvič sta se Anti in Karla poročila civilno 25. septem-
bra 2003 v Šentjurju. Odločila sta se, da bosta cerkveni del poroke opravila natanko leto dni kasneje skupaj s krstom sina Lovra, ki se jima je medtem rodil. Anti je uspel Karlo odpeljati od doma po uspešno opravljeni šrangi, ki so jo vodili domači fantje s harmonikarjem Davorjem Pu-šnikom. Pri slovesnem obre-
du v cerkvi dano pojavih člani New S Quarteta, ki so mladopor cema in svatom podarili lepše poročno darilo, doži zapeto pesem. Na poroki \ mači
de družine igrah člani i la Happy band.
TONE