Ponemčevanje slovenskega šolstva na Štajerskem.^ V predzadnji številki je _Učit. Tovariš" v notici -Proti nemškemu šolstvu na slovenskem Štajerskem" opozoril na nemške šole, ki jih ustanavlja Schulverein pri nas ter pozival OirilMetodovo družbo k resnemu in uspešnemu delovanju proti tem nakanam. Niso Ie te ponemčevalnice velika nevarnost za naš narodni obstoj, temveč še večja nevarnost nam preti od ponemčevanja slovenskega šolstva, ki se je v zadnjem času pričelo prav sistematiško. Kakšen boj se bije za nadučiteljsko mesto v Z i d a n e m m o s t u , je že nekoliko znano, ker so slovenski časopisi že parkrat zaropotali zoper g. Cmereška, nemčurskega učitelja v Ločah, ki ga hočejo naši posili Nemci spraviti v Zidan most. Kdor g. Cmereška pozna izza dijaških let, ve, kaka duševna reva je bil in da se ni vrgel v nemčurski tabor, bi bil danes še večja ničla kot je bil dijak med sošolei. Vse dejanje in nehanje te poturiee kaže njegovo plitvost in omejenost, kaže nje- *) Ta Slanek je bil namenjen za zadnjo številko, pa nam je — žal — dospel prepozno. Objavljamo ga pa, da se bomo vedeli pripraviti za bodocnost. Ur e dn. govo kričavost in nezmožnost za kako resno delo. Družil se je in se druži z največjimi kričači in z ljudmi, ki se jih izogiblje vsak pošten človek, tudi Nemec. Le en primer naj navedem. Na Bregu pri Ptuju je stanoval Franc Leskoschegg, sin slovenskih staršev, a hud in zagrizen nemškutar. Ta je bil dale. okrog znan kot kričač in nasilen človek. Kake kvalitete je bil, kaže dovolj dejstvo, da je bil izgnan iz mesta. In s tem človekom je Omerešek občeval, od tega se je navzel kričavosti in manir. Omerešek, ki je bil dober prijatelj proslulega Leskoschegga, hoče postati nadučitelj v Zidanem mostu?! Ali je še kaj pravice in dostojnosti pri naših šolskih o b 1 a s t i h ? ! Leskoschegga so se ogibali vsi Nemci in tudi nemčurji, a njegov prijatelj Omerešek hoče sedaj igrati ulogo pri naših nemčurjih. Prejkoslej zadene obče preziranje tudi Cmereška, zakaj Slovenec ga itak ne pogleda več, pravi Nemec tudi ne, in tistim nemčurjem Leskoscheggovega kalibra, ki ga protežirajo, pa ga privoščimo, ker se druži le enako z enakim. Če postane Oraerešek nadučitelj v Zidanem mostu, bomo brezobzirno razkrinkali vse njegovo početje, bomo pisali o njegovih obiskih pri proslulem Leskoscheggu, bomo osvetili to kliko v pravi luči. Naj potem nihče ne javka o naši brezobzirnosti, zakaj če se drzne takega človeka kot je Cmerešek imenovati nadučiteljem, ni nobena obzirnost na mestu. Na H a j d i n i je razpisano nadučiteljsko mesto. Tudi tu se hoče vriniti slovenščine nezmožnega Nemca. Znani Straschill je krajni šolski ogleda in je lani premotil nekatere člane krajnega šolskega sveta, da so z njim glasovali za nemški učni jezik na hajdinski šoli. Na odločnem odporu zavednih občin hajdinskih se je ta sklep krajnega šolskega sveta razbil; a Straschill hoče ponemčenje hajdinske šole dognati na drug način. Pozval je nekega Nemca iz Ponsdorfa, naj kompetuje za nadučiteljsko mesto v Hajdini. Ta Nemec, neki g. Andre ali kako se že piše — je najsposobnejši učitelj in najpoštenejši človek — ne sodi za nadučitelja na Hajdino, ker ni usposobljen za slovenščino. Ima sieer v izpričevalu red, da je obiskoval tečaj iz slovenščine, a službuje že čez 20 let v čisto nemških krajih. Že blizu 20 let ni videl niti čital slovenske knjige, že blizu 20 let ni govoril in občeval slovenski, in tak mož bi naj bil sposoben za nadučitelja na slovenski petrazrednici?! Ali ni to predrznost, vriniti takega moža in še celo proti njegovi volji na slovensko posest ?! Amons Komenskv, kje so tvoja načela o učnem jeziku, ali jih spoštujejo udje okrajnega šol. sveta, ki jim je le za ponemčenje naših šol ? — V M a r i b o r u na e. kr. uciteljišču je bilo razpisano mesto vadniškega učitelja. Kakor čujemo, je imenovan neki neinški Kočev^r dr. Herbst. če je to res, je to naroden škandal, atentat na našo narodno posest. Ko je Slovenec g. Fistravec bil ponjaknjen iz vadnice na učiteljišče, je njegovo mesto zasedel Nemec gosp. Hren, torej za Slovencem Nemec, in tako se ustvarja n e m š k a posest, in naši poslanci in naša javnost molči! Sedaj, ko 86 je, oziroma hoče imenovati zopet Nemca, ali naj zopet molčimo in mirno trpimo, ko nam kradejo mesto za mestom ! Učiteljišče v Mariboru je namenjeno Sloveneem, a hočejo ga popolnoma ponemčiti. Sedaj sta že dva Nemca na vadnici, a če se bo tako sistematiško ponemčevalo, izginejo slovenski učitelji iz Štajerske. Na Štajerskem nimamo ni ene meščanske šole, edino na vadnico lahko pride slovenski u.itelj, ki napravi, oziroma hoče napraviti izpit za meščauske šole, a še od teh bornih štirih vadniških mest so nam odjedli dve mesti. Nemci delajo sistematiško, a mi spimo in se ne brigamo. če se kdo obrne na merodajne kroge, in jih opozori na pretečo nevarnost, se smatra zadeva le kot o s e b n a dotičnega prošnjika, a nasprotniki razvijejo v s e moči za vsako mesto, ker uvidevajo v tem velevažno narodno delo. — Seveda nam ni treba slovenskega narodnega sveta, saj posluje nemški narodni svet tudi, in sicer še celo v prvi vrsti za slovenski del Štajerske; nam ni treba jugoslovanskega ministra-rojaka, saj odločuje v naših zadevah nemški minister Prade! Potem se pa še dr. Korošec, ki je razbil sloveiiski narodni svet, baha s svojo narodnostjo in dr. Šusteršič, ki intrigira zoper osnovanje jugoslovanskega ministrstva, se postavlja kot edini pravi narodnjak. Hodite se solit s takciiarodno zavednostjo! Po vaših dejanjih vas sodimo in ne po vaših lažnjivih besedah, in vaša dejanja so črna kot je črna vaša izdajalska duša, brezdomovinski klerikalci! Kar čuti v resnici narodno, v boj za naše narodno šolstvo! Cigar je šolstvo, tega je bodočnost. Za v s a k o učno mesto razvijmo vse svoje moči, ker je to naš s o c i a l n i i n narodnl b o j. Za mesta vZidanem mostu, Hajdini in M a r i b o r u pa t a k o j vse na krov, da rešimo, kar se še da rešiti.