Poštnina plačana v gotovim. IEeinm XXX». Glasilo »Jugoslovanske gasilske sueae Cjubljana« Izßaia mesečno. / Posamezne šlevilke 2~50 Din, za inozemstvo 3 Din. V »JGZ« združena gasilna društva dobivajo po en izvod »Gasilca« brezplačno. V Ljubljani, dne 20. januarja 1931. § Sževilka 1. Novoletno voščilo. Za novo leto gasilcev voščilo: da bi nam skozi prav milostno bilo! Da bi procvitali naši domovi, v delu in miru potekali dnovi! Mi bomo letos kot lani gasilci, ognja, strasti in nesreč vseh krotilci, bratske ljubezni, pomoči klicarji! Sv. Florjan nas požarov obvari! Anton Boštele, Trbovlje. Vesti starešinstva. Starešinstvo je v svoji seji dne 29. decembra 1930. sprejelo sledeča novoustanovljena prostovoljna gasilna društva ter jih dodelilo tako-le: 1. v 02 Cerkniško: Velike Bloke, pošta Nova vas pri Rakeku; 2. v G2 Kamniško: Srednja vas pri Kamniku in Vrhpolje, pošta Moravče; 3. v G2 Ljutomersko: P o d g r a d j e, pošta Ljutomer; 4. v G2 Marijansko: Bogojina, pošta tam, ter 5. v G2 2 al s k o: doslej neorganizirano društvo V i-tanje, pošta tam. Odredilo je nadalje poravnavo vseh še odprtih kongresnih računov ter vzelo pregled kongresnih obračunov v vednost. Pravila »Državnega Vatrogasnega Saveza kraljevine Jugoslavije« še niso odobrena. V odborovi seji 14. decembra 1930. je bil storjen soglasen sklep, da bodo posredovah vsi načelniki posameznih zvez pri osrednji vladi v pospešitev te. rešitve. Nestorju jugoslovanskega gasilstva, tovarišu Kolariču Miroslavu st. je izročila naša delegacija dne 13. decembra 1930. na slovesen način diplomo častnega članstva JGZ z odznakom ob navzočnosti članstva pred mestnim spremi-ščem v Zagrebu. Slavnostna kongresna številka »Gasilca« je po večini še neporavnana. Poskrbeti je treba v društvenih odborih, da se nakaže za 5 doposlanih izvodov Din 25"—. Čim preneha obstojati čekovni račun štev. 11058 JGZ Ljubljana, Kongresni odbor, naj kupi društvo na pošti uradni ček ter nakaže na čekovni račun JGZ Ljubljana št. 11438 dotični dolžni znesek, ki mora biti poravnan v najkrajšem času, sicer ga bomo morali izterjati potom pristojnih župnih načelstev, odnosno pravnim potom; kajti kdor ne vrne pravočasno doposlanega blaga, je dolžnik. Vmes je bilo tudi nekaj društev, ki so si za spomin obdržala po 2 izvoda te številke, a ostale 3 pa so vrnila, kat je silno komodno An ceneno. Končno naročamo vsem društvom, da spisujejo vse prošnje na urade na celo pisarniško polo ter jih ne kolkujejo. Samo onim prošnjam za srečolov in tombole priložijo za rešenje kolek za Din 20'—. 2upna načelstva naj vsako drugo obliko prošnje zavrnejo, kakor tudi nezadostno opremljene, sicer jih nam vrnejo oblasti v izpopolnitev z verodostojnimi dokazili. Vsem občinam dravske banovine, katerim je kraljevska banska uprava priporočila naročitev našega strokovnega glasila »Gasilca« ter jim dovolila vstavljati letno naročnino v proračun, dopošlje uprava prvo številko letošnjega »G a-s i 1 c a« s povabilom, naj postanejo naročniki; saj so baš županstva kot požamcnpolicijska oblast najbolj zainteresirani na dobrem napredku gasilskih čet ter morajo iz tega vidika biti vedno v najožjih stikih s svojo obrambno vojsko, sesto-ječo iz nesebičnih in požrtvovalnih »tihih junakov«. »Gasilec« more postati mesečnik le tedaj, ako ga bodo občine kot naročnice gmotno podpirale. Letna žrtev je samo naročnina Din 30-—, kar bodo gotovo rade storile vse brez izjeme. Prostovoljna gasilna armada v občinski službi bo le obremenila letno občinski proračun za to malenkostno naročnino, sebi pa pomagala k večjemu razmahu, ker bo mogoče priobčevati strokovne članke o gasilski službi v vedno večjo in popolnejšo pripravljenost naših obrambnih čet, kar bo samo v dobrobit občine tvorečemu prebivalstvu celokupne banovine. Nadejamo se z gotovostjo, da ne bo nobena občina zavrnila našega lista; nego bo rede volje naročnica »Gasilca«. Vesti zveznega odbora. Po starešinski seji dne 29. decembra 1930. je zboroval zvezni odbor kot širši gasilki sosvet JGZ Ljubljana. Od 39 žup je bilo zastopanih tri četrtine zastopnikov. V imenu kraljevske banske uprave je prisostvoval seji gospod Franc Kristan, gasilski poročevalec. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da so se izvršili doslej ne samo vsi sklepi lanske glavne skupščine, nego je starešinstvo podvzelo vse korake in prilike, da bi čim več doseglo v prid naši organizaciji. Neizvedeni so samo še nekateri predlogi »Tehničnega odseka«, ki je obljubil izdelati svoja poročila do današnje seje. Predlog odseka »Samopomoči« na obvezno pristopanje po društvih si je osvojila glavna skupščina z veliko večino; zategadelj je naročil odbor, da se ta sklep tudi izvede dosledno. Po tem besedilu morejo biti v »Samopomoči« kot člani korporativna drdštva in ne več posamezniki društev; zato morajo ali pristopiti brez izjeme vsi redni člani istega društva, ali pa izstopiti dosedanji posamezniki iz »Samopomoči«. Ta prekoristna ustanova mora postati ali mogočna za vse članstvo, ali je pa ni več. Polovičarskega životarjenja ne smemo več dopuščati. Novoustanovljena društva morejo tudi priglasiti redne člane stare nad 50 let v »Samopomoč«, toda le z zdravniškim izpričevalom. Od zavednosti in uvidevnosti članstva bo zavisen nadaljnji obstoj »Samopomoči«, ki je doslej z uspehom lajšala bedno stanje in otirala solze stoterim prizadetim zaostalim. »Gasilski Koledar za letošnje leto je izdala JGZ. Razprodalo se je ikomaj 1500 'komadov, in to z velikimi težko-čami, kar za našo 22 tisoč mož broječo armado ni posebno razveseljiv pojav. V zalogi je še nadaljnjih 500 komadov, čakajočih na zavedne naročnike. Poročilo predsednika bivšega »Kongresnega odbora«, tov. Engelsbergerja o poteku kongresnih slavnosti je vzel odbor z zadovoljstvom v vednosit. Končni obračun se bo predložil odboru v eni prihodnjih sej, kadar bodo poravnani še doslej odprti zadevni računi. O izdaji »Kongresnega Almanaha« ima proučevati starešinstvo ter podati odboru jasno sliko in konkreten predlog v prihodnji seji. Zato je nujno potrebno vedeti mnenje društev, ali bi bila voljna naročiti si obvezen izvvod, da bo mogoče prilično ugotoviti ceno temu spominskemu »Almanahu«. Vsi sodelujoči čindtelji prejmejo pismeno zahvalo za svojo požrtvovalnost ob kongresu. Prav posebna zahvala gre slovenskim časnikarjem, ki so vsestransko podpirali predpriprave ter vzbujali zanimanje za gasilske svečanosti v polni meri. Pri razpravi o razdelitvi rednih podpon iz 2%nega gasilskega sklada se je izrekla večina delegatov za kategorizacijo društvenih podpor v tri skupine, kakor jih predvideva odredba kraljevske banske uprave. V tem zmislu bodo župni odbori stavili zveznemu predsedstvu svoje predloge v »Popisnicah«. Da bo omogočeno v tem letu obdarovati zopet onemogle gasilce, vdove in sirote v službi ponesrečenih, bo k razpoložljivemu skladu prispeval l%ni gasilski sklad iz lanske /rezerve, za kar bo zaprosilo zvezno vodstvo. Na podlagi soglasnega sklepa odborove seje se razpisuje natečaj za vlaganje prošenj onemoglih gasilcev, vdov in sirot za podelitev enkratne letne podpore iz zveznega »Podpornega sklada«. Prošnje je vlagati do konca meseca marca t. 1. potom pristojnega društva na župo, ki bo vse 'vloge zbrala, pregledala ter jih sredi aprila predložila s priporočilom ali odklonilom zveznemu predsedstvu. Društveni odbori morajo paziti, da bodo vlagali prošnje zares potrebni tovariši, kakor tudi vdove in sirote po v gasilski službi smrtno ponesrečenih gasilcev v prvi vrsti, ker tem so podpore namenjene. Zaradi preglednosti in enotnosti prejmejo župna načelstva tiskane obrazce, katere dobe društva v razdelitev posameznim prošnjikom, odnosno prosilkam. Prošnje so ikolko-vine proste. Zaradi nakazila podpor je treba navesti natančno število gasilske službe, bivališče in zadnjo pošto. Na zakasnele vloge se ne bo moglo ozirati; zato naj društva opozore upravičence na termin vlaganja teh prošenj. Izključitev društva Krka na Dolenjskem je odbor potrdil. Pozivu, kako žele društva imeti v bodoče urejeno »Samopomoč«, se je odzvalo komaj 26 društev, ki so se z veliko večino izrekla za obvezen vstop vsega društvenega rednega članstva. / Za letošnjo glavno skupščino se je določil Maribor, in sicer bo zborovanje starešinstva, odbora ter posameznih odsekov dne 1. in 2. avgusta t. 1. v prostorih, katere bo preskrbelo domače gasilno društvo, odnosno G2 Mariborska desni breg. Pokrajinski, odnosno župni zleti so predvideni za letošnje poletje v Celje, Krško in Maribor k šestdesetletnicam in v Trbovlje rudnik k petdesetletnici. Razen tefh obhaja tudi društvo Toplice svojo 501etnico, h kateri proslavi se bodo odzvala v prvi vrsti društva G2 Novomeške in odposlanstva sosednjih GŽ, dočim bo k prireditvi v Hotederšico odposlala svoja društva in zastopstva G2 Logaška in Cerkniška ter po možnosti Vrhniška in Borovniška. Za Celje je že vnaprej določen 7. junij, a vsi drugi jubilanti naj sporoče pravočasno dneve svoje proslave, ozirajoč se na gorenji datum. S priporočilom kraljevske banske uprave bo zveza ponovno zaprosila finančno ministrstvo za trošarine prosti bencin ne samo za črpanje vode na požarišču, nego tudi za dovoz in odvoz brizgalne domov. Končno se naročuje vsem župnim načelstvom, naj vsako v izpopolnitev vrnjeno prošnjo čim hitreje rešijo ter za vsako zaprošeno podporo glede višine stavijo konkreten predlog. Tudi županstva dobivajo poizvedbe o vrednosti in potrebnosti za podelitev podpor posameznim društvom. Nekatera jih rešujejo točno, druge pa zavlačujejo njih rešitev. V interesu hitre rešitve naj društveni odbori posredujejo pri županstvih, da se njihove prošnje, odnosno povpraševanja čim najhitreje rešujejo. Končno je odstraniti vse prapore z deželnimi barvami nekdanje kronovine, kakor tudi trake z nemškimi napisi pri društvih v obmejnih krajih. Kakor smo položili nekdanje narodne prapore v arhiv ter jih zamenjali z državno zastavo, prav tako morajo prapori izza predvojne dobe, ki služijo samo tujerodni propagandi, zginiti za vedno kot društvena relikvija v arhiv. To je izvesti brez oklevanja dosledno in brezobzirno, ker je neodložljivo in v interesu ugleda narodne države nujno potrebno. Uprava »Gasilca«. Naročnikom našega glasila priložimo v 1. številki čekovno položnico v obnovo naročnine za koledarsko leto 1931., katero naj zanesljivo nakažejo za pol leta vnaprej. Ako bo »Gasilec« mesečnik, bodo plačali naročniki enak znesek v drugem polletju, sicer pa bo kot dvomesečnik plačan že s prvim zneskom za vse leto. Način dosedanjega izterjavanja koncem leta je zelo problematičen in za JGZ škodljiv, ker mnogi naročniki vrnejo položnico in trde, da niso naročniki, dasi so prejemali skozi vse leto »Gasilca«, a zopet drugi odpotujejo iz kraja neznano kam, ne da bi prej poravnali naročnino. Na ta način je uprava oškodovana za težke stotake. Tudi pristojbine za oglase, odnosno oglasnino bomo pobrali polletno in to zaradi tega, ker se vedno bolj množijo primeri, da interesenti med letom zabredejo v konkurz, in zopet uprava izgubi s tem tisočake. »Samopomoč«. V četrtem četrtletju 1930. leta so umrli sledeči tovariši, kojih dedičem so se izplačale nastopne posmrtnine: *83. Bezjak Mihael, Spuhlja pri Ptuju . . . star 42 let 3000 Din 184. Svetec Jožef, Mežica pri Prevaljah . . star 52 let 3000 Din 185. Wank Ivan, Mežica pri Prevaljah . . . star 63 let 3000 Din 186. Golob Jožef, Vuzenica.....................star 43 let 3000 Din 187. Govek Jož., Zg. Pobreže p. Rečici ob Sav. star 32 let 3000 Din 188. Žižek dr. Branko, Velenje.................star 51 let 3000 Din 189. Zagožen Boštjan, Bočna pri Gor. gradu Par 51 let 3000 Din 190. Mandelc Franc, Šmartno ob Paki . . star 35 let 3000 Din 191. Cimbas Boštjan, Kamnik....................star 72 let 3000 Din 192. Pungartnik Franc, Brdo pri Lukovici . star 47 let 3000 Din 193. Koleto Janez, Loka pri Zidanem mostu star 66 let 3000 Din 194. Bezek Ivan, Metlika.......................star 81 let 3000 Din 195. šuklje Anton, Dragomlja vas .... star 64 let 3000 Din 196. Špeglič Jurij, Gaberje pri Celju . . . star 67 let 3000 Din 197. Adamčič Martin, Šmartno pri Litiji . . star 79 let 3000 Din 198. Zupanc Jožef, Rajhenburg..................star 32 let 3000 Din 199. Haberman Mihael, Muta ob Dravi . . star 72 let 3000 Din Skupaj . . 51000 Din prištevši doslej že izplačanih ........................... 543001 Din je torej za 199 posmrtnin izdanih ........................ 594001 Din Od navedenih članov je umrla .tretjina starih nad 50 let. Za zamišljeno posmrtnino po Din 4000-— bi moralo biti pri 17 primerih 6800 redno plačujočih članov, kojih žal nimamo; zato se je le s težavo dosegla kvota Din 3000-—. Zaradi obilice pisarniških del pride letni računski zaključek šele v prihodnji številki na vrsto. Ker moramo izvesti skupščinski sklep za obvezen pristop celokupnega društvenega rednega članstva, naj poskrbe društveni odbori, da vstopijo vsi člani v »Samopomoč«, da ne izgube dosedanji posamezniki pravice do posmrtnin, ker so sicer primorani k izstopu. V »Samopomoči« deluje posameznik za vse in vsi za enega. Sedaj plačujem za druge, nekoč bodo pa drugi žrtvovali svoj dar za moje zaostale. Izikaz izplačil posmrtnin prikazuje že skoraj 600.000 — dinarjev, kar pomeni naravnost velikansko vsoto, darovano v pomoč najbližnjim. »Gasilski Koledarček«. Nakup enega izvoda »Gasilskega Koledarja« je po veljavnem skupščinskem sklepu za vsako društvo obvezen, kar mora pač vedeti vsak čitatelj »Gasilca«. Zato se mora smatrati vračanje za skrajno nevednost ali pa nagajivost, katera kaže v jasni luči nezrelost posameznih društev, v katerih ne more biti govora o disciplini. Ne vračajte več Koledarja! Nevezanih imamo še v zalogi 500 izvodov, katere moramo razprodati, če hočemo imeti krite vse tiskamiške in upravne stroške s poštnino vred. Naj se društva pobrigajo za naročilo; saj je komaj vsakemu odkupiti še 1 izvod in zaloge ne bo več. Posamezna društva jih kupujejo po več izvodov skupaj, ker prirejajo gledališke igre, ki jih je stavil naš avtor tovariš Mikuž društvom brezplačno na razpolago. Za gledališke vloge bi služili tudi broširani izvodi, ki so mnogo cenejši od vezanih. Velika katastrofa v Lyonu na Francoskem. Dne 13. novembra minulega leta ponoči ob 1 uri, ko so vsi prebivalci mimo spali je mogočen zemeljski plaz zasul del mesita Lyon ter pokril več hiš s prebivalci vred. Na pomoč prihitele gasilce je presenetilo med reševalnimi deli ponovno plazovje. Ob tej priliki je zgubilo 19 gasilcev svoje življenje. Med mrtvimi je bil poveljnik gasilcev, njegov pobočnik, 3 četniki, 3 četarji in 11 gasilcev. 19 gasilcev je darovalo svoje življenje, da rešijo pod plazovjem živo pokopane. Darovali so svoje življenje za svojega bližnjega in tako s svojo herojsko smrtjo pokazali vsemu svetu, da gasilec pomaga, ne glede na svojo varnost, prostovoljno vsakemu in povsod. Ne samo kadar ga kliče rog tk požaru, ampak, kjer kdo trpi, povsod je gasilec pripravljen pomagati. Zapusti svoj dom in svojo obitelij in hiti na pomoč, dasi ne ve, če se še vrne pod domače okrilje. Ti gasilci ostanejo v analih gasilstva zapisani z zlatimi črkami. Bodi jim lahka zemljiga, ki jih krije, a njihova smrt v čast in slavo vsega gasilstva. Člani Jugoslovanske zveze gasilstva čutijo bol, ki je zadela bratsko francosko gasilstvo in se v nemem sočutju klanjajo pred heroji, gasilci v Lyonu. Slava njihovemu spominu! Tudi korak Jugoslovanska gasilska zveza je prejela po gasilskem kongresu več zahvalnih pisem, od katerih objavljamo danes pismo »predsedatelja sejuza dobrov. požarospasitelni družini v Bolgariji »Spasitelj«. Jugoslovanska gasilska zveza! Dragi gospod tovariš starosta! Mili brat! Ob priliki slovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani smo bili jaz kakor tudi ostala člana naše bolgarske delegacije prijetno iznenadeni od ljubeznivega sprejema bratskega slovenskega gasilstva. Očarani smo bili, ko smo gledali tisoč- k zbližanju. glave množice gasilcev, divili se nad prvovrstno organizacijo in Vašim lepim krajem, Vašemu dobremu narodu. Poročal sem svoje vtiske na našem kongresu, ki me je pooblastil, da se še enkrat v imenu bolgarskega gasilstva najprisrčneje zahvalim za gostoljubni sprejem. Hvala Vam iskrena, predvsem tovarišu starosti g. Turku, vsem članom starešinstva ter kongresnemu odboru s tovarišem Engelsberger^em na čelu. Bratskemu gasilstvu bolgarskemu in njega predsedniku Nenčo S. Petef-u prisrčna hvala za laskavo priznanje. Bodite prepričani, da nas je baš Vaš obisk srčno razveselil in dal Bog, da se enkrat vidimo pri Vas. Elektrifikacija Dravske banovine. Marsikateri čitatelj našega »Gasilca« se bo začudil, češ, kaj ima elektrifikacija naše banovine opraviti z gasilstvom? Pa kakor gre gasilstvo v drugih irečeh z novo dobo naprej, mora iti tudi z elektrifikacijo. Gotovo vsak gasilec ve, da je ena izmed najvažnejših skrbi gasilnih društev skrb za hitro in uspešno naznanje-vanje požarov, sklicanje gasilcev ali tako zvani hiter in uspešen alarm. Že iz 1. 1324. je znan pravilnik nekaterih šlezijskih mest, po katereip je bil baje kaznovan vsakdo, ki je prej praznil stanovanje, nego je napravil požarni alarm. Iz leta 1433. pa je znan pravilnik mesta Bremen v Severni Nemčiji, kjer se glasi točka 42.: »Če kdo, naj bo mož ali žena, vidi začeti hišo goreti, (Haus zu brennen in Brand gerät) naj dotični, ki v njej stanuje, takoj ko zapazi, kliče na pomoč in dela šunder. če tega ne stori, naj plača mestu 3 M kazni«. In iz I. 1731. so znana sledeča, zelo natančna določila glede požarnega alarma iz Augsburga: »Kaj ima vsakdo pri nastanku požara, dalje za obvarovanje, mir in varnost, kot tudi za reševanje in zadušenje ognja delali in skrbeti: § 1. Kadar meščan ali stanovalec tega mesta v svoji hiši ali stanovanju zapazi ogenj, naj ga ne prikriva, niti naj se ne podstopi sam ga gasiti, temveč naj prikliče sosede na pomoč in naj poskušajo večjo nevarnost in škodo preprečiti. Pri nepojenljivi nevarnosti pa naj kričijo na ulici »Ogenj!« in naj se naznani stražnikom v bližnjem mestnem stolpu po domačinih ali sosedih in naj se pri tem pove, kje in pri kom gori itd. Stražniki na stolpih pa naj, kakor hitro zapazijo ogenj ali pa močan dim, takoj kličejo raz stolpov, nato takoj hitijo na bližnjo stražnico ali na postajo nočnih stražnikov in naznanijo kraj, da eden izmed njih hiti tja in obvesti poveljstvo o nevarnosti. Če pa je plamen že udaril na piano, naj z večimi udarci na zvon dajo znamenje o nastanku požara. Poleg tega naj podnevi rdeča zastava, ponoči rdeča svetiljka naznanja smer požara. Strelci na stolpih naj napolnijo strelne priprave in naj bodo pripravljeni, da jih na povelje župana izstrele.« Pri takih in sličnih odredbah smo ostali na deželi, skoro bi rekel, še po vsem svetu do danes. Tako pravi n. pr. čl. 36. uredbe o požamo-polioijskem redu v ljubljanski oblasti z dne 27. okt. 1928. sledeče: »Kdor opazi požar, je dolžan to naznaniti županstvu ali požarnemu komisarju ali odborniku ali gasilstvu. Prikrivanje ali opustitev prijave se kaznuje -po določbah kaz. zak. Posebno dolžnost naznaniti požar imajo: a) varnostna straža in nočni čuvaji; b) prizadeti hišni posestniki in sosedje; c) stanovalci, pri katerih se je pojavil požar; č) uslužbenci pod b) in c) navedenih oseb; d) lastniki signalnih naprav.« 01. 37. iste uredbe pa pravi: »2upan ali njegov namestnik v -požamo-policijskih stvareh mora nemudoma sklicati gasilstvo in osebe, ki so dolžne in določene pomagati pri gašenju. Ako je v občini ali neposredni bližini orožništvo, politična oblast ali vojaštvo, se obvesti tudi te o nastalem požaru.« Tako sklicavanje h gašenju pa bi šlo zelo počasi od rok, vsled tega so za to danes v splošni rabi po deželi plat zvona in, kjer obstojajo tovarne in -slično, sirene in piščali, kadar so v obratu, in :pa, v slučaju nočnih požarov, če imajo nočne straže. Torej smo tako rekoč gasilci na deželi glede sklicavanja za gašenje odvisni od izpolnjevanja gori navedene uredbe oziroma od dobre volje lastnikov signalnih naprav. Po mestih so se že tudi pri nas uvedle stalne požarne straže, n. pr. v Ljubljani na Gradu, v Mariboru v stolpu stolnice i. dr., kakor so pač mogoče. Vedno pa le tam, kjer so stalne gasilske straže v gasilamah. Imajo tudi uvedene signalne električne napeljave z zvonci po privatnih stanovanjih gasilcev. Dalje je v službi za gasilsko sklicavanje, odnosno za poklic gasilcev telefon, ki pa včasih ni prav zanesljiv: pri prostih vodih, ob nevihtah, pri slabih spojih, pri pretihem govorjenju, pri razburjenem klicatelju itd. Vsled teh in sličnih nepopolnostih in ker mnogokrat od vsake minute zavisi rešitev ljudi ali preprečenje velikih katastrof in nesreč, dalje ker tudi hitrost gasilske akcije zavisi od sklicanja, so uvedla modema velemesta, v katerih se pač nahaja vsa mogoča industrija, posebne električne napeljave za požarni alarm in za sklic gasilcev. Posamezni aparati, ki so zvezani s to napeljavo, pa so razstavljeni po mestu na kri- žiščih cest, po industrijskih podjetjih, hotelih itd. To so stenske omarice s šipo v vratih, ki se v primeru požara utare, nato pa se pritisne na znotraj se nahajajoči gumb, potom katerega se sproži električna struja, ki v centralni gasi lami pokliče gasilce, obenem pa poseben kazalec pokaže številko aparata, kateri je bil sprožen. Imajo pa tudi že aparate, po katerih se lahko tudi označi, kake vrste je požar, n. pr.: sobni, kletni, strešni, požar olja itd. Ta napeljava pa zahteva posebno omrežje in mnogo drugega, kar pri nas, posebno na deželi ni mogoče ter moramo zaenkrat ostati še pri tem, kar pač imamo na razpolago. Nekaj pa je, odnosno bo pri nas -na deželi dandanes, ko se obljublja in že izvaja popolna elektrifikacija našega podeželja, mogoče, An to s pomočjo istega omrežja kot je luč, namreč namestitev električnih siren. Ena sirena, pa dovolj velika, bi zadostovala že za velik okoliš. Sprožiti in spraviti pa bi se morala z različnih mest, n. pr. na vsaki tretji ali četrti hiši po vseh vaseh, ki bi spadale v njeno področje, to je n. pr. po vseh vaseh občine, ki bi -jo nabavila, ali po vseh vaseh okoliša dotionega gasilnega društva, ki bi si jo same nabavile in pustile napeljati električen vod za njo. Lahko bi si tudi več občin ali več gasilnih društev nabavilo skupno sireno, kar bi bilo še bolj priporočljivo. S tem bi bil v enem hipu alarmiran ves okraj — več občin ali več gasilnih društev obenem. Seveda bi se morale izdati stroge odredbe za zlorabe. Če ni bilo še nikoli na deželi prilike, da bi se naznanje-vanje požarov in sklicevanje gasilcev pravilno in dobro uredilo, je ta prilika napočila sedaj! In -bil bi neodpustljiv greh, če se ne bi ta prilika porabila in izrabila. Dolžnost vseh občin, kakor tudi gasilnih društev samih in drugih merodajnih činiteljev, celo banovinskih elektrarn hi morala biti, da se za to vsi prizadeti pravočasno zainteresirajo. S tem, da se to sedaj ob priliki splošne elektrifikacije naredi, bi se cene napeljave vodov, montiranje siren in stikalnih gumbov znatno znižale. Gasilna društa so pač prva poklicana v to, da sprožijo tozadevne akcije po krajih, ki prihajajo za elektrifikacijo v poštev. Čeprav vse to nekaj stane — bo pa marsikateri požar, skoro bi rekel, v kali zadušen. Le dobre volje in-vedrega duha na delo, tovariši, in če bo to našo dobro voljo in delo kronal uspeh, boste sami najbolj zadovoljni! Zdravo M—c. L. 1931. Tovariši! Zaključilo se je koledarsko leto 1930. ter se začelo 1931. Obrtniki, trgovci, denarni zavodi in tudi društva polagajo sedaj in pregledujejo celoletne račune, slike dela, slike uspehov in neuspehov in delajo tako zvane letne bilance. Do tega pride tudi -vsako gasilno društvo sedaj po novem letu, ko se podajajo letna poročila na društvenih občnih zborih. Posebno natančen naj bo račun o tehničnem delu: o tehničnem napredku in o morebitnem tehničnem nazadovanju. Poveljniki morajo imeti natančen zapisnik in popis vsake vaje ter morajo potem na podlagi tega zapisnika sestaviti letni obračun. Sestaviti pa morajo tudi, na podlagi celoletnega dela in opazovanja — proračun, t. j. načrt za delo v prihodnjem letu. Tak načrt bi moral hiti napravljen pri vsakem društvu! V tem učnem načrtu naj bo vedno obseženo vse ono za učenje potrebno, v praksi ali teoriji, kar je še najbolj pomanjkljivo, slabo, nepopolno ali pa česar še sploh ni v društvu in med članstvom. V preteklem letu n. pr. se je vadilo članstvo v polaganju ene cevi od brizgalne, za prihodnje leto naj se napravijo načrti za take vaje, pri katerih se bodo morale polagati dve cevi hkrati. Ali n. pr. so mladi gasila gasili ogenj, v načrtu naj bo teoretičen pouk o pravilnem gašenju itd. Primerov, česa nam še manjka, je nešteto. Kako naj se vaje vršijo in -kako je napraviti tak načrt za posamezne vaje, je lepo in stvarno opisal tovariš F. G. iz Trbovelj v slavnostni številki letošnjega \»Gasilca« na strani 23. Zato sem to tudi napisal, da bi se vaje res po njegovem nasvetu vršile, ker s tako izvedenimi vajami se res privede članstvo do kakega znanja. In -prav tako kot društva, naj napravijo v začetku leta tudi župni odbori učni in vadbeni načrt za nekaj praktičnih vaj ali poučnih predavanj.« Če bo pa še zvezni tehnični odsek storil enako, potem se smemo, ne samo letos, ampak vsako leto nadejati splošnega smotrenega -dela in napredka. Kakor pa vsi vemo, se to do sedaj ni godilo. Ob koncu vsakega poslovnega leta se po navadi in običaju preberejo na občnih zborih suhoparna poročila, ki že sama na sebi po sestavi, ne vsebujejo mnogokrat mnogo življenja. Posebno se omalovažujejo poveljniška poročila, čeprav so vprav ona najlepše zrcalo o uspehih in napredku društva in za društvo samo največje važnosti. Toda delati jih bomo morali, ako bomo hoteli priti kam naprej: V začetku leta si mora vsak poveljnik napraviti vadbeni načrt, po katerem bo -vadil in učil vse -leto. Zidar mora imeti načrt, po katerem bo zidal. Isto naj bo v župi. Vsak župni odbor naj napravi že v začetku leta načrte vaj, katere misli izvesti. Društva naj opozori na nje, seveda ne z navedbo kraja, kje se bodo vršile. S tem se društva prisili k vežbam in delu. Isto velja tudi za tehnični odbor zveze. Tudi on bi moral napovedati nekaj župnih vaj, katere bi vodil ali vsaj nadziral vsaj po en njegov član. L. 1930. n. pr. so bile izdane proste vaje s sekiricami, katerih so se mnoga društva z veseljem poprijela. S takimi vajami se vzgaja v društvih red in disciplina. Ali bo leta 1931. kaj sličnega? Ali bo kaj od zveze nadziranih vaj? Je li kaj načrta? Tovariši, začnimo s smot-renim, z naprej začrtanim in zaznamenovanim delom vsaj 1. 1931. In ob koncu leta bomo videli uspehe ter nam bo lahko polagati račune! Da bi res tako delali želim vsem čitateljem Gasilca za novo leto Vzdihi v Silvestrovi noči. F. G. Trbovlje. Silvester, kako si otožen! Mar tožiš po minulem letu? Ali sd izprašuješ vest, kako boš naložil kapital svojega dela, da bodo obresti v bodočem letu velike? Silvester, kaj si storil kot gasilec in ali si izpolnil odgovorno mesto v gasilstvu, župi ali zvezi? Kakšen bi moral biti odgovor, Silvester? Ne v razigranem veseličnem razpoloženju, temveč v mirnem treznem razmišljevanju odgovoriti bi moral: Mnogo sem zanemarjal bodisi v tej ali oni stvari, a možato obljubljam, da bom v bodoče storil vse, za kar me gasilstvo obvezuje in še več. Samozavest članstva je potrebna ne le v novem letu, ampak. tudi v bodoče sploh. Novo leto, leto mlado, kaj pa nam ti prineseš? Morda še večjih skrbi, truda in dela? Ali bomo mi, ki nas nazivajo tihe junake, klavemo podlegli? Ne, mimo in tiho hočemo trpeti in v nas gasilcih naj ima narod zgled, da smo pripravljeni pomagati in tolažiti, čeravno sami trpimo. To naj bodo lastnosti gasilca-samaritana. Novo leto, ti pa vedi: ko pride drug Silvester, bo obračun že drug, ker vsak poedinec se bo videl v ogledalu lastnega srca. Iz vseh src bo žarelo in želela si bodo k novemu letu, ne bogastva, le zdravja, zadovoljstva in samozavesti. Da si storil dobro, naj bo tvoje odlikovanje, za katerega naj pa nihče ne ve ...! Jugoslovanska gasilska zveza in uredništvo Gasilca želita vsem članom gasilcem srečno „Novo leto“. Požarni pregledi. Nadaljevanje. V minulem letu sem napisal na podlagi svojih študij nekaj splošnih navodil za požamo-poiicijske preglede. Podal sem splošna navodila, kako naj se na podlagi obstoječih predpisov sestavi komisija, kako naj se postopa in kako naj se sestavi zapisnik o pregledu. Kongresni dnevi in priprave zanj mi niso dovolile, da bi svoje delo zaključil, zato po končanih slovesnostih nadaljujem z razpravo. V nadaljnjem delu svoje razprave bom podal navodila v tehničnem oziru. Požarno-policijski pregledi so sigurno velikega pomena za varnost posestnikov odnosno prebivalcev. Nujno potrebno je, da se vršijo pož. policijski pregledi natanko po predpisih in tudi točno po priznanih smernicah. Vse premalo važnosti polagajo naše oblasti na to, da se vršijo ogledi vsaj v sklenjenih naselbinah. Delujem že več let v gasilnem društvu svojega kraja in sem tudi načelnik društva, a niti enkrat se ni vršil požarno-policijski ogled, niti me ni župan o tem vprašal. Poudarjam pa, da živi naše gasilno društvo v najboljših odnošajih z občino. Le neka sosedna občina je enkrat zaprosila za sodelovanje. Ravnotako ne kličejo župani zastopnika gasilnega društva k stavbnim komisijam, kar bi bilo nujno potrebno. Tudi v tem oziru bi se dalo marsikaj napisati. Toda povrnimo se nazaj k nalogi, ki sem si jo stavil. Predvsem polagam našim društvom na srce, da gledajo nato, da se vršijo vsaj v sklenjenih občinah in selih redno vsako leto požarno-policijski ogledi. Ako županstva ne store svoje dolžnosti, jih opozorite na to in če to ne zaleže, pa jih javite politični oblasti. Preden pričnemo s požamo-policij-skim ogledam, je potrebno, da ve vsak član komisije, na kaj se je treba ozirati pri teh ogledih. V prvi vrsti se bomo prepričali, če ni posestnik od zadnjega ogleda naprej izvršil kakšne prezidave ali nove stavbe brez oblastvenega dovo-voljenja. Ako se najde kaj takšnega, bomo to javili stavbno-pol. uradu. Natanko pa se bomo prepričali, če niso pri tem delu kakšne pomanjkljivosti v požarno-policijskem pogledu. Važno je dejstvo, da določimo ob priliki ogleda, ako ni podana nevarnost, da nastane ogenj vsled kurjave, razsvetljave ali hranitve lahko vnetljivih predmetov, in kaj je storiti, da to preprečimo. Gledali pa bomo tudi, ali je možno, če izbruhne na do-tičnem naselju požar, da se ga v mejah naselja lokalizira in se tako očuvajo sosednja naselja. V primeru požara je važno, kako se vrši promet, oziroma, če je mogoče, da se rešijo vse osebe, ki se nahajajo v gorečem poslopju tudi tedaj, če je preprečen običajni izhod. Ako najde požamo-policijska komisija razpadajoča poslopja ali dele, ki bi ogrožali življenje ljudi ali živali, bo to naznanila stavbno-policijski oblasti. Pri svojem ogledu bo požamo-policijska komisija kon-štatirala, če se je ukrenilo vse, da je v primem požara mogoča hitra pomoč in če je mogoče, da se gasilstvo hitro in uspešno udejstvuje. Ako združimo do sedaj podano v točkah, se bo požamo-policijska komisija ozirala na sledeče: 1. Prezidave ali nove stavbe brez dovoljenja. 2. Možnost požara zaradi luči, kurjave itd. 3. Da se eventualni požar lokalizira in ne preide na sosede. 4. Vamost prometa in možnost rešitve oseb v primem požara. 5. Razpadajoče stavbe se javijo stavbno-policijski oblasti 6. Možnost hitre pomoči in uspešnega dela v primem požara. S tem sem podal točke, na katere naj se ozira požarni oglednik pri reviziji. Revizijo pa bomo zopet delili na ogled zunanjih in na ogled notranjih delov naselja. Pri zunanjem ogledu naselja si borno ogledali vso njega okolico. Prepričali se bomo, če preti naselju ogenj od zunaj in če so dovozne možnosti primerne. Ogledali pa si bomo tudi, če niso v bližini stavb lahko vnetljivi predmeti. Na deželi bomo gledali na to, da niso v bližini hiš kopice slame ali krme. Gledali pa bomo tudi, da so zidni opaži ali stene proti požara v redu, ogledali si bomo tudi okna in vrata, strešne line, nastavke dimnikov, strehe, strelovode itd. Notranji ogled stavbe pa se bo oziral na stavbno stanje. Tu bo polagati posebno pažnjo na kurišča, stopnišča, okna, vrata, odprtine itd. Pri obratih si bomo ogledali shrambe lahko vnetljivih predmetov, kakor: bencin, petrolej, fimež, lake ter smolo, slamo, krmo, zrnje, kurivo itd. Mnogokrat nastane požar po pepelu in radi tega si je treba tudi ogledati, kje se hrani pepel, treba je gledati kako se ravna z lučmi, če se redno snaži dimnike in če so predpisane gasilne priprave v redu. Ne pozabite opozoriti starše, da skrivajo pred otroki vžigalice. Požarno-policijskim preglednikom priporočam, da si vse pomanjkljivosti sproti beležijo v posebne tiskovine, ki si jih že prej pripravijo, da se pri sestavi zapisnika ničesar ne pozabi. Požar v dimniku. Požar v dimniku nastane, ako se užgo saje. Razločujemo dvoje saj — leteče in bleščeče. Prve nastanejo iz navadnega kuriva in so lističastef ter jih nese veter v primeru požara daleč naokrog; druge nastanejo v dimnikih obrtnikov, dimnikih prekajevalcev, dimnikih gostiln, tovarn itd. Kakšno bo naše delo pri požaru v dimniku? Predvsem bomo branili sosede pred iskrami, letečimi iz dimnika. V smeri vetra naj se zapro line in druge odprtine. Na slamnate strehe pošljemo nekaj gasilcev s čebri vode ali z mokrimi capami. Ravnotako obvarujemo kopice slame ali krme. Nikdar pa ne smemo brizgati vode v dimnik, ikajti lahko bi ga razneslo. Najbolje je, da pustimo dimnik izgoreti in prevzamemo obvarovalno službo. Ravnotako naj se opusti zadušenje ognja. Včasih se je priporočalo zadušenje z žveplom. Pri zadušenju ostanejo v dimniku saje in je nevarnost, da se ponovno užgo. Ako je v bližini dimnikar, ga pokličemo, da s svojim orodjem ostrže goreče saje, da padejo na tla. Pri samem požaru v dimniku ne potrebujemo mnogo gasilcev, le pri močnem vetru jih je treba za varstvo sosedov več. Da imamo pripravljeno brizgalno je samoobsebi razumljivo. Nastane vprašanje: Kako razporedimo gasilce pri požaru v dimniku? Na streho bomo na vsak način postavili nekaj gasilcev, ki bodo opazovali polet isker (ter jih že na strehi pogasili. Pri požaru lesketajočih isker bi priporočal, da postavimo na odprtino dimnika široko zankasto žično mrežo. Na tej mreži se bodo ulovile goreče saje in jih je treba večkrat s ikakšnim hlodom obtolei z mreže. Tudi k spodnjim vratcam za snaženje dimnika postavimo do 3 može s čebriči vode, ki sproti ugašajo in odnašajo iz dimnika padajoče goreče in negoreče saje. Ako je poslopje nadstropno, postavimo k vsakim vratcem dimnika gasilca z vodo ali mokro cunjo. Nadalje določimo gasilce, ki opazujejo dimnik, če nima razpoke. Če še določimo gasilca, ki hddi okrog z mokro ilovico in sproti zamaže najdene irazpoke, smo storili vse. Mislimo na lastno zavarovalnico« Peljal sem se v Ljubljano. V vlaku sem dobil soseda sopotnika, ki bi si bil rad prižgal cigareto, pa ni imel vžigalic. Zaprosil me je za vžigalico, s katero sem mu seveda rade volje ustregel in s tem je bil otvorjen potniški pogovor. Predstavil se mi je kot zastopnik zavarovalne družbe »Assicura-zioni Generali« (sedaj pri nas »Sava«). Med pogovorom sem mu povedal, da sem tudi jaz zavarovan pri omenjeni družbi za precejšnjo vsoto, nakar je posegel zgovorni gospod v torbico in mi podaril sliko, na kateri je fotografirana, oziroma zložena velika skupina fotografij palač, ki so last gori omenjene zavarovalnice po vseh mestih Evrope. (To sliko pošiljam Vam, ako bi jo morda hoteli priobčiti v Gasilcu, če bi se Vam zdelo umestno.) Vse palače, ki so fotografirane in zložene v skupino, imajo vrednost nad 4000 milijonov Dinarjev. Med raznimi pogovori je bilo treba izstopiti v Ljubljani, kjer sva se s prijaznim gospodom razšla vsak po svojih potih. Ko sem stopil na ljubljansko ulico, zagledam palačo »Vzajemne zavarovalnice«. Res krasna stavba. Zares lep jubilej 30 letnice, ki ga, kakor se spominjam iz poročil časopisov, letos obhaja ta zavarovalnica. Dobro gospodarstvo, kajne! V tridesetih letih prigospodariti takšno palačo in pa še kaj. Dalje idoč sem videl na Aleksandrovi cesti gradnjo palače zavarovalne družbe »Dunav«. Domislil sem se, da sem čital v časopisu pred časom in videl tudi sliko tega nebotičnika v Ljubljani, katera bo, če se ne motim, največja v Ljubljani. Če bo največja, bo seveda tudi najdražja. Samo stav-bišče stane ogromno vsoto. Kakor je pisal časopis, je plačala družba m2 ä 1700 Din. Ogledal sem si mimogrede palačo za Prešernovim spomenikom, katera je last zgoraj omenjene zavarovalnice »Assi-curazioni Generali, ali pri nas znane pod imenom »Sava«. Morda je še kaka druga zavarovalnica, ki ima svojo palačo v Ljubljani, pa meni ni pri vseh naših glavnih in krajevnih zastopstvih Avtomobilne brizgalnice, motorne brizgalnice, ročne brizgalnice, kombinirani avtomobili za gašenje požarov in škropljenje cest Dobavlja v najboljši kakovosti in po zmernih cenah: vsakovrstne cevi, in to: konopne, gumene, gumirane konopne, lestve v vseh izvedbah in dimenzijah, maske za zaščito proti dimu in plinom, vse gasilne armature in orodje, opreme za zaščito dihanja, opreme za pomoč ponesrečencem po strupenih" plinih USTANOVLJENO LETA 1852. TEOD. KORN LJUBLJANA POLJANSKA CESTA 8 (PREJ HENRIK KORN) ŠIVALNI STROJI Izborna konstrukcija in elegantna IzvrSitev iz lastne tvornice. 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „ADLER“ Kolesa iz prvih tvornic, Dtlrkopp. Styria, Nero, Kayaer. — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in iivalnlh strojov. Daje se tudi na obroke Ceniki zastonj in franko Tvornica PARTL & FROLIK Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. I Instalacija vodovodov. / Centralne kurjave. / Naprava strelovodov. / Kopališke in kloset-ne naprave, / Industrija pločevinastih embalaž. ČES. BUDEJOVICE e. s. r. Motorne gasilske brizgalnice >FLADER< dobavlja tudi na obroke Iranko ocarinjeno Razen tega se: , gasilske avtomobile, avtomobile za škropljenje in pranje cest, vseh vrst in raznih fabrikatov Velike gasilske motorne brizgalnice LAFFLY specialna tvornica za motorne brizgalne gasilske lestve, rešilne in škropilne avtomobile itd. — Austro-Fiat In International Šasije za vse gasilske svrhe Generalno zastopstvo O. ŽUŽEK LJUBLJANA Tavčarjeva ulica 11 Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov vpoštevajte edino-le VZAJEMNO ZAVAROVALNICO MASARYKOVA CESTA LJUBLJANA ki Vam nudi najugodnejše pogoje. L. Mikuž dežniki LJUBLJANA MESTNI TRG 15 NA MALO / NA VELIKO USTANOVLJENO 1839. : S .5 GASILNA DRUŠTVA, POZOR! Preden si nabavite potrebne cevi, . Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo: NORMALNIH GASILSKIH CEVI izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevami IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRALJA PETRA CESTA 33 UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA Telefon štev. 2312 / Račun pošt. hranilnice 10.761 JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska Šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige; Ilustrirane kn|lge v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure In knjige v vseh nakladah, časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV CHEVROLET osebni in tovorni avtomobili CHEVROLET šasije za vse vrste modelov ■................r"=== gasilskih avtomobilov.______ » DESA« DRUŽBA Z o. Z. LJUBLJANA« DUNAJSKA CESTA 12 MARIBORU TRG SVOBODE ŠT. 6 Gasilci Z pozor! Naznanjam vsem gasilnim društvom, da sem preselil svojo bogato zalogo gasilskih potrebščin v Ljubljani iz Selenburgove ulice na Kongresni trg itev. 8 ter se cenjenim društvom še nadalje priporočam za naklonjenost. — Zaradi preselitve gasilnim društvom znaten popust. Hllp Bizjak, krznar In IzdelovatelJ čepic. S Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913. »JUGOSLAVIJA« SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA_ Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani. Sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. življensku zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti Škodam vslcd tatinskega vloma. 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. Največji tu delujoči zavod. - Družb« je prevzela od .Graške vzajemna zavarovalnice* in od zavarovalnih družb .Feniks* (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse* ves njih kup-čiiski obstoj v naši državi. • Naj-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbo .JUGOSLAVIJE* ženitvene kavcije za častnike. Telefon 2751. PISARNA i DUNAJSKA CESTA ST. 15. Telefon 2571. Mirna vesi je prva dobrota zavarovanja. Ogenj, toča, tatvine, telesne nesreče, avtomobilske nezgode, nenadna smrt itd. — 'Vam delajo skrbi. Olajšajte si jih s tem, da se dobro zavarujete. Tri tem ‘Vam gre v vsakem oziru na roko S L AVI JA jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani {Brzojavke: {Banka Slavi ja telefon it e v. 2176 A. KASSIG LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA USTANOVLJENO LETA 1880. Izdelovanje čepic, zaloga krojnih potrebščin Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ), kakor: čepice, gumbe, piSčalke, naramke, znake za bluze in čepice, rdeče blago, vrvce za piSčalke, trobke in rogo/e, lipove liste itd. Naramke vseh vrst lastnega izdelka, fino izdelane in trpežne. Podjetje je na novo moderno urejeno in fovečano. — Cenik brezplačno! LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad Din 430,000.000'—. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno. Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike obstoja pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12.30. Gasilski zavodi d. d. iechy pri Prosteiovu na Moravskem Ustanovljeno lata 1820> podružnica Maribor TomSIteva ul. št. 6 Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, le- stev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkter-jev, avtomobilnih in motornih brizgalnic priporoča svoje prvovrstno, najmodernejše gasilsko orodje. Vse vrste telovadnega orodja. Ugodni plačilni pogoji. mil———■ INI W—ITIIIIIIIIIHW !■■■— Za vse stroje se jamči! Cene solidne. Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 8001 v min., pritisk do 16 atm. f brizgalne Motorne Dvokolna ognjegasna motorna brizgalna tipa MB 1. Motor - 36 ks. Maksimalni pritisk -17 ATM. Delazmožnost - 1400 litrov v minuti. Dolžina curka - 56 metrov. Prenosne motorne brizgalne tipa MB 2. Motor - 14—16 ks. Maksimalni pritisk - 14 ATM. Dolžina curka 49 metrov. Delazmožnost 600—700 litrov v min. Prenosne motorne brizgalne tipa MB 2/a Motor - 17—18 ks. Maksimalni pritisk -17 ATM. Dolžina curka - 42 metrov. Delazmožnost 800—900 litrov v min. Vse naše motorne brizgalne so bile preizkušene od komisije, ki jo je odredila „Jugoslovanska gasilska zvezaM, katera se je o brezhibnem delovanju brizgalen jako pohvalno izrazila. Dobavljamo tudi vse gasilske potrebščine: cevi, spojke, ročnike, čelade, sekirice, pasove itd. Zalotil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. Odgovorni urednik Joie Turk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Franci Štrukelj)-