22. JUNIJA 1972 — STEVII.KA 25 — LETO XXVI — CENA 1 ftIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Seja medobčinskega sveta IKS Celje o PREOSNOVI ZK Nalogi II. konference ZKJ, }ci je poudarila, da mora ZK učinkoviteje spreminjati svoj notranji sestav in pozorno spremljati gibanje članstva v ZK, ]e na zadnji seji prisluh- nil tudi medobčinski svet ZKS Celje. Najpomembnejša ugo- tovitev ob razpravah o social- nem sestavu ZK je ta, da iz- raza kritična razčlenitev se- stava članstva ZK v osmih ob- činah celjskega območja (Ce- lje, Slovenske Konjice, Laško, Uozirje, Šentjur, Šmarje, Ve- lenje in Žalec) spoznanje ZK o idejnopolitični razsežnosti tega vprašanja. Kako doseči, da bo ZK še iolj delavska? Kako spodbu- diti še načrtnejše obnavljanje ZK"^ Kako v osnovnih organi, mcijah in oddelkih ZK še bolj utrditi spoznanja, kako po- membno je intenzivno, spreje- manje novih članov v ZK? in kako nujno je, da pri izklju- čitvah, izstopih ali pri črtanju članov iz ZK ne uporabljamo le formalističnih meril, ampak da se ZK krepi na osnovi vse- binske diferenciacije. Ali lahko na ta vprašanja odgovorimo pritrdilno? Nekaj 00 povedala statistična tabela o osipu članstva ZK v posa- meznih občinah in o obnavlja- ^iu ZK. PodatKi veljajo za le- to 1971. Manca za leto 1971 je le treba v prvi vr- sti povečati industrijo, da bo do ti rezultati .še boljši, če- tudi Je v letu 1971 zai)0slitev narastla za 3 odstotkov. V šniarskeni gospodarstvu je zaposlenih le 2.il0 ljudi, zato bo treba vložiti se precej na- porov, da se v občini odpro nova delovna mesta v okviru novih gospodarskih organiza cij. ki so že v načrtu. Najp<»niembnejša gospodar- ska organizacija v občini Je Steklarna Boris Kidrič iz Ro- gaške Slatine, ki iz leta v leto povečuje svoj dohodek, pove- čanje pa je predvideno še v prihodnje. Nikakor pa se ne morejo zadovoljiti z uspehi Steklarne, ki ustvarja kar 56,2 odst. sredstev za re- produkci,fo, ter prinaša obči- ni 31 (Mlst. vsega dohodka in zaposluje 41 odst. vsega za- poslenega prebivalstva. Našte- ta dejstva so samo opomin, da bo treba načrte, ki Jih ima občina z odpiranjem novih obratov, čimprej realizirati. To velja predvsem za odpira- nje novih obratov podjetij Primat, Kors (oblačilna obrt). Donat, Elma in Steklarna (v Kozjem). Druga najuspešnejša veja šmarskega gospodarstva je gradbeništvo. Splošno grad- beno podjetje ,|e povečalo svoj celotni dohodek za 60 odstotkov. Zaželjeno .|e, da se takšen napredek v šniar- skeni gradbeništvu še nadaljii. ,je, odvisno seveda od prilik, ki bodo vodile gospodarstvo. Iz dohodka, ki ga ima občina, je razvidno, da postaja obrt čtMlalJe pomembnej.ši dejav- nik pri razvoju. Delež obrti pri celotnem dohodku v ob čini raste iz leta v leto. Naj- močnejši Je vsekakor rogaški Kors. V negospodarskih dejavno- stih ima v občini najnioč- nej.šo vlogo zdravilišče Roga- ška Slatina, kjer nastopajo določena nesorazmerja, ki Jih bo treba uravnati ali pa vsaj ublažiti. Prodaja vode namreč iz leta v leto raste, število nočitvenih kapacitet pa osta- ja isto. V letu 1971 je Zdra- vilišče Roga.ška Slatina dose- glo s proda,fo in izkoriščanjem mineralne vode in plina kar 44,1 odstotek dohodka. Glede na to, da je večina večjih in močnejših pod.jctij zbranih v Rogaški Slatini, ra- zen trgov.skega podjetja Jel- ša, ki je udeleženo po vsej rtl>čini, postaja čedalje bolj jasno, da bo treba gledati titdi na razvoj drugih krajev MILENKO STRAŠEK Žalec O NEGATIVNIH POJAVIH v skladu z akcijskim pro- gramom za odkrivanje vzro- kov za socialno razlikovaiije in v sklopu vsakoletnih dogo- vorov med institucijami od- krivanja in pregona družbe- no škodljivih pojavov, so se v Žalcu sestali minuli teden poleg predstavnikov davčne uprave, občinske skupščine, javnega pravobranilstva in tožilstva ter predstavnikov Uprave javne varnosti iz Ce- lja tudi člani nedavno usta- novljene odbomiške komisi- je za ugotavljanje izvorov premoženja. Uvodno besedo je imel na- čelnik davčne uprave MILAN ZABAVNIK, ki je med dru- gim poudaril pomen skupne- ga nastopanja ^vseh dejavni- kov . pri odkrivanju izvorov neupravičenega bogatenja ler opozoril na enotno, trajno in usklajeno akcijo vseh or- ganov odkrivanja, pregona in sojenja. Le na tak način bo mogoče dosledno in zares učinkovito nastopiti proti po- javom, ki so jih na zborih volilcev občani ostro napadli ter zahtevali konkretne akci- je. Na posvetovanju so v razpravi prispevali še pomem- ben delež tudi predstavniki ostalih institucij, zlasti tožil- stva in uprave javne varno- sti. Ugotoviti velja, da so bili pogledi na določene proble- me enaki, da so menili, da je potrebno z delom pričeti takoj ter uveljaviti v vseh primerih ©notna in objektiv- na merila. Predvsem pa je potrebno dosledno upoštevati vsa zakonska določila s tega zelo občutljivega področja. Ob zaključku tega pomem- bnega posvetovanja pa so sprejeli .še akcijski program, ki ga je pripravila davčna uprava. V njem so naštete vse konkretne naloge, akcije in ukrepi, ki jih iX) podvze- mala ta .služba, še zlasti pa je poudarjeno, da bo davčna uprava brez odlašanja pred- lagala uvedbo postopka v ti- stih primerih utajevanja dav- kov in sumljivih izvorov pre- moženja, ki so ji že znani. V žalski občini ukrepajo torej sistematično in konkret- no in kmalu je pričakovati že prve rezultate skupnih do- govorov na področju odprav- ljanja vzrokov neopravičenih socialnih razlik. B. Strmčnik JAVNEMU DELAVCU Tovariš RUDI HUDOVERNIK, dipl. inž., načelnik oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Velenje člani obeh zborov ve- lenjske občinske skupšči- 'ne so na sedemnajsti skup- ni seji, 31. marca letos, sprejeli možnosti gospo- darskega razvoja občine v letošnjem letu. Že v tem, tako imeno- vanem Fjačrtu občine, so nakazani nekateri proble- mi tovarne usnje v Šošta- nju ter kolektiva Polypexa, prav tako v Šoštanju. Ker gre v obeh prime- rih za več ali manj spe- cifičen položaj, vas vljud- no prasim, da nam obra- zložite, kako si vi oziro- ma tudi oddelek za gospo- darstvo pri skupščini ob- čine Velenje zamišljate reševanje obeh problemov. Kaj bi morali napraviti, da bi oba kolektiva dobila v skupnem gospodarstvu ve- lenjske občine mesto, ki jima pripada. Pri vsem tem gre še za ugotovitev. da ima kemična industrija (Polypex) izredno perspek- tivo, medtem ko bo treba pri tovarni usnja bržkone med drugim upoštevati tu- di določeno preusmeritev v proizvodnem procesu. In nadalje: v istem do- kumentu je nakazana tudi pot razvoja »neke močne dodatne industrijske dejav- nosti, ki bo po tem obdob- ju predstavljala novo nosil- ko razvoja« ... Ali lahko odgovor na vprašanje, za katero panogo ste se v občini odločili, iščemo v bodoči industriji gradbenih elementov? Ce je tako, nam pixjsim napiište, kakšna je zasnova bodoče industrije in kakšne s» njene perspektive? Za odgovor že vriapreg iskrena hvala! Milan Božič, novinar Pred 4. julijem Fraznik borcev v zadobravi 9 Na osrednjo prireditev oh liO.obletnici slovenske par- tizanske voj.«ike, ki bo 4. julija v Zadobrovi pri Ljubljani, pri- čakuje,}«» pred.sednika republi- ke Josipa Broza Tita. 0 Ocenjujejo, da se bo ta dan' zbralo okoli 70.000 Slo- vencev, pretlvsem bivših bor- cev, mladine in da ne bo kraja v Sloveniji, ki hi na iej prireditvi ne imel svojih prcdsl.iViJikov. 0 Dbi inske politične orga- nizacije na na.šem območju spričo zahtevnosti organiza- cijskih priprav pozivajo os- novne organizacije in vodstva v.seh političnih organizacij h ko(»rdinirani akciji. 9 Za udeležence je želez- niško transportno podjetje odobrilo .50 mlst. popust in organizacijo posebnih vlakov. Letošnji praznik »Dneva borca« bo osredotočen na edini osrednji proslavi, na slovesnosti, ki bo v počasti- tev 30. obletnice ustanovitve slovenske partizanske vojske v Zadobrovi pri Ljubljani. Tridesetletni jubilej sam da- je prireditvi veličasten po- men, ki ga pa odločitev, da naj bo to hkrati tudi vseslo- vensko srečanje bivših bor- cev in mladine, še povečuje. Slovenska mladina bo po po- hodih po sledeh partizanskih enot na simboličen način ob- novila enotnost slovenskega ljudstva v dneh njegove ns4- Iwlj usodne preizkušnje. Osrednja proslava v Zado- brovi bo nain samim in sve- tu pokazala, da smo danes, kot smo bili pred tridesetimi leti čvrsto odločeni hoditi po svoji poti, slediti idejam, ki so bile vodnik slovenskim brigadam in odredom v času oborožene revolucije. Poleg obilice nalog, ki jih terja naš današnji čas, je proslava v. Zadobrovi ena od najbolj pomembnih. 4. j'ulija naj bi bila v tem kraju zbra- na vsa Slovenija, predvsem pa čim več borcev NOV, mla- dine, samoupravljalcev. Pri- reditelji računajo, da bi se ta dan zbralo in ogledalo bo- gat kulturni spored, prisluh- nilo govoru člana sveta fede- racije Edvarda Kardelja, vsaj 70.000 Slovencev. Zato poh- tične orgim,izacije v teh dneh sporočajo svojim članom, da se v čim večjem številu pri- javijo za odhod v Ljubljano, da pa vodstva političnih or- ganizacij v krajevnih skupno- stih in delovnih organizaci- jah vskladijo akcijo. Vskladi- jo pa zlasti zato, da bi za- radi večtimosti ne bilo za- dr^, zlasti kar zadeva pre- voz v Ljubljano. Povedati je treba, da je železnica odobri- la za udeležence 50-odstotni popust, da pa je seveda za organizacijo posebnih vlakov treba precej organizacijsikega dela. ČEDALJE VEČ GOSTOV Podatki o številu nočitev v prvih petih mesecih letos so za celjsko območje zadovolji- vi. Razveseljiva je ugotovitev, da se je znatno povečal obisk v zdraviliščih. Tako že pov- sod presegajo lanske številke obiskovalcev. Vse torej kaže, da se izpad, ki je nastal za- radi črnih koz, hitro zmanj- šuje in da slabi rezultati predsezone ne bodo imeli večjih vplivov na končne po- datke. V prvili petih mesecih je bilo v Celju za 5 odst. več no- čitev kot v istem času lani, na Dobrni za 3 odst. več, v Rogaški Slatini za 7 odst^ itd. Več gostov so zabeležili tudi v Moeirju in na Golteh, - -------.y.-.^mvr.v.. J^'^tinski obrat »Pri vrtnici«, ki ima Wkrati tudi bonbo- je prav gotovo lepa pridobitev za Celje. Mnogi pa . sprašujejo, zakaj je zaprt ob nedeljah? Četudi sta s tem ^^ašanjeni vezana kadrovski problem in težnja po prosti "ekbila odločitev kolektiva o prostem dnevu •koliko drugačna, zlasti v ča,su glavne turistične sezone. I oto: MB Nova rubrika, novi ijudje pa tudi novi problemi. Za začetek tudi presenečenje. Obiskali smo tri mlade lju di, ki se bodo že -^ez nekaj dni poslovili od Oü'1 ske go- stinske šole. Zasnkrat še ni- so gostinci, četudi so stopi- li na njihovo pot. In kdo ve, če bodo na njej ostali? Prva srečanja s poklicem so pri- nesla tudi prva razočaranja. MAJDA PETELINŠEK, na- takarica: »Na odločitev so vplivali zlasti starši. Doma v Vitanju imamo gostilno. Žele- li so, da bi ostala doma. Res je, da mi ni žal, da sem kon- čala gostinsko šolo. Toda, pot me vleče naprej. Najprej bom šla v ljubljansko hotel- sko šolo. Potem pa, kdo ve? V praktičnem delu sem namreč spoznala poklic nata- karice. Nisem bila tako pre- senečena nad dejstvom, da sem morala delati pozno v noč, četudi bi ne smela. Bolj me je zabolel odnos nekate- rih gostov do mene in mla- dih deklet sploh. Bolele so me žalitve in tako se je po- rodilo vprašanje, ali sem krenila na pravo pot?« 2ELJKO KaSABER, nata- kar: »Doma sem iz Šentjurja. Za gostinsko šolo sem se od- ločil potem, ko se po osnov- ni šoli nisem vedel kam po- dati. In zato tudi ne name- ravam ostati v tem poklicu, četudi sem šolo opravil. Naj- prej bom šel v mariborsko komercialno šolo. In potem? Na vsak način pa naprej in na boljše. Gostinski poklic je težak. To je naporno delo. Tudi obvezna praksa je po trdila to spoznanje. In še ne- kaj — gosti ne upoštevajo mladega človeka.« NATALIJA PLESNIK,. ku- harica: »Celjska gostinska šola dela v težkih pogojih. Prosto- ri so pretesni, neprimerni Zato bi že bil skrajni čas, da se reši tudi to vprašanje. Ce- lje potrebuje novo gostinsko šolo. Poklic kuharice me veseli. Po dveh letih prakse bom od- šla v mariborsko hotelsko šolo. Potem pa morda kam drugam. Težko je še reči, za- kaj se bom odločila.« M. BOŽIČ 4. stran NOVI TEDNIK St. 25 — 22. junij 1972 ODGOVARJA ALOJZ PAVLIČ, v. d. načelnika oddelka za gradbene in ko- munalne zadeve pri SO CELJE SUiiarme se žs od leta 19TU 11.SO spreitnenile in za- radi zviševanja cen raznih storitvenih dejavnosti in opienie ter predvsem do- tiajanega starega fonda stanovanj današnje siana- rj:ie ne pokrivajo stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja. Ker pa se to vzdrzevanje omejuje, je v letu 1972 stanovanjsko poajetje v Celju namenilo oa vsaiKih 11)0,00 din plani- ranega dotoka stanarin za vzd'rzöv'anje m upravljanje sianovanjskia hiš 53,60 d-n, na stanovanjsko izgracUiJ:) (.enostavne in razširjene reprodukuje) 32,90 dmar- jev, medtem j^o bo za stro- ške poslovanja podjetja parabdjeno 13,50 dmarjev. S povečanjem scanarin do 1Ü"'0 v letu 1972 se bo sta- rxje le .uejno popravilo, to- da s tem ne bomo dosegli stroškovnih stanarin. Se- veda v nekaj letih mora priid do stroškovnih stana- rin m najemnin, šele te- daj se boao povečala sred- stva in omogočila enostav- no reproduixicijo stanovanj- skega sklada. Razširjeno reprodukcijo naj bi finan- cirala s posebnim prispev- kom vsega aktivnega prebi- valstva. Toda trenutno je mogoče več, ceneje m hitreje gra- diti samo na osnovi zaru- ževanoa sre^dstev vseh de- lovnih m drugih organii^- cij, jih z oročanjem pove- čata, predvsem pa razviti varčevalni sistem, ker je tudi stanovanje j>otrošna dobrina. Več o tem pa v mojem prispevku. Upoliojenci in nezaposle- ni uživalci mvaiiasikih pra- vic so iß sedajj lahko v skladu s pravilnikom obči- ne reševali stanovanyska vprašaiiija, toda zaradi ve- likega števila mteresentov je bilo nemogoče zadovo- Ijevatd vsaikega prosilca, tOiiiveč smo reševali naj- nujnejša. Z dograditvijo doma upcilvojencev boao verj&tno nastale določene sprostitve in bo mogoče reševati tudi siične prime- re. v. d. NACELNIK-a oddelka za graoioene in komunalne zadeve ALOJZ PAVLIČ Kaikor vam je zaiano, je Skupščina SKS sprejela v februarju 19'/2 Resolucijo o nadaljnjem razvoju sta- novanj aicega gospodarstva m zakona o programiranju m financiranju graditve stanovanj ter di'uzoeirü po- mooi v suanovanjskeim go- spodarstvu. Dosedanji u- krepi skupsčuie občane in skupnosti občm v SRS so biii predvsem orgcunzacij- skega značaja, in a^cer; unanovane so biie sl^rcikov- ne komusiije za posamezna področja, ki so do konca maja 1972 pilpravile osnut- ke vseh odlokov in drugih dokumentov, ki jih mora- jo ooome, pa tudi naša sprejeti, če želimo na pod- ročju programiranja sta- novanjskega gospodarstva doseči veujo družbeno or- gan^iranost, seveda z vključevanjem vseh druž- benih suDjeKtov, ki so dolžni prograiTurati reševa- nja stanovanjskih vprašanj v svojih organizacijah. Ker pa bi želsii, da v septem- Dru ali oktobru t.. že spre- jearianio srednjeročni pro- gram stanovanjske gradit- ve, smo dne 1. junija 1972 že predložili svetu za ur- banizain, gradbene, komu- naine in st-anovanjske za- deve iniormacijo, ki tol- mači naceia in družbene cilje resoiuc..je m nonjcre- tizira oDa sprejeta zaKona iz vidika programskih os- nov razvoja stanovanjske- ga gošpoaarstva in družbe- ne pomoči, v prilogi vam tudi pošiljamo to iniorma- cijO m odloke ter druge akte, ici so bili obravnava- ni. Svet je na osnovi teme- ij:;,te razprave sprejel siklep, cia se VSI preaiagaiu odlo- ki in drugI akti prediožiijo skupscmi občine. Ki naj bi o njiii razpravljala 9. 6. 1972. Sklenjeno je tudi, da bo izaelava programa za- upana strokovni organiza- Ciiji. Iz razprave pa je po- vzeta bodoči koncept pro- gramiranega stanovanjske- ga gospouarstva, ki naj bi sionei na združevanju vseh sredstev po ustvarjenem brutto osebnem donodiKu zaposlenih v občini Celje, lako bi združili cca 35.000.000,00 din ic. če se ta sredstva tekoče oročajo pri banki, bi v občim Ce- lje zbran na leto do 70,000.000,00 din, če bi ban- ica na osnovi orocemh sredstev dodala še 100: o kredita. Svet za urbanizem, giad- btne, komunalne in suiiio- vanjSKe zaueve pa tuai so- gidsa, da samo na osnovi samoupravnega spoiazu- mevanja ni urti/iboniega ao- govarjanja o dOi-ouariijU in zarui^evanju vsen srt.ac>iev za programirano graanjo stanovanj - iaiiKO 00 upo- števanju načel solidarno- sti ui vzajesmiosti zasOiO- vimo z rac.oaiamim usiiier- janjern sredstev ob raci- onauu uroanizaoiiji, iconiu- namem opiemijanju, ob poLii druzüem angažirano- sii vseh faktorjev, da se preide k večji, cenejši in hitrejši gradnji stanovanj m da s tfcm zmanjšujemo primanjkljaj stanovanj (cca 3000 stanovanj) ter odpravljamo socialne raz- like med delovnimi ljudmi in občani. v. d. NACELNlK-a odaelka za gradbene in komunalne zadeve ALOJZ PAVLIC Na šmohorju je bilo v so- boto in nedeljo VIII. spomla- dansko srečanje mladih pla- nincev, katerega so se udele- žili niiadi iz Celja, Hrastnika, Zabukovice, Velenja, Vranske- ga, Ljubljane in Laškega. Kljub deževnemu vremenu je bilo srečanje prijetno, le kurjenje kresa je moralo od- pasti. Nedeljsko dopoldne je večina izkoristila za krajše izlete na Gozdnik, Malič, k »Partizanski tehniki« in ogled muflonov pri Lovski koči. Ne- kateri pa so nabirali gobe in pekli čevapčiče. Predstavniki sodelujočih pla- ninskih društev so imeli kraj- ši sestanek, na katerem so se dogovorili za nekaj skupnih akcij. Tako nan'eravajo orga- nizirati v avgustu dve orien- tacijski tekmovanji za pionir- je in mladince, da bi jih uspo- sobili za večja tekmovanja. Do- govorih so se tudi za nekaj skupnih' izletov. Popoldne pa so se mladi planinci veseli in zadovoljni spustili v dolino. A. M, DELO MLADIH V ŠENTJURJU NI TAKŠNO, KOT BI LAHKO BILO. KOMUNISTI O UVE- LJAVLJANJU MLADINE V OBČINI o koristnosti umetnih le- dvic se je dr. Fazarinc E>od- učil na svetovnem kongresu internistov v Stockholmu pred dvema letoma. Bil je impresioniran ob rezultatih, ki že vrsto let dokazujejo ne- izogibno nujnost, da takšen aparat poseduje vsaka bol- nišnica. Amerikanci se teh aparatur poslužujejo že 20 let, korak z njimi drže tudi Skandinavci. Pokazalo se je namreč, da je postaja z umetno ledvico sestavni del vsake dokaj urejene bolniš- nice. Razmišljanja v tej sme- ri so rodila rezultate tudi v Celju. Po dveh letih je dr. Fazarinou uspelo, da je ob pomoči Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Ce- lju, ki je bilo pripravljeno prispevati 6 milijonov, naba- viti umetno ledvico. Ostalo, 3 milijone je dodala bolniš- nica sama. Naprava je tretja v Slove- niji, po delovanju pa je na prvem mestu, ker pri ostalih dveh aparaturah (ena je v Ljubljani, druga pa v Slo- venj Gradcu), je postopek delovanja daljši. Pri umetni ledvici, ki deluje danes v celjski bolnišnici, pa je po- stopek dolg le 6 ur (pri onüi dveh pa 12). -Umetna ledvica se uporab- lja v tistih primerih, kadar odpovedo ledvične funkcije. Bolniku grozi smrt zaradi zastrupitve odpadlih snovi, ki jih ledvice niso sposobne več prečistiti. Naprava pa deluje tako, da zmore s pomočjo selektivne difuzije ali dialize ločiti iz krvi z določeno izpi- raLno tekočino ravno te od- padne snovi. Naprava se vključi takrat, ko je zaradi bolezni prišlo do trenutne odpovedi ledvic in umetna ledvica pomaga opravljati na- domestno fimkcijo toliko ča- sa, dokler se ne izpostavi prejšnje stanje. Na pripra- vo priključimo bolnika dva- krat tedensko po 6 ur. Umetna ledvica prihaja v poštev še v enem primeru. Takrat, ko bi pacient zaradi uremije stoodstotno umrl. Takšnega pacienta priključu- jejo na aparaturo postopoma in lahko prihaja na priklju- čitev od doma. Za trajnejšo rešitev, presa- ditev ledvic, ostaja priprav- ljen in lahko čaka na presa- ditev, ki je prav te dni v Ljubljani lepo uspela. Le z moderno ledvico pa je ta po- sfcoi)ek omogočen, ker poma- ga toliko časa pacientu živeti, da se najde organ za presa- ditev. Trenutno ima celjska bol- nišnica eno umetno ledvico, za redno delovanje in za 250.000 prebivalcev pa bi jih rabila 4, vendar daje že prva veliko upanja v ozdravljenje ledvičnih bolnikov, ki so bili doslej zapisani smrti. To je tudi velika pridobitev za hu- manizaoijo zdravstvene služ- be, ki velikokrat zaradi atra- ktivnih tehničnih posegov po- zablja na svoj osnovni na- men. Z. S. CELJSKA BOLNIŠNICA SE JE OBOGATI- LA ZA ENO NAJSODOBNEJŠIH NAPRAV V JUGOSLAVIJI — UMETNO LEDVICO TO JE VELIKA HUMANITARNA PRIDOBI- TEV. POBUDNIK NOVE NAPRAVE JE PR|- MARIJ DR. FRANC FAŽARINC Gotovo ni naključje, da bo- do komunisti v Šentjurju da- nes razpravljali o aktualnih problemih mladih v občini in o nalogah pri uveljavljanju mlade generacije v Šentjurju. Namreč, pogosto je büo v zadnjem času slišati, da mla- dina v Šentjurju ni dovolj aktivna, ne glede na pogoje, ki jih ima in ne glede na to, kaj bi mladi morali doseči in kaj pričakujejo od njih. V šentjurski občini deluje osem vaških aktivov mladi- ne, štirje v delovnih organi- zacijah in pet na osnovnih šolah. Ce nadaljujemo s šte- vilkami, bi lahko ugotovili, da je danes v občini približ- no 1400 mladih ljudi, od teh pa bi jih naj bilo zajetih v stalne ali občasne oblike dela preko aktivov, po ne- katerih ugotovitvah, približ- no štirideset odstotkov. Kot za nekatere druge ob- činske organizacije Zveze mladine je tudi za šentjur- sko značilno stalno preneha- nje in ponovno ustanavljanje mladinskih aktivov. Človek ima občutek, da je dobro delo mladinskega aktiva — naj bo kjerkoli — preveč o<3. visno od zavzetosti enega sa- rnega mladinca. Aktiv, ki je še včeraj dobro delal, je da- nes pasiven, ker je predsed- nik odšel — na odsluženje kadrovskega roka. To pome- ni, da so aktivi premalo na- redili za notranjo rast, izo- braževanje kadrov in ne na- zadnje za to, da bi njihovo delo vsi sprejeli kot resnično družbeno potrebno delo, ne zaradi zunanje forme, ampak zaradi potrebe, ki bi jo ču- till mladi ljudje. Največ mladih bi po stari razporeditvi prišteli med kmečko mladino, ki pa se še najmanj udeležuje dela v mladinski organizaciji, čeprav je izredno podvržena nekate- rim vplivam in bi bilo zato živahno delo v vaških aktivih še toliko bolj potrebno. Vse- kakor k temu precej prispe- vajo tudi socialne razmere v številnih krajih šentjurske občine. Izjema je morda sa- mo mladinski aktiv na Po- nikvi. Poleg tistih mladih, ki so zaposleni v domačih delov- nih organizacijah, imajo v Šentjurju tudi veliko mladin- cev, ki se vozijo na delo t druge kraje in so skoraj pra- viloma odtegnjeni od kakrš- nega koli mladinskega druž- beno političnega dela. Tudi v nekaterih domačih podjet- jih, kot Alpos, TOLO, Toper, Elegant in Merx, udejstvova- nje mladih v politični in sa- moupravni aktivnosti ni do- bro. Predvsem gre povsod za premajhen interes mladih ljudi, poleg tega pa tudi za nepoznavanje možnosti dela in lastne aktivnosti. M. Seničar, NOVI TEDNIK ZA ČLANE ZKPO Občinski svet ZKPO je na svoj'i zadnji seji razpravljal o povezavi med kulturno pro- svetnimi oragnizacijami v ob- čini in širši regiji, člani sve- ta so se strinjali z ugotovit- vijo, da daje Novi tednik v zadnjem času veliko prostora kulturnim dogodkom, kar pomeni spodbudo za delo na kulturno prosvetnem področ- ju. Da pa bi bili člani pro- svetnih društev čimbolj se- znanjeni s kulturno prosvet- nimi dogajanji, so člani sve- ta soglasno sklenili, da bodo naročili Novi tednik za vsa prosvetna društva in Svobo- de, ki delujejo v konjiški občini. Poskrbeli bodo tudi za dopisnike. Naši znanci Piše B. Strmčnik ZIDARJEV SIN POSTANE ŠOFER Le kdo ga ne pozna? Ra- zen mlajšega rodu, ki da- nes itak živi povsem svoje in drugačno življenje, ga poznajo prav gotovo vsi ljudje v Sa^vinjski dolini, pa tudi daleč naokoli. Roik Kopitar in avtobus! Dvoje stvari, ki sta povezani kot siamski dvojcici. če juh ločiš, se bo za enega prej ali slej slabo končalo . .. Tudi v tem primoru se je, le da je to bil star avto- bus, ki je povsem odslužil, Rok Kop.tar pa je že pred leti nastopil zaslužen po- koj. Odločitev o tem, o kom naj bi v tej rubriki pisali iz mozirske občine, ni bila težka. Ni je osebnosti od Soteske do Rinke, ki bi bi- la bolj poznana, ni ga človeka, o katerem ne bi vedeli povsod pripovedova- ti veselih in tudi drugač- nih Zgodb, ki včasih segajo tako daleč nazaj, v tako spre. -enjene pogoje, da človek kar težko verjame, da je res bilo tako. Rok Kopitar je pojem. Mnogo je danes po širni Sloveniji raztresenih intelektualcev. katerim je Rok poravna- val nabite kovčke, ko so iz vseh krajev Savinjske doline stopali na njegov avtobus in odhajali na študije ... ■k Pred štiriinseaemdeseti- mi leti se je v skronmi druzmi va^ikega zidarja v Zgornjih GameLjnih pod Sinaino goro rodil fanie, ki so ga krstili za Roka. Komaj sedem let mu je bi- lo» kO je prerano ugasnilo očetovo življenje in oreme skrbi za štirician.ško dru- žino, Rok ima še dve se- stri, od katerih je ena mlajša od njega, je padlo na materma pieča. Kruiia v izobilju pri niši pravza- prav ni biio nikoli, čepra^ prav hudega pomanjkanja tudi niso trpeli. Ni še Rok odrastel v zre- lega fanta, že ga je zajela vojna vmra I. svetovne voj- ne in ga zanesla na itali- jansko fronto, na Dober- dob. Imel je srečo in vmil se je domov. Prvo zaposü- tev kOt tovarniški delavec pa je nastopil v tovarni stolov v GameLjnih. V isti tovarni je danes zelo po- zinana Rašica, tovarna pde- tenin. Tod pa ni bil dolgo, gna- lo ga je drugam. Odšel je v Ljubljano in našel za- posUtev med »šloserji« v ta.mkajšnji pivovarni UNI- ON. To pa je bilo usodno. Od tod do šoferskega po- klica je bil le še korak. Najprej je postal »mitfa- rer« na manjšem tovomja- ■ ku, ki je po mestu razva- žal pivo, kasneje pa so se z njim podajali tudi že na »daljše« relacije — do Kamnika. Rok se še da- nes spominja tega vozila, ki je imelo pogon na zad- nja kolesa še urejen z ve- rigo. Opazoval je okoli se- be, posnemal in se učil. Kmalu je bilo znanja do- volj in leta 1922 je položil šoferski izpit. »Veste, zdelo se mi je, da letim. Pomislite, zidar- jev sin je postal šofer. Bi- ti šofer v tistih časih, to je nekaj pomenilo, to je bil nekako vzvišen poklic,- rekel bi, le za izbrance. Nadvse sem bil srečen, da sem bil med njimi«. Tako je pripovedoval ROK m se spominjal teh dogodkov izpred petdesetih let, kot da so se primerili včeraj. Pot njegovega kasnejše- ga življenja je bila zazna- movana. Volan, ki ga je prijel pred petdesetimi le- ti, je postal simbol nje- govega dela in življenja ... (Se nadaljuje) Rok Kopitar na delovnem mestu ... 5t. 25 — 22. jun-i 1972 NOVI TEDNIK 5. stran DOBER PREDLOG o tem, ali so možje iz-» koriščevalci, je bilo napi- sano že veliko resnic, po-" sebno dober pa je predlog bralke A. K. (gre za vzgojo mož) in bi bilo dobro, da ne bi ostalo le pri pred- logu. Sem mati hčerk in mi je veliko do tega, da bi dobile dobro vzgojene može. A.M., Celje POPRAVEK Pri pismu bralca Ali smo ljudje žolne? je treba popraviti, da v kruhu niso bili veliki črvi, ampak da so bili pečeni črvi kot če- vapčiči, OČE NAJ BO VZGLED Oglašam se k razpravi Možje so izkoriščevalci. Pravzaprav so že vse pove- dali drugi. Dodala pa bi, da je predlog A. K. do- ber in bi bilo prav, če bi ga uresničili. Posebno še zato,- ker možje res ne vedo, kaj je njihova dolž- nost. Bralec Franc Vodeb iz Dramelj trdi, da je že- na vsega kriva, ker sina ni naučila deiati. Noče pri- znati, da je še več kriv mož oziroma oče, ki ie dal sinu slab zgled. Matere zares težko vzgajajo sino- ve, ki nimajo pravega zgleda pri očetih. D. P. POJASNILO Rad bi pojasnilo, kje se nahaja družinska vas, ki spada v krajevno skupnost štore. Zanima me še, kaj pomeni beseda PEL MEL, ki je bila uporabljena v reportaži. Ivan Udovič, Teharje ODCxOVOR: Zagodil jo je tiskarski škrat, sicer pa Teharčani najbrž veste, da te vasi ni, ampak da je bila mišljena Prožinska vas. Beseda PEL MEL je bila v reportaži uporablje- na kot oznaka za razpra- vo, v kateri so se pogo- varjali o marsičem. Pisa- na kopica problemov, ne- določena razprava, pa za- to beseda PLL MEL. KAKO JE S POŠTO NA SVETINI Zanima me, kako je s pošto na Svetini. Nekaj- krat sem poslal nujno pri- poročeno pismo neki osebi na Svetino, ker sem pač računal, da bo dobila po- što pravočasno v roke. Pa se to ni zgodilo. Ko sem čez teden rini prišel na obisk na Svetino, sem ugotovil, da pismo še sploh ni prišlo S potrdi- lom sem lahko dokazal, kdaj sem pisal vendar mi so seveda ni nič pomaga- lo. Zanima me, kaj je te- mu vzrok A) i je kdo pre- več radoveden. Rad bi zve- del, kdo je oderovoren, da prihaja do ^akih neprijet- nosti. Potnč.-nik Gosposvetska 6, Celje ODGOVOR: UnaJmo. da se bo kdo s Svetine ali iz PTT Celie Ofrlaisil. REKLAMA Novembra lan' so se za- čeli mrzh dnevi in treba je bilo naložiti peč za gre- tje sobe Nekaj časa smo premišljevali, kakšne vr- ste bi jo kuoili. Po časo- pisih in radiu smo lahko brali in poslušali reklame za kamin EMO peči, zato smo se odločili 7anio. Pod- jetje je tudi objavilo, da bo vse kupce teh peči nagrajevalo. Vse bi bilo v redu, če bi podjetje to tu- di izvršilo. Kupci peči pa čakamo in čakamo, kdaj bomo nagrade prejeli. Ali jih moramo priti sami iskat? Mislim, da bi odgovorni za sestavljanje reklam mo- rali biti bolj pozorni na te obljube. Saj si sedaj vsak lahko misli, da ga je EMO vleklo za nos. Marta Golež Proseniško ODGOVOR: Marta, kaže, da reklame nisi razumela. Nagrade ni dobil vsak ku- pec EMO peči, ampak so bili vsi kupci uvrščeni v žrebanje. To žrebanje pa je bilo, kolikor v uredni- štvu vemo. Sicer pa se bo morda tudi EMO oglasilo na to vprašanje. ŽELIM V DOMOVINO Sem samo priučen klju- čavničar, zato ne zamerite moji pisavi. V tujini de- lam že tri leta in sem prehodil že velik del Nemčije. Oglašam se zato, ker bi rad opisal naše ne- lahko življenje na tuji zemlji. Tujina nam je ma- čeha Saj nam da dober zaslužek, ampak tu živi- mo v razočaranju. In bo- jim se, da bi naš jezik izumrl. Na tisoče nas je, ki bi se radi vrnili in si doma služili kruh. Samo doma za nas ni delovnih mest, ker se v Sloveniji zaposluje vse več delav- cev iz drugih repu'blik. Poleg tega se pa tudi tu ne razumemo z nasilneži iz drugih repubUk. Vehko je tega, kar bi vam lahko napisal, pa se bom raje kdaj osebno oglasil. T. Z.,Hannover ODGOVOR: Pismo sem močno skrajšal, ker ste do delavcev iz drugih re- publik krivični. Sogla.šam z vašo oceno nasilniških in emigrantskih skupin, ven- dar pa boste potrdili, da vsi delavci iz drugih re- publik le niso taki. In da- lje. Sedaj je pri nas bolje, več delovnih mest, pa upamo, da se bo kdo ja- vil, če želijo imeti kl,tu- čavničarja Verjetno pa tu- di sami niste prepričani, da .je bilo premalo delov- nih mest zaradi tega, ker so jih zasedli delavci zu- naj Sloveni.ie. OBVESTILO Slišala sem, da boste intervjuvali tiste, si so se rodili na Titov rojstni dan. Javljam, da je moja mama mlajša le 12 let in bi vam lahko o svojem življenju marsikaj pove- dala. Stanuje na Polzeli 34 in se piše Antonija Tanjšek. Z. Tanjšek Zagrad 44. Celje ODGOVOR: Podobno pi- smo nam .ie pisala tudi Tončka Centrih, ki ie prav tako predlagala, da bi obi- skali niene starše na Do- b,1n. Naslove si bomo za- pomnili in «!»» morda za ohisk tudi odločili. NAJ BODO 7FMP MA I POnO on! oöM?^ Zadnie čase le čeialie več članov o temi, da so možie izkoriščevalci. Ta na.~slov res drži Vendar bi morali tudi ugotavli^ti vzroke, zakai je tako. Že- ne, potrkaimo «^e na prsi in se vprašajmo, kdo je tega kriv. Ce bi bile žene odločne v vsakem prime- ru, bi bilo seveda druga- če. Da možje doma ne po- magajo, ie kriva njihova vzgoja. Ce bi mati sina že od začetka navajala na žensko delo, bi gotovo opravljal razna dela brez- sramu. Moža je potrebno učiti tudi potem, ko se že poroči. Ce bi nam, mate- ram, uspela ta vzgoja mož, potem bi imeli možje žene bolj v čislih. Ce želimo, da možje ne bodo skakali čez plot, bi naj vsako dekle odločno odbilo moško nadlegova- nje in snubljenje. Enkrat ali dvakrat bi še posku- šal, potem pa bi se spa- metoval in bi videl, da je bolje, če ostane doma pri ženi. 2ene smo mnogo kri- ve, da se javno ne udej- stvujemo in da nismo udeležene v družbenem odločanju. To delo prepu- ščamo možem :n po?;ta1a- mo tako še bolj neenako- pravne No, n če dobro premislimo, pridemo še db enega zaključka, žene smo mnogo same krive, ker si mnogokrat med se- boj zelo privoščimo gor- je. Res je še da je dober in priden mož večkrat iz- koriščen. Izkoriščata ga žena in njen ljubimec. Bralka iz Loke pri Žusmu TEČAJI Stara sem Ib let. Hodim v osmi razred. Sedaj bo konec šole in bi se rada vključila v kakšen tečaj — najprej šiviljski, potem pa še v kuharski. Prosim, če bi mi lahko povedali, kje je šola za šiviljski in kje za kuharski tečaj v Celju. Vida iz Vojnika ODGOVOR: Nisi nam napisala polnega naslova, zato ti odgovarjamo kar na tej strani Z obema tečajema, za katera se za- nimaš. pa je takole. Ši- viljske tečaje organizira skozi vse leto prodajama BAGAT v Celju, Cuprij- ska 19, kjer se moras luai prijaviti za tečaj. Prvi za- četni tečaj traja 70 ur (10 dni po 7 ur), šolnina pa je 15.000 starih dinarjev. Drugi tečaj obsega 59 ur. Kasneje je možno obisko- vati še več nadaljevaljnlh tečajev, odvisno pač od želje po čim boljši uspo- sobitvi. Pri BAGATU ob- stoja še specialni tečaj ve- zenja. Kuharske tečaje po- navadi organizira Komu- nalni zavoa za zaposlova- nje Celje v dogovoru z gostinsko šolo iz Celja. Pogoj pa je, da je kandi- datka prijavljena na zavo- du. Kot smo izvedeli, pred jesenskim obdobjem takšnega tečaja ne plani- rajo. GLAS IZ PRAPROTNEGA NA KOZJANSKEM Praprotno je hribovita vas z zaselki ki zanjo lah- ko trdim, da do leta 1971 ni imela nobene prave poti; pota so bile podob- ne potokom rn hudourni- kom. Preteklo leto pa smo dobili novo cesto, za ka- tero pa ne moremo reči, da je cesta, saj je prevoz- na samo v suhem vreme- nu m še mnogo gramoza je potrebno, da bo utrjena v dolžini 3 km. Ceslto so gradili Gozdm obrat Šentjur, občinska skupščina Šentjur, Drav- ske elektrarne, vaščani Praprotna s prostovoljni- mi prispevki 500.000 sta- rih dinarjev in s preko 1000 prostovoljnimi delov- nimi urami ter krajevna skupnost Planina. GlavTii nosilec del pri gradnji je Gozdno gospodarstvo. Naj- več zaslug za prizadevnost in požrtvovalnost pa ima logar na Planini, Miha Romih, ki je že dolgo vrsto let trdil, da je ce- sta v kraj res potrebna. Kakor povsod so bile tudi pri tej gradnji veli- ke težave in nespcjrazumi. Izvoljen je bil režijski od- bor, ki naj bi vodil vsa organizacijska dela. Kma- lu pa je prišlo do neso- glasja. Nek član režijske- ga odbora si je pričel vo- ziti gramoz, ki je bil pri- pravljen za cesto, za, sebe.. Lastnik kamnoloma, ki je pogodbeno pristal, da bo dal gramoz za cesto (do kamnoloma so mu »zbul- dožirali«), je pogodbo raz- veljavil, kasneje pa spet potrdil. Tako smo z raz- nimi težavami izpeljali pr- vo fazo gradnje. Ob za- ključnem delu smo se do- govorili, da je treba na cesto pazdti, naj se po njej ne prevažajo težki tovori, kadar bo mehka in mokra. Dogovor pa se ni upošteval; postavili smo opozorilno tablo, ki pa in živela več kot dva dni. Tablo je ponovno po- stavil uslužbenec Gozdne- ga gospodarstva, pa tudi iz nje se nekdo norčuje. Občani se sprašujemo, ali smo gradili cesto v Praprotno za lastnika ka- mnoloma ali za več obča- nov. Cesta naj bi bila ved- no tako ohranjena, da bi ob morebitnih večjih ne- srečah lahko pripeljal ga- silni, rešilni ali elektrikar- ski avtomobili. Vsemu te- mu pa se nekateri smeji- jo in norčujejo. Sprašu- jemo se, kdo je pristojen za gospodarjenje z druž- benimi napravami in sred- stvi? Za ta del Kozjanskega bi potrebovali razgleda- nost in humano pomoč, ki žal zadnje čase vse bolj slabi. Potrebni bi bili ro- doljubi in ne koristolovci, saj se koristoljubje vedno bolj bohoti kakor plevel v žitu. Nikoli ne bom po- zabil televizijske oddaje »Teh naših petdeset let«, prihoda XIV. divizije na štajersko, srečanja divizi- je s Kozjanskim odredom, ko je govoril Tone Vid- mar, komandant bataljo- na, ter povedal, da je na- šel v Bohorju le 5 borcev Kozjanskega odreda, osta- li pa so čakali doma to- ple pomladi. Tudi danes marsikdo tako »pričakuje toplo pomlad«, izogiba pa se »ostre zime«. Mnogo je pisanega in spregovorje- nega o Kozjanskem, nihče pa ne razmišlja o tem, kje so pravzaprav kore- nine zaostalosti. Naj bo zaenkrat dovolj, čeprav bi iz našega kraja lahko napisal mnogo po- hvalnega, pa tudi kritič- nega. Bralec iz Praprotna ODMEV S KARAVANE 72 Tudi znani turistični de- lavec in propagator brat- stva in enotnosti med na- šimi narodi tovariš Pranjo N o v a k iz Maribora, ki je eno skupino iz te kara- vane spremljal v Ruše in Lovrenc na Pohorju, že sprejema od udeležencev prisrčne zahvale vsemu prebivalstvu za topel in iskren bratski sprejem in gostoljubje. Vsi izijavljajo, da jim bo to nekajdnevno bivanje med nami ostalo v trajnem in najlepšem spo- minu. Med temi sta tudi naša velika prijatelja, na- rodni heroj Dragoljub Jo- vičič-Miločas iz Ladjevca pri Kralje\ni in direktor I^metijske zadruge Mi- lomir Djckovič iz Ušča na Ibru. Z. G. KAJ VSE SI LAHKO PRIVOŠČI OBRTNIK! Stanovalci hiše Kersni- kova 1 b v Celju, smo opo- zorili Stanovanjsko podje-" tje na neizogibna popravi- la na hiši, v kateri sta- nujemo. Stanovanjsko po- djetje se je naši vlogi od- zvalo in predstavnik pod- jetja je v sporazimiu s stanovalci odobril, da bo Stanovanjsko podjetje v letošnjem letu menjalo ro- lete in prepleskalo okna. Do tu je vse lepo. Pleskanje oken je pod- jetje oddalo privatnemu pleskarskemu' mojstru Bla- žu špehu iz šmartnega ob Paki. Delo je pričel s šti- rimi delavci 29. maja 1972. Pričakovali bi, da bodo v 10 — 14 dneh končali de- la v hiši, ki ima menda 20 oken. Pleskajo tako le- žemo, da za dejansko de- lo porabijo le polovico de- lovnega časa. S tem, da delo, skoro bi rekel, na- črtno zavlačujejo, ovirajo stanovalce pri njihovem delu na delovnem mestu, saj mora eden od njih se- deti doma, ko je stanova- nje široko odprto. Vsi smo zaposleni in moramo to, kar dopoldne ne naredi- mo, narediti popoldne. To- da to se mojstra ne tiče. Prihaja na delovišče le zjutraj, nato pa se z av- tomobilom odpelje in ga do 14. ure ponavadi ni. Kaikor pravijo njegovi de- lavci, delajo paralelno na treh ali štirih deloviščdh. Zanima nas, kako mo- re mojster pri takem, mi- lo rečeno, ležernem tem- pu dela dobro gospodari- ti. Možno je dvoje: ali so cene storitev previsoke ali pa davki prenizki? Verje- tno je oboje. In kako more mojster, ki ima le štiri zaposlene delavce, delati istočasno na treh ali celo v6č de- loviščih in to istočasno v Delju in v šmartnem? Ko- likor nam je znano, je po zakonu določeno število oomočniikov, ki jih sme zaposliti privatnik. Tu ne- kaj ni v redu. Ali ne bd kazalo, da bi se pristojni organi nekoüko pozanima- li, kako je s to stvarjo pri mojstru ŠT>ehu iz Šmartnega ob Paki? Stanovalci hiše Kersnikova 1 b, Celje NOVO V DOBJU Pisma bralcev vedno ra- da prebiram, ker vem, da je na tej časopisni? strani vedno kaj razveseljivega. Torej, dragi bralci Nove- ga tednika, naj vam še jaz napišem nekaj zani- mivih vrstic, kaj bomo imeli v Dobju pri Planini novega. Ljudje v tem hribovitem Kozjanskem predelu Dob- je si želijo nekaj za raz- vedrilo in prav tega so se spomnili naši lovci z izgradnjo Lovskega doma. 2e so pričeli kopati za dom, ki bo postavljen prav na vrhu Dobja. Neverjetno so ljudje ve- seli dn pravijo, da je pre- pozno, četudi bi bili že gotovi. Pripravljeni so Dobjani E>omagati pri de- lu. Obljubili so ves les za dom. Saj so naši lovci ze- lo požrtvovalni in bodo po- rabili vse proste sobote in nedelje pri gradnji doma. Vendar jim bo treba vse- stransko pomagati, da bo ta naša zelena bratovščina kmalu odmevala s pesmijo Zeleni gaj je lovcev raj, življenje tu je slai Ko bo dom gotov, vas bodo, dragi bralci, naši lovci po- vabili na veseljačenje. Žene in dekleta, ki ima- te za moža lovca, bodite vesele, da je, ker je pač to posebna čast za druži- no. Zelo sem ponosna, da je prav v naši hiši tudi lovec, z lovsko sobo, ki si jo ustvarja moj sin Ivan. Postal je lovec, ko je bil star šele 15 let. Tončka Centrih, Dobje pri Planini Vsakemu svoje! 6. stran NOVI TEDNIK St. 25 — 22. junij 1972 Komentar ISTO SONCE - DVE LETINI... Časi, ko .jf hila letina oet bo letina različna in z n.jo dithodek. Zal se bodo razlike še pove- čevale. Toda ne samo zato, ker naša družba ne premore dovolj denarja, da bi kmete bolj podprla s krediti. Nečesa namreč ni mogoče kupiti. Vo- lje in sposobnosti, da bi vsi šli enako odločno v korak z vsem, kar prinaša.jo izkuš- n.je naprednega kmetijstva, kar nosi s seboj z dokazi kronana kmeti.jska znanost. ,1. Kr. Celje TRGOVINA SE JE ODLOČILA Trgovina celjskega območja se je hitro odU>čila za sofi- nanciranje gradnje prizidka in telovadnice pri šolskem centru za blagovni promet v Celju. Odločitev ni naključna. Je posledica stanja, v katerem se je znašla celotna panoga glede izobraževanja mladih kadrov. Dosedanje šolske zmogljivosti so poslale pre- majhne in šola je že nekaj let zaptivrstjo odvračala od vpisa po nekaj sto mladih ljudi. Trgovina je tako osta jala brez zadostnega priliva novih. mladih strokovnili delavcev. Primanjkljaj je po- stajal boleč, zlasti ob neneh- ni razširitvi trgovine. In izhtxi? Zanj so se odloči li na skupnem sestanku pred stavnikov šolskega centra in trgovinskih kt>lektivov pred nekaj meseci. Tu so namreč sprejeli predlog za sofinanci- ranje gradnje prizidka in te lovadnice po znanem t.retjin skem ključu, v katerem so- delujejo gospodarska panoga, v tem primeru trgovina, za tem občinska skupščina ali v našem primeru občinske skupščine celjske regije (brž- kone brez Velenja) in repub- liška izobraževalna skupnost. Kar so sklenili, so tudi iz- vršili! šolski center za bla- govni promet je obvestil skupščino občine Celje ter re- publiško izobraževalno skup- nost, da je trgovina celjske- ga območja že pristala na so- financiranje. Po po'^odbah, ki so jih kolektivi podpisali do začetka junija letos, so zbrali 2,74,5.000 dinarjev, kar ustreza tretjini predvide- ne vrednosti nove investicije. Trgovina je izpolnila svojo obveznost in dala pobudo za razširitev prostorov šolskega centra za blagovni promet. Zdaj so na vrsti celjska ob- činska skupščina in z njo vred zainteresirane druge ob- činske skupščine celjskega zaledja ter republiška izobra ževalna skupnost, da držijo be.sedo! MB V ŠTORAH ZVEZNO PRIZNANJE TONETU ERJAVCU Na zadnji seji skupščine zveznega odbora' Rdečega križa Jugoslavije so ob za- ključku majskih akcij te or- ganizacije podelili tudi nekaj zveznih priznanj za dolgolel no humano, plodno in ust- varjalno delo pri razvoju ju- goslovanskega Rdečega križa. Iz Slovenije so ta priznanja dobili trije delavci, med nji- mi tudi predsednik oljčinske organi.^acije Rdeče.ga križa v Celju, Tone Erjavec. Tako je zvezni odbor Rde- čega križa Jugoslavije izrekel Tonetu Erjavcu priznanje za dvajsetletno delo v organiza- ciji. V tem času pa je kar dvanajst let na čelu občinske organizacije RK V Celju, to- rej v času, ko se je Rdeči križ v občini močno uveljavil zlasti po njegovi zashigi. Za visoko priznanje tudi naše čestitke! Celje manjka 3000 stanovanj v skladu s sklepom zadnje seje je predsedstvo celjske občinske skupščine povabilo v torek dopoldne na posvet najvidnejše predstavnike de- lovnih organizacij v občini z namenom, da jih seznani z vidiki stanovanjske politike in tako sproži javno razpravo o vprašanjih, ki so za celj- sko občino- več kot boleči. ,Gre za izvajanje resolucije o stanovanjski politiki in vseh drugih aktov, ki jih mo- ra sprejeti tudi občinska skupščina, če hoče zagotoviti enotnejše delo in zlasti izvr- šitev minimalnega programa — zgraditi vsako leto okoli 500 stanovanj. V celjski ob- čini namreč primanjkuje ne- kaj nad 3000 stanovanj. Ce bi hoteli ta primanjkljaj odpra- viti s sredstvi, ki so na vo- ljo, bi potrebovali 14 let. Za- to bo morala dati zlasti raz- prava v delovnih organizaci- jah odgovor na "Vprašanja o povečanju prispevka za sta- novanjsko graditev, o zdru- ževanju sredstev itd. Po- membno vlogo bodo imela tudi bančna sredstva, da ne govorimo o lastnih deležih tistih, ki čakajo na stanova- nja. O vseh teh vprašanjih in drugih bo zdaj stekla razpra- va v samoupravnih organih delovnih organizacij, ki bodo občinsko skupščino tudi ob- veščali o svojih stališčih. MB FRANC SENICA v tem rahlo zapletenem •času cen, ekonomskih od- nosov, bilanc in blokira- nih računov, ni lahko biti gospodarstvenik, še pose- bej, če si to v občini, ki sodi med nerazvite. V dru- žini Senica prav gotovo niso pričakovali, da bo Franc, ki se je rodil Leta 1942. na Ponikvi pri Gro- belnem, 23 let pozneje na- čelnik oddelka za gospo- darstvo pri občinski skup- ščini Šentjur. . Pa je! če hočeš danes izvedeti karkoli o šentjur- skem gospodarstvu, o nje- govi preteklosti m pers- pektivi, boš IZ prve roke zvedel prav od njega — vedno nasmejanega (razen na sejah) FRANCA SE NI CE. V osnovno šolo je hcdil v Štorah. Po srednji kme- tij'ski šoli, ki jo je kon- čal v Mariboru, je bil naj- prej kmetijski inšpektor šentjurske občine, yiatopa dve leti in pol planer ter analitik, čeprav sam tega ni povedal, ga je vestno in marljivo delo, združeno s študijem na višji agro- nomski šoli, ki jo je tudi končal, pripeljalo do na- čelništva enega nedvomno najtežjih oddelkov. Danes je že sedem let načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, srečno poro- čen oče dveh otrok. »Če že vprašate, kako mi je, lahko rečem, da trenutno kar dobro, če- prav so v gospodarstvu, še posebej pa v kmetij- stvu, vedno precejšnje te- žave. Pri vsem me najbolj moti to, da sklepe na vseh nivojih tako neredno ure- sničujemo. Tako na poli tičnem kot na gospodar- skem področju.« Ker sva se pogovarjala takoj po končanem sestan- ku o šentjurski vodi, kar je eden najhujših proble- mov tega kraja, nisva več zajadrala v gospodarske teme. »če bi bil še enkrat mlad, no, mislim, če bi se znova odločeval za po- klic, hi bil rad športni novinar.« Začudil sem se ob tej želji, čeprav ga poznam že več let. Prvič sem jo čul. »Sem izreden pristaš športa. Ou podvodnega ri- bolova do najbolj masov- nega športa. Upal bi se pogovarjati o športu z vsa- komer o vsem. Najraje pa imam košarko. Nekaj časa sem sam aktivno so- dil. Zdaj ne več. človek počasi, z leti, postane bolj pasivni opazovalec šport- nih prireditev.« Kljub temu pa pasiv- nost kot pri pristašu športa pri njem ne drži. Je namreč predsednik ob- činske zveze za telesno kulturo in kot tak lahko veliko pripomore k raz- voju telesne kulture v ob- čini Precej se je ukvarjal tu- di z demografijo in urba- nizmom. Kljub vsem tem konjičkom pa je še ved- no našel čas — mnogo- krat je bilo to tudi prvo — za aktivno delo v šent- jurskih političnih organi- zacijah. Pa tudi drugod, saj je bil član republiške konference SZDL. ,Na hitro sva se poslo- vila. Verjetno se je šel zopet pogovarjat o šent- jurskem gospodarstvu. M. Seničar ■Motiv z najlepše krnice na.ših Savinjskih .\lp — z Okrešlji Gore Vabijo zlasti poleti, tudi Okrešelj. Frischaufov don na n.jein pa .je odprt že od «naj>*ilh dni. Foto: M| turizem LJUBNO OB SAVINJI JE PRIPRAVLJENO TUDI LETOS FLOSARSKI BAL — KAKO V PRIHODNJE Z ORGANIZACIJO VEČJIH PRIREDITEV? Priprave na turistično se- zono so v polni meri zajele tudi prebivalce Ljubnega ob Savinji. Kraj je iz leta v leto lepši. Na oknih in vrtovih je čedalje več cvetja. Vse kaže, da so predavanja o vzgoji in negi cvetja rodila lepe uspe- he. Z obnovo gostišča »Plänin- ka« so dobili na Ljubnem večje nočitvene zmogljivosti. Sobe in gostišča urejajo tudi zasebni gostilničarji, delno pa tudi domačini, ki oddaja- jo sobe, vendar ne v zaželeni meri, kajti z odobravanjem turističnih kreditov niso za- dovoljni. Pogoji še niso tak- šni, da bi jih spodbujali k temu delu. Vse več pa je zanimanja za kmečki turizem. Domačini se zanj ogrevajo, tudi gostje. vprašanje pa je, kako lx) s krediti, če se bo tudi tu zi taknilo, potem hotenja i» bodo rodila zaželenih rezu; tatov. Ljubno je na pragu pripra' na tradicionalno turističiK prireditev, na flosarski bal Sicer pa se poraja vprašanje, kako dolgo bo društvo nosi' lec te akcije, predvsem še oM tako minimalni finančni pod pori. Poleg denarne pogre.ša jo tudi moralno pomoč! Ke pa je celotna prireditev po vezana s splavarjenjem in !f som, se pri turističnem dru štvu zavzemajo, da bi pokro viteljstvo nad vsakoletnim flosarskim balom prevzeli lesno podjetje. Pri vsem ten ne bi smeli pozabiti, da gn za prireditev, ki je pomem bna za vso dolino! AVTO-RALLY PRIJATELJSTVA v seziiam tradicionalnih šport- nih in zlasti turističnih prireditev se je letos vključil mednarodni avto rally prijateljstva, ki bo tako kot letos tudi v prihodnje pod pukroviteljstvoni celjskega Izlet- nika. Letošnja prireditev je posvečena dnevu borca in 50-letnici Zve*- šo- ferjev in avtoinehanikov. Poleg Jugoslovanov bodo na ral- lyju .sodelovali .še gostje iz Ma- džarske, .Avstrije, Italije in Češko- slovaške. Glavna prireditev bo 1. in 2. julija s startom in ciljem pri spodnji postaji žičnice turističnega centra Golte. Tu bo med drugim preizkus pospeševanja in zavira- nja avtomobilov na dolžini okoli 500 m, zatem spretnostna vožnja itd. Osrednja točka rally ja pa je posvečena ocenjevalni vo-žnji • dolžini okoli 22« km. Vožnja i imela pet etap in bo vodila spodnje postaje žičnice Golte d Kamnika, Litije, Laškega, VeW in nazaj do spodnje postaje /i«'?' ce. Vožnja bo zdruz^'na tudi z^ polnjevanjem raznih nalog oBf« ma vaj. Zaradi zlatega jubileja Zveze ^ ferjev iii avtomehanikov ter sp* reda, pričakujejo na priredif okoli 160 tekmovalcev, dosti >( pa seveda tistih, ki bodo dali pf* preizkušnji mednarodnega sreči nja avtomobilistov pečat neTtfÜ" ga razpoloženja, prijateljstva.. ® to ni naključje, če se pri Izletnif na to prireditev skrbno priprav^ jo in da imajo polne roke do" tudi gostinsid delavci. , >1. » NERAZUMLJIVE SPREMEMBE v koledarju turističnih pri- reditev na celjskem območju v letošnjem letu je prišlo do nekaterih nerazumljivih spre- memb, ki kažejo, da je med organizatorji težko doseči so- glasje in sklep, da bi se pri- reditve zvrstile v različnih časovnih presledkih, ne pa na isti dan. Ce je več ali rnanj razum- ljivo, da sta lahko nastop opernega ansambla v Celju in čebelarski praznik v Gor- njem gradu na isti dan, 8. julija, je težko razimieti, da da bodo 15. oziroma 16. ju- lija kar tri večje prireditve: mednarodna atletska priredi- tev v Celju za Skokov memo- rial, Evropa pleše v Veleft'^ in Pivo in cvetje v Laške«"' In še enkrat —■ povsem razumljivo pa je, da so organizatorji flosarskega "3' la na Ljubnem in hmelj^' sk?ga praznika v Braslov^^ odločili za 5. in 6. avgi^ Pred leti je veljalo nenapi^' no pravUo, da je flosar^'' bal prvo nedeljo v avgn®'^ hmeljarski praznik pa go, letos pa bosta obe tra^ cionalni prireditvi na isti t^ min. Lahko rečemo saino ' škoda, zlasti še, ker sta ojj v Savinjski dolini, četu® prva v Gornji, druga P^ Spodnji. 5t. 25 — 22. jun-i 1972 NOVI TEDNIK 7. stran SLÜV. KONJICE PRVIMI... Temeljna kulturna skup- nost v Slovenskih Konjicah je ena izmed tistih skupno- sti ria območju celjske regi- je, ki so med prvimi sesta- vile SVOJ letošnji proračun dohodkov In izdatkov. Nelah- ka naloga, čeprav so se sred- stva za kulturo v zadnjih dveh letih, odkar je bila sku- pnost ustanovljena, bistveno povečala, še vedno ne zado- ščajo za kritje vseh upravi- čenih potreb, ki se kažejo na območju občine. In ven- dar je opazen premik. Do ne- davna zgolj občinskim sred- stvom za kulturo so se zdaj pridružila tudi republiška v višini 0,5 odstotka od pro- metnega davka blaga na drobno Neznaten procent — a vendar velikanski napre- dek Porabniki zdaj vedo, pri čem so. Od skupno 267.000 dinarjev so jih v TKS 100.000 namenili knjižničarstvu, 64.000 zvezi kulturno prosvetnih or- ganizacij za financiranje naj- različnejših kulturnih sku- pin in prireditev, ostala sred- stva pa drugim porabnikom, med njimi predvsem medob- činskim profesionalnim kul- turnim institucijam, ki so jih po zakonu dolžni sofinanci- rati Napravili so vse, kar so mogli. Vsakemu nekaj, po najboljši presoji in možno- stih Marsikdo je dobil ne- mara več. kot je še pred leti lahko pričakoval in hkrati mnogo manj, kot bi dejan- sko potreboval. Geslo ie. naj se danes na prvem mestu skrbi za ureditev knjižničar- stva In v vsakem še tako skromnem podjetju vedo, da znaša »cena» enega samega wsokokvaliiiciranega delavca letno toliko sredstev, kot so jih v Konjicah namenili knjižničarstvu. In na območ- ju občine vi ena sama knjiž- nica In vsaka knjižnica po- trebvie tudi knjige . . Ne pišemo to zato, ker bi hoteli knjižnicam dajati pre- dnost Sploh ni naš namen, da bi razmišljali, komu dati več na račun nekoga druge- ga A prav je. da poudarimo, da bo kulturi v prihodnje le potrebno odrezati večji kos kruha, če hočemo, da bo re- snično kos svojim vse večjim natogam. Kako naj se sicer s temi skromnimi sredstvi ■povzdigne kulturno življenje v manjših centrih zunaj sre- dišča občine? Kako naj se zadovoljijo upravičene potre- be medobčinskih kulturnih ustanov, ki so v celoti odvis- ne od sredstev družbenih skupnosti, za katerih potre- be so ustanovljene In kje naposled so še sredstva, kt bi jih potrebovali, da bj za- ^rovali nah kulturni fond. naše spomenike, naše kultur- ne domove"^ Temelfna kulturna skup- nost v Slovenskih Konjicah ie tokrat napravila, kar je bilo mogoče A zdi se nam prav. da bi potrebam kultu- re prisluhnila tudi širša druž- bena skupnost Saj če kje, je prav na področju kulturnih dejavnosti včasih z malo de- narja mogoče narediti čude- če. To dokazuje tudi delo, ki pa je konjiška TKS opravila " preteklem letu. ZDENKA STOPAR Dramska dejavnost „ZELEZAR" V PRIZREN Amaterske gledališke sku- pine s cljskega območja se le težko prebijajo na prireditve republiškega ali celo zvezne- ga značaja. Kaj je temu vzrok? Kakovost predstav najboljših skupin prav gotovo ne! Vzrok so neurejem od- nosi med področnim in re- publiškim združenjem gleda- liških skupin. Pri republiški zvezi že dalj časa obstaja skupina »strokovnih« ljudi, ki icrojijo usodo vsem tistim, ki se še vedno bojujejo za vrednotenje njihovega dela. Da bi to očitno pristransko delo zakrili, se zgodi, da po- vabijo tu in tam katero iz- med celjskih skupin na re- publiško dramsko revijo. Te revije so se do zdaj udele- žili le dve skupini: Amatersko gledališče »železar« in PD »Zarja« Trbovlje. Zvezna re- vija je bila do zdaj za celjske skupine »tabu«. V tej sezoni pa se je zgodil »pravi čudež«: Amatersko gledališče je bilo izbrano kot eno najboljših za sodelovanje na zveznem sre- čanju dramskih skupin v Pri- zrenu. Resnično lep uspeh, zato bomo posvetili nekaj vr- stic temu igralskemu amater- skemu kolektivu. Amatersko gledališče »že- lezar« deluje po združitvi celj- skega Delavskega odra in gledališke skupine DPD »Svo- boda« iz Štor. Do združitve je prišlo predvsem zavoljo pomajkanja prostorov (dvo- rane) na eni strani in po- manjkanja strokovnih vodij na drugi strani, želeli so tudi ohraniti sloves dobre amater- ske gledališke skupine — kot vzor vsem ostalim delujočim igralskim skupinam. To jim je z uspehom uprizoritve Remčeve drame »Mrtvi ku- rent« tudi uspelo. Drama »Mrtvi kurent« je najboljše delo Mihe Remca. S simboličnim propadom mrt- vega kurenta odlično prika- zuje navezanost slovenskega kmeta na zemljo kljub temu, da mu odmerja le boren ko- šček vsakdanjega kruha. Delo je aktualno še danes, ko se ponovno postavlja v ospredje neurejeno kmečko vprašanje: mladi bežijo v tovarne, stari ostajajo doma — kmetije pro- padajo. Kdor hoče do kraja razumeti to dramo, mora po znati stare običaje v okolici Ptuja: kurentovanje je vezano na vse njihovo življenje, zla- sti pa na njihovo bogato tra- dicijo. Predstavo je zrežiral Jure Kislinger in je plod kolek- tivnega dela udeležencev pr- vega tovrstnega režiserskega seminarja. Tako delo bodo v jeseni nadaljevali. Vodilne vloge so ustvarili: Jože Zago- ričnik kot Mihol (mrtvi ku- rent), Anica (jolobova kot Treza — njegova žena, Mira Furlanova kot nora kmetica, Franček Kerznar kot brodnik Boštjan, Marija Ramšakova kot Verona — brodnikova že- na, Niko Jurak kot Janža — njun sin, Anica Tomažin kot Picek (otroška pustna ma- ska), Ika Jurak in Truda To- mažin kot dekleti in Dominik Tomažin kot vodič »Rüse«. Kot kurenti so še sodelovali Lado Lipovšek, Vlado Jerov- šek, Metod Jeršič in Rihard Kok. Sepetalka je bila Ton- ka Orešnik, rekviziter Mirko Lipovšek, tehnično ekipo pa so sestavljali: Zdravko Ivačič, Karel Šeliga, Vlado Vrtovec in Franc Jontez. Ce poudarjamo izreden u- speh te predstave, ne moremo mimo dejstva, da je ob pra- vilnem strokovnem ter orga- nizacijskem vodstvu moč do- seči raven, ki se je že pribli- žala profesionalni gledališki predstavi. Se več: dala je vrednost amaterskemu gleda- liškemu ustvarjanju in potr- dila pravilnost vodenja odbo- ra za gledališko dejavnost pri Občinskem svetu ZKPOS v Celju. Tone Zorko — pred- sednik tega odbora nam je ob razgovoru poudaril pred- vsem to, da je ta kakovosten premik spodbuda vsem osta- lim gledališkim skupinam, zato bodo v novi sezoni obli- kovali skupino strokovnih mentorjev, ki bodo poma- gali tudi ostalim gledališkim skupinam. S takim načinom želijo uresničiti želje in pro- gram odbora za gledališko de- javnost. Ob koncu naj zaželimo še veliko uspehov in prijetno po- tovanje vseh sodelujočih v Prizren. To jim naj bo spod- buda za nadaljnje delo. Če- stitkam se pridružujemo tudi mi! Štefan žvižej Prizor iz »Mrtvega kurenta« — originalne maske s ptuj- skega polja Ana Golob — ena najstarejših igralk — nosilka glavne vloge Treze v »Mrtvem kurentu« SLG Celje DOBER ZAKLJUČEK SEZONE VeUko število predstav m ponovitev je dokaz, da je SLG Celje živo. Pretekli teden je bila v avli Slovenskega ljudskega gleda- lišča v Celju manjša sloves nost ob zaključku sezone 1971—72. Komorni moški zbor pod vodstvom Egona Kunejaje zapel nekaj pesmi, zbrane goste pa je po;ni 22.o predstav skupaj z gostovanji, t^kl tega je bilo kar 160 celjskih. Vseh predstav se je udeležilo 70 000 obiskovalcev, kar je orez dvoma velik uspeh za celjsko gledališko hišo, ki s svojo dolgoletno tradicijo krepko vstopa v slovenski kulturni prostor s svojim deležem. Prireditve ob zaključku gle- dališke sezone se je udeležilo okoli tristo ljudi, med kate- rimi je bilo opa?;;ti precej kulturnih dela\^cev iz vse Slo- venije, predvsem iz Ljub Ijane. Da bi letošnjo izrecln^j plo- dno sezono celjskega Taliji- nega hrama še bolje osvetli li, smo zaprosili za raz.govor ravnatelja Bojana štiha, (d je odgovoril na naša vpraša nja, kako ocenjuje letošnjo sezono, izbol" in vlogo gleda- lišča v našem trenutku »Naše delo mora c; ceni ti tako publika kot kritika, ki sta neločljivi del gledališkega ustvarjanja. Glede na to, da se je obisk predstav povečal in da je kritika dobro spre jela naše predstave;, bi lahko rekel, da je gladal'šče na- predovalo. Ce neko gledališče v svojem delu napreduje, je to dokaz njegove umetniške ekspanzije, ki je dovolj na- zorna v sezoni 1971—72. Izbor del za repertoar je temeljil na visoki kvalitetni ravni, kar pomeni spoštova- nje publike, kajti prepričan sem, da si publika jeli viso- ko kvaliteto. Doka/: veči se število gootovanj in ponavi- tev. Pri izboru nas je vodilo dejstvo, da mora gledališče biti avtentično gledal 1.ŠČ0 .svo- jega časa, to pa pomeni izbi- rati tekste iz preleklcsti m sedanjosti, ki segajo v naš čas s svojo vsebino in obliko. Gledališče mora biti odprto navzven, ustvarjalno, ne s)no biti urtidniško in ne sme bit; anarho — sindikalistiöno. Za dosego vsega tega pa re po- trebno delati in še delnli. Mi delanio in tudi žeKmo cl ibro delati. To je našo vodilo.:'. Ob tako visoki 'ifirniaciji Slovenskega ljudskega gleda- lišča iz Celja v slovenskem prostoru prav gotovo lahko pričakujemo, da lx) tudi pri hodnja sezona prinesla to. na kar smo danes ponosni: velik uspeh. Takšn.i želja ni naključna in izrečena kar ta- ko, je po.sledica nekega na tančno določenega programa, ki bo vodil oelj.ski Talijin hram v novo obdobje ustvar jalnučiti. -ms t- KOMORNI ZBOR POJDE V BELGLIO V Ljubljani so na nedavni tretji seji komisije za kultur- ne stike z drugimi jugoslo- vanskimi narodi in s tujino sprejeli tudi nekaj pomemb- nih sklepov, ki se tičejo celj- skega območja. Zanimiva je odločitev, da se še v tem letu dotira z zne- skom 10.000 dinarjev gosto vanje Komornega moškega zbora v Belgiji, kamor ga je povabil Nacionalni zbor iz Eupena. V naprej šnje so- glasje je komisija dala za go- stovanje tujih zborov na mla- dinskem pevskem festivalu v Celju leta 1973, soglasje pa je dala tudi k odločitvi odbora za gledahšče, da se dotira z zneskom 25.000 dinarjev so- delovanje Slovenskega Ijtid- skega gledališča iz Celja na Sterijinem pozorju. Posebej je komisija sklepa- la o akcijah s sosednjim; de- želami Tako je odobrila po- budo celjskega mladinskega pevskega festivala za srečanje slovenskih in štajerskih mla- dinskih zborov, medtem ko je odločitev, katero ali kate- ra slovenska gledališča bo- do gostovala na Koroškem, prepustila skupnosti sloven- skih dramskih gledališč. Minuli teden je bilo v Sa- rajevu zvezno posvetovanje na temo Kulturni standard m ustvarjalnost zaposlene mladine. Posvet je pripravilo predsedstvo Zveze mladine Jugoslavije. Iz Slovenije se je udeležilo posveta šest pred- stavnikov zaposlene mladine. Namen posveta je bil obrav- navati stališča, ki jih je izo- blilčovalo prsdsedstvo kohfe- renče in na osnovi razprave dopolniti predlagana stališča ali pa oblikovati povsem no- va. Gradivo, ki je bilo na raz- polago udeležencem posveta, povsem jasno govori o prvem poskusu zbiranja in proučeva- nja tovrstnega gradiva, ki go- vori o ustvarjalnosti zap^osle- ne mladine in sploh o njenem deležu pri kulturnem udejst- vovanju. Posvet je potekal v kritičnem razpoloženju. Ome- nil bi samo nekatere bistve- ne zaključke, ki se vsebinsko nanašajo na vsa pvodročja in niso vezana na specifičnost krajev v Jugoslaviji in ne na razmere, v katerih zaposlena mladina dela. Eden izmed glavnih sklepov vsebuje tudi zahtevo po kva- litetnejši izobrazbi zaposlene mladine. Mišljene so predvsem strokovne šole, srednje del- no. V svojih učnih programih dajo premalo poudarka hu- manističnim predmetom, ko pa pride mlad človek v tovar- no, je sploh več ali -manj prepuščen sam sebi. Tokovi, ki zadevajo v popolnem smi- slu kulturno življenje, gredo mimo njega razen kinopred- stav in branja cenene litera- ture. Mladina mora imeti več- jo besedo pri založniški poli- tiki naših izdajateljskih hiš. Tako imenovana in tolikokrat obsojana šimd ali kič litera- tura je zvezčdč po 1 dinar, dobre knjige pa v knjigami ne dobimo za manj kot de- set starih tisočakov. Na tem področju bo treba urediti še marsikaj, čimprej pa bo tre- ba priti do cenejših ž^nih izdaj dobre literature Raz pravijalci so tudi zelo kriti- zirali odgovorne v vsej. drža- vi, ki bi morali delati na fKxirocju »leta knjige«. Kma- lu bo konec junija, nihče pa še ni nič ukrenil. Kdo se po- tem naj vpraša, kakšen je pri tej kultumi akciji delež za- poslene mladine? Tretji sklep govori o nesprejemljivosti a- kademizma, tistega, ki služi samemu sebi, ne pa širjenju kulture in umetnosti. Ni spre- jemljiv tudi ceneni amateri- zem v tem smislu, če kdo ob- javi tri pesmice v tovarniškem glasilu, pa je po tej logiki že pesnik. Zelo ugodno je bil sprejet pojav iz Celja, kjer je poklicno gledališče (pozi- tiven akademizem) odprlo vrata amaterskim režiserjem in dobrim skupinam (dober amaterizem), da nastopajo na deskah poklicnega gledališča. To je bil na posvetu edini primer združevanja a.kademi- zma in amaterstva v državi. V sklepih so potrjene tudi ugotovitve, da aaposlena mla- dina ni nezainteresirana za kultuma dogajanja. To so pokazali konkretni primeri, ko so organizatorji zsnali sami priti do mladih ljudi, ki so jih navdušeno sprejemali in mnogi izmed njih so postali ljubitelji knjige, glasbe, gle- dališč?, filmpikesra gledališča itd. Celodnevno posvetovanje je dalo dober rezultat. Dober zaradi tega, ker je mladina Jugoslavije prvič organizira- no spregovorila o kulturi, o dejavnosti, ki nas predstavlja in ohranja v zgodovini člove- štva. Nakazar.i so bili številni problemi, izdelani so bili ma- teriali, ki Sikoraj znanstveno opredeljujejo to problemati- ko. Na osnovi vsega tega in sprejetih »sarajevskih« skle- pih je mladina sprejela za- dolžitev, da spremeni sedanje stanje. Veliko vprašanje pa je, ali bo to zmogla sama. Naj- brž ne! Drago Medved IZ DNEVNIKA SLG CELIL Te dni končuje Slovensko ljudsko gledališče svojo le- tošnjo sezono in kot poslovilni predstavi bo uprizorilo v petek 23. julija ob 20. uri komedijo ruskega pisatelja Tur- gemeva MESEC DNI NA KMETIH, v soboto. 24. julija ob 17. uri pa igro iz rudarskeaa živlienin SN AH.A avnipskma pisatelja D H Laivrencea. Obe predstavi sta posvečeni ob- činskemu prazniku m praznikoma 4. ni 22. julija. I stop je prost, brezplačen za obe predstavi. Pričakujemo, da bo- sta tudi tokrat obe praznični predstavi tako jyolno obiskani kot prejšnja leta Vabljeni! Trenutno sta paralelno v študiju dve deli: Miran Herzog režira novdeto MHoša Mikelna STALINOVI ZDRAVNIKI', ki bo imela krstno uprizoritev, premiero že 22. septembra. Na tako zgoden začetek prihodnje sezone že zdaj opozar- jamo. zanj smo se odločili zavoljo številnih programskih obveznosti, med katere šteje tudi uprizarjanje novoletne pravlj cp. Samo tako bo možno pravočasno uprizoriti vsa dela, ki so v načrtu. Drugo delo v študiju je DOKTOR FAUST, tragična srednjeveška zgodba o človeku, ki je stre- mel po visokih ciljih, pa je zabredel v manjvredno, minlji- vo. užitkov polno življenje. Napisal ga je Christopher Mar- loioe, režira Franci Križaj. Premiera tega dela pa bo v za- četku oktobra. Vpisovanje abonmaja bo od 1. septembra dalja. 8. stran NOVI TEDNIK St. 25 — 22. junij 1972 Silikoza jim je vzela še tisto, kar so imeli. Bruse, njihove znane bru- se in jim pustila le še enega, ki ne pozablja na prastaro obrt in navado. Toda od tega je že davno, čuda let je že preteklo. Kamnolomi so opu- ščeni, brusov ni več, sv. Rok ostaja sam bolj kot kdajkoli prej in se ne vtika v stvari dolincev. Družbo mu delajo otroci, caztepeni po bregeh, kjer je doma alkohol in siromaščina. Žalostno je, a še kako resnično: ti otroci imajo kalne oči, kalne zaradi opoja, ki jim uničuje starše, zaradi demona, ki je last siromakov. Kalne oči, opotekajoče noge in ure in ure hoda do šole pri sv. Roku, zgrajene že v francjožefovih časih. Morali bi mu postaviti spomenik za pridnost, za prosvetljevanje, za uvidevnost, da jim je dal šolo. ki je danes že premajhna. Spomenik bi stal tik zraven zanemarjenega pokopališča in zanj bi poskrbela učiteljica, ki je takrat ni bilo doma. O šoli tako ne vem ničesar in škoda je to. Zakaj je ni bilo? Najbrž jo je tisti popoldan pregnal dolgčas. ŽIVLJENJE KAPLJA MIMO Mogoče je šia v dcMino, k,ier teče lena Sotla, mejna rečica, ki pa ne moti vašča- nov, da sd ne bi bili dobri in z roko v roki reševali pro- bleme. Res ne vem, kam je šla in tega ni vedela niti fa- rovška kuharica, ki sameva v svojem farovžu,odkar so umrli gospod na sv. Roku. Potrudil sem se in oovprašal še poštarja, pa ni vedel. Skozi gozd, poln lisičk, sem se spustil v dolino, mi- mo opuščenih bajt, lajajcčih psov in radovednih oči, o ka terih pravijo, da so nemalo- krat kalne po teh bregovih. Spodaj ni kaj videti razen ti- stih nekaj bajt. Menda so kar tri gostilne vmes. Ob po- staji in nekaj zarjavelih tirih stoji separacija, Iii zaposluje zelo malo ljudi, pa še ti so večinoma s hrvatske .strani in kopljejo črni premog. Po do lini ob SotU se vleče asi alt- na cesta, v spominu ljudi pa so zasidrani brusi, ki jih ni več. Le stari možakar uro hoda od teh hiš v dolini, v hribih, se še ne da in kleše, kleše zgodovino. Mislim, da ga bom moral poiskati, po- božati njegove bruse in mu reči besedo, lepo besedo, ne- kaj podobne?;a kot zahvalo, da je vzdržal, da ga ni požrla silikoza. Lupinjak, Dobovec. Sv. Rok, črešnje\'oc. štiri ime na za eno samo raztepenost Lupinjak, železniška postaja, Dobovec, vas, v kateri je že- lezniška iMJstaja, svoje dni Sv. Rok in Crošn;ovec. Lu- pinjak je vas onstran Solle, tale tukaj, o katcn je govor In je danes uradno menda Dobovec, pa je zadnja slo- venska vas. Sotla in a\'toniobilska cesta se spremljata pret^ej kilome- trov .skupaj družno se zgub- ljata tja za bregove in po cesti kaplja življenje mirno. Mimo Lupinjaka v svet. BRUSI, BRUSI . . . Upokojeni V^enčesiav Hol- man, postajenačelnik, je spal, z roko naslonjen na mizi. Zunaj je bilo vroče in sopara je morila, Venčeslav pa je sjrnl in nič ga m mo- tilo. Razen mene. Zbudila ga je žena. Pomencal si je oči in se za- gledal vame. Kje sva se že videla? Aha, na občinski skupščini. ^ Da bom priš»!l, sem dejal takrat. Tako je, obljubo sem držal. Kako ži- vite v tej sopari? .še kar, še kar. In tako naprej. »V tej dolini gre vse rakom .žvižgat. Ljudje odhajajo za delom po- vsod, kjer pač delo je. Od 1945 leta naprej snio imeli podjetje KAMBRUS, ki je zaposlovalo kar precej naših ljudi, povsod naokoli so še raztreseni kamnolomi, zem- lja je še odprta in plevel se vzpenja, kjer so se nekoč ljudje. Obdelovali so ljudje kamen in kamen jim je silil v pljuča in jih počasi, toda vztrajno betoniral, požira!, izčrpal. 42 let je bila njihova povprečna starost, potem so se poslovili in odšli tja, od koder so jemali svoje bruse. Izdelovali so od "^tiri do pet ton težke bruse pa tudi male, vse dokler niso lOiSj iet,a kamnolome zaradi sil i koze ukinili in delavce v gradbenem podjetju Rogaš)?a Slatina. V rajnki Jiigo.^laviji so imeli kamnolome privatni ki.« Zdaj je ostal le .še tisti tam gori v hribih, oop ve katera pot že pelja do njega.' Se Vencelj ne ve čisto točno. Močnih kmetov v dolini ni, tu živi polproletariat in izsi- ljuje iz zemlje, kar mu po vseh postavah pripada, člo- vek in življenje se borita in vselej je tako, da 'zmaga člo- vek. Ne za dosti, a zmaga le. Drago plačana zmaga. Na postajo sta prišla tudi Jože Križanec, železničar, od- bornik krajevne skupnosti, ki je tukaj oblast, domačin in Franc Jagodic, ki je ravno- kar lovil ribe v jezeru, kjer so njega dni lomili bruse ali kamen, ne vem vet; točno, predsednik oblasti v l>obov- cu, krajevne skupnosti, si- cer pa gozdarski telmik. Štepihi jim dajejo vi:)do, ki ni ne vem kako imenitna, sta povedala. To pomeni, da si bolj kot česarkoli žele v(xio- voda. Pralni stroji jim sko rajda ne koristijo, ker je fok slab. Elektro Zabok jim je obljubil pomožni l,ransforma- tor. Posekali so drogove za napeljavo in danes trohne, kjer so ostali, felijo si kul- turni dom, majhno dvorani- co, prostor, kjer bi lahko združno reševali težave in te- gobe ljudi ob Sotli. Sedaj jih rešujejo v čakalnici železni- ške postaje Lupinjak in ča- kajo na boljše čase. »Ni res, da se ne bi dale nekatere stvari urediti. Tu- kaj je dober narod. Samo- prispevki uspevajo, trudiino se na vse načine, da bi reši- li, kar se rešiti da. Ljudje pijejo, dosti pijejo, slabo je to. Otroci kupujejo pijačo v gostilni, nihče jim ne more prepovedati tega.« Franc Ja- godic je zmajal z glavo. Z vso pravico. Oblast ne more ničesar kot tudii on ne, ki je v tej dolini predstavnik obla- sti. In potem pove svoje še Križanec, ki tudi zmaje z glavo in ki ima tudi prav. Vsak ima po svoje prav. »Morda se smešno sliši, ko govorimo, kaj vse bi mo- rali imeti. Sicerpa, kaj pa naj govorimo drugega? Mar o tem, kaj imamo, ko pa vendar ničesar nimamo?« Telefon, bolje urejeno po- kopališče, da o mrliški veži- ci ne govorimo. Za vse na svetu še mrtev ne bi rad bil v njej. Kulturni dom, do- končno urejena cesta Dobo- vec-—Lc^, pešpoti, tehnica za živino, ljudje prodajajo ži- vino kar tako, počez. Za vse to je potreben denar, ki ga ni. Kadar denarja ni, ga pač ni. Morda Janez izpod sv. Roka pa morda Miha ali kdorkoli pogleda v kozarec včasih tudi zaradi tega. TOLIKO STVARI BI RADI v svet Dobovčanom ni tež- ko oditi. Pet vlakov gre na eno stran, pet na drugo, po cesti, ki so jo dobili lani, pa vozijo avtobusi različnih pod- jetij: Viator, Croatiatrans, Iz- letnik in morda še kateio. To pa je tudi vse, kar imajo in zaradi tega smo se kar na hitro zmenili. Jutro za ju trom odliaja iz Šmarja k sv. Roku na šolo mlada učitelji- ca. V Dobovcu izstopi IZ via- ' ka ali avtobusa, tega ne vem, i in odide v breg. četrt ure hoda ima in pot jo vodi sko- ; zi gozd, pozimi najbrž ni ne vem kako prijetno, živeti pa se da. Tudi ti otroci hjo- rajo imeti nekaj od življenja. ; čeprav bi radi imeli še več. j Več pa je skoraj težko dati, j ker ni. Le vodo, vodo bi ra- ' di imeli, če že nič drugega. Popoldne mlada učiteljica odide nazaj, v življenje m pu- sti Dobovčane svojemu svetu, težavam in skromnemu vese- lju, ki ga imajo. Brez palač in marmorja se tudi da živeti. Lupin j ak to ve in ko je bil razpisan samo- prispevek, so se enoglasno odločili zanj. Potem, ko bo denar, bo bolje in vse manj bo kalnih oči in brusi v zad- nji slovenski vasi ixxlo počasi pozabljeni. MILENKO STKAŠEK Dobdvškova separacija, ki .je last rudnika črnega premoga iz Krapine je prema.fhna. (ia bi dajala kruh Dobovčanom, zato ootrebno. saj se bo dobrih 30 "/o osmošolcev na- potilo v popoldne srednje šo- le, 50'b tistih iz popolnih srednjih šol na višje in viso- ke šole, ostali pa v poklice oziroma v srednje in poklic- ne šole, tako da bo šolanje nadaljevalo skoraj osemde- set odstotkov absolventov os- novnih šol, katerim bo os- novnošolsko znanje nujno po- trebno. Kaj bo z ost,ali mi iz osnov- ne šole, ka ne bodo nadalje- vali šolanja, s tistimi, ki bo- do ostaU doma, na kmetiji, bodo nekvalificirani delavci? Za tiste nas je strah. Tudi žal nam jih je, saj je to še vedno več kot tisoč otrok v naši regiji. Za te je potrebno nekaj storiti, v šoli, doma, povsod. V šoli so se začeli premi- ki, ki pa so žal še prepočas- ni, doma pa v večini nd tiste odmevnosti ali pa je šele ta- krat, ko je že prepozno. Pa tudi za tiste nas je strah, ki so uspešno končali osnovno šolo, pa ne bo za njih prostora v srednjih šo- lah. Okvirm — predhodni vpis, ki je bil napravljen s pomočjo Komunalnega zavo- da za zaposlovanje že opvozar- ja na pritisk, na odklone, na nevzdržno situacijo zlasti pri kapacitetah celjskega sred- nješolstva. Tako je, kot da se tega starši, občani in vsi tisti, ki so odgovorni za te razmere, zavedo teh težkih razmer šele takrat, ko iz- bruhnejo in ko so mogoče sami prizadeti. J. Zupančič ŽALEC PRVI ZBOR SAMOUPRAV- LJALCEV v počastitev dneva sa- nioupravljalcev, 27. .junija, bo v soboto, 24. junija 1972, v Latkovi vasi pri Šempetru I. zbor samou- pravljalcev občine Žalec. Računajo, da se bo na pro.slavi zbralo več tisoč samoupravljalcev iz žalske občine, pa tudi iz drugih krajev. Zbor samouprav- l.jalcev bo velika manife- stacija delovnih ljudi ob- čine Žalec, združena z ot- voritvijo novih proizvodnih obratov gradbenega podje- tja (iR.\»\.IA Iz Žalca. Sam (»upravi jalci žal.ske občine se bodo zbrali na zborovanju približno tako, kot so se njihovi predhod- niki pred desetletji pod okriljem sindikalnega pra- pora zbirali na shodih in manifestacijah, pa vendar le drupače. Komisija za nerazvite O KOZJANSKEM v ponedeljek je bil v Ro- gaški Slatini, v dvorani Slo- venskega doma posvet, ki so se ga poleg predstavnikov po- sameznih nerazvitih občin u- deležili tudi Zdravko Kr- vina, podpredsednik skupšči- ne SRS, predstavnik Ljub- ljanske banke m drugi ugled- ni strokovnjaki, ki sestavljajo komisijo za pospeševanje manj razvitih občin in ob- močji pri Izvršnem svetu. Predsednika obeh občinskih skupščin, šmarske in šentjur- ske, sta navzoče seznanüa s položajem v občinah, nato pa se je začela razprava, ki je trajala skoraj štiri ure. V razpravi so navzoči natanko obdelali vse možne rešitve, da se nekaj naredi, da se ta območja rešijo č;mbolj raci- onalno in čim hitreje. Med drugim so ugotovili, da sko- raj ne bo več kaj reševati in da najbrž tudi šol in di- slociranih obratov ne bo tre- ba več graditi, ker jih pač ne bo za koga. Ljudje s teh koncev se močno izseljujejo, če pa že pridejo nazaj, pri dejo drugam m ne tja, od koder so. Predstavnik Ljubljanske Ivan- ke je navzoče seznanil s pred- logom banke, po katerem naj bi nerazvita območja dobila v kratkem času kredit v zne- sku osmih milijard m osem- sto milijonov. Od te vsote bi precejšen del odpadel na šmarsko občino in torej tako tudi na Kozjar.sko. Po vseJ verjetnosti bodo prognuni. predloženi banki, naleteli ugodno rešitev. ' Med drugim so se doiakiU" li tudi sporazumov o otrO' škem varstvu, kultui-nih skup- nostih in se spomnili še na kulturne spomenike. turizeiT' in kmetijstvo, še največ govorili o cestah. Dogovoril' so se, da se ]e čimprej treb^ dogovoriti o prioritetnih c®" stah. 5t. 25 — 22. jun-i 1972 NOVI TEDNIK 9. stran Njihovo življenje je materinstvo DANES IMA 15 VNUKOV Ko sva se po strmem kolovozu iz Hudičevega grabna pripeljala do Pa- roža 13, naju je Jože Ce- renak radovedno opazo- val. Pomislil je, da bova povprašala za pot, zato se je tem bolj začudil, ko sva ga pobarala po njegovi 72-letni materi. »Ni je doma.« Sedaj sva se začudila midva. Vendar je bilo hi- tro urejeno. Joža nama je ponudil pijačo, ki sva jo zaradi strme poti odklo- nila, nato pa zajahal mo- sed in se z njim zapodil, kot da je na gorskih dir- kah. Pripeljal naju je do hiše njegove sestre, hčer- ke MARIJE GERENAK, matere desetih otrok: Iva- na, Marije, Jožeta, Barba- re, Mihe, Lojza, Boltija, Francla, Dolfija in Ivanke. Sedem jih še živi. Marija čerenak ima danes že petnajst vnukov. V prijetni izbici je se- dela ob peči z vnukinj a- Vna, prijaznima in bistri- ma deklicama Marjanco in Kristinco. Na mizi bel, domač kriih, slanina in pelinkovec. V kotu »fraj- tonarca«. Ko je čula, da bo škljocnil fotoaparat, se je pohitela preoblee. Vesela in nasmejana. Rodila se je v Parožu in se s 25 leti omožila z Ivanom. Pred 23 leti je ostala brez moža, vendar z otroki. Desetimi. »Vedno je bilo veliko dela. Sedaj grem že v 73, in čeprav pravite, da ml ne izgleda, vam povem, da me kar matra. Ampak danes je drugače, boljše, kot je bdlo nekoč.« Vmešal se je sin Jože: »Včasih smo videli kruh samo za trenutek, tako hitro je izginil. Danes ga je dorölj.« »Ste jih kaj teph?« sva se pozamimala. »Seveda sem jih nabim- kala, kdo bi pa drugače zdržal ob tolikih. Ampak nikoli ne moreš vseh na- enkrait. Ko enega primeš, ti drugi zbežijo. No, pa saj so ubogali.« še sedaj se najde vseh sedem' živečih otrok sku- paj s svojimi otroki več- krat v majhni hiši mate- re. »Ob kolinah ali kakšnih drugih praznikih pridejo. Majhna hiša? Saj veste, ,da pohlevnih ovac gre ve- liko v en hlev,« se je za- smejala^ »Dobri so, ti mo- ji otroci. Vedno mi kaj prinesejo, rada jih imam. Kaj bd me »grivalo«, da sem jih imela toliko, po smrti je prepozno delati pokoro. Zdaj nimam no- benih posebnih želja, am- pak samo to, da bi umrla, da ne bi prej kam zbeža- la,« znova je planila v smeh . Kljub letom gre rada okoli. Letos je z Rdečim križem bila na morju. To je bilo njeno najdaljše po- tovanje. Drugače pa jo »mahne« peš, če ne gre drugače, tudi v Dobrno, kar za njo pomeni dve uri niz breg. Največkrat pa se menda odpravi k hčer- ki Barbari, pri kateri sva jo našla. »Seveda pridem k njej, če jo imam pa rada,« se je odrezala. Rada ima vse. Mati je. In otroci jo imajo radi. Zaželela sva ji zdravja in stisJc njene roke je bil močan. Skrival je vso tisto moč, s kate- ro je usp>ela dvigniti svo- jih deset otrok. Milan SENICAR TRNOVA POT Tik nad Smehovim klan- cem, to je klanec, ki so ga razbraždali in potegnili čezenj asfalt, živi Turkova mama, majhna, skromna ženička, z zaupljivim na- smeškom na Heu in ved- no pripravljena ustreči. V hišd, kjer se ji je ro- dilo trinajst otrok, živi s sinom in vnučki m se vtaplja v spomine, ki jih je ničkoliko, v spomine na vnuöke, ki jih je men- da kar trideset, na pokoj- nega moža, ki ji je umrl pred devetimi leti in ki ga kar pozabiti ne more. Tu in tam ji uide spomin nazaj na tista težka leta pregnanstva, ko je van- drala vsa nesrečna iz kra- ja v kraj s tropom otrok, možem in grenkim občut- kom, da so ji vzeli dom in srečo. Rogatec, Stari pisker, Maribor — prva mučeniška pot. Slavonska Požega, Lika, stradanje, četniki, pokoli, boji. Za- greb , skoraj suženjstvo, človeško dostojanstvo se je izgubilo v prahu, po- teptano brez milosti, pre- gnanec ni bil vreden več, kot kamen na cesti. Gru- bišnjo p>olje jim je nudilo gostoljubje do leta 1945, ko so se vrnili domov. Čakala jih je prazna hiša, iztrgana okna, opustošene izbe, velika rana v srcu Turkove mame. In še se vrne Turkova mama v spominu nazaj. na I. svetovno vojno, ko je ostala sama, brez mo- ža, s katerim se je prav- kar poročila in nosila pod srcem njegovo dete. Pre- živela je tudi to, preživela je vojno mož in v druži- nico se je naselila sreča. Tako skorajda sanja Turkova mama in spomi- ni, te sanje včasih gren- kega sna ji poleg vnučkov lajšajo starost. A le vča- sih: kako veselo je, kadar se zberejo skupaj takole ob nedeljah. Turkova ma- ma pravi, da brez tega ne bi mogla živeti, vsi resda ne pridejo, razitepe- ni so po svetu, ena hčer- ka je celo tam, kjer so bili pregnani, kar poroči- la se je tam in ostala, nekaj pa jih pride vsako nedeljo. »Najlepše je bilo, ko smo se vrnili, ko smo za- gledali domačo hišo, ja- blane, vse, kar smo imeli radi." Skoraj verjeti nisem mogla.« V svojem cimrčku, pri- jetnem in čistem, živi Turkova mama tiho in mimo. V kamri spi vnuč- ka, zunaj drdrajo avtomo- bili po celi dolini. Milenko Strašek Zdravstveno varstvo_ POSEG V MALHO v vseh dosedanjih razpra- vah, k iso bile minuli me- sec na našem območju, ni bilo v nobeni občini čutiti nasprotovanja okoli združit- ve zdravstvenega varstva de- lavcev in kmetov. Povsod je bilo celo rečeno, da do zdru- žitve mora priti, ne glede na to, kakšna pK>ta bomo ubrali. Soočili smo se z različni- mi predlogi. V Žalcu se za- vzemajo za enotno zavarova- nje v republiškem merilu, v Šmarju spet tehtajo glede prispevne stopnje, ki bi nji- hovo občino zelo obremenje- vala, itd. Tudi druge občine so bile raziličnega mnenja, a po prepričevanju se je že pet občin odločilo za prvo varianto, torej tisto, kjer je delež občinskih skupščin in družbeno političnih skupno- sti zelo velik. Za občinsko skupščino v Celju bo ta de- lež znašal 500 milijonov SD. Velike vsote bodo obreme- njevale zlasti nelikvidna pod- jetja (Cinkarna, Emo), ki imajo pomisleke samo glede denarja. Te so bile izražene tudi v razpravi, ki je pote- kala na skupni seji dveh sve- tov, seji-za zdravstvo in kme- tijstvo skupščine občine Ce- lje, kjer je bilo izrečenih še veliko dodatnih misli. Dr. Ko- pač je izrazil pripravljenost zdravstvene službe, da ob združitvi prisikoči na pomoč, kar bo mogoče le ob večji in boljši organizaciji zdrav- stvene službe in dodatnem kadru. Moramo biti realni, je dejal, ker naval na neka- tere, zlasti specialistične am- bulante, bo ob združitvi zdrav- stvenega varstva kmetov in delavcev, večji. Zlasti inter- ni oddelek bo trpel. Poleg po- mislekov okoli večje obre- menjenosti zdravstvene služ- be, ki pa v celoti pozdravlja združitev, je bilo izrečenih še nekaj misli. Dotaknili so se samouprave v kmečkem in delavskem zavarovanju, manjše možnosti vračanja. kapitala, -če bi bilo zavaro- vanje nacionalno itd. Oba sveta pa sta bila na koncu edina, v sklepu, ki so ga predložili občinski skup- ščini v potrditev: sprejeil dese- tak manjši. Toda ko ie fant plačal v uradni listini dogovorjen znesek, je so- sed vprašal, kdaj mu bo plačal preostali znesek: — Za tistega se kar pod nosom obrišite, stric! — mu je posmehljivo odvrnil fant in mu pokazal figo. Jasno, da je sosed bolj presenečen nad fantovim ponašanjem kot na čem drugim, pogodbo razvelja- vil. Fant je šel med tem k vojakom in ko se je vrnil, sta se s sosedom spet po- botala. Toda stanoval je še vedno pri sosedu. Pa ga je nagovarjal, naj le tisto parcelo vseeno prepiše nanj. No, in ko mu je na- pisal pismeno pobotnico, da bo plačal še preosta- nek, je sosed fantu uredil zerriljiško knjižni vpis. To- da tisto potrdilo je naen- krat splahnelo kot kajra. Kdo bi ga bil vzel, če ne mladi mož, ki je bil ku- pec parcele in imel edini dostop v sosedovo hišo. To je seveda preseglo VSe meje in začele so se tožbe, pri čemer pa je so- sed potegnil krajši konec, ker mu pač kupec ni bil »uradno dolžan« plačati več, kot je bilo zapisano v pogodbi. Najbolj od vsega pa je soseda bolelo to, da ga je fant, ki je jedel in spal pod njegovo streho, tako grdo opeharil. -ek. PIKI, POTEPUH NEMARNI... Takole je kregala majhna učenka svojega prijatelja, ki je bil tokrat za spremembo na odru. Nastopal je v ig- rici Darinke Jošetove, igrali pa so jo učenci IV. osnovne šole v Celju v Pio- nirskem domu. Tu je bila ob zaključ- ku šole in interesnih dejavnosti zavoda majhna slovesnost, kjer so otroci po- kazali svoje izvenšolsko udejstvova- nje. Poleg učencev IV. osnovne šole je nastopil še sekstet iz Polul, ki je pred mesecem dni uspešno pel maršalu Ti- tu. Predstavil se nam je še baletni in recitatorski krožek, tako da je bil pro- gram pester kar se da. S svojo prisrč- nostjo otroci vedno navdušijo. Poču- tijo pa se počaščene, če občinstvo nji- hova prizadevanja nagradi, kot se je to zgodilo pred nekaj dnevi v njiho-^ vem domu. Tu se počutijo kot doma, obiskujejo ga radi in temu primerni so tudi nji- hovi rezultati. S pomočjo vzgojitelj- skega kadra beležijo tu v učenju pre- senetljive uspehe. Fsi gojenci Pionir- skega doma so letos izdelali svoje raz- rede. To je uspeh, ki ga ni za zame- tavati in kaže na pravilnost usmeritve. Ce pa temu dodamo še izvenšolske de- javnosti, ki jih otrokom nudi dom, je uspeh še večji. Sem fantič z zelenega štajerja, je za- pel nežen fantovski glasek in se s po nosom oziral naokoli: Malo je ponaga- jal še Piki, ki se tokrat za spremem- bo ni polulal. Enkrat se je, veste, a ne na odru, zato so mu odpustili in je še lahko nastopal. Začetki baletnih variacij, koraki dek- lic in plahutanje kril — rok, so se iz- gubili za odrom. Začetni poizkusi rit- mične vzgoje, poizkusi, ki vodijo z vz- trajnim delom h kvaliteti. z. s. PREJELI DIPLOME — Na proslavi krvodajalcev v Šempetru so tistim, ki so naj- večkrat daroval kri, podelili priznanja za več kot 25-krat podarjeno kri. Od leve proti desni: Ivan Matko je dal kri 38-krat, Rajmund Horvat 28, Anton Gros 29 in Stanko Klanonik 28-krat. Foto: T. Tavčar v Žalec dobro gospodarijo Na razširjeni seji zbora de- lovnih skupnosti skupščine občine Žalec prisotni so bili tudi vsi direktorji delovnih organizacij, so obravnavali poleg poročila upravnega od- bora sklada skupnih rezerv, tudi poročilo o pK^teku sana- cij in preorientacij nekaterih podjetij v žalski občini. V tej osrednji točki dnev- nega reda so odborniki naj- prej i>03lušali poročila pred- stavnikov posameznih p^je- tij, nato pa so v razpravi oce- nili napore kolektivov in re- zultate, ki so bili pri tem doseženi. Podjetje Gradnja Žalec je v sanacijskem ob- dobju uspelo svojo dejavnost razširiti tudi na proizvodnjo. Pogodbeno so se povezali z Inozemskim partnerjem, zgra- dili nove proiisvodne prostore v Latkovi vasi in že je stekla poskusna proizvodnja. Obrate bodo svečano odprli v okviru praznovanja Dneva sanio- upravljavcev žalske občine, ki se bodo 24. junija sešli v Latkovi vasi na svojem pr- vem zboru. Prav tako pomem- bne rezultate so dosegli v Keramični industriji v Libo- jah, Montani, kakor tudi v FeraUtu Žalec in Garantu na Polzeli. V primeru Garanta na Polzeli je zlasti zanimivo to, da je kot partner pri re- alizaciji programa sodelova- la tudi Zavarovalnica Sava, ki se je s tem konkretnim primerom že močno uveljavi- la kot dejavnik preventivn^a ukrepanja v gospodarskih or- ganizacijah. Iz poročil pred- stavnikov delovnih organiza- cij je bilo razvidno, da so sanacijski programi že pri- nesli prve rezultate, da pre- orientacije proizjvodnje v po- sameznih delovnih organiza- cijah v celoti potekajo skla- dno s p>ostavljenimi progra- mi. Odbornik so menili, da so bila sredstva, ki jih je dal na razpolago občinski rezervni sklad, s pridom uporabljena in da bodo kma- lu vračala. V nadaljevanju skupne se- je, pa so odborniki sprego- vorili tudi o aktualnih vpra- šanjih izvajanja akcijskega programa razvoja gospodar- stva na območju celotne obči- ne. Ugotovili, da se ravno z uspešmm izvajanjem sana- cij in preorientacij nekate- rih podjetij ter. ob vsesploš- nem oživljanju gospodarske aktivnosti, že kažejo prvi rezultati v akcijskem progra- mu postavljenih nalog in ci- ljev. Menili so, da si morajo vsi dejavniki v občini, skup- no s strokovno službo in ob- činsko skupščiino še nada- lje prizadevati za dosledno uveljavljanje v akcijskem pro- gramu zapisanih stališč. V zvezi s tem so tudi poudari- li pomembnost izdelave po- drobnega razvojnega progra- ma gospodarstva v občini, ki ga izdeluje Zavo za pro- duktivnost dela v Ljubljani. Po končani skupni seji so vsi odborniki in direktorji podjetij odšli na ogled pro- izvodnih prostorov Montane, Gradnje in Garanta. B. STRMÖNIK Sprašuje: Štefan žvižej Odgovarja: Cvetko Vernik Cvetka Vernika srečujemo povsod tam, kjer se sreču- jemo z amaterskim gledališ- kim ustvarjanjem. Njegov mladosten nastop in energija zakrivata njegova leta. Mlad po srcu, tako zatrjuje tudi sam, se še vedno aktivno u- kvarja z dramatiko. Med osta- lim je tudi predsednik umet- niškega sveta Amaterskega gledališča »Zelezar« štore — Celje in dolgoletni predsed- nik in član odbora za gledali- ško dejavnost pri Občinskem svetu ZKPOS Celje. Kdaj ste začeli z režijo in začutili potrebo po gledališ- kem ustvarjanju? čas moje prve režije sega med obdobje med obema vojnama. Moja prva režija je bila že leta 1930, leta 1934 sem prvič re- žiral v okviru takratne »Svo- bode«. Med moje začetne predstave sodi upizoritev Nu- šičeve komedije »Navaden človek«. Na te prve začetke me vežejo še posebno lepi spomini. Odrsko ustvarjanje vas je spremljalo povsod. Do danes ste ostali zvesti gledališču. Katera predstava je po vašem mnenju kvalitetno najbolj uspela? Med najuspešnejše štejem prav gotovo Božičev »Umdk«,kriminalko (parodijo) »Arzen in stare čipke«, Moli- erovega »Namišljenega bolni- ka« in mladinsko predstavo »šestero mušketirjev«. Vaša »specialiteta« so tudi režije in uprizoritve na pro- stem. Tega je v zadnjem ča- su veliko premalo. Kaj je po vašem vzrok? Katera predsta- va je doživela največji učinek pri gledalcih? Menim, da smo dosegli svojevrsten rekord ob uprizoritvi Kreftovih »Celj- skih grofov«, ki si jo je ogle- dalo preko 36.000 gledalcev, takoj za njimi pa je bila uprizoritev Župančičeve »Ve- ronike Deseniške«. Da izosta- jajo te prireditve v zadnjih letih pa je vzrok nerešeno vprašanje financiranja letnih »grajskih iger«. Tradicija bi se vsekakor lahko nadaljeva- la, če bi združili vse gledališ- ke sile v okviru celjske Kul- turne skupnosti. Tu mislim predvsem na sodelovanje A- materskega gledališča »žele- zar«, Prosvetnega društva »Zarja« Trnovlje in poklicne gledališke hiše. Ali je združitev celjskega Delavskega odra in štorske igralske družine prinesla za- željene rezultate in kakšni so vaši načrti za prihodnje? Do združitve je slej ko prej mo- ralo priti, saj je Delavski oder ostal brez dvorane, v Štorah pa so občutili pomanj- kanje izkušenega starejšega kadra. Zadnji rezultati vse- kakor pričajo v korist pamet- nega sodelovanja. Poleg fi- nančne podpore bi želeli še več moralne s strani železar- ne. Naše delo bi moralo biti še bolj cenjeno. S tem bi po- plačali velik trud, ki se 'daga v sleherno predstavo. Za prihodnjo sezono bom izbiral med sledečimi igrami: »Babilonski stolp«, »George Dandin«, »Sam sebi sovraž- nik« ali Tavčarjevo dramo »Cvetje v jeseni«. Resnično bogati načrti! Želimo mu, "da bi ustvaril še veliko del, saj jih je že do sedaj pripravil preko 100 MLADINSKE URE NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI Ekonomska srednja šola je znana po zelo razgibani izven- šolski dejavosti. V tem šol- skem letu so imeli redne mladinske ure, ki so jih po- rabili za predavanja, za raz- rednikove ure in pogovore o učnih uspehih. Tudi sodelovanje v krožkih je bilo zelo uspešno. Med vr- stami krožkov, ki jih ni bilo malo,je bil najbolj uspešen literarno—novinarski krožek, ki je izdal ob koncu svoje gla- silo. Sodelovali pa so tudi na dramski reviji Naša bese- da. Med dijakinjami ekonom- ske srednje šole je bilo tudi veliko abonentk celjskega gledališča. Mladinske ure na Ekonom- ski srednji šoli v Celju so zaključili junija meseca s sku- pno mladinsko uro v Narod- nem domu, kjer so nastopili z recitalom »Slovenske bala- de in romance«. KRVODAJALSKA ODLIČJA v železarni in na terenu Štor je veliko prostovoljnih krvodajalcev, ki so celjsko bolnišnico nemalokrat spra- vili iz zadrege. Izkazali so se tudi v letošnji spo.mladanski akciji, saj je kri darovalo kar 157 občanov. V petek, 16. junija popol- dne, so v kulturnem domu v Štorah na slavnosten način podelili 82 odličij Rdečega križa, in sicer 41 značk za petkratno darovanje kn^i, 11 značk za desetkratno, 20 za petnajstkratno, 2 za dvajset- kratno in 5 plaket za petin- dvajset in večkratno darova- nje krvi. Komisija za krvodajalstvo sindikalne organizatiije žele- zarne pa je namenila članom delovne skupnosti, ki so kri darovali več kot dvajsetkrat, petdnevni plačani oddih v po- čitniškem domu na Svetini ali na Rabu. Krajevna orga- nizacija Rdečega križa pa je za take darovalce s terena, izven železarne, pripravila praktična darila. MITJA RIBIČIČ V ŠMARSKI OBČINI Prejšnjo sredo je obiskal šmarsko občino Mitja Ribičič. Visokega gosta so v Šmarju pri Jelšah okoli 14. ure spre- jeli predstavniki občinske skupščine Šmarje pri Jelšah in ga na kratko seznanili z gospodarstvom v občini, z načrti in uspehi. Pobudo za obisk Mitje Ribičiča v šmar- ski občini je dal republiški sklad in cesto podjetje Celje. Po uvodnih razgovorih so predstavniki občinske skup- ščine povabili Mitjo Ribičiča, naj si skupaj z njimi ogleda nekatere kraje v občini. Ob- iskali so Kozje in Virštanj ter še nekaj manjših zaselkoy .. Seznanili so ga s problen^^ K tiko cestnega omrežja v oij. r čini in z razvojem industrija ter dislociranih obratov tj^: tem območju. Med drugim g^^ je močno zanimalo, kolikšn^ je možnost nabave kreditov ^ za takšne obrate, ki bi vsaj f! delno obdržali delovno silo h doma. ^ ff ŠMARSKI OBČINSKI r PRAZNIK tt* Letošji občinski praznil; ^ občine Šmarje pri Jelšah bo j( v Bistrici ob Sotli, kot je ^ bilo sklenjeno na seji občin, jo ske skupščine. Občiski praz. p nik se praznuje v spomin na |j dan 9. september, ko je Xin, brigada Mirka Bračiča ob po. ^ moči domačega Kozjanskega odreda osvobodila Kozje, • Takrat je bil osvobojen tudi k precejšnji del Kozjanskega, j Občani Bistrice ob Sotli se ^ na občiski praznik že priprav a Ijajo , SEJA SKUPŠČINE ! v petek, dne 23. junija, bo v prostorih občinske skup ščine skupna seja obeh zbo- / rov. Na dnevnem redu so po- ročila svetov in poročilo zdrastvenega doma Celje o j. zdravstveni problematiki v j občini in o problemih zdrav- j stvenega doma. Razpravljali , bodo še o davčni oprostitvi ^ prometnega davka od kme- [ tijske opreme. Sprejeli bodo |, tudi odlok o potrditvi zaključ- nega računa proračuna obči- ne Slovenske Konjice za leto i 1971. CERKVENO POKOPAN Na željo sorodnikov in ob podpori družbeno političnih organizacij konjiške občine je bil v nedeljo 11. junija cerkveno pokopan član Zveze borcev Albert Pristovšek. Kot vemo, je cerkveni poko^ up- ni j ski upravitelj v Stranicah Bogdan štiberc, odklonil. Minulo soboto je društvo ^ vrstnike predsednika Tita. ^^ zaradi daljave in bolezni zdravil, pionirji so jim prip^ nikarja so imeli iz lastnih vi" veli, da so se zdaj lahko o' Pa so le vzdržali. jeni pokop je opravil ko- j arhidiakon. SKUPNA SEJA PIKATA iN SZDL lalu se bodo sestali na fji seji sindikalna orgam- j iconjiške občine ter čla- ^inske konference SZDL. javljali bodo o združitvi ,stvenega varstva delav- ip kmetov, torej o temi, J z referendumom jeseni jila, v kar nihče več ne pravilnost stališč oko- iravstvenega varstva de- jv in kmetov. Na seji razpravljali o izvedbi re- iduma in o pripravah lEČANJE PIONIR- lEV GASILCEV d pokroviteljstvom ob- če konference SZDL Slo- ice Konjice bo 25. junija jvenskih Konjicah četrto icionalno srečanje pionir- - gasilcev iz SR Hrvat- in SR Slovenije. ,Krat bo to srečanje prvič jvenskih Konjicah in pio- se zelo pripravljajo nanj. g bodo tu gasilci, pionirji . do 14. leta starosti ma- stirali svojo sposobnost spretnost pri utrjevanju rrama ter medsebrjjnih osov. )PALNA SEZONA SE JE ZAČELA izen so odprli v začetku ja in bo odprt do 15. sep- bra. Temperatura vodeni- ned 21 in 22 stopinjami C, sno od vremena. V lan- sezoni je obiskalo kopa- j 55000 gostov, letos pa akujejo podobno številko, sia vstopnic je za odrasle linarje, za otroke od 10 16 let tri, za ostale pa 1.5 irja za en dan. Sezonska piica velja sto dinarjev, opališče lahko sprejme mo 2000 kopalcev. 1 gostinske usluge skrbi jI Merx s toplimi in hlad- i jedačami, v kiosku po- kopalnega prostora pa se :o okrepčate z brezalko- limi pijačami in sladole- 1. ' 6tos' SO vgradili tudi nov rator, da se obiskovalci lahko kopajo od 8. do 19. ure zvečer v razkuženi vodi. PRIREDITEV V PIONIRSKEM DOMU v preteklem tednu so uneli v Pionirskem domu majhno svečanost ob zaključku šolske- ga leta.' Pionirji osnovnih šol so priredili prisrčno predsta- vo. Nastopili so: sekstet os- novne šole Franja Kranjca iz polulske osnovne šole, recita- torji dramskega krožka in ba- letna skupina Pionirskega do- ma. Učenci IV. osnovne šole so izvajali igrico Darinke Jo- štove »Malo za šalo, malo za res«. Občinska zveza prijateljev mladine je zaslužnim mentor- jem za delo z mladino pode- lila skromna priznanja. S šop- kom cvetja sta bili nagrajeni dolgoletni mentorici mladine Marica Zorkova in Sonja Ci- gojeva. Prireditev je bila slabo obi- skana, udeležili pa so se je mnogi javni delavci ter člani društva upokojencev, ki so bili vabljeni na to prireditev. ODLIČNJAKI V LJUBLJANI Minuli petek so odšli v Ljubljano odličnjaki s celj- skega območja, kjer jim je Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije letos že tret- jič podelila priznanja za nji- hova prizadevanja na učnem področju in pri družbenopo- litičnem delu. Izmed tisoč di- jakov in učencev je dobilo priznanja štiriinosemdeset mladih s celjskega območja. Iz celjske gimnazije 18, iz Ekonomske srednje šole Ce- lje 14, Srednja tehniška šola jih je poslala 8, Pedagoška gimnazija 10, šolski center Boris Kidrič 12, Šolski center za blagovni promet pa vabila ni dobil. Kovinarski center štore je predlagal 4, Šola za zdrav- stvene delavce tudi štiri dija- kinje, Gostinska šola 2, Kme- tijsko izobraževalni center iz Medloga pa tri. Gimnazija Velenje je posla- la šest najboljših. Rudarski šolski center Velenje pa pet. Zanimivo bi bilo vedeti, ko- liko teh odličnjakov in mla- dih družbenih delavcev bo do- bilo štipendije. -bor- J^ev v Laškem povabilo za mizo v domu upokojencev ^tvu je namreč okoli 45 osemdesetletnikov, vendar vsi ^li. Predsednik društva Lojze Lešnik jih je toplo po- ^ nageljne na prsi, lepo so jim postregli in celo harmo- j^o bi se ne imeli lepo, ko pa so v življenju toliko doži- ^ tem pogovorili, O dobrem in slabem, obojega je bilo. Foto: J. Kr. VENDAR POŠTENA REKLAMA! Za razliko od pre- teklih let 80 se letos v Šempetru pojavile nove reklamne table, ki opozarjajo popotnike, ki se vozijo skozi ta lepi kraj, na rimsko nekropolo, prav gotovo eno izmed redkih daleč naokoli po Evropi. Ti reklamni panoji, ki jih je Turistično društvo po- stavilo letos, 80 prvič takšni, da bodo v celoti odigravali svoj namen. Veliki, vidno postavljeni in povrhu še estetsko izdelani. Neestetska je le zgradba, ki stoji za panojem, pa bo treba poskrbeti (Foto: B. Strmčnik) VOZNIKI O ŠTOPARJIH Sedaj, ko se bl.'ža čas od- dihov in dolgih kolon po na- ših cestah, je ob vseh ploč- nikih in obcestnih jarkih moč videti štoparje, ki neutrudno dvigajo svoje palce vozečim. Mnogi ustavijo, še več pa je tistih, ki oddrvi j o kdo ve kam. V naslednjih nekaj vrsticah si preberite, kaj menijo voz- niki o avtbštoparjih. Voznik ŠKODE CE 258-77 (mlad) »Saj sem tudi sam včasih in se mi sploh ne zdi napač- no, če so avtpštoparke pun- ce.« Lastnik RENAULT.^ CE 354-92 (starejši mož) »Vse najlepše, če le ni pre- več kosmat, ker imam potem občutek, da ni umit. Samo, ko nekateri tako štopajo, kot da ga moraš vzeti.« Voznik FIATA 1400 GO 137- 56 (srednjih let) »Ce je eden, ga peljem, več pa ne.« Voznik FAP LJ 114-56 (sred- njih let) »Ja, takole je. če so v sku- pinah, ne, ker gre v kamion samo eden. Ko imam večjo hitrost, ne ustavljam, če pa mi kateri reče, ko stojim, za- kaj pa ne? Sicer pa kamione malo ustavljajo.« Lastnik PRINCA 1200 CE 365-47 (srednjih let) »Univerzalna zadeva. Podpi- rate štoparje. Nimam nobe- nih pvomislekov. Samo teže je, če ga poškoduješ, saj si potem ti kriv in ne štopar.« ŠKODA CE 449-17 (novope- čen šofer) »še nimam dolgo avta, če pa katerega vidim, ga sigurno poberem IMV KOMBI CE 322-59 srednjih let) »Malo vozim, samo po Ce- lju. če bi šel kam, pa bi jih zagotovo naložil.« VEČER PLESOV Za zaključek šolskega leta v Šoštanju, je baletna sekci- ja TVD Partizan, pripravila včeraj večer plesov. Svoj pro- gram, ki so ga pripravljali skozi vse let'o, so izvajali na košarkarskem igrišču. Plesali so vsi. Od cicibank do pio- nirk. — bor — GIMNAZIJA CELJE ra z p i s u j e naslednja prosta delovna mesta: - profesorja matema- tike in fizike - profesorja zgodovi- ne in zemljepisa - profesorja biologije stanovanja ni. Rok za pri- jave je 30. junija 1972. Ravnateljstvo POVSOD PRIMANJKUIE LJUDI Ni še dolgo tega, kar so povsod govorili, da -e ka drov preveč, pa so mnogi po končani srednji in v manjši meri tudii po višji šoli ostajali nezaposleni vsaj nekaj mesecev. Izreden odliv ljudi v tujino, med temi tudi pre- cej strokovnega kadra, je težko stanje nedvomno spre- menilo. Tako vsaj ugotavljajo ljudje v nekaterih delovnih organizacijah, ko so se z njimi pogovarjali o kadrovski politiki in njenih problemih. Vsakemu izmed petih smo zastavili dvoje vprašanj: Ste že obravnavali uresničevanje resolucije republiške skupščine o kadrovski politiki in ali imate težave s kadri, oziroma katerih vam primanj- kuje? HILDA DERŠEK, referentka za kadre, Libela Celje: »O re- soluciji za sedaj še nismo razpravljali. Manjka nam vseh kadrov, inženirjev, tehniko^, ekonomskih tehnikov, vseh vrst pokhcev — od strugar- jev, rezk^lcev in tako dalje. Teh ljudi ni dobiti. Fluktua- cija je velika. Veliko jih od- haja v bujino. Mi jih stro- kovno usposobimo, nato pa odidejo. Trenutno ne dobimo še nekvalificiranih delavcev. Osebni dohodki so žal pre- nizki.« VINKO JAGODIC, sekretar podjetja Alpos šentju-r: »O resoluciji še nismo konkret- no razpravljali, pač pa sploh o kadrovski politiki. Pri nas smo sicer izpopolnili kadre, manjka pa nam ekonomski profil. Na srednjih in višjih šolah imamo petnajst štipen- distov, razpisali bomo še se- dem štipendij. Vključujemo se v enoten kadrovski m finančni načrt pri občinski skupščini. Fluktuacija je majhna, ker je porasel stan- dard, pre je bilo strahotno.« VLADO CERAR. glavni ra- čunovodja. Lesna industrija Bohor, Šentjur: »Nismo. Na srednjih šolah imamo 23 šti- pendistov, na vodilnih mestih pa vse VK zaposlene. Manj- ka nam predvsem kadrov s srednjo izobrazbo, tehnikov in v bližnji prihodnosti sred- njeekonomskega kadra. To pa zato, ker precej investiramo v Šentjurju in Mestinju. Ne- dvomno smo svoje potrebe po kadrih načrtovali vzpored- no z investicijami, tako da bodo ti tudi prihajali s kon- čanih šol, ko jih bomo potre- bovali.« MIRKO MAČEK, vodja splošnega sektorja. Savinjski magazin, Žalec- »Smo! Tako v občinskem merilu kot v po- djetju, na kolegiju, odboru za samoupravne, kadrovske in socialne zadeve ter na de- lavskem svetu. Smo podjet- je, ki stoji pred integracijo in veliko razširitvijo, zato smo še tembolj pozdravili re- solucijo. V njenem smislu smo delovali že lani. Imamo več absolventov na višjih šo- lah, potrebno pa bo izbolj- šati tudi stanje pri obstoje- čih kadrih. Dali bomo in smo jo že - možnost usposabljanja ljudem, ki že delajo pri nas.« JOŽE ZAJC, vodja splošne- ga kadrovskega sektorja, Ju- teks, Žalec: »O resoluciji smo govorili v' okviru občine, v podjetju pa še bomo. Pro- bleme s kadri imamo na vseh nivojih. Manjkajo nam pred- vsem moški, ki se zelo red- ko odločajo za tekstilni po- klic. V glavnem sta za to vzrok tujina in kovinska in- dustrija, kjer so boljši za- služki. Moških, za nam po- trebne šole nismo dobili že štiri leta Jasno je, da štipen- diramo ljudi, vendar po kon- čanem študiju vse preradi odhajajo drugam.« Torej, ne samo strokovnjakov, premalo je tudi nekva- lificiranih delavcev, še posebej pa ljudi v tistih strokah, ki so zelo specializirane. Razlog je povsod isti: premajhni osebni dohodki. Lahko zsnova in znova govorimo o pro- diiktivnosti, racionalizaciji in vsem drugem, dejstvo je — dokler bodo osebm dohodki majhni, bodo strokovni kadri odlhajaU. M. S. — B. S. 12. stran NOVI TEDNIK St. 25 — 22. junij 1972 Kmetijstvo KAKO DGGNOJEVATI PAŠNIKE IN KORUZO? Travnati svet, to so trav- niki in pašniki, zajemajo pri nas največji odstotek kmetij- skih površin. Pomen travnatega sveta za pridelovanje živinske krme ni samo v površinah, ki jih za- vzema, temveč tudi v tem, da od vse krme, ki se pri nas pridela, odpade skoraj 80 odstotkov na krmo s trav- nikov in pašnikov, v hribo- vitih predelih pa celo vseh 100 odstotkov. Ti podatki jasno kažejo, da imajo travniki in pašniki ve- lik gospodarski pomen za na- še kmetijstvo in republiko. Na žalost se to veliko boga- stvo še vedno ponekod zelo slabo izkorišča. Po statistič- nih podatkih za zadnjih ne- kaj let, so naši travniki dali povprečno letno (seno in ota- va) le okrog 25-30 q na ha, medtem ko je bil pridelek krme na pašnikih še precej nižji. Mnoge kmetijske znan- stvene raziskave, poskusi, ka- kor tudi izkušnje naprednih kmetovalcev so pokazale, da se pridelek na travnatem sve- tu zelo hitro poveča, če se na njem uporabijo vmietna gnojila. Pod vplivom zadost- nega gnojenja se pridelki po- večajo za 25 do 50 in več q sena na ha. To pomeni, da se na istih površinah dobijo nekajkrat večji pridelki kot na . negnojenih površinah. Zaradi gnojenja se na trav- natem svetu ne poveča samo pridelek, temveč se izboljša tudi kakovost pridelane krme, ker se pod vplivom gnojil po- veča delež boljših trav in de- telj. To omogoča rejo večje- ga števila živine na enoti po- vršine, živina je bolj zdrava. litreje prirašča in daje več nleka in mesa. Razen tega 3a se tako dobi tudi več hlev- skega gnoja za njive in trav- like. Na ta način se denar, a ga kmetovalec porabi za gnojila, večkratno izplača. V zadnjih letih je živinorej- sko veterinarski zavod Celje na območju svojega delova- nja zastavil in izvedel veliko poskusov z gnojenjem trav- natega sveta. Vsi so pokaza- li dober vpliv gnojil, tako na pridelek kakor tudi na kako- vost pridelane krme. Tudi široka praksa je po- trdila omenjena dejstva. Za ilustracijo lahko navedemo, da je v poskusih na našem področju vsak kg porabljene- ga NPK-kompleksnega gnoji- la dal 4-6 kg krme več. Spravilo pridelka sena oziro- ma I. košnja bo kmalu za nami. Spomladansko obilno deževje predvsem v mesecu aprilu in maju je močno izpralo hranila iz zemlje, predvsem dušik. Pridelki se- na so porabili del fosforja in kalija ter skoraj popolnoma osiromašili zemljo z duši- kom. Kljub osnovnemu gno- jenju zgodaj spomladi z me- šanimi NPK-kompleksnimi gnojili je količina dušika za večji pridelek otave (JI. koš- nje) prenizka. Zato svetujemo kmetoval- cem, da takoj po spravilu sena opravijo dognojevanje travnatega sveta. Do,gnojevanje opravimo z dušičnimi gnojili ali s kom- pleksnimi gnojili, ki vsebu- jejo dovolj dušika. Travniške površine, ki so bile pri osnovnem gnojenju spomladi dovolj gnojene s fosfomimi in kalijevimi gno- jili, lahko dognojujemo le z dušičnimi gnojili. Površine, ki spomladi niso bile dovolj gnojene s fosfornimi in kah- jevimi gnojili, potrebujejo dognojevanje s kompleksnimi gnojili. Dognojevanje opravimo: z gnojilom KAN 25 odstot- kov (nitromonkal) 100-150 kg/ha ali UREA 4)6 odstotkov BO- SO kg/ha ali NPK 17:8:9 150-200 kg/ha Letošnje pomanjkanje ko- ruze in močnih krmil ter vi- soke cene za koruzo so slo- venske živinorejce močno pri- zadele. Zato marsikdo med njimi premišlja, kako bi do- ma na kmetiji zvečal pride- lek koruze. Danes gnojimo visokorodne hibridne sorte koruze, ki pod optimalnimi pogoji omogoča- jo pridelke, ki presegajo celo 100 q suhega zrnja na ha. Visoke pridelke pri hibridni koruzi dosežemo na ta način, da poleg izbire pravega seme- na ter ukrepov za zaščito pred boleznimi, škodljivci in pleveli zagotovimo zadostne količine rastlinskih hranil, predvsem dušika, kalija in fosforja. Koruza je rastlina, ki v svoji relativno kratki rastni dobi razvije veliko ze- lene mase in ima zato velike potrebe po prehrani s temi hranili. Zagotovitev hranil pa dosežemo z obilnim in pravil- nim gnojenjem. Koruzni p>osevek, ki da do- ber pridelek okoli 80 q suhega zrnja na ha, izčrpa iz zemlje okoli 160-200 kg čistega du- šika in približno enako koli- čino kalijevega oksida ter okoli 100 kg fosforne kisline. Ti podatlu nam lahko slu- žijo kot napotek pri odloča- nju, koliko p>osameznih gno- jil naj uporabimo, če seveda poznamo zalogo hranil v tleh (kemična analiza) in če upo- števamo stopnjo izkoristka posameznih hranil. Cas rabe gnojil moramo prilagoditi po- trebi koruznega pKJsevka po posameznih hranilih ter last- nostim tal in gnojil. Koruza se v prvih tednih po setvi oziroma vzniku raz- vija zelo počasi, zato potre- buje v tem obdobju le malo hranil. Ko pa rastline dose- žejo višino nekaj decimetrov, nastopi obdobje zelo hitre in bujne rasti, ki traja vse do izbijanja metlic. V tem ob- dobju potrebuje posevek mnogo hranil, in sicer tem več, čim bujnejša je rast. Pretežni del kalija izčrpajo rastline iz zemlje že do izbi- janja metlic; kasneje so po- trebe po kaliju mnogo manj- še. Posevek sicer črpa fos- for iz tal ves čas rasti — vse do polne zrelosti, najbolj in- tenzivno pa ga usvaja v ob- dobju med metličenjem in mlečno zrelostjo. Rastline se normalno razvijajo le, če imajo vedno na razpolago do- volj dušika, torej od vznika do polne zrelosti. Največ du- šika pa porabi posevek v ob- dobju najbujnejšega ustvar- janja organskih snovi, to je med metličenjem in mlečno zrelostjo. Kasiieie se pora'')a dušika zmanjlii Dušična, fosforova in kali- ,eva gnojila se v tleh različ- n-:i obnašajo, irosforovc gno j.io se težko m le počasi to- pi, zato pa :e i,cgov učinei^ uolgotrajen. Kilijevo groj:lo ■•«C topi lažje n hitrcli.. ven dar se v zeml.ii d' b.o veže na delčke prsti. -lajhitrejt se topijo dušičiia jji. jila, ker ia se v zemlji »la-ji ve'cjc n ae močno izpiiajo. Iz vsega te:?-- izhajajo na- slednji zaključki: Fi-vič, z vs) p'^treonj ko- ličino fosforjevih in kalijevih gnojil moramo oskrbeti ko- ruzni posevek že pred setvi- jo. Dognojevanj»; s tema groji loma ni potrebno. Drugič, zgolj prcds&tvenc gnojenje koruznega posevka z dušič- nimi gnojili v večini prime- rov ni najbolj uspešno, ker se mnogo dušika, ki ga po- trosimö spomladi, do polet- ja, ko ga rastline najbolj m največ potrebujejo, že izpere iz tal. Povsod pri nas torej velja — koruzne posevke^ med rast- jo dognojiti z dušičnimi gno- jili. Manjšo količino gnojila sicer potrosimo že ob setvi, večji del pa šele tedaj, ko je Koruza viscka okoli 50-70 cm, tniej v mesecu juirju in v začetku julija, kar je odvis- no od bujnosti posevka. Za dognoje\anje uporabimo dušično gnojilo KAN ali kompleksna gnojila, ki vse- "lUjejo dovolj dušika. Za hektar posevka potrebu- jemo: 200-30r kg gnojila KAN 25 odstotkov ali 100-200 kg gnojila URE-e 4S odstotkov ali 300-400 kg gnojila NPK 17:8:9 Gnojilo pOi,r.»s!nio rneJ \rste koruze^ nik^.'- )r pa ne poprek preko rastlin, UREO je potrebno za '.elati v zem- ljo. Gnojilo, ki b; nadlo na rastline, bi jU n^r eč ic. Dognojevanje koruznih po- sevkov je zelu ^-pe^en ukrep ha povečanje >.'i izboljšanje pridelkov koru-^iieja zrnja in zelenja za sil • rje. Letos bo do^i-ojevanje ie posebno učiuuv \riio. ker ie öbihio deže,-J-> spomladi iz- ^.lalo mnogo dušika iz tal. Dognojevanje opravimo pravočasno, še predno začno rastline bujno rasti, če pa bi rastline že pred tem začele rumeneti, moramo nemudo- ma potrošiti dušično gnojilo. LJUBO JÜGOVIÖ dipl. ing. agr. Januš Goleč 33 Glavno moč so osredo-točili proti taboru, iz katerega je grozil ob zori glavni naskok. Glede kopačev in minerjev so računali, da bodo imeli z njimi lahek opravek. Komaj je prepodil jutranji svit nekoliko gosto nočno temo, je počilo pod obzidjem ob Kolpi zamolklo, tla so zavalovila, en obrambni stolpec se je poru- šil, zidovi so se zamajali pri temeljih in jJokazall na več mestih prav velike raz- poke. Pok je pognal na noge turški tabor, kriknili so tisoči kakor iz enega grla. Vpitje in tuljenje bojevnikov je bilo znamenje za napad. V polkrogu so se začeli pomikati proti trdnjavi pionirji-mostarji, za njimi pehota in za to so se- dali jezdeci na konje. Napadalne čete so kričale, kakor bi hotele preplašiti z vpitjem branitelje in se polastiti Siska. Burno pripravo za napad iz tabora je uprizoril Hasan le kot slepilo. Istočasno, ko je grozdi tabor s poplavo, so za- šušljala kolikor mogoče na rahlo vesla čolnarjev, ki so prepeljavaJi turške na- padalce po Kolpi, ki bi naj zasedli porušeni stolp in se prebili skozi razpokline. Nakana bi Hasanu sigurno uspela, da ni obrnil Toplišek svojih oči proti Kolpi. Kot blisk ga je prešinilo: Pravi napad ne bo iz tabora, ampak po reki. Na po- Eazno nevarnost opozorjeni vitez Pavel je kriknil iz polnega grla: »Kolpa!« Rezerva je planila k pripravljenim topovom, zagrabila puške in otvorila ogenj na čolne v Kolpi. Na reki .presenečeni Turki so zavpili k Alahu na pomoč. Ko so pa videli, da bi bil po izsleditvi prevare vsak napad zaman, so krenili namesto proti toku po reki nazaj proti taboru. Hasan je opustil naskok po suhem in se je moral za- dovoljiti med pemečim besom in kletvijo z navadno kanonado, ki je bila le znak onemoglosti. S turškimi kopači in minerji je posadka obračunala zelo hitro. Srečno je minil tudi drugi dan obleganja 18. junij. Poškodbe zaradi min pa so le bile tako hude, da ni bilo niti misliti na popravilo ter zazidavo obzidja. Po- veljniku Blažu Gjuraku je bilo jasno, da če se posreči Turkom še en pristanek s Kolpe, je Sisak zgubljen. Branitelji morajo biti neprestano noč in dan na nogah. Do onemoglosti utrujen vojak ni za obrambo, kaj šele za napad. Daljša oblega bi pomenila za Sisak sigurno pogubo, še v noči 18. junija so sklenili, da zapusti Miha Toplišek trdnjavo z dvema Hrvatoma, se splazi do Save, jo pre- plava ali prekorači. Na desnem in pred Turki varnem savskem bregu bodo že dobili konje, da dosežejo čimprej Zagreb in glavni stan bližajoče se krščanske vojske. Miha je vzel s selboj še pismo poveljnika, v katerem je bila zaprošena nujna pomoč, sicer bo trdnjava zaradi turške premoči in predolgega obleganja padla. Previdnemu in prekanjenemu Toplišku se je pobeg posrečil. V nasprotnem primeru bi ga bili Turki takoj obglavili in nataknili njegovo glavo na kol kot svarilo vsem nadaljnjim pošiljkam po pomoč. Dne 19. junija je miroval turški tabor. Le artilerija je streljala z nasipa s kratkimi odmori ter rahljala na vseh koncih ter krajih trdnjavsko obzidje. Dne 20. junija so vozili, nosili in vlačili turški vojaki hlode in deske preko mostu na desni breg Kolpe v tabor. Gotovo so se pripravljali na nov napad, samo bogve pod kakim kritjem in na kak nov zvit način. Obleganci so izzivali z vso drznostjo na dvoboj. Niti eden od ozmerjanih begov ni maral vgrizniti v to vabo. Branitelji so imeli dva dni in dve noči časa, da so se menjaje odpočili, nasitili ter pripravili na ponovne zahteve obrambe, hrabrosti in prenašanja na- porov brez spanja. V noči od 20. na 21. junija so vzrasli na treh koncih pred taborom veliki napadalni stolpi, ki so bili oboroženi na vse strani s topovi. Na valjarjih so pričeli pomikati na vse zgodaj stolpe proti trdnjavi, da bi otvorili topovski ogenj bolj od blizu, porušili vse obrambne stolpe trdnjave in omogočili splošen naskok, V turškem taboru pa je vršelo kakor v četoelnem panju, če potolčeš po njem, ko so že čebele pri počitku. Turški poveljniki so švigali na konjih sem in tja, kazali proti mostu, za pionirje, ki so se ukvarjali z lesenimi stolpi, se ni nihče zmenil. Kakor strela iž jasnega se poženejo konjeniki z vitezom Pavlom na čelu iz trdnjave, po suhem jeziku med jarkoma in že so padali smrtonosni udarci po presenečenih pionirjih. Preplašeni Turki so se zatekli v klicih k Alahu in jo ubrali proti taboru. Turška vojska tolike drznosti oblegancev niti od daleč ni slutila. Gledala je nemo srdit napad peščice jezdecev in zmedene ter bežeče pionirje. Za zmagovitimi -vitezi so privreli izza obzidja pešci in predno so se Turki zavedli kako in kaj, sta že bila dva obležna stolpa v objeonu plamenov od tal do vrha. Izpad, ki je uničil dva s tolikim trudom zgrajena stolpa, zahteval življenje več Turkov, se je odigral brez odpora ogromne sovražne premoči v do- brih desetih minutah. Ko so se zapodili turški jezdeci proti kanalu, so že bili izpadniki pri trdnjavi, odkoder so Turke na ves glas zasmehovali. Vrhovnega turškega poveljnika očitno ni veliko zanimal ta poraz. Pehota in jezdeci so se pričeli razporejati v oddelke. Ko je bila polovica tabora urejena po četah, se je prikazal Izza najlepšega šotora Hasan s celim štaborh in se postavil na čelo zbranega dela vojske, ki je nastopila prehod preko mostu. Turški tabor nä desnem bregu Kolpe se je praznil, a ni se izpraznil, da bi ga bili podrli. 10.000 najboljših vojakov, se je razvrstilo po bojnem načrtu na levem bregu Kolpe na otoku v tri skupine. V levo krilo ob Odri so se razpotegnili pešci, sredini s pehoto in jezdeci je poveljeval zvorniški sandžak Memi beg, na desno krilo blizu mostu se je postavil Hasan paša. Na levi strani bojne ravni je imela turška armada Odre, za hrbtom Kolpo, a na desni most čez Kolpo, po katerem bi se mogle umakniti čete v slučaju skrajne sile v tabor. Poveljstvo nad tabo- rom in nad obstreljevanjem Siska je zaupal paša vučitrnskemu sandžaku Apar- di begu. Razdelitev Hasanove vojske na tabor in na otok je bila oblegancem jasna kot beli dan: bliža se pomoč. Odločitev glede obstoja Siska v kristjanskih rokah bo padla ob levem bregu Kolpe, kjer bo prišlo do zmage ali propada hrvatsko- slovenskih pokrajin. (Dalje prihodnjč) 5t. 25 — 22. jun-i 1972 NOVI TEDNIK 13. stran TRIM STEZA ODPRTA v ponedeljek se je začel v Celju »Teden Trima« — pi-vi v Sloveniji. Cela vrsta športnih in rekreativnih de- javnosti in srečanj se je za- čela z otvoritvijo nove Ti-im steze, ki bo služila delovnim ljudem za razvedrilo v nara- vi, nabiranje kondicije in splošno telesno sprostitev. Stezo na Gričku v bližini Sa vinje je v prisotnosti druž- benopolitičnih predstavnikov in nekaterih gostov slovesno odprl predsednik občinske skupščine inž Dušan Burnik, ki jo je potem tudi skupaj z ostalimi preizkusil. Steza poteka v skoraj vsej dolžini enega kilometra po gozdu in ima 15 razgibalnih postaj. Vsiik dan so v tem tednu po- poldne na stezi tudi strokov- njaki, ki pojasnjujejo pomen in potek gibanja na tem re- kreacijskem prostoru. Predsednik celjske občin ske skupščim inž. Du.šan Burnik je usj>pšnf» preizkušal naprave na novi Trim stezi. ite in navzoče je prvi pozdravil predsetlnik sveta za te- lo kulturo Karel Jug. Za njim se na posnetku Draga dveda lahko vidi del lesenega panoja z izžganimi črkami, na začetku Trim steze pojasnjuje namen In uporabo » na«lvse koristnega'ob.jekta. OB KONCU mc\ t zadnjo tekmo celjskih ometašev smo gledali pre- 0 soboto na Skalni kleti, em se je namreč končalo šnje tekmovanje v dmgi mi rokometni ligi — ža- lna skupina. Slovan je na tekmi povzročil sicer pre- težav domačinom, no pa ično se je vse srečno kon- ) in celjski rokometaši so ojili drugo mesto, [aj lahko zapišemo ob 1? Predvsem to, da je us- 1 zaslužen. Ne glede na da so bili apetiti v za- ku nekoliko večji (prvo »to), moramo pa priznati, je drugo mesto pravza- IV velik uspeh. Ekipa je tireč vseskozi nastopala cej pomlajena. Novi mla- igralci brata Bojevič, Mra- 5, Pevnik, Luskar, Zalokar so bili zagotovo le še pre- lo rutinirani, da bi lahko raj ah tudi točke na tujih iščih. Posebno, če k temu lamo še več ali manj stal- no slabo formo Levstika m Korena ter sicer solidnega Pučka. Svetla točka med po- mlajeno ekipK) je bil prav gotovo med celim prven stvom vratar Marguč, ki se je posebno razigral v pomla- danskem delu prvenstva m precej pripomogel k temu, da je obramba Celjanov naj- boljša v drugi zvezni ligi. Tako moramo biti z drugim mestom več kot . zadovoljni. Prvo mesto bi sicer Celja- nom prineslo pravico do po- novnega sodelovanja v elitni družbi jugoslovansküi roko- metnih ekip, kar pa bi bilo povezano z novimi težavami, tako organizacijskimi kot ma- terialnimi. Prihodnje leto mora biti namreč celotno tekmovanje prve zvezne lige v dvoranah, vsled česar bi morali celjski rokometaši igrati v Ljubljani ali Zagre bu. To pa vsekakor ne bi bi- lo v prid niti njim, niti nji- hovim navijačem. To pome- ni, da je športna dvorana v Celju še kako potrebna, če hočemo ponovno gledati kva- litetni rokomet. Seveda pa ne smemo mi sliti, da bo kvalitetni roko- met dala dvorana sama. Ne moremo namreč prezreti dej- stva, da so v klubu v zad- njem času nekoliko popustili pri delu z mladino, oziroma naraščajniki. Prijatelje roko- meta v Celju moti, da je druga — mlada ekipa tako nesla\Tio končala tekmovanje v štajerski rokometni ligi in da v mladinski ligi sploh ni bilo ekipe iz našega mesta, Pn vsem tem pa vemo, da so se sedanji ligaški igralci ravno v teh konkurencah ka- lili in pripravljali za vstop v prvo moštvo, ki je celjski rokomet letos dokaj uspe.šno zastopalo v prvenstvenem te- kmovanju in dokazalo, da je v Sloveniji še vedno daleč najmočnejše. sv ojili so solidno drugo mesto, Foto; Tavčar SSD PREBOLD - PRVAK SRS 'löOKo priznanje pionirjem in ttirkam Prebolda — LEP USPEH D FR. VRUNC NA CELJSKI DINJI IN SSD PODČETRTEK. Celje — Običajno v našem •rtu določamo prvake na osno- rezultatov dosežemh na tekmah PO dosežemh točkah, golih, ko- ■ Tfc rezultate dosega le sku- la izbranih športnikov — tek- 'valcev, ki zastopajo klubske fve v določenih ligaških tekmo. SSD PREBOLD pa je os- Uo naslov republiškega prvaka ■ekmovanju, kjer so vtkani re- ;'at] dela z višjimi smotri l&gami. Tekmovanje, ki ga že to let razpisuje republiški cen- , SSD med šolskimi športnimi [Jstvi, jajenia vrsto nalog iz plročja SEimoupravljanja, mno- Posti, delovanja sekcij In krož- p. sodelovanja na manifestaci- P in pohodih, športnih tekmo- 'jih, vključevanju učencev L— razredov, financiranje, skrbi 41 'Jkovne kadre iz vrst PššD. I »l zo objekte, povezavi SSD '*raju in sosednimi organizaci- jami v vseh točkah tekmovalnega pravilnika so člani SSD PRE- BOLD zbrali najvišje število točk! Kaj vse so »pravili pripadniki sSD Prebold, da so dosegli na- slov republiškega prvaka? V SSD so se včlanili vsi učenci osnovne šole, tudi na nižji stop- nji, vsi člani učiteljskega zbora in celo 142 staršev! S 681 članst. va je štet! SSD PREBOIJD za najmočnejšo športno organizacijo v žalski občini. Pomembna pa je aktiTOOSt teh stotin mladih, ki se je odvijala v 11-tih krožkih — sekcijah ob požrtvovalnih 12-tih mladih vaditeljev iz vrst srednjih in višjih šol Vsak mladi član SSD je tedensko preživel najmanj po 2 ur, v aktivnem delu v dolo- čenem srožku Mentor SSD uči- telj Vidmajer Adi preživi pn tem delu vsaj 12 ur tedensko, več kot polovico časa kot znaša njegova učna obveznost. To delo opravlja amatersko, ker ga žene ljubezen do otrok, do stroke, do napredka kraja v telesni kulturi, do napred- ka otrok v TOgoji in izobraževanju. Svojim mladim funkcionarjem ;n vaditeljem je vsadil delovne nava. de, čut odgovornosti do prevzete- ga dela, ljubezen do zdravega na- čina življenja in razvedrila. Te pozitivne vrednote prenašajo mla- di vaditelji in trenerji na vse društvene člane Oboroženi s stro- kovnim znanjem, ki jim ga je po- sredoval VIDMAJER ADI na se- minarjih z načrti vadbe, trenin- gov, tečajev, izletov in tekmovanj, mladi vaditelji s pestrimi oblika- mi dela privabljajo na igrišča te- densko več 100 mladih. Ni bilo tako lahko to delo. Ustvariti je bilo treoa ustrezne objekte S pro- stovoljnim delom je za osnorao šolo ara.se) pravcati šponni park s kompleksom športnih igrišč. Na tisoče je bilo opravljenih delo-raih ur. Mladi so pripravljem popri- jeti za vsako delo. S turističnim društvom rniajo dogovor o vzdr- ževalnih delih pri plavalnem baze- nu, v Zg, E»reboldu pod Burkel- coni gradijo 45 m smučarsko ska- kalnico. na Plajharjevem hribu nad Jesenkovo jaso so montirali ŠPORTNE VESTI IZ SAVINJSKE DOLINE v navanju II. repiibliškr ko.šarkarske li^c so košarkar.ii Žalca doma r/.subili srečanje 2 Blcktro iz Šoštanja z rpzultatiini 74:8.5 (41:38) t)lKiii,skega sindikaliir^a lekiii«- vanja ultčine Zalec v streljan.jii z zračno puško sc je uclclcžilo 25 ekip, /mahala je ekipa Tovarne nogavic iz Polzele z WJ doseženi- mi krogi, pred Keramično indu- strijo IJbo.ic 820. Keralitoin Zalec 8(»8 itd Meil tMisaniezniki .je bil najboljši Zupane (Polzela) 1"0. Korun - raliO Uia itd. Na stirisioz.nem avtomatskem kegljišču v Žalcu sta se v prija- teljsiicni sr«-aiiju iwmerili moški in -ženski ekipi Žalca in Čarde (Murska Sobota), Moški: Žalec f.: tiarda 1. TOlil — r>fi40. Najboljši nied po'Jaliiezniki Tomažin (ža'ec) Ženske: Žalec - Čarda 23(>S: :229Tr ) nista vse do iadnjega kola rešila vprašanja novega ''lanr 11 zv lige. Srečuje v Ljubl-^mi, v ka- terem so Celjani prispeval svoje je bilo usodno za ILIRIJO, Z borbenejšo igro -e enajsterica KLADIV.ARJA nadigrala Ilirjane, z dvema zadetkom» pa pokopa.a -zaanji up domačinov. Celjani v srečanju z ILIRIJO nuo mieli kaj izgubiti, Siwto mesto je po .slabem jesenskem tekmovanju in odličnem spomlad^- skem nadaljevanju osvojeno O'^vujen je tudi pokal za fair p.ay redakcije Sport,skii novosti k' nai bo soodbuda igralcem v novem odprto Igro tmrimi napad, m čv sto obrambno taktiko ,so Celjani izjemno pre.seneU.i in uspešnim spomladanskim igram dodali še drugo zmago na gostovanju k je b;lü tako usodna za Ljubljan- čane Pi-V) OSOJNIKOV zadetek ko j> s krila pndano žogo ž glavo usmeri) v gol je b. signa domačinom da je vprašanje prvaka ogroženo Sledu so trenutk kc so büe vse oči uprte v vratarja STANCERJA igralcf., ki je dokazal, da lahko od njega še veliko nričakujemo. Tudi tokn.t je nere.^ljiv problem in njegova za- sluga je, da je mreža tud po drugem zadetku — s+relec ;e bil KOBLB:NCEfi — o.staif' nedotaknjc-nn. Prvak SNI, so Trboveljčani k; so v zadnjem kolu priborih dni- goliga,ški status Ce j-m- so šesti na razpredelnici, tretji spomladan- skega nadaljevanja žal Ir, da so bile točke jeseni tako neodpustljivo zapravljeno Uteh- za vse trenutke na Glaziji ui na gostovnjih je pokal ki ga je KLADIVAR os-'-oiil za fair nlay prvič in pov.sem zasluženo. G, BAIMURA " KOŠARKA Celjani .so doseg;' m deveto zaporedno zmago. Tokrat je bila njihova žrtev ekipa Radenske domačini so zmagali z rezultatfjm 100:79 (43:40) Zmaga je bila aosežena piecej teže kot to kaže re- zultat kajti Celjan so na.sr0p.1i ,5rez Z.maga Sagadina, kar .se je še kako poznalo pr njihov igri. Gostje iz Radenc .so pričeli tekmo zelo podjetno večj- de' pn'egp polčasa so bili v vodstvu in pred- vsem po zaslugi izredn. točnih metov Toneta Orozela iz vseh polo- žajev ta del tud odločili v svo„o Kor 3t Šele po petih minutah drugega dela igre so domačin u&peli izenačiti, potem pa je nezmot- ljivo stekei celjsk. stroj Miloš Sagadin, Tone Sagadin, Jerič in Leskovar so neusmiljeno polnii koš Radenčanov in na koncu celo dosegli siotico Košf za Celjane so dosegli Jerič-iG, Miloš Sagadin 14, Tone Sagadin 22 Leskovar lU Pešec 10 .n Ramšak 6. Mladinska republiška hga - vzhod ŽKK Maribor : Celje 8fl (52 «:3<3) JA-NEZ cepin V finalnem srečanju za republiški pionirski pokal so mladi no- gometaši Partizana Šmartno igral doma proti Taboru iz Sežane. Kljub dobri igri oo so morali pr'znat. premoč gostov. Izgubili so finalno srečanje z re/.ultatom 2.4 Drugo mesto pa je kljub temu velik u.s.3x;h za ta oodeželjsk nogometni club T, T. Mladinci Kladivarja pa sc sodelovali na republiškem prvenst\'u v Mariboru. Tu so ko' celjsk podzvezni prvaki osvojili četrto me- sto, Zmagala ^pa je Olimpiia pred Železničarjem, jk Kljub najboljši voli m od^ čn igri proti Steklarju so celjski nogometaši Olimpa osvojiV samo drugo mesto v vzhodni conski ligi V zadnjem srečanju S" doma premagali Steklar 7:0 (5:0), Za- detie so dosegli - Koštomaj 3, Hojnik 2 Prevolnik in Zuperl, Ker je Kovinar iz Šioi izgub: proti istoimen.skemu klubu v Mariboru 2:1. so Celjani samo drug; T( me.sto pa so izgubili igralci Olimpa v preijekli nedelji v Rakičani' šo e pr' s anju 1:0 Hojnik zastreljal enajstmetrovko Škoda kajti Olimp je v spomladanska« prvenstvu bil daleč najboljši DrugI rezultat; zadnjega koia v conski ligi so b.'li: Pohorje — Sos'^anj 2:0 Dravinja — Beltinci 6:2. Na razpredelnic je končn vrstni reo celjskih moštev sledeč: 2. Olimp. 3. Steklar 4 Kovin n (Store), 6. Dravinja, 10, Šoštanj. Ker se vrnejo v con.skc ligo kai trije klubi z republiške lige iz področja Štajerske bo vrstn Šoštanja morala v prihodnjem letu tekmovati v podzveznem tekmovanju, .'-k ODBOJKA Odbojkarji so zaključil svoje' pn,'en,slvo. Za Celjane je bilo do- kaj uspešno Lahko bi sicei 'Vtržih mnogo več. Zlasti tu mislimo na žensko vrsto Gaberja fc, je osvojiia tudi odlično drugo mesto, 'očko za zmagova cem Puž:nar:em ter pred Mariborom in Jeseni- "cami Celj.sika dekleta so imela eno samo «labo tekmo in to v Celju proti Mariboru, katere se izgul; le in s tem tudi naslov V zadnjem srečanju so v nedeljo prema.gal' Kamnik v gosteh visoko 3:0. "Drugo mesto so celjskemr športu v letošnji sezoni priborile sledeče tekmovalke Lasjak Planteu Kolar, Jager. Pečovnik, Pod- brežnik, Stojkovič. Mežnarič in Aškerc Fantje so bili vseskoz treti, al" četrti V zaključku prvenstva pa so popustili ir, tud zadnjen- kolu izgubili proti Novem mestu 1:3. To je neuspeh Na razpredelnici so peti, toda če v zaostali tekmi preanagajo doma zadnj? uvrščeno eMipo Trebnjega, bodo četrti, lk ATLETIKA Kriterij slovenskih mest v «irietiki se je tokrat v Novem mestu končal z uspehom Ljubljančanov m Mariborčank, medtem ko so celjski atleti in atletinje do.seg-' drugi mesti. Moški so zaostali za tri, žen-ske pa zp št r' twT-ke Medtem, ko so moški nastopili ne- koliko oslabljeni in dosegi le tn pi-va mesta (Kocuvan, Svet, Ij- sec), pa so dekleta osvojila kar pet — največ — pi-vih mest. To pa kaže na precej,šnjo Kvalitetno izenačenost ženske vrste, ki je imela v ostalih disciplinah prec-e' siabe zastopnice. Tako lahko po •■em tekmovanju znovp ugotavljamo, da ie pri Kladivarju kvalitetni vrh celjske atletik" precej skromen. KEGLJANJE Kegljavke Kovinarja Store mso uspele obdržati naslova ekipnega državnega prvaka Na kegljišč- na Reki so 7 soboto in nedeljo po- drle 4372 kegljev, kar jim je zadostovalo le za tretje mesto, kar pa slednjič tudi ni tako skromer uspeh. Pred njimi sta bili le dve zagrebški ekipi. Po drugem delu tekmovanja med moškimi, ko so nastopile v Splitu še ostale ekipf pa je m'>ška vrsta Celja pristala na desetem mestu, kot peta najbdljš; slovenska ekipa STRELJANJE Najboljši celjsk: strele sc sodelovali v nedeljo v Ljubljam na republiškem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko standardno puško. Kakor smo pričakoval, so tudi tokrat posegli v borbo za najboljša mesta. Osvojili so drugo mesto takoj za Olimpijo. Celjani so zbrali 19.'>« krogov 'n se 3 tem uvrstili tudi na državno t)rvenstvo. ki bo prihodnji mesec v Zagrebu V celjski vrsti so dosegi sledeče rezultate m vrstm red: 4. Ja- ger 502, 6. Seršen 49.S 10 Jeram m in 18 Dobovičnik 473 kroge. Vsega skupaj je nastopili H ekj- c preko 80 tekmovalci, KONJENIŠKI ŠPORT Na velikj konjenišk' prired ^v. v Mariboru so sodelovali tudi celjski tekmovalci jahalneg:! kiuba Prikazan so odlično tehniko in osvojili prvo mesto Med mošt^ so zjnagali Celjani s ,56 kazenskimi točkami, drugt celj.ska vrsta pa je bna četrta — kazenskih to^-k. Med posameznik: je zmagal Ranč gaj na Kobri Mesarič pa je bil tretji na Legentu jk AVTO RALLY V Ptuju je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za letošnje republiško prvenstvo v aviorallyju V kvaafikaciiskih borbah je sodeloval tudi celjski pilot Andrej KUnar, ki je osvojil deveto mesto in se s tem uvrstil v zakliučne borbe. tt 14. stran NOVI TEDNIK St. 25 — 22. junij 197^ V Ljubljani razstava v okviru prireditev ob po- stavitvi sFK)menika skladate- ljem Ipavcem v Šentjurju je bila v ponedeljek v ljubljan- ski narcKini in univerzitetni knjižnici odprta razstava E>od naslovom »Glasbeni rod Ipav- cev«. V prisotnosti republiš- kega sekretarja za prosveto Ln kulturo Miloša Poljanska, predsednika slovenskega zdra- vniškega društva dr, Alojzija Dolenca in ostalih gostov je razstavo odprl predsednik občinske skupščine Šentjur Aci Svetina, strokovno pa jo je razložil naš znani muziko- log dr. Dragottn Cvetko, ki je razstavo tudi uredil. Med eksponati so dela in rokopisi skladateljev Alojzija, Gustava, Benjamina in Josipa Ipavca, torej celotne generacije, ki je ustvarjala m bogatila za- kladnico slovenske glasbene Literature skoraj 100 let. Razstava tudi dokazuje, da so bili skladatelji Ipavci v slovenskem kulturnem življe- nju dokaj cenjeni že v času življenja, posebej pa Benja- min, ki so ga že takrat in ga še sedaj imenujejo »slo- venski Schubert«, saj je do- segel ravno v svojih samo- spevih edinstven romantično obarvan glasbeni izraz. Poleg romantičnosti pa dela Ipav- cev kažejo tudi na tesno na- vezanost na ljudsko glasbeno tvornost prežeto v veliki me- ri tudi z narodnjaškimi ide jami Moramo prizsnati, da je prav, da je razstava »Glasbe- ni rod Tpavcev« v sloven- skem kulturnem središču m da so prireditelji šentjurskim skladateljem dali mesto, ki jim pripada. Ne bi pa bilo prav, če ne bi razstave pre- nesli tudi v sam Šentjur, če že ne prej, vsaj ob slovesnih dneh, ko bodo postavili spo- menik skladateljem, na ka- tere so najbolj ponosni do- mačini. če je voda poceni v Velenju ugotavljajo veli- ko porabe pitne vode. Po nepopolnih podatkih so v tem pogledu celo nad evrop- skim povprečjem. In ko so se s tem problemom srečali na seji občinske skupščine, so ugotovili, da v mestu ob Paki porabijo veliko vode predvsem zaradi tega, ker je prepoceni. Tako so tu ni tam pipe odprte ves dan. Strošek za takšno »porabo« je minimalen. In rešitev? Ne v zapiranju pip, marveč v uveljavitvi ekonomske cene za pitno vo- do. škoda! 249 značk za krvodajalce Mednarodni dan Rdečega križa bodo v Velenju počasti- li v soboto, 17 t.m. Slavnost bo v kulturnem domu. Med drugim bodo nastopili šaleški oktet, instrumentalni kv.nret in recitatorji. •Na proslavi bodo podelili tudi značke in plakete 250 krvodajalcem. Med njimi je petnajst takih, ki so kri da- rovali več kot petindvajset- krat. —v— Juteks Minuli teden so imeli v v žalskem Juteksu v gosteh republiškega sekretarja za go- spodarstvo MARJANA Dolen- ca. Najprej so se v sejni sobi zbrali na razgovorih poleg di- rektorja podjetja, Jožeta Seni- ce, še sekretar komiteja ob- činske konference ZK Vlado Gorišek, podpredsednik žal- ske občinske skupščine Jože Jan Lh predstavniki samou- pravnih organov in vodstev družbeno političnih organiza- cij v Juteksu D'rektor pod- jetja Juteks je najprej goste v FK)drobnosti seznanil s kom- pleksno problematiko podjet- ja, še zlasti s problemi uvo- za jute iz Bangla Deša in sploh problemi uvoza re- promateriala, saj so se le-temu na svetovnem ti-- gu zelo povišale cene, kar seveda negativno vpliva na gibanje stroškov proizvod- nje. Prav tako pa so visoke goste seznanili tudi z izred- nimi napori, ki jih ta pri- zadevni kolektiv vlaga v po- večavanja izvoza svojih pro- izvodov. Za to leto SI je ko- lektiv postavil za nalo.go, da bo izvozil za milijon dolar jev izdelkov kar v nobenem primeru ni maj.^a naloga. Saj se mora koiektiv Juteksa na svetovnih, še zlasti zahod- nih tržiščih boriti s hudo konkurenco tujih proizvajal- cev, ki čestokrat zaradi carin- skih in drugih o!ajšav pride- jo ceneje do reprompiteriala kot žalsko podjetje. Kljtib te- mu vsi kazalci kažejo, da bo kolektiv v celoti realiziral soko postavljeno plansko vezo Še zlasti {ja so se go« zanimali za novoproizvtjj program Juteksa. Kot je » no, je ta kolektiv že nastq pred banko z elaboratom investicijska sred.stva za stj jno opremo novih proizvi nih prostorov, v katerih naj stekla nova proizvdna top podov na podlagi jute. Gre celotno investicijo, ki bo a šala okoli tri stare milijaii Za kolektiv Juteksa je to v bodoče izredno pomemb naložba, ki bo omo.gočala : daljnjo prosperiteto in uv Ijavljanje na tržišču. Po z govorih so si gostje oglea še proizvodne prostore. B, STRMČ-N! 5t. 25 — 22. jun-i 1972 NOVI TEDNIK 15. stran SLIKA DAME v SIVEM »Ljubi Sven, neskončno obžalujem, da Te ob Tvo- jem prvem obisku v Pari- zu ne morem pozdraviti, žal imava oba istočasno dopust, ki bi ga z ženo rada preživela v Italiji. Midva, Ti in jaz, sva bila vedno dobra prijatelja, za- to upam, da me boš tudi v tem razumel. Seveda Ti )e moje stanovanje na raz- polago, postregla pa Ti bo hišnica. Naslednji mesec se vrnem in tako bomo vsaj zadnji teden Tvojega dopusta prebili skupaj. Ag- laja se že zelo veseli, da Te bo imela priliko spi)Z- nati. Z malce slabo vestjo Te iskreno pozdravlja Tvoj stari pnjalelj Mar- cel.» Sven je to pismo še po- siednjič preorai v takč>'i- ju, ki ga je pnpeijai ..^u Marcelovega s^tanovanju. Odkar sta v Oxiordu sku- paj štuairula — s:n pari- škega diplomata m visoko- rasli, plavoiasi sved — se je Sven veseiii vioeuja z Marcelom. 2idaj je prVxč videl Pariz, večerni Pariz o odsevu neštetih luči m vnaprej se je veselil tega, kar mu ima nuditi mesto. Hišmn ga je apii^jv,. neizčrpnim siapom aesea. Od kaienh Sven iii razu- mel niti üeseune; uaiu je odpeljal v stanovanye. Poln veseiega razourjenja je Sven zdrvei v' kopamico m smulmil iz potne oble- ke; hlastno je oaprl kov- ček, brž v smok.ng ... da t>i čimprej uzil pustolovš- čine Pariza, o Kctiei.u je bral v neštetih romanih. Kmalu je oil nared. V njegovi sobi je oilo samo majhno ogieaaice, zato je Sven stopU v soseano so- bo, da bi poiskal večjega. Ko pa je prižgal luč, je na mah zagledal sliko da- me. Podoba je visela po- vsem sama na temni stran- ski steni. Bil je to portret v naravni vehKosti m je kazal mlado ženo, ki je z nenavadnim, mehkim sme- hljajem opazovalca vpra- šujoče motrila, čudovito oblikovan obraz, nežno ble- do lice, velike, kot temni jantar bleščeče se oči, ki so jih črne, visoke izbo- čene trepalnice napol za- senčile. Malone dovršeno oblikovan nos in ta než.no smehljajoča se u-sta, ki so oila videti, kot bi vpraševa- la za vse uganke življenja. Dama je biia odeta z na- pol odprtim plaščem iz krzna činciile; siva svüena obleka nedoločenega kroja se je Vila v mehke gube na o/.kih rokan je imela sive rokavice iz je^e-ij^a,. usnj"^ — sunionija v si- vem, ki JO je prekrilo sa- mo učiiiKovito oarvno na- sprotje žareče rdečih Jas. Sven je obstal ko vko- pan. se nikdar m bil vi- del take slike, lake žene. Mladenke njegove domovi- ne so bile piavoiase, njiiio- ve oci so gledale prepro- sto in odkritosrčno v svet iri niti ena izjiiea njin ni imela tega skrivnostnega pogleda, nouena ni bila tako privlačna m ljubka. Malone sesedel se je na trhel stol in strmel v sli- ko. Tako dolgo jo je gle- dal, da so ga ščfciueie oci. Slika je Oiia zanj privlač- na koi oitje iz mesa in krvi in občutil je, da je ta žena najlepše m najdra- gocenejše bitje, kar jih ima Pariz. Nedvomno predstavlja ta slika Marceiov'o ženu. Vztrepeiai je oü tej ver- jetnosti m se stresel . ob m.sli prea lem, kar öo mo- ralo priti, ico bo to ženo, ki JO je že sedaj ljubil tu- di 2ivo videl pred seboj. To pravljično lepo, nena- vadno ženo — ženo svoje- ga edinega prijatelja. Poi v snu, pol odeč je Sven preoil vso noč pred sliko. Ko je proti jurru prišla hišnica, da bi pospravila stanovanje, ji je pianil na- sproti. Zagrabil jo je za roko in jo pritiral v zeleni salon »Kdo je ta dama?v! žena je začudeno motri- la razburjenega mladega moža. Nato je ravnodušno skomignila z rameni, »človek bi rekel, da je madame, ni ji pa prav mč podobna. Gospa Larron tu- di ni tako velika. Povrh je piavolasa.« Če ta siika res ni pred- .stavljala Aglajo Larrano- vo. . . mogoče je Marcel to sliko nekoč kupil, mogo- če je podoba njej^uve se sue, mogoče .■^giajine se- stre? Torej m zapiexe za njegovo ljuoeaen? Sven po cele dneve sp.oh ni siopil na ctato. tieaei je preu sliko in vcasin, ko je siuno motni sijaj cestnji svetilk pronical v sooo, je govo- ril tej v uiedji luci vareči ženi vse oeseae, ki j^n se niKdar ni t>il aaroval živi ženi. Sven je Dil nia.one sre- čen. brccen, uoiCier ga ne Kega dne ni prevzei uiuceii nemir, nrep^aenje po zeni, Katere siiivo je ijuoii. rii- jateiju ni nio^ei pi.sati, za- kaj iviarcel je imei navado, da je are.^ načrta potovai iz Kra-ja v liruj. Končno se mu je posrecuo, da je razoral siiKarjevo imo; Ro- bert Medeoac. Sven je poors^ai pari- .ški auresar. ro ime je no- sila edinole Cainiue Me- deoac, ki je stanovala v predmestju Passy. Sven se Je šele spet oveuel, ko se je znašel v zatona sobi pred stankavim dekletom, Ki je, še preden je utegnil kaj vpai^ati, nnpulzivno zaKixaia: »iNicesai več ne plačam, oče je mrtev. Sli- ke so zaplenjene!« Sven se je trudil, da bi Od hčerke zvedei, koga je naslikal njen oce. saj se mora vendar spomniti; bo- gata dama v kožuhovina- stem plašču čincale, darna s plavo rdečimi k(xiri. Iz Ustnice je potegnil bankovec. Tedaj je gospo- dična Medebac zažmirila oči in je nejevoljna zajec- Ijala: »Papa je vedno slikal žene, ceah trideset let, pia- vola.se, črne in rdeče. Ne- ke rdečelaske se spomin- jam, znubiti da je ta. Sto- pite tja, dama je zelo pri jazna.« Napisala mu je naslov: IsaDelle Volim, 15, liue Luxembourg. Sven je prepe.ai ime Isabelle predse, medtem, ko je zapustil atelje, li-sa, kjer je stanovala Isabelie, je bila veliko, patncijsko poslopje. V diugem nad sitropju mu je siuzabnica odprla vrata m ga nemu- doma odvedla v majhen salon, ke jC bU po.n cvet ja, droonjh Kipcev m ijlii- zime. V zraku je lebdel sladek partum. Sven je ča- kal. Minile so niinuie, ki so bile zanj dolge ure. Po- tem so se oapria vrata in pnkazaia se je dama v be- h domači halji, ki je ime- la na glavi Kiono zmede- nih piavo rdečih kodrov. Pogiedljivo je vprašala: »Kaj želite od mene, mon- sieur?« Težko je bilo Isa- belie Volinj prepričati o zmoti. Isabeiie je videla pred seboj dobro obleče- nega mladega ino/emca, ki očitno ni vedel, kaj prav- zaprav hoče. Sven pa je videl sladko, neumno ob- ličje lutke, ki niti najmanj ni bila podobna sliki dame v sivi obleki. Zdaj je oil spet trdno prepričan, da portret ne more predstavljati nikogar drugega kot Aglajo. Do dna duše je bU potrt. Ka- ko naj se še vrne v to stanovanje? Nemudoma sc je odpeljal na Kolodvor. Zbežati mora, zbežati -pred ljubeznijo do žene svoje- ga najdražjega prijatelja, zbežati, preden bi utegnil zrušiti' njegov zakon. Pol ure kasneje je spet sedel pre^i sliko. Nektio je pozvonil. Sven se je apatično dvignil in (xlpn vrata 'ter se znašel pred staro damo. »Vi ste Sven Axeirad, vem. Jaz .sc-iii xViarcelova mati.« Pri jazno mu je ponudila roke; m vedro Kramljala: »Moji otioci sc ne bodo tako Kuia.u vrnili, zato sem vam noteia namesto njih izreči dobrodošlico. Opro- stite, da sem šele danes prišla.« Sven je nemo pn-' kimai. Zdaj je dobil odgu vor na svoje vprašanje. Toda hromeč občutek te.s- nobe pred gotovostjo mu je kot mora legel na prsi. Marcelova mati je vsto- pna v zeien salon. Mehka luč pomladanskega sonca je ljubko vaje zarisala než- ne sence na hce dame v sivem. Svenov glas je zve- nel hnpavo m krhko: »Mi- lostljiva gospa, kdo je t-a dama?« Gospa Larron si je z robčkom pahJjala raz- greto lice. »Zakaj vpraša- te, dragi moj? Vam uga- ja?« Sven se ni anogel več ob vladati. Moral se ji je iz- povedati. Gospa Larron ga je nemo poslušala. Potem mu je nežno kot mati po- božala svetle lase: »Ljubo dete,« je rekla, »obžalu- jem vas. Vse vaše domne ve so nepravilne Ta slika ni portret — je tantazija.« Sven se je globoko sklonil ln poljubil roko stare go spe. Njegov sen se je raz blinil ... V očeh stare gospe Lar- ronove so blestele solze. Noben moški ni nikdar njo samo tako ljubil kot ta mladenič njeno sliko. Njeni lasje so beli, nima smisla, da oživljaš spom: ne, če je nekdo tako mlad, da se lahko zaljubi v sli- ko, tako čudovito mlad . . . C. B. SB mk jm ■bbbi—b m. m iffi^ mm ^^m^ smm^ drevce na skali au s wir slml b— šf^ ana ^^ kmetov gre rado, pre SIL BWmm m^ ^ ^ M M m M^ m B m. m — nazaj na kmete iVfWllta i W ^^Iml^ Korenine hlastno rijejo v zemljo, deblo sili kar naravnost kvišku, še ne meni se za svojo krošnjo, ko so prve veje že v vršku. Toda, joj, korenika v skalo je zadela, v »trzajih« se skrivenči njena rast. Ječi, ihti iščoč kot žena ovdovela, a ko se razveji, zastane njena rast. V »trzajih« tudi deblo se je ukrivilo. Drevo čokato je pognalo šop vejevja, s silo, kot bi v krošnjo se mudilo. Vse od tal do vrha v dialog se spenja. Seme je padlo, slučajno, kakor je padlo. Pognal je kalič. Iz kaliča j'e zrastlo drevo. Okorenmjeno stoji na mestu, ne more se pre- staviti ne na boljše ne na slaoše. Na svojem je. Uži- va sonce in dež, boža in tepe ga veter. Dan in noč ter letni časi mu krajšajo čas. Z zimo dreveni, s po- mladjo se mu Up budi. drevo živi, v nedogled sto- ji. Nato odmira m odmre. Ko je že suho, samo od sebe ne pade, na mestu še st-oji. Ko pa pade, pretr- ga smrtno tišino turobni tresk. Kadar sem šel mimo drevesa, sem se zavedal, da hodim, da me pelje pot naprej, k nekemu cilju. Ko pa sem zagledal drev- ce na skali, me je obšlo tudi sočutje. Zamislil sem se v usodo. Poti usode in poti ljudi se križajo. To pomeni, da obstaja tudi gorje, človek ima voljo in moč, da se odmatoie od gorja, da pospeši korak — proč od usodnih kri- žišč. Drevce na skali pa stoji nepremično kakor klicaj usode, kot opomin človeku, da se premakne na boljše. Toda zgodi se, da ostane človek na svo- jem, usodno, kakor priko- van. Tedaj je z njim ka- kor z drevcem na skali. Ali zbuja sočutje, kot ga zbuja drevce na skali? Med drevesom in človekom ni primerjave: dvoje zelo raz- ličnih bitij v naravi. Dre- vo je koreninsko zasidrano v tleh, človek pa ima dar presoje in svobodno voljo že pO naravi. Z rastjo se mu krepi volja m um- ski i-azvoj rnu širi obzor- ja. Zato nikar pri usodi obstati! Velja za življenje pravo pot ubrati! čez hribe m doline se vije stara cesta. Od nje se cepijo kolovozne poti navkreber na vse strani, prav do samotnih gorskih kmetij in še bolj bornih kajž. Kakor vesela pesem z neštetimi kiticami se pi- sano vrstijo sončno zeleni travniki in njive po doli- nah in prisojnih ooronKui. Na preudarno izbranih mestih mčžikajo med sad- no drevje polskrite vasice, naše toplo prijazne, tako lepe kot skromne sloven- ske vasi. Nekoč mimo prizorišče zlate uravnovešenosti: tru- dapoLnega in naravi zves- tega življenja na kmetih se je v dinamičnem vrtin- cu hitre • industrializacije in neslutenega porasta mest spremenilo v grozi j i vo prizorišče nemira: dra- matičnih konfliktov m množičnega oega s kmetij. Kakor uročenj od Omam- nega slepila mladi obrača- jo zemlji hrbet, odrinejo plug m odvržejo vile ter hite iskat sebi novo živ Ijenje v tovarne in mesta. 2e dolgo pa je tega, kai se je na kmetih zamajalo, in zdi se, kot bi se pre- mnogi zares naveličali kmetovanja. Posebno , v hribih je ta pojav postal tako zelo resen, da že vz- nemirja rodoljube. Prisojno stran in del osojne strani gore posedu- je nekaj kmetov, velikih in malih. Osojno stran po- kriva gozd, večji del tega je družbena last. Na veli- kih kmetijah se v stoletjih I Od skoraj ni menjal. Ma- lone vsi kmetje, bodisi na boljšem ali slabšem sve- tu, so se zagrizli v zemljo. Zgodovina nas pouči, da je individualno lastništvo na kmetih še mlado, že v teku stoletja pa se občut- no menjajo časi tudi za kmeta, a z njimi tudi po- gledi na kmetiško nravnost in kmetijsko gospodarstvo. Za rod, ki prevzema kme- tijo iz rok starih, pomeni- jo—s pripimanjem ali ne na katero se navezujejo stike in problemi. Vzposta- vljanje ravnotežja med in- dustrijsko tržnim zagonom in kmetijstvom nasploh je gotovo težak problem. Tega se najbolj zavedajo kmetje sami, ker občutijo spremembe na lastni koži. Ljudje rabijo priložnosti za pogovor, zmenek in predvsem za srečanja, da zrvedo kaj novega, zanje koristnega. Gruče razgo- varjajočih se kmetov — denimo, po maši pred cerkvijo ali v gostilni, na zborih volilcev itd., zgo- vorno pričajo o tem. Po- govor teče v dialogih. Os- tali, da ne bi molili dialo- ga, molče bodisi odobrava- jo—s kimanjein ali ne odobravajo — z nevšečnim izrazom na obrazu ali z odklonilno kretnjo. Med gorskimi kmeti so. srečan- ja bolj redka, zato bolj učinkovita. Sosedje, če si niso z mejami navzkriž, in sorodniki, bližnji in daljni, če so si dobri, so si pri hitnih deliih vselej v pomoč. V mladih pa je nemir. Stari . Zemljak staremu Pečovniku: Sin je vzel de- lavko za ženo. Noče ostati na gruntu. Oba bosta de- lala v tovarni, menda v Duplici. Kaj nas Je zade- lo! Kakšna razprtija je zdaj doma. Stara samo kriči, moli in joče, jojme- ne, jojmene . . . Toliko dobrih njiv in travnikov, še kar težak gozd in paš- niki, pašniki! V našem hlevu, saj veš, je bilo tri- deset in več glav živine. Kaj bova zdaj, ko stara ostaneva sama. Zdaj imava štiri krave, čez leto bo še to veliko preveč. Stari Pečovnik: Kako te ne bi razumel, Matevž. Od vojne ti je ostal le en sin. Pri nas je petero mladih, so trije sinovi. Dva sta že odšla v svet. Tretji pa me nagovarja: »Oče, pustimo Pečovje! Dobra zemlja se nam kar ponuja«. Jaz pa pravim: Pečovje bom dr- žal. Morda bo le še pamet srečala mlade. Na tvojem bo za pridne roke dela čez glavo. Poglej Operčanove: mmm^h dva sta jima padla v nem- ški vojski, eden je lunrl doma, ko je prišel iz taborišča. Ostala je samo deklina. Kakšna sreča, da se je Kajžarjev sm Anze priženil na kmetijo. Vso- težo dela zmaguje. Saj stara sta samo še za ku- hinjo. žena pa mu rodi leto za letom, da bo za- rod prej na nogah. Leta so kaj hitro okoli. Da vi- diš Janeza, kako mu gre delo od rok, od zore do noči. Stari Zemljak: O vem, vem, Luka. Na solze mi gre, ko ga vidim, čudno boječi Anzek je postal mo- žak. Mladosti je hitroj od- rastel in ne vleče ga med mlade. Tudi ga ni nikdar vleklo mednje. Ob nede- ljah in na praznik, če je lepo, sedi pod oknom ali v uti in igra na harmoni- ko same poskočne. Pa ka- ko mu tečejo, kako t^ to zna! Vmes zavriska »ju- hej«, da odme^/a kakor grom. E>a ga bo delo zlo- milo, sem vedno mislil, ko sem ga od daleč gledal z mojega polja. Pa ga ne bo. Janez je sila, je grča, da ni daleč okoh take. . V besedo mu vpade stari Pečovnik: Sinoči sva se sporekla s sinom Jemej- cem. Prišea je ves vihrav iz mesta, pa mi veh: »Oče, prodajte vse skupaj! Ože- nil se bom in bom zi- dal 2!unaj mesta. Za pol bo moj delež manjši, če mi ga koj odštejete«. Pre- sekal sem mu besedo: Nak, iz te moke že ne bo kruha. Kmetija bo stala, pa amen. On pa zraste kar za eno glavo, me belo i>o- gleda in z zr/išanim treso- čim se glasom reče,' kot bi rezal: »Oče, saj niste pri- rastel na gnmt kakor dre- vo. Sosedov Franček že zida, blizu tovarne. Ku- pil bo avto. Zdaj se voz: i motorjem v tovarno. Pol grimta bo šlo, od gozda večji del. Zemljak pa ne bo zanogel kmetovati brez sina. Prestar je že. Oče, bodite pametni, vzemite Od njega križ,-dokler je še čas. Tam so njive za vas. Prizanesite mi, sinu . . .« Niti besede mu nisem več' rekel. Zapri sem se v kamro in čakal sem, da je odšel s hiše. Vidiš, tudi On je šel povsem svojo pot. Kakor nemirnega duha je neslo prav tisti čas no- rega Florijana iz Pustopo- Ija mimo hiše. Mahaje z rokami po zraku je govb- ril sam s seboj: »Ko bi šel čez hribe in doline križem dežele, bi nabral kar lep koš zgodb. Kje st« učeni in šolani ljudje s kmetov doma? Ali vam ni mar, kaj se godi na tem pozabljenem svetu? Ne samo čez devet gora, tudi skozi devet zaklenje- nih vrat bi morali iti. Pa ni ključa, da bi jih odpiral. Mladi vas čakajo. Radi sli- šijo nasvete, dokler so mladi. Za njimi pridejo mlajši od njih, ki tudi kmalu ne bodo več mladi. Starim m kaj svetovati, sami za sebe vedo in kaj prida jim m za spremem- be. Kje ste vendar učeni in šolani možje s kmetov? Mladi vas čakajo. Kakor zorana njiva so, ki čaka in čaka. čas setve pa je vsako leto rnimo«. A. M. 16. Stran NOVI TEDNIK St. 25 — 22. junij 197^ PREKLA SEM Sedmošolka p>o starem, tretješolka po novem in strašanska prekla sem. Meter osemdeset visoko sem zrastla in temu pri- memo letijo name tudi opaz^ke. Včasih jih skušam ublažiti z duhovitostjo, a prikrade se. cida-. «em sama v srce nekaj gren- kega in tedaj m: poslane hudo. Kaj bo, če bom še rastla? Kako bo z menoj v tujem kraju, tam, kjer me niso navajeni? Ozirali se bodo za mano in s pr- stom kazali name. Ce na vse to pomislim, mi je hudo. Kaj pravzaprav ho- čem, se sprašujem, ko vam pišem, saj mi ne morete pomagati. Najbrž sem se samo želela malo olajšati, kajne? Marta Draga Marta, najbrž je res tako, pa nič hudega, ker tudi takih pisem sem vajena. Vesela sem, da znaš stvari reše- vati tudi humorjem, kar ni vsakemu dano. Dodala bi samo še nekaj receptov, ti, ki si razumna, jih boš že znala porabiti! Nauči se dobro plesati in na ple .su se ne drži kislo, nauči se biti Kitajka, one se namreč vedno smehljajo. Ne premišljuj o svoji vi- šini, beri, ukvarjaj se t. športom in uči se tujih jezikov. Oblači se premiš- ljeno in ne za vsako ceno po modi ter skrbi, da boš vedno pazljivo urejena ter zlikana. Nikoli ne nosi čev- ljev brez pet, ker v njih grdo hodiš in te bodo še bolj opazili. Naj bo receptov dovolj! Še to bi ti ratla rekla, da te bodo v tujem kraju še manj opazili kot v do mačem. Nikar ne misli, da »prekla« vsakega zani- ma, saj se razumeva, kaj- ne? ŠE NI PREPOZNO Dvaindvajset let sem star in nespreten v živ Ijenju. Nisem ne športnik, ne osvajalec deklet. Ne znam plesati in tudi se ne približati dekletu. Sem suh in nerazvitih mišic. Preveč sem boječ in nobe- nega upanja nimam, da bi se oženil Rad bi se tudi naučil plesati, a že moj prvi korak k temu je pomenil polom, ker se nisejn čisto nič naučil. Tu- di mišico bi si rad okre- pil, pa ne vem kako. Mirko Dragi Mirko, h krepkosti postave vse- kakor veliko narede tele- sne vaje, a tudi ne vse. Ce pa se boste tudi vaj tako kmalu naveličali kot ple- sa, potem ne boste nikoli krepki. Iz šibkosti vaše postave izvira tudi pomanj- kanje samozavesti, ki je notrebna nrl osvaianin fle klet. Ce boste z njimi na- ravni, bo odpadla tudi vsa- ka trema, ki jo začutite ob zbližan,iu z dekletom. Od začetka se jI lepo pred- stavite, potem pa neženi- rano začnite pogovor. Ce vam je dekle všeč, jo pro site, da bi jo radi bolje spoznali in če bo dekle za- to, se bosta še srečala. Tako se bo znanstvo na- daljevalo in preraslo v prijateljstvo. Zato je vsa- ka vaša misel, da se ne bi mogli oženiti, odveč in pretirana. Živite čimbolj naravno i^ite If^^^^o hra no in veliko počivajte, ne pozabite na šport, ki je lahko čisto vsakdanje br- canje žoge po travniku ali na igranje z badmintonom. Poleti pa konan.ie, ki je že marsikateremu fantu vrni- lo izgubljeno samozavest. Ne verjamete? Nataša MORNARII NA SUHEM Moda za pomlad in po- letje je vsa pisana, zato re bo težko izbirati. Letos so nas kreatorji presene- tili z mornarskim stilom. Dekleta, ki rade vzbuja- te pozornost, boste rade nosile ta dva kostima. Za prvi kostim izberite jersey. Obleka pod jopičem naj bo v bokih rezana in od tod naprej nagubana. Za drugi model lahko izbere- te platno, jersey ali kak drug material. Prav zani- miv bo kratek jopič s ši- rokmi dragonarjem in si- drom na žepu. K jopiču boste rade nosile na zvon krojeno črtasto krilo. Na glavo si posgdite veliko »baretko«, s tremi kocka- mi ali zvezdami, ki bodo dale poživlJjajoč videz. VIZJAK JANA OBNOVA CERKVE IN FRESK Lani je zavod za spomeniš- ko varstvo iz Celja začel z najnujnejšimi deli pri obnovi zanimive cerkvice Device Ma- rije na Pesku nedaleč vstran od Podčfetrtka in v neposred- ni bližini znamenite olim- ske lekarne. Cerkvica je na- stala v XV. stoletju, v njej so baročne freske in tudi oprema sama. Obnavljati so so jo začeli predvsem za- radi fresk, da ne bi propad- le. Lani so obnovili zvonik, letos pa bodo streho. Kdaj bodo dela zaključena, ne ve- do, ker ima zavod za spome- niško varstvo še vedno veliö probleme s sredstvi. Pred" devajo, da bo cerkvica v o® kaj letih urejena. Objekt bo po renoviranj' in eventualni graditvi priffl^ ne ceste prav gotovo pomei® ben prispevek k razvoju ^ rizma v Obsotelju in bo paj z lekarno v Olimju, t^ dom v Podčetrku in posain®!' nirhi zgodovinskimi znamenj; tostmi v bližnji in daljfl? okolici Podčetrtka predstav^ Ijal zaključen sklop spomeD' kov, ki jih bodo turisti bre' dvoma radi obiskovali. OBVESTILO Naš bralec nam je spo- ročil, da je bila ob Sa- vinji najdena zlata veriži- ca z obeskom, in sicer iz- gubljena najbrž okrog 13. junija. Kdor jo je izgubil, naj se javi v uredništvu Novega tednika. — 22. junij 1972 NOVI TEDNIK stran 17 Mrtva kopriva, imenovana tudi bela mrtva kopriva, je trajno zelišče s 30 — öO cm visokim, razrastlim, dlakavim steblom ter s kratico vodo- ravno plazečo koremko. Vot- lo steblo nosi nasprotne, navz- križ stoječe, proti vrhu ved- no manjše liste, ki so neena- komerno napiljem, srčasto jajčasti, nežno dlakavi in dol- go pecljati. Izza gornjih hs- tov poganjajo veliki cvetovi, ki dišijo nekoliko po medu. Cvetna čaša ima 5 ščetinas- tih zobcev. Cvetni venec je velik, motno do rumenkasto bel, puhasto dlakav in dvo- ustnat Zgornja ustna je moč- no dlakava, obokana in če- .ladasta m včasih je rožnasto 'navdahnjena. Velikokrat so cvetovi zrastli in spačeni; za zgornjimi Usti so manjši od onih za spodnjimi. Bela mr- tva kopriva je skoraj brez vonja, če pa ga ima, je neko- liko neprijeten. Ima sluzast, pekoč okus. Cveti od maja do septembra,- včasih še je- seni, ter raste ob poteh, po vrtovih, na nasipih in grob- Ijah ob parobkih gozdov itd. Nabiramo rastlino, ko cveti, in sicer celo s podzemeljskim delom. Rastline izpulimo ob suhem vremenu in jih čim hitreje posušimo v senci, na prepiiiu. Pn len j mora ra.st- Ima ohraniti svojo prvotno barvo, suhi cvetovi pa ne smejo biti rjavi. Spomladi nabiramo mlade liste ki jih uporabljamo za špinačo. Bela mrtva kopriva vsebu- je precej sluzi, čresLovine, saponinov, razne organske kisline, njihove rudninske so- li in tudi nekaj eteričnega olja. Ljudska medicina priporo- ča uporabo bele mrtve kopri- ve kot zdravilo pri katarju dihal in prebavil, ker ničae učinkovine vplivajo na sluz- mce. Zelo jo priporoča za pomladansko kuro 'za čišče- nje krvi — v obliki čaja ali v obliki špinače. Pripravimo si lahko tudi čajno mešanico iz bele mrtve koprive, jetič- nika, jegliča, sleza, hribske rese, rmana in kamilice, sčep čaja prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati, nekaj časa m pijemo pri raznih prehladih, slabokrvnosti itd. Lahko pa si pripravimo tu- di kopel, tako da si pripra- vimo večjo količino vodnega izvlečka in ga primerno raz- redčimo. Kopeli delujejo po- mirjevalno po napornem de- lu. B. J. 18. stra«. NOV! TEDNIK Št. 25 — 22. junij I9yj H 25 ~ Ž2. juntj 1972 NOVI TEDNIK 19. stran Breze nad Laškim Breze nad Laškem, kjer bo letos del prireditev ob občinskem prazniku, so vsak dan bliže svoji dolgoletni že- lji, želji, da bi jih s svetom vezala so- dobnejša cesta. Po naert-ih, ki so jih izdelali strokovnjaki gozdnega gospo- darstva in s pomočjo' laške krajevne skupnosti, bodo te dni končana ze- meljska dela novega cestnega odseka od Malih Brez v Breze. Lepo in zla- goma speljana cesta bo kmalu zame- njala enega najhujših klancev med Brezami in Laškim, klanec, ki pozimi sploh ni bil prevozen. Občani Brez se zavedajo te prido- bitve, zato želijo v tem času, ko je po- trebna mehanizacija že tu, ustvariti več, kot jim je določeno z delom spo- mladi sprejetega samoprispevka za šo- le in ceste. Zato bodo te dni odborniki kraie\Tie skupnosti in SZDL obiskali vse domove in zbirali dodatne prispev- ke, s katerimi želijo za promet i^p>oso- biti tudi podaljšek od Brez do Osred ka. Ker iz Brez hodi v Celje, Šentjur in v štore na delo okoli 80 občanov, bi ureditev tega odseka omogočila av- tobusni prevoz do Šentjurja. Zato pri čakujejo pomoč tudi v delovnih orga nizaoijah, predvsem v štorski železar ni, »Bohorju«, »Alposu« itd. Občani pri gradnji ne stojijo ob strani. Kljub temu, da je zdaj na po- ljih veliko dela, je vsak dan na cesti precej občanov, ki prostovoljno poma- gajo. Na našem posnetku so šolarji, ki opravljajo tista zemeljska dela, katera stroj ne more tako dobro opraviti. To je njihov prispevek za vrstnike, ki se bodo po urejeni cesti vozilj v šolo v Laško, ko bo tam prostor v novem prizidku nared. J. K. MONTE CARLO OB SOTLI »Ob Sotli« sem napisal zato, ker je to pravzaprav ob Bistrici tik pred izlivom v Sotlo. In zakaj Monte Carlo? Preprosto zaradi tega, ker je bila v mlinu IVANA ŠTAD- LERJA sobica, v kateri so cele noči kvartali in to kar po pet skupin naenkrat. Bistrica pa kakor da ni- koli nima dosti mlinov ob sebi. Že od Fužin nav- zdol sem jiih spoznal celo vrsto, zdaj pa tik pred iz- livom v mejno Sotlo vztraja še z zadnjimi. E- den izmed njih je last Ivana Štadlerja iz Hra- stovja št. 1. To je tik pred Bistrico ob Sotli ali kakor domačini pravijo Šempeter pod Svetimi gorami in kraj se je njega dni tako imenoval. Ivan je bil v Hrastovju tudi rojen, in sicer 1921. leta očetu Jože- fu in mami Jožefi, ki še danes po malem brklja e>o hiši. Ivan je bil doma dru- gi otrok. Z Ivanko, ki se je prej pisala Kunej, sta se poročila 1952. leta v Bistrici. Zdaj imata hčerki Zdenko in Marto ter sina Ivana. Pa vrnimo se k zgodovin ni mlina in tistim veselim časom, o katerih še pesem govori, da so včasih vince pil', zdaj pa vodo! Gospodar Ivan je mo- dro sklepal, da bo najver- jetnejša letnica nastanka mlina tista, ki je tudi v hiši vklesana v tram dnev- ne sobe (največje kamre), in sicer 1725. Iz tega bi se sicer dalo sklepati, da je bil mlin še starejši kot hiša. Prvi štadlerji so se verjetno naselili v tistih krajih pred približno pet- stotimi leti in so bili iz- vrstni kovači, saj so jih poznali tudi na Pilštanju. In še danes je pri štad- lerjevih ali po domače pri Štoglarjih stara kovačni- ca, ki je poznala prehod- ne goste, ki so iskali de- lo in so imeli nekakšen sindikat. Pri tej hiši je bila tudi prva pošta in glavni »Postmeister« je bil Ivanov stari oče Jožef. Petinsedemdesetletna Iva- nova mati se spominja, da je bila v prvih letih nove- ga stoletja, ko je prišla k hiši, pošta v Bistrici in ne več pri njih. Dolgo ča- sa so še hranili poštni voz, a so ga končno raz- bili. V mlinu pa je bilo toliko dela, da so imeh najete mlinarje in zadnji, katerih se spominjajo, sta bila Štimec in Dušič, Od leta 1936 pa so mleh do- mači — Ivan z ženo, v zadnjem času pa je še ma- ti Jožefa kaj pogledala v mlinu, da je bilo vse prav. Mlin sam pa je korenjak, da takega še nisem srečal. Kolo ima premera skoraj pet in pol metra, lopatice pa so široke 1,20 m. V njem je nič več in nič manj kot devet kubikov čiste hrastovine. S spošto- vanjem sem ga slikal in ga v vsej njegovi veličini ko- maj zajel v objektiv fo- tografskega aparata. - Med vojno je mlin stal, gospodar je bil mobilizi- ran v vojsko, nekaj let na fronti, nato v angle- škem ujetništvu, na koncu je bil še v partizanih in mlin je miroval. Takoj ko se je vmil domov, so se kolesa spet zavrtela. Mlin- sko kolo pa ni bilo za- stonj tako veliko. Gnalo je namreč štiri mlinske ka- mne (skupine) in naen- krat so mleli po 400 kg pšenice, mleli pa so noč in dan. tako da so mora- li za vsaki dve toni zmle- tega žita sklepati kamne. Vsak gurk pa je imel tudi svoj zvonec in ko je bil prazen, je pozvonilo, da je mlinar vedel ravnati da- lje. Veliko mhnsko kolo, ki je po vrsti tretje, pa je naredil mojster Franc Pe- pelnjak iz Šentjurja ob izdatni pomoči cele vrste tesarjev; narejen pa je bil 1949. leta. No, kot sem že omenil, je bil v mlinu tu- di »Monte Carlo« in trlo se je kvartopircev, ki so cele noči čakali na moko. Prihajali so iz Virštanja, sosednje Hrvaške, Orešja, nekaj z Bizeljskega in ce- lo iz bližnje okolice. V mlinu je bilo vedno vese- lo. Gospodar Ivan se kar glasno nasmeje, ko se spomni takole ob pripoye- dovanju tistih dni, kot tu- di deklet ni manjkalo v mlinu. Ko je bila moka zmleta, je dal kakšnemu dekletu žakelj na glavo in čimdlje govoril z njo. Se- veda je ves čas držala vre- čo na glavi. Potem jo je še počasi spremil ob vo di do ceste in marsikaj bi še vprašal gospodarja Ivana, glede tega, pa je bila žena v sobi in nd ka zalo drezati v osje gnezdo. Sicer pa to so samo ve- seli časi, saj hudi se poza- bijo. Tako pravijo tudi pri Štadlerju. Kakor so vča- sih mleli cele noči, tako zdaj mlin mimje. Kljub temu, da ni nikogar v mli- nu — le osameli in utru jeni kamni so prislonjeni zunaj na zid in veliko ko- lo je povsem zaraščeno z zelenjem — je v mlinu še vse lepo ohranjeno in v kuhinji je narejena velika »zelhkamra«, v kateri Ivan naenkrat »obdeluje« po pet prašičev. Pred štirimi leti je voda podrla jez. Preveč drago bi bilo, če bi ga poprav- ljali, pa novih, električnih mlinov je dovolj in ta sta rec počiva ob zeleni Bi strici. Bil je tretji, ki je umolknil. Najprej pošta, nato kovačnica in zdaj mlin. Prodati ga pa noče, ker ne bi rad tujega člo- veka imel na svoji zemlji — pa tudi tri otroke ima! Najbrž jim bo stari mlin kdaj prav prišel. V mo demem in lepem hlevu muka številna živina, po dvorišču se vidijo moder- ni kmetijski stroji, v sobi je televizor in radio — sta- ri mlin pa je utihnil ... NÜV1 TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, iraško Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pn Jelšah m Žalec — Uredništvo: Celje. Gregorčičeva 5. poštni predaJ 161; Naročnina m ..»glasi Trg V kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik Jože Volfand, "Tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Božič Edi Goršič Jure Krašovec, Milan Seničai, Zdenka Stopar Milenko Strašek Bemi Strmčnik - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 1 din - Tekoči račun: 501-1-167/2 CGP «DELO« Ljubljana - Tel.: uredništvo 23-69 in 31-05. mali oglasi in naročnine 28-00 .