Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-SS, Cek. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih 1» po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec ja 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulice SL L Telefon 38-91 Rokopisov M vračema Št. 118 Ljubljana, torek 26. maja 1936 Leto EL Vse pametno je bilo že enkrat premišljeno; treba samo vse še enkrat premisliti. Goethe. toloigra v Breznem — Gola jahačica — Ali je to vaša zvezda — V Dolini gradov — Pred splošno stavko gradbenega delavstva — Nova drama v Trentonu — Bolgarski zadrugarji — V 1000 letih • 827 vojen — Nesreče Dnevna pratika Torek, 26. maja 1936. Katoličani: Filip, Pravoslavni: 13. maja 1936. Mučenec Glikerija. Dežurne lekarne v Ljubljani Torek: Dr. Kmet, Tyrševa cesta; Mr. Trnkoczy, Mestni trg; Mr. Ustar, Selenburgova ulica. Vreme Dunajska vremenska napoved. Pretežno jasno in toplo vreme. Vremenska napoved. Novosadska vremenska postaja radi preureditev tri dni ne bo odajala vremenske napovedi. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek 26. maja: Recitacijski večer. (Drama gostovanje v Celju: Tiran) Sreda 27, maja: Gozd.' Red Sreda. OPERA Začetek oh 20. uri Torek 26. maja: Kavalir z rožo. Red B. Sreda 27. maja: Lueia di Lammcr-moor. Red C. Kino Sloga: Ne pozabi me. Matica; Zensko jezero. Union: Marija Baškirčeva. Šiška: Božanska žena. Ideal: Vstajenje. Borza Ljubljana, 25. maja. Današnja povprečna vrednost tujega denarja 1 bol. goldinar 1 nemška marka 1 belga I šv. frank 1 angl. funt t a m. dolar 1 fr. frank 1 Kč. Dinarjev 29.85 17.63 7.47 14.26 219.05 41.00 2.91 1.83 V privatnem kliringu 1 avstr. Šiling 9.19 I nemška marka 13.47. 1 angl. funt 250.00 ' G. dr. Ciril Kraševec, dbs cvetnik v Cerknici pri Raikckt , Preselil s svojo pisarno v Go Uogetec. Izpit za čin akt. in rez. k “na korvete so no pravili poroi Vojnega broda I. raz, gg. ^vi„rn' Jandre Vrkljan in H Draksler. Osebne vesti. V Beograd opustil svoje službeno mesto in 118 ttovo službeno mesto v L ani g, dr. Luka Kraivina, Zavrni tožilec. Posle šefa IV. j za Slovenijo je sedaj pre * LjuMjank^' ** IT f,ovfk “• rodi bosonog. Pdl.rf * * čovtljo In to tak- a« .podpetnlkii, oh ne priuči na pohojene j Zmaga ekstremistov tudi v — Belgiji Velike Izgube katoliške stranke Bruxelles, 25. maja. x. Dokončni rezultati volitev še niso določeni. Vendar so se po dosedaj znanih rezultatih ojačile desničarske in levičarske stranke. Ljudstvo je že nezadovoljno radi gospodarske krize in devalvacUe franka, kakor tudi radi raznih finančnih afer, v katere so bile vmešane razne ugledne osebnosti dosedanjih političnih strank. Nesporno je, da je dosegla največji uspeh nova reksistična stranka (Degrelle), ki je dobila okoli 20 mandatov. Zgubili sta pri tej priliki največ glasov katoliška in socialistična stranka. Katoliška je zgubila 15 mandatov v korist reksistom, a socialna večinoma v korist komunistom in reksistom. Kljub temu bodo socialisti ostali najjačja stranka v novi narodni skupščini. Liberalci so obdržali skoraj vse svoje glasove. Nova belgijska narodna skupščina bo približno sestavljena takole: Socialistična stranka: mandati dobljeni 70, izgubljeni 3; katoliška 63, 16; liberalna 23, 1; reksistična (Degrelle) 21, —; flamska stranka 16, 8; komunistična 8, 6. Z Nemčijo proti italijanskemu cesarstvu Zakaj so dvignili glave arabski nacionalisti Pariz, 25. maja. r. Pertinax piše v »Echo de Pariš« o dogodkih v Palestini in njih vzrokih ter pravi, da aneksija Abesinije ne more ugodno vplivati na razvoj dogodkov, temveč jih le še bolj zapleta. Skoraj gobovo je, da se bo arabska agitacija v Palestini razširila tudi na Irak in Hedžas, ki imata posebne pogodbe z Veliko Britanijo, in da se ti dve državi ne bosta mogli zadostno upreti arabskemu nacionalizmu. Pertinax pravi, da je baš britanski politični neuspeh v A besi. niji pripomogel k temu, da so se navionalisti v Palestini ohrabrili. Ta neuspeh je pa ohrabril tudi nacionaliste v Kairu ter gre zdaj za posledice spora med Italijo in Abesinijo ,ki so zelo neprijetne. Glede sredozemskih problemov pravi Pertmax: »Problemi v državah Sredozemskega morja vedno bolj zmanjšujejo nemško nevarnost. More se celo reči, da sedaj angleški odločilni krogi vidijo v hitlerjevski Nemčiji neko sredstvo, s katerim bi se resno mogla onemogočiti ustvaritev rimskega imperija.« Srečko Kosovel je naglobljl in najbolj simpatičen pesnik mladega rodu. Letos obhajamo desetletnico njegove prerane smrtL častnike in vojake, ki so prvi kolonisti v Abesiniji. Ko bodo hiše dograjene, bodo takoj poslali v Abesinijo vse žene častnikov in vojakov. Straža ob Libiji London, 25. maja. n. Četudi so se širile vesti, da bo Anglija umaknila svoje čete na libijsko-egipt-ski meji, se iz dobro poučenih krogov doznava, da Anglija teh čet nikakor in v nobenem primeru ne bo odpoklicala. Krvavi spopadi v Bombaju Bombay, 25. maja. y. V mnogih mestih je včeraj prišlo do neredov. Ob priliki spopada z muslimani je bilo v Ravalpindijiu težje ranjenih 4 Hindusov. Tudi v A m r ic a r u je prišlo do velikih pretepov med hindusi in muslimani. V borbi so upotrebljavali vsakovrstno orožje (kamenje, sekire, nože ...). Policija jih je končno razgnala. V Ajma.ru je tudi prišlo do spopadel med hindusi in muslimani. Več oseb je bilo ubitih Gradbena katastrofa >’ez, 25. maja. z. Na neki večji hiši Sg je iz neznanih razlogov od- krušil velik kos zida, ki je padel na neko manjšo hišo. Hiša se je popolnoma porušila. Ubitih je bilo 6 žen in 9 otrok. Tri žene so bile težko ranjene ter so jih takoj prepeljali v bolnišnico. Proti imperiju mulatov Pariz, 25. maja. Italijanski časopisi obširno pišejo zadnje čase o italijanskem kolonijalnem problemu. Posebno pozornost posvečajo vprašanju zakona med Italijani in domačinkami v kolonijah ter ugotavljajo, da se Italijani nikakor ne smejo v zakonu vezati z domačinkami, zlasti ne v Abesiniji, ker fašistični imperij ne sme biti imperij mulatov. Mussolini je poslal v Abesinijo posebno komisijo, ki mora izdelati načrt za gradnjo stanovanjskih hiš za Nova čsl. radio postaja Praga, 25. maja. g. Danes je bila svečano otvor jena nova radie odda jna postaja v Banski Bistrici. (Slovaške), ki nosi Masarykovo ime. Otvoril jo je predsednik repu, bilke dr. Beneš. Naskok Arabcev na jetnišnico Jeruzalem, 25. maja. z. Včeraj so se v Jeruzalemu spet pretepali. Arabski demonstranti so namreč z naskokom hoteli zavzeti jetnišnico na Nue Elsemu. Ker je prišla pravočasno na pomoč voj, ska, je bila namera demonstran. tov preprečena. Pri tej priliki je bilo več Arabcev težje ranjenih, dočim je bil neku angleški vojak ubit. Advokatu je odzvonilo Nenavadni kandidat je za Btumovo vlado Župan Lebas KiMfi s iiliilelii O tem in onem Ljubljana, 25. maja. Prijatelju v Celju: Trgovcu, ki je nahrulil našega akviziterja: Gospod, mi ne vemo, kakšen trgovec ste vi, vsekakor ste videti bolj politik kakor pa trgovec. Vi ste svoboden državljan in lahko imate politično prepričanje, kakršno hočete, in lahko pripadate tej ali oni stranki, kakor vas je volja. Vendar mislimo, da bi morali kot trgovec ločiti politiko od posla. Ker sicer bi bilo potrebno, da izobesite nad svojo firmo napis: »Politična trgovina za samo tiste, ki so pristaši n n. stranke! Da ne bodo kupci, ki so pristaši drugih ali ki niso pristaši nobenih strank, pomotoma zahajali k vam. Če vi niste prijatelj gospodov, ki so bili poprej lastniki »Glasa naroda«, zato ni potrebno, da prenašate to svoje neprijateljstvo tudi na nas, ki za prejšnje lastništvo lista nismo odgovorni, kakor vi ne za prejšnjega lastnika vaše trgovine. Dobro bi pa vseeno bilo z ozirom na to, da imajo prejšnji lastniki »Glasa naroda« vendar še toliko in prijateljev, da bi vi, kakor rečeno, s primernim napisom na svoji trgovini te ljudi opozorili, da so vam kot odjemalci nevšeč-ni.Ali pa morda dovolite nam, da javnost na to opozorimo? Prosimo za zadevni vaš oglas — objavili ga bomo brezplačno! * Za naš list vneti čitateljici v Kranju, ki jo samo nekaj jezi — tiskov-ne pogreške. Gospod urednik, ali temu presnetemu tiskarskemu škratu res ne morete pristriči krempeljcev? nam pišete, in mi vam moramo brezupno odgovoriti: Ne moremo, draga prijateljica! Jih strižemo, a mu sproti zrastejo. Je vse zaman: če zapišemo prestiž, ■— škrat nam vtihotapi prestriž . . . potresni sunek — škrat nam ga obrne v potresni smeh — iz gest nam naredi gate — iz tankov — stranke, iz šentjan-ike železnice — šentjakobsko itd. itd. Vse zaman, mi njegovim vragolijam nismo kos. Zdaj namerava naš mladi nadebudni meter Viki skon-truirati posebno past za tiskarskega škrata. Če to ne bo pomagalo, se bo naš korektor iz obupa obesil, naš urednik, ki Je že tolikrat radi tega skočil iz kože, — pa bo zblaznel in nag plesal po strehi Nebotičnika, ker obleko ima itak že vso zarubljeno, kar bo vsaj senzacija ko drugih ni! V tisoč letih 827 vojen Ameriški zgodovinar A. Sorokin in niegov rojak gcneral Gele* vin sta izračunala, da so se v zadnjem tisočletju evropske države 827 vojskovale. Po tej statistiki, ki podaja sliko s krvjo zapisane zgodovine Evrope, se je vojskovala Francija ISSkrat, Anglija Pariz, 25. maja. Nekoč je rekel Ueorges Clemenceau, da ima Francija od 1. 1877. v bistvu nespremenjeno vlado. Kakor statisti na odru prihajajo in odhaja«) iste politične osebnosti v ministrstvu. Po tej zmagi levičarjev v Franciji bo tilu m sestavil novo francosko vlado, ki bo v resnici »nova«. Na--mesto številnih advokatov, ki so doslej vladali v državi, bodo zase dli ministrske stolčke novi ljudje, zastopniki socialistične stranke. Strokovnjaki in delavci Med kandidati za ministrstva lahko ločimo dve skupim: socialistične strokovnjake in intelektu* a,lce ter delavce. V prvo skupino spada med prve Vincent Auriol, ki je določen za finančnega ministra. Auriol je za Blumom najodličnejši član socialistične stranka n eden prvih voditeljev francoske« ga socializma. Poslanec je že od leta 1914. Že zgodaj se je začel pečati z finančnimi in gospodarskimi problemi. Javno je izjavil, da rešitev francoskih f nanc n. v devalaciji ali inflaciji, temveč v izvedbi socialističnega gospodarskega programa. Tehnik Spinasse Druga odlična glava soclaliz* ma v Franciji je Charles Sp ima s-se. Rodil se je v revščini kot sin ubogega kmeta, Pristradal se je do diplome in nato odšel v Ameriko, kjer je delal kot delavec pri Fordu. Ko se je vrnil v Francijo, je izdal knjigo o ameriški telim* ki. Vrgel se je v politiko in je bil izvoljen v parlament kot zastopnik socialistov. L. 1926. je ostro kritiziral sovjetske gospodarske teorije. Komunisti si ga tedaj imenovali »socialfašista«. Spinasise je za načrtno, dirigirano gospodarstvo. Njegova filo* zofija je izražena s stavkom, ki ga je večkrat dejal: Socializem da* roes ni 'več filozofsko vprašanje, temveč vprašanje tehnike. V Blu-movi vladi mu bo poverjena reforma francoskega gospodarstva. 176krat, Rusija ISlkrat, Avstrija 131krat, Španija 75krat, Italija 32* krat, Nemčija 25krat in Holandi- Bbdoči minister za delo bo naj' brže Lebas, ki je zdaj župan v velikem industrijskem mestu Rou baix. Razen tega je direktor založništva'. ki izdaja socialistično glasilo »Populaire«. Je zelo temperamenten politik in velja za še* fa ortodoksnega marksističnega krila socialistične stranke. Advokatrnja Picard Stilizacija v Bi umovi vladi bo miniistrovka ga. Germ a im e Picard-Moch. Najbrže ji bodo dali posebno ministrstvo za zaščito matere in otroka. Po poklicu je advokatura. Že 15 let se bori za za* ščito matere in otroka. Že leta z vso borbenostjo brani otroke in matere, kj so žrtve korumpirano in degenerirane družbe. Nenehoma kaže na trojno korenino kriminalnosti mladoletnikov, ki je beda, alkohol in razrvane družinske mzirC’-" Obrtniki in delavci Me’d obrtniki im delavci, ki se imenujejo za kandidate v BI umovi vladi, so Salengro. ki je bil rudar. Pozneje je bil izvolcnj v par la m en t in e danes župan v mestu Lille. Pripomniti moramo, da je francoska socialistična stranka boli malomeščanska kakor proletarska. Celo v angleški delavski stranki prevlndive proletarski duh. do čim je B"um zmagal s po* močio proletarskih meščanov. Bedouce je že 72 let star in je vrtnar v okolici Toulousa. Že od 1. 1906. je poslanec v parlamentu. Henri Tasso naj bi prevzel mini- Ljubljana, 25. maja. Včeraj je imela v Kazini organizacija JNS za dravsko banovino konferenco na kateri so sestavili nov banovinski odbor JNS. Sestanek je otvorit bivši minister in senator dr. Albert Kramer, nakar je poročal senator Ivan Pucelj o političnem položaju v državi. Rekel je, da nobena stranka v državi nima tako jasnega cilja kakor JNS in v nobeni drugi stranki ni tolikega soglasja med voditelji in pristaši. ja 22krat. Ostale manjše številke odpadajo na ostale evropske ali bivše evropske države. KINO SLOGA, tel. 27-30 danes poje poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 uri BENJAMIN GIGLI prvak vseh tenorjev 18 opernih arij v prekrasnem velefilmu NE POZABI ME! Jutri fenomenalna sopranistinja GRACE MOORE NOČ LJUBEZNI Ne zamudite! strstvo za trgovsko mornarico. Njegova osebnost je kaj zanimiva. Rojen je bil v Neaplju. Mia d je prišel v Marsej in je bil pristaniški delavec. Ko je dobil franco* sko državljanstvo je stopil v socialistično stranko. Povzpel se je k'epko navzgor do marsejskega župana. Njegova zasluga je, da je napovedal boj na življenje in smrt marsejskim gangsterjem, ki so najnevarnejši roparji v Evropi. V Marše ju uživa velik ugled in pravijo mu celo »nekronani kralj Marseja«. Poleg drugih se imenuje za kandidata v Blumovi vladi še Julien Racamond, ki je bil pekovski pomočnik. Bil je komunist in odsedel večletno ječo zaradi komuni* stične propagande. Ministrski kandidat je tudi Leon Jouhaux, ki je bil že anarhist, med vojno pa velik patriot, zdaj pa, je vnesen so-ci alist Kakor je soditi po teh kandidatih. se bo Bvumova vlada res raz* likovala od vseh dosedanjih in krilatica O. Clemenceauja o statistih ne bo več vel ata za francosko politično življenje. nil senator Kramer, ki je izjavil, tla država še zdaj živi od političnega in nacionalnega kapitala, ki ga je ustvarila JNS. Jugoslovanska ideja je zmagala za vedno in kdor hoče voditi državno politiko, mora z njo računati. Hrvatsko vprašanje se ne da več reševati s frazami. Zavračamo očitke, da smo fašisti. Nismo fašisti, smo za demokracijo, ki spoštuje disciplino in največje narodne in državne interese. Govoril je tudi bivši minister dr. Svetislav Popovič. Po debati o posameznih vprašanjih reorganizacije stranke je bil izvoljen za predsednika banovinske organizacije JNS dr. Janko Rajar, za podpredsednike pa dr. Kramer, Ivan Pucelj in dr. Pirkmajer. Tajnik je dr. Marjan Zajc, blagajnik pa Albin Koman. Zaključek tečajev češkega jezika Ljubljana, 25. maja. V soboto popoldne so z majhnim kulturnim praznikom zaključili tečaje za češki jezik, ki jih je priredila okoli 10 JČ Liga za srednješolce. Slavnost, je otvoril predsednik Jp Lige dr. Egon Stare, ki je posvetil svoj govor predsedniku dr. Benešti, ki bo proslavil 28. tm. svoj 52. rojstni dan. Nato so recitirali srednješolci primere pesmi, s katerimi so proslavili kulturni jubilej. K. H. Mache in spomin Franceta Prešerna. 0 njim* jo govoril vodja tečajev prof. dr. R"-rlan. Prešernov sonetni venec jo neki dijak recitiral v češčini po prevodu J. Penitka, Nafccncjsi čevlji tvrdke ANTON KKIHPEK Ljubljana, Mestni trg 26 ^ Otroški iz črnega ali rjavega usnja Vel- 2°-25 Din 16.— vei. 26-28 Din 19.— Vel. 29-35 DUl 29.— Zenski Iz črnega ali rjavega usnja z usnjatim podplatom Din 65.— Iz Cmegn ali rjavega usnja z usnjatim podplatom Vel. 30-35 Din 42.— Vel. 36-39 Din 59.— Vel. 40-45 Din 69.— JNS ni fašistično razpoložena Poročilo senatorja Puclja je spopol- Žalolgra v Ereznem Tajna naplavljenega ženskega trupla pojasnjena Maribor, 25. maja. V medeljski številki smo objavili kratko telefonično vest o trag e-' rliji dveh mladih zaljubljemcev, ki sta v Breznem skočila v Dravo in utonila. Poročali smo tudi o najdbi ženskega trupla, ki ga ie naplavila v Mariboru pod Koroško cesto na leve ■ < -.z.u Drava. J70 dosedanji preskavi je podana domneva, da naplavljeno žensko truplo ni nihče drugi kot Nežika Kostevškova, ki je pred nekaj dnevi odšla v skupno smrt s svojini fantom Francetom Ki-.‘dn1- — O tej Ijubezneski trage« dni, ki je globoko odjeknila po sej Dravski dolini, smo doznali nekatere podrobnosti: Pokojni 281etni France Kikl je pd sin precej im ovitih staršev, ki ln’ajo posestvo v Ribnici na Po-J,0rJP- Pri Francetovih starših e ^uzila za deklo 191ebna Nežika bostevškova, doma iz Sv. Lov-cnca na Dravskem polju in ker te bila lepo, a tudi pošteno dekle, p .*e vanjo kmalu zagledal doma-1 sin France in med njima se je tazvtla iskrena mlada ljubezen ^a tihem sta oba zaljublejnc paia, da bo njuna ljubezen neko Oinana pred oltarjem, ko bost; ^sto a mož in žena. Žal. da st; nj ra^ doživeti bridko razočara J . Ki rima je vzelo vero v živ bjmje, ki bi ju morda točilo. Ki Klova mati, ki sama gospodari * rance,tom po moževi smrti, j prekmalu izvedela za ljubezen skc sanje Franceta in dekle Ne zi‘ke. NI marala dekle za snaho Jr ni marala, da bi postr vi“na ST]?'la preprosto, revno c M|e Francetu prepovedala s ^ta.at, z Nežiko. Ko pa ta p. Pdved ni mnogo zalegla, je kot "o odpovedala Nežiki službo, k Pa te izbilo sodu dno. sti dan, ko je povezala Neži ♦> o d e °d domačih pošlo tud, France. Z Nežiko sta od: mot! Breznem in posedala Kremah. Najbrže sta že taki kovala načrte za skupno smrt. Vendar je v obeh še tlelo rahlo upanje, da se bo dala Francetova mati pregovoriti. Se enkrat, bilo je na praznik Vnebohoda, se je France vrnil k materi in jo jokaje prosil, da bi mu dovolila oženiti se z Nežiko. Ko fant ni ničesar dosegel, se je ves obupan vr* nit k Nežiki v Brezno in takrat sta najbrže napravila križ čez življenje. Mlinar Vobovnik, pri katetom sta se zglasila in spravila pri njem cule, pripoveduje, da mu je Nežika dejala: Odnesli me bodo dravski valovi »Saj najbrže ne bom več prišla po obleko, ker me bodo dravski valovi odnesli proti Maribo* ru«. France pa je bil zelo molčeč in je samo jokal. Drugo jutro so videli ljudje Nežiko in Franca hoditi ob železni* ški progi. Najbrže sta čakala na koroški vlak, hoteč se vreči pod kolesje. Okoli 11. dopoldne pa .e železniški čuvaj opazil oba na neki skali ob Dravi, ki teče tik ob progi. Odložila sta gornjo obleko in še preden se je čuvaj prav zavedel, sta se z glasnim krikom vrgla v naraslo Dravo, ki ju je za vedno pogoltnila. Čuvaj je takoj pohitel k skali, kjer je našel po* leg obleke pismo in listek na katerem France prosi, da bi pismo in obleko izročili Kilklovi materi. V pismu France na ganljiv način popisuje veliko ljubezen do Nežike. brez katere bi ne mogel živeti. Združiti ju ni mo* glo in ni hotelo življenje, zato sta rajši odšsa skupno v smrt. Utopljenka — Nežika Kostevškova Dogodek se je kmalu razvedel po okoliških krajih in vzbudil mnogo sočutja z mladima zaljubljencema, še bolj pa z nesrečno Kiklovo materjo, ki je imela v Francetu krepko oporo pri uprav ljamu posestva. Medtem, ko je v Mariboru naplavljeno truplo najbrže Nežika Kostevškova, za truplom Franceta Kikl a ni še nikakih sledov. BILANCA „ SOČE “ Uspešno delo primorskih rojakov Za predsednika je bil spet izvoljen dr. Puc Ljubljana, 24. maja. V steklenem salonu restavracije »■Pri levu« se je snoči vršil občni zbor — Šestnajst po številu — faličnega društva primorskih rojakov »Soče«. Zelo lepa udeležba unstva, še bolj pa številna za-s opstva drugih organizacij so najbolji dokaz o tem, kako je n u^tvo »Soča« že močno usidra-0 v našem javnem življenju in 1 1 °. znai° tudi izvendruštveni °gi ceniti uspešno delo te naj- sbarejše organizacije primorskih rojakov v Ljubljani, ki je lani slavila ISletnico svojega potrebnega obstoja. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik dr. Anton šapla, ki je v svojem uvodnem govoru najprej pozdravil zastopnike drugih organizacij. in sicer: za »Tabor« in »Branibor« dr. Deklevo, za Pri morsko akademsko starešinstvo dr. Čermelja, za Klub primorskih akademikov Obada, nadalje za stop. I nika Oblastnega in krajevnega od- očara s svojim elastičnim kora* kom in sigurnim nastopom.žvesti pomočniki pri tem so mu PALMA GUMI-PODPETNIKI JUGOSL. IZDELEK. Dobe se pri vsakem Čevljarskem mojstru l bora JS Marjanoviča, starosto Sokola iz Zgornje Šiške Kocha ter starosto bežigrajskega Sokola Urbančiča. Ob tej priliki je g. predsednik izrekel zahvalo tudi listom, ki so šli društvu na roko. Nato je podal kratek pregled društvenega dela v pretekli poslovni dobi in zlasti poudaril proslavo ob priliki društvene 15 letnice ter romanje na Oplenac, ki je uspelo nad vse pričakovanje Z vzklikom »Bog ohrani mladega kralja!«, ki so se mu odzvali vsi navzoči, je predsednik zaključil svoj referat. Sledilo je zelo izčrpno tajniško poročilo, iz katerega posnemamo: Naloge društva »Soče« so rodoljubnega, prosvetnega in humanitarnega značaja. Matično društvo v Ljubljani šteje sedaj 706 članov. (V pretekli poslovni dobi je umrlo 13 članov, katerih spomin je počastil občni zbor s Pietetnimi vzkliki.) K temu številu pa je tre-ba prišteti še članstvo v podruž. nicah, ki štejejo: v Celju 350, v Dolnji Lendavi 150, na Jesenicah 110, v Murski Soboti 82 in v Novem mestu 78 članov, tako da šteje »Soča« skupno 1476 članov. Socialni akciji' je društvo tudi v pretekli poslovni dobi posvetilo vso svojo skrb. V fond društva »Tabor« za dvig zavetišča na Viču je »Soča« prispevala znesek 10.000 Din. V isti namen je bil društvu »Tabor« izročen tudi čisti dobiček predstave »Vzorni soprog« ki so jo na posredovanje »Soče« in pod njenim okriljem izvedli vrli in požrtvovalni igralci šentjakobskega. gledališkega odra. Običajna božičnica je letos odpadla radi težkih Prilik, društvo pa je navzlic temu obdarovalo ne. kaj najpotrebnejših članov. Iz za" puščime po pokojnem novinarju Ivanu Kavčiču, uredniku »Sloven. skega Naroda«, pa je društvo prejelo Din 4975 z obvezo, da ta denar uporabi za podeljevanje pod- por revnim visokošolcem iz kranjskega dela Julijske krajine. Kakor prejšnja leta, je bil tudi letos marljivo na delu društveni predavateljski odsek. Med svoje predavatelje šteje društvo »Soča« več uglednih osebnosti, učenjakov, univerzitetnih profesorjev, strokovnjakov, Publicistov itd. »Soči-na« predavanja slovijo že nekaj let po svoji vsebini in zanimivosti, tako da ni pretirana trditev, da je društvo z njimi pripravilo ljubljanskemu občinstvu pravo ljudsko univerzo. V preteklem poslovnem letu je društvo priredilo 12 predavanj in komemoracij, ki so bila vsa prav dobro obiskana. Od ustanovitve društva do danes pa je bilo v okrilju »Soče« že 235 predavanj. Glavna zasluga za tako uspešno delo predavateljskega odseka gre neumornemu g. Sfiligoju. Prireditveni odsek društva je v preteklj Poslovni dobi organiziral več uspelih prireditev, izmed katerih naj navedemo zlasti romanje na Oplenac, ki se ga je udeležilo okoli 300 članov in prijateljev društva, nadalje veselico na vrtu Narodnega doma ob priliki proslave društvene ISletnice, več prijateljskih zabav v prosti naravi itd. Pa tudi narodno obrambnemu delu je društvo posvetilo vso sva jo pozornost. Več predavanj je bilo izrazito narodno propagandnega značaja, društvo pa se je spomnilo tudi vseh narodnih žrtev s Primernimi kolemoracijami. Odboru za postavitev spomenika blago-pokojnemu vladarju je društvo poklonila znesek Din 1000, akciji za postavitev spomenika na viž-marskj tabor pa Din 100. Člani so nadaljevali s prodajo razglednic primorskih narodnih noš, ki jih je društvo založilo 30.000. Skratka, povsod in ob vsaki priliki je društvo »Soča« s svojim sodelova* njem pripomoglo k uspehu rodoljubnih in narodno obrambnih akcij. Nič manj uspešno ni bilo tudi delo podružnic, ki Poslujejo zado-I voljivo. Jadranski stražarji v Mariboru Veliko socialno delo Obširnemu tajniškemu poročilu £je sledilo zanimivo poročilo blagajnika Sfiligoja, iz katerega posnemamo, da je imelo društvo v pretekli poslovni dobi Din 108.912 prometa. Iz njega je tudi razvidno, da je »Soča« od svojega obstoja do danes podelila brezposel-nim okoli 150.000 Din podpor, s Smer je izvršila 'veliko socialno delo. Po poročilu načelnika prireditvenega odseka Čotarja „ter podnačel-nika odseka Istrske obitelji prof. Bačiča je nadzorstvo predlagalo razrešnico Prejšnjemu odboru, nakar so sledile volitve novega od-fcora, pri katerih je bil za predsednika društva ponovno izvoljen tir. Dinko Puc, ki je vodil društvo od njegove ustanovitve dalje (z izjemo lanske poslovne dobe), v odbor pa tile gg.: prof. Bačič, Bačnar, čotar, Klavora, Pavšič, Pavlovič, dr. Prodan, Gorkič, dr. Ražem, I. Sancin, Slamič, dr. Ša. pla, Sfiligoj, Svetina, Urbančič, Trampuž, Turel, Velikonja, za na. tnestnike pa: ing. Ditrih, Koch, Saksida in Česnik, nadzorstvo: Ba* itjel, Gerzinič in Golja. Ob koncu se je dr. Ražem zahvalil vsem odbornikom za njihovo požrtvovalno delo v pretekli poslovni dobi, nakar so sledile še slučajnosti. Večer je potekel v najlepši slogi, kar je dokaz, da je tiruštvo na pravi poti. Želimo mu kar največ uspehov tudi v bodoči poslovni dobi! Gola jahačica To se je pripetilo v lepem slovaškem mestecu Rožniku. Sredi potoneva je divjal konj s popob noma nago žensko po ulicah. Kako se je moglo to zgoditi? Dekle je ležalo tistega toplega majniške" ga dne na produ reke za mestom dn se sončilo. Prišel je mimo vo= jak vodeč konja, pa ga je veselo dekle zaproisilo, če bi smelo malo jahati. Dobrodušen vojak lepi deklici prošnje ni mogel odbiti. Pa jo je posadil na konja. A čim ie dekle sedlo na sedlo, se je koni splašil in oddirjal čez drn in strn proti mestu. Spotoma se je dekletu kopalna obleka popolnoma raztrgala. Slednjič je prinesel konj nago dekle domov — v top« ničarsko vojašnico, kjer so bili Vojaki ravno zbrani okoli mena-'že. Senzacija ie hila seveda velika! Konja so kajpak brž ujeli, ja-hačico pa ogrnili z vojaškim pia-iŠčem . . . Tako poročajo češki listi. — Prijatelj, kako obupno danes 1/gkdaS. — Ni čudno, ko je pa bila taka hi rja. Kaklna burja, saj je bilo vendar tvso noč mirno. Seveda je bilo, ampak ne v moji K ženi sem prišel nekam pozno! —• Sedaj razumem. Treščilo je, to se H Vidi no glavi! Maribor, 25. maja. V nedeljo dopoldne so imeli Jadranski stražarji svoj praznik, kje1' so na manifestanten način pokazali moč ideje, izražene v pomembnem geslu: »ČuvajmoJu« goslavijo, čuvajmo naše morje!« Ze zjutraj okoli osme ure so pričele dohajati pred spomenik na Glavnem trgu številne povorke podmladka Jadranske straže, ki so imele vse svoje zastave. Zastopane so bile vse mariborske šole navzočega pa je bilo tudi izredno mnogo drugega občinstva, ki je z veliko pozornostjo sprem« Ijalo svečan akt razvitja in blagoslovitve praporov. Zbrano mladino, up naše bodočnosti, je v lepih in bodrilnih besedah nagovo« ril predsednik oblastnega odbora Jadranske straže g. dr. Lipoid, nakar je godba zaigrala državno himno. Po himni je sledilo svečano razvitje in blagoslovitev vseh praporov, ki jih je blagoslovil s primernim nagovorom stolni župnik. Nato je dr. Lipoid pričel izročati zastavonošem prapoie, botre pa so pripele na zastave trakove ter pri tem vzklikale: „Za pomorsko silo Jugoslavije14 ganljiv je bil prizor, ko je vsak zastavonoša poljubil rob prapora, ga dvignil in vzkliknil: »Čuvajmo Jugoslavijo!« Za njim je vzkliknila vsa zbrana mladina in štev,'no občinstvo. Nato je nagovoril zbrane v lepih in patriotičnih bese« dah tajnik OOSZ g. Janko Pirc, nakar je mladina zapela »Mi Jadranski smo stražarji«. -Sledila ,e povorka po mestu, ki jo je občinstvo povsod živahno pozdravljalo Kmata po svečanosti na Glavnem trgu je bila v mestni posve« tovalnici XI. redna letna skupščina Oblastnega odbora Jadranske straže v Mariboru. Udeleždj so se je številni delegati krajevnih odborov, navzoči pa so bili tudi mnogi predstavniki raznih nacionalnih in kulturnih organizacij ter Ljubljana, 2.5. maja. Združenja železniških uradnikov v Ljubljani priredi dne 14. junija izlet na Dolenjsko. Prireditelj je izdal ličen prospekt s slikami in načrtom izleta. Udeleženci bodo imeli najlepšo priliko si ogledati krasne starinske gradove: Otočec, Struga, Kle-vevž. Tolsti vrh, Šmarješke toplice, samostan Kostanjevic in Pleterje, a vse to v najlepši dolenjski okolici, s primerno zabavo, ki se je kar najimpozantnije zaključila v dolenjski metropoli. Pokroviteljstvo nad tem edinstvenim izletom je prevzel predsednik gospod Paučič, ki je s tem najbolj pokozal zanimanje za propagando Dolenjske. Kot se čuje, pripravljajo novome-ščani izletnikom lep sprejem in kar najprijetnejše bivanje na enodnevnem izletu. Izleta se lahko udeleži vsakdo. Organizirano bo po skupinah, ki se bodo prevažale v presledkih v auto-busih. zastopniki nekaterih oblastev. Skupščino je vodil zaslužni predsednik dr. Franjo Lipoid, ki je ;z« rekel vsem navzočim topel pozdrav. Sledila so poročila, izmed katerih je bilo gotovo najzamrni-vejše tajniško poročilo marljivega tajnika g. Janka Pirca. V po« ročilu je omenil, da je bilo preteklo poslovno leto težka preskušnja za organizacijo ker je bilo mnogo močnih vplivov, ki so otežkočali in ovirali redno delo. Število krajevnih odborov in poverjeništev je občutno palio, prav tako tudi število članstva. Velik del članstva je tvorilo državno uradništvo, ki je ob nri’.1 ki redukcij plač pričelo trumoma izstopati iz vseh kulturnih in narod' nih društev. 31. decembra i!>?5. je imel oblastni odbor le še 24 krajevnih odboirov in 16 poverjeništev. Število članstva pa ;e padlo od 5328 v 1. 1934. na 4144 članov v letu 1935. S padcem članstva so se občutno znižali tudi prejemki. — Med najlepše uspehe oblastnega odbora je treba v preteklem letu šteti uresni« čenje desetletne zamisli: letoviški dom v Bakru ki nosi ime viteškega vladarja. Blagajniško Pomočilo je podal g. Ante Lavrenčič. Premoženje oblastnega odbora je naraslo na vrednost 304.179,68 Din. Aktiva in pasiva denarnega poslovanja sta dosegli znesek 526.811.73 Din. Predložen je bil tudi budžet za leto 1936. ki predvideva 157.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Sledile so še ostale točke dnev nega reda, kjer je bil prodan tudi program dela za naslednje poslovno leto. Po volitvah novega odbora ter po slučajnostih, kjer so iznesli svoje želje delegati, je bila skupščina zakliučena ob trdnem hotenju, priboriti idej Ja« dranske straže še lepših uspehov. Udeleženci plačajo, ako se peljejo z vlakom do Novega mesta za autobus iz Novega mesta do Kostanjevice po »Dolini gradov« na daljavo 70 km in vključno kosilo Din 45.—, med tem ko plačajo oni izletniki, ki se posluži jo najudobnejših autobusov iz Ljubljane preko Novega mesta do Kostanjevice in nazaj vključno kosilo Din 90.—, kar se hoče nuditi najudob-nejše in na najugodnejši način. Istočasno je organizirana tudi udeležba s posebnimi autobusi iz Maribora in Za greha tako, da se pričakuje ta dan v »Dolini gradov« lepo družbo obožava-tcljev lepih krajev starodavne prošlosti. Posebna priložnost za foto amaterje. Prijave za izlet, ki bo v nedeljo 14. junija, sprejemajo: Združenje žel. uradnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul. 43. vsak dan med 18. do 19. ure ter Putnik v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru. V okviru tega izleta bo za propagando predaval s skioptičnimi slikami g. Viktor Pirnat, propagator Dolenjske, dne 4. junija v prostorih »Sloge« v »Ljubljanskem dvoru«. Vabimo vse interesente. Priporočamo prav posebno udeležbo k predavanju in izletu. Prijave za izlet je nasloviti takoj, a najkasneje do 6.. VI.: Udruženju žel. uradnikov, Ljubljana, Kolodvorski 43 ali pa: Putnik Ljubljana, oziroma Maribor, oziroma Zagreb. Maribor Osem dni zastonj bodo prejemali Mariborčani »Glas naroda« na ogled. Prosimo vas, da lista ne vračate, ker hočemo, da se v teh osmih dneh prepričate, da je naš list z ozirom na obseg in vsebino res najcenejši dnevnik, saj je naročnina mesečno samo 12 Din. Prepričajte se tudi, da »Glas naroda«, čeprav izhaja v Ljubljani, Posveča izredno pozornost dogodkom in problemom Maribora in slovenske Štajerske. Ne dvomimo, da se boste tudi vi odločili za »Glas naroda« in postali naš cenjeni na. ročnik. m— Nova lekarna v Melju, kjer so si jo prebivalci že od nekdaj želeli, bo otvorjena v kratkem. Koncesijo je dobil magister g. Rems iz Ljubljane. m— Opozori znance in prijatelje na »Glas naroda«. Gotovo so nekateri, ki si bodo list v svoje največje zadovoljstvo naročili! m— Mariborski kriminal. Vlomilci so obiskali trafiko Kostanjška v Nasipni ulici na Pobrežju. Privoščili so si cigaret in tobaka za 600 dinarjev — Manj sreče je imel neki Bosanec Husein Druzič. ki je hotel iz nekega stanovanja v Strmi ulici odnesti culo perila. Opazili so ga neki delavci, ga prijeli in ga predali stražniku. m— Kino. Grajski: »Na lepi, sinji Donavi«. — Union: »Stradivari«. m— Inž. podčastniška šola v Šahac! S 1. septembrom se končnoveljavno preseli mariborska inženjerska podčastniška šola in šola za rezervne častnike inženjerje v Sabac. V prostore vojašnice pa se bo iz Sarajeva preselila v Maribor šola za rezervno artilerijske častnike. m— Strogi pasji kontumac je razglasil mestni magistrat za mariborsko območje. Za prestopke, ki jih predvideva uredba o strogem kontumaeu, so predvidene stroge kazni 1 m— Nesreča pri Igri. V Slovenj-gradcu je neki deček pri igri s flo-bertovko obstrelil 12-letnega tovariša Srečka Bacha. Dečkovo stanje je skoraj brezupno. Starši, ne dajajte otrokom nevarnih igrač 1 m— Sokolski nastop, ki bi moral biti preteklo nedeljo popoldne v Ljudskem vrtu, je zaradi vremena preložen na 7. junij. Vršil se bo v istem obsegu in že po objavljenem sporedu. m— Nedeljski nogomet. Prvenstvena nogometna tekma med SK Železničarjem in Čakovečkim SK je končala s pičlo zmago domačinov S : 2 (2 : 0). V predtekmi sta igrali mladini Železničarja in ČSK neodločeno 1 : L m— Narodno gledališče. Torek. 26. maja ob 20. »Direktor Čampa«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Debut Mazde Skrhinškove. m— Drava nevarno narašča. Zaradi dolgotrajnega deževja je pričela Drava nevarno naraščati in je v Mariboru prestopila nižjo ležeča obrežja na levi strani struge. Nevarnost poplav je na Ptujskem polju. Lepofta naše zemlje vabi: V Dolino gradov Jugoslovensko-bolgarsko sodelovanje Bolgarski zatirugarfi v Sloveniji Ljubljena, 25. maja- V zadmjih letih lahko naša javnost opazuje z velikim zadovoljstvom, kako uspešno opravlja vprav zadružništvo svoje poslanstvo slovanske "vzajemnosti in sodelovanja. Po obi-•kih češkoslovaškiih in poljskih za-dirugarjetn, ki so navezali najtesnejše bratske in zadružne stike z našim zadružništvom, so prišli k nam tudi bratje zadrugarji iz Bolgarske. Ti medsebojni obiski zadrugarjev mo-Tejo brez dvoma roditi bogate sadove in v veliki meri doprinesti k slovanskemu sodelovanju in povezano- Po obisku južnih pokrajin so z današnjim zagrebškim vlakom ob 9. zjutraj prispeli bolgarski zadrugarji v Ljubljano. Večjo skupino bolgarskih zadrugarjev so na glavnem ko-lod-oru pričakali in toplo sprejeli Predstavniki slovenskega zadrugar-8tva, jugosl.-bolgarske lige, drugih organizacij in mnogo občinstva. Po Prisrčnih pozdravnih nagovorih so ^ zadrugarji podali v hotel »Metropol«, kjer bodo stanovali. Svoj obisk Sloveniji bodo bolgarski zadrugarji bogato izkoristili in si vsaj v bežnem ogledali in proučili naše zadružništvo, kulturne in go- spodarske ustanove in seveda tudi naše slovenske prirodne krasote. Prvi dan svojega obiska v Sloveniji bodo ostali v Ljubljani, Danes dopoldne jih je izčrpno predavanje o slovenskem zadružništvu, ki je bilo v kinu »Slogi«, seznanilo v glavnem z našim zadružništvom, prekrasni film »V kraljestvu Zlatoroga« pa jim je pokazal očarljive lepote našega Gorenjskega kota. Popoldne si bodo ogledati več naših zadružnih ustanov: Zvezo slovenskih zadrug, Kreditno zadrugo usl- drž. žel., Zadružno zvezo itd. Ob 18. url pa jim bo prirejena zakuska v Nebotičniku. Jutrišnji dan bo posvečen izletu na Gorenjsko, ogledu Vintgarja in Bleda in nekaterih zadrug na Gorenjskem. Tretji dan svojega bivanja v Sloveniji pa si bodo ogledali nekatere najvažnejše zanimivosti in kulturne ustanove v Ljubljani, tako Magistrat Univerzo, kr. bansko palačo, Narodno galerijo, kopališče Ilirije itd. V sredo ob 14.20 pa nato odpotujejo v Karlovac. Bratskim bolgarskim zadrugarjem tudi s tega mesta želimo, da se bodo čim prijetnejše počutili med nami Slovenci. Vtisi pa. ki jih bodo odnesli, naj postanejo trden most, ki nas bo nezdružljivo vezal med seboj. AH je to vaša zvezda? Značaj in usoda v znamenju „Dvojčkov" rojenih Med 21. majem in 21. junijem stoji sonce v ozvezdju »Dvojč= kov.« Vladajoči planet je Merkur, ki je simbol hitrosti, spretnosti, razumnosti in iznajdljivosti, znanosti, ^umetnosti, trgovine in de-jrarja. Zato so pod njegovimi žar« ki rojene osebe bistroumne, uka-želijne, prebrisane, previdne, nemirne, nezaupne, a tudi tatinske ln lažnive. Kajti stari bog »Mer« curius« ni bil samo zaščitnik tr-Kovine in prometa ampak tudi tatov in sleparjev. Značaj v znamenju »Dvojčka« gojenih je sploh dvoličen. Ti ljudje so težko odločijo za kak poklic, 1,1 u redko ostanejo zvesti in pre- skakujejo z enega v drugega. So spremenljivi, muhasti, vedno jih mika kaj novega. Radi menjajo tudi kraje in ljudi, se radi selijo, niso zanesljivi v prijateljstvu in ljubezni. Pri njih se razpoloženja, simpatije in antipatije rade menjajo. Zato sklepajo navadno tudi več zakonskih zvez. V splošnem so ti ljudje bolj ljudje razuma kot pa srca. Zgo« vorni in iznadljivi so izvrstno usposobljeni za učiteljski in advokatski poklic. Sploh radi veliko govorijo. Ljubijo knjige in Časopise. Včasi so neodločni. Med ljudmi merkurjevci sreča« vatno znanstvenike vseh strok. bančnike, finančnike, špekulante, diplomate, žurnaliste, igralce, kemike, tehnike — ženije na dobrem, a tudi na slabem polju: ta« tove, sleparje, pustolovce in hoh-štaplerje. V zadnji tretjini maja rojeni kažejo najbolj nestalen in spremen« Ijivi značaj; boljši so v prvi tretjini junija rojeni: ti so bolj solidni in trdni. Najboljši so v drugi tretjini junija rojeni', ki dosezajo tudi največ uspehov v življenju. Zdravje merkurevcev ni poseb« no trdno. Ogrožena so pri njih pljuča, prsi in živci. Moški zapadejo radi nevrasteniji, ženske pa histeriji. Usoda v znamenju »dvojčkov« rojenih je često zelo pisana. N. ih inijvinske razmere se la/ie spre-min.a.o: enkrat so bogat:, drug'č spet revni. Potujejo in romaio sem in tja. Čudne so često tudi njih rodbinske oziroma družinske razmere. Imajo malo prijateljev in veliko sovražnikov. Ampak sreča jim je navadno mila: kadar so v stiski, jim pride nenadoma nekaj na pomoč, kar jih drži nad vodo. Nekaj nasvetov merkurjevcem: V vaši sferi (21. maj —21. junij) se pridno udejstvujte v poklicu iu poslu, ker boste imeli v tem času uspehe. Kupčija in denar vam kaže dobro. Zidajte, potujte, študirajte, izpeljite nameravane načrte; a ne stopajte v tem času v zakonski stan in pazite na svoje roke! Srečna številka »dvojčkarjev« je petica, srečni dan sreda in razen tega vsak 5., 14. in 23. dan v mesecu. Njih barva je rjava, njih kovina živo srebro, njih kamen ahat. Prijatelje najdejo še najprej med ljudmi »Tehtnice1« in »Vodnarja.« Karamboli, napadi in tatvine Ljubljana, 25. maja- V nedeljo zvečer ob 19, uri je peljal tramvajski voz št, 30 po Zaloški cesti prito Sv. Petira cesti. Ko je pripeljal do Leonišča, mu je hipoma križal pot avtomobil, last Jugočeške v Kranju. Avto je privozil z dvorišča Leonišča. Vodil ga je šofer Juvan Matevž. Voznik tramvajskega voza, ki je vozil na tej progi precej hitro, ni opazil prihajajočega avtomobila- Hipoma sta bila avtomobil in tramvaj skupaj. Sunek tramvajskega voza je bil tako silen, dia je rinil pred seboj avtomobil še kake 4 metre. Poškodovana sta oba voza. V avtomobilu je sedela neka dama, ki se je tako prestrašila, da je dobita živčni napad in je morala ostati v zdravniški negi v Leonišču. Krivdo je težko ugotoviti. Vinska brata Včeraj v nedeljo nekaj pred 8- uro zvečer je delavec Završnik Josip, star 34 let, doma iz Škofje Loke, stalno zaposlen v Ljubljani, na poti v bližini gostilne Zajc je s svojim žepnim nožem večkrat sunil Žbona Leopolda, delavca brez pošla, starega 40 let, doma iz Bate pri Gorici-Poškodba je smrtno nevarna. Obe sta preje popivala po bližnjih gostilnah, kjer je Žbon naročil še pol litru žganja, dasi sta bila oba že vinjena. Iz vsega tega je razvidno, da je govorilo žganje, manj pa razum. Vzorci spomladanske mode za ženske, ki si jih lahko privoščijo Završnika so aretirali in odpeljali na policijo. Žbon, ki je izgubil veliko krvi, ima poškodbe na vratu in na roki. Pazite na pse V zadnjem času se često dogajajo v mestu slučaji pasjih ugrizov. Včeraj je bilo ljubljanski policiji prijavljeno zopet par slučajev. Na Ga-Ijevioi je tak popadliv pes ugrize! nekega moškega, v Mostah je pa zopet slliična pasja mrcina ogrizla drugega pasante. Uprava policije opozarja vse lastnike psov, da bolj pazijo na svoje pse, ker je zadeva za lastnika za kakega popadljivega psa lahko zelo draga- Vsak lastnik domače živali je dolžan iste zavarovati, da ne pride do poškodb. Tatovi Ljubljanski tatovi postajajo v iskanju svojih žrtev vsak dan bolj iznajdljivi. Ko jim zmanjka vseh mogočih stvari za tatvino, se lotijo Strešnih odvodnih cevi. V Linhartovi ulici je neki gospodar prijavil tatvino bakrenih strešnih cevi. Uprava policije sedaj opozarja vse nakupovalce starih kovin, da se take kupčije neveljavne in tudi kažnjive. Kolesarski tatovi preko nedelje tudi niso mirovali, ne mine niti dan, da bi ne bilo v mestu ukradeno kako kolo- Včeraj je bil tak srečnež, ki mu je bilo ukradeno kolo, Trbovec Vinko, delavec iz Frančiškanske ulice. Kolo je črno pleskano in je znamke Durkopp. Krošnjarji z juga Policijski organi so včeraj priredili obširno racijo, kjer stanujejo krošnjarji z juga, ki prodajajo razne predmete, ki po zakonu niso dovoljeni. Med tem je pa policija odkrila na nekem kraju več brezposelnih, ki stanujejo v Ljubljani, si plačujejo stanovanje, toda ne morejo izkazati, odkod so njih dohodki. Policija je sedaj vse te poslalo domov, odkoder so prišli. Užaljena dama je priletela k trgovcu s papagaji ter kričala: . — Pred časom sem kupila pri vas tegale papagaja. Vi ste mi tedaj zagotovili, da govori papagaj Sest jezikov, kar je pa grda laž. Niti besedice ne spravi od sebe! Vi ste slepar, hočem denar nazaj/ — Oprostite milostna gospa, papagajček vse te jezike res tudi zna, ampak pri vas najbrže niti do besede ni mogel/ MAŠČEVALEC Kriminalni SKRIVNOSTNA HIŠA Minilo je že mesec dni, odkar je Jack izdal odredim, da se izprazni skrivnostna hiša. Danes je bila zopet noč — mr a* čna in burna noč. Pred skrivnostno hišo, v Ulici zapadne obale, je sta! mož, otgr-ojen v širok črn plašč. Bd je Jack Maščevalec. Žarečih oči in skrčenih pesti je opazoval hišo, na kat.ir o je bila vezana vsa nj-vgova preteklost. Kaj vse je bil doživel v tej h. ši; in kad vse so videli ti, zdaj zapuščeni zidovi? Zdaj je bila skrivnostna hiša zavita v orno temo. Okna so bila zaprta in zagrnjena z gostimi zavesami. Vsa hiša je izgledala tako strašno zapuščena in mrka! Pned njo, nedaleč od 1 cmzinc obale pa je stal strašni Jack, ki se je poslavljal od svojega nekdanjega doma. Jack je zdaj zapuščal svojo lv> šo. Zapuščal je za vselej tudi London... * Jack je bil zapustil skrivnostno hišo in zabrisal vse sledove za seboj, baš v trtmutku, ko je nastopila za skrivnostno hišo največja nevarnost. Takoj naslednji dan po Jacko-vem odhodu, je prišlo mnogo detektivov in stražnikov, ki so zaprli vso ulico in pričeli preisko« vati hišo za hišo. Detektiv Davis, ki je vodil vso preiskavo in dal vestno preiskati vsak, še tako majhen kotiček, pa ni našel nikjer nič sumljivega. Pač pa je vzbudilo njegov sum, ko je prišel do te zapuščene, za= klenjene hiše, v katero je dal vdreti in jo je osebno skrbno preiskal, toda nikjer ni našel ničesar, kar bi ga utrdilto v njegovem sv mu. Zelo se je začudil, ko je prišel v nenavadno ogromno klet, ki je imela skoraj nova tla. Dal je pre» iskati tla, toda tudi tu ni našel ničesar sumigivega. Po svojih detektivih je dal po* tovedovati o lastniku, ki je bil baje neki Smith, toda ko ga niso mogli najti, je vse zapadlo poza* bi in nihče se ni več zmenil za skrivnostno hišo. Samo ena edina oseba se je še zanimala za skrivnostno hišo. Večer za večerom je prihajala ta oseba in s pogledi, polnimi sovraštva, zrla na skrivnostno hišo. Bila je to — Tereza Gardine, lepa Španjolka. Slučajno je bila zvedela, da je policija preiskala to hišo. In ko j? zdaj skozi polnih štirinajst dni prihajala sem, se je naposled pre* pričala, da je Jack zapustil to hišo in najbrže tudi London. Zasuta klet, v kateri je bilo nekdaj »Te;rorjevo« pristanišče, ji je bila zdaj dokaz, da se »Teror« nikdar več ne vrne. Tereza je bila vsa iz sebe od besa. Pritlikavec Toni in sobarica sta bila izginila brez sledu in ni* kdar več ni ničesar slišala o njima. Pes, da sta ji bila Toni in sobn* rica odpovedala, toda vseeno ni mis'hri. da jo bosta zapustba. roman. 122 Tako je zdaj ostala sama, brez sleherne pomoči. Tako osovraženi Jack je odšel, a Edvard, za katerim je tolikanj vroče lirepe* nula, je izginil neznanokam. Toda Tereza se kljub vsemu ni hotela vdati v usodo. Hotela se je maščevati nad Jackom in še vedno upaia, da si bo pridobila IjUbeztn moža, ki ga je ljubila z vsem žarom svojega vročega sr-ca. Tako je premišljevala Tereza nekega mračnega jesenskega ve* čeira, ko je opazovala skrivnostno hišo. Naslednji dan zjutraj pa je odpotovala iz Londona. ISKANJE Kakor vse Španjolke, je bila tudi Tereza praznoverna. Zdaj, ko je bila prepričana, da jc Jauk za vedno odšel iz Londo* na, ji ni preostalo nič drugega, kot da ga išče na slepo srečo, loda, dobro se je zavedala, da to ne lx> tako lahko. Kje naj ga išče? Kam naj potuje? V svoji zadregi je odšla k neki vedeževallki im ta ji je, po dolgotrajnih čarovnijah, nasvetovala, naj se poda v angleško pristanišče Hull. Kmalu po svojem prihodu v Hull se je Tereza seznanila z že* no nekega kapitana. Tako ji je bilo omogočeno zahajati / družbo mornariških častnikov, katere je previdno pričala povpraševati, ali so mogoče kdaj opazili kakega nenavadno velikega kita. Nekega dne je Tereza sedela s kapitanovo ženo iti se dim mornariškim poročnikom, ki je poveljeval majhni, a dobro oborožen' ladji, katera je stražila obalo pred tihotapci. V teku pogovtrra je poročnik omenil, da mora oditi za tri mesece na Setlandske in Orkneyske otoke. Tereza je opazila, da bi se po* ročnik rad razgovarjal z njo in mu je prijazno odgovarjala, zasledujoč pri tem vedno svoj cilj, da vsakogar povpraša o kitih. In tako je kmalu tudi mladega čast* nika zapletla v ta razgovor. »Gotovo je okrog teh otokov tudi mnogo kitov?« se je pozanimala. »Kitov? No, da, tu in tam se že pojavi kateri. 'Toda zadnjič sem bil opazil ogromnega kita in ta mi še sedal ne gre iz glave.« Tereza je prisluhnila. »Ah, pripovedujte mi o tem. tako me zanima,« ga je ljubeznivo z apno s Ha. »Prav rad, gospodična,« je od* govoril mladi častnik, ves srečen, da je lepa dama tako ljubezniva z njim. »Zadnjič, ko smo križarili ob obali, me je mornar opozoril na velikega kita, ki je blizu čeri negibno ležal na vodi.« Terezi je zastajal dih. »Zelo sem se začudil, da se je kit tako približal skalam, ker tega po navadi ne store, ker je prenevarno zanje. Opazovali smo ga približno četrt ure. potem pa se le nenadoma natopil in ni ga več bilo na spregled.« »Ah, kako zanimivo!« je vzklik* nila Tereza. Še nekaj časa je kramljala z mladim častnikom in pri tem izvedela tudi za kraj, kjer je bil po* ročnik videl kita, na to pa se je poslovila in v spremstvu kapitanove žene zapustila kavarno. BRODOLOMKA Ko je Tereza vsa razburjena prišla domov, je neprestano mislila na kita, o katerem ji je bil pripovedoval mladi častnik. In čimbolj je premišljevala, tembolj je bila prepričana, da je tisti kit .— Jackov »Teror.« Belila si je glavo, kako bi prišla do tistega kraja, ob obali Set* landskih otokov. Poročnik ji je bil povedal, da tja ne vozi nobena lad.a, na svojo ladjo pa je ni smel vzeti, ker na vojne ladje ženske niso imele dostopa, kar je zub obžaloval, posebno, ker se bo tam, kjer je bil videl ogromne* ga kita, mudil nekaj dni. Toda Titreza, ki je še iz vsake zagate našla izhod, tudi zdaj ni odpovedala. Spomnila sc je, da ji je poročnik omenil, da smejo vzeti na ladjo — brodolomke! No in na to je sedaj zgradila svoj načrt. Sklenila je, da najame kako maj* lino ribiško barko in podkupi ribiča. da nasede z barko, čim za* gleda vojno ladjo »Tiger«, na ka* teri je poveljeval mladi poroč* nik. * Načrt, katerega je skrojila Tereza, se je popolnoma posrečil. Nukega viharnega popoldne, se je približevala majhna ribiška ladja »Tigru.« Jadra je imela vsa razcefrana iu straža na ladji je opazila, da se barka potaplja. Na* glo so spustili rešilni čoln in ni minila ura, odkar so bili opazili bairko, in že je stopila na »Tigrovo« palubo — Tereza. Mladi poročnik je kar zazijal od začudenja, ko je zagledal njo, o kateri jc bil zadnje dni toliko sanjarili. PRIZNANJE V poročnikovi kabini, katero je bil odstopil Terezi, se je Tereza odpočila od razburljive vožnje, nato pa je povabila poročnika k sebi. Ko je vstopil, mu je vljudno ponudila stol in ko se mu je ponovno opravičila, da mu je napravila nevšečnosti, mu je priznala, kaj jo je privedlo na ta kraj in kaj je prav za prav tisti kit. Presenečeni poročnik je strmel v to lepo žensko in kar ni mo* gel verjeti svojim ušesom, kar je bil pravkar slišal. Terezina Iju-beznjivost pa ga je tako očarala, da je pristal na vse, posebno ko mu je 'obljubila da postane po uspelem napadu na »Teror« — niegova. Astrološka napoved za 26. maj Dan je v prijaznih znamenjih ;n je zlasti naklonjen vsem ljubav«, mm zadevam. Amske so na iak dan (Venera - Pluton) mehkosrč-ne in marsikak nesrečen zaljubljenec, ki se že dolgo bori za naklonjenost svoje oboževanke uteg ne biti danes uslišan. Dan je sploh ugoden za snubitve. Tudi v zakonsko življenje prinaša harmonijo. Za novembrovce, majervce in septembrovce je ta dan velikega vpliva. — Poslovnim zadevam kaže danes dobto. — Od Neptuna, ki danes spremeni svoj tek, pa preti nevarnost potresa. Iz domačih gajev JANKO POLAK: Kozarčku Kozarček brušeni, kozarček v kleti, kaj že doživel ti vse si na sveti/ Dobi! poljubov si na milijone, dan za dnem misli sto v tebi utone. Prepodiš vse skrbi, spet rodiš nove ... težko mu, kogar ti vkleneš v okove/ Kaj tebi mar mladost, kaj mar poštenje, kaj mar nedolžnost ti, ka j mar grešen je I... Kozarček brušeni, kozarček v kleii, kaj še doživel ti vse boš na svetil Janko Polak, rojen 2. maja 1878 v Višnji gori, sošolec in prijatelj Josipa Murna-Alcksandrova. Priobčeval je po raznih listih pesmi in raznovrstne pedagoške spise. Bil je plodovit so-trudnik Slovenke, Zvončka, Vrtca, Zvona, Odmevov, Učit. tovariša, Popotnika, Zadrugarja. Pričujoča pesem je vzeta iz Odmevov, II. letnik, 3. knjiga. Je šolski upravitelj in živi v Ljubljani. Zanimivosti Po neki avstrijski statistiki je med svetovno vojno od avsbro-ogrske armade padlo v rusko ujetništvo 2,111.146 vojalkov. Od teh jih je v ujetništvu 530.000 pomrlo na raznih boleznih, gladu in šPapacih; 106.000 jih je podleg* lo ranam, 30.000 so jih Rusi pobili 11 000 jih je padlo kot žrtev državljanske vojne v Rusiji. Najstarejši sin španskega kralja Alfonza _ grof Cavadonga je stopil v službo neke newyorške avtomobilske firme, kjer bo zaposlen v tehnični pisarni. V Kanadi se je znanstvenikom po dolgoletnih poizkusih baje se« daj posrečilo vzgojiti vrsto pšenice, kise je ne prime rja, Ker povzroča ta žitna bolezen v Kanadi vsako leto milijonsko škodo, bi bil ta uspeh ogromnega pomena za kanadsko letino. Zaenkrat nameravajo z noyo pšenico po* sedati 4000 hektarov zemlje in upajo, da bi za prihodnje leto far* rnerje že lahko preskrbeli s potrebnim semenom. Zvon, ki so ga ulili za Olimpijado v Berlinu je 4 in pol m vi* sok in 15.000 kil težak. Sodijo, da se bo ta zvon slišal 20 km daleč. Največjo globino ima more baje pri Filipinih, kjer je 10.793 in globoko. Moskva ima 4 in pol milijona prebivalcev, a samo 40 kinov. — V Londonu je okoli 8000 avtotak-sijev._________________________ Imenovan je za strokovnega drž, mojstra IX. urtvd. skup. pri L oddelku voj. teh. zavoda mojster S-Pavel Petrovič, ki je napravil višji tečaj voj. obrtne šole. Dnevna kronika — O rudarski anketi v Delavski zbornici smo imeli pripravljen daljši članek že v nedeljski številki, ki pa — žal — ni mogel biti objavljen. — Narodno obrambni sklad »Bran i -bora« — akcija pirhov: Meščanska šola. Slov. Bistrica, Din 46.25, Drž. dekliška narodna šola, Kranj, Din 856.25, Dvorazr. dr. narodna šola, Te-Šanovci, Din 85,25, Drž učiteljska šola, Ljubljana, Din 481.75, Drž. dekliška šola, Celje, Din, 132.75, Drž. narodna šola, Ormož, Din 31.—, Litija, Din48.—, Griblje, p. Gradec, Din 35, Metlika, Din 55.75, Drž. 31. deška nar. iola, Sp. šiška, Din 111.50, Drž. narodna šola, Cankova, Din 44.50, Bela cerkev na Dol., Din 10.—, Petišovci, Din 20.—, št. Jošt, na Kozjaku p. Dobrne, Din 25.—, Gor. Lendava, Din 26.50, Svetinje, p. Ivanjkovci, Din 36.25. Drž. dekl. narodna šola, Celje-mesto, Din 167.—, Dr, narodna šola, Vrhnika, Din 143.—, Zavrče, pri Ptuju Din 50.—, Štore, Din 29.—, Žalna p. Višnja gora, Din 67.75, Studenci pri Mariboru, Dne 45.25. — Spomladanski planinski izleti: Z uvedbo izletniških vlaikov od 15-meja dalje je mogoče izvesti že daljše planinske ture, ker preostane dovolj časti med prihodu n in odhodom izletniškega vlaka. Iz Mojstrane Poseeajo planinci dolino Vrat; slap Peričniik, obdan s svežim zelenjem, ler Aljažev dom v sredini probuja-joče se narave tik pod še zasneženo eeverno steno Triglava ste dve nadvse privlačni toekii v gorenjski krajini. Na Golici se vedno bolj proti vrhu šini odeja dišečih narcis in ostale bogate planinske fllore; Spodnja koča na Golici je pripravna za večdnevno bivanje. Ob Bohinjskem jezeru vlada očarljive spomladanska tršini; edinstvena je vožnje jo jezeru, ki leži med visokimi vršaci še s snežnimi odejami pokritih planin, Zlatorog in Sv. Janez skrbita za prijeten cenen oddih. Dom v Kamniški Bistrici je ena naiipriljubnejših izletnih točk spomladi; nova pešpot desnem bregu Bistrice je speljana skozi zelene gozdove ob žuborečim potoku odkoder se prožijo očarljivi nogledi na Kamniške planine. Veliki Planini migljajo nešte-vilni zvončki, encijan Se kosa z modrino jasnega neba in z ostalo dru-rjiio planinskega cvetja. Dom na Krvavcu se pripravlja na proslavo desetletnice, ki bo 7. junii t. L noblekov dom na Begunjščici je oskrbovan ob sobotah in nedeljah, o 1. junija dalje pa stalno. Koča na Lmbndku nudi enega najobšimcjših zgledov po vs-eh slovenskih plani-nah Na zapadnem delu Pohorja vn. hi Kremžarjeva koča. ki je lahko "■“»topna iz Slovenjgradca. Vroče še ni ter so planinski izleti v maju me-eecu najprijetnejši. Podrobne infor---iie o plinskih poštevankah in izletih dobite v pisarni SPD v Ljubno Aleksandrovi cesti 4/1. Ijani Santini — Kuverner Somalife Addis A boba, 2. maja. tg. Ge-*!®raI Slintini je odpotoval v Moga-kjor bo imenovan zq. guvernerja Italijanske Somalije. o dum-dum kroglah R'm, 25. maja, i. »Sundny Time-ki izhaja v Londonu, je vzbu-u aj precejšnjo pozornost s ojim člankom, v katerem Pravi, le brezmiselno še nadalje vo-Polemilto o dum.dum kroglah. Borba starih In mladih v Belgiji Bruselj, 25. maja. V Belgiji so bile včeraj volitve za senat in za parlament. V parlament volijo 202 poslanca, torej 15 več kakor pri zadnjih volitvah, ker se je število prebivalstva povečalo. V senat se voli v Belgiji 167 članov ; 101 izvoli direktno volilno telo, kakor poslance v parlament, 44 jih izvolijo pokrajinski sveti, 22 jih izvoli sam senat z koopta-cijo. Prejšnji parlament je imel 79 katoliških poslancev, ki so dobili sikupaj okoli 900.000 glasov, 73 socialističnih poslancev, ki so dobil okoli 867.000 glasov, 24 liberalnih poslancev, ki so ddbili okoli 334.000 glasov, 8 flamskih nacionalistov z okoli 126.000 glasovi in 3 komuniste z okoli 600.000 glasovi. V senatu je bilo 74 katolikov, 63 socialistov, 21 liberalcev in 1 flamski nacionalist. Volilcev je v Belgiji okoli dva milijona 653 tisoč. Volitve so pa splošne in obvezne, volilni sistem je proporcionalen glede na dobljene glasove in mandate. Ostanki glasov se računajo posebej za vsako pokrajino. Zaradi tega traja izračunavanje dobljenih mandatov za posamezne skupine do dva dni. V teku noči na ponedeljek je notranje ministrstvo objavilo samo število glasov, ki jih je dobila vsaka stranka, in ime nosilca liste. Splošna sodba je, da bodo' katoliki izgubili večje število poslancev, socialisti jih bodo pa prje dobili in bodo največja stranka v parlamentu, ne pa tudi v senatu. Brez dvoma je, da bo za socialiste ugodno vplivala zmaga levičarjev v Franciji. »Reksisti« mladega Leona De« grella bodo uspeli in dobili kakih 15 poslancev na škodo katolikov. Politični krogi sodijo, da se bodo katoliki, socialisti in liberalci sporazumeli in zopet omogočili vlado nacionalne unije z krščanskim demokratom Van Zeelandom na čelu. Fanatik Degrelle Nekakšna senzacija pri včerajš* njih volitvah v Belgiji je bila nova stranka Leona Degrellea. Volitve bi potekle brez te nove stranke v Belgiji mirno in brez strasti. Leon Degrelle se je pa vrgel z vso besnostjo in narav« nost fanatizmom v politiko ter je postavil kandidate svoje stranke »Rex« po vsej državi. Volitve so bile zaradi tega zelo živahne, ker se je bil hud boj med katoliki in Degrellom, ki je prišel iz katoliške mlajše generacije. Stari ka toliki smatrajo reks’ste za fašiste, ki so prepleskani s katoliškimi frazam” Belgijski episkopat je prepove« dal vsem duhovnikom udeležbo pri •političnem gibanju stranke »Rex.« Z nastopom Leona Degrellea so bili torej katoliki močno raz-cepkeni. Znnna je mirnost in umerjenost Belgijcev, toda fanatik Degrelle jih je zdramil na ta način, da le odkril v zadnjem času več škandalov, ki so razburili vse poštene Belgijce. Škandal za škandalom iri korupcijo za korupcijo je odkrival javnemu mnenju in na ta način obrnil pozornost nase ter pridobil v kratkem času pristaše zlasti iz mlajše generacije. Kdo je Degrelle Leon Degrelle je zdaj okoli 30 let star. Rojen je bil v južni provinci Luxemburg kot sin v Belgiji naturaliziranega Francoza. Bil je slušatelj katoliške univer« ze in član Katoliške akcije, ki je strogo apostolsko gibanje in brezpogojno udano avtoriteti škofov. Degrelle ni bil zadovoljen z maskirano politično tendenco Katoliške akcije. Izstopil je zaradi te« ga iz Katoliške akcije in ustanovil novo mladokatoiiško gibanje pod imenom »Rex«, to je »kralj«, ki je vzeto iz gesla Katoliške akcije »Kristus Kralj.« Prostora za mladino! Degrelle se je predvsem zavzel za pravice mladih katolikov. Vrgel je mednje geslo: Prostora za mladino hočemo! Mladini svobodno pot! itd. Besno je napadel stare voditelje stare katoliške generacije. Ustanovil je tednik, v katerem je brezobzirno objavljal razne senzacije o škandalih in korupciji ter razne politične indi-skrecije. Močno je napadel poslance, o kateri'h je trdil, da so 'izkoriščali svoj položaj za svoj žep. Napadal je socialistično De- Atentat na neguša ? London, 25. maja. Reuter je sporočil iz Haifc, da je nekaj minut pred odhodom Haile Selasije, ki se je vkrcal na majhni angleški križarki »Ca-petown« za pot v Evropo, nekdo vrgel v bližini pristanišča bombo, ki je eksplodirala in ranila dve osebi. Atentat pa ni v zvezi z odhodom abesinskega cesarja, kakor poročajo angleške oblasti. Haile Selasije se je odpravil v Evropo s svojima dvema sinovoma in s hčerko, cesarica je pa ostala v Jeruzalemu. Neguš bo obiskal London in Pariz, kjer se bo porazgovoril o nadaljnji usodi svojega cesarstva. S križarko »Capetown« se bo neguš vozil do Gibraltarja. V Londonu se zelo zanimajo, če bodo oblasti sprejele neguša kot cesarja Abesinije, ker ima Abesinija zdaj dva cesarja, čeprav italijanskega Anglija še ni priznala. Sprejem neguša v Londonu bodo Angleži tako uredili, da ne bodo povečali napetosti med Anglijo in Italijo. Kronanje Edvarda VIIL London, 25. maja. »Sunday Ex-press« poroča, da bo kralj Edvard Vlil. dne 27. maja 1. 1937 kronan za angleškega kralja in cesarja angleškega imperija. Te dni bo kralj podpisal službeni dekret o kronanju, nakar bo palepljen po ulicah po stari tradiciji. Nadalje trde v Londonu, da stara Buckinghamska palača ne bo več rezidenca kralja Edvarda, temveč si bo zgradil novo ali pa bo rezidiral v palači Saint James, ki jo je kralj vzljubil že kot prestolonaslednik. lavsko banko, kakor tudi kato'.i« ško Boerenbond banko, ki se je pred časom, ko je bila v krizi, baje okoristila z javnim denarjem. Za stanovsko državo Mnogi, ki jih je Degrelle napadel, so si poiskali zadoščenja na sodišču. Degrelle je stopil iz katoliške stranke in je postavil svoe je kandidate v vseh volilnih okrajih. Objavil je svoj program, v ka« terem 'zahteva državno politiko močne roke, stanovski parlament in konec strankarskega diktatorstva. Osebe in stranke, ki jih je napadel, so se bramle s protinapadi. Socialisti so ga ožigosali za fašista in diktatorja, katoliki, da je razgibal 'belgijsko javno mnenje sebi v prid in dobil na svojo stran množico nezadovoljnežev. Po poročilih iz Bruslja njegova »Rex« zmaguje. Po prvih, podatkih o volilnih rezultatih je De grel* le nepričakovano uspel in dobil glasove na račun stanke starih katolikov. Socialisti So pa ohranili svoe postojanke. Sodeč po prvih poročilih so volitve potekle mirno. Vsaj večjih incidentov ni bilo. čeprav je bila agitatorska borba med starimi in mladimi katoliki huda. Sušnik se ne čudi Pariz, "25. maja. »Petit Journal« je objavil razgovor svojega dopisnika na Dunaju s predsednikom avstrijske vlade dr. Sušnikom. Dr. Sušnik je izjavil, da se čudi vestem o nekem nesoglasju med njim in knezom Starhembergom. Izmenjava oseb v vladi je bila potrebna čisto iz tehničnih razlogov. Na vprašanje o programu nove vlade je dr. Sušnik odgovoril, da bo vlada zboljšala gospodarstvo in preuredila ustavo na korporativni bazi ter utrdila zveze z drugimi državami. . < Domačini so zadovoljni, pravijo Italijani Addis Abeba, 25. maja. tg. General Buzoni, ki je imenovan za guvernerja Eritreje in Tigreje, je prispel danes v prestolnico. Prišel je radi uradnih poslov, da se porazgovori o svojem delovanju z zastopnikom podkralja maršalom Grazianijem. Na njegovem ozemlju (Eritreja in Tigreja) vlada, kot je izjavil Buzoni, popoln red in mir. Odnošaji med domačini in italijanskimi oblastmi so odličmi. Prebivalstvo kaže veliko zaupanje do italijanskih oblasti ter v sploš" nem na vse mogoče načine izkazu, je svoje zadovoljstvo. Demanti z Dunaja Dunaj, 25. maja. u. Korbiro kategorično demantira vse vesti, po katerih je objavljeno, da vlada na Dunaju neko posebno stanje, Badcglio na potu v Italijo Masaun, 25. maja. v. Maršal Badoglio je včeraj zvečer z ladjo odpotoval v Italijo. Nepopustljivo mezdno gibanje Pred splošno stavko gradbenega delavstva Ljubljana, 25. maja. Socialni položaj gradbenega delavstva v Ljubljani, kjer je največja gradbena sezona, in tudi po vsej Sloveniji, je nevzdržen. Gradbeno delavstvo je po svoji organizaciji že na večih zborovanjih, o katerih je »Glas Naroda* poročal, opozorilo na svoj žalosten in obupen položaj. ?.al, bil je to glas vpijočega v puščavi. Med delodajalci in delojemalci nikakor ni kljub opetovanim poskusom prišlo do zadovoljivega rezultata. Pogajanja med delavci in podjetniki V soboto zvečer je gradbeno delavstvo spet do zadnjega kotička napolnilo dvorano Delavske zbornice. Ob napeti poz-ornosti je tajnik g. Bricelj pojasnjeval delavstvu potek pogajanj med delavskimi zastopniki in poslo-dajalci. V glavnem stremi gradbeno delavstvo za tem, da se uvede kolektivna pogodba, ki bo točno — tudi kar se tiče mezd — urejevala odnošaje med delavstvom in podjetniki. — Zahteve in predloge delavskih zastopnikov so navzoči delavci sprejeli z velikim zadovoljstvom, zlasti pa so izražali svoje nepopustljivo pravično stališče za izboljšanje socialnega položaja. Neurejene razmere v gradbeni stroki Iz raznih podatkov je razvidno, da vladajo glede plačilnih pogojev v tej panogi naše gospodarske delavnosti kaj'čudne razmere. Nekateri podjetniki plačujejo po Din 3.-na uro, drugi po 2.—, 1.80, celo 1.20 itd. V drugih evropskih državah tarifne pogodbe popolnoma natančno urejajo razmerje med podjetniki in delavci. Pri nas pa tega doslej ni bilo, dasi je to nujno potrebno tako v interesu prizadetega delavstva kot. v interesu podjetnikov samih. Neurejene razmere namreč nekaterim podjetnikom škodujejo. drugim spet koristijo. Konkurenca med podjetji pa gre večinoma na račun delavskih mezd, zato je tem nujnejše, da se to pereče vprašanje končno veljavno regulira v obojestransko zadovoljstvo. Nepopustljivo stališče delavstva Iz spomenice, ki jo je izdalo vodstvo gradbenega delavstva je razvidno, da so pri urejevanju tega vprašanja delavci pokazali kar največ dobre volje in razumevanja, česar pa pri vseh podjetnikih ni mogoče ugotoviti. Da je to res, priča že gama tozadevna anketa, ki je bila pretekli teden na banski upravi. Na anketo so bili povabljeni vsi gradbeni podjetniki. Žal, od 28 stavbnih podjetij se je vabilu odzvalo le devet podjetij. Podjetja, ki so sodelovala na anketi, so uvidela upravičenost delavskih zahtev, vendar pa ni bilo moči doseči zadovoljivega rezultata. Pogajanja se zato nadaljujejo. Zavedno delavstvo je za svojo pravično stvar nepopustljivo In računa v tej svoji mezdni borbi tudi na vsestransko pomoč in razumevanje in simpatije vse javnosti. Osnovna zahteva: kolektivna pogodba Na sobotnem zborovanju v Delavski zbornici je zbranemu delavstvu tajnik g. Kopač razložil tudi osnutek kolektivne pogodbe, ki je bila v dveh izvodih poslana vsakemu podjetniku. V glavnih obrisih določa ta kolektivna pogodba naslednje: Delovni čas Delovni čas naj traja tedensko 48 ur ter naj se porazdeli tako. da ostane sobota popoldne prosta. Za vsako podaljšanje delovnega časa pa naj določa oz. velja zakon o zaščiti delavcev. Za delo v nočnem času naj se plačuje 100% povišek nad normalno plačo. Delo v straniščih, kanalih itd. se ima plačevati s 50% poviškom. Nedeljsko delo bodi v smislu zakona prepovedano. V slučaju nujne potrebe pa je nedeljsko delo plačevati s 100°/o poviškom in ne sme v nobenem slučaju trajati več nego 8 ur. Poleg tega določa to poglavje osnutka kolektivne pogodbe tudi določila glede praznikov. Akordno delo naj se pri vseh stavbah in pri vseh stavbioskih delih brezpogojno ukine. Podjetnik ne sme oddati dela v akord, četudi bi bili delojemalci s tem sporazumni. (To določilo je navzoče delavstvo sprejelo s prav posebnim odobravanjem). Točke 3. 4. 5, 6, 7 in 8 osnutka kolektivne pogodbe določajo vprašanja izplačevanja mezd, ki naj bo tedensko in se ima vršiti takoj po zaključku dela, začetek in konec dela, dalje določbo o sprejemanju in odpuščanju delavcev, določbo o učencih, določbo o redu in nadzorstvu na stavbi in končno vprašanje delavskih zaupnikov in organizacije. Mezde in zaslužek Posebno važna pa je točka 9 osnutka kolektivne pogodbe, ki določa višino mezd in zaslužka. Za posamezne kategorije delavstva predvideva ta določba naslednje urne mezde: Zidarji: I. kategorija Din. 7.50 na uro TI. kategorija Din 0.50 na uro Tesarji: I. kategorija Din 7.50 na uro IT. kategorija Din 6.50 na uro Kvalificirani delavci; (želez.okrivci, odrarji itd.) Din 5.— na uro Pomožni delavci Din 4.— do 4.50 na uro Mladoletni delavci Din 3.50 do 4.— na uro. Higijenski in zdravstveni predpisi Na vsaki stavbi, kjer je zapoelenih več nego 5 delavcev, mora biti na razpolago sanitetna omarica za prvo pomoč. Poleg tega mora biti na razpolago zaprt prostor za preoblačenje, umivalnica In higijensko stranišče. Za red in snago mora skrbeti delavski zaupnik, ki je dolžan na vse nedostatke opozoriti delovodjo oz. delodajalca. Preskrbljeno mora tudi hiti za čisto in zdravo pitno vodo In čiste posode za to vodo. V 11 točki določa osnutek splošne odredbe glede veljavnosti pogodbe, pogodbenega odpovednega roka itd, kršitev pogodbe in točka 12 pa določa mirovno razsodišče, ki bo sestavljeno iz delavcev in delodajalcev. Pred splošno stavko? Pogajanja za ugodno rešitev tega važnega socialnega vprašanja so še v teku. Danes dopoldne pa še niso privedla do nobenega zaključka ter se bodo še nadaljevala. Delavci, s ka- CeTje, 25. maje V nedeljo, dne 10- maja dopoldne je bilo v Meirijanišču v Ljubljeni zborovanje ozir. sestanek kmetijsko-gospodinjskih učiteljic iz Dravske banovine; Sestanka se je udeležil tudi g. Pirc kot zastopnik Udruženja ba-novinakiih nameščencev ter g. Okorn kot referent za gospodinjsko šolstvo pri banski upravi. Slednji je imel tudi zanimivo predavanje o smernicah enotnega delovanja na tečajih. Iz njegovega predavanja je bilo slišati ugotovitev, da se je šele sedaj po štirih letih »spanja« na tečajih zopet začelo delali. Z novim proraču-nem bodo c d o vse gospodinjske učiteljice pragmatično nastavljene, da jih ne odnese, »kadar zaveje drug veter«. Navzočim je celo obljubil, da bo uvedel celibat za gospodinjske učiteljice, v ostalem jim je pa toplo priporočali udejstvovanje v kulturnih društvih. Anketo je sprejela 1. 1934. v St. Jurju ob južni žel. ob tridnevnem razpravljanju na Stroške banske u-prave važne enotne delovne načrte* Ti so bili sedaj ovržend. Tako je s tem odpadla tudi nameravana izdaja učnih skript, za kar je bilo storjenega na takratni anketi toliko požrtvovalnega dala. Zopet nesreča Ljubljana, 25. maja Spet nesreče? I, seveda. Grča Peter, 10-tetni sin posesrtnika in mehanika iz Ribnice na Dolenjskem, je menda hotel slediti vzoru svojega očeta ter si je dal malo preveč opravka pri slamoreznici. Ker pa dečko še ne pozna skrivnostnega mehanizma, ga je slamoreznica prijela za desno roko ter mu jo poškodovala- Gašperin Vlado, 16-letni sin posestnika iz Ljubljane, je padel in se poškodovali precej občutno po glavi. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. O napadu z nožem na Žbona Leopolda poročamo na drugem mestu. Kot smo izvedeli, ee stanje poškodovanega ni prav nič izboljšalo ter je pričakovati najhujšega. Nastop konjenice Ljubljanskega Sokola. Na binkoštni ponedeljek 1. junija ob 16. uri priredi jezdni odsek Ljubljanskega Sokola na letnem telovadišču v Tivoliju svoj samostojen nastop. Sodelujejo naraščajekl oddelek, člani In članice ter odsekova fanfara. Vabimo vse, ki jih zanima lep konjski šport, da se te zanimivo prireditve udeleže. — Tako, Anica, seda] pa lepo ta-spančkaj In bodi mirna — Je krotila mamica svojo hčerko. — JV« morem mamica, ge polna usta Imam — besedil terimi je razgovarjal naš reporter, izi ražajo bojazen, da pogajanja ne bodo pripeljala do zaželjenega cilja in so* dijo, da utegne z-avoljo tega izbruhniti splošna stavka stavbinskega delavstva, ki bi utegnila prinesti zelo mnogo škode zlasti stavbnim podjetjem, ki imajo v teku večja stavbna dela, ki morajo biti še pred jesenjo končana. Naša stvar je pravična, zatrjujejo delavci, in zato moramo biti v borbi za svoje pravice dosledni in nepopustljivi. Sestanek je ob koncu razpravljali še o stanovskih zadevah gospodinjskih učiteljic, ki se bodo priključile Udruženju banovinskih nameščencev kot sekcija gospodinjskih učiteljic. Ob pol 13 jih je na sestanku pose til« tudi soproga bana dr. Naillačena. popoldne so pa vse udeleženke šle k dr. Korošcu, ki je tiste dni bil v Ljubljani. Svojo odsotnost na sestanku sl« opravičili ga. Knezova in gdč. Kolaričeva iz ŠL Jurja ob j. ž-, ki sta bili službeno zadržani. Izostala je tudi bivša .gospodinjska Učiteljica gdč. Turnšekova iz Celja, ki se je svoj čas prav vneto borila v udejstvovanju za izboljšanje kmeteiko-gospo-diinjskega šolstva. HALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjil inesek 6 Din. Drž. In ban. davek 8 Din. Oglasniki, ki iičejo eležbe, plačajo samo po M par za besed«. Na pismena vprašanja Je priložiti sa odgovor I Din v znamkah. — Mali oglasi se plačljivi takoj pri naročilu HRANILNE KNJIŽICE produU »U kapke najbolj« potne moje oblast veno dosoljen« nleame. — Denar teke J. Prtlolke snemita. RUDOLF ZORE, Ljubljana Gledal Uk« ulica 18. Teloh* SMO. Gospodična, perfektna v slovenščini, nemščini in francoščini, vajena otrok, išče mesta kot francoska guvernanta. Nahaja se še v neodpovedanl službi. Samo resne ponudbe pod šifro »Simpatična in vestna guvernanta« na upravo lista. Veliko zrcalo 250x170, zlat okvir, se proda zelo ugodno pri NAKSIC, Ljubljana, Friškovec št. 3. Tovarniško poslopje obstoječe iz 4 večjih stavb, primemo za vsako industrijo, električni pogon, tik kolodvora Stična, z ali bres inventarja ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Industrija« na ogl. odd. »Glas naroda«. Radio Ljubljana Torek: 11: Šolska ura: Nikola Tesla, g. dr. Čermelj; 12: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, obvestila; 18.15; plošče; 14: vreme, borza 18: Razlaga in izvedba Beethovnove sonate op. 32. št. 2. 18.40: Budizem in krščanstvo, g. Terseglav; 19; poročila; 19.80: Narodna ura: O Nikoli Tesli, g. dr. Jovanovič; 20: Ruske pesmi — ruski plesi, Izvaja z.hor balalajk »Rusland«; 20.50 plošče; 21. 10: Radijski orkester; 22« poročila; 22.18: Radijski orkester do 23. maja. „Štiri leta“ in „drug veter11 Kmetijsko gospodinjske učiteljice Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tlskaroarja Frane Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.