GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE B E S E D Aavgust 2019 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F 9 772463 821805 V stajajoči klerofašizem nam ponuja tako ime- novano »spravo«. Kak- šen pa je pomen besede »sprava«? Lepo se sliši. Že France Prešeren je v četrti kitici Zdravljice napisal: »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo. Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke se- žejo, da oblast in z njo čast, kot pred, spet naša bosta last.« Kot spravo torej običajno razumemo kon- čanje nekega spora. Pozabimo prepire, na- sprotja, zamere, odpustimo drug drugemu. Kar je bilo, je bilo, oba sva grešila in zdaj greva skupaj naprej kot prijatelja. Vsaka beseda, vsak pojem ima v različ- nih družbenih kontekstih različen pomen. Danes ta, rekel bom, »tako imenovana sprava« pomeni poskus izenačevanja iz- dajalcev lastnega naroda, kolaborantov s fašizmom in nacizmom s tistimi, ki so se v usodnih trenutkih, ko je šlo za obstoj naro- da, uprli in v težkih časih okupacije sredi zasužnjene Evrope ustvarili lastno državo. Danes bi potomci izdajalcev na vse mogoče načine želeli zaničevanja vredna dejanja očetov in dedov prikriti kot neka- kšen odpor proti komunističnemu nasilju, kot državljansko vojno proti nekakšni ko- munistični revoluciji. Širijo neverjetne laži o našem narodno- osvobodilnem boju, istočasno pa so jih polna usta »sprave«. Juhant je odkrito povedal, da ne gre za spravo, ampak za rehabilitacijo. »Sprava« je postala neka- kšna mantra predsednika države. Rad bi ugajal levo in desno. Hodi na prireditve, ki jih uprizarjajo častilci izdajalcev. Morda išče glasove desnice, da bi po izteku man- data lažje našel kakšen »dober stolček« v Bruslju? Na spomenik v Karlovici, kjer sta na istem spomeniku spominski plošči partizanom in žrtvam nacifašizma ter iz- dajalcem, je dal zapisati »Ljubi Slovenci«. Kakšno je sporočilo vsem naslednjim generacijam? Naj jim rečemo: saj izdaja lastnega naroda ni lepa, ni pa nič hude- ga, saj smo vsi »ljubi Slovenci«? Imamo tudi gospo, ki bi na vsak način rada pos- tala »slovenska mati sprave«. Ampak to še ni vse. Imamo tudi »Inšti- tut za spravo«. Bolj primeren bi bil naziv »Inštitut za razdor«. In kdo ga vodi? Žena enega najzvestejših Janševih pajdašev. Danes razni klerofašistični propagandi- sti, Možine, Kocjančiči, Dežmani in njim podobni, blatijo naš boj za obstoj, blatijo partizane. Sovražni govor srečujemo celo med politiki, ki sedijo v parlamentu. Že dalj časa si prizadevamo za pomiritev. To pomeni pustimo zgodovino zgodovi- narjem. Ponosni smo nanjo, ne potvarjaj- mo je. In ne zastrupljajmo vseh naslednjih generacij, ki nimajo s preteklostjo nič op- raviti.. Pred njimi so novi izzivi. “Sprava” UVODNIK NADALJEVANJE NA STRANI 2 Proustaško izživljanje PONOVITEV PROTESTA Aprila 2017 je Predsedstvo ZZB za vrednote NOB Slovenije pro- testiralo proti nameravanemu koncertu Marka Perkovića Tho- mpsona, znanega po proustaških besedilih svojih pesmi. Protest ponavljamo in se obenem čudimo organom slovenske zakonodaj- ne, izvršne in sodne oblasti, da takšnega koncerta niso sposobni preprečiti. S T R A N 9 Ilustracija: Ciril Horjak MEDGENERACIJSKI DIALOG Ob 75. obletnici smrti partizana in taboriščnika Dušana Bordona »Bordonovci« na slovesnosti v Sansepolcru v Italiji Naša šola nosi ime študenta, revolucionarja in partizana Duša- na Bordona. 13. aprila letos je minilo 75 let od njegove smrti. Šola se je odzvala povabilu Združenja protifašistov borcev za vrednote NOB in veteranov Koper in predsednika krajevne or- ganizacije iz Sv. Antona Vojka Vodopivca, da se skupaj udeleži- mo spominske slovesnosti v Sansepolcru v Toskani. Slovesnosti se je udeležilo 14 članov Združenja ZB Koper, 24 učencev, članov šolskega pevskega zbora, ravnateljica, učiteljica italijanskega jezika, knjižničarka in učitelj zgodo- vine. Učenci so se poklonili spominu na Dušana in druge s kulturnim pro- gramom v obeh jezikih. Šolski pev- ski zbor je zapel tri pesmi. Prisotne italijanske protifašiste je navdušil predvsem s pesmijo Bella ciao. Oba dneva so nas spremljali predstavni- ki Vsedržavnega združenja partiza- nov Italije, nas vodili po muzejih in zgodovinskih obeležjih ter nam bili vedno na voljo. Prisoten je bil tudi Lando Cancia, med vojno star šest let, ki je bil očividec dogodkov. Dušan je bil med drugo svetovno vojno skupaj z bratom Radom za- prt v različnih taboriščih po Italiji. Nazadnje je bil zaprt v taborišču Renicci blizu Sansepolcra. V tem taborišču je bilo med vojno zaprtih približno šest tisoč Jugoslovanov, večina je bila Slovencev. Več kot ti- soč jih je v taborišču umrlo. Ob ka- pitulaciji Italije 8. septembra 1943 je veliko taboriščnikov zbežalo v bližnje hribe. Skupaj z italijanskimi protifašisti so ustanovili 23. garibal- dinsko brigado Pio Borri, poimeno- vano po italijanskem študentu in partizanu, ki je 11. novembra 1943 star komaj 20 let padel pod nemški- mi streli. Njegovo ime nosi osnovna šola (Scuola Primaria) v Arezzu. Dušan je postal politični komisar I. čete I. bataljona. Manjše enote te brigade so se večkrat spopadle s fa- šisti, ki se ob kapitulaciji niso hoteli predati in so pod okriljem Nemcev nadaljevali boj proti protifašistom in partizanom. 13. aprila 1944 se je v bližini kraja Samprocino, ne- kaj kilometrov stran od vasi Capre- se Michelangelo, pojavila skupina 30 fašistov na tovornjaku in dveh motorjih. Skupina 25 slovenskih partizanov je pod vodstvom Duša- na Bordona krenila peš proti fašis- tom, da jih zaustavijo. Partizani so na fašiste streljali že od daleč, a jih niso uspeli zaustaviti. Partizani so nato postavili zasedo v hrastovem gozdu nad cesto. Ko je tovornjak s fašisti pripeljal v ovinek v bližini mosta nad potokom, so partizani začeli streljati na fašiste in jih nekaj ranili. Drugi fašisti so poskakali s to- vornjaka in se zatekli pod most in v strugo potoka. Partizani so se začeli umikati više. Fašisti so se razdelili v dve skupini. Ena je sledila partiza- nom, druga je šla po strugi potoka, ki je dajala zavetje, proti vrhu hri- ba, da bi zaprli pot partizanom. Ti so se spopadli s prvo skupino faši- stov. Spopad je trajal slabe pol ure, zatem pa so se začeli umikati, da jih fašisti ne bi obkolili. Pri nekem kam- nitem zidu blizu kraja Samprocino je fašiste s streli zadrževal partizan Pjotr iz Rusije. Ko se mu je puška zaskočila, mu je pritekel na pomoč Dušan. Med neenakopravnim spo- padom s sovražnikom sta bila oba smrtno zadeta, drugim pa se je us- pelo rešiti. V spopadu je bil ranjen še en partizan, zavlekel se je proti bližnjim hišam in se skril pod kup drv. Kam, niso vedeli niti domačini niti fašisti. Ti so vse preiskali, zbra- Udeleženci strokovne ekskurzije na pokopališču v Sansepolcru, kjer je tudi kostnica s posmrtnimi ostanki slovenskih in hrvaških taboriščnikov in partizanov. Tit Turnšek predsednik ZZB NOB Slovenije avgust 20192 dr. France Križanič Koliko naj zahtevamo nazaj? K ako se je začelo? V Sloveniji so bančna posojila realnemu sektorju gospodarstva (nefinančne družbe) leta 2010, v obdobju, ko se je po svetovni gospodarski krizi začela gospodarska rast, obsegala pov- prečno 21 milijard evrov. Slovenski bruto domači produkt (BDP) je takrat dosegal dobrih 36 milijard evrov, bruto poslovni presežek (po domače vsota amortizacije in dobička) pa skoraj 10 milijard evrov. Izvoz je pokrival uvoz in na narodnogospodarski ravni ni primanjkovalo prihrankov. Ob normalni ročnosti terjatev ne bi smelo biti težav z rednim servisiranjem danih posojil. Umik kapitala z medbančnega trga med finančno in gospodarsko krizo leta 2009 je z depoziti v celoti nadomestila država. V juliju leta 2010 je Banka Slovenije povečala zahtevani količnik kapitalske ustre- znosti bank in skupaj z zaostritvijo kriterijev za presojo bonitete bančnih terjatev povzročila postopno zmanjševanje obsega kreditov iz bank v tuji ali domači lasti. Obseg kreditov bank realnemu sektorju gospodarstva je bil iz meseca v mesec manj- ši. Najnižjo raven, 9 milijard evrov (za 57 odstotkov manj kot julija 2010), je dosegel septembra 2016. Od tedaj stagnira. Maja letos je bil le 300 milijonov evrov višji. Ta proces je potekal v razmerah, ko je imela Slovenija presežek na tekočem računu plačilne bilance. Poslovne banke so začele denar plasirati v tujino ter iz neto dolžnic do tujine za 7,7 milijarde evrov v juliju 2010 postale neto upnice do tujine za 4,5 mili- jarde evrov v aprilu 2019 (zadnji podatek). Tako se je preko poslovnih bank iz Slove- nije odlilo za dobrih 12 milijard evrov kapitala. Da ni sledila globoka gospodarska kriza, je preprečil presežek na tekočem računu plačilne bilance. Gospodarstvo je ustvarilo bankam vzporedni sistem financiranja in kreditiranja. Naslednje poglavje predstavlja projekt sanacije bank iz leta 2013. Kot podlaga za to sanacijo sta bila uporabljena napoved 3,8-odstotnega upada slovenskega BDP v letu 2014 in še 2,9-odstotnega upada v letu 2015 ter izračunan primanj- kljaj kapitala 4,8 milijarde evrov. Terjatve bank so bile na Družbo za upravljanje terjatev bank prenesene z okoli 70-od- stotnim odpisom. Na osnovi teh izračunov in predpostavk so bili razlaščeni delničarji in lastniki obveznic NLB, NKBM, Abanke in Celjske banke, Pro- banka in Factor banka pa sta bili likvidirani. Hitro oceno, koliko je Slove- nija izgubila z organizirano bančno krizo, podajam na pod- lagi podatkov o dokapitalizaciji bank in dividendah (zbral jih je Karel Lipnik in jih objavil v ča- sopisu Delo) ter na podlagi po- datkov o knjižni vrednosti bank v letu 2011 (letna poročila, objavljena na spletu). Slovenska država je z dokapitalizacijami v letih od 2011 do 2014 v banke vložila 4261 milijonov evrov. NKBM je država dokapitalizirala s 47 milijoni evrov (2011) ter 870 milijoni evrov (2013), NLB je dokapitalizirala z 244 milijoni evrov (2011), 320 milijoni evrov (2012), 1551 milijoni evrov (2013) ter še KBC plačala 3 milijone evrov kupnine za njegov delež v tej banki. Abanka je bila dokapitalizirana s 348 milijoni evrov (2013) ter še z 243 milijoni evrov (2014). Banka Celje je bila dokapitalizirana s 190 milijoni evrov (2013), Probanka s 176 milijoni evrov (2013) in Factor banka z 269 milijoni evrov (2013). Z dividendami in prodajo bank je država pridobila 2464 milijonov evrov. Za NKBM je iztržila 250 milijonov evrov (2016), pri NLB je dobila 522 milijonov evrov dividend (2016, 2017 in 2018) ter 779 milijonov evrov kupnine (2018 in 2019). Pri Abanki je dobila 179 milijonov evrov dividend (2017, 2018 in 2019) ter kupnino v vrednosti 444 milijonov evrov (2019). Razmerje med dividendami in kupnino kaže, da je bila prodaja izvedena milo rečeno neracionalno. S prodajo teh bank je država glede na njihovo knjižno vrednost v letu 2011 sku- paj izgubila dodatnih 2027 milijonov evrov. V letu 2011 je namreč knjižna vrednost kapitala v NKBM znašala 436 milijonov evrov, v NLB za 976 milijonov evrov, v Abanki 231 milijonov evrov, v Banki Celje 181 milijonov evrov, v Factor banki 105 milijonov evrov, v Probanki pa 99 milijonov evrov. V knjižno vrednost bank 2011 so že vključene do takrat izvedene dokapitalizacije v vrednosti 291 milijonov evrov, ki jih moramo od skupne izgube odšteti. Končni rezultat izgube državnega premoženja z razprodajo bank znaša preli- minarno 3523 milijonov evrov ali zaokroženo 3,5 milijarde evrov (4261 milijonov evrov – 2.464 milijonov evrov + 2.017 milijonov evrov – 291 milijonov evrov). Gre za prvo in hitro oceno. V tem znesku je odškodnina lastnikom delnic bank (po knjižni vrednosti iz 2011), ni pa odškodnine razlaščenim imetnikom bančnih obveznic. Vsemu navkljub ima Slovenija še vedno sistemsko banko, NLB, ki je samostojen gospodarski subjekt z razpršenim lastništvom. Znesek 3,5 milijarde evrov pa je okvir- na ocena odškodnine, ki bi jo morala Slovenija terjati od Evropske komisije tako zaradi pritiskov (zahtev) po enormni dokapitalizaciji v 2013 kot zaradi pritiskov (zahtev) po hitri in zato poceni prodaji bank, ki so se znašle v tem »kotlu«. Obseg kreditov bank realnemu sektorju gospodarstva je bil iz meseca v mesec manjši. Najnižjo raven, 9 milijard evrov (za 57 odstotkov manj kot julija 2010), je dosegel septembra 2016 KOMENTAR NADALJEVANJE S STRANI 1 li vse domačine, jih zasliševali, jim grozili, a zaman. Nato so fašisti odšli. Ranjeni je po odhodu fašistov izginil v gozd. Nihče ne ve, kdo je to bil. Rado Bordon poskrbel za pokop brata Naslednji dan so se partizani vrnili, med njimi je bil tudi Dušanov brat Rado. Padla so pokopali v bližnjem gozdu. Tudi fašisti so se vrnili in spet vse preiskali, a niso ničesar našli. Iz jeze so odpeljali vse mlade fante iz vasi, a jih je rešil vaški duhovnik, saj je fašiste prepričal, naj jih izpustijo. Čez nekaj tednov so se partizani vrni- li. Brat Rado in drugi so krsti s trupli Dušana in Pjotra izkopali in ju na po- kopališču v bližini kraja Samprocino pokopali v neoznačena groba. Pozne- je so zraven pokopali še truplo parti- zana Karla Zimpermana, ki je padel 9. julija 1944. Po vojni so na grob pos- tavili spominsko ploščo z imeni. 15. decembra 1973 so v mestu Sansepolcro odkrili spominsko grob- nico (Sacrario degli Slavi), vanjo so v pocinkanih žarah prenesli posmrtne ostanke 446 padlih in umrlih partiza- nov in protifašistov, med njimi je bilo 160 žar umrlih v taborišču Rennici. Posmrtni ostanki Dušana so v žari s številko 394. Zgraditev kostnice je v dogovoru z italijansko vlado financi- rala tedanja jugoslovanska vlada. Na vsaki žari je rdeča zvezda. Na osre- dnjem mestu pokopališča stoji velik spomenik v obliki bakle, pred njim je na kamnitem bloku v slovenščini in italijanščini napisano, da tu počivajo slovenski partizani. Na drugi strani pa je enak blok z napisom v hrva- ščini in italijanščini. Vhod v sakrarij je zaprt z medeninastimi vrati, na katerih so imena in priimki padlih partizanov in umrlih taboriščnikov v Toskani. Ko so leta 1973 prenesli posmr- tne ostanke v Sansepolcro, so mar- morno ploščo na podstavku v obliki stebra prenesli k zidu pred vhodom na pokopališče. Čez čas se je plošča prelomila na dva dela in so ju zavrgli za stranski zid pokopališča. Desetle- tja je veljala za izgubljeno, vse do 14. marca letos, ko je italijanski kolega med brskanjem ob stranskem zidu naletel na del plošče. Drugi del sem med brskanjem našel jaz. Italijanski protifašisti in prijatelji so nam oblju- bili, da bodo obeležje restavrirali in ga vzidali na vaškem pokopališču. Obljubili so tudi, da bodo na kraju, kjer je Dušan padel, postavili kam- nito obeležje. Vaščani se spominjajo dogodkov Učenci Osnovne šole Dušan Bor- don in učitelji Svetlana Tratnik, Zdravko Marenčič in Sonja Hrvatin smo izpeljali spominsko slovesnost v mestecu Sansepolcro, kjer je Du- šan Bordon pokopan v kostnici. Na pokopališču so nas sprejeli predse- dnica ANPI prof. Patrizia Fabbroni, podpredsednik Libero Alberti, član ANPI Mirco Draghi in drugi čla- ni ANPI ter član občinskega sveta Gabriele Marconcini. Ogledali smo si kraj, kjer je padel in kjer je bil tudi pokopan na vaškem pokopališču, ter tudi spominski park taborišča Renicci, kjer je bil zaprt. Z nami je bila tudi Sabina Petrinja, ne- čakinja Dušana Bordona. V času svojega kratkega življenja je bil Dušan Bordon organizator de- lavskega društva, od leta 1938 do 1940 urednik revije Slovenska mla- dina, v kateri je objavljal svoje članke in k sodelovanju pritegnil tudi Karla Destovnika - Kajuha. Bil je prostovo- ljec v študentski brigadi. Živel in de- loval je v ilegali, fašistična oblast ga je zaprla v več italijanskih zaporov in taborišč, kjer je, čeprav so se lahko pogovarjali le italijansko, govoril slo- vensko in bil zaradi tega večkrat kaz- novan. Iz taborišč je večkrat pobeg- nil in bil vedno znova ujet. Tako je bil ob padcu fašizma premeščen v tabo- rišče Renicci. Po pobegu iz taborišča je bil Dušan Bordon v bližnjih hribih soustanovitelj brigade Pio Borri, ki se je spopadala s fašisti. V enem od spopadov je bil smrtno zadet. Tova- riši so ga pokopali v skupen grob še z nekaterimi padlimi italijanskimi in slovenskimi partizani. Čez nekaj te- dnov so njegove posmrtne ostanke na željo brata Rada Bordona poko- pali na vaškem pokopališču. Po vojni so mu na grob postavili spominsko obeležje. Spomenik bodo restavrirali Pred odhodom na ogled kraja uso- dne bitke, kjer je padel Dušan Bor- don, nas je pozdravil prof. Alvaro Tacchini, ki proučuje »partizan- stvo«, in prosil, ali bi lahko dobil stik z zgodovinarji na naši Univerzi, posebno z dr. Pirjevcem. Na mestu, kjer smo videli širšo okolico, je nek- danji župan Capreseja prof. Anto- nio Acquisti opisal, kako so tistega usodnega dne potekali boji z itali- janskimi fašisti (salojci). Nato smo pod vasjo obiskali kraj smrti Dušana Bordona, ki je označen z majhnim kamnom brez napisa. Prisotni so bili tudi predstavniki ANPI, župan Capreseja Claudio Baroni (z župan- sko lento), prof. Antonio Acquisti in nekaj občanov. Po kratkem govoru župana, ki je smrt Bordona in Pjotra označil za herojsko, so učenci zapeli dve pesmi. Nato smo odšli na 500 metrov oddaljeno pokopališče, kjer je prof. Acquisti pokazal, kje je bil Bordon maja 1945 pokopan. Po izkopu in prenosu posmrtnih ostankov v kostnico leta 1973 so poškodovano ploščo s starega groba postavili pred obzidje pokopališča, kjer je bila do našega obiska. Razbi- tine smo poskušali sestaviti, kar nam je uspelo, in ugotovili, da je še viden napis. Takoj so vse naložili v avto in župan je dejal, da bodo ploščo resta- vrirali in postavili na kraj smrti. Zapisali Zdravko Marenčič, učitelj zgodovine, Sonja Hrvatin, knjižni- čarka, in Svetlana Tratnik, učiteljica italijanščine na Osnovni šoli Duša- na Bordona in Vojko Vodopivec Koprski dijaki na mestu, kjer je padel Rado Bordon. Vtisi učencev Ostali mi bodo lepi spomini na prijazne in modre ljudi, ki so nas pričakali. Prav tako na medgeneracijsko druženje, ki je bilo tudi poučno, in na zgodbo Dušana Bordona, ki se je končala v teh krajih. Obiskali smo veliko muzejev in spoznali tudi njihovo krutejšo vojno stran. Navezali smo nove stike in se družili z borci. Na tem potovanju smo počastili spomin na Dušana Bordona ob 75. obletnici njegove smrti. Mogoče nas ni videl, slišal pa nas je gotovo. Predvidevala sem, da bo spominska proslava ganljiva, nisem pa pričakovala, da bo toliko ljudi jokalo. Najpomembnejši del je bil, da smo se s komemoracijo poklonili Dušanu Bordonu in drugim borcem, ki so zaslužni, da imamo danes svojo državo, svoj jezik in da kot narod sploh obstajamo. avgust 2019 3 KOLUMNA Jože Poglajen Sejem sovraštva in nevednosti »I n vedno se med levičarskimi komunajzerji najdejo taki odurni prašičji ksihti, kot je tale grdoba rajgeljca. Ker so krastače pregr- de, da bi dobile kakega normalnega moškega oziroma lezbačo kot je tale LGBT prismoda upajo, da se med to kamelotrajbarsko muslimansko golaznijo najde kakšna smet katero bi si vzele za istospolne sužnje. Vsakemu levaku, komunajzerju, čefutarju ter seveda musliču se poščijem v usta in na glavo... Kakšna krepka po gobcu takšni navdušeni aktivistki LGBT ter migrantoljubki, oziroma ljubiteljici okupatorjev…« To je zgolj en za varno anonimnost skrit primerek »svobode govora«, ki jih pro- ducirajo uporabniki družabnih omrežij. Ali gre v takih primerih res za uveljavitev svobode govora in svobode kot take, kot vehementno trdijo pripadniki trde desnice? Ni jih malo, ki so prepričani o nasprotnem: da je to sovražni govor. Da bi torej tožilci morali sprožiti sodni postopek, sodišča pa avtorje obsoditi. Do zdaj se tožilci za tovrstne sovražne in praviloma do amena primitivne izpade niso zmenili, češ da ne ogrožajo reda in miru. Toda temu je po več letih takega pišmeuhovskega odnosa va- ruhov zakonitosti do sovražnega govora naredilo konec vrhovno sodišče. Presodilo je, da ni treba sovražnega govora preganjati le takrat, ko ta povzroči kršitve javnega reda in miru, kajti – kot so zapisali – pregon kaznivega dejanja javnega spodbu- janja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ne varuje le javnega reda in miru, temveč tudi človekovo dostojanstvo, ki ima v demokratični družbi poseben pomen. Sodba je takoj naletela na proteste desničarskih krogov, češ da se uvaja zloglasni 133. člen ka- zenskega zakonika nekdanje Jugoslavije, zatira svobodo govora in preprečuje svo- bodno izražanje mnenj. Za čemer seveda stojijo »tatinski in zločinski komunajzarji«. S pametjo skregana, a tipična reakcija torej. Kdo so ti sejalci sovraštva oziroma kaj je tisto, kar jih žene k temu? Da večina njih spada v tabor skrajnih desničarjev, je bolj ali manj na dlani. Žal pri nas kakšnih štu- dij, ki bi vsaj približno odgovorile na to vprašanje, ni. Vsaj ne pre- pričljivih in ne takih, ki bi bile kaj več od takšnih ali drugačnih »stro- kovnih« mnenj. V drugih državah je teh več. Tako sta denimo pred dobrim letom Patrick Forscher in Noem Kteily v Chicagu objavila izsledke raziskave o psihološkem portretu desničarjev. Za te alter- nativne desničarje, kot jih poime- nujeta, so drugačni ljudje po barvi kože, vere in svetovnih oziroma političnih nazorov manj vredni in manj razviti, zato je nadvlada su- periornih belcev upravičena. Belce na lestvici od 0 do 100 ocenjujejo z 82 točkami, Mehičane z 68, tem- nopolte s 65, muslimane pa s 55 točkami. Demokratom so prisodili 60, novinarjem 59, feministkam pa 57 vrednostnih točk. Pri nas bi ta lestvica verjetno bila nekoliko drugačna, a sklepna ugotovitev avtorjev, da so ti ameriški desničarji preprosta enodimenzionalna zaostala bitja, ki jih poganjata sovraštvo in nevednost, tudi pri nas ne bi bila zelo daleč stvarnosti. Tudi o tem, koliko ljubiteljev sovražnega govora dejansko živi med nami, ni nobe- nih empiričnih podatkov. Zagotovo jih je največ med desničarji, a vsi volivci SDS, NSI, SNS ter še peščice obrobnih strank, na zadnjih volitvah je bilo teh nekaj čez 300 000, a zagotovo niso vsi ti ljudje, ki jih poganja sovraštvo, nevednost ali kar oboje. Toda pogled na družbena omrežja daje sicer varljiv vtis, da jih je vendarle veliko. Varljiv zato, ker imajo nekatere stranke organizirano mrežo tviterašev in dru- gih proizvajalcev ter predvsem prenašalcev tovrstnih sovražnih izpadov, ki ustvarjajo videz enotne množice. Zagotovo bi jih veliko našli med gledalci in bralci medijev z madžarskim denarjem podprtega »imperija resnice«, ki tudi z lažmi, potvarjanji in pretiravanji služi propagandnim potrebam vrha SDS. A tudi tu naletimo na meglo. Podatke o gledanosti Nove 24 TV in njene spletne izdaje kot tudi podatke o nakladi Demokracije namreč skrivajo kot kača noge. Desnici naklonjeni Reporter piše, da se Nova 24 TV po gledanosti še zdaleč ne more primerjati z drugimi televizijami. Še več, da je ne gledajo niti vsi člani SDS, ki naj bi jih bilo okrog 10 000. Tako Reporter. Podobno se ugiba tudi o prodani nakladi glasila SDS, Demokracija. Ta tednik naj bi kupovalo od 4000 do 5000 ljudi. Upati je, da bo sodba najvišjega sodišča v državi vsaj malo razgnala meglo spre- nevedanja države in politike, ko gre za sovražni govor. Ne nazadnje Slovenijo na ukrepanje zoper nedopustno poplavo žalitev človeškega dostojanstva, zmerjanj in groženj na družabnih omrežjih pa tudi v nekaterih javnih glasilih že kar nekaj časa poziva tudi Evropska unija. A saj veste, prva lastovka še ne prinese pomladi. Potre- ben bo tudi premik v naših glavah. www.svobodnabeseda.si B E S E D A AKTUALNO Ponos uporništva »Boljševički stvor« in »brezbožni fačuk« Med drugim tudi zato, ker so me kot majhnega otroka na vasi v Pr- lekiji, kjer sem živela do odhoda v šolo, naščuvani otroci zmerjali, da sem »boljševički stvor«, »brezbožni fačuk«. Ker nisem hodila v cerkev in z njimi, še posebej ko smo bili kje skupaj, pred jedjo nisem molila, to pa tako nisem nikdar, so me celo – kje skriti in potuhnjeni – obmetavali s kamenjem. Zakaj sem upornica? Postala sem samorastniško uporna in kljubovala sem njihovi očitni hi- navščini, saj so glasno obrekovali, kako sta konjski želodec in popovski žep nenasitna in brez dna, in nekaj ur pozneje hinavsko potuhnjeni šli v cerkev, zakaj, nisem razumela, oni pa mene še manj. Bili so osupli, ker sem vaškega župnika vedno poz- dravila, ko sem ga srečala, on pa je meni še bolj prijazno odzdravil. Ko je nekoč izvedel, da v mene leti kamenje, saj je sam videl, da sem imela krvavo roko in podplutbo na obrazu in da me otroci zmerjajo, je njim in njihovim staršem krepko povedal svoje, še celo s prižnice je obsodil to kamenjanje in končno so ljudje prenehali s svojo sveto vojno. Začeli so se mi celo dobrikati, jaz pa sem jim odgovarjala z uporniško prezirljivim molkom, vse do danes. Ko je desetletja pozneje prišla »de- mokracija«, so partizanski spomenik iz vasi želeli odstraniti in ga zdrobi- ti. Tega nisem dovolila, zato smo ga prenesli na pokopališče, kjer je še zdaj. Ko pridem tja, vedno prižgem svečo, počistim okolico in spet so komentarji kot »boljševiki na poho- du« – besedno kamenjanje se nada- ljuje. Manj jih je zadnje desetletje, in ko me ljudje vidijo pri spomeniku, nekateri pristopijo k meni in mi na- ravnost povedo, da čeprav komuni- stov nekoč niso imeli radi, so pa – ej, to si bili časi – živeli varno in mno- go mnogo bolje. Pogovor nanese na demokracijo, ki jo zdaj imajo, na to jih moram opozoriti, ampak z močjo ljudske prvinskosti mi ti ljudje odvr- nejo, da jih ta svoboda spominja na psa s praznim želodcem, ki celo noč laja in tuli v luno, ne da bi od kod priletelo poleno. Partijski sekretarji so bili nepri- merno boljši kot večina zdajšnjih strankarskih veljakov, ki pri vsakih volitvah novačijo po hišah s slo- ganom »mi smo ta pravi«, in ljud- je mi ogorčeno povedo, kako jih je večstrankarstvo na medčloveški ravni skregalo; ko so prireditve, so celo tam takoj vidne delitve po pra- vilu »kdor ni z nami, je proti nam«. O spoštovanju drugačnosti in dialo- škosti marsikje ni sledu, poglablja se sovraštvo, propagandistični od- nos do preteklosti ga samo podžiga. Ne bi bilo dobro, če bi spet zagorelo – in tli ves čas. Ne sprava, le trenutno premirje Trenutno premirje je kot prostor, v katerem se kopiči energija sov- raštva in pripravljenosti na »obra- čun«; samo še politična zelena luč je potrebna, pa bo spet mrtvaški ples. Dobra vaška veselica se je nekoč dogajala z merjenjem moči in fan- tovske pesti so spregovorile vse tja do štihanja, čez kak teden pa smo videli, kako prenapeteži iz oštarije skupaj orjejo njivo. In zdajšnje raz- mere? Kakršne koli so že, trenutne- mu fašistoidnemu všečnemu govor- jenju je treba vedno znova postreči z določenimi dejstvi. Ko človek gleda na današnja par- tizanska srečanja, ki so postala že ljudska, razume srečo vnukov zaradi njihovih partizanskih dedkov in ba- bic. Ponos in nekaj zelo težko opislji- vega v tem slovesnem doživljanju dejanj naših prednikov spremlja duha proslav, ki s svojo ljudskostjo prehajajo v nekaj trajnega, kakor vsi miti. Mit namreč osredinja, krepi pripadnost določeni skupnosti, da ta preživi v času, ko vse zgodovinsko konkretno popusti, in narod, ki je enkrat porodil svoje mite, ne izgine iz zgodovine. Mitotvorno je naro- dotvorno. In ta naš mit se je porodil iz konkretnega zgodovinskega do- gajanja in organiziranega ljudskega gibanja, ne pa iz glave kakšne zagre- njene pesniške duše in njenega do- mišljijskega zagona. Naš rdeči škof Vekoslav Grmič (1923–2005) je v enem izmed svo- jih številnih partizanskih govorov izrecno poudaril izjemen prispevek partizanstva v skupnem boju vseh svobodoljubnih narodov glede ob- sega žrtev, »ki jih sploh ni mogoče ustrezno oceniti. To so morali priz- nati celo okupatorji, ki zopet niso mogli razumeti takšnega junaštva.« Po Grmičevem uvidu je »partizan- stvo prekalilo slovenski narodni značaj in v marsičem spremenilo miselnost slovenskega naroda, tako da ga zares ni mogoče pozabljati ali prezirati«. Kot izrazito pozitiv- no dejstvo omenja Grmič to, da je nam, Slovencem, partizanstvo dalo »v roke legitimacijo, s katero se lah- ko s ponosom izkaže v skupnosti narodov, ki so se uprli najhujšemu sovražniku evropske kulture, civili- zacije in krščanstva, nemškemu na- cizmu. Zato je naravnost blazno in hudičevo delo to legitimacijo kakor koli danes skušati razvrednotiti«. Poboji v Celju O tem razvrednotenju zelo zanimi- vo in vpeto v najnovejše dogajanje pri nas, in to je že skoraj celo de- setletje po Grmičevi smrti, razpra- vlja Matjaž Kmecl v prispevku z zelo značilnim naslovom Med sa- mozavestjo in samoponiževanjem, kjer ugotavlja, da »tiči v današnjem zavračanju narodnoosvobodilnega boja v imenu ‚demokratičnega‘ in ‚protikomunističnega‘ domobran- stva zelo veliko hinavščine in zavr- ženosti – kot da je kadar koli in kjer koli izdajanje domovine in lastnih ljudi veljalo za častno. Zlasti na Šta- jerskem in na Koroškem so ljudi pobijali zgolj kot Slovence in ne kot komuniste.« Kmecl upravičeno opo- zarja na poboje v Celju, ko so v Sta- rem piskru leta 1942 postrelili 360 ljudi, in sprašuje, zakaj danes noben slovenski škof ne bere kakšne maše zadušnice tem ljudem, pobitim in pregnanim duhovnikom, zavednim in domoljubnim ljudem, ki so jih okupatorji pobili kot Slovence, in zakaj »zdaj Cerkev dela med svoji- mi kristjani posmrtne razlike«. Očitno pri tem odnosu izstopa zelo določena politizacija, kar je najslabše glede preteklosti, saj je tako izpostavljena propaganda, ki ljudi deli. Pride lahko celo do pono- vitve tega, kar se je zgodilo v prete- klosti in kar se ne bi smelo nikdar zgoditi. Dejanje ponovitve je po navadi še bolj tragično kot prvotni dogodek, sovraštvo se brez potrebe stopnjuje in vsake volitve to samo do skrajnosti izrabljajo. Vekoslav Grmič dr. Cvetka Hedžet Tóth je glasilo ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol Odgovorni urednik: Janez Alič telefon: 041 686 322 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Po Grmičevem uvidu je partizanstvo prekalilo slovenski narodni značaj in v marsičem spremenilo miselnost slovenskega naroda. Še vedno sem redna profeso- rica za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer predavam in hkrati pišem knjige. Eno izmed mojih inte- resnih področij je tudi filozofija uporništva, to pa me spremlja od zgodnjega otroštva. Desnici naklonjeni Reporter piše, da se Nova 24 TV po gledanosti še zdaleč ne more primerjati z drugimi televizijami. Še več, da je ne gledajo niti vsi člani SDS, ki naj bi jih bilo okrog 10.000. avgust 20194 KOLUMNA Martin Premk Zlagani praznik O b koncu meseca so se spet vrstile »slovesnosti« ob »evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov«. Kaj je namen teh »slovesnosti«, nam zadosti pove že to, da je glavno »spominsko slovesnost« pripravil obskurni Študijski center za na- rodno spravo skupaj s Stolnico sv. Nikolaja in Vojaškim vikaria- tom Slovenske vojske. Za »dan spomina« je bil umetno in načrtno določen dan podpisa sovjetsko- -nemškega sporazuma o nenapadanju oziroma sporazuma Molotov-Ribbentrop, ne glede na to, da je pred tem kopico podobnih sporazumov z nacistično Nemčijo podpisala vrsta »demokratičnih« evropskih držav, vključno s Poljsko, Francijo in Veliko Britanijo. Najsramotnejši med vsemi je bil Münchenski sporazum, podpisan 30. septembra 1938. Takrat sta Velika Britanija in Francija privolili v razkosanje Češkoslovaške, in to s skritim namenom Hitlerju odpreti pot na vzhod proti Sovjetski zvezi. Svoj kos ozemlja si je tedaj prigrabila tudi Poljska, ki zdaj rada igra prvo žrtev tako nacizma kot komunizma. Sicer pa je prvi mednarodni sporazum, ki so ga podpisali nacisti po prihodu na oblast, bil »Reichskonkordat« z Vatikanom, ki je dal prvo mednarodno potrditev nacističnemu režimu. Za »dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov« bi torej lahko določili kar nekaj datumov iz sodobne ali še malo starejše zgodovine, a izbran je bil prav sporazum med Sovjet- sko zvezo in nacistično Nemčijo, ker seveda namen tega zlaganega zaznamovanja ni nikakršno »spominjanje na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov«, ampak le zloraba zgodovine v politične namene oziroma bedna propaganda. Zato se od vseh zloglasnih »totalitarnih režimov« po navadi omenjata in s tem enačita le nacizem in komunizem. Nihče ne omenja drugih diktatorskih režimov, ki so vladali v Evropi pred drugo svetovno vojno, kot so to bili v Hortyjev režim na Madžarskem, režim na Poljskem pod Pilsudskim ali pa diktatura v monarho-fašistični kraljevini Jugosla- viji. Nihče se ne spominja žrtev fašističnih režimov v Francovi Španiji, Salazarjevi Portugalski ali pa v Grčiji pod vojaško diktaturo. Tam so ljudje živeli v fašizmu še dolgo po »zmagi nad fašizmom« oziroma po koncu druge svetovno vojne, pa so to »demokratične zahodne države« mirno dopuščale. Tudi Velika Britanija in Francija, čeprav sta uradno imeli dovoljeno večstrankarstvo, sta bili po drugi svetovni vojni kolonialni avtoritarni sili, ki sta povzročili mnogo žrtev po vsem svetu, dokler njuna kolonialna imperija nista razpadla. Zlagani dan spomina se osredotoča le na nacizem in komunizem, pa še to ne s prevelikim namenom spoštovati »njune žrtve«, ampak se pri nas osredotoča le na »žrtve komunizma«, predvsem tiste iz leta 1945. Vsi, ki so bili pred tem žrtve fašistov in nacistov ter njihovih domačih plačancev, niso vredni omembe. Očitno se je propagandni oziroma ideološki boj, ki ga bijejo tako slovenska kot evropska ozi- roma svetovna desnica, osredotočil predvsem na enačenje nacizma in komunizma. Vendarle pa je treba vedeti, da sta nacizem in fašizem v svojem bistvu zločinski ide- ologiji, ki temeljita na sovraštvu in nasilju. Komunizem pa to ni, ne glede na vse sta- linistične in druge zločine, narejene v imenu komunizma. Če bi že hoteli komunizem enačiti s kakšno drugo ideologijo, ki si želi mir in blaginjo ter ena- kopravnost za vse ljudi na svetu, bi bilo to lahko morda le krščanstvo, ki ima tudi bogato zgodovino zlo- činov, pa nas z njimi ne posiljujejo vsak dan kot z »zločini komuniz- ma«. Vendar se takšnih primerjav, ki v zahodni družboslovni znano- sti niso redke, slovenska desnica ali Katoliška cerkev izogiba »kot hudič križa«. Ker vse blatenje par- tizanskega boja in spreobračanje zgodovinskih dejstev ne dajeta že- lenih učinkov, se zdaj z enačenjem nacizma in komunizma želi celoten narodnoosvobodilni boj označiti za zločinski. Vse to se celo plaču- je iz davkoplačevalskega denarja, saj delo Študijskega centra za na- rodno spravo kot dela Ministrstva za pravosodje plačujemo prav vsi državljani. In to ne prav malo, saj za zaposlene na »študijskem centru« ne velja- jo prav veliko pravilniki o znanstvenoraziskovalnemu delu ali znanstvenih nazivih, ampak so si sami sebi podelili prav lepe uradniške plače. A da so tam zaposleni najprej poskrbeli za lastne koristi, je razumljivo, pač tako kot so si domobranci in drugi klečeplazniki med drugo svetovno vojno tudi najprej poskrbeli dobro plačo za svoje umazano delo. Nerazumljivo je, da država dopušča delovanje ustanove, ki ne počne nič drugega, kot poskuša spreobračati zgodovinska dejstva in blatiti zgodovino lastnega naroda. Kako prispeva ta obskurni študijski center k neki neja- sni, nezaznavni, nerazumljivi in nemogoči »spravi«, ne more izmeriti prav nobena znanost. Hkrati pa z lažnim izenačevanjem komunizma in nacizma, z zanikanjem domobranskih zločinov, z odvračanjem pozornosti od vseh žrtev v letih od 1941 do 1945, z zanikanjem odgovornosti Ljubljanske nadškofije za narodno izdajstvo ter z drugim spreobračanjem zgodovine izdatno pripomore k umetnim delitvam in spodbujanju sovraštva med ljudmi. Če bi ustanovitelji obskurnega »spravnega« inštituta res želeli spoštljiv spomin na vse žrtve, naj najprej pozovejo k opravičilu Ljubljansko nadškofijo in tiste slovenske politike, ki so Slovence pahnili v izdajstvo in sodelovanje z nacisti in fašisti. Žrtev njihovega zločina in izdajstva je bilo nepri- merno več kot vseh »žrtev komunizma« na Slovenskem«. Zlagani dan spomina se osredotoča le na nacizem in komunizem, pa še to ne s prevelikim namenom spoštovati »njune žrtve«, ampak se pri nas osredotoča le na »žrtve komunizma«, predvsem tiste iz leta 1945. AKTUALNO Osrednje Slovenske gorice 1941–1945 Med odporom in nasiljem Območje osrednjih Slovenskih go- ric je spadalo v tisti del okupirane Slovenije, ki ga je leta 1941 zasedla Nemčija. Tako kot drugod na slo- venskem Štajerskem je tudi v Slo- venskih goricah veljal do potankosti zgrajen nemški okupacijski sistem. Za slovensko Štajersko so nacisti predvideli aneksionizem in razna- rodovanje, in to najbolj popolno in v najkrajšem času, ter jo tudi začeli najbolj dosledno izvajati. V Slovenskih goricah je nemška oblast dokaj zgodaj začela izvajati izgone zavednih Slovencev, zlas- ti iz Lenarta, od koder so odpeljali npr. lovskega čuvaja Feliksa Ciuho, trgovca Hrastelja in nekatere naro- dnozavedne pripadnike predvojne- ga Sokola. Začele so se tudi areta- cije, in to že 20. aprila 1941 (kaplan Vodeb, sodnik Cvirn, učitelj Janež, trgovka Bajgot), nato pa zlasti poleti leta 1941. Izgone narodnozavednih Slovencev so zgodaj začeli izvajati tudi na območju Cerkvenjaka, Sve- te Ane in Lokavca. Prelom, ki ga je nemški okupator povzročil s svojim okupacijskim sistemom, je močno vplival na vse poznejše dogajanje, tudi na razvoj narodnoosvobodil- nega boja. Drugače kot na italijan- skem zasedbenem ozemlju je nem- ški okupator popolnoma odstranil ves dotedanji jugoslovanski uprav- ni aparat in ga zamenjal s svojim, spremenil upravno-politično razde- litev pokrajine in tudi pri tem upo- števal svoje narodnopolitične in- terese, uničil slovenske strokovne, cerkvene in druge organizacije. V šolah je učni jezik postal nemščina, ustanavljali so nemške vrtce in or- ganizirali jezikovne tečaje za pode- želsko prebivalstvo. Odstranjeni so bili vsi slovenski napisi, ponemče- na so bila krajevna imena, celotno okupacijsko območje je začelo do- bivati nemško lice. V osrednjih Slovenskih goricah je okupacijska oblast naletela na ugo- den odziv, ne samo zaradi skrbno vodene propagande še pred oku- pacijo, ampak zlasti zaradi izrazito neugodnih gospodarskih in social- nih razmer na tem podeželju. Delu prebivalstva, zlasti nezaposlenim in viničarjem, se je v prvih mesecih okupacije izboljšal socialni položaj, precej se je izboljšala prehrana na podeželju, zato oblast ni izzvala ne- jevolje prebivalstva. Uporniško (na- rodnoosvobodilno) gibanje na ob- močju Lenarta v Slovenskih goricah ni bilo vselej in v celoti organizira- no, zlasti ne na začetku, ko so upor- niške skupine nastajale tudi spon- tano in sprva niso imele povezav s KPS in OF. Na območju Voličine je nastala skupina »Viktorija«. Takšne in podobne uporniške skupine so v Slovenskih goricah in na celotnem slovenskem Štajerskem nastajale na osnovi narodne zavesti. Nekate- re so sestavljali narodnozavedni pri- padniki Katoliškega tabora in drugi rodoljubi. Omenjene skupine so po- skušale oslabiti učinke nacistične propagande. Pozneje so se člani teh skupin v veliki večini vključili v OF, nekatere skupine pa so se povezale s Slovensko legijo v Ljubljani, a so bile še vedno proti okupatorju. Prvi odbor OF v Cerkvenjaku Narodnoosvobodilno gibanje na območju Lenarta se je sprva razvi- jalo pod vplivom žarišč odpora na Ptuju (Lacko, Osojnik) in deloma tudi v Ljutomeru (Kuhar, Mikl, Vuk). Prvi odbor OF v osrednjih Sloven- skih goricah je bil ustanovljen v Cerkvenjaku 4. novembra 1941 v Altovi gostilni. Pobudnik je bil par- tijski sekretar iz Ljutomera Štefan Kuhar. V odboru so sodelovali na- rodnozavedni Cerkvenjačani, med katerimi so bili na začetku gibanja odločilna vloga Jožeta Kocbeka in njegove povezave z OF. Okoli njega so se zbrali Lojze Štefanič, njegova sestra Slavica, Franček Vršič, Jože Paluc, Klement Lievalt, Lojze Šafa- rič in Janez Čeh, ki pa je v nadalje- vanju odigral precej nečedno vlogo. Bil je namreč sodelavec gestapa in vrinjen v cerkvenjaško skupino ter po njegovem nalogu tudi v Sloven- skogoriško četo, v katero je vstopil junija leta 1942. Začetki narodno- osvobodilnega gibanja so bili iz- redno tvegani, saj je nemška oblast delovala do potankosti, policija pa je uspešno nadzorovala vse doga- janje. V tem obdobju okupatorjevo nasilje še ni pokazalo pravega »ob- raza«. Razmere so se kmalu pov- sem spremenile, in to zlasti po 14. juliju 1942. Takrat je skupina Fran- ca Osojnika v Stanetincih napadla dva nemška žandarja na motorju. Žandarja sta bila ubita, motor pa zažgan. Osojnikovi borci so jo od- nesli brez prask. Dejanje je dvignilo na noge ves policijski in varnostni aparat v bližnjem okraju na Ptuju in začel se je val aretacij Cerkvenja- čanov (Anton in Štefanija Fekonja, Marija Markovič, Frančiška Šafarič, Konrad Čeh, Anton Topolovec, Ivan Feldhofer in Emilija Toplak). Nemci so kmalu aretirali še preostale sode- lavce OF in jih zaprli v koncentracij- ska taborišča, nekaj pa ustrelili kot talce (Emilija Toplak, pa tudi Janez Čeh, sicer borec in eden od izdajal- cev Lackove čete in Jože Kocbek, ki je bil ustreljen v Mariboru že 2. oktobra 1942). Novi udarec gibanju je bil padec Slovenskogoriške - Lac- kove čete 8. avgusta 1942 v Mostju pri Juršincih. Četa je bila izdana, padli so vsi borci razen Jožeta Lac- ka, Franca Osojnika in Mirka Reša. Lacka so po izdaji ranjenega ujeli in ga v ptujskih zaporih hudo mučili, tako da je mučenju podlegel. Fran- cu Osojniku se je uspelo izogniti aretaciji in se je po spletu okoliščin pridružil Ruški četi. Tam je dobil partizansko ime Kostja in je nato postal borec Pohorskega bataljona. Ta ga je pošiljal na teren v Sloven- ske gorice, kjer je bil na domačiji Franca Krambergerja v Krčevini pri Vurberku izdan in 29. decem- bra 1942 ubit. Mrtvega Osojnika so Nemci odpeljali na Ptuj, na sedež gestapa in pred zid Brenčičeve hiše, da bi ga videli ptujski nemčurji. Po ustrelitvi Osojnika je policija poro- čala, da je »v okrožju Ptuj po ustre- litvi vodje bande Osojnika nastopil mir«. Po uničenju slovenskogoriške čete poleti 1942 v osrednjih Sloven- skih goricah nastane popolno zatiš- je narodnoosvobodilnega gibanja. Prihod Franca Zalaznika - Leona in Srečka Rojsa - Nika jeseni leta 1943 na območje Voličine pomeni nov začetek odporniškega naro- dnoosvobodilnega gibanja z usta- novitvijo odbora OF oktobra 1943 v Lenartu. Največji razmah doživi narodnoosvobodilno gibanje v dru- gi polovici 1944, kar traja vse do osvoboditve. Značilnost narodnoo- svobodilnega gibanja 1941–1945 na območju osrednjih Slovenskih goric je pojav četnikov (oddelki kraljeve vojske v domovini), in to čeprav je bila ena od posebnosti narodnoo- svobodilnega boja na slovenskem Štajerskem in v Slovenskih goricah ta, da ni bilo kvizlinških oddelkov v pomembnejšem obsegu. Nemška zasedba ni omogočala legalizirane ali tajne organiziranosti. Verman- šaft Štajerske domovinske zveze kot največjo polvojaško formacijo v tej pokrajini pa je organiziral oku- pator, sam in v skladu s svojimi po- litičnimi nameni. Iz Ljubljane je bilo nekaj poskusov organiziranja »bele garde«, vendar se je le na manjšem območju Slovenskih goric (del Le- narta, Benedikt, Sveta Ana, del Ju- rovskega Dola in Svete Trojice, Ma- lečnik, Dragučova) in na Dravskem polju oblikovala pomembnejša skupine četnikov Jožeta Melaherja - Zmagoslava, ki so januarja 1945 sklenili sporazum z Nemci. Tudi vojaška mobilizacija Okupacijske oblasti so v Slovenskih goricah izvajale tudi vojaško mobili- zacijo. Z območja UE Lenart je bilo prisilno mobiliziranih veliko mož in fantov (ocenjujemo, da več kot 500). Že leta 1942 je namreč začel veljati nemški zakon o vojaški obve- znosti (celo z veljavnostjo za nazaj). Mobilizirali so letnike od 1908 do 1929. Na območju UE Lenart je tudi primer mobilizacije letnikov 1905 in 1907. Največ mobiliziranih je bilo leta 1943 in 1944. Številni so kon- čali na frontah pri Stalingradu, na Siciliji, v Afriki in Franciji. Precej jih je med dopusti dezertiralo, večina se jih je skrivala, nekaj se jih je prid- ružilo partizanskim enotam na Koz- jaku in Pohorju. A več je bilo tako imenovanih »skrivačev«, saj zveze s partizanskimi enotami niso najbolje delovale in tveganje je očitno bilo preveliko. Zato so dezerterji ostajali v skrivališčih vse do konca vojne in s tem tvegali tudi življenje družin, pri katerih so bili skriti. dr. Marjan Toš Spomenik na kraju prvega oboroženega spopada z okupatorjem v Stanetincih pri Cerkvenjaku (Foto: Marjan Toš) avgust 2019 5 OBLETNICA Po poteh Titovih partizanov 75. obletnica desanta na Drvar 24. maja 1944 je bil sončen dan, vse je bilo v cvetju. Mladi iz Drvarja in okoliških vasi so se skupaj s člani partije in skojevci že več dni prip- ravljali na veliko slovesnost v čast Titovega rojstnega dne. Gledališka skupina 3. krajiške proletarske bri- gade je vadila bogat kulturni pro- gram. Glavna ulica je bila počišče- na, sledovi prejšnjih bombardiranj odstranjeni, na njej je bilo polno sprehajalcev, saj so v mesto od vsepovsod prihajali borci partizan- skih enot. Borci, ki so imeli za sabo boje na Kozari, Neretvi in Sutjeski. Spomi- njali so se hudih preizkušenj in se hkrati veselili slavja naslednji dan. Tito naj bi zbrane nagovoril na ve- likem ljudskem zborovanju. Ves ta čas so marljivo delali tudi v krojaš- ki in čevljarski delavnici: za Tita so šivali novo maršalsko uniformo in izdelovali nove škornje. Zvečer so v dvorani Doma kulture ljudem pred- vajali dokumentarne filme … Medtem so se nemške desantne enote že pripravljale na napad in ljudem v Drvarju vsilile eno najbolj krvavih bitk v narodnoosvobodilni vojni. Operacijo so Nemci poime- novali Skok šahovskega konja, nji- hov cilj pa je bil obglaviti vodstvo jugoslovanskih partizanov – uje- ti ali v skrajni sili ubiti vrhovnega komandanta, tovariša Tita. Zgo- daj zjutraj 25. maja sta nad Drvar prileteli izvidniški letali. Stražarji so sicer sprožili preplah, a so ga, potem ko se letali nista vrnili, tudi preklicali. Kmalu zatem so vrhov- nemu štabu iz Bosanskega Petrovca sporočili, da leti proti Drvarju eska- drilja nemških letal. Čeprav je Tito sodelavce o tem obvestil in so ti sprožili preplah, so ljudje v Drvarju še mirno spali, ko so letala prilete- la nad kotlino in začela odmetavati smrtonosni tovor. Vračala so se v valovih, tla v Drvarju so se tresla, odmevale so eksplozije, povsod se je dvigal dim, plameni pa so požirali hiše in tovarne. Protiletalski mitra- ljezi na Šobića glavici in na Gradini, ki so se jim pridružili še borci s pu- škami, jim niso bili kos. V Drvarju je vrelo kot v kotlu. Bombnikom so se pridružila spremljevalna lovska le- tala in z mitraljezi kosila ljudi, ki so bežali proti bližnjim gozdovom. Sle- dila so transportna letala, ki so za sabo vlekla jadralna. Prikazali so se padalci in bili ob pristanku na tleh takoj pripravljeni na boj. Titovi bor- ci so spoznali, da gre zares. Tito se je s sodelavci umaknil v pečino nad Uncem. Branili so jo borci iz nje- govega spremljevalnega bataljona. Tito se je s sodelavci spustil v stru- go potoka in se umaknil na Gradino, od tam na Podove in nato na Vis. Po 75 letih je Drvar drugačen. Lju- di na glavni ulici skorajda ni, nikjer ni čutiti pravega veselja, zapuščeni tovarniški obrati so videti, kot da se je desant končal šele pred nekaj dnevi. K temu zagotovo pripomore tudi specifična administrativna ure- ditev občine. Pa je Titov Drvar, mesto heroj, ki si je ta naslov zaslužil tudi zato, ker se je 27. julija 1941 tu začel oboro- žen upor v BiH proti kvizlinški NDH in je tu nastalo osvobojeno ozemlje, t. i. Drvarska republika, po osvobo- ditvi leta 1945 živel drugačne čase. Pred razpadom Jugoslavije leta 1991 je v občini živelo skoraj 18.000 ljudi in vsi so imeli delo. Cvetela je industrija, predvsem lesna, pa tudi tekstilna in strojna. K razcvetu je svoje prispeval še spominski kom- pleks »25. maj«. Našteli so celo po 190.000 obiskov na leto, zdaj jih je največ 15.000. Domačini verjamejo, da bo park, simbol protifašističnega boja, turistično spet zaživel ter mes- to in celotno območje predstavil svetu v lepši luči. Obnovili so že del muzejskih vsebin in oživili nekdanji turistični krajo. Sem spet prihaja- jo ljudje iz vseh držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, med njimi je zagotovo največ Slovencev; prihajajo pa tudi turisti iz številnih drugih evropskih držav. Zanima jih predvsem Titova pečina, obišče- jo pa tudi zgodovinski in etnološki muzej. Nekdanja bogata muzejska zbirka je bila med zadnjo vojno žal uničena oziroma pokradena. Obi- skovalci se najdlje zadržijo ob repli- ki Titove maršalske uniforme. Origi- nalno so leta 1944 zaplenili nemški padalci in jo odnesli v Nemčijo kot dokaz, da so Tita »likvidirali«. Po- zneje so jo muzeju sicer vrnili, a je skupaj s številnimi drugimi predme- ti izginila med vojno 1992–1995. V okviru muzejskega kompleksa delu- je tudi Združenje žena Titova peči- na, ki obiskovalcem ponuja značilne domače ročne izdelke, pa tudi drnu- ljevo žganje ter sok in marmelado iz drnulj. Miroslava Galić iz Združenja pravi, da je drenovo žganje skupaj s Titom postalo njihov zaščitni znak. 25. maja letos je Drvar vsaj za ne- kaj ur oživel. Na glavni ulici, na Ti- tovi, smo se že dopoldne srečevali z ljudmi, tovariši iz BiH, Srbije, Hrva- ške in Črne gore, ki so se prišli tako kot mi poklonit spominu na našo ne tako davno skupno zgodovino. S protifašisti in somišljeniki smo se skupaj poklonili spominu na padle med desantom in narodnoosvobo- dilnim bojem, žal ob ruševinah nek- daj mogočnega spomenika. Venec je v imenu ZZB za vrednote NOB Slovenije k spomeniku položila Va- lerija Skrinjar Tvrz, slovenska par- tizanka, novinarka in pisateljica, ki je po vojni večino svojega življenja preživela v Sarajevu. Na osrednji prireditvi z bogatim kulturno-zabav- nim programom je navzoče v imenu naše delegacije tudi pozdravila in recitirala svojo pesem Obljubljena dežela, protest proti nacionalizmu. Prireditev se je začela s pozdravni- mi besedami mlade in obetavne dr- varske županje Dušice Runić, ki je poudarila pomen 25. maja za zgo- dovino »naroda, ki se bori proti fa- šizmu«. Na novi fašizem, ki v spregi s kapitalizmom čedalje više dviga glavo po vsej Evropi, pa je z odloč- nimi besedami spomnil predsednik Zveze antifašistov in borcev BiH (SABNOR BiH) Sead Đulić. Drvar so med prireditvijo preletavala letala Aerokluba iz Prijedorja, s ploščadi nad Titovo pečino pa so se spustili jadralni padalci. Posebno razpolože- nje je s svojim prihodom in pesmi- jo na ustih ustvarila pohodna enota slovenskih planincev in članov bor- čevske organizacije iz revirjev, ime- novana »Karel Destovnik - Kajuh«. Do prizorišča se je od Podov spusti- la po Titovi stezi, na njenem čelu pa je slovensko zastavo z zvezdo nosil Jani Flis. V bogatem kulturnem pro- gramu so nastopili otroci iz vrtca in člani AKUD Mira Lukać, svoje plese pa je predstavila tudi folklorna sku- pina iz Travnika. Na poti v Drvar smo se ustavili tudi v Jasenovcu in na Kozari in se znova prepričali, kakšno zlo sta fa- šizem in nacionalizem. V Jasenovcu smo k Cvetu Bogdana Bogdanovića v imenu slovenskih taboriščnikov položili venec v spomin in opomin, v pietetni tišini pa smo se pokloni- li tudi žrtvam na Kozari in v njihov spomin položili venec k veličastne- mu spomeniku na Mrakovici. Aleksandra Jankovič V SLIKI IN BESEDI Bukovo: V Bukovem, vasici pod Kojco na prehodu iz doline Idrijce v Baško grapo, je bila 2. junija slovesnost v spomin na padle borce brigade Garibaldi Natisone. Borci so po nemški ofenzivi decembra leta 1944 iz Trnovskega gozda preko Čepovanske planote po zasneženih poteh prišli na Šentviško planoto in v hladnem jutru 21. januarja 1945 so prispeli v vas Bukovo. Tu so jih v zasedi presenetili Nemci in domobranci. Dogodila se je tragedija in padlo je 24 borcev. V spomin nanje vsako leto pri spominskem obeležju na Bukovem KO ZB Cerkno prip- ravi slovesnost. Poleg domačinov, praporščakov in članov ZB so vsako leto prisotni tudi člani ANPI - VZPI iz Čedada. Govornik Vojko Hobič je poudaril, da je bilo potrebno v vojni sodelo- vanje, kot ga je treba krepiti tudi v miru, saj smo tako lahko močnejši. Še posebno zdaj, ko se v Evropi znova razraščajo ksenofobija, populizem in nacionalizem. Navzoče je pozdravil Elio Nadalutti, predsednik ANPI Čedad, ter se zahvalil za negovanje spomina na padle in skrb za spominsko obeležje na Bukovem. Srečanje se je nadaljevalo v gasilskem domu na Bukovem. Besedilo: Vojko Hobič, foto: Luciano, Čedad Dolž: S skromno prisrčno slovesnostjo smo se na Dolžu tudi letos spomnili priljubljenega koman- danta Cankarjeve brigade, Alojza Dragana, ki je padel v boju malo pred osvoboditvijo, rojen in pokopan pa je v tem kraju. Spomnili smo se tudi komandanta I. bataljona Cankarjeve brigade Zdravka Firma ter njegovih štirih borcev in bolničarke, ki so 1. aprila 1944 padli na Selih pri Zajčjem vrhu. Slovesnost je potekala na urejenem prostoru ob pokopališču. Tam so bili razvrščeni pra- pori borčevskih združenj in organizacij ter Skupnosti borcev Cankarjeve brigade. Zraven se je postrojila Novomeška četa spominskega Gorjanskega bataljona s poveljnikom Ivanom Petančičem. Navzoče je pozdravil novoizvoljeni predsednik KO ZB Stopiče Zoran Župevc. Bogat in zahteven kulturni spored so izvedli učenci in učenke podružnične Osnovne šole Podgrad pod mentorstvom Helene Lukman. Recitaciji sta dodali še »partizanka Breda« iz Novomeške čete in Marjetka Hren. O življenju in smrti Alojza Dragana ter o bojih 1. bataljona Cankarjeve brigade v okolici Dolža na začetku aprila leta 1944 je spregovoril Boris Hren iz Skupnosti borcev Cankarjeve brigade. Predsednik te skupnosti Dušan Hren pa je z delegacijo obiskal grob Alojza Dragana na pokopališču in položil venec k spomeniku padlim za svobodo. Slovesnost sta pripravili ZB NOB Novo mesto in Krajevna organizacija ZB Stopiče, vodil pa jo je Aleš Kirn. Besedilo in foto: Stojan Pertovt Kropa: Krajevna organizacija ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica je ob 77. obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja pripravila pohod od spomenika do spomenika. Startali smo 23. mar- ca ob deveti uri iz Krope spred nove informacijske table v Kotlu oziroma spred spomenika NOB, prvega na naši poti. Takoj na začetku je Miran Hladnik povedal nekaj o spominskih obeležjih na območju Krope in Jelovice. Del spretnejših se je nato za kratek čas oddvojil in obiskal spominsko ploščo Blažu Ažmanu, ki zaradi svoje lege na hudi strmini desno od poti zahteva malo več ple- zalskih veščin. Vzpon do Vodiške planine smo popestrili z živahnim pogovorom. Po dobri NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI Polaganje venca v spominskem parku v Jasenovcu Utrinek iz Drvarja avgust 20196 V SLIKI IN BESEDI uri razvajanja na Vodiški planini (oskrbnica Hajdi nas je pogostila s posebno, prav za nas spečeno pogačo) smo se vračali mimo dveh spomenikov nad kamnolomom, mimo kmetije Miklavžovec, mimo Osnovne šole Lipnica z doprsnim kipom našemu heroju Žagarju, mimo spomenika desetim talcem na križišču v Lipnici in nazaj do izhodišča v Kropi. Naredili smo si zelo lep dan, na srečo pa je bilo tudi vreme na naši strani. Bilo nas je 22 udeležencev. Besedilo in foto: Mira Hladnik Vogrsko: Ob 30. obletnici smrti pomembnega družbenopolitičnega delavca na Primorskem Julija Bel- trama-Janka je Krajevna organizacija ZB Vogrsko v sodelovanju z Območnim združenjem borcev za vrednote NOB Nova Gorica 13. aprila 2019 na Vogrskem pri Novi Gorici pripravila okroglo mizo, na kateri so sodelovali zgodovinar dr. Branko Marušič, nekdanja generalna konzula v Trstu Jože Šušmelj in Štefan Cigoj, predsednik TIGR-a dr. Savin Jogan, nečakinja in zgodovinarka Vlasta Beltram in sin Peter Beltram. Pred približno 80 poslušalci so opisali življenjsko pot človeka, ki je pomembno zaznamo- val politično dogajanje med vojno in po njej na Primorskem. Tovariš Janko se je rodil 5. maja 1913 na Vogrskem, v vasici, ki se je vpisala v slovensko zgodovino kot kraj, kjer je bil po ka- pitulaciji Italije septembra leta 1943 ustanovljen Pokrajinski narodnoosvobodilni svet. Član tega sveta bil tudi Julij Beltram. Po vojni je bil sekretar okrožnega komiteja komunistične partije Julijske krajine za Goriško okrožje (Cona A). Po uveljavitvi pariške mirovne pogodbe leta 1947 pa je postal politični vodja v koprskem okraju v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Po priključitvi tega ozemlja k Sloveniji 1954 se je preselil v Ljubljano, kjer je do upokojitve opravljal vrsto pomembnih političnih funkcij. Napisal je več člankov in razprav ter tri knjige: Tukaj je Jugoslavija, Pomlad v Istri: Istrsko okrožje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja 1947–1952 in Vogrsko v ogledalu časa. Umrl je leta 1989 v Lju- bljani, pokopan pa je v rodni vasi Vogrsko. Okroglo mizo je vodila Vladka Gal Janeš iz občine Renče - Vogrsko, pokroviteljice okrogle mize. Besedilo in foto: Miloš Lozič Postojna: Občina Postojna praznuje 23. aprila občinski praznik, in sicer v spomin na dogodek iz druge svetovne vojne, ko so v noči z 22. na 23. april 1944 v Postojnski jami diverzanti Vojkove brigade zažgali bencin. V Postojni so občinsko praznovanje letos sklenili 28. aprila s spo- minsko slovesnostjo ob 75. obletnici požiga bencina v Postojnski jami. Slovesnost je bila tokrat zaradi slabega vremena v prostorih restavracije Pivka jama. Udeležence slovesnosti sta pozdravila predsednica KO ZB NOB Postojna Katja Vuga in župan Občine Postojna Igor Marentič, sledil pa je nagovor Pawła Czerwińskega, veleposlanika Republike Poljske v Sloveniji, ki je z delegacijo položil tudi venec k spomeniku poljskemu vojaku Tadeuszu. Sadowskemu - Tomu. Slavnostni govor je imel zgodovinar dr. Martin Premk. V svojih mislih in pogledih je večplastno in širše osvetlil preteklost in sporočilno pomenljivo poudaril se- gmente naše zgodovine v drugi svetovni vojni, hkrati pa je realno in kritično predstavil tudi sedanjost, ki vse prevečkrat pozablja temelje, na katerih smo Slovenci kot narod obdržali svojo identiteto. Spregovoril je tudi o potvarjanju zgodovine. Podpredsednik ZZB Marjan Križman je ob tej priložnosti podelil zlato plaketo ZZB NOB Slovenije 94-letnemu domačinu Jožetu Hladniku, nekdanjemu partizanu in vezistu, za vse zasluge in delo pri ohranjanju vrednot NOB, ki jih je zvesto opravljal desetletja. V kulturnem programu je zapel Moški pevski zbor Izola pod vodstvom Antona Baloha, z recitacijami sta nastopili učenki Osnovne šole Anton Globočnik in z glasbeno točko Vanda Turk. Spominsko slovesnost sta pripravila Združenje borcev za vrednote NOB Postojna in Krajevna organiza- cija ZB za vrednote NOB Postojna v sodelovanju z Občino Postojna. Organiziran je bil tudi pohod do Črne jame, ki se ga je udeležilo dvajset pohodnikov. Katja Vuga Celje: Člani KO ZB za vrednote NOB Center Celje in Rdečega križa Center Celje smo se 4. junija udeležili izleta v Pivko in na grad Prem. Po jutranjem odhodu iz Celja smo se najprej us- tavili na letališču pred Pivko, kjer smo poklepetali v dobri družbi in se po malici odpeljali do Parka vojaške zgodovine. Tam smo si ogledali muzejsko in doživljajsko središče, ki je nastalo na območju starih italijanskih vojašnic v Hrastju v Pivki. Na ogled so tankovska artilerijska zbirka, ki jo sestavljajo najdragocenejši primerki težkega orožja, kot so tanki, ter NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI 03-898-26-30 info@muzej-velenje.si www.muzej-velenje.si obiščite GRILOVO DOMACIJO ekomuzej blizu Velenja GLOSA »Protifašistična paštašuta« Osrednje vodstvo Vsedržavnega združe- nja partizanov Italije (ANPI) je letos, ob 75. obletnici padca fašizma (25. julija 1943), sklenilo spodbuditi široko akcijo organiziranja tradicionalnih tovariških in prijateljskih omizij ob legendarni »protifašistični paštašuti«. Običaj tovariških in prijateljskih sre- čanj ob omenjeni tradicionalni italijan- ski jedi sega globoko v čas siromaštva italijanskega podeželja. Običaj je moč- neje zaživel ob aretaciji Mussolinija in padcu fašizma. Tega dne naj bi se po- sebej razveselil revni, toda socialno oza- veščeni kmet Alcide Cervi, oče sedmih si- nov. Ob radostni novici o padcu Musso- linijevega režima naj bi vzkliknil: »Padec Mussolinija in fašizma moramo prosla- viti z veliko protifašistično paštašuto in prirediti fašizmu najlepši pogreb.« Sanje očeta Cervija se niso uresniči- le. Že po dveh mesecih (23. septembra Štefan Cigoj 1943) se je rodila nova Mussolinijeva pošastna država, »Salojska socialna republika«, ki je bila še krutejša od prejšnje. Fašistično maščevanje je bilo pretežno usmerjeno v svobodoljubno revno delavsko-kmečko prebivalstvo in še posebno v uporniško družino Cervi. 26. decembra 1943 so krvniki Salojske republike usmrtili vseh sedem njegovih sinov. Omenjeni fašistični zločin je ostal glo- boko zasidran v zavesti večine italijan- skih protifašistov in rodoljubov. ANPI je v spomin na tragični dogodek spro- žil akcijo združevanja demokratično usmerjenih Italijanov ob omizjih s po- nudbo legendarne »protifašistične pa- štašute«. Pobuda naj bi pripomogla k utrjevanju starih in sklepanju novih to- varištev ter opozorila javnost na čedalje večjo nevarnost širjenja fašizma v Italiji in v nekaterih drugih evropskih državah. Akcija organiziranja prijateljskih omizij s »protifašistično paštašuto« v 60 italijanskih mestnih središčih in z večtisočglavo udeležbo je pričako- vano naletela na večinoma pozitivne ocene, hkrati pa tudi na ostre kritike skrajnih desničarjev. V našem bli- žnjem italijanskem sosedstvu sta bili dobro obiskani dve prireditvi s »pa- štašuto«, in sicer v Gorici in Trstu. Obeh se je udeležilo tudi nemajhno število naših državljanov, med njimi tudi tistih, ki jih pobuda ANPI - VZPI ni prav navdušila. Pričakovati je, da bodo protifašisti na italijanski strani kuhali svojo tradicio- nalno »paštašuto«, mi na naši strani pa še naprej »partizanski golaž«. Prevladu- je prepričanje, da med omenjenima po- nudbama ne bo prepira, saj sta obe jedi po kulinarični in ideološki plati popol- noma kompatibilni. OBLETNICA Ruska kapelica pod Vršičem Simbol globokega prijateljstva Osrednje spominske slovesnosti ob 103. obletnici postavitve Ruske ka- pelice pod Vršičem, tokrat je bila prireditev posvečena povojnemu odmevu, se je 27. julija udeležilo več kot tisoč ljudi. Častni pokrovitelj spominske slovesnosti in slavnostni govornik je bil predsednik državne- ga zbora Dejan Židan. Ruska kapelica pod Vršičem je pos- tala več kot kraj pietete in simbol globokega prijateljstva med sloven- skim in ruskim narodom, postala je del naše moralne in civilizacijske zaveze, da tej in prihodnjim gene- racijam zagotovimo mirno in varno življenje, je med drugim dejal Židan. Zbrane, med njimi so bili tudi pred- sednik države Borut Pahor in pred- sednik slovenske vlade Marjan Ša- rec, številni gospodarstveniki in po- litiki, sta nagovorila tudi vodja ruske delegacije, minister za digitalni ra- zvoj, zveze in množične komunika- cije Konstantin Noskov, in prorektor Univerze v Ljubljani Boštjan Botas Kenda, ki je spomnil, kako je univer- za odprtih rok sprejela uveljavlje- ne ruske profesorje, obenem pa je prepričan, da se bodo slovensko-ru- ske vezi, ki so se stkale pred več kot sto leti, ohranjale tudi v prihodnje. Letošnjo prireditev so namreč pove- zali s stoletnico Univerze v Ljublja- ni, saj so njeni ustanovitvi botrovali tudi ruski imigranti. Spominsko mo- litev je vodil rektor sanktpeterbur- ške duhovne akademije, škof Silou- an Peterhof. Po slovesnosti pri Ruski kapelici je bilo v središču Kranjske Gore tradicionalno družabno sreča- nje članov Društva Slovenija - Rusi- ja s kulturnim programom. Poleg osrednje slovesnosti so v Ljubljani in Kranjski Gori pripravi- li še vrsto drugih kulturnih dogod- kov. Na ljubljanskem Kongresnem trgu je bil koncert ruske jazzovske zasedbe Vadim Eilenkrig kvartet, sveženj slovesnosti pa so skleni- li z nastopom mešanega pevskega zbora sanktpeterburške duhovne akademije v ljubljanski frančiškan- ski cerkvi. Spomenik tudi v ruskem glavnem mestu Vodja ruske delegacije Noskov se je zahvalil Kranjskogorcem, Sloveniji, Društvu Slovenija - Rusija in vsem, ki skrbijo za ohranjanje Ruske kapelice, in poudaril: »Ne samo da vidim vaša realna dejanja, ki vodijo k ohranitvi tega simbola našega skupnega spomina. Čutim ta topli, iskreni odnos, ki ga gojite do vseh Rusov, pripadnikov naše države, in verjemite, da so ta čustva vzajemna. Že kmalu bomo dobili še en simbol prijateljstva med našima narodoma. Sprejeta je bila namreč odločitev, da bo v Moskvi postavljen spomenik vsem Slovencem, ki so v času prve in druge svetovne vojne umrli na ruskih tleh. Ta spomenik bo postavljen v Parku zmage, kamor prihaja na milijone Rusov in drugih, da bi se spomnili naukov prve in druge svetovne vojne. Naš skupni zgodovinski spomin je jamstvo za ohranitev miru, in to ne le na evropski celini, ampak po vsem svetu.« Spomin na umrle tovariše Rusko kapelico pod Vršičem so leta 1916 zgradili preživeli ruski vojni ujetniki v spomin na umrle tovariše, ki jih je med graditvijo ceste čez Vršič zasul snežni plaz. Po prvi svetovni vojni so za kapelico skrbeli domačini in okoličani. Po rekonstrukciji ceste leta 1937 so našli številne grobove umrlih ruskih ujetnikov, posmrtne ostanke so pokopali v kostnici ob kapelici, nad katero so postavili piramido, na njej pa napis Sinovom Rusije. Leta 2006 je bila kapelica v celoti obnovljena. Gostje na spominski slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem. Foto: Štef Domjan avgust 2019 7 V Begunjah je bila obsojena na smrt in zaprta do 29. junija 1944, ko je bila na vrtu kaznilnice ustreljena skupaj s petimi sotrpini. Na morišče so jo nemški zločinci pripeljali kar v samokolnici, ker sama zaradi rane na nogi in strahotnega mučenja ni mogla Obisk v muzeju v Pivki (Foto: Marjan Vižin) V SLIKI IN BESEDI oklepna vozila, topovi, letala, helikopter in nemška vojaška lokomotiva. Zbirko dopolnjujeta tudi razstava Enotni v zmagi, ki prikazuje slovensko osamosvojitveno vojno v letu 1991, ter razstava Tank je bunker in grobnica, v kateri so predstavljene zgodbe tankistov s Pivškega med drugo svetovno vojno. Videli smo tudi podmornico P-913. Iz muzeja smo se odpeljali v vasico Narin, ki leži v slikoviti pokrajini med Snežnikom in Nanosom. Tam smo imeli na turistični kmetiji Pri Andrejevih ekološko domače kosilo. Po hudem nalivu in toči smo se odpeljali proti Ilirski Bistrici in se ustavili na gradu Prem, ki kraljuje nad slikovito dolino reke Reke. Grad s svojo impozantno arhitekturo in živahno zgodovino priča o strateški pomembnosti teh krajev od antike pa vse do konca 19. stoletja. Danes je grad obnovljen v slogu, ki ga je vanj vnesel zadnji lastnik, tržaški zdravnik Bruno Zucculin, ki je leta 1927 kupil grad kot razvalino in si v njem uredil poletno rezidenco. Na koncu našega izleta smo se še sprehodili do rojstne hiše slovenskega pesnika Dragotina Ketteja, ki je pustil v slovenski moderni velik pečat. Jana Kokalj Črni Vrh: Hudi boji med drugo svetovno vojno so na Primorskem zahtevali številne žrtve, od katerih je marsikatera iz daljnih dežel. Ena takšnih je tudi neznani ruski vojak, ki so mu domačini uredili grob v Črnem Vrhu nad Idrijo. Redno ga vzdržujejo in gojijo spomin na padlega ru- skega partizana. Letošnja spominska slovesnost sredi gozdov v Črnem Vrhu nad Idrijo je bila 24. aprila. Ude- ležili so se jo tudi predstavnika Veleposlaništva Ruske federacije, svetovalec Konstantin Janovič in podpolkovnik Sergej Banin, idrijski župan Tomaž Vencelj, član Krajevne skupnosti Črni Vrh Jurij Kavčič, svetnik v Državnem svetu Republike Slovenije Bojan Ržun, ki je tudi predsednik ZB za vrednote NOB Idrija, in predstavniki drugih veteranskih organizacij. Za vzdrževanje groba ima največ zaslug Ivan Rudolf, ki ima tudi muzej prve svetovne voj- ne. Muzej je postavljen v spomin njegovemu staremu očetu, ki je iz vojne prišel kot invalid. Muzej nosi moto: »Da ne bi pozabili!« Največ eksponatov predstavlja orožje. En prostor je namenjen žičnici, »feldbanu« in kovačiji, ki je bila obvezna spremljevalka transporta. Zadnja pridobitev muzeja je motor za pogon, ki ga je izdelal konstruktor Porsche in je eden izmed zadnjih dveh primerkov Daimler Benza. Sodelovanje med ruskim veleposlaništvom in domačini pri polaganju cveta v spomin na ujetnike iz prve svetovne vojne je prispevalo tudi k obuditvi zgodbe ruskega vojaka iz druge svetovne vojne. Ivan Rudolf je tako pred leti predstavnikom ruskega veleposlaništva pokazal grob neznanega ruskega vojaka, ki je prebegnil iz nemške vojske v ruski bataljon IX. korpusa NOV in POJ. Ker je bil grob v slabem stanju, so se domačini dogovorili s predstavniki veleposlaništva ruske federacije za obnovo in to lani tudi naredili. V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Črni Vrh nad Idrijo, prisotni pa so bili tudi praporščaki. Besedilo in foto: Miloš Šonc Grahovo: Ob obletnici začetka druge svetovne vojne na slovenskih tleh je bila 6. aprila v Grahovem na Trgu narodnega heroja Stanka Semiča - Dakija spominska slovesnost. Pripravili so jo šestič zapored in se tako poklonili žrtvam nacizma. NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI Brane Virant Bogomila Kurat - Olga Franc Kurat ZLOČINI OKUPATORJEV Sediva za mizo v skrbno posprav- ljeni in urejeni kuhinji. Zrem v sta- rejšega sivolasega moža, ki spo- četka s pripovedovanjem nekoliko okleva, kot da bi zbiral moč, nato pa začne govoriti o trpljenju svoje družine med vojno. Bil je najmlaj- ši od otrok, njegov spomin je še vedno čil in pripoveduje tekoče. Na kratko umolkne samo ob opi- sovanju smrti dveh sestra in brata. V tišini, ki je nastala, vprašujoče dvignem pogled iznad beležnice in se zazrem v pripovedovalca. Na njegovem obrazu vidim bolečino, ki mu je vzela glas, znova si opomore in nadaljuje kljub komaj opaznim solzam v očeh. Pomislim, koliko zla in trpljenja so nizkotni in nagnusni izdajalci povzročili lastnim ljudem in na narodovem telesu pustili ne- časten in umazan pečat. Kuratovi so bili Primorci, doma v Šempasu pri Gorici. Leta 1924 so pred fašizmom ilegalno pribeža- li v Kraljevino Jugoslavijo. Najprej so se nastanili v Ljubljani, nato pa leta 1931 našli stanovanje na Kok- rici, v Peručevi hiši. V osemčlanski družini so bili: oče Ciril, mati Mari- ja, hčere Metoda, Bogomila - Olga, Lojzka in Mira ter sinova Franc in Anton kot najmlajši. Neusmiljena vojna vihra je med njimi terjala krut davek, saj so za posledicami izdaj kar trije otroci z življenjem plačali sodelovanje v narodnoosvobodil- nem boju. To sta bili sestri Bogo- mila s partizanskim imenom Olga, Lojzka in brat Franc. Drugi člani družine razen hčerke Metode, ki je že pred vojno odšla v Zagreb, pa so bili izseljeni v taborišče Burghau- sen na Bavarskem v Nemčiji. Franc Kurat (1914–1942) je bil med mladimi ljudmi na območju Gorenjske, ki so se med prvimi od- zvali klicu upora proti okupatorju. Kot mladinski aktivist se je vključil v narodnoosvobodilni odpor. Na začetku leta 1942 je od znanca iz- vedel, da ga bodo Nemci zaradi so- delovanja s partizani aretirali, ker da je izdan. Ni pa mu hotel poveda- ti imena izdajalca. Čez nekaj dni ga je povabil na pijačo in ob kozarcu vina mu je povedal, da je izdajalec njihov sosed iz sosednjega stano- vanja na Kokrici. To je bil Janko Marinšek, prosluli organizator do- mobranstva na Gorenjskem in čr- norokec, ki se je po koncu vojne s pobegom v ZDA izmaknil roki pra- vice. Franc je imel že vse priprav- ljeno za odhod k partizanom, med drugim si je dal sešiti primerno ob- leko, vendar so ga Nemci prehiteli in aretirali v Šentvidu pri Ljublja- ni, kjer je delal. Skupaj s sodelav- cema Avgustom Grosom in Jan- kom Rehbergerjem so ga odpeljali v zloglasno kaznilnico Begunje, od tam pa čez nekaj časa v koncentra- cijsko taborišče Auschwitz, kjer so ga jeseni istega leta ubili. Starši so dobili obvestilo nemških okupacij- skih oblasti, da je umrl zaradi kapi. Pred gestapom zbežala k partizanom na Primorsko Bogomila, Milka, kot so jo doma- či klicali, s partizanskim imenom Olga (1924–1944), je kot zavedna Slovenka vedela, kje je njeno mes- to, in se je kmalu po okupaciji kot mladinska aktivistka pridružila na- rodnoosvobodilnemu gibanju. Tudi njeno delovanje ni ostalo neopaže- no in spet se je našel izdajalec, ki jo je ovadil Nemcem. Med delom v tovarni Inteks v Kranju jo je 1. decembra 1943 sredi dopoldneva nekdo poklical k vratarju in ji pove- dal, da jo bo gestapo aretiral. Takoj je odšla v kadrovsko službo, dvigni- la bolniški list in odšla v Struževo, kjer je imela prijateljici iz Poljanske doline. Z njuno pomočjo je dobi- la zvezo s partizani in še isti večer odšla na Primorsko, kjer je vstopi- la v enote IX. korpusa NOV. Zaradi poznavanja terena in ljudi so jo kot terenko in obveščevalko kmalu za- tem premestili nazaj na Gorenjsko, v okolico Kranja. Konec februarja 1944 je skupaj še z dvema parti- zankama odšla v vas Suho, da bi za odhod v partizane pregovorila tri svoje prijateljice. Te so živele same, ker niso imele več staršev, je bil nji- hov skrbnik stric, ki so ga vprašale za mnenje oz. dovoljenje. Odgovo- ril jim je, da potrebuje nekaj časa za premislek, in jim svetoval, naj s partizankami kar počakajo v hiši do jutra, ko se bo odločil, kaj in kako. Skrivaj in potuhnjeno je odšel v Kranj in jih izdal. Ponoči so Nemci obkolili hišo in v kratkem spopadu v peto ranili partizanko Olgo. Nato so jo, ne da bi ji dali zdravniško po- moč, odvlekli na sedež gestapa v Kranju, ki je bil v kranjskem župni- šču. Tam so jo med zasliševanjem mučili, čez nekaj dni pa odpeljali v begunjsko kaznilnico. V Begunjah je bila obsojena na smrt in zapr- ta do 29. junija 1944, ko je bila na vrtu kaznilnice ustreljena skupaj s petimi sotrpini. Na morišče so jo nemški zločinci pripeljali kar v samokolnici, ker sama zaradi rane na nogi in strahotnega mučenja ni mogla hoditi. Kot smo že omenili, je bil sosed Kuratovih znani izdajalec, organi- zator domobranstva in črnorokec Janko Marinšek. Zaradi velike ško- de, ki jo je povzročal narodnoosvo- bodilnemu gibanju, so ga partizani skušali 8. decembra 1943 usmrtiti na njegovem domu. Niso ga našli doma, ker je v strahu za življenje vsako noč spal na kranjskem ge- stapu. Vest o likvidaciji je prišla do Nemcev, prestregli so skupino petih partizanov in jo napadli. Med napa- dom je bil ubit član Varnostno-ob- veščevalne službe Franc Pestotnik - Aljoša, drugim štirim pa se je us- pelo umakniti. Nemci so aretirali Kuratovega očeta Cirila in ga odpe- ljali na sedež gestapa v Kranj, kjer so ga zasliševali, saj so sumili, da je povezan z dogodkom. Iz zapora so ga po nekaj dneh izpustili po posre- dovanju nemškega vodje bobovške opekarne, v kateri je Kurat delal. (nadaljevanje v prihodnji številki) Izdajalec Janko Marinšek je po koncu vojne pobegnil v ZDA Bogomilo so na morišče pripeljali s samokolnico Alojzija Kurat 11. julija 1943 avgust 20198 V SLIKI IN BESEDI Ob tej priložnosti smo se spomnili velike zmage Tomšičeve brigade in njenega legendar- nega poveljnika in narodnega heroja Stanka Semiča - Dakija. Zbrani smo hkrati opozorili slovensko javnost, da zid sramote, črna gradnja v Grahovem, še vedno stoji! Video (delo Mladih borcev iz Ljubljane) je dostopen na spletnem naslovu: https://youtu.be/4q3WridL4t4. Besedilo in foto: Žiga Novak Kališče pod Storžičem: Na Spodnjem Kališču pod Storžičem je bilo 15. junija v okviru praznovanja občine Preddvor srečanje v spomin na ustanovitev II. bataljona Kokrškega odreda v letu 1942. Predsednik OO za vrednote NOB Preddvor Franci Ekar je vsem zbranim povedal, da je po več kot 30 letih to prvo takšno srečanje, ki obuja spomin na ta pomembni dogodek. Na Spodnjem Kališču (1435 m) sta se 17. junija 1942 v koči Franceta Jalna zadrževala Kokrška četa in štab odreda. Z ljubljanskega območja se jim je ta dan pridružilo več kot 30 novih borcev, tako da se je število povzpelo na 70. Borci Kokrške čete so tedaj prvič sliša- li podrobnejše novice o uspehih in zmagah partizanskih enot na Dolenjskem in v okolici Ljubljane. Prvi nalogi štaba sta bili ustanovitev Kokrškega bataljona in vzpostavitev redne kurirske zveze s Kamniškim bataljonom. Naslednji dan, 18. junija 1942, je bil ustanovljen II. bataljon Kokrškega odreda. Za komandanta bataljona je bil postavljen Franc Stružnik - Mejač. Srečanja na Spodnjem Kališču ob spominski plošči se je udeležil tudi 85-letni Franc Pe- ternel iz Nove vasi pri Preddvoru, ki je dveurni pohod iz Mač z lahkoto zmogel. V kulturnem programu so nastopili Milan Tičar, ki je prebral zapis o ustanovitvi II. kokrškega bataljona, ter Martin Premru in Petra Lombar Premru, ki sta recitirala pesmi Karla Destovnika Kajuha. Pohodniki so se podali še do Planinskega doma na Kališču, ki je vse od odprtja 2. avgusta 1959 do leta 1992 nosil ime Dom Kokrškega odreda. Vse do leta 1990 je Planinsko društvo iz Kranja na Kališču vsako leto pripravilo kulturno prireditev v spomin na delovanje Kokr- škega odreda na tem območju. Franci Ekar je na koncu srečanja zbranim pred Planinskim domom na Kališču povedal še: »Mir danes v Evropi ni več tako samoumeven, kot se nam je zdelo še do pred kratkim, zato na partizanski boj proti okupatorju, ki je imel v načrtu, da večino Slovencev razseli v tuje dežele, lahko gledamo z največjim ponosom, ki v slovenskem narodu ne sme nikoli zbledeti.« Besedilo in foto: Slavko Prezelj Renče, Ozrenj: Med NOB so bile v Ozrenju pri Renčah kot varnejši lokaciji in zaradi zanesljivih ljudi stalno nameščene manjše partizanske enote. Nemci so za to izvedeli in 20. maja 1944 izvedli napad. Vdrli so v hišo družine Mozetič in pobili očeta, mater in hčer ter poslopje s pobitimi vred zažgali. Nato so vdrli še v druge hiše in gospodarska poslopja in pri tem kljub srditemu odporu pobili tri garibaldince in partizana Zvonimirja Saksido iz Gradišča. Ujeli, mučili in na koncu obesili so italijanskega partizana Maria Agostinellija in domačina iz Martinuč Vik- torja Preglja. Trideset deklet in pet moških so odpeljali v Gorico, nato pa v koncentracijska taborišča v Nemčijo. V spomin na ta strašni dogodek v zaselku Ozrenj v Renčah vsako leto priredijo spominsko slovesnost. Letošnja z naslovom »Še pomnimo, tovariši!« je bila 19. maja v kotalkarski dvo- rani v Renčah. Zbralo se je okoli 800 ljudi, slavnostni govornik pa je bil predsednik vlade Republike Slovenije Marjan Šarec. Prireditev je s pozdravnim nagovorom začel župan Obči- ne Renče - Vogrsko Tarik Žigon, pozdravne besede pa je udeležencem namenila tudi predse- dnica Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica Katjuša Žigon. Prireditev, ki ji je posebno slovesno podobo dajalo več kot trideset praporov, je pripravila KO ZB Renče pod vodstvom Mirana Pahorja, v dobro pripravljenem in lepo izvedenem kulturnem progra- mu pa so sodelovali učenci Osnovne šole Lucijana Bratkoviča Bratuša iz Renč, moški pevski zbor Provox in ansambel Avantgarda.. Besedilo in foto: Miloš Lozič Kneža: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin je v Kneži v Baški grapi 29. junija priredilo spominsko slovesnost v spomin na 75. obletnico uspešnega napada partizanskih enot 9. korpusa na železniško progo in sovražne postojanke v Baški grapi kot del zavezni- škega boja proti fašizmu v tem predelu Evrope. Spomnimo, da je bil po tej uspešni akciji posnet prvi slovenski film Na svoji zemlji prav v krajih, kjer je potekala akcija. Slavnostni govornik je bil dr. Martin Premk, ki je v govoru poudaril pomen prisotnosti 9. korpusa v tem NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI RAZMIŠLJANJE VABILO Vrednote NOB v Evropi Pogled v zgodovino zaradi boljše prihodnosti 76. obletnica osvoboditve Potovanje na Rab Zveza združenj borcev za vred- note narodnoosvobodilnega boja Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je zagotovo ena največjih organizacij civilne družbe v Sloveniji, s svojo dejavnostjo in civilnimi iniciativa- mi naj bi krepila in se zavzemala za vrednote, kot so domoljubje, svo- bodomiselnost, protinacifašizem (nasprotovanje novim pojavom na- cizma in fašizma), narodova suve- renost, tovarištvo, enakopravnost, solidarnost, humanost, poštenost, socialna pravičnost in vse druge vrednote, ki zagotavljajo spošto- vanje človekovih pravic. Tako piše na njenih spletnih straneh in tako jo definirajo različni viri. Zveza poleg drugih dejavnosti prireja tudi prireditve, proslave, po- hode, komemoracije in druge do- godke. Vsako leto tako organizira okrog 400 proslav, 130 pohodov in 600 komemoracij. To so plemenita dejanja, ki opozarjajo, da se kruta preteklost ne sme ponoviti. S svojo prisotnostjo preprečujejo pozabo in spominjajo na zgoraj omenjene vrednote, ki se v sedanji družbi ve- likokrat pozabljajo, saj sistem za- gotavlja, da človek s kapitalom vse bolj obvladuje človeka, ki ima na voljo samo delo. Soočamo se s stanjem, ko je vse več kršitev in nespoštovanja člove- kovih pravic. Mogoče samo ohra- njanje spomina, opozarjanje na krutosti preteklosti ni dovolj. Za- gotovo je za večino mladih to vse manj atraktivno civilno delovanje, saj jim ne zagotavlja v dovoljšnji meri boljše prihodnosti in možnos- ti uveljavljanja vrednot, ki so sicer osnovna vsebina Zveze. V razmerah brutalnega kapita- lizma, odsotnosti liberalne demo- kracije se na eni strani krepi par- titokracija, posledično korupcija, slabša nadzor nad oblastniki, tanj- ša socialna država. Na drugi strani nas na vitalne težave, kot sta eko- nomistično kapitalska zagledanost v trenutnost in slepota pred priho- dnostjo, s civilnim gibanjem opo- zarjajo najmlajši. Dobesedno naj- mlajši, od katerih ne moremo, niti ne bi smeli pričakovati tako zrele in univerzalne odgovornosti, kot jo izkazujejo ob petkih. Prištejmo še prekarne razmere, v katerih dela ogromno za delo usposobljenih mladih ljudi, in vidimo lahko res- ZZB NOB Slovenije, Koordinacij- ski odbor žrtev vojnega nasilja, Taboriščni odbor Rab-Gonars in občina Rab tudi letos pripravlja- mo slovesnost v spomin na trplje- nje in 76. obletnico osvoboditve italijanskega fašističnega koncen- tracijskega taborišča Kampor na otoku Rabu. Spominska slove- snost bo 7. septembra 2019 ob 16. uri na pokopališču žrtev nek- danjega taborišča v Kamporju. ničnost, ki za mlade ni perspektiv- na in obetavna. V Zvezi delujejo Mladi borci, kar razumem kot njen podmladek. Ni mi uspelo pridobiti podatka o števi- lu teh od 15 do 29 let starih članicah in članih Zveze. Na spletu sem preb- ral, da je naloga Mladih borcev spre- mljati družbenoekonomske razmere in položaj mladih v družbi ter kritič- no presojati in si aktivno prizadevati za izboljšanje položaja mladih. Pri pregledovanju dogodkov, priredi- tev in sicer aktivnosti Zveze nisem nikjer zasledil posebej omenjenih pri uresničevanju in prizadevanju zgoraj omenjenega poslanstva ali kakšne dejavnosti za izboljšanje po- ložaja mladih. Z naslovom tega razmišljanja sem želel poudariti, da imamo pravico opozarjati na preteklost in obve- znost iz nje črpati vrednote, kate- rim so člani Zveze zavezani. Ven- dar ostanemo na pol poti, če na tej osnovi ne uspemo s konkretnimi pobudami in delovanjem pogleda usmeriti v sedanjost in prihodnost. Samo Levica (politična stranka) se odkrito, vendar le deloma bojuje za omenjene vrednote s konkretnim delovanjem za socialno državo, ne- katere stranke pa bolj sporadično in videz je, da zgolj takrat, kadar je to po volji ljudem s kapitalom. Levica, ki je sicer v opoziciji, je tako s svoji- mi zahtevami in pogojno doseženi- mi cilji vzvod za manjšinsko vlado pri njenih dejavnostih. Imamo sre- čo, ker bi pri večinski sredinski vla- di prevladali ljudje s kapitalom na račun socialne države. Mladi borci bi v Levici lahko našli naravno zaveznico pri uresničeva- nju in zagotavljanju izboljšanja po- ložaja mladih. Področje, ki bi lahko bilo zanimivo za mlade ljudi v Slo- veniji, je zadružništvo. Gre za orga- niziranost na različnih področjih, ki lahko učinkovito obide etabliranost zaradi brutalnega kapitalizma. Eno od pomembnih področij je stanovanjska gradnja. Na tem po- dročju imamo izkušnje in učinko- vito premagovanje pomanjkanja stanovanj v osemdesetih prejšnjega stoletja, organiziranega v stanovanj- skih zadrugah. Danes sta pomanj- kanje in težka dostopnost stanovanj za mlade še izrazitejša. Zveza ima na tem področju idealno priložnost, da s črpanjem spoznanj iz preteklo- sti v sodelovanju in zavezništvu z Levico aktivno poseže v sedanjost in prihodnost. Stanovanjske zadru- ge imajo praviloma poseben davč- ni položaj, njeni člani pa dostop do ugodnejšega dolgoročnega krediti- ranja gradnje, obnove oziroma dru- gih dejavnosti, ki bi olajšale mladim urejanje stanovanjskega vprašanja. Zadružništvo obsega še vrsto pod- ročij. V Španiji obstaja od 1941. leta zadruga Mondragón Corporación Cooperativa. Ob koncu leta 2010 je v korporaciji delalo 83.859 ljudi v 256 podjetjih na štirih področjih de- javnosti: finance, industrija, trgovina na drobno in znanje. Zadruga Mon- dragón deluje v skladu s poslovnim modelom, ki temelji na ljudeh, nji- hovi samostojnosti in iniciativno- sti. Podjetja in celotna korporacija se razvijajo po načelu delavske sa- mouprave (participacije) in solidar- nosti, vendar ne da bi zanemarili poslovno odličnost. Solidarnost se izraža v lastnem zdravstvenem za- varovanju in pokojninskem skladu. Razvoj dosegajo s poudarkom na inovativnosti in obračanju zadrža- nega delavskega (lastniškega) do- bička, ki ga delavci lahko dvignejo ob odhodu ali upokojitvi. Po mojem videnju je zadružništvo organiziranost, ki lahko deluje vzpo- redno s kapitalizmom. Pomeni pa močno ublažitev njegove brutalnos- ti, ljudi s kapitalom ne ogroža. V da- nih razmerah je lahko celo uresniče- vanje temeljnih vrednot Zveze. V tej fazi bi Zveza lahko bila pobudnica za ustrezno zakonodajo, ki bi zagotovila najširšo pozitivno regulirano okolje za nastanek uresničevanja vrednot, za katere se Zveza zavzema. To ne izključuje možnosti, da bi Zveza v določenih primerih prev- zela kakšno od zadružnih poslovnih dejavnosti (npr. ustanovitev spletne banke, kooperative na področju ne- posrednega prometa s kmetijskimi pridelki in podobno). Ali to presega poslanstvo Zve- ze? Mislim, da ne. Gre za nadgra- dnjo, ki lahko zagotovi tudi njeno prihodnost. To pa je pomembno in neprecenljivo zaradi ohranjanja vrednot, katerim je zavezana za slo- vensko družbo. Jani Šefman (9. maja 2019, CSK France Prešeren, Ljubljana) Letos bomo pripravili enodnevno potovanje s parkirišča pod Halo Tivoli v Ljubljani (ob 6.30) in z glavne avtobusne postaje v Ko- čevju (ob 7. uri). Prihod v mesto Rab je predviden ob 13. uri. V ho- telu International bo kosilo. Pre- voz bo brezplačen. Ob prijavi je treba plačati 15 evrov. V Kočev- je in Ljubljano se bomo vrnili po končani proslavi, predvidoma bo odhod ob 18. uri. Prihod načrtuje- mo opolnoči v Kočevje in ob 1. uri zjutraj v Ljubljano. Dodatne informacije za Ljubljano dobite na telefonski številki 031 654 420 – Herman Janež, herman. janez@gmail.com, za Kočevje pa na telefonskih številkah 041 953 065 – Jože Oberstar ali 041 408 231 – Janez Maršič. Herman Janež ml., predsednik avgust 2019 9 V SLIKI IN BESEDI predelu Grape in uspešno izvedeno akcijo, saj je dodatno otežila delo nemškim enotam in dala zavezniškim enotam nov zagon v bojevanju. Enote naših slovenskih partizanov so bile, je povedal, del zavezniških sil, ki so se bojevale na pravi strani, za razliko od tistih ki so obljubili zvestobo okupatorju. Kdor je bil na pravi strani zgodovine, bo za vedno ostal na tej strani, za razliko od nasprotnikov, ki so bili poraženi. Prisotne so pozdravili Rok Uršič, predsednik Združenja za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, podžupan občine Tolmin Tomaž Štendler in predstavnica KS Kneža. V kulturnem programu so sodelovali Mešani pevski zbor Planinska roža iz Kobarida in solist, pevec Aleks Pavlin iz Kanala ob Soči. Praporščaki ZB in društva Sever pa so dali dodaten pečat prireditvi. Vojko Hobič Kostel: Občinska organizacija ZB za vrednote NOB je 15. junija 2019 pripravila slovesnost ob spo- minu na dogodke v letu 1942, še posebno pa na pohod XVIII. divizije v Gorski kotar leta 1943. Slovesnost je pod pokroviteljstvom občine Kostel potekala v prostorih Podjetniškega inkubatorja Kostel v Petrini. Posebno odobravanje je požel kostelski župan Ivan Črnkovič, ki je po uvodnem pozdravu predstavil občino in projekte, s katerimi se občina ukvarja. Poudaril je, da ga različne strani skušajo različno opredeljevati. Toda on je človek, ki misli s svojo glavo in tako tudi ravna. Povedal je tudi, da on in njegovi najbližji prihajajo iz partizanskih družin, katerih člani so dali življenje v NOB, med njimi so tudi nosilci spomenice 1941. Takšen je tudi njegov odnos do NOB. Slavnostna govornica, podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije dr. Ljubica Jelušič, je v svojem govoru opozorila na težave majhnih obmejnih občin, ki so preveč zapostavljene. Posebej je potegnila vzporednice med bojem ljudi na Primorskem in v Kostelu, ki so kljub težkemu življenju ohranili svoje korenine in so povezovalni člen med sosednjimi državami. To dokazuje tudi skupen boj slovenskih in hrvaških partizanov s pohodom XVIII. divizije. V kulturnem programu, ki ga je vodila predsednica OO ZB za vrednote NOB Kostel Vanda Bratož, so sodelovali recitatorji Osnovne šole Kostel, recitatorka in pesnica Živka Komac, harmonikar Branko Osvald ml. in pevska skupina Če čš posluš s harmonikarjem Leonom Behinom. Po slovesnosti je sledilo tovariško druženje, ki so ga posladkale članice Društva kostelskih žena. Matija Jerbič, ZB Kočevje Letuš: Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, Krajevna organizacija Braslovče in občina Bra- slovče so na športnem igrišču v Letušu 9. maja pripravili tradicionalno srečanje borcev in udeležencev NOB v počastitev dneva zmage nad fašizmom in nacizmom. V programu so so- delovali Pihalni orkester Prebold, učenci Osnovne šole Braslovče in podružnične šole Letuš. Prireditev se je začela s koračnico pihalne godbe in prihodom praporščakov na prireditve- ni prostor. Nagovor ob tej priložnosti je imel predsednika KO ZB za vrednote NOB Braslovče Viktor Zorc, ki je spomnil na začetek teh srečanj v letu 2008, na katerem je bil osrednji go- vornik general Ivan Dolničar - Janošik, glavni akter dogodkov pred 74 leti, ko se mu je predal nemški general Alexsander Lohr, poveljnik tristotisočglave nemške vojske z jugovzhoda Evrope in kvizlinških enot iz Srbije, Bosne, Hrvaške in Slovenije. Zbrane sta pozdravila tudi župan občine Braslovče Tomaž Žohar in Eva Dolničar Šivic, hči Ivana Dolničarja, ki se je zahvalila za vsakoletno obujanje spomina na takratne dogodke, povezane z njenim očetom. Slavnostni govornik Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije, je v uvodu poudaril spomladanske dogodke v letu 1941, ko je nemški škorenj okupiral našo deželo, ko je bila ustanovljena OF, in v maju leta 1945, ko je kapitulirala nacistična Nemčija. Dodal je, da smo Slovenci majhen narod, a po dejanjih spadamo med največje na svetu. Uradni del slovesnosti se je končal še s kratkim nagovorom predsednika OZ ZB za vrednote NOB Žalec Marijana Turičnika in z nekaj skladbami pihalnega orkestra. Besedilo in foto: Darko Naraglav www.svobodnabeseda.si B E S E D A PROTEST FILM SPOROČILA Rokerski koncert ali proustaško izživljanje Preboj pripravljen za premiero Ustanova Franca Rozmana - Staneta Vodenje prevzel Marijan Križman Aprila 2017 je Predsedstvo ZZB za vrednote NOB Slovenije protesti- ralo proti nameravanemu koncertu Marka Perkovića Thompsona, zna- nega po proustaških besedilih svo- jih pesmi. Protest ponavljamo in se obenem čudimo organom sloven- ske zakonodajne, izvršne in sodne oblasti, da takšnega koncerta niso sposobni preprečiti. Kaj Marko Perković na svojih kon- certih poveličuje? – Ustaško nacionalistično gibanje, ki je s pomočjo Hitlerja in Musso- linija aprila leta 1941 ustanovilo marionetno državo z enim od na- jokrutnejših fašističnih režimov v drugi svetovni vojni. – Po oceni zgodovinarjev so usta- ši pomorili okoli 300 000 ljudi, med Novi slovenski partizanski film Pre- boj, posnet po knjigi Franca Sever- ja - Frante Past na Menini planini, bo v kinu na ogled od 17. oktobra dalje. Film je po besedah režiserja in scenarista Dejana Baboska prip- ravljen za predvajanje. »Preboj« je film, ki prikazuje boje- vitost in požrtvovalnost partizanov. Je prikaz vsakodnevnih izzivov, ki jih je morala premagovati partizan- ska vojska. Film simbolično pred- stavlja NOB kot celoto, zlasti pa sta vidna čustveni naboj in poudarek vrednot NOB, ki so borcem dajale moč v najtežjih trenutkih. Ključna za dvigovanje morale je bila parti- zanska pesem. Igralsko zasedbo sestavljajo mla- di prepoznavni obrazi slovenske- ga filma. Domen Valič igra vlogo komandanta Frante, Ana Špik ši- frantko Valči, Denys Bilash kurir- ja Francija Bero, Jernej Gašpe- rin vlogo Rudija Fajferja in Lovro Zafred vlogo Jožeta Strniše. V fil- mu igrajo še Rok Vihar, Jan Bučar, V novem mandatnem obdobju 2019– 2023 bo upravi Ustanove Franc Rozman - Stane predse- doval Marijan Križman, aktualni podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB), ki je na tem mestu nasledil Viko Potočnik. Križmanu huma- nitarna dejavnost ni tuja, saj je v preteklosti že vodil delo Rdečega križa v Kopru. Poleg Križmana, ki v Ustanovi predstavlja ZZB, bodo v tem mandatu člani uprave še Al- bin Praznikar, Jože Zupanc, Jože Mencin, mag. Vladimir Pegan, Janko Ljubič, Mitja Jankovič in dr. Savin Jogan. Upravo sestavljajo predstavniki iz vsake ustanovne članice. Ustanova Franca Rozmana - Sta- neta je neodvisna in samostojna ustanova splošno koristnega in njimi največ Srbov – 217 000, Ju- dov – okoli 30 000 in Romov – okoli 30 000 (Božo Repe, 2015, S puško in knjigo, Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945. Ljubljana: Cankarjeva založba, stran 46.). – NDH je sodelovala pri okupa- ciji slovenskega ozemlja. Z dovo- ljenjem Nemcev je zasedla Jeseni- ce na Dolenjskem, Pobrežje, Novo vas pri Mokricah, Slovensko vas in del vasi Čedem pri Kostanjevici. V teh vaseh je bila slovenščina pre- povedana, blizu 400 Slovencev je bilo deportiranih v Jasenovac, 282 jih ni preživelo. Med njimi je bilo v Jesenovcu ubitih tudi osem na Hr- vaško izgnanih slovenskih duhovni- kov mariborske škofije (Božo Repe, 2015, str. 49); šest v istem dnevu – Darja Krhin, Andrej Lenart, Darko Nikolovski, Miha Rodman, Valen- tina Plaskan, Tjan Premzl, Marko Plantan in drugi. Pomembno vlogo pri pripravi efektov filma je odigralo Kultur- no-zgodovinsko društvo Triglav 17. oktobra 1941 (Katoliška cerkev v Sloveniji – Uradna spletna stran Slovenske škofovske konference, 20. november 2017, Sveta maša za žrtve v taborišču Jasenovac). – Ustaške enote so v času dru- ge svetovne vojne delovale tudi na drugem slovenskem ozemlju. Obo- rožene enote NDH so med Slovenci povzročile 823 žrtev (Nevenka Tro- ha. 2014. Nasilje vojnih in povojnih dni. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, stran 17). Značilen pri- mer je bil požig vasi Planina s pobo- jem vaščanov ter poboj ranjencev osebja in zdravnika v partizanski bolnišnici na Prisjeki 18. septembra 1942 (Božo Repe, 2017, str. 50). Pristojne organe Republike Slo- venije znova pozivamo, da Marku Perkoviću ne dovolijo koncerta na slovenskih tleh. Ljubljana, 16. julij 2019 dr. France Križanič, podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije na čelu z Jernejem Brajerjem. Prispevali so ključno zgodovinsko opremo in statiste. Z njihovim pri- spevkom gledalec podoživlja res- ničnost tistega časa. A. V. predvsem dobrodelnega namena, ki so jo ustanovili Zveza združenj borcev za vrednote NOB Sloveni- je, Zveza društev vojnih invalidov Slovenije in Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije. Poleg njih so pozneje v Ustanovo pristopili še Zveza policijskih veteranskih dru- štev Sever, Zveza slovenskih ča- stnikov, Društvo za negovanje ro- doljubnih tradicij TIGR Primorske, Zveza veteranov vojne za Sloveni- jo in Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945. Svet ustanoviteljev je organ, ki daje mnenje k predlogom letne- ga programa, proračuna ustanove, statuta, izvaja nadzor nad finanč- nim poslovanjem, odloča o raz- rešitvi uprave itd. V prihodnjem mandatnem obdobju ga bodo ses- tavljali Martin Podlesnik, Marko Brežan, dr. Tomaž Čas, Janez Podr- žaj, dr. Alojz Šteiner, Ladislav Lipič, Ljubo Jasnič in dr. Ljubica Jelušič kot predstavnica ZZB. Nadzorni odbor Ustanove sestavljajo Anton Pozvek, Andrej Pagon in Alojz Slav- ko Hudarin v imenu ZZB. Ustanova deluje na področju so- cialne in humanitarne dejavnosti ter zdravstvenega varstva na način, da pomaga ljudem, ki so pomoči potrebni in so včlanjeni v društva ustanoviteljev. Deluje tudi pri kre- pitvi domoljubja, obrambe domo- vine, solidarnosti, odločnosti, pri pridobivanju znanja in ohranjanju zgodovinskega spomina, tradicij in vrednot uporništva. Ustanovo je zadnja dva mandata uspešno vodi- la Vika Potočnik. S. B Zadnji dogovor pred premiero (od leve proti desni): Franc Sever – Franta, avtor knjige, Domen Valič, ki igra komandanta Franto, in režiser Dejan Babosek. Foto: Janez Alič avgust 201910 REKLI SO »Veseli me, da leto za letom ohranjate spomin na do- godke ob samem začetku upora proti okupatorju. Prav 4. avgusta 1941 je namreč bil ustanovljen Storžiški bataljon partizanske vojske, v njem se je zbralo 63 mož, slabo oboroženih ali celo neoboroženih, ki so že takoj po ustanovit- venem postroju pred takratno Verbičevo lovsko kočo odšli osvobodit ujetnike v be- gunjskem zaporu. Neoborožene partizane in partizanke so pustili v koči, bilo jih je 21. Po izdaji so jih 5. avgusta zjutraj napadli nemški policisti in osem ubili. Nad trupli so se izživljali, nato pa so jih vrgli v gore- čo kočo. To so bile prve partizanske žrtve na Slovenskem. Če smo natančni, so to bili pravzaprav civilisti brez orožja, zbrani z namenom upora proti okupatorju. Nem- ške enote so napadle tudi glavnino bata- ljona in mu preprečile odhod v Begunje. V tej akciji so ujeli enega partizana in ga pozneje v Tržiču ubili. ---- Veliko ljudi, tudi mladih, si danes postavlja vprašanja, zakaj se po 78 letih, kar je res že veliko, še vedno spominjamo teh spopadov in žrtev, okupacijskega terorja in domačih izdajalcev. Ljudje se obračajo v prihodnost in so vse manj pripravljeni gledati v to te- mačno zgodovino, češ da živimo v miru in da nas ščitijo zavezniki. Res je – Evropa je 45 let po drugi svetovni vojni živela v miru. Včasih v velikih nape- tostih in tudi na robu spopadov, pa vendar brez vojne. Ravnotežje strahu je bilo dovolj trdno. Ozemlje neuvrščene države Jugo- slavije je bilo ločnica med dvema velikima nasprotnikoma. Oba sta vpila po Evropi NIKOLI VEČ VOJNE! Hkrati pa sta v tretjem svetu, svetu Azije in Afrike, netila vojne in državljanske spopade v takih raz- sežnostih, da bi lahko govorili o tretji sve- tovni vojni. Ko pa se je ravnotežje v Evropi razrahljalo, ko sta padla železna zavesa in berlinski zid, je vojna znova potrkala na vrata Evrope.« Dr. Ljubica Jelušič podpredsednica ZZB NOB Slovenije, na slovesnosti ob 78. obletnici ustanovitve 1. bat. part. vojske v Lomu pod Storžičem 4. avgusta 2019 »To je naša peta razsta- va, ki jo postavlja- mo v okviru žal le triletnega projek- ta o okupacijskih mejah. Projekta, ki je po vsej Slove- niji in tudi v medijih, osrednjih in lokalnih, izzval tolikšno pozornost, kot jo le malo- kateri znanstveni projekt. Brez pretirava- nja bi lahko rekel, da se je spremenil kar v nekakšno civilnodružbeno gibanje. Naše raziskovanje spremlja, v njem sodeluje in nas seveda tudi strogo, a dobrohotno nad- zoruje nekaj tisoč ljudi. Ljubljani smo dali, in ji bomo še, po- seben pomen. Iz več razlogov. Prvi je ta, da je srce naše majhne, a neizmerno lepe kokoši, kakršno so oblikovale zgodovinske okoliščine. Marsikaj ji zamerimo. Ne drža- vi, ki so jo generacije ustvarjale vse od nacionalnih emancipacijskih gibanj sredi 19. stoletja, temelj ji je postavil narodno- osvobodilni boj med drugo svetovno voj- no, naša generacija pa je imela čast, da ta proces v srečnih zgodovinskih okoliščinah pripelje do konca. Ne zamerimo državi, ki je danes na zemljevidu sveta in tudi pre- poznavna, česar si še pred nekaj desetletji ni bilo mogoče predstavljati! Zamera velja politiki, ki to državo slabo vodi skoraj tri- deset let. Drugi razlog je v tem, da je bila Ljublja- na med drugo svetovno vojno začetnica odpora in njegov simbol. Dokler je le mog- la, je bila središče narodnoosvobodilnega gibanja. Tretji razlog je v tem, da je nosilec li- bertarnih idej in idej socialne pravičnosti. V veliki meri pa s svojimi kulturnimi in- stitucijami in spomeniki tudi pomemben nosilec zgodovinskega spomina vseh civi- lizacij, ki so živele in sooblikovale prostor, na katerem danes živimo. Pred leti je po daljnovidni odločitvi župana in mestnega sveta ekipa zgodovinarjev, ki sem jo imel čast voditi, na ljubljanskem gradu posta- vila stalno razstavo o slovenski zgodovini. Nekateri od kolegov, ki so tedaj sodelovali, so tu tudi danes.« »Narod si bo pisal sod- bo sam? Nikakršnih pooblastil nimam, da bi dvomil o Cankarjevi trdi- tvi. Niti literarno znanje mi ne za- dostuje, niti skromna razgledanost ne dopušča tolikšnega tveganja. A bi bilo sila zanimivo in poučno vzporejati družbenopolitično ge- nialnost socialdemokrata devetnajstega sto- letja in v njej dobiti ključe interpretacije silnic opredelitev, hotenj in navsezadnje ideologije samooklicanega modernega človeka. Nalašč uporabljam pojem ideologija, in to ne v popačenem in izvotljenem smislu po- litične preslepljenosti, zlasti še če leve ali celo komunistične – po katerem smo zatorej sko- raj vsi danes tukaj prisotni ideološko ome- jeni, če že zaradi drugega ne, samo zato, ker stojimo na strani partizanov – ampak v pristnem Marxovem pojmovanju in raci- onalni analizi, zaradi katere vsaka družba v določenem zgodovinskem trenutku in v skladu z določeno stopnjo razvitosti gospo- darstva potrebuje za svoje samoohranjanje in delovanje jasno določena verska, družbe- na in politična pojmovanja, ki postanejo za tisti zgodovinski čas resnica in od katerih je vsako odstopanje znamenje prevratništva. Jasno v skladu z Marxovim mišljenjem takšne miselne kalupe lahko postreže le tisti del družbe, ki ima dovolj materialne moči, da se lahko ukvarja tudi z neproduktivnim delovanjem, in tukaj mislim na politiko, lite- raturo, znanost in vero. ---- Če se tako prvič dotaknem spomina, ki ga današnje slavje časti, lahko zatrdim, da je leta 1944 slovenska zastava z rdečo zvez- do večkrat zaplapolala na Triglavu v čast revolucionarni ideji bratstva in enotno- sti med narodi, bodisi če je šlo za zado- voljstvo ob spodletelem napadu na vrhov- ni štab tovariša Tita v Drvarju, bodisi če je šlo za zgodovinski dogodek osvoboditve bratskega Beograda, bodisi če so kulturni- ki ponosno odstranili italijansko-nemški ali bolje nacifašistični mejni kamen z naj- višjih naših višav.« Dr. Božo Repe redni profesor, na odprtju razstave Okupirana Ljubljana: mesto ob meji, v atriju Mestne hiše v Ljubljani 4. julija 2019 Patrik Zulian predsednik VZPI iz Doberdoba, na slovesnosti ob 34. spominskem pohodu veteranov na Triglav 13. julija 2019 na Rudnem polju »Ni dolgo tega, ko smo si mlajši težko predstavljali doga- janja med obema svetovnima voj- nama in predvsem tista dogajanja v tridesetih letih prej- šnjega stoletja, ki so za- radi naraščanja fašizma, nacizma in kle- rofašizma, podprtih od svetovnega kapita- la, privedla do največje morije v svetovni zgodovini, do druge svetovne vojne. ---- Naši slovenski domoljubi so se pod vod- stvom OF okupatorju uprli odločno že v prvih dneh vojne, ko so sile zla dosegla našo domovino. Ko je večji del evropskih držav že ječal pod nasilnimi okupatorjevi- mi silami, je na začetku aprila leta 1941 zločinski nemški, italijanski, madžarski in ustaški stroj okupiral Slovenijo ob napadu na Jugoslavijo. ---- Čeprav ima rdeča zvezda večplasten po- men, od ideološkega, verskega, državne- ga, blagovnega, v heraldiki in naravi, je njen pomen za čas NOB lepo orisal veliki slovenski pisatelj in humanist Boris Pa- hor, ko je dejal, da rdeča zvezda pri nas ni bila simbol komunizma temveč simbol osvobodilnega boja. Nestrpneži se seveda ne zaletavajo v državno zastavo Kaliforni- je, Paname, Nove Zelandije in v podobne oznake z rdečo zvezdo. Se ne upajo. S tem na naših tleh bijejo svoj ideološki boj po- ražencev v drugi svetovni vojni. Nizkotno in zavrženo. Danes v tem času se ne pos- tavijo v bran Sloveniji z jasnimi stališči do javno izraženih pretenzij po slovenskem ozemlju od Tajanija, Salvinija, Orbana in podobnih tujih politikov. Ne postavljajo se v obrambo primorskih, prekmurskih in koroških ljudi. Raje čakajo v ozadju ali pa napadajo postopke domoljubov. Ne bra- nijo zgodovinskih dejstev in ne spoštujejo trpljenja Primorcev pod fašizmom, še oku- patorjem Slovenije prizanesljivo obravna- vajo njihovo vlogo kljub številnim zloči- nom in morijam, pri katerih so sodelovali njihovi vzorniki.« »Ko sem se lotil pisanja tega govora, sem najprej segel po prvi knjigi Kra- jevnega leksikona Slovenije, po pri- ročniku, ki je izšel pred več kot petde- setimi leti. Tragičnega dogodka v nedeljo, 20. februarja 1944, ta knjiga ne omenja. Prav ta primer in še mnogi drugi podobni so izzvali borčevske organizacije po Sloveniji, da so uredništvu omenjenega leksikona sporočile poprav- ke in potrebna dopolnila, kar je bilo nato objavljeno v četrtem zvezku leksikona leta 1980. Za Novo vas se tako dopolnilo glasi: Nemci so 30. decembra 1943 požgali šest hiš in šest gospodarskih poslopij. Dne 20. februarja 1944 so zaprli v klet 9-člansko družino Pahor in jo s hišo vred zažgali. Pobili so tudi 4 vaščane. Na hiši št. 25 [je] spominska plošča. A le to. Zato me je iska- nje podatkov vodilo dalje. Naletel sem na Lukanovo enostransko napisano zgodovi- no duhovnije Opatje selo (1993). Zato pa je več uporabnega gradiva objavil Milan Pa- hor v kroniki Dol skozi boj do svobode, ob- javljeni v Trstu leta 1977. V opis dogajanja na Krasu, zlasti v nabrežinsko-devinskem okolišu, je Pahor vključil tudi Opatje selo z okolico. Objave Toneta Ferenca omogo- čajo, da spoznavamo zločin v Novi vasi februarja 1944 kot sestavni del tako imeno- vanih očiščevalnih akcij okupatorja zoper bande, kot so nemška vojna poročila po- imenovala na Krasu delujoče partizanske enote. Na tem prometno in sicer pomemb- nem ozemlju, predvsem zaradi železniške proge, ki je nemško zaledje povezovala z osrednjo Italijo, je bil okupator izjemno de- javen že od tistega trenutka, ko je po kapi- tulaciji Italije nastala nemška operacijska cona Jadransko primorje, ko je nemška vojska s silo pokončevala uporno gibanje po splošni ljudski vstaji na Primorskem in ko je začel policijsko oblast v jadranski coni izvajati esesovski general Odilo Globocnik, skupaj s sodelavci iz esesovske uničevalne skupine Reinhard. V Trst so prihajali po iz- kušnji uničevanja Judov na Poljskem.« Miha Butara častni predsednik ZSČ, na slovesnosti v spomin na prva padla kamniška partizana pri Titanovi brvi v Kamniku 20. julija 2019 Dr. Branko Marušič zgodovinar in član Sveta ZZB NOB Slovenije, 13. julija 2019 ob 75. obletnici poboja in požiga članov družine Pahor v Novi vasi pri Opatjem selu »MI PA NISMO SE IN SE NE BOMO UKLONILI« VSESLOVENSKA SLOVESNOST OB 77. OBLETNICI USTANOVITVE SLOVENSKIH PARTIZANSKIH UDARNIH BRIGAD SLAVNOSTNI GOVORNIK: MILAN KUČAN GOLO NAD IGOM sobota, 21. 9. 2019 ob 11. uri OBČINA IG PESEM Pesem borcem Ob 20. obletnici vstaje To bil je naš krvavi čas; morilci so nad nas privreli, iztrebiti so nas hoteli na volka Hitlerja ukaz. Za puško zgrabil je Sloven, sovrage hrabro je napadal, mraz trpel je borec in stradal, napor ga plašil ni noben. Napori, borbe noč in dan; preganjal borec je sovrage; vse znane so sijajne zmage, junak je bil naš partizan. Trdo boril se naš je sin. Junaškim borcem, ki živijo, in vsem, ki mirno v zemlji spijo, na veke slava, blag spomin! Blaž Marvel avgust 2019 11 IMELI SMO LJUDI Jakob Gaber (1922–2019) Le mesec dni po praznovanju 98. rojstnega dne je na življenjski poti omagal partizan Jakob Gaber, rojen 13. maja 1922 v vasi Sora pri Med- vodah, po domače Kodranov Jaka. Imel je še dva brata in dve sestri. Starejši brat Andrej je bil ob kon- cu leta 1942 vpoklican v nemško vojsko, kmalu pa je iz nje pobegnil ter se pridružil partizanom. Tudi Jaku je grozila mobilizacija, a se je temu izognil z odhodom v partizane 21. februarja 1943. Preostale člane družine so nacisti ob pomoči do- mobrancev mnogo pozneje odgnali od doma, najprej v zbirni center v grad Goričane, nato pa skupaj s še 53 družinami z območja Medvod v izgnanstvo v Nemčijo. Vse to se je dogajalo po 20. juliju 1944. Svoje partizanstvo je Jaka po kon- čani vojni obširno zapisal v neka- kšni kroniki oziroma potopisu. Imel je namreč izreden spomin vse do svoje smrti. Med drugim v njem beremo osebna doživetja v različ- nih akcijah, v katerih je sodeloval sam ali skupaj s soborci Škofjeloške čete in pozneje Žirovske čete. Tako omenja več akcij nabora novincev, pa skrb za prehrano, nadalje o raz- ličnih spopadih in bitkah s sovraž- nikom. V bitki na Žirovskem vrhu je bil tudi ranjen. Posebno natančno je opisano vodenje novincev v Tomšičevo brigado do Žužember- ka z vsemi nevarnostmi, ki so jih morali obvladati. Posebno zanimiv je zapis o ukazu napotitev skupine partizanov čez mejo na Koroško, v kateri je sodeloval z nalogo, da se tudi tam organizira odpor. Pot tja in nazaj na Gorenjsko je bila dolga in naporna, a uspešna, čeprav s števil- nimi nevarnostmi in tudi žrtvami. Četa, v kateri je deloval, se je največ zadrževala v Polhograjskih Dolomitih, v Škofjeloškem in Ži- rovskem hribovju, pa okoli Cerkne- ga vse do Banjške planote. Skoraj ni kraja, ki ga v potopisu ne bi večkrat omenjal, kar dokazuje, da so bile partizanske enote v nenehnem me- njavanju položajev in v različnih akcijah. Kmalu po končani vojni je bil pre- meščen v Beograd in postal je Titov gardist. Želja, da se vrne v svoje do- mače okolje, se mu je uresničila šele po štirih letih služenja v Titovi gar- di. Poročil se je leta 1950. Življenj- ska družica je postala in ostala vse do njegovi smrti žena Ivanka, priza- devna terenska aktivistka Osvobo- dilne fronte iz sosednje vasi. Jaka je za delovanje v osvobodil- nem boju in pozneje v jugoslovan- ski vojski prejel visoka vojaška pri- znanja, številna priznanja pa je pre- jel tudi za prostovoljno delovanje v raznih organih in društvih v občini Šiška in pozneje v občini Medvode ter v domači vasi in krajevni skup- nosti Vaše - Goričane. Bil je izučen tesar in je ostal zvest svojemu pok- licu tako v podjetju Tesar Ljublja- na, kjer se je zaposlil po vrnitvi iz vojske, kot nazadnje pred upokoji- tvijo v Tovarni celuloze Medvode. Od umrlega člana Združenja bor- cev za vrednote NOB Medvode, do leta 2011 pa njegovega predsedni- ka, smo se njegovi sodelavci, pri- jatelji in tovariši poslovili z vsemi častmi 19. junija na pokopališču v njegovi rojstni vasi Sora. Matevž Barle Albin Skok (1928–2019) Na pokopališču v Polju smo se 24. junija letos poslovili od Albina Sko- ka. Rodil se je kot tretji otrok očetu Jožetu in materi Nataliji. Bivali so v Ravnici, vasici na južnem robu Trnovskega gozda. Številna druži- na je živela v zelo skromnih razme- rah. Z drugimi otroki je zbiral žele- zne vojaške ostanke soške fronte iz prve svetovne vojne in jih nosil v odkup ter tako po svojih močeh prispeval v družinski proračun. V osnovni šoli so otroci morali govo- riti samo italijansko. Ker zatiranju Slovencev ni bilo videti konca, se je tudi Skokova družina leta 1935 odločila za preselitev v Jugoslavijo. Naselili so se na Rodici pri Domža- lah. Po končani osnovni šoli je Albin dve leti obiskoval gimnazijo v Lju- bljani in po začetku druge svetovne vojne še eno leto nemško meščan- sko šolo v Domžalah. Maja leta 1942 je gestapo nameraval aretirati Albinovega očeta, ki je bil organi- zator Osvobodilne fronte. Na pra- gu domače hiše so ga ustrelili pred očmi otrok. Mater Natalijo, ki je bila sodelavka OF že od leta 1941, so leta 1944, ko je bila na poti k Šlan- drovi brigadi, aretirali kamniški raztrganci. Odpeljali so jo v zapor v Kamnik, nato v Begunje, pozneje pa v koncentracijsko taborišče Ra- vensbrueck – Barth, od koder se je vrnila 1. septembra 1945. Otroci so ostali sami. Najstarejši brat Jerko je bil v partizanih, sestra Božena pa je bila neustrašna aktivistka OF. Albin je že od pomladi 1943 pomagal kot aktivist pri zbiranju hrane in oblačil za partizane in prenašal pošto. Po koncu vojne je bil Albin za pol leta vpoklican v KNOJ, dokon- čal je nižjo gimnazijo, gradil progo Šamac–Sarajevo, pozneje se je za- poslil v tovarni Induplati, kmalu za- tem pa je bil za dve leti vpoklican v JLA, kjer je končal tudi šolo za rezervne vojaške oficirje. Leta 1950 se je zaposlil v državnem sekretari- atu za notranje zadeve, kjer je delal do upokojitve leta 1978. Ob delu in družini z dvema majhnima otroko- ma je dokončal srednjo ekonomsko šolo, pozneje pa še pravno fakulte- to. Skupaj še z nekaj študenti je pre- jel Prešernovo nagrado. Albin je za svoje poklicno delo, sodelovanje v Zvezi rezervnih vo- jaških starešin, v Krajevni skupnos- ti Polje, zlasti pa v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB prejel odlikovanja in številna priznanja. Z ukazom predsednika SFRJ Josipa Broza Tita je bil leta 1973 odliko- van z redom zaslug za narod s sre- brnimi žarki. Ob zahtevnem delu v težkih po- vojnih letih je našel ljubezen svo- jega življenja – Ančko Kocijančič, ki je bila v Mariboru tudi njegova sodelavka. Ustvarila sta si družino s sinom Dušanom in hčerjo Sonjo. Albin in Ančka sta z veseljem poto- vala po svetu, gobarila in vrtnarila, najbolj pa sta uživala v vlogi ded- ka in babice svojim štirim vnukom: Tinkari, Gašperju, Primožu in Kata- rini. Žal je Ančka leta 2005 po hudi bolezni umrla. Albinu je bilo neiz- merno težko, vendar se je moral privaditi živeti sam. Rad se je ude- leževal družinskih srečanj, sprem- ljal in pomagal pri osamosvajanju vnukov ter se vedno razveselil živž- ava petih pravnukov. Branka Kastelic Edi Blažič (1948–2019) Na pokopališču v Opatjem selu smo se pred dvema mesecema poslovili od Edija Blažiča. Rodil se je oktobra 1948 v Skopju narodno zavednim staršem, očetu, borcu 3. prekomorske brigade, Jožefu Blaži- ču in mami Idi. Že kot otrok se je zaradi oficirske službe očeta s starši pogosto selil iz mesta v mesto in iz republike v republiko takratne Ju- goslavije. Živel je v Skopju, Sara- jevu, Srbiji, na Reki in drugod po naši nekdanji domovini Jugoslaviji. Spoznaval je različne kulture, naro- de in si odpiral obzorja duha. Kot najstnik se je učil igrati har- moniko, da bi tako ohranil duh svo- jih prednikov. Igral je tudi kitaro in bobne, bil je dober atlet, kolesar in še marsikaj. Odlično je risal in vsaka njegova risba za 25. maj, dan mla- dosti, je odšla v muzej v Beograd. Služboval je v Vozilih Gorica, Meblu, bil je tudi mornar. Preplul je polovico sveta in si s tem uresni- čil željo ogledati si drugačne kraje ter spoznavati nove kulture in ljudi. Užival je v plesanju salse, navdu- ševala ga je zgodovina človeštva, posebej se je zanimal za zgodovino NOB in umetnostno zgodovino. V njegovem življenju sta bila še hči Martina in sin Andrej, ki pa je na žalost mnogo prezgodaj umrl. Čeprav v svojem življenju ni našel svoje prave ljubezni, si je s hčerjo Martino kupil hiši v Podkraju in si jo korak za korakom obnavljal. V Zvezi borcev je bil zelo deja- ven in se je redno udeleževal vseh pomembnejših proslav po Sloveniji in nekdanjih jugoslovanskih repub- likah. Vsako leto je bil na proslavah v Jajcu, Hiši cvetja v Beogradu in Titovem rojstnem kraju Kumrov- cu. Prejel je tudi odlikovanje Ruske federacije – organizacije vojnih ve- teranov druge svetovne vojne. Do konca je ostal zvest svojim parti- zanskim prednikom, svojemu Kra- su. Bojeval se je proti sodobnemu fašizmu, izkoriščanju malih naro- dov in neokolonializmu. Franko Pleško, Odbor AVNOJ Slovenija Alojz Voler (1925–2019) Konec junija smo se na pokopa- lišču v Lučah ob Savinji poslovili od Alojza Volerja, ki se je rodil 19. maja 1925 v Podveži blizu Luč. V takrat zelo težkih časih se je v dru- žini Voler rodilo 15 otrok, osem de- klet in sedem fantov. V mladosti je delal na domačiji Roščevo v Podvo- lovljeku, ko je bil star 13 let, pa je moral oditi na kmetijo v Novi Štifti za hlapca. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci februarja leta 1943 kot 17-letnega mladeniča vpoklicali v Arbeitdienst, po pol leta pa kar pri- silno v nemško vojsko, Wermacht, v Calais na francoski obali. Tam je bil izpostavljen stalnemu in strogemu režimu vojaškega urjenja. Štirinajst dni pred zavezniškim izkrcanjem v Normandiji junija leta 1944 je po srečnem naključju dobil dopust, ki mu ga je omogočil njegovi nadre- jeni, saj mu je Lojze odstopal svoje cigarete, ker ni bil kadilec. Ko se je dopust iztekel, je moral znova oble- či nemško uniformo in se javiti na vlak za Nemčijo. Na železniški po- staji v Celju se je tik pred odhodom vlaka v stranišču preoblekel v civil- no obleko, tam pustil nemško, skočil skozi okno, se po treh dneh vrnil do- mov in pridružil partizanom. Nemci so ga celo imeli za pogrešanega, saj se je vlak pozneje iztiril zaradi letal- skega napada, v njem je bilo veliko mrtvih nemških vojakov. Alojz je bil borec Tomšičeve bri- gade, odrejen v Lackov odred, v katerem je bil ranjen v roko. V par- ŽALNA SEJA tizane je odšel v času največjih voj- nih spopadov, dobro leto pred kon- čanjem druge svetovne vojne. Bil je vedno v prvih bojnih vrstah. Doži- vljal je grozote, kot so smrti najbliž- jih soborcev, spopade tudi z belo- gardisti, izdaje in zelo krute smrti svojih soborcev, iznakažene zaradi sovražnikovega nasilja. Lojzetu so ostale v spominu včasih nelogič- na stroga partizanska disciplina in neopravičene obsodbe. Kot parti- zan se je gibal tudi na avstrijskem ozemlju, kjer so živeli Slovenci, in do konca druge svetovne vojne so- deloval v hudih bojih. Po vojni je moral še dve leti ostati v Jugoslo- vanski vojski. Žal je po vojni do- čakal prva večja razočaranja. Kot pogumen partizan je dosegel čin vodnika, prejel več odlikovanj za hrabrost in bil izbran v šolo za ofi- cirski kader. Vodja šole pa je pre- strogo izločil tri gojence, ki so prej služili v nemški vojski, »češ, Švabi ne bodo z nami«. Ob prostem času je Alojz rad pre- biral knjige in obujal spomine na preteklost, ki jih nazorno pripove- duje v svoji knjigi z naslovom Moji spomini. Sodeloval je v vojaški ope- raciji Vranov let. Po vojni je Alojz kot gozdni dela- vec delal v Gozdni upravi Nazar- je, obrat Luče, in tri leta v ljubljan- skem Litostroju. S pridnim delom sta si z ženo Minko, ki je bila ves čas gospodinja, sredi petdesetih let v Podveži zgradila hišo. Imela sta dva sinova. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije mu je decembra lani podelila zlato plake- to za zasluge. Dejaven je bil v bor- čevski in invalidski organizaciji. Jože Skok, Alojzev nečak Predsedstvo in svet ZZB NOB Slovenije sta 8. avgusta 2019 pripravila v prostorih Zveze žalno sejo ob smrti partizanske- ga soborca, tovariša, prijatelja, predsednika ZB NOB Ljubljana in dolgoletnega člana predsedstva Zveze združenj borcev NOB Slo- venije Janka Heberleta. Zbranim je na žalni seji spregovoril častni predsednik ZZB NOB Slovenije Janez Stanovnik. Janko Heberle je bil udeleženec NOB od leta 1942, prejemnik najvišjega priznanja ZB in nosilec številnih državnih odliko- vanj in družbenih priznanj. Vsesko- zi se je javno zavzemal za resnično podobo NOB in aktivno sodeloval v Zvezi borcev. Bil je več kot 20 let predsednik Mestne zveze združenj borcev za vrednote NOB Ljubljana in s svojim delovanjem pripomogel kljub neprijaznim družbenim raz- meram uspešno sooblikovati po- dobo in delovanje Zveze borcev v Ljubljani in Sloveniji. avgust 201912 JUBILEJI 95 let Alojza Dolničarja 90 let Cvetka Pavlina 90 let Franca Tisovca 16. junija je 95 let dopolnil Alojz Dolničar, nosilec partizanske spo- menice 1941, upokojeni polkovnik, partizan v Dolomitskem odredu in v Tomšičevi brigadi ter udeleženec pohoda XIV. divizije na Štajersko. Bil je tudi dolgoletni in zadnji pred- sednik Odbora skupnosti borcev XIV. divizije NOV in POS. Rodil se je v številni družini kot deseti otrok, hkrati zadnji fant, za njim se je rodilo še pet deklet. Oče- tova skromna krojaška delavnica ni zadoščala za preživetje, in tako je moral že kot desetletni otrok »služiti« za pastirja na večji kmeti- ji v domači vasi Šujica pri Dobrovi. Starejši brat Vladimir mu je pozneje uredil vajeništvo za pekovski poklic pri mojstru Legiši na ljubljanskem Viču. Alojz pravi, da sta bila delo in življenje v pekarni Legiša kar dobra in prijetna, dokler se nista leta 1941 začeli vojna in italijanska okupa- cija. Skupaj s starejšima bratoma Vladimirjem in Janezom se je takoj vključil v delo OF na viškem obmo- čju. Dvakrat so ga Italijani aretirali, obakrat izpustili, pred tretjo napo- vedano racijo na začetku leta 1942 pa se je umaknil v partizane. S pri- jateljem Milanom Peterco sta odšla na Ključ, kjer se je takrat zadrževal Letos je med 90-letnike vstopil tudi Franc Tisovec iz Podturna. Na nje- gov rojstni dan so ga obiskali in mu čestitali župan Franci Vovk, pred- sednica KORK Ivana Pelko, predse- dnik občinskega združenja borcev za vrednote NOB Avgust Bradač in članica Nada Pavša ter predstavnik upokojencev Jože Lukšič. Otroštvo je Franc kot večina ta- kratnih otrok preživel v pomanjka- nju in ob delu. Njegovo otroštvo je prekinila vojna, ki mu je za vse živ- ljenje pustila hude posledice. Bilo je leto 1943, ko je prišlo partizansko povelje, da je treba nekaj pšenice iz Tisovčeve kašče odpeljati v mlin. Četica otrok, starih od 12 do 15 let, med njimi je bil tudi Franc, je odpe- ljala pšenico v mlin. Ko so se naslednje jutro vračali in so ravno hoteli prenesti »šajtrgo« čez prekopano cesto, je strahovito počilo, ker je eden od fantov stopil na mino. Trije so bili grdo razme- sarjeni in takoj mrtvi, Franc in Jože Avguštin pa sta ostala živa, hudo ranjena in gola. Franc je bil zadet v vrat, kjer je zazevala velika rana, odtrgalo mu je del jezika, z obraza je tekla kri in nič ni videl. Mož, ki je delal v bližnjem vinogradu je pok- lical kmeta z vozom in konjem in oba ranjenca so naložili na voz in Dolomitski bataljon, ki je kmalu prerasel v odred. Po italijansko-nemški ofenzivi mar- ca 1943, v kateri je padel njegov brat Vladimir - Rudi, so se borci Dolomit- skega odreda premaknili na Krim. Alojz je postal borec prve slovenske narodnoosvobodilne brigade Toneta Tomšiča. Tako kot v Dolomitskem odredu je tudi v Tomšičevi brigadi opravljal kurirske naloge, in kot sam pravi, je dobesedno prehodil skoraj vse slovensko ozemlje. Številni spomini ga vežejo na leto 1944, ko je v januarju s soborci XIV. divizije krenil na dolgo, nevar- no in negotovo pot na Štajersko. Po več kot letu težkih bojev z nemško vojsko na Štajerskem in Koroškem je le napočil konec vojne. Lojze je dan zmage nad nacizmom dočakal na slovenskem Koroškem v Avstriji. Še vedno se z žalostjo in grenkobo spominja dogodkov v Borovljah, ko je v boju z domobranci, ki se niso hoteli predati, padlo več kot sto bor- cev Bračičeve brigade in Koroškega bataljona. Dogodek je podrobno opi- sal v knjigi z naslovom »Spomini na otroška in partizanska leta«, ki jo je pripravil ob svoji devetdesetletnici. Po osvoboditvi je Alojz ostal v JLA, služboval po raznih krajih, se leta 1965 upokojil in vrnil v Ljublja- no. Življenje bi lahko teklo lepo in umirjeno, žal pa je žena Nada hudo zbolela in umrla. Nekaj let pozne- je je spoznal Lučko, s katero sta se preselila v njen domači kraj Šmarje pri Jelšah. Ustvarila sta si prijeten nov dom. V njuni hiši sredi zelenja in rož smo bili vsi sorodniki vedno dobrodošli in gostoljubno sprejeti. Ob častitljivem jubileju našemu zadnjemu spoštovanemu in drage- mu stricu Lojzetu iskreno voščimo in želimo vse dobro. V imenu sester, nečakinj in neča- kov ter vseh drugih sorodnikov za- pisala nečakinja Danica Dolničar Dogovorimo se za klepet ob kavi. Cvetko Pavlin je reden gost lepo urejenega vrta Doma starejših ob- čanov Dravlje. S svojo življenjsko radostjo v trenutku ogreje vsako družbo. Pokončen gospod (tega izraza noče zase, raje je tovariš) s karizmo, bister, hudomušen, galan- ten, je že dolga leta naš spoštovani sokrajan. Vso svojo aktivno dobo je zaprisežen socialdemokrat in po teh vrednotah tudi sooblikuje po- dobo četrtne skupnosti. Prizadeval si je, da imajo Dravlje svoj krajevni praznik, in vsakoletna komemora- cija pri spomeniku NOB je že pre- segla krajevne meje. Zna biti šaljiv, ju odpeljali do Grmadarjevih. Tam so ju zavili v rjuhe in odpeljali v Sotesko. Trpela sta hude bolečine, saj je bila pot slaba, premetavalo ju je sem ter tja, pritisnilo pa je tudi sonce. V Soteski so ju Italijani za- čudeno gledali, potem pa so Fran- ca naložili na nosila in ga odnesli v grad. Dobil je injekcijo, nato pa so pot nadaljevali proti Straži in No- vemu mestu. Franc je v bolnišnici poleg bo- lečin trpel tudi hudo žejo. Zaradi nemškega bombardiranja novome- ške bolnišnice so ga poslali domov, tam pa se je začelo novo trpljenje. Zdravil ni bilo, povojev tudi ne, zato je mama belo rjuho raztrgala na trakove, s katerimi mu je rane previjal usmiljeni brat, ki se je prid- ružil partizanom. Rane so mu čis- tili z žganjem. Francu so se rane zacelile, ostali pa so brazgotine na vratu, obrazu, poškodovan jezik, sluh in vid. Kljub temu je po voj- ni tri leta služil vojsko v Titogradu. Franc se je leta 1959 poročil s pri- dno ženo, vajeno trdega kmečkega dela. Imela sta dva otroka. Danes je Franc v zasluženem pokoju. Po- hvali snaho, ki poskrbi, da je njegov dom urejen. Veliko prijatelja sta z vnukinjo Tino. Helena Miša Kulovec pa tudi resen, ko natrosi kamenčke iz življenjskega mozaika. Rodil se je 15. aprila 1929 v Vo- dicah pri Sv. Križu (zdaj Gabrovka pri Litiji) kot eden od šestih otrok v družini. Mati je mlada umrla, skrb- na babica po očetovi strani je prev- zela večino bremena vzgoje otrok, pozneje pa mačeha, ki je z njimi ravnala enako kot s svojimi otroki. Med vojno je moral Cvetko čez noč odrasti in se kot član zavedne dru- žine vključevati v boj za svobodo. Ob začetku druge svetovne voj- ne je bil Cvetko star 12 let, a ker je bila družina zavedna, se je po svo- jih zmožnostih pogumno vključil v NOB. Stric, borec Cankarjeve bri- gade in terenski aktivist, je naučil Cvetka in dve leti starejšega brata deaktivirati nemške bombe, ki so potem v pletenih košarah romale k partizanom. Cvetko je pomagal tudi pri prevozu ranjenih partizanov z domačimi konji in vozom. Delo na terenu je bilo za mladoletnega aktivista pogosto naporno in tve- gano. Kljub nesreči, ko je pri pre- vozu orožja voz naletel na mino in je bil oče poškodovan, 11-letni brat pa ubit, je družina še naprej delala za partizane. Cveto je v spremstvu oboroženega partizana ponoči s ko- nji večkrat vozil papir, sol, vreče in škatle za potrebe Baze 20. Spremljal je sedem partizanov na poti do vasi Cerovec, ko so padli v zasedo in se je komaj rešil. Pred očmi otrok so pretepli in odpeljali v zapor njegove- ga očeta, ker ni izdal brata aktivista. Cveto je bil tudi partizanski kurir. Po vojni se je izšolal za vodenje kmetijske zadruge, opravljal je delo terenskega aktivista. 1949 leta je začel služiti vojaški rok, po konča- nem vojaškem služenju v Sisku in Vrhniki se je aktiviral v enote JLA. Služboval je na Vrhniki, Rakeku, v Petrinji, Sisku in Ljubljani. Konec leta 1984 se je upokojil. Že pred upokojitvijo se je povezal z Zvezo borcev Dravlje. Leta 1978 je najprej postal tajnik organizaci- je, od leta 2006 pa je predsednik. Ponosno pove, da letos praznuje 41 let aktivnega delovanja in vo- denja. Na začetku so bili skoraj vsi član aktivni sodelavci in borci. Leta so opravila svoje in zdaj je le še se- dem članov iz časa vojne. Ob slo- vesu vsakega člana napiše govor in obišče družino pokojnega. Poskrbi za spremstvo pogreba s praporšča- kom. Organizacija šteje 98 članov, ker Cveto redno skrbi za vključeva- nje mladih. Cveto je v četrtni skup- nosti spoštovan zaradi poštenosti, empatije do šibkejših in svojega de- lovanja v dobro sokrajanov. Matjaž Špat OPOMBA POD ČRTO ZLOČINI OKUPATORJEV Nacisti v Mariboru O krvavi učiteljici zgodovini Frankolovski zločin Samo kot opombo pod črto želim k polemiki o »avtohtoni« nemški etnični manjšini v Sloveniji (T. Tur- nšek vs. A. Auersperger) dodati še eno misel: prave težave s to »av- tohtono manjšino« (izmišljeno ali resnično) se začnejo, ko jo skuša- jo porabiti kot kritje za manj et(n) ično početje. O tem sem po inter- nem dogovoru pred časom pripra- vil predlog stališča ZZB; predloga vodstvo žal ni sprejelo, predlagam pa ga za objavo, ker govori razme- roma nedvoumno in oprijemljivo: »27. januarja 2019 so na maribor- skem Glavnem trgu nemško nacio- nalne organizacije, med njimi Lan- dsmannschaft der Deutsch-Untersteirer in Österreich, zaranžirale dogodek, ki spominja na najbolj črne dni na- Letos sem se udeležila prireditve v spomin na sto frankolovskih žrtev, obešenih 12. februarja 1945 na Stranicah. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Slovenije Mar- jan Šarec, ki je med drugim pouda- ril domoljubje in medsebojno po- moč človeka človeku. V manjšem grobu v Stranicah je pokopanih 40 talcev, med njimi moj brat Stanko, ki so ga Nemci zajeli v Rožni dolini pri Šmartnem. Tu je bila zidanica in v njej kurirska posta- ja TV-30, kjer so si kurirji izmenjava- li zaupno pošto in počivali. Neko de- cističnega nasilja v teh krajih. Na javnem mestu so položili vence in prižgali sveče z velikonemškimi ge- sli, med njimi tudi esesovskim Meine Ehre heisst Treue (Moji časti je ime zves- toba). Menda so s tem hoteli opozo- riti na obstajanje fantomske nemške manjšine v Sloveniji. Trditev o nje- nem obstajanju je znana, celo iz po- stopkov avstrijske diplomacije; naj- bolj trdoglavim ponavljavcem pa naj še enkrat zagotovimo, da je zadnje morebitne Nemce iz Slovenije pova- bil k sebi Hitler, in to kmalu potem, ko je prišel naročit, da je treba spo- dnještajersko deželo spet narediti nemško – milo ali s silo; in ko so nje- govi zvesti landsmanšafterji razselili ali pobili nekaj deset tisoč Sloven- cev, med njimi postrelili nedolžnih cembrsko noč leta 1944 so kurirji v zidanico pripeljali civilista Slovenca z namenom, da ga po kurirski poti predajo 13. Bračičevi brigadi, ki se je v tistem času zadrževala na konji- škem območju blizu Špitaliča. Med počitkom v Rožni dolini je omenjeni mobiliziranec pobegnil in kurirje izdal celjskim gestapovcem. Kmalu zatem je skupina nemških vojakov obkolila kurirsko postajo v Rožni dolini. Nekaj kurirjev je po- begnilo, mojemu bratu pa ni uspelo. Po odskoku iz zidanice so ga nem- ški vojaki zajeli, zidanico pa zažga- 1600 talcev. Če kdo od bolj ali manj anonimnih razširjevalcev nacistič- nih parol s puršikoznimi akcijami te vrste misli danes po Goebelsovo uveljaviti obstoj 'nemške manjšine' v Sloveniji, naj ve, da po tej poti ne bo prišel daleč. Živimo pač v drugač- ni Evropi, svobodo in demokracijo pa smo si že med drugo svetovno vojno izborili v partizanskem boju z ramo ob rami v protifašistični koali- ciji. Nihče nam ne bo več delal naše dežele po svoji zblojeni podobi!« Če vidimo v zadevi basen, sledi približno tole: vprašanje ni aka- demske narave in kazanje s prstom na to ali ono knjigo. Vsaj tega nas je krvava učiteljica zgodovina naučila, in to za visoko ceno. Matjaž Kmecl li. Zvezanega in pretepenega brata so odvedli proti Celju v Stari pisker. Mami Elizabeti je poslal prošnjo, da mu prinese sveže perilo in nekaj za pod zob. Usodnega 12. februarja mu je mama v hudem mrazu želela oddati paket, a ga paznik ni sprejel, češ da jetnike premeščajo. Vrnila se je – in na Frankolovem prečita rdeči razglas »Obešanje 100 talcev«, med temi pod številko 66 prebere ime svojega ljubljenega sina Stanka. S kakšnimi občutki je to vest poveda- la domačim, je vredno razmišljati. Marjanca Gorenšek Lakota avgust 2019 13 Prehod na LED = prihranek LED sijalke v naši ponudbi. www.energijaplus.si 080 21 15 E n e rg ija p lu s d .o .o ., V e tr in js k a u lic a 2 , 2 0 0 0 M a ri b o r Več informacij o ponudbi najdete na: • spletni strani www.energijaplus.si (zavihek Ostala ponudba), • vseh prodajnih mestih Energije plus, • elektronski pošti info@energijaplus.si, • QR kodi. Že od 1,99 € z DDV Radenci: V Radencih je bila na predvečer letošnjega državnega praznika, dneva upo- ra proti okupatorju 27. aprila, tradicionalna proslava. Pripravila jo je Krajev- na organizacija ZZB za vrednote NOB Radenci v sodelovanju s podjetjem Erinox in Občino Radenci. Udeleženci so se zbrali pri Vrtcu Radenci, zatem pa se odpravili na pohod do nekaj sto metrov oddaljenega podjetja Erinox, kjer je bila proslava. Na slovesnosti z bogatim kulturnim programom – med drugim je sodelovala tudi godba na pihala iz Gornje Radgone – sta spregovorila Darjan Mencin- gar, predsednik krajevnega borčevskega združenja v Radencih, in Boris Ed- šid, predsednik borčevskega združenja v Gornji Radgoni. Povedano je bilo, da je z radenskega območja v času NOB padlo kar 39 ljudi. Med obiskovalci proslave so bili tudi 91-letni Alojz Mejcen iz kraja Rihtarovci v občini Ra- denci, ki je sodeloval v NOB, in člani Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Gornje Radgone, ki so se prireditve udeležili drugič zapored. Besedilo in foto: Franci Klemenčič Zgornja Polskava: Člani KO borcev za vrednote NOB Zg. Polskava vsako leto pripravimo zani- mivo ekskurzijo. Letos smo se drugo soboto v juniju odpravili na Koroško. Najprej smo si ogledali rudnik svinca in cinka v Mežici. V vasici Šentanel so nam na Turistični kmetiji Ploder pripravili okusno kosilo, nato pa smo pot nadaljevali v Železno Kaplo, kjer smo obiskali spominsko obeležje Peršman, nekdanje prizorišče nacističnega vojnega zločina nad sloven- skim koroškim civilnim prebivalstvom. Do 25. aprila 1945 je na tej kmetiji dobro živelo od 20 do 25 ljudi. Družina je podpirala protifašistično odpor- niško gibanje. Na pragu svobode je bila izropana domačija, na tej kmetiji pa ustreljenih enajst članov družine: štirje odrasli in sedem otrok družin Sadovnik in Kogoj. Z zanimanjem smo prisluhnili gospodu Franciju, zave- dnemu koroškemu Slovencu, ki nam je zelo čustveno pripovedoval o teh dogodkih. Poudaril je, da je vsak spomenik otrok svojega časa. Ustavili smo se tudi na pokopališču in se pri grobu spomnili velikega krvnega davka te družine. Časi so bili takšni, da je jamo kopal sam župnik, pa tudi pogrebcev je bilo manj kot pokojnikov. Na poti proti domu smo se ustavili še v Poljani pri spominskem obeležju. Besedilo in foto: Jožica Ravš Ljubno ob Savinji: Za nami je štirideseti pohod do Tračke bolnice in na Travnik. 19. maja nam je članom ZB NOB KO Ljubno ob Savinji uspelo za ta jubilej pripraviti slo- vesno proslavo, ki jo je vodila Polona Kramer. Lenka Kralj je zbrala petnajst partizanskih pesmi, ki smo jih izdali v jubilejni pesmarici in smo jo delili vsem pohodnikom. Zdenka in Peter Valte sta priskrbela jubilejne rdeče ruti- ce z letnico pohoda in našim emblemom. Pridobitev pa so panoji z dnevniki dr. Roberta Kukovca (ki jih je ohranil njegov kurir Franci Juvan). Marljivi udarniki so zabetonirali podstavke, Mar- tin Kliner z ekipo (Maksom, Jakom, Alojzom, Pavlom, Franjotom) je uredil kovinsko ogrodje, gradivo za panoje je pripravila Irena Retko, delo pa je usklajeval predsednik Paul Orešnik in tudi sam pomagal pri opravilih. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Franc Smrtnik iz Kort na Koroškem, župan v Železni Kapli. Spomnil je na našo podobno usodo v zgodovini. Opomnil je na razraščanje fašizma in se zahvalil partizanom, ki so se edini bojevali za pravičen boj, za obstoj slovenstva in domovine. Spregovorila sta tudi podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar, ki je v ime- nu Enotne liste prejel naše priznanje, in naš prijatelj Feliks Wieser - Biser. Avstrijski prijatelji pohodniki so nam podarili pesmarice iz leta 1945, ki so jih dali ponatisniti. Skupaj smo zapeli nekaj partizanskih pesmi in pot nadaljevali na Travnik, kjer smo se spet družili s svojimi koroškimi prijatelji. Besedilo: Irena Retko, foto: Radenko Tešanovič Bodonci: Združenje borcev in simpatizerjev za vrednote NOB KO Bodonci vsako leto 25. maja priredi praznovanje dneva mladosti v spomin na Tita in na obdob- ja, preživeta v skupni državi Jugoslaviji. Tudi letos se je na srečanju zbralo približno 90 članov združenja, njihovih svojcev in simpatizerjev. Zbrane je nagovoril Daniel Pelc, predsednik KO Bodonci, in predstavil pomen praznovanja 25. maja. Povedal je tudi, kako smo v Jugoslaviji pra- znovali praznik mladosti in kaj je to pomenilo mladim, ki so se ob tem pra- zniku srečevali na športnih in kulturnih prireditvah po vsej Jugoslaviji in na koncu v Beogradu, in kaj je pomenila štafeta, ki se je predajala Titu. Poudaril je pomen NOB in pomen ohranjanja spomina na grozote druge svetovne vojne, ki jih ne bi smeli nikoli pozabiti in ki se nikoli ne bi smele ponoviti. Prav zato je pomembno, da se prava resnica o NOB prenaša na zanamce, še posebno ker so v Sloveniji skupine, ki želijo zgodovino spremeniti. Zbrane so nato pozdravili predsednik Združenja borcev in simpatizerjev za vrednote NOB Emri Evgen, Zlatan Krkić iz Ćićevca in Sašo Velikovski iz občine Sveti Nikola ter župan Občine Puconci Ludvik Novak. Vsi trije so poudarili dobro sodelovanje med državami Slovenijo, Srbijo in Severno Makedonijo. Članica društva je prisotnim predstavila lik tovariša Tita vse od mladosti, sodelovanje v NOB in vodenje Jugoslavije do njegove smrti. Predstavljeno je bilo, kaj je Tito pomenil v takratni Jugoslaviji in kaj v svetu, kjer so ga poznali bolj kot zdaj nekatere voditelje v svetu. Besedilo: Vijola Bertalanič, foto: Dani Pelc V SLIKI IN BESEDI avgust 201914 PREJELI SMO Brez VDV bi bilo drugače! Kot borec Vojske državne var- nosti (VDV) čutim dolžnost, da se oglasim na izredno dobro or- ganizirano in obiskano prosla- vo ob 74. obletnici preboja iz obroča nemške vojske na Menini planini marca 1945. Jaz in drugi predstavniki VDV pa smo ogor- čeni nad govorniki, ki so v svojih govorih in nagovorih ignorirali pomen in vlogo borcev VDV v tej epohalni bitki. Prav prihod VDV je bil odločilen za izid bitke na Me- nini. Ne omalovažujem prispevka in vloge borcev Šlandrove in Zi- danškove brigade, ki so se boje- vali v nemogočih razmerah. Ven- dar je ob tem nujno priznati vlo- go VDV. Izid bitke bi bil zagotovo negotov, če ne bi prišel bataljon VDV. Ob tem se moramo zaveda- ti, da smo bili borci VDV dobro izurjeni, dobro oboroženi, vajeni discipline in mladi. In takšni smo se po spletu okoliščin pojavili na Menini planini. Prav borci VDV, si- cer domačini, ki so dobro poznali teren, smo našli prehod, po kate- rem so se partizani umaknili iz sovražnega obroča. Zato prosim in zahtevam, da se v prihodnje ne ignorirajo borci VDV in njihova vloge pri razpletu dogodkov na Menini marca 1945 oziroma se ne omalovažuje njihov prispevek k bitki tako, da se njihova vloga minimalizira z le bežno navedbo. Tone Tratnik, Domžale Dan mladosti 25. maja 2019 smo se udeleži- li proslave ob nekdanjem dnevu mladosti v hrvaškem mestecu Kumrovec. Prireditev sta pripra- vila vsehrvaško združenje »Josip Broz Tito« in Zveza protifašistič- nih borcev Hrvaške. Dogodka se je udeležilo uradno več kot 15 000 ljudi, od tega približno 6000 iz Slovenije, ki so bili tudi med nastopajočimi. Na prireditvenem prostoru so bile tudi stojnice, na katerih so udeleženci poleg hrane in pija- če dobili priložnostne spomin- ke, povezane s 25. majem. Takoj na začetku je policija Republike Hrvaške začela izvajati poostren nadzor nad tistimi udeleženci do- godka, ki so s seboj imeli zasta- ve na drogovih ali brez drogov, ki so simbolizirale nekdanjo drža- vo Jugoslavijo, delavske zastave (rdeča zastava z napisom Prole- tarci vseh dežel – združite se) in kape z zvezdo, tako »triglavke« kot kape titovke. Že na mejnem prehodu so hrvaški organi opo- zarjali posameznike zaradi po- sedovanja simbolov, vendar niso ukrepali. Samo obnašanje hrva- ških organov na dogodku je bilo korektno, vendar po naši presoji in prepričanju povsem nezakoni- to. Zgodilo se je, da ko je prispel in parkiral avtobus, so pristopili policisti in redarji ter zahtevali od udeležencev, da slečejo majice s simboli zvezde, Tita in napisom SFRJ in da partizanske kape pus- tijo v avtobusu ter da spravijo za- stave. Posameznike, ki so prihajali na prizorišče, so policisti obkolili in zahtevali, da te simbole odstra- nijo. Najprej so redarji in policisti govorili, da so težava drogovi, če teh ni bilo, so bili sporni simboli. Vse udeležence so ves čas spre- mljali z videokamerami in foto- aparati. Celo od nastopajočih so zahtevali, da se na kraju samem slečejo! Na začetku postopka so policisti delovali strpno, potem pa vedno bolj agresivno. Posame- znim udeležencem so tudi grozili z denarnimi kaznimi in privedbo k sodniku za prekrške. Tudi fizič- no so preprečevali udeležencem, da bi se sploh približali prizorišču glavnega dogajanja proslave. Po- licisti so tudi prepovedali prodajo zbirateljskih eksponatov na prire- ditvi. Po pripovedovanju predse- dnika ZZB NOB Slovenije dr. Tita Turnška je hrvaška policija na mejnih prehodih zavrnila vstop nekaj avtobusom s slovenskimi udeleženci. Na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli smo ob vrnitvi v Slove- nijo 25. maja 2019 ob 16.30 dali ustno prijavo o maltretiranju udeležencev proslave v Kumrov- cu od hrvaških organov. V opisa- nih primerih so kršili evropsko razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v zvezi s simbolom rdeče zvezde, ko je leta 2012 razsodilo, da je Madžarska kršila temeljno pra- vico do svobode izražanja, ko so Fratanola obsodili zaradi nošenja peterokrake rdeče zvezde. Franko Pleško predsednik odbora AVNOJ Slovenija Dan vstaje Iz narodovega spomina so nam uradno izbrisali 22. julij – dan vstaje slovenskega naroda, ki smo ga praznovali in slavili v le- tih od 1951 do 1991. Kakor koli in kljub pljuvanju po njem bo ostal del nas in v našem neizbrisanem spominu. Preveč je bilo storjene- ga gorja in padlih nedolžnih žrtev od 6. aprila 1941 do 9. maja 1945. Povojnih pobojev ne štejem, ker so bili izvirni greh kolaboracije. Bojim se dneva in trenutka, ko bodo kvazi zgodovinarji in po- litikanti izjavili, da je vsega kriv slovenski partizan in da smo mi napadli Nemce, Italijane itd. Vse gre v to smer. Berem izjave na desnici najbolj »omiljenega« zgodovinarja Sta- neta Grande, ki je stalen gost TV Nova24, Družine, Reporterja in Demokracije. Ta izmeček pljuva po vsem, kar je bilo do leta 1991. V podrobnosti se ne želim spuščati. Naslednji je novinar, ki v tem poslu ne pomeni nič, Vinko Vasle. Ta se je zdaj lotil legendarne- ga komandanta Franca Severja - Frante. Popljuvali so Dražgo- še, Osankarico, sedaj še Meni- no planino. Še nekoliko nazaj je Aleš Hojs, »veliki vojskovodja« in predsednik VSO, ožigosal Franca Rozmana - Staneta za zločinca in ne vem kaj vse mu je še naprtil. Državni organi in politiki pa »modro molčijo«, vse v imenu de- mokracije, svobode govora. Skrbi- jo le še za svojo rit, položaje in oblast. Na položajih pa se neneh- no menjujejo eni in isti. Naj končam v upanju, da ste se na praznični dan lepo imeli. Srečko Križanec, Štore VABILA Koder sonce hodi ZZB za vrednote NOB Slovenije, ZB za vrednote NOB Medvode in Občina Med- vode vas vabijo na slovesnost Koder sonce hodi, posvečeno 175. obletnici nastanka Prešernove Zdravljice, 75. oble- tnici ponatisa Prešernove Zdravljice kot najlepšega uporniškega tiska v okupirani Evropi (tiskani v partizanskih tiskarnah Trilof in Donas) in 30. obletnici uradnega sprejema Zdravljice kot slovenske himne. Slovesnost bo v soboto, 28. septembra 2019, ob 11. uri na prireditvenem pro- storu Krajevne skupnosti Trnovec v dolini Ločnice pri Medvodah, v bližini partizan- skih tiskarn Trilof in Donas. Slavnostni govornik bo akademik dr. Matjaž Kmecl. Jezerca pod Krvavcem V soboto, 7. septembra 2019, bo ob 11.30 pri osrednjem spomeniku NOB na planini Jezerca pod Krvavcem spominska slovesnost s kulturnim programom ob 77. obletnici napada na 2. grupo odredov in v spomin na borce Krvavške čete, padle v hajki avgusta 1942. Prav tako v soboto, 7. septembra, bo organiziran pohod po Poti spomina in tovarištva in 2. grupe odredov z B’ča preko Davovca, Trdovnika na planino Jezerca. Začetek pohoda bo ob 8. uri na B’ču pred Štefanjo goro, 500 metrov nad postajo gondolske žičnice na Krvavec. Organizator slovesnosti in pohoda je OO ZB za vredno- te NOB Kranj, Cerklje na Gorenjskem. Božo Janež, predsednik ZB NOB Kranj Srečanje pod Krnom Krajevna organizacija ZB Kobarid, Planin- sko društvo Kobarid, Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin in Lovska družina Smast vas vabijo pod Krn na srečanje s kulturnim programom v po- častitev bojev v Krnskem pogorju. Srečanje bo v nedeljo, 8. septembra 2019, ob 11. uri pri koči na planini Kuhinja. Slavnostni govornik bo Darko Nikolovski. Informacije: Vojko Hobič, 040 234 051 Mohor nad Moravčami Združenje borcev za vrednote NOB Mo- ravče vabi na spominsko slovesnost ob 78. obletnici napada na Mengeško-mo- ravško četo na Mohorju in v spomin na prvo bitko na Moravškem. Slovesnost bo v soboto, 21. septembra 2019, ob 11. uri pri spomeniku na Mohorju nad Moravčami. Slavnostni govornik bo generalni sekre- tar ZZB za vrednote NOB Slovenije Aljaž Verhovnik. Recitacijam in harmoniki ter pihalni god- bi se bosta s partizansko pesmijo pridru- žila Kvartet Krt in violinistka Brina Švarc. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite in spomin na NOB povežete s prijetnim izletom in druženjem. Ustanovitev Gubčeve brigade Združenje borcev za vrednote NOB Trebnje, Občinska organizacija združenja borcev za vrednote NOB Mokronog - Trebelno, Skup- nost borcev Gubčeve brigade, Skupnost borcev 12. SNOUB in Občina Mokronog - Trebelno pripravljajo v soboto, 7. sep- tembra 2019, ob 11. uri pri lovski koči na Trebelnem spominsko slovesnost v počas- titev 77. obletnice ustanovitve Gubčeve bri- gade, 76. obletnice ustanovitve 12. SNOUB in 78. obletnice ustanovitve Mokronoške čete. Slavnostni govornik bo Janez Mejač, sin borca Gubčeve brigade in častni občan občine Mokronog - Trebelno. V kulturnem programu bodo sodelovali Občinski pihalni orkester Trebnje, učenci Osnovne šole Mo- kronog – PŠ Trebelno, Ženski pevski zbor Zimzelen Mirna pod taktirko Staneta Pečka. Prireditev bo vodila Mateja Vrabec. Na prireditvi bodo sodelovali tudi pri- padniki častne čete Slovenske vojske. Pri- reditev bodo s svojo prisotnostjo počastili člani Društva ljubiteljev starodobnih vozil Hrast Tržišče, Duletova četa, Gorjanska četa, Slobodanova četa in Novomeška četa. (Več na spletni strani Svobodne besede). Po poti Levstikove brigade Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto in Občinski odbor borcev za vred- note NOB Dolenjske Toplice pripravljata in vabita na 17. tradicionalni Pohod po poti Levstikove brigade. Pohod bo v so- boto, 31. septembra 2019. Zbirno mesto bo ob 9. uri pod pokopališčem v Dolenj- skih Toplicah. Pohod poteka po markirani poti, dolgi deset kilometrov. Konec poho- da bo na Velikem Riglju 38, predvidoma ob 11.30, tam bo družabno srečanje s pogostitvijo. Koprivnik pri Kočevju Združenje borcev za vrednote NOB Kočev- je z odborom skupnosti borcev 18. divizije NOV in Občino Kočevje vabijo na spomin- sko slovesnost ob 75. obletnici zmagovitih bojev 18. divizije pri obrambi Bele krajine in ob obletnici roške ofenzive. Prireditev bo v soboto, 21. septembra 2019, ob 11. uri v Koprivniku pri Kočevju. Po slovesnosti bo tovariško srečanje. Vabila na proslave Vabimo vas na proslavo Priključitev Pri- morske, ki bo 14. septembra 2019 ob 15. uri v Ajdovščini. Avtobus izpred Hale Tivoli bo odpeljal ob 12. uri. Prijave spre- jemamo na telefonsko številko 01/432- 52-41 – Tatjana. Prijave sprejemamo do 10. septembra 2019. ---- Vabimo vas na spominsko slovesnost ob 77. obletnici ustanovitve Gubčeve briga- de, ki bo 7. septembra 2019 ob 11. uri pri Lovski koči na Trebelnem. Avtobus bo odpeljal izpred Hale Tivoli ob 9. uri. Pri- jave sprejemamo na telefonsko številko 01/432-52-41 – Tatjana. ---- Vabimo vas na slovesnost ob ustanovitvi več brigad pod geslom Mi pa nismo se uklonili, ki bo 21. septembra 2019 ob 11. uri na Golem. Avtobus izpred Hale Tivoli bo odpeljal ob 9. uri. Prijave spreje- mamo na telefonsko številko 01/432-52- 41 – Tatjana. ---- Vabimo vas na slovesnost pod naslovom Koder sonce hodi, ki bo posvečena 175. obletnici nastanka Prešernove Zdravljice in 75. obletnici ponatisa Zdravljice v par- tizanskih tiskarnah TRILOF in DONAS ter 30. obletnici uradnega sprejema Zdravlji- ce kot slovenske himne. Prireditev bo v soboto, 28. septembra 2019, ob 11. uri na prostoru KS Trnovec v dolini Ločnice pri Medvodah. V primeru slabega vremena bo prireditev v športni dvorani v Medvodah. Avtobus izpred Hale Tivoli bo odpeljal ob 9. uri. Prijave sprejemamo na telefonsko številko 01/432-52-41 Vrnitev Primorske k matični domovini Občina Ajdovščina bo v sodelovanju z lokalnimi veteranskimi in domoljubni- mi organizacijami ter ob podpori vseh primorskih občin pripravila proslavo ob državnem prazniku – vrnitvi Primorske k matični domovini. Dogodek bo v soboto, 14. septembra 2019, ob 15. uri na graj- skem vrtu v Ajdovščini. Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec. Občinstvo bosta nagovorila župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin in predsednik ZB NOB Ajdovščina - Vipava Božo Novak. Proslavo bo neposredno prenašala TV Slovenija. Scenarist in režiser proslave je domačin Peter Avbar. Idejo za vsebinsko zasnovo programa je črpal iz pesmi Calvi zasedbe Siddharta, kot slogan prireditve pa izbral zadnja dva verza: Iz novih sanj se rodi novi svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi. V okviru letošnjega praznovanja pri- morskega praznika bo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije na panojih ob grajskem vrtu postavljena razstava fotografij Edija Šelhausa. Letos se spominjamo stote obletnice njegove- ga rojstva. Iz njegovega bogatega opusa bodo na ogled izbrane fotografije, ki prikazujejo ustanovitev Narodne vlade Slovenije in druga množična zborovanja v povojnem času. Dobrodošli! Ne vrag, le sosed je mejak Taboriščni odbor Ravensbrück pri ZZB za vrednote NOB Slovenije tudi letos pripravlja srečanje nekdanjih interni- rank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov ter ukradenih otrok, njihovih svojcev in prijateljev. Srečanje bo od petka, 20. septembra, do ponedeljka, 23. septembra 2019, v hotelih Life Class v Portorožu pod častnim pokroviteljstvom in z nagovorom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 22. septembra, ob 11. uri v Kongresnem cen- tru dvorane Colombo hotela Slovenija v Portorožu. Slavnostni govornik na tradici- onalni prireditvi, ki bo letos potekala pod naslovom »Ne vrag, le sosed je mejak«, bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik. Prireditev bomo povezali s 175. obletnico nastanka Pre- šernove Zdravljice in 75. obletnico njene- ga ponatisa. Cena polpenziona v dvoposteljni sobi je 51 evrov na dan. Namestitev bo v hotelu Riviera in Slovenija. Prijave sprejemamo do vključno 13. septembra 2019 pisno na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspi- elerjeva 6, 1000 Ljubljana, ali po tele- fonu, št. 01/434-44-45, gsm 051/392- 120. E-naslov: info@zzb-nob.si Matjaž Špat avgust 2019 15 Združite zavarovanja cele družine in prihranite do 50 %. O svojih zavarovanjih ne razmišljate pogosto, a z občutkom varnosti, ki vam ga dajo, živite vsak dan. Triglav komplet Lahko noč, skrbi. tiskan_oglas_Triglav_komplet_275x193_mesto.indd 1 08/04/2019 09:30 KULTURA V desnem atriju ljubljanske Mestne hiše je bila prejšnji mesec na ogled dokumentarna razstava Okupirana Ljubljana: mesto ob meji. Gre za del triletnega projekta, v katerem zgo- dovinarji in geografi s Filozofske fa- kultete v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU raziskujejo vseh 560 kilometrov okupacijskih meja iz druge svetov- ne vojne od Mure do Triglava. Razstava je nastala v okviru razi- skovalnega projekta »Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga oku- pacijskih meja v raznarodovalni po- litiki v življenju slovenskega prebi- valstva«. Pripravili so jo Božo Repe, Kornelija Ajlec, Bojan Balkovec, Rok Ciglič, Božidar Flajšman, Pe- ter Mikša, Maja Vehar, Jure Tičar, Manca Volk Bahun in Matija Zorn. Razdeljeno slovensko ozemlje Slovensko ozemlje so leta 1941 v času druge svetovne vojne oku- pirali in razdelili Nemci, Italijani, Madžari ter Hrvati. Razkosanje je vodilo v vzpostavitev štirih oku- pacijskih režimov ter meja med njimi. Mejni režim na mejah se je razlikoval, posledično pa tudi življe- nje ob njih. Nekatere meje so bile neprimerno bolj utrjene kot dru- ge, saj so imele minska polja, žične pregrade, postojanke s strojnicami. Vse to je neizogibno povzročilo šte- Dokumentarna razstava Okupirana Ljubljana: mesto ob meji 60.000 Slovencev v koncentracijskih taboriščih Meje so globoko zarezale v vsakdanjik in ustaljene navade domačinov, kar je zlasti vidno iz prisilnih migracijskih gibanj in prehodov meje, ki so pospremile oblikovanje novih meja. Kar 58.522 Slovencev je pristalo v nemških in italijanskih koncentracijskih taboriščih, 688 v madžarskih ter okoli 400 v hrvaških. Dodatno je bilo v italijanski konfinaciji in na prisilnem delu okoli 20 000 Slovencev, kar 80 000 pa v različnih zaporih. Deportiranih je bilo 571 prekmurskih Judov, ki so bili večinoma umorjeni v taborišču Auschwitz. Nemcem je uspelo izgnati 63 000 Slovencev. Čez italijansko-nemško mejo je iz italijanske okupacijske cone v nemško zbežalo 17 000 ljudi. V italijansko okupacijsko cono pa je pribežal del tistih 10 000 posameznikov, ki so jih iz nemške okupacijske cone izgnali v NDH. Iz italijanske okupacijske cone so nato na izpraznjena slovenska ozemlja ob hrvaški meji preselili 17 000 kočevskih Nemcev. vilne travme ter pretrgalo tradicio- nalne vzorce migracij, kmetovanja in trgovine. Domače prebivalstvo je občutek prizadetosti ohranilo in preneslo na mlajše generacije ter v kolektivni spomin. Razdelitev osrednjega dela slo- venskega ozemlja med Italijo in Nemčijo je imela za posledico tudi, da je Ljubljana, glavno mesto Slo- vencev, postala obmejno oziroma razdeljeno mesto, saj je nova meja, ki je tekla po njenih severnih pred- mestjih, središče mesta ločila od njegovega zaledja. Ljubljana obdana z bodečo žico Italijani so Ljubljano februarja leta 1942 obdali z obročem bodeče žice (33 kilometrov) ter na strateških mestih zgradili betonske bunker- je, obrambne zidove in položaje za težko orožje, mesto pa so utr- dili tudi od znotraj. Posledice dob- ro utrjenega, zastraženega in tež- ko prehodnega žično-betonskega obroča so bile vidne v gospodar- stvu, prometu, trgovini in tudi vsak- danjem življenju prebivalcev, ki so jim bile poleg nacionalnih kratene tudi temeljne človekove pravice in svoboščine. Žični obroč, ki je ostal do konca druge svetovne vojne v Evropi maja 1945, pa ni simbolizi- ral zgolj zatiranja, ujetosti, repre- sije in nasilja, temveč tudi poten- cialno zatočišče. Ljubljana v tem kontekstu predstavlja fenomen, saj so se vanjo čez meje in skozi žični obroč zatekli begunci z drugih oku- pacijskih območij na Slovenskem. Nemci so zaradi varovanja meje v Ljubljani in okolici posekali gozd, porušili poslopja in izselili prebival- stvo. V Ljubljani so bili med Italijo in Nemčijo le trije mejni prehodi, dva v Šiški in eden na Ježici, tram- vaj je ob strogem mejnem pregledu nekaj časa še vozil iz ene države v drugo, potem tega Nemci niso več dovolili. Zgradili so tudi obvozno železnico in cesto, ki sta povezovali njihovo ozemlje v Šiški z ozemljem na Ježici. Opravili 150 intervjujev Med raziskovanjem so strokovnja- ki poleg posebnih tehnik, s kateri- mi so podatke s starih zemljevidov prenesli na nove, uporabili arhive iz več držav in opravili 150 intervjujev o življenju obmejnega prebivalstva, oblikovali pa so tudi zemljevid, ki ga sproti dopolnjujejo. Na njem ni mogoče videti le celotne okupacij- ske meje, ampak tudi fotografije, zgodbe, pričanja in videoposnetke o življenju ob meji. Z večplastnim načinom raziskave so odkrili veliko novega, kot so ostanki meja, bun- kerjev, stražnih stolpov, žičnih og- raj, pa stokilogramski mejni kamni pod Triglavom in koli ter bodeča žica nad Vršičem. S. B. Na odprtju sta vodja projekta dr. Božo Repe in ljubljanski podžupan Janez Koželj simbolično prerezala bodečo žico. Foto: Janez Alič avgust 201916 Izžrebani reševalci križanke iz 45. številke časopisa Svobodna beseda 1. Ivica Burnik Stara Gora 54, 8233 Mirna 2. Stane Inkret Sajovčevo naselje 3, 4208 Šenčur 3. Matilda Majhen Lovro Kuhar 6, 3320 Velenje Rešitve križanke: OSP, DOPIS, STRAŽARNA, KOINE, EKS, ALKAR, KRI, BREL, SAMI, ŠKANDAL, TJ, IZUMI, INTERREGNUM, IRIS, RJAVA, DRIČA, AJN, NILOTI, ACI, ATAIR, OG, JAZ, SATNIK, RA, SAHAROZA, VANEČAN, TRIK, LO, OER, ENA, NŠ, ZAROD, AMARO, NAKLONINA, SOLIST, SRAMOTNIK, TRENTA. Geslo: STOLETNICA PRIKLJUČITVE PREKMURJA. B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 15. septembra 2019 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. Ob popisovanju spominskih obeležij za Geopedio na Bovškem sem na stavbi nasproti občine naletel na prizor, ki nam jasno govori, kakšen odnos imajo nekateri podjetniki do kulturne dediščine oz. do spominskega obeležja. Verjamem, da jim je v prvi vrsti cilj čim boljša reklama, ki bi pripomogla k večji prodaji turističnega produkta, s katerim se ukvarjajo. Pa vendar je bilo obeležje na vogalu hiše, ki je namenjeno spominu na Antona Pirjevca, vodjo obveščevalne službe 3. operativne alpske cone, padlega na Golobarju 26. aprila 1943, postavljeno že leta 1983, veliko prej, preden so se posamezni podjetniki začeli ukvarjati s turizmom. Firma Sportmix je prav pred obeležje postavila stojalo s kolesi in kajak, ki turiste vabi v poslovalnico. Tako so poskrbeli za tiste, ki bi se radi udeležili adrenalinskih športov. Kaj pa tisti, ki bi se radi seznanili s kulturno dediščino? Na spomenike, ki se nanašajo na dogodke iz NOB se že tako redko spomnimo, če pa smo v bližini ali gremo mimo, pa se morebiti le ozremo in pomislimo, da se je tukaj nekaj dogajalo. Če pa so obeležja zatrpana z raznimi tablami, reklamami in športnimi rekviziti, je to povsem nevidno in seveda nesprejemljivo. Upam, da bodo odgovorni ukrepali, da bo obeležje spet vidno, hkrati pa bo podjetnik lahko ustrezno reklamiral svojo dejavnost. Besedilo in foto: Vojko Hobič V Beltincih je bila osrednja proslava ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Republike Slovenije Marjan Šarec. Več o prireditvah v prihodnji številki. Foto: Tamino Petelinšek/STA UTRINKIKRITIČNO OKO - Vse si lahko privoščijo? NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke napišite na dop- isnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerje- va ulica 6, 1000 Ljubljana, s pripi- som »nagradna križanka«, do 15. septembra 2019. Ime in priimek: _______________________ Naslov: _______________________ _______________________ Geslo 46. številke SB: _______________________ OGRI- NJALO, OGRTAČA GESLO SKANDI- NAVSKI DROBIŽ KONEC GESLA VODNA RASTLINA NIKA JUVAN RASTLIN- SKA BOLE- ZEN, PEPE LASTA PLESEN PISEC SCENA- RIJA PLADENJ NADETOST OKOVOV PRIPRAVA ZA RAZ GREBANJE PEPELA VELIK MORSKI RAK BREZ KLEŠČ ZNIŽANI DON D BRANE RONČEL TONE VOGRINEC AVTOBUS DEBELA ŠIBA SL. ŠKOF (ANTON MARTIN) KRATEK, OSTER PODALJ- ŠEK PLEVE PRI KLASU BRENCELJ NEKDANJA SEDEM- LETNA OSNOVNA ŠOLA BRITANSKI PISATELJ FLEMING UREJEN ZAPIS N ELEMEN- TOV ZVEZDA V VELIKEM VOZU, JAHAČ DEBEL MOŠKI ŽELEZOV OKSID GRŠKA MUZA PETJA PODOBA GOLEGA TELESA UČILNICA (ZASTAR.) PREBI- VALEC ESTONIJE VNETI DEL TELESA RAFAEL AJLEC NAŠA OPE- RISTKA RADOVAN NEKDANJA BRITAN- SKA GLASBENA SKUPINA BOREC HČERIN MOŽ PRIVESEK POČAS- NOST POLNILO NOTRA- NJOSTI DUKE ELLINGTON LATOV- ŠČINA OKLEŠČE- NA VEJA SLIKAR VAN NEER JABOLKO S TRDIM MESOM VLAGA, MOKROTA LETALO EDO TORKAR HLEV (LJUD.) TITAN SOL BOROVE KISLINE DEL MESTA, ČETRT FINSKI ARHITEKT IN KIPAR (ALVAR) SINJSKA VITEŠKA IGRA NEON UPANJE RASTLINA Z VELIKIMI LISTI ŽIDOVSKI MESEC TANČICA, PAJČOLAN NASPROT- JE OBSTOJA ZADNJICA REKA SKOZI DUNAJ IN BEOGRAD VEČ- KRATNA POJAVITEV ISTE BESEDE RIMSKA BOGINJA JEZE IVAN FRANKE ALUMINIJ VINKO OŠLAK SPOJINA S KISIKOM PODOB- NOST NASAD OKOLI HIŠE ITALIJAN- SKI KEMIK (GIULIO: IZ ČRK: TANTA) PALESTIN- SKI POLITIK (JASER) PEVEC PESTNER