URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 20	Ljubljana, torek 10. oktobra 1978	Cena 22 dinarjev	Leto XXXV
1305.
Na podlagi 335. člena, 30. aline prvega odstavka 342. Člena in 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 5. alinee drugega razdelka 70. člena in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je' Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1978 sprejela
STALIŠČA
k informaciji Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o izvajanju ustavne preobrazbe pravosodnega sistema in k informaciji Javnega tožilstva SR Slovenije o izvajanju nalog v zvezi z novo organizacijo javnega tožilstva
Skupščina SR Slovenije z obravnavanjem obeh informacij spremlja izvajanje sprejete politike, začrtane v idejnopolitičnih izhodiščih in tezah za ustavno preobrazbo pravosodnega sistema v SR Slovenji, v sklepih, stališčih in priporočilih Skupščine SR Slovenije, Predsedstva SR Slovenije, v resoluciji VIII. kongresa ZKS in drugih dokumentih ter izvrševanje zakonov o sodiščih združenega dela, o samoupravnih sodiščih, o rednih sodiščih in o javnem tožilstvu. Uveljavljanje in razvijanje pravosodnega sistema na teh osnovah ;erja široko dejavnost in ustvarjalnost številnih družbenih dejavnikov — družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organov upravljanja ter zlasti delavcev v pravosodju, ki se morajo še aktivneje in bolj zavzeto vključiti v te procese.
Prizadevanja družbenopolitičnih dejavnikov so usmerjena v oblikovanje celovitega, enotnega in z družbenimi odnosi usklajenega pravosodnega sistema, ki naj še učinkoviteje skrbi za ustavnost, zakonitost ter pravno varnost delovnih ljudi in občanov. Zato bo potrebna še bolj zavzeta politična akcija ter širše obveščanje javnosti o teh procesih, kar naj prispeva k osveščenosti delovnih ljudi in občanov in krepitvi zaupanja v pravosodne organe, zlasti še v samoupravno sodstvo, ki postaja sestavina samoupravnega urejanja družbenih odnosov.
Skupščina SR Slovenije, sprejema informaciji, ki strnjeno in pregledno prikazujeta dosedanji razvoj in uveljavljanje samoupravnega sodstva ter potek priprav na začetek delovanja rednega sodstva in javnih tožilstev, ki bodo po novi vsebinski in organizacijski zasnovi pričela z delom 1. januarja 1979, hkrati pa opozarjata tudi na nekatere težave, slabosti, nerazumevanje ter nerešena sistemska vprašanja, ki ovirajo razvoj in uveljavitev novega pravosodnega sistema.
V analizi in oceni nekaterih vprašanj in slabosti pa je informacija o izvajanju ustavne preobrazbe pravosodnega sistema premalo konkretna in zavezujoča za nosilce nalog, kot so opredeljene v zakonih. Zato Skupščina SR Slovenije kot podporo dosedanjim prizadevanjem in kot priporočilo za nadaljnje delo pri preobrazbi pravosodnega sistema sprejema tale:
STA LIS C A
1.	Kljub že sprejetim sklepom, stališčem in priporočilom Skupščine SR Slovenije in Predsedstva SR Slovenije ter dokumentom družbenopolitičnih organizacij, da je treba pospešiti in okrepiti družbena prizadevanja pri razvijanju in uveljavljanju samoupravnega sodstva, poteka proces ustanavljanja in uveljavljanja samoupravnih sodišč še vedno prepočasi. Razen splošnih sodišč združenega dela, ki so se že uveljavila, še vedno ni zadovoljivih rezultatov pri ustanavljanju posebnih sodišč združenega dela v samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena, arbitraž, poravnalnih svetov, razsodišč in drugih samoupravnih sodišč.
Skupščina SR Slovenije zadolžuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da skupno s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena ugotovi in analizira možnosti ter pogoje za ustanavljanje posebnih sodišč združenega dela. Izvrš-in svet naj tudi prouči, oceni in pripravi konkretne predloge ter ukrepe za reševanje vprašanj, kot so na primer: neustrezna zakonodaja na posameznih področjih, stvarna pristojnost, postopek in drugih, ki zavirajo oziroma preprečujejo ustanavljanje in delovanje teh sodišč.
V zvezi z ustanavljanjem in uveljavljanjem arbitraž naj v skladu s programom dela Gospodarska zbornica Slovenije do konca januarja 1979 pripravi analizo o problematiki ustanavljanja in uveljavljena arbitraž v organizacijah združenega dela ter poroča Skupščini SR Slovenije o rezultatih te akcije.
Pri uresničitvi zakonske obveznosti, po kateri bi morali biti v vseh krajevnih skupnostih poravnalni sveti ustanovljeni do 1. julija 1978, bo potrebna pospešena in učinkovitejša politična akcija družbenopolitičnih organizacij, zlasti organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v krajevnih skupnostih in občinah za ustanavljanje in uveljavitev poravnalnih svetov kot specifične oblike samoupravnih sodišč.
Skupščina SR Slovenije ponovno poziva samoupravne organizacije in skupnosti, Gospodarsko zbornico Slovenije ter republiške upravne organe, ki opravljajo naloge s področij, za katera so ustanovljene posamezne samoupravne interesne skupnosti, da se hitreje in aktivneje vključijo v procese ustanavljanja in uveljavljaja vseh oblik samoupravnih sodišč.
2.	Spričo pomanjkanja strokovnih kadrov, nejasnih opredelitev in delno tudi nerazumevanja v zvezi z reševanjem spornih razmerij prek samoupravnih sodišč, mora Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun še bolj razviti strokovno in drugo pomoč ter prevzeti vlogo pobudnika in usklajevalca pri reševanju odprtih in perečih politič-
no-strokovnih vprašanj na področju samoupravnega sodstva.
3.	Skupščina SR Slovenije ugotavlja, da priprave na začetek dela novih temeljnih in višjih sodišč ter javnih tožilstev potekajo zadovoljivo, čeprav ponekod z zamudo. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo moral čimprej v okviru splošne porabe konkretno opredeliti višino in vire finančnih sredstev, potrebnih za pokrivanje večjih obveznosti občin do pravosodnih organov.
4.	Kljub sklepom in stališčem Skupščine SR Slovenije ter Predsedstva SR Slovenije se še vedno prepočasi rešujejo pereči prostorski, kadrovski in drugi materialni problemi pravosodnih organov, kar ovira njihovo normalno delo, zlasti splošnih sodišč združenega dela, rednih sodišč in javnih tožilstev. Zato si bodo morale družbenopolitične skupnosti kot tudi družbenopolitične organizacije v okviru materialnih možnosti še intenzivneje prizadevati za urejevanje materialnih in drugih pogojev, kot so: izobraževanje, vrednotenje dela, pravna pomoč, izvedeništvo, modernizacija sredstev za delo in podobno, kar vse vpliva na kvaliteto in učinkovitost dela pravosodnih organov.
5.	Skupščina SR Slovenije v celoti soglaša s sklepi, ki jih predlaga Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v svoji informaciji o izvajanju ustavne preobrazbe pravosodnega sistema.
St. 7-9/78
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
X
1306.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah , zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. septembra 1978 in na seji Zbora občin dne 29. septembra 1978.
St. 0100-9/78
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopoliiitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški
davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978
1.	člen
2.	člen zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978 (Uradni list SRS, št, 24-1516/77) se spremeni tako, da se glasi:
»Davek se plačuje po stopnji 5%>«.
2.	člen
V	prvem odstavku 9. člena se za Četrto alineo doda nova alinea, ki se glasi:
»— od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v razvoj višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja«.
V	prvem odstavku 9. člena se za zadnjo alineo doda nova alinea, ki se glasi:
»— od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev združil za naložbe v letališko infrastrukturo, za naložbe v cestno infrastrukturo, ki jih v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do leta 1980 v letu 1978 podrobneje opredeli Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, ter za naložbe v razvoj poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa,«
V	zadnjem odstavku 9. člena se besedilo: »iz prve do četrte alinee« nadomesti z besedilom: »iz prve do pete alinee«.
3.	člen
V	10. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Po prejšnjem odstavku izračunana davčna osnova se zmanjša š'e:
—	za 50%, če znaša odstotni delež od 15% do 25 %,
—	za 75 %, če znaša odstotni delež nad 25 % do 50%,
—	za 100 %, če znaša odstotni delež nad 50 %
4.	člen
Drugi odstavek 11. člena se spremeni tako, da sc glasi:
»Davčni zavezanec, pri katerem je od celotnega števila delavcev zaposlenih več kot 10 % invalidnih oseb, plačuje davek po stopnji 2%.«
5.	člen
14.	in 16. člen se črtata.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-22/78
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.,
1307.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dnb 26. julija 1978 in na seji skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 29. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi dogovora o izboljšanju varstva civilnih invalidov vojne
Potrdi se dogovor o izboljšanju varstva civilnih invalidov vojne, ki so ga podpisali predstavniki izvršnih svetov skupščin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin.
St. 59-9/78
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1308.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. julija 1978 in na seji skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 29. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi dogovora o izboljšanju varstva družinskih
članov oseb, ki so v obvezni vojaški službi
Potrdi se dogovor o izboljšanju varstva družinskih članov oseb, ki so v obvezni vojaški službi, ki so ga podpisali predstavniki Izvršnih svetov skupščin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin.
St. 55-7/78 i
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
i:m
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 63. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74), prvega razdelka 71. člena in drugega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine' SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 29. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o prenosu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti
nasproti Zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec—Trate
I
Ustanoviteljske pravice in dolžnosti, ki jih ima SR Slovenija nasproti posebnemu socialnemu zavodu, Zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec—Trate po zakonu o uskladitvi akta o ustanovitvi Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec—Trate (Uradni list SRS, št. 21/72), se v skladu s 25. členom zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74) prenesejo na Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
II
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-234/78
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1310.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 29. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU 1561)
Daje se soglasje k predlogu .zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU 1561), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-245/78
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. rv
1311.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. člena zakona o Službi družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/77),
6.	alinee prvega razdelka 73. člena, 243. člena 307. in 308. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi statuta Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Potrdi se statut Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, ki ga je svet Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji sprejel na svoji seji dne 29. junija 1978.
St. 023-89/78
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1312.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 12. člena zakonži o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti Uradni list SRS, št. 8-476/78), 13. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena, 306. in 308. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora obč'in■ dne 29. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o soglasju k statutu Zveze stanovanjskih skupnosti
Slovenije
Daje se soglasje k statutu Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki ga je skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije sprejela dne 30. junija 1978.
St. 025-12/78
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.
Skupščina
Socialistične reptrblike Slovenije Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1313.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 22. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74), 13. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena, 306. in 308. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 29. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi sklepa o spremembi statuta Raziskovalne skupnosti Slovenije
Potrdi se sklep o spremembi statuta Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki ga je skupščina Raziskovalne
skupnosti Slovenije sprejela na svoji seji dne 31. maja 1978.
St. 025-5/78
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1314.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter tretjega in četrtega odstavka 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za urbanizem
Za namestnika republiškega sekretarja za urbanizem se imenuje:
Maver Jerkič, pomočnik republiškega sekretarja za urbanizem.
St. 111-6/78
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1315.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 4. odstavka 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika predsednika Republiškega
komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
Za namestnika predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo se imenuje:
Franc H o č e va r , sekretar sveta Predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije za socialno in zdravstveno politiko.
St. 111-6/78
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.
1316.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 94. člena in tretjega odstavka 104. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnice za prekrške Republiškega senata
za prekrške
Za sodnico za prekrške Republiškega senata za prekrške se znova izvoli:
Terezija Brožič, dosedanja sodnica za prekrške Republiškega senata za prekrške.
St. 111-41/78
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1317.
Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije 7. alinee tretjega razdelka 70. člena 4. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 27. člena in 1. alinee 33. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRŠ, št. 10-525/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o razrešitvi naitiestnicc javnega tožilca SR Slovenije
Razreši se:
Iva Stepančič, dojžnosti namestnice javnega tožilca SR Slovenije z 31. oktobrom 1978.
St. 111-57/78
Ljubljana, dne 29. 'septembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1318.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru
Razreši se:
Božidar B o e z i o , dolžnosti sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru.
St. 111-40/78
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1319.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 33. člena pravilnika o osnovah in merilih zd razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Kovinotehna-Tehnomercator Celje z dne 7. 2. 1978, na seji dne 26. 9. 1978
odločilo:
Razveljavijo se določbe 33. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Kovinotehna-Tehnomercator Celje z dne 7. 2. 1978.
Obrazložitev
I.	Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je po sklepu z dne 13. 7. 1978 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 33. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Kovinotehna-Tehnomercator Celje z dne 7. 2. 1978 (v nadaljnjem besedilu: pravilnik).
V 33. členu pravilnika oziroma v tabeli, ki je njegov sestavni del, je vnaprej procentualno določeno število delavcev, katerih delovna učinkovitost se oceni pozitivno in je pri tem to število omejeno na 24, na 12 in na 6 odstotkov delavcev.
II.	Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedene določbe 33. člena pravilnika niso v skladu z ustavo in da so v nasprotju z zakonom. Osebni dohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z združbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije, v skladu z načelom delitve po delu in v Sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah ter celotnega družbenega dela (22. člen ustave SR Slovenije, 126. člen zakona o združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 53/76). Z osnovami in merili za delitev sredstev za osebne dohodke, določenimi v samoupravnem splošnem aktu v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in zakonom zagotavljajo delavci v temeljni organizaciji, da se njihovi osebni dohodki ugotavljajo na podlagi prispevka k delu in odvisno od rezultatov dela in poslovanja, ki jih doseže temeljna organizacija (128., 129. in 134. člen zakona o združenem delu).
Vnaprejšnja določitev števila delavcev, ki se po izpodbijanih določbah nagrajujejo z oceno delovne uspešnosti v okviru vnaprej določenih in maksimira-
nih odstotkov onemogoča dosledno uresničevanje z ustavo in z zakonom določenega sistema nagrajevanja po delu.
Po navedeni ugotovitvi je ustavno sodišče po 2. alinei 3. odstavka 25. člen zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične- republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Rem-škar, dr. Majda Strobl in Franc Simonič.
Št. U I 42/77-20
Ljubljana, dne 26. septembra 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1320.
Na podlagi 4. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77) ter v zvezi z odlokom o gospodarsko škodljivih rastlinskih boleznih in škodljivcih na območju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 13-903/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
< ODLOK
o zatiranju prosene (koruzne) vešče na območju SR Slovenije
1.	člen
Zaradi uničevanja in zaradi preprečitve širjenja prosene (koruzne) vešče (Pyrausta nubilialis Hb.) kot gospodarsko škodljive na območju SR Slovenije, so pridelovalci koruze in hmelja dolžni vsako leto najpozneje do 30. aprila pospraviti in odstraniti s polja ter porabiti oziroma uničiti (pokrmiti, podorati, kompostirati ali sežgati) koruznico in hmeljevino skupno s štrclji.
2.	člen
Nadzor nad izvrševanjem določb tega odloka opravljajo za kmetijsko inšpekcijo pristojni občinski upravni organi.
3.	člen
Kdor ravna v nasprotju z določbo 1. člena tega odloka, se kaznuje po določbi 1. točke 33. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77).
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zatiranju prosene vešče na območju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 4-147/75).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-3/78
Ljubljana, dne 14. septembra 1978.
1321.
Na podlagi 4. in 13. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77) v zvezi z odlokom o gospodarsko škodljivih rastlinskih boleznih in škodljivcih na območju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 13-903/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o obveznem uničevanju češminovega grma ter divjega oziroma podivjanega hmelja
1.	člen
Da se prepreči okužba s progasto žitno rjo (Pucdi-nia graminis Pers.), morajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: uporabniki kmetijskih zemljišč) mehanično ali kemično stalno uničevati češminov grm (Berberis vulgaris) v oddaljenosti do 200 m zračne razdalje od polj, zasejanih s pšenico, ržjo, ječmenom ali ovsom.
2.	člen
Določba prejšnjega člena ne velja za uporabnike kmetijskih zemljišč v hribovitih območjih, ki jih določi občinska skupščina.
3.	člen
Da se prepreči oploditev žlahtnega hmelja s cvetnim prahom divjega oziroma podivjanega hmelja, morajo uporabniki kmetijskih zemljišč v oddaljenosti do 10 km od nasadov žlahtnega hmelja vsako leto najpozneje do 15. junija mehanično ali kemično uničiti divji oziroma podivjani hmelj.
Za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ lahko glede na oblikovitost terena ustrezno zmanjša v prejšnjem odstavku predpisano oddaljenost.
4.	člen
Za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ razglasi vsako leto najpozneje do konca aprila na krajevno običajen način, na katerih območjih morajo uporabniki zemljišč uničiti divji o?iroma podivjani hmelj.
5.	člen
Pridelovalci žlahtnega hmelja morajo vse ostanke hmeljne trte, ki so nastale pri rezi ali kako drugače, kompostirati ali uničiti tako, da sc z njimi hmelj ne more razmnoževati.
6.	člen
Kdor ravna v nasprotju z določbami 1. in 3. člena tega odloka, se kaznuje po določbi 1. točke 33. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77).
7.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati uredba o obveznem uničevanju češminovega grma ter divjega in podivjanega hmelja (Uradni list SRS, št. 30-242/67).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-3/78
Ljubljana, dne 14. septembra 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vitja Rode 1. r.
1322.
Na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS. št. 39-474/74) ter v zvezi s 7. členom zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70, 3/73, 18/74 in 24/77) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o dajanju podatkov o stanju sredstev občinskih skladov skupnih rezerv
1
Občinski skladi skupnih rezerv morajo službi družbenega knjigovodstva dajati naslednje podatke o sredstvih skladov po stanju na dan 31. marca, 30. junija, 30. septembra in 31. decembra:
—	o stanju sredstev na žiro računu sklada
—	o sredstvih, ki bodo po že sprejetih sklepih upravnega odbora sklada uporabljena v naslednjem trimesečju
—	o prilivu sredstev v sklad v naslednjem trimesečju.
Podatke iz prejšnjega odstavka dajejo občinski skladi skupnih rezerv službi družbenega knjigovodstva najpozneje v 15 dneh po preteku obračunskega obdobja.
2
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-31/77
Ljubljana, dne 20. septembra 1978.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
1323.
Na podlagi 21. člena zakona o osnovi šoli (Uradni list SRS, št. 9/68, 12/68, 14/69, 31/72 in 18/74) in tretjega odstavka 15. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74) in drugega odstavka 6. člena pravilnika o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole (Uradni list SRS, št. 27/76) izdaja predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
ODREDBO
o časovni razporeditvi zimskih šolskih počitnic in o dodatnih pouka prostih dnevih v šolskem letu 1978/79
1
V prvem polletju šolskega leta 1978/79 se pouk v osnovnih in srednjih šolah zaključi v petek, 19. januarja 1979, za učence zaključnih razredov poklicnih šol z izmenično organizacijo teoretičnega in praktičnega pouka pa v petek, 12. januarja 1979. V drugem polletju se pouk prične v ponedeljek, 5. februarja 1979.
Zimske šolske počitnice trajajo od ponedeljka, 22. januarja 1979 do petka, 2. februarja 1979.
2
Poleg pouka prostih dni, ki so določeni v 6. členu pravilnika o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole (Uradni list SRS, št. 27/76) sta za osnovne in srednje šole pouka prosta dneva tudi petek 1. decembra 1978 in ponedeljek, 30. aprila 1979.
Zamujeni pouk osnovne in srednje šole nadomestijo s poukom v soboto, 9. decembra 1978 in v soboto 5. maja 1979.
St. 14-1/78
Ljubljana, dne 26. septembra 1978.
Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
v Majda Poljanšek 1. r.
1324.
Na podlagi sklepa 6. seje Skupščine ZVSS z dne 23. junija 1977 in 8. člena uredbe o ureditvi določemn vprašanj s področja voda (Uradni list SRS, št. 22/76) izdaja strokovna služba Zveze vodnih skupnosti Slovenije
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov
1
Strokovna služba Zveze vodnih skupnosti Slovenije je v sodelovanju z vodnogospodarskimi podjetji izdelala osnutek vodnogospodarskih osnov po vodnih območjih.
2
Osnutek vodnogospodarskih osnov se razgrinja na sedežu ZVSS — strokovna služba in na sedežu vodnogospodarskih podjetij in sicer:
ZVSS — strokovna služba, Ljubljana. Vojkova Ib
Vodnogospodarsko podjetje »Hidrotehnik«, Ljubljana, Slovenčeva 95
Vodnogospodarsko podjetje Maribor, Maribor, Ljubljanska 9
Vodnogospodarsko podjetje »Hidro«, Koper, Konzulska 2
Podjetje za urejanje voda »Nivo«, Celje, Skvarče-va 4
Vodnogospodarsko podjetje »Soča«, Nova Gorica, Tumova 5
Vodnogospodarsko podjetje Kranj, Staneta Žagarja 30
Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, Trdinova 23
Vodnogospodarsko podjetje Maribor — TOZD vodnogospodarska enota, Murska Sobota, Ciril-Metodova ulica
Podjetje za urejanje hudournikov, Ljubljana, Tobačna 1
3
Na razgrnjeni Osnutek vodnogospodarskih osnov lahko dajo svoje pripombe vsaka temeljna ali druga organizacija združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost ali druga samoupravna organizacija ali skupnost, družbenopolitična skupnost in njeni organi, društvo ali občan.
Razgrnitev osnutka vodnogospoda-'kih osnov traja od 15. oktobra do 15. decembra 1978.
4
Osnutek vodnogospodarskih osnov se bo razgrnil tudi na posameznih občinah in bo rok in kraj razgrnitve objavljen v lokalnih obvestilih.
5
Osnutek vodnogospodarskih osnov bo na uvid tudi pri spodaj navedenih temeljnih in drugih orga-
nizacijah združenega dela v času kot bo objavljen v lokalnih obvestilih posameznih občin in sicer:
— Savske elektrarne Ljubljana, Ljubljana, Hajdrihova 2
.— Dravske elektrarne Maribor, Vetrinjska 2
— Soške elektrarne Nova Gorica, .Erjavčeva 20
—■ Zavod za urbanizem Maribor, Maribor, Grajska 7
— Zavod za urbanizem Bled/Bled, C. svobode 13
— Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, Vojkova
57
— Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, Hajdrihova 28
— Invest Biro Koper, Koper, Trg revolucije 12
— Zavod za ekonomiko in urbanizem, Murska Sobota, Staneta Rozmana
— Inštitut za raziskovanje Krasa SAZU, Postojna, Titov trg 2
— Projektivni biro »Region«, Brežice, C. prvih borcev 11
— Projekt biro za geodezijo, urbanizem, projektiranje visokih in nizkih gradenj ter inženiring, Nova Gorica, Delpinova 25
6
Pripombe in mnenja, ki se dajo na osnutek vodnogospodarskih osnov, bodo obravnavali izvršilni odbori skupščin območnih vodnih skupnosti in dali predlog skupščini območne vodne skupnosti.
Skupščine območnih vodnih skupnosti bodo predložile osnutek vodnogospodarskih osnov v Sprejetje Skupščini Zveze vodnih skupnosti Slovenije.
7
Sprejetje osnutka vodnogospodarskih osnov po Skupščini Zveze vodnih skupnosti Slovenije bo objavljeno v Uradnem listu SRS.
St. 1305-63/17-78
Ljubljana, dne 28. septembra 1978.
Direktor
Lado Gorišek, dipl. gr. inž. 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MURSKA SOBOTA
1325.
Na podlagi tretje alinee 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota (Uradne objave, št. 7/77) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 21. junija 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo določenih kategorij oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Murska Sobota za leto 1978
1
Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1. za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega
pouka tudi praktični pouk pri delovni organi- din zaciji v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 56. člena ZZV	100
2.	za občane na šolanju, strokovni izpopol-
nitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kpt svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV	220
3.	za udeležence javnih del in mladinskih
delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — drugi odstavek 56. člena ZZV, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno	100
4.	za osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — drugi odstavek 56. člena ZZV 100
5.	za začasno zaposlene osebe po končanem
študiju — drugi odstavek 56. člena ZZV	■ 100
6.	za učence srednjih šol ter študente višjih in visokih šol ter akademij — tretji odstavek
56. člena ZZV	igo
7.	za kmečke prevžitkarje in njihove za-
konce, za uživalec stalnih kmečkih preživnin, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem ter za uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki živijo v gospodinjski skupnosti zavarovancev — četrti odstavek 56. člena ZZV	200
8.	za uživalce kmečkih starostnih pokojnin,
ki so odtujili kmetijsko zemljišče .	220
9.	za člane družinske oziroma gospodinjske
skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča, ki se na kmetijskem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane po 59. členu ZZV	220
10.	za uživalce stalnih priznavalnin, užival-
ce družbenih preživnin in za uživalce stalne družbene denarne pomoči za več kot šest mesecev — peti odstavek 56. člena ZZV	220
11.	za občane, ki uživajo pravice izključno
od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če njim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnim sporazumom na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — drugi odstavek 57. člena ZZV	220
12.	za izseljence — povratnike, ki so prijavljeni kot nezaposleni po pristojni skupnosti za zaposlovanje — tretji odstavek 58. člena ZZV 220
13.	za druge skupine delovnih ljudi in ob-
čanov — drugi odstavek 58. člena ZZV in za družinske člane občanov, ki so zaposleni v tujini pa njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani	220
Osebam naštetim od 1. do 13. točke so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in druge oblike socialne varnosti, ki jih določa zakon in samoupravni sporazum, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja, za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1.	za osebe na strokovni usposobitvi ali (un
prekvalifikaciji druga točka 70. člena ZZV	150
2.	za učence strokovnih šol in gimnazij ter študente visokošolskih zavodov:
a)	kadar opravljajo praktična dela v zvezi
s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah;	400
b)	kadar opravljajo praktična dela (obvez-
na ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas	100
3
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer:
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot
teritorialne obrambe;	40
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih
delih splošnega pomena pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi ne-srečimi;	40
3: ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov ter varnosti premoženja pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaz-
nivih dejanj;	40
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot
rezervni miličniki;	40
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcijo ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije;	40
6.	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji	40
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah;	40
Osebe iz te točke so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
4
Mesečni pavšalni zneski iz 1. 2. in 3. točke tega sklepa so določeni za celotno število dni v mesecu. Za osebe ki niso zavarovane ves mesec se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za ustrezno število dni.
5
Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski uživalci pravic rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) peti odstavek 56. člena ZZV prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji 13,0 %>.
S skupnostjo pokojninskega in invalidskega za-x zarovanja SR Slovenije se sklene poseben sporazum o prispevku za zdravstveno varstvo upokojencev.
6
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 13,0 Vo.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku te točke za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki sprejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
7
Zavarovanci iz prvega odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja plačajo prispevek od
naslednjih bruto pavšalnih mesečnih	osnov:	din
1.	se ne zahteva nobena kvalifikacija •	7.800
2.	se zahteva po osnovnem šolanju priuči-
tev qa določena dela in poklic	9.600
3.	se zahteva poklicna' šola po zakonu o
srednjem šolstvu	11.200
4.	sc zahteva končanje splošne srednje šo-
le, tehnikuma, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit • za visoko kvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe "	12.600
5.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	15.000
6.	se zahteva diploma visoke šole ali fakul-
tete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti	18.800
Prispevki po tej točki se obračunavajo in plačujejo po bruto prispevnih stopnjah	za	zagotovljeno
zdravstveno varstvo in zavarovanje.
Zavarovanci iz prve.ga odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, plačujejo prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz prvega odstavka te točke.
8. člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	pod 1. 1 točke
—	organizacija združenega dela, zasebni delodajalci ali šola
—	pod 2. 1. točke
—	organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor)
—	pod 3. 1. točke
—	organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij
—	pod 4. 1. točke
—	organizator pouka
—	pod 5. 1. točke
—	skupnost za zaposlovanje
—	pod 6. 1. točke
—	plačniki se določajo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	pod 7. 1. točke
—	kmetje za osebe, ki jim morajo dati prevži-tek organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine, zavarovanci
—	pod 8. 1. točke
—	prevzemnik kmetijskega zemljišča ali uživalec kmečke starostne pokojnine sam
—	pod 9. 1. točke
—	zavarovanec, lastnik kmetijskega zemljišča
—	pod 10. 1. točke
—	organ oziroma izplačevalec preživnine ali denarne pomoči
—	pod 11. 1. točke
—	sami občani, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno
—	pod 12. 1. točke
—	skupnost za zaposlovanje
—	pod 13. 1. točke
—	sami zavarovanci
—	pod 1. 2. točke
—	organizacija združenega dela zasebni deloda-
jalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje	„
—	pod 2. 2. točke
—	šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah, oz. organizacija združenega dela, zasebni delodajalci, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri organizaciji združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu
—	po 3. točki
—	organizator dejavnosti
—	po 4. točki
—	zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji
—	zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor
—	organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
9
Zavarovanci, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne' storitve in nimajo ugotovljenega bruto osebnega dohodka obračunavajo in plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje od osnov od katerih obračunavajo in plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje za zavezance iz 1. odstavka te točke se obračunavajo po stopnjah, ki veljajo za delavce v združenem delu.
10
Z dnem ko začne veljati ta sklep prenehajo veljati sklepi o prispevnih stopnjah in zavarovalnih osnovah ter pavšalnih prispevkih Občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14/77).
11
i
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje razen določb 7. in 9. točke, ki se uporabljajo od
1.	januarja 1978 dalje.
St. 06/1-263/78
Murska Sobota, dne 21. junija 1978.
Predsednik skupščine
dr. Franc Štivan 1. r.
1326.
Na podlagi tretje alinee 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona (Uradne objave, št. 7/77) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 6. junija 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo delavcev, kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz
zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Gornja Radgona za leto 1978
1
Zavezanci prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka prispevek za zdravstveno varstvo za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 7,69 “/o.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nast#pil neplačani dopust ali ko je nastopila kakšna druga okolnost iz prvega odstavka te točke.
2
Za delavce iz 1. točke 70. člena zakona o zdravstvenem varstvu, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 %>. Osnova za obračun prispevka je bruto izplačani osebni dohodek
3
Stopnja prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje se določi:
1.	od katastrskega dohodka	negozdnih	po-	»/,
vršin in dohodka od gozda	17
2.	od ostalih dohodkov kmetijske dejavnosti
in drugih dohodkov kmetijskih zavarovancev in njihovih družinskih članov, ki so zavarovani po določbah zakona o zdravstvenem varstvu in samoupravnih aktih skupnosti	12,0
3.	Pavšalni prispevek na kmetijsko	gospo-	dln
darstvo	850
4
Prispevek za zdravstveno varstvo kmetov se plačuje tudi od čistih dohodkov iz kmetijske dejavnosti, ki so oproščeni davka po predpisih o davkih občanov.
Ce je kmetijsko zemljišče dano v zakup kmetijski organizaciji se odmerja in plačuje prispevek od zakupnine po stopnji iz druge točke 1. člena odloka o obveznostih plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Gornja Radgona za leto. 1978.'
5
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje kadar zaposlijo za začasho delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca iz 1. točke ZZV — kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti v višini 6%> od bruto izplačanega zaslužka.
Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka.
6
Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
1)	za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji v šolah ali pri zasebnem delodajalcu —
prvi odstavek 56. člena ZZV	100
2)	za občane na šolanju, strokovni izpopol-
nitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občana, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV	220
3.	za udeležence javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — drugi odstavek 56. člena ZZV, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno	100
4)	za osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — drugi odstavek 56. člena ZZV 100
5)	za začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — drugi odstavek 56. člena ZZV 100
6)	za učence srednjih šol ter študente viš-
jih in visokih šol ter akademij — tretji odstavek 56. člena ZZV	100
7)	za kmečke prevžitkarje in njihove za-
konce, za uživalce stalnih kmečkih preživnin, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem ter za uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki živijo v gospodinjski skupnosti zavarovancev — četrti odstavek 56. člena ZZV	200
8)	za uživalce kmečkih starostnih pokojnin,
ki so odtujili kmetijsko zemljišče	220
9)	za člane družinske oziroma gospodinjske
skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča, ki se na kmetijskem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane po 59. členu ZZV	220
10)	za uživalce stalnih priznavalnin, uživalce družbenih preživnin in za uživalce stalne
družbene denarne pomoči za več kot šest me- din secev — peti odstavek 56. člena ZZV	220
11)	za občane, ki uživajo pravice izključno
od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če njim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnim sporazumom na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — drugi odstavek 57.	člena ZZV	220
12)	za izseljence povratnike, ki so prijavljeni kot nezaposleni po pristojni skupnosti za zaposlovanje — tretji odstavek 57. člena ZZV 220
13)	za kmete kooperante, ki opravljajo
kmetijsko dejavnost v kooperaciji — prvi odstavek 58. člena ZZV	220
14)	za druge skupine delovnih ljudi in ob-
čanov — drugi odstavek 58. člena ZZV in za ' družinske člane občanov, ki so zaposleni v tujini pa njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani	220
Osebam naštetim od 1. do 14. točke so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in druge oblike socialne varnosti, ki jih določa zakon in samoupravni sporazum, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
7
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1)	za osebe na strokovni usposobitvi ali
prekvalifikaciji druga točka 70. člena ZZV	150
2)	za učence strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
a.	kadar opravljajo praktična dela v zvezi
s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah; 400
b.	kadar opravljajo praktična dela (obvez-
na ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas	100
8
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer:
1)	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot
teritorialne obrambe;	40
2)	ko sodelujejo na organiziranih javnih de-
lih splošnega pomena pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami;	40
3)	ko pomagajo organom za notranje zade-
ve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpopolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov ter varnosti premoženja pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj;	40
4)	ko opravljajo naloge javne varnosti kot
rezervni miličniki;	40
5)	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije;	40
6)	ko so kot vojaški invalidi na poklicni
rehabilitaciji	40
7)	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah;	40
Osebe iz te točke so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
9
Mesečni pavšalni zneski iz 6., 7. in 8. točke tega sklepa so določeni za celotno število dni v mesecu Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za ustrezno število dni.
10
Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski uživalci pravic rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) peti odstavek 56. člena ZZV prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji 13,0 °/o.
S skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije se sklene poseben sporazum o prispevku za zdravstveno varstvo upokojencev.
11
i	Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 13,0 °/o.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku te točke za vse redno prijavljanje osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor s posebnim sporazumom ni drugače dogovorjeno.
12
Zavarovanci iz prvega odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja plačajo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
din
1)	se ne zahteva nobena kvalifikacija	7.800
2)	se zahteva po osnovnem šolanju priuči-
tev za določena dela in poklic	9.600
3)	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	11.200
4)	se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visoko kvalificiranega delavca oz. izpit
za pridobitev srednje strokovne	izobrazbe	12.600
5)	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	15.000
6)	se zahteva diploma visoke šole ali fakul-
tete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat	znanosti	18.800
Prispevki po tej točki se obračunavajo in plačujejo po bruto prispevnih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje.
Zavarovanci iz prvega odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi plačujejo prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz prvega odstavka te toč-
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so;
—	pod 1. 6. točke
—	organizacija združenega dela, zasebni delodajalci ali šola
—	pod 2. 6. točke
—	organ ah organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor)	>
—	pod 6. točke
—	organizator javnih del ali mladinslv’- 1 el ovnih akcij
—	pod 4. 6. točke
—	organizator pouka
—	pod 5. 6. točke
—	skupnost za zaposlovanje
—	pod 6. 6. točke
—	plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	pod 7. 6. točke
—	kmetje za osebe, ki jim morajo dati prevžitek organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine, zavarovanci
—	pod 8. 6. točke
—	prevzemnik kmetijskega zemljišča ali uživalec kmečke starostne pokojnine sam
—	pod 9. 6. točke
—	zavarovanec, lastnik kmetijskega zemljišča
—	pod 10. 6. točke
—	organ oziroma izplačevalec preživnine ali denarne pomoči
—	pod 11. 6. točko
—	sami občani, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno
—	pod 12. 6. točke
—	skupnost za zaposlovanje
—	pod 13. 6. točke
—	sami zavarovanci
—	pod 1. 7. točke
organizacija združenega dela zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje
—	pod 2. 7. točke
šola, če sc praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah, oz. organizacija združenega dela ali zasebni delodajalci, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri organizaciji zdrdženega dela ali pri zasebnem delodajalcu
—	po 8. točki
—	organizator dejavnosti
—	po 12. točki
—	zavarovanci sami, če so v tujini sklenil’ delovno razmerje pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji
—	zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor
— organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
14
Zavarovanci, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve in nimajo ugotovljenega bruto osebnega dohodka obračunavajo in plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje od osnov od katerih obračunavajo in plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje za zavezance iz 1. odstavka te točke se obračunavajo po stopnjah, ki veljajo za delavce v združenem delu.
15
Z dnem, ko začne veljati ta sklep prenehajo veljati sklepi o prispevnih stopnjah in zavarovalnih osnovah ter pavšalnih prispevkih od Občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14/77).
16
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje, razen določb 3., 12. in 14. točke, ki' se uporabljajo od 1. januarja 1978 dalje.
St. 06/1-263/1978
Gornja Radgona, dne 6. junija 1978.
Predsednik skupščine
Štefan Žalodec 1. r.
1327.
Na podlagi tretje alinee 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer (Uradne objave, št. 7/77) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 8. junija 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo določenih kategorij oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Ljutomer za leto 1978
1
Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1.	za učence v poklicnem izobraževanju in
učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — din prvi odstavek 56. člena ZZV	100
2.	za občane na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa-rednega študenta in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam stro-
kovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi od- din stavek 56. člena ZZV	220
3.	za udeležence javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za
vse primere invalidnosti — drugi odstavek 56. člena ZZV, če ni s posebnim sporazumom drugače določeno	ioo
4.	za osebe na pouku za obrambo in zašči-
to v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — drugi odstavek 56. člena ZZV	100
5.	za začasno zaposlene osebe po kohčanem
študiju — drugi	odstavek	56.	člena ZZV	100
6.	za učence srednjih šol ter študente višjih in visokih šol ter akademij — tretji odstavek
56. člena ZZV	100
7.	za kmečke prevžitkarje in njihove zakonce za uživalce stalnih kmečkih preživnin, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem ter za uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki živijo v gospodinjski skupnosti zavarovancev
— četrti odstavek 56. člena ZZV	200
8.	za uživalce kmečkih starostnih pokojnin,
ki so odtujili kmetijsko	zemljišče	220
9.	za člane družinske oziroma gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča, ki se na kmetijskem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane
po 59. členu ZZV	220
10.	za uživalce stalnih priznavalnin, užival-
ce družbenih preživnin in za uživalce stalne družbene denarne pomoči za več kot šest mesecev — peti odstavek 5Ć. člena ZZV	220
11.	za občane, ki uživajo pravice izključ-
no od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če njim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnim sporazumom na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja	—	drugi	odstavek	57. člena ZZV	220
12.	za izseljence — povratnike, ki so pri-
javljeni kot nezaposleni po pristojni skupnosti za zaposlovanje — tretji odstavek 58. člena ZZV	220
13.	za druge skupine delovnih ljudi in ob-
čanov — drugi odstavek 58. člena ZZV in za družinske člane občanov, ki so zaposleni v tujini pa njihovi družinski člani niso zdravstveno zavarovani	220
Osebam	naštetim	od	1.	do	13.	točke	so	zagotov-
ljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in druge oblike socialne varnosti, ki jih določa zakon in samoupravni sporazum, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo
2
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1.	za osebe na strokovni usposobitvi ali din
prekvalifikaciji druga točka 70. člena ZZV	150
2.	za učence strokovnih šol in gimnazij ter študente visokošolskih zavodov:
a) kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah; 400
b) kadar opravljajo praktična dela (obvez- din na ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas	100
3
Za zagotovitev pravic	iz	zdravstvenega	varstva
in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer:
1 ko opravljajo naloge	kot pripadniki	enot	din
teritorialne obrambe;	40
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih
delih splošnega pomena pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami;	40
3.	ko pomagajo organom za notranje zade-
ve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov ter varnosti premoženja pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj;	40
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot
rezervni miličniki;	40
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije;	40
, 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji;	40
7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah;	40
Osebe iz te točke so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
4
Mesečni pavšalni zneski iz 1., 2. in 3. točke tega sklepa so določeni za celotno število dni v mesecu. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za ustrezno števjlo dni.
5
Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski uživalci pravic rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) peti odstavek 56. člena ZZV prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji 13,0 "/o.
S skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije se sklene poseben sporazum o prispevku za zdravstveno varstvo upokojencev.
6
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe. ki so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 13,0 "/o.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku te točke za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki sprejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
7
Zavarovanci iz prvega odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja plačajo prispevek od naslednjih bruto pavšalnih mesečnih osnov:
din
1.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	7.800
2.	se zahteva po osnovnem šolanju priuči-
tev za določena dela in poklic	9.600
3.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	11.200
4.	se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma, delovodskc šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visoko kvalificiranega delavca oz.
izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 12.600
5.	sc zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	15.000
6.	sc zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 18.800
Prispevki po tej točki se obračunavajo in plačujejo po bruto prispevnih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje.
Zavarovanci iz prvega odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, plačujejo prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz prvega odstavka te točke.
8
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	pod 1 .1. točke
—	organizacija združenega dela, zasebni delodajalci ali šola
—	pod 2. 1. točke
—	organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor)
—	ppd 3. 1. točke
—	organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij
—	pod 4. 1. točke
—	organizator pouka
—	pod 5. 1. točke
—	skupnost za zaposlovanje
—	pod 6. 1. točke
—	plačniki se določajo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	pod 7. 1. točke
—	kmetje za osebe, ki jim morajo dati prevžitek organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine, zavarovanci
—	pod 8. 1. točke
—	prevzemnik kmetijskega zemljišča ali uživalec kmečke starostne pokojnine šam
—	pod 9. 1. točke
—	zavarovanec, lastnik kmetijskega zemljišča
—	pod 10. 1. točke
—	organ oziroma izplačevalec preživnine ali denarne pomoči
—	pod 11. 1. točke
—	sami občani, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno
—	pod 12. 1. točke
—	skupnost za zaposlovanje
—	pod 13. 1. točke
—	sami zavarovanci
—	pod 1. 2. točke
—	organizacija združenega dela, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje
—	pod 2. 2. točke
—	šola, Če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah, oz. organizacija združenega, dela, zasebni delodajalci, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri organizaciji združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu
—	po 3. točki
—	organizator dejavnosti
—	po 4. točki
—	zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji
—	zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa sprejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujim, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor
—	organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
9
Zavarovanci, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z Rastnimi sredstvi ali intelektualne storitve in nimajo ugotovljenega l?ruto osebnega dohodka obračunavajo m plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo in zavarovanje od osnov od katerih obračunavajo in plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje za zavezance iz 1. odstavka te točke se obračunavajo po stopnjah, ki veljajo za delavce v združenem delu.
10
Z dnem ko začne veljati ta sklep prenehajo veljati 'klepi o prispevnih stopnjah in zavarovalnih osnovah ter pavšalnih prispevkih Občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14/77).
11
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje razen določb 7. do 9. točke, ki se uporabljajo od
1.	januarja 1978 dalje.
St. 06/1-263/78
Ljutomer, dne 8. junija 1978.
Predsednik skupščine
dr. Anton Raspor 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1328.
Na podlagi 88. in 112. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 5. seji zbora združenega dela dne 28. septembra 1978 in na 5. seji zbora občin dne 28. septembra 1978 ter na 5. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. septembra 1973 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovnem področju sekretariata Skupščine mesta Ljubljane
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Sekretariat Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: sekretariat) je strokovna služba Skupščine mesta in opravlja strokovna, administrativno-tehnična in druga opravila v zvezi z delom skupščine mesta, njenih zborov, delovnih teles, delegatov in družbenih svetov v mestu.
2.	člen
Sekretariat v okviru svojega delovnega področja sodeluje s strokovno službo izvršnega sveta SML, mestnimi upravnimi organi, strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v mestu, sekretariati ljubljanskih občinskih skupščin in strokovno službo Skupščine SR Slovenije.
Sekretariat sodeluje tudi s strokovno službo skupnosti občin ljubljanske regije, strokovno službo skupnosti slovenskih občin in s stalno konferenco jugoslovanskih mest.
3.	člen
Sredstva za delo sekretariata se zagotavljajo v proračunu mesta na osnovi programa dela in akta o sistemizaciji del in nalog sekretariata.
II.	DELOVNO PODROČJE SEKRETARIATA
4.	člen
Sekretariat opravlja predvsem naslednje naloge:
—	pripravlja predlog programa dela skupščine mesta, njenih zborov in njihovih teles ter spremijo njihovo izvrševanje,
—	pripravlja gradivo za seje skupščine mesta, njenih zborov in njihovih teles,
—	opravlja naloge, ki se nanašajo na delo delegatov v skupščini mesta in zagotavlja strokovno pomoč pri njihovem delu ter daje pojasnila v zvez: / or :a-niziranjem delegacij, konferenc delegacij in drugih oblik njihovega dela,
—	skrbi za pravočasno in ustrezno obveščanje de-legatov o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini,
—	pripravlja predloge aktov in strokovnih gradiv na zahtevo delovnih teles in delegatov za skupščino mesta, njenih zborov in skupščinskih teles,
—	spremlja in proučuje delovanje delegatskega sistema v mestu ter pripravlja ustrezna poročila,
—	opravlja strokovne in administrativne naloge za družbene svete,
—	vodi evidenco sklepov sprejetih na sejah skupščine in njenih teles, skrbi za njihovo objavo ter spremlja njihovo izvrševanje.
—	skrbi za informiranje javnosti o delu skupščine, zborov in njihovih delovnih teles,
—	opravlja strokovne in organizacijske naloge iz področja medmestnega in mednarodnega sodelovanja,
—	opravlja protokolarne naloge: organizacije sprejemov, obiskov in drugih slovesnosti v prostorih SML ter sodeluje pri organizaciji proslav in prireditev v Ljubljani.
III.	ORGANIZACIJA SEKRETARIATA
5.	člen
V okviru sekretariata se za racionalno in pravočasno opravljanje nalog iz 4. člena tega odloka oblikujejo naslednje službe:
—	tajništvo skupščine,
—	služba za delegatski sistem in informiranje,
—	pravna služba, ,
—	služba za mednarodno in medmestno sodelovanje ter protokol.
6.	člen
Tajništvo skupščine opravlja strokovna in administrativna dela za potrebe skupščine, predsednika in podpredsednike skupščine. .
7.	člen
Služba za delegatski sistem in informiranje opravlja strokovne in administrativno tehnične naloge v zvezi s spremljanjem, evidentiranjem in proučevanjem delovanja delegatskega sistema v mestu, pripravlja pobude in predloge ukrepov za njegovo delovanje ter nhloge v zvezi z delom zborov skupščine mesta.
Skupščina opravlja strokovna in administrativno tehnična opravila za skupino delegatov za pošiljanje delegata na zasedanje zbora občin in Skupščine SR Slovenije ter skupino delegatov za sodelovanje z delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ.
Služba vodi evidenco delegacij, arhivsko dokumentacijo o delu zborov skupščine mesta in drugih teles ter skrbi za informiranje javnosti o delu skupščine mesta.
8.	člen
Pravna služba sodeluje pri pripravi vseh pravnih aktov, ki jih obravnava skupščina mesta, njeni zbori in izvršni svet skupščine mesta. Obravnava vloge pravnega značaja, katere naslavljajo na skupščino mesta organizacije združenega dela in skupnosti ter pripravlja predloge njihovih rešitev in opravlja strokovna opravila za statutarno pravno komisijo, komisijo za samoupravne akte in mestno volilno komisijo.
9.	člen
Služba za mednarodno in medmestno sodelovanje ter protokol opravlja naloge, ki se nanašajo na sodelovanje skupščine mesta in njenih organov, SIS ter družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljane z mesti doma in v tujini.
Služba opravlja administrativne in organizacijske naloge za delo komisije za medmestne zveze SML ter
sodeluje pri pripravi in izvedbi programov obiska delegacij iz prijateljskih mest v Ljubljani. Spremlja informativna gradiva, ki se nanašajo na medmestne Stike in mednarodno sodelovanje ter pripravlja informacije s področja medmestnega sodelovanja Ljubljane za potrebe skupščine in družbenopolitičnih organizacij mesta.
Služba opravlja vse protokolarne naloge v zvezi s sprejemom, bivanjem in odhodom raznih delegacij in predstavnikov prijateljskih mest, konzularnih predstavnikov ter sodeluje pri organizaciji družbenopolitičnih in drugih manifestacij v mestu Ljubljana.
10.	člen
Sekretar skupščine organizira in vodi delo sekretariata in je za svoje delo in delo sekretariata odgovoren skupščini mesta.
Sekretar predstavlja sekretariat v okviru njegovih pravic in dolžnosti.
Sekretarja skupščine imenuje SML na predlog predsednika skupščine in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve za 4 leta in je lahko po preteku te dobe ponovno imenovan.
11.	člen
Sekretar skupščine ima namestnika.
Namestnik sekretarja pomaga sekretarju skupščine pri opravljanju njegovih nalog ter ga nadomešča v njegovi odsotnosti.
Namestnik sekretarja opravlja tudi dela in naloge določene v aktu o sistemizaciji del in nalog sekretariata, zlasti na področju povezovanja skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami mesta.
Namestnika sekretarja imenuje skupščina mesta na predlog predsednika skupščine in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
IV.	DELOVNA SKUPNOST SEKRETARIATA
12.	člen
Delavci sekretariata uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v okviru delovne skupnosti sekretariata, določene samoupravne pravice pa urejajo skupaj z delavci mestnih upravnih organov in strokovnih služb v skladu z zakonom.
13.	člen
Delavci delovne skupnosti sekretariata pridobivajo dohodek delovne skupnosti primerno načelom svobodne menjave dela v skladu z zakonom.
Pri ugotavljanju obsega dohodka se upoštevajo naloge sekretariata, predvidene z letnim programom dela ter druge naloge, ki jih s programom ni bilo mogoče predvideti, pa jih je sekretariat moral opraviti.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Akt o sistemizaciji del in nalog sekretariata je treba uskladiti z določili tega odloka najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka.
Akt o sistemizaciji del in nalog izda sekretar skupščine v soglasju s komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SML po predhodnem mnenju delovne skupnosti sekretariata.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-5/78
Ljubljana, dne 28. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
1329.
Na podlagi 617, 622., 628., 633. in 635. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 63. in 88. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 5. seji zbora združenega dela dne 28. septembra 1978, na 5. seji zbora občin dne 28. septembra 1978 in na 5. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o imenovanju začasnega organa v TOZD Center za kulturo mladih v Ljubljani
1
Skupščina mesta Ljubljane odreja v TOZD Center za kulturo mladih v Ljubljani zaradi motenj v samoupravnih odnosih, kar predstavlja izredno hudo kršitev 619. člena zakona o združenem delu, naslednje začasne ukrepe družbenega varstva:
1.	odstranitev individualnega poslovodnega organa,	-
2.	imenovanje začasnega organa.
2
Kot začasni organ je imenovan Brejc Miha, tajnik Višje upravne šole v Ljubljani.
Začasni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega odloka dokler ne bodo odstranjene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delovnih ljudi odnosno družbenih interesov, vendar ne dalj kot eno leto.
3
Ko začne z delom začasni organ preneha opravljati funkcijo individualnega poslovodnega organa v. d. direktorja TOZD Center za kulturo mladih v Ljubljani: Pogačar-Zavrl Irena.
/
4	'
Začasni organ prevzame pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa zavoda, ki jih ima po ustavi, zakonih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije.
Začasni organ predstavlja TOZD Center za kulturo mladih v Ljubljani.
5
Začasni organ je dolžan zagotoviti, da se:
—skladno z zakonskimi predpisi odpravijo pomanjkljivosti v postopku za izločitev temeljne organizacije iz sestava delovne organizacije »Pionirski dom« in oblikovanjem nove delovne organizacije
— odpravijo nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju temeljne organizacije združenega dela, uskladijo sprejeti samoupravni splošni akti in sprej-
mejo samoupravni splošni akti, ki jih delavci še niso sprejeli in obveščajo delavci o rezultatih dela in vseh vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delavce v združenem delu.
6
Začasni organ je dolžan sproti obveščati Skupščino mesta Ljubljane in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih.
Začasni organ in delavci v organizaciji združenega dela lahko predlagajo skupščini mesta, da preneha mandat začasnemu organu čim prenehajo razlogi zaradi katerih je bil imenovan.
7
Odločitev o imenovanju začasnega organa in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
8
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Št. 111-27/78
Ljubljana, dne 28. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
1330.
Na podlagi III. in V. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), 60. in 89. člena statuta mesta Ljubija-! ne (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 5. seji Zbora združenega dela dne 28. septembra 1978 in na 5. seji Zbora občin dne 28. septembra 1978 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o soglasju k najvišjim cenam za
avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane
I
V sklepu o soglasju k naj višjim cenam za avtp-^ taksi storitve na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 16/77) se v prvi točki spremeni besedilo v naslednjih alineah:
—	v prvi alineji se številka »10« nadomesti s številko »12«;
—	v drugi alineji se številka »8« nadomesti s številko »9«;
—	v tretji alineji se številka »10« nadomesti s številko »12«.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-6/78
Ljubljana, dne 28. septembra 1978.
1331.
Na osnovi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), ter v skladu s 126. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), 2. in 17. členom odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na
22.	seji dne 19. septembra 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga za spremembo uroanisiič-nega programa Ljubljane za potek 300 KV daljnovoda na odseku Beričevo — meja z občino Kranj
I
Javno se razgrne dokumentacija, ki ponazarja predlog za spremembo urbanističnega programa za območje Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28-628/72) zaradi spremembe poteka trase 380 KV daljnovoda Beričevo—Kranj (na odseku Povodje—meja z občino Kranj).
Dokumentacijo je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane pod številko projekta 2393 v juliju 1978.
II
Dokumentacija iz prejšnje točke se javno razgrne zaradi zbiranja pripomb za 30 dni, in sicer od 11. X. 1978 do vključno 9. XI. 1978 v prostorih KS Smlednik, SOb Ljubljana Šiška, SOb Ljubljana Bežigrad in Skupščina mesta Ljubljane.
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1010/1-78
Ljubljana, dne 19. septembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
1332.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) 150. člena statuta Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 2. ter 17. člena odloka o Izvršnem svetu SML (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 22. seji dne 19. septembra 1978 sprejel
SKLEP
o potrditvi odmika od sprejetega urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72 in 13/76) — za potek trase 400 kV daljnovoda Ljubljana II — Krško na odseku Lazafjev vrh— Vrhovec 1 2
1
Dovoli se odmik od urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane in s tem potrjuje trasa 400 kV daljnovoda Ljubljana II — Krško na odseku Lazarjev vrh—Vrhovec.
2
Odmik iz 1. točke tega sklepa ponazarja grafična karta, ki jo je pod naslovom »Prikaz poteka priključnih daljnovodov na RTP Beričevo v merilu 1:1000 v marcu 1973 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
3
Odmik od sprejetega urbanističnega programa je usklajen z izrabo prostora, kar so ugotovili: Zavod za družbeni razvoj — TOZD Urbanizem, Savske elektrarne Ljubljana, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Odbor za urbanizem SOb Ljubljana Moste-Polje in Komite za urbanizem in varstvo okolja pri Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane.
4
Dovoljeni odmik sc mora upoštevati pri novclaciji urbanistične dokumentacije.
5
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1011/1-78
Ljubljana, dne 19. septembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
BREŽICE
1333.
Skupščina občine Brežice je po 2. členu odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) in 27. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o uvedbi obveznih priprav prostorskega plana občine
Brežice
1.	člen
S tem odlokom se v skladu s sistemom družbenega planiranja uvaja obvezna priprava prostorskega plana občine Brežice.
Prostorski plan iz prejšnjega odstavka se pripravi ' za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000.
2.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti na območju občine Brežice sprejmejo sklepe o pripravljanju svojih elementov za prostorske plane.
3.	člen
Priprave za pripravo elementov za občinski prostorski plan vodi komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
Komisija mora biti sestavljena tako, da so v njej zastopani interesi vseh porabnikov prostora na občinskem območju.
4.	člen
Osnova za delo komisije je začasno obvezna enotna metodologija in minimum obveznih enotnih kazalcev prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/78), ki jo je izdal predsednik Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem v soglasju z republiškim sekretarjem za urbanizem in stališča, sklepi in priporočila za oblikovanje in izvajanje prostorske, urbanistične in zemljiške politike v
SR Slovenji (Uradni list SRS, St. 4/78) ter drugi predpisi pristojnih organov za prostorsko planiranje.
5.	člen
Izvršni svet občinske skupščine določi delovni program za pripravljanje prostorskega plana, ki obsega: (v skladu s 3. točko začasne, obvezne, enotne metodologije — Uradni list SRS, št. 10/78) naslednje:
—	naloge, ki jih morajo opraviti posamezni udeleženci v procesu priprave in sprejemanja prostorskega plana,
—	operativno shemo in terminski plan ter
—	način financiranja izdelave prostorskega plana.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Brežice predloži udeležencem prostorskega planiranja predloge dogovorov o temeljih prostorskih planov za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 v skladu z delovnim programom najkasneje do 31. oktobra 1978. Skupščina občine Brežice pa osnutek prostorskega plana do 31. oktobra 1979.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/78
Brežiče, dne 28. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
1334.
Na podlagi določil 116. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) ter 162. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na ločeni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 28. septembra 1978 sprejela ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
1.	člen 1
3.	člen odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Uradni list SRS, št. 22/75) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Člani sveta so organi in organizacije, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno dejavnost v cestnem prometu.
V svet delegirajo v sporazumu s komisijo za volitve in imenovanja občinske skupščine po enega člana naslednji organi in organizacije:
Avto-moto društvo Brežice
Združenje šoferjev in avtomehanikov Brežice
Osnovne šole (skupaj 1 člana)
Šolski center Brežice Izobraževalna skupnost Brežice Skupnost otroškega varstva Brežice Zavod za kulturo Brežice Postaja milice Brežice Garnizon JLA Cerklje
Avtotransportno podjetje »Prevoz« Brežice Cestno podjetje Novo mesto PE Brežice
Komunalno obrtno podjetje Brežice — TOZD za vzdrževanje cest
SAP »Brebus« Brežice
SIS za komunalno in cestno dejavnost Brežice Občinska zveza prijateljev mladine Brežice Občinska konferenca SZDL Brežice Občinski svet ZSS Brežice Občinsko sodišče Brežice Občinska zdravstvena skupnost Brežice Občinski odbor RK Brežice Občinska konferenca ZSMS Brežice Občinski sodnik za prekrške Brežice Projektivni biro »Region« Brežice.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-31/78
Brežiče, dne 28. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
1335.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na seji dne 13. septembra 1978 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Brežice
I
1.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov pri nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine, ali preko državne meje, se določi pristojbina:
a)	za kamionske in vagonske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine
,	din
—	do 10 ton	180
—	za vsako nadaljnjo tono	18
b)	za kosovne pošiljke
—	velike živali (govedo, kopitarji)
od komada	25
—	teleta, prašiči, drobnica — od komada 10
—	odojki, vsakih začetih 5 komadov	10
—	živa perutnina, vsakih začetih 50
komadov	5
—	čebele — za vsakih začetih 10 panjev 30
—	visoka divjad — od komada	70
—	nizka divjad — od komada	50
—	pernata divjad — od komada	5
\
c)	za pošiljke mesa in živalskih proizvodov
—	sveže meso vseh vrst — od kg	0,1
—	konzerve vseh vrst, mes. izdelki, drobovina od kg	0,1
—	mlečni in	jajčni izdelki — od kg	0,085
—	mleko, mast	— od	kg	0,02
din
—	jajca cela — od kom
—	vsi ostali živalski proizvodi, surovine
in odpadki — od kg	O’083
č) za vsako začeto uro čakanja v primerih, kadar pošiljka ob določeni uri ni pripravljena za pregled mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino	188
2.	Za obvezne veterinarske preglede klavne živine in mesa v klavnicah se plača pristojbina za pregled živali in mesa pri razkladanju v klavnici, za pregled živali pred zakolom in po njem, za pregled mesa in mesnih izdelkov ob razkladanju, skladiščenju in nakladanju, za plačilo stroškov, ki nastanejo z bakteriološkimi pregledi sumljivih slučajev, za občasne preglede brisov rok, obleke in opreme ter za občasne preglede na pesticida in antibiotike
—	od opravljene ure — 180 din
3.	Za veterinarsko-sanitarne preglede živali na tržnicah, sejmiščih in dogonskih mestih ter mesa, mesnih izdelkov, divjadi in živali živalskega izvora v gostinskih obratih, hladilnicah, na prireditvah in tržnicah se določi pristojbina
—	od vsake začete ure — 180 din
4.	Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se odpremljajo v klavnico ter za živali zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 50 din
5.	Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina
—	za vsako molznico — 80 din
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvoz mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
II
Pristojbino za opravljeni veterinarsko-sanitarni pregled iz I. točke te odredbe plača organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine pa se lahko obračunavajo tudi mesečno.
Natančnejši plačilni pogoji se lahko uredijo s posebnim dogovorom med izvršnim svetom skupščine občine in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko sanitarnih pregledov.
III
Če se pregled opravlja izven rednega delovnega Časa, na dan nedelje ali državnega praznika ali v nočnem času od 22. ure do 6. ure, se pristojbine oziroma zamudnina poveča za 50 Vo.
'	IV
Materialni stroški, kot so prevozni stroški in dnevnice, niso všteti v pristojbine in se zaračunajo posebej. V
V
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-2/78
Brežice, dne 13. septembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice
Stane Ilc 1. r.
1336.
Na podlagi 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 184. ter 210. člena statuta Skupščine občine Brežice (Uradni list SRS. št. 14/78) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Brežice
ODREDBO
o prenehanju pregledov, diagnostičnih preiskav in cepljenja prašičev proti prašičji kugi na območju občine Brežice
1
S to odredbo prengha veljati odredba Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice z dne 25. avgusta 1978 (Uradni list SRS, št. 19/78) o obveznih pregledih, diagnostičnih preiskav in cepljenju prašičev proti prašičji kugi pri organiziranih ali neorganiziranih rejcih na območju KS Bizeljsko. Dobova in Kapele ter v ostalih krajevnih skupnostih.
2
Na vsem območju KS Bizeljsko, Dobova in Kapele se ukine začasna prepoved prometa s prašiči.
3
Ta odredba začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način, uporablja pa se takoj.
St. 322-5/78-1
Brežice, dne 20. septembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice
Stane Ilc 1. r.
,	CELJE
1337.
Skupščina občine Celje je po prvem odstavku 82. člena zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/73) in 129. in 165. člena statuta občine Celje na sejah zborov dne 28. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih
1.	člen
V	odloku o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 10-422/76 in 22-1416/77) se v 6. členu za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
V	oddelku za splošne zadeve in računovodstvo.
Računovodstvo opravlja zadeve, ki se nanašajo na
pripravo in izvrševanje občinskega proračuna, obračunava osebne dohodke delavcev občinskih upravnih organov in funkcionarjev občinske skupščine ter vodi blagajniško službo in knjigovodstvo za občinski proračun in občinske upravne organe. Lahko tudi vodi knjigovodstvo za druge državne organe in krajevne skupnosti.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.
2.	člen
V 7. členu se črtata peti in šesti odstavek. Dosedanji sedmi odstavek postane peti odstavek.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-8/76-2
Celje, dne 28. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1338.
Skupščina občine Celje je po 2. členu odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) na sejah zborov dne 28. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o pripravljanju prostorskega plana občine Celje
1.	člen
Pripravljati se začne prostorski plan občine Celje (v nadaljnjem besedilu: prostorski plan).
Prostorski plan se pripravi za obdobje od leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000.
2.	člen
Organi upravljanja temeljnih samoupravnih organizacij in skupnošti pripravijo predloge sklepov o pripravljanju elementov za prostorski plan.
Sklepe o pripravljanju elementov za prostorski plan sprejmejo pristojni samoupravni organi. V sklepih določijo tudi organe, ki bodo pripravili predloge elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih prostorskega plana ter zastopali temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v postopku usklajevanja.
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti morajo pripraviti svoje elemente za prostorski plan za obdobje do leta 1985.
4.	člen
Poleg elementov za prostorski plan za obdobje do leta 1985 pripravijo še smernice razvoja do leta 2000 tiste samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo večje površinske potrebe v prostoru, tiste, ki lahko pomembneje vplivajo na spremembo okolja, in tiste, ki s svojim razvojem, razmestitvijo in povezovanjem svojih funkcij pomembneje vplivajo na celotne odnose v razmestitvi in fizičnem povezovanju dejavnosti v prostoru.
Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena so: temeljna elektrogospodarska skupnost, območna skupnost PTT prometa, območna vodna skupnost, območna skupnost za gozdarstvo, občinska komunalna skupnost, samoupravna stanovanjska skupnost in kmetijska zemljiška skupnost ter organizacije združenega
dela, ki se v navedene skupnosti združujejo kot izvajalci, in organizacije združenega dela: 2TP, Cestno podjetje, Železarna Store, Cinkarna, EMO, LIBELA, KLIMA, LIK Savinja, Ingrad, AERO, Kovinotehna — Tehnomercator, Merx, Javna skladišča in temeljne organizacije združenega dela Hmezad v Celju.
Izvršni svet občinske skupščine lahko določi tudi druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki morajo pripraviti smernice do leta 2000.
5.	člen
Za pripravljanje prostorskega plana skrbi izvršni svet občinske skupščine. V tej funkciji je izvršni svet pooblaščen, da vodi in usklajuje delovanje organov in organizacij pri pripravljanju prostorskega plana.
Za opravljanje zadev iz prvega odstavka tega člena lahko izvršni svet ustanovi poseben organ.
6.	člen
Izvršni svet občinske skupščine določi delovni program za pripravljanje prostorskega plana.
7.	člen
Izvršni svet občinske skupščine predloži udeležencem prostorskega planiranja v občini predlog dogovora o temeljih prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000.
8.	člen
Izvršni svet občinske skupščine daje navodila za izdelavo elementov za prostorski plan v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih na osnovi začasne okvirne enotne metodologije in minimuma obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SRS, št. 10-626/78).
9.	člen
V skladu z metodologijo iz 8. člena tega odloka skrbi izvršni svet občinske skupščine za sodelovanje z drugimi občinami na celjskem območju, organi v samoupravnih organizacijah in skupnostih pa za neposredno povezovanje z ustreznimi organizacijami in skupnostmi v teh občinah in v širšem gospodarskem prostoru.
10.	člen
Izdelava strokovnih graditev za posamezne fazne planske dokumente v procesu izdelave prostorskega plana se pogodbeno poverijo razvojnemu centru v Celju.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/77
Celje, dne 28. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1339.
Skupščina občine Celje je po 2. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 146. členu statuta občine Celje na sejah zborov dne 28. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi samoprispevka v občini Celje
1.	člen
V	odloku o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS, št. 5-194/77) se v prvem odstavku 5. člena črta besedilo:
»3. kmetje od katastrskega dohodka«, dosedanja
4.	točka pa postane 3. točka.
V	5. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Kmetje plačujejo samoprispevek od katastrskega
dohodka in sicer po stopnji 0,32 Vo«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem nitu SRS.
St. 014-1/76-2
Celje, dne 28. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1340.
Skupščina občine Celje je po 234. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/ 74, 5-180/76. 10-38V76, 31-1393/76 in 8-483/78) na sejah zborov dne 28. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1977
1.	člen
Potrdi se letni zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Celje ter zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977.
2.	člen
Letni davčni zaključni račun izkazuje:
Prispevki in davki
—	obremenitve	75,365.199,55
—	odpise	96.108,00
—	plačila	70,472.157,80
—	znesek dolga zavezan. 8,630.624,60
—	znesek preplačil	3,833.708,85
—	računski saldo	4,796.915.75
3.	člen
Letni davčni zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilgneo in pregled individualnih dolgov oziroma preplačil (saldo bilanco) zavezancev.
4.	člen
Ta odlok- začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-9/78-9
Celje, dne 28. septembra 1978.
1341.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje sta po 18. členu zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76) na svojih sejah dne 28. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o splošnih pogojili in vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki
1.	člen
Lastniki etažnih stanovanj, poslovnih prostorov in garaž so dolžni uporabljati in vzdrževati dele stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim delom ter njenega zemljišča po zakonitih predpisih in skladno z določili tega odloka.
2.	člen
Skupni deli stavb v etažni lastnini in nepremičnine, ki služijo stavbi kot celoti, za katere so etažni lastniki dolžni prispevati del sredstev k stroškom za investicijsko, tekoče vzdrževanje, revitalizacijo ter upravljanje sklada stanovanjskih hiš', so vsi deli našteti v prvem odstavku 4. člena zakona o pravicah na delih stavb, kot tudi zelenice, dvorišča, dovozne poti in dohodki.
3.	člen
Etažni lastniki dela stavbe so dolžni prispevati za stroške vzdrževanja skupnih delov'in naprav stavbe, sorazmerno z vrednostjo njihovega dela stavbe, ki je razvidna' iz načrtov zgradbe in se to razmerje določi sporazumno s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Celje in etažnimi lastniki.
Prav tako so dolžni plačevati pripadajoči delež za obratovalne stroške, stroške komunalnih in individualnih komunalnih storitev in način, kot to urejajo veljavni predpisi.
4.	člen
Etažni lastniki stanovanj, poslovnih prostorov in garaž uresničujejo svoje pravice upravljanja neposredno po hišnem svetu ter na zboru stanovalcev ali preko Samoupravne stanovanjske skupnosti, če hišni svet in zbor- stanovalcev ne izvršujeta svojih dolžnosti ali iz posebnih razlogov nista izvoljena.
Etažni lastniki lahko ustanovijo v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti zbor etažnih lastnikov, preko katerega uresničujejo svoje pravice upravljanja.
5.	člen
Če je stavba etažne lastnine v celoti privatna lastnina in ni dana v upravljanje Samoupravni stanovanjski skupnosti, nima hišnega sveta in drugih samoupravnih organov, uredijo taki etažni lastniki zadeve vzdrževanja skupnih delov in naprav, obratovalne stroške, stroške splošnih in individualnih komunalnih storitev s pogodbo v smislu določil tega odloka, 19. člena zakona o pravicah na delih stavb in drugih veljavnih predpisih.
6.	člen
Lastninska pravica na delih stavb je v neposredni povezavi s pravico uporabe skupnih delov stavbe in uporabe funkcionalnega zemljišča stavbe. Vsaka sprememba lastninske pravice na delu stavbe ima za
Starostno
zavarovanje
2,161.317,90
5.848,00
1,968.323,50
365.135.40 177.987,00
187.146.40
posledico spremembo koristnika pravice uporabe skupnih delov in funkcionalnega zemljišča stavbe.
Svojo lastnino na delih stavbe, stavbno zemljišče, funkcionalno zemljišče in skupne dele in naprave, morajo uporabniki in lastniki uporabljati za to, za kar so namensko zgrajeni.
7.	člen
Svoje dele stavbe morajo etažni lastniki uporabljati tako. da ne posegajo v pravice drugih etažnih lastnikov. Dolžni so v svojem delu stavbe izvršiti tista popravila, ki so potrebna, da se odvrne morebitna nevarnost ali škoda na drugih delih stavbe ali skupnih prostorih.
8.	člen
Etažni lastniki stavbe, ki je v upravljanju Samoupravne stanovanjske skupnosti, sklenejo z njo posebno pogodbo o udeležbi etažnega lastnika na stroških upravljanja in Vzdrževanja ter revitalizacije stavbe po določilih zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni listnini in zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.
9.	člen
V primeru spora ali nesoglasja med etažnimi lastniki, imetniki pravice uporabe in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo, odloča pristojno sodišče v nepravdnem postopku.
Ce se etažni lastniki in Samoupravna stanovanjska skupnost ne moreta sporazumeti o višini stroškov za vzdrževanje, določenih po tem odloku in drugih predpisih, lahko vsaka prizadeta stranka zahteva s tožbo pri pristojnem sodišču določitev stroškov.
10.	člen
Etažni lastniki stanovanj, poslovnih prostorov in garaž in imetniki pravice uporabe so dolžni plačevati stroške vzdrževanja in druge stroške predpisane s tem odlokom, ne glede na to ali uporabljajo svojo etažno lastnino sami ali jo dajejo v najem.
11.	člen
Če je stavba v etažni lastnini deloma uničena ali poškodovana, so jo etažni lastniki dolžni popraviti oz. prispevati pripadajoči delež k popravilu.
12.	člen
Etažni lastniki sklenejo še posebno pogodbo po določilih 19. člena zakona o pravicah na delih stavb in tega odloka.
13.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o splošnih pogojih glede vzajemnih razmerij etažnih lastnikov (Uradni vestnik Celje, št. 16/67).
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Listu SRS.
St. 36-2/78-2
Celje, dne 28. septembra 1978.
CERKNICA
1342.
Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 168. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu
i
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun.
2.	člen
Na območju občine Cerknica lahko delovni ljudje skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic, galanterijskih in drogerij skih proizvodov ter plina na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uiad-nem listu SRS.
Št. 330-2/78-9
Cerknica, dne 19. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
1343.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ter 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni lisi SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo Uomleksno graditev na območju zazidalnega načrta Cerknica—Sinja gorica C-2
1.	člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko kompleksno graditev v območju zazidalnega načrta Cerknica—Sinja gorica C-2.
2.	člen
Meja zemljiškega območja iz prejšnjega člena poteka po sledečih parcelah v k. o. Cerknica:
Od izhodiščne točke ob stičišču parcel št. 1977 in 1936/2 na vzhodni strani ob glavni cesti pare. št. 2738/2 proti severozahodu do stičišča s potjo v Lušče pare. št. 2734/1, tu zavije proti jugozahodu po severni meji proti pare. št. 2733/3 do stičišča s pare. št 1146/1 nato zavije proti severozahodu ob cesti do stičišča s pare.
št. 1142 in teče po južni meji pare. št. 1142 do stičišča s pare. št. 1193 in po njeni zahodni meji proti jugu, do poti št. 2233/2, od tu dalje teče proti vzhodu in severovzhodu po severni meji poti pare. št. 2233/2 do stičišča s pare. št. 1413 kjer zavije proti zahodu po južnem robu pare. št. 1413 do stičišča s potjo pare. št. 2734/1, tu zavije proti severu po meji med pare. š't. 1956 in 1957 do stičišča s pare. št. 1950 in nadalje po njeni južni meji proti vzhodu do konca parcele, nato proti severu po vzhodnih mejah pare. št. 1950,
1949, 1948 in 1947 do stičišča s pare. št. 1944 tu zavije zopet proti vzhodu ob južnem robu pare. št. 1944 in 1972 do stičišča s pare. št. 1997/5 nato se usmeri proti severu po meji med pare. št. 1936/2 do izhodiščne točke stičišča pare. št. 1936/2, 1977 ter cesto pare. št. 2738/2.
3.	člen
Znotraj opisanih mej ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki iz k.
o.	Cerknica:
Parcela št.	Vložek št.	Kultura	Površina rh2
1189	1929	njiva 4	1068
1190	1736	njiva 4	2099
1191	937	njiva 3	1980
1175	230	njiva 5	1460
1177	230	njiva 5	1478
			X
1370	230	njiva 5	824
1323	230	travnik 2	1072
1346	230	njiva 2	355
1924	230	njdua 2	831
1336	244	njiva 2	665
1337	1764	njiva 2	531
1339/1	308	njiva 2	473
1339/2	505	njiva 2	393
1340	397	travnik 2	422
331	397	stavbišče	77
1341	1715	njiva 2	913
1342	1595	travnik 2	241
594	1595	stavbišče	. 37
1343	1595	njiva 2	610
1344	440	njiva 2	379
1345	320	njiva 2	372
1348	372	travnik 2	328
Dosedanji lastnik
Modic Ana, Gerbičeva 5, Cerknica Male Jožefa, Notranjska 42, Cerknica Hren Slavka in Anton, Gerbičeva 12, Cerknica Otoničar Maks, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Ana, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Olga, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Daniel, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Jože, Jesenice, Pod Gozdom 9, 1/6 Otoničar Ivan, Jesenice, Pod gozdom 9, 1/6 Otoničar Maks, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Ana, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Olga, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Daniel, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Ivan, Jesenice, Pod gozdom 9, 1/6 Otoničar Jože, Jesenice, Pod gozdom 9, 1/6 Otoničar Maks, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Ana, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Olga, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Daniel, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Ivan, Jesenice, Pod gozdom 9, 1/6 Otoničar Jože, Jesenice, Pod gozdom 9, 1/6 Otoničar Maks, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Ana, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Olga, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Daniel, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Ivan, Jesenice, Pod gozdom 9, 1/6 Otoničar Jože, Jesenice, Pod gozdom 9, 1/6 Otoničar Maks, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Ana, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Olga, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Daniel, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Ivan, Jesenice, Pod gozdom 9, 1/6 Otoničar Jože, Jesenice, Pod gozdom 9, 1/6 Otoničar Maks, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Ana, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Olga, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Daniel, C. 4. maja 19, 1/6 Otoničar Ivan, Jesenice, Pod gozdom 9, 1/f Otoničar Jože, Jesenice, Pod gozdom 9, 1/6 Lovko Marija, Cerknica 72 Modic Stanko,. Gerbičeva 15, Cerknica Hren Ivana, Anton, Gerbičeva 12, Cerknica Rožanc Anton, Cerknica 33 Turšič Jože, Gerbičeva 24, Cerknica Turšič Jože, Gerbičeva 24, Cerknica Turšič Jože, Gerbičeva 24, Cerknica Hrence Franc ml., Cerknica 71 Hrence Franc ml., Cerknica 71 Hrence Franc ml., Cerknica 71 Urbas Franc, Gerbičeva 15, Cerknica Caserman Janez, Cerknica 101 Zgonc Alojz, Gerbičeva 18, Cerknica 1/2
Parcela št.	Vložek št.	Kultura	Površina m*
332	372	stavbišče	93
1349		372	njiva 2	494
1404		1635	njiva 4	370
1402		747	njiva 3	1924
1399		899	njiva 5	1273
1393		357	njiva 5	4010
1405		1612	travnik 3	108
334		1612	stavbišče	40
1407	<	359	travnik 3	383
1408		1612	njiva 3	611
1409/2		1354	njiva 3	874
1410		452	njiva 3	1334
1411/1		2052	njiva 3	519
1411/2		2052	njiva 3	372
337/2		2052	stavbišče	88
1412		254	njiva 3	1306
1413		254	njiva 3	1471
1409/1		• 1739	njiva 3	403
1954	452	travnik 3	259
1956	870	njiva 4	471
1904	1354	njiva 2	828
1905	322	njiva 2	667
1908	314	njiva 2	785
1909	359	njiva 2	662
1912	2248 .	njiva 2	751
1913	1429	njiva 2	737
1916	440	njiva 2	723
1917	276	njiva 2	814
1921/1	282	njiva 2	1507
1897/1	1420	njiva 2	1163
1897/2	1420	sadovnjak 2	496
		. člen	
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz prejšnjega člena ter pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe občina Cerknica.
Dosedanji lastnik
Zgonc Anica, Gerbičeva 18, Cerknica, 1/4 Zgonc Alojz, ml., Gerbičeva 18, Cerknica, 1/4 Zgonc Alojz, Gerbičeva 18, Cerknica 1/2 Zgonc Alojz, ml., Gerbičeva 18, Cerknica, 1/4 Zgonc Anica, Gerbičeva 18, Cerknica, 1/4 Zgonc Alojz, Gerbičeva 18, Cerknica 1/2 Zgonc Alojz, ml., Gerbičeva 18, Cerknica, 1/4 Zgonc Anica, Gerbičeva 18, Cerknica, 1/4 Turšič Jože, Gerbičeva 24, Cerknica Lovko Frančiška, Peščenk 13, Cerknica Mozetič Jožef, Peščenk 7, Cerknica Šemrov Franc, Gerbičeva 11, Cerknica Urbas Janez, Gerbičeva 16, Cerknica Urbas Janez, Gerbičeva 16, Cerknica Urbas Janez, ml., Cerknica 46 Urbas Janez, Gerbičeva 16, Cerknica Vidrih Janez, C. 4. maja 10, Cerknica Urbas Franc, Cerknica 146 Mulec Marija, Peščenk 12, Cerknica Mulec Marija, Peščenk 12, Cerknica Mulec Marija, Peščenk 12, Cerknica Mulec Marija, Peščenk 12, Cerknica
Gostiša Lojze, Kranj, Rotarjeva, 1/5
Gostiša Anton, C. 4. maja 42, 1/5
Semič Antonija, Notranjska 34, 2/5
Mekinda Jože, Gerbičeva 9, 1/15
Mekinda Franc, Postojna, Kiričevo naselje 9, 1/15
Mekinda Amalija, Moravče n. h., 1/15
Urbas Franc, Cerknica 146
Urbas Franc, Gerbičeva 15, Cerknica
Vidrih Janez, C. 4. maja 10, Cerknica
Korče Ana, Gerbičeva 5, Cerknica
Lovko Jože, C. 4. maja 13, Cerknica
Urbas Ivan, Gerbičeva 16, Cerknica
Mele Jože, Peščenk 17, Cerknica
Mozetič Jože, Peščenk 7, Cerknica
Urbas Franc, Gerbičeva 15, Cerknica
Korošec Janez, C. 4. maja 12, Cerknica
Furlan Angela, Kamna gorica, Cerknica
Sardarevič Ana, C. 4. maja 4, Cerknica
Sardareyič Ana, C. 4. maja 4, Cerknica
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-17/78-9
Cerknica, dne 19. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
1344.
Na podlagi 6., 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 168, člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. septembra 1978 sprejela
ODLOK
0 spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem redu v občini Cerknica za območje Begunj (del)
1.	člen
Spremeni in dopolni se 2. člen odloka o urbanističnem redu v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 23/69) tako:
—	da se v 1. odstavku doda za besedo Begunje v oklepajih beseda >del« ter črta za besedo Nadlesk, vejica in besedi »Nova vas«,
—	da se doda nov 2. odstavek, ki se glasi:
»V jugozahodnem delu naselja Begunje je dovoljena gradnja stanovanjskih hiš in drugih objektov na površinah, ki so za to doibčene s projektom, št. 1977, izdelanem s strani Laboda Marjana, dipl. ing. arh., v januarju 1978 v skladu z določili tega dokumenta.«
—	da se za novim 2. odstavkom doda nov 3. odstavek, ki se glasi:
»V naseljih Nova vas in Fara je dovoljena gradnja objektov v skladu z določili odloka o dopolnitvi in spremembi odloka o urbanističnem programu občine Cerknica za območje naselij Nova vas in Fara (Uradni list SRS, št. 13/78).«
—	prejšnji 2. odstavek se spremeni v 4.,
—	v novem 4. odstavku se za besedami »in v 1.« doda vejica ter besede »v drugem in tretjem«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/67-1
Cerknica, dne 19. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
1345.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 167. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o fiopo’nitvi odloka o uvedbi samoprispevka za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov in telovadnic v občini Cerknica (Uradni list SRS, št.
20/75)
1.	člen
V. 3. členu odloka se dodajo novi točki f) in g), ki se glasita:
f)	Sredstva zbrana po točkah d) in e) se lahko uporabljajo tudi za nabavo notranje opreme,
g)	Sredstva zbrana po točkah a), b) in c) po oceni v letu 1978 predstavljajo znesek 40,000.000 din do izteka referenduma.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št.21-6/75-1
Cerknica, dne 19. septembra 1978.
1346.
Na podlagi 41. f člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o merilih za razvrščanje objektov, ki so že v uporabi
pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja
1.	člen
S tem odlokom se določajo merila po katerih pristojni upravni organ razvrsti objekte, ki so bili v občini Cerknica zgrajeni brez lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja (kjer ta po 17. členu zakona o urbanističnem planirariju nadomešča lokacijsko dovoljenje), pa so že v uporabi (v nadaljnjem besedilu objekti).
2.	člen
Merila iz tega odloka veljajo za sledeče objekte, za katere je ootrebno po določilih zakona o urbanističnem planiranju lokacijsko dovoljenje:
—	za stanovanjske hiše,
—	za počitniške hiše,
—	za gospodarska poslopja in
—	za garaže,
ki so bili v uporabi z dnem uveljavitve novele zakona o urbanističnem planiranju, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 8/78.
Za Obravnavo drugih, brez ustreznih dovoljenj zgrajenih objektov, ki niso zajeti s 1. odstavkom tega člena, bodo določena merila naknadno s posebnim odlokom.
Lokacijsko dovoljenje se lahko izda za objekte:
—	ki leže v okviru strnjene zazidave naselij,
—	ki leže v neposredni bližini naselij,
—	ki so zgrajeni povsem ali le deloma na temeljih nekdanjih objektov izven naselij in
—	ki so bili v uporabi pred uveljavitvijo zakona o urbanističnem planiranju 1967. leta,
če s svojo lego neposredno ne ovirajo bistvenih rešitev z dnem uveljavitve tega odloka veljavnih urbanističnih dokumentov.
4.	člen
Objekti, ki niso zajeti s 3. členom tega odloka so predvideni za rušenje.
5.	člen
Takoj, najkasneje pa v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka, se odstrani deloma ali v celoti vse objekte:
—	ki leže v okviru ožjih ali širših zavarovanih območij,
—	ki leže v okviru meril določenih s 3. členom tega odloka, pa neposredno ovirajo izvajanje bistvenih rešitev veljavnih urbanističnih dokumentov In
—	ki s svojo lego, po mnenju pristojnega organa, organizacije ali skupnosti, predstavlja neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, za promet, za sosednje objekte in za okolico.
6.	člen
Odstranitev objektov, ki niso zajeti s 3. in 5. členom tega odloka, se lahko za nedoločen čas odloži, če investitor v roku 1 leta od uveljavitve tega odloka vloži pri pristojnem upravnem organu pravilno sestavljeno vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja, z vsemi potrebnimi soglasji in dokumenti pristojnih organov in organizacij.
7.	člen
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje za objekte, ki so zajeti v 6. členu tega odloka, mora obvezno vsebovati določilo, da bo investitor obravnavani objekt odstranil na lastne stroške takoj, ko bo to narekovala potreba za uresničitev veljavnega urbanističnega dokumenta. Ta obveznost se vpiše po pravnomočnosti odločbe uradoma v zemljiško knjigo.
Potrebo za uresničitev urbanističnega dokumenta ugotovi, na podlagi veljavnega urbanističnega dokumenta Izvršni svet Skupščine občine Cerknica s sklepom.
8.	člen
Lastniki objektov zajetih s 3. in 6. členom tega odloka so dolžni, v roku 1 leta od uveljavitve tega odloka, vložiti popolno vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja pri pristojnem občinskem upravnem organu.
O obveznosti iz 1. odstavka tega člena in o posledicah, če nebi bila izvršena, obvesti vsakega lastnika objekta s sklepom pristojni občinski upravni organ po uradni dolžnosti.
9.	člen
Če lastniki objektov ne izvršijo v roku obveznosti iz 8. člena tega odloka, jim mora pristojni upravni organ v 1 mesecu po preteku roka iz 8. člena tega od-> loka izdati odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja.
Odstranitev objekta po odločbi iz 1. odstavka tega člena se mora izvršiti najkasneje v roku 3 mesecev po izteku roka iz 8. člena tega odloka.
10.	člen
Pristojni upravni organ v lokacijskem in gradbenem dovoljenju za objekte iz 3. in 6. člena tega odloka predpiše, kako se morajo le ti, če niso oblikovani in grajeni v skladu z določili zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73), odloka o urbanističnem redu v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 23/69), urbanističnih in zazidalnih načrtov za posamezna naselja ali območja, preoblikovati oz. zgraditi, da bodo v skladu z veljavnimi zakonskimi in urbanističnimi merili.
11.	člen
Lastniki objektov iz 3. in 6. člena tega odloka, ki si pridobijo za svoj objekt lokacijsko dovoljenje, so dolžni izpolniti vse pogoje* iz lokacijskega dovoljenja ter plačati vse z zakonom ali odlokom predpisane prispevke po veljavnih tarifah v trenutku izdaje odločbe ter povrniti stroške postopka.
12.	člen
Urbanistični inšpektor medobčinskega inšpektorata iz Postojne mora v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka predložiti pristojnemu upravnemu
organu seznam vseh objektov, ki so zajeti iz 2. člena tega odloka.
Pristojni upravni organ za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Cerknica mora v roku enega meseca po prejemu seznama iz 1. odstavka tega člena, vse objekte s tega seznama razvrstiti po merilih tega odloka in ustrezno ukrepati.
13.	člen
Po tem odloku se smatra, da je objekt v uporabi, če se nahaja v 4. gradbeni fazi in že, deloma ali v celoti, služi svojemu namenu.
14.	člen
Za strnjeno naselje se po tem odloku smatra skupina objektov (3 ali več), ki so med seboj oddaljeni največ 10 m.
Za neposredno bližino naselja se po tem odloku smatra oddaljenost največ 100 m od najbližjega objekta v strnjenem naselju.
15.	člen
Kot bistvena rešitev urbanističnega dokumenta se po tem odloku smatra:
—	trase obstoječih ali predvidenih prometnih linij,
—	trase obstoječih ali predvidenih komunalnih vodov,
—	trase obstoječih ali predvidenih električnih vodov visoke napetosti in
—	zavarovana oz. zaščitena območja vodnih virov ter krajinskih in kulturnih spomenikov.
16.	člen
Pri objektih brez ustreznih dovoljenj, ki po določilih tega odloka še niso v uporabi, se ukrepa v skladu z 41. in 41. a členom zakona o urbanističnem planiranju.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 351-420/78-9
Cerknica, dne 19. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
GROSUPLJE
1347.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu (Uradni list SRS, št. 12-845/78) in izida referenduma z dne 18. junija 1978, je svet krajevne skupnosti Ponikve na svoji seji dne 6. septembra 1978 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ponikve za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Ponikve se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu z dne 18. junija 1978 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje dveh in pol let, od 1. 11. 1980 do 30. 4. 1983.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Ponikve, in sicer:
—	po stopnji 2 %> od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu;
—	po stopnji 1 »/o osebni, invalidski in družinski upokojenci, če jim mesečni znesek presega 1500 din.
—	po stopnji 2 °/o zavezanci, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev;
—	po stopnji 5 °/o kmetijski proizvajalci. Osnova za odmero samoprispevka je katastrski dohodek od neposrednih, negozdnih in gozdnih površin, od katerega se odmerja prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti za posamezno leto;
—	po stopnji 5%> od odmerjenega davka zavezanci, katerim se odmerja davek po pavšalnem znesku.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni delovni ljudje in občani od dohodkov, ki jih določa zakon o samoprispevku, delovni ljudje in občani, katerih mesečni osebni dohodek ne presega 1500 din ter delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo.
5.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se od-računava in plačuje od plačil čistega osebnega dohodka oz. od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oz. skupnosti invalidsko-pokoj ninskega zavarovanja.
Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.
6.	člen
S samoprispevKom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo izključnp za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu.
7.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se te prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Izterjavo bo vršila davčna uprava Skupščine občine Grosuplje.
8.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja svet krajevne skupnosti Ponikve, ki je dolžan o zbranih sredstvih seznanjati delovne ljudi in občane na krajevno običajen način.
O razdelitvi morebitnega presežka, odloča svet krajevne skupnosti.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Ponikve Franc Kastelic 1. r.
1348.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73),. 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni lis; SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu (Uradni list SRS. št. 12-845/78) in izida referenduma z dne 18. juniju 1978, je svet krajevne skupnosti Vidcm-Dobrcpolje na svoji seji dne 6. septembra 1978 sprejel SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Videm—Dobrepolje za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Videm—Dobrepolje se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu z dne 18. junija 1978 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu.
2.	člen
Krajevni samoprispevek sc uvede za obdobje dveh in pol let, od 1. 11. 1980 do 30. 4. 1983.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Videm—Dobrepolje, in sicer:
— po stopnji 2 %> od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu;
—	po stopnji IVo osebni, invalidski in družinski upokojenci, če jim mesečni znesek presega 1500 din;
—	po stopnji 2 "/o zavezanci, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev;
—	po stopnji 5 ”/o kmetijski proizvajalci. Osnova za odmero samoprispevka je katastrski dohodek od neposrednih, negozdnih in gozdnih površin, od katerega se odmerja prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti za posamezno leto;
—	po stopnji 5 o/, od odmerjenega davka zavezanci, katerim se odmerja davek po pavšalnem znesku.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni delovni ljudje in občani od dohodkov, ki jih določa zakon o samoprispevku, delovni ljudje in občani, katerih mesečni osebni dohodek ne presega 1500 din ter delovni
ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo.
5.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od plačil čistega osebnega dohodka oz. od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oz. skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja.	i
Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.
6.	člen	/
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo izključno za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu.
7.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se te prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna uprava Skupščine občine Grosuplje.
8.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja svet krajevne skupnosti Videm—Dobrepolje, ki je dolžan o zbranih sredstvih seznanjati delovne ljudi in občane na krajevno običajen način.
O razdelitvi morebitnega presežka, odloča svet krajevne skupnosti.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti
Videm—Dobrepolje
Tomaž Lendero L r.
IDRIJA
1249.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na sčji dne 11. septembra 1978 sprejel
SKLEP
o manjšem odmiku od zazidalnega načrta za območje nad Vojskarsko cesto v Idriji
I
Dovoli se manjši odmik od sprejetega zazidalnega načrta za območje nad Vojskarsko cesto v Idriji (Ur. glasilo občine Idrija, št. 4/72) in sicer tako, da se lokacija dveh družinskih stanovanjskih hiš, ki sta po obstoječem zazidalnem načrtu za območje nad Vojskarsko cesto v Idriji locirani nad obstoječo cesto, prenese pod cesto in bosta zgrajeni na pare. št. 1846 in 1845 k. o. m. Idrija.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Idrija, dne 11. septembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Idrija Marijan Groff, dipl. oec. 1. r.
1350.
Na podlagi 15. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Idrija je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 11. septembra 1978 sprejel
ODREDBO
o odpravi odredbe o spremembi višine stanarin in najemnin v občini Idrija
I
Odredba o spremembi višine stanarin in najemnin v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 14/78), se odpravi.
II
Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-3/78
Idrija, dne 11. septembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Marijan Groff, dipl. oec. 1. r.
LAŠKO
1351.
Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) ter na podlagi 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju smeti
1.	člen
V	odloku b obveznem odlaganju smeti (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-19/74 in Uradni list SRS, št. 6-258/76) sc v 1. členu na koncu besedila 2. odstavka za besedo »Njivice« dodasta besedi »ter Jurklošter«.
2.	člen
V	6. členu odloka se drugi odstavek spremeni in glasi:
»Za redno pranje in čiščenje posod za smeti z dezinfekcijskimi sredstvi mora skrbeti pooblaščena organizacija. Stroški čiščenja gredo v breme uporabnika.«
3.	člen
V	12. členu se 2. odstavek spremeni in se glasi:
»Javna odlagališča za smeti določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve v soglasju s pristojnimi inšpekcijskimi službami ter pristojno krajevno skupnostjo. Odlagališča za ostale smeti neorgan-skega izvora morajo biti ločena od drugih odlagališč.«
4.	člen
13. člen odloka se spremeni in glasi:
»Prepovedano je odstranjevanje, odlaganje ali odmetavanje smeti in odpadkov na javne prostore, v struge rek in potokov, v naravno okolje ali na mesta, ki niso določena za odlaganje smeti in odpadkov.«
5.	člen
14. člen odloka se spremeni in glasi:
»Cene za odvoz hišnih smeti določi pooblaščena organizacija v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine«.
6.	člen
V	20. členu odloka se znesek »3.000« nadomesti z zneskom »5.000«, znesek »500« pa z zneskom »1.000.«
V	1. odstavku tega člena se za 3. točko doda nova
4.	točka, ki se glasi:
»4. če ne skrbi za redno čiščenje in pranje posod za smeti z dezinfekcijskimi sredstvi (2. odst. 6. člena)«.
7.	člen
V	21. členu odloka se znesek »2.000« nadomesti z zneskom »3.000«.
8.	člen
V	22. členu se črta točka 4, znesek »2.000« se nadomesti z zneskom »3.000«, znesek »500« pa z zneskom »1.000«.
9.	člen
23.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje pravna oseba za storjen prekršek:
1.	če smeti in odpadke ne odlaga v tipizirane posode za smeti (4. člen),
2.	če odlaga smeti in druge odpadke izven javnih odlagališč (12. člen),
3.	če odlaga smeti in odpadke na javne prostore,
v struge rek in potokov, v naravno okolje ali na mesta, ki niso določena za odlaganje smeti in odpadkov (13. člen).	1
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz
1.	odstavka tega člena. Fizično osebo, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo do 500 din.«
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-29/78
Laško, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
1352.
Skupščina občine Laško je na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18-176/74) v zvezi s 4. alineo dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev Iz pristojnosti republike in občin v L 1978 (Uradni list SRS, št. 6-403/78) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi najemnin za poslovne prostore v občini Laško
1.	člen
V odloku se doda l.a člen z besedilom: »Najemnine za poslovne prostore v občini Laško, ki so bile v letu 1976 povečane na podlagi 1. člena od-
loka se z uveljavitvijo tega odloka povečajo za 30 %>. Za isti odstotek se povečajo tudi najemnine za garaže.«
2.	člen
Spremeni in dopolni se 2. člen odloka, čigar novo besedilo glasi:
»Od tolikšnega povečanja so izvzete najemnine za:
—	poslovne prostore za deficitarne dejavnosti
—	poslovne prostore za dejavnosti, za katere se glede na posebne potrebe za pospeševanje razvoja priznajo davčne olajšave po 25. členu odloka o davkih občanov občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 8-70/74) in
—	poslovne prostore namenjene za osebne storitve,«
ki se lahko povečajo za 20 %.
3.	člen
Doda se nov 3. člen z besedilom:
»Dejavnosti, ki so v občini deficitarne in najemnino za poslovne prostore, v katerih se opravljajo ter za poslovne prostore namenjene za osebne storitve, določi v vsakem posameznem primeru odbor za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško s soglasjem' oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve občine Laško.
Najemnino za poslovne prostore v katerih najemniki opravljajo obrtno dejavnost, za katero se jim po 25. členu odloka o davkih občanov občine Laško prizna davčna olajšava, določi odbor stanovanjske skupnosti iz prejšnjega odstavka na podlagi odločbe davčne uprave SO Laško.«
4.	člen
Prejšnji 3. člen postane 4. člen.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-3/78
Laško, dne £iG. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
LENART
1353.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, .št. 50-379/72) in dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978, je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi »Odloka o spremembi odloka o najvišji stanarini v občini Lenart«
1. člen
2.	člen odloka o spremembi odloka o najvišji stanarini v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 14-1024/ 78), se spremeni in pravilno glasi:
»Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 32-2/73
Lenart, dne 25. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
1354.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74, 3-149/78), in 1. odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred' kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77, 2-43/78), je Skupščina občine Lenart na sejah družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zuravsivenem varsivu živine v občini Lenart
1.	člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine v občini Lenart (Uradne objave MS, št. 7-92/67, 22-256/67 in Uradni list SRS, št. 51-987/71 in 23-633/73).
2.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in velja osmi dan po objavi.
St. 320-35/63-57
Lenart, dne 25. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš j. r.
1355.
Na podlagi 1. odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembah zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 2. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 21-607/74) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na svoji seji dne 13. septembra 1978 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za obvezne veterinarske sanitarne preglede, za potrdila in dovoljenja na območju občine Lenart 1
1. člen
S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko sanitarne preglede, potrdila in dovoljenja iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/ 76) in 25.. 27., 29. in 50. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
2. člen
Za veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju
se plačuje naslednja pristojbina:
1.	Živali:
a)	za kamionske pošiljke za kamion do	din
2	toni	150
za kamionske pošiljke nad 2 toni	200
b)	za kosovne pošiljke:
—	za kopitarje in odrasla goveda od komada	50
—	za prašiče nad 50 kg in teleta	20
—	za prašiče nad 50 kg in drobnico	10
c)	za kamionske pošiljke žive perutnine-
—	za kamion dp 2 ton	L50
—	za	kamion	nad 2	toni	200
—	za	pošiljke	z enodnevnimi	piščanci	150
d)	za pošiljke panjev čebel:
—	do 10 panjev	50
—	nad 10 panjev	100
«<,; za pošiljke vseh vrst rib in divjadi:
—	do 1 tone	50
—	kamionske pošiljke	200
f) za pregled kopitarjev in parklarjev, ki
se ženejo	izven območja	občine	po	glavi	50
2.	Živalske surovine in odpadki:
a)	za vse kamionske pošiljke do 2 toni	100
b)	za vse kamionske pošiljke nad 2 toni	2l)0
c)	za vse kosovne pošiljke	30
3.	člen
Za veterinarsko sanitarne preglede pri nakladanju, prekladanju in razkladanju izvoznih in uvoznih pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov:
a)	za kamionske pošiljke	300
b)	za kosovne pošiljke	100
4.	člen
Za veterinarsko sanitarne preglede klavnih živali v gostinskih in drugih obratih ter pri gospodinjstvih:
a)	za	prašiče, s	trihinoskopijo	150
— za	vsakega nadaljnjega	prašiča
‘ob istem	času	50
b)	za	teleta	100
c)	za	drobnico	50
5.	člen
Za veterinarsko sanitarni pregled mesa kopitarjev, parklarjev, perutnine, kuncev, divjačine, jajc, mleka, rib in mesnih izdelkov, rakov, školjk, polžev in rib namenjenih zu hrano ljudi:
a) v prodajalnah, gostinskih obratih, obratih družbene prehrane in skladiščih za meso:
—	za vse vrste mesa in mesnih izdelkov
po kg	0.15
—	za divjačino po kom: jelen, srnjad,
gams	20
—	divji prašič in medved	100
—	divji zajec in divja perjad	5
—	ribe, raki, polži, žabe po kg	0.50
—	jajca po kosu	,	0,10
—	mleko in mlečni izdelki po	litru ali kg 0,20
—	med po kg	0,50
—	ostalo (mast, zaseka idr.)	0,30
b) pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih in obrtniških predelovalnicah mesa:
—	se plačuje pristojbina za vsako začeto
uro pregleda	180
6.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo:
din
—	izdaja ali podaljšanje dovoljenja	po kravi	40
vendar po gospodarstvu najmanj	80
in največ	200
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali
mlekarno pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračunajo še stroški za odvzem in pregled mleka ter za pregled krav molznic, kakor to določa zakon.
7.	člen
Za veterinarsko sanitarni nadzor ali pregled v ribogojnicah, na živinskih sejmih, na zadružnih dogo-nih, razstavah in drugih javnih prireditvah za vsako uporabljeno uro 180 din.
8.	člen
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremlja v klavnico ter za živali zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 50 din.
9.	člen
Skupna pristojbina za posamezne kosovne pošiljke živine, živalskih proizvodov in surovin ne sme znašati več, kot pristojbina, ki je predpisana za tako pošiljko, če bi bila poslana kot kamionska pošiljka.
10.	člen
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled mora tisti, ki je pregled naročil plačati zamudnino za vsako začeto uro 180 din.
11.	člen
Če se pregled opravlja izven delovnega časa na nedeljo ali praznik ali v nočnem času od 20. do 6. ure se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50 odstotkov.
12.	člen
Poleg pristojbin iz 2. do vključno 5. člena, mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi prevozne stroške.
Za preglede iz 6. člena te odredbe se poleg pristojbin zaračunavajo prevozni stroški enotno za celotno območje občine, ki jih določi izvajalec v soglasju s pristojnim upravnim organom.
13.	člen
Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občne Lenart.
Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela plačati prispevek v znesku 15 0/o od sporazumno določenega letnega pavšala, v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike.
Letni pavšali se mesečno akontiraj o v višini 1/12.
14.	člen
Pristojbine v tej odredbi se obračunavajo in odvajajo na posebni račun za zdravstveno varstvo živali — republiške takse za promet s parklarji in kopitarji pri SDK št. 51800-840-020-3182 najmanj enkrat mesečno.
Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača takoj ob izdaji oz. podaljšanju dovoljenja in odvede na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine št. 51800-637-720012 pri SDK.
15.	člen
Ta odredba velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva ko prenehajo veljati odlok o spremembi odloka o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 23-633/73).
St. 320-35/63-58
Lenart, dne 25. septembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
LITIJA
1356.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 284. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. septembra 1978 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1977
1. člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Litija za leto 1977, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Litija.
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1977 so znašali:
a)	zaključni račun proračuna občine:
—	prihodki
—	odhodki
—	razlika med prihodki in odhodki
b)	zaključni račun rezervnega sklada
—	prihodki
—	odhodki
■— razlika — saldo
din
20,610.824,72
19,991.815,95
619.008,77
občine:
562.527.68 77.500,00
485.027.68
3.	člen
Razlika med prihodki in odhodki oziroma neporavnani del sredstev do višine dogovorjene porabe po zaključnem računu za leto 1977 v višini 619.008,77 din se nameni za:
—	financiranje obrambnih priprav	520.000,00
—	obveznost do zdravstvenega
zavarovanja kmetov	77.600,00
din
— za izdelavo revizije urbanističnih načrtov	21.408,77
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 485.027,68 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1979.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-16/63
Litija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
1357.
Na podlagi 266. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolkičnega zbora dne 25. septembra 1978 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o sestavi in nalogah stalnih delovnih teles Skupščine občine Litija in njenih
zborov
1.	člen
Spremeni se odlok o sestavi in nalogah stalnih delovnih teles Skupščine občine Litija in njenih zborov, ki ga je skupščina sprejela dne 25. septembra 1974 in je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 31/74.
2.	člen
V prvem členu odloka se črta sedma alinea (komisija za verska vprašanja); dodata pa se alinei:
—	komisija za pregled samoupravnih aktov OZD,
—	komisija za ugotavljanje izvora premoženja.
3.	člen
Člen 16. se črta.
4.	člen
Doda se nov 16. člen, ki se glasi:
Komisija za pregled samoupravnih aktov spremlja uresničevanje ustavnih in zakonskih določb v samoupravnih aktih organizacij združenega dela ter v skladu s pozitivno zakonodajo predlaga ukrepe skupščini; nudi ter daje pobude za izdelavo aktov.
5.	člen
Doda se 17. člen, ki se glasi:
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja ugotavlja nepravilnosti pri pridobitvi neupravičenega premoženja.
6.	člen
Odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/74
Litija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
1358.
Na podlagi 53. in 54. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in 284. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. septembra 1978 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o pogojih in kriterijih za upravičenost do varstvenega dodatka za kmete borce NOV
1.	člen
Pravico do varstvenega dodatka ima kmet-borec NOV s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 do 15. 5. 1945, ki je star najmanj 60 let v primem, če dohodki od kmetijske dejavnosti ter drugi redni dohodki kmeta-borca in njegovih družinskih članov ne presegajo najnižjih pokojninskih prejemkov v SRS, kot vsako leto določi skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS.
2.	člen
Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov v SRS, ki ga za tekoče leto določi skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta-borca mesečno h kateremu se prišteje še znesek starostne pokojnine. Varstveni dodatek se zaokroži tako, da se znesek pod 50 par ne upošteva, znesek nad 50 par pa se zaokroži na 1 dinar.
3.	člen
Za družinske člane kmeta-borca, katerih redni dohodki vplivajo na pravico in višino varstvenega dodatka, se štejejo: zakonec, otroci, starši in drugi sorodniki in preužitkarji, ki živijo s kmetom-borcem v skupnem gospodinjstvu.
4.	člen
Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta — enkraten, če je na kmetiji več kmetov-borcev, ki imajo pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta zmanjšan v sorazmerju s številom upravičencev.
Ce je kmet-borec nepokreten, rabi stalno tujo pomoč, če boluje za tuberkulozo, ali če je samohranilec in če živi na posestvu IV. katastrskega okoliša, se katastrski dohodek ne šteje v skupne dohodke družine.
Za samohranilca se šteje kmet-borec, ki živi sam ali z drugimi dela nezmožnimi sorodniki, pa tudi sicer nima ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke.
Za delo nezmožnega družinskega člana se šteje oseba, ki je stara nad 60 let, otroci, ki se šolajo, vojaški vojni invalidi od I. do V. skupine in tiste osebe, ki dokažejo dela nezmožnost z izvidom in mnenjem zdravnika zdravstvene službe.
5.	člen
Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje povprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan z» 70 °/o.
Za pokojnino družinskega člana se šteje znesek pokojnine za mesec december prejšnjega leta, zmanjšan za 70%. Za osebni dohodek od samostojne poklic-
ne dejavnosti in za dohodek od stavb in premoženja se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka.
6.	člen
Med redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških vojnih invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč ter invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju, družbena pomoč, prejemki iz naslova odlikovanja, nagrada učencev v gospodarstvu in štipendije.
7.	člen
Novi redni dohodki v gospodinjstvu vplivajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku.
8.	člen
Odločanje o pravici do varstvenega dodatka kme-tom-borcem je v pristojnosti komisije za zadeve borcev NOV pri Skupščini občine Litija.
9.	člen
Komisija iz 8. člena tega odloka odloča o pravici in višini varstvenega dodatka za kmete-borce na podlagi ugotovitvenega postopka in mnenja občinske organizacije ZZB NOV Litija oziroma pri njej pristojnega organa.
10.	člen
Vsa strokovna in druga opravila v zvezi z ugotavljanjem pravic iz tega odloka opravlja pristojni organ za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov pri Skupščini občine Litija.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o pogojih in kriterijih za upravičenost do varstvenega dodatka za kmete-borce Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 14/73).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1978.
St. 010-3/73
Litija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
1359.
Na podlagi 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76), 284. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, dne 25. septembra 1978 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o stalnih blagovnih rezervah občine Litija
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, obnavljanje, financiranje in uporaba stalnih blagovnih rezerv, ki so namenjene za osnovno preskrbo prebivalcev občine Litija v primeru izrednih razmer (v nadaljnjem besedilu: stalne blagovne rezerve).
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje prebivalcev.
3.	člen
Za izredne razmere se po odloku štejejo vojna in naravne nesreče večjega obsega.
4.	člen
Prograrriiranje, oblikovanje, obnavljanje, financiranje in uporaba blagovnih rezerv se ureja z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo izvršni svet skupščine občine in organizacije združenega dela, ki hranijo in obnavljajo blagovne rezerve in banke.
II.	PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE STALNIH BLAGOVNIH REZERV
5.	člen
Program stalnih blagovnih rezerv se sprejme za letno in srednjeročno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana z letnimi smernicami o družbenoekonomskem razvoju in družbenimi plani razvoja občine Litija.
6.	člen
S programom stalnih blagovnih rezerv se določajo vrsta, količina in vrednost blaga, potrebna finančna sredstva, roki za oblikovanje rezerv in njihovega obnavljanja, kot tudi načrt gradnje, skladišč
7.	člen
Program stalnih blagovnih rezerv sprejme izvršni svet občinske skupščine na predlog pristojnih organov za gospodarstvo in ljudsko obrambo Skupščine občine Litija.
K predlogu programa stalnih blagovnih rezerv daje soglasje svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine.
III.	UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE S STALNIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI
8.	člen
O uporabi stalhih blagovnih rezerv v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe odloča izvršni svet skupščine občine na predlog upravnega organa za gospodarstvo in upravnega organa za ljudsko obrambo skupščine občine.
9.	člen
Z odredbo Izvršnega sveta Skupščine občine Litija v uporabi občinskih blagovnih rezerv se določi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
10.	člen
Skladiščenje in hramba blaga iz občinskih blagovnih rezerv se s posebno pogodbo poveri organizaciji združenega dela praviloma s področja trgovine in preskrbe.
Organizacija, ki ji je bilo blago iz občinskih blagovnih rezerv poverjeno v skladiščenje in hrambo, ne sme brez dovoljenja Izvršnega sveta Skupščine občine Litija tega blaga odtujevati ali uporabljati in ne spreminjati namena ali skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali kake druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo, ali kako drugače z njim ravnati.
11.	člen
Zadeve v zvezi z uporabo in poslovanjem s stalnimi blagovnimi rezervami ter z gradnjo skladišč za spravljanje in hrambo teh rezerv opravlja upravni organ skladno z družbenim dogovorom iz 4. člena tega odloka in v ta namen:
—	pripravlja predlog programa stalnih blagovnih rezerv,
—	pripravlja pogodbe za skladiščenje, hrambo in obnavljanje blaga iz stalnih blagovnih rezerv,
—	izvaja kontrolo nad vrednostno in količinsko evidenco v stalnih blagovnih rezervah,
—	opravlja druga opravila v zvezi z upravljanjem s stalnimi blagovnimi rezervami, za katere je pristojen po tem odloku, drugih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih.
12.	člen
Organizacije združenega dela praviloma s področja trgovine in preskrbe, katerim se poveri nabava, skladiščenje in obnavljanje blaga iz stalnih blagovnih rezerv opravljajo naslednje naloge:
—	izvajajo program stalnih blagovnih rezerv,
—	nabavljajo blago za stalne blagovne rezerve ter skrbijo za njihovo obnavljanje,
. — vodijo količinsko in vrednostno evidenco,
—	organizirajo in vodijo izgradnjo skladišč na podlagi sprejetega programa stalnih blagovnih rezerv ter skrbijo za vzdrževanje obstoječih skladišč,
—	opravljajo druge naloge, ki izhajajo iz družbenega dogovora in pogodbe (4. in 12. člen tega odloka).
IV.	FINANCIRANJE
13.	člen
Viri sredstev za nabavo blaga za stalne blagovne rezerve po programu iz 5. člena tega odloka so:
—	sredstva, ki jih organizacije združenega dela združujejo iz sredstev svojih poslovnih skladov,
—	sredstva, ki se za te namene zagotovijo v proračunu občine,
—	sredstva, pridobjena z bančnimi krediti,
—	sredstva rezerv, ki jih združujejo organizacije združenega dela in banke,
—	druga namensko združena sredstva.
Viri sredstev za gradnjo skladišč za hrambo stalnih blagovnih rezerv po programu iz 5. člena tega odloka so:
—	sredstva pridobljena z bančnimi krediti,
-v- namensko združena sredstva,
—	sredstva, ki se za te namene zagotovijo v proračunu občine.
14.	člen
Sredstva za nabavo blaga za stalne blagovne rezerve in sredstva za graditev skladišč za potrebe stalnih blagovnih rezerv se vodijo na dveh posebnih računih skupščine občine.
15.	člen
Oblikovanje sredstev za nabavo blaga za stalne blagovne rezerve in sredstva za graditev skladišč za potrebe stalnih blagovnih rezerv, se določi z družbenim dogovorom o združevanju sredstev v te namene.
i
V.	KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 30.000 din sc kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki je skle-
nila pogodbo skladiščenju in hrambi blaga iz stalnih blagovnih _zerv, če blago brez dovoljenja izvršnega sveta sk-.pščine občine odkupi ali porabi, spremeni njegov namen ali skladiščenje, ga nadomesti z blagom dru;,e vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače ravna z njim.
Z denarno kaznijo od 2000 do 3000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorno osebo temeljne organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz stalnih blagovnih rezerv, kadar stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Nadzor izvaja pristojni inšpekcijski organ Skupščine občine Litija.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-8/78
Litija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Demovšek 1. r.
1360.
Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu Uradni list SRS, št. 21/77) in na podlagi 286. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija na seji, dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacij združenega dela in za njih račun.
2.	člen
Na območju občine Litija lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerij skih proizvodov, na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijami združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
3.	člen
Občan, ki opravlja blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/78
Litija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
1361.
Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 2. člena odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SRS (Uradni list SRS, št. 4/78), in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov občine Litija
1.	člen
S tem odlokom se v skladu s sistemom družoenega planiranja uvede samoupravni postopek za pripravo prostorskega plana občine Litija.
Prostorski plan iz prejšnjega pdstavka se izdela za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000.
Priprave za sprejem prostorskega plana se začnejo takoj po pričetku veljave tega odloka.
Nosilci prostorskega plana in dogovarjanja so temeljne organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti in Skupščina občine Litija.
2.	člen
Priprave za sprejem elementov za občinski prostorski plan vodi odbor, ki ga imenuje Izvršni svet Skupščine občine Litija.
3.	člen
Za pripravljanje dokumentov prostorskega plana skrbi Izvršni svet Skupščine občine Litija. Izvršni svet skupščine občine skrbi za izvedbo postopka dogovarjanja o temeljih prostorskega plana občine in v njem zagotavlja, da se uskladijo skupni interesi in cilji celovitega ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika razvoja občine.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Litija predloži udeležencem prostorskega planiranja predlog dogovora o temeljih prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000, najkasneje do 31. oktobra 1978.
5.	člen
Izvršni svet Skupščnie občine Litija pripravi delovni program s katerim se opredelijo posamezne faze pripravljanja in sprejemanja prostorskega plana, določijo organi in službe, njihove naloge, obveznosti ter roki in sredstva za izvršitev nalog.
6.	člen
Nosilci planiranja v občini Litija so dolžni izvajati naloge po delovnem programu, ki ga pripravi izvršni svet, upoštevajoč načela sočasnosti in organiziranosti planiranja ter usklajevanja ob upoštevanju obvezne metodologije in obveznih skupnih minimalnih kazalcev (Uradni list SRS, št. 10/78).
7.	člen
Nosilci planiranja v občini Litija so dolžni takoj sprejeti sklepe o pripravljanju svojih elementov za prostorske plane.
8.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Litija bo predložil osnutek občinskega prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 v obravnavo skupščini občine do junija 1979.
9.	člen
Skupščina občine Litija s proračunom zagotavlja finančna sredstva za izdelavo plana. Prav tako se za izdelavo plana združujejo druga združena sredstva nosilcev planiranja.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-7/78
Litija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
12.!52.
Na podlagi 6. in 284. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, dne 25. septembra 3978 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi območij in imen krajevnih skupnosti v občini Litija
1.	člen
Delovni ljudje in občani, ki živijo na območju občine Litija, so se za uresničevanje in zadovoljevanje skupnih interesov in potreb ter opravljanje skupnih nalog samoupravno organizirali v krajevne skupnosti.
2.	člen
Krajevna skupnost se kot teritorialna enota praviloma oblikuje svobodno.
Zaradi uresničevanja določenih skupnih interesov in potreb, krajevno skupnost samopravno organizirajo delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več naseljih skupaj in sicer tako, da ji določijo območje in ime.
3.	člen
Za zadovoljivo komunikativnost in možnost neposrednega odločanja so se delovni ljudje in občani, ki živijo na območju občine Litija odločili za naslednje krajevne skupnosti:
Dole pri Litiji, Gabrovka pri Litiji, Hotič, Jabla-niška d*lina, Jevnica, Kresnice, Litija — desni breg, Litija — levi breg, Polšnik, Primskovo, Rib če, Sava pri Litiji, Šmartno pri Litiji, Stangarske poljane, Vače pri Litiji, Velika Kostrevnica, Velika Stanga in Vin-tarjevec.
4.	člen
Na osnovi določb iz 2. člena tega odloka, sc oblikujejo oziroma določijo meje krajevnih skupnosti, kakor sledi:
Krajevna skupnost Dole pri Litiji zajema območje, ki ga omejujejo: na severu, vzhodu in jugu meja upravne občine Litija z občinami Zagorje ob Savi, Laško, Sevnica in Trebnje. Na zahodu pa poteka meja krajevne skupnosti po katastrski meji med k. o. Dole in k. o. Velika goba po potoku Bistrica do domačije
Pipanček. Od tu dalje proti zahodu do katastrske meje med k. o. Velika goba in k. o. Vodice in po meji k. o. Velika goba vse do poti, ki povezuje dolino potoka Zglavnica z naseljem Zglavnica. Tu se meja lomi proti vzhodu v dolžini ca. 1 km in od tu proti severu do kote 664 ter dalje proti vzhodu do potoka Bistrica. Pri koti 607 meja zavije proti severu in poteka vse do meje k. o. Velika goba ter po njej do meje upravne občine.
Krajevna skupnost Gabrovka pri Litiji zajema območje, ki ga omejujejo:
Na vzhodu in na jugu meja upravne občine Litija z občino Trebnje, na zahodu meje katastrskih občin Okrog in Moravče ter na severu meja katastrske občine Velika goba do grebena Cervatec. Tu meja zavije proti vzhodu v smeri domačije Pipanček do katastrske meje k. o. Dole in po njej (potok Bistrica) do meje upravne občine Litija.
Krajevna skupnost Hotič zajema območje, ki ga omejujejo: Na zahodu meja upravne občine Litija z občino Domžale. Na severu meja k. o. Vače do kote 312, nato poteka meja, krajevne skupnosti po potoku Konjski potok do križišča občinskih cest na Konj in Bolti j o, tu zavije po potočku proti zahodu v smeri St rožnik do katastrske meje k. o. Hotič, po njej mimo domačije Pivec in nato pravokotno proti reki Savi. Od • tu poteka meja krajevne skupnosti po meji k. o. Hotič, vse do meje upravne občine Litija z občino Domžale.
Krajevna skupnost Jablaniška dolina zajema območja, ki ga omejujejo: Na zahodu meja k. o. Šmartno pri Litiji in meja k. o. Litija, na severu meja k o. Konj in na vzhodu meja k. o. Polžnik. Na jugu pa poteka meja krajevne skupnosti od katastrske meje k. o. Libcrga na Jelši vzhodno v dolžini ca. 1500 m proti vrhu Benečaka do gozdne poti, ki povezuje Hodni vrh z republiško cesto Šmartno—Reka in pd njej do katastrske rneje k. o. Liberga ter po njej proti vzhodu do katastrske meje k. o. Polšnik.
Krajevna skupnost Jevnica zajema obrni i' V ki ga omejujejo: Na zahodu meja upravne občin Litija z občino Ljubljana Moste-Polje. Na severu ' eja katastrske občine Velika vas po reki Savi v dolžini ca. 1500 m. Na tem mestu meja krajevne skupnosti zavije ' .igovzhodno po manjšem potočku do katastrske meje
o.	Kvesniški vrh in po njej južno do kote 382. Od lu po Krmeljevem grabnu do izvira, nato pa vzhodno med domačijama Kladnik in Pri Zmrzletu mimo korita prek Koglarjevega hriba do katastrske meje k. o. Litija in po njej do tromeje katastrskih občin K resni-ški vrh, Litija in Sv. Anton. Od te tromeje omejuje krajevno skupnost proti zahodu katastrska meja k. o. Sv. Anton vse do meje upravne občine Litija z občino Ljubljana Moste-Polje.
Krajevna skupnost Kresnice zajema območje, ki ga omejujejo: Na severu po reki Savi meji katastrskih občin Velika vas in Hotič. Na vzhodu meja katastrske občine Litija vse do domačije pri Koglarju. Od tu pa poteka meja krajevne skupnosti zahodno prek Koglarjevega hriba, mimo korita med domačijama Kladnik in Pri Zmrzletu do izvira Krmeljevega grabna in po njem nizvodno do katastrske meje med k. o. Kresnice in k. o. Kresniški vrh ter po njej do potočka in po njem, ki se izliva v smeri severozahod v reko Savo.
Krajevna skupnost Litija — desni breg zajema območje, ki ga omejujejo: Na severu po reki Savi meja katastrskih občin k. o. Hotič in k. o. Konj, na vzhodu meja katastrske občine Jablanica in na jugu meja k. o.
Šmartno pri Litiji. Nato poteka meja krajevne skupnosti po pobočju med naselji Dragovšck in Sirmanski hrib do poti, ki povezuje naselji Velika Stanga—Sirmanski hrib, nato po potočku Dragovški potok do izvira in prek Kamplovega hriba do katastrske meje k. o. Kresniški vrh. Na zahodu omejuje krajevno skupnost meja katastrske občine k. o. Kresniški vrh vse do reke Save pri Prosenčeyem mlinu.
Krajevna skupnost Litija — levi breg zajema območje, ki ga omejujejo:
Na zahodu in jugu po reki Savi meja katastrske občine k. o. Litija. Na vzhodu po Ravbarjevem grabnu prek Srešnega vrha in Široke doline meja katastrske občine Konj. Severna meja krajevne skupnosti pa poteka od katastrske meje k. o. Konj pod domačijo Pivec proti zahodu do reke Save.
Krajevna skupnost Polšnik zajema območje, ki ga omejujejo: na severu in vzhodu meja upravne občine Litija z občino Zagorje ob Savi. Južna meja krajevne skupnosti pa poteka od meje upravne občine na vzhodu po katastrski meji k. o. Velika goba proti zahodu po dolini Sopote v razdalji ca. 600 m. Nato zavije pravokotno proti jugu do potoka Bistrica in pri koti 607 zavije v smeri kote 664 v razdalji ca. 1800 m. Tu se meja lomi in poteka v smeri proti naselju Zglavnica do poti, ki povezuje naselje Zglavnica z dolino potoka Zglavnica na katastrski meji s k. o. Velika goba. Nato omejujejo krajevno skupnost meje katastrskih občin k. o. Velika goba do Pustovega mlina, k. o. Liberga po dolini Reke, k. o. Jablanica prek Bukovice pri Litiji in Cvbelnika ter k. o. Konj vse do meje upravne občine Litija — Zagorje ob Savi v Pasjeku.
Krajevna skupnost Pšimskovo zajema območje, ki ga omejujejo: Na jugu meja upravne občine z občinami Grosuplje in Trebnje, na vzhodu meji katastrskih občin Okrog in Moravče. Severna meja krajevne skupnosti poteka po katastrski meji med k. o. Liberga in k. o. Ježni vrh proti zahodu do izvira potoka Ježni potok in po njem do občinske ceste Lupinica—Ješče, tu se lomi proti zahodu do katastrske meje k. o. So-brače in po njej preko Skokarjevega hriba do tromeje katastrskih občin Sobrače, Liberga in Vintarjevec. Na zahodu pa omejuje krajevno skupnost meja katastrske občine Vintarjevec vse do meje upravne občine Grosuplje.
Krajevna skupnost Ribče zajema območje, ki ga omejujejo: Na zahodu in severu meja upravne občine Litija z občinama Ljubljana Moste-Polje in Domžale. Na vzhodu meja katastrske občine Hotič in na jugu po reki Savi' meja katastrske občine Kresnice vse do meje upravne občine Litija -i- Ljubljana Moste-Polje.
Krajevna skupnost Sava pri Litiji zajema območje, ki ga omejujejo: Na severu meja upravne občine Litija z občino Zagorje ob Savi. Meja krajevne skupnosti nato poteka od kraja Vrhe proti jugu do izvira potočka Leski potok, po njem do izliva v Savski potok, po tem potoku nizvodno do kote 250, nato zavije jugozahodno po obstoječi stezi do grape nad Mačkovino, kjer prečka pot Mačkovina—Cirkuse in potok Vidmica v smeri križišča občinskih cest na Konj in Boltijo, tu zavije po potoku proti zahodu v smeri Strežnik do katastrske meje k. o. Hotič. Na zahodu, jugu in vzhodu pa krajevno skupnost omejujejo meje katastrskih občin Hotič po Ravbarjevem grabnu do reke Save, Litija po reki Savi, Jablanica pe reki Savi do Maljeka in preko Srednjega hriba do katastrske meje k. o. Polšnik in po njej preko Pasjoka do meje upravne občine Litija—Zagorje ob Savi.
Krajevna skupnost Šmartno pri Litiji zajema M* močje, ki ga omejujejo: Na zahodu in severu meji llip tastrskih občin Sv. Anton in Litija. Na vzhodu mn# katastrskih občin Jablanica in Liberga ter na meja katastrske občine Vintarjevee do poljske poti it) grebenu imenovanem Citre. Od tu poteka meja kair jevne skupnosti proti severu po grapi in potočim t Dolgi dolini do potoka Rakovnik. Na tem mestu zavtt* severozahodno prek vrha Kepovina in po grapi potoka Reka. Nato vzhodno po potoku Reka do kataatil* ske meje k. o. Sv. Anton v bližini naselja Stangamiif' Poljane.
Krajevna skupnost Stangarske Poljane zajema močje, ki ga omejujejo: Na zahodu in jugu meje uprtfr* ne občine Litija z občinama Ljubljana Moste-Polje čte Grosuplje. Np vzhodu meja katastrske občine Vintar-jevec do poljske poti na grebenu imenovanem Citre. Od tu poteka meja krajevne skupnosti proti severu po grapi in potočku v Dolgi dolini do potoka Rakovnik, Na tem mestu zavije severozahodno preko vrha Kepovina in po grapi do potoka Reka. Nato vzhodno po potoku Reka do meje med katastrskima občinama Sv. Anton in Šmartno pri Litiji. Tu zavije proti severozahodu po katastrski meji k. o. Šmartno pri Litiji. Nato poteka po pobočju med naselji Dragovšek in Šinnanski hrib do poti, ki povezuje naselji Velika Stanga — Širmanski hrib, pri kraju Komun, nato niz-viidno po potku Dragovškl potok do ustja pri Primčevem mlinu in nato vzvodno po Račičkem potoku do katastrske meje med katastrskima občinama Volavlje In Sv. Anton in po njej jugozahodno do meje upravne občino Litija z občino Ljubljana Moste-Polje.
Krajevna skupnost Vače pri Litiji zajema območje, ki ga omejujejo: Na zahodu, severu in vzhodu meja med upravno občino Litija in občinama Domžale in Zagorje. Južna meja krajevne skupnosti pa poteka na vzhodu do kraja Vrhe proti jugu do izvira potočka LeŠki potok, po njem do izliva v Savski potok po tem potoku nizvodno do kote 250, nato zavije jugozahodno po obstoječi stezi do grape med Mačkovino, kjer prečka pot Mačkovina—Cirkuše in potok Vidmica v smeri križišča občinskih cest na Konj in Boltijo. Ta zavije vzvodno po potoku Konjski potok do katastrske meje k. o. Vače in k. o. Konj. Naprej mejita krajevno skupnost katastrski meji k. o. Konj in k. o. Hotič vse do meje upravne občine Litija—Domžale.
Krajevna skupnost Velika Kostrevnica zajema območje, ki ga omejujejo: Na zahodu meje katastrskih občin Sobrače, Vintarjevee in Šmartno. Na severu pa poteka meja krajevne skupnosti po meji katastrske občine Jablanica do naselja Jelša. Iz Jelše nato vzhodno v dolžini ca. 1500 m proti vrhu Benečak do gozdne poti, ki povezuje Rodni vrh z republiško cesto Šmartno pri Litiji—Reka in po njej do katastrske meje k. o. Jablanica. Nadalje omejujejo krajevno skupnost meje katastrskih občin Jablanica, Polšnik in Moravče. Južna meja krajevne skupnosti pa poteka po katastrski meji med k o. Liberga in k. o. Ježni vrh proti zahodu do Izvira potoka Ježni potok, po njem do občinske ceste Lupinica - -Ješče, tu se lomi proti zahodu do katastrske meje k o Sobrače južno od domačije Sirokar.
Krajevna skupnost Velika Stanga zajema območje, ki ga omejujejo Na zahodu meja upravno občine Litiju z občino Ljubl jana Moste-Polje. Na severu meja katastrske občine; KiesnlšM vrh vse do Kamplovega hriba Tv Kamplovega iv • poteka meja krajevne skupnosti proti izv‘m	1	•' \ "ki notok nizvodno
po njem do ustia pi	n mlinu in nato vz-
vodno po Račičkem potoku do katastrske meje med kat. občinama Volavlje in Sv. Anton ter po njej jugozahodno do meje upravne občine Litija z občino Ljubljana Moste-Polje.
Krajevna skupnost Vintarjevee zajema območje, ki ga omejujejo: na jugu meja upravne občine Litija z občino Grosuplje. Na zahodu, severu in vzhodu pa meje katastrskih občin Sv. Anton po Pasji ulici, Šmartno pri Litiji ob Volčji jami in Cerkovniku, Liberga mimo gradu Bogenšperk, Ježni vrh mimo Višnjega grma in Sobrače preko Govcjeka do meje upravne občine Litija z občino Grosuplje pri Lee to vem gradu.
5.	člen
Zdiužitev več krajevnih skupnosti ali odcepitev dela krajevne skupnosti in oblikovanje tega dela v novo krajevno skupnost ali priključitev tega dela k drugi krajevni skupnosti se opravi z referendumom.
6.	člen
Grafični prikaz opisa poteka meja krajevnih skupnosti iz četrtega člena tega odloka je razviden iz občinske topografske karte v merilu 1 : 25.000.
Detajlni pravni opis poteka meja krajevnih skupnosti pa je razviden iz zemljiško-katastrskih načrtov v merilu 1 :2880, katere vodi in vzdržuje občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-6/78
Litija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
1363.
Na podlagi 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) in 3., 4. in 5. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo na območju Kresnic
1.	člen
Ta odlok določa zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo, čas prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na teh zemljiščih, ter pravice prejšnjih lastnikov na zazidalnem otoku 5 v Kresnicah.
2.	člen
Zazidalni otok 5 v Kresnicah obsega območje do naslednjih meja:
—	parcelna meja na S (pare. št. 32/1 in pare. št. 174/2);
—	na V občinska pot parcela št. 1043/5, cesta pare. št. 8/2 in pare. št. 5/19;
—	parcelna meja na J (pare. št. 22/5);
—	na Z gozd.
3.	člen
Zazidalni otok št. 5, ki je del zazidalnega načrta Kresnice (Uradni list SRS, št. 31/76) in je v lasti občanov, obsega naslednja zemljišča v k. o. Kresnice:
VI. št.	Pare. St.	Kultura	Izmera m2	Lastnik
257	22/6	travnik	2052	Berce Silvester, Kres. vrh 16,- Kresnice
190	25	njiva	1699	Strubelj Stanko, Kresnice 40, Kresnice
409	22/1	travnik	4057	Sončar Marija, . Kres. vrh. 9 do 1/2, Vozelj Justina in Frančiška, Kresnice 85, vsaka do 1/4
260	22/7	sadov.	1909	Sončar Marija, Kres. vrh 9, Kresnice
34	6	travnik	5201	Rimskokatoliško župnijstvo, Kresnice
4.	člen
Na zemljiščih iz 3. člena tega odloka preneha lastninska pravica z dnem, ko začne veljati ta odlok. S tem dnem pridobi pravico uporabe na zemljiščih občina Litija.
5.	člen
Prejšnji lastnik Iz 3. člena tega odloka lahko uporablja zemljišče na načine, s katerimi se ne menja njegova oblika in svojstvo vse do dneva, ko ■ upravni organ pristojen za premoženjsko pravne zadeve izda odločbo, s katero odloči, da ga mora izročiti občini.
Če je na zemljišču, ki je po določbah 4. člena tega odloka prešlo v družbeno lastnino stavba, ki se po zazidalnem načrtu mora odstraniti, se za tako stavbo uvede postopek za razlastitev.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 101-4/78
Litija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
<	Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
1364.
Na podlagi 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) in 3., 4. in 5. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo na območju Litijske Dobrave
1.	člen
Ta odlok zajema zemljišča v zazidalnem otoku 2 S 12-del, ki so namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo, čas prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na teh zemljiščih ter pravice prejšnjih lastnikov na zazidalnem kompleksu LS-12.
2.	člen
LS 12 zazidalni otok Z del obsega območje do naslednjih meja:
—	parcelna meja na S (pare. št. 385/4, pare št. 385/5, pare. št. 385/1, pare. št. 385/7, pare. št. 385/8);
—	parcelna meja na V . (pare. št. 387/2, pare. št. 385/3, pare. št. 378/4, pare. št. 378/12, pare. št. 378/13);
—	parcelna meja na jugu (pare. št. 323/4, pare. št. 323/7);
—	parcelna meja na zahodu (pare. št. 388, pare. št. 387, pare. št. 392/1).
3.	člen
Zemljišča, ki so zajeta v zazidalnem otoku LS K —r Z del v k.o. Litija in so v lasti občanov, so naslednja:
VI. št.	Pare. št.	Kultura	Izmera m1	Lastnik
519	376	travnik	5596	Kržan Janez in Marija, Grbinska 7, Litija
307	323/2	travnik	3356	Vovk Frančiška, Valvasorjev trg 23, Litija
307	377/1	njiva	3353	Vovk Frančiška, Valvasorjev trg 23, Litija
307	377/2	travnik	7410	Vovk Frančiška, Valvasorjev trg 23, Litija
4.	člen
Na zemljiščih iz 3. člena tega odloka preneha lastninska pravica z dnem, ko začne veljati ta odlok. S tem dnem pridobi pravico uporabe na teh zemljiščih občina Litija.
5.	člen
Prejšnji lastnik zemljišča iz 3. člena tega odloka lahko uporablja zemljišče na način s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo vse do dneva, ko upravni organ pristojen za premoženjsko pravne zadeve izda odločbo, s katero odloči, da ga mora izročiti občini. Po pravnomočnosti te odločbe se uvede postopek za določitev odškodnine.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 101-3/78
Litija, dne 26. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1365.
Na podlagi 221. in 192. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) so zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svojih sejah dne 14. septembra 1978 sprejeli
ODLOK
o ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije Skupščine občine Ljubljana Bežigrad za družbeno nadzorstvo
1.	člen
Ustanovi se komisija za družbeno nadzorstvo. Komisija šteje 8 članov.
Člane komisije imenujejo zbori.
Vsak zbor imenuje v komisijo dva člana. Dva člana pa imenujejo družbenopolitične in družbene organizacije.
2.	člen
Naloge komisije za družbeno nadzorstvo so:
—	obravnava splošna vprašanja v zvezi z izvajanjem politike, izvrševanjem zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitve dohodka ter način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih upravnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
—	sodeluje s samoupravnimi organi in organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja ter z drugimi organi družbene skupnosti v občini
—	obvešča zbore občinske skupščine o svojih ugotovitvah in predlaga občinski skupščini ukrepe družbenega varstva oz sprejem aktov, ki se nanašajo na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi in jim predlaga ukrepe za izvrševanje funkcije družbenega nadzorstva
—	predlaga zborom občinske skupščine obravnavanje posameznih vprašanj in sprejem ukrepov za preprečevanje pojavov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo lahko škodljive posledice za splošne družbene interese in koristi.
—	opravlja druge zadeve, določene s statutom občine in odloki ter drugimi splošnimi akti občinske skupščine.
3.	člen
Delovna telesa občinske skupščine, ki spremljajo izvrševanje politike in izvrševanje aktov občinske skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka opozarjajo komisijo na pojave, ki bi jih bilo potrebno obravnavati pri opravljanju družbenega nadzorstva.
Komisija opravlja zadeve družbenega nadzorstva, tudi na podlagi opozoril drugih organov in organizacij v občini, občanov in samoupravnih organov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
4.	člen
Komisija lahko da zborom občinske skupščine pobudo za začasne ukrepe, zoper organizacijo združenega dela, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
5.	člen
Komisijo za družbeno nadzorstvo imenuje Skupščina občine Ljubljana Bežigrad.
St. 010-33/78-1
Ljubljana, dne 14. septembra 1978.
• Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
1366.
Na podlagi 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76) in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 4. seji zbora združenega dela in na 4. seji zbora krajevnih skupnosti po predhodnem stališču družbenopolitičnega zbora, dne 14. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o posebnih blagovnih rezervah občine Ljubljana
Bežigrad
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za kritje potreb občanov na območju občine Ljubljana Bežigrad po blagu osnovne preskrbe v primeru izrednih razmer se v občini Ljubljana Bežigrad oblikujejo posebne blagovne rezerve (v nadaljnjem besedilu: občinske blagovne rezerve).
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje občanov ter osnovne surovine in reprodukcijski material.
3.	člen
Za izredne razmere sc po tem odloku štejejo vojna in naravne nesreče večjega obsega.
4.	člen
Občinske blagovne rezerve po tem odloku so stalne blagovne rezerve. Oblikovanje, uporabo in razmestitev občinskih blagovnih rezerv določi občina s programom blagovnih rezerv.
5.	člen
Z namenom, da sc zagotovi enotna preskrba občanov na območju ljubljanskih občin z blagom osnovne preskrbo v primerih izrednih razmer in zaradi ekonomičnosti pri oblikovanju, poslovanju in uporabi blagovnih rezerv, se lahko Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad z družbenim dogovorom dogovori z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin in mesta Ljubljane, večjimi organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom oziroma proizvodnjo in temeljno banko, o skupnem in enotnem programiranju, nabavi, hrambi, obnavljanju, uporabi in načinu financiranja občinskih blagovnih rezerv.
II.	PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
6.	člen
S programom občinskih blagovnih rezerv se določajo vrste, količine in vrednost blaga, potrebna finančna sredstva, roki in način oblikovanja in obnavljanja blagovnih rezerv, njihova uporaba ter načrt gradnje skladišč.
S prograrr\om se določi tudi teritorialna razmestitev blagovnih rezerv, ki mora biti v skladu z interes: in potrebami ljudske obrambe.
7.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv se sprejme za letno in srednjeročno obdobje v skladu s politiko, ki
/
je začrtana z letnimi smernicami o družbenoekonomskem razvoju in družbenimi plani razvoja občine in mesta Ljubljane.
8.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv sprejme Izvršni svet na predlog upravnih organov za gospodarstvo in ljudsko obrambo skupščine občine ter v sodelovanju s pristojnimi organi skupščin ljubljanskih občin in mesta Ljubljane.
K predlogu programa občinskih blagovnih rezerv daje soglasje Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
III.	UPORABA IN POSLOVANJE Z OBČINSKIMI
BLAGOVNIMI REZERVAMI
s	9. člen
O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe izvršni svet oziroma organ dogovorjen z družbenim dogovorom iz 5. člena tega odloka. Z aktom izvršnega sveta o uporabi občinskih blagovnih rezerv se določi tudi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
10.	člen
Skladiščenje, hramba in obnavljanje blaga iz občinskih blagovnih rezerv se s pogodbo poveri organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom oz. s proizvodnjo.
11.	člen
Zadeve v zvezi z oblikovanjem, uporabo in poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami ter z gradnjo skladišč za hrambo teh rezerv opravlja občinski upravni organ za gospodarstvo oziroma organ, dogovorjen z družbenim dogovorom iz 5. člena tega odloka, ki v ta namen:
—	pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv;
—	pripravlja pogodbe za skladiščenje, hrambo in obnavljanje blaga iz občinskih blagovnih rezerv;
—	vodi količinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv;
—	opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami.
12.	člen
Organizacije združenega dela, katerim se poveri nabava, skladiščenje, hramba in obnavljanje blaga iz občinskih blagovnih rezerv:
—	izvajajo program občinskih blagovnih rezerv;
—	nabavljajo, razmeščajo, hranijo in obnavljajo blago občinskih blagovnih rezerv;
—	vodijo količinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv;
—	organizirajo in vodijo izgradnjo skladišč v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv ter skrbijo za vzdrževanje skladišč;
—	opravljajo druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami. IV.
IV.	FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH
REZERV
13.	člen
Viri sredstev za nabavo blaga za občinske blagovne rezerve so:
—	sredstva, ki se za ta namen zagotovijo v skladu za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani;
—	sredstva, ki se za ta namen zagotovijo v proračunu občine;
—	sredstva pridobljena z bančnimi krediti;
—	druga namenska združena sredstva.
Viri sredstev za graditev skladišč za hrambo občinskih blagovnih rezerv so:
—	sredstva, ki se za ta namen zagotovijo v skladu za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani;
—	sredstva, ki jih za ta namen zagotovijo organizacije združenega dela iz 10. člena tega odloka;
—	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti;
—	druga namensko združena sredstva.
14.	člen
Način upravljanja in razpolaganja s sredstvi za nabavljanje in vzdrževanje občinskih blagovnih rezerv ter gradnjo skladišč se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju in uporabi Sredstev za te namene oziroma z družbenim dogovorom iz 5. člena tega odloka.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
15.	člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če blago brez dovoljenja organa, pristojnega za upravljanje z Občinskimi blagov, nimi rezervami, odtuji ali porabi, spremeni njegov namen ali skladiščenje, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravna.
Z denarno kaznijo od 2000 do 3000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorno osebo organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, ki stori kakšno dejanje iz prejšnjega odstavka.
16.	člen
Nadzor nad skladiščenjem, hrambo, obnavljanjem in uporabo blaga iz občinskih blagovnih rezerv izvaja Uprava inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
VI.	KONČNA DOLOČBA
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-26/78-1
Ljubljana, dne 14. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
1367.
Na podlagi 193. in 194. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. septembra 1978 po predhodnem stališču družbenopolitičnega zbora sprejela
ODLOK
o sprejetju detajlnega načrta o dokončni opredelitvi poteka dela »Poti spominov in tovarištva«
1.	člen
S tem odlokom se sprejme detajlni načrt o dokončni opredelitvi poteka dela Poti spominov in tovarištva na odseku od Hošiminhove ulice do občinske meje med občino Ljubljana Bežigrad in občino Ljubljana Moste-Polje, razen odseka od Tomačevske ceste do vzhodne meje funkcionalnega zemljišča upepeljeval-nice.
Detajlni načrt iz 1. odstavka tega člena je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 03/77 februarja 1978, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Detajlni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, pri organu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, pristojnemu za urbanizem, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane in pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-108/76-5
Ljubljana, dne 15. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1368.
Na podlagi 186. in 237. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji družbeno-.političnega zbora dne 18. septembra 1978 in skupnem zasedanju zbora združenega delu in zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih- organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 1 2
1.	člen
Odlok ter spremembe in dopolnitve odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 39/74, 12/76 in 18/76) se spremenijo in dopolnijo tako, kot sledi:
2.	člen
Drugi člen se dopolni tako, da se I. točki doda nova podtočka 5, katere besedilo glasi: »5. Oddelek za ljudsko obrambo«, in II. točki se v podtočki 2 spre-
meni besedilo kot glasi: »2 Služba za kadrovske zadeve«.
3.	člen
Četrti člen se dopolni tako, da se za peto alineo dodata novi alinei 6 in 7, katerih besedilo glasi:
»— opravlja dela in naloge v zvezi z organizacijo dela upravnih organov, izpopoln j e van j em delovnih metod in napredkom dela ter racionalno notranjo organizacijo dela upravnih organov;
—	izvaja kadrovsko politiko upravnih organov, ureja delovna razmerja, samoupravne in druge notranje odnose, strokovno in družbenopolitično izobraževanje, pripravlja samoupravne sporazume in druge samoupravne splošne akte delovnih skupnosti upravnih organov«.
Sedanje alinee 6, 7, 8 in 9 se spremenijo v 8., 9., 10. in 11. alineo.
4.	člen
Za sedmim členom se doda nov 7.a člen, katerega besedilo glasi:
»Oddelek za ljudsko obrambo:
—	opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe razen tistih zadev in pristojnosti, ki jih je občina poverila mestu Ljubljana;
—	skupaj z drugimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom-za civilno zaščito pripravlja osnutek dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, ki je sestavni del načrta družbenogospodarskega razvoja občine;
—	skrbi za obrambni načrt občine, nudi strokovno pomoč in opravlja nadzor pri izdelavi obrambnih načrtov upravnih organov, delovnih, samoupravnih in drugih organizacij in skupnosti ter skrbi za medsebojno usklajenost načrtov;
—	zagotavlja izvajanje obrambnih priprav na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti v skladu z določenimi osnovami priprav gospodarstva in družbenih dejavnosti za funkcioniranje v vojni, njihovimi vojnimi nalogami in svojimi načrti za obrambo;
—	organizira in usmerja opremljanje in usposabljanje štabov in enot civilne zaščite;
—	zbira in pripravlja gradivo iz svojega delovnega področja za svet za ’ ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter izvršni svet in se pri delu ravna po stališčih in smernicah teh organov;
—	sodeluje z občinskim štabom za civilno zaščito, upravnimi in drugimi organi in organizacijami v občini in jim nudi pomoč pri delu;
—	sodeluje s pristojnimi občinskimi, mestnimi in republiškimi organi za teritorialno obrambo;
—	opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov s področja ljudske obrambe ter sklepov in stališč sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje;
—	organizira in pripravlja zveze, ki so pomembne za ljudsko obrambo.«
5.	člen
V devetem členu se v nazivu črta besedilo »in organizacijske« tako, da se v celoti naziv službe glasi: »Služba za kadrovske zadeve«. V istem členu se črta celotna peta alinea, sedanja šesta alinea pa postane peta.
Stran 1859
URADNI LIST SRS
-------	X
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/78-S
Ljubljana, dne 22. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Pe^"
Marjan Moškrjd
1369.
V zvezi s 4. In 9. členom sakan.3 »
(Uradni list SRS, št. 12-619/77), 3. cdstai-Hk? a 22 F na zakona o pravnem položaju verskih kupmr.r v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18-640/7® in 83 osnovi 187. in 188. člena statuta občine Ljubija*:.' Ms-ste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina <£> čine Ljubljana Moste-Polje na seji družbenop<rfitii-nega zbora dne 18. septembra 1978 in skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih nosti dne 21. septembra 1978 sprejela
ODLOK
e pogrebnih svečanostih na območju občfca Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje se opravljajo pogrebne svečanosti v skladu z določili tega odloka.
2.	člen
Na pokopališčih na območju občine Ljubljana Moste-Polje se opravljajo:
a)	žarni pogrebi
b)	zemeljski pogrebi
O pogrebu in pogrebnih svevanosnn ocuoca poslednja volja pokojnika, želja oštjih »vojcev ali naročnika pogreba.
S. člen
Na poslednjo voljo pokojnika, na zahtevo ožjih svojcev ali naročnika pogreba, se lahko opravi poslovitev v ožjem krogu.
4.	člen
Od pokojnika se na pogrebni svečanosti poslovi predstavnik družbene skupnosti.
Predstavnik družbene skupnosti je lahko predstavnik družbenopolitičnih organizacij, skupnosti ali delovnih skupnosti.
5.	člen
Od pokojnika se poslovi predstavnik verske skupnosti, če je naročnik pogreba zagotovil njegovo udeležbo.
6.	člen
Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika je zagotovljeno, da ji lahko nemoteno prisostvujejo v skladu z določil1 tega odloka.
Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu sami ali kot zastopniki organizacij in skupnosti.
7.	člen
Pogrebne svečanosti organizira upravljalec pokopališča. ki je dolžan o tem obvestiti krajevno skupnost, kjer je pokojnik prebival in organizacijo, v kateri je pokojnik bil nazadnje v delovnem razmerju.
8.	člen	x
Kraj'"."' A-upnost, družbenopolitične organizacije tet sk." .tisu ranko ob smrti občana imenujejo pose-beti rebul odbor, ki odloči o organizaciji pogreba f .omoracljah v skupnostih, v katerih je pokojnik al m deloval
», člen
••"•bnice pokopališča jo dolžan pristojni občin-j.>. m predložiti pravilnik, ki podrobneje ure-j v -nizuvijo in potek pogrebne svečanosti v dveh >5.: ;ih od dne, ko začne veljati ta odlok.
10.	člen
Pri organizaciji pogrebnih svečanosti se lahko upo-SE, Ijajo pravilniki družbenopolitičnih in družbenih CJi.anizacij, ki predvidevajo dodatne pogrebne svečani sti za svoje umrle člane, v kolikor niso v nasprotju a določili tega odloka.
11.	člen
Na Centralnem pokopališču Zale se opravijo pogrebne svečanosti v poslovilni dvorani in sledi žarni ali zemeljski pogreb.
a)	Pri žarnih pogrebih se pogrebne svečanosti zaključijo v poslovilni dvorani in krsto s pokojnikom odpeljejo v upepelitev. Po upepelitvi položi upravljalec pokopališča ob prisotnosti ožjih svojcev ali naročnika pogreba žaro s pepelom, ki je opremljena z osebnimi podatki na kraj, ki ja sporazumno določen med njimi. Na posebno željo pokojnika ima uprdVlja-lec pokopališča pravico raztresti pepel v spominskem parku na Zalah. V spomin na pokojnika lahko naročnik pogreba zasadi spominsko drevo.
b)	Pri zemeljskih pogrebih se po končanih pogrebnih svečanostih razvije pogrebni sprevod v skladu z določili 13. člena in zaključi pogrebna svečanost kot to določa 14. člen tega odloka.
12.	člon
Pogrebne svečanosti na drugih pokopališčih se pričnejo z mesta, ki ga določi upravljalec pokopališča v skladu s krajevnimi navadami.
13.	člen
Pogrebni sprevod, ki ga vodi vodja pogreba, se razvrsti: Na čelu je nacionalna zastava z žalnim trakom oziroma črna zastava, za njo se razvrstijo še druge zastave in prapori, pevci, nosilci javnih odlikovanj in drugih javnih priznanj; vencev; predstavniki verske skupnosti s svojimi simboli se razporedijo neposredno pred pogrebni voziček s krsto, sledijo svojci in sorodniki ter drugi udeleženci pogreba.
14.	člen
Udeleženci pogrebne svečanosti se razvrste od grobu. Krsto s pokojnikom spustijo v grob. Po minuti molka, poklonitvi zastave, drugih zastav in praporov se pogrebna svečanost konča. Ob grobu se lahko opravi del pogrebnih svečanosti.
Najkasneje dve uri po končani pogrebni svečanosti mora upravljalec pokopališča grob zasuti.
15.	člen
Za enote JLA in Milice, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov veljajo pravila JLA m Milice.
16.	člen
Ce sodeluje pri pogrebnih svečanostih tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, katera izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku. mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost udeležencev pogrebne svečanosti, z» sar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote ’ skladu s predpisi.
17.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
ne poskrbi za pravilno organizacijo pogrebne svečanosti v skladu s 7 členom.
18.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 dinarjev se kaznuje posameznik, ki:
1.	se ne pokorava navodilom vodje pogreba, ki je odgovoren za nfemoten potek pogrebne svečanosti (člen 13.);
2.	vodja enote oziroma poveljnik, ki pri streljanju častne salve ravna v nasprotju z določili 16. člena.
19.	člen
Izvajanje določil tega odloka nadzoruje za komunalne zadeve pristojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 512-3/78-S
Ljubljana, dne 22. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r<
1370.
Na podlagi 15. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni Ust SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva 1 2
1
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Moste-Polje.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/78-S
Ljubljana, dne 22. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
1371.
Na podlagi 4. odstavka 8. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74 in 14/77) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi statuta Skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje
1
Potrdi se statut skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje s tem, da se besedilo uvoda in 124. člena statuta uskladi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in zakonom o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva v smislu navodil Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 15. 8. 1978.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/78-S
Ljubljana, dne 29. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA
1372.
Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1978 sprejela
O I) L O K
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1977
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1977.
2.	člen
Zaključni račun proračuna izkazuje:
Prihodke	126,862.126
Odhodke	124,541.772
Presežek prihodkov	2,320.354
3.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna v znesku 2,320.354 din se razporedi:
—	za prenos v proračun 1978
—	za poravnavo obveznosti iz preteklega leta:
do samoprispevka I
din
243.256
1,894.671
din
do posebnega računa za zdravstveno varstvo živali (za zatiranje živalskih kužnih bolezni)	3.128
do izločitve v sredstva rezerv občinskega proračuna	14.460
do združevanja sredstev v proračunu mesta	164.839
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
din
Prihodke	3,142.320
Odhodke	116.600
Presežek	3,025.720
5.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 3,025.720 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1978.
6 člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-400-012/78
Ljubljana, dne 28. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dcjak 1. r.
1373.
Na podlagi 2. člena, drugega odstavka 15. člena in
24.	člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72. 19.-76, 8/78) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 25. septembra 1978 ter zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o odločitvi občine Ljubljana Šiška za zgraditev dela rekonstruirane in razširjene šišenske ceste in o ugotovitvi splošnega interesa za prenos pravice uporabe v korist občine Ljubljana Šiška za to gradnjo
1.	člen
Občina Ljubljana Šiška se odloči, da bo rekonstruirala in razširila del Šišenske ceste na odseku od Podutiške ceste (z ureditvijo križišča s Šišensko) do križišča ulice Draga s cesto Pod hribom.
2.	člen
Na podlagi te odločitve je ugotovljen splošni inte-
res gradnje in dopustnosti prenosa pravice uporabe v
korist občine Ljubljana Siska na naslednjem naciona-
liziranem zemljišču, ki leži v k. o. Zg. Šiška, na podlagi delilnega načrta z dne 20. 7. 1978 in lokacijske dokumentacije št. LD 21826/77, izdane na podlagi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik 6/66) in kopije prikaza spremembe in dopolnitve generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane, ki je bil potrjen z odlokom objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 1/72:
1.	pare. št. 458/2 vrt v izmeri 143 m-, nastala iz dela Pare. št. 458, vi. št. 1428. v uporabi Traun Pavle iz Ljubljane, Šišenska 58;
2.	pare. št. 1074/3 dvorišče v izmeri 1 m-\ nastala Iz dela pare. št. 1074/2, vi. št. 1637, v uporabi Kožuh
Zinke, do 4/6 in Miroslava in Jožeta vsakega do 1/6, vsi iz Ljubljane, Šišenska 80;
3.	pare. št. 1071/2 vrt v izmeri 111 mJ, nastala iz dela pare. št. 1071 vi. št. 274, v uporabi Planinc Jakoba in Planinc Nežke, oba iz Ljubljane, Šiška 90, vsakega do 1/2;
4.	pare. št. 956/25 dvorišče v izmeri 16 m2, nastala iz dela pare. št. 956/2, vi. št. 954 v uporabi Lučovnik Justine iz Ljubljane, Šišenska 71, do 3/4 in Karlovšek Marije iz Ljubljane, Šišenska 71, do 1/4;
5.	pare. št. 976/2 vrt v izmeri 75 m'-', nastala iz dela pare. št. 976, vi. št. 667, v uporabi Bukovec Ivana do 29/100, Hozjan Sonje do 27/100, Sprager Majde do 27/100, Bukovec Ivana ml. do 17/200, Sprager Majde do 17/200 — vsi iz Ljubljane, Šišenska 69;
6.	pare. št. 977/17 dvorišče v izmeri 16 m-’, nastala iz dela pare. št. 977/2, vi. št. 1635 v uporabi Elektro Ljubljana-mesto, Ljubljana;
7.	pare. št. 953/7 travnik v izmeri 64 m8, nastala iz dela pare. št. 953/6 vi. št. 599, v uporabi Kosi Vilka, Ljubljana, Šišenska 63, do 13/84, Kosi Stefana, Ljubljana, Šišenska 63, do 25/84, Erpič Mire, Ljubljana, Pavšičeva 8, do 13/84, Barič Milke, Ljubljana, Einspielerjeva 3, do 13/84, Milosavljevič Hilde, Ljubljana, Šišenska 63, do 13/84 in Kosi Eda, Ljubljana, Pod hribom 22;
8.	pare. št. 955/2 vrt v izmeri 88 m3 * * * *, nastala iz dela pare. št. 955, vi. št. 661, v uporabi Kosi Stefana, Ljubljana, Šišenska 63. Kosi Vinka, Ljubljana, Šišenska 63, Erpič Mire, Ljubljana, Pavšičeva 8, Barič Milke, Ljubljana, Einspielerjeva 3, Milosavljevič Hilde. Ljubljana, Šišenska 63 m Kosi Eda, Ljubljana, Pod hribom 22;
9.	pare. št. 977/18 dvorišče v izmeri 1 m2, nastala iz dela pare. št. 977/3. vi. št. 954, v uporabi Dolenc Sergeja, Ljubljana, Šišenska 93.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-352-012/78
Ljubljana, dne 28. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc De ja k L r.
13.74.
Na podlagi 3. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 43. in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 7. seji zbora združenega dela dne 25. septembra 1978 in 7. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o sprejetju dopolnitve zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka ŠP 5 — severozahodno od Tovarne dekorativnih tkanin
1.	člen
Sprejme se dopolnitev zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka SP 5, ki jo je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane — TOZD urbanizem v juniju 1978, št. projekta 2142/78.
2.	člen
Dopolnitev zazidalnega načrta obsega območje severozahodno od Tovarne dekorativnih tkanin, med železniško progo Ljubljana—Jesenice in Celovško cesto in sicer za lokacijo za izpostavo Komunalnega podjetja Ljubljana.
3.	člen
Dopolnitev zazidalnega načrta vsebuje programski in tehnični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju, vključno s predračunom komunalne ureditve in pravilnikom za izvajanje.
4.	člen
Dopolnjeni zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Šiška, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Ljubljana in pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljana — TOZD Urbanizem.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-350-02/78
Ljubljana, dne 28. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r.
1375.
Na podlagi 181. in 251. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in 2. odstavka 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 25. septembra 1978 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1978 sprejela
SKLEP
o pogojih, pod katerimi se lahko samostojnim obrtnikom dovoli zaposlitev več kot 5 delavcev, toda največ 7 delavcev
1. člen
Dovoljenje za zaposlitev več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev lahko izda upravni organ občine samostojnemu obrtniku pod naslednjimi pogoji:
1.	da se ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov, po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ah v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela;
2.	da ima primerne poslovne prostore in zagotovljeno higiensko-tehnično varstvo delavcev;
3.	da redno plačuje družbene obveznosti;
4.	da delavci pri samostojnem obrtniku redno prejemajo osebni dohodek in imajo zagotovljene vse pravice, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba in drugi samoupravni sporazumi.
2.	člen
Pri izdaji odločbe mora upravni organ upoštevati tudi mnenje sveta krajevno skupnosti in občinskega sindikalnega sveta.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-313-04/78
Ljubljana, dne 28. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak L r.
1376.
Na podlagi 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri upravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin, 33. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška in 19. člena statuta Komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška ter po predhodnem mnenju izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška, je Skupščina komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška na' 7. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. septembra 1978 sprejela
SKLEP
o ceni za potrošeno vodo iz omrežja, ki ga upravljata Kovinsko in strojno podjetje Hidrometal Mengeš na območju krajevnih skupnosti Bukovica— Šinkov turn in Vodice ter Komunalno podjetje Vodovod Kranj na območju krajevnih skupnosti Medvode, Pirniče in Smlednik
I
Kovinskemu in strojnemu podjetju Hidrometal Mengeš in Komunalnemu podjetju Vodovod Kranj se določi cena za potrošeno vodo, ki znaša 3,25 din/m1.
II
Kovinsko in strojno podjetje Hidrometal Mengeš in Komunalno podjetje Vodovod Kranj obračunavata potrošeno vodo po ceni iz prve točke tega sklepa od prvega naslednjega odčitka od dneva uveljavitve tega sklepa.
III
Cena iz prve točke tega sklepa je stroškovna cena in sicer znaša cena enostavne reprodukcije 2,95 din/m:l, 0,30 din/m3 pa je mesečni pavšal za vzdrževanje vodomerov.
IV
Kovinsko in strojno podjetje Hidrometal Mengeš in Komunalno podjetje Vodovod Kranj morata zagotoviti sredstva za izvajanje sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1978, ki je sestavni del in osnova za korekcijo cen za leto 1978.
V
Kovinsko in strojno podjetje Hidrometal Mengeš in Komunalno podjetje Vodovod Kranj morata sredstva amortizacije namensko uporabljati, predvsem za zamenjavo in obnovo dotrajanih komunalnih objektov
in naprav v skladu s programom enostavne reprodukcije za leto 1978.
VI
Kovinsko in strojno podjetje Hidrometal Mengeš in Komunalno podjetje Vodovod Kranj morata sredstva za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, priznane v ceni, namensko uporabljati izključno za namene predvidene s programom investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev komunalnih objektov posebnega družbenega pomena za leto 1978.
VII	\	'
S sprejetjem tega sklepa preneha veljati sklep s soglasju k najvišji ceni za potrošeno vodo Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 20. aprila 1977 (Uradni list SRS, št. 11/77).
VIII	i
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Skupščine komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška Tomaž Savnik 1. r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK
1377.
Na podlagi 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) m 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o posebnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Vič-Rudnik
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za kritje potreb občanov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik po blagu osnovne preskrbe v primeru izrednih razmer se v občini Ljubljana Vič-Rudnik oblikujejo posebne blagovne rezerve (v nadaljnjem besedilu: občinske blagovne rezerve).
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje občanov ter osnovne surovine in reprodukcijski material.
.	3. člen
Za Izredne razmere se po tem odloku štejejo vojna In naravne nesreče večjega obsega
4.	člen
Občinske blagovne rezerve po tem odloku so stalne blagovne rezerve. Oblikovanje, uporabo in razmestitev občinskih blagovnih rezerv določi občina s programom blagovnih rezerv.
5.	člen
Z namenom, da se zagotovi enotna preskrba občanov na območju ljubljanskih občin z blagom osnovne preskrbe v primeru izrednih razmer in zaradi ekonomičnosti pri oblikovanju, poslovanju in uporabi blagovnih rezerv, se lahko Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik z družbenim dogovorom dogovori z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin in mesta Ljubljane, večjimi organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom oziroma proizvodnjo in temeljno banko, o skupnem in enotnem programiranju, nabavi, hrambi, obnavljanju, uporabi in načinu financiranja občinskih blagovnih rezerv.
II. PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
6.	člen
S programom občinskih blagovnih rezerv se določajo vrste, količine in vrednost blaga, potrebna finančna sredstva, roki in način oblikovanja in obnavljanja blagovnih rezerv, njihova uporaba ter načrt gradnje skladišč.
S programom se določi tudi teritorialna razmestitev blagovnih rezerv, ki mora biti v skladu z interesi m potrebami ljudske obrambe.
7.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv se sprejme za letno in srednjeročno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana z letnimi smernicami o družbenoekonomskem razvoju in družbenimi plani razvoja občine in mesta Ljubljane.
8.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv sprejme izvršni svet na predlog upravnih organov za gospodarstvo in ljudsko obrambo skupščine občine ter v sodelovanju s pristojnimi organi skupščin ljubljanskih občin in mesta Ljubljane.
K predlogu programa občinskih blagovnih rezerv daje soglasje Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
III.	UPORABA IN POSLOVANJE Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI
9.	člen
O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe Izvršni svet oziroma organ dogovorjen z družbenim dogovorom iz 5. člena tega odloka.
Z aktom izvršnega sveta o uporabi občinskih blagovnih rezerv se določi tudi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
10.	člen
Skladiščenje, hramba in obnavljanje blaga iz občinskih blagovnih rezerv se s pogodbo poveri organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom oziroma s proizvodnjo.
11.	člen
Zadeve v zvezi z oblikovanjem, uporabo in poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami ter z
gradnjo skladišč za hrambo teh rezerv opravlja občinski upravni organ za gospodarstvo oziroma organ dogovorjen z družbenim dogovorom iz 5. člena tega odloka, ki v ta namen:
—	pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv,
—	pripravlja pogodbe za skladiščenje, hrambo in obnavljanje blaga iz občinskih blagovnih rezerv,
—	vodi količinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv,
—	opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami.
12.	člen
Organizacije združenega dela, katerim se povei. nabava, skladiščenje, hramba in obnavljanje blaga iz občinskih blagovnih rezerv:
—	izvajajo program občinskih blagovnih rezerv,
—	nabavljajo, .razmeščajo, hranijo in obnavljajo blago občinskih blagovnih rezerv,
—	vodijo kohčinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv,
—	organizirajo in vodijo izgradnjo skladišč v skladu s programom 'občinskih blagovnih rezerv ter skrbijo za vzdrževanje skladišč,
—	opravljajo druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi biagovnimi rezervami.
IV.	FINANCIRANJ^ OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
13.	člen
Viri sredstev za nabavo blaga za občinske blagovne rezerve so:
—	sredstva, ki se za ta ndmen zagotovijo v skladu za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani,
—	sredstva, ki se za ta namen zagotovijo v proračunu občine,
—	sredstva pridobljena z bančnimi krediti,
—	druga namenska in združena sredstva.
Viri sredstev za graditev skladišč za hrambo občinskih blagovnih rezerv so:	•
—	sredstva, ki se za ta namen zagotovijo v skladu za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani,
—	sredstva, ki jih za ta namen zagotovijo organizacije združenega dela iz 10. člena tega odloka,
—	sredstva pridobljena z bančnimi krediti,
—	druga namensko združena sredstva.
14.	člen
Način upravljanja in razpolaganja s sredstvi za nabavljanje in vzdrževanje občinskih blagovnih rezerv ter gradnjo skladišč se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju in uporabi sredstev za te namene oziroma z družbenim dogovorom iz 5. člena tega odloka.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
15.	člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če blago brez dovoljenja organa, pristojnega za upravljanje z občinskimi bla*
govnimi rezervami, odtuji ali uporabi, spremeni njegov namen ali skladiščenje, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravna.
Z denarno kaznijo od 2.000 do 3.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, ki stori kakšno dejanje iz prejšnjega odstavka
16.	člen
Nadzor nad skladiščenjem, hrambo, obnavljanjem in uporabo blaga iz občinskih blagovnih rezerv izvaja Uprava inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
VI.	KONČNA DOLOČBA
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 330-157/78
Ljubljana, dne 19. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
1378.
V zvezi s 4. in 9. členom zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77), 3. odstavkom 12. člena zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15-646/74) in na osnovi 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se opravljajo pogrebne svečanosti v skladu z določili tega odloka.
2.	člen
Na pokopališčih na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se opravljajo:
a)	žarni pogrebi
b)	zemeljski pogrebi
O pogrebu in pogrebnih svečanostih odloča poslednja volja pokojnika, želja ožjih svojcev ali naročnika pogreba.
3.	člen	.
Na poslednjo voljo pokojnika, na zahtevo ožjih
svojcev ali naročnika pogreba, se lahko opravi poslovitev v ožjem krogu.
4.	člen
Od pokojnika se na pogrebni svečanosti poslovi predstavnik družbene skupnosti.
Predstavnik družbene skupnosti je lahko predstavnik družbenopolitičnih organizacij, skupnosti ali delovnih skupnosti.
5.	člen
Od pokojnika se poslovi predstavnik verske skupnosti, če je naročnik pogreba zagotovil njegovo udeležbo.
6.	člen
Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika, je zagotovljeno, da ji lahko nemoteno prisostvujejo v skladu z določili tega odloka.
Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu sami ali kot zastopniki organizacij in skupnosti.
7.	člen
Pogrebne svečanosti organizira upravljavec pokopališča, ki je dolžan o tem obvestiti krajevno skupnost, kjer je pokojnik prebival in organizacijo,' v kateri je pokojnik bil nazadnje v delovnem razmerju.
8.	člen
Krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije ter skupnosti lahko ob smrti občana jmenujejo poseben pogrebni odbor, ki odloči o organizaciji pogreba in komemoracijah v skupnostih, v katerih je pokojnik prebival in deloval.
9.	člen
Upravljalcc pokopališča je dolžan pristojni občinski skupščini predložiti pravilnik, ki podrobneje ureja organizacijo in potek pogrebne svečanosti v dveh mesecih od dne, ko začne veljati ta odlok.
10.	člen
Pri organizaciji pogrebnih svečanosti se lahko uporabljajo pravilniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki predvidevajo dodatne pogrebne svečanosti za svoje umrle člane, kolikor niso v nasprotju z določili tega odloka.
11.	člen
Na Centralnem pokopališču Žale se opravijo pogrebne svečanosti v poslovilni dvorani in sledi žarni ali zemeljski pogreb:
a)	pri žarnih pogrebih se pogrebne svečanosti zaključijo v poslovilni dvorani in krsto s pokojnikom odpeljejo v upepelitev. Po upepelitvi položi upravljalcc pokopališda ob prisotnosti ožjih svojcev ali naročnika pogreba žaro s pepelom, ki je opremljena z osebnimi podatki na kraj, ki je sporazumno določen med njimi. Na posebno željo pokojnika ima upravljalcc pokopališča pravico raztresti pepel v spominskem parku na Žalah. V spomin na pokojnika lahko naročnik pogreba zasadi spominsko drevo.
b)	pri zemeljskih pogrebih ge po končanih pogrebnih svečanostih razvije pogrebni sprevod v skladu z določili 13. člena in zaključi pogrebna svečanost kot to določa 14. člen tega odloka.
12.	člen
Pogrebne svečanosti na drugih pokopališčih se pričnejo z mesta, ki ga določi upravljalcc pokopališča v skladu s krajevnimi navadami.
13.	člen
Pogrebni sprevod, ki ga vodi vodja pogreba, se razvrsti: na čelu je nacionalna zastava z žalnim trakom oziroma črna zastava, za njo se razvrstijo še druge zastave in prapori, pevci, nosilci javnih odlikovanj
in drugih javnih priznanj, vencev, predstavniki verske skupnosti s svojimi simboli se razporedijo neposredno pred pogrebni voziček s krsto, sledijo svojci in sorodniki ter drugi udeleženci pogreba.
14.	člen
Udeleženci pogrebne svečanosti se razvrste ob grobu. Krsto s pokojnikom spustijo v grob. 'Po minuti molka, poklonitvi zastave, drugih zastav in praporov se pogrebna svečanost konča. Ob grobu se lahko opravi del pogrebnih svečanosti.
Najkasneje dve uri po končani pogrebni svečanosti mora upravljalcc pokopališča grob zasuti
»
15.	člen
Za enote oboroženih sil in milice, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov veljajo pravila oboroženih sil in milice.
16.	člen
Če sodeluje pri pogrebnih svečanostih tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, katera izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost udeležencev pogrebne svečanosti, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote v skladu s predpisi.
17.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne poskrbi za pravilno organizacijo pogrebne svečanosti v skladu s
7.	členom.
18.	člen
Z denarno kaznijo se od 10 do 2.000 diharjev se kaznuje posameznik, ki:
1.	se ne pokorava navodilom vodje pogreba, ki je odgovoren za nemoten potek pogrebne svečanosti (člen 13).
2.	vodja enote oziroma poveljnik, ki pri streljanju častne salve ravna v nasprotju z določili 16. člena.
19.	člen
Izvajanje določil tega odloka nadzoruje za komunalne zadeve pristojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 512-2/78
Ljubljana, dne 19. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ' Vili Belič 1. r.
LOGATEC
1379.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), je Izvršni svet Skup-
š&ne občine Logatec na seji dne 14. septembra 1978 sprejel
SKLEP,
o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živine in živil živalskega porekla, ter pristojbine za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Logatec
1. člen
I. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se odpremlja na javnih prevoznih sredstvih izven občine ali dospe iz drugih občin, se določijo naslednje pri-
stojbine:	«
din
a)	za kamionske in vagonske pošiljke	160
b)	za kosovne pošiljke za vsako veliko
žival, oz. za vsakih 5 telet ali drobnice, za vsakih začetih 50 kom perutnine	80
c)	za čebelje družine do 10 panjev za 80
za vsak naslednji panj	5
d)	za enodnevne piščance (do 5000 kom) 80
e)	za polže, rake, žabe in školjke za
vsakih začetih 10C kg	'	80
2. Za obvezni veterinarski sanitarni pregled v trgovinah, tržnicah, skladiščih in gostiščih se določi pristojbina:
a)	za pregled divjačine po kom	40
b)	za pregled divjih prašičev s trihino-
skopskim pregledom po kom	50
c)	za	pregled mleka po litru	0,02
d)	za	pregled mlečnih izdelkov	po kg	0,08
e)	za	pregled jajc po kom	0,03
f)	za pregled prašičev in divjadi .	100
3. Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in konzerv, ki se odpremljajo s prevoznimi sredstvi izven občine ali dospejo iz drugih občin se določijo naslednje pristojbine
a) od vseh vrst svežega mesa in zmrznje-
nega mesa od kg	0,30
b)	od zbranega	mleka po litru	0,02
c)	od vseh vrst mesnih izdelkov po kg	0,30
d)	od vseh vrst mlečnih izdelkov po kg	0,08
e)	od jajc po kom	0,03
f)	od rib, ribjih konzerv, in drugih
konzerv od kg	0,01
Za mleko, ki se zbira na območju občine Logatec in se odpremlja v mlekarno KZ Vrhnika se zaračunava pristojbina samo enkrat.
4.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živine živinorejskih proizvodov in odpadkov, ki so namenjeni za izvoz ali se izvozijo, se zaračunava pristojbina:
a)	za kamionske in vagonske pošiljke do
10 ton	200
b)	za vsako nadaljnjo tono	10
2. člen
Pristojbine določene po tem odloku so dohodek posebnega računa za zatiranje kužnih bolezni republike (št. računa 840-3182) v višini 15 °/o ter občine v višini 85%.
3.	člen
Za preglede, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 50
odstotkov. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 %. Za nočni pregled se šteje pregled, ki je bil opravljen med 22. in 6. uro
4.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled se poleg predpisane pristojbine lahko zaračunajo še nastali potni stroški in zamudnina po ceniku pooblaščene veterinarske organizacije, ki je veterinarsko-sanitarni pregled opravila.
5.	člen
Za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo se plača pristojbina ob priliki izdaje tozadevnega dovoljenja v višini 150 din po molznici.
6.	člen
Pristojbine določene s tem sklepom so dolžne plačati vse organizacije, skupnosti in fizične osebe, za tiste veterinarsko-sanitarne preglede, ki so po zakonu obvezni.
St. 020-1/78-17/1/1
Logatec, dne 18. septembra 1978.
Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Peter Petkovšek, inž. 1. r.
1380.
Na podlagi 422. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) in soglasja odbora borcev Dolomitskega odreda, je Skupščina občine Logatec na seji vseh treh zborov dne 24. septembra 1978 sprejela
SKLEP
o poimenovanju osnovne šole v Hotedršici
1.	člen
Osnovna šola v Hotedršici se poimenuje po Dolomitskem odredu, tako da se imenuje:
Osnovna šola »Dolomitskega odreda« Hotedršica.
2.	člen
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-9/78
Logatec, dne 24 septembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
MARIBOR
1381.
Na podlagi tretjega odstavka 27. člena zakon'a o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53-764/76), tretjega odstavka 30. člena, prvega odstavka 50. člena, drugega odstavka 56. člena, drugega odstavka 59. člena, drugega odstavka 62. člena, drugega odstavka 66. člena, drugega odstavka 69. člena, 87. člena, drugega odstavka 88. člena, četrtega odstavka 89. člena, 106. člena in prvega odstavka -107. člena zakona o rednih
sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77), prvega odstavka 21. člena, tretjega odstavka 23. člena, drugega odstavka 32. člena, drugega odstavka 41. člena, četrtega odstavka 44. člena, drugega odstavka 51. člena, šestega odstavka 55. člena in prvega odstavka 61. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10-525/77) sklenejo Skupščine občin Dravograd, Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica
DRUŽBENI DOGOVOR o zagotavljanju organizacijskih in kadrovskih pogojev za delo temeljnega sodišča v Mariboru in temeljnega javnega tožilstva v Mariboru
1.	člen
Ta družbeni dogovor določa ukrepe skupščin občin — podpisnic dogovora za zagotavljanje organizacijskih in kadrovskih pogojev za uspešno opravljanje funkcij temeljnega sodišča v Mariboru in temeljnega javnega tožilstva v Mariboru po popolni uveljavitvi določb zakona o rednih sodiščih in zakona o javnem tožilstvu.
2.	člen	‘
Po ugotovitvi Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun SR Slovenije, da so zagotovljeni potrebni kadri, prostori in drugi materialni pogoji za uspešno opravljanje funkcij enote, skupščine občin določajo, da ima temeljno sodišče v Mariboru naslednje enote:
—	enoto v Lenartu za opravljanje sodnih zadev za območje občine Lenart s sedežem v Lenartu,
—	enoto v Mariboru za opravljanje sodnih zadev za območje občine Maribor, deloma tudi za preostale občine z območja temeljnega sodišča s sedežem v Mariboru,
—	enoto v Ormožu za opravljanje sodnih zadev za območje občine Ormož s sedežem v Ormožu,
—	enoto v Ptuju za opravljanje sodnih zadev za območje občine Ptuj s sedežem v Ptuju,
—	enoto v Slovenjem Gradcu za opravljanje sodnih'zadev za območja občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec s sedežem v Slovenjem Gradcu,
—	enoto v Slovenski Bistrici za opravljanje sodnih zadev za območje občine Slovenska Bistrica s sedežem v Slovenski Bistrici.
3.	člen
Na predlog javnega' tožilca SR Slovenije in po njegovi ugotovitvi, da so zagotovljeni potrebni kadri, prostori in drugi materialni pogoji, skupščine občin določajo, da ima temeljno javno tožilstvo v Mariboru naslednje enote:
—	enoto v Mariboru za območja enot temeljnega sodišča Maribor v Lenartu, Mariboru in Slovenski Bistrici z sedežem v Mariboru,
—	enoto v Ptuju za območji enot temeljnega sodišča Maribor v Ormožu in Ptuju s sedežem v Ptuju.
—	enoto v Slovenjem Gradcu za območje enote temeljnega sodišča Maribor v Slovenjem Gradcu s sedežem v Slovenjem Gradcu.
4.	člen
Po predhodnem mnenju Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun SR Slovenije skupščine občin določajo, da ima temeljno
sodišče v Mariboru predsednika in 88 sodnikov, od teh pa:
—	enota v Lenartu 3 sodnike,
—	enota v Mariboru 50 sodnikov,
—	enota v Ormožu 4 sodnike,
•— enota v Ptuju 15 sodnikov,
—	enota v Slovenjem Gradcu 11 sodnikov,
—	enota v Slovenski Bistrici 5 sodnikov.
5.	člen
Na predlog javnega tožilca SR Slovenije skupščine občin določajo, da ima temeljno javno tožilstvo v Mariboru javnega tožilca in 26 namestnikov javnega tožilca, od teh pa:
—	enota v Mariboru 19 namestnikov,
—	enota v Ptuju 5 namestnikov,
—	enota v Slovenjem Gradcu 2 namestnika.
6.	člen
V skladu s predhodnim mnenjem Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun SR Slovenije skupščin^ občine določajo, da ima temeljno sodišče v Mariboru 1100 sodnikov porotnikov in sicer glede na njihovo stalno prebivališče;
—	22 iz občine Dravograd,
—	49 iz občine Lenart,
—	525 iz občine Maribor,
—	52 iz občine Ormož,
—	192 iz občine Ptuj,
—	48 iz občine Radlje ob Dravi,
—	72 iz občine Ravne na Koroškem,
—	52 iz občine Slovenj Gradec in
—	88-iz občine Slovenska Bistrica.
Poznejše spremembe števila sodnikov in sodnikov porotnikov temeljnega sodišča v Mariboru določijo sporazutnno skupščine občin na predlog temeljnega sodišča.
7.	člen
Prosto sodniško mesto pri temeljnem sodišču v Mariboru objavi v Uradnem listu "SRS Skupščina občine Maribor.
8.	člen
Soglasje k določitvi sodnika za vodjo enote dajejo skupščine občin, za območja katerih se na enoti opravljajo sodne zadeve.
9.	člen
Predsednik temeljnega sodišča v Mariboru in sodniki, ki so razporejeni na delo v enoti v Mariboru, javni tožilec temeljnega sodišča v Mariboru in njegovi namestniki, ki so razporejeni na delo v enoti v Mariboru, dajo slovesno izjavo pred predsednikom Skupščine občine Maribor;
sodniki in namestniki javnega tožilca, ki so razporejeni na delo v enoti v Slovenjem Gradcu, pred predsednikom skupščine občine v Slovenjem Gradcu;
sodniki in namestniki javnega tožilca, ki so razporejeni na delo v drugih enotah, pa pred predsednikom skupščine občine, kjer je sedež enote temeljnega sodišča oziroma enote temeljnega javnega tožilstva.
Sodniki porotniki temeljnega sodišča v Mariboru dajo slovesno izjavo pred predsednikom skupščine občine, v kateri imajo stalno prebivališče.
10.	člen
Dovoljenje za odreditev pripora zoper sodnika, javnega tožilca ali njegovega namestnika, če se zoper
njega uvede postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga	Predsednik
je storil pri opravljanju sodniške oziroma javno-tožil-	Skupščine občine Maribor
ske funkcije, da Skupščina občine Maribor.	Rafael Razpet, dipl. inž. 1. r.
11.	člen
Soglasje k sistemizaciji delovnih mest strokovnih sodelavcev, admimstrativno-tehmčnih delavcev m pripravnikov pri temeljnem sodišču v Mariboru in temeljnem javnem tožilstvu v Mariboru daje. Izvršni svet Skupščine občine Maribor potem, ko je dobil soglasje izvršnih svetov preostalih skupščin občin.
Začetno začasno sistemizacijo delovnih mest iz prvega odstavka tega člena pri temeljnem sodišču v Mariboru določi na predlog Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave m proračun SRS in da soglasje k začetni začasni sistemizaciji delovnih mest iz prvega odstavka tega člena pri temeljnem javnem tožilstvu v Mariboru Izvršni svet Skupščine občine Maribor najkasneje do 13. oktobra 1978 potem, ko je dobil soglasje izvršnih svetov preostalih skupščin občin.
12.	člen
Skupščine občin bodo sklenile do 31. oktobra 1978 poseben družbeni dogovor o zagotavljanju sredstev za redno dejavnost (bruto osebni dohodki, sklad skupne porabe), posebne namene, sklad opreme, investicije, investicijsko vzdrževanje in kadrovska stanovanja, ki bodo potrebna temeljnemu sodišču v Mariboru in temeljnemu javnemu tožilstvu v Mariboru za uspešno opravljanje njunih funkcij.
Predsednik
Skupščine občine Ormož
Mirko Novak 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
dr. Cveto Doplihar, dipl. vet. 1. r.
Predsednik Skupščine občine Radlje ob Dravi
Žarko Žigon, dipl. inž. agr. 1. r.
Predsednik Skupšč.m občine Ravne na Koroškem
Rudi Vrčkovnik 1. r.
Predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec Mitja Horvat 1. r.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Mihael Špindler 1. r.
13.	člen
Skupščine občin bodo izdelale do 30. novembra
1978	medsebojno uskaljene predpise o povračilih in nagradah sodnikom porotnikom temeljnega sodišča v Mariboru.
14.	člen
Skupščine občin lahko predlagajo spremembo ali dopolnitev tega družbenega dogovora na lastno pobudo ali na pobudo temeljnega sodišča v Mariboru, temeljnega javnega tožilstva v Mariboru, Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun SR Slovenije ali javnega tožilca SR Slovenije.
Sprememba ali dopolnitev družbenega dogovora velja, če jo sprejmejo vse skupščine občin.
15.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS potem, ko so ga sprejele vse skupščine občin, uporablja pa se od 1. januarja
1979	dalje razen določb 7. do 9. člena, drugega odstavka 11. člena, 12. in 13. člena, ki se uporablja od uveljavitve družbenega dogovora dalje.
St. 021-3/78-2
Maribor, dne 3. oktobra 1978.
SLOVENSKE KONJICE
1382.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1977
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1977, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev občinskih rezerv.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine izkazuje:
din
—	prihodke	21,173.441,43
—	odhodke	21.111.898,11
—	presežek prihodkov	nad odhodki	61.543,32
Predsednik Skupščine občine Dravograd Ferdo Blaznik, dipl. prav. 1. r.	3. člen Sredstva občinskih rezerv izkazujejo:	din
Predsednik	— prihodke	687.988,59
Skupščine občine Lenart	— odhodke	—
Božo Tuš, dipl. org. izob., 1. r.	— ostanek sredstev	687.988,59
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki iz 2. in 3. člena tega odloka se prenese v naslednje leto.
5.	člen
Zaključni račun proračuna občine in občinskih rezerv za leto 1977 je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-6/78-1	'
Slovenske Konjice, dne 28. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1977
Vrsta
dohodka
1
2
3
6
7
Štev.
Prihodki	Znesek	glav.	Razpored prihodkov	Znesek
Davki na dohodek in davek iz osebnih dohodkov	6,659.413,95	namena 01	Dejavnost org. družbenopolitičnih skupnosti		14,744.295,23
Prometni davek, davek na		02	Narodna obramba	1,130.000,00
premoženje in na dohodke od premoženja	9,572.059,70	03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	1,100.000,00
Takse	1,012.937,10	04	Negospodarske investicije	1,822.078,65
Dohodki upravnih organov in razni		08	Socialno varstvo	808.483,03
drugi dohodki	641.291,83	09	Zdravstveno varstvo	19.800,65
Dohodki od drugih družbeno-		10	Komunalna dejavnost	141.669,40
političnih skupnosti	3,287.688,85	11	Dejavnost krajevnih skupnosti	649.000,00
		16 18	Intervencije v gospodarstvu Izločena sredstva rezerv	484.613,85 211.954,30
Skupaj:	21,173.441,43		Skupaj	21,111.898,11
			Presežek prihodkov Vsega skupaj:	61.543.32 21,173.441,43
1383.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po četrtem odstavku 147. člena in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ. št. 22-350'74) ter pravilnika o tehničnih normativih za graditev zaklonišč (Uradni list SFRJ, št. 11-139/76); 157., 158. in 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in 162. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji druž-benopolitičnega zbora, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o zakloniščih v občini Slovenske Konjice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred zračnimi napadi in drugimi vojnimi učinki se morajo na območju občine Slovenske Konjice graditi zaklonišča in drugi primerni objekti za zaklanjanje. 2
2.	člen
• Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi učinki in so ustrezno urejena in opremljena.
Za druge primerne objekte se štejejo primerni kletni prostori, komunalni in naravni objekti, ki so prilagojeni za zaklanjanje.
Za zaklonilnike m druge zaščitne objekte, ki se gradijo ob neposredni vo.ini nevarnosti in v vojni se ne uporabljajo določbe tega odloka.
3.	člen
Zaklonišča so: javna zaklonišča, zaklonišča organizacij z.druž.enega dela in drugih organizacij ter hišna in blokovna žaklonišča.
Javna zaklonišča so namenjena vsem občanom.
Zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij so namenjena prvenstveno za zaščito delavcev teh organizacij'
Hišna in blokovna zaklonišča služijo predvsem za zaščito prebivalcev določenega stanovanjskega objekta ali skupine hiš.
4.	člen
Javna zaklonišča gradi in vzdržuje občina kot samostojne objekte, lahko pa so tudi v arugih primernih objektih, če je tako določeno z občinskim načrtom gradnje zaklonišč.
Zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij ter hišna in blokovna zaklonišča so dolžni graditi in adaptirati ter prilagajati investitorji in imetniki zgradb.
Organizacije združenega dela in druge organizacije so dolžne v dveh letih po uveljavitvi odloka izdelati načrt zaklanjanja in ga predložiti oddelku za ljudsko obrambo občinske skupščine.
5.	člen
Zaklonišča se gradijo v mestu in naseljih v skladu z načrtom gradnje zaklonišč in na osnovi širše in izvedene urbanistične dokumentacije.
Načrt gradnje zaklonišč sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno
samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Dokler načrt gradnje ni sprejet, se gradijo zaklonišča v mestu in naseljih, ki jih s posebnim sklepom določi Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Načrt gradnje zaklonišč po drugem odstavku tega člena mora biti sprejet v dveh letih po uveljavitvi tega odloka.
Pri prostorskem načrtovanju se mora upoštevati zavarovanje narave in okolja.
6.	člen
Gradnja zaklonišč in drugih zaščitnih objektov so izvaja po določilih tega odloka, v skladu z veljavnimi predpisi, pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč (Uradni list SFRJ, št. 11/76) ter navodilom o urbanističnih pogojih za graditev zaklonišč (Uradni list SRS, št. 1/78).
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo zaklonišč, vzdrževanjem in uporabo opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi tudi ustrezne evidence.
II. GRADNJA ZAKLONIŠČ
7.	člen
Zaklonišča se, kjer je to mogoče, gradijo kot dvo-namenski objekti z možnostjo uporabe tudi v miru za namene in pod pogoji, ki jih določata zakon in ta odlok.
8.	člen
Pri gradnji objektov se gradijo zaklonišča praviloma v vsakem objektu ali njegovi neposredni bližini.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih spremljajočih oziroma industrijskih objektov v naprej določenih lokacijah in ob pogojih, ki so določeni s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč in drugimi predpisi s tega področja ter v skladu z načrtom gradnje zaklonišč iz 5. člena tega odloka.
9.	člen
Gradnje zaklonišč se oprosti investitor, če iz tehničnih razlogov izgradnja zaklonišča ni možna. Odločbo o oprostitvi gradnje zaklonišča izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo, investitor pa je dolžan plačati prispevek na poseben račun občine.
Investitor se oprosti graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zaklo-niščne zmogljivosti.
10.	člen
Komunalne in druge objekte, ki se gradijo pod površino tal ali so zgrajeni pod površino tal, ki lahko služijo za zaščito prebivalstva, mora investitor dopolniti z zaščitnimi elementi in jih prilagoditi za ta namen v skladu z odločbo, ki jo izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo. Stroški, ki s tem nastanejo se krijejo iz posebnega računa občine, na katerega sc stekajo prispevki za zaklonišča.
11.	člen
Lokacijska dokumentacija mora vsebovati pogoje za izgradnjo zaklonišča.
Investitor si mora pred izdajo gradbenega dovoljenja za novo gradnjo oziroma adaptacijo pridobiti soglasje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo, ki izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije.
Kolikor za izdajo soglasja priložena tehnična dokumentacija ni popolna, predlaga upravni organ za ljudsko obrambo investitorju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne izdajo soglasja.
12.	člen
Pri adaptaciji ali nadzidavi stavbe, kjer gre za povečanje koristne površine ali za spremembo namena objekta in je za to potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je investitor dolžan zgraditi zaklonišče v okviru objekta.
Ce to ni mogoče, mora dobiti investitor soglasje, da graditev zaklonišča opusti in plača ustrezni prispevek za zaklonišča.
13.	člen
Organizacija združenega dela in druge organizacije, ki še nimajo zgrajenih primernih zaklonišč, so dolžne v obstoječih objektih ali njihovi neposredni bližini zgraditi zaklonišča ali adaptirati oziroma preurediti primerne prostore v zaklonišča za zaščito ljudi in materialnih dobrin.
14.	člen
Glede na stopnjo ogroženosti delimo občino Slovenske Konjice v dve coni:
I.	cona obsega mesto Slovenske Konjice in naselje Zreče.
II.	cona zajema vsa ostala območja občin Slovenske Konjice v katerih je obvezna gradnja zaklonišč v:
—	javnih objektih,
—	stanovanjskih objektih z več kot 1250 m2 razvite bruto površine,
—	objektih organizacij združenega dela in drugih organizacij, kadar število zaposlenih v eni izmeni presega 25 delavcev.
V II. coni ni obvezna gradnja zaklonišč individualnih graditev.	„
Grafični prikaz obeh con na kartah 1 :5000 je sestavni del tega odloka. Nahaja se v'originalu pri oddelku za ljudsko obrambo.
15.	čjen
Zaklonišča se glede na cone gradijo z odpornostno stopnjo od 1—2- atmosfere nadpritiska.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito SO Slovenske Konjice se pooblašča, da s posebnim sklepom določi odpornostne stopnje za zaklonišča v posameznih conah.
16.	člen
Inšpekcijo nad graditvijo zaklonišč izvajajo organi občinske gradbene inšpekcije.
17.	člen
Ob pridobitvi uporabnega dovoljenja morajo biti zaklonišča opremljena v skladu z 8. členom pravilnika o tehničnih normativih za graditev zaklonišč, razen opreme za bivanje.
Za opremo pa se investitor mora izkazati z naročilom potrebne ooreme.
III.	UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
18.	člen
Zaklonišča je treba redno vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki.
Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje organizacija,' ki jo pooblasti Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij upravljajo in vzdržujejo te organizacije.
Hišna in blokovna zaklonišča upravlja in vzdržuje organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini oziroma lastniki stanovanjskih hiš.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo kot to velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objekta.
19.	člen
Vzdrževanje in red v zakloniščih določi s svojim navodilom oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine Slovenske Konjice in vrši nadzor nad izvajanjem reda.
IV.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
20.	člen
Družbeni in zasebni investitor, ki gradi v I. coni in družbeni investitor, ki gradi v II. coni in je oproščen gradnje zaklonišča, mora plačati prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča) v višini 3 "/o od skupne cene gradbenega dela stavbe. Odločbo o tem izda oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine Slovenske Konjice. Prispevek pa se plača pred izdajo gradbenega dovoljenja.
Za gradbeni del stavbe iz 1. odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z notranjimi napeljavami (električna, vodovodna, kanalizacijska in podobno) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli hiše.
21.	člen
Imetniki pravice uporabe in lastniki poslovnih stavb v poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov, s katerimi sami upravljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,30 °/o od nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije.
22.	člen
Občan, ki je lastnik oziroma uporabnik stanovanjske hiše, družbenega najemnega stanovanja, delov stavb plačuje letno prispevek za zaklonišča v višini 0,03 %> od vrednosti stavbe oziroma stanovanja.
Odločbo o tem izda občinska davčna uprava, ki o tem obvesti oddelek za ljudsko obrambo.
23.	člen
V I. coni in v delu II. cone se plačuje prispevek v skladu z 22. členom tega odloka, meje pa so določene z odlokom Skupščine občine Slovenske Konjice o uvedbi plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in to za zemljišča mesta Slovenske Konjice Po urbanističnem programu in zazidalnih načrtih, za Zreče pa po urbanističnem načrtu.
Prispevki za zaklonišča iz 21. in 22. člena tega odloka plačujejo:
1. zavezanci iz 21. člena enkrat letno do 30. junija za tekoče leto,
2.	zavezanci iz 22. člena v roku, ki je določen za davek od stavb oziroma ob pobiranju stanarine (najemnine).
24.	člen
Merila in način za ugotovitev vrednosti objektov in stanovanj iz 22. člena se nahajajo v popisu stanovanjskih stavb in stanovanj občinske davčne uprave oziroma pri samoupravni stanovanjski interesni skupnosti.
25.	člen
Glede odmere in pobiranja prispevka za zaklonišča po tem odloku veljajo predpisi zakona o ljudski obrambi.
26.	člen
Graditev, adaptacije in vzdrževanje javnih zaklonišč se financira iz sredstev posebnega računa, na katerega se plačujejo prispevki za zaklonišča in iz sredstev občinskega proračuna.
Graditev, adaptacijo in vzdržvanje drugih zaklonišč financirajo investitorji oziroma lastniki.
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi, poslovnimi objekti v družbeni lastnini in organ, ki je pooblaščen za uporabo namenskih sredstev lahko s pogodbo skleneta dogovor, da organizacija obdrži del najemnine za tekoče vzdrževanje zaklonišč.
V.	UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRNEM ČASU
27.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij ter hišna in blokovna zaklonišča se v mirnem času lahko dajo v najem pod naslednjimi pogoji:
—	da se ne odda v najem prostorov, ki so potrebni za skladiščenje opreme za zaklonišča,
—	da se ne opravi nobene spremembe (rekonstrukcije), ki bi vplivala na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišč, spremembo osnovnega namena zaklonišč in za namen drugih prostorov v stavbi,
—	da se ne uporablja na način s katerim bi slabšali higienske in tehnične pogoje zaklonišča,
—	da je mogoče zaklonišča v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in usposobiti za zaščito takoj, najpozneje pa v 12 urah.
28.	člen
Pogodba o uporabi zaklonišča za druge namene (najemna pogodba) mora vsebovati: pogodbeni stranki, namen in čas najema zaklonišča, višino najemnine, način uporabe, vzdrževanje, prekinitev pogodbenih obveznosti, ureditev po preteku najemninske dobe, čas izpraznitve prostorov in stanje ob oddaji zaklonišča v najem.
Zapisnik o stanju objekta, inštalacij, opreme in ureditve ob oddaji objekta v najem je sestavni del pogodbe.
Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljalec zaklonišča iz 19. člena tega odloka.
Za sklenitev najemne pogodbe si mora upravljalec zaklonišča izposlovati predhodno soglasje upravnega organa za ljudsko obrambo.
29.	člen
Hišna in blokovna zaklonišča se lahko uporabljajo v druge namene: skladiščenje hrane v nerazsutem stanju, za klubske prostore hišnega sveta, potrebe civilne zaščite ipd.
30.	člen
V zakloniščih ni dovoljeno skladiščiti vnetljivih, eksplozivnih in strupenih snovi.
31.	člen
Hišna zaklonišča se dajejo v najem prvenstveno stanovalcem ali podjetjem, ki imajo svoje prostore v objektu.
32.	člen
Dohodki dobljeni z oddajo zaklonišč v najem se zbirajo na poseben račun za zaklonišča.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
33.	člen
Za neizpolnjevanje ali površno izpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, veljajo kazenska določila zakona o ljudski obrambi SFRJ.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Izvršni svet skupščine občine se pooblasti, da izda po potrebi navodilo za izvajanje tega odloka.
35.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-1/78-1
Slovenske Konjice, dne 28. septembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
ŽALEC
1384.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1978 sprejela
O D I, O K
o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 1977 1 2
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1977.
2.	člen
Zaključni račun proračuna izkazuje
din
—	prihodke	38,792.471
—	odhodke	36,708.010
—	presežek	prihodkov nad odhodki	2,084.461
3.	člen
Zaključni račun občinskih sredstev rezerv izkazuje
din
—	prihodke	1,881.630
—	odhodke	413.344
—	ostanek sredstev	1,468.286
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki iz 2. člena tega odloka v znesku 2,084.461 din se uporabi za naslednje namene:
—	za pridobitev poslovnih prostorov
za občinsko skupščino	1,801.033
—	za izdelavo projektov za dozidavo
zgradbe občinskega sodišča v Žalcu	283.428
5.	člen
Ostanek sredstev iz 3. člena tega odloka v znesku 1,468.286 din se prenese kot dohodek sredstev rezerv v leto 1978.
6.	člen
Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1977 je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-8/78-3
Žalec, dne 26. septembra 1978.
Predsednica zbora združenega dela
Nada Lukman1-Flis, dipl. inž. kemijske tehnologije 1. r.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti
Franc Ježovnik, ekonomist 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1385.
Na podlagi 4. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74), 54. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/ 76), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77), 127. in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) je Skupščina občine Žalec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o radiofotografiranju prebivalstva
1. člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze in drugih pljučnih obolenj bo
predvidoma v oktobru in novembru 1978 radiofotogra-firanje prebivalcev občine Žalec, ki so rojeni v letu 1949 in prej.
2.	člen
Radiofotografiranje je za prebivalce brezplačno, Stroške radiofotografiranja krije občinska zdravstvena skupnost Žalec.	,
3.	člen
Po opravljenem radiofotografiranju se morajo na poseben poziv pristojnega zdravstvenega zavoda odzvati vse poklicane osebe na kontrolni pregled.
4.	člen
Občinska zdravstvena skupnost imenuje za izvedbo radiofotografiranja štab, ki organizira, vodi in usmerja radiof otograf iranj e ter po opravljenem radiofotograf iranj u predloži poročilo o izvedbi radiofotografiranja izvršnemu odboru občinske zdravstvene skupnosti Žalec.
5.	člen
Izvršni odbor občinske zdravstvene skupnosti Žalec lahko izda za izvajanje tega odloka natančnejša navodila.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja za sanitarno inšpekcijo pristojni organ občinske skupščine.
7.	člen
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek osebo, ki se ne udeleži radiofotograf iranj a ali kontrolnega pregleda ali če sicer ovira izvajanje tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 51-1/77-2
Žalec, dne 26. septembra 1978.
Predsednica zbora združenega dela
Nada Lukman-Flis, dipl. inž. kemijske tehnologije 1. r.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti
Franc Ježovnik, ekonomist 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
12«(i.
Skupščina občine Žalec je po 1. členu zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/ 72 in 39/74) in 174. členu statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76, 5/77 in 5/78) na seji
zbora združenega dela in zbora krajevnih skuupnosti, dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
L člen
Davek na promet nepremičnin (v nadaljnjem be sedilu: prometni davek) se v občini Žalec plačuje po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, tega odloka in na njuni podlagi izdanih predpisov.
/	2. člen
Prometni davek se plačuje po naslednjih stopnjah, oziroma zneskih:
1. za kmetijska zemljišča
Ce znaša osnova za m!		Znaša davek		
nad din	do din	din	0/o		din
	2	7		
2	4	0,14 + 11 od presežka	nad	2 din
4	6	0,36 +15 od presežka	nad	4 din
G	8	0,66 + 20 od presežka	nad	6 din
8 •	10	1,06 + 25 od presežka	nad	8 din
10	13	1,56 + 30 od presežka	nad	10 din
13	16	2,46 + 35 od presežka	nad	13 din
16	20	3,51 + 40 od presežka	nad	16 din
nad	20	5,11 + 45 od presežka	nad	20 din
2. za nezazidana stavbna zemljišča, ki z urbanističnim ali zazidalnim načrtom			se urejajo	
Ce znaša osnova za m*		Znaša davek		
nad din	do din	din	%		din
	20	10 -		
20	25	2,00 + 15 od presežka nad		20 din
25	30	2,75 + 20 od presežka	nad	25 din
30	35	3,75 + 25 od presežka	nad	30 din
35	45	5,00 + 35 od presežka	nad	35 din
45	55	8,50 + 45 od presežka	nad	45 din
55		13,00 + 60 od presežka	nad	55 din
3.	za nezazidana stavbna zemljišča, ki se po urbanističnem redu urejajo z mejami zazidljivosti in ki so z lokacijskim dovoljenjem namenjena za gradnjo
Ce znaša
osnova za m’ Znaša davek
nad din	do din	din	•/«			din
	20	15			
20	25	3,00 + 20 od	presežka	nad	20 din
25	30	4,00 + 30 od	presežka	nad	25 din
30	35	/5,50 + 40 od	presežka	nad	30 din
35	45	7,50 + 50 od	presežka	nad	35 din
45	55	12,50 + 60 od	presežka	nad	45 din
55		18,50 + 70 od	presežka	nad	55 din
4. za gradbene objekte
Ce znaša osnova za m* nad din do din		Znaša davek din	e/o			din
	4.000	10			
4.000	5.000	400 + 12 od	presežka	nad'	4.000
5.000	7.000	520 + 15 od	presežka	nad	5.000
7.000	10.000	820 + 18 od	presežka	nad	7.000
10.000		1.360 + 20 od	presežka	nad	10.000
3.	člen
Prometni davek se ne plačuje v primerih, ki so določeni z zakonom.
Prometni davek se ne plačuje tudi v naslednjih primerih:
1.	če pridobi občan, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta, kmetijsko zemljišče od družbene organizacije, občine ali zasebne pravne osebe.
Če občan to zemljišče prej kot v petih letih odtuji plača tudi davek, ki ga je bil po prejšnjem odstavku oproščen.
2.	Pri prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini, če se odda v uporabo v skladu s predpisi o opravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Žalec.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 13/75 in 1/76).
St. 422-11/78-4/3
Žalec, dne 26. septembra 1978.
Predsednica zbora združenega de^a
Nada Lukman-Flis, dipl. inž. kemijske tehnologije 1. r.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti
Franc Ješovnik, ekonomist 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1387.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 4., 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 2/77) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1978 sprejela
ODLOK
o upravljanju, urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določa način in pogoji, kako delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih zagotavljajo, v skladu s plani, ureditev stavbnega zemljišča za svoje potrebe v krajih in na območjih, ki niso urejena z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, kako združujejo sredstva za te namene in kako uresničujejo druge pravice v zvezi s stavbnim zemljiščem ter način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča v družbeni lastnini v uporabo za gradnjo.
2.	člen
Delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni, lastnini v stavbni zemljiški skupnosti občine Žalec ter v krajevni 'skupnosti v mejah določb zakona o opravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem tega odloka in drugih predpisov občinske skupščine izdanih v tej zvezi ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kijih sklenejo, da si ustvarijo pogoje za hitrejši, eko-nomičnejši in skladnejši razvoj naselij ter za izboljšanje svojih komunalnih in stanovanjskih razmer.
II. UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM
3.	člen
Občina pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih izroča v upravljanje stavbni zemljiški skupnosti občine Žalec ali krajevni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalec).
4.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki se ureja z urbanističnim ali zazidalnim načrtom oziroma zemljišče, ki se ureja z urbanističnim redom.
5.	člen
Upravljalec upravlja s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini tako, da skrbi, da se stavbno zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami ter da se smotrno uporablja glede na njegovo .namembnost, ki jo določajo urbanistični dokumenti.
Pri tem pa, poleg naštetih v 4. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem upravljalec še:
—	sodeluje pri urbanističnem in prostorskem planiranju
—	skrbi za izvedbo urbanističnih in zazidalnih načrtov
—	skrbi za programiranje in projektiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav oziroma za urbanistično dokumentacijo pri snovanju in izgradnji naselij ter
— zagotavlja porabnikom stavbnega zemljišča odločujoči vpliv pri določanju namena in pogojev za uporabo sredstev pri urejanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v skladu s skupnimi interesi ter splošnimi družbenoekonomskimi cilji.
6.	člen
Občinska skupščina izvaja nadzorne in druge po zakonu o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter temu odloku določene pravice glede upravljanja s stavbnim zemljiščem.
III.	UREJANJE, FINANCIRANJE IN ODDAJANJE
STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V KRAJIH IN NA OBMOČJIH, KI NISO UREJENA Z URBANISTIČNIM ALI ZAZIDALNIM NACRTOM
7.	člen
S stavbnim zemljiščem' v družbeni lastnini v krajih in na območjih, ki se ureja z urbanističnim redom upravlja in razpolaga krajevna skupnost.
Krajevna skupnost lahko s pogodbo prenese upravljanje vseh ali posameznih nalog s področja urejanja in oddajanja stavbnega zemljišča na stavbno zemljiško skupnost občine Žalec. Posamezna strokovna dela pa lahko s pogodbo poveri tudi organizaciji za urejanje stavbnega zemljišča.
8.	člen
Za urejeno stavbno zemljišče, ki se ureja z urbanističnim redom, se po tem odloku šteje:
—	če so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na javno cestno omrežje
—	če je urejena preskrba s pitno vodo
—	če je urejena preskrba z električno energijo
9.	člen
Planiranje in programiranje urejanja stavbnega zemljišča, ki se ureja z urbanističnim redoip, temelji na razvojnem načrtu krajevne skupnosti.
Razvojni načrt krajevne skupnosti mora biti vključen v sistem samoupravnega sporazumevanja o urejanju zemljišč in združevanju sredstev za to urejanje.
10.	člen
Viri financiranja urejanja stavbnega zemljišča, za katero skrbi krajevna skupnost so:
—	sredstva investitorjev
—	sredstva krajevne skupnosti
—	sredstva, ki jih na podlagi posebnih sporazumov prispevajo temeljne in druge organizacije združenega dela v krajevni skupnosti
—	sredstva, ki jih stavbna zemljiška skupnost občine Žalec in krajevne skupnosti določijo s samoupravnim sporazumom in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
—	del prispevkov, ki jih na podlagi 23. in 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina
—	sredstva pridobljena z oddajo urejenega stavbnega zemljišča
—	druga sredstva.
11.	člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini, ki se ureja z urbanističnim redom, se oddaja v uporabo po določilih tega odloka o oddajanju stavbnega zemljišča.
12.	člen
Za opremljanje stavbnega zemljišča, ki se ureja z urbanističnim redom, s komunalnimi objekti in napravami iz 8. člena tega odloka skrbi krajevna skupnost.
Investitor, ki pridobi stavbno zemljišče, ki se ureja z urbanističnim redom, mora povrniti krajevni skupnosti stroške za komunalno ureditev stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami iz 8. člena tega odloka ter sorazmeren del stroškov za ureditev stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav, ki so namenjene za skupno rabo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se investitor in krajevna skupnost lahko s pogodbo dogovorita, da bo investitor v celoti ali delno sam financiral ureditev stavbnega zemljišča.
Stroške za komunalno ureditev stavbnega zemljišča iz 8. člena tega odloka določi na podlagi dejanskih stroškov krajevna skupnost.
Del stroškov, ki jih je investitor dolžan povrniti krajevni skupnosti za ureditev stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav, namenjenih za 'Skupno rabo, se določi na podlagi poprečnih stroškov izgradnje na območju posameznega naselja, dela naselja ali več naselij v krajevni skupnosti.
Okvirno višino stroškov, ki jih plačujejo investitorji na posameznih območjih, določi pristojni samoupravni organ krajevne skupnosti.
O plačilu stroškov za urejanje stavbnega zemljišča sklene krajevna skupnost pogodbo z investitorjem. V pogodbi se zlasti določi: višina stroškov, rok plačila in obveznost krajevne skupnosti, da bo stavbno zemljišče opremila s komunalnimi objekti in napravami do določenega roka, če stavbno zemljišče še ni komunalno urejeno ali je le delno urejeno.
IV.	FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V KRAJIH IN NA OBMOČJIH, KI SE UREJA Z URBANISTIČNIM ALI ZAZIDALNIM NACRTOM
13.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča, ki se ureja z urbanističnim ali zaizdalnim načrtom, se financira zlasti iz naslednjih virov:
—	sredstev investitorjev
—	nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
razen tistega dela, ki se s samoupravnim sporazumom določi za financiranje urejanja stavbnega zemljišča, za katero skrbi krajevna skupnost	1,
sredstev, ki jih po posebnih samoupravnih sporazumih združujejo zainteresirane samoupravne interesne skupnosti, občina, komunalne organizacije, krajevne skupnosti, poslovne banke, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter investitorji
—	sredstev iz obveznega prispevka uporabnikov komunalnih storitev, ki jih na podlagi 23. in 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina
—	sredstev pridobljenih z oddajo urejenega stavbnega zemljišča
—	kreditov poslovnih bank za linanciranjc urejanja stavbnega zemljišča z magistralnim omrežjem komunalnih objektov in naprav
—	sredstev izločenih iz sredstev za stanovanjsko graditev, ki jih delovni ljudje in občani s posebnim samoupravnim sporazumom namenijo za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah v okviru družbeno usmerjene gradnje stanovanj
—	drugih sredstev.
14.	člen
Investitor je dolžan povrniti upravljalen sorazmeren del stroškov za pripravo stavbnega zemljišča in sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, določenih po 26. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
Delež investitorja za opremljanje stavbnega zemljišča, izračunanega po določbah 27. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem določi stavbna zemljiška skupnost občine Žalec s soglasjem občinske skupščine. V.
V.	NAČIN, POGOJI IN POSTOPEK ODDAJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V DRUŽBENI LASTNINI V UPORABO ZA GRADNJO
15.	člen
Stavbno zemljišče odda v uporabo upravljalec. Oddaja stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo.
16.	člen
Brez javnega natečaja neposredno s pogodbo se odda stavbno zemljišče, ki je potrebno:
—	za zgraditev komunalnih objektov in naprav, objektov za potrebe ljudske obrambe, objektov za potrebe družbene dejavnosti, nadomestnih objektov v zvezi s potresom, drugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo
—	za graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu z občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve
—	zb graditev stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge
—	za graditev objektov na zemljišču, ki je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekte investitorja ter zemljišče, ki je potrebno za smotrno Zaokrožitev stavbnega zemljišča (opravo meje, funkcionalno zemljišče in podobno)
—	za graditev nadomestnih stanovanj zaradi rušenja obstoječih stanovanjskih hiš v zvezi z izvajanjem urbanističnega ali zazidalnega načrta
17.	člen
V vseh primerih, ki niso določeni v 16. členu tega odloka, se oddaja stavbno zemljišče v uporabo z javnim natečajem, ki sc izvede z ustno licitacijo.
18.	člen
Upravljalec sme oddati stavbno zemljišče v uporabo le za zgraditev takega objekta, ki se po veljavnem urbanističnem dokumentu sme zgraditi na takem zemljišču ter da je gradnja v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini.
19.	člen
Upravljalec odda v uporabo praviloma urejeno stavbno' zemljišče.
Delno urejeno stavbno zemljišče lahko odda upravljalec v uporabo le ob pogoju, da investitor na lastne stroške zgradi manjkajoče komunalne objekte in naprave. V pogodbi o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo se v skladu s programom, planom in urbanističnim ali zazidalnim načrtom določi način in rok za izgradnjo manjkajočih komunalnih objektov in ntiprav. Ce investitor, ki mu je bilo oddano v uporabo delno urejeno stavbno zemljišče, ne uredi stavbnega zemljišča v skladu s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sme upravljalec po določilih 39. člena za-' kona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem odstopijo od pogodbe.
Sporazumno določen rok za izgradnjo manjkajočih komunalnih objektov in naprav ne sme biti daljši kot dve leti.
20.	člen
Javni natečaj, ki se izvede z ustno licitacijo, opravi tričlanska komisija za izvedbo javnega natečaja, ki jo imenuje skupščina upravljalca stavbnega zemljišča za dobo štirih let. Člani komisije imajo namestnike.
21.	člen
Razpis javne licitacije se objavi na krajevno običajen način.
Med objavo razpisa in javno licitacijo mora preteči najmanj 15 dni, a ne več kot 60 dni.
Razpis javnega natečaja mora vsebovati zlasti:
—	naziv in sedež upravljalca stavbnega zemljišča
—	zazidalne in zemljiškoknjižne podatke .ter izmero zemljišča
—	izklicno ceno
—	način in rok plačila
—	višino varščine, ki jo je treba plačati pred licitacijo in način njenega pologa
—	rok za začetek in dokončanje gradnje
—	višino prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča in način plačila
—	ugodnosti glede pogojev plačila občanom, ki ne dosegajo 50 °/o povprečnega osebnega dohodka ugotovljenega v SR Sloveniji za preteklo leto na družinskega člana in borcem NOB
—	ter čas in kraj, kjer bo javna licitacija
V razpisu javnega natečaja se lahko natančneje določijo razpisni pogoji, pri čemer ni odločilen le najvišji ponujeni znesek, ampak se upoštevajo tudi socialni in drugi pogoji tako, da se določi prednost pri oddaji zemljišča
—	ponudnikom, ki še nimajo primernega stanovanja pred tistimi, ki tako stanovanje imajo
—	ponudnikom z družinami z manjšimi osebnimi dohodki ali z večjim številom družinskih članov pred-tistimi z večjimi dohodki ali manjšim številom članov
—	borcem NOB brez primernega stanovanja pred
drugimi	,
—	mladim družinam zlasti pred družinami s preskrbljenimi otroki
če prvi ponudniki ugodijo pogojem glede izklicne cene.
22.	člen
Javnega natečaja se lahko udeležijo osebe navedene v 33. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
Vsak udeleženec javnega natečaja mora pred pričetkom licitacije položiti varščino v znesku, ki je določen v pogojih javnega natečaja in ki ne sme biti manjša od 10°/o izklicne cene.
Plačana varščina se pridobiteljM stavbnega zemljišča šteje v kupnino, neuspelemu udeležencu pa se vrne brez obresti.
Če pridobitelj stavbnega zemljišča pq opravljeni javni licitaciji enostransko odstopi od pogodbe, se mu položena varščina ne vrne.
23.	člen
Predsednik komisije za izvedbo javnega natečaja pred licitacijo seznani udeležence s pogoji objavljenega javnega natečaja. Objavljenih pogojev na licitaciji ni dopustno spreminjati ali dopolnjevati.
Člani komisije za izvedbo javnega natečaja, njihovi zakonci, njihovi sorodniki do 4. kolena v ravni in stranski črti, njihovi posvojitelji ali posvojenci, njihovi oskrbovanci ali osebe, ki so z njimi v svaštvu, ne morejo sodelovati na javni licitaciji kot ponudniki.
24.	člen
Stavbno zemljišče se odda ponudniku, ki v največ ji meri izpolnjuje pogoje razpisa.
O poteku javne licitacije se vodi zapisnik.
O izboru najboljšega ponudnika izda komisija za izvedbo javnega natečaja sklep, ki mora biti vročen vsem udeležencem javne licitacije.
Zoper sklep o izboru najboljšega ponudnika lahko vsak udeleženec javne licitacije vloži v 15 dneh od dneva vročitve sklepa ugovor na izvršni organ uprav-Ijalca, ta pa mora odločiti o ugovoru v nadaljnjih 30 dneh od dneva, ko je ugovor sprejet in v tem roku o svoji odločitvi obvestiti pritožnika.
Odločitev izvršnega organa upravljalen lahko tisti, ki mu je bil ugovor zavrnjen izpodbija pri pristojnem sodišču v 30 dneh od dneva, ko je sprejel odločitev o ugovoru oziroma, ko je preteklo 30 dni od dneva, ko bi moral prejeti rešitev na vloženi ugovor.
25.	člen
Po pravnomočnosti odločitve o oddaji stavbnega zemljišča, skleneta upravljalec in pridobitelj pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, v kateri se določi rok za začetek in dokončanje gradnje in tudi stroški za urejanje stavbnega zemljišča, katere je investitor dolžan povrniti upravljalcu.
VI.	PREHODNE DOLOČBE
26.	člen
do ustanovitve stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec skrbi za opremljanje, urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča, ki se ureja z urbanističnim ah zazidalnim načrtom, Zavod za načrtovanje Žalec.
VII.	KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Pogodbo s katero se določijo stroški za urejanje stavbnega zemljišča, izračunani v skladu z določbami zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in temu odloku, mora pred izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma gradbenega dovoljenja v smislu drugega odstavka 17. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72 ter 8/78) skleniti z upravljalcem stavbnega zemljišča tudi investitor, ki gradi na zemljišču, katerega lastnik je, oziroma mu je bilo kot prejšnjemu lastniku po posebnih predpisih dodeljena prednostna pravica gradnje.
Investitor iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sklene z upravljalcem stavbnega zemljišča tudi pogodbo, da bo do določenega roka v celoti ali delno sam zgradil posamezne manjkajoče komunalne objekte ali naprave, če s tem ni ovirano urejanje drugih zemljišč ali izgradnja drugih objektov ali če s tem ne bo nastala drugim investitorjem premoženjska škoda. Vrednost izgradnje manjkajočih objektov in naprav se odšteje od poprečnih stroškov za komunalno urejanje stavbnega zemljišča.
28.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati:
1.	odlok o oddajanju urejenega stavbnega zemljišča v uporabo brez javnega natečaja (Uradni list SRS, št. 9/74)
2.	odlok o prispevku za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 12/73, 13/75 in 27/76).
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-11/76-6
Žalec, dne 26. septembra 1978.
Predsednica zbora združenega dela
Nada Lukman-Flis, dipl. inž. kemijske tehnologije 1. r.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Franc Ješovnik, ekonomist 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
V	sklepu o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu, sprejetem na seji sveta krajevne skupnosti Ponikve dne 23. maja 1978 (Uradni list SRS, št. 12-846/78 z dne 10. 6. 1978) se 2. in 4. člen pravilno glasita:
2. člen
Samoprispevek sc uvede za obdobje dveh in pol let, od 1. 11. 1980 do 30. 4. 1983.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni delovni ljudje in občani, katerih mesečni osebni dohodek ne presega 1.500 din ter delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo in od dohodkov, ki jih določa zakon o samoprispevku.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Ponikve Franc Kastelic 1. r.
POPRAVEK
V	sklepu o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu, sprejetem na^ seji sveta krajevne skupnosti Videm-Dobrepolje dne 23. maja 1978 (Uradni list SRS, št. 12-845/78 z dne 10. 6. 1978) se 4. člen pravilno glasi:
4. člen
Plačevanja samoprispevka so opravičeni delovni ljudje in občani, katerih mesečni osebni dohodek ne presega 1.500 din ter delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo in od dohodkov, ki jih določa zakon o samoprispevku.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Videm-Dobrepolje
Tomaž Lendero 1. r.
VSEBINA
Stran
skupščina sr si.ovenije
1305.	Stališča k informaciji Izvršnega sveta skupščine SR
Slovenije o izvajanju ustavne preobrazbe pravosodnega sistema in k Informaciji Javnega tožilstva SR Slovenije o Izvajanju nalog v zvezi z novo organizacijo javnega tožilstva	1M7
1306.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dolo-
čitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek Iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978	1818
1307.	Odlok o potrditvi dogovora o izboljšanju varstva
civilnih invalidov vojne	1819
1308.	Odlok o potrditvi dogovora o Izboljšanju varstva družinskih članov oseb, ki so v obvezni vojaški službi 1819
Stran
1309.	Odlok o prenosu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti
nasproti Zavodu za duševno ip živčno bolne Hrastovce—Trate	1819
1310.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (VU-1561)	1819
1311.	Odlok o potrditvi statuta Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji	1819
1312.	Odlok o soglasju k statutu Zveze stanovanjskih
skupnosti Slovenije	1820
1313.	Odlok o potrditvi sklepa o spremembi statuta Raziskovalne skupnosti Slovenije	1820
1314.	Odlok o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za urbanizem	1820
1315.	Odlok o imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za zdravstvo In socialno varstvo 1820
1316.	Odlok O izvolitvi sodnice za prekrške Republiškega
senata za prekrške	1821
1317.	Odlok o razrešitvi namestnice javnega tožilca SR
Slovenije	1821
1318.	Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega gospodarskega
sodišča v Mariboru	1821
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1319.	Odločba o razveljavitvi določbe 33. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Kovinotehna-Tehnoincrcator Celje z dne 7. 2. 1978	1821 •
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE	«
1320.	Odlok o zatiranju prosene (koruzne) vešče na območju SR Slovenije	1822
1321.	Odlok o obveznem uničevanju češmluovega grma
ter divjega oziroma podivjanega hmelja	1822
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1322.	Odredba o dajanju podatkov o stanju sredstev občinskih skladov skupnih rezerv	1823
1323.	Odredba o časovni razporeditvi zimskih šolskih po-
čitnic in o dodatnih pouka prostih dnevih v šolskem letu 1978/79	1823
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1324.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih
osnov	1823
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1325.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo določenih kategorij oseb In občanov, ki uživajo posamezno pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Murska Sobota za leto
1978	1824
1326.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo
delavcev, kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Gornja Radgona za leto 1978 (Murska Sobota)	1826
1327.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo
določenih kategorij oseh In občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ljutomer za leto 1978	1829
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1328.	Odlok o organizaciji in delovnem področju sekretariata Skupščine mesta Ljubljane	1831
1329.	Odlok o imenovanju začasnega organa v TOZD Center za kulturo mladih v Ljubljani	(Ljubljana)	1833
1330.	Sklep o spremembi sklepa o soglasju k najvišjim
cenam za avtotaksl storitve na območju mesta Ljubljane	1833
Stran
1331.	Sklep o javni razgrnitvi predloga za spremembo Urbanističnega programa Ljubljane za potek 300 kV daljnovoda na odseku Beričcvo—meja z občino Kranj (Ljubljana)	1834
Stran
1360.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu (Litija)	1851
1361.	Odlok o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov
občine Litija	1852
1332.	Sklep o potrditvi odmika od sprejetega urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72 in 13/76) — za potek trase 400 kV daljnovoda Ljubljana II — Krško na odseku Lazarjev vrh—Vrhovec (Ljubljana)
1333.	Odlok o uvedbi obveznih priprav prostorskega plana občine Brežice
1334.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Brežice)
1335.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Brežice
1336.	Odredba o prenehanju pregledov, diagnostičnih preiskav in cepljenja prašičev proti prašičji kugi na območju občine Brežice
1337.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih (Celje)
1338.	Odlok o pripravljanju ^prostorskega plana občine Celje
1339.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi samoprispevka v občini Celje
1340.	Odlok o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1977 (Celje)
1341.	Odlok o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki (Celje)
1342.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu (Cerknica)
1343.	Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega ' načrta Cerknica—Sinja gorica C-2 (Cerknica)
1344.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem redu v občini Cerknica za območje Begunj (del) (Cerknica)
1345.	Odlok o dopolnitvi odloka o uvedbi samoprispevka za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov in telovadnic v občini Cerknica
1346.	Odlok o merilih za razvrščanje objektov, ki so žc v uporabi pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja (Cerknica)
1347.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ponikve za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu (Grosuplje)
1348.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Videm—Dobrepolje za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu (Grosuplje)
1349.	Sklep o manjšem odmiku od zazidalnega načrta za območje nad Vojskarsko cesto v Idriji
1350.	Odredba o odpravi odredbe o spremembi višine stanarin in najemnin v občini Idrija
1351.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju smeti (Laško)
1352.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi najemnin za poslovne prostore v občini Laško
1353.	Odlok o spremembi »Odloka o spremembi odloka o najvišji stanarini v občini Lenart«
1354.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine v občini Lenart
1355.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarske sanitarne preglede, za potrdila in dovoljenja na območju občine Lenart
1356.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1977
1357.	Odlok o spremembi odloka o sestavi in nalogah stalnih delovnih teles Skupščine občine Litija in njenih zborov
1358.	Odlok o pogojih in kriterijih za upravičenost do varstvenega dodatka za kmete borce NOV (Litija)
1359.	Odlok o stalnih blagovnih rezervah občine Litija
	1362.
	1363.
1834	
1834	1364.
	1365.
1835	
1835	1366.
	1367.
1836	1368.
1836	
1837	1369.
1837	1370.
1838	1371.
1838	1372.
1839	1373.
1839	1374.
1841	1375.
1842	1376.
1842	
1843	1377.
1844	1378.
1845	1379.
1845	1380.
1845	1381.
1846	
1846	1382.
	1383.
1847	1384.
	1385.
1847	1386.
	1387.
1848	—
1849	
1849	
1850	
Odlok o določitvi območij in imen krajevnih skupnosti v občini Litija
Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo na območju Kresnic (Litija)
Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo na območju Litijske Dobrave (Litija)
Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije Skupščine občine Ljubljana Bežigrad za družbeno nadzorstvo
Odlok o posebnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Bežigrad
Odlok o sprejetju detajlnega načrta o dokončni opredelitvi poteka dela »Poti spominov in tovarištva« (Ljubljana Bežigrad)
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Odlok o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje
Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva (Ljubljana Moste-Polje)
Sklep o potrditvi statuta Skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje	1
Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1977
Odlok o odločitvi občine Ljubljana Siska za zgraditev dela rekonstruirane in razširjene Šišenske ceste in o ugotovitvi splošnega interesa za prenos pravice uporabe v korist občine Ljubljana Šiška za to gradnjo
Odlok o sprejetju dopolnitve zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka SP 5 — severozahodno od Tovarne dekorativnih tkanin (Ljubljana Šiška)
Sklep o pogojih, pod katerimi se lahko samostojnim obrtnikom dovoli zaposlitev več kot 5 delavcev, toda največ 7 delavcev (Ljubljana Šiška)
Sklep o ceni za potrošeno vodo iz omrežja, ki ga upravljata Kovinsko in strojno podjetje Hidrometal Mengeš na območju krajevnih skupnosti Bukovica-Sinkov turu in Vodice ter Komunalno podjetje Vodovod Kranj na območju krajevnih skupnosti Medvode, Pirniče tn Smlednik (Ljubljana Šiška)
Odlok o posebnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Vič-Rudnik
Odlok o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
Sklep o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede živine in živil živalskega porekla, ter pristojbine za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Logatec
Sklep o poimenovanju osnovne šole v Hotedršici (Logatec)	>	x
Družbeni dogovor o zagotavljanju organizacijskih in kadrovskih pogojev za delo temeljnega sodišča v Mariboru in temeljnega javnega tožilstva v Maribo-
Odlok o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1977
Odlok o zakloniščih v občini Slovenske Konjice
Odlok o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 1977
Odlok o radiofotografiranju prebivalstva (Žalec) Odlok o davku na promet nepremičnin (Žalec)
Odlok o upravljanju, urejanju In oddajanju stavbnega zemljišča (Žalec)
Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu (Ponikve) (Grosuplje)
Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanci-ranje gradnje osemletke na Vidmu (Videm—Dobrepolje) (Grosuplje)
1852
1854
1855
1855
1856
1857
1858
1859
1860
1860
1860
1861
1861
1862
1862
1863
1864
1865
1866
1866
1868
1869
1872
1872
1873
1874
1878
1878
OPOZORILO
V	oktobru 1978 bo na voljo knjiga
Obligacijska razmerja
V	tej knjigi je objavljen ZVEZNI ZAKON O OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH, S KOMENTARJEM prof. dr. Stojana Cigoja k posameznim členom, stvarno kazalo, ki obsega pojme in izraze ter prikaz literature.
Delo je sicer v prvi vrsti namenjeno praktikom, po knjigi pa bo segel tudi tisti, ki se prava šele uči. Knjiga prikazuje pri komentarju posameznega člena tudi smernice, ki so sestavljalce zakona vodile; osvetljuje nove zamisli in skuša razložiti vzroke za te zamisli, na katerih je zakon izoblikoval načela, ki je vtkano v celotno besedilo. Avtor želi ob tem komentarju tudi nakazati, kje v praksi lahko pride do vprašanj, kako naj se nova pravila uporabljajo oziroma razlagajo.
ČZ »Uradni list SRS« sprejema naročila



Izdaja Ca-oplsni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska Tiskarna Tone Tomšič vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1978 280 din. Inozemstvo 50i; din — lieklaroueij s- upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Ui'dništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva 25, poštni predal 37!v\'il — Telefon direktor uredništvo uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici In naročnine 22 579 — Žiro račun 50100-803-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenja Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72