G 1 A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE ^tO XII., ŠT. 48 — CENA DIN 10.— DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO KRANJ, 22. JUNIJA 1959 Izobraževanje odraslih - pomoč družini Družina je skupnost, osnovana osnovnih človeških odnosih, ^r vsak član prispeva svoj de-pri ustvarjanju srečnega in Robnega doma. Ni treba pose-**) poudarjati, da ima gospodinj-s*a vzgoja namen ljudem pomaga-*> da bodo bolje živeli s tistim, *đr imajo v domovih. _ Izobraževanje odraslih za delo gospodinjstvu zajema številne *aloge. Dosedanje izkušnje kaže-da so bili gospodinjski tečaji l1* demonstracije kot pomembna oblika kratkih tečajev) v Kranju "sPešni. Zanimanje in obisk teh tecajev pričata, da dekleta in že-Redijo spremembam v gospodski tehniki in mnogih drugih 0Pr«vilih v zvezi z gospodin)-$tvom. V 'Pod, *ib zvezi z mesecu družine in go-injstva je pozornost družbe-0rganizacij usmerjena tudi k Pravilni prehrani delovnih ljudi. e&a se zaveda tudi Okrajni za-°« Za napredek gospodinjstva v ,rfnJu. le sredi maja je pričel z elorn seminar kuharic za obrate ruzbene prehrane. Svoje znanje *P°polnjuje 25 žena v dveh iz-jKtb, v popoldanski in večerni. *°»ec tega tedna pa bodo pri-V.1 2flO-dnevnim seminarjem za ^lteljice, za pouk gospodinjstva a.°semletkah, ker tod tega kadra vJlrnan)kujc. V mesecu družine in ySpodin)stva bo torej ledina zo-**a> jeseni pa bo gospodinjstvo ^,Vseh $4 osemletkah, kar jih je *rc*njskem okraju, obvezni pred-£et- Strokovni kader Okrajnega stav°da za napredek gospodinj-jVa v Kranju je v Bohinju izve-£l praktični poizkus — kako se navadne vaške učilnice lahko £*H.redi prostor za pouk gospo-b*jstVa- Tam, kjer ni kuhinj, ||.<*° morali pač prilagoditi uče-y*^%ospodinjstva svojim razme- fto~*^ra,n* Zctv°d 2a napredek tJpofinjstva v Kranju se je v tbp ■ e^ Povezal s Trgovinsko y(°rniCo> da bo le-ta svoje izlož-n- " Juniju, ki je posvečen druži-te'n gospodinjstvu, prilagodila m<*tiki *- ' '• * te akcije. P«ed IV. kongresom Zveze komunistov Slovenije Veliki obračun Vsak državljan jo priča našega jo, napravili, ta veliki obračun, nih ljudi. Razen tega smo v velikega skupnega napredka, ki Iz našega okraja, kjer je v 82 zadnjih petih letih dali mnogo se v zadnjih letih jasno odraža organizacijah 6.058 članov ZK, bo več sredstev tudi za socialno- v našem življenju. Na vsakem šlo na kongres 96 delegatov. dzravstveno zaščito in druge de- koraku nas presenetijo nove sta- Kakor so bili komunisti prvi, javnosti, ki neposredno izbolj- novanjske hiše, urejene ceste, ki so šli v boj za osvoboditev, šujejo življenjski standard. Sa- šole itd. Kakor smo v prvih po- ki so brž po vojni usmerjali vse mo za opremo zdravstvenih usta- vojnih letih občudovali naglo napore za kapitalno izgradnjo nov smo v Sloveniji od 1954. \e- rast tovarn in električnih central, dežele, tako so bili komunisti ta do lani porabili 9 milijard in ki lso začele dajati glavni vir do- prvi, ki so v zadnjem obdobju 600 milijonov dinarjev. Razen hodkov, tako vidimo danes vse dvignili svoj glas za boljšo živ- vsestranskega izboljšanja te služ- hitrej.ši razvoj tistih dejavnosti, ljenjsko raven delovnega člove- be smo hkrati povečali tudi ki neposredno izboljšujejo živ- ka. Seveda je bilo to mogoče število postelj od 9.326 na 11.304. ljensko raven delovnega človeka, storiti samo na temeljih nove, Vedno več dajemo tudi za zdrav- Vse to je delo naših rok, uspeh močne industrije. Pismo o var- stveno zaščito delovnega člove- naših skupnih naporov. Toda na čevanju, smernice o preorienta- ka. Ta znesek, ki je dosegel lani čelu vodstva je bila zmeraj moč- ciji investicij v korist družbene- že dobrih 11,5 milijarde dinar- na subjektivna sila — Zveza ga standarda, tako imenovana jev, pomeni 4,3 % narodnega do- komunistov. Komunisti, tako kot ►►sindikalna akcija dveh tretjin« hodka. vojnem delu. Komunisti so mo- v zadnjem času itd. — za vsem Velik napredek je zabeležen rali prevzemati najodgovornejše tem je bila zveza komunistov, ju(jj na pocirocjU prosvete, kul-naloge v tovarnah, v zadrugah, ne samo kot pobudnik, temveč ture ^n znainosti. Do zadnjega, --1------- II. kongresa so komunisti dokaj Ob koncu šolskega leta so v navadi šolski izleti. Zato je te dni skoraj v vseh večjih turističnih krajih širom po domovini pravi živ-žav. — Na sliki: na šolskem izletu v Kranjski gori. Jutri, v torek, 23. junija bo v un ionski dvorani v Ljubljani začel z delom IV. kongres Zveze komunistov Slovenije. Zadnji, III. kongres je bil pred dobrimi petimi leti — maja 1954. Od takrat se je število članstva zvišalo na novih 11.376 članov. Za kongres je bilo izvoljenih 682 delegatov iz 2539 osnovnih organizacij. Delegati zastopajo na kongresu 60.279 članov, kolikor jih je danes v Sloveniji. Kongres bo na tridnevnem skupnem zasedanju ta v komisijah razpravljal o najvažnejših družbenih in ekonomskih problemih v naši republiki. J v ljudskih odborih, v prometu, tudi kot prvi zagovornik, bra Komunisti so morali biti prvi, nilec in izvajalec teh smernic. ^ vzgojo in oblikovanje nove zanemarjali delo na tem področju, kot je bilo takrat ocenjeno. Zato je bila v zadnjih letih potrebna velika sprememba. Komunisti so se zlasti opirali na organe družbenega upravljanja, ki so jih uveljavljali na tem področju. Hkrati so uveljavljali aktive komunistov in druge oblike dela. Posebno velik korak v tem obdobju je storjen v šolstvu. Preko šolskih odborov in pomoči prosvetnega delavstva smo s šolsko reformo spremenili bistvo pouka ter postavili temelje Polletno delo občinskih komitejev LMS v Doliti Danes popoldne bo na OK LMS v Kranju posvetovanje s presed-niki in sekretarji Občinsikih komitejev LMS in s predsedniki komisij pri OK LMS. Sekretarju OK LMS v Kranju tovarišu Viktorju Kralju smo ob tej priložnosti zastavili nekaj vprašanj. »O čem boste na posvetovanju ki so na zborih volivcev, na se- To delo je danes vidno na vsa-jah delavskih svetov in drugod kom koraku. Strnjena nova sta-dajali pobude in predloge, bili novanjska naselja, domovi, men-so tudi tisti, ki so uresničevali ze, trgovine, obrtna podjetja in te smernice na delovnih mestih, podobno — vse to je sad novo-Za vsak neuspeh so odgovarjali ga usmerjanja v korist delov-pred celotnim članstvom. Po petih letih so bodo komunisti Slovenije znova zbrali v Ljubljani na IV. kongresu. Zbrali se bodo, da pregledajo dosedanjo pot, da ocenijo dobre pa tudi negativne strani svojega dela, V imenu 60.279 komunistov iz 2539 osnovnih organizacij bodo pred narodom, za katerega dela- ga, mladega člana socialistične največ govorili?« družbe. Se večja skrb je bila posvečena množični kulturno-prosvetni ■(Nadaljevanje na 2. strani) »Na dnevnem redu bo predvsem razprava o polletnem delu občin- sklep sprejeli, da bodo po posvetovanju vsi občinski mladinski komiteji sklicali razširjene plenume, na katerih bodo podrobno analizirali delo v preteklem obdobju.« »Cemu bi po vašem mnenju morali dati ti razširjeni plenumi poseben poudarek?« »Kot posebno področje bo v teh polletnih poročilih obdelano ideo-loško-politlčno delo. Na tem pod- skih komitejev in konkretizacija ročju smo letos dosegli precej le- ski epov II. plenuma OK LMS mladini na vasi. Verjetno bomo ZBLIŽEVANJE KOLEKTIVA, boljše razpoloženje in krepitev telesnih sil Letošnje športne igre delov- movanje v šahu je bilo sicer že vili. Razen tega pripravljajo še nega kolektiva jeseniške tovar- Izvedeno, toda zaradi nekaterih letalci in brodarji številna tek- Gin Mas ga 20 aiiilanov staiovaniskfga sMala J*°hinjska Bistrica, 19. junija. Ha 0c°i ob 20. uri je bila tu redila Občinskega ljudskega ra- Zbora sta najprej na si k ne, posvečene 90-letnici tovarne in 40-letnici KPJ in SKOJ, pravzaprav že presegajo okvir Jesenic. To so hkrati najbolj množične delavske športne igre v državi, saj sodeluje več tisoč delavcev in uslužbencev, nekateri celo v treh, štirih in več športnih panogah. O uspelih III. mednarodnih zimsko-športnih igrah smo že pi- pomanjkljivosti ga bodo pono- vim • 1 seji imenovala odborni- bo kazalo čimprej urediti; nekateri hudourniki namreč povzročajo občutno škodo. K predlogu dnevnega reda je sali; pred dobrim mesecem so se lt0n !rka Zupana za delegata v 2irr inac^ski odbor »Elektro« ljalJVnica, potem pa sta razprav-ga a o razdelitvi stanovanj ske-ada- Letos bodo zbrali sta°g 20 milijonov din sklada za tt* °Van3sko izgradnjo. Zbora Ha razdelila ta .sklad: 2 milijo-Jot^3 Zasebno gradnjo, 11 mili-šrg.v Za občinske gradnje (do-izo ,ev zdravstvenega doma in "ion 6 stanovanJ> ter 7 mi_ ^cii°V Za gospodarske organi-fjQso.e- Sklenili so tudi najeti Hostj3l:° iz sredstev Vodne skup-»• 1 Gc bila dodana še ena točka, in sicer razprava o gradbenem podjetju v Bohinju. To podjetje je namreč doseglo tak razvoj, da zahteva boljše pogoje dela in smotrnejšo organizacijo ter predvsem ustrezne prostore. Na ločenih sejah sta zbora spremenila še odlok o prometnem davku in rešila nekatera zemljiška vprašanja. -k načele tudi letne športne igre. Te dni so končali s strelskim tekmovanjem, v katerem je sodelovalo več kot 600 tekmovalcev. Trenutno so na programu med-obratne nogometne tekme, v katerih se bori za najboljša mesta 24 moštev. V kegljanju je sodelovalo 36 10-članskih ekip. Sledilo bo še tekmovanje v atletiki, namiznem tenisu in šahu. Tek- PREDSEDNIK GO UROJ SLOVENIJE VIKTOR AVBEL.I POKROVITELJ JELOVŠKE PRIREDITVE Predsednik Glavnega odbora Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije za Slo-tenijo, tov. Viktor Avbelj, je prevzel pokroviteljstvo nad celotno prireditvijo pohoda »Po stezah partizanske Jelovice« na Dan borcev, 4. julija. Viktor Avbelj bo imel tudi govor na Lipniški planini. -1. c. movanja, košarkarji turnir šolske mladine, ki so ga pravzaprav že začeli, pa ga zaradi slabega vremena niso izvedli do konca, metalurških podjetij Jugoslavi-Tu naj še omenimo tekmovanja je, ki so tudi posvečena obletnici jeseniške železarne. Prvo tako tekmovanje je bilo pred nedavnim v kegljanju .pripravljajo pa se za namizno-teniški turnir, ki se bo začel prihodnjo soboto. V začetku julija se bodo delavci-športniki metalurških podjetij iz vse države pomerili še v nogometu, streljanju in odbojki, kasneje tudi v atletiki in šahu. Tekmovanje je razgibalo celoten kolektiv, zlasti sindikalne odbore. Tekmujejo v osmih dis- pe uspehe. Imeli smo dva ideolo-ško-poliitična seminarja in 5 političnih šol, ki jih je obiskalo približno 500 mladinskih aktivistov. Občinski komiteji bodo morali tudi analizirati, kako so mladini posredovali minimalni ideološki program. To so najbolje organizirali na Bledu. Pregledati bo treba tudi problematiko predavateljev, ki jih zelo manjka, in delo tistih mladinskih aktivistov, ki so obiskovali ideološko-politične seminarje v Bohinju. Ugotovili smo, da se U ljudje zelo slabo udejstvujejo v mladinski organizaciji, pa tudi drugje. Dve tretjini s« jih porazgubi. Pri delu delavske mladine bi bilo treba analizirati stališča mladih pri sestavljanju in potrjevanju tarifnih pravilnikov In stališča pri polletnih in letnih obračunih gospodarskih organizacij. Posebno pozornost bo v prihodnje treba posvetiti tudi ustanavljanju in poživitvi dela aktivov ljudske mladine na državnih kmetijskih posestvih.« »Kakšni so glavni zaključki II. plenuma mladine na vasi?« »Poudarek v sklepih je predvsem na zemljiščih, ki bi jih morali Imeti vsi AMZ, na kmetijsko- ciplinah po točkovnem sistemu. Kot novost so uvedli tudi ocenje- gospodarskih šolah, ki bi morale vanje množičnosti v procentu- bi,i čimbolj razširjene, program pa 'i*ar<;; 'r0rc'niske za ureditev kana- 3ftca V ^"trlci, zajetje stu-^atev V ^tar-i Fužini ter za ne-Urnilta dela pri urejanju hudo-^'ki j°V" ^ zvezi s tem so odbor-•UjtHi, Ho razpravljali in na-h vodVrS*° Problemov s področ-anega gospodarstva, ki jih **Hpn 'u Novimi zakoni na eji zvezne ljudske skupščine sk-i,- CVGzne ljudske skupščine llcana bodo za 29. junij. Na dnev-predlogi zakonov o ^Vea^u. tržni inšpekciji, zdrav-6r°izv*r ,Zavarovaniu kmetijskih nih tak Cev in ° administrativ-K^la * h" SkuPščina bo obrav-e in d Predloge za spremem-^ °Polnitve osmih zakonov, Umi kazenskega zakonika. alnem odnosu na število zaposlenih. V kegljanju na ledu, odbojki in kegljanju vodi trenutno obrat mehanična delavnica, ki je zbrala 6300 točk, sledijo transportni oddelek, Javornik III, livarna itd. -k bi bilo treba temeljito korigirati, dalje na vzgoji kmetijskih kadrov in na ustanavljanju aktivov, kjer jih še ni.« a. T. V PETEK SE BODO VRNILI GORENJSKI BRIGADIRJI Na Okrajnem komiteju LMS ▼ Kranju smo zvedeli, da se bo prva letošnja mladinska delovna brigada »Stane Žagar« v petek zjutraj vrnila v Kranj. Brigada je dva meseca delala pri gradnji avtomobilske ceste Paratin—Niš pri kraju Belutlnac, v naselju »Zlatko Šnajder«, kjer je dobila tudi prehodno zastavico naselja. Do 15. junija je dek gospodinjstva v Kranju. Tu Dya brig^j, je dvakrat udarna in so jim orisali delo in pomen tega dvaj^j pohvaljena (enkrat specialno za Dan mladosti in 40-letnlco ČLANICE INDIJSKE DELEGACIJE SO OBISKALE OKRAJNI ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA KRANJ V četrtek, dne 18. junija so štiri članice »Vseindijske zveze žena« obiskale Okrajni zavod za napre- Nad 800 tekmovalcev iz 35 podjetij Slovenije se je v soboto in v nedeljo srečalo na športnih igriščih v Kranju v okviru IV. letnih športnih iger elektrogospodarstva Slovenije (Poročilo berite na 5. strani) zavoda. V Naklem so si ogledale uporabo sokovnika, kjer ^ in v Grčiji, je bila vnovič potrj«"^ ln dokazana dosledna mirolj11' politika Jugoslavije, ki si ne'Pr.!i utrdi11 vsenJ deželami, ki si tega žele, M1 utrje- stano prizadeva razviti in prijateljsko sodelovanje z tem najbolj koristno služi vanju miru in mednarodnega panja na svetu. zau- odvisna usoda vseh narodov, ve-Še nadalje nestalno s pogostimi likih in majhnih. Predvsem majh-padavinami in ohladitvami. Razjas- nim narodom je mnogo do tega, mi zadevajo in urejujejo kulturno nltve ne bodo trajale več kot dva da svet ohrani mir. Pa ne samo to. sodelovanje, skupne probleme tu- dni. Treba Je odpraviti tudi nevarnost rama, pravno pomoč, cestni pro- Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Direktor S. Bezntk — Od-govorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 475 — Uprava 307 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-135 — Iz' haja ob ponedeljkih in petkih — Letna naročnina 60° dinarjev, mesečna 50 din 0 KRANJ, 22. JUNIJA 1959 »O L A S GORENJSKE« 3 Po stezah partizanske Jelovice Kaj bodo videli ani! ^radovljiški! odred Staneta Za- iJJd' 110(10 šli tUldi i™1110 Remčeve 9e "a Lancovem. Tamkaj ob Savi je bila nekoč žaga. Vozniki in okoličani so se tam ustavljali, kramljali in živeli v miru. Toda prišla je okupacija. Na Upniški planini predlanskim septembra Ivo Slavec- Jokl •jtt&n om ,u|inu( j 9° ste hodili skozi Pševo .re CJs,a' ste morda tamkaj opa-1 skromen spomin na narodna heroja Ivana Slavca-Jok!a, ' JG pred 15. leti — 21. junija 44 na tistem kraju padel. Bil Sta je trgovski pomočnik. noval je v Struževem. Ta-na prvih sestankih OF 941 • leta se je bil predal stva-Gestapovci so ga izsledili. Ufnaknil se je v Stari Trg pri j-ožu. Čeprav ni bil domačin, je tamkaj kmalu organiziral °^b°re in podobno. p°leti 1942 je šel med borce P Partizane, kar si je močno elel- V raznih bojih je postal SlInbol junaštva. Postal je ko- mand ant bataljona loškega od- recla' V neki borbi pri Babni ?°lic:i je obležal hudo ranjen. T** so mislili, da je mrtev. Tu- ' Talijani. Slekli so mu gor-nJ° obleko in sezuli čevlje — ^°rda v dokaz, da so ub^i 0triandanta partizanov. Ko Po Je prišel k zavesti, se je j. Polnih 24 urah z nadčlova-j 1,1 i napori privlekel do parkov, kjer je dobil prvo po- "iti Okreval je, toda posl »-so ostale. Moral se je vr- _ v zaledje, na terensko, po- CU. delo. Spet je bil v Kra- v Struževem, na Klan- » • • Nemci so zvedeli za to. so ga. Toda Jokl je ne- strašeno vodil odbore, usta- . v'Jal nove organizacije, pri- n°bival, bodril in usposabljal °ve aktiviste. Nekega dne so ^ Pri hišni preiskavi zalotili. trajno spretnostjo in samo- ftavestj0 jih je prepričal, da on 1 Pravii in se rešil. Kot sekre- ^ r okrožnega komiteja KPS za ranjSiko okrožje je pokazal 'ko organizacijsko sposobnost, 2l' junija 1944 je sklical se-^anek Mestnega odbora OF za ^ranJ- Med potjo je bil izdan napaden v Pševem, kjer je JUn^k0 padel. Kranj Se upravičeno spomi-nJa Ivana Slavca-Jokla, zasluž-^, 9a borca na tem področju. ._^> brigadi, ki se bo 4. juii-Povzpela na Jelovico, so na- 61 njeg0V0 ime. Lastnik Remic, tako kot vsi ostali domačini, je sovražil okupatorja. Zato so ga izgnali. Na njegovo mesto sta prišla dva ošabna nacista. Zaga je morala delati samo ta Nemčijo, za potrebe okupatorjeve vojske. Vendar ni šlo dolgo. 2e 10. avgusta 1944 so partizani naredili konec. Zažgali so žago in vskladi-ščen les, ki je bil pripravljen za izvoz. Hkrati so odvedli tudi oba nacista. Nemci so naslednjega dne grozili, češ da bodo pobrali in postre-1 i 1 i vse moiške iz tamošnjega kraja, da bodo požgali hiše, da bodo izselili prebivalce in podobno Grožnje, ki so Zlasti na že izvršena grozodejstva bile možne, so vzbudile med prebivalstvom zle slutnje. Prišel je dan maščevanja. Teden dni kasneje so pripeljali iz Begunj dva avtobusa talcev. Močno 30 za-»tl azili okolico. Potem so pregledali kraj. Zraven požgane žage so zabili v zemljo tri močne kole. Potem so začeli Po tri in tri so privezovali h kolom in streljali. Tako so jih poistrelili 17. Med talci je bila tudi Rezka Dragar, sedaj narodni heroj. Po končanem grozodejstvu so vseh 17 trupelj in tri žive ujetnike odpeljali s tovornjakom skozi Radovljico v Mošnje. Tam so morali ti trije ujetniki kapati jamo tik za pokopališkim zidom. Ko so trupla znosiili v izkopano jamo, so jih postrelili. Tako je ležalo v jami 20 žrtev. Spričo teh pretresljivih dogodkov se v prazno Remčevo hišo ni hotel nihče vseliti. Tudi za to so posredovali Nemci. Vselili so nemško družino Mattersdorfer. z 11 odraslimi otroki; vsi so znali ravnati z orožjem. Celo najmlajši, ki mu je bilo 8 let, je znal odlično streljati z brzostrelko. Hišo so spremenili v pravi bunker, ki je služil kot policijska obveščevalna postojanka. Vendar jim orožje niti sprednost nista pomagala. Lepega dne so partizani nenadoma vdrli v postojanko. Zgodilo se je 27. februarja 1944. Vse: živino, hrano in podobno, zlasti pa orožje in 'Strelivo so Mattersdorfarjevi izročili brez strela. Cez nekaj dni se je družiina izselila v Radovljico. Ta kraj bodo udeleženci radovljiškega odreda obiskali na pohodu na Jelovico. Seveda se bodo spotoma spomnili tudi drugih važnih krajev iz NOB. Med drugim bodo šli miimo spomenika na Martinčku, kjer so Nemci po izdajstvu našli 11 ranjenih, neoboroženih borcev in jih zverinsko mučili ter nato ustreliti. Šli bodo čez Mo-senjsko planino, kjer je 13. januarja 1942. leta v neenakem boju padlo 11 partizanov. Hiteli bodo preko tihih gozdnih jas, po ozkih vijugastih stezah, pa preko mračnih globeli in sončnih pobočij. Hiteli bodo skozi hladne doline z visokimi ravnimi jelkami, po poteh, kjer so pred leti hodili naši junaki. K. M. OBNOVILI BODO VSE OBRATE v Bombažni predilnici in tkalnici v Tižiču Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču sodi med najstarejša tekstilna podjetja pri nas. Prihodnje leto bo praznovala 75detnlco obstoja. Za ta jubilej pripravljajo izdajo knjige, v kateri bo podroben opis nastanka in razvoja podjetja. Podjetje zaposluje okoli 1600 delavcev, od tega precej ženske delovne sile. Kljub temu, da ima BPT v svojih obratih precej zastarel strojni park, se kolektiv trudi, da dosega plan, ki ga kljub rekonstrukcijam povečuje iz leta v leto. V razgovoru s tehničnim direktorjem Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču tovarišem Ladislavom Rozinom smo zvedeli, da je bil največji skok v povečanju proizvodnje narejen lani. Zaradi delne reorganizacije in rekonstrukcije nekaterih obratov se je izkoriščanje kapacitet močno približalo avtomatske tkalske stroje za tkanje širokega blaga, ki so bili novembra že v pogonu. S temi 108 .stroji se je kapaciteta tkalnice povečala za 2,338.000 kvad ratnih metrov. Zaradi povečane kapacitete tkalnice so v tem obratu ukinili tretjo — nočno izmeno. Lani in letos se je na tržiščih maksimumu. Plan proizvodnje za pojavilo večje povpraševanje po [eto 1959 je zato ostal skoraj na beljenih tkaninah in tO je zahte-isti visini kot lani. valo obnovo opleinenilnice. V ta Proizvodnja tovarne je po osvo- namen so v inozemstvu kupili no-boditvi stalno naraščala. Letos bo- vejši razpenjalno-sušilni stroj, do-do proizvedli že 3260 ton enonit- ima pa so izdelali nov kotel za bene in 515 ton sukane preje. Od te- ljenje tkanin. S to rekonstrukcijo ga bodo 52% porabili za svoje se je proizvodnja beljenih tkanin tkalnice, z ostalim predivom pa že lani povečala za 33,6%. To ie bodo zalagali ositala podjetja v dalo osnovo za zvišanje plana pro-državi. Plan predilnice se je od izvodnje za leto 1959 v oplemenil-leta 1956 povečal za 460 ton preje, niči za 1,7 %. Letošnja proizvodnja beljenih, bar- Za lotos imajo v načrtu teme- vanih in surovih tkanin bo znašala 1 j i to rekonstrukcijo predilnice. Z 12,700.000 kvadratnih metrov, kar deli so že pričeli, Rekonstrukcija je ze 2,300.000 kvadratnih metrov bo po predvidevanjih končana več kot leta 1956. sredi prihodnjega leta. Obrat in (9?aniTU s»£ aab fcpsjtoK .olbrj£>rnioq tos. Denarna sredstva za rekonstrukcijo predilnice v višini 309 milijonov dinarjev so že odobrena. Rekonstrukcija predvideva prestavitev skoraj vseh strojev tega obrata. S tem bodo dosegli homogeno tehnološko enoto, tako v gradbenem (kot v tehnološkem po- Qj_rrj6iion liinobtinon cq iho\ giedu. o";a in. umaiElz .jamn v laž to Obnova predilnice zajema v glavnem naslednji strojni park: mikalniki bodo prestavljeni v nov oddelek, preurejeni na posamičen pogon in delno obnovljeni. Namesto dosedanjih iztrošenih strojev — raztezalk bodo monitirali nove stroje z večjo kapaciteto. Tudi flyerji so že zastareli in jih bodo 15 obnovili na visoko raztezni sistem. V novem oddelku prstenče-vih strojev bodo postavili 12 novih strojev. S tem se bo ta oddelek povečal na 65 strojev, ki bodo Jovi stroji v tkalnici, ki so Jih uvozili iz Češke Leta 1957 in 1958 so v podjetju strojni park bosta popolnoma ob-obnovili tkalnico in oplemenilnico. novljena. Dobava novih strojev bo Maja 1957 so pričeli montirati nove verjetno začela v septembru le- Kdor hitro da, dvakrat da! Ob tako imenovani »dvetretjin-ski akciji« letos pomladi so podjetja obljubila večja ali manjša sredstva, ki jih bodo dala tudi za tiste dejavnosti družbenega standarda, ki jih urejajo občine. Ponekod je v tem nastala težava. Občinski odboni namreč ne prejemajo redno določenih sredstev, kar zadržuje izvajanje del. Pod* jetja sicer ne zanikajo svojih obljub, vendar zavlačujejo izplačila. Vprašali smo, kako je s tem v občini Kranj. Povedali so. da s tem nimajo težav. Od skupno 124 milijonov dinarjev, kolikor so podjetja obljubila, so doslej prejeli 84,5 milijona dinarjev. Največ je prispevala tovarna »Sava«, in sicer 50 milijonov, ter »Tiskanina« 32 milijonov dinarjev. Manjše zneske so prispevala še podjetja »Standard« in Elektrarna Sava. Prispevka pričakujejo še od tovarn IBI in Inteks. sd prejetega denarja so največ dali za Zdravstveni dom v Kranju, in sicer 41,644.000 dinarjev. Za potrebe tega objekta bodo dali samo še 32 milijonov. Ostalo so namenili Sindikalnemu domu (5,283.000) iti drubgim manjšim objektov. £ V Skuplju so začeli graditi veliko železarno. Do leta 1965 so zgrajena do prve stopnje. Sestavljalo jo bo več tovarn, med njimi tudi ko'ksarna za predelavo domačega lignita v polkoks. Ze prvo leto bo železarna izdelala 200.000 ton surovega jekla, ko pa bo popolnoma zgrajena, bo njena zmogljivost 940.000 ton surovega jekla. Gradnja kombinata bo trajala do leta 1972. £ Naša tovarna bo gradila pet sladkornih tovarn v kooperaciji s podjetjem Salzgittel Maschi-nen AG iz Zahodne Nemčije. Tovarne bodo zgradili v Kovinu, Senti, Peči, Sremski Mitro-vici in Županji (preureditev dosedanje tovarne). Skupna vrednost iz Nemčije uvožene opreme bo znašala okoli 4 milijone dolarjev, medtem ko bodo naše tovarne izdelale za nad 8 milijonov dolarjev strojev. £ Junija in julija letos bomo uvozili iz Brazilije 1300 ton kave, iz Indije nad 300 ton in iz Abesinije 488 ton. 0 Trgovinska pogodba, ki jo le pred nedavnim sklenila naša država s Poljsko, določa, da bo nadaljnji blagovni promet obeh držav znašal 350.000 dolarjev. Ta pogodba ne bo vplivala na redno zunanjo trgovino obeh držav, ki je za letos urejena z drugo pogodbo. £ V okviru velikega podjetja, kombinata »Servo Mihalj« v Zrenjanlnu, kjer predelujejo največ koruze v škrob, sladkor in druge izdelke, so začeli graditi tudi tovarno eteričnega olja. Ta bo na leto dajala za milijardo dinarjev izdelkov. opremljeni z modernimi čistilnimi napravami. Z rekonstrukcijo predilnice se bo število vreten povečalo za 4160 in bo znašalo skupno 24.944. Proizvodnja bo porasla na 4100 ton letno, kar je za 840 ton več kot leta 1958. Pri analizi delovne sile so uvideli, da bodo po rekonstrukciji lahko zmanjšali število ljudi za 95, storilnost obrata pa se bo povečalo za 28,5%. Te ljudi bodo zaposlili v drugih obratih tovarne. V perspektivi predvidevajo tudi rekonstrukcijo tkalnice, ki je delno že v teku, in kjer je strojni park tudi že zelo zastarel. V razgovoru s tehničnim direktorjem Bombažne predilnice in tkalnice in s predsednikom delavskega sveta tovarišem Stankom Sovo smo še zvedeli, da si v podjetju prizadevajo čimbolj dvigniti produktivnost. Letos jo bodo po planu kljub rekonstrukciji dvignili za 1,4%. Lani so povečali produktivnost v predilnici za 2,2 %, v oplemenilnici pa za 16,2%, kar je rezultat lanske rekonstrukcije. A. T. Nov transformator v Begunjah V soboto, 13. junija so v Begunjah v okviru proslav 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ slovesno izročili namenu nov transformator, ki bo napajal z električnim tokom gornji del Begunj in dva industrijska obrata: Gorenjsko predilnico v Begunjah in Zago Begunje. Ze več let je bilo občutiti veliko pomanjkanje električnega toka v gornjem delu Begunj, posebno še, ker sta Predilnica in Zaga porabili velike količine električne energije za svoje obratovanje. — Prebivalcem je zato električnega toka primanjkovalo. Na pobudo upravnih odboro* omenjenih podjetij, ki sta bili poleg Elektro-Zirovnice, glavni investitor gradnje novega transformatorja, je bil sedaj ta dograjen. P. A. Za hitrejši razvoj obrti OSNUTEK ZAKONA O DRUŽBENEM KNJIGOVODSTVU Na nedavni seji Zveznega izvršnega sveta so med drugim sprejeli tudi osnutek zakona o družbenem knjigovodsvu in obračunu. Predloženi zakon določa ustanovitev družbenega knjigovodstva kot enotne in samostojne službe pri Narodni banki. Družbeno knjigovodstvo bo spremljalo zbiranje in razdelitev družbenih sredstev in bo podlaga za kontrolo obračuna med družbo in uporabniki družbenega premoženja. Ta služba bo proučevala zbrane podatke in d >■ kumentacijo za gospodarske analize in posle finančne inšpekcije. — Z uvedbo družbenega knjigovodstva in obračuna bo omogočeno bolj učinkovito delovanje gospodarstva, zagotovljena pa bosta tudi stabilnost in učinkovitost organov družbenega in delavskega samoupravljanja. Tako bodo gospodarski in samoupravni organi lahko bolj vsestransko spoznavali posamezne pojave v razvoju gospodarstva in nanje pravočasno reagirali. Znana je ugotovitev, da Jeseničani nosijo čevlje v popravilo nekam v Podnom in da malone v vsej Selški dolini ni krojača itd. Čeprav se je v zadnjih letih marsikaj izboljšalo, še vedno velja ugotovitev, da obrt ne napreduje vzporedno z razvojem ostalih panog gospodarstva. Zlasti ne z razvojem industrije in naraščajočimi potrebami prebivalstva. Da je temu tako, je pogosto kriva tudi politika občinskih ljudskih odborov. Le-ti namreč raje vlagajo investicije v tiste dejavnosti, ki so rentabilnejše. Vendar to ne velja toliko za zadnja leta. Koliko So prispevali občinski in okrajni odbor ter podjetja za razvoj obrti v zadnjih letih, kažejo naslednji podatki. Leta 1957 je bilo v to dejavnost vloženo le 134 milijonov dinarjev, lani 152 milijonov, medtem ko so letos namenili dati več kot 286 milijonov dinarjev. V okviru petletnega načrta v našem okraju je predvideno, da bo obrt potrebovala za približno 876 milijonov dinarjev investicij. Obrt sama bi zbrala le kakih 378 milijonov. Razliko, ki znaša nekako 498 milijonov dinarjev, pa bodo morali v tem času prispevati občinski ljudski odbori ozir. okraj. To vsekakor pomeni znaten prispevek za hitrejši razvoj obrtne dejavnosti, ki je zlasti v posameznih industrijskih središčih zelo potrebna. Zelo glasne so tudi trditve, da ponekod zavirajo hitrejši razvoj obrti tudi obdavčitve. — Davčne obremenitve namreč niso dovolj upoštevale tiste uslužnostne, drobne obrti, ki ni toliko donosna in vendar zelo potrebna. Hkrati pa so tudi znaki, da je v nekaterih dejavnostih obrti obdavčitev tudi prenizka, kar povzroča škodljiva nesorazmerja med posameznimi obrtnimi dejavnostmi in posebej med zasebno in družbeno obrtno dejavnostjo. Dokajšnja slabost v obrtni dejavnosti predstavlja tudi sama organizacija. To se kaže že v delavskem samoupravljanju obrtnih podjetij. Samo 37 odstotkov teh obratov ima pogoje za delavsko samoupravi janje. Komaj 30 odstotkov kolektivov pride v poštev 'a delavske svete, medtem ko drugod, zaradi premajhnega števila članstva volijo samo upravni odbor. Seveda so tudi ti organi pogosto brez večjega vpliva na dejavnost podjetja. Mnogi obrtniški delavci ' oziroma obrtniki stoje sploh ob strani kolektivov in družbenega življenja. To kaže tudi podatek, da je v radovljiški občini 30 odstotkov obrtnih delavcev, ki niso niti člani sindikata. V Železnikih je ta odstotek še višji, in sicer 33 odstotkov, v blejski občini pa 28 odstotkov itd. To kaže, da niti med samimi obrtniki niso izkoriščene vse možnosti. Podoba je, da bi obrtniki marsikaj lažje rešili, da bi več prispevali k vsestranskemu razvo ju te dejavnosti, če bi se tudi sami bolj enotno in organizirano zavzeli za stvar. Razen finančnih sredstev, ki jih je nujno treba vlagati v to dejavnost in raznih organizacijskih oblik, je za hitrejši napredek obrti potrebna tudi načrtna vzgoja kvalificirane delovne sile. Zelo boleča je ugotovitev, da 30 odstotkov obrtne dejavnosti zasebnega sektorja sploh nima vajencev. Položaj je še slabši v družbenem sektorju. Nekatere stroke, kot na primer urarstvo, steklarstvo in druge, čeprav so zelo potrebne, sploh nimajo naraščaja. Zelo primajkuje vajencev tudi v nekaterih drugih strokah - v mizarstvu, čevljarstvu, elektroinstalaterstvu, finomehaniki in tako dalje. Ob proučevanju tega vprašanja je slišati razne vzroke, začenši z davčno politiko. Vsekakor pa drži, ugotovitev, da je velika ovira pri Vključevanju vajencev tudi v stanovanjski problematiki. To se kaže še posebno v industrijskih središčih, kjer razne šole in internati industrijske dejavnosti nudijo mladini posebne ugodnosti. Z večjim razumevanjem oziroma sodelovanjem med obrtnimi in industrijskimi organizacijami bi bilo moč ponekod marsikaj doseči. Na Jesenicah na primer bo morda skupno z Železarno le našli možnost '.a vzgojo večjega števila vajencev. ZlasJti za tiste stroke, ki so tam najbolj potrebne. KRANJ, 22. JUNIJA 1959 - RADIO L J'J ''t JAMA — MI enote sem v mislih obudil Vse to besedovanje ni prav nič ,Kaj bi, oče,' ga je tolažil Tone ±* zgodbo, ki mi jO je nekoč pomagalo. Nekega dne je prinesel ,Zdaj ne moremo prav nič poma- pripovedoval znanec. Pravzaprav poštar poziv za Florjana. Stari se gati. Za mene tudi še ne veste sva obujala stare spomine. Jo znašel v precepu. Florjana in kako bo. Danes sem živ, jutri pa... »Spominjam se dogodka, ki te Toneta je imel zelo rad. Za hčere Ce bi vsi mislili samo na življenje bo prav gotovo presunil, čeprav lr>u ni bilo toliko. ne znam pripovedovati,« mi je re- .Babnice so babnice, pa jih de-kel. »Pa nič zato. Povedati ti jo ni, kamor hočeš. Najboljša je sla-moram.« ba,' jih je velikokrat deval v nič. Nič mu nisem odgovoril. Natočil Zdaj pa nenadoma Florjani Da sem rdečega vina. Trčila sva. Lju- bi šel v hribe, staremu ni bilo di Okoli sebe skoraj nisem opazil, všeč, da bi šel Nemcem služit, tu-čeprav je bil prostor napolnjen do di ne. Zmagal je strah in Florjan kraja. Dim je silil v oči. je odšel. Ni bilo pol leta, ko je »Bilo je takole,« je začel. »V stari dobil obvestilo, da ga je po-naši vasi je živela družina Smo- bral° na vzhodu- Smon se Je zdaJ še z večjo ljubeznijo oklenil edinega sina Toneta. Tone pa je mislil po svoje. Ko je bil na vrsti, da odide v nemško vojsko, je stopil pred očeta in odločno začel: novih. Imeli so celo vrsto hčera in dva sina. Niso bili ravno med najmanjšimi kmeti. O takih kmetih so govorili pri nas — da bi jim imel kaj odnesti. Stari Smon je bil prava grča. Imel jih je čez sedemdeset in še vedno ni izpustil vajeti iz rok pri domači hiši. Oba sinova sta bila za glavo višja od starega. Rad se je šalil, da huda kopriva ne poze-be. Mnogokrat sem ga slišal, kako se je ustil: ,Meni bi morali polomiti rebra in kosti, pa bi še migal. Staremu Smonu maldi še dolgo ne boste kos. Močni site, a se ne znate obrniti.' Gotovo bi stari Smon tako končal, da ni tisto pasje leto pridrvela v našo vas, kakor povsod drugam, tuja vojska. ,Očel' ,Kaj hočeš? Ti spet ni kaj všeč?' ,Oče, tak poslušajte me in se potem jezite, če vam bo zato odleglo.' ,No, tak govoril' ,Veste, da sem dobil poziv za vojsko in da se moram jutri javiti.' ,In kaj potlej?' ,Potlej sem, potlej tja,' je Tone govoril vedno bolj vročično, ,saj to sem vam prišel povedat. Ne nameravam iti k vojakom. Jaz že nel Bodo morali dobiti koga dru-,Kaj bi,' je govoril stari Smon, gega namesto menel Florjana so ,saj nam nič ne morejo. V politiko požrli, mene ne bodol Je že bolje, se nisem nikdar vtikal. Pri miru da me ubijete kar vi sami doma, naj me pustijo, pa jih bom še jaz.' ali pa da grem...' Kadar je bilo govora o oblasti, je navadno še pribil: ,Daj bogu, kar je božjega, in cesarju, kar ]e cesarjevegal Kdor je tako delal, je vedno dobro živel.' Smon je rad modroval. Če ga je kdo zaradi tega dražil, ga je hitro zavrnil: ,Stari smo za to, da modi ujemo, ker imamo o čem modrovati.' Ko je bila vojna tu, je Smon svaril predvsem svoja sinova: .Pustita vse ob strani Ne dajta se zapeljati. Kaj bi hodila v žerjavico po kostanj za druge. Mar imam kaj od tega, da sem se boril v prvi svetovni vojni? Zapomnita si, fanta, ti, Florjan, in še posebej ti, Tone, da si mlajši in še bolj muh polni Kaj imam od vojne? Niči Vse, kar imamo danes, sva morala z mamo prigarati. Ce bi mi po vojni dali vsaj toliko zemlje, da bi lahko nanjo legell Pa mi je niso, še toliko ne, kolikor sem jo namočil s svojo krvjo, ko sem jo izkupil z dumdumlko. Vidita, kako so bili cesarjevi oficirji prismojeni! Ko so nas vpo- ,Kaj toliko govoriš? Vem, kam meriš!' ,Kam neki?' ,Beži, beži, v gore te mika. A ;z tega ne bo niči' ,Oče, k Nemcem ne grem. Doslej sem vas ubogal, zdaj pa... Naj se zgodi kar koli!" .Smrkavec! Saj imaš komaj se demnajst let, pa boš jezik vrtel? Storil boš tako, kakor bom jaz rekel 1' in si ne bi nič upali, ne bi bilo vredno živeti...' .Previden bodi. Ze doma si bil čez mero zaletav.' ,Za kroglami ne bom letal. Če pa me katera ujame, se je ne bom mogel ubraniti z rokami.' Ko je bil Tone že kako leto pri partizanih, je prvič doživel večje boje. Ofenziva je trajala več mesecev. Dosti jih je padlo. Sovražniki so bili povsod. Morili so in požigali, pomagali so jim nekateri domači ljudje, slepi in brez časti. Smonovo rojstno vas so požgali in tudi starega so zgrabili. Bil je izdan kot glavni upornik v vasi. Odvlekli so ga v zapore. Začelo se je zasliševanje. .Stražar, pripeljite bandita Smno-na,' je naročil oficir z mrtvaško glavo. Pripeljali so ga v sobo za zasliševanje, kjer je na stenah viselo orodje za mučenje: razni biči, priprave za obešenje in še drugi mučilni izumi. .Obdolženi ste vodstva upornikov v vasi in tudi sina imate pri njih.' ,Vse skupaj ni res! Od doma je šel k vojakom in je vaša krivda, če ga niste pripeljali, kamor bi moral iti.' .Jezik za zobe, kost staral' Začutil je udarec po licu. ,Tu imate za vašo nesramnosti Se radi boste spregovorili.' .Nikdar vam ne bom priznal, kar bi vi hoteli, pa če me pri priči ubijete.' rMarsikdo je že tako govoril. — Navajeni smo tega. Pa je še vsak spregovoril. Se prosili nas boste, pa vam ne bo nič pomagalo. Zdaj govoritel Lahko se še rešitel' .Nimam kaj povedati. Star sem Tone je odšel. Stari mu je dal v ln tako in tako ne bi več dolgo srcu prav. Rekel si je: .Rajši ga hodil po svojih poljih. Povedati pa vidim, kako bo končal tu doma.' nimam ničesar.' Sin je odšel v hosto. In kakor Zasliševali so ga ves mesec, je bilo to v neštetih družinah, so zraven pretepali in mučili. Stari tudi domači nehote postali privr- pa je bil vedno bolj zakrknjen, tr-ženci tistega, za kar se je boril mast in to ga je držalo pokonci, čeprav so mu telo že zdavnaj ubili. .Torej ne boste govorili?' ,Nel' Medtem so ujeli Toneta. Prišel Sin. Dolgo časa se je stari upiral preobratu, ki je nastajal v njem samem. Prigovarjal si je: ,Saj to delam zaradi Toneta, drugače prav je gledat žalostno pogorišče do-gotovo ne bi. Vse skupaj me ne bi mače vasi pa so ga dobili. .Pripeljite še drugega ujetnika.' je ukazal oficir. Čez nekaj časa so bolj privlekli, kakor pripeljali Toneta. Tudi ta ni ničesar priznal. Niti prav nič brigalo.' Sam v sebi prav zaradi te ljubezni ni čutil, kako je zraslo pod starim nekaj novega in kako je bil pravzaprav zdaj on tisti v vasi, ki klicali, so nam govorili, da smo je pripravljal še druge, da so za- svojega imena jim ni hotel pove-lahko srečni in veseli, ker smo ce- čeli pomagati. ; dati. sarjevi vojaki in tako imenitno S Tonetom sta bila večkrat sku- ,No, prekleti smrkavec,' se je oblečeni. Sam pa sem si mislil — paj. O marsičem sta se pomenila zadri oficir. ,Ali je ta baraba tvoj ,Hvala lepa za takega cesarja in in oče mu je dostikrat rekel: ,Veš, oče?' tako obleko, ko mi pa doma v prav si imel, da si tako storil. Hu- Stari Smon se je zdrznil iz svoje kamri visita vsaj dve precej lep- do mi je, da ni tudi Florjan s otopelosti. Jetnika sta se spogle-ši.' tabo.' dala. Preden je utegnil stari kaj reči, je odgovoril sin: ,Ne poznam tega človeka. Nikoli ga še nisem videli* ,Dobro, ti ne priznaš. Bomo pa njega vprašali. — Je to vaš sin?' Tone je nepremično gledal staremu v oči in stari je razumel: .Ničesar ne smeš povedati!' ,Ne, to ni moj sin!' ,Dobro vemo, da je to vaš sin, tudi sami nam boste to potrdili. Priznali boste vse, kar ste počeli vi in še pajdaše nam boste našteli. Vaš sin pa nam bo pokazal, kje so partizani. Premislite! Lahko rešite oba!' .Povem vam še enkrat, da tega fanta ne poznam.' Gestapovec, ki je zasliševal, je izgubil še zadnjo trohico človeške razsodnosti. Ves penast je skočil na starega, začel vpiti in ga mlatiti. .Prokleta pasja zalega! Ti že pokažem! Lopov stari! Misliš, da nas boš ukanil? Na, na, na . . .' in je • olkel in tolkel. ,Boste spregovorili?' .Ničesar ne vem,' je stari komaj še spravil iz sebe. .Prinesite zaboj!'... Prinesli so ga... ,Ali ga vidite? Če se ne boste omehčali, bomo pred vami sina zabili v zaboj. Premajhen je, da bi spravili vanj zdravega. Morali mu bomo polomiti nekaj kosti. — Roke mu bomo zabili kar med pokrov... Dam vam samo minuto časa za premislek.' Skozi zamrežena okna so prodirali redki sončni žarki in stari je pomislil na to, kako je v domači vasi. ,Čas je, da odgovorite!' ,On ni moj sini* ,Reci staremu, naj prizna, ker veš, kaj te čaka,' se je zasliševa-lec obrnil k Tonetu. ,Kar vi se pogovorite z njim. Jaz sem že povedal, kar sem vedeli' .Začnimo!' Toneta so začeli tlačiti v zaboj. Najprej so mu polomili noge, potem pa so pripravili žeblje. .Boste spregovorili? Se je čas, sicer bomo zabili prve žebelj!' .Udaril' Prvi žebelj je predrl les in roko. Niti Tone, niti stari ni dal od sebe glasu. Oba sta zaslutila bližino smrti. Zabili so šest žebljev, a je ostalo pri istem. ,Ne mislite govoriti?!... Ti tudi ne tam v zaboju?' Od nikoder nobenega odgovora. .Odpeljite starega norca!... — Spravite tega iz zaboja I Oba na seznam za streljanjel' Cez dva dni sta stala stari Smon in Tone privezana na kol. Preden so jima zavezali oči, sta se ujela s pogledi in starega Smona oči so govorile: .Sinl'... in Tonetove: .Očel' OTMAR NOVAK šoli. ' rek, dne 23. junija ob 17- url glasbeni šoli v Kranju. _ L„ , Prijavijo naj se pevci, instr"' Poročila poslušajte vsak dan ob meiltaUsU recltaitorJi, instrumeB' 5.05, 6., 7., 10 13., 17., 22. in 22.55 ^ fc VQ|kalni uri ter radijski dnevnik ob 19.30 sti tef folklorne in balet„e skup uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., ne Prijave ]ema Turistlčno j 13., 15 22. in 22.55 ter radijski olepševalno čustvo Kranj v $ dnevnik ob 19.30 uri. 8arnl nfl Korošk, (e|t) ali pol g pred pričetkom avdicije v glasbe ČETRTEK, 25. JUNIJA 8.05 Glasbena slikanica; 8.20 Za cicibane — Vojko Novak: Bilo je takrat. . . 9.00 Melodije za razvedrilo; 10.10 Igra orkester Frank Chacksfield; 10.45 Tri arije iz Mozartovih oper zapoje basist Ladko Korošec; 11.00 V zabavnem tonu; 11.50 Za dom in žene,- 12.00 Zlata Gašperšič na estradi; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jaka Ferjan': Načrt razvoja naše prašičjereje; 12.25 Pesmi jugoslovanskih narodov; 12.45 Baletna glasba iz opere Faust; 13.30 Naši zbori »Svobod«; 15.10 Rezervirano za posnetke s Kongresa ZKS; 15.30 Pesmi o Titu; 15.45 Za rdečim praporom naprej; 16.00 Iz svetovne književnosti — Maksim Gorki: Nekaj pokvarjenih trenutkov; 16.20 Popoldanski koncert; 17.00 Rezervirano za prenos s Kongresa ZKS,- 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Živi dokumenti. Več kleparjev, vodovodnili instalaterjev, ključavničarjev, avtomehanikov in dva nekvalificirana delavca, ki imata veselje do priučltve v kleparski stroki sprejme takoj Obrtno kovinsko podjetje Skofja Loka. PETEK, 26. JUNIJA 8.35 Igrajo angleške delavske pihalne godbe; 9.00 Umetne in narodne pesmi poje ženski zbor Svoboda - Laško p. v. Julija Gorica; 9.40 Valčki v izvedbi simfoničnih orkestrov; 11.00 Zaključni prizor II. dejanja Giordanove opere An-dre Ghenier; 11.35 Melodije, ki jih radi poslušate; 12.00 Otroci pozdravljajo; 12.15 Kmetijski nasveti ■— Jože Kregar: Gorenjski nagelj; 12.45 Trio Avgusta Stanka; 13.00 Arije iz oper Smetane, Verdija in Puccinija; 15.45 Poje Invalidski pevski zbor p. v. Radovana Gobca; 16.00 Športna reportaža; 16.40 Igra mandolinski orkester Jackie Gleason; 17.40 Razgovor z volivci; 17.25 Petkovo glasbeno popoldne,- SOBOTA, 27. JUNIJA 8.05 Razigrane orglice; 8.20 Pionirski tednik; 8.40 Za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Intermezzo z godali; 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Hinko Spende: Nega gozdnih kultur; 12.25 Venček narodnih; 12.45 Iz filmov in glasbenih revij; 13.30 Bedrich Smetana: 4 orkestralni odlomki iz opere Prodana nevesta; 14.10 Pisani zvoki z Dravskega polja; 15.30 Operetni zvoki; 16.00 Na platnu smo videli; 17.10 Melodije od tu in tam,- 18.00 Turistična oddaja; 18.15 15 minut z ansamblom Srečka Dražila; 18.45 Okno v svet; 20.00 Zabaven sobotni večer; 22.15 Oddaja za nače izseljence; 23.10 Zaplešite z nami. Razgovor z volivk RTV Ljubljana ima že nekaj j* na sporedu relejnih radijskih P° staj oddajo »Razgovor z voHvci"" V njeh odgovarjajo na vpraša"' volivcev predstavniki občinskih okrajnih ljudskih odborov Jev: Ljubljana, Koper, Gorica, lje, Maribor in Murska Sobota. K' so oddaje vzbudile med doseda*)' mi poslušalci veliko zanima11!6 ker želimo, da bi v to odi" vključili tudi volivce s podr^' kranjskega in novomeškega Ja, Je programsko vodstvo RTV sklenilo, da bodo »Razgovori < j livci« za okraje Ljubljana, in Novo mesto z novo poletno *J mo našega sporeda, to je P° ^ juniju, programirani vsak Pc ob 17 uri na prvem program11 valu 327,1 m. Istočasno borno enkrat ukinili dnevni covor glasbeni spored na srednjem 202 m. Poslušalcem, ki niso val« m0' 4 spremljati teh naših oddaj na) V vemo, da v njih odgovarja)0 ^ pojasnjujejo vprašanja voliv' izvoljeni predstavniki občinski* J okrajnih ljudskih odborov. zaJe znova vabimo vse poslušalce« posebej iz ljublijansikega, kra^S',] ga ln novomeškega okraja« _ probleme in vprašanja s podfoC notranje politike, gospodars kulture, zdravstva in druga tva-'kii'J srečujejo v komunah, ustanovah podjetjih, pošiljajo na naslov: H Ljubljana, Tavčarjeva 17, 01L. ništvo oddaje »Razgovor z v° ci«. Na vsa vprašanja bomo ** odgovore pri predstavnikih °* jev ali občin. Te odgovore Pa f| ste slišali vsak petek ob l?-00 m programu na Turistično im olepševalno društvo Kranj, priredi v turističnem tednu dne 11. julija v Prešernovem gledališču v Kranju Javno oddajo: POKA2I KAJ ZNAŠ Avdicija za to oddajo bo v to- na prvem 327,1 m. Ko boste pisali, nam spoT' ,. če želite, da je vaše ime Prl vPtJ1|. šanju omenjeno v celoti, z za£B „e čami, ali želite, da se sp10* omeni. Torej vsa vprašanja volivcev' ^ katera želite odgovor naslov: RTV LJubljana, Tave8' va 17, Uredništvo oddaje »Bai vor z volivci«. ts RTV Ljubic ROMAN ll.dei 38 Mirni Malenšek Konic Legel je pozno in omočen od vina takoj zaspal. Spal je uro, dve, globoko in brez sanj. Potem se je zbudil. Skozi okna je silil v sobo modrikast soj iz fužine. Dojel je znani ropot, ki ga je bil vajen tako, da bi brez njega skoro ne mogel mirno spati. Obenem je čutil, da mu sili kri v glavo in mu razbija v sencih. Začutil je stari strah; sedel je na postelji in čakal, da bi napad minil. V zatilju ga je bolelo in modrikasta svetloba v oknu se je spremenila v zlobne plamenčke. »Jezus ...« je dahnil. Bojazen v njem je naraščala. Z roko je tipal po ženini postelji. Grabil je odejo, toda odreveneli prsti je niso več čutili. Samo zlobni plamenčki so mu čimdalje hitreje migljali pred očmi, rastli so in postajal zelenkasti. Potem se mu je zaiskrilo pred očmi, v njegovi glavi se je nekaj zaiskrilo in omahnil je v veličasten kres. Fužinarja Špana je zadelo božje ... IX Dominik je vse poletje nihal med veseljem nad uspehi, ki so bili tako veliki, da so njega samega osupnili in bremenom domačega spora. Na zunaj se je kazal bolj odločnega in samozavestnega kot kdaj koli poprej, znotraj pa ga je grizlo. Pogosteje kot prejšnja leta je odhajah s psom in lovsko puško v hosto, ne da bi lovil. Nemir ga je gnal zdoma. Ponoči se je obračal na postelji, ker ni mogel spati. V trgu ni bilo nikogar, ki bi ne bil vedel, da je Johana zadela kap, ker se je tako razburil zaradi primanjkljaja v Družbi. Tega je bil seveda kriv Dominik! Uničil je Družbo in potem je pokupil deleže. Dominik, ki je ujel govorice o tem, je rekel: »Naj bi bil več delal, pa manj jedel in pil in bi bil gotovo še živel. Kaj pa si je nabral toliko tolšče, da ga je zadušila?« Kovači pa so skomigali z rameni in nobeden mu ni dal prav. Na Johanovem pogrebu, ko je kot sosed nosil krsto, so se komaj zmenili zanj. Dominik je molče prezrl prezir in si mislil, da to ne bo dolgo trajalo. Toliko Družbinih deležev ima, da ga ne bodo mogli dolgo prezirati! Res se mu je že nekaj dni po Johanovem pogrebu približal Hetori, ki ga je skrbel primanjkljaj. Hetori je pametno uganil, da poslej med njim in Španovimi ne bo nobene zveze več, prav kot bi si ne bili v sorodstvu. Denar, ki ga je svoje čase obljubil Johan za kritje primanjkljaja je bil poslednji iz hiše in je lahko tudi njemu nekoliko pomagal. Zato je prišel k Dominiku, sedel v Gašperi-novi zgornji hiši, pil žganje in govoril tako gladko in zvito, da si je celo Dominik mislil: Ha, to ti je bilo sovraštvo, rekel pa ni nič in je Hetoriju v vsem pritrdil. Tako so skupaj z Rotarjem dosegli, da je Španova vdova plačala primanjkljaj — s tem pa se ji je Družba tako zamerila, da je Johanov delež malone pri priči prodala kamnogo-riškemu Herderju. V poletju je delo oživelo. Dominik, ki je prej z vsemi močmi rovaril proti Družbi, ji je zdaj spet s svojo neuničljivo podjetnostjo skušal pomagati. Zavrteli so vsa kolesa in segli po glavnici, da so mogli najeti delavce, ki so jih pozimi odpustili. Domink je vedel, da bo marsikateri kovač, ki bo imel redno delo, začel nezaupljivo gledati na Grošlja. Grošelj pa je kljub temu zbral precej kovačev, vendar ne toliko, da bi se ga bilo velikim podjetnikom treba bati. Od spomladi je Dominik spet pogosteje zahajal k Herderju. Postala sta prijatelja, samo Pavla ni nobeden več omenil. Kakor so bile zdaj stvari doma, Dominik ni več mogel upati na Pavlovo ženitev s Helo. Sicer pa so dekletu v vsej naglici pripravljali balo. Tisto o nekem jeseniškem inženirju torej le ni bilo Herderjeva izmis^j tina. Dekle so v resnici možili. Dominika je grizlo, & i mogel izpeljati tega svojega načrta, toda potolažil se i , tem, da nihče ne more imeti vseh malh polnih. Navse2 nje je bilo veliko, da sta bila on in Herder zdaj $ «< lastnika Družbe. Herder je včasih pokroviteljsko pot 1 jal Dominika po rami in navdušeno rekel: ,,, »Jaz in ti, Dominik... Midva jim bova dala vei »Čez dobro leto so lahko deleži vredni še enkrat liko, kot zdaj,« mu je odgovarjal Dominik, pon°serL,ri. to, da gosposki Herder govori z njim kot s sebi ena V začetku poletja je kovaška zadruga najela 11 ej napol podrtih vigencev v Spodnjem koncu. Zdaj je t^(l šlo zares... Podjetniki so se nenadoma začeli sil° * upirati temu, da bi zadruga začela delati. Iskali so 2 pritiskali na občino in se vozili k okrajnemu ^ dokler niso dosegli, da je komisija pri ogledu dvakrat . poredoma odbila prošnjo naj dovoli delati v starih ^ gencih, češ, da niso več primerni. Pozneje so uganly ^ bi bilo na mestu, kjer stojijo, že davno treba razširiti činsko pot. Kupili so staro podrtijo, jo podrli, širjep občinske poti pa so še za nekaj časa odložili. ^ zadruga kljub vsemu Grošljevemu prizadevanju ni n"1 ^, začeti z delom in podjetniki so se spet za nekaj časa dahnili. • Dominik bi res mogel biti zadovoljen, ko bi ga nc grizla misel na Pavla. Ozračje doma je bilo napeto, kakor že zlepa ne- . je poslala Vido k svojemu besniškemu bratrancu v ™ p da bi jo spravila Dominiku izpred oči. Ta bratranec, , podedoval kmetijo po starih, samskih tetah, je hišo V ^ uredil v gostilno in začel po malem bogateti. DorT11Ila t" vedel, da se Pavle vsako nedeljo vozi v Mlino in «j dela z Aninim privoljenjem. Ana se je tako za9rlZ^\V to ženitev, da bi bilo vse zaman, če bi ji jo skušal iz glave. KRANJ, 22. JUNIJA 1959 »GLAS GORENJSKE« 5 Obrazi in pojavi Človek-človeka Ste že kdaj razmišljali o ti- vedal, da ne sliši — da je ma drobnih obrobnih dogod- gluh. ki spremljajo naša vsak- Sprevodnikovo lice je spre- dania P scb pota. Največkrat ne! reveč smo zaposleni sami s °1> preveč zaverovani v svo- )a pota, da bi se nam zdelo Vredno razmišljati o stvareh, nam ne obetajo ne škode ne '•oristi. In vendar ni vselej ta letela rahla zadrega in opravičujoče se je nasmehnil. Iz torbe je potegnil blok in nekaj zapisal. Gluhi potnik je prebral in prikimal. Nato je zastavil, novo vprašanje in sprevodnik je odgovor spet n°- Kdaj pa kdaj utegne biti napisal. Ko je le-ta napisal pet tudi nepomemben obrobni do Rodek nekaj, kar nevsiljivo "odre v mali * svet človekove Kebnosti. In takrat razmišljajo . . . Pripovedoval vam bom o ta-*e>w nepomembnem obrobnem d(>XodkH. ali šest odgovorov, je potegnil iz torbe vozni red in si zapisoval nekakšne podatke. Potlej je izročil listek potniku. Na s prevodnikov cm licu sem zaman iskal izraz nejevolje. Nič takega nisem opazil. Njegov obraz je razodeval ■Avtomobilska cesta je kot zgolj toplo uslužnost. neskončen bel trak hitela pod Avtobus je prispel v Novo -olesa avtobusa. Prej kot v pol mesto. Gluhi potnik je izsto- Hfe bomo v Novem mestu in pil. Podoba je bila, da je pr- n&lo dalje proti Zagrebu. — vikrat v tem mestu in da ne ^ potnikih skoraj ne bi ka- ve, kam naj krene. In spet je Zalo ^govoriti. Bili so ljudje, bil sprevodnik tisti, ki ga je kakršne srečujemo vsak dan. rešil iz zadrege. Na kos papir- 'n vendar mi je pogled obtičal ja je nekaj risal in kazal n<- obrnil k sprevodniku. Po- segla v roke. Iz stiska rok in doba je bila, da ga nekaj spra- njunih pogledov nisem razbral SH)e. Ko je sprevodnik odgo- zgolj obrabljene fraze: Hva- Varjal, je potnik napeto gledal la; . . . Prosim! Bilo je mno- na njegove ustnice, kot bi ho- go več: človek je srečal člo- te' z njih razbrati, kaj pripo- veka! veduje. Ni razumel in zmajal Čeprav nepomemben obrob- le z glavo. In še nekaj sem ni dogodek — ostal mi bo v °pazil. Z bežno kretnjo je po- spominu. S. Š. šport - šport - šport - šport - šport IV. športne igre „Elektra" Kramj^Je: bil v .soboto in nc- odbojki, namiznem tenisu, keg-deljo .spet prizorišče množičnega ljanju, streljanju in šahu so bila športa. Tokrat so se v okviru IV. letnih športnih iger elektrogospodarstva Slovenijo srečali člani Zveze sindikalnih športnih aktivov »Elektra«. Otvoritev iger je bila v soboto ob 8. uri. Slovesnosti so priso- v soboto in nedeljo; privabila so številne gledalce. — Istočasno s IV. letnimi športnimi igrami elektrogoispodarstva Slovenije je bila v Prostorih doma JLA v Kranju otvoritev razstave povojnih uspehov elektrogospodar- stvovali številni gostje, med stva Slovenije, ki bo odprta do drugim predsednik OLO Kranj 27. junija. J Vinko Hafner, podpredsednik ObLO Kranj ing. Franc Vršnak, predsednik republiškega odbora sindikata kovinarjev Marjan Rožič, predstavnika Elektrogospodarske skupnosti Slovenije tovariša Sebacher in Jesi h pred sed- ^"'(EL Mar. okolica) nik Športne zveze Slovenije Leopold Krese, predsednik komisije za šport v delovnih kolektivih Jaka Kvas in predsednik DES Jože Zeleznik. Pred tribuno se je zbralo nad 800 tekmovalcev iz 35 podjetij iz Slovenije. Najprej je spregovoril predsednik pripravljalnega odbora iger Drago Chwatal. Poudaril je velik pomen iger, kar dokazuje tudi število nastopajočih. Medtem ko je ,na prvih igrah nastopilo le 200 tekmovalcev, je tokratno število štirikrat večje. Prisotne sta nato pozdravila predsednik OLO Vinko Hafner in predsednik SZS Leopold Krese. Slednji je med drugim rekel: »IV. letne športne igre »Elektra« so velikega pomena za vso našo družbo. Zveza sindikalnih športnih aktivov »Elektra« naj bo vzor ostalim delovnim kolektivom, kako je treba utrjevati telesno kulturo med delovnimi ljudmi.« Po svečani otvoritvi so se tekmovalci srečali v borbah za prve točke. Tekmovanja v atletiki, Rezultati tekmovanja: Atletika — tek čez drn in s(rn (1300 m) moški — 1. Rajtmajer (El. Maribor) 4:01,7; ženske 1000 metrov — Komel Stanka (El. Gorica) 4:27,5; višina moški: Koču-160; daljina: Pokorn (Elektropro-jekt) 6,54; met krogle: Uršič (El. Tolmin) 11,14; atletika moštveno: 1. Elek-tro Maribor okolica 305,5; 2. Termoelektrarna Šoštanj 151,5. Namizni tenis: 1. Elektropro-jekt; ženske: L Elektro Koper; — Odbojka, moški: 1. Industrija elektro vez; ženske: Elektropro-jekt; — Kegljanje, moški: 1. Elektro Gorica; — Šah: 1. Elek-troprenos; — Streljanje: 1. Elek-troprojekt 502,2; posamezniki: NA GOLNIKU MLADOST DRUGA Golnik, 21. junija. — Danes je bilo na Golniku republiško prvenstvo v rokometu za mladinke. Sodelovale so šTiri ekipo, in sicer iz Ljubljane, Kranja in Golnika. Lep uspeh je dosegla ekipa Mladosti, ki jo pustila za seboj lanskoletnega prvaka ljubljansko Svobodo. Največ zaslug za ta uspeh ima Jankavičeva, ki je bila tudi najboljša strelka turnirja. Rezultati: Slovan : Mladost 12:7; Svoboda : Storžič 4:2; Slovan : Storžič 11:0; Mladost : Svoboda 8:4; Slovan : Svoboda 13:2 in Mladost : Storžič 5:4. Končni vrstni red: 1. Slovan 6 točk; 2. Mladost 4 točke; 3. Svoboda 2 točki in 4. Golnik brez točke. J-k REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KOLESARSTVU USPEH PIRCA Kranj, 21. junija Včeraj popoldne je bilo na stadionu Mladosti odprto republiško kolesarsko prvenstvo Slovenije. Udeležilo se ga je pet slovenskih in en hrvatski klub Jursula Jožo (El. Koper) 181 kr. s skupno štiridesetimi tekmoval- ci. Dirke je pripravil Kolesarski klub Mladost Kranj. Rezultati: turisti, izločevalna vožnja: 1. Rode (Rog), 2. Jerman (Rog), 3. Kalan (Mladost); sprint, 200 m, juniorji: Cajhen (Rog), 2. Pire (Mladost), 3. Spevec (Rog), senior ji: 1. Flajs (Odred), 2. Novak (Rog), 3. LIrovat (Rog); 1000 metrov kronomeler — juniorji: I. Ukmar (Odred), 2. Cajhen (Rog), 3. Boltežar (Odred); senior ji: 1. Hrovat (Rog), 2. Novak (Rog). , 1 Najhitrejši so bili danes: Ukmar s 41,7 ter Cajhen in Hrovat s 40 kilometri na uro. TRIGLAV : NAKLO 12 : 0 (5:0) Naklo, 21. junija. V polfinalni tekimi za pokal FLRJ je danes dopoldne kranjski Triglav visoko porazil moštvo Partizana Naklo. Tekma spričo premoči gostov ni bila zanimiva. TRIGLAV : LJUBLJANA 27 : 25 (7 : 9) Kranj, 20. junija. V današnji prvenstveni tekmi II. slovenske ženske košarkarske lige je domači Triglav porazil Ljubljano s 27 : 25. TRIGLAV III : RADOVLJICA 66 : 24 (36 : 10) Kranj, 20. junija. Triglav III je danes v prvenstveni tekmi gorenjske košarkarske lige visoko porazil moštvo Radovljice s 66 : 24. V Skofji Loki novo kopališče IZ RAZGOVORA S PROJEKTANTOM ING. P. HAFNERJEM O SVE S C EVALE C MALI QT»LA$l Obveščamo cenjene odjemalce, ^ zaradi polletne inventure ne °m'J izdajali blaga od 23. junija *9. Priporočamo se za nadaljnjo altl°njenost. Trg. podjet. »Zelezni-Kranj. 3619 Kupim barako. Naslov v oglas-oddelku. 3634 Malo posestvo kupim najraje v °lici Kranja ali pa samo zemljo. 0r>u Zg- Gorje. 3667 s,Trgovsko podjetje Knjigarna ^o« Jenko Kranj obvešča vse - ttjene odjemalce, da bo v dneh lr in 30. junija ter 1. julija 1959 9ovina zaprta zaradi polletne in-e,lture. 3668 4 na pravni fakulteti 3 na ekonomski fakulteti 2 na medicinski fakulteti 2 na univerzi — matematika, fizika 1 na univerzi — zgodovina 2 na visoki fizkulturni šoli 2 na višji fizkulturni šoli 3 na višji pedagoško šoli —1 tehnični pouk, 2 fizika pedagoški šoli — 4 na visj i defektologija 3 na višji pedagoški jj^TARšl! Svoje otroke lahko poš- predvojaška vzgoja 1na.tal>0r.jenJe T .FaŽa"° 9ll 3 na ekonomski sredn; 31. S, šoli ki bo v času od 1. julija do avgusta 1959. Cena 3000 din. 3 na srednji glasbem soli (teo-p^lno ogroženi dobijo podporo. retsko ućit oddelek) J'Javite se na ObLO Kranj, soba 3 na učiteljišču (za delo v 40 — II. nadstroje, vsak dan vzgojnih domovih) 3 na administrativni šoli št 15. do 18. ure. Društvo prijate-Jev mladine Kranj. 3669 a JEGLIC ANDREJ iz Lesc od 15. ^Prila 1959 ni več uslužbenec na-v^a podjetja. Od tedaj dalje ni ^ £ Pooblaščen prevzemati za nas lLrŠna koli naročila pod našim okraja Kranj jei lQvom. S tem obveščamo pod-Jo ^. naJ se Edede naročil abrača-direktno na naš naslov »Eko-tN.^ki servis«. Liubliana, Moša 3670 pomoč- »RADIO«, Jesenice: 22. junija franc. barv. cinem. film »VRNIL SEBOM V KANDARO«; 23. junija amer. barv. film »AFRIŠKI LEV«; 24., 25. in 26. junija angleški film »PARNIK POTOPLJEN OD SRAMU« — predstave vsak dan ob 18. in 20. uri. »PLAVŽ«, Jesenice: 22. junija ital. franc. film »CABIRIJINE NOCl«; 23. junija franc. barv. cinem. film »VRNIL SE BOM V KANDARO«; 25. in 26. junija ameriški barv. film »AFRIŠKI LEV«. Predstave v ponedeljek, četrtek in petek ob 18. in 20. uri, v torek pa ob 17., 19. in 21. uri. Žirovnica: 24. junija ob 20. uri franc. barv. cinem. film «VR-NIL SE BOM V KANDARO«. Bohinjska Bela: 23. junija ob 19. 30 uri ital. franc. film »CABIRIJINE NOCl«. Dovje: 24. junija ob 20. uri barv. film »AFRIŠKI RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, Industrije bombažnih izdelkov Kranj, razpisuje naslednja delovna mesta: 2 UČENCA ZA PREDILCA 2 UČENCA ZA BARVARJA 5 UČENCEV ZA TKALCE 1 UČENCA ZA KLJUČAVNIČARJA i UČENCA ZA ELEKTRIČARJA Pogoji: 1. Da kandidat ni starejši od. 18 let. 2. Dovršena šolska izobrazba najmanj 8 ali 7 razredov osnovne šole. DVA TKALSKA MOJSTRA, potrebna' nekajletna praksa. DVA TKALSKA PODMOJSTRA — potrebna nekajletna praksa, lahko pa tudi tkalec prost vojaščine. Interesenti naj se javijo osebno v personalnem oddelku podjetja ali pa naj dostavijo pismene ponudbe takoj, oziroma najkasneje do 15. julija 1959. h..—*«** servis«, Ljubljane p'iada 39. sprejmem gospodinjsko g c°. Kajžar Frančiška, Podgora 24, j v'd nad Ljubljano. 3671 v »ćemo oskrbnika. Planinsko dru- Osi/ Javorni'k — Kor. Bela isce . r&nika in kuharico za postojanko Ijn.T lceva koča pod Triglavom. Pri razpisu imajo prednost otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, tisti, ki so z najboljšim uspehom končali zadnje šolanje in prosilci iz območja ameriški LEV«. Štipendije bodo podeljene za čas, ki je prosilcu potreben za dokončanje študija in v mejah odloka o višini štipendij. Prošnjo, kolkovamo s 180 din državne takse je vložiti pri OLO Kranj — Komisiji za štipendije. Prošnji je treba priložiti naslednje priloge: 1. življenjepis, 2. overovljen prepis zadnjega KONEC VOJNE«. spričevala (slušatelji Duplica pri Kamniku: 24 ZAHVALA Ob prerani smrti dragega očeta BEŠTER JANEZA iz Jamnika se zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali zadnj !i j ga spremili na zadnji poti ter darovali vence Vrbanovi iz i trenutke, in cvetje. Jamnika Bled: 22. in 23. junija vzhod-nonem. film »VRAŽJI KROG«; 24. in 25. junija ital. film »POTEPUH« — predstave vsak dan ob 18. in 20.30 uri. Radovljica: 23. junija ob 20. uri in 24. junija ob 18. in 20. uri franc. film »MARIANA MOJE MLADOSTI«. »SORA«, Škofja Loka: 23. in 24. junija poljski film »PRAVI Pokojenci zaželjeni. Plača po do- šolskega spričevala (slušatelji Duplica pri Kamniku: 24. in ° njegova hišna pomočnica to Jutro sedela pred televizorjem« namesto, da bi pospravljala so bel V._ J Duševne bolezni v svetu Vodoravno: 1. ostrivec, 6. država na skrajnem jugu Indije, 8. okrajšava za srednji, 9. moja (latinsko), 10. kratica za Združene države Amerike (hrvaško), 11. izumrlo evropsko divje govedo, 12. slovenski tedni, 13. gostija, 14. medmat, 16. dva soglasnika, 17. klic na pomoč, 18. francoski pisatelj (1805—-1876), 20. gričevje med Sočo in Idrijco severovzhodno od Gorice. Navpično: 1. kitajsko mesto v pokrajini Sinkjang, 2. nemški romantični slikar (1785—1847), 3. glej 11. vodoravno, 4. prislov, 5. roka v Nemčiji, 7. švicarski pesnik H827—1879), 13. načrt, 15. tuje žensko ime, 17. obmorsko mesto v Libanonu, 19. sibirska reka. REŠITEV KRI2ANKE ŠTEVILKA 14 Vodoravno: 1. kmet, 4. dok, 7. de, 8. usoda, 9. Ogulin, 11. erar,' 12. HT, 13. tri, L4. Kea, 15. Ia, 16. Avar, 18. prolog, 20. Natal, 21. jo, 22. c*5t, 23. ibis. V Ameriki so izdelali toodel ka- Navpično: 1. kdo, 2. megera, 3. bine za polet v vesolje. Model so Tula, 4. Don, 5. od, 6. kasta, 10. že uspešno izstrelili. Na sliki vl-Uri, 12. heroji, 13, piano, 14. kal, dite, kako je kabina pravkar ne-16. ara, 17. voli, 18. PTT, 19. gos. poškodovana pristala na morju. Povećanje mednarodnega letalskega prometa Dvanajsta skupščina Mednarodne organizacije za civilno letalstvo se je pričela 16. junija v San Diegu v Kaliforniji. Zaključki letnega pregleda mednarodne organi-rzacije govorijo predvsem o aktivnosti iz leta 1958. Porast v svetovnem prometu je nekoliko nižji kot v prejšnjih letih, toda v mnogih državah so zabeleženi dobri rezultati, število rednih letalskih zvez v vseh delih sveta se jo silno povečalo. Gleda-dano z zgodovinskega stališča je najvažnejši dogodek iz leta 1958, ko so uvedli stalne zveze z letali na reaktivni pogon. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo je pomagala 37 državam pri vzgoji pilotov in drugega osebja na letališčih. Med državami, ki so dobile tehnično pomoč od te specialne agencije Združenih narodov je tudi Jugoslavija. VŽIGALNIK IZ NEMŠKE GRANATE V BRNIKIH Franc Česen, 78-1etni gostilničar iz Spodnjih Brnikov pri Cerkljah, ima doma nenavaden vžigalnik, narejen iz nemške granate. To zanimivost pokaže vsakemu obiskovalcu. Granato je prinesel leta 1916 iz Romunije, iz nje pa Je naredil vžigalnik neki Ljubljančan. Vžigalnik iz nemške granate pa ni edina zanimivost ki Jo hrani Franc Česen v svoji gostilni. Vsa hiša Je zaščitena in vpisana že od 14. avgusta 1956 v seznam kulturnih spomenikov Gorenjske. Ko Je France gostilno leta 1909 kupil, je bila na dimniku letnica 1778. Hiša je torej že zelo stara (ta letnica seveda verjetno nd letnica nastanka) in Je arhitektonsko svojevrstno grajena. V zadnji številki »Kubrirja« — publikacije Organizacije Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo so zelo zanimivi podatki o duševnih boleznih. Povod za to je dal svetovno zdravstveno leto, ki se je pričelo pretekli mesec. V uvodnem delu »Kurirja« piše, da je v bolnišnicah več duševno bolnih kot pa ljudi, obolelih na raku, srcu ali tuberkulozi. Na vsakega bolnika v bolnišnici za duševne bolnike prideta dva zdrava, človeka. Podatki o številu duševno bolnih na svetu ne obstajajo. V evropskih bolnišnicah se zdravi okrog 2 milijona oseb. V ZDA pa je okrog 600.000 duševnih bolnikov. Sodeč po zaključkih nedavnega sestanka o duševnih bolnikih so najpogosteje živčno bolni intelektualni delavci. Dognano je, da se živčna obolenja povečujejo posebno pri pedagoških delavcih. Podatki klinike »Mayo« (ZDA) kažejo, da je od 100 zdravljenih pedagoških delavcev, 54 živčno bol- nih. V drugih poklicih so zabele- dinje 36%, zobozdravniki 30'/*' ženi naslednji odstotki: duhovniki poljedelci 19%, zdravniki 17 % in nune 42%, advokati in gospo-' mehaniki na železnicah 9%. Čez pet let 400 let Jezersko, priljubljeno gorsko letovišče, je eno izmed redkih turističnih točk Gorenjske, ki je ohranilo vrsto redkih zanimivosti. Slika spodaj prikazuje 395 let star stolp v Roblekovi domačiji. Tudi večji del poslopja je star skoraj 400 let. V njem je prebivalo že 11 generacij Roblekov, sedanja 12 pa se je preimenovala v Šinkovec. Vendar se po domače še vedno pravi pri »Robleku«. Na sliki desno je nenavaden obroč, ki visi pred vhodnimi vrati v Roblekovo domačijo. Obroč je iz kovine in je star najmanj 150 let. Nekdaj so tolkli po obroču in tako klicali ljudi k kosilu in večerji.