St, 91.
V Maribora, četrtek 8. avgusta.
V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat na todon, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman. za avstro ogprske dežele :i!i v Mariboru s pošiljanjem na dom. za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gora., za setrt lota 2 gold. 60 kr.   Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za č.'trt letal gold, 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od ootirittopne petit-
Dopiai naj se izvole frankirati. —
vrste 6 kr.
ee bo oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tlaka. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr
Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški uliei hišn. Štev 220. O p r a v n i i t v o. na katero naj se blagovolijo posili ari naročnine,  reklamacijo,  oznanila, t. j. administrativne reči. je v tiskarniei: F. S kaza in dr
v koroški uliei hišn. št. 229
Mrt>i na Ojg€»rNk<»m
bo imeli zadnje dni volitve za svoj ccrkveno-na.-rodni zbor, ki se suide v Karlovcih. Kljubu najhujši agitaciji srbskih rcakcijonarjev, katere je tudi ogerska vlada z vsem svojim vplivom podpirala, zmagala je kolikor dozdaj znano, povsod po Sremu, Vojvodini, vojni Krajini, — narodna stranka s svojimi naprednimi kandidati. Zadnji Čas smo opazovali viharno volilno gibanje med Srbi: večja narodna njihova časopisa, Miletičeva „Zastava" in Subotičev „Narod" sta prostore polnila skoro samo z agitacijo za te volitve, kakor je tudi glasilo srbske reakcije in narodnega odpaduištva .,Srbski Narod" vse sile napenjal agitujoč proti narodnim kandidatom. Iz tega je že razvidno, kako veliko važnost pokladajo srbske občine v Translajtauiji na ta cerkveno-narodni zbor. In to nij čuda, kajti s tem zborom in njegovo oblastjo imajo Srbi tako avtonomijo na narodnem polji, ki jih harem nekoliko narodno edini in je neizmerne važnosti za samostalen kulturen razvoj srbstva v monarhiji.
Osnovne točke od Nj. vel. potrjenega zakona, ki daje Srbom na južnem Ogerskem in v vojni krajini cerkveno avtonomijo, so take, da jih Srbi, kot za zdaj svojo „magna carta libei tatum", morajo braniti proti Magjarom in magjaronom kakor proti lastnim izrodkom. Kajti ta zakon in sabor nema samo odločevati o cerkvenih stvareh pravo-slavja, nego ima skoro celo srbsko narodno šolsko organizacijo v rokah. Vse srbske občine sočinja-vajo samoupravni okrog šolski, kateri si svoje učitelje in nadzornike sam izbira. Te šolske, po narodu slobodno izbrane šolske vlasti imajo pravico pedagogijske ustanove snovati, šolske knjige izdavati, učitelje postavljati in odstavljati j dalje imajo upravljati vsem šolskim fondom,  dajejo štipendije
— z eno besedo : ta cela cerkveno-narodna organizacija, katere legislativa in najvišji zbor je zbor v Karlovcih, je skoro popolna šolska samouprava.
Nij čuda, da torej Magjari, strahom videči kako divno se med Jugoslovani živečimi pod krono sv. Štefana, budi narodni duh, kako šole goje ta duh, ki nosi seboj narodno omiko in napredovanje
— da Magjari pisano gledajo na ves ta zavod, ter bi ga radi odpravili, ali pod oblast dobili, ali vsaj spačili in spridili s tem. da bi svoje kreature
na čelu v njem pripravili. In tacih kreatur so res našli — i v srbsko-pravoslavnem dnhovstvu samem.
Na čelu tistega duhovništva, ki stoji proti narodni napredni stranki, vojeni po dr. Milcticu in dr. Subotiču — stoji arhimandrit Angjelič. Ta cerkveni dostojanstvenik je iz gole sebičnosti na vladni strani, postal bi namreč rad srbski patrijarh, čegar stol je po smrti Maširevičevi že dolgo prazen. A baš ker je to naČelniško mesto jako važno x.a cerkveno-narodni zbor, dela narodaaj^st^iUta na vse kriplje proti njemu. Srbsko duhoTfflStvo je po veliki večini, sosebno mlajše, brez izjeme, narodno-liberaluo t. j. za samostalno narodno razvijanje srbskega naroda na naprednem potu vneto. To duhovenstvo hodi vse z Miletie-Subotičem. An-gjeliča se drže starejši, menj ali celo nič izobraženi popje, kateri mene, da je narod najbolji, če v gluposti in nevednosti ostane; med te spadajo razven nekoliko „parohov" tudi večjidel „kalud-žeri" ali srbski mcuihi, ki leuobo pašo laglje pri nevednem ljudstvu nego bi pri izobraženem. Kakih 30 teh čudnih reakcijonarnih duhovnikov se je bilo pred 14 dnevi z nekim manifestom javno oglasilo za Angjeliča in ogersko vlado. Kolikor dozdaj znane volitve dokazujejo, slava samosvest-nemii narodu, njegovim voditeljem, in mlajši narodni duhovščini, zmagala je napredna narodna stranka in magjarska vlada bode imela s tem ra Čuniti.
Dopisi.
Iz IJ u 1» I i i» n«». 0. avg. |lzv. dop. I Ker zdaj v pasjih dnevih politiku v senci počiva, zmanjka tudi nam dopisnikom gradiva za poročanje j zatorej morem deues poročati samo dve govorici, dva „glasa", ki sta „ počila" po Ljubljani, to je: poročam, kar sem od več strani slišal, ne vem pa, je-li gotova in čista resnica.
Prvi glas velja — možu sedauskeiuu, Napo* leonu 111. Pravijo, da je ta raz-slepar (pri katerem so nekoji redov' iskali) dal povprašati ali bi bil grad Tivoli poleg Ljubljane na prodaj« Ker jo ta grad lastnina ljubljanskega mesta, imeli so — tako pravi govorica — ljubljanski nemškutar-ski mestni odborniki (pa menda samo glave) skrivno sejo, v kateri so ukrepali, ali bi prodali
ta grad ali ne. Če je kaj na tem, — bilo bi pač čudno, da bi nekdanja last Radeekejra prešla v roke Napoleonovccm.
Druga govorica se tiče belgrajske svečanosti. Dežman je baje rekel, prebravši ,,Novice" : „čak'ie jaz bom dvema narodnjakoma ponudil pooblastila na vabilo belgradsko. Kekel bom, naj mi . . . dva predloži. Prepričan sem. da bodo dva figu-ranta zbrali." — Če je storil, kar je obljubil, se ne vem . torej tudi ne vem ali se je njegovo pro-rokovanje izpolnilo. — .Sploh pa se obžaluje, da iz Helgrada nijso nobenega narodnega društva vabili, temnč samo oficijelno mestno zborništvo. Nepovabljen gost nij pa nihče rad.
Iz IJlll»IJllll4k. 6 avg. — [Izv. dop.j (C. k. pošta i §. 19.; Kako spoštujejo tukajšnji postni uradniki ravnopravnost slovenskega jezika, in kako se rabijo slovenski (?) recepisi, naj Vam to-le pove. Poslal sem bil pred nekolikimi dnevi več reči na vozno pošto, med katerimi jih je imelo večina slovenske napise. Dotični nrad nik, kije opravljal tisti dan pošto, napravi nemške recepise, katerih se ve da nijsem hotel vzeti, temveč se mu jih lepo nazaj poslal rekoč, da terjam slovenske. Ko mi jih piše inermra ter pravi: ,,diese, Dummheiten". Kue dni pozneje, pošlje mi zopet nemško prejemnico, katera je zopet nazaj v poštno pisarno romala. To je poštnega uradnika tako razkačilo, da si je prisegel, ali bog ve kaj, mi nikoli ne dati slovenske sprejemniee, kajti vedno se mi le nemške pošiljajo. Ker se mi vže ne ljubi več pričkovati z uradnikom, stavim to-le vprašanje: Kdaj se bo uradnikom ostro zapovcdalo spoštovati narodno ravnopravnost i postave? Ali s tem spričujejo poštni uradniki svojo narodnost V kajti to ne delajo samo Aureiterji temveč tudi drugi narodnjaki, ali vsaj pravijo da so to. Ako se mi to še katerikrat pripeti, imenoval bom dotične uradnike, da bode jih svet slovenski vsaj poznal.
1% lM'illlorjtt. fi. avg. I Izv. dop. Čuditi se mora mnogi rodoljub, kako je mogoče, da se mnogi dopisi v slovenske časnike sučejo okolo nekih osobnosti (da bi treba u e bilo — je tudi naša želja. Ur.), a mej tem se zanemarjajo najvažniši narodovi interesi. Mi se pričkaruo, a sovražnik na tihem naprej širi svojo moč, ustvarjajo si trdna tla v uašej domovini.    Dokaz temu
Listek.
rVIs*t«ki*i jalnotšaJ  in i<I«*rtliioMt . *)
Ko zlila je žena sladko dišavo Gospođu na noge, brado rujavo Majal je Iskurijot: ropotajo Mrmrali učenci so. glave majajo : (Vinu ta potrata V Za drago mazilo Denarja bi bilo se mnogo skupilo! — Zameta! nij dišečega dara Človekov sin; učenec pokara: Pustite ženo, kjer bo se to bralo, Zcne se ime bo imenovalo. —
Od nekdaj na zemlji živi idealnost In njeno nasprotje: materijalu ost, Recimo: proza in poezija: Tu .luda in Marta, tu Krist in Marija. Glej jasno nebesko podobo Krista.
*> 1/. Stritarjeve na Ddnajl izišlo  knjižice „Proširi nova pisma iz Klizije."
Podoba poeta, idealista! Učenci z Iskarijotnm možaki Realni so, praktični, pravi prvaki.
Kar tožiš, da nij poeziji prijazen Prvak, to nam je že stara prikazen. Takrat, ko sem jaz po sveti še hodil, Enak je bil zarod, enako je sodil. Boril sem se z rovtarji, Abderiti, A s tako zalogo nij govoriti. Kaj slast je ljubezni, govori evnuliu. Vse misli, želje tiče mu v trebuhu! Ta rod za unieteljuost nij ti vstvarjen, Lepote ne zna, se slepoto vdarjen. Ko krt po zemlji rije za brano, Pogledati kvišku nij nin dano. Kar kaže dobiček, to mu je pravo,
Samo to ima pri njeni veljavo. Kaj graeij trojica, kaj muz mu zbor je? Melpoinona pleve naj, Pegaz naj orje! Po cvetnem, pisanem polji ga vodi. Kaj bode sena ? po glavi mu hodi:
Pnmladnji ko gledata gozd v zelenjavi, Deske se in hlodi vale mu po glavi: Ko solncc zaniaknen zreš padajoče, Zdihuje ti : Jutri bo spet prav vroče! To ljudstvo od graeij in muz zapuščeno. Umeje in zna na sveti le eno , Vse misli vrte se jim 0 Želodci . Kupci so dobri, a „slabi godci" ; Poskusi, spiši jim dramo, tragedijo. Po večno veljavni!) zakonik naredi jo;
Človeštva trpljenje, gorje jim kaži, Ki nič na sveti ga ne utolaži: Bros odkrivaj skrivne globočine, Ka/.svitljnj želja, naklepov temine. Življenja podobo pred oči jim stavi : Gemu to? reko, kaj tč onogavi In pesem — kaka poskočna, okrogla Edina gospodi goditi bi mogla, lincteljnost jim je ljuba in draga Samo. če jim probavljati pomaga. 0 da bi spoznali V svoji nevkretnosti I
jc velikausko podvzetjc na Krasu, kateremu osno-vatelji so sami nemški akcijonarji, uarnreč predor Krasa za vodotok iz Reke v Trst. V prejšnjih letiIi že se je mnogo govorilo o raznih načrtih, katero vodo bi se dalo z man j i mi stroški vpeljati v Trst, in to vprašanje jc mnogo resneje postalo, ko je bila pred tremi leti še ceh) voda iz Nabrežioskega vodotoka (— Lahoni tržaški mu trmoglavo pravijo acquedotto di Aurcsina, kakor da bi tam bili nekedajni oglejski zlatni rudokopi), presahnila, in je bilo treba voziti vodo iz Rcsan-dre v Žavljih. Lansko leto so Tržačani veliko merili, da bi reko Kižan v Trst speljali po onem potu, koder jc bil starodavni rimski vodotok iz Klinčiće nad Boljuncem; pred pa so že veliko potrošili za napravo predora is Trebenske jame nad Trstom, na dnu katere pravijo da Reka teče. Pa vsi ti načrti, bi rekel , so po vodi splavali. Gotovo pa smemo nadjati se, da se bode uresničil zadnji načrt Kraškega vodotoka. Več ko trideset let je od tega, ko jc neki angležki bogataš predložil bil načrt vodotoka iz Reke v Trst, ali ker je pogodbo stavil, da se ves dobiček za mnogo let le njemu pripusti, je pala stvar. Zopet pred nekaj leti je drugi inženir nemški isto stvar predlagal, da bi po načinu nabrežinskega vodotoka, s pumpanu vodo Reke v Trst napeljal, ali nij se mu posrečilo. Sedaj pa so se združili bogati bečki akcijonarji, med kojimi, kakor čujem praviti, je tudi velmož bogatašev Rotšild, in so že kupili najdolnje mline pri Reki, da bodo že drugo leto začeli vrtati predor devet stopinj Širok a ravno toliko visok, ki bi začenši pod Nakloni, pri Longari poleg Katinare pol ure od Trsta se končal , in voda bi od onod po strugi potoka Kluča, pri železničnem kolodvoru se v morje izlivala. Vsakako kaže onim možem dobiček, ako tudi ne bi mogli načrt izpeljati, vendar bodo zgradili velike fabrike pri Reki, in za blago pri- in odvaže-vati ne bodo v zadrgi, kajti niti pol ure od ško-cijauskc jame, kjer se Reka pod zemljo izgublja, je železničua postaja Divača, ki bode važneja postala, ko se bo državna istrska železnica v Ptuj (Polo) ondi z južno železnico križala.
Ako se pri vrtanji predora na jame in pod-mole (grote) namerijo, toliko ložej bodo cev zidali in izkopani grušč (materijal) spravili s pota. Nad-jajo se tudi dobiti žilo premogovo. Po opazkah geologičnih bi imela biti najveća moč preinogove skladnje ravno ondot, koder bi se prtdor narejal, kajti od obeh strani prihodnjega vodotoka se je že premog kopal, med Kozino in Rodikom v treh jaških, zarad male debelosti opuščenih, in pri Lipici onkraj Lokve, a skladi vise nasprotno tako, da po nacrtanom predoru Reke, ali najbrže dosti globokeje spodoj, je najdebelša kadunja (mulde) premogova. Znano je, de na Krasu drv priniauj-kuje, kolike važnosti bode torej premog za kurjavo v fabrikab. Pa še nekaj. Tržaško mestno starešinstvo se temu podvzetju protivi, ne zato,
Kaj narod je brez poezije, umetnosti! To, kar pomlad bi bila brez cveta, Kar brez ljubezni ndadosti leta, Kar brez mladosti življenje naše. Kaj srcu podaja naj sladke paše, Ko joka, z mehkim ga glasom tolaži ? Kaj naj mladost navdušuje iu blaži V Ko duh se v materiji tesnega čuti, Kaj lahke naj mu podaja peruti V Da iz meglene dvigne nižine Krepko se v neba jasne višine, Kjer glasno skrjanec zibaje se peva! Oj ti Poezija, nebeška deva! Človeškega ti ue zapusti roda, Ki solze so dćl mu, mnoga nezgoda; Po trudnih, temotnih potih brodi, Ti spremljevalka zvesta mu bodi. Ti hladi, celi mu rane pekoče, Otfraj mu pot in solze vroče; Ti mati mu bodi, ljub6 skrbeča, Tolažba mu bodi, upanje, — sreča ! -
kakor da bi Trstu koristi ne donašalo. temne zato , ker pride od Nemcev in Talijani nijso v društvu zastopani, ali znani g. dr. Rabi , juridični zastopnik predorskega akcijonarnega društva pravi: ako tržaški italianisimi ne dovolć , bode pa mini -sterstvo gotovo dovolilo. Kaj pa mi Slovenci ? Protiviti se tako koristnej napravi bi bilo nespametno, ali začasa naj se proskrbi, da bode do mačim ljudem, a ne izključi jivo N em c em, morda Prusom, in iz Nemškega poklicanim fabrikantom koristila. Že sedaj imajo Nemci veliko moč v Trstu, ko si pa napravijo velike tvornice pri novem vodotoku, bodo celo predmestje nemško ustvarili, ter napravili most do A d rije „svojim ljudem", ako naši nemarni ne bodo znali se kretati.
N Poliorjtt. G. avg. [Izv. dop.] Prej med nami Slovenci po kmetih ne bode na boljem, prodno ne bodemo domače župane volili, kateri so Slovenci. Po enih krajih so župani dobri, pišejo slovenski; a jih je tudi mnogo, ki le nemščino v občinski urad tlačijo in slovenščino zasmehujejo in zasramujejo. Videl sem te dni majhno slovensko pismice županstva v Janževem vrhu na županstvo v Rrezjah. Pisane so samo 4 vrste prav po domače. Ali slovenski jezik je župana v Brezjah tako razjezil, da je vse prekrižal in zapisal svojo oslarijo poleg: „Bfimisch versteht man nicht." Župan v Brezjah Slovence zastopa, pa se iz njih in iz govora njih očetov norce dela! To se ve, da poleg tega svojo bedarijo in puhlogla-vost kaže. — Pošte so tudi pri nas strašne v neredu. Priložim vam koverto, iz katere boste videli, da jc uradno piRmo od županstva na Po h o rji na županstvo v Janživrh - Arlica (tudi na Pohorji) romalo po kranjski Ribnici, Sodržici, Ljubljani, Mariboru itd. (Devet kolekov noRi ta monstrum poštno-uradniške nevednosti na sebi. Adresa jc popolnem pravilna, jasno pisana. Uredn.)
Iz i'mikala  (pri Kopru), 1. avgusta. |lzv. dop. I   Naš ,.paša" in „špetor školastik" se neznansko hudujeta na „Slov. Narod" zarad dopisa iz ('mikala v št. HO.   Prvi bi rad znal, koliko konjskih repov ste njegovemu novemu, častnemu naslovu prisodili in Vas je v sveti jezi rotil in žugal ugonobiti dopisnika, katerega misli — kmalu najti.   Največ ga jc srdil Ogrinc,  kajti  rekel je: Micii, mit einem Ogrinc zu vergleichen !* Rekel je, da bode „S1. Narodu" pisal iu pristavil, da ga slobodno imenujete ,.paša" ali  magari ,,grossmo-gul",  „špetor školastik"  pa je  pisal k nam list, v katerem pravi „mi šon anka slavjanaz"  in ponosno sam sebe hvali, da je v Dubrovniku veliko njegovih dalmatinskih umotvorov tiskanih bilo. In ,,Slov. Narod" nič ne ve o tem   imenitnem jugo-slavcnskem pisatelji —  Barrich! !  ,,Spctor školastik" je v Dolini zasačil dotično štev. „SI. Naroda", ter jo pobasal, da bi jo svojemu pobratimu pokazal.   Vsi koperski tolmači so  bili ta dan na nogah  in  prestavljali iz  Članka g.   paši nerazumljive besede.   Nij mu bilo nič kaj ugodno pri srci; novednma si je polovico svojih husarskih brk zgri-zcl.   Sam moram reči in pritrditi, da je oni dopis pri vseh naših lahonih precejšno senzacijo vzbudil. .'10. julija ko stopijo slovenski učitelji v dvorano, kjer jo bilo  ital.  učiteljstvo  s „špetorjem" zbrano, je bilo   vse tiho.   Nobeden  se  nij ganil niti pozdrava odvrnil; popolnem so jih ignorirali, „špetor" pa jih je po strani  ogledoval. Razprava se je začela o knjižnici.   Nasvctovali so Italijani za-se, vse Napoljske, Fireuške, Piemonte.ške knji-žure in časopise, za „madamigelle" tudi Gcnoveški „Modejourual" j v Avstriji se še sedaj tiska veliko ital. knjig, pa niti ena nij našla milosti pri teh La honili.   ,,Spetor" jc predlagal,  gotovo   ker se je hal naših učiteljev, naj se sprejme v to novo knjiž nico, tudi knjiga o avstrijski zgodovini, kar pa nij bilo od italianissimov sprejeto, rekoč : saj so knjige iz Italije, tudi z avstrijsko zgodovino pečajo. — Ko je bil potem odbor slov. učiteljev pozvan, naj predlaga imenik knjig in Časopisov za slovenski oddelek knjižnice, je povzel besedo učitelj slo venske stranke, in je hotel v hrvatskem jeziku go-
voriti. Lahoni so pa začeli takoj kaši jati in kričati „non intendiamo" ne razumemo)! Špetor, kateri je imel ta dan Bismarkov zvonec, je zvonil, in začel praviti, saj smo „fratelli" (bratje), in naj govore le oni slovenski učitelji, kateri se hočejo ital. jezika posluževati. Ker pa nij hotel nobeden slovenskih učiteljev italijanski govoriti, so prešli Lahoni ! Črez »lov. knjižnico na dnevni red Slovenski učitelji bodo proti tacemu ravnanju protestirali na deželni šolski svet, kar pa bode malo kasnilo, ker ,,vran vranu ne izkljujc oči". Dajo bil zanimiv ta zbor Lahonom, morete iz tega sklepati, da so italijanske madame pri obravnavah spale in jo ena, vslcd pretrdega dremanja pri ital. branji (ne govoru) znak s stola pala, kateri se je vsled njene teže razbil. To je istina! Po tem komičnom prizoru, je bila seja končana. Ti učiteljski zbori delajo čast Italiji, „špetorju" in paši, a ne omikanim ljudem. Napovedana jc bila druga seja za popoldne Istega dne, in tudi dve za drugi dan. Slovenski narodni učitelji so temu zboru hrbet obrnili in šli domu. Ostale so izmed njih za parado tri servilne kreature, med njimi tudi denuncijant slov. učiteljev, A. K. iz Loke. Mi Slovenci nemamo pri teh Veliko- Italianih nič iskati. —
Iz liana I a. 5. jul. |lzv. dop.] Mini-sterstvo za bogočastje in uk je letos prav veliko učnih pomočkov podarilo ljudskim šolam, šolskim in učiteljskim knjižnicam. Vrednost vacga darovanega blaga znaša več kot IG tisoč gold. Vi-diti je, da se ljudsko šolstvo vedno bolj podpira. PreteČeno leto se je podarilo naši šoli IG lepih Hartingerjevih kmetijskih tabel, ki bi pa bile pravi kiuč šoli, ako bi na šolskih stenah v primernih za to napravljenih okvirih, visele, in bi tudi več koristile deci, ker bi jih imela vedno pred očmi, jih ogledovala in bi iz njih tudi kaj čitala i. t. d. Močno me pa veseli, da se tudi letos nij pozabilo naše šole, ker jih je podarilo za bogočastje in uk, po nasvetu gospoda Gatti-a deželnega in g. Budala okrajnega nadzornika prav lep globus z annilarno kroglo. Blagorodnima gospodoma se tO javno zahvaljujem za zdatni pomoček. — Opomniti še moram, da slovenski globus smo žc imeli, ker nam ga jc naš izkušen in razumen župan g. M al nič hitro omislil, ko jc bilo po časopisih naznanjeno, da se dobi v Ljubljani. Koncčno naj še naznanim, da naš č. g. dekan Andrej Wolf je podaril naši šoli tri zemljevide (Kvropo, obraz cele zemlje v pohitali in Avstrijo); kijih izdala Matica Slovenska, in pa nekoliko knjig za šolsko knjižnico, ki smo jo zdaj ustanovili.
Bog plati! J. V----č.
IX llHlOZ. (Poštne v e g a v o s t i). Po-gostoma se toži v javnih listovih na poštne urade po Slovenskem zbog vršečih se neredov, bodi si ka časniki redno ne dospevajo, listi zakesnjujo ali povse zaostajajo, deli temu kriva vnemarnost poštenega OSODJa ali kaj druga V O takih zniotlji-vostih naj tudi jaz navedem nekterc primere.
Moj prijatelj je dal dne 22. junija na pošto ormoško list naslovljen: B. R. pri sv. Barbari v Halozah, in šče na levi strani zbog veče gotovosti pripisal: St. Barbara in d. Kolos. Napis je sev-sema razgovetno in razložno napisan, pismo lepo in lehko četljivo; vendar nek črnovestnik ali to napasti nevednež je besede: Sv. Barbari v Halozah — devetkrat prekrižal a nemške trikrat ter pod nje postavil: Talun Kalosca (morebiti Kaloča). In ta list namesto da šče isti den odrine v določeni kraj, krenol jc na Magjarsko, ter prispel dne 24. jun. v Kolozsvar, dne 2f>. ist. m. v Kološ, 4. jul. vzpet v Kolozsvar, G. jul. se jc šetal po Kaloči, 15. jul. po Duna-Potoji, IG. jul. priplantal drugoč v Kaločo , 17. jul. v Pošto*) in odonod natrag v Ormož. Odposlatelj je torej po dotekših 2b dneh vrnenega dobil svojega odposlanca, ter mi ga drugim načinom vročil z vnanjo pisano suknjo vred. Pred nekoliko leti je pisino s slovenskim naslovom odposlano na Vransko odromalo v Ljub-
») Nekaterih besed postnih  znakov no som mogel razvozlati. Pls(
(Dalje v prilogi.)
Priloga „SIov. Naroda" k št 91., 8. avgusta 1872.
I jam i, iu ondešnji poštni urad je račil poučiti ptujskega , ka je Vransko nekde na Štirskem iskati, in tako je vendar naslovijenec prejel list po treh dneh, a v navedenem primeru po BO dneh s pomnoženimi stroški.
Vedeti je, ka pri sv. Barbari v Halozah imamo vsakodnevno pošto iu v Ormož se lehko odo-uod pripelja v dveh urah, in itak ormoški poštar ue ve, kamor bi list obrnol. Tako so stranke močene na velik svoj kvar od kakšega zace-panega ali telebastega poštarja — celo mestnega. Kdo je dal pravico poštnim uradnikom na napisu namcnišče prečrtati ter tako spodbiti kan plače-nega pisma V
Dne 7. junija je bil na pošto v Ormoži zametek spisov pod istim naslovom, in šče dnes due I. avgusta ni duha ne sluha o njem. Nedobitev teh spisov je naslovljeucu na kvar uajmenje 80 gld., kdo ga razkvari?
S Preval sem prejel due 20. julija pismo, čegar zavoj je bil na desni strani prerezan in potem rega drugim papirom zakrpana iu prelep-Ijeua. Poslednji čin menda služi na osvct listne tajnosti. Dobro je nekokrat rekel dr. Rieger v zboru: znano jeste, ka se na pošti odpirajo listovi in čitajo. toda nasvetujemo konci, da se drugoč toliko pazljivo zaprejo, da naslovljenec vragometne poselnosti ne opazi.
Vsako omenjene bire prikazen treba naznaniti poštuem ravnateljstvu, in ako odouod ne bi bilo dovolje pomoči, pot je odprt k popečiteljstvu za trgovino. Živa duša se ne daj s tem preplašiti , da ne bi listov naslavljali čisto slovenski, nego delajmo to v dotičnih okoljih iznimno, da prebijemo vnem urnost in nezakonitost hudobnih nam keblačev. — Slovar 1863 na svetlo dan iskreno priporočamo poštnim nevoljakom.
Iz ■* i*»iijwli«»ffii, 5. avgusta. [Izv. dop.] — (Slovenske knjige za narodne naše šole.) ,,Učenec brez knjig in rokodelec brez orodja" sta izreka, ki drug druzega potrjujeta ter pomenita, da oba,, učenec in rokodelec potrebujeta pomočkov za izvršenje svoje naloge. Kolikor več in kolikor boljšega orodja ima rokodelec, toliko lože in boljše bode napravil si svoj izdelek. To isto velja o učencih zastran knjig. Našim učencem narodnih in srednjih šol še vedno primanjkuje šolskih knjig. Vendar za srednje šole imamo že učnih knjig za: veroznanstvo (za niže sr. šole), slovenski jezik, zgodovino, zemljepisje, prirodopis, kemijo in liziko, jako pičlo gre, akoravno je treba, vse naštete nauke tudi v tej šole prednašati. Za slovenski jezik imamo samo dve berili za vse 4 ali 5 razredov. Za zgodovino, zemljepisje, priro-dopisje, fiziko, geometrijo nemarno še šolskih knjig, vsaj od vlade dovoljenih ne. Kako je tedaj to? Ali mar nihče še takih knjig za narodne šole spisal nij? Vsaj imamo do 150 slovenskih profesorjev in mnogo ljudskih učiteljev! Zakaj se nihče ne poprime tega hvaležnega dela, da bi spisal takih knjižic za narodne šole? — Kes, izmed 150 slovenskih profesorjev lehko bi se ta ali ta poprijel spisovanja prirodopi.sa, geometrije i. t. d. za narodne šole, da se velikemu pomaujkauji teh knjig vendar enkrat v okom pride. To pa zlasti sedaj slovenske profesorje interpelirati smemo, ko nas skušnja nerazumljive reči uči v zadevi novih slovenskih knjig za ljudske šole.
Letos je »pisal narodni učitelj slovensko „Geometrijo za ljudske šole". Časniki so se o tej knjižici hvalevredno izrazili, akoravno se nijso spustili v temeljito in obširno kritiko. Knjižica ta došla je pred deželni šolski svet kranjski, da bi jo za šolsko rabo dovolil. Toda po nasvetu ravnateljev ljublj. preparandije, realke in gimnazije je deželni šolski svet nij odobril za šolsko rabo in samo šolskim knjlgarnicam priporočil. — Akoravno so v knjižici sem ter tja kake male pomote glcdč sloga in akoravno je marsikaj prekratko razloženo — iu akoravno nij kot prva slovenska geometrija ideal popolnosti, vendar vprašamo sledeče. — Zakaj je bila ta knjižica dana v pretres ravnateljem preparaudije in srednjih šol,
ki t. nijso vdani slovenščini iu sloveuskim knjigam in še celo protivuiki slov. slovstva, izmed katerih še eden slovenščine ue umeje; 2. kateri kot profesorji filozofije nijso in ne morejo strokovnjaki biti za ljudske šole, katerih na tanko nikdar ue poznajo, iu ne vedo, koliko iu v kateri obleki je mogoče učence ljudske šole sezuaniti s tem ali onim predmetom? —
Zakaj nij deželni šolski svet dal te knjižice, ki jc bila prav za prav namenjena ljudskim šolam tudi ljudskim učiteljem iu slov. uč. društvu v Ljubljani v pretres? Zakaj se z nedovoljeujem slovenske šolske knjige odteguje slovenski mladini sredstvo, s katerim si gotovo le koristiti, svoje znanje s pomočjo materinega jezika razširiti, a nikdar ž ujim škodovati ne more? Zakaj bi se Slovenci ne ravnali po pregovoru: Lnter z\vei Uebeln vvšihlt man das geringere? Zakaj se torej edine slovenske kujige zavruejo? Nemci v Avstriji svoje nemške knjige sploh hvalijo, v šole vpeljujejo in razširjujejo, pa so večkrat slabše od naših.
Na ta način se žali tudi čast Še tistih naših narodnih učiteljev, ki zvesto in krepko za narod Stoje', in jemlje se jim veselje delovati za narodno šolstvo; nemškutarji se pa veselč, da Slovenci sami slovenskim knjigam duri v šolo zapirajo, rabo nemških knjig pa m o 1 č e o d o b r u j ej o.
Mm Zllifl*4klm. 5. avg. [Izv. dop. I Proračunski odbor prekljuval se je vendar enkrat iz svojega ogromnega posla. Razen proračuna za avtonomne upravne stroške, ustanovil je tudi še proračune raznih deželnih zaklad in proračun za belovarsko županijo. Dokler se namreč naša in ogerska regnikolarna deputacija ue porazumeti zastran upravnih stroškov belovarske županije, se računi za njo celo posebe vodijo. Za tekoče leto je ogerski finančni minister v ime upravnih stroškov za belovarsko županijo dozvolil — bog si ga vedi, na kterem temelji — samo 100.000 gold.; proračun pa kaže potrebo 217.000 gold. tedaj man jok 147.000 gold. — Naj važnejšo nalogo ima pa gotovo naša že odbrana regnikolarna deputacija , kajti v njej leži rešenje našega državoprav-nega vprašanja. Ona je svoje delovanje že pretekli vtorek začela. Kakor se čuje je načrt o reviziji nagodbe že gotov. Morebiti pride že tečajem tega meseca na saborsko mizo. Zelo kočljivo je vprašanje: Kako naj bi v prihodnje Hrvatska in Slavonija ua skupuem državnem zboru 31 naših poslaucev, po razvojničenji vojne krajine iznašal bo pa broj naših zastopnikov 00 — 70. Ta veliki broj je, ki ogerskim državnikom preglavico dela, ter s strahom navdaja. Lonyay je že pri zimskih dogovorili v to privolil, ali prav za prav ta pogoj postavil , da se ua mesto dosedanjega načina zastopanja postavi drugi, za strankarsko razmerje skupnega drž. zbora manje nevarni načiu zastopanja. Neki ogorki časopisi so nasvetovali, posnemovavši cislajtanske centraliste, direktne volitve, češ te bodo ogorsko državno misel pogina rešile. Neposredne volitve pa ne bi celo nič pomagalo. Naši zastopniki bi bili vendar vsi enega duha, ne glede na to, da bi neposredno volitve bile grdo oskrunjonjc našo državne autonomije, in da bi ravno kar doguano pomirbo med našima strankama porušile, in politične strasti v našej deželi na novo do plamena razpihale. „Obzor" nasvetujc za rešavanjo skupnih zadev delegacije, kongruentne onim med Cis- in Translajta-nijo, in brž ko ne bo tudi naša regnikolarna deJ putacija ravnopravne delegacijo predložila, Neverjetno pa je, da bode ogerska regnikolarna deputacija v to privolila.
Včeraj jc šla mnogobrojna deputacija mest janov pred vladinoga načelnika Pričo, da ga je za čem prejšnjo obnove) mestnega zastopstva prosila. Čuje se, da bo Priča še tečajem toga meseca zaprošeno obnovo odrediti dal, ker je deputaciji odgovoril „da si bo prizadeval, da se zakon vrši." Ta čin bi ga zelo popularnega naredil. Poštanski magistrat je sklenil oficijelne zastopnike ua 22.
avgusta v Beligrad poslati, ter jo s tem svojim sklepom naš zagrebški magistrat osramotil, ki hoče bolje magjarski biti nego so Magjari sami.
Na materijalnom polji začelo se je pri nas živo gibanje. Do sedaj smo irneii samo dva de-uarstvena zavoda: staro hranilnico iu mlado es komptno bauko. Sedaj se pa že tudi snuje komercijalna banka, iu za osnovanje novih treh hranilnic in založnic so dobili dozvoljenje: konzorcij Kolarić, konzorcij Nugent in konzorcij Prister. Makauec je v proračunskem odboru prod lotil osnovo kupčijske akademije. Odbor je ta njegov predlog sprejel, iu kupčijska akademija se bo istodobno z vseučiliščem odprla. — Enako vesela prikazen je, da se broj naše učeče mladeži od leta do leta bolje rnuoži. Koncem minolega šolskega lota je bilo na naših četirih normalkah 1001 učencev, v ponavljajočej šoli 341, na gimnaziji 504, na sedemrazreduej veliki realki 210 iu na pravoslovnoj akademiji vpisanih 83, vkupno tedaj 2139 učencev!
Iz ISllIlHJil. 0. avg. [Izv. dop.j P sta voverci in Magjari so naenkrat postali Rusofili. Kako se vesele belega carja, da pride tudi v Berlin! V tem veselji, ki imajo nad carsko Rusijo, katero so do včeraj z blatom kidali (iu jo bodo pojutranjem zopet začeli) — prst strižejo iu nemški jezik kažejo Francozom iu pa uam Slovanom, češ: vi ste upali, da Vam bo Rusija pomagala, a ona je k nam prišla v svate, v naš pruski tabor! Naj se veselč. — Gotovo Magjar Andraši, kateri ima že po svoji krvi nagon Rusijo sovražiti, nij deležen tega veselja. Saj je on berlinsko poto vanje našega cesarja naplel, najbrž upajoč, da se tu naredi en prvi početek zveze — proti Rusiji. To mu jo izpodletelo, ker „ruski strijc" jc utegnil kaj slutiti in se jc kar sam povabil v Bciliu „mirovno fajfo" kadit, kakor so jo mogotci tega sveta že večkrat skupaj kadili, a kaka leta kasneje krvavo v laseh si bili —, t. j. narodi za nje.
Nemške novine vladne stranke same ne vedo pri čem so glede našega notranjega položenja. V „Pressi" berem članek, da je federalistična stranka popolnem, da, do cepedra razpala in onemogla, prav ustavoveruega Samaritaustva vredna. Komaj pa druge novine iste stranke v roko vzamem, ,,Mor-genpost," pa berem javk in joh nemške strahom objemaue duše, da so ti prokleti federalisti vendar le nevarni, da, ako jim v glavo šine, v rajhsrat priti, je ustavoverno miuisterstvo kar razpihano. Tedaj boje se eni iu drugi, mi se ne smemo!
Politični razgled.
Cesar Franc Jožef je potoval v Olomuc ogledovat taniošnjo garnizono.
Nadvojvoda Vil bel m se je povrnil iz Rusije.
Hrvatskemu saboru je vlada v seji 5. t. m. predložila osnovo postave o odpravljenji kazni tepenja (batiu); sabor je to osnovo z živio-klici pozdravil. Na to se bore mnogo peticij. Volitev magjar ona llatza v Jaški se anulira. Smaid sili na odgovor svojim iu Makančcvi interpelacijam. Več malih interpelacij se stavi.
Organ dalmatinske narodne stranke ,,Nar. List" piše «> p o goji h z d r u ž e n j a Dal m a-0 i je s 11 r v a t s k o i u S I a v o n i j o in pravi mod drugim: ,. Izreči moramo, da bi Dalmacija izgubiti ne smela nobene koristi, katere donos uživa. Seveda pa k tem koristim ne štejemo Zadarskoga deželnega zborčiča in namestništva. Mala je dika iu še manjša korist Dalmaciji imeti namestnika z 20 tisoči plače, z lepo palačo, z lepim parobrodom; a Z malo pravico nasproti kakemu postavljenemu komisarju in /. nobenim pravom proti dunajskemu ministerstvu. Vsckako bodo mestu Zadru ua misel prišlo, da bi so ne moglo imenovati glavno mesto. Ali ako se Zader spomue. kaj je bil nekdaj v dobi hrvatsko dalmatinskega združenja in kaj je danes, lahko se bode prepri čal, da nekoliko tisočov uiiroviue  ne pospeši ob
Čnega blag,ostauja iu da p o d b a u pomorski ua čelu pomorske vlade iu z lastnim delokrog o m . eden krediteu zavod, ena železua črta, eno pomorsko društvo iu dvoje troje obrtniških društev, gotovo dosti nadomestijo izgubo praznega naslova. Za ime dalmatinsko se uikdo ne more bati, ker je v naslovu trojedine kraljevine prvo, ravno tako bode italijanski jezik še vedno gojitev našel, katera mu gre in civilizacija po združenji Dalmacije s Hrvatsko ne bode škode trpela."
Na Ogerskem se te dni vrše zadnje volitve. Pri njih zmaguje levica in se tako odško-duje za izgube pri prejšnjih volitvah. Vladna ali Deakova stranka je početkom si priborila 52 poslancev več ko jih je poprej imela; sedaj ima samo še 16 poslanskih glasov več ko v zadnjem zasedanji in po verifikacijah utegne zopet uastati malo da ne poprejšnje razmerje.
Da se žalihog denašnja politična borba ne bije za svobodo in bratovstvo med narodi, temuč da je osobito od nemške strani boj, ki gre na uničenje Slovanov in romanskih narodov za to imamo naštevati dokazov vsak dan. Denes zopet tak dokaz navajamo. Pruski list „Berliner Tagblatt" pripoveduje, da se hoče v novi Nemčiji ustanoviti novi ..nemški orden", kateri bode imel nalog na zunaj, to je zunaj Nemštva, nemško stvar dejanstveno zastopati posebno, proti Slovanom in Vlahom t. j. Francozom („gegen Slaven und Welsche"). Znano je, da je nekdanji „nemški orden" z mečem v roči „kristijanil" Slovane „in druge barbare." Ostanki tega ,,reda" ho še v Avstriji in je navadno kdo iz kroga naše cesarske rodovine glavar ali „hoch - und deutsch-meister". Zdaj hote to čast Prusi reklamirati, ter bodo „red" gori rečenim namenom reformirali, s pristav kom, da odslej vitezi tega reda ne bodo samo plemiči temuč razni odlični Nemci, tudi borzni judje.   Poslednji so dobri za „chabrus."
5. t. m. so Poljaki praznovali stoletnico prve delitve poljskega kraljestva. Mnogi listi pišejo zarad tega članke, v katerih vsak po svoje osvetljujejo dejanje in nehanje Poljakov v zadnjem stoletji. Federalistična stranka v Avstriji se zarad te stoletnice težko simpatično k Poljakom obrača, k večjemu da jih omiluje. Poljaki nijso Avstrijci, njih srce bije samo za Poljsko, dasi je nemogoča, kakor je vsak, ki v zgodovinskih činih brati zna, prepričan. Že ponovito smo v družbi z drugimi federalističnimi glasili izrekli, da ravno Poljaki imajoči samo in edino poljsko, ne pa slovansko, niti ne avstrijsko mišljenje, so krivi, da je Avstrija polna nerešenih notranjih vprašanj: da je tako strašno razkosana v stranke, med katerimi je razdor tolik postal, da pota, po katerem bi se stranke vkup privoditi dale, skoraj nij več najti.
Nemški cesar Vilhelmje došel v Ga steiu se zdravit. O njegovem dohodu na avstri-janska tla ga je v imenu cesarja Franca Jožefa sprejel cesarjev brat nadvojvoda Karel Ludvik.
Bazne stvari.
* (Dr. Razlag o v „Pravnik slovenski)" pride za julij iu avgust ob enem na svetlo, ker je tiskarna, v kateri se zdaj tiska, koncem šolskega leta s tiskovinami preobložena bila.
* (V goriškem s e m e n i š č i) se začno pre-akušuje 10. avgusta; po dokončanih preskušnjah bo škof četrtoletnike, ki nijso še mašniki, in pet tretjeletuikov, za mašnike posvetil. Bogoslovccv je v drugem polletji 93; v L razredu 18, v II.' 26, v III. 29, v IV. 20; goriške nadškofije jih je 46, tržaške 20, pereške 11 , krške 8, kapucinarji 3, frančiškana 2, usmiljena brata 2, in iz Faence 1; med temi je 48 Slovencev, 24 Lahov, 18 Hrvatov in .'J Čehi. Preskušuje iz arabskega jezika jih je naredilo 6.
* (V Ogleju) kjer je bila 21. jul. veselica ljudska in kamor je bilo došlo veliko tujcev, je okrožni inženir g. Baubcla, ki vodi izkopavanje stanu , razkril 12 sto let star starorimski stolp.
„G1."
* (Okrožje novega sodišča (Gerichts-hof| v Mariboru) bi po želji mariborskega mestnega svetovalstva naj obsegalo te le soduijske okraje: Maribor, št. Lenart, Cmtirek, Radgona, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormuž, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenji Gradec, Marnberg, Arnfels. Z ustanovljenjem sodišča v Mariboru bi po mnenji mestnega svetovalstva napravljenje nove za mesto delegirane sodnije nepotrebno postalo.
* (Gimnazija v Novem m e s t u) je imela ua koucu šolskega leta 1872 130 učencev, po materinem jeziku 98 Slovencev, 8 Nemcev iu 3 Hrvate.
* (I m e n i t u a d o g o d b a.) V letošujem programu višje realne gimnazije v Novem mestu se nahaja v odelku „Gimnazijalna kronika" med drugimi za ono šolo važnimi dogodbami ena prevažnu, da je uamreč v teku zadnjega šolskega leta — žena gimnazijalnega direktorja Zindlerja umrla.
* (Nagla h mrt.) Kakor poroča „G1", je pripeljal Mohor J c 1 š i č , kmet za „Ražonarji" v Gorici domu sod vode, razpreže voli, popraša še po sinu , ki je že več časa bolehal — kar naenkrat zakriči na ves glas in se mrtev na tla zgrudi, in kmalu ves počrni.   Čudna smrt!
* (A v s t r i j a n ci glede u a v e r o.) Pri zadnji štetvi prebivalcev v Avstriji razven dežel egejske krone se je pokazalo, da so nekatere vere privržencev izgubile od predzadnje štetve ljudstva 1. 1857. Tako se je število rimskih katoličanov p o m a n j š al o za '/> '7,,, zedinjenih Grkov za 0T3%, nezediujenih Grkov za 0 08 %, Armenijancev za 0.01%, Kalviuistov za 003%. Pomnožili pa so se protestanti za 0'15% in Judje za 0*6 "/0. — Ozirom na posamezne dežele so se rimski katoličani pomnožili v Bukovini za 1 32 %, v Galiciji za 1-22%, v Dalmaciji za 0*84% na Ko" ruske 111 in Moravskem za 008 %. Zmanjšalo pa se je število rimskih katoličanov na Kranjskem za 0*06 %, na Štajerskem za 021%, ua Primorskem za 045%, na Tirolskem za 011 %, na Češkem za 0 09%, v Dolnji Avstriji (Dunaj) za 284 %, v Gornji Avstriji za 0 08 %, na Salcburškeni za 0 26 %» v Šleziji za 1'23%.
* (Prebivalstvo Čislajtanije) znaša po štetvi od 1. 1869, katere rezultat je ravnokar na svetlo prišel, 20,217.531 glav in sicer 9,814.038 moških in 10.403,493 ženskih, torej je 589.455 žensk več ko moških. Leta 1857 je prebivalstvo kraljestev in dežel v državnem zboru zastopauih zuašalo 15,588.142 ljudi, torej se je število prebivalcev od tedaj pomnožilo za 4,629.389 ljudi. Najbolj seje prebivalstvo pomnožilo v Bukoviui (81%)> najmanj na Salcburškem (6%). Na Štajerskem se je prebivalstvo pomnožilo za 27 %, ua Koroškem za 31 %, na Kranjskem za 8 %. Na eni kvadratni milji stanuje v Avstriji takraj Lajte v obče 3870 ljudi. V posameznih deželah je to različno. Tako ima Češka 5656, Moravska 5172, Primorje 4193, Štajerska 2899, Kranjska 2669, Koroška 1860 ljudi ua eni kvadratni milji. Glede razmerja po spolu se kaže v mestih večje število žensk v primeri k moškim. Vendar pa imajo zarad vojaštva mnoga mesta več moških ko žensk, tako med drugimi Dunaj, Maribor i u Celje. Gori zaznamovano število vseh prebivalcev Avstrije razeu ogerskih dežel se razdeljuje na posarnesne dežele po njih velikosti iu drugih različnostih. Največ prebivalcev ima Galicija, uamreč 5,418.016; Češka šteje 5,106.069. Moravska 1,997,897, Štajerska 1,131.309. Kranjska 463.273, Primorje 582.079, Koroška 336.400, Dalmacija 442.796 ljudi itd. Obžalovati mora pa vsak prijatelj popoluc statistike, da se pri štetvi prebivalstva na narodnosti nij nobeden ozir vzel. Žalibože je ona vlada, ki je I. 1869 na kormilu bila (Giskra), svoje sovraštvo predi ucnemškim narodom tudi v tem pokazala, da nij pustila, da bi število avstri-janskih Slovanov iu drugih Neuemeev ua dan prišlo. Seveda pa bila štetev po narodnosti pokazala ,  da Nemcev  v Cislajtauiji  še tretji del
vsega prebivalstva uij, da pa veudar oni nad ostalima dvema tretjinama gospodovati hočejo.
* (Cerkev u a Kranjskem) je vseh vkup 1481 in sicer 309 farnih, 1004 podružuih, 8 samostanskih in 160 kapel, v katerih se sme maše vati.
* (Grška kraljevina) ima po popisu 1. 1870 kakor se iz Aten „Vidovdanu" piše 1.457.894 prebivalcev. — Med temi je 5343 državnih činov-nikov, 1613 učiteljev 460 učiteljk, 1141 advokatov, 664!» duhovnikov svetskih in samostanskih , samo 12.420 vojakov, in 61.886 učencev.
* (Studentovski shod) bodo napravili češki študentje v Novem Mestu ob Metuji.
* (I z p r a z n e u a) je služba adjuukta pri okrajni sodniji v Velikovcu. Prošnje do 15. avgusta predsedništvu deželne sodnije v Celovcu. Znanje sloveuskcga jezika je pri prosilcih zaželeno („\vUnschcnswerth" pravi uradni razglas!) — Na gimnaziji v Trstu je razpisana profesorska služba za tilologijo j prošnje do zadnjega avgusta primorskemu namestništvu.
* (Utonil) je v Cel Ji pri kopanji pod starim gradom lovec Tomažič od bataljona, ki je v Celji štacijoniran.
* (V Ljutomeru) se bode ustanovila samo stalna dekliška šola z dvema razredoma. — Sola v predmestji sv. Magdalene v Mariboru se bode razširila v štirirazredno.
* (Izvoz in privoz Italije.) V prvih treh mesecih 1. 1872 je Italija izvolila blaga za 519,2 11.120 frankov, v Italijo pa se je privozilo blaga za 517,297.516 frankov. Ako se te številke primerijo z onimi zadnjih let, uajde se, da se je privoz po-111110y.il v primeri k prvim trem mesecem leta 1871 za 62,697.742 frankov, izvoz pa samo za 7,690.168 frankov. Iz tega se vidi, da sedaj v Italiji izvoz in privoz ne stojita v ugodnem razmerji. Veliko pomuoženje privoza je dolžnosti Italije proti drugim deželam znamenito povišalo.
* (Delegirana porotna ho d nij a) v Mostu je urednika „ Budivoja", kateri časopis v Budjejovieali izhaja, nekrivega spoznala.
* (Dunajske kasarue) je vojaško inini-sterstvo prodalo nekej družbi, katera bode kasarne premenila v navadne hiše. Za to pa se je družba morala nasproti eraru zavezati, da bode zunaj mesta nove kasarne postavila.
* (V Zagrebu) bodo vsled dobljene koncesije ustanovili nekateri hrvatski kapitalisti „centralno hrvatsko hranilnico (štediluico) in založni zavod" na akcije. Glavnica je 75.000, akcij je 1500. Od teh 1500 akcij bilo jih je 700 na javno podpisanje izloženih. Podpisovanje se je godilo 5. t. m. pri hrvatski eskomptni banki iu imelo nad vse sijajen vspeh, kajti 25.000 akcij je bilo podpisanih, torej nad 25krat toliko, kakor jih je bilo izloženih.
* (Iz Loma na Tominskem) se piše slovensko izdajanemu listu goriške-uatražujaške stranke prav zanimiv dogodek, kako so za ta hribski slovenski kraj zvonove dobili in privolili. D vi zvona jim je ulil znani ljubljanski zvonar nemško tar Samassa (siu poštenih slovenskih Zamaz). Veliki zvon je vozilo v hribski Lom sedem parov volov vpreženih. Strmi klanec iu teža, kakor tudi moč 14 volov — je v največjem klancu utrgala verigo v vozu privezano za katero so voli vlekli. Mogla bi se bila največja uesreča zgoditi; ali zad nji voli in hribski krepki slovenski možje, ki so voz spremljali, so voz s težkim zvonom srečno udržali, da jim uij v dolino  nazaj  samotež udri.
PoMlatiio.
Naj se dobro opazuje! Kdor za zdravje ust iu zob spodobno skrbi, bode našel, da je samo vztrajna pazljivost iu skrb v stanu, obvarovati pred mnogimi bolezni, katerim so ti deli trupla pred vsemi drugimi izpostavljeni, iu kateri, večkrat v našem življenji in v naših jedilih Vteme|jeno, se neogibljive in neozdravljive kažejo. Gotovo je torej največje važnosti zdravilo, kate o je dolgoletna izskušnja kot pripravno spoznala odpravljati bolezni v ustih in zobeh in povrniti normalno zdravje. Dr. Popp, c. kr. dvorni zdravnik za zobe ua Dunaji, mesto, Bogucrgasse
Nro. 2, pripravlja že 20 let tinkturo za usta in zobe, pod imenom: c. kr. avstr. n. priv. in prva amorik. in angl. patent. „a n at h e r i n o v a ustna voda"*) znana in po svojih zdravilnih učinkih tudi izven Kvropc razširjena. Boham v zobeh vsake vrate, s/ah duh v ustih, zobni kamen, otekline, majajoči se zobje, nezdravo zobno meso, gobe, tudi Skorbut, se po tej esenciji temeljito odstrainjo in po vztrajni rabi se vsi deli ust takih bolezni obvarujejo. Zato jo nij samo priporočiti kot zdravilo nego tudi vsakemu, ki, kakor gori omenjeno, skrbi, da si organe ust zdrave ohrani in ona bode njegov dotični trud gotovo z dobrim vspehom olajšala in podpirala.
*) Dobi  so  pri gosp. Mart   (lolot)U v Ljubljani in pri gosp. Ant. Deperis-u v Vipavi.
Listnica. <*. B. na P, „Nij so dobro z bikom bosti.* Zato v koš. -Rokopisi se no vračajo" to je načelo. — G P. Lopo prosimo, pridržirc tako pridige za sobo. Vaš obzor je majhen. Poleg tega niti naročnik nijste, od kod torej Hi jemljete opravičenost našo sodelavec „soliiioštrovati", katerim glede delavske /.možnosti niti jermoiija ne od-vozoto.
Dunajska borsa 7. avgusta.
Enota! dr?., dolg v bankovcih .  60 gld. 80 kr.
Knotni drž. dolg v srebru .   72   „ 16 „
1860 drl, posojilo.....103   „ 70 ,
Akcije narodne banke    ...     8   „ 58 „
London.........110  „ no „
Kreditne akeije......337   „ 10 „
Napol..........6   , (4,
('. k. cekini.......•>   „ 31 r
Srebro........ 110   . BO .
SLAVIJA.
Gospoda I vitim l,uki«-*i
iz T e t r i n j e je sprejela zavarovalna banka „Slavija" v definitivno službo kot potovalnega uradnika za jugo slovanske dežele.   Dovoljujemo si tedaj imenova-
nega gospoda čestitemu p. n. občinstvu k sklepanju zavarovanj najgorkejše priporočati.
Glavni zastop vzajemno-zavarovaliie praške banke „Slavile1, v Ljubljani.
.lan. I ,:i<l- t?ei"ii.v,
i 148—1) generalni zastopnik.
P<Mli*iižiiiea
štajerske eskomptne "banke
Mariboru
prejemi je  «l<>iitirii«» * los£«» v  VNllki izvoljeni viMUKONti proti blaga jnienim litsoui
(t'assascheine) in v giro conto (cliequc8).
Obresti*
1Il»K»Jiil*Iil llMti v oddelkih a gld. 50,   50O,    1000, 5000
s -I- |M»|*c*€*llti nazaj plačljivi brez napovedan ja.
„ &lft       „ r n       pri lOdnevneui uapovedanju.
€tilr<»€*OlltO(chcqucR; „ & r r n       brez uapovedanja.
„ fllVi      v r        n      Vrx BOdnevnezn uapovedanju.
(147-1)
se lahko godi v*llli tlim v uradnih urah od 8' ,—11. ure dopoldne; iz       j'cvailjc menjic sc vrši od 3.—4. ure popoldne. Hffa.iaitM>i*9 4. avgusta 1872.
Borzni komptoar in inenjavnica
dunajske komisijonske banke
SclioUcnriiigr IN,
prejema vse kakor  koli imenovane liiaithlM*. UMkiiJitNl44». in l>01*ZII4k |»ONl<».
Naročila na tukajšnjem trgu in iz provlneije se jako naglo, reelno in promptno izvršujejo in sc vrednostni papirji in valuto po borznem komptoaru kupljene z obzirom na vsakokratno stanje denarnega trga pod najbolj cenim) pogoji obdeljujejo.
Poslovne prostornosti so vsak dan od i), ure zjutraj do (J. ure zvečer brez prenehanja občinstvu odprte.
(I3l—7) _
Liebig'"v Kumys-ekstrakt
od dunajske zdravniško oblasti kot zdravilo priznan in od krakovske učono družbo posebno priporočan, po soglasnem pritrjanji medicinskih fakultot prvo vseli do /.daj proti pljučni sušici poznanih in rabljenih zdravil.
Taisto ozdravlja brž in sigurno: Jedko, (belo v razvitem stanji) tn-hrrkiilo/u (prikazal: kašljanje krvi, boktična groznica, zmanjkovanjo sapo) /cloti«'■■!, «■■•«*»nI lit liroiililnlni kutni-, hiimiiiIJo i uIh»siv., krvi) VBled dolgih bolezni in nadeljevatiega rabi jenja merkurijala, chloroMl« (hledokrvnost), iiN4liiiiu. Mušeitje, l»olenJr hrbtne«* nnr/(«i. Ii> »terijo in mIh-boMl ihrev.
Za steklenico I gold. a. v. Kistieo od 1 steklenic doli do vsako more. Raspoliljanje na vnonjo oHkrbljujo generalni zalog
,,Knmys - Iloil • Aiistnlt"
Wicn, Mariahilferstrassc 86. Bern (S. Fricdli jim.)
NH. Dozdaj   brez vspeha — z medicino  — zdravljeni bolniki naj zaupno z Liubigoviin ekstraktom zadnji poskus narede.
(106—-gg)
! 25clt iMt U clcl!
Pravi prostor najbolj Se ure najceneje kupovati,   je to%orili<*ll za lire F11 jI PA FROIOIA
prodajajo s
Vse  uro,   na  sekundo regulirani f>letiMi gara urijo. Samo 17 ali 18 qld. 'T11V an»ieiaapwtao v ognil i»<>-
a /.hti'i'iin HriMiriui kroiuiuirtrska ura 7. dvojnim plsloom, profloo nnailirunu, z verlllOO Iz tnlmiziuta in mt-iluljoiinm vri-il.
SamO  14  ali  17  (lili   l,ruv "nl?l«,ik" srobrna kr.muni«'-*»    " Mki
liothenthurmstrasse, JVr, 9, getjeniiber
trsku   liru i. enojni m   pl.iiri'in in kristalnimi Mrkli 7. vciiJiii, in nicilalionom v toku.
Samo 19 ali 20 ald. 8Iebr"1..r*Vlen.twTiv Yt* tkV*3l
«* za navijanj«-, h kristalnimi stekli \ tiajlini'jii'in lisi'iicni toku.
Samo 8 ali 10 ald i"uv »"Kl<,ik» oiundmat« ura. %•
°" W   a"   ,U UIU#     rul.inlli, kristali.cn.  Hlrklu, lino
rertilOO i/, talmi/.lutu, utfujUHtiui tokom in piMtiicn i m r>li'tiiiiu garantilnim liHtom.
Samo 14 ali 18 gld. '."'!.lv »Iffi?1*^ v"nr,'0iu:Hk'1 ,,r.11
*» a la princa o I VValoi ntUinoCneJ1 iepra Ualilna » kriHtalniin -.i. kloni, kolesjem |i nllila v jiraviMii, <"intoni zlatu ; to uvr imajo proti il ril tri m l>i'i-iln<»a, da no dajo liri'* kljtu'a navili ; 1 takim uram dobi vsak varižico i/, tuimizlata z uicil.iljonom in irarautilnim  lis.oni zastonj.
Samo 12 niti        v laimi/latu z dvojnim plaiSetn, m-
vonetO, Hkakiilcnn, krNialuimi slekli iu niklovim koliNJtin, r. VOrlliofl \f- prRVCfI tal mi/.lata, mcitaljonom, usnjaMtiin tokom in gariintilniin listom vrni.
Samo 28 do 34 ald.  ■">»"»* iiaorno-romontoank«
■ u i ji , ki Hi! tla brei   kljuni na-
viti, 7. veriSlcO lz talml/.lata In mnlaljouoiii vrcil.
Samo 15 ali 20 gld. '" v f*f*n*, »»«iern» ma, s
*»        k r is t ii I o i m      1.1..m. ili   .ii.i n.. VAriilOO in ini'ilaljotiom.
Samo 12, 15, 18 gld. M" f* i«r*JSJ|B ."ffb'r* iJf1"
a 1 i |m : lil l ■.li-l. 1 i, i i i m lj i I u ni i lor-
iniit, prillno v otfnji |>o/.:aiVnn /. vurižii'o za okolo vratu vi0 v toku.
IhO' z dvojnim plnlSom In to«
ril loo M nkolo vratu, zl.iia ura /.u (foajir h kristalnim
■teklom in vorilloo ia okolo
vratu.
Samo 16. 18, 20 gld. Samo 22, 25, 30 gld.
lrr \Vollzeile va Dunaji.
Take. ki so vsak niosee navijajo Ure za pisarnice ghl. 10   15, 20. Ure za kavarne gld. lf), 25, 80.
Zltito uro 'i iroapc / diamanti in \ url Rli Uiti i i »kolo V rutu. Ist«'    dvojni m ;il i.riin.
gld. 88, 30, 83,
Vela delavnica za popravke.
Samo 40 ali 48 gld. Samo 60 ali 70 gld. Samo 75 ali 100 gld.
Samo 70° 80J0O gld. £tUnimniinkior tf°'poao " Stare ure, gostokrat dragi rodovlnakl apo-
eomn on nli ion nld   Utt «drojnlm plailom. minki, so popravljajo in narejajo tako, kakor bi
;>amo »u an i^u gm. noy0   VvAW z;i .m|)r,ivko 8 r)lotno gWanoy0
Samo 200 ali 400 gld. pđ^oJ|nta0pWtom.^amonto*r, B,d- lVt«    8 tl° 10
Srebrno urno verižico gld. 2.50, 8, 4. 5, 6, 7, 10 do lUllllfl iII Sil III«! %alOft*a
Zlate*ume Vertfioe gld i«, -»o, 25, :jo, 3f>, 40, r>o, v™ amgMhOt e#f o«f      f« Bmtmt—tetm
60, 70, 80, 80. 100. r f,»Mrfo»ii,
Budilo! i uro 7 gld Vntled poNrl»n«>ara Imenovanj« dvorna
Uro za na steno h podobo, 2. 3 in 4 koso igrajoče. zalagarja Nj. Vel. kraljico Viktorije, kralj. Visok,>st.
gld  70  HO  90                                           ' princa   Waloskega  in   vojvodo Kdinburgskega. Nj.
Uro h trepetikoijom, 2, 3 in 4 koso igrajoče, gld. 80, Vol. Sultana in Nj. Vel. kralja Portugalskega
t   i1?0. L2?'n u i         • v    .. ir ,ir rr 7r Pismena naročila
Igralnico, 2, 4, l>, H kosov igrapico, gld. 15, .15, 55, 75.
Album za fotografije /. muziko gld. H, 10,12 do gl. 15. so za postni povzetek ali poslan 2nesek v 24 mah
TobaSnloe z muziko 7 g!«l. 50 kr. store, Na posebno željo se tudi ure iu verižice pod
Bmodkamiee Z niu/iko 1H gld. povzetkom  na  izbir   pošiljajo in za nazaj poslano
Šivalnico z muziko 15 gld. denar vračujo.
Ure s trepetikeJjem lastnega izdelka s 5letno Oene našo tovornioe so vedno nižjo ko
garancijo: povsod najnižje in stojimo vedno s BVOJlml izdelki
Take, ki so vsak dan navijajo gld. 10.  11. 12. na vrhuncu časa.
Take, ki so  vsak H. dan navijajo  gld. 16, 17. 18, VmI, ki nove naročiti želo,
19, 20, iJ2. Val, ki staro za nove zamenjati žele,
Take, ki se vsak S. dan navijajo in vsake pol ure W>l« ki slabi« za  dobro  zamenjati  želo, so
bij »j o gld  30, ;J3, 35.                            , prosoui. naj se na to lirino obrnejo.
Take, ki se vsak 8, dan navijajo,  vsako četrt ure Staro   /lato  in srebro,  državni papirji,
bijejo iu ure ponavljajo gld. 48, 50, 55. .n> /:i najvišje oene namesto plačila jemljejo.
Tovornica za ure W. I'Voiiiiii-ii Rothenthurmstraase 9, IBiiiiia.l.
š*i'1*fl *f«'iPfi»'Stfina M€* #9'4tt'i ! V najnovejšem easu naznanjajo trgovci z igranimi iu bazarji, ki si ime tovoruiearji ur pri-Bvojujejo in celo svarila na svitlo dajejo, popolnem navadne ure brez vrednosti za angleške. Mnoge pritožbe, katere nam o tem dohajajo,
nam dajejo povod svariti pred tem sleparstvom in p. t. občinstvo varovati škode. (,'{(;_L2I)
^T" r^^Ji rr^i r<^i rr^i        r^Si        rxvi rv^i r^^i
Mariborska
ESKOMPTNA BAUKA.
w
C« ^ast nam je oznaniti, da je društvo
„Mariborska eskomptna banka"
začelo svoje opravke po pravilih od vis. c. k. ministerstva notranjih zadev potrjenih, z odpisom ddo. 28. junija t. 1., št 10139.
Opravki našega delniškega društva se berejo v sledečem §. 9. naših pravil.
Temeljni kapital obstoji iz 500.000 ft'lcl. a. V. v i.iOO poplaćanih delnicah po &00 fi ld. Firma se bode podpisovala po določbah §. 2. naših pravil, ki se je tudi spodej natisnol; pristavili smo tudi imena gospodov članov našega opravilnega odbora, ki so dali protokolirati svoje podpise pri kupčijski sodniji.
Opravki.
Društveni opravki so:
a) Eskomptirauje in recskomptiranje nicnjic.
b) Izposojevauje zajmov ua blago, pridelke, vredna pisma, in prodaja teh zastavljenih vrednosti po načinu naročil (komisijom.
c) Sprejemanje denarja na tekoči račun, ali na daljše določene obroke po pogojih, kakor je določuje upravilni odbor za neko dobo.
Društvo sme tudi izročevati blagajnične uakazbe za denarje, ua tekoči račun sprejete, ali na ime, ali na princ-sočega, ki jim obresti prirastejo, iu ki se ne smejo glasiti na menj ko na oO gld. a. v. z določenim plačilnim obrokom, ali plačljive po odpovedi; nadalje vložne knjige, od 1 gld. naprej. Svota tekočih blagajničnih nakazeh in vloženih knjižic se mora vsaki mesec razglašati, iu skupno nikoli ne sme preseči dvojne svote v istem času poplačauegu dclničnega kapitala.
d) Opravki po prepisanju (giro).
e) Opravki ha ti k i ni. komisijom in menjavanje denarjev.
f) Udeleževanje pri osnovanji in obdelovanji obrtnih, trgovskih ali drugih namenjenih naprav, in njih podpiranje po nakupu akcij ali zadolžnic, — na stalni račuu, ali ua zastavo, ali na naročeno prodajo.
g) Udeleževanje pri javnih ali osebnih zajmili ali tako, da društvo ves zajem, ali nekoliko njega prevzame ua svoj račun, ali na uaročilo, ali da ga posreduje.
h) Izdavanje listov o shranjenem blagu (Warantov) po določbah ministerskega ukaza ddto. 19. junija 186(i. št. 8(1 drž. zak., ino naprava dražeb takega blaga po postavnih določbah.
i) Izdavanje lastnih zadolžnic z obresti ali na ime, ali na pri-nesočega. Take zadolžnice morajo biti plačljive ne pred jednim letom, in ne kasneje, ko v desetih letih, pa nesinejo se glasiti na manje, ko na sto goldinarjev. Njihova svota nesme nikoli preseči polovice poplačanega dclničnega kapitala.
Obrazci blagajničnih nakazcb, vložnik knjižic in zadolžnic se morajo predložiti državui oblasti za odobrenje prej ko se izdavajo.
i
Firma.
Društvena iirma se glasi „Mariborska eskomptna banka1', in se protokolira po postavnem načinu. Firma se podpisuje ali po dveh članih opravilnega odbora, ali po jedneni članu opravilnega odbora z jednim društvenim uradnikom vred, ki ima prokuro. Nad podpisi se besede „Mariborska eskomptna banka" ali pišejo ali tiskajo po stampilji.
Vsaki prokurist se vselej podpisuje s pristavkom „per prokurau.
Dosehmal so protokoli runi podpisi od šest članov opravilnega odbora, namreč gospodov: Albensborg Ludvig,
Badl Anton, Ogriseg G. H., Perko Franc, dr. Reiser Matevž, <ir. Sernec Janko, <><i katerih tedaj po dva podpisujeta društveno firmo.
"V"  M;i i-il m>i-ii meseca julija in72.
_____ f *mUmbš\
Jlcra oIhcsH §i>ri naših opravkih določila se j<* isaČasno lako-l<>:
Jemljemo 7   °/0 na tukajšne menjice,    mesece tekoče: 7l/ 4 (143—3) 8     „   „       ., „      6 „
Domicilirane menjice se eskomptirajo za l/a % draže     tukajšnih menjic enakega obroka.
Za zajme na /ustavo jemljemo 7 °/0 in dajemo na državne zadolžnice in prioritete do 8/ii ]VA druge papirje, v borzi prodajljive do     kurzne vrednosti.
Dajemo 5° p vloženo denarje, od dnevu vloge do dneva izplačanja j pridržali smo si le za vloge erez 2000 gld. tridnevno odpoved, za posebno visoke vloge pa odpoved po posebni pogodbi.
Srebro in zlato kupujemo po 1 °/0 pod dnevnim kurzom in prodajamo po 1 %, nad njim. Zastran blagajničnih nakazeh in vložnth knjižic moramo ie le vladino dovoljenje dobiti za dotične obrazce, tedaj bodemo razglasili dotične določbe drugokrat.
Našn pravilu se dobijo v društvenem lokalu; osnovati mislimo po njih posebno kreditno društvo, in m/pošljemo ob enem vabila l< pristopu. Člani tistega društva dobijo določen kredit pri nnši banki, ak.0 izpolnijo pravilne dolžnosti.
'in .rm :rn. nin ipio. ni ir-initPjLg-
In
7TT
lzilatelj in odgovorni urednik Martin Jelovdek
'tiskar: l'1. S kaza m dl'UgiU.