OSREDNJA K OTOŠKA KNJIŽNICA r~ 62590 RAVUE f 4 KOROŠKE '1/^1/1/14/1/ GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC — GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA R. O. LETO XXII — ŠTEVILKA 3 MAREC 1989 POŠTNINA PLAČANA GOSPODARJENJE URESNIČEVANJE CILJEV POSLOVNE POLITIKE ZA LETO 1988 V tem poslovnem poročilu povzemamo iz poslovne politike za leto 1988 temeljne cilje in njihovo uresničitev ob zaključku poslovnega leta. 1. Gospodarjenje z gozdovi naj bi prilagodili stanju gozdov glede na stopnjo poškodovanosti. Zavzemali naj bi se zato, da bi na vseh ravneh ukrepali proti onesnaževanju okolja in pospešili proces odpravljanja največjih žarišč onesnaževanja. Gozdovi so namreč prav v naši koroški regiji najbolj poškodovani in počasi se veja, na kateri sedimo, suši. Poškodovanost gozdov zaradi onesnaženega zraka se v letu 1988 ni zmanjšala. Gozdarstvo samo tega ekološkega problema ne more odpraviti, lahko pa ga nekoliko omili — s povečanim deležem varstvenih dnin za zatiranje lubadarja, ki se pojavlja v večjem obsegu zaradi vedno manj vitalnih gozdov, z večjim gozdnim redom na sečiščih, z detajlnim gojitvenim načrtovanjem. Takšno delo v gozdu pa seveda povzroča višje stroške poslovanja, saj se je povečal delež slučajnih pripad-kov, kjer so normativi nižji. Prav tako pa je potrebno trajno Foto: Matjaž Motalo EN m MAREC k0t j$kra fihep.eneee tli v srcu! Pričakovanje. Dan se nagiba v noč. Rahel trepet, trofeica upanja. Globok vzdih ob* spoznanju, da je »njen dan ejiak dnevu«. % vzdrževati gozdne prometnice na celotnem območju, da so goztjdjfa stalno dostopni. Gozdarji so poskušali s p/edavanji na naših šolah dvigniti ekološko zavest predvsem mladih ljudi. 2. Izvršitev plana blagovne proizvodnje in gojitvenih del Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov 1. 1988 v primerjavi s planom za leto 1988 Plan 1988 Doseženo 1988 Indeks DS 100.600 m1 104.507 m1 103,9 zs 114.400 m1 118.143 mJ 103,3 Skupaj 215.000 m* 222.650 m* 103,6 Gozdno gojitvena dela v letu 1988 v primerjavi s planom 1988 Plan 1988 Doseženo 1988 Indeks DS 10.478 dnin 10.772 dnin 102,8 zs 9.616 dnin 10.882 dnin 113,2 Skupaj 20.094 dnin 21.654 dnin 107,8 Plan je bil v preteklem letu v celoti izpolnjen na področju količinske proizvodnje pri pridobivanju lesa in gojenja gozdov, skladiščne manipulacije, transportne dejavnosti. Pri gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic plana nismo dosegli- CLS Otiški vrh je v letu 1988 predelal 109.000 m3 lesne mase, kar je za 15 % oz. 14.000 m3 več ko planirano. Zaloge, ki so se mu nabrale v letu 1987 ob rekonstrukciji, je zmanjšal za 5.000 m3. Število zaposlenih je zmanjšano za 4,1 % oziroma v povprečju za 4,5 % ob 4% povečani proizvodnji v primerjavi z letom 1987. Iz tega sledi, daje produktivnost skupno narasla za 9 %. Povečanje produktivnosti je rezultat boljše organizacije dela, višje stopnje mehaniziranosti dela in tudi enakomernejše proizvodnje preko celega leta, kar so omogočili ugodni vremenski pogoji. 3. Razvoj novih izdelkov v lesni industriji Ob stalnem spremljanju trendov ponudbe in povpraševanja na svetovnem trgu in doma posodabljamo in prilagajamo naše proizvodne programe trgu. V proizvodnjo uvajamo novo tehnologijo ter s tem postopoma izvajamo prestrukturiranje proizvodnje v tržno interesantnejše izdelke. Tehnološko prenovo mora spremljati tudi kadrovska prenova zaposlenih v proizvodnji in zato že drugo leto vzgajamo generacijo kvalificiranih delavcev za lesno industrijo, ki jo izobražujemo na šolskem centru in v vzorčno-učni delavnici v Slovenj Gradcu. a) VRATNA KRILA: — program »EKSKLUSIV« v variantah za vratna krila — program »EKSKLUSIV« (— letvice za furnirane podboje) — program zasteklitvenih rešetk — iz lesnih odpadkov — poenotenje odprtin DIN—-JUS pri stilnih vratih poenostavitev in pocenitev proizvodnje — izboljšanje fizikalnih značilnosti vratnih kril uspešna realizacija projekta zvočno izolacijskih vratnih kril. b) NOVA LAMELNA VRATA - TSP RADLJE-PODVEL-KA: — masivna smrekova varianta — preizkušanje načina, kako furnirati pokončnike za lamelna vrata, ki so rezani iz dolžinsko spojene lepljene plošče — reliefna lamelna vrata. c) RAZVOJ NOVIH FRONT (IPH) - TSP RADLJE Začeli smo s poskusno serijo proizvodnje masivnih pohištvenih front na CNC tehnologiji. č) OSVAJANJE PROGRAMA KUHINJSKIH KORPUSOV V TIP OTIŠKI VRH Pričeli smo s poizkusno proizvodnjo enokrilnih korpusov na novi tehnologiji robne obdelave in nadaljnje finalizacije ivernih plošč. d) POVRŠINSKA OBDELAVA OKEN V TSP RADLJE Uvajanje poskusnih serij, za katere potrebujemo novo tehnologijo. 4. Izvršitev plana proizvodnje v lesarstvu in pregled dosežene proizvodnje in produktivnosti v lesni industriji v obdob-ju 1985-1988_______________________ TOZD PLANIRANO % DEJANSKO %INDEX Žaga Mislinja 18.911 4,07 18.192 3,97 96 Žaga Otiški vrh 21.836 4,70 20.761 4,53 95 Žaga Mušenik 14.298 3,08 13.233 2,89 93 Žaga Vuhred 35.108 7,55 31.867 6,96 91 Skupaj žage 90.153 19,40 84.053 18,35 93 TIP Otiški vrh 67.646 14,56 68.435 14,94 101 TP Pameče 70.691 15,22 71.691 15,65 101 TP Prevalje 56.070 12,07 56.397 12,31 101 TSP Radlje 87.281 18.78 88.578 19,33 101 Nova oprema 92.779 19.97 88.986 19,42 96 Skupaj LIN 464.620 100,00 458.140 100,00 99 V žagarstvu je dosežena planirana proizvodnja s 93 %, vzrok za nedoseganje je predvsem v nedobavljenih količinah hlodovine. — Od planiranih 115.000 m3 hlodovine je bilo na žage dobavljeno 109.439 m3. Proizvodnja v finalnih TOZD je bila dosežena s 101, razen v TOZD Nova oprema, kjer je bila 96%. 5. Kadri Dolgoročni cilji na področju kadrovanja so bili obravnavani in sprejeti na posebni seji centralnega delavskega sveta. Uresničevanje nekaterih bistvenih nalog pa prikazujemo v poročilu. Stanje delavcev po stopnji izobrazbe OO LET* 19*5-196« .. STOPNJA IZOBRAZBE V /1 19*9 IV^Šl 1986 £22 '9*7 198* Grafični prikaz po stopnjah izobrazbe delavcev nam kaže, daje struktura izobrazbe v DO ugodna in se še izboljšuje. Primerjava dejanske stopnje izobrazbe s predvideno po delovnih opravilih - I. 1988 2D.CO PO RAZvOJ MB DEJANSKA ! STOPNJA IZOBRAZBE Še vedno pa je velika razlika med zahtevano in dejansko izobrazbo predvsem na 1. stopnji. Prav tako nam še vedno manjka 1 % visoko strokovnih delavcev (strojniki in računalničarji). Stopnja fluktuacije je bila v letu 1988 11,45 in seje gibala v slovenskem povprečju. BOLNIŠKI STALEŽ V DO LESNA GLEDE NA POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH OD LETA 1985 DO 1988 Gibanje bolniškega staleža od leta 1985 do 1988 nam kaže trende zniževanja. Leti 1986 in 1987 sta bili na področju bolniškega staleža izredno neugodni leti. Število štipendistov 31. 12. 1987 31. 12. 1988 193 236 V letu 1988 smo podelili 62 % razpisanih štipendij, v letu 1987 pa 31 %. V letu 1988 smo v delovni organizaciji planirali 1% znižanje števila zaposlenih. Dejansko se je število zaposlenih zmanjšalo za 60 ljudi, kar je 2 %, od 2938 na 2878. Najbolj se je zmanjšalo število zaposlenih v TSP Radlje (20 ljudi) in v delovni skupnosti (14 ljudi). 6. Trženje V letnem planu trženja smo predvideli izredno težavne pogoje za prodajo na domačem tržišču in tem pogojem smo prilagodili našo tekočo poslovno politiko. Razmerje med ponudbo in povpraševanjem po izdelkih našega programa se je spreminjalo izredno dinamično in v kratkih — zelo težko predvidljivih časovnih intervalih. Pri našem komuniciranju s tržiščem smo izhajali iz predhodno opravljenih raziskav in analiz in smo sorazmerno visoko stopnjo poznanosti (image) podjetja na domačem tržišču dopolnjevali z informacijami o izdelkih, prodajnih mestih in prodajnih aktivnostih ter tako vzdrževali stike s končnimi potrošniki in posredniki. Sorazmerno uspešno smo izkoristili možnosti plasmana na izvozno-konvertibilno tržišče in z izvozom v vrednosti 14,506 mio $ povečali izvoz za 51 % ter tako že tri leta zaporedoma beležimo visoke stopnje povečanja izvoza. Grafični prikaz gibanja izvoza v $ za obdobje 1985—1988 LETA Izpolnitev količinskega obsega prodaje na domačem trgu lahko v celoti ocenjujemo ugodno, po posameznih obdobjih in programih pa različno. Prodaja oblog upada tako na domačem trgu, še bolj pa v izvozu. Naš program oblog že desetletja ni inoviran in proces padanja prodaje, še bolj zaslužka, lahko ustavimo samo z novim programom in bolj prilagojeno ponudbo. Zaradi izredno povečanega izvoza vratnih kril je bila v drugem polletju bistveno manjša prodaja vratnih kril in SU-MO podbojev na domačem trgu, kot bi sicer lahko bila glede na tržne razmere. Prodaja vzmetnic na domačem trgu ni dosežena, v izvozu je sicer presežena, vendar so pri tem izdelku razmerja med domačo in izvozno ceno izjemno neugodna in z vidika finančnega rezultata Nove opreme tak izvoz ni več možen.. Osnovnega cilja na področju prodaje na domačem tržišču, da povečamo obseg prodaje preko lastne maloprodajne mreže in inženiringa, v letu 1988 nismo dosegli. Odprli smo si- cer nova prodajna mesta, ki pa še ne dajejo ustreznih rezultatov. Usmerjanje prodaje na druge prodajne kanale (predvsem trgovska podjetja) je neugodno vplivalo na finančni rezultat preko večjega obsega odobravanja rabatov in daljših plačilnih rokov. Nedosežena načrtovana struktura prodaje po smereh in poslabšanja le-te tudi proti letu 1987 je lepo razvidno iz grafičnega prikaza. STRUKTURA PRODAJE PO SMEREH PRODAJE (vrednostno) \\WW\V0 IBP IZVOZ DR POTR TRiPm. LASTNA rR Povečanje števila prodajnih mest in števila zaposlenih na teh mestih ter istočasno nedosežen obseg prodaje nam jasno kaže na padec produktivnosti v prodajnih enotah na zaposlenega v lastni prodajni mreži. Leto prodano enot štev. zaposlenih produktivnost 1986 126.100 90 1.401 1987 177.100 109 1.625 1988 164.400 118 1.393 I nd.: 87/86 88/87 140 121 116 93 108 86 7. Naložbe v osnovna sredstva in financiranje tekočega poslovanja V letu 1988 smo ustvarili 8,6 milijarde investicijskih sredstev iz naslova amortizacije, 1 milijardo din smo pridobili iz-združenih sredstev drugih DO in koristili 2 milijardi din investicijskih kreditov. Ta sredstva smo vložili v izgradnjo oz. v nabavo novih osnovnih sredstev v višini 10,2 milijard, za 2 milijardi din smo odplačali kreditov iz teh virov in za obratna sredstva namenili 800 milijonov din. Naložbe smo financirali z 77 % lastnih sredstev in 23 % kreditov. Pogoji za pridobivanje investicijskih kreditov so zaostreni in tako na tem področju zmanjšujemo zadolženost (odplačali smo 2,5 milijarde, na novo najeli 2 milijardi) in si slabšamo ročnost virov. Večje naložbe: gozdne ceste in vlake 1 milijarda 1,5 milijarde 1,7 milijarde rekonstrukcija TI P 4,4 milijarde Problem zagotavljanja likvidnosti je bil v LESNI tudi v letu 1988 eden osrednjih problemov, za katerega vsaj v enem delu (lesarstvu) objektivno nismo mogli najti ustreznih rešitev. Gozdarstvo si je v letu 1988 s kontinuirano proizvodnjo, dobrimi poslovnimi rezultati in z znižanjem zalog ustvarilo ugoden finančni položaj. Dosežen je bil cilj poslovanja z lastnimi sredstvi, viški sredstev pa so bili pod bančnimi pogoji usmerjeni za financiranje lesne industrije. V letu 1988 je gozdarstvo bistveno spremenilo vrednost svojega knjižnega premoženja v družbenem sektorju, saj smo ocenili vrednost gozdov in ga vpisali v knjige. To je pomenilo, da se je vrednost premoženja za gozdarstvo kot celoto povečala z indeksom 250 in gozdovi v strukturi vseh sredstev gozdarstva pomenijo 60 % vrednosti premoženja. transportna in gradb. mehanizacija oprema skladišč Za lesno industrijo ugotavljamo nasprotne trende. Neustrezna struktura ročnosti virov ne kaže izboljševanja. V času višine inflacije in približevanju obrestnih mer realni ceni kapitala in z obstoječim asortimanom proizvodov v lesni industriji ni realno možno ustvariti tako visoke akumulacije, da bi prišlo do vidnih pozitivnih premikov v bilanci stanja. Strukturni premiki v bilanci stanja ne dosegajo načrtovanih. Najbolj odstopajo terjatve do kupcev, kjer smo še v letu 1988 imeli velik vpliv neplačane realizacije, kupci so samovoljno podaljševali roke plačila, obresti pa priznavali le delno. Poleg tega niso dosegli ustrezne strukture prodaje po prodajnih poteh in tako lastna prodajna mreža ni pripomogla k načrtovanemu izboljševanju likvidnosti. Terjatve so porasle z indeksom 443, oz. v strukturi zaloge hitreje od 18 % na 22 % vseh sredstev. Prav tako so rasle v strukturi zaloge hitreje od povprečne rasti vseh sredstev in predstavljajo 30 % vseh sredstev. Zmanjšali smo sicer delež surovin in repromaterialov, porasle pa so zaloge gotovih izdelkov, sicer ne fizično, ampak vrednostno. Tem gibanjem povečevanja sredstev nismo sledili z ustvarjenimi lastnimi sredstvi (saj bi samo za pokritje povečanih terjatev in zalog morali ustvariti 90 milijard akumulacije, kar pomeni 4 mesečna realizacija v lesni industriji). Padel nam je torej delež lastnih sredstev za financiranje vseh sredstev od 34 % na 29 %. Če pa izločimo osnovna sredstva in ostala dolgoročna sredstva, ugotovimo, da nam za pokritje zalog ostaja le še 16 % lastnega denarja, po vseh teorijah za uspešno in varno poslovanje pa bi zaloge morali imeti 100% pokrite s trajnimi viri. Posledica takšnih gibanj je seveda plačilo visokih obresti za sposojena sredstva. Lesna industrija je plačala v letu 1988 40 milijard obresti, od tega 35 milijard revalorizacijskih in 5 milijard realnih. Tako lahko ugotovimo, da kljub ugodnim trendom pri gibanju fizičnih kazalcev, finančni pokazatelji, posebej v bilanci stanja, niso ugodni. Nujno moramo ukrepati na področju ne-obrestovanih terjatev. Tako dolgo brezobrestno kreditiranje kupcev kot ga nam vsiljuje trgovina nas počasi uničuje. 8. Finančni rezultati Visoka inflacija otežuje ali skoraj praktično onemogoča realne primerjave rezultatov med obdobji oz. s plani. Zato se bomo v tem komentarju k finančnim rezultatom Lesne po ZR 1988 posluževali predvsem strukturnih primerjav in primerjav s kazalniki. Delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku nasproti letu 1987 je porasel, kar ima kot posledico padec ekonomičnosti poslovanja, za enako višino porabljenih sredstev smo ustvarili manj. Delež amortizacije ostaja enak, delež dohodka pa je zaradi porasta porabljenih sredstev tudi padel za 1 %. Bistveno seje spremenila tudi struktura delitve dohodka. Za splošno in skupno porabo se je delež zmanjšal po osnovi dohodka in bruto osebnih dohodkov od 44,6 % na 38,3 %, zmanjšal se je tudi delež za neto osebne dohodke in skupno Struktura delitve celotnega prihodka 120.00 1987 plan 1988 dcs.1988 ,\\w\\\w pcr. sre ! 4mort 0 : Ar--gozd j dchcdev. porabo delavcev od 45,2 % na 39,3 %. Bistveno pa se je povečal delež obresti od 8,2 % na 15,3 % in za akumulacijo od 2 % na 6,9 %. Vsi kazalci z izjemo ekonomičnosti poslovanja, kot so rentabilnost, reprodukcijska sposobnost, pa kažejo ugodna gibanja v primerjavi z letom 1987, posebej v gozdarstvu. V letu 1988 so vsi tozdi razen Nove opreme poslovali pozitivno in smo skupaj v delovni organizaciji ustvarili akumulacijo v višini 3.856.610.000 din. Izguba v Novi opremi je znašala 242.686.570 din plus 13.551.440 din potrebnih za odplačilo sanacijskih kreditov iz preteklih let, ki jih je ta TOZD moral poravnati, pa zato ni ustvaril potrebnih lastnih sredstev. Struktura delitve dohodka I b 120.00 r 100.00 80.00 60.00 40.00 20.00 0.00 1987 plen 1988 dos.1983 W\V\\\\ prisp.iz ddr *aa crisp.iz HT>' -eere obr' Tati \0D + .9SP Akti—izgvč' Področje osebnih dohodkov je bilo omejeno z zakonom in družbenim dogovorom. Lesna je izplačala oz. poračunala osebne dohodke za leto 1988 v okviru vseh zakonskih možnosti. Kljub maksimalnemu koriščenju vseh zakonskih možnosti ugotavljamo realni padec osebnih dohodkov. Osebni dohodki v Lesni so porasli z indeksom 260, življenjski pa z indeksom 299,6 %. Iz tega razmerja ugotavljamo realni padec OD v Lesni za 13,2, v SRS pa za 11,4. Lesna je v letu 1988 izplačala komaj 90 % povprečne slovenske plače v gospodarstvu, po primerjavah glede na kvalifikacijsko strukturo pa bi morali biti na povprečju. 9. Zaključek Ko s poslovnim poročilom ocenjujemo poslovanje v letu 1988, lahko ugotovimo ugodna gibanja vseh fizičnih kazalnikov (proizvodnje, produktivnosti, izvoza) in manjše uspehe pri finančnem rezultatu, čeprav so le ti v primerjavi z letom 1987 tudi ugodni. Poslovanje gozdarstva lahko ocenimo kot najugodnejše v obdobju zadnjih let. Gozdarstvo je vložilo veliko sredstev in znanja in doseglo pomembne uspehe tudi na področju razvoja novih izdelkov v tozdu Transport in servisi. Tudi lesna industrija je glede na položaj na trgu dosegla ugodna gibanja pri povečanju proizvodnje, produktivnosti in izvoza, vendar svojega finančnega položaja zaradi povečanja zadolženosti ni izboljšala. Tu je potrebno takoj pričeti uveljavljati cilje iz strategije lesne industrije, kar pomeni povečati promet na zaposlenega. Predvsem pa je potrebno s kvaliteto izdelkov in kvaliteto poslovanja v celoti plasirati na trg takšne izdelke, ki bodo imeli ustrezno ceno in za katere bomo dosegli plačilo v normalnem roku (max. 30 dni). Poslovodni odbor r v j DOPISUJTE V GLASILO POSTOPEK ZA SPREMEMBO ORGANIZIRANOSTI LESNE Glede na to, da zakon o podjetjih, kar se organiziranosti pravnih subjektov tiče, velja za gospodarske dejavnosti, za nekatere druge med njimi tudi za gozdarstvo, pa še ne, ker bo za to področje gospodarjenja izšel poseben zakon, se v Lesni lahko organizira po zakonu o podjetjih le lesarski del delovne organizacije Lesne. Ta se reorganizira tako, da delavski svet obstoječe delovne organizacije, kot nosilec pobude in aktivnosti za določitev predloga organiziranja določi predlog organiziranja lesne industrije, določi predlog statuta podjetja lesne industrije ter razpiše referendum zanj. Referendumska odločitev v lesarski panogi poteka tako, da odločajo vsi delavci te panoge z večinskim glasovanjem. Po sprejemu statuta, ko izločitev posamezne TOZD iz novega podjetja ni več možna, se opravi tudi vpis novo organiziraanega podjetja lesne industrije — Lesne v sodni register. Gozdarski del Lesne se lahko reorganizira le po pravilih zakona o združenem delu in si- cer tako, da temeljne organizacije gozdarstva oz. temeljne organizacije kooperantov na referendumih glasujejo o razdružitvi gozdarskih TOZD s TOZD lesne industrije. Tako odločanje poteka z večinskim glasovanjem v vsaki TOZD oz. TOK GOZDARSTVA. Po opravljeni proceduri se tako nastala samostojna delovna organizacija gozdarstva vpiše v sodni register kot delovna organizacija po sedaj veljavnih pravilih vpisovanja v sodni register, čeprav je takšno stališče v tem trenutku glede na nejasnosti prehodnih določb Zakona o podjetjih še vprašljivo, oz. bo treba to vprašanje glede na uredbo o vpisu v sodni register opredeljeno tudi drugače. Glede na 376. člen Zakona o združenem delo bi po izvedbi omenjenih postopkov delovna organizacija Lesna prenehala obstajati, nastalo bi podjetje lesarstva — Lesna in delovna organizacija gozdarstva z vsemi dosedanjimi TOZD in TOK ter s službo skupnega pomena. Pripomniti je potrebno, da bi morali TOZD gozdarstva in lesne industrije istočasno skladno s 333. členom ZZD sprejeti samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med temeljnimi organizacijami oz. med gozdarstvom in lesno industrijo. Če bi šlo v tem sporazumu tudi za odpoved pravice do povrnitve združenih sredstev oz. nadomestil za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, bi bilo potrebno tudi ta sporazum sprejeti z referendumom. Referendum razpiše najvišji organ upravljanja v organizaciji, v kateri se delavci izjavijo z referendumom. Tako bi po opravljeni poprejšnji obravnavi (na zborih delavcev ali na samoupravnih skupinah) razpisal referendum za statut lesne industrije delavski svet, kot že rečeno, obstoječe delovne organizacije, referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo gozdarstva pa delavski sveti TOZD oz. TOK gozdarstva. Ivan PENEČ, dipl. iur. fRAZPIS ZA LETOVANJE V SEZONI 1989 ) K__________________________________V Člani kolektiva LESNE lahko letujejo v naslednjih krajih: — v počitniškem domulv Filip Jakovu, — v hotelu Bernardin v Portorožu, — v kamp hišicah v Selcah, — v vikend bungalovih v Lanternakampu pri Poreču in — v vikend hišici v Termah Čatež. V obmorskih počitniških objektih bodo izmene 10-dnevne in sicer: — od 11. 6. do 21. 6. — od 21. 6. do 1. 7. — od 1. 7. do 11. 7. — od 11. 7. do 21. 7. — od 21. 7. do 31. 7. — od 31. 7. do 10. 8. — od 10. 8. do 20. 8. — od 20. 8. do 30. 8. — od 30. 8. do 9. 9. — od 9. 9. do 19. 9. V Termah Čatež bodo zaradi premajhnih kapacitet skozi vse leto 7-dnevne izmene in sicer od sobote do sobote. Delavec nastopi letovanje s kosilom in ga konča z zajtrkom. Sobo, hišico, vikend bungalov mora delavec izprazniti do 10. ure zjutraj. Cene za letovanje in pogoji plačila bodo objavljene do I. 5. oz. najkasneje do 15. 5. 1989. Komisija predlaga, da naj bi se cena 10-dnevnega penziona v Filip Jakovu ujemala z višino regresa na zaposlenega. Delavci, ki niso zaposleni v DO LESNI, nimajo pravice letovati v vikend bungalovih, Selcah, Portorožu in Čatežu, lahko pa letujejo v Filip Jakovu, če kapacitete niso zasedene. Pravico do letovanja po ceni, ki bo določena za člane kolektiva, bodo imeli tudi nezaposleni zakonci članov kolektiva, njihovi nepreskrbljeni otroci nad 10 let, upokojenci in njihovi nepreskrbljeni otroci ter kmetje kooperanti. Po ceni, ki bo določena za člane kolektiva, bodo lahko delavci letovali največ 10-dni, najmanj pa 5 dni (koriščeno vseh 5 dni skupaj). Za delavce, ki bodo letovali le 5-dni in sindikalne izlete, se cene penziona povišajo za 5 %. V času letovanja od 11.6. do 21. 6. in od 21. 6. do 1.7., se priznava 20 % popust. Po sezoni ni popusta! Popust velja za vse objekte, razen za letovanje v hotelu BERNARDIN v Portorožu. Prednost pri letovanju v glavni sezoni imajo delavci: 1. ki še niso, oziroma so manjkrat letovali v počitniških objektih, 2. ki imajo daljšo delovno dobo pri Lesni, 3. ki imajo večje število nepreskrbljenih družinskih članov, 4. ki imajo večje število šoloobveznih otrok, 5. ki imajo zaposlenega zakonca v Lesni, 6. ki so matere (očetje) samohranilke — samohranilci 7. ki koristijo kolektivni dopust, 8. ki 5 let niso koristili počitniških kapacitet, ne glede na število točk 9. število točk se sešteva za delavce, ki želijo istočasno letovati v vikend bungalovu v Lanterni, v apartmaju v Selcah, v hišici v Čatežu ali v isti sobi v Filip Jakovu oz. v Portorožu, 10. če koristita dopust oz. kolektivni dopust dve TOZD, vsaka po 5-dni, se točke seštejejo. Za delavce, ki bodo letovali v Filip Jakovu, bo organiziran avtobusni prevoz, ki ga bomo uskladili z Merxom. Vse podrobnosti in ceno v zvezi s prevozom, bomo naknadno javili. Delavci, ki želijo potovati z avtobusom, morajo to javiti referentu za družbeni standard do 1.6. 1989. Uro odhoda avtobusa bomo pravočasno javili. Prevozne stroške morajo delavci poravnati pred odhodom. Delavci, ki bodo letovali v hišicah v Selcah, morajo imeti s seboj jedilni pribor in posteljno perilo, v kontejnerjih in Termah Čatež pa samo posteljno perilo. Delavcem, ki bodo razporejeni v željeno letovišče, se zadrži regres za letni dopust kot akontacija za letovanje. Letovanje lahko odjavite najkasneje do 1.6. v tekočem letu. Odjava letovanja po 1.6. je opravičena le v primeru bolezni, hujših poškodbah, smrti in službenih zadev, za kar je potrebno predložiti potrdilo. V primeru kasnejšega nastopa letovanja ali predčasnega odhoda domov zaračunamo polno ceno. Napotnica ni prenosljiva! Če bi koristnik izročil napotnico osebi, ki nima pravice do ugodnosti, ali je s seboj pripeljala osebe, ki niso navedene na napotnici, je s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti. Prijavnice morajo izključno izpolnjevati le tajnice TOZD, TOK, DS IB in sektorjev DSSP ter s svojim podpisom in žigom TOZD, TOK, DS IB in sektorjev DSSP jamčiti za verodostojnost podatkov. Enako velja za upokojence DO LESNE. Vse pravilno izpolnjene prijavnice morajo tajnice TOZD. TOK, DS IB in sektorjev DSSP poslati referentki za družbeni standard v DSSP najkasneje do 31. 3. 1989, prijavnice za sindikalne izlete pa do 25. 3. 1989. Daniela PETEK v i tt v K n i k ■ 5 Delavci iz revirja Pudgarsko, april 1988, foto Ivan ŠTORISIK Kam greš, Lesna, foto Ivan ŠTORI\IK OBVESTILO ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE s sodelovanjem ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE LAŠKO RAZPISUJETA NATEČAJ za udeležbo na območnem srečanju mladih pesnikov in pisateljev Koroške, Zasavja in celjske regije, ki bo 22. 4. 1989 v Zdravilišču Laško, republiško pa maja 1989 v Novi Gorici. POGOJI Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki svoja dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih srečanjih mladih pesnikov in pisateljev. Pošljejo lahko kratko prozo ali odlomek iz daljših proznih besedil, poezijo (ne več kot 10 pesmi) in dramska dela. Prispevke morajo napisati s pisalnim strojem in jih poslati v treh izvodih. Priložiti morajo še podatke: ime in priimek, naslov, izobrazba, poklic in starost. Tričlanske žirije (enega člana bo imenoval republiški literarni odbor, dva pa organizator območnega srečanja) bodo med pravočasno prispelimi teksti s svojega območja izbrale najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju mladih pesnikov in pisateljev. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim. Rokopisov ne vračamo. Prispevke je treba poslati do 20. marca 1989 na naslov: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE (za srečanje mladih pesnikov in pisateljev), Kidričeva 5, p. p. 136, 61001 Ljubljana. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu: 061 217-860 ali 061 211-828, int. 44 Dragica Breskvar ODBOR ZA LITERARNO DEJAVNOST ZKO SLOVENIJE IN LAŠKO DELAVCI LESNE ZA KOSOVO Izvršni odbor konference sindikata Lesne je na razširjeni seji 27. februarja razpravljal o pomoči kosovskim rudarjem in predlagal osnovnim organizacijam TOZD, da za rudarje v Titovi Mitroviči na Kosovu nakažejo po 10.000 din na zaposlenega v temeljni organizaciji. I. R. Miha Sušeč iz Brd je tako vezal brezovo metlo, ko smo ga ujeli v naš objektiv, F. Jurač s? "Jm GOSPODARJENJE TOK GOZDARSTVA RAVNE - PREVALJE V LETU 198S 36966,35 m3 ali 115% 1. Odkazila lesa — bruto — neto 2. Domača uporaba »gl-list. 3. Odkup lesa ■gl- list. skupaj: Plačana biološka amortizacija — dediči igl. 1 — 19,67 m3 skupaj: 38686,02 m3 ali 120% Glede na predpis znašajo sečnje le 112 %. 4. Odkup po sortimentih je bil zelo ugoden. Odkupljenih je bilo boljših sortimentov FL 17,2 % od skupne hlodovine. Razmerja pri hlodovini I — III je bilo 53 % I. klase, 36,5% II. klase in 10% III klase. Skupaj je napadlo od vsega lesa 62 % hlodovine. Ostali sortimenti so bili odkupljeni: drogovi 21 % in celuloznega lesa 16,9 %. Problematičen je le celulozni les, ki je še zmeraj visoko prisoten in ga je treba z boljšim krojenjem in s pravočasno oddajo znižati. 5. Cenovna razmerja Povprečna odkupna cena ob kamionski cesti je bila januarja 1988 42.000,— medtem ko januarja 1989 pa 280.000,— din ali 667 %. Odnos odkupne cene december 1987 na december 1988 je bila povišana cena 571%. 6. Gojitvena dela, izvršena po gozdnogospodarskem načrtu in sicer z 2603 dninami ali 127 %, po koriščenju denarja pa s 102 %>. Opravili smo: — obnova 26 ha 67000 sadik — nega gošč 313 ha — varstvo gozdov 380 dnin 7. Investicije a) gozdne ceste: izvršeno po sprejetem planu in to po naslednjih objektih: Ros — 2 km, Lipovnik 2,5 km, Pori 1,2 km, Strojna 2 km, Rača puša 0,5 km, Močilnik 0,6 km. I 45000 m3 Ceste niso povsem končane, potrebno jih je še dodatno gramozirati. b) Rekonstrukcije — večja gramoziranja 40000 m3 so bila izvršena: Sp. Lečnik 2,5 km, 2400 m3 Koroški Selovec 2 km, Javorje 2 km, Koprivna 2,5 km, Jamnica 2 km, Stroj- 3000 m3 na skupno s KCG 5 km, mostovi Ze- 36254,83 m3 lenbreg in nekaj večjih prepustov. c) Vlake izvršene v manjšem obsegu ca 2 711,52 m3 km. Vseh porabljenih sredstev je bilo 162.513.722.— din iz amortizacije samoprispevka kmetov 30.613.044.— din. č) oprema — nabavljena je bila — gredar, golf, R4 in računalnik. Poraba sredstev 108.146,— din. d) Telefonija — Velike akcije so se odvijale na področju Holmeca, Šentanela, Jamnice, Strojne in Loma. Akcije so zastavljene skupaj s KS. Kompleten predračun znaša 1.200.000.000.— din. Dolžina kabelskega omrežja je 42 km. s 112 telefonskimi priključki. Dejanski strošek je bil ca 540.000. 000.— din. Prispevek kmetov 200.000. 000,— ostala sredstva so združili od TOK, SKIS, KS in ostale OZD. Akcija je izredno dobro uspela in so potrebna samo zaključna dela na priklopih. 8. Redno vzdrževanje cest je normalno potekalo v zadovoljstvo vseh. Glavno delo opravi sicer greder z manjšim gramozira-njem. Akcija, da na vsaki kmetiji opravi čiščenje propustov vsak sam, ni popolnoma uspela in apeliramo na vse kmete, da se teh dogovorov držijo. II. FINANČNI REZULTATI 1. Celotni prihodek 7.563.866.000,- din ali 146 % 2. Dohodek 1.043.079.000,- din ali 148 % 3. Ostanek dohodka 265.233.350.- din ali 669 % 4. Predlagana delitev ostanka ČD v višin. 265.233.350,- dinje: a) rezervni sklad 41.723.140 din b) osebna poraba 19.817.000.— din c) KS - 0,5 % 3.329.250.- din č) poslovni sklad 200.363.960.— din d) že izločena sredstva za kmete 150.000.000.- din 5. Osebni dohodki Povprečni OD na TOK je v letu 1988 znašal 731.500.- din, v letu 1987 pa 275.295.— din ali za 265 % večji. OD so kritični, ker smo odvisni od zveznega predpisa, ki narekuje odvisnost na ustvarjeno akumulacijo, kar pri TOK ni pošteno. Po zaključnem računu izkazujemo akumulativnost, ki nam dovoljuje še 50 % izplačilo poprečnega OD v letu 1988 in bi s tem znašala povprečna plača 761.980.— din ali 276 % napram letu 1987. Iz vsega navedenega izhaja, da smo gospodarili dobro. Dosegli in presegli smo vsa planska predvidevanja, tako pri odkupu lesa, gojenju gozdov kot tudi na prepotrebni infrastrukturi (ceste, telefonija). Prav tako so ugodni uspehi pri odkupnih cenah, ki so se povišale za ca 600 %, ustvarili pa smo tudi potreben ostanek ČD, ki zagotavlja bodočo likvidnost in še ostanek za kmete-samoprispevek za prepotrebno infrastrukturo. Tudi obratna sredstva so zagotovljena in v višini 851.875.000.— din. Kreditov skoraj nimamo, le 650.000.— Pri OD si moramo zagotoviti drugačen status, kjer ne bomo odvisni od akumulativnosti, temveč od dejanskega prizadevanja in da bomo vsaj dosegli poprečno plačo gozdarstva v SR Sloveniji. Uspešnost poslovanja je odvisna od prizadevanja kmetov in vseh zaposlenih v toku, zato jim gre za dosežene uspehe vse priznanje. Takšnega sodelovanja in naporov pri delu si želimo tudi v bodoče. Jože LOGAR JOŽE LOGAR O REORGANIZACIJI v Drugačna organiziranost gozdarjev in kmetijcev je problem, o katerem že nekaj mesecev razpravljajo gozdarji in kmetijci na različnih sestankih. Posebno zavzeto in dejavno so se v te razprave vključili kmetje, saj je za njih organizacija kmetijske in gozdarske proizvodnje eksistenčnega pomena. Jože LOGAR, direktor TOK Ravne, ki že več kot 25 let vodi gozdarsko dejavnost v privatnem sektorju v ravenski občini in je doživel vse povojne reorganizacije gozdarstva in kmetijstva, takole gleda na organizacijske spremembe: »Razmišljanja o boljši organizaciji privatnega sektorja so gotovo upravičena. Dejstvo pa je, da je bilo raznih reorganizacij po vojni že precej, nobena pa ni prinesla kakšnih posebnih izboljšav. Svoboda kmeta pri gospodarjenju z gozdovi in predvsem pri prometu z lesom ni bila takšna, kot si jo kmetje želijo in se morajo v tej smeri gotovo spremeniti zakonski predpisi. Skrb za obstoj kmeta v slovenskem prosto- ru, predvsem višinskega kmeta, je bila prepuščena le posameznim iniciativam, ki pa so bile odvisne od posameznih skupin v določenih sredinah. Menim, da smo na Koroškem našli skupni jezik s kmeti v zadnjih 20 do 25 letih, in da smo področje dokaj dobro razvili, predvsem infrastrukturo, ki je tako in drugače predpogoj za normalno življenje. Gozdarji smo skratka imeli širši posluh za kompleksni razvoj krajine kot tudi za individualni razvoj slehernega. To dokazuje dejstvo, da imamo redki v Sloveniji rešene probleme cest in telefonije in da imamo tudi praktično vse kmetije naseljene. Ponovna razmišljanja, da naj se s tem zasebnim sektorjem nekaj zgodi, so predvsem v smeri tržnih odkupnih cen, kar je pogojeno z ukinitvijo distribucije lesnih mas, torej, da iščemo najboljšega ponudnika in seveda v znižanju režijskih stroškov, ki so gotovo preobsežni in zbirokratizirani. Smatram, da smo gozdarji sposobni rešiti tudi ta negativna vprašanja in seveda dati kmetu čimveč. To sposobnost dokazujemo tudi danes, saj imamo skoraj najvišje odkupne cene v Sloveniji, čeravno imamo tudi največ infrastrukture in s tem v zvezi tudi stroškov. Naši kmetje se odločajo, da morajo biti organizirani v organizaciji, ki bo res njihova in najcenejša. Opredeljujejo se za združitev kmetijstva in zasebnega gozdarstva, ker smatrajo, da se da pod eno streho bolje reševati vse skupne probleme, ki izvirajo iz kmetije in na drugi strani bolje zagotavljati svoje interese. Osebno smatram, da so to zdrava razmišljanja, kajti dejstvo je, da se moramo za obstoj našega višinskega kmeta boriti vsi, ki delamo na tem v prostoru. Analize za Slovenijo kažejo, da se dejansko podeželski prostor siromaši. Za Koroško to sicer ne drži, saj smo z našim skupnim delom uspeli narediti zgodovinske premike, saj smo z izgradnjo cest znižali proizvodni stro- (Nadaljevanje na 8. strani) V I H A R N I K ■ 7 Jože Logar (Nadaljevanje s 7. strani) šek spravila lesa do 70 % in uredili tudi druge bonitete, ki so predpogoj za obstoj. Danes so problemi drugi; Kmetijska proizvodnja je v višinskih predelih celo trikrat dražja od nižinske in tako kmeta nikdar ne bomo spravili na popoln ekonomski račun. Mnenje je, da višinski kmet mora obstajati zaradi žive meje, poseljenosti in tudi zaradi izgleda krajine. Pri reševanju teh vprašanj pa se mora odločiti celotna družba. Nujno moramo stimulirati kmetijsko proizvodnjo, v gozdarstvu pa obdržati solidarnost, družbenopolitične skupnosti pa bodo morale prilagoditi davčno politiko tako, da bo vsak mladi kmet, ki se bo za kmetovanje odločil, tudi motiviran. Prišel je čas, ko moramo skrbeti in se boriti za čim boljši dohodek na kmetiji, mislim za čim boljšo vrednotenje kmetijskih in gozdarskih proizvodov. Kmetje imajo dejavnosti, ki so dohodkovno interesantne, tako pri predelavi lesa kot pri predelavi hrane. Glavna naloga gozdarjev in kmetijcev bo, da zagotovijo perspektivo stabilnega koroškega kmeta. V reševanje problematike višinskega kmeta pa se bodo morali vključiti tudi ostali porab- niki prostora, saj dobrine, ki jih je kmet pravzaprav sam zgradil, koristijo tudi drugim. Konkretno se po naših cestah na našem območju vozi 570 ljudi v službo in 380 otrok v šolo, vso vzdrževanje cest pa praktično plačuje kmet sam. Tu gre še za druge vzporedne funkcije gozda, ki so splošnega družbenega pomena in tudi to vse bremeni ceno kubika. Sedaj, ko se kmetje združujejo v svojo Kmečko zvezo, bodo lahko marsikaj dosegli za izboljšanje svojega statusa, ker smatram, da so v naši družbi še zmeraj zapostavljeni. Zelo me pa moti, da nekateri pavšalno kritizirajo in kažejo težnje po kompletni razrešitvi vsega, kar smo do sedaj dosegli, namesto da bi razmišljali o dograjevanju tistega, kar je dobro in črtali slabosti. Gozdarstvo je v naši družbi izredno pomembno, na drugi strani pa zelo prizadeto. Zato bo morala biti gozdarska služba v bodoče še bolj sposobna in vedno prisotna s svojim znanjem. Prepričan sem, da bodo novi zakoni o zadružništvu, gozdarstvu, formiranju podjetij prinesli svoja stališča, ki pa bi morala temeljiti na racionalizaciji, tržni svobodni in navsezadnje po meri kmeta.« j. Robnik 1. OBČNI ZBOR KOROŠKE KMEČKE ZVEZE Prejšnji mesec je koroška podružnica Kmečke zveze Slovenije na prvem občnem zboru izvolila svojega predsednika, druge organe in sprejela pravila delovanja. Razpravljali so o organiziranosti kmetov, pa tudi o delovanju koroške podružnice Kmečke zveze. V uvodnem govoru je Ivan Kotnik govoril o smoternosti in upravičenosti ustanovitve Kmečke zveze, o kmetijski politiki in vplivu zakonodaje na položaj kmeta in poudaril, da je imel koroški kmet srečo, ker je bil deležen več posluha za razvoj kmetijstva in gozdarstva, kot kmetje v drugih delih Slovenije. Z veliko volje in dela so na našem območju dosegli kmetje vidne uspehe. Nadaljeval je kmet Ajnžik in poudaril, da so gospodarske in politične razmere pri nas privedle do nekaterih novih gibanj in tako tudi omogočile kmetom, da ustanovijo svojo stanovsko organizacijo. Ta organizacija bo imela veli-kodela. Vprašanja, ki si jih kmetje postavljajo že vsa povojna leta, bodo v okviru Kmečke zveze lažje rešili. Kmetijstvo nikoli ni bilo priznano kot enakovredna panoga gospodarstva, saj so kmetje skoraj pol stoletja čakali na zdravstveno zavarovanje, medtem ko so bile krave, hlevi in drugo že zdavnaj zavarovani. Rešiti bo potrebno vprašanje cenovne politike. Zvezna vlada oblikuje cene najosnovnejšim artiklom z namenom, da ščiti potrošnika, potrošniki pa so vsi od bogatih do revnih prebivalcev. Še obstajajo vprašanja, ki jih bodo kmetje v svoji stanovski organizaciji reševali. Razprava se je usmerila v problematiko reorganiziranja kmetijstva in gozdarstva. Kmetje mislijo, da bodo s pomočjo organizirane Kmečke zveze lažje in bolj Delegati med razpravo enotno nastopili pri spreminjanju svoje organizacije. Vsi so bili enotnega mnenja, da so kmetje na Koroškem veliko naredili, čeprav so bile neugodne razmere. S pomočjo strokovnih služb tako v gozdarstvu kot v kmetijstvu so dosegli vidne rezultate, zato bodo tudi v bodoči organizaciji strmeli za tem, da bodo imeli sposobne strokovne službe in strokovnjake za svoja področja dela. Prav tako so ponovno poudarjali, da bodo morali biti najbolj aktivni sedaj, ko se pripravljajo novi zakoni. Tu bodo morali s svojimi predlogi in pripombami zaščititi svoje interese. Zveza si bo morala tudi prizadevati za svobodnejši tržni sistem, za večjo produktivnost, primerno rešiti vprašanje solidarnosti, vprašanje ekologije pa še bi lahko naštevali. Vsi prisotni kmetje iz občin Ravne, Dravograd, Radlje in Slovenj Gradec so bili enotnega mnenja, da mora biti organizacija taka, da bo kompleksno pokrivala gozdarsko in kmetijsko dejavnost. To bo pomenilo tudi racionalizacijo služb. V razpravi pa je bilo slišati tudi nekaj kritičnih mnenj o delu nekaterih služb, zato so večkrat poudarili, da želijo imeti tudi besedo pri izbiranju kadrov v bodoči organizaciji. Ob koncu te razprave so se kmetje dogovorili, kako bodo pridobili čim več članov v svojo novo organizacijo. Izvolili so 17 članski upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Dogovorili so se tudi, kako bodo izbrali delegate za občni zbor Kmečke zveze Slovenije. Svoje zaupanje pa so izkazali Ivanu Kotniku-Lubasu, ko so ga izvolili za novega predsednika. I. Robnik Ivan Kotnik-Lubas, predsednik koroške podružnice Kmečke zveze Slovenije Kmetijci in gozdarji o reorganizaciji »PRIČAKUJEMO NAJBOLJŠE« Zadnje čase veliko govorimo o reorganizaciji lesarstva in gozdarstva. Kaj želijo kmetje in gozdarji z novo organiziranostjo kmetijstva in gozdarstva? O tem teče beseda tudi na zborih kooperantov gozdarstva in kmetijstva. O tem pa smo povprašali tudi dva kmeta: Emil ŠAVC, kmet, Pameče: »Če bo prišlo do tega, da se bomo mi kmetje združili z gozdarji, 0a bomo imeli samo eno organizacijo. Mislim, da bo za nas kmete boljše. Izboljšavo pa vidim v tem, da bomo imeli enotno administracijo in vse svoje zadeve bomo lahko opravili samo v eni pisarni...« Anton KNAP, kmet, Šmartno:« O reorganizaciji gozdarjev in lesarjev sem slišal že veliko, vendar mislim, da so kmetje o tem še zelo malo seznanjeni. Slišal sem pa tudi, da bo izšel nov Zakon o gozdarstvu in zadružništvu. Mislim, da bi bilo prav, če počakamo na ta dva zakona, kaj bosta prinesla, šele potem pa se pogovarjamo in odločamo o reorganizaciji ...« F. JURAČ % Emil Šarc Anton Knap f MATJAŽ GOSTENČNIK ^dobitnik Bernekerjeve plakete V Slovenj Gradcu so tudi letos ob kulturnem prazniku podelili Bernekerjeve nagrade in plakete. Naš sodelavec Matjaž GOSTENČNIK je prejel Bernekerjevo plaketo za dolgoletno plodno delovanje na področju kulture. Matjaž, rojen v Slovenj Gradcu se je zaposlil v LESNI TIP Otiški vrh leta 1973, leta 1979 pa je prišel v delovno skupnost, kjer vodi službo za organizacijo poslovanja. Nagnjenja za delo na področju kulture so se pri njem pokazala že v otroških letih. To dejavnost je v času izobraževanja v Mariboru za nekaj let prekinil. Ponovno je našel stik s kulturnimi delavci v Slovenj Gradcu, ko so ustanavljali mešani pevski zbor leta 1975. Bil je ustanovni član in aktivni pevec. Že v prvem letu delovanja je prevzel nekaj organizacijskih funkcij v zboru, pozneje pa mu je predsedoval. Zavzemal se je za večanje števila članov v zboru, spopadel se je z materialnimi problemi zbora. Zavzeto in zagnano delo v zboru je preraslo njegove interese, čeprav je ostal pevec v zboru vse do danes in leta 1982 mu je bila zaupana funkcija predsednika kulturnega društva Slovenj Gradec. O svojem delu v društvu je povedal: »V tistem času je bilo težko delati v kulturnem društvu. Ljudje so imeli višji materialni standard kot danes in so si iskali sprostitve bolj na drugih področjih. Imeli smo nenehne finančne težave. Spopadali smo se z različnimi pogledi na amatersko kulturo, ker je bila v našem kraju kot velika protiutež zelo razvita profesionalna kultura. Tu so se v teh letih dogajale velike stvari: bile so svetovne razstave, obiski predsednikov OZN. Moje štiriletno delo v kulturnem društvu je bilo usmerjeno predvsem k dvigovanju kvalitete in številnosti posameznih skupin ter formiranju novih skupin, kjer so pokazali interese predvsem mladi. Vsa leta je bilo za amatersko kulturo odmerjeno premalo sredstev in smo si morali na nek način sami pomagati, da smo lahko držali kontinuiteto in napredovali.« Matjažu GOSTENČNIKU je Bernekerjevo plaketo izročil Tone Gašper, predsednik skupščine OKS Slovenj Gradec Štiriletno delo v Kulturnem društvu Slovenj Gradec je Matjaž predal leta 1986 svojemu nasledniku, s svojimi bogatimi izkušnjami pa je prevzel funkcijo predsednika Zveze kulturnih organizacij. Tu se je še bolj poglobljeno zavzel za delo na področju amaterske kulture, predvsem pa s svojimi sodelavci uresničeval cilje: zagotavljanje, usposabljanje in izobraževanje delavcev v kulturi, predvsem vodij posameznih skupin, pridobivanje sredstev, pokroviteljev za posamezne akcije in vključevanje kulture v vse aktivnosti druž-beno-političnega življenja v občini. Ob tem je dejal: »Funkcija v Zvezi kulturnih organizacij me je angažirala v raznih odborih, komisijah. Najprej v Občinskem sindikalnem svetu v Odboru za kulturo, kjer smo si prizadevali, da bi bolj poglobljeno približali kulturo delovnemu človeku. Nekje nam je to kar dobro uspelo, drugod pa spet ni bilo nobenega posluha. Ta funkcija je zahtevala tudi trajno sodelovanje v krajevni konferenci SZDL pri pripravah raznih predsed- prireditev, pa pri svetovnih razstavah. Na drugi strani sem bil angažiran v stvu Kulturne skupnosti, kjer sem dva mandata opravljal funkcijo predsednika zbora izvajalcev. Organizirali smo kulturne prireditve v občini in izven nje; bile so družbeno-političnega pomena ali pa čiste kulturne predstavitve. Tudi v okolju, kjer delam, sem poskušal kot neke vrste kulturni animator vzpodbujati kulturno dejavnost. Poskušal sem dati svoj prispevek predvsem v smislu zagotavljanja kulture dela, medsebojnih odnosov, v organiziranju obiskovanj raznih kulturnih prireditev, pri organiziranju dneva žena, dedka Mraza itd. Ob koncu sva spregovorila še o plaketi. Dejal je: «Plaketa ni priznanje samo za moje delo, ampak je plaketa nas vseh, amaterskih kulturnih delavcev. Je priznanje za uspešno, tvorno in nesebično delo. Pomeni tudi vzpodbuda za nadaljnje delo in začetek dela tam, kjer do sedaj nismo bili uspešni. Izkoristil bi priložnost in se zahvalil delovnim organizacijam, ki so nam finančno pomagale. Morali bi se bolj zavedati, da brez kulturnih vrednot vsakega posameznika tudi ni uspešnega dela, ni uspešne družine in tudi ni uspešne delovne organizacije.« Ida ROBNIK TOK Ravne prejel malo plaketo JLA »Za uspešno sodelovanje z vojaškimi enotami in ustanovami« je utemeljitev, ki je priložena k mali plaketi JLA. Odlikovanje je prejel TOK Ravne ob prazniku JLA, 22. decembru 1988. »Ponosno smo sprejeli tako visoko odlikovanje, hkrati pa smo presenečeni, saj bi za sodelovanje zaslužile pohvalo enote JLA, ki so bile vseh 25 let prisotne pri razvoju infrastrukture v koroški krajini. Z enotami JLA sodelujemo že od leta 1965. Skupaj smo gradili ceste, predvsem na obmejnem območju, od Bukovske-ga sedla do Libelič in to v dolžini preko 50 km. Ko smo (opremljali naše kmetije s telefoni, so sodelovali vri vseh 550 priključkih, predvsem s fizično delovno silo. Tako imamo danes praktično telefonijo končano na našem območju. Na javno telefonsko omrežje je priključenih ca. 600 kmetij. Sedaj smo se lotili rekonstrukcij občinskih cest: od Loma, Kotelj, Slovenj Gradca, do relacije Črna — Šent Vid. Tudi tu so prisotne kompletne inženirske enote Maribor. Niti uspehov, ki smo jih na področju izgradnje cest že dosegli, niti načrtovanih nadaljnih del, si ne moremo zamisliti brez sodelovanja enot JLA. Izgradnjo omenjenih občinskih cest smo lahko pričeli le s takim sodelovanjem. Načrtovane so bile vsa povojna leta, vendar nikoli ni bilo denarja za začetek del. S pomočjo vojakov pa so dela stekla in bodo stroški le 30 do 35 % predračunske vrednosti objekta. Vsem vojnim oblastem, njihovim predstavnikom in inženirskim enotam ter enotam vezistov se zahvaljujemo za ves trud, ki so ga vložili v operativno izvajanje omenjenih del.« Razgovor z Jožetom LOGARJEM I. Robnik r -\ Tržno komuniciranje — ekonomska propaganda v letu 1988 v j V letu 1988 smo nadaljevali z intenzivnim propagiranjem delovne organizacije in naših proizvodov preko vseh razpoložljivih sredstev za prenos propagandnih sporočil do naših ciljnih skupin. Osnovna vsebina propagandnih sporočil je bila stoletna tradicija lesarstva, lastna surovinska baza in sodobna tehnologija. S temi osnovnimi elementi propagandnih sporočil in motom »LESNA — TO JE PARTNER« smo želeli še bolj utrditi ime Lesne in si pridobiti še boljše zaupanje potencialnih kupcev za naše proizvode. Sredstva za izvajanje akcij ekonomske propagande so združevali vsi TOZD in TOK glede na ustvarjeni dohodek in sicer: tozdi gozdarstva 1 %, toki 0,5 % in finalni tozdi 2 % od dohodka. 58 % zbranih sredstev je bilo porabljenih za propagiranje preko sredstev javnega obveščanja (radio, TV, revije, časopisi) 10% sredstev je bilo porabljenih za sejme in razstavne prostore, 9 % za kontaktno propagandni material, 5% za prospekte, 10% za ostale propagandne akcije itd. Preko TV centrov (TV Zagreb, TV Beograd, TV Ljubljana, TV Novi Sad, TV Sarajevo, TV Skopje in TV Priština) so bili 299 krat predstavljeni naši propagandni filmi. Gostota predvajanj je bila največja preko TV Novi Sad, TV Zagreb in TV Beograd. V časopisih in revijah je bilo objavljenih 79 propagandnih oglasov, preko lokalnih radijskih postaj je bilo objavljenih 2400 propagandnih sporočil, katera so vsebovala tudi informacijo o prodajnem mestu naših proizvodov. Preko republiških radijskih postaj pa je bilo objavljenih 150 propagandnih sporočil. Naše proizvode smo samostojno razstavljali na sejmih v Zagrebu (AMBUENTA 88 in Jesenski velesejem) in Beogradu (GRADBENIŠTVO 88 in Salon pohištva). Na sejmih v Kranju, Skopju, Radgoni in Novem Sadu pa smo naše proizvode razstavljali skupaj s trgovskimi OZD, s katerimi poslovno sodelujemo: KOKRA Kranj, LESNINA Skopje, POTROŠNIK Murska Sobota in NEIMAR Novi Sad. V mesecu oktobru pa smo organizirali »HIŠNI SEJEM« Lesna v Slovenj Gradcu. Pri večjih trgovskih OZD, katera prodajajo naše proizvode, smo nadaljevali z urejanjem razstavnih prostorov naših proizvodov in na ta način še bolj približali proizvode kupcem. Med letom je bilo ponatisnjenih 78.000 kom prospektov za stavbno in oblazinjeno pohištvo. Razen teh osnovnih aktivnosti izvajanje EP v letu 1988 je bilo še nekaj akcij oz. aktivnosti manjšega obsega, kot je propagiranje DO Lesna na raznih panojih, z reklamami na vozilih javnega prevoza, akcijske prodaje v lastnih prodajalnah itd. Pregled osnovnih aktivnosti na področju EP daje vtis o velikem obsegu propagiranja naših proizvodov in same DO. Pripomniti moramo, da konkurenčne delovne organizacije namenjajo in vlagajo več sredstev za propagiranje svojih oz. nam konkurenčnih proizvodov, kar je razvidno iz table »PROPAGANDNI BAROMETER« v SFRJ za leto 1988. Objavljen je v januarski številki revije MEDIA MAR- KETING. Rang in delovna organizacija leto Meblo Inles Jelovica Slove- nijales Lesnina Lesna 1977 v SFRJ 5 11 38 39 52 1988 v SFRJ 1 10 30 14 28 40 Če k tej tabeli pripišemo še vrednost finančnih sredstev, katere so navedene DO porabile za časopisne oglase, vidimo, da namenjajo te delovne organizacije mnogo več sredstev za EP kot mi, — saj so v Meblu porabili 124, v Inlesu 33, v Slovenijalesu 26, v Lesnini 17, v Jelovici 17 in v Le^ni 14 starih miljard za propagiranje proizvodov s pomočjo oglasov v revijah in časopisih. V Meblu so porabili za propagiranje svojih proizvodov preko sredstev javnega obveščanja (TV, časopis) na področju SR Slovenije 72 starih miljard, to pa je skoraj toliko, kolikor smo imeli na razpolago sredstev za EP v Lesni. Seveda so bila naša sredstva porabljena za vse navedene aktivnosti EP za celotno področje SFRJ, v Meblu pa so takšen znesek namenili le za področje Slovenije in še to samo za propagiranje preko TV in časopisih oglasov. Filip Jelen KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o SLOVENJ GRADEC KOROŠKA ZADRU2NA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o SLOVENJ GRADEC PRILOGA PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh. Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska cesta 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341. Tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1989. ‘LETO VII — ŠTEV. 3 MAREC 1989 POŠTNINA PLAČANA GOSPODARJENJE V 1988. LETU I. UVOD Leto 1988 je bilo, posebno prva polovica izredno težko, saj je kmetijska dejavnost zašla v najtežji položaj v zadnjih nekaj letih. V naši zadrugi se je kriza odražala predvsem v padcu tržne prireje mleka in mesa. Po sprostitvi cen v drugi polovici leta se je stanje nekoliko izboljšalo, vendar zamujenega ni bilo mogoče nadomestiti. To je tudi vplivalo na nižjo rast proizvodnje. Načrtovali smo okrog 4% letno rast, dosežena rast proizvodnje je znašala 2,5 %. V resoluciji za leto 1988 je bila v SFRJ predvidena 4% rast kmetijske proizvodnje, v SRS pa okoli 2% rast. Iz tega izhaja, da smo v Koroški kmetijski zadrugi dosegli hitrejšo rast proizvodnje glede na planirane velikosti v resoluciji. V našem srednjeročnem planu 1986—1990 je predvidena 3% povprečna letna rast proizvodnje, ki bi jo ob normalnih ekonomskih pogojih tudi dosegli. II. KOLIČINSKI OBSEG POSLOVANJA 1. Tržna proizvodnja mleka in mesa I. 1987 I. 1988 ind. plan 1988 % izpol. a, mleko 000 I 10.836 11.028 101,8 11.091 99 — koop. proizv. 9.620 9.870 102,6 9.845 100,3 — druž. proizv. 1.216 1.158 95 1.246 93 b, gov. klav. živ. ton 1.178 1.219 103,5 1.272 96 — koop. proizv. * 1.051 1.110 105,6 1.163 95 — druž. proizv. 127 109 86 109 100 c, klav. prašiči 130 124 95 126 98 Odkup mleka od kmetov kooperantov se je glede na leto 1987 povečal za 2,6 %, planiran odkup mleka je bil 100-odstot-no dosežen. V letu 1988 smo odkupili 9,870.000 litrov mleka. Na družbenih farmah je znašala tržna proizvodnja mleka 1,158.000 litrov, kar je 5% manj kot v preteklem letu, za planom pa zaostaja za 7 %. Vzrok za nazadovanje je predvsem v zmanjšani uporabi krmil, ki je vplivala na padec mlečnosti. V letu 1988 je bilo odkupljeno od kmetov 2165 kom oz. 1110 ton žive teže goveje klavne živine, kar je 5,6 % več kot v preteklem letu in 5 % pod načrtovanimi količinami. Iz družbenega sektorja je bilo odkupljeno 250 kom oz. 109 ton žive teže goveje živine. Kljub temu, da je bila v zadnjih mesecih oddaja goveje klavne živine izredno močna, smo dosegli samo 3,5% rast glede na preteklo leto; v planu za leto 1988 smo načrtovali 8% rast. Do teh odstopanj je prišlo zaradi cenovnih neskladij v prvi polovici leta. 2. Mesarska dejavnost Odkup goveje klavne živine od TZO se je povečal za 3 odstotke glede na leto 1987; odkup klavnih prašičev (lastna proizvodnja, odkup od TZO-KKZ in od drugod) se je povečal glede na preteklo leto za 6 odstotkov; uslužnostno klanje se je povečalo glede na preteklo leto za 1 odstotek. Proizvodnja junetine in govedine je znašala 672 ton, kar je 3 % več, proizvodnja svinjine 453 ton oz. 12 % več in proizvodnja mesnih izdelkov 307 ton, kar je 10 % manj kot v preteklem letu. 3. Trgovinska dejavnost Za poslovanje v preteklem letu je bilo bistveno skokovito naraščanje cen. Zaradi tega je prihajalo na tržišču ob spremembah cen do pomanjkanja oz. večjega povpraševanja po posameznem trgovskem blagu oz. reprodukcijskem materialu. S tem pa je prihajalo do slabše založenosti, ker trgovine niso zmogle, da bi zaradi velike obremenitve zalog, premostile vsa ta nihanja na tržišču. Fizični obseg prodaje je glede na leto 1987 malenkostno narastel, predvsem v zadnjem četrtletju (ugodni vremenski pogoji). Oskrba z reprodukcijskim materialom je bila zadovoljiva, ni prihajalo do pomanjkanja mineralnih gnojil, krmil, koruze, zaščitnih sredstev. Pri nabavi se je težilo k čim racionalnejši nabavi količin brez posrednikov, direktno pri proizvajalcih. III. FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA Celotni prihodek v letu 1988 je večji za 208 odstotkov glede na predhodno leto. Porabljena sredstva so se povečala počasneje kot celotni prihodek in so glede na preteklo leto povečana za 201 odstotek. Zaradi hitrejše rasti celotnega prihodka od porabljenih sredstev, je dohodek naraščal hitreje kot celotni prihodek in porabljena sredstva; glede na leto 1987 se je povečal za 265 odstotkov. Delež dohodka v celotnem prihodku se je povečal od 11,4% v I. 1987 na 13,5% v I. 1988. Obveznosti iz dohodka so naraščale počasneje kot rast dohodka, kar je imelo pozitiven učinek na rast čistega dohodka. Delež obveznosti iz dohodka v celotnem prihodku je zmanjšan od 3,8 % v I. 1987 na 3,3 % v I. 1988, njihova rast je znašala 167 odstotkov. Pri tem moramo opozoriti, da je bil v I. 1988 prenesen del obveznosti (prispevkov) in dohodka v sfero bruto osebnih dohodkov. Delež čistega dohodka v celotnem prihodku je povečan od 8,03 % v letu 1987 na 10,7 % v letu 1988. Čisti dohodek se je v analiziranem obdobju povečal za 311 %, kar je 46 odstotnih točk ugodneje od rasti dohodka. Na to visoko razliko vpliva dejstvo, da je v letu 1987 bil en TOZD v izgubi. (Nadaljevanje s 1. strani) Osebni dohodki so se v letu 1988 povečevali počasneje kot rast dohodka. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca v I. 1988 je znašal 582.390 din; glede na leto 1987 se je povečal za 152 odstotkov. Delež akumulacije v celotnem prihodku se je povečal od 0,42 % v I. 1987 na 2,22 % v I. 1988. CELOTNI PRIHODEK, DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV (v tisoč din) Zap. št. opis 1987 1988 indeks 88/87 1. Celotni prihodek 17,133.420 52,821.436 308 2. Porabljena sredstva 15.104.250 45,418.418 301 3. Dohodek 2.029.170 7,403.018 365 4. Obveznosti iz doh. 653.691 1,744.286 267 5. Čisti dohodek 1,375.479 5,658.732 411 6. Osebni dohodki 1,282.933 4,185.976 326 7. Skupna poraba 19.257 299.488 1555 8. Ostanek čist. dohodka 73.289 1,173.268 1601 Marjana Sušeč, oec. TRŽNA PROIZVODNJA MLEKA IN MESA V TZO LEDINA SLOVENJ GRADEC — LETO 1988 V prirejo in odkup mleka je bilo v letu 1988 na področju TZO LEDINA Slovenj Gradec vključenih 644 kooperantov, pogodbeno pa je bilo vpisanih 2.628 krav. Obsežnost in razdrobljenost mlečne proizvodnje prikazujeta naslednji tabeli 7. GAMS Franc Lenart Šmartno 10 52.716 8. KONEČNIKTine Krbel Šmartno 6 50.873 9. PREFDNIK Ivan Prednik Vrhe 70 49.229 10. KAC Avgust Jurij Šmartno 266 48.473 11. KLANČNIK Peter Gampot Podgorje 46 47.785 12.’ KNEZ Katarina Sp. Kotnik Zg. Razbor 26 43.970 13. KRIVEC Alojz Laure Podgorje 86 43.805 14. TOVŠAK Zora Kralj Šentilj 79 39.762 15. JUVAN Franc V. Brdnik Stari trg 215 38.680 16. PLEVNIK Franc Pegan Brde 29 38.064 17. PERŠE Zdravko Fele Podgorje 89 37.778 18. GAMS Janez Lenart Stari trg 14 37.710 19. HRIBERNIK Ivan Šancl Stari trg 240 36.694 20. TOVŠAK Alojz Turičnik Golavabuka 55 35.827 21. KRESNIK Martin Blodnik Šmartno 16 35.826 22. STRMČNIK Oskar M. Brdnik Stari trg 217 35.650 23. KRENKER Franc Ažnoh Podgorje 88 35.574 24. SKOBIR Anton Žnidar Podgorje 145 35.388 25. MIRKAC Ivan Knežar Sp. Razbor 13 35.214 26. STRMČNIK Milan Fajer Legen 75 34.532 27. HRASTEL Viktor Fancat Troblje 33.945 28. LEGNER Stanko Legner Podgorje 26 33.879 29. PARADIŽ Milan Krasnik Raduše 7 32.167 30. POPIČ Pavel Lužnik Stari trg 216 32.167 31. STRMČNIK Franc Šumelj Legen 125 30.884 32. BOŠNIK Karel Grobelnik Gmajna 25 30.252 1.402.466 II. ODKUP GOVEJE ŽIVINE Skupina Število kmetij Skupna Št. odd. Povpre-ŽT - kg pitan- čna teža cev pit. Oddano pit. na kmetijo do 750 kg 165 83.756 171 490 1 od 750-1.500 156 169.062 352 480 2,2 od 1.501-3.000 84 167.382 324 516 3,8 od 3.001-4.500 19 64.370 125 515 6,6 od 4.501-5.000 3 14.203 30 473 10 nad 5.000 3 27.210 55 494 18,3 SKUPAJ: 430 525.983 1.057 497 2,4 I PRIREJA MLEKA Skupina (št. krav) Število rejcev % Število krav % od 1—4 krave 429 66,5 1.023 38,9 od 5—10 krav 172 26,2 1.082 41,2 od 10—15 krav 38 5,9 436 16,6 nad 15 krav 5 0,9 87 3,3 Skupaj: 644 100,0 2.628 100,0 SKUPINA Število kmetij % Količina mleka * % Mleka na kmetijo do 5.000 267 41,5 7621(874 12,2 2.857 od 5.001 — 10.000 174 27,0 1,249.198 19,9 7.179 od 10.001—20.000 129 20,0 1,816.260 29,0 14.079 od 20.001-30.000 42 6,5 1,017.458 16,2 24.225 od 30.001—40.000 19 3,0 670.991 10,7 35.315 od 40.001-50.000 5 0,8 233.262 3,7 46.652 nad I 50.000 8 1,2 498.213 8,0 62.276 644 100,0 6,248.256 100,0 9.702 V letu 1988 so združeni kmetje oddali za 1,4 % več mleka kot v letu 1987, plan pa presegli za 1,6%. Na kmetijo je bilo oddanega 9.702 I mleka, po kravi pa 2.377. Proizvajalci mleka, ki so v letu 1988 oddali nad 30.000 I mleka: 1. ŠTRUMPFL Milan 2. SMREKAR Jože 3. VERČKOVNIK Ivo 4. POPIČ Peter 5. VERDNIK Albert 6. KRENKER Anton p. d. Breznik Podgorje 81 96.252 p. d. Čivnik Podgorje 6 68.953 p. d. Novak Podgorje 44 65.053 Bošnik Raduše 16 55.893 Lakovnik Šmiklavž 4 54.787 Ažnohov Toni Podgorje 87 53.686 Odkup goveje živine v letu 1988 je znašal 526 ton, kar je za 5,6 % več kot v letu 1987 in 4,7 % nad planirano proizvodnjo. Povprečna teža pitanca je znašala 497 kg, na kmetijo pa je bilo odkupljeno 1.223 kg pitancev. Kmetije, ki so oddale več kot 3.000 kg goveje živine: Zap. št. Kmetija Bivališče Oddano v kg Štev. Povpre-odd. čna p. teža pit. 1. VRANJEK Vinko Vranjek Šmartno 136 13.574 29 468 2. POGOREVC Ivan Tomažič Brde 36 7.442 14 531 3. L0GER Robert Smonkar Završe 50 6.194 12 516 4. PAČNIK Jože Črešnik Golavabuka 25 4.864 11 442 5. VEČK0 Franc Pristovnik Završe 91 4.775 11 434 6. ZORMAN Marjana Krbel Tom. vas 24 4.564 8 570 7. VERČKOVNIK Ivo Novak Podgorje 44 4.473 10 447 8. KRANČAN Štefan Blatnik Vrhe 17 4.308 8 538 9. KOPRIVNIKAR Stane Adam Mislinja 237 4.190 7 598 10. P0KLIČ Franc Poklic M. Mislinja 4.032 8 504 11. BOŠNIK Karel Grobelnik Gmajna 25 3.975 7 567 12. VRANJEK Ivan Vošner Turiška vas 3.885 7 555 13. KOPRIVNIKAR Franc Mitviršek Legen 62 3.721 8 465 14. LAURE Edo Ere Golavabuka 3 3.632 6 605 15. PERŠE Cveto Kos Podgorje 13 3.591 6 598 16. BRITOVŠEK Bojan Rotovnik Završe 93 3.567 8 445 17. JUVAN Franc V. Brdnik Stari trg 215 3.429 6 571 18. HACE Irena Šmartno 8 3.420 7 488 19. KNEŽAR Stanko Pameče 209 3.275 7 467 20. PAJENK Jože Rdečnik Sp. Razbor 28 3.245 6 540 21. KNEZ Feliks Sp. Kotnik Zg. Razbor 26 3.243 6 540 22. TRETJAK Alojz Mrak Golavabuka 53 3.220 6 536 23. H0VNIK Rok Mlačnik Sele 31 3.104 7 443 24. H0VNIK Ivan Zaberčnik Sele 42 3.070 6 511 25. H0VNIK Viktor Vržišnik Sele 5 3.040 6 506 DANICA ONUK, ing. agr. MOŽNOSTI ZNIŽANJA STROŠKOV V KMETIJSKI PRIDELAVI Republiški center za pospeševanja kmetijstva pri Zadružni zvezni Slovenije je pripravil že tretje tradicionalno posvetovanje kmetijskih pospeševalcev. Udeležilo se ga je okoli 200 pospeševalcev iz vse Slovenije. Med njimi smo bili tudi štirje iz Koroške kmetijske zadruge. Namen teh posvetovanj je srečanje, spoznavanje in medsebojne izmenjave izkušenj med pospeševalci. Vsako leto pa vključijo na posvet tudi strokovne referate na temo, ki je za delo pospeševalcev v danem trenutku najaktualnejša. Letos je bilo predstavljeno 13 referatov, katerih skupen cilj je bil pokazati možnosti, kako zniževati stroške v pridelavi na kmetijah. Po podanih referatih se je razvila pestra razprava, v kateri so se pokazali dejanski problemi pri delu na kmetijah in tudi pri strokovnem delu pospeševalcev. V razpravi so se izoblikovali številni sklepi in predlogi, ki naj služijo kot pomoč in vodilo pri delu pospeševalne službe. Referati so pokazali, da so v kmetijstvu še številne možnosti za smotrnejšo proizvodnjo. Seveda je potrebno tako proizvodnjo strokovno obravnavati. Zato je treba spoznati posamezne kmetije, njihove značilnosti, zmožnosti, želje in tudi cilje ter uvesti sprotno, redno in natančno evidenco kmetij (evidenco zemljišč, delovne sile, stopnje opremljenosti s stroji...). Za sprotno spremljanje stanja na kmetijah bi bila pospeševalcem potrebna sodobna računalniška oprema z ustreznimi programi. Le ob popolnem poznavanju problemov in razmer je možno iskati najprimernejše in tudi najcenejše variante in tehnologijo. Eno sodobnih in učinkovitih metod reševanja potreb kmetij predstavlja metoda MSE. (Metoda pomeni pristop k reševanju problemov v manjših skupinah ob pomoči in vodenju strokovnjaka — ustrezno usposobljenega pospeševalca) . Na posvetu so bile nakazane možnosti racionalnejšega gospodarjenja v posameznih panogah in v posameznih tehnoloških ukrepih. Kot tak ukrep je potrebno v živinoreji, predvsem v hribovitih področjih, poleg klasičnih tehnologij upoštevati še druge, ki terjajo manj zimske krme, katere pridobivanje je tu najdražje (reja krav dojilj, reja volov, reja klavnih prvesnic, reja telet za dopitanje v dolini, reja mlečnih ali mesnih pasem ovac). Za reševanje tega problema razvija prof. Zagožen model linearnega programiranja, ki bi za posamezne kmetije izvrednotil kombinacijo različnih tehnologij, nakazal najprimernejšo, in bi lahko bil v pomoč delu pospeševalne službe. Modelni izračuni kažejo, da je govedorejska proizvodnja najcenejša ob pravilno sestavljenem krmnem obroku, ki pa mora temeljiti na ustrezni, doma pridelani, voluminozni krmi. Vsekakor je tu potrebno še sodelovanje drugih strokovnih služb (selekcijske in veterinarske). Pogosto gradimo prevelike, prerazko-šne in predrage hleve. Z upoštevanjem novih tehnologij, uporabo sodobnih materialov, predvsem pa načrtnim strokovnim delom so lahko tu prihranki zelo veliki. V poljedelski proizvodnji predstavlja velik strošek kvalitetno semensko blago. Vendar je njegova uporaba nujna, kajti le tako so zagotovljeni dovolj visoki pridelki, da je pridelava ekonomsko utemeljena. V tako pridelavo so upravičena vsa dodatna vlaganja za zaščito in gnojenje. Prav ta dva elementa predstavljata sorazmerno visoke stroške v poljedelski proizvodnji. Ob nepravilni in nestrokovni rabi pa predstavljata veliko obremenitev za okolje. V svetu in doma potekajo številne raziskave, kako čim bolj smoterno gnojiti (tako z organskimi kot z mineralnimi gnojili), kako čim bolj smotrno uporabljati zaščitna sredstva. Obstajajo številne rešitve. Za spoznavanje le teh je nujno potrebno spremljati in upoštevati tehnologijo, redno vzdrževati in kontrolirati delovanje škropilnic ter seveda voditi pravilno in natančno evidenco. V zvezi z nakazanimi problemi in rešitvami so se v razpravi izoblikovali ti pomembnejši sklepi: 1. Pospeševalna služba si mora prizadevati za povečanje prihodka na kmetiji iz vseh dejavnosti. Zato je potrebna celovita obravnava kmetije. Delo pospeševalca mora biti usmerjeno v intenziviranje vseh tistih dejavnosti, ki povečujejo dohodek na kmetiji. Le tako bodo proizvodni potenciali kmetij dobro izkoriščeni. 2. Pospeševalci se morajo truditi, da sprejmejo racionalizacijo gospodarjenja kot način razmišljanja pri svetovanju in načrtovanju pridelave. To lastnost naj prenašajo tudi med kmete. 3. V govedoreji, reji drobnice in prašičereji lahko uravnoteženje obrokov bistveno poveča prirejo in dohodek. Zato mora postati tovrstno svetovanje pomembno delo pospeševalcev. Podobno velja za svetovanje pri gojenju in varstvu rastlin. 4. Pospeševalci se morajo zavedati, da sta povečanje parcel in zboljšanje posestne strukture pogoj za gospodarnejšo pridelavo. Skupaj s kmeti si morajo prizadevati za združevanje majhnih parcel (komasacije) in povečanje posesti kmetij.. o _ bolj je treba uskladiti delo kmetijske pospeševalne, selekcijske in veterinarske službe. Za neposredno povezavo in boljše sodelovanje mora poskrbeti center za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije. 6. Pospeševalna služba si mora prizadevati, da intenzivira pridelavo tudi na polkmetijah, ki imajo malo kmetijskih površin. Naš cilj mora biti povečanje vse kmetijske pridelave, tudi samooskrbe. Pri tem pa je potreben načrtni način pospeševanja na teh kmetijah. Stanko Jamnik, dipl, ing. agr. PRISPEVKI ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE KMETOV V LETU 1989 Koroška kmetijska zadruga Slovenj Gradec seznanja združene kmete, da bo obveznost oziroma prispevek ki ga je dolžan zavarovanec plačati za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1989 po posameznem zavarovalnem razredu v naslednji višini: zavarovalni razred: 1. 992.630 11. 1.191.200 III. 1.389.600 IV. 1.687.440 V. 1.985.280 VI. 2.352.120 VIL 3.763.440 VIII. 5.645.160 IX. 7.527.000 X. 9.408.720 Indeks porasta 1989/1988 znaša 236 11 o. Višina prispevka je izračunana na podlagi Foto: Jože Krevh IZOBRAŽEVANJE KMETOVALCEV Še ni dolgo tega, ko se je vsak posameznik ukvarjal s pridelovanjem hrane in ni še minilo stoletje, ko se je večina prebivalcev ukvarjala s kmetijstvom. Danes pa dela na tem področju manj kot petina prebivalcev, ki naj bi pridelala hrano zase in za ostale štiri petine. Z industrializacijo in razvojem mest so se kmetijske površine zmanjšale. Vse to pa pomeni, da mora manj ljudi na manjših površinah pridelati več hrane. To pa lahko dosežemo le z dobro mehanizirano in strokovno vodeno proizvodnjo tudi v zasebnem sektorju. Delček tega znanja pridobijo učenci tudi na Srednji kovinarski šoli na Muti, smer kmetovalec. Izobraževanje kmetovalcev traja dve leti, učenci pa pridobijo osnovna znanja za uspešno opravljanje del v kmetijski pridelavi, predvsem za uspešno vodenje kmetijskih gospodarstev. Z aktivno udeležbo v organiziranih oblikah vzgojnoizobra-ževalnega dela bodo udeleženci izobraževanja v izobraževalni smeri A — kmetijski delavec: — pridobili in osvojili konkretna strokovno-teoretična in V__________________________________________________________________ praktična znanja z različnih področij kmetijske dejavnosti; — pridobili tolikšen obseg splošnih znanj, da bodo lahko sledili in se prilagajali zahtevam intenzivne kmetijske predelave; — se usposobili za varstvo delovnega in življenjskega okolja ter za pravilno uporabo zaščitnih sredstev in za izvajanje potrebnih varstvenih ukrepov pri delu; — se vključevali v interesne dejavnosti: varjenje, tečaj in izpit za delo z motorno žago (sodelovanje z GG) ter traktorski izpit (teorija in praksa, izvajalec AMD Radlje); — po uspešno končanem programu bodo lahko nadaljevali izobraževanje in usposabljanje v zahtevnejših srednješolskih vzgojno-izobraževalnih programih — predvsem v kmetijski usmeritvi. Poklic kmetovalec je v koroški regiji deficitaren. Štipendije lahko učenci pridobijo iz združenih sredstev in pri delovni organizaciji »LESNA« Slovenj Gradec. Vodja kmetijske šole na Muti: Alenka Gosak-Gačnik, inž. agr. PRISPEVKI ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE KMETOV V LETU 1989 pokojninskih osnov, ki jih je določila Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS in na podlagi trenutne veljavne prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če se bodo prispevne stopnje med letom spremenile, so možni popravki posredovanega izračuna. Vsi zavarovanci lahko izberejo drugačno osnovo za zavarovanje do 31. marca. Zato pozivamo vse zavarovance, da do 31. marca svoji TZO sporočijo, kateri zavarovalni razred bodo izbrali, drugače bodo zavezanci po lanskem razredu izračunanem na letošnje osnove. Prispevek, ki so ga združeni kmetje dolžni plačati za uresničevanje pravic do porodniškega dopusta v letu 1989 znaša 140.000,— din. Ta znesek je določen začasno, ker se med letom osnove za izračun spreminjajo. KREVH Jože, iur. Rozika ŠTRUC Martin ŠTRUC TEŽKA PROMETNA NESREČA ZAHTEVALA DVOJE ŽRTEV V ponedeljek, 30. januarja 1989 v poznih, popoldanskih urah, se je po vsej KKZ, posebno pa po Kotljah in TZO-TRATI—Prevalje, bliskovito raznesla pretresljiva novica, da sta se na poti v Maribor z avtomobilom, tragično ponesrečila in umrla, Martin Štruc in njegova žena Rozika, doma na Brezju (Pirkofu) v Podgori pri Kotljah. Novici sprva nismo mogli verjeti. Žal se je izkazala'za resnično. Najbolj tragično pri tej težki nesreči, je to, da je v njej umrl naš Štručev Tini, eden izmed najstarejših in najbolj izkušenih traktoristov in šoferjev v KKZ, TZO, TRATA, Prevalje in celotni KKZ. Tini je bil prvi traktorist nekdanje Hotuljske kmetijske zadruge »Prežihov Voranc«, skoraj 13 let. Nato pa skoraj 25 let, traktorist in šofer tovornjaka za prevoz lesa za Gozdarstvo kmetijske zadruge Prevalje in za KKZ, TZO, TRATO, Prevalje. Pokojni Tini je v svojem življenju, s svojim znanjem, pridnostjo, poštenostjo in vestnostjo pri delu, opravil veliko, pionirsko delo. Saj je bil traktorist že tedaj, ko so ljudje gledali na traktor še z velikim dvomom in nezaupanjem. Tini je bil enkraten sodelavec, ki je svojo prakso in svoje velike izkušnje rade-volje prenašal tudi na svoje mlajše sodelavce. Takorekoč do svojega zadnjega diha, je vsak dan skrbel, da je bil vsak vijak zategnjen, da so bile gume, zavore, luči, olje, gorivo in vse drugo v redu in po predpisih. Pravtako dober kot sodelavec pa je bil Tini tudi kot prijatelj in tovariš. Nikoli ni pozabil na družbo in dobro voljo, ki jo je rad delil s svojimi prijatelji, znanci in sodelavci. Nikoli ni koga užalil za vsakega je zmeraj imel prijazen nasmeh in lepo besedo. Prav taka je bila tudi njegova, vzorna, ljubljena žena Rozika, ki je tragično umrla nekaj ur pred njim. Ko se spominjamo nazaj kolikih izletov sta se udeležila oba skupaj z nami, na to, kako smo se veselili na družabnih večerih in prireditvah, nam postane težko. Skrušeni obstrmimo nad kruto usodo, ki je zahtevala njuno življenje prav na vrhu njunega življenja, ki bi ga bila prav lahko še dolga leta uživala. Nista ga smela. Ko se tega prav zavemo, solznih oči porečemo le: Počivajta skupaj, v naši hotuljski zemlji, ki sta jo ljubila, Spomin na vaju, ki sta bila dobra človeka, tovariša in sodelavca, prijatelja in znanca, bo ostal! Nosili ga bomo v svojih srcih, dokler bomo živeli. Rok Gorenšek Pravijo, da je simbol lepote, elegance in moči, foto E. Javornik ODABERITE PRAVOG PARTNERA U »Lesni* znaju da nije dovotjno samo proizvesti kvalitetnu gradevinpku stolariju i ponuditi je tržištu Zato se zalažu za što aktivniji, sadržajniji odnos prema kupcu: kompletno informiranje, pružanje savjeta i uputa, brzu dopremu, pomoč pri montaži, pouzdanu servisnu službu.. Njegovanjem takvog poslovnog odnosa stiče se povjerenje i »Lesna* postaje kupcu partner u najpozitrvnijem smislu Uz široki izbor SUMO vrata, IZOUR prozora i PAMO podrtih, zidnih i stropnih obloga provjerene kvalitete, »Lesna« pruža i nešto više: iskreno brigu za dobrobit kupca. (02i)64o^3oi TO JE PARTNER! VALASSZON MEGFELELO TARSAT Nyilvdn egyetert velunk abban, hogy nem kdnnyu megfelelo tdrsat taldlni sem a munkaban, sportban, jatekban, sem a szerelemben... Nem konnyu, de nem is lehetetlen. Korultekintoen kell eljdmi -utdnaerdeklodve, leellenorizve, dsszevetve hogy a legalkalmasabbra essen a valasztds. A Lesnšban tud jak, hogy nem eleg a mindsegi 6puletasztalos-ipari termeket csupan legyartani es felkinalni a piacon. Ezert a vasarlo iranti mind aktivabb, lartalmasabb viszonyra torekszenek: alapos tajekoztatas, lanšcsadas, gyors leszallitas. segedkezes a szerelesi munkalatokban, megbizhatb lavitoszolgžlal . Hyen viszony apolasa blzalmal kelt es a szb legnemesebb ertelmeben a vevo tarsbvb vblnak A lamegmunkalasban szerzett szazeves tapasztalatra. a saiat nye'sanyaqbazisra es a korszenj technologiara lamaszkodva ............-m gyart|a a kivalo mmOsčgu ablakokat es reddnyoket nyagbazista es a kor ■a bč valasztokban qi es redbnyoket A lunkcionalis. tartbs es szep IZOLIR ablakok a leqigenyesebb kovelelmenyeknek is elegel tesznek. mind a bo mind a A z IZOLIR ablakokal keresse a nagyobb epulelanyag-lerakatokban vagy a Lesna uzleteiben Belgrad. Bulevar Crvene armi|e 2. tel: 011/442-0742. 436 414 Cačak. Doke Popoviča 28 tel 032/47-791 PnSlina. Devet Jugoviča 52 lel 038/11 344 Sloveni Gradec Pameče 150. lel 062/841-497 Split. Pavia Papa 15. lel 058-551 981 - -- -.a 15. tel 058/551-981 Szkopje. Anion Popov 242. lel 091/511 -404 "). lel 059/35-605 lel 021/840-301 --------,— 242. lel C Šibenik Biliče bb. lel 059/35-605 Temerm, Perczel Mbr sz Taiekozlaiaserl, szakianacsadaseri es prospektusokerl sziveskedien a kovetkezd cimre fordulru Lesna. TOZD Blagovni promet - Marketing. Vorančev Irg 2, 62380 Sloven/ Gradec telesna slovenj gradeč AZ IGAZI PARTNER! NAŠI JUBILANTI ~\ V mesecu marcu praznujejo svoje jubileje 10 let delovne dobe: Hinko TRI PLAT ml. iz Gozdarstva Slovenj Gradec Danica ZALOŽNIK iz Nove opreme Zdenka PONGRAC iz Žage Vuhred Adrej DOBROVNIK iz Tovarne pohištva Prevalje Friderik HELBL iz TSP Radlje — Podvelka Branko JAMNIK iz TSP RADLJE — Podvelka Vera KOLAR iz TSP Radlje — Podvelka 20 let delovne dobe: Berta ŠTRASER iz Gozdarstva Radlje Marjeta VOČANEC iz Nove opreme Jože DOLER iz Žage Otiški vrh Ivan TROBEJ iz TIP Otiški vrh V_________________________ Rudolf KALIŠNIK iz Tovarne pohištva Prevalje Marjeta TEŠIČ iz Tovarne pohištva Prevalje 30 let delovne dobe: Dorka TOPOLIČ iz Gozdarstva Črna Peter PUŠNIK iz Gozdarstva Radlje Jožica KOTNIK iz Nove opreme Betka CIFER iz Nove opreme Mirko POLANEC iz TIP Otiški vrh Jože STRMČNIK iz TIP Otiški vrh Magdalena ZDOVC iz Tovarne pohištva Prevalje Maks PISNIK iz TSP Radlje — Podvelka Pavel LJUCOVIČ iz Blagovnega prometa 40 let delovne dobe: Miha REPNIK iz Gozdarstvo Radlje ________________________J Tapactrani namešlaj .Lesna* pofražile u specijalizovanim proda vroč ama pokudstva Za tkrtaijnijo tnlomiacijf* ib savete naših stručrtjaka ^ izvolite sp otvratiti na .Lesna", TOZD Nova PROFINJENA UDOBNOST -Lesna je analizirala prednosti i nedostatke nameštaja i proučila potrebe i želje kupaca. Rezultat je „PARTNER“ i .LARA". To su tapacirane kožne garniture za privatne i javne prostore, koje uspešno ujedinjuju dva naoko nespojiva ideala: .PARTNER" i „LARA“ su istovremeno intimne i reprezentativne. Nameštaj za sedenje .PARTNER" s lakočom možete pretvoriti u ležaj. PARTjNl LARA al lesna števen; nrorior ema,6238Q Stoveri)' -radec, Slari Ug 304, ton: 062/842- 051 sloven- gradeč lO JE PARTNER! ŽAGA MUŠENIK (nadaljevanje iz št. 2/89) Delavci, ki so ostali po sečnji na delu pri spravilu lesa, so pri slabši konfiguraciji terena (strmi jarki s prepadi) morali najprej zgraditi lesno rižo, pri čemer so potrebovali kvaliteten smrekov les, lepa ravna debla debeline 15—25 cm in dolžine 4—8, za štose in do 12 m za langone. To delo je bilo precej zahtevno in pri tem so sodelovali le dobri, izurjeni delavci. Ko je bila riža gotova, so začeli s spravilom hlodovine po riži. Zadaj v tesonu (zbirališče hlodov) sta bila po dva delavca in spodaj na skladišču po eden ali dva. Če je bila riža dolga, so bili ob riži na primernem mestu tako imenovani poštarji za prenos komande in nadzor poteka spravila po riži, da so v primeru okvare delo ustavili in skupno popravili okvaro ali spodaj na skladišču poravnali hlodovino. Trajalo je precej časa, da je bila vsa hlodovina spodaj na skladišču in lepo pravilno zložena, da so imeli pozneje vozniki dostop za nakladanje. Ko je bilo spravilo lesa končano, je šlo nekaj delavcev na skladišče žage Mušenik, da so sproti zlagali dovoženo hlodovino. Nekaj delavcev je v najhujši zimi bilo doma, saj je veljalo pravilo, da so manj varčni holcarji začeli varčevati, ko je začelo listje rumeneti. Bili pa so tudi pridni in varčni, ki so si v nekaj letih toliko prihranili, da so kupili posestva: n. p.: Turi-čnik, ki je bil holcar v Mislinji in kupil Turi-čnikovo v Golavabuki in Prevržen v Bistri, ki je odkupil nazaj od grofa to domačijo in še je bilo nekaj takih. Obvezno zavarovanje stalnih delavcev proti nezgodam je začelo okrog leta 1880. To novost tedaj holcarji — nekateri niso radi sprejeli. Za tiste čase so holcarji kar dobro zaslužili, saj so radi peli pesem in še ženske: Ko bi holcerca bila, bi holcerca bla, bi na štoru sedela in tolarje štela. Sedaj pa mlinarja imam, pa moko petlam. Ko je bila hlodovina že v dolini na začas- Zadnja lesna riža y Orožiji — svinjski graben, foto Matevž Čarf nih skladiščih, se je počakalo, da ie zapadlo dovolj snega. Po Miklavžu je že navadno toliko snega, da je obstal in držal saninec. V hujših zimah, ko kmetje doma niso imeli toliko dela, je vsak, ki je imel le kako vprežno živinče s prevozom lesa zaslužil nekaj denarja. Tako so se včasih, če je bilo dosti snega, pojavile na cestah cele kolone voznikov. Prišli so celo iz drugih krajev: iz Prevalj, Guštanja in celo iz Slovenj Gradca. Bili so dalj časa nastanjeni v okolici Črne, dokler je bilo dovolj snega, da so sani drsele. Cele kolone voznikov so vlekle sani naloženih hlodov, zvončki so cingljali, vozniki pa pokali z biči, v hudem mrazu so bili konji beli od ivja in voznikom so od brk visele ledene sveče. Saninec je v hujši zimi držal, kot leta 1929, do sredine marca, ko sonce dobi moč in na sončnih legah sneg hitro kopni. Tedaj so se začele kolone redčiti in sani pospravljati za naslednjo zimo. V Mušenik pa so navozili polno skladišče hlodovine, da je bilo dovolj za celo leto. Iz bližnjih in ugodnejših krajev pa so še pozneje vozili z vozovi stalni vozniki. Tako je šlo leta in leta, če ni bilo kakih posebnih zaprek. Ko so v letih 1937 — 38 obnovili močnejše mostove za težja vozila, tudi za tovornjake, je spo- Težak furovski konj, na desni furman, kakršni so bili včasih, foto Matevž Čarf mladi leta 1939 prvič težji kamion peljal iz Orožije hlodovino v Mušenik. Tako je potem šlo do vojne. Leta 1943—44 so naši borci začeli prepovedovati delo v gozdu in leta 1944 21. januarja so partizani ob napadu na Črno tudi požgali žagarski obrat v Mušeniku. Po osvoboditvi, maja 1945, so kmalu začeli žago obnavljati, da je začela ponovno obratovati. Vrstile so se ena za drugo večje in manjše reorganizacije in žaga je tekla naprej. Okoli leta 1980 je bil predviden za razširitev in obnovo načrt, bila je nabavljena strojna oprema. Leta 1983 so bile nabavljene in postavljene na skladišču lupilne naprave. Sedaj je zaposlenih 45 delavcev in dnevna proizvodnja teče v dveh izmenah. Veliko lesa je šlo že skozi to žago v svet in veliko se je spremenilo v zadnjih sto letih. Kaj bo pa naprej, če bodo propadali naši lepi gozdovi še naprej? (Konec) Matevž ČARF Žaga v Mušeniku, foto Matevž Čarf Opuščeni temelji Mušeniških fužin, foto Matevž Čarf ZDRAVSTVO Bolniški stalež v DO Lesna za leto 1988 Pri sprejemanju in proučevanju bolniškega staleža v DO ugotavljamo, daje le-ta znašal v letu 1988 7,20 %. V bolniškem staležu so zajeti izostanki z dela zaradi bolezni, nesreč in nege družinskega člana in je izračunan na povprečno število zaposlenih. V letu 1988 je bilo v DO Lesna povprečno zaposlenih 2896 delavcev. Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 45.042 delovnih dni ali 15,55 dni na zaposlenega, kar predstavlja 6,09 % BS. Za boleznine je bilo izplačanih 759.787.914 din. Zaradi nesreč je bilo lani izgubljenih 6243 delovnih dni ali na zaposlenega delavca 2,16 dni. Procent bolniškega staleža znaša 0,84, za nadomestila pa je bilo izplačanih 141.083.802 din. Zaradi izostankov z dela zaradi nege družinskega člana je bilo izgubljenih 1922 delovnih dni ali 0,66 delovnih dni na zaposlenega, kar predstavlja 0,26 % bolniškega staleža. Izplačanih nadomestil zaradi nege pa je bilo 28.526.646 din. V DO Lesna je bilo v letu 1988 skupaj izgubljenih 53.207 delovnih dni, oz. 18,37 delovnih dni na povprečno število zaposlenih. Tako je znašal skupni bolniški stalež 7,20 %. Skupaj je bilo izplačanih 929.408.362 din nadomestil bolniškega staleža. Največji procent bolniškega staleža je imel tozd CLS Otiški vrh — 12,51 %, sledi tozd žaga Mislinja — 9,75%, tozd TSP Radlje — Podvelka — 9,71 %, tok gozdarstvo Dravograd — 9,19% in tozd žaga Vuhred — 8,49 %. Kljub visokim procentom bolniškega staleža v posameznih temeljnih organizacijah delovne organizacije Lesna pa ugotavljamo, da ■H-: %6S *> — 3 t T 6 5 S % . . -3- i-O-tS. ; T" p’j : . ; .... j. ... • ■ i . . i. .: ... .. i . * i . : . .. \ . .J. ... .1 _r i : j ■■■ ■: j i - ; 1 - 1 . . i : ! •« ; r-trr- i . i , . . . - .J j !■ i :■! ! : • " r “ ■ . i i-JiTil; : ' f ; ‘—i •• • : • • ..j ' ■ • : ■1* • —; : rt -r-r-T- ■ a i L, - '■ p • j TTTT|_ .MS85 4 LEGENDA- |:,b ^TTTmL ” r:;r I ~T" . ... ilL- h: j.;, r: ..... r---r , ■ I r j. - --4-4- • r • ;rr -j ■ i : : • •! rj • • I f 4-4- -i—-Lt... n. a-: j' •__ CeLHliMU STAL£i SKUPAJ : : . ! • : i ibOLEi KMj j_i iN.EAniedcti . j„_: M 9 86 L S nu j j. 49 8T- ...i 49 88 Li___.__L.____ 4- • - + :..1- s.' i NEGA : .:V±. iT" r '"y"b . j - • ; - •— : —r—• — -f——: - - • e: „1.1.1. l LETA ^T —}— t —r—:— procent bolniškega staleža v letu 1988 ni po- in se je zmanjšal za 1,3 %, v primerjavi z le- rastel, temveč je v primerjavi z letom 1987, tom 1985 pa je bolniški stalež porastel za ko je znašal bolniški stalež 8,3 % upadel za 0,6 %. 1,1 %. Prav tako je viden upad v primerjavi z letom 1986, ko je znašal bolniški stalež 8,5 % Socialna služba i BOLMIŠKI^CTELEŽ v DO LESNA ZA LETO 1989 Zap St. •TOZD B O L E Z N E S R E Č E S K U P A J Povp.St. zap. Št. del. dal Št.izg.del. dal Izg.d.dal na zapos. » Izgub. din Št.Izg. del.dal Št.Izg.del. dil na zap. » Izgub. din Št.lzgit). del .dal Št.Izg.del. dal na zap. % din Št. izgub, del.dal Št.Izgub.del. . Izgda. din 1. DSS> SLOVENJ GRAHE 197 50313 1179 5.98 2,34 24.658.049 77 0 56 1366 6.93 2.72 29.991.482 2. ntreutA BAJKA 36 9402 339 9.41 3.60 7.764.265 / , 373 10.36 3.96 8.346.684 3. BLAGOVNI PiOCT 224 56597 3299 14,72 5.82 16.56 6.55 66.160.787 4. GOZDARSTVO StfVBU GRAHE 47 12404 799 17 6,44 18.488.999 , , 869 18.48 7.00 20.100.863 S. GOZDARSTVO MISLINJA 51 13366 498 9.76 7,30 5.086.880 211 4.13 , , ! , 709 13.90 5.30 9.412.334 6. GOZDARSTVO ČRNA 141 36889 2097 14.87 5,68 21.23 8.11 60.335.763 7. GOZDARSTVO RADLJE 140 35857 2204 15.74 6.14 2480 17.71 6.91 48.100.197 8. TOK GOZD. SLOVENJ GRAHE 34 10242 367 10.79 3,58 478 14.05 4,66 8.292.557 9. TOK GOZD. DRAVOGRAD 16 4102 320 20 7.80 5.470.098 , 377 23.56 9.19 6.328.467 10. TOK GOZD. RAVJC 33 8649 58 0.67 , gg 2.90 1.10 2.177.493 11. TOK COZD. RADLJE 35 8917 487 13.91 5.46 530 15.14 5,94 11.440.063 12. TIS PAMČE 134 35470 2227 16.61 6.27 2925 21.82 8.24 58.771.248 13. n* PAiečE 282 70557 4386 15.55 6.21 57.025.062 3.721.184 5140 18.22 7.28 76.454.509 14. TP PREVALJE 245 61400 4219 17.22 6.87 63.164.876 1 14 5100 20.81 8.30 82.688.847 15. TS> RADLJE-PCO/ELKA 373 91830 7622 20.43 8.30 154.249.508 657 1.76 0.71 11.853.661 643 1.72 0.70 6.922.713 8922 23.91 9.71 173.022.882 16. CLS OTI&CI VRH 46 11698 1099 23.89 9,39 17.612.158 1464 31.82 12.51 22.060.364 17. GRADNJE 64 17148 525 8,20 3.06 9.123.838 577 9.01 3.36 11.372.542 18. N3VA CPHEHA 339 85160 5941 17.52 6,97 84.212.444 376 0.31 4.088.069 6585 19.42 7.73 96.397.788 19. TIP CTTlSia VRH 245 64722 4277 17,45 6.60 41 18.90 7.15 76.930.907 20. ŽAGA MISLINJA 52 13166 887 17.05 6.73 , , 1 24.71 9.75 17.433.435 21. ŽAGA ori&a VRH 59 15367 744 12.61 4.84 763 12 93 4.96 13.066.000 22. ŽAGA HJŠENIK 45 11286 553 12.28 4,89 605 13.44 5.36 10.643.756 23. ŽAGA VUHED 58 14431 915 15.77 6,34 1226 21. J3 8,49 19.879.394 SKUPAJ : 2896 738974 45042 15,55 6,09 759.787.914 6243 2,16 0.84 141.093.802 1922 0,66 0.26 | 28.526.646 53207 18.37 7,20 929.408.362 Kadar primanjkuje pitne vode Primerna osebna in splošna higiena doma in na delovnem mestu je pogoj, da ne pride do širjenja t.im. bolezni umazanih rok, oziroma do nenormalnega porasta črevesnih nalezljivih bolezni. Pogoj za dobro osebno in spiošno higieno je voda! Letošnjo jesensko-zimsko obdobje je izrazito sušno in vode za pitje in gospodinjstvo primanjkuje v vseh področjih Slovenije. Vzporedno s pomanjkanjem vode pričakujemo padec osebne in splošne higiene med šolarji, delavci v kolektivih in med varovanci v raznih socialnih ustanovah, zaradi nekvalitetne in bakteriološko oporečne vode pa pojav lažjih alf težjih prebavnih motenj, zlasti pri otrocih. Probleme pomanjkanja pitne vode rešujemo z dovažanjem vode v cisternah ali pa omrežja občasno zapiramo, da se voda nateče. Obe obliki zasilne preskrbe prebivalstva s pitno vodo sta iz higienskega vidika vedno problematični. V obeh primerih gre namreč za vodo, ki je kemično in bakteriološko manj kvalitetna in jo je treba stalno klorirati. Javni vodovodi so glede zagotavljanja minimalno potrebnih količin vode na boljšem, ker zanje skrbe občinske komunalne službe in zdravstvena služba skupaj s sanitarno inšpekcijo. Voda teh sistemov je permanentno laboratorijsko analizirana in klorirana. Precej večji problem je tam, kjer gre za individualno oskrbo iz lastnih zajetij, studencev, rezervoarjev itd., ki oskrbujejo eno ali več hiš nekega naselja. Ti objekti in voda niso pod sanitarno-higiensko kontrolo zdravstvene službe. Upoštevati moramo dejstvo, da je naše življenjsko okolje neverjetno onesnaženo, tako bakteriološko kakor tudi kemično. V sušnem obdobju se ravnovesje notranjih sil, ki delujejo na geološko sestavo tal in vodne žile pod zemljo, bistveno spremeni oz. v celoti podpre. Notranja napetost med skalami popusti in tam, kjer je bila poprej trdna, stalna žila vode, nastane suha razpoka, skozi katero začne prodirati površinska nesnaga, odplake, fekalije itd., skratka materija, ki ob prvem manjšem nalivu v celoti bakteriološko onesnaži vodni sistem (zajetje, rezervoar). Uporaba vode takoj po polnjenju rezervoarja ali kar iz zajetja v gozdnem predelu je zdravju izredno škodljiva. Taka voda mora biti takoj klorirana. Seveda mora biti rezervoar prej mehanično očiščen, odstranjena usedlina, notranjost sten pa dezinficirana. Kloriranje že polnega rezevoarja opravimo z IZO-SANOM (1 mala žlička na 5 m1 vode). To dezinfekcijo sredstvo nabavimo v lekarni. Posebno nevarna je uporaba vode iz pre-stanih, na pol suhih in z usedlino onesnaženih rezervoarjev. Taka voda povzroča prebavne motnje, driska itd., če pa je okužena še z drugimi črevesnimi klicami, ki so doma v neurejenih kanalizacijah in na zanemarjenih kmečkih dvoriščih, lako tudi težje oblike črevesne nalezljive bolezni (salmoneloze, šigelo-ze itd.). Za neoporečnost voda je pomembno naslednje: a) varen betonski objekt za individualno preskrbo, zgrajen po sanitarno-higienskih načelih b) nepoškodovano in pravilno položene cevi do uporabnikove pipe c) sprotno odpravljanje vseh defektov, občasno mehanično čiščenje vodovodnega rezervoarja in dezinfekcija notranjosti, občasna laboratorijska kontrola vzorca vode, ki jo naročite na H ES Ravne d) ob pojavu kalnosti obvezno prekuhavanje vode (20 vretja) e) čistoča okolice zajetja, čistoča na kmečkem dvorišču, pod katerim so običajno speljane vodovodne cevi do hiše 0 urejena lastna kanalizacija brez defektov, ki ne sme nikjer potekati nad ali v bližini vodovodnih cevi g) vodovodni objekti morajo biti dobro zaprti in pokriti z vodotesnim pokrovom, ki preprečuje vdor površinske nesnage, mrčesa in plazilcev. Zdravstvena osveščenost krajanov vodi k večji pozornosti do dogajanj v lastnem vodovodnem objektu. Okus, barva, vonj in stopnja kalnosti so tisti podatki, ki jih lahko zaznamo brez laboratorijske analize. Vsak sum naj vodi do strokovnega nasveta, ki ga dobite v hi-giensko-epidemiološki službi na Ravnah ali v Slovenj Gradcu. Poznani so primeri družin iz našega območja, kjer so člani več let zaporedoma, ven- dar občasno, tožili zaradi prebavnih motenj. Obdobne driske, slabo počutje, včasih tudi bruhanje, so bili znaki, ki so vodili tudi do podrobnega pregleda pitne vode in objekta. V vseh primerih je šlo za skrajno zanemarjen, nepravilno zgrajen individualni vodovodni objekt, lociran na nepravem mestu, po možnosti v bližini gospodarskega kompleksa, gnojnih jam, hlevov ali pa v območju obdelovalnih površin, ki se zalivajo z gnojnico. Voda je bila bakteriološko onesnažena in je predstavljala edini vir družinskega obolevanja. V izredno sušnih obdobjih obstaja torej nevarnost pojava t.im. hidrične epidemije, črevesne nalezljive bolezni. Tega ne smemo dopustiti. Upoštevati moramo dejstvo, da je voda tisto najbolj dragoceno živilo, ki ga uživamo vsi. Žal pa se njene vloge in pomembnosti začnemo zavedati šele takrat, ko je začne primanjkovati. Tudi zmanjšana potrošnja vode je lahko popolnoma zdrava pa tudi zadostna za izvajanje osnovne in splošne higiene, če so pri gradnji in vzdrževanju objektov upoštevana vsa načela in če je tudi ne onesnažujemo. Za zaključek pa še tole: Menimo, da bi z malo več pozornosti posameznikov in celotne družbe do našega okolja na pipah tekla vedno le neoporečna pitna voda. Jernej GLAVIČ — HES Ravne JOŽE OŠLOVNIK - 80 LETNIK Jože in Ida že 54 let poročena, foto Ludvik Mori Prijaznega Jožeta sem srečal na Goriškem vrhu po naključju, ko je belil hlode za svojega soseda. Ko sva se zapletla v pogovor, skoraj verjeti nisem mogel, da bo že kmalu odložil osmi križ, tak korenjak še izgleda. Ob treh sestrah in dveh bratih mu je zibel stekla leta 1909 na Kupljenovi domačiji nad Dravogradom. Ko je brat prevzel kmetijo, mu je oče rekel, da bi lahko ostal doma. Nak, to pa že ne, za strica pa že ne bom, pri hiši. Imel sem srečo, da sem se dopadel brhki Idi-ki, ki je podedovala Kališnikovo bajto, imel bom svoj kvartir, in mi ne bo treba hlapčevati. Prav nič me ni motilo, da se kmečki sin priženi k bajti, kar je za tiste čase bilo ponižujoče. Dobil sem pridno in skrbno ženkico, ki je vzgajala otroke, pridelovala živež na razmetanih in strmih krpah zemlje ter redila živali. »Pa ste ves čas delali v gozdu?« sem ga pobaral: »Ja, pred poroko bolj priložnostno, potem pa sem dobil stalno delo na železnici, kamor je bilo treba pešačiti v eno smer enajst kilometrov in prav toliko nazaj v planino, ob vsakem vremenu, v vročini, dežju, snegu in mrazu.« Delo je trajalo po dvanajst ur v petek in svetek. Bil sem kurjač, pozimi mi je toplota še kar prav prišla, poleti pa sem bil od dvojne vročine ves ožgan in poparjen in to delo sem opravljal celih dvaindvajset let. V poletnem času je bilo treba po šihtu še doma kaj postoriti. Ko pa so modernizirali železnico in jih del tudi ukinili, sem bil tam odveč. Čeprav že precej izčrpan, sem se pridružil gozdnim delavcem, že v času, ko je bilo treba pešačiti. S hrano in moštom v nahrbtniku ter gozdarskim orodjem na rami se je bilo treba pomikati za delom pod vrh Košenjaka, kilometre in kilometre daleč.« Tako si je služil kruh dokler ni dočakal zasluženi pokoj. Nekdo je menda izračunal, da bi s svojimi kilometri prišel več kot trikrat okoli sveta. Kljub temu, da sta ob vsem tem trdem delu vzgojila tri dekleta in dva fanta, sta sedaj na jesen življenja ostala sama. En sin in hčerka sta se priženila na kmetije, ostali pa so si spletli gnezda v dolini in nihče ne bo več ril po z znojem prepojeni zemlji svojih prednikov. Pred štirimi leti so njima otroci priredili zlato ohcet, na kateri se je zbralo poleg sosedov, znancev, prijateljev in sorodnikov še petnajst vnukov in enajst pravnukov. To je skromen zapis njunega pestrega življenja. Želim jima še veliko srečnih let skupnega življenja. Ludvik MORI KADROVSKE VESTI PRIŠLI V TOZD: JANUAR 1989 Priimek in ime — datum nastopa — naloge in opravila, ki jih bo opravljal — organizacija, iz katere prihaja_________________________________________________________________ TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Razgoršek Boris, 1.1. 1989, gozdni delavec-sekač, iz JLA TOK GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Sušeč Miran, 23. 1. 1989, gozdni delavec-sekač, iz JLA TOK GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Čoderl Jerneja, 23. 1. 1989, dipl. inž. gozd.-pripravnik, prva zaposlitev TOK GOZDARSTVO DRAVOGRAD Mori Marjan, 9. 1. 1989, gozdni delavec, iz JLA ŽAGA MISLINJA Germavc Marko, 1.1. 1989, vodja skladišča žaganega lesa, TOZD Žaga Vuhred ŽAGA MUŠENIK Cigale Milan, 23. 1. 1989, pomoč pri polnojarmeniku TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Keber Ljubo, 23. 1. 1989, razrez lesonita, iz JLA TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Stojan Igor, 9. 1. 1989, vodja stroja IV, iz JLA Rejavc Igor, 26. 1. 1989, pomoč pri stroju II, iz JLA Naglič Vlado, 23. 1. 1989, izv. sklad, del II, iz JLA TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE - PODVELKA Potnik Srečko, 25. 1. 1989, zasteklitev in kitanje, iz JLA Vinšek Maks, 25. 1. 1989, krpanje plošč pred brušenjem, iz JLA TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Hranjec Miro, 17. 12. 1988, zamenjevalec, Rat Benjamin, 4. 1. 1989, del. na skladišču lesa, Vravnik Vili, 4. 1. 1989, dipl. inž. elekt.-pripravnik, prva zaposlitev Jamnik Roman, 5. 1. 1989, mazalec, — TOZD TRANSPORT IN SERVISE Pameče Jelen Tatjana, 15. 1. 1989, čiščenje poslovnih prostorov, — prva zaposlitev DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Oder Vera, 4. 1. 1989, gim. naturant, pripravnik, prva zaposlitev BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Macuh Irena, 15. 12. 1988, administrator I v Pl Radlje, TOZD TSP Radlje Duler Lilijana, 1.1. 1989, izvozni referent I, — Dešišku Sanije, 1.1. 1989, administrator II v Prištini ODŠLI V MESECU: JANUAR 1989___________________________________________________ Priimek in ime — datum odhoda — dela, ki jih je opravljala — organizacija, v katero odhaja GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Kobolt Ivan, 24. 1. 1989, gozdni delavec-sekač, GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM Dretnik Karel, 31.1. 1989, referent za izkoriščanje, redna upokojitev ■P"*"’’ lil ‘ I' Mii V SLOVO KRISTINI JURAČ Globoko nas je pretreslo, ko smo izvedeli, da je nenadoma in nepričakovano umrla Osrednikova mama. Vest o njeni smrti je žalostno odjeknila med sosedi, prijatelji,znanci in v družini Osredniko-vih. Pred 68 leti seje rodila v delavski družini na Antonu pri Nemčevih. V osemčlanski družini je preživljala težka mladostna leta, posebno hudo je bilo med drugo svetovno vojno. Po vojni se je zaposlila na tedanjem OLO v Slovenj Gradcu. Leta 1951 se je poročila z Osrednikovim sinom Francem na kmetijo. Kmalu je spoznala, kako tžeko je delo višinskega kmeta. V tistih časih velikega pomanjkanja še ni bilo vodovoda, elektrike, ceste in telefona. Z možem sta 38 let složno in v medsebojnem razumevanju premagovala vse težave in pridno gospodarila na kmetiji. Štirim otrokom je podarila življenje in veliko materinske ljubezni, gotovo pa je bilo za njo najtežje, ko je izgubila hčerko Kristino. V lepo urejen in topel dom je rada sprejemala mimoidoče, jim gostoljubno postregla s kmečkimi dobrotami in rada pokramljala o tem in onem. Posebno lovci smo se radi ustavljali pri njih, tako lepo nas je sprejela in pogostila. Vsi, ki mo poznali Osrednikovo mamo in bili deležni njene gostoljubnosti, smo ji iz srca hvaležni za njeno plemenitost in dobroto. Na njeno zadnjo pot k Sv. Antonu smo jo v velikem številu pospremili 11. decembra 1988. Pogled skozi okno Osrednikove kmetije pa se bo domačim ustavljal na pokopališču, kjer počiva njihova mama. V domu je nastala velika praznina, ostali so spomini in sadovi njenega GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Ramšak Anton, 20. 1. 1989, gozdar, v JLA ŽAGA MISLINJA Uršej Roman, 31. 12. 1988, vezanje obrezhn, — ŽAGA OTIŠKI VRH Verdnik Ivan, 27. 1. 1989, žaganje oblovine na polnojarmeniku, inv. upokojitev ŽAGA MUŠENIK Kos Janko, 16. 1. 1989, vezanje obrezlin, v JLA Kos Andrej, 16. 1. 1989, zlaganje žaganega lesa, v JLA TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Prošt Marija, polaganje kril na lak. 1. in kontrola brušenja Krivograd Sergeja, embaliranje in kontrola vratnih kril, TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Topič Peter, 15. 1. 1989, pomoč pri stroju II, delovno razmerje za določen čas Patemuš Anton, 17. 1. 1989, pomoč pri stroju, v JLA TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE OB DRAVI - PODVELKA Krajnc Jernej, 31.1. 1989, letvičenje lesa, inv. upokojitev Karat Magdalena, 31.1. 1989, pom. pri lin. za doiz. spaj. — TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Hartman Dušan, 12. 1. 1989, dela pri žagi, — Korat Anton, 15. 1. 1989, del. na skladišču lesa, — GRADNJE SLOVENJ GRADEC Usorac Ljubiša, 9. 1. 1989, gradbeni delavec, — Trivalič Uroš. 11. 1. 1989, gradbeni delavec, — Vukoja Nevenko, 20. I. 1989, gradbeni delavec, — Vukoja Ljubo, 23. 1. 1989, gradbeni delavec, — TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Hohnec Franjo, 18. 1. 1989, pom. tap. dela, v JLA Smolnikar Matjaž, 18. 1. 1989, pom. tap. dela, v JLA BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Potisk Aneta, 9. I. 1989, raziskovalec trga. MTT Maribor INTERNA BANKA SLOVENJ GRADEC Gostenčnik Danilo, 2. 1. 1989, direktor IB, — TOZD M 2 SKUPAJ Gozdarstvo Slovenj Gradec 43 3 46 Gozdarstvo Mislinja 47 5 52 Gozdarstvo Črna 127 13 140 Gozdarstvo Radlje 109 24 133 TOK gozd. Slovenj Gradec 33 3 36 TOK gozd. Radlje 32 5 37 TOK gozd. Ravne 27 5 32 TOK gozd. Dravograd Žaga Mislinja 14 43 3 6 17 49 Žaga Otiški vrh 47 12 59 Žaga Mušenik 32 13 45 Žaga Vuhred 48 10 58 TP prevalje 81 163 244 TP Pameče 130 151 281 TSP Radlje — Podvelka 181 184 365 TIP Otiški vrh 218 31 249 Gradnje Slovenj Gradec 51 7 58 Transport in servisi Pameče 121 14 135 Cent. les. sklad. Otiški vrh 41 5 46 Nova oprema Slov. Gradec 180 156 336 Del. skup. Slovenj Gradec 74 118 192 Blagovni promet Slov. Gradec 144 86 230 Interna banka Slov. Gradec 4 32 36 1827 1049 2876 Cerjak Darinka Tiho in mirno kot je živela, je tudi umrla Elizabeta ROBNIK, Ur-banclnova biča iz Turiške vasi. Od nje smo se poslovili na šmarskem pokopališču. Rodila se je pred 82 leti na Bobnarjevi domačiji v Turiški vasi in njena življenska pot je bila zelo težka. Leta 1932 se je poročila na Urbanclnovo kmetijo, kjer sta si z možem Francem uredila zakonsko življenje, v zakonu pa sta se jima rodili dve hčerki, Vikica in Betka. Ker je pač kmetija zahtevala pridne roke, je Urbanclnova biča vse delo na kmetiji opravljala z ljubeznijo. Že kot otrok je vzljubila zemljo, ker je pač vedela, da je lahko že ob svitu odšla na njivo in postorila delo, ki jo je čakalo. Vsa srečna pa je bila, ko je na polju opazovala pridelke, še zlasti takrat, ko je ob poletni pripeki zorelo klasje zla- to rumene pšenice. Zemlja in delo na zemlji ji je bilo v največje zadovoljstvo. Bila je dobrega in plemenitega srca. Za vsakega je imela prijazno besedo in za vsakega kos kruha. Med NOB je bila ena tistih slovenskih mater, ki je svoje gostoljubje pokazala tudi partizanom. Pomagala jim je in jim nudila zatočišče. Svojo materinsko ljubezen pa je gotovo izkazala med NOB takrat, ko je nedaleč od svoje hiše našla 16-letnega dečka po imenu Jozota iz Slavonije popolnoma izčrpanega. Odpeljala ga je domov in ga sprejela kot člana družine in ga vzgajala tako dolgo, da je našel poklic. Bila mu je druga mati, za kar ji je še danes Jožo več kot hvaležen. Čeprav je Urbanclnova biča bila izmučena od težkega trpljenja, je ponosno kljubovala vsem preživetim težavam med obema vojnama in po vojni. Doživljala pa je tudi veliko lepih trenutkov. Vsi, ki smo Urbanclnovo bico poznali, jo bomo hranili v lepem spominu. Naj se mirno spočije v slovenski zemlji, katero je vso življenje tako zvesto ljubila. p jura£ KRPAČEVI MAMI V SPOMIN Kako težko in turobno je spoznanje, ko se zavemo, da smo iz svoje sredine izgubili tisto, kar v življenju imamo najrajši. Težko je, ko se zavemo, da smo izgubili človeka, čigar življenjska pot je bila vseskozi prepletena s križi in težavami. In ena takih je bila 84-letna Antonija KRIČEJ, Krpačeva mama iz Pake pri Mislinji. Trinajstega februarja 1928 seje Antonija priženila na Krpačevo kmetijo, kjer sta z življenjskim sopotnikom Dominikom pričela lepo in pridno gospodariti na Krpačevi kmetiji. V zakonu se jima je rodilo osem otrok. Toda usoda je hotela drugače. Po 16 letih srečnega zakona ji je za neozdravljivo boleznijo umrl mož Dominik in Krpačeva mama je na kmetiji ostala sama. Z osmimi nepreskrbljenimi otroki. Takrat je morala vse težave in skrbi preložiti na svoje rame. Še težje pa je bilo za njo to, ker je bilo to leto 1944 in je bila takrat vojna. Kljub temu, da je veliko trpela in garala, ni obupala, saj je bil prav gotovo to za njo najhujši udarec v življenju. Vse svoje otroke je lepo vzgajala. 13. februarja letos smo se od nje poslovili na pokopališču v Doliču. Naključje je hotelo tako, da smo jo na isti dan, ko je bil njen poročni dan pred 61 leti, ko je prišla na Krpačevo kmetijo položili v grob k njenemu možu Dominiku. Hvaležno se bomo spominjali pridne in trpeče Krpačeve mame, ki je svoje dolgo življenje podarila svojim otrokom in gruntu. Naj ji bo lahka domača zemlja! F. JU RAC ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice ELIZABETE ROBNIK iz Turiške vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so se z lepo mislijo poslovili in jo spremljali na zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Hvala TGO Gorenje TOZD Vzdrževanje Titovo Velenje, osnovni organizaciji ZZB NOV Šmartno in gasilcem gasilskega društva Turiška vas za spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala govornikoma Ivanu Zormanu in Francu Gamsu za poslovilne besede na domu in pred odprtim grobom, župniku Francu Rataju za pogrebni obred ter šmarškim pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: hčerki Vikica in Betka z družinama Pred dvema letoma si šel od nas, zapustil si dom in svoje drage, ki imel si jih tako rad, ostali so sledovi tvojih pridnih rok, in spoznanje, da se ne vrneš več. SPOMIN Boleč spomin ostaja na 20. februar, ko nas je pred dvema letoma zapustil naš dobri in ljubeči mož, oče, dedek, brat, stric in svak JAKOB BOŽIC po domače GOLOBOV ATA IZ OJSTRICE. ZAHVALA Hvala vsem, ki se ga spominjate in ustavljate ob njegovem grobu Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice domači ANGELE URŠEJ iz Kozjaka pri Mislinji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so našo drago pokojnico spremljali na zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Prav lepa hvala TOZD Nova oprema, kirurškemu oddelku slovenjegraške bolnišnice ter Rudniku lignita Titovo Velenje. Iskrena hvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka slovenjegraške bolnišnice, ki so pokojnici lajšali bolečine v zadnjih dneh, g. župniku Francu Gornjaku za pogrebni obred ter doliškim pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči otroci: Anton, Ivica, Franc, Zofka in Avgust z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradedija Antona SMONKARJA Kolarjevega očeta, rojenega 31.5. 1908 z Graške gore se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Januarja letos smo se poslovili od našega najstarejšega gozdarskega delavca, Antona KOTNIKA. Dosegel je častitljivo starost: skoraj 95 let! KOTNIK Anton se je rodil 9. januarja 1894 leta na Miklavževi kmetiji v Mislinjskem jarku, kjer je v planini preživljal otroška leta. Pomagal je na kmetiji opravljati vsa dela. Že kot mlad fant se je zaposlil, kot večina njegovih vrstnikov, v gozdu kot gozdni delavec pri takratnem lastniku gozdov Pergerju. V gozdu je opravljal vsa dela od pogozdovanja "do spravila lesa. Toda kmalu ga je zajela vihra I. svetovne vojne ter je tako okusil vse grozote frontnega vojaka. Najprej je okusil rove in doživljal morijo soške fronte, po dveh letih pa je bil v karpatski fronti. Bojeval se je vse do albanskih gor. Prvo svetovno vojno je končal kot Maistrov borec za severno mejo in vedno je rad poudarjal, da je pomagal postavljati meje Jugoslavije. Domov se je sicer vrnil brez ran, toda mraz mu je pustil na mladem telesu rane. Ponovno se je zaposlil v gozdovih Pohorja, kjer je vzorno in pridno opravljal svoje delo. V SLOVO Leta 1927 seje poročil, z ženo sta se preselila v Ramšakovo kočo, kjer sta pod Pohorjem živela mimo življenje. V zakonu sta imela pet otrok, ki sta jih vzgojila v dobre in poštene ljudi. Dokaj mirno življenje je spremenila II. svetovna vojna, ko je človeštvo bilo pahnjeno v novo trpljenje in stradanje. Tudi ta vojna ni šla mimo Antona KOTNIKA. Kot zaveden Slovenec je sprejel prve pohorske partizane, katerih zvesti sodelavec je bil vso NOB. Bil je kurir in stalni vodič po pohorskih stezah in partizane je varno vodil po pohorskih hribih v mrazu in snegu mimo nemških pasti in zased. Večkrat je bil pri teh zasačen in ujet, vendar je bila njegova spretnost in iznajdljivost vedno ob pravem trenutku na mestu. Po osvoboditvi se je takoj vključil v obnovo, nadaljeval pa je svoje delo v gozdu. Bil je odbornik Krajevnega ljudskega odbora in član sindikalnih organov. Leta 1952 je odšel v več kot zaslužen pokoj, ki ga je užival v prijetni koči nad Ramšakovo domačijo. Leta 1979 mu je umrla žena, pa se je preselil k sinu v Sevnico pri Krškem, kjer so mu nudili vzorno in skrbno pomoč. Zadnja leta življenja je preživel v domu upokojencev v Sevnici. Ivan LEKŠE Iskrena hvala vsem sosedom, znancem, družini De-tečnik, g. župniku Tinetu Tajniku za lep pogrebni obred, tov. Holcu za poslovilne besede ob odprtem grobu, tozdu Mikon, Tok Slovenj Gradec, OOZS Jama Preloge, ter cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Žalujoči: hčerki Olga in Ivanka, sinova Anton in Martin z družinami ter Ana in Biljana Anemone Verna!is (Kosmatinec), foto M. Čarf Foto: Ludvik Mori Foto: Ludvik Mori KRUH POP ZNAMENJEM KRIŽA ) Pot me je pripeljala iz gozda na jaso, kjer je med gozdom in poljem stal visok lesen križ. V travi ob znamenju sem zagledal kos objedenega kruha, ki ga je gotovo odvrgel kakšen otrok. Tedaj mi je spomin zdrknil daleč nazaj na rana otroška leta. Zopet sem se živo spomnil, kako nas je babica učila spoštovati kruh. Če mi je po nerodnosti padel le majhen košček kruha ali drobtinica na tla, sem ga moral vpričo nje pobrati in poljubiti, zraven pa je pristavila rek: »Če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga!« Po tem opominu sem vestno opazoval, kako je babica prekrižala hleb preden ga je prerezala na dvoje, potem pa je še enkrat z gornjo manjšo polovico prekrižala večji del, preden gaje položila v miznico. Tudi kadar je že dan pred peko pripravljala moko in v lesene nečke zamesila domač kvas z malo vode je čez to zmes naredila z roko znamenje križa, preden je razmes pokrila, kakor je domače imenovala. Naslednji dan je mesila mati. Še prej pa si je skrbno umila roke in se opasala s sveže opranim predpasnikom, babica pa je medtem odkrila nečke, da vidi, kako je vzhajal razmes. Tudi mati je z roko napravila nad razmes znamenje križa, preden je začela mesiti. Potem ko je zamesila testo, da je na vrhu gladko poravnala, in v testo zarisala veliko znamenje križa. Tudi ko sta vsajali kruh, ki sta ga zvrnili na lopar, v vročo peč, je babica nad vsakim hlebcem kruha naredila z roko znamenje križa, preden je zaprla vratca krušne peči, je spet naredila križ. Tudi kadar so začeli mlatiti, so vedno naredili križ pred seboj z besedami: »Pa začnimo v božjem imenu!« Ko pa so ob mraku končali z delom, pa so čez to delo naredili z roko znamenje križa z besedami: »Bog in ta sveti božji križ!« Ko sem bil nekoliko bolj pri močeh, sem gonil vole pri oranju, kar pa nikakor ni bil lahek posel, posebno, če so bili v jarem vpreženi mladi junci, ki so bili silno trmasti in neubogljivi, in so silili po svoje. No, tudi pred vol-mi je oče naredil iz oljčnih vejic znamenje križa, preden smo šli na njivo. V prvo brazdo spomladi je oče položil tri križce in majhen glažek žegnane vode, kar smo zaorali v prvo brazdo kot simbol prvega upanja na novo in bogato žetev. Tudi pred prvo žetvijo je žanji-ca naredila z roko znamenje križa pred seboj. Tudi, ko sva z očetom zlagala snopje v kopice, kot pri nas na Koroškem pravimo, smo za prvo kopo, ki je morala biti narejena še pred poldnevom, zataknili v klobuk prve kope šopek iz oljčnih vejic, šentjanževih rož ter mag-dalenk. Ko sem še kot majhen pobič očetu podajal pri zlaganju snope, sem opazil, ko je zasadil na kopo klobuk, je vselej tudi z roko naredil znamenje križa. In takih kop se je na naši kmetijo zložilo do dvesto iz raznih vrst žitaric, in v vsako kopo se je poprečno povšlo od sedemdeset do devetdeset snopov, odvisno od dolžnine ostrvi. Dandanes na podeželju vidiš le še zelo majhno število kopic, ki so narejene brez slehernega znamenja križa. Tudi kruh se reže brez križa. Le čemu ti križi, saj imamo v življenju dovolj križev in težav, si bo rekel bralec, vendar si upam trditi, da je bil križ simbol kulture, simbol upanja in prošnje za vsakdanji kruh, simbol spoštovanja do kruha, ki je bil v preteklih časih mnogo bolj trd in grenak, pa tudi sladek za tiste, ki so ga le poredkoma uživali. Ob trdih pogojih pridelovanja kruha, tako rekoč z golimi rokami, našim pradedom in babicam ni bilo težko ob vseh naštetih primerih še narediti znamenje križa. Še nekaj običajev naj omenim, ko smo že pri tem. Kar petkrat so v letu kadili in škropili polje: na božično biljo (predvečer pred sončnim vzhodom), na novoletno biljo in pred tremi kralji ter na velikonočno in binko-štno jutro, ob zadnjih treh so tudi zatikali v zemljo žegnane križce in vejice. Že res, da je v tedanjih časih bilo mnogo ljudi kruha lačnih. Tudi bogatejši kruha niso proč metali, kot se danes kljub draginji dogaja. Zanesljivo si upam trditi, da le tretjina ljudi ve, s kakšnim trudom in tudi s spoštovanjem se prideluje vsakdanji kruh na hribovitem podeželju, še manj pa, da je vreden prastarega simbola križa ali vsaj spoštovanja. Blagor deželi, ki spoštuje svoj vsakdanji kruh. Ludvik Mori Ni pričakovati uspeha Mar sem si mogla zamišljati, da bo iz zgodbe nastala nadaljevanka? Odnosi med ljudmi so preveč zapletena stvar, da bi jih lahko razumela ob priliki nekaj obiskov, toda vseeno sem bila razočarana, da se stvari ne odvijajo tako, kot smo se dogovorili. Torej je bila vse skupaj le igra? Mrzel dan je, ko se polni načrtov pripeljemo na ozko dvorišče. Pred hlevom stoji ženska, ki nam je lani vzbujala upanje. Za spoznanje bolj sključena in zagrenjena postava, kot se je spominjam od takrat. Pokima nam, daje lastnik v hiši. Kmečka izba, še vedno ta- ko pomirjujoče velika in topla, še vedno z malimi okenci, pečjo in »Bonkovim kotom«. Fantov ni doma, zato taka tišina. Lastnik sedi nasproti nas in njegove poteze ničesar ne izdajajo. Kaj je za temi potezami: trpljenje, jeza, trdi sklepi. Kaj se dogaja med temi ljudmi? Res ne premorejo več medsebojne topline in zaupanja? Moja samozavest se ob tem primeru krha. Kaj lahko tu še naredimo? Kaj čakamo, da se vse podre? Kako naj rešujemo, kar se še rešiti da? Lastnik nasproti nas nam nekaj razlaga. Naj mu verjamemo, ali je to spet eden izmed načinov, da se stvari zavlačujejo? Ženska, ki se občasno pridruži, se je zakrknila vase. Tukaj se morajo sami zmeniti, mi reče kolega. To morajo sami razrešiti! S težkim srcem vstanem izza mize. Tudi to se dogaja, mi pravi moj notranji glas. Povsod ne gre kot po maslu. »Zacopran dan«, si mislim, da bi nekako ugnala jezo in razočaranje. Nebo je oblačno, začelo je snežiti. Veter nosi snežinke, vrtinči jih po zraku in počasi sedajo na mrzla tla. Še snežiti ne more tako, kot običajno sneži. Milena CIGLER Koroški ribiči odločno za čistost voda in okolja Morda se je zadnja seja predsedstva Koroške ribiške družine Slovenj Gradec v marsičem razlikovala od prejšnjih. Zato ker je obravnavala gospodarski načrt vlaganj za letošnjo leto ali pa tudi zato, ker je bila osrednja točka problematika reguliranja koroških voda, zlasti reke Mislinje in Meže. Do lanskega leta koroški ribiči niso imeli pomembnejšega vpliva na urejanje strug (gradnjo jezov, pregrad in podobnih zavetij za ribe pred neurji). Podjetje za urejanje in regulacijo je navadno vse to opravilo po lastni presoji in strokovnosti, velikokrat ali pa skoraj vedno v škodo ribam. Odveč so bila večna opozarjanja ribičev, številna moledovanja in prošnje. Lani pa je dobila Koroška ribiška družina tudi svojo delegatsko mesto pri vodni skupnosti Drava—Mura. Na takšen način se bo nedvomno izboljšal sam pretok informacij o načrtovanih regulacijah in posegih v vode, pri odlovu, prišlo pa bo tudi do tesnejšega sodelovanja ribičev in vodar- jev, kar pa je še kako potrebno. Ne bi se smelo dogajati to, da je prihajalo do tako številnih nasprotnih interesov ter nasprotij med ribiči in vodarji in zemljiškimi skupnostmi po občinah na drugi strani. Veliko pikrih je bilo izrečeno tudi na račun onesnaževanja najpomembnejših rek Meže, Mislinje in Drave. Tako je v zdajšnjem nizkem vodostaju Meža od papirnice Prevalje skozi Ravne pravi kanal za odplake, čista pa ni niti Mislinja od Slovenj Gradca naprej, za Dravo pa tako že dolgo vemo, kakšna je. Predsedstvo ribiške družine je odločno zahtevalo več energičnosti Medobčinskih inšpekcijskih služb Dravograd, več njihove prisotnosti tudi s pomočjo ribičev povsod tam, kjer se delajo posegi v sami vodi in ob njej. Ribiči se navadno trudijo in prizadevajo preprečiti najhujše po svojih najboljših močeh. Hvale vredna je bila tudi pobuda, da bo predsedstvo ribičev poslalo vsem skupščinam občin in OK SZDL koroške krajine dopis, kjer bo zajeta vsa proble- matika voda, okolja in ostale ekologije. Na tak način bomo nadaljevali vse dotlej, dokler obstoječega stanja ne saniramo. Nedopustno je namreč, da velika večina čistilnih naprav po tovarnah in naseljih še vedno nima uporabnega dovoljenja. Ob strugah so se v tem času pojavila prava odlagališča pepela in druge nesnage. TO JE NEODGOVORNO IN BREZČUTNO POČETJE LJUDI. To je bilo samo nekaj misli in pobud iz več kot dveurne razprave. Iskrenih želja je bilo še veliko več in tudi bojazni za prihodnost naših voda. Manjkalo pa ni niti zahteve, da se mora stanje voda in ostalega okolja na Koroškem nujno izboljšati. Ponovno se je pokazal čut ribičev ter njihova odgovornost za čisto in zdravo okolje. Nemudoma je potrebno storiti vse potrebno, da ne bi prišlo do ekoloških katastrof. Silvo JAŠ TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO MISLINJA Bil je čisto navaden petek popoldne. Turistično olepševalno društvo Mislinja si je omislilo svoj občni zbor. V primerjavi z občnimi zbori podobnih društev po drugih krajih je bilo v Mislinji izredno veliko udeležencev, po oceni vsaj za dve veliki kmečki ohceti. Kako je voditeljem društva uspelo zvabiti skupaj toliko ljudi, že vedo sami. Moramo jim pač priznati, da znajo in da njihovo društvo ne deluje le v ozkem krogu in na papirju, temveč je njihovo delo čutiti v vsem širnem zaledju kraja in med vsemi ljudmi. Prav posebej je bila razveseljiva ugotovitev, da je bilo med udeleženci veliko kmetov in kmečkih gospodinj. Po tem bi lahko sklepal, da imajo v Mislinji močno razvit kmečki turizem, pa ravno tega v tem kraju manjka. Iz poročila je bilo razvidno, da je to društvo bilo ustanovljeno šele pred dobrimi peti- mi leti. Njihovo delo potrjuje, da so takrat izbrali v odbor prave ljudi. Predsednica mislinjskega turistično olepševalnega društva je Poldka Bezlaj, prava duša za tovrstno telo; zagnana, polna idej in vztrjano trmasta, da v društvu dosežejo tisto, kar so si zadali. Če si zamislimo Mislinjo nekaj desetletij nazaj, je bil ta kraj pogreznjen v neko vaško poprečje vseh drugih krajev v slovenjegraški občini. Marsikdo bi mu pripisal celo malo zanikrno-sti. V teh nekaj letih pa, odkar se je Poldka upokojila in ima za tovrstno delo seveda tudi več časa, je kraj polepšala, življenje v kraju razgibala, ljudi navdušila za lepo in koristno, skratka navdušeno gladi pot krajevnemu turizmu. Za vse to ji je bilo na občnem zboru izrečeno več pristnih pohval, tako s strani Turistične zveze Slovenije, ki jo je na zboru zastopal član njenega izvršnega odbora tov. Mislinja pred pol stoletjem Marjan Ašič, kot s strani predstavnikov sosednjih turističnih društev. Pri tem sem morda preslišal ali pa je bilo premalo poudarjeno prav tako navdušeno in požrtvovalno delo vseh ostalih članov upravnega odbora in društva nasploh. Če je moja pripomba upravičena, naj to popravijo te vrstice. Iz izkušenj vemo, da je delo v turizmu tako raznovrstno in da nastane iz te raznovrstnosti celota le takrat, ko zanj poprimejo ljudje vsak iz svojega konca. Anonimne roke hitro uresničijo idejo, če imajo dobrega vodjo in v Mislinji, kot kaže, imajo oboje. Skrb za čisto in lepo okolje, vsakoletni oglarski dnevi pri Pirševem domu nad Mislinjo, nabava aparatur za ozvočenje, vzgoja ljudi napram turistom, občasne etnografske razstave v šoli, vzpodbujanje ljudi za ureditev pokopališča in še marsikaj bi lahko našteli mislinjskim turističnim delavcem v prid. Tudi načrtov za vnaprej so polni, pri katerih izstopata predvsem dve zamisli: primerna obeležba dravske in savske razvodnice na vrhu mislinjskega klanca ter ureditev najsevernejše slovenske kraške jame Hude luknje. Ta naravna kraška znamenitost je bila za turistične namene urejena že pred zadnjo vojno, žal smo jo po njej pozabili in zanemarili kot še mnoge naravne in kulturne danosti širom naše domovine. Razvodnica ob robu kraja Mislinje pa je po svoje tudi zanimiva, saj je teoretično usodna že za dve kaplji, ki padeta na streho zvonika cerkve sv. Lenarta. Tista, ki pade na južni del strehe, odteče v Savo, ona s severnega dela strehe pa v Dravo. Teoretično se lahko srečata šele v Zemunu pri izlivu Save v Donavo. Zamisli in dela imajo turistični delavci v Mislinji toliko, da svoje denarne zmožnosti krepko prehitevajo. Njihov denarni žep je plitek kot pri vseh podobnih društvih. Ker pa nam je znano njihovo dosedanje delo, ki je bilo opravljeno tudi z malo denarja, radi verjamemo v uresničitev njihovih zamisli. Navsezadnje se sposobnost ustvarjanja izkaže ravno v slabih časih. Andrej Šertel 18 ■ V I H A R N I K ----------------------f Leto V dneh od 3. do 31. marca 1989 bo v Koroškem pokrajinskem muzeju revolucije gostovala razstava »BOJI ZA SEVERNO MEJO 1918-1919«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve Maribor. Razstava bo odprta vsak dan od 8.—18. ure, ob sobotah od 8.—14. ure. Po dogovoru je možen ogled razstave tudi izven navedenih ur. Gre za zelo bogat, zanimiv in izčrpen prikaz dogodkov pred 70 leti, ki so bili usodni za koroške Slovence in za slovenski narod sploh, zato vam zelo priporočamo, da si razstavo ogledate. C \ Ljudska modrost Pomisli, preden kaj rečeš! Tudi beseda človeka ubije. Rana se zaceli, beseda nikoli. Ta reče, oni obrne, vse skupaj pa se v jamo zvrne. Vol se veže za rogove, a človek za jezik. Še cesarju je beraška palica namenjena. Veliko ima marsikdo, a zadosti nihče. Za siromakom vsak pes laja. Časi se spreminjajo, a ljudje z njimi. Čas setve še ni čas žetve. Čas vse prinese in odnese. Eno leto je dolgo, a več jih hitro mine. En danes je vreden za dva jutri. Kadar se ti mudi, hodi počasi. Mine lepo, mine grdo. Nič ni tako tečno, da bi bilo večno. Po štiridesetem letu, leta bežijo. Če vleče eden naprej, drugi nazaj, se nikoli ne pride na kraj. Tuje peči so mrzle. Grehi staršev se maščujejo nad otroki. Če je mati spaka, je tudi hči rada taka. Kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ne spoštuje. Hudič je, kjer ni Boga, kjer je pa Bog, je pa križ. Ko človek nima vsega, kar bi rad, mora imeti rad tisto, kar ima. Ljubezen je slepa, a poroka ji vrne vid. Gozd je kmetova hranilnica. Kjer zadostuje brv, ne delaj mostu. Matevž ČARF v J Upokojenci na redni letni konferenci, foto F. Jurač Z degustacije mesnih izdelkov tovarne KOŠAKI Maribor v Mislinji, foto F. Jurač VREMENSKI PREGOVORI ZA MESEC MAREC Če marca prah pometa, dobro letino obeta. Če marca grmi, se lakote bati ni. Sv. Hildgarda čebelam vrata odpre (3. marec) Če v marcu igrajo se mušice, vzemi aprila rokavice. Če pred Gregorjem more kmet orati, bo še po Gregorju počival. Če je na 40 mučenikov lepo (10. marec), bo štirideset dni tako.' Na Gregorja se nekatere ptice selivke vrnejo (divji golobi, pastirice in še nekatere, ne pa lastovice). Če je sv. Jožef 19. marca lep in jasen, bosta vesela kmet in čebelar. Pred sv. Jožefom morajo možje za peč, po Marijinem spoznanju (25. marec) pa na polje. Če na Jederto (17. marec) sonce na jasnem nebu vzide in kamor posije še isti dan sneg zamete. Matevž ČARF Dopolnitev V prejšnji številki je na strani 19 ob koncu teksta Drobno gospodarstvo izpadla opomba: Vsaka podobnost z resničnimi ljudmi in dogodki je zgolj slu-^aJna‘ Uredništvo Ob zahvali družine ŽVIKART p.d. Pogač iz Pameč, je pomotoma izpadla zahvala za delovno organizacijo KOGRAD TOZD Gradbena operativa, ki je ob gradnji hleva veliko pomagala, zlasti Avgustu Kušterju za strokovno vodenje vseh del na gradbiš-ču- F. Jurač Trnovje V Črni bil je dolg posvet, kako jo zopet oživet' kaj posejat 'na tisti grič, kjer jemlje gozd hudič. Nazadnje so tako sklenili, da bi belo deteljo gojili, s tem bi lahko več krav redili in ČRNO v BELO prekrstili. Piršev dom nad Mislinjo je močno povečal promet odkar nekateri gozdarji, pred novo reformo pri LESNI, imajo tu tajni posvet. _____________________ ' J SAMOTA V sobi samevam, po licu mi solze teko, ti šel si v kraje tuje, da našel boš drugo ljubico. Dolgi so dnevi, predolge noči, v samoti prebivam, srce krvavi. Majda Markota ZDRAVICA Pozdravljen bodi, striček Franc. Čeprav je k tebi malo v klane, ti zdravja, sreče gor pripeljem, skupaj vse s pozdravi zmeljem, pa ti zavrem zdravilni čaj. Na zdravje, Franc! — Pijmo zdaj! Veronika PLEŠEJ AMERIŠKI KLAK (Thuja occidentalis) Največji in najdebelejši v naši okolici je pri Merkaču na Legnu. Vzgojili so ga v graščinski drevesnici na Legnu. Leta 1902 ga je prinesel Borovnikov sin k Merkaču za spomin, ko je zasnubil njegovo hčerko. foto: Matevž Čarf KOSOV MLIN OB MEŽI POD OLŠEVO Dolga leta je mlel žito za kruh. Sedaj je zapuščen, Še Meža, ki ga je skozi spremljala, drvi mimo, kot bi ga ne poznala. Matevž Čarf Le en nagelj ti poklanjam mama. Dam ti ga iz srca. V njem je vsa ljubezen moja, v njem je sreča vsa. Mihaela LENART j m W" m iaiPni' 1" C ” Ih! $ mJL 1/ m Mr ' 18 || 1 ljbi Teber nad Mušenikom, foto Matevž Čarf Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija r. o. Ureja uredniški odbor: Ida ROBNIK, Andrej SERTEL, Hedvika JANŠE, Vida VRHNJAK, Danilo RANČ, Gorazd MLINŠEK: Glavni urednik: Andrej SERTEL, odgovorna urednica: Ida ROBNIK, lektorica: Majda KLEMENŠEK, tehnični urednik: Bruno ŽNIDERŠIČ. Naklada: 5600 izvodov. Tisk: ČGP VEČER Maribor, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1989.