NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik NT Branko Stomejcič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 1 - LETO 5a - CELJE. 7.1.1999 - CENA 280 SIT POLICIJE NIHČE NE BO ŽALIL Načelnik UNZ Celje napovedal tožbi _zaradi žalitev. Stran 31._ Angeli, Grofica in diva Kronika s Celjskega na strani 48. PRVI JE BIL AMBROŽ Novi tednik in Radio Celje na 34. novoletnem obisku v celjski porodnišnici. Reportaža na strani 17. Nina, ki je na svet privekala zadnja v lanskem letu, ter Ambrož kot prvi in Klara kot druga v letošnjem letu mirno spijo v naročju srečnih mamic. Da bi jim tudi življenje teklo mirno, smo jim zaželeli 2. januarja, ko smo jih obiskali v celjski porodnišnici. Foto: cregor katič Viteško leto polk in valčkov Pregled dogajanja v slovenski narodno zabavni glasbi. Stran 35. ZADNJA DEVETICA TISOČLETJA V Celju na Glavnem trgu silvestrovalo preko 4 tisoč ljudi. Stran 2. LumparUe ohranim zase Kralj slovenskih družabnih kronik Aleksander Lucu Luc. stran 16 Roman Pungartnik, Katarina Srebotnik, Rokometni kiub Celje Pivovarna Laško. Stran 18. 2 DOGODKI Črka na črko ■ časopis Novo leto je pravi čas za spremembe. V uredništvu Novega tednika smo se odločili, da jih v časopis uvajamo postopoma. Seveda vsega tistega, kar se je bralcem priljubilo, ne namera- vamo okrniti, želimo pa ponudbo razširiti tako, da bo všeč še številnejšim okusom. Že s to prvo številko v letu ukinjamo Petico kot samostojno prilogo, ohranjamo in nadgrajujemo pa vsebine, ki so bile doslej zbrane v njej. Prvi del drugega snopiča se tako pričenja z reportažo, zaključuje pa z družabno kroniko. Zadnjo stran prvega snopiča bomo postopoma oblikovali tako, da bo res zaslužila ime Zanimivosti. Na njej bo prostor tudi za šale, karikature in aforizme, pa za kakšno duhovito »tračnico« se bo tudi še našlo mesto. Že v tej številki uvajamo dve novi rubriki. Deskanjc po spletu vas bo popeljalo v neskončen svet informacij, v rubriki Z mojega okna pa vam bo Pika Kukerl vsak teden povedala, kaj si misli o... Preberite, nasmejte se in razmislite. Tudi v uredništvu bomo skrbno razmislili, kako bi še obogatili vsebino Novega tednika. Nekaj želez že imamo v ognju, a dokler ne bodo skovana tako, kot si želimo, raje molčimo. Pa saj ne bo treba dolgo čakati. Morda vas presene- timo že prihodnji teden? Sicer pa vsem našim bralcem velja stalno vabilo: oglasite se nam, napišite pismo (lahko ga pošljete tudi po elektronski pošti) in povejte, kakšne spre- membe našega skupnega časopisa si želite. Vseh želja žal nikoli ni mogoče upoštevati, trudili pa se bomo, da jih bomo čimveč. Častna novoletna. UREDNIŠTVO Sladka silvestrovanja v občinah Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje so številni občani silvestrovali na prostem, opolnoči so jih nagovorili župani, nazdravili so s šampanjcem in se posladkali s tortami. Največ Konjičanov se je zbralo nekaj pred polnočjo na Mestnem trgu. Novo leto so pozdravili s polnočnim ognjeme- tom, ki so ga pospremile praznične poslanice govornikov - župana Janeza Jazbeca in arhidiakona Ivana Pajka. Večja skupina, preko 60 krajanov Mizarske ulice, pa je skupaj dočakalo novo leto v gasilskem domu, kjer je za nepozabno noč poskrbela organizatorka Elza Pristovšek. Zrečani so praznovali pred Termami. Pokalo je na vseh koncih in krajih, rakete so švigale nad glavami zbrane množice, ki so jo opolnoči umirile prisrčne želje župana Jožeta Koširja. Vitanjčani so se na športnem igrišču zbrali že kmalu po dvaindvajseti uri. Med njimi so bili tudi številni otroci, ki so nestrpno čakali prihod dedka Mraza. Dedek Mraz pa je razvese- lil tudi odrasle - med drugim je županu Slavku Krajncu podaril knjigo pohval in pritožb. AB Referendum o TET 3? V nedeljo spet na volišča - Volilni upravičenci bomo odgovarjali na dolgo in zapleteno vprašanje, ali se strinjamo z načinom financiranja gradnje termoelektrarne Le dober mesec po drugem krogu lokalnih volitev nas država spet vabi na volišča. Tokrat je predsednik Držav- nega zbora RS Janez Podob- nik za nedeljo, 10. januar, razpisal referendum, na kate- rem se bomo volilni upravi- čenci na pobudo Lojzeta Pe- terleta in še 29 sopodpisnikov odločali o tem, ali smo za ali proti načinu financiranja gradnje termoelektrarne v Tr- bovljah, kot je predvideno v zakonskem predlogu. Naj bo država porok za najetje poso- jil, naj zagotovi delež denarja tudi iz proračuna? Neuradne rezultate refe- renduma, ki ga bomo sirom Slovenije operativno izvedli natanko tako, kot če bi na- primer volili predsednika države, bodo v Republiški volilni komisiji javnosti sporočili že v nedeljo pono- či, pričakovati je, da najka- sneje do polnoči - veliko pa je seveda odvisno od udelež- be volilnih upravičencev. Le-ti so do nedelje imeli priložnost, da se na svoje okrajne volilne komisije obr- nejo z zahtevo, da bi glasovali po pošti - in če pogledamo le podatek za 2. in 3. volilni okraj 5. volilne enote oziro- ma območje Upravne enote Celje, se je za to možnost odločilo kar 150 volivcev. Včeraj in še danes, v četrtek, lahko volivci predčasno gla- sujejo na predčasnih voliščih, okrajnim volilnim komisi- jam pa lahko še danes, v četr- tek, sporočijo željo, da bi za- radi bolezni oziroma drugih opravičljivih razlogov na re- ferendumsko nedeljo radi glasovali doma in v nedeljo med 7. in 19. uro jih bo obi- skal leteči volilni odbor. In o čem se bomo v nedeljo izrekali? Vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se vprašanje financiranja izgradnje TET 3 uredi tako, kot je predlaga- no s predlogom zakona za zagotavljanje sredstev za so- financiranje izgradnje in o poroštvu Republike Sloveni- je za najetje kreditov za iz- gradnjo Termoelektrarne Tr- bovlje 3, in sicer: - da se del sredstev zago- tavlja iz vsakoletnega prora- čuna Republike Slovenije, - da za obveznosti iz doma- čih in tujih posojil, ki jih bo najelo Javno podjetje Termoe- lektrarna Trbovlje, daje poroš- tvo Republika Slovenija, - in da se izpušča vprašanje ostaUh investicijskih sredstev, ki jih Javno podjetje Termoe- lektrarne Trbovlje samo nima, oziroma bi jih lahko pridobilo le pod pogojem trajnih držav- nih poroštev za administrativ- no in na račun plačnikov elek- trike določeno ceno električne energije na njenem pragu za časa gradnje in za časa obrato- vanja TET 3?« Odgovora pa bosta -^va: »Za« ali »Proti«. ■■Mi IVANA STAMEJČIČ KOMENTIRAMO Tolarji v veter Konec decembra je Vlada RS odobrila blizu 800 milijo- nov tolarjev za odpravljanje posledic poplave, ki je no- vembra prizadela dobršen del Slovenije, tudi kraje na Celjskem. V začetku januar- ja bomo v Sloveniji »zapravi- li« okoli 350 milijonov tolar- jev, saj naj bi se po številkah, ki krožijo v javnosti, stroški referenduma o tem, ali se volivci strinjamo s predlaga- nim načinom financiranja gradnje TET 3, vrteli okoli te številke. V primerjavi s poplavno škodo, ki je samo v Laškem presegala 2, v Celju pa 3 milijarde tolarjev, je znesek pomoči, ki jo odmerja drža- va, sicer nizek, a nekaj je le. Če bi znali v državi tudi na drugih področjih vsak tolar obrniti tako varčno in pre- mišljeno - poplavljeni si lah- ko še nekaj pomoči obetajo tudi letos - sem prepričana, da bi lahko prebivalci celj- skih Lise in Skalne kleti ter centra Laškega, da omenim le nekatere, spet kmalu lažje zadihali. Morda primerjava med pomočjo poplavljenim (pri čemer si želimo zlasti zago- tavljanja poplavne varnosti in ne zgolj odpravljanja po- sledic) in stroški referendu- ma ni povsem na mestu, a tudi to, da nas v nedeljo čaka zapleteno referendum- sko vprašanje, na katerega - sem trdno prepričana - si ta hip v Sloveniji drzne kom- petentno odgovoriti le pešči- ca volilnih upravičencev, je zgodba zase. Zato, ker ne ena, ne druga stran, nas- protniki in zagovorniki gradnje TET 3, ne zna pre- prosto in jasno razložiti svo- jih argumentov in nenazad- nje tudi zato, ker preprosto obstajajo vprašanja, s kate- rimi se lahko preverja volja ljudstva, in vprašanja, na katere so dolžni odgovore dajati strokovnjaki, naloga politikov pa je, da na svoja pleča prevzamejo odgovor- nost za odločitev o njih. To- krat pa to odločanje valijo na ramena volivcev. Z nedeljskim referendu- mom ne bomo odločali o tem, ali naj se TET 3 gradi ali ne, odločali bomo zgolj o zakonskem predlogu, ki do- loča način financiranja gradnje. Država lahko ob morebitnem negativnem re- ferendumskem rezultatu še vedno poišče druge načine financiranja. Če naj volivci res na referendumih izpove- mo svojo voljo, če smo že vprašani, potem naj imamo možnost, da lahko po svoji vesti in prepričanju tudi od- govarjamo. Zato, če se spet vrnemo k poplavam, bi z veseljem odgovarjala na vprašanje zakonodajnega referenduma z obvezujočimi rezultati o tem, ali sem »Za« ali »Proti« zagotovitvi po- plavne varnosti v Sloveniji! Metanje tolarjev v veter pa bi bilo, če bi me kdo vprašal, ali naj poplavno varnost za- gotavljamo z gradnjo nasi- pov ali akumulacijskih jezer ali urejanjem vodovarstve- nih območij ali kakšnih dru- gih vodnogospodarskih ob- jektov. IVANA STAMEJČIČ Zadnja devetica tisočletja v Celju na Glavnem trgu silvestrovalo preko 4 tisoč ljudi - Generalka za prelom tisočletja Peščica Celjanov, ki je že pred dobrim desetletjem prihajajočim novim letom na mestni zvezdi nazdravljala s kozar- cem penine, je na lansko silvestrovo prerasla v množico, ki je dobesedno preplavila Glavni trg. Preko 4 tisoč ljudi (že leto pred tem je pod milim nebom v Celju silvestrovalo okoli 3 tisoč ljudi) je rajalo, si želelo sreče in zdravja in na mestnih ulicah vzdržalo do zgodnjih jutranjih ur. ...... Vreme je bilo Mestni občini Celje kot organizatorju silvestrovanja naklonjeno. komunalci so že dan pred najdaljšo nočjo v letu odstranili ves sneg in led iz mestne- ga središča, na novega leta dan pa je mesto svoje prebivalce, spet po zaslugi vestnih komunalcev seveda, pričakalo počiščeno. Razpoloženje v mestu ob Sa- vinji pa je bilo takšno, kakršnega si Celjani še večkrat želimo. Glasbeniki ansambla Tip top Štajerci in humoristi skupine Alkotest so skrbeh za razpoloženje, Celjane je obiskal dedek Mraz, sreče in lepih stvari je meščanom voščil župan Bojan Šrot, ki je skupaj z dimnikarjema in dedkom Mrazom tik pred polnočjo dokazal tudi svoje pevske sposobnosti. Z domačim hitom lanskega leta, skladbo Cela ulica nori, pa smo pod razsvetljenim celjskim nebom vkorakali v leto, ki nosi zadnjo devetico tega tisoč- letja. Nazdravilo se mu je s šampanjcem, darilom župana Šrota, ki je nekaj ur pred tem po 100 litrov penečega vina sam odkorakal v trgovino Tuš. In le hip za tem se je z Anskega vrha zasvetil ognjemet, ki je še dodatno - izpostaviti velja, da je na Glavnem trgu tokrat menda svetlečim raketam le uspelo »premagati« pokajoče petarde - razsvetlil nebo nad Celjem. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC Kvartet za srečo - dvema dimnikarjema in dedku Mrazu se je pridružil tudi celjski župan Bojan Šrot. - Rajajoča, dobro razpoložena množica na Glavnem trgiL Št. 1.-7. januar 1999 DOGODKI 3 Karte na mizi do iconca tedna »v Mestni občini Celje so še vedno odprte vse karte glede koalicije, ki bo naslednja štiri leta vodila delo v občini. Mogoča je tako koalicija z LDS, ki ima v mestnem svetu kar 10 svetnikov, kot tudi koalicija brez te stranke, sam pa si najbolj želim, da bi skozi mandat v Celju bili sposobni oblikovati programske koalicije,« je konec decembra dejal celjski župan Bojan Šrot. Tudi prve dni januarja slika ni bila še prav nič bolj jasna, vseeno pa naj bi se koalicija oblikovala do konca tega tedna: Župan Šrot je vsem načelnikom oddelkov občinskih upravnih služb naložil, da do 15. januarja pripravijo poročila o položaju posameznih dejavnosti v občini. »Kadrovskih menjav >na pamet< v Celju ne bo, se bom pa za nove, sposobnejše vodilne delavce odločal v primeru, da bo to potrebno,« zagotavlja župan Šrot in dodaja, da bo to jasno v nekaj mesecih. Že januarja pa naj bi v Celju z razpisom poiskali direktorje občinskih skladov in Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje, saj stanovanjski sklad in ZPI zdaj vodita v.d. direktorja, delo skladov pa je še kako pomembno, saj letno obračajo približno toliko denarja, kot ga premore tudi občinska blagaj- na. Tudi o dveh podžupanih, kolikor jih za Mestno občino Celje predvideva občinski statut, je pred oblikovanjem koalicije še preuranjeno pisati. »Imenovanje obeh podžupanov je stvar političnega dogovora, odvisna od tega, kako se bo oblikovala koalicija. Sam si želim, da bi stranke predlagale kar najprimer- nejše svetnike,« pravi Šrot in dodaja, da se bo šele, ko bodo kandidati predlagani, odločil, za katera področja imenovati podžupana. I. STAMEJČIČ Čeprav so v celjski podružnici SLS pričakovali, da bo do konca decembra kaj več znanega o imenovanju novega obrambnega ministra, po besedah predsednika Petra Vriska še vedno čakajo, da se Vlada RS s predsednikom dr. Janezom Drnovškom na čelu opredeli do uradne strankine kandidat- ke Marije Ribičeve. Če njene kandidature ne bodo sprejeli, bodo Celjani vztrajali, da je kandidat SLS za obrambnega ministra Celjan Miro Terbovc. »Prav tako mora biti Celjan, takšen, ki bo s srcem delal za mesto ob Savinji, tudi novi direktor uprave Darsa, saj želimo, da Celje tudi dejansko postane operativni in ne zgolj navidezni sedež te družbe,« pravi Vrisk, ki ne želi komentirati govoric, da naj bi celjska podružnica za to mesto predlagala direktorja Celjskega sejma d.d. mag. Franca Paneerla. Za obutvijo še oblačila čevlje, za katere bi še zad- nji dan prejšnjega leta odšte- li 16 tisočakov, lahko od po- nedeljka dalje kupite za 11 morda celo 8 tisoč tolarjev. Januar je namreč čas pose- zonskih razprodaj, trgovci pa so najprej znižali cene zimski obutvi, v ponedeljek bo sledi tekstil, z začetkom februarja pa še športna opre- ma. Trgovci se za posezonske razprodaje zvečine odločajo zato, da zmanjšajo zaloge in pripravijo prostor za spomla- dansko in poletno blago. Kot je v navadi zadnjih nekaj let. januarja začno z razprodajami v trgovinah z obutvijo (v po- nedeljek, 4. januarja), teden kasneje se lahko začnejo raz- prodaje konfekcije oziroma tekstila, šele 5. februarja pa tudi razprodaja športne opre- me. Dobri poslovni običaji do- ločajo, da lahko traja razpro- daja obutve do zadnjega fe- bruarja, vendar skupaj največ štiri tedne. Razprodaje tekstil- nega blaga oziroma konfekcije so krajše, trajajo lahko dva tedna - v primeru, da trgovci še dodatno znižajo cene obla- čil, pa se lahko podaljšajo za en teden. Slednje pravilo velja tudi za športno opremo. Glavni tržni inšpektor Ro- man Kladošek pri tem kupce opozarja, naj bodo ob naku- pih na razprodajah previdni in se prepričajo, za koliko ce- neje resnično kupujejo blago. »Trgovci se v skladu s svojo poslovno politiko sami odlo- čajo, kateremu blagu bodo znižali cene in za koliko. Na- čini in pogoji izvedbe razpro- daj so opredeljeni v zakonu o varstvu potrošnikov in v do- brih poslovnih običajih, ki izenačujejo pogoje za razpro- daje med trgovci. Temeljna obveznost, ki jo imajo trgovci pri razprodajah, je držati se pogojev, ki so si jih sami do- ločili in tudi objavili v re- klamnih sporočilih. Blago, ki je v razprodaji, morajo ozna- čiti s prejšnjo in znižano ce- no. Prav tako morajo del bla- ga poceniti za najvišji oglaše- vani odstotek znižanja,« po- jasnjuje Kladošek, saj se po- gosto zgodi, da kupci med razprodajami niso dovolj po- zorni in se v prepričanju, da bo nakup že sam po sebi ugo- den, saj gre za razprodajo, včasih tudi nasmolijo. Ne gre namreč pričakovati, da bo v trgovini, kjer so med razpro- dajo objavili do polovično znižanje cen, mogoče vse iz- delke kupiti po polovičnih ce- nah, vsaj del blaga pa mora biti toliko cenejši. Sicer pa slovenski tržni inšpektorji ugotavljajo, da je nepravilnosti med razproda- jami oziroma kršitev načinov in pogojev razprodaj vse manj, medtem, ko so pravila razprodaj še pred leti kršili kar v polovici trgovin. Najpo- gosteje, pravijo, prihaja do napačnega označevanja cen, objav razprodaj, obsega zni- žanja cen in nenazadnje tudi določitve začetka oziroma konca posezonske razproda- ji- Pri določanju, kaj sodi med športno opremo, je bilo kar nekaj dilem, vendar so skušali red napraviti v zdru- ženju za trgovino pri gospo- darski zbornici, kjer meni- : jo, da sodijo naprimer tre- nirke, smučarska oblačila, vetrovke, kape, rokavice, športna obutev (tudi smu- čarski čevlji), razen drsal- nih čevljev z vgrajenimi dr- salkami, med oblačila oziro- ma obutev in z razprodajo tega blaga ni treba čakati do februarja. V Celju so s posezonskimi razprodajami obutve v pone- deljek začeli v prodajalnah Peko (znižanje do 35%), Bo- rovo Trade (do 33%) in Stie- felkoning (do 50%), v torek v Alpini (do 30%), predvidoma v ponedeljek pa bodo obutev pocenili še v prodajalni Šo- lenček&Mass (do 30%). Raz- prodaje bodo trajale do kon- ca meseca, kdaj in ali bo obutev cenejša tudi v Plani- ki, Astri in Turboschuhu, pa v ponedeljek še ni bilo zna- no. Vloge do ponedeljka Stanovanjski sklad Republike Slovenije od ponedeljka dalje sprejema vloge za 26 razpis ugodnih dolgoročnih stanovanjskih posojil. Ta razpis je namenjen družinam, ki rešujejo svoje stano- vanjsko vprašanje z gradnjo individualne stanovanjske hiše. Obrazci za vloge so naprodaj na pooblaščenih enotah Pošte Slovenije, sklad pa bo vloge sprejemal do ponedeljka, IL januarja. Do tokratnih posojil so upravičene družine z vsaj enim otrokom, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in ki imajo pravnomočno gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo individualne hiše, nadomestno gradnjo, nadzidavo, dozida- vo ali izgradnjo podstrešnega stanovanja. V poštev pridejo dovoljenja, izdana do 15. decembra lani, ko je bil razpis objavljen v dnevnem časopisju. US Z OBČINSKIH SVETOV Podžupan Vladimir Reberšek VRANSKO - Že drugič so se sestali svetniki novega občinske- ga sveta in sprejeli statutarni sklep, s katerim so podaljšali veljavo aktov stare občine Žalec tudi na območju nove občine Vransko, razen statuta in začasnega poslovnika občinskega sveta. Prav tako so sprejeli sklep o začasnem financiranju proračuna občine Vransko, ki je narejen na osnovi korigiranega proračuna občine Žalec za leto 1998, brez sredstev investicij. Gre za približno 33 milijonov tolarjev. Svetniki so soglasno za podžupana občine Vransko imenovali Vladimirja Reberška. Med drugim so sklenili še, da bo sedež občine Vransko v tako imenovani Osetovi hiši v središču Vranskega, kjer je sedaj že pošta in kjer naj bi bila tudi informacijska pisarna upravne enote Žalec in notar. (T.T.) Podžupan je Zdenko PlankI VITANJE - Na drugi redni seji so se zbrali novoizvoljeni in nekdanji svetniki. Pregledali so in ugodno ocenili delo v minulem štiriletnem obdobju. Izvolili so podžupana - to bo odslej Zdenko Plankl. Sprejeli so tudi sklep o začasnem financi- ranju ter opredelili naloge, ki jih želijo opraviti v tem letu. (BP) Zadnji lanski sklepi MOZIRJE - Na zadnji lanski seji so svetniki sprejeli sklep o začasnem financiranju, potrdili nadomestnega člana občinske- ga sveta. Marka Bastla, ter sprejeli sklep o odpiralnem času gostinskih obratov. Po tem sklepu so gostinski obrati v naseljih pozimi odprti do 22. ure, poleti do 23.; izven naselij pa uro dlje. Kdor hoče poslovati dlje, mora vložiti posebno prošnjo. (US) Antona Juharta za podžupana SLOVENSKE KONJICE - Na svoji drugi seji so svetniki imenovali vse odbore sveta, na predlog župana pa potrdili podžupansko mesto Antonu Juhartu (SLS). V vprašanjih in pobudah so govorili o delu konjiške policijske postaje, mostu v Tepanju in omejevanju hitrosti v naselju Blato. (VM) Koncesija Spesu SLOVENSKE KONJICE - Pogrebne storitve bo na pokopališ- čih konjiške občine še naprej opravljajo pogrebno podjetje Špes. Občinski svetniki so mu namreč na predlog statutarno pravne komisije podelili koncesijo. Drugi ponudnik je bil Leopold Kuzman s Frankolovega, ki pa ni oddal popolne ponudbe. (VM) PO SVETU Evro postal realnost Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv S 1. januarjem je Evropa kronala pol stoletja gospo- darske integracije tako, da je uvedla skupno denarno valu- to evro; prvo skupno valuto od dobe Rimljanov. Za pristop k skupni Gospo- darski in denarni uniji (EMU) se je odločilo enajst članic EU - Nemčija, Francija, Italija, Špa- nija, Avstrija, Finska, Belgija, Luxembourg, Portugalska, Ir- ska in Nizozemska. Zunaj uni- je so ostale štiri države: Velika Britanija, Danska in Švedska, ker so same tako želele, Grčija pa pogojev za uvedbo skupne valute še ne izpolnjuje. Ti po- goji so nizka inflacija, nizke obrestne mere in stabilen tečaj nacionalne valute. T.i. Maa- strichtska pogodba je tudi do- ločila, da morajo članice imeti proračunski primanjkljaj nižji od treh odstotkov bruto druž- benega proizvoda, njihov dr- žavni dolg pa mora biti nižji od 60 odstotkov BDP. Za suve- renost evra bo skrbela Evrop- ska centralna banka s sede- žem v Frankfurtu, njen glavni cilj pa bo stabilnost evra oziro- ma inflacija v mejah dveh od- stotkov. Vzporedno z njo pa bodo še naprej delovale nacio- nalne centralne banke. Z uvedbo evra je svet poleg ZDA in Japonske dobil še eno gos- podarsko velesilo, t.i. evro- land, območje članic evra, ki se nekje z 290 milijoni prebi- valcev in več kot 18 odstotkov svetovnega BDP-ja uvršča ma- lo za ZDA in pred Japonsko. In kakšen bo tečaj evra? Njegovi ustvarjalci so ga vezali na do- sedanjo valuto ecu v razmerju ena proti ena. Kar z drugimi besedami pomeni, da bo en evro veljal 1,17 ameriškega do- larja, 1,95 nemške marke, 6,6 francoskih frankov, 1940 itali- janskih lir, skoraj 14 avstrij- skih šilingov in 135 japonskih jenov. In slovenski tolar? Za en evro bo treba odšteti 188 tolar- jev. Slovenija je že izrazila in- teres, da bi tolar vezala na evro takoj, ko bo to mogoče - tudi še pred članstvom v EU. S tem si bo prizadevala, da bi ji unija priznala enega od pogojev za vključitev v EMU, to je da mo- ra biti država najmanj dve leti pred vstopom vanj vključena v evropski menjalni mehani- zem. Ta je sicer odprt samo za petnajsterico. Kako se bo poslovalo z evrom? čeprav je evro v enajsterici držav res postal uradna valuta, pa se bo za zdaj uporabljal samo kot knjižni denar. Zaen- krat se bo z njim poslovalo predvsem na finančnih trgih in njegova uvedba na vsakodnev- no življenje običajnih držav- ljanov ne bo neposredno vpH- vala. To se bo zgodilo šele 1. julija 2002; do takrat bodo mo- rali državljani članic EMU-ja vse svoje nacionalne bankovce zamenjati za skupne. Ves ta tranzicijski čas pa bo name- njen postopnemu navajanju na skupno valuto. Tako bodo npr: v trgovinah cene označe- ne v nacionalni valuti in evru, lažja bo primerjava cen doma in v tujini za kakšne dražje izdelke, npr: avtomobile ali elektroniko. Banke pa bodo svojim državljanom tudi po- nudile možnost vzporednega vodenja tekočih računov in po- slovanja s kreditnimi kartica- mi v evrih. In kako bo nov denar izgledal? V obtoku bo okoli 50 milijard kovancev in 13 milijard bankovcev. Kovan- cev bo sedem, in sicer za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov ter za 1 in 2 evra, bankovcev pa osem - za 5, 10,20, 50,100, 200 in 500 evrov. Bankovci bodo za vse enaki, potem ko je evropska centralna banka oktobra zavr- nila idejo, da bi vsaka država v enem kotu bankovca imela svoj nacionalni simbol. Se bo- do pa zato razlikovali kovanci. Medtem ko bo ena stran skup- na, evropska, bo drugo stran krasil nacionalni simbol. Zgodovina uvedbe evra Ideja o uvedbi skupne evropske valute je stara 38 let, ko jo je javnosti prvič razkril tedanji luxemburški premier Pierre Werner. Dve leti ka- sneje, leta 1970 so ga voditelji držav članic unije zaprosili, če naredi nekakšen časovni izvedbeni načrt za uvedbo skupne valute. T.i. Wernerjev načrt je postavil desetletni rok, do leta 1980, za izvedbo ideje, vendar so se napori končali že 1. 74. Tri leta kasne- je je idejo o skupni valuti spet oživel takratni predsednik Evropske komisije Roy Jen- kins. Leto kasneje je unija pod francosko-nemškim po- kroviteljstvom postavila osno- ve evropskega menjalnega mehanizma na čelu z novo valuto ecu. Ta je šele zaživel, ko je Evropsko komisijo prev- zel Jacques Delors. Delors je bil mnenja, da skupni trg do- brin in uslug zahteva skupno valuto, zato so mu na decem- brskem vrhu EU v Hanovru leta 1988 naložili nalogo, da skupaj še z nekaterimi stro- kovnjaki napiše osnutek za uvedbo monetarne unije. Ta je nastopila 1. januarja 1990, naslednja faza pa se je začela točno štiri leta kasneje z usta- novitvijo Evropskega denar- nega inštituta, ki ga je zdaj, pet let kasneje, zamenjala Evropska centralna banka. Zelo pomembno je bilo tudi leto 1991, srečanje v Maa- strichtu, na katerem so dolo- čili kriterije za uvedbo skup- ne valute. Ime evro je bilo izbrano na vrhu EU decembra 1995; ime ecu namreč ni bilo všeč Nemcem, ker se je v srednjem veku tako imenoval francoski kovanec. Šl. 1.-7.|aB«ar1999 4 NOVOLETNE ZEUE NOVI TEDNIK Če bi ujeli zlato ribico... Po tri želje županov občin na Celjskem za leto 1999 Pregled želja županov ob- čin na Celjskem, ki smo ga začeli v zadnji lanski številki Novega tednika, danes do- polnjujemo še s po tremi že- ljami županov 13 občin. Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje: »Moja največja želja je, da bi se celjsko gospodarstvo v letu 1999 začelo hitreje razvi- jati in bi bistveno upadlo šte- vilo nezaposlenih Celjanov. Želim si tudi, da bi se Dars dejansko preselil v Celje, kar bi bilo najboljše zagotovilo, da se bodo hitreje začele re- ševati celjske prometne zaga- te. Želim si tudi, da bi v tem letu naredili odločilne korake za obvarovanje mesta pred poplavami, ter da bi imeli naj- boljše predšolsko varstvo, šolstvo, kulturo in najuspe- šnejši šport. Celjankam in Celjanom že- lim, da bi se jim izpolnile tiste želje in načrti, za katere si sami najbolj želijo, sreča in zdravje pa naj bosta njihova najbolj zvesta spremljevalca. Zase želim, da bi imel sreč- no roko pri izbiranju najbliž- jih sodelavcev in pri vodenju občine, ter da bi imel dovolj politične modrosti in vztraj- nosti pri združevanju vseh naprednih idej za bogatejše in lepše Celje. Poleg tega želim zdravja sebi in svojim najbliž- jim, da bi lahko skupaj preži- veli čimveč srečnih uric. V največje veselje mi bo, če bom kot župan in človek lah- ko prispeval čimveč kamenč- kov v mozaik uresničenih že- lja. Bogat konec tisočletja že- lim vsem Celjankam in Celja- nom!« Franc Jazbec, župan Obči- ne Štore: »Ob iztekajočem se letu 1998 in nastopu novega man- data županske funkcije v mla- di Občini Štore imam veliko želja, ki bi jih bilo potrebno realizirati v letu 1999, še pose- bej, ker je prihajajoče leto prelomnica tisočletja. Pove- dati pa želim tri svoje največje želje, za katere je tudi realna možnost, da se uresničijo. Gospodarska kriza na za- četku devetdesetih let nas je v Štorah prisilila, da smo vse do letos ugotavljali, koliko delav- cev je izgubilo delo. Trend se je v tem letu rahlo obrnil za nekaj deset delovnih mest. V letu 1999 bodo novega lastni- ka dobile tri večje družbe Že- lezarne Štore (Jeklo, Valji in Itro). Moja želja je, da novi lastniki ohranijo delovna me- sta, po možnosti ustvarijo no- va, predvsem pa oživijo proi- zvodnjo. Druga želja je dokončanje prizidka k Osnovni šoli Štore ter obnova kompletnega šol- skega objekta. Tako bi mla- dim omogočili normalne po- goje osnovnega izobraževa- nja. Tretja želja pa je povezana z mojo predvolilno obljubo, da bomo v letu 1999 obnovili Kulturni dom Štore. Želim, da skupaj z vsemi občani naše občine pričakamo novo tisoč- letje v obnovljenem domu. Vsem bralcem Novega ted- nika in vsem občanom želim srečno novo leto 1999.« Jože Rajh, župan Občine Laško: »V prvi vrsti si želim, da bi nam bila narava bolj priza- nesljiva. V letu 1998 so narav- ne ujme naše območje več- krat prizadele, vrhunec pa je bila seveda katastrofalna po- plava 5. novembra, katere po- sledice bodo še dolgo vidne. Želim, da bi gospodarski subjekti v občini tudi v letu 1999 poslovali uspešno, saj to pomeni sigurnost zaposlitve že zaposlenih in možnosti novih zaposlitev ter tudi raz- voj drugih dejavnosti. Vsem občankam in obča- nom občine Laško želim v letu 1999 trdnega zdravja, srečo, medsebojnega razu- mevanja in uspešno ter us- tvarjalno delo.« Janez Jazbec, župan Obči- ne Slovenske Konjice: »Močno si želeti, verjeti, pri tem pa za dosego cilja tudi kaj narediti, je že več kot pol us- peha. Konjičani imamo želje, vsak zase in skupne. Za njiho- vo izpolnitev se bomo trudili. Skupne želje izhajajo iz po- treb, iz našega sobivanja in so usmerjene k temu, da bo za vse dovolj dela in denarja za človeka dostojno življenje. V lepem okolju, kjer bivamo, želimo dobro živeti. Pristni človeški odnosi, spoštovanje in razumevanje, priložnosti za mlade, za naše otroke, vsem ljudem prijazen dom in vse, kar nas bogati in napol- njuje z zadovoljstvom, je že- lja vseh nas. To privoščimo drug drugemu, sosedom, na- šim obiskovalcem, vsem lju- dem dobre volje. Kar želim zase, privoščim vsem ljudem! Ni povezano z denarjem, ni nemogoče in bom vesel, če bo izpolnjeno. Želim, da tisti, ki jih imam rad, moji najbližji, to občutijo, naj vedo koliko mi pomenijo, naj ostanejo zdravi in moji. Brez njih ne bi bil, kar sem... Vse dobro v letu 1999.« Jože Planine, župan Obči- ne Kozje: »Občini si želim zagotoviti trdnejše gospodarske temelje in skrbeti za boljše življenje na Kozjanskem. Z aktivnim delom pričaku- jem rezultate v povečanju družbenega proizvoda, ki je temelj vzdrževanja in dviga splošnega družbenega in osebnega standarda občanov, kakor tudi za postavitev po- gojev odpiranja novih delov- nih mest za mlade in zagotav- ljanja ustreznega standarda naših upokojencev. Posebno mesto želim nameniti geo- grafskemu položaju občine in pomenu pogojev kmetovanja na hribovitih kmetijah in de- mografsko ogroženih ob- močjih. Posebno mesto v raz- voju bo posvečeno standar- dom družbene, komunalne in vizualne urejenosti celotne občine z definiranjem blagov- ne znamke parka v pravem pomenu besede, kar bo po- membno prispevalo h kvali- teti in razvoju turizma v obči- ni. Vsem občankam in obča- nom Občine Kozje želim us- pešno, prijazno, zdravo in mirno leto 1999.« Jože Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah: »Iskreno želim, da bi zau- panje, ki sem ga dobil od vo- livcev na volitvah, znal povr- niti s svojim delom za dobro vseh ljudi, ki živijo v Občini Šmarje pri Jelšah. Želim, da bi s strpnim in ustvarjalnim dialogom med vsemi političnimi strankami in ostalimi dejavniki, ki vpli- vajo na družbeno življenje v občini, peljali razvoj občine k novim, uspešnim ciljem. Moja osebna želja pa je, da bi harmonija prijetnega dru- žinskega življenja ostala tudi v prihodnje in bi jo znal vna- šati v okolje, v katerem us- tvarjam in živim.« Srečko Meh, župan Mest- ne občine Velenje: »Želim si ohraniti položaj podjetij, zavodov in društev ter dobro zaposlenost prebi- valk in prebivalcev Mestne občine Velenje ter izpeljati povezovanje 'velikega in ma- lega gospodarstva'. V letu 1999 praznujemo 40 let mesta Velenje, naj v tem letu dogodki in prireditve no- sijo pečat 40-letnice, izide naj 40 knjig v velenjskem založ- ništvu, naj izide knjiga o Vele- nju, naj bo 40 velikih priredi- tev, naj zaživi medsebojna pomoč in pomoč tistim, ki jo potrebujejo, in naj bo leto 40. umetnikov, 40. športnikov, 40. podjetnikov, podjetij... Naj bo to leto trdne samoza- vesti, optimizma in vere v lastne sile in delo, leto odkri- tega spopada s problematiko drog in prestopništvom, leto pridobitev za mlade, starejše in najstarejše občane ter leto Varstveno-delovnega centra Ježek. Zase pa si želim strpnosti, dogovarjanja in prijaznosti povsod. Med sodelavci, znan- ci, sosedi, v vsaki ulici, bloku. Želim si dobrega šolstva, zdravstva, novih delovnih mest, stanovanj za občane, novih vsebin za oddih in pro- sti čas ter manj socialnih raz- lik.« Mag. Branko Kidrič, žu- pan Občine Rogaška Slatina: »Moja največja želja je, da bi se v Zdravilišču Rogaška Slatina formirala enotna vodstvena ekipa, ki bi lahko združevala interese različnih lastnikov in tako zagotovila ponoven razvoj podjetja. Druga želja je, da bi z novo sestavo proračuna za leto 1999 lahko zadovoljivo pokri- H potrebe, ki izhajajo iz os- novnih nalog občine, in da bi poleg tega lahko del sredstev namenili tudi razvoju občine. S tretjo željo bi si zaželel sestaviti dan, mesec in leto tako, da bi mi ob funkciji vo- denja občine ostalo nekaj več časa zase in za družino.« Ljubo Žnidar, župan Obči- ne Polzela: »Prihajajoče leto 1999 je za- nesljivo leto velikih pričako- vanj občank in občanov Obči- ne Polzela. Želim, da bi lahko uresničil čimveč njihovih že- lja, vendar se moramo zave- dati, da uresničitev ni odvisna le od župana. S strpnim odno- som drug do drugega bomo lahko napravili za Polzelo ti- sto, kar si želimo in zasluži- mo. To je hkrati tudi zadnje leto v tem tisočletju, za katerega bi želel, da ga preživimo čim- bolj zdravo, z veliko mero osebne sreče in zadovoljstva v novi Občini Polzela. Zase pa si želim, da pri svo- jem delu spoznam čimveč lju- di dobrih misli in stiskov pri- jateljskih rok.« Lojze Posedel, župan Ob- čine Žalec: »V letu 1999 žehm vsem ob- čankam in občanom 'nove* Občine Žalec mnogo sreče, zdravja in razumevanja, ter da bi v letu, ki prihaja, skupaj uresničili vse cilje in naloge, ki si jih bomo skupaj zastavili. Najprej bo to organiziranje in delovanje občinske uprave in občinskega sveta 'nove' Obči- ne Žalec. Vse župane novih občin na območju bivše obči- ne Žalec čaka tudi priprava in sprejem delitvene bilance, kar si želim, da bi nam uspelo čimprej. Kot župan si želim v novem letu 1999 korektnega odnosa in sodelovanja z občinskim svetom tako, da bomo čim- prej lahko pripravili kvalite- ten proračun za leto 1999, kar pomeni, da bodo v njem za- stavljene tiste naloge in cilji, ki so za izboljšanje pogojev življenja občank in občanov najpomembnejši. Osebno si želim predvsem zdravja, sreče, razumevanja tako v družinskem krogu kot tudi med ostalimi ljudmi. Že- lim si, da bi ljudje eden druge- mu zeleh in privoščili vse ti- sto, kar želijo sebi. Vsem želim tudi vsaj malo dobre volje, saj so tako vsi problemi bolje rešljivi!« Jože Košir, župan Občine Zreče: »Želja v Občini Zreče po hitrejšem razvoju je precej. Ker je osnova življenja pove- zana s stanjem gospodarstva v določenem prostoru, si v prvi vrsti želimo, da bo naše gospodarstvo tako v Uniorju, Cometu, GKN - Unior Atrasu, v turizmu, malem gospo- darstvu in podjetništvu ter v Št.1.-7.iaiiirarl999 NOVI TEDNIK DOGODKI 5 kmetijstvu dosegalo tudi v naprej pozitivne razvojne trende. V komunalni infrastrukturi, izobraževanju in celotnih os- talih dejavnostih je želja po ureditvi pogojev življenja, s katerimi bodo zadovoljne na- še občanke in občani - skrat- ka realizirati program kot smo ga zastavili v času volitev za župana in občinske svetni- ke. Moje osebne želje so v veli- ki meri prepletene med nalo- gami, ki si jih zastavljamo znotraj občinskih načrtov, za kar moramo biti zdravi in včasih imeti tudi srečo. Ker je ves elan v človeku v veliki meri odvisen od razumevanja in stanja v družini, želim, da bo znotraj moje družine še v naprej dosti razumevanja, sreče in zdravja, enako pa želim tudi vsem občankam in občanom občine Zreče, bral- cem Novega tednika in vsem ostalim.« Bogdan Menih, župan Ob- čine Šoštanj: »Moja prva želja je, da bi v letu 1999 vsi naši občani za- dovoljno živeli in bili še na- prej zadovoljni z mojim de- lom. Nadalje si žehm, da bi v občini, poleg ostalega, v do- govoru z državo sprejeli pro- storske akte, ki nam bodo zagotovili nove možnosti raz- voja in kakovostnejšega živ- ljenja. Zase pa si želim predvsem zdravja, da bom lahko uspe- šno udejanjal svoje načrte.« Marjan Drofenik, župan Občine Podčetrtek: »Kot župan Občine Podče- trtek si za leto 1999 želim, da bi bilo sodelovanje z ob- činskim svetom čim bolj konstruktivno in usmerjeno v skupno korist vseh obča- nov. Da bi bilo financiranje občin čim boljše in da bi gospodarsko šibkejša okolja ne bila postavljena v vlogo berača, oziroma da bi enako- meren regionalni razvoj po- stal realnost, ne pa le politič- na fraza. Moja osebna želja pa je Čim več zdravja, zadovoljs- tva in osebne sreče vsem lju- dem.« • " IVANA STAMEJČIČ Da v bolezni nisi sam 20 let Društva psoriatikov Slovenije V torek, 5. januarja, so se v Celjskem domu zbrali čla- ni Društva psoriatikov Slo- venije na slovesnosti ob 20- letnici društva. Predstavili so prehojeno pot, ki jo je z besedo in sliko dopolnil pro- mocijsko-informativen film Moj prostor pod soncem, po- snet v sodelovanju s Fit me- dlo. Društvo povezuje bolnike s psoriazo oziroma luskavico, pogosto kronično vnetno bo- leznijo z značilnimi spre- membami na koži, ki prizade- ne 1 do 2 odstotka svetovnega prebivalstva. Ocenjujejo, da ima v Sloveniji luskavico približno 32 tisoč ljudi. Neka- teri med njimi so se že januar- ja 1979 zbrali, trdno odločeni za medsebojno pomoč in skupno iskanje prostora pod soncem. V Moravskih topli- cah so ustanovili društvo, ki ga je sprva vodil Štefan Sreš, po letu 1984 Laci Horvat, od leta 1988 pa mu predseduje prim. dr. Jože Arzenšek. V društvu je sedaj preko 2 tisoč članov, ki se združujejo v sed- mih podružnicah. »Hvaležen sem vsem tistim, ki so že pred dvema desetletje- ma ugotovili, da potrebujemo drug drugega, in ustanovili društvo. Skupaj veliko lažje zahtevamo od družbe, ne pro- simo, da bolnikom z luskavi- co zagotovi enakopravne po- goje za življenje in zdravlje- nje. Veliko smo že dosegli,« je med drugim poudaril prim. dr. Jože Arzenšek. Luskavica namreč izredno obremeni človeka. Spremeni mu življenjski ritem, zahteva veliko denarja za lajšanje te- žav, vedno znova pa prinaša tudi težave pri stikih z zdravi- mi ljudmi, ki se bolnikov izo- gibajo, čeprav ni nikakršne nevarnosti, da bi se bolezen prenesla nanje. Prim. Arzen- šek sicer ocenjuje, da se je v zadnjih desetletjih marsikaj spremenilo na bolje, a še se dogaja, da imajo bolniki teža- ve na delovnih mestih, še zla- sti takšnih, kjer imajo stike z ljudmi. Veliko bolje pa je v slovenskih zdraviliščih, zlasti v Moravskih in Atomskih to- plicah, kjer imajo že 15 let domicil. Tu med bolniki z luskavico in ostalimi gosti ni več ovir in zavračanja. Psihič- na razbremenitev pa je poleg sonca, morja in zdravilne vo- de tisto, kar lahko bistveno izboljša obolenje. Pri tem se aktivno vključuje ravno društvo psoriatikov, ki skrbi za poznavanje bolezni, s pomočjo različnih virov finan- ciranja pa bolnikom omogoča tudi tako imenovano obnovi- tveno rehabilitacijo v zdravi- liščih. Pomembna dejavnost društva je druženje in prijate- ljevanje, pa naj bo preko raz- ličnih interesnih krožkov, tra- dicionalnih srečanj in izletov, ali nastajajočih skupin za sa- mopomoč. Kako uspešno bo- do zaživele, je zaenkrat odvi- sno tudi od tega, ali bodo in koliko sredstev bodo dobili od fundacije, ki se financira iz sredstev Loterije Slovenije. MILENA B. POKLIC Foto: GREGOR KATIC Ob 20-letnici društva so iz- dali zbirko izbranih pesmi bolnikov z luskavico in po- sneli film, pred izidom sta jubilejna številka časopisa Za prostor pod soncem in priročnik o luskavici, ki bo na strokovno poljuden na- čin predstavil to bolezen. Ju- bilejno srečanje in proslava ob 20-letnici bo od 14. do 16. januarja v Atomskih topli- cah. Slovesnost v Celju je pri- pravila Fit media in nanjo povabila številne goste. Kul- turni program so prispevali učenci celjske glasbene šole, program pa je povezoval Mitja Umnik. Pokalo je tudi na urgenci v ambulantah nujne pomoči v Celju so med prazniki imeli veliko več dela kot običajno - Trije poškodovani zaradi petard Na zadnji dan starega in prve tri dni novega leta so imeli polne roke dela tudi v polikliniki Splošne bolni- šnice Celje. Dežurno medi- cinsko osebje je moralo os- krbeti kar 349 pomoči po- trebnih ljudi. Za dodatno gnečo so poskrbeli tudi ne- kateri »veseljaki«, ki so si kljub poškodbam hoteli us- tvariti novoletno vzdušje še pred vrati ambulant. Na urgenci so imeli največ dela na silvestrovo. V ambu- lanti kirurške nujne pomoči so sprejeli 79 ljudi, v internistični ambulanti pa 21. Nekoliko manj, a še vedno veliko več ljudi kot običajno, so morali sprejeti do konca praznikov, ko je nujno pomoč vsak dan potrebovalo preko osemdeset poškodovancev. Kot je povedal predstojnik poliklinike mag. Ivan Žuran, dr. med., so imeli v internistični ambulanti naj- več dela z izpiranjem želodcev zaradi akutnih alkoholnih za- strupitev, kakšnih resnejših obolenj pa k sreči ni bilo. V kirurški ambulanti so štiri dni večinoma ravnah zlomljene kosti, v mavčarni pa so največ- krat morali nadeti mavec na zlomljeno zapestje. V noči s starega na novo leto so v kirurš- ki ambulanti uspešno opravili tudi eno oživljanje - bolnika so nato premestili v enoto inten- zivne terapije, pomagali pa so tudi nekomu, ki se je na staro leto hotel posloviti tudi od živ- ljenja. Čeprav je vse praznične dni po celjskih ulicah pokalo kot za stavo, so se pri metanju petard poškodovale samo tri osebe - dve odrasli in en otrok. Eden si je opekel ustnice, dru- gi prste na rokah, otroka pa so morali zaradi opeklin na obrazu najprej oskrbeti na otroškem kirurškem oddelku, nato pa so ga zadržali na zdravljenju v bolnišnici, kjer uspešno okreva. Na silvestro- vo pa ni pokalo samo na uli- cah. Nekaj poškodovancev se ni moglo upreti skušnjavi in so še zadnje petarde iz žepa prižgali kar v avli poliklinike. Pa tudi razgrajali so, tako da je moralo zdravstveno osebje poklicati na pomoč policiste. JANJA INTIHAR Prazniki pod novo strelio V novi občini Bistrica ob Sotli so prejšnji teden predali namenu 3 velika enosobna stanovanja. Gre za dve neprofitni in eno socialno, njihove ključe pa sta stanovalcem slovesno predala bistriški župan Jože Pregrad in podčetrteški župan Mar- jan Drofenik. Stanovanja so v starej- šem, prej neizkoriščenem poslopju bivšega zdravstve- nega doma. Vrednost na- ložbe je 12 milijonov tolar- jev, pri čemer so si pomaga- li s sredstvi republiškega stanovanjskega sklada. Sta- novanja so gradili po pro- gramu skupnega stanovanj- skega sklada petih novih občin, s sedežem v Šmarju pri Jelšah, ki so ga sprejeli že pred dvema letoma. Sicer pa so v občini Pod- četrtek v zadnjih štirih le- tih, še pred osamosvojitvi- jo Bistrice ob Soth, prido- bili kar 9 stanovanj. Tako so v obeh krajih izkoristili prostore preseljenega vrtca in neizkoriščeno podstreš- je, eno stanovanje so kupi- h, sedaj pa so pridobili še omenjena tri stanovanja. B.J. Kdo v varovana stanovanja? Razpis za oddajo v najem bo v prvi polovici januarja V šentjurski občinski upravi so povedali, da bodo razpis za najem takoimeno- vanih varovanih stanovanj objavili v medijih predvido- ma v prvi polovici januarja. Občina bo oddala v najem 14 stanovanj v novem domu starejših, ki bodo najverjet- neje dokončana maja. ■■t Občina Šentjur se je letos z ministrstvom za delo, druži- no in socialne zadeve spora- zumela, da lahko gradi na podstrešju novega upokojen- skega doma v mestu ob Vo- glajni posebna varovana sta- novanja za starejše občane. Gre za naložbo občine, vred- no približno 60 milijonov to- larjev, pri čemer računajo tu- di na pomoč republiškega stanovanjskega sklada. Z gradnjo stanovanj zaključu- jejo ter jih nameravajo oddati obenem z odprtjem doma sta- rejših. Stanovanja, ki jih bodo od- dali opremljena, merijo od 28 do 58 kvadratnih metrov (slednjih je največ). V največ- jih stanovanjih je dnevni pro- stor s kuhinjo, spalnico in ko- palnico. Občani jih bodo lah- ko najeli za več let ter plačali najemnino vnaprej, v primeru preselitve ali smrti pa bo obči- na preostali plačani znesek vr- nila. Najemnina bo neprofit- na, pri tem pa bo treba plače- vati tudi uporabljanje opre- me. Občani se bodo lahko po potrebi odločili za različne usluge, ki jih bodo nudili v prostorih doma starejših. Kljub temu, da bo bivanje v varovanih stanovanjih draž- je, se zanje zanima veliko starejših občanov ter njiho- vih najbližjih. Zato v občin- ski stavbi razmišljajo, da bi pritegnili k sodelovanju še druge investitorje ter zgradili pri domu še nekaj podobnih stanovanj za ponudbo »na tr- gu«. Pri tem ne gre le za šentjur- sko politiko oskrbe starejših, čeprav so z varovanimi stano- vanji med pionirji. Država bo namreč v prihodnje posvečala takšnim stanovanjem precejš- njo pozornost. V njih bodo seveda bivali tisti, ki so takšen nadstandard lahko plačali. Teh pa očitno ni malo. ----BRANE JERANKG. Almanaii Zgornje Savinjske doline V uredništvu Savinjskih novic so tik pred koncem leta drugič zapored izdali Almanah Zgornje Savinjske doline. V bogati in zanimivi publikaciji so strnili pregled dogajanj na tem območju v času od decembra 1997 do decembra 1998, temu pa dodali pregled društvenega in strankarskega življenja ter kar precej vsakodnevno koristnih informacij. Naročila za almanah sprejemajo v uredništvu Savinjskih novic. (US) N^C Šl.1..7.|aii«arl999 6 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Celjski Teico prodan Kupec zgradbe je za 270 milijnov tolarjev družba Family Shop iz Kopra - Pogodba bo podpisana do sredine meseca Po eni neuspeli dražbi in dveh javnih zbiranjih po- nudb, na katera prav tako ni bilo nobenega odziva, je ste- čajnemu upravitelju Rudiju Hramcu z neposredno pro- dajo le uspelo najti novega lastnika celjskega trgovske- ga podjetja Teko v stečaju. Zgradbo na Gubčevi ulici v Celju naj bi kupilo podjetje Family Shop. Za nakup objekta in polovi- ce še neprodane opreme je bilo kar precejšnje zanima- nje, vendar je Rudi Hramec ocenil, da je družba Family Shop, ki ima sedež v Kopru in je v večinski italijanski lasti, najugodnejši ponudnik. Fa- mily Shop, ki ga mnogi Celja- ni že dobro poznajo, je imel zadnje leto v najemu eno eta- žo v zgradbi Teko. Ker se na odločitev stečajne- ga upravitelja do ponedeljka ni nihče pritožil, je sodišče že izdalo sklep o prodaji, po ka- terem mora biti pogodba z novim lastnikom podpisana do 15. januarja, Family Shop pa mora celotno kupnino, ki znaša 270 milijonov tolarjev, ter sodne stroške poravnati do konca tega meseca. V Kopru za sedaj še ne želijo podrobne- je govoriti o tem, kakšne načr- te imajo z zgradbo na Gubčevi ulici. Zvone Mirt, ki je po pooblastilu Rudija Hramca posredoval pri prodaji Teka, pa je povedal, da bo v objektu še naprej trgovinska dejavnost, ki naj bi popestrila ponudbo v središču Celja, in da namerava Family Shop v obnovo stavbe vložiti približno toliko denar- ja, kot je znašala polovica kup- nine. V družbi so namreč pre- pričani, da bo zgradba z novo podobo pritegnila veliko več kupcev kot doslej. Zanimivo je tudi, pravi Mirt, da podjetja Family Shop sploh ni molilo, ker ob Teku ni parkirnih mest, kar je bil doslej eden od pogla- vitnih razlogov, da zgradbe ni nihče hotel kupiti. Ob novem lastniku bb 7- odstotni lastniški delež v zgradbi še naprej ostal v rokah celjskih podjetij Kovinotehna in Kovintrade. JANJA INTIHAR Prostori šaiešicili obrtnilcov in podjetnilcov Na Starem trgu v Velenju, kjer ima prostore Območna obrtna zbornica Velenje, so lepo ohranjeno j vilo Sonjo posodobili in omogočiU boljše delovne pogoje. Prostori za seje in uradovanje soi sodobno,opremljeni, pri tem pa so obranih celotno spomeniško zaščiteno podobo zgradbe z i mansardnim ostrešjem in s kletnimi oboki. Nova pridobitev je tudi dvorana s petdesetimi sedeži,, namenjena izobraževanju. Spomladi bodo nadaljevali z obnovo fasade, ki bo zaradi osnovne; zasnove in podobe pravi biser stare arhitekture tega dela^Velenja. JOŽE MIKLAVC DAVEK NA DODANO VREDNOST Slovenija uvaja REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance Kmetijska in gozdarska dejavnost v sistemu DDV Zakon o DDV predvideva možnost vstopa v shemo pavšalnega nadomestila za tisto kmetijsko in gozdarsko dejavnost, ki je obdavčena preko katastrskega dohodka. V skladu z navodili smernic> EU Zakon o DDV predvideva , da se za te primere priznava samo del dejanskega vstopnega davka. Kmet, ki ne postane davčni zavezanec, ima ob dobavi kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat dejavnosti, za katero plačuje davek od dohodka po katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, pravico do pavšalnega nadomestila vstopnega DDV. Postopek obračuna pavšalnega nadomestila predvideva, da imajo kmetje, ki se prijavijo na davčnem uradu kot upravičenci za pavšalno nadomestilo, pravico do njega le v primeru, kadar prodajajo svoje blago ali storitve najprej v sistem DDV. PRIMER PAVŠALNEGA NADOMESTILA 1. Kmet kupi krmo za vzrejo živine krma nabavna cena 100.000 sit + DDV (8%) 8.000 sit vstopni DDV 8.000 sit nabavna cena z DDV 108.000 sit + dodana vrednost (100%) 108.000 sit živina prodajna cena 216.000 sili 2. Kmet proda živino mesarju živina nabavna cena 216.000 sit + pavšal, nadomestilo (4%) 8.640 sit _vstopni DDV 8.640 sit nabavna cena s pav. nad. 224.640 sit + dodana vrednost {257o9) 54.000 sit prodajna cena 270.000 sit (nabavna cena brez DDV 216.000 + 54.000) + DDV(8%) 21.600 sit izstopni DDV 21.600 meso prodajna cena z DDV 291.600 sit PRIKAZ OBRAČUNA DDV 1. faza - kmet kupi krmo vstopni DDV 8.000 sit 2. faza - kmet proda živino pavšalno nadomestilo 8.640 sit 3. faza - mesar proda meso izstopni DDV 21.600 sit minus pavš. nadomestilo 8.640 sit 12.960 sit (za plačilo) SKUPAJ DDV 29.600 sl^ Donat še s starim lastnikom Zaradi zahteve o začasni prepovedi proda- je je slatinski hotel Donat še vedno v lasti SKB banke. Hotel bi na osnovi pogodbe, ki sta jo konec lanskega leta podpisala SKB in zasebno podjetje Mikroing iz Rogaške Slati- ne moral preiti v roke novega lastnika že s 1. januarjem, vendar se, kot kaže, to še nekaj časa ne bo zgodilo. Na predlog Zdravilišča Rogaška je namreč gospodarski oddelek okrožnega sodišča v Ce- lju izdal sklep o začasni odredbi in s tem začasno ustavil prodajo Donata oziroma ure- sničitev pogodbe med SKB in podjetjem Mi- kroing. Kaj je razlog za zaplet, nam uradno ni uspelo izvedeti, neuradno pa naj bi šlo za nedoslednosti oziroma neizpolnjevanje obvez- nosti iz ene od starih kupoprodajnih pogodb med SKB banko in takratnim krovnim podjet- jem Rogaška ZHT. SKB banka je na celjskem sodišču že vložila ugovor na izdajo začasne odredbe. JI info Evro v Banki Celje smo tako po vsebinski kakor tudi po tehnološki plati pripravljeni, da odgovorimo na vse izzive, ki jih prinaša uvedba skupne evropske valute - evra. Našim varčevalcem nudimo od 1. januarja 1999 dalje: - možnost varčevanja na varčevalni knjižici ali depozitno devizno varčevanje v evrih (obrestne mere so popolnoma enake kot za varčevanje v DEM, ATS, ITL in ostalih valutah držav članic Evropske denarne unije); - vodenje nerezidentnih računov in deviznih računov za podjetja po 26. členu Zakona o deviznem poslovanju v evrih; - zapisovanje deviznih blagajniških zapisov Banke Celje v evrih; - nemoteno prejemanje deviznih prilivov oz. izvrševanje nakazil v tujino bodisi v evrih bodisi v nacionalnih valutah držav članic Evropske denarne unije; - vse možne kombinacije pri poslovanju z valutami držav članic Evropske denarne unije; - pri konverzijah knjižnega denarja med valutami članic Evropske denarne unije ne zaračunavamo dodatnih stroškov, transakcije potekajo po vnaprej določenih in fiksiranih tečajih. Dobro leto v premogovniicu v Premogovniku Velenje so lani izpolnili vse poslovne in proizvodne načrte. Izkopali so 4,05 milijona ton premoga in produktivnost povečali za 2,9 odstotka. V torek, 22. decembra, je bil njihov zadnji delovni dan v minulem letu, na delo pa so se vrnili 4. januarja. Od leta 1998 so se poslovili s premogarsko godbo. Glasbeniki (na sliki) so zaigrali nočni in dopoldanski izmeni na Prelogah, remontnim delavcem v njihovih delavnicah, dopoldne pa vsem skupaj v beli dvorani. V novem letu načrtujejo naložbe v razvoj, ekologijo in odpiranje novih delovnih mest. LOJZE OJSTERŠEK Šl. 1.-7. januar 1999 NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 7 Garancijski sklad ludi v Celju Vsebinske in kadrovske spremembe v regionalnem podjetniškem centru - Februarja prvi razpis garancijskega sklada z januarjem se bo Regio- nalni podjetniški center Ce- lje, ki je bil ustanovljen pred tremi leti, preimenoval v Re- gionalno razvojno agencijo. Pri tem ne gre le za spre- membo imena, ampak tudi za nove vsebine, saj je bil dosedanji center glede na konkretne potrebe in tudi številne razvojne možnosti, ki jih ponujajo nekatera mi- nistrstva, zasnovan preozko. A^;oncijo bo votlil pmjjrani- sislik< majhnega krož- nega formata, ki so nekak- šna nenavadna, neprivlačna tihožitja v s steklom pokri- tih posodah, ki bolj kot es- tetsko ugodje zbujajo nela- godje in neprijetne asociaci- je. V prostoru Likovnega sa- lona jih bo postavila na pod- stavke v višino mize,« so za- pisali v vabilu na odprtje razstave v Likovnem salonu Celje. Svetlana Jakimovska Rodič je Makedonka, rojena v Kuma- novem, po diplomi na Akade- miji za likovno umetnost v Skopju leta 1990 pa je študij nadaljevala na grafični spe- cialki v Ljubljani pri prof. Loj- zetu Logarju. Osnovnošolce poučuje likovno vzgojo, do- slej pa se je na samostojnih razstavah v Sloveniji leta 1992 predstavljala v Ljubljani in Mariboru, leta 1994 v Ljublja- ni in leto zatem v Novem me- stu. IS Z drugega brega Sotle po knjigo Velika prelomnica v slatinski knjižnici - Tudi kasete, zgoščenke in internet V Knjižnici Rogaška Slatina bodo v po- nedeljek, 4. januarja, uvedli računalniško izposojevanje knjig in drugega gradiva. Med večjimi knjižnicami se v Šmarju pri Jelšah na takšno možnost še pripravljajo, v Šentjurju pa jo imajo že slabo leto dni. Slatinske knjižničarke, ki jih vodi Met- ka Kodrič, so v zadnjih dveh letih vsako knjigo, videokaseto, audiokaseto ter zgoščenko opremile s črtnimi kodami. O gradivu, ki ga imajo v tej knjižnici, se lahko odslej seznanijo obiskovalci vseh "slovenskih knjižnic, ki so vključene v sistem COBISS ter obratno. Čitalec črtne kode, ki so ga nabavili, bo odpravil precej zamudnega dela ter zmanjšal možnost napake pri vnosu. Denar za naložbo so zagotovili ministrstvo za kuhuro, občina in knjižnica. Slatinsko knjižnico, ki jo bogati 22 tisoč knjig, obiskuje približno 2500 članov. Med temi je največ, približno tretjina, osnovno- šolcev, veliko je tudi dijakov, prihajajo zaposleni, upokojenci in študenti. Slednje posebej zanima možnost medknjižnične izposoje, ko jim želeno knjigo pošljejo po pošti od tam, kjer je na razpolago. Tako največ sodelujejo s celjsko osrednjo knjiž- nico ter mariborsko univerzitetno knjižni- co. Obiskovalci prihajajo iz vse občine, iz sosednjih občin ter iz bližnje Hrvaške, kjer živi tudi nekaj Slovencev. Največje zanima- nje je za leposlovje, ki mu sledijo knjige duhovnega branja, psiholc^ki in medicinski priročniki. V teh prazničnih dneh je še več obiskovalcev, zlasti šolarjev, ki so v počitniš- kih dneh radi ob knjigi. V decembru so bile še posebej dobro obiskane redne ure prav- ljic. V knjižnici imajo manjšo čitalnico, zado- voljni pa so tudi zaradi možnosti samostoj- nega iskanja knjig v sistemu COBISS/OPAC ter različnih podatkov po Internetu. BRANE JERANKO Slatinska knjižnica deluje v sklopu ma- tične knjižnice v Šmarju pri Jelšah, kjer je skupna uprava. Obe spadata v javni zavod Ljudska univerza Rogaška Slatina. Knjižnica Rogaška Slatina (tel. 813-242) je ob ponedeljkih, torkih in petkih odprta med 10. in 18. uro, ob sredah in četrtkih pa med 10. in 15. uro. Šl. 1. - 7. ianuar 1999 N^C NOVI TEDNIK KULTURA 9 I Ščurek razstavlja v Laškem v Razstavišču Kulturne- ga centra Laško bodo v pe- tek, 8. januarja, odprli raz- stavo slikarja Božidarja Ščurka. Razstava bo na og- led v dopoldanskem času in v času prireditev. Božidar Ščurek se je rodil v; Celju, kjer je obiskoval tudi; gimnazijo. Po študiju elek- trotehnike v Mariboru se je zaposlil v štorski železarni. Poleg rednega dela je vsesko-; zi skušal razvijati slikarski- talent in negovati ljubezen do umetnosti. Od leta 1982 do danes je sodeloval na mnogih: slikarskih kolonijah in ex-: temporih doma in v tujini. ■ Božidar Ščurek ustvarja-: predvsem v oljni tehniki in; tudi v akvarelu, njegovi naj-; ljubši motivi so krajina, ve-: dute in tihožitja. ,JI Slovenija odprta za umetnost v galeriji Kulturnega cen- tra Ivana Napotnika v Vele- nju bodo v petek, 8. januar- ja ob 18. uri, odprli razstavo del 30 umetnikov iz 13 dr- žav. Kiparska in likovna dela, ki bodo na ogled do 3. februar- ja, so nastala junija 1998 v mednarodni likovni delavni- ci na Sinjem vrhu nad Aj- dovščino. Častni udeleženci delavnice so bili Jože Tisni- kar. Zmago Jeraj in Zvest ApoUonio. Sodeloval je tudi Joco Žnidaršič, ki se bo pred- stavil z umetniško fotografi- jo. V delavnici je ustvarjal Jacques Tange, ki so ga pred kratkim razglasili za najbolj- šega mladega nizozemskega slikarja. Razstavo Slovenija odprta za umetnost, že šesto zapored, so decembra lani odprli v Sežani, ta mesec bo v Velenju, zatem bo na ogled še v Idriji. K.L. Patriot med Radecani v Domu kulture v Rade- čah je bila v ponedeljek zve- čer predpremiera novega slo- venskega celovečernega fil- ma Patriot, ki so ga posneli po scenariju domačina Igor- ja Karlovška. Film so pred- premierno zavrteli kar dva- krat - prvič za novinarje in goste, nato pa še za Radeča- ne. Predvajanje filma, ki so ga ustvarjalci predstavili na po- sebni novinarski konferenci, je bilo za Radeče zares velik kulturni dogodek, saj je za izvedbo predpremiere skrbel poseben organizacijski odbor, zelo dobro pa so film sprejeli tudi domačini, ki so do zad- njega kotička napolnili veliko kinodvorano. Nekoliko slabe volje so bili le nekateri novi- narji, saj producent in eden od glavnih igralcev Roman Kon- čar ni dovolil snemanja ekipi Pop TV, češ da je predpremie- ra namenjena le lokalnim me- dijem in da bodo o filmu lah- ko obširno poročali s slovesne premiere, ki bo nocoj v Can- karjevem domu in na katero je vabljena tudi nacionalna tele- vizija, ki je 27-odstotni lastnik filma. Kot so povedali ustvarjalci filma - poleg pisatelja in sce- narista Igorja Karlovška, ki ga kritiki uvrščajo med naše najbolj vznemirljive žanrske avtorje, so se predpremiere udeležili še režiser Tugo Šti- glic, igralec Brane Završan in montažer Janez Bricelj, je Patriot prvi zares pravi slo- venski akcijski film, v kate- rem se prepletajo intima, ak- cija in politika, in je tudi naš prvi film, ki je bil tehnično skoraj v celoti narejen v Ljubljani. Film Patriot, za katerega je bil scenarij napisan po Kar- lovškovi knjigi Rodoljub, bo- do v ljubljanskih kinemato- grafih pričeli predvajati po 7. januarju, celjska premiera pa je napovedana za prihodnji teden. JI PRIREDITVE f GLEDALIŠČE t SLC Celje: 7. m 8. ob 19.30 Vaja zbora, 9. ob 10. uri Taca muca, gostuje Lutkovno gle- dališče iz Ljubljane. Oderpo- dodrom 13. ob 20. uri Bližje, predpremiera. ' KONCERTI Cerkev v Zrečah: 10. 1. ob 10.30 novoletni koncert pev- skega zbora društva upoko- jencev Celje. Glasbena šola Velenje 10. 1. ob 19.30 novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogov- nika Velenje. ■[Razstave Kulturni center Laško Bo- židar Ščurek, od 8. do 31. 1. Likovni salon Celje Svetla- na Jakimovska Rodič, od 8. do 30. 1. Avla Splošne bolnišnice Celje Likovni izdelki dijakov 1. letnikov Srednje zdravstve- ne šole Celje, do 15. L Galerija Velenje Slovenija odprta za umetnost, od 8. do 31. 1. Galerija Keleia Andrej Je- mec, do 20. 1. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Milan Todič, do 31. 1. '^ostamM Pokrajinski muzej Celje - zimske delavnice »Babica zi- ma z belo glavo kima« 7. 1. od 15.30 do 17.30; 8. 1. od 15.30 do 17.30, izdelovanje domiš- ljijske ledene rože na risal- nem papirju; 13. 1. od 15.30 do 17.30, izdelovanje visečega snežaka iz papirja. Levstikova soba Osrednje knjižnice Celje 11. 1. ob 17. uri predavanje o Astrid Lind- gren in njeni Švedski, 13. 1. ob 17. uri predavanje Umske zmogljivosti v III. življenj- skem obdobju. Pravljična soba pri Mišku Knjižku 13. 1. ob 17. uri prav- ljična ura Kdo je napravil Vid- ku srajčko? Zdravilišče Laško 13. 1. ob 20. uri večer s folklorno sku- pino Lipa iz Rečice. Dom kulture Velenje 8. ob 19. uri predavanje Marjana Marinška Avstralija v besedi in sliki 1. del in 9. ob 19. uri 2. del. CELJSKI^ ^ KINO METROPOL: od 7.1.1999 PONOVNO NA VELIKEM PU\TNU TITANIK Režija: James Cameron, glavni vlogi Leonardo DiCaprio&Kate VVinsIet POZOR! Ob premieri filma »BABE V MESTU« 11.2.1999 bomo izbrali najbolj ljubkega prašička. Prijave sprejemamo do 7.2.1999 na telefonski številki 441-950 (do- poldan) ali na naslov: Celjski kinematografi, Krekov trg 3, Celje. Razstava ilustracij v prostorih galerije Riemer v Slovenskih Konjicah je na ogled skupinska razstava avtorjev, ki se ukvarjajo z otroškimi ilustracijami. Likovna dejavnost na po- dročju otroške ilustracije je pri nas zelo kvalitetna in v več generacijah so se oblikovali posamezni avtorji z osebnim izraznim načinom. Ta dela so namenjena predvsem kot li- kovni dodatek v raznih knji- gah z različnimi zgodbami, ilustracije pa ponazarjajo po- samezne dogodke, osebe iz pripovedi. Čeprav so ilustraci- je namenjene mlajšim, mno- gokrat tudi takšnim, ki še ne znajo brati, to ne pomeni, da so tovrstna likovna dela tudi manj zahtevna. Potrebno je namreč dobro razumeti otroš- ki način razmišljanja ter nare- diti slike, ki bodo otroke pri- tegnile, hkrati pa jim dale možnost odkrivanja novih stvari. Zato avtorji teh del obi- čajno tudi uporabljajo likovni jezik, ki je otrokom najbližji in katerega najlažje razumejo. Kompozicije so polne različ- nih barv, zaradi česar slike delujejo pestro in prijetno. Posamezni pomembnejši liki so obravnavani z individual- nim značajem, pri čemer pa gre običajno za stilizirane fi- gure, ki se med sabo razlikuje- jo predvsem v nekaterih naji- zrazitejših posebnostih, tako, da so prepoznavne. Pri izdela- vi posameznih likovnih del se avtorji pri sami vsebini prila- gajajo literarni predlogi in upoštevajo vsa osnovna izho- dišča, značilna za posamezno zgodbo. Ker pa ima vsak od ilustratorjev svoj način likov- nega izražanja, se založnik odloči, kateri ilustrator bi lah- ko bil najbolj primeren za opremo določene knjige, ozi- roma zgodbe. V Slovenskih Konjicah raz- stavlja devet avtorjev, ki se uvrščajo med najzanimivejše sodobne domače avtorje na področju ilustracije. Pripada- jo različnim generacijam, v obdobju preteklih desetletij pa so dali velik prispevek k razvoju kvalitete te likovne zvrsti, zato njihova dela raz- stavljajo tudi v likovnih gale- rijah. Na razstavi so dela Anč- ke Gošnik-Godec, Jelke Go- šnik-Schmidt, Mojce Cerjak, Matjaža Schmidta, Nine Ze- lenko, Karla Zelenko, Marija- na Mančka, Daniela Demšar- ja, Silvana Omerzuja in Dunje Župančič. BORIS GORUPIČ DESKANJE PO SPLETU V muzej z miško Ni res, da ljudje nočejo uporabljati Interneta za nič drugega kot za golo zabavo. Zamisel je le v tem, da je večina tradicionalno resnih stvari na svetovnem spletu lahko prikazana na zaba- ven način. Poglejte muzeje in galerije. To so mesta, v katera v resničnem svetu stopimo z resnim in spoštlji- vim korakom. Za obisk ča- stitljive institucije se običaj- no tudi svečano opravimo, v njej pa se med sabo pogovar- jamo izključno šepetaje. Na Internetu si lahko isto raz- stavo ogledamo v spodnji- cah. Od doma, da ne bo po- mote. Res je, da prava izkušnja obiska muzeja ali galerije v elektronskih medijih še nima resnega tekmeca, toda povej- te mi, koliko si nas je ogleda- lo razstavo o baltski magiji Voodoo, ki je bila v Ameriš- kem naravoslovne muzeju v New Yorku na ogled do 3. januarja? Ne ravno veliko, se mi zdi. Zato pa lahko zamud- niki oris slikovite religije, ki so jo iz Afrike v Severno Ame- riko in na Haiti s sabo prinesli temnopolti sužnji, pogleda- mo na naslovu http://www.- amnh.org/exhibitions/vo- dou/hist.html. In še veliko več, seveda. Ali pa Muzej doline dino- zavrov iz zahodnega Kolora- da, ki ga lahko brez stroškov za letalsko vozovnico obišče- mo na naslovu http://www.- mwc.mus.co.us/dino- saurs/. Če bi si radi odgovorili na vprašanje, od kod in zakaj življenje na tem planetu, pa vam kreacionizem ne diši preveč, lahko odgovore poiš- čete na spletnih straneh Pa- leontološkega muzeja, ki deluje v okviru univerze v Berkeleyu v Kaliforniji. Če boste v brskalnik vtipkaU http://www.ucmp.berke- ley.edu/, se boste znašli v virtualnem muzeju, ki' ga na teden obišče tudi po 15.000 deskarjev. In če pravijo, da se Ameri- čani kot pionirji Interneta za- dev lotevajo bolj poljudno kot Evropejci, velja temu pri- trditi. Malo manj privlačnosti na prvo žogo, zato pa več podatkov in strokovnih izra- zov boste našli ob obisku Švedskega naravoslovnega muzeja na naslovu http:// www.nrm.se/. Lepota vsega je, da zaradi tega ne bomo nič manj hodili v prave muzeje. Ravno nas- protno. Stavim, da bo marsi- kateri spletni deskar po ogle- du virtualnega muzeja začutil potrebo po čisto pravi, fizični izkušnji. Še najbolj nas k te- mu poskušajo pripraviti v Bri- tanskem muzeju, ki ima spletne strani na naslovu http://www.british-mu- seum.ac.uk/ zasnovane kot vodič in pomoč za načrtova- nje obiska muzeja. Seveda muzeji niso name- njeni le znanosti. Muzej rock'n'rolla iz Clevelanda v Ohiu, do katerega boste pri- deskali na http://www.rock- hall.com/, je gotovo eden iz- med njih. In ko ste že tam, lahko skočite še do Gracelan- da na http://www.elvis-pre- sley.com/. Seveda ne pozabite na ka- nadski Muzej televizije na naslovu http://www.mztv.- com/, ali pa virtualni Muzej antičnih olimpijskih iger na http://devlab.dartmouth.- edu/olympic/. Če vam to ni dovolj, vam priporočam kaj čuden muzej, ki se namesto s preteklostjo ukvarja s prihod- nostjo. Čudno? Pravzaprav ne, saj gre za Muzej Zvezd- nih stez na naslovu http:// www.oldkingcole.com/col- lect/trek-museum/in- dex.html. Beam me up, Scotty! VASJA OCVIRK vasja@eurocom.si Žive jaslice do Svetili treh kraljev Živim jaslicam v Hudi luknji, ki so bile na ogled 25. in 26. decembra, so se včeraj, 6. januarja, pridružili še liki Svetih treh kraljev. Vhod v jamo je paša za oči, jasUce in Sveti trije kralji pa so bili postavljeni v globini kakšnih sto metrov, v osvetljeni podzemni dvorani. V prvih dveh dneh si je jaslice ogledalo približno 2.500 obiskovalcev iz vse Slovenije. Prireditev, ki je bila tretje leto zapored, sta organizirala Kulturno društvo Avgusta Hribarja iz Doliča in koroško-šaleški jamarski klub SPELEOS SIGA. K.L., Foto: L. OJSTERŠEK Š».1..7.janMar1999 10 PISMA BRALCEV NOVI TEDNIK PREJEU I SMO I Zasavski premog ni dober za Ljubljano Ob polemiki za ali proti gra- ditvi TET 3 se ne moreš izogni- ti vtisu, da je vpletenost pred- sednika vlade g. Drnovška in ministra g. Dragonje prav sme- šna. Oba nam zagotavljata, da alternativ za TET 3 ni. Kakšne bedne ugotovitve in argumenti. Naštejem naj vsaj nekaj primerov: toplotna izo- lacija vseh ogrevanih objektov v državi - prihranek 10-15 od- stotkov energije; zmanjšanje porabe energije na enoto proi- zvoda - prihranek do 10 od- stotkov energije; boljšo izra- bo sončne energije; kurjenje odpadkov; uporaba energije vetra, morskih valov; izgrad- nja mreže malih termoelek- trarn po državi; uporabiti še ogromne vire veUkih rek. Vse to in še mnogo več obstaja in čaka rešitve. Na koncu pa naši ljudje v Zasavju končno že zaslužijo boljše življenjsko okolje. V razmislek vsem: v kolikor Ljubljančani raje uva- žajo premog iz daljne Indonezi- je, mora biti Zasavčanom ja- sno, daje tu nekaj hudo narobe. Ali ni dovolj neracionalnih, zavoženih velikanov v Slove- niji, ki so bili sanje ljudi pre- teklosti? FRANC RAKOVNIK, Stranice Poziv k odgovornosti že nekaj časa se govori o TET 3, ne govori pa se o opu- stošenju, ki ga je TET 2 (in TET 1) povzročala v dolini Save, po zgraditvi novega dimnika pa tudi širše proti vzhodu, v Savinjski dolini, na področju Rimskih TopUc, Laškega in dalje proti vzhodu Slovenije. Precej prizadeti so med drugim kraji Strensko, Plazovje, Zabrež, Konc, Šmi- klavž... in vrsto drugih. Redna znamenja po postavi- tvi visokega dimnika so rjavo- pikčasti gozdovi, presihanje dreves, slive in češplje, nekdaj značilne za te kraje, ne obro- dijo več; sušenje orehovih dreves (sušiti se začnejo na strani, ki je usmerjena proti Trbovljam) in jablan, kjer se pod vejami pojavljajo luknje v lupini... Še več je druge škode v naravi, ki bi jo bilo treba raziskati. Glede na gornja dejstva je treba od oblasti ostro zahteva- ti odgovorno ravnanje že gle- de obstoječih strašil v dolini Save, še bolj pa poklicati na odgovornost tiste, ki se tako lahkomiselno zavzemajo še za TET 3. Oškodovancem pa je treba prisoditi odškodnino. Znan je primer iz Nemčije, kjer so pred leti postavili novo tovarno, ki je puhala v ozračje podobne strupe kot termoelek- trarna. Ko se je pritožil vrtnar iz okolice, da so se pojavile rjave pikice na njegovih nasa- dih, je pristojni inšpektor tisto uro odredil takojšnjo ustavitev tovarne. To je pravni red! Slovenija je sicer bogata z vodno energijo, ki bi lahko večkrat pokrila potrebe. Tu pa se spet kaže nesposobnost us- treznih ustanov in seveda ob- lasti. Ne samo, da gradnja elektrarn ne uspeva, oblast, kot se pogosto govori, iz nera- zumljivih razlogov tudi ovira, preprečuje, zavlačuje in ote- žuje gradnjo malih vodnih elektrarn iz zasebnih spod- bud... Zakaj? Naša zahteva: Takojšnja us- tavitev škodljivega delovanja obstoječih termoelektrarn, poprava povzročene škode in odgovorno ravnanje za bodoč- nost. Načrtovanje TET 3 je za Slovenijo v vseh ozirih nepo- trebno in škodljivo! JOŽE OJSTERŠEK, Laško Večer narodnega ponosa Za nami je verski praznik božič in državni praznik dan samostojnosti. Praznovanje je izraz duhovnega doživljanja neke stvari ali dogodka. Tako se božič praznuje vedno bolj množično in različno dožive- to. Državni praznik kot dan samostojnosti je ostal v senci božiča in ni deležen posebne in potrebne pozornosti. Državlja- ni smo deležni od državnih in strankarskih ljudi očitkov, da nimamo državljanske zavesti in ponosa. S tem se ni mogoče strinjati, ker to preprosto ni res. Dejstva so drugačna in do- kaz je, da smo se za samostoj- no državo odločili z več kot 90- odstotno udeležbo, da smo se na prve volitve odzvali z 80 odstotki udeležbe in da smo bili ob tem ponosni. Od tu naprej pa so dogajanja bila takšna, da je bilo vedno več ljudi razočaranih ob izvoljeni manjšini, ki si je vedno več jemala in dovoljevala na račun večine državljanov in volivcev. Tako so državljani z vedno manjšo udeležbo in končno s samo tretjino povedali, da niso zadovoljni s takšnim vode- njem države in to povedo tudi ob praznikih, ker jih ob takem ravnanju oblasti praznuje lah- ko še samo ona. Tako so očitki o slabi državljanski zavesti ne- primerni in oblastniški izraz za prikrivanje slabe vesti in sprenevedanja. Javna glasila, ki so vsa na strani oblasti, zaradi tega ne beležijo dogajanja v resnici, ampak posredujejo samo ti- sto, kar je v korist oblasti. Tako so povsem zamolčala kulturni dogodek v Celju, ki je bil izraz visoke samozavesti slovenskega naroda in tudi zgodovinskega spomina in ki se je tikal 150 letnice progra- ma zedinjene Slovenije in 80 letnice bojev za severno mejo slovenske dežele. Zaradi poplave in volitev se je to zgodilo na Prešernov rojstni dan - 3. decembra. Celjska podružnica SSK je bi- la organizator te proslave, iz- vedli pa so jo Celjsko pevsko društvo pod vodstvom prof. Edija Goršiča in recitatorji Te- harskega amaterskega gleda- lišča, pod vodstvom Petra Si- monitija. Slavnostni govornik je bil prof. Milan Dobnik. Ta- ko je bil to večer dejanskega narodnega ponosa, saj so izva- jalci spletli bogato mrežo na- rodnega pletiva. Pred tem je bil v govoru pozabljen edino pomen škofa A. M. Slomška. Z izbrano in doživeto pesmijo in ubranim recitalom je kljub temu bil izražen tudi državljanski za- nos, v katerem je na koncu manjkala samo še pesem Slo- venec sem, dr. Gustava Ipavca, ki je narodna, in Kongresna himna. Ljudje so se odzvali v lepem številu, pogrešali pa so se vidni državni, strankarski in verski ljudje. Ob dokaj nepraz- ničnem dnevu samostojnosti, ki je izraz državljanskega neza- dovoljstva, je bil to velik dogo- dek, ne samo za celjsko po- dročje. Pri tem bi bilo želeti, da so prisotni tudi državni in strankarski ter verski voditelji, da bi si iz oči v oči izpovedali želje in težave in jih tako skup- no uspešneje reševali. Tako bo rasla tudi državljanska samo- zavest in zadovoljstvo, ki se bo spontano izražala tudi javno in vidno. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur Za sočloveka Radi se spominjamo svojih mladostnih dni. Brezskrb- nost, zdravje. Toda neizpro- sna usoda trosi bridkost tudi med to bogastvo. Enemu že v rani mladosti, drugemu po poti življenja, tja do pozne jeseni. Bela snežna livada. Opojna idila božičnih dni in noči... BeU hodniki. Po sobah bolniške postelje... Zdravje si dovoljuje umikati bolezni. Čaša samote. Težke sanje, gro- za. Stokanje od bolečin, srce stiska domotožje. Silvestrska noč. Staro drsi v novo leto. Stiski rok z želja- mi, da bi le še bilo zdravje, vse drugo pride za njim... Taki so odmevi iz stotisočerih ust, še posebno sedaj ob tem odloču- jočem prazniku. Bolnišnice se ni treba bati. Ona nam nudi zdravje. Vendar se njenega okrilja bojimo, do- kler smo še zdravi. V bolnišni- ci je vgrajen zidak za vsakega. Mogoče za danes, jutri ali čez leto? Napredujoča tehnika, posebno na cesti je za nesrečo neizprosna. Ni bilo bi prav, da bi ravno ob tem času pozabili na ne- močne bolnike, kjer koli. Mnogi mislimo na vas z željo, da bo Novi tednik krožil med vašimi posteljami z name- nom, da sporoči, kaj mi žeU- mo. Želimo vsem zdravja želj- nim bolnikom, da premagajo trpko budnost bolezni. Naj vam zagori vroča iskrica upa- nja! Naj vam novo leto uresni- či željo po tistem bogastvu, katerega sedaj iščete. Tudi vsem cenjenim zdravnikom in strežnem osebju zdravo novo leto. STANKO MIKLAVC, Dobrna Poskrbimo za zivali Pri obhodu na terenu opaža- mo vedno večji obseg malo- marnega odnosa do živali, za- to opozarjamo na naslednje: rejne in domače živali morajo imeti dovolj velik, vedno čist, varen in zdrav življenjski pro- stor. Zadostno količino hrane in zdravstveno neoporečne vode. Gibanje živali ne sme biti omejeno tako, da jim to povzroča trpljenje. Če so živa- li privezane, ne smejo biti na način, ki bi bil zanje moteč in boleč, ali pa tako, da bi jim bilo onemogočeno počivanje v ležečem položaju. Opozarjamo lastnike, da v teh mrzlih dneh poskrbite za toplo zavetje vsem vašim živa- lim. Ker je pes čuvaj najbolj izpostavljen vremenskim ne- prilikam v zimskem času, je vaša dolžnost, da poskrbite za njega. Njegovo bivališče mora biti lesena, dobro opažena uta, seveda primerno velika, z nepremočljivo streho in dvig- njena od tal. V uti naj ima pes otep slame ali odejo. Pred vhodom v uto naj ima polože- ne deske. Ne pustite psa ležati na cementu, ah na vlažnih, blatnih površinah, ker bo zbo- lel (revma, na ledvicah). Za mraz so posebno občutljivi mladi in kratkodlaki psi. Po- leg izdatnega, enkrat do dva- krat na dan, obroka tople, go- ste in zdrave hrane, naj ima vedno čisto pitno vodo. Mladi psički se hranijo večkrat na dan. Privezan pes mora imeti usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Veriga naj bo lahka, dolga tri do štiri metre. Če je pes v pesjaku, naj bo površina pesjaka najmanj 12 kvadratnih metrov. Psa spustite najmanj enkrat na dan z verige ali pesjaka, da se sprosti. Obsojamo brezsrčne gospo- . darje, ki imajo pse osamljene ' v garažah, kleteh, drvarnicah ali v oddaljenih kozolcih, v osamljenih vikendih in drugih neprimernih prostorih. Pes naj čuti, da je član družine. Ne zanemarjajte bolne živali, pe- Ijite jo pravočasno k živinoz- dravniku. Pobijanje živali na krut način je človeka ne vred- no dejanje. Vse dobre ljudi pa prosim, da v tem mrazu poskrbijo za zavržene, lačne in premraže- ne živali - pse, mačke in ptice. MELITA FURLANI, članica Društva proti muče- nju živali Kdaj rojstvo sprave? Božični praznik je čas, ko v posebnem razpoloženju praz- nujemo rojstvo - prihod nove- ga življenja. Pričakovanje naj bi bilo enkraten in velik dogo- dek. A žal vedno ni tako. Sko- raj vsak dan lahko preberemo na straneh črne kronike vest o tistem najbolj podlem in ne- marnem početju, ki se lahko človeku (človeštvu) pripeti: smo neme priče grobih skru- nitev lastnih rojencev. Ab- surdno in nezaslišano! Tukaj rojstvo izgubi vsakršen po- men. Bolj ko se poslavljamo od drugega tisočletja, bolj se zdi, da smo ljudje tvorci grobega rojevanja številnih nizkotnih nečednosti: od sovraštva, izsi- ljevanja vseh vrst in oblik, pobijanja kar tako za zabavo, preganjanja, ki poraja ne- skončne reke beguncev, beže- čih v neznano in pahnjenih v bedo, posilstev, bratomorov, sleparij in izigravanj, ropov in še in še, do čisto nedolžne sosedske nevoščljivosti. Marsikdo med nami zamah- ne z roko in navrže preko ra- me, češ svet je velik, stiske so hude in tako potihoma opravi- či tovrstno nečloveško početje. Četudi za trenutek pustimo svet ob strani, ne moremo spregledati, da se nam pred pragom domače izbe nabira nesnaga, mi pa se kaj prida niti ne trudimo, da bi bilo drugače. Vesel dogodek, ki se je zgodil po dolgem nestrpnem pričako- vanju, nekako izgublja svoj čar. Pred slabim desetletjem se nam je rodila država. Ponosni smo na to, vendar pa je danes čutiti v zraku nekaj trpkega. Zdi se, kot da se še zmeraj neusmiljeno zvija v poporodnih krčih. Kar nekako predolgo traja, se vam ne zdi? To njeno hrepeneče ozi- ranje skozi lino izbe namesto naprej, nemalokrat nazaj, v ne- čednosti lastnega naroda v pol- pretekli zgodovini. Skrb vzbu- ja, ker se nikakor ne more izviti iz teh obročev. Protagonisti teh dogajanj pa kljub zrelim, zares zrelim le- tom in kljub hvaUsanju niso sposobni zbrati toliko koraj- že, volje in moči, da bi sedli skupaj, si podali roke in se človeško pogovorih. Raje ne- strpno žugajo vsak izza svoje- ga vogala in vneto brusijo se- kire. Bojim se, da jih bo živ- ljenje prehitelo, nam mlajšim pa bo ostal grenak priokus po nečem nedokončanem... Če- mu? Prav tako pa tudi sekire, čeprav zarjavele in na trhlih ročajih, a vendarle skrbno na- brušene. Zakaj? Le kdaj, kate- rega leta bomo v dohni šentf- lorjanski v sproščenem vzduš- ju pričakali rojstvo sprave? VILJEM RUPERT, Kozje ZAHVLE Občani Laškega in Radeč, hvala vam Območno združenje Rdeče- ga križa Laško se ob vstopu v novo leto iskreno zahvaljuje vsem občanom Laškega in Ra- deč, članom Rdečega križa, krvodajalcem, darovalcem materialne in denarnih pomo- či, ^e zlasti je zahvala ob mi- nuli poplavi namenjena pro- stovoljcem in sodelavcem raz- ličnih služb, s katerimi sode- lujemo. Hvala za vsako drob- no misel in dejanje, s katerim ste naredili kar koli dobrega za ljudi in organizacijo. Z va- mi smo bili močnejši ob pre- magovanju številnih ovir. Ob vstopu v novo leto vam želimo predvsem zdravja, sre- če, miru in složnosti in vas prosimo - ostanite z nami in takšni tudi v prihodnje! OBMOČNO ZDRUŽENJE Rdečega križa Laško Zahvala za pomoč ob poplavi Ob novembrski poplavi nas je kar nekaj ostalo brez lastne strehe, vsega svojega premo- ženja, ki smo ga z leti ustvari- li. Po reševanju še uporabnih j predmetov je bilo najprej tre- i ba stanovanja popolnoma očistiti, presušiti in obnoviti, - potem pa se pojavi vprašanje \ ponovnega nakupa vse opre- ; me. Le kdo bi pomislil, da se \ še kdo potrudi in nas obišče j ter nam v teh težkih trenutkih skuša pomagati? Iskreno bi se [ radi zahvalili Prodajnemu ' centru Kovinotehne Hudinja, od koder so nas obiskali ' predstavniki na našem po- ; plavljenem domu in nam po- I nudili pomoč. Iskrena hvala za vaše darilo ; - pomoč v osnovnih gospo- i dinjskih aparatih, kot so šte- dilnik, hladilnik, pralni stroj i in skrinja. Brez teh gospo- dinjskih aparatov si danes ne znamo več predstavljati nor- j malnega življenja. S Kovino- | tehnino pomočjo in prizadev- j nostjo sekretarja RK Laško \ gospoda Vlada Marota smo se ; uspeli vrniti v svoj obnovljeni ; dom že pred prazniki. Še en- j krat vam iskrena hvala, obe- i nem pa vam želimo vse naj- : boljše, predvsem pa obilo de- j lovnih uspehov v novem letu : 1999. Družina ILIJEVEC, i Laško ' izlet rejnic in J rejnikov Kot vsako leto smo se tudi : letos rejniki odzvali povabi- | lu Centra za socialno delo \ Celje na enodnevni izlet. Če i lahko naštejem le nekaj ] utrinkov, zanimivosti te naše ^ lepe domovine, po kateri nas i je vodila pot, naj omenim j grad Bistrica pri Vrhniki, \ kjer smo si ogledali tehnični : muzej Slovenije, sečoveljske i soline, Tonino hišo - Sv. Pe- j ter; v gostišču Pirat pa smo si \ ob čudovitem kosilu nabrah ; novih moči za nadaljnje og- I lede. V vsej svoji veličini nas ; je pozdravil Tartinijev trg z \ njegovim spomenikom. In, nazadnje nas je pot vodila v : stari del mesta Pirana, kjer ' nam je vodič razložil zgodo- vino in nam prijazno razka- . zal mesto. Po napornem, \ vendar lepem dnevu, polnem I doživetij, smo se vrnili do- ; mov in še na avtobusu veselo : prepevali. : Kako malo je potrebno, da j preženemo sivino vsakdana, ' izmenjamo izkušnje, skle- \ parno prijateljstva in najde-i mo skupni jezik v proble-i mih, ki se porajajo skozi: naše skupno delo. Ob tej i priložnosti naj se vam iskre- i no zahvalim za čudovito! preživet dan. I Naj pa še izrečem iskrena I hvala v imenu otrok rejnic in i vseh, ki smo se zbrali na; prireditvi ob praznovanju j dedka Mraza in božička ter j slovesu starega leta. To jezai naše varovance posebno do- živetje. Opazovala sem iskri- ce v otroških očeh, ki so'^ imele tako poseben lesk, da; mi je postalo toplo pri srcu.; Hvala vsem organizatorjem, i socialnim delavcem, pose-i bej pa še direktorju Branetuj Butu, Cvetki Vodišek, Bredi i Stegu in Ivanu Kotarju ter nastopajočim za prijeten ve- čer. Ob koncu naj vsem zaže- lim srečno, zdravo in uspe- hov polno letošnje leto. MAJDA ŠPEGEU, Socka ŠI.1.-7. januar 1999 [iNOVITIDNIKl NASI KRAJI IN UUDJE 11 V SPOMIN Irena Jelen Basa So trenutki v življenju, ko čas zastane, ko v zraku obvisi beseda, ko objame bolečina, in ko praznina zakriči. Celo v novinarskih hišah, ki nav- zven spominjajo na norišni- co, besede in misli zastanejo, kot tiste svinčene tipe s pra- starih tiskarskih strojev. In potem udarijo z vso silo. j^eusmiljeno. Le beseda, a toliko za njo. Naše Irene ni več. Bolezen je premagala njeno savinjsko trmo, njeno odločnost in več- ni optimizem. Omagala je in zdaj praznina kriči. V našo hišo je prišla še kot študentka. Na prakso, da vi- di, kakšno je novinarstvo, o katerem je na fakulteti toliko izvedela, v praksi, v življenju, med ljudmi. Potem je doštudirala, se za- poslila pri Savinjskem obča- nu in ga že v nekaj letih s svojo kreativnostjo, širino, poznavanjem problemov in življenjskostjo prerasla. Spet je prišla v našo hišo. In osta- la. Za ves čas svojega tako kratkega življenja zapisana novinarstvu in svoji dolini, grčavim ljudem, ki so z močjo njene zapisane besede zažive- li tudi v domovih bralcev na vsem območju. In, čeprav velika, ji je nje- na dolina postala pretesna in njene sposobnosti preveli- ke, da bi pisala le o svojih krajih, o svojih ljudeh. Posta- la je uredniga gospodarske rubrike in se v silno kratkem času uveljavila kot poznaval- ka razmer A tudi v tako strokovno zahtevnem po- dročju, v svetu odstotkov, ab- solutnih številk, trendov, na- ložb... ni izgubila svojega nezmotljivega občutka za ljudi. Zanjo so bili za vsemi številkami ljudje, za uspehi. za stečaji, za podatki o brez- poselnosti... Bila je ena najbolj marlji- vih novinark na našem kon- cu, v hiši smo jo zbadali s »hišno mravljico«. Vselej v službi, odgovorna, zaneslji- va, natančna, pronicljiva. Takšno smo jo poznali in cenili vsi v kolektivu, te njene vrline so ji pripisovali tudi izven naše hiše. Tudi zato je postala predsednica nadzor- nega sveta družbe. Kot odgo- vorna osebnost, ki ji je zau- palo vodstvo, zaupal kolek- tiv, ki so ji zaupali zunanji solastniki družbe. In kljub svoji, včasih že kar pretirani delavnosti, je vseeno vedno našla čas tudi za družino. Za moža Stane- ta, za hči Nino, za starše in prijatelje. Skrbno in dru- žabno, kakršna je bila, bo- do prav oni najbolj pogreša- li. In ko v nemi bolečini po- slušamo krik praznine, ko so v nas zastale besede kot svin- čene tipe, ko ne moremo do- jeti krutosti življenja, ki je iz naše sredine iztrgala drago- ceno sodelavko in prijatelji- co, tembolj sočustvujemo s svojci. Ne boste ostali sami, pre- več skupnih niti nas veže in preveč jih je v svojem tako okrutno kratkem času med nas vtkala naša Irena. BRANKO STAMEJČIČ Raziskovanje odpadicov Med tremi enakovrednimi nagradami, ki jih je revija Gospodarjenje z odpadki po- delila trem najboljšim razi- skovalnim nalogam, nasta- lim v sklopu projekta Odpad- ki v vrtcih in šolah 1998, sta raziskovalni nalogi »Tudi v Zrečah imamo odpadke«, ki so jo pripravili učenci OŠ Zreče ter naloga Šolske po- trebščine kot odpadki, kate- re avtorji so učenci OŠ Ob Dravinji. V prvi raziskovalni nalogi so učenci ugotavljali, kako je z gospodinjskimi odpadki v Zrečah, posebej pa jih je zani- malo, kakšna je razlika med mestnimi in vaškimi gospo- dinjstvi, koliko pripomorejo ljudje k zmanjševanju odpad- kov in kakšen je postopek zbi- ranja, odvažanja in ravnanja z odpadki v tem kraju. Na pod- lagi rezultatov naloge so nare- dili program okoljevarstvene- ga zavedanja učenk in učen- cev šole in njihovih staršev. Avtorice druge naloge so ra- ziskovale problem šolskih po- trebščin kot odpadkov in sku- paj s sošolci ugotavljale, iz kak- šnih materialov so šolske po- trebščine izdelane in kaj se z njimi zgodi ob koncu šolskega leta, ko postanejo neuporabne. Naslov tretjenagrajene naloge je Odpakdki v šoli, pripravili pa so učenci OŠ Antona Glo- bočnika iz Postojne. Vse nalo- ge bodo objavljene v reviji, ki je natečaj pripravila, nagrajen- ci in njihove naloge pa bodo predstaviljeni tudi v mladinski oddaji TV ŠKL. N.-M.S. V spomin Poiiorslcemu bataljonu v spomin in počastitev 56-letnice padca Pohorskega bataljona bo v četrtek, 7. januarja, ob 19, uri akademija v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica, komemoracija na bojišču Pohorskega bataljona pa bo v petek, 8. januar- ja, ob 11.30. Avtobusa bosta odpeljala izpred gradu Slovenska Bistrica ob 9.30. Obe prireditvi pripravljata zavod za kulturo in Občina Slovenska Bistrica. V soboto, 9. januarja pa bo že 21. pohod po poteh Pohorske- ga bataljona, ki ga pripravlja Planinsko društvo Zreče. Odhodi avtobusov iz Zreč bodo ob 7.30, 745 in 8. uri, od koče na Pesku pa bodo pohodniki krenili ob 9. in 10. uri. AB ^HVlOJEdA^KNA Krama je krama, ali pa doživetje ••• Ne vem, kako je z vami, am- pak jaz čisto vsak december zapravim več, kot bi se spodo- bilo. Res pa je, da glede na moje decembrske izdatke v celoti še najmanj zapravim v Celju, pa čeprav mi je najbolj pri roki in najbolj na očeh. Prodajalci v velikih štacunah se sicer zapovedano trudijo, ampak še vedno zapovedano (čast izjemam). Na redko pose- jane kramarje na uličnem sej- mu zebe in še poštene medice ni prav blizu, da bi jih pogrela in jim jezik razvezala v naolje- no besedičenje in v nasmehe mimoidočih. Lučke sicer gorijo, sneg je tudi, ampak od kakšne praznične prijaznosti pa mesto ne poka. Spet so šli vsi v Inters- par... Jaz pa v službo v Ljubljano, potem pa še malce naokoli. In je bilo lepo. Se je razlegala srednje- veška muzika tam v starem me- stu, je bila na bregu reke pravca- ta ulica stojnic - levo in desno, in ljudje so se drenjali in kupovali kot nori, čeprav so bile stojnice same po sebi s polivinilom proti dežju še bolj neokusne kot v Celju. Ampak bilo jih je veliko, stale so skupaj in bile so odprte. Vse in ves čas. Je dišalo po klobasah in kuhanem vinu in po medici in so se ljudje srečevali, po ramah trepljali in kar naprej poljubovali... V Celju tega nisem videla, res ne, pa čeprav so dajali tudi na več čekov, kar bi bilo v Ljubljani čudno. Potem se je zgodilo, da sem morala čez mejo, proti Gradcu in je bil en tak kramarski sejem- ček v nakupovalnem centru ob poti. Krama je bila podobna, le drugega imena in porekla, pro- dajalce je prav po celjsko zeblo in so prav po ljubljansko bese- dičili, ampak stojnice so bile pa krasne. Vse enake, lepo v prizo- rišče nekakšne tržnice postav- ljene, v bližini so kurili ogenj in na njem kuhali kdo-bi-vedel- kaj, glasba je bila božična, ljudi, nadrenjanih ob eni stojnici, pa več kot v Celju in manj kot v Ljubljani. Izmenjevali so se na- mreč v bližnjem delno pokri- tem lokalu, kjer se je dalo celo posedeti. In uživati v pogledu na sejmarsko mestece rdeče- belih črtastih ponjav čez lepo izdelana lesena ogrodja stojnic, ki so jih ločevale in povezovale sveže smrečice, prav tako na- menjene prodaji. Tu sem zapravila največ. Ker je bilo, kot na vseh tovrstnih sejmih, vse pri roki in vse »u- godno«. Ker je izgledalo skoraj kot prava, lepo urejena trgovina z dobro sceno in dobrimi raz- gledi. Ker me niso lovili na odlo- žena plačila in sumljivo zniža- ne cene, niti samo na gostobe- sednost, ampak na zmerno kombinacijo obojega... Ko sem se z ljubljanskimi in graškimi dogodivščinami oto- vorjena peš prebijala skozi Ce- lje proti domu, sem postala ob teh neuglednih lesenih hišicah, večinoma že zaprtih, ovešenih z na roke nakracanimi listki o super ugodnostih na 3 čeke, brez praznične godbe z zvočni- kov in brez vonjav po toplih dobrotah... kar malce žalostna. Veste, vsak december zapra- vim več, kot se spodobi, in prav nič ne kaže, da bi to lahko z veseljem počela v centru Celja. Razen če bi... se Celje morda le zmigalo in bi prekrasno sred- njeveško tržnico, ki je bila za sedaj le poletna prireditev, mor- da oživilo kot pravo celjsko cen- tralno praznično štacuno. Ali če bi vsaj kramarje spravilo v kak- šne lepše, bolje urejene in bolje postavljene stojnice, da bi bili boljše volje in bi še nakupoval- cem znali polepšati dan. Do takrat pa - adijo, Celje. Še te novce, ki jih imam, bom nesla kam drugam. In tudi vas bom prej srečala tam... PIKA KUKERL P.S.: Županov silvestrski šam- panjček je bil pa v redu, a ne? PLANINSKI KOTIČEK Vabilo na planinski večer Nocoj ob 18. uri bo v spod- nji stranski dvorani Narodne- ga doma v Celju vsakoletni planinski večer, ki ga priprav- lja Celjsko Planinsko društvo. Prikazali bodo številne barvne diapozitive, ki so nastali na lanskih društvenih izletih. Na Vremšiico Planinsko društvo Celje vabi v nedeljo, 17. januarja, na pohod na Vremščico. Odhod bo ob 6. uri s parki- rišča na Glaziji, odpeljali se bodo do kraške vasice Volče, blizu vznožja Vremščiče, od koder je za približno poldrugo uro vzpona do vrha. Z vrha se bodo po slovenski planinski poti proti morju podali skozi vas Brežec, preko hriba Skale in nato skozi vasico Gradišče do Razgledišča, s katerega je le še streljaj do Matavuna, ka- mor naj bi prispeli v slabih treh urah. Sledil naj bi še og- led Škocjanskih jam, nato pa vrnitev v Celje. M. MAROT Pevci pri nelcdanjem direlctorju Znanega Velenjčana Nestla Žganka so ob praznovanju 89. rojstnega dne obiskali pevci premogovniškega okteta. Slavljenec je bil svoj čas direktor velenjskega premogovnika in ima veliko zaslug za izgradnjo Velenja v povojnih udarniških letih. Znal je poprijeti za vsako delo ali orodje, na delo je prihajal prvi in odhajal med zadnjimi. Bil je tudi župan in prvi častni meščan v Velenju. LOJZE OJSTERŠEK. Peter Kavalar »Odhajal sem. To je bil začetek novega življenja, življenja, ki sem si ga tako želel. Pred mano je bila vr- sta dni - začarani vrtiljak novih, neznanih dni. Sedel sem v praznem kupeju in prelistaval dijaško knjižico. Sam pri sebi sem se na- smehnil. Grajski bik. Vlak je že potegnil, ko je vstopila Vera. Spravil sem knjižico in ji stopil nasproti. Ne samo njej...« Tako končuje svojo pripo- ved Peter Kavalar v svojih znamenitih Grajskih bikih. Pripoved o sebi in času, kot gaje sam doživel in razumel in času, ki ga je na tako svojevrsten način tudi zaz- namoval. Ja, velikokrat je bil v odhajanju in velikokrat na začetku nečesa novega, nečesa, kar ga je vedno zno- va izzvalo in mu vlilo moči, da je vztrajal. Bil je zaprisežen ekolog, bil je aktivist, bil je radijski reporter, predvsem pa je bil dopisnik. Za najrazličnejše medije je dopisoval, v naj- različnejše časopise in revi- je je pošiljal vesti, članke, komentarje in reportaže. Vedno in povsod je bil s svojo beležko in pisalom. Več kot 28 let je bil v tej vlogi pri naši časopisni hiši Dnevnik. Več kot četrt sto- letja so naši bralci sprem- ljali in videli ta del Sloveni- je skozi oči Petra Kavalarja - kronist vsega, kar se je na Celjskem in v širši okolici zgodilo. Kritičen in jasno enostaven do vsega, kar je sobivalo, raslo ali odhaja- lo. Mogoče je bil s svojo voljo in hotenjem, s svojo vztrajnostjo in silino na trenutke navadnim Zemlja- nom nedoumljiv, vendar prav zato je to bil to prav tisti Peter Kavalar, ki smo ga poznali. Peter Kavalar, ki ga bomo ohranili v spo- minu. VITO AVGUŠTIN Ši. 1.-7. januar 1999 ^ v 1^ Moja dolina J ^ Polzela K' vsakdan ^ od 10-14 in 19-5.30 tel: 063/720-343 063/720-770 12 NASI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNIK Koncert prijateljstva Hotel Plesnik iz Logarske doline je v sodelovanju z občino Solčava in solčav- skim turističnim društvom zadnjo lansko sredo priredil 3. božično-novoletni kon- cert na snegu. Ti koncerti so se med Zgor- njesavinjčani in drugimi gosti v Logarski dolini dobro »prije- li«. V sredo zvečer je umetniš- ko estrado vodil Vinko Šimek, sodelovali pa so Vlado Kalem- ber. Štajerskih 7, Natalija Ver- boten, kvartet Mavrica, trio Darka Atelška, Jožica Grud- nik, otroci iz vrtca Solčava in božiček, ki je poskrbel za da- rila. Prisotnim so srečo v novem letu zaželeli lasnica hotela Martina Plesnik, upraviteljica hotela Palenk Bernarda Prod- nik ter prvi župan nove občine Solčava Vojko Klemenšek. Skoraj tisoč udeležencev se je ob kuhanem vinu dobro zaba- valo, koncert na snegu pa so zaključili s prižganimi kre- sničkami ter lepim ognjeme- tom. J. MIKLAVC Malčki iz solčavskega vrtca so pričarali snežno pravljico Nekoč je bil en majhen škrat... . Začasni most na Kropi V kraju Kropa med Bočno in Gornjim Gradom, kj6r je vodna ujma lani novembra ■ spodjedla in porušila stari most na regionalni cesti Nazarje-Gornji Grad, je tik pred; božičnimi prazniki gradbincem uspelo postaviti nov kovinski most, ki bo do izgradnje novega služil kot začasni prehod preko reke Drete. ; V občini Gornji Grad pričakujejo, da bo nov most zgrajen do sredine leta. Most je ključnega' pomena za promet med Nazarji in Gornjim Gradom. Cesta je bila doslej povsem zaprta, zato soj se ljudje začasne pridobitve zelo razveselili. ' V Gornjem Gradu bo sredi leta dograjen tudi nov most sredi trga, saj je sedanji na zelo neugodni; lokaciji in dotrajan. To je pokazala tudi jesenska poplava, ki je most močno ogrozila. Župana: Tonija Riflja torej čaka precej komunalnega dela, saj tudi investicija v toplovodno ogrevanje ini novo kurilnico Engo d.o.o. Gornji Grad še ni zaključena. J. MIKLAVC j Kovinski začasni most na Kropi že služi svojemu namenu. Novoletno voščilo Mozirski župan Jože Kramer je nadaljeval z lepo tradicijo obiskovanja vseh, ki so noč s starega v novo leto preživijo v službi, hkrati pa je voščil tudi zbranim krajanom v Mozirju in na Rečici. Tako je župan Kramer voščil srečo dežurnim v Policijski postaji Mozirje in Zdravstvenem domu Mozirje, nato pa se je podal na rečiški trg, kjer je Turistično društvo Rečica ob Savinji pripravilo novoletno prireditev Vošči svojemu sosedu, ki se je je udeležilo kar precej Rečičanov. US, Foto: C. SEM Zupan Jože Kramer vošči dežurnim policistom. Darujte kri! Rdeči križ Slovenije je pripravil za januar tudi ne- kaj krvodajalskih akcij na našem območju. V Vojniku lahko darujete kri danes, v četrtek 7. januarja, v Ste- klarni Rogaška Slatina 14. in 21. ter na Polzeli 29. ja- nuarja. VSPOMIN Tone Knez Umrl je mož, pred leti zelo zaslužen mož v laški občini in marijagraški kra- jevni skupnosti. Zadnjih deset let ga je od delovanja v javnosti odtegnila bole- zen, borčevski organizaciji pa se je po svojih močeh posvečal do zadnjega. Tone Knez je moral biti pri osemnajstih po sili vo- jak. V Afriki se je predal zaveznikom, se pri njih izuril za tankista in nato s 5. prekomorsko brigado so- deloval v bojih od Neretve do Trsta. Po vojni se je zapo- slil na občini na vojaškem oddelku. Vendar je bilo Tonetovo delovanje mnogo širše. Bil je predsednik kulturno- prosvetnih organizacij v ob- čini, ves čas v vodstvu bor- čevske organizacije, v vods- tvu turističnega društva. Z ženo Tilčko sta bila v prvi folklorni skupini, a tudi si- cer je bil Tone velik ljubitelj ljudskega izročila, pred- vsem ljudskih šeg. Dolga leta je pripravljal »kmečko ohcet« v okviru prireditve pivo in cvetje. Prav zaradi tega v njegovi dolini ni bilo težko ustanoviti kulturne- ga društva »Anton Tanc«, ki nadaljuje in širi to dejav- nost. Tone je bil dolga leta red- ni dopisovalec takratnega Savinjskega in Celjskega tednika iz laške občine, predvsem je poročal o gos- podarskih in družabnih do- godkih ter društvih. Thdi marsikateri nekrolog je na- stal pod njegovim peresom. Tone Knez se spričo svoje službe in javnega ugleda ni odrekel svojim kmečkim ko- reninam, kot mnogi, ki so se pomeščanili. Podedovano malo posestvo sta z ženo vzorno obdelovala. To svojo lastnost je vcepil otrokoma in tudi vnuku, tudi potem, ko je pred leti postal vdovec. Zelo velike so njegove za- sluge pri razvoju krajevne skupnosti; pri elektrifikaci- ji, posodobitvi cest. pri iz- gradnji vodovoda, gradnji kulturnega doma. skratka pri vsem, s čimer se krajev- na skupnost ponaša. Zaslužni pokojnik zapuš- ča hčer. sina, tri vnuke in sestro. Ne samo oni. še veli- ko drugih ga bo ohranilo v trajnem, spoštljivem spo- minu. JURE KRAŠOVEC Peti ključ sreče Konec lanskega leta so v restavraciji Glin Nazarje že peto leto zapored pripravili srečanje glasbenih družin, ki gojijo kulturno izročilo. Kulturno društvo Jelka Na- zarje ter Sklad RS za ljubitelj- sko kuhuro za področje občin Zgornje Savinjske doline so sledili osnovnemu vodilu sre- čanja, ohranjanju pesmi, be- sedil in skladb, ki so jih prepe- vali ali igrali nekdaj v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, hkrati pa prijetnemu razvedri- lu. Devet nastopajočih družin je s ključem sreče uspešno nadaljevalo tradicijo teh dru- ženj. Še posebej uspešni sta bili družini Završnikovih iz Vodic ter Senicovi iz Dol-Suhe nad Rečico ob Savinji. Zapeli ah zaigrali so še Mlinarjevi iz Šentjanža, Rakovi in Gosteč- nikovi z Brezja pri Mozirju, Mlačnikovi iz Krnice pri Lu- čah, Brglesovi z Ljubnega ter Strojanškovi in Dobrovnikovi z braslovških Dobrovelj. Kranjčeva družina iz Mozirja je prispevala tudi shkarska de- la, ki so krasila prireditveni prostor v Nazarjah. J. MIKLAVC Završnikovi z Dobrovelj pri prireditvi Družina - ključ sreče sodelujejo že od začetka. Po poteh grajske pravljice Novoletnega pohoda na Lindek, ki so ga 2. januarja pripravili člani turističnega in športnega društva Franko- lovo, se je udeležilo preko dvesto pohodnikov. Med tri ure trajajočim pohodom, katerega cilj so bile razvaline starega gradu Lindek, so obudiU spomin na ljudske pravljice, povezane s starim gradom, pravljično vzdušje pa so pričarale tudi bakle, s katerimi so si udeleženci pohoda svetili v večernih urah. Pohod se je zaključil na kmetiji Goršek, kjer so udeleženci prejeli priznanja in se okrepčali, kot je povedala predsednica Turistične- ga društva Frankolovo Štefka Iršič, pa bo novoletni pohod do razvalin gradu Lindek poslej tradicionalen, saj ga nameravajo vsako leto organizirati 2. januarja. NMS Št.l.-7.iaiiuarl999 NASI KRAJI IN UUDJE 13 irez pričkanja ne gre Po prvi, zlati in biserni poroki sto odšla Molka in Tone Mraz še k diamantni poroki Nekaterim parom je mučen vsak dan zakonske zveze, Malka in Tone Mraz pa sta poročena že 65 let. »V zakonu je treba potrpeti, eden ali drugi,<< svetuje- ta diamantna jporočenca iz Olimja pri Podčetrtku. »Cisto brez kreganja tudi ne sme biti,« se pošalita. ■i Zakonca sta na ^>d,; : tilunskim oltarjem tako rekoč abonirana. Najprej sta odšla k prvi poroki, nato so se v družinskem krogu spomnili srebrne po- roke, zlata poroka je bila veliko slavje, prav tako lepi so spomini na biserno poroko, na Štefanovo pa sta odšla k dia- mantni poroki. Obiskali smo ju v dneh po diamantni poroki. Spomini na nepozabno slavje so bili čisto sveži. To je na dan, ko so se sorodniki, prijatelji, sosedi in znanci zbrali v imenitni olimski cerkvi, kjer je bila slovesna maša. Po njej so nadaljevali z veseljem na turistični kmetiji sina Tone- ta, kjer so se zabavali do poznega večera. Slišala sta lepa voščila, z njimi je pel olimski pevski zbor, pripovedovali so ve- liko šal. Veselje je družilo blizu petdeset svatov. V teh dneh so hiteli njuni spomini daleč nazaj, v mladost. Ona je odraščala visoko nad Olimjem, na Mali Rudnici, on na kmetiji, ki me- ji na znanega olimskega vino- gradnika Amona. Malka je iz- gubila očeta v I. svetovni voj- ni ter imela očima. »Marsika- teri pravi oče ni tako dober kot je bil on. Le delati je bilo treba, od zgodnjega otroš- tva.« Premožni očim je bil med drugim lastnik kmetije, kjer zdaj živita. Z Male Rud- nice, ki je oddaljena uro in pol peš hoje, so hodili na to kmetijo na delo. Pridelek so nato znosili na Malo Rudnico v koših. Bili so hudi časi, leta hude krize. »Na delo smo mo- rali ob prvem svitu, nikoli nismo poležali,« se spominja Malka Mraz, podobne spomi- ne pa ima tudi mož. Spoznala sta se v Olimju ter se 1. 1933 poročila. Najprej so se veselili na njegovem domu, nato na njenem. Praznovanje je hitro minilo, začel se je boj za preživetje, ustvarjanje. Tam, kjer sta dočakala dia- mantno poroko, sta začela v leseni, s slamo kriti hiši. Leto dni po ohceti, ko so se že veselili najstarejšega sina, je pogorela. Dom so kmalu ob- novili. Po drugi svetovni vojni so postavili prvo zidano hišo, v sedemdesetih letih pa seda- nji dom. Kako se je živelo? Velika večina ljudi si je lahko privoš- čila le tisto, kar so pridelali doma. »Kruha smo vedno ime- li, belega le za praznike. Ni- smo stradali, le delati smo mo- rali veliko.« V trgovino so od- hajali predvsem po sol in slad- kor ter milo za pranje. Prali so seveda z rokami. Med najbolj veselimi do- godki so bila rojstva njunih petih otrok. »Z njimi ni bilo nikoli nobenih težav. Radi se vračajo.« Tako najstarejši Ru- di, upokojenec Cinkarne, ki se je lani iz Celja preselil na Halarjev breg pri Šmarju, kot vsi drugi. Iz Velenja prihajata sin Vinko, ki je bil pred upo- kojitvijo sobopleskar ter .najmlajši Albin, zaposlen v Gorenju. Najbližje, v Olimju, sta sin Tone, prav tako upo- kojenec, ki živi na turistični kmetiji v Olimju ter hči Pani- ka. Oba sta se posvetila kmeč- kemu stanu. Starša sta jim bila lep vzgled. Malka in Tone Mraz sta se dolga desetletja preživ- ljala z delom na kmetiji ter dokupila precej zemlje. Tone Mraz je dodatno delal kot te- sar in to od Olimja do Zagre- ba. Nekoč je padel s strehe na betonske zidake ter se tako hudo poškodoval, da mu je skozi ušesa brizgala kri. Da- nes, ko mu nekoliko nagaja sluh, meni, da je to posledica tistega davnega padca. V 88. letu starosti je že, sicer zdrav kot dren. Kljub temu, da je imel težko življenje ter trpel v koncentracijskem taborišču Dachau. »Tam so ljudje vsak dan umirah od lakote. Tako hudo je bilo, da je težko pove- dati z besedami,« se spominja diamantni poročenec. »Iz Dac- haua je pisal zelo poredko,« govori o težkem času Malka Mraz. ki je trepetala za može- vo življenje, skupaj z majhni- mi otroci. Malka Mraz, ki je v 86. letu, je z zdravjem manj zadovolj- na. Pred več kot četrt stoletja so ji odstranili žolčne kamne, maja je bila na operaciji zara- di žil na nogah ter se zdaj boljše počuti. Kljub težavam z nogami rada skuha zajtrk, pospravlja, pere. Njen »dia- mantni« mož je bil doslej v bolnišnici enkrat samkrat, ta- krat ko je padel s strehe. Zato rad polaga krmo živini, poleti pa okoli hiše na roke kosi prilest. Na lepi kmetiji, od koder vidijo zgodovinska poslopja Olimja, živita skupaj z druži- no vnuka Vinka ter njegove žene Marice. V veliko veselje sta jima domača pravnuka Al- jaž in Tomaž. »Če ju ni doma, je zelo dolgčas,« pravita. Mra- zovo lepo starost bogati kar devet vnukov in deset pravnu- kov. BRANE JERANKO Malka in. Tone Mraz iz Olimja z domačima pravnukoma. Ona je šibkejšega zdravja, on je bil v bolnišnici le enkrat v življenju. Nekdanji taboriščnik je na Štefanovo praznoval diamantno poroko. Lep odziv v dobrodelni akciji Pri praznični stojnici pred Hotelom Evropa v Celju, kjer so članice Lions kluba Lio- ness Celje organizirale do- brodelno akcijo s prodajo doma izdelanega peciva, iz- kupiček pa namenile rehabi- litaciji (nakup otropedskega pripomočka) mlade Celjan- ke s hudo boleznijo, se je ustavilo veliko dobrih ljudi. Tako je bil rezultat akcije nad vsemi pričakovanji, zato se članice tega kluba najto- pleje zahvaljujejo vsem, ki so se na tak način odzvali klicu dobrote. M.A. Himalajska odprava v Laškem Prihodnji četrtek, 14. ja- nuarja, bo v Kulturnem cen- tru Laško, ob 17.30, predsta- vitev slovenske alpinistične odprave na himalajski osem- tisočak - 8167 m visok Dhau- lagiri, kamor se je 15 članska ekipa odpravila lani aprila. Tokrat bo dosežke, pusto- lovščine brez napake, kakor so napisali v vabilo, predstavil vodja odprave iz PD Kamnik Tone Škarja, skupaj s še tremi prvopristopniki na vrh Dhaula- girija - Miho Marenčem, Toma- žem Jakofčičem, Tadejem Go- lobom ter Vikijem Grošljem, predstavili pa se bodo še drugi člani odprave. M. MAROT Lepši prazniki V Laškem je krajevna or- ganizacija Rdečega križa v predprazničnih dneh poskr- bela tudi za tiste svoje člane, ki so nastanjeni v različnih domovih in ki so starejši ter osamljeni. Obiskali so domova starejših v Celju in v Loki pri Zidanem Mostu ter krajane tudi skrom- no obdarili, vsem, ki so drugod po domovih v Sloveniji, pa po- slali novoletne voščilnice, ki so jih izdelali učenci na Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško - pri krožku Rdečega križa, ki ga uspešno vodi Lojzka Kapel. Pripravili so tudi preko 50 pa- ketov pozornosti, s katerimi so obiskali osamljene in starejše v Laškem ter razdelili 26 socialnih paketov iz akcije »Nikoli sami«. Upajo, da bodo letos ponov- no uspeli pripraviti srečanje starejših, ki ga ob koncu mi- nulega leta ni bilo, zaradi od- pravljanja posledic poplave v Laškem. M. MAROT Smučarski tečaji v Libojah, Preboldu in na Polzeli Ugodne smučarske razmere v nižinah so omogočile, da je Smučarski klub Gozdnik Žalec že lahko pripravil prvi smučarski tečaj na smučišču v Libojah, kjer sta dve vlečnici, z njima pa upravlja TVD Partizan Liboje. Prvega tečaja, ki so ga vodili Darko Špoljarič, Darjan Jevšenak, Katja Knaus in Daša Logan (na sliki) se je že končal. Če bo potreba, bodo tečaj še pripravili. Smučarski tečaj za začetnike so pripravili tudi na Polzeli, organiziral pa ga je TVD Partizan, v Preboldu ga je pripravilo smučarsko društvo in je bil dobro obiskan. Skupaj je vse tri tečaje obiskalo več kot 60 mladih, starih od 5 do 9 let. T. TAVČAR^ Darilo gasilcem Gasilci Žalca so ob izteku leta 1998 kronali svoje delo s prevzemom gasilskega vozila. Vozilo so jim podarili prijatelji iz nemškega mesta Vilich. Podarjeno gasilsko vozilo Magirus Deutz 192 je v celoti opremljeno z gasilsko tehniko in je z dnevom prevzema pripravljeno za intervencije oziroma za pomoč krajanom. Ključe novega vozila je poveljniku Janku Ugovšku predal žalski župan Lojze Posedel, ki je ob tej slovesnosti prejel posebno priznanje PGD Žalec, priznanji pa sta prejela tudi Bogo Planinšek in Dušan Gričar. Zbranim je spregovoril tudi predsednik Mestne skupnosti Žalec Eran Sadnik. T. TAVČAR S slovesnosti ob prevzemu gasilskega vozila. SI. 1.-7.iaBvar 1999 14 NASI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNIK Božiček ni prinesel strehe V novi šoli no Prevorju noj bi bila prva vaška internet točka - Astronomska opazovalnica zanima tudi celjske srednješolce v slovenski javnosti so se pred časom veliko pojavljali prizori iz šole na Prevorju, kjer se učijo v učilnicah, ki so podprte s tramovi. Grad- nja nove šole, v kateri bo celo astronomska opazoval- nica, poteka le z manjšo za- mudo. Investitorja, šentjurska ob- čina in ministrstvo za šolstvo in šport, sta pričakovala, da bodo še pred božičem in no- vim letom postavili strešno konstrukcijo ter jo okrasili s simbolično smreko. To pa se ni zgodilo in velenjski Vegrad bo nadaljeval z deli januarja, odvisno od vremena. Najprej je treba postaviti strešno kon- strukcijo, elektroinstalacije so delno izgotovljene, potrebno je urediti centralno kurjavo ter poskrbeti za obrtna dela, od mizarskih do pleskarskih. V šentjurski občinski stavbi so povedali, da je zapisani rok za dokončanje gradbenih ter obrtnih del, to je 31. maj 1999, zanesljiv, saj jim terminski plan ne povzroča posebnih te- žav. Po zaključku gradbenih del bodo prostore nove šole opremili, tako da bodo učenci s Prevorja na prvi šolski dan zanesljivo v novih prostorih. Najprej v štirirazrednici, ob prehodu na devetletko pa bo na Prevorju pouk do konca 6. razreda. Prevorsko šolo obiskuje bli- zu 30 otrok, v šoli v Lesičnem, v sosednji občini Kozje, pa je vpisanih 28 otrok s Prevorja, med njimi polovica na nižji stopnji. S Prevorja pa je tudi 5 otrok, ki obiskujejo šolo na Planini, precej jih je v Gorici pri Slivnici... Obetajo se spre- membe, saj nameravajo na Prevorju z novim šolskim le- tom poskrbeti za šolske prevo- ze po novem. Tako bodo zago- tovili prevoz v novo šolo tudi vsem otrokom iz Dobja pri Lesičnem, Straške Gorce in Krivice. V novih šolskih prostorih bo po prostorski plati za učence odlično poskrbljeno. V šoli, ki meri nad 800 kvadratnih me- trov, so zgradili 3 kombinira- ne učilnice, knjižnico, dva ka- bineta, jedilnico, večnamen- ski prostor, telovadnico, kuhi- njo, astronomsko opazovalni- co ter pomožne prostore. Vrednost naložbe je približ- no 125 milijonov tolarjev. Ob- čina in ministrstvo prispevata vsak po polovico zneska, s tem da je občina zagotovila tudi zemljišče ter projekte. Ministrstvo je za leto 1998 za- gotovilo 15,2 milijona tolarjev, ki jih je nakazalo pred dobrim tednom. Sicer pa je bil Edi Peperko, ki ima v šentjurski občinski stavbi na skrbi družbene de- javnosti, pred kratkim na po- govoru v ministrstvu, kjer so se pogovarjali o možnosti, da bi prevorsko šolo vključili v sistem slovenske javne mreže internet točk. Če bi se to zgo- dilo, bi imeli na Prevorju prvo takšno vaško šolo v državi. Minister dr. Slavko Gaber je Šentjurju obljubil pomoč tudi v zvezi z opremo za astronom- sko opazovalnico. To namreč podpirajo vsi ravnatelji v šent- jurski občini ter tistih celjskih srednjih šol, ki jih zanima tak- šna učilnica. Šolska vrata nove šole naj bi bila prav tako odprta za odra- sle krajane Prevorja, ki potre- bujejo prostore za sestanke in prireditve, saj je v kraju raz- meroma bogato kulturno živ- ljenje. V zgradbi so pridobili tudi približno 150 kvadratnih metrov prostora, ponujenega prevorskim gasilcem, ki pa ne izkazujejo posebnega intere- sa. Kot pravijo v občinski stav- bi, bodo sicer ta prostor odsto- pili za podjetniško dejavnost. Šentjurska občina se bo z odprtjem nove šole na Pre- vorju rešila najbolj perečih težav. Staro šolo imajo tudi na Kalobju, vendar je bolj ohranjena kot prevorska. V prihodnosti so nujne pred- vsem gradnje telovadnic, na primer na Kalobju ter v Loki pri Žusmu, ter nekaj adapta- cij in manjših prizidkov za potrebe devetletke. ■■■■Ml BRANE JERANKO Manj obiskovalcev Šempetra Tliristični delavci iz Šem- petra v Savinjski dolini, ki upravljajo dva pomembna turistična objekta, Jamo pe- kel in Antični park, so zelo prizadevni. Lani pa je števi- lo obiskovalcev zelo upadlo. Iz 33.686 v letu 1997 je obisk padel na 27.441 obiskovalcev, kar je za več kot 6 tisoč obiskovalcev manj. Jamo Pekel je obiskalo 16.222 obiskovalcev, kar je za 4.991 manj, Antični park pa 11.219, kar je za 1.254 obiskovalcev manj kot lani. Tako zelo zmanjšan obisk turistični delavci pripisujejo novi avtocesti, saj ob njej ni dovoljeno postavljati opozo- rilnih turističnih tabel. V Šempetru upajo, da se bo to kmalu spremenilo in da bo- do lahko postavili table, s katerimi bodo vabili in opo- zarjali mimoidoče na svoja prelepa turistična objekta. T. TAVČAR Viagra tudi v ceijsicih ieicarnaii Po objavi v uradnem listu, ki bo izšel v kratkem, bodo tudi slovenski zdravniki lah- ko predpisovali čudežno zdravilo viagra. Pravočasno bo viagra tudi v lekarnah v Celju. Po podpisu uradnega dovo- ljenja za prodajo tablet viagra v petnajstih državah Evropske unije, kar se je zgodilo sep- tembra v Strassbourgu, je zdravilo, ki pomaga pri moški spolni nemoči, registriral tudi slovenski urad za zdravila, ta registracija pa mora biti še ob- javljena v uradnem listu. Vprašanje pa je, ali (in koliko) bo stroške za to razmeroma drago zdravilo krilo zdravs- tveno zavarovanje. O tem bo odločila posebna komisija strokovnjakov nacionalne zdravstvene zavarovalnice. Kakor koli že - za plačilo ali zastonj - bodo modre tabletke kmalu tudi na policah celjskih lekarn. Od tega, ali bo zdravilo na pozitivni ali negativni listi, bo bržkone odvisno tudi pov- praševanje. V lekarnah v me- stu ljudje že nekaj časa sprašu- jejo po viagri in podrobnostih glede učinkov (tudi stranskih) tega zdravila, a zaenkrat jim natančnejših odgovorov glede nakupa oziroma plačila še ne morejo dati. Tako kot drugod, bo viagro tudi v celjskih lekar- nah mogoče dobiti le na zdrav- niški recept, bodo pa farma- cevti poskrbeli za pravočasno nabavo oziroma prodajo tab- letk. Ponekod jo že imajo, a zaenkrat lejg^vzorček. Šola za starše v osnovni šoli Polzela se intenzivno pripravljajo na devetletno šolo, ki jo bodo pričeli poskusno uvajati v prvem in šestem razredu že jeseni. Ob tem teče več državnih projektov, v katere vključujejo tudi starše in zunanje sodelavce. V okviru razvojnega projekta Nadarjenost kot izziv za večjo kakovost dela, je pričela delovati tudi šola za starše v obliki različnih pedagoških delavnic. Tako so že izmenjali izkušnje v treh delavnicah z naslovi Komunikacija med otroki in starši. Otrok naša sreča in skrb ter Ustvarjalna predpraznična delavnica, s katere je tudi naš posnetek. Za leto 1999 načrtujejo še pet delavnic. Udeležba in sodelovanje staršev na teh delavnicah je potrditev, da so v OŠ Polzela delo pravilno zastavili. T.TAVČAR, Zimski tenis pod platneno streho ^ Teniška velenjska igrišča ponujajo po novem letu novost, saj bo kmalu mogoče igrati tenis tudi i v zimskem času v dvorani, prekriti s platneno streho. Poskrbljeno je že tudi za ogrevanje.' Dvorano bodo odprli takoj, ko bodo uspeli pridobiti uporabno dovoljenje. L. OJSTERŠEKi Lani 1623 krvodajalcev v Območni organizaciji Rdečega križa v Žalcu, ki združuje krajevne organizacije RK Spodnje Savinjske doline, so lahko s krvodajalstvom zadovoljni. V desetih lanskih akcijah, ki so jih pripravili za ljubljanski in celjski zavod za transfuzijo krvi, je bilo 1623 krvodajalcev, kar je približno toliko kot lani. Zadnje lanske akcije v Žalcu se je udeležilo 187 krvodajalcev. T. TAVČAR $l.1..7.[aiitfar1999i NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN UUDJE 15 Radečanka, ki nima časa J|aida Gospodaric je najpogostejša obisl(ovall(a prireditev po vsej Srednji Evropi - V Avstraliji pri nekdanji gojenki Ko je bila stara pet let, jo je začel oče voditi v gledališče. Zdaj je najpogostejša obisko- valka kulturnih prireditev na Celjskem ter po Srednji Evropi. Kulturo je skušala približati tudi gojencem prevzgojnih domov, ki jih je vzgajala nekaj desetletij. To je Majda Gospodaric iz Radeč, ki jo poznajo številni ljudje. Čeprav je Radečanka natanko štirideset let, je še vedno čutiti njen mariborski naglas ter živahni tempera- ment. V mestu ob Dravi je s šestimi leti začela igrati klavir, nato so jo učili še solopetja. To ji je prišlo prav pozneje, ko je delala v vzgojnih zavodih po Štajerskem, nazadnje četrt stoletja v Radečah. Po izobrazbi je diplomirana ortopedagoginja, usposobljena za delo z osebnostno in ve- denjsko moteno mladino. »S temi mladoletniki moraš delati s srcem, to delo moraš imeti rad,« se je prepričala vedno znova. Pravijo, da je človek, ki je rojen za takšno delo. »Mla- dim sem se približala z glasbo in športom.« Plesali so v fol- klornih skupinah, peli v pev- skih zborih in podobno. Nekoč so imeli v zavodu iz- jemno zahtevnega gojenca, s katerim je bilo treba v Ljublja- no. Majda Gospodaric ter goje- nec sta odšla na pot kar sama, brez posebnega spremstva. Vsi so napeto pričakovali, ali se bo vrnila brez njega, vendar sta prišla oba. Seveda se mu je pred tem veliko posvečala, vzpostav- ljala medsebojno zaupanje. Na izlete je peljala celo po več kot deset gojencev naenkrat. Prido- bila je njihovo spoštovanje in zaupanje, zato se ni nikoli pri- petilo nič posebnega. Najstarejši gojenci, ki jih je začela usmerjati na boljšo pot, so bili vrstniki mlade vzgojite- ljice ter nosijo danes šest kri-, žev. Ko je Majda Gospodaric v Avstraliji obiskala svoje se- strične, se je ustavila še v Sydneyu, kjer je bila gostja svoje nekdanje gojenke. Pred tem sta si kar dvajset let dopi- sovali. Potovanja so jo nas- ploh vedno mikala, spoznala je veliko sveta. Zanjo je najza- nimivejša Kitajska, v Kanadi, kjer je obiskala brata, pa so jo najbolj mikali Niagarski sla- povi. »Najlepše je bilo v Sankt Petersburgu, nekdanjem Le- ningradu,« ne more pozabiti. Ura, ki ni za dame Kultura, da. Že desetletje in pol ima abonma celjskega gle- dališča, udeležuje se priredi- tev Poletja v Celju, knežjem mestu, eno desetletje potuje z Dunajskim abonmajem, pet let ima abonma Laško... S takoimenovanim Dunaj- skim abonmajem celjskega Kompasa se odpravi na prire- ditve v Ljubljano in Maribor, v Gradec, Salzburg, na Dunaj... Na Dunaju si je ogledala veli- ko večino predstav, več kot marsikdo, ki živi v tem mestu glasbe. Posebno rada se spo- minja Stuttgarta, kjer so si og- ledali musical Miss Saigon, iz Munchna Evite, iz Verone opernih predstav v tamkajšnji areni. »Vse to po zaslugi odlič- ne organizatorke, gospe Ve- sna Lukanc iz Kompasa, ki je duša in srce Dunajskega abon- maja. Zapišite to.« Resnično, kajti Celjanom se pogosto pri- družijo ljubitelji glasbe iz dru- gih delov Slovenije. Vožnja na Dunaj traja več ur, pa hitro mine, saj je Majda Gospodaric pogosto pri mikrofonu. Tam stresa šalo za šalo. S prireditev na Dunaju se po navadi vrača v Celje ob treh ponoči. V Celju izstopi iz avto- busa ter sede v svojo stoenko, s katero nadaljuje pot v Radeče. Tudi policisti se včasih čudijo, ko jo ustavljajo ob uri, ko so prave dame običajno v postelji. »Od kod pa danes, gospa Maj- da?« je bil zadnjič radoveden policist, ki jo pozna. »Z Duna- ja, mladi gospod,« mu je odgo- vorila. »Pa kar s stoenko?« Za užitke, kot jih nudijo Pi- kova dama Bolj šoj tetra v Gradcu, musical Fantom iz opere na Dunaju, Evita v Miinchnu, Aida v Veroni in podobne predstave, ji spanja zanesljivo ni žal. Tudi denarja ne, saj živi skromno, z običaj- no pokojnino, abonmaje pa plačuje na obroke. »Na pred- stavah seveda nisem oblečena v večerne toalete po čisto zad- nji modi,« pove v smehu. Dru- gi pa pripominjajo, da je lepo urejena. Tako je Majda Gospodaric ena od tistih upokojenk, ki nimajo nikoli časa. Veliko ča- sa je z družinama obeh sinov, skupaj z radeškimi upokojen- ci keglja, balina, strelja, plani- nari, kolesari... Tudi na ribiš- kem tekmovanju je nastopila. Poleg vsega igra za rekreacijo dvakrat tedensko v domačem Partizanu odbojko. Tudi vnu- ke usmerja v glasbene in športne užitke. Najstarejša, 13-letna Anja, je že uživala z babico in Dunajskim abonma- jem na ruski baletni predstavi Trnuljčice v Gradcu ter Prin- cese vrtoglavke v Mariboru. Radečanki mariborskih ko- renin nikoli ne zmanjka dobre volje, ki jo rada razdaja. V celj- skem domu upokojencev sode- luje že osemnajst let v pust- nem programu. Enkrat kot In- dijanka, drugič ciganka, tretjič klovnesa... Vsa leta jo maskira njen mož Franci, tudi odkar zaradi invalidnosti biva v tej prijazni stavbi ob Savinji. Maj- da in Franci sta redno skupaj, pripoveduje mu šale, na dom- skih prireditvah skupaj prepe- vata... To je izredna ženska, pravijo tisti, ki jo poznajo. BRANE JERANKO Majda Gospodaric. Prireditve, šport, dobra volja. Pavlin stodrugi rojstni dan Tik pred iztekom leta so v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah pripravili praznovanje stodrugega rojstnega dne najstarejše konjiške občanke, gospe Pavle Šmuc. Goste je pričakala nasmejana, srečna in kot po navadi dobre volje, v krogu svojih dveh sinov, hčerke, snahe, vnukov in pravnukov. Iskrene želje ob praznovanju rojstnega dne in seveda ob novem letu pa so ji zaželeli župan Janez Jazbec, direktor doma Tone Leban, predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Žiče-Draža vas Martina Pilpaher, sekretarka Območnega združenja RK Marta Šmalc, predstavniki krajevne skupnosti Draža vas in številni prijatelji. Ob zvokih harmonike je slavljenka tudi zapela in obljubila, da se prihodnje leto, če »bog da«, spet vidijo. B. P. St. 1.< 7. januar 1999 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Lumparije ohranim zase Kralj slovenskih družabnih kronik Aleksander Lucu Luc - V desetih letih do zanimivosti o 13 tisoč Slovencih in do 30 tisoč fotografij Luc. Slovenec, ki ima o pomembnih rojakih največ podatkov. Takšnih in drugačnih. »Ne- kateri bi zanje ubijali,« o vsebini kartotek zarotniško namigne kralj slovenskih družab- nih kronik Aleksander Lucu, ki ima zbrane podrobnosti o blizu 13.000 ljudeh in opleme- nitene z več kot 30.000 fotografijami. »Družabne kronike večina ljudi napačno ra- zume. Vsi mislijo, da z njimi želimo nekoga uničiti. Slovencev nas je tako malo, da bi bilo v nekaj tednih vsega konec. Moje izhodšče je pogovor dveh žensk v kavarni, ki se dotakneta vseh mogočih zadev. Novega stanovanja, viken- da, avtomobila, obleke, frizure...,« pravi Luc. Novinarsko kariero je začel na Delu, zadnjih šest let pa je free-lancer in je znan tudi kot nosilec koncesije združenja teniških profesio- nalcev ATP Toura za organizacijo turnirjev v Sloveniji in celo Sibiriji. Novinar je postal pri osemnajstih. »Nič druge- ga ne znam delati,« prizna. Že od samega začetka je bil reportažni novinar. »Nisem znal sedeti na sestankih. Iz glave lahko napišem pet ali deset tipkanih strani reportaže, poročila pa ne bom spravil skupaj. Nekoč sem na seji SZDL zaspal. Lep del seje sem odsmrčal, glava mi je padla na mizo in takrat so me nehali pošiljati na sestan- ke,« se spomni z značilnim za- rotniškim izrazom »a la Luc«. Delu je sledilo službovanje pri Tovarišu, nato je bil ured- nik Antene, od koder je odšel k Pavlihi in uredil zadnjih enajst številk. »Mislil sem ga spreme- niti v družabni časopis, toda časi niso bili primerni. V prejš- njem obdobju ni bilo dovolje- no pisati na takšen način. Ta- koj si dobil kritiko, vendar sem vedel, da se bodo razmere sča- soma spremenile. Pred dobri- mi desetimi leti sem začel zbi- rati informacije, v Miinchnu sem gledal kako nastaja Bild, v Londonu sem spremljal Sun. Zanimali so me zlasti način opazovanja okolice in dogod- kov ter način pisanja.« »Napišem samo desetino znanega!« Delo družabnega kronista se začne ob desetih zvečer in več- krat konča proti jutru. »Vsako jutro vstanem točno ob petih. Četudi grem spat le uro ali dve prej. Do sedmih urejam svojo kartoteko. Če tega ne delaš vsak dan sproti, ti vse skupaj pade v vodo. Film z vsakega dogodka je potrebno takoj zavrteti, ker je spomin še dovolj bister. Stra- šansko rad spim, toda zjutraj sem vedno dobre volje. Najprej popijem kavo in pojem nekaj malega. Imam svoje navade in mednje sodijo mesne paštete s Teharij ter jabolko.« Okrog pol sedmih odide do poštnega nabiralnika po Delo in Dnevnik. Ob sedmih pogle- da poročila CNN in teletekst, nato se vrne v posteljo in prebi- ra časopise ter revije, ki jih kupi skoraj vse. Ob ponedelj- kih za slovenski radio v Avstra- liji piše pelle-melle, ob torkih redno rubriko Luc vas gleda za Slovenske novice, v sredo po deset tipkanih strani za Nede- lo, v četrtek s fotografinjo Alenko Žavbi izbirata slike, v petek in soboto sta na terenu. Ob nedeljah ravno tako vstane zgodaj in gre v hribe. Ze četrt stoletja hodi na Šmarno goro, na kateri je bil »milijonkrat«. Pred desetimi le- ti je za vzpon potreboval 17 minut (rekorder je maratonec Igor Šalamun iz Maribora z 11:40 minutami), zdaj pa pora- bi uro za vzpon in še eno za vrnitev v dolino. Drugi vztraj- nostni bobi je tenis. Ko je začel postajati modni šport in tega bo blizu dvajset let, si je pozi- mi najel Festivalno dvorano in teniškega učitelja, da je že na pomlad lahko igral z vsakim. In na začetku devetdesetih je začel še prirejati največje tur- nirje pri nas, na katere je pripe- ljal Riosa, Kafelnikova, Moyo, Medvedeva, Sancheza, Berasa- teguia, Česnokova, Costo, Larssona, Gustafssona (vsi so na svetovni lestvici bili ali pa so še v »top ten«), Philippoussisa, Casha, Safina... »Nobenih velikih skrivnosti nimam v svojem arhivu. Zapi- sane imam stvari, na katere so ljudje najbolj občutljivi. Koliko je kdo star, kaj dela... Napišem samo desetino tistega, kar vem. Lumparije shranim zase. Enkrat bom gotovo napisal slo- venski >who is who< in prispe- vek o največkrat poročenih Slovencih. Pet let že zbiram tovrstne podatke in zanimivi postanejo šele, ko se zbere toli- ko sorodnih podatkov o različ- nih ljudeh.« Vsaic teden oicrog 50 vabil Pri njegovem slogu pisanja je zelo pomembno, da je »notri« kot organizator dogodka. »Mo- raš biti >insider<, drugače se s tabo nihče ne pogovarja.« Kla- sični novinarski prijemi odpa- dejo. Poleti je bil tako v hribih z Janezom Janšo, enkrat me- sečno je na kosilu pri predsed- niku vlade Janezu Drnovšku in na večerji (ali obratno) pri predsedniku države Milanu Kučanu. Luc je tudi za politike pomemben vir informacij. »Neko nedeljo me je že ob pol sedmih zjutraj po telefonu dvignil neki direktor. Ob prebi- ranju moje rubrike je bil ves šokiran in sploh ni niti slutil, kaj šele vedel, za dogajanja za njegovim hrbtom. Vse sem po- jasnil še malo širše in takoj je sklical kolegij. V nedeljo. Še enkrat so pregledali vse pogod- be, opazili povezave in čez ne- kaj dni se mi je zahvalil, da je . zaradi mojih namigov še ved- no direktor.« Tedensko dobi 40 do 50 va-. bil, najmanj pa piše iz Ljublja-' ne. Na diplomatskih sprejemih zanj ni kruha. Z Alenko tako hodita po vsej Sloveniji, saj se več dogaja na lokalni ravni, kjer so ljudje bolj neposredni in prej zaupajo intimne stvari. Ker se radi vidijo v časopisih, v družabnih kronikah. Ker so bi- U opaženi. »Postalo je pomembno, kdo se pojavi v družabni kroniki. Zlasti za lokalne razmere. Neki župan se je za kandidaturo od- ločil šele po namigu v Nedelu in na koncu je celo zmagal. Drugi so ugotovili, kako se je po zapisu v moji rubriki spre- menilo javno mnenje, kar velja tudi za poslovneže in podjetni- ke. Slovenci smo tako >pršti- man<, da ti v domačem kraju nihče ne da priznanja.« V prejšnjem sistemu o tak- šnem slogu pisanja ni bilo do- voljeno niti pomisUti, čeprav so tudi zdaj namišljene veUči- ne prepogosto užaljene. Naj- bolj se piše seveda o politkih,. ki s tiskovnimi predstavniki že znajo zalagati z informacijami tudi Luca. In na dan privlečejo tudi kakšno neprijetno po- drobnost o nasprotni strani. Politiki hočejo biti V medijih »Poseganje v zasebnost? Kdor gre v politko, še isti trenu- tek hoče biti v medijih. Stokrat. Noč in dan. Politiki sami iščejo publiciteto. Novinarji pa naj pišemo samo dobre stvari in zamižimo pri slabih? In pri tem nastopi druga stvar. Nekateri kolegi določenih stvari zaradi takšne in drugačne uredniške politike ne morejo zapisati, sam pa jih lažje pripeljem v svoje rubrike. In v štirih letih Nedela nisem imel še nobene tožbe in-nobenega opravičila. Še nekaj je zanimivo. Vsak po- nedeljek dopoldne telefon non-stop zvoni. Ne zaradi pri- tožb. Ljudje mi o osebah iz zadnje številke Nedela pripo- vedujejo nove podrobnosti« O Celju ima dobro mnenje. Po njegovih informacijah (»preštudiral sem kronike slo- venskih mest, ki so izhajale v tridesetletih letih«) je bilo v predvojnih časih družabno življenje najbolj razgibano prav na našem koncu. »Plesi v Narodnem domu so bili vrhun- ski in razprodani že nekaj me- secev vnaprej. Mestne gospe so po obleke hodile na Dunaj. Nič drugega ni bilo dovolj >no- bel<. Bil sem že mnogokje in vedno znova ugotavljam, da smo Slovenci silno družabni.« Toda z vojno in nastankom socialistične države je bilo dru- žabno življenje nasilno preki- njeno in je po petdesetih letih premora spet v zamahu. »Način pisanja ima drugačen pomen. V družabnih kronikah so zapisana imena ljudi, ki drugače ne bi nikdar prišU na piano in bi bili za vedno pozab- ljeni. Pri nas so zvezdniki sa- mo športniki. Shovvbusiness je revščina. Saj znajo peti in na- stopati, toda še vedno so bolj vaški posebneži. No, imamo tudi izjemno uspešne ljudi, vendar jih ne znamo tako iz- streliti v orbito, kot to počno Američani.« Tudi med politiki je domač. In zato pozna marsikatero skrivnost, ki je poslanci z naše- ga konca še niso razvozlali. »Poslanec ima moč šele, ko se jpreseh v Uubliano. Vse se na- mreč dogovorijo ob koncu ted- na. Po prireditvah gredo še kam posedet, ali pa h komu na dom. In tisti, ki gredo čez ko- nec tedna domov, v ponedeljek samo debelo gledajo. Zato so župani daleč najslabši poslan- ci. Ker hitijo domov urejati stvari«. Kontrolirali bomo drug drugega Pisarno si je uredil v strogem središču Ljubljane. Mogočno staro poslopje. Prostrana, v čr- ni marmor odeta avla. Vratar. Kot v ameriškem filmu. Pisar- na še najbolj spominja na zad- njo sobe stare, dunajske kavar- ne. Pisan vitraž na vratih, staro pohištvo, otomana. Računal- nik je skrit v predalu, ob oknu srebrn pladenj in pokal za zmagovalca teniškega challen- gerja Slovenian Open. Lucove- ga turnirja. »V Rogaški Slatini sem - kot doma. Poznam praktično vse. Tudi s teniškimi turnirji si ši- rim krog prijateljev in dvo- mim, da še kdo osebno pozna toliko Slovencev,« pravi kon- cesionar teniških turnirjev za svetovni lestvici ATP in WTA v Rogaški Slatini, Domžalah, Portorožu, Otočcu in Krasno- jarsku. »Slovenci in Slovenke smo povezani na stotine načinov. Tako kot Švicarji, ki so mi ob neki priložnosti dejali: Vi boste tako prepleteni, kot smo mi. Vsi boste kontrolirali drug dru- gega. Blazno bogat ne bo nih- če, a tudi reven ne.« Na dru- žabne prireditve se zdaj večina pripravi. Ženske prihajajo če- dalje lepše oblečene. »Zrihta- ne«. Že dolgo pravim, da so najlepše na svetu. Moški nima- jo več na pol zavezanih kravat. Na sprejemih se je pred petimi, šestimi vse požrlo, popilo in pomazalo. Zdaj še veliko osta- ne. Upošteva se pravilo ameriš- kega bontona: uro pred spreje- mom se doma usedi in se do- bro najej, nakar na sprejemu samo iz vljudnosti nekaj pojej in popij. Ni več mogoče videti, da bi kdo spil več kot dva kozarca.« ŽEUKO ZULE Lucujev oče je imel pred vojno hotel, mama pa je bila Titova osebna kuharica. Ko je bil v Sloveniji, je zanj vedno pripravljala pojedine v vili Podrožnik, na Brdu ali Bledu. »Nikoli nisem pomislil, da bi bil gostilničar, da bi nadalje- val družinsko tradicijo. Pre- prosto. Ne morem biti dolgo na enem mestu, na gostilno pa je treba misliti noč in dan.« »Pri nas časopis prodajajo novinarska imena in ne na- slov časopisa. Prva je to po- kazala POP TV, nekaj podob- nega poskuša nacionalka, tudi Delo že reklamira svoje novinarje. Tudi to je družab- na kronika: ljudje želijo ve- deti, kdo si ti, ki zame pišeš članke. Tako spoznajo, da smo čisto navadni ljudje, da prav tako jemo golaž in pije- mo vodo, da je naše življenje včasih še bolj bedno in neu- rejeno.« Aleksander Lucu-Luc. »Neskočno sem >firbčen<. Blazno me zanimajo stvari, ki jih moški običajno ne marajo. Zelo rad hodim po >štacunah<, veliko bližji mi je ženski pogovor. Veliko znank in prijateljic imam, prijateljev pa praktično sploh ne. Sem babji čvekač. Cele dneve lahko govorim in tudi potrpežljivo poslušam.« DRUŠTVO PROPAGANDISTOV IN ARANŽERJEV CELJE razpisuje TEKMOVANJE V ARANŽIRANJU IZLOŽB V SPOMIN ZDRAVKA BOŽIČNIKA - ŽIČIJA ZLATA BUCIKA '99 14. FEBRUAR - VALENTINOVO Dan ljubezni, prijateljstva in radosti, ko z drobno pozornostjo razveselimo drug drugega, je tema, ki nudi vsem ustvarjalcem neštete izrazne možnosti. Pisne prijave z navedbo točne lokacije, naziv izložbe - šifro in v zaprti kuverti posebej še ime av- torja, pričakujemo do 30. januarja 1999, na naslov: Reklama Celje, za DEP, Ul. XIV. divizije, 3000 Celje. Zadnji rok za izdelavo izložb je 7. februar, postavljene pa morajo biti do 20. februarja. Strokovna žirija bo izložbe ocenila po posebnem pravilniku, ki je na ogled v prostorih Društva pro- pagandistov in aranžerjev. Želimo, da ta lep običaj popestri čim več izložb in spodbudi k tekmovanju čim več ustvarjalcev izložbe- nih oken, ki bodo krasila in spodbujala mimoidoče k razmišljanju o ljubezni in prijateljstvu. Št. 1.-7. januar 1999 NOVI TEDNIK REPORTAŽA 17 Prvi je bil Ambrož Novi tednik in Radio Celje na 34. novoletnem obisku v celjski porodnišnici štiriintrideseti novoletni obisk ekipe NT&RC v celjski porodnišnici je bil v marsi- čem drugačen od prejšnjih. Prvič je bil zraven tudi celj- ski župan, Bojan Šrot, ki je ob voščilnici po sreči in zdravju, otrokom in mate- ram prinesel tudi tri lepa darila. Prvič sta novoletni obisk, ki je vedno 2. januarja ob deve- tih dopoldne, spremljali tudi dve televizijski ekipi, POP TV inVTV Prvič se je novoletnega sre- čanja udeležil tudi eden iz- med vodilnih delavcev Splo- šne bolnišnice Celje, strokov- ni vodja dr. Štefan Tisel. Veli- ka sreča je, da je bil zraven, kajti zaradi nenadne obolelo- sti prvega tenorista vokalne skupine kvintet Studenček je vskočil prav dr. Tiselj in rešil program. Po kratki vaji (dr. Tiselj je tudi odHčen pevec!) je s Studenčkom pred zbra- nim občinstvom zapel neu- radno himno novoletnega obiska Pleničke je prala. Ambrož med Nino in Klaro Zadnja lani je ob 19.53 rodi- la svojega prvega otroka Ani- ca Gregorič iz Žalca. Njen prvi otrok je deklica Nina. Anica je bila Nine tako vesela, da je na vsa vprašanja odgo- varjala z jokom neizmerne sreče, da končno drži v naroč- ju malo in srečno bitje. Potem je zavladal nekajurni mir oziroma pričakovanje, kaj bo po novem letu. Letos je prvi prijokal na svet Ambrož, ki ga je ob 0.59 rodila Antoni- ja Zupan iz Jelovega pri Ra- dečah. Ambroža doma ob srečnem očku čaka še bolj srečna dveletna sestrica Ta- nja. Mama Antonija je trenut- no brez zaposlitve in na zavo- du, tako da so ji vsa darila za malega novorojenca prišla še kako prav. Druga letos je rodila Jolan- da Hribernik iz Zadobrove pri Škof ji vasi, ob 5.07 zjutraj je dobila deklico Klaro, za ka- tero bo ob mamici in očku lahko skrbela tudi osemletna sestrica Tanja. V celjski porodnišnici so se 1. januarja rodili štirje otroci, 2. januarja do našega obiska pa še dva. Torej dober start v letu 1999. Predstojnik porodniško gi- nekološkega oddelka dr. Vla- dimir Weber, ki je v pozdrav- nem nagovoru predstavil lan- ske dosežke v celjski porod- nišnici, je omenil tudi ekipo, ki je delala med novoletnimi prazniki: »To so bili zdravnika dr. Filip Simoniti in dr. Jakob Koren, višji medicinski sestri Elizabeta Lajlar in Alenka Močnik ter medicinski sestri, babici Branka Užmah in Dra- gica Jarnik.« K temu je treba dodati, da je nad ekipo med prazniki tako kot tudi druge dni pozorno bdel dr. Vladimir Weber. Voščila in darila Pri novoletnem obisku v celjski porodnišnici je bilo le- tos kar nekaj žensk. Tako je glavnega sponzorja. Trgov- sko podjetje Moda Celje, ki je pri akciji vse od začetka, torej 34 let, zastopala direk- torica Majda Kumberger. Pr- vič je bila zraven Zavaroval- nica Triglav, Območna enota Celje, ki jo je zastopala Ida Gande, vodja sektorja oseb- nih zavarovanj Celje. Obe te- levizijski ekipi sta ob sne- malcih imeli novinarki, zra- ven pa je bila tudi Ivica Cvikl iz Žalca, ki je napisala tekst Novo rojstvo za pesem, ki jo je uglasbil Ivo Knez in zapel Studenček. Novo rojstvo je pesem o novorojencu in je namenjena akciji v celjski po- rodnišnici. V celjski porodnišnici so le- tos pripravili izjemno prijeten sprejem. Bilo je praznično in kot v pravljici. Ob glavnem sponzorju Trgovskem podjet- ju Moda Celje so v akciji sode- lovali Banka Celje (hranilniki in hranilne knjižice z začetno že vloženo vsoto denarja). Cvetličarna Ocvirk Celje (pre- krasni cvetlični aranžmaji). Zlatarstvo Kragolnik (tri ljub- ke zlate verižice s ploščicami za ime otroka), Trgovine TUŠ so prispevale bogate darilne košare, podobno pa je storil tudi Cafe Tropic Darka Sukiča iz Žalca. Za posebno presenečenje je poskrbela zavarovalnica Triglav, območna enota Celje, ki je podelila štiriletno štipen- dijo enemu izmed otrok, ki so bili rojeni 1. januarja v celjski porodnišnici. Štipendijo bo seveda lahko otrok koristil po 18. letu. V otroški kapici so bili štirje kupončki z imeni mamic, ki so rodile 1. januar- ja, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot pa je izvlekel ku- pon z imenom Antonije Zu- pan, torej tiste mamice, ki je rodila prva v letu 1999. Zadnja leta sta redna člana ekipe, ki obišče celjsko porod- nišnico, tudi slikarja Srečko Škoberne (letos bo praznoval 30-letnico likovnega ustvarja- nja, pripravil pa je preko 150 samostojnih in skupinskih razstav) in Niko Ignjatič, prvič pa je sodeloval slikar Drago Zmrzlak, ki je ob sliki podaril tudi tri knjige, ki jih je sam ilustriral. V celjski porodnišni- ci tako s podarjenimi slikami nastaja zanimiva zbirka. Za prijeten program so, ta- ko kot že več kot deset let, poskrbeli vokalna skupina kvintet Studenček z vodjo Ivom Knezom in trio Vikija Ašiča. Njihova pesem je bila pika na i prijetnega srečanja, ki se je končalo s smehom in dobro voljo, aplavzom, skup- nim petjem, pa tudi kakšno solzo sreče in upanja, da bo po lepem dogodku tako lepo tudi v naslednjih letih. Seveda pa smo se tudi že pogovarjali, kako pripraviti jubilejno, 35. srečanje v celjski porodnišni- ci, 2. januarja 2000! TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ leto porodov 1987 2610 1988 2639 1989 2296 1990 2265 1991 2082 1992 2009 1993 1952 1994 1927 1995 1733 1996 1837 1997 1732 1998 1809 Lani je bilo v celjski po- rodnišnici 1809 porodov, v katerih se je rodilo 975 deč- kov in 844 deklic. Imeli so 23 dvojčkov, povečalo pa se je število očetov navzočih pri porodu, saj jih je bilo 547. Število porodov je bilo v primerjavi z letom 1997 več- je za 77. Prvi je v letu 1999 privekal na svet Ambrož. Mamica Antonija Zupan iz Jelovega pri Radečah ga je rodila ob 0.59. Tri srečne mamice s svojimi otročički: Anica Gregorič, Antonija Zupan in Jolanda Hribernik. klavna sestra celjske bolnišnice Duška Drev, predstojnik ginekološko porodniškega oddelka Vladimir Weber, celjski župan Bojan Šrot in strokovni vodja bolnišnice dr Štefan Tisel, ki seje lepo ujel z oktetom Studenček. Trio Vikija Ašiča je tudi letos razveselil zbrane porodnice, zdravstveno osebje in goste, ki so jim prišli zaželet vse lepo v življenju. N^C St. 1.-7. januar 1999 18 NASI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNIK Diagnoza, brana iz oči Iridiodiagnostika je veda, ki je vedno bolj uveljavljena tudi pri nas - »Vedenje o bolezni nič ne pomaga, če nisi pripravljen potem storiti nič za to, da bi jo ozdravil,« pravi Sergij Kajumov, nevrolog in iridiolog iz Estonije, ki živi in dela v Ljubljani ste že kdaj pomislili, da so tudi zdravniki, ki brez rentgena ali pregleda krvi, brez dolgih in poglobljenih pogovorov ali včasih prav neprijetnih vprašanj in bolečih pregledov ugotovijo, kaj je z vami narobe takoj po tem, ko vam pogledajo v oči? Pa ne le, da ugotovijo vaše sedanje bolezni; s pomočjo iridiodiagnostike oziroma pregleda oče- sne šarenice lahko za to usposobljeni zdravniki ugotovijo tudi, h katerim boleznim ste nagnjeni dedno, kaj je mučilo vaše prednike in celo, kaj vse vaš organizem in duševnost čaka v prihodnosti. Eden od zdravnikov, ki se z iridiologijo ukvarja v Sloveniji, je dr. Sergij Kajumov iz Estonije, nevrolog, ki se je pred dvema letoma, potem ko je osem let delal v Budimpešti, preselil v Ljubljano, kjer ima danes svoje podjetje, ki ga obišče v povprečju po deset ljudi na dan. Občutek, da se ukvarja z nečim nenavadnim, dobiš že takoj, ko gospoda s tankimi brčicami, ki raje molči kot da bi na veliko razmetaval z bese- dami, vidiš od daleč. In po- tem, ko začne zelo natančno sestavljati svoj aparat, podo- ben tistemu za okulistični pre- gled, in ko veš, da bo skozi oko videl v tvojo notranjost, te postane skoraj malo strah. Pregled Brado nastavim na naslonja- lo in pogledam v aparat. On natančneje naravna moj obraz in svoj stroj, se skloni do cevi, ki mu omogoča natančnejši pogled v šarenico, potem pa začne. »Požiralnik,« reče resno in odločno, nakar za nekaj tre- nutkov pomolči in se poglablja v del šarenice mojega levega očesa, »je brez posebnosti.« Oddahnem si. Sledi želodec. »Predniki po moški strani so imeli rano na želodcu,« nare- kuje za rubriko »bolezni pred- nikov«, ki ji je pripisana pri- pomba »če so se znaki odtisni- li«. V kotičku, namenjenemu prejšnjim boleznim, opazi »rahlo vnetje želodca, vendar se je popravilo...«, čeprav se sama tovrstnih težav tega svo- jega notranjega organa ne mo- rem spomniti. »Sedaj je želo- dec brez posebnosti.« In spet si oddahnem. Sledi pregled čre- vesja, pljuč, ledvic, ščitnice, srca in vseh ostalih notranjih organov, vse skupaj pa se za- ključi pri krvnem pritisku, ki, kot piše pozneje v izvidu »vča- sih niha navzdol«, ob čemer si pojasnim tudi vse tiste številne skodelice kave, brez katerih je pot skozi dan vedno težja... »S pregledom smo opravili,« reče doktor in me pusti odlepiti se od svojega raziskovalnega stroja s pomembnim občutkom veselja, da sem, vsaj po stanju, vidnem iz šarenice, v tem tre- nutku popolnoma zdrava. Začne pa mučiti druga vrsta bolezni, in sicer radovednost. Prav močno me namreč začne zanima kopica dejstev, pove- zanih z vejo medicine, imeno- vane iridiodiagnostika, ki se je, kot obilica drugih alterna- tivnih metod, v zadnjih letih seveda razširila tudi pri nas.' Začelki Iridiodiagnostika se je na ruskih tleh začela razvijati v času druge svetovne vojne, po tistem, ko je ladja, na kateri je delal tudi nek ruski zdravnik, pristala na Kitaj- skem, kjer se je imel mož- nost seznaniti z diagnostici- ranjem bolezni iz šarenice. Ko se je vrnil v Rusijo, je začel svoje znanje prenašati tudi na kolege. Doktor Sergij Kajumov, si- cer specialist nevrologije in športne medicine, je študij za- ključil v majhnem študent- skem mestu v Estoniji, ki so ga Rusi poimenovali kar »ruski Oxford«, fakulteta pa je bila edina v Rusiji, na kateri so lahko specializirali tudi šport- ni zdravniki. »Prvega tečaja iz iridiologije sem se udeležil bolj slučajno in v začetku ji kot nevrolog nisem verjel skoraj prav nič,« pravi dr. Kajumov. »Ko pa sem po nekaj dneh predavanj imel vsega dovolj, sem stopil do zdravnika, ki nam je predaval, in mu ves jezen rekel: »Če lahko, mi dokazi, da je res!« Nič ni rekel, le povabil me je na pregled. In ko ga je opravil na meni, pri čemer je natanč- no določil stanje mojega orga- nizma, sem začel verjeti. Od takrat sem se iridiologiji začel posvečati v celoti.« Tako so sledila številna pre- davanja, tečaji in izobraževa- nja; vse dokler ga niso povabi- li na Madžarsko, kjer je diag- nostične preglede opravljal osem let. Med tem časom je spoznal kar nekaj Slovencev, ki so prihajaU na preglede v Budimpešto. Ko je med seboj primerjal oba naroda, je ugo- tovil, da so »Slovenci veliko bolj resni in da so za svoje zdravje pripravljeni narediti veliko več kot večina narodov v Evropi.« Zato se je odločil, da bo prišel v Slovenijo. Zdaj z družino živi na Fužinah v Ljubljani, kjer v povprečju pregleda po deset pacientov na dan, jim določa morebitne- diagnoze aU, še raje, ugotav- lja, da jim ne manjka nič po- sebnega in da so zdravi. Ali jih potem tudi zdravi ozi- roma ali sodeluje z zdravniki specialisti? Uradna medicina na iridiodiagnostiko še vedno gle- da kot na večino alternativnih medicin, torej »malo drugače«. »Stališča uradne medicine do alternativnih metod so še vedno zelo odklonilna, razen da se marsikateri zdravnik za alter- nativne metode zanima bolj osebno ali na skrivaj.« Ker si želi, da bi bilo diagno- sticiranje pri njem celostno, je pričel dr. Kajumov opravljati tudi elektroakupunkturo oziro- ma diagnosticiranje celotnega organizma in zdravljenje. »S pomočjo posebnega EAV apara- ta je mogoče izmeriti različne akupunkturne točke, posebej na področju rok in nog. Vsaka točka je povezana z določenim organom ter sistemom ali funk- cijo le-tega. Tako je možno me- riti na določenih akupunktur- nih točkah motnje v delovanju. S pomočjo te metode je mogo- če odkriti skrite vzroke različ- nih obolenj, kakor tudi zdrav- ljenje, razpoznati alergije, stru- pe iz okolja, ostanke infekcij, vpliv virusa na organizem, pre- našanje zobnega materiala ter tudi druga obolenja.« Zdravljenje alergij in mišic Ob naštetih pa se dr. Sergij Kajumov ukvarja tudi s tako imenovano resonančno terapi- jo oziroma testiranjem in zdravljenjem alergij. »S po- močjo resonančne terapije je mogoče zdraviti skoraj vse bo- lezni notranjih organov. Naj- boljši rezultati so doseženi pri zdravljenju vseh vrst alergij, posebej pri zdravljenju alergij na hrano, cvetni prah, pelod, hišni prah, dlako ali slino do- mače živali. Obvezen pogoj za to je točno poznavanje alerge- na, osnovni mehanizem zdrav- ljenja pa temelji na tem, da se postopoma normalizira elek- tromagnetni potencial celice.« Ob vsem tem se ukvarja tudi z manualno terapijo oziroma z odpravljanjem bolečin v hrbtu. »Ta terapija se deli na kiroprak- tiko in osteopatijo, obe metodi pa dovoljujeta zdravljenje mi- šic, vezi in vretenc s pomočjo posebnih prijemov natezanja, raztezanja in obračanja, ki so izvedena z rokami.« Pomembno je, da pomaga! Kar nekaj možnosti torej ob- staja, da človek, ki se odloči za pregled pri iridiodiagnostiku, nekaj stori za svoje zdravje oziroma da potem, ko za svojo bolezen izve, le-to ozdravi ali prepreči njeno razširjanje ali nastanek. »To je pri vsem sku- paj najbolj pomembno,« pravi dr. Kajumov. Vedenje o bolezni brez zdravljenja pravzaprav ne pomaga kaj dosti. »Zato upam, da bo iridiodiagnosticiranje kmalu priznala tudi uradna medicina,« še reče in doda prav lep rek, bojda zelo razširjen med njegovimi zdravniškimi kolegi v Rusiji. »Ni važno, kak- šno metodo uporabiš, pomem- bno ie, da pomaga.« NINA M. SEDLAR. Sergij Kajumov med pregledom pacientkine šarenice. Pungartnik, Srebotnik, Celje PL Za nami je druga akcija »Športnik leta« v kateri ste za razliko od prejšnje glaso- vali le zadnji mesec minule- ga leta, odziv pa je bil ra- zumljivo najboljši prav ob koncu. Skupno je med športniki največ glasov dobil rokometaš Roman Pungartnik (64), za 24 je zaostal atlet Gregor Cankar, še 2 manj je zbral Iztok Puc, sledita še judoist Klemen Fer- jan (16) in Dejan Peric (11). Med športnicami so se ob kon- cu vsuli kuponi, na katerih ste glasovali za Urško Žolnir, ki je skupno prejela kar 92 glasov Katarina Srebotnik 56, Urška Roš 8, vse ostale precej manj Med ekipami je,bilo tokral najtesneje, saj je večina tistih ki so glasovali za Urško Žol- nir, menila, da je najboljš kolektiv JK Sankaku. Le-ta jt prejel 77 glasov, enega man od RK Celje Pivovarne Laško ki je spet zmagovalec. JK Ive Reya je prejel 16 glasov. Ker je naša akcija potekale tudi na Radiu Celje, smo ot koncu morali sešteti glasove Skupno so tako najboljši: Ro man Pungartnik 108, Gregoi Cankar 79, Iztok Puc 64... Katarina Srebotnik 192, Urš ka Žolnir 126, Urška Ro; 41...; RK Celje Pivovarni Laško 275, JK Sankaku 84 KK Pivovarna Laško 83... Takšna je bila odločitev na šib bralcev in poslušalcev, k se jim zahvaljujemo za sode lovanje. Sožitje praznovalo Občinsko društvo Sožitje za pomoč duševno prizadetim Žalec, je tudi letos za člane društva, starše, skrbnike in ostale pripravilo tradicionalno novoletno srečanje, ki je bilo v dvorani Društva upokojencev v Grižah. Udeležilo se ga je okoli 150 ljudi. V pozdravnem nagovoru je predsednik društva Rihard Kopušar na kratko orisal dosežke društva v preteklem obdobju in nakazal načrte za prihodnje. Poudaril je, da je preteklo leto še posebej zaznamovalo zelo dobro sodelovanje z občino Žalec, Centrom za socialno delo in klubom Žarek, kar je bilo posebno dobrodošlo pri varstvu prizadetih oseb med počitnicami. Med odmevnimi prireditvami so bile regijske športne igre specialne olimpiade celjsko koroške regije, društveni vikend serninar itd. Med aktivnosd pa spadajo tudi prizadevanja za izgradnjo vzgojno delovnega centra v Žalcu, ki se uresničujejo. Zbrane je pozdravil tudi žalski župan Alojz Posedel, ki je tudi za v bodoče zagotovil pomoč, varovanci pa so bili najbolj veseli dedka Mraza, ki jih je obdaril. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Polzela, za veselo razpoloženje pa je poskrbel trio Lesjak iz Žalca. T. TAVČAR Med obdaritvijo varovancev. Št. 1.-7. januar 1999 HOVITEDNIK ŠPORT 19 Nov rekord v polnem Golovcu 5. krog Lige prvakov: CPL-Kovopetrol 38:22 (19:10) - Z najizdatnejšo zmago so Celjani potrdili 1. mesto v skupini D - V Pamploni lahko odločajo, koga bodo »vzeli s seboj« '.ojazen, da bodo tekmo predzadnjega kroga Lige pr- vakov celjski rokometaši Igrali pred na pol prazno dvorano, je bila tokrat od- več. Preko 2 tisoč ljubiteljev rokometa si je dajalo duška ob najvišji letošnji zmagi v tem tekmovanju (nizozem- ski in švedski prvak sta jo skupila s 15 goli razlike), istočasno pa sta bolgarska sodnika poskrbela, da vzdušje ni prehitro usahni- lo. Ivan Bachev in Georgi Do- brev sta nehote opravičila neugledni vzhodni sloves, ki pa se je v drugem polčasu povsem naključno izkazal za dokaj dobrodošlega. Seveda s svojimi odločitvami nista imela vpliva na izid tekme, sta pa prevečkrat poskrbela za razburjenje in begala akterje na obeh straneh. Žvižgajoča množica jima tudi ob koncu ni pozabila povedati, kaj si misli o njunih presojah. Ka- korkoli že, pa bi brez »klov- novskih« vložkov manj kvali- tetni drugi del ob preveliki razliki utegnil biti sila dolgo- časen. Začelo se je veliko bolj re- sno. Iztok Puc je s počeno mišico na nogi ostal v »unifor- mi« in tako bo vsaj še mesec dni, Peric je staknil lažji preh- lad, Manaskov pa rahlo poš- kodbo gležnja. »Perke« je vse- kakor moral v vrata,.medtem. ko je najboljšega makedon- skega rokometaša vseh časov trener Hasanefendič hranil za nadaljevanje. Tako se je Pajo- vič po dolgem času znova zna- šel v vlogi izrazito ofenzivne- ga igralca in zlahka opravil zaupano nalogo. Po dva za- pravljena uvodna napada na vsaki strani. Peric Tonarju ubrani sedemmetrovko, ka- sneje Šetlik izvede kazenski strel kar iz 8 metrov, a žoga konča v reklamni tabli kakšen meter in pol nad Peričevo gla- vo. Celjani povedejo 3:0, na- kar Kovopetrol v pičlih dveh minutah in pol spreobrne na 3:4 in kasneje 4:5. Zdelo se je, da Hasanefendič ve, kaj hoče. zato v obdobju kratke krize sploh ni reagiral in je polčas do konca igral z istimi mož- mi. Do 12. minute se med strelce (iz igre) vpišejo prav vsi domači (razen vratarja) - vsak po enkrat. Kazalo je, da bodo fantje naredili še en »krog«, a je Stefanovič z dve- ma zaporednima goloma »pokvaril« namišljeno igro. Ocvirek smo beležili v 2L mi- nuti, ko so se Šerbec, Stefano- vič in Tomšič v petih sekun- dah pomerili, kdo bo lepše in učinkoviteje zgrešil - celjski kapetan pa je 36. evropski zmagi Celjanov mimogrede dodal še svoj 250. gol. Čehi so bili v prvem delu na kolenih, čeprav najbolj slovijo ravno po udarnih prvih polčasih. Re- snici na ljubo bi se nad izidom ob odmoru pošteno zamislili tudi v taboru katerega od pov- prečnih domačih ligašev. »Nemca« v čeških vrstah Mar- tin Šetlik in Michal Tonar sta odigrala svoje. Prvi je skoraj- da do potankosti ponovil svo- jo statistiko iz L kroga (8 golov, 3 iz 7m), še enkrat več pa se je izkazalo, da dvojec nima opore v ekipi. »Igrali smo pod svojimi zmožnost- mi. Imam 4 poškodovane igralce, kljub temu nismo že- leli tako visoko izgubiti. Na- redili smo preveč napak,« je menil Kovopetrolov trener Vladimir Haber, ki je ob pre- mešani celjski vrsti še zmogel toliko taktike, da je Mansko- vu za tistih nekaj minut prile- pil Jifija Pirocha. Sicer pa se je Makedonec na parketu po- javil le ob igralcu manj na parketu, košarkarski vložki pa mu tudi niso tuji, kar je nazorno prikazal z ulovljeno mrtvo žogo. »Evropsko pot smo razdelili na več etap. Do prve smo že prišli. Naslednja je polfinale in po mnogih le- tih trdega dela si močno želi- mo tudi finale,« je po tekmi vidno zadovoljen razlagal predsednik kluba Tone Turn- šek. Večji del prikazanih vr- lin bi bilo dobro ponoviti še v Pamploni, o čemer pa v tistih trenutkih nihče ni pogloblje- no razmišljal. »Predstava me je zadovoljila in mislim, da smo narediU vtis. Imamo zelo dober odstotek strelov iz igre. Nekateri igralci bodo prilož- nost dobili kasneje - ko bo napočil čas. Vsako tekmo skušamo igrati enako, ne gle- de na to, ali je naš nasprotnik Krško ali Portland San Anto- nio. V Pamplono gremo po zmago, tekma s Kovopetro- lom pa naj služi kot primer, kako se je potrebno boriti za klubske barve, je zaključil trener Sead Hasanefendič. Španci imajo svojo mate- matiko. Z zmago bi odpravili dvome o drugem četrtfinalistu iz skupine D, v primeru remi- ja pa sme Goteborg na Češkem osvojiti največ točko, saj ima boljši medsebojni kohčnik. Portland je s prodorno igro po krilih že v Celju delal pregla- vice in obljubljal pekel v re- vanši, ko naj bi ekipa pokaza- la dugačen obraz. Nevarra je njihovo oporišče, Rus Kisse- lev pa velik dolžnik. Preglavi- ce s »črtno« obrambo 6-0, ko je moštvu iz severovzhoda Španije uspelo odrezati celj- ska pivota in nato še krila, bi se lahko ponovile. San Anto- nio, ki v domačem prvenstvu precej šepa, zna zmanjšati tu- di učinkovitost zunanjih strel- cev. Tekmo v Celju je odločila obramba, medtem ko je bil napad Celjanov prepočasen ^ in preveč statičen. Adut v ■ Pamploni je znova lahko Pa- \ jovič, morebiti celo Vugri- ; nec, če bo dobil priložnost, \ Manaskova pa so Španci do- - dobra »naštudirali«, kar je bi- ] lo več kot očitno že v Golov- : cu. Takrat se je v obrambnih j nalogah izkazal Errekondo, \ na napadalca Villaldeo pa bo potrebno bolj popaziti na nasprotni strani. i PRIMOŽ ŠKERL ; Foto: GREGOR KATIC ! Izidi 5. kroga - skupina A: Badel Zagreb-Prato 25:18, Fotex-Montpellier 26:17. Vrstni red: Badel Zagreb 8, Fotex 6, Montpellier 4, Prato 2. Skupina B: Barcelona- SKA Minsk 39:26, Wintert- hur-Zaporožje 25:29. Vrstni red: Barcelona 9, Winterthur 5, Zaporožje 4, SKA Minsk 2. Skupina C: Kiel-Gudme 28:23, Volgograd-Viking 34:28. Vrstni red: Kiel (-1) 8, Volgograd (-1) 6, Gudme 2, Viking 0. Skupina D: San Antonio-Goteborg 23:19. Pari zadnjega 6. kroga - skupina A: Montpellier-Pra- to, Badel Zagreb-Fotex. Sku- pina B: Zaporožje-SKA Minsk, Barcelona-Wintert- hur. Skupina C: Viking-Gud- me, Kiel-Volgograd. Skupina D: Kovopetrol-Goteborg. Srečanje v dvorani Arrosa- dia sodita Poljaka Miroslaw Baum in Henryk Szczepan- ski, delegat je Francoz Jean Brihauh. Celje Pivovarna Laško bo v Pamplono odpotovala v pe- tek zjutraj. Charterski polet s Canadairom je iz Brnika napovedan ob 10. uri, prista- nek v Španiji pa ob 12,20. Rokometaši bodo popoldne in v soboto dopoldne opravi- li še lažja treninga, v domo- vino pa se bodo vrnili takoj po tekmi, v Ljubljano predvi- doma ob 23,15. Strelski duel krožnih napadalcev je z minimalno prednostjo pripadel Čehu Martinu Šetliku (levo), ki si je »pomagal« s sedemmetrovkami, Dragan Škrbič pa je bil neusmiljen v protinapadih. PANORAMA KOŠARKA ligaKolinska 15. krog: Pivovarna Laško- Helios 103:68 (50:35) Lisica 27, Bečirovič 19, Goljovič in Kune 13, Jurak 10, Dragšič 8, Tilinger 6, Kazaferovič 5, Čop 2. Savinjski Hopsi-Postojna 91:68 (43:32) Stevič 24, Ko- bale in Cizej 17, Jagodnik 16, S. Udrih 6, Milic 5, Trifunovič 4. Vrstni red:* Union Olimpija 35, Pivovarna Laško 34, Krka 32, Savinjski Hopsi 31, ZM Lumar MB 26, Slovan in Loka kava 25, Helios 24, Kraški zidar, Postojna in Pošta MB Branik in Triglav 23. ROKOMET liga prvakov 5. krog: Celje Pivovarna Laško-Kovopetrol Plzen 38:22 (19:10) Šerbec in Stefa- novič 8, Škrbič 7, Pungartnik 5, Pajovič in Jelčič 4, Tomšič in Manaskov 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 9, Port- land San Antonio 6, Goteborg 5, Kovopetrol 0. Pri jafeljske feknie Fotex-Celje Pivovarna Laš- ko 24:24. Kuba-Celje Pivovar- na Laško 30:28. Fotex-Celje Pivovarna Laško 26:25. Prvič v osmino finala? LV torek se s tekmami šest- ajstine finala nadaljuje ko- šarkarski pokal Saporta. Laš- čani potujejo k staremu znancu v Wroclaw, Savinjski hopsi pa so pred prvo domačo tekmo s turškimi telefonisti nekoliko bolj previdni. Ekipa dotlej še ne bo po- vsem nared. Zagotovo bo zai- gral Trifunovič, ki toži nad bolečinami v kolenu, med- tem ko Rituperja trener Boris Zrinski ne bo uvrstil v posta- vo. Njegovi so že ponovili uspeh iz zadnjih dveh sezon, o koraku višje pa Zrinski raz- mišlja previdno, predvsem pa je najprej doma potrebno ug- nati moštvo iz Ankare. »Turk Telekom je izkušena ekipa. Menim, da imamo o njih do- volj podatkov. Izpostavil bi jugoslovanskega centra Mirka Miličeviča in Belorusa Koula (215 cm), na krilu imajo nek- danjega ruskega reprezentan- ta Berežnoja (201), na branil- skem položaju sta Američana MeCouUough in novinec Pay- ki je nazadnje igral pri| Gorici in v 14 krogih nabral' 143 skokov, tu sta še Ozmen in Benley.« Poglavitni ele- menti igre »telefonistov« so agresivni branilci, počasni, toda čvrsti centri in conska obramba. V dvoboju s Savinj- skimi hopsi so favoriti. V li- Saškem delu pokala je ekipa. v katero so pred sezono vloži- li 20 milijonov dolarjev, zma- govala dokaj prepričljivo, v domačem prvenstvu pa si deli 3. do 5. mesto. Pivovarna Laško potuje na Poljsko z mešanimi občutki. Wroclaw je bil v minuli sezo- ni njihova zadnja evropska postaja, tokrat pa naj bi bilo drugače. Stvar so na čelu s trenerjem in nekdanjim slo- venskim selektorjem Andre- jem Urlepom (v zadnjih dneh »poniknil« in prekinil vse ko- munikacije) resno vzeli tudi pri Slasku, zato se bo moral pivovarniški strateg Aleš Pi- pan tako kot vselej nasloniti na lastno igro. Poljaki so z novim centrom letos močnej- ši, čeprav se igra ni kaj dosti spremenila. Ob močni prvi petorki v glavnem stavijo na 7 igralcev. Litvanec Miglinieks je lani dobro zaustavil Dragši- ča, Zielinski je v izvrstni strel- ski formi, ob centru McNullu pa je v tej sezoni največ poka- zal krilaš Adam Wojcik. Nas- protnika sta najmočnejša na istih položajih, torej bo odlo- čala kolektivna igra. Poljaki so tudi zavrnili prošnjo Lašča- nov, ki so zaradi TV prenosa zeleh igrati v sredo. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Bo polzelski kapetan Matjaž Cizej kos turškim skakalcem? št. 1.. 7. ianuar 1999 H I ŠPORT I |l>'[»Vil(^'].1i:^ »Veselim se vsakega gola!« Roman Pungartnik, športnik leta 1998 v izboru bralcev NT in poslušalcev RC o vratnicah, reprezentanci; zagrebškem sindromu in svojih igrah 27-letni kralj vratnic, kot ga mnogi imenujejo, se v tej sezoni približuje igralske- mu vrhuncu. O tem pričajo predstave v dresu Celja Pivo- varne Laško in izbrane vr- ste, njegove poteze v igri pa gledalcem v vseh pogledih dvigujejo adrenalin. Desno- krilni levičar ima v rokome- tu še veliko povedati, po za- ključku kariere pa se bo od njega najbrž povsem poslo- vil. Potlej bosta njegovi prvi ljubezni podjetništvo in po- slovni svet, v katerega je že davno »zabredel«. Kot pravi, je zaradi rokometa bil mno- gokrat prikrajšan, veliko pa je z njim tudi pridobil. Iz vsega tega si bo gradil nadaljnjo ek- sistenco, možnosti vnovične- ga približevanja rokometnim igriščem po koncu kariere pa označuje kot minimalne. V zadnjem obdobju ste zablesteli. Je na to vplival nov trener, novi igralci, dru- gačna igra oziroma nova kli- ma v reprezentanci? V bistvu ni kaj prida nove- ga. Treniramo tako kot prej, le da so treningi drugače tem- pirani. Z novimi igralci so prišle nove kombinacije, ki jih moramo odigrati. Razlog, da sem v dobri formi, bi iskal v dejstvu, da dobro treniram, nimam težav s poškodbami, kar pa se mi na tekmi ponudi, to realiziram. V reprezentanci ste, zlasti na zadnjih tekmah s Hrvaš- ko, igrali brezkompromi- sno. V kolikšni meri je to zasluga novega selektroja Leopolda Jerasa? Zagotovo Jeras vse skupaj gleda drugače, kot je to po- prej počel Ivezič. Ta je pred vsako tekmo ustvaril pritisk, sklical sestanek, gledali smo videoposnetke, Jeras pa nas ceni kot igralce in ne ustvarja pretirane atmosfere. Na igriš- če zato stopiš neobremenjen, čeprav veš, da je tekma odlo- čilna. Igralci lahko na doma- čem parketu premagamo vsakogar, problem pa je, da v dveh ali treh dneh ne zmore- mo »sestaviti« dveh kvalitet- nih tekem. Premalo nas je. Tega se Jeras zaveda in temu primerno načrtuje treninge. Ve, da lahko iz osmih ali de- vetih igralcev izvleče maksi- mum, več pa ne gre. Četudi je reprezentanca v Zagrebu izgubila odločilno tekmo za nastop na SP v Egiptu, pa je ostal vtis, da ste se le otresli zagrebškega sin- droma. Tako reprezentanci kot klubu, je bila vselej usodna Hrvaška. Vedno se je govori- lo, da je Celje Pivovarna Laš- ko na papirju boljša od Badla Zagreba, nikoli pa tega nismo dokazali na igrišču. Ko je šlo za odločilno srečanje, smo iz- gubili, medtem ko na prija- teljskih tekmah in raznih tur- nirjih z njimi nismo imeli te- žav. Menite, da imajo v sebi več zmagovalne mentalitete? Prepotentni so. Nas kot Slovence ali CPL že v osnovi podcenjujejo. Na primer - če- prav Hrvata povsem dotol- češ, ta ne bo nikoli priznal, da je Slovenec boljši. Izgovarjal se bo na slab dan in vsemogo- če druge razloge. Če mene nekdo premaga, mu stisnem roko in rečem: »Boljši si, toda naslednjič te bom skušal pre- magati!« No, zdaj smo tudi mi dokazali, da smo lahko boljši, če se igra pošteno... ...in morda ste se prav za- radi tega tako veselili vsake- ga vašega zadetka, zlasti v Zagrebu, kjer podobne pote- ze kaj hitro označijo za pro- vokacijo. Kdor spremlja rokomet, bo opazil, da se veselim prav vsakega zadetka. Bolj je tek- ma pomembna, večje je vese- lje. Navsezadnje treniram za- to, da ukanim vratarja. In če se to zgodi v Zagrebu, lahko izgleda kot provokacija. A ve- selil bi se tudi, če bi nam nasproti stala katera druga reprezentanca. V končnici tekme vam ve- likokrat popusti zbranost. Takrat iz čistih položajev za- devate okvir gola. Dogodek na Švedskem je izvzet. Ko enkrat postaneš vrhun- ski igralec, odigraš 60 minut 120 odstotno. Na nekaj tek- mah se mi je resnično pripeti- lo, da sem morda prav v odlo- čilnem trenutku nastreljal vratnico, čeprav tega med tekmo nisem počel. Po 55 mi- nutah nujno nastopi utruje- nost, koncentracija popusti, želiš najboljše, a zgodi se ta- ko. Kako bi odgovorili na trdi- tve nekaterih, da nasprotne vratarje namenoma ciljate v glavo in da bi bil vaš odsto- tek meta iz igre veliko višji, če bi moč udarca zmanjšali za petino, za toliko pa pove- čali pregled nad trenutnim položajem v igri? Vsak ima pravico do svoje- ga mnenja, jaz menim druga- če. Daleč od tega, da bi kogar- koli namenoma ciljal. Vedno želiš najboljše - včasih je to lob ali rahla žoga, včasih »bomba«... Odločiš se v tre- nutku. Opazovalec ob igrišču morda vidi 10 možnosti, jaz le eno, kvečjemu dve. Kasneje mi postane žal, saj uvidim, da bi lahko storil drugače. Kdor dela, tudi greši. S katerim soigralcem se najbolje ujamete, sporazu- mevate oziroma ga »čutite«? V celjskem moštvu so igral- ci, ki natanko vedo, kaj bo kdo storil v nekem trenutk Tako dobro se že poznam da ni težav s sporazumev njem v igri. Šerbcu npr. san namignem in takoj bo ved( za kaj gre. To velja tudi ; ostale. Težko bi koga izpost vil. Uigranost dosežeš na tr ningih. Sledi nadaljevanje Lige p vakov. Četrtfinale je zag tovljeno, koga bi želeli ; nasprotnika glede na to, ( je v skupini, ki gravitira i vašo, še veliko nejasnosti? Rekel bi, da bo Kiel zagot vo zmagovalec skupine Volgograd si je zdaj nabral: toliko prednosti, da bo skoi zagotovo naš nasprotnik, bistvu nam je vseeno, na načrti so jasni. Razplet v skupini A nan guje, da bi ponovno lahi naleteli na tolikokrat oni njeni Badel Zagreb. So v t sezoni ob vseh problemi ki jih imajo s sponzorjei kaj bolj premagljivi? Zagrebčani imajo sponz( ske probleme že vrsto li vedno pa so bili v prave trenutku najboljši. Mislim smo z reprezentančnim r stopom v Ledeni dvorani i gubili kompleks in pokaza da jih ne cenimo več. Osvoj so vse, kaj je možno in vedi je velik motiv premagati tč snega nasprotnika. Če bi sf naleteli nanje, smo jim doli marsikaj, za kar so nas p krajšali. Po vseh dosežt mojega kluba je napočil či da se vsi - predvsem igrale zavedamo, da smo boljši njih in to pokažemo. ^- PRIMOŽ ŠKEl ■■■ Foto: GREGOR KAT Roman Pungartnik Publikum že začel Celjski nogometni prvoli- gaši so včeraj spoznali nove- ga trenerja in začeli s pri- pravami na pomladanski del prvenstva. V igralskem ka- dru bo najbrž prišlo do ne- katerih sprememb, več pa bo znanega čez teden ali dva. 44-letni Makedonec Nikola Ilievski je zaradi slabih vre- menskih razmer v Slovenijo priletel šele predvčerajšnjim, včeraj se je predstavil novi- narjem in nogometašem, ki jih čaka naporen ritem pri- prav na nadaljevanje sezone. Na Skalni kleti so se odločili okrepiti moštvo. Novinca An- gelovski in Boškovski, sicer trenerjeva rojaka, sta v Celju na preizkušnji, rumeno-mo- dri dres pa bo po polletnem počitku znova oblekel An- drej Goršek. Če bosta oba Makedonca zadovoljila okus morebitnih novih delodajal- cev, potem v moštvu najbrž ne bo prišlo do nadaljnjih sprememb, zatakniti bi se utegnilo le ob finančnih pogo- jih prišlekov, saj je bil Boš- kovski bojda pred leti pre- drag celo za bogatejše sloven- ske klube. T.L. Andreja in Polona na pragu reprezentance Tik pred iztekom leta so najboljše kegljavke v mla- dinski konkurenci opravile polovico nastopov za sesta- vo reprezentance, ki bo v maju nastopila na MSP na Češkem. Kljub temu, da vse kandi- datke čakajo še štirje nastopi, pa je sedaj znano, da bodo izbrano vrsto v glavnem tvo- rile tekmovalke celjskega Mi- roteksa in cerkniškega Bre- sta. Andreja Razlag (Miro- teks) vodi od prve izbirne tekme in si je v tretjem in četrtem nastopu pred zasle- dovalkami priborila 40 keg- ljev prednosti, klubska kole- gica Polona Koštomaj pa z zbirom 1729 kegljev drži tret- je mesto. Daniela Starič 1703 in Maja Ratajc 1700 (obe Mi- roteks) trenutno zasedata 6. in 8. mesto. J.K. Iz Esotecha nekoliko drugače v nogometnem drugoliga- šu ob Paki so po povlečenih potezah in spremembi na trenerski klopi tokrat ponov- no ogorčeni nad razmišlja- njem spodaj podpisanega v prejšnji številki Novega ted- nika. In kakšni so očitki vrha šmarškega drugoligaša? V uredništvo je poklical predsednik NK Esotech Šmartno Avgust Reberšak, si- cer gospod, ki uživa ugled med nogometnimi ljubitelji in ga spoštujem, njegova pripo- ved pa je bila zanimiva. »V vašem časopisu, ki sicer zelo redko piše o našem kolektivu, sem zasledil kup neresnic in nepreverjenih informacij. Jan- ka Benčine nikakor nismo nagnali, ampak mu je prepro- sto potekla pogodba. O naši odločitvi smo ga obvestili in nismo nezadovoljni z našimi rezultati. Nihče iz našega klu- ba ni nikoli omenjal, da naj bi se prihodnje leto potegovali za vstop v elitno konkurenco, saj nimamo finančnega kritja. Za- kaj smo se odločili za novega stratega, pa ne bom utemelje- val.« To je povzetek njegove pripovedi in najbrž bo že drža- lo, da je bil spodaj podpisani pri delu silno površen, eno- stranski in do NK Esotech Šmartno nič kaj prijazen. Za spodrsljaje iz prejšnje številke in tiste izpred mesecev, ko ni- sem izpostavljal »kamnitih« in »boksarskih« vložkov, se opravičujem kolektivu, ki sem ga očrnil. »Čas bo pokazal svo- je,« je še dodal predsednik NK Esotech Šmartno Avgust Re- beršak. Res je! TOMAŽ LUKAČ NA KRATKO Ptuj: Na strelskem tekmo- vanju ob dnevu državnosti so se najboljši slovenski tekmo- valci pomerili s standardnim zračnim orožjem. Rezultati - člani, pištola ekipno: 1. Olimpi- ja U 1688 krogov, 2. D. Pože- nel Rečica 1683. Posamezno: 1. Peter Marinček 572 (Olimpija), 2. Peter Tkalec 569, 5. Ksenja Maček 564, 12. Andrej Brun- šek 552 (vsi D. Poženel). St. Moritz: Rolando Kaliga- ro (SSK Velenje) je na zadnji lanski tekmi Kontinentalnega pokala smučarskih skakalcev zasedel 5. mesto in še naprej lovi kvoto za Svetovni pokal. Žiri: Na prvi tekmi smučar- jev skakalcev za pokal MIP do 16 let je Marko Perše (SSK Velenje) zasedel 2. mesto. Kisovec pri Zagorju: Re- zultati meddruštvene nočne skakalne tekme -dečki do 12 let: 1. Žiga Urlep, 4. Igor Žižek, 8. Nejc Kokolj, 9. Robert Hr- gota 8. Do 14 let: 1. Luka Smagaj. Člani: 1. Uroš Kočnik (vsi SSK Velenje). Šempeter: Stane Skok (Pre- bold) je zmagovalec nagrad- nega hitropoteznega šahov- skega turnirja. Drugo mesto je pripadlo Štefanu Šincku (Polzela), tretje pa Bojanu Grobelniku (Šempeter). Polzela: Izidi zadnjega me- sečnega hitropoteznega ša- hovskega turnirja: 1. Branko Setnikar 12 točk, 2. Stane Skok 11,5, 3. Marjan Knez 9,5. Vrstni red po 20 turnirjih: 1. Branko Setnikar 220, 2. Štefan Šincek 215, 3. Stane Skok 210, 4. Danilo Vošnjak 205, 5. Jože GtQbelnJik.20i.._________ . ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 9.1. Košarka Liga Kolinska, 19. kro^ Novo Mesto: Krka-Pivovar Laško (18), Ljubljana: Uni Olimpija-Savinjski Hopsi (1 l.B SKL, 13. krog - Krši Krško-Rogla Atras (20), Šei jur: Kemoplast-Zagorje, S venske Konjice: Banex-( Hrastnik (obe ob 19), Ljubi na: Union Olimpija ml.-El tra (16,30). 2.SKL vzhod. 13. krog - F še: Ruše-Celje (17). ^ l.SKL (Ž), II. del, 1. kro Škofja Loka: Odeja Marm Ingrad Celje. Rokomet Liga prvakov, 6. krog Pamplona: Portland San I tonio-Celje Pivovarna Laš (16). TOREK, 12.1. Košarka Pokal Saporta, 1/16 fina Polzela: Savinjski Hopsi-Ti Telekom, Wroclaw: Slask- vovarna Laško. Šl. 1.-7. januar 1999 24 RADIO - ROMAN NOVI TEDNIK Ožgani in s polnimi ušesi petard v novo leto Še vec radijskih al(cij v jubilejnem letu 1999 v novem letu se celjski radijci najprej zahvaljujemo vsem tistim, ki ste nam v predprazničnih dneh poši- ljali voščilnice z dobrimi že- ljami. Če se jih bo uresničila že polovica, nam sreče v za nas jubilejnem, 45. letu od- dajanja, ne bo manjkalo. Upam, da se srečno leto obe- ta tudi vsem vam, ki prebira- te te vrstice. Za silvestrovo kup nagrad Kot sem vam obljubila, ste bili za silvestrovo deležni šte- vilnih nagrad, ki so jih prispe- vali nekateri pokrovitelji sil- vestrskega programa. Veliko jih je bilo tudi v radijski rule- ti, ki jo je na silvestrovo Nada Kumer zavrtela še zadnjič. Ker se je ruleta poslušalcem očitno priljubila, vam bomo kaj podobnega skušali pripra- viti tudi v prihodnje. Še pose- bej živo je na silvestrovo po- stajalo v studiu proti večeru, ko je praznovanje dosegalo vrelišče. Mateja Podjed, ki je vodila večemi^gro^m, seje javljala iz gledališča, kjer so letos prvič pripravih silvestr- sko predstavo, nekaj minut pred polnoči pa je »ujela« žu- pana Bojana Šrota, ki je že četrt ure pred novim letom zaželel vse lepo Celjanom in Celjankam. Največji »profit« je s silvestrovanjem na pro- stem imel tonski tehnik Sašo Matelič, ki mu je bengalski ogenj sredi Glavnega trga, ki so ga uprizorili pobesneli me- talci petard, skuril rokav bun- de. Tako je v novo leto vstopil ožgan. Mateja je sekunde pred novim letom odštevala že; v studiu, njenega tekanja od gle- dališča do studia, na Glavni trg in nazaj pa se ne bi sramo- val niti popularnejši Rudi Ca- rel. Novo leto smo torej doča- kali. Glede na to, da je bila petardna blaznost že letos neznosna, pa smo se odločili, da leta 2000 celjski radijci ne bomo pričakali na Glavnem trgu, temveč bomo raje svoj šou, brez petard, uprizorili v studiu. Akcije V jubilejnem letu Tudi letos, ali pa letos še posebej, bomo pripravili celj- ski radijci več tradicionalnih akcij, umislili pa si bomo še kakšno novo. Prvo je v celjski porodnišnici že uspešno izpe- ljal Tone Vrabl. Štiriintride- set dopoldnevov 2. januarja zapored je že preživel v celjski porodnišnici, letos pa je bil še posebej vesel in ponosen, ker se je brez posebnega povabila akcije prvič udeležil celjski župan, poleg njega pa tudi član vodstva celjske bolnišni- ce. Letos sta akciji posebno pozornost namenili tudi POP TV in VTV. Sicer pa je takoj po novem letu Tone Vrabl že pri- čenjal razmišljati o še eni tra- dicionalni akciji - Izletu 100 kmečkih žensk na morje, ki je prav tako edinstvena v sloven- skem prostoru. Celjski radijci smo tudi le- tos pripravljeni pripraviti pu- stovanje na prostem, kot to počnemo že nekaj let zapo- red, če bo za sodelovanje zainteresirana tudi Mestna občina Celje, ki prav tako prevzema pomemben delež pri organizaciji pustovanja. Da ne boste pozabili, pust je letos že 16. februarja! Tone, Nataša in Mateja so že sa- moupravno sklenili, da bodo tudi letos »guncali afne« za dobro počutje Celjank in Ce- ljanov, Štajerskih 7 pa so na- čelno že pristali, da sodeluje- jo na Celjskem pustu 99. Ta- korekoč pred vrati so že Dne- vi komedije v SLG Celje, kjer celjski radijci že od vsega za- četka aktivno sodelujemo, ko pripravljamo od tam vsak ve- čer oddaje v živo. Tudi letos bo tako. Od 29. januarja do 21. februarja. Mateja Podjed in Nataša Gerkeš sta že pri- pravljeni! V Celju bo tudi letos Celjski filmski festival, kjer se kot soorganizator pojavlja naša medijska hiša, tu so še poletne akcije, ki jih načrtujemo in seveda jeseni velika slove- snost ob 45-letnici Radia Ce- lje. Z nami vam zagotovo ne bo dolgčas! Vikend v znamenju športa In kaj vam v poslušanje po- nujamo v prihodnjih dneh? Če boste tele vrstice prebirali že v četrtek, potem ne pozabite poslušati ob 20. uri nove 0(j daje na Radiu Celje z naslc vom Stereotip. Nova voditelj obetata prijetno osvežitev trtkovih radijskih večerov. Sicer pa bo sobota še pos« bej v znamenju športa. Že o| 16. uri bomo iz Pamplone pre našali rokometno srečanj med Portlandom San Anto niern in ekipo Celja Pivovarn Laško. Rokometaši Celja Pj vovarne Laško in Barcelone si si pred zadnjim krogom pred tekmovanja po skupinah v li^ prvakov zagotovili prvi mesi v skupinah D in B. Oboji si doslej izgubili le po točke Celjani v Goteborgu, evropsi prvaki pa v Winterthurju. Gle de drugega mesta v skupini 1 je še vse odprto. Švedski Red bergslids bo gostoval v Plznu rokometaši Celja Pivovarn Laško pa bodo v Pamplor krojili končni vrstni red i: branili težko pridobljeni u^ led, piše naš radijski športr reporter Dean Šuster. Špansl podprvak bi ob neodločene: izidu in zmagi Redbergslids pri Kovopetrolu izpadel iz če trtfinala. Dve uri kasneje bomo v sc boto prenašah še košarkarsk srečanje med Krko in Pivovai no Laško iz dvorane Marof Novem mestu. Novomeščar imajo le štiri poraze, Laščar dva, in so se v zadnjih sezona uvrstili v takoimenovano »vf liko četverico« slovenske kc šarke. Čestitali in pozdravljali bc ste zato poslušalci Radia Celj v soboto le od 15.30 do 16.0( ■NATAŠA GERKEŠ LEDNI Foto: GREGOR KATI Tonski tehniki Matjaž Marinček, Mitja Tatarevič in Sašo Matelič v silvestrskem delovno-prazničnem razpoloženju. 5 piše: Slavko Toplišek Klavrno se je končalo miklavževanje, saj so se otroci v strahu razbežali, ne da bi se kdo spomnil na darila, ki so zdaj samevala na šolskih klopeh. Učiteljica je ob vedru vode umivala okrvavljeni nos jokajoče- mu Janezku. Petra pa je odpeljal nadučitelj s sabo v svojo pisarno. Počasi je popuščala Petrova razburjenost in postajalo mu je vroče ob pogledu na nadučiteljevo palico, katero je, kot po navadi, gladil v svojih rokah. »Povej, zakaj si udaril učenca Janeza, še preden je do konca povedal, kar je želel povedati?« je strogo vprašal Petera in ob tem močneje udaril s palico ob dlan. »Spoštovani gospod nadučitelj, pošteno vam povem, da me je razjezilo, ker je hotel svojo očitno krivdo naprthi na rame čisto nedolžni Anki, samo zato, ker je drugega rodu!« je Peter poln neke notranje moči odločno odgovoril. Nadučitelju je postal fant všeč. Sedel je za svojo pisalno mizo in odložil palico iz rok. Nekaj časa je motril Petra s pogledom, se nasmehnil in presenetil fanta z vprašanjem: »Pošteno mi povej, Peter, bi se drugače tudi tako odločno postavil za resnico, če bi Janezek ne obtožil prav Anke?« Nepričakovano vprašanje je pognalo rdečico v Petrovo lice, a vseeno je odločno odgovoril. »Tako najbrž ne, resnico bi pa gotovo povedal!« Nadučitelj je ob teh besedah znova vstal izza mize, palico pa je pustil tam, kamor jo je prej odložil. Stopil je čisto do Petra mu položil roko na ramo in dejal: »Tako je prav, mladi mož! Le glej, da boš vedno na strani resnice. Svojo ognjevito jezo pa vseeno skušaj malo bolj krotiti! Zdaj pa pojdi in nikomur ne. povej, kako poceni si jo odnesel!« mu je zažugala in ga bolj za šalo kot zares pocukal za uho. Nikjer ni bilo več nikogar, ko je stopil Peter iz šolske stavbe, zato se ni nič obiral po poti skozi trg. Bil je zadovoljen, da jo je pri hudem nadučitelju tako poceni odnesel in še vedno so mu po glavi odmevale njegove besede. »Le kateremu učencu je že kdaj nadučitelj rekel mladi mož?« je ponosno razmišljal po poti domov skozi gaj. Listje je že davno odletelo s starih, skrivenčenih drnuljevih vej, tu in tam pa so še viseli temno rdeči, drobni sadeži, katere so zdaj, ko ni bilo več drugega sadja na pretek, obirali otroci na svoji poti iz šole. Peter si je hitro nabral za pest teh trpkih sadežev in žvižgajoč nadaljeval pot. »Nisem si mislila, da boš tako dobre volje prišel iz nadučite- Ijeve pisarne!« ga je tam, kjer se drnuljev gaj prevesi v zložnejšo dohno, presenetil Ankin glas. »Jaz bi pa menil, da si ti že doma, pa me še tukaj strašiš!« se je naredil Peter hudega, čeprav se mu je zdelo še kako lepo, da ga je danes počakala. »Veš Peter, rada bi se ti zahvalila, kar si se danes tako korajžno postavil za mojo čast. Ti ne veš, kako sem se bala, da te bo nadučitelj še pretepel zaradi tega!« je v zadregi govorila Anka in mu zrla v oči z nekim tako čudnim žarom v očeh, da je Petru prvič v življenju zadrhtela srce, v nekem nemirnem trepetu, kot bi zaslišala pesem čudovite melodije. »Postavil bi se zate, Anka, pa če bi me zato nadučitelj še tako kaznoval!« se je ponosno postavil. »Samo vedi, nadučitelj je pravi poštenjak in me je še pohvalil zaradi moje srčnosti.« Zdaj je prišel že čisto blizu Anki, ki je še kar stala na poti, z obrazom obrnjenim proti njemu. Prvič je gledal Peter v dekliški obraz tako od blizu. Kako lepa se mu je naenkrat zazdela ta sosedova Anka! Temni lasje so kot dragocen žamet ovijali zali obraz, s katerega je sijal mil, zasanjan pogled oči, ki so pričakujoče zrle nekam v daljavo. Rdeče ustnice pa so še vabile, kot vabijo dozorevajo- če gozdne jagode, vabile nase prvi poljub, nežen in lep, kot je lahko samo poljub sončnih žarkov nežnemu cvetu v jutranji rosi. Peter še ni razumel vabečega klica rdečih ustnic mladenke, zato je tik pred Anko v zadregi ustavil korak in ji prav nerodno ponudil krvavo rdeč drnuljev sadež. »Raje bi tisto, ki jo imaš v ustih, gotovo je slajša!« je Anka zvito razvnemala vznemirjenega, neodločnega fanta. Peter se je skrivoma ozrl po poti in ko je spoznal, da sta zares čisto sama, se je ojunačil in prav na hitro, sramežljivo poljubil Anko tja nekam za uho. Samo za kratek hip je trajal poljub, ki je prinesel obema nemir v srca in že je stekla Anka kot poskočna srnica preko jase do prvih debelih kostanjev v bližnjem gozdiču in se prav po otročje skrila za drevo. Nič nista iskala uhojenih poti tega dne. Vso pot do doma sta se lovila preko gozdičev in travnikov, v sreči, katero morejo občutiti le lahkokrili metulji v nežnem soju pomladnega sonca. A Petrova in Ankina sreča ni bila rojena v žaru in razcvetu pomladnega sonca, rojena je bila v času, ko je vse, še sonce samo, umiralo v temino in hladno: dolgih, mrzlih noči, ki za vselej zamrznejo krila pisanii metuljem. Zorenje Življenje je teklo naprej, v svojem večno ponavljajočem s ritmu rojstva, pomladnega razcveta, do jesenskega zorenja i zimskega mretja. Vse živo, kar je kdaj zaznalo sončno lui utripa s tem ritmom, katerega je Stvarnik na začetku čase zaukazal naravi. Tudi z ljubeznijo ni nič drugače. Rojeva se tiho in neopazno, c vročih pogledih, včasih jo prikliče od srca zapeta pesem, spet drug te zadane iznenada in ti zmede prej mirno srce in trezno glavo. V spokojnem enakomernem ritmu življenja v Doljni vas i nihče opazil, kdaj so se črni lasje Osojnikovega Iva prepletli srebrnimi nitmi, nihče ni opazil, da postajajo gube na obraz matere Mare vse globlje in počasi starajo nekdaj lep obraz. Nihc se ne ozira rad za minulim časom, vsak izmed nas veliko raje upanjem v srcu zre v prihodnost in gleda lepe podobe sedanjost In v tej sedanjosti se je pokazala vsa prelestna lepol Osojnikove Anke, ki je zrasla v dekle, kateri si res težko naš^ primerjavo. Po letih ljudske šole je tako kot velika večir vaških otrok tistega časa ostala doma na kmetiji in s svojin pridnimi rokami poprijela za vsako delo. Materi je prišla njer pomoč še kako prav, saj je večina kmečkih opravil slonela r njenih ramenih, medtem, ko je oče Ivo s svojim zidarski) orodjem skozi vse leto služil prepotrebni denar. Težko delo in skrbi so že močno načeli zdravje matere Mar tako je postajala Anka z vsakim dnem bolj in bolj gospodinja domači hiši in tudi varuhinja mlajšim sestram in bratcem^ Franica in Katica sta v tem času že tudi dorasli v čedni dekleti i pravo veselje je bilo pogledati lepo napravljena Osojniko^ dekleta, kadar so se skupaj vračala od nedeljske maše. Samo redki so vedeli, kako se oče Ivo in njegovi v resni pišejo. Za vse so postali Osojniki, kakor se je pri njihovi hi reklo že veliko prej, preden so se oni naselili vanjo. Vse \a pridnih rok je poprijemalo za delo na njihovi zemlji, tako bilo delo hitro opravljeno in z velikim veseljem so mog dekleta zdaj večkrat v dolino k velikim kmetom, ki so potreb^ vali veliko pridnih rok, da so zmogli vse delo v svoji vinogradih in na poljih. Poleg tega, da so si prislužile kakšen dinar zase, so se ob takšn: priložnostih mladi ljudje tudi spoznali med sabo in ob razn šalah pozabih na težko delo, ki je ukrivljalo mlade hrbte. Bil je ravno čas kopi v vinogradih in tistega večera so se p Osojnikovih oglasili kar trije gospodarji s prošnjo za kop. V trije so se namenili kopati naslednje popoldne in vsakdo bi rč imel v svojem vinogradu pridna in privlačna dekleta, zara katerih je še marsikateri fant raje obljubil svojo pomoč. Š».1.-7.ianuar1999 N^C 30 NOVI TEDNI Grozil z »motorko« 29. decembra so polici- sti PMB Rogaška Slatina morali na intervencijo v Rogatec, kjer naj bi v lo- kalu Turner več oseb krši- lo javni red in mir. Ob prihodu so ugotovili, da so domnevni kršitelji že odšli v lokal Štefani. Tam so policisti hoteli legitimi- rati Matjaža D., čemur pa se je ta uprl, zato so morali uporabiti fizično silo in sredstva za vklepanje. Medtem so iz lokala pri- vedli njegovega brata Slav- ka, ki je potem, ko je opa- zil vklenjenega brata, pri- čel groziti in iz svojega av- tomobila vzel motorno ža- go ter jo skušal spraviti v pogon. Dejanje so mu poli- cisti preprečili, ga vklenili in spravili v prostore za pridržanje. Čaka ga kazen- ska ovadba, v posredova- nju pa je bil eden od poli- cistov lažje telesno poško- dovan. PŠ Veja na glavo v torek, 29. decembra, je v Slovenskih Konjicah prišlo do težje delovne nezgode. Franc P. (61) iz Nove vasi je v bližini stanovanjske hiše podiral večji hrast, pri tem pa mu je pomagala Elizabeta P. (44). Med padanjem je hrast odlomil vejo drugega drevesa, ki je Elizabeti padla na glavo in jo hudo poškodo- vala. PŠ Štorman graja medije Prvak Republikancev iz Velenja Adolf Štorman se je med prazniki večkrat oglasil z javnimi pismi, naslovlje- nimi domačim vladnim in nevladnim organizacijam ter pristojnim mednarodnim ustanovam. Štorman v njih kritizira pisanje medijev in zavrača očitke o »goljufa- nju« Darka Zupana, ki pred vladnim poslopjem gladov- no stavka že 130 dni. Zato je predstavnike medi- jev pozval, naj Zupana foto- grafirajo, tisti pa, ki po njego- vem mnenju javnosti posredu- jejo neresnice in stavkajoče- mu s tem povzročajo mate- rialno škodo, duševne boleči- ne ali ga javno diskreditirajo in kriminalizirajo, bodo za takšno početje odgovarjali. Kot je znano, Zupan po izpla- čilu gmotne odškodnine od vlade zahteva tudi odškodni- no za moralno trpljenje in javno diskriminacijo, Štor- mana pa je pooblastil za svoje- ga predstavnika za stike z me- diji in v pravnem prometu. »Verodostojnost njegove stav- ke dokazuje povsem izčrpan organizem in v primeru Zupa- nove smrti bodo mediji, ki so lažno poročali o njegovem prehranjevanju, nosili del od- govornosti,« je zapisal repub- likanski prvak in hkrati napo- vedal, da bo takšnim prepove- dal uporabo svojega in Zupa- novega imena v javnosti. Poja- snil je še, da bi Zupan v prime- ru kakršnegakoli zaužitja hra- ne moral opravljati fiziološko potrebo, vendar tega ne poč- ne, uživa pa nizkokalorične tekočine z dodatkom vitami- nov, ki stavkajočega ščitijo pred pljučnico. Vladi je še očital, da želi Zupana namer- no pahniti v smrt in na ta način uveljaviti svojo moč, kar naj bi bilo razvidno tudi iz ne- zainteresiranosti za dialog ce- lo v času božičnih in novolet- nih praznikov, ko drugod po svetu amnestirajo kaznjence, tudi teroriste. PRIMOŽ ŠKERL Vozniki še vedno preveč pijejo Takšne so ugotovitve zad- nje (statistično zaključene) akcije, ki so jo policisti iz- vedli na območju celjske re- gije in v kateri so pregledo- vali psihofizično stanje voz- nikov. V »božično racijo« se je uje- lo 559 voznikov, ki so storili 180 različnih prometnih pre- krškov. Zaradi hujših kršitev jih bo sodnika za prekrške obiskalo 71, 58 so prepoveda- li nadaljnjo vožnjo, petim manj pa na kraju izrekli de- narno kazen. Preizkus z alko- testom je opravilo 181 šofer- jev, pod vplivom alkohola (preko 0,5 promile) jih je bilo 49 (9%), 11 pa nad 1,5 promi- la. 13 jih je preizkus odkloni- lo, 7 zavrnilo strokovni zdrav- niški pregled, torej bo vozniš- ko dovoljenje prenehalo ve- ljati enaintridesetim. K »pre- krškarju« bo moralo še 6 voz- nikov začetnikov, za katere po zakonu velja popolna absti- nenca. Najvišjo stopnjo alko- hola v krvi (3,43 promila) je alkoskop nameril vozniku, zaustavljenemu na ožjem celj- skem območju. PRIMOŽ ŠKERL GORELO JE v ponedeljek, 28. decembra zjutraj, je iz neznanega vzroka zagorel parket v telovadnici Gimnazije Center na Kosovelo- vi. Ogenj so ugasnili pripadni- ki PGB Celje, gmotna škoda pa dosega 300 tisoč tolarjev. Istega dne popoldne je kratek stik na radijskem sprejemniku zanetil požar v stanovanju na Ljubljanski cesti. Ogenj se je razbohotil tudi po drugih pro- storih, tako da je gmotne škode za okoli milijon tolarjev. Slabi dve uri kasneje so se vnele saje v dimniku stano- vanjskega bloka na Malgajevi 14 v Celju. Požar je zanetil neočiščen dimnik, gmotne škode ob pravočasnem posre- dovanju gasilcev ni bilo. 5 minut pred iztekom stare- ga leta se je vnela garaža na Stantetovi v Velenju, last Radi- voja R. Kriminalisti predvide- vajo, da je ogenj zanetil piro- tehnični predmet, ki je priletel v garažo, v kateri sta zgorela fpiat tipo in pralni stroj. Požar, v katerem je nastalo za okoli 2 milijona in pol tolarjev škode, so pogasili velenjski gasilci. 1. januarja nekaj po 2. uri zjutraj je v Prožinski vasi zago- rela zapuščena stanovanjska hiša, last Branka M. V njej je lastnikov sin s prijatelji praz- noval novo leto, pri čemer so zakurili peč na trda goriva, ogenj pa je vzniknil zaradi vži- ga steklene volne, s katero je bil prevlečen dimnik. Požar se je razširil na kuhinjske ele- mente, gmotna škoda pa znaša okoli 100 tisočakov. V torek, 5. januarja, je ne- kaj po 2. uri zjutraj iz nezna- nega vzroka zagorela vikend hiška v Družmirju pri Šošta- nju. Ogenj je zajel ostrešje in opremo, v požaru pa je posre- dovalo 21 gasilcev. Višina gmotne škode ni znana. PROMETNE NEZGODE Bankina, drevo, potok Na silvestrovo se je blizu Lokovice zgodila promej nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo, ena pa lažje teles poškodovana. Med vožnjo iz Velenja proti Šmartnem ob Paki je Damjan (21) zapeljal na očiščeno bankino ter na nasip, trčil v dre nato pa je avtomobil odbilo v potok. Tomaž G. (18) iz Gav( bil hudo poškodovan, Miran K. pa lažje. Smrt na tirih Lani je na naših cestah umrlo 36 ljudi, 22 manj, kot li poprej. V bližini naselja Polje pri Bistrici pa je 3. janua prišlo do prve letošnje prometne nezgode s smrtnim izido Bojan U. (22) iz Polja pri Bistrici, se je peljal proti Bistrici Soth. V bližini prehoda ceste čez železniško progo je zapeljal prehod v trenutku, ko je pripeljal potniški vlak. V silovit trčenju je Bojana vrglo iz vozila, poškodbam pa je podlegel kraju nezgode. Gmotna škoda na vozilih znaša okoli 400 tii tolarjev. Spodletel rop v nedeljo, 3. januarja, sta nekaj minut po polnoči Izt R (19) in Peter R (18) na domu v Šoštanju skušala orop Antona S. (60). Šoštanj čana sta žrtev opazovala že v gostinskem lok^ Počakala sta, da se je Anton odpravil domov, nato pa najji vlomila slabo zaprta vrata in spečega pričela pretepati debelejšo palico ter zahtevala denar. Nesrečneža je rešil and men klic občanke, ki je dogajanje opazila. Velenjski policisti oba nasilneža prijeli na kraju, jima odvzeli prostost in- privedli k preiskovalnemu sodniku. Antona so morali zafi hudih telesnih poškodb odpeljati v celjsko bolnišnico. j Za PRODAJALNO v CELJU vabimo k sodelovanju 1. VODJA prodajalne -V. ali VI. stopnja izobrazbe - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj - poznavanje računalniške opreme - vozniški izpit 2. SERVISERJA računalniške opreme - v. stopnja izobrazbe - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj - poznavanje računalniške opreme - vozniški izpit 4. PRODAJALCA računalniške opreme - v. stopnja izobrazbe - poznavanje računalniške opreme BOOM DNEVI na Rogli in v Termah Zreče • DOPOLDAN SMUČANJE NA ROGLI • KOSILO NA ROGLI ALI V TERMAH ZREČE • KOPANJE VTERMALNIH BAZENIH VTERMAH ZREČE ODRASLI 3.500 SIT OTROCI 2.500 SIT VABLJENI NA KOPANJE IN SAVNANJE V TERME ZREČE VSAK PETEK IN SOBOTO NOČNO KOPANJE IN SAVNANJE DO 22. URE ŠTIRISEDEŽNICA JURGOVO UNIOR d.d. - program TURIZEM Tel.: 063/768 2i Fax: 063/762 44i Št.l.-7.i«i«Mr1999 MOVI TEDNIK || 31 »Policije nihče ne bo žalil!« Sojenje Kristijanu Kamenilcu, l