Politični ogled. Avstrijske dežele. V soboto je dovršil drž. zbor svoje spomladnje delo ter jeizvolil že tudi člane delegacije. Izmed slov. poslancev ima le eden, kan. Klun, to čast. Zato pa so nam ataj. liberalci poslali va njo dr. Foregger-ja. To je več, kakor amešno. — Svetli ceaar ae je pbdal v vojaški tabor pri Brucku na Litavi. Spremlja ga t.je tudi nekaj pruskih čaatnikov. — Grof Taaffe poda se v Prago, da se dogo vori z Nemci in Cehi o novem volilnem redu pri veleposestvu. Samo to pač ni, kar ga žene v Prago. — V Gratweinu, nekaj višje od Gradca. je nad tisoč delalcev v neki tovarni za papir ustavilo delo, a laatnik tovarne jih je izplačal in jim ob enem dal alovo. — Društvo ,,Sudmark" v Gradci je poaodilo nekemu korošk. Nemcu 200 gld. Cujte in ae čudite taki pomoči! — V Spodnjem Dravbergu, trgu na Koroškem, obstoji že 10 let podrnžnica šulvereina in to je toliko imenitna doba, da jo čejo tamošnji pragermani sloveano praznovati. — V Beljaku atavi si gaailno društvo lastno hišo, denar pa jim naj da za-njo mesto. Mestni očetje so sicer do glave liberalci, to pa menimo, da še jim zapre vse eno žepe. — Na Kranjskem se še vedno nahaja semtertje kak nemškutar, ali poslej bo težko, če še pride kedaj doba za-nj. Najbolj se čuti nemškutarija še v Ljubljani in aicer pri zdravnikih. — Gospa Kočevar v Krškem, velika dobrotnica cerke in šole, je dobila zlati križec za zasluge, — V Gorici so ai laški prenapetneži sedaj že prav v strahu, da bode njib. vlade že k malu konec; v meatni avetnici izgodi se to more biti že drugo leto. — Lalii ali taki, ki čejo biti za Lahe, so v Trstu v reanici alepi, kajti videti revščino po Italiji pa še vendar siliti va njo, to kaže veliko slepote. — Nekdanji cea. namestnik v Da 1 ma ci j i, fzm. Rodič je nevarno vzbolel in bode brž težko ozdravel. Mož je Hrvat in je užival aplošnje zaupanje po skaloviti deželi kraj Adrije. — V Zagrebu priredi ,,sokol," hrv. telovadci, v binkoštih veliko slavnoat. ker bode blagoalovljenje nove zaatave tega društva. — Ogeraki drž. zbor zavrže, kakor se sliši, nač-rt postave, ki so ga levičarji predložili; po taki postavi bi ne izgubil nihče državljanske pravioe, dokler je sam ne vrže od sebe. No to bi bilo rea kaj za Kosautha! Vunanje države. Za trdno ae poroča iz Rima, da imenujejo sv. Oče meseca junija tri nove kardinale, med njimi je bojda knezonadškof na Dunaji. — Da se snideta kje italijanaki kralj, Umberto in predaednik francoske republike, Sadi-Carnot, na to ni aedaj misli, mogoče pa je, da pozneje, ko se ohladi prijateljstvo Italije in Nemčije. — Da še Francozi vedno inislijo na to, naj iztrgajo Loreno in Alzacijo iz rok Nemcev, to je jasno, vendar še ni čaaa za take poakušnje. Kakor stoji sedaj, bilo bi to v reanici le poskušnja in to sila draga. — Nemški cesar je aicer mlad, ali moder vladar. Njemu bodi za to, da obvaruje svoje ljudatvo, kolikor mogoče, sadii liberalizma, toda v tem ima težko delo. Daj Bog, da se mu posreči! — Za nemško kolonijo v Afriki bode treba letoe že blizo 6 milj. šteti, ali kakor se kaže, ne bode jim denar v zgubo. — Ruski poslanec v Carjemgradu tirja sedaj z vso silo od Turčije vojno odškodnino, ali to izda le malo, ker sultan nima denarja in morebiti tudi volje ne za to, da plača. — Sodba zoper majorja 1'anica v Bolgariji še ni pri konci, toliko pa je skorej gotovo, da je njegova zarota bila sila nevarna sedanjemu knezu in njegovi vladi. — V Srbi ji se čuti čedalje bolj, da imajo otroka za kralja; možje, ki so na čelu vlade, nimajo nič kaj sreče. Prejšnji kralj, debeli Milan, biva sedaj v Belemgradu ali kaj boče sedaj ondi, ni lebko umeti. K večjemu še bode kaj pokvaril. — Turski sultan je velel, naj tiste ljudi, ki so bili necega nemškega mornarja v ječi natepli, denejo v ostro kazen. Zna se lehko, ta tega ni storil satn od sebe. — K Afriki je abisinski car ali ,,negus," Menelik, prepustil velik kos dežele Razu Mangaši, naj jo vlada, pa tako, da ostane podložen Italiji. — V Braziliji, v južni Ameriki, še vladajo vedno prekucuhi; kakor se kaže, pa so bolj roparji, kakor dobri očetje svojej deželi. — Iz severne Amerike, iz ,,združenib držav" se poroča sopet o veliki nesreči. Unelo se je namreč v neki tovami za smodnik več smodnika in je vsa tovarna vzletela v zrak. Zastopi se, da je prišlo v tem veliko Ijudi ob življenje ali vsaj ob zdrave ude. - Na Kitajskem ne prevrže noben trgovec, to se pravi, ne zapre štacune za voljo dolgov. Uzrok temu pa je postava, ki veleva deti tacega trgovca in njegove pomagače kar kratko — ob glavo. Ko bi še v Evropi hoteli narediti enako postavo! Smešnica 21 ,,Kar imam v rokab, je-Ii, oče, živo ali mrtvo?" BKakor češ, moj sin" odgovori modri menib. rResnica, oče," čudi se učenec, nto je resnica. Jazimam vrablja v rokab. Zdaj je živ, če pa čem, stisnem mu vrat, pa je mrtev."