Posamezna Številka 1 Din, mesečno, & se sprejema list ▼ upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-r«tom po dogovoru

Uredništvo: Kopitarjeva ul. 5L 6/IIL
Telefon štov. 40-01, 40-02, 40-1)3, 40 04, in 4«'-OS. List izhaja vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. ti. Poštni ček. račun. Ljubljana št. 10.650. Telefon štev. 4001.
Francoski odgovor Italiji:
Kolonije ostanejo nedotakljive
Francoski poslanik v Rimu je izročil odgovor svoje vlade Mussoliniju
Pariz, 26. dec. Diplomatska aktivnost v fran-eosko-italijanskem sporu, ki je že dva tedna v ospredju evropske meddržavne politike, za časa božičnih praznikov ni popustila. Nota italijanske vlade, s katero je Rim odpovedal francosko-italijanski sporazum, ki sta ga leta 1935 podpisala Laval in Mussolini, je v tukajšnji javnosti bolestno odjeknilo, zlasti še, ko se je zvedelo, kako oficielni rimski krogi komentirajo noto italijanske vlade, namreč, da Italija z noto odpoveduje nekaj, kar po krivdi Francije sploh nikdar v veljavo ni stopilo. S tem v zvezi je zanimivo vedeti, da je bil sporazum Mussolini-Laval leta 1935 sprejet v italijanskem parlamentu enoglasno od 309 fašističnih poslancev, v senatu pa z ogromno večino 236 proti 7.
Francoska vlada se je v soboto dopoldne zbrala na sejo, na kateri je zunanji minister Bonnet predlagal kabinetu na italijansko noto francoski odgovor, ki je bil soglasno sprejet. Zvečer je bil francoski odgovor poslan v Rim tamkajšnjemu veleposlaniku Poncetu z nalogom, da ga izroči italijanski vladi. Zaradi božičnih praznikov pa bo g. Poncet izročil francosko noto šele v torek ali sredo. Vsebino odgovora drže v največji tajnosti. Časopisje o vsebini odgovora samo ugiba. V glavnem smatrajo, da francoska vlada v svojem odgovoru izjavija, da sprejema na znanje odpoved sporazuma iz leta 1935, in zlasti podčrtava dejstvo, da je takšno postopanje italijanske vlade v protislovju z lepimi nameni, ki jih je Italija še do nedavnega kazala zastran razvoja francosko - italijanskih odnosov. Obenem bo francoski odgovor — tako trdijo časopisi —
v diplomatskem jeziku izrazil ono, kar je zunanji minister g. Bonnet nedavno izjavil pred francoskim parlamentom. Zdi sc, da je težišče odgovora ravno v tem, da Francija najodločneje odklanja vsako misel na kakršnokoli še tako malenkostno zmanjšanje svoje kolonialne posesti na korist Italije. Na drugi strani pa francoski odgovor po mnenju poučenih ne zapira poti na-daljnim razgovorom glede gotovih vprašanj, ki pa na noben način nc sinejo niti najmanj poseči v suverenost Francije in v teritorialni status quo v Sredozemlju.
Pariška javnost je zelo začudena nad leni, da je Italija sporočila svojo noto, s katero odpoveduje sporazum Laval - Mussolini iz 1. 1935, tudi vladama v Londonu in Berlinu. Včerajšnji »Temps< se sprašuje: »Kakšen namen ima sporočilo note v London in Berlin? Ali naj vidimo v tem prvi poskus, da se ta diskusija, ki je samo francosko - italijanska, prevali na mednarodno področje? Ako je temu lako, naj si lia oni strani Alp nikar ne delajo utvar, da bi ta poskus uspel. Francija bo rešila sama v popolni suverenosti vsa vprašanja, ki so zanjo življenjskega pomena.< V istem članku naglaša >Temps<, da je Francija po pravici pričakovala drugačnih rezultatov, ko je poslala v Rim svojega veleposlanika in priznala italijansko cesarstvo v Abesiniji.
Rim, 26. dec. Tukajšnji krogi so bili z razvojem italijansko-francoskega spora še kar zadovoljni, ko pa se je zvedelo o francoskem odgovoru na italijansko noto, ki ga hrani francoski ambasador g. Francois-Poncet, da ga v to-
rek ali sredo izroči italijanski vladi, in v katerem je izraženo trdno in odločno stališče francoske vlade glede nedotakljivosti francoske posesti, se je samozavesti italijanske diplomacije, ki se v svojih akcijah opira na ogromno moč italijanske armade ter na popolno solidarnost osi Riin-Berlin, pridružilo tudi nekoliko nervoz.nosti. Kljub temu piše včerajšnji »Giornale d'Italia« v uvodniku, da francoski odgovor po onem, kar se je moglo zvedeli, ne onemogoča nadaljnjega izmenjavanja naziranj med Parizom in Rimom. -List pa še v isti sapi postavlja italijanske teritorialne zahteve do Francije.
Kairo. 26. dec. AA. Havas: Predsednik parlamentarnega odbora z.a zunanje zadeve v francoskem parlamentu Mistler je prispel v Alcksan-drijo. V Egiptu bo ostal 14 dni.
Rim, 26. dec. AA. >Voce dTtaliac poudarja demonstrativni značaj potovanja francoskega ministrskega predsednika Daladierja iu francoskih vojaških predstojnikov v Tunis. List poudarja, da ta francoska demonstracija ni z, ničemer upravičena. Italija jo v vsakem primeru pripravljena, ker se zaveda svojo moči in svojih pravic.
Pariš, 26. dec. AA. Havas. Zunanji minister Bonnet je sprejel francoskega veleposlanika v Londonu Corbina.
Francoski odgovor izročen
Ri m, 26. decembra. A A. (Havas.) Francoski veleposlanik v Rimu je v tukajšnjem zunanjem ministrstvu izročil noto glede odpovedi francosko-italijanskega sporazuma iz leta 1935.
Visoko odlikovanje dr. Korošca
Belgrad, 26. dec. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik je blagovolil odlikovati o priliki včerajšnje avddence dr. Antona Korošca, ministra n. r., z redom Karadjordjeve zvezde 1. stopnje.
Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in dr. Anton Korošec odpotovala v inozemstvo
Belgrad, 26. dec. AA. Z jutranjim simplon-skim ekspresom je odpotoval v inozemstvo, kjer bo ostal kratko dobo, minister na razpoloženju dr. Anton Korošec. Na železniško postajo so ministra dr. Korošca pospremili ter mu zaželeli srečno pot minister dr. Mehmed Spaho, gradbeni minister dr. Miha Krek, notranji minister M. Acimovič, minister na razpoloženju Dimitrije Magaraševič, šef kabineta predsedništva vlade dr. Jovo Markovič in najhližjiidosedanji sodelavci ministra dr. Antona Korošca.
Belgrad, 26. decembra. AA. Predsednik vlade ln zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je odpotoval s snočnjun brzovlakom v inozemstvo, kjer bo oslal čez božične praznike. Na železniško postajo so predsednika vlade spremili prometni minister dr. Mehmed Spaho, minister za gozdove in rudnike Dobrivoj Stošovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, vojni minister armijski general Milju-tin Nedič, notranji minister Milan Acimovič, poštni minister Panta Jovanovič, bivši minister Djura Jankovič, večje število senatorjev, poslancev in osebnih prijateljev dr. Stojadinoviča.
Ljubljana, 26. decembra. AA. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je danes dopoldne nekaj po 10. uri potoval skozi Ljubljano v inozemstvo. Spremlja ga šef kabineta g. Protič.
Belgrad, 26. decembra. AA. Ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča bo za časa njegove odsotnosti zastopal z ukazom kraljevih namestnikov prometni minister dr. Mehmed Spaho.
Dva vlaka trčila skupaj
Strašna železniška nesreča v Romuniji — 100 oseb mrtvih, 300
ranjenih
Bukarešta, 26. decembra. AA. Havas: Na železniški postaji Valkauci sta trčila dva vlaka. Po dosedanjih poročilih je našlo smrt pri tej nesreči 85 ljudi, ranjenih pa je 300.
Bukarešta, 26. dec. A A. Rador: O težki železniški nesreči, ki se je pripetila od 24. na 25. december na železniški postaji Frakaceji, so se zvedele še tele podrobnosti: Trčila sta skupaj dva potniška vlada. Zaradi nenavadno močnega udarca sta obe lokomotivi popolnoma uničeni, poleg njih pa je 7 potniških vagonov. Po dosedaj znanih podatkih je našlo smrt 80 ljudi, ranjenih pa je, bilo 254. Do trčenja vlakov je prišlo zaradi
tega. ker so bile kretnice napačno postavljene.
Ko jo generalna direkcija zvedela za to nesrečo, je takoj poslala dva posebna vlaka s potrebnim sanitetskim materialom na kraj te strašne katastrofe. Večino ranjencev so odpeljali v bolnišnico v Rolgradu.
Bukarešta. 26. dec. A A. Štefani: Po najnovejšem poročilu o železniški nesreči v Romuniji je bilo ubitih 100 ljudi, ranjenih pa nad 300. Med ranjenci je tudi gotovo število častnikov in vojakov, ki so so vozili domov na božične počitnice.
Vatikan in ukrajinsko vprašanje
Delo ukrajinskih organizacij v tujini
Varšava, 26. dec. Pat: Apostolski nuncij v | bilo prvo dejanje polkovnika Milnika kot šef« i msgr. Cortez je 13. in 14. t. m. potoval po ukrajinske nacionalne organizacije, do jc vserr dni Galiciji. Eden izmed vzrokov tega poto- bivšim učencem Konovalea naročil, da zapusti
V
Pragi a
vzhodni Galiciji. Eden izmed vzrokov tega poto vanja zastopnika svete stolice, se zdi, jo bila želja, da prouči razpoloženje med Poljaki in Ukrajinci. Misija, ki jo je Vatikan odredil, da se prouče razprtije med sinovi iste cerkve, se zdi, da je poverjena zastopniku Vatikana na Poljskem in da bo to zares posredovalna misija. Neposredni rezultat tega potovanja je sprava med lvovskim nadškofom šeptickim in stanislavovskim škofom Pravnickim. Tudi upravna nesoglasja, ki so nastala med obema katoliškima cerkvenima dostojanstvenikoma, se bodo uredila z arbitražo, pri kateri sodeluje pet odvetnikov.
London, 26. decembra. Ilavas: Ukrajinski krogi s čedalje večjim zanimanjem spremljajo delo svojih organizacij v tujini. Po obisku polkovnika Milnika, ki vel ja za naslednika Konovalea na čelu nacionalne ukrajinske organizacije, v Londonu, Parizu in Berlinu, so ustanovili dva urada za ukrajinsko vprašanje: enega na Dunaju, predvsem za vprašanja vzhodne Galicije, Podkarpatske Rusije in Romunije, drugega pa v Rimu, ki se bo bavil sploh s političnimi in kulturnimi vprašanji. Zdi sc, da jc
ledu. Tudi Benetkam mraz in sneg ni sta prizanesla. V snegu nam nudi to lafinnskn mesto nenavadno sliko
šefa vsem
: ----- ----- ------------- v,,, .... ,.„pustc
ozemlje Podkarpatske Rusije, in da je obenem prepovedal vsako nasilno dejanje. Po drugi strani je pa nekdanji dom, imenovan »Dom Peti j uro ve vlade« v Berlinu, ki je prešel v roke nemških oblastev, po izgonu lastnikov doma, poljskih Židov, spet začel informacijsko službo za Ukrajinec, živeče v Nemčiji. V tem domu so sestavili vprašalne pole za popis Ukrajincev v rajhu in jih pred nekaj dnevi razdelili. Naposled so v Pragi vse ukrajinske banke ustanovile blok pod imenom »Sojus Ukrajinskov patriotov« (Zveza ukrajinskih domoljubov); njegov voditelj jc Frokopovič. To delovanje ni ostalo brez učinka na gibanje za zedinjenje, ki prihaja do izraza v poljski Ukrajini, odkar sc jc sestavila avtonomna vlada podkarpatske Rusije. Toda to gibanje jc na Poljskem mnogo živahnejše kot drugod.
Na sveti dan zjutraj je umrl v Šenčurju pri Kranju biseromašnik, gospod Blazij Grča, častni konzi-storialni svetnik in upokojeni župnik goriške nadško-fije, starosta slovenskih duhovnikov, star 93 let. Pogreb bo danes ob 10 dopoldne v Šenčurju. Naj v miru počiva. — Več bo o njem poročal jutrišnji »Slovcnec .
Božične počitnice so podaljšane
Kraljevska banska uprava razglaša, da so po brzojavno sporočenem odloku ministrstva prosvete božično počitnice odrejene na ras od 24. dccembra do vključno 9. januarja.
Romanski veleposlanik pri predsednika Lebrunu
Pariz, 26. dec. A A. Havas. Novi romunski veleposlanik v Parizu Tatarescu je izročil danes dopoldne svoje poverilnicc. Pri tej priliki je Tatarescu v svojem govoru poudaril neomajno prijateljstvo Romunije do Francije. To prijateljstvo — je poudaril Tatarescu —, ki izhaja iz duhovnih vezi, podkrepljenih s številnimi skupnimi žrtvami za zmago pravice, se je kazalo v vseh naporih naših dveh narodov, da se zagotovi mir. Romunija je vedno v redu in z delom izvajala politiko sporazuma z vsemi narodi, ki s svojimi silami pomagajo iniciativi, da se odstranijo stari prepiri tor organizira med narodi sodelovanje. V okviru te politike sodelovanja in složnosti, s katero bomo vztrajno in lojalno nadaljevali, bomo okrepili vezi, ki vežejo naši dve državi, in bomo, tako sem prepričan, mnogo prispevali za organizacijo miru, h kateremu težijo vsi narodi.
V svojem odgovoru je predsednik francosko republike Lebrun poudaril, kako pomembno je bilo, da se jo francosko poslaništvo v Bukarešti iu romunsko poslaništvo v Parizu spremenilo v veleposlaništvo. Pripomnil je, da je to dokaz, kako se obe državi prizadevata, da bi še bolj okrepili svoje prijateljske vezi. To prijateljstvo so je manifestiralo v gospodarskem sodelovanju in jo izraz skupnega ideala. V gospodarskem sodelovanju je čislo naravno francoska industrija našla ugodna tla za harmoničen razvoj. Sporazumi, ki so bili sklenjeni med obema državama, so samo izraz skupnih idealov po miru. Prav tako se Francija in Romunija v želji, da prispevata vsaka svoj delež k pomiritvi v mednarodnem svetu, zavedata solidarnosti vseh narodov in medsebojnih dolžnosti. Vežejo ju gotove dolžnosti, ki jih imata kol članici narodne skupnosti.
v
ofenziva v Španiji
Nacionalisti so zavzeli več mest
Burgos. 26. decembra. AA. (Havas.) >Radio-nationak objavlja, da je položaj nacionalističnih čet na katalonskem bojišču tale: Nacionalisti nadaljujejo s svojim prodiranjem v Kataloniji, posebno šo na severnem odseku. Poleg ostalih mest so zavzeli Garoso, Aspe in Almalra. Na južnem odseku so nacionalistične čete napredovala za 8 kilometrov kljub ogorčenim protinapadom republikanskih oddelkov. Po zavzetju Almatre so nacionalistične čete krenile v smeri Majalcc in Lar-gecana. Nacionalistično topništvo obstreljuje noti med Glanedcllo in Vclzo.
Valencija, 26. decembra. AA. (Havas.) Uradno poročilo republikanskega vrhovnega poveljstva pravi, da so republikansko čete odbile vse so-
vražno napade pri Trempi. Nn bojišču pri reki Se-gre so nacionalisti s pomočjo topništva in lelal ler tankov nadaljevali z napadi, vendar so Ii napadi zaradi dobre obrambe republikanskih postojank niso jiosrečili. Nasprotno, republikanske čelo so celo prešlo v protinapad. Sovražnik je zavzel Almatre. Sovražni napad med Alvorzo in Aspe jo bil odbit. Republikansko letalstvo je uspešno bombardiralo sovražne utrjeno postojanke
Snlamanca, 26. dec. AA. Štefani: Današnje poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi mod drugim, da so nacionalistično četo pri zadnje ofenzivi v Kataloniji zajelo 2.200 republikancev ler zaplenile veliko količine raznega voi-nega materiala.	b '
W ashington, 25. dec. Na sveti večer jo imel predsednik Združenih držav Roosevelt govor ob božičnem drevesu v parku Lafayelte prod Belo niso. V svojem govoru jc zlasti govoril o Idago-flatih miru in poudarjal, da so Združene države vedno delale z.a mir in da nikdar niso zahtevale ozemlja od drugih narodov. Roosevelt ie opozarjal na panameriško konferenco v Limi ki mnogo obeta. Dejal je, da bo prišel čas, ko bodo
»Del d t' M "j|,varilf dobre V0,J'P <»od ljudmi, »Delal, bomo, da preicnetno mržnjn in zavist iz
sen srM Sv°i Kovor jo zaključil, sklicujoč sc na svoto prisego, ki in je «e foliL-ntraf •
govor Roosevetta
lami za to, da sc bo čimprej približal dan, ko bodo ljudje po napovedi preroka Izaije »preko-vali svoje moče v pluge in svoja kopja v srpe.
Roosevelt bo zahteval od kongresa še 13.000 letai
\Vashinglon. 26. dec. Prozidont Roosevelt je končal svoj program obrambe Združenih držav od napadov iz zraka. Ta program bo predložil kongresu. Program vsebuje graditev 10.000 kop mh letal, 30011 pa vodnih. Program predvideva tudi pospešitev industrijske mobilizacije za pri-vojne itd.	1
Prekrasen letošnji božič
Ljubljana, 20. decembra.
Čeprav trdijo jezikoslovci, da časnikarji nekoliko pretiravajo v svojih poročilih in da preveč uporabljajo pretirane izraze, vendar sme naš poročevalec reči za letošnji božič, da je bil prekrasen. Malo megleno je bilo na dan pred božičem in na sveti dan sam, toda bila sta to dva lepa Ineva, bogata snega, dan sv. Štefana pa jo zable-del v kristalni sončni luči, da smo bili vsi kar veseli. Po letih, ko srno doživljali sveti večer in božične praznike z vlago ali s suhim vremenom, so bili to prvič resnični božični prazniki, kakor smo jih vajeni že iz šolskih sob, kakor so nam učitelji pripovedovali, da mora za božič pasti sneg. In tako se je zgodilo letos! V samem čistem srebru je blestel sneg, ki so ga bili smučarji veseli. Ogromno je bilo število izletnikov, ki so pohiteli iz Ljubljane v snežne poljane, v okolico, na Gorenjsko in na Dolenjsko pa tudi nn prelepa snežna polja nn Bloke, v Loško dolino, na Slivnico in drugam, kjer je prastara domovina smuškegn športa.
Tih in miren je bil božič v Ljubljani. Na sveti večer so množice vernikov šle v cerkve. Ni je bilo v Ljubljani cerkve, ki ne bi bila nabito polna.
Tri lepe božičnice
V prisrčnem razpoloženju, v katerem je Ljubljana sploh praznovala letošnji božič, so bile pri--ejene tudi tri lepe božičnice. O eni je že poročal redni »Slovenec*, namreč o tisti božičnici v cu-krarni za revne brezdomce. Druga božičnice je bila na 6veti večer v zavetišču zn onemogle v Japljevi ulici ob 4. popoldne. Udeležil se je je ined drugimi g. župnn dr. Adlešič z upraviteljem doma g. Lnngusom, več občinskimi svetniki ter raznimi odličniki. Občinskim varovancem in onemoglim so bila razdeljena primerna darila, gosp. župan pa je izrekel primerne čestitke slehernemu od občinskih varovancev.
Ob 3. popoldne je bila v Mestnem domu prisrčna božičnica za otroke prostovoljnih gasilcev. Zbrali so se prostovoljni gasilci prve ljubljanske čete, to je bivšega Prvega društva za prostovoljne gaslice za mesto Ljubljano, ined temi predsednik gasilske župe za mesto Ljubljano g. Pristovšek, ki je tudi poveljnik te gasilske čete, dalje predsednik čete g. Leopold Zupančič in načelnik mestnega gasilskega odbora, upravnik pošte g. Šalehnr, ki je zastopal mestnega župana dr. Adlešičn. Božičnice je začel g. Pristovšek, nato pa je imel lep govor g. Šalehar, nakar je bilo obdarovanih 70 otrok mestnih prostovoljnih gasilcev, in sicer z blagom in s slaščicami. Sredstva za lo božičnico je zbrala četa sama in so bili otroci prav hvaležni.
Razstava kanarčkov
Zelo lepo spremembo v mrzli zimi nam je pripravilo za božič Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk. Ko so ptički v prosti naravi molčali in iskali zavetja in pn tudi hrane v tistih napravah, ki jih je prav to društvo napravilo, so nam v dvorani ženskega učiteljišča ljubko prepevali kanarčki. Na sveti dan in na sv. Štefana dan jc to društvo pripravilo razstavo ptičkov kanarčkov, katere otvoritev je bila na sveti dan ob 10. dopoldne in ki so jo med drugimi počastili mestni župan dr. Adlešič, ravnatelj iu poslanec prof. Dolenec. ravnatelj mestne vrtnarije g. Lap in drugi. Ljubljanskega župana je toplo pozdravil tajnik društva g. Kelnnrič, ki jo naglašal ljubezen malega človeka do male ži-vnlice, zlasti pa za kanarčke in za male ptičke, ki varujejo naše vrtne nasade pred mrčesom, ter je
Napredovanja in spremembe v diplomatski službi
Belgrad. 26. decembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov so na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra napredovali: Branko Lazarevič, izredni poslanik in opolnomočeni minister 2-1 na kr. poslaništvu v Bruslju za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra I. skup. na kr. poslaništvu istotam; Ilija Plamenec, pisar 8. skup. na kr. poslaništvu v Ui-mu, zn tajnika 7. skup. istega poslaništva; dr. Mi-lenko Milič, pisar 8. skup. kr. slalnegn zastopstva pri Zvezi narodov v Ženevi za podkonzula 7. skupine kr generalnega konzulatn na Dunaju.
Belgrad. 26. decembrn. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazoni kr. namestnikov so bili na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra premeščeni Branislav Dimilrijevič, svetnik 4—11 v zunan jem ministrstvu za generalnega konzida iste skupine in stopnje na kr. konzulatu v Diisseldorfu; dr Vekoslnv Vršič, tajnik 5. skup. v zunanjem ministrstvu za konzula 5. skup. na kr. poslaništvu v Gradcu; dr. Ranko Niknčič, tajnik genernlnogn konzulata v Milanu; dr. Slavko Rnj-kovič, tajnik 5. skup. nn kr. poslaništvu v Parizu, za tajnika 5. skup. v zunanjem ministrstvu; Spa-hoje Vesnič, [>odkonzul 0. skup. nn kr. konzulatu v Carigradu, za tajnika 5. skup. nn kr. poslaništvu v Bruslju: Dragutin Nikolič. tajnik 6. skup. na kr. poslaništvu v Tirani, za tajnika O. skup. v zunanjem ministrstvu; Todor Nikolič. starešina pisarne 6. pol. skup. v zunanjem ministrstvu, zn sta-
prosil g. župana za naklonjenost društvu. Župan dr. Adlešič je imel nato lep govor, v katerem je poudarjal, da je stremljenje tega društva izraz lepe srčne kulture, ker skrbi ne samo za vzgojo kanarčkov, temveč tudi za ptičke v prosti naravi. Temu stremljenju se bo pridružila tudi mestna občina, ki bo v kratkem osnovala v Ljubljani, to je na ozemlju Tivolija in Rožnika, narodni park in kjer bodo zaščitene vse živali, zlasti pn drobne ptice pevke.
Letos je razstava kanarčkov doživela nenavadno lep uspeh Občinstvo je obiskalo razstavo v izredno lepem številu. Naši ljubitelji drobnih ptic pevk so z veseljem sprejeli celo nekaj višjih častnikov tukajšnje garnizije, ki so prav tako pokazali velik smisel za drobne ptice pevke. Prav tako je bilo presenetljivo, kako so skoraj vsi ljubljanski radijskih aparati prenašali v nedeljo popoldne žv rgolenje.
Uspehi malih ptic pevk so bili veliki. Nekateri ptički so dosegli kar 100 od zahtevanih točk.
V	skupini A, to je v skupini letos vzgojenih kanarčkov, so dosegli naslednji rejci uspehe: Štefan Gojznikar 330 točk in s tem prehodno darilo, to je srebrn lavorjev venec z zlatim kanarčkom ter zlato kolajno, Franc Omahen 318 točk in zlato kolajno. Alojz, Piskar 297 točk in malo zlato kolajno, Alojz Franchi 255 točk in veliko srebrno kolajno, Julij Jugov i č 252 točk in malo srebrno kolajno.
V	skupini B za starejše pevce pa so zmagali ptički Štefana Gojznikarja, ki je dosegel 327 točk in dobil veliko zlato medaljo, drugo mesto 60 dosegli ptički Franca Omahna s 321 točkami in dobili veliko srebrno kolajno, tretjo nagrado pa ptički Franca Bajca e 273 točkami in so dobili malo srebrno kolajno.
Poslaništvo v Bukarešti — veleposlaništvo
Belgrad, 20. dec. AA V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kr. nnmeslnikov povišnno poslaništvo kraljevine Jugoslavijo v Bukarešti na stopnjo veleposlaništva.
Osebne novice
Belgrad, 26. decembra. AA V imenu Nj. Vel. kralja ter z ukazom kr. namestnikov je na predlog pravosodnega ministra postavljen za prvega namestnika starešine v oddelku vrhovnega držav-negn tožilstva v Belgradu sodnik apelacijskega sodišča v Belgradu Milan Belič. Obenem ie novišnn od 3-1 v 2-11.
Napad na orožniško postajo
Belgrad, 26. dec. AA. 24. decembra okoli 23.30 je večja skupina kmetov, ki so bili precej razgreti od pijače ter so prišli iz, okolice v Marijo Bistrico k polnočnici, napadla s streljanjem, metanjem kanienjn ter e koli orožnike, ki so se tedaj mudili v svoji orožniški postaji. Ta skupina kmetov je pobila tudi vsa okna na lej zgradbi. Poveljnik orožniške posluje jih je v imenu zakona pozval, naj prenehajo z napadom in se raz-idejo. Napndalci pa ga niso hoteli poslušati, pač pa so se ob nedovoljenih vzklikih spet poslužili orožja, napadali dalji- orožniško postajo iu orožnike, ki so bili po predpisih -svoje službe primo-rani uporabiti orožje. Takoj za tem eo se napadalci razbežali. Pri tem spopadu je bil eden ubit, ranjenih pa pet. Od teh petih je pozneje eden tudi v bolnišnici umrl. Višji uradnik banske uprave ter višji orožniški častnik sta bila lakoj poslana na kraj napada, da ugotovita dejansko stanje.
lep sprejem ministra Snoja v Gornji Radgoni
Gor. Radgona, 26. decembra.
V soboto 24. decembra je s popoldanskim vlakom prispel v Gornjo Radgono novi slovenski minister g. Franc Snoj, ki je božične praznike preživel v krogu svoje družine. Ko je Gor. Radgona že v sredo ponoči po radiu zvedela, da je njen občan in narodni poslanec po najvišjem nalogu postavljen za ministra kraljeve vlade, je zavladalo splošno in spontano navdušenje in veselje. Trg Gor. Radgona se je odel v državne zastave in ni bilo hiše, ki ne bi sledila občini, ki je prva okrasila svoje poslopje e trobojnico. Pod vodstvom predsednika gornjeradgonskib občinskih podjetij trgovca g. Jožeta Ilrastelja se je začel trg z okolico vred pripravljati zn slovesen sprejem svojega velikegn domačina. Že jx>l ure pred prihodom vlaka so se začele v soboto zbirati in prihajati množice ljudstva. K sprejemu so prišli vsi zastopniki tukajšnjih uradov, vsi občinski odborniki s svojim županom g. Francem Šantlom nn čelu.
Kmalu je prispela na postajo močna četa slovenskih fantov v kroju. Ko je po prihodu vlaka izstopil g. minister iz svojega voza, ga je množica navdušeno pozdravila. V imenu gornjeradgonske občine je izrekel prvi pozdrave župan g. "šantl, v imenu JRZ predsednik g. Janez Lančič, v imenu trgovskih in gospodarskih krogov predsednik GOP g. Joža Hrastelj, v imenu Kmečke zveze g. Franc Husjak in v imenu slov. fantov g. Lasbaher. G. minister je bi) vidno presenečen zaradi takega sprejema in spontanega navdušenja. Zahvalil se je za pozdrave in čestitke ter je Gornjeradgončane zagotavljal, da bo tudi v bodoče posvečal pozornost gospodarskemu in narodnemu razvoju severnih obmejnih krajev in posebej Gornje Radgone. Tekom zadnjih let je postala Gor. Radgona središče narodnega gospodarstva in političnega dela. Gor. Radgona je postala prava olimejiin trdnjava, trdnjava dela in taka hoče tudi ostali.
Proslava 20 letnica J ugoslavije v Ameriki
Belgrad, 26. dec. AA. 20-lelniro zedinjenja so na zelo svečan način proslavili tudi v vseh važnejših središčih med našimi izseljenci v USA. Tako eo bile med drugimi tudi proslave v Pittsburgu, Newyorku, Clevelandu, Detroitu, Los Angelesu, Garjrju. Nevv Orleansu in po nekaterih manjših mestih. Proslave so bile zelo dobro obiskane. Na njih so manifestirali ljubezen in udanost naših izseljencev do kralja, kraljevskega doma, kneza namestnika in Jugoslavije. Proslave v Pittsburgu se je udeležil tudi kr. |K>slanik Konstantin Fotič. Bila je to veličastna manifestacija narodne zavednosti. Nn njej je bilo zbranih nad 2000 naših izseljencev. med njimi delegnti skoraj vseh tamkajšnjih organizacij. Proslavo je organiziral naš
častni konzul Kosta Unkovič, kot prvi govornik pa je bil zastopnik predsednika PittsburSke občine Cornelius. Ko je kr. poslanik Fotič govoril o zunanji politiki Jugoslavija in omenil izjavo predsednika vlade, ki jo je pred nedavnim dal v Novem Sadu, m mu navzočni priredili navdušene ovacije ter vzklikali kr. vladi. V Clevelandu, kjer je posebno močna slovenska kolonija, je proslava zedinjenja tudi izredno lepo uspela. Po zahvalni službi božji je imel katoliški duhovnik g. Jager v cerkvi navdušen domoljubni govor.
Trebn je poudariti, dn so vse manifestacije potekle spontano v največjem navdušenju zn kraljevino Jugoslavijo.
Ljubljana
Proti pričakovanju dosedaj ni bilo za praznike v Ljubljani nobenih večjih pomembnih dogodkov, kakor so običajne za praznike. Ni bilo ne požara in ne večjega vlomn. Bnti pa se je, dn bodo vlomi znani šele danes, ko se ljudje vrnejo 7. zimskih izletov nn svoja slnnovnnjn.
Davi se je pripetiln na prelazu na Šmartinski cesti na železniški progi huda nesrečn. 24 letni železniški ključavničar Henrik Mekinda, uslužben v kurilnici štev. 2 na gorenjskem kolodvoru in stanujoč na Rakeku 185, je imel delo na progi. V nedeljo pn ga je ob 8 zjutraj butnila lokomotiva. Pri padcu je dobil Mekinda hude poškodbe po vsem telesu, zlasti nn glavi in v trebuhu. Pretresli so se mu možgani. Prepeljan je bil v bolnišnico. Stnnje Mekinde je že brezupno. — Na cesti je pndln in si zlomila nogo zasebnicn Terezija Krnmnrjeva iz Verovškove ulice 19. — Na lep način so neki vinski bratci praznovali sveti večer v Rudniku. ' Popivali so vso noč. Uspeh tega popivanja je bil, da so proti peti uri zjutraj prepel jali v ljubl jansko bolnišnico 26 letnega. posestnikovega sina Rudolfa Eberln. ki je dobil v tepežu hud udarec nn usta.
šc vedno sc lahko prijavite v tečaj esperanta, rešino pisarne 6. pol. skup. na kr. poslaništvu | ki je vsnk torek v šahovski sobi pri Lovšinu, Gra-
v Rimu.
dišče 14. Prijavite se še danes. 27. t. m., ob 20.
por! po svetu
Alžir, 26. decembra, b. V Alžiru je igral češki SK Kladno : Racing Algirienne 3 : 1 (1 : 1). Domači klub Galin pa je igrnl z SK Karlsruhc 2 : 1. Drugi dan je v, finalni tekmi pred 12.000 gledalci zmagal SK Klndno nad Ga-ho s 7 : 0 (4 : 0). Plznska Viktoria je igrala v Luksenburgu proti tamkajšnjemu prvaku La Jeunesse 5 : 5. V Nemčiji sta igrala Rapid (Dunaj): policijski klub Chemnitz 6 : 5. Dnlje so igrali Fortuna : Vienna z 7 : I. Sportklub : Austria 4 : 3, Miinchen 1860 : Jnhn (Regensburg) 0), ISC (Siirth) : Bavern (Miinchen) 0).
2 (0
0 (0
Jugoslovani aretirani v Washingtonu
Belgrad, 26. decembra. AA. V Washingtonu so bili aretirani konec novembra t. 1. predsednik hrvatske bratske zajednice Ivan Butkovie, tajnik Anton Berkos ter blagajnik Vinko Buk. Aretirani so bili na znhtevo člana zajednice Antonu Bačiča ter v zvezi s poneverbo društvenega denarja. Ko so položili kavcijo, vsak po tisoč dolarjev, so jih izpustili, da se branijo iz svobode. Kakor pišejo tamkajšnji izseljeniški časopisi, se bo v kratkem začela sodnijsku razprava proti glavnemu uredniku glasila hrvatsko delavske zajednice Milanu Petraku, ki je znan po svojih zvezah z raznimi protidržav-niini elementi, ter vel ja za glavnega inspirator-jn in pisca elnnkov, nnpisnnih v protijiig-oslo-vanskem duhu.
Vremensko poročilo
Zemun, 26. decembrn. AA. Vremensko poročilo letalske službe. Mrzli val je zajel vso Jugoslavijo. Na jugovzhodni polovici države oblačno in sneži, na znhodu. posebno v Sloveniji, pa se je začelo jusniti. V Primorju močna burja. Povsod v notranjosti države mraz. Najmanjša temperatura je bila v Plevlju —17, Ljubljana —4, v Zagrebu —17, v Banjuluki —5, v Splitu +2, v Snrujevu —15, v Skoplju 0, v Bitoljn +1, v Dubrovniku 6, v Erceg-novem 9.
Vrmenska napoved za 27. december: Močan mraz, nekoliko vetra, posebno v okolici Belgrada V zahodnih in severnih krajih se bo zjasnilo, v sredini države in na vzhodu pa bo še dalje prevladovalo oblačno vreme, ter bo ponekod še snežilo. Mraz se bo še bolj stopnjeval po vsej državi.
Uradne številke o volitvah v Sloveniji
Belgrad, 26. dec. m. Kot smo že poročali, je glavni volivni odbor pregledal volivne rezultate obeh slovenskih volivnih okrožij ter je ugotovil, da je bilo pri državnozborskih volitvah oddanih v Sloveniji vseh glasov 216.610. Od tega števila je glasovalo za listo dr. Stojadinoviča 170.257 volivcev, za Ljotičevo listo 1127, za dr. Mačka pa 45.226 volivcev.
Črne koze v šanghaju
Sangliaj, 26. decembra. AA. Bolezen črnih koz se je razpasla v veliki meri v Šanghaju. Samo v mednarodni koncesiji je bilo zadnje dni zabeleženih 100 primerov te bolezni. Med obolelimi je tudi ravnatelj »United Pressa;: za Daljni vzhod gospod Moriš.
Mariborski drobiž
Smrt je kosila med božičnimi prazniki ter je ugrabila nekatere znane Mariborčane. Na Pobreski cesti 15 je umrl ključavničarski mojster in hišni posestnik Ivan Širak, star 77 let. Bil je ugleden mariborski obrtnik, svoj čas tudi občinski svetnik ter je v znak žalovanja" razobesila mestna občina na mestnem magistratu črno zastavo. — Na Koroški cesti 18 je umrla ena najstarejših Mariborčank, gospa Barbara Štruckl, vdova po poštnem nad-oficijalu. Dosegla je starost 91 let. — Na Vojaš-niškem trgu je ugrabila smrt 60 letnega upokojenega narednika vojaške godbe Viktorja Kovačiča. Naj počivajo v miru!
Vlom v boiivni noči. Na sveti večer je bil izvršen drzen vlom v stanovanje v dr. Ipavčevem sanatoriju v Tomšičevem drevoredu. Vlomilec je odnesel 300 din v gotovini, 10.000 din vredno težko starinsko zlato zapestnico in zlate uhane. — Drugi vlom je bil izvršen v stanovanje v Kersnikovi ulici. Vlomilec je odmontiral s treh koles električno rnzsvetljavo, diname in svetilke. Tudi na Pobrežju na pokopališču se je pojavil tat ter je odnesel z groba staršev pleskarskega mojstra Romana Ver-glesa dve pokromani svetilki, vredni 600 din.
Nesreča ni počivala niti, med prazniki. V Vetrinjski ulici se je ponesrečil na ledenih tleh 50 letni železničar Franc Sterger. Zlomil 6i je pri padcu nogo. — V Kamnici se je ponesrečila 48-lelnn trgovčeva soproga Lucija Šrok, ki si je pri padcu na ledenih tleh zlomila desno nogo.
Izredni občni zbor mariborskih upokojencev je bil danes dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je bilo zopet že tolikokrat prerešetano vprašanje združitve mariborskega Društva državnih in samoupravnih upokojencev z ljubljansko podobno organizacijo v enotno društvo, ki bi obsegalo vso banovino. Na današnjem izrednem zboru je bilo zbranih okrog 120 članov. Vprašanje združitve pa se danes sploh ni obravnavalo, ker bi o tem lahko sklepal le redni občni zbor. Oni, ki so zahtevali združitev, so ostali v manjšini ter so občni zbor zapustili. Društvo šteje 1987 članov ter ima znaten posmrtninski sklad. Med večino članstva ni razpoloženja za združitev
Mt\ii na mrtvaškem odru
Nenavaden dogodek pri Belovarju
Pero Brkovič. posestnik v Veliki Peratoviri pri Belovaru, je bil star in življenja truden. Letos poleti se je še nekam držal pri zdravju, jeseni pa gn je priklenilo nn posteljo. Ležal je na postelji in se jedva premikal Domačini pa so vendar upali, dn bo, kakor že tolikokrnt, tudi to pot premagal bolezen. Toda pred nekaj dnevi je Pero
Kare! čapek umrl
Na Češkem je lik pred božičem umrl Karel Čapek, sloviti češki pisatelj. Karlu Čapku se je posrečilo, da jc utrl pot češki literaturi v svetovno javnost in je bil morda prvi češki pisatelj, katerega dela so bila prevedena v vse pomembne svetovne jezike in katerega dramatska dela so bila tudi uprizorjena na pomembnih svetovnih odrih. Slovenci smo se seznanili s Karlom Čapkom že pred dobrimi petnajstimi leti, ko jc bila na našem odru uprizorjena njegova drama »R. U. R.,< To je fantastična drama o koncil človeškega žilia ter o nastopu novih bitij, lako zvanih robotov, ki zavzamejo svet. Kakor po vsem svetu, jc drama tudi pri nas učinkovala z neobičajno prepriče-valnostjo. Ime »robot« pa je odtlej postalo mednarodni simbol za umetne izdelan stroj, ki naj sliči človeku. Čeprav Čapek negira v nekaterih svojih literarnih delih religiozno stran človeškega doživljanja, vendar se že v lem delu, ki jc eno njegovih prvih, kaže njegova topla čustvena stran, ki jc v hudi opreki z njegovim ostrim razumom
Ne bom navajal tukaj njegovih številnih del, zakaj Čapek.je bil zelo plodovil pisatelj, esejist in feljtonist. Utegnil je komentirali skorai sleherno doživetje, pa naj bi bilo to na političnem, kulturnem ali celo na gospodarskem polju. Sam pa ie v svojem srcu, kar je nekoč tudi zapisal, obžaloval, da se je preveč raz-glcdal po širokem svetu, ker jc stremel za svetovno slavo, namesto da bi se ožje navezal na domačo zemljo
•___.	5*viri Krvlis® M«nel nrpd svptnm.
in i ifpjufli uuiiiu.iii u.'-" ih * - - ---
Čapek jc doživljal tragedijo pisatelja malega naroda in ni mu bilo prihranjeno to, kakor njegovemu velikemu vzorniku Masarvku, da bi umrl pred kata-strolo lastnega naroda.
Karel Čapek jc bi! v našem času eden najbolj duhovitih pisateljev F.vrope Šc pred kratkim smo strmeli nad Izvirno zamislijo, ki jo je razvil v svoji drami -Bela bolezen«, ki je bila uprizorjena v slovenski drami v Ljubljani. Občinstvo, ki bere samo slovensko, pozna Čapka morda ludi iz njegovih »Pogovorov z Masarvkom«, ki pa so na žalost prevedeni v prav slabem jeziku in j:h bo treba še enkrat prevesti. Del našega občinstva pozija Čapka tudi po knjigi »Krakatil«, ki je izšla v slovenskem prevodu.
Svetovno literaturo čitajoče občinstvo pa pozna Čapka tudi po njegovih neštetih novelah 'n feljtonih, pa tudi po esejih. Njegova knjiga »Iz. enega žepa v drugi« jc doživela tak uspeh, kakor zlepa nc nobena knjiga detektivskih zgodb. Visoko izobraženi in kulti-virani Čapek je znal ustvariti iz detektivske zgodbe umetnino ter je s tem zasenčil vse pripovedovalce detektivskih zgodb, kar priznavajo tudi mojstri detektivskih zgodb velikih narodov, tako Francozov, Angležev in Amerikanccv.
Čapek ie reformiral ludi pravljico. Ljubeznivo pripoveduje o roparjih, o milničarjili, o poštarjih, o palčkih, vendar pa se zdi, da so te pravljice bolj namenjene odrastlim kakor malčkom, zakaj Čapek je bil preveč intelektualec knkor dobrodušnež, in imajo njegove stvari dosti ironije, ki seveda mlad'ni ne ugaja. Prav tako je zaslovel s socialnimi romani, na primer s »Hordubalnm«, ki ni nisan tnnlo. temveč ostro in iro-
nično. Ostra ironija n satira na sodobni imperializem velesil prevevata ludi njegovo morda največje delo, to je »Vojska z močeradi«, ki opisuje neverjetno zgodbo o boju človeštva z inteligentnimi živalmi, ki so se naenkrat pojavile v svetu.
Karel Čapek se je izkazal tudi kot izvrsten poznavalec živalskega življenja. Ze v svojih tako zvanih »pravljicah«, ki pa niso zgolj pravljice, temveč bolj satire, je pokazal smisel za živalsko življenje. Njegov opis psičke Dašenke pa jc skoraj klasičen in ga zlepa ne bodo prekosili še celo pisatelji naravoslovci.
Karel Čapek se je rodil 9. januarja 1890 v Malih Svatonovicah. Njegov oče je bil zdravnik. Čapek je dovršil gimnazijo v Pragi, kje je dosegel tudi filozofski doktorat. Pozneje je študira! v Berlinu in Parizu. Znal je več jezikov, po poklicu pa je bil urednik »Li-dovih Noviny« v Brnu. Po prevratu je postal najožji prijatelj in tako rekoč zapisnikar Masaryka, katerega ideje in misli je literarno obdelal Pričel je najprej s gami novel, kakor »Liberčev vrt« in »Sijoče globine« itd., s čimer se je literarno uveljavil. Pred leti je bil predlagan zaradi svojega literarnega dela celo za Nobelovo literarno nagrado, toda spričo rezerviran osti skandinavskega kulturnega sveta do slovanskih lite-ratov je bil odklonjen.
Dela Karla Čapka v slovenščino niso popolnoma prevedena, pač pa po naših dnevnikih opažamo mnogo prevodov njegovih del in feljtonov Neposredno ie oplodil Karel Čapek tudi naše kulturno življenje.
Dobremu Čehu, demoliubu in ostremu razumniku bomo Slovenci ohranili ?e mnogo toplejši spomin kakor drugim češkim umetnikom!	Ciril Kočevar.
je zaprl oči in postal čez
izdihnil. Čisto mirno nekaj časa hladen.
Domači so ga položili na mrtvaški oder 111 pričeli pripravljati vse potrebno za dostojen pogreb, kajti Pero Brkovič je bil ugleden človek v vasi. Ko je nastopila noč, se je zbralo ob mrtvaškem odru precej vasovalcev, ki so prišli tolažit domače ni svojo žejo. Po navadi v tamkajšnjih krajih so ženske na glas jokale, moški pn so polagoma pili, da no bi bili preveč znspnni.
Tako je minil dober del noči. Bilo je že proti jutru, ko je nekje na vasi zapel petelin. Njemu so se odzvali jutranji pevci na vseh koncih. V tem trenutku se je Pero na svoji mrtvaški postelji pričel premikati. Odprl je oči in pogledal začudeno okrog sebe. Vasovalcem je zastal dih, tako so se prestrašili.
»Gospodi poiniluj!« je vzkliknil nekdo in ja-drno pobegnil iz sobe. Njegov zgled so posnemali vsi drugi razen dveh, ki sta počakala nadaljnjih presenečenj. Pero se je nekoliko dvignil in se priče! tiho smehljati. Pričel je nekaj nerazumljivega godrnjati. Potem pa je vstal z odra.
»Pero. od mrtvih si vstal,« mu je zaklical eden od dvojice, ki sta ostula v sobi.
»Nisem bil mrtev. Varate se. Samo v grlu me je nekaj stisnilo, dn nisem mogel več dihati.<
Dolgo je moral Pero prepričevati vasovalce, ki so se polaconia previdno vračali v sobo, da nI hil mrtev, oziroma dn je zdnj živ. Nazadnje je sedel med nje in pričel 7. njimi popivati. Šele potem so verjeli, da je res živ.
V nekaj minutnh se je novica o čudnem dogodku razneslo po vsej vasi. Hiša se je kmalu napolnila 7 vaščani. ki se niso dali mnogo prositi, da ne bi proslavili tega dogodkn z rujno kapljico.
Primorske vesti
Nova postava o zakonu v Italiji
Kakor smo že poročali, je izšla v Italiji nova postava o sklepanju zakonov. Po tej postavi je zakon med italijanskim državljanom arijskega plemena in med osebo, ki pripada drugemu plemenu, prepovedan. Zakon, sklenjen v nasprotju le poetave, jo neveljaven. Za zakon med italijanskim državljanom in med osebo tuje narodnosti je potrebno predhodno dovoljenje notranjega ministra. Kdor bo prekršil to postavo, bo kaznovan 7, zaporom do treh mesecev in z denarno globo do 10.000 lir. Brez ozira na gornjo prepoved ne smejo sklepati zakona z osebami tuje narodnosti uslužbenci državno civilne in vojne uprave, dalje uslužbenci organizacij narodne fašislične stranke in organizacij, tri jih stranka nadzoruje, uslužbenci pokrajinskih uprav, občin, poldržavnih organizacij in sindikalnih zvez. Kdor bo prekršil to postavo, bo izgubil službo in položaj. Italijani, ki niso italijanski državljani, se ne smatrajo za tujce.
*
Umrl je v Kairu v starosti 32 let Mario Cerne. Rojen je bil na Gradišču nad PrvaČino. Bil je veren katoličan in zvest svojemu narodu. Služboval je več let v kolegiju sv. Jožefa in so mu bratje preskrbeli prav lep pogreb. Rojaki so mu položili na krsto lep venec in se v velikem številu udeležili pogreba. Pokojni je bil šele tri leta poročen. Naj mu sveti večna luč! Njegovi mladi ženi v Kairu in njegovim domačim v domovini naše iskreno sožaljel
Umrla je v Slavonskem Brodu gospa Martina Brajkovič, doma iz Trviža.
Smrtna uesreča. 30 letni kolar Teodor Brajko iz Dan pri Novem gradu v Istri je prišel v Trst po opravkih. Ko je šel čez ulico, se je nenadoma znašel pred vozom, v katerega sta bila vprežena dva konja. Nesrečnega Brajka sta konja podrla na tla, tako da je z veliko silo priletel ob rob pločnika in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl.
Hujša avtomobilska nesreča sc jc zgodila pri Šlorjah. 29 letni Albert Poklaj je šofiral čisto nov avtomobil, v katerem je sedel podporočnik Gino Gradenigo iz Firence, šofer je vozil s precejšnjo brzino po asfaltirani cesti proti Postojni. Blizu Štorij se je nenadoma pojavila na cesti krava. Šofer je hitro zavil, da bi se ji izognil. Zaradi velike brzine pa je avtomobil odletel v zid in se popolnoma razbil. Šofer si je zlomil levo roko, podporočnik pa je bil hujše ranjen po vsem telesu.
Senator Pitacco o tržaškem vseučilišču. V zasedanju italijanskega senata se je bivši tržaški župan in sedanji senator zahvalil vladi in Musso-If ni ju za vseučilišče, ki ga je dobil v letošn jem letu Trst. V svojem dolgem govoru je naštet vse zahteve za italijansko univerzo v Trstu, ki so jo zahtevali Italijani še pod bivšo Avstrijo.
V	prepad je padel. 8 letni Josip Žerjal iz Bor-šta pri Trstu je odgnal ovce na pašo. Dve mladi ovci pa je imel privezani na vrvici, da se ne bi preveč oddaljili od drugih ovc. To ga je veljalo skoraj življenje. Ovčici sta vlekli dečka tja, kjer je bilo_ največ trave in to je bilo ob robu prepada. Od dežja je bila zemlja zrahljana in spolzka. Fantu je spodrsnilo in je zdrknil v prepad z ovčkama vred. Kmetje na drugi strani prepada so videli nesrečo in kako se je deček v zadnjem obupnem naporu oprijemal za vrvico in tako potegnil še ovčici za seboj. Hitro so obvestili karabinerje, ki so poklicali reševalno postajo. Reševalci so se po vrvi spustili v prepad, kjer so našli dečka nezavestnega. ovčici pa sta hili mrtvi. Dečka so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer pa imajo zdravniki le malo upanja, da bi ga ohranili pri življenju.
Nesreče. V Pori Saidu se je ranil na parniku Andrej Valčič iz Pulja, star 28 let. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. — Pri delu se je hudo ranil na nogi 35 letni delavec Alojzij Žagar iz Trsta. — Roza Oblat iz Rocola je padla s kolesa in se budo poškodovala po obrazu ter si zlomila desno roko.
V	Gorici so umrli: 3mesečni Rudolf Nardin. 77 letna Marušič Luci ja, 54 letna Cebron Ivana, 86 letni Ivan Klavčif, 4 mesečna Malič Marija, 63-letna Antonija Groholska, 31 letna Lasič Ana, 44-letna Gorjanc Josipi na, 50 letni Franc Kralj.
Sneg je zapadel po vsej goriški pokrajini. Goriški podeštat je izdal prebivalstvu potrebne ukrepe zastran odmetavanja snega s pločnikov.
Tujo valuto so tihotapili. V Genovi so nii-o dili Angleža Juri ja de Lengerke, rojenega v Trstu,
iu večjo skupino trgovcev, med njimi tudi nekaj Židov, ki so tihotapili tujo valuto v Italijo, na skupno kazen 2,600.000 lir iu na 300.000 lir taks.
Z okna jo padla na cesto 32 letna Emilija ttkerlevaj iz Trsta. Poškodovala sc je tako hudo, da se bori s smrtjo.
12 milijonov lir v onom letu za nove šole v Trstu. >Piccolo» piše, da jo v Trstu žo kar preveč šol. bolsko vprašanje jo v zadnjih letih zavzelo visoke postavke v mestnem proračunu. Tako so sedaj vse srednje in nižje šole v higienskem pogledu res na višku. Za nove šole, razna popravila in obnovitve je bilo v letu 1937 Izdanih 12 milijonov lir. Zgrajene so bite: nova gimnazija Dante Alighieri« na prostoru nekdanje Ober-dankove vojašnice, nove šole pri sv. Alojziju, na Vrdeli in v Skednju. Povečana so bila šolska poslopja na Proseku, na Opčinah in v Rojanu.
Trst dobi električno avtomatičen vodič. V Trstu poslavljajo posebne avtomatične postajice, ki bodo služile kot vodič po mestu. Vsaka posta-jica bo urejena tako, dn lio na veliki ploskvi zarisan tloris Trsta, ki bo imel na važnejših mestih vdelane majhne žarnice. Na pritisk na gumb, ki naj bi nam dal potrebna navodila, se bo vžgala na tlorisu mesta mala žarnica, istočasno pa se bo posvetilo MiiU,nn omarica, v kateri se bo po-
Ali so pljučne bolezni ozdravlfivc?
t o nad vso važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, Katarju, na ptjutth, zastarelem kaliju, »služenju, dolgotrajni hrlpavoiti In hripl, pa doslej niso našli zdravila Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresu gospoda Ir. med. Guttmannii Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Uin 2'-) s točnim naslovom nu:
PUHLMANN A tO.. OCRLIIM 019, Huagclstrasse 25 25-a
'lelas 011 nilnUtrstv.i . n uaiii,' ooiltik' .imlenu oddtilemi' s
kazal |>oscben napis, iz katerega bodo razvidni vsi potrebni podatki, kako pridemo do zaželje-nega kraja in kaj je vse v njegovi okolici zanimivega. Podobne naprave imajo doslej posebno v Nemčiji. Aparat bo na pritisk na gumb pokazal n. pr. odhod parnikov, letal, muzeje, urade, hotele itd. Tržaški aparat bo imel 1800 žarnic. Dela pri tej napravi opravljajo nemški inženirji.
Židjo se maščujejo. Kakor znano je bilo tudi iz Italije izgnanih mnogo Židov. Sedaj jioročajo razni gospodarski listi, da bodo odslej Žid je jio-šiljali svoje blago čez Sušak in no več čez Trst. Gre tu zlasti za promet med Palestino in vzhodno ler zapadno Evropo, ki je doslej vsega obvladala tržaška parojdovna družba Lloyd Triestino, ki ima 72 velikih ladij in ie po velikosti druga v Italiji.
41' ud 12 XII lil. ti
Koroške novice
Poilruveljski most sc ho vendar gradil. Novi
koroški deželni glavar minister Klausner je končnoveljavno obljubil, da sc bo podraveljski most pričel graditi spomladi prihodnjega leta. Podravlje so odrezane od krajev onstran Drave. Kdor hoče priti na ono stran Drave, mora napraviti ovinek preko Beljaka. Sliši so tudi, da bodo dobili Podravoljčani tudi novo cesto od Lipe do mosta in naprej do Baškega jezera. Cesta bo tekla tik župnišča sv. Nikolaja ob Dravi.
Vprašanje boroveljskega vodovoda. Borovelj-ski vodovod je bil zgrajen v letih 1905—1906. Zgrajen ob tako zvanem Ribjakovem vrelcu. Vendar so je pa čez nekaj let pokazalo, da vrelec ni zadosti močan in da ob času velike poletne vročine zmanjka vode. Po vojni je imela boro-vejska občina večkrat namen, vodovod povečati, toda zaradi denarnih težkoč je ostalo samo pri rtačrlih. Po prevratu pa se je delo z vso resnostjo pričelo. Dunajski bakteriološki zavod je podal poročilo, v katerem odsvetuje gradnjo vodovoda na Kobili, češ da voda kemično ni čista. Delo je že precej napredovalo — pet vrelcev je že združenih v en vod — in kakor hitro bo vreme spet dopustilo, se bo delo nadaljevalo. Novi vod bo šel mimo kolodvora, kjer se bo spojil s starimi cevmi.
Smrtna kosa med koroškimi Slovenci. V Sa-možni vasi pri Skocijanu je umrl daleč naokrog znani Erjavčev oče. Na zadnji poti ga je spremila ogromna množica ljudi. — V Ponikvah pri Libučah pa so pokopali Špenglovega očeta. Udaril ga je konj s tako silo, da je zaradi notranjih poškodb nastopila smrt. — Nn Gori pri Ribnici je zatisnil trudne oči 85 letni Petrovčev oče. Rajni je bil zdrava slovenska grča, čislal je slovensko člivo in je svoja dva sinova vzgojil v prava narodna korenjaka. Mlajši sin Tevžej je ugleden mlinar in predsednik iiodiške »Zvezde«. Pogreba Petrovčevega očeta se je udeležila velika množica ljudi. Pogrebne obrede jo opravil svetnik Malgaj, ki je nad odprtim grobom spregovoril tople poslovilne besede v spomin rajnega. — V Rožeku so zadnjikrat zazvonili zvonovi posestniku Jožefu Pavlu, po domače Rutarju. Nenadno je zbolel z.a pljučnico in tudi zdravniška pomoč mu ni mogla več rešiti mladega življenja. Na smrtni postelji se je poročil in tako preskrbel svoji zapuščini mladega gospodarja. Umrl je z Bogom in ljudmi spravljen. Na zadnji poti ga je poleg ogromne množice ljudstva, ki jo mladega posestnika zelo čislalo, spremljalo tudi gasilno društvo, domači pevci pa so mu zapeli žalo-stinke. Pogrebne molitve je ob asistenci opravil dekan Schenk. Pokojnik jo bil vnet podpornik slovenskih organizacij. — Vsem rajnim naj sveti večna luč, žalujočim ostalim pa našo iskreno sožalje!
V Skocijanu je bil preteklo nedeljo slovesno instaliran novi župnik Jožef Koglek. Novi župnik stopa na svoje mesto kot naslednik nepozabnega škocijanskega župnika in voditelja koroških Slo-
vencev Vinka Poljanca. Novemu škocijanskemu dušnemu pastirju želimo pri njegovem odgovornem in težkem delu obilo božjega blagoslova!
V Šolah sta se poročila občinski tajnik Alojz Cebulj z organistinjo Katarino Magek. Že od nekdaj je bilo v Selah združeno mesto občinskega tajnika z organistom. Cebulj pa se sicer dobro razume na poslovne zadeve, toda na orglah se pa še ni poskusil. S to poroko pa bo tako rekoč spet združeno mesto občinskega tajnika in orga-nista, če že ne v eni osebi, pa vsaj v eni družini. Novoporočenccma iskreno čestitamo!
Tržno ceno v Celovcu. Domača koruza za krmljenje se prodaja po 20 mark za metrski stol franko oddajna postaja. Voli se prodajajo po 57 do 67, kravo 60 do 75, krave za klanje 40 do 67, prašiči 1.15 do 1.30, plemenski I do 1.30 za kilogram žive teže. Najvišje cene za krompir pri dostavi na stanovanje se naslednje: beli, rdeči in modri krompir 8, rumeni 9, Juliperle 10, Kip-fler 12 pfenigov za kilogram. Rž in pšenica sta se s I. decembrom podražili za 20 pfenigov pri 100 kg.
Zimske novice iz Kranjske gore
Za letošnji božič je preskrbela Kranjska go ra svojim zimskim gostom lejio iznenadenje. Vsi je debelo zamedeuo s čisto sipko snežno odeji nad 70 cm. Pa tu debelina snega šo ni nič nemi vadnega za Kranjsko goro. Novo in knr utegni šo posebno razveseliti zimsko športnike jo, dn s' beli nad kranjskogorskim smučarskim vežbali Sceni nov raj za smučarje, široko od[>rtu 30 hekta rov razsežna bela lisa letos nanovo prirejenega velikega vzornega smuškega terišča na podankili Vitranen (1630 m) tik jx>leg Kranjske gore, ki ga je priredila kranjskogorska občina s j)od|>oro Ink Tujsko-prometnega društva in kr. banske uprave.
To novo torišče omogoča neovirano užitka polno smuko stotinam smučarjev od višine 810 m (Kranjska gora) pa tja gori čez Dolenčev in Budinekov Rut do višine 1300 m nn osojni severni strani Vitranca, kar bo omogočalo sedaj Kranjski gori stalno dobro sezono najmanj do konca meseca marca.
Smučarsko rajanje na torišču se je že pričelo. Olvorjena je smučarska šola |>od strosovnim vodstvom od JZSS priznanih smučarskih učiteljev (Zore Zdravko) in izvežbanih pripravnikov, ki so za vežbanje in izlete gostom na razpolago. Prijave v smuške tečaje in pojasnila daje Tujsko-promet-no društvo v občinski pisarni.
Snežne razmere 26. decembra
Kranjska jfora 09, barometer se dviga, 70 pršiča, sankališčo in drsališče uporabno.
Bled 07, Iu in tam oblačno, 62 cm pršiča.
Pokljuka 013, sončno, 75 cm pršiča.
Bohinj. Sv. Janez, 04, 10 cm pršiča na 60 cm podlage.
Bohinj. Zlatorog, 06, tu in tam oblačno, 20 cm pršiča na 75 cm podlage.
Komna 014, drobno mede, 10 cm pršiča na 90 cm jiodlage.
Sodražica 06, sončno, 43 cm pršiča.
Gorjuše 06, oblačno, 65 cm pršiča.
Maribor med božičnimi prazniki
Letos smo liožičevali v Mariboru tako, kakor si vedno želimo in kakor smo si božič predstavljali v starih, dobrih časih: mirni so bili božični prazniki in zbrani in narava jim je dala prelep okvr z mehko, belo snežno odejo. Mariborčani so so držali starih, lepih tradicij ter so večinoma ostali za praznike doma; vendar je zlasti mladina v velikem številu pohitela v snežno naravo na Pohorje, kjer je preživela oba praznika pri smučanju. Mesto je bilo na oba praznika živahno, da je bilo jKHlobno mravljišču. Tudi lokali, gledališče in kina so bila obiskana. Posebno živahno je bilo snoči in nocoj zvečer v gledališču, kjer so je upri-zarljala vesela slovenska noviteta opereta »Vse za šalo«, ki je razvnela gledalce, kakor redkoka-tero podobno delo. Tudi verskih dolžnosti Mariborčani letos niso zanemarili. Polnočnice so hilo v vseh svetiščih zelo dobro ohiskane. Na božični dan pa so bila svetišča pri dopoldanskih službah božjih tako napolnjena, da so pri mnogih ljudje stali tudi izven cerkve, ker v notranjosti ni bilo dovolj^ prostora. Saj gredo na tak praznik, kakor je božični, k maši celo tisti, ki drugače redko vidijo cerkev od znotraj. Tudi pokojnikov so se letos za praznike Mariborčani sjiomnili. Pokopališča na Pobrežju so bila razsvetljena s svečami, kakor na Vseh svetih zvečer. Skoraj ni bilo groha. na katerem bi ne brlela luč, na mnogih so bile Izstavljene smrečice s svečkami.
Prav tako so se letos Mariborčani lepo oddolžili svojim revnim someščanom ter so jim priredili lepe božičnice. Prva jim je dala najlepši zgled mestna občina, ki je za božične praznike obdarovala vse svoje reveže z drvami in premogom. Delavcem, ki so zaposleni pri Pomožni akciji, jc
Najiepil pevski in Ijubavni par: simfoniji romantike in lj
KINO MATICA 21-94
JEANETTE MAC D O N AL D in NELSON E D D V v velikem Slagerju sezone,
-p-, PESEM O ZLATEM ZAPADU
Zaradi ogromne dolžine filma so predstave ob 16, 19 iu 21.15 uri!
priredila lejio hožičnico, na kaetri so bili vsi delavci — 178 jio Številu — obdarovani vsak s parom čevljev in vsak jo dobil po številu družine primeren znesek od 40—100 din na roko. Tudi mestni ubožci, ki preživljajo večer življenja v oskrbnišnici ali jih vzdržuje občina v hiralnici izven Maribora, so dobili za praznike primerno hožičnico. Veliko delo je izvršila za praznike Ka-ritativna zveza, potem Vincencijeva konferenca, posebno pa so se letos zopet izkazala mariborska dekleta iz DKA, ki so že nekaj dni pred prazniki obiskovala najrevnejše med revnimi, zlasti družine v njihovih stanovanjih ter so jim prinašala razne dobrote in darila za praznike. Podjiorno društvo jo razdelilo s jiomočjo mestno občine med revno šolsko deco na stotino komadov obleke, čevljev, perila: v Mestnem mladinskem domu je občina jiriredila hožičnico za tisto revno deco, ki jiohaja v dnevno zavetišče. I,ejx> so se oddolžili ietos tudi mariborski industrialci svojim delavcem. Posebno so se izkazale tekstilne tovarne. Delavstvo je dobilo darove v blagu in denarju, pri Jugotekstilu je dobil vsak delavec povrh še kilogram šunke in celo polico. Veliko je bilo storjenih v Mariboru za te praznike dobrih del usmiljenja. Danes, na Štefanovo, je presenetilo Mari-horčano lepo sončno zimsko vreme. Sneg je bil zamrznjen, pa so se žo dopoldne jiojavili na cestah smučarji, popoldne pa so smučišča za Tremi Ribniki in j>od Pohorjem oživela, kakor mravljišča.
16 letni deček rešil svojo mater iz valov
Iz Zenice v Bosni poročajo: 36letna delav-čeva žena Jovanka Bencun je skočila v reko Rosno v samomorilnem namenu. Njen 16 letni sin, ki se jo»v tem času slučajno mudil na bregu reke, jo skočil za materjo v mrzlo reko in jo v zadnjem hipu jiotegnil iz vode. Jovanko so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer upajo, da ji bodo mogli rešiti življenje. Za svoj obupni korak sc je odločila zaradi hudih gmotnih in družinskih razmer.

Fotoamater
Umski posnetki
Ko leže na zemljo bela snežna odeja in pričara sonce iz modrikastih belin snega in nežnih, komaj dahnjenih senc ves predrugačen obraz našega okolja, se ponujajo foloamaterju od vseh strani najlepši posnetki. Zima je namreč že sama velik umetnik. Neštete podrobnosti, ki v vseh drugih letnih časih motijo enotnost slike in ustvarjajo nemir, pokrije z belini snegom ter izoblikuje pokrajino v mirne široke ploskve, ki jih jioživlja čudovita lepa igra mehke zimske svetlobe in prozornih, modrikastih senc. Bogastvo živih jesenskih barv nadomesti zima s tistimi barvami, za katere je fotografsko tvorivo najbolj občutljivo: z belo in modro barvo, ki v zimski pokrajini prevladuje. Vse to ustvarja najugodnejše pogoje za snemanje. Čeprav so sončni žarki šibkejši kakor v poletju, vendar niso potrebne daljše osvetlitve, kajti bela snežna odeja ne absorbira toliko svetlobnih žarkov, kakor temno zelena pokrajina, temveč jih v veliki množini reflektira.
Mehke sence omogočajo učinkovite protisvet-lobne posnetke. Navzlic temu ne sinemo jiozabili pravila, da moramo ludi pri zimskih posnetkih odmeriti osvetlitev z ozirom na sence, čeprav niso tako globoke kakor v poletju, in mehko razvijati, kadar snemamo proli svetlobi. Pretirano temne sence niso v skladu z mehko sliko zimske pokrajine. Biti morajo prozorne.
Bfez sonca in brez senc ne učinkuje sneg kakor sneg, temveč je neizrazit in brez plastike, dolgočasen kakor bel namizni pri. položen na jw-krajino. Takšnih jionesrečenili amaterskih po-snetkov zasneženili pokrajin vidimo lahko na kopice f>o fotografskih trgovinah vsak da zvečer, ko jih sortirajo za liste amaterje, ki no poznajo
užitka razvijanja v lastni temnici. Sneg mora bili podan na sliki z vso raznoliko strukturo, da ni
potrebno klicati na pomoč izvedenca zavoljo ugotovitve, kaj naj predstavlja beli madež v sliki. Takšno strukturo snega dobimo najbolje pri snemanju, kadar stoji sonce nizko, torej dopoldne ali pojioldne, in plastično oblikuje vse podrobnosti na površini snežne odeje. Ce je že poleti navpična osvetljava največkrat neprimerna, je tem bolj pozimi, ko predstavljajo sence na široki beli ploskvi slikovno zelo važno komponento. Prav zavoljo senc je najprimernejša osvetljava od strani, od nizko stoječega sonca. Tudi snemanj zimskih fiokrajin s soncem za hrbtom se je iz istega vzroka dosledno ogibati. Dopoldne in po|ioldnc so senco dolge in oblikujejo zato zelo plastično tudi valovitost snežne odeje. S tem pomagajo ustvarjati koni|iozicijsko nič manj važne linije, ki naj vodijo vse v sliko do glavnega motiva. Ne snemaj nikdar lako. da bi [K>tekale linije vodoravno od enega roba slike do drugega. S tem razdeliš sliko na dva ali celo na več delov in jo kompozicijsko ubiješ.
Ce bi napravili posnetek zimske pokrajine z novimi barvnimi filmi, bi ugotovili, da snežna odeja ni bela. temveč modrikasta ter da reflekti-rajo vsi predmeti zelo močno modre svetlobne žarke. Ti v zasneženi pokrajini prevladujejo. Zavoljo tega moramo uporabljati pri snemanju ha rvno občutljivo tvorivo v zvezi s svetlo rume-nico. Ne daj se zapeljali tistim, ki trdijo, da za snemanje zasneženih pokrajin rumenica ni potrebna. škodljiva ie le pregosta rumenica. ki uniči zračno jierspektivo v sliki, upodobi modro nebo v skeraj črni barvi ter tudi ozadje slike nenaravno približa ospredju slike. Na planinah zadostuje uifravioietni filter.
Tudi pri zimskih |x>snetkih je važno, da jiodrediš [>osauiezne dele slike glavnemu motivu. Pazi na ospredje, s katerim daš lahko sliki globino in povezanost, če ga pravilno uporabiš. Zadostuje že majhna valovitost v ospredju celotnega moliva, gaz v snegu, potoček., zasnežen plot ali zasnežena skala, dolga senca ali kakršnakoli linija, ki vodi v sliko do glavnega motiva. Lahko si pomagaš tudi s primerno postavljeno sta fazo, bodi pa pri tem zelo previden, da z nepravilno postavljeno stafašo ne jiokvariš slike.
Naletavajoče snežinke snemaj le tako. da izbereš temno ozadje, in samo takrat, kadar nalo-tavajo v debelih kosmih. Da ne bodo sedale na objektiv, natakni nanj protisvetlobni senčnik ali ga kako drugače zaščiti pred njimi. Lahko se jx>-staviš tudi v kakšno vežo, vsekakor pa snemaj v smeri vetra, ki odnaša sneg proč od objektiva. Osvetlitev odmeri na najmanj Vi« sek. in največ nu '/>» sek.
Zimske posnetke je razvijati mehko. V temnici pazi na temperaturo razvijalca in vseli drugih kopeli, da ne bodo prehladne. Ce razvijaš filme v dozi. vloži film v dozo v temnici in jo prenesi nato v toplo sobo. Ce razvijaš v skodcii, jo postavi na primerno razgrelo ojieko, ki drži toplolo zelo dolgo. Pazi pa tudi na toploto vode, ki jo uporabljaš za vmesno izpiranje, in na toploto ustavljevalca, ki naj bosta oba vsaj približno enako topla, kakor je razvijalec.
Fotografska emulzija
Splošno označujemo z besedo emulzija vodeno zmes, v kateri je enakomerno jKirazdeljcna v vodi netopljiva snov. Takšna zmes je lahko na-I ravna ali pa umetna. Najnavadnejši primer naravne emulzije je mleko, ki je vodena tekočina, v kateri je v silno majhnih kapljicah jHirazdeljo-na tolšča. Tudi fotografska emulzija je vodena zmes, v kateri so v vodi netopliive snovi enakomerno jiorazdcljenc. Ni to torej morda kakšna
kemična spojina, temveč samo Izredno fina zmes snovi, iz Katerih je fotografska emulzija sestavljena. To so predvsem voda, želatina in srebrov bromid, ki so medsebojno povezani tako, da je porazdeljen srebrov bromid v mikroskopičiio majhnih zrncih po emulziji. Ko izhlapi voda, ostane to, kar poznamo kot svetločutni sloj. Ta ni torej nič: drugega, kakor v mikroskopičiio majhnih delcih v želatino položen srebrov bromid, ki z osvetlitvijo in razvijanjem počrni v negativno ali pa pozitivno sliko.
Umetna svetloba
Pri snemanju z umetno svetlobo je važno, da vemo, s kolikimi in kako močnimi žarnicami smemo obremeniti hišno električno napeljavo. Pri preobremenitvi napeljave se namreč laliko zgodi, da pregorijo varovalke in nesreča je tukaj. Zato si dopustno obremenitev pred vključen jem reflektorjev izračunamo. To napravimo prav enostavno tako, da pomnožimo število voltov s številom amperov, ki sta oba zabeležena na števcu. Produkt je število valov, s katerimi smemo napeljavo obremenili. Na primer: 220 voltov X 6 amp. = 1320 vatov. V tem primeru bi smeli torej vključiti 2 žarnici jk> 500 valov.
Društvene vesti
Fotoklub Ljubljana: Program za tekoči teden: v torek kritika, v petek diskusijski večer.
Začetniški tečaj je nn splošno željo preložen na januar. S leni je dana ponovno prilika vsem tistim, ki so iz kakršnega koli razloga zamudili prijavo, pa bi to še radi storili. Prijavo sprejema do konca decembra Fotoklub Ljubljana, Levstikova ul. (za Mladiko), ustmeno ob torkih in petkih od 20 dalje. Za nadaljevalni tečaj se je priglasilo veliko šlevilo amaterjev, vendar je prostih še nekaj mest. Pričel se bo prav tako v za-četku januarja ter se naj interesenti zglasijo čimprej v tajništvu Fotokluba Ljubljana.
Tekme za zimski pokal
Sarajevo 25. decembra.
Kakor je znano, je odbor za prirejanje tekem v zimskem nogometnem pokalu določil, da morajo nekateri klubi, ki so bili pritegnjeni v to, letos razširjeno tekmovanje, odigrati med seboj izločilne tekme. Včeraj sta prvi dve taki tekmi odigrala še Bata iz Borovega v Sarajevu s Sa-škoni, Hadnički iz Kragujevca pa je igral v Novem Sadu z Vojvodino. Radnički je v Kragu-jevcu zmagal s 3:2 in bo — lahko računamo — prišel v ožje tekmovanje, v katerem bodo igrali po izločilnem sistemu mogočniki iz visoke hiše, klubi ligaši. Prve lake tekme liodo 6. januarja. Kogar zanima: — naša Ljubljana bo že takoj naletela na zagrebškega Gradjanskega. V Sarajevu jo včeraj tamkajšnji Sašk premagal Bato iz Borovega z visokim rezultatom 5:2. Tudi Bata lio skrajno težko poravnala tri gole razlike. Pričakovati je, da bo v zimskem pokalnem tekmovanju sodelo ' sarajevski Sašk namesto Bate.
V	splošnem včeraj in danes program ni bil obilen. Zlasti izrazito mrtvilo je vladalo v Ljubljani, kjer so se ljudje posvetili rajši domačemu razvedrilu. Kolikor pa jih je že zanimal šport, jih je v privatno zabavo. Sankali so se tam pod Tivolijem in smučali po bližnji mestni okolici, po Tivoliju, Rožniku in Golovcu. Prijatelji smu-ških in drugačnih izletov so se dali premamiti od sončno-jasnega, plavega in belega zimskega dne, da so jo udarili kar tja proti Podutiku in k Sv. Katarini. Nekateri pa tudi na Šmarno goro. Smučanje pa je mrzlo »podjetje«, zato je treba stopiti na gorko in se malo okrepčati. Za take reči pa je kaj primeren kozarček žganega za začetek, potem pa kakšna večja merica cvička, kajti če človek »smučat pri krvavicah in kislem zelju, se ga prime huda žeja. Seveda potem zvečer Ljubljano, to tako mirno in penzionistovsko uravnovešeno mesto rado preplavi pravo »alpsko« razpoloženje z jodlanjem, vriskanjem in s prepevanjem »rodoljubnih« pesmic. Še v lokalih se začeta stvar krepko nadaljuje.
Sicer pa, konec krajev, čemu ljudje - športniki, ki imajo morda toliko prazničnih dni skvar-jenih z obveznimi nastopanje drugim v zabavo, rezvedrilo in užitek, ne bi ene nedelje preživeli prav čisto sami sebi v zabavo.
Sašk : Bata 5 : 2
Pred približno tisoč gledalci je bivši ljubljanski sodnik Jordan sodil včeraj zimsko pokalno tekmo med domačim Saškoin in gosti iz Borovega, Bato.
Bata je dala v Sarajevu zelo lepo, hitro in požrtvovalno igro, ki je bila občinstvu prav tako všeč kakor mnoge ligaške tekme, ki jih je v Sarajevu zadnje čase videlo. Balini igralci so poleg tega igrali izredno čedno in fair. Zapustili so v Sarajevu najlepši dojem in jih bo Sarajevo ob prihodnji priliki še rado videlo na svojih igriščih.
Sašk je bil v tehničnem pogledu nekoliko slabši, zato pa je bil njegov napad učinkovitejši in — ludi mnogo srečnejši. Tudi Saškovci so fair, zelo dobro kombinirali in pokazali veliko voljo za zmago. Bata ja v prvem polčasu, ki je končal z 1:1, mnogo napadal ter z dolgimi pred-ložki preko nevarnih kril (posebno Beil je bil neprestano v akciji) skoraj trajno ogražal sarajevska vrala. Več šans za gole pa je kljub temu imel Sašk ter se mora Bala zahvaliti le veliki sreči, da bitke ni izgubila že v pryem polčasu.
Prvi gol za Sašk je dal centerhalf Korošec s točnim strelom z lOih metrov. Po petih minutah je nato izenačil Jožka Nikolič po močnem Beilovem centershutu. Do kraja polčasa sta se obe moštvi močno trudili, da bi dosegli vodilni gol; pri tem sta dali živo in tehnično dobro izdelano igro. V Batinem moštvu so dali posebno dobro igro cenlerhalf Stankovič, krilo Beil, haIf Todorovič in vodja napada Niholič. Pri Sašku pa so dali odločilno partijo branilec Pogačnik, ten-terhalf Korošec in levo krilo Dugonjič. (Pogačnik in Korošec sta po narodnosti — saj veste kaj!)
V	drugem polčasu je Bala za nekaj Časa skoraj razbil Saškove vrste. Vse je kazalo, da bodo gostje izšli iz lega važnega srečanja kot zmagovalci. Odločilni trenutek v tej tekmi pa je bila usodna začetniška napaka sodnika Jordana, ki je sploh sodil slabo. Jordan je piskal kazenski strel proti Bati, čeprav prestopka ni bilo. Desni half Marks je tolkel nalančno — in že je bilo 2 : I za Sašk Od tega gola naprej je Sašk premočen. Celo njegovi halfi preidejo v napad. Bata je vsa v kazenskem prostoru. Zdi se, da bo zdaj zdaj Sašk povzpel na 3:1. Tedaj pa dobi žogo Beil, plane z njo proti desnemn krilu, teče kot vihra in že strelja na Saškov gol. Saškov goalman Cap se je vrgel in se žoge le še dotaknil, padla mu je na tla, pritekel je Niholič in streljal v Saškov gol: izenačitev 2:2.
Še naprej sta obe moštvi — zdaj močno izmenično ustvarjali nevarne položaje. Prav do tridesete minute v drugem polčasu se ni vedelo, kdo ho zmagal. Do kraja tekme pa je imel Sašk mnogo več sreče. Njegov najslabši igralec Zorič je dal namreč v dveh minutah kar dva gola. S lem je bila igra že odločena. Jožka Niholič je sicer še enkrat sijajno prodrl Beilu, ki pa je v čisti poziciji petljal in na koncu še povrhu žogo izgubil. V 40. min. je v kazenskem prostoru Bate padel igralec Saška, Muradori. Jordan je dal
Celje
prosti strel proti Sašku. Muradori je streljal mojstrsko čez zid, ki so ga bili postavili igralci Bate. Žoga zleti in že je v mreži — ali 5 :2 za Saška. Sašk je s to tekmo najbrž že dobil stopnico za ožje tekmovanje.
Pri Sašku so bili v tem delu igre vsi igralci mnogo boljši kot v prvem. Posebno dober je bil half Marks. V napadu je bil najboljši Muradori, defenzivno pn Korošec. Vsi ostali so zadovoljili.
Bata je nezasluženo izgubil lo tekmo tako visoko. Moštvo je tudi v drugem delu igre dalo odlično partijo. Centerfor Jožka Niholič, krilo Beil in half Milivojevič so bili posebno na mestu Goalman povprečen.
Tekmo je sodil Jordan, ki je napravil več napak. Posebno nezanesljiv je bil v presojanju offsidejev, grešil pa je mnogo tudi v presojanju foulov. Skoraj redno pa so njegove tovrstne napake škodovale gostom
Radnički (Kragujevac) : Vojvodina (Novi Sad) 3 : 2
Novi Sad, 25. decembra.
Kragujevčani so bili prijetno presenečeni — ker je bilo na igrišču le malo ljudi — vsega skupaj pičlih 300. To je bil prav gotovo za gosta nevsakdanji plus. Na snegu so se boljše in prej razpoznali kakor domačini. Igrali so čisto preprosto — tako, kakor je v takih razmerah tudi treba igrati. Skoraj nič niso driblali, na dolge pasove
so žoge takoj pošiljali prostim igralcem, ki so skrbeli samo za to, da bo pred nasprotnim golom prišlo čimprej do nevarnosti. Vojvodinci pa so ubrali drugačno taktiko. V težkem sneženem terenu so driblali, kombinirali na drobno, netočno podajali, zadrževali žogo in pred kragujevekim golom povrhu še močno petljali.
V prvem polčasu je bila igra še dokaj odprta in enakopravna, dasi je Vojvodina zapravila dve do tri prav zrele šanse. V drugem polčasu pa je bil Radnički v rahli premoči Po igri v polju ter po pametnem sistemu, ki so ga izvajali, so Kragujevčani zaslužili zmago. Prvi gol so gostje zabili žo v prvi minuti. Desno krilo Stamatovič je dobilo dolg predložek in preden sta se domača branilca znašla, se je že odnekod vzel centerfor Radničkega Dimič ter zabil 1:0 za Radnički. Nato so se Vojvodinci nekoliko razmahnili. Postali so nevarnejši, napadali so, kar se je dalo. Toda streli Bulje, Srečkova in Schossbergerja so šli čez prečko ali pa udarjali ob vratnice. V 26. minuti je kragujev-ski vratar Miloševič stekel iz gola, v prazen gol je streljal centerfor Vojvodine Schossberger, branilec gostov pa je obranil gol z roko. Enajstmetrovko je nato zabil Zagorac, leva zveza Vojvodine Bilo je 1:1. V 40. minuti je Schossberger dobil sredi igrišča žogo. stekel je, predriblal dva igralca in zabil neubranljivo 2:1 za Vojvodino.
Po odmoru je fizična kondicija gostov dobila premoč na terenu. Ze v četrti minuti je Dimič, centerfor Radničkega, dobil žogo in s 16 ih metrov izenačil 2:2. V 28 minuti je padel vodilni gol za Radničkega. Levo krilo Nikolič je izkoristilo nesporazum med Platzem in branilcem ter zabilo 3:2. Ta rezultat je potem ostal do konca. Sodil je dobro sodnik g. Mladenovič.
Seja celjskega mestnega sveta
Pretekli petek zvečer jc bila seja celjskega mestnega sveta. Župan g. Alojzij Miholčič je poročal, da so bili vsi sklepi zadnje plenarno seje izvršeni.
Dolgo poročilo je imel finančni referent gosp. Vinko Pre log. Poročal je najprej o proračunu gradnje Delavskega doma v Celju, za katerega je bilo predvidenih 2,000.000 din posojila od Borze dela. Neporavnanih je še 800.000 din, ker so stroški za gradnjo Delavskega doma presegli dvami-lijonsko posojilo za 800.000 din. Celjska mestna občina je dala za Delavski dom 400.000 din posojila, lo pa predvsem zato, da je plačala račune vsem domačim obrtnikom. Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Celju je uredilo železno ograjo pred kolodvorom in tudi razna druga dela, zaradi česar se je društvo zadolžilo ter ima sedaj 24.000 din dolgov. Celjska mestna občina je že prispevala 20.000 din, danes pa se je še društvu odobrila izredna podporo 15 000 din. Mestni knjižnici se je na današnji seji odobrila podpora v znesku 2000 din. Spomladi se bo uredila živa meja ob cesti v Medlogu, za hodnike v Gaberju pa je stavljen v prihodnji redni proračun znesek 100.000 din. Odobren je bil znesek 25.000 din za izpopolnitev kanalizacije v naselju med cinkarno in Westnovo tovarno. To pa je le dodatni znesek k že odobrenemu kreditu. Mestna občina je storila vse korake, da bi se celjska policija podržavila. Mestni svet se izjavlja, da je za to in sprejme tudi predlog, da bo skrbel za materialne potrebe celjske policije, osebne izdatke za vse nameščence pa nosi država. — Obračun režijskih stroškov za regulacijo Savinje je bil odobren. Poudarili moramo, da je polovico to vsote krila po dogovoru mestna občina.
Nato je finančni referent g .Vinko Prelog natančneje poročal o obratu mestne gramoznice, ki obstoja že več let. Glavni namen gramoznice je bil, da se čisti Savinjo, pozneje pa se je dobival v gramoznici pesek in prod. Gramoznica je bila seveda zaradi dela pasivna. Odobren je bil računski zaključek mestnega avtobusnega podjetja za poslovno dobo 1937-38 od 1. januarja do 31. marca.
Skupni izdatki Mestnega zavetišča v proračunskem letu 1037-38 znašajo 512.201.25 din, od tega je največ vzela prehrana v zavetišču, ki je veljala 166.000 din, ter ostala preskrba, gospodarstvo 196.342.74 din in investicije pri gospodarstvu in zavetišču 60.301.65 din. Skupni dohodki so znašali 512.201.25 din. Mestna občina je dala posojilo 100.000 din kot prihranek od posojila obrestne mero. Za socialno skrbstvo je bilo vzeto iz proračuna 1937-38 151.628 din, lastni dohodki zavetišča pa so znašali 260.572 din. Drugo leto bo proračun mestnega zavetišča že v rednem mestnem proračunu.
Obračun za leto 1937-38
Finančni referent g. Prelog je nato podal su-marični pregled osebnih in materialnih izdatkov, dohodkov, zaostankov ler izkaza premoženja in dolgov za upravno leto 1937-38. Osebni izdatki, predvideni po proračunu, so znašali 2.306.943 din, dejanski izdatki pa so bili 2,230.005 din. Tako je bil tekoči predpis napram proračunu za 76.937 din nižji, to pa zaradi nezasedenih mest pri mestnem poglavarstvu in policiji ter zaradi smrti upokojencev. Izdatki uslužbencev mestnih podjetij znašajo po proračunu 730.518 din, dejanski izdatki pa znašajo 736.025 din. Materialni izdatki celjske mestne občine znašajo po proračunu 5,962.375 din, dejanski izdatki pa 5,945.691 din, to pa predvsem zaradi nezasedenih mest, znižanja obrestne more pri Mestni hranilnici in zaradi prenosa mestne vprege
na Mestno zavetišče. Veliko večji so dejanski izdatki mestnih podjetij, ki znašajo 7,317.093 din, ki pa so predvideni po proračunu le za 5,997.827 din, so torej za 1,319.26 din večji kot v proračunu. To so6 pa trgovska podjetja, pri katerih moramo vedeti, da, če so izdatki večji, so tudi dohodki večji, kar kaže boljšo konjunkturo. Celotni dohodki občinskega gospodarstva: doklade, takse, trošarine in razni nepredvideni dohodki znašajo po proračunu 8,089.817 din, dejanski dohodki pa znašajo 8 milijonov 951.900 din, torej so za 887.875 din višji. Pri dohodkih mestnih podjetij opazimo, da so taktični dohodki znašali 8.125.105 din, dočim je po proračunu bilo predvidenih 6,907.846 din, torej so se zvišali za 1,230.199 din. Zaostanki ob zaključku poslovnega lota znašajo 1,358.665 din. Izkaz premoženja: aktiva celjske mestno občine znašajo 35,887.391.51 din, pasiva 16,750.497.84 din, tako da znaša čisto premoženje 19,136.893.67 din.
Poročilo gradbenega odbora
jo podal gradbeni referent g. dr. Alojzij Voršič. Sprejet je bil osnutek pravilnika za regulacijski fond, kakršnega ima mariborska občina. V 4. etapi regulacije Savinje se gradi banovinska cesta, ob kateri naj bi se zgradil 2 m širok hodnik od Gri-lanca do novega betonskega mostu, izvedo pa se naj tako, da bo možna 10 m široka cesta. Dela naj prevzame g. Nassinbeni, ki naj napravi dogovor s celjsko mestno občino. Državna cesta Žalec— Celje—Višnja vas jc nujno potrebna, da se modernizira. Po sporočilu pa jo predvidena šele v šestletki modernizacije cest, ne pa v triletki. Mestno poglavarstvo bo ponovno interveniralo, da se pospešijo odnosno začno javna dela v celjskem območju.
Sledili sta poročili pravnega in gospodarskega odbora.
Za mestna podjetja je poročal mestni svetnik g. Gologranc. Lastniku mlina v Medlogu se dovoli uporaba elektrike po izredni tarifi. Mestna elektrarna bo izvršila elektrifikacijo med Babnem in Modlogom, in sicer pod pogoji, da bo plačal vsak interesent 400 din, kar bo lahko plačeval v mesečnih obrokih najmanj po 25 din. To pride v poštev pri glavni projektirani žili, oddaljeni interesenti pa bodo morali plačati vse stroške napeljave. Podaljšal se bo vodovod v Stritarjevi ulici
in so dela žo oddana najugodnejšemu ponudniku Dolžanu Kranju za :-)736 din. Sprejet je bil tudi predlog, da 6e podaljša vodovod v Stritarjevi ulici, znesek 20.854 din, ki se odobri, pa se vnese v proračun za leto 1939-40. Prav tako se odobri podaljšanje vodovodnega omrežja na Lavi do nove Frajlotove vile.
Končno je šo poročal referent personalnega oddelka g. prof. Mirko B i t e n c. Mestni svet je še formalno sprejel sklep personalno socialnega odbora, ki je na svoji seji 1. decembra ob 20 letnici Jugoslavije sklenil, da bodo dobili od 1. dec. dalje vsi delavci Pomožne akcije za vsakega otroka do 16. leta starosti dnevno po 2 dinarja. Delavci mestne občine so namreč dobili za vsakega svojega otroka mesečno 50 din družinske doklade, zaradi česar je socialni odbor moral tudi ugoditi številnim delavcem Pomožne akcije.
Ob zaključku javne seje je predsednik mestne občine voščil vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Sledila je tajna 6eja, ki je trajala do pol 10. zvečer.
Velik požar pri Robu
Rob, 24. decembra.
V	hudem mrazu je začelo nenadoma goreti v gorski vasici Sekirščah nad Robom. Okrog 10. zvečer so se začuli obupni klici: Gori, gori! Videli smo velike ognjene zublje, ki so uničevali ubogim ljudem gospodarska poslopja. Pihala je močna burja in se je ogenj silno hitro širil. Pogorelo je več skednjov, dva hleva, ena žitnica in ena stanovanjska hiša Zgoreli sta tudi dve svinji, drugo živino so rešili. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Roba, ki pa niso mogli gasiti, ker je voda zmrzo-vala. Reševali so samo, kar se je še dalo rešiti. Ljudje so znosili vse iz svojih hiš na sneg. Zgorelo jo sploh vse, kar je bilo v gorečih poslopjih: eno, poljsko orodje itd. Ljudje so potrebni pomoči.
S sekiro razsekala 85 letnega moža
V	vasi Kraljanu v okraju Djakovo se je v zadrugi Zečev dogodil strahoten zločin. 30 letna Nifa je s sekiro razmesarila svojega 85 letnega moža Zeko Zeča, ko je spal. Razmesarjeno truplo je skrila v spalnici. — Zeka Zeča je bil eden najuglednejših in najbogatejših ljudi v Kraljanu. Njegova zadruga šteje 35 udov. Morilka Nifa se je pred 10 leti poročila z enim od udov zadruge. Po smrti svojega moža je ostala v zadrugi in se pred petimi tedni poročila s poglavarjem zadruge 85 letnim Zckom. Udje zadruge so morilko izročili sodišču. Zaenkrat še niso mogli ugotoviti, zakaj je Nifa izvršila strašno dejanje.
CELJE
263 smrtnih nesreč v Združenih državah
Newyork, 26. decembra. A A. Havas: O božičnih praznikih je bilo v USA nenavadno mnogo avtomobilskih nesreč. Ubilo se je 263 ljudi.
Vaše knjigovodstvo ni v redu? „HEBONA" organizacija Vam daje pregled — brzino — sigurnost; kartoteka z vidljivimi naslovi v knjigi vezano Zahtevajte prospekte — neobvezno!
R. ZEITLER, Zagreb, BoJkoviteva 42. Tel. 79-90.
Na Sveti večer . SUvestrovo.
naj nc manjka v Vašem stanovanju priznan'
MINERVA AIMJtAT
Prijeten zvok, odličen radio sprejem .... Okras Vašega stanovanja. Dobavlja:
RAD I OVAL" - Ljubljana
99
Telefon 33-63
Dalmatinova ulica 13
Umrla je gospa Evgenija Brinar, soproga ravnatelja meščan, šole v Celju. Pogreb bo % »redo 28. deccmbra ob 3 pof>oldne iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču v Celju. Naj v miru počiva. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Umrla jo včeraj ob I popoldne v Cankarjevi ulici 10 po daljšem, mučnem trpljenju ga. I o sipina Kor bacil, mati ge. Angele Ca-lar, učiteljice iz Celja in tašča g. Cira Cadnr, 1 aj n i ka Mestne hranilnice iz Celja. Pogreb bo jutri v sredo ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
V Celju so potekali božični prazniki kaj niirno in v res lepem prazničnem razpoloženju, 'irez kakih posebnih dogodkov. Na policiji ne beležijo nobene prijave — so si poč tudi ru--ilei javnega reda in zakonov privoščili mirno praznovanje. Prav tako kakor na policiji je notokol božič tudi v bolnišnici in na rešilni postaji, ki ji za praznike sploh ni bilo treba sto-oiti v akcijo. Na Štefanovo popoldne je Podmladek nu državni deški in dekliški meščanki šoli priredil v mestnem gledališču pod vod--ivom g. učitelja Jožeta Tomažiča božično pet-lejanko »Peterčkovc poslednje sanje«, ki je 'lasti med celjsko mladino vzbudila veliko zanimanje.
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je po mukapolnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, umrla moja ljubljena soproga. g06pa
Nežica Ažman
soproga vrtnarja in upravitelja graščine barona Codclli.
Pogreb drage pokojnice bo iz graščinske kapele na Kodeljevem dno 27. decembra 1938 ob pol 15 na pokojia-lišče v štepanjo vas.
Ljubljana - grad Kodcljevo, 25. derombra 1038.
Žalujoči soprog Ivan Ažman
in ostalo sorodstvo.
Pogretim za\od Ivan Gajšek
Na sveti božični večer je po volji Vsemogočnega odšel po večno plačilo naš predragi ata, gospod
Nikolaj Vrbinc
Dobro pripravljen in potolažen s kruhom Življenja ler vdan v božjo voljo, je po kratki mučni bolezni mirno izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega bo v torek ob 10 dopoldne na Lipoglavu.
Sel o, L I p o g I a v, 24. decembra 1938.
Žalujoči domači