Štev. 186. O LiuMlanl, v petek, dne li. aosusta 1908. Velja po pošti! celo leto naprej K 26'— .1 si pol leta » » 15"— «a Mri leta w „ 650 en mesec M » 2'20 V upravništvu: m celo leto naprej K 22 40 m pol leta „ „ H 20 m tetrt leta „ „ 5 6O aa tn mesec „ » V90 /U poSlIj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. 'Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St, 2 (vhod ?«z yjreani5ivo 'dvorIJ^ nad t!skarno) _ Rokopisi se fW» yratajo; nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Uredniškega telefona ?Sev 74 Političen M zo slovenski narod teto XXXVI. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za veJ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — _L_ Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. llpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 14 strani Svobodni,.misleci". Med najostudnejše pojave nove dobe spada agatacija besnih protiverskih fanatikov, ki se zaganjajo pod imenom »svobodne misli« v versko prepričanje krščanskega ljudstva. Ce je kdaj beseda »svoboda« zakrivala ravno nasprotno tega, kar pomenja, gotovo v tem slučaju služi za to, da zatira in preganja pravo prostost mišljenja. Namen te agitacije je zbujati sovraštvo in fanatizem; to pa je smrt vsake duševne svobode. Liberalne stranke so v svojem boju opešale, kajti polovičarski liberalizem je vedno v prvo vrsto postavljal lastno korist; zato je bil in je še evangelij bogatili kapitalistov, koran borzijancev in ljudskih izsesovalcev. Zato so šli ubožni sloji, v kolikor so veri sovražni, svojo pot v socialni demokraciji. Delavski sloji so vzrastli v svoji stanovski zavesti in krepka tla je pognalo strokovno delavsko združevanje. To pa je napolnilo sovražnike krščanstva s strahom, kajti njihovo kraljestvo se je razdejalo, in bali so se, da liberalna in socialistična smer v stanovskem boju izgubita tisto skupnost, ki jc potrebna za složen hoj proti krščanstvu. Zato so osnovali novo strujo, ki naj pod geslom svobodne misli združi oboje: liberalce in socialne demokrate v eno armado. Izšla je ta misel iz framasonske lože, ki je zlasti na Francoskem v tem znamenju započela kulturni boj in s silo zatrla cerkev. Napojili so socialistično delavstvo z besnim sovraštvom proti cerkvi, zato da ni šlo v boj proti judovskemu kapitalizmu. Sam Rothschild ima na Francoskem neprecenljivo več bogastva, nego so ga imele vse cerkve in vsi samostani. V rokah judovskih in pojudjenih kapitalistov so francoske železnice, borze, veletrgovina, velik del posesti, njim je podložna cela država, oni nastavljajo in odstavljajo vlade. In da so ljudsko strast odvrnili od sebe, so jo nahujskali proti cerkvi. To je framasonska taktika »svobodne misli«. Podobno hočejo izvesti svoje namere v Avstriji. Skrivnih framasonskih lož je mnogo, in dasi so njihova imena in njihovi funkcionarji znani, brez ovir delujejo, na glede na to, da jih postava doslej še formalno prepoveduje. Na čelu so jim skoro brez izjeme judje. Zato razpolagajo z velikimi kapitali, in tu so si voditelji starega liberalizma in socialne demokracije podali roke. Bila je kupčija, ugodna za obe strani. Socialna demokracija je obljubila mase ljudstva za boj proti krščanstvu in za varstvo judovskega velekapi-tala, liberalni kapitalisti so pa obljubili socialnim demokratom denarja za agitacijo in reditev njihovih voditeljev. Pakt je bil sklenjen, iu firma, pod katero nastopa ta družba z omejeno zavezo, je »misel svobodna«. To je postanek te agitacije. V parlamentu jo zastopata znani baron Hock in dr. Masaryk, ki oba vedno pridigata združitev liberalcev in socialnih demokratov proti krščanskemu elementu. Kar so drugod framasonske lože, so pa pri nas tako-zvane »sekcije svobodne inisli«. Njih delo obstoji v tem, da izdajejo in razširjajo spise, katerih edina vsebina je protiverska gonja. Te spise razširjajo zlasti med mladino, zbirajo svoje pristaše k shodom, kjer jih fanatizirajo in organizirajo. Romanje v Ricmanje je bila posebnost blejskih »misliteljev« in »misliteljic«. Naši čitatelji se še spominjajo shoda svobodomislecev v Pragi, kjer so posebno judje kar besneli. Na Slovensko prihaja precej te framasonske ljulike. kajti njihove tiskovine, ki prihajajo iz Prage, so plačane iz mednarodnega fonda. Zdaj pa nameravajo tudi pri nas svojo agitacijo poživiti. V to so si izbrali 7. september, ker pridejo takrat slovanski časnikarji, da imajo v Ljubljani svoj občni zbor. za katerega izbero vsako leto drugo mesto. Nesramnost je to od »svobodomiselnih« agitatorjev. da hočejo strokovni shod slovanskih časnikarjev umazati s svojo prireditvijo. in za ugled slovanskega časnikarstva bi bila taka družba silno kvarna in nespodobna. Značilno pa je. da prinaša poziv na ta shod ravno glasilo Ivana Hribarja. »Slovenski Narod«. Hribar je namreč potoval po Ruskem kot doktor obojnega prava, kot predsednik Jugoslovanskega kluba« in kot vrhovni urednik »Slov. Naroda«. Zanimalo bo torej gotovo tudi konservativne poljske in ruske kroge, s katerimi je prišel v dotiko, kako glasilo Hribarjevo kliče na shod »svobodomislecev«. > Narod piše: »Prvi sestanek slovenskih svobodomislecev se bo vršil 7. septembra v Ljubljani. Tako se izpolni vendar enkrat želja slovenskih svobomiselnilt vrst, ki so bile dosedaj razkropljene brez skupne vezi in raztresene po Sloveniji. Tu se bo nudila prvič prilika, da se vsi oni resni delavci za svobodo proti tlačanstvu klerikalizma in drugih zasužnujočih institucij, vsi zvesti pristaši »Svobodne Misli« in njenega stremljenja za svobodo naroda vseh spon duševnih kakor fizičnih, vseh predsodkov iu kakršnegakoli hlapčevanja, ki je poniževalno za človeško dostojanstvo, natančneje seznanijo in se spoje v tesne vrste za naše delovanje v bodočnost. Podrobnejši program se bo še pravočasno objavil po časopisju. Opozarjajo se pa vsi naši somišljeniki in prijatelji svobodomiselnega gibanja med Slovenci, da je vstop dovoljen izključno le onim, ki se bodo javili uredništvu »Svobodne Misli« in doposlali I K 10 vin. z natančnim imenom, da se jim izgotovi legitimacija. Na naš sestanek vabimo le one odkrite prijatelje svobode, ki se ne bodo strašili v javnem življenju klerikalnega boja in kojitn je na srcu, da otrnemo naše ljudstvo pravljic praznoverja in klečeplastva pred lesenimi tnaliki in strankarskimi »božjimi« namestniki. Na one. ki se ne priglase, sc ne bo oziralo. Posebej se ne bo vabilo nikogar. Kdor se čuti svobodomiselnega, nam je dobro došel. Posebno napredna, demokratska iu svobodomiselna društva naj blagovolijo od poslati delegate na naš prvi sestanek, da si tam začrtamo smer našega podrobnega dela. Vsled važnosti novega kulturnega pojava, katerega je prinesla »Svobodna Misel« tudi na Slovensko, se bo gotovo tudi naše napredno dijaštvo udeležilo shoda. Velika vloga pa čaka tudi naše ženstvo, ki mora čutiti svojo dolžnost, da se vzdrami k delu za svobodo in samo poseže krepkeje in odločneje v usodo našega naroda iu njega bodočnost. Predvsem torej oni. ki se vam ni treba bati »krščanskega« maščevanja klerikalcev, pridite na svobodomiselni shod iu se strnite v trdno falango proti klerikaliztnu.« Ta oklic je pač dovolj značilen. To bodo lepi prijatelji svobode«. Smo res radovedni. kakšna družba se snide dne 7. septembra kazat svojo oliko! Ravnokar je vlada razgnala organizacijo čeških anarhistov, ki so najgorečnejši pristaši Svobodne Misli« in so tudi na zadnjem shodu v Pragi igrali važno vlogo. Takih elementov nam hoče vzgojiti tudi slovenska akcija Svobodne Misli«. Pozor na to družbo! Profesor Frischoiif proti „SIo-. venskemu lloroilu". V »Slovenskem Narodu« od 20. maja t. L je pod naslovom: »Klerikalce razganja žolč« priobčen sestavek, ki je obrnjen proti uvodniku: »Jugoslovanskemu dijaštvu na graški univerzi« v »Slovencu« z dne 18. maja. Vsled omenjenega sestavka »Slov. Naroda« se v svojo veliko žalost nisem mogel udeležiti otvoritve nove koče, ki jo je Savinjska podružnica zgradila na Okre-šlju in ji dala moje ime. Zdi se mi pa zdaj primerni čas. da razjasnim ostudno postopanje Slovenskega Naroda« in njegove laži, ki bi naj opravičile, da se je v Wahr-numdovi aferi tako zlorabljalo bojno geslo o varstvu svobodne vede. svobodnega raziskovanja. 1. Ze v pričetku prizadevanj, ki so šla za tem, da bi se planinske dežele odprle prometu, je lepota in veličastnost južno-vzhodnih apnenih planin, ki so po njih naseljeni Slovenci, porodila v meni željo, naj bi se tudi ti krasni kraj i pridružili živahnejšemu turistovskemu gibanju ter s tem ob enem dvignili v kulturelnem in gospodarskem oziru. Težave, ki so že sploh zvezane s takim delom, je še znatno pomno-ževal narodnostni razpor, ki je v zadnjih dveh desetletjih tako zelo divjal ter se tako globoko zajedel v vse javno in zasebno življenje, da se je Slovencem na njih opravičene zahteve navadno odgovarjalo z zasmehom, — kdor se je pa potegnil za njihove pravice, so ga takozvani patentirani Nemci izobčili kot sovražnika Nemcev in preganjali na najgrše načine, zlasti z obrekovanjem. To se je zlasti godilo v »tiajnemškejšem« mestu, v Gradcu. Na drugi strani pa so prišli tu ljudje vsled brezobzirnega naglašanja nemštva do časti in ugleda, čeprav so pripadali »naj-čednejši« družbi. Ze pred 14 leti sem bil pričel znanstveni boi proti napakam v delih graškega profesorja Edvarda Richterja. V Gradcu jc Richter užival ugled zategadelj, ker ie pri vsaki priliki izražal svoje sovraštvo do južnih Slovanov, ki je o njih vedno trdil, da so manjvredno ljudstvo — puhlica, ki upliva na nemške stranke vselej ravno kakor rdeča cunja na purana. LISTEK. Otroške bolezni. (Mark Twain.) To povest je pravil gospod Mc. Williams, prijazen gospod iz Ne\v-Yorka, pisatelju, ki je naletel na potovanju slučajno nanj. »Ne morete si predstavljati, gospod Mark Twain, kako strašno je divjala v našem mestu neozdravljiva bolezen, imenovana davica. Hujše kot bolezen pa jc bilo dejstvo, da so izgubile vse matere od strahu skoraj razum. Poslušajte, kaj sem doživel takrat s svojo ženo. Nekega opoldne pridem domov in jo opozorim na malo Penelopo. rekoč: »Srce moje, jaz na tvojem mestu ne bi dovolil otroku, da glojc trsko.« »Za božjo voljo, kaj mu pa to škodi?« mi ona odvrne, pa se vendar pripravlja, da vzame otroku trsko, kajti brez obširnega razkladanja ne more ubogati ženska najmanjšega sveta, tudi če leži njegova modrost na dlani. Seveda mislim s tem »moženo žensko. Odgovorim ji: »Srce moje, saj je vendar znano, da nima noben les tako malo redilne vrednosti za otroke kot ravno smrekov les « Moja žena položi roko, s katero je hotela vzeti trsko, v krilo. »Ti se motiš,« je rekla razburjena, »vsi zdravniki zagotavljajo. da jc terpentin v lesu jako koristen za slabotno hrbtenico iu bolne ledvice.« »Ah, tako — oprosti, prosim. Nisem vedel, da ima naš otrok bolne ledvice in slabotno hrbtenico, in da jc predpisal naš zdravnik —« »Otroku se še ne sanja o takih boleznih kako prideš vendar do te misli?« »Toda ljuba žena -- ti si vendar omenila —« »Bog varuj še na misli mi ni bilo —« »Saj nista pretekli dve minuti, kar s; rekla —« »Neumnost! Je vseeno, kaj sem rekla. Gotovo rti nobena nesreča, če veseli otroka, da gloje kos lesa. To bi lahko uvidel. Jaz ji ne branim, in to zadostuje.« »Ne razburjaj se. moj otrok. Ze vidim, da imaš prav. Takoj greni in naročim par klafter najboljšega smrekovega lesa. Dokler živim jaz, ne bo trpel moj otrok —« Prosim te, pojdi po svojem opravku in pusti me saj trenutek v miru. Saj ne morem izreči besedice, da bi se ti ne pravdal, pravdal, pravdal — tako dolgo, da sploh ue veš več, o čem govoriš kakor vedno.« »Dobro, naj bo po tvojem. I oda v tvoji zadnji opazki je bil pomanjkljaj logike. kateri ............« Pa predno sem dogovoril, je odjadrala z otrokom skozi vrata. Ko pridem zvečer tistega dne k večerji, mi stopi žena. bleda kot kreda, nasproti. »O Mortimer, nov slučaj! Soseda Gordona mali Georg je bolan.« »Davica?« »Davica.« »Ima zdravnik še kaj upanja?« »Niti najmanjšega! Oh. kaj ho iz nas?« Kmalu nato prinese pestunja malo Penelopo, da nam želi lahko noč in izmoli, kot navadno, večerno molitvico v materinem naročju. Pa v sredi: »Zdaj se vležem k sladkemu počitku« zakašlja otrok. Moja žena se je sesedla, kot bi jo bil zadel mrtvoud. Pa hip nato je bila že n;. nogah, strah jo je podil k mnogovrstni delavnosti. Zapovedala je, da se prenese otrokova postelja iz otroške sobe v našo spalnico, in šla sama, da nadzoruje izpolnitev tega ukaza. Seveda sem moral biti zraven tudi jaz in mi smo spravili stvar hitro v red. Za pestunjo so postljali v toaletni sobi moje žene. Zdaj sc je pa domislila, da sva predaleč od drugega otroka in če bi se pokazali ponoči znaki . . . Moja uboga ženica jc zopet prebledela. Nato smo spravili otročjo posteljo in pestutijino zopet v otroško sobo in si post-lali v sobi zraven. Naenkrat prime mojo ženo strah, da bi okužila Penelopa malega biatca. Ta misel jo je napolnila s takim strahom, da ji ni moglo vse njeno rešilno moštvo spraviti posteljice dovolj hitro iz sobe. Moja žena je pomagala lastnoročno in v svoji obupni naglosti strgala posteljico skoraj v kosce. Preselili smo se v spodnje nadstropje. Pa tam ni bilo dovolj prostora za pestunjo. Moja žena pa je mislila, da bi bila izkušenost stare ženske neprecenljive vrednosti v slučaju nevarnosti. Zato smo prenesli zopet vse nazaj v najino spalnico in čutila sva se tako srečna, kot dva od nevihte prognana ptiča, ko sc vrneta v lastno gnezdo. Zdaj teče moja žena v otroško sobo, da vidi. kako stoje stvari tam. Pa v hipu se vrne. Lotil se je je novi strah. »Kako je neki, da spi fantek tako trdno?« »Ali srce moje,« sem rekel, »fantek spava vedno tako trdno, da ne veš ali je kip ali živ otrok.« »Vem vem. Pa danes ima njegovo spanje nekaj nenaravnega. On, on — diše tako pravilno.« Ali drago dete. on diše vedno pravilno.« Vslcd mojih mnogih tur in študij v planinskih krajih iu vslcd svojega poklica kot profesor uporabljajoče matematike sem zamogel pač presojati Richterjeva dela, nisem se pa mogel zadosti načuditi njegovi neverjetni nevednosti in brezpri-merni površnosti. Njegovi somišljeniki so pa te njegove proizvode ljudstvu hvalili kot dela največje znanstvene važnosti; celo inozemski strokovnjaki tovariši, katerim so naše alpe neznano ozemlje, so verjeli temu preobilnemu hvalisanju, katero mu je pelo propadlo časopisje. Ker se je ta goljufiva reklama Ricli-terjevih del tudi po njegovi smrti nadaljevala. sem, da varujem eksaktnost alpske vede in geografiških raziskovanj, sestavil svojo prvo brošuro glede na Richterja, ki je izšla v Ljubljani pri Schvventnerju. 36 profesorjev graške modroslovne stolice, katerim so se pozneje pridružili še 4, je, še predno je izšel kak eksemplar v graških bukvarnah, 13. marca 1906. priredilo demonstracijo, ki je za Richterja bila taka reklama, da bi bila celo v kakem Bartitiinu mogla vzbuditi zavist. Ta manifestacija, kakor tudi moje nasilno vpokojenje, ki je temu sledilo, se je le zato vprizorila,i da bi se prikrilo dejstvo, da je nemogoče moje ugovore proti Richterju zavrniti, in rešil njegov ugled, ki ga je moja kritika uničila. Brezdvomno so moji nasprotniki mislili, da me s tem popolnoma onemogočijo. Da bom po prvi brošuri izdal še drugo in tretjo in dveodprtipis-mi rektorju H a n a u s k u ter ministru M a r c h e t u — ki sta obe bili priobče-ni v »Grazer Volksblatt-u« — tega si spričo nadute nezmotljivosti, ki vlada v »čedni družbi«, niso mogli misliti. Vzlic tem mojim pozivom in večkratni priložnosti, ki sem io jim nujal, v teku dveh let še nihče ni poizkusil niti enega mesta v moji brošuri zavračati. Edina njihova obramba je ta, da me skušajo odpraviti z večnim molkom, kar si jaz lahko razlagam tako, da imam prav. 3. Poizkusa, zavrniti me, sc je letos dne 20. maja lotil »Slovenski Narod«. Povodom čisto opravičene graje »Slovenca«, ker se je svobodomiselno slovensko dija-štvo v ne ravno čedni Wahr m u n-dovi zadevi združilo z nemško-svobo-domiselnim in ker je isti list opozoril pri tej priliki na to, kako so se slovenski vi-sokošolci pasivno vedli, ko sem bil jaz »masreglovan« in sicer samo zato, ker sem nastopil proti zlorabi vede, se je »Slovenski Narod« drznil vzlic vsestranskemu in popolnoma dejstvom odgovarjajočemu'^ opisu moje afere v »Slovencu«, o katere istinitosti bi se bil »Slovenski Narod« sicer lahko tudi prepričal po mojih v Ljubljani tiskanih brošurah, proti katerim nihče ni ugovarjal —• sledeče trditi: 1. Da moja zadeva ni imela nič opraviti ne s Slovenci ne s svobodo znanosti. 2. Da je predrzno izkrivljanje resnice, če kdo zdaj trdi, da profesorski kolegij svobode znanosti v mojem slučaju ni varoval. 3. Da so proti meni bHi v s i ne oziraje se na narodnost in stranko. 4. Da sem jaz klerikalec in torej svobodomiselni akademiki niso do mene imeli nobenih obveznosti. Prva in druga trditev je že ovržena po tem. kar sem dozdaj izvajal. K tretji naj to pripomnim: Ni res, da so vsi profesorji kolegija bili proti meni. Res je, sramotno dejanje ostane sramotno, ali ga eden izvrši ali več in naj ga odobrujejo tudi tisoči. Jaz sem to manifestacijo 40 profesorjev v svojem odprtem p i s -m u na rektorja H a n a u s k a označil za »dokaz nečtivenega terorizma in pravo roganje idealu svobodnega raziskovanja na graški univerzi« in nihče od prizadetih ni imel poguma se proti temu braniti. Opra-vičba 40 profesorjev potom »Slovenskega Naroda« je našla popolno odobravanje v enako se glasečih poročilih »Tagespošte« in »Gr. Tagblatta« od 24. maja: gotovo pa s tema noticama nista bogvekaj ustregla 39 še živečim profesorjem, ki se zdaj le neradi spominjajo na demonstracijo od 13. marca 1906. »V hiši obcšenca nihče rad ne govori o vrvi« — tega pregovora »Ta-gespost« in »Gr. Tagblatt« nista vpošte-vala. Očitanje, da sem »klerikalen«, ki ga »Slovenski Narod« navaja kot zadnji izgovor, da se svobodomiselno dijaštvo v moji aferi zame ni zavzelo, rad vzamem nase. Da pa »Slovenski Narod« iz tega izvaja, da »klerikalec«, če je krivično »masreglovan«, nima pravice, da ga kdo brani, to tako jasno osvetljuje pravna na-ziranja tega lista, da mi o tem ni treba nobene besede izgubljati. Svoj »klerikali-zem« pa moram natančneje osvetliti. Med težave, proti katerim sem se pri raziska-vanju in odkrivanju jugoslovanskih pokrajin imel boriti, je spadalo tudi nepozna-nje slovenskega jezika, vsled česar mojih teženj ljudje niso razumeli in mi je to tudi glede na prenočišča in prehranjenje bilo napoti. Te težave premagati pa mi je večkrat uspelo le vsled podpore, ki sem jo dobival od častite slovenske duhovščine. Za svoje uspehe se imam po velikem delu zahvaliti povspeševanju mojih teženj od njene strani. S temi od mene visoko spoštovanimi duhovniki sem sklepal resnična prijateljstva, dokler nas ni smrt ločila in potem sem jih zvesto in trdno ohranil v svojem spominu, kakor se tudi zvesto oklepam še živečih, četudi »Slovenski Narod« misli, da vsled tega nima svobodomiselno dijaštvo dolžnosti zame nastopiti. 4. Omenjena notica v »Slovenskem Narodu« ob 20. maja t. 1. je, kakor že omenjeno, našla vesel odmev v »Tagespošti« in v »Grazer Tagblattu«; s tem pa je gotovo slovenski stvari le škodoval. Kajti če »Slovenski Narod« s tem kaže toliko breznačelnost, se ne smemo čuditi, če Slovenci pri svojih prošnjah in težnjah dobivajo take odgovore, kakoršen je bil znani dopis štajerskega deželnega odbora od 6. junija 1908 glede na podporo za sekcijo Savinjska dolina. Nepoznanju razmer se tega odgovora štajerskega deželnega odbora spričo tako vse pohvale vrednega delovanja in uspehov savinjskodolinske sekcije pri tako skromnih društvenih sredstvih gotovo ne more pripisovati. Slovensko planinsko društvo naj bo zagotovljeno, da kakor dolgo bo zasledovalo po svojem tako vzvišenem programu cilj, odkrivati jugoslovanske alpe in povzdigniti ondi gospodarske razmere kakor doslej, z gotovostjo lahko računa na moje sodelovanje in podporo. Saj so me zadnja leta bodisi nasproti hvali bodisi nasproti graji napravila tako ravnodušnega,da mir- »O saj vem. Toda nocoj se mi zdi to dihanje strašno. Njegova pestunja je premlada, premalo izvedena. Mari naj ostane pri njej. da bo pri roki, če se zgodi kaj po noči.« »To je dobra misel. Pa kdo ostane pri tebi? Kdo ti pomaga?« »Ti si mi lahko v pomoč pri vsem, kar potrebujem. V tej strašni dobi se itak ne bom zanašala na nobenega človeka, ampak storila vse sama.« Odvrnil sem ji, da bi zaničeval sam sebe, če bi hotel iti v posteljo in spati, tačas. ko bo čula ona dolgo, tožno noč pri naši bolnici. Pa pustil sem se pregovoriti. Toda tedaj se je vrnila Mari na svoje mesto v otročjo sobo. Enkrat ali dvakrat je kašljala Penelo-pa v spanju. »Zakaj ne pride ta zdravnik? — Mortimer, gotovo je pretoplo v sobi. Zapri zapah — hitro!« Zapahnil sem zapah, pogledal na toplomer in se vprašal, če je štirinajst gradov res preveč za bolnega otroka. Zdaj pride kočijaž iz mesta in pove, da leži naš zdravnik bolan. Moja žena reče z umirajočim glasom: »Volja previdnosti. Tako je bilo namenjeno. Že nikoli ni bil bolan, nikoli! Nisva živela, kakor bi morala, Mortimer. Vedno in vedno sem ti to pravila. Sedaj \ vidiš, kam to pelje. Zahvali Boga, če si moreš kaj odpustiti, jaz si ne morem.« Gotovo nisem imel namena razžaliti jo, ko sem rekel, ne da bi tehtal besed, da se ne zavedam, da bi bilo najino življenje tako brezbožno. »Mortimer, ali hočeš priklicati sodbo božjo tudi nad fantka?« Razjokala se je, pa nakrat vzklikne: »Pa zdravnik je vendar moral poslati zdravila?« »Gotovo, tukaj so. Čakal sem le na pripravni hip, da ti povem.« »Tak daj jih vendar sem! Kaj ne veš, da je zdaj vsak trenutek drag! Toda ah! Zakaj pošilja sploh zdravila, ko vendar ve, da je vse zaman!« Jaz ji rečem, da kjer je življenje, je še upanje. »Upanje! Mortimer, ti veš ravno toliko, kaj govoriš, kot novorojeno dete. Ce bi ti le — kaka nespainet! Navodilo pravi: Vsako uro žlicico! Enkrat v uri — kot da bi imela celo telo pred seboj, da rešiva najino dete! Mortimer, hitro, daj ubogemu pojemajočemu črvičku eno žlico — polno žlico, samo zdaj se požuri!« »Ali srce moje, polna žlica bi mogoče —« »Ne spravljaj me ob pamet! . . Tu moj angelček, moj sladki, vzemi nemarno grenko pijačo, to je dobro za Nclly, za maminega sladkega ljubčka in jo pozdravi. Sem. sem, sem položi glavico na materine prsi, zaspančkaj, daj hitro — o saj vem — ona ne doživi jutra! — Mortimer, vsake pol ure žlico! In otrok bi moral vživati tudi belladonno in aconit. Pojdi po stekle- no lahko prenesem tudi sramotenja »Slovenskega Naroda«. Johannes Frlscbauf. Grof Zeppelin In nje$o»l eksperimenti. (Od strokovnjaške strani.) Pri nas, kjer st6jimo pod stoletnim nemškim vplivom, in kjer še vedno dober-šen del naše inteligence čita s posebno vnemo čifutsko-nemške liste, in prisega nanje kot na kak evangelij, se ni čuditi, da* tako zajemanje iz kalnih virov tudi skali sodbo sicer povsem trezno mislečih ljudij. Pri nas mislimo nemško, pri nas čutimo nemško, in pri nas se tudi navdušujemo za nemško reklamo, s katero bi smešno-pre-vzetni rajhovci in hajlovci radi imponirali inozemstvu. In nikjer se ta nemška ne-kritičnost združena s stremljenjem po činelah in pozavnah ni v tako jasni luči pokazala, kakor uprav sedaj v eri Zeppeli-novih dragih otročarij. Nemški listi so prenapolnjeni himen in slavospevov na tega »zmagovalca zraka« v uniformi, in ne najdejo dovolj superlativov, da bi se mogli primerno izraziti o superioriteti tega najnovejšega nemškega »duševnega velikana« in o veličini nemškega duha sploh. Ne maramo biti krivični, in zato priznamo staremu Zeppelinu to, kar mu gre: njegovo konsekvenco, njegovo energijo in požrtvovalnost, njegov pogum in njegovo vztrajnost. Kar je pa drugega na njegovi slavi, je povsem nezasluženo in narejeno. Kajti že ideja sama obvladati zrak s pomočjo kakoršnihkoli balonov, ne nosi znaka ženijalnosti na sebi, ampak pečat ne-znanstvenosti in nepoznanja prirodnih zakonov. Misel, zgraditi balon po zistemu »Zeppelin«, tudi ni njegova, ampak Sclnvarzova; in končno bi njegov zadnji balon tudi še dolgo, dolgo čakal na tiste uspehe, s katerimi se sedaj ponaša, ako bi ne bilo francoskih inženerjev. Z njihovimi iznajdbami zadnjih let je bilo izključno le mogoče dati Zeppelinovemu balonu tiste aparate, s katerimi je dosegel to, kar je. Francozje so bili, ki so izumili motorje, ki ob največjih silah in največjem delu tehtajo najmanj in zavzemajo tudi najmanj prostora. Stoprav tedaj, ko so ti pravi učenjaki izumili z mehanizmom, finim, preciznim in točnim, kakor je mehanizem ur, razvijati konjskih sil na stotine, je bilo vprašanje o kakem krmarenju na zrakoplovih udejstvilno. Do tega trenotka pa je ženijalni nemški Mihel lepo spal, a ne spanje pravičnega, ampak navadno spanje brezbrižnega in nesposobnega. Ker se pa je končno Zeppelin vendar le vzdignil s »svojim« zrakoplovom v zrak in ga srečno pripeljal do Mainza, moramo se pečati s tem dejstvom kot takim in oceniti faktično vrednost tega ponesrečenega poskusa. Kaj se je dokazalo s tem, to je prvo vprašanje, katero si moramo staviti. Prvič to, da se je balon dvignil kvi-ško, da je plaval dokaj ur v višjih ali nižjih zračnih plasteh, da se je zopet dvignil na tla, in drugič, da se je dal voditi. Vse pod prvo točko navedene uspehe doseglo je doslej že nebroj balonov tudi najnavad-nejše vrste. Pečati se imamo torej z vprašanjem, kako stoji s krmarenjem balonov. Dobro zbalansiran ali zekvilibriran balon nudi približno iste razmere, kakor ničice, Mortimer. Prosim, naredi, kar ti rečem, saj ti ne razumeš pri tem ničesar.« Zdaj sva postavila posteljico k vz-glavju ženinemu in sva se vlegla. Letanje me je utrudilo grozno — v dveh minutah sem zadremal. Moja žena me zbudi. »Je ventilacija odprta?« »Ne verjamem.« »Mislila sem si. Prosim, odpri zapah, soba je mrzla.« Odprl sem zapah in zaspal, kar me zbudi žena zopet. »Dragi mož, bodi tako dober in postavi posteljico na tvojo stran, je bližje toploti.« Postavil sem posteljico na mojo stran. Toda pri tem sem se zaplel v preprogo pred posteljo in prebudil otroka. Zopet sem zaspal, med tem ko je mirila žena malo bolnico. Pa ne dolgo in prišle so kot iz daljne daljave skozi meglo moje zaspanosti do mene besede: »Mortimer, ko bi imela malo gosje masti; prosim, pozvoni.« V polsnu sem se skobacal in stopil na mačko, ki je odgovorila z glasnim protestom; hotel sem ji dati zato brco, pa mesto nje jo je dobil stol. »Mortimer, kaj delaš? Zakaj odpiraš luč? Hočeš zbuditi drugič otroka?« »Videti hočem, če sem se poškodoval, Evangelina.« čoln na vodi. Seveda balon ne plove (radi svoje specifične teže) na površini zraka, ampak v zraku samein, primerjati bi se ga torej moralo podvodnemu čolnu. Mislimo si torej tak podmorski čoln, čigar specifična teža mora biti manjša nego ona obdajajočega ga sredstva na dnu, a večia nego ona na površini — s kratka okoliščnemu sredstvu, t. j. vodi jednaka. Tak čoln postane potem sposoben za manevriranje. Dvigal se bo in padal bo ali s krtnarjenjein ali s pomočjo balasta; na desno in levo, naprej in nazaj pa se bo pomikal na ta način, da se s primernimi pripravami (vesli, vijaki, plavutami, krmili) v gotovi smeri in z gotovo močjo opira ob obdajajoče ga sredstvo. To se bo obneslo povsem — il da se to uvidi, ni treba nobene bistroumnosti — dokler ostane medij (voda, zrak) miren, t. j. dokler se ne pojavijo v njem sile. V tetn trenotku pa stopi tak čoln ali tak balon v boj, in zmaga bo seveda ua tisti strani, kjer je sila hujša in kjer je obramba lažja. Ze sedaj lahko mimogrede povemo, da se čoln, ki je velik, ki razpolaga z velikimi ploskvami, že od vsega začetka spusti v nasprotujočem mu toku v čim hujši boj, čim večji je. Kajti ako je pritisk vodenega curka na ploskev gotove velikosti toliko in toliko, naraste sila, ako povečamo ploskev na dvoje, st veda pod premiso, da naj ploskev ostan na mestu. Ako vzdrži močan mož v močnem vodnem curku 1 meter dolgo in pol metra široko desko pod vodo proti vodi, bo rabil dosti več moči, če bo deska dvakrat tako široka ali dolga, in konečno vodne sile sploh ne bo več premagati mogel. Podobno stoji stvar pri vseh balonih, prav posebno pa še pri velikem in neokretnem, mogočne ploskve vetrovom nudečem balonu Zeppelinovem. Na take ploskve pritiska količkaj hitrejši veter s tlakom, ki šteje na milijone kilogramov. Po znani Grashoferjevi formuli je tlak vetra proporcijonalen kvadratu njegove hitrosti. Iz tega lahko posnamemo, kaj bi moral izbojevati tak balon, kako raste sila s širino ploskve in hitrostjo vetra, in da so motori, pa naj štejejo po 200 in več konjskih sil, takim navalom nasproti navadne igrače, prav posebno pa tedaj, če jc balon privezan ali zasidran, kakor sc ie zgodilo zadnjič v Echterdingu. Iz vsega tega sledi, da je o b b r e z -v e t r i j u mogoče z balonom, opremljenim s krmilnimi pripravami, izvesti razne evolucije na čemur še nikoli noben fizik dvomil ni, da pa stoji s krmilnim balonom dosti slabše kot s čolnom, da se vrnemo k stari primeri. S čolnom mi je dana skoro vedno možnost zaploviti v mirno vodovje, ali vsaj v neznatne curke in toke, katerim so sile mojega plavala kos; skrbno pa se izognem valovom in tokom, nroti katerim moja vretena in vijaki ničesar ne opravijo. Pri balonu pa tega ne morem. Tamkaj se ne morem izogniti hipnemu zračnemu toku, ampak prenesti moram hočem-nočem njegove sile-- in potem je on moj gospod in ne jaz njegov. Potem krmari on mene, ne pa jaz po njem. Radi tenkosti vzduha pa tudi noben vijak, noben propeler ne more dobiti tiste opore v zraku, kakor bi jo pri količkai hujšem vetru tako krvavo potreboval. Saj se nam tudi na vodi ne godi dosti boljše. Kdor vesla po leni Ljubljanici, izhaja s po- »Potem le poglej tudi stol, prepričana sem, da je v koscih. Uboga mačka — če bi zdaj —« »Mačka mi ni prav nič mar. Vse to se ne bi zgodilo, če bi bila obdržala tukaj Mari, da bi prevzela dolžnosti, ki so njene, ne moje.« »Sram te bodi, Mortimer, takih opazk. Res. če nočeš preskrbeti malenkosti, katere te prosim, ko vendar najino dete —« »Ze dobro, saj naredim vse. Ali noben človek ne sliši mojega zvonjenja. Gotovo so šli vsi spat — kje je gosja mast?« »Na kaminu v otroški sobi. Ko bi šel tja in govoril z Mari.« Šel sem po gosjo mast in zaspal zopet. Zopet sem bil poklican: »Mortimer, strašno mi je, da te motim, ali soba je še vedno premrzla, če hočem drgniti otroka. Ne bi mogel zakuriti? Vse je pripravljeno, treba ti je pod-žgati samo žveplenko.« Zlezel sem iz postelje, zakuril in se vsedel, podoba nesreče, k peči. »Mortimer, ti se prehladiš do smrti, če sediš tam. Pridi v posteljo.« Ko ležem v posteljo, me ustavi: »Se hip! Prosim, daj otroku še malo zdravila.« Storil sem to in moja žena je porabila priliko, ker je bil otrok enkrat zbujen, da ga je slekla in namazala čez in čez z gosjo mastjo. Skoro sem spal zopet, a ne dolgo. priloga l9Stovenc»fi 186* 14. avgusta časnim udarcem vesel proti vodi; kjer je curek, treba podvojiti sile, zamakati močnejše, veslati hitrejše — a opira se veslač še vedno na vodo, torej na sredstvo, po katerem vesla. Ce pa ima opraviti s Savo in njenimi valovi, ne pride z vesli nikamor naprej — tedaj se mora upreti v t r d n e j -šo oporo nego je voda — z drogom ob 11 a. Časih pa še to ne zadostuje, in potem je treba iskati pomoči — na bregovih. Vseh takih in podobnih pripomočkov pa balon nima, tudi .imeti ne more — in zato tudi nima nobene prihodnjosti. Zeppelinov balon je imel sicer priprave, s katerimi se mu je bilo možno spuščati se kvišku ali nižje, vendar ni zatajil nikoli svoje prave balonske narave: delal je z balastom. S tem je že izrečeno, da je kr-niarenje samo nekaj postranskega za te in podobne zrakoplove, in da je prvi in glavni princip njihov: zmanjševanje in naraščanje teže, t. j. ekvilibracija celega stroja v zraku. Ali z drugimi besedami: pravo »letanje« sploh ni bil nikoli namen Zeppe-linovega balona — njegov možen namen je bil samo obdržati se v zraku in ondi pomikati se naprej. Kako je z zadnjo lastnostjo, smo videli, oglejmo si še prvo. V zraku se v stabilnem (indiferent-em) ravnotežju vzdrži samo stvar, ki .ma manjšo specifično težo, kakor jo ima zrak. Balone polnimo torej z gorkim, t. j. razredčenim zrakom, ali s plini, ložjimi od zraka, navadno s svetilnim plinom ali vo-dencem. Teh plinov napetost pa z dviganjem v višine raste, vsled česar tudi lažje prodirajo omot, v katerem so zajeti, prav posebno pa tedaj, če solnce vsled zvišane gorkote nanje upliva in napetost raste. Zato zgubi tak balon v doglednem času svoj plin, in potem, če ima srečo, lepo filistrsko prikrmari na zemljo spontanno nazaj. I3a tak balon ni uporaben za prakso, ni težko umeti. Podoben je vlaku, čigar stroj na poti iz Ljubljane na Dunaj izgublja svoj premog, nadomestila pa za novega dobiti ne more, ker ga, recimo, nikjer ob poti dobiti nL Zeppelinov balon je intel svoj omot napravljen iz aluminija, imel je torej trdne stene. Ta zistern nudi v nekaterih ozirih prednost, v drugih pa je na slabšem. Plin zadržuje sicer boljše, nego baloni iz svile, tudi se bo dal glede krmarjema ložje obvladati, v slučaju viharjev pa se mu godi slaba — ker ogrodje in stene ostanejo trde, dočim se dajo svileni baloni hitro izprazniti in so potem podobni vreči, kateri veter ne more storiti ničesar zalega več. Zeppelin je imel dobre svetovalce in zato je tudi jako previdno določil smer prve večje svoje vožnje. Vedel je, kje je kraj takozvanih diabat, in vedel tudi, da prav na tej progi vladajo najboljše vetrovne razmere. V celi Nemčiji nima noben okraj tako visokega zračnega pritiska, kot ravno izbrana proga. Semkaj prihaja vedno z Azorov sem zračni maksimum, relativni minimum pa se umakne na vzhod in severovzhod proti kontinentu. In še tukaj ni šlo, torej pod najugodnejšimi pogoji ! V celi naravi nimamo ničesar podobnega, kar bi nas moglo spominjati na obvladanje zraka z baloni. Vse kar leta in frči ima mehanične naprave, s pomočjo katerih se dviga v zrak, in vse je težje nego zrak sam na sebi; vse je neodvisno od teže in balasta, neodvisno .tudi od mi-nucijoznega in kompliciranega aparata, a navzlic temu pa ni nerodno in neokretno. Seveda z vetrovi imajo opraviti tudi najboljši letači, ki proti njim k večjemu lavi-rajo, ali pa se jim kratkomalo izognejo, kadar vedo, da ne zmagujejo z danimi jim silami. To je pot, po kateri je upati, da pridemo kedaj do rešitve vprašanja, kako bomo letali — pot, na katero so krenili vsi resni, treznejši in znanstveno izobraženi nekdanji prijatelji balonov vseh vrst. — Fahrman, Dumont, Wright in drugi dosegli so velike in vse solidnejše rezultate, ki so podlaga trajne vrednosti za vso pri-hodnjost, katero bo nekdaj zavzel jedino le letalni stroj na mehaničnem principu. Nemčija seveda sanjari že o uporabi balona za vojsko in meni, da bo že s Zep-pelinovimi »rezultati« obvladala ves svet. Tega se nam še dolgo ni bati, in glede balonov, sploh nikoli ne. Balon je še v tihem zraku in v miru skoro neporaben — kaj pa celo v vojni! Neroden je, odvisen od vetrov, od motorjev, od plina itd. sam na sebi. V take višine, kamor ne segaio več projektih, trajno ne more — v bližini pa se bo hitro obračunalo ž njim. Zato je škoda vsak vinar iz javnih sredstev dovoliti za katerekoli vojaške balone — te neumnosti naj dela le Nemčija sama, nam in drugim ji ni treba slediti — v brezmisel-nem zapravljanju. Niti enega resnega matematika, fizika in tehnika, ki ima količkaj veljave, ni — niti v Nemčji, ki bi verjeli na prihodnjost balonov, vsi pa na ono letalnih strojev. Nemška uniformirana in neunifor-mirana špisarija, od najnižje do najvišje^ sorte, pa se navdušuje za projekte, glede katerih izvedljivosti ji manjka vseh študijev, vsake kritike in znanja, tuli svoj »Deutschland. Dcutschland iiber allcs« in se smeši pred celini znanstvenim svetom. Če v ti pijanosti zbirajo milijone za novo »zračno brodovje«, katerih konec bo vseh jednak: kakor Zeppeiinovega balona — seveda samo denar pretikajo v druge, a lastne žepe. V ostalem je ostalo premoženje lepo doma — in škoda, da ne prihaja k nam. da bi nam bilo enkrat dano dobro živeti na račun — oholih, ošabnih, bahatih — Nemcev ! Mladinski shodi na Štajerskem. V zadnjih 14 dnevih so se vršili pri-nas trije krasni mladinski shodi. V nedeljo, 26. julija se je zbralo pri Sv. Florijanti ob Boču 300 mladeničev iz rogaške in slo-venjebistriške dekanije. Božjo besedo sta jim govorila župnika Roškar in Gomilšek. Na shodu je nastopila makolska mladeniška godba in križevski moški zbor, 11 mladeničev je imelo pomenljive govore, štirje mladeniči pa so deklamovali rodoljubne pesmice. Navduševali so mladeniče za bodoče delo nadžupnik Korošec, župnik Gomilšek, profesor Ličen iz Gorice in kaplan Ozvatič. Vladalo je nepopisno veselje med udeleženci. — V nedeljo, avgusta se je vršil mladeniški shod pri Sv. Roku v Šmarju za šmarsko dekanijo. Mladeničev je došlo 400. V cerkvi sta govorila dr. Korošec in župnik Gomilšek, na shodu pa Zebot, ki je shod vodil, kmet Vrečko, Sto-klas, Gomilšek, Zarjana Jesenko in Ocri-I zek, kaplana Sinko in Zgank in šest mla- deničev, eden pa je deklamoval. Bil je ta shod krasen pojav mladeniške organizacije v šmarskem okraju. — Kaj zanimiv in znamenit je Bil dekliški shod na Sladki gori v nedeljo, 9. avgusta. Zbral je mladenke iz šmarskega, konjiškega in slove-njebistriškega okraja. Bilo jih je 1500, med njimi zelo veliko članic Marijinih družb. Pridigovala sta dr. Korošec in Gomilšek, na shodu pa so govorili dr. Korošec, Gomilšek in Jurko, kakor tudi deset deklet, sedem deklet pa je deklamovalo, pevske točke pa je izvajal pevski zbor dekliške zveze od Sv. Petra na Medvedovem selu. Shodu so prisostvovale tudi premnoge žene, tudi mož ni manjkalo. Na vse je naredil ta zbor s svojimi za našo žensko organizacijo pomenljivimi izvajanji nad vse globok vtisek. V kratkem se vrši enak shod v rogaški dekaniji, mladeniška shoda pa na Vidmu in v Nazarjih. Zares, Štajerci še vedno prednjačimo v mladinskem gibanju vsem ostalim slovenskim pokrajinam! SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Ka] le In ko] hoče Jorotino-deiau-ska orjonizacila"? Trst, 13. avgusta. Ker se zdaj toliko po slovenskih in italijanskih primorskih listih piše o veselici »Narodnodelavske organizacije«, ki je bila obenem tudi manifestacija primorskega Slovanstva, je treba, da po veseličnem navdušenju stvarem pogledamo nekoliko na dno. Prav je, da se je manifestiralo za Slovenstvo in je to bilo tudi ob sedanji moči Slovenstva v Trstu čisto naravno. Drugače pa izgleda stvar, ako se vprašamo, kakšne namene so imeli tržaški liberalni voditelji s to prireditvijo. Nič drugega, kot z narodno manifestacijo delavcem za nekaj časa zapreti oči in omegliti jim razum, da ne bi videli, kako malo je »Narodno-delavska organizacija« storila in dosegla v socialnem oziru. Delavci ne smejo videti, kako jih vodijo sami advokati, delodajavci, skratka slovenska buržoazija, zato treba prirejati plese, razvijati zastave in polniti »Edinost« s slavospevi na narodne voditelje, kraljeviče Marke. Če se bodo pristaši ;>Narodnodelavske« zopet zavedli, jih bodo že osrečili in omotili s kako dvoletnico. Pa pustimo to. Ker se žalibog pri nas krščanskosocialni elementi niso zdramili, moramo pač prepustiti drugim delavskim strankam, da se bore s to organizacijo, ki ima le namen napraviti med socialnimi težnjami delavstva in buržoazno slovensko inteligenco v Trstu, ki delavce rabi za svojo stranko, most, da lažje prestopijo k liberalnim narodnjakom, oziroma se jim ohranijo. Za nas je nekaj drugega mero-dajno. '-Narodnodelavska organizacija« je liberalna organizacija. Dokazov zato ne manjka. Organizacijo vodi dr. Mandič, kateremu so socialnopolitiške stvari španska vas, kakor se razvidi iz njegovih dolgoveznih govoranc, kjer premleva vedno isto slamo in iz njegovega članka v »Narodnem Delavcu«, ki pa je za liberalca ravno pripraven po svojem osebnem prepričanju in po — svojih težnjah. Njegov namen ni nič drugega kot iz »Narodnodelavske organizacije« napraviti narodno-socialno kot je češka, to se pravi organizacijo s »kulturnobojnim« programom. V tem oziru naj Kopač Mandiču kar poda roko — tu si delata izvrstno roko v roko! Pri sestanku v Trstu je bil navzoč zastopnik češke narodno - socialistovske stranke. Vprašal je dr. Mandiča, zakaj svoje organizacije ne preustroji v smislu češke. Mandič mu je odgovoril, češ, tudi mi smo proti duhovščini, proti »klerikali-zmu«, toda zdaj moramo še oprezno postopati! In res oprezno postopa! V slavnostnem govoru je tu po tržaškem načinu izogibal se temeljnega. Dejal je n. pr.: »Nočem sedaj razmotrivati, ali smo narodni socialisti ali nismo, to zdaj ne spada k stvari, toda zdaj hočent samo to konsta-tirati, da so češki narodni socialisti dobri narodnjaki in to je ono, kar nas spaja«. Torej mucek okoli kaše! Pri otvoritvi puljske podružnice »N. D. O.« je predsednik Lacko Križ — drugače čisto nedolžen človek, kar se tiče socialnega znanja — dejal: »Ako vam kdo poreče, da ste klerikalci, recite mu: Mi se držimo vere razuma, vere ljubezni in se ne damo pod popovsko papučo!« Na-rodnodelavski organizatorji vedo, da je večina pristašev še verskega mišljenja, zato zdaj še mirujejo. Ko jih prekvasijo s svojimi načeli, bodo začeli drugo pesem peti. Kakor »Balkanovcem«, tako je tudi »tiarodnodelavskim« sapio to namen, da posvobodomislijo tržaško in istrsko ljudstvo in dobe na svojo stran vsaj delavsko maso, ker slutijo, da bo kmečko prebivav-tvo ostalo na strani svoje narodne duhovščine. Nedeljska slavnost v Trstu je bila značilna v tem oziru: ogromna večina navzočih jo je pojmovala kot izključno narodno — voditelji so pa na to dobro računali. Poklicani krogi! Pazite, da ne pride kdaj čas, da se bodo podobne manifestacije tudi od vseh delavcev in drugih pojmovale kot liberalnostrankarske! Dvanajsta ura je odbila! Srno v prehodni dobi. Trije faktorji so nam nasprotni. Na eni strani »Narodnodelavska organizacija«, na drugi strani precejšen, del italijanske duhovščine, vsaj v Istri, ki pastiruje med Slovani, pa zanjili nima srca, vsled česar tudi svoje dušnopastirske dolžnosti ne more v polnem obsegu izpolnjevati, povrhu pa tudi nič smisla za socialno delo (že od februarja meseca v poreški škofiji ni bilo nobene dekanijske konference!), na tretji pa oni del naše duhovščine, ki se še vedno vnema za slogo in ne vidi onih, ki pod pretvezo sloge ljudstvo počasi pripravljajo za druge smeri. Da je pa take duhovščine vedno manj in da se množe vrste zavedne .krščansko - demokratiške misleče in tudi laikov, to nam je porok za boljšo bodočnost. Istrski duhovnik. »Mortimer, nekje vleče, čutim prav dobro. Pri taki bolezni pa ni usodnejšega od prepiha. Prosim, postavi posteljico bližje k ognju.« To sem storil in se zapletel pri tem zopet v preprogo pred posteljo. Vrgel sem jo v ogenj. Moja žena je skočila iz postelje in jo rešila, pri čemur sva si prišla nekoliko preblizu. Sledila je mala pavza. Spal sem, dokler mi je ukazala žena, da naredim obkladek iz lanenega semena. Ta ob-kladek je dobil otrok na prsa, da izkaže tam svojo zdravilno moč. Les zgori hitro. Vsakih dvajset minut sem vstal, dokladal polenca, prižigal, tako se je prikrajšal tudi rok vživanja zdravil za deset minut, kar je zelo olajšalo srce moje žene. Med tem sem obnavljal obklad-kc in stavil goršično testo ali kak drug obliž na vse dele telesa otrokovega, kjer je le bil še kak prostor. Nazadnje, proti jutru, je zmanjkalo drv. Moja žena je menila, da naj grem v klet po nje. »To je težavno delo, dragi otrok,« sem opomnil. »Mali je gotovo dovolj gorko v njenih mnogih ovitkih. Saj ji naloživa lahko še eno lego —« Nisem dokončal, ker sem bil prekinjen. Nekaj časa sem vlekel drva gori, potem sem legel nazaj v posteljo. Skoro sem smrčal, kakor mora smrčati le človek, ki je dušno in telesno popolnoma utrujen. Ob dnevnem svitu začutim, da me trese nekdo za ramo, kar me je spravilo zelo hitro k zavesti. Moja žena stoji s topim pogle- dom pred menoj in lovi sapo. Ko je za-mogla izpregovoriti, je rekla: »Vse je končano — vse končano! — Otrok se poti. Kaj počneva?« »Moj Bog, kako si me ustrašila! Ne vem, kaj naj ti svetujem. Morebiti ko bi — oddrgnili od Penelope vse tisto — in jo postavili zopet v prepih —« »Kaka neumnost! Zdaj ne smemo izgubiti trenutka. Pojdi po doktorja, hitro! Ti moraš iti sam! Spravi ga sem, živega ali mrtvega.« Izvlekel sem ubogega bolnega moža iz postelje in ga spravil k nam. Pogledal je otroka in rekel, da ne umira. Meni je bilo to v nepopisno veselje, moja žena pa je postala jezna, kot bi jo bil osebno razžalil. Potem je menil zdravnik, da draži kaka malenkost v grlu otroka k kašlju. Ko je to rekel, setn se bal, da mu pokaže žena vrata. Zdravnik pa je hotel, da odstrani mala z močnejšim kašljem isto malenkost v grlu. Dal ji je nekaj zavžiti, ona je kaš-Ijala močno in ven je prišel košček lesa.« »Otrok nima davice,« je rekel zdravnik. »Glodal je smrekovo trsko in dobil par malih zaskalic v grlo. To mu ne bo škodilo.« »Ne,« sem rekel, »to verujem tudi jaz. Terpentin v lesu je zelo dober za nekatere otroške bolezni. Moja žena vam to lahko pove.« Pa ona ni storila tega. Užaljena se je obrnila od naju in šla iz sobe. Od tedaj je v najinem zakonskem življenju epizoda. katere ne omeniva nikoli. Sicer pa teče reka naših dni v neskaljeni radosti. Zelo malo zakonskih mož ima podobne izkušnje, kot jih ima gospod Mc. Wil-liam; zato je mislil pisatelj te knjige, da bo obudila ta stvar morda radi svoje novosti zanimanje čitatelja. Pismo Boitatuja Pepeta. (iespud redehter! Za usaega bi slavnga muža sa se še kregal, kera negava pudoba je pro'i za proti ta prava in na ker pudob je bulš zadet. Dobr sm vedu jest že naprej, de se u tud zavle moje pudobe še enkat imen špeter. in de u še velik frdrusa na svet med malarjem, ker ine je bulš zadeti. Sevede sm mislu, de u ta špeter in kreg ratu šele pu moj smrt, šele tekat, ke um jest že iz nusam zemla pudperu, ke se je tud zavle drugeh slavneh mož šele pu smrt zavle tega začeti špeter. Kdu b s mislu, de sm jest že tku slavil, de na morja ldje pučakat, de b se preselit u krtuva dežela, ampak sa se začel zavle moje pudobe že zdej, ke sm še zdroti ket redkuca, špeterat, ker malar me je bulš zadeti. Ajgentlih je tu proti, de s zavle takeh rči ldje še u prattmo cajte skočja u lase, u tistmo cajte, ke se še lohka dukaže, kdu ma proti, sam tist gespud, ke je začeti ta perti u moj ksilit soj nus utikat, b mogu bt mal bi izpildan in ne tku naumen, ket nuč. Tak člouk nekol prou deleč na prnese, zatu je pa bulš zajnga in za druge, de lepu nafa drži. Redchterjem ud »Dumuvine« se sevede tu čudn zdi, d b mene malari tulkat gor uzel in na morja zapupast, kuku sm pršou jest u nemške cajtenge iu u sluvcn-ske, ke redehteri ud »Dumuvine« sa tku zverižen, de se še »Mica Ujtata« zajne am na uzame, tulk mn pa še kašn malar. Jest sm pa fant ud farc in moj ksilit jc tku regementn. de se malari zame kar tepeja, kdu mc u putretiru; kani in za kua pol malari moja fegura punucaju, za tu sc pa jest na brigam in sam tu dobr vem, de iz titana nisa mele še nttbene cajtnge, ne nemške, ne sluvenske. take smole, kokr sa ja mele iz tistmo gespudam. ke se je Tovariši ablturljentl! Prehodili ste dolgo pot gimnazijskih študij in zastavljate svoj korak v življenje. Svoboda se vam smehlja naproti in obljublja z vsem čarom v akademiških letih. Kam pojdete? Kateri struji se pri-klopite? Ali klone vaš pogled k tlom, ali pa razprostrete peroti svojega poguma neustrašeno dalje, polni zlatih upov in neupogljive volje, za tistimi cilji, ki jih goji naš narod? »Danica« in »Zarja« vas vabita; pridite med nas! Naša pot ni nasuta s cvetlicami, polna je včasih trnja, in treba je dela, žrtev in samozatajevanja. Naš pogled strmi navzgor k Onemu, ki skrbi po očetovsko za sleherno stvar; odločno iz-povedamo, da smo sinovi svete katoliške cerkve. Svoj narod ljubimo in naš namen je, da se pripravimo za delo med njim in zanj, da posežemo v življenju krepko v razvoj novega, veselega gibanja in da tekom svojih študij pomagamo vsaj malo pri narodno-poljudnem delu. Saj je to naša dolžnost, ker smo drobci povsem demokratičnega naroda. Razgibale so se sile naše organizacije na vseh krajih, gibanje katoliškega dija-štva je dobilo krepak odziv v bratovskih slovanskih narodih. Ko bo utrjena mogočna organizacija slovanskega katoliškega dijaštva, potem bo mogoče zidati veliko slovansko kulturo na pravem temelju. Pridite in delite z nami veselje iti žalost! Ne obljubujemo vam mnogo. Ali o enem ste lahko prepričani: odkritega prijateljstva dobite mnogo, src, ki vas bodo znala umevati. Mnogo zahtevajo naša društva: odločnega prepričanja in žrtev, dela in truda, in zlasti idealnosti. Kaj morejo dati v zameno za to? Gotovo smer stremljenja in sladko zagotovilo, da boste hodili pravo pot. ki vas dovede do cilja. Kdor se ne strinja z našimi načeli, naj ne hodi v naše vrste! Rajši četica jeklenih značajev, kot pa velika armada brez notranje sile. Na veselo svidenje pri delu v naših akademičnih društvih! Za odbor slov. katol. akad. društva »Danica« na Dunaju: K a r o 1 Š a b e c , t. č. podpredsednik. I v a n M a z o v e c , t. č. tajnik. Za odbor slov. katol. akad. tehn. društva >Zarja« v Gradcu: Iv o Č e s 11 i k , t. č. podpredsenik. Pavel R u p n i k , t. č. tajnik. Drobiž o tržaški nedeljski slavnosti. Iz Trsta se nam poroča še sledeče: Uradno so šteli na slavnosti obletnice ustanovitve takozvane »Narodno-delav-ske organizacije« pri jutranjem sprevodu okoli dva tisoč udeležencev, v popoldanskem sprevodu pa 5 do 6 tisoč. Na slavnostnem prostoru v Rojanu izpili so samo pive 15 hektolitrov. — Policija je aretirala 28 izgrednikov; od teh 28 Lahončkov je šest regnikolov. ki bodo sedaj brez usmiljenja ekspedirani čez mejo v blaženo Italijo. — Petarda, ki je počila v petek ponoči pred »Narodnim domom«, je bila zelo nedolžna in priča, da je bil fabrikant iste pri fabriciranju zelo okoren. — Nekdaj so znali iredentisti fabricirati vsaj bombe in zdej začeu zavle mojga ksihta špeterat, kar on sam dobr ve in pa jest tud. De u pa ta gespud mou bi mirn spajne in de mu na u moj ksiht nuč in dan pu glau rujiu, mu pa še puvem, de me je malar E. H. en delotink kar na Kudelum pred štala gor uzeu. malar ti. S. pa na ena nedela, glih. ke sm se šou gespud dohtar Stojce pu-nujat za redehterja ud ta »Nove Dobe«. Če mam jest enkat celinder na glav, en-kat drukat pa pukvečen klubuk, tu mende ni nč čudnga in nubedn še ni zavle tega cigan, če klubuk mejna, ampak cegan je mende le tist, ke soj prepričajne in druge take reči, ke se prepričajna držeja, mejna, kcdr mu tu kaže. Če se pa nli, gespud redehter. zavle Boltatuga Pepeta res kaš-na smola drži, tiej se pa kar iz tista žajfa, ke ja zdej ta kunštn dupisnk »Dumuvine« pegla, umijeja, pa u šla usa preč in tiste pulena, ke m jh če ta člouk pud noge metat, u glih tku voda udnesia, kokr je ud-nesla tiste barunglne, iz kerm sa tli jez čez cesarsk grabil nardit. Misletn, de ma za dons »Dumuvitia« in nen ta kunštn dupisnk zadost in de se brez usake škode lohka spravni na tist jez, ke sa ga tli nardit čez cesarsk grabn, de na u ker mogti rečt, de m je negau čenčajne preglubok u srcc segu in me iz starga glajza spravu.--- Pr nas u Iblan gre usaka reč liitr iz-pud rok. Vuliuna reforma za iblanske ub-činske vulitve je bla tku liitr vn spelana, kokr de b pihnu, in mestna trženca glih tku; zatu se pa tud ni za čudet, če se u Iblan jezovi čez uda tku hitr pustaulaja. petarde, sedaj jim pa niti to ne gre več od rok. — Na Borznem trgu so izgredniki spoznali zdravnika Mandiča, ki je šel k bolniku. Sprejeli so ga z žvižganjem in lučali so v njega pomidore. Ena ga je zadela v obraz. To junaštvo teh pobalinov hvalijo sedaj listi 20001etne kulture, dasi niso niti Menelikovi divjaki v vojni skrivili niti lasu italijanskim vojaškim zdravnikom. — Ko bi bili hoteli Slovenci še pred desetimi leti prirediti po mestu tak sprevod, kakor minole nedelje, nastopilo bi bilo gotovo do 50.000 laških meščanov, ki bi bili kaj takega onemogočili, obvarovali po njih takratnem mnenju italijanstvo Trsta. V nedeljo pa so tako klaverno branili to ubogo italijanstvo! Od kod taka sprememba? Proti kolodvoru je šel oddelek slovenskih kolesarjev v nedeljo zjutraj nasproti gostom. Med kolesarji je bila tudi neka gospica. Ko je prišel ta oddelek do »Velikega trga«, pričela je sodrga silno žvižgati in kričati v dialektu: »Abasso i sciavi!«, »Butemo li in mar!« (Vrzimo jih v morje!) Moški kolesarji sc niso niti zmenili za vse to, a gospica pogleda z nekim usmiljenjem te junake in se jim nasmeje v — odzdrav! Gospodiči so se spogledali in — sram jih je bilo, ker poparjeno so odšli. — V svojem poročilu o tej slavnosti je imenoval »Piccolo« sokole »Straccioni montenegri« (razcapani Črnogorci). V nekem uradu spozabil se je bil pa včeraj neki laški uradnik nasproti gospici Hrvatici, da ji je rekel: »Jeri ga vemo buta otto sokolisti in mar«. (Včeraj smo vrgli osem sokolov v morje), na kar mu jo je gospica zasolila: »Povera la vostra regina! Come che la piangera adesso per lori!« (Uboga vaša kraljica, kako bo sedaj ona jokala za njimi!) Turška ustava. V Turčiji se gode čudeži in se dan na dan ponavljajo. Eni so spričo teh dogodkov še vedno pesimisti, zlasti povdarjajo, da se ustava ne bo dala izvesti. Od inozemskih velevlasti pisano gledata sedanji preobrat v Turčiji Rusija in Italija, slednja zato, ker se boji, da ne bo svojih kolo-nizatoričnih namenov v Tripolisu in Albaniji mogla zasledovati, ako ondi nastanejo urejene razmere. Italijanski poslanik v Carigradu, marchese linperiali, očitno simpatizuje s staroturki, ivsled česar je njegov položaj baje postal nevzdržljiv. —-Preobrata se odkritosrčno veselita Avstrija in Nemčija, ta posebno, ker so mladoturki z ustavo napravili revalski dogovor med Anglijo in Rusijo glede Makedonije popolnoma brezpredmetnim. Optimisti naglašajo, da je preobrat bil dobro in skrbno aranžiran, da se gladko vrši brez kr-voprolitja in kriz, kar je porok, da se bo stvar tudi nadalje izpeljala. O celi stvari je zdaj vsaka sodba prenagljena; treba počakati. Zanimivo je predvsem besedilo ustave, kakor ga je sultan s takozvanim Hati Humajunom v noči od 1. na 2. t. m. sestavil, oziroma kakor ga je izdelal bivši veliki vezir Said paša in je v glavnih potezah tudi zdaj v veljavi. Uvod opisuje potrebo ustave in podaje nekaj zgodovinskih reminiscenc. Nato se temeljne točke ustave -— nekako temeljni državni zakoni — fiksirajo dobesedno sledeče: Jest sni šou unkat pu prulah in sm vidu tam na konc Prul en ceu kp gespudu stat in vuda gledat. Mene se je tu čudn zdel in mislu sm, de je ta nar bi gvišn ker u uda skoču, de b se ukul prnesu. Šou sm bliži in prašu, kua se je zgjidl in če je ker u uda padli, nej m kar puveja, in jest ga um prec vn prleku. Gespudi sa me mal čez rama pugledal in s m prou špetiš nasmejal. Edn izmed gespudu m je pa pu-vedu, de ni nubedn u uda skoču, ampak de sa žolniri in de aufpasaja, kuku se jez dela čez cesarsk grabn. »Kaj se jez sam dela, če gespudi žul-niri gledaja u uda?« sm prašu puhlevn. »Šleva naumna,« m je reku spet tist gespud žoinir. »A na videš tamla pr tistmo la barunglne enga deluca, ke s glih zdela fajfa baše? Ta deluc dela jez, mi pa sam giedama, de ga u pu foršrift naredu.« »Eli, pa zavle enga deluca vnder ni treba devetnajst žulnirju tlela stat in na deluca aufpasat! A b na blu bi pameten, če b devetnajst delucu delal jez, pa sam eden žulnir gledu, kok sc dela, kokr pa narobe?« »Tist je že res, de b blu pu tojem bi pametn; ampak tu morš pumislt, de b biu na ta viža pol jez prehitr narjen in pa pre-mal b kuštou, kar se pa pr javneh delen na sme zgudit, ke pol nisa tak dela ud Idi dost ubrajtan. Le puglej, kulk cajta že murost sešenia in kedr u murost suh in pa tiste kase, ke za sešejne gnar vn jem-leja, kašna glorija u tu.« Ke sin vidu, de ma žoinir prou, sm se 1. Vsi naši podaniki, naj pripadajo katerikoli narodnosti in veri, imajo osebno svobodo in so enaki glede na svoje pravice in dolžnosti nasproti carstvu. 2. Nihče se brez zakonskih razlogov ne sme tirati v preiskavo, zapreti, staviti v ječo ali kaznovati. 3. Pod nobeno obliko in pretvezo se ne dopušča osnovati izvanredna sodišča ali komisije. Nihče nikogar ne sme pozvati na odgovornost, razun tistih zakonskih oblasti in sodišč, ki so glede na njega in njegov delokrog kompetentne. 4. Prebivališče vsakogar je nedotek-Ijivo. Ni svobodno v kako hišo stopiti ali pred njo stražo postaviti, kakor samo na način, ki je po zakonu določen. 5. Policijski uradniki in drugi uslužbenci nimajo pravice pod to ali ono pretvezo ali v tem ali onem nalogu preganjati koga iz drugih razlogov, kakor jih predpisuje zakon. 6. Naši podaniki imajo pravico potovati v katerokoli zemljo, bodisi radi posla, bodisi iz drugega vzroka, in se smejo tudi sestati s katerimikoli ljudmi hočejo. 7. Tiskovin ni treba predlagati državni kontroli pred objavo. Zasebna pisma in listi se ne smejo na pošti zadrževati ali ustaviti. Tiskovni pregreški se obravnavajo pred rednimi sodišči. 8. Veda je svobodna. 9. Razun tistih, ki pripadajo armadi, se nikogar ne sme proti njegovi volji imenovati za katerokoli službo. Uradnikom ni treba poslušati zapovedi, ki so v nasprotju z zakonom in svobodno jim je podati demisijo, kadar hočejo. Oni so odgovorni za točno izvršitev prevzetih službenih poslov. 10. Veliki vezir predlaga, oziroma izbere ministre razun Šeik-il-izlama (vrhovni poglavar mohamedanske konfesije) ter ministrov za vojno in mornarico. Njegovi predlogi so podvrženi naši (sultanovi) sankciji. Velikemu vezirju pripada nadalje izvolitev diplomaških zastopnikov vseli vrst pri inozemskih vlasteh z odobrenjem ministra za zunanje zadeve, nadalje imenovanje valijev (guvererji) z odobrenjem ministra za notranje posle ter izbera članov državnega sveta z odobrenjem predsednika istega. Imenovanje ali pa, če je treba, premeščenje in odstavljenje uradnikov kakor tudi predlog, da se jih odlikuje ali poviša v ministrstvih in vilajetih, se vrši z odobrenjem ministra ali šefa one upravne oblasti, kateri pripadajo, imenuje jih pa dejansko in konečno veliki vezir. 11. Vsak uradnik sprejema ustmene in pismene zapovedi izključno od svojega šefa in se ima vedno obračati samo na svoj pristojni departma. Šef sam daje svojim uradnikom naloge. Toda on nima ora-vice ustmeno ali pismeno dajati zapovedi kakemu departmaju ali uradniku, ki ne spada pod njegov delokrog. 12. Ako se konstatira, da se je o imenovanju, premeščenju ali odstavljenju kakega uradnika zgodila pomota ali nepravilnost, je veliki vezir dolžan vse potrebno ukreniti, da najde vzroke, pomoto popravi in odstavi tiste uradnike, o katerih se je dognalo, da so ali iz samovolje zakrivili nerednosti ali pa niso vstanu izpolnjevati svojih dolžnosti. 13. Proračun rednih ter izrednih državnih izdatkov se mora brezpogojno za- iepu pr useli devetnajsteh žolnirjeh spušt-liu puslovu, tistmo deluce, ke je na jeze fajfa basu, sm pa dau za en pajklc tubaka in sm šou pučas ub cesarskmo grabne preke Kudelum. Kurni sm ja pa prmahu ke du Štepanskega musta, je pa že ceu jez za mana pu vod prplavu, in sam tu je še sreča, de se je usli devetnajst žolnirju iz delucam ured rešil, de uja saj lohka začel druh let ta jez iz nouga pustaulat. Zdej, ke srna se že tud ud ta nouga jeza, ke ga že več ni, pumenil, zdej pa lohka še tud redehterje ud ta »Sluvenske-ga Naruda« u misu uzamem, ke sa u ta-keh skrbeh, de b birti in pa peki u Škofi-lok na pršli pr slaunast našeh teluvadcu prekratk, kokr prideja prekratk berti pr leberalneli banketeh, če jm bi lep beštek na miza pustauja. Ta skrb je use hvale tiredna, kedr je putrebna; kar pa pr našeh Ideli ni, putrebna b pa bla taka skrb pr leberalneli slaunasteh, če b berti in druh prudajaici šunkna in drugeh takeli slad-kari na bli že sami tulk pametn, de lebe-ralcem use tu kar na popndekhiasteh ta-larjh predajajo, žlice, vilce in nože morja pa leberalci sami iz saba prnest, tku, de je prouzaprou tud za leberalne slaunast ta »Naruduva« skrb kulkr tulk udveč, saj u Iblan. Kedr uja pa leberalci šli kam na dežela soje sitnast stresat, ker še berti na puznaja leberalne navade, uma pa že tud mi ta »Sluvenskmo Narude« pumagal in gledal na vornga, de na uja berti preveč škode trpel. Boitatu "epe iz Kudctuga. četkorn vsakega leta objaviti. Istodobna se morajo objaviti proračuni posameznih departmajev in vilajetov. 14. in 15. točka določata, da se ima po reviziji obstoječih zakonov ter reorganizaciji ministrstev sklicati parlament. Nato konča akt: Dano 3. redžeba (1. avgusta) 1326 (1908). Abdul Hamid. Iz Senožef. V zadnjem času sta zagledala v »Narodu« dva dopisa iz Senožeč beli dan. Prvi 25. julija, drugi 4. avgusta. Oba prihajata od ene in iste osebe; v prvem se poroča o veselici, prirejeni dne 19. julija od liberalnega senožeškega »izobraževalnega« društva; v drugem pa napada prav neotesano vojaško oblast, ker je odredila vojaške vaje 47. pešpolka v senožeškem okolišu od 3. do 12. avgusta. V obeh dopisih pa je nagromadil pisec toliko protislovij, da je vredno kratko odgovoriti.. Dopisnik toži, da razsaja v Senožečah že od maja meseca škrlatica, kar je res. Nikakor pa se niso odredile takoj že maja meseca ob pojavu škrlatice najstrožje varnostne odredbe, da bi se zabranila razpa-sitev škrlatice. Šola se je zatvorila šele koncem junija, ko sta sredi maja in začetkom junija umrla dva učenca, in vendar je bilo med otroci središče te bolezni. Vprašamo gosp. zdravnika dr. Gregorčiča in pa senožeško županstvo, kdo je tedaj kriv širitve škrlatice? So-li mar take pozne odredbe, ko je bolezen zahtevala novih žrtev, hvale vredne? Zato se pa tudi »nam čudno zdi, da neko društvo, ki ne premisli, koliko zla povzroči taka bolezen na deželi«, prireja v ravno istih prostorih, odkoder se je baje zanesla škrlatica, svojo veselico, na katero vabi ljudi iz Trsta, Ljubljane, Dolenjske in Notranjske! Gospoda, kje ste bili takrat z vašim ogorčenjem, katero bruhate sedaj po nepotrebnem na vojaške oblasti? Nili bila dne 19. julija ob prireditvi veselice dosti večja nevarnost, kakor pa 3. avgusta ob dohodu vojaštva, da se iz Senožeč ne prenese škrlatica, ki je »toli nalezljiva še po mesecih, med cele kronovine?« Da, tudi mi ne razumemo, da gosp. zdravnik dr. Gregorič in pa senožeško županstvo »ne upoštevata takih momentov«. Zakaj se ni zaprla pivovarna, ko je zbolel za škrlatico njen delavec, ne takrat, ko je oče za škrlatinko umrlih dveh dečkov hodil na delo v pivovarno? Namesto, da bi se zaprla, se pa priredi ravno v pivovarni veselica! Seveda gosp. Liebmann je» dober prijatelj« liberalnega društva, in je že »pri marsikateri priliki pomagal prirediteljem veselic« tega društva, kojemu načeluje gosp. dr. Gregorič. Kamenje naj meče torej liberalni dopisnik na svoje društvo in ne na vojaške oblasti! Kar pa se tiče prošnje senožeške občine, da ne bi bilo vojaških vaj, naj si pa senožeški gosp. župan zapomni, da je le v Senožečah veljavna njegova oblast. Tudi mi smo ene misli z dopisnikom »Naroda«, da »se radi škode po suši prizadeti cel okraj obvaruje poškodb«, koje veselice, pri katerih se navaja mladina le v pijančevanje po cele noči in k zapravljanju, že tako »udarjenemu, tlačenemu kmetu provzroče«. Kaj ne, to ni seveda nobena škoda kmetova v očeh liberalcev? Kmetu se bode škoda cenila po vojaških vajah, in vsak se zanjo lahko zglasi, da se mu povrne od vojaške oblasti. Kdaj povrnete vi škodo kmetu, ko je njegova mladina po takih veselicah nesposobna za delo? Na ljudske zastopnike pa se nimate prav nobene pravice sklicevati, ker niso izvoljeni od vas. Sklepno se nam pa zdi jako netaktno v liberalnem dopisu, kakor bi se hotelo izigravati politično okrajno oblast proti vojaški oblasti. Ako pa liberalni dopisnik še ne bode miroval po »Narodu«, on, ki »ljubi mir«, mu bodcmo pa še odgovorili in tudi povedali, kje tiči pravi vzrok napadov na vojaške oblast. »Klerikalno" vlada v Belgiji. Ravnokar je izšla statistika (Annaire Statistique) za leto 1907, v kateri se jasno vidi, kakšen je bil napredek v tako razvpiti Belgiji pod »klerikalno« vlado. Statistika priobčuje politične, intelektuelne in moralne razmere dežele. Oglejmo si, kaj se je storilo za šolo, v prvi vrsti za ljudsko šolo. V srednjih in visokih šolali se je tekom zadnjih 25 let storil velik napredek. Posebno v srednjih šolal- se je že mnogo tacega vpeljalo, kar hočejo pri nas šele sedaj uvesti kot »reformo«. Za svobodo pouka v šoiah jamči država. Vsaka občina si lahko prostovoljno, na lastne stroške vzdržuje občinsko ali pa lakozvano »svobodno« šolo, ali pa oboje. Svobodne šole stojijo večinoma pod vodstvom državno izprašani!) redovnikov. Take šole ne stanejo občine vcčj.dcl nič ai dobiio veliko- II. priloga „Slovenca" itev. 186. dnfe 14. avgusta 1908. at celo državno podpore. Šolske obvez-iosti svobodna Belgija ne pozna. Da ljud-tvo vsled tega šolskega sistema ne trpi kode na izobrazbi, pričajo sledeče šte-^lke iz statistike: Razne ljudske šole so mele leta 1900 883.518 učencev. Med em ko je omenjenega leta prišlo na sto irebivalcev 11*86 učencev, se je leta 1906 višalo število učencev na 12-21. Predba-ivanje socialnih demok-atov in liberal-;ev, da obiskuje premalo otrok šolo, je ažnjivo, kajti število analfabetov, katerih bilo leta 1890 21*6 odstotkov prebivalstva, je do leta 1907 padlo na 9 06 odstot-(ov. Meščanskih šol je bilo leta 1905 4(177, leta 1906 pa že 42i5. Število učen-ev na teh šolah se je ravno isto leto zvijalo od 201.061 na 208.656. Torej za 7595 /eč. Obrtnih in trgovskih šol je bilo leta 1906 209, katere je obiskovalo 17.663 učencev. 154 privatnih šol je obiskovalo 7.063 učencev. Naj omenim še neko važno napravo na belgijskih šolah, to so šolske hranilnice. Take hranilnice ima že Si 17 ljudskih in 1625 drugih šol. Vlagateljev imajo te hranilnice 459.816, ki so seveda sami učenci. Vsota prihranjenega denarja znaša 11,662.292 frankov. Na nega učenca odpade torej 25 frankov. Naj navedem še nekoliko številk iz belgijske trgovine. Promet v belgijski trgovini se je tekom treh let zvišal za dve milijardi! Od celega prometa, ki znaša 6,247,800.000 frankov, odpadejo tri mili-arde 454 milijonov na uvoz in dve milijardi 793 milijonov na izvoz. Največji je bil promet z Nemčijo, ki je znašal eno milijardo 407 milijonov. Najmanjši, pa vse eno večji kot druga leta, je bil z državo Kongo. Znašal je 87 milijonov. Mnogo večji je bil tudi promet na morju. Leta 1905 se je ukrcalo v belgijske luke 9257 adij s 11,615.856 tonami, leta 1906 pa se je ukrcalo 10.247 ladij z 12,945.568 tona-. Belgijska mornarica je štela leta 1906 dve jadrnici in 73 parnikov s 112.515 tonami. Belgijska železniška proga je dolga 4574 kilometrov, od katerih je 4013 kilometrov v državni upravi. Posiužilo se je te železnice leta 1906 152,237.941 potnikov. Privatne železnice pa so prepeljale 17 milijonov in pol potnikov. Dobro delujejo tudi brzojavne postaje, katerih je 1328, z 2918 aparati. Ravno isto je s telefonom. Telefonska proga je dolga 126.792 kilometrov. Telefonskih razgovorov je bilo leta 1906 63,284.183. Seveda se bodo leta 1908 te številke še mnogo povečale. Potem pa bodo prišli razni socialnodemo-kraški in liberalni »učenjaki« ter bodo govorili o Belgiji in drugih »zaostalih« katoliških državah. Naj jim tekne! Tedenski pregled. Kmečka zveza je imela shod v Šmart-nem pri Kranju. Sprejela se je resolucija za odpis vseh državnih davkov za letošnje leto. Shod je imela K. Z. v Šalkovi vasi pri Kočevju. Povodenj je bila v vipavski in brani-ški dolini. Tudi v tržaški okolici je napravila mnogo škode. Splošni štrajk je v medvodski, gori-čanski in vevški papirnici. Tobačno delavstvo je imelo shod v Unionu« v svrho draginjske doklade, ki naj znaša 25 odstotkov redne plače. Maio podporo kmetom je povzročil finančni minister. — Deželna vlada pa je naredila napako, ker je določila, da razdelita podporo liberalna zveza in Gospodarska zveza. V tržaški okolici se pridno snujejo krščanska izobraževalna društva. Veliko velesrbsko zaroto so odkrili. Srbi, katere podpirajo nekateri Madžari, hočejo vse hrvaške in slovenske dežele posrbiti in priklopiti Srbiji Hrvatsko, Slavonijo, Bosno in Hercegovino pod žezlom kralja Petra . Slovensko učiteljstvo je imelo shod v Pragi. Udeleženci slovenskega učiteljstva se družijo z zastopniki svobodne misli. Okrožnico, v kateri opominja, naj zbira duhovstvo mladino, je izdal sv. Oče. Na Francoskem so poskusile strokovne organizacije napraviti generalni štrajk, pa se ni posrečilo. Sedaj se je priklopilo 80.000 rudarjev anarhistično-socialni konfederaciji. Na Ruskem se po nekaterih guberni-jah pojavlja kolera. Fallierova hči je bila poročena civilno in cerkveno. Fallieres sam je bil navzoč pri cerkveni poroki. Na Ogrskem so sestavili volivno reformo, ki ima prozoren namen vse nema-žarske narodnosti oropati pravičnega zastopstva. Weckerle je vladarju ponudil svojo demisijo, ako ne potrdi reforme. Mažarski orožniki so napadli hrvaške romarje in jim strgali cerkvene zastave in valjali po blatu. Zastave so imele hrvaške kokarde. Goriški glavar je postal dr. Pajer, namestnik pa dr. Gregorčič. V Turčiji je po odpravi cenzure nastalo 265 novih časnikov. Marijanski kongres v Ljubljani se odloži na nedoločen čas. — Novi telovadni odseki so se ustanovili v Mariboru, Spodnji Idriji, Košani in Borovnici. — Jubilejna slavnost v Postojni so priredila notranjska gasilna društva. — Ponesrečil se je v Zagorju ob Savi v kamnolomu Miloš Korna-dina. — Ustrelil se je Vilko Virant, bivši učitelj v Dol. Logatcu. — Velik uspeh z zrakoplovom je dosegel zrakoplovec Wright. — Za avstrijski vojni zrakoplov se je že nabrala precejšnja svota na poziv ministra Schonaicha. — V Lipici v kobilarni je napravila strela nekaj škode. — Na Ogrskem imajo 651 mlekarskih zadrug. V Splitu se je 5., 6., 7. avgusta vršil ka-tehetski shod in tečaj slovenskih in hrvaških katehetov. — Pri sv. Bolfenku na Štajerskem so slovesno odkrili spominsko ploščo dr. Muršecu, zaslužnemu slovenskemu rodoljubu. — Umrl je v Škofji Loki dr. Anton Arko, okrajni zdravnik, v Ljubljani pa starosta slovenskih planincev Fr. Kadilnik. — Kmetijska družba kranjska je dobila 20.000 K podpore za pospeševanje živinoreje. — Jubilejno dopisnico izda poštna uprava 18. avgusta. — Maroška ekspedicija stane francosko v štirih letih 345 milijonov. Godovi prihodnjega tedna. Nedelja, 16. avgusta: Rok, Hijacint. Ponedeljek, 17. avgusta: Liberat, Si-bila, Benedikta. Torek, 18. avgusta: Joahim, Helena, Agapit. Sreda, 19. avgusta: Ludovik Toled., Julij. Četrtek, 20. avgusta: Bernard, Štefan. Petek, 21. avgusta: Ivana Frančiška, Adolf. Sobota, 22. avgusta: Timotej, Hipolit. idrijske novice. iNogo si je zlomil v četrtek dopoldne rudar Jernej Pivk, ko je delal v jami. Prepeljali so ga v rudarsko bolnišnico. Ker je še mlad, niti 20 let star, je tipanje, da kmalu preboli nezgodo. i Mlad umrla. »Jednakopravnost« se je njega dni bahala, koliko naročnikov ima. Bero jo v Ameriki, roma na Nemško, v Srbiji ima somišljenike itd. Ne dolgo po tem hvalisanju pa je umrla na jetiki. Ni bilo naročnikov ne podpornih čalnov, katere so celo pri bratih v Ljubljani zaman iskali. Sedaj se hvali »Naprej«, da ima celo v Rimu v papeževi palači Vatikanu pristaša, ki ga bere in razlaga tovarišem, kaj se na Slovenskem imenitnega zgodi. Kako je papir res potrpežljiv! Morda se bo dobil kateri med bravci, da bo še to vrjel, a raz sodni čitatelj se bode od srca smejal, kake budalosti je mogoče dandanes spraviti v svet. ln ljudje, ki si upajo tako farbati či tatelje, hočejo skrbeti za »prosveto«?! Tržne vesti. Mostno himno zlotomoSnlku svetemu Očetu v papežu Pllu X. za mešan ali moški zbor, spremljavo orgelj ali orkestra zložil :: Ignacij Hladnih. :: Cena partituri 60 h, posamni glas 10 h, instrum. glasovi v :: prepisu 2 K. :: 1835 5-3 Poštena krščanska družina sprejme pričetkom šolskega leta dva dijaka na hrano in stanovanje, upravo „Slovenca". Ponudbe pod „T" na 1821 4 - - Majhno - - stanovanje je za oddati ali takoj ali pa z november terminom. — Stari trg št. 10. — Povpraša se tam v pro-1845 dajalni. s—4 ^^^ _ ■ « R R v I. ■ naravna alkalična kisSma najboljša dijetična in osvežujoča pijača, preskušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, oblstnih in mehurnih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno podpiralno sredstvo 'sJOfc pri karlovovarijskem iu drugih kopelišklh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 24 38 kopeljih v trajno porabo. (VII.) Opozorilo. Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarnico, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali kupili, ako iščete posojila ali soudeležbe, obrnite se zaupno na „Prvo zemljiščno upravo" (Erste Realitaten Verwaltung) Dunaj, VIII., Albertgasse 30. Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnjaško podjetje. Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega brezplačnega obiska zaradi pregledanja in dogovora, nam, prosimo takoj naznanite. Največji promet s kupčijami med Dunajem in provinco. Dne 13. avgusta 1908. Promet v zrnju je vedno majhen, ker se niti konsum niti prekupec ne upa na trg. Mlini pokrivajo le prvo potrebo, ker daljših in večjih dobav nimajo. Tendenca omahljiva, vendar so cene z ozirom na soboto skoraj neizpremenjene. Ponudbe so sicer obilnejše, vendar lastniki ne silijo z blagom. Večje zanimanj^ uživa ječmen, ako-ravno je promet še jako neznaten, ker se sedaj fino blago še ne ponuja. Budimpešta notira efektno pšenico: 1120 do 1135, 11-27 do 11-44, 11-35 do 11-53, 11-36 do 11-58, rž 9-25 do 9*45, tur-šico 7-10 do 7 40, oves 8-10 do 8 45, ječmen 7 80 do 7 90. Moka. Položaj kupčije z moko je postal slab-ji. ker je zanimanje za kup na dobavo izginilo. Le za takoj' se tu pa tam povprašuje. Čene neizpremenjene. Boljša je kupčija z otrobi. Budimpešta notira povprečno: pše-nično moko št. 0 K 17-80, št. 1 K 17 50, št. 2 K 17-20, št. 3 K 17-—, št. 4. K 1680. št. 5 K 1650, št. 6 K 1620, št. 7 K 15-20; rženo moko št. 0 K 1510, št. 0/1 K 14-70, št. 1 14-30; otrobi fini in debeli K 570, rženi K 5-80 do 61—, fini otrobi za september, december K 5-80, debeli K 5-75 do 585, klajna moka K 770 do 7-90. Špirit. Cena tega predmeta je nekoliko padla. Zanimanje za poznejše blago je precejšnje. Promptni triplo notira Praga K I49 50/75, denaturiran špirit K 45-25/50. Sladkor. Sirovi sladkor je zopet napravil korak navzdol. Za rafinado zahteva druga roka nižje cene. Izvirek: Giesshtibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zalogo pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassniku-Ljuhljana. 114 52 - 33 Licitacija- Na južnem kolodvoru v Ljubljani bode v ponedeljek, 17. t. in., ob 11. uri predpoldne prodano 1979 ' i i 6 vagonov premoga. -m V mešani trgovini izurjena 17 letna dekle iz dobre krščanske hiše vešča slovenskega in nemškega jezika poštena in zvesta šsče službe v kaki prodajalni, ki je na dobrem glasu. Ponudbe v upravništvo J,.Slovenca". 19G8J2—1 1972 1-1 Kdor želi hupitl: dobre kranjske klobase velike.......po 34 vin. male........„ 18 „ slanino (špeh) svežo kg 1 K 40 „ prašičevo mesoskožo „ 1 „ 24 „ po povzetju, naj se obrne na naslov : Andrej Zorman 1976 2—1 Cerklje pri Kranju. Sprejme se takoj samostojna prodajalka za konfekcijsko trgovino pri A. Lukic, Ljubljana, Pred škofijo 19. 1980 t U Ameriko in Kanado najzložnejša, najcenejša in najvarnejša Cunard Line vožnja s 64 l 25 Bližnji odhod: Iz Trsta, domačega pristanišča: Slavonija 25. avgusta 1908. Panonija 8. septembra 1908. Karpatija 22. septembra, iz Liverpoola: Lusitanja največji najlepši parnik 5. septembra. 3. in 24. oktobra. Mauretunija 22. avgmta, 12. sept. tO. oktobra. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. D- Demeter Blei weis-Trsteniški strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu ordinira od dne 15. avgusta do 1. setembra -, le ob sobotah. =z= 1973 1-1 Ana Pofočnik izprašana babica 1941 3-2 v Ljubljani, Škofje ulice II a ki je v deželni bolnici v Ljubljani napravila porodniški izpit z izvrstnim uspehom, priporoča se cenjenim damam za izvrševanje svoje prakse. Prodajalec ali prodajalka ki hoče na svojo roko začeti trgovino, dobi po nizki ceni poslopje na deželi v najem za več let. Naslov se dobi pri upravništvu ,.Slovenca". 1779 3-3 Služba 1958 2-2 občinskega tajnika in organista čPo/niAi t>< ,/J. tm 'f/A-o Jfateri želijo *)d>/x>, po coni iti rtt nesljivirpolovci/i naj.se obrnejo < Sim C > s * Nastič je izjavil o komunikeju srbske vlade, ki dementira njegove trditve, sledeče: Izjavljam odločno, da sta srbska vlada in kralj Peter v najožji zvezi z vele-srbsko propagando in da bo preiskava to tudi dokazala. Trditev srbske vlade, da stotnik Nenadovič ni kraljev zaupnik, je bosa. Ves svet ve, da je Nenadovič, ki spada med Aleksandrove morivce, Petrov ljubljenec. - »Pester Lloyd« poroča, da ie Nastičev faksimile o revolucionarnem \elesrbskem statutu avtentičen in da tega Milovanovič v svoji cirkularni depeši ne taji. — Včeraj so na nalog drž. pravdni-ka zaprli srbska trgovca Vegliča in Liv-koviča ter bivšega jurista Livkoviča ravno, ko so hoteli prestopiti na srbsko mejo. Nastič jc bil včeraj zaslišan skoro celi dan. Baje je zopet kompromitiral več oseb in bodo vsled tega sledile nove aretacije. Baje se je poslanec Budisavljevič mudil v Budimpešti, da bi ogrske kroge pridobil za to, da ne bi parlament izročil srbskih poslancev, ako bi sodišče to zahtevalo. češ ne gre vsako svobodnejše nacionalno gibanje označiti za veleizdajo. Umazani »Pokret« dolži katoličane iu njihovo glasilo, da so v zvezi z Nastičem in Rau-chom. Imenuje katoličane »nekastrirani nosilci ljuba vi Kristove.« * * * KAKO SO PRIŠLI VELESRBSKI PROPAGANDI NA SLED? Zagreb, 13. avgusta. Drž. pravdnik Accurti je izjavil, da velesrbski propagandi niso prišli na sled vsled Nastičeve brošure, temveč na sledeči način: Pred nekoliko meseci so zasledili, kako je neki bivši častniški namestnik izkušal vojake pridobiti za velesrbsko idejo. Ta človek je v zaporu in se še zdaj nadaljuje preiskava. Iz Kostanjice in Dnbice pa so se že dolgo časa pošiljale okoli knjižice, v katerih se je zabavljalo proti cesarju in propagirala misel, da se hrvaške in slovenske dežele združijo s srbskim kraljestvom. (Ti Velesrbi so pač, če se izkaže vse to za resnično, veliki otročaji. Ze s tega ozira se jim morajo priznati pri eventuelni kazni zelo olajševalne okolnosti.) Zanimiva poročila o Turčlii. Za preobratom v Turčiji tiči Anglija! (Posebno poročilo »Slovencu«.) Dunaj, 14. avgusta. Od posebne diplomatiške strani se poroča: Sedanji preobrat v Turčiji se napačno pojmuje. Nikakor se ne da izvajati iz na-mah nastale voj. mladoturške revolucije, kateri se je sultan takoj udal. Kdor pozna turško državo, se tej razlagi zamore le smejati. Francoski listi so trdili, da je pruski general Goltz. reorganizator turške armade, sultanu po naročilu nemške vlade svetoval, naj reformno akcijo velesil, zlasti Anglije in Rusije s preobratom prepreči. Ta razlaga je tudi napačna in jo je veliki vezir Kaniil paša zadnjič popolnoma ovrgel, ko jc povdaril, da Turčiji prijateljstvo z Nemčijo v zunanjih zadevah nikoli nič ni koristilo. Rusko časopisje trdi, da sta sultana pregovorila dva uradnika, Said Kiiciik in Kiamil, naj poizkusi z mladoturki, da onemogoči, da bi stopil v veljavo nedavno sklenjeni angleško-ruski reform-program. Kiiciik in Kiamil pa da sta delala pod angleškim vplivom, in preobrat je imel bojda namen, oslabiti v Turčiji nemški vpliv in angleškega povzdigniti. Nekaj drugih slovanskih listov pa je menilo, da hoče sultan z močno centralistično-ustav-no in nacionalno vlado zadušiti avtono-mistiško gibanje Makedoncev in Albancev. Na tem je nekaj resnice, bistva stvari pa ne zadenejo. Abdul Hamid je velik diplomat. Dasi je moral v 33 letih svojega vladanja odstopiti marsikatero provincijo, ni nikdar dopustil, da bi se v notranjosti države kršila njegova suvereniteta. In tako tudi zdaj ni privolil v popolni preobrat v svoji državi, da ne bi za to bil zahteval trdnih garancij. Sultan je vedno zahteval in tudi dobil garancij za vsako koncesijo, ki jo je velevlastem dovolil. Tako je tudi sedaj bilo. Anglija — treba se je spominjati samo na reformni govor Sir Kdvard Greya v angleški zbornici — jc zahtevala ,da se za Makedonijo imenuje od sultana neodvisni guverner. Sultan je bil v to pripravljen, zahteval pa je garancij, da ta korak ne bo vedel do neodvisnosti Makedonije. To .ie Grey sam priznal. Zdaj je bilo treba poiskati velevlast, ki bi to garancijo prevzela. Mislili so najprej na Avstrijo. Ta bi bila lahko s svojo armado ustrahovala Srbijo in Bolgarijo, da ne bi se preveč po Makedoniji polakomnile. Toda za Avstrijo je že z ozirom na njen notranje-politični položaj in na ljubosumnost Italije ta naloga bila prekočljiva in je dunajski kabinet nikakor ni hotel prevzeti. Anglija je potem izkušala za to pridobiti Rusijo. Ta namen je imel sestanek v Re-valu. Toda car ni hotel garantirati za nedotakljivost Turčije. Moti se. kdor misli, da se je v Revalu dosegel popolen sporazum med Anglijo in Rusijo glede na Balkan! Ker Rusija ni hotela dati garancij za integriteto turškega carstva, je Anglija, kakor tudi drugače večkrat, stvar popolnoma orbnila: Sultanu je obljubila, da vse reformne predloge ustavi, da v to prisili tudi Rusijo, da bo Srbijo, Bolgarijo in Grčijo prisilila, da odpokličejo iz Makedonije svoje bande, da bo vplivala, da Italija in Francija ustavite svojo politiko represalij (spor zaradi heraklejskih rudnikov; italijanski poštni uradi itd.), da bo celo Turčijo tudi financielno podpirala, ako sultan izvede ustavo v smislu mladoturških zahtev. Potem je Anglija garantira za integriteto Turčije. — Ta pogajanja je od turške strani vodil Tevfik paša, minister za zunanje zadeve, ki je zato tudi edini med vsemi ministri starega in prehodnega režima še zdaj ostal na svojem mestu. Tako ima Anglija tudi topot vse niti v rokah! Odtod dejstvo, da so vsled turškega preobrata v Peterburgu, Parizu in Rimu zelo iznenadeni in nejevoljni. Nemčija pa se škodoželjno smeji, ker je Anglija svojo zaveznico Rusijo za hrbtom prevarila. Avstriji je seveda vsa stvar še bolj prav, ker so s turškim preobratom odstranjene marsikatere sporne točke, ki bi bile lahko vedle do nevarnih konfliktov, katerih ima Avstrija itak več kot preveč. Bolgari in Turki. Dočim Bolgari v kneževini nič kaj veselo ne gledajo preobrata na Turškem. Bolgari v turških pokrajinah manifestirajo s Turki. V Carigradu je ravnokar pričel izhajati nov bolgarski list »Zora«, ki poroča, da pridejo načelniki makedonskih bolgarskih vstašev v Carigrad klanjat se sultanu. Bolgari v Carigradu ustanove politični klub. Zopet nad 30 oseb pregnanih. Iz Carigrada je bilo včeraj zopet nad 30 oseb pregnanih. Med pregnanci so večinoma sorodniki in protežiranci prejšnjih mogočnežev. Turški ministrski svet za znižanje števila uradnikov in plač. Turški ministrski svet je sklenil, da se zniža število uradnikov. Vsak okraj bo imel odslej le toliko uradnikov, kolikor jih resnično potrebuje. Protekcijske službe vse odpravijo. Plače uradnikom znižajo, pač pa bodo plače redno izplačevane. Za pokojnine, katerih določitev je bila doslej odvisna od dobre ali slabe volje sultanove, bo sklenjen poseben zakon ter se bodo previsoke pokojnine, katere dobivajo nekateri dostojanstveniki, znatno znižale. Novi artiljerijski minister Riza paša je v svojem ministrstvu odpustil 495 uradnikov. Urad za šifrirane brzojavke so popolnoma odpravili. Srbi in Turki. Veliko odposlanstvo belgrajskih meščanov namerava 20. t. m. potovati v Skoplje in Solun čestitat turškemu prebivalstvu. da jc dobilo ustavo. Konfiscirane tiskovine se vrnejo. Turško notranje ministrstvo je odredilo. da se vse knjige, časopisi in zemljevidi, ki so bili pod staro upravo konfisci-rani in leže sedaj v raznih vladnih skladiščih, vrnejo lastnikom. Srbi hujskajo proti Avstriji. Iz Carigrada poročajo, da Srbi poizkušajo turški preobrat izrabiti v to, da bi mladoturke nahujskali proti Avstriji. Srbski tiskovni urad pošilja carigrajski brzojavni agenturi izvlečke iz hujskaiočih člankov srbskih listov s prošnjo, naj te izvlečke turški listi priobčijo. V prošnji se zagotavlja Turke simpatij osem milijonov Srbov, kar Turkom ne tijore biti brez pomena. Nove zastave turških polkov. Vsi turški polki dobe nove zastave v barvah turškega gibanja za svobodo: belo-rdeče. Izet paša v New-Yorku. Izet paša je došel v New-York k svojemu sinu, ki je ravnokar odpoklican kot turški poslanik v Ne\v-Yorku. PREDRZNOST BANA RAUCHA. Ban Rauch jc razburil celo Hrvaško. Potrjuje se vest, da je ban Rauch odredil, naj skupni uradi na cesarjev rojstni dan in na dan sv. Štefana razobesijo poleg hrvaške tudi ogrsko zastavo. Za slučaj demonstracij, je ban odredil, naj se postopa z največjo strogostjo. Hrvaški listi upravičeno napadajo bana Raucha, da je to doslej preporno vprašanje rešil kar naredbe-nim potom. OBISK CESARJA VILJEMA V REVALU? »Berliner Tagblatt« poroča iz Revala, da se začetkom meseca septembra sesta-neta v Revalu car iu nemški cesar Viljem. Nemški cesar je sicer silno ponosen, se ne boji nikogar in grozi vsem. Ali pri vsem tem ga nekaj tišči in mu ne dajo miru spremenjeni odnošaji v Evropi, ki so pc-trograjske žice naveli na druge poti. Zato išče zopet in zopet stikov s Peterburgom. SRBSKA SKUPŠČINA SPREJELA TRGOVINSKO POGODBO Z AVSTRIJO. Srbska skupščina je v prvem branju sprejela zakonski načrt o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko v poimenskem glasovanju s 70 proti 56 glasom. Drugo branje se vrši dne 18. t. m. ZA POTOMCE ALEKSANDRA BAT-TENBERŠKEGA. V Sofiji je pričel izhajati nov list »Patriot«, ki piše, naj se nasledstvo na bolgarskem knežjem prestolu uredi na korist potomcev Aleksandra Battenberškega. List priobčuje sliko prvega bolgarskega kneza in njegovega sina Arsena. UPORNI KITAJSKI VOJAKI. Iz Hongkonga poročajo, da so se v Konghanu pri Wuhonu uprli kitajski vojaki, ker je poveljnik dal zapreti nekega njihovega tovariša. Uporni vojaki so umorili poveljnika in več častnikov ter so pričeli pleniti. Nato so se uporni vojaki združili z uporniki v Isinskih gorah. ATENTAT. Iz Lime poročajo: Ko je šel včeraj predsednik republike v parlament, ga je z nožem napadel nek Pirola. Predsednik ni ranjen. Napadalec je pobegnil. Dnevne novice. + Vodstvo S. L. S. se je v svoji seji dne 13. t. m. temeljito in obširno bavilo s perečim položajem, ki jc nastal vsled pomanjkanja krme v kranjski deželi. Sklenilo se ie sledeče: 1. Vodstvo S. L. S. soglasno izreka pripoznanje in zahvalo vsem državnim poslancem S. L. S. za njih naporno prizadevanje, ker so v tej zadevi v polni meri storili svojo dolžnost v tem smislu, da bi dosegli zadostno podporo za kranjsko deželo, in jim izreka svoje popolno, neomejeno zaupanje. 2. Vodstvo S. L. S. mora z velikim ogorčenjem konštatirati, da je od vlade nakazana podpora za kranjsko deželo popolnoma nezadostna in nc-dostatna. ker ta podpora niti oddaleč ne zadostuje za prvo, hipno potrebo in odpo-moč in je le ena sama mala kapljica po tej splošni, velikanski suši. ki se popolnoma izgubi ob splošnem pomanjkanju krme. 3. Državni poslanci S. L. S. se poživljajo, da, ako vlada hitro in temeljito ne popravi te stvari, oni izvajajo iz t e-g a s k r a j n e k o n s e k v e n c e. 4- IV redni občni zbor »Slovenske dijaške zveze« se vrši dne 21. avgusta ob 4. uri popoldne v Gorici, dvorana hotela »Central«. Spored: I. Branje zapisnika III. rednega občnega zbora, 2. poročilo odbo-rovo, 3. poročilo revizorjev, 4. volitev novega odbora, 5. Narodnostne razmere med goriškimi Slovenci. Poroča t. iur. La-voslav Kemperle. 6. izprememba pravil, 7. slučajnosti. — Odbor poživlja tem potom vse tt. redne člane, da se gotovo udeleže občnega zbora. Pa tudi druge prijatelje društva, posebno gK. podporne člane vabimo, naj prihite na »Zvezino« zborovanje, da čujejo poročilo o delovanju društva v minulem letu. + Imenovanja v deželni službi. Računskim revidentom je imenovan gospod Karol Schweiger. — Oficialom prve vrste gosp. Ivan Peklenk. — Oficialom druge vrste praktikant gosp. Avgust Pichler. — Volonterja gosp. Fr. Selan in Jernej Erinan sta imenovana praktikantoma. — Za vratarja v deželnem dvorcu je imenovan gospod Franc Jeran, paznik prvega reda v prisilni delavnici. + Obrtno-nadaljevalne šole. V odbor obrtno-nadaljevalne šole v Krškem je imenoval deželni odbor gosp. Lovra Glo-govška, posestnika in mizarja v Krškem, v Radečah pri Zidanem mostu pa gospoda Anton Sotlarja, posestnika in trgovca v Radečah. + Kletarstvo. Gosp. Gombač je imenovan začasnim c. kr. kletarskim nadzornikom pri deželni vladi. -f Za »Slov. kršč. soc. zvezo« je daroval Štefan Dužnik iz Hrenovic 1 krono 32 vin. + Zopet zmaga na Vrhniki. Z Vrhnike se nam poroča: V nedeljo imeli smo pri nas volitve delegatov okrajne bolniške blagajne. Liberalci v zvezi s soc. demokrati — Kendiči in njegovimi tovariši — hoteli so si na vsak način priboriti zmago. Privlekli so na volišče vse Lončari-čeve in Landsbergove delavce — pa vse zaman. Naši domači delavci in delavke so pokazali, da se dosedaj še ne dajo koman-dirati od tukajšnje liberalne in soc. dem. družbe. Jurcev »Francek«, kateri je* hotel takoj po zmagi dobiti druzega blagajnič-nega zdravnika in blagajnika, naprosil je celo c. kr. okrajno glavarstvo za komisarja — pa zelo se je opekel, ker mora »Francek« komisarja sam plačati. Nerazumno nam je, da je g. Lončarič baje celo svojim delovodjem zaukazal, da morajo vsi njegovi delavci proti nam voliti. O tem bodemo še nekoliko govorili. G. podjetnik Lončarič tudi pri »S. L. S.« večkrat dela išče. + Splošna stavka kranjskega papirnega delavstva. Z ozirom na pičli prostor, ki nam je danes na razpolago in ker smo obširno poročilo o generalnem štrajku kranjskega papirnega delavstva dobili šele danes dopoldne, zazdaj zabeležimo le glavne točke, po praznikih pa celotno poročilo. — Sedanja stavka je največja, kar jih je dozdaj na Kranjskem bilo, štrajka namreč 1200 delavcev in delavk. Z ozirom na draginjo in na sramotno mezdo, ki jo ima papirniško delavstvo in z ozirom na to, da drugačnim potom izboljšanja ni doseči, je stavka čisto opravičena. Kako se more dandanes delavka s 35 krajcarji na dan preživeti? Marsikateri gosposki pes porabi na dan dvakrat toliko. Zlasti v vevški tovarni so imeli vpeljan tako zvit akord, vrhtega pa hoteli pri malem številu delavstva veliko narediti ter to delo brez odškodnine nalagali delavstvu, da so oškodovali delavstvo iu mu mezdo pritrgovali, kjer so le mogli. Več kot na 1 K na dan ni prišla v nobeni papirnici delavka! Podjetniki trosijo po kapitalistovskih listih (»Narod« in drugi) frazo, da so »hujskači« napravili štrajk, kar pa je čisto izmišljeno. Svetnik Brence je delavstvu ob vsaki priliki slikal posledice štrajka, Moškerc jc bil pred štrajkom menda dvakrat navzoč pri razgovoru, pa ni nasvetoval, da se štrajka, Gostinčar ni bil pri nobenem razgovv>-ru pred štrajkom. Jeriha pa je prav odločno bil proti štrajku in nasvetoval prošnje. Štrajkati so začeli delavci po lastni volji in lastnem sklepu. Ze pretekli ponedeljek jc hotelo vevško delavstvo s stavko začeti. a fabriška gospoda, ki je tudi mnogo orožnikov skupaj sklicala, je delavstvo preprosila. Potem pa so se gospodje kruto norčevali iz delavcev, češ, zdaj pa bodo kronce kar deževale, ko ste napovedali stavko, in so pretili, da bodo vse delavske organizacije razbili. Tako so prilivali olja na ogenj. Odpustili so celo nekega delavca. katerega je vodstvu naznanil neki Novak, češ, da je delavstvo vabil na shoda minulo nedeljo v Vevčah in pri sv. Lenartu. kjer sta Moškerc in državni poslanec Gostinčar čisto objektivno naslikala, kakšne posledice bo imelo za delavce to, da so štrajk naznanili, a ga ne izvedli. V ponedeljek je delavstvo začelo odločno in zavedno s stavko. Posvetovanje je sledilo posvetovanju, točno so se formulirale vse zahteve, tako, da ga ni delavca ne delavke. ki bi natančno ne vedel, zakaj gre. V sredo je štrajkujoče delavstvo zborovalo v Sostrem. Tvorniško vodstvo pa je hotelo delavce razburiti. Nagnalo je iz tvor-niških hiš nekai delavstva na lesno skladišče. Delavci in delavke pa so stavko-kazotn povedale, kar jim gre. Delavke so iim kazale koprive. Stavkokazi so začeli mahati po dekletih. Nato so jih pa te na- mazale z blatom. Orožništvo je ohranilo precej mirno kri. samo to je res bilo nepotrebno. da je mahalo z bajoneti in s puškinimi kopiti nekoliko stopilo v akcijo Ravnatelj Fopp je dajal orožnikom ukaze in se z njimi kregal, zakaj ne nastopijo »odločno«. Delavke so namreč spremljale do Dobrunj nekega Dingla, ki je bil sam pri strankarskem posvetovanju, a je vendar šel premetavat les. Delavke so vkljub dežju vztrajale cel dan pred tovarno. Zato se je Fopp strašno togotil in se nad orožniki vsajal. Njegovi škriei so orožnikom kazali, kje naj stoje. Orožniki so sami dovolj razumni, da vedo, kje imajo stati. Dinglu so se cele Do.brtmje smejale, ko ie prišel v spremstvu orožnikov iu deklet domov. Dekleta so zložila z ozirom na Dingla krepko pesem polno pristnega ljudskega humorja, nekoliko robato seveda, kar Dingl zasluži. Včeraj se je mirno stavkalo. Ze ob 4. uri zjutraj so bila dekleta na straži, da bi kdo ne kazil stavke. Delavsko posvetovanje je vodil poslanec Gostinčar. Goričansko, medvoško in vevško delavstvo je sklenilo, da se štrajk vodi skupno. Konča se le po skupnem sklepu. Na sor-škem polju traja stavka že štiri tedne. Delavstvo je tako vztrajno kot je bilo prvi dan. Kdor more, vsak naj z darovi podpira štrajkujoče delavstvo! Darove sprejema in izkazuje tudi naše uredništvo. -f 200.000 kron. Podpora, ki jo je sedaj c. kr. vlada namenila za Kranjsko, je tako neznatna, da nas je skromna svota kar presenetila. Menda se noče uvideti, da nobena toča, noben požar, nobena povodenj, morda tudi ne zadnji potres, ni v toliki meri oškodoval ljudskega premoženja, kakor letošnja suša. Škoda se ceni lahko samo pri mrvi na 20 milijonov kron. In kar so vredni ostali pridelki, fižol krompir po nekaterih krajih, to je čez! Sicer kmet čudovito potrpežljivo prenaša udarec letošnje suše, a grdo bi bilo, če bi vlada, ki dobi denar za toliko drugih reči, prezrla kmeta v stiski in potrebi. -j- V občini Želimlje bili so pri občinski volitvi, dne 1.3. avgusta izvoljeni za odbornike: Centa Franc, — Erjavec Iv. — Golob Anton, — Grmek Matej, — Kramar Simon, — Mihelič Franc, — Mikulič .ložef, — Mavec .Jožef, — Paznar Marko, — Perčič Alojzij, — Podlogar Ivan, — Ponikvar Franc.T -- Škulj Jernej, — Šte-blaj Franc, — Štrumbelj Ivan, — Usnik Jožef, — Virant Franc, — Virant Jernej. — 16 odbornikov pripada »S. L. S.«, dva sta omahljiva. Agitacija nasprotnikov je bila silovita, obetanje velikansko, končni vspeh pa ta, da je najstrastnejši agitator nasprotne stranke kolar Šniuc p. d. Gla-žar, od lastnih pristašev zapuščen ostal v manjšini. + Iz Toplic, 9. avgusta. Pretečeno nedeljo se je mudil g. deželni odbornik dr. Evgen Lampe med nami. Povedal nam je nekoliko zgodovino sedanje volivne reforme: prišel je čas, ko bodo zastopniki kmečkega stanu odločevali v deželnem zboru. Prišel je pa tudi čas dela; treba bo novega lovskega zakona, živinske zavarovalnice, deželne zavarovalnice zoper ogenj. Treba bo tudi šolo kmečkim potrebam primerno preurediti v okvirju državnega šolskega zakona. Deželne finance so silno slabe; treba bo s pametnim gospodarstvom tudi te urediti. Dotaknil se je tudi naših učiteljev. Dobre učitelje, ki gredo z ljudstvom, bomo vedno podpirali, slabe učitelje pa vedno v stran odrivali. Po govoru dr. Lampeta so se oglasili tudi posamezni posestniki k besedi kakor g. Fr. Šenica, g. Šercelj in drugi. Povdarjalo se je posebno, da naj se pri oddaji krme upošteva tudi topliška občina: pri prepirih zastran meje naj bi se dalo več veljave mapam, kakor pričam, in še več drugih za kmete koristnih stvarij se je obravnavalo. K sklepu pozivlje g. Ivan Sitar, župan, vse navzoče, da volimo pri bližnjih volitvah v odbor samo može, ki se držijo načel Slovenske Ljudske Stranke. Po shodu si je ogledal g. dr. Lampe v spremstvu župana in g. inženerja Podkraj-ška naš vodovod, da bi se slednjič temeljito popravil. -j- Socialni kurz pri Sv. Joštu za akademike in abiturijente se začne v torek, 18. avgusta popoldne ob 3. uri in bo trajal šc v sredo in četrtek. Predavala bosta dr. Krek in Fr. Terseglav. Dr. Lampe k socialnemu kurzu ne more priti, ker je te dni zadržan. Toliko na znanje vsem tovarišem, ki so se oglasili v tako mnogobroj-nem številu. + Ameriški slovenski duhovniki ne odgovarjajo na nemške dopise iz stare domovine! V »Amerikanskem Slovencu« čitamo dopis: »West Allis. Wis. — Te dni došel mi je dopis c. kr. okrajne sodnije, v ko'em zahteva ex-offo mrtvaški list za pokojnim Ivanom Krnccm. ki je umrl v MiKvaukce in bil rojen v župniji Trebelno. Dopis je bil seveda nemški. Zato je pa sod-nija tudi dobila edini odgovor, ki ga zasluži. da na nemške dopise, ki so sramota j za slovenske urade, Slovenci principielno j ne odgovarjamo. Bomo videli, ali znajo na Kranjskem slovensko. Rev. Ivan Smolej.« — Tako je prav! Naj se tako godi tudi povsod na Slovenskem! -j- Umri je v Maria Enzersdorfu utni-rovljeni predsednik najvišjega in kasacij-skega sodišča g. Edmund Schrey pl. Redl-\verth v starosti 72 let. + Prezentiranl so čč. gg.: Frančišek Koželj, kaplan v zač. pok. v Repnjah za župnijo Črnuče, Andrej Lavrič, kurat v Gočah za župnijo Vipava, Sos. Oeepek, kaplan v Cemšeniku zažupnijo Dobovec, Jos. Pravhar, kaplan v Črnem vrhu nad Idrijo za župnijo Loški potok in Jos. Vole, župnik v Velikih Poljanah za župnijo Rova. -j- Slovenski dijaški zvezi so darovali: Vč. g. Valentin Marčič, župnik na Slapu pri Vipavi 5 K, g. Franc Prešeren v Železnikih 2 K 70 v, vč. g. Josip Vole, župnik, 3 K, vč. g. Stanko Peharec, župnik v Črnomlju, 240 knjig, vč. g. Josip Novak, župnik v Dragatušu, 6 letnikov »Dom in Sveta«, si. slov. katol. izobraževalno društvo v Starem trgu pri Ložu, 19 knjig. Odbor S. D. Z. izreka vsem gg. darovalcem, zlasti pa vč. g. župniku črnomaljskemu za prekrasni dar najiskrenejšo zahvalo. + Slovenska dijaška zveza izreka tem potom vsem onim, ki so pripomogli, da se je veselica v Selcih tako sijajno izvršila, najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljuje preč. g. dr. Kreku za njegov krasni govor, č. g. župniku Toni. Rožniku, rodbini Megušar, Šmid, Pfajfar in gospej Mariji Tavčar za gostoljubnost, s katero so sprejeli dijake ter jim dali hrano in prenočišče, g. kaplanu Kcpcu in tamburašem, g. Fr. Tavčarju za brezplačno prepustitev prostorov, g. Uršiki Semen in Mici Logar za trud, ki ste ga imeli z vlogami, katere sta tako dobro izvršile in slednjič vse one, ki so posetili našo predstavo ter tako pripomogli k tako dobremu uspehu. + Pomiloščenja. Cesar 17. t. m. po-milosti vse osebe. Ki so zaprte ali so v preiskavi radi razžaljenja kakega člana cesarske hiše. Pomiloščenih bo tudi mnogo drugih oseb, ki so presedele že polovico svoje kazni in so se v zaporu lepo obnašale. + Nesramnost. Celjska »Domovina« je napadla slikarja gosp. li. Smrekarja, češ, da je risal podobo »Boltatuga Pepeta« v »Slovencu«. Ta trditev je nesramna izmišljotina »Domovine«. — Iz Horjitlja. Velestavni deželni odbor za Kranjsko je z dnem 5. avgusta t. 1. v pokritje stroškov za nakup in rejo goveje živine simendolske pasme »Živinorejski zadrugi za Horjulj in okolico« blagovolil podeliti podpore 500 kron, za katere se načelništvo zadruge kar najtopleje zahvaljuje. — Rusini na Dolenjskem. V Dobre-polje je prišlo v četrtek pod vodstvom dr. Lenarda pet mladih Rusinov-bogoslovcev študirat ondotno kmečko organizacijo, in sicer gg. Petro Cavs. Nikola Semenjuk, Tlofil Kostšyn, Viktor Lapičak in Ivan Ko-stelnij. Bili so gostje g. posl. Jakliča. V nedeljo dne 23. avgusta na Vič! Vrli člani našega telovadnega odseka na Viču prirede v nedeljo, dne 23. avgusta popoldne, na vrtu dobroznane in priljubljene gostilne Pavličeve, ki se nahaja poleg cerkve na Viču, veselico, h kateri vabijo vse priiatelje našega ljudskega gibanja. Upamo, da takrat vsi somišljeniki in somišljenice, ki stanujejo na Viču in njega okolici, prihitite pogledat, kaj znajo naši telovadci. V nedeljo, 23. avgusta, na svidenje pri Pavliču na Viču! Gozdni požar. Prošlo nedeljo ie pri Rakovcu blizu Vinkovec zgorelo 150 oralov mladega hrastovega gozda, last brod-ske občine. Škoda je velikanska. Kako je požar nastal, ni znano. Za okrajnega višjega živinozdrav-nika je imenovan okrajni zdravnik gospod Anton Korošec. — »Slovenska dijaška zveza« nam piše: Cujemo, da nekateri dijaki zlorabljajo »Potovalno listino Slovenske dijaške zveze«. Znano nam je par imen. Ako se bodo dogajali v bodoče taki slučaji, bomo poskrebeli, da dotičnike spozna javnost. To naj si zapomni nam nasprotno dijaštvo! — Romarski vlak iz Grosuplja se pripelje v torek dopoldne ob Vi 10. skozi Ljubljano. Romarji iz Šmarske dekanije se peljejo na Sv. Višarjc, na Brezje in na Bled. Nazaj se pripeljejo v sredo zvečer ob šestih skozi Ljubljano in stoje v Ljubljani dober četrt ure. Krkovič v Ameriki zopet obdolžen ponarejanja avstrijskega denarja. Ameriški slovenski list »Amerika«, ki izhaja v Clevelandu, piše: Minuli četrtek jc policija prijela znanega rojaka John Krkoviča, ki je doma iz Krškega, fara Raka na Dolenjskem. Avstro-ogrski konzul je namreč dobil od vlade navodilo, da ttaj skuša moža deportirati v Avstrijo, kjer je obdolžen izdelovanja desetkronskih bankovcev. Kakor znano, je Krkovič prebrisane giave in jc že pred kakimi štirimi leti dal obilo opravka sodniji. Dobil je dve leti ječe v Columbusu radi ponarejanja denarja. Kolikor je nam sedaj znano, je sedaj popolnoma nedolžen. Zadnje čase se je držal pri Math. Hrastarju, 5920 St. Clair Ave., kjer je imel tudi delavnico za nov stroj, ki ga hoče dati patentirati v Washington. Stroj bi bil gotov ta teden, ako bi ne bili moža prijeli. Ker se mnogo rojakov zanima za nadarjenega moža, so zložili toliko skupaj, da so najeli odvetnika, ki ga zagovarja. Včeraj je bila zadnja obravnava. Ako bo spoznan krivim, bode moral iti v stari kraj, drugače bode pa prost. Kolikor smo mogli poizvedeti pred sklepom lista, se mu ni treba bati hudega. — Dva ogleduha, Nemca, so zopet prijeli v Pulju. Pri aretiraneih so našli foto-grafične posnetke puljskih trdnjav in luke. — Zrakoplovni bataljon s štirimi stot-nijami ustanovi avstrijsko vojno ministrstvo iz dosedanjega aeronavtičnega zavoda. — Zopet Velenemec na c. kr. drž. kolodvoru v Gorici. — Ravnateljstvo c. kr. drž. železnic je premestilo asistenta Hermana Stauderja iz Spljeta v Gorico. Ta novi uradnik je Velenemec. Wieser je tako dobil novega pomagača za nemško propagando v Gorici. — Slovanski gost. — V Gorico je prišel vseučiliški profesor iz Prage gospod Polivka. Bival je na počitnicah v Boh. Bistrici in potuje po Slovenskem. — Dražba premičnin po rajnem g. č. kanoniku in dekanu Matiji Erjavcu bo dne 19., 20. in 21. avgusta ob deveti uri dopoldne v vipavskem župnišču, kakor natančneje objavlja inserat današnjega »Slovenca«. — Veselica v Ihanu. V nedeljo, dne 16. avgusta t. 1., ob pol 4. uri popoldne, bo v prostorih župana g. Karola Sojerja velika veselica v proslavo letošnjega trojnega jubileja, ki jo priredi »Katoliško slovensko izobraževalno društvo«. Spored: i. Slavnostni govor. 2. Lurški jubilej: de-klamacija in prizor. 3. »Svojeglavna Min-ka«, šaljiva igra v štirih dejanjih. 4. Sre-čolov. 5. Šaljiva pošta. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu, ker je prostor pokrit. Društvo se hoče postaviti, okoličani ni domačini, k veselici! — Madžari na Hrvaškem. Železniški uslužbenci v Osjeku so si ustanovili madžarski otroški vrtec, ki ga otvore prihodnje šolsko leto v tamošnji madžarski ljudski šoli. V Gradežu se je ustrelila 35 let stara soproga graškega trgovca Lustiga. V kopališču je zapustila tri otroke. — Vseslovansko učiteljsko zvezo so ustanovili na vseslovanskem učiteljskem kongresu v Pragi. Zveza šteje 25.000 članov in je »svobodmiselna«. — Za vedno se je naplesala. Dne 11. avgusta so pokopali v Trstu 55 let staro Josipino Petrič, ki je v nedeljo v gostilni »Al gobbo« tako strastno plesala, da se je sredi plesa zgrudila in kmalu nato umrla. Uredništvo »Narodne Obrane« je prevzel profesor I. K. Švrljuga. Odvetniško zbornico za Bosno in Hercegovino ustanove še tekoče jeseni. — Hrvaški judovski akademiki in abi-turienti (zionisti) bodo 1'6. in 17. t. m. zborovali v Zemunu. To je njihov III. kongres. Prva dva sta bila v letih 1904 in 1906. Shode prireja dunajsko akademsko društvo »Bar Giora«. — Trgovsko in obrtno zbornico za Bosno ustanove prihodnje leto v Sarajevu. Tudi odvetniška zbornica bo v kratkem ustanovljena v Sarajevu. — Žalostna posledica »šagre«. V Vod-njanu je bila prošlo nedeljo šagra — ples, ostanek iz časov benečanskega gospod-stva. Že na plesu sta se sporekla Simon Bankovič in Matej Vrtačič. Ko sta se vračala domov v sosednjo vas, sta se na poti dejanski prijela ter je zasadil Bankovič Vrtačiču nož v srce, da je ostal na mestu mrtev. Bilo mu je šele 30 let. Zapušča udovo in troje majhnih otrok. Morilca, ki je 26 let star, so izročili sodišču. Dobavni razpis. Oskrbovalna komisija c. kr. domobranskega polka v Ljubljani pošilja trgovinski zbornici v Ljubljani pregled naturalnih predmetov, ki jih potrebuje od 1. okt. 1908 do 30. nov. 1909, postaja v Ljubljani; predmeti, ki jih je dobaviti, so: oves, seno, slama, premog in drva. Ponudbe je do 19. avgusta t. 1. 1P ure dopoldne vložiti pri oskrbovalni komisiji 27. domobranskega pehotnega polka v Ljubljani na vpogled. — Lurške slike so došle po dolgem času vendarle v Ljubljano in so bile danes razposlane vsem tistim, ki so naznanili upravništvu »Slovenca« svoj naslov? Kdor bi je ne prejel v nekaj dneh, naj sporoči to upravi »Slovenca«. Ljubljanski romarji jo prejmejo v upravništvu. — V pojasnilo. Marijansk! kongres" se je preložil v nagli sili brez moje vednosti. Vendar priznam, da so razlogi uvaževanja vredni. Ostane torej pri tem, dasi nam je to prelaganje — velika žrtev. I. Kalan. Kupijo se sledeči letniki »Dom in Sveta«: 1888., 1889., 1890., 1892., 1893. 1894., 1896. in 1903. — Ponudbe naj se naslovijo na: »Katoliško Bukvarno« v Ljubljani. Štajerske nov ce. š Nov korak. S. K. S. Z. za Štajersko je zopet storila en korak naprej. Jutri namreč otvori v Mariboru svojo knjižnico, kjer si bo lahko vsak knjige izposojeval. Knjižnica ima bogato izbiro slovenskih, čeških, hrvaških in drugih knjig od najboljših pisateljev. Zato je upati, da se je bodo mariborski Slovenci pridno posluževali. Knjige se bodo izposojevale vsak dan do sedme ure zvečer; ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure. š Veteransko društvo v Trbovljah. Iz Trbovelj se nam piše: Tukaj smo ustanovili prvo c. in kr. veteransko društvo, s katerim bomo 18. avgusta prvič hrabro nastopili. Udeležili se bomo s tukajšnjo požarno brainbo ob osmi uri zjutraj sv. maše. Po cerkvenem opravilu odkorakamo na Vodo v gostilno g. Jankota Forteja, v kateri se vrši popoludne veselica in praznovanje 60Ietnega vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. Vabimo zveste vojne tovariše! V naši sredini se nahajajo nekateri, ki so služili slavnega vojskovodjo Radetzkega. Ker je vstopnina prosta, želi obilne udeležbe — odbor. š Sadje bode letos večinoma po slovenskih deželah izredno veliko, le po hribih je odpadlo zaradi suše. Jablane, hruške, čcšplje se ponekod kar šibe in jih morajo podpirati, da se ne polomijo. Izredno polni pa orehi. Nekateri trdijo, da se ne spominjajo take letine za ta sad. Upati je toraj, da bodemo kupovali vsaj sladko ovočje po zmernih cenah. š Sv. Križ na Murskem polju. V soboto dne 15. avgusta se vrši pri Sv. Križu na Murskem polju shod »Slov. kmečke zveze« popoludne ob 3. uri v prostorih g. Ignac Hauptmana v Križevcih. Govori g. poslanec Roškar. Vsi somišljeniki z Murskega polja, na shod! š »Imenitna« poroka se vrši v soboto dne 15. avgusta i*a Ptuju: dr. Fichtenau ml. se poroči z gdč. Tognio pred protes-tantovskim pastorjem v nemškem Ve-reinshausu, ravno tam, kjer »Štajerc« zbira svoje ovčice na zborovanja in posvetovanja. Oba poročenca sta že prej odpadla od katoliške cerkve. Dr. Fichtenau st. je bil v svojih mladil letih še ud ptujske slovenske čitalnične. Kako se vendar časi obračajo. š V Mariboru se vrši, kakor smo že poročali, v soboto, dne 15. t. m. v hotelu Ahvies ustanovni shod »Slov. katol. izobr. društva« za Leitersberg - Krčevino. Slovenci, udeležite se shoda v obilnem številu! š Iz Huma pri Ormožu. Pretečeno nedeljo se je sestavilo tukaj iz novo izvoljenega občinskega odbora sledeče starešinstvo: Zupan g. Franc Šterman (v drugikrat). Prvi svetovalec g. Matija Podgo-relec, drugi svetovalec g. Martin Ivanuša, st. Novim odbornikom pa so izvoljeni ge.: Ivanuša Miha, Jeremic Ivan, Kovačič Fr., Lesjak Ivan, Masten Ivan, Porekar Anton, Sever Matija, Vtičar Martin in Zadravec Franc. Ljubljanske novice. lj Imenovanje na pošti. Gospod Anton Wolf, c. kr. višji poštni oficial, je imenovan za poštnega kontrolorja v Ljubljani. Ij Poročil se je v Reichenbergu na Češkem trgovec gospod Oskar Ebenspan-ger ml. z gdč. Adelo Hammerschinidt. li Pevske skušnje »Ljubljane« za veliko slavnost 13. septembra so vsako sredo in petek ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Prosim gg. pevce, da prihodn;o sredo pridejo vsi k skušnji! — Pevovodja. Ij Slavnost gasilcev. Še enkrat opozarjamo občinstvo na veliko jubilejno slavnost našega domačega gasilstva, ki se vrši v Ljubljani po naslednjem sporedu: V soboto dne 15. avgusta: Od osme do 12. ure zvečer vrtni koncert vojaške godbe slavnega c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27. v »Meščanski pivovarni« na Sv. Petra cesti. Vstopnina za osebo 40 v. V nedeljo dne 16. avgusta: a) Ob 9. dopoldne zbiranje gasilnih društev na Bleiwei-sovi cesti ob »Narodnem domu«, b) Točno ob četrt na deset odhod po najbližjem potu pred »Mestni dom.« c) Ob 10. sv. maša pred »Mestnim domom, č) Po maši slavnostni sprevod gasilnih društev in de-file pred dostojanstveniki, d) Po sprevodu vrtni koncert slavne »Društvene godbe^ v ! »Meščanski pivarni« in skupni obedi. Vstopnina 30 vin. za osebo; gasilci v kroju so vstopnine prosti, e) Ob 12. opoldne poklonitev gasline deputacije deželnemu predsedniku, f) Ob pol Jrugi uri popoldne slavnostni obed v hotelu »Union«, g) Ob 5. popoldne javna efektna tombola na Kongresnem trgu (v Zvezdi), h) Po tomboli ljudska veselica na Kogresnem trgu in v Zvezdi. — Naj bi vse občinstvo brez razlike s svojo udeležbo gasilnemu društvu pripomoglo do najlepšega uspeha! Ij Veliki cirkus bratov Villand. 2e dolgo nismo v Ljubljani imeli dobrega cirkusa. Bratje Villand, ki so nasledniki znanega Reuza, nam že s svojim imenom jamčijo za umetniški vžitek. Kakor razvidimo iz poročil drugih listov, kjer je cirkus nastopal, je slednji podjetje prve vrste in zasluži, da ga občinstvo v obilnem številu poseti. V Miklošičevi ulici nasproti justič-ne palače se postavijo štiri veliki šotori in se otvoritvena predstava vrši v soboto, 15. avgusta ob osmi uri zvečer. Ij Cesarski jubilejni koncert se vrši na rojstni dan cesarja 18. avgusta t. 1. na vrtu hotela »Union«. — Kakor se nam poroča, bode za to slavnost vrt velikansko razsvetljen in bode nad 1000 električnih žarnic instaliranih. Poleg efektne luči bode na kupoli hotela sestavljena vrteča se cesarska zastava iz električnih luči in velik transparent iz žarnic. Svirala bode celotna godba Beljgijskega polka, ki se vrne za ta dan iz manevra. — Pri slabem vremenu bode koncert v veliki dvorani. ij Na oklicih so: gostilničar v Litiji g. Ernst Hummer z gospodično Karolino Olu-hač, g. Janez Zalokar, trgov, potovalec, z gospodično Amalijo Kačar, poštarico na Dunaju; gosp. Jožef Šega, orožniški posta-jevodja v pok. z gospodično Apolonijo Sever; gosp. Frančišek Učakar, organist pri Dev. Mariji v Polju, z gospodično Marijo Polak; gosp. Josip Fortuna, žel. sprevodnik. z gospodično Frančiško Brezar, Anton Pere, vratar pri »Lloydu«, z gdč. Frančiško Bizjak. Ij 25-letnlco obhaja v nedeljo gospod Ivan Tomažič, strojnik v Pollakovi tovarni za usnje v Ljubljani, kjer vedno deluje. Bil je ves čas vesten in zanesljiv, ter tudi vnet pristaš S. L. S. Na mnoga leta! li Streljali bodo na Gradu v nedeljo, dne 16. t. m. med sv. mašo, kateri bodo prisostvMvali gasilci ob 10. uri dopoldne in popoldne med banketom, ki se prične ob pol 2. uri popoldne v »Unionu«. Ij Godbeno društvo za ljubljanski okraj ima dne 17. avgusta t. I. ob l. uri popoldne v restavraciji »pri Levu« na Marije Terezije cesti izvanredni občni zbor. Ij Begunec iz Studenca prijet v Gorici. Aretovan je bil v Gorici predvčerajšnjem Ferdinand Veidl, kateri jo je pobrisal pretekli mesec iz Studenca pri Ljubljani. Odkar je zapustil Ljubljano, se je klatil po Avstriji, ne da bi imel kake neprilike z javnimi čuvaji. Cuje se, da išče tega moža solnograško sodišče, že od leta 1899., ker je ukradel bicikelj. Včeraj so ga pripeljali v Ljubljano. Ij Za operni in operetni zbor slovenskega gledališča se išče več dobrih tenoristov in sopranistinj. Ponudbe sprejema gospod gledališki kapelnik H. Benišek. Bivši členi zbora naj podpišejo svoje pogodbe pri blagajniku Dramatičnega društva, gosp. fin. kontrolorju Franu Rozmanu v Wolfovih ulicah. Operne iu operetne skušnje za zbor se začno 15. sept. ob pol 8. uri zvečer v običajni sobi v I. nadstr. »Narodnega doma«. Ij Preveč kaznovana neubogljivost. Natakarski vajenec v hotelu »Union« 1 v. Hafner ni hotel tamošnje blagajničarke v iztoču Pavle Schiebel nekaj ubogati, kar je to tako razljutilo, da je zgrabila na mizi ležečih pet nožev in zagnala vajencu v glavo. Vajenec je poškodovan na nosu in na prsih in bode poškodba najbrže težka. Ij Godba dunajskega deškega zavetišča »Franke« igra 16. t. m. od 4. ure po-poludne do 10. ure zvečer v Švicariji. Ij V dramatični šoli »Dramatičnega društva« v Ljubljani bodo letos poučevali tudi borjenje (sabljanje). Ij Stolpno uro v deželni bolnici hodi že celo leto popravljat neki urar na Tržaški cesti v Ljubljani. Popravljanje jc stalo takšno svoto, da bi se bila za tisti denar že nova ura kupila. In vendar ura ue kaže prav, ne bije prav in vsak čas zastane. Poleg tega pa, kar jc smrtno nevarno in nedopustno, je padel, kakor smo zvedeli, gotovo nad 20 kg težki utež pri navijanju že tretjikrat z groznim ropotom na strop pod zvonikom in ga znatno poškodoval. Ali res ni nobenega urarja v Ljubljani, ki bi znal špitalsko uro popraviti? Ce je ne zna popraviti, zakaj se mu pa toliko plača ? Ij Sejem za konje. C. kr. deželna vlada je razpisom z dne 17. jul. 1908., št. 15.266, dovolila, da se v mestu ljubljanskem tudi vsako tretjo sredo v mesecu vrši sejem za konje. Prvo in tretjo sredo vsakega meseca je torej dopuščeno poleg navedene živine prignati na trg tudi konje. Ij Aretovan je bil včeraj hlapec Ivan Blaževič iz Kapele pri Brežicah, ker ga zasleduje brežiško sodišče v policijski ti-ralnici. Ij Prijeta poljska tata. Včeraj sta bila v Mestnem logu zasačena pri kraji krompirja na Petkovškovi njivi Jožef Meden in Ivan Prime. Petkovšku je bilo pokradenega že do 100 K krompirja. Ij Pobegnil je predvčerajšnjim od dela pri zgradbi vojaškega skladišča prisilje-nec Alojzij Jevšček, rodom iz Gorice. Ij Privedel je včeraj nek vojak na magistrat tigrastega psa, ki ima na sebi opre-go za voziček, češ, da pride ponj neki gospod. Psa ima v varstvu sedaj magistratih sluga Moliar. Ij Umrla je za operacijo na dunajski kliniki gdč. M. Sever, babica iz Ljubljane. Ij Pobalinstvo. Po Opeparski ccsti je te dni neki fant pobil več električnih žarnic. Ker je bil zasačen, se bode zagovarjal pred sodiščem. Ij V kinematografu »The Wonder Bio« v Lattermanovem drevoredu se vršita v soboto in v nedeljo po dve predstavi. Prva ob 4. uri popoldne, druga običajna ob 9. uri zvečer. V nedeljo sledi zopet nov jako zanimiv spored. Ij Izgubljeno in najdeno. Poštni sluga Matija Prošek je izgubil prost bankovec za 10 K. — Rozalija Zabukovčeva je našla črn dežnik in ga oddala pri magistratu. SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in i tobakarnah vžigalice »Slovenske krščan- j ske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Razne stuari. Zgodnji sneg. Iz Trutnova poročajo, da je po gorah v okolici zapadel sneg. Našega cesarja prva vožnja z avtomobilom. Ob priliki bivanja angleškega kralja v Išlu se je naš cesar prvikrat peljal z avtomobilom. Do sedaj ga ni bilo mogoče spraviti na avtomobil, ko mu je pa angleški kralj pri dineju rekel, da bi bila po obedu prijetna vožnja z avtomobilom in ga povabil na tako vožnjo, dejal je cesar: »Ce Ti veselje napravim, se peljem.« Po vožnji je cesar rekel, da se z avtomobilom ne bo več peljal. Cesar ni samo nasprotnik avtomobilov, ampak tudi liftov. Nikdar se še ni peljal v liftu. Ko je obiskal nekoč barona Gautscha, ki stanuje v četrtem nadstropju, šel je peš v Gaut-schevo stanovanje; tudi v v četrtem nadstropju ležeči atelier slikarja pride cesar vedno peš. dasi bi se lahko peljal. Novi VVrightovi zrakoplovni poizkusi. Iz Londona poročajo: Zrakoplovec Wright se je zopet dvignil s svojim aeroplanom iu je v višini 25 do 30 metrov v šestih minutah 56 sekundah napravil osem krogov. Danes smo dobili poročilo, da jc tudi Wrigthov aeroplan ponesrečil. Aeroplan je padel na zemljo z višine 30 m ter mu je zlomljeno eno krilo. Poprave bodo trajale osem dni. Nove cigarete »Koronat« po 7 vin. in 12 vin. in »Kaiser« po 6 vin. pridejo v promet 17. t. m. Poljedelski pouk prihodnje leto upe-Ijejo tudi v pruski armadi. Stavka v pivovarnah v Žatcu. Delavci zahtevajo zboljšanje plač za 15 odstotkov. Na lovu ustreljen. Iz Miirzuschlaga poročajo, da je lovec Cvarič na lovu po nesreči ustrelil gozdarja Wesenerja. Cva-riču je neki grm izprožil puško. Iz ljubezni do godbe. Iz Ne\v Yorka poročajo, da je pred leti nemdoma izginil sin kneza Gregorja Geiz Hocha. Stric prinčev knez Baranov je iskal princa po svetu. Sedaj ga je našel v nekem orkestru kot godbenika. Princ izjavlja, da kljub sijajnim očetovim obljubam ne gre do- mov, ampak da se še dalje posveti godbi ter ostane godbenik. Preiskave proti sodnikom. V Bukovim se vrši preiskava proti celi vrsti sodnikov, ki so pred obravnavami od toženih strank sprejemali velika posojila ter jih oproščali. Nekateri sodniki so tudi z odvetniki imeli jako čudne zveze. Dokazano je, da so nekateri sodniki bili pri odvetnikih tako zadolženi, da so potem odvetniki na poseben način vplivali na razsodbe. Kolumbijska inesta v nevarnosti. V Kolumbiji zopet divja ogenj. Mesta Kim-berley, Sullivan in Cranbroock so v nevarnosti. Upor v bolnišnici. V Marija Terezio-pelu so se v mestni bolnici uprli bolniki, ker jim je uprava zjutraj namesto kave dala juho. Bolniki so napadli zdravnike in postrežnice ter so jih pometali iz bolnice. Nevarno bolan pač menda nihče teh bolnikov ni. Ženo in hčer umoril. V Monzi na Laškem je sluga Valsecki umoril svojo ženo, ker je mislil, da ga vara. Zadal ji je 30 ran z bodalom. Nato je umoril tudi svojo hčer. Smrt pod iuž nskim kladivom. V Tuli je prišel na delavski shod policijski vohun. Med shodom je nekdo zaklical: »Pozor, vohun je v dvorani!« Takoj so zaprli vsa vrata, prijeli vohuna ter ga nesli na fužinsko nakovalo, kjer so spustili nanj 30 ton težko fužinsko kladivo, ki ga je seveda popolnoma zmečkalo. Kri si je zastrupila, ko je štela denar. Zena trgovca Herbsteina v Aradu je imela navado, da je pri štetju denarja poslinila si vedno prste. Te dni je imela na prstu malo rano in je štela denar in prste slinila, tako si je zastrupila kri. Zdravniška pomoč je ni mogla oteti smrti. Češki lev na jubilejnem petkronskem denarju, ki se vidi, ako se petkronski jubilejni denar s cesarjevo glavo zavrti, na bradi in rep ob ušesu, vlada pobira nazaj, da jih nadomesti z drugim petkronskim denarjem brez češkega leva. Tudi na jubilejnih kronah se češki lev dobro vidi. Stoletnica gimnazije. Srbska višja gimnazija v Novem Sadu bo obhajala leta 1910 stoletnico svojega obstanka. O tej priliki izdajo spisek vseh dijakov, ki so se učili na tej gimnaziji, s popisom uspehov, ki so jih dosegli v življenju. + Bosanka promovirana v Berolinu. V Berolinu je včeraj bila promovirana za doktorico farmacevtike gospodična Zivka. Kolar iz Sarajeva. Umrla je v Belgradu najodličnejša srbska igralka Sofija Gjorgjevič (Coča), stara 28 let. Proti etiketi se je hudo pregrešil predsednik francoske republike, gospod Fallie-res, ko je nedavno v Revalu obiskal carja. Falliercs je namreč debelušen in dobrodušen gospod, ki se malo meni za komplimente, in ko mu ie car v Revalu predstavlja! različne dvorjane, je Falliercs zdaj temu mesto desne roke dal levo, drugega potipal po ramah, tretjemu povedal kako smešno, kar je vse ruske dvorjane spravilo v veliko razburjenost zaradi tolike »neolikanosti«. Cerkueni letopis. cjubllejna slavnost slovenskih dekliških Marijinih družb na Sveti Gori. Dne 23. avgusta, na praznik presv. Srca Marijinega. prirede vse dekliške Marijine družbe na Goriškem jubilejno slavnost na Sveti Gori, v spomin 501etnice prikazanja Matere Božje v Lurdu. Pri tej priliki se bo odkrila v svetogorski cerkvi tudi spominska plošča. ---o-- MonsKii in ta)mm poročil VELESRBSKA PROPAGANDA IN SLOVENCI. Zagreb, 14. avgusta. Od najbolj informirane strani sino ob sklepu lista dobili sledeče poročilo: Velesrbski zarotniki so izkušali tudi Slovence pridobiti za svojo akcijo. Dozdaj še ni konštatirano, ako je bil kak Slovenec zapleten v zaroto. DIJAŠKI SESTANEK V VELIKOVCU DOVOLJEN. Velikovec, 14. avgusta. Abiturijentski sestanek je dovoljen. Občinski zastop ve-likovški je proti dovoljenju brezvspešno protestiral. Nemci so se pripravili, a tudi orožniki. Tudi moralna zmaga je na naši strani. SESTANKI VLADARJEV. Dunaj, 14. avgusta. Vest, da ruski car obišče našega cesarja na Dunaju, da mu osebno čestita k jubileju, ni resnična. Isto-tako je ruski car opustil nameravana obiska Francoske in Italije, pač pa se skoro gotovo snide z nemškim cesarjem v finskih vodah. SNEG. Dunaj, 14. avgusta. Na Semerniku in bližnjih gorah je zapadel sneg. Iz Solno-grada poročajo, da je tudi ondi po bližnjih gorah zapadel sneg. POTRES. Glognitz, 14. avgusta. Tu in v okolici so danes ob 10. uri 13 min. čutili močan potresni sunek. NEMŠKI VOJNI MINISTER. Berolin, 14. avgusta. Uradno demen-tujejo vesti, da odstopi nemški vojni minister Einem. 500 OVAC USTRELJENIH. Rim, 14. avgusta. V Sarrasi na Sardiniji je pri vasi Bitti osem roparjev napadlo pastirja ovac Gasile. Roparji so pastirja zvezali, potem pa postrelili 500 ovac. Isti dan je pogorela tudi hiša posestnika ovac. ATENTAT NA ŠAHOVEGA STRICA. Teheran, 14. avgusta. Na šahovega strica je bil na njegovem potovanju izvršen atentat. Na voz, v katerem se je vozil princ s sinovi, so napadalci streljali. Princ in njegovi sinovi so pobegnili v gore, od spremljevalcev je več oseb ranjenih. Voz s prtljago je popolnoma oropan. ŠVEDSKI KRALJ NA POTOVANJU. Pariz, 14. avgusta. Švedski kralj vrne predsedniku francoske republike meseca novembra obisk v Parizu. Nato odpotuje kralj na Angleško. NEZNAN VODLJIV ZRAKOPLOV. Pariz, 14. avgusta. Nad Dijonom so videli včeraj zvečer vodljiv zrakoplov ki je obkroževal kolodvor. Nato je zrakoplov plul dalje proti Lionu. Nihče ne ve odkod je ta zrakoplov. NOVI TURŠKI POSLANIK V PARIZU KATOLIČAN. Carigrad, 14. avgusta. Za turškega poslanika v Parizu je imenovan bivši guverner na Libanonu katoličan Naum paša. DRUŠTVA INOZEMCEV NA TURŠKEM. Carigrad, 14. avgusta. Tu in v okolici se snuje mnogo društev inozemcev, ki so bila dosedaj prepovedana. TRČNP CENE Cene veljajo za 50 kg;. B u d i m p 0 S t a 13. avgusta. Pšenica za oktober......11 -27 Pšenica za april.......11 62 Rž za okt................9-30 Oves za okt. . . 8 2o Koruza za maj 1. 1909.....7 20 Efektiv: 5 ceneje. 8 1983 1 Orjaški cirkus bratov - Miklošičeva cesta, nasproti justične palače. V soboto, 15. avgusta, ob 8. uri zvečer: llelika otvoritvena === gala predstava. V programu so največje privlačnosti sedajnosti. — V nedeljo, 16. avgusta, | 2 slavnostni predstav«, popoldne ob 4. uri in zvečer ob 8. uri. ' Dekliška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREM" Žalec 10 Laška msz priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; pSalvatopc (črno pivo a ia monakovsko). 3 Zaloga Spodnja Šiška (telefon šl 187). pejM|elye no dem spvcktma restovroter »tferddRefls Sssss" (7«fofen $t, 82.) ——— Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm. Čas opa- Stanje C baro- Q zovanja metra v mm 13 9. zveč. 733 4 14 7. zjutr. 318 2. pop. 34 0 Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 13"7 j sr. jvzh. 11'7 obl. = 2 E S3E . M > a. -. sr. svzh. 15-8 J sr. jjvzh. Srednja včerajšnja temp. 13'7<>, norm. 190°. 12 7 Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti našega iskreno ljubljenega sina. oziroma brata, gospoda Jožefa Ženka nadsprevodnika južne železnice, izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so v tako innogobrojnem številu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. Osobito pa se zahvaljujemo gospodu postajenačelniku Fr. Šušteršiču, gospodu višjemu revidentu Ivanu Petku ter ostalim gg. uradnikom in podurad-nikom juž. žel. Srčna zahvala darovalcem krasnih vencev kakor tudi slavnemu ,Pogrebnemu društvu železničarjev in okr. poštnih uslužbencev" ter gg. pevcem za njih ganljivo in tolažeče petje. Srčna livala vsem! Ljubljana, 14. avgusta 1908. Žalujoči ostali. Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczy :: Ljubljana. :: 0 0) 2. lil Primarius dr. V. GREGORIČ Ljubljana kronska o> a ustna a voda (Zakonito zavarovan.) Specialiteta za kadilce, a 10 do 15 kapljic v kozarec ::: vode. ::: Cena 2 kroni. Z 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod iz Ljubljane drž. kolodvor: 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik. 7-10 zvečer. Osebni vlak v Kamnik. 10-50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih. Nek obrtnik, oženjen brez otrok, 35 let star; želi službo, 1975 1-1 občinskega tajnika, ali hišnika Vešč slovenskega in nemškega jezika v pisavi in besedi. Naslov pod šifro: »Zanesljivo« na upravništvo Slovenca. _______\ _ §Iagajniearl{a in ena prodajalca se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Otmn Homan-u v Radovljici. 1978 3-1 Dohod v Ljubljano juž. žel.: 6*56 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-22 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 3-56 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Gorice drž. žel., Trsta drž. žel., Jesenic, Tržiča. 6-50 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico\ Jesenic. 8-37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8 45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trsta drž žel., Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča. II-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trst drž. žel., Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v Ljubljano drž. kolodvor: 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10 59 predpoldne. Osebni vlak iz Kammka. 6'10 zvečer. Osebni vlak iz Kamnika 9-59 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in prihodi so označeni v srednje-evrop skem času.) Prava istrska vha Zaradi preobile zaloge se dobijo od Kmtitske vinska zadruge v Bujah po nizki ceni od 56 litrov naprej 1967 l—l bela vina liter po 26 h. fini teran liter po 21 h. Ceniki in vzorci brezplačno na zahtevanje Cantina sociale cooperativa Baje (Istria.) Odda se z novembrskim terminom lepo stanovanje obstoječe iz 5 sob in celim modernim kon-fortom in pritiklinami, na Dunajski cesti št. 20 v II. nadstropju. Natančneji podatki v pisarni dr l«a»a M. Hribarj« v Sod-nijskih ulicah štev. 2. oziroma pri hišniku istotain. 1974 3-» Lepo posestvo v lepi legi na Spodnjem Štajerskem se proda. Poslopja so zidana in vsa v najboljšem stanu. Proda se s trgatvijo in s sadjem, katero je letos bogato obrodilo. Kupec mora imeti od 16—20.000 K gotovega denarja drugo ostane lahko vknjiženo. Več se izve pri Josiuu Winterju v Žrečah pri Konjicah. 1981 1-1 Služba organista je razpisana v Pol&niku, železniška postaja Sava, pošta Litija. Piav dobro bi bilo, da bi organist znal krojaški obrt, žena pa bila šivilja. Na ta način bi bilo več postranskega zaslužka. 1936 1—i Župni urad Marije Luržke v Polšniku, dne 8. avgusta 1S08. POZOR! r 1987 Prva jugoslovanska izdelovalnica špiritnih droi, prodaja in razpošilja po sledečih cenah: 1 kg 88 vinarjev, boljše kakovosti I kg 1 krono in 1 krono 20 vinarjev. Jamčim, da se drože ohranijo osem dni ter da bo točna postrežba. - Podpirajte domačo tvrdko! mrrzznrzzr: I. Kadunc Ljubljana, Cojzova cesta štev. 9. ■Oi lOMSKatCD! Št. 3334. Razglas. 1985 3 1 C. kr. tobačna tonam v Ljubljani razpisuje v svrho dobave potrebnih des?k, stebrov, obroče«, koaksa in premoga za leto 1909. oziroma za leto 1910. konkurenčno razpravo. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana s kolekom 1 K s pobotnico vadija, ki znaša 10% od zaslužka za leto 1909., vloženega pri kaki c. kr. blagajni morajo se doposlati podpisani c. kr. tobačni tovarni najkasneje do 30. avgusta 1908. do 11. ure dopoldne. Na vnanji strani ovitka mora biti napis »Ponudba za dobavo ... k št. 3334/08. Za leto 1909 potrebovale se bodo sledeče množine : 100 kosov 4 m. dolgih 53m/ro debelih in 316m/m širokih mecesnovih podbojev 500 150 200 500 300 4 4 4 4 1-5 53 „ 40 „ 33 . 26 „ 019 m mehkih hrastovih pragov C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. , 316 „ . 316 „ . 316 „ „ 316 „ „ 0 15 m 10m3 robato obsekanih podlog različnih obsežnosti. 160.000 kosov leskovih majhnih obročev 21/2™ dolgih v butarah po 100 kosov. 800 kosov bukovih sodov a 2 hI. 200 „ hrastovih „ „ 1 „ 700 meterskih stotov koaksa in 25.000 „ „ premoga. Množine potrebne za leto 1910., ki bodo primeroma iste kakor za leto 1909. naznanile se bodo event. ponudniku pred koncem leta 1909. O zahtevani kakovosti potrebščin, roku za dobavo i. t. d. pouči priloženi spec. dobavni pogoji in morajo ponudniku v ponudbi izrečno opomniti, da se žnjimi strinjajo. Vsakemu ponudniku je prosto staviti ponudbo za jedno ali dve leti. Cene se morajo navesti v ponudbi posebej za enoletno oziroma dvoletno dobavo in se morajo napisati s številkami in besedami Ponudbe, katere se nanašajo na ponudbe drugih, kakor tudi konkretualne ponudbe niso dopustne. V ostalem pa veljajo za te dobave splošni pogoji pogodb za dobavo gospodarskih potrebščin opr. št. 6363 iz leta 1899, katere se lahko v podpisani c. kr. tobačni tovarni med navadnimi urami vpogledajo, in se morajo ponudniku v ponudbi izraziti, da se žnjimi strinjajo. O vloženih ponudbah odločuje c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju, katero ima tudi pravico oddati dobavo posameznih potrebščin ločeno za jedno ali dve leti. Vsak ponudnik se zaveže s tem, da vloži ponudbo, vslrajati pri svoji ponudbi do odločitve c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave in se s tem odpovedati določbam § 862 v. d. z. dalje članov 318 in 319 trg. zak., glede časa, v katerem naj se mu naznani v odločitvi njegove ponudbe. Na ponudbe, katere ne bodo odgovarjale preje omenjenim pogojem v polnem obsegu in katere se prepozno vlože, se ne bode oziralo. Ljubljana, dne 10. avgusta 1908. C. kr. tobačna tovarna. Pozor! Podpisani priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin ter kolonijalnega blaga. Na deželo pošilja poštne pakete po 5 kilo proti povzetju. 1549 S. H. Skerl Sv. Ivan pri Trstu. Prodajo vino. Velevažno za gostilničarje in zasebnike, ker morejo dobiti vsak čas izvrstnega, naravnega blega in rdečega vina v vsaki množini nad 50 litrov. Kupec naj ima svojo posodo in plača za hektoliter belega vina 40 kron „ rdečega „ 36 „ kateri se nahaja v glasovitern vinogradu Levičarjev breg pri Jesenicah ob Savi, Dolenjsko, železniška postaja Brežice. Naročila in vprašanja sprejema J. Levičar, posestnik vinograda v Jesenicah, Dolenjsko. 1940 3-3 Lancaster od K 26- , Flobert-puške od K 8 50, pištole od K 150, samokresi od K5--. r Popravila ceno. — Ilustrovani ceniki franko. :: F. DUŠEK v Opečno štev. 77 1631 ob državni železnici, Češko. 6 L kr. oblastveno potrjeno i- es ucilišce za krojno risanja branja c7esiE Ljubljana, »ari trs Si. 28. © Dobi se tudi kroj po žiuoinl meri. e Nlalinčevo SIRUP a o y lekarnarja Piccoli-J s: v LjubBjarai ss :: c. tn kr. dvornega dobavitelja :: papeževega dvornega dobavitelja je izboren prirodni izdelek. Poštni za-bojček s 3 kg sirupa se pošlje poštnine prosto proti povzetju za 5 K, v sodčkih po 10, 20, 40 in 100 kg sirupa z zavojem vred po I K za kg. Sterilizirane steklenice z okoli 1 kg vsebine se prodajajo v Ljubljani po I K 50 h. V zabojih po 25 stekl. z zavojnino vred v Ljubljani po I K 36 h. — Naročila 1617 po povzetju. 100-8 B ■ ES a D IVAH PEIVGOV Dcdobor, Izdelovalen oltarjev lil. naznanja preCastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano 2795 52—10 podoMo delavnico umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice štev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. Proda se 1922 3 -2 malo gosposke = posestvo. = Vila s 7 velikimi sobami za stanovanje, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo, podstrešno sobo in sušilnico za perilo. Gospodarsko poslopje s hlevom za 4 živine, kletjo za sočivje, perilnico, 2 oddelkoma za kokoši, prizidanim svinjakom in dvoriščem za kokoši. Vrtnarska hiša s sobo, kuhinjo in jedilno shrambo. Kolarna za vozove, premog in drvarnica. Lep park, vrt za zelenjavo, mnogo žlahtnega sadja, travniki in njive. Skupna površina 6 oral. - Možno je najeti lov in ribarstvo. — Dobra pitna voda. Lega proti severu zavarovana proti vetru in prahu. Krasen razgled. Proda sc vse meblovano in s fundus-instrukf. vred. — Okolica Vojnik pri Celju. Vprašanja na Vila Dragic, Vojnik. • t :: Pristni domači malinovec najboljše vrste, po nizki ceni :: prodajata : BRATA KAVČIČ Dobrepolle, Dolenjsko. 1891 3-3 i i i šivalni stroji kupujejo naj se ie v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.; 693 44 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, ziorabeče ime Singer, kajti naših iivalnth strojev ne oddajamo prekupovalcem. marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba za šiv. stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. > O (N 3 Jt •O L > n c u O 645 80—42 Cena vrčku 20 vinarjev. Najboljše izvirno, dvojno vležano (Urguell) In črno pivo (Bockbler) :: iz meščanske budjeviške pivovarne se toči :: v Sodnilskih ulicah 4 in rta Rimski c«sH 5. Dobi se tudi pristni domači šampanjec. _ prazdrol o 0 3 ti < 1 O« K C ta o :m=X=K Seb.Unterhuber || Ustanovljeno 1870 Telefon štev. 237. lastnik Fr. Benque v Ljubljani, Dunajska cesta št. 73 nasproti topničarski vojašnici 1566 (io-8) tovarna cementa v Weisscnbac.hu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov priporoča se v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega k&menja (v različnih imitacijah), kakor posamezne dele za fasade, balko ne; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za popravo vodotokov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement \V e i s s enbacha. — Proračuni zastonj in poštnine prosto. na iz Zakonito zajamčeno. ^ygieiiicus' pasta za likanje Zakonito zajamčeno. Varstvena znamka. senzacionelna iznajdba, s katerim postanejo tkanine zopet kakor nove. Neobhodno potreben za namizno, posteljno, toaletno perilo, mehke srajce, bluze, nevestine oprave, za bela kakor tudi barvena platnena ali volnena oblačila, zagrinjala, čipke, tančice itd. »Hygienicus« napravi tkanino trpežno in izvanredno mehko, slično baržunu; volneno blago dobi sličnost holandskega platna. Vedno enacega učinka za vse vrste tkanin, iz platna, bombaža, volne ali svile. Učinkuje razkrajajoče! Dobi se v vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah in drogerijah. l522 20 _ 13 Chioz^st d Co. - Červinjan (Primorsko). - Pazor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! Zastonj zahtevajte moj Ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre braini itd. Drag. Heger juvelir in graver Oslek I. Kapnctaski ul.4, (Sliron.) nagrobnih spomenikov iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna oerkveroa in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem v 856 24—19 nacij Ca mernik, kamnosek ■b v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26. tropinovec kranjski brinjevec Odlikovano v Parizu. se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v yeležganjarni in rektifikarni sadja M. Rosner & Co., Ljubljana, Spod. šiSka, poleg Kosler-jeve pivovarne. I PaOtŠRieti ^ mnnti *««!•*, Sort Hite, «w» Misjalale« a «t » « » a J « : I. V.ll.tll« 1, n. T»b.Ml»MI« I, III UifMtfim T7 (*.K«I 8«o.w.(.), III. Leve"«."" ar, IV VlrtM.lh.piM,.... ia, W StfrcbrjRlh «astavnic !■ oMltaci]. tsri»ek in kupoonr. Svoji k svojim! » /" * y * v-« /■»/■»y>Y>y,5y,i I« 1607 10-7 ANTON JERKIC edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo, :: Gorica, Gosposke ulice štev. 7 :: o elektrofotografski zavod o Trst, Via delle Poste 10, I. nadstropje. Posnemanje izključno pri čarobni električni razsvetljavi s pomočjo :: :: svetike Jupiter" do 7. ure zvečer. — Svetovna novost! :: :: Svoji k svojim! m | Prva boroveljsKa tovarna orožja pefer Uerrtig c. kr. dvorni Izdelovalec orožja. Družba omejenim jamstvom. Borovlje, Koroško. Izumitelj in izdelovalec triumpf-rifled pušk Ceniki zastonj in franko. in Wernig - universal pušk • • • u • • •• • • z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, nepre-kosljivimi vijali (Bohrung), ki omogoča, da je strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje najizbornejše tedelke kakor trocevke, lahke kot pero, odi. ri-sanice(stuce), dvocevne risanice (Bock-gevvehr), puške za streljanje v tarčo (Biichsenilinten), Mannlscherjeve schost-auske risanice, kakor tudi Wernigv*ve čveie^ocevke i. t d. 33 ROATIA" je edina hrvaška zavarovalnica osnovama od občine :: svobodnega in kr. gi&vncga mesta Zagreba. :: PDOIITI Alt osnovana na temelj« vzajemnosti, sprejema v zavarovanje ■ ■unUlI I IH J proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih In nizkih cenah. - Vsa pojasnila daje: 1395 32—12 Glavni zasfop „Croa!ie" y Ljubljani, Kongresni trg 15. (Za vsa večja mesta na deželi se iščejo zastopniki.) J> Najkrajša in najcenejša nldeAmeri S ■ "V S i J - v B \ K tt tt tt * Kavarna »PREŠEREN" Slavnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem popolno prenovil in opremil „Kavarno Prešeren" ter se priporočam za najštevilnejši obisk. Velespoštovanjem K. POLAJNAR 1921 3—2 kavarnar. * * * I I i H rVi A ' • Anvepsa . NewYopk z modernimi, velikimi brzoparniki iz !ČezAntwerpesvNewYork ti je prog« rdeče zvezde Jed Star Line". K Na naših parnikih: .Finland". .Kroonland', „Vaderlanda, „Zeoland" in „Samland", katar; vsak teden v sobotah oskrbujejo rodno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba itn spaluice, po »dvora urejene v kajite sa 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika ominentnega pomena, is traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ljubljane vsak torek popoln Naša proga oskrbuje tudi po večkrat ns mcaac vožnjo čez Kanado, katera pa jo izdatno cenejša kakor na Nevv York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik FRANC DOLENC w Ljubljani, Kolodvorske ulloa odslej Stev, 23. od Južnega kolodvora na levo preti mano gostilno pri .Starem tiSlerJu". 320 46 32 w Marija Sattner, LJubljana, Dunajski tasta it. 19, R. stsp., H. nadstr. (Madljatova hlia), m priporofia pni MmiHU m izdelovanj* carSvaniS para~ menfov. m at—u ladtluj« osi* orniti kasni* t rseh Utarfitaih barvah, plarljala, obhajilu« kun, fttol* in tm ■a ilalbo boljo potrabn« ■trmri, priproat* ta aajfineja, kakor m gU*i aaroiilo, v •▼ilnataa is ilatan rn» aja. — I s d a I w j • tadl bandara te ktlAthla* tai iivrlnj« viakomtaa itrkTia* parilo it pristnega plstaa. Tperablja hm 4itri hlap, c«h p« MpiiMll llzk«, ncoUvlja trpeine, veatno dala ia hitra postrelbo. Pmovljerj« starih puunlof tudiiade-Toljfio praviaM. Stanje hranilnih vlog: nad 25 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 900.000 kron. lillMlLgS I Mi Mestna liranllncallu v Prešeriiouiti ulici! štev. 3, u lastni hlfl, (poprej ub Mestnem trsu zrnoen rotoiižu), sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje rievzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posojuje se na zemljišča po 4 ^U °/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6<>/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. 12 12—8 Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. iOOOOC 'OOO OOOOOO Za vsa ©en© »Angleško skladišče obli" prodajam od I. — do Ifi. avgusta vso poletno obleko za dame, gospode, deklice, dečke in otroke. 1326 O. BERNATOVIC JCnJ-sa. toJLJdBVMLi*, MM ■».& « v Vtič vrst sodov ima naprodaj A. repič, aodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2383 izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali lzola-Pirano, je naprodaj v kleteh^poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska ia> dru is a » Medo&ih (Korte)« pošta Pira no — železnih, postaja Por* toriinse (Istra), Cena belemu (rumenemu) vinu od 28-32 K hekto. Cena črnemu (isterski refoško) od 25 -27 K hekto postavljeno na postajo. 1647 6 Andrej Zajec Zosa Deshenglii Ljubljana :: kupuje :: smrekove in :: hrasfove hlode franko drž. kolodvor :: Ljubljana. :: Ponudbe naj se pošiljajo: Parna žaga De$hi*nshi 2157 Ljubljana. &ozlaiarsteo in podoBarslvo. f Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništoom vljudno nasnanjava, da sva pod tvrdko 318 44 -2 SdtzUUl£&Bar ustanovila kiparsko Cpodobarsko) obrt ter izdelovanja oltarjev v Ljub/lani. Turjaški trg št. 1- Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-plačno na vpogled. — Isvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, tetino in po smernih cenah, Priznalna pisma so na razpolago. V salogi bodo vedno rasna razpela in okvirji sa cerkvene in druge podobe. X odličnim spoštovanjem Stol z l ml. S JSeBar jmMiirilM in podoftaroto*. cementarna na pešati, pošta Dol pri LJubljani Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom pr-poročam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije veže StJr„eh°d: mozaične plošče Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe grobne spomenike in Oicifififi brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim jTOj odborom in zastebnikom nudim ===================== CPmAntno novi (6—40 cm svetlobe) za kanale in vo-^ClIlURlKSie CBfl dovode (zlasti čcentimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milujje kamne, korita za živino in drugo cementno blago. 692 21 Ceniki in vzorci na zahtevo. Lepa zračna 661 22 stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajen h hišah na Predovičevem s«lu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrože« trg 7, v Ljubljani. Optični zavod acs »ii Najcenejša In najUltrejfri vožnja v Ameriko je $ parnlkl Severonemškega Lloyda Fr.P.Zojecii:& priporoča svojo dobro urejeno za-iogo raznih očal, ščipolcev, doljnoqledov, toplomerjev, zrakomerjev itd. Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno in cena. □ Bremena new-yorK 4k s cesarskimi brzoparnikl Kaiser Wilhelm II. Stronprinz Wilhelm( Wilhelm d. ___________________________________Grosse. — 3SST Prekomorsk« vožnja traja »»reso 5—6 dni. -^pfc Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listk« za parnike gori nave-denega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških že-leznic dobite y Ljubljani edino-le pri 2r86 32 Etfoari Tmičnr-ju, s »tMi!! um st.35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tislerju". Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek ;B »oboto. Vsa potovanj« se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poStenn reelna ia solidna. Potnikom namenjenim v zapadno države kakor: Colorado. Meziko, California, Aii-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waahington. nudi naSe/društvo posebno ueodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod aa tej progi iz Bremena enkrat mesečno. se ^dobivajo pa tudi listki preko 3«F»im«?« in na vso ostale delo aveta kakor: rfrazilija, Kuna. Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. Velika zaloga pravili Švicar« skih žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine. Nikel ure od gld. l-"0 do '0 -Srebrne ure, , 3 00 . 40-— Zlate „ , . It — „ ?60' — Zahtevajte moj nnvi cenik, ki ga pošljem brezplačno. Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlati niče, gepeljni, slamoreznice, čistilnice, preše za sadje i. t. d 1739 5 Edino le pri: FR. STUPICA v Ljubljani, Mar. Terezije cesta štev. I., Valtrazorjev trg štev. G. in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in drugje različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. Najbogatejšo zalogo in najrazno 2005 52-2 vrstnejšo izbiro klavirjev in harmonijev ima Alojzij Kraczmer izdelovalac klavirjev in sodno za-j priseženi zvedeneo v-m Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4. Vedno so v zalogi prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ubira-nje In popravljanje vseh sistemov. Olavno zastopstvo dvornih firm L. Bfisandorfer na Dunaju, GebrUderStlngl na Dunaju, Avgust Ftirster » Lijbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri meni kupljen klavir docela Jamčim. — Najnižja Izposojevalnlna. — Delna plaElla. Ivan Terdan pleskarstvo Ljobljana, Vegove nlice št. 8 se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraoij-skih del. Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohifttveno pleskarstvo. JJ 2467 52—14 Najcenejfte ji soi domačega izdelka pfiporoča po najnižji cen! in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in preč. duhovščini JOSIP VIDMAR = v Ljubljani = j Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. L Prešernove ulice štev. 4. i63 52-11 1 h Popravila točno in oeno. m rejisfrgvana zadruga z neomejeno zavezo Krasne BLUZE največja Izbira v svili In v dragem modernem :: s c s blagu tudi p« meri. s s s s Vsakovrstna KRILA, PERILO in OTROČJE OBLEKCE = . 'j po najnlžlh cenah. < K RI STO FIČ porot. BUČAR Ljubljana, Stari tre Hev. 28. lastnem zadružnem domu V na Dunajski cesti štev. 18 je imela koncem leta 1007 denarnega prometa ... K 59.197.24620 upravnega premuženja............K 12 888.795 43 obrestuje hranilne vloge po 4 '|2°|o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12,434.933'24. Posojuje na zemljišča po S'/,"/„ z l'/j°/o na amortizacijo ali pa po ® '/<% brez amortizacije ; na menice po 6°/0. Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE t vsak« dan od 8,—12, in od 3.-4. izven Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov. s Klobuke, cilindre in čepice ^m »nnjnovejiiii iaconah m v velikih Izberah priporoča 112 52-2« Ivan Soklič. Pod trančo ftt. 2. Postaj« HiLMiibIm. Delniški kapital 120,000.000 K ^^ Rezervni zaklad 64,000.000 K m Podružnica k r. p r i v i I. | avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt SI m m * Sprcjemlje vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti hranilnim knjižicam, izdaja obrestujoče se blagajniške liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča. LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev« 9. kupuje in prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije za udeležbo pri d^ ažbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete Cprecijoze]) v hranitev, zavaruje srečke in izžrebajoCe efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žreban|u podvrženih papirjev, plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni, daje predujeme na vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze, priskrbi za svoje naročnike trgovske informacije v tu-in inozemstvu itd. itd. itd. 1912 2 Centrala na Dunaji. Podružnice: Bolcan, Bregenca, Brno, Feldkirch, Gabionc, Gorica, Inomost, Karlovevari, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovica, Olomuc, Opava, g g Pulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf. £ 5000 ur zastonj. ^ p i»>1! n™«^*Pkr o™ "r Kron j Kron Rosk. pat. 3-— budilka . 2-40 srebr. rosk. 6-— ! .„„,„»„ u. Kron iclei sveteča . ..1- ura * nihal. 7— srebr. dvoj. z bllj. n. zv 5 - z bitj. n. zv. 9'- plaič . . 8 — | kuhinjska . 3'— z budilko 10' — z godbo 12*— Izvirne Ornega, Schaffhausen, Glnshiitte, Hellos, Amalfa, c. kr. preizk. od K 13, kakor tudi zlatnina In srebrnina po izv.tov. cenah. 3letno jamstvo. Zamena ali denar nazaj. Mnx Bobnel. DunajIV- 27:6, v Zapriseženi cenilec in veščak. — Največja in najstarejša Ivrdka — Ustanov. 1840. — f>000 slik v katalogu zastonj j300 franko Velika / / t J •• ! Priznano najboljša delavnica za izdelovanje oblek :: po meri. :: I zaloga oblek za gospode in dečke. Stalne, na vsakem predmetu označene — cene. == A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št. I Velika zaloga domačega in pristno an- :: gleškega blaga. :: 595 49 TflMfllfflffo brezplačno dopoš!1'atev mo|ega flnrtjj tUUlevUjlK cenika z nad 1000 slikami. - Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek. Slik« '/» nav. velikosti. St 368 « srebrna dara- ska remont, gl 8'Sf Št. 322 srebrna moška : remont. 8'Sd St. 337 srebrna s sidro 16 kamnov S*— dvojni plašč 6-SC St. 341, srebrna s sidre dvojni plašč 15 kamnov, posebno močna 7—8*M Anton Rlffmonn, največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnimi, Lzvos v vse dežele. Maribor L 5., štajersko. Izvršuje vse s bančne s - posle. : 1246 52—12 J.O. Hlayer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. - Banka in menjalnica. == Me n ufn ktit riia na debelo in drobno. : Zaloga a vseh vrst sukna, platna ter manufalkturnega : blaga. s VZAJEMNO Kongresni trg 19 USTOO 0 LJUBLJANI Kongresni trg 19 registrovana zadruga l omejenim poroštvom po 4 Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovale prekinilo. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure to je: daje za 200 kron 0 9 kron 50 vin. na leto. Hentni plača hranilnica sama „4, M_! Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik. NajmigurnejAn prilika *a Atedei\j«! Kanonik J. Sušnih 1. r., podpredsednik. 5 3 n j 12« 25 Ponudimo vsako poljubno množino: zidarske strojne opeke, portland-cement najboljše vrste, zarezane strešnike (sistem fllarzola) peči, štedilniki in drugi stavb, materijal (za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varne proti nevihti. F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana. rnmmm OSREDNJA BANKA gSS 4 Vlog« na knjižic« in ra&un 4 % in 4'i, %. Kupovanj« in prodaja »redu. papirje«. Uprava in čuvalna zaloga brezplafcno. Posojila okrajem, mestom, ob&inam In drugim javnim korporacljam proti »mortizacljl na *J* in ",»/. upravne pristojbine. Financiranj« javnih podjetij. Emisija lastnih 4 /. bati- kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavci)e. Del. kap. 7,000.000*- Ttlegraml: „5porob«nkn". Deponiranje kavcij tat vadij raznih vrat. Eakont menjlc aamo denarnih zavodov. Bankovne Informacija in avetc brezplačno.