GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV « LJUBLJANA, 2. MARCA 1960 = LETO XI. - ŠTEVILKA S
Sezimo do korenin!
Ob polletni bilanci pedagoškega dela po razredih, ko naši javnosti posredujemo prve vidnejše rezultate kot pozitivne posledice reformiranih ukrepov in hkrati iščemo sorazmerja med objektivnimi pogoji, ki so v glavnem materialne narave, in subjektivnim momentom, ki je odvisen od naše pogumne volje do premagovanja ovir in od našega dobrega hotenja po zdravi ustvarjalnosti, nemara ne bo odveč ta skromna refleksija o tistem delikatnem poglavju drui-beno-moralne vzgoje, ki nas zadolžuje v enaki meri vse brez izjeme in nima nihče pravice, prisvajati si občutek, da se ga to ne tiče.
O tem, kar nameravam povedati, sem razmišljal že dalj časa in, četudi ne gre za odkritje kakega novega pojava, menim, da je prav, če se ga dotaknem, zlasti še, ker me je nanj prav v zadnjem času opozoril zapisek v »Del. enotnosti-«. Mislim na vzgojo Človeka v človeku, takega, ki bi hotel — ne na ukaz, marveč sam od sebe biti dober, ki na primer ne bo hotel v podjetju (ali kjer koli) krasti, pa četudi bi bila prilika za to še tako lepa in gotovost pri deliktu še tako velika. Osvetliti želim samo vprašanje nedotakljivosti tuje oziroma skupne lastnine kot eno izmed najvažnejših vprašanj (saj predstavlja v gospodarskem kriminalu domačega in svetovnega merila glavno točko pozornosti) in je zato umljivo, da izžarevajo v to smer najboljše silnice našega Pedag. stremljenja.
Ze dvoje, troje primerov iz šole nam dovolj pove. Razredni kolektiv potrebuje različni tehnični material za skupni aranž-ma. Denarja v šol. proračunu za take potrebe ni, starše finančno obremenjevati je težko. Kje dobiti lesonit, vezane plošče, žeblje in žico? Pa se nenadoma izkaže, da je učitelj podcenjeval fazredne možnosti. Mahoma so namreč ponudbe brez stroškov tu: Tovariš, jaz bom prinesel lesonit — pri nas ga imamo dovolj, Pa mizarskega kleja tudi, ker ga oče prinaša iz tovarne ... In: Tovariš, jaz pa bom stricu rekla za žičnike, ki jih ima cele pakete... Končno se izkaže, da lahko dobimo gratis še marsikaj, česar v nekem podjetju ne proizvajajo, a vendar izvira od tam... Tak pogovor se mora pred učenci zaključiti z mnenjem, da delavci dobivajo blago v svojih obratih po znižanih, režijskih cenah. Drugo vprašanje Pa je, če tako mnenje tudi v vsakem primeru ustreza resnici. Ali 2 drugo besedo to ne pomeni, da Učitelj v razredu često obstane 2 zavezanimi usti, ker se beseda hehote zatakne ob mučnih motivih kakor zgoraj? Ko bi starši čutili, kaj vse otroci v šoli povedo (in to sami od sebe v svoji Prirodno pošteni prostodušnosti), bi se verjetno potrudili, da vza-thejo svoj del tega občutljivega tn krhkega vzgojnega dela z °troki resno v roke in ga skuhali dosledno izvajati do konca. (Učitelju, ki je dolžan graditi in čuvati avtoriteto staršev, mora
A kako doseči to brez pridigarskih metod? Mar nam bo to res nerešljiv problem vse dotlej, ko bo proizvodnja presegla osnovni standard materialnih dobrin in bi se nikomur več ne ljubilo krasti? (Dotlej bi morali po vsej verjetnosti zgraditi še pretresljivo število poboljševalnic.) Rešitev problema mora biti realnejša in bližja. Mislim, da leži zakopana v naši zavesti, v globokem spoznanju in vrednotenju vsega. Noben oče, noben starejši brat ali sestra, noben stric in noben sosed (torej nihče) bi ne smel prinašati iz podjetja svoje zaposlitve ničesar, kar ni pošteno pridobljeno. Vsaka nasprotna praksa bi otroku, ki prihaja iz šole, pomenila toliko kot udarjanje z nabrušeno sekiro po kre-
Delo dijaških skupnosti na L gimnaziji v Mariboru
Septembra 1959 je Prva gimnazija v Mariboru začela no- znanja v našem razredu padel, vo šolsko leto s takimi upi v bodočnost kakor malokatero Tudi ostali v razredu si namreč leto. Pet let smo orali ledino na področju družbenega sedaj ravno zato ne prizadeva-upravljanja, vsi s svojimi težavami in uspehi, t&ko oni na mo toliko, kot bi si sicer, če ne
menu. (Prikrivanje ukradenega blaga ali pa lažno navajanje na- Omejil bi se za sedaj samo na čina pridobitve je pred otroki vlogo dijaške skupnosti kot or-povsem nesmiselno in brezuspeš- gana družbenega upravljanja. To no, saj otrok vse odkrije ter svo- je po mojem mnenju področje,
prejšnji klasični, kot mi tu na I. gimn. Z združitvijo obeh šol v eno, sedaj I. gimn., smo združili tudi bogate izkušnje iz prakse in to je tisto, kar nas je navdajalo s pogumom in vero v uspeh. Dne 27. sept. 1359 smo se zbrali na skupni konferenci šolski odbor, profesorski zbor in predstavniki dijakov iz vsakega razreda, da bi izdelali »program dela vseh organov družbenega upravljanja na I. gimnaziji-« za šolsko leto 1959-60. Tu smo predvideli v glavnem delo posameznih organov družbenega upravljanja in zadolžili za izvršitev tega dela posameznike, skupine ali ves kolektiv. Poudarek smo dali zlasti kontroli nad izvrševanjem programa dela. Zdi se mi, da je mehanizem družbenega upravljanja na I. gimnaziji zdaj tako precizen, kakor si ga želimo v napredni sodobni šoli v socialistični Jugoslaviji. To trditev potrjuje naš program dela vseh organov družbenega upravljanja. Program dela dijaških skupnosti in pravilnik o pravicah in dolžnostih dijaških skupnosti na naši šoli.
men za nas vse. Toda topot so bili prav dijaki tisti, ki so razbili led in ob koncu konference si lahko slišal govoriti celo tiste
Prav nič ne dvomimo, da se bodo člani XII. ljubljanske mladinske delovne brigade »Maksa Perca« — slika jih prikazuje na ljubljanski postaji tik pred odhodom — že čez nekaj dni, ko bodo daleč od ljubljanske megle, veselo smejali v novi delovni druščini daleč v Makedoniji; mladina bo letos zgradila 132 km avto ceste, ki bo povezala najjužnejše kraje naše domovine z najsevernejšimi; računajo, da bo delalo letos kakih 1000 mladincev in mladink več kot lani, ali: 452 brigad, od tega 272 brigad z delavsko in kmečko mladino, 133 srednješolskih in 47 študentskih; mladina bo imela vse možnosti za tehnično in strokovno izobraževanje — tam bo dvomesečni tečaj gospodinjstva in elektrotehnike v hiši, fotoamaterski, traktorski, dalje začetniški tečaji za zidarje, kamnoseke, minerje in druge kvalificirane gradbene delavce — marsikateri brigadir bo našel tam
svoj poklic.
jo »Ameriko« nehote oznanja vsej okolici in to tem bolj gotovo, čim strožje so nasprotne sugestije prizadetih).
Ker absolutna večina staršev iskreno želi vzgojiti svoje otroke v poštene in značajne državljane, bi neoporečnost doma v tem pogledu predstavljala adut, ki bi krepko podpiral napore domače vzgoje in učiteljeva beseda v šo-
ki je precej delikatno in o katerem se vse premalo piše, zlasti v naših strokovnih listih. Govoril bom o nekaterih dobrih in slabih straneh, kakor sem jih videl na tej šoli, tam od jeseni 1955. leta, ko smo začeli uveljavljati določila tedanjega zakona o vodstvu šol, pa vse do danes, ko sta čl. 101 in 102 Splošnega
li bi pri učencu našla rodovitna Pravicah in dolžnostih dijakov
tla. Koliko laže in bolj veselo delo bi imel učitelj, ko bi predstavljal otrokom naraščajočo proizvodnost naše industrije in celokupnega gospodarstva kot rezultat absolutno poštenih naporov delavcev, med katerimi so tudi njih starši, sorodniki in znanci. Tako bi v zavesti učenca naravno rasel občutek, da morejo in smejo nastajati deficiti samo iz objektivnih ovir ali nesreč, ne
profesorje, ki so bili preje najbolj proti takim »novotarijam«: »Da, pri takšnem sodelovanju dijakov na naših konferencah pa zares ne more imeti nikdo nič proti.« Saj je n. pr. dijak, predsednik 7. razreda, izjavil sledeče: »Res je, naš razred je po uspehu zelo slab. Toda, kdo je tega kriv? Mislim, da v veliki zakona o šolstvu — ki govorita o meri profesorji, zato, ker so dijake, ki po znanju niso zaslužili tega, puščali naprej, tako na koncu petega kot šestega razreda. Zaradi teh je splošen nivo
pri družbenem upravljanju šole — na naši šoli v praksi že polno uveljavljena.
Na predlog dijakov na prvi ustanovni skupščini dijaške skupnosti jeseni 1955 je šolski odbor sporazumno s profesorskim zborom uvedel med drugim obvezno javno ocenjevanje, 'določil, da se preko nedelje in praznikov ne dajejo dijakom domače pismene naloge ter priporočil, da se po
bi vladalo mnenje: »Ker bodo izdelali oni, bomo tudi mi.« Potreben je torej ostrejši kurz za tiste, ki se nočejo učiti.«
Glede nediscipline v razredu je neki zastopnik razreda govoril spet takole: »Menim, da bi mi dijaki in profesorji morali storiti več za dvig zavestne discipline v razredu. Za nepoboljšljive bi pa morale biti strožje kazni. Navada je namreč, da se kazni, izrečene med letom, na koncu leta kar vse odpuščajo. Zato se dijaki kazni nič preveč ne bojijo. Nekateri se jim celo smejijo.« Tako smo zaradi sodelovanja dijakov na konferencah neposredno zvedeli za njihovo mnenje in smo se takoj lahko tudi dogovorili, kako bomo ne-dostatke skupno odpravili. Danes skoraj ni na šoli konference ali sestanka, kjer bi govorili o naših dijakih brez njihovih predstavnikov, kajti praksa je pokazala, da imajo od takega sodelovanja koristi tako oni kakor drugi, ali bolje, da ne moremo eni brez drugih.
Najtežje v tem sodelovanju je bilo brez dvoma vprašanje odnosov med profesorji in dijaki. Prišlo je celo do nezaželenih scen in nerodnih položajev, ki jih tu ne bi rad navajal. Je pač tako, da smo vzgojitelji zelo občutljivi, če nas kdo kritizira, zlasti še javno. Res pa je, da so tudi dijaki večkrat prav krivični. Toda tu smo našli zelo dobro rešitev. Naš šolski odbor ob sodelovanju profesorskega zbora in predstavnikov dijakov v ku vsakega leta sprejme poseben »pravilnik o pravicah in dolžnostih dijaških skupnosti na I. gimnaziji«. V ta pravilnik smo zato letos že tretjič vnesli člen, ki se glasi: O vprašanjih, ki se nanašajo na odnose med dijaki in vzgojitelji, mora skupnost razpravljati najprej neposredno s prizadetim vzgojiteljem, na katerega se mora obrniti predsednik dijaške skupnosti. V primeru nesoglasja mora skupnost zadevo rešiti z razrednikom in če je potrebno, nato z ravnateljem ali na sestanku z razrednim učiteljskim zborom, v skrajnem primeru pa s šolskim odborom. Besedilo tega člena v praksi dobesedno tudi izvajamo in na naši šoli lahko rečemo, da problemi profe-sor-dijak ne obstajajo več. Vsak vzgojitelj se namreč rad sporazume sam s prizadetim kolektivom tako, da je prav za obe strani. To tudi ni težko za vzgojitelja, ki tako hoče, ker je praksa pokazala, da je naša mladina v večini primerov zelo objektivna, pravična, včasih celo preveč stroga do sodijakov, gotovo pa je, da je često bolj kritična kot mi sami. Na kakšni stopnji so te njihove lastnosti in koliko so vsestransko pozitivne, je odvisno v veliki meri od nas vzgojiteljev. Trud, ki smo ga V
Svečane proslave 15-letnice osvoboditve in 10-letnice delavskih svetov v Pomurju
V soboto 13. februarja je bila seja komisije za vprašanja prosvetnih im znanstvenih delavcev pri OSS v Murski Soboti, ki so 'ji prisostvovali vsi predsedniki občinskih podružnic sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev. Razpravljali so o organizacijski utrditvi, ki je potrebna po izvršeni reorganizaciji, o delu v podružnicah glede na skrb za članstvo, o predavanjih, študiju in družabnosti. Posebej je bilo poudarjeno, da je potrebno imeti tesno povezavo s članstvom z najrazličnejšimi oblikami dela ter voditi skrb, kako živi članstvo, ker edino to lahko zavre fluktuacijo. Glede študija je bilo ugotovljeno, da so vse podružnice skupno z organizacijami ZK začele študirati Kardeljevo knjigo o zadružništvu, kar bo zaključeno ob koncu marca. Poleg najrazličnejših programov dela bodo vse podružnice v okviru proslav 15-letnice osvoboditve in 10-letnice delavskih svetov to svečano proslavile meseca maja na Dan prosvetnih delavcev okraja Murska Sobota. Dan prosvetnih delavcev bo velika politična manifestacija prosvetnih delavcev Pomurja, kulturni del proslave pa bo izpolnil pevski zbor »Slavko Osterc« iz Maribora. J. B.
V_____________________________S
ta namen vlagali, bo gotovo obrodil bogate sadove, ki jih bomo deležni tudi mi sami. Sola bo postala drugi dom za nas in dijake, ker bo tu prijetno in lepo kakor doma, kjer je red in sloga v družini.
V naši praksi smo kmalu spo-začet- 'znali, da je uspeh dijaških skupnosti odvisen od treh činiteljev. Ti so: prvič aktivna pomoč celotnega učiteljskega zbora dijaški skupnosti in razumevanje za njene težnje, v razredu pa zlasti prizadevnost razrednika. Saj je praksa pokazala, da razredna dijaška skupnost gotovo dobro dela, če ima dobrega in zares naprednega razrednika.
Drugič je odvisno delo skupnosti od tega, koga so dijaki izvolili v predsedstvo dijaških skupnosti. To velja zlasti za razred. Velja pa tudi za vodstvo dijaške skupnosti šole. Res je namreč, da kolektiv izbere svoje predsedstvo zato, da potem pričakuje od njega iniciative, organizacije dela, kakor tudi pravične rešitve problemov, ki nastopajo. Če predsedstvo ni dobro izbrano, da ne zna ali noče opravljati svoje naloge, tedaj mine gotovo eno leto, preden ga zamenjajo. Takšno neplodno leto se potem težko popravlja. Kolektiv je prikrajšan in izgubljeno se ne vrača zlasti v istem razredu. Imeli smo seveda tudi izrazite primere dobrih in slabih predsednikov šolske dijaške skupnosti. Tako je bil n. pr. prvi izvoljeni predsednik šole prava ovira pri razvoju in delu skupnosti. Težko smo čakali, kdaj po-(Nadaljevanje na 2. strani)
biti nadvse mučno, s kritiko ta- pa zaradi tatvin in poneverb. Ta- teh dneh po možnosti ne ocenju-
kih negat. pojavov delati nasprotno, če izhajamo iz normativnega stališča, da otroci najče-Šče v dejanjih staršev iščejo zQledov in moralne opore (opravičila) za svoja lastna ravnanja.
Šolskim vodstvom!
Uprava Prosvetnega delavca je razposlala upravitelj-stvom osnovnih šol in ravnateljstvom gimnazij, ki še niso Poravnala naročnine, račune *a leto 1959 in 1960. Ker nam dolgujejo šole do konca leta 1959 še 200.000 dinarjev, jih Prosi, da ji zaostalo naročnino čimprej nakažejo.
Uprava
Prosvetnega delavca
ko bi se tudi v otrokovem • moralnem slovarju reklo grmu grm in kozi koza. Mislim namreč, da metodično še tako kvaliteten pouk, zdiferenciran do poslednje možnosti umskega dojemanja, ne more spremeniti bistva stare šole, če hkrati ne zazidamo temeljnega kamna, ki se mu pravi ne« zlagano in brezkompromisno poštenje od vrha pa do dna. De na tem kamnu bo v otroku zanesljivo rasla nadgradnja širše izobrazbe ter boljše in trdnejše vzgoje. In če se bo iz stare pre-
je. Predsednik dijaške skupnosti je od tedaj vedno prisostvoval sejam šolskih odborov in konferencam profesorskega zbora.
Kmalu pa se je pokazalo, da samo en dijak ne more vedno povsem zadovoljivo predstavljati dijakov cele šole. Saj se je dijak, lem in društvom’ki irnaip že več-sredi odraslih članov šolskega ' odbora ali profesorskega zbora lahko čutil osamljen. Tudi vseh problemov, zlasti onih iz nižjih razredov, ni mogel povsem ve-
MLADINA NA SNEGU
Občutno pomanjkanje smučarskih učne/jev
Letošnja zima nam je v za- dejavnosti na Vrhniki, v Logu in ki znajo delo koordinirati. Zim-četku vzbudila upe, da nas ne bo Borovnici, poleg tega pa še sinu- s ko • nejstvovanie mladine je iah-tako kot že nekaj preteklih let čarski tečaj na Zaplani. Občina ko tako raznoliko, da je organi-razočarala in da bo nudila mla- Polje je organizirala tečaj na Be- zatorjev vedno premalo Poglej-dmi v polni meri zimsko veselje pici, poseben tečaj za okoličane mo, kaj vse je bilo za letošnje po-
v	zasneženi naravi. Zato so bile in tečaj za učitelje osnovnih šol. čitnice pripravljeno- poldnevni in tudi priprave za zimske tečaje in Zaradi odjuge ta občina sicer ni enodnevni smučarski tečaji do-počitnice izredno razgibane. So- v celoti izvedla programa, ven- ma, izleti, tekmovanja, zimske irm in društvom, ki imajp že več- dar je pokazala veliko razume- počitnice in zdravstvene' počitni-letao prakso, so se pridružili no- vanje za smotrno izkoriščanje ce, šolski in društveni tečaji v
vi	organizatorji. Pravočasna pro- zimskih počitnic. Občina Vič si različnih krajih, nekateri od teh paganda v dnevnem časopisju o urejuje dom v Logu pod Mangar- v eni izmeni po’10 dni ali v 2 iz-pripravah je poleg ugodnega vre- tom, kjer se bodo v bodoče po- menah po 7 dni. Dodajmo še ši-mena pozitivno vplivala tudi na stopama zvrstile vse občinske roko akcijo Okrajne zveze za te-
dne poznati predsednik, ki je bil	tiste, ki so s pripravami še okle-	šole. Da bi bolje izkoristili vlo-	lesno vzgojo Ljubljana ki ie
„ . _______________________ .	prvotno voljen v najvišjih razre-	vali. Občinski odbori ZPM, ki	žena sredstva, so začeli misliti na	ganizirala smučarske ’ tečaje
živele	šole po zaslugi	skupnih	fiih. Zato so v poznejših letih	imajo nalogo pomagati pri orga-	gibljive počitnice, s čimer bi do-	krajih, ki imajo vs° noeoie
naporov rodila tista čudovita, tako težko pričakovana skupnost, ki bo našim otrokom v učilnici, v domači hiši in kjerkoli v javnosti topli sončni žarek, ki jih bo nenehno in ljubeče spremljal, bomo ta žlahtni brstič naše družbenosti lahko radostnega srca cepili na mlado steblo šolske reforme.
Janez Lampič
v
nizaciji zimskega udejstvovanja segli, da bi večje število mladine smučanje in vTaterih moramo to mladine, se z vsakim letom bolj lahko izkoristilo ugodnost, ki jim panogo načrtno širiti (Nova vas uveljavljajo s tem, da delo pra- jo nudi občina in šola. Dejstvo Stari trg, Cerknica, Logatec Rov-letu 1956 57 vilno koordinirajo. V nekaterih je, da šolska vodstva, šolske skup- te in dr.). Pravega rezultata sicer vseh razre- občinah so bili ustanovljeni po- nosti čutijo veliko odgovornost za letos ne moremo zabeležiti, ker sebni odbori, ki so pripravili vse zdravje mladine in da se tudi na nam je vreme prav v času počit-potrebno za dobro organizacijo tem področju uveljavljajo smer- nic po svoje zaigralo, lahko pa smučarskih tečajev in zimskih niče šolske reforme.	ugotovimo, da je bilo na terenu
počitnic. Naj omenim samo ne- Resnično široko dejavnost v zelo razgibano in da je vladalo zbora navzočih še preko 20 dija- kaj primerov: Občina Vrhnika je zimskih počitnicah lahko doseže- navdušenje mladine nad pripra-kov, je bila pravi preizkusni ka- pripravila širok program zimske mo, če je širok krog sodelavcev, (Nadaljevanje na 2 strani)
dijaki začeli voliti tri svoje predstavnike v šolski odbor. Na konference profesorskega zbora pa smo že v šolskem klicali predsednike dov in še predsednika dijakov cele šole. Prva takšna konferenca, kjer je bilo poleg članov šolskega odbora in profesorskega
Koncert pevskega zbora »Slavko Osterc« v Mariboru
Iz šole na Kamenici pri Mariboru: izdelovanje preprostega mikroskopa
V čast slovenskega kulturnega praznika je priredil mariborski zbor prosvetnih delavcev dne 8. februarja v Unionski dvorani celovečerni koncert. Vsaj tri dejstva so, zaradi katerih smo lahko tega koncerta veseli.
Prvič: zbor je v času od svojega zadnjega javnega nastopa (lanskoletna revija amaterskih pevskih zborov v Kranju) mnogo pridobil. Pridobil v številčnosti, v glasovni svežini in glasovnem blesku (tenorska skupina!). Drugič: »-Slavko Osterc« je eden redkih okrajnih pevskih zborov prosvetnih delavcev, ki mu ni treba zagovarjati svojega obstoja s tistim starim, da »še živi«, temveč nasprotno: krepko dela! In končno: njegov zadnji koncert je privabil polno dvorano občinstva, ali z drugimi besedami — »Osterčani« imajo svojo publiko, dokaj širok krog ljudi, ki jih njihovo delo zanima.
Program, ki-nam ga je predstavil zbor na svojem koncertu,
je bil dovolj zanimiv in nov, da je pritegnil. Pri vsem tem je skrival tudi dovolj nevarnih mest (Šivic »Čekan j e«, Slavenski »Voda zvira iz kamena«, Papandopulo »Kad igra kolo« ...) — celo za bolj izkušene ansamble; nemara se je prav pri takih skladbah najbolj čutila poleg obvezne treme tudi prekratka študijska doba, ki si jo je zbor določil za svoj koncert. Vsekakor je to hiba, ki jo bodo »Osterčani« lahko do svojih nadaljnjih nastopov s temeljitim delom dodobra odpravili. Njihovim sporedom pa želimo v bodoče — ko bo zbor premagal začetno »učno dobo« svojih novih čla-
nov in postal resnično strnjen enoten ansambel — tudi upošte vanje sodobne slovenske tvorno sti, zakaj od pevcev, ki so krstili svoj zbor po Slavku Ostercu, smemo to s polno upravičenostjo pričakovati.
Dirigent prof. Jože Gregorc odlično pozna svoj ansambel in ga popolnoma obvlada. S preciznim, jasnim, zgolj na najnujnejše odmerjenim dirigiranjem jc svojim pevcem zanesljiv vodniki Med najuspeleje in hkrati najin-timneje podane pesmi tega kon< certa smemo šteti njegovo inten pretacijo narodne »Gor čez izaro v Hubadovi priredbi.
Občutno pomanjkanje smučarskih vaditeljev
(Nadaljevanje s I strani)	pomoč pri smučarskih tečajih tu- ekonomsko ceno. Na podlagi tega priljubljena
ŠKOFJELOŠKI PROSVETNI DELAVCI NA TREBIJI
Nad sto prosvetnih delavcev nik občine. Večerji je sledil za* škofjeloške občine se je zbralo v bavni in družabni del programa, soboto 13. februarja^ na Trebiji Kadar govorimo o družabnosti - majhnem kraju v Poljanski^do- med prosvetarji, lahko ugotovimo,
11_. o, i. -J i—*.- t	^ je te -e vse premaja y gkof*
vami in nad učenjem. Vse to nam di ni v celoti uspel. Za pomoč v kaže, da moramo v bodoče krog popoldanskem času se je prijavi-teh tečajev še razširiti. Dopoldne lo neznatno število, malo boljši so se urili v smučarski umetno- odziv je bil iz vrst članstva parati šolarji, popoldne pa ostala tizanskih društev — 30, iz vrst mladina. Tudi v okrajnem meri- prosvetnih delavcev se je
lu opažamo pravilno povezovanje dela. Okrajni odbor ZPM, Okrajna zveza za telesno vzgojo in pedagoški aktiv učiteljev in profesorjev telesne vzgoje so vsak po svoje doprinesli k pravilni usmerjenosti zimskega udejstvovanja.
prijavilo 70 učiteljev in vaditeljev smučanja. Razumljivo je, da se mnogi zaradi službe niso mogli obvezati za celodnevno delo, vendar bi se lahko prijavili za pomoč v popoldanskem času. Ne smemo pa prezreti lepih primerov sode-
lahko, zaključimo, da bi bilo ma- so postala tekmovanja »Kaj veš,
kaj znaš« in »Spoznavaj svet in domovino«. Prireditelji so pripravili tudi primerne nagrade v veselje mladini,
lo tečajev, če ne bi bilo podpor. V nekaterih občinah so prispevala tudi podjetja, predvsem s prevozi. Dokler bo oprema tako draga, ne moremo računati, da bo mladina lahko vplačevala polno ceno. Pri opremi dijakov in učencev smo opazili, da imajo zlasti slabo obutev.
lini, 21 km od Škofje Loke; tam so svečano proslavili slovenski kulturni praznik — obletnico Prešernove smrti.
Iz Ljubljane povabljeni Slona mnogih tečajih venski godalni kvartet je izvajal znana dela romantičnih skladateljev. Program je vodil in povezoval profesor Rado Jan, ki je tudi recitiral nekatere
Čeprav letošnje počitnice niso Prešernove pesmi. Na zborovanje
so povabili predsednika občine tov. Jožeta Nastrana. Le-ta je v svojem govoru predlagal, naj bi v loški občini osnovali Prešernov
tako uspele, kot smo želeli in bi tudi dosegli z vsemi našimi pripravami, če nam ne bi vreme nagajalo, lahko kljub temu napra-
OOZMP je delo izdatno finančno lovanja učiteljev in upraviteljev podprl, Okrajna zveza za telesno osnovnih šol pri smučarskih te-vzgojo je prevzela stroške smučarskega seminarja za vse učitelje in vaditelje smučanja v Planici in vse potne stroške učiteljev, ki so odšli na tečaje na teren po njenem nalogu.
Zadnje muhaste zime nas ne smejo zavesti, da bi se pridružili
tistim, ki so mišljenja, da so pri- moralo biti več. To prave na zimske počitnice odveč, vost skušamo sicer
povsod dobro počutila. Življenje
na tečajih je bilo pestro in živahno. Smučarski strokovnjaki in pe-čajih na deželi. Pri tem moram dagoški vodje so vsestransko po-opozoriti na to, da se je že pred skrbeli za dobro razpoloženje.
Naša mladina se je na splošno vimo nekatere zaključke, ki nam sklad. Vsako leto naj bi iz tega
ko vreme v zadnjem trenutku vse pokvari. Mislim, da bi morale biti. priprave še bolj načrtne in premišljene: izkoristiti sneg tam, kjer je in kadar je!
Šola si mora biti pri pripravah na jasnem, kaj bo organizirala — smučarski tečaj ali zimske počitnice. Praksa je pokazala, da se polovičarstvo pri tem ne obnese, posebno, če se mladina želi naučiti smučanja, pa se predvideni tečaj izmaliči v običajne počitnice. Pravilno je, da šole organizirajo predvsem smučarske tečaje, zlasti tiste, ki razpolagajo s strokovnim sposobnim kadrom. Moramo priznati, da je dosedanja
leti razpravljalo o večjem usposabljanju bodočih učiteljev za vaditelje smučanja že na učiteljiščih. Zato ne zadostuje samo en tečaj v teku njihovega šolanja, in to v I. letniku, temveč bi jih pomanjklji-popraviti s poznejšimi tečaji za učitelje osnovnih šol, kar pa ne more nadomestiti tega, kar bi lahko mlad učitelj iščnik v več tečajih dosegel med šolanjem. Ce smo se odločili, da bomo že na naših šolskih tečajih skušali vzgojiti čim-več pomožnih vaditeljev, potem moramo na vsak način spremeniti odnos do vzgoje naših učite-Ijiščnikov za sposobne smučarske vaditelje. Na šolskih tečajih se je kljub slabi zimi usposobilo nekaj teh vaditeljev (Tehnična srednja šola 7, Vajenska šola kovinske stroke 4).
Naše šole imajo že lepo število smuči, ki jih posojajo mla-
Program je bil za vse prilike pripravljen: šola smučanja, izleti, tekmovanja; za večerne ure pa so imeli mnogo pripomočkov: šah, druge igre, glasbo. Posebno
bodo koristili pri nadaljnjem delu. Predvsem moramo skrbeti za smotrno vzgojo smučarskega kadra, povečati število in zmogljivost naših postojank, vpeljati gibljive počitnice, ki bi naši mla- stavila pravilnik o dini omogočile v čimvečji meri 'z tega sklada, uživanje zimske narave in zimskega udejstvovanja.
Franc Borko
sklada nagrajevali najbolj zaslužne javne delavce na področju kulture, prosvete in šolstva. Predsednikov predlog je bil sprejet; že letos bo posebna komisija se-nagrajevanju
Po končanem kulturnem programu je zbrane prosvetne delavce povabil na večerjo predsed-
Pismo
uredništvu:
POPRAVIMO KRIVICO!
Zaradi trenj obstoječih Tpolitič- Mladim učiteljem se ja s tem nih strank v stari Jugoslaviji, za- zgodila težka socialna krivica, ki radi nesocialnih tendenc raznih je mnoge potisnila v izredno tež-
raven naših šolskih in društvenih dini. Posebno na deželi so zelo tečajev v glavnem na primerni dobrodošle, ker se le na ta način višini.	lahko uvaja sodobna šola smuča-
Pri letošnjih razširjenih pri- nja. V letošnjih počitnicah je pravah za smučarsko delovanje smučalo preko 400 mladine s šol-se je izkazalo, da primanjkuje skimi smučmi. Zato je prav, da precejšnje število smučarskih uči- podpiramo to akcijo, da šole do-
teljev in vaditeljev. Ponovno lahko ugotovimo, da dosedanja vzgoja smučarskega kadra ni bila načrtna. Poziv Okrajne zveze za telesno vzgojo Ljubljana na vse smučarske učitelje in vaditelje za
bijo čimveč parov smuči in bi morala biti to stalna naloga naših organizacij.
Iz poročil je razvidno, da so bila vplačila zelo različna, nikjer pa ni doseglo vplačilo stvarno
režimov je bil učiteljski naraščaj, ki je v tretjem deceniju diplomi* ral na učiteljskih šolah, hudo prizadet. Namesto, da bi bilo mlado učiteljstvo po končani učiteljski šoli nastavljeno po šolah, so mnogi morali čakati na nastavitev. Redke so izjeme, ki so dobile že po enem letu brezposelnosti zaposlitev v učiteljskih vrstah. Večina je morala čakati po dve, tri in v neredkih slučajih tudi po več let. Tako je n. pr. na mariborskem učiteljišču v letu 1936 diplomiralo okrog 90 mladih učiteljev. Od teh ni bil nihče še isto leto nastavljen, prav tako ne leta 1937. Sele leto 1938 je prineslo nekaterim zaposlitev v učiteljskih vrstah. Ostalim pa šele leto 1939 in še pozneje. Taka in podobna situacija je bila med diplomanti učiteljskih šol pred letom 1936 in kasneje.
ke gmotne razmere, v brezizgled-nost in duševno propadanje. Za svoj revni obstoj smo se morali ponujati in sprejemati miloščino takratnih bogatejših slojev v obliki instrukcij in drugih priložnostnih del, tudi težaških. Večina
teklosti, saj je n. pr. rešeno vprašanje bivših dekel, hlapcev in viničarjev, ki v stari Jugoslaviji niso plačevali socialnega zavarovanja. Danes se jim to upošteva v službeno dobo in šteje v pokojnino. Smatramo, da se je učiteljstvu v tem pogledu storila huda krivica, ki je imela za posledico večletno brezposelnost, večletni
mladih učiteljev je izhajala iz de- izpad prejemkov, kar je v mnogih
lavskih in drugih slabše situiranih slojev. Prav redki so tisti, ki jih je takratna banovina nastavila iz tako imenovanega bednost-nega fonda.
Tako so bili mladi učitelji ogoljufani za nekaj let svojega življenja. Leta čakanja se pa ne štejejo v službena leta. Prizadeti smo bili materialno in moralno. O vsem tem bi mnogi lahko povedali lastne izkušnje, ki vzbujajo vse prej kot lepe spomine.
Naš družbeni red je pokazal izredno intenzivnost pri razumevanju in reševanju krivic iz pre-
slučajih ogrožalo materialno stanje posameznikov. Od prizadetih ne bo nihče dosegel popolno službeno dobo, temveč le starostna leta. Zopet bo prikrajšan.
Popravljanje te krivice iz preteklosti bi se prav gotovo tudi pozitivno zrcalilo v našem delu.
Predlagam, da izvede republiški odbor našega sindikata anketo, ki bi ugotovila dejansko stanje in pri odgovornih forumih dosegla ugodno rešitev tega vprašanja.
Zunec Oton
jeloški občini smo tokrat po dolgem času spet začeli gojiti družabno življenje. Vsi, ki smo se udeležili kulturno-družabnega ve* čera na Trebiji, si takih večerov in zbližanj še želimo.
Občinskemu ljudskemu odboru v Škofji Loki, ki je bil pokrovitelj družabnega večera, gre zahvala, da je denarno podprl celotno prireditev.	r.
Uspelo zborovanje v Radgoni
V ponedeljek, 22. t. m. so zborovali v Radgoni prosvetni delavci radgonske občine. Glavna točka dnevnega reda Je bilo predavanje profesorja Bogdana Blnterja o spoznavanju družbe. Razpravljali so še o raznih šolskih problemih ter rešili nekatera organizacijska vprašanja. Prvič se je zborovanja udeležilo tudi tehnično osebje.
Predavatelj je uvodoma povedal nekaj o predmetu samem in o učnem načrtu, nato pa je z njemu lastno virtuoznostjo na učni enoti Vode v Panoniji prikazal, kako si predstavlja obravnavanje tega predmeta tako, da Je pouk življenjski. V prvem delu Je vzel za osnovo geografijo, v drugem pa zgodovino. Cilj tega predmeta bodi, zbližati učence,s sedanjo družbeno problematiko. Ce zapišemo, da Je bilo predavanje zanimivo, Je ta označba veliko preslaba za tisto, kar nam Je bogato posredoval v kratko odmerjenem času tovariš Binter.
Nato so se prosvetni delavci pogovorili o nadaljnjem programu dela v tekočem letu. Vso skrb so posvetili strokovni, kulturni in politični rasti članstva ter delovnim in materialnim pogojem, v katerih živi članstvo. V tem smislu so si postavili tele konkretne naloge: imeli bodo še tri strokovna predavanja, na rednih študijskih sestankih pa bodo obravnavali aktualne teme iz pedagogike in tekoča politična vprašanja. V ideološkem študiju se bodo sindikalne skupine naslonile na osnovne organizacije ZKJ. Sindikalna podružnica bo člane redno opozarjala na pomembne strokovne in politične teme za Individualni študij. Organizirala bo med letom študijsko ekskurzijo (verjetno v južne kraje naše domovine) ter še posebej izlet ob zaključku šolskega leta. Prosvetni delavci radgonske občine se bodo dalje udeležili Dneva prosvetnih delavcev, ki bo v počastitev 15. obletnice osvoboditve meseca maja v Murski Soboti.	ika
Delo dijaških skupnosti
na L gimnaziji v Mariboru
(Nadaljevanje s 1. strani)
teče njegova mandatna doba. Bil pa je na žalost izvoljen za dobo 2 let. Hotel je trmasto hoditi čisto svojo pot, brez sodelovanja in posvetovanja z naprednimi dijaki in vzgojitelji. Za odnose vzgojitelj—dijak ni imel posluha ali pa nas je oviral v iskanju najboljše rešitve. Na srečo smo tedaj imeli zelo dober komite LMS, ki je s svojim predsednikom borbeno posegal tudi v delo dijaške skupnosti v šoli. Drugi predsednik šole je bil izvoljen iz vrst po uspehu slabših dijakov. Mnogi so menili, da zato tudi ne bo mogel biti dober predsednik. Dijaki so ga volili zaradi tega, ker so se bali, da ne bi bil izvoljen neki prijatelj prejšnjega predsednika, ki se je zelo potegoval za mesto predsednika, ter zato, ker so ga poznali, da rad dela. In res, ta drugi, po naključju Izvoljeni predsednik je vodil svoje predsedstvo do sedaj najbolje in najuspešneje. Vzgojil je celo vrsto zelo dobrih organizatorjev po razredih. Tedaj je bilo na šoli največ uspešnih učnih krožkov za pomoč slabim dijakom. On sam je trdil, da predsednik, ki je n. pr. odličnjak, slabših dijakov ne more rasrumeti, tako da bi se za
njih pomoč lahko dovolj zavzel. Poseben čut pravičnosti pa je imel v urejevanju odnosov vzgo-jitelj-dijak, kjer je posegal včasih z zavidanja vredno revolucionarnostjo, tako da od tedaj na naši šoli tu nii večjih problemov. Na svojem položaju pa je skrbel, da bi postal po uspehu vzgleden dijak tudi sam in ko je zapuščal šolo, je nesel v Ljubljano spričevalo skoraj s prav dobrim uspehom. V dobi njegovega predsedstva so bili položeni pravi temelji še sedaj veljavnega »pravilnika dijaške skupnosti« naše šole. Od tedaj so dijaki volili še dva predsednika šole, ki pa hodita po izglajenih poteh. Njih glavna skrb je, da dijaška skupnost izpolnjuje določila pravilnika.
Tretji faktor, ki vpliva na uspeh dela dijaških skupnosti, je v tem, koliko in kako se zanje zavzamejo in jim pomagajo komite LMS, ZK dijakov in aktiv ZK profesorjev na šoli. Smem trditi, da je k uspehu družbenega upravljanja na naši šoli do sedanje višine mnogo pripomoglo prav sodelovanje, nenehna skrb in pomoč teh najnaprednejših faktorjev šole, za kar skrbimo posebno še v letošnjem šolskem letu.
Pri našem dosedanjem delu, ki je posebno od začetka imelo glavno nalogo začrtati dijaški skupnosti pravo pot in ji določiti vlogo in njeno mesto kot organu družbenega upravljanja, smo imeli često velike težave. Bila je potrebna velika volja in vztrajnost pa tudi žrtev ni manjkalo. Toda žrtve so bile vredne doseženih rezultatov. Sedaj ima dijaška skupnost svoj pravilnik, ki ga vsako leto šolski odbor po potrebi le dopolni in na novo potrdi.
Rekel sem, da smo imeli težave, zlasti prvi dve leti. Povzročali so jih tako dijaki kakor tudi profesorji. Tako so n. pr. ob uvedbi javnega ocenjevanja dijaki to svojo priborjeno pravico včasih napak razumeli ali celo izsiljevali. Zgodilo se je med drugim, da so leta 1956 dijaki 8. a razreda izžvižgali profesorja, ko jim je pri ocenjevanju povedal ocene, namesto da bi se z njim pravilno pogovorili. Taki in podobni izpadi so bili seveda voda na mlin tistim konservativnim silam na šoli, ki so se pro-tivile uvedbi novih odnosov pro-fesor-dijak. Značilno je, da so si dijaki včasih izposodili kot predmet napada tudi profesorje, ki
so stali v prvih vrstah borbe za njihove pravice. To je bilo sicer pozitivno v toliko, ker smo lahko takoj pravilno reagirali in ukrenili potrebno, da se podobne nepravilnosti ne bi več dogajale.
Da bi onemogočili vpliv konservativnih sil v našem razvoju, smo si pomagali takole. Rekli smo: »Dijaške skupnosti in njihove udeležbe v vodstvu šole so uvedene z zakonom. V koliki meri in kakšna bo ta udeležba, odloča za našo šolo naš šolski odbor. Zato so tozadevni sklepi šolskega odbora zakonsko obvezni za vsakogar.« Pri tem smo seveda zelo pazili, da je šolski odbor prinašal svoje sklepe demokratično na konferencah, kjer so bili prisotni tako profesorji kakor zastopniki dijakov. Take konference smo seveda dobro pripravili in sklep večine je bil obvezen za vse. Tak postopek je bil nujen n. pr. pri uvedbi javnega ocenjevanja ter pri prenosu nekaterih kompetenc in pravic na dijaško skupnost. V šolskem letu 1950/60 smo n. pr. vsem razrednim dijaškim skupnostim dali aktivno pravico soodločanja pili ocenjevanju vedenja kakor tudi pravico soodločanja pfi opravičevanju izostankov od pouka. In naša redovalna konferenca ob polletju 1959/60 je bila tako kratka kakor še nikoli. Odpadla so namreč prejšnja dolgovezna razpravljanja o ocenah iz vedenja, o nedisciplini posameznikov in o neopravičenih izostankih od pouka, ker so to vpra-
šanje rešili razredniki z razrednimi kolektivi po pravilniku že nekaj dni pred konferenco.
Kaj kmalu smo spoznali, da bo treba največ skrbi posvetiti organizaciji in delu razrednih skupnosti. Saj se pretežni del šolskega življenja razvija za sedaj še vedno v razredu in je torej razredna skupnost osnovna celica šolske dijaške skupnosti. Ce delajo te dobro, je uspeh že v celoti skoraj zagotovljen. Toda kljub temu je tudi delo dijaškega predsedstva cele šole zelo pomembno. Rekli smo tudi že, da je zelo važno, koga bodo dijaki izvolili za predsednika svoje šolske skupnosti. Zato ne razumem, kako je mogel predstavnik neke pomembne šole v Mariboru lani na nekem sestanku, kjer smo govorili o problemih dijaške skupnosti v mariborskem okraju, izjaviti, da na njegovi šoli vlada mnenje, da predsedstvo šolske dijaške skupnosti nima kaj delati, ker je pač vse delo osredotočeno v razredu. Zdi se mi, da je to prav tako, kakor če bi kdo trdil, da ni treba na šoli šolskega odbora in ravnatelja šole, ker vsi učitelji dobro delajo. Zato se mi zdi pomembno omeniti, da smo mi letos za letno skupščino dijaške skupnosti pripravili program dela šolske dijaške skupnosti za leto 1959/60 iz predhodno predloženih programov dela posameznih razredov. Ta program je zares stvaren in izvedljiv. Predsedstvo šolske skupnosti pa bo imelo polno dela skozi vse leto že s tem, da bo
kontroliralo izpolnjevanje razrednih programov dela in pri tem nudilo vso svojo pomoč.
Povedati še moram nekaj o najbolj kočljivi zadevi. Pri tem pa poudarjam, da je to izključno moje mnenje. Mislim namreč, da so težavam, ki smo jih imeli pri uvajanju dijaških skupnosti, krivi tudi višji prosvetni organi, ki ne kažejo dovolj zanimanja za to vprašanje. Menim: ker so dijaške skupnosti z zakonom predvidene, bi se zanje morali višji prosvetni organi vsaj malo pozanimati in povprašati vsaj enkrat y petih letih, ali te sploh živijo in kako se uveljavljajo. Od leta 1955 je bilo na naši šoli precej odposlancev in inšpektorjev iz Ljubljane, pa nisem slišal, da bi se kdo od njih kdaj pozanimal za kočljivo vprašanje udeležbe mladine v upravljanju šole, medtem pa so naši najvidnejši voditelji često poudarjali, da je glavna naloga v vzgoji pri nas uvajanje mladine v družbeno upravljanje. Ko sem svojčas V tem smislu govoril enemu izmed inšpektorjev iz Ljubljane o naših težavah in mu rekel, da bi zelo podprl nas, ki se na šoli borimo v dijaških skupnostih, če bi n. pr. na skupni konferenci s profesorskim zborom povprašal tudi o tem vprašanju, mi je odgovoril, da nima tega naloga in da inšpicira samo strokovno plat. To pomeni: če na kateri šoli v naši republiki še niso začeli izvajati splošnega zakona o šolstvu, ali pa ga slabo izvajajo, jih zato prav nikdo ne kliče na od-
O ocenjevanju rezultatov šolskega dela
V vsakdanjem življenju se vse prizadevnosti učitelja in učenca, pak je ta kriterij enak in splošen za — v časovnem pogledu je sub- njo relativne objektivnosti šolskih Ker je konstruiranje standardi premalo zavedamo — čeprav sicer kajti učitelj ne more v šoli uspešno vse učence. Objektivno merjenje jektivno ocenjevanje najbolj neeko- ocen; samo s tega vidika prešo- ziranih testov znanja intelektualne dobro vemo — da ni vseeno, če delati brez učenčevega sodelovanja učenčevega znanja izvajamo pred- nomično;	jamo	danes	tudi vrednost testira- izredno zahtevno, naporno in dolgo
ocenjujemo rezultate nekega dela in nasprotno.
objektivno adekvatno ali neade- Ce hočemo torej razpravljati o nja.
vsem s standardiziranimi testi zna-
— obstoječi način ocenjevanja je nja in ga zato ne želimo v nobenem trajno delo, ki ga lahko opravi sa-najpogostejši vzrok za konflikte, ne- primeru naivno absolutizirati.	mo skupina izkušenih ^strokovnja-
kvatno. Vsaka ocena ima namreč ocenjevanju rezultatov šolskega de- Osnovna kvaliteta šolske ocene zaupanje in za nezdrave medseboj- Ce smo iZVedli merjenje učen- kov, to je: testnih psihologov (torej tudi regulativno funkcijo, ker je	iaj m0ramo obravnavati posebej	ie v smislu skupnega imenovalca	ne odnose med učenci,	učitelji in	čevega znanja, stojimo pred vpra-	specializiranih psihologov) in učite-
kvaliteta in kvantiteta vsake storil-	ocenjevanje storilnosti pri učencih	njena objektivna adekvatnost. Ce	starši;	šanjem, kako izraziti oceno njego-	Ijev-praktikov z dolgoletno uspešno
nosti v principu odvisna od stopnje in posebej pri učiteljih, čeprav se )e šolska ocena objektivno adekvat- — subjektivni način ocenjevanja vega znanja. Možnosti je več: ali šolsko prakso za posamezna učna predhodne objektivne ocenitve do-	0bedve celostno dopolnjujeta in od-	na. Potem je tudi pravična, je peda-	spremlja še cel niz negativnih čini-	matematično (s točkami, s številč-	področja oziroma učne predmete,
ločene storilnosti.	ražata v rezultatih šolskega dela.	goško diagnostična in prognostična	teljev, od katerih bi bili	še najvaž-	no oceno) opisno ali matematično	nimamo izgledov, da bi mogli uve-
Vemo, da ni ocenjevanje vsake	Pri tem nas	pa	zanima predvsem	in j® končno praviloma tudi peda-	nejši naslednji: vpliv učiteljevega	in	op;sno. če pretehtamo do po-	sti standardizirane teste znanja v
storilnosti enako zahtevno. Zahtev-	dvoje:	goško stimulativna. Ce primerjamo	razpoloženja in njegove simpatije	drobnosti navedene možnosti, bi se	uaše šole ze v bližnji boaocnosti,
nost ocenjevanja storilnosti je v ,	„	.	. subjektivno in objektivno merjenje ali antipatije do učenca; vprašanja odločili predvsem za opisno oceno čeprav se je Zavod za napredek sol-
osnovi nedvomno odvisna predvsem 1-, al* Je„ obstoječe ocenjevanje učenčevih učnih rezultatov po vi- niso vedno enako jasno in določeno in to iz sledečih razlogov:	^ya,L,R,S ŽC ,0tl1	nt°gr
od stopnje objektivne ustreznosti rezultatov šolskega dela pri učencih diku objektivne adekvatnosti, po- formulirana; s svojimi pripombami, _ , r • t naiboli naravna (v šolskem letu 1958/59 sta zbirali meril, s katerimi merimo določene ln	objektivno adekvatno; tein ugotovimo, da ne moremo pri- mimiko, gestikulacijami in dodat- . ...	^	^ve šoli: Eksperimentalna osnovna
delovne rezultate. V materialni pro- 2. če je odgovor na	prvo vpraša-	znati subjektivnemu ocenjevanju	nimi vprašanji lahko učitelj učenca	°	_ , . rn,xlf. • n nrikaz učeii-	Fr' ^kevstika^ v Ljubljani m
izvodnji imamo objektivno — ek-	nje negativen	—	in to	je, kar bom	objektivno-adekvatne merilne funk-	ohrabri ali omaloduši; učitelj ne	.	L-. rp,1Iitntnv kar ie iz-	9snovna šo!a v Laškem »surovo gra-
saktna merila za merjenje Storil- skušal v nadaljevanju dokazati — cije, kar dokazujejo naslednja dej- more postavljati vsem učencem istih	nomena za učence učitelie dlvo* 22 teste znanJa za stopnjo
nosti, medtem ko spada na primer kako bi mogli stopnjo objektivne stva:	vprašanj, kar povzroča pri učencih	a °fšolske oblasti	’ osaovne šole.) S tem pa seveda ni
merjenje učno-vzgojnih rezultatov adekvatnosti ocenjevanja storilnosti — temeljna pomanjkljivost sub- zavest pristranosti; ker ne obstaja star med najzahtevnejša in to zlasti iz v šoli relativno (ne absolutno!) zvi- jektivnega ocenjevanja je v učite- možnost kontrole zahtevnosti vpra-naslednjih razlogov:	” "	'	'	"	1 ^	"
— ker gre pri šolskem delu za
rečeno, da ne bi mogli ničesar pod-
^__________________________________________________________^	__	____ __________ ____________________ _____ samo opisna ocena je lahko vzeti v prehodnem obdobju za uvažati.	Ijevem subjektivnem''kriteriju. Po- šanTariahko dobUa"dva "učenca'ena- pedagoško diagnostična in progno janjg objektivnega ocenjevanja v
Končno si moramo biti uvodoma sledica je, da ni nujno, da dobi isti ko oceno, čeprav je bil eden vpra- stična, medtem ko je številčna oce- šoli. Pod določenimi pogoji bi mogli
vzgajanje osebnosti v najširšem po- na jasnem še o tem da ima vsaka učenec za enako znanje pri istem §an lažjo, drugi pa težjo učno snov; na vedno samo abstraktni simbol, takoj pričeti z uvajanjem neformal-mu besede;	P	"ola dve vrsti osnovnih sicer dia- učitelju v različnih časovnih raz- učenčev odgovor ni nikjer objek- ki si ga lahko razlaga vsakdo po nih testov znanja, ki niso v pogledu
Za ._m?9enje lel^no povezanih nalog: izobraže- dobjih tudi enako oceno. Se manj tivno evidenten, kar lahko izrab- svoje ^	navaja mdi ^^"tTko .ahte^f^stonda^
,	'	.............. druge vzroke za uspeh oziroma ne- dizirani testi znanja. Z uvajanjem
r ■ '' " ' ''"v -	-	• , w', -
....	............ , '	^	* i
menu besede;
— ker nit	_ _____j________________________________________
učno-vzgojnih rezultatov objektivno- valne in vzgojne v ožjem pomenu eksaktnih meril. (Ce uporabljamo besede. V tem primeru bi se omejili
številčne ocene in prikazujemo učne na razčlenitev ocenjevanja (kivklju-rezultate v odstotkih, še s tem čuje' merjenje, ker vsako storitev
nismo dokazali, da so to objektiv- praviloma najprej izmerimo, nato no_.eksaktna merila za šolsko pod- pa po določenih kriterijih ocenimo) fočje, tako kot ne moremo objek- na izobraževalnem področju, to je tivno-eksaktno izkazati zdravnikove na ocenjevanje učnih rezultatov pri storilnosti s številom receptov, ki učencih in učiteljih. (Razumljivo
jih dnevno napiše!);
je, da je v pojmu izobraževanje
— ker so učno-vzgojni rezultati implicitno zajeto tudi delno vzgaja-odvisni od delovne zmogljivosti in nje v ožjem pomenu besede.)
n. Ocenjevanje učiteljevega dela
šolsko ocenjevanje učenčevega Evropske šole so gledale — še znanja je dobilo izrazitejšo in do- gledajo — te poizkuse v ameriških slednejšo obliko šele v jezuitskih šolah zaradi tipičnega konservatiz-šolah, to je konec XVI. in v začet- ma z velikim nezaupanjem m šele ku XVII. stoletja. Metode merjenja danes, kp je vprašanje merjenja in in ocenjevanja učenčevega znanja ocenjevanja učenčevega znanja na.
niso dnevnem redu skoraj vseh šolsko-
uspeh	neformalnih testov znanja v naše
—	je psihološko razvojno poan- g0le ničesar ne tvegamo. Nadalje bi
tirana	mogli takoj uvesti poleg obstoječih
—	ker daje več možnosti za pe- številčnih open še preproste opisne dagoško stimulativnost ocenjevanja, ocene, ki bi — čeprav še tako rela-
Kakšne so sedanje možnosti za tivno — vendarle povečale objek-uvajanje objektivnega ocenjevanja tivno adekvatnost sedanjih šolskih učencev v naše šole?	ocen.
L Ocenjevanje učenčevega znanja
Upravitelji, ravnatelji in inšpek- mogli kolikor toliko objektivno prl-torji ocenjujejo učitelje prav tako merjati med sabo učence, učitelje po subjektivnih kriterijih, kot oce- in posamezne šole. Najidealneje bi njujejo učitelji svoje učence, saj si bilo, če bi prikazali v «/» koeficient ustvarjajo svoje sodbe o kvaliteti pogojev za maksimalne učne rezul-učiteljevega dela predvsem na pod- tate (in to bi ne bilo nemogoče, če-lagi kontrolnih hospitacij in vse to prav vemo, da tak koeficient ne bi zopet po principu »štihprobe«. Tega imel v nobenem primeru absolutne jim ne moremo zameriti, ker nima- vrednosti, vendar bi bila, čeprav rejo druge možnosti, kot je zaenkrat lativna, vrednost takega korelativ-nima učitelj-ocenjevalec v odnosu nega koeficienta velik napredek v do učenca.	našem šolstvu) in bi ga primerjali
Ce bi imeli standardizirane teste z doseženimi učnimi rezultati. Poznanja, bi se bistveno izpremenila tem bi lahko dobili v principu dye
spremenifi^v tsvVoSjem bistvu.5 V "je- reformnih razprav ^Evropi,5™«
zuitskem ocenjevalnem šolskem si- začeli počasi izpremmja i J Osnovna šola v Markovcih, ki praznuje letos 150-letnico obstoja;
Sternu so zakoreninjene številčne zore, ki so zakoreninjeni v večsto-	berite žlanek na 4 strani
ocene in v o/o izraženi učni rezultati, letni tradiciji.	^ nnne a kon
ki so tako značilni za našo splošno * na ®®a s° * ^™nd|am°”a verjetno je, da bi dobil isti učenec ljaj0 učenci, ko trdijo, da so »vse tudi'situacija v pogledu ocenjeva- vrsti rezultatov: minus diference in solsko teorijo m prakso. Vsebini, nrenievanie učenčeve šolske za enako znanje pri vsakem učite- znali«, oziroma učitelj, da ni uče- nja učiteljev. Pri subjektivnem oce- v najboljšem in skrajnem primeru metodam m smotrom jezuitske šole ..	.	jpnn zjasti na- Iju enako oceno. Eksperimentalno nec »ničesar znal«; pri subjektiv- njevanju ima lahko isti učitelj pri bolj teoretično kot praktično moje tak ocenjevalni sistem povsem storilnosti usmerje o ^	so dokazali (LAUGIER, PIERON, nem ocenjevanju se lahko poslužuje različnih predpostavljenih ob enaki žen ekvivalent med koeficientom
ustrezal, saj je slo za to, da je uče- _ vzi^uu misijcujc	DOTTRENS, WAEyENBERGHE in učitelj ocene za vzdrževanje discipli- storilnosti različne ocene, pri objek- pogojev in med dejanskimi učnimi
nec čim verodostojneje reproduci-	.	* onnvi	drugi), da ocenjuje isti ocenjevalec ne v protekcionaške irf maščevalne tivnih merilih to ne bi bilo mogoče, rezultati, šele preko take primer-
ral predavano učno snov, kajti vsa- rauijauje učne suuvi	.	. celo iste pismene naloge v različnih namene; učitelji s strožjim krite- Eventuelno favoriziranje učiteljev j ave bi se dokopali do objektivne j-
ka samoiniciativnost ah celo ongi-	v .	časovnih presledkih različno; ocene rijem forsirajo v višjih razredih — teatralikov bi vsekakor izgubilo šega vrednotenja ljudi, takrat bi
Dednost je bila najstrože prepove-	cnocohnost 7a nnstavlianie re- 80 nihale od negativnih do pozitiv- svoj predmet na račun drugih uč- na ceni, ogromna večina učiteljev, šele spoznali, da obstajata v resnici
dana. Za tako reproduciranje učne	postavljanje e- ^ ^ nasprotno Dokazano je) da nih predmetov; nesamostojni uči- ki delajo z maksimalno prizadev- dve vrsti storilnosti: da je lahko
snovi je zadostoval mehanični spo- _ b t •	ustnesa ie okoli 30 “/o šolskih uspehov ali telji lahko mehanično prikrojujejo nostjo pa bi dobila preko testov storilnost učenca, ki je izdelal raz-
min in takratno merjenje m ocenje- -	izražanja8	neuspehov rezultat golega naključ- svoje ocenjevanje ocenam iz drugih znanja nesporno priznanje za svoje red z zadostnim uspehom, višja od
vanje učenčevih učnih rezultatov in pismenega zmzanja	ja. (Glej. Waeyenberghe - šolska predmetov.	kvalitetno delo.	storilnosti njegovega sošolca, ki ima
res m bilo zahtevno. V XIX sto- _________ cnoiaiističnn zavest	selekcija in demokratizacija izobra- Ce pa si ogledamo v nasprotju s Vendar če bi ocenjevali celotno boljše spričevalo oziroma, .da je
i;tJu pa se je začela menjavati for-	hv ,,. družbeno nro- zevanja, Savremena škola, 1959, str. subjektivnim ocenjevanjem objek- vrednost učencev in učiteljev na lahko storilnost učitelja, ki ima ni-
mabsučna osnova pouka za kar “ °?1fatlJlvost za druZDeno Pr°- 249,)	tivnJ0 OCenjevanje učenčevih učnih področju izobraževanja samo po zek »/o pozitivno ocenjenih učencev
9lke zasluge zlasti Pestalozzi-	, , _	_ sedanje subjektivno ocenjeva- rezultatov, pa lahko ugotovimo rezultatih testov znanja, bi kljub višja od storilnosti učitelja, ki se
svoio ^d*	vanla nam kfe lamo	da^za	zadosti-	nie temelji na »štihprobi« ali »udar-	predvsem sledeče prednosti	takega	temu	delali obojim krivico. Rezul-	lahko izkaže z visokim °/o	pozitivno
ST SSRMSSre« S	r«”!fedS	ko. prari temu WW.	merjenja i» ocenjevanja:	..tov	io.stef d* ne	pogojuje.a	oeenjenil, niene».
njevanje učenčevega znanja. Ni šlo samo spomin, ampak da gre za ohli- ^er?he; Na podlagi dveh, treh vpra- _ standardiziran test znanja je ^a“° ^el°y^a ^°gl]n,y0Sk„1”.Pnza;	...
več za sleno reproduciranje	učne	kovanje celotne osebnosti, česar	pa	šanJ da učitelj oceno za celotno	objektivno merilo za	ocenjevanje	devnost činiteljev, od katerih b	Končni	življenjski smoter vsa-
snovi prilh so do spoznanji,	da je	ne moremo ocenjevati z merili,	ki	Predelano učno snov in odtod ni	učenčevega znanja. Vsi	učenci rešu-	morali brezpogojno upoštevat, vsaj	kega človeka naj bi bil, da bi živel
važnejše, kako se nekdo poslužuje so nastala pred več sto leti za oce- daleč do pedagoške loterije in fa- jejo povsem samostojno brez uči- _	L,' . stonnio učenCpvp življenje, v katerem bi lahko
Pridobljenega znanja v konkretnih	njevanje mehaničnega spominskega	taltzma pn učencih; ucenci namreč	teljevega vmešavanja iste naloge po	. _ intelieentnosti	ki io utm-	J?3*'511113*110 razyd vse svoje pozi-
Llipniskih situaciiah Poiavila se	reproduciranja učne	snovi	lz izkušenj zelo dobro vedo, da je	istih zahtevah in s tem je	objek-	splošne Inteligentnosti,	la jo ugo-	tivne sposobnosti, ker bi	le v tem
jevrsanionir^-borSvz^ re SodobnapedaTogikadeli merje- mogoče dobiti z isto količino zna- tivna adekvatnost ocene zagotov- tavljamo z razvojnimi inteligenčni- primeru maksimalno koristil skup-orTolofsSocenievanTa P^ota nie in ^nie^f^uč^itevegr^ nJa Pozitivno ali negativno oceno; Ijena;	mi testi. Tako b, dobili najprej m- nosti in bi tudi dosegel najvišjo
Man, ki je formuhral že leta 1845 Prilog pitanju proveravanja znanja .jektivnem načinu merjenja in oce- na vsa bistvena vprašanja iz celotne P	| dIč^ razred.	ti cP J,, itbto l,^
svoje reformne principe. Sledil mu	i oejenjivanja učenika u našim ško-	njevanja, niso pedagoško niti diag-	Predelane učne snovi,	zato v tem	VOJ“ ugnteve ^^ deto^e po-	vendarle	stounia reXache te Tl^
je v Angliji George Fisher,	ki je	lama - Beograd 1957!)	nostične niti prognostične, ker v	primeru ne gre več za	»stihprobo«,	žolsko dei0 - izdelati bi	^	stopnja realizacije te člo-
Prenehal leta 1864 uporabljati obi- a) subjektivno ocenjevanje — resnici ne povedo niti učencu, niti kcr testi znanja niso »udarci son- morali individualne in kolektivne
čajne načine izpitov, vendar so kriterij za ocenjevanje določi uči- učitelju, niti staršem, kaj učenec de«, ampak odražajo znanje iz ce- dn sociograme ter pedagoške šole in šol«ke m mfn odvisna od ostale njegove	težnji osamljene,	telj, čeprav na podlagi določenega	zna	in česane	zna;	lotne učne snovi, s čimer odpade	razred^^ociograme ter Proške	šole	m šolskega ocenjevanja. Ce je
ker so bile njegove zahteve za	tiste	učnega	načrta gre v tem primeru	— sedanji	način	ocenjevanja	loterijski značaj ocene;	izračunati do določenih vidikih kop-	vzg0)1 tel J sposoben spo-
čase še preuranjene. Sele po tri- še vedno za izrazit subjektivni kri- nam ne daje nobene objektivno ute- ~ na podlagi testnih rezultatov fic. ugodnosti ali neugodnosti f, !’ “ g!oblje doživeti to zakonito desetih letih — 1894 — je uspelo terij ocenjevanja,	meljene možnosti za primerjanie lahko učencu natančno povemo, kje »	- g , ^ v1., a L,'leu-?oanostl funkcionalno soodvisnost med šol-
Riceju, da so začeli reformirati oce- b) objektivno ocenjevanje — kri- učnih rezultatov med učenci, med je njegovo znanje zelo dobro, kje je	-	, ,lb	p0j°" ?kl.mi .ocenami in med človekovo
njevanje učencev v ameriških šolah terij za merjenje in ocenjevanje razredi ali celo med posameznimi dobro in kje je nezadostno, kar je j	®.°’- lUCl. )®va de- življenjsko afirmacijo, ko tudi so-
po načelih Thomdickeja in McCalla. znanja ne določi posameznik, am- šolami;	izrednega pomena tudi za izboljša- . zmog jivost m prizadevnost odloča s tem, ko učenca ocenjuje,
nje učiteljevega dela;	1®. lahko maksimalna, vendar bo o formatu, ki ga bo nekdo v življe-
..	....... .......................................- ,	,	. .	,	,	,	.	__ rezujtatj testov znanja so isto- njegova storilnost v vsakem razre- nju dosegel, potem ne more ostati
--	— ■	—....—	...- ■ .......	11	..........' ■"	" -" 1 . časno tudi objektivno merilo (ker dn drugačna, ker ima. vsak razred ravnodušen do šolskega ocenjeva-
smo dobili testne rezultate pri vseh	drugačni razvojni IQ in ker imajo	nja,	ker se nujno zaveda velike odgovornost. Da	je temu tako,	naj	okraju	osnovna navodila za se-	nas	vredno in	častno	predstavljal	učencih na isti standardiziran na-	v vsakem razredu drugačne	govornosti, ki jo ima tudi v tem
navedem v ilustracijo naslednji stavo pravilnika dijaških skup- tudi izven šole. Podobno je z ve- čin), s katerim lahko šele primer- domače delovne pogoje za šolsko pogledu kot^pokhem vzgojitelj, saj’ Primer. Dijakinja mojega razre- nosti. Spomladi leta 1959 je po- denjem naših dijakov v gledali- jamo kvaliteto dela med učenci, J’-	. -nUkp	gr,e!l .^0,Z1I ,njegove r°ke več tISOČ
da je morala zaradi preselitve slal podoben osnutek kot vzorec šču, kjer imajo svoj abonma. Di- učitelji in posameznimi šolami;	(poulTv izmenah o^m?^ a	Sne posledlce .n)eg°-
»taršev v drugo šolo izven okra- za sestavljanje »programa dela jaška skupnost ne ukrepa, da bi . — v pogledu porabe časa je mer-	^ učnimi Dri ’ Pčki de rafaio^v	vt’
la. Ker je bila tu dobra organi- vseh organov družbenega uprav- takoj onemogočila tiste, ki s svo- )enje znanja s testi znanja najbolj	obremenitev Pučiteliev ’ šte- letih Ta odgovornosti/
žatorka razredne skupnosti, je ljanja-“. Zato je družbeno uprav- jim nemirom včasih motijo izva- ekonomično;	vilo učencev v razredu itJd /. nrimitivnesa8 ididčm/ J w
skušala to delo nadaljevati tudi Ijanje na šolah mariborskega Janje igralcev na odru. Dalje,	f®8131 rezultati so objektivno _ učltel,eve delovne p0„0ri P , ■ -	• !fikih odCTovnrn/=ti"
v novem kolektivu. Tam je pri- okraja zadnji čas precej zaživelo, novoletna jelka, proslava dneva evidentni m s tem odpadejo mt - T šele takrat ko bi ' nal; ki ]	^ .	.. xIr.vpk “ ornostl’
Povedovala, kako je bilo v Ma- Končno še nekaj o problemih, JLA in druge prireditve razred- ^ed učenci^čhelii in s^ršizato vse Pravkar navedene činitelje, bi	-
fiboru na I. gimnaziji. Zgodilo ki smo jih močno zapazili v šol- nih kolektivov uspevajo večino- ^ tPCP; P	Lf.1. ^’ti ra
Pa se je, da je zaradi takega 8kem letu 1958/59 in ki so posle- ma mnogo bolj v nižjih razredih	^hrf^ri
tovorjenja morala v ravnatelje- dica dela dijaških skupnosti na kot v višjih, ki bi pravzaprav
tovorjenja morala T ravnatelji- dic^ dela	dl^ških^kupnostT na kot v višjih^ ki bi^pVvz^prav	z^zdrn^medsebojne	HniTITaloU	nPnOUOtlli	rlolounl	OH
3	&*£ sg&ms	Uomzalskl	Pposvetni	del8v(!l	80	amim
govorila, zlasti kar zadeva javno uporabljajo vse pravice, ki jih razredih niso več tako homogeni učitel. VP„a razpoloženja vse vrste V soboto 13 fehmaria t 1 «« «.
ocenjevanje in druge	pravice, ki	daje	pravilnik njihove skupnosti	in da tam	posamezniki češče po-	favorizirania in orotekcionaštva itd	zopet zbrali nčitel« te	tov. Flerinom Milanom, za matema-
jih baje imajo njeni	bivši sošol-	na šoli. Pri	tem pa često pozab-	puščajo v	dolžnostih do svojega	tav°nziranja in protekcionaštva itd.	z°p®t zbrah učitelji in profesorji	tiko in fiziko z vodjem tov. Sagadi-
ci, češ da takšno govorjenje vna- Ijajo na dolžnosti; ki jim jihpra- kolektiva. Naštel bi lahko še ne- Po V8em navedenemnemoremo dn^0Š0^d0^ke	nas^ dič^o^za^hp/ Jv“ t0LM(>
Sa zmedo v šolo. Na isti način vilnik tudi nalaga. Ne zavedajo kaj podobnih primerov, ki zade- blb va dvomu, da je nujno da za- le™g0z^™nte se i e udeležb tu^ tov Hahrtom ^ riPO 2 V°^em si je razlagati tudi to, zakaj se povsem resnice, da je ni pra- vajo tovarištvo, sploh odnose di-	sedanje subjektivno oce-	, 'l . J ,,	„7^ *°V' Naberem, za nsanje z vodjem
b. pr. posamezne šole iz’drugih vice brez dolžnosti. Ker pa do jak-dijak, discipline, športa in	te^T te^momlo tov KlopaC Janko in predJri™k v^iem^tov^K^tep165110 VZ8°J0 2
»krajev prosijo šole	v maribor-	vseh	svojih	pravic pridejo lahko	pridobivanja splošne izobrazbe	,pretedi več ko(. 100 Jet. da se je na.	občinskega sveta Svobod in prosvet-	dinjstvo z vodjem tov" Fapčičevo
kem okraju, naj jim pošljejo	brez	vsake	borbe, se mi zdi, da	tudi izven	šolskih ur. Mislim, da	čelno uveljavila v svetovnem merilu	nih društev tov. Kušar. Tov. Trček	Aktiv za pouk v L, II. in HI. raz-
akih pravilnikov drugje	nimajo	tu so se n. pr. razbili vsi	učni	daljšane roke šolske uprave m	v sodobnem svetu že tak obseg, da	so ga vsi navzoči z zanimanjem	IV. in V. razredu pa bi vodila	tov
L *Seie vedno lovi.l° ko*	mi ne-	krožki za pomoč šolskim	dija-	smo Jih zato premalo^	konkret-	Se je izoblikovala posebna psiholo-	poslušali. Nato je govoril prof. to-	Velkovrhova. Strokovni aktiv	za
oč. če pa ti pravilniki kje ob-	kom. Tisti dijaki, katerim je raz-	no zadolževali za določene nalo-	ška znanstvena disciplina, to je	variš Golob iz Ljubljane o strokov-	pouk v VI., VIL in VIII razredu
Rajajo, bi mi tu v Mariboru prav	redna skupnost pomoč nudila,	ge. Enega izmed glavnih vzro-	testna psihologija. (Po podatkih ne-	nih aktivih, ki že danes delajo tako	naj bi se tudi ustanovil čimprej
želeli videti, kako so drugje re-	skratka na krožke niso prišli ali	kov teh in takih nepravilnosti je	ke ameriške testne bibliografije iz	v republiškem kot v okrajnem me-	Politični aktiv pa že vodi v naši
sili mnoge probleme, ki	so nam	pa so drugače delo krožkov	one-	obrazložil tovariš Lev	Modic v	leta 1946 obstaja na svetu preko 5000	rilu in ponekod tudi že v občinskem	občini tov. Vidah Ivan.
Skupni. To povezavo bi	po mo-	mogočali. Zato letos uporabljamo	2. številki Prosvetnega	delavca,	različnih vrst testov.) Razumljivo	merilu. Decentralizacija teh stro-	Po precej živahni diskusiji v	kalem mnenju moral opravljati	individualno metodo tako, da po	kjer pravi: »Naš šolski režim, ki	je, da ima testiranje poleg pred-	kovnih aktivov je nujna zaradi čim-	teri je bilo predlagano tudi to naj
bekdo iz Sveta za šolstvo LRS.	en dober dijak odgovarja za	stremi po zavestni disciplini, za-	nosti in nesporne bodočnosti tudi	večje množičnosti in večjega sodelo-	bi se v okviru domžalske občine
Nikakor ne bi smeli biti	mi ,ki	uspeh enega ali največ dveh sla-	hteva močnejši vzgojni vpliv uči-	svoje pomanjkljivosti in nasprot-	vanja naših prosvetnih delavcev,	ustanovil učiteljski pevski zbor ki
delamo na terenu, tako	dolgo	bih sodijakov. Ali: naš pevski	telja, pa tudi močnejši vzgojni	nike. Absolutnega merila za šolsko	Nato je predsednik predlagal, naj	bi lahko z uspehom sodeloval’ na
Prepuščeni goli stihiji.	zbor šteje komaj 40 dijakov, kar vpliv d6ma in družbe, zlasti ocenjevanje ni pa čeprav bi uporab- bi že na tem zborovanju dejansko proslavah in prirejal koncerte in
Obratno pa je res, da	je naš	je za tako veliko šolo daleč pre-	mladinske organizacije in dru-	Ijali celo elektronske stroje. Oceni-	ustanovili strokovne aktive v naši	ki naj bi postal obenem tudi prak-
°krajni Svet za šolstvo	zadnje	malo. Do sedaj nam ni uspelo	gih društev. Dokler tega ni in	tev učenčeve storitve je zaradi svo-	občini. Predlog je bil sprejet in usta-	tična šola za naše učitelje pevo-
dve leti na tem področju	precej	doseči pri dijakih, da bi dobri	dokler predvsem ni skladnosti	je imanentne specifičnosti vedno	novljeni so bili sledeči strokovni ak-	vodje, so vsi navzoči z odobrava-
bapravil. Na predlog »šolske ko- pevci zavestno smatrali za svojo med vsemi temi faktorji, bomo relativna in torej le omejeno ob- tivi za občino Domžale:
c/dsije« pri okrajnem komiteju dolžnost sodelovanje v pevskem imeli še velike težave.-«
LMS j« poslal vsem šolam v zboru, ki bi moral biti tak, da bi	Peter Knehtl
njem prisostvovali prikazovanju
jektivna. Zavedati se moramo, da za angleški jezik, vodja bi bil dveh domačih poučnih'filmov, nam gre za to, da zvišamo stop- tov. Poznič, za zgodovino z vodjem	Vodnik Nacs
POTREBNA JE POMOČ IN RAZUMEVANJE
Psihološka služba v osnovni šoli
ZANIMIVA
MATEMATIKA
1
Lani smo imeli v Ljubljani poskus družinske vzgoje v domu
V vseh panogah družbene de- movi, a v glavnem temeljijo
Šolska psihološka služba je najmlajša panoga uporabne psihologije pri nas in se z njo uvaja nov poklic. Zato so o njenih v vali zgodbe ali filme ter se okoli nalogah, ciljih in organizaciji
sti izbrali najprimernejše vzgojne ukrepe.
Rezultate vseh takih raziskovanj bi bilo treba urediti in
Pred kratkim je izdala Mladinska knjiga s sodelovanjem Društva matematikov dve zanimivi knjižici. Prvo je napisal prof. dr. I. Vidav in ima naslov »Rešeni in nerešeni problemi iz matematike« (121 stra-
tlc
dii
ohraniti, da bi imeli neko traj- ni). Knjižica obravnava v poljudni
javnosti, v trgovini, politiki, zgo- severnih državah na družinskem 21. ure pripravili za počitek. Ob najrazličnejša pojmovanja. Obča nejšo vrednost. Najprimernejši in zanimivi obliki nekatere rešene in
ni	till T-t *i	v*ii rfrvr-v«	i r*!	««	^3r-. —.	v-v-,4X	1 ___	_______c___	v	«->n 1	^rfr.	svstr-. -i'ir-4-n	X:„	'UV-.J	^r-,+1n^>r*^čr»nc» nrrtltlPmfi	n
dovini ali na drugem področju sistemu. Mi si danes težko zamiš- lepo preživetem večeru so se naloga šolskega psihologa je ista čutimo težnjo po nečem boljšem Ijamo lepo urejene družine po- otroci mirno in s hvaležnostjo v kakor naloga vseh ostalih pro-naprednejšem. Nikoli se ne razdeljene po hišicah, kajti ni- očeh za lepo besedo pripravili na svetnih delavcev na šoli, to je
vračamo nazaj, ne iščemo slabše, mamo še dovolj sredstev in zato spanje. Otroci imajo v družini
temveč boljše. To posebno velja skušamo vsaj delno najti izhod in za vzgojo, predvsem za širšo poskusiti z družinsko vzgojo.
Že v septembru lani je bil
vzgojo, kajti v družinski vzgoji se bomo morali še dolgo časa boriti z zastarelimi načini vzgajanja. Torej iščemo boljše!
Vojna in tudi povojne razmere so nam dale precejšnje število
porazdeljeno delo in se to delo tudi menjava. Nekdo skrbi za drva, drugi za malico, tretji zo-
Ijani. Upravnica si je na popotovanju po Danskem ogledala nekaj družinsko urejenih domov in sku-otrok, katerim starši niso mogli, šala tudi svoj dom tako urechti, ali niso marali nuditi pravilno !e^eda vse Prilagoditi nasun da-
izveden tak poskus tudi v Ljub- P®t Psti spalnico ali skrbi, da se
po kosilu posoda lepo pospravi in pod. Dečki in deklice oprav-
ljajo ista dela in le pri pripravljanju drv so dečki prvi, a kadar je treba plesti jopico, nogavice ali kapo, se razlika ne pozna. O
izobraževanje in vzgoja mladine. Pri dosegi tega občega cilja šolskega dela pa dajejo šolski psihologi svoj poseben delež. Potreba po takem delu se je v večji meri pojavila s šolsko reformo in z uvedbo novega obveznega osemletnega šolanja. Zato se pojavlja težnja, da bi osemletko uspešno dovršilo čimveč otrok in tudi učenci, ki zahtevam šole ne zadovoljujejo ali so težko
način bi bil ta, da bi podatke zbirali v učenčevih šolskih dosjejih, t. j. v šolskih psiholoških popisnicah. Psiholog bi dajal razredniku, ki je vodja dosjeja, podatke o svojih ugotovitvah. Za sedaj se šele pripravljamo, da bi uvedli šolski dosje in svoje ugotovitve psiholog posreduje razrednikom in ostalim preko razgovora.
Področje, kjer bi lahko šolski psiholog uspešno delal, bi bilo objektivno določanje znanja učencev s pomočjo testov znanja.
m-	naSmim nrilikam CJpvpHei tli an K'aiJU, razilKa ne pozna, u
vzgojo. Vsaka občina je skušala nastaja razna vprašanja glede te^	a skromnih začetkih _ ___________________ ____ _	_______ _ ^_______ ______ ____v_
take nezdrave družine popraviti prostorov pohištva in denarja a so se že kazali načrti za prostore, vzgojljivi predstavljajo družbeni Testi znanja bi služili kot dopol-In nuditi otroku, če že ne družin- p, • , t _ rri..r;p1j,pv a’ kjer bi se posamezni družini pri- problem. Šolska reforma močno nilo ostalemu izpraševanju in ne
ske vzgoje, pa vsaj delež vzgoje ^	pravila malica, za kopalnice pri ------------------------ -	—	’	... ..................
vsakem stanovanju in še in še.
Toda za izvedbo načrtov je potreben denar, ker je bila mor
po naših mladinskih, vzgojnih ali podobnih domovih. Mnogi ljudje še danes take otroke manj cenijo in so jih ter jih še ocenjujejo po zunanjem videzu in podobno. Mnogi celo uporabljajo izraze
žine se je izvedla. Vsaka družina je dobila dnevno sobo, spalnico za deklice in spalnico za dečke. Zaradi ne dovolj primerno prilagojenih prostorov in pomanjkanja
naglaša vzgojno nalogo šole. Za- kot nadomestilo. Testi znanja bi to je potrebno, da se vzgojitelji lahko služili za kontrolo prede-seznanijo z duševnim življenjem lane snovi ob začetku ali koncu otroka, da jim bodo jasnejše in šolskega leta in z njimi lahko razumnejše duševne značilnosti določamo aktivnosti, ki jih dru-
nerešene probleme, kot so n. pr. praštevila, pitagorejska števila, izo< perimetrični problem, podvojitev kocke, tisekcijo kota in kvadraturo kroga. Kljub razumljivosti in po-Ijudnosti je knjiga zahtevna in bo nudila posebno dijakom srednjih šol in vsem, ki se zanimajo za matematiko, mnogo novih spoznanj.
Druga knjiga je izpod peresa profesorja dr. Vadnala in ima naslov »Elementarni uvod v verjetnostni račun« (157 strani). Najprej prikaže avtor osnovne pojme verjetnostnega računa, kjer govori o vsakdanjem pojmovanju tega, govori o algebri slučajnih dogodkov in na koncu poglavja v pregledni in lahko
vzgojnegaSosebjaTe družina štela ana13^^l^naba^a nov^poM- ^	JafY0j«ni,hga^ težko dotočimo.
razumljivi obliki prikaže aksioma verjetnostnega računa in poda apriorno definicijo verjetnostnega računa. Posebno zanimivo je po-
•po^ljš^ralnica«, ali kaj £wdob- ff^KiKSlSe de, ker j^ bdo lega. Med vsemi domovi so še in delo Ugpešnejšet a pt.vi po^us šati D0 stanovaniu: a to š« ni no-
nega.
na najboljšem ‘glasu domovi, v . ... katerih so otroci iz socialno ali J 11 moralno šibkih družin. To so Otroci so bili porazdeljeni v otroci, ki sami niso še ničesar na- glavnem po razredih, a že se je redili in katerim je občina nudila začelo družiti mlajše in starejše pomoč v pravem času. Otroka je ter tako omogočiti medsebojno občina vzela in ga dodelila v pomoč in uvajanje v razna dela.
šati po stanovanju; a to še ni pomenilo finančnega propada doma. Tu zdaj ni važna skleda ali dinar, tu je važno več. Važen je otrok, važen je človek. Kako veseli so bili otroci, kako prijetno je bilo v družini deliti hrano in kako
dobi j. Osnovna naloga šolskega psihologa bi torej bila vsklajeva-nje vzgojno-izobraževalnega dela z duševnimi lastnostmi učenca.
Naj omenimo nekaj osnovnih
šolski psiholog lahko uspeš-
nr, r1„ln ‘i nrofesionalni orien- pnkaže Permutacije m kombinacije, no dela pri profesionalni orien nato -e ori kombiniranju
tacip učencev pri seznanjanju rastnih faktorjev in o Mendeljejevih učencev in staršev z vsemi moz- ------	J J
nostmi in zahtevami pri poklica. Razen tega bi
izbiri
lahko
zakonih dednosti. Potem nadaljuje z analizo verjetnosti sestavljenih dogodkov in najprej obravnava relativno verjetnost, pogojno verjet-
ževalno delo primerno otrokove- poslen, n. pr. raziskovanje izven- gi^vj^obseg^fakone^elfkib”šte^U mu duševnemu razvoju. Za šolske dejavnosti otrok, priljub- C^r prik^e račJan^sredTje
nalog šolskega psihologa. Znano opravljal raziskovalno delo, ki bi je, da mora biti vzgojno-izobra- bilo vezano na šolo, kjer je ža-
dom, v novo okolje, v okolje, V dnevni sobi so otroci jedli, se prijetno je bilo jesti po želji, ko	nQ delo y šoli je .potrebna ijenost raznih šolskih ’ predme- vrecSi Pki io tudHmenuiemo rn^
katero se bistveno razlikuje od ucih in igrah, skratka živeli pre- sj iahkr> sam izbral, kai boš ledel	_ _____^  .-„a	___—t	eanosu, ki jo tudi imenujemo ma-
prejšnjega doma. Od posamezne-
učili in igrali, skratka živeli pre- sj lahko sam izbral, kaj boš jedel določena stopnja inteligentnosti tov ipd. Potrebno je, da je pri tematično upanje zanfmiv^govori ko vsega dne. (V šolo so hodih več in kaj	Ni bilo več vrst, otroka. Ugotovljeno je, da je pri- svojem delu najtesneje povezan 0 ?gri na srcčo r^mvha o fzreku
ESl-tfi gfSSgfi SSH-S-H	SŠE
stvu so različno organizirani do- ter pletli, brali knjige, pripovedo- tem Pa^anfPj^ ^"^sega’ napoti duševno zaostale v po-
kajti povsod doma se kaj razlije možno šolo. Pri manjši duševni
NAŠI JUBILANTI
JOŽE ZAKOVŠEK
ah razbije, pa čeprav je morda zaostalosti pa daje učiteljem na-kako' čudovito je vse to delovalo
z učiteljskim zborom in vsemi Cebiševa, o računanju in pomenu drugimi ustanovami, ki imajo standardne deviacije in o Bernouli-podobne naloge (poklicne posve- jevem zakonu velikih števil in konč-tovalnice, vzgojne posvetovalni- no daje še aposteriomo definicijo ce) in s šolsko zdravniško službo, verjetnosti.
V. H.	D. M.
na otroka! Povsod si slišal besedi nje opariti ufl^a^ psi-
Ravnatelj Zavoda za gluho mladino v Ljubljani Jože Zakovšek je 26. februarja praznoval 50-letnico
Trenutno Je ves zavzet okrog načrtov za gradnjo novega Zavoda za gluho mladino in z zbiranjem gra-
“naša družina«; zdelo se je, da se holog dela tudi s problematični-ta družina ne bo nikoli razcepila, nu otroki ki imajo različne motnje ponašanja in motijo redno šolsko delo. Psiholog ugotovi
CIRIL MIKL
razšla.
Vse doseženo delo, vse prijet- vzroke teh težav, ki so lahko ze-
svojega	življenja.	Prav	je,	da	ob	ta-	diva " za ~proslavo	6"b-letnice‘’ Zavoda,	no preživete urice pa so se pod	j0 različne, n. pr. otroci	nimajo
ikih	jubilejih	naflih	vidnejših	pro-	ZaVodu	je	pridobh sodobne	tehnične	novim vodstvom precej spreme-	delovnih navad, so težko_vzgoj-
nile. Na prigovor gospodinje za-	ijjvi, se slabo prilagajajo	zahte-
radi skled in preveč porabljene	Vam šole, se potepajo in	krade-
___. . naiih vidnejših
svetnih delavcev predstavimo njihovo življenje in delo vsaj v skopih potezah širšemu krogu Javnosti.
Tovariš Zakovšek je sin zagorskega rudarja. Po dovršeni meščanski šoli v Ljubljani se je vpisal na učiteljišče in maturiral 1929. leta. Kot je služboval v St. Jerneju, Sv. Križu,
Zagorju, Bušeči vasi in na Čatežu ob Savi. 1937 je bil premeščen na Zavod za gluho mladino v Ljubljani in kmalu napravil izpit za pouk gluhih.
V letih bojev za osvoboditev je tudi tov. Zakovšek doprinesel svoj delež. Ze 1941 je začel sodelovati v OF, bil je aktivist v učiteljski grupi, zbiral material, orožje, širil literaturo in se udeleževal različnih akcij.
Kot sekretar vaškega odbora OF Studenec in komandir NZ je bil aretiran in odpeljan v internacijo v Gonars; po vrnitvi Je bil 1943 član rajonskega komiteja KPS Ljubljana-Center, nato pa Je znova okusil internacijo, tokrat v Dachau, vse do konca vojne.
Takoj po osvoboditvi je prevzel vrsto odgovornih funkcij: bil je pri Ministrstvu za socialno skrbstvo referent za specialne domove, nato pomočnik načelnika n. odd. mladinskega odseka, šef odseka za odprto zaščito. član Sveta za prosveto itd. Danes Je še član republiškega Sveta za socialno varstvo, član komisije za vzgojne domove OLG Ljubljana itd.
Leta 1951 je postal ravnatelj Zavoda za gluho mladino v Ljubljani in se hkrati tudi strokovno izpopol- vzgojne njeval: poslušal je pedagoška predavanja na univerzi.
Tovariša Zakovška poznajo zlasti dobro na terenu, kjer neumorno dela. Udejstvuje se v raznih organizacijah strokovno-pedagoško, socialno in po-
Pred kratkim je smrt iztrgal® iz Prlekije eno izmed krarenin, iz katere je rastla naša prosveta na Murskem polju — našega diraigega Ciirila Miikla.
Kot mlad učitelj je nastopil' sfliuž-
----------- -	----- —	-- -—x--«- — ------------ bo na slovenski osnovni šolii v Lju-
hrane so se vrnili v jeoiinico, kjci jo. Otroke, za katere ugotovi raz- tornem in tu služboval celih 43 let.
u6h in vzgajal. Je našo mladino, odraslim pa je dajal pametne In strokovne nasvete za življenje In goepo-
zopet vlada internatski red. Dru- ijgne bralne ali govorne motnje, žine-skupine so postale številnej- napotj k ustreznim strokovnja-
še in od prvotne domačnosti je kom Pri tem delu s problema- ctarstvo, saj je bia v vsem podkovan, ostalo le malo.	tičnimi učenci se psiholog pove- “Me	S Tm-
Zdi se mi, da je vzgoja, pra- že s predavatelji in starši, vilna vzgoja otrok v domu velika Važno področje dela šolskega in važna stvar. Mislim tudi, da	psihologa je delo s starši. Danes,
tu ne gre za skledo, ki se	ko šola teži za tem, da bi bila
ubije ali ne, temveč za več, ve-	povezanost med šolo in domom
liko več. Ce je torej poskus bil	čimvečja, ima psiholog važno
izvršen in je kazal lepe uspehe,	mesto v tem sodelovanju. On po-
zakaj ga niso odgovorni organi jasnjuje staršem duševne lastno- ^f^imuu^po^ej^pa finančno še bolj podprli in nudili	sti otrok, jim daje nasvete, kako	Nariši	so	ga	radi	imeli	in	cenili	du-
novemu vodstvu več pomoči pri	naj ravnajo z otrokom, da bodo	hovitost,	njegove	prispodobe	in	do-
delu’	Miloš D Jukič glede na njegove duševne lastno-
Ijenje In potrebe našega ljudstva In vsakomur je rad pomagal.
Bil je kmečki sin — rodil ae je lete 1891 v Trbeigovcih faitou Vidma ob Ščavnici. Ta prleška pokrajina Je dala velike može in nekateri še danes diellajo za napredno slovensko kulturo med našim ljudstvom. Solo Je obiskoval na Stari gori in v so-
Višja pomorska šola v Piranu
uspešnejši Njegovi ko
Okrajni svet za šolstvo pri OLO Koper je nedavno sprejel sklep o ustanovitvi Višje pomorske šole v Piranu. Ta sklep je
prlppmočke za
vzgojo naglušnih otrok. Njegovi legi in sodelavci ga cenijo in po-znajo kot službeno strogega, a pra- potreba po
Pomorščakih, ki jih vsa jugoslo-
vtdipe.
Ciril Miki je v Ljutomeru deloval kot učitelj in šolski upravitelj vse do leta 1950, ko je srtopdi v pokoj. Potem je še dlailije delal na prosveti pri OLO Ljutomer, zadnja leta pa kot »dminisitrator na nižji gimnaziji. Skoraj vsa leta je poučeval tudi na Vajenski šoli. nazadnje predmet oblačilne stroke. Povsod je mnogo, in vestno delal. Zraven šole jp zbiral folklorni materiali prleškega ljudstva po Murskem polju, Slovenskih gori-cah in po Prekmurju. Imel je tudi prosil komisijo pri Višji pomor- dober posluh in večino starih narod-
svojo šega-
pomorskega šolskega centra v Piranu znaša 190 milijonov dinarjev. Pripravljalni odbor je že za-
narekovala predvsem vedno večja ski šoli na Reki, naj sestavi pred- ^tjde,^ll0,p1^inataosyo.SNekaj> jih* je
visokokvalificiranih
StTOKOVno-peuasLžBžVLf,
litično s predavanji in podobno.
ca za napredek dela v Zavodu ter specialnega šolstva sploh, želimo mu vanska pomorska podjetja hudo še mnogo uspešnih leti	pogrešajo. Z dograditvijo Višje
MIRKO LEŠNIK
150-leinici šole v Staršah na rob
pomorske šole bo nastal v Piranu pravcati pomorski šolski center, ker bo v sklopu le-te delala tudi
metnik in učni načrt. Redni pouk na VPŠ v Piranu predvidevajo, da se bo začel v šolskem letu 1961/62.
Absolventi
Absolventi mariborskega učiteljišča šolskem letu 1949-50 praznujemo letos
Tovariša Mirka Lešnika siem spoznal med obema vojnama na vedjab učiteljskih zborovanjih, ko se Je kdaj Pa kdjad ogtosdil k besedi. Iz njegovih nrmamb si spozna)1* žilavega-, moteno razgledanega človeka, ki je doma na
2;e od mtedih nog je bil prizadeven učiteljski organizator, sodeloval pa je tudi pri raznih gospodarskih in socialnih zadevah. Rad Je pisal V razne Mste.
O agilnem zgodovinskem in pu-
sedanja Srednja pomorska Šola, je9etietojC0 mature. Sestali bi se v me-ki ima skrajno neprimerne pro- secu aprii„ v Mariboru. Udeležbo pri-store.	javite na naslov Viktor Stajnko. Kog,
Predračun stroškov za gradnjo najkasneje do 51. marca.
tudi sam uglasbil s pomočjo glasbenika P etra Potočnika, ki je 3 tedne za njim umni. Dragi Miki. nič več ne boš pel1: »Ko so fantje in restantje iz Braneka šli«. Ta pesem opeva trpljenje in mučenje slovenskih tlačanov pod krutimi fevdalci. Dolga leta je tajnikova! najstarejši slovenski Čitalnici v Ljutomeru, ki je bodrila Slovensko ijudstvo v takratni Avstro-ogrski diržaivl k narodni zavesiti ter ga vzgajala in izobraževala, da je smelejše prevzelo politično vodstvo in oblast iz tujih — nemšlcutairskih rok. Bil je med ustanovitelji Murskega Sokola in med prvimi graditelji telovadnega doma v Ljutomeru. Dolga leta je sodeloval v pevskem zboru
de
mi
>8
ki
Sc
dc
in vodil nekaj let godbo na pihala. Nastopal je na dramatskem odru m to nad 100-krat kot igralec v raznih igrah na ljutomerskem odru in drugod po Pomurju. Tudi fašistična vojna mu ni prizanesla. Takoj po vdoru fašistov so ga ujeli kot obmejnega vojaka pri G. Radgoni m ga odpeljali v vojno ujetništvo v Nemčijo, kjer je moral delati 2 leti težka deta; tam sd je nakopal bolezen.
Prlekija 'je izgubila z njim dialeč naokrog znanega učitelja.. Z njim je cdšlo tubi nekaj starih pesmi, ki jih je on edini še znal in pel. Omahnili si in onemel, le m; vsi bomo ohranili Tebe in Tvojo žegavost v trajnem in lepem sipominu. Klopotci naših goric, ki sl jih tako ljubil! in rad pcsf.ušal, Ti naj pojo poslednjo uspavanko.
Dragi Cirili, za vse Tl bodi iskrena zahvala pomurskega učiteljstva, mladine in ljudstva!
Vlado Porekar. učitelj Ljutomer
raenleSbro61ih Z Skaj besedami Je bUctetitoem delu Mirka Lešnika naj vseh podiroejin. f	govori o skopih besedah seznam ne-
zmeraj zadel žebelj pravilno ®ja'v iietu 1944 pa sem ga spoznal po-
bliže. Srbija je bila že osvobojena in takrat Je naju zbližala usodna pol izseljenstva. Znašla sva se kot člana pri tedanjem SC o venskem kui.furno-prosvetnem društvu France Rozman
stanovskih tovarišev, med drugim tudi mariborskega učitelja Franceta
Goleža.
Pni društvu France Rozman smo ustanavljali slovenski tiskani llsit »Do-moviino* in Mirko Lešnik je priskočil tedaj tudi na pomoč s svojim vsestranskim znanjem in izkušnjami, prav tako je pomagal ped razpečavanju slovenskih tiskov, ki so začeli prihajali v Beograd, ko je bila osvobojena Slovenija. Mirko Lešnik je bil tedaj neumoren in sposoben sodela-
VeCpred vojno je sSiužbovail kot šolski upravitelj v Mairembergu, današnjih Radljah ob Dravi. Okupator ga Je izgnal z družino v Srbijo kakor mnoge druge.	.
Zdaj je mož že na pragu 76-letnlee pa je še zmeraj mladosten prt delu. Nedavno sem prejel njegovo najno-vejše delo »Ob 150-letnici šole v Star-
4811 Mirko Lešnik je po rodu iz Starš
katerih zgočtavinsklih sestavkov, ki jih je priredji! v zadnjih letih po osvoboditvi.
Razen zgodovine Sole v Staršah je obdelal tudi splošno zgodovino Stara v obsegu 100 strani. To delo je opra* vil na željo Zgodovinsikega društva — podružnice v Ptuju.
Zapisek *0 izseljencih in njih de-
150-letnica šol Gomilsko in Markovci
ležu v NOB« obsega 50 strani1, avtor Mirko Lešnik jo je priredil zai sek-
cijo Muzeja NOB v Mariboru,
Za muzej NOB v Celju je pripravil podobno delo pod naslovom; »Ce-
150-leitni Jubilej svojega delovanja imata letos Osnovni šoli Gomilsko in Markovci pri Ptuju.
Poskusi z zasilno šolo n® Gomil-skem so se začeli sicer že v prvi polovici in sredi 18. stoletja (Apih. Ustanovitev narodne šole na Slovenskem, Letopis Slovenske Matice za teto 1894. str, 261), ki pa takrat zaradi raznih pomanj kij iva.soti niso uspeli. Solo j e
šolski okoliš leta 1899 zmanjšal s pre- otrok. Število učencev je polagoma šolskem poslopju dve učilnici, eno pa šolanjem Trnave in Šentruperta v naraščalo in se Je 1837 povzpelo na so najeli v posojilnici, katero je ku-novoustenovitjemo Solo Orla vas. Sol- 80. Na zahtevo to s podporo župnika pil krajevni šolski svet leta 1926 to v sko poslopje je z novo prizidarvo raz- Andreja Ledenika, ki je rabil šolski njej uredil 3 učiteljska stanovanja, širil in olepšal Poskrbel je, da je prostor v župnišču zase, so občani Leta 1934 sta se odprli vzporednici šoilla dobila šolski to sadni vrt, telo- leta 1840 podrli staro mežnarijo in na tudi k m. ta IV. razredu, 1936 pa je vadno orodje in 1905 še čebelnjak, ki njenem mestu sezidali šolsko postlop- postala šola osemrazrednica s petimi --	-	-	-■ je. Vanj je preselil šolo učiitelj. orga- --	-
cerkovnik Martin Sledne, ki
ife to okolica v izšeljemištvu in NOB«, tam znova priprava to ustanovil a. 1910 Sekcij koroških borcev pripravlja kurat Andrej Juh s tem, da je začel
učiti za šoto doraslo mladino v branju, pisanju to računstvu. Pet let je poučeval sam, potem pa je dosegel, da se je šola sistematizirate kot redna trivlalka. Pregovoril je občane, da so pristali na vzdrževanje učitelja in
je služil, da so se učenci seznanili s praktičnim čebelarstvom. Leta 1910 je organiziral slovesno proslavo stoletnega jubileja šole s kulturnim programom in veselico. Ob tem jubileju je bil ustanovljen šolski sklad za podporo siromašnih šolarjev, Ivan Zotter je bil za svoje pedagoško delo odlikovan z redom sv. Save V. razreda.
Uradni jezik na tej šoli Je bil dol-
izdajo Maistrovega zbornika Boj za severno mejo. Ta tisk Je v pripravi za 40-leitnlco koroškega plebiscita.
Lešnik je napisal razpravo Dravska doillna pred prvo svetovno vojno.
Ob zadnjem srečanju, ko sva obu- ^ ‘ST’prizidSoi’*k’ mSiarijl'posebno go dob^nemškl, učni' jezik" pa je bil jate spominke, sem mu zastavil vpra- u6ilnJc0i kl Je gijužLa šoli do zgradit- slovenski, Zlata knjiga, ki se je vo-
™ „ P',u »M! UM s urEMSaS ffiifME Sf SmSU sSCVK»& CK™ v “šsLu »i« *»»» ^ tr.—1-“”'1 p*”■
5. VIII. 1815. Služil je tudi kot organist in cerkovnik. K prepičllm dohodkom je dobil pri delitvi »gmajne« leta 1817 en želarski delež. Bil je vnet
to dobrosrčen pedagog, ki je imel na --- ^~—
hrani otroke iz drugih fara, da so tu osvoboditvi restavrirano, lahko obiskovali šoto. Poučeval je	*
50 let — do svoje smrti 1866. Od le-
nist ta ___________ -
je poučeval v Markovcib od 1810 do 1871 Ko je dobila šola lastno poslopje, je število šolarjev takoj naraslo in doseglo že 1846 število 220. Zaradi tolikšnega števila šolarjev je dobil učitelj ar-pomočnika.	Ko je stopil
Sleine v pokoj, je prevzel šolo kot nadučitelj Janez Možina to Jo vodil 32 tet.
Učni Jezik je Ml že od ustanovitve šole slovenski, a nemščina se je poučevala kot predmet.
za spis: »Začetki socializma v Dravski, Mežiški to Mislinjski dolini«. Razen tega pripravljam gradivo o zgodovini današnjih Radelj ob Dravi, nekdanjega Maremberga«.
Naj povem, da je Mirko Lešnik kljub pezi let še zmeraj agilen tudi v nekaterih organizacijah, med dru-
dlift do 1918 nemška ta slovenska kronika.
Med NOB sta bili uničeni obe šoteki knjižnici ter tudi učila to ves inventar. Šolsko poslopje, ki Je bilo 27. avgusta 1944 požgano, se je po
sš&tt&č&f&ŠB	^sssstrjs&Rjsu
Ssatfsfijssjirt®« sMS^sa^r JfAarst SMfV:j-s-sj« ssjss
stavljoti zgodovino kakega kraja to kazaia težavno pot slovenskih izse-njegove šole. Vaš Starše je Mia med ijencev.
prvimi vasmi vsega okoliša in ker Je Možu. M nikoli ne miruj-e. vnle-Mte najstarejša, zato je doMla tudi mu Mjrku Lešniku žalimo še mnogo tako ime. Na mestu današnjih Starš jet v zdravju to čim več uspehov.
Je Mia pred 2000 leti že rimska »a-
MlMma.
Jože Zupančič
telji hitro menjavali do leta 1892, ko je nastopil kot nadučitelj Zotter Ivan. ki Je tu služboval 33 let. Pod njegovim vodstvom se Je šola, ki je postala leta 1887 s priziidavo prvega nadstropja dvorazredna, razštalOa 1. 1903 v trorazredno, čeprav se Je prvotni
istega ileta ga je zamenjal cerkovnik ta organist Blaž Dotntokuš, ki je učil najprej v mežnarijl, od jeseni 1812 dalje pa v novozgrajenem župnišču (Ivan Strelec. Doneski k zgodovini naših šot1. Popotnik XHL 18S2. stra-
na 43). Sprva Je imel te 10 do 30 preuredili
Po uvedbi osemletne šolske obveznosti z avstrijskim državnim zakonom o ljudskih šolah z dne 14. maja 1869 se je število šolarjev hitro višalo, kar je zahtevate odpiranje novih razredov. Leta 1873 se je razširila šota v dvorazredno to 1884 v troraz-redno, ker je število učencev že naraslo na 373. Učilnice za drugi in tretji razred so najeli v privatni hiši. Po prizadevanju nadučitelja Možine je bilo zgrajeno leta 1890 novo šolsko poslopje s petimi učilnicami in učiteljskimi stanovanji, šola se je takoj razširila v štiriirazredno, 1892 v petin 1904 v šestrazredho. Leta 1912 je dobil paralelko peti razred to 1920 drugi razred. Zaradi teh razširitev so —- iz učiteljskih
stanovanj v
Paralelkami. Tik pred napadom na Jugoslavijo je postala šola sedemraz-redna s 630 učenci in 12 učitelji. Ob prihodu Nemcev 90 se nekateri učitelji umaknili, drugi pa so bdfi odgnani v internacijo. Učitelj Seroma Vinko je padel kot partizan n® Kozar! planini že konec junija 1942. Šolski upravitelj Frane Samec, Id je kot dober pedagog pisal razprave in izdajal pedagoški listič »Kritiko«, je bil preseljen v Ljubljansko pokrajino, kjer Je odšel za učitelja na Krko. 2e 1941 se je pridružil osvobcdlilneimu gibanju to je bil v roški ofenzivi zajet, a vendar izpuščen. Nato je bival v Stični to deloval kot okrožni šolski nadzornik na osvobojenem ozemiljiu. Decembra 1943 so ga prijeli domobranci, nakar je Mi spomladi 1944 iz zaporov odpeljan v Dachau: tam je izhiral in umrl za tifusom 1. maja 1945.
Šolsko poslopje, ki ga je nemška vojska ciemoilrala, je bilo takoj po osvoboditvi popravljeno in urejeno za pouk. Sola se je obnovila s šestimi razredi to 683 učenci. Razvite se je v siediemCetko in v šolskem letu 1950/51 razdelila v osnovno šolo n nižjo gimnazijo. Z novo šolsko reformo se je z združitvijo obeh organizirala po polna osemletna osnovna šola.
L a-
e.< p 2 b e s s.fs
Izbor mladinskih iger
Kadar nanese pogovor o mladinskem Tu se je Milčinski posmejal praznoverju tlovstvu, imamo po navadi v mislih mla- ter vitezom. Preprost, a posrečen parale-dinsko pripovedništvo pa tudi pesniška ližem je podal s princem in Gašperjem, dela, pri tem pa skorajda pozabljamo, da Ce je prvi kihotovska natura, je drugi mladina rada zahaja v gledališče ter v pansovsko stvaren. Igra je kratka, men-igrah išče snovi, ki ji je blizu, zgodbe, da jo zato doslej še niso uprizorili. Pri ki navdušujejo in razvnemajo fantazijo. »Krpanu mlajšem« se je Milčinski naše posebej velja to za otroke predšolske sloni! na Levstikovo mojstrovino. Igra pa dobe in šolarje začetnih razredov. Kakor tedaj ni uspela v gledališču. Vsem igram se je mladinsko slovstvo obogatilo s šte- Milčinskega je humor ena od sestavin pi-vilnimi pripovednimi deli — bodisi v pre- sanja, s posmehom je opozarjal na male vodu ali v originalu — tako na področju napake in razvade človeka in družbe, mladinske dramatike skoraj nismo zazna- Med dialogi pravljic pa razberemo etični movali posebnih dogodkov, če velja po- nauk, vendar le-ta ne izstopa vsiljivo, stavka, da si želimo več dobrih sodob- Vzgojni moment, ki je lahko bil vzrok nih domačih dramskih stvaritev, potem pisateljevemu dramskemu ustvarjanju, ni-velja to v isti meri za mladinsko drama- koli ni prerastel umetniškega oblikovanja, tiko.
Ime Jakoba Spicarja nas spravlja v
Mladinske igre ne uprizarjajo le gle- zadrego. »Pogumnega Tončka« so uprizo-dališke družine v mestu ali na podeželju, rili tudi po vojni. In ko zvemo iz sprem-tudi mladina se rada pomeri z igralsko ne besede, da je Jakob špicar napisal spretnostjo, čeprav največkrat na šolskem nad šestdeset iger raznih vrst in vsebine, odru. Za odrasle ni tako težko odbrati se zadrega le stopnjuje. O plodovitem pi-domače ali tuje odrsko delo, teže pa je, satelju ljudskih iger nimamo kje pre-kadar hočemo ponuditi mladim izvajal- brati niti najosnovnejših podatkov, cem mladinsko igro. Premalo knjižnih izdaj za mladinska gledališča imamo! V ob koncu knjige je poleg slikovnega tej zagati nam je priskočila na pomoč gradiva pridodana spremna beseda in Mladinska knjiga, ki je natisnila »Otroške opombe izpod peresa Lojzeta Filipiča. In mladinske igre« s petimi odrskimi Le-ta je namenjena bodisi režiserju, bral-deli. Med opombami pa zasledimo razve- cu aii pedagogu. Dragocen sestavek je jeljivo obljubo, da bomo sčasoma dobili tudi literarnozgodovinsko dobrodošel, saj 8e druga kvalitetna odrska dela za mla- je avtor pregledno nanizal nekatere po-dino. Vseh pet iger bi lahko imenovali datke in izvlečke kritike, zraven pa tudi klasična mladinska dela, nekaj zaradi sam pridal svoje poglede na obravnavano udomačenosti nekaterih iger na mladin- snov. Isto velja za tehtno študijo Kri-skem repertoarju,_ nekaj pa zaradi spošt: stine Brenkove o »Prvi uprizoritvi mla-Ijive starosti, največ pa lahko upraviči dinske igre v slovenskem jeziku v Ljub-takšno oznako kvaliteta dela. V prvem Mani«. V gledališki glosi o »Gledališki “J?0.™ mladinskih iger ]e zbrano pet raz- igri za otroke« je Lojze Filipič izrekel Učnih del različnih avtorjev, po postanku oprijemljivo misel, da od piscev mladin-pa je med igrami časovni razpon več kot skih iger zavisi, ali bodo mladi obisko-sto iet.	valci gledališča vzljubili oder in se tako
Prva mladinska igra v slovenskem je- ^“^LT^mU^voiintJ Pri tem velja price|e »Der^Hahnensdilag«^, ^jo^e naglasiti^ £v« .mladini^ tuja »Tinčla fehičk^^TodT K&fev1 rZ obdoble^ot nekdaj, da mlade _ljudi dan-
stvarni svet, vsemirje. Filipičeva
»Tinčka Petelinčka«. Tqda Kopitarjev ro-	noeo boli nriteguis
kopis nam je do danes ostal nepoznan, avjlmohili 8tehniiaP vsemi
literarni zgodovini je uspelo le toliko, da'	mladinskih’ieralTie' notemtakem
je dognala, da so 1803. uprizorili ljub- glosa o mladmskih igran je potemtakem
ijanski otroci »Tmčka Petelinčka« v gle- ^ dobronamerna prijateljska gesta da-dališču. Bržkone so bili zgodovinski na-	mlachnskim piscem kot Pado-
ibi tisti, ki so prednjačili pred osta- Pol“lna beseda ob natisnjenih dramah.
■
Nedavno tega je preminil France Kralj. Vsetranski umetnik, ki je slikal, klesal v kamen in les, ustvarjal v grafiki in keramiki, je bil med vodilnimi umetniki ekspresionistične generacije, ki je nastopila proti impresionizmu. Sprva je pri Francetu Kralju prevladalo formalno iskanje, zatem pa je v dognanih kompozicijah upodabljal njemu lastne motive. Ne glede na realno ali metafizično vsebino, je France Kralj ostal zvest ekspresivnemu izrazu. Njegova slikarska in kiparska dela so doživela priznanje doma in drugod.
Na sliki: France Kralj — Kmečki i/n mestni otroci, olje.
Bbi
Sini, ko se je Kristina Brenkova odločila za prireditev Kotzebujeve idilične patriarhalne igrice.
Fran Milčinski velja za najbolj uspelega pisca mladinskih iger do tridesetih let, Filip Kalan ga je posrečeno označil kot »naturalista po slovstvenem poreklu, družbenega satirika po daru, pravljičarja Po priložnosti. V tej knjigi najdemo tri igre. »Mogočni prstan« je prav-
NAŠE PEDAGOŠKE REVIJE
urednikih in sodelavcih »Napret-ka« in nam daje vpogled v zanimivo preteklost pedagoškega sno-
njegove igre. »Mogočni prstan« je prav- Pedagoški rad, časopis za ijična igra, motiv pa je pisatelj bržkone nedagoška i kulturno-prosvetna Povzel iz narodne pravljice. Pravljični ..	.	, VT,r s+ q in
vsebini je Milčinski pridodal zbadljivo Planja, god XIV., St. 9-10, Za-bpdtco ter jo zagrnil v prikupen humor, greb, 1959 Narodno izročilo je inspiriralo pisatelja Skoraj vsu avcviinti .
u i pn »Veseli ign o žalostni princesi«. . stoletnici »Napretka« in se- mi prizadevanji Slovencev in
■	te za vzgojo
KULTURNI
GLOBUS
Festival filma za mladino v Benetkah. Od 27. julija do X. avgusta je v Benetkah najavljen festival mladinskega filma. Predstavniki italijanske kinematografije so povabili- v Žirijo zagrebškega filmskega delavca Branka Majerja, ki je vabilo sprejel. To je že tretji primer, da so prireditelji festivalov filma povabili naše filmske delavce med člane žirije, kar je lepo priznanje domači filmski ustvarjalnosti.
Dobrodelna akcija umetnikov za ponesrečence v Frejusu. Akcija likovnih umetnikov v Franciji, ki so darovali slike za dobrodelne namene, je lepo uspela. Umetnine so prodali na dražbi. Izkupiček pa je na-menj en ponesrečencem katastrofe v Frejusu. Izkupiček znaša 1 milijon 107.800 težkih frankov. Najbolje so prodali Picassovo tihožitje — 282.000 frankov, slika Juana Miroa Je stala 128.000, dela Chagalla, Rououlta, ter ostalih so licitirali znatno niže.
Slikarska razstava v Domu JNA v Beogradu. V Beogradu so v Domu JNA priredili zanimivo razstavo. Na razstavi so prikazana likovna dela enajstih domačih umetnikov, ki so bili nagrajeni preteklo leto s prvo nagrado na bienalih in mednarodnih razstavah.
Proslave 150-letnlce Chopinovega rojstva. Povsod po svetu proslavljajo obletnico Chopinovega rojstva. Zlasti svečane bodo proslave na Poljskem, kjer bodo letošnje leto ta-korekoč posvetili spominu velikega komponista in borca za svobodo. Na glavno predstavo so povabili med številnimi tujimi glasbeniki tudi pianista Arturja Rubinsteina.
Prvi zvezek likovne enciklopedije. Leksikonografski zavod FLRJ v Zagrebu je izdal prvi zvezek likovne enciklopedije, ki ima gelsa od A-Cus, Prvotno zamisel, da bi likovni leksikon natisnili v dveh zvezkih, so spremenili, celotna likovna enciklopedija bo štela 8 zvezkov. Prva knjiga Je izredno bogata na slikovnem gradivu, pri sestavljanju so sodelovali strokovnjaki iz vse države.
Napad na Marina Držiča. Ena izmed zadnjih številk italijanske revije »La revista Dalmatica« je objavila obširen esej lolande Marchiori, ki je pod naslovom »Vplivi italijanske komedije na .Dunda Maroja’ Marina Držiča« postavila svoje trditve o ori-
si. julija do 7. avgusta. Sodelovalo je 3t>2 delegatov in opazovalcev iz 48 držav. Prisostvovale pa so kongre-____^	______________ su tudi komisije, ki se ukvarjajo s
___	vanja na Hrvatskem. Tu tudi naj- S^T^pr^čevSje v^he^po^Sl „	...... ..	. h, i]ve_
Skoraj vsa številka je posve- demo povezanost med pedagoški- ke VJ	Komite za vzgojo v Afri- reševanje sodobnih problemov, da bi XVI. sfolef j a teLls®	m -
m stoletnici »Napretka« in se- mi prizadevanji Slovencev in Hr- ki, Komite za p^agoški t«. Komi- ^^i^l napakam^tekjo-	vzorih
^ Drt.r tP»=/vOje
eornie naloge bi miri učdteli neno- ginalnosti »Dunda Maroja«. Itailjan-sredno dvigal diružbo, v kateri živi, ska ^terama
in pripravljal otroke na sodelovanje Jala Držičevo komedijo z odlomki _ v družbi, pripravljal bi jih naj na lopoznanih italijunskih ^Komediografov
Ivan Pregelj
1. februarja je umrl Ivan Pregelj, pesnik, dramatik, kritik in literarni teoretik, predvsem pa pripovednik. V času, ko se je uveljavila naša moderna, je pričel pisati v revije pesmi in krajšo prozo. Po dovršenem študiju pa se je oblikoval v pripovednika s samosvojim izrazom in pripovedno tematiko.
Poleg domačijskih povesti Je pisatelj oblikoval dela z značilno zgodovinsko vsebino s Tolminske, podobe z Gorenjske, orise naših pesnikov, osebe pa so projekcija pisateljeve osebnosti v zgodovinske ali sodobne akterje. V Pregljevih delih se prepletajo romantične prvine z realističnimi in naturalističnimi, ekspresionistično baročna polnost govori o samosvojem pripovedniku.
Ivan Pregelj je izšel iz kroga okoli Doma in sveta ter tam in drugod objavljal svoja dela. V svojih zgodovinskih in sodobnih delih je postavil značilne osebe, ki so v notranji razdvojenosti razpete med materialnim in metafizičnim svetom, kar je osnovna sestavina pisateljeve osebnosti. Številna dela je objavljal v revijah, poleg samostojnih knjig je izšlo izbrano delo v desetih zvezkih.
demdesetletnioi Hrvatskega uči- vatov.	3* trfSSS m’^iTn™ te ndto«
Ljuba Lončar razpravlja o opazovalci iz mnotgih mednarodnih di k izboljšanju medsebojnih odnosov so se nekateri italijanski pisci truoiii, -----------------------------t-	......... —  -------------it.-j—^	----da bi iz Držiča napravili Italijana. z,a-
je avtorica obšla zbornik »Marin Držič 1508-1958«, kjer bi med
teljskega doma v Zagrebu.	.	_______ _
V	uvodu Dravi	dr. Zlatko	boju »Napretka« za neodvisnost	organizacij kot n. pr. Mednarodna	med ljudmi in narodi,
V,	TWlncv>škn	Sni« url	eorlrve v	razdohin	od	študentska organizacija. Mednarodna	Učitelj mora dajati otroku spod-	čuda pa
Pregrad, predsednik FeuagOSKO-	sole Od	cerkve V	razoooju	o	organizacija za tisk in izmenjavo	bude za razvoj njegovih sposobnosti,	»Marin Drzic iduo—iaao~, njO)	m
književnog zbora in predstojnik 1868 do 1876. V tej zvezi omenja oičencev, Mednarodna organizacija navajati ga mora tudi na vedno bolj- 25 sestavki naših znanstvenikov lahko katedre za nedaeogiko v Zagre-	Ivana Filipoviča, ki je znan tudi	univerzitetnih profesorjev, UNESCO	še metode dela. Pri ljudeh mora uči-	našla dovoli gradiva, kjer	bi se pou-
kaieuit. za peudgog	^ . , , ,	n’ i„j„n -nihomik	Združenih narodov itd.	telj razvijati mnenje, da so vsi po-	čila o Držičevem delu in	ustvarjanju
bu, da je »N a preda k« začel kot Slovencem kot^ dosleden p	kongresu so obravnavali rele- klici enakovredni, če ustrezajo le ter ne bi postavljala vprašanja origl-
skromen list majhnega kroga UČI- za svobodo sole. On pravi V rati id SO ga sestavili na osnovi refe- sposobnostim ljudi, ki so se jim po- nalnosti »Dunda Maroja«. tpliev zagrebške »uzorne glavne članku »O samostalnosti škole« ratov nacionalnih združenj. Nasilov je svetili.	Odkritja sovjetskih arheologov.
i	iTmod nnista Rledeče- »<5 kol n je hram nrosvete. ithea »Pouk in medsebojno spostova- Kodeks govori nadalje o odnosu sovjetski arheologi so prišli do po-
ucione« in je eden izmed najsta	sledeče.	bKOia je nra pr	>	IJje kulturnih vrednot Vzhoda in Za-	učitelja do svojega poklica. Ta mora	membnih odkritij v Sibiriji.	Našli	so
rejših strokovnih pedagoških ll-	a prosveta je mati	SlODoae, SKO-	hoda«. Referat najprej govoril o po-	svoj poklic ljubiti in spoštovati ter	predzgodovinske risbe, ki po	vredno-
stov pri nas. Pozneje ie »Napre- la mora najprije slobodna biti, menu kulture v današnjem času, o požrtvovalno prispevati k njegovemu stl ne za0sta1ajo za onimi v Franciji
dak« oostal glasilo	Hrvatskega	da slobodom uroditi može«.	njenih ciljih vsebini to metodah po-	napredku in razvoju. Prav tako pa se	m Španiji. Slike predstavljajo prizore
UclK posuli glasno	nrvatSKega	ua siououoni inuvuu. * ^	__ golih in možnostih, ki bi jih naj nu-	mora učitelj v svojem poklicu nepre-	- i-Jra domače življenje	in podobe
pedagoško-književnog zbora, ki Ljubica Godler piše o pnspev- . narodi za njen razvoj. Referat Stano izpopolnjevati s pomočjo pro- vračev’
je prvo	strokovno pedagoško	dru.	kih, ki	so izhajali	kot priloge	tudi	vsebuje zanimive odgovore na-	učevanja,	raziskovanja, spremljanja	povabilo	v	Toronto	in	Turin.	Po
štvo na Hrvatskem	. »Napretku«, dr Nada Golta« pa	^	^Ufe^	SnaT^o
V	obširnem članku govori dr. o nastanku, razvoju in pomenu	Q SVOjj[ domovini.	sebnih delovnih skupinah in na poto-	-M-pva tnrinska eale-
Dragutin Frankovič o nastanku Hrv. učiteljskega doma, Ante Vu- Nas predvsem zanima eno vpraša- vanjih. Učitelj pa mora prav tako ne-	™ront°. nieKa rurmsaa^s
in razvoju	»Napretka«	m pri	tem	kasovič	piše o »Preporodu« in	nje.	ki so Sana kongresu obraba-	prestano	negovati in razvij ari svojo	Tei	Se	Sd“al	vabilu.	Kritika	je	ob
omenja 'še druge pedagoške ča-	dr.	Branka Lazič poroča o smrti	p^e^atl11 m^a^^"^	™	pariške r-t-e-š^o	po^
sopise kot SO n. pr. »Skolski Ust«,	dr.	Ramira Buj asa, znanega psi-	čil	nacionalnih združenj poseben	Mo-	kolegi, s starši otrok ter si pridobiti	hvalne	besede,	nekaj	stancicevrnsuK
Novi Sad ki ie naistareiši Čašo- hologa.	ralni koaeks prosvetnih delavcev, o spoštovanje skupnosti. Učitelj naj P8 J® wl° odkupijenm za gaienjo.
Ivovi oau, ki je iiajstctrejai cd&o	. TII a katerem želimo na kratko poročati. spodbuja nadarjene otroke, da bi se
piS HI je začel izhajati pred 1858,	REVIJA SKOLSTVA, leto III. novem-	Y uvodu govori	Kodeks o vzgoji	ti odločili za učiteljski poklic, poma-
»Škola«, Beograd, »Prosvjeta«,	l)ra	1959» št. 2- Izdaja Združenje uči-	kot o najmočnejšem	sredstvu za	raz-	gati mora razvijati šolski sistem in
in	Sp Hnigp 'ki	iih np	mo-	telJev	hi profesorjev	Jugoslavije	VOj	človeške osebnosti, kd jo ima	blagostanje otrok, prav tako pa naj
Zagreb	in	se oruge, la	Jin ne	mo-	Beograd	družba. Sola pomaga mlademu člove-	sodeluje	v organizacijah prosvetnih
remo omenjati. Avtor nadalje Vsa številka je posvečena mednai- ^ razumel kulturo, da bi si delavcev.
ODisuie delo in življenje zname-	rodnim srečanjem prosvetnih delav-	nl!;adina osvojila potrebno znanje m	Moralni Kodeks prosvetnih delav-	v«	j
nHib irrpHnikmr »Nnnrpfkn-«	cev- Omenimo naj kongres Svetovne	izobrazbo. Prav zaradi tega imajo	cev govori tudi o pravicah učitelja	vzgoji mladine v šoli.	Za ta novi
nitin ureaniKOV iNapreTKd :	kooifedera-dje organizacij predavatelj-	učitelji in predavatelji ogromno od-	jn pravi, da te sledijo iz njegovih	predmet v naših šolah	nimamo po-
Anton Timkl razpravlja	O	skih strok, ki je bil v Vasingtonu od	govornost pred mladino in pred druž-	dolžnosti. Učitelji morajo imeti mož-	sebe j šolanih kadrov niti ni na raz-
bo. Družba pa naj bi zaradi tega^da-	nosti napredovanja v^ službi, urediti	polago dovolj primerne	literature, ki
- - - -x -	.	............. bi v zgoščeni obliki, vendar izčrpno
seznanjala ne le z novimi tehničnimi
NOVA REVIJA: »TEHNIČNO VASPITANJE«
V Beogradu je začela Izhajati no-revija, ki je namenjena tehnični
Biografije treh umetnikov
la prosvetnim delaivcem vse možno- Si morajo primerno življenje, ki bo
sti, da bi to nailogo lahko uspešno ustrezale njihovemu položaju v druž- _________________________ _______ __________
opravili. Kodeks bi naj pomagaj uči-	m in poklicu, biti morajo zaščiteni	dosežki, temveč tudi z osnovnimi na-
teljem in predavateljem pri razume-	pred pritiskom, ki prihaja Izven šole	čeli proizvodnje; pouk tega pred-
vanju njihovih nalog, istočasno pa bi	jn ki bi jih oviral pri delu. Imeti	meta se bo moral bolj kot doslej
naj bil opozorilo družbi, da bi pro-	morajo primerne pogoje za delo in	preusmeriti na podjetja, na proizvod-
Dober	biografski	roman	je	vedno	do	vojvodinje.	Prvi roman	o	Goyl,	svetnim delavcem pomagala pri iz-	dovolj materialnih sredstev. Imeti	njo in tehniko v proizvodnji. Prak-
nekaj	več	kot	aiteiramo	izoblikovan	ki se	konča	ob	smrti vojvodinje	Al-	polnjevanju njihovih nalog. Svetovna	morajo dovolj časa za počitek in za-	tično delo učencev v šolskih delav-
življenjepis	kake	osebnosti.	Oh	blo-	be._podaja	le	kos	življenja	Goye.	Ali	organizacija Izhaja pri tem iz slede-	pavo ter za Izpolnjevanje družinskih	nlcah, na ekonomijah ipd. Ima vse
člb načel, ki jih poskuša izraziti v	dolžnosti. Imeti morajo možnost iz-	preveč obrtniški značaj In je dostl-
Kotieksu.	,	,	.	.___raziti svoje mišljenje o raznih pro- krat docela ločeno od proučevanja
»lavna cilj pouka je formiranje	biemih svoje stroke, zagotovljeno jim	osnov znanosti; s tem pa ne dosega
koristnih članov	^ bi na.	mora bltl primerno življenje, ko bodo	zastavljenega smotra tehnične vzgoje,
bila patriotični. zavedajoči se s^Jjih stppm v penzijo, omogočeno jim Naša pedagoška znanost In praksa pravic, bih bi nag sposobni zagoto- mora hm izpopolnjevanje v stroki in se posta morali spoprijeti z nekate-
grafsikem portretu ne dojamemo 1© je Feucbtwang:er uspel napisati dru-fizdoignomlje ustvairjailnostti . in oseb- g,i roman o Goyi, a»li pa je smrt prenesti umetnika, državnika ali znan- trgal!,a pisateljevo namero, ni znano, stveniika, ampak nujno spoznavamo Četudi bi Goyeva biografija ostala dobo in vse, kar iz tega sledi. Sele torzo, je roman močno oblikovano
tedaj, ko pisatelju zraste lik iz časa delo, ki v taki obliki zasluži zanima- ^	    .	_	v	L	ctl	^	11C1M1W3.
in prostora, zaddbi romansirana bio- nje pa tudi polno priznanje. Ob kon- viti družbi, v kateri živijo, bogato in v drugih panogah, ki pospešujejo nji- rimi važnimi vorašanii Tehnične vzso-
MI	rrtir Ir. KIndrkCitnrviP«	v -Liiueiii paiic/gdii,	w nji nmi Vaznimi Vprašanji tenmcne VZgO
grafija prave dimenzije. Vrednost bio- cu so pridodane števuilne reprodukci- polno življenje, mir in blagostanje, grafskega romana pa zavisi še od vr- je, ki naj dopolnijo braHčevo pred- Splošni pouk mora prispevati k ste komponent, ena od bitnih je pi- stavo o slikarski zmogiljivosti Goye in demokratičnemu življenju in blago-sateljeva zmožnost, da oživotvori lik, olajšajo razumeva njenjegove misel- stanju človeka. Kvaliteta znanja in
hovo razgledanost.	je v splošnoizobraževalnih šolah: po-
lž kratkega pregleda je jasno raz- trebno bo ugotoviti, kakšna naj bo vidno, da je omenjeni Kodeks lahko vsebina, organizacija in 7
metodika na
s&teiljeva Zmožnost, oa oživotvori ok, olajšajo razumeva njenjeguve	»vaugu venca, jvvduiueuc* ziictiuga osnova di«»kii«;1io mod nro^vetnimi dela učencev V šolski delavnici, na
7NrnVA M Air APPlVirn ki sl S* je zastavil ob navedenih po- nosti. Za boljše razumevanj eceflotne- izobrazbe se ne meri ie po količmi	ti bik moralf^kr&tfza^na- šolskem vrtu, ekonomiji itd. dalje,
ZfNtJVA M AJV AKUjIN KU	n. cotovI (tok,umen,tiiraneea Ba dela Goye smužd kot dcpoilnilo znanja o preteklosti, ampak tudi po a.el?Y,c_'J?0™.1..??!"?.1!
Vdrugič je izšel prevod romansi-tane pedagogike - delo Antona S. “takarenka »Pedagoška poema«. Za »onatis v prevodu Janka Modra Je Jskrbela Mladinska knjiga. To delo. (11 so ga prevedli v vse svetovne je-
gojih na osnovi dokumentiirainega gradiva. Težišče je v objektivnem prikazovanju, zato zahteva realna
ga dela Goye smužd kot dopolnilo znanja o preteklosti, ampak tudi po prevod Krieževega eseja o slikat ju. _ pridobljenih sposobnostih za zdravo
stanek In razvoj profesionalne etike, kako je treba organizirati praktično Kajti učiteljevo delo je podobno delo učencev v šoli, ekskurzije v
' "	med prak-
In proučeva-
Madžarskl pisatelj Zsoilt Haraanjri ih srečno življenje, posvečeno dviga-	Mcueijevo oeio e ponoono	v	'
postavka, da se pisatelj izogiba svo- je v »Madžarski rapsodiji« prikazal nju blagostanja naroda terzagoto-viU poseg^vkosebnost človeka v^njegov Sčnim^delom11 učencev i -	-	•	— ■	• ~ ^"Uftnisko not velikesa nianista. skia- miru v sve.tu. Rezuilitati vzgojnega Poseg y osebnost cioveKa, v njegov ticnim aeiom učenčev
proizvt
se tisti, ki se odloči za ta poklic, že te?Ja ha učenca, njegov pomen za for- Namen revije »Tehniško vaspita-
bodnemu vnašanju fiktivne snovi To življenjsko pot velikega pianista, sklai- miru v svetu. Rezultati vzgojnega
bodi skupni imenovalec trem prevo- datelja in dirigenta Franza Liszta, procesa so odraz idealov, ciljev in	-	. “,	,, r, liz o-novnip ve1 proizvodnie itd
treh .biografskih romanov. Vsi P^elj spr^ja j^te od pr^h_na- štolne^pripravljenostl učitedja^to^zato ^ na uč^nca.^isi^^mS i for- N^men revtie »Tehniško vasnl
procesa so odraz idealov, ciljev in ra?y°J ln dozorevanje. Danes nam je njem znanosti, izdelati podrobno ana-
«ke in“ je bilo prevedeno pred leti ^	LVd^e^el ^Var^M mo^uje za l^en r tem ’	^ Mem^hnlč^
b^neS	v številne jezike.	^^"je^^VeSMha “^^Tvldn^^eiu^’v Ko- govorno^ pr^0^^’ Srav zar^i ^goje. V^njej b^fnaTi uporabno
tega odločila za ponatis.	Pred nami Je biografija o Špan- Sklo na vSh koS Evrope le detou SSa^^ti ^ementi bolj po- tega le	da tudi prosvetni de- gradivo učitelji matematike, fizike.
5a ou* ,	skem slikarju Goyi ter romaora iz	nliatetiu široko nanmSino S>no	Nairarel oBlei- lavcl izoblikujemo svojo profesional- kemije, biologije, posebno pa še vod-
Danes je Makarenkovo ime po- življenja dveh pomembnih glasbeni-	fahk^TOleM ^toPSebnS’ ^ ^os m^StenSPin učitelfem no etlko- ki seveda ne more biti tuja je šolskih delavnic.
Jnano tudi izven meja.Sovjetske zve- kov romantike. Tu sledimo živilaenju	^ Kod^su M^^oS JčifeŽ:fT splošni človeški In socialistični, za Letno bo izšlo 10 številk, naročni-
£	v	dneh po revolurii pa je vel jed	m ustvarjanju Itiszta m Mendelssohna,	R^tičnfč^vkS	v^ehTrimerifdelat ^Sist ta ^la-	^ero se moramo boriti vsi,	ki želi-	na pa znaša 1200 dinarjev. Izdala jo
in	?	^»^li^Sdlloškim čdtaom	Ime Liona Feuchtwangeda pri	terem je ifvel Liszt, se je od,razil tu-	gostanje učenca, skrbno se mora pri-	™ napr^ek naSlh ot!aL ‘P	»« °tne	“Tehnička knjiga«. Beograd. Na ta
ta	z	zagrizenim p^agoškim delom	nag nl nezn,amo. Pred nekaj leti smo	dl v komponistovem življenju, ne Jo	pravljaiti na vsakdanje učno-vzgojno	naše družbe.	Divjak	Milan	naslov pošiljajte naročila in denar.
je v	iiveVTiiHi »vole 1133 ^ nezn'ano. Pred nekaj leu smo di v komponistovem življenju, ne Jo pravljaiti na vsakdanje učno-vzgojno
naior-f6^e^i1?ni^m^Slčer>rata'^i So?»v do't>ta prevod »Španske balade«. Ven- v d€i;u. Zato p0 prai:ec z večjim ume- delo, maksimalno izkoristiiti vsa ma-
gmi&Mšmmimmm
Vedne državljane. Makarenko se je lotil plemenite, a naporne vzgojne Poti z vso ljubeznijo in z vztrajnostjo.
Začuda pa je bil pedagogu v veliko °Poro pisatelj. Dela Maksima Gorke-Sa so z humano vsebino in neomajno vero v človeka vlivala pogum Ma-
^r^Ur.aPrie ^ta^lo^volelc^raz tudi PišatdlTu W1bu, saj tudi'»Španska, ba- stavno opremo.'Knjiga je izšila v iSLrovVovt nSacSk oraksi	snov iz španske pre- mariborski založbi Obzorja.
Makarenkovi pedagoški praksi. teklosbi. Dominantna figura Slikarja Brallci, ki poznajo Ja Mure-ov ro-
Svoje pedagoško delovanje je Ma- Erancisča Goye je sama po sebi pri- man »Moulta Rouge«, imajo topot karenko s pisateljskim darom opisal vlačna ne ie zavolljo njegovih izreci- priložnost, da se seznanijo z blograf-v »Pedagoški poemi«. Knjiga razo- nih slikarskih kvalitet, ki so presedeva bogato poznavanje življenja, še gale tedanji čas. temveč tudi zaradi več. daje prerez določene dobe. daje burnega življenja v času ta okolju,
Podobo mladih ljudi v dvajsetih le- ko sta kuta ta krona družno hoteli dh, ki so našli svojo življenjsko pot, prikriti potemnelo slavo propadajoče
to, da je z Bertom Brechtom sodelovat pri časopisu »Das Wort«.
Mladinska knjiga je v Levstikovem hramu oskrbela za natis I. romana Feuchtwangerjevega dela »Goya ali trnova pot spoznanja«. Obsežno delo sta prevedla Rudolf Kresal in Herbert Griin. Španija je morailla biti
nost prikazal usodo večnega iskalca lepote ta ljubezni,. Pisatelj je zastavil pero po ustaljenih poteh biografskih romanopiscev. Bralcu bo dobrodošel sestavek Branka Rudolfa »O osebnosti Franza Liszta«. Knjigo je v tako-
terialna sredstva za pouk, vešče mora organizirati razred za delo, čuvati mora tajnosti o posebnostih otrokovega razvoja, da b mu učenci lahko zaupali, ga spoštovali in da bi imej tesen stik s starši otrok. Učitelj se mora Izogibati vsega, kar ovira in zmanjšuje kontakt z učencem ta starši, z njegovimi kolegi in zmanjšuje njegovo strokovno vrednost. učitelj je s starši soodgovoren
OLJ, 4.- i CUllt-is,	. j.	J V> V l/V-UW~	\_UOVJlJ J V« Ij O OOiU. OJ.	w	.
čem prevodu podala Gema Hafner, za razvoj in napredek otroka in mo-Oton Polak pa je_ izdelal precej eno- ra storiti vse, da usmeri otroka v
smer, ki jo nakazuje družba.
Kodeks govori tudi o pomenu učitelja pri dviganju naroda. To svojo dolžnost opravlja učitelj s tem, da Izobražuje mladino. Prav zaradi tega opozarja Kodeks učitelja na neke naloge, ki jih ima, ko izobražuje in vzgaja. Učitelj mora upoštevati razlike med učenci, da bi tako> zagotovil optimalni razvoj otroka, ne sme biti bolj ali manj naklonjen enemu
sklm delom »Onkraj sile«. Piierre Ja Mure je v tem delu predstavil skladatelja Felixa Mendelssohna. Ze za prollOg je pisatelj postavil sliko Johanna Sebastiana Bacha, ki v teda-
brikazuje nove korake v pedagoški Španije s plaščem vladarskega žezla njem času nl bili priznan. Mendels- --------- -....—. ------.— --------
Praksi. Makarenko je osredotočil svo- in cerkvene nadmoči. V osiromašeni sohn, ki je zgodaj zaslovel kot kom- ali drugemu učencu zaradi njegovih J® vzgojno delo v kolektivni vzgoji, katoliški Španiji, ki je zapirala vra- ponist z izrednim liričnim občutjem, posebnosti v mentalnem, emocionalno Je knjiga izšla, je hitro zaslovela, ta pred vsem novim, pa je začuda je tudi odkril svetu lepoto že pozab- nem razvoju, alli Pa zaradi posebnih ^služila je vzdevek romansirane pe- prodrl z drznimi slikarskimi novost- IJene glasbe J. S. Bacha. Mendelssohn verskih, političnih in drugih prepri-dagogikc. Njena literarna vsebina mi Goya. Pisatelj je z izredno raz- je živel kratko, a razgibano in umet- čaraj. Učitelj mora zaupati v uspeh tudi danes nl zmanjšana drugače je gledanostjo slikovito prikazal tedanjo niško polno življenje. Čustvena nara- skupne akcije, ki jo predlaga sku-s Pedagoškimi aspekti Odtlej je pe- atmosfero časa, dogodki in osebe z va mu je narekovala raznovrstne pina, in dovoliti mora učencem, da tfagoška praksa v mnogočem napre- vitalno plastiko oživotvorijo kos pre- skladbe, pri tem pa spoznavamo nje- se poslužujejo takih skupinskih odločevala, pri našem vzgojnem delu je tekiosti Brvi -roman — kot ga ime- govo Izrazito umetniško naturo, ki čitev. Učence mora vzgajati tako, da že pred leti bilo potrebno upoštevati nuje Feucbtsvanger — opisuje iz te ji- je pisatelj dal poudarek. Roman- bodo pripravljeni na samopremagova-^Pecifičnosti naše stvarnosti In last- sredine vzpon Goye do dvornega sil- tični čas in burne dogodke je la Mu- nje, da bodo vdani svobodi, da bodo uih izkušenj Tudi mladina kateri je karja vse do »Capriehov«, ki tvorijo re podal ob Mendeissolmovem liku. voljni in sposobni služiti skupnosti, uamenjen ponatis bo dala’priznanje nekak miselni preokret. Uvodni akord Knjiga je izšla pri Novi ljudski knjiž. tolerantnosti ta pravičnosti. Učitelj zavzetemu in plemenitemu delu pe- je pisatelj ubral v srečanje med voj- niči v Cankarjevi založbi. Roman je naj tudi sam deluje v družbenih or-čagoga ln nieeovi literarni nadarle- vodtajo Albo in Goyo, poudaril sli- prevedel Janko Moder, okusno opre- gamzacij-ah ta pri tem dokazuje, da nosti.	^ 6	karjevo strastno, a nesrečno ljubezen mo pa Je izdelal Kareil Hrovatin. j® sposoben sodelavec in voditeTj,
db MLADINSKA KNJIGA
Ilir Ljubljana, Tomšičeva 2
V februarju so izšle naslednje knjige;
51. knjiga Čebelice:
Fran Milčinski: SKAVT PETER IN DOBRA VOLJA,
broš. 60, kart. 160 din;
62. knjiga Sinjega galeba:
Fran Milčinski: SKAVT PETER, broš. 150, kart. 300 dinarjev;
33. knjiga Kondorja:
Sofokles: KRALJ OIDIPUS, broš 150, kart. 360 din;
3. knjiga Globusa:
Tibor Sekelj: NEPAL ODPIRA VRATA, ppl. 700 din.
Zbirka Igra in delo:
Marija Vogelnik: PAPIRNATA PLASTIKA, broš. 85
dinarjev.
Knjige po zgoraj označenih cenah dobe samo tisti, ki so naročili zbirko za vse leto.
z prakse za prakso
Semmtsr za izredne
slušatelje pedagogike in psihologije
V začetku februarja je Psihološki inštitut v Ljubljani organiziral seminar za izredne sluša- Smo v tretjem letu izvajanja vse črke in posamezniki kar dobro črk na male tiskane. V prejšnjih iz-
telje pedagogike in psihologije, šolske reforme, ki je po. učnih ^kjer^ok nf^obi dovolfpobud ^fače^^sed^^ vlč^o “n Seminar je obsegal praktične va- načrtih zajela do sedaj prvi do iz kulturnega življenja v svoji oko- ker misl;mo, da je to dovolj obde-
3e iz obče psihologije, ker izredni peti razred# Družbeni činitelji, ki ^	0^„ šc^1nke5Sm<iei1irr,a««^ lano v metodiki. Genetična razvrsti-
Študi3 te stroke ni mogoč brez	ji--	ji V j- uspeval. Ce tu ali tam pomagajo
praktičnega dela. Slušatelji so po 50 polžem za napredek mladi- starši ah sorodnlld Mroku pri bra-
programu za zimski semester ob- ”e> b?do m“ah. .Sk^bl?°	‘	rist. Običajno zlgreše dve ^težki na-
delali nekaj najvažnejših pogla- ukrepe, da bi ob koncu sol- pa^ m delata učitelju hude pre-vij s področja občutkov iri za- skega leta mogli ugotoviti, da je glavice. Prva napaka je slabo izgo-znav. Vaje so vodili asistenti in šolska reforma uspela tako, ka- ^“^poTeSkom! kar‘delf^otro-demonstratorji Psihološkega in- kor smo uspeli v gospodarskem kom pozneje pri vezanju glasov v štituta. Ob zaključku letnega se- in družbenem razvoju. Zakon o besede velike težkoče. Druga napaka mestra predvidevajo daljši šemi- osnoVnih šolah obvezuje šolske ^seV^ajprej Tes^Tglask^eT m nar, kjer bodo obdelan program odbore učiteljske zbore in skup- nato izgovorijo celo besedo. To je tega semestra poleg tega pa bo- u učencev da skrbe za čim ^	nišijh° šo? šlTv ne-
do organizirali predavanja iz ^j... učni us^eh_	^S krajm šf vedno frdio Ia2o-
StatlStlke za psihologe in z dru-	. , .	..	. _ reninjena. Glaskovanje zavira smi-
gih področij te stroke. Poleg tega	sedaj bi vzeli v pretres seino m tekoče, gladko branje, da
predvidevajo, da bodo redni slu- Prvi razred osnovnih šol. V lan- na takih šolah dobimo še v tretjem šatelji že v kratkem izdali skrip- skem šolskem letu je bilo v Slo-
ta predavanj iz zimskega seme- vemji v prvin razreuin oo.aii in se pri pranju zaletavajo, ker lah-
tev črk v berilu povzroča nekatere težkoče učencem; zaporedoma se obravnavajo podobni glasovi in črke po sorodnosti. Pri podrobnem pregledu bralnega procesa pri učencih ugotavljamo, da učenci zamenjujejo glasove in črke, ki so si podobne (b, p; d, t; k. h; m, n;. ..). Se v tretjem ali celo v četrtem razredu dobimo učence, ki te črke zamenjujejo ali jih ne poznajo. V starejših metodikah so priporočali, naj podobne glasove In po obliki podobne črke medsebojno primerjamo in . učencem po-katerih krajih še vedno trdno zako- drobno pokažemo razlike. Izkustva
kažejo, da s tem grešimo proti zakonom asociacije iz psihologije, ker je - primerjanjem in istočasnim obrav-
navanjem podobnih glasov in podobnih črk ustvarijo v otrokovi duševnosti sklopi predstav, ki so tako trd-
stra da bi se izredni kolegi lah- učencev, od katerih ni dovršilo ke, enozložne besede preberejo ob no povezani, da vidna slika ene črke Mici, Ud Ul sc izieum R.U1CS1 lun	,	..	r,rvem nnpierin rtaiišn in tetie s so- nobudl tudi predstavo druge sorodne
ko pripravljali za preizkusne iz- razreda 4941 ali 13,7 °/o, v teko- ^sen7šlumfedskupinf^iin p^*3 najprej pite. Vsi omenjeni ukrepi so čem solskem letu je v prvem raz- glasujejo in nato hitro preberejo, oblika pomoči izrednim slušate- redu 35.805 učencev.	prvo napak0 zagreže tudi neka-
ljeni pedagogike in psihologije, da bi laže in bolj uspešno študirali.	D. M.
pobudi tudi predstavo druge črke ali glasu in tako nastanejo pri bralnem procesu odmori, med katerimi otrok premišljuje, katera črka je pravzaprav v besedi. Godi se mu
Vajenska mMina
na snežnih poljanah
Ako	ostanemo pri	istem nači-	teri Včlte1^ 10 sami	ne PaziJO	d,ov°y	tako kakor	nam,	ako nas v naglici
Hpip. in	na izgovarjavo posameznih	glasov	kdo vpraža,	kaj	anoda. kaj je ka-
nu učnega m vzgojnega dela in ter se te hlbe mn0gi niti ne zave- toda (stalaktiti, stalagmiti); saj vemo, pri enakem merilu za ocenjeva- dajo. Priporočljivo bi bilo, da bi naši da jg ena pozitivna, druga negativna, nie	bo	tudi letos	blizu	5000 ne-	prosvetni svetovalci	imeli s	seboj	toda v tem	trenutku se nam lahko
^.onionih	No	magnetofone, da bi	posneli učiteljev	pomešajo pojmi.	Tudi otrok ve, da
gativno ocenjenih učenčev.	govor in mu ga predvajali, da bi sli- ena erka p druga toda katera
kateri tovariši pravijo, bomo dan šal svoj govor. Učitelji, elementarni jg ravno tukaj, to ga spravi v dile-
011 j •	• —nciroč A	pozitivne ocene pa bo procent bi tu Pa tam m°rsli prositi katerega 'mo ki mu vzame nekaj časa za raz-
Teden dm m preveč ... A ven- poziuvm. ocene, pa UU piucci t tovariša ali upravitelja, da bi poslu- m1sIianie. Zaradi tega se moramo va-
dar: dva smučarska tečaja, orga- boljši. Drugi pravijo, da bo treba žal njlhov govor pri pouku in jih rovati, 'da ne ustvarjamo v otrokovi nizirana za prijatelje belih poljan pritegniti starše in množične or- opozoril na morebitne pogreške, ci- zavesti takih predstavnih sklopov, ki
v Planici za časa zimskih počit- ganizacije, da bodo nudile pomoč sta in lepa izgovarjava glasov j'e tež- bi ovlraii bralni proces. Dveh podob-V Piama, za časa zunsicin pucn	.____ .	..	ka in se je je treba skrbno učiti. Ne- nlb glasov ne smeVno obravnavati za-
nič sta bila dovolj, da sta pnva- šibkejšim ucencem in jim poma- katertm učiteljem je glavna skrb pri pg^oma, prav tako ne dveh podob-bila v okolje naše Gornjesavske gale preko šolskih čeri. Dajanje začetnem pouku branja črka, t. j. nib črk. mgd n(e vrinemo glasove in doline nič manj kot 100 pripad- boljših ocen brez ustreznega	g^a^vsako^črko
nikov nase delavske mladine, Ver- stvarnega znanja pri ucencin bi ka Analitična metoda začetnega po- jn vsak gias posebej temeljito obde-jencev In vajenk, ljubljanskih pomenilo nižanje ravni vsega Uka branja vzame glas v besedi, kjer iam0i posebno tiste, ki so nevarne, vajenskih šol	šolskega dela in slepitev javnosti se ob vsaki vezavi z drugimi	da Jih ueencl zamenjujejo, pri tem
je šlo v redu. Deževno s šolsko reformo. Glede drugega	fnaS^mor^Tav^o	ai—o. z
vreme je bilo dovolj prizaneslji- načina pa moramo poudariti, da navajati učenca na čisto izgovarjavo ngj^ouho domišljije lahko oživimo novo, dom Jalovec je nudil ustrez- pomoč staršev in množičnih or- soglasnikov.	samezne črke. da si lih otrok laže
no’streho, skratka: smučar j i-mla- ganizacij ne odvezuje učno oseb-
Druga težava pri začetnem bra- zapomni. Narišimo malo tiskano črko
dind so se počutili v Planici kar je, da ne bi samo zastavilo vseh uJUo^vsi^‘1dtem 0^et^ Jevideni te rokce6’™ zidnji ta-otekTarišimo v
da V okviru danih možnosti |nabtični metodi branja to oviro obliki koša, pa bo otrokom takoi
izvrstno. In kako tudi ne, ko pa	sil, da v okviru danih	možnosti	anaiitični metodi branja to oviro	obliki koša, pa	bo otrokom
je nad vso športno družino, bdel	doseže boljše uspehe.	Poiskati	^bes^morl^iTteto^lljito;	^rokoV možn^sf astvaflante in^Slv-
preizkušeni prijatelj telesne vzgo-	moramo najprej slabosti našega	^ vai utenci razumejo to in se na-	llanla, na ne bo	težav, ker bodo pri
je, športnik in inšpektor tovariš	dela in jih odpraviti	ter tako	uee; Bolje je. da se porabi za prve	vsaki črki našit	kako značilno po-
France Borko s svojimi bogatimi dvigniti raven šolskega dela, ker vezave teden časa več, kakor pa pre- tezo ali ji dodali kak okrasek, izkustvi.	v tem poglčdu smo do zdaj še ^°a.p^e ^‘^oglm ŠčtS
Hvala in zahvala vsem, ki so zelo malo napravili. Učno delo p0zneje velike težave, učitelj mora oba enotedenska tečaja material- gre po starih izvoženih tirih, če- porabiti čtmveč učil in vseh pripo
prav imamo že dve leti nove uč-	kl
ne načrte za prve razrede.
V LETU 1960 BOMO ZACELI IZDAJATI
knjižno zbirko
»KIOSK«
Vsebovala bo 6 knjig po 200 dinarjev Od tega bodo 3 izšle pomladi, druge 3 pa jeseni
MM Šoiotiov: ČLOVEKOVA USODA Friedrich Durrenmott: SODNIK IN NJEGOV
RHRFII
Ericli Kdstner: UKRADENA MINIATURA Erskine Caldwell: LJUBEZEN IN DENAR Branko čopič: OSLOVSKA LETA Zone Grey: ŽELEZNA GESTA
Vsa naročila sprejema:
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
LJUBLJANA — MESTNI TRG 26 ČOPOVA ULICA 3 TRG REVOLUCIJE 19
CELJE — TRG V. KONGRESA 3
so mu na razpolago, da naporno in za učence dolgočasno delo poživi in napravi zanimivo, prve be-
__,	,,,	„„ „„„ sede morajo biti lahke in razumljive;
Ob katerih predmetih se spo- udenec baj sPozna, da vse, kar pretakne največ učencev V prvem bere, nekaj pomeni. Razumeti smisel
.	----------- razred«? Vsak
publike so izdelali program de- rec, ve, da dela branje največ četka
lovne vzgoje šolske mladine, po- težav čeprav sta tudi pismeno iz- Nekateri učenci se besedilo iz Ci-
no omogočili!
Delovne vzgoja v ukrajinskih šolah
V ukrajinski socialistični
PRAVNI NASVETI
P. N.:	drug«
Vprašanje: Koliko znaša učna obvez- goji?
drugem kraju s težjimi življenjskimi po- delo ali dela na delovnih mestih, n*
nost absolventa Višje pedagoške šole,
sebe, »rsMrr«acras- ss* &	«« ursa*sr?*nrRjR ’P,ix”,.= sr — - ^-»airuBSfEjas
............ ...... kratnem branju, ko ga samo ehšijo, ^ _Odgovor: Dokler absrfven Vlšje pe- pri da nsiužbe ki je začasno poslan L^TSe^doblva teSb cleSfe
nost absolventa Višje pedagoške ^ sole, Odgovor: Iz Vašega vprašanja izba-ki še ni opravil diplome, poučuje pa jai da ste začasno poslani na delo v drug v 5. in 6. razredu? Kakšen honorar mu kraj_ p0 9- gi Uredbe o potnih in selit-
katerih so obleka in obutev bolj obrablja kot navadno, brezplačno delovno Obleko in obutev. Isto pravico imajo tudi pomožni uslužbenci pri
nntih in dečiih domovih. V prvenčkov.	kratnem oranju, ko ga »01110 c—j-. cmguvori	pripaUa uslazljeneu, ki je začasno poslan t.riV	,i„hiva tehnično osebi e
B° sz— s**	SrSS'“t£|
t- no Mn v xol.; Domače J.j	f vnVrV/bere na pamet, čeprav ne zna brati, diplome, ste torej se vedno uslužbenec začasno napotitev uslužbenca - seveda
doma lil na d6lO	.	dlla za pouk branja V prvem raz	nepriliki se izognemo, ako pri s srednjo strokovno izobrazbo, v Vasem ^u(jj učiteljice — na delo v drng kraj
delo obsega:	skrb za ODieKO,	re(jUj pokazati bi le hoteli na ne-	obravnavi novega glasu in Črke Upo-	primeru	verjetno učitelj.	Ker	pa	poucu-	lahko	zmanjša	do 25%,	če sta	za	usluž-
obutev, pospravljanje stanovanja,	^afere težave, na katere naleti	rabimo sliko in besedilo, ki smo	jete	V	5.	in	6-	razredu	—	verjetno, na	bence	ob	Ug0dnii1	pogojih	organizirani
pripravljanje in servirale h^ne	užitelj pri obravnavi glasov in	gra“So s^za kravjo
ter nege malčkov. V programu ^.er pr^ utrjevanju bralne teh- £jU v šoli in za domačo vajo. Berilo so navedena tudi dela, ki jin	n-^e 2ato bi se danes omejili le	s svojimi teksti ne more biti izhodi-
otroci ne smejo opravljati, ker so	na 5ranje>	šče za obravnavo glasov in črk.
zanje škodljiva ali nevarna. Iz-
Ker poučujete v 5. in 6. razredu, kar bi pred šolsko reformo bila 1. in 2. raz-
Pc~ -
prehrana ali nastanitev, in do 50 %, če je organizirano oboje. Odločbo o takem znižanju dnevnice pa mora izdati Vaša delodajalka.
ke, pa določa Sekretariat zveznega izvršnega sveta za občo upravo. KCc Ukor nam Je znano, pa Sekretarja,.
ZIS za občo upravo ni izdal še no-bnega tozadevnega navodila.
Po našem mnenju se vsaj obleka snažilk na šolali bolj obrablja kakor navadno in smo zato mnenja, da jim delovna obleka pripada.
dali bodo poseben priročnik za ta stri]fat ™r0a%5°1<?	Tol
pouk posebej za otroke in po- no do izraza, ker večina učencev že sebej za učitelje.	pri vstopu v šolo pozna nekaj ali celo mo s
Male tiskane črke
nadurno delo honorar po 120 c
po- no‘d‘o'izraJa7~ker Večina učencev že Ob koncu prvega polletja .prične- «re, ko- '	*
P. M.:
Vprašanje: V začetku leta 1959 ste
Društvo za zike v Ljubljani
red gimnazije, smo mnenja, da Vam kot učitelju ali strokovnemu učitelju (kakšen naziv imate, ne vemo) pripada ^za
p“” ^ v““ “ sv« ««- Si p"!™«'aa^shc-isrjiaMS!
piših-	na Svet za šolstvo LRS. Niste nam pa
povedali, kakšna je usoda teh odločb,
L	. če so bile potrjene ali ne. Vaša občino
Vprašanje: V šolskem letu 1942/43 ste . jmeja ge rezervirana sredstva za iz-poučevali na Kanalskem vrhu še pod piajevanje teh dodatkov, pa do izplačil J2L mnenin nl"ra Italijo. Po kapitulaciji Italije pa so	čeJ da niso vse obiine okraja (.“troka doU ah
ostalo vse šole na Primorskem, razen zag0tovile potrebnih denarnih sredstev	1
v mestih, zaprte do maja 1934. Vprasu- jn da boste te posebne dodatke pre- Vprašanje:	Koliko drv pripada
,	«. •	26 Business English Workbook. Selected jete, če se Vam bo čas, ko so tole sme jemali od t. januarja 1960 dalje. Ker še učiteljskemu paru z dvema otrokoma?
modeme tuje je- Društvo za modeme tuje jezike • and p ared by tbe Editorial Staff zaorte m ko niste poučevali, priznal v d • ni6esar ne veste, Vas zanima, če odgovor: Na Vaše vprašanje smo ...........................-------------- US Armed Forces Institute. USA 1941. pokojninsko dobo?	da ste v lahko računate s temi dodatki m se pri že večkrat odgovorili
Knjižnica za moderne tuje jezike
P. M.:
Vprašanje: Zanima Vas, če veljajo zakoniti predpisi o skrajšanem delovnem času 6 mesecev po porodu tudi v učiteljskem poklicu in ali je razlika v. tem, oe mati otroka doji ali ne?
Odgovor: Odgovor na Vaše vprašanje boste našli pod šifro F. D. v št. 15 našega giasila z dne s. X. 1958. Dodati je treba samo to, iti, po našem mnenju ni raziike v tem, če ma-'■	■'-1’ ne.
je ustanovilo v Ljubljani ali v Mariboru.
aiivc v	j- ----------- —.	• a* ripills in	hv Odgovor: Predpostavljamo, da ste ^ tem sklicujete na zvezni uradni list.	Š?	*% Rc
L-rtii^nio/^	literature UC-	„ ^	. i	a- k« 27. Pronunciation Drills in hingnsn Dy v ^ bji - i zaprte in ko niste	J	iri. fo ureuDi tuaarn -ist LRS
knjižnico metoaske mera u ,	, An 0utline of English Phonetics by E F Harilee, USA 1947.	moeli noučevati ostali v delovnem raz- Odgovor: V Ur. listu FLRJ št. 5/1959 St. 22/1950) pripada poročenim učite-
benikov, slovarjev in drugih pri- Daniei joneSi Cambridge 1957.	Language Skills by Seriu, ker to ni prenehalo, če so bile je bil objavljen odlok Zveznega izvrš- Uem z otroki glede na število otrok
—- ---------------*----- f"-	- -	•	28‘ E A Betts H A- Greene and M. L. foie zaprte. Ve“ ta čas se Vam mora nega sveti o okvirih za uvedbo poseb- po 5-6 pr. m drv m 500-1000 kg pre-
Arey. Grade V. Nev/ Tork 1950.	šteti v pokojninsko dobo, in to poji. 28 nega dodatka^a _učno_in vzgoja ose^e moga^^nripremoga, imate^pravico
našem glasi-
ročnikov za vprašanja pouka tu- ^ A Handbook of English Grammar by jih modemih jezikov, da bi s tem R w zandvoort, London 1958.
podprlo svoje Člane pri njihovem A Book of En li9h pr0verbs by V. H. 29. A Manual for tbe	°* Arne-
SSSiJZZS&SmZ Collins, Londoa	mJtfUz&l&VliS
4.	A Second Book of English Idioms by V. H. Collins, London 1958.
5.	A Grammar of Modem English for Cyril Miller,
Foreign Studcnts London 1957.
svetnem delavcu. Knjige in časopise si člani lahko brezplačno izposodijo za mesec dni, po potrebi lahko izposojni rok še dvakrat podaljšajo, vendar morajo '6 The Use of Tenses in English by svojo željo sporočiti pred koncem J. Millingion-Ward, London 1955. roka, ker še izposojni rok ne podaljša, če so še drugi interesenti, ki čakajo na knjigo. Knjige pošlje društvo tudi izven Ljubljane, vendar gredo stroški pošiljanja na račun izposojevalca.
to Rico 1949,
30.	Structural Notes and Corpus. A Basis for the Preparation of Materials to Teach English as a Foreign Language. Book II. Washington 1954.
31.	English in Action. Practice Book S 4
do sorazmerno večje količine drv, pri čemer se računa 1 pr. m drv za 750 kg premoga. Do nadaljnjega je cit rana uredba še v veljavi, vendar
7.	Peculiarities in lington-Ward, London 1957.
8.	A Book
Zakona o pokojninskem zavarovanju, ki	na šolah	in drugih	vzgojnih in izobra-
pravi, da se prizna v delovno dobo za-	ževalnih	zavodih.	Ta odlok velja od
varovancu tudi čas, prebit v delovnem dneva objave v Uradnem listu, t. j. od
razmerju v Italiji ali na okupiranem ob- 4. februarja 1959. Odlok določa, da se	or.ozariarno na flarek Irt ie bil
močjn do 15. septembra 1947, če je za- lahko za učno in vzgojno osebje, ki je yaf0	članek. ki Je bil
varovanec postni jugoslovanski državljan stalno zaposleno na šolah m drugih	v r^em glaa^ št 20 tole
srtruisnur*'«**	1
n p .	pogoji in življenjske razmere izredno d* V. — V..
by"j. C. Tressler, Boston 1946.	v‘ «' te- Poučujete na enooddelčni l‘ude: do 5000 din. Vseh primerov, ki jih _VPRAŠANJE: Poučujete v 3. raz-
■o, oonaon	.	,	,	.	Vprašanje. 1 ou J .	navaja odlok, ne bomo tu navedli, saj redu, kjer Je učna obveznost • Pl? p n -
’	. .	,	, M.,	32. English in Action. Practice Book T4 niže organiziram osnovni šoli ves dan m	brez dyoma Ura(,ni ,ist pri rokah sko 25 ur. Ker pa imate otroka M še
E?riish, by J. Mil- by J. C. Tressler, Boston 1946.	imate tedensko, 15 nadur, za p J opozoriti pa Vas moramo, da mora ni star 6 mesecev, ste mnenia da
"J"" ,0’7	33.	English in Action.	Practice Book U4 mate le mesečni pavšal iOOOdin Zauma	okrajn.	ljndski	doi0čiti, kateri	imate	pravico	delati	skrajšan	deiovto
'	■	" -	'	”	—	Vas če imate pravico da se Vam plača	kra.. se	štejej.>	v	smi,!u tega odloka	čas.	Poučujete	4	ure	dnevlio	to	ker	W
plaL“onsfbyn^ H/colTinsrLondo" 54. EnglfeliV A^on'!	V4	sto	«
1958.
by J. C. Tressler, Boston 1947.
^KfLon^M" by W' S' 35- tog^T I^Richaj^an^C.^Gfbron. občL

niSfobrčaseuVplaečakZaSvesaaknačeU 10' ^	36. LeTrnlShe^^L^^age. Book se XBkVOor:hontoator^užbl,Tdetovni matoč zadovoljevanje glavnih življenj-	^1“ pršico
piša Ob času, plača za vsak načeli Enghsh by A. S. Hornby, London 1957. j and bSok m |roduced by the En. s„«^;osti na„rttjevanja za nadurne skih potreb in so oddaljeni od rednega delati skrajšan delovni čas 6 mesecev
izposojni rok zamudnino V Visim n Essentials of English Grammar by bsh Language Research Inc. USA dei0 v prosvetno-znanstveni službi (Ur. prometa.	P» porodu, da bi mogla hraniti otro-
5 °/o nabavne cene knjige. Prav O. Jespersen, London 1957	1942.	list LRS št. 6/1956) prilagodilo reformi. Uvedba tega posebnega dodatka pa „ai
tako odgovarja izposojevalec rna-	12. A Grammar of Spokcn Enghsh	by 37. The	Teaching of Structural Words rani šoli in današnjim prilikam, ne vemo	; obvezna ker navedeni odlok izrecno našega	trtortla, rlnefi oktobri, inss
SSh.» ~ p«*«®« •» “ SsSr “* ‘'•‘d'CTd' ****•
-	. - -	,	,,	gospodarsko _________
UreJOd0govor:rRe.smse dela na tem, da bi	P*«Klih' ,«er .ni	za n°r'
teden, ste mnenja, da bi se Vam vse ostale ure preko 13 ur kot nadure.
ODGOVOR: Po 65. čl. Zakona o
izgubo knjige. Pri osebnem prevzemu podpiše izposojevalec re-verz, pri pismenem naročilu pa velja za reverz naročilo. .
Slovarjev in priročnikov ne izposojamo na dom. Za uporabo
,	„	,	1942.	list LRS št. 6/1956) prilagodilo reformi- Uvedba tega posebnega dodatka pa na„ „„„„„„„
,	°Ji, SpJikej Fagiishbv 37. The Teaching	of Structural Words	rani šoli in današnjim prilikam, ne vemo	nj obyezna,	ker	navedeni	odlok	izrecno	našeeacia^iio1
Palmer	and	Blandford,	Cambridge	and sentenee	Palterns. Stage One.	Vam pa povedati, kdaj bo nov odlok	j0i0ja	da	se	(a	posebni dodatek	lahko	kj„rs b “rif1151
1959.	By 'A. S. Hornby, London 1959.	objavljen in kakšen bo. Zato je še vedno	uvede.	vprašan je rin
”■ sjttass	st*
and C. C.	Fries, Michigan 1958.	Scoit/Kathlccn	Box. Book 1 and 2.	?51e,y,,, P® n*ze. organiziranih osnovnih
S. S.r
U-EAngli^chbVT Lado anTčc” Fries' ““ ‘958’	. P r w	lf ^ečnl ’ honoroHM* din. “Žato ne morete
Michigan 1958R' L d ° C'F ’ 59- Oxford Progresslve E^gl^h for Adult imeti slebeI.ne nadure posebej plačane, pa ste
Scott/Kathleen London 1958.
šolah, ki pou&ijejo 35 ur na teden, me-
izposojamo na aorm	15i Teaching and Learning English as a
jih dobite pri tov. Tatjani Srebot Foreign Language by C. C. Fries, na gimnaziji, Šubičeva ul. 1 v Michigan 1957.
Ljubljani, ki prevzema vsa na- 16. Shakespeare Manual for Schools by
Learners by A. S. Hornby. Book 3 with Teacher’s Handbook. London 1958.
40. Der Kinderduden.
K. N.i
Vprašanje: Kaj pripada učiteljici, je za tri mesece dodeljena na šole
ročila in opravlja izposojo.
Knjižnica je interna društvena, namenjena samo članom. Zaradi tega ne pozabite vstopiti v
Prosvetni delavec Izdajatelj: Republiški odboi Sindikata prosvetnih tn znanstvenih delavcev L.RS
-	Ust izhaja štirinajstdnevno - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Drago Ham - Naslov ured ništva: Ljubljana. Kopitarjeva ? - Telefon uredništva: 39-181 do 185. mt 366
—	Naslov uprave: Ljubija
na, Nazorjeva I — Telefon oprave: 22-284 — Letna naročnina 300 din - Štev ček rač.:	600-70/3-140	- Tiska
CZP .Ljudska pravica« -poštnina plačana v gotovini
W. A. Illsley, Cambridge 1957.
17.	An Intermediate English Course for Adult Learners by D. H. Spencer and A. S. Hornby, London 1959.
18.	Language, Its Nature Development and Origin by O. Jespersen, London 1954.
19.	A Handbook of English Intonation by L. E. Armstrong and I. C. Ward, Cambridge 1959.
20.	Common English Proverbs by A. Johnson, London 1958.
21.	Modern Methods of Teaching English as a Foreign Language. A Gnide to Modern Materials by A. Cocbran, IVashington 1954.
22.	Pronunciation Course in English for Foreign Students by K. Croft, Wa-shington.
23.	Spoken English as a Foreign Language. Instrnctor’s Mannal by W. E. Welmers, Washington 1953.
24.	357 Songs We Love to Sing, Minnea-polis 1938.
25.	American Mountain Songs, collected by E. P. Richardson, USA 1953.
Upravni odbor
Zavoda za proučevanje izobraževanja odraslih LRS Ljubljana — Erjavčeva 18-1.
razpisuje dve delovni mesti za
prosvetne svetovalce
Za navedeni delovni mesti je potrebna višja oziroma visoka šolska izobrazba ali srednja izobrazba s primerno prakso na področju izobraževanja odraslih.
Prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev oddajte do 25. marca 1960 na gornji naslov. Nastop službe takoj.
vprašanje. Opozoriti pa Vas moramo ria to, da je uvodoma navedena pravica vezana na možnost hranjenja Vprašanje: Do 31. X. 1959 ste pouče- otroka in na drugo pravno mišljenje, vali v višjih razredih osnovne šole, nato KI je tako, da prosvetna delavka-mati pa ste bili upokojeni. V šolskem letu ne bi imela pravice delati skrajšan 1958/59 in v šolskem letu 1959/60 se niste delovni čas, da bi mogla hraniti svo-poslužili pravice do znižane učne obvez- jega otroka, ker pri njej ne hi bilo nosti za dve učni uri na teden, čeprav nobene ovire, da ne bi mogla normal-ste že imeli nad 30 let službe in hočete no, oz. pravilno hraniti svojega vedeti, če imate pravico zahtevati hono- otroka.
rar za učne ure, opravljene preko učne O nadurah pa v Vašem primeru obveznosti?	ne niore hiti govora, ker tedensko ne
Odgovor: Po točki 19 odloka o hono- Prekoračite predpisanih 25 učnih ur. rami službi, o delovni obveznosti in o	:
nagrajevanju za nadurno^ delo (Uradni VPRAŠANJE: Ali še vedno velja list LRS št. 6/1956) se zniza nena obvez- uredba o pravici učiteljev, vzgojite-nost za dve učni uri na teden usluzben- ijev m profesorjev do brezplačnega cu, ki ima nad 30 let službe. Ker ste stanovanja to kuriva, objavljena v poučevali več, kakor je znašala Vaša Uradnem listu LRS št. 22/1950? učna obveznost, imate po našem mnenja ODGOVOR: Ta uredba š« vedno
3-,,s™ »'“./.'“is!:.:," ‘s
ESE3SCT3 E ^ ,£“ar —
ranje pa se ne prekine s postavitvijo Se3a SVeta ŠOlsVO LKS' zahteve ali s kakšnim dopisom, temveč	*
če dolžnik^dolg1 prizna.11	ali pa’ Bralce Pravnih nasvetov opoza^
jamo na naslednje: nasvete 'Ja-snažMke v 60- jemo brezP,a^no, prosimo pa, da
S. C.:
Vprašanje: Ali so
iah upravičene zahtevati brezplačno vprašalci navedejo v pismih svoje delovno obleko?	.
odgovor: Po čl. 41. Uredbe o pia- nalove m polna imena, kot se čah tehničnega osebja in pomožnih spodobi in ker hkrati vsem od-list ELItJ št. 7/58) ki opravlja
uslužbencev (Uradni list FLRJ št. 7/58) dobiva tehnično osebje* ki opravlja	govar jamo tudi po pošti