Če nas je kaj v hlačah, bodimo pogumnejši
Kot izgleda inflacija še vedno ni prišla na vrsto, da bi bila prva in najpomembnejša naloga ekonomske politike. Seveda se zastav-lja vprašanje, zakaj? Najverjetneje gre zato, da z inflacijo rešu-jemo nekaj drugega, česar drugače ne bi mogli reševati, saj v nasprotnem ni moč razumeti obnašanja tako monetarne politike kot obračunskega sistema. Nihče pa ni pripravljen povedati, kaj naj bi to bilo »nekaj drugega«. Na drugi strani pa če smo se že opredelili za usmeritev pogumnejšega iskanja novih razvojnih programov v organizacijah združenega dela, potem je tudi skrajni čas da že enkrat prepustimo to njim in kot država z ekonotnsko politiko to tudi kar se da intenzivno omogočimo. Zakaj že enkrat? Zato, ker tako kot tečejo stvari zdaj si mečemo le pesek v oči. Da pa ne bi bilo le načelno ishajamo \z stanja gospodarjenja v prvih šestih mesecih v gospodarstvu Šiške. Ob ustvarjenem dohodku z indeksom 260 je imel razpojeni dohodek indeks 261,5 od tega del dohodka za skupne, splošne in druge namene 296,6 in akumu-lacvija 178,8. Ali drugače povedano, del dohodka, ki se odliva iz organizacij združenega dela je iz 43,5% v letu 1986 narastel na 54,5% med tem ko se je akumulacija v istem obdobju znižala iz 18,2% na 10.7%.
In kje je sedaj tisto »nekaj drugega«. Menda je ne samo v organizacijah združenega dela, v njihovih notranjih rezervah itd. In ne nazadnje kako, kje. kdaj, s čim in na kakšen način iti v prestrukturiranje v organizacijah združenega dela. če nimaš tistega, kar je osnovno (pa filozofirajmo tako ali drugače) in to je
-  kapital. Zato je očitno, da je kar precejšen del »nekaj drugega« izven organizacij združenega dela, kjer pa, kolikor je moč ugoto-viti, se prav nič pretresljivega ne dogaja. Kot da gospodarska in družbena preobrazba za ta del ne velja, na pomembna, ni smotrna itd. Ali pa, tako kot ocenjujejmo delavci v tovarnah, da zavestno ta del dmžbe noče nositi materialnega bremena družbenih spre-memb. In celo zelo prav imajo. Namreč, katero institucijo smo ukinili, kje v družbenih dejavnostih in SIS materialne proizvodnje je bil napravljen sanacijski program, uveden ukrep družbenega varstva, kje v državnih institucijah in organih so ugotavljali tehno-loške in ekonolmske viške itd.? Ravno obratno, ostaja tako kot je bilo le več denarja je zato ostajanje potrebno. Tega pa ni moč vzeti drugje kot tam kjer se neposredno ustvarja — v organizacijah združenega dela, in Ie to še bolj obremeniti, istočasno pa zahtevati preobrazbo v smnislu razvojnega in tehnološkega prilagajanja trgu.
Zato le nekaj vprašanj na katere je treba nujno najti jasne in nedvoumne odgovore tudi na seji delegatske skupščine obiine Ljubljana - Šiška. In sicer: Ali smo pripravljeni v organizacijah združenega dela zmanjšati število zaposlenih v skupnih službah? Ali smo v upravnih strukturah prav tako pripravljeni zmanjšati število zaposlenih? Ali smo toliko pogumni, da si zadamo cilj
-  do konca leta 1988 deset novih malih produkcijskih enot? Ali naj ne bi bila gospodarsko tako močna družbenopolitična skup-nost pogumnejša pri predlogu ukinitve zakona in družbenega dogovora o razporejanju in delitvi dohodka za osebne dohodke? Ali smo pogumni da ocenimo, da so samoupravni sporazumi in dogovori o skupnih vlaganjih v razširjeno reprodukcijo nekaterih velikih sistemov infrastruktumih programov antipodjetniški? Ali zapisati oceno, da je obnašanje bank do programov organizacij združenega dela antipodjetniško, saj še vedno prevladuje najtnoč-nejši, najoglasnejši ne pa tisti, ki gre pogumno v razvojno in tehnološico preobrazbo neglede na svojo velikost?
Skratka, nujno je iskati predloge in rešitve na ta vprašanja, če hočemo, da bi iste probleme na drastičnejši način in s hujšimi posledicami razreševali kdaj kasneje.