IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/VIII, januar 2015, str. 39 IRDO konferenca 2015 str. 4 str. 10 Projekt »Your Name Forever « Dobrodelnost v luci turizma str. 19 Vpliv socialnih omrežij na partnerski odnos str. 16 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/ VIII MOZAIK IRDO Januar 2015 Pogovor z Ines Vugrinec Nacrtovanje in porocanje o DO Narod Start - upov Svetovna knjižna uspešnica Pogovor z Marijanom Ogorevcem Recenzija knjige: Prof. M. Mulej Foto: David Vagner MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Darija Lorbek Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Sodelavci: Primož Ademovic Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Vsebine IRDO 4 Vabljeni na 10. Mednarodno IRDO konferenco 2015 : »Nacrtovanje in porocanje o DO« 6 10 IRDO konferenca o DO Ponudba za sponzorje in donatorje 10 Knjiga: Narod Start - upov, »Slovenci jim sledimo prepocasi« 14 INTERVJU: Anja Vogric: Povezovalka in ustvarjalka zgodb 16 INTERVJU: Ines Vugrinec: Vpliv spletnih socialnih omrežij na partnerski odnos 19 Dobrodelnost v luci turizma, Projekt Marijana Ogorevca »Your Name Forever« 22 DO v Sloveniji 25 DO v Evropi in po svetu 27 Dogodki, konference 30 Razpisi 33 V premislek: »KPK in slovenske stranke? ! « 34 Prejeli smo ... 35 Založništvo Inštituta IRDO Pred vami je prva letošnja številka revi-je IRDO Mozaik, v kateri vas s ponosom vabimo na Mednarodno IRDO konfe-renco, ki jo že deseto leto prirejamo pod skupnim naslovom »Družbena odgovornost in izzivi casa«. Vedno vec organizacij se zaveda pome-na in koristi družbeno odgovornega ravnanja. Vprašanje se postavlja, ali znamo družbeno odgovornost nacrto-vati? Na kakšen nacin se odlocamo, katera podrocja so v organizaciji in sku-pnosti prioritetna in jim moramo posvetiti najvec pozornosti, tako da bo ucinek našega delovanja kar najvecji? Na osnovi cesa se odlocimo, katere družbeno odgovorne aktivnosti bomo izvajali? In naposled, kako bomo o dru-žbeni odgovornosti porocali? Letošnja dvodnevna konferenca se bo posvetila opisanim temam, na njej bomo izmen-jali strokovne poglede, mnenja in izku-šnje o nacrtovanju, porocanju in tran-sparentnosti DO s teoreticnega in prak-ticnega vidika. Lastniki, menedžerji, zaposleni, podjetniki, predstavniki medijev, vladnih in nevladnih organiza-cij bodo izpostavili prednosti in slabosti obstojecih modelov strateškega nacr-tovanja in porocanja o DO ter spodbu-jali primere dobrih praks. S konferenco želimo strokovno prispevati k pripravi nacionalne strategije družbene odgo-vornosti v Sloveniji. Vljudno vabljeni, da se nam v prizadevanjih pridružite kot udeleženec ali sponzor konference! V januarski številki vam v poglav-ju Založništvo predstavljamo aktualno ponudbo knjig iz zbirke well-being=celovitost in zbirke Družbena odgovornost. Predstavljamo projekt »Your Name Forever« in poseben koza-rec v katerem vidite lasten portret. Posebej izpostavljamo tudi knjigo, ki govori o pospeševalnikih podjetništva v Izraelu. Vabljeni k branju! Clani uredništva revije IRDO Mozaik Spoštovane clanice in clani! 10. IRDO Mednarodna konferenca str. 4 Mednarodna konferenca »Družbena odgovornost in izzivi casa 2015 - Nacrtovanje in porocanje o družbeni odgovornosti«. Popust na prija-ve do 20. februarja 2015. NAROD START - UPOV str. 10 Slovenski prevod knjižne uspešnice o izraelskem gospodarskem cude-žu. Preberite recenzijo knjige, ki jo je napisal zasl. prof. ddr. M. Mulej. Socialna omrežja in partnerski odnosi str. 16 Vpliv spletnih socialnih omrežij na partnerske odnose. Obvladujemo Facebook ali Facebook obvladuje nas? Pogovor z Ines Vugrinec. Dobrodelnost v luci turizma str. 19 O tem, kako je lahko plemenita ideja o dobrodelnosti tudi slovenska turisticna atrakcija, smo se pogovarjali z Marijanom Ogorevcem. In - Sight Glass str. 14 Predstavitev kozarca In-Sight Glass. Intervju s povezovalko zgodb in raziskovalko osebnosti cloveka Anjo Vogric. Spoštovani, Inštitut IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti od leta 2006 pripravlja konfe-rence s skupnim naslovom »Družbena odgovornost in izzivi casa«. V ponos nam je, da vas lahko letos povabimo na jubilejno - 10. Mednarodno konferenco Inštituta IRDO. Letošnjo konferenco bomo posvetili nacrtovanju in porocanju o družbeni odgovornosti, kjer bomo predstavili tako znanstvene kot podjetniške vidike omenjenega podrocja ter druge primere dobrih praks. CILJI KONFERENCE: . izmenjati strokovne poglede, mnenja in izkušnje o nacrtovanju, porocanju in transparentnosti DO s teoreticnega in prakticnega vidika; . izpostaviti prednosti in slabosti obstojecih teoreticnih in prakticnih vidikov strateškega nacrtovanja in porocanja o DO s strani razlicnih deležnikov: lastnikov, menedžerjev, zaposlenih, podjetnikov, predstavnikov medijev, vladnih in nevladnih organizacij; . spodbujati dobre prakse, ki kažejo kakšne so možnosti in rezultati nacrtovanja in porocanja o DO (primeri iz Slovenije, Evrope in od drugod); . prispevati strokovne vsebine za pripravo nacionalne strategije razvoja DO; . preoblikovati trenutne socioekonomske ukrepe, ki podpirajo transparentnost nacrtovanja in poro-canja o DO; . obvešcati širšo družbo o prednostih nacrtovanja in porocanja o DO. PROGRAM - Natancen program bo objavljen 11. 2. 2015 Prvi dan: SREDA, 18. MAREC 2015 – ZNANSTVENI DAN - uradni jezik je anglešcina Svecana otvoritev konference bo potekala na Univerzi v Mariboru in bo posvecena znanstvenim vidi-kom o nacrtovanju in porocanju o družbeni odgovornosti. Drugi dan: CETRTEK, 19. MAREC 2015 – PODJETNIŠKI DAN - uradni jezik je slovenšcina Drugi dan konference bo namenjen podjetjem in drugim organizacijam, da predstavijo delo in strokov-ne izkušnje s podrocja nacrtovanja in porocanja o družbeni odgovornosti. Dodatne informacije IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, SI-2000 Maribor, Slovenia, E-mail: info@irdo.si, www.irdo.si 10. IRDO Mednarodna konferenca Družbena odgovornost in izzivi casa 2015 Nacrtovanje in porocanje o družbeni odgovornosti Novi znanstveni in prakticni pogledi + primeri dobrih praks 18. - 19. marec 2015, Maribor PRIJAVA NA KONFERENCO (Registration form) PRIJAVA NA KONFERENCO Konferenca bo trajala dva dni, od 18. - 19. marca 2015. Izkoristite 10% popust za kotizacijo v predprijavi! Kotizacija Udeležba na konferenci 2 dni / EUR* 1 dan / EUR* Prijava - po 20. februarju 2015 280 190 Predprijava - do 20. februarja 2015 (10% znižanje) 252 171 Avtorji (50% popust, 2-dnevna udeležba); vabljeni predavatelji: brezplacno 140 Clani IRDO, UM in VŠR 20% popust Študenti** 90% popust *V ceno ni vštet 22% DDV. ** Študenti morajo predložiti dokazila o statusu. Število prijav je omejeno, zato pohitite s prijavo. Obrazec za prijavo najdete na spletni strani http://www.irdo.si/. Izpolnjenega pošljite na IRDO e-pošto: info@irdo.si ali preko faksa: +386 (0)2 429 7104. Nastanitev: Kotizacija ne vkljucuje stroškov nastanitve, ki jo morajo udeleženci urediti sami. Za vec informacij obišcite Hoteli in Mariboru. Opombe: Kotizacija vkljucuje: predavanja na konferenci, zbornik, kosilo, okrepcila med odmori ter vecerjo na 1. dan konference. Cene ne vkljucujejo DDV. Cene ne vkljucujejo potnih stroškov in stroškov nastanitve. Uradna jezika konference sta anglešcina in slovenšcina. Predavatelji na plenarnih zasedanjih ne placa-jo kotizacije, vendar morajo potne stroške in stroške nastanitve kriti sami. Vsi ostali avtorji placajo znižano kotizacijo, kot je zapisano v tabeli. Avtorji placajo kotizacijo za 2 dni, tudi ce so prisotni na konferenci samo en dan. Študenti morajo predložiti dokazila o statusu. Placilo: Organizacija: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Naslov: Preradoviceva ulica 26, SI-2000 Maribor, Slovenia Banka: Nova KBM d. d., Maribor Številka racuna: SI560 4515-0001074492; SWIFT KBMASI2X Na osnovi vaše prijave boste prejeli racun. V primeru odpovedi pred 1. marcem 2015 vam povrnemo 70% cene, po 1. marcu 2015 se kotizacija za prijavo ne povrne. Odpoved prijave se lahko pošlje po e-pošti: info@irdo.si, po faksu +386 (0)2 429 7104, ali po navadni pošti na zgornji naslov organizacije. VABILO K PRIJAVI PRISPEVKOV Vabimo vas, da prijavite strokovni ali znanstveni prispevek na temo strateškega nacrtovanja in poro-canja o družbeni odgovornosti. Dodatne informacije in tehnicna navodila glede prispevkov prejmete po el-pošti: darija.lorbek@irdo.si (Darija Lorbek). PONUDBA ZA SPONZORJE IN DONATORJE Spoštovani! 10. mednarodna konferenca Družbena odgovornost in izzivi casa 2015: "Nacrtovanje in porocanje o družbeni odgovornosti (Najnovejši znanstveni in prakticni pogledi s primeri dobrih praks)" je most med znanstvenimi in strokovnimi spoznanji na eni strani ter prakso na drugi in bo potekala od 18. do 19. marca 2015 v Mariboru. Vsako leto mednarodno konferenco obišce približno 200 udeležencev, in vec kot 80 avtorjev iz vsaj 10 držav sveta. Na konferenci v letu 2015 pricakujemo vsaj tolikšno udeležbo, med njimi tudi Slovence po svetu in iz zamejstva. Program konference si lahko ogledate v prilogi in o našem delu izveste vec tudi na www.irdo.si. Vabimo vas, da na tej mednarodni konferenci sodelujete kot sponzor konference. Vsako pod-jetje, posameznik ali ustanova glede na svojo poslovno strategijo in marketinške nacrte izbere zanj najustreznejšo obliko sodelovanja. Tega se zavedamo tudi v inštitutu IRDO, zato smo za vas pripravili vec možnosti, kot jih prikazujemo v nadaljevanju. Lahko torej: Postanete SPONZOR ali DONATOR konference: z vašim sponzorskim ali donatorskim prispevkom podprete prizadevanja za znanstveni in stro-kovni razvoj tega podrocja v Sloveniji – SPONZORSKA PONUDBA je predstavljena v nadal-jevanju. Sponzorji, donatorji imate brezplacno udeležbo na konferenci! Kot sponzor ima-te tudi možnost, da na konferenci predstavite svoj prispevek, tako kot drugi avtorji. B. Prijavite sebe in vaše sodelavce na konferenco Ce ne želite ali zmorete postati sponzor, donator, lahko nam in vam pomagate tako, da se udeležite konference. Vabimo vas, da izpolnite priloženo prijavnico za udeležbo na konfe-renci. Spoznali boste aktualne novosti in dobro prakso drugih in še mnogo vec! Vsak nadaljnji udeleženec ima 10 % popust, clani inštituta IRDO pa imajo 20 % popust. Popus-ti se ne seštevajo. Postanete CLAN INŠTITUTA IRDO (www.irdo.si) Prejemate razlicne informacije s podrocja družbene odgovornosti, spremljate razvoj v Sloveni-ji, soustvarjate program dela inštituta, s popusti sodelujete na strokovnih srecanjih in konferenci ter pridobite še druge dodatne ugodnosti, hkrati pa vplivate na strokovni in znanstveni razvoj podrocja. Vljudno vas prosimo, da izberete za vas najprimernejšo obliko sodelovanja, jo vkljucite v svoj delo-vni nacrt za marketinške aktivnosti v letu 2015 in nas o tem cim prej obvestite. Hvala. Veselimo se sodelovanja z vami za vec družbene odgovornosti! S spoštovanjem in prijaznimi pozdravi, Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO in predsednica Organizacijskega odbora konference l.r. zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Programskega odbora konference in RS Znanstveno-raziskovalnega centra inštituta IRDO ter Strokovnega sveta inštituta IRDO l.r. Predstavitvena gradiva konference Komuniciranje konference z javnostmi Za izvedbo PR in marketinških aktivnosti 10. mednarodne konference Družbena odgovornost in izzivi casa 2015 nacrtujemo naslednje aktivnosti: Produkcija predstavitvenih gradiv konference in oglaševanje le-te Vabilo za konferenco (slo in ang) Program konference Plakat Banner Spletna stran www.irdo.si Objave bannerja na spletnih straneh so-organizatorjev konference, partnerjev inštituta IRDO in drugih Tiskani oglasi (po dogovoru, že dogovorjeno Vecer) Zbornik konference s prispevki predavateljev in zahvalo sponzorjem, objavo logotipov sponzorjev Predstavitveni pano konference Drugo po dogovoru PR aktivnosti (Slovenija) Vabilo medijem Sporocila za medije Novinarska konferenca Sporocila za takojšnjo objavo Študijske predstavitve, intervjuji Strokovni prispevki na temo družbene odgovornosti v medijih Druge aktivnosti: Posebni dogovori z medijskimi sponzorji za najavo dogodka (tisk, radio, internet) Potrdila udeležencem konference Predstavitvene stojnice sponzorjev Gradiva sponzorjev in drugo po dogovoru. Castni pokrovitelj (na prošnjo): Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije V sodelovanju z (v dogovoru): . Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg, . Mednarodna akademija za sistemske in kibernetske znanosti (IASCYS), Dunaj, . CSR Europe, . Štajerska gospodarska zbornica . Slovensko združenje za kakovost in odlicnost, . SPIRIT Slovenija, . Združenje delodajalcev Slovenije, . Združenje Manager, . Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije, . Doba Fakulteta. Medijski partnerji: . Vecer, casopisno založniško podjetje, d.d., . Med.Over.Net. Partner klipinga: Press Clipping d.o.o. Organizator: Partner za znanstveni del: Partner za strokovni del: Možnosti sodelovanja sponzorjev pri izvedbi konference: … IZBERITE ZA VAS NAJUSTREZNEJŠE! Glede na vaš izbor bomo pripravili sponzorsko pogodbo in vam jo posredovali v najkrajšem možnem casu. Splošna dolocila za sodelovanje med inštitutom in sponzorji so: . Vse vrednosti za sponzorstva so podane v EUR in brez DDV. . Realizacija, placilo: v 8 dneh od podpisa pogodbe oz. po dogovoru. . Kompenzacijska sponzorstva in donacije se izvedejo po dogovoru. . Sponzorji prejmejo v 14 dneh po izvedbi konference kratko porocilo s pripadajocimi predstavitve-nimi gradivi konference in objavo njihovih logotipov ter zbornik konference. Sponzorska in donatorska sredstva bomo namenili kritju stroškov izvedbe konference: promocijska gradiva, zbornik konference z zgošcenko, objave konference na spletnih straneh in drugod, prehra-na udeležencev ipd. Naš kontakt: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija e-pošta: info@irdo.si, faks: + 386 (0)2 429 71 04, spletna stran konference: www.irdo.si Sponzorstva in donacije: Anita Hrast Organizacijski odbor konference: Anita Hrast, predsednica Programski odbor konference: zasl. prof. ddr.Matjaž Mulej, predsednik e: anita.hrast@irdo.si GSM: 031 344 883 e: anita.hrast@irdo.si GSM: 031 344 883 e: mulej@uni-mb.si Vrsta sponzorstva Vrednost v EUR (neto) Namen A. Generalni pokrovitelj 3.000 Generalno sponzorstvo celotne konference. Samo eno podjetje. B. Glavni sponzor 1.500 Glavno sponzorstvo posameznega dne. Najvec dve podjetji. C. Sponzor 500 Sponzorstvo konference v manjšem obsegu. Vec podjetij. D. Kompenzacijski sponzor po dogovoru, v obliki materialov ali storitev Sponzorstvo konference v manjšem obsegu, pomoc pri izvedbi konference v materialni ali storitveni obliki. Vec podjetij. E. Donator po dogovoru, v obliki denarja, materialov ali stori-tev Donatorstvo celotne konference - kompenzacija s storitvami in materiali za izvedbo konference. Vec podjetij. F. Generalni medijski pokrovitelj po dogovoru, v vecjem obsegu, kompenzacija v obliki oglaševanja in PR objav Medijska odzivnost celotne konference. Kompenzacija s storitvami za izvedbo konference. Izbrani mediji. G. Medijski sponzor po dogovoru, kompenzacija v obliki oglaševanja in PR objav Medijska odzivnost celotne konference. Kompenzacija s storitvami za izvedbo konference. Vec medijev. Možnosti sodelovanja sponzorjev in donatorjev – natancen opis: po dogovoru: sodelovanje v obsegu po dogovoru, kompenzacija v obliki oglaševanja in PR objav, produkcije izdelkov, izve-dbe storitev…v protivrednosti posameznega sponzorstva. OZNAKA SPONZORSTVA A. B. C. D. E. F. G. VRSTA SPONZORSTVA ORGANIZATOR ZAGOTAVLJA: Generalni pokrovitelj Glavni sponzor Sponzor Kompenzacij-ski sponzor Donator Generalni medijski pokrovitelj Medijski sponzor Pogodbena vrednost za sponzorstvo v EUR: 3.000 1.500 500 po dogovoru po dogovoru po dogovoru po dogovoru . pojavljanje imena oz. logotipa sponzorja v promocijskih materialih konference (velikost logotipa sorazmerna vloženim sredstvom) . . . . . . . . oglas sponzorja z logotipom in linkom, objavljen v elektronskem zborniku konfe-rence (1/2 A4 stran generalni pokrovitelj, 1/4 A4 strani glavni sponzor, sponzorji objava logotipa, donatorji objava naziva) . . . . . . . . logotip sponzorja na spletnih straneh kon-ference in povezava na spletne strani spon-zorja . . . . . . . . postavitev oglasnega panoja sponzorja (samostojno) na mestu dogajanja . . . . . . objava napisa sponzorja na vabilu udele-žencem (el. verzija, posredovana na razlic-ne naslove) . . . . . . organizacija posebnih aktivnosti generalne-ga sponzorja ob sprejemu udeležencev konference, posebna predstavitev general-nega sponzorja na konferenci . . . postavitev panoja sponzorja ob sprejemu za udeležence . . . . . objava napisa sponzorja na roll-up-u konfe-rence ob govorniškem odru . . . . . . . . predstavitev podjetja kot sponzorja na novinarski konferenci . . . ustna zahvala sponzorju ob zacetku in zak-ljucku konference . . . . . . projiciranje logotipa sponzorja med odmori na platno . . . . . promocijsko gradivo sponzorja, razdeljeno udeležencem konference . . . . . . . razstavni prostor za predstavitev sponzorja na konferenci . . . . . dogovorjeno število udeležb predstavni-kov podjetja na konferenci . . . . . . . . dodatne možnosti promocije (po dogovo-ru) . . . . . . . Hvala izdajateljem knjige za vabilo, da jo malce komentiram. Bom – s premislekom o Sloveniji. V tej knjigi o ne-tehnoloških in tehnoloških ino-vacijah v sodobnem Izraelu sem dobil potrditev k svoji stari tezi, da smo Slovenci bili zgodba o domišljavosti, ko smo veljali (samo v oceh svojih politikov in zato novinarjev?) za zgodbo o uspe-hu. Zakaj? V primerjavi z Izraelci, o katerih govori ta knjiga, smo bili, kar oni so (citirano): Smo še vedno dosti premalo podjetni, konstruk-tivno prepirljivi in nespoštljivi do oblastnikov in drugih avtoritet, strpni do neuspeha, pripravlje-ni na timsko delo, tveganje, interdisciplinarno ustvarjalno sodelovanje, sposobni in voljni zau-pati v svoje poslanstvo, samozavestni (brez pre-hoda k domišljavosti namesto domiselnosti) ipd. Strah pred izgubo znanega je za prevec Slo-vencev – razlicno od Izraelcev, kot pove ta knji-ga – pogosto mocnejši od upanja v zmago. Lahko bi posegel v svoja štiri desetletja ukvarja-nja z ustvarjalnostjo in inovativnostjo, a žal ni treba iti nazaj. Kot Inštitut IRDO - Inštitut za raz-voj družbene odgovornosti smo v letih 2013 in 2014 izvedli usposabljanje mladih nezaposlenih diplomirancev raznih strok (z obmocja Maribora in Ptuja) za zaposljivost. V obeh skupinah se je pokazalo, da v casu 16 let vzgoje in izobraževan-ja (ce vrtca niti ne štejem) niso dobili znanja in Foto: Mediaspeed. vrednot, o katerih govori prej povzeti (iz knjige citiran) spisek osebnih lastnosti, ki so v Izraelu prerasle iz vrednot v kulturo, etiko in norme, ki so potegnile za seboj dovolj velik del ljudi, da je Izra-el najbolj inovativen narod na svetu. Od skoraj dvesto mladih, ki so bili na uvodnih sestankih za program 'Model M', jih niti dva odstotka ni dvigni-lo roke, ko sem vprašal, koliko so se naucili o med-strokovnem ustvarjalnem sodelovanju, povezo-vanju razlicnih znanj, doseganju primerne celovi-tosti s teorijo sistemov, podjetnosti in podjetniš- tvu. Tudi slovenski študenti so žrtve pretirane specializacije študija, ki jih usposablja za vlogo orodja za lastnike in vodje, ce niso ravno med tistimi zelo redkimi, ki so po naravnih lastnostih podjetni; strokovnost, nadarjenost in ustvarjal-nost niso dovolj, tudi vztrajnost ne, cetudi so nujne. O manj dolgo izobraževanih Slovencih najbrž ne smem sklepati lepše. O tistih iz drugih koncev Slovenije tudi nimam poguma sklepati zelo drugace, cetudi razlike zagotovo so; zelo bistvenih nisem doživel. Toda podjetni od pov-sod odhajajo tja, kjer se pocutijo sprejeti, tudi iz Slovenije, kot so odhajali vsaj od 1870 dalje. In iz enakih razlogov. Letnica okoli 1870 je za slovensko zgodovino dosti bolj bistvena kot marsikatera kasnejša. Tedaj se je pokazalo, da so v državljanski vojni v ZDA zmagale vrednote podjetnosti, inovativnosti in podjetništva nad rutino ustaljenih navad (žal imenovanih logika). Zgodila se je zato bistvena ne-tehnološka inovacija (o kateri ta knjiga prav-zaprav govori na primerih tehnoloških inovacij): prevladale so v ZDA vrednote podjetnosti, inova-tivnosti in podjetništva. Zaradi nje so nastale možnosti za zaposlovanje v obdobju, ko je bila na slovenskih tleh kot delu Avstro-Ogrske monarhije najvecja gospodarska kriza (imenovana dunajska financna kriza 1873). Pod-jetni ljudje so zbrali pogum in šli s trebuhom za kruhom v ZDA, bolj zapeckarski so ostali pri stari rutini; njihove vrednote, kultura, etika in norme so nasprotovali inovacijam in prevladale. V štirih desetletjih do prve svetovne vojne je slovensko ozemlje izgubilo dvajset odstotkov vsega prebi-valstva, poroca Enciklopedija. Drugi viri povedo, da sta Anglija in Nemcija izgubili tedaj tri do tri in pol odstotke. Razlika ima silne posledice. Okoli šest odstotkov ljudi morajo biti podjetni (t.j. spo-sobni in voljni pametno tvegati) in podjetniki (t.j. uporabniki podjetnosti v praksi), da je družba lahko podjetna. Anglija in Nemcija sta si zato lahko opomogli (kolikor toliko), Slovenija je izvo-zila trikrat prevec ljudi (premalo podjetni so se vrnili, nam povesta knjiga in film Cvetje v jeseni – za berace, torej skrajne rutinerje, vdane v uso-do z etiko odvisnosti 'sam ne zmorem, moram se pustiti izkorišcati'). Ogromne žrtve prve svetov-ne vojne so tudi kosile bolj podjetne kot zapec-karske, skrite pred fronto. V casu Kraljevine Jugoslavije so leta 1928 spozna-li, da je podjetnosti in podjetništva po vsej državi premalo za gospodarski razvoj iz agrarne v indus-trijsko družbo; zato so z zakonom dovolili uvoz rabljenih strojev, kar je pomenilo uvoz podjetni-kov. Ti so bili v vaški, rutine polni družbi, tujci po jeziku in po vrednotah, kulturi, etiki in normah, ki so jih vsiljevali. Niso zmogli postati priljubljeni in cenjeni kot podjetniki (mariborski Hutter je postal to kot dobrodelen clovek, na primer), obdobje do 2. svetovne vojne je bilo prekratko. Hkrati je bilo dovolj dolgo, da je podjetništvo postalo bolj ne-spoštovana kot spoštovana dejav-nost (in je še danes, kot so pokazale jeseni 2014 objavljene analize, žal). Foto: George Hodan Druga svetovna vojna je med borce za svobodo pripeljala podjetne bolj kot zapeckarje; prvi so padli, zapeckarji so preživeli. Oblast je po vojni morala upoštevati, da nima podjetnikov in je cen-tralizirala upravljanje gospodarstva (za predolgo) in to, da so stoletja globoko vgradila vrednote, kulturo, etiko in norme svobode, enakosti in bratstva (ki jih je v svoje slogane vgradila tudi francoska revolucija, a je v poslovne monopole usmerjeni neoliberalizem to crtal iz sodobne pra-kse). Inovativni so bili izjeme, podporo države so imeli, dokler je bil jugoslovanski minister za gos-podarstvo Boris Kidric, ki je umrl l. 1953, pozneje zelo malo (na fakulteti in v magistrskem študiju gospodarskega razvoja nisem slišal besede inova-cija; Jože Jan, oce in sin Pretnar in še nekateri smo bili boj z mlini na veter za podporo za inova-cije tedaj in v samostojni Sloveniji; 'pismo o nameri Slovenija – inovativna družba' je ostalo mrtva crka na papirju pri vseh slovenskih vladah doslej). Ko je v 1960. letih zacelo zmanjkovati delovnih mest, da bi se dal do konca izvesti ameriški uspešen poskus industrializacije s praznjenjem vasi (katerega je posnemala tudi Sovjetska zve-za), hkrati pa je bilo premalo rok v Nemciji in drugod, je Jugoslavija odprla svoje meje. Jadran-ska obala je postala vse bolj turisticno gospodar-stvo, v tujino so odhajali zopet podjetni, doma so ostali zapeckarski. Rutina je dobila nadaljnjo podporo; razlike od izraelske prakse, opisane v tej knjigi, so rasle dalje. Foto: Zaldy Icaonapo Samostojna Slovenija je pomešala podjetnost, podjetništvo in lastništvo podjetij. Žal. Lastniki niso nujno ustvarjalni podjetniki z dovolj dolgo-rocnimi (in družbeno odgovornimi) kriteriji pos-lovanja, kakršne uporabljajo vodje 'vizionarskih podjetij', ki so prešla iz dobrih v odlicna in so pri svetovnem vrhu uspešnosti stoletje dolgo (o njih so knjige Collinsa in Porrasa izšle v številnih jezi-kih pred desetletjem in vec, v slovenšcini ne). Analiza Slovenije po metodah Floride, objavlje-nih v knjigi o vzponu ustvarjalnega razreda tudi v slovenšcini pred desetletjem, je ostala v predalih ministrstva, ki jo je narocilo, namesto da bi pos-tala podlaga za regionalni razvoj, ki bi Slovenijo bližal modelu '3T': toleranca privablja talente in zato je smiselno investirati v tehnologijo. Tudi knjiga Creecha o sodelovalnem vodenju ni doži-vela prevoda v slovenšcino. Rutino in ukazovanje bi ogrozila. Tako je tudi Slovenija padla v global-no 'krizo izobilja', ki danes unicuje tudi ZDA (nedavno smo videli posnetke Detroita; tudi ta knjiga to omenja). Udobno življenje unicuje ambicijo garati, je pred 24 leti opozoril Porter. Mariborski Vecer 20. novembra 2014 poroca, kako malo mladih Nemcev še želi med podjetnike namesto v varno javno službo, hkrati pa mladi iz Španije in drugih obmocij v krizi spravljajo skupaj pogum tvegati s podjetništvom, ker pac varnih služb vec ni. Izraela se je ta kriza ocitno dotaknila dosti manj, ne živijo toliko udobno, pravi ta knji-ga. Kaj storiti? Menda odrasli ljudje, kot citirajo psi-hologe avtorji o ustvarjalnosti, spremenijo svoje vrednote v treh letih (antropologi govorijo o sto-letjih, moji podatki o treh generacijah ali okoli 70 letih, ko gre za prehod iz agrarno rutinske družbe v sodobno). Ta knjiga kaže, da so vse tri variante možne in je od okolišcin in pogojev življenja odvi-sno, katera se v praksi uveljavi; vec težav daje vec hitrosti, a vec udobja bolj ovira prenovo. Uspeh spravlja v udobje in uspava; obstaja študija, da so Japonci zaradi njega zašli v težave v obdobju pred letom 2000 ('Recovering from success'). Nedavno objavljene slike, kako so ponovno zgradili Hiroši-mo in kako globoka je kriza Detroita, kaže odvis-nost ambicij od težav. Težave opogumljajo podje-tne, da tvegajo, in unicujejo zapeckarje, ki cakajo namesto tvegajo. Izraelci so nenehno v težavah in podjetni, nepodjetni se ne selijo iz domacih krajev (niti v Izrael). Kitajci zdaj usposabljajo za uporabo metod Edwarda de Bona, ki s svojo enostavnostjo izjem-no krepijo ustvarjalnost, ucitelje v vec sto tisoc šolah; enak program v Sloveniji ni dobil uradne podpore. Težave izvirajo iz enakih virov kot pri vsakem poskusu inovacije: vplivni morajo spre-meniti svoje vrednote, da se bodo spremenile kultura, etika in norme, ki prevladujejo, zato pa priznati, da niso vec tako sodobne, kot so (morda ali najbrž) bile nekoc. A težave spodbujajo namesto uspavajo vsaj del ljudi tudi v Sloveniji. Tako kažejo tudi dragocena spoznanja, objavljena v Dnevnikovi knjigi o slo-venskih gazelah 2014 (Jana Petkovšek Štakul je prispevala najvec zgodb): raste število podjetnih ljudi in podjetnikov, ki niso le lastniki podjetij, ampak z družbeno odgovornostjo skrbijo za nji-hovo rast in uspešnost ter zaposlovanje namesto za odpušcanje; pojavljajo se po vsej Sloveniji (nekatere gazele so dobile tudi HORUS, nagrado za dovolj celovito uveljavljanje družbene odgo-vornosti v svojem poslovanju). Podobno kažejo tudi izkušnje, zbrane na posvetovanjih PODIM (kmalu jih bo 35), ki jih pripravljajo Hribernikovi in moji nasledniki Rebernik, Rus in kolegi, in v trudu Darje Piciga in kolegov za 'integralno zele-no Slovenijo', v trudu skupine 'Sinteza', skupine okrog Gojka Stanica, v praksi moje hcerke Nastje pri uveljavljanju metod de Bona in Dimisa Mic-haelidesa, ki krepijo ustvarjalnost (t.j. sposob-nost in voljo ustvarjati nove ideje) in inovativ-nost (t.j. sposobnost in voljo ustvarjati novo korist uporabnikov novih idej), in podobnih. Nekaj zametkov 'izraelskega' odnosa do ustvar-jalnosti, inovativnosti in podjetnosti je torej najti v Sloveniji, cetudi še ne dovolj, predvsem pa s premalo inovativnega odmeva v vladnih krogih in med obcani, razvajenimi po stoletjih pravice do pasivnosti in neodgovornosti zaradi življenja na ukaz oblastnikov in lastnikov ter v izjemni solidarnosti sosedov na vasi. Pred leti ustvarjeni model 'tri marele' v skupini okrog Uroša Stanica je tudi odplavila premajhna podpora v vladnih krogih in med obcani zapeckarskega tipa names-to izraelskega. Itd. Žal. Poleg vsega tega Slovenci nismo stoletja dolgo vse do 20. stoletja bili voja-ki na lastnih domovih, da bi nas preganjanje uci-lo lastnosti, ki spadajo med bistvene izraelske vire inovativnosti na svetovnem vrhu. Reforma-cijo kot poskus inoviranja ne-tehnološkega tipa je, kot vemo, zatrla rimo-katoliška protireforma-cija, da je ohranila rutino svoje oblasti nad ne-inovativnimi in ne-podjetnimi ljudmi. Skratka, pomanjkanje podjetnosti, ki povezuje inovativnost z dobrim življenjem, ko postane podjetništvo in dobi podporo v spremembi vred-not nekaterih v kulturo, etiko in norme vecine, je med osrednjimi slovenskimi problemi danes. Tajkuni niso družbeno odgovorni podjetniki, ampak – podobno kot najbolj globalno vplivni financniki, o katerih beremo v javnem tisku tudi jeseni 2014 – rakavo tkivo podjetništva: svojega bogastva ne potrebujejo in ga zato odlagajo v davcnih oazah, prihrankov iz neplacanih davkov ne potrebujejo, obresti za denar v davcnih oazah tudi ne, saj ga sicer ne bi imeli tam, ampak bi ga uporabljali kot podjetniki. Korist od njih imajo samo banke, a zopet take, ki je ne potrebujejo (tudi brez plac v sto tisocih in milijonih se da živeti lepo; skromni ljudje so najbolj bogati, ved-no imajo dovolj in živijo brez strahu pred tatovi, davkarji, sodnijami ipd.). Privošcim jim, da so bogati, posledic za njihovo duševno, telesno in družbeno zdravje pa ne; bogastvo, ki izvira iz ino-vacij, me ne moti, še zlasti ne, ce se da dokazati, da je nastalo na družbeno odgovoren nacin. – O slednjih piše ta knjiga. Foto: Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica osrednjeslovenske regije Ta knjiga spada med tistih nekaj, ki kažejo pot iz krize izobilja, enostranskosti, pomanjkanja druž-bene odgovornosti z etiko soodvisnosti in kar se da celovitim pristopom. Hvala avtorjem ideje in izvajalcem akcije okrog Marte Turk, da knjiga izi-de v slovenšcini. Upam, da bo dosegla veliko odmevnost. Zasl. profesor dr. dr. Matjaž Mulej (teorija sistemov in inovacij) Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mari-boru in Inštitut IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Maribor, (22. 11. 2014) PREDNAROCILO KNJIGE DO vkljucno 8. februarja bo knjiga po prednaroc-niški ceni 21 EUR, kasneje pa bo cena 30 EUR. Knjigo lahko narocite na spletni strani. Založnik knjige je GZS Zbornica osrednjeslovenske regije. Zasl. prof. ddr. MATJAŽ MULEJ Knjiga 'Narod start-upov': Slovenci jim sledimo prepocasi Februarja bo v slovenšcini izšla knjižna uspešnica o izraelskem gospodarskem cudežu Narod start-upov (Start – Up Nation), avtorjev Dana Senora in Saula Singerja. Posebej za to priložnost je iz Izrae-la prišla v Slovenijo mednarodno priznana strokovnjakinja za komercializacijo inovacij, tehnologij in tvegani kapital gospa Nava Swersky, ki je ob predstavitvi knjige imela krajše predavanje. Njena pri-sotnost je še posebej zanimiva v luci dejstva, da je ženska, ki se že leta uspešno posveca tehnologiji, nanotehnologiji, inovativnosti in mednarodnemu povezovanju. Prevod knjige je v Sloveniji bil pred-stavljen na dveh dogodkih, in sicer v Ljubljani 26. in v Mariboru 27. januarja 2015. Recenzijo knjige je napisal zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej. Anja, povejte nam, kdo ste? Tako me vidijo tisti, ki so mi blizu: »Si dekle ognja. Deluješ iz srca, drugace ne znaš.« »Navzven krhka, navznoter mocna. Tebi strasti ne manjka, zato si navdih.« »Iskriv pogled, ener-gija v tebi, ki žari. Z neverjetno lahkotnostjo širiš to navdušenje med ljudi. In tudi ko ti zmanjka, zmanjka zase, … se ne ustaviš, greš naprej, pokoncno in pogumno. Navdihuješ me z vsem, kar si. Tako preprosta, tako cutna. Iskrena. Pri-jetna. Dovoliš si biti ti. V vsakem trenutku. Poveš tako, kot cutiš. Zato si edinstvena.« »Izbiraš pot v življenju, ki usklajuje moc in než-nost.« »Najbolj kreativna si, ko imaš svobodo za delovanje. Pricakovanja drugih te omejujejo, da se celovito izraziš.« Zase lahko povem, kaj rada pocnem, to me defi-nira. Rada povezujem dobre zgodbe, iskrene ljudi, raziskujem, potujem, plešem, kreiram ide-je v slike, da so slišane ali vidne. Poskušam se slišati ter zbirati prave odgovore v sebi. Rada imam trenutek zase, ko se prepustim operi ali baletu, da se napolnim s koncentratom strasti. Prekipevate od pozitivne energi-je. Ste takšni vecino casa? Kaj botruje vaši dobri volji? Poskušam razumeti ljudi. Zavedam se, da ima-mo vsak svojo zgodbo v življenju, ki jo doživlja-mo na svoj nacin. Vecino casa sem res pozitiv-na, kot vsi, imam pa tudi slabše dni. Navdihuje-jo me stvari, ki jih pocnem v življenju. Zavedam se, koliko mi pomenita družina in delo in temu namenjam veliko pozornosti. Foto: Tina Robba Dobro voljo mi daje svoboda oblikovanja prostora in casa, da diham, živim in delujem. Vsak trenutek poskušam ostati v svojem jedru, kjer hranim moc in energijo za slabše trenutke. Zgodnja jutra so namenjena, da si pogledam v oci in si povem, kako edinstvena sem, medtem ko se moje celice in energetske poti hranijo z informacijo, ki sem jo manifestirala v In-Sight Glass, vecer prej. Kje vse ste iskali odgovore na vaša vprašanja o sebi in o svetu oziroma o življenju? Obiskala sem veliko tecajev, delavnic, prebirala razlicno literaturo. Darilo, ki sem ga sprejela je zavedanje, da so vsi odgovori skriti v meni, samo poslušati sem se zacela in verjeti, da je dolocena stvar v tem trenutku zame najboljša. Spoznala sem, da odlocitev lahko vedno spremenim, ce ocenim, da to potrebujem. Potem opazuješ dogodke, ljudi, se zaveš, da si njihova projekcija in se kot reka premikaš skozi življenje. Vaša poslovna ideja, v katero ste vložili precej svojega casa in energije je In-Sight Glass? Za kaj gre? In-Sight Glass ali slovensko kozarec Uvid – je veliko vec kot kozarec. Je pripomocek, da prepo-znamo, kje v telesu se skrivajo mladostne, zdra-ve celice. Je pripomocek, da ugotovimo, kdo smo in katera je tista pot v življenju, ki nam pos-tavlja najmanj težkih preizkušenj. Do ideje sem prišla s pomocjo preucevanja in raziskovanja kri-stalnih rešetk, zvoka šamanskega bobna, moci portreta oziroma oci, postavitve planetov na tre-nutek rojstva. Kozarec nastaja tako, da se por-tret osebe, ki bo lastnik kozarca, ob zvoku šamanskega bobna lasersko vgravira v kristalno mrežo ter doda simbol lahkotnosti bivanja, ki simbolizira krog življenja – prejeti in dati. Socas-no, glede na podatke, ki jih lastnik kozarca poš-lje, se pripravi vaše poslanstvo in izracuna barva, ki vas najbolj optimalno podpira. Ko je portret vgraviran, ga simbolno ocistimo vseh zunanjih vplivov in pripravimo za zapis. Energetski tera-pevt vstopi preko portreta v vaše energetsko polje in v portret zapiše štiri kljucne zapise: ose-bno zadovoljstvo, uspeh (poslovni, osebni) ter mocan imunski sistem. Kakšne pozitivne ucinke lahko pricakuje lastnik kozarca? Razlicni ljudje razlicno dojemajo njegove ucinke. Na nekatere deluje tako, da jim umiri misli, delu-je pozitivno na njihovo psihofizicno zdravje, jih spomni na radostne trenutke v življenju, srecanje s samim seboj, ali jim da moc za spopadanje z dnevnimi izzivi, ki jih cakajo. Uporabnica Nina je svoje dojemanje predstavila takole: »Saj vemo - lepe misli prinesejo v naše življenje lepe reci. Kot oblikovalka cenim kristalno steklo kot simbol popolnosti in ravnovesja, saj gre za izjemno obcutljiv material, ki pa obenem veliko prenese. Poleg tega nikoli ne neha sijati, vedno prinaša iskrice v prostor. In tako mi vsako jutro ob pitju vode In-Sight Glass služi kot vsakodnevni opom-nik na to, kako popolna in mocna sem v svojem bistvu, kako lahko tudi v današnjem dnevu zasi-jem.« Kako pridemo do In-Sight kozar-ca? In-Sight Glass je namenjem vsakemu posamezni-ku, ki želi v vrvežu življenja zjutraj prebuditi svoje mladostne, zdrave celice, se nasmehniti prihaja-jocem dnevu, zavrtinciti svoje energetske centre in po požirkih uživati v svojem svilenemu eliksir-ju mladosti. Je namenjen vsem, ki želijo red in ravnovesje v življenju. Ko posameznik zacuti, da si želi imeti In-Sight Glass, pošlje svojo fotografi-jo, kjer se z lahkoto poistoveti s trenutkom; si je všecen in ga fotografija spominja na nekaj lepe-ga, lahkotnega. Lahko je fotografija mladih let, let brezskrbnosti. Zraven se pripiše datum, kraj in uro rojstva. Z narocilom dovoljujete vstop v svoje energetsko polje v casu izdelave In-Sight Glassa. O In-Sight kozarcu in delavnicah na temo osebne rasti na spletni strani In-Sight Glass in Facebook strani. ANJA VOGRIC Povezovalka in ustvarjalka zgodb, ki sanja z ognjem v srcu Anja Vogric, magistra vseživljenjskega izobraževanja, se že vrsto let ukvarja s povezovanjem zgodb, raziskovanjem, kdo je in zavedanjem, da je pot po kateri hodi, prava in vredna, da je na njej odpr-tega srca. V pogovoru nam je razkrila, kdo je in kakšen je njen pogled na svet. Pripravila: Darija Lorbek, foto: Tina Robba; osebni arhiv Anja Vogric Kako to, da si se odlocila preucevati vpliv spletnih socialnih omrežij na partnerske odnose? Na splošno me zelo privlaci raziskovanje partner-skih odnosov in razumevanje dinamike, ki se odvija med dvema osebama. Glede na to, da živi-mo v casu razcveta razlicnih spletnih omrežij, poplavi možnosti in tveganj, ki so jih socialna spletna omrežja prinesla s seboj, sem želela ti dve sferi; partnerski odnosi in socialna spletna omrežja, pobliže raziskati. Katera spletna socialna omrežja so najbolj priljubljena? Eno najbolj priljubljenih socialnih spletnih omre-žij, katero je osvojilo milijone uporabnikov po celem svetu, je vsekakor FACEBOOK, sledijo mu Twitter, Badoo, LinkedIn, itd. Raziskave ugotav-ljajo, da ljudi privlaci takšna oblika komunikacije predvsem zaradi povezovanja ali z že znanimi osebami (prijatelji, družinski clani) ali pa za pove-zovanje z neznanimi osebami in vzpostavljanje novih stikov. Gre za širjenje lastnega socialnega kapitala. Ljudje uporabljajo ta omrežja za izraža-nje. Na primer, sramežljiva oseba bo imela vec poguma izraziti custva in lastno mnenje, ki ga v neposredni komunikaciji morda ne bi. Socialna omrežja so tudi dober vir informacij, preko njih lahko spremljamo aktualne dogodke. Mnogi upo-rabljajo spletna omrežja za krepitev družbenega statusa in lastne kariere. Vsekakor pa ni zane-marljivo, da ljudje uporabljajo socialna spletna omrežja tudi zaradi želje po sprostitvi, umiku iz Ines Vugrinec, Foto: osebni arhiv realnosti, ljudi žene potreba po sprejetosti s strani drugih, mnogi z uporabo teh omrežij zadovoljujejo doloceno potrebo po ne-osamljenosti. Zanimivo je, da ljudje zelo intenzi-vno uporabljajo socialna spletna omrežja, kljub temu, da raziskave nakazujejo, da se kar tretjina ljudi po obisku Facebooka pocuti slabše, kot pred obiskom. Najhujši razlog za ljubosumje in posledicno slabše pocutje naj bi imele fotografi-je s pocitnic, statusi o dobrih službah in statusi o družabnem življenju. Ljudje so že prej spoznavali potencial-ne partnerje preko medijev (npr. ženi-tnioglasivcasopisu).Kakšnajerazli-ka med tradicionalnimi mediji in inter-netom, ko gre za spoznavanje ljudi? Tradicionalni mediji so ljudi nagovarjali, da so najprej srecali svoje potencialne partnerje in jih nato bolje spoznali. Internet pa ljudi navaja k temu, da najprej bolje spoznajo svoje potencial-ne partnerje in jih šele nato srecajo. To pomeni, da je danes spoznavanje postalo veliko bolj sele-ktivno in premišljeno. Uporabniki socialnih splet-nih omrežji lahko dolocajo stopnjo, vsebino, obli-ko in casovnost komunikacije z drugo osebo. To daje ljudem obcutek nadzora. Tradicionalni mediji so veliko bolj spodbujali, da sta se dve osebi srecali (»face to face«) in tako priceli spoz-navanje. Danes pa je mnogim uporabnikom soci-alnih spletnih omrežij všec prav nasprotno – komunicirajo posredno, kar pomeni, da je vmes-ni clen komunikacije racunalnik in ne oseba v živo. To je privlacno predvsem zato, ker lahko oseba eksperimentira z lastno identiteto, lažje nadzira lastno vedenje in ima izbiro v kakšni luci se bo prikazala. Foto: Geralt Licence Najverjetneje je pri spoznavanju preko interneta težava predvsem v verodos-tojnosti podatkov osebe, s katero se pogovarjamo. Seveda, to je ena od možnih pasti uporabe splet-nih omrežij in potrebno se jo je zavedati in poz-nati nevarnosti, kadar se podamo v komunikacijo in spoznavanje z osebo, katere ne vidimo. Pojavil se je fenomen „Fakesters-ev“, kateri na svojem profilu podajajo lažne osebne podatke, ker želijo biti kar niso, ali pa prikriti, kar so v resnici. To je lahko zelo nevarno, predvsem za ranljive skupine uporabnikov kot so mladostniki, ki lahko posta-nejo žrtve takšnih ljudi. Potrebno bi bilo vložiti vec casa in truda v osvešcanje, informiranje in preventivno delovanje v tej smeri. Z razvojem spletnih socialnih omrežij se je pojavil pojem internetnega raz-merja. Za kaj gre? Internetno razmerje je definirano kot romantic-no in/ali seksualno razmerje, ki se zacne z inter-netnim kontaktom in se ohranja vecinoma po elektronskih komunikacijah, kot so elektronska pošta, klepetalnice ali internetne igre. Virtualne skupnosti omogocajo neznancem, da se srecuje-jo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, 365 dni v letu in ustvarjajo prostor, kjer se razmerje razvi-ja. Za razliko od vsakdanjih razmerij in afer, ki se zgodijo zunaj doma, se internetne zgodijo doma, pogosto celo takrat, ko je partner v sosednjem prostoru. Znaki, da ima partner internetno raz-merje se lahko odražajo v spremembi spolnih navad, pretirani želji partnerja po zasebnosti, opušcanje drugih aktivnosti in dejavnosti, part-ner pricne lagati, zanika uporabo interneta, pos-tane bolj konflikten in na splošno bolj hladen in odmaknjen. Raziskave, povezane s pojavom internetnega razmerja, kažejo, da je vec kot polovica ljudi, ki prakticira internetni seks, poro-cenih ali v resni zvezi. Po mnenju psihologa Mar-cusa Squirrella je glavni problem tovrstnega pocetja, da se s pogostim internetnim seksom stopnja vzburjenja do partnerja zmanjša, zame-njajo pa jo internetni prizori. Psiholog še pou-darja pomembno dejstvo, da je internetno vara-nje enko unicujoce in bolece za nasprotnega partnerja, kot pravo varanje! Kako pa socialna omrežja vplivajo na že obstojece partnerske odnose? Vse je odvisno od partnerskega odnosa samega. Kljucno je vprašanje obvladovanja: kdo obvladu-je koga? Ali oseba (partner) uporablja in obvla-duje internet ali pa ima internet nadzor nad ose-bo? Kadar oseba ni zasvojena z uporabo social-nih spletnih omrežij in se zna obvladovati v upo-rabi le-teh, potem ima takšna oseba povsem normalen odnos do teh storitev. Uporablja jih v svojo korist in si zna racionalno razporediti pri-meren cas, koliko dnevno porabi za socialna spletna omrežja. Takšna oseba ne bo zanemarja-la drugih aktivnosti, kot so preživljanje casa s svojim partnerjem, lastnimi hobiji, drugimi dru-žinskimi aktivnostmi in opravili. Oseba se ne bo umikala v uporabo racunalnika zato, da se uma-kne, odklopi in povsem izolira od realnega sveta in bo znala normalno »preklopiti«. Kadar pa oseba težko obvladuje lastno aktivnost za racu-nalnikom in se nima pod nadzorom, se to zelo hitro tudi pokaže in odraža v samem partner-skem odnosu. Oseba se bo izolirala, odtujila, zmanjšala ali povsem prekinila komunikacijo s partnerjem, se custveno odmaknila, postala ne-aktivna v družinskih in partnerskih aktivnostih, pricela bo prikrivati za kakšen namen uporablja socialna spletna omrežja, itd. Partner navadno postane razdražljiv, konflikten, tudi depresiven in apaticen. Nekatere raziskave omenjajo, da so partnerske zveze, v katerih partnerja aktivno uporabljata socialna omrežja, bolj nagnjene k ljubosumju, negotovosti in preverjanju partnerje-vih profilov. Omenila si zasvojenost s Facebook-om. Kakšni so najbolj drasticni negati-vniucinkitezasvojenosti? Popolna ne-funkcionalnost osebe in izguba stika z »realnostjo« je ena najtežjih posledic takšnih zasvojenosti, saj oseba izgubi ne le stik s seboj ampak izgubi tudi stik in odnose z ljudmi, ki so zanj ali zanjo najpomembnejši: družina, prijatelji, službene vezi. Zato je kljucno, da se zasvojenost prepozna še v »zgodnjih fazah« in da se oseba pricne »boriti« proti njej. Foto: Petr Kratochvil Kdaj vemo, ali obvladujemo lastno aktivnost na internetu? Kako sploh vemo, da imamo težave na tem podro-cju, da smo celo zasvojeni? Kdor si zna razporediti cas preživljanja na inter-netu in ga ne »odnese« v nekontrolirano vedenje (oseba ima obcutek za cas in kontrolo nad upora-bo), kdor se zaveda, da facebook prijateljstva ne morejo in ne nadomešcajo pravim, pravih prija-teljstev, kdor ima lastne hobije in jih ne zanemar- ja zaradi preživljanja casa za racunalnikom, itd., takšna oseba ne potrebuje preveritve lastne aktivnosti uporabe interneta. Najboljši pokaza-telji lastne obvladljivosti interneta so naša cus-tva. Vprašajte se, vas zelo vznemiri misel na to, da ne morete uporabiti socialno spletno omre-žje ta trenutek ali tisti dan? Foto: Geralt Licence Na kaj bi ob koncu intervjuja opozori-la naše bralce, ki imajo partnerja in sta oba aktivna na Facebook strani? Komunikacija, komunikacija in še enkrat komu-nikacija. Partnerja naj vzameta Facebook kot zabavno orodje, nekaj kar oba uporabljata odpr-to in v njem ne vidita grožnje ali nevarnosti za njuno zvezo. Lahko si tudi med seboj podelita gesli in s tem omogocita prost vpogled v njuna profila. Takšna dejanja vaju bodo povezovala, utrjevala in gradila medsebojno zaupanje! Bodi-ta uporabnika Facebook-a, vendar prvenstveno bodita najvecja »uporabnika« vajinega skupnega preživljanja casa. Ce vas podrocje, kako spletna socialna omrežja vplivajo na partnerske odnose zanimajo, svetu-jemo, da si ogledate spodnji prispevek, ki ga je objavila Klinika v Clevelandu (Cleveland Clinic). V prispevku dr. Scott Bea govori o novi obliki stre-sa, ki ga prinašajo spletna socialna omrežja v partnerske odnose. INES VUGRINEC Vpliv spletnih socialnih omrežij na partnerski odnos Ines Vugrinec, udeleženka pilotnega programa Model M 2013, je diplomirala na Teološki fakulteti in kasneje na isti fakulteti magistrirala na podrocju zakonskih in družinskih študij. V svoji diplomski in magistrski nalogi je pisala o custvenem doživljanju žensk ob umetni prekinitvi nosecnosti, ker pa jo razumevanje in raziskovanje dinamike partnerskih odnosov zanima še naprej, trenutno preucuje vpliv socialnih omrežij na partnerske odnose. V intervjuju nam je razkrila vpliv najbolj priljubljenega spletnega socialnega omrežja Facebook na odnos med partnerjema. Namrec, cas v katerem živimo, še nikoli ni bil tako naklonjen nezvestobi med dvema osebama. Pripravila: Darija Lorbek, foto: osebni arhiv Ines Vugrinec V medijih beremo, da Slovenija za promocijo v tujini potrebuje 20 in vec milijonov €. Tega denarja država nima. Kako lahko pomagamo državi (nam!) mi, posamezniki, državljani? Tako, da v Sloveniji naredimo novo turisticno atrakcijo, ki bo sama privabljala turiste. Drugacno od vsega videnega, z izredno pozitivnim sporocilom in hkrati povezano s slovensko naravno in kulturno dedišcino – cebelo. S pomocjo znanih in manj znanih posameznikov, ki verjamejo, da je možno premikati meje mogo-cega tudi v Sloveniji, je Marijan Ogorevc, podjet-nik iz Brežic, ustvaril projekt »Your Name Fore-ver« (tvoje ime za vedno). Rdeca nit projekta je dobrodelnost in vzpodbujanje ljudi k darovanju in pomoci ljudem v stiski. Daruj in se za vedno zapiši v zgodovino! Daruj in tvoje ime bo za ved-no zapisano na monumentalni skulpturi, posve-ceni dobrodelnosti, ki bo postavljena v idilicni Sloveniji sredi Evrope. Glavni cilj tega projekta je, poleg zbiranja donacij, iz nic ustvariti novo turis-ticno atrakcijo, ki bo poleg tega, da bo edina tak-šne vrste na svetu, da bo edina na svetu, kjer bo sodelovalo toliko ljudi, nosila tudi globlji pomen in sporocilo: da lahko mali ljudje naredimo velike stvari, ce stopimo skupaj. Takšna turisticna atrakcija bo generirala zanima-nje v svetovni javnosti, kar pomeni brezplacno promocijo Slovenije in vecje število turistov, ki bodo prav zaradi tega obiskali Slovenijo. Predsta-vljajte si, da ste iz ZDA in se odlocate za potovan-je v Evropo: odlocate se med recimo Francijo in Slovenijo. Darovali ste 20 USD in vaše ime je zapisano na skulpturi o kateri se veliko govori. Ste prepricani, da se lahko uprete skušnjavi in ne obišcete skulpture, poišcete svoje ime, se slikate pred njim in to objavite na družabnih omre-žjih. Se vam ta ideja še vedno zdi neumna? Darujte vsaj 20 USD (cca 17 €) katerikoli dobro-delni organizaciji iz seznama na obrazcu za doni- Marijan Ogorevc, foto: osebni arhiv ranje. Ce boste darovali slovenski dobrodelni organizaciji, bo vaša donacija ostala v Sloveniji in pomagali boste slovenskim ljudem v stiski. Teh je veliko, prevec. Ce dobrodelne organizacije, kateri želite donirati, ni na seznamu, zahtevajte, da se vpišejo. Vpis je brezplacen in brez kakršne-koli obveznosti. Skoraj vsaka dobrodelna organi-zacija na tem svetu za svoje delovanje odvzame majhen del zbranih sredstev, katere uporabi za samo delovanje in za stroške nadaljnjega zbiran-ja sredstev. Pri Ammadu (to je podjetje, ki nudi obrazec za donacije in cel sistem za njim) od zbranega denarja okoli 92,3 odstotke prejme dobrodelna organizacija; okoli 2,7% so bancni stroški, 5% pa so stroški vodenja sistema (sicer so v drugih organizacijah ti 10 % ali še vec). Prav gotovo vsak, ki daruje, daruje iz srca. Naj-vecja nagrada je notranje zadovoljstvo in prav nihce ne pricakuje posebne zahvale za svojo pomoc. A pri tem projektu gre za nekaj vec: za sodelovanje pri projektu, ki lahko pomaga Slove- niji. Z imenom ali posvetilom, pozitivno mislijo, ipd. na skulpturi boste samo potrdili, da vam ni vseeno za Slovenijo. Ce ne vi, bodo vaši potomci prav gotovo obiskali skulpturo in se ob tem spo-mnili, da ste sodelovali pri tem projektu. Ne pozabite, vi ne financirate izgradnje skulpture, vaša donacija gre v celoti izbrani dobrodelni organizaciji! Kdo bo financiral izgradnjo skulpture? Najprej slovenska podjetja in podjetniki, ki bodo zagoto-vo prepoznali, da se jim enostavno splaca sode-lovati in sicer zaradi vecje prepoznavnosti, druž-bene odgovornosti in vecje prodaje, ki bo sledila. Ko bomo s projektom prodrli v tujino, bodo izgradnjo skulpture financirala tudi tuja podjetja. Zamislite si to: tuja podjetja nam bodo financira-la izgradnjo spomenika, ki nam bo prinašal nove turiste in s tem denar. Zanimivo, mar ne? Od vas je odvisno, koliko sredstev bomo zbrali za sloven-ske dobrodelne organizacije in kako velika bo posledicno »slovenska« skulptura. Ko bomo imeli nekaj konkretnega (del zgrajene skulpture posta-vljene na lokacijo) za pokazati, bomo vsi skupaj »napadli« tujino. Skoraj vsak od vas pozna neko-ga v tujini – ce bomo takrat ponovno združili moci, bomo v enem tednu na naslovnicah vseh glavnih svetovnih medijev. Na tak ali drugacen nacin bomo našli povezave do svetovno znanih imen, ki bodo podprla ta projekt. In v roku nekaj mesecev bo en od ciljev dosežen: zbrati 10 milijonov USD in postaviti najvecjo stekleno skul-pturo na svetu. Mediji vsepovsod po svetu so lacni novih zgodb. Ce je ta pozitivna in združuje, jo bodo z veseljem objavili Zaradi inovativnega pristopa in celotne zgodbe se projekt ne bo koncal po zakljuceni šestmesec-ni kampanji. Projekt bo postal del zgodovine, kar pomeni stalno prisotnost v svetovni javnosti tudi po zakljuceni kampanji. Prisotnost bo prinašala vecjo prepoznavnost Slovenije kot vse placane promocije slovenskega gospodarstva in turizma skupaj. Najlepši del tega projekta pa je, da lahko vsi pri-dobimo. Donatorji darujejo kot obicajno, pa še nekaj dobijo za to – zapis v zgodovino. Dobro-delne organizacije prejmejo nujno potrebna sredstva. Podjetniki financirajo izgradnjo skulp-ture v zameno za oglaševanje, ker se jim bo to izplacalo v obliki vecje prodaje. Mediji širijo zgo-dbo in ostanejo zapisani v spominu kot podpor-niki projekta – zanimive in pozitivne zgodbe pri-tegnejo, kar se pozna pri vecjem številu bralcev in/ali gledalcev. Slovenija je deležna brezplacne in izredno pozitivne promocije v svetu, kar pri-nese vecje število turistov, ti pa pomenijo svež in nujno potreben denar. Vsi skupaj tako rekoc iz nic ustvarimo nekaj trajnega in pomembnega za Slovenijo in tudi za celo cloveštvo. Cisto vsak med vami je lahko del te zgodbe. Tudi zaradi tega je moto tega projekta: »Skupaj lahko nare-dimo svet boljši! Ce še dvomite v izvedljivost tega projekta, pokli-cite g. Ogorevca na 064 11 99 10 Z veseljem vam bo odgovoril na kakršnokoli vprašanje. Preprican je, da je ta projekt izvedljiv, ce le stopimo skupaj in vsaj enkrat pozabimo na razprtije. Tako zelo je preprican, da se je »na stara leta« osebno izpos-tavil, ceprav mu ni niti najmanj do tega. In kaj ima od tega avtor projekta, Marijan Ogo-revc? Sam pravi tako: »V ta projekt sem vložil leto dni dela in moja lastna sredstva, a služiti bom zacel šele, ko bom imel najmanj milijon obi-skovalcev spletne strani in nic prej – in to preko oglaševanja z Google Adsense in preko nekaj affiliate-ov, ki so že na strani (leti, rent a car, hosting). Zaradi stiske sem ta projekt res zacel z mislijo na zaslužek, zdaj pa ugotavljam, da je tis-to notranje zadovoljstvo, ko narediš nekaj dob-rega, veliko bolj pomembno. Verjamem, da moraš najprej nekaj dati in nagrada bo že prišla, slej ko prej.« Tu je še njegov poziv prav vsakemu od vas: Dokažimo svetu, da zmoremo! Dokažimo svetu, da lahko Slovenci ne glede na razlike med nami (katere nekateri nenehno pod-pihujejo), stopimo skupaj in naredimo nekaj veli-kega. Tu dajem pobudo in orodje, s katerim lah-ko ponesemo naše sporocilo v svet: nic ni nemo-goce, ce cisto navadni ljudje stopijo skupaj in s sodelovanjem poskušajo spremeniti svet na bol-je. Kot sem že veckrat zapisal: daj in boš prejel! Ne moremo pricakovati, da bomo s to idejo osvojili svet, ce najprej sami ne bomo naredili niti kora-ka. Ne moremo pricakovati, da bodo turisti drli k nam, ce jim ne bomo dokazali, da smo za to prip-ravljeni nekaj storiti. Prav vsak med nami, ki mu ni vseeno za našo domovino! Nehajmo se sami omejevati z »ni mogo-ce«. Kako bomo vedeli, da ni mogoce, ce nismo poskusili?Trdno sem preprican, da je mogoce s tem projektom postaviti Sloveni-jo na zemljevid sveta in to v zelo pozitivni luci. Nihce, nikjer in nikoli še ni naredil kaj takega: spomenik dobrodelnosti, ki ga bodo zgradili ljud-je in ne kakšna inštitucija. Nisem Bono (iz skupi-ne U2), ne poznam vplivnežev ne doma ne v tuji-ni, ki bi pomagali pri preboju in širjenju te zgod-be. Sem navadni “Janez” in trdim, da lahko s pomocjo veliko navadnih “Janezov” naredimo odmevno zgodbo in uresnicimo vse cilje tega projekta. Mi, navadni ljudje lahko spremenimo svet, ce stopimo skupaj! »Ce necesa ni še nihce naredil, to še ne pomeni, da se tega ne da narediti.«– dokažimo svetu, da je možno premikati meje mogocega! »Ce delamo nekaj vedno na enak nacin, bo tudi rezultat vedno enak.“«– poskusimo z drugacno promocijo Slovenije. Zagotavljam vam, da se bo ta projekt zapisal v zgodovino. Posledica tega bo trajna brezplacna promocija Slovenije! Pristopite k projektu in pomagajte po najboljših moceh. Ne boste pomagali meni, pomagali bos-te našim otrokom, katerim zapušcamo bremena naših napak.« Projekt si oglejte na tej povezavi - Your Name Forever. MARIJAN OGOREVC Dobrodelnost v luci turizma Ali kako iz nic narediti novo svetovno turisticno atrakcijo, ki bo v Slovenijo pri-vabljala množice turistov! Uredila: Darija Lorbek, gradivo poslal Marijan Ogorevc. Foto: osebni arhiv Marijan Ogorevc Vlada sprejela Operativni program zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 Operativni program zmanjševanja emisij toplo-grednih plinov do leta 2020 je izvedbeni nacrt ukrepov za doseganje pravno obvezujocega cilja Slovenije za zmanjšanje emisij TGP do leta 2020 iz podnebno energetskega paketa po Odlocbi 2009/406/ES. Ukrepi doloceni v OP TGP predsta-vljajo kljucni del programa za spreminjanje Slo-venije v z viri gospodarno, zeleno in konkurencno nizkoogljicno gospodarstvo, investicijski ukrepi doloceni v OP TGP pa bodo povecali domace povpraševanje po zelenih rešitvah in predstavlja-jo veliko priložnost za gospodarstvo. Vec. Vir: Ministrstvo za infrastrukturo Coworking Maribor Coworking Maribor vabi zag-nane in inovativne posamez-nike k sooblikovanju skupno-sti podjetnikov, svetovalcev, študentov, investitorjev, obr-tnikov, svetovalcev, mentor-jev in drugih sodelavcev, namenjeno pospeševanju podjetništva v Mariboru in širši okolici. Skupnost je namenjena sooblikovanju in izmenjavi idej, razvoju lastnih storitev, organizaciji in oblikovan-ju dogodkov, sodelovanju v programih, iskanju partnerjev in somišljenikov, ustvarjanju novih produktov in storitev, predvsem pa vsem tistim, ki želite pustiti pecat v svojem in družbenem živ-ljenju. Clani sooblikujejo tudi program storitev: izobraževanj, usposabljanj, mentoriranj, ki se in se bodo izvajali v Coworking Maribor skupnosti. Uporaba prostorov, delovne mize in vseh stori-tev, ki jih ponuja Coworking maribor je brezplac-na! V skupnost Coworking Maribor se vkljucite z rezervacijo delovnega prostora ter souporabo drugih coworking prostorov (prostora za oddih in delavnice), ki jo lahko izvedete preko spletne strani, kjer najdete vec informacij o centru. Vir: Mariborska razvojna agencija. Projekt 310: Zbornik modrih praks energetske ucinkovitosti Podjetje Tiko Pro d.o.o. je v sodelovanju s številnimi pod-jetji objavilo zbornik Projekt 310: Razmisli,naredi, ucinko-vito - zbornik modrih praks energetske ucinkovitosti. Pro-jekt 310 je tako že drugo leto spodbujal energetsko ucinko-vitost slovenskih podjetij in na ogled postavil dobre prak-se ucinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije, povezovanja in inovativnih pristopov k energetski ucinkovitosti. Dostop do zbornika. Vir: Tiko Pro d.o.o. O inovativnosti slovenske predelovalne dejavnosti Fakulteta za management Koper Univerze na Primorskem je objavila elektronsko monografijo »O inovativnosti slovenske predelovalne in izbranih storitvenih dejavnostih«. Znanstveno monografijo je uredil predstojnik Inštituta za inovativnost in tehnologijo prof. dr. Borut Likar, MBA, izid pa je financno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Vir: FM Koper. 4. podelitev NEFIKS priznanj 20. 1. 2015 je na Mestni obcini Ljubljana poteka-la že 4. podelitev Nefiks priznanj. Tako so na svoj racun prišli vsi, ki so v minulem letu z Nefiksom beležili neformalno pridobljeno znanje. Letošnji dogodek je ponujal ogromno priložnosti za vse posameznike, organizacije in podjetja, saj je bil namenjen predvsem vsesplošnem druženju in mreženju vseh udeležencev. Vir: Nefiks Zlate prakse—Zlata nit Ce želite deliti inovativne pristope s strokovno, poslovno in širšo javnostjo, se prijavite na nate-caj Zlate prakse. Organizatorji izbora najboljših zaposlovalcev Zlata nit že tretje leto zapovrstjo išcejo tudi najboljše prakse. Zlato prakso je mož-no prijaviti do 28. 2. 2015. Razpisne kategorije. Place managerjev prevec odvisne le od velikosti podjetja »Paradoksalno je, da so v zaprtih družbah zasluž-ki uprav odvisni od uspešnosti, v javnih delniških družbah pa povezani le z velikostjo podjetja, je ugotovitve raziskave Ekonomske fakultete Zdru-ženja Manager komentirala dr. Sergeja Slapnicar. Zaslužki vodilnih managerjev gospodarskih družb v Sloveniji so tako manj povezani s poslovno uspešnostjo družbe, kot je to priporocljivo in vel-ja za mednarodno poslovno okolje. Vec o temi na spletni strani Združenja Manager. Ali nova prometna strategija prinaša Sloveniji trajnostno mobilnost? Slovenija sprejema Strategijo razvoja prometa v RS. Dne 22. 1. 2015 je v prostorih Slovenskih železnic potekala delavnica o novem predlogu prometne strategije. Nastali dokument opisuje veckrat izpostavljene probleme na podrocju pro-meta v Sloveniji, ki pa so bili s strani nevladnih organizacij in drugih prometnih strokovnjakov identificirani že v casu nastanka. Porocilo z delav-nice. Vir: Društvo Fokus. Center inovativnega podjetništva NLB V prostorih Nove Ljubljanske banke je potekal prvi dogodek v okviru novega Centra inovativne-ga podjetništva NLB. Novi Center bo namenjen izgradnji nujno potrebnega podpornega okolja za mikro, mala in srednja podjetja. Poseben pouda-rek bo dan inovativnemu podjetništvu, družbe-nemu podjetništvu in novim ekonomijam. Center bo vodil Gregor Sakovic. Vir: Socialni inovatorji.si Slovenska podjetja uspešno kandidirajo na Instrumentu za mala in srednje velika podjetja (MSP) Agencija EASME je nedavno objavila rezultate ocenjevanja drugega odpiranja prijav na fazo 1 Instrumenta za MSP. Med podjetji, ki so s svojimi projekti uspešno kandidirala v okviru drugega odpiranja, je tudi 5 slovenskih podjetij. Vec. Vir: Spirit Slovenija Program URBACT Slovenija Program URBACT se financira iz sredstev Evrop-skega sklada za regionalni razvoj. Namenjen je povezovanju mest za izmenjavo izkušenj in znanj na podrocju vsebin mestnih politik, katerih glavni cilj je izboljšanje ucinkovitosti in vpliva mestne politike na razvoj mesta. V novi financni perspe-ktivi URBACT pridobiva na pomenu za povezova-nje mest in mestnih obmocij ter postaja pomemben instrument za pomoc izvajanja urba-nih politik na nacionalni in evropski ravni. Dne 28. 1. 2015 je v Mariboru potekal informativni dogodek za vsa slovenska mesta, obcine in dru-ge deležnike, ki delujejo na podrocju spodbujan-ja trajnostnega urbanega razvoja. Dogodek je predstavljal priložnost za seznanitev s progra-mom URBACT, izkušnjami slovenskih mest v URBACT omrežjih ter informacije o instrumentih in pristopih za spodbujanje trajnostnega urbane-ga razvoja, ki so bili razviti v okviru preteklih generacij programa URBACT. Specificni cilji programa URBACT III: (1) Izboljšanje sposobnosti mest za vodenje traj-nostnih urbanih politik in praks z uporabo celovi-tega in vkljucujocega pristopa; (2) izboljšanje oblikovanja trajnostnih urbanih politik v mestih; (3) izboljšanje izvajanja trajnostnih urbanih stra-tegij in aktivnosti v mestih in (4) zagotavljanje dostopa do znanj in izkušenj s podrocja trajnost-nega urbanega razvoja za strokovnjake in odlo-cevalce z namenom izboljšanje urbanih razvoj-nih politik. Vec informacij o programu URBACT najdete na spletnih straneh www.urbact.eu in www.urbact.si. Uvožena živila multinacionalk v Sloveniji nižje kakovosti? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je precej razburil slovenske potrošnike in trgovce s trditvijo, da v Slovenijo prihajajo živila iz obratov, kjer jih pre-delujejo za potrošnike z nižjo kupno mocjo. Vec. Vir: RtvSlo.si Foto:P. Kratochvil Vlada zacela s projektom spodbujanja razvoja socialnega podjetništva Vlada RS je zacela realizacijo prvega od desetih zastavljenih strateških projektov – projekt spod-bujanja razvoja socialnega podjetništva, zadruž-ništva, kreativnih industrij in ekonomske demo-kracije. Posvet je vodil državni sekretar v Kabine-tu predsednika vlade Tadej Slapnik, udeležence je nagovoril tudi premier dr. Miro Cerar. Posvet je združil predstavnike vlade in sektorja social-ne ekonomije ter podpornega okolja. S posve-tom se je pricel eden izmed desetih strateških projektov, ki so bili opredeljeni tudi v koalicij-ski pogodbi. Zanj je predvidenih 11,5 milijona evrov javnih sredstev, 10 milijonov pa bo predvi-doma pridobljenih iz evropskih sredstev. V okviru posveta je bila oblikovana posebna projektna skupina, ki bo zadolžena za realizacijo projekta in jo bo vodil državni sekretar v kabinetu predsed-nika vlade Tadej Slapnik. V njej bodo sodelovali predstavniki vseh zainteresiranih skupin, državni sekretar pa bo o delu skupine predsednika vlade redno obvešcal. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Pocivalšek pa je poudaril, da se želi na njegovem ministrstvu tako zadružniš-tvu kot socialnemu podjetništvu dati vecjo poslo-vno noto. "Ukrepe socialnega podjetništva bomo skušali razvijati predvsem za podeželska podroc-ja, zeleno energijo in trajnostni razvoj," je napo-vedal. Vec. Vir: Vlada RS. SPIRIT Slovenija in nov program Izzivi mladim: prvih osem izzivov podjetij caka na inovativne rešitve mladih Javna agencija SPIRIT Slovenija je v okviru projek-ta Izzivi mladim po uspešno izvedeni pilotni dela-vnici za podjetja na svoji spletni strani www.mladimsedogaja.si objavila osem izzivov petih podjetij. Agencija k aktivnemu reševanju izzivov vabi dijake, študente, iskalce prve zaposli-tve, brezposelne oziroma vse mlade med 15. in 29. letom. Prvi sklop pilotnih delavnic za mlade je potekal med 22. in 30. 1. 2015 v Ljubljani, sicer pa se bodo tovrstne aktivnosti sodelovanja pod-jetij in mladih vrstila skozi vse leto, v vseh regi-jah. Udeležba je brezplacna, potrebna pa je pred-hodna prijava na spletni strani. Vec. Vir: Spirit Slovenija 100 dni vlade: Ignoranca javnosti še vedno (pre)visoka Tudi nova vlada vztrajno krši pravico državljanov do sodelovanja pri nastajanju zakonov. V prvih 100 dneh je pripravila 138 predpisov in kar pri 95 (69%) kršila dolocbe o obveznem 30-dnevnem javnem posvetovanju s tistimi, ki jim bodo novi zakoni služili. Najslabša ocena gre pra-vosodnemu ministru Klemencicu, ki je javno raz-pravo poteptal pri prav vseh predpisih, ki jih je pripravil. Najbolje pa sta se odrezala minister Židan in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z »zgolj« 37% kršitev. Vec. Vir: CNVOS NaTeCaJ:AMBASADOR ZNANJA™ 2014 Mreža MINVOS – Mreža nevladnih izobraževal-nih organizacij objavlja javni natecaj, na katerem bodo na podlagi prijav izbrali nevladne organiza-cije, ki so imela na podrocju izobraževanja v letu 2014 poseben doprinos k razvoju kvalitete neformalnega izobraževanja. Prijavljene nevlad-ne organizacije se bodo potegovale za naslov Ambasador znanja. Z namenom promocije izob-raževanja v nevladnih organizacijah bodo na podlagi prijav izbirali organizacije in projekte, ki so bili izpeljani po standardu MIQ. Vec. Vir: Min-vos.si Uspešno zakljucena prva tožba v akciji zoper oderuške kredite Po dobrih dveh letih je pravnomocno zakljucena prva od pravd, ki jih vodijo odvetniki ZPS za uvel-javitev pravic kreditojemalcev, oškodovanih zaradi nepoštenega poslovanja mreže podjetij, ki so ponujali kratkorocne gotovinske kredite za upokojence in zaposlene. Sodišce je odlocilo v korist potrošnice. Na okrajnem sodišcu tece pos-topek zoper podjetje STL še v 20 primerih clanov ZPS, nepravnomocno pa so zakljuceni še 3 pri-meri. Vec. Vir: ZPS »Ocenjujemo, da je cilj akcije v celoti dosežen, saj prva pravnomocna sodba ne pomeni le reši-tev za konkretnega oškodovanega potrošnika, ampak je tudi zelo pomemben judikat (sodna praksa) za zašcito vseh kreditojemalcev, ki so podpisali kreditne pogodbe s podjetjem Fragorex, ki nikoli ni imelo potrebnega dovoljen-ja« Živa Drol Novak, odvetnica ZPS. DO v Sloveniji Družbena odgovornost podjetij v okviru evropskega sektorja za strojno orodje (MTS) DESIGN - MTS je projekt, potrjen in sofinanciran s strani Evropske komisije, katerega cilj je spod-bujati družbeno odgovornost podjetij v okviru evropskega sektorja za strojno orodje (MTS). Projekt ponuja evropsko CSR in trajnostno platformo za industrijo strojnega orodja ter raz-širja najboljše prakse iz sektorja k vrednostni verigi. Eden izmed zadnjih mejnikov projekta je bil oblikovati priporocila za lažje sprejemanje družbene odgovornosti podjetij. Vec. Vir: CSR Europe. Najnižje CO2 emisije novih avtomobi- lov na Nizozemskem, najvišje v Nem- ciji in na Poljskem Novo porocilo organizacije T&E kaže, da lahko z ucinkovitimi davki na vozila in gorivo usmerimo trg k bolj ucinkovitim vozilom z nizkimi stopnjami ogljika ter se izognemo onesnaževanju zraka zaradi velikega števila vozil z dizelskimi motorji. S povecanjem davka na službena vozila in davka ob registraciji glede na emisije CO2 ter obdavcit-vijo dizelskih vozil in goriva po višji stopnji kot so bencinski avtomobili, lahko mocno zmanjšamo oboje - tako CO2 kot ostale emisije iz prometa, ki onesnažujejo zrak. Vir: Društvo Focus Vpliv spletnih orodij in tehnologij na družbene inovacije Objavljen je povzetek raziskovalnega projekta TEPSI, ki raziskuje katera spletna orodja in teh-nologije in v kakšnem obsegu se uporabljajo ozi-roma vplivajo na družbene inovacije. Pri svojem delu TEPSI obravnava 5 tematskih podrocij druž-benih inovacij v povezavi z digitalnimi tehnologi-jami: zaposlovanje, urbani razvoj (place making), ekonomijo deljenja (sharing economy), zdravje in izobraževanje. Povzetek. Vir: Socialni inovatorji.si Porocilo: Zaposlovanje in socialne razmere v Evropi 2014 Letošnje porocilo o zaposlovanju in socialnih raz-merah v Evropi prikazuje širok obseg izzivov, s katerimi se bo morala soociti Evropa v nasled-njih letih. Porocilo poudarja tudi koristi nadalj-njega vlaganja v izobraževanje, usposabljanje, socialne politike na podrocju delovne sile ter vlaganje v aktivnosti, ki prispevajo k ekonomski rasti. Vec. Vir: CSR Europe Nagrada: 2015 Global Healthy Workplace Award Odprta je spletna aplikacija za natecaj 2015 Glo-bal Healthy Workplace Award, na katero se lah-ko prijavljajo organizacije delodajalcev. V vsaki kategoriji bosta dva finalista, ki bosta vabljena (brez stroškov nastanitve in potnih stroškov), da svojo prakso javno predstavita na dogodku »3rd Global Healthy Workplace Summit«, ki bo pote-kal 18. in 19. maja 2015 v Florianopolisu, Brazili-ja. Zmagovalci bodo prejeli prestižno nagrado v obliki certifikata »Global Healthy Workplace Award certificate«. Prijave so možne do 23.2.2015, finalisti pa bodo obvešceni do 16.3.2015. Vec. Vir: CSR Europa CSR Europe aktivna na podrocju duše-vnega zdravja Po novem indeksu evropskega duševnega zdrav-ja, vsako lete 38 % Evropejcev prizadene ena od oblik duševnih bolezni, kar za Evropo predstavlja breme v višini 3,4% evropskega BDP v obliki neposrednih in posrednih stroškov. Ceprav niso vse težave z duševnim zdravjem povezane z delom, pa razmere na delovnem mestu ali pomanjkanje službe v veliki meri vplivajo na duševno zdravje. Zato je CSR Europe v projekt »Zdrav življenjski slog« vkljucila tudi poglavje duševnega zdravja (Mental Health Chapter). Prav tako se je organizacija pridružila kampanji »Zdravo delovno mesto« (Healthy Workplaces Campaign), katere cilj je upravljanje s stresom. Vec. Vir: CSR Europe DO v Evropi in po svetu Evropska komisija in interesne skupi-ne gradijo »Evropski pakt za mlade« na temo poklicnih vešcin Na decembrskem seminarju o EU politiki, ki ga je organizirala CSR Europe so udeleženci seminarja dali mocno podporo težnji CSR Europe k vzposta-vitvi »Evropskega pakta za mlade«, s katerim bi postavili nove standarde na podrocju poklicne kvalifikacije, s cimer želijo povecati možnosti za zaposlitev med mladimi, kot tudi ustvarjanje novih delovnih mest. O tem, kako bodo mladi pridobili nove in prave izkušnje in vešcine so raz-pravljali evropski politicni odlocevalci, izobraže-valci, CSR Evropa ter multinacionalna podjetja kot so HP, IBM, Johnson&Johnson, Microsoft, Samsung, Telefonica in drugi. CSR Europe je tako izpostavila, da so projekti na tem podrocju izjem-no pomembni in potrebni, Evropski pakt za mla-de pa bodo zagnali v novembru 2015. Vec. Vir: CSR Europe . Forum ZN o poslovanju in clovekovih pravicah Na forumu Združenih narodov, ki je potekal 3. 12. 2014 v Ženevi in ga je obiskalo vec kot 100 udeležencev, so korporacije izpostavile, da je porocanje na temo zagotavljanja clovekovih pra-vic ter aktivnosti proti korupciji in podkupovanju, kar jim nalaga nova EU direktiva in jo bodo mora-le vkljucevati v svoja porocila, še vedno predstav-lja izziv. Na forumu je sodelovala tudi CSR Euro-pe, ki bo še letos predstavila novo strategijo oz. program na temo poslovanje in clovekove pravi-ce. Vec. Vir: CSR Europe Raziskovalci odkrivajo papir, ki ga lah-ko na novo uporabimo Prototip papirja omogoca, da tekst zbrišemo in novo popišemo vec kot dvajset krat, pri tem ne potrebujemo crnila, prav tako pa se ne izgublja kontrast napisanega. To pa lahko pomeni konec papirja, kot ga poznamo danes. Vir: Dailymail Uk. Vir slike: http://www.dailymail.co.uk/ Knjiga: Overfished Ocean Strategy: Powering Up Innovation for a Resour-ce-Deprived World Pregovor nauciti nekoga loviti ribe, danes ne vel-ja vec. Ker rib ni vec na voljo in nauciti se, kako jih uloviti, ne bo obrodilo nobenih sadov. Takšen je položaj podjetij danes. Viri usihajo, stroški surovega materiala strmo narašcajo. Ucenjakinja in podjetnica Nadya Zhexembayeva pravi, da morajo podjetja pomanjkanje obravnavati kot primarno strateški izziv in ne le kot obstransko skrb. Knjiga Overfished Ocean Strategy ponuja pet kljucnih principov in modelov kreativnega razmišljanja za inovacije, ki so odgovor na tak-šno stanje. Vec. Vir: Amazon.com Vir slike: Amazon.com Svetovna misija: Ocenitev stanja biotske raznovrstnosti in ekosiste-mov Medvladna platforma o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), ki je bila ustano-vljena z namenom podajanja zanesljivih, neodvi-snih in kredibilnih informacij o stanju biotske raznovrstnosti, se je 19.1.2015 zedinila, da spro-ži niz regionalnih ocen v Afriki, Ameriki, Aziji, in Evropi. Ocene bodo prispevale h koncni oceni, ki bo podana leta 2019. Le-ta pa bo podlaga za oblikovanje skupnih programov in strategij na podrocju ohranjanja biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Vec. Vir: Humans Wrong Watch. Prenaseljenost Zemlje Marc Ross, ustanovitelj in izvršni direktor orga-nizacije Rock the Earth, piše o prenaseljenosti Zemlje. Prenaseljenost vpliva na vsak ekološki vidik: cista voda, poraba energije, uporaba povr-šine zemlje in njenih virov, ogroženost živalskih in rastlinskih vrst in hrana. Osvešcanje o prena-seljenosti planeta je kljucno za preživetje naše lastne vrste. Celoten clanek. Vir: csrwire.com 8. strokovna konferenca »Aktualno na podrocju ekološkega kmetijstva 2015« Inštitut za ekološko kmetijstvo, Katedra za eko-loško kmetijstvo, poljšcine, vrtnine in okrasne rastline skupaj z Inštitutom za kontrolo in certifi-kacijo UM (IKC UM) vabijo vse zainteresirane na 8. Strokovno konferenco »Aktualno na podrocju ekološkega kmetijstva 2015« z mednarodno udeležbo predavateljev, ki bo v sredo, 11.2.2015 v prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistem-ske vede UM, Pivola 10, Hoce pri Mariboru. Letošnje nosilne teme so kakovost ekoloških živil v primerjavi s konvencionalnimi – tudi v poveza-vi s prehranjevanjem v obratih javne prehrane, kjer je obvezen 10% delež ekoloških živil, pred-stavili bodo aktualne projekte in se pogovorili o viziji razvoja ekološkega kmetijstva ter povezo-vanju za prenos znanja v prakso ter o novostih, ki jih bo prinesla nova evropska zakonodaja v zvezi z možnostmi kombiniranja okoljskih placil EKO in KOPOP. Vec. Delavnica: Pomen ekoloških živil v prehrani obcutljivih skupin prebival-cev Za vse, ki bi se želeli bolj poglobljeno seznaniti s podrocjem ekoloških živil in njihovim pomenom v prehrani, Fakulteta za kmetijstvo in biosistem-ske vede ter Fakultete za zdravstvene vede UM organizirata delavnico z naslovom »Pomen eko-loških živil v prehrani obcutljivih skupin prebival-cev«, ki bo potekala od 12.-13. 2. 2015. Za vec informacij pišite na: brigita.bracko@um.si. Dela-vnica nima kotizacije, pogoj za udeležbo je priso-tnost udeleženca na dogodku oba dneva. Vir: FKBV. Mednarodna konferenca v Bolgariji: Kmetijstvo in prehrana Fundacija za znanost in izobraževanje, Zveza znanstvenikov Bolgarije in Bolgarska akademija znanosti vabijo na mednarodno konferenco »Agriculture and Food (Kmetijstvo in prehra-na)«, ki bo potekala od 1. - 5. 6. 2015 v Bolgariji. Organizatorji pozivajo avtorje k oddaji prispev-kov na razpisane teme. Vec. 2. forum Energetika in regulativa '15 Prosperia vabi na 2. forum »Energetika in regula-tiva '15,« ki bo potekala 11. 2. 2015 v Ljubljani v hotelu Plaza. Za omrežnine in prispevke (OVE, URE, SPTE) danes lahko placamo že vec, kot za sam energent. Regulativi se ni mogoce izogniti, lahko pa se nanjo pravocasno pripravite. Okroglo mizo »Kdo kroji energetski trg?« bo moderiral dr. Peter Novak, ki bo predstavil novo podporno shemo OVE, Net metering, ucinkovito uporabo energije v stavbah in kakšna je nova prihodnost daljinske energetike. Vec. Cikel delavnic Psihovital Podjetje Psihovital pricenja cikel delavnic, ki bodo udeležencem pomagale, da bodo v vsakda-njem življenju bolj uspešni, bolj samozavestni in da se bodo bolje znašli v svojem okolju. Clani sin-dikata ZSSS lahko pri ceni delavnice uveljavljajo 25% popust. Delavnice se bodo odvijale 1x mese-cno, vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.30 in 19.30 uro. Prva delavnica na temo »Stres na delovnem mestu in v domacem okolju« je pote-kala 28. 1. 2015. Za informacije o nadaljnjih dela-vnica poklicite 030 696 103 ali pišite na svetova-nje.kus@gmail.com. Vir: ZSSS. Usposabljanje »Financiranje celovitih projektov iz strukturnih skladov EU. Kako z okrnjenimi sredstvi doseci vec?« Slovensko društvo evalvatorjev, v sodelovanju s Fakulteto za upravo, vabi na usposabljanje, namenjeno upravljavcem sredstev strukturnih skladov EU v obdobju 2014-2020 ter vsem, ki se bodo iz skladov financirali. Usposabljanje bo potekalo 6. 3. 2015, od 9.-17. ure, na Fakulteti za upravo v Ljubljani. Predavatelji: mag. Ivo Piry, dr. Pavel Gantar, Lili Mahne, Julija Škarabot Plesni-car, mag. Radej Bojan. Na usposabljanju bo mož-nost prakticnega dela na primerih, ki jih sami izberete ter možnost preizkusa znanja, obravna-vanih pa bo 6 tem, pripravljenih po EU dokumen-tih in najnovejši znanstveni literaturi. Vec infor-macij na bradej@gmail.com ali na spletni strani, kjer se tudi prijavite. Mednarodna konferenca Lepotica in zver: Ne podcenjujte moci talentov V okviru projekta Vkljuci.Vse (Include.All), ki je namenjen spodbujanju višje zastopanosti žensk na vodilne pozicije v upravljanju in politiki, bo v februarju potekala mednarodna konferenca na temo enakosti spolov, z naslovom »Beauty and the Beast: Don’t underestimate the power of the talents«. Gre za dogodek, nabit z žensko energijo, ki bo odprl vrata pogledu na ženski management z razlicnih vidikov: nagovarjajo tako ekonomske, racionalne kot emocionalne vidike uspešnosti, ucinkovitosti in smiselnosti uravnoteženosti spolov v procesu ekonomskega odlocanja. Nanizani bodo argumenti, ki dajejo vodilnim misliti, managerke pa spodbujajo, da odpirajo vrata sebi in drugim. Konferenca bo potekala 5. - 6. 2. 2015, v Grand Hotelu Union v Ljubljani. Program in ostale informacije. Delavnica o ucinkovitem komuniciran-ju z mediji Meta Dekleta vas v petek, 20. 2. 2015 vabijo v Ljubljano, v prostore kreativnega centra Poligon, na brezplacno delavnico o ucinkovitem komuni-ciranjem z mediji ter snovanju novodobnih zago-vorniških kampanj! Delavnice so namenjene vsem ŽENSKAM! Zaradi narave projekta, ki vklju-cuje spodbujanje aktivnega državljanstva mlajših žensk, bodo imele v primeru prevelikega števila prijav prednost mlajše (18-40 let) in vse tiste, ki že delujejo v družbeno angažiranih iniciativah, v nevladnem sektorju ali lokalni politiki. Na voljo je 20 prostih mest. Za prijavo pošljite email na info@metinalista.si, naslov pošte naj bo »Prijava na delavnico v LJ«. Vec. ZSSS, OO Podravje in Koroška: Semi-narji Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Obmocna organizacija Podravje in Koroška v mesecu febru-arju, marcu in aprilu organizira seminarje, ki so namenjeni sindikalnim zaupnikom, sindikalnim funkcionarjem in predsednikom sindikata skupaj z ostalimi clani organov sindikatov podjetij in zavodov: . 12. 2. 2015, Maribor: Osnove ekonomije za sindikalne zaupnike. Prijava do 6. 2. 2015 . 5. 3. 2015, Ljubljana: Vse kar morate vedeti o pogodbi o zaposlitvi. Namen seminarja je seznaniti clane sindikatov o delavskih pra-vicah, ki izhajajo iz Zakona o delovnih raz-merjih, predvsem iz poglavja o pogodbi o zaposlitvi, z delom, ki doloca odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prijava do 27. 2. 2015 . 12. 3. 2015, Ptuj: Organiziranje in vclanje-vanje delavcev v sindikat. Prijava 6. 3. 2015 . 20. 3. 2015, Nova Gorica: ABC zakonodaja za sindikaliste. Prijava do 13. 3. 2015 . 26. 3. 2015, Ljubljana: Sistem plac, nado-mestil plac in drugih prejemkov po KP zase-bnega sektorja. Prijave do 19. 3. 2015 . 2. 4. 2015, Maribor: Komuniciranje in infor-miranje v sindikatih. Prijava do 25. 3. 2015 . 16. 4. 2015, Nova Gorica: Akcijska moc sin-dikata. Prijava do 9. 4. 2015 . 23. 4. 2015, Ljubljana: Upravljanje sredstev sindikalne clanarine in poslovanje sindika-ta. Prijava do 16. 4. 2015 Prijave sprejemajo na vesna.djokic@sindikat-zsss.si. Maribor Speed Networking Štajerska gospodarska zbornica in spletni portal Hitri poslovni sestanki vabita na dogodek Hitri poslovni sestanek + poslovni zajtrk - Maribor Speed Networking, ki bo v torek, 3. 2. 2015 ob 9. uri v hotelu Betnava (www.betnava.si), Ulica Eve Lovše 15 (ob Betnavskem gozdu), Maribor. Na dogodku boste spoznali nove potencialne poslov-ne partnerje. Prijave pošljite najkasneje do 30.1.2015 na gabrijela.markus@betnava.si. Vec. Dogodki, konference CNVOS v sodelovanju z MJU: Posvet o osnutku Strategije razvoja javne uprave 2015-2020 CNVOS v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo prijazno vabi na predstavitev in posvet o osnutku Strategije razvoja javne uprave 2015-2020, ki bo v cetrtek, 12. 2. 2015, med 10. in 12. uro v prostorih CNVOS, Povšetova 37. Strategija predstavlja krovno strateško podlago za nacrto-vano prenovo in modernizacijo javne uprave. Njena priprava se je zacela jeseni 2013, aprila 2014 so bila v javni razpravi izhodišca zanjo, decembra pa je MJU objavil osnutek dokumen-ta, ki je sedaj v javni razpravi. Prijave so obvez-ne, saj bodo posvet v primeru velikega števila prijavljenih prestavili na alternativno ljubljansko lokacijo. Vec. Vir: Cnvos Delavnica o vodenju procesa strateš-kega nacrtovanja v NVO CNVOS vabi na brezplacno tridnevno delavnico, ki se posveca vodenju procesa strateškega nacr-tovanja v nevladni organizaciji. Ob pomoci men-torja ponuja znanja, kako v proces nacrtovanja vplesti kljucne osebe, kako izcistiti svoje poslans-tvo, kako si zastaviti izzivalno vizijo ter kako poi-skati prave, ambiciozne in hkrati uresnicljive strateške cilje. Delavnica bo potekala 10., 16. in 24. 2. 2015, od 9. do 16. ure. Rok za prijavo je 1.2.2015. Vec. Vir: CNVOS Posvet: Veliki infrastrukturni projekti v Sloveniji -od zgrešenih do trajnostnih naložb Slovenska vlada predstavlja prednostna podroc-ja svojega delovanja, med katerimi so tudi veliki infrastrukturni projekti. V ta namen bo Umano-tera v okviru mreže Plan B za Slovenijo skupaj z Inženirsko zbornico Slovenije in Fakulteto za arhitekturo organizirala brezplacni strokovni posvet, ki bo v petek, 6. 2. 2015, od 9. do 13. ure na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Svoje poglede na prihodnost infrastrukturnih projek-tov bodo med drugim predstavili predsednik vla-de Miro Cerar, evropska komisarka Violeta Bulc, evropski poslanec Igor Šoltes, Dejan Makovšek (OECD) in predsednik Inženirske zbornice Slove-nije Crtomir Remec. Vec. Vir: Umanotera. Izobraževanje na temo priprave pro-jektnih predlogov za NVO Sredstva, ki jih je mogoce pridobiti na raznih raz-pisih EU predstavljajo pomemben vir prihodkov NVO. Konkurencnost na razpisu si lahko zagoto-vimo z dobro idejo ter kvalitetno pripravljenim projektnim predlogom. Nemalokrat odlicne ideje niso realizirane zaradi preslabo pripravljenih pro-jektnih predlogov. Ob upoštevanju nekaterih zakonitosti, pa lahko prav vsak od nas pripravi dober projekt. Izobraževanje je primerno za pod-ravske nevladne organizacije, ki se še niso podale na pot pridobivanja nepovratnih sredstev, prav tako pa udeležbo priporocamo organizacijam, ki doslej pri pripravi projektnih predlogov niso bile uspešne. Prijave do petka, 6.2.2015, na elektron-skem naslovu: dejan.bogdan@zavodpip.si Zaradi specificnosti izobraževanja lahko udeležbo zago-tovijo najvec petnajstim podravskim nevladnim organizacijam, zato pohitite s prijavami! Udelež-ba na izobraževanju je brezplacna! Vec. Vir: Zavod PIP X. Mednarodno znanstveni posvet/konferenca »Ekologija za boljši jutri« RIS Dvorec Rakican organizira X. Mednarodni znanstveni posvet na temo »Ekologija za boljši jutri«, ki bo potekal 26.-27.3.2015 v RIS Dvorcu Rakican, Murska Sobota. Osrednja tema letošnje-ga posveta je »Okoljska vzgoja in trajnostni raz-voj v interakciji z okoljskimi spremembami«. Z našim posvetom nagovarjamo razlicne strokov-njake, predvsem s podrocja pedagoške prakse, katerih skupna tematika je okoljska vzgoja in sodobni ekološki izzivi v procesu izobraževanja. Vec. Vir: RIS Rakican. Državljani proti razprodaji Skupina društev in gibanj »Državljani proti raz-prodaji« se je v sredo, 21. 1. 2015, v Mariboru zbrala z namenom razprave na javni tribuni na temo prodaje državnega premoženja. Strokovni in ugledni govorci so predstavili razloge proti raz-prodaji, zlasti pa so pokazali alternativne predlo-ge o tem, kako izboljšati upravljanje tega premo-ženja. Vec. Vir: Sinteza, gibanje za družbeno pre-novo. Vec o temi na spletni strani Koalicije civilne družbe. Razpisi Evropa za državljane: Sklop 1 –Evropski spomin 2015 V okviru tega sklopa se bodo podpirale dejavno-sti, ki spodbujajo refleksijo o evropski kulturni raznolikosti in skupnih vrednotah v najširšem smislu. V tem okviru je njegov cilj financirati pro-jekte, ki preucujejo vzroke totalitarnih režimov v moderni zgodovini Evrope (zlasti, vendar ne izkljucno, nacizma, ki je privedel do holokavsta, fašizma, stalinizma in totalitarnih komunisticnih režimov), in pocastiti spomin na žrtve njihovih zlocinov. Ta sklop zajema tudi dejavnosti, ki se nanašajo na druge kljucne trenutke in referenc-ne tocke v nedavni evropski zgodovini. V njem bodo prednostno obravnavani predvsem ukrepi, ki spodbujajo strpnost, medsebojno razumevan-je, medkulturni dialog in spravo, kot nacin za preseganje preteklosti in graditev prihodnosti, zlasti da bi se približali mlajšim generacijam. Rok za prijavo je 2.3.2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Evropa za državljane: Sklop 2 –Demokraticno delovanje in državljan-ska udeležba -Ukrep projektov civil-ne družbe 2015 Cilj ukrepa je podpreti projekte, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih in mrežah ter nepo-sredno vkljucujejo državljane. Navedeni projekti združujejo državljane z razlicnih družbenih pod-rocij v dejavnostih, ki so neposredno povezane s politikami Unije, da se jim omogoci konkretno sodelovanje v postopku oblikovanja politik Unije na podrocjih, povezanih s cilji programa. Projekt mora obsegati spodbujanje in organizira-nje razmisleka, razprav ali drugih dejavnosti, povezanih z letnimi prednostnimi temami pro-grama, predlagati konkretne rešitve, ki jih je mogoce doseci s sodelovanjem ali usklajevanjem na evropski ravni, ter zagotoviti konkretno pove-zavo z zgoraj navedenim postopkom oblikovanja politik. Rok za prijavo je 2.3.2015. Vec. Vir: Raz-pisi.info (CNVOS). Sofinanciranje raziskovalnega sodelo-vanja doktorskih študentov v tujini v letu 2014 Javni razpis je namenjen sofinanciranju stroškov raziskovalnega dela doktorskih študentov s pod-rocja naravoslovja, tehnike ali medicine v tujini v letu 2014 in 2015 in sicer za a) doktorskih štu-dentov, ki jih na raziskovalno delo v tujino napoti delodajalec, b) doktorskih študentov s statusom študenta. Raziskovalno sodelovanje v tujini se mora priceti med vkljucno 1. 10. 2014 in 30. 9. 2015 in trajati vsaj 90 dni. Rok prijave: Do porabe sredstev oz. najkasneje do vkljucno 18.9.2015. Vec. Vir: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipen-dije Javni razpis za sofinanciranje vsebin Centrov za družine v letu 2015 in 2016 Namen razpisa je sofinanciranje vsebin Centrov za družine, namenjene razlicnim oblikam družin. Prostor neformalnega druženja mora meriti vsaj 70 m2, uporabnikom mora biti na voljo preko celega koledarskega leta, vsaj 4x tedensko. Ciljna skupina so otroci, mladostniki, posamezniki, posameznice oziroma razlicne oblike družin. Sku-pno je na voljo 320.000 EUR sredstev. Prijavitelj lahko zaprosi za sofinanciranje vsebin najvec v višini 80% skupne vrednosti vsebin, vendar ne vec kot 30.000 EUR oz. manj kot 15.000 EUR. Na javni razpis se med drugim lahko prijavijo nepro-fitne organizacije. Rok prijave je 4.2.2015. Vec. Vir: nepovratna-sredstva.eu. Razpis za študentsko pomoc v okviru EXPO Milano 2015 za obdobje najmanj treh mesecev V okviru svetovne razstave EXPO Milano, ki bo potekala od 1.5.2015 do 31.10.2015 v Milanu, v Italiji, se bo med 144 državami s samostojnim paviljonom predstavila tudi Slovenija. V ta namen razpisuje Javna agencija SPIRIT Slovenija prosta mesta za študentsko pomoc. Vec. Vir: Spirit Slo-venija. Javno povabilo k partnerstvu pri pro-jektu »Slovenija na EXPO Milano 2015« Z javnim povabilom želi narocnik pridobiti poslo-vne partnerje s podrocja razlicnih gospodarskih dejavnosti za celovito predstavitev Slovenije na svetovni razstavi, ki bo prvic v zgodovini organi-zirana v neposredni bližini Slovenije, sosednji Italiji, ki je ena najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije. To poleg splošne in turistic-ne predstavitve Slovenije predstavlja izredno priložnost za ucinkovito gospodarsko promocijo. Svetovna razstava EXPO bo od 1. 5. do 31. 10. 2015 potekala v Italiji, v mestu Milanu. Osrednja tema razstave je »Hrana za planet - energija za življenje«, v okviru te zelo široke teme pa števil-ne vsebinsko povezane podteme: zdrava prehra-na, zelen življenjski slog, ekološke inovacije, zelene tehnologije, trajnostni razvoj. Pri projektu lahko sodeluje pravna oseba ali samostojni pod-jetnik, ki ima interes sodelovati na svetovni raz-stavi v okviru predstavitve Slovenije, pri cemer mora biti vsebina njegove predstavitve, promo-cija proizvodov, storitev… vsebinsko povezana z osrednjo temo razstave ter vsebino predstavitve Slovenije. Rok prijave: Narocnik bo interes za sodelovanje sprejemal predvidoma do 28. 2. 2015. Vec. Vir: Spirit Slovenija. Javno povabilo delodajalcem za izved-bo delovnega preizkusa za mlade Namen aktivnosti je mladim brezposelnim omo-gociti, da svoja znanja, spretnosti in vešcine prei-zkusijo na konkretnem delovnem mestu, deloda-jalci pa lahko z delovnim preizkusom bodocega sodelavca oziroma sodelavko spoznajo in preiz-kusijo. Program vkljucuje mlade brezposelne, stare do 29 let, ki so prijavljeni v evidenci brez-poselnih oseb na Zavodu. Na voljo je 1 milijon EUR sredstev, subvencija za eno osebo znaša cca 800 EUR. Prijavi se lahko vsak delodajalec, ki je pravna ali fizicna oseba, vpisana v Poslovni regis-ter RS, ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno ose-bo, delodajalci, ki so v delovni preizkus že vklju-cili tri ali vec brezposelne osebe. Rok prijave je do porabe sredstev oziroma najkasneje do 10. 9. 2015. Vec. Vir: nepovratna-sredstva.eu. Javni razpis za (so)financiranje razis-kovalnih projektov za leto 2015 Predmet javnega razpisa za (so)financiranje razis-kovalnih projektov za leto 2015 je financiranje izvajanja raziskovalnih projektov: (a) manjših temeljnih raziskovalnih projektov in manjših apli-kativnih raziskovalnih projektov; (b) podoktorskih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov ter podoktorskih projektov za gospodarstvo. Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organi-zacije in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v zbir-ko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti ali v register zasebnih raziskovalcev. Rok za prijavo: 12. 2. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS) Mikrokrediti za mikro in mala podjetja P7 2015 Namen produkta je neposredno zagotavljanje virov financiranja mikro in malim podjetjem za nemoteno poslovanje. Na razpis se lahko prijavijo mikro in mala podjetja (gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge z omejeno odgo-vornostjo, ki opravljajo gospodarsko dejavnost), ki imajo vsaj 1 zaposlenega in manj kot 50 zapos-lenih in imajo letni promet in/ali letno bilancno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR. Rok za pri-javo: 28. 2. 2015. Vec. Vir: Tiko Pro d.o.o. Javni razpis za pridobitev licence za supervizorja v socialnem varstvu Namen razpisa je s podelitvijo licenc supervizorja v socialnem varstvu vzpostaviti mrežo ustrezno strokovno usposobljenih supervizorjev za izvajan-je supervizije strokovnega dela na podrocju soci-alnega varstva ter javna objava liste supervizor-jev. Rok za prijavo: 16. 2. 2015. O pogojih za pri-javo in ostale informacije. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Horizon 2020: Smart Cities and Com-munities V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen javni razpis v okviru teme »zanesljiva, cista in ucinkovita energija«, in sicer za podrocje pametna mesta in skupnosti. Rok za prijavo: 5. 5. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Horizon 2020: Marie Sklodowska-Curie Research and Innovation Staff Exchange (RISE) V okviru prednostne naloge »odlicna znanost« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen razpis za zbiranje predlogov, in sicer za Marie Sklodowska Curie izmenjave raziskoval-nega in inovacijskega osebja (RISE). Program podpira kratkotrajne izmenjave osebja za poklic-no izpopolnjevanje, ki združuje znanstveno odli-cnost in delo v drugi državi ali sektorju. Tako spodbuja tudi tesnejše sodelovanje med aka-demskimi in neakademskimi organizacijami v Evropi in svetu. Rok za prijavo: 28. 4. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Erasmus+ Vocational Education and Training Mobility Charter 2015-2020 Evropska komisija je konec decembra objavila razpis za Listino Erasmus+ za mobilnost v poklic-nem izobraževanju in usposabljanju za obdobje 2015–2020. Namen Listine je organizacije, ki imajo dokazano kakovost pri vecletni organizaciji mobilnosti za dijake in osebje v poklicnem izob-raževanju in usposabljanju, spodbuditi k nadalj-njemu razvoju njihovih strategij evropske inter-nacionalizacije. Imetniki listine se bodo od razpi-sa leta 2016 dalje lahko na poenostavljen nacin prijavili za kljucni ukrep 1 (mobilnost za dijake in osebje v poklicnem izobraževanju in usposablja-nju) v okviru programa Erasmus+. Velja opozori-ti, da podelitev listine ne pomeni neposrednega financiranja niti ne zagotavlja financiranja v okvi-ru kljucnega ukrepa 1. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Horizon 2020: Growing a Low Carbon, Resource Efficient Economy with a Sustainable Supply of Raw Materials V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen javni razpis v okviru teme »podnebni ukrepi, okolje, ucinkovita raba virov in surovin«, in sicer na podrocju spodbujanja gospodarstva, varcnega z viri, in trajnostne rabe surovin. Oznaka razpisa: H2020-SC5-2015-one-stage. Rok za prijavo: 21. 4. 2015. Vec. Vir: Raz-pisi.info (CNVOS). Horizon 2020: Call for Competitive Low-Carbon Energy V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen drugi javni razpis na podrocju konku-rencne nizkoogljicne energije. Do financnih sred-stev v okviru programa Obzorje 2020 so upravi-ceni: (a) vsak pravni subjekt s sedežem v državi clanici ali pridruženi državi ali ustanovljen v skla-du s pravom Unije; (b) vsaka mednarodna evrop-ska interesna organizacija; (c) vsak pravni subjekt s sedežem v tretji državi, ki je navedena v delov-nem programu. Rok za prijavo: 5. 5. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Informacijska in komunikacijska tehnologija 2015 Dne 15. 10. 2014 je Evropska komisija objavila razpise za zbiranje predlogov na podrocju IKT s skupnim proracunom v višini 561 mio eur. Razpisi so namenjeni podpori strategije v industriji na srednji in dolgi rok. V okviru navedenega razpisa je 15 tem, ki pokrivajo številne evropske izzive. Inovativnost ima pomembno vlogo pri vseh nave-denih temah in jo morate izpostaviti v svojih pro-jektih. Pri projektu so pomembne tudi potencial-ne uporabniške skupine ter družbeni vpliv rezul-tatov projekta. Vec. Vir: Tiko Pro d.o.o. Javni poziv za sofinanciranje projektov NVO, izbranih v okviru instrumentov za financiranje zunanje pomoci Skup-nosti v financni perspektivi 2007–2013/2014–2020 Predmet javnega poziva je sofinanciranje projek-tov NVO, izbranih v okviru naslednjih instrumen-tov EK za financiranje zunanje pomoci Skupnos-ti: DCI-Non State Actors and Local Authorities; DCI-Food Security; DCI-Investing in People; DCI- Environment and Sustainable Management of Natural Resources; DCI-Asylum and Migration; European Instrument for Democracy and Human Rights (EIDHR); European Neighbourhood Instru-ment (ENI); Instrument for Pre-accession Assis-tance (IPA II); Instrument for Humanitarian Aid (HAI), katerih stroški so nastali v letu 2014 in bili placani do 31. januarja 2015 ter niso bili financi-rani iz drugih virov, ampak iz lastnih sredstev. Rok za prijavo: 9. 2. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Komisija za preprecevanje korupcije in slovenske stran-ke Dogajanja in odzive ob menjavi vodstva Komisije za preprecevanje korupcije, v novembru in decembru 2014, je komen-tiral zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej. Vihar, ki ga je veliko parlamentarnih strank zag-nalo ob imenovanju novega vodstva KPK, pove nekaj zelo motecega o teh strankah in jim je sku-pno: Ocitno niso demokraticne, saj jasno povejo, da clan stranke ne sme razmišljati samostojno. Ocit-no je po njihovem sporocilu strankarsko uboglji-vost treba šteti za pomembnejšo od zakonskih dolocil, kdo sme delovati v KPK, cetudi so zakon sprejele parlamentarne stranke. Ocitno je za njih nesprejemljivo, da bi vodenje KPK prevzel nekdo, ki ni iz Ljubljane in torej ne spada v obicajne kroge lobiranja. (To je pokazal tudi primer novinarja, ki ga je zavrnila že komisi-ja.) Ocitno so tako zelo navajene biti pristranske namesto primerno celovite v svojem delovanju, da vsakomur pripisujejo izkljucno enostranskost, cetudi so v zakonodajo (vsaj za sodišca in sodne postopke) vnesle predpis, da je celovitost obvez-na. KPK je del pravosodnega delovanja, ali ne? Ocitno so tako zelo navajene biti nepoštene, da si ne znajo predstavljati, da bi nekdo bil hkrati pošten in clan neke stranke. Ocitno jim opustitev clanstva v neki stranki ne pomeni, da se je clovek otresel vpliva tiste stran-ke, skladnega z njihovimi (protipravnimi!) nava-dami. To seveda pomeni, da menijo, da tisti izmed njih samih, ki so nekoc bili v neki drugi stranki, še vedno delujejo skladno z naceli in pra-vili ter programi nekdanje stranke, ne nujno sedanje stranke. Ocitno so pozabile, da status parlamentarne stranke zahteva, da skrbijo za koristi celotne Slo-venije, ne njenih posamicnih delov in lobisticnih pristranskih skupin, še manj zgolj clanov ali celo zgolj najbolj vplivnih clanov posamicne stranke. Ocitno so pozabile, da je naloga KPK skrbeti za družbeno odgovornost, ki po opredelitvi Evrop-ske unije (2011) pomeni pot iz krize s pomocjo truda za celovitost, v tistem delu navad ljudi, ki nasprotujejo družbeni odgovornosti kot odgo-vornosti za vplive na družbo, ker s korupcijo uve-ljavljajo ozke in kratkorocne, celotni družbi škod-ljive interese. Ocitno s takim ravnanjem podpirajo pravico vpli-vnih do zlorabe vpliva. Zato je toliko bolj cudno, da jih podpira društvo pisateljev, saj po definiciji združuje pronicljive avtorje. Ocitno jih mika protiustavno ravnanje, ko se ne uresnicujejo njihovi lastni interesi. Glede na navedeno je torej treba odpoklicati njih, ne predsednika države in novo vodstvo KPK. Matjaž Mulej, Maribor P.S. Ne pripišem svoje institucionalne pripadnos-ti, ker je to moje povsem osebno mnenje, o katerem se nisem z nikomer niti pogovarjal niti dogovarjal. V premislek ... Sneti rešetke z oken, da bom lahko tja dal rože Vzgojen sem po splošnih moralnih nacelih: Ko sem bil majhen, so bili mame, starši, profesorji, dedki, strici, sosedje - ljudje, vredni spoštovanja in ugleda. Bolj ko so nam bili blizu ali starejši, kot so bili, toliko bolj so nam dajali takšen obcutek. Izgovarjati se starejšim, uciteljem ali nadrejenim je bilo nepojmljivo. OBCUTIL SEM SPOŠTOVAN-JE. Starejšim smo zaupali, ker so bili starši, mate-re ali družina vseh otrok ali skupine v ulici ali mestu. Bali smo se samo mraka, grdob, nasilja v filmih ali grozljivk v kinu. Danes sem neutolažljivo žalosten zaradi vsega, kar smo izgubili, zaradi vsega, cesar se bodo moji vnuki nekega dne bali. Zaradi strahu v oceh otrok, mladih, odraslih in starejših. Clovekove pravice za kriminal-ce? Omejene pravice za poštene državlja-ne? Placevati dolgove in biti bedak? Amnestija za prevarante? Poštenjaki so neumni? Ne izkori-stiti koga - ali to pomeni biti bedak? Kaj se doga-ja z nami? Profesorji pretepeni v šoli, trgovci grozijo komer-cialistom. Rešetke na naših oknih. Vsak je zaprt v svojem svetu. Kakšne vrednote so to? Avto, ki je vreden vec od objema. Otroci, ki zahtevajo nagrado, da bodo koncali šolsko leto pozitivno. Mobiteli v torbah otrok, ki so šele zlezli iz plenic. Kaj želiš v zameno za en objem? Vec velja Armani od diplome? Vec velja en LCD z velikim ekranom od pogovora? Vec velja ena draga šminka od skupnega sladoleda? IZGLEDATI je vec vredno kot BITI!?!Kdaj se je zgodilo, da je vse, kar nam je bilo pomembno, izginilo ali pos-talo smešno? Hocem odstraniti rešetke z okna, da bom lahko tja postavil/a rože! Hocem se use-sti na stezo in imeti odprta vrata v poletnih noceh. Hocem poštenje kot motiv za ponos. Hocem normalen karakter, jasno lice in pogled v oci ter normalen odnos do ljudi! Hocem, da se ve, kaj je sramota in kaj solidarnost. Hocem upanje, veselje, zaupanje ... hocem se vrniti k realnemu življenju, enostavnemu, kot je dež, cistemu kot nebo po dežju v aprilu, lahkot-nemu kot vetric ob zori. Proti "IMETI"! Za (želeti si) "BITI" ! Obožujem skupen in enostaven svet, ki temelji na ljubezni, socutju in solidarnosti. In obsojam pomanjkanje etike, morale in spoštovanja. Vrni-mo se k temu, da bomo ljudje, ki gradijo boljši, pravicnejši svet, v katerem ljudje spoštujejo dru-ge. Prejeto po elektronski pošti, neznan avtor. Sokratov (470 -399 p.n.št.) test treh filtrov V anticni Grciji je Sokrat veljal za velikega filozofa in moža, katerega znanje je bilo zelo cenjeno. Nekega dne je srecal znanca, ki mu je dejal: "Ali veš, kaj sem danes slišal o tvojem prijatelju?” “Pocakaj,” ga ustavi Sokrat: “Preden mi kaj poveš, boš opravil krajši test. To je test treh fil-trov. Premisli in filtriraj to, kar mi nameravaš povedati. Prvi filter je filter resnice. Ali si popol-noma preprican v resnicnost tega, kar boš pove-dal?” “Ne, pravzaprav sem o tem le slišal od dru-gih,” odgovori znanec. “Prav,” je rekel Sokrat, “torej pravzaprav ne veš, ali je resnica. Poskusiva sedaj z drugim filtrom. Imenuje se filter dobrote. Ali je to, kar mi nameravaš povedati o mojem prijatelju, nekaj dobrega?” “Ne, ravno nasprot-no,” odgovori znanec. “Torej,” je nadaljeval Sokrat, “rad bi mi povedal nekaj slabega o njem, pa ne veš, ce je to resnica. Sedaj poskusiva še s tretjim filtrom, to je filter koristnosti. Ali mi bo to, kar mi boš povedal o njem, koristi-lo?” “Ne vem; mislim, da ne,” skesano odgovori znanec. “Torej, ce mi želiš povedati nekaj, v kar nisi preprican, da je res, ni niti dobro in ne korist-no. Zakaj bi mi to sploh rad povedal?” je zakljucil Sokrat. Dobro premislimo, preden kaj izjavimo. Ce v nekaj nismo prepricani, je bolje, da molcimo. Prejeli smo ... VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu