URN_NBN_SI_DOC-8JAKPT4T

O r g a n i z a c i j a ODPRTO PISMO SLOVENSKI JAVNOSTI Društvo bibliotekarjev Slovenije je na razširjeni seji plenuma analiziralo obsežno gradivo o dejavnosti javnih ljudskih knjižnic v Sloveniji, ki so ga pripravili Narodna in univerzitetna knjižnica kot republiška matična knjižnica, Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije in Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS. Razprava na seji je potrdila ugotovitve in stališča občnega zbora in strokovnega posveta Društva bibliotekarjev Slovenije, Kon­ gresa in seje predsedstva Zveze kulturno prosvetnih organizacij ter posveto­ vanj področnih strokovnih bibliotekarskih društev, ki so v zadnjem letu raz­ pravljali o problematiki knjižničarstva v Sloveniji. Društvo bibliotekarjev Slovenije je zato sklenilo obvestiti javnost o izredno zaskrbljujočem stanju ljudskega knjižničarstva v Sloveniji. Naša prizadevanja, da bi sistemsko in organizirano uredili mrežo knjižnic v Sloveniji, da bi s pomočjo sodobno urejenih občinskih matičnih knjižnic razvili ustrezno knjižničarsko mrežo v občinah in končno ustavili nenehno ukinjanje ljudskih knjižnic v manjših središčih in naseljih, devet let po sprejemu zakona o knjižnicah niso rodila uspeha. Čeprav smo v tem času dobili nekaj urejenih knjižnic v večjih občinskih središčih, se splošno na­ zadovanje ni ustavilo. Bele lise, ki označujejo odsotnost knjižnic in slovenske knjige, so se na nekaterih področjih Slovenije še povečale. Na osnovi zakonskih predpisov je bilo imenovanih 48 knjižnic za občinske matične knjižnice. Ustreznih matičnih knjižnic pa je le 16 ali 25,5 %, od tega 9 študijskih in 7 ljudskih knjižnic. Delno ustreza 26 matičnih knjižnic ali 44,5 %, 4 matične, 2 somatični in 12 knjižnic v drugih občinskih središčih, kar pomeni 30 %, pa najosnovnejšim kriterijem sploh ne ustreza. Tudi skupno število javnih ljudskih knjižnic nenehno upada. V zadnjih 10 letih je njihovo število padlo od 525 na 330, vendar tudi skoraj polovica teh knjižnic, ki sicer statistično še obstajajo, ne deluje ali nima dotoka novih knjig. Odkup knjig je bil že vsa leta odločno prenizek, v zadnjih letih pa število nove knjižne zaloge še nadalje pada. V letu 1968 je nabava novih knjig padla za 10 %, v letu 1969 pa že za 15 Vo, čeprav so sredstva za nabavo ostala v bistvu enaka. Mednarodni kriterij, naj se za javno mrežo knjižnic kupuje 1 nova knjiga na 5 prebivalcev letno, dosegamo v Sloveniji povprečno 30 %. S takim nakupom ne moremo več zadovoljiti niti bralcev v občinskih središčih, še manj pa na drugih področjih v občinah. Tudi struktura odkup­ ljenih knjig in knjižne zaloge v knjižnicah se neprestano slabša. Večina današnjih ljudskih knjižnic je založena pretežno z leposlovno in zabavno litera­ turo. S tako strukturo knjižne zaloge se ne morejo vključiti v kulturno izobra­ ževalno delo in ne morejo postati sodobne kulturne in izobraževalne institucije, kar naj bi bile. Vzroke za tako stanje vidimo v nizkih finančnih sredstvih, ki jih prejemajo knjižnice za svojo dejavnost, v neurejeni kadrovski politiki, saj prihajajo dosti­ 194